‘GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ¡ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
K prazniku 4. ju nevu bore
Kakor vsako leto bo tudi letos 4. julij — dan borcev proslavljen v vsej naši državi. To je praznik vseh delovnih ljudi naše socialistične domovine, saj se na ta dan spominjamo junakov, ki so v srcu po fašističnih silah zasedene Evrope, goloroki z neomajno vero v končno zmago, začeli upor proti okupatorju, ga razplamteli čez celo našo domovino, postali vsem zatiranim narodom sveta vzor, kako je tteba braniti svojo domovino, žrtvujoč največ kar lahko domovini dajo, svoja življenja.
To borbo so tudi zmagoslavno končali. Svoboda in mir sta zopet zavladala. Mislili smo, da bo po zmagi svobodoljubnih sil sveta nad fašističnimi zavojevalci prišlo tudi do trajnega in svetovnega miru. Naši narodi, naša Zveza komunistov, naši vrhovni državni predstavniki so vseskozi in povsod, zavedajoč se, kakšne grozote je vojna prinesla Jugoslaviji in tudi ostalim ^narodom poudarjali, da je svetovni mir nujen, če hoče človeštvo napredovati Oziroma sploh še obstojati.
Imperialistične sile pa niso mirovale. Pojavila so se nova vojna žarišča, porajala se je in se še poraja nevarnost nove vojne katastrofe. Naša država je vseskozi na vse mogoče načine, zlasti pa preko Organizacije-Združenih narodov opozarjala na to nevarnost in se osebno, zavzemala za politiko aktivne In miroljubne koeksistence, katera naj bi se izražala zlasti v,- sodelovanju med narodi, ne glede na njihovo notranjo in družbeno-polltično ureditev, ne-Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in za reševanje vseh sporov na miroljuben način.
Zadnje dni pa smo bili zopet priča nevarni vojaški agresivni avanturi izraelske države, ki je kot orodje imperialističnih sil postavila ponovno v veliko nevarnost obstoj svetovnega miru. Le hitri akciji miroljubnih držav, zlasti pa socialističnih, kjer je še posebej naša država s predsednikom republike tov. Titom na čelu, pokazala jasno, odločno in nedvoumno stališče, da so izraelske ozemeljne zahteve agresivne in proti interesom vseh svobodoljubnih narodov sveta, posebej pa še proti interesom prijateljskih arabskih narodov, se gre predvsem zahvaliti, da se je izraelska agresija ustavila in nadaljevanje vojne preprečilo. Stališče tov. Tita in našega državnega vodstva je dobilo podporo vseh jugoslovanskih narodov in vse svetovne demokratične javnosti. Naši narodi se dobro zavedajo kaj pomeni vojna, kaj je življenje v miru, kaj ljudje vse morajo pretrpeti, če jih prizadenejo vojne strahote. Od tod tudi spontana akcija naših delovnih ljudi za pomoč prijateljskim arabskim narodom, katerim je ta vojna ponovno prinesla strahovito trpljenje. Ta akcija tudi ni osamljena in jo podpirajo vse progresivne sile svetovne demokratične skupnosti svobodoljubnih narodov.
Le mir'je porok za napredek človeštva. Vojna uničuje življenja, kulturne in gospodarske dobrine, skratka — cilje civilizacije, ki so jih pridne roke človeštva ustvarile. Zato naj letošnji 4. julij — praznik dneva borcev, še posebej nosi poudarek borbe Vseh borcev NOB in vseh članov naše jugoslovanske skupnosti za splošni svetovni in trajni mir, za enakopravnost med vsemi narodi sveta, za njihovo svobodo ter za borbo proti ostankom imperializma in neokolonializma.	'
P. G.
Ob praznovanju DNEVA BORCA čestitamo vsem, ki so sodelovali v tem boju in vsem tistim, ki ga danes nadaljujejo, toda ne z orožjem, pač pa z delom, znanjem in dobrimi odnosi med ljudmi
Pomoč arabskim narodom
SINDIKALNI ODBOR ZP OSTRO OBSODIL AGRESIJO — POTREBNO JE CIM HITREJŠE ZBIRANJE POMOČI ARABSKIM NARODOM
Sindikalni odbor združenega podjetja »Iskra« je na seji dne 23. junija razpravljal o izraelski agresiji na arabske države ter ostro obsodil to dejanje. Soglasno je podprl tudi stališče generalnega direktorja ZP ISKRA do tega vprašanja, ki ga je poslal vsem predsednikom DS organizacij. Sindikalni odbor ZP — ISKRA je v zvezi z izraelsko agresijo na arabske države naslovil na sindikalne podružnice in samoupravne organe naslednjo izjavo in apel:
Žrtvam agresije
Delavski svet tovarne »Elektromehanlka« Kranj je na 3. Izrednem zasedanju dne 22. junija sklenil, da tovarna prispeva za pomoč arabskim državam, kot žrtvam agresije dve avtomatski telefonski centrali 4/30 in 100 avtomatskih telefonskih aparatov.
DS »strokovne službe« ZP je sprejel sklep, da se odobri skladu za pomoč arabskim državam
1,000.000 S din.
Oborožena agresija Izraela na arabske države je izzvala ogorčenje in najostrejšo obsodbo vseh delovnih.ljudi naše države in vsega svobodoljubnega sveta, kar se posebno odraža v pripravljenosti! da jim priskočijo na pomoš v njihovi pravični borbi. Delovni ljudje Jugoslavije s» zavedajo, da je ta najnovejša agresija sestavni del širšega nastopanja revolucionarnih in imperialističnih sil proti težnji narodov in držav, da Sa razvijajo v neodvisnosti, enakopravnosti, napredku in svobodi, proti politiki aktivna in miroljubne koeksistence.
Zavedamo se, da se agresivna nestrpnost mračnih sil lahko razbije samo s skupni' i in energičnim nasprotovanjent vseh miroljubnih, demokratičnih, naprednih šocialistič-(DaMe na 2.	-
Predsednik Kameruna v Iskri
23. junija je obiskal našo kranjsko tovarno predstavnik zvezne republike Kamerun — El Hajd Ahmadon Ahidjo, ki je prispel na uradni obisk v našo državo. — Po ogledu nekaterih obratov so predstavniki tovarne pripravili krajši sprejem, v kino dvorani, kjer je gen. dfe rektor Vladimir Logar povedal glavne značilnosti podjetja In tovarne. Pri odhodu so visokemu gostu podarili 8 mm kinoprojektor in novi namizni telefon.
Problemi, analiza: sanacij a
NA ROB NOVE KRIZE, TOKRAT V TOVARNI RADIJSKIH SPREJEMNIKOV V SEŽANI
Nobena skrivnost ni, da se nahaja tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani v hudih poslovnih težavah. Negativen finančni obračun v petih mesecih in velike zaloge neprodanih sprejemnikov v PSO, so privedle tovarno na rob rentabilnosti. Ce k temu — dovolj zaskrbljujočem stanju — pridenemo še blokiran žiro račun z vsakomesečnim problemom, kje dobiti denar vsaj za izplačila osebnih dohodkov in pa tržni položaj z majhnimi možnostmi, da bi te zaloge in preostalo proizvodnjo do konca leta prodali po sedanjih cenah, potem lahko trdimo, da je tovarna pred resno krizo.
NA VSAK NAČIN
SAMOSTOJNA TOVARNA
Pred vojno v naši državi nismo samostojno izdelovali radijskih sprejemnikov. V Pančevu je bila le tovarna, ki je sestavljala iz uvoženih delov sprejemnike po Philip-sovi licenci. Montaža se je nadaljevala tudi po vojni, ko so menda v istih prostorih sestavljali znane sprejemnike tipov »Kosmaj« (Kosmaj
48	po licenci in z deli madžarskega Oriona in Kosmaj
49	po licenci in z deli holandskega Philipsa).
Izredno ugodni pogoji prodaje. sprejemnikov so rodili kmalu veliko novih proizvajalcev. V času proizvodne kulminacije jih je bilo kar 22. Večina med tujimi je sicer le sestavljala sprejemnike delno iz uvoženih in delno
iz domačih sestavnih delov. Tudi bivša IEV je pričela s samostojno proizvodnjo sprejemnikov z razliko od ostalih, da je že prej organizirala lastno proizvodnjo uporov, blokov, elektrolitov itd.
Ko se je trg z radijskimi sprejemniki umiril, konkurenca zaostrila, cene sprejemnikov pa ostale vzlic razvrednotenju dinarja vseskozi iste, so pričela montažna podjetja umirati druga za drugim. Ostala sta do danes le dva proizvajalca: »Nikola Tesla« kot integrirani »El« in »IEV«, kot integrirana »ISKRA«. (RIZ je preji nedavnim tudi opustila proizvodnjo sprejemnikov.)
Proizvodnja je v IEV kmalu pričela naraščati, zato so se odločili za gradnjo posebne tovarne s proizvodnim programom sprejemnikov. To
je , današnja AVTOMATIKA oz. kakor so jo prvotno imenovali TELEKOMUNIKACIJE. Razvoj je šel hitro še dalje. Ko so v TELEKOMUNIKACIJAH pričeli tudi z izdelovanjem televizorjev, so bili prostori nenadoma pretesni in tovarna je preselila montažo radijskih sprejemnikov v Sežano. Žal proizvodni prostori tamkaj niso ustrezali, saj so bili že skraja namenjeni za neko majhno tekstilno tovarno.
Obrat radijskih sprejemnikov je tako nekaj let posloval pod okriljem AVTOMATIKE. Toda ne dolgo. Kolektiv si je kmalu zaželel samostojnega poslovanja. Čeprav so finančni rezultati v AVTOMATIKI jasno kazali, da obrat kot čista montaža sprejemnikov nima dobička in proizvaja celo z izgubo, jim tega tistikrat v Sežani nihče ni verjel.' Obrat je zagotavljal, da ne posluje z izgubo, da ima dovolj strokovnega kadra za skupne . službe in želi Samostojen obračun. Vztrajno je terjal osamosvojitev in jo tudi dosegeL
USODA MONTAŽNE
TOVARNE
liki nižjih cen in daljših pla- bivše TELEKOMUNIKACI-čilnih rokov. To pa pomeni JE. Kar se tiče tega, imajo le. zatovamo v Sežani še večjo pe načrte, vendar so nekoli, izgubo in daljšo nelikvidnost, ko kasni.
Manjše serije sprejemnikov Drugo je problem dobav in nižje prodajne cene (proiz- kooperantov. Nabava sestav-vodnja radijskih sprejemni- nih delov bi moraja biti ved-


Montaža radijskih sprejemnikov v Sežani
Kontrola radijskih sprejemnikov
Pomoč arabskim narodom
(Dalje s 1. strani) nih šil, z njihovo solidarnostjo in učinkovito pomočjo žrtvam agresije. To je edini način, da se prepreči nadaljna vojna širšega obsega.
Agresija Izraela na arabske države-je povzročila, da je veliko pripadnikov arabskih narodov ostalo brez strehe in najnujnejših življenjskih potrebščin.
§■ Jugoslovanski narodi, kakor tudi ostala Svetovna napredna javnost so začeli- zbirati pomoč Za Arabce. H kon-i kremni pomoči je pristopila tudi že vrsta naših družbeno-
političnih in delovnih organizacij. Dolžnost je, da se tudi naše združeno podjetje vključi v to akcijo. Zato priporočamo vsem sindikalnim podružnicam in samoupravnim organom, organizaciji ZP in delovni enoti strokovnih služb, da se povežejo s pristojnimi teritorialnimi štabi za organiziranje pomoči in da sprejmejo ustrezne sklepe ža dpdelileg čim večje , pomoči arabskim narodom,. žrtvam izraelske agresije.
Sindikalni odbor Združenega podjetja »ISKRA«
Nedvomno je tovarna v razdobju , samostojnega poslovanja napravila precejšen napredek. Proizvodnja 'se je povečala, njen delež pri prodaji radijskih sprejemnikov i, v državi je. narasel. Lanski zaključni račun je . bil zadovoljiv Poslovno leto je tovarna zaklju-čila . brez izgub, a tudi .brez pravega dobička. Za Sklade je zmanjkalo sredstev. Obeti .za letošnje leto so bili boljši; saj uživa naše podjetje velik 'renome, zlasti zaradi dobre kvalitete, sprejemnikov. V tem pogledu tovarni ni kaj očitati,: čeprav je; imela nekaj bojev s konstrukcijskim oddelkom ZZA, ki,ni dal vedno tistega od sebe, kar so v tovarni pričakovali.
Od celotne proizvodnje je v določeni meri zatajil le izvoz. Tovarna je precej zamujala z dobavnimi roki in tudi posebna kvaliteta ni vselej ustrezala. Ker pa je izvoz neposredno povezah z uvozom reprodukcijskega materiala, je to še dodatni problem. Kje bo tovarna < dobila letos precejšnji devizni manjko* je vprašanje, na katerega nihče ne ve Odgovora.
PSO je po izčrpni analizi trga zahteval, da tovarna za drugo polletje zniža proizvodnjo sprejemnikov, ker ■planirano količino ne bo mogla prodati zaradi spremenjene situacije na tržišču. Trgovin-, ska mreža ima na zalogi dovolj sprejemnikov od obeh tovarn, v državi, transistor-ske pa poleg tega še iz uvoza. Ker bi 'se rada znebila zalog, znižuje cene sprejemnikom in ne sklepa pogodb za nove kontingente. Ce hoče PSO prodati planirano količino sprejemnikov, mora nuditi kupcem boljše poaoie v ©b-
kov ima pri nas in tudi v konkurenčnem podjetju naj-nižjo akumulacijo), in daljši plačilni roki,| pa pomenijo za tovarno izredno ¡težak problem.
KAJ TARE TOVARNO - Vzrok, za ■ finančno izgubo, vsaj 'tako zatrjujejo v tovarni, prispevajo - predragi ; sestavni:; deli. V primerjavi s cenami, na zahodu. So pri nas dva do- trikrat dražji; Seveda je s tem. onemogočena vsaka konkurenčnost v tujini Zaradi letošnjega izvoza je nastal tudi finančni primanjkljaj.-
. Drugi vzrok'so zelo neredne dobave elementov in polizdelkov kooperantov. 'Največje. težave imajo celo s tovarnami našega podjetja. Zaradi/ nedobavljenih gramofonov, potenciometrov;' blaga za zvočnike se je proizvodnja že- nekajkrat ustavila, kar povzroča seveda precejšnjo izgubo:
V- tovarni so letos, poveča-, li produktivnost dela, namestili' sposobne . ljudi v strokovnih shižbhh, npr. nribavi, znižali število režijskih de-' lavcev, toda .vse to ni pomagalo, da bi prebrodili že opisane težave. Manjka jim 500 milijonov S dinarjev obratovalnih sredstev, rabili pa bi tudi premostitveni kredit ža prehod iz položaja, ki ga je zakrivila nenadna slabša tržna situacija. Poleg zunanjih zahtevkov računajo vtudi na pomoč .organizacij našega ZP. Tako mehi tovarna. ; 4
Pri presoji sedanjega polo-, žeja in upoštevanju vseh dejstev, vse kaže, da v tovarni le niso naredili vsega za dosego absolutne rentabilnosti.
, Prvo, zanemarili so tehnologijo, ki je v precejšnji,,meri še ista, kot so jo uvedle.
no pravočasna, za vsak izgubljeni dan po krivdi »kooperanta pa bi morala tovarna terjati povračilo za izgubljen dohodek. Tod. pa se vsiljuje vprašanje, če ni morda tudi tovarniška nabava kriva za zastoje.
. Tretje dejstvo je boljša prilagodljivost tržnim potrebam. Tovarna bi morala predvideti posledice gospo-darške reforme z manjšo možnostjo potrošnikov do nakupa sprejemnikovin si pravočasno preskrbeti dopolnilni Sortiment za prehodno nestabilno tržno razdobje. Vso možnost je imela pri ponudbi tovarne »Aparati« v .Ljubljani za prevzem -v proizvodnje televizijskih" stabiliza-. torjev.. Proizvodnja. je-telj v vrednosti 1.200 riiílijohóv S dinarjev bi ji zagotovila normalno poslovanje zlasti zaradi nezasedene navij alnice, Toda ponudbo je odklonila.
Najbolj opazno je poslovanje, samó. Majhna. akumulacija tovarne v obliki montažnega dela spričo . prejšnjih' 22 proizvajalcev radijskih sprejemnikov bi morala biti imperativ za odlično organizacijo dela in zelo majhnimi stroški. Skratka'— celotno poslovanje tovarne bi moralo,, biti do potankosti preštudirano š 'prikazom na vsak porabljeni dinar.
Na posebnem sestanku vseh odgovornih v tovarni Skupaj s predstavniki PSO, uprave ZP' ter NO prejšnji teden je dobila tovarna-nalog, da analizira nastali položaj in v roku enega tedna izdela podroben plan sanacije z vsemi variantami-za razpravo in ukrepanje.
O prédlogu za sanacijo bomo poročali kasneje.
Marjan Kralj .

pismo iz tovarne »Aparati«
Pomoč vietnamskemu ljudstvu
Sindikalna podružnica v tovarni »Električni aparati« Ljubljana, je ob sodelovanju z ostalimi druž-beno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi pripravila akcijo za pomoč vietnamskemu ljudstvu, ki se bori za svojo nafcionalno in socialno svobodo, proti agresiji ameriških imperialistov. Zavedajoč se trpljenja in gorja, ki ga povzroča vojna — saj smo tudi sami v nedavni zgodovini občutili teror okupacije, in zaupajoč v moralno oporo, ki jo v borbi za svobodo nudi široka solidarnost delovnih ljudi, ter vseh demokratičnih sil po svetu, so samoupravni organi tovarne dodelili občinskemu štabu za pomoč Vietnamu 250.000 S din. Prav tako se je k akciji za dobrovoljno oddajo krvi prijavilo tudi 36 članov kolektiva. Številka je zelo zadovoljiva, če upoštevamo, da je v tovarni že pred kratkim sodelovalo pri redni krvodajalski akciji še. 53 članov kolektiva.
Tako se je tudi kolektiv »Aparati« priključil v tisto široko fronto po celem svetu, ki se aktivno bori za prekinitev nasilnosti na Daljnem vzhodu oz. v fronto, ki odločno zahteva, da se velesile ne vmešavajo v življenje dn politiko malih narodov in ne spreminjajo njihovega ozemlja v krvavo področje za svoje orožje ter v interesne sfere svoje zavoje-valnosti.
P.
Komisije, strokovna pomoč samoupravnim organom
Pri organih upravljanja ZP — ISKRA so strokovne komisije, id so le-temu v pomoč in ki dajejo strokovna stališča do posameznih problemov. Da bi delo komisij čimprej zaživelo, sta predsednika DS in UO — ZP sklicala predsednike vseh komisij na skupen razgovor. Vsi predsedniki komisij so pokazali mnogo volje in interesa, da svoje komisije s sprejetjem delovnega programa razširijo in tako pomagajo organu, ki jih je ustanovil.
Na splošno je bilo ugotovljeno, da je delo nekaterih komisij zelo okrnjeno, ker že dokončno odločajo v organizacijah, oz. nimajo na razpolago finančnih sredstev za svojo dejavnost itd. Vsi so si, bili enotni, da je razdrobljenost reševanja problemov po organizacijah prej škodljiva za organizacije kot koristna, zato bi bilo bolje, če se nekatere zadeve obravnavale centralno .(štipendiranje); V nadaljevanju šo obravnavali delo posameznih komisij, težave,, ki pri tem nanje naletijo itd.
KOMISIJA ZA TEHNIČNE
IZBOLJŠAVE IN
RACIONALIZACIJO
V pretekli mandatni dobi je ta komisija imela zelo malo dela, ker ni imela .ustreznih prijav. Splošno mnenje je bilo, da se na tem področju zelo malo in slabo dela. Vsi so bili enotnega stališča, da bi morale ustrezne strokovne službe po organizacijah stalno delati na tem področju, ne pa to prepuščati izključno komisiji, ki se same občasno .sestane. “
Prav na področju izumov, tehničnih izboljšav, patentov, idej,.koristnih predlogov itd. imamo ogromno notranjo rezervo, (ki jo pa zelo malo izkoriščamo; lahko bi rekli zanemarjamo, ne stimuliramo
itd. Istočasno pa tudi vemo, da je Jugoslavija praktično na- zadnjem mestu v Evropi na tem področju. Še sedaj, . ko uvajamo ekonomsko re-; formo, še nismo začeli ekonomsko razmišljati..' .Vsaka koristna ideja je zunaj nagrajena, ker vedo, da jim .prinese ekonomsko korist, pri nas pa stojimo na stali-. šču, da če nekdo nekaj nove-' ga »pogrunta«, je pač to nje-,gova službena dolžnost!? Prav to, zgrešeno stališče nas je privedlo skoraj ■ zadnje mesto na tem tako važnem področju tehničnega (ekonomskega) napredka. Kritične pripombe so bile izrečene tudi na račun pravilnika za tehnične izboljšave in racionalizacijo — (ni stimulativen),'kar je treba nujno popraviti. Komisija bo vzela v svoj delovni program, da te pomanjkljivosti odpravi in da to področje dejavnosti ustrezno zaživi v cilju tehničnega in ekonomskega napredka naših organizacij.
KOMISIJA ZA
ŠTIPENDIJE
Uvodoma je bilo poudarjeno, da je neenotno vodenje na -tem področju samo v škodo ZP oziroma posameznih organizacij. Enotno vodenje 'štipendistov, . oziroma enotna politika ZP do. posameznih (Dalje na 6. strani)
FILIALE JEMLJEJO POBUDO V SVOJE ROKE
S seminarja polprevodniške tehnike na Reki
Novi zakon o blagovnem poslovanju: Filiala kot poslovna trgovska organizacija je dolžna nuditi kupcu trgovske usluge — od prodaje do servisnega vzdrževanja in montaže
V najnovejši organizacijski shemi prodajno servisne organizacije je filialam odmerjena nova vloga. V bodoče naj predstavljajo zaokrožene teritorialno-poslovne enote, ki združujejo v sebi vse dejavnosti smotrnega trgovskega poslovanja: prodajo blaga in storitev. Podobno koncepcijo smo imeli že pred leti, ko smo prvič začrtali na komercialni mapi PSO »meje« posameznih prodajnih področij. Ali gre sedaj za nov eksperiment, za vračanje na »preživele pozicije«?
. Z gotovostjo lahko trdimo, delovanju s centralno prodaj-da tokrat ne gre za poraz no organizacijo PSO) . poslale centralističnih tendenc v na- na teren svoje najboljšes troši prodajni politiki — . v kovnjake in jim namenile prid decentralizacije poslov " in odgovornosti. Kaže, da je do tega moralo priti. Medtem, ko smo še do včeraj pre- -J mišljali o tem, kaj je učin-' kovitejše in cenejše- — držati prave terenske ambasade — filiale z vsemi iz tega izvirajočimi pravicami in dejansko odgovornostjo, ali pa poslovati po sistemu zastopništev — nas je novi zakon o blagovnem poslovanju posta- . vil pred nedvoumno odločitev: Filiala kot poslovna trgovska organizacija je dolžna nuditi kupcu kompletne trgovske usluge — od prodaje do servisnega vzdrževanja in montaže.
Za trgovino z industrijskim blagom in uslugami pomeni, • da se s prodajo določenega industrijskega artikla šele odpre serija dolgoročnih obveznosti prodajalca', ki so mu lahko v prid ali škodo. Odvisno je od tega, ali gledamo v kupcu enkratnega odjemalca, ali pa stalno stranko, klienta, s katerim nas vežejo mimo zakonitih -obveznosti tudi splošno .veljavna načela o ugledu hiše in poslovni morali.
Odkar je postalo ja^no, da je distribucijski način' poslovanja dokončno izgubil tla pod nogami, jo postalo očitno tudi dejstvo, da naš obsto-' ječi centralni prodajni aparat v nobenem primeru ne bo kos dokaj nepričakovanemu preokretu, ki ga z vso silovitostjo narekuje refor- 1 ma. Zato ni prenos poslov na filiale nikak tvegan -eksperiment, čigar učinkovitost velja znova postaviti na tehtnico.
Poslovna decentralizacija je alternativa, ne jutrišnjega, temveč današnjega dne. f
Čeprav je znano, da je pri * takšnih naglih zaokretih najtežje premagati zakon vztrajnosti v človeškem-mišljenju in ravnanju, kaže, da je ideja decentralizacije poslovanja — navzlic mnogini do sedaj še nepredvidenim nevarnostim, naletela pri naših, filialah na dober sprejem. Proces odločanja v duhu novih koncepcij, je nedvomno pospeši-: la težnja nekaterih proizvodnih organizacij, bi so (v so-
dokaj nehvaležno vlogo prodajnih inženirjev.
V znaku novih koncepcij o vlogi filial je vsekakor pobuda reške filiale. Takoj po uspešno zaključenem blejskem seminarju o polprevod-niški tehniki, je direktor filiale tov. Milutin Baršič zaprosil prireditelje seminarja za novo demonstracijo te razmeroma še neznane proizvod-
fDalie na 6. strani)
Mikser »Galeb« vam v nekaj minutah zmeša raznovrstne pijače, majoneze In kreme, zdrobi zelenjavo, stlači zelenjavo za juhe in omake, zmeša vsakovrstno zelenjavo — Cena za naše člane le 14.100 S din.
Ekipa je torej sestavljena tako, da bolje skoraj ne bi mogla biti! Vsi so odlični ple_ zalci, z dolgoletnimi izkušnjami in dobri poznavalci domačih in tujih gora do višine 5000 m in več. Čeprav še ni točno znano kakšen razpored in program predvideva vodstvo tabora, so se na
vzpone tudi teoretično dobro Izdelek Iskrine tovarne v Otočah (od leve); temperaturni merilnik s termistorjem tip TS 6Aj uhmeter tip OS 6A; voltme* pripravili! Najbolj se navdu- ter za izmenični tok tip CS 6A; voltampermeter za enosmerni tok tip BS6A
Lepo priznanje našemu alpinistu
Novi izdelki tovarne instrumentov Otoče
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka — Telefon št. 22-221 — int. 333
FRANCI EKAR POJDE NA PAMIR
Vodstvo sovjetskih alpinistov je letos povabilo tudi našo odpravo, da se udeleži velikega alpinističnega tabora pod Pikom Lenina v Pamirju, ki se je bo udeležil tudi tov. Franci Ekar, član Iskrinega kolektiva v Kranju. Tabor organizirajo v počastitev 50. obletnice SSSR, nanj pa so povabili večino evropskih držav in mnogo najboljših plezalcev.
Prvi povojni stik s sovjetskimi gorami smo zabeležili leta 1956. Tedaj je v gore Kavkaza odpotovala skupina predstavnikov vseh planinskih organizacij Jugoslavije, med njimi tudi trije iz Slovenije. Leta 1963 so bili v taboru pod Elbrusom prvič tudi naši izbrani alpinisti, med njimi tudi kar štirje člani PD Kranj. Naslednje leto prav tako! V letih 1965 in 1966 je bilo torišče za spremembo v skupini Bezengi, ki jo upravičeno.; nazivajo tudi »Prezidij Kavkaza«. Letos pa je končno na vrsti tudi azijsko gorstvo Pamir, za obisk katerega je bilo dosedaj že večkrat zaman zaprošeno.
šujejo za izredno težavno in grandiozno prečenje prek Razdelnaje (6148 m) na Pik Lenina (7134 m), čeprav je tudi direkten vzpon na vrh izredno mikaven! Za tega pa bo verjetno dobilo odobren je le malo navez, saj je izredno izpostavljen objektivnim ne--varnostim in uporaben le v najboljših razmerah. Sestop bo verjetno v vsakem primeru potekal v smeri tretje možne variante, tam, kjer so. na vrh prišli prvopristopniki.
Ob priliki razgovora s tov. Ekarjem, ki je bil že enkrat, na, Kavkazu, smo izvedeli še marsikaj:, zanimivega, kar osvetljuje predvsem priprave in-izbiro kandidatov, ter njegove poglede na naš alpinizem.
t. j. do 16. VII. še kar največ lepih nedelj, da bi jih lahko izkoristili še za nekaj težjih vzponov!
Na pot bodo torej odšli
16.	VII. in se po petih dneh vožnje z vlakom ustavili v mestu Oš. Od tu dalje jih Čaka nepoznan teren, brez pravih komunikacij in poznavalcev. Le redkim je bilo doslej dano da so stopili na 7134 m visoki ih ošiljeni vrh Pik Lenina, ali pa na nižje, ki so predvideni za aklimati-zacijstke vzpone. Upajmo, da se bodo letos njim priključili -še naši fantje, saj bo od njihovega uspeha odvisno nadaljnje sodelovanje s so.vjet-; skimi alpinisti in nadaljnje, odprave.
Vsem članom odprave želimo na nadaljnji poti obilo prijetnih doživetij, predvsem pa da bi se srečno vrnili in da. bi jih tudi' nam -— v besedi in sliki posredovali.
fs
Panelni instrumenti za vgradnjo BN 11, BN 21
Tovarna električnih merilnih instrumentov je letošnje leto izpopolnila svoj program panelnih instrumentov za vgradnjo z novim instrumentom BN 11. Instrument odlikuje odličen merilni sistem, prozoren pokrov pa omogoča .daljšo skalo kot je to mogoče doseči pri instrumentih klasične 'oblike pri istih „gabaritih.
Instrumentu BN ll bo še to leto sledil instrument BN 21, ki bo iste oblike. Pomembna pridobitev v izboru instrumentov1 pa bodo izvedbe instrumentov z zelo veliko:: napetostno občutljivostjo. V teh primerih bo in-strument izveden z merilnim sistemom z vrtljivo tuljavico, vrtljivi organ pa je oiežajen
na napetem traku. V taki iz. vedbi bo tovarna v Otočah izdelovala instrumente z naj-, nižjimi tokovnimi dosegi 10 pA.
PRENOSNI TEMPERATURNI INSTRUMENT
TS6A	,
Tovarna je dopolnila famili-jo instrumentov žepne ižved-' be z novim instrumentom za: merjenje . temperature, S: termi storskim otipavanjem. Prednost instrumenta TS6A pred ostalimi načini morje, n ja temperature je v izvedbi tipala, ki zaradi majhne mase termistorske konice lahko hitro reagira na toplotne spremembe in s tem omogoča hitro in razmerama natančno merjenje temperatur re Zaradi omenjenih lastnosti je zelo uporaben v iabo-, ratorijih, obratih in delavni--. cah, kjer je potrebno‘meriti ali kontrolirati tempera^, ture na posameznih točkah stroja, orodja oz, povsod, kjer želimo izmeriti temperaturo določene točke na poljubni površini s temperaturo od 0 do 200" C.
Instrument bo prav gotovo našel širok krog uporabni-, kov tudi pori Iskrinih strokovnjakih v merilnicah, laboratorijih, orodjarnah in v obratih.
Vse podrobne informacije daje PSO — branža merilna tehnika.
— O —
Franci Ekar
Odpravo na Pamir bo vodil predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, član ene naših doslej najbolj uspešnih navez. Drugi bo Sandi Blažina, ki je bil leta 1964 vodja odprave v Cor-dillero Real (Južna Amerika). Pavel Dimitrov, tretji udeleženec je doma z Jesenic in se je doslej izkazal predvsem kot udeleženec II. jugoslovanske himalajske odprave. Franci Ekar, načelnik alpinističnega odseka v. Kranju in član našega kolektiva je večini že poznan kot predavatelj in planinski pisec. Ante Mahkota, urednik revije Avto in alpinist, ki se lahko pohvali že z mnogimi najtežjimi vzponi doma in v tujini, je peti udeleženec. Zadnji — šesti, pa je Peter Sčetinin, ki je prav gotovo eden najbolj uspešnih plezalcev zadnjih let’ in načelnik Akademskega AO iz Ljubljane.
»Vesel sem,« je izjavil, »da sem med -izbranci, saj nas je komaj šesti« To ni priznanje le meni, pač pa tudi alpinizmu v našem Kranju! Alpinizem, ki ima pri nas sicer še vedno premalo privržencev, se je namreč v zadnjem času tako razvil, da prihajajo v poštev’za odprave le najbolj aktivni med najboljšimi. Potrebno je veliko naporov in stroškov, ter organizacijskega dela da si izbran za kandidata. No — letos smo v Kranju dobro zastavili! Od skupno 16 prvenstvenih vzponov kolikor jih je bilo, opravljeno v Sloveniji-doslej, smo jih opravili mi kar 6, to pa se seveda močno pozna tudi v naši kondiciji.
V kolikor bomo vsi člani odprave pravočasno dobili odobrene dopuste, kar v trenutni situaciji tudi ni kar
tako, upam da no: bomo ra- Novi Instrument BN 11 odlikuje merilni sistem, prozoren zočarali! Seveda pa bi želeli, pokrov pa omogoča daljšo skalo kot pri instrumentih da bi bilo do našega odhoda, klasičnih oblik
Tovariš Tone Klun, urejevalec v obratu avtomatskih telefonskih central v Kranju, je zaposlen v »Iskri« že štirinajsto leto
OBVESTILO
Maslednja številka bo izšla 14. julija -— Vabimo dopišnike, da nam poročajo o praznovanju dneva borca.
Uredništvo
Pred sezono sejmov
Naša prodaja se udeležuje sejmov še vedno nekako sramežljivo, dasiravno priteče v maloprodajno blagajno iz tega marsikak dinar, ki se sicer ogne rednih prodajaln. Vzrok temu je verjetno v zastarelem pojmovanju, da se ISKRA lahko pojavi samo na večjih gospodarskih prireditvah, v strogo razstavnem stilu, izogiblje se vsega, kar bi bilo podobno »vašarju«.
Reforma in vse, kar je v zvezi z njo, nas sili, da kar najhitreje menjamo pojme in navade. Tudi sejemski dinar je dobra moneta — o tem nihče več ne dvomi. Nekam težje gre v prizadevanjih, da pri, udeležbah na sejmih ujamemo pravi: stil in da se na njih obnašamo tako, kot velevajo stara sejemska pravila.
Obiskovalci sejmov zahtevajo, da so cene: resnično sejemske, to je občutno nižje, pri čemer so pripravljeni tudi nekoliko popustiti glede zahtevane kvalitete. Tudi glede nudenja blaga je razlika med redno prodajo v stalnih lokalih in med prodajo po nepisanih sejemskih pravilih. Ujeti je treba pravšno mero in ustrezen način ponudbe, ki se pri tehničnem blagu, močno razlikuje Od prodaje navedenih, vsakomur razumljivih predmetov.
Že zdavnaj je vzniknila ideja, da bi morala golo prodajno dejavnost | na sejmu spremljati demonstriranje rabe prodajnega' blaga (vrtalnih strojev, gospodinjskih aparatov ipd.), kar bi prodajalcu olajšalo prodajni govor, celotnemu . nastopu pa dalo ustrezen'videz in vsebino. V tem pogledu je servisna uprava svoje dni pokazala
polno razumevanje in odstopila svoje ljudi, ki so na sejmu bodisi opravljali zastonj manjša popravila, bodisi prikazovali rabo tehničnih artiklov. Pri teh prizadevanjih smo lahko zasledili dve pomanjkljivosti. Demonstratorji so syojo vlogo vzeli preveč enostavno, brez naprej izdelanega »scenarija«, kar je močno omajalo končni efekt in cilj tega povsem prodajnega prijema. Razen tega so nekateri pričakovali? od demonstracij takojšen in viden uspeh: niso pač računali s tem, da gre pri tem za pridobivanje klientele na posre-
den način, pri čemer si od enkratnega - nastopa res na more obetati spektakularnih uspehov. Kot povsod — tudi pri teh nastopih mora pre!-vladovati načrtnost, preciznost in sistem, preračunano na daljši rok in na redna sistematične akcije.
Predvsem velja opozoriti, da veljajo v prodaji vedno ena in ista osnovna načela, pa naj si gre za prodajalca vžigalic ali pa za ponujanje tehničnega blaga. Spreminja se samo prodajni objekt in okolje ter ustrezni »scenarij«.	' ' f
M. L. •
Lipnica: Marta Mohorič ob namestitvi kazalcev pri uri »Jerica« tipa III
Nujnost akcije: »Pomen ginekoloških pregledov«
V maju 1967- je obratna ambulanta »ISKRA« v Pržanu organizirala ginekološke preglede žensk, zaposlenih v tovarni na Pržanu. Preglede je izvršil ginekolog dr. Daniel BREŽIC, Šef, ginekološkega oddelka bolnice dr. PETRA DRŽAJA v Šiški. Pred pričetkom pregledov je obratna ambulanta »ISKRA« Pržan pripravila za delavke tudi dvoje predavanj o pomenu in važnosti pregledov.
Propagandi,, v kateri je delovala predvsem socialna Blužba tovarne, se imamo za, hvaliti, da je naša akcija dobro uspela in da se .proti pričakovanju nadaljuje še Bedaj. Za preglede same srrib oskrbeli prav specifične formularje, nabavili ; potreben material, inštrumente pa nam je deloma posodila bolnica P. DERŽAJA v Šiški. Pregledi Bo se izvrševali v dopoldanskih in popoldanskih urah v
prostorih OA »ISKRA« Pržan.
Pregledi so zajeli: jemanje podatkov in anamneze, ginekološko palpatorni, kolpo-skopski pregled, pregled brisov na floro in atipične celice. Po analizi vseh podatkov in rezultatov (brise je odčitaval histološki laboratorij ginekološke klinike v Ljubljani) smo v posvetovanju z ginekologom organizirali tudi zdravljenje in evidenco obolelih delavk, ki imajo v tem pogledu tudi prednost v bolnici P, DRŽAJA.
Razen priloženih - statističnih rezultatov; smo’' pri. ginekoloških pregledih prišli še do naslednjih zanimivih rezultatov:
9 Na redne preglede hodi 78 delavk. Te preglede opravlja vsaka pri svojem ginekologu, i brez centralnega vodenja podatkov in brez upoštevanja kolektiva pri obdelavi rezultatov. Rezultati so od-
visni od uvidevnosti posameznikov in ginekologa.
9 Našli smo ženo, ki je bila pregledana pred kratkim, pa tudi ženo, ki pri 56 letih še ni bila nikoli pri ginekologu. V splošnem (povprečno) 6 let ni bila Vsaka od pregledanih pri ginekologu. Od teh še ni bilo nikoli pri ginekologu 22, več kot 10 let 3, kot 6 let 15, kot 3 leta 38 in do treh let 87.
9 Priznanih abortusov je, 92. Pri tem moramo vedeti, da so to številke, ki so jih pregledanke same povedale, da torej niso .redne in da je .število na vsak način večje, morda še enkrafcvečje. Nastane tako številka, nad katero se moramo zamisliti.
Dejstva: Od 308 žena je bilo pregledanih 165. Od teh je zdravniški izvid pokazal, da' je med njimi 104 zdravih, 61 pa bolnih. Specialni pregled bolnih kaže naslednjo sliko: 37,88 % lažja obolenja, vnet-
ja; 27,7% sum na resna obolenja, potrebna je , stroga kontrola, 10,17 % resna obolenja, rak.
Navedena dejstva kažejo na premajhno zdravstveno prosveto naših žena, na vse premalo dela zdravstvene in socialne službe na tem področju in na povezanost tega dejstva z naravnost pretresljivimi rezultati. Tudi ginekolog je priznal, da kljub vsem ni pričakoval tako poraznih rezultatov.
Z ozirom na opravljeni, preglede in takojšnjo terapijo prizadetih, se je v zadnjem mesecu v ambulanti zvišal stalež in so ginekološka obolenja na prvem mestu. Prepričani smo, da pričenjamo z gašenjem požara, • vendar še pred vzplamtenjem. Vse sedaj odkrite. bolezni bi se v veliko hujši ih morda že ne-izboljšljivi Obliki nujno pokazale. same. od Sebe, morda malo kasneje in zahtevale ve-, liko večja . materialna sredstva in življenja!
Z dokazanimi dejstvi mir-: no lahko zagovarjamo nujnost naše akcije, delno uspešnost, p popolnem uspehu pa
bomo dokončno povedali šele čez leta. Že danes'ibi pri finančni kalkulaciji, lahko dosegli dokajšnji prihranek pri trenutnem stanju 6 resnejših že ugotovljenih obolenj. Tovarna pri eni delavki izgubi
9.000	S din na dan, in če se danes'zdravi 2 meseca, bi se kasneje najmanj 6 mesecev,-če ne dosmrtno! Kje pa so številke, o katerih bomo šele po nekaterih preiskavah lahko z zagotovostjo rekli, da so nam prihranile milijona In končno: kaj pomeni ves ta denar v primerjavi z zdravjem in zadovoljstvom delavk? Kakšni moralni, socialni in morda tudi težji slučaji so in bodo rešeni že vzporedno s temi pregledi! I Zaključek: akcija ginekolog ških pregledov je bila dobro pripravljena, je dobro uspela in nam pokazala na velilž zdravstveno-Socialni problem v .tovarni, ki ga je treba reševati in čimprej tudi rešiti.' Pri tem sb in bodo prihranjen na mnoga in raznolika sred-; st v*.
Upravnik O A »ISKRA« 1 Prža4 Dr. Ante Jenčič
Komisije, strokovna pomoč.
(Nadaljevanje s 3. strani) sol, fakultet itd. je nujna. Če je ta tako važna dejavnost za naše ZP enotno in strokovno vodena, bo uspeh povsem drugačen, kot je sedaj. Štipendiste je od prvega leta študija nujno treba vzgajati v Iskrinem duhu, voditi z njimi ustrezne kontakte oz. razgovore,: seznanjati: jih z našo proizvodnjo in da že v času študija točno vedo, na katerem področju bodo dela-
li.	S tem se bo vsak štipendist že med študijem lahko posvetil določenemu področju-
Neposreden kontakt pri študentih je zelo važen za Ibodoče delavce našega podjetja. Tako politiko pa se lahko vodi le skupno, s primernim strokovnim kadrom in to na enem mestu! S tem načinom vodenja strokovne politike, se posameznim organizacijam prav nič ne krši njihova samostojnost, nasprotno — pomaga se jim do sposobnega strokovnega kadra.
Zaključek razgovora je .bil, da se vse delovne organizacije vključijo v ZP na področju štipendiranja- in kadrovanja.
ORGANIZACIJSKO-
KADROVSKA
KOMISIJA
Ta komisija ima tudi mnogo dela na področju organizacije in kadrovanja. — posebno vodilnih delavcev ZP in organizacij. V letu 1-968 bo izvedena reelekcija za direktorska mesta, umestno pa bi bilo, da bi to napravili tudi za nekatera ostala vodilna mesta. Predsednik komisije je posebej poudaril poveza-
nost v delu s strokovnimi službami podejtja, izdelavo potrebnih materialov itd., kar bo komisiji olajšalo de-
lo.	Bana je bila tudi zahteva, da se obstoječi poslovnik dopolni — popravi. Komisija bo močno angažirana na izdelavi oz. obravnavi nove organizacije ZP.
KOMISIJA ZA
GOSPODARSTVO
Komisija za gospodarstvo je bila in bo tudi naprej najbolj obremenjena z delom, ‘Saj ta 1 komisija obravnava vse problematične primere, ki j ib ni malo, posebno sedaj ob izvajanju gospodarske reforme. Komisija je po številu najmočnejša in strokovno dobro zasedena. Komisija obravnava poleg, vrste tekočih zadev tudi gospodarski plan? ZP, zaključni račun ZP itd.
KOMISIJA ZA
DRUŽBENI STANDARD
Komisija je do sedaj v glavnem obravnavala dejavnost Počitniške skupnosti ZP. Predsednik komisije pa se je zavzel, da mora komisija nujno razširiti svoj. delokrog na vsa področja družbenega standarda (letovanje, prehrana delavcev, stanovanja, izleti, šport itd.). Ker je dejavnost te komisije tesno povezana s standardom delavcev, je prav, da ta komisija aktivno deluje na vseh področjih svoje dejavnosti in tako pomaga izboljševati družbeni Standard zaposlenih. čeprav komisija nima na razpolago finančnih sredstev, bo že mnogo'napravila,
če bo posredovala samoupravnim organom koristne predloge in predlagala ustrezne rešitve posameznim orga-zacijam s tega področja itd.
Govorili so tudi o nizkih OD, o čemer bi morale organizacije voditi stalno skrb.
V nadaljevanju so razpravljali tudi o ostalih komisijah, ki so pri samoupravnih organih ZP, ki imajo z ozirom na ZP manj dela, kajti problematika, ki spada v njihovo področje reševanja, se dokončno reši, že v organizacijah, tako kot predvideva statut ZP.
Razgovor je bil zelo uspešen, saj so se izmenjala koristna stališča in' dale gotove-smernice za delo posameznih komisij, Vse kaže, da bi bil tak razgovor predsednikov komisij potrebno še sklicati med njihovo mandatno dobo, kjer bi.se pomenili o rezultatu, svojega dela in problemih, ki se venomer pojav-, ljajo.
Janez
Seminar o tankoplastnih vezjih in njihovi aplikaciji
V sodelovanju s tovarno Tesla Lanškroun, Raziskovalnim inštitutom elektrotehnične keramike iz Bradée Krâ-lové (VÜEK) in Raziskovalnim inštitutom A. S. Popova iz Prage (VÜST) je Dom tehnike (Dom techniky) ČSVTS Pardubice organiziral seminar o tankoplastnih vezjih in njihovi aplikaciji. Seminar jé bil v Pardubicah 14. in 15. junija tega leta. Udeležba je bila zelo številna — bilo je okrog 300 strokovnjakov. Od inozemcev sta bila prisotna le dva: dipl. inženir H. Gruber, NDR ter P. Tribušon, dipl. inž. iz Zavoda za avtomatizacijo.
Na programu je bilo 14 referatov, ki so obravnavali razvoj in perspektivo tankoplastnih vezij v ČSSR,. tehnologijo nanašanja tankih plasti, tankoplastne upore in kondenzatorje, magnetne tanke plasti (spominske elemente) aktivne tanke plasti,
Kje so kadri?
S seminarja...
(Nadaljevanje s 3. strani) nje na- Reki. Eiliali, ki je prevzela organizacijsko plat seminarja, je navzlic počitniški sezoni uspelo privabiti na predavanja, trboveljskih strokovnjakov »vrb« tehnične inteligence reške industrije. Inženirji in drugi udeleženci,, med katerimi so. bili • tudi univerzitetni profesorji in industrijski pedagogi, so z zanimanjem- sledili., izvajanjem izbranih strokovnjakov. V neuradnem pogovoru s predstavniki trboveljske tovarne so pohvalili iniciativo tako-filiale kot tovarne in dali vedeti, da bi npr. v ladjedelništvu marsikakšna deviza lahko ostala doma — če b: se vedelo kaj, več o tem, kaj -vse zmore trboveljska tovarna.
»Ne obetam si- takojšnjih, uspehov,« izjavlja direktor tovarne polprevodnikov tov. Leo Stirn,'»toda odločeni smo iti do konca po tej, za naše razmere revolucionarni poti seznanjanja javnosti z našimi — prav tako revolucionarnimi proizvodi in ustvarjanja neposrednih stikov s potencialnimi kupci. Pravzaprav pa nimamo izbire, zato Je ta odločitev toliko lažja«. Trdna
odločenost v očeh njegovih sodelavcev, ki so se nepričakovano- znašli v vlogi prodajnih, inženirjev, daje sluti-' ti, da. ne gre za goli op timi-1 zem.
. »V .miniaturizaciji elementov je bodočnost elektronike, avtomatizacije in moderne industrije nasploh.,Toda razlage njihove praktične uporabe "'msb enostavne, zato rabimo stalno in učinkovito pomoč ; vas strokovnjakov. Upam, da. boste v najkrajšem času dobili nova povabila s strani mojih kolegov direktorjev, .da na podoben način »prosvetite«. tudi druga teritorialna področja. — Toda ne pozabite na obljube, ki ste jih dali mojim ladjedeleem!«. Š temi besedami se je poslovil od predavateljske, ekipe’ direktor. Barčic,, očitno zadovoljen .z uspehom seminarja.
»In kdo bo vodil razvojna' dela?« je hkrati zaskrbelo inženirja Tomšiča iz ISKRE ter ing. Marica iz RIZ, glavni »žrtvi« tega misionarskega 'početja, Iko jim je direktor Štirn povedal,. da so pravkar dobili povabilo za udeležbo na mednarodnem seminarju ža avtomatizacijo v Zadru.
M. L.
V	OBRATU KERAMIČNIH •KONDENZATORJEV
V	ŽUŽEMBERKU MOČNO POGREŠAJO TEHNIŠKI STROKOVNI KADER
Vprašanje strokovnih ka-drov v Žužemberku je prišlo v ospredje predvsem tedaj, iko so. Začeli v obratu izdelovati trimerje — spremenljive kondenzatorje., S to proizvodnjo so začeli letos. Izdelek je interesanten tako za domač kot tuji trg. Kvaliteta je dobra, cena pa konkurenčna. Iz naštetega sledi,: da je razumljivo, , ee je kolektiv zainteresiran na tej proizvodnji in’ da bi dobri strokovni kadri lahko precej pripomogli h končni realizaciji, ’. , ■
Proizvodnjo stalno povečujejo, ker jim to diktira trg in prav .zato se pojavlja vprašanje strokovnega kadra kot, . kritično, če hočejo, da bo proizvodnja, stekla tako kot je treba. Ključno vprašanje, kako. pridobiti strokovni kader, pa je vsekakor stanovanjsko vprašanje* oz. zadevna finančna sredstva.
Nujno je, da obrat v Žužemberku čimprej dobi ustrezno rešitev, saj obrat kaže ugodno finančno sliko, s’ potencirano proizvodnjo, kvaliteto in Z' dobrim strokovnim tehniškim: kadrom, pa bi se ta slika Še izboljšala.
J
(tenkoplastne tranzistorje) in tankoplastne RC linije.
Organizirana je bila tudi izložba, ki je prikazovala tan-koplastne pasivne elemente, tankoplastne magnetne spominske elemente 'in različna hibridna vezja ter njihovo aplikacijo.
Iz referatov in izložbe je bilo razvidno, da so na področju tankoplastne mikroelektronike precej, napredovali in da so delali po predhodno določenem konceptu 'in programu.
V razpravi je nekaj disku-tantov načelo vprašanje, koliko so tankoplastna in hibridna: vezja potrebna, poleg monolitnih vezij ~ v siliciju. Odločno se je izkristaliziralo mnenje, da so potrebna prva in druga, ter da ena tehnologija dopolnjuje drugo. Disku-Janti so tudi govorili o programu nadaljnjih raziskav, razvaja, proizvodnje in aplikacije hibridnih, in monolitnih tankoplastnih, vezjih. Poudarili so potrebo po hitrejši in .obsežnejši aplikaciji mikroelektronike v industrijski in komercialni elektroniki.
Zanimiva je bila tudi diskusija delegata NDR. Povedal je, da so pri njih prišli v državnem merilu 'do enotnega koncepta glede 'raziskav in razvoja na podrpcjji mikroelektronike ter glede proizvodnje in- aplikacije' pašiv-nih in aktivnih elementov,' hibridnih in monolitnih vezij. Poudaril je, da planirani aktivni elementi . in hibridna vezja že sedaj močno vpliva- ■ jo na avtomatizacijo v njihovi industriji,, razvoj monolitnih vezij pa jim bo omogočil prehod na tretjo, generacijo elektronskih računali, nikbv.
P. Tribušon.
Od maturantov poklicne šole v Kranju sta se poslovila direktor šolskega centra inž. Pavle Prinčič in pridstojnik šole tov. Tone Tišler. Poprečne ocene se smatrajo kot dobre, kar kaže, da so se profesorji in učenci trudili za čhn boljši uspen. — čestitamo!
»Aparati« v sindikalnem pr ven • stvu ljubljanske podzveze
Nogometni klub »ISKRA — in vse je že kazalo, da bo so-sodeluiočim. tako nri noai
Naš razgovor
Nogometni klub »ISKRA — APARATI« tekmuje v sindikalnem prvenstvu nogometne podzveze V Ljubljani. To prvenstvo so nogometne ekipe sindikatov ljubljanskih podjetij igrale v dveh skupinah, kjer je v vsaki skupini sodelovalo po 'sedem ekip,, vse tekme pa so bile odigrane po sistemu lige. Dne 19. 6: 1967 pa so vsa moštva odigrala še finalno tekmo za končno uvrstitev na prvenstvu in to tako, da sta se moštvi z enako uvrstitvijo v svoji skupini pomerili še. med seboj — oba prvaka za prvo in drugo mesto na lestvici, oba drugoplasirana za tretje in četrto mesto itd.
V jesenskem delu nogometnega prvenstva nogometaši »Aparatov« niso bili za takšno tekmov&nje zadostno pripravljeni in uigrani pra/v^tako pa tudi riiso, imeli »šrecč« in, so. izgubili tekme tudi proti slabšim nasprotnikom. Tjako «o se ob koncu jesenskega,, dela . znašli na dnu lestvice
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za lepa in praktična darila vsem sodelavcem v montaži števcev in jim želim mnogo nadalj-nih uspehov.
ŠAVS IVANKA
in vse je že kazalo, da bo so-sodelnjočim, tako pri nogo-delovaaje na tem prvenstvu metu, kot pri ostalih pano-prava katastrofa za ekipo gah, dobra šola, da ž vzt-raj-»Aparatov«.	nim delom in dovoljnim tre- VPRAŠANJE: Bliža se 4.
Vendar se nogometaši niso ningom tudi amaterska 'eki- juMd — .dan borca. Vemo, da dali kar tako in so se že pred pa lahko lepo uspe, samo .če ?o borci zaposleni v, »Elek-začetkom spomladanskega de- je v njenih vrstah dovolj tromehaniki« v zadnjih letih la prvenstva dobro pri- vztrajnosti, poleta in trdne za ta dan prirav.ili partizan-pravljali, več trenirali in. se volje, da doseže zastavljeni sko slavje v različnih krajih; tudi solldneje uigrali. Poka- cilj. Vsak delni uspeh na tej zali so trdno voljo, da po- poti,. je. namreč že sam po pravijo zamujeno in da svoj sebi sila, ki vleče dalje, plasmam izboljšajo.	_ ,	».
..	.	In ker so naši nogometaši
To jim je tudi zares uspe- dokazaIi; da imajo te lasmo.
lo, saj s® v drugem delu tek- .{¡tj .-¿e? le- .sami hočejo jim movanja izgubili samotno preko p{>letja želiiI10 ¿ovdlj
lepih dni za trening in ui-gravanje, oh jesenskem novem prvenstvu pa še boljše mesto, koj so ga doslej.
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik pripravljalnega odbora za proslavo dneva borca tov. ANTON DERMOTA.
tekmo proiti »ISKRI — ZZA« s 3 : 0, vsa- ostala, srečanja pa so trdno odločili v -svojo korist. Tako so ekipo Železniške postaje' Ljubljana premagali s 5 : 1, nogometaše GP. .Grosuplje s 3:0, F.nergo-invešit š 7:1, Mercator . I. s 5:1 in Mercator II — s 5:0. S tem so v sv.oji skupini v
leta 1964 na Visokem v Polj anski dolini, 1965 v Dražgošah, lani pa v Železnikih. Kako je mišljeno letos?
ODGOVOR: Tej tradiciji se tudi letos ne bomo izneverili. Razlika je le v tem, ‘da, ni-
Šmarjetne gore. S tem bodo odpadli prevozni stroški.
VPRAŠANJE: Dan borca praznujemo 4. julija. Kako to, da se je komisija odločila za slavje 3. julija?
ODGOVOR: »Eleiktromehai mika« je prosto soboto- 1, julija zaradi praznika, ki pade na 4. julij, prenesla na 3. julij, ker je to bolj gospodarsko, kot če bi dvakrat ustavili proizvodnjo. Da -se bodo
mamo na razpolago sredstev Ijndje laže sprostili in da bodo res brezskrbno uživali v naravi, se je komisija o-dlo-
za prireditev slavja izven Kranja. Prav zato smo se od-ločili za-lokacijo v Stražišču C1la„5_a... jjrij' dosegli pri Kranju oz. nad šempeter-P. sko graščino ob vznožju
PRIMERJAVA PETMESEČNE PROIZVODNJE ZP ISKRA
končnem plasmanu zasedli		Izpolnitev v	Izpolnitev	V
odlično ¿tretje mesto ih do-	Tovarna	000 N din	089 N din	%
segli največ, kar se je po neuspehu iz prvega, dela sploh še dalo.		1966	1967	
	Elektroni ehanika	74.751	97.065	129,9
V finalni tekmi ’.je ekipa	Elementi	26.477	28-743.	108,6
»Aparatov« igrala z moštvom	Avtomatika	31.276	,21.276	68,0
ČZP »DELO« in dosegla do-	Sprejemniki	16.782	16.667	99,3
ber rezultat. S tem pa je v	Aparati f,	21.443	18.604	86,8
končni razvrstitvi vseh 14	Avtaelektrika	37.775	39.683	105,1
ekip sindikalnih moštev do-	Elektromotorji	.8.459	7.581	89,6
segla' zadovoljivo mesto.	Naprave	9.044	1L373	125,8
Ob koncu tega skromnega	Elektronika	6.978	3.973	56,9
poročila o eni izmed panog	Kondenzatorji	10.155	14.861	146,3
športne dejavnosti,- katere	Instrumenti	5.946	7.491 .	126,0
razvijamo kot obliko rekre-	Polprevodniki	7.007	6.948	99,2
acije v sindikatu tovarne	Usmerniki	4.889	4.662 |	95,4
električnih -aparatov. ;v Ljubljani, naj omenim samo še tole: Prvenstvo je lahko vsfan	Mikron	2.358	2.837	120,3
	SKUPAJ PODJETJE	263.494	2S7.068	108,9
VPRAŠANJE: Kakšen pa ja letošnji program?
ODGOVOR: Kot sem povedal, bo prireditev v Straži-. šču. Ob pol deveti uri je zbiranje udeležencev, ob- 9. url pa je zamišljen uvod v začetek slavja: Program: govori, in recitacije in borbene pesmi. Ob 10. uri malica, ob 10,30 začetek športnih prireditev, ob 13. uri kosilo za vsa prijavijence proslave; Ob 14. uri dalje prosta zabava, ¿ples, ob 19. uri pa zaključek praznovanja. Hkrati je prav,-če povem, da so od tod možni krajši izleti, -položili bomo tudi -venec k spomeniku padlega borca — Trojarja.’ Pred tem oz. 2 julija pa ho delegacija članov ZB obiskala borce, ki se nahajajo v bolnicah -t,- j/1 ha Golniku in v Ljubljani, čestitali jim . bomo k prazniku — dnevu borca in jifi tudi obdarili.
Prodaja na ameriški način
OBDAJA NAS
TRGO" V
Že sam naslov bo vzbudil pri določeni -(nemajhni) vrsti «delavcev -y prodajni; dejavnosti določen odpor. Kako? «Prodajam, že lepo število lat, z uspehom: kaj naj' me torej še. nauče ti Amerikanci? Drugi, bo-lj previdni (birokratski ,tip) pa ,se bodo hitro skrili %a do nedavna hžinkcmto parolo: socializem ¡in trgovina -kapitalističnegaJ tipa nimata. ničesar .skupnega! MecL narodna delitev dela, mednarodne. .kooperacije in koprodukcije — lari fari. Saj še domačega tržišča.-nismo obdelali kot je treba. Kaj nam je manjkalo, do ¡sedaj? .
Vsem, ki vidijo y sodobni, trgovini samo < »štabuno«. . in ne dobro, premišljen in organiziran sistem za. 'oimiboljše zadovoljevanje potrošnika, je odgovoril že zdavnaj, sam Lenin, ki je Svojim rojakom priporočal — mimo socialističnega poleta — predvsem , amerikansko poslovnost.
Dobro. Urejeno trgovsko, poslovanje je v interesu samega . proizvajalca. Ne samo zato, da bo bolje plasiral svoje proizvode;- -marveč tudi zato, da bo lahko zadovoljeval svoje lastne potrebe
pod najboljšimi pogoji. Kajti proizvajalec je obenem tudi največji, kupec: ne samo surovin, temveč -tudi polizdelkov in uslug.
OBDOBJE
»SPECIALISTOV«
Delitev dela v sodobni družbi je- povzročila, jdaSije tudi industrija začela iskati pri--mérne ljudi, ki. bi ¡ji pomaga-, •li pri razpečevanju njenih izdelkov, saj je tovarna v» končali konsekvenci eh sam: velik prodajalec. Pri,tem je iskala -specialiste; »pečene« .strokovnjake; »rojene« komercialiste s prakso in referencami iz preteklosti. Na žalost pa ni bilo velike izbire. Z zaplete--no -problematiko sodobne trgovine so se, včasih z velikim emtkz-i azmp-m - spoprijeli' ljudje, ki šo dobili osnovno znanje iz trgovske stroke y .špecerijskih trgovinah ali. prodajalnah, industrijskega -blaga- Dolgotrajno- obdobje distribucije in deficitarnost .blaga na tržišču sta -potrjevali to' prakso in pači n poslovanja, da še danes ne vemo- kaj početi z umetnostjo analize in raziskave tržišča. V najnovejšem času pa je nekaj ■ smelih tehnikov in inženirjev priskočilo na po-
moč peščici ekonomistov in se podalcj na varljiva pota komerciale, v nenehni(-pripravljenosti, da se vrnejo na »poštena« pota razvoja ali proizvodnje; Potolažimo se lahko s priznanjem, samih Amerikancev, da prodajalec še danes, nima svoje priznane profesije, Njihov dejanski poklic se skriva za naštetimi, nazivi od trgovskega pomočnika do prodajnega; inženirja ali managerja splošnega tipa. .	.1"
PRODAJA NI
DISTRIBUCIJA
Zasledovanje gibanj v sodobni trgovini kaže na nedvomno dejstvo, da gre za uveljavljanje maksimalne po--slovnosti itf za mobilizacijo vsakega posameznika, ki tvori n. pr,. V’ Ameriki armado štirih mihjo-no-v ljudi. Zdi sej da igrdjo čedalje manjšo vlogo,- ljudje z nazivom "referent, manipulant, .splošni komercialist in podobno,, ki spominjajo nekako na distribucijski način, . razdeljevanja blaga in , uradniško birokracij o,Jd ji# trgovini ni "mesta. Sodobna trgovina zahte-va ..sposobne-,.. samoiniciativne . ljudi, ki šo' sposobni’ samostojnega odločanja in odgo-
vornosti. V skladu s tem jih drugje po svetu tudi nagrajujejo. Vedno bolj se uveljavlja načelo, da je v sodobni trgovski organizaciji’,— po svoje — vključen v prodajo vsakdo, od vratarja do direktorja. Prodajnih uradnikov ne poznajo. V ta namen jim seveda nudijo ustrezno in nenehno izobrazbo.
Kot posledica distribucijskega načina poslovanja v razdeljevanju dobrin se je tudi v v naših industrijskih podjetjih začela uveljavljati nekakšna' f podvojenost. .Tovarna — ti pro--izvajaj, prodajo pa prepusti meni kot svojemu pooblaščenemu in patentiranemu za- ’ stopniku. Težko je trditi,-da gre pri- tem za smotrne delitve dela in odtekati tovarni pravico do,.vmešavanja v trgovske posle Kajti, ponavljamo, proizvajalec je tudi .prodajalec? Nepravilno postavljena koncepcija poraja medsebojno -nezaupanje .in nezainteresiranost proizvod«-nih organizaci j, ki. šo. pozabile na svojo sekundarno vlogo — prodajo svojih proizvodov in jo prepustile . drugim. ■’
NE IŠČIMO
GREŠNIH KOZLOV ¡- Očitno je, da je. treba pri obravnavanju te problematike -najti ■ ustrezno rešitev in pravočasno mero pri. presoji
-dela. in naloge ljudi, -ki -si vsi lastijo naslov ' »produktivni«,, v proizvodnji in razpečevanju proizvodnega blaga. Po našem mnenju je v ta namen potrebno dvoje: prvič tekoče seznanjati proizvodne organizacije s -problematiko ob katero zadeva pooblaščeni »produktivni« v prodaji in drugič, pojasniti tudi proizvajalcu, 'kaj in kakšen naj bo prodajajec sodobnega tipa. Potem bo manj prazne kritike in več medsebojnega razumevanja.
V luči teh razmišljanj se zdi1! močno negotova tadenea, da hi dejansko učinkovitost prodaje v celoti reševali z zmanjševanjem prodajnega aparata. Nasprotno, vzporedno ,s specifikacijo proizvodnje ga bo treba še povečati. Rešitev se .kaže v-, boljši organizaciji- prodajne službe, v .sistematičnem izobraževanju kadrov; in v pospeševanju duha poslovnosti v 'celotnem prodajnem dparatu.
S ciljem, da bi bili člani kolektiva seznanjeni z delom in poslanstvom sodobnega prodajalca, jc uredništvo odstopilo nekaj prostora za serijo člankov .o prodaji — na ameriški način.
(Prihodnjič: PROFIL PRODAJALCA TEHNIČNEGA BLAGA).
V Novi Gorici so lotos pr- JLA (9: ekip). Edini nepora- ekipo je peto mesto za za-vič po sedmih letih obnov- ženi ekipi sta bili »GOSTOL« četek tudi uspeh, ljene delavske športne igre, in »ISKRA«, slednji so tudi' ki jih je organiziral občinski pokazali oldličnp organizacijo.
sindikalni svet; odzvalo se je.
14 sindikalnih podružnic. Odbojka:
Program obsega naslednje (Prijavljenih 8 ekip,- vse »Soške elektrarne«
(discipline: nogomet, odbojko,: -ekipe pa niso tekmovale; tekmah, balinanje, - kegljanje,, movanje je potekalo po li-ktreljanje, košarko. Vse kaže, gaškem sistemu), da bo sodelovalo okoli 700 Končni vrstni red: 1. To-športnikov, keir igre še niso varna cementa Anhovo, 2.
Zaključene. V- prihodnjih »Iskra«, 3,- »Vozila« Gorica, dneh bodo še tekmovanja v Sledita še ekipi PTT in JLA. streljanju in košarki.
šah:
Po zaključenem . tekmovanju ho organizator podelil
Končni vrstni red: 1. Cementarna Anhovo, • 2. »Gostot«, 3. Salonit Anhovo. Nastopali sta Še ekipi PTT in
Kegljanja se naša ekipa ni udeležila, čeprav;,:je . bila prijavljena; . Ekipa ni mogla nastopiti zaradi bolezni dveh najboljših igralcev, ker' ni bila! popolna.
Vsekakor računamo; da se bo izkazala še naša ekipa
Nogometno moštvo tovarne avtoielektričnih izdelkov Novi Gorici pred tekmo »ISKRA« : »MEBLO«
(Turnir na štirih : deskah,
najboljšim ekipam pokale, 'prijavljenih1 6 ekip). Zaradi	* •	• ^
Ekipe, ki so zasedle 2. in 3. * ¡proporcij tekmovanja iri'ob-' ?a ko^r^ko sta trenutno	KlifeCkrm«
mesta, bodo dobile diplome, jektivnih razlogov še naša prijavljeni i le. 2^ ekipi, med iz »ELEKTROMEHANIKE«
vse ostale pa priznanja. Prav šahovska ekipa ni izkazala, pjima tudi naša. Organiza- _ -J _•	__■»jp_______________________ r ______
tako bo organizator izvršil saj ni odigrala 2 kol. Vseka- torji še čakajo na prijave, I\/| I 01 Tl	UTI 1 Tl TOTTTI n TO L
ftnalizo letošnjih delavskih kor je deloma kriva, slaba da^bi, _selJahko_jizvrši1 tudi ifiiaVMA	UUVilUUlVi
košarkarski turnir.
Na koncu ugotavljamo,
Podobno kot V produkciji, vanju mladinske,, organizaci-
smo lahko z doseženimi re* VtK ZM izvedel anketo tu- i«i«^v tovarni.
Športnih iger in skušal v na- organizacija z naše strani, slednjem letu odpraviti po- Končni vrstni red: 1. Tovar-
manjkljivosti. Športniki na- na cementa Anhovo, 2. So- orno imm-u z umranuu«. H	■ •	_ .. •	«„
že tovarne so se prijavili za ške elektrarne, 3. PTT, 4. zultati naših športnikov za- dl v obratu števcev. Tudi - »■ jP -—vi« . . ,t
vse discipline, doseženi pa JLA, 5. »Iskra«, 6. »Gostol«. dovoljni, posebno zato, ker men ankete je bil isti: zve- ^ ^ ; / ___________________________________
so bili naslednji rezultati:
Nogomet:
Balinanje:
(Tekmovanje v četverkah, Tekmovanje je poitekalo po prijavljenih 6 ekip). Odigra-ligaškem sistemu, našim še ne so bile po tri izločilne je pridružilo še nekaj nogo- tekme in finalne tekme. Naši metašev tovarne »VOZILA« balinearji so izpadli od na-Gorica. Končni vrstni red: 1. daljnjega tekmovanja že v Gostol, 2. Iskra »Vozila«, 3. izločilnem tekmovanju, z Dom šolskih centrov. Sledi- malo več sreče pa bi lahko jo ekipe PPVS, MEBLO-SGP, prišli v finale. Izločila jih je GIMNAZIJA in EGŠC, AN- rutifana ekipa rSALONIT«
HOVO, GROSIST ter ekipa iz Anhovega. Za našo mlado
Srečno, tovariš Sešek
Dne 30. 6. 1967 je odšel v družniea so mu ob njegovem Zasluženi pokoj dolgoletni odhodu zaželeli še obilo sreč-ihojster strojne obdelovalni- nih in zdravih dni. V spomin ce v orodjarni tovarne elak- na njegovo dolgoletno sode- krajih:
Inž. Drago Štefančič
II. poletne športne igre ?
dobro zamišljeno organizaci- deti kaj mladega delavca	za-	nabavi,	ter pomanjkanju majo dostikrat ovira delo v iz- nima pri poslovanju	obrata	terjala	itd. je na proizvodni
menah.	M tovarne in mu to povedan konferenci govoril sef obrata
ti, ter kaj on misli o delo- °v. Viki Kosec. Da bi ta
konferenca bolje uspela, je
?bilo urejeno tudi ozvočenje, kaže pa da so bili ^udeleženci zaradi tega preveč oddaljeni
Pokrovitelj Iger gen. direktor Vladimir
Logar	motilo.	Udeležba mladih je
'Veliko zanimanje, vendar še premalo naj- i|gg|¿eJ£. nujnejših finančnih sredstev	šaicev)	kar zadovoljiva.
Kot smo poročali, je za- Za zunanje tekmovalce bo Vodstvo mladinske organi-nimanje za poletne športne preskrbljeno stanovanje v di- zacije tovarne »Elektrameha--igre po naših delovnih orga- jaškem domu STS na Vidov-	jJ.	organizira-
nizaoijah zelo . veliko, saj je danski cesti poleg doma Ma-udeležbo prijavilo 15 orga- ksa Perca.
(ričnih aparatov v Ljubljani, lovanje in dobre odnose so
tovariš Maks Sešek.
V kolektivu je bil skoraj Od vsega začetka, ko se je formirala nekdanja tovarna
»TELA« pa vse do danes —	,	, .
16. julija bi dopolnil točno 16 let nfepretrgané službe v isti tovarni.
mu podarili tudi praktična darila.
Pridružujemo se čestitkam in mu želimo, da bi v našem glasilu še lahko dolgo sprem-
Njegovi ožji sodelavci prav tako pa tudi vodstvo pomagal soustvarjati, tovarne in . sindikalna po- ■
ljujemo Z izgradnjo tistega, kar je on sam v tej ,dolgi službeni , dobi z znanjem ho ZZA — Tržaška ”2, Ljub-mojstra ; in vestnim delom ljana. Od til bo .etihed na
posamezna igrišča; ; v Tacen P. bo prija! poseben, aviobuš;
Otočec, šmarješke toplice, Se-,	. .	.	mič in Črnomelj. Izlet ja
nizacij. Tekmovanje bo v pe- Zaključek tekmovanja, raz- pot,ekal v iene,m vremenu fifli panogah na naslednjih glasitev rezultatov, podelitev jn prijetnem vzdušju. V Se-
pokalov in diplom pa bo v miču smo si ogledali tovarno
—	namizni tenis in strelja- nedeljo 9. ‘ julija v domu kondenzatorjev in se po dalj-nje v osnovni šoli na Prulahj Maksa Perca med i6. in 17. Jem počitku odpeljali v Cr*
—	mali nogomet na šport- uro.	nomelj. Ogledali smo si kre-
nem igrišču Sava v Tacnu;; Komisija za šport in re- sevanje, semiško ohcet in se
—	kegljanje:v domu Maksa kreacijo pri sprejemanju pri- tudi zavrteli na plošči bliž-
Perca.	jav . ni imela težkega dela, njega hotela. S . programom
Zbor .vseh udeležencev" bo skoraj nepremagljive težave smo jjjjj zadovoljni, saj so 8. julija ob 8. uri pred stav-, pa-so nastopile, ko jio raz- narodni plesi1 lepi in zanimivi, prav tako pa tudi
pesmi.
R. M.
pravljali o finančnih, sred- . sivih, potrebnih za izvedbo té prireditve. Finančna sredstva, ki jih ima sindikalni odbor ZP, ríe zadoščajo za izvedbo iger. .Rešitev problema bi bila v tem; da bi bilo vplačano na enega udeleženca- tekmovanja po 3.000 S '3in, oz, 2.000, razliko pa bi kriT sindikalni odbor ZP,' ki. je enotno glasoval za 2.000 S din' na enega udeleženca tekmovanja.
Sindikalne podružnice morajo .vsoto . nakazati ná sindikalni odbor do 30. junija na računsko knjižico št;- 501-679-948/2, v nasprotnem primeru se tekem prijavljeni’ člani ne
morejo udeležiti. Na komisiji ISKRA — glasilo delovne* je bil dan tudi predlog, da ga kolektiva Iskra industrij« še tekme odpovedo, če sin- za elektromehaniko teleko-dikat ZP ne prejme pravočas- munikacije elektroniko ia nb najnujnejših zadévnih fi- avtomatiko — Urejuje uredni-nančnih sredstev.	ški odbor — Glavni urednik:
Naslov- članka, da so tekme Pavel Gantar — odgovorni na »tehtnici« hi torej brez urednik: Igor Slavec — izha-razloga, upamo pa, da bo re- ja tedensko — Rokopisov ne šitev pozitivna in pravočasna, vračamo — Tisk in klišeji: J- *CP Gorenjski tisk* Kranj
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje mama marije Kristan
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in kolektivu obrata »Stikala« za izraze sožalja, za venec in denarno pomoč.	.
ElZa Rihar <
Delavske športne igre v Novi Gorici