Leio IV., siev. 56, V Celju, čelriek One 18. maja 1922» -f oštiilffa plačana y ptovlni. Stane letno 48 Din, meseCno 4Din, za inozemstvo letno 120 Din. - Oglasi za mm vigine stolpca 40 p. Reklame mod tckstom, osmrtnice in zabvale 50 p. Posamezna številka stane 60 p. lashafa vsak tor eh t celrtek fin sobolo. UrednSšftvo Sfrossmajcrjeva ul. St. 1, I. nadsti. Telefon §t. 53. &3prawnäSftw« Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. Lsj Racun kr. poStnega čekovncga urada štev. 10.066. =3 Dve meri. j O dr. Koroščevi politiki piše beo- graiska »Dcmokratiia«: V ieseni se je #. dr. Korošcc zavzc- ! nial za Arnavte, našel je, da se njihovc Pravice dovolj ne upoštevajo in je pron leinn protestiral. Potcrn ie odšel v Voj- vodino in je obiskal vse narodnc manj- sine, za katerc ie" zvedel, cia obstoje: Nemce, Madžare, Slovake in neprosen ie vsem obetal pomoč vborbi za oslo- bojenje od tiranstva »beograjskega ccn- iralizma«. V zadnjih clneh se je eclen njegovih organov razjokal tudi nad bednim stanjem nesreenih «Maccdon- eev«, kalere beograjska viada s silo ¦•'•srbizira« itd. O. Korošec ima za vsa- ke&a srec za Turke in Kucovlalic, za Arnavte in Slovake, pa Ie za one, ki so riiegovih simpatij, ali v na.iboljšem slu- caju, indiiereiiini, za Crnogorce in Ma- eedonce. V tej svoji ljabezni jo imel vodia kierikalnc strankc vedno nevarnega konkurenta v lirvatskili opozicijonalnili strankah. One so podobno kakor Ko- rošec vrgle oko na narodnostne nianj- šine in tisek hrvatskega bloka je izigra- ; val sialno iickakega protektorja vscn nesrbskih narodnosti v tej pokrajini. ; Razume se, ta ljubezen do državljanov "emskega, madžarskcga in drugih je- z'Koy ni biia nezaintcresirana. .^agrebški politiki, kakor ti-di ljub- Luuiski klerikalei so raeunali, da se bo- do ü tiiji elementi najtežje pomirili z novini reuom, da bode pač v doj?leJni ; bodoenosti sigurna opozicija BeogracTu j — idealen zaveznik (ker ta zveza nie nc Mane) bodisi lirvatskemu separatizmu j bodisi klerikalni politiki. Nemci bodo — ; to je bilo upanje -— poniagali otroško- i avanturistični politiki Rad ice vi pac za ! to, ker je opozicijonalm:. Ravnotako ' Maužari, Slovaki itd. Vendar ta raeun nima piavc i»ju- ¦: latfe. Nemci se do duše organizirajo sa- | mi zase, ker nvidevajo, da so v sporu I nied ccntralisti in federalisti —' nezain- ! teresirani. To je eisto razumljivo. Nen:- j ci, ki ne vstopijo v naše politieiie stran- ke, imajo svojo nernško politiko, totla i ia politika ima svojc cilic in svojo tak- j tiko. Ne niore se vezati z Radieevim \ blokoni. Ce bi Nemei sodelovali s lir- i vatsko opozicijo, bi bilo samo od slueaja I do siueaja. Za dovolj osiiovanosti se ! more danes trditi 1c za Nemce v Vo?- ' vodini. ' i V drugaciicm polozaju so Madžari. i { A tudi oni so, v kolikor sc nc zariasajo ; na predentisiiene fantazije, daleč proc .: od Radičevih budalosti in diplomaeije : pol.ojnc hrvatske zajednice. ! To so zaeeli sedaj uvidevati v Za- grübu iii v Ljubljana. Zato ni nie čudno, ; ee zgubivajo prejšnje navdnšenje za i narodnostne nianjsii.ic. Nedavno je bila ; v ßeogradi: jedua madzarska deputaci- ! ja, katero je sprejel šef vlade. Ta dogo- ] tick jc porabilo hrvatsko opozicijonalno ! easopisje, da je udarilo v blato. ecs kako ¦ ; Beotfrad meri, da s pornočjo Madžarov j in Ncmcev »majorizuje« lirvatc in j Slovcncc! A g. Korošcc, ki se briga tudi j za pravice Arnavtov in ki je videl grcto I krivico v tern, da Neslovanom ni dana | beraška pravica za nstavotvorno skup- j seino —. katcre niso mogii imcti — ob- ! tožuje vla-do, da se kaže indiferenino napram opasnostim, ki prctc od Nem- cev Slovcneem na Stajerskcm. Vlaiia, ¦)ravi Koroščev list, se briga za Vojvo- dino in Macedonijo, a na Slovenijo niti : nc misli. To pa samo zato, ker nima ' razumevanja za iaterese Slovenccv, : viada je, po miienju g. Korošea, napm- | vila posebno oblast, a v tej oblasti bo- ! cio dominirali »ncmškutarji«. Ker štajer- ; ski Memei so, zatrjuje g. Korošec, žila- • vi in vztrajni, prevdarni in trczni, oa- : ločni in složni. Vsa danasnja gencraclja I v spodnji Štajerski bode ostala »nem- \ škutarska«. V toliko lažje, ker ve, da ji '. koristi--zaščita, katcru ji iiaicm mirovnl I dogovori kot manjšini. ] Danes zahteva g. Korosec neke iz- j jemne mere proti Nenicem na Stajer- j skeiTi in liočc od državc, da paralizira I njiliovo delovanje. Pred nelcaj ineseci je [ pa pozival Nemce v Bački k uporu a ni ; nie dosegel, niti ni koinu prišlo na misel, I da se jim kratijo njihovc državljanske ; pravice, ali se jih ovira v - njihovem ' razvojn! Klerikalni vodia ima dve meri .• svoji politiki in y reseyanjn proble- ! ; Jiiov narodnih manjšin. Če bi mu one S | dale svoje glasove, je dobro, ee nima ' j iipanja na to '— postanejo naenkrat nc- | varnost za državo. I Zdravstvena vzgoja j mladiiie. | (Dalje.) I VIII. I V tej razpravi sem nameraval go- S voriti Ie o telesni vzgoji otrok in sem ! resnieno v zadregi in malodii.šen, ko mi je spregovoriti o dtiševni vzgoji oti'ok in mladine. Nisem dnšeslovno podkovan, nisem inodroslovsko izobrazen, manjka mi širjega vzgojnega obzorja, ni mi poznti- na duševnost poedinca in skupin. Z vzgojo otrok bavil sem se dokaj povi- šno Ie v laslni rodbini, druge otroke sem spoznaval in presojal Ie kot zdrav- nik; Dnševiiost pa se ne da pretrkati kot prsni koš, ne da se meriti. kot telcsna vročina! Vonj cvetlice, žar luei spoznaš s c'ntili, dasiravno obojega ne otipljcs. Za spoznavo dusevnosti niniamo čutov, j ker jc duševnost nekaj netelesno - sub- I tilncga, duševnost je, rekcl bi, liki dih I narave, da se lc slutiti. Pcsniki jo izra- i žajo po svoje: »En ljub pogled, sree sc | vne, en trd izrek, sree se strc«. Koliko- krat se tä izrek vresnieujc pri mladini! ' Trtnotni polet duše do viška radosti, pa zopet trcsk v propad bolcsti, jc vsakda- j nji pojav mlade linse. In vzrok? Le svit } upanja ~ le senca obupa! i Dostojevski trdi, da more resnico učiti le človek, ki ie mnogo trpel. Lc tak elovek bi sc zamogcl bližati spoznavanju ! dobrega od slabega. Dušni vzgojevalec i zamore biti lc apostol resnice! j Qospoda! Mi vsi smo Ie povprecni Ijudje, ki se ubijamo za obstanek bor- j j?ega življenja, le s tega borncga vidika j presojamo in vrejamo svoje misli, Cn- I stva in dejanja. j " Cni sem nekoč, da smo ¦fcTra^tint! ¦ slabi vzgojevalci — ne oporekam! A zo- pet sem čnl, da smo zdravniki dobri o- pazovalci; io me osrei, da namree kot opazovalec navajarn gotove opazke. Z ozirom na duševno vzgojo trde eni, da je začetek vse modrosti, strah božji. J)rugi, da je izkušnja prva učite- ljica življenja. Tretji pravijo, da ie vsa vzgoja le vzgled, posnemanje, ectrti iniajo vzgojevanje za prazno ?aro, njim ; velja le naravni nagon. Navedel sem le ¦ par mnenj iz ogronmega stevila mnenj | o vzsoji! Kdo ima prav? Deloma vsi! ; Pri nas se dosedaj z vzgojnimi pro- ! blemi nismo baš belili glave. čcmn tudi! ; Za naše hlapecvsko življcnje je zado- j'stovala duhovna beseda in valoerov bič! Opozarjam. da govorim o prelcklosti. Dali so nam lepo krepko gcslo: »Vse za vero, dom, cesarja!« Da smo sc za Kcslo •navdiiševali:, bila je seveda naša doižnost, — da smo pa pri teni na dom nialo po- zabili .— pa je bila zopet, tujčeva za- sluga! Da je staro, rekel bi lepše geslo: »Vera, upanje, ljubezen« med naini pre- eej bledelo, ni euda, — ker ni odgovar- jalo vee naši dusevnosti, naSi rnišljenosti. Odpadlo je upanje, odpadla ljubezen. ostala je le vera, a ne vera v samega sebe, le veTa v ptujo moe in v laslno sla- bost. V ostalem smo se držali v mladinski vzogji še starega principa dobrega in slabcga, liiči in tcme, versko, bog'a in liu- diea. Pa tudi ta princip nasprotstva raz- unievali smo le bolj po domace, v ma- lenkostnem spckulativnem smislu, ki je odgovarjal istotako naši duševni revščinl in osebni odvisnosti. Naši mladinski spisi mrgole pridnih Jeric, pobožnih Tonekov in poniznih pastirčkov. Vse lepo, po- božno in ponižno prikrojeno za našo vzgojno - mladinsko mentaliteto. Razun stroge verske vzgoje, ki Jc dominirala v vseh šolah, je vznikala po- nekod v takozvanih boljših rodbinah Ie šc pretirana, do smešnosti potvorjenn, , od ptujeev posneta družabna vzgoja. — ; vse drugo je bilo večinoma brez vsekake i vzgoje. Ne lnaram izrekati tu nadaljne : obsodbe tega ali onega, kar je bilo. Po- ; 'Vdarjam le, da smo danes sainostojno i državno telo, in da je eas, da damo zdra- I vemu telesu, zdravo duševnost, zdravo j individualnost. Vsa'ka vzgoja mora slo- j neti na gotovih naeelih in sicer pozi- j tivnih, ker negacija vodi do anarhije, do I nihilizma, do splosne zmede. \ Kakor pa vodijo zdrava nace^i te- j ksno vzgojo do encga cilia, do zdravja, j niorajo pozitivna načela strcmeti v du- sevni vzgoji le do enega cilja, do re- snice. Spadam pa med one, ki so tega i nazora, da, kakor ni na mestu sila pri | telesni vzgoji, se da dull še manj kro- j titi z nasiino vzgojo, ker dull je skrajno I ckspanziven in bolj ko ga stiskaš, teni odporncisi postaja. Sem dalje tega mnenja, da v vsaki vzgoji velja več vzgled kot bescda. ! (Dalje prih.) Deinokratske inanifestacijc v Ba- natu. Minister Svctozar Pribičevič se re v soboto v spremstvu več demokratskih poslancev odpeljal v Veliki Bečkerek. Narod ga je na vsem potu pozdravil z zastavami in mu priredil viharne ova- cije. Izrocenih mu je bilo mnogo šopkov. V Velikem Beekereku sc ie vršil v ne- deljo banket, ki se ga je udelczilo ibO oseb in jc imel minister Pribičevič pri tej priliki lep govor o narodnem edin- j stvu. V ncdeljo se je vršilo javno zbo- ! rovanje demokratskc stranke, na kate- , Celjski mestni vrt. Majsko jutro v mestnem vrtu! Nepopiscn in nepozabljeu pogled, ! blažcna čustva! Clovek, ki ni popoliiö- 111 a slep in gluh za radodarno naravo, Ki | jlL1s s svojimi čari obdaja, ob'strmi n:vrt \ kl;asoto, ki io zagleda. Dosti je po svetu lepih n^aum ,er : "I'joffo vsak kraj prispeva za vzdrže- | ,\a?JC P^i'kov, ki jih tu jeers! s ponosorn | uize. Vendar nisem videl dosedaj na- ; j^cla, k\ bi po krasoti lege. pestrosti oarv in ukusnih napravah mogel biti kos ^eljskemu mestnemu vrtu. Ta vrt je di- ^a in ponos našega mesta, ki .tea Iahko samozavestno pokažemo vsakemu tiij-^ w\. Neštcto jih ie, ki vsako leto prilia-' ¦'aJo k nam, da scv iijega liladni send °t> bregu bistre Savinje odpoeijejo ter ?| nabcrejo svežih sil za delo, ki jih po "ratkcm odmorn zopet eaka. Dornaetni ''a ^Ka biscra ne cenijo dovolj, mnogi Ka _nit.i dobro ne poznajo. . sUk V sP0Jnladnih dneli kaže vrt verno ; živi°. Vriskaiočega in kipečega mladega | ' ,15nja' ki naravo preveva. Ves vrt je ; dbICC« opojue^a duha mladega brstja cvetja. p0 d|.cvju in jrrmovjih brcÄ- skrbno prepeva in žvrgoli zbor našili ljubih krilatih pevcev. Iz gozdov nad parkom pa knka kukavica svojo ijiibav- no pesem. Nebeški mir te obdaja: skoro ni eloveka, ki bi te inotil v tern božjem hramu. Celjani prepozno vstajajo in imajo polno drugih skrbi, ki jim nc tlo- voljujejo, da bi privošeili svojemu tele- su malo oddilia v naravi. Premnogo jlh žal za naravo nima smisla: raje posc- dajo po zakajenih kavarnah in zadnhllh gostilnah, kar se jim dozdeva moderne- jc in pametneje nego sprehod med sve- žim zelenjem pod vedrim nebom. ; iPopoldne prihaia v vrt inladina z j^matcrami. Mladina ve in coni krasno o- i kolico, ki jo obdaja ter krepi za nadal.lnc življenje. Mestni vrtnar jc pridno pri delu: le gkjtc ga, kako ves dan meri, sadi, rc2e, da ustvari za lepote navnjeno oko ved- no nova prescncčcnja. Vse grede so vzorno urejenc. Celo inorje niodrih po- točnic, kot modro oko z belim robom; potem zopet mogočne cksotiene eve- tlicc z bujnim zelenim lisiiem; pestre grede maeeh vse živa preproga, s katc- riini jc greda posuta. Ko se- razevetc 5c vrtnica, ki jih je letos prav nmogo za- sajenih, bo mestni vrt en sain dih kraso- te in pornladi. V skalnatih gredah opažamo letos innogo ljubih gorskih znank, ki so jih naši viii planinci princsli iz svojih po- rnladnili izletov ter posadili v naš vrt, cia nam cveiejo tu dalje. Žal, da nekatere redke in krasne gorske eveike ne uspe- vajo. Vodomet šc poeiva: ie par dni šc, pa priene tudi on svoje delo v okras j vrtu ter v veselje posebno mladini. j Olepševalno druStvo, kj skrbi za j mestni Vrt, je letos skoraj vsa pota s j peskom posulo. Dela eaka društvo. še 1 dovolj, da bo Ie dotf; :^--><1r> ! lnst, kjer Iahko pocenjajo, kar se jim | poljubi. Taki brezobzirneži sc i?a.i nw- ; usmiljeno naznanijo obiastim. j Vsem onim somcščanom, ki niest- ! nega vrta še dovolj ali sploh ne pozna- • jo pa priporočamo, da ga eesto obisku- ! jejo. Vzljubili ga bodo ravno tako kot j oni. ki ga poznajo ter skrbeli za to. &a i bo naš mestni vrt vedno lepsi, privlacnn j sila za tujee in s tern lep vir dohodkru«, \ ter dika in ponos našega mesta! ¦ Vzbuditi širše zanimanie občinstva i za ta car našega mesta, je tudi nanien tch vrsiic. Dr. Miiko Hra^ovec. Strang _ »NOVA DOP A« •.?;•¦• y. 56 rcm je bilo navzočih nad 5000 oseb in mu je predsedoval girnnazijski ravnu- telj Stanojlovič. Govor niiuistra Pribi- čeviča je bil sprejct z velikanskim nav- dušcnjem in ploskanje kar ni hotelo po- nehati. Na zborovanju sta govorila tuüi poslanca Rcisncr in StcvčičV. Zvečer se je minister vrnil v Bcograd. V" ' Pogajanja za pcsojilo prokinjejia.- V seji ministrskega sveta 15. iriaja.se Je razvila jako obširna- üebata o inozem- skem posojilu. Po izčrpnein referatumf»*- nistra Kumanudija je min. svet konsta- tiral, da Blerova grupa ni ustregla po- gojem, ki jih je vlada povodom svojega načelnega pristanka postavila ter je zato ministru Kumanudiju naročil. da jn- tri prekine nadaljna pogajanja, ako Blerova grupa nc pristanc na pogoje, ki so bili nocoj še enkrat natancno in nespremenljivo formulirani. Smatrati 3c, da bo Blerova ponudba propadla. Mini- ster Kumanudi bo pričel pogajanja z dnigimi skupinami, katerih oferte so na razpolago. Nov Halijanski predlog v Rapallu. Na sejL min. sveta dne 15. maja je refe- riral namestnik min. prcds. minister Trifkovič, da je italijanska vlada stavila za rešitev spora nov kompromisni pred- Iog, glede katercga sta se obe strain zavezali k molčcčnosti. dokler se naha- ja v štadijn razgovorov. O predlogn se je razvila živaiina diskusi.ia. Min. svet je mnenja, da se novi laški predlog prt- bližuje našemu stališču, v.endar pa v do- sedanji obliki ni sprejemljiv. Vprašanje Zadra in Reke se mora rešiti istočasn« ter stoji vlada s!ej ko prej strogo na sta- Iišču Sforzinega adneksa k rapallski po- godbi. Ministru Ninčiču so bila še pono- či poslana navodila, nai nadaljuje raz- govore z Italijani, ako je to na temclju načelnega mišljenja vlade mogoče. Iz- gledi za sporazum se ne presojajo opti- misticno. Genovska koiiferenca se bliža, ka- kor se kaže, svojemu maloslavnemn koncu. Francozi se posvetovanj sploli ne udeležiijejo vee. Zaduja scja bo naj- brže dancs. Kot srečnejše nadaljevanjc genovske konfcrcnce ie projektinma konferenca v Haagu, z vso gotovostjo pa se trdi, da sc istc Amerika tudi nc bo udeležila. Celjske n&vioe« IZ SEJE CELJSKEOA OBClNSKEGA ODBORA 15. ntaia 1922. Župan dr. Hrašovec otvori ob 18. uri sejo ter poroča, da more vsled raznlh težkoč sklicati proračimsko sejo šele te- kom 10 dni. Zapisniki zadnjih dveh sej se odobrijo brez ugovora. V imenu finaiičiiega in gospodarskega odseka poročata predsednik dr. Božie in referent za gospodarskc zadeve poc- | župan Zabkar: j Zvišanje vodarine in uvcdba novega vodovodncga reda sc vzame nakiiadiio v zapisnik. Rudarska akademija bi bila za mesto Celje vclikcga gospodarskega poniena. ! Brenie, ki bi ga morala obcina zueasno prevzeti, bi ne bilo veeuo. Občinski oü- bor sklene, storiti vse potrebne korake, da se načrt, ki se razmotriva na. mero- dajnih inestih, v kratketn uresniči v -..torn srnislu, da dobi Rndarsko akademijo rnesta' Celje. Obeina je pripravljena na :vsc žrtve. Dobro bi se dal adaptiraü v to svrho Sp. Lanovž. :Za obrtno razstavo se doloeijo pro- •stori deške in dekliške osnovne sole. V poslopju in v neposredni bližini sc nc sinejo točiti alkoholne pijače. Posebna komisija oil da prostore razstavnemu odboru in jih po razstavi zopct prevza- tne. O podpori za razstavo sc bo skle- palo pozneje. Vslcd poročila Olepševalnega dru- štva, ki je prevzelo olepšanje prostora pred meščansko šolo, se sklene koniča- ste sulice pri ograji, ki so nevarne zlastl za šolsko mladino, upogniti. Nadalje se bo tlakoval prehod k rneščanski šoli na oglu Vodnikove in Strossmajerjevc ulice. Pogajanja glcde prodaje stare gimnn- zije z okol. občino, ki je hotela porabltl prostore za okoliško osnovno solo, se prekinejo, ker potrebuje obeina poslopje za upravno sodiščc. Glazijo ima v najemu Športni kluu Celje pod pogojem, da smejo nporabljati prostor tudi drnga celjska sportna in kultnrna društva. Ker pa ima Športni klub na ülaziji svoje napravc in se mu tudi dovoli za rekvizite in preoblačcnje postaviti ob drevoredu lično utico, bi lahko nastali gledc uporabe prostorov in inventarja event, prepiri. Vsled te&a sklene občinski odbor sestaviti razso- dišče iz zastopnikov športnih drustev in obe. odbora. Iz tega sc izvolijo gg. Prekoršek, 2abkar in Lah. Pravieo izvažati fekalije v nicstnem tcritoriju si pridrži obcina. Ako so sa- turirana niestna zcmljišča, lahko izva- žajo tudi poscstniki iz okolice proti pri- me rni odškodnini z lastno vprcgo, a z inestnimi vozovi. Sklene se adaptirati bivše jeee okr. sodišča za pisarniške prostore in tja premestiti drž. polieijo. Na. ta način bo v Vrvarski ulici prostih par stanovanj. Zclo zanimiva debata se razvije gleüc gozdnega gospodarstva, v katero so po- segli opetovano podžupaii Zabkar, cTr. Božič, župan dr. Hrašovec, Koren, dr. Ogrizek, prof. Mravljak, dr. Kalan i. dr. Gozdna oblast okr. glavarstva je v svo- jem dopisu na mestni magistrat ugoto- vila nekatere nedostatke. tako tudi, da se ni sekalo po gozdnem načrtu. Tekom debate se konštatira, da nicjaš. ki je prevzel spravo lesa v dolino, tega ni izvršil pravočasno. Tudi siüjo mejasi na mestno ozemlje. Sklene se sodnijsko ugotoviti mcjc, na stroške ruejaša, ki je prevzel prevažanje lesa v dolino, delo takoj izvršiti, gozd očistiti pod nadzor- stvom strokovnjaka in naprositi go- zdarsko oblast v Celju, da napravi nov naert za gozdno gospodarstvo. Zanimiva je bila tudi debata o baraki g. Barakovičii, ki je kar eez nuč zrastla tik ob inestueni parku. Pravncmu od- seku se naroüi, da ugotovi po zemlje- mercu, v kateri obeini stoji poslopje, na- dalje, ali se je pravilno koinisijoninilo ali ne. Na liapravah mestne elekirarne se smejo uporabljati le žarnice, ki jih pro- daia mestna elektrarna. Za le se uvcJc edslei naprej posebeii znak. Ustanovi se za Celje in okolico dni- žba za nabavo gramoza. V io svrho se je že vršil sesranek zastopnikov mestne in okoliške občinc, celjskega okrajneg» zastopa in privatnih interescntov. Drn- žba bo s posebnim stro.iem izdclavaia gramoz, ki ga rabi na'leto mesto 1Ü0H m'\ okoliška občina 1000 in3 okrajni zn- stop 6000 m" in privatniki 1000 m:i. Vsi stroški so prerauinjeni na 1,500.000 K z S% obrestovanjem in amoriizacijo. Ob- cina ski cue pristopiti k tej družbi ^ glavnico 250.000 K. Mestuim delavcem se dovoli zviša- nje place v smislu pogodbe, katero je sklenilo vodstvo dclavstva z industn- jalci. Začasno znaša povišek ra teden 5000 K. Cestni red se sprejme v celoti, kakor ga predlaga odsek. Na inicijativo pokrajinske uprave za Slovcnijo se tudi v Celju ustanovi oo- bor za gladujoče v Rusiji. Občinski ocJ- bor odpošlje v ta odbor dr. Božiča, potf- župana Žabkarja in Kureta. Votira sc na predlog dr. Božiča v ta nainen 5000 K. Kleparska dela v muzcjskem poslop- ju, v stari gimnaziji in v ubožni hiši se oddajo kleparskemu mojsiru Dolžaiui. Na Dečkovem trgu se nadomesti na uro- gu viseča žarnica z dvema ob vsaki stranl trga. Nova se postavi na Pclleto- vem vrtu v Aškerčevi ulici. Ta iilica sc nadalje za vozove zapre, ker je preozka in se napravijo na obeh straneh zatvor- nice. V Gregorčičevi ulici se sklene ka- nalizirati cesto ob Majdičcvcm vrtu. Kanalizacijska pristojbina, ki se bo cio- ločila na novo, se predpiše naknadno posestnikom, ki so mejabi te ceste. V bivši Srimčevi hiši ob Kral ja Petra Cc- sti se odda lokal nicsarju Urbančičii, ki otvori tu mesarijo. Dovolijo se še nc- katerc podporc, tako konjcrejskcmu ocT- seku Kmetijske družbe za Slovcnijo, ki namerava napravili pregiedovanjc ple- menskih konj o priliki obrtne razstave v Celju. V imenu šolskega, kulitirncga in zdravstvenega odseka referirata pred- sednik Prekoršek in referent za zdrav- stvo Koren. S šolskim letoin 1922/23 se otvorüa na dekliški meščanski šoli 4. nastavni razred, na deški pa nadaljna paralclka. Na dopis mestnega šolskega sveta do- voli občiuski odbor kredit za vse stvar- ne potrebščine. Meščanski in osnovni Soli sc dovoli letni pavšal za nabavo tekočih potreb- ščin pToti letnemu obračimn. Ugotovi se naj nadalje pravno raz- mcrje med mestno. obcino iti telovast- niin driištvom Sokol glcde telovadnlec na osnovni soli. Mcstncinu niuzeju jc treba preskrbeti potrebr.e prostore. V to svrho sc določi komisija, obstojcea iz kulturnega odseka in zastopnikov Muzejskega društva. Ker je že ena lira ponoci, prekine g. žiipan sejo, ki sc bo nadaljevala v na]- krajšem času. Moška in ženska podružnica Ciril- Metodove družbe ste imeli v torek lb. maja v restavraciji Nar. doma svoj obw- ni zbor. Vodil ga je predsednik nioške podružnice g. prof. Mravljak. iz poro- čil predscdnice ženske podružnice gc. dr. Dečkove, tajnice ge. Založnikovc in blagajnicarke ge. dr. Serneceve smo vi- deli, da jc ženska podružnicu bila mno- go dclavnejša ko nioška, njeni letni do- hodki so znašali 11.490 kron, medtern ko izkazujc moška podružnica le 2730 kron. Na zborovanju se je razpravljalo o nalogah družbe tcr o sredstvih, kako oživeti podružnično delovanie. Glavni vzrok, da se naše celjske podružnice ne razvijajo tako kakor bi bilo žcleti, leži pač v tern, da ni pri nas nikake dclitve dela, povsod vidimo približno isle ljudi, ki se iz množine raznih društvcnih funk- cij niti ne spoznajo več. Tisti, ki smo bili pred 15. leti v celjskih CM podruz- nicah, smo sc našli zopet na tern zbo- rovanju, samo da nas je biio inanj, vse pa, kar je prišlo po prevratu v Ceije — manjka dosledno. Občutck irnamo, Ja liam manjka živcga in jasnega cil[a, ta občutek nam v visoki meri pornaga go- jiti tudi centralno vodstvo, na drugi strani pa se kaže v tcm pojavu pasiv- nosti tudi ona velika duševna kriza In razkroj naše inteligence, ki je prežalo- sten in preznačilcn za čas, v kojem ži- vimo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Prof. Mravljak, za preö- sednico ga. dr. Dečkova. Sklenilo se je. da se tudi letos žge na Starem graau Ciril-Metodov kres na predvečer go'CTu naših blagovcstuikov sv. Civila in Me- toda, v spomin časov našcga trpljenla, zatiranja in umiranja. Iz občinstva smo prejeii: Po triin- polletiiem obsloju naše narodnc drzave se kljub tozadevnim odredbam v Celju Sc vedno Sopirijo mnogi nemški oziroma popačeni slovcnski napisi. Kljub tenni, da je »Nova Doba« kmalu po prevratu priobčila iinena onih, ki še takrat niso hoteli poznati samosloveuskih napisov in ker rnnogi še danes predrzno izzivajo s protipostavnimi, priobčujcmo na tern mestu (mörda smo še tega ali onega prezrli) in odločno zahtevamo od obia- sti, da napravi. v tern pogledu vendar enkrat že red. Sedaj ne1 zaleže noben izgovor več — dosti dolga jc bila nasa »lojaluost«! Sicer sc pa spomnimo samo na razmere v Korotanu in Priinorju1. Zbrali smo sledcčc napise: Victor Wogjj, Moriz Rauch, F. Rasch trgovina z pa- pirjem, Josef Achleitner, Marie Fröhlicn, Josefine Glanz, lzvošček Franz Rams- kugler. Maria Kladnik, Alexa Hühner- beiu, Vinccnz Janič (tudi na Babncm), Michael Altziebler, Heinri Strohmaier, ALPHONSE DAUDET: Liker častitega očeta Gauchera. (Iz francoščine.) »Pijte to, soscd, mi bostc povcdali kaj novega.« Kapljico za kapljico je natakal žup- nik Graveson ter jih štel, natočil mi je za dva prsta zelene tekočinc, vroec, svetlikastc, izbrane ... Želodec mi jc kar žarel. «To je pijača očeta Gauchcra, vc- selje in zdravje našc Provence,« jc za- čcl dobri mož z zmagoslavnim obra- zom, »izdelujejo ga v sainostanu Pre- monstratcnzev dve milji od vašega mli- na ... Kai ne da poscka to vse char- treuse sveta? Če bi vedeli kako je za- nimiva zgodovina te pijačc! Poslušal- te...« Čisto naivno brez kake hudomuS- nosti je začel pripovedovati župnik po- vest, v tej obednici tako čisti in mirni s križevim potom na stenah,lepimi zasto- ri. Govoril je na način, kakor so pripo- vedke Crasma ali Assoucya: »Dvajset let je, ko so zašli iPre- monstratenzi ali beli očetje. kakor jih nazivljejo naši Provensalci v veiiko bc- do in revščino. Če bi videli tedaj njiho- vo hiso, bi se vam v sree smilili. Visoki zid, stolp Pacöme, sta se razblinila v kosce. Okrog in okrog sa- mostana je rastla trava, stebrički so se rušili, kameniti svetniki so padali iz dol- bin. Nobena šipa ni bila cela, nobena vrata niso držala. Po sobah in kapelican je vlekel veter, ugašal sveče, lomil svin- čcnc palčice v oknih, pluskal z vodo v škropilniku. Najbolj žalosten oci vsega je bil zvonik, molčeč kakor prazen go- lobnjak. Ker očetje niso imeli denarla, da bi kupili zvon, so dajali znamenje z lesenimi klopotci. Ubogi beli očetje! Še jih vidim v procesiji na praznik Svetega Resnjega Telesa, žalostno so šli v raztrganih oble- kah, bledi, shnjšani, živeli so od sadja in slabcga kruha, za njimi je korakal opat s skljnčenim tclcsom in p-ovc5eno glavo. Sram ga je bilo pokazati solncu pozla- čeni križ in belo platneno mitro prežrto od črvov. Dame iz bratovščinc so jo- kale vsled sočutja, veliki nosači ban- derov so se posmehovali, ko so se pn- kazali menihi: »škorci postanejo suhi, čc gredo v gruči.« Dejstvo je bilo, da so prišli nesre?- ni beli očetje do vprašanja, če bi ne bilo boljse, da gredo po svetu in si vsak po- isče pašo na drugem kraju. Nekega dne, ko so ravno obravna- vali to vprašanje v kapiteljn, se je nn- znanilo. da prosi brat Gaudier, da bi ga hoteli pri posvetovanju poslusaW ... Da vam bode jasno, vam moram povedati, da jc bil brat Gaucher kravar v samo- stanu, to se pravi, preživel je svojc dnevc hodcč od arkade do arkade v sa- mostanu, pred seboj je goni! dve jcticni kravi, ki stc iskali trave mod razpokami v tlaku. Redila ga je do clvanajstega lc- ta stara nora ženska iz Batixa, ki so jo nazivali teto Bčgon. Ko so ga sprcjeli pri menihih, se nc- srečni kravar ni mogel ničesar nančitl, kakor voditi svojo živino in moliti o(!e naš in še tega v prcvensalskcm narecju, kajti imel jc precej trdo glavo in razuni kakor meč iz svinca. Drugače je bil pa goreč Kristjan, imel jc tudi vCasi pri- kazni, za pokoro se jc bičal na vso mod. Ko so ga vidcli stopiti v kapiteljsko dvorano, ter je priprosto in ncumno pu- zdravil zbor z jedno nogo nazaj, so sc začeli prijor, kanoniki, blagajnik in vsi drugi navzoči na ves glas smejati. To jc bil vedno iičinck, ki ga je povzročil. kjerkoli se je prikazal z njegovim naiv- nim brczizraznim obrazorn, z njegovo kozjo brado in krmižljavimi očmi. Brat Gaucher sc pa ni razburil. »Prečastiti,« je začel s prijaznlm glasom in vrtel z rokami molek iz ollv- nih peček. »prav trdijo. če pravijo, da prazni sodi naiboljšc done, pomislitc, ko sem brskal po moji prazni glavi, sem našel sredstvo, ki bi nas vse rcšilo stiller» Poglejte kako. Vsi poznate dobro teto Begon, to dobro ženo, ki me jc va- rovala, ko sem bil še majlien. (Bog bodi milostljiv njeni duši, stari prcbrisanki, ko sc jc napila, je pela precej nesranme pesmi.) Povem vam častiti očetjc, da se je teta Begon spoznala na gorske ra- slline toliko, če ne bolje kakor kak star korziški kos. Poglejte, proti koncu nje- nega življenja je scstaviia tako izvrstno pijačo, pri čemur je porabila pet alt šest vrst rastlin, katere bodemo šli sku- paj natrgat na planine. Precej let je že preteklo od tega, vendar mislim, da bo- dem po prošnji svetega Avguština in z dovoljenjem našega očeta opata, — če dobro iščem — našel pravo zmes te Cu- dovitc pijače. Drugcga ni treba, kakor da jo natočimo v steklenice in jo proda- mo malo dražje, kar bo povzročilo, da bo prišel samostan počasi do bogastva, kakor so storili naši bratje de la Trappe in dc la Grande ...« Ni imel časa dokončati. Prijor je vstal in mu padel okrog vratu. Kanoni- ki so mu stiskali roke. Blagajnik še bolj ginjen kakor vsi drugi, mu je poljubil roh raztrgane halje ... Potem se je. vr- nil vsak na svoj sedež in začeli so se posvetovati. Kapitelj je sklenil, da bodo izročili krave v varstvo bratn Thrasy- bulu, da sc bo mogel brat Gaucher po- polnoma posvetiti izdelovanju svojeg-a likerja. (Dalje prih-) gt.ev, 56. »NOVA Ü Q B A « ___Stranj. Ih.o.-i i-ust, Franc TajnSck polaganj perketnlh tla, Villa Hedwig, Villa Ma- reriheim. Villa Alberich,- Villa Adele, {•ranz Westermayer, kovae. — Brcu napisa je na primer Kakuscheva trgo- vina J Weiner, Stigerjeva hiša liosi „apis: Erbaut 1914—15. Ne pozabite na obem zbür »btano- vanjske in stavbne zadruge«, ki se vr&l dimes (v sredo) zvečer ob X>8. uri v Nar. domu. Naš ccljski rojak, znani boritelj za naso slobodo na polianah Dobrudže, soorganizator naših jugosiovanskih do- brovoljcev v Rusiji in sedanji člau iia- šega poslanišlva v Pragi g. Stanko Erhartic, je bil dne 11. maja tl. na pra- ški univerzi promoviran doktorjem prava. Razstava živega medvedka, ki je bi] vjet 29. marca v Kompol.iski gori pri Dobrepoljah na Kranjskem, se vidi 3 dni v hotelu pri »Belem volu«. Vstorr- nina 1 Din. Prosveta. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. V četrtek due 18. maja ob 8. uri abonement predsiäva Moliere »Narnv šljeni bolnik«, komedija v Ireh dejanjili. Jgra sc v soboto ponavlja \ izvenabo- nement. LJUDSKO VSEUČILIŠČE V CELJU. Zadnji pondeljek je predaval o »Pa- sji steklini« g. dr. A. Schwab. O tej ne- varni bolezni se govori vsak čas — saj d-ajo za to pogosti kontumaci dovolj po- voda — a o njenem bistvu, poteku tcr zdravljenju se vobec le malo ve ali so pa obstojeea naziranja doeela napaena. O tem Tias je prcdavatelj doeela preprl- čal. Vsi navidezni razlogi so nevzdr- žljivi; pravi vzrok je iskati v lnikrokoz- mu, kajti bolezen je bakterijelna. V po- tcku bolezni je podavatelj razločeval 3 dobe: infekeijsko (ugriz) prehodni čas in obolelost samo. kar je važno za raz- umevanje varnostuih protiukrepov. Po- sebno zanimanje je- vzbujalo zdravljenjc v Pastcurjevih zavodih. Le s pddavate- lju dano spretnostjo predavanja nam je Principe učinkovanja zdraviluih injekclj na znanstveno preizkuševalni podlagi pojasnil na razumljiv naein. Ker glede stcklinc ni domačega statistienega ma- tcrijala, so služili statistični po-datkl Nemčijc. Poslušalci so s polnirn užitkom priznanja zapuščali dvorano. Prva slovenska siinionlia. (Ideali.) V mariborskem »Taboru« ie izšla izpod peresa kapelnika g. F. Hcrzon'a ocena najnovejšega dela skladatei.ia g. Slavka Ostcrca, ki živi med nami v Celju. -- Priobeujemo to oceno doslovno: Naš rojak, Slavko Osterc, ki ie znan že kot skladatelj 3-dejanske onere »Krst pri Savici«, je dokoneal svojc najno- vejše delo, simfonijo »Ideali«. Maribor- ska vojaška godba je simfoniio preigra- la našim domačim merodainim umctni- koin in za to stroko intercsiranim izve- deneem (prof. Reran, Druzovič, Parma, prof, graškcga konservatoriia Paltanf, polkovnik Draškič in vee drugih gospo- dov in dam). Kritika je enoglasna, da Je simfonija prvovrstna koncertna kom- pozicija in se brezdvomno laliko Steje med prve domače umotvore v glazbi. Zal, da vojaška godba tc simfonijc nc more v doglednem časn dati na reper- toar, ker že v drugem tcdnu celokupna odpotuje v Beograd, kjer ostane čez slavnostne dneve poroke Nj. Vel. kralja. Simfonija »Ideali« ima štiri stavke in to: I- Andante maestoso. Allegro. II. Andante. III. Tarantcla. IV. Finale. Pre- Sl.?' Maestettčen motiv, ki otvori simfo- 11130 jn ki sc vlcče kot rdeča nit v celi sKladbi, je pompozen in veličasten. — A.eliki, srebrni motivi, liki oblaekom, se vrstijo v veliko morje in z vso silo Pihal zazveni veličastna himna «Ide- alov«. Andante je lirika v tonih. Siroka, medena kantilcna, onremliena z najfi- nejso instrumentacij(\ z mnogimi mc- njavami godal se mi zdi kot najbolj v narodnem dnhu. Cel stavek pojc v naj- nežnejsi melodiji kot deklica v rnajskem pvctju. Tarantela jc najoriginalnejši del 115 Osterc v naturi. Vse se siiče, vrti m razsaja v razkošju. Mandoline in kita- re vabijo poslušalca k taranteli in ga ^'le^ejo v razkošno rajaiije. Noč pretrsa vesclje in le polagano odhite Ijudje k Ppcitku. Finale je jedro simfonijc. Olav- m motivi sc oglašajo Se enkrat posa- mczno ali skupno. Vse fincse spretne- ffa skladatelja, kakor fugato, sola in imitacije je Osterc na najlepši način vpletel v skladbo. Cuj, še enkrat in to zadnjie se oglasi prvi glavni motiv ide- alov, ki skladbo konča. Skoda, da je sinifonije konec. Poslušalca vežc sim- fonija tako, da bi se še rad mudil v ide- alili. Skladatelj je mož bodočnosti in marljiv. Korak, ki ga je naredil s tern delom, je epohalen in za nas Jngoslovc- ne pomemben. Prepričan sem. da to delo prodre tudi izven domovine, cez malcnkostno ograjo ožje Slovenije. Ve- seli me, da kritike gotovih krogov O- stercu niso vzele poguma — nasprotno, cbeta se nani nova simfonična slika »Martin Krpan«. Da se le s trndom in zaprekami pride do cilia in idealov, pomeni že naslov simfoniie. Unietniska turncja Ljiibljanske Glas- bene Matice. Po sijajno nspelih koncer- tih v I3eogradu, Zemunu, je dospcla Glasbena Matica v Novi Sad, kjer je žela za svoje knlturno delo na polju slovenskc pesmi polno pviznanje. \z Novcga Sada je odsla Matica v Suboti- co, kjer je bila istotako nad vse gosto- ljubno sprejeta. ________________________________. \ D o p i s I» I Vojuik pri Celju. Žc lani se je go- vorilo pri nas o ustanovityi meščanske sole za Vojnik in okoliš. Načrt se je zdel mnogim neizvcdljiv ter so zmaje- vali z glavami. Občinski odbor trga Vojnik, prav posebno pa še tržki župan g. Kovačič se ni dal odvrniti od ideje, da je treba za razvoj šolstva v i;ašem trgu storiti vse. Meščanska sola, ki bi se pri nas ustanovila, bi ne služila sa- mo trškemu prebivalstvu, bila bi iia- menjena celemn okolišu: občinani Sko- fjavas, Visnjavas, Novacerkev, Smart- no, Dobrna in Frankolovo. Na inicijatlvo g. župana Kovačiča so se tudi že izrekle nekatere sosednje občine za pripravlje- ne, da prispevajo k skupnim stroškom za vzdržcvanje sole, v kolikor bi isti od- padli na krajevne faktorje. Srečno idejo pozdravljamo prav toplo tcr želimo skorajsnjega uresničenja. Iz Središča. Slovenska r e p n- blika je v nedcljo 14. maja hotela zborovati v Središčn. Z zadošeenjem koiistatirarno, da je ponosno in zaveuno Sredižoe, ki je v naši naroduopoJitični zgodovini zadiijih desetletij igralo vea- no odJieno vlogo, ostalo sebi zvesto ter pokazalo, da odločno zavrača take kri- ve preroke. Središčc ni Pristava, v Sreciiščii je zrel narod <— zato pa err- Novačan ni zboroval ter je s svoiim po- litienim mesijanstvom moral misliti na drnge kraje, razvoj slovenskc rcpublike bo pokazal jasno, da ni v Slovenut innogo krajev, ki se imennjejo Pristova in da je slovensko ljudstvo dovolj trez- no, da političncga teatra lie posliiša dol- go. — Letus. Kakor izvemo, uprizori do- lnače gasilno društvo na splošno željo na bhikoštno nedeljo, 4. junija.tl. »Vot- kašina«, roparsko pravljico s petjein, ki se je že lansko leto uprizorila z dobrlm uspehom, a sc takrat ni mogla ponoviti vslcd raznih ovir. Upamo, da bo ictoSnja nprizoritev celo nad'kriljcvala lansko, ker so pevci in pevke že mnogo bolj iz- šolani. 4. jnnija torej vsa-k v Letus, kjer bo našel pri brczalkoholni prireditvi najlepši užitek. Obrtni vestnik. Obrtniški sestanek v četrtek due 18. majnika v gostilni gospe Plevčako- ve. Začetek ob 8. uri zvecer. Na vrsti so razna zanimiva predavanja. IVAN BIZJAK! OBRTNA NADALJEVALNA SOLA V CELJU V ŠOLSKEM L. 1921/22. V navedenem letniku je obrtna na- daljevalna sola pokazala zopet lepo sli- ko intenzivnega delovanja. Kazstava v nedeljo 14. tm. je bila živahno obiskana. V risalnici meščanske sole je bilo raz- stavljenih polno lepih in naravnos? mojsterskili rizb. iPo zaključku razstave so se zopet izkazale ucenke posebno hvaležne svo- jemn neiteljstvu. Podelile so se nagrade najpridnej- Sim. 25. maja se priredi skupni izlet v Hrastnik in Trbovlje, kjer si ogledajo glažuto in rudnik. Sestanejo se učenci in učenke ob 7. nri zjutraj na kolodvoru. Lepo se razvija obrtna sola v Ce- lju, ki služi nedvomno marsikakšneinu kraju v posnemanje. Dobri obrtni na- raščaj doscžemo samo z dobro prediz- obrazbo in to je nedvomno obrtna na- daljevalna sola. Zahvala. Cutim sc dolžncga, da se javno zahvalim svojim učenkam v obrt- ni nadaijevalni šoli za lepo spominsko darilo, ki so mi ga podarile ob zaključ- ku iste. Ostancjo mi vse v trajnem spo- minu. Ivan I'iizjak. Blaž Zupanc: OBRTNA PRAVA IN ZADRUGE. III. Obrtne zadruge so iavnopravne korporacije in del upravnega organlz- ina z obširnimi pravicami in kot take morejo kot juristiene osebe posestvo- vati ter opravljati premozenje, one si morejo pridobiti pravice, sklepati ob- veze, one morejo ustanoviti gospodar- ska in kulturna podjetja. Osobito glede svojih članov niorejo iti zadruge precej dalec, če oomislimo, da se ne more tcj dispoziciji nobeden clan odtegniti in da se morejo ti po u- I pravni oblasti ugnati eksekutivno. Za- I druga more razglasiti predpis in člani i morajo ivbogati. One so upravičene v svrho nadziranja vajencev, nadzirati crc- lavnice. Zadruga jc v civilnem in kazen- skem oziru — čc tudi omejeno — neke vrste sodiščc, ker sme potom razsodiSCa sklepati in clane v slučaju kršitve obrt- nih predpisov kaznovati. V večih sluča- jih ima zadruga značaj javnega uraon, onavodi matrike o članih in zadružnfh pripiidiiikilr, ona potrjuje izpričevala, izstavi učria in pomočniška izpričevala, drži preizkušnje, vodi seznam o vajen- cih itd. Tndi glede oblasti zavzemajo zadrnge ugodncjše stališče kot posa- meznik. Neglede na to, da se raznlm prošnjam mora ugoditi, mora obrtna o- blast v gotovih ozirih zadrugo zaslišati, oziroma v ukrepih obvestiti in koncCno pritegniti k uradnemn postopanju. Umljiva je pravna redkost, o čemur snio uvodoma potožili, ali za spoznanje meje moramo razložiti vpoštevanje. Pravno stališčc zadruge sloni na obrhiem redu. v katerem so razlozene pravice ter dolžnost in pravica zadruge seže tako daleč, kot ji to obrtni red pred- piše. , Zakon ocenjuje seveda saino doJž- nost in ker si moramo povsodi pravice sami iskati, sknsimo preiskati, kokšniii ugodnosti morejo biti zadruge deležnc. Drugim avtonomnim korporacijam — n. pr. trg. zbornicam, občinam in dr.. — kjer so tem po zakonu imenoma nave- dene pravice, je delo jasneje, v obrtnem pravu se je to opustilo ali vsaj to, kaK- šne pravice mmajo obrtne zadruge. Zakon zahtcva vzdrževanje obrt- nih zadnig in npostavi kot pogoj sklepa- nje pravil. Brez udobrenega pravilnika zadruga ne more obsfojatl. Pravila morajo obscgati: 1. Ime, namen in sedež zadruge. 2. iPravice in dolžnosti članov ter zn- družnih pripadnikov — kot zadružni pri- padniki se smatrajo pomocniki in vs*- jenci. 3. Ustroj načelstva in njegovi po- sli. 4. Pogoji in veljavnost zadružnega zbora. 5. Postopanje pri volitvah. 6. Sc- stava in delokrog zadružncga naeelstvy. 7. Pogoji za veljavno sk'cpanje zadru^- nega od'bora. 8. Delokrog in pravice za- upnikov. 9. Sestava in delovanje stro- ko vnili odsckov. 10. Odinera in vplace- vanje zadružnih doklad. 11. Dohodki zx- druge in določitev članarine. 12. VisoCi- na, vpisnina in oprostnina za vajencc. 14. Značaj zadružnih delcgatov in 5?c- vilo istih. 15. Kdo sme imeti in kedaj se vzame pravica imeti vajencc. 16. Po- trebno izkazilo pomožncga delavstva pri nastopu v delo. 17. Pogoji za sklepanje učnih pogodb. 18. Pogoji za veljavnost sklcpov zadružncga zbora. 19. Sklepanje zadružnega zbora glede liunianitarnMi in gospodarskih naprav. 20. Oskrba rc- dnega razmerja za vajencc in pravica, koliko vajencev sme držati obrtnik brcz pomočnikov ter koliko več na vsakega pomočnika. 21. Določila glede vajeniških preizkušenj. 22. Razsodišče za porav- nanje sporov med zadružnhni člani. 23. Oskrbovanje in uporaba zadružnesa premoženja. 24. Razsojati čez redovne kazni in uporaba glob. 25. Slučaj kedaj se vabijo izven zadruge stoječi člani na zadružno zborovanje. 26. Oskrba za ti- vedbo posredovalnic za delo. 27. Pravi- ce zadružnega pomožnega osobja. 25. Kedaj ima zadruga pravico rekurza. 29. Uprava zadružnega premoženja. 30. Nadzorovalna in disciplinarna oblast glavarstva. 31. O izločitvi premoženja in strok iz zadruge. Slučaje od 1—25 morajo pravila vsebovati med tem ko se ostaie zadeve tudi vsebujejo, ali ne obligatuo. Zadruge gojijo panoge, kakor mla- deniško oskrbov'alnico, pomočniški zbor, pomočniški preizkuševalni red, mojsterske bolniške blagajne itd. Pano- ge ki morajo biti vsaka oblastvcno odo- brena s pravili, nimajo kot zadruga av- tononmili pravic. To so samo zadružni instituti. Šestdesetletuica »Slovanske čitai- nice« v Mariboru. Na svečan način, ob veliki udeležbi mariboiskega na- rodnega občinstva in delegatov raznili društev iz vseh mest, trgov in važnejsih krajev Slovenske Štajcrske se je pro- slavila v nedeljo 14. tm. šestdcsctletnica mariborske eitalnice. Proslava se je o- tvorila s sestankom delegatov Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast. Otvoril je ta sestanek dr. Rcisman, ki je obširno razpravljal o nalogah Zveze kulturnih dnrštev s posebnim ozirom na mariborsko oblast. Med udeleženci Je bilo izredno mnogo učiteljstva, Celjsko Čitalnico je zastopa! starosta celjskih Slovcncev g. dr. Jos. Sernec, čitalnlco v Konjicah g. dr. Rudolf. Po referatu g. dr. Reismana so govorili šc gg. dr. VI. Sernec, ravnatelj Fran Voglar, prof." Strmšek in ravnatelj Iv. Keizar. Sklc- nilo se je, da se osnuje za mariborsko oblast samostojna Zveza kulturnih dru- štcv ter sc je v ta namen izvolil tudi Ze pripravljalni odbor. Popoldan je odbor Zveze kulturnih društev obiskal starosto mariborskih kulturnih delavcev g. prof. Turnerja na njegovem domu ter mu iz- ročil častno diplomo. V gledališčn se je vršila slavnostna pr.edstava operc »Pro- dana ne vesta«, ki je uspela sijajno. Zve- cer se je vršila v Narodnem domu veli- ka narodna slavnost, ki io jc otvoril g. ravnatelj Ivan Kcjžar s slavnostnim go- vorom, v kojem je slikal zgo'dovino de- la šestdesetih let mariborske eitalnice. Redkemii jubileju se pridružujemo i mi z željo, da bi vsa kulturna društva na§e lepe domovine oživela k delu za vse le- po in dobro, za kar jc naš narod od ne- k'daj bil tako sprejemljiv. Mariborska škofila. Za začasnega upravitelja iavantinske škofije v Marf- boru je bil izvoljen stolni prošt dr. Ma- tek, za škofijskega ekonoma je bil Ze poprej imenovan dekan dr. Ivan Toma- žič. Za bodočega mariborskega škofa sc imenuje polcg tržaškcga škofa dr. Kar- lina kot najresnejši kandidat dr. Slavic. Želimo, da bi zasedel mesto maribor- skega skofa mož, ki bi bil vreden na- slcdnik Antona Martina Slomška, čegar ime uživa v vsem našem narodu še da- nes živ in časten sporn in. Naj bi ne bHa cerkev torišče političnih hujskarij, slu- žila naj bi časti božji, spravljivosti In ljubezni med svojimi člani. To svoje vc- liko in vzvišeno poslanstvo tepta politl- kujoča duhovsčina, ki ne spoštuje nlti cerkve, niti spovednice, kamor zanaSa politično sovraštvo. Koliko se je v tem pogledu grešilo nad našiin ljudstvom, ki je -danes zbegano in nezaupno na teh vzgledili politikujoče cerkve podivjalo in propadlo. Bodočega škofa čakajo te- žke nalogc. ako hoče biti pravi pastlr svoje škofije! Sokoisko društvo Teharie pri Celju vabi vse člane in članice na rcdni obcni zbor, ki se vrši v nedeljo 21. tm. v go- stilni brata Štiglica ob 3. uri pop. Odboi. »Triglav« v Ljiibljani nst;anovljen. Pretcklo nedeljo se je vršil na ljublian- ski univerzi ustanovni obcni zbor po- družTiice »Triglava«. Delegat »Triglava« v Zagrebu je podal zgodovino dru^tva. V imenu starcšinstva ie pozdravil zbo- rovalce prof. Brolih. Ugotovilo se je na- čelno stališče napram »Jadrami'<, ki bo moral odstopiti preccjšcn del članstva novemu klubu. Ne znači to krhanje na- prednih vrst, marveč nasprotno plodo- nosno delitev dela, za koje se bo na ta način angažiralo vcč sposobnih sil, kot je bilo to mogoče v »Jadranu* spriCo velikega Stevila članstva in deloma ne- zdravih razmer. Predscdnikom je bil iz- voljen naš agilni Celjan jurist McjaTc. Lepo število rcsnili in pridnih delavcev — Celjani so Castno zastopani — daje dovolj garancij, da bo mladi klub sledil slavnim tradicijam društva matice in si kmalu piiuobil simpatije javnosti. Stran 4. »NOVA DOBA« Žtev. 56. Poštni ček. rač. 10.598 RB9HBBHBB99BMHMHBRBHRHBHHHDHH9BI ¦¦»¦¦¦¦¦¦i «Podružnica ^=^^^^^^ LJublJanske kredttne banke v Celju ®ENTRALA V LJUBLJANI Telefon §t. 75 in 76 Delnl&ka glavnloa 50,0033.000 kron. j | Rezcrvni tondi wad 50,000.000 kron. Podpužnioe v Brežicah, Goiriei, Kranju, Nlariboru, Ptuju, Sarajevu, Splitu In Trstu. 142 50-14 Sprejema V&Oge Sia lutjlžice In leKoČi SKffi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raČUIl proli ugodnemu obresfovanju. 3^S2^S valut in dovoljuje vsaKovrstne kredite« Pi?or I^ ^r ^Ar *+r ^fc» T+S "*T T*»- ^r ^jr ^«r •¦•' '¦»' "^ ^f I+J 1+J J^f 1U Oset, nr AlBfesandPoua c 57 Telefon 38 Trgovina drw, premogai senaf siame( Hrompirja, fižola, žita in drugSh deželnih ppSdoikov. Brzojav: Andrej Oset Maribor* Tpgovina z ^aBanteirijskim in modnim blagom« > ženskim in moškim nes*slom ten9 Egi*ačami < FRAMC KRAMAR 144 50-15 poprej Prica & ICramai* Na drob^oi C E i< «J }S Wa «Sebclo! Zaloga ciga^etnih papii*Lfcov in »ftroč^ic. Slovensha fpnovsha iiMM družba v Ljubljani. Pozio k subskripciji nouih delnic. Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljub- Ijani je sklenil dne 18. marca 1.1. zviS^ti delniško glavnico od K 5,000-000- na K 8,000000- z izdajo 7500 nouih delnic ä K 400#— nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo ä K 440'— prištevSi 5% obresti od no- minale K 400"— od I.januaria 1922 do dneva vplačila. 2. Novi dolničarji dobe delnice po kurzn K 480*—, prištevši 5% obresti od nominale K 400'— od 1. jan. 1922 do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi zaČasnega po- trdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji. 5. Repartici jo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Po<1pisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. maja do 31. maja 1922, in sicer pri: a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta St. 22; b) Slevenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek; c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Sloven] gradec in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica; Č) Trgovski banki d.d., Ljubljana, Beelhovnova ul. St. 10 in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru. 7. Delnice se bodo izdajale v komadih ä 1, 5 in 25 delnic. . Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta štev. 22, blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi \eliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večjl, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bode zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delni^ar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bo v bodoče naža zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji. V Ljubljani, dne 4. maja 1922. 509 3_2 Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani.