go dar tni v m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 14. avgusta 1867. Gospodarske stvari. grajščin v nadvarstvo sosésk se bo nesrečna misel so- prav razširila; vkljub vsemu varstvu bodo v se Orazdrobljenji zemljišč. sedov lakomneži boršt trebili (Konec.) —ako to ne pojde skřívaje, pa s podkupljenjem varha. Dobro misleči sosedje bodo gozda varovali, lakomneži ga pa praznili ? češ ? da po pravici Znano je sploh, da se zemljišča na drobno pro- ravnajo dana, veliko draže prodajajo kot pri celotni prodaji. Taka prodaja na drobno koristi vknjižencem (vtabuli- ranim na gruntih), ker gotovše plačilo dosežejo, pa koristi tudi dolžniku, ker z enim delom posestva plača svoje^ dolgove, drugi del mu pa še ostane. Vse drugače je, če vsak posestnik dobi del bor-šta v last. Dober in skrben gospodar bo skušal si lesovje pomnožiti in si ga prirediti; slab in neskrben gospodar pa bo svoj delež boršta v kratkem spraznil Se nekaj je v tej zadevi znameni tega > kar se ne pa tudi kmalu spečal. bode kmalu zarastel ; y sme prezreti. Velika posestva so le bogatinom na pro- boljše roke přišedši boršt se in tako se bode spreminjalo, dokler bo svet stal. Kakor pri vsem drugem, tako je tudi pri borštih: po dobrem gospodarji pride slab, po tem pa spet le dober. Drugače se vé da je pa ta reč, ako bi napačno _ gospodarstvo z boršti utegnilo obče škodljivo biti. v'takošne okolščiné, kakoršne so na Laškem in An- Za take prilike so postave, po kterih se rogoviležu daj ker reveži velike cene ne zmagajo; zato se nizki ceni prodajajo. Po nizki ceni kupljeno zem-Ijišče bode bogatin v zájem dajal, za izdano nizko ceno lepe obresti vlekel, in tako pridemo v kratkem času gleškem, da je vsa zemlja last bogatinov, vse drugo ljudstvo pa njih služabniki, njih težaki — in to je še nujša zveza mimo prejšnje med grajščaki in kmeti. To se ne zgodilo pri prodaji zemljišč na drobno, kajti vse bi se na visoko ceno nagnalo, in bogatinom prilož-nost odvzela, svoje zaklade z upanjem velikih dohod- vzame gospodarstvo, prekliče in mu oskrbnik (kurátor) postavi. Tacega odstavljenja se vsak gospodar bolj kot zaprtije in denarnih kazen boji; gotovo bode tako vedenje posestnike najbolj strašilo in odvračevalo, da svojih borštev nespametno ne izsekavajo. Zatoraj, kar se dá odpraviti sè sredstvi sedanjemu kov v zemljišča vtikati. Velike denarne zaklade naj ^asu primernimi, naj se uravnava stopa iz stare napake v novo! tako da se ne pre- oni rajši porabili v povzdigo obrtnije in kupcije, zemljišča pa naj se prepusté delavnim pridnim rokam. Tudi v moralne m obziru je važno > Na vse zadnje vsak zanemarjen svet pride v roke da ie kolikor dobrega gospodarja, tako tudi boršti. Po tem takem se mogoče veliko ljudi pri posestvu zemljišč deleženih ; saj je sploh znano, da se gruntni posestnik večidel po-štenejše in mirniše vede mimo neposestnika, pricako- pusté. ni treba bati, da se bodo gozdi zatrli y da se bodo ve- -----" — . . y r da tudi drugi njega v mirnem vžitku posestva trovom vrata odprla, da ne bode deževalo po potrebi da se bodo studenčine posušile in zrak pokvaril. > Zato oprostíte vsa posestva travnike nike in boršte vsake kakoršne koli tesnjave m Kar pa se tiče pravic do gozdov (borštev) prepu- ščenih posestnikom kot odkup za pravice slij o nekteri do lesa, mi- , njive, travnike, pas- , zu upati da se bo sčasoma vsakter del svetá primerno rabil in kolikor koli mogoče vžitka donašal. A s tem smemo da naj se celim soseskam prepu- se bo namen poljedelstva spolnil. Dr. Orel. stijo, ne pa na drobno razdelijo. Ta misel je po mojem mnenji popoinoma napcna, kajti s takim ravnanjem se prestopi z napake v napako, kar se tiče umnega gospodarstva. To se razvidi iz naslednjega: do od- Gospodarske skušnje. * Petroleum got P g z škodovanja je imel posamesni posestnik pravico, od P To sem te dni skusil in se čudil veliki močí y grajščaka zahtevati potrebnega lesa za kurjavo in iz-delovanje potrebnih poslopij, v nekterih krajih tudi za prodajo. Ta pravica je napeljevala upravičenega na misel, da je soposestnik gozda, da toraj ima pravico si po svoji volji prilastiti lesa iz njega, kolikor in kadar ki jo ima petroleum (kamnito olje), ktero se dan danes rabi za svečavo. V škropilnico, kakor jo imajo vrtnarji, z vodo napolnjeno, sem vlil po 5 žlic petroleja in potem poškropil repo, kije bila vsa črna gosenic. Drugi dan se mu dozdeva y da se s tem svoje pravice drží ? sem pa ] na kakih dveh pah el še gosenic, tretji dan toraj nikomur krivice ne delà. Ta misel je izcimila brezštevilno gozdnih pregreškov, s kterimi so sodnije neskonČno nadležvane. kjer ne ene več. Posnemajte Perje porezati krompirju kakor časnik „Landw. Central, fur D * » y « »VUIILU* wv «"«Uij ^ ,,—~ .. - ------------j;----7 — tej misii so posestnike pod- skušnje na več krajih in vec gospodarjev pokazale pirali grajski borštnarji s tem, da so skrivaje prodajali les iz borštov. Po prepuščenji oddeljenih borštov iz nadvarstva se pridel potem veliko manj krompirja in ** : Skalè. ni dobro, ker píše, so novejše da drobán y krompir. Po porezanem perji (krompirjevcu) se v krom- očič, kteri krompirju daje rast in pirji ne delà vec m 2«§ dober moknat okus, in ta škoda nastopi tem več , čem preje se je krompirju vzelo perje, po kterem na-se vleče živež iz zraka. Po takem gospodar na mesti krompirja pridela le krompir ček, ki ima ubogo malo močica v sebi. — Kar pa se tiče krompirjeve bolezni, so skušnje pokazale, da se bolezen nekako odvrne, ako se meseca velicega srpana (avgusta) krompirju perje požanje, zlasti takrat, ko se gnjilina obširno in hudo prikaže. Meseca vélicega srpana je krompir že precej debel, tedaj škoda ni velika zastran rasti, ako se krompirju še le ta mesec in le zavoljo bo- lezin perje požanje. j * Da krave pri molzi ne brcajo —priporoča časnik kmetijske družbe Badenske to-le: Večkrat so ravno najbolje molžne krave, ktere brcajo tako, da vse nič ne pomaga in druzega ne kaže kakor prodati jih. Po mojih skušnjah so pa vzroki, da se krava ne dá rada molsti, večkrat taki, da se prav lahko odvrnejo. Med te vzroke spada tudi to, da ima dekla predolge nohtove in vimenu pri molzi bolecine prizadeva. Naj si poreže dekla take kremplje, pa krava ne bo br-cala več.. * Po čem se dá za pol leta naprej vreme prerokovati — pripoveduje ogerski časnik „Vas. Ujs" tako-le: KakorŠen je veter ob času, košta si noč in dan enako dolga, to je od 17. do 25. sušca (marca) in od 17. do 25. kimovca (septembra), tako je vreme celega pol leta potem. Skušnje skozi 60 let so na Angležkem to potrdile ; po tem takem se more iz severja prerokovati mrzlo vreme, iz juga vreme gorko, iz juternika (hrvaške burje) suho, iz večernika pa deževno vreme. (Konec.) Praša se zdaj: kako je mogoče obrtniji in trgov-stvu na noge pomagati in kdo more pomagati? Gospoda ! Vsaka država ima dva deležnika ali faktorja; to sta: ljudstvo in vlada; oba morat a vzajemno skrbeti za občno blagovitost. Zarad te vzájemnosti pa ni mogoče prav na drobno ločiti to, kar ima ljudstvo storiti, od tega, kar je vladina dolžnost. Kakor v vseh javnih zadevah mora tudi v tem ljudstvo samo največ storiti, in more samo sebi tudi najbolj pomagati. , Prvi pogoj tacega razvoja je d e 1 a v n o s t in z n aj-d e n o s t, — tista čudovitna človeška lastnost, ki se ravno dan danes pri marsikterem narodu kaže v svoji naj veči sijaj nosti. Ali te prirojene lastnosti je treba gojiti in razvijati, tedaj so sole, kmetijske, obrtnijske, trgovske, se vé da narodne šole prepotrebne, tudi koristijo visoke sole in vseučilišča, kajti vsa znan-stva imajo velik upljiv na narodno gospodarstvo, in zares vidimo po deželah, kjer cvetè obrtnija (industrija), obilno mnogovrstnih Šol, posebno v Svajci, in malo Svajcarjev popusti svojo deželo, da ne bi se bili poprej domá dobro izučili. — i )alje vidimo, da obrtniji udani taki narodi skrbijo tudi za dobre ceste, železnice, poti po vodah, za mornarstvo in za vsakovrstno občilo. Kakor je namreč jezik sredstvo, da si ljudje misli svoje vzajemno razodevajo, tako so dobre ceste edino sredstvo, da morejo odpeljavati kmetovalci, obrtniki in fabrikanti ali sami ali po trgovcih svoje pridelke in izdelke, in da morejo dopeljavati, česar potrebujejo. Tudi potovanje v tuje kraje in v nan je dežele je prekoristno, da se naj dej o nove poti izvažanju in poprodaji, in koristi poduku. Popotnik veliko vidi in sliši, ter se prepriča, da je domá marsikaj napač-nega in škodljivega, da domaća navada ni zmirom dobra. Tako se mu širi duševno obnebje in lože se udá tako člověk koristnemu napredovanju. Zgodovina nam kaže dalje, da se je v svobodnih državah narodno gospodarstvo najbolj razvilo in boga-stvo najbolj pomnožilo. V dokaz nam so v starodav-nosti: grške dežele, Fenicija, Kartago itd., v srednjem in novem veku: Benetke, Hanzaška mesta, Angleško ; v naj no vej ši dobi zopet Angleško, Svajca, nektere nemške dežele in severno-amerikanske države. Temu vzrok pa ni bila le obrtnijska svoboda, ki je že davno vdomačéna na Angležkem, ampak temu je vzrok svoboda v obče; ona je tedaj eden najvažnejših pogojev narodnega blagostanja. A drugače ne more biti, kajti v svobodnih državah se vadi člověk, svoje moči v vsakem obziru sam rabiti in skrbeti ne samo za-se, temuč tudi za občinski in deželni blagor, ker mora javna opravila ali sam opravljati ali se jih vdeležvati. Tak državljan se svojih moči zaveda in skaže, da kaj zna. Svoboda je tedaj vedno živ izvirek možate delavnosti, in zarad tega je preugodna tudi obrtniji in obrtnijstvu. Temu razvijanju pride zdatno na pomoc pravica svobodnega združevanja, kajti kar ena moč ne more dognati, mogoče je združenim močém. Al svobodno združevanje delavnih ljudi je popolnoma pripuščeno le v svobodnih državah. Absolutizem se boji družeb, kakor hudič križa. Kdo iz delajočih stanov bi tedaj nasprotoval svobodi. Gospoda! Za vse to ima ljudstvo večidel skrbeti. Vlada, kot drugi državni faktor, pa nima nič manjših dolžnosti, in ljudstvo ima pravico tirjati od nje, da kaj zdatnega stori v teh zadevah zlasti to, kar ni mogoce posamnim državljanom in družbám. Al vlada ne more skoraj nič vstvarjati, ona more le voditi in pomagati, zatorej je pred vsem njena dolžnost podpirati z denarj em in z dobrimi postavami vse to, kar sem ravno omenil, tedaj šole, ceste, železnice, mornarstvo, svobodné zavode in finančně naprave. Ona ima zatorej naročevati, česar potřebuje, kar je le mogoce pri domači obrtniji in sploh pri do-mačinih. Podpirati ji je sosebno tak narod, ki želi kaj izrednega početi in izvršiti. Izvrsten je bil v tem zmislu portugaljski kralj Emanuel Véliki v začetku 16. stoletja, kteri je svojega naroda željo in navdušenost za mornarstvo in za kupčijo tako vodil, da je ta dežela po mornarstvu in po kupčij i obogatéla in velika postala, kakoršna ni bila nikdar ne poprej ne poznej. Lizbona je tisti čas bila prvo trgovsko mesto v Evropi. Vladi gré dalje odstraojati mnogovrstne zadržke ali naravne ali tište v poprejšnjih časih po nevednosti ali sebičnosti kakor nalašc stavljene. Ona podpira narodno gospodarstvo tudi s tem, da ima oči v varnost po deželi in da gleda na hitro pravosodje. Po vsi pravici se tirja od vlade, da skuša nove poti naj ti izvažanju deželnih pridelkov in izdelkov. tedaj ji je skrbeti za zvedene izvrstne konzulate, za ugodne trgovske pogodbe z vnanjimi državami, in za primerno dač no sistemo. Dac se ima po okoli-šcinah spreminjati tako, da se od daća vpeljanega blagá za brambo domače tvarine pocasi pride do ovobod-nega trgovstva; tedaj se mora dac za vvažanje, na pr. bombažne tvarine pocasi zmirom bolj znižavati, dokler se domače tvornice tako izučijo, da ne potrebujejo vec nobene dačne brambe, in da znajo izdelavati tako dobro tvorino, kakoršna je vnanja. Vlada podpira narodno gospodarstvo na vse strani; ako ji je mar nevtrudljiva skrb za dober red v denarnih zadevah, zakaj zmeda v teh zadevah zmeša vse, in negotovost in nevarnost v denarji škoduje naj- 269 ec obrtnij in kupčij Tak nered že marsikter narod bacnil v strašne zadrege in nesreće državi, ktera pride do kanta (bankerota) tista grozna pošas požre Gorj kajt 4- 7 ktera vsacega vpici 7 vec 3 pa i to je ijih pa Popotnikove opazke po Angležkem. (Dalje.) Naj se zdaj zopet vrnem na kmetijstvo. Mla po do in se vec Nektere vlade so začele v sedanjih časih naprat t ljati prav koristne ÀI vsa skrb , ves trud bo kar (izložbe) malo zdal, če ni m prav domá Mir , , ------- ~ ------ ------/ le zlati mir rodi dovolj zlatega sadů, voj demu člověku je presneto trudlj ur na dan v šolskih klopeh in slabem zraku sedeti mnogo dijakov si res celó zdravje pokvari in podkoplj sedé dolgo in v šoli, sedé domá sključenó zatira po godovini je imela voj ma pa podira in lokrat dobrih nasledkov. Gospoda! Vsega tega ima biti vladi mar, in se ve da ima v svobodnih državah tudi ljudstvo svoj vstavni daj to, telesnih zdaj pri mizici zdaj pišaj priprave k latinskim in grškim klasikom tako, da mine dan za dnevom brez 7 uno 7 vaj 7 ktere pa so mladini vendar toliko potrebne obče se je spoznala potreba za te- pu v na te zadeve. To so v obče pravila vodila národnega gospo darstva kakor duševne lesne vaje učencem, kakor v obče vsakemu člověku, m zato so se napravile gimnastične družbe, bodi si, da se te imenujejo sokolci ali turnerji, kterih se gimnazijalci in realci vdeležujejo, pa izostajajo zopet ti, kterim bi Ako se pa ozremo na potrebe kih kraj vsega cesarstva 7 naših c prepričamo se ; brt-da te vaje najbolj potrebne bile. Te gimnastične družbe kakor so dobre, so vendar le enostranske in nikakor 7 hrepenijo v obče po tem, kar sem razlagal 7 tedaj ne morejo potřebám zadostovati zarad mnogo vzrokov hočem le kaj malega še omeniti Slovenci po naših krajih so brez dvoma ploh dobre glavice, dela\ in bii apak Bi tem zelo potrebnim telesnim vaj am ne t va? jboljši pripomoček prakt Bi m i L v Bovcu, ne v Kaboridu ali s razredi nimamo ne še v V V SCini ne, x*». j^ i^c** —......... —--J- ail guziut? jj u u číljl iu iztui par ur KI Od obrtnijskih ali kmetijskih šol pa še sluha ne duha vem zraku se gibati in delati? Bi ki Ajdov vendar izmed teh prvi obrtniški kraj Tminu, Kanalu k kmetij ne bilo koristno in prijetno , . vsakemu učencu vsaki teden vsaj dvakrat za nekoliko ur mesto zapustiti ter se na vrte, polje, na travnike ni. Cest je tudi premalo. Zatoraj želijo pametni ob ograde ali gozde podati in tam par ur krepko in urno v zdra- to mnogim ne bilo bolj činarji teh krajev šol in cest. Tminci hočejo^ íinfcti nastiko skakati in se zvijati? kakor v kaki prašni in soparni dvorani za gim cesto čez Grahovo naprej, in prebivalci tik bo penijo po dobri cesti iz Gorice na Koroško bi kar premenila majhn delavnih moči in dereče vode po vseh krajih hre Železnica to deželo, ktera ima toliko Fabrike Ta stvar, mislim, daje prevdarka vredna mnogih vzrokov Pa kako ? Ktera volj gimnazija, ktera realka bi mogla bi mahoma tako rekoč iz tal rastle, in živo življenje dovoliti kaj takega početi, kako bi se to vrediti, ali celó bi potem nastalo po teh krajih. Ajdovš železnice in razun dobre učilnice saj s potřebuj razredi še Ljublj moglo? Mi Slovenci se imamo kot naše središče ozirati jbolj v 7 biva da se lokavški potok regulira. Bovčani pa bi preradi <}r. Bleiweis pridobili državne gozde tam ležeče, in gotovo je, da bi i tudi prvi in najveći 7 V Ljublj telj 7 V Ljublj naroda našega, gospod so prvi zastopniki naroda se s tem kmetijstvu dobro pomagalo, a posredom trgovanju, s se tako bolj okrepčal, je tudi posestnik kake zgodilo ! kterim se Bovčani pecajo. Njih kredit bi našega in le kranjski deželni zbor bi mogel kaj takeg njega se tedaj obraćam, da stori prvo do kajti ;emlj sak ondotni pohi Da bi se jim po priboriti stopinjo, in do dijakov ljubljanske gimnazije in realke gotovo Ljub da bi radostni to pot nastopili brž vse druge gimnazije in realke nasledovali jihov izgled bi Kakor po naših krajih 7 tako in še boli vsi Avstriji razširilo spoznanje vseh potreb, in se zmiraj bolj širi. Dokaz tega so nam razne buk gospodarstvu, in obilni dop* je gotovo mnogo takih posestnikov, kterim je nauk se je po o umnem kmetijstvu na srcu, da se med narod bolje . da razšin o narodnem I » - — - VIC*. «V, i-UV^V* xxctivsu. ti gospodje bodo tedaj tudi radi dovolili ukaželjni mladenci dohajajo na njihova posestva in se Lsi po azpravljajo ta predmet. Najtehtnej w • . -r^ • i • • • v • pisih , kteri radi tako praktično učijo kmetijstva Bi ne hotlo dokaz pa tošnj razstava v Parizu 7 kajt naši sporočevalci sporo vredništv Pri tej prilik o tej zadevi pa v se jih misli povedati? * čujejo, da je v avstrijskem oddelku od časa razstave v praznike par besed Londonu leta 1862. napredek očividen. Tudi naša vlada, dragim vam dijakom za šolski šolskih počitnicah dijak go tovo nič boljšega in prijetnejšega storiti ne more, kakor poprej mlačna o teh zadevah, začela je skrbeti za te potovati in si nekoliko svet ogledati bodi-si blizo ali Dokaz je, da je izdala postave o obrtniški svo- daleko. Al potovati se ne more brez denarja in ta privilegija, ktero si večidel popotovajocih dijakov prila- reci. bodi, da podpira domače fabrike za sladkor iz bele pese, da napravlja vdrug brod 7 ki bo imel popotovaj svetu najti nove poti izvažanju itd Al veliko 7 po prav stuj ) da jim 77 viaticum" dolžujejo fajmoštr m veliko je še storiti narodom avstrijanskim in vladi naši, tega pa so vsa tako se mi dozdeva nečastna, ako ne rečem nesramna kapi 7 Vrh zlasti v denarnih zadevah po tovanj za dobro jed in Gospoda gleškem parlament « sed pijaco, ne pa za kakošen poduk. Svetoval bi takošnim ministri popotnikom ogledovati si lepe kmetij e ter tam pa na krasno izdelanih vrečah (žakljih) napolnjenih z bom- tam par dni ostati^ter si dobro zapamtiti to, kar in kako bažem v namen, da se imajo vedno spominjati ministri in poslanci, kaj da je bil začetek, in kaj da še pogoj gleške bogastva gleške velikosti daj Naj pri tej kmetij i kaj boljšega kakor domá ali pri dru pesmi, bode zih kmetij ah. Komur je mar , narodne stvari , pravlice itd. zbirati in spoznavati ljudski značaj tudi naša da st vlada in naši poslanci vedno se spominjali, svoj namen gotovo • 1 V jloz dosegel 7 ako so ahljivi izvirki národnega bogastva: kmetij- nem načinu z ljudstvom druži. In kako lahko 7 brtnijstvo in trgovst ki morajo imeti pri nas zmirom in Li I 3 l V U lij, tl^V^YOLYV, XV A 1X1 \JL CAJ \J ». elej posebno ministerstvo z obširnim pod 7 SO duše Celo drug kmetj tako prijazni in toliko se po omenje- ie to dobre v • rocjem D L pr. na Angležkem to v nekterih drugih krajih 7 na 7 imam jboljših lastnih skušenj gleške Lánsko leto přehodil sem nekoliko pokraj 7 posebno slo vij o zarad dobrih kmetij stev An- pri * Radi, drugi pot. Vred. * 2ÏO tej priliki siiidel sem se tudi z nekoliko studenti edin-burškega vseučilišča, ti so si tudi vrtnarstvo in far-merstvo angleško ógledovali, zagotovljaje me, da to je na Skotskem še mnogo bolje, in smem jim verjeti. Krasni vrti povsod po Angleškem so me vendar osup-nili kakor velike farme z mnogovrstnimi mašinami in orodjem za poljedelstvo, kakoršnega še poprej nikoli videl nisem. Stvar me je zanimivala toliko, da si nisem mogel kaj, da se ne bi bil nekterim vrtnarjem in farmer) em ponudil, da bi se mi dovolilo par dni na vrtu ali polji delati in si tako reči ogledati. Pa za to milost sem včasi dolgo moral romati in prositi, predno se mi je dovolilo se z delavci na vrtih ali na polji združiti, ker Anglež nikakor ni mnogo zaupljiv, posebno pa ptujcu ne. Na vrtih delati mi je v resnici bilo kaj prijetno, akoravno nisem že dolgo let nobenega orodja v rokah imel, ker delo ni toliko težavno in pri tako krasnih cvetlicah in razlicnih sadninah člověk tudi lahko na vse pozabi in le stvar občuduje. Res, cvetlic še nikjer nisem našel tako lepih kakor v teh vrtih in ne vem, ali se kje krasnejše vidijo kakor na cvetličnih razsta-vah (flower show) na Angleškem. Anglež ne more biti brez cvetlic, in zato mora celó po mestih pri svoji hiši vselej kakošno tratico in vrtič imeti. Mnogo težavnije je člověku, ki ni trdega delà vaj en na polji; veči del vse delo delajo le možki, na velikih farmah videti žensko na delu, bila bi kaj redka prikazen. Delà se skor vse z umnim orodjem in mašinami in en delavec delà najmanj za pet naših. Pa pri tem ne slišiš petja ali šaljivih pogovorov, kakor na našem polji pri naših delavcih; ljudje se kretajo in delajo za delo odločene ure neprestano kakor mašine njihove. Pa so tudi navadno bolj krepki in čvrsti kakor pri nas, zdravi so in prav dobro rej eni. Al angleški delavec tudi bolje živi kakor naša „gospoda", bodi-si bogata ali uboga, on, kadar je pri delu, delà neutrudljivo in pri tem mu je prva skrb, si z zasluženim denarj em dober živež ter čedno in prijetno stanovanje priskrbeti. O tem imamo mi o Angležih zopet mnogo prav smešnih krivih misli, in te se še kakor mnogo drugega starokopitnega po šolah naših slišijo. Kdor se hoče z ljudstvom prav se-znaniti, treba je, da med ljudstvo gré, in zato vrli dijaki , ki se hoćete sè šegami našega naroda seznaniti, živite in družite se v počitnicah ž njim pri delu in ve-selji; saj tako se vam pri naših kmetih ne bo godilo kakor meni pri nekterih angležkih farmerjih, kjer sem celi dan se znoj il in trudil, vrh tega pa še živež plačal. (Dalje prihodnjič.) o 3. obciieiii zboru slovenske Matice v Ljubljani 7. avgusta 1867. Kakor je bilo v 7. seji Matičinega odbora (4. julija 1867) sklenjeno, obhajal se je v sredo 7. avgusta t. 1. tretji občni zbor dopoldne s cerkveno slovesnostjo, s sv. mašo, ktero so ob 8. uri zjutraj služili prečastiti stolni prošt, odbornik slovenske Matice in 2. prvosed-nikov namestnik, gosp. A. Kos, pri kteri so Riharjeve pevke pele spodbudne pesmi. Kmalu po 9. uri se jamejo v mestni dvorani sha-jati Matičini družniki, in ob pol 10. uri prične prvosed-. nik g. dr. L. Toman s slovesnim ogovorom zbor, v kterem so bili, razun e din ega vnanjega odbornik g. dr. J. Ulaga, naslednji ljubljanski odborniki : gg. dr. L. Vončina, A. Kos, dr. J. Zupanec, A. Lésar, J. Marn, J. Vávrů, dr. J. Bleiweis, dr. E. H. Costa, A. Praprotnik, L. Svetec, J. Vilhar, in blizo 40 domoljubnih družnikov, vpričo poznej dospevšega deželnega poroč-nika g. J. Rotha. Prvosednik spregovori nekako tako-le : „Slavni zbor! Danes obhaja Matica svoj tretji občni shod. Shod Matičin je vesel god za ves narod slovenski, ker Matica ima namen, buditi in likati dušne moči, ktere po-vzdignejo narod v vrsto izobraženih in med temi na višo stopinjo, ktera kaže, da narod spoštuje sam sebe, in da je vreden, da ga spoštujejo tudi drugi. Radostno nam je spoznavati, da so sedaj že vsa slovanska plemena se podala na pot svojega omikovanja. Tù in tam se odpre hram učenosti ali pa umetnosti, tù in tam se ustanovi Matica, iz ktere izvira narodu dušna omika, da se pospešuje narodska svest in občni blagor. — Radostni se smemo ozirati na znamenito slovesnost, ktero je v kratkem obhajala jugoslovanska akademija v Zagrebu, in Slovenci tega prezirati ne moremo. Da bi veselo napredovalo, želimo vsi, in iz srca zaklicem : ,,Ž i- vila in napredovala jugoslovanska akademija!" Zivila! zakliče radostno ves zbor. — Kakor druga plemena slovanska kažemo po Matici z današnjim zborom tudi Slovenci, čeravno nas je malo, da se gibljemo, da vzbu-jamo svoje moči, da svetu razodenemo svoje zmožnosti, da tako dobimo z drugimi narodi enake pravice v skupni državi. Mnogo se je sicer storilo, ali mnogo je še delà. Tri knjige je izdala letos Matica. Učimo se iz njih, in v tolažbo naj nam bo v britkih časih to , kar imajo v sebi. Prva je: Stirje letni časi. Trda zima je go-spodovala dolgo na slovenskem slovstvenem polji, prikazala se je spomlad. Marsiktero cvetko nam je slana posmodila. Pride poletje. Tudi ondaj bode bila toča in razgrajal bode vihar; toda ako se držimo stanovitno, prišla nam bo tudi jesen, o kteri bode narod-slovenski vžival plod prejšnjih trudov in del. Druga je: Rud-ninoslovje ali mineralogija. Kaže nam, koliko za-kladov in moči je skritih v zemlje naročji, skritih vna-njemu solncu, toda odkritih ocem Božjim, in upajmo, da prej ali pozneje se tudi na nas Slovence in Slovane sploh ozré milostno oko Božje. Saj nočemo nikomur kratiti njegovih pravic, pridobiti si želimo le svojih, in „mirno naprej", je naše gêslo. V ta namen smo se sošli danes, in hvala bodi vsem gospodom, kteri ste se po-trudili tudi od daleč, in želei bi le, da bi drugikrat jih bilo še vec, da se vnemamo vzajemno in krepčamo v. slogi, in iz tega nagiba vskliknem : Bog ohrani Matico Zivila ! Na to poroča tajnik g. prof. Lésar o odborovém delovanji od 27. septembra 1866. do 1. julija 1867., in sporočilo njegovo se glasi: „Slavni zbor! Danes obhaja slovstvena mati slovenskega národa — hočem reci — „Matica slovens ka" svoj tretji god, to je, tretji občni zbor, v kterem ima njen odbor odgovor dati in porocevati o svojem delovanji v preteklem družbinem letu, to je, od 1. julija 1866. 1. do 1. julija 1867. 1. Obširni popis vsestranskega odbor ovega delovanja bodete, slavna gospoda, brali v poróčalnem delu „narodnega koledarja", ki se Vam bode z dvema drugima knjigama jel razpošiljati začetek prihodnjega tedna. Zato bode odborovo sporočilo le kratko in sukalo se le ♦o glavnih točkah. i Imel je odbor v preteklem letu tri seje, to je, 5., 6. in 7. sejo: peta je bila 15. novembra 1866. leta, šesta je bila 7. marca 1867. leta, sedma je bila 4. julija 1867. leta. Izdale so se tri knjige, ktere po odborovém sklepu, v sedmi seji storjenem, dobé vsi Matičini udje in to ne le dosedanji, ampak tudi oni, ki pristopijo do novega leta in plačajo letnino za 1867. leto. Omenjene tri knjige so: Zli M v • • • • Stirje letni časi" po E. A. Rossmásslerji nn i-. « i-», i*». 26^AI predelal Iv. Tušek ? 2 tiskanih pôl. 7 Odkar je dotiskan imenik, pristopila sta 2 ustanovnika m 77 Rudninoslovje ali mineralogija" po Sigm. knjigi zadnja številka letniki, tako da danes štejemo 1206 udov. Glavni Fellockerji, spisal France Erjavec; 6y4 pôl. je sicer 1262; iz tega se razvidi „Národni koledar" z Matičinim letopisom, to je a) s poročilnim in podučnim delom, vredil dr. J. Bleiweis; 16 pôl, torej skupaj nad 38 tiskanih pôl. da je 56 udov Matici odmrlo in odpovedalo se. 7 Naj vam izmed odmrlih imenujem le ustanovnike: lentina Na Matičine stroške je dalje na svetio prišla „Slov- nica českega j ezika" z berilom, spisal Fr. Marn. Franceta Ti stroški, ki znašajo 232 gold. 59 kr., so pa za- Bratkoviča Andreja, Pleiweisa Konrada, Pleiweisa Va- , Pleiweisa Jožefa, Hribarja Vatroslava, Pikl-a Mihaela, Lužnika Valentina, Močnika Franceta, cerovca , Volovšeka Franceta, Žnidariča Antona, Glo-bočnika Janeza, Grmeka Henrika. Prepričan sem časni, kajti povrniti se imajo Matici iz razprodaje ome- vsem Matičarjem iz srca govorim njene slovnice. Te knjige torej ne dobé Matičini udje, Bog jim daj večni mir in pokoj ! ker se prišteva onim knjigam, ktere Matica po 7 ko da izrecem prošnjo: sme podpirati, da se izdadé. Razprodaja te knjige se gaj nik iznaša Iz računa, o kterem bode poročal gospod bla- je izročila bukvarju J. Giontini-ju s 25. odstotki in s pogojem, da skupilo odrajtuje Matici, dokler se jej ne lanski račun je kazal pomnožil se je toraj za bodete razvideli, da letošen Matičin imetek izplačajo omenjeni stroški, ostali iztisi pa so potem last 27.765 gold. 53 V 23.039 „ 60 kr. 77 Marnova. Rokopis: „Utopljenci ali potovanje na Ostroviď i 7 ki je bil med PoženČanovo slovstveno zapušcino, darovano Matici, je odbor podařil slavni Mohorjevi družbi v Celovcu, ktera ga je tudi spravila na dan in razde-lila svojim udom. ; \ • 4.715 gold. 93 y, Bilo bi se Matičino imetje še više pomnožilo so vsi udje v redu plačali ustanovnino in letnino. samo zaostala letnina znaša 1164 gold. <2 7 kr. da Ze 90 V. kr., znesku 4.715 gold. 95y2 kr. je tudi 1931 gold. ktere smé Matica še potrošiti; od teh se je Rokopisa: „Slovenski Stajar", ki so ga oblju- ............." Voš- bili spisati štajarski rodoljubi, kakor je g. dr. njak v 5. seji poročal, kmalu pričakujemo. Rokopisa: Žepičeva „latinska čitanka" in P. Ladislavova „latinska slovnica" še ništa prišla iz rok iz volj enih presojevalcev. Ponudila sta se Matici še dva rokopisa: i uuuuiia ota ou luauui oo • j ^o t u" no grafija slovenska", ktero je osnoval Fr. Haf- tudi res po sklenjenem tretjem računu že potrošilo za Marnovo slovnico 232 gold. 59 kr., in bode se plača! „národni koledar"; kar ostane, obrne se za prihodnje leto. Po proračunu bode Matici, ako se doneski redno . 2347 gold. 57 kr. . 1164 „ 77 s te- ner, učitelj v Slovenjem Gradcu, in b) „grška slovnica", ktero obeta sestaviti Ant. Klodič, bivši pro- ktero obeta sestaviti Ant. Klodič fesor na tržaški laški gimnaziji Prvemu 1 • v • bivši se je pro-vsled plačajo, za izdavanje knjig ostalo in ako doj dej o zaostali doneski celó.......... . 3511 gold. 57 kr. poročilu o knjižnici bodete, slavna gospoda, brali, da se je tudi ona jako pomnožila, in to za 577 zvezkov, tako da zdaj šteje 983 zvezkov. To je kratko odborovo sporočilo o njegovem delo- odborovega sklepa odgovorilo, da Matica more rokopise vanji preteklega leta. Odbor navdaja sladka zavest, da sprejemati še le potem, ko jih pretresejo in potrdijo iz- je v preteklem letu storil svojo dolžnost, in trdnanada voljeni presojevalci. Fr. Hafne r je odgovoril, da svoj da bode četrtemu občnemu zboru mogel podati še ve- rokopis pošlje konec meseca oktobra 1867. diče va ponudba, došla 27. julija t. se reši, čakati prihodnje odborové seje mora 7 Klo- predno selejše sporočilo. u Pri naznanilu zastran poezij V. Koseskega, opomni dr. Bleiweis. ako bi se občni zbor obrnil na UJJkt% li i. 111 v V4AJJ v/ ř^V/JVíf VJJ V 4 A i lil ^ • V1X • JL^ 1 W1 ff VlUj iA/lVVZ U V V/ Vf VU4 ^^ VJL V/JL Hl seji bil je sprejet taj niko v predlog: „da odbor slavnega pesnika, mu sveste prošnje odrekel ne bo 7 se izmed sebe izbere odsek ktere Matica želi izdati 7 na ki nakaže pot, po kterem si glasno izreče iskreno to željo. sestavi imenik knjig, predio g dr. Tomana vzdigne ves zbor in eno- JMIUC iuati(ja zjxju x^uati ^ wy uuaui^u ^ui j pu ivtuium OA Matica preskrbí najboljših dotičnih rokopisov, in c) o Po tem čita g. blagajnik dr. J. Zupanec tem poslu poroča v prihodnji odborovi seji." Voljeno od 1. julija 1866 do 1. julija 1867., in proračun od račun je bilo v ta odsek pet ljubljanskih odbornikov s pri- julija 1867. do 1. julija 1868., ktera se sprejameta, stavkom, da ima ta odsek litografiti dati in razposlati g. prvosednik omeni, da se marljivi blagajnik ne dotično svoje sporočilo vsem drugim odbornikom na zastonj trudi za Matico, temuč ji mnogo tudi daruje pretres. Predno se pa snide ta odsek, ima predsedni- (na pr. poštnine itd.), kar zbor s pohvalo pripozná štvo s tajnikom vzajemno skušati, Matici pridobiti p o e- zne Val. Gosp. prvosednik nasvetuje, da se volijo tisti trije Vodnika in J. Vesela-Koseskega. gospodje v to, da pregledajo, presodijo in potrdijo od-Rokopisa Vodnikovih poezij si Še nismo pridobili, borov račun o novčnem gospodarstvu vsled pravila v Fr. Sovan, Raimund Pregelj nam ni znano kje da biva njegov lastnik O ton ker Wagner. borovo vprašanje od 10. julija t. 1. št. 108 gosp. dr. J. 12. iiiauu , ivj c- uai uiva uJg5uv laonuia vtuu <*> j , ïlciUirGC l gg« jlj. . u u » auj Gosp. Iv. Vesel-Koseski pa je na od- in Fr. Ravnikar, in zbor pritrdi. Na vrsti je bila volitev novih odbornikov. Bleiweisu poslal list, v kterem se zdaj še nekoliko tej priliki razodene g. predsednik, da se je odborništva brani, vdati se omenjeni odborovi želji, nadjamo se pa, odpovedal g. Štef. Kocijančič, zarad česar je treba na- da morda vendar privoli, ako se mu poroci soglasna mesti 10 odbornikov voliti jih 11, ter izreče željo želja občnega zbora. 7 da bi gledé na to, da se lože shajajo odborové seje in koristno Iz tega kratkega poročila si. občni zbor razvidi, delajo, ker je vnanj im velikrat pre težko, se jih vdeleževati ; kak sad je Matica slovenska preteklo leto obrodila na se volilo več ljubljanskih odbornikov. Da se zborniki slovstvenem polji, in kakošen brst zastavila za pri- pomenijo nekoliko, zbor nekaj časa prejenja. Po tem hodnje leto. Ako Bog dá, prihodnje leto ustavi še čvr- se oddá 59 volilnih listov in po većini glasov so bili stejše korenine, iz kterih požene košato deblo; ako Bog voljeni izmed ljubljanskih 7 dá družilo mnogo novih družnikov. Ozir novih udov se sicer tudi letos ne moremo pritožiti, kajti dorastlo jih je več, kakor 1866. leta, dr. E. H. Costa (58) 7 vzbudilo se bode še vec pisateljev in Matici pri- A. Praprotnik (56), J. Šolar (55), J. Marn (54) 7 A. in sicer 15 ustanovnikov, 244 letnikov, skupaj toraj 259 sta dobila največ glasov Lésar (52) in dr. Jožef Poklukar (37); izmed vnanjih pa gg.: M. Cigale (58), J. Grabrijan (55), Fr. Cegnar (53), A. Einšpieler (47) in dr. Kočevar (36). Za temi L. Jeran (26) in Šavperl udov 7 izmed kterih je 149 duhovnih in 110 svetnih. (28). (Ker se je pa dr. Jož. Poklukar av- 212 gusta đpoveđal odborništvu, zato namesto njega v od bor stopi g. Luka Jer an.) in obsega v obliki osmerke 172 straní; v predgovoru, 12 strani obsegajocem, gosp. založnik namen in potrebo Na to popraša g. predsednik, ako hoče kdo kaj te knjige razlaga ; 37 strani obsega slovnica 123 X1CV 1 OU UVJUM1 VIH/J^ T mwmiuivv; — naj se kupuj ej o domače, deželne obligacij ne p Ivo na to blagajnik razjasni > da se tako avná že sedaj in da imamo skoro same deželne obligacij 7 se Robič spozná zadovoljnega o tem y-* i i • i i rn_____ Gosp predsednik dr lom popraša blagaj nika: aliima Matica raznih dežel obligacije, ali tudi metalike? Na to razloži blagajnik, da kar j ima da- rovanih, tiste so razlicne vala, Cost so 1 kar pa Matica jih kup vkup * Kratki nauki za sadjorejo. Spisal Drag. Ripšl na svitlo dal Ludevik vitez Gutmansthal-Benve-nuti. — Cetrt leta je komaj preteklo, kar so „Novice" napovedale to knjižico in jo priporocale našim sadje-rejcem, in že je pokupljenih 1000 iztisov, da je trebalo napraviti drugi natis, kteri se danes naznanja slovenskemu svetu. Prodaja se 2. natis v bukvarnici J. Ler-cherjevi v Ljubljani po 10 krajc. želí emljiškega odškodovanj Gosp dr # naj ne kupuje Matica zmiraj istih pisem ali obligacij, ter nasvetuje, naj si pridobi kaj zastavnih pisem narodne banke na Dunaji, ker so ta pisma .........še za Ma drama v j° j 77 Poturica činih pisal 7 koj lil se zove zanimiva zgodovinska se vrší na mlj hrcegovinski Kukuljević-Sakcinsk in utegne vrlo tico slj jbolj gotova ker j bolj 7 da ima v svojem premozenji raznovrstna písma. svetuje, naj Matica kterikrat za 200 do Prišla je ravnokar v Zagrebu na svitlo dobro gradivo biti za převod v slovenščino, kadar demo do močí predstavljati na gled velike igre pri Gosp. Stare 300 gold, srečo poskusi pri kaki loterij 7 morebiti J° zadene sreča. Gosp Svet se sklada z obema . zvezek v 17. listu „Novic" naznanjenega obče slovanskim interesom posvečenega časnika ,,C.iaBHHCKa/i 3apa" ——1 — ^----«---—« ---- přišel Dunaj nasvetoma spodar ljišče, odp češ naj ravná Matica kakor previđen go « 7 O) , LUO , AJC"J A«IÏU«I iULMIDIVJMI "H11U1 ki z raznovrstnim semenom obsej da mu nese bolj daj to ; zdaj to svoj zem dimo se 77 1« Smluvme se /" se ; in da naj na svetio Tako brošurica, ki j ali poli obsegajoč „Pog po naše ravnokar v Prag sreči kako okence; svetuje vrh tega tudi, da bi garna na svetio prišla in jo prodaja c. kr. vseučiliščina knj se morebiti smela vdeleževati Matica na pr pri taki železnici, ktera ima svojo gotovo prihodnost. Ali dr. Costa očitno^ kaže se s Cehi. 7 Calve da Odk po 20 kr Nap te brošurice kaže gledé na 21. ali društva nimajo še treba sirotniškemu imetku njena poglavitna naloga porazumeti so Magjari vkljub vsemu prizade- Matičinih pravil, da taka početja vanju ogerske vlade z vsklikom demonstrativno izvolili tiste varnosti, ktere j po zakonu Laj Gosp. dr. Toman izreče Košuta v Vacovem za deželnega poslanca odkar so se na Dunaji prepričali, da tirjatve magjarskih naj se vprihodnje kupujejo ne le zastavna pisma radikalcev posebno v íinancnih zadevah presegajo vse 1JKJ J iiaj v ^iixivvixij v ' národně banke, ampak naj se nektere dosedanjih obli meje 7 gacij va-nj e spremenij o tem, vendar popi 7 m zbor ima odbor določevati nenadoma druge str peli so nemški časniki na Dunaji in v Gradcu spoznavši neobhodno potrebo 7 svete, ki se bodo kakor Matičinemu odboru. ter Izmed posameznih udov se naposled as vetuje z ozirom na besede, s kterimi je da ako ima kdo zoper te na- porazumeti se s prvaki česko-moravske federalistične občnega zbora naznanili stranke. V mnogih vodilnih člankih časnikov vsake vrste so tedaj razgovori o nepraktičnem nasprotovanji Čeških in ne oglasi se nikdo Nol pr vosednik v začetnem ogovoru pozdravljal jugoslovansko psovanja politikarjev in o kompromisu (porazumljenji) neprene da ne brez navadnega homa na dnevnem redu, se ve, akademijo v Zagrebu, naj se pozdrav Matičinih zbor telj Knjižica „Smluvme se a 7 obsegaj nikov do jugoslovanske akademije po prvosedniku tele- „Zum Compromiss grafično akademiji na znanje straní, je prevod nemškeg neznanega pisa sicer na dá krásnem velinovem pa kar ves zbor vstávši pirji in v lepem rdečem závitku, al prevod ni srečen sprejame in odobri Naposled dá g. prvosednik dr. Toman hvalo vsem pisava mrgolí stilističnih napák, jezik je brez nemškeg vpnčnim zlasti kteri so doslej delali Matici na korist, na obseg ali ginala velikrat popoinoma mlj 1UU11U 9 ZJACIO UX kUi 4 UU «VU1WJ j-.j-mwi^A u« tajniku, blagajniku, knjižničarju in zapisnikarj w » V 1 • 1 1 tvar brošure, poj Oziraj se anonymus slavo poli V se mestnemu županu, da nam je blago volj po tiki državnega kancelarja, povdarjaje posebno vspeh njegovega prizadevanja v zadnji francozko-pruski pravdi, sebno odprl mestno dvorano, gospodom rodoljubom, ki so iz opominja češki narod, „naj slovo dá doseđanj ^ f 1 * i • • • y y y i • 1 1 • i y *v111*+* /r\ c\ t • • • t t mm 7 daleka přispěli, in izreče presrčno željo, da bi se pri zavi hodnjih Matičinih zborov bolj vdeleževali rodoljubi v šenim dvalizmom kodljivi (???) opoziciji in naj se sprijazni z vsej prid in na čast slovenskemu narodu kajt federalizmom ako peha poskušalo (! ! !) niti barona Beusta, mora priti absolutizem, državni ban se posreći opozicn dr-dovr-že brez pod Slovansko slovstvo. * Ruska slovnica za Slovence s čitanko in pad Avstrij v ze pred krot Poglejmo pa7 za ktero ceno hoče pisatelj pridobit češki narod za kompromis, kaj mu ponuja ? Izreka želj tremi meseci v „Novicah" omenjena, je zdaj gotova; naj se narod zedini z vlado podpíraje narodno gospo Î) ris la je na svetio pod naslovom, v poslednjem našem darstvo in občno blagostanje, naj zida in zboljšuje šole istu I MIlH ^HÉiMIMM ■ÉÉlIlHtaMÍÍHMHBHHHHH ■■ ■■■■■ I HH omenjenim. Tiskana je na Dunaji pri Mehetaristih naj napravlja vzajemno z vlado nove ceste , železnice 7 7 213 kreditne ustanove v pomoč malim posestnikom, naj skrbi za revno ljudstvo, da mu ni treba preseljevati se v takem številu v daljno Ameriko. Na te pogoje, pravijo lakonično „Národní Listy", ne more češki narod resnobno odgovoriti; program českega naroda je temeljito osnovan in očitno izrečen v več adresah deželnega zbora; brošura „Smluvme se!" žalibog! ne vé ali neče o njem ničesa vedeti. K temu dostavljajo „Národní Listy" te-le pomenljive Riegerjeve besede v zadnjem deželnem zboru: „Ako nas kličejo v cislajtanski parlament zavoljo tega, da bi tamo bili protitežje (Gre-gengevvicht) proti Magjarom in da bi pomagali vzeti jim, česar bi jim mi ne bili nikdar dovolili, za tako nalogo se lepo zahvaljujemo." . ' • Narodne stvari. „ " i V * r ' 1 Kako si nemski Stajarci národno ravnopravnost mislijo? Nemški časniki prinašajo da je okrajni zástop slovensko-bistriški na doljnem Stajarji izrekel enako-pravnost (Paritât) nemškega in slovenskega jezika, ter prosil naredbe, da bi se v ljudski šoli oba jezika enako učila. Vsled tega se je neki deželni odbor graški obrnil do c. k. namestništva, naj bi ukazalo labod-skemu konsistoriju in c. k. okraj nim uradnijam, da bodo skrbele , da se enakopravnost obeh jezikov po južnem Stajarji že precej prihodnje šolsko leto vpelje, tako, da bo vsem otrokom mogoče nemščine se učiti, a nemški otroci da prejmejo ne samo prvi, ampak tudi dalji poduk samo v nemškem jeziku. Ako je to res, kar časniki pišejo, bo to pač enakopravnost, ki le na eno stran visi, in ki se od tište, že po cesarji Jožefu vpeljane naprave, ki je toliko let in let vsak napredek naše ljudske šole zadrževala, s pravim imenom germanizacija imenovane, niti za las ne razločuje ! ti Prosimo štajarske domoljube, da bi nam razložili, kaj je resnice v tej novici. . Dopisi. Iz Ilaloz. R. B. — Haloški Slovenci razumniki, oziroma duhovniki, bivši dne 8. vel. srpna zbrani pri sv. Barbari na Belem o priliki duhovniške skupščině so sprejeli soglasno predlog: naj se mahoma razpiše darilo 50 gold, za naj bolj šo glediščino igro zgodo vinskega zadržaja, in sicer „Svetopolkova oporoka" (sloga; posamne paličke, breme zvezanih paličk), kar je s tem učinjeno. Krasnoslovni pisatelj ima lepo pri-ložnost ugodno se sprehajati v slavni dôbi Cirilovi in Metodo vi, ter polagoma prestopiti k Svetopolkovi smrtni postelji, kjer narocuje slogo svojim trem sinovom. Po vsem delu mora veti iskreni národni duh, tako, da tudi segreva bralca ali poslušalca. Rok skladanju in pisanju seže do novega leta 1868. leta. Rokopisi naj se pošiljajo R. B-u. P. p. Zavrč. Iz Ilafoz. R. B. — V pastirskem bogoslovji se nam je razkladalo, da se more od vsakega propoved-nika in govornika nekaj naučiti: ali stavnega ali konči nekavnega, to je, kar je treba posnemati, ali česar se more ogibati. Isto sme velj ati o narodih, njih navadah, običajih, značajnosti in raznih drugih razmerah; vsak narod, da-si najveći sovražnik, ima nek znak ali znakove, kteri ga povelicujo. Ne hotè navajati Lahov in njihove narodne značajnosti, njihove gorece ljubezni do svoje narodnosti in jezika, kterega nikoli ne tajé, nego se ga poslužujo v vseh mogočih okolnostih, omenjam v tem krepki in vzorni primer oholih, Slovenom sovraž-nih in krivičnih Magjarov, kteri imajo svojo narodnost za največo svetinjo na zemlji, svojo domovino za naj-lepšo na vsem svetu; za to dvojico je pripravljen Ma-gjar vse darovati, tudi umreti. Zato pa skoro ni primera, da bi se on potujil, da bi odpadel zatajivši svoj jezik, svojo narodnost; bi li se kaj takega pripetilo, sonarodnjaci bi mu rekli, da je znorel, da se mu ko-lesce vrtí v možganih. Oj bože mili! kamo sreče, da je dopuščeno o Siavenih poprek, a o Slovencih posebno posvedočiti toliko stalnost in narodno značajnost! Pogledavši povrhoma v listove neukanljive zgodovine, ne moremo nego priznati, da je ogromna množina slovenskega naroda prepustivša jezik in narodnost postala tvarina, orodje in mastilo tajcem. Ne jemljé ozira na tožne razmere raznih slavenskih pokolenij spominjam samo Slovence. Kje je bila meja med Slovenci in Nemci pred tisoč leti? kje na Koroškem? in kje je danes? Te nezgode pripisujem sicer nesrečnim in neugodnim okolnostim, pa vendar tudi veliko krivnjo nosi nedostatek narodne zavednosti, narodnega ponosa. Toda prestopimo v novejšo dobo; na koliko učiliŠčih, vsaj vseučiliščinih stolicah so sedeli in še sedé sinovi slovenskih mater, delajoči za tujstvo v tujem jeziku, ne změnivši se svojih zapuščenih bratov, niti crtice za-nje s svojim pisalom ne potegnivši, ne mareći nicesar za slovenstvo, ne skrbeči po svojih sposobnostih in zmož-nostih za dušni razvoj in napredek, kteri mora imeti narodno stalo ; isto veljá o mnogobrojnih, nekoliko pri-letnejših pravnikih, da ne govorim o celih kopah, saj karavanali odpadlih slovenskih uradnikov in nekterih duhovnikov na Stirskern , o nevednih mestjanih , ljudskih učitelj ih, o kmetih, zlasti županih, kteri se dajo za nos voditi strastnim nemškutarjem. Res o toliki abot-nosti in grozovitni sramoti svet nima primera v Evropi, da bi zlasti obilo sposobnjakov zapušcalo narodno slovensko zastavo, ter prestopalo v sovražniški tabor, kjer služi namenom druge narodnosti. Vozeći se po železnici opa-zuješ, da vsak clovek s svojim sonarodnim tovaršem se razgovarja v narodnem jeziku, le Slovenec se rad napenja po nemških kolomerih razkrivati svoje misli. Sčednimo se vendar, ne bodimo gnjusna iznimka v omi-kanem svetu, marveč kažimo se, nalik naobraženim inorodnikom, ponosni svoje lepe in mile besede v vsakem društvu na Slovenskem, zahtevajmo po zákonitém poti vselej brez straha svoje pravice, bodi si ured te ali one vrste. — Kaj bi p. Lah ali Magjar rekel, Če bi mu okrajni zástop postavljen za laški ali magjarski okraj vse dopisoval in naročeval v nemščini? Ptuj ski zastop je izvoljen za 43 tisoč Slovencev, in glej, odbor se drzne, kakor okrajni ured, vsa narocila pošiljati v nemškem jeziku.*) Je li tako ravnanje pravo? je li pravično? Tako slovenski iznejeverjenci rovajo z dvoreznim nožem v svojem mesu, na svojo in naroda srampto in pogubo , čikoši in kanasi jih devljejo v sramoto. Magjar se bori za celokupnost ogerske države, ne gledé na raznorodnost; Slovenci pa samo zahtevajo skupnost vseh zdržema živočih Slovencev, in še tega nam ne pnvo-šcijo. Naša naloga bodi skrbeti, da se nijeno dete več ne potuji, da se nam nijena gruda zemlje ne odvzeme. — Za besedo Krempeljnu na čest 1. kimovca obha-jati se imajočo dobili smo med drugimi prekrasno glediščino igro „Samo" prvi slovenski kralj, kteri je pri-sojeno prvo darilo; tudi druge priprave se marljivo *) Lani smo o važnih dogodbali prebirali na župauskih stenah viseće ,,cesarske razglase" natisnene v slovenskem jeziku$ ured-niki in drugi enake vrste možaki pa nam Slovencem hočejo samo nemščino polagati, ktere nas narod ne razume in je raz-umel nikoli ne bode. Pis. veršé; dieto pridno dolbe kamen za podobo-zgodovino, ktera bode dično kazala sedanjcem in potomcem torišče, kje počiva lupina blagega in črstvega duha, neopeša-nega slov. pisatelja in buditelja narodne zavednosti. Trebovlje 8. avg. — Tudi pri nas in sicer prav blizo železnice imamo toplice. Že zdavno je bilo znano, da nekaj v Trbovšci, nekaj tikoma potoka so gorki izvirki, kajti tamošni mlin v nobeni zimi ni za-mrznil, in ženske so v hudem mrazu bôse v potoku prale. Pred kakimi 10 leti sklenili so trije možje kraj izvirkov in še nekaj zemljišča okoli kupiti, in sčasoma kopališče narediti. Postavila sta letos gosp. Eihelter, oskrbnik premokopa, in g. Pust, naš župan, čez tople izvirke lično poslopje z dvema sobama, s prostornim kopališčem in drugo potrebno pripravo. Toplica meri 25 stopinj gorkote in nima rudninskih delcev v sebi ; pa bi sčasoma vendar mnogo obiskovalcev dobila, ako bi se dala voda bolj na globoko dobiti. Dozdaj naraste komaj za 3 čevlje, k većemu na 3' in 4" na debelo, ker bližnji sosed, mož nekoliko trmaste glave, ne privoli, da bi pod njegov jez se cevi položile, po kterih bi lahko za seženj globočeje se dala toplica izpuščati, pa tudi kopališče za 3' globočeje narediti. Iz Vélikovca na Koroškem. (Letina.) Žito se je že srečno spravilo pod streho. Letina je bila sploh dobra, če je ravno tudi v spomladi (meseca majnika) sneg nekaj škodoval; pa vendar ne toliko, kakor se je mislilo. V naši okolici je pa žalibog vendar le toča veliko škodo napravila, posebno v bližnjih Trušnjah in na Djekšah, kjer je vse poljske pridelke pobila. Tako tudi v nekterih krajih na gornjem Koroškem. — Vse, kar je še na polji, prav lepo kaže. Sená in otave bo dosti, kakor tudi sadja, da je ravno nedavno neka nevihta malo škode napravila. Posebno iz bodske doline, kjer se izvrstno s sadjerejo pečajo, se sliši, da so drevesa prepolna lepega sadja. Iz Topolovca na Přímořském 1. avg. — Ne zamerite drage „Novice" priprostemu pisalcu, da vam tudi kaj o tukaj šnjih zadevah sporoča. *) Tukaj bivaj o sami kmetje, vecidel revni — malokteri bogati. Razun kaplana ni nobenega v naši vasi, da bi gosposko suknjo nosil. Naše kmečko ljudstvo je tudi še zeló priprosto in se z vnanjimi recmi celó malo pečá. Razun duhov-nega pastirja tudi nobeden časnikov ne dobiva. Al ne misli, ljubi čitatelj , da bi bili vsi zatega del neotesani in zanikerni ljudjé. Nekteri bi si pač radi slovanskih časnikov naročili, al kako, ker brati ne znajo? Pisal sem bil lani v 77. listu „Slovenca", da mislijo šolo ustanoviti, al zdaj je, žalibog! zopet vse tiho o tem. Neki sicer visokospoštovan gospod duhovnik je na vso moč trdil, da prva dolžnost duhovnikova je skrbeti, da kmet le vola v hlevu pozná, vse drugo in celi svet naj mu ostane zakrit, ker po njegovih mislih je izobražen kmet slab kristijan ! Ko zagledam časnik „Osservatore Triestino" in pa „Gerader Michel" na mizi njegovi, slovenskega časnika pa ne, sem pri tej priči imel ključ k njegovim besedám. Ker je spoštovani gospod sin slovenske matere, omolknil sem, se pokrižal in izdihnil: „žalostna majka slava!" Harvoje. Na Reki 5. avg. — Pri nas gosp. Cseh še vedno gospodari po svoji in magjarski splošni navadi. Posebno uradnikom ne cvetó rožice. Sicer pa imamo ljubi mir, odkar je počil glas, da pridejo ruske fregate pred Reko. Ceravno je bila ta novica malo verjetna, je Rečane vendar hudo prestrašila. — Gosp. prof. Trdina je od 1. julija t. 1. v penziji. Iz Adlesić 26. julij a. (Po naključbi zakasnjeno.) — Čujte, dragi bralci, kaj vam povem. 2. dan t. m. smo *) Drugi pot pride popis naaega kraja. Pis. bili vsi župani pozvani od župana iz Doblič pred našega g. predstojnika v Črnomelj, da se bomo divanili zavoljo nemškega učenja v naših šolah. Nate pozivnico, tako-le se glasi: „Sie werden hôflich ersucht mit beuden Gemeinderátten am 2. Juli d. J. in das Bez. Amt Tscher-nembl fruli um 9 Uhr sogewis zu erscheinen, wegen Berattung die Scliulsachen, bezûglich der Deutschen-lehre.u Res se nas zbere^nekoliko županov, ker je ravno tisti dan sejm bil v Crnomlji, sicer bi bil težko kdo přišel razun onih dveh, ki sta bila na pozivnici podpisana. Ko doidemo v kancelijo, se začne pogovor, da nam bi jako hasnilo, ako bi se pri nas v šolah nemško učilo pa tudi kaj malo slovensko. Tudi jaz jim nekaj odgovarjam i jim povem priliko, kako so na Gorenskem otroci nemške litanije molili rekši „pobité feronca." Na to besedo se eden županov na-me ozre in mi veli: ako ti ni po volji, molči, pa hodi ván. Jaz se obrnem i grem. Cul sem, da se je nekaj županov podpisalo. Dober tek mladini naši! M. P., župan. Iz Kranja 9. avg. (Poziv.) — V mestu našem se potřebuje izurjen učitelj godbe in petja, koji bi mladino po hišah in „čitalničine" pevce v imenovanih umetnostih podučeval. Lahko bi tudi učil mladino po hišah šolske predmete nauka. V ta namen se je že lepo število rodbin podpisalo. Kdor želi ta posel prevzeti in več o tem pozvedeti, naj pošlje svoja spricevala in pisma g. županu M. Pireu. — V nedeljo 18. avgusta se bode v čitalnici naši s slovesno besedo obhajal rojstni dan Njih Veličanstva presvitlega cesarja. Iz Ljubljane. Naša kmetijska družba je te dni po poddružnici novomeški přejela od g. Jan. Mah-a, posestnika grajščine zlateneške, nekoliko jajčic, ki so mu jih izlegle japaneške svilne (židne) gosenice tistega plemena, ki se redi od hrastovega perja (in ne od murbovega) in se jim Yama-maï pravi. Že lani je, kakor so „Novice" povedale, marljivi svilo-rejec častiti gosp. Mah začel prvi na Kranjskem rejo teh novih gosenic, in iz lanskega pridelka přidělal je letos že vec te živalice, ki se mu je prav dobro spo-nesla. Od tega pridelka je poslal zdaj kmetijski dražbi v dar nekoliko semena, pa je tudi pripravljen, ga tuđi drugim svilorejcem dati in sicer 25 jajčic za 1 gld. nov. den. Kdor se pred oglasi, ga pred dobi, pa narocnina naj se mu pošilja franco v Zlatenek na Dolenskem. Drugi pot bodemo razglasili njegov poduk, kako naj se izrejajo te hrastovke. Bog daj, da bi po sreči šla ta reja, ktera tam, kjer je še kaj hra-stovine, obeta nov dohodek gospodarjem! Saj smo ga krvavo potrebni. — (Iz deželnega odbora.) V poslednjih dveh sejah je odbor zopet rešil nekoliko pritožeb zoper županijske sklepe. — Zastran ledenice, ki jo je 1864. leta mestni magistrat v tukajšnji bolnišnici zidal in dozdaj vžival, je odbor za potrebno spoznal, da zdaj, ko se v red devljejo vse bolnišničine zadeve, se tudi po-sestna pravica omenj ene ledenice proti temu reši, da jo bolnišnica sama v posest vzame in se magistrat odško-duje za stroške zidanja; — pred konecnim sklepom od-borovim naj se pa zasliši mestni magistrat. — Vlogo oskrbništva ljubljanske otročje bolnišnice, da bi se bolni otroci iz dežele namesti v deželno bolnišnico je-mali v to mestno otročjo bolnišnico proti plačilu od 45 krajc. na dan, je rešil deželni odbor tako, da le v sili, kadar ne bi bilo prostora v deželni bolnišnici, naj vodstvo te bolnišnice po zaslišanji dotiČ-nega zdravnika-primarija izroči v Ljubljano pripelja- nega otroka otročji bolnišnici. — Slavna c. k. državna pravdnija v Ljubljani je poslala „Novicam" sledeči dopis: „Nabira slovenskih 275 knjig, ki jo je c. kr. državna pravdnij na vise povelj nikarskih psovek, po kterih se zavolj posamnega ponoč- potila v rabo kaznovalnicama v Karlovem in na Lan- nega tepeža, kakoršen se nahaja po vsem svetu ^ , -i 1 1 • ____1 1 • 1 • y y • . • lvi 11 T 1 • 1 kovicah, kamor se mnogo kaznj slovenskeg da nase je in vsaki cas, crni mesto in dežela, kakor da bi bila tolovajev polna!! in zato so dali jasnilo 9 v „Laibacherico" raz- y kaj je resnica in kaj je laž in to prav strastna roda oddaja , je že doslej tolik vspeh imela, ua, z uradno sprejetimi knjigami vred že 254 slovenskih v 472 zvezkih omenjenima kaznovalnicama izročiti moglo, laž, rekši, da mirna in resnična razprava one dogodbe, v Znamenitniših darov je sprejela od visokočastitljivega kteri se je kopica mladih ljudi sprla in ktere noben do- vodstva knezoškofijskega semenišča po darovih semeni- moljub ne zagovarja, bila bi dober sad rodila, enostransko ških dijakov in visokočeščenega litijskega dekana gosp. in strastno pretresovanje pa rodile še hujo razdraženost. Jož. Burgerj C* , U.CAHJ V VV* » uv v. s posebno pripravnimi knjigami za dali od slavne c. k. kmetijske družbe Kdor, kakor dopisniki v „Triest.," „Telegrafu" itd. tako poduk ---~ ---* ,, „ ^ ^«^«««.M. - -----— v raznih grde reči raztresa po svetu brez pomislika, da škoduje razdelkih kmetijstva; od slavnega društva slovenske celi deželi, pač nima ne iskrice domoljubja, če tudi Matice s prijaznim sklepom, da bode Matica tudi vpri- se ž njim baha na vse grlo. Ako pisuni ne odjenjajo hodnj kaznovalnicam po dva iztiska vseh svojih knjig od takih pretiranih psovek, s kterimi neprenehoma ka- darovala. Več takih pripravnih knjig so darovali gosp. lijo mir mestni, živa potreba bi bila, da za to poklicane dr. Janez Bleiweis, g. Jožef Blaznik, jzaložnik „Novic", državne oblastnije ravnajo po §. 19. tiskárně postave tiskar Rudolf Milic, bukvovez Eduard Hohn mestne glavne šole učenik Andrej Praprotnik ; y m Dr To je jedro onega razjasnila, ktero je nekoliko spo-štovanih mestjanov v imenu mnogih druzih poslalo v zavna za vse pravdnij : te rod a se tedaj radostna poprijema priložnosti 182. list „Laibach." Veselilo nas je videti, da so ve-ljubne darove, ki so v veliko podpo ljavni možaki, kteri stojijo na čelu gospodarskih tr- tehtnemu namenu kazno valnic, j etnike tudi v občnoko- govskih in obrtnijskih zavodov, stopili na noge in se ristnih vednostih podučevati in z branjem primernih očitno ustavili grđemu časnikarskemu početju ; al čudno knjig pomoci dušnému in državljanskemu njih zbolšanj v imenu c. kr. državne nadpravdnij MUl-LlUVjl , v 1LUUUW V. roválcem javno zahvalo vsem rovaicem iciviiu muvíuu uncu^ s tem pristavkom, ua uaj bi to dobrovoljno podpiranje nikdar ne vsahnilo, ter da da pn da naj se nam je zdelo ko smo v 182. listu Laib. a čitali pri vedno narašajoči potrebi vsi ljudomili dobrotniki posebnem listu le vredništvu „Laib. Ztg. blagovolili tudi v prihodnj podpise gori omenjenih domoljubov, kteri niso bili javnosti namenjeni (zato bi se bilo, ako bi bilo časa za to, dobilo na stotine podpisov), ampak namenjeni na v spričevanje se kaznovalnice državni pravdniji pošiljati" pripravnih knjig za tega, da sestavek ni anonym 183. listu „Laib." sicer drž pravdnija v Ljubljani 10. avgusta 1867. standniss-u". beremo , da so se ti p o d p i s i natisnili Nam po 99 Missver- Slavnoznani inženir dunajski in glav y kterim je vsa zgodovina onega se- Rudolfove železnice gosp. Fr. Kazda je sprejel traso pektor stavka iz popolnoma verjetnih ust na tanko znana . v 1 • !*• ... 1 . /f "I 1 . • 9 re- čemo vanje belaško - ljublj anske žel to železnico je dosihmal nabral za to delo 13.600 gold , ki jih dr odbor za Apella!" temu „Missverstandniss-u" le: „Credat judaeus Po takem le še malo manjka do 15.000 gold „Polž, polž! po kaž' svoje rogé" tako bodo gotovo donesle domoljubne močí Gosp m ki ravno tako marljivo kakor prevdarno delà hernii* se igraj o pri nas na Kranjskem paglovci in te vabnice smo se prav živo spominjali te dni, ko smo po „Bo- < za pospèh te železnice, je odbor v poslednji seji poob lastil, da z gosp. Kaz do m sklene dotično pogodbo v „Triesterici" in „ novano 7) Tagespošti" brali tako ime Sensationsneuigkeit", „da župan ljubljanski dr. Costa, ker je napadom „Sokola" na nemške me- Ker je dozdanja cesarska cesta od Rateč v ščane s tem na roko šel, da ni pustil mestne policije Krško vas konec meseca junija t. 1. nehala biti cesar- vmes, ima suspenzije pričakovati; izprva se je sveto- ska cesta, zato so se po naznanilu c. k. finančnega de- valo, naj se ljubljanski županiji popolnoma odvzame po-želnega vodstva od 27. junija 1867 cesarske cestninske licija; vendar ta nasvèt ni obveljal, ker se je sprevi-postaje na tej cesti v Krškem, v Radni m v ju s dnevom meseca julij t Gosp. F P opustile delo da bi ne bilo naš depolni ojak ako bi se za pregreške ali opuščenja odgovornost posamesnih nakladala na vso žu- prav iz pany o u Že dolgo se nam je dozdevalo da si mar- Kresníc, je letos na ogerskem Altenburgu dovršil višo sikomu strašno sline cedijo po zgubljenih egiptovskh kmetijsko šolo z izvrstnim vspehom, in se podá že ta mesnih loncih, zdaj pa imamo prav „schwarz auf weiss', mesec v službo za grajščinskega adjunkta v Litomišljo da se nismo motili; zdaj je na Cesko izuriti v kmetijstvu in obrtnijstvu ? * j uxijv m v ju 11 u iij i » i j u ou- momu rnutui, juwa») j kj „polz pi a v uuituv; ovujc bode obilo prilike imel se še djansko rogove ven pomolil, da bi potipal na dotičnem mestu prav očitno svoje Ker se ima od ubogim gosp katoliškim vdovám „o picuiugym, au k Kalistrovega popolnoma odvzeti" s predlogom: ali bi se ne dala mestni županij i policija kakor „Bohemia" in pajdašici 2000 gld. po odbitém desetem denarji podeliti 1882 gld . t; au. XV ano LI U V Cg cl pu^uiuvuu« uuyûcw j OjX , iv«aui jjuuuoim« iu paj uaoivi ljubljanskim zapuščenih njeni pravite, na Dunaji ni obveljal ta predlog in tako in so se po gl v vseh ljubljanskih farah si je, kakor gori omenjena vabnica na koncu pravi, polž sam „svojo hišo ubil." Prav se je zgodilo slina- za to miloščino oglasile 503 te milošnje prav potrebne stemu polžu! — Sicer pa ne vemo, ali bi se bolj čudili vdove, zato je včeraj dotična velika komisija pod pred- hudobni predrznosti ljubljanskih pisunov, ki v tej pisavi sedništvom gosp. mestnega župana dr. Coste sklenila, da očitujejo našemu županu, da v onem celó navadnem se 10 n; gim po - O l-------O--1------* 1, VI. revnišim vdovám poděli po 10 gold., 90 dru ravsu gold » golđ., iuu pu n guiu., i u pu *J guiu., J.<: da po takem vsaka ubozih vdov kaj dobi 180 po gold 76 po gold 9 147 po Gosp. župan dr. Costa se je odpovedal tukaj- tako izvrstno vsikdar pokazal šnjemu historičnemu društ ki ga že več časa prežvekujejo nekteri nemški časniki, ni svoje dolžnosti storil, ko je vendar v drugač težavnih mehikanskih in vojskinih časih svojo prevdarnost ali pa bi se smejali e bil A K> l/v/X 1 va v AJJ u. \A. i Il O b V IA } JCkl* pa tudi jurističnemu društ cž uujjuvcuai LUrVčl j - i oiuu v oi&uai putvctzjctx, - «ai. p kterega delaven ud besedám gori omenjene korespondencije 9 ktera ka- p« mui jmion^ucmu uruobvu, kteremu je kor se od vseh strani pripoveduje — dva trgovska po-prvi tajnik in najiskrenejši prvi početnik. Národni moćnika in enega hlapca, ki so bili v oni ravs za- župan noče biti nemškim učenjakom na poti, kajti lahko se mu primeri, da krivičijo tudi ška knjiga bela vrana v Ljublj učenosti" na Kranjskem njega je , da, ker je nem-on ovira „nemški popadeni, proglaša za „deutsche Burger derStadt." • v nic Po časnikih raztrošena novica o suspenzn župana dr. Coste je le želja njegovih sovražnikov, druzega Pošteni mestj naši so 9 kakor je tudi zopet „Triesteričina" laž, da Je žu- naveličali grđih čas pan 11. dan t. m. šel na Dunaj. 276 graški Tagespošti" ođ Čudno novico, da so graški Nemci slovenske dijake v neki gostilnici samo zato napadli ter jih pretepati za- čeli, ker so slovensko govorili, rekši, aa se hočejo nad t. m. beremo kakor so spadali na Ogersko in pa nemško-slovanske dežele, in sploh vsa razjasnila, ki jih deputaciji potrese pogodite : koliko pride na eno, koliko na bujete, da zbora na pomoč priskočili, Bog vedi, kaj bi bili Nemci pogajalo v zboru. Ze je imel zbor nekoliko sej ir» iTk-ïiVfc vinnûrlîli Tclko 1\A»1A TT Tn/VA«rkAnfî K Tnrl o l Iroll C5A OA rkAvnnv>lri vp vx^,' 1 drugo stran. Kakega predloga o tem jima ne bode njimi „za svoje ljubljanske nemške brate" maščevati. Ko stavila vlada, kakor se je izprva mislilo. Deputaciji bi slovenskim dijakom ne bili rojaki od muzičnega ste si dale besedo,^da ničesa ne razglasite, kar se bo ^HHHflHp H Bo- kali so se pomenki v prvih sejah le o formalnih stvaréh, med kterimi je bila najvažnejša ta, kako bodo glasovali v predlogih: ali vsaka stran za-se ali vsi Nemce preganjamo, čeravno nam mora vsak pošten skupaj? Kakor se sliši, ogerska deputacija ne bode iz njih naredili. se bere v Tagespošti. Tedaj imamo Slovenci tudi to lažnjivim nemškutarskim dopisnikom zahvaliti, ki so po svetu laž raztrosili. da Nemec, ki med nami živi popričati, da se zavolj nem- za to, da bi se direktni davki (to je, zemljiščini ske narodnosti nikomur niti las ni skrivil. Graške hišni in drugi taki davki) za podlogo vzeli razdelitvi Nemce pa, ki se proti čisto nedolžnim tako po divja- plačil, ker Ogri pravijo: naloženi davek še ne dokazuje ško obnašajo, in posebno graške časnike, ki zoper nas tega y da je posestnik tudi v stanu odrajtati ga tako mastne vvodne članke prinašajo, mi vprašamo: je presilen, se iztirjuje po eksekucijah 1« 1 1 V 1 1 • !• 1 • It II • i v* i . 1 • 1 • i • t . • ^ • y S silo. ali se bodo še kedaj upali drugim ljudém sirovost oči- so zato in posebno nas Slovence zavolj tega tako de- podloga da in ce Ogri t a ti belo kamenje metati? Ali ne bi marveč kazalo, najpred ces y naj da indirektni (vžitninski) davki bojo so prava mera, ker nihče se ne pred svojim pragom počediti? za njó Danica" v 23. listu piše: yy Laibacherica" yy more siliti, da bi več po vžil kakor mu premoženje njegovo pripušča. Poslanci dun aj skega zbora pa da ni gotovih izkazkov, koliko Triesterica" in niso za to, ker trdijo se močno boji íesierica" in ---~ ? 6uluyiu ^^^uv, jwahw za katoliško se na Ogerskem te ali une stvari po vžije, ker se ne vero r ui u, n.u wi ou x\cttvi ucoi piimcxuu , ua ut uarn imel car zapovedovati, in kaj vestno svari katoliško ko bi se po kaki nesreći přiměřilo da bi nam P^a vžitni davek vselej na mestu, kjer "se kaka stvar vživa; tako dohaja iz Českega, Marskega, Galicije itd. duhovstvo zastran tega. To je vse prav in lepo. Ce kdo, gotovo mi katoliški duhovni ne želimo ne ruskega se mi zavemo ve- žesla m ne caropapizma; če kdo like dolžnosti do vere y prav veliko sladkora in žganja na Ogersko, od kterega ondašnje fabrike vžitni davek odrajtujejo. Kako se bo tedaj vse to poravnalo in ali se bo porazumljenje do- nám pa zdí, da se ti dve tetki takrat ne oglasite za WBanv5U cesarjevicem 10. ane t. m. v cerkev, kadar mahajo po nji nemški Muhlfeldi, Herbsti dohod Njih Veličanstva našega cesarja in zdi da y cesarja m cesarstva, ^uuuv o^ ^ , --------0 — -----—r-----r----- dve tetki takrat ne oglasite za cesanco in cesarjevicem 18. dne t. m. v Salcburg; čudno se seglo, to le sam Bog vé. Cesar Napoleon pride s cesarice iz in Sindlerji. Tudi 31. list dunajskega časnika „Reforme" omenuje poslednjih dogodeb v Pragi in Ljubljani ter konečno pravi: „Tudi mi grajamo ruske demonstracije, ponavljamo pa ob enem resni opomin do avstrijske vlade, da vsa preventivna in represivna sila ne bode v okom prišli tem homatijam ; dajte tudi Slovanom kar Slovanom gré in to brž, in vseh nezgod bode hiDoma konec." Išel -a v Salcburg je napovedan na 17. dan t. m. Salcburgu mora vsak dan 20 do 30 cesarskih vóz priče tudi je „Wien. pravljenih biti. Ztg. rekla y da Mnogo se še zmiraj ni res 9 piše po časnikih o tem, da na 9 „^ukunft" se čudi, da so „Novice" ministerski ukaz o ljudskih kranjskih šolah sprejele „mit einer be-wunderungswiirdigen íibermenschlichen Ruhe." „Novice" mejo rusovsko blizo Krakovega pride 60.000 vojakov pod poveljstvom nadvojvoda Albrechta. — „Zukunft" piše, da se zdaj v Slavonii začenja ponavljati kar^ se je godilo pred na Reki. V Djakovo, kjer je stolica preuzvišenega škofa Strossmajerja, — stebra národnega — pride neki velika vojaška posadka. FmL baron Gablenz je obhodil vojaško granico, kteri je za pa se nasproti čudijo, da se „Zukunft" o abecedniku tako zdaj zapovednik, pa mu je, Kakor je sam rekel, še celo Nekdaj národni Mirko Bogovic je zdaj neznana. 77 echauffira". „Novice" nepremakljive stojijo na svojem i . • i • j • i m ř programu, za kterim tega so si v svesti stoji velika večina naroda našega in kteri prej ali pozneje mora obveljati. Kar se ukazuje zunaj deželnega zbora, ne more obstanka imeti v ustavni državi. Na to trdno véliki župan zagrebški namesto Iv. Kukuljevica. Finanční oddelek hrvaški pride pod ogersko ministerstvo. Pravijo, da laška vlada ne bode s francosko po tegnila ako se boj začne med Francozom in Prusom. Zato pa tudi „mit Ruhe" sprejemamo, kar se enostransko vpeljuje. „Nil admirari", bodi-si tako ali zaupamo tako, to je zdaj naše geslo. J.XJLCK , CVI\v OVI »-"-'J i-uvu * * « «vv^.. Grška vlada se čedalje bolj oborožuje za vojsko nad Turka. Čedalje bolj se tedaj pripravijajo velike homatije na Turškem. — Veliki junak, vojvoda Mirko „ oče Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Glavna stvar političnih novic danes in vprihodnje je razprava med deputacijama dunaj skega in ogerskega zbora, da se izvé, koliko državnega dolgá in državnih plačil vzame vsaka polovica cesarstva na-se. 30 poslancev sedí v tem zboru: 15 ogerskih in 15 neogerskih. Smelo bi se po vsak pol je pravičen dvalizem Petrović, predsednik starešinstva črnogorskega vladajočega kneza Nikole Petrovica, kterega pozná cela Evropa po hrabrosti njegovi in pesmih junaških njegovih, umrl je dné t. m. za kolero še 47 j o y * —" — — — ------— let star. Za Mirkom po pravicijoče vsa Crnagora in žaluje ž njo celo slovenstvo sel ja Turki poskakujejo ve da je Crnagora zgubila o tej važni dobi takega OV^lJC* , ua J V V1U junaškega vodja. tem misliti, da al kakor se mco v i ju ^laviucu m. v a x i zj v juli , ai , oc sliši, se Ogri v ta dvalizem ne bojo udali. Magjarska „Debatta" šembrano čudno d v a 1 i z e m razklada, rekoč: ogerske dežele naj plačajo 30, mi pa 70 odstotkov. Zbor bode tedaj imel težavno nalogo, gore znižavati in doline zasipati. Vlada je zboru dala vse potrebne pri-pomočke, namreč popis davkov od leta 1860. do 1865., Listnica vredništva. Gosp. J. V-r v Kam: „Eťfekten-Lot ima v rokah c. k. deželno predsednistvo, ki ima svojo pisar 7 hisi , ,Fiirstenhof" imenovani v 2. nadstropji. Imenik izsreč stvari je ravnokar přisel na svetio in se dobiva v tej pisar- i se ruski sirk: koliko in kako kanih nici. je bilo popisano Gospodarju M. Vič: Jemlj v 22. listu „Novic Gosp. M. M. v G: Imamo Kursi na Dunaji 13. avgusta. 5% metaliki 57 fl. 20 kr. Narodno posojilo 67 fl. 60 kr Ažijo srebra 122 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 96 kr. Odgo vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj