Štev. 15. O Ljubljani, v petek, dni 18. januarja 1901 r.c.Lrvar.TTT« Velja po poŠti: za cc-io leto naprej K 26"— ta pol leta „ „ 15 -*a Četrt leta „ „ 6'50 ca en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: aa celo leto naprej K 20' — ia pol Itta „ „ 10' — ;ta ceirl lela „ „ 5"— ;ta cn mesec „ „ 1'70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. LOVENEC Leto mu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72tnm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem o!>-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrtdnlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravnISktga telefona Stev. 188. Obrtni zakon. Dunaj, 17. jan. Dne 4. julija 1905 je bil izvoljen permanentni obrtni odsek, ki je do 15. septembra izdatno izpremenil vladni načrt novega obrtnega zakona. Vlada pa z raznimi izpremem-bami ni bila zadovoljna ter je izjavila v odseku in zbornici, da zakon ne dobi najvišjega po-tr.ienja, ako obveljajo tudi v zbornici vsi sklepi obrtnega odseka. Vršila so se nova pogajanja med vlado in zastopniki obrtnega odseka do 5. jan. 1906. Posrečil se je kompromis. Vlada je primaknila nekaj koncesij, nekoliko pa so odnehali člani obrt. odseka. Toda zgodilo se je, kakor večkrat v zbornici. So poslanci, ki so bolj vladni, ko vlada sama, in so tudi poslanci, ki pri vsaki priliki kriče skozi okno ter z glavo butajo ob zid. Situacija je bila: ali nekaj ali nič, to je, vlada dovoli nekatere temeljite izpremembe zastarelega obrtnega reda ali pa ostane še nekaj let vse pri starem. Privilegovani rešitelji obrtnikov pa so bili gluhi iu v zbornici ponovili razne predloge. Večino teh predlogov je zbornica odklonila, štirje pa so le obveljali proti ugovorom vladnih zastopnikov. S tem je bil raztrgan dogovorjeni kompromis med vlado in večino obrtnega odseka, ob enem pa tudi gotovo, da bode ali goposka zbornica zavrgla te sklepe ali da novi zakon sploh ne bode potrjen. Minolo jesen je gosposka zbornica izvolila posebno komisijo, ki se je bavila z obrtnim redom, kakor ga je sklenila ppslanska zbornica. V tej komisiji in pozneje v plenumu gosposke zbornice jc vlada zopet izjavila, da zakon ne bode potrjen, ako obveljajo označeni sklepi poslanske zbornice. In ti štirje sklepi so: 1. Dokaz usposobljenosti je potreben sploh za vse trgovske obrte, ki niso vezani na koncesijo. (§ 13a.) — Vlada pa se odločno upira tej zahtevi ter dovoli dokaz usposobljenosti le za nadrobno prodajo raznovrstnega kolonialnega, špecerijskega itd. blaga in žganih opojnih pijač. 2. Paragraf 14c določa, da mora polovica družabnikov, ki hočejo kot trgovska družba izvrševati rokodelski obrt, imeti dokaz usposobljenosti. — Vlada pa zahteva le od enega družabnika dokaz usposobljenosti. 3. Poslanska zbornica je sklenila, da obrtnik ali tovarnar ne sme sam popravljati svo- jega orodja, tudi ne izvrševati poprav. Gosposka zbornica pa je sklenila, da obrtnik ali trgovec vobče nc sme sam popravljati orodja in izvrševati poprav blaga ali tujih izdelkov, pač pa sme popraviti blago, katero je sam prodal, ako kupec to zahteva. Mero jemati bi smeli po sklepu poslanske zbornice Ic krojači in čevljarji, vsi drugi obrtniki pa le tedaj, ako ni treba posebnih ročnih spretnosti, izključeni pa so sploh vsi konfekcionarii. To besedilo je sploh jako raztegljivo in bi dajalo povod vednim prepirom. Gosposka zbornica je sklenila: Obrtnik ali trgovec sme sprejemati naročila blaga, ki ga sine prodajati. V ta namen sme tudi mero jemati, ako naročeno blago naroči pri samostojnem obrtniku. Trgovci s čevlji in obleko pa smejo jemati mero le za blago, ki ga imajo v zalogi. Ta določba pa ne velja za trgovce, ki so otvorili trgovino že pred novim letom 1907. — Torej konfekcije ne smejo jemati mere, tudi ne sprejemati popravil na obleki ali čevljih. 4. Dalje je gosposka zbornica črtala sklep, da jc za prodajo piva v steklenicah potrebna posebna koncesija, ker bi ta omejitev škodila pivovarnam. Gostilničarji pa odločno zahtevalo koncesijo za prodajo piva,v steklenicah in imajo tudi svoje vzroke. Toda gosposka zbornica tudi pri tej točki ne odneha. Posredovala sta te dni med gosposko zbornico in obrtnim odsekom ministrski predsednik baron 13eck in trg. minister dr. Fort. Obveljal je ta-le kompromis: V zakonu sc izrecno ne zahteva koncesija za prodajo piva v steklenicah. Ker pa sme trgovinski minister v smislu § 24. v dogovoru s trgovinsko in obrtno zbornico in zadružno zvezo zahtevati koncesijo tudi za obrte, ki niso našteti v zakonu, je vlada obljubila, da bode s posebno naredbo zahtevala koncesijo za prodajo piva v steklenicah takoj, ko zakon stopi v veljavo. Z ozirom na vse te razloge je sklenil obrtni odsek, da sprejme, četudi nerad, označene sklepe gosposke zbornice. Ob enem je predložil 22 resolucij, ki naj jih vlada po potrebi uvažuje. Naravno je torej, da jc zbornica danes sprejela obrtni zakon v tretjem branju. Dobre volje vsi poslanci niso bili, ker so vedeli, da proti izpremembam, ki jih je sklenila gosposka zbornica, ničesar ni mogoče ukreniti, kajti drugače bi bila obrtna novela vsaj za to zase- danje padla. Skoro vsi govorniki so napadali gosposko zbornico, končno pa vendar glasovali za predlogo v tisti obliki, ki jo jc sklenila gosposka zbornica. ŽELJE NOVIH ZAKONSKIH REFORMA-TORJEV. 17. •(. m. se je podala deputacija, sestoječa iz dvajset moških in žensk, k referentu Tscha-nu, ki se bavi z reformo zakona ter mu izročila resolucijo, naj v državni zbornici, ko bo prišla na vrsto kongrua, svobodomiselni poslanci zahtevajo junktim med kongruo in zakonsko reformo. Zahteva naj se odprava S 111. in § 67., ki prepoveduje zakon med dvema osebama, ki sta krivi zakonolomstva. REKA — VOJNO PRISTANIŠČE. Znani mažarski šovinistiški list »Magya-rorszag« zagovarja v daljšem članku misel, nai se napravi vo.ino pristanišče v Reki. Pulj — pravi — da je jako nesrečno utrjen; pristanišče ie majhno, komaj so v njem zavarovane vse ladje, uhod v luko je tako ozek, da zatno-rejo le poedinc ladje iz njega vun, utrdbe na kopnem nc morejo ubraniti izkrcevanja sovražnika na katerikoli točki isterskega polotoka. Nasprotno pa je reški zaliv prostran, ima tri izhode, Reko ščitijo visoka brda, proti sovražniku iz kopne strani je zavarovan po ozkih in dolgih prelazih. Reško pristanišče bi sovražnik moral blokirati s 40—50 velikimi bojnimi ladjami. Stvar ne bi bila napačna, ako bi »Magyarorszag« pri tem ne mislil bolj na Ma-žarc kot na sovražnika. Na Reki bi namreč bilo lažje, pomažariti vsaj deloma tudi mornariško upravo. VOLIVNO GIBANJE MED SLOVENCI. »Vaterland« poroča: »Slovenska Ljudska Stranka« bo na Kranjskem v vseh okrož.jili postavila svoje kandidate. Poslanec dr. Šusteršič bo kandidiral v ljubljanski okolici. Kandidat za slovenski volivni okraj na Koroškem je župan Urban Piskernik. KONCENTRACIJSKI KANDIDATI ZA PRAGO IN OKOLICO. Poročajo, da postavijo v Pragi sledeče kompromisne državnozborske kandidate: Praga I. okraj (Staro mesto) državnopravni na-prednjak dr. Baxa. Praga II. in VI. okraj (Novo mesto in Vyšehrad s tremi mandati) mladočeha Brcznovsky in profesor Novotny in staročeh dr. Srb, bivši praški župan. Praga III. in IV. okraj (Hradčin in Mala stran) mla-dočeli inženir dr. Kaftan; VII. okraj Holešovic-Bubna tvorničar Leon Bondy. Mesto Smichov z občinami Košir, Veliki hrenov, Strešovic (2 mandata) staročeh inženir Neumann in narodni socialec Choc; Kraljevi vinohradi (2 mandata) trgovinski minister dr. Fort in mla-dočeh dr. Hcrold; Žižkov (2 mandata) mlado-čeh Kritochvil in narodni socialec Bufival (tajnik narodne železničarske organizacije); Vysočan, Bubenc in Dejvic z mestom prof. dr. Fiedler; mesto Nusle-Vršovic mladočeh Karbus. ZAKON PROTI PONAREJEVANJU VIN. Včeraj je prišel na vrsto v državnemu zboru nujni predlog Schrotta in tovarišev glede na zakon proti ponarejevanju vina. Potem, ko je Schrott utemeljeval nujnost, je poslanec dr. Korošec presojeval novi predlog. Označil ga je za velik napredek v vinarski zakonodaji, grajal pa je, da nc ometuje rabe sladkorja. Vlada bi morala tudi povspeševati zadružništvo srednjih in malih vinskih producentov. Potrebna je tudi kontrola nad trgovci z vinom, kajti pri njih se bodo tudi po tej postavi vina ponarejevala. Dr. Korošec naznani nato več dodatnih in izpreminjevalnih predlogov za specijalno debato. Nato se razprava prekine. Danes se nadaljuje razprava o zakonu proti ponarejenim vinom, potem pa pridejo na vrsto uradniški in profesorski zakon ter kongrua. IZBOLJŠANJE PROFESORSKIH PLAČ. V proračunskem odseku so 17. t. m. v navzočnosti ministrov Marcheta, Foršta in Derschatte nadaljevali razpravo o vladni predlogi glede na profesorske plače. Proračunski odsek je sprejel paragrafe, ki določajo plačo vseučiliškim profesorjem in rednim profesorjem teologije na solnograških in olomu-ških vseučiliščih ter jih znatno izboljšal. Pri razpravi o plačali srednješolskih profesorjev sc jc naučni minister izrekel proti temu, da bi se suplentom zaračunalo pri kvinkvenijih več službenih let in drugače, kot je določeno v zakonski predlogi. Pač pa .ie vlada pripravljena izboljšati položaj deželnih šolskih nadzornikov s personalnimi dokladatni. Razprava se nadaljuje dne 18. t. m. DALMATINSKO PAROBRODSTVO. 18. t. m. predloži Schvvegel v pododseku proračunskega odseka sledeči zakonski predlog, ki nanovo ureja pereče vprašanje o ustanovitvi dalmatinskega parobrodnega društva. Predlog se v glavrteni glasi: I. Poštni, zasebni in brzotovorni promet med Trstom in Dalmacijo naj oskrbuje vlada sama, ki naj do 31. decembra 1907 zgradi par-nike, ki bodo v zvezi z voznim redom železnic jeli začetkom leta 1908 poslovati. Pokritje stroškov ima vlada indemnitetnim potom zahtevati od zbornice. II. V svrho trgovinskih zvez z Istro, otoki, Dalmacijo in vzhodno jadransko obaljo od Dalmacije doli do pristanišča Atrai naj vlada za dobo 15 let, počenši od 1. januarja 1907, sklene z Lloydom in ostalimi parobrodnimi društvi parobrodno pogodbo, ki bo društvom zagotavljala primerno vladno podporo, mm. m zaslužkom. Poljsko spisal Vladislav Orkan. — Prevcl Fr. Virant. Ljudje so po popoldanski službi božji prišli iz cerkve in se razpršili po trgu, zbirajoč se tu in tam v večje gruče . . . Naj sc na primer vstavi dvoje ljudi in začne govoriti — takoj pristopi tretji in četrti, vsaki bi rad slišal, kaj neki govorita. Radovednost ljudi leži že v n.iih naravi. Tudi sedaj so gručo mladih fantov, ki se živo o nečem pogovarjajo, obkolili starejši gospodarji in ženske, vsak pa nastavlja ušesa in odpira usta, da bi vsaj nekaj vjel od cele govorice. »O čem se pa tako pogovarjajo?« vpraša stara ženska, ki jc ravno prišla, |)olcg stoječo botro. »O svojem odhodu, moja ljuba, hej! . . .« »Ti vsi torej odhajajo za zaslužkom . . . kdo pa ostane tu v vasi? . . .« »No. vprašajte jih! Zunaj vendar nekaj prislužijo, tu je pa beda povsod. Komaj za sol zadostuje, kaj šc le za živež in obleko . . .« »Res jc . . .« jc potrdila botra. Medtem jc pa sredi zbranih postaven fant pripovedoval na široko, kakor je on slišal od Jakoba Gresjaka, ki je bil v Pešti, kako tam dobro plačujejo delo, kako je tam prijetno življenje itd. »Tam jedo samo slanino in bel kruh.« Nekaj gospodarjev sc je obliznilo. Bel kruh — to je pri njih sploh nekaj okusnega. Navajeni so na ovseni kruh, kadar kupijo na sejmu žemljo, če jim preostane kak krajcar od neizogibnih izdatkov — tedaj jc v bajti veliko veselje! »Kdaj pa pravzaprav odidete? . . .« je vprašal star gospodar govorečega fanta. »Kar najprej mogoče! Morda žc pojutrišnjem ...,« so odgovorili nekateri. »Pomlad bo kmalu tu, treba jc kaj zaslužiti za dom . . .« »Vas gre veliko?« »Ha! prccej. Janez iz Grede, tesarjev Vojtch, Andrej iz Porobja. Nabralo se nas bo okoli petnajst.« »Saj tudi iz Amerike naši pišejo,« je začel drug gospodar, »da sc jim ne godi slabo. Po dva dolarja zaslužijo na dan.« »Koliko je pa to, dolar?« je vprašala radovedno neka ženska. »Bo tako okoli poltrctjega goldinarja . . .« je pojasnjeval gospodar. »Bog pomagaj! Kaj toliko! . . .« se je čudila ženska. Na strani jc stalo nekaj deklet, ki so gle- dale otožno na odhajajoče. Ne ena je mislila na svojega, čc se vrne kedaj, čc nc pozabi na njo. Pravijo, da jc v Pešti dosti deklet -in tc jim lahko prevzamejo fanta . . . Dolgo se jc šc pogovarjala gruča; nazadnje so sc začeli razhajati ljudje, eni k vc-čcrnicam, drugi domov. Kakor navadno vsak na svojo stran. Trg sc jc izpraznil, samo pod večer jc šc par pijancev iskalo poti tapaje po temi. Minilo jc par dni. Megleno jc bilo, deževno in mračno, kakor navadno pred pomladjo . . . Komaj se je stajal sneg na kamenitem površju, že se je pokazala siva, mokra zemlja, od dežja in s trudom kmeta iz razpalega kamenja pripravljena — sani razsipajoč se |)c-ščevec, prisiljen od vsakoletne mokrote in težavnega obdelauja dati boren živež za kmeta. Na izoranih skalnih strminah, nekdanjih pašnikih se svetijo drobni kamenčki, med katerimi sc Ic tupatam pokaže zemlja. Borna zemlja daje — boren sad; borno jc tudi življenje hribovca. Vsa vas se razteza |x> dolini, v katero sc steka voda z razvodja; bajte ob vodi so se združile v zaselja. Toda naraščajoče prebivalstvo se peha po pobočju navzgor, razorja pašnike, dela po gorskih rebrih ubožne bajte, ko pa oridc na vrh, kjer so žc zadnji pašniki in ostala ledina — tedaj pa seže samo na zvezde po zemljo, kajti tu je zmanjka ... In ni več dolgo do tedaj! Ni čuda, čc iščejo ljudje zaslužka, kjerkoli slišijo o njem; beda jih goni iz bajte . . . Tudi sedaj . . . po poti, ki pelje ob vodi v mestece, korakajo po dva ali trije visokorasli, toda shujšani mladi ljudje. Gredo s culami na vlak . . . Ponese .iih od kraja bede v zaže-Ijena mesta, kjer se tako lahko zasluži par goldinarjev . . . Tako lahko se tam dobi denar. »F, kaj jc to težko,« mislijo pri sebi, »delaš dvanajst ali deset ur na dan, za to pa dobiš sedem desetič, ko moraš za to v vasi delati dva dni ali še več . . . Celo božje leto sc človek muči in muči, pa nikjer nič! . . . Rij na tem polju in rij. pa te še niti preživiti ne more . . .« l ake misli sc pode po glavi odhajajočim in upanje na hiter zaslužek jim žc naprej raz-jasnjujc blede obraze . . . V času, ko odhaja vlak, sc jc nabralo prccej ljudi na postaji. Iz vsake vasi sc je odpeljal kdo; okoli dvesto ljudi je čakalo na vlak. Hipoma ie prišla »mašina«. Ljudje so pohiteli v vozove . . . Čez par minut sc jc vlak premaknil in odpeljal mlade bednike »za zaslužkom« . . . Na postaji so ostali zasolzeni očetje, glasno plakajoče matere in nekaj deklet, ki so spremile »svoje« . . . od strani družb pa zahtevala primerno število modernih parnikov, enotno organizacijo nove družbe v Trstu in primerni vozni red. Toda 17. t. m. pop. so se člani podod-seka razgovarjali in posvetovali, sicer neobvezno, z ministri o novem predlogu. Pomislek proti temu je velik, ker vlada nima za to potrebnega denarja. Vlada je predlagala, naj se ustanovi vsaj med Volosko in Zadrom vsakodnevna brzovozna zveza. Na vsak način v tem zasedanju še ne bo moglo priti vprašanje o dalmatinskem parobrodnem društvu ua vrsto. NEZADOVOLJNOST MED OGRSKIMI ŽELEZNIČARJI. Organizacijski odbor ogrskih železničarjev poživlja v odprtem pismu ogrskega trgovinskega ministra, naj izboljša slabi gmotni položaj železničarjev na državnih železnicah. Odbor izjavlja, da jc nezadovoljnost delavcev prikipela do vrhunca in da je štrajk neizogiben, ako vlada ne izpolni svojih obljub. ČEŠKI BANKET. V dunajskem Grand Hotelu se je vršil banket mladočeških poslancev, katerega je priredil minister dr. Fort. Banketu je prisostvoval tudi minister dr. Pacak. Dr. Fort je otvoril banket z daljšim govorom, kjer je po-vdarjal dalekosežni pomen volivne reforme za češki narod. Češki ministri so v Beckovem kabinetu dosegli že precej uspehov, vendar pa jc potrebna ožja zveza med ministri in poslanskim klubom. Dr. Eort je povdarjal potrebo koncentracije čeških strank. Fortu je odgovarjal dr. Kramar, ki je govoril za koncentracijo vseh Cehov v bodočem drž. zboru. OtiRSKE ZADEVE. AFERA POLONYI. Pri razpravi o naučnern proračunu zahteva Banffy podržavljenje vsega ljudskega šolstva, da bo preje mogoče ustanoviti mažar-sko državo. Naučili minister Apponyi je Banf-fyja zavračal, češ, podržavljenje ljudskega šolstva bi znalo povzročiti meščansko vojsko. Vsenemško gibanje se je izjalovilo. Nato sprejme z.bornica proračun. - Justični minister Polonyi bo 18. t. 111. vložil tožbo proti Hal-mosu zaradi razžaljenja časti. NA OGRSKEM GOSPODARI MAŽAR. Nepristranski politični mednarodni francoski tednik »Le Courrier Europeen«, ki v svojih predalih priobčuje mnenja vseh narodov, se je zameril mažarskim šovinistom. Zato so 11111 odvzeli na Ogrskem poštni debit; a ne samo na Ogrskem ampak tudi na Hrvaškem zbok tega, ker objavlja tudi poročila o brutalnem preganjanju nemažarskih narodnosti. »Le Courrier Europeen« se ne čudi, da je prepovedan na Ruskem in Turškem, toda izraža začudenje, da se je tako zgodilo v deželi »viteškega« naroda in proglaša, da so se s tem Mažari osmešili v očeh tujine. VOLIVNO GIBANJE NA NEMŠKEM. Nemškemu centrumu so poslali denarja za volivno agitacijo iz Angleške, otoka Wig-tha. Liberalci sumijo, da so denar podarili je-zuitje. — Zidarji in tesarji v Hamburgu so sklenili, da na dan volitve, 25. t. m., nc bodo delali, ampak agitirali za socialnodemokraško stranko. Tudi druge strokovne organizacije so sklenile, ustaviti 25. t. 111. delo. Social-demokraška strankina blagajna je dobila v volivne namene 200.000 mark. KONFERENCA FRANCOSKIH ŠKOFOV. Pariz, 17. ian. Od ordinariata pariške nad-škofije izdani komunike poroča, da so v plenarni seji francoske škofijske konference sklenili poslati adrese na vse inozemske, predvsem na avstrijske škofe. Danes se vrši tretja plenarne seja. »Osservatorc Romano« svari pred vestmi, ki krožijo o konferenci v liberalnih listih, ki si vse izmišljajo. Definitivni sklepi konference so neznani in treba počakati sklepnega komuniktja. UPOR FRANCOSKE GARDE. Pariz, 17. dec. Tu se jc vnovič uprla prva stotnija francoske garde, kateri so napo- »Bog jih spremi, Mati najsvetejša! . . .« so priporočali Bogu odhajajoče znanci in so- lil preteklo je pol leta . . . Vroče poletje, prepleteno s pogostimi viharji, je izginilo v bežeči preteklosti . . . Kašče so bile le do polovice napolnjene. Toča je uničila kruh na polju, kar pa toča ni pobila ali voda ni odnesla, to je pokončalo dolgotrajno deževje za časa žetve, ostanek so pa pomagali inrjasci še na polju zmlatiti. »Kako bo mogoče s tako malo zalogo prebiti dolgo zimo? . . .« vse sile napenja mozeg zdelanega gospodarja . . . zastonj! Preostaja samo še edina rešitev: zaslužek . . . V bajtah, kjer so možje ali sinovi še pomladi odšli v svet — se tesnobno ozirajo in iih pričakujejo nestrpno . . . »Saj so pisali parkrat, poslali so celo nekaj goldinarjev, toda sedaj za zimo je treba tega ali onega. Morda so pa prislužili kaj več in prineso . . .« V nedelio po službi božji se zbirajo na trgu, kjer je edino mesto za trpljenje in tožbe, skupne cele vasi, vedno številnejše in gostejše radovedne gruče, vsi pa govore le o zaznanih uspehih in bližnjem povratku onili, ki so šli za zaslužkom . . . I11 res — na tako nedeljo, v začetku ad- vedali vizito. Stotnik je moral, da pomiri uporno moštvo, ki je zasramovalo častnike, vizito odpovedati. REFORMA VOJAŠKEGA KAZENSKEGA ZAKONIKA NA FRANCOSKEM. Pariz, 17. jan. Ministrski svet je odobril od vojnega ministrstva predloženo reformo vojaškega kazenskega zakonika. Prestopke vojakov bodo sodili vojaški sodniki skupno s civilnimi. Zločine vojakov bode sodilo šest vojaških sodnikov, sodbo bodo pa izrekli civilni uradniki apelacijskega sodišča. Ustanovi se tudi vojaško prizivno sodišče, ki bo sestajalo iz štirih vojaških sodnikov in enega civilnega. UMOR V STARI SRBIJI. V vasi Beljalovci v stari Srbiji so Turki umorili srbskega učitelja Mihailoviča. Morilec je izpovedal, da je bil zato za 90 turških lir najet od bolgarske revolucionarne organizacije. — DEMONSTRACIJE V BOLGARIJI. Pri otvoritvi bolgarskega nacionalnega gledališča v Sofiji so se vršile velike demonstracije proti knezu in naučneitiu ministru. Demonstracijo so povzročili socialistiški vseuči-liščniki, baje zato. ker je otvoritev gledališča imela aristokratski značaj. Policija in vojaki so razgnali demonstrante. ORGANIZACIJA ANGLEŠKE ARMADE. V bodoče obstoji angleška armada za službo v inozemstvu iz ene kavalerijske divizije, štirih brigad, šest divizij armadnih čet in pa za zveze potrebnih čet. Redna armada v mirnih časih pa obstoji iz štirih kavalerijskili brigad in iz šest divizij armadnih čet. Dnevne novice. — Neodvisen kandidat za kranjski volilni okraj, g. veletržec Fr. Omerza, je, kakor smo ravnokar izvedeli, preklical svojo kandidaturo. Vzdrževal jo je torej samo pet dni. Za novo tržiško železnico so začeli delati most čez Savo. 4- Lepa organizacija ameriških Slovencev. V »Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti«, katere glasilo je »Amerikanski-Slovenec«, sta sedaj organizirani 102 društvi. -f- lz Kranja. Preteklo nedeljo, dne 13. t. 111. jc predaval v društvu »Kranj« g. okrožni zdravnik dr. Ed. Olobočnik o najmodernejši bolezni: o nervoznosti, nevrasteniji in nev-ralgi.ii. Pojasnil je najprej ustroj živčevja, nato pa govoril o delovanju živcev, kaj jih slabi, kaj krepi. Predavanie je bjlo zelo podučilo, aktualno, zanimivo in prav dobro obiskano. — Prihodnjo nedeljo, to je dne 20. t. 111., priredi društvo »Kranj« predpustni zabavni večer, kjer je na vzporedu pofeg drugih zanimivosti tudi Medvedova gltiiua »Rendez-vous« v treh dejanjih. Smrtna kosa. Umri je v Trstu 251etni krojač Slavko Kozina, doma iz Sodražice. Pokopali so v Škofii Loki gospo Ano Marijo Nadilo, rojeno Vernik, soprogo tajnika in blagajnika okrajne hranilnice g. Avgusta Nadilo. V Chislum v Severni Ameriki je nesrečno preminul 21 let stari Dominik Oberstar iz Sodražice. V Drežnici je umrl Anton Kanalec, večletni občinski odbornik. sl Umrl ie v Dubrovniku prvak dalmatinskih »Srbov« dr. Jero Pugliesi. V Klečah je 16. t. 111. umrl Andrej Sever, po domače Piškot, star 75 let. Bil je poštenjak stare korenine, premožen kmet in mnogoletni ključar pri farni cerkvi na Jezici? — Slovenski perutninarji. Prva iavna mesečna seja s predavanjem I. sloven. društva perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali vrši se dne 20. t. m. v Tržiču v gostilniških prostorih pri Slugi, točno ob .3. uri popoldne. Vabijo se vsi društveniki in zanimanci društva, da se seje v največjem številu udeleže. — venta, si mogel tudi razločiti par »po gosposko« oblečenih, so nekaj zanimivega pripovedovali, kajti poslušali so jih pozorno in goste gruče so jih obdajale . . . »Tam ni tako, kakor vi mislite . . .« je govoril eden onih polgospodov v površniku in visokih čevljih. »Tam ni tako dobro kakor ljudje »šprehajo« ... Za hrano zadostuje to, komaj še za obleko; da bi pa domov pošiljali pa ne zadostuje. Ko pride »becalunga«, to se takoj razprši. Na »feirant« pa 111 toliko, da bi šel v »Budin-štad špacirat« . . .« Ljudje so ga pazno poslušali, mati pa, stara žena, se ni mogla nagledati sinčka, ker je »tako lep, kakor kak gospod ali šlahčič«. Posebno so ji imponirali visoki črevlji in nemške besede, ki jih jc sin pogosto rabil, katerih pa ni razumela. Ko so jo pa sosedje radovedno vpraševali, čc ic sin prinesel sploh kaj denarja, je odgovorila: »Denarja, tega ni prinesel nič. Toda, kaj je to čudno! Saj je tudi tam treba jesti iti oblačiti se nč sme tako, kakor tu doma . . . Zato se je pa tudi spodobno oblekel in zredil se je. Časa ni zapravljal, saj vendar govori nemški in mažarski . . . Vedno mu bo to prav hodilo! ... On vam jc bil že od malega pristopen za vse!« Radovala se je bedna mati ... ha! ko bi se bilo česa. — Občni zbor »Luči« v Zeliinljah. — Gregorčičev večer. — 6. t. m. je imelo tukajšnje društvo občni zbor. Na dnevnem redu je bilo, razen nekaterih notranjih zadev, poročilo blagajnika in tajnika. Iz poročila blagajnika Al. Perčiča povzamemo, da je bilo gospodarstvo — prav dobro. Društvo si je napravilo dokaj inventarja: omaro za knjige, mize, stole, nakupilo mnogo knjig, naročilo časnike, plačalo stanarino za prostor — in ima še krog 50 kron v blagajni. Tajnik Fr. S. Finž-gar poroča o duševnem delovanju društva. Ni šc staro eno leto, pa ima vendar zabeležiti žc dokaj izvršenega dela. Priredilo je petero izrednih predavanj, ki so bila bogato obiskana. Predavali so gg.: Kanonik Sušnik, o modernih vojnih ladjah, torpedih 111 topovih. Ravnatelj Pire o izboljšanju kmetijstva sploh, nadzornik Legvart o mlekarstvu, Vekoslav Ravnikar o temi: alkohol in kmet, dr. Kramer o izboljšanju travnikov. — To zadnje predavanje je bilo zelo zanimivo, kar je prav pri nas kruta potreba, da se lotimo travnikov, jih osušimo in zasejemo sladkih trav. O teh razmerah vam sporočim drugič. — Razen tega je bilo krog 20 rednih predavanj — v obliki šole. Snov je bila: O zemlji, zračnem tlaku, para, o vporabi tc sile, elektrika, zgodovina in vporaba električne moči itd. Vmes so sc reševala razna vprašanja, katere so stavili društveniki. Razen predavanj .ie društvo priredilo veliko veselico 15. avgusta, ki jc sijajno vspela, enkrat je pa društvo napravilo izlet v Ljubljano ter si ogledalo muzej in gospodarska poslopja v Marijanišču. — Nato jc biJa volitev odbora. Izvoljen je bil predsednikom Jožef Lipovec, podpredsednikom Fran Kramar, Alojz Perčič za blagajnika, za namestnika Jernej Lcttiič, tajnikom Fr. S. Finžgar, za knjižničarja Fr. Traven in za njegovega namestnika Martin Dobravec. Za starejšino, ki nadzira hišni red, je bil izvoljen Ivan Kramar. 13. t. 111. je priredilo društvo Gregorčičev večer v novih prostorih Simona Kramarja. Iz hiše sta vihrali dve zastavi, pred njo žareli lantpijoni, z odra sc je pa blestela slika Gregorčičeva obdana z venci in trobojnicami. Najprej ie Fr. S. Finžgar očrtal na kratko pomen pesnika Gregorčiča, nato se je predavalo par pesni: »Po bitvi« 111 »O nevihti«. Druga točka je bila posebno zanimiva, ker so prvič društveniki stopili na oder — kot igralci. Burka »Kmet in fotograf« jc rodila mnogo smeha. Fotografa ie igral Jernej Lenič, kmeta Anton Finžgar. Bila sta oba v maski, kretnji in govoru tako dobra, da se je vse čudilo prvemu nastopu. Sledila je na to družinska tombola, ki je marsikoga razveselila z lepim darom. Zal samo, da so bili prostori tako silno premajhni. — Nekaj pa moramo še zabeležiti, kar smo opazili ob tem družinskem večeru. Jasno se je pokazal blažilm vpliv društva na vse, 'M so redno pohajali predavanja ali bili kakorkoli v stiki z društvom. V očeh se jim je bralo razumevanje, v vedenju si videl nekaj bolj resno dostojnega in oglajenega. Pri mnogih drugih, ki so prišli kot gostje vsega tega ni bilo. Koliko vročega dela še čaka resnične rodoljube, da se ta divja narava našega ljudstva ogladi, da se razširi obzorje, prebudi veselje za resničen napredek, da ne bo edin duševni užitek mladine krik in pijača - in vrhunec vsega lepega in vzornega — harmonika. Zato proč od teme — k »Luči« izobrazbe! I Beračeva inavha. Prejeli smo od »Volne Myšlenke« zanimiv popravek, kateri po našeni mnenju sodi v koš, ker uredništvo »Volne Myšlenky« v tozadevni »Slovenčevi« notici ni bilo niti naravnost, niti po ovinkih imenovano iu ravno tako ni bilo v dotični notici trjeno, da je bil dotični članek v »Volni Myšlenky« slovenski pisan in preložen, torej popravek nima zakonitih dolžnostij. Okrajno sodišče v Ljubljani pa je mnenja, da popravek ustreza zakonitim zahtevam. Proti te.i razsodbi srno se pritožili. Ker pa zakon takim pritožbam ne daje odložilne moči, priobčujemo v sledečem popravek. Na temelju S 19. tiskovnega zakona zahtevamo z ozirom na članek »Beračeva inavha« v 281. številki XXXIV. letnika »Slovenca« Ljudje poslušajo, kimajo z glavami in se čudijo, ko prišleci pripovedujejo čudovite stvari o tej prelepi deželi. Samo nekatera dekleta so postala žalostna, ker so se »njihovi nekako izpremenili«. Nobena nima smelosti pristopiti, nagovoriti, kakor poprej . . . Tudi oni ne gledajo več na nje, kakor poprej. »Škoda fantov,« so govorile pri sebi. »Tako so bili lepi v naši obleki, v teh haljah pa izgledajo kakor Švabi. Morale so jih izpre-meniti tamošnje babmee . . .« Ne samo ena jc zaplakala skrivaj . . . . Zal ji je bilo za onega — ta je »nekako drugačen . . . drugačen! . . .« Stari gospodar Jontas pa, ki je bil »baca« še za davnih časov - jc pogledal izpod čela na te »čudake«, kakor jih je imenoval — zamahnil z roko in odhajaje modroval pri sebi: »Hej! niso več oni časi, ne . . . Včasih bi se ti smejali, ko bi se pokazal v takih haljah med domačini . . . danes pa? E, kaj je vendar s tem zaslužkom? . . .« mrmral je starec. »Domov nič ne prinese . . . Kakor je bila beda — tako tudi bo ... Ce so nekdaj sedeli doma, to so vsaj ohranili običaje starih . . . Danes pa — kaj je to? . . . Šli so v svet, na vero so pozabili, domače govorice se že sramujejo, samo neko tuje žlobudranjc se sliši... Obleke nima nobene; niti »hazukc«, niti poštenega klobuka . . . Tako se izpremene v od dne 7. decembra 1906, da< v prihodnji ali v nji sledeči številki, in sicer na istem mestu in z enakimi črkami objavite sledeči tiskovni popravek: Ni res, da se v češkem listu »Volna My-šlenka« Anton Aškerc primerja z Gregorčičem in samega sebe hvali takole: »Kakšno nasprotje v primeri ž njim (Gregorčičem) jc pevec novih, lepših dob volje in sposobnosti za aktivno življenje, Anton Aškerc, tudi bivši duhovnik, ta možati nasprotnik representan-tov tme, ki se ni zbal uravnati svojega življenja dosledno po svojih nazorih —«; res je pa, da je ta članek spisal urednik »Volne Myšlen-ke« in sicer češki 111 da je bil ta članek preložen šele iz češkega na slovenščino, res jc torej, da Anton Aškerc ni v nikaki zvezi z do-tičnim člankom, šc manj torej, da bi hvalil 7. onim člankom samega sebe. -— Za uredništvo »Volne Myšlenky«: Karel Pelant, urednik, dr. M. Bartošek, pravni zastopnik »Volne My-šleuky«. Ako bode tudi deželno sodišče mnenja okrajnega sodišča, imamo za »Narod« pripravljenih že tako lepo kopico takih popravkov, da bo moral »Narod« radi naših popravkov prirejati posebne priloge. - Pa še nekaj! Aškerc se razburja. Po Dermotu jc že v »Našem listu« poslal v deželo, da »Domoljub« laže, ko Aškercu očita vodstvo slovenske sekcije svobodne misli. Na tisti abotni spisek nismo hoteli niti odgovarjati. Zdaj pišejo s Češkega in bi tam radi izrezali Aškerca. Gospodje so pozabili, da so na strani 107 svoje »Volne Myšlenky« napisali popolnoma Aškerčeve trditve o kulturnem pomenu Primoža Trubarja in o škodi protireformacije na Slovenskem. Tam stoje tudi tele besede: »Komaj si narod otvira oči, že pričenja spoznavati, da dosedanje življenje ne zadostuje, da mora za popolno kulturo vreči rimski jarem, sovražnika vsake kulture. Prekopnik tega nazora je pesnik Aškerc, bivši katoliški duhovnik, kateremu tukaj dajemo čast kot prvemu slovenskemu svobodnemu miselcu; njegove knjige pali fanatiški ljubljanski škof Jeglič.« Nam, ki poznamo Aškerca, .ie čisto jasno, da ima biti Slovenska sekcija svobodne misli samo naročena reklama za Aškerca in njegove netečne verze. Vemo pa tudi, odkod to izvira, saj sami češki gospodje pravijo, da je Aškerc prvi naš svobodomiselc. Pa brez zamere! Starček zmrznil. Slletni Jožef Bohte iz Potoka pri Novem mestu je hotel obiskati svojo v Lipovcu, okraj Žužemberk, stanujočo hčer. Med potom so starca napadle slabosti in mož je zmrznil. Hlodi so ubili bivšega gostilničarja Pavla Klimeša s Kočevskega. Medvedka, katero jc obstrelila gospa Rudež iz Ribnice, je poginila v kočevskih gozdih ter so jo te dni našli mrtvo. Izseljenčeva trpljenja. Neki mladi mož iz župnije Trebnje je pisal te dni svoji materi pismo, v katerem opisuje svoje žalostne doživljaje na morju. Peljal se je na velikem par-niku z zaduhlimi prostori. Izseljenci so morali v pravem pomenu besede stradati. Izseljenci so zahtevali obljubljeno jim hrano, a ker vse ni nič pomagalo se je razvil med mornarji in izseljenci boj, v katerem je bilo na obeh straneh nekaj ranjencev. Po hudem trpljenju so prišli v Ameriko, kjer je potovalna družba morala za prestano lakoto plačati vsakemu izseljencu nazaj po 30 kron. — Prosimo da se nam naznani ime te potovalne družbe. — Slovenska dekleta, pozor! Pred več leti je šla z Livka neka deklina v službo v Trst. Tam se je seznanila z nekim Italijanom iz Sicilije. O11 jo je napeljeval, da je velik bogataš in da je celo s pokojnim papežem Leonom XIII. v sorodstvu. Deklina je verovala sladkim italijanskim besedam 111 šla neporočena ž njim v blaženo Sicilijo. Denar, kar si ga je prislužila po več letih v Trstu, je vzela s seboj, 111 od doma so jej poslali na račun dote par sto kron, pa vse je porabila, in pri vsem tem je trpela veliko lakote, kakor pripoveduje sama, da v Siciliji lc dvakrat na dan jedo. Prci pa je pisala, kako je srečna, da jo .ie pokojni papež Lev XIII. poročil in da so bili posvetnjake. Ali je poprej kdo slišal o železnici? ... Z vozom se je peljalo, po človeško, ali se pa šlo peš. Ce je bil kdo enkrat v življenju v Krakovem na božji poti — to je bila že velika reč! . . . Danes — koliko ljudi gre v Pešto, v Ostravo,*) ali . . . vrag vedi kam! . . . Pa vse to ni nič dobrega. Še v Ameriko — za vraga! . . . Tam vendar kaj zasluži in pošlje domov, in ne pozabi na domače, kajti ko je tako daleč za morjem, to mu je tudi po domačih dolgčas . . . Toda v ta mesta — to jc cela nesreča! . . . Ha, no, beda pritiska... Ljudje iščejo sredstev za življenje . . . Vedno več ljudi prihaja iz vasi, a ne manj . . . Danes nimajo s čim živeti, s čim bodo pa potem, ko se še bolj pomnože! . . . Tovarne se vedno prenapolnjujejo in zaslužka ni . . . Hej! slabo . . . Toda kako pomagati? Težko je, morajo se potem sami med seboj obešati! . . . Bog! ne dai tega dočakati meni 111 mojim otrokom . . .« Tako je mrmral stari gospodar in, oprt na ograjo pod cerkvijo, je še dolgo mislil nekaj v srcu in prevdarjal . . . Končno jc zamahnil z roko: »Saj jc volja božja nad vsem! . ..« je rekel glasno in odšel počasi v cerkev, ker so že k večcrnicam zvonili , , , Hej! . . .« Mesto v Šleziji. vsi svatjc na obedu pri papežu. Ker ni mogla več prestati lakote, vrnila se je od svojega »bogatina« iz Sicilije k svojim starišem domov vsa opešana. Tako je verjeti sladkim Lahom. — Sinrt v gledališču. V garderobi zagrebškega gledališča je zadela srčna kap soprogo gostilničarja Cerjaka. — Notar g. Luka Svetec je padel po stopnicah in se močno poškodoval na desni roki. — Vreme na morju. Dneve imajo ob de-vinski obali popolnoma pomladne. — Mraza niti ne poznajo. — Solnce daje svojo gorkoto zaman: štedijo pa toliko bolj drva, ki tako pičlo pokrivajo gola kraška rebra. — Obala od Trsta do Devina je kakor v Niči. — Papir se je s 1. januarjem t. 1. znatno podražil. — Mojstrana. Po tričetrt leta smo prišli glede na obč. viltve 16. t. m. do kompromisa in smo izvolili občinsko starešinstvo in sicerje župan Jurij Pezdernik, svetovalci: Jožef Košir, Frančišek Jakelj, Janko Janša, Gregor Klančnik, odborniki pa: Frančišek Kocijančič, Brence. Frančišek Hanfer, Gregor Zima, Jožef Zupan, Jernej Kosmač. Posvetovali smo se, kako izboljšamo planine in okrajni glavar nam je obljubil, da nas hoče pri tem podpirati, kakor tudi, da uredi in olci)ša našo cesto skozi Mojstrano. Pričakujemo, da sc kmalu zgodi, kajti to bo Mojstrani le v čast in korist, ker privabili bomo še več tujcev, kakor jih že zdaj pohaja naš kraj. Važna razsodba glede na delavsko zavarovanje o nezgodah. Kakor znano, izvaja se zavarovalni prispevek za prisilno zavarovanje dclavcev proti nezgodam, na temelju mezd, katere podjetniki prijavljajo kumulativno koncem polletja. Toda kontrolna sredstva, ki so na razpolago delavskim zavarovalnicam, nc zadostujejo. Dejstvo stoji, da je kumulativna prijava mezd manj zanesljiva kot ona za posamezne zavarovance, akoravno postava pooblaščuje zavarovalnico, da sme raziskavati one listine, iz katerih so posnete one prijave; ne obvezuje pa |5odjctnike, da vodijo in hranijo one listine; torej kdor hoče se kontroli ogibati ali jo onemogočiti, je dovolj, da listine uniči ali utaji. IJogosto se pridružuje nepremagljivim zaprekam pri kontroli še nckaznji-vost presto|)kov upravnim potoni zbog zastarelosti po treh mesecih ter obč. kazenskim potom zbog pogrešilo uveljavljenega načela, da neresnične prijave niso smatrati goljufivim. Proti takemu naziranju, katero je dosedaj veljalo kot vodilno pri presojevanju prikrajšanj na prispevkih, se odločno upira najnovejša razsodba najvišjega kasaci.iskega dvora, na pritožbo generalnega prokuratorja; iz dotične motivacije izhajajo naslednje glavne točke: Pogrešilo je mnenje — pravi razsodba— da prijavljenje nepravilnih proračunov ne nosi znakov prevare, ter da jc kaznivo samo političnim, upravnim potom; nasprotno naglašu.ie dotična določba delavske zavarovalne postave izrečni pridržek za slučaj ako dejstvo nepravilne prijave spada .pod obč. kazensko postavo. In ta pridržek se obistinuje po znakih naštetih v §§ 197 in 200 obč. kaz. postave. Za znak prevarljive obmame ni, da je potrebna, posebna prekanjenost ali posebna mamljiva sredstva v svrho prevare. Res je sicer, dapri-prosta laž, ako se brez posebne bistroumnosti lahko spozna, ne zadostuje za označenje prevare; toda laž ni več neškodljiva, ako se ž njo namerava zlorabiti zaupnost drugih ter je prikladna koga varati. Torej treba v posameznih slučajih presojati, ako je pretvorba resnice dosegla znake prekanjenosti, i to posebnim ozirom na odnošaje, ki urejujejo občevanje v človeški družbi. Ako je slučajno laž faktično dovedla do pomote, ne more se ji odrekati prikladnost k prevari ter znak prevarljive omame. Del. zavarovalnica pa si nc more takoj dobaviti zanesljivih podatkov za izvajanje prispevkov, temveč se mora zanašati na poštenost in verodostojnost delodajalcev. Poslednji imajo dolžnost po § 21. del. zav. postave prijaviti potrebne podatke, ki navadno tvorijo edino podlago prispevkom. Z lažnjivi-mi prijavami pa delodajalci zlorabljajo zaupanje, ki ga zavarovalnice po postavi morejo imeti do njih in pretvorba resnice zadobi tako znak kaznjivega mamljenja. Je že res, da zavarovalnice glasom § 23 zamorejo kontrolirati točnost prijav delodajalcev; ampak to pravo je izvedljivo le z natančnim raziskavanjem. Organizacija zavarovalnic pa nc dopušča, da sc redno revidirajo vsi zavarovanju podložni obrati. Ta revizija je možna le omejeno po poizkusih pri posameznih obratih, medtem, ko velika večina zbog inaterijelnih ovir ostaja nekontrolirana. Podjetnik, ki prijavi lažnjive podatke z namenom oškodovati zavarovalnico, upajoč, da ne bo kontroliran, pregreši se s to prevaro ravno tako, kakor oni, ki izkuša s posebnimi pretvezami onemogočiti kontrolo. — Poskušen umor. V sredo zvečer je šel neki tujec iz kolodvora v Pazinu v mesto. Na potu začuje vpitje na pomoč. Hitro pohiti proti mestu, kjer je bilo slišati klicanje. Tu je videl, da je napadalec zbežal, na tleh pa je ležal nekdo težko ranjen. S pomočjo še enega pa-santa so ga prenesli na orožniško postajo, kjer se je dognalo, da je težko ranjeni Ivan Poček iz Pazina. Poček je težko ranjen z nožem na vratu; svojega napadalca ni poznal. Sedaj leži v bolnici. — Žveplenke se podraže in sicer tako-zvatie »švedske« za 6 K pri 1000 zavojčkih, a navadne kuhinjske žveplenke za 10 vinarjev pri 50 zavojčkih. — Zastrupila se je v Zagrebu Pavlina Fichinger, soproga strojar.ia. — V župnišče v Hrušlci v Istri so zopet ulomili tatje. Odnesli so tudi zlato verižico, katero jc darovala monsig. Rogaču duhovščina v spomin 40lctnice mašništva. Štajerske nouice. š Ustanovitev slovenske kmečke zveze« Prihodnji ponedeljek, dne 21. t. m. se zberejo v Mariboru kmetje slovenskega Štajerja, da si ustanovijo svojo stanovsko-politično organizacijo »Slovensko kmečko zvezo.« Velevažen dan bo to, ne samo za spodnještajerski kmečki stan, ampak sploh za naše politično življenje v bodočnosti. Kmečka zveza bo kmalu priredila shode po celem Spodnjem Štajerskem, da se vsi kmetje lahko seznanijo z njenimi težnjami. š Med seboj. Nemški trgovski pomočniki v Mariboru so pri svojem zborovanju dne 11. t. m. grdo napadli načelnika trgovskega gre-mija, trgovca Grubitscha. Očitali so mu, da je prišel po ovinkih do te časti in druge nepravilnosti. Mož se hoče pri prihodnjem občnem zboru prati. Grubitsch je strasten nem-čur, ki jc obogatel s samim kmečkim denarjem. š Nečuveno! Uradni list ptujskega okrajnega glavarstva zahteva v štev. 2. t. I., da morajo krajni šolski sveti pri sestavljanju računov za šolske zaklade »vedno uporabljati predpisane tiskovine, ki sc dobivajo v Blan-ke.ievi knjigotržnici v Ptuju«. Slovenski krajni šolski sveti naj odločno ugovarjajo, da bi morali s slovenskimi groši podpirati enega najhujših ptujskih Nemcev, ki tiska tudi najbolj nesramni nemškutarski list, kateri Slovence samo blati in psuje! š Mesto živiuozdravnika je razpisano pri magistratu v Mariboru. Prošnje do 15. februarja 1907. š Leiteršperg pri Mariboru. Dne 15. t. m. so bile tukaj občinske volitve. Izvoljeni so večinoma sami meščani, ki imajo tukaj svoja posestva. š Bratomor. V občini Zakot pri Brežicah sta se skregala sina kmeta Franca Rozman, Anton in Janez. V prepiru skoči mlajši proti starejšemu z nožem ter ga sune parkrat z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. Na transportu v bolnišnico je ranjeni umrl. š V St. Ilju v Slovenskih goricah priredi tamošnja kmetijska podružnica v nemški Ko-bači podučen shod. Govoril bo v nemškem jeziku vinorejski ravnatelj Stiegler. Kaj pomaga našim kmetom nemško predavanje. To je samo liumbug. Tudi v Kobači je zborovanje za nič. Ali hočejo s tem privabiti goste? Pošten kmet nc gre v to hišo, ki jo je postavila nemška strast. Kdo je v odboru podružnice? Kake ljudi ste si izvolili v odbor? š lz Jarenine: Kmetsko bralno in politično društvo v Jarenini je priredilo dne 30. decembra I. I. poučen shod v »Čitalnici«. Gospod kaplan Vračko otvori shod in pozdravi vse navzoče poslušavce ki so se kljub slabemu in mrzlemu vremenu v mnogobrojnem številu udeležili poučnega shoda. Nato ie predaval gospod Rožič iz Gradca o zgodovini in razvoju avstrijske ustave. V eno uro dolgem govoru je v poljudnih besedah razložil zbranemu občinstvu, kaj je pragmatična sankcija; razvoj avstrijske države od pragmatične sankcije napi cj; posebno pozornost pa je obrnil na leto 1848. Dalje je natanko razložil oktobrsko diplomo (1860), februarski patent (1861) in dec. zakone 1867. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili predavanju; jioscbno ko je govornik razlagal nazadnje zgodovino in pomen »ogrske jDogodbe« z Avstrijo. Po predavanju se je vnela živahna debata. — Le tako naprej, vrli Jareninčani — in ne bo vas premagal vaš močen nasprotnik. - Kakor čujemo priredi bralno društvo zopet mesečni shod s poučnim predavanjem o Simonu Gregorčiču. š Slovensko krščansko izobraževalno društvo »Domovina« v Gradcu priredi 26. januarja 1907 v veliki dvorani Steinfeldske pivovarne (Stcinfelderbierhalle), Munzgraben-strasse št. 10. plesni venček z vojaško godbo. Začetek ob osmi uri. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Koroške nouice. k Poslanec Lemiš izjavlja, da ne bo več kandidiral in da se posveti le gospodarstvu na svojih posestvih. Če bo res? k Nemci napadli slovensko zborovanje. Boj v novem koroškem volilnem okraju so Nemci že pričeli. V Podsinjivasi se je vršilo v nedeljo zborovanje slovenskega delavskega društva. Shod je tolpa opijanjcr.ih nemčurskih razbojnikov razbila, dejanski napadši slovenske zborovalce. Kakor divje zveri, ki so jih svoj čas tudi opijanili, da so se s tem večjo krvoločnostjo zagnale v rimskem cirkusu na uboge kristjane, so se tudi v Podsinjivasi vrgle epijanjene nemčurske zverine v človeški podobi na mirno zborujoče Slovence, besno stisnjenih pesti, divjih oči in penečih se ust, kakor napada sestradan volk čredo ovac. In tem ža-lostnejše: za napadalci se je krila nemška inteligenca, ki ščuva svoje plačance na slovenske zborovalce. Pesti so padale, kakor cepci ob miatvi, in marsikdo se je rešil edinoie z begom. Huronsko vpitje, divji hajl-klici so spremljali ta boj slavljene nemške kulture in mteligence proti «manjvrednemu in neolikanemu« slovenskemu ljudstvu. In ko je bil boj končan, ko so si z »zmago« ovenčali svoja razbojniška čela, dasiravno sc ni zgodilo, kar so prej zatrjevali, da bodo šc »prato« jedli: da bodo šc mrzlega storili enega,« potem jc teklo pivo v potokih in zverinsko tuljenje je naznanjalo, da dobivajo razbojniki plačilo za svoje razbojništvo. Ljubljanske nouice. Ij Zaloge snega hoče menda mestni magistrat napraviti po nekaterih ulicah in trgih. Ideja ni napačna; sneg bi sc morda ohranil za poletje in bi takrat lahko ž njim posipali ceste. Projekt jc vreden uvaževanja in ga priporo- čimo v resen prevdarek. — Prva zaloga naj bi bila okrog stolne cerkve, kjer ga magistrat itak noče odpraviti. — Potem na Sv. Pet/a obrežju, kjer ga odmetavajo namesto v Ljubljanico na cesto. — Najlepši kraj za skladišče snega pa je Kongresni trg od Šelenburgove ulice do nunske cerkve. 'Tam ga mestni delavci prav varno pokrivajo s smetmi, namesto, da bi jih odpeljali, tako da se vidijo po celi ulici le velikanske grmade smeti — škandal za glavno mesto ! Ij Zidje na trgu izstavljajo danes na najlepših prostorih svoje kolibe, dasi se je na dosledna naša d rezanja zadnjič v obč. svetu nekaj druzega sklepalo. So res lepi prijatelji domačih obrtnikov ti naši magistratovci! Ij Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi »Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani« v nedeljo, dne 20. januarja 1907, ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, Komen-skega ulice št. 12. Vspored: Večerna, zbor. »Čuj, lombardsko petje glasno«, zbor. »Molitev«, iz opere 'Teharski plemiči, samospev. »Rdeči sarafan«, samospev. Govor, vč. g. J. Petrič. Sinovo maščevanje. Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal M. C. Leveque. Poslovenil J. J. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. do III. vrste po 40 kr., IV. do VI. vrste po 30 kr„ VII. do X. vrste po 20 kr.; stojišča po 10 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Ij Katoliško društvo za delavke v Ljubljani praznuje v nedeljo, dne 20. januarja 1907 svoj društveni praznik. Ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba sv. maša z govorom in skupnim obhajilom. Zvečer zabavni večer v društveni dvorani na Zabjeku št. 8. Vspo-red: 1. J Beethoven: »Sveta noč«, poje društveni zbor. 2. Deklamacija. 3. H. Lud\vig: »Žabec in žabica«. 4. J. Laharnar: »Lahko noč«. Svojeglavim Minka. Šaloigra v štirih dejanjih. Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr. Stojišča za člane 10 kr., za nečlane 15 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. Ij Velika zabava v »Unionu«. Vsi prijatelji slovenskega delavstva so vabljeni na jutrišnjo veliko predpustno zabavo delavstva c. kr. tobačne tovarne v »Unionu«. Svira vojaška godba. Ker je čisti dobiček namenjen bolniškemu skladu, naj bi občinstvo prihitelo v velikem številu, da tako počasti pošteno domače delavstvo. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) sc vprizori tretjič v sezoni velika Wag-nerjeva romantična opera »Lohengrin«. Naslovno vlogo poje g. pl. Režimov, Flzo ga. Skalova, Ortrudo gdč. Reissova, Tclramunda g. Ourednik, kralja Henrika g. Betetto, kraljevega glasnika g. Ranek. — V nedeljo popoldne (par) se vprizori priljubljena Štolbova veseloigra »Na letovišču«, zvečer (nepar) pa slovita Hauptmannova dramatska bojka »Potopljeni zvon.« Ij Ljubljančani pozor. Od Sv. Križa nad Jesenicami se nam piše: Pri Sv. Križu pod Golico imagio letos izvrsten saninec. Kdor je nervozen, ali ima slab želodec ali ni židane volje, ta naj pride zdaj po zimi gor k nam. Za nekaj desetič se lahko vsedeš na samotež-sani, pa švigneš navzdol. Prepadi, hribi, doline, vse. vse leti po bliskovo mimo tebe in ob par minutah prepotuješ P/a ure hoda in si — na Jesenicah. Čudno, čudno, da je ta razvedrilni zimski šport Ljubljančanom in slovenskim turistom sploh tako malo znan, ko vendar poleti cele procesije »Goličarjev« obiskujejo našo divno rovtarsko deželico. — Če stopiš v Ljubljani ob polu 12. na vlak, si okolu polu 2. na Jesenicah in če se tudi todi nekoliko Ijomudiš, si vendar že lahko, če tudi počasi hodiš,, po lepi okrajni cesti pri Sv. Križu. Tukaj pa le, le stopi v gostilno »pri Kopišar-ju«, da se nekoliko oddahneš, nekaj zajmeš in zopet svoje suho grlo namočiš, ker boš že potreben. Potem te pa posadi kdo izmed nas Rovtarjev na sani — pa se peljamo! Med potjo se tvoji raztrgani živci zopet zveželo, tvoj želodec na čudovit način zravna in duševno in telesno prenovljen, čil, židane volje boš stopil na Jesenicah zopet s sani. — Vi Ljubljančani velikokrat ne veste, kako popoldne, posebno ob nedeljah, pognati, pa se potikate po kavarnah in gostilnah po Ljubljani in Šiški, pa goltate prah in tobačni dim in vašo — gosto meglo in zapravljate denar in zdravje. Narobe svet! Pridite rajši tudi pozimi k nam, kjer zmiraj »solnčice sije«. Naša lepa švicarska deželica ima polno čistega zraka in vam ponuja tudi zdaj polno krasne in zdrave zabave. Torej le gor, le gor, k nam! Na sani! Pa jo drknemo! Juhe! Ij Praunseisovo trgovino na Mest. trgu so danes zaprli in vozijo blago iz prodajalne. Ij Za starosto ljubljanskega »Sokola« je bil na včerajšnjem občnem zboru »Sokola« zopet izvoljen dr. Viktor Murnik. Med novimi odborniki sta gg. Kostenapfel in Kandare. »Sokol« šteje sedaj nad 500 članov. Ij Nezgodi. Frančišku Dejaku iz Dolenje vasi jc padel 17. t. m. na desno nogo težak les, ki mu je zmečkal vseh pet prstov. Delal je v lesni trgovini v Jelendolu pri Ribnici. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Danes zjutraj je udaril konj Bolafiovcga hlapca Jožefa Šepavca na desno nogo in ga je nevarno poškodoval. Poškodovanca so odvedli v bolnišnico. Ij 140 ogrskih rekrutov se je peljalo včeraj skozi Ljubljano v 'Trst v spremstvu enega častnika in več podčastnikov. Ti so bili potrjeni še leta 1905, a jim ni bilo treba nastopiti aktivne službe, zaradi znanih ogrskih homatij. Na tukajšnjem Južnem kolodvoru so obedovali, potem se pa odpeljali v Trst k 11 lovskemu bataljonu. Ij Aretovala je včeraj mestna policija tri obrtniške vajence, ker so pokradli pred trnovsko ccrkvijo branjevki Heleni Gregorčičevi iz košare za 6 kron slaščič, in jih oddala sodišču. lj Za rezerviste. Vsi rezervni častniki, podčastniki in prostaki, ki hočejo priti k orožnim vajam z motorji ali avtomobili, morajo to pismeno ali iistmeno priglasiti do konca meseca februarja vsakega leta pri vojaškem okr. dopolnilnem poveljstvu. Pri priglasitvi je označiti tip in storilno sposobnost motorja ali avtomobila. Povedati je tudi, ali spada šofer armadni ali domobranski rezervi. Za motorje se dobi 6 kron, za avtomobile pa 30 kron na dan odškodnine. Transportne stroške, vozni materijal, kakor tudi vso oskrbo za šoferja, oskrbi erar sam. I.i Izgubil je odvetniški solicitator gospod Pintar prost bankovec za 10 kron. lj Uinrll so: Amalija Sch\veiger, pazni-kova hči, 4inpol leta. — Terezija Frass, zaseb-nica, 64 let, Sv. Petra cesta 69. — Marijan Pogačnik, posestnikov sin, 2 leti. — JV^arijan Po-gcb, gostač, 66 let. - Marija Bricelj, perica, 54 let, Radeckega cesta 11. — Jan Sykyta, čuvaj, 84 let, Privoz 3. Justina Košak, delavčeva hči, 4 leta. — Fran Roblck, gostač, 46 let. — Andrej Jager, klavec, 58 let. — Fran Orsca, zidar, 20 let. — Josip Zevnik, krojačev sin. — Ivan Šiler, gostač, 54 let. — Alojzij Pušnik, ključavničar. — Jakob Kramar, čuvaj, 39 let. — Uršula Kivic, mestna uboga, 77 let, Karlovska cesta 7. — Neža Berlc. delavka, 63 let, Radeckega cesta. — Marija Dežman, delavka, 39 let. —• Ivan Bizjan, dninar, 50 let. — Lucija Podržaj, gostija, 69 let, Križevniške ulice. — Katarina Močilar, delavčeva žena, 60 let. - Fran Vovk, gostač. — Jožefa Čuk, sprevodnikova hči, 10 mcsecev, Zaloška cesta. — Matevž Globočnik, železniški paznik, 68 let, Radeckega cesta 11. - Angela Kastelic šivilja, 23 let, Sv. Petra cesta 52. — Jernej Jančar, gostač, 86 let. — Ivan Miklič, gostač, 62 let. — Ivan Vidmar, dninar, 36 let. — Fran Bajt, kovač, 32 let. lj Delovane mestne policije ljubljanske v letu 1906. Lansko leto ie mestna policija aretovala 1664 oseb in sicer: 2 radi žaljenja Nj. Veličanstva, 7 zaradi javnega nasilstva, 23 zaradi nevarnega pretenja, 4 zaradi razpečavanja ponarejenega denarja, 4 zaradi hudodelstva nečistosti, 1 zaradi umora, (Zupevc), I zaradi hudodelstva poskušenega umora, 20 zaradi težkih in lahkih telesnih poškodb, 1 zaradi hudodelstva požiga, I zaradi požiga »in malomarnosti. — Tatvin se je izvršilo 252 in sicer: 11 vlomov, 86 hudodelstev m 155 prestopkov. Aretovanih jc pa bilo 14 zaradi hudodelstva vloma in 161 zaradi tatvine. Nadalje jc bilo aretovanih 15 oseb zaradi poneverbe, 1 zaradi sovodstva, 1 zaradi hudodelstva zoper nravnost, 1 zaradi hudodelstva ])osilstva, 1 zaradi prestopka § 307 k. z., 7 na brzojavno obvestilo oziroma dopise drugih oblastev, 3 zaradi prepovedane igre, 33 zaradi pregreška § 45 voj. zak., I zaradi pobega iz prisilne delavnice, 1 zaradi prekoračenja potne črte, 1 zaradi prestopka koalicijskega zakona, 5 zaradi umešavanja v uradna poslovanja, 13 subagen-tov, 1 zaradi težke telesne poškodbe pri nagli m neprevidni vožnji, 1 zaradi prestopka že-leznocestnega reda, 10 zaradi napada na cesti, 61 zaradi tepeža, 9 zaradi sumljivega stikanja po hišah, 10 zaradi prestopka § 320 kaz. zak., 3 radi trpinčenja živali, 10 radi prest. S 516. k. z., 2 zaradi nadlegovanja pasantov, 2 zar. pobega z doma, 159 zaradi pijanosti in ležanja na cesti, 146 zaradi beračenja, 233 zaradi pomanjkanja sredstev, (več se jih je samih oglasilo,) 302 zaradi razgrajanja, 143 zaradi postopanja, 33 zaradi kaljenja nočnega miru, 27 zaradi nedostojnega vedenja, 37 zaradi nočnega izstopanja in vlačugarstva, 64 pa zaradi prepovedanega povratka v mesto. -- Skupna škoda vseh poškodovanih reči je znašala 11.642 K 41 vin. Samoumorov in smrtnih nesreč je bilo 20, in sicer sc jih je 5 ustrelilo, 6 obesilo, eden sc jc zastrupil, trije so utonili, 1 si jc prerezal žile, dva sta skočila pod vlak, eden jc bil povožen od električne železnice, enega je pa ubila strela. — Poskušenih samoumorov je bilo 10. — Vsled nesreč je bilo težko poškovanih 31 oseb katere so bile večinoma prepeljane z rešilnim vozom v deželno bolnico. Pri tepežih je bilo 10 oseb težko poškodovanih, a ni nihče umrl. — Izgubljenih je bilo 569, najdenih pa 222 reči. — Odgonskim trotom je šlo skozi in v Ljubljano 1965 oseb. — Domovnic je bilo izdanih 263, poselskih knjižic 30, delavskih pa 447. Potnih pravic je bilo izdanih 397. — Stanje javne varnosti je bilo lansko leto v Ljubljani enako stanju prejšnjih let. Razne stuari. Potres na Jamajki. V Kingstonu je nastala kuga. Ozračje okužujejo nepokopani mrliči. Na Jamajki jc pričel bijuvati neki ugasli ognjenik, ki meče pepel. Oblasti so dale pokopati žc 230 mrličev. Potres je porušil tudi norišnico. Prijazni perzijski šah. Novi perzijski šah jc dal na vseh javnih trgih v Teheranu postaviti telefonske govornice, ki so v direktni zvezi z njegovo palačo. Kdorkoli hoče šahu kai naznaniti, se lahko posluži te javne govorilnice. Zadolžena ruska princezinja. Glavnega oskrbnika Kocha oldcnburškc princezinje so nenadoma odpustili. Dognalo se jc namreč, da je napravil 9 milijonov rubljev dolga. Ne gre se pa za kako poneverjenje, marveč, jc živela princezinja tako razkošno. Ako ne plača car princezinji dolgov, bodo razglasili o njenem premoženju konkurz. Obsojeni davčni tajnik. Devinsko porotno sodišče je obsodilo davčnega tajnika Gbde-meistra v petletno ječo, ker jc poneveril 65 tisoč mark. Pogrešajo dunajskega tvorničarja Langa. Sumijo, da je umorjen. Neznane osebe so ga namreč izvabile v Klostcrncuburg. Med Kio- Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. Stev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno 2469 '50—17 liiapciio pl^o v g»drih in steklenicah. sterneuburgom in Ntissdorfom so našli njegovo prazno denarnico. Grofica osumljena trgovine z deklicami. Grofica Zichy je peljala svojih šest služkinj v budinipeštansko gledališče in jih pogostila po predstavi v kavarni. Grofica sama jc bila pri-prosto oblečena. Neki uradnik je mislil, da je grofica tn^ovka z deklicami in jo je začel iz-praševati. Seveda se je hitro prepričal, da je sodil popolnoma napačno. Sodnijski zapisnikar pozval zagovornika na dvoboj. Zapisnikar pri sodni razpravi na Dunaju v takozvanem procesu Odilon, je pozval zagovornika dr. Klammerja na dvoboj, ker je zagovornik izjavil, da je neko mesto zapisano nepravilno. Dr. Klammer je vzel dvobojni poziv brez vsake opazke na znanje. Sternberg tožnik. Okrajno sodišče v Jo-žefovem mestu na Dunaju je obsodilo enoletnega prostovoljca Hahna v entedenski zapor. Hahna .ie tožil grof Sternberg, ker je razširjal v državnem zboru Sternberga žaleče spise. Iz požara rešena Moinmsenova vdova. Te dni je nastal ogenj v vili vdove nemškega učenjaka Mommsena. Hromo Mommsenovo vdovo so nesle njene hčere na stolu po gorečih stopnjicah. Brezžično brzojavljenje med Parizom in Berolinom. Brezžična brzojavna postaja na pariškem Eitelovem stolpu brzojavlia z Berolinom. Tudi na Angleško so že brzojavili in upajo, da bodo brzojavili brez žic tudi v Alžir. Železniški nesreči. Na postaji Balga je za-vozil osebni vlak z dvema lokomotivama v neki oder. Lokomotivi sta šli v zrak. Nastal je požar. Mnogo oseb je ranjenih in ubitih. — Brjanski osebni vlak je zdrčnil z nekega visokega železniškega nasipa. Število žrtev še ni znano ,a je veliko. Desetdnevno dvorno žalovanje so odredili za rajno hanoversko kraljico. Ustrelil se je v Oseku stotnik R. Korb 78 pešpolka po ponesrečenem poizkusu, da se obesi. Imel je veliko dolgov. Svoje premoženje 40.000 kron jc izgubil, ker je preveč rad bil za poroka svojim tovarišem. Baronica ponarejalka. Zaprli so v Budimpešti baronico Margareto Pongracz, ker sumijo, da jc ponaredila na ime soproge hon-vedskega ministra Jekelfalussyja menico za 10.000 kron. Zgorela je tovarna peči v Geispolsheimu v Alzaciji. Cela tovarna je bila naenkrat v plamenu, ker so eksplodirale zaloge celuloida. Le malo delavcev se je rešilo, zgorelo pa 20 delavcev in delavk, sami mladi možje in mlade deklice. Ena deklica je nevarno ranjena. Freske iz 14. stoletja je zasledil v papeževi avignonski palači mestni župan v sobi, v kateri je stanoval Klemen VI. Roparski napad v vlaku. V bližini postaje Rilli-la-Montagne so našli na tiru nevarno ranjenega delavca. Toliko močan je bil šc, da je naznanil, da so ga med vožnjo oropale neznane mu osebe. Roparji so ga vrgli po dovršenem ropu na tir. Delavec jc kmalu nato umrl. Stare lipe presajajo v Berolinu. Na nekem trgu v Berolinu stoje stare, krasne lipe, ki so meščanom jako ljube. Sedaj so napravili pod tem trgom predor za podzemeljsko železnico in dve izmed teh lip bi bilo treba posekati. A meščani tega ne dopuščajo; sklenili so lipe presaditi. Da se to zgodi brez škode za drevesi, presadili ju bodo s pomočjo velikanske lesene posode, ki meri v premeru pet metrov in jc visoka dva metra. Drevo se bo postavilo v posodo, da vsa zemlja ostane pri koreninah. V to svrho bo treba velikanski drevesi popolnoma izpodkopati ju dvigniti ter poriniti pod korenine v globočini dveh metrov dno posode. Potem šele bodo pritrdili okrog doge. Ko bodo velikana vzdignili, ju bodo s pomočjo valjarjev preselili na nov prostor. Upajo, da bosta stara ljubljenca brez škode rastla naprej. Največji dimnik na svetu. Ameriška tvrdka »Alphons Custodino« v Newyorku bo gradila za svojo rudarnico dimnik, ki bo 596 čevljev visok. Premije za starše ki imajo mnogo otrok. V malem kraju Widdern na Nemškem je sklenilo 14 očetov, ki štejejo skupno ravno 100 otrok, da bodo glasovali pri prihodnjih držav-nozborskih volitvah samo za takega poslanca, ki jim obljubi, da vpelje država po njegovem posredovanju nagrajevanje vseh tistih staršev, ki imajo mnogo otrok. Oprema angleških gledališčnih predstav. Londonska gledališča so znana širom sveta po originalni opremi svojih predstav. Angleži se pri tem nc strašijo nobenih stroškov ali nepri-iik. V zadnjem času so vprizorili v nekem londonskem gledišču neko otroško igro. V tej se godi prvo dejanie v morskem dnu, kjer nastopajo morske deklice, jašejo razni ljudje leve in ta,ko dalje. Drugi prizor se vrši na morju. Priplava silen kit, ljudje mislijo, da so na otoku, a so v resnici na ribi, ki jih odnese izpred oči gledalcev. judovsko umetniško razstavo so priredili v Londonu. Razdeljena je na štiri dele: za sinagoge in domačo umetnost, rokopisi in knjige slike in historični tiski in dela slavnih judovskih pokojnikov-umetnikov. Najznamenitejši jc prvi del. Občni zbor nemškega »Schulvereina« se bo vršil 29. in 30. junija 1907 v Moravskcm Schobergu. Izseljevanje v Severno Ameriko je lansko leto prekoračilo vse dosedanje številke ameriških izseljencev. Dovolili so 1,166.353 osebami naseljevanje, odklonili pa 12.432 oseb. Boj proti tuberkulozi potom pošte. Na Holandskem so vpeljali tri vrste novih znamk, ki so za polovico dražje, kakor ostale znamke. Poštninarski preostanek je namreč namenjen ligi, ki se bori proti tuberkulozi. Japonci za mir. »Daily Mail« poroča, da bodo na bodoči mirovni konferenci v Haagu tudi Japonci za razoroženje. Vzrok so veliki vojni stroški. Volkovi so raztrgali in snedli poštnega sela mesta Kelenter Jožefa Peto. Pustili so na mestu samo toliko nog, kolikor jih je tičalo v škornjih. Zcna Petojeva je šla iskat svojega moža, a tudi njo so snedli volkovi. Kuga. V Džedi so se pripetili 12. in 13. t. mes. trije smrtni slučaji kuge; do sedaj je umrlo na kugi pet oseb. Tudi v Smirni je obolela ena oseba na kugi. Oproščen gorski vodnik. Pri bolcanskem okrožnem sodišču se je vršila 15. t. m. proti gorskemu vodniku Frigu obravnava. Meseca septembra lanskega leta je vodil urednika »Berliner Tageblatta« dr. Hobra na goro »Klcine Zinite«. Ob tej priliki se je utrgala vrv, dr. Hflber jc zdrsnil v prepad in se ubil. Sodišče je Friga oprostilo. Telefonska in Urzols« poročilo. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. januarja. Danes razpravlja državna zbornica o nujnem predlogu poslanca Schrotta glede zakona proti umetnim vinom. Poljedelski minister je priporočal predlogo, ki naj ščiti pošteno vinsko trgovino in konzu-meute. To zadevo zbornica danes reši. D u u a j, 18. januarja. Seja načelnikov kiubov je sklenila naslednji program državno-zborskega dela: Jutri in v ponedeljek uradniške plače in kongrua, torek in sredo vojaške zahteve, četrtek in petek železniške predloge, v soboto bi bila zadnja seja, ali kvečjemu v ponedeljek še kratka seja. NOVI SEJEM V KANDIJ1. Novo m e s t o , 18. januarja. Včerajšnji novootvorjeni kaudijski živinski sejem je bil izborno obiskan. GROZEN POTRES NA JAMAJKI. Washington, 18. januarja. Guverner z Jamajke poroča, da so potres čutili v treh okrajih in St. Andreju, O položaju v Kingstonu poroča: Prehivalstvo prenaša potrpežljivo vse težave. Mnogo ladjedelnic je razrušenih. Do opoldne 17. t. m. je bilo pokopanih 343 mrllčev. Svetilniki pri vhodu v luko so razrušeni. Vhod v luko je izpremenjen. Globočina pri vhodu, ki je prej znašala 10 m, znaša sedaj le 6 m. Ko je prišel prvi sunek ni bilo na nebu niti enega oblačka. Nato je bil par minut mir, potem pa je sledilo več močnih sunkov, ki so podrli cele vrste lahko zidanih hiš. Potresu je sledil strašen požar. Uničeno je sodno poslopje, pošta, obe banki itd. V okolici prenočuje na prostem na tisoče oseb. Duhovniki hodijo okoli in tolažijo. Mrtvih je najmanj 1000, ranjencev nad 2000. Grozen prizor je bil ko se je kot kaka hišica iz kart podrla vojašnica in zagrebla veliko število ljudi. Strašen smrad se širi po mestu. Na stotine trupel je v ognju bilo sežganih v pepel. Prebivalstvo trpi vsled silne lakote, denar je brez vrednosti. Vsi trgovski deli mesta so uničeni. Po mestu plenijo črnci. Od sv. Tomaža se poroča, da so 20 milj na okolu porušene vse hiše. VV a s h i n g t o n , 18. januarja. Repre-zentacijska zbornica je pooblastila vlado, da sme živila iu obleko za ponesrečence vzeti iz zalog mornarice. London, 18. januarja. Tu se je ustanovil pomožni odbor za ponesrečence na Jamajki. Angleški kralj je daroval 20.000 funtov šterlingov. VV a s h i 11 g t o n , 18. januarja. Učinek potresa v Kingstonu je bil posebno čuden na kipu kraljice Viktorije, ki stoji v luki. Kip kraljice je bil z obrazom obrnjen proti luki, sedaj pa obrača luki hrbet. Dasi se je kip popolnoma zavrtel, ni nič poškodovan. Iz morja so se vzdignili pri potresnem sunku veliki vodni stebri. VOLITVE V RUSKO DUMO. London, 18. januarja. Pomožna zveza Židov poroča, da so razpisane volitve v rusko dumo na 19. februarja. Volitve volilnih mož bodo dne 2. februarja. Volitve za Peterburg bodo dne 2. marca. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm a a Čas opazovanja Stanje baro- Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo les EPE t mm ► 17 9. zveč. 50 0 - 29 sl. jvzh jasno 1 7. zjutr- 511 -74 brezvetr. megla 00 18| 2. pop "49 0 — 2 4 brezvetr. del obl. Srednja včeral^nl? terr« n ■■ o norm K0 Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 18 Xaloib.nl papirji. i"/, majeva renta..... t*/, srebrna renta..... i*/, avstrijska kronska renta l*/, , clata renta . . . I*/, ogrska kronska , . . f/. , »lata , . . 6*/, posojilo deiele Kranjske IV/. posojila mesta Spljet . . t1/,'/. . . Zader . t*/,•/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 !•/, češka dei. banka k. o. . i'/. , , , i. o. I1/."/. »ast, pisma ga!, d. hip. b. i'///. poŠt- kom. k. o. s lo•/, pr. iV/. »st. pisma Innerst. hr. . IV/. * . ogr.cen.dei.hr IV/. . n . hip. banke 4 V/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, t V/, »bi- Češke Ind. banke . t'/» prior. Trst-Poreč lok. . 1*1, prior. dol iel...... i'/. , jui. iel. kup. »/i1/, IV/. avstr. pos. h ie!. p. o. flreik«. SreCke od 1 1860'/, . . . . . ..... „ tizske ... - ^ sem. kreditne I. «ml«ijo | « ! H- , , ogr. hip. banke . . „ srbske i frs. 100 — , turške . . tfasiliia »račk® {.redltne Inomodke eCrakovake Ljubljanske n ivstr. rud. ferlia „ čudolfove 1» •Salcburike n dunajsko kom. „ D • l a I « * Južne železnice...... Jržavne železnice..... \vstr. ogrske bančne delnic« Sf.vstr. kreditne banke . • 3grske „ >, ... Jivuostenake „ . . Premogokop v Mostu (Brtii) ilpinska montan .... Praške žel. indr. družbe . . iima-Mur&nyl..... Trbovljske premog, družbe , . \vstr. oroine tovr. družbe . Češke sladkorne družba . . ▼ a 1 a t .. G. kr. cekin..... 10 franki....... 20 marke....... icvcreigns...... . Marke........ jaški bankovci..... Zublji ......... f>olarii..... J*^ Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob meji! "*C januarja 1907 Denar Blago 99 85 99-45 100 10 100-30 99 35 99 55 117 21 117-45 95-95 96 15 11425 114 45 15' 26 9990 13 3 113 65 98 90 100 86 99 86 100-15 99 60 99-70 99 60 100 10 100 40 101 35 105 50 IC6-50 100 — 101 — 100 - 100 100-— 100-25 100-— 101- 100-25 101-25 99-90 19 50 — • 316 15 31815 10 50 1)1 50 167 10 159 10 266 5 i 268 50 154 10 166 275 75 285 75 28J-25 293-25 >5 ! 261 - 101 - 11 — 6-150 ;69 50 2 75 24 75 447 60 79 85- 90 — 66- 2- - 46 dO 48 90 27-7S 29-75 16 60-— 77- 8i- 497 50 407 50 76 5') 177 50 691 50 92 5) 778 7*8 69 ' 40 '.91 40 «38 75 839-5 2 4 50 2 5 50 v 68 - 757 - 62* 25 629 25 26 -5 - 2795' 472 73'- 282 — 28»'50 563 - b67'— 142-- 146'— 11-35 •40 19-10 19*12 23 5) aS'68 24 24-08 11 62 17 72 96 b0 96 80 2-62 2 63 ■ >2 6-- It* lili Zahvala. Povodom težke i?gube, ki nas jc zadela s smrtjo našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Andreja Gorna smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili med boleznijo in ob smrti predragega pokojnika, nadalje pa tudi za krasne darovane vence in častno spremstvo na njegovem zadnjem potu. Posebej se pa že zahvaljujemo sl. društvom: ognjegasnemu, godbenemu, delavskemu bralnemu in telovadnemu društvu „Sokol" v Idriji Še enkrat: srčna hvala vsem! V IDRIJI, 17. januarja 1907. Žalujoči ostali. r Jutri velika zabava v „Uniomi Podporno društvo delavcev in dtlavk c. kr. glavne tobačne tovarne y Ljubljani.....muh vabi Vaše blagorodje najvljudneje k pisnemu uenfuu, ki se vrši v soboto, 19. januarja 1907 v veliki dvorani hotela „UNI0N". »mmimi..... Sodeluje godba c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za neude 1 krono, za ude 50 vin. — Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiniiniHii Priznano najboljša vsakoletna zabava v a00000 Ljubljani. 00000O Sn------------------------------------—..................... 2 vajenca 1 pomočnika in sprejme takoj Ivan Triller, ključavničar na Bledu. u>5 2—1 Zahvala. Vsem udeležencem veselice požarne brambe v Cerknici dne 13. januarja t. i., kakor tudi darovalcem dobitkov, posebno ljubljanskim gospodom in drugim gospodom trgovcem izreka s priporočilom v nadaljno enako podporo — najsrčnejo zahvalo. Matija Obreza, načelnik poi. brainbe v Cerknici. Dobro ohranjena blagajna (Werrheimeir) se kupi. Ponudbe sprejema uprava lista. Največji vspeh nove dobe ! je sloviti >ov Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duha perilo in izrrdno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov s* rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. V218 10—12 250 gramovzavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg ,, „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonija!-nim blagom, lekarnah in trgovinah i. milom. Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, L Molkerbastei 3. 122 1-1 Dražbeni oklic. F S09|6 _ C. o One 6. februarja 1906 ob IO. uri dopoldne vršila se bode pri podpisanem sodišču dražba I. posestva pod vi. št. 182 k. o. Kamnik (enonadstropna hiša, stara renomirana gostilna s steklenim salonom, ledenico in prostorno kletjo). II. njiv p. št. 1173 in 1210 pod vi. št. 654 k. o. Mengeš v skupni meri 4144 m2. Cenilna vrednost znaša ad I: 13853 K 25 h, ad II.: 82 K, 88 h; najmanjši ponudek znaša 6926 K 62 h, ad II. 55 K 24 h, pod tem zneskom se ne prodaje Več se izve med urad nimi urami pri tem sodišču. C. Kr. okrajna sednija F(amnil AAAAAA/V # ( Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Mi- / / lanu 1906 (avstr. razsod.i \ \ Zahtevajte vedno, kadar kaftljate, / ( ste hripavi ali so se Vam zašle- ) ( žila dihala jsalmijakove pastile lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, > ki v vseh naštetih slučajih izborno / učinkujejo. 2745 III c 1 fikatlja 20 vinarjev, 11 škatelj 2 kroni. Zunan|a naroČila izvršuje najtoCneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. \ Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih! mmmmmMmmm^m^mmmmmmmum^- m _ _ _ ^mnsss*. IvanPodlesnikml. Ljubljana - - - Stari trs štev. 10 mm Priporoča svojo trgovino s Klobuki lilMbr* >.V. ,\'/> .\V> T-a ■ ✓v\v/ vv .■ mM mmmimMšš >Y .< VV < sv v-V ' vV SV/. .v s <7/AW. sv/ >.V..s/>.s./> Uellka zalosa CD Solidno Dlaso OD Zmerne cene 3 4 Podružnica s v Celovcu, s Delni&ka glavnica: s : K 2.000.000. : i Rezervni fond: : : : : K 200.000. : : : Podru/nice: Prag* > mcnjalnlcnml Ortbrn 25, Mnln .Iran, Moti ulic. 17, Žliko*. Brno, B.drn, lXk. Mp». t>lk. Kamnlc, »ur.tnkl Zumberg, Hftrillnc, Nori JIAIn, Pire., HrlUr. in Llbcrc«. Menjninf"« n p D u n a I u • L W.llicllc 10, II. Tibnralr.tr. t, II! < Injjnr,,,,.« M fvojjtl Rtnnvcga), III. LB-ircngattc 27, IV H/u « i? V Scbnnbrunncr.lr.a.t 88 «, VII Mirl.bllcrtlra.0f lt. . ;!' .. :t>«nt»M»r«»M.»» 11? IX. Al.fr.lr...« M, XF.vorilto.lra«.« XVI'' /• . I ,/.. -ir*«-,. f). XIX. Dilblln|(cr H.uptslr 33, XXI. Htapltlraa.t n. ——■——tunili >l 45 150—6 Menjalnlčna delniška družba MERCUR" Dunaj, L, Wollzelle 10. &ko. tapltad K 18,000.000. Beier zaklad K 7,000.000 N«jkalantnejai W nakup in prodaja vseh vrst rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, sreCk, deviz, valut in denar)a. Zamenjava in eskomptiranjc mm Izžrebanih tastavnic In obligacij, srečk in kuponov.