U D K 911.3:314.9(497.12 " P o k o k rje ” - 197) = 863 U D C 911.3.314.9(497.12 "P o k o k rje " - 197) = 20 P O V E Z A N O ST P RE B IV AL ST VA V POKOKRJU Z N A D M O R SK O VIŠINO IN NAK LO NO M D rago P e r k o * 1. Uvod A naliza pokra jine je pokazala , da sta v P okokrju najpom em bnejša naravna po­ k rajinska e lem enta nadm orska višina in nak lon , saj izkazujeta visoko stopn jo pove­ zanosti z drugim i naravnim i e lem enti, hkrati pa sta tudi m očno povezana neposredno in še bolj posredno z različnimi družbenim i elem enti v pokrajin i. Zanim ivo je pogle­ dati, kako naklon in nadm orska višina vplivata na neka te re elem ente razm estitve, di­ nam ike, struk tu re in aktivnosti prebivalstva. N ajp re j pa na k ratko opišim o osnovne višinske, naklonske in prebivalstvene raz­ m ere v pokrajin i. Povprečna nadm orska višina Pokokrja je skoraj 950 m , kar je podobno ko t znaša za G oren jsko , in skoraj dvakrat to liko kot velja za S lovenijo. N ajvišja točka pok ra ji­ ne je G rin tovec, najn ižja pa izliv K okre v Savo v K ranju . Pod 400 m je 2 .5% porečja okoli K ran ja , pod 600 m je 34 .9% (G oren jske 30.0% - G a m s , 1981), do 800 m je 67 .7 % , nad 1600 m pa 9 .6% P okokrja (9 .2% G oren jske). Povprečni naklon porečja je m alo pod 45% (povprečje za G oren jsko je malo nad 45% - G a m s , 1981). D o naklona 10% se uvršča 18.0% porečja in tu je m ožna vsestranska raba pokra jine . Sem spadajo predvsem prodne w ürm ske in holocenske terase. V drugi razred od 10% - 20% spadajo predvsem konglom eratne te rase in po ­ ložnejši deli terciarnega gričevja ozirom a 15.3% porečja . Ti nakloni še ne ovirajo o r­ nega poljedeljstva. V razred od 20% - 40% pride 14.3% porečja . Tu je predvsem gruščnat svet na prehodu ravnine in dolin v vzpeti svet. T ake naklone pa im ajo tudi skrilavci na severu porečja . K ar 21 .9% porečja im a nak lone od 40% - 6 0% , to pa so naklon i, k je r paša predvsem večjih živali že uničuje rušo in pospešuje erozijo . Od 60% - 100% naklona im a celo 25.4% porečja , nad 100% pa le 5 .1% porečja: to so najvišji vrhovi Storžiške skupine in G rin tovec. G lede na naklon tre tjin a P okokrja ustreza za o rno po ljedeljstvo in polovica za ekonom ično km etijstvo . Ti deleži pa se­ veda niso stalni, saj se z razvojem znanosti in tehn ike stalno povečuje jo . T ako je v P okokrju naklon zem ljišča večji zaviralni m om ent za km etijstvo in tudi druge rabe pok ra jine ko t pa njegova nadm orska višina. * D ip l . g e o g ra f , ra z . a s is te n t . G e o g ra fs k i in š t i tu t A n to n a M e lik a Z R C S A Z U . N o v i t rg 4 / I I . , 6KHH) L ju b l j a ­ n a , Y U Prebivalstvo je v P okokrju najbolj aktiven in dinam ičen del pokra jine . L eta 1981 je bilo na 223.3 km 2 porečja 12.460 prebivalcev, skupaj s K ran jem , ki pa ne leži v ce­ loti v porečju K okre (k je r K ranj ni posebej om en jen , je pri izračunih izpuščen, saj bi s svojo velikostjo ( V r i š e r , 1974) preveč vplival na kazalce in lahko zameglil značil­ nosti in zakonitosti, ki velja jo za drugi del porečja) pa 45.798. P red 100 leti (leta 1880) sta bili isti vrednosti 6.287 in 11.173, leta 1971 pa 10.690 in 37.901 prebivalcev. C elo tno porečje izkazuje stalno rast prebivalstva od leta 1880 (z izjem o p rehoda v 20. s to l.), to pa ne drži za vsa naselja. P rim erjave podatkov za leti 1971 in 1981 pokažejo , da se je število prebivalcev zm anjšalo v 17 od skupaj 47 naselij in to predvsem v gors­ kem delu porečja . G osto ta prebivalstva je leta 1981 znašala 56 (s K ran jem dobrih 200) ljudi na kvadratn i k ilom eter. N a holocenskih prodnih terasah je bila gosto ta sko­ raj 400, na w ürm skih prodnih terasah pa 306 (z delom K ran ja p reko 5.200) ljudi na km 2. Z gostitve so okoli K ran ja , P reddvora in G olnika. S tarostna struk tu ra je na splošno ugodna, saj p ride jo štirje ljud je , starejši od 65 let na 10 m lajših od 15 let, vendar pa je v nekate rih krajih podoba precej slabša, saj p ride jo na enega m ladega tudi štirje starejši. N acionalna struk tu ra kaže, da Slovenci p redstav lja jo 94.0% preb i­ valstva porečja ; skupaj s K ran jem , ki im a le 84 .8% Slovencev, pa delež pade na 87 .3% . T ako je sam o porečje nad slovenskim , K ranj in po rečje s K ranjem pa pod slovenskim povprečjem . Izobrazbena struk tu ra je slaba. V isoko in višje izobraženih je dobre 3% ljudi, sredn jo ali poklicno šolo pa im a 29% prebivalcev. V prim erjavi z drugim i slovenskim i pokrajinam i to ni slabo, glede na razvojne težn je pa nezadostno. K m ečkega prebivalstva je bilo leta 1971 še 11.2% , leta 1981 pa le še 6 .4% (skupaj s K ranjem ima Pokokrje le 2% km ečkega prebivalstva). T ako pride na vsakega km ečkega prebivalca le 4.2 ha zem jišč, danes pa bi en km et teo retično lahko obdelal znatno večje površine, zato težave km ečkega prebivalstva niso v h itrem upadan ju šte­ vila in še hitre jšem upadan ju n jihovega deleža, pač pa v starostn i struk turi. Le 21 na­ selij im a nad 10% km ečkega prebivalstva (le eno nad 50% ). D ve naselji (Spodnje V ete rno in H rib ) sploh n im ata takega prebivalstva. A ktivnost prebivalstva je po raz­ deljena takole: v prim arnih dejavnostih dela 7 .5 % , v sekundarn ih 50.0% in skupaj v terciarn ih in kvartarnih dejavnostih 42 .5% . V K ran ju so ustrezni deleži 3 .6 % , 52.5% in 43 .9% . V tem pogledu se podeželje ne razlikuje b istveno od m esta. To kaže na in­ dustrijsko usm erjenost P okokrja in velik vpliv K ran ja , čeprav v zunanjem videzu po ­ k rajine to ni očitno . K er je večina delovnih m est v K ran ju , je v pokrajin i visok delež dnevnih m igrantov. O d aktivnih prebivalcev je kar 84 .6% tak ih , ki se vozijo na delo v drug kraj. M ed letom a 1971 in 1981 je število m igrantov naraslo za 51% . Le pet na­ selij im a delež m igrantov nižji od 50% . Če prište jem o še vse učence, d ijake in štu ­ den te in pa m igriranje zaradi po treb po oskrb i, rek reaciji, kulturi in podobnem , po ­ m eni to zares visoko dnevno m obilnost prebivalcev Pokokrja . T o so n ek a te re osnovne značilnosti variabel nadm orske višine, nak lona in p reb i­ valstva, sedaj pa poglejm o, kako so te variable m ed seboj povezane. 2. Povezave K orelacijski koeficient m ed nadm orsko višino in naklonom je 0.64, kar pom eni, da ob večjih naklonih p ričakujem o višje nadm orske višine, kar je za alpsko pokra jino ob ičajna zakonitost. K orelacijski koeficient m ed nadm orsko višino in številom prebivalcev leta 1880 znaša 0.22 in 1981. leta -0.22. A bso lu tna vrednost koeficienta je za obe leti ista , kar pom eni, da se je višina povezave sicer oh ran ila , da pa se je sprem enila kvaliteta. T eo ­ retično je p red 100 leti prebivalstvo z višino celo naraščalo , kar je nenavadno za tip p ok ra jine , kakršna je Pokokrje . V zrok so predvsem vasi v toplem pasu, ki so bile ne­ koč precej večje od nižje ležečih vasi, norm alno zakonitost padan ja števila prebival­ cev z višino pa m oti tudi Jezersko . Sploh je koeficient tako m ajhen , da lahko govori­ m o o nepom em bni povezavi. Če koeficient kvadriram o, dobim o determ inacijsk i koe­ ficient, ki znaša 0.05, to rej lahko 5% variabilnosti števila prebivalcev razlagam o z nadm orsko višino, vse drugo pa so ostali vplivi. L e ta 1981 je sm er povezanosti nega­ tivna, kar je norm alno , višina povezave pa enaka. Če ekstrapo liram o število preb ival­ cev v leto 2001 in ponovno zračunam o korelacijo , dobim o koeficient -0.31, kar pom e­ ni, da se bo vpliv nadm orske višine povečal. To pom eni, da v tem prim eru ne drži, da narava vedno m anj vpliva na človeka; lahko pa to tudi pom eni, da družba bolj sm otr­ no izrablja naravne pogoje. V zrok povečanja koeficienta je v tem , da h itre je narašča število prebivalcev v obm estn ih , niže ležečih naseljih , ko t pa v hribovskih in od K ra­ nja bolj oddaljen ih naseljih . N a vse to m očno vpliva oddaljenost posam eznih naselij od K ran ja . K er je oddaljenost visoko povezana z nadm orsko višino in tudi naklonom , lahko rečem o, da je p recejšen del vpliva naklona in nadm orske višine posreden p reko oddaljenosti od K ran ja . L eta 1981 sta živeli znotraj 20-m inutne izohrone okoli 2/3 prebivalcev porečja , 100 let prej le dobra tre tjin a , leta 2001 pa naj bi na tem obm očju živele že skoraj 3/4 ljudi po rečja . T udi porazdelitev prebivalstva po stom etrskih pasovih kaže, da im a nadm orska višina vsaj na videz vse pom em bnejšo vlogo, saj je leta 1880 v pasu 400 - 500 m živela dobra polovica, sto let kasneje 3/4, leta 2001 pa naj bi že dobre 4/5 vseh prebivalcev živele v tem pasu. Po drugi strani pa je v pasovih nad 600 m leta 1880 živela če trtina , leta 1981 slaba desetina, leta 2001 pa ne bo niti dvajsetina prebivalcev Pokokrja (vse brez upoštevan ja K ran ja). T aka koncentracija prebivalstva in njegovih dejavnosti go­ tovo doprinaša k rušen ju pokrajinskega ravnotežja. T abela 1: Prebivalstvo po višinski pasovih N adm orska višina v m D elež površine Prebivalstvo leta 1880 št. delež Prebivalstvo leta 1981 št. delež Prebivalstvo leta 2001 št. delež pod 400* 2.5 400-499 24.6 3.703 58.9 9.222 74.0 14.536 80.1 500-599 7.8 1.048 . 16.7 2.126 17.1 2.737 15.1 600-699 4.6 253 4.0 124 1.0 112 0.6 700-799 4.6 495 7.8 277 2.2 211 1.2 800-899 5.6 237 3.8 149 1.2 91 0.5 900-999 8.0 551 8.8 562 4.5 463 2.5 1000 in več* 42.3 skupaj 100.0 6.287 100.0 12.460 100.0 18.150 100.0 P o d 40 0 m j e o d n a s e l i j le K r a n j , n a d 1000 m p a je le n e k a j s a m o tn ih k m e t i j . K orelacijski koeficient m ed številom prebivalcev in naklonom je za leto 1880 le 0.03, kar je zanem arljivo in pom eni, da naklon za razm estitev prebivalcev v P okokrju v splošnem ni pom em ben , kar je nenavadno , če vem o, da je bila s truk tu ra p reb ival­ cev tak ra t skoraj v celoti km ečka in kako je naklon pom em ben za km etijstvo , po d ru ­ gi strani pa je m oralo km ečko prebivalstvo zaradi tega , ker ga je bilo veliko (in n eka­ terih drugih vzrokov), uporab lja ti tudi strm ejša zem ljišča. L eta 1981 je bil koeficient -0.23, to pa je podobno kot za nadm orsko višino ob istem letu , torej ne gre za visoko povezanost, zato pa naj bi leta 2001 znašal koeficient -0.34, to rej si bom o razlike v številu prebivalcev razlagali z naklonom z 12% , kolikor da determ inacijsk i koefi­ cient, k ar pa ni več zanem arljivo . Vse to kaže, da velja jo za povezavo nak lona s števi­ lom prebivalcev podobne značilnosti, kot za povezavo višine s številom prebivalcev. To pa p o trju je tudi razm estitev prebivalstva po naklonskih razredih . D o naklona 10% sta živeli leta 1880 2/5, leta 1981 pa 3/5 ljudi in do nak lona 20% leta 1880 4/5. leta 1981 pa 85% ; nad 40% je živelo leta 1981 le 3 .1% prebivalcev. T abela 2: Prebivalstvo po naklonskih razredih N aklon v % Delež površine št. N aselja delež št. P r e b i 1880 delež i v a 1 c i 1981 št. delež 0 .0 - 9.9 18.0 18 39.1 2.690 42.8 7.501 60.2 10.0-19.9 15.3 19 41.3 2.352 37.4 3.081 24.7 20.0-39.9 14.3 7 15.2 608 9.7 1.498 12.0 40.0-59 .9 21.9 2 4.4 637 10.1 380 3.1 60.0 in več 30.5 skupaj 100.0 46 100.0 6.287 100.0 12.460 100.0 Z elo zanim iv je tudi indeks rasti prebivalstva. K orelacijski koeficient indeksa 1981/1880 z nadm orsko višino znaša -0.37, indeksa 1980/1971 pa že -0.59, kar spet ka­ že na vse pom em bnejšo vlogo nadm orske višine, in pom eni, da si dobro tre tjino va­ riabilnosti indeksa 1981/1971 lahko razlagam o z nadm orsko višino. Seveda je tako j p o treb n o dodati, da ne gre tu le za neposreden vpliv nadm orske višine, am pak tudi vpliv drugih variabel p reko nadm orske višine. Povezava nadm orske višine z deležem km etov 1971 znaša 0.19 in leta 1981 0.28. Pričakovali bi, da bo povezava precej višja, saj je delež km etov v višjih in bolj od ­ m aknjen ih predelih ob ičajno večji, toda dejansko je povezava skoraj zanem arljiva. T udi tu pa se zvišajo korelacijski koeficienti, če pogledam o indekse rasti ozirom a padca deleža km ečkega prebivalstva. Povezava z indeksom deleža 1981/1971 znaša 0.43, kar pom eni, da v nižjih p redelih delež km etov h itre je upada. To pa je bolj p o ­ go jeno z velikim povečanjem nekm ečkega prebivalstva, kot pa z dejanskim upadan ­ jem števila km etov. N aklon dosega z indeksom rasti prebivalstva 1981/1971 povezanosti -0.57, kar je kar p rece j, z deležem km etov le ta 1971 in 1981 pa 0.16 in 0.10, kar je spet zanem arlji­ vo. N ekaj večji so koeficienti z deležem prebivalcev z osnovnošolsko ali slabšo izo­ brazbo 0.43, kar pom eni, da se z večjim naklonom slabša izobrazbena s tru k tu ra , po ­ dobno kot se slabša tudi z večanjem nadm orske višine. T udi naklon je visoko pove­ zan z oddaljenostjo od K ran ja in sicer znaša koeficient 0.67, kar je m anj kot pri nad- m orski višini. To pa pom eni, da naklon vpliva nekoliko bolj neposredno , kot to velja za nadm orsko višino, še vedno pa posredni del vpliva nak lona na druge variable p re ­ sega neposredni vpliv. O ddaljenost od K ran ja je sploh izredno pom em bna variabla, saj dosega zelo visoke povezave z večino družbenih variabel in si tudi precej vpliva nekate rih drugih variabel razlagam o posredno preko vpliva oddaljenosti od K ranja . Č e želim o izločiti vpliv variable oddaljenosti od K ran ja , lahko uporab im o parcialno korelacijo , ki zniža korelacijske koeficiente povezav odvisnih tudi od oddaljenosti od K ran ja za približno polovico in se koeficienti nak lona in nadm orske višine ne gibljejo več okoli 0.40 am pak okoli 0.20, pa tudi m anj. T ako se pom em bnost nak lona in viši­ ne znatno zm anjša, vendar pa je po trebno ovrednotiti tudi zgodovinsko vlogo obeh variabel, saj sta v pretek losti v precejšnji meri vplivali na lokacijo K ranja kot središča ozirom a razm estitev prom etn ih po ti, tako da lahko rečem o, da kakor skrivajo pove­ zave naklona in nadm orske višine s prebivalstvom v sebi posredno povezavo z oddal­ jenostjo od K ranja , tako tudi oddaljenost skriva v sebi »m inulo delo« naklona in nad ­ m orske višine. T abela 3: K m ečko prebivalstvo po višinskih pasovih N adm orska D elež od vseh D elež po višina v m Število prebivalcev višinskih pasovih 400-499 481 5.2 60.5 500-599 148 5.2 18.6 600-699 35 28.2 4.4 700-799 68 30.0 8.6 800-899 21 14.1 2.6 900 in več 42 7.5 5.3 skupaj 795 6.4 100.0 Poglejm o, s katerim i variabiam i dosega nadm orska višina še pom em bne poveza- ve: -0 .5 4 z indeksom rasti deleža aktivnih prebivalcev, 0.42 z deležem zaposlenih v prim arnem sek to rju , 0.47 z deležem dnevnih m igrantov, 0.49 z deležem tistih , ki im ajo le OŠ ali m anj, 0.43 s številom počitniških hišic itd. T abela 4: Počitniške hišice po višinskih pasovih N adm orska D elež po višina v m Število višinskih pasovih 400-499 48 16.4 500-599 148 50.7 600-699 23 7.9 700-799 10 3.4 800-899 9 3.1 900 in več 54 18.5 skupaj 292 100.0 T abela 5: Prebivalstvo in m igranti po avtobusnih izohronah leta 1985 Izohrone v m inutah N aselja št. delež Prebivalci m ed dvem a izohronam a št. delež Prebivalci do izohrone št. delež M igranti št. delež 0 .0 - 4.9 0 0.0 0 0.0 0 0.0 0 0.0 5 .0 - 9.9 4 8.7 2.751 22.1 2.751 22.1 1.268 26.3 10.0-14.9 6 13.0 2.926 23.5 5.677 45.6 1.238 25.6 15.0-19.9 10 21.8 2.171 17.4 7.848 63.0 868 18.0 20.0-24.9 5 10.9 1.831 14.7 9.679 77.7 572 11.8 25.0-29.9 3 6.5 831 6.7 10.510 84.4 313 6.5 30.0 in več 18 39.1 1.950 15.6 12.460 100.0 570 11.8 skupaj 46 100.0 12.460 100.0 12.460 100.0 4.829 100.0 Vsi ti koeficienti kažejo , da povezava ponekod ni posebno visoka, da pa vsaj pri nekate rih povezavah lahko sklepam o na določene soodvisnosti in današn je te r p ri­ hodn je procese v pokrajin i. Z združitvijo nak lona in nadm orske višine lahko ob liku jem o novo variablo , ki p redstav lja relief bolj v celoti kot posam ezne variable. Ko izračunam o korelacijske koeficiente na osnovi te nove variab le , ugotovim o, da so se korelacijski koeficienti povečali tudi do 50% in so se tako neka te re povezave znatno povišale. T o pa pom eni, da im a relief kot celo ta precej pom em bnejši vpliv kot posam ezni elem enti reliefa; se­ veda pa se tud i tu postavlja vprašan je , koliko je neposrednega in koliko posrednega vpliva. P odobne ugotovitve bi dobili tudi z uporabo m ultiple korelacije , ki pokaže odvisnost neke variable od več drugih hkrati. K er so pokrajinsk i e lem enti m ed seboj povezani ne ločeno po dva in dva, am pak po več ali celo vsi, je m etoda m ultiple ko re­ lacije za geografijo zelo pom em bna. V raziskavo o povezanosti posam eznih pokrajinskih elem entov je bilo zaje tih 88 variabel, kar pom eni 7744 povezav, pri čem er se vsaka povezava ponovi (npr. v iš ina- nak lon , nak lon-v išina). O d tega je bilo nad 0.90 7 .4 % . m ed 0.80 in 0.90 3 .3% in med 0.60 in 0.80 6 .9% korelacijsk ih koeficientov. T o pom eni, da je okrog petine vseh po­ vezav so razm erno visokih, vendar so visoko povezane predvsem družbene variable, povezanost naravnih variabel z družbenim i pa je precej nižja. V endar pa je koeficien­ tov pod 0.20 relativno m alo, to pa spet kaže na to , da povezanosti e lem entov v p o k ra ­ jini ne sm em o zapostavljati. 3. Prebivalstvo in naravne enote pokrajine U gotovili sm o, da relief v celoti bolj vpliva na družbo , kot posam ezni elem enti (čeprav to ne velja prav v vseh posam ičnin prim erih). Z a to bi bilo zanim ivo vedeti, kako naravni elem enti v celoti vplivajo na d ružbo , ali še drugače: poglejm o, kako je d ružba izkoristila naravne m ožnosti pokra jine . V ta nam en sm o določili eko tope kot dele pokra jine z enakim i ekološkim i značilnostm i ozirom a pogoji (G am s, 1975, P lut, 1980). K er pa je bilo teh eko topov preveč in so bili tudi p rem ajhni za naše p o trebe , sm o podobne eko tope združili v eko topske kom plekse, ki pa še vedno p redstav lja jo sorazm erno hom ogene pokra jinske dele. K er je prebivalstvo razpore jeno predvsem v ravninskem delu po reč ja , sm o ravninski del razdelili bolj natančno . T ako sm o dobili sledeče eko topske kom plekse (E T K ): - holocenske prodne terase (rah lo valovit svet, nakloni pod 10% , vrbe, je lše , to ­ poli, obrečne prsti, psevdoglej, tanke rendzine, 32% pokrito z gozdom , prodišča, po ­ plave, rek reacija , travniki) - w ürm ske prodne terase (skoraj raven svet, beli gaber, g raden , rjava rendzina, z gozdom pokrito le 18 .2% , njive, m ožna vsestranska raba p o k ra jine , m očno poselje­ no) -- konglom eratne terase (zakraselost, 66 .9% gozda, h rast, b o r, debela , izprana in kisla p rst, ugodna m ikroklim a zaradi rahle dvignjenosti nad ostalo pokra jino , neu­ godno za p rim arno rabo pokra jine) - terciarno gričevje (lapor, gline, gozd zavzem a 4 5 .0 % , kisla prst je neugodna za po ljedeljstvo , nakloni niso veliki, p rim erno za travnike in ž ivinorejo te r sadjarstvo) - topli pas (stik pobočnega grušča in te rc ia rja , nakloni do 4 0% , ugodna klima nudi sorazm erno dobre pogoje za poselitev, sad jarstvo , rek reacijo in turizem , gozda je 47 .7% ) - h ribovje in sredogorje (apnenec, dolom it, skrilavec, predvsem rendzine, gozda je 88 .6% , je lk a , sm reka, največ je bukve, m ožnost za gozdarstvo in rek reacijo ) - v isokogoraje (apnenec in dolom it, nad 1600 m , iznad gozdne m eje , litosol, alpsko rastje in neporaščeno , nakloni tudi nad 100% ) - gorska kotlinica (Jezersko , p rod , grušč, m orensko gradivo, živ inoreja , tu ri­ zem ). E T K sm o potem razvrstili glede na pogo je , ki jih nudijo družbi za vse rabe po ­ k rajine. T eoretično bi pričakovali, da bo družba boljše ekološke pogoje tudi bolje iz­ koristila , bolj rabila pok ra jino , jo bolj na gosto poselila itd ., sk ra tka naj bi se d ružba v ekološko boljših pogojih tudi bolj razvila, ozirom a vgradila v pokra jino več d ružbe­ nih e lem entov , jo bolj in tenzivno uporab lja la . Seveda ne gre tu za geografski d e te r­ m inizem , am pak za željo , ugotoviti, koliko zares narava vpliva na družbo ob p red ­ postavki, da zares vpliva. O b upoštevanju rabe tal in desetih družbenih variabel sm o določili 6 tipov (s to ­ pen j) pok ra jine glede na dejansko izrab ljene ekološke pogo je , ozirom a glede na koli­ čino družbenih elem entov v pokrajin i in glede na sp rem en jeno s truk tu ro prebival­ stva. T ako sm o dobili dve novi variabli: ekološko in d ružbeno , ali drugače: variablo potencialn ih m ožnosti in variablo dejansko izkoriščenih m ožnosti. K orelacija m ed obem a variablam a je dosegla vrednost 0.56, determ inacijsk i koe­ ficient pa 0.32, to rej si prib ižno tre tjin o variabilnosti lahko razlagam o z ekološkim i pogoji. Če determ inacijsk i koeficient nekoliko poenostav ljeno razložim o, lahko reče­ m o, da je d ružba izkoristila le 1/3 m ožnosti, ki jih nudi narava, ali pa tud i, da je pove­ zanost m ed naravo in družbo v Pokokrju 32% , in še d rugače, da je d ružba pri svoji organizaciji v pokrajin i v eni tre tjin i p rim erov upoštevala boljše naravne m ožnosti. U poraba m etode linearne korelacije za izračunavanje povezanosti m ed posa­ m eznim i pojavi, funkcijam i in procesi v pokrajin i ne da vedno najboljših rezu lta tov , k adar im am o m ed variablam i tudi opisne variable (prob lem vredno ten ja opisnih, nenum eričnih variabel), ki jim težko prip išem o določeno vrednost. L ahko si pom aga­ m o z upo rabo m etode korelacije ranga, ali pa s korelacijo na osnovi kontingenčnih tabel, k je r povezavo m ed dvem a opisnim a, neštevilčnim a variablam a poiščem o na osnovi razlik m ed dejanskim i in teoretičnim i frekvencam i pri posam eznih opisnih va- riablah . T ako sm o dobili na osnovi frekvenc naselij stopn jo povezave m ed ekološko in d ružbeno variablo 0.45, na osnovi frekvenc 1 ha velikih površinskih eno t (k a r je bolj natančno) pa nekaj več, to je 0.49. V isti red velikosti pa spada tud i koeficient 0.49, kolikršna je povezava, ki jo je dala kontingenčna tabela z ekotopskim i kom ­ pleksi in tipi izrabe zem jišč. To pom eni, da im a družba glede na ekološke osnove še precej m ožnosti za bolj sm otrno upo rabo pokra jine . Žal deterinacijsk i koeficient po ­ ve le, da im am o še precej neizkoriščenih m ožnosti pri uporab i p ok ra jine , nič pa ne pove, če ni tista tre tjin a , ki je sicer glede na dejansko rabo sm otrno rab ljena , p re tira ­ no rab ljena , da gre to rej za izkoriščanje pokrajine. Osnovna literatura B l e j e c , M ., 1976, S tatistične m etode za ekonom iste , L jub ljana G a m s , I ., 1981, P okrajinsko-ekološka sestava G o ren jsk e , Z born ik zborovanja geografov na G oren jskem , L jub ljana G a m s , I ., 1975, Problem i geografskega raziskovanja eko topov in pokra jinske ek o ­ logije S lovenije, G eografski vestn ik , L jub ljana M e z e , D ., 1981, H ribovske km etije ob K okri in v K rvavškem predgo rju , G eograf­ ski zbornik L jub ljana M e z e , D ., 1974, Porečje K okre v p leistocenu, G eografski zborn ik , L jub ljana O snu tek dolgoročnega plana občine K ranj za obdob je 1985 - 2000, K ran jčan 1985/7, K ranj P e r k o , D ., 1985, K u ltu rna pok ra jina v po rečju K okre, tipkopis na O ddelku za geografijo Filozofske faku lte te , L jub ljana P l u t , D ., 1980, R aziskovalne in delovne m etode pokra jinske eko logije , G eografski vestnik, L jub ljana P o l a j n a r , S., 1957, D olina K okre , G eografski vestn ik , L jub ljana S t r i t a r , A ., 1971, Izraba tal v spodnjem delu G oren jsk ih ravnin , G eografski vestn ik , L jub ljana Š i f r e r , M ., 1969, K vartarni razvoj dobrav na G oren jskem , G eografski zborn ik , L jub ljana U rbanistični inštitu t SRS, 1974, P redlog urbanističnega program a občine K ranj, L jub ljana V r i š e r , I ., 1974, M esta in u rbano om režje v SRS, G eografski zborn ik , L jub ljana W r i g 1 e y, N ., 1985, C ategorical da ta analysis for geographers and environm ental scientists, New Y ork CONNECTIONS OF P O P U L A TIO N WITH A LT IT U D E A N D INCLINE D rago P e r k o (Sum m ary) T he regional analysis has shown an im portan t influence o f incline and altitude on structu re , dyam ics, activities and processes of population . All connections have been m easured w ith P earson ’s, rank -o rder, partia l o r m ultiple correlation coefficients and som e coefficients based on contingency tables. T he following characteristics have been found out: - the correlation coefficients are no t extrem ely high nor extrem ely low - the incline and the altitude are connected m ore w ith dinam ic variables than with absolute variables - the a ltitude has in general h igher P earson ’s correlation coefficients then the in­ cline has - the incline has in general h igher partia l correlation coefficients then altitude has - the incline has a h igher d irect and the altitude a h igher indirect influence - the tim e increases P earson ’s coefficients and decreases partia l coefficients, this m eans an apparen t increasing on one hand and the real decreasing of natural influen­ ce on society on the o th e r hand and also shows a very high concentration o f social e le­ m ents in the areas w ith b e tte r ecological conditions. Just one th ird o f the region is used conform ablely (correlation betw een potential and utilized possibilities is 0.56 and determ inate coefficient is 0.32), bu t there is a danger it is used too intensively.