fEDNIK PTUJ. 14. AVGUSTA 1969 LETO XXII., Št. 32 CENA 0,50 DIN yaznil< občine Ptuj večana seja občinske kupščine ^os so občani ptujske ;jie praznovali že 11. ob- L^i praznik v spornim na ^ji junaški boj prve slo- jskogoriške Lackove čete, je padla 8. avgusta 1942 Slastju pri Juršincih zara- izdaje. 5 junaškem boju borcev ticove čete, o narodno- 'obodilnem gibanju na » območju, o prispevkih ših rodoljubov k osvobo- W je na svečani seji ob- ske skupščine govoril idsednik Franjo Rebernak. ^drugim je dejal, da mo- 10 simbole borbe za svo- '» ohraniti mlajšim rodo- Našo obrambno moč "10 lahko črpali iz tradi- ' narodnoosvobodilne bor- Woril je tudi o razvoju '•skega gospodarstva v '"jih letih. Opaziti je 'tlvsem postopno in uspeš- Pfemagovanje reformskih ^v. V lanskem in letoš- ^ letu je opazit: gospo- •^1^0 rast. Omenil je neka. 'gospodarske organizaci- ji so dosegle izredno f^^ rezultate; te so TGA ffičevo, TVI Majšperk, \ j^t-nina in druge. Govoril i ,'Udi o večji možnosti raz- i nekaterih ptujskih pod- 'i' ki se jim obetajo bolj-^ ''^slovni uspehi. Med temi l^^enil Delto, ki bo z raz- ''yiJo zaposlila okoli 150 j'' predvsem ženske de- }^ sile, ki si najtežje naj- jj?5poslitev. Preusmerjena ■ ■^Vodnja in nove investi- .P^av tako obetajo večje •cehe v TAP-u. Sigmi, KK Ptuj in drugod. Menil je, da se tudi v kmetijstvu obetajo boljši časi. Predvsem je o- menil boljšo letino glede na ugodnejše vreme, in razne spremembe tudi v zakonoda- ji in predpisih, ki ovirajo normalen razvoj kmetijstva. Dotaknil se je tudi manj razvitih in gospodarsko za- pjo Rebernak, predsednik SO Ptuj izroča Ivanu Brat- ku odlikovanje maršala Tita. Foto: S. Kosi. ostalih območij, za katere je možna rešitev ob razumnej- ši politiki širše družbene skupnosti. Ob zaključku svečane seje je čestital vsem občanom k občinskemu prazniku z željo, da bi v jubilejnem letu pra- znovali kar največ uspehov na vseh področjih. TITO ODLIKOVAL IVANA BRATKA Na svečani seji je Franjo Rebernak izročil odlikovanje predsednika Tita Ivanu Bratku, direktorju Državne založbe Slovenije v Ljublja- ni. Dijaška leta je preživel v Ptuju, kjer je ustanovil kot osmošolec 1933 na gim- naziji prvo partijsTco celico. Za zasluge v predvojnem re- volucionarnem gibanju in partijskem delu, med narod- noosvobodilno vojno in v so- cialistični povojni izgradnji je predsednik Tito odlikoval Ivana Bratka z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Na- vzoči so z aplavzom potrdili željo Fran j a Rebernaka, ki jo je izrekel med vročanjem odlikovanja, da naj bo pu- blicistično in družbenopoli- tično delo Ivana Bratka še v bodoče tako uspešno. S svečane seje so odnesle delegacije vence na spomin- ska obeležja iz NOB. ODKRILI SO SPOMENIK DUSANU KVEDRU- TOMAŽU Po svečani seji so se šte- vilni Ptujčani in gostje zbra- li v ptujskem parku ob Dra- vi. Za tem, ko je ptujska godba na pihala odigrala himno, je Ivan Bratko od- kril doprsni kip svojemu prijatelju in sodelavcu v predvojnem revolucionar- nem gibanju Dušanu Kve- dru-Tomažu. Ob tem je Ivan Bratko je odkril spomenik Dušana Kvedra-Tomaža spregovoril navzočim o liku in zaslugah Tomaža, ki je kmalu spoznal rešitev vpra- šanja slovenskega naroda v (Konec na 3. strani) IZREDNI DOSEŽKI BISTRIŠKEGA GOSPODARSTVA V PRVI POLOVICI LETA V letošnj ih prvih štirih mese- cih je bila zabeležena v sloven- jebistriški občini visoka rast industrijske proizvodnje. Pa tudi v ostalih panogah go- spodarstva niso mnogo za- ostajali za dosežki v indu- striji. Le gostinstvo in turi- zem kažeta, da se ne more- ta vključiti v očiten napre- dek te veje gospodarstva v Sloveniji. Za prve štiri mesece je značilen izredno skokovit porast. Ta se je v naslednjih mesecih do sredine leta ne- koliko zmanjšal, lahko reče- mo umiril in rastel v bolj razumljivi dinamiki. Kljub temu ima večina podjetij še znatno višjo proizvodnjo, kot v Istem obdobju lanskega le- ta. Rezultati pa kažejo, da se je industrijska proizvod- nja povečala v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z lansko za 32,6 odst. Največ- ji porast je v industriji gradbenega materiala za 75 odst., v barvni metalurgiji za 33,7 odst., živilski indu- striji za 27 odst., v lesni in- dustriji za 7,5 in v nekovin- ski industriji za 8,5 odst. Kot proizvodnja je v tem času rastel tudi izvoz. Naj- večji je zabeležen v lesnem obratu LIP-a v Slov. Bistri- ci, kjer se je povečal glede ' na isto lansko obdobje za \ 177 odstotkov, pri Impolu pa ] za 42,6 odstotka itd. V družbenem planu za le- tošnje leto je predvideno po- večanje osebnih dohodkov za 5 odst., in sicer v gospo- darstvu za 6 in v negospo- j darstvu za 9,5 odstotka. Ker pa so se v marcu osebni do- hodki tako močno povišali, da je bilo s tem že preseženo predvideno povečanje, je bi- lo potrebno ustrezno spre- meniti prvotni plan. Na te- melju dosedanje dinamike, ki je bila značilna za osebne dohodke, se predvideva, da bodo poprečni osebni dohod- ki v letošnjem letu za devet odstotkov višji kot so bili v lanskem letu. Ob primerjavi dviga osebnih dohodkov s porastom cen pa lahko skle- pamo, da so se osebni dohod- ki v slovenjebistriški občini nekoliko bolj povečali, kot pa so se poprečno v republi- ki Sloveniji. Takšna rast industrijske kot ostale proizvodnje (.mo- goča upanje, da bo letos \ie leto uspešnejše kot lansko, ko so vse delovne organiza- cije ustvarile na skladih ne- kaj nad dve sto starih mili- jonov, kar je bilo le deset odstotkov od predvidenih Seveda ne bo smelo priti v drugi polovici leta do večjili izpadov, ki bi lahko pokvari- li dosežke iz prve polovice letošnjega leta. -b VREME ^ za čas do nedelje, 24. av- gusta 1969 Zadnji krajec bo v sredo, 20. avgusta, ob 21.03. Napoved: v soboto, 16. avgusta, bodo verjetno nevihte, nakar bo dva dni delno poslabšanje vremena. Od torka, 19. avgusta, do nedelje, 24, avgusta, bo lepo vreme. Dnevne temperature zraka bodo okrog 22. sto- pinj Celzija. Alojz Cestnik Nova brezalkoholna pijača »BEAT« krepi in osvežuje PETOVIil PTUJ stran 2 TEDNIK — ČETRTEK, 14. AVGUs-f, SZPL danes (Nadadjevanje) Vso skrb je zato treba po- svečaiti nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in družbe- neg^a vpliva na tem področju. Natančneje je treba določiti medsebojne odnose in druž- beno odgovornost vseh fak- torjev, ki delajo na tem pod- ročju. Iz namena, zaradi ka- terega so bila sredstva druž- benega obveščanja ustanov- ljena, izhaja tudi jasna druž- benopolitična odgovornost u- stanovitelja. Temu pa mora- jo ustrezati tudi njegove ja- sno določene pravice in mož- nosti vpliva. Ti odnosi mo- rajo biti urejeni z različnimi samoupravnimi akti, dogovo- ri, temeljnimi okviri pa tudi z zakonom. V tem smislu je treba urediti tudi neurejena vprašanja tiska posameznih občanov ali njihovih sl^upin, verskega tiska, itd. in njiho- ve oiigovornosti do družbe. Socialistična zveza mora biti družbenopolitično soodgovor- na in mora sodelovati tudi pri imenovanju njihovih družbenih organov. Socialistična zveza se m.ora še močneje usposabljati zato, da bo lahko spremljala vsa bistvena vprašanja glede družbene vloge in položaja komunikacijskih sredstev, prizadevala si bo, da bo tudi na tem področju v javnem kritičnem pretresu in čim bolj kritičnem dialogu čim- bolj vplivala vsa javnost ter tako zagotavljala demokra- tiČTio usmerjenost teh sred- stev. Republiška konferenca bo kot posebno obliko razvijala tiskovni svet. ki si bo priza- deval sproti uresničevati tak- šne odnose med družbenimi interesi in komunikacijskimi sredstvi, ki bodo vodili k na- daljnjemu podružbljanju komunikacijskih sredstev in njihovemu vključevanju v samoupravne družbene toko- ve. Socialistična zveza se bo odločno trudila, da bodo tudi vse javne ustanove, vsi viri informacij v naši družbi od- prti za sredstva obveščanja. Prizadevala si bo tudi, da bo v tej samoupravni tribuni komunikacijskih sredstev u- stvarjcno ozračje kulturnega dialoga, da bo uveljavljena etika javne besede, da bo spoštovana nedotakljivost o- sebe, da bodo uveljavljene družbene moralne vrednote. Spodbujala bo k nadaljnjemu izpopolnjevanju novinarske- ga kodeksa, predvsem pa k njegovemu uresničevanju. Razvoj znanosti in tehni- ke odpira vsem informacij- skim sredstvom izredne no- ve možnosti. Socialistična zveza se zavzema, da se v skladu s temi dosežki krepi in razvija njihova materialna in tehnična baza ter uspo- sablja tudi novinar, ki v teh sredstvih deluje. Socialistič- na zveza podpira težnjo po čim hitrejši ustanovitvi do- kumentacijskega centra, ki bo v veliko pomoč novinar- jem, da bo njihovo delo za- res kvalitetno. SZDL se kot najširša or- ganizacija slovenskega naro- da in narodnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije, kot za- stopnica njihovih življenjskih interesov, povezuje z orga- nizacijami Socialistične zve- ze drugih republik v Zvezni konferenci Socialistične zve- ze. Prek zvezne konference se bojuje za napredno reše- vanje vseh tistih vprašanj, ki je o njih po mnenju republi- ških organizacij treba doseči skupen dogovor. (Dalje prihodnjič) Gibanje zaposlenosti in brezbrižnost Skupno število zaposlenih v slovenjebistriški občini se je letos povečalo le mini- malno. Večji porast je bil zabeležen le v negospodar- stvu in sicer za 3,3 odstotke. Kar pa preseneča je dejstvo, da se je v gospodarstvu šte- vilo zaposlenih zmanjšalo za ca. 0,3 odstotka. Številčno se jih je v prvi polovici le- tošnjega leta zaposlilo največ v industriji in sicer za 62. Procentualno pa je zaposli- tev najbolj narasla v komu- nali (za 128"/«) in v indu- striji gradbenega materiala za 8.6 odstotka, kar pa pred- stavlja le 21 novozaposlenih. Pri celi vrsti panog pa je šte- vilo zaposlenih padlo in si- cer v lesni industriji, kme- tijstvu, gozdarstvu, gradbe- ništvu, prometu, gostinstvu itd. Dinamika zaposlovanja v slovenjebistriški občini v pr- vem polletju močno zaostaja za dogajanji v republiki Slo- veniji. Posledica takšnega števila novo zaposlenih, je število nezaposlenih, pred- vsem ženske delovne sile. Razvoj dogodkov vsekakor ne daje upanja na večje iz- boljšanje kot pa se je v za- četku leta mislilo. Zanimivo je ob tem poudariti zaključ- ke, ki so jih na zadnji seji občinske konference ZK sprejeli komunisti: — osnovno vodilo, ki so ga zavzeli je, da se naj vsi ko- munisti v delovnih organiza- cijah zavzemajo v organih upravljanja in v sindikalnih organizacijah in ob drugje dosledno za zmanjšanje ob- sega nadurnega dela (1968!) in zaposlovanja honorarnih de- lavcev v korist večjega šte- vila zaposlenih; — skladno s položajem go- spodarskih organizacij naj v njih proučijo možnosti za u- vedbo večizmenskega dela; ^ zaposlovanje naj. vaja samo prek Kom^j ga zavoda za zaposip, Prioriteto pri zaposlita naj imajo delavci jot šibkih družin ob upošt^. njihove strokovnosti ^ ločeno delovno mestc — pospešiti je izdelavj dije o možnostih nadalji zaposlovanja ob razvoji ti v slovenjebistriški ^ predvsem na področju delave lesa in aluminija — komunisti v svetj gospodarstvo pri skup občine in druge samouj ne institucije v gospodai naj si stalno prizadevaj se bo v večji meri omoj zaposlovanje ženske del sile, predvsem naj bo t poštevano ob odpiranja vih delovnih mest; — po preteku enolet obdobja naj se prouči uj nost izvajanja zaklju konference. Od konference sta m slaba dva meseca, zati smemo pričakovati, da a v tako kratkem obdobja deli že prve rezultate, obl pa je sedaj tudi sezona pustov. Seveda ne bi i biti preveč ra\^nodušni^ leto bo hitro minilo. M nekaj ravnodušnosti je,j ča dejstvo, da dvakraj uspel sestanek občina komiteja ZK s sekretarj« ganizacij in direktorji da nih organizacij. Predn tema sestanka je izredno! tualna predvsem sedaj. Slovenci ob »slovend cestnem križu(!)« bijemoj za reformska načela. | Kako bomo gospodarili z gozdovi? Gospodarjene z gozdovi postaja iz leta v leto bolj problematično. Da vse ni ta- ko, kot bi moralo biti, zgo- vorno pričajo razprave na raznih nivojih, predvsem pa med privatnimi lastniki goz- dov. Ptujska kot ormoJka, predvsem pa slovenjebistri- ška občina so pokrite z o- gromnimi povrliinami gozdov. V naslednjih dneh bodo pri- šla v javno razpravo ugoto- vitve in stališča izvršnega sveta Slovenije o bodoči ure- ditvi gcispodarjenja z gozdo- vi v naši republiki. Naša republika je glede na gozdnatost Slovenije in na pomemben delež, ki ga daje gozdno bogastvo našemu go- spodarstvu poisvečalo gospo- darjenju z gozdovi posebno pozornost. V prvih letih ob- nove in graditve gospodaristva je gozdno bogastvo Slovenije predstavlj.alo veliko oporo za uspešno izvajanje te naloge, v naslednjem oladobju pa je družba ob nenehnem nara- ščanju gospodarskih potreb po lesu posvečala v.so skrb tudi gojenju gozdov in po- stopni krepitvi njihove pro- izvodne zmogljivosti. V ta namen je bila^ potrebna tudi ustrezna or|g';mizacijska in ekonomska okrepitev organi- zacij, ki jim je bilo zaupa- no gospodarjenje z gozdovi. Njihovim delovnmi kolekti- vom pa je bilo potrebno za- gotoviti enake samoupravne pravice, kot jih uživajo de- lovne skupnasti drugih go- spodarskih dejavnosti. To so bili izhodiščni motivi temelj- nega in, republiškega zako- na o gozdovih iz leta 1965. Neposredni povod za po- novno in poglobljeno obrav- navo goispodarjenja z gozdo- vi pa je sprožila razprava o r.'aiZVOju in problemih kme- tijstva v republiškem in go- spodarskem zboru skupščine SR Slovenije sredi pretekle- ga leta. Ob povezanosti kme- tijstva in gozdarstva znotraj kmečkih gospodarstev, se ta razprava, čeravno je name- njena le ekonomskemu polo- žaju kmetijstva, ni mogla i- zogniti nekaterim proble- mom, pa tudi kritičnim prC- pombah na račun sedanje urditve gospodarjenja z za- sebnimi gozdovi. Glavni ugovori ob tem «kj bili sledeči: — da izključna pravica go- zdnogospodarskih organizacij do prometa z gozdnimi sorti- menti pomeni monopolizem, ki je v nasprotju z načeli gospodarske reforme; — da gozdno gospodarske organizacije izrabljajo mono- polni položaj in po eni stra- ni diktirajo kmetom nizke odkupno cene, po dn.igi strani pa do porabnikov le- sa uveljavljajo visoke pro- dajne cene; — da gozdnogospodai-ske organizacije pri gospodarje- nju z zaisebnimi gozdovi uve- ljavljajo lastne ekonomske interese na račun kmetov, ker da .so njihovi odtegljaji iz naslova gospodarjenj.! z gozdovi neupravičeni ali pa vsaj odločno previ.soki; — da imaijo gozdnogospodar- sike organiziacije pri opravlja- nju nalog iz pristojnosti go- spodarjenja z zasebnimi go- zdovi atribut in veljavo or- ganov oblasti; — da gozdnogospodarske organizacije niso v zadostni meri uveljavile samoupiiiav- nih pravic gozdnih posestni- kov. To so v glavnem nepravil- nosti, ki jih zasebni lastniki gozdov očitajo današnji ure- ditvi gospodarjenja z gozdo- vi. Seveda so vse navedene in pod.obne dileme glede se- danje ureditve gospodarje- nja z gozdovi zahtevale'vse- Lstransko presojo in oceno. Plod širših družbeno-politič- n?h razprav pa so sledeče ugotovitve: — da sedanja sistemska ureditev gospodar*jenja z gozdovi predstavlja trajno osnovo za nadaljnji razvoj; — da z zakonom o gozdo- tih vendarle niso bila ustre- zno rešena vsa vprašanja na tem področju, rešitev le teh ni ugodno vplivala na raz- voj družbeno-ekonomskih od- nosov pirli gospodarjenju z gozdovi; — da so osnovna vpraša- nja nadaljnja proučevanja in izpopolnjevanja z gozdo- vi: družbeni vpliv na gospo- darjenje z gozdovi, financi- ranje enostavne in razširje- ne reprodukcije, samouprav- ljanje z družbenimi in za- sebnimi gozdovi, promet z lesom in nazmejitev zakon- ,skih pristojnosti. Neasfciltsran cdsek ceste Ormož-Obrež Ceste so več ali manj? blcm, s katerim se ukV večina občin sevcrcvzM Slovenije. Med temi ni! vzeta tudi občina Odsek ceste Pavlovci—I'* kovci je bil pred nedaflj dokončno asfaltiran i" tak zbrisan z dnevnega^ in kritičnih razprav na' vilmh sejah in scstank'.! Trenutno je še vedn"*; ren neasfaltirani odsek' ste, ki pelje iz Ormo^ Središče. Vasi Pušencij Loperšice so kot odreza" v vsakodnevnem oblaki"! hu, ki ga dvigajo vozniki motornih vozil.' zgražajo zaradi ceste. V Ormožu so o teinj asfaltiranem odcepu že j krat razpravljali. Repj^J ki cestni sklad je obl J da bo nrišla v prihooj letu tudi ta cesta v pro^ nujnih del. Upajmo. ^. bo tudi ta cesta žrtev-* vornih delavnikov in bo čez njo napravlj*?^ *,( kot se je to zgnlilo s j Šentilj—Nova Goric«. Tednik vaš list ' ^ ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1969 STRAN 3 dRODUKCrJA Liovanjskega fonda? srednjeročnem načrtu j3 slovenjcbistriškc ob- ^ll od leta 1965 do 1970 Jji5ovali 2.420 stanovanj. : številne izgradnje sta- pa razpoložljiva jj{va v občini zdaleč ne umrejo, zato je načrt raz- j občine predvidel porast g eno četrtino od obsto- ji potreb. Tako bi se naj 0 predvidenih novih sta- zgradilo 24.3 v druž- lastništvu, usedanji tempo izgradnje lovanj pa je pokazal, da konca prihodnjega leta ()0 mogoče doseči niti ta- ikrčenesa programa. Bo jj je, oziroma še bo, do ica leta zgrajenih 131 sta- jnj manj od piledvide- j števila. ibtem se vsekakor vsilju- vprašanje, ali smo lahko Isvoljni s takšnim tem- 1 izgradnje stanovanjske- fonda v slovenjebistriški ini. Res je, da so pogoji jbeno-stanovanjske iz- inje izredno trdi. O tem B nedvomno pričajo tre- De i-azmere v Slov. Bi- či. Medtem ko bo en sta- anjski blok končan v ne- dneh, derugega še grjadi- Verar v nobenem od teh li stanovanjskih objektov ajo trenutno prodanih i stanovanj. Vsiljuje se Kanje, ali jim jih bo uis- I sploh prodati pod po- ,lvi ne bodo škodovali na strani Stanovanjskemu jetju, na drugi strani pa Ibenemu podjetju Gra- kot investitorjem obeh *tov. '■ ukinitvijo kreditnega sklada za stanovanjsko iz- gradnjo in z decentralizaci- jo sredstev stanovanjskega prispevka po delovnih orga- nizacijah, je zagotavljanje sredstev za družbeno-^stano- vanjsko izgradnjo vse prej kot lahko. Resolucija zvezne skup- ščine o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega go- spodarstva obvezuje stano- vanjsko podjetje z dvem^a zelo pomembnima nalogama: prva je, da vzdržuje stano- vanjski fond in druga, da v okviru razoložljivih sredstev od stanarin vrši enostavno in razišrjeno reprodukcijo, in razširjeno rejnskvezs dz Vir za vzdrževanje in re- produkcijo pa bi naj bile polne stanainne? Slovenjebistriška občina je ena bolj redkih, ki ima v osnovi dvojne stanarine. Po- trebo po takšni odločitvi pa qe narekovala izredno ne- ugodna struktura stanc- vainjskega fonda. Več kot 53 odstotkov stanovanj v obči- je izpred druge svetovne vojne, v tej skupini pa. je 56 odistotkov takšnih stanovanj, ki so starejša od sto let. To- rej ni več potrebnih nobe- nih podrobnejših pojasnil, zakaj je v slovenjebistriški občini tako počasna repro- dukcija stanovanjskega fon- da. Stare zgradbe zahtevajo ogitomna sredstva za vzdrže- vanje, stanarine pa so ma- lenkostne. Razen tega je bi- striško gospodarstvo v takšni nemoči, da ne more razen obveznih štirih odBtotkov za stanovanjski sklad odvojiti še dodatnih sredstev za iz- gradnjo stanovanj. Ob takšnem stainju zato ni mogoče pričakovati hitrejše stabilizacije, čeprav ima se- danji sestav skupščine ob- čine eno glavnih nalog ko- munalno in stanovanjsko ure- ditev. B. K Na Tumišču 1100 metrov cisfalia Kolesarske in moto dirke brez prahu Preteklo nedeljo so na Tur- nišču predali namenu novo asfaltirano Mejno in Dra- žensko cesto v dolžini 1100 m. Otvoritve so se udeležili številni domačini, ki so pri- spevali skoraj polovico sred- stev za asfaltiranje, to je 100.000 starih dinarjev po hi- ši. Cestišče je predal name- nu najstarejši občan iz Mej- ne ceste — Jože Krajnc. Ker smo culi, da so tudi mladinci prispevali svoj delež pri modernizaciji cest, smo zaprosili za razgovor Otmar- ja Letiča, predsednika mla- dinskega aktiva iz Turnišča. Povedal nam je, da so mla- dinci ravnali navožen gra- moz, urejevali bankine in podobno. Mimogrede nam je povedal, da nimajo dvorane, kjer bi se sestajali in delali. Kulturni dom je spremenjen v skladišče. Tožba, kdo naj ga koristi, občani za prire- ditve, ali podjetje za skla- dišče, še ni rešena. Mladinci so se tudi na dan otvoritve ceste izkazali. Da bi kar najlepše proslavili ve- lik dogodek in občinski praz- nik so priredili vrtno zabavo (dvorane ni mogoče upora- biti) s pestrimi prireditvami. Prva prireditev, ki je pri- tegnila številne domačine, je bila kolesarska dirka po no- vo asfaltiranem cestišču. Na startu so se zbrali mlajši tek- movalci. Nekateri so imeli nekoliko boljša kolesa, drugi pa tista, ki jih rabijo vsak dan. Eden tekmovalec je ho- tel olepšati videz svojega sta- rega ženskega kolesa. Da bi delal videz dirkalnega kole- sa, je snel oba blatnika. Z njim je premagal tekmece z mnogo bolj-šimi kolesi, bil je drugi. Kot smo zvedeli je bil to Ivan Spolenjak. Prvi je bil Beno Purman, tretji pa Ivan Ciglar. Kmalu za tem so na startu zaropotali mopedi. Po znaku starterja so se zapodili po novem asfaltu. Prah, po ka- terem so se do nedavna vo- zili, se ni dvignil. Naselje je ostalo čisto, opazovalcem ob cesti pa kljub divji vožnji mopedistov ni bilo treba po- žirati prahu. Čeprav nekoli- ko nevarnejša, se je tudi ta tekma končala brez težjih posledic. Na ostrem zavoju je eden tekmovalec padel, se hitro pobral in bil kljub pad- cu drugi. Tekmovalci na ci- lju so bili čili in zdravi. E- den izmed njih je tarnal, da mu je eden od tekmovalcev raztrgal nogavico, drugemu so počile hlače. Eden od tek- movalcev je prispel na cilj brez sedeža, ki mu je odietei med vožnjo. Verjetno ga je precej »narukalo« ... Prvi je bil Srečko Pal. drugi Ignac Smigoc, tretji Anton Fric, četrti pa Janko Lctič. Veliko smeha je bilo med »polževimi dirkami«. Neka- teri tekmovalci so bili iz- redno srečni. Tudi med naj- počasnejšimi je bil prvi Be- no Purman, drugi pa Marko Veronek, najmlajši tekmo- valec. Po razdelitvi nagrad se je začela veselica na vrtu. Klo- pi in mize so bile kmalu za- sedene. Kot je bilo videti, mladinci niso pričakovali ta- kega obiska. Tudi vreme je bilo naklonjeno. Ko sem se ozrl proti nebu, me je opo- Kolesarji na startu na novoa.sfaltirani Mejni cesti zoril eden od sosedov; »Ne bojte se, dežja ne bo. Na Mejni cesti imamo vremeno- s'.ovca Cestnika, ki nam po- ve vreme za vsako uro po- sebej. Po njegovi napovedi utegne deževati komaj ob dveh zjutraj. Do takrat bo- mo že v postelji.« Med slovesom sem še zve- del, da je to prva veselica ob Mejni cesti. Prav je, da so občani po delovni zma-ii sestali in poveselili. Z. R. I« Pl"^.L.......... ^A^^^:i..v^ ■i.^^lA^B Ijevanje) cia se priključi napred- ku gibanju v svetu. Po- «fil je, da je malo oseb- v revoluciji, ki bi se ^ zavedali nalog v vojni ^•iru kot se jih je Dušan Wer-Tomaž. bm>-^n!l je še |3j velikih mož iz teh fiielov: Lacka, dr, Jožeta ^ča in druge. 'imenu občinske skupšči- ne je prevzel kip v varstvo njen-predsednik Franjo Re- bernak. S podpredsednikom Antonom Žagarjem sta polo- žila k spomeni4iu narodnega heroja Tomaža venec. Razstava etnografskih zbirk iz Azije in Afrike V razstavnem paviljonu je Franjo Rebernak odprl raz- stavo etnografskih predme- tov, ki jih je zbral Dušan Kveder med službovanjem v Aziji in Afriki, Razstavo je pripravil mostni muzej pod vodstvom kustosa Bela j a in Mirkovičeve. (O razstavi smo že poročali.) Franjo Reber- nak se je zahvalil tudi na- vzoči soprogi pokojnega Du- šana Kvedra Kordiji Kve- der, da je razstavljene pred- mete posodila za razstavo. ZR POSTAJA MILICE PTUJ daje po 9. členu Zakona o ti- sku in drugih oblikah infor- macij na zadnji odstavek članka »Stališča novinarjev do integracije ptujskih in- formativnih sredstev ter do .pojasnila'«, objavljenega v 30. številki Tednika na 3. strani, naslednji odgovor: Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je z dopisom št. 339/69 z dne 18. 7. 1D69 na podlagi 142/11 čl. ZKP zahte- valo od Postaje milice Ptuj, da zbere podatke o kaznivem dejanju po čl. 128/1 Zakona o tisku in drugih oblikah in- formacij ter kot dokazno gradivo pribavi originalni tekst člainka »Razprava o in- formativnih sredstvih torej še ni končana«. 23. julija 1969 sta bila po- slana v uredništvo Tednika dva miličnika z nalogo, da zasežeta originalni tokst o- menjenega čla.nka. Postaja milice oziroma njena milič- nika sta ravnala po 140. čl. ZKP in zasegla predmet kaz- nivega dejanja v skladu s 196 čl. ZKP. Iz gornjega je razvidno, da sta miličnika ravnala v skla- du z zakonom in da niso bile uporabljene nobene posebne metodo, ki bi bile protiustav- ne in bi se z njimi omejeva- la svoboda tiska. KOMANDIR POSTAJE iUl- LICE Kari Lončar Te dni odločitev o hitri cesti Val protestov, ki ga je v Sif/veniji povzročila odloči, tev, da slovenska hitra cesta od Šentilja do Nove Gorice ne bo predlagana Mednarod- ni banki za obnovo in razvoj s strani ZIS, se je nekoliko polegel, predvsem po seji Iz- vršnega biroja ZK Jugo.sia- vije. Ta je obsodil političeji pritisk, s katerim smo v Slo- veniji ponovno zahtevali razpravo o hitri cesti. V torek pa so se sestali predsedniki izvršnih svetov sveh šestih republik. Glavna tema ni bila samo slnven.ska hitra cesta, ampak likvid- nost našega gospodarstva in kako izvajamo načela gnsp >- darske in družbene reforme. O istem je včeraj razpravljal Zvezni izvršni svet. Več o odločitvah in dogo- vorih obeh organov bomo poročali v naši prihodnji šteYiiki.„_..... BH piiir Bclaj, kustos, tolmači razstavljene predmete na razstavi STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 14. AVGUST^ V GRADBENIŠTVU PREMALO KVALIFICIRANE DELOVNE SILE GP Granit v Slovenski Bi- strici ima dovolj dela. Povi- šani osebni dohodki. Ni tesa rjev in zidarjev. Na delo v Nemčijo. Trenutno imajo pri Grani- tu celo preveč dela. Vsi so angažirani do zadnjih zmog- ljivosti, tako da nimajo časa misliti na dopuste. Njihove večje gradnje so blok v Zg. Bistrici in zaključna dela na stanovanjsko poslovni zgrad- bi v Vošnjakovi ulici. Razen tega izvršujejo obsežna dela na kanalizaciji Vošnjakove in Ljubljanske ulice, delajo cesto v Irripolu. opravljajo razne storitve za druga grad- bena podjetja itd. Z direk- torjem Jožetom Krivcem pa sva se pogovorila tudi o o- stalih delih in problemih v podjetju: — Osebni dohodki vas gradbincev niso ravno viso- ki, kakšna je situacija da- nes? Res je. da so bili še v pr- vih mesecih letošnjega leta osebni dohodki zelo nizki. Po- nekod tudi manj kot 500 di- narjev na mesec. Poprečje pa se je v juliju dvignilo na 805..56 dinarjev, kar je za 24 odstotkov več kot v lanskem letu. Vzrok tako naglemu po- rastu osebnih dohodkov za- poslenih v našem podjetju je dejstvo, da je republiški sindikat gradbenih delav- cev sprejel dogovor, da oseb- ni dohodki v gradbeništvu ne smejo biti manjši od 600 dinarjev mesečno. — In finančno stanje pod- jetja? Granit je proti dobavite- ljem likviden, medtem ko ima v dobrem zaradi nepla- čanih storitev še 2 6 milijona din. — Rekli ste, da je bila pr- va polovica leta uspešna. Kaj pa pričakujete od druge? Ze v tem mesecu bomo do- končali stanovanjsko zgrad- bo v Vošnjakovi ulici. Po- leg tega bomo morali kon- čati ostala začeta dela: cesti v Impolu in v Vošnjakovi, stanovanjski blok, prevzeta dela v Svili v Mariboru itd. Na novo pa bomo začeli z gradnjo mostu v Zg. Bistrici ter drugo. — In problemi? Večjih problemov ni, ra- zen tega, da v nekaterih o- bratih (ključavničarski ipd.)' od časa do časa nimajo do- volj dela. V kamnolomu pa bi potrebovali nov naklada- lec, ker nam ta povzroča precej preglavic. Kolikor nam ne bo uspelo najti do- volj kupcev za 27-stanovainj- ski blok v Zg. Bistrici, se nam v prihodnjem letu obe- ta nekoliko težavnejša fi- nančna situacija zaradi ne- prodanih stanovanj. Do se- daj imamo namreč kupce samo za polovico stanovanj, medtem, ko so ostala še na razpolago interesentom. — V prejšnjem mesecu ste začeli z deli v Nemčiji, pod kakšnimi pogoji? Devetnajstega julija je od- šla v Hannover v Zahodno Nemčijo prva skupina naših delavcev. Uspelo nam je do- biti subakordno delo, nem- ško gradbeno podjetje pa je izrazilo željo še po 25 novih delavcih. Seveda so za ta dela potrebni samo kvalifici- rani, ki jih pa primanjkuje že nam, da se postavlja vprašanje, ali bomo lahko izpolnili željo nemškega de- lodajaJca. Zaslužek je dober, od tri do pet mark na uro. Obstajajo pa pogoji, da bodo dela trajala dalj časa. Po uvedbi gospodarske re- forme je letošnje leto za gradbeno podjetje Granit najuspešnejše. V podjetju upa/o, da bodo s takšnimi rezultati, kot so jih dosegli v prvi polovici letošnjega leta, tudi nadaljevali. -b 8. oktobra ba v Ptuju pos velo vanje O problemih gostinstva in turizml Na prvi seji pripravljal- nega odbora, ki ga sestavlja- jo predstavniki občinskega sindikalnega sveta Ptuj, sin- dikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuj, gostinskega podjetja »Haloški biser« Ptuj, kmetijskega kombinata — obrata Kletarstvo »Slo- venske gorice« Ptuj, živilske industrije »Petovia« Ptuj in turističnega društva Ptuj, so sklenili, da bo posvetovanje »Problemi gostinstva in tu- rizma na nerazvitih področ- jih«, v Ptuju, 8. oktobra 1969. Po sklepu pripravljalnega odbora bodo na posvetova- nje povabljeni gostinski in turistični delavci z območja občin: Cakovec, Ivanec, Ko- privnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždin. Na posve- tovanju bodo sodelovali tudi predstavniki sindikatov, ob- činskih skupščin in pristojni republiški organi SR Hrvat- ske in SR Slovenije. Organizatorji posvetovanja bodo skrbno pripravili gra- divo, v katerem bodo udele- žence posvetovanja sezij, li z organizacijo gostij in turizma na območju « ske občine z doseženiiti^' kuš-njami in problemi, voja gostinstva ter turij na manj razvitih podrot Namen posvetovanja J5 menjava izkušenj, sK preučevanje obstoječih . blemov, dogovor za skui akcije na področju razr; nja gostinstva in turij predvsem na področju p, pagande, vzgoje kadrov oblikah izmenjave strckj nih izkušenj. Ptujski gostinski delai obrat Kletarstvo »Slovenj gorice« in živilska indust j a »Petovia« Ptuj bodo udeležence posvetovanja p pravili v Ptuju razstavo si jih proizvodov. Organizacija posvetovali je za Ptujčane zelo odgovi na naloga, za Ptuj pa a pomemben dogodek, na \ terega se bodo morali še p sebno skrbno pripraviti pti ski gostinski in turistični 1 lavci. F. a BO SETVI SLEDILA TUDI ŽETEV? Z inž. Francem KRABO- NJO, vodjem DE »Kmetij- stvo« pri obratu »Jeruzalem« v Ormožu, smo se pogovar- jali o nekaterih specifičnih pojavih in problemih kmetij- ske pospeševalne službe v kooperaciji. Zabeležili smo naslednje: — Ugotavljamo, da je kmetijska pospeševalna služ- ba za uspešno proizvodno sodelovanje bistvenega po- mena. Kmetom je treba da- jati strokovne nasvete in jih preusmerjati v to ali drugo Inž. Franc Krabonja panogo kmetijske proizvod- nje. Konkretno na našem ob- močju je še posebej intere- santna živinoreja, seveda v dopolnilu vseh drugih panog kmetijstva. Neizpodbitno je dejstvo, da smo izredno rev- ni na osnovni čredi in da je živinoreja v zadnjem času v precejšnji krizi. V proiz- vodnem sodelovanju smo se preusmerili v pitanje telet do teže 220 kilogramov in dalje. Kaj daje v tej obliki pi- tanja kmet in kaj obrat? — Naš obrat daje izhodni material, to je telička, kr- mila, zavarovanje in seveda strokovno pomoč in navodila v zvezi s pitanjem. Kmetov delež je vloženo delo in hlev. Opažamo, da je tak način proizvodnega sodelo- vanja interesanten in da priteguje vedno več zasebnih kmetovalcev. Nekoliko dru- gačen sistem je pri pitanju na veliko, to je od 220 kilo- gramov naprej. Ima to proizvodno sodelo- vanje v živinoreji množičen pomen ali je še vedno drob- ljenje »eno tele temu kmeto- valcu, drugo onemu, tre- tje ...«? — Težimo k temu, da redi en proizvajalec večje število pitancev. Pri nas se giblje ta številka od 40 do 60 glav pri enem gospodarju. In kako vpliva na to pro- izvodnjo neurejeno tržišče? — Vsekakor so nestimu- lativne cene coklja za ves nadaljnji razvoj kmetijstva in tu je še najbolj prizadeta živinoreja. Pri nas bomo pri- morani uvesti tako imenova- ne garantirane cene, ki bodo odpravile negotovost, ki spremlja tako družbeno kot tudi zasebno kmetijsko pro- izvodnjo. Da se povrnem nekoliko nazaj. Naše pi-oizvodno so- delovanje in kmetijska po- speševalna služba zajema tu- di prašičerejo, rejo brojler^ jev, poljedelsko proizvodnjo in v zadnjem času tudi ob- novo zasebnih vinogradov. Konkretno v perutninarstvu prehajamo na rejo kokoši nesnic za valilna jajca. Ob- nova vinogradov lepo napre- duje, skratka, kolikor je to v naših močeh, poskušamo reševati zasebno kmetijstvo. Seveda se pri tem srečujemo skoraj z nepremostljivimi objektivnimi težavami, pri- znamo, mnogokrat so te ovire tudi subjektivnega iz- vora. V kmetijstvu je pač tako, da nikoli ne veš, ali bo setvi sledila tudi žetev. In kaj meniš o perspektivi kmečke mladine na pode- želju? — Te perspektive zaenkrat niso preveč svetle, morale pa se bodo spremeniti, in to v takih oblikah, da mladina ne bo sanjarila samo o me- stu in o delu v tujini, am- pak da bo tudi doma na svoji kmetiji videla svojo prihodnost. V ta namen bo treba pri nas marsikaj spre- meniti. Tu je cel kompleks vprašanj, ki jih več ali manj vsi dobro poznamo, le skrb za njihovo rešitev je mnogokrat prepočasna. J. S. KRIŽ ČEZ SLOVENSKI CESTNI KRlil SO OBSODILI TUDI V ORMOŠKI OBČINI Sklep Zveznega izvršnega sveta o »križu« čez slovenski cestni križ, je kot drugod v naši republiki, tudi v ormo- ški občini naletel na ostro obsodbo. Na pobudo komiteja ob- činske konference ZKS Or- mož so se zbrali v ponede- deljek, 4. avgusta, na pro- testnem zborovanju člani političnega aktiva v Ormo- žu. Sprejeli so naslednje sklepe: 1. Zvezni izvršni svet naj ponovno razpravlja o nujno- sti gradnje in modernizacije ceste Šentilj—Nova Gorica. V projekte za posojilo pri mednarodni banki pa naj uvrsti tudi odseka cest Hi —Leveč in Postojna—Ras! to. Gradnja in moderniza ceste Šentilj—Nova Gol je izrednega pomena za d nomski, zlasti prometni turistični razvoj Jugoslal ter povezanost Slovenije našimi drugimi republika! Ta prometna žila je najb naravna povezava Jugos vije z zahodno Evropo, vstopa in izstopa prek 1 in drugih mejnih prehod v Sloveniji 97 odst. vozil potnikov, kot tudi iM prevozi tovora. Skratka, 1 sta je izredno pomembna nadaljnji jugoslovanski mednarodni prometni razv 2. Nadalje politični akl v Ormožu ugotavlja, da nezadovoljstvo, ki je nasi lo med prebivalci občine C mož v zvezi s sklepom * in izjav njegovega predse nika Mitja RIBiCiCA ini radi nepravilne razlage B( be — razumljivo in opra^ čeno, da pa lahko tudi ' čeno, da pa lahko rodi f nezaželene politične P"* dice. 3. Zvezni izvršni svet ' takoj spremeni svoj sklel dne 16. in 17. julija t. 1- ko, kot to zahteva vsa s venska javnost. Politični aktiv ZKS Om P. S. Zbrani na protestu zborovanju so bili enotn« mnenja, da je treba tu(M bodoče v takih ali podob' primerih ukrepati eneri no, vendar z ustrezno'''' strpnosti in razumevanjaj janskega stanja. Protes" pismo je bilo poslano odi vornim zveznim in rep^ škim forumom. •'■ ORMOŠKI HOTEL TIK PRED DOGRADITVIJO Milorad Filipovič, vodja na gradbišču novega hotela v Ormožu nam je povedal, da so dela pri gradnji v za- ključni fazi in da je hotel tik pred slovesno otvoritvi- jo. Te dni bodo začeli vstav- ljati opremo in dokončali še nekatera druga, manjša de- la. Na gradbišču je še vedno večja skupina Ogradovih de- lavcev, ki končuje fasado, ureja notranje prostore, skratka skrbijo za polepša- nje tega ormoškega pomemb- nega novozgrajenega objek- ta. Kdaj bo svečana otvori- tev hotela, še nismo zvedeli, prav gotovo pa vam bomo c tem svečanem dogodku še obširneje poročali. J. S. MLADINCI DOBILI SOBO Pred nekaj dnevi so dobili mladinci v Oplotnici pp dol- gem času le svoj prostor. Svojo sobo imajo pod streh., kinodvorane. ki so jo pred časom sami pomagali dogra- diti. V izgradnjo dvorane so vložili več kot 2500 prosto- voljnih ur dela. S prosto- voljnim delom pa so si ure- di 11 tudi svojo sobo. S sred- stvi pa jim je priskočil na oomoč KUD. ki jim je dal 2000 dinarjev za najnujnej- šo opremo.. Franci Slatinek, ki je ta- korekoč alfa in omega dru- štvenih dejavnosti v Oplot- nici je vedel povedati, da že sedaj krepko izkoriščajo ugodnosti, ki so jih dobili z novim prostorom, že večkrat pa -SO priredili tudi mladin- ski ples. -b j^iic — Četrtek, h. avgusta 1969 STRAN 5 jubilejno turisticoio-gostinsko leto pstinsko podjetje grad Bori: Ifeč inozemskih turistov ^jubilejnem turističnem le- ' jjio obiskali tudi hotel grad priljubljeno izletniško L turistično gostišče ob Dra- Halozah. Ne samo po na- u ampak po mnenju mno- &i moramo pohvaliti borlsko rjiinjo. Borlski sendvič, raž- Ljiči in čevapčiči so res odlič- K Le v malokaterem gostin- ^ein lokalu dobiš tako por- jjo, takega sendviča kot je driski, za isto ceno menda ni jjleč naokoli. Ni čudnega, da parsikatera družba sede v av- jinobil rekoč: »grem na bori- ti sendvič«. Verjetno ni kuhinja edina, ti pritegne številne domače in nje goste na Bori. Inozemci, jo grla siti mestnega in in- lustrijskega hrupa, ne more- iprehvaliti tišine, miru v pre- (pi haloški okolici, kjer se iivci zares odpočijejo. Ob so- jotah in nedeljah je seveda olj živahno, saj je gostov feliko več, pa tudi godba pri- ili plesalce, da se zavrtijo. \ vročih dneh se je prijetno jjopati v bazenu. Ptujski fant- ;e. večkrat je med njimi tu- iikak mož, že dobro vedo, da jripelje vsako soboto na Bori rrtobus, navadno poln Angle- inj, ki tam prespijo. Mnogi, i ne znajo angleško, pridejo težave. Iz znanja, ki so ga ridobili v prvi ali drugi gim- aziji. ali iz filmov in po- evk, skušajo privleči na dan ako angleško besedo. Kako rav bi prišli prevajalci? Nek- 0 nam je zaupal, da je eden 1 gostov iz treh angleških «sed naredil pet stavkov? ikratka, družabnega življenja Borlu ne zmanjka, če pri- ie prava družba, ki si zna Jripraviti veselo razpoloženje. O letošnjem turističnem in iostinskem letu smo se pogo- varjali tudi z direktorjem go- rskega podjetja, Dušanom korenjakom. Med drugim je povedal, da glede na polletne istem obdobju, domačih pa enako število. Letos je veliko Angležev, ki po številu neka- tere mesece prekašajo Nemce in Avstrijce, ki jih je navad- no največ. Z Angleži imajo po- godbo za 50 avtobusov turistov. Cene gostinskih storitev (pen- zion) niso povečali. Prenoči- šče je celo nekoliko ceneje, pokazatelje poslovanja upajo, da bodo uspešno končali letoš- njo sezono. Inozemskih gostov je nekoliko več kot lani v Glede na to je finančni efekt enak lanskemu za isto obdob- je. Od večjih prireditev, ki jih letos pomagajo prirejati, bo vinska trgatev, V načrtu imajo adaptirati vse lokale v obratih. Ce ne bi bilo treba odplačevati stavbe »Beli križ«, bi v ta namen o- stalo več denarja. Čudno je to, da mora GP Bori stavbo druž- bene lastnine kupiti, ko so mnogi dobili podobne stavbe zastonj. Na Borlu bi radi ure- dili več sob s kopalnicami in sanitarijami. Cesta na grad je občinska, a je v nezadovolji- vem stanju. Na srečo ni niti kilometer dolga. Primanjkuje jim kvalificiranega strežnega osebja. Vajenci, ki se pri njih izučijo, odidejo bodisi v ino- zemstvo ali drugam. Bori je nekoliko odmaknjen od me- sta. Preurediti nameravajo tu- di klavnico pri mostu. GP Bori je letos v juliju od- prlo letovišče ob morju in sicer v Tribunju pri Sibeniku. Sprej- me okoli 100 ljudi. Ob morju je restavracija z vrtom. Vsak večer je godba. Obrat na mor- ju dobro posluje. Ima 50'"o več gostov kot so planirali. ZR Grad Bori nad Dravo v Halozah Stare težave z novim krompirjem Ko sem v torek zbiral še zadnje novice za objavo v današnji številki in že pre- cej nestrpno čakal na ormo- ški avtobusni postaji, me je vzel svoj »renault« inž. Mi- lan Koren, direktor obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« v Ptuju. Med vožnjo smo se ustavili na železniški postaji v Moškajncih, kjer je odkupna postaja za letošnji prvi pridelek krompirja. V razgovoru sem zvedel, da je letos ugodna krompirjeva letma, da pa so temu ustrez- no seveda slabši pogoji za prodajo. Odkupna cena za prvovrstni krompir, ki ga seveda pod skrbno kontrolo strokovnjaka obrata za ko- operacijo polnijo v vreče in natovarjajo na vagon, je -10 s din za kilogram. Kmetijski tehnik Ivan Obran in direktor inž. Milan Koren sta potožila, da ima^ ) J kupci precejšnje tež.ive. Zahtevajo prvovrstno blago, če tega ni, sledi reklama i- ;a in v najslabšem pr;nv.fru tudi vrnitev pošiljke. Sc-e- da se jim to še ni pripetilo, vendar pa je o tem to! i-to težje prepričati kmetovalce, ki bi včasih radi pr.me-ali tudi kaj »drobižeka«. Torej sestavek lahko kon- čamo 7. Ugotovitvijo, da ima- mo z novim krompirjem sta- re težave, sicer pa nas to v kmetijstvu niti preveč ne preseneča. Ko je dobra leti- na ni kupcev, če pa so, nu- dijo nizke cene, če je slaba letina, pa je zopet križ. J, S. Mladina bo pomagala ostarelim kmetom Ena izmed večjih delovnih nalog, ki jih je v letošnjem letu uvrstil v svoj program dela občinski komite ZMS Ormož, je tudi pomoč osta- relim kmetom, ki so ostali sami na svojih kmetijah in so nezmožni za delo. Mladin- ski aktivi v krajevnih cen- trih so to zamisel toplo po- zdravili, saj so le ti najbolj živo seznanjeni s tem pro- blemom, ki bo, kot kažejo vsi izgledi, v prihodnje sto- pil še bolj v ospredje. V minulem tednu sem sre- čal na občinskem komiteju ZMS v Ormožu Andreja To- polinjaka, sekretarja mladin- skega aktiva Miklavž pri Or- možu. S sekretarjem Komi- teja Tončkom Prapotnikom sta bila ravno v času mojega prihoda v živahnem pomen- ku, kako in katerim kmetom , na njihovem območju je tre- ba pomagati pri delu. Andreja Topolinjaka sem zaprosil za krajši razgovor. Moji želji je rade volje u- Andrej Topolinjak stregel in že sva bila sredi ži- vahnega pogovora o proble- mih mladine na podeželju, o njihovih perspektivah ter o problemu ostarelih kmetov, ki so potrebni pomoči mladih. Povedal mi je, da je na nji- hovem območju kar precejš- nje število kmetij, na kate- rih životarita le ostarela za- konca, največkrat bolehna in nezmožna za delo. Otroci so se razkropili po svetu in v nekaterih primerih pozabili na svoje starše. Mladinci so se na enem izmed svojih se«- Stankov dogovorili, da jim bodo priskočili aa pomoč pri spravilu pridelkov in dru- gih kmečkih opravilih. Akci- ja bo stekla v bližnji prihod- nosti. Andreja, ki je kmečki sin in dela doma na posestvu, sem povprašal tudi o njego- vih vtisih, ki jih ima o žlv- Ijeju mladih na podeželju. S trpkim izrazom na licu mi je povedal, da jim dela na kmetijah nikoli ne zman.jka, da pa so sadovi kmečkega dela še zdaleč premalo pla- čani. »Človek samo od dela, od zore do mraka ne more živeti. Mladi smo že po na- ravi taki,, da si želimo in smo tudi potrebni kulturnr- zabavnega življenja. Tefa imamo na podeželju bore ma- lo. Mladi se trudimo, da bi na tem področju tudi sami storili korak naprej Imam občutek, da nas starejši v tem pogledu ne razumejo. Zato ni čudno, če mladina beži iz podeželja in si išče kruh v mestih in v tujini. Vemo, da je kruh zaslužen ?v tujini trd in trpek toda tudi sam razmišljam o odhodu v tujino, doma so še trije brat- je in dve sestri... « je kon- čal svoje beseda Andrej. Ko sva se poslovila, sem razmišljal o njegovih bese- dah in o misli na odhod na delo v tuj«ino. Ali bodo lahko marke, ki jih bo zaslužil, pla- čale tudi občutek, da doma v njegovem kraju zanj ni bilo kruha? Spomnil sem se tudi na njegove besede, ki sem jih prej pozabil napisati. »Saj še bi človek imel voljo do dela na kmetiji, če ne bi delali skoraj izključno za da- vek in druge družbene da- jatve. Podeželje le daje in daje, vse od osvoboditve da- lje, le malo od tega pa se zo- pet vrne nazaj k nam. Po- glejte naše ceste, naše kme- tije, izrojene sadovnjake in vinograde ... « Tako mislijo mladi na po- deželju in njihove misli so boleče in zaskrbljujoče. J. S. h 40-lettnici planinstva v Poljč^nah Ispeli izleti na Triglav Iz tedna v teden se vrstijo ^cije planincev iz Poljčan, "wr pa v letošnjem letu 'faznujejo štirideset let dela |'''fjega društva. Predsednik ^uštva Jože Težak je dejal, ^3 se bo v nedeljo povzpela ^3 naš najvišji vrh skupina ^tnajstih planincev iz Polj- Sicer pa letos to ne bo Piihov prvi vzpon na našo 'sjvišjo goro. Ze pred njimi 1"^ je na očaka naših planin ''^Vzpelo več manjših sku- l*"^ planincev iz Poljčan. Ra- N na Triglav p aso v letoš- njem letu naredili že več r^^gih tur, tako se je pred iVievi vrnila skupina, ki je f^hodila in preplezala pri* rprski del slovenske tran- ''^erzale. J^l^azen tega bodo poljčan- y planinci v letošnjem letu i^ali še posebno brošuro, ki 'J?,obenem tudi nekak turi- ^'^ni vodič. V njej bodo opi- Wi delo planinskega dru- štva in njegovo zgodovino, ob tem pa se bodo našli zapi- si o krajih, ki skupaj z Bo- čem tvorijo turistične zani- mivosti širše okolice Poljčan. Štirinajstega septembra, na dan slovenskih planincev, pa bo na Boču slavje poljčan- skih planincev, na katerega vabijo vse planince iz širše okolice. -b RADIO ORMOŽ Občinski komite ZMS Or- mož je po dolgem pričakova- nju končno le dobil od repu- bliškega sekretariata za go- spodarstvo ustrezno dovo- ljenje za delo radiodifuzne postaje Ormož. Dovoljenje je prispelo, aparature čakajo, torej mor- da bomo lahko že v kratkem slišali njihove poskusne ra- dijske oddaja. J. S. 100 LET GOSTINSTVA NA SLOVENSKEM GASILSKO SLAVJE v SREDIŠČU MLnulo nedeljo je bilo v Središču ob Dravi gasilsko slavje, na katerem so nasto- pile žene gasilke iz ormoške občine, ki se bodo z vajo z gasilskimi cevmi udeležile sklepne prireditve ob 100-let- nici gasilstva na Slovenskem v Metliki. Kot lahko sklepamo iz te- ga so ormoške gasilke v in- tenzivnih pripravah na ta jubilejni nastop, kar je tudi jamstvo, da bo njihov pri- spevek temu slavju zares en- kraten in prijetno doživetje za vse. ki se bodo ta dan zbrali v Metliki. Gasilke so vadile z godbo iz Maribora, ki je prišla ta dan v ta na- men v Središče. Po nastopu gasilk je bilo ljudsko raja- nje in bogat gasilski sreCo- lov. J. s. STRAN 6 tednik — četrtek, 14. AVGUst. _____________________^___.........■...... Kdaj asfalt do Oplotnice? Minilo je dobro leto dni, od kar so v krajevni skupno- sti Oplotnica in delno Slo- venska Bistrica začeli zbirati sredstva za asfaltiranje ce- ste do Oplotnice v približni dolžini devetih kilometrov. Leto je mimo in na žiro ra- čun se je zbralo že nekaj sto tisočakov. Toda rezultat ak- cije je mnogo slabši, kot je bilo mogoče pričakovati. Re- dno so pobrana samo sred- stva iz osebnih dohodkov za- poslenih, delno pa še od mo- tornih vozil, ki so bila s sa- moprispevkom prav tako o- bremenjena. Najslabše pa je s plačili privatnega sektorja in s kmeti. Za slednje so bile pred dnevi izdane odločbe in r.a krajevni skupnosti upajo, da bodo ob koncu septembra že jasnejši rezultati. Vendar jt vse to skupaj le del sred- stev za obnovo ceste. Drugi del nfej bi dale gospodarske organizacije, ki so zaintere- sirane za dobro cesto; Avto- busno podjetje Maribor. LIP Konjice. Gozdno gospodar- stvo Maribor — obrat Opiot- nica. Trgovsko podjetje Pla- nika in. drugi K tema dve- ma deležema pa bodo po- či trebna še vsekakor ob- .inska in republiška sred.stva. ker bi asfaltiranje te ceste veljalo nekaj nad tri milijo- ne dinarjev. In kakšna je cesta sedaj? Ko sva zadnjič s kolegom o- biskala Opiotnico, sva našla cesto v obupnem stanju. Ce- starja nisva videla nobenega. Na krajevni skupnosti pa sva izvedela, da jih večkrat poš- ljejo na kak.šna skupinska dela. celo v Maribor. Potem se ne smemo čuditi stanju ceste. Pozivi krajevne skup- nosti Cestnemu podjetju, ki je dolžno skrbeti za cesto, ostanejo samo na papirju. Zanimiv je odgovor, ki so ga s cestnega podjetja poslali krajevni skupnosti v Opiot- nico: »Ugotovili smo, da smo na- pravili vse, kar je bilo spri- čo razpoložljivih de.i.irnih virov možno. Prosimo, da nas tudi razumete, da je promet aarastel in da so ceste pre- obremenjene, naše podjetje pa še vedno prejema enaka sredstva za vzdrževanje. Vsi upamo, da bo cesta kmalu asfaltirana, . prosimo pa, da ne natolcujete s spo- ročili o celjskem cestnem podjetju, ker njega prav ta- ko kot naše napadajo zaradi vzdrževanja makadamskih in gramoznih cest. Želimo čimprej asfaltna vozišča.« Kakšna je obremenjentist te ceste govori podatek iz- pred dveh let. Dovoljena o- bremenitev je dnevno 800 ton, po njej pa pripeljejo dnevno vsaj 1750 ton tovo- ra. Toda ta podatek je star dve leti, prepričani pa sin > lahko, da je sedaj ta obre- menitev še večja. Zato nam je razumljiva želja cestnega podjetja po čimprejšnjem asfaltu. Toda kljub temu bi morali to ce- sto skrbneje negovati, ne pa da jo samo od časa do časa preorjejo, tako vozišče širi- jo, delno pokrijejo jame na cesti, s tem pa obenem zelo škodijo temelju ceste, ki pc vsakem takem oranju posta- ja vse slabši. Rezultat takšnega dela pa si lahko vsak lastnik motor- nega vozila občuti na svojem vozilu, in na vožnji, ki je vse preje kot mirna. Ce se še enkrat povrnemo nazaj na samoprispevek, pa so vedeli povedati na kra- jevni skupnosti, da bi bilo s plačili mnogo lažje, če bi ljudje dobili zagotovilo, da bo cesta v bližnji prihodnosti do Oplotnice res dob:la as- faltno odejo. -b Pogled m Pty| |8 ponoči res enkraten Ptuj je iz dneva v dan vse bolj v znameju svoje osred- nje proslave, 1900-letnice sta- rorimske Poetovie in seda- njega mesta, v katerem se prepleta stara zgodovina in arhitektonska sodobnost. Marsikaj smo že napisali o prizadevanjih za polepšanje njegovega jubilejnega vide- za, marsikaj je bilo že stor- jenega, nekatera dela pa še opravljajo. Prijetno presenečenje za vse. k: živimo v našem me- stu in še bolj za tiste, ki se po dolgem času zopet vrača- jo k nam ali pa obiščejo na- še mesto prvič — pa je Ptuj ponoči. Številni reflektorji, ki osvetljujejo grad, mogočni cerkveni zvonik in druge zgodovinske znamenitosti, vzbujajo videz pravljičnega mesta. Pogled na grad pono- či je zares enkraten. Kot raz- svetljen stražar ždi in čuva nad svojo starorimskoPoeto- vio, ki je v znamenju svoje- ga visokega in častitljivega 1900-letnega jubileja. Prijet- no dopolnilo k temu svetlob- nemu efektu so tudi številne ulične svetilke v starem de- lu mesta. Pred nedavnim sem na ptujskem mostu zabeležil na- slednje: Bilo je okrog devete ure zvečer. Iz mariborske smeri je pripeljala na most elegantna limuzina s franco- sko registracijo. Sicer proti predpisom je voznik parkiral na mostu, privlekel iz prtljaž- nika fotografski aparat z iz- redno močno bliskavico in fotografiral grad. Iz avtomo- bila je izstopila tudi starejša gospa s približno 10-letnim otrokom. Razumiel sem bese- de: »To je čudovito, kot v pravljici«. Komentar k njeni izjavi ni potreben. Pred ne- davnim smo v našem listu že postavili vprašanje, kdaj bomo dobili razglednico — Ptuj ponoči? Tokrat to vpra- šanje ponovno postavljamo. J. S. OB 100-LEINIC3 GASIL- STVA PRAZNOVANJE V OPLOTMiCI V soboto so im^eli oplotniš- k; gasilci svoj praznik. Dobi- li so novo črpalko, ki jo je krstil predsednik UO ZZB NOV Slov. Bistrica, Pranje Peklar. Nakup bencinske čr- palke pa jim je v veliki me- ri omogočilo Gozdno gospo- darstvo Maribor. V soboto so pred številnimi domačini na- stopili gasilski veterani s svo- jimi vajami. Na nedeljskem demonstracijskem nastopu pa so nastopila tudi sosed- nja društva iz Videza, Im- pola, Zg Bistrice. Zg in Sp. Polskave. Pragerskega. Te- panja. Konusa iz Slov. Ko- njic ter gasilci iz Zreč. Poleg starejših članov so nastopili in, tekmovali tud' gasilci-pionirji. Nastop vseh je izredno lepo uspel. Za! veterani niso mogli nastopiti z ročnimi črpalkami ter ta- ko občinstvu prikazati, kako se le gasilo, ko so bili še miadi. -b Prehitra vožsija v ne- preglednem ovinku 7. avgusta je v neprčg'(;d- vem ovinku v Trgovišču za- neslo s ceste voznika ;:)>;;b- f,ega avtomobila znamke »\Vartburg« Poljaka Pavla S bimiorza V ovinek je pri- peljal s preveliko hitrostjo in zdrsel prek 80 cm vist^ke- ga nasipa na polje. Zadel je v betonski propust. V avto- •nobilu so bili poleg voznika še trije sopotniki, od kater.h sta bile ob nesreči lažjp. o-i- <^kodovani dve ženski Sko- d:i na vozilu znaša 600 00') S din. J. S. Težje poškodovan voznik traktorja 11. avgusta se je v večer- nih urah prii>etila na Har- deku pri Ormožu težja pro- metna nesreča, pri kateri ja bii huje telesno poškodovan kmetovalec Stanko Janežič. imenovani je vozil traktor s prikolico, last obrata »Je- ruzalem« Ormož. Med vož- njo je na Hardeku zapeljal v obcestni jarek, globok 60 cm. Pri nesreči g, je vrg;) s traktorja tako nesrečno, da mu je zadnje kolo traktorjd obstalo na hrbtu Očividci nesreče so ga rešili tako. da so z lesenimi drogjvi dvigni li traktor. Prepeljali so gu v I.tujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima poškfxio- vann hrbtenico. V b<:ilnišnico so prepeljali nezavestnega. Materialne škode na traktor- ju in prikolici ni bilo. J. S, »Slovejiske gorjce« iz Ptuja m vinskem sejmu Sest zlatih in en srebrna v okviru mednarodjiega vinskega sejma v Ljubljani, ki bo od 29. avgusta do 7. septembra letos, sp že oce- nili vino, žgane pijače in sadne sokove raznih proiz- vajalcev. »Slovenske gorice« iz Ptuja so poslale na sejem sedem vzorcev vina. Prejeli so šest zlatih in eno srebrno kolajno. Inž. .\nton Skaza, enolog pri »Slovenskih goricah« O tem uspehu smo se po- govarjali z inž. Antonom Skazo, enologom pri »Slo- venskih goricah«. — Katere sorte so dobile zlato in srebrno odličje? Zlate kolajne so dobile na- slednje sorte: muškatni sil- vanec iz Zavrča, laški rizling iz Podlehnika, renski rizling iz Zavrča, beli burgundec iz Mestnega vrha, rulandec iz Podlehnika, visoko kvalitet- no mešano vino »haložan«. Srebrno kolajno je dobil ši- pon iz Zavrča. — Kako ugotavljajo kva- liteto pijač? Komisijo za ocenjevanje pijač sestavljajo strokovnja- ki iz dežel, ki so znane po vinu, žganih pijačah in so- kovih. Komisija degustira vzorce, ki jih pošljejo pro- izvajalci. Ocenjujejo čistost. barvo, cvetico in arti^ 20 možnih točk je poj, za bronasto medaljo ]; točk, za srebrno 15—17 za zlato pa 17—20 točk.] zumna vina, ki ne 14 točk in kvalitetnj specialna, ki ne dosežej točk, ne prejmejo me, ali diplome. Vino lahkj seže za barvo največ i ki, za bistrino 2 točk; vonj 4 točke, za okus ^ točk. Peneča vina lahko sežejo za barvo 2, za 1^ no 2, za vonj 4, za penj 2 in za okus 10 točk. Pri ocenjevanju se i servirati vino pri diAi temperaturi. Vsak ocenjj lec sedi pri svoji miz:,, vsako pokušnjo mora v svež kozarec. Okus si i pravija s koščki belega; ha. s koščki neolupljeaili bolk, nevtralnim siren Za vsak vinski vzorec jel -ba poslati 12 steklenic ali 1 liter) vina. — Ali nam lahko zau; odkod »skrivnost< vaše bre kapljice ? Kvaliteta vina je odi od veliko dejavnikov: vinograda, tal, klime, II scdov, načina kietarjenj Vse to je treba upošte če hočemo imeti dobro ^ s katerim se lahko potd iro za najvišja odličja] vinskih sejmih. Glede vinogradov Is' rečem, da imajo Haloze i:čne pogoje za pridelovi kvalitetnega vina. Tudi re kleti z lesenimi hrSsB mi sodi in njihov vpliv zorenju vina nas tudi to* niso razočarale. Odličen | tor_Je seveda pravilno« tarjenje z moštom in vi« Kletar ne sme izpustiti! benega ukrepa. NeutrU'* vo mora spremljati od grozdja do stekler. Da smo tudi letOs stili naravne pogoje in ^ rili vse, kar je bilo treba kvaliteto vina, dokazuje' zlatih in ena srebrna ^\ dem poslanih vzorcev. Tudi kletarji so pripomogli k zlatim kolaJDaD^ ^ ČETRTEK, 14. AVGUSTA 19G9 STRAN 7 Ijsica industrija »Peiovia« [pELINKOVEC - 67 IN CHERRV [iMBY ZLATI MEDALJI Lp(}a daleč naokoli m Lija žganih pijač, ki ne L »pelinkovca 67« z ru- trakom, izdelka ptuj- ,3 podjetja »Živilske in- dije Petovie«. Pijača se uveljavila lani, ko si je ^;la širok krog slado- 0 med žganimi pijača- 2e lani so mu dali tudi ^ovnjaki najvišje prizna- te je zlato medaljo na ^ vina, žganih pijač in .,y v Ljubljani. Pelinko- ';z »Petovie« je v ostri grenel prejel zlato me- jo tudi letos na sejm.u v tiljani. Menda ni treba (bej poudarjati kvalitete, posebej, če mu poleg šte- jh pivcev dajo že drugo 1 najvišje priznanje tudi iiiovnjaki. Podjetje, kate- i pijača prejme dve leti čred najvišje odličje, si BŽi vse priznanje. V pod- il menijo, da pelinkovcu e kvaliteto haloški pelin, raste na prisojnih vino- Bih legah. iiiz slavi podjetje še drug k uspeh. Na sejmu je pre- I najvišje odličje, zlato Jjno tudi za cherry-bran- Dve zlati za »Petovio« je i uspeh v konkurenci ■lih pijač. 'a bi kaj več zvedeli o po- '»nju podjetja smo se te pogovarjali z Marjanom •acem. vodjem prodaje in ■•^0 Tomaničevo, vodjem *;i'atorija. ,; polletju so od vseh iz- ''ov najbolj povečali pro- ■•^nio in prodajo brezal- "inih in osvežujočih pi- 'Oranžade »ada«, »beata« ''iva. Sezona je tudi pre- ".^"Hja oziroma konzervi- Y i^umaric. Da bi zmogli 5^io so zaposlili 30 sezon- ' delavcev. Kumarice vla- ° v kilogramske kozarce. na povpraševanje vla- ?. najkvalitetnejšo sorto *?^ih kornišon. V načrtu ■10 pripraviti 15 vagonov r-h vloženih kumar, ki ^^^e dobro v prodajo, saj ,'<^tošnje muhasto vreme , -'o preveč naklonjeno, ■^tos je »Petovia« razširi- ^^ojo dejavnost tudi na proizvodnjo čiste limonine kisline. Pripojili so obrat citrex iz Veščice pri Ljuto- meru. V obratu polnijo ves- stetske škatlice čisto limoni- no kislino, ki jo prodajejo po vsej Jugoslaviji pod ime- nom citrikum. Po njem vpra- šujejo zlasti v času, ko zmanjka limon, saj je izdelek dobro nadomestilo za osve- žujočo limonado, kot dodatek pri pripravi solate in nazad- nje tudi kot čistilno sred- stvo. Podjetje odpira skladišča in prodajalne v večjih potre- snih centrih. Prodajalne ima v Ljubljani, Trbovljah in Cakovcu. Skladišče bodo u- redili še v Zagrebu in v Sa- rajevu. S pomočjo skladišč so v omenjenih krajih moč- no povečali prodajo. Kupci kupujejo pri tistem, ki jih hitro in kvalitetno potreže. Skladišča in prodajalne ima- jo pri tem veliko prednost. V podjetju se zavedajo, da morajo ustreči potrošnikom. Njihovim zahtevam prilaga- jo asortiman in kvaliteto. To potrjujejo prejeti zlati me- Pita Tomanič-Trafela in Marjan Kovač v laboratoriju dalji na mednarodnem sejmu vina, žganih pijač in sokov v Ljubljani. ZR Krajnci lirez konkurence? v eni od naših revij smo prebrali: — Tri osnovne karakteri- stike iščem pri fantu oziro- ma pri svojem bodočem mo- žu: dobroto, zvestobo in paz- ljivost. Detiar in diploma sta vzporedni stvari. Takšna so tudi druga dekleta iz Ptuja in okolice. Med nami so kot fantje najpopularnejši Mari- borčani, a kot možje Kranj- ci. Prvi so bolj družabni, ve- selejši, privlačil m boljši ljubimci. Toda zelo radi le- tajo iz gnezda v g.aezdo. Kranjci so drugačni, pri njih ni toliko lažnega zanosa in obljub. Vseeno pa se Ptuj- čanke najpogosteje poročajo z domačini, čeprav se rade zabavajo tudi z drugimi. Za- kaj pa ne, prosim vas! To je izjava dcvetnajstlet- ne uslužbenke Ide Krsnik iz Ptuja, ki jo je dala za revi- jo Start. p. s. kaj menijo o tem domaČi fantje...? TUD! LETOS SPRETfiOSTNE VOŽNJE Kot vsako leto bo tudi letos Avto moto društvo v Slov. Bi- strici organiziralo spretnostno vožnje v mestnem parku. Tek- movanje bo v nedeljo dopol- dne. Udeležili se ga bodo šte- vilni vozniki motornih vozil iz bližnje okolice in sosednih krajev. Po tekmovanju prireia Avto moto društvo zabavo z godbo ia plesom IZVLEČKI IZ DIPLOMSKE NALOGE TONCKA FRA- POINIKA SOCIALNEGA DELAVCA PRI SKUPŠČINI OBČINE ORMOŽ Reševanje problematike ostarelih kmetov ¥ občini Ormož (Nadaljevanje) Ce hočemo reševati pro- bleme z lastnimi finančnimi sredstvi na eni strani, si jih na drugi strani ustvarjamo sami. Upoštevajoč vrednosti po- sestev sem izračunal leta do- živetja, ki se gibljejo zelo različno. Ce je bilo v družini več članov, sem jim najprej izračunal poprečno starost ter jim. glede na to izraču- nal poprečno preživnino. Ce vzamemo za eksistenc, min. preživnnino 15.000 dim, podob- no, kot imajo to določeno v odloku o preživninskem var- stvu ostarelih kmetov v ob- čini Ljubljana — Vič. bi v našem primeru ta minimum presegala le ena preživnina. Izračun se je namašal na 37 kmetovalcev. Pri preostalih 36 kmetovalcih pa so med e- konoinsko preživnino in mi- nimalno preživnino precejš- nje negativne razlike. Da bi vsem tem km.etovalcem za- gotovili preživnino v višini eksistenčnega minimuma, bi rabili glede na njihova leta preživetja in število družin- skih članov 115,245.600 S din na leto. Ce bi še prišteli k temu zdravstveno zavarova- nje, bi se ta vsota primerno povišala, problem pa bi bil rešen le za eno petino osta- relih kmetovalcev in niti za te ne povsem zadovoljivo. Iz razgovora s predsedni- kom skupščine občine Ormož Francem Novakom, sem zve- del, da so na tem področju zelo medle perspektive. Re- šitev je zelo problematična, saj zahteva vprašanje odpra- ve problema ostarelih kme- tov veliko proračunskih sredstev, istočasno pa tudi zmanjšanje proračuna v viši- ni dosedanjih obveznosti teh kmetovalcev. Kako pa vendarle reševati že obstoječo problematiko o- starelih kmetov, oziroma ka- ko tem ljudem v perspektivi zagotoviti ustrezne oblike varstva? Na to vprašanje bom poizkušal v mejah eko- nomskih možnosti občine, subjektivnih elementov v ob- čini in nekaterih že obstoje- čih predpisov nakazati vsaj nekatere rešitve. Pri tem bom upošteval bistvo načel sodobne gerontologije: STA- REGA ČLOVEKA BODISI V ZDRAVJU ALI BOLEZNI NE SMEMO LOCITI OD DRUGIH SAMO ZATO, KER JE OSTAREL. Glede na specifičnosti ob- čine Ormož, vprašanja osta- relih kmetov verjetno ne bo- mo mogli reševati kompleks- no, pač pa individualno, za vsak primer posebej Oblik, ki se jih pri tem lahko po- služujemo, je več. Njdiov uspeh pa je odvisen od pra- vočasnega in pravilnega družbenega zavzetja Nekate- re od teh za na^ sprejemlji- vih oblik so; 1. Davčne olajšave ali od- pi.si davčnih obremenitev; 2. Pomoč Sioseske; 3. Varstvo po tuji družini. Marsikateri problem osta- relega kmeta, posebno še ko- likor toliko sposobnega za pridobitno delo, bi sedal za določeno dobo sanirati že z davčnimi olajšavami ali z občasnimi odpisi. Kmete bi s tem vsaj toliko razbreme- nili, da si ustvari boljšo ma- terialno bazo, si obnovi hi- šo ali gospodarsko poslopje, si nabavi kakšen stroj, s ka- terim bi si olajšal delo itd. (Prihodnjič dalje) Tokrat imajo tudi Ormožani svoj »ocvirek« NOV HOTEL SKOZI hKOPRIVOVO PERSPEKTIVO« Neprebavljeni ocvirki iz Ptuja so redni gostje naše- ga lista. Tokrat smo tak ocvirek poiskali tudi v Or- možu. Pravzaprav nam ga ni bilo treba iskati, saj je vsem na očeh. in to skoraj v središču mesta. Tik ob gradbišču novega hotela, na parceli, kjer je predvidena gradnja poslovno stanovanj- ske zgradbe, je pravi obsežni »intenzivni nasad« bujno rastočih kopriv in drugih »žlahtnih rožic«. Te koprive so me pravzaprav že večkrat »zapekle« v moji novinarski žilici. Menil sem, da se bo našel nekdo, ki bo pospravil letošnji »bogat pridelek«. To- da, čakal sem zaman. Prej- šnji četrtek, sem si dejal: »No, zdaj bo pa čas, koprive so dozorele in primerne za cvekovečenje v našem listu.« Vzel sem fotografski aparat in napravil uspel posnetek novega hotela skozi »kopri- vove perspektive«. Imel sem težave. Da sem se lahko vi- del iz kopriv, sem moral sto- piti na betonsko podstenje b!'žnje zgradbe. Mimoidoči Ormožani so me z zanima- p.iem opazovali. Najbrž so si mislili — ubogi revež, kopri- ve bi lahko fotografiral tudi drugje, za kakšnim plotom. Hm, to je že res, toda tako visokih in bujno rastočih, kot jih lahko najdete v sredLšču Ormoža, drugod najbrž ne bi odkril tako hitro. Za lastnikom zemljišča nisem poizvedoval. Naj bo lastnik Peter ali Pavel, tak turistični ocvirek sredi me- sta in v neposredni bližini ceste, po kateri se vozijo tu- di tuji turisti, je pa le ne- koliko preveč. Priznam, da sem se t ^kJ koprivami precej ojiokel, najbrž pa sem opekel tudi tiste, ki sem jim zabeli! s tem »ocvirkom«. Pa brez za- mere. j S. Bujno rastoče koprive in novi hotel v ozadju Kradel je borova debla V noči od 6. na 7. avgust je neznani storilec v gozdu Srečka Jambroviča iz Sredi- šča ukradel pet debelejših borovih debel. Lastnik je bil en dan pred tatvino v gozdu 7. mislijo, da bo debla na- slednji dan odpeljal. Ko je prišel z voznikom naslediji dan v gozd, je našel le še sledove voza z gumijastimi t^olesi in odtise konjskih ko, p't. Vrednost ukradenega S5 znaša okrog 50 000 S din. Ti rej tat se je držal pravi- 1'', ki pravi, če ukrgdenees ne moreš odnesti, vzemi voz in odpelji. J. S. STRAN 8 TEiDNiK — Četrtek, h. avgusta Mala Sonja je za vedno zatisnila svoje živahne In razigrane otroške oči Smrtna kosa na naših ce- stah je tako kruta in neu- smiljena. Koliko nedolžnih žrtev je že pokosila in koli- ko dragocenih človeških živ- ljenj terja iz dneva v dan naraščajoči promet! Številke nas osupnejo in vedno znova se sprašujemo, kakšne ukre- pe bomo morali podvzeti, da bomo zmanjšali število pro- metnih nesreč? V minulem tednu je v Ptu- ju boleče odjeknila vest o prometni nesreči na Ljuto- merski cesti, v kateri je za vedno prenehalo utripati sr- ce komaj 4-letne Sonje Teo- filovič iz Ptuja. Prečkala je cesto in že se je zgodilo ti- sto najhujše ... Znašla se je pod kolesi osebnega avtomo- bila in težje poškodovana ob- ležala na cestišču. Vsa priza- devanja zdravnikov v ptuj- ski bolnišnici so bila zaman. Mala Sonja je podlegla po- škodbam in za vedno zatis- nila svoje živahne in razi- grane otroške oči... Vsi, ki smo se zbrali v ne- deljo popoldne ob njenem preranem grobu na ptujskem pokopališču in ji ob glasnem joku očeta in matere poklo- nili vence in cvetje, verjet- no nismo mogli tako priza- deto čutiti z njenimi starši in z nekaj let starejšima se- strama Mirjano in Vesno. V tej družini je.bila to že druga otroška žrtev. Pred nekaj leti jim je zahrbtna bolezen iztrgala iz svoje sre- dine prav tako komaj 10- letnega sina. Na nagrobnem spomeniku je njegova slika. Sedaj se mu je pridružila še mala Sonja. Njena mama ni mogla prenesti tokrat že dru- ge družinske tragedije. No- ge so se ji zašii)ile in na po- kopališče so jo morali pri- peljati v avtomobilu. Misel na dva izgubljena otroka, ki jima je podarila življenje in svoje materinsko srce je bila preveč krut in hud udarec. Na pokopališču sem gledal matere, ki so prinesle s se- boj male otroke. Ko so spu- ščali v grob majhno krsto so jih čvrsto stiskale k sebi in po licih so jim polzele žgoče in boleče solze... J. S. Posnetek s pogrebne svečanosti na ptujskem pokopališču, i Solzne oči so nemo gli^dale v odprt ^roh... _ • Druga stran o čSanIcu: Na Turnišču hiša brez dohoda In dovoza že pet let Zgodba, ki je opisana pod tem naslovom v zadnji šte- vilki Tednika, se je začela že leta 1962. Ko bi bil pisec članka seznanjen z dogodki iz 1962. leta, bi njegov pri- spevek še vseboval drugo stran, o čemer ga želim da- nes dopolniti, oziroma opisati dogodke, ki so v zadnjem članku metali črno senco na Rozalijo Valentin. Valentin Rozalija se je že leta 1962 odločila, da bo pro- dala del zemljišča, ker vsled starosti ni več mogla obde- lovati zemlje. Svojo namero je sporočila za to pristojnim organom. Razmera parcel in dovoz- ne poti se je izvršila po za- zidalnem načrtu katastrske- ga urada. Pri tem se nam vrine vprašanje: »Kdo lahko proda zemljišče za gradbeno parcelo, če ni za to izdelan zazidalni načrt in potrebne dovozne poti?« Na vse to se ni pozabilo, dokler se iz zemlje niso dvig- nile nove hiše in ko je Vin- dišu bila zaprta pot do par- cele, ker so bile dve hiše za- količene in zazidane na tra- sirani cesti. Ostalo je nerazumljivo vprašanje ali je zakoličil omenjene hiše na cesto pri- stojni organ ali graditelji samovoljno. Odgovor na to vprašanje nam pove, kdo je krivec, da še Vindiševi ni- majo dovozne poti. Za tem je sledila odločba, ki je predvidela odkup im rušenje gospodarskega po- slopja, sedaj novega lastnika in ne več R. Valentin, kot to navaja pisec člank» Trdim, da do rušenja ne bi prišlo, če ne bi novih hiš zgradili na trasi projektira- ne stanovanjske ceste. Sledila je pritožba na iz- dano odločbo. Republiški se- kretariat za urbanizem v Ljubljani je utemeljeno pri- tožbo upošteval ter izdano odločbo razveljavil s predlo- gom, da skupščina občine Ptuj o nastalem problemu ponovno razpravlja. Prav je navedel pisec, da je bilo okoli te zadeve pre- lito že veliko črnila, izgovor- jenih besed, družina Vindiš pa še vedno nima dohoda do svoje hiše. Ni pa prav, da referent za urbanizem pri občinski skup- ščini ni seznanil časnikarja o vzroku, zakaj ne Valentin R., ampak novi lastnik ne odstopi gospodarskega po- slopja in zemljišča za »novo« cesto in ne cesto, kot je bila predvidena s pravim zazi- dalnim načrtom. Vse, kar sem navedel, je tudi v uradni mapi pri re- ferentu za urbanizem, ki je zelo debela, polna najraz- ličnejših popisanih papirjev. Prepričan sem, da se bodo pri reševanju dovozne poti podrle tudi strani, ki zago- varjajo stališče R. Valentin. Na koncu želim poudariti, naj bi novinarjem dajali povsod natančne podatke, da ne bi napačno obveščali lju- di. Alojz Segula, Ptuj, Mejna cesta 8 Ob 42. SAT kongresu svetovne delavske esperantske organizocj Od 2. do 8. 8. je v Novem Sadu zborovalo ca. 300 de- lavskih esperantistov. Dele- gati so bili skoraj iz vseh ev- ropskih držav, celo iz Japon- ske. Iz Jugoslavije je bila le skupina esperantistov iz Ca- kovca, ki so se pojavili s svo- jo zastavo in malo recitator- ko, ter so bili burno pozdrav- ljeni. Nas iz Slovenije je bi- lo le šest, mnoge so motile cene, prikrojene konverti- bilni valuti. Organizirane skupine pa so prišle iz Francije in Ho- \landije. S pesmijo »FRATOJ AL SUN« je bil v nedeljo otvor- jen kongres v veliki dvorani moderne zgradbe delavskega doma na bulevaru maršala Tita. Tu so bile tudi delovne seje in seje posameznih sek- cij. Na kongresu je bila po- sebna pošta z esperantskim žigom. V nedeljo zvečer je bil bo- gat kulturni program z na- stopom pevskega zbora, spremljanega s tamburaškim orkestrom iz mesteca Canti- vir. Očarljiva je bila solo pevka v narodni noši. Nasilednji dan smo imeli o- gled Petrovaradinske trdnja- ve z muzejem. Hodili smo 30 minut v najvišjem pozem- skem rovu, dolžina rova je 16 km, tako nam je dejal vodič. Zvečer je bilo predavanje tkz. »DELAVSKE UNIVER- ZE«. Tov. A. ArseziAmst, dama je predaval o t«, »Spinoza-filozof človei5^ sreče« nato pa smo gigj, barvni film s predavani^ M. E. iz Dunaja »o poč;*, cah v Jugoslaviji« s pos^ nim prikazom esperantsljf, letovišča v Primoštenu, mor po končanem kong^_ odpotovalo 40 esperantisto Zanimiv je bil tudi f;j »Krožna vožnja po Avstriji Drugi dan smo bili na i letu v Fruški gori ter si sp( toma ogledali dva zgodovij ska samostana, večer pa j ključih v Sremskih Karl( cih, kjer so nas v ribji vili godci v narodni noši sta vrači j i ob Donavi pozi nastopila je pevka ra Beograd. Celodnevnega h ta v Beograd pa se niso udeležili. Dobro obiskano je bilo predavanje naš tov. Tiborja Sekelja o te »Od Istambula do Peking Nekateri so si ogledali to podjetja in zanimivosti N vega Sada. Kulturno društ »S. Markovič« se je v par ob Donavi dobro izkazal folklornim plesnim in p skim programom. Zadnji večer je bil koni s programom »Esperantisfl pokažite vašo sposobnosti nato je sledil ples; sedelo vala je godba slepih esperaj tistov in tako je bil zakH čen uspešen delavski rantski kongres J. « NA iDELU JE DRUGA IZMENA V prejšnji številki smo po- ročali o prostovoljni delovni akciji ormoške mladine, ki pomaga pri urejanju okolja bazena za kopanje. Danes je na delu že druga izmena, ki je žal manj šte- vilna kot prva. Upajmo, da se bo število udeležencev akcije v prihodnjih dneh še povečalo. S tem si bodo mla- di Ormožani zaslužili ne le formalno priznanje za svo- je delo, temveč bo to odraz njihove zainteresiranosti za pomoč pri dokončni izgrad- nji tega lepega in pomemb- nega rekreacijskega centra v Ormožu. J. S. VESELICA ZA NAKUP AVTOMOBILA Gasilsko društvo v Gajev- cih ima okoli 50 aktivnih čla- nov. Med njimi je tudi žen- ska desetina, ki je nastopila pred nedavnim na proslavi za 100-letnico gasilstva na Slovenskem na ptujskem sta- dionu. Imajo gasilski dom, najnujnejšo opremo. Največ- ja želja gasilcev iz Gajevc je prevozno sredstvo. Predsed- nik društva Ivan Rižnar, po- veljnik Stanko Vesenjak, tajnik Franc Meško in ostali že mislijo, kako pridobiti sredstva, ki jih morajo zbra- ti največ sami. Preteklo ne- Nespečnost Motnje v spanju štejemo med najpogostejše civiliza- cijske okvare. Bolečine v glavi veljajo v precejšnji me- ri tudi za nespečnost. Najpo- gostejši vzrok je duševni in živčni nemir sodobnega člo- veka (preutrujenost, hlasta- nje, veseljaštvo, nočno delo). Čezmerno uživanje nasladil (kava, nikotin, alkohol itd.) in zdravil, ščitnih in drugih pripravkov za hujsanje, pri pomočkov, ki preženejo ali zavirajo spanje so drugi naj- pogostejši vzroki nespečno- deljo so priredili uspešno gasilsko veselico, ki jim je omogočila prva sredstva za nakup avtomobila. Veselica je bila največja, kar pomni- jo. Da bi imeli večji obisk, so povabili ansambel Tone- ta Kmetca iz Ptuja. Na pro- gramu je bil srečolov, ljubi- telji strelstva so se lahko po- merili na zato pripravlje- nem strelišču. Prireditelji se želijo zahvaliti vsem podjet- jem, posameznikom in vaš- čanom. ki so prispevali da- rila za srečolov. Obiskovalci iz raznih krajev ptujske ob- čine so dobili domače speci- alitete: gibanice, ražnjiče, čevapčiče, domače vino ... sti. Poleg tega je spanje d celi vrsti organskih boled slabo: pri srčni slabosti, sr^ nem krču, zaradi kašlja, že lodčnih in črevesnih bolečin tiščanja na vodo (pri bolef nih obsečnice), pri bazedoV' ki, težavah od mene, prekrvitvenih motnjah (P» sebno nog) in živčnih vnel' jih. Potreba po spanju je raZ' lična, vendar je odraslem' človeku potrebno nasploh r sem ur spanja. ZNAMENJA Razlikujemo tri oblike spečnosti, ko človek: 1. težko zaspi 2. se sredi noči zbudi 3. se prezgodaj prebudi RAZVOJ Motnje v spanju, ki net* meljijo na kaki poset* vzročni bolezni, so dostiW čedalje hujše. ZDRAVLJENJE Sprememba v načinu ž'* Ijenja, kakor pri bolečinau glavi. Namesto uspaval ^ bolnik jemlje baldrijan, ^ to in hmelj v čaju aH Ijicah. V hujših primerih pomagalo dušeslovno z^r« Ijenje morebiti skupaj z togenim urjejem«. Prej P*^ treba dognati, ali ne ' morda za kako organsko kvaro. ^ ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1969 STRAN 9 šola pri Veliki Nedelji I dočakala novo šolsko leto knovljena '5 vas je v teh počitniških \ ko naši šolarji preživ- ^' brezskrbne počitnice, jjjla pot skozi Veliko Ne- ste lahko opazili na lonedeljski panorami ^jšnjo spremembo. Prej 3 in že precej razdrapana J je na novo prepleskana, jnice so dobile nekoliko jja in sodobnejša okna, ijleskani pa so tudi no- uji šolski prostori. Havnatelj šole Vlado OZ- ILT je v razgovoru dejal, je bila obnova njihove J že več kot rtujno potreb- Največje težave so imeli jimi, ko zaradi vdora hlad- na zraka skozi »citrasta« ja niso mogli primerno ;eti učilnic. ^ot smo že poročali, je v oovi tudi podružnična šo- y Podgorcih. Obe šoli sta rali za obnovo nekaj last- nih sredstev, preostali del pa jim je prispevala temeljna izobraževalna skupnost Or- mož. Vlado Ožbolt je dejal, da so zelo zadovoljni z ekipo delavcev Stanovanjsko ko- munalnega podjetja Ormož, ki delajo pri obnovi šole v Veliki Nedelji. Skrb za urejanje šolskega prostora in šolskih zgradb je v ormoški občini vedno pri- sotna. Poleg omenjenih šol pri Veliki Nedelji in v Pod- gorcih, urejajo šolski prostor tudi v Miklavžu pri Ormožu, kjer je v gradnji prizidek nove šole. Torej novo šolsko leto bo za veliko število šo- larjev ormoške občine pri- neslo boljše pogoje za osva- janje novega znanja. Seveda pa bodo s tem ustvarjeni tu- di lažji pogoji za delo učite- ljev. J. S. nedeljo na vinsko trgatev v Liisnerk le dni smo lahko opazili Ormožu prvi lepak z va- lom na vinsko trgatev, ki to nedeljo v Litmerku ii vinogradov, kjer lah- V tem času okusimo prve dke plodove naših goric. srsikdo se bo ob tem začu- 510 vprašal: »Vinska trga- \v avgustu?« Kot vidite "li na našem posnetku, ne ' za šalo ali potegavščino. •Veda to ne bo vinska trga- ' v takem pomenu besede, '''smo tega navajeni ob ča- ' trgatve, toda ranozoreče grozdje boste lahko kljub te- mu poskusili. Seveda pa, kot je to že navada in tradicija, dobre volje na takih prire- ditvah ne zmanjka. Čeprav je na pragu že novi pridelek, ki obeta dobro vinsko letino, fPak, ki vabi na vinsko tr gatev, najbrž prvo v letoš- ta letu bo v Litmerku za prijatelje dobre kapljice dovolj stare- ga, saj veste tistega, ki ob prekoračeni količini kaj hi- tro stopi v noge in glavo o- benem. Obiščite Litmerk in pazite, da se vam ne bo zgo- dilo kaj podobnega. J. S. Uni rk in krvo- ^alci iz gorišnice krvodajalsko akcijo 'krajevna organizacija ^^ega križa v Gorišnici je, v intenzivnih pripra- na krvodajalsko akcijo, v torek 26. avgusta v yn. Predsednik organiza- ['^ HK Gorišnica Franc Na- nam je povedal, da ima-j jo dokaj lepo število krvo- dajalcev, vendar pa ponovno vabijo krajane, da se odzo- vejo klicu — darujmo kri, ki rešuje življenje. K akciji še posebej vabijo mladino in vse tiste prebivalce, ki temu klicu še niso prisluhnili. Iz Gorišnice bodo, kot običajno tudi tokrat vozili avtobusi po že znani progi, kjer bodo po- birali krvodajalce. J. S. 40-!etnica gasilskega društva Ključarovci Letošnje jubilejno leto, ko praznuje naše gasilstvo svoj stoletni jubilej, praznik ve- dno prisotnega klica — »v službi ljudstva na pomoč« — mineva v znamenju številnih proslav in prireditev. Minulo nedeljo so k temu jubileju prispevali svoj delež tudi ga- silci iz Ključarovec pri Or- možu, ki so proslavili 40- letnico obstoja svojega dru- štva. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Ivan REP. poveljnik domačega gasil- skega društva, ki je prikazal razvojno pot društva od u- stanovitve do danes. Začeli so takorekoč iz nič. danes pa se lahko pohvalijo z lepim domom gasilcev, z motorno brizgalko m s požrtvovalnim članstvom. Pozdravil je tu- di ustanovnega člana njiho- vega gasilskega društva Franca RAUSLA iz Ključa- rovec, ki je na slavnosti prav tako spregovoril o razvojni poti gasilstva na tem območ- ju. Na svečani proslavi so bili navzoči tudi predstavniki občinske gasilske zveze Or- mož: Franc PUCKO, pred- sednik, ki jim je čestital ob proslavi te pomembne oblet- nice, Adolf RIZNAR, Ivan RAJH in Edi STROPNIK. Posebno doživetje tega dne je bil nastop gasilk iz Ormo- ža, ki so se predstavile z va- jo, s katero bodo nastopile tudi na sklepni proslavi sto- letnice gasilstva na Sloven- skem, ki bo 17. avgusta v Metliki. Po uradnem delu proslave je bila gasilska tombola in ljudsko rajanje. J. S. FRANC KOSI IZ VEIJKE NEDELJE JE BIL ODLIKOVAN Na slavnostni seji občin- skega sindikalnega sveta, ki •je bila ob dnevu vstaje slo- venskega naroda v Ormožu, je Lojze BALAZiC, pred- sednik občinskega sindikal- nega sveta izročil Francu KOSIJU iz Velike Nedelje odlikovanje predsednika Ti- ta — orden dela s srebrnim vencem. Franc Kosi si je za- služil to priznanje kot dolgo- letni sindikalni in družbeno- politični delavpc. J. S mmtlU MH BODO Minuli petek je bil v Slo- ven.ski Bistrici sestanek pred- stavnikov komunalnega za- voda za zaposlovanje iz Ma- ribora s predstavniki obeh gradbenih podjetij v slove- njebistriški občini z Grani- tom in Remontom. Na sestanku so se dogovo- rili, kako bodo v zimskih mesecih izučili okrog tride- set do štirideset polkvalifi- ciraiiih delavcev gradbene stroke, in sicer zidarjev, te- sarjev in železokrivcev. -b v Pluju so se resno lotili cestišča Osrednja prometna pot skozi Ptuj (Miklošičeva uica. Srbski trg, Bezjakova ulica) je veliko gradbišče. Vse kaže, da so se končno pošteno lotili omenjenega cestišča in da ga bodo dobro uredili. Na odsekih omenje- nega cestišča je več delavcev gradbenih in zemeljskih strojev. Mešalci betona za urejanje pločnikov, ki so jih že veliko uredili, povzročajo velik ropot. Nič manj ni gla- sen buldožer, ki rije zemljo in jo zgrinja na velik kup. Na vsej površini cestišča je bilo treba odstraniti zemljo 40 do 50 cm globoko. Te dni je ogromen kup zemlje le- žal pred poslopjem občinske skupščine. Delavci polagajo kanalizacijo, električno in telefonsko omrežje. Dejali so, da ne bi bilo prav, da bi pri- hodnje leto novo cestišče za- radi teh komunikacij razko- pali. Pri tem nehote uide po- gled na ropotajoče kompre- sorje, s katerimi razkopava- jo pločnike in druge površi- ne cestišča. Milan Rosic, nadzornik de- la nam je povedal, da ureje- vanje cestišča poteka v glav- nem v redu. Delni zastoji so zaradi instalacij, električnih, telefonskih, polaganja kana- lizacije ... Na nekaterih od- sekih so naleteli na slabo u- trjeno površino. Treba jo je utrditi. Pločniki v omenje- nih ulicah in na trgu so ure- jeni. Te dni so pripravili uli- ce za navoz gramoza. Po na- vozu je treba cestne površi- no utrditi in pripravljena bo za asfalt. Kaže, da bodo de- la končana v roku, to je do osrednje proslave 1900-letni- ce Ptuja. Vozil je brez voznl- škego dovoljenja 9. avgusta se je pripetila v Trgovišču pri Ormožu lažja prometna nesreča. Jože Ko- vač, elektrikar iz Maribira. je vozil iz Maribora na delo r'a Kog. S seboj je imel do- močnika in vajenca. Ko so se sf popoldne ob 14.30 vračali nazaj v Maribor, ga je v ovinku v Trgovišču zaneslo v obcestni jarek, kjer je .dV- tomobil obstal obrnjcM na levem boku. Pri nesreči je bil lažje telesno poškodo/an Evgen Pavel. Skoda na av- tomobilu znaša 150.000 S din Jože Kovač je vozil brez vozniškega dovoljenja. Ptujske ulice in trg je veliko gradbišče. V ozadju velik kup zemlje, ki so jo morali odpeljati. Lesni sejem v Celovcu od 7. do 17. avgusta 18. avstrijski sejem v Ce- lovcu omogoča reprezentati- ven pregled svetovnega les- nega gospodarstva. Strokov- ni sejem ne obsega samo go- spodarskega območja Evrope, temveč sega globoko na vzhod in zahod, kakor je strokov- na lesna razstava dežele, v kateri je lesno gospodarstvo posebnega pomena. Razstavljeno blago izvira iz 30 dežel. Ze od začetka raz- stavljata v Celovcu Jugosla- vija in Italija. Vzhodne de- žele nastopajo s kolektivnimi razstavami. Poljska in Ro- munija razstavljata že vrsto let. Za sejem je veliko zani- manje v Nemški demokratič- ni republiki ter v Bolgariji. Zahodne dežele predstavlja- jo posamezna podjetja. Razstava pohištva na sej- mu zavzema skoraj 20 "/o raz- stavnega prostora. Proizva- jalci razstavljajo izdelke iz najrazličnejših vrst lesa. Na sejmu je dober pregled fur- nirjev iz domačega in trop- skega lesa, parketov, sten- skih oblog, oken in vrat, ma- lega pohištva in orodja iz le- sa. STRA13 10 TEDNIK — ČETRTEK, 14. AVGUSTA Vzgojmo sveLovaiije Nekaj besed o šolskih novincih Šolski novinec je otrok, ki bo v jeseni stopil v prvi raz- red in tako postal učenec. Večina otrok se veseli tega dogodka in težko pričakuje prvi šolski dan. Le redki so tisti, ki za šolo ne kažejo za- nimanja ali pa začno jokati, ko slišijo besedo šola, učite- ljica, šiba... Te pojave si razlagamo tako, da so starši otroka strašil s šolo ali pa otrok telesno in duševno še ni dovolj zrel za šolski pouk, čeprav je dosegel ustrezno starost. Pri nekaterih posa- meznikih lahko starši sami predvidevajo, da njihov o- trok letos še ne bo sposoben za šolo, ker je prebolel ka- ko težjo bolezen ali pa so ob porodu nastale določene mož- ganske okvare, zaradi kate- rih se je otrok telesno in du- ševno počasno in slabo raz- vijal, začel pozno govoriti in še danes močno zaostaja v govoru. Tak otrok je sicer lahko star že sedem let ali nekaj več. po svoji pameti in vedenju pa razodeva pre- cej nižjo duševnost. 1. Ali je rojstni list dovolj zanesljiv? Ze iz uvodnih besed lahko sklepamo, da so rojstni listi otrok premalo zanesljivi po- kazatelji, v kolikšni nieri je otrok sposoben za šolanje v redni obvezni šoli. Večina otrok je poprečno sposobnih, manjšina pa je lahko nad- poprečno sposobna, podpreč- no ali skoro docela nesposob- na vsaj za redno šolanje. Ne- kateri od zadnjih dveh sku- pin bodo lahko stopili v pr- vi razred šele prihodnje le- to, da vsaj za silo dozore za pouk, -drugi pa bodo morali obiskovati posebno osnovno šolo. ki je v bližnjem mestu, saj po vaseh teh šol še ni. V mnogih večjih krajjh iz- birajo danes šolske novince drugače kot pred desetletji, ko je v glavnem učitelj pre- gledal novinca, če je sposo- ben za prvi razred, v sumlji- vih primerih pa tudi zdrav- nik. Nekateri strokovni zavo- di pošljejo že junija na šo- le strokovnjake, ki s poseb- nimi testi preizkušajo otro- ke, če so dosegli šolsko zre- lost. V kratkem času je mož- no po testnih uspehih določi- ti, kateri otroci iz te ali one skupine so dosegli šolsko zre- lost v celoti, le deloma ali pa je sploh niso dosegli, ker so pač iz različnih vzrokov raz- vojno zaostali. Soška zrelost obsega tri področja: telesno, duševno in družbeno stran otroka. Določanje telesne zrelosti jc prepuščeno zdravniku, predvsem šo!:!kemu. Zdrav- stveno naj bodo pregledani vsi otroci, kajti primerno te- lesno zdravje je za učenje izredno važno. Možno je u- gotoviti otrokove telesne o- kvare, npr. podhranjenost slabokrvnost, po.slabšan vin ali sluh, živčnost in še kaj, kar ovira otroka pri razvoju, in dati staršem in šoli navo- dila za pravilno ravnanje s takimi otroki. Duševno zrelost ugotavlja psiholog s testi po krajšem ali daljšem postopku, kakor je pač to potrebno. Poznava- nje črk in številk ne prihaja v poštev pri teh poskusih. Otroci igraje rešujejo razne naloge, ki strokovnjaku od- krivajo stopnjo strokovne duševnosti. Po številu dose- ženih točk zvemo, če so otro- kove duševne sile in druge lastnosti toliko razvite, da u- strezajo njegovi starosti, ali so celo iznad nje ali izpod nje za eno, dve ali več let. Že sa- mo opazovanje otrok pri tem delu nam kmalu odkrije, ka- teri novinci bodo prvo leto v šoli bolj ali manj uspešni, ali pa jih je bolje zavrniti za eno leto. Pod družbeno zrelostjo pa umevamo otrokov odnos do okolja, do ljudi in drugih o- trok, kako se jim zna prila- goditi in tudi podrediti. Pot v šolo in domov je lahko tu- di dolga, polna nevšečnosti (promet, snežni zameti) in šolski novinec naj bi bil tudi temu kos. Otroci se morajo vživeti v šolsko skupnost in tudi določeni disciplini. Konec prihodnjič -alže- Plavanje - šport in potreba V toplih dneh, ko vsi išče- jo v hladnih valovih rek in jo osvežitev v hladnih valo- vih rek in morja, čitamo po- gosto v časopisih žalostne vesti o izgubljenih življenjih. Te žalostne vesti nas po- gosto spodbujajo k razmiš- ljanju o »davku«, ki ga pla- čujemo z mladimi življenji zaradi naše nezainteresira- nosti za to, da bi se vsi mla- di ljudje naučili plavati. Pogoji so, potrebna je še dobra volja. Ce bi dejali, da za plava- nje nimamo pogojev, bi to ne bila resnica. V naši deže- li je mnogo priložnosti za razvoj plavalnega športa. Imamo mnogo rek, jezer ter dolgo morsko obalo, imamo pa. kot je .fvidez, premalo smisla za organizacijo, da bi izrabili vse, kar imamo. Pla- vanje namreč ni samo šport. To je neizogibna potreba vsakega človeka, kakor nam kažejo žalostna časopisna po- ročila o izgubljenih mladih življenjih. V zadnjem času so v več- jih mestih začutili pomanj- kanje plavalnih terenov ter so začeli urejati začasna reč- na kopališča, kjer se že zbi- rajo mnogi mladi ljudje, da bi se osvežili. V tem pogledu smo v pre- cejšnjem zaostanku. Ne za- dostuje namreč samo omo- gočiti plavanja, treba je tudi urediti okolico, zgraditi igri- šča in organizirati reševal- no službo. Sole plavanja nimajo v programu. Ni podatkov o tem, koliko urejenih možnosti za plava- nje imamo v državi, prese- neča pa podatek, da plavanje v šolah ni v učnem progra- mu. Res je, da ob šolah ne gradimo bazenov, ker za to še ni pogojev. Vendar v več- jih mestih bazene že imajo, tam so tudi organizacije, ki bi lahko prevzele poučeva- nje plavanja. Ni dvoma, da bo treba tem \prašanjem posvetiti več oo- zornosti. Danes se s plava- njem ukvarjajo športni pla- valci in njihovi trenerji, medtem ko je plavanje širo- kih množic prepuščeno sti- hiji kar ne omogoča skoraj n benega napredka. VC JMi duhovnike vleče v zakonski Po narrčilu Papeža Pavla VI. so izvedli posebno raz- iskavo o številu duhovnikov, ki so v zadnjih šestih letih zaprosili za odpust iz duhov- niškega stanu, da bi se lah- ko poročili. Na podlagi te raziskave, ki zajema obdob- je od 1. 1. 19G3 do 20. 3. 1969, so zdaj objavili naslednje podrobnosti: Od 260.000 duhovnikov ka- toliške cerkve jih je v ome- njenem obdobju 3563 zapro- silo za odpust iz duhovniške, ga stanu, da bi se lahko po- ročili; od tega je bilo ugod- no rešenih 2959 prošenj. Od 165.000 duhovnikov-redovni- kov jih je 3807 zaprosilo za odpust in 2703 prošenj je bi- lo ugodno rešenih. Za katoliško cerkev pa je ta razvoj zaskrbljiv pred- vsem zato, ker število takih prošenj stalno narašča. Le- tos je namreč samo v času od 1. 1. do 20. 3. že 675 du- hovnikov zaprosilo za od- pust, da bi se lahko poročili. Pri tem pa navedeni stati- stični podatki niti niso po- polni, kajti v njih niso upo- števani tisti primeri, ko so duhovniki zapustili svoj stan in se poročili, ne da bi pro- sili Vatikan za dovoljenje. Vaše zdravje Zncite teči? v našem času avtomatiza- cije, avtomobilizma in ele- ktronike človek svoje mišice, celo te na nogah, vse bolj za- postavlja. Prevaža se z dvi- galom, avtomobilom trolej- busom ali avtobusom, želez- nico ali s helikopterjem. Življenje je vse bolj udobno in svoje ude za gibanje upo- rablja vse manj. Vse manj je fizične aktivnosti, posledica pa je vedno slabši krvotok. »Sedeči način življenja« sodobnega človeka je pove- zan z udobnostjo. Zapostav- ljeni deli telesa, torej miši- čevje in okostje zaradi neak- tivnosti vse bolj slabijo. Tu- di prebavni organi ne delu- jejo normalno, črevesje se poleni, v telesu pa se zbira- jo odpadne snovi. Krvni ob- tok je vedno slabši v tistih delih telesa, kjer mišice niso zaposlene. Noge, posebno pr- sti so mrzli. Dovajanje kisi- ka v tkivo je zmanjšano, ker je dihanje plitvo in površno. V krvnih žilah se nalaga aj>- no, da postajajo krhke in neelastične. Rekreacija na tedenskem vikendu, seveda, ne zadošča. Človek bi se moral več giba- ti in to vsak dan. ne samo ob sobotah in nedeljah. Res je, da mnogo ljudi za to ni- ma časa ali so utrujeni od dela. Zato pa mora postati gibanje vsakdanja navada in potreba. Človek lahko začne že pred odhodom na delo. Predvsem je treba vstati pol ure prej. Potem je treba skleniti, glede odhoda na delo, da je mogo- če opraviti peš. Ce stanujete čisto blizu delovnega sqm pojdite po daljši poti. Vad globoko dihanje, tako |)g dihala celotna pljuča in ^ krvi bo lahko izločilo og] kov dvokis ter sprejelo' sik. Tek ali hitra hoja v pi, vem pomenu te besede ajj, Ija delovanje notranjih g ganov. Mnogo bolj so krvljeni tudi srce, ledvice] prebavni organi. Svež ter gibanje v naravi krepi živčni sistem ter ga pomj j3jo. Po teku ali hitri hojj naravi se poveča apetit, ki dokazuje, da je gibanje oi« g,>čilo izgorevanje v tel« nakopičene hrane. Dr. jv Gtisilci iz Loperšic Na nedeljskem zboru j silcev gasilskega društva L peršice, so gasilci sklenili, bodo tudi v bodoče aktif delovaili v svojem druft in delo gasilcev še poživili jubilejno obletnico gasilst na Slovenskem se še p« bcj aktivno vključuje d« tina gasilk, ki vadi za nast v Metliki. Kot vsako leto bodo ta letos priredili več gasils« prireditev ter si s tem pl skrbeli nekaj sredstev, p trebnih za svojo dejavna Obnova kyltyrii@g^ doma V Crcšnjevcu v .slovenjebistriški občini so pred kratk'* obnovdi kulturni dom. Poleg nove fa.sade in preureditj^ dvorane so v zgradbi uredili tudi eno stanovanje ter taK obenem rešili dva problema. j^jj^ _ Četrtek, 14. avgusta 196-. stran II Jdravljenje raka I jjorenito operativno zdrav- Lj,je rakove bule in zdrav- Lje z obsevanjem je slej Iprej najbolj uspešno. Po- iLbno nujna je operacija pri M požiralnika, želodca, Lvesa, žolčnika, slinavke, ijdvic, sapnika in pljuč, jjravljenje z obsevanjem in jj„tgenskimi radiumskimi Ijrki in radioaktivnimi prvi- nami (radioaktivni izotopi) pa jj nedvomno uspešnejše pri jjslednjih oblikah raka: na Joži. ustnicah, v grlu, v seč- jjci,' na moškem udu in na jgnskih spolovilih. Operacija 51 obsevanje (pred operacijo ■npo njej) skupaj je bistve- no izboljšalo uspehe zdrav- jenja pri raku prsne žleze iji maternice. V nekaterih primerih zdravijo tudi s iormoni. Pri raku obsečnice vbrizgavajo ženski spolni icrmon in pri raku ženske srsne žleze moški spolni hor- inon. Do sedaj je le še 18 *>/o tseh rakastih bolezni ozdrav- ljivih. Celotno zdravljenje raka aaj zajema vsega človeka, da onemogcčima- rakovo rast. llnoge ugotovitve kažejo, da ;e vzrok rakastih bolezni v aehkem vezivnem tkivu. S jcvečano telesno dejavnost- jo naj bi se tkivo nove tvor- ile zajezilo in zamorilo. Ce- Wno zdravljenje sodi v dravljenje po operaciji in čsevanju in je potrebno tu- li v tistih brezupnih prime- !h, ko ne prideta več v po- tev ne operacija ne obse va- lje. Jedro celotnega zdrav- ljenja rakavih bolnikov je v ureditvi prehrane, v zdrav- ljenju črevesne bakterialne iiore, v odpravljanju čreves- je lenosti, v odpravi bole- laskih kotišč in duševni o- PREPREČEVANJE RAKA Ce naj bo preprečevanje faka uspešno, je z ene stra- ši treba poučiti bolnike, da ob pravem času in brez fbmu odpravijo k zdravni- ku, z druge strani pa ljuii "Zgojiti k »zdravemu življe- nju«. Cim bolj zgodaj odkri- lo raka. tem večje je u- na ozdravitev. Medici- na je odkrila mnoge metode, '•omogočajo pravočasno so- rom, češ da so premladi. Ti odgovori prihajajo od tistih, ki imajo visoke pokojnine. Ze v letošnjem letu je bilo sedemnajst takih primerov. Njihovo delo pa se v gl iv- nem sestoji iz vzajemne po- moči, s katero marsik jaiu pomagajo. Razen reševanja stanovanjskih problemov, predvsem v zadnjem času. so zelo aktivni v svoji kulturni sekciji. Imajo pevski zbor, ki ima sedemindvajset članov. Trenutno nimajo pevovodje, vendar upajo, da bodo kmalu rešili ta problem. Razen te- ga pa prirejajo izlete za svo- je članstvo. Samo v prvi oo- lovici letošnjega leta so jih priredili štirinajst. Toda glavni namen njiho- vega razgovora z Milošem Božičnikom, predsednikom stanovanjskega sklada upo- kojencev in člana republi- škega odbora, je bila gradnja doma upokojencev v Sloven- ski Bistrici. — Kako ste prišli na ide- jo, da si upokojenci v slove- njebistriški občini zgradite svoj dom? Zelja po gradnji takšnega doma je že precej stara. No. na zadnjem občnem zboru celotne naše organizacije smo le sklenili, da si v letoš- njem letu s sredstvi, ki pri- tekajo za gradnjo stanovan.i upokojencem, postavimo svoj dom. — Kolikšna so sredstva, ki jih boste dobili v letošnjem letu? Ta sredstva bodo dosegla nad 70 starih milijonov di- narjev. Pritekajo pa iz štirih odstotkov, ki jih delovne or- ganizacije plačujejo v sta- novanjski sklad. Prav toliko sredstev pa se bo zbralo v prihodnjem letu. S temi sred- stvi si že sedaj želimo, da bi tak dom, ki ga bomo letos gradili v Slovenski Bistric". gradili tudi v nekem drugem kraju občine. — Bo dom odprtega ali za- prtega tipa? Dom bo zaprtega tipa, torej samo za upokojence, člane naše organizacije. Razen klubskih prostorov bodo v domu stanovanja. Tako bo lahko v njem prebivalo de- set do dvanajst samcev ter tri do štiri družine brez o- trok. In problemi? Teh je kar precej. Največ jih je okrog lokacije df^^ma. Po dosedanjih željah naj bi stal nasproti bivše železni- .ške postaje v Slovenski Bi- strici. Seveda se je vsa stvar nekoliko zavlekla, vendar upam. da smo v zadnjih dneh le načelno rešili. Vrednost del pri gradnji doma bo dosegla znesek okoli devetdeset starih milijonov. Torej nekoliko več, kot pa bodo v letošnjem letu dobili sredstev. Vendar upajo, da bodo s pomočjo gospodarskih organizacij v slovenjebistri- ški občini problem rešili, ker so tudi te zainteresirane, da se upokojencem v mestu po- stavi dom, v katerem bodo lahko preživeli svoj čas, ra- zen tega pa bo v njem našio svoj življenjski prostor sko- raj dvajset upokojencev, ki sedaj stanujejo v slabih ali nemogočih stanovanjskih ra- zmerah. »Zorja« odpira nove prodajalne v treii občinah v trgovskem podjetju Zar- ja v Ormožu so si v začetku leta postavili nalogo, da brdo v tem letu odprli na območ- ju ormoške, ljutomerske in varaždinske občine 20 novih prodajaln oziroma poslovnih enot. Kljub težavam, na ka- tere so naleteli v prvi tret.ii- ni leta v občini Varaždin. so do konca minulega meseca na območju omenjenih občin že odprli 12 novih prodajaln, od tega: 7 v občini Varaždin, 3 v Ormožu in 2 v občini Ljuti.imer V tem mesecu na- meravajo odpreti tri nove prodajalne, preostale pa do konca poslovnega leta 1969. Torej, plan bo v celoti re- aliziran. V razgovoru s člani de- lovnega kolektiva smo zve- deli, da nameravajo letos razširiti svojo dejavnost tu- di na območje občine Lud- breg na Hrvatskem Pri Zarji so letos spreieli v uk 34 vajencev trgovske stroke Zaradi večjega števi- la prosilcev so spi^jeli le ti- ste, ki so uspešno prestali ustrezni preizkus znanja Po končani učni dobi. bodo ve- čino vajencev, seveda naj- boljših, tudi redno zaposlili v svoj: delovni organizaciji. VESOUC! NA »»SVGBCai« v ponedeljek so vesoljci Neil Armstrong, Edvvin Al- drin in Michael CoUins pri- šli iz enaindvajsctdnevne karantene po pristanku na Zemlji. Prve ugotovitve znanstvenikov so, da se ve- soljci na Luni niso okužili ;n da so popolnoma zdravi. Kljub temu pa bo nad vsemi tremi heroji našega časa tra- jala zdravniška kontrola še d:>bic leto dni. Prvi je stopil na piano Co'iins, za njim pa Aldrin in Armstrong. V krajšem nagovoru se je nato vodja ekipe, ki je poletela na Lu- no in se srečno vrnila, Neil Armstrong zahvalil vsemu houstonskemu osebju za po- moč, ki so jim jo nudili pri izvedbi njihove naloge. Po nekaj minutah pa so se ve- soljci odpeljali k svojim družinam, ki so jih pričaka- le v bližini Houstona. .__ STRA.fl 12 tednik — četrtek, 14. avgust^ Franc Šumak s Hardeka pri Ormožu - mož s tremi konjički: Perutnina, južno sadje in lov Pregovor pravi, da v tre- tje gre rado, pri meni tokrat ni obveljal. Franca SUMA- KA iz Hardeka pri Ormožu, ki je že lansko leto prekora- čil sedmi življenjski križ, sem namreč našel doma šele ob mojem petem obisku. Skoraj sem že obupal, toda njegova žena Frančiška me je vedno s smehom potola- žila: »Vi pa res nimate sre- če.« Toda ta sreča se mi je minulo soboto končno le na- smehnila. Z ormoškim »Van- čom«, upam, da ste vsaj Or- možani uganili, da gre za Ivana KUKCA, sva gospoda SUMAKA tokrat le presene- tila doma na hišnem pragu. In kaj je bil cilj najinega obiska. No, treba je malo po- trpeti, pa boste zvedeli tudi to. Franca Sumaka vam bomo tokrat predstavili kot bivše- ga trgovca z jajci, Maistro- vega borca in upokojenca, ki ima kar tri svojevrstne ko- njičke: vzgaja južno sadje limone in pomaranče, goji perutnino, med katero so po- sebna zanimivost orjaški pu- rani, in nazadnje je kljub svojim bogatim letom tudi lovec s še vedno ostrim po- gledom in »ravnimi cevmi«. Seveda ne smemo pozabiti, da mu pri vseh teh opravilih — razen pri lovu — pridno pomaga njegova žena. Naš pogovor je stekel približno takole: »Slišal sem, da kljub svo- jim letom nikoli ne miru- jete. Ce v svoje vprašanje vpietem tudi reklamo za bio mat ste pravzaprav mož s tremi bistvenimi lastnost- mi oziroma konjički. Povej- te nan» nekaj o tem.« — To, kar je že za nami, je za nami. vendar vam mo- ram povedati, da so vse te tri ?bistvene lastnosti« ali kako jih že imenujete, posle- dica mojih otroških let. Lju- bil sem naravo, gozd, div- jad, rože, da pa sem se na- vezal na perutnino, je bila neposredna posledica moje trgovske žilice. Trgoval sem namreč z jajci. Vmes sem bil tudi Maistrov borec, med vojno 4 leta izseljenec v Sr- biji, skratka, kar precejšnja knjiga spominov, sicer pe- tega raje ne bi obujala. »Zvedeli smo, da ste daleS naokrog znan kot rejec or- jaških puranov in da uspeš- no vzgajate tudi limone m pomaranče.« — Hm, purani. Ti so pa pri nas zares doma, pa še dobra pečenka se da napra- viti iz njih. Kar poglejte mo- jega Kimbera, ki tehta okro- glih 27 kg. Moram priznati, ta števil- ka mi je zaprla sapo; mislil sem, da je imel v mislih ka- ko drugo žival in ne pura- na. Nemalo sem bil začuden, ko je poleg njega dostojan- stveno »privozil kočijo« brez pretiravanja rečeno — pra- vi orjaški puran, ki bi lahko nasitil celo, seveda manj številno gostijo. Previdno sem ga potežkal v rokah in moral sem se kar precej po- truditi, da sem ga dvignil od tal. S pravo puranovo nadu- tostjo je zakorakal po dvo- rišču in kmalu je bila zbra- na okrog njega številna dru- žina belih pur-mladic, ki so malce sramežljivo opazovale svojega gospodarja. Očka Sumak ima za to svojo čredo posebej prirejena domovali- šče. Na dvorišču ima velike stajice, ki jih imenuje kar. vikend za svoje varovance. V senci pod brajdami v ograjenem prostoru je zado- voljno brckala kurja druži- na, med katero so bili še po- sebej zanimivi tako imeno- vani kapuni. — Vidite, to je moj svet, moj mali svet, s katerim imam vedno veselje in tudi dovolj dela, — mi je s po- sebnimi izrazom veselja na licu dejal možakar, ki mu človek ne bi prisodil, da je že tako v letih. Pogovor sem obrnil na ju- žno sadje. Zanimalo me je, kako mu je uspelo v nepri- mernih podnebnih razmerah vzgojiti limone in pomaran- če. — »To je res nekoliko tež- je, toda vseeno poglejte, ne- kaj vam bom pokazal, sicer samo na shki. toda kljub te- mu verodostojen prikaz re- snice.« Iz hiše mi je prinesel lepe barvne fotografije plo- dov južnega sadja, ki je pred leti obrodilo na njegovem vr- tu in v klimatsko urejenem prostoru. Bogato obložene ve- je so se upogibale pod rume- nimi plodovi. — »Letos kaj takega ne bom pridelal, saj imam pre- mlada drevesca, za katera pa sem prepričan, da bo čez ne- kaj let poplačala moj trud in prizadevanje.« Iz radovednosti, sem obrnil pogovor tudi na pregovor, ki pravi: »Zeleni gaj je lovcev raj.« — »Se vedno grem na lov. V naravi se sprostim in po- stanem za nekaj let mlajši. Bistvo lova ni samo pobija- nje, temveč opazovanje in gojitev divjadi. Ko zapoje lovski rog, človeka stisne pri srcu. Mnogo prostega časa sem prebil v naravi, v lovi- ščih in vedno znova se zopet rad vračam nazaj tja, kjer zakonitosti narave tečejo z neizumetničenim ritmom. Kako čudovito je opazovati prebujajoče se jutro in tisti skrivnostni živalski živžav, ko v svitu bližajočega se son- ca zažvrgolijo prve ptice, ko veverica preizkuša svoje a- krobatske sposobnosti na vit- kih vejah, ko fazanka priže- ne svoje kebčke na pašo, ko dolgoušci plešei,o svoj Ijube- Franc Sumak s Hardeka pri Ormožu v krogu svoje »ma- le« družinice. ženski ples in ko pozimi ves predebel in premražen ča- kaš v mesečni noči zvitorep- ko, da ji upihneš njeno tatin- sko dušo ... « Ob tem pripovedovanju sem se spomnil na trenutke, ko sem jih včasih tudi sam preživel v gozdu, sicer ne kot registrirani lovec, temveč kot opazovalec s puško na kole- nih, ki sem jo doma ukradel bratu, lovcu. Razumel sem njegovo pripoved in ljube- zen do narave in lova. Vse to se ne da povedati, to lahko človek samo čuti. Lovci mi bodo vse to rade volje pritr- dili. Da, tak je ta naš mož s tremi bistvenimi lastnostmi, ki sem vam jih v skopih be- sedah opisal. Vse to je le skromen izsek. Njegov svet je tako mali, vendar velik in bogat. Nisem se čudil njego- vemu nasmejanemu obrazu, ko mi je pripovedoval o pe- rutninarstvu, južnem sadju in o lovM. Za pogovor nisva imela mnogo časa, saj sta bila z že- no v pričakovanju gostov,_ s katerimi sta se spoznala in navezala bratske stike v ča- su izseljeništva v Srbiji, Prav gotovo sta jima postre- gla s puranovo pečenko. Ob odhodu sva si stisnila roke. Prijazen nasmeh in nasvide- nje... in mož s tremi bi- stvenimi lastnostmi in pri- ljubljenimi konjički se je iz- gubil nazaj v svoj »mali svet.« J. S. Cvetje nam lepša življenje Četudi se komu mudi na vlak, na pešpoti proti sredi- ški železniški postaji nehote obstane pred hišo, ki jo kra- si izredno lepo negovan cvet- lični vrt, ki si ga je vredno ogledati. Tudi na zeleni dvo- riščni trati je precej cveto- čih grmov in grmičkov, ven- dar ne preveč. Ce pa stopiš v zelenjavni vrt, ostrmiš: vrtno središče je obkroženo z različno visokimi vrtnica- mi plemenitih vrst in z živo- barvnim portulakom na tleh. Razvrstitev visokih in nizkih rastlin pa grmov je tudi pro- storno okusna, bodisi po iz- biri lepotičnic kot po bar- vah cvetov. Zdi se ti, da si prišel na cvetlično razstavo. Verjetno ste že uganili, či- gava je to hiša in kdo to pi- sano cvetje skrbno neguje, da posledic suše sploh ni vi- deti. Tistim, ki tega ne ve- do, naj povemo: družina Ku- kovec-Lukman v Središču. V tem kraju je še več hiš, katerih starejše ali mlajše gospodinje najdejo čas za gojitev rož okrog hiše ai vrtu. Ce pa doma ni J prostora, najdeš cvet? gredo tudi na koncu jj; kar izpričuje ljubezen i do plemenitega cvetja. ] KINO GORISNICA 17. avgusta ameriški! RIO CONCHOS; ' KIDRIČEVO 14. avgusta francoski j JOJO; 16. in 17. avgusta meriški film SARADA; avgusta francoski film Kt ZA UBIJALCE; PTUJ 14. avgusta mehiški! zlati petelin; 15., 15, 17. avgusta francoski t angelika in sultan; in 19. avgusta ameriško! goslovanski film prjsi zveste zene; 20. avg; amer.-it. film agonija ekstaza; 21. avgusta meriški film noc gene! lov; SLOVENSKA BISTRICA 14. avgusta nemški I komisar x; 15.. 16., in avgusta ameriški film"! umnost pardaill\ 19., 20. in 21. avgusta nen film sinovi velike M vedke; TOMAŽ PRI ORMOŽU ' 17. avgusta ameriški Čast hajdukov; ZAVRC 17. avgusta italijanski prestreljen dolar. Jutri seja zadružnega sveta Jutri, v petek, bo sejai družnega sveta obrata za operacijo »Jože Lacko«. ( ravnavali bodo polletno] Slovan je in poročilo kmel ske strokovne službe. Pri' kujejo, da bo veliko gov( o prodaji mleka. Zl ŠE NEPREBAVLJEN OCVIREK PRI UREJANJU I^ESTA Te dni smo dobili sporo« da naj med prvimi ocvirki javimo nemogoče cestišče." roma tisk na Trgu svobod^ je pred novo pošto na avt* sni postaji. Tlak je res ben popravila. Tam je ^ promet. Avtomobili se ne J rejo izogniti jam in vzb» Kot poroča opazovalec, ► sarje tam pošteno prem«'' Sedež jih večkrat pošteno" ri v zadnjo plat. Njega » kretno vsako jutro, ko se V' v službo. Glede tega ni ^ Opazovalec meni, da^nno^ zadevo objaviti pravočasn tisti, ki urejajo cesto v šičevi ulici in naprej do jene, ne bi pozabili še odsek, prepotreben popra^. Zal je fotografija tokra*. ostala, ker je kolesarja, ^'jj, ga napotili prek jam in , lin tako treslo, da tega aparat ni mogel slediti- Kuharski nasveti VITAMINSKA PLOSCA Sestavimo jo iz korenja, zelene, peteršilja, surove pe- se, surove cvetače, redkve, paradižnika, paprike, kuma- ric, svežega zelja in kolera- be. Zelenjavo operemo, ostr- gamo, kar je korenin, in zri- bamo kot hren. Paradižnik zrežemo na lističe, papriko in zelje pa na rezance. Vso zelenjavo potem zložimo v kupčke, na večjo ploščo in pri tem pazimo, kako bomo razporedile barve. Zloženo ploščo pokapljamo z limono- vim sokom, okrasimo s tr- do kuhanimi jajci in z na- strganim maslom. Ponudimo jo z rženim kruhom, poleg pa lahko tudi sardelne file- te ali kolobarčke. Brez sar- del, masla in trdo kuhanih jajc je plošča primerna za shujševalno kuro ali pa za tiste, ki imajo visok krvni tlak. Pa tudi vegetarijance bomo z njo razveselile. PARADIŽNIKOVA ŠOLATA — drugače Paradižnik operemo, zlo- žimo v cedilo in ga za nekaj sekund potopimo v vrelo vo- do. Nato ga olupimo, poprek prerežemo, iztisnemo seme, zrežemo na večje kocke, zgo- tovimo pa ga s kisom, oljem, soljo, poprom in z na lističe ali na kolobarje narezano čebulo. PIKANTNA SOLATA Z MA- KARONI 250 g kuhanih makaronov, 1 konzerva zelenega graha, sol, tri jabolka, 2 kumarici, limonin sok, 200 g majoneze, 3 žlice paradižnikovega ke- čupa. V majonezo, ki smo jo zmešali s kečupo, damo hla- dne makarone (narezane na 3 do 4 cm dolžine) skupaj z grahom, jabolki in s kuma- ricami. Vse skupaj dobro pe- ricami. Vse skupaj dobro premešamo, in začinimo s soljo in limoninim sokom. 0^ — ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1969 STRAN 13 irem v planine ^julija zjutraj je na ptuj- ^^elezniški postaji stala Jpijia mladih ljudi, oblo- j z nahrbtniki in čakala Jjt ki naj bi jo popeljal ijenemu cilju naproti. bili ti mladi ljudje? sitio bili dijaki ESS s svo- Lj vodiči, ki smo želeli o- rjiti najvišji vrh v Jugo- Jji - Triglav, pobre volje i veselo razpo- jeni smo prispeli do izho- jjne točke — Bohinja. Ta- i smo se odpravili na pot po polurni hoji prispeli do pj-i Savici. Ta je dobila lepo slapu Savice, ki ga je ko opeval naš Prešeren. Ua pada iz velike višine v feino, se belo peni in kot U potoček nadaljuje pot izlivu. Za vse člane na- [»ekspedicije« bo ostal o- |d slapu nepozaben doživ- |j. V koči pri slapu smo se dobra okrepčali, delno iz- iznili nahrbtnike in nada- fali pot, ki nas je vodila fzgor, po vijugasto spelja- jstezi proti vrhu Komarče. iub temu, da smo bili zelo. [ujeni od vožnje, vročine! težke poti, smo si ogledo- : naravo, ki nas je obda- a, Opazili smo počasen iiod listnatega gozda v Ktega, videli mnoge lepe lice, kot so rododendrom, ;: teloh, zlatice in še mno- drugih, ki so značilne za sk.i svet. Seveda pa smo ; najbolj veseli vsakega ninca, ki smo ga srečali, pozdravili, izmejali nekaj led in znova nadaljevali h smo prišli do Črnega era, ki se je kot zrcalo ščalo v soncu, smo se o- fiili in zopet čili in sveži daljevali pot proti Koči ■ Triglavskih jezerih, kije a ta dan naš cilj. Po pri- ino štiriurni hoji smo pri- fli do koče. Naši nahrbtni- so zopet izgubili nekaj za- le in kljub temu, da smo •zelo utrujeni, nismo mo- zaspati in smo še nekaj S3 zbijali šale. 'sodaj naslednjega dne ' polni novih moči nada- ''ali pot proti Triglavu, skoraj dve uri dolgi hoji ^ se ustavili v Koči na ^hodavcih. Med potjo smo •cas občudovali lepa Tri- ■^ska jezera in s soncem -Jane vrhove gora. V ko- sme se ogreli s toplim ča- ''^ naredili nekaj foto- ^fskih posnetkov za spo- na turo, si ogledali en- in nadaljevali pot. Ta ,"ila na nekaterih mestih '^nevarna in marsikdo je 'J'islil, kaj bi bilo, če bi ^el v prepad, ki je zi.jal r nami. Toda pot je bila "^''0 speljana in zavarova- ^ klini in vrvmi tako, da ^^Udi za začetnike varna, jj^^ar pa smo si vsi oddah- :'' ko smo prispeli do Tr- koče na Doliču. Od tu " ŠG nekaj časa hodili do ^j^žja našega največjega *«a. Približno dve slabi uri ^ So počasi vzpenjali pro- •"hu in mnogokrat obču- dovali čudovit razgled. Zal nam je megla zastirala pre- krasen pogled. Kljub temu pa smo videli daleč v osrčje Julijskih Alp. Pri Aljaževem stolpu smo si kar vlekli foto- aparate iz nahrbtnikov in vsak je želel imeti tako dra- gocen posnetek. Naše planin- ske knjižice so se znova obo- gatile z dvema novima žigo- ma. Po kratkem počitku pri Aljaževem stolpu smo se po- časi spustil čez mali Triglav do Triglavskega doma na Kredarici. Ta koča leži naj- višje v Jugoslaviji, in sicer 2515 m nad morsko višino. Pri koči smo občudovali smučarje, ki so se veselo po- dili po snegu. Zgodaj nasled- njega dne smo nadaf5evali pot v dolino. Spuščali smo se proti Aljaževem domu. Kljub temu, da je bila pot ponekod malo strma in smo si poma- gali tudi z zadnjo platjo, smo vidno napredovali. Znova smo občudovali neprenehno spreminjanje rastlinske ode- je. Najprej smo opazili niz- ko grmičje in gorsko cvetje, ki se je nadaljevalo v posa- mezna osamela drevesa, da- lje v iglasti gozd in nazad- nje v mešani gozd. Iz doline smo gledali severno steno Triglava, ki se nam je zdela veličastna. Pri Aljaževem domu nas je dohitel dež in mokri, a polni globokih vtisov smo prispeli v Mojstrano. Zelo utrujeni, a dobre volje smo nadaljevali pot proti domu z avtobusom in vlakom. V imenu dijakov — pla- nincev, ki smo se. udeležili te lepe ture, se moramo za- hvaliti Ekonomski srednji šo- li v Ptuju za razumevanje in denarno pomoč, ki nam jo je nudila. Upam in želim si, da bi tudi v bodoče našli mladi planinci na šoli vso podporo in da bo delovni ko- lektiv šole podprl planinstvo, kot organizacijo, ki mladim ljudem približuje nedotak-. njeno naravo. Lahko rečem, da si mladi še želimo takšnih izletov, ki bi nam odprli oči tudi v tisti svet, ki ga še ne poznamo. Anica Kvas Telesna nega bolnika Na nego bolnikovega tele- sa moramo posebej paziti. Na čistočo ne pazimo samo iz higienskih razlogov, marveč že zato, ker bolnika oživlja in krepi. Po umivanju, četudi je za hudo bolnega to zelo na- porno, se negovanec zmeraj počuti bolje. Mnogi ljudje, ki sicer nimajo veliko časa za telesno nego, postanejo v bolniški postelji strastni pri- vrženci čistoče. Strežna ose- ba, ki naj skrbi za čistočo, mora biti sama čedna in snažna. UMIVANJE BOLNIKA Zjutraj umivamo bolnika s krpo za umivanje ali z go- bo, vsega ali delno po na- slednjem vrstnem redu: o- braz, roke, nadlahti, prsi, pazduho, trebuh, hrbet, be- dra, noge in spolovilo. Nohte na rokah in nogah, kakor tudi spolovila naj si čisti bolnik sam, če le more. Na- zadnje dobro otremo hrbet z alkoholom in ga napudra- mo. Toplota vode naj se rav- na po bolnikovi želji. Korist- no je za umivanje uporab- ljati toplo vodo, nato pa hladno vodo za poživitev. Se- veda ne pozabimo na milo. Da bi se ognili veliki izgubi toplote ali tako zmanjšali nevarnost prehlada, umiva- mo vsak del telesa posamič, ga oplaknemo in posušimo, medtem, ko so drugi telesni deli pokriti. Zvečer lahko u- mijemo samo obraz, roke in hrbet. Bolni moški naj se vsak dan umijejo in obrijejo £rii pa jih naj obrije brivec, sa- mo če jim to ni v preveliko nadlego. NEGA UST IN ZOB Dobra ustna nega posebno oživlja bolnika. Zato čistimo zjutraj in zvečer s toplo vo- do, ščetko in prano kredo (ali zobno pasto). V toplo vo- do kanemo nekaj kapljic ustne vode. Ce bolniku smr- di iz ust, naj si večkrat na dan izplakuje usta. Močne- je obloge na jeziku ostrgamo z izobljeno leseno lopatico. Umetno zobovje (proteze, u- metne zobe), čistimo prav ta- ko z zobno ščetko in ga čez noč porinemo v čašo z ustno vodo. USTNICE Ustnice so pri vročini zelo pogosto suhe in razpokane. Po vsaki jedi jih je treba dobro očistiti in namazati (z borovim mazilom, vazelinim in kremo). Tako ravnamo tu- di s kožo ob nosnicah, če je zelo izsušena. NEGA LAS Lase moramo zjutraj in zvečer temeljito počesati, da se ne spremenijo. Bolnicam je velikokrat potrebna po- moč strežne osebe. Hudo bol- nim nagnemo glavo na stran, počešemo lase proste strani glave, nato glavo obrnemo In počešemo še drugo stran. Lase je treba umivati vsaj enkrat na teden. Ce je bol- nik dalje časa bolan, ga o- strižemo v postelji. Za nego las velja prav isto, kar za nego vsega telesa. Kar lahko opravi bolnik sam, naj opra- vi brez pomoči strežne ose- be. PERILO Nasploh naj bo bolnik v postelj: oblečen v srajco, že- ne lahko nosijo še posteljno jopico. Nogavice in spodnjice so v postelji odveč. Bolniška obleka naj podpira zračenje in naj ne poveča potenja. Za hudo bolne je primerna srajca z razparanim hrbtom. Taka srajca se na tilniku za- pira s trakom. Srajce naj bo- do na hrbtu brez gub. Koli- kokrat bomo premionjali srajco, je pač odvisno od bolnikovega stanja. Ce se bolnik zelo poti, bomo sraj- co in posteljnino zamenjali tudi večkrat v 24 urah. ZRAČENJE Svetloba, zrak in sonce o- življajo bolnika in krej^ijo njegovo življenjsko moč, hkrati pa so največji so- vražniki bolezenskih klic. Pri zračenju se, kajpada izogib- Ijemo prepiha. Posebno dolgo zračimo po iztrebljanju bolnika. Utihnila je pesem mlatičev, kombajnov in mlatilnic Letošnja žetev ozimnih žit je pri kraju .V vetru valujo- če klasje so požele pridne roke žanjic, kose in kombaj- ni. Kašče so polne in kme- •iijs''.i proizvajalci so se od- dahnili. Za njimi je eno naj- p)memibnejših del in zaklju- ček proizvodnega ciklusa, ki nam zagotavlja dobro »kru- šno ;etmo«. Naš posnetek je v dvori- šča pri Vebrovih v Ivanjkov- cih, kjer je, kot ji kmetje pravijo, zadružna mlatilnica počasi, vendar vztrajno oo- žirala pšenično snopje. Trak- torist Ciril BOKSA nam je dejal, da so v času mlačve deiali skoraj noč in dan in da sta žetev in mlačev prava bitka s časom in vremen jrn Da. b..rba za kmečki kruh je trda. le redka so leta. da je tudi bogato poplačana. J. 3. KUHENJSICI RECEPTI PIKANTNA MESNA SOLA- TA 300 g puste svinjske pe- čenke, 125 g dušenega graha, 125 g sesekljanih vloženih kumaric, 50 g gob, iz konzer- ve, sol, poper, limonin sok, majoneza. Meso tanko narežemo in ga skupaj z grahom in ku- maricami vmešamo v majo- nezo ter pustimo stati. Do- damo na rezine narezane go- be in kapre (po želji), zači- nimo s poprom, soljo in li- moninim sokom. Sprememba: namesto svi- njine lahko uporabimo tele- tino ali perutninsko meso. PARADIŽNIKI Z MESNO SOLATO 8 paradižnikov, sol, poper, pikantna mesna solata, siro- vi krckerji, polnjene olive. Paradižnike operemo, jih spodaj nekoliko zravnamo, zgoraj pa odrežeipo pokrov- ček in malo posolimo in po- popramo. Izdolbene para- dižnike napolnimo z mesno solato, okrasimo z rezinami oliv in jih serviramo na kre- kerjih. MJatiinice in kombajne so zamenjali nekoč tako značilno pe.sem nilatičev, ki so s cepci neulrudljivo »mlatili« na kmečkih skednjih. Otrok in igrača Nikakor ni vzgojno, če za- sipavajo starši otroka z igra- čami. Otrok se namreč že z nekaj igračami lahko lepo igra. Manjše število igrač ce- lo spodbuja otrokovo krea- tivnost, kar je lahko le ko- ristno. Navada staršev, da kupu- jejo igrače po spolu otrok, nikakor ni pravilna. Otroci obeh spolov se radi igrajo in vsi potrebujejo igrače. Vse- kakor pa je nepravilno ku- povati igrače kot so puške in revolverji, ker to razvija v otroku napadalnost in na- silnost. Konstruktivne, teh- nične in druge, vzgojno pre- mišljene igrače razvijajo fantazijo, pozornost in u- stvarjalnost otroka. Seveda igrače otroka trajno ne bodo navduševale, če bo nepresta- no zaprt v stanovanju, ker mora od časa do časa med svoje vrstnike. Koristno je, če povabijo starši otroke iz soseščine, da bi se v za to določenem de- lu stanovanja otroci skupaj igrali. Tako je mogoče nad- zorovati otroško igro in v primeru potrebe intervenira- ti. Otroke je treba vzgajati k sporazumevanju pri igra- nju, da se igre vsi udeležuje- jo, ne pa samo nekateri. Po igranju morajo otroci igrače pospraviti, ker je to velike- ga vzgojnega pomena. Otro- kom je treba svetovati, da je treba igrače čuvati ter pazi- ti na pohištvo, da se ne po- škoduje. Najboljše je, če se otroci igrajo zunaj, na svežem zra- ku in soncu. Vendar je tre- ba tudi v takšnih okoliščinah opazovati otroke in jim pri- jateljsko svetovati, če kateri izmed njih kvari prijateljsko vzdušje pri igri. V. C. STF?A>J 14 tednik — Četrtek, h. avgusta ce, je otrok bolan Kot vemo, je med zdravim iti bolnim otrokom velika razlika. Vsakdo, ki se količ- kaj spozna na otroka in je v njem vsaj malo bistrega opazovalca, lahko ugotovi, če z otrokom nekaj ni v re- du. Poznati moramo znamenja, po katerih presodimo ali sklepamo, da je otrok bolan. To so: spremembe v sploš- nem počutju in vedenju o- troka, vročina, spremembe dihanja, spremembe v otro- kovi rasti in teži, spremembe na koži, na sluznicah, bo- lečine, bruhanje in sprem.em- ba na otrokovih izmečkih. Opišimo nekaj posameznih znamenj bolezni! Spremembe v splošnem po- čutju in vedenju otroka: če je bil otrok pred boleznijo živahen, že na pogled čil, in že z vsemi znamenji dobrega počutja, da je bil neutrud- Ijiv ter povsod in vedno po ocroško prizadeven, ve:>el in razigran, postane v bolezni medel in otožen, se ne zani- ma več tako bistro za doga- janje okrog sebe. se hitro u- trudi. pušča vnemar igro in vse, kar mu je prej bilo v radost. Žalosten je in nič se mu prav ne ljubi. Ce je prej jedel vse po vrsti, mu odslej tudi njegove najljubše jedi ne teknejo. Sicer si jih mor- da zaželi in mu jih v skrbeh prinesemo, toda le malo se poigra z njimi, nato pa z od- klonilno kretnjo odrine sko- delico od sebe. Ce je bil prej miren, priljubljen, mil, in prikupen, postane v bolezni zad^rčen, razdražljiv. kričav, nasršen, kakršnega do sedaj nismo poznali. Ce nam je zdrav uhajal po svojih poteh, da ga včasih nismo videli tu- di po cele dneve, se zdaj naj- raje drži kar doma, sobe, po- stelje, zapečka, kjer čuti varno zavetje. Ce nam je zdrav h^tro in odrezano odgovarjal na vpra- šanja, da smo se kar čudili, od kod jemlje modrost in di- namiko, je zdaj njegova go- vorica medla, zaspana, vča- sih zmedena, ali nepravilna. Lahko je bolan pri polni zavesti, lahko je omotičen, ali nezavesten, lahko pa je povsem buden, lahko zaspan, zdramljiv ali pa tudi ne- zdramljiv. Vročica je izraz otrokove telesne toplote, je zvišana te- lesna toplota. Telesna toplota je v zdravju in bolezni za vso dejavnost telesa izredno važna. Kolikor bolj je urav- navanje toplote v telesu o- kvarjeno, toliko bolj se dvig- ne telesna toplota. Pojavi se vročica, ki jo moramio med br'?7,nijo vedno meriti. Stalna telesna toplota, ki jo ima človek v normalnem p;'čutju in v normalnih o- koliščinah je okrog 37 stopinj Celzija, za razliko od mrzlo- kivnih živali, ki prevzemajo toploto iz okolice, in je nji- hova toplota izraz okolišne toplote. Vročino morimo s teles- nim toplomerom, ki je tako imenovani skrajnostni ter- mometer, ker njegov živo- srebrni stolpec pokaže na najvišji točki skrajno teles- no toploto, torej tudi skraj- no vročino. Kako merimo otroku vro- čino? Ravno pri preprostih stvareh mislimo, da jih ved- no delamo prav. Pa se pri merjenju vročine pokaže, da se dela toliko napak, da se zaradi nepravilnih izsledkov starši vznemirjajo dostikrat trdi brez potrebe, mnogokrat pa celo prezro zmerno aii močneje zvišano telesno to- ploto. Preden zmerimo otroku vročino, se moramo prepri- čati, če je toplomer res v re- du. Mnogokrat se namreč razburjamo in skrbimo, ko 'e otrok zdrav, toplomer pa kaže vročino. Mnogokrat pa so spregledali vročino, ker je t<>plomer napačno pokazal, da ni vročine. Zatorej je treba znanja in izkušenj, da otro- ku pravilno izmerimo teles- no toploto. (Nadaljevanje prihodnjič) TEDNIK STAR ČLOVEK S podaljšanjem poprečne življenjske dobe in z večjim deležem starih ljudi pri pre- bival-stvu se je začela me- dicina bolj ukvarja s po- javi staranja in z zdravlje- njem starostnih bolezni. Na- men tega prizadevanja je, o- hraniti starejšega človeka pri zdravju. STARANJE: staranje se začne pravzaprav s prvim dnevom življenja. Ce upošte- vamo vidne spremembe v člo- vekovi storilnosti, lahko ima- mo 55. leto za starosti za ma- jico staranja. Staranje je na- raven pojav, ki mu je pod- vržen sleherni organizem. Na celicah in tkivih nastajajo nepopravljive spremembe, ki vplivajo na sestavo in dejav- nost posameznih organov. Prebolele bolezni, poškodbe, telesna in duševna preobre- menitev lahko pospeši in na- pravi staranje očitno. K zna- čilnim pojavom .staranja sodi nazadovanje mnogih funkcij. Zavrta je rast. To spoznamo po počasnem celjenju ran v starosti. Stareči organizem obuboža z vodo, krvne žile izgubljajo svojo prožnost, ko- sti postanejo luknjičave in krhke. Presnova je bolj po- časna, v tkivih se nabirajo rudnine in telesna žlindra. Prebavne žleze izločajo manj prebavnih sokov, po- treba po hrani je manj.ša. Živčevje ne reagira več ta- ko hitro kakor v mlajših le- tih. Splošna telesna zmoglji- v^ost se manj.ša. Srce v sta- rejših letih mora delati ob hujših pogojih in hitreje od- pove. V starosti se človek duševno pdyrača od skupno- sti in se čedalje bolj zapira vase. PREPREČEVANJE STA- ROSTMI! BOLEZNI. Staro- sti ne smemo označiti ne z onemoglostjo, ne z boleznijo. Pameten način življenja v mlajših letih ohranja zdrav- je, ki je prvi pogoj za sta- ranje brez nadlog. Mladostne grehe — zloraba alkohola in nikotina, spolna razuzdanost, roparsko razmetavanje te- lesnih moči — je treba v sta- rosti poplačati s trpljenjem. Posamič so za higieno višje starostne dobe pomembne naslednje okoliščine: DELO: poklicno delo je za starejšega človeka najboljša pot za ohranitev zdravja. Ta- kojšnje prenehanje dela z zakonsko določeno starostno mejo, ki je pri 65 letih pre- nizka, ima neredkokdaj za posledico telesni zlom. Usod- na je pri tem izguba rednega telesnega dela, hkrati pa za- vest, da človek nima nobene odgovornosti, da je torej od- več. STORILNOST: seveda ne moremo več v starosti stop- njevati. Lahko pa jo ohrani- mo z vajo. Veljavo stalnih vaj nam dokazujejo telovad- ne storitve starejših letnikov. Gibanje in hoja najbolj pre- prečujeta starostne bolezni. Pregovor »Kdor je iz tira, hi- ra« velja posebno za starost. PREHRANA. Ker sta pre- snova in prebava v višji sta- rosti slabši, ju ne smemo o- bremeniti s preobilno hrano. Hrana, bogata z maščobo, in kalorijami, pospešuje vrh tega še poapnenje žil. velik krvni pritisk, sladkorno kronične jetrne bolezni, 2.1 je pravšnja prehrana v i,' gieni starčevega organj^^ zelo pomembna. Hrana bo revna z maščobo in kal rijami. Posebno važno je l datno dovajanje lahko pf, bavljivih beljakovin. Majiu, količine mesa, tudi ta^^ juhe, ki zbujajo tek, so kj dovoljene. Po.sebno pomei^ ni .so za starega človeka ^ tamini. Star človek bolj p, trcbuje vitamine, ker je j, koriščanje s hrano zaužjtj vitaminov povečini neaj dostno in tkiva trpijo di pomanjkanja vitaminov, LJUBITELJSTVO: Ce, starejši človek ne more t« ukvarjati s poklicnim deloj mora imeti nekaj, s čin« se lahko peča. To pa ni tak preprosto, da bi pravkar i pokojeni dejal: Od danes m prej sem v pokoju in bom ^ jil kakteje. Starejšemu cT» veku je potrebno tisto, s 8 mer se je z ljubeznijo ukvar< jal leta in leta. Temu se bi odslej posvetil ves. Zato i dobro, če ima že od prej b kega konjička. Tako ljubi telj.stvo je že v mlajših letii nadomestljivo in dragoceni saj se človek ob tem sprod in pozabi na svoje pokli« skrbi. Ne gre za to, kakšno] to ljubiteljstvo. Ne gre za • prijemljivo korist, ampak i to, kako človeka izpopolnil je. Ta bo zbiral znamlM drug pokrovke pivnih vrč« tretji bi brkljal po hiši, h trti delal na vrtu. »Dobljena leta moramo i» polnjevati z življenjem, pa življenju samo dodajai leta.« ^DNIK — ČETRTEK. 14. AVGUSTA 1969 STRAN 15 MALI OGLAS Udaljevanje) _ . , Od smrti staršev je živela L poberlom sama, se pravi: Lj smrti svoje matere in nje- Jnvega očeta, ker sta se kot Lova vdovec poročila 'jjugič, Robert je dosegel že Uetintrideset let in ni mo- Lj] prenašati, če se mu je re- da je že v štiridesetem Iptu. Obriti si je dal brke, ko ^je med njimi začela kaza- li sivina. Brezplodna koket- ki so jo postavljale na jjž: njegova nagnjenost za (i,]škrobljene ovratnike, nje- jjva otrdela drža, predvsem ^ večen strah, da ni dovolj Ijsen in vzgojen. Niti za prebito paro vred- josti ni imel slabosti, to je dOo očitno: bil je bolj di- ikreten od gumijastih pod- [latov in bolj točen od svo- je ure, skratka, imel je vse [rednosti, ki so odgovarjale ijegovim napakam. 2e od nekdaj je imela Lu- 53 visoko spoštovanje, po- jobno tistemu, ki ga človek ima od principov življenja jli do najboljšega toaletne- [amila. Imela ga je vseskozi ada. Sicer pa je Robert zad- ijih dvajset let odgovarjal la te simpatije, ki pa jih ni lilo pod nobenim pogojem amenjati za ljubezen. »Vraga, zakaj pa prihajaš ako pozno?« »Zamudila sem se v trgo- ini,« mu je odgovorila,. Ko- aaj ji je uspelo skriti na- meh, ko si je predstavljala rojo trgovino, ki je bila ne- e vrste antikvarijata, kjer i sedaj sodila med ugodne iriložnosti«. Medtem ko je regrinjala mizo se je neu- miljeno opazovala v zrcalu lad kaminom: njeni lasje so ili prilepljeni na glavo, ka- :or konoplja pri punčkah iz eloloida. Ko bi imela vsaj isto rožnato barvo obraza, ^ot jo imajo te punčke. Lu- »je ugotovila, da njena ko- ■5 ni negovana, da je polna ifahu. Samo njene srnje oči ''Prestale preizkušnjo. Ne, 1'edano točneje, tudi no. kaj- ' trepalnice so bile redke. '*zna se je obrnila proč, iz- Jibila živce in v tem stanju ^bila krožnik. Prešlo je deset dni in Lu- ^ še ni prestopila praga o- |'9snega oddelka. Ko se je 1'ično odločila za ta korak, } nihče ni poznal. Urednik •zahteval od nje potrdilo in '.^ dolgo študiral, šele potem ' je izročil pismo. Luise je '"o odprla kar tam, in že besede so jo strašno za- ^'e: »Ljubica moja! Torej 'e moreš več zdržati brez loškega? Nikar ne kompli- !:''aj stvari in se v torek, dne ^ Postavi na železni pokrov .^fializacije pred »Modrim '^rom« na Bulevard. Lepo ^ bova ... « .Sledilo je trideset vrstic ^^|ega, kar je Luise imcno- ,^^'a »intimni detajl«. Kljub je pismo prebrala do ''aja. šele potem ga je bcs- raztrgala. Premagala je še odprla drugo in ^tje pismo. Obe pismi sta bili polni spoštovanja do vseh stvari, le do pravopisa ne. Razočarana, toda še ve- dno polna upanja, je odprla četrto pismo. Vsebovalo je dva, rahlo po tobaku dišeča lista papirja, kjer je na kon- cu drugega t3ilo napisano ime pisca: »Edmund« in s črnilom pripisano: »Abonent Parisiena«. Taka anonimnost sicer ni bil znak hrabrosti: Toda mar se tudi Luisa ni skrila za drugo ime? Njen partner se je izražal vseka- kor izbrano. »Spoštovana gospodična, mesece in mesece prebiram objave posredovalnega ura- da. Sprla sem se dopovedo- val, da se zanimam samo za stanovanjske oglase, počasi pa sem presedlal na ženitne oglase ter jih prebiral. Veliko mi je na temi, da sporočim dejstvo, da v pismu ne uporabljam pravega ime- na. V nasprotju z običajem tudi nisem smatral za pre- kršek, da vam pišem s stro- jem. Mogoče bi moj rokopis lahko odkril nekaj potez mo- jega značaja, toda takim raz- lagam ne verjamem. Da sam ne padem v skušnjavo in pričnem proučevati vaše čr- tice na T in okrogline na S, vas prosim, da ravnate ena- ko kot jaz. Na ta način bova oba nekaj časa uživala po- polno neprizadetost. Drugič dalje Rezerviiiioo zci Luizeka Dober deii clrof;i prijoteli Pf- leki no botc lepo pozdrovJeni! No ja, drf;oč smo po fUt^p tres- noli no si moremo neke po tfo- močen zgučati. Rak je to že što- ra navoda, van moren najpret malo svoje križe no težove po- tožiti. Drgoč so mi z,ačeU deta krf piti. ».\te kupi mi ia .šolo to, kupi mi nove šolje, novf gvant, kiipi mi, kiipi mi . . . Ja n»eni de se doj zmešalo! Duže dale prta jesen! plovemo no bli- že je začetek novega šolskega leta, vejkše b.rige man s totimi paglavci. Saj tiste ta male še človik nekak odprovi z obliiba- mi, največ jeze pa mi naredi ta starši piiba, ki je letos s petega razreda s .šole stopa. Saj vete, kak je na kmetih, ke neben vrag več neCe duma delati, no bi te tiidi un rad ša neke štu- dira*. Samo, kruci fiks, kon ga naj sprovjn, če pa se niti praf podpisati ne ve. Zaj gdo vidi, ke mo v frStankeslci precik fali, se je začeja nad menoj jeziti, sakaj nesen tovarišici učitclicl klobos v šolo nosa, ke bi fsaj tan do enega sedmega razreda pripleza. Jas sen mo to enkrat reka: Liibi sinek, zaj je, ke je! Po toči zvoniti je prepozno.« Pa vete, koko volo je doba, ke bi rad neke grota. Kse poklice no ta bojše kšefte mi je že našte- ja. Boj mo jas dopovedovlen, ke nemre nikan no da de lehko du- ma samo krave posa no motko za rep čuka, boj me un s svo- jimi odgovori v neroden položaj sprovla, tak ke sploh ne ven, kaj mo naj odgovorin. Pa vete, kaj mi je to en den nazaj za- briisa: »Ja, kak pa je te sosidov stric, ki ma samo štiri razrede osnovne šole, direktor grota, pa tudi Goflarovičovega Frančeka si pogledni, najč podpisati se z menoj vred praf ne ve, pa je vejki as grota. Samo poglej si ga. kak duge referate šteje na sejah no lepo živi no se mu do- bro godi na zemli . . .« Ja praf- zaprav sen mu ne veda dati od- govora na fse to. Reka sen mu pač, ke blo negi negde to še či- sa normalno, da p.i so tVies caj- ti čisto drgočiS.li. Enin so se sto- leci na r . t prijeli no jin jih niti s švas aparaton ne bi m igli doi ftrgati. Ja, vse, tak se godi z našoj decoj. Jas ne ven kom mo tote fačoke sprava, ke do si negi sami kruh zaslužili . . SLOVENSKO-VKMSKI TUKI- ZEM Zodje cajte ali bo.iše poveda- no zaj v dopustniških dnevih, gdo smo od vročine do pomika jezike viin držili. so z razMč-^ih kuncof sveta naše otice selif e c3o:nu prišle ali bojše povedalo, so se pripelaie. Sij vcnn vete, koga misiin — naše fielafce. ki so s trehuhon za kriihon v tu- jin* Pie. zaj ti ga naši domači t-ostilnjčarji kšeftaio »Toti t"-»- jo devize no tote ie treba oskii- biti.« Zodjič enkrat sen ba moj- niogrede v eni privatni tak hoj kmečki oslariji Kelner. ki ba ves presrečen nsd svojo »de«'"z- no družbo« že tak precik e!:'S- nih gostov, jp vena pozoha k.'ik sestreže. pa je rc'\H enemi «:vo- jenii skoro sositli. ki dela v Nemčiji: »Gospod, herr sosid, kaj vunschen fželite> piti?« Ja, vidite, neke pa de nan fnti slo- ven^ko-nemški turizem le no- moga. če že »Jruga ne. ke do se naši gostilničar! mfčili on nom- šken »šprehati« Ja vete, pa to še ^'''e f-^e Od našega sosida J«-ža hnt^r ma svo- je.ga »šoclna« te tOdi negi »--»n gori na sevri. Ce se ne mofin, je na gvedsken. Pje. toti si 'e pripel.T no prešverca i>reV krez mejo skoro nun prfiožni'- nek- šnega šver?skpga pobuišnia v forbanih siik.Th no za.i tote s^k- su.Tlne fotografije prec-'k '»'•ogo odovle. Ja, sej vete. kf"ft ie kr.eft, no da je treba tfiiti orl nas v Prieki.ii nek^no kultiir»,o no umetniško likovno sm«>r fpe- lati. Za enkrat so to le še noge babe no tf^či »i3 slikah, seveda v tokih položoiih. ke so to en- krat še naš dedek, ki so še sko- ro osemdeset let stari. — edo so ti':t° slike elednli. tak otožno v-^^^hnoli: ^>Oi mladost ti moja, k"-! si se zj^ibila?« S-ij re^en, nnvo nohu.TŠTje v Slovenskih goricah!« V ORM07;i JE PRGOC DIRN- D.\J Tak kak ste vena to že Culi, v Ormoži zaj tote dni s pnno paro hotel do kraja butajo Po- leg jega stoji gostilna Grozd, ki je v načrti za podiraje no da de pre na tisten mesti parkirptac z,-< avte no helikoptere. Zavolo totega Grozda so se drgoč m.alo poškrompali. Ce glih že prta je- seni glpd.imo toti »grozd« še ne kože znakof zoreja no zgleda, k-« letos še nede za trgati Avti no h-»l!kopteri pa do pre mell svojo pristaniše tan v fi^ih ko- privah, ki rosejo na sred Ormo- Ž.T no Ormožoni zodie cajte to notri na m^lo no v^^iko potrebo hodijo. Te pa srečno no nič nni ne J5»- merte. Vaš zvesti Luj/.ek. ALI STE RES TAKŠNI? Za človeka, ki med premiš- ljevanjem, branjem ali pogo- vorom podzavestno ponavlja nenehno nekatere zanj značil- ne gibe, pravimo, da je živčen. Dejansko pa lahko ti mehanič- ni gibi razkrijejo tudi še kaj drugega. Na primer delček človekovega značaja , . . Tako zatrjujejo nekateri psihologi. Bi radi spoznali svojo »skriv- nostno« plat in se pozabavali na račun svojega drugega »ja- za«? Potem preberite spodnjih šest odstavkov, in morda se boste »odkrili«! ■ Nenehno tlačite prst med ovratnik in vrat. To dela člo- vek, ki zbira pogum za kakš- no dejanje. Pomeni, da ste strahopetni, predvsem na lju- bezenskem področju, in zelo občutljivi za tuje mnenje o sebi. Preplašite se hitreje, kot je to potrebno, in potrebujete veliko časa, da se ponovno zberete in umirite. B Popravljate lase. Ali poč- nete to, kadar bi se radi zbrali za delo? Tako izražate svoje hrepenenje po uspehu in hkra- ti svoje samoljubje. Zelo ste zadovoljni sami s seboj; tudi takrat, ko niste povsem goto- vi v svoje moči. ■ Grizete nohte. Ta gib, za psihologe je še v precejšnji megli, vas odkriva kot neza- dovoljneža in človeka, ki ve- dno krivi sebe za svoje živ- ljenjske neprijetnosti Potre- bujete več vedrine duha. ■ Grizete ustnico. Nekaj je v vas, kar vas sili v nepreneh- no napetost. Največkrat gre za neodločnost, ki more ohro- miti vašo aktivnost. Nepreneii- no se prepričujete, da imate prav in da ste nepogiešljivi. ■ Grizete svinčnik. Dušev- no se še vedno niste ločili od svojega šolskega obdobja, se pravi, da je v vas še nekaj deškega, zlasti na sentimen- talnem področju. Sicer pa ste prav na ra.nlo tudi napadal- nega značaja in težko prizna- vate, da nimate prav. Prepii- čani ste, da vsi drugi grešijo, le vi nikoli! Ce ste se odkrili v teh še- stih odstavkih, ne povejte tega nikomur! Sicer pa gre pred- vsem za šalo . . . STRAN 16 tednik — Četrtek, h. avgusta V Rabeljčji vosi so asfaltirali cesto v Rabelčji vasi so te dni as- faltirali ca. 800 m cestišča. Prebivalci so prispevali sko- raj tretjino sredstev. Delo je izvedlo mariborsko cestno podjetje. S tem so se tudi stanovalci tega naselja rešili prahu, jam, mlak ... ZR DROBNI NASVETI ■ POTNE NOGE. Ce se nam noge potijo, obujemo vsak dan sveže nogavice, tudi obutev mora biti prostorna in udob- na. Poleti nosimo sandale, po možnosti pa hodimo tudi bosi. Priporočljive pa so tudi tople kopeli in hoja po rosi z bosi- mi nogami. ■ SUŠENJE DEŽNIKA. Dež- nik sušimo odprt, a ne popol- noma, da se tkanina ne napne preveč in zaradi tega ne str- ga. Kovinaste dele namažemo včasih zaradi rje z vazelino. V omari naj dežnik visL Radijski program NEDELJA, 17. avgusta 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Svetujemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Poroči- la 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30 Za kmetij- ske proizvajalce 7.50 Informativ- na oddaja 8.00 Poročila 8.05 Ra- dijska igra za otroke 8.48 Sklad- be za mlade 9.00 Poročila 9.03 Srečanje v studiu 14 10.00 Poro- čila 10.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45 EP 10.50 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Zabavna glas- ba 13.30 Domače viže 13.40 Ne- deljska reportaža 14.00 Poročila 14.05 Zabavne melodije 15.00 Po- ročila 15.05 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 Humoreska tedna 16.00 EP 16.05 »Po domače« 17.00 Poročila 17.05 Športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.13 Glasbene razgledni- ce 19.30 Poročila 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Za- plešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Godala v noči 24.00 Poročila. VSAK DAN RAZEN NEDELJE: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napo- ved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Infor- mativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poro- čila, Radijski in TV spored. PONEDEL7EK, 18. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Lepe melo- dije 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermezzo 14.40 Pojeta zbor Prosvetnega društva iz Že- lezne Kaple in mešani zbor »France Pasterk-Lenart« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Verdi: odlomki iz opere »Othello« 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Lah- ka glasba 19.00 Lahko noč. otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pihalni orkester 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Rezervirano za prenos JRT 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poro- eila. TOREK, 19. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.20 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni Inter- mezzo 15.40 A. Dvorak: Štirje slovanski plesi 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Popoldanski kon- cert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenie! 19.00 Lahko noč. o- troct! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambl Lojzeta Slaka 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Radijska igra 21.29 Popevke 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poro- Cila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesni in zabavni orkestri 24.00 Poročila. sreda, 20. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Koncert za oddih 14.30 ep 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 F. Chopin: Variacije na temo »La ci ..darem la mano« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Iz so- listične glasbe 18.45 Kulturni ka- žipot 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.30 Poročila 20.00 O- perne melodije 21.00 Zabavne me- lodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Godala v ritmu 24.00 Poročila. Četrtek, 21. avgusta 14.00 Poročila 14.05 »Mladina po- je 14.20 Operetne melodije 14.55 Kreditne banke Slovenije 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 G. Donizetti: odlo- mek iz opere »Lucia Lammer- moor« 16.00 Za vas 17.00 Poro- čila 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 Turizem in glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Pevka Elda Viler 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Do- mače pesmi 21.00 Od Ibsena do lonesca 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Večer Bacho- ve glasbe 23.00 Pri tujih radij- skih postajah 23.30 Zabavna glas- ba 24.00 Poročila. PETEK, 22. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Na- potki za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo 15.40 Medjimur- ska rapsodija in kolo Pavla Si- vica 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Kon- cert po željah 18.00 Poročila 18.15 Zabavna glasba 18.50 Na med- narodnih križpotjih 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Borisa Kovačiča 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Koncert Komornega zbora iz Celja 20.30 Ob isti uri 21.15 Oddaja o po- morščakih 22.00 Poročila 22.15 Plesna glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Glasba velikih orkestrov 24.00 Poročila. sobota, 23. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Melodije z Duna- ja, Pariza in Rima 14.55 Kredit- na banka Ljubljana 15.00 Poro- čila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje basist Lado Korošec 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Nastop zbo- ra »Gusla« iz Bolgarije 18.00 Po- ročila 18.15 »Top-pops 11« 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambl Toneta Kmetca 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Sobotni ve- čer — vmes ob 20.30 Radijska igra 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za Izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v novi te- den — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. TV SPORED NEDELJiV, 17. avgusta 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna od- daja — 10.50 Disneyev svet — 11.40 TV kažipot — 15.00 Moto- nauma — 18.10 Labirint smrti — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Fantje in dekleta — 21.00 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.05 TV dnevnik. PONEDELJEK, 18. avgusta 18.20 Skrivnost Williema Sto- ritza — 18.50 Človek, ne jezi se — 19.20 Kibernetika z diagnostiki — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnev- nik — 20.30 Vijavaja — 20..35 T. M. Plaut: Amfitrion — . . . Glas- bena oddaja — . . . Poročila. TOREK, 19. avgusta 18.00 Grand variete — 18.20 Teddy VVilson — 18.40 Risanka — 18.45 Po Sloveniji — 19.05 Na sedmi stezi — 19.50 Cikcak .— 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijava- ja — 20.35 Bankovec za milijon funtov — 22.00 Fjodr Saljapin — 23.00 Poročila. SREDA, 20. avgusta 17.45 Eastimo — 18.30 Veliki mojstri — 19.00 Pisani trak — 19.15 Dubrovniške poletne prire- ditve — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 S. Prokofjef: Romeo in Julija — 22.20 Poročila. ČETRTEK, 21. avgusta 18.15 Pionirski TV dnevnik — 18.45 TV komedija — 19.45 Cik- cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Vozniško dovo- ljenje, prosim — 21.10 Amerika, ceste in ljudje — 22.00 Smart — 22.30 Poročila. PETEK, 22. avgusta 18.30 Lassie — 19.00 Po Slove- niji — 19.20 Naš globus — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Mladi mož- je — 22.10 Poletni quiz — 23.40 Poročila. SOBOTA, 23. avgusta 15.30 Jahalni turnir — 17.45 No- vi ansambli — nove melodije — 18.25 Disneyev svet — 19.15 Sene- gal I. del - 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Tekmovanje v plavanju za evropski pokal — 21.45 Vijavaja — 21.50 Rezervira- no za smeh — 22.05 Inšpektor Maigret — 22.35 TV kažipot — 22.45 Poročila. I^ALI OGLASI PROD.-VM pse — nemške ovčar- je, stare 2 meseca. Erik Petek, Spuhlja, Ptuj. PRODAM 48-basno klavirsko harmoniko. Naslov v upravi. ODD.A.1vi sobo samski ženski. Na- slov v upravi. GOSPODINJSKO pomočnico vzamem takoj. Naslov v upra- vi. UPOKOJENKI nudim stanova- nje in hrano, Ce mi pazi otro- ka. Naslov v upravi. iSCEM stanovanje v Ptuju ali okolici. Srečko Pšajd, Krčevi- na 15, Ptuj. ISCEM žensko, ki bi mi pazila na dva otroka. Katarina Vido- vič. Ormoška 1, Ptuj. PROD.^M takoj vseljivo enodru- ♦žinsko hišo v Ptuju. Vprašaj- te v trgovini Ciciban, Prešer- nova ulica 1, Ptuj. PRODAM ali dam v najem dvo- sobno stanovanje, primerno tudi za gostinski lokal. Naslov v upravi. RABIM stanovanje (večjo sobo in kuhinjo) v Ptuju ali okoli- ci. Tistemu, ki mi ga priskr- bi, nudim lepo nagrado. Na- slov v upravi. DEKLICO, od 15 do 17 let sprej- mem za priučitev strojnega pletenja in pomoč pri gospo- dinjstvu, preskrba v hiši. Na- slov v upravi. STANOVANJE v Ptuju iščem. Dam 2000 din nagrade in pla- Cam najemnino za eno leto v naprej. Naslov v upravi. DIJAK išče opremljeno sobo v Ptuju. Vlado Lis*, Vodrancl 28, p. Kog. RAZPOLAG.AM z gradbeno par- celo, na kateri bi skupno z drugo dobro družino gradila hišo. Tudi drugo zemljo bi imeli družini skupaj. Vprašaj- te na Selški cesti 18. NUJNO POTREBUJEM 10.000 di- narjev za dobo 18 mesecev. Dam lepe obresti. Garancija hiša. Naslov v upravi. PRODAM otroški voziček. S slov v upravi. DVA DIJAKA (dijakinji) spn mem na stanovanje in hrai Kaslov v upravi. TRGOVSKA vajenka išče sol V Jftuju ali okolici. Naslov upravi. ZAKONCEM.A^ oddam sobo kiiiiiujo, Ce pomagata 1 kmečkem delu. Naslov v up( vi. i>n.VOTM.\ hCerkic.a^ma, U ci za lep uspeh v šoli. Dragi pa za G. rojstni dan prisr5i Čestitata in želita vse najbol še ati in mamica. Tudi Frani In Micki Turk prisrčne cesti ke za vso dobroto, ki jo iJki zujeta najinima hčerkicana Družinam Seruga, Koželj. H)i Kekec, Sirovnik, Nemec ' StramiC pa lepe pozdiave Vinko in Jožica iz Svi< '"^.'VniENJAM sobo in kuhinjo I veCji sobi ali sobo in kuh««'] Lahko tudi v okolici m«* Naslov v upravi. PRODAM takoj vseljivo hišo« Selah 30 z lepim vrtom te" arov njive. Cena za h'*" njivo znaša 3,5 milj. S din. i' teresenti se naj oglasijo r Roziki Zaje. Na Selah 34. R.-IBLJENO strešno opeko. 1^ ske sode ter vinsko črpal' prodam. Vprašajte v SpoleiU' kovi 12. Ugodno prodam malo rablj< no kompletno pohištvo ' spalnico, s knjižno orn^j in okroglo mizo. Vprašaj" Na Tratah 10 v Ptuju. Pošteno dekle, ljubitelj"* otrok, sprejme druži"*, dvema otrokoma v 1^* boru za pomoč v dinjstvu. Pogoji so ugo* soba s' posebnim vhodo Naslov: Dobovišek, bor. Kamniška 4 a. H- stropje desno. DELOVNA SKUPNOST EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE PTUJ razpisuje delovno mesto HIŠNIKA Prosilec mora bit zdrav, obvladati »mora razna manjša ključavničarska, vodovodna, električarska ! in mizarska poravila. , j Prošnjo z dokazili o strokovnem znanju je poslati \ na šolo do 25. avgusta 1969. ' Nastop delovnega razmerja 1. septembra 1969. Osebni dohodki po pravilniku. Trimesečno preizkusno delo. DELOVNA SKUPNOST , Zahvala Ob izgubi naše drage hčerke in sestrice SONJE TEOFILOVIČ iz Ptuja se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znan- cem, prijateljem, posebno pa sosedom za izkazano sočutje in izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, govornikom, mestni godbi na pihala in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Najiskrenejša zahvala zdravnikom in osebju kirur- škega oddelka ptujske bolnišnice, posebej dr. Lju- bomiru Tošu in njegovi soprogi, ki sta napravila vse, da bi rešila življenje naše drage hčerke. Ptuj, 10. avgusta 1969 Žalujoči: starši Milanka in Izidor, sestrici Vesna in Miljana in drugo sorodstvo Tednik Izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor. Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik) P, Hmelina, Jože Blodnjak In Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pri SDK Ptuj, St. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.