Uresničite zelje Gorenjska^ Banka PREDPRAZNIČNA PONUDBA POSOJIL Banka enar je namenila za prireditve (19 milijonov tolarjev), za informacijsko dejavnost (10,5 milijona), za udeležbo na sejmih, urejanje kraja in izdajo informacijske knjižice, za prospekte, plakate, cenike in kataloge, za objave v domačih in tujih medijih... Ko je občinski svet na četrtkovi seji obravnaval poročilo o porabi turistične takse (33 milijonov tolarjev) in ostalih proračunskih sredstev, namenjenih za turistične potrebe, ni imel bistvenih pripomb, soglašal je tudi z letošnjimi ugotovitvami (prireditve so lepo uspele in so bile zanimive tudi za enodnevne obiskovalce) in s predlogi za naslednjo sezono. Z večino prireditev tudi v prihodnjo sezono Letošnje dobre izkušnje jim kažejo, da bi tudi v prihodnji sezoni nadaljevali z večino letošnjih prireditev. Ugotavljajo, da bi bila za informacijske večere najprimernejša lokacija Trgovski center ali Zdraviliški park. Prireditve Veselo po domače naj bi nekoliko spremenili, pri koncertih resne glasbe naj bi se dogovorili za nov koncept in se prizadevali, da bi obdržali poletno violinsko šolo. Za sejem domače in umetne obrti, ki je bil letos "odprt" le ob nedeljah, razmišljajo, da bi ga organizirali tudi ob sredah. Za naslednjo sezono predlagajo razširitev otroškega programa z raznimi igrami na prostem (tudi v Grajskem kopališču). Kar zadeva Okarino folk festival, obljubljajo za prihodnje leto še kakovostnejši program, občina pa načrtuje tudi dodatno urejanje Zdraviliškega parka. Pri prirejanju zabavnih večerov v plesni dvorani Kazina bodo odpravili nekatere pomanjkljivosti, glede Riklijevih dni pa razmišljajo, da bi sejem Še razširili ter v Riklijevem slogu okrasili stojnice in oblekli prodajalce. Predlagajo tudi, da bi bila vrata turističnega društva in agencij vsaj dvakrat na teden odprta do desetih zvečer. • C. Zaplotnik Cjjpčani bi radi že zvedeli, ali so njihove parcele zazidljive Se brez odločitve o zazidljivosti Občinski svet je v sredo prekinil sejo in odločitev o izjemni zazidljivosti posameznih parcel na prvem in drugem območju kmetijskih zemljišč uvrstil na eno od prihodnjih sej. Radovljica - Vsak, ki je gradil stanovanjsko hišo, poslovni ah gospodarski objekt, ve, da je pot do vseh soglasij in dovoljenj kar dolga in zapletena. Če gre za vprašanje, ali je njegova parcela sploh zazidljiva ali ne, je nestrpnost bržkone še toliko večja. Radovljiški občani, ki bi radi gradili na prvem ali drugem območju kmetijskih in gozdnih zemljišč, bodo na ta odgovor očitno morali še nekaj časa počakati. Čeprav je dnevni red sredine seje občinskega sveta obetal, da bodo svetniki le "zagrizli" v občutljivo temo in začeli postopek za spremembo prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine, se je poskus končal kaj klavrno. Osnutek odloka, s katerim bi spremenili občinske načrte, je najprej le za las ostal na dnevnem redu (za umik je glasovalo enajst svetnikov, proti jih je bilo devet, dva pa sta se vzdržala), potlej, ko so že razpravljali o gradivu, pa je vladajoča koalicija izglasovala preložitev obravnave na eno od prihodnjih sej. Opozicijski svetniki oz. svetniki, ki se s tako odločitvijo niso strinjali, so zapustili sejo, ki je bila nato zaradi nesklepč- nosti tudi prekinjena. Če so nekateri svetniki v razpravi o 57 pobudah za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč na prvem in drugem območju zatrjevali, da je bilo gradivo slabo pripravljeno (pogrešali so zapisnik odbora za prostor, stališče odbora za kmetijstvo itd.), je odbor za prostor gradivo občinske uprave celo pohvalil. Občani bodo na odločitev občinskega sveta očitno morali počakati še nekaj časa. Da na to že zdaj čakajo zelo dolgo in da je nestrpnost razumljiva in opravičljiva, dovolj pove to, da je postopek za spremembo prostorskih Večina od 57 predlagateljev za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč na prvem in drugem območju želi graditi stanovanjske hiše. nekaj pobud se nanaša na legalizacijo ie začetih gradenj in na aiurir-anje planskih katastrskih kart z objekti, zgrajenimi na podlagi dovoljenj ali pred 1967. letom, ostale pa na postavitev žage, skladišča z gradbenim materialom in počitniških hišic, ureditev odpadla z avtornohili, širitev gramoznice, gradnjo rekreacijskih objektov ob že zgrajenem gostinskem lokalu, avtomobilskega salona, teniških igrišč, obrtne delavnice, gostinsko turističnega objekta, turističnih brunaric in hleva... sestavin družbenega plana že pred dvema letoma začela nekdanja radovljiška občina. C. Zaplotnik Seja občinskega sveta Jesenice LASTNIKOM IZROČILI KLJUČE NOVIH STANOVANJ -Kosov petek opoldne utihnili zvonovi begunjske cerkve, se je za cerkvenim zidom, pred novozgrajeno stavbo Begunje 50, začela slovesnost, na kateri je Jože Kapus, direktor radovljiškega Alpdoma Inženiring, predal ključe kupcem osmih stanovanj. Trak je prereza! predsednik domače krajevne skupnosti Drago Finžgar, stavbo ie blagoslovil begunjski župnik, dekan Martin Erklavec, s šampanjcem pa so nazdravili vsi, ki so bili tako ali drugače povezani z gradnjo. Nova hiša izgleda na zunaj kot celota, v resnici pa jo sestavljata dva delcu obnovljena dvostanovanjska hiša z dvema trisobnima stanovanjema in novozgrajeni prizidek, v katerem so tri enosobna in tri dvoinpolsobna stanovanja. Stanovanja so pokupili domačini, predvsem mlajši oz. mlajše družine, eno stanovanje pa je v lasti občine in je namenjeno invalidu. Cena ni presegla 1.400 mark na kvadratni meter. Okolico bodo dokončno uredili spom ladi. • CZ. AEK MAJA SALON POHIŠTVA KRANJ, PRE00SUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure CENJENIM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN VAM ZEUMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER OBILO ZDRAVJA IN SREČE V LETU 1997 9 Kako se bo lastninilo železarsko premoženje? V slovenskih železarnah čakajo na zakon, po katerem se bo lastninilo vse premoženje, ki je v lasti države. Kaj bo s soudeležbo delavcev in z listinami za premalo izplačane dohodke? Na Jesenicah še vedno ne bo preimenovanja Titove ceste. Jesenice, 23. decembra - Jeseniški občinski svet je na minulih sejah obravnaval problematiko že več družb Slovenskih železarn. Tokrat so svetniki povabili direktorico petčlanske uprave Železarne Dušanko Šegatin in inž. Vinka Pogačnika iz koncema slovenskih železarn, ki je zadolžen za razvoj, proizvodnjo, investicije in dezinvesticije. V Železarni Jesenice ni zaposlenih ljudi, je le petčlanska uprava, direktor Železarne pa je formalno še vedno inž. Boris Bregant, saj odločbe o njegovi razrešitvi še ni. Direktorica uprave je odgovarjala na vprašanja, tudi na zanimivo vprašanje svetnice, kaj bo z dolgom do delavcev Železarne, dolgom, ki izhaja iz listin o premalo izplačanih dohodkih. Dolg zaradi manj izplačanih plač znaša netto 650 milijonov tolarjev, z revalorizacijo pa milijardo in 25 milijonov tolarjev. V slovenskih železarnah čakajo na zakon, po katerem se bo lastninilo vse premoženje, ki je v lasti države. Za zdaj pa še ni jasno, kateri model privatizacije bo obveljal, delež delavcev pa nekako predstavlja 20 odstotkov kapitala ali 7 milijard tolarjev. O vsem ostalem se bo odločala država, premoženje slovenskih železarn pa je ocenjeno na 42 milijard tolarjev. Na seji so med drugimi odloki v prvem branju obravnavali tudi oceno stanja in razloge za sprejem odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport občine Jesenice. Z odlokom naj bi urejali problema- tiko športa na občinski ravni preko javnega zavoda za šport, ki naj bi ga ustanovila občina. Na Jesenicah je vrsto športnih društev in objektov: športni park Podmežakla, kopališče Ukova, balinišče Baza, katerih lastnik je občina, upravljanje pa je preneseno na Športno društvo Jesenice. Z drugimi športnimi objekti, ki so v primerjavi s športno dvorano Podmežakla manj zahtevni, pa upravljajo športna društva oziroma klubi. V zavodu naj bi se zaposlili delavci iz športnega društva Jesenice in ZTKO Jesenice. V jeseniški občini se je brezposelnost zmanjšala, a ne zaradi povečane gospodarske aktivnosti, ampak zato, ker so prečistili evidenco brezposelnih oseb. Septembra je bilo v občini okoli 2.000 brezposelnih oseb, povprečna stopnja na Jesenicah pa je večja kot znaša gorenjsko povprečje, saj je na Jesenicah okoli 18 odstotkov brezposelnih. Zato so za Jesenice še posebej pomembna javna dela. V program javnih del bo vključenih 89 delavcev, posamezna dela bodo trajala od dveh do dvanajst mesecev, delo pa je ponudilo 26 ustanov. Stroški programa znašajo okoli 14 milijonov tolarjev, skupni del programa pa bodo sofinancirali tudi iz proračuna občine Kranjska Gora.Na seji občinskega sveta spet niso potrdili predloga odloka za preimenovanje ulic v naselju Jesenice, kar pomeni, da med drugim na Jesenicah še vedno ostaja Titova cesta. D. Sedej Spominska prireditev v Mostah Jubilej še nedokončane šole Učenci osnovne šole Komenda-Moste in člani KUD Moste so v Mostah pripravili program ob 50-letnici začetka gradnje šole. Moste, 23. decembra - Predsednik krajevne skupnosti Moste Anton Špen-ko je v soboto pozdravil številne domačine, ki so napolnili prireditveno dvorano v šoli v Mostah do zadnjega kotička. Slovesnosti ob 50-letnici začetka gradnje šolske stavbe v Mostah pa sta se med drugim udeležila tudi župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik s sodelavci iz očinske uprave in s člani občinskega sveta. Spominska svečanost je bila zanimiva in prisrčna v izvedbi najmlajših ter članov KUD Moste. Bila pa je tudi zgovorna, saj je s polno dvorano, ko so nekateri morah ostati zunaj, opozorila, da je v Mostah resnično potrebno dokončati načrtovani program dograditve. Na to je v nagovoru še posebno odločno opozoril in spomnil tudi predsednik krajevne skupnosti in član občinskega sveta Anton Špenko, ki je poudaril, da so občani že dvakrat s samoprispevkom zbirali denar za dograditev. Tako je zbranih in še vedno na računu 10 milijonov in še dodatnih pet iz tako imenovanega ekološkega tolarja. Obstojajo tudi načrti, zagotovljeno je zemljišče, le država in občina bi morali izpolniti obljubo. O slednjem, pa župan v pozdravnem nagovoru na svečanosti, ko so izdali tudi zbornik s kronološkim opisom gradnje šole v Mostah pa ni rekel ničesar. Neuradno pa bi iz novoletnega sprejema novinarjem v občini Kamnik lahko sklepali, da prihodnje leto občina za ureniči-tev programa šole v Mostah (in tudi katerekoli druge v občini) ne bo imela denarja, saj ima obveznosti Še na šoli v šmart-ncm in pri vrtcu na Novem trgu v Kamniku. • A. Žalar Medvode imajo zdaj tudi občinsko stavbo Župan z upravo končno v Medvodah V petek so v Medvodah ob navzočnosti predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika slovesno in kljub deževnemu popoldnevu in večeru z bogatim programom odprli in proslavili odprtje prenovljene občinske stavbe. jVledvode, 23. decembra -županov nagovor na začetku k molku za tragjčno preminulim članom občinskega sveta Mirom Debeljakom je v soboto popoldne podkrepilo tudi turobno deževno popoldne. Številni občani Medvod, ki so se zbrali kljub slabemu vremenu, pa so potent spremljali bogat program °b odprtju prenovljene občinske stavbe, v katero se bo Po novem letu preselil iz sedanjih upravnih prostorov v šiški župan Stane Žagar s sodelavci iz občinske uprave. Skoraj 85 let staro občinsko stavbo, ki je bila po vojni nacionalizirana in je bila v njej do 1963. leta občina Medvode, do nedavnega pa je bila v lasti °ziroma upravljanju krajevne skupnosti Medvode, so začeli Prenavljati na začetku tega leta. foznavalci prejšnjega objekta *n prostorov v njem na Cesti komandanta Staneta 12 v Me- dovdah so bili v petek zares prijetno presenečeni, saj je prenovljena stavba popolnoma spremenila tako notranjo kot tudi zunanjo podobo. Funkcionalna občinska stavba z 42 sobami bo poslej na 1300 kvadratnih metrih nudila prostor celotni občinski upravi z županom, upravni enoti za krajevni urad, sejam, gasilski zvezi Medvode in civilni zaščiti, strankam in Televiziji Medvode. Prenova je veljala nekaj nad 80 milijonov tolarjev, dodatnih 20 milijonov pa je bilo treba odšteti za odškodnino denacio-nalizirancem. S prenovo pa so pridobili 300 kvadratnih metrov dodatnih površin v zgornji etaži. Izvajalec vseh del je bilo gradbeno podjetje Tehnik Škofje Loke. Slovesnega odprtja nove občinske stavbe se je udeležil tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, ki je občanom občine Medvode ob tej priložnosti zaželel tudi vesele božične praznike in srečno novo leto. V kulturnem programu pa so poleg učencev in najmlajših iz vrtcev sodelovali tudi Lovski pevski zbor, godba Medvode, člani Konjeniškega društva Smlednik, dedek Mraz s spremstvom, Turistično društvo Medvode, Kulturno društvo Oton Župančič Sora in društvo za bogatitev kulturnega življenja Ciciglej. Društvo kmečkih žena in deklet Medvode je pripravilo razstavo v podstrešnem prostoru občinske stavbe, Športno društvo Duem in taborniki odreda dveh rek so večer obogatili s spuščanjem lučk po reki Sori, firma Hamex pa je pripravila ognjemet. A. Žalar Devetnajsta seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane Ekološka taksa razburila svetnike Čeprav so svetniki sprejeli odlok za ekološko takso, so bili nad njenim pobiranjem ogorčeni. Župan jih je pozval k soodgovornosti. poljane, 23. decembra -Kljub temu, da so zadnjo sejo občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane v tem Jetu sklicali v prijetno domačem okolju gostilne Na Vid-•tou v Poljanah, pa dnevni J*d, še bolj pa razprave, niso ode nič kaj novoletne. Poleg Vzburjenja nad pobiranjem ekološke takse, so svetniki nezadovoljni tudi nad stroški občinske uprave, zato niso °dobrili nakup občinskega ?vtomobila. Denar bodo verjetno vložili v zemljišča na starem vrhu. Kot na večini dnevnih redov občinskih svetov v teh a"eh, je bila tudi v Poljanah ena najpomembnejših točk 2adnje seje občinskega sveta v tem letu rebalans občinske-p proračuna. Svetniki pa ob iein niso mogli mimo razbur-Jenja, ki ga je povzročilo Pobiranje ekološke takse, ki So jo z odlokom sicer junija sami predpisali, zlasti še, ker je občina Gorenja vas -Poljane ena redkih v Sloveniji, ki na tak način uresničuje odredbo slovenske vlade. V večini občin so se namreč odločili, da takso poberejo pri plačilu vode, ali pa jo poravnajo Ekološkemu skladu pri. Ministrstvu za okolje in prostor kar iz občinskega proračuna. Svetniki so bili nezadovoljni tudi z samim načinom pobiranja: "družinska položnica" se jim zdi neprimerna, podatki (sicer dobljeni na statistične zavodu) so bili zelo nenatančni, zagrožene sankcije za neplačilo nimajo zakonske osnove. Kljub temu, da so bila dana pojasnila na radiu in v časopisu, ljudje ne poznajo in ne razumejo zakaj gre, zato so ocenili, da je potrebno vsem družinam poslati pisno pojasnilo. V bran sklepom taistega občinskega sveta so je odloč- no postavil le župan, ki je svetnike spomnil na to, da so skupaj z njim soodgovorni za to, da se v občini uresničijo prepotrebni načrti za varovanje okolja - izgradnje kanalizacij in čistilnih naprav, in če želijo v prihodnjem letu dobiti v ta namen znatna nepovratna državna sredstva, so pač dolžni izpolniti tudi tako nepopularno obveznost, kot je pobiranje takse. Kje sicer dobiti 29 milijonov, kolikor bodo stale gradnje v prihodnjem letu - naj zaradi tega ustavijo gradnjo šole, je bil odločen župan. Mnoge občine predpisujejo še razne druge takse, z nadomestilom za stavbno zemljišče pa se zbere le 3 milijone tolarjev. Uresničevanje odloka občinskega sveta o taksah pa je občinski upravi očitno nakopalo v občinskem svetu kar nekaj zamer, saj so bili nekateri svetniki hudi tudi nad stroški za občinsko upravo. Očitali so, da se je preveč zapravljalo tudi pri urejevanju prostorov za občino, kupovanjem potrebne opreme, povrhu vsega pa primerne sejne sobe za občinski svet še vedno nimajo. Kljub prepričevanju, da je potreben, niso soglašali z nakupom občinskega avtomobila, in tako bo moral župan tudi v bodoče 600 do 700 kilometrov na mesec opraviti kar s svojim avtom, na dobljeno kilometrino (ker na občini ni zaposlen) pa plačati dohodnino. Sredstva v ta namen so prerazporedili najprej v rezervo, na koncu seje pa na županov predlog za nakup zemljišč na Starem vrhu. Tam se namreč po izvedeni denacionalizaciji boje, da bi se pojavili lastniki zemljišč, ki bi še oteževali že sicer težka pogajanja o uporabi zemljišč za delo Smučarsko turističnega centra. • Š. Žargi _ ZRCALCE, ZRCALCE Tržiški živalski vrt Predsednik občinskega sveta občine Tržič Peter Smuk je ob predstavitvi problema zaradi domnevne izgube oziroma uničenja dokumentacije o finančnih plasmajih in poslovanju občine od 1990. do 1994. leta uporabil slikovito prispodobo. Svoj predlog za prijavo neznanega storilca tožilstvu je utemeljil z dejstvom, da ni 'jagerski pes', ki bi iskal pogrešane dokumente zdaj na občinski, zdaj na državni upravi. S svojevrstnim opravUičilom je postregel župan Pavel Rupar. Ugotovil je, da so dokumenti verjetno nekje na podstrešju, vendar tja ne gredo za noben denar zaradi napadalnih bolh. Svetnik Jurij Petemelj je oba vodilna moža zaprosil, naj take stvari rešujeta sama, vendar ne na sejah. Želel pa je vsaj odgovor, ali imajo na podstrešju 'pasje bolhe'. O tem, ali je nenavaden živalski vrt občinski ah pa morda državen, niso rekli ničesar. Iz neuradnih virov smo uspeli izvedeti, da je državna uprava že v preteklosti naroČila zapraše^ vanje nadležnih živalic. Če se bodo morda pojavile v sejni dvorani, pa tudi ni strahu, saj imajo svetniki v svojih vrstah izkušenega veterinarja/ Petdeset let Društva upokojencev Radovljica Svečana akademija ob jubileju Več kot 750 upokojencev, organiziranih v društvo, je praznovalo visok jubilej svoje organizacije. - Načrtov je še veliko. .z- £b % U ' "t ml* ' • Radovljica, 24. decembra - S svečano akademijo v prenovljeni kino dvorani so radovljiški upokojenci to soboto obeležili petdeset let delovanja svojega društva. V programu, ki ga je povezoval Jože Šifrer, sta nastopila upokojenski ženski pevski zobr Lipa ter oktet Vasovalci iz Žirovnice. Udeležence slavnostne akademije, najzaslužnejši so prejeli plakete in priznanja, pa je med drugim pozdravil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. S pripravami na jubilej so v radovljiškem Društvu upokojencev začeli že v začetku letošnjega leta. Že spomladi so v dvorani doma postavili razstavo ročnih del in slikarstva, v začetku junija pa v radovljiški graščini organizirali koncert svojega skoraj tride-setčlanskega Ženskega pevskega zbora Lipa, ki ga uspešno vodi Elizabeta Demšar - Zupan. V jeseni je na literarno - kulturnem večeru prof. Jože Šifrer predaval o Življenju in delju pomembnih Gorenjcev, vrh praznovanja pa je bila vsekakor sobotna svečana matineja. "Društvo so leta 1946 ustanovili državni in zasebni uradniki, že prvo leto so se vanj vključili tudi upokojenci iz Begunj, Črnica, Lancovega, Lesc in Liubnega. Temeljne naloge so bile že tedaj in so še danes organizacija družabnih in kulturnih prireditev, izletov, predavanj, organizacija športnih in rekreativnih dejavnosti, nudenje pomoči pn uveljavljanu pravic in pomoč pri reševanju socialnih problemov," je povedal sedanjih predsednih društva Stanko Adam. "Število članov se je iz leta v leto večalo, prav tako želje in potrebe. Leta 1972, po neuspelih Eoizkusih, da bi pridobili do-umentacijo za gradnjo doma upokojcence, nam je bil dodeljen objekt, v katerem smo tudi sedai. Adaptirali smo ga, zgradili dvostezno kegljišče v kleti in dvostezno balinišče na vrtu. Leta 1970 je začel delovati pevski zbor, sicer pa imamo do sedaj že veliko različnih sekcij - od pevcev, kegljačev, balinarjev in šahis-tov do ročnih del, športa in rekreacije ter seveda vedno dobro obiskanih izletov." Društvo ima trenutno 753 članov, in veliko načrtov za naprej. Že četrtega januarja bo novoletno srečanje, kmalu potem pa naj bi začel delovati tudi novi Mešani pevski zbor Društva upokojencev Radovljica. • M.A. Svečano v Mengšu Tradicionalni koncert in priznanja Mengeš, 23. decembra - Mengeška godba skupaj s Turističnim društvom Mengeš pripravlja tradicionalni novoletni koncert ob dnevu samostojnosti. Na koncertu bodo podeljena tudi priznanja Turističnega društva Mengeš za najlepše urejena pročelja v občini za letošnje leto. Koncert bo v četrtek, 26, decembra, ob 19. uri v kulturnem domu v Mengšu. Gostja večera bo sòpranist-■ka-Julija Avbelj, med solisti pa bodo člani Mengeške godbe Spela Gregorc (flavta), Andreja Marin (piecolo), Gorazd Majdič in Robi Požar (klarinet), Damjan Budja (saksofon), Boštjan Per (pozavna), Lado Kosec (tuba), Jože Per, Franc Stopar, Aljaž Kompare in Franc Žun (trobenta). Na koncertu bodo igrali dela Strausa in druga, ob desetletnici smrti prof. Matije Tornca pa bodo v programu tudi skladba Slovenski Božič. Odličen aranžma za pihalni orkester je pripravil Tone Jvvan. dirigent pa bo prof. Franc Gornik. Pokrovitelj je občina Mengeš. • A, Ž* Med rojaki pesnika Sorskega polja S krajevno skupnostjo Mavčiče nad desnim bregom Save, v katero sodijo še naselja Breg, Jama, Praše in Podreča ter Meja ob nekdanji glavni cesti med Kranjem in Ljubljano, mestna občina Kranj meji kar s tremi sosednjimi občinami: s šenčursko na vzhodu, medvoško na jugu in škofjeloško na zahodu. V njej živi 1720 ljudi; 840 moških in 40 več žensk. Moški radi potožijo, da so ogroženi, ha-ha. Pa vendar sta najstarejši korenini prav moška: Jože Porenta, po domače Žagarjev oče, tudi brški Žagar, je v 98. letu, samo pol leta za njim pa je Janez Draksler iz Mavčič. Najlepše mrliške vežice V Mavčičah so lani po desetih letih priprav končno dobili mrliške vežice, ki so najlepše daleč naokoli. Tega domačini seveda ne trdijo, da se ne bi komu zamerili, takšna je naša ocena. Zgradili so jih mojstri iz škofjeloškega Tehnika po načrtih arhitekta Marka Šenka iz kranjskega Arhitekt-biroja. Za prihodnje leto imajo v mislih zunanjo ureditev vežic -tlake pred njimi in vhod s ceste - ter ureditev pokopališča, ki naj bi ga hkrati v prvi fazi razširili za nekaj več kot sto grobov, ob zidu pa pridobili tudi prostor za žarne niše. Asfaltirati nameravajo Še parkirišče ter prestaviti spomenik žrtvam NOB izpred gasilskega doma na pokopališče. Cestna povezava med Bregom in Žabnico Ena prvenstvenih nalog vsake krajevne skupnosti je še vedno asfaltiranje lokalnih cest. V mavčiški ni nič drugače. Letos so položili asfalt na Pod-reči od vasi do brodu, najstarejši cestni povezavi s Smlednikom, asfaltirali so cesto od Praš do Meje, ki jih povezuje s Škofjo Loko, v načrtu so imeli še asfaltiranje treh krajših odsekov cest, enega na Bregu in dveh na Jami, vendar je leto prekratko, pravijo. Tudi za prihodnje leto imajo v mislih nekaj cestnih posodobitev. Razen krajših odsekov po vaseh bodo glavnino denarja namenili za asfaltiranje ceste med Bregom in Ljubljansko cesto (mimo vojašnice), prek katere je najbližja, že asfaltna, pot v Žabnico. Obnoviti bo treba tudi avtobusni postajališči na Bregu in Podreči. Cerkve z novimi strehami Vsaka vas nad desnim bregom Save, razen Meje, ima svojo cerkev. V breški župniji, ki jo vodi županik Franc Ivane, je cerkev posvečena Materi Božji. Včasih je bila božjepot-na. Obnova strehe še ni končana, je pa že na Jami, kjer je cerkev sv. Lenarta iz 1433. leta. Na Podreči in v Prašah so cerkvi sv. Kancijana in tovarišev mučencev iz 19. stoletja oziroma cerkev sv. Marije Magdalene (v njej sta zlata oltarja iz 1683) vaščani sami na novo prekrili. V Mavčičah stoji cerkev sv. Pavla, ki je prvič omenjena v 15. stoletju. Zanimivo je, da je krajevna skupnost Mavčiče nekdaj sodila pod tri gospodarje: Breg pod Šmartin, Praše, Jama in Meja pod freisinško, Mavčiče in Podreča pa pod smledniško gospostvo. Upravna meja krajevne skupnosti pa se tudi danes ne pokriva s farno. Poleg breške župnije, ki sega še v sosednjo Drulovko in na Orehek, je še župnija Mavčiče. Župnika Rudolfa Tršinarja far-ani cenijo kot dobrega dušnega pastirja pa tudi kot izjemno gospodarnega človeka. Pri farni cerkvi sv. Pavla bo treba urediti še okolico, ugotavljajo, slejkoprej pa se bo treba resno pogovoriti o restavraciji Jurijevega znamenja, ki je najbogatejše v teh krajih, načenjata pa ga tako čas,sam kot avtomobili, ki se vsake toliko obregajo obenj. Po mlinarjih in kamnosekih Vasi ob desnem bregu Save so bile nekdaj znane po mlinih. Na Bregu se je mlin ohranil najdlje, skoraj v današnje dni, v Prašah je pogorel 1903. leta, moderni časi so odnesli tudi Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v MAVČIČAH. Med drugim je naša komercialistka Andreja Zevnik od desetih do enajstih v soboto dopoldan pred samopostrežbo Živila v Mavčičah delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Turobno deževno sobotno dopoldne smo ogreli s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in v šestdesetih minutah smo našim sogovornikom v MAVČIČAH razdelili natanko 65 reklamnih čepic Z vsake čepice smo kupon odtrgali, vseh 65 včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 010189 in 010304 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo, v letu 1997); kupona 010161 in 010212 (nagradi: Glasova reklamna majica). Mavčičanke in Mavči-čani, če imate čepico s katero od izžrebanih štirih Številh čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 223 - 111, in nagrado Vam pošljemo. Ker sta jutri In pojutrišnjem praznika, pa tudi naslednji teden sta le dva delovna dneva, bo za Vaš telefonski klic (če Imate katerega od štirih kuponov) dovolj Časa tudi po novem letu. Novinarski obisk v Mavčičah je bil zadnji letos - z obiski bomo seveda nadaljevali tudi v letu 1997, ko jih bomo prav tako popestrili s priložnostnimi nagradnimi akcijami kot letos. Maln trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o. Podreča 4, 4211 Mavčiče tel./fax: 064/401-515 CENJENIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Picerija in restavracija MARKO GOVC Mavčiče 69 4211 Mavčiče tei./fax: (064) 401 169 mlin v Mavčičah, na Podreči pa celo dva. Kraji so nekdaj sloveli tudi po kamnosekih. Rotarjev Joža z Jame je poslednji, ki je klesal mlinske kamne. Zadnjega je iz domače labore menda naredil 1969. leta. Ljudje iz vasi ob Savi so se nekdaj ukvarjali pretežno s kmetijstvom. Danes je čistih kmetov le še kakšnih 25, prevladujejo delavci, po mlinarjih, kamnosekih, kovačih in Žagarjih pa se razvijajo nove obrti in podjetja. Pri Alešu na Bregu imajo redko obrt žično pletiljstvo, tu so doma kar Štirje avtoprevozniki, skoraj v vsaki vasi najdemo mizarja, praktično eno samo umetno jezero. Kakšno je njegovo uradno ime, še vedno ni dog-nano, uporabljajo se kar tri: Kranjsko, Trbojsko, Mavčiško, v "igri" je bilo svojčas tudi Praško jezero. Za domačine ime niti ni pomembno, pravijo, pomembneje je, kaj bi jezero lahko prinašalo v gospodarskem, zlasti turističnem pogledu. Prednosti namreč ljudje ob desnem bregu za zdaj namreč še niso prav izkoristili. O turizmu sicer Slovenci, tudi Kranjci, radi govorimo, zgolj govoriti pa je seveda premalo. V vaseh nad desnim turistično tablo, izdala turistični prospekt in razglednico, gotovo ni slaba. Gasilci z enajstimi pokali Tako kot fan, imajo v mavčiški krajevni skupnosti tudi dvoje gasilskih društev. Društvo Breg "pokriva" Breg, Drulovko in Orehek, društvo Mavčiče pa matično vas, Jamo, Mejo, Praše in Podre-čo. Obe sta zagnani in delavni. Gasilsko društvo Mavčiče ima več kot 160 članov, enajst desetin - od najmlajših do članskih, tudi ženske - ki so letos na različnih tekmovanjih osvojile kar enajst pokalov. Po -1 Ribiči vedo, da je savsko umetno jezero bogato z & bami, tudi trofejnimi. Naj" novejša ribiška pravi, da so ribe začele prijemati že na teniške žogice. Pred jezom baje plavajo kar na gladini, ker jih žogice drže gor... Alojz Ješe Ferdinand Stenovec Franc Draksler Rudi Zevnik Jana Kocijančič Franc Aleš Jože Stenovec Srečko Brglez -1- samo še na papirju, čakajoč na novo generacijo zagnanceVj Bolj delavni so športniki, me? katerimi imajo najdaljšo tradicijo in tudi največ uspehov kegljavci. Iz njihovih vrst prihaja svetovni prvak Albm Juvančič, v kegljaškem klubu Simon Jenko, ki ima lastno kegljišče na Ranču, pa je tudi dovolj podmladkarjev, ki se trudijo iti po njegovih stopinjah. Nogomet je v zadnjih dveh, treh letih domala zamrl. Živi samo še nedeljska dopoldanska rekreacija na priložnostnenj igrišču za šolo, pa še to je pod denacionalizacijo. Zato se krajani, zlasti tisti s športnic3 srcem, ozirajo po primernem prostoru, kjer bi lahko zgradili športno rekreacijski center, tudi za šolsko uporabo se pogreza Šolska stavba v znani so kleparji, ključavničarji, dovolj dela imajo tudi čevljarski, slaščičarski, nogavi-čarski, šiviljski, pletilski mojstri in celo računalniške najdemo med njimi. Prostora za nove obrti in podjetja je še dovolj. Ne le v domačih kleteh in prizidkih, ampak tudi v opuščenih kmetijskih poslopjih. Trbojsko, Mavčiško, Kranjsko jezero Vodna elektratna Mavčiče v osemdesetih letih domačinom ni prinesla tistega, kar so pričakovali in želeli; malo novih delovnih mest, pa nekaj več megle, kot so je imeli poprej. Največ koristi bi od nje imeli, ugotavljajo, če bi bil ob gradnji elektrarne uresničen dogovor o povezavi z levim bregom Save, Mošami, ki je dobesedno padel v vodo. Včasih so bili ljudje z levega in desnega brega tesno povezani, prek Save so se vozili s čolni, danes se niti ne poznajo več. Sicer pa, priznavajo Mavčiča-ni, jim pri krajevnih investicijah elektrarna pomaga. Z zajezitvijo Save pred elektrarno je gladina vode narasla za približno petnajst metrov. Kanjon Zarica ni več, kar je bil, zato pa je Sava vse od Brega do elektrarne navzdol ŽIČNO PLETILSTVO rR. ALSJf BREG OB SAVI 48, MAVČIČE TEL./FAX: 064/401-137 ,1,-L......~ ^—^ —L IZDELAVA VSEH VRST ŽIČNIH MREŽ IZDELAVA ALUMINIJASTIH STEBROV MONTAŽA ŽIČNIH MREŽ bregom Save je že nekaj dobrih gostišč: na Bregu pri Alešu, v Mavčičah picerija pri Govcu, ki je bila pred desetletjem ena prvih lokalov te vrste daleč naokrog, na Podreči sta Ranč pri Veri in Promil bar, gostinsko ponudbo pa dopolnjujejo še v ribiških kočah RD Kranj na Bregu in v Prašah, ne nazadnje pa tudi v koči lovske družine Sorsko polje na Meji. V ribištvu in lovstvu so torej še neizkoriščene možnosti turističnega razvoja teh krajev. Eden redkih, ki se je doslej podal na to pot, je razen gostincev Martin Ješe, ki ima na Jami na t.i. Kunceljnu (galeriji nad Savo) teniška igrišča, ujeta v edinstven naravni ambient. Tod so nekdaj črpali laboro na mlinske kamne. Z Živilino trgovino v Mavčičah in zasebno Maln na Podreči so ii kraji solidno preskrbljeni tudi po tej plati, v Mavčičah je tudi poštni urad, prvenstvo, ki se ga vaščani v turističnem pogledu še premalo zavedajo, pa je seveda prav narava. V novem svetu krajevne skupnosti so se že dogovorili, da se dobijo z vodstvom elektrarne. Najprej je treba očistiti bregove in jih urediti, potem Šele bodo lahko prav zaživele različne dejavnosti ob vodi. Kulturnozgodovinskih znamenitosti, ki bi jih domačini lahko "prodajali", žal, ni veliko. Razen cerkva le peščica drugih. V Prašah, denimo, kašča pri Juriju, kjer so nekdaj zbirali desetino za loško gospodo. V isti vasi je tudi hiša pr' Urn'ck', v kateri je prebival pesnik Sorskega polja Simon Jenko. Hiša je prazna, razpada. Na Bregu bi morda kazalo obnoviti rov, ki je nekdaj vodil iz cerkve do savskega kanjona, za rešitev v sili, pa še kaj bi se našlo. Zamisel, da bi krajevna skupnost Mavčiče postavila t.i. Šola Mavčičah podružnici Seljakove osem; letke iz Stražišča, je edin1 markantnejši objekt v tem kraju. Je delo mojstra itaii" ianske šole. enaka kot v Olšf ku, zgrajena 19T3. leta. Meo, vojno je bila v njej nemška| žandarmerijska postojanka/ spodkopana, zato se osrednj1 del pogreza. Razen lepe nov« ograje jo temeljita obnova # čaka. Mavčičam upajo, da b° prišla v proračun mestne ob' čine Kranj 1998. leta. Nekateri sicer menijo, da ty bilo pametneje staro šolo, ty tudi nima telovadnice, prodal v bližini vrtca pa kupiti prosto' Sp,íoí.adr,UJ?egva » gradnjo nW ítirifazre* niče, vendar so za večin11 takšna razmišljanja utopični in nesmiselna. V tem šolskem letu ŠoK obiskuje 74 otrok v štiri!1 oddelkih. Razen rednega pol1' ka negujejo tudi raznolik točkovniku občinskega gasilskega poveljstva Kranj mavčiško društvo med šestnajstimi društvi zaseda prvo mesto. Društvo je 1908. leta ustanovil učitelj Sažun. Baje zato, da se fantje ne bi več tepli po vasi. 1875. leta so Mavčiče pogorele, društvo pa je svoj dom v doma dobilo 1958. leta. V zadnjih petih letih so gasili {>ovprečno po en požar na eto, največji je bil pri Kepicu na Podreči, ko je gorel hlev. Imajo tri gasilska vozila, največ denarja za opremo dobijo od izkupička vsakoletne veselice in od "žebljičkov" prostovoljnih darovalcev, ki jih s koledarjem in voščili obiščejo pred novim letom. Prihodnje leto nameravajo obnoviti dom in ostati vsaj še tako dobri kot so bili doslej. Gasilsko društvo Breg je bilo ustanovljeno 1929. leta, v njem je okrog 80 aktivnih članov. Imajo svoj dom, tri vozila, vsakoletno veselico, načrtujejo pa obnovo strehe na domu ter gradnjo prizidka Start Slovani, ki so poselili desni breg Save, so dali svojim vasem tudi imena. Breg se imenuje po bregu nad kanjonom Save, Praše po prahi, ki jo je na poljih zapovedal župan, ime Jama pove, da so se tu ljudje lahko poskrili v pečinah, Podreča je območje, ki ga je poselil zadnji rod in Je najbolj pod reko, Mavčiče pa so dobite trne po plemenu Malici ali MalČiČi. za garažo. Kulturno mrtvilo Razen gasilskih društev imajo v krajevni skupnosti tudi KUD Simon Jenko, ki pa, kot samokritično ugotavljajo, živi zunajšolske dejavnosti: pravi jični, vrtnarski, knjižnični kro-žek, zvončke, pouk flavt6', plesni tečaj, namizni tefl'5' angleščino. Radi povabij", tudi starše. Pred vsakim M vim letom pripravijo tudi igri co, letos so Mišji koncert. J Zdaj se učenci iz vasi naj desnim bregom Save vozijo ' pouku od petega do osme# razreda v Stražišče. Mavčičah so tudi tam uspešni. Po n gradnji osemletke na Orehih prihodnjo jesen bo mavčiŠ^ šola postala podružnica of6 hovške, tega se vsi že vesele-, Razen šole imajo v Mav# čah tudi vrtec, ki za zdaj še f pretesen. V dveh oddelkih f 42 otrok. Krajevna skupnost Mavčtf. ima svoje prostore v sklopjj, zadružnega doma. Tu je tif dvorana, v kateri sestankujejf poslušajo predavanja, igra) namizni tenis, radi pa bi, J bi se v njej dogajalo več, zlas( kulturnega. V Mavčičah im, svojo poslovalnico tudi G# Sloga, ki jo uspešno vodi Pav:! Koželj. V trgovini kupuje]1 kmetje in vrtičkarji, vsak čet' tek je odprta blagajna, v kat«,' kmetje lahko dvignejo svo| zaslužke od prodanih prideš ov ali opravijo posle s HKS. • H.Jelovčan,foto:T.D<>> PoíeumVMO Božič naj bo domači praznik Brez dobre pečenke in potice, vsaj skromnega šarklja, naj res ne mine ta največji domači Praznik v letu. Sestra Vendeli-na predlaga za božič silno bogat jedilnik. Vsega tega zagotovo ne boste skuhali in napekli, kaj od tega pa bi morda le poskusili pripraviti. Juha z maslenimi žličniki Pečena purica Hrenova majoneza s smetano Mlinci Nadevan svinjski flam Nadevan krompir Dušene ohrovtove glavice ali praženo kislo zelje Pečen smetanov štrukelj Orehova ali mandljeva potica Flancati, miške Masleni zdrobovi žličniki 4 dag masla, 1 jajce, 8 dag zdroba. Maslo dobro umešamo, dodamo jajce, in ko je zmes gladka, zamešamo zdrob. Počivati pustimo pol ure. Z dvema mokrima žlicama oblikujemo lepe žlič-nike in jih zakuhavamo v vrelo juho. Vrejo naj 10 minut, nato posodo odstavimo, pokrijemo in pustimo 10 minut stati. Nadevan svinjski flam 1,2 kg svinjskega flama, sol, poper. Nadev: 1 zemlja ali 5 dag kruha, 6 dag masla, 2 žlici sesekljane čebule, 10 dag mlete teletine, 10 dag mlete govedine, 2 jajci, strt česen, bazilika, peteršilj, sol, poper. Meso solimo, popramo in zarežemo, da dobimo žep. Nadevamo z nadevom, odprtino zašijemo in pečenko položimo v pekač. Sladica za danes Vanilijevi rogljički 200 g masla ali margarine, Ščepec soli, 100 g sladkorja, 3 vrečke vaniliievega sladkorja, 100 g drobno mletih mandljev, 250 g moke, 4 žlice sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor in 1 žlico sladkorja za potresanje. Maslo ali margarino, sol, sladkor in vanilijin sladkor penasto umešamo. Dodamo moko in mlete mandlje in zgnetemo v testo. Testo postavimo za nekaj časa na hladno, da počiva. Nato ga Tazvaljamo v za prst debelo klobaso in narežemo na 2 cm dolge kose. Iz teh klobasic oblikujemo rogljičke. Zložimo jih na namaščen pekač in pečemo pri 180 do 200 stopinjah 10 do 15 minut. Se vroče rogljičke povaljamo v mešanici sladkorja v Prahu, navadnega sladkorja in vanilijevega sladkorja. Prilijemo pol zajemalke kropa in pečemo na začetku pri 220 stopinjah C, ko pa pečenka malo porumeni, temperaturo znižamo na 180 stopinj C. Med pečenjem pečenko pridno polivamo s sokom in po potrebi obračamo. Pečemo 2 uri do 2 uri in pol. Nadev: zemlje narežemo na listke in jih navlažimo z juho. Na maslu pražimo čebulo, da postekleni, dodamo mleto meso, osolimo in pražimo. Ko se mesni sok posuši, odstavimo. V ohlajeno maso zamešamo zemlje, jajci, sol, poper, česen, baziliki in peteršilj. Nadevan krompir 6 srednje debelih krompirjev, sol. Nadev: 3 dag olja, 1 {lica sesekljane čebule, 2 stroka sesekljanega česna, 20 dag svinine, 4 dag namočenega in oletega kruha, 1 jajce, sesekljan peteršilj, majaron, poper, 1 dl kisle smetane, 4 dag naribanega sira. Krompir olupimo, ga na obeh koncih odrežemo, nato ga na gornjem koncu izdolbemo in malo osolimo. Z nadevom napolnimo vdolbinice, krompir postavimo v kožico na segreto olje, damo v pečico in pečemo pri 200 stopinjah C. Ko je krompir na pol pečen, damo na vsakega malo smetane, potrese-mo s sirom in pečemo do konca. Nadev: Na maščobi prepraži-mo čebulo, da postekleni, dodamo česen, meso, sol in dušimo do mehkega. Zamešamo kruh in odstavimo. Popopramo, dodamo majaron, jajce in peteršilj. DOMAČA ZDRAVILA PUSNIK MARUA JESENICE DEL ČAS: 9. -19. SOBOTA: 9. • 13. LUČKA doo. KRANJ DEL ČAS: 8. -18.30 SOBOTA 8. -12. UIS VITAUS BLED DEL ČAS: 8. ■ SOB 8 -18 NED. IN PRAZNIK114.-18 i?. KRANJ DEL ČAS: 7. -19.30 SOB.: 7. -17. NED.: 8.-11 PRIVOŠČITE SEBI IN SVOJIM NAJDRAŽJIM NEKAJ POSEBNEQA IN VREDNEQA! ANTISTRES AKTIVATOR je naravni biološki proizvod, ki vsebuje sadni sladkor, vitamine, minerale, flavonide, E vitamin in takšna sestava omogoča številne pozitivne učinke v organizmu. Priporočamo ga vsem, ki so izpostavljeni stresu, visokim fizičnim obremenitvam, pred psihičnimi obremenitvami ter vsem s porušenim hormonalnim življenjem. Na tešče ga priporočamo 1 žličko. Poleg popijemo deci kvalitetne vode. Preko ustne sluznice se zaradi direktne resorbcije pospeši prehod v kri in do živčnih centrov. Priporočamo ga tudi otrokom pred učenjem in med njim ali po fizičnih obremenitvah. Starejši ga naj uživajo zvečer pred počitkom, saj pomirja, omogoča hormonsko sprostitev in užitek pozneje pa krepilen spanec. MLINČEK ZA POPER S SOLNICO je lepo darilo za vsak dom, saj zaradi svoje elegantne oblike in specifične vsebine lahko služi kot darilo presenečenja. Kot darilo lahko pogosto popestri naš 'zbor in nas reši zagat v odločanju, ko moramo hitro najti Praktično, lepo in poslovno darilo ob obiskih in ob obdarovanjih. To je trajno in lepo darilo, ki vsakega spominja na darovalca, zaradi pisanosti vsebine spominja tudi na pestrost našega političnega prostora, ki ga začini s humorjem. DARILNI SET ZA AROMATERAPIJO Aromaterapija je v zadnjih letih dobila ponovno vlogo v alternativnem zdravljenju. Že stoletja je poznano, da se s specifičnimi vonji lahko vpliva na posamezne možganske centre. Svet je poln vonjav. Ločimo jih po specifičnih karakteristikah. Spoznanje, da se s specifičnim vonjem lahko spodbudi določene fiziološke sfekte, so uporabljali že pri starodavnih ljudstvih in iz teh izkušenj se je razvila Aromaterapija. Zato se uporabljajo za doseganje posebnih zdravilnih učinkov specifične arome, ki se aplicirajo na različne načine. Nanašajo se na kožo, perilo, oblačila, pršijo se, a danes najelegantneje z dišavniki. Nekateri jim pravijo tudi dišavne lučke. Enostavnejši so iz gline so različno oblikovani, lahko so iz stekla, kovine z umetniškim privdihom, a vsem je enotno, da vsebujejo posodico za vodo, v katero se kane par kapljic dišave, Najpogosteje so to eterična olja, ki zaradi segrevanja hlapijo. V spodnji del postavimo svečko, iz kvalitetnega parafina, ki jo prižgemo in iz segrevane posodice se olja, ki izhlapevajo širijo po prostoru, ljudje pa jih vdihavajo. Zaradi svoje molekularne strukture imajo ugoden vpliv na posamezne organe in lahko pospešujejo izločanje sluzi, encimov, hormonov, delujejo antiseptično, a tudi povečujejo toplino bivanja v prostoru, kjer se toplina doma oplemeniti z božičnimi, prazničnimi, osvežujočimi, krepilnimi ali sproščujočimi dišavami. BIOTOP ZA PRAZNIKE TJ BIOTOP Proizvodi za vaše zdravje Proizvaja MEDIACOR, d.o.o., Celje Tel/fax: 063/412-111 Te in številne koristne proizvode boste kupili v trgovinah zdrave hrane in zeliščnih lekarnah, ki so tu navedene. KRANJ DEL ČAS: 9. -19. SOB01A 9. -13. Medi San KRANJ DEL ČAS: 8. ■ 19. SOBOTA 8. ■ 12. TRGOVINA PEHAR ŠKOFJA LOKA RADOVLJICA DEL ČAS: 8. -19. DEL ČAS: 9. -19 SOB.: 8.-13., NED.: 8.-12. SOB: 9. -12. /h. NAPREDEK DOMŽALE DEL CAS: 8.-19. SOBOTA 8. -13. Dušene ohrovtove glavice 3 manjše ohrovtove glavice, sol, 1 žlica olja, 3 žlice na kocke narezane prekajene slanine, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka strtega česna. Ohrovtove glavice očistimo, operemo, prerežemo, odstranimo kocen, polovične glavice oblikujemo tako, da liste stisnemo proti sreidni in jih položimo v manjšo količino vrele slane vode. Skuhamo jih malo manj kot do mehkega. Na vroče olje damo čebulo in slanino, pražimo, ko čebula postekleni, zamešamo česen in nato lepo zložen ohrovt po vsej površini. Prilijemo nekaj žlic juhe in ga še malo dušimo. namesot s slanino lahko ohrovt zabelimo s pečenkinim sokom. Orehova potica Kvašeno testo: 60 dag moke, 2 dag kvasa, 1 žlička soli, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja, 3 dl toplega mleka, sesekljana limonina lupinica, 2 žlici ruma. Nadev: 40 dag zmletih orehov, 6 dag drobtin, 20 dag sladkorja, pol žličke mlete kave, 2 žlici ruma, 12 dag masla, cca 1/4 l vrelega mleka, 1 jajce. Zamesimo kvašeno testo. Vzhajano testo zvaljamo. Če hočemo imeti tanko namazano potico, testo tanko zvaljamo, če pa hočemo imeti debelo namazano, zvaljamo bolj na debelo. Namažemo z nadevom. Na tisti strani, kjer začnemo zvijati, namažemo prav do konca. Tesno zvijemo, položimo v z.mastjo ali maslom namazan model in pri tem pazimo, da potice ne zavijemo. Popikajmo jo s tanko iglo. Potica naj pokrita vzhaja. Potico pečemo eno uro do uro in pol, glede na to kakšen nadev imamo in kako visoko sega potica v modlu. Na začetku pečemo pri 230 stopinjah C, ko potica porumeni, temperaturo znižamo na 200 stopinj C. Pečemo potico pustimo nekaj minut v modlu, potem jo previdno zvrnemo na desko. Vrhnjo skorjo namažemo z oljem ter prekrijemo s papirjem in prtom, da se počasi ohlaja. Nadev: Orehe zmešamo z drobtinami in kavo. Zabelimo s tekočim maslom in prilijemo toliko vrelega mleka, da je nadev gost. Tako pustimo nadev vsaj pol ure na toplem. Preden potico namažemo, dodamo jajce in rum. Če je nadev premehak, potresemo po namazanem nadevu še malo mletih orehov ali drobtin. Limona - osveži in zdravi Limona je polna vitamina C; zato je posebno zdaj pozimi, ko nimamo zadosti sveže zelenjave, zelo dobrodošla za organizem. - Limonin sok vlijte v toplo vodo in grgrajte, če vas boli grlo. - Skodelica močne čme kave z limoninim sokom zdravi glavobol. • Močna sladka limonada pomirja živce pred spanjem. Osvežujoče deluje limonada, pomešana z jabolčnim kisom. - Limonino lupinico, ki jo pri peki mnogokrat uporabljamo, dobro hranimo v sladkorju: lupinico drobno zrežemo in zmešamo z enako količino sladkorja. Stlačimo v kozarec in zavežemo. - Neprijeten zadah po ribah in česnu odpravimo, če spijemo kozarec limonade. Moda v Crno-belo v usnju Pravijo, da so letošnjo jesen in zimo hit mode imitacije kož zeber, psa dalmatinca, leoparda in podobno. Če*drugega ne, si omislite takšno kapo, torbo, torbico, za svečanejše priložnosti pa vsaj brezrokavnik. Nikakor ne morete zgrešiti! Zagotovo boste "in". Materiali niso le umetno usnje, temveč tudi tako potiskani bombaži, svile, volne ali mešanice. Zunaj je tega na pretek, pa tudi v domačih butičnih prodajalnah se marsfaj najde. Prav le, da vemo Če je nadev premehak, je potica špehasta, če pa je pretrd, se drobi. Pri potici se rado zgodi, da odstopita testo in skorja od nadeva. Da se nam to ne bi zgodilo, pazimo na sledeče: Nadev naj ne bo pretrd in testo ne premehko. V testu naj ne bo preveč kvasa. Če imamo zelo vzhajano potico, jo damo za 15 minut v zelo vročo pečico, da vročina potico hitro objame. Če pa je potica manj vzhajana, jo damo v manj vročo pečico. .........."*tn*-T*-f rnniifii riiiiiiniimninniu.mju. Vroii napitki Dišeči punc 1 dl gostega sadnega soka, 1/2 l ruskega čaja, olupki od ene limone ali pomaranče, 3 klinčki, 1 cimetova skorjica, 5 žlic sladkorja. V vodo (1/21) damo limonino ali pomarančno lupino (lahko tudi oboje), prevremo in skuhamo ruski čaj, nato dodamo še vse druge dodatke, hitro prevremo, odcedimo in vroče serviramo. Kuhano vino 2 / rdečega vina, košček cimeta, 2 do 4 klinčki, lupinica 1 limone, 30 do 70 dag sladkorja. Vse skupaj denemo v dobro pološčen lonec, prevremo, nato precedimo in takoj serviramo. Lahko pa vzamemo tudi belo vino. Grog 30 dag sladkorne sipe, 3 dl vode, 3 dl ruma ali sli-vovke Sladkorju prilijemo vrele vode, mu primešamo rum ali slivovko in tako pripravljen grog takoj serviramo. Kava s čokolado Za vsako osebo računamo skodelico dobre Črne kave, rebrce nar-ibane čokolade, zvrhano žlico stepene sladke smetane. Vodcejeni vroči kavi razpustimo razmehčano čokolado, vse skupaj po okusu osladimo in nalijemo v skodelice. Vrh kave denemo žlico stepene smetane. Serviramo vročo, poleti pa lahko tudi ohlajeno. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Stopetdesetletnica poezij dr. Franceta Prešerna. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je odprta skupinska novoletna razstava članov Likovnega društva. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V restavraciji hotela Creina razstavlja slika akad. slikar Zmago Puhar. V avli Mestne občine Kranj razstavljata kipar Peter Vene in slikar Damjan Štirn. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji so na ogled dela nastala v letošnji Mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki. KROPA - V Kovaškem muzeju ie na ogled razstava Minerali, dragi in okrasni kamni iz zbirke dipl. ing. Boruta Razingerja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled oblikovalska razstava Radovljiški stoli avtorja Klemena Rodmana. V preddverju Linhartove dvorane razstavlja slikarka Brigita Požegar Mulej. V galerijskih prostorih župnišča razstavlja zbirko slik Anica Zaletel BOŽIČNI VILINSKI KONCERT Tržič - V okviru Vilinskih koncertov, ki se od jeseni odvijajo v Vili Bistrica, bosta ta četrtek, 26. decembra, ob 19. uri nastopila ruska pevca sopranistka Elena Jaskunova in oktavni basist Vladimir Miller, oba člana pevskega zbora Mihail Glinka iz St. Petersburga. Po uspelem koncertu v septembru letos s tenoristom Anatolijem Voropajevom in sopranistko Emilijo Titarenko, prihajata v ta imenitni objekt še dva iz plejade sijajnih ruskih pevcev izrednih pevskih kvalitet, ki solistično nastopata doma in po svetu ter sta člana znanega zbora Mihail Glinka, ki je letos aprila z več koncerti gostoval po Sloveniji. Program njujega nastopa je seveda božično obarvan, saj bosta pela božične pesmi evropskih narodov. Oba ruska pevca bosta imela še nekaj koncertov po Sloveniji, tudi v Ljubljani in Šoštanju, več koncertov pa so zakupila tudi nekatera slovenska podjetja. V okviru Vilinskih koncertov za zahtevne poslušalce bo sezono zaključil majski koncert, na katerem bo nastopil po mnenju ruske glasbene kritike trenutno najboljši ruski violinist Mihail Gantvarg ob klavirski spremljavi Irine Rjumine. Prireditelji Vilinskih koncertov - Lumen, Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ter Vila Bistrica pa že napovedujejo septembersko srečanje v letu 1997 s pevskim zborom Mihail Glinka po vodstvom dirigenta Vladislava Černušenka, ki bo na tritedenski turneji po Sloveniji pripravil sedemnajst koncertov, nastopil pa bo tudi v Trstu in Zagrebu. Zbor je za gostovanje pripravil tri različne programe duhovne glasbe, ruskih in slovenskih narodnih pesmi. • L.M. Ob slikarjevem jubileju GRAFIKE S KOLEDARJEM Bled - Galerija Bevisa Kranj je pretekli teden v Vili Bled predstavila svoj imenitni založniški dosežek - ekskluzivni koledar z reprinti štirih grafik Lojzeta S pacala in z dodanim grafičnim listom. Darilno mapo s koledarjem - štiri edicije grafik v mešani tehniki - in grafičnim listom je oblikoval akad. slikar Matjaž Vipotnik, natisnil pa Gorenjski tisk. Štiri najnovejše Spaca-love grafike z letnico 1996 v nakladi po 150 oštevilčenih izvodov so priložene vsaki od štirih permutacij koledarja, tako da je priložen grafični list obenem odtisnjen tudi kot naslovnica koledarja. Na zadnji strani je dodan obširnejši tekst dr. Zorana Kržišnika o umetnikovem delu. Za darilno mapo s koledarjem in originalno grafiko se je Galerija Bevisa Kranj odločila, da s tem počasti bližnji jubilej prof. Spacala, ki bo sredi junija prihodnje leto praznoval devetdesetletnico. Umetnik, obdarjen z ustvarjalno umetniško silo tudi v teh poznih letih, se je zapisal v slovensko in svetovno likovno ustvarjanje kot sijajen intèrpret kraškega sveta in resnice o njegovem bivanju. • L.M. Gallusov simfonični ciklus DUBRAVKA TOMŠIČ Simfoniki RTV Slovenija ANTON NANUT BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Uvertura Prometejevi otroci ] Prvi klavirski koncert v C-duru j Peta simfonija v c-molu j Kulturni dom Mengeš j Petek. 27. decembra 1996 ob 19.30 PRODAJA VSTOPNIC IN ABONMAJEV Kulturni dom Mengeš, tel 061 737 101 Gorenjski glas, Kranj. tel. 064 223 444 Gallus Camiolus. Vojkova 1, Ljubljana, tel /fax 061 310 734 CL· O «/> a. Pogovor z igralko Bernardo Oman, letošnjo dobitnico Severjeve nagrade SPOŠTUJEM STROKOVNO KRITIKO Kranj, 24. decembra • "Ves dosedanji opus igralke Bernarde Oman je tesno vnet v umetniško preoblikovanje Prešernovega gledališča Kranj. Že v preteklosti je Bernarda Oman nadpovprečno uveljavljala svojo kreativno moč, tako da sta zadnji dve vlogi, Ema v Pinterjevi Prevari in Mira v Hiengovem Izgubljenem sinu, logičen vrhunec njene dosedanje izjemne gledališke pot," je zapisano v utemeljitvi Severjeve nagrade za igralko Prešernovega gledališča. Najprej čestitke, potem pa seveda klasično vprašanje o občutkih ob ugledni nagradi In o tem, kaj igralki sploh pomenijo takšne in podobne nagrade. "Verjetno se sliši zelo normalno in običajno, če rečem, da sem nagrade vesela. To je strokovna nagrada, ki se imenuje po znamenitem slovenskem igralcu, je nagrada, o kateri odloča dovolj široka in vsako leto drugačna komisija, tako da moram reči, da je poleg Prešernove nagrade verjetno nagrada Staneta Severja za igralca pravzaprav največ, kar igralec lahko dobi za svoje delo." Kaj pa nagrada publike, njihov aplavz, število ponovitev neke predstave. "Nesporno je, da je publika vendarle tista, ki diha s predstavo in seveda diha tudi z igralcem, ki se primerno odzove z aplavzom, lahko tudi brez njega. Zelo veliko mi pomeni to, kar si ljudje, ki niso iz moje stroke, mislijo o mojem delu, o mojih predstavah v vsem tem času, kar igram. Kako me vidijo, koliko so me naveličani, koliko se jim zdi, da dozorevam v strokovnem smislu." Kaj pa negativna kritika, kako opravite z njo, kako se vas dotakne? "Preberem vsako kritiko, ki je napisana. Izjemno cenim kritike, ki se posvetijo predstavi, ki so tako literarno kot dramsko in gledališko praktično podkovani. Ti so so mi v Pomoč pri analizi mojega dela. otem je pa nekaj kritikov, kjer glede na njihovo pisanje dvomim o njihovi široki razgledanosti, videnju in podkovanosti. Takrat sicer sprejmem, da tako mislijo, prizadene me pa takšna kritika ne." Kakšen je vaš osebni odnos do domačega gledališča? "Ponosna sem na to, da je razvoj Prešernovega gledališča še kako povezan z mojim imenom. Ko sem pred desetimi leti prišla sem, se je gledališče začelo ponovno pro-resionalizirati in ves čas razvoja, za katerega bi rekla, da je bil dober, igram tukaj. Glede na to, da ie ansambel ves čas tako majhen, smo skupaj s kolegi absolutno prispevali k razvoju, rasti in podobi gledališča, kakršno je zdaj. Skupaj s kolegi se sicer včasih počutim odrinjeno - v zvezi z nagradami, v zvezi s predstavitvami predstav v Ljubljani. Težje pridemo do pohval in nagrad kot večja, centralna gledališča. Veliko več truda je potrebnega za to. Zato absolutno mislim, da sem si in da smo si to nagrado zaslužili." Ste si kdaj želeli oditi v kakšno od ljubljanskih gledališč? "Zelja se kar naprej pojavlja v meni. Ne bom rekla, da nimam nobenih možnosti za to. Dejstvo pa je, in tu vidim največji argument in svoje največje osebno zadovoljstvo, da v Prešernovem gledališču zares lahko delam tisto, kar sem si izbrala. Da lahko igram ne le veliko, temveč vloge, ki so v večini primerov dobre, zanimive in verjetno v večini ljubljanskih gledališč te možnosti ne bi imela." Se vam kdaj zgodi, da ob napornem tempu težko prehajate iz ene predstave v drugo, iz ene vloge v drugo? "V bistvu ni težko imeti več vlog v glavi ali obnoviti tekst. Težko je igrati intenzivno z vsemi sredstvi, napotki in navodili, z vsem, kar se dogovorimo pri ustvarjanju predstave, pri tem, da ob istem času igram zelo med seboj različne si vloge. Za primer bi navedla razliko med Geneto-vimi Služkinjami in Prevaro Harolda Pinterja, ki smo jo zdaj še vse čas igrali. Slednja je namreč popolnoma psihološka igra, mansirana v detajle, v tako rekoč filmsko igro. Služkinje pa so povsem dru- Pet Beethovnovih koncertov TOMŠIČEVA S SIMFONIKI RTV Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo v petek, 27, decembra, ob 1930 božično novoletni koncert, na katerem bo s prvim od petih Beethovnovih klavirskih koncertov nastopila naša svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič s Simfoničnim orkestrom RTV pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Pod pokroviteljstvom Občine Mengeš bo ta petek v Mengšu izjemen glasbeni dogodek. Prvega od petih koncertov iz Beethovnovega ciklusa, le-tega ie pianistka Tomšičeva pred časom posnela za tujo založbo plošč, je organizator Koncertna agencija Gallus Camiolus pripravil v akustični in izredno lepi koncertni dvorani v Mengšu, kjer se bodo vsak mesec do maja odvijali tudi ostali koncerti. Program iz tega Beethovnovega abonmajskega ciklusa je vsekakor izjemen: poslušalci bodo na koncertih slišali vsakič eno od uvertur tega glasbenega genija (Prometejevi otroci, Koriolan, Efmont, Fidelio, Lconora št. 3), vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov in pet simfonij (Peto, Prvo, Sedmo, Tretjo in Osmo). Vstopnice so v predprodaji občutno cenejše, na voljo pa so tudi na oglasnem oddelku Gorenjskega Glasa v Kranju, v Kulturnem domu Mengeš, v Napredku Vele Domžale, ZKO Kamnik in Gallus Camiolus Ljubljana. • UM. gačne vrste teater, kjer se dela na veliko, skorajda groteskno je vse skupaj. Koncentracija, ki je potrebna za takšen pristop, je strašno naporna - da česa ne pozabiš, da ne ostaneš na tričetrt poti, bom rekla. Da v primeru, ko imaš en večer eno predstavo in naslednjega drugo, skušaš paziti na vse, se dobro zbrati in narediti predstavo stoodstotno." Se vam kdaj zgodi, da imate slab dan, da je deževno vreme in gneča na cesti, pa pridete zvečer v gledališče in se morate na odru smejati? "Seveda, celo velikokrat. Lahko, da je moja vloga v predstavi po takem razpoloženju malce slabša. Pa ne bistveno. To vem jaz, moji kolegi, gledalci pa morda niti ne opazijo. Lahko se pa zgodi, in v tem je tudi čar igralskega poklica, da se z vlogo, igranjem, transformacijo v drug lik, popravi tudi moje razpoloženje. Torej je igra neke vrste terapija." In če obrnemo okoli: se je na odru težje jokati ali smejati, če igralec ni razpoložen za to? "Oboje je težko. Treba se je le zelo dobro skoncentrirati. Če se jokaš ali smejiš, je to pač smiselno in dogodki na odru pripeljejo do tega. Ce se dobro skoncentriraš, je toliko lažje. Normalno je, da se znamo tehnično vsi smejati ali jokati, a to seveda ni vse." Pogosto "prinesete gledališče domov"? Se vam zgodi, da v zasebnem življenju odreagtrate tako, kot bi odreagirala oseba Iz pre- dstave, s katero se tisti čas intenzivno ukvarjate? Tudi to se dogaja. Zelo pogosto, pravzaprav. Zadnje štirinajst dni, tri tedne pred premiero, začnem živeti lik, je moj, ga držim. Potem se opazim, da nehote naredim ali rečem doma kaj na takšen način, kot bi rekel lik, ki ga igram v predstavi... Doma me že poznajo, se pošalijo na moj račun, ko naredim ali rečem kaj, kar je sicer ni v moji navadi. Gledališče je prostor, ki odpira razna globoka, podzavestna razmišljanja na povsem osebni ravni. Takšna, ki jih morda običajni ljudje, ki se nikoli ne spustijo tako daleč, enostavno ne morejo razmišljati. Igralec prek vloge posredno razmišlja tudi o sebi." Pravite, da vas vloge zelo prevzamejo. Se vam kdaj zgodi, da "žalujete " z* vlogo, ki ste jo radi igrali, pa jo vzamejo s sporeda? "Vse tiste vloge, ki sem jih imela zelo rada, bi rada Še igrala. Zdi se mi, da jih vedno prehitro umaknejo." Pa tako najbrž le dajo prostor drugim, ki bi jih $ radi igrali? "Ja, čeprav za te še ne vem. Nisem namreč obremenjena s tem, da bi si želela igrati toČfl° določene vloge, ce oi me vprašali, kaj bi rada igrala v prihodnosti, ne bi znala odgovoriti. S tem se mi pravzaprav ni bilo treba nikoli ukvarjati, verjetno zares prav zato, ker je za moje vloge tukajšnji umetniški vodja vedno lepo poskrbel." • Marjana Ahačič, foto: Gorazd Šinik Razstava v galeriji Loškega muzeja KIPI TONETA LOGONDRA Škofja Loka - Vse do začetka februarja bo v galeriji Loškeg* muzeja na ogled pregledna razstava kiparskih del Toneta Logondra, posvečena umetnikovi 65-letnici rojstva in 10-letnici smrti. Na otvoritvi, ki je bila pretekli četrte, je Dušan Koman predstavil knjigo z naslovom Kipar Tone Logondcr, večer pa sta s songovsko liriko popestrila Mateja Blaznik bi Boštjan Soklič. Tone Logonder je pripadal tisti generaciji kiparjev, ki je v spomeniškem kiparstvu prebila okvire realističnega koncepta i" sicer ustvarila abstrakten spomenik, pri tem pa se ni odrekla # veno močnim figuralnim tendencam. Tudi Tonetovi javnoj spomeniki ostajajo v glavnem realistični, je o kiparju zapisa avtur knjige Dušan Koman. "Drugo smer v njegovem ustvarjanju pa predstavlja ciklus plastik na temo kmečke žene Ta smer v Logondrovem ustvarjanju se opira predvsem na prizore iz kmečkega življenja, ki je bilo Logondru zelo blizu. V° neke mere bi ta dela lahko označili tudi kot etnografska ali pa vsaj kot umetniško odslikavanje vsakdana, kzraženo z volum' nom in čistimi ploskvami. Prav to smer lahko označimo ko1 vrhunec Logondrovega kiparskega ustvarjanja... Tone Logom der je s svojimi kipi, pa naj gre za javna dela ali pa ostal0 plastiko, za seboj pustil neizbrisno sled, s svojimi stvantvami p3 je obogatil marsikateri prostor, ki bi bil sicer manj prijazefl» včasih celo brezdušen. " • M.A., foto: Una Doki Nekdaj Tekčeve, danes Zupanove hišne jaslice Obiskovala prihajajo od božiča do svečnice Po tisoč in več ljudi obišče vsako leto tržiško naselje Virje, kjer Dani Zupan rad razkaže zanimive jaslice. Zanje je figure izrezljal pokojni tast. Tekčeve jaslice, za katere je Jože Ribnikar rezbaril figure poldrugo desetletje. Že desete jaslice Besnica, 23. decembra - Marjan Sušnik, ki je izdelal že kakšnih deset jaslic, je tudi letos postavil zanimive jaslice. Doma v Kranju na Sorlijevi ulici 5 ima Marjan Sušnik lepe kotne jaslice, katerih posebnost so slapovi z jezerci in ribicami. V Besnici, kjer una počitniško hišico, pa je letos postavil zanimive jaslice v izmeri meter krat meter in pol. Številčne figure, skale z Jezerskega in jezerca, pa ogenj in še vrsta drugih dodatkov sestavljajo in krasijo jaslice. "Dobil sem naročilo in skoraj tri mesece sem jih delal. Pa se je potem zgodilo, da naročnika ni bilo ponj e. Ker imam v stanovanju že jaslice, teh ne mislim obdržati. Prav rad jih bom oddal, če bi se kdo zanimal zanje. Sicer pa je izdelovanje jaslic moj konjiček. Poseben izziv pa so mi pri tem različni svetlobni in vodni efekti, ki se dopolnjujejo in hkrati bogatijo predstavo jaslic in njihov pomen." Jaslice Marjana Sušnika so zares zanimive in lepe. Lahko ga pokličete po telefonu na Številko 221-147. • A. Žalar Tržič, 22. decembra - Nekdanji tržiški čevljar Jože Ribnikar je veliko raje kot usnje obdeloval les. Pred približno šestimi desetletji se je lotil rezbarjenja lesenih figuric za božične jaslice, ki jih je podedovala hčerka Silva. Njen mož, Dani Zupan, Je z leti dodal tehnične izboljšave, ki omogočajo premikanje in oglašanje nekaterih figuric. V hiši so ohranili navado, da gostoljubno sprejmejo vsakogar, ki si želi ogledati nenavadne jaslice. "Silvin oče, Jože Ribnikar, se je bolj kot za čevljarstvo navduševal za umetniško ustvarjanje. Iz mavca je oblikoval kipce,.iz lesa je rezljal razpela in še marsikaj drugega. Okrog 15 let je rezbaril figure za božične jaslice iz lesa; svetopisemske osebe, skupine živali in stavbe. Vsako je postavil na svoje mesto, imel pa je tudi preprost mehanizem na ročni pogon, ki je prek vzvodov premikal nekatere figure. Ker sem se tudi sam od otroštva navduševal za lepote jaslic, sem po poroki z Jožetovo hčerko Silvo najprej skupaj z njim postavljal jaslice, kmalu pa sem za to skrbel sam. Obnavljal sem figurice in se ukvarjal predvsem s tehničnimi posodobitvami. Obnovil sem pogonski mehanizem, v katerem sem leseno kolesje zamenjal s trajnejšimi materiali. Glavnemu pogonu sem dodal jermenice, ki so povezane z mehanizmi za glasove. Pred tremi leti sem z montažo reduktorja omogočil počasno vrtenje električnega pogona celotnega mehanizma. Potlej sem z mehanizmom Eovezal enega od treh kraljev, i se priklanja, trop ovčic pa se premika. Izdelal sem tudi leseno ohišje, v katerem so nameščene jaslice kot v nekakšnem hlevčku. Na nebu nad jaslicami sem dodal tudi nekaj novih reflektorjev," je povedal Dani Zupan o nastanku in izpopolnjevanju znamenitosti iz Tekčeve hiše, kot so jo imenovali domačini. Hišna tradicija se nadaljuje "Pri Tekčevih so živali za dneve, ko so jaslice lahko pokazali tudi drugim. Od božiča naprej so bila hišna vrata odprta za obiskovalce od vsepovsod. To tradicijo ohranjamo, saj ne želimo, da bi vse lepe figure ležale skrite nekje v škatlah. Le ob prenovi hiše smo bili nekaj let prisiljeni k temu. Nerodno je bilo tudi, dokler nismo imeli stalnega prostora za razstavo jaslic. Pred sedmimi leti sem uredil prostor na podstrešju, ki je namenjen posebej za to. Od takrat ljudje ponovno prihajajo na ogled jaslic od božiča do svečnice. Vsako leto nas obišče več ljudi. Letos se je zanimanje posebej povečalo po prikazu naših jaslic na TV 3. Kličejo nas iz vse Slovenije, da bi zvedeli, kje in kdaj nas lahko najdejo. Domačini že poznajo našo hišo; za vse druge naj povem, da se zavije k njej z glavne ceste od Kurnikove hiše proti župnijski cerkvi in pokopališču, pri vrhu klanca pa se desno začenja ulica Virje. Živimo v hiši s številko 9, kjer bomo od 25. decembra do začetka februarja radi vsakomur pokazali jaslice. Obiskovalce bomo sprejeli vsak dan, tudi ob nedeljah in med prazniki, le za večje skupine pri-poračamo prijavo vnaprej," je gostoljubno povabil k ogledu jaslic sedanji hišni gospodar, ki mu pomagata pri dolgotrajnem postavljanju figuric in krašenju oba sinova. Med dosedanjimi obiskovalci pri Zupanovih so bili tudi zgodovinarji in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem slovenskega ja-sličarstva. Nek profesor iz Ljubljane je potrdil, da takih jaslic ni zasledil še nikjer drugje. Zanje se je zanimal celo ljubljanski muzej, vendar Zupanovih niso premamile ponudbe za odkup. Raje vidijo, da ostaja hišna znamenitost doma in da privablja v Tržič ljubitelje božičnega okrasja. Tudi zato nismo želeli podrobno opisovati izgleda Tekčevih jaslic, ampak smo za lažjo odločitev o obisku posneli nekaj fotografij. • Stojan Saje Pri Janezu Zupanu na Bohinjski Beli Jaslice, ko se nenehno nekaj dogaja Pater Jakob je v soboto dopoldne blagoslovil Jaslice s premikajočimi se figurami, ki si jih je lani ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije. Bohinjska Bela, 23. decembra - Tudi letos je za predstavitev in povabilo na blagoslovitev že lani zelo obiskanih jaslic na Bohinjski Beli poskrbelo dve leti staro Turistično društvo Bohinjska Bela. Poleg povabljenih novinarjev in nekaj domačinov ter predstavnika krajevne skupnosti, ko sta za program poskrbela Urša Gregorc in Boštjan Sušnik, je jaslice blagoslovil pater Jakob od Frančiškanov v Ljubljani. 53-letni Janez Zupan, po poklicu avtomehanik, zaposlen pa je v vojašnici na Bohinjski Beli, je z velikimi jaslicami in premikajočimi se figurami začel pred desetimi leti. Najprej je imel jaslice v dnevni sobi, zdaj pa jih ima v garaži. Letošnje so na devetih kvadratnih metrih in prav gotovo jih bodo tja do 2. februarja spet občudovali številni obiskovalci iz vse Slovenije. Tudi v Turističnem društvu, ki ima okrog 60 članov so veseli, da je Bohinjska Bela postala poleg urejenih domačij, izletov, jame pod Babjim zobom postala poza-nana tudi po jaslicah Janeza Zupana, po domače pri Hrastnikariu, številka 144 na Bohinjski Beli. Posebnost Zupanovih jaslic niso le premikajoče se figure, ki so večje od običajnih figur. Ne manjka seveda tudi vode z ribičem, pa lovca, različnih opravil, kar ponazarja domačnost nekdanjih opravil pri nas, pa zvezde z repatico, hkrati pa v enem delu nakazuje tudi krajino Betlehema. Janez Zupan je "zanimivo in plastično prepričljivo predstavil jaslice ob odprtju pred blagoslovitvijo. Zaupal pa nam je tudi, da je napisal že osem knjig, po njegovem scenariju pa je posnet tudi film Ljubezen po Kranjsko. • A. Žalar V Ratečah ohranili zanimiv božični običaj Marijo nosijo Rateče, 23. decembra - Nihče ne pomni, kdaj so v Ratečah začeli za advent nositi Marijin kip od hiše do hiše -pobožnost, ki se je ohranila do današnjih dni. V Ratečah so še vedno živi nekateri stari običaji in po-božnosti. Tako v začetku decembra po vasi strašijo par-keljni, ki napovedujejo Miklavžev prihod. Parkelji so oblečeni v posebno krojene ovčje kožuhe, na glavi imajo masko iz ovčje kože, večkrat z rogovi, okoli pasu pa si pripasajo verige in zvonce. Za advent pa je v Ratečah devetd-nevnica pred božičem, domačini jo imenujejo Marijo nosijo. Gre za staro pobožnost, ko nosijo kip sv. Družine od hiše do hiše na spomin, kako je Marija hodila od hiše do hiše v Betlehemu in prosila prenočišča. Kip nosijo vsak večer v drugo hišo. Tudi letos je bilo tako. Kip sv. Družine Veber iz Rateč... v rokah Marije Marijini kip oziroma kip sv. Družine je že vrsto let shranjen pri Cobru v Ratečah. Gospodinja Marija Lovrenčič se ga spominja, odkar je pri hiši: "V domači hiši imamo lepo omarico, okoli napravimo venček, tako da je kip vse leto lepo spravljen, da se ne Coškoduje. Vsak, veste, se boji, da bi se kipec sv. Družine akorkoli poškodoval, zato ni kar tako zlahka prevzeti odgovornosti, da preko leto čuvaš kipec Po pripovedovanju je običaj zelo star in menda so Marijo nosili nekdaj tudi v Bohinju. Pred davnimi leti je osem Ratečank kupilo kipec za svoj denar, nesle so ga v Rim in ga blagoslovljenega prinesle spet nazaj v Rateče. Marija, ki so jo prvotno nosili v Ratečah, se je v požaru Soškodovala, vendar so Latečanke želele ohraniti običaj in so kupile nov kipec in s čaščenjem Marije nadaljevale vse do danes. Ženske - letos nas je bilo okoli dvajset - se zberemo že za Marijin praznik, 8. decembra. Tedaj žrebamo, pri kateri hiši bo kipec vsako noč v teh devetih dneh, ko se kipec nosi od hiše do hiše. Začnemo pa ga nositi 15. decembra. Kipec nosimo po vasi, v sprevodu, molimo in pojemo. Molimo rožni venec, litanije Matere Božje... Ko se kipec prinese v hišo, kjer bo prenočil, se ga poljubi in sprejme z besedami: Bod' pozdravljena, prečista devica / željno Te sprejmem pod svojo streho / bodi men zvesta pomočnica / varuj na smrtno uro dušo mojo. / O prijateljica, sprejmi jo na njenem trudapolnem potovanju v hudem zimskem času./ Najčistejšo mati Jezusovo, v njenem neizkrunjenem materinstvu. Ne proslavljaj je edino danes in jutri, ampak imej vselej vedno skrb za njeno čaščenje. Mislim, da je to zares lep običaj in pobožnost, ki jo v Ratečah spoštljivo ohranjamo in upam, da se bo običaj še dolgo ohranil. Tako kot vsi drugi krajevni običaji ob Božiču ali drugih praznikih, ki jih v vasi še vedno spoštujejo in tako ohranjajo tradicijo svojih prednikov, lepe navade, ki ne utonejo v pozabo," pravi Marija Lovrenčič. • D. Sedej Marija Lovrenčič TRBOJE 26, KRANJ 4000 TEL. 064 491 305, FAX 491 114 DELOVNI ČAS: OD 12. DO 23. URE PET., SOB., DO 24. URE OB TORKIH ZAPRTO VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO « S Slovenci na zahvalnem romanju v Rimu Dan, ko so v Vatikanu molili in peli slovensko Kardinal in vatikanski državni tajnik Angelo Sodano, kije skupaj z okrog 150 slovenskimi škofi, duhovniki in redovniki v latinščini somaševal v baziliki Svetega Petra, na osrednjem papeževem oltarju, je skoraj 4000 romarjev iz Slovenije nagovoril tudi v slovenščini. Sploh je bila konec preteklega tedna Slovenija zelo prepoznavna v središču krščanstva. "Papež ma vas rad" so tiste značilne besede, ki jih je sveti oče med majskim obiskom v Sloveniji izrekel na srečanju z mladimi v Postojni. Še vedno odmevajo v srcih mnogih Slovencev. Prav tako tudi znamenite besede, izrečene ob slovesu na mariborskem letališču: "Slovenija, znamenita dežela v srcu Evrope." Slovencem so ostale v spominu še mnoge druge besede in naročila: "Ohranite nedotaknjeno obličje te čudovite dežele. Skupaj se soočite z izzivi sedanjega časa. Bodite vselej enotno in složno ljudstvo. Ta duša je krščanska." Teh besed se je v svojem nagovoru romarjem takoj po prihodu v Rim, v petek, 13. decembra, spomnil ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, sicer tudi predsednik Pomožni škof msgr. Lojze Uran cerkvenega dela odbora papeževega obiska v Sloveniji in tokrat glavni na romanju. V cerkvi Janeza Bosca, v predmestju Rima, kjer je bila prva skupna postaja romanja, je škof Uran dejal, da pomeni zahvalno romanje v večno mesto najprej zahvalo za dar vere, ki sta jo vsemu svetu posredovala prvaka apostolov Prelat dr. Maksimilijan Jezernik, rektor slovenskega papeškega zavoda Slovenica, in ugleden vatikanski predavatelj filozofije, je eden od 100 duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki delujejo v Rimu. Med njimi je 11 univerzitetnih profesorjev in vsak od njih častitljivo in vestno opravlja svoje delo. Tudi zaradi njih so Slovenci v Vatikanu spoštovan narod, časten in kulturen, z lepo prihodnostjo. Prelat Jezernik, ki je v Vatikanu odigral za romanje veliko delo, je prišel v Rim na študije med drugo svetovno vojno. Peter in Pavel. Romanje, najodlič-nejše versko potovanje, je tudi priložnost za srečanje s svetim očetom in za zahvalo, kar nam je dal ob obisku v Sloveniji. Želimo mu pokazati hvaležnost in mu zagotoviti, da bomo ostali zvesti veri in Cerkvi, ter izročiti darove, ki so sadovi slovenske zemlje ter dela človeških rok in duha. Pri maši v Boscovi cerkvi sta žal, zaradi slabega zdravja, manjkala ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ter papeški nuncij v Ljubljani msgr. Edmond Farhat, ki pa se je v soboto pridružil romarjem. Janez Bosco je živel v 19. stoletju in velja za ustanovitelja reda salezijancev, ki so tudi v Sloveniji, njihova glavna skrb pa je vzgoja in skrb za mlade. Ko je bil Bosco star 9 let, se mu je v sanjah prikazala Marija, pa fantič, ki je nebogljeno jokal in klical na pomoč. Marija mu je priporočila, naj otroka reši. Ko je postal Bosco duhovnik, se je zavedel sanj in po Torinu začel pomagati revni in nebogljeni mladini, ki je že stopala na stranpoti. To poslanstvo je nadaljeval do smrti in v Rimu še posebej skrbel za katakombe. Za rimske katakombe še danes skrbijo salezijanci. Bogoslužje v cerkvi Janeza Bosca je vodil mariborski škof Jožef Smej. Adventna prošnja za Slomškovo svetost V soboto, 14. decembra, je skoraj 4000 Slovencev napolnilo baziliko Svetega Petra v Vatikanu. Rimske oblasti so izjemoma dovolile, da je okrog 60 avtobusov, ki so pripeljali romarje v Rim, smelo parkirati na Petrovem trgu v Vatikanu, njim pa so se pridružili še romarji, ki so tega dne prišli v Vatikan s tremi posebnimi letali, vlaki in osebnimi avtomobili. To je bil dan, ko si v Vatikanu slišal predvsem slovensko besedo. Pri bogoslužju v baziliki, ki gaje vodil vatikanski državni tajnik, kardinal Angelo Sodano, sta bila na častnem mestu tudi predsednik republike Slovenije Milan Kučan in soproga Štefka, ki sta bila pred tem na uradnem obisku v Italiji pri predsedniku italijanske republike Scalfaru in predsedniku vlade Pro-diju. Pel je zbor Anton Foerster iz ljubljanske stolnice, ki mu je kdaj pritegnila cela cerkev. "V cerkvah, po naših domovih, na javnih prostorih, povsod vidimo adventni venec s štirimi svečami. Vsako adventno nedeljo zagori ena sveča več, tako da je na njem vedno Dr. Štefan Falež, veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu Vatikan nikoli ne opozarja Dr. Štefan Falež je Slovenec in ugleden Rimljan, hotelir in človek, kije speljal organizacijo nekaj papeževih potovanj. V Rimu in Vatikanu je poznan, zato ima veliko zaslug, da je slovensko romanje v Rim s postavitvijo božičnega drevesa tako uspelo. V takih trenutkih je verjetno Gospod veleposlanik, ste zadovoljni z vsem, kar se dogaja sedaj s Slovenijo v Rimu oziroma Vatikanu? "Izredno sem zadovoljen. Nihče od nas v Rimu ni pričakoval, da bo toliko ljudi sodelovalo na zahvalnem romanju. Računali smo na okrog 500 ljudi, prišlo pa vas je skoraj 4000. Slovaki, ki so pred dvema letoma darovali božično drevo, so spravili v Rim okrog 3000 romarjev, pa jih je 6 milijonov. Nas pa je dva milijona, pa smo jih prekosili. S tem nočem reči o Slovaški nič slabega, vendar smo mi pokazali, da smo korajžni." Slišimo, da se ni bilo lahko postaviti v vrsto za božično drevo? "Postavljanje božičnih dreves na trgu, ki jih darujejo posamezne države, je že utečena in normalna stvar. Jaz sem se postavil v vrsto, vztrajal in uspel, mogoče tudi zato, ker se z nekaterimi ljudmi dobro poznamo. Poskušal sem že pred tremi leti, pa nam ni uspelo. Sedaj nam je. Za postavitev božičnega drevesa je kar huda konkurenca. Za pet let naprej je že dogovorjeno, komu bo pripadla ta čast." prijetno biti veleposlanik Slovenije v Vatikanu? "Prijetno, pa tudi odgovorno. Drago mi je, če je naloga uspešno opravljena in če je tudi doma odziv pozitiven. Tak pa vedno ni, saj so včasih tudi kakšne težave in razgovor med ljudmi in uradi ni vedno enostaven. Jaz delam v okolju, ki pričakuje, da bomo ostali Slovenci zvesti katoličani tudi v prihodnje. Vendar je treba imeti potrpljenje, korajlo in upanje." Kako gledajo na Slovenijo v Vatikanu? "Na Slovenijo gledajo pozitivno in so navdušeni nad njenim razvojem. So pa tudi zaskrbljeni zaradi nekoliko počasnega urejevanja odnosov med državo in Cerkvijo. So pa prepričani, da je verska svoboda.v Sloveniji popolna. Vendar je navada, da Vatikan na take stvari nikoli ne bo opozarjal, ampak vam bo dal čutiti na druge načine." Blagoslov romarjem. Papež s slovenskimi škofi Uranom, Krambergerjem, Pirihom in Smejem ter nuncijem Farhatom. - Foto: Osservatore Romano več luči, dokler ne bo popolnoma razsvetljen z lučjo Odrešenikovega rojstva ali božičnega praznika," je začel nagovor pri maši v baziliki mariborski škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Franc Kramberger. Vsaka sveča ima svoj simbolični pomen: prva pomeni luč čuječnosti, luč vere in krst očetov našega naroda, druga je luč spreobrnjenja, luč lastne kulture in jezika ter posevtitve slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, tretja luč pa je veselje, ki je za Slovenijo zagorela s samostojnostjo. "Četrta luč na slovenskem advent-nem vencu še ne gori. Toda, upamo, zbrali na prireditvi na trgu, kjer so sedaj že postavljene znamenite vatikanske jaslice. Slovenija s prijateljsko odprto roko in iskreno mislijo podarja Njegovi svetosti tradicionalno bo* žično drevo. 76 let je ta prelepa smreka rasla na tleh nase slovenske domovine, ki se z velikimi upanji spominja obiska papeža Janeza Pavla II. Njegova sporočila medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miru so naša skupna »porodil«. Prinašamo jih s seboj in s Trga sv. Petra jih nocoj pošiljamo ljudem vsega sveta. Naj zavlada mir. Naj naš planet postane svet brez sov- Pozdrav državniku. Vatikanski državni tajnik, kardinal Sodano, se po bogoslužju v baziliki Svetega Petra rokuje s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in soprogo Štefko. da bo kmalu zagorela. To je luč svetosti našega naroda. Mislim na tisto adventno pričakovanje ali hrepenenje, ki ga nosimo v svojih srcih vsi Slovenci - na beatifikacijo svetniškega škofa Antona Martina Slomška in drugih svetniških kandidatov. Upam, da nam bo tudi to luč prižgal sveti oče," je dejal mariborski škof. Sloveniji v čast in ponos Ko je na trg svetega Petra legal mrak, so se slovenski romarji zbrali ob božičnem drevesu iz kočevskih gozdov, darilo Slovenije svetemu sedežu. 28 metrov visoka lepotica iz Slovenske vasi, okrašena s spetimi šopi smrekovega oblanja, ter osvetljena se je pokazala v svojem sijaju, ko jo je osvetlila 6-letna Ludovika, vnukinja slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Štefana Faleža. Številni diplomati, akreditirani pri Svetem sedežu in v Rimu, so še raštva in nestrpnosti, svet brez lakote in zla. Naj božični prazniki prinesejo vsem ljudem notranji mif> da nas ne bodo razjedala nesoglasja« da se bomo med seboj spoštovali i» razumeli, da bomo drug drugemu priznali pravico do iskanja resnice, po vsem svetu in tudi v moji domovini," je dejal ob slovenskem božičnem drevesu na Petrovem trgf predsednik republike Slovenije Mi' lan Kučan. "Hvaležen sem rojakom, ki so pripomogli k današnjemu prazničnemu trenutku. Vsej Sloveniji je v čast in ponos," je dejal predsednik in voščil ljudem vsega sveta vesele božične praznike in srečno ter mirno novo leto. Množico so nagovorili slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Štefan Falež, ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran in predstavnik Svete* ga sedeža ter upravnik vatikanske države, kardinal Jose Castillo Lara-Nadaljevanje na 11. strani Pred tem so dobili znameniti vatikanski vrtovi novo drevo: slovensko bukev. Posadil jo je slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc. Bukev je bila vzgojena v Prekmurju, k njeni uspešni rasti v mogočno drevo pa je zaželel tudi kardinal Luigi Poggia, vodja vatikanskega arhiva in knjižnice. Naša bukev stoji nedaleč stran od slovaške lipe. Tudi mi smo hoteli posaditi lipo, pa so nas Slovaki prehiteli. Hvala vaši jeni domovini ljublji V soboto opoldne so slovenski romarji napolnili dvorano Nervi, zgrajeno posebej za papeževe avdience. Sprejme okrog 6000 lju--- di. Svetega očeta kot Petrovega Bralci božje besede v baziliki Janeza Bosca. Drugi in tretji z desne Tone naslednika je nagovoril mariborski Bogataj in Ivan Oman. škof msgr. Franc Kramberger in se mu zahvalil za sprejem. Sveti oče je Slovencem v dvorani Nervi namenil precej dolg govor. "S svojim pastoralnim obiskom sem vas želel potrditi v vaši veri in v vaši večstoletni pripadnosti Kristusu in njegovi Cerkvi ob soočenju z izzivi iztekajočega se stoletja in na pragu skorajšnjega tretjega krščanskega tisočletja. Povabil sem vas, da se ponovno zaveste globokih korenin krščanske kulture vaše dežele, ki leži v osrčju Evrope, na križišču med vzhodom in zahodom," je dejal papež. "Danes želim ponoviti spodbude, ki sem jih vam jih namenil ob mojem slovesu: še naprej si prizadevajte, da vztrajno črpate življenjski sok iz vaše stoletne krščanske tradicije, da se boste mogli pogumno in odločno soočiti s sedanjimi in prihodnjimi nalogami. V tem novem ozračju dialoga in sodelovanja med različnimi družbenimi dejavniki želi slovenska katoliška skupnost ponuditi svoj posebni prispevek. Želim, da bi se dialog in sodelovanje pastirjev Cerkve in civilnih Branko Potočnik z Lenarta nad Lušo, kaplan na Brezovici, med romarji na avtobusu. Romarji Iz Kranja Romarji so povedali Dr. Jož« Kopeinig, rektor Slovenskega prosvetnega doma v finjah na Koroškem: "Med papeževim obiskom sem bil v Sloveniji in zato sem prišel tudi na zahvalno romanje v Rim. Doživel sem, kako navdušena je Slovenija maja sprejemala papeža in kako se je odnos Slovencev do papeževega obiska nagibal na pozitivno stran: od kritik do pritrjevanja. Romanje je zato edinstven primer hvaležnosti za ta obisk. Koroški Slovenci na romanju nismo organizirano. Prišli smo kot posamezniki. Papež je bil že dvakrat v Avstriji, vendar je bila odmevnost obiskov manjša kot pri vas." Msgr. Lojze Uran, ljubljanski pomožni škof: "Med romarji je izredno razpoloženje in prepričan sem, da bodo z romanja, posebej pa s srečanja s svetim očetom, odnesli lepe vtise. To je pika na i na vse letošnje dogodke, posebej na obisk svetega očeta v Sloveniji. Mislim, da je bila Slovenija zelo močno prisotna v Rimu." Janez Šebašek iz Šenčurja: "V Rimu in Vatikanu sem prvič. Navdušen sem in sprašujem se, kako so mogli včasih ljudje, brez strojev, zgraditi tako mogočne stavbe. Posebno mi je všeč, da je v Vatikanu tudi predsednik republike Milan Kučan, kar daje romanju dodaten pomen." Brane Tičar iz Preddvora, vodja ansambla Gašperji: "Vesel sem, da so naš ansambel ponovno povabili v Vatikan. Letos smo že igrali na našem veleposlaništvu na sprejemu ob dnevu državnosti. Na svetu ni veliko ansamblov, ki so imeli čast igrati na papeževih avdiencah." Tone Bogataj iz Škofje Loke: "To je velik dan za Slovenijo. Veliko ljudi, ki prihajajo v Vatikan, bo na račun božičnega drevesa zvedelo za Slovenijo, če je še ne poznajo, in tudi kaj naprej povedalo. Vesel sem, da tokrat nastopata civilna in cerkvena oblast skupaj, kar je še povečalo učinkovitost manifestacije, za katero so ljudje v Rimu veliko naredili. V kulturnem programu sem pogrešal malo več izrazito slovenskega, na primer kakovosten pevski zbor. Imamo na primer Ave, ki je znan po vsem svetu." Izidor Rejc, poslanec državnega zbora: "Zelo lepo je, posebno nam, ki smo prišli v Rim z avtobusi in smo resnično pravi romarji. Vsemu svetu in vesoljni cerkvi smo dokazali, da smo res v srcu Evrope in v srcu krščanstva. Srečanje s papežem je vedno vznemirljivo. Pri njem sem bil že večkrat na avdienci. Zelo živahen je bil, sedaj pa ga je bolezen očitno izmučila. Upam, da bo zdržal. Organizatorjem romanja pohvala, prav tako pa tudi rimski policiji, ki je bila prijazna in korektna." Rožni venec za papeža Slovenci so med sprejemom podarili svetemu očetu skoraj 4 metre dolg, ročno spleten rožni venec, ki ga je naredila Antonija Jemec z Dolskega pri Ljubljani, pletarka, ki dela čudovite pletene izdelke. Rožni venec, podarjen papežu predstavlja nad 16 milijonov' rožnih vencev, ki so bili izmol-jeni med papeževim obiskom v Sloveniji v akciji "en rožni venec za vsakega Slovenca." oblasti vedno bolj poglabljala in da bi s skupnim delom, ob upoštevanju lastnih pristojnosti, prispevali k skupni blaginji." Slovenijo je imenoval kot "ljubljeno domovino", v njenem imenu pa je papeža na avdienci nagovoril notranji minister in predsednik državnega odbora za organizacijo papeževega obiska Andrej Šter. "Kot pastir ste prišli med nas, kot sejalec, ki seje dobro seme. Slovenci že čutimo, da je seme vašega obiska padlo na rodovitno zemljo, da že rodi in da bo obrodilo stoleten sad. Kot simbol vam poklanjamo posodo z božičnim žitom, ki naj prenaša naše dobre želje za prihajajoči božični čas," je dejal med drugim minister Andrej Šter. Slovo pri svetem Pavlu Romanje se je končalo z mašo v baziliki svetega Pavla, kjer je tudi njegov grob. Maša je bila tudi zahvala za uspešno romanje. V tej cerkvi hranijo najstarejšo Kristusovo upodobitev. "V teh treh dneh smo se kakor apostol Pavel pred Damaskom srečali z izredno božjo lučjo, zopet smo občutili, da je duh gospoda Dr. Metod Benedik je študiral v Rimu Na Gregorijani vrhunski profesorji Takšna romanja kažejo, da smo en narod in ena duša, je dejal dr. Metod Benedik, kapucin, doma iz Stražišča. Štiri leta ste bili dekan Teološke fakultete, na kateri ste tudi profesor. Študirali ste v Rimu. Kakšni so vaši spomini na leta šolanja v papeževem mestu? "V Rimu, na eni od najbolj znanih papeških univerz Gregor-ijana, ki ima kot edina na svetu posebno fakulteto za zgodovino Cerkve, sem doktoriral iz zgodovine Cerkve. To je bil zelo kakovosten študij. Profesorji na Gregorijani so elita in med njimi najdete Francoze*Nemce, Špance. Zahtevajo veliko osebnega dela. Spominjam se, da smo imeli rednih predavanj samo dve leti, potem pa smo ob individualnem študiju veliko sodelovali s profesorji, mentorji. Sam sem bival v kapucinskem kolegiju in ne v Sloveniku. Mnogi redovi, tako tudi kapucini, imajo v Rimu svoje zavode. Bili smo v bistvu mednarodna druščina z okrog 110 študenti. To je velika prednost, saj se srečuješ s kolegi iz vsega sveta in spoznavaš različne jezike, značaje, navade. To študentu omogoča več pluralnosti in širitev obzorja " Kakšni so vaši občutki sedaj, ko je v Rimu naenkrat toliko Slovencev in ko smo imeli čast prižgati slovensko smreko na trgu Svetega Petra v Vatikanu?" "Zelo je prav, da se tudi Slovenci enkrat najdemo v središču krščanstva in se tudi tako med Dr. Metod Benedik (desno) in šmartinski župnik Ciril Brglez seboj povezujemo. Srečujemo obraza iz vse Slovenije tako, kot je bilo med obiskom papeža Janeza Pavla II v Sloveniji. Takrat je bila Slovenija res povezana, bila je en narod in ena duša. Takšno romanje je na neki način tudi promocija Slovenije, posebej zaradi božične smreke in avdience pri papežu. To so dragocene stvari, ki jih marsikdo ne zna oceniti in gleda nanje samo skozi razmislek, koliko je ta smreka stala. Zato ima to romanje z vsem, kar se je zraven dogajalo, velik pomen in je za promocijo Slovenije velik dogodek." Na romanju v Rimu Zanimivost Smreka kot diplomatska pošta Smreka, posekana Vatikanu v Čast, je že sama po sebi nekaj posebnega. Visoka je 28metrov, 1,30 metra od tal ima premer 70 centimetrov, obseg 219 centimetrov, težka pa je 4233 kilogramov. Kot je povedala Irena Megušar z Ministrstva za kmetijstvo In gozdarstvo je skupaj s to smreko potovalo v Rim še več manjšik 6 smrek, visokih okrog 4 metre in 26 j manjših smrečic, od katerih je ena, I s koreninami, postavljena v sobi j svetega očeta. Zanimivo je to, da j so smreke potovale v Rim kot I______ ,_.____________ Boga nad nami. Svojemu krščanskemu poklicu smo naravnali smer, poglobili vero, utrdili in osvežili svoje krstne, birmanske, zakonske, duhovniške in redovniške obljube... Svoje romanje v Rimu zaključujemo v baziliki apostola Pavla. Kakor se je apostol Pavel prepustil vse pre- diplomatska pošta. Okraske za smreke je izbrač prof. dr. Janez Bogataj. Odločil se je, da bodo na veliki smreki na Petrovem trgu okraski iz smrekovega oblanja, spetega v dekorativne Šope. Oblanje poznamo s cvetnonedeljskih butaric, na Kranjskem pa jc označevalo tudi vinotoče. Druge smrečice pa šo okrašene s steklenimi ploščicami z vtisnjenim motivov idrijske čipke, Z lončenimi piščalmi v podobi konjičkov in drugih Živali tet z okraski iz ieeta. vzeti Kristusu, tako se mu pustimo oblikovati tudi mi," je sklenil romanje koprski škof Metod Pirih. Drugo največje slovensko romanje v Rim in Vatikan se je tako končalo. Srečno, brez nesreč, in zato pri vseh v še lepšem spominu. * Jože Košnjek Vodice, 23. decmebra - Godbeniki Godbe Vodice so v petek zvečer v prenovljeni dvorani doma v Vodicah na svečanem koncertu predstavili kaseto in zgoščenko. Koncert so še posebej obogatili v programu pianistka mag. Lorena Mihelač, tenorist Miloš Genorio in vokalni kvartet Stična. Članom godbe Vodice pod vodstvom predsednika Borisa Kublja tn dirigenta Igorja Dajčmana je ob božično novoletnem koncertu tn k promociji kasete ter zgoščenke posebej čestital tudi župan občine Vodice Anton Kokalj. • A. Ž. Desetčlanska družina Horvatovih z Jesenic Minkina dota: materinska ljubezen Minka in Štefan Horvat s Titove ceste na Jesenicah skrbita za številno družino -za osem otrok v starosti od dveh do osemnajst let. Vam zeli vesele praznike in srečno, uspehov polno 1997 Jesenice, 23. decembra - Vse čisto in pospravljeno, pomoči pa le toliko, kolikor jo na Centru za socialno delo sami dajo. Ko prijazna in smejoča mama Minka predstavi svojo številno družino, pravi: "Pa dajmo! Eden je pri vojakih, Sebastijan je star 18 let, Damjan 18 let, Ingrid 16 let, Sandi 15 let, Urša 11 let, Nina 6 let, Grega dve leti... Preštejte! Sem jih naštela osem?" Minka Horvat ni čisto navadna mama. 40-letna Minka je mama nad mamami, še posebej, če se spomni, kaj vse je v življenju že prestala. Ko sta z možem preživljala "samo" šest otrok, je bila v hudi finančni stiski. Zaposlen je bil le mož, sama pa je naletela na oglas, v katerem je neki "poslovnež" ponujal ugodno posojilo. Nasedla je vabljivi ponudbi, si izposodila nekaj tisoč nemških mark, prepričana, da bo dobila ugodno posojilo. Slovenski lopov, ki je "operira!" preko oglasa, je izginil v London in se od tam še ni vrnil, kaj šele, da bi ji vrnil denar. Ostala je brez vsega, z velikim dolgom -nič ni pomagalo, da je prosila goljufovo agencijo, naj ji vrne vsaj del denarja, ga prijavila kriminalistom. Nič Minka je ostala brez vsega. Ni vedela, kako in kam, zato je v hudi zimi odšla tudi na smetišče na Malo Mežaklo in nabirala - baker. Minka pač ni tiste sorte, da bi moledovala in prosjačila na Centru za socialno delo. Minka se na Center sploh ne obrača -hvaležna pa jim je, če ji občasno pomagajo. A ti hudi časi... "veste, včasih sem se ponoči držala za steno, skoraj Mama Minka in vsi njeni otroci. butala vanjo, v obupu, kaj mi je storiti...", so pri Horvatovih nekako minili, čeprav je nekaj dolga Še ostalo. "Vrnila sva že precej denarja in manj je dolga, bolj sem vesela." Minka je vzela pod streho tudi moževe otroke - vzela jih je velikodušno in še več. Zanje si je želela, da bi živeli mirno otroštvo, bili siti in lepo oblečeni, zato jo je zares bolelo srce, ko se je eden izmed otrok vrnil v prejšnji, ne najbolj prijetni dom. Bila je žalostna, skrbelo jo je zanj, a ne za dolgo - že čez nekaj dni se je otrok prostovoljno vrnil k njej. Pri Horvatovi družini na Jesenicah smo pozvonili nenapovedano. Vstopili smo v dvo in pol sobno stanovanje, kjer živi desetčlanska družina in nismo se mogli načuditi, kako je majhno stanovanje čisto in pospravljeno. Nikjer nobenih oblek, kaj šele umazanega perila, nikjer umazane posode - le v osemlitrs-kem loncu na štedilniku se je kuhala goveja juha. Kako je to mogoče? Pri osmih otrokih? "Saj ni tako hudo!" se smeji vedno dobrovoljna Minka. "Če sproti pospravljaš in če so otroci pridni, ni treba, da je vse razmetano. Imam pa tudi zelo dobrega moža, ki mi veliko pomaga." Mar tudi likate - smo zvedavi? "Tudi," pravi Minka in po vrsti odpre vse omare. Vsaka čast - majice, puloverji, bluze, vse je tako lepo zloženo kot pri vojakih. Minka je gospodinja, da se šika. Dva do trije polni pralni stroji umazanega perila se dnevno opere. "Moji otroci bodo vedno čisti in siti," pravi Minka. Kako zmore - z denarjem? "Mož zasluži, za sedem otrok dobim 52 tisoč tolarjev otroškega dodatka. To je vse. Pa ne mislite, da si nismo privoščili morja. Bili smo, vsi, v Cervarju, za deset dni, vendar smo vso hrano pripeljali s seboj." Hrane pa ni malo - samo ob sobotah, ko so vsi doma, mora kupiti vsaj tri kilograme kruha. Vsi otroci dobijo darilo za rojstni dan in ob praznikih. Pri Horvatovih se čuti še nekaj, kar domuje v velikih družinah: Minkina toplina in dobro srce ustvarjata družinsko srečo in prijateljstvo. Vsi otroci so njeni otroci in če bi mogla, bi posvojila vse reveže, ki jih opaža v okolici. Minka ni sitna, se ne pritožuje - sama širi okoli sebe toliko dobrote in ljubezni, da se bodo te njene bogate dote zavedali vsi njeni otroci, ko odrastejo. Dala jim je največ in vse, kar je v življenju sploh vredno: materinsko ljubezen. • D.Sedej, foto: J. Pelko Najstarejša Mošnjanka, morda celo najstarejša občanka Jeramova Marjanca je v stotem letu Ko smo v Mošnjah spraševali, kje domuje Jeramova mama, ki je 12. novembra letos zakoračila v stoto leto, so nam o domačini o svoji najstarejši krajanki povedali že marsikaj zanimivega: to, da so jo letos videli, kako je v poletni vročili plela na njivi, da še brez očal bere časopis, da se je, četudi ni domačinka, s sosedi in krajani vedno dobro razumela... Ko se na koncu Mošenj spustimo v Graben, h grabnu potoka Dobruše, in ko pri Koroščevi domačiji zagrizemo peš k Šutarju, kjer skupaj s hčero Meri in sinom Petrom živi najstarejša Mošnjanka, morda celo najstarejša radovljiška občanka, razmišljamo: ali niso nekdaj kljub pomanjkanju živeli bolj zdravo, kot živimo danes, in ali ni skromno, trdo življenje v Grabnu in ob grabnu tako duhovno in telesno utrdilo Marjanco, da kljub častitljivi starosti še vedno premaguje vse "pasti", ki jih življenjske rojenice in sojenice nastavljajo vsem Zemljanom in v katere se, to je naša neizbežna usoda, slejkoprej ujamemo in ujamejo vsi... Že ko je Marjanca 12. novembra letos praznovala 99. rojstni dan, smo jo hoteli obiskati, pa se tedaj ni najbolje počutila in smo obisk preložili na prednovoletni čas. Tokrat smo jo kar vedre volje in pražnje oblečeno našli v kuhinji, na stolu ob štedilniku, kjer je s pomočjo hčerke Meri in sina Petra razpredala zgodbo, ki jo je spisalo dolgo.dolgo življenje. Jeramova Marjanca, po domače Šutarjeva mama, je po rodu Iletova iz Kopačnice v Poljanski dolini, kjer se je rodila v številni, desetčlanski družini. Njen mož Anton, ki je umrl pred sedemintridesetimi leti, je iz zaselka Novine v leskoviški fari. Petnajst Jeramova mama iz Mošenj let je delal v Ameriki, 1927. leta se je oženil z Marjanco, tri leta kasneje je v Mošnjah kupil majhno kmetijo s tremi nektarji zemlje. Kot je pripovedoval svojim otrokom, mu je posestvo ugajalo predvsem zato, ker so bile njive na ravnem. Ko so mu ameriški prihranki pošli, se je zaposlil "na cesti", po drugi svetovni vojni je bil pri Gorenjcu v Radovljici. Marjanca je najprej nekaj let vodila stričevo trgovino v Leskovici, 1930. leta sta se z Antonom preselila v Mošnje. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, vsi so zdaj že upokojeni in stari od sedeminpetdeset do sedeminštest-deset let. Najstarejša Meri (nekdaj je delala v leski Verigi) in najmlajši Peter (upokojitev je dočakal v begunjskem Elanu) živita doma v Mošnjah in skrbita za mamo. Raj ko, po poklicu strojni inženir, je v Radovljici, Vinko, ki je nekdaj delal v kranjski Savi, živi v Besnici, Anico je pot zanesla v Dolenjo Dobravo, nazadnje je delala v rudniku urana Žirovski vrh, Tone je bil zasebnik - mizar in živi na Gorici pri Radovljici. Iz izseljeništva k praznemu hlevu in shrambi Med drugo svetovno vojno so bili skupaj z ostalimi Mošnjani izseljeni v bližino Muenchna. Ko so se tik pred koncem vojne vrnili domov, jih je pričakal prazen hlev, prazna shramba. Nekaj časa je minilo, da so se opomogli. V službo je hodil le mož, Marjanca je bila vseskozi doma, kjer se je ob delu na kmetiji posvečala predvsem družini. Vsak dan jih je osem sedalo k mizi in pogledovalo k loncem na štedilniku. "Mama ni bila stroga, še najbolj huda je bila takrat, če kdo ni šel v cerkev," se spominjata Meri in Peter in poudarjata, da so nekdaj živeli skromno, trdo. Orali so z volmi, hodili prat cunje na vodo... V skoraj stotih letih le enkrat bolna Marjanca je bila vsem življenju le enkrat huje bolna, pred štirinajstimi leti je dobila pljučnico in je bila šest tednov v bolnici na Golniku. Tudi zdaj, ko je v stotem letu starosti, se počuti zdravo, le sluh ji ne služi več najbolje in bolj slabo sliši. Še letos je v bregu grabila listje, bila na Glasovem izletu v Celovcu, na upokojenskem pikniku na Pokljuki, na slovesnosti ob odprtju mostu čez Savo v Globokem in na srečanju najstarejših krajank in krajanov. Rada hodi v cerkev, dvakrat je bila tudi na romanju v Rimu. Tudi drva za kurjenje v štedilniku prinese, se sprehodi do polja. Bere še brez očal, najraje seže po Družini in Gorenjskem glasu, pogleda pa vse, kar ji pride pod roko. Ja, tudi televizijo gleda in celo za nekatere slovenske politike dobro ve! Zavzeto in zaskrbljeno je spremljala dogodke ob slovenski osamosvojitvi, volila je poslance državnega zbora in bila tudi na referendumu, ko se je odločalo o volilnih sistemih. Sedem je srečna števila -bo srečno tudi 1997? Sinovi in hčeri se radi vračajo domov v Graben, radi prihajajo k mami. V skromni hiški je kar premalo prostora za vse, še posebej na tesnem so ob praznikih, na mamin rojstni dan, ko ji hočejo seči v roke in ji voščiti tudi vnuki in pravnuki. Prvih je deset, drugih prav toliko, Marjanca, ki je natančno leto dni starejša od olimpijca Leona Štuklja, ne ve za vsa njihova imena, prav dobro pa ve, kateri so "njeni". Sedem je srečna številka, tudi letos 1997 bi moralo biti srečno, pravita Meri in Peter in vsi, ki želijo, da bi Jeramova mama dočakala stoletnico. V uredništvu se dobrim željam pridružujemo in kličemo na ponovno snidenje ob stotem rojstnem dnevu. • C. Zaplotnik . ...... ......m.....m..;. ,,1.1,., & 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* aiCKfeE 4* 4* 4* 4* 4* jfc *£P *£Y *£f ^ V£* Atk 4* Staro /efo /e minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj - presenetiti se daj! Vesel božič in srečno v letu 1997! Občinski svet Župan Vinko Gole s sodelavci OBČINA BLED *£* ajfck **k 4* 4* 4* 4* 4* 4* žfe 4* 4* 4* 4* 4* *P :4T W *4* *** *** *$* *$* *f* *£r Triftaja božično-novoCetni čas, čas pobi dobrih žetja in načrtov. Zetimo, da v Cetu 1997 tudi Vam prinese obiio uspehov in osebne sreče. OBČINA BOHINJ predsednik občinskega sveta občine Bohinj: Jože CVETEK, prof. župan občine Bohinj Franc KRAMAR, dip. ing. in občinska uprava *|* 4* 4* 4* *tk *$k 4* A a*ic **t 4* *y* j&ii j*k 4* 4* *i£ w m *45 ?$? v w w w w w v|t Vesele božične praznike ter veliko uspehov in osebne sreče v letu 1997 Vam želi uprava občine Cerklje ŽUPAN FRANC ČEBULJ OBČINA CERKLJE ....."■■■<"■""»■.■■..............mi.,1....................,>.........„,-,■ , ■, ■ ......,•„,-.,, _.............. . .............. , .,,..,,,,..,.„.,..,. 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4a 4* 4* *& 4* 5$* vjr- *f* *|* *Jf Vesel božič in srečno novo leto 1997 OBČINA CERKNO Župan: Janez Podobnik, dr. med. ■ v, ........ .....m,.,.,,,,,.,.,,,,,............................. ......... i,.........,. 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* *£* *f* Sp *$* 3gp *$r *J£r Veeele božične praznike, erečno, zdravo in poelovno uepeèno leto 1997 želiva predsednik občinskega sveta Domžale županja občine Domžale OBČINA DOMŽALE dr. Miha Brejc Cveta Zalokar Oražejn asa— &tk *t* 4* 4* 4* 44 4* 4* 4* 4* 4& 4* *** *$e VOŠČIMO VAM MIRNE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 1997. 4* 4* *£r Predsednik Občinskega sveta Karel Jezeršek Župan Občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj OBČINA GORENJA VAS - POLJANE 4* 44 A- 44 44 44 44 4* 4* 4* 4* 4* 44 4 v W v 'P *** 5$ 4 4& *y* OBČINA JESENICE Vsem bralcem Gorenjskega q\aea, posebej pa vsem občankam in občanom občine Jesenice, želiva božičnega miru in veliko sreče in uspehov v letu 1997. Predsednik Občinskega sveta: Valentin Markež, ing. Župan občine Jesenice: Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. 1 _i 4* 4* 4* 4* 4* 4* A 4* 44 44 4* ^ w *s* *** *Ž* *$* *2 '4 4*: *^ 44 ;r *£y vjfr Vesele božične praznike in srečno, zdravo in čimbolj uspešno leto 1997 želiva vsem v občini Kamnik predsednik Igor Podbrežnik s člani občinskega sveta občine Kamnik župan Tone Smolnikar s člani občinske uprave občine Kamnik OBČINA KAMNIK „„,,,,,,,,____.......... ■W'^V.i«.W,l.'.',l.l,,WU,-WM.'....,i.IM ... .1.1 ...... i, .....i ■».!.■.. ...j...1.L.... ... ■ ■...■■■.■..■■■■.■.■jm.·.·.·.·.i. ..J.«. 44 4* 44 4* 44 44 4« 4*-- 4* 4* 4* 4* 4* 4* '4* 4* *P *p *$p *p *p *$| VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO NOVO LETO OBČANKAM in OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU NEODVISNOSTI OBČINA KRANJ Predsednik mestnega sveta Branko Grims .............—- - .———-«.——. -.....................................■•........------~ ^....... ■ .ïw...v.v(.'. ■-■ '..v1: •''.'.'.!.:,. !!•:■! " '■ 44 4* 4* 4* **4 44 44 44 4 44 4* 4* Občankam in občanom občine Kranjska Gora sodelavcem, poslovnim partnerjem, županom in občanom sosednjih in gorenjskih občin se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in uspešno sodelovanje in voščimo vesele božične praznike, mnogo osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 1997. Namesto novoletnih voščilnic smo voščilne smo sredstva v višini SIT 200.000,00 namenili za pomoč pri izgradnji prizidka otroškega oddelka Bolnice Jesenice Predsednik OS Župan Jože Zupančič Jože Kotnik OBČINA KRANJSKA GORA '.'•••.•w>>.">.vi">.v.vw>>»'.vi.'}. 4* 4* 44 44> 4-* 4* 4*- 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*, jt^t *£r *Jpr *Jpr *$r *Jjjr Vesel božič. V novem letu pa vsem občankam in občanom, gospodarstvu, organizacijam, ustanovam in društvom želiva srečo, zdravje in poslovno uspešnost. predsednik občinskega sveta Medvode župan občine Medvode OBČINA MEDVODE Mitja Ljubeljšek Stanislav Žagar *tfc 4* 4* 4* 4* 4*; 4^ 44 4fc 44 44 44 44 44 44 44 *p *$* *$r *$* Vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 1997 éedva vsem v občini Menges OBČINA MENGEŠ predsednik občinskega sveta Mengeš Alojz Janežič župan občine Mengeš Janez Per 44 44 44 44 4* 44 44 44 44 44 4* 44 44 44 44 44 W *S? *l* S$r *J* OBČANOM OBČINE NAKLO ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE LN VELIKO USPEHA, ZDRAVJA IN RAZUMEVANJA V NOVEM LETU 1997 ŽUPAN, OBČINSKI SVET IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE NAKLO OBČINA NAKLO 44 44 44 4* 4fc 4-* 44 4* 4* 44 44 44, 44 44 *** *** w *** *s* *** *** *** *A* PREDDVOR v Želimo vam veeele božične praznike ter zdravo, erečno in uetvarjalno novo leto 1997 J«* -r^* T^rt predsednik občinskega sveta župan občine Preddvor OBČINA PREDDVOR občine Preddvor Miroslav Zadnikar Florjan Bulovec ■■■ ■l·"-'·'-'-·".........■■wu··.:., ! .... 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 4* 44 S*? *fr Qr ^ *$r r> Vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 1997 župan Vladimir Černe predsednik občinskega sveta OBČINA RADOVLJICA Zvone Prezelj ■■■■■■■■■■ w.v ,v.^,^;.,.v.-.;,.;.;.;.;.;.;.;.;. ;...:..v..,.;;.;;;. ............ *Z-k àJA *X* »JJc & W- *£* 4* 4* 4* 4« *** J4LI Prebivalcem obeint Šenčur želiva lepe in mirne božične praznike, v letu 1997 pa vetifcg sreče, zdravja in uspehov Župan občine Šenčur Franc Kern Predsednik občinskega sveta Miro Koželj OBČINA ŠENČUR 4* A 4* 4j ^ *3 & 44 4* 4* 4* '4* 4*: 44 *$* ^ *$* *f? *x* OBČINA ŠKOFJA LOKA Blagoslovljene božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno v novem letu Vam želita Igor Draksler, župan Občine Škof j a Loka Pavel Malovrh, predsednik Občinskega sveta Skofja Loka 4* 4*' 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*; 4* 4* • w *£* *** *i* w *i* ^4 VSEM OBČANKAM IN OBČANOM IN VSEM, S KATERIMI SMO SODELOVALI, ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO, USPEHOV POLNO LETO 1997 ŽUPAN OBČINE TRŽIČ Pavel Rupar OBČINA TRŽIČ *"4 *4 f* 44 4a 4* 4& 4* 4* 44 4* 4* T^T V$F- j božič bo vesel, leto 1997 pa srečno, zdravo in uspešno. Vsem v občini želiva OBČINA VODICE predsednik občinskega sveta občine Vodice Alojz Kosec župan občine Vodice Anton Kokalj ....... 44 44 44 44 44 44 44 44 44 4k 44 44 44 44 44 44 *$* *£r *4 «j* VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Predsednik občinskega sveta Miha Prevc Župan Lojze Čufar OBČINA ŽELEZNIKI Vesele božične praznike ^^^Vcm želijo ^acx^~ ki ik Gostilna in Pizzerija 4-1**4 ZELENI ŠUM p 11 ♦ » m Krakovska uL 30> Vog,j6 Tel.: 491-222 VSEM GOSTOM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO! SREČNO 1997! NEGOVALNI CENTER Zvonka Kranjc, Ješetova 17, Kranj - Stražišče, telefon 310-003 • NOVO V PEDIKURI - izdelovanje individualnih ortoz (pomoč pri težavah z ukrivljenimi prsti tn vraščeniml nohti) • Odvzem krvi (določitev krvnega sladkorja, maščob In infarktnih testov) • Kozmetične storitve tapetništvo in dekoracije Danica Bokal s.p. IZDELUJEMO IN OBNAVLJAMO A99n *t,rtfiíl i niea VSE VRSTE OBLAZINJENEGA ***u »•""J3 "-ORa POHIŠTVA SERVISIRAMO VeŠter 12 PISARNIŠKE STOLE tel., fax: 064/622 854 VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO 1997 Mlaška cesta 107 MLAKA pri KRANJU FRIZERSKI STUDIO ANDREJA MIKLAVČIČ, tel.: 064/245-485 VESEL BOŽIČ IN SREČNO $ NOVO LETO $ S51 d.o.o. Visoko prodajalna oz Glavni trg 3, KRANJ, tel. 064/22 64 16 VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 IZDELOVANJE BREMENSKIH ŽIČNIH VRVI BENEDIČIČ ŽANE Alpska cesta 43, 4248 LESCE Tel./fax: 064/752-395 OZMETIČNI SALON IN SOLARI KERN MARTA KOROŠKA 5 4000 KRANJ ... - (HOTEL CREINA) TEL. 064/224-550 Vsem poslovnim partnerjem in ostalim krajanom želimo vesele božične praznike tn srečno novo leto 1997. PRAŠKASTO ELEKTROSTATIČNO INDUSTRIJSKO LIČARSTVO Zupan Peter Kranj tel./fax: 064/242-622 moški \v\ ženski frizer * KORSN NADA C. SVOBOVe. 19 &LČD 064/76 524 K&fi STČREO 912 96,4 VSEM POSLUŠALCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO 1997 RADIO SOKA RADIO ŽIRI PO NOVEM LETU V NOVI PODOBI Cesta Železarjev 22, tel. 064/862-606 4270 JESENICE Vsem strankam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. Se priporočamo tudi v novi poslovalnici: Mesnica Rešet, Celovška 291, Lj.-Šiška, telefon 061/159 20 91 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODHOM Podhom 15, 4247 ZGORNJE GORJE Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki so sodelovali pri nakupu novega gasilskega praporja in izvedbi vseh prireditev v skiopu gasilskega društva. Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1997! GGGD HONDA Audi AVTO-MOTO SERVIS in TRGOVINA VOMBERGAR Britof 180,4000 KRANJ, tel./fax: 064/242-137, servis: 242-769 • servisiranje WV, AUDI • prodaja in servis motornih koles HONDA • prodaja in montaža gum • avtooptika • ALU platišča • dodatna športna oprema Spoštovane bralke, dragi bralci Gorenjskega glasa in vel, ki spremljate program LOKA TV. Vesel božič in erečno novo leto vam želimo iz uredništva LOKA TV. TRGOVINA S TALNIMI IN STENSKIMI OBLOGAMI ITISONI, TAPISONI, TOPLI PODI TEKAČI, ZIDNE TAPETE LISJAK TRGOVSKO IN SERVISNO PODJETJE KRANJ, d.o.o. CESTA TALCEV 69, 4000 KRANJ TEL.&FAX: 064/330-336 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN KUPCEM ŽEUMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 MoaI tiHNOHflT Otone ZLOŽLJIVE SMUČARSKE PALICE UROS CESNIK- PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ^38cyUa»/ 031-4 it S©NCE VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO! Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO NA ŠKOFJELOŠKI 56 V S7RAŽ1ŠČU, TEL: 311-378 KOSILA * MALICE * PIZZE i/om: i j^r OlilAČIIA WMODNI ff SVETO/ Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje ter voščimo vesel božič in srečno, zdravo novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 RENAULT Poljče 4b, Begunje, tel./íax: 064/733 506 _ AVT0MEHANIKA GOLOB TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. VESEL BOŽIČ PRODAJA IN DOSTAVA PISARNIŠKEGA IN RAČUNALNIŠKEGA POTROŠNEGA MATERIALA ■ Betonova 13a, 4001 KRANJ, p.p. 33 tel. (064) 245-466, 245-362; fax: (064) 245-466 fyiem Atqjofwm želimo veaeée òoéir/ie pta&mAe in neèno oYovo /eto /997. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODBREZjE J*ylbrcz)e 99 4202 NAKLO Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1 ŽELI VSEM OBČANOM IN OBČANKAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN VAS TUDI V PRIHAJAJOČEM LETU VABI V SVOJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME Marmorju Hotavlje podelili certifikat kakovosti ISO 9001 Marmor Hotavlje v večinski delavski lasti Zaradi lastninjenja z dokapitalizacijo so zaposleni postali 64,4- odstotni lastniki tovarne. Hotavlje, 21. dec. • Na tradicionalnem srečanju zaposlenih in poslovnih partner« jev je predsednik GZS Jožko Čuk Marmorju Hotavlje slovesno izročil mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga v Marmorju pridobili že maja letos. Marmor je tudi letos posloval uspešno, promet so povečali za četrtino, dobička pa bo nekaj manj, kot so načrtovali, znašal bo 32 milijonov tolarjev, na vloženi kapital je donosnost 5-odstotna. Čeprav je Marmor po lastninjenju v večinski delavski lasti, naj bi za divi-dende v prihodnjih letih namenili le del dobička, saj po besedah direktorja Branka Selaka nameravajo v naslednjih dveh do treh letih finančno utrditi podjetje. V Marmorju Hotavlje letos poslujejo uspešno, saj so že v prvin enajstih mesecih dosegli načrtovane cilje. Zaradi dolge zime je bila prodaja v prvih štirih mesecih slabša kot lani, vendar so jo kasneje nadoknadili, saj je bila proizvodnja in prodaja v poletnih in jesenskih mesecih odlična. Tako so do konca novembra prodali za 13,9 milijona mark izdelkov, kar je bilo za 25 odstotkov več kot lani v tem času in za 18 odstotkov več kot so načrtovali. Direktor Branko Selak ocenjuje, da se bo prodaja konec leta povzpela na 14,5 milijona mark. "•rektor Branko Selak Najboljše slovensko kamnoseško podjetje Marmor Hotavlje je po prometu in uspešnosti na prvem mestu med slovenskimi kamnoseškimi podjetji, kar dosegajo s.sorazmerno manjšim številom zaposlenih. • Ob koncu novembra je bilo 162 zaposlenih, kar je deset več kot lani, v Marmorju so zaposleni predvsem doma- Pmumin.....■,,........------------...m...."......i......mm...............■ čini. Kolektiv je sorazmerno mlad, saj povprečna starost znaša 33 let, med zaposlenimi je 34 žensk. Fizični obseg proizvodnje so v prvih enajstih mesecih povečali za 21 odstotkov, k čemur so seveda pripomogli najsodobnejši stroji v novem obratu, poleg tega pa tudi pridni delavci v proizvodnji in montaži. V poletnih in jesenskih konicah so namreč delali cele dneve ter ob sobotah in nedeljah. V vodstvu v zadnjih letih pretresov ni bilo, čeprav so morali premostiti krizo, ki je nastala po sesutju jugoslovanskega trga. Preusmerili so se na zahodne trge, največji dosežek je bil pridobitev posla v Avstriji, saj je izdelava fasade na dunajskem poslovnem centru Vienna predstavljala enoletno realizacijo podjetja. Posel so pridobili v konkurenci z najboljšimi evropskimi kamnoseškimi podjetji, predstavlja pa referenco za nove posle v tujni. Ker v zadnjih letih veliko pozornosti posvečajo oblikovanju kamna, kar jim omogoča najsodobnejša tehnologija, so se uveljavili tudi z izvozom kamnitih miz in sestavnih delov za opremo kuhinj in kopalnic. Letos so izvedli dela na približno 200 objektih po Sloveniji, največji je bil Bežigrajski dvor v Ljubljani, kjer so z granitom obložili osem stanovanjskih blokov in poslovni del. Vsega seveda ni bi zmogli sami, pri vgradnji na objektih sodeluje 60 do 70 kooperantov. Za kakovost so odgovorni vsi, za nekakovost vodstvo Certifikat kakovosti ISO 9001 so v Marmorju Hotavlje pridobili že maja letos, približno leto dni pa so potrebovali za uvedbo celovitega sistema kakovosti, presojo je opravila mednarodna certifika-cijska hiša TUEV Bayern. V projektu je Mednarodno posojilo Mercatorju Kranj, 20. dec. • Poslovni sistem Mercator je dobil ugodno mednaro-nod posojilo v višini 140 miljonov nemških mark, z njim bo zgradil nove in posodobil obstoječe trgovske centre. V Mercatorju pravijo, da je to eno najugodnejših mednarodnih posojil Sloveniji nasploh. Poslovni sistem Mercator, d.d., je posojilo v višini 140 milijonov mark odobril konzorcij mednarodnih bank, največ Evropska baka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je zagotovila 60 milijonov mark, ostale banke pa 80 milijonov mark (Union bank iz Švice, Bayrrische Vereinsbak iz Nemčije, Dresdner bank in Luksemburga, Kre-dietbank iz Belgije, Creditanstalt iz Avstrije in Societe Generale iz Francije). Pogajanja so bila trda in dolga, saj so bančniki poprej dobro proučili Poslovanje Mercatorja in njegovo razvojno strategijo. Mercator bo za posodobitev obstoječih in izgradnjo novih trgovskih centrov v prihodnjih dveh do treh letih namenil 180 milijonov mark, poleg mednarodnega posojila še 40 milijonov mark lasntih sredstev. Obnoviti nameravajo približno sto trgovin in zgraditi nove supermarkete in hiper-markete, v katerih bode nameščeni sodobni informacijski sistemi, prodajna mesta bodo elektronsko vodena, kar bo zmanjšalo stroške. Prvi takšen nakupovalni center bodo zgradili v Dravfjah v Ljubljani, kjer bodo drugi, še ni znano. V Mercatorju pravijo, da so uspeli dobiti za Slovenijo doslej najbolj ugodno mednarodno posojilo, uspeli so se dogovoriti za tri in pol letni odlog njegovega odplačevanja, ki bo trajalo devet let. Predsednik uprave Živko Pregl na četrtkovi skupščini delniške družbe ni skrival veselja, saj pričakuje, da se bo s tem njen ugled povečal in da bodo uspeli pridobiti konkurenčno prednost. • M. V. sodelovalo trideset zaposlenih, ki so imeli na razpolago 10 odstotkov delovnega časa. Naše geslo je, da smo za kakovost odgovorni vsi, za nekakovost pa samo vodstvo. Normalno je namreč, da vsak dela kakovostno, brez tega ni uspeha. S certifikatom kakovosti pa smo pridobili orodje, ki nas bo privedlo do odličnosti, pravi direktor Selak. Marmor Hotavlje je certifikat ISO 9901 pridobil kot prvo kamnoseško podjetje v Sloveniji, tudi v Avstriji ga nima še nobeno tovrstno podjetje. Zaposleni prinesli certifikate in gotovino Marmor Hotavlje je konec letošnega oktobra prejel drugo soglasje agencije za privatizacijo, v kratkem pričakujejo vpis v sodni register. Družbeni kapital podjetja je ob koncu leta 1992 znašal 202,9 milijonov tolarjev, po ocenjeni vrednosti pa 257,6 milijona tolarjev. V lastninjenju so sodelovali vsi zaposleni, ki so postali 64,4-odstotni lastniki podjetja, skladi pa imajo 35,6-odstotni delež. V Marmorju so se namreč odločili za nekoliko drugačno lastninjenja, saj so s privarčevanimi petimi plačami v preteklih letih podjetje dokapitalizirali za 12,5 odstotka. S certifikati, ki so jih prinesli vsi zaposleni ter seveda bivši zaposleni, so pokrili interno razdelitev in deloma notranji odkup v skupnem 33-odstotnem deležu, preostalih 27 odstotkov pa so namesto v štirih letih pokrili z enkratnim vplačilom. Vsi zaposleni so bili povabljeni, da prinesejo gotovino, prinesli so od 5 do 10 tisoč mark, za vodilne je bila to obveznost. Tako so zbrali 46 milijonov tolarjev. Ceneje smo tako skušali priti do pretežnega lastninstva, saj bi bil odkup od skladov dražji, pravi direktor Selak. Vendar pa za prihodnja leta vodstvo ne obljublja visokih dividend, saj nameravajo pretežni del dobička nameniti za finančno utrditev podjetja. Podzemno pridobivanje kamna, najsodobnejši stroji Pred dvema letoma so prvi in* edini pri nas uvedli podzemno pridobivanje kamna v galerijah, ki je okolju prijazno. Doslej so prišli že 40 metrov globoko v hrib in odkopali 1700 kubičnih metrov kamna. Hotaveljskemu kamnu v Marmorju posvečajo posebno pozornost, saj s tem negujejo slovensko kulturno dediščino. Kljub temu da pri njem zaslužijo manj kot pri drugih kamnih. Hotaveljčan je sorazmerno mlad kamen, zato je njegov izkoristek le 7,5-odstoten. Vendar je dva do trikrat dražji od drugih kamnov, ne zaradi kvalitete samega kamna, ceno mu namreč določa redkost barve. « V Marmorju Hotavlje se lahko pohvalijo tudi z najsodobnejšo tehnologijo, ne samo pri nas, temveč v svetu. V novem obratu imajo CNC stroje, s katerimi so pred ostalimi kamnoseškimi podjetji v Evropi in s tem v svetu. Svetovni center kamnarstva je namreč Italija, hotaveljski Marmor pa je rastel s italijansko firmo Breton, ki izdela tretjino vseh kamnarskih strojev v svetu. • M. Volčjak Olajšave pri dohodnini Energetsko varčni gospodinjski aparati Olajšavo pri dohodnini boste lahko uveljavili za 16 hladilno zamrzovalnih aparatov, devet pralnih strojev in tri sušilne stroje Gorenja. Kranj, 23. dec. • Gorenje je doslej edini slovenski izdelovalec, ki je poskrbel, da ima 28 njegovih izdelkov potrdila o energetski varčnosti. Če ste jih kupili po 21. februarju letos, boste njihov nakup lahko uveljavili kot olajšavo pri odmeri dohodnine za letošnje leto. Leto se izteka in mnogi razmišljajo, ali imajo dovolj računov za uveljavitev 3-odstotne olajšave pri odmeri dohodnine. Pri lanski spremembi zakona je država določila, da je gospodinjski aparat ekološko primernejši le (porabi manj elektrike, vode itd.), če je opremljen z ustreznim potrdilom. Gospodinjski aparati morajo namreč izpolnjevati določena merila, potrdila pa podeljujejo: Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane, TCL - Laboratorij za preskušanje in certificiranje iz Velenja in ZRMK - Zavod za gradbeništvo iz Ljubljane. Prodajalec vam mora pri nakupu takšnega izdelka poleg računa in garancijskega lista izdati tudi kopijo potrdila, saj boste le tako lahko uveljavljali davčno olajšavo. Gorenje iz Velenja je edini slovenski izdelovalec, ki je doslej poskrbel za takšna potrdila, varčna poraba vode in energije pa je seveda posledica nenehnega izboljševanja izdelkov. Tako najnovejši pralni stroji v primerjavi s tistimi iz leta 1975 porabijo kar 70 odstotkov manj vode in 66 odstotkov manj energije. Pri hladilno-zamrzovalnih aparatih pa so porabo energije zmanjšali skoraj za tretjino. Na prodajnih mestih Gorenja imajo podrobne informacije, kateri gospodinjski aparati imajo potrdila o energetski varčnosti. Doslej so jih pridobili trije sušilni aparati, devet pralnih stroje in 16 hladilno zamrzovalnih aparatov. Sušilni aparati tip model SP 601/210 WT 900X SP 601/210 WT 900XN SP 601/210 WT 900NYS Pralni stroji tip model PS 104/1 IE WA 91IX PS 104/1 IE WA 91IX PS 104/1 IE WA 1122S PS 145/1 IE WA 913X PS 145/1 IE WA 913XN PS 145/11G WA 1322S PS 146/1 IE WA 915X PS 146/1 IE WA 915XN PS 146/11G WA 1522S Hladilno-zamrzovalni aparati tip model HBI 0921 / HBS 0921 HBI 09.2E / HB 09.2E HI 1521 HBI 15.2E HTI 1421 HTI 14.2E HI 2221 HBI 21.2E HTI 2121 / HTS 2121 HTI 20.2E /HI 20.2E HZI 2021 HZI 19.2E HZI 2721 HZI 26.2E HS 1451 HB 13.1E HZS 1851 HZ 17.1E, HZ 17.1 YS HDS 201 HZ 26.3S HBS 101 / HBP 101 HB 16.3E / HBP 15.3E HBS 201 HB 28.3E HTS 101 / HTP 101 HT 15.3E / HTP 14.3E HTS 201 HT 27.3E ZS 430 ZS 43E HS 2961 HB 28.3ES Med tujimi gospodinjskimi aparati na našem trgu, ki so doslej dobila ustrezna potrdila, pa so naslednji: - sesalnik za globinsko čiščenje Vorvverk (VK 122 + ET 340) iz Nemčije, - sesalnik Kirby (Kirby G4) iz ZDA, - globinski sesalnik Tècnica (Ben-Speedy Ecosystem m Speedy Ecològic) iz Italije. Veriga McDonalds v Ljubljani odprla novo restavracijo Nov delček Amerike v Ljubljani Ljubljana, 20. decembra - Ameriški košarkar Arriel Mc Donald, ki sicer igra za ljubljansko ekipo Smelta Olimpije, je minuli petek svečano prerezal otvoritveni trak nove McDo-naldsove restavracije. Odprtje je pravzaprav simbolično, saj je restavracija prvi lokal v novozgrajenem poslovnem centru Bežigrajski dvor. O ponudbi restavracije ne gre izgubljati besed, saj v njej dobite vse, s čimer vam običajno postrežejo pri Mc Donaldsu. Novoodprta restavracije je že sedma restavracija te svetovne verige v Sloveniji in tretja povrsti v Ljubljani. Z osemdesetimi sedeži dnevno lahko pogosti 2200 gostov. Zaposluje petdeset oseb, meri pa 297 kvadratnih metrov. Restavracija je odprta vsak dan od 8. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa svoja vrata odpre dve uri kasneje. Slovenska podružnica McDonaldsa sicer že dlje načrtuje odprtje restavracije tudi na Gorenjskem, lokacija restavracije in pa zaenkrat ostaja še neznana. • U.S. 4* na Štirih kolesih Osvežitev se imenuje Seat Arosa Čeprav bo mednarodni avtomobilski salon v Ženevi šele marca, številni avtomobilski proizvajalci že hitijo s predpre-mierami spomladanskih novosti. Mednje sodi tudi španski Seat, ki bo v Ženevo pripeljal temperamentnega 3,50-metrskega malčka, ki so mu nadeli ime arosa. Ime ponazarja svežino trivratnega kompaktnega avtomobila, ki bo združeval opremo, varnost in udobje na podobni ravni kot pri višjerazrednih avtomobilih in cenovno pripadnost razredu majhnih avtomobilov. Ob temperamentni obliki bo arosa postregla tudi z obema varnostnima zračnima vrečama, protiblokirnim zavornim sistemom in stransko zaščito. Namenili ji bodo 1,0 in 1,4 litrski bencinski motor, ki sta že znani iz drugih avtomobilov koncema Volkswagen. Nekje do poletja ali zgodnje jeseni naj bi se arosa pripeljala tudi na slovenske ceste, obljubljajo pri Seatovem zastopniku Porsche Slovenija. • M.G. GORENJSKI AVTO LETA 1996 Akcija za izbor Gorenjskega avtomobila leta 1996 vstopa v predzadnji teden in preštevanja glasovnic za enega od Eetnajstih avtomobilov je vsak dan več. Vsi, ki boste do onca leta poslali glasovnice, boste udeleženi pri žrebanju nagrad, ki jih prispevajo pripravili naši sponzorji, nagrade pa so takšne, da bodo izžrebanim bralcem v korist pri vsakdanji uporabi avtomobilov. Med velikim številom novih ali prenovljenih modelov, ki so jih letos predstavile avtomobilske tovarne, smo izbrali naslednjih 15 kandidatov za Gorenjski avto leta 1996: AUDI A3, CITROEN SAXO, FIAT MAREA, FORD FIESTA, HYUNDAI COUPE, KIA CLARUS, VOLVO S 40, MERCEDES-BENZ SLK, RENAULT MEGANE, VOLKSWAGEN SHARAN, NISSAN PRIMERA, NISSAN ALMERA, BMW SERIJA 5, ROVER 200 in SUZUKI X-90 Tisti avtomobil, ki bo prejel najvišje število glasov, bo razglašen za Gorenjski avto leta 1996. Odločili smo se, da letos ne bomo objavljali vmesnih izidov glasovanja, da bo negotovost ostala vse do preštevanja glasov v prvih dneh novega leta. Danes objavljamo peto glasovnico, ki jo izpolnjeno nalepite na dopisnico in jo skupaj z vašim naslovom pošljite na Gorenjski glas, /Zoisova 1, 4000 Kranj. GLASOVNICA 5 Glasujem za:................................................................. Ime In priimek:.............................................................. Naslov:.......................................................................... INTEGRAL TRŽIČ AVTOBUSNI PROMET IN TURISTIČNA AGENCIJA VAM ŽELITA VL·iSL·L·L· rtYj\£,rHiMS.L· IN SREČNO NOVO LETO 1997 Mercedes-Benz bo spomladi predstavil razred A Produktna ofenziva se nadaljuje Mercedes-Benz bo spomladi predstavil nov najmanjši hišni avtomobil, ki ga bodo označevali z razredom A. Z njim bodo odprli povsem nov segment vozil, saj doslej avtombila v kompaktni obliki in s trikrako zvezdo še ni bilo. 360 centimetrski avtomobil ima prilagodljivo notranjost, posebno pozornost pa so Mercedesovi inženirji namenili varnosti potnikov. Tako imenovana sendvič konstrukcija pri trčenju izključuje možnost poškodb potnikov zaradi motorja. Slednji namreč zdrsne pod karoserijo, kljub temu pa je deformacijska površina sprednjega dela povsem zadovoljiva. Potniška kabina kljub majhnim zunanjim meram, ponuja udobje srednjega razreda, zadnjo klop pa je mogoče tudi odstraniti. Mercedes Benz bo za novirazred A v začetku ponudil dva bencinska agregata z 82 oziroma 102 KM, pridružila pa se jima bosta še dva turbodizelska s 60 in 90 KM. Kupcem bo novi razred A ustregel tudi s tremi različnimi paketi opreme, v serijskem paketu pa bodo tudi zavorni sistem ABS, elektrika za stekla v vratih, volanski servooja-čevalnik in elektronska zapora zagona motorja. MESETAR Cene kmetijskih zemljišč Informativne oz. izhodiščne cene kmetijskih zemljišč, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec za gradbeno in obrtno stroko ter za kmetije in kmetijska zemljišča ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so koristen pripomoček pri sklepanju kupčij med prodajalci in kupci. Poglejmo tokrat, kakšne cene (v tolarjih za kvadratni meter) so na dan 30. november veljale na območju tržiške občine. Število točk pri bonitetnem razredu je Eomembno pri plačilu odškodnine za spremembo namembnosti metijskega ali gozdnega zemljišča. Bonitetni razred Njiva, int. sadovnjak * št. točk * cena Travnik, ekst. sadovnjak * št. točk * cena 100 90 80 70 60 50 40 30 349,00 314,00 279,50 244,50 209,50 174,50 139,50 104,50 75 65 55 45 35 30 25 20 262,00 227,00 192,00 157,00 122,00 104,50 87,50 70,00 Bonitetni razred Pašnik * št. točk * cena Gozdno zemljišče * št. točk * cena 35 30 25 20 15 10 5 122,00 104,50 87,50 70,00 52,50 35,00 17,50 32 27 22 15 12 8 4 111,50 94,50 77,00 52,50 42,00 28.00 14,00 Novi mercedes-benz razreda A bo naprodaj jeseni prihodnje leto, na njegov prihod pa se pripravljajo tudi pri Mercedesovem slovenskem zastopniku podjetju AC Intercar. Zanje bo novinec poseben izziv, saj tovarna prvič posega tudi v nižji cenovni razred. Po napovedih naj bi namreč osnovna različica stala približno 30 tisočakov nemških mark. • M.G. Daewoo z novim zastopnikom Južnokoreiska avtomobilska tovarna je pred nedavnim Erekinila odnose z zastopnikom podjetjem Come2Us iz jubljane. Razlog za takšno odločitev je menda v neporavna-vanju obveznosti do tovarne, ki naj od slovenskega zastopnika letos ne dobila še nobenega plačila za dobavljene avtomobile. Tovarna je zato ustanovila lastno podjetje Daewoo motors Slovenija, ki je že imenovalo Prepoved uvoza parkljarjev iz Bosne Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je pred kratkim izdal odredbo, s katero je prepovedal uvoz in prevoz pošiljk domačih in divjih parkljarjev ter njihovega mesa, izdelkov in surovin iz Bosne in Hercegovine. Minister se je za tak korak odločil zato, da bi preprečil vnos slinavke in parkljevke v Slovenijo. nove glavne področne proda jalce, ki bodo skrbeli za prodajo avtomobilov in servisne storitve. V koprskem pristanišču naj bi imeli v zalogi še okoli 800 vozil, letošnja prodaja pa bo namesto načrtovanih 2500, verjetno dosegla samo okoli 1700 vozil. • M.G. Vse, ka izvedet svojipr Zaupajte Možnost osebnega obiskil 090/41-29 090/42-38 P A U L U S POOBLAŠČENI PRODAJALEC VW IN SERVISER VOZIL VOLKSWAGEN, AUDI &m 1997 AVTOSERVIS PAULUS Stane Paulus, Partizanska 23, 4220 Škofja Loka telefon: 63 1 -260 ali 634-288 ...licu ........"»."-»' Pestri izobraževalni programi Ljudske univerze Radovljica Od računalnika do lepo zavitega darila Jezikovni in drugi tečaji, študijski krožki, osnovno in srednješolsko izobraževanje, visoka upravna šola z vsakogar. Radovljica, 24. decembra - če bi se prav vsakemu od učencev posebej smo nekdanje Delavske univerze posvetili: tudi z Individualnimi vajami za koncentracijo in izboljšanje spomina nekoč poznali predvsem po "ve černih" osnovnih šolah in kakšnem jezikovnem tečaju, so ljudske univerze, ki so v zadnjih nekaj letih zrasle iz njih, postale prava zakladnica najrazličnejših znanj. Ponujajo tako osnovno šolanje za odrasle kot visokošolski program, pa seveda vedno bolj številne tečaje in študijske krožke. šolsko leto se bo kaj kmalu prevesilo v drugo polovico tudi za tiste, ki so se letos vpisali v proglrame Ljudske univerze v Radovljici. In teh tudi letos ni malo. Njihova ponudba se začenja z osnovno šolo za odrasle. Kot sta povedali direktorica radovljiške Ljudske univerze Marija Purgar in svetovalka Azira Kozjek, se je ta program v zadnjih letih močno spremenil. Najbolj seveda zato, ker so vanj vključeni drugačni učenci kot včasih. Večina tistih, ki obiskujejo osnovno šolo za odrasle, je namreč mladostnikov, starih tam okoii petnajst let. Njim so prilagodili tudi način dela. Prizadevajo si namreč, da Program dela pa predvsem poudarja predmete, ki so pomembni pri ekster-nem preverjanju znanja ter seveda visok nivo osnovnega znanja, ki učencem omogoča normalno vključevanje v na-daljne izobraževanje. Ljudska univerza Radovljica je lani organizirala tudi jezikovne tečaje za kmečke žene, ki so se ga te udeležile v lepem številu. Sicer pa sodelujejo tudi s tamkajšnjim zavodom za zaposlovanje. Vodijo klube za brezposelne, organizirajo izobraževanje iskalcev zaposlitve, ki jih tako pripravljajo na pisanje prošenj, razgovore z delodajalci in podobno. Glede na potrebe v okolju so se na Ljudski univerzi v Radovljici odločili tudi za izobraževanja na višjih stopnjah; tako na primer izvajajo enoletni program usposabljanja za računovodjo, vpisuje- jo v trgovsko in gostinsko šolo ter visoko upravno šolo, na kateri so predavanja le ob petkih popoldan in ob sobotnih dopoldnevih. Še vedno je veliko zanimanja za najrazličnejše stopenjske tečaje, kot so na primer jezikovni (francoščina, angleščina in italijanščina ter nemščina). "Poudarjamo kvaliteto. Ne le, da se naši predavatelji lahko pohvalijo s številnimi izkušnjami in seveda preimerno izobrazbo, temveč tudi z mednarodnimi certifikati," je povedala Azira Kozjek. Sicer pa se je ob jezikovnih tečajih moč vključiti tudi v računalniške tečaje, tečaj strojepisja na računalniku, knjigovodstva za mala podjetja, pa osnov risanja, retorike in soočanja s stresom. Novost zadnjih let so tudi delavnice in krožki za prosti čas. Slikanja na steklo, les in svilo, oblikovanja iz gline, šivanja in krojenja ter aranžiranja daril si želi naučiti marsikdo. Dopolnjujejo jih študijski krožki, aktivne skupine, namenjene vsem občanom, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Nič čudnega torej, da ljudska univerza tudi v Radovljici vse bolj postalja center pestrega izobraževalnega dogajanja. • M.A. ¥ii?Mir Vremenoslovct nam napovedujejo bel božič. Danes bo oblačno vreme, in ker bodo temperature okrog ničle, bo snežilo. Jutri se bo zjasnilo, v četrtek pa se bo vreme ponovno poslabšalo, vetrovno bo in predvsem zelo hladno. Občasno bo naletaval sneg. LUNINE SPREMEMBE Danes bo polna luna nastopila ob 21.41, zato bo po Herschlovem vremenskem ključu dež in sneg ob Jugu ali zahodniku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Tudi tokrat smo prejeli kar zajeten kup vaših dopisnic, ki pa so bile žal večinoma napačen. Kar dvakrat zapored smo namreč objavili isto sliko, na kateri je bila koča na Starem gradu nad Kamnikom, ki pa je res kar verjetno zgrajena po več ali manj istem gradbenem načrtu kot koča na Lubniku, le nekaj podrobnosti ju loči, ki pa so dovolj prepoznavne. Med kupom dopisnic so bile samo tri take, na katerih je pisalo Koča na Starem gradu, to so: 1. Viki Ambrož, Bokalova 5, Jesenice; 2. Jelka Benedičič, Na Kresu 23, Železniki in 3. Sara Ambrož, Bokalova 5, Jesenice. Božiček pa je namenil dve tolažilni nagradi tudi Cvetki Bergant, Trg svobode 25, Tržič in Milanu Kuraltu, Mestni trg 23, Škofja Loka, ki prav tako prejmeta nagradi. Tokrat pa naj bo slika smučarska. Do petka, 27. decembra, pošljite odgovore na vprašanje, katero gorenjsko smučišče je na razglednici, ki je bila poslana 5. marca 1961. Dopisnice pošlljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBEMKi MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR 4FUN Brez zares težkega odgovora Hja zgodilo se mi je prvič, da na zastavljeno vprašanje nisem prejel odgovora. Odgovor - kaj pomeni KAMADERO je takle: KA - za Karmen, M A • za Martina, DE - za Dejana m RO za Romana. Torej, misel projekta v sebi nosi vse svoje štiri avtorje je takale, očitno ima konec tedna svojo moč, vi pa se niste potrudili in niste odgovorili na nagradno vprašanje. In kazen? Kazni ni! O tem, kdo bo dobil kakšno nagrado bomo še malo razmislili do prihodnjega tedna. Med razmislekom, pa tole: Na kratko ponovimo samo nekaj dejstev. Skupina 4 FUN sta Karmen Stavec in Dejan Stančevič. Ko ustvarjata, iz njunih zvočnikov prihaja moderna plesna glasba. Glasba namenjena zabavi, kar pa pove že njuno ime. Zadnjo polovico leta sta skupaj s komponistom Martinom Štibernikom porabila snemanje novega projekta. V zavedju znanega studia Akademik sta posnela zares kvaliteten album z naslovom KAMADERO, katerega do- besedni pomen ste spoznali danes z mojo pomočjo. Sicer njuno celotno delo preveva težnja k pozitivnim občutkom. K veselju in radosti, ki ju v življenju nikoli ni dovolj. In spet smo tam, kamor se pri Karmen in Dejanu venomer vračamo - k zabavi. Pred nami so prazniki, ki so namenjeni tudi in predvsem zabavi. Prav zato naj bo njuno vodilo v prihajajočih dneh tudi vaše vodilo, zato pa vam v prihajajočem letu oba skupaj z ekipo študija Akademik in založbo BRS želita čim več zabave. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBEMKi MESECA - KUPOM Moje vprašanje za 4 FUN: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj OkuHsticni pregledi Komtakne leče Za nami so časi, ko je bilo vse - naše. Vse državno, vse družbeno, zdaj smo že krepko zakorakali v tržno ekonomijo in v kapitalske odnose, ko je, če nič drugega, strogo varovana in spoštovana predvsem zasebna lastnina. Zakon o denacionalizaciji vrača vse, kar je bilo nekdaj moje, nato družbeno - zdaj je spet moje. Slišimo, kajpak, največ o vračanju kmetijskih površin, gozdov, stavb in poslovnih zgradb. A tu je še nekaj, kar je bilo nekdaj družbeno, pa se še ne vrača, čeprav na vračilo tiho čaka na tisoče lastnikov. Nihče pa ne reče ne bev in ne mev.. Na tisoče, kaj na tisoče, na stotisoče je Slovencev, ki so si postavili svoje hiške. Ko so se vpisali v zemljiške knjige, je bil spodaj po količino ali površino njihove hiške in drvarnice napisano, da je zemljišče -družbeno. Tako stoji še danes, kajti ni ga korenjaka, ki bi zmogel zakon in po njem občinski odlok, po katerem bi se vse tozadevne odločbe morale razveljaviti. Kakšno družbeno premoženje pod mojo drvarnico? Kakšno mestno zemljišče pod mojo vrtno lopo? Ni ga, ki bi mu bila kdajkoli kakšna občina ali država podarila mestno zemljišče za gradnjo zasebne hiše, zatorej v nobenem primeru zemlja pod hišo ne more biti mestna ali občinska. h te brihtne kvalifikacije -komunisti so dobro vedeli, kako in kaj - so se potem izcimili vsi prispevki za komunalna zemljišča, takse in davki. Če hiša v resnici stoji na moji zemlji, v teoriji in praksi vladajoč^ ideologije pa je družbena oziroma naša, občinska last, se, jasno, to zadevo lahko tudi obdavči. Mar to še nismo vzeli in se zato ta zemlja ne vrača? O, vzeli smo, vzeli, le razveljavitev vseh odločb bi potegnila za seboj ukinitev prispevka. Ne sli, da stanuje nad občinsko zemljo, čeprav je v resnici bila in bo njegova last? V davkih in prispevkih, magari za meglo, ki se vleče po dolinah, je država prava mojstrica in bo taka tudi ostala. Zdaj so prispevke za kanalizacijo, elektriko in vodo prekvalificirali v uporabo javnih komunalnih naprav, kar iz preproste občanove perspek- Tema tedna Glosa Cesarju, kar je cesarjevega Po vaseh se stalno nekaj kopka in razkopava, stalno so neke spremembe - le komunalni prispevki so večni. Plačaš če imaš in plačaš, če nimaš.,. dvomimo, da občina v primeru poštenega vračanja te zemlje v zasebno last pri tisti priči ne bi našla kakšnega izvirnega nadomestila za izpadli davek in lastnike na drug način lopnila po žepu, je pa malo vendarle nerazumljivo, da razlaščenci ne dvignejo glasu. Mar res nikdo ne pomi- tive pomeni, da plačaš vse, četudi nič nimaš. Z lučjo pri belem dnevu bi lahko iskali državo, kjer so državljani na svoje stroške in za lastno veselje gradili vodovode, kanalizacije in polagali asfalt, zraven pa še s tako imenovano "razširjeno reprodukcijo" plačevali državnim firmam njihov vsesplošni razvoj in razcvet. In človek ne more verjeti, da so še kar naprej voljni plačevati kanalizacijo, kjer je sploh nimajo in še bolj je začuden, ko sliši, da rešujejo državo in njene bedne komunalije s tem, da se še kar naprej odločajo za komunalne samoprispevke. Oni pa tedaj, ko je vse lepo fino položeno in speljano na državljanske stroške, pridejo, zadevo popišejo in usekajo - komunalni prispevek. Občani sami v vasi zgradijo asfalt, čez kakšne pol leta pa jih komunala razveseli z dejstvom, da bo speljala po vasi -kanalizacijo. Preko zasebne zemlje se več ne da, ker se kljub vsemu v vasi vedno najde nekdo, ki se zaveda, da je protizakonito in nevljudno vsake pol leta nekaj kopati po njegovem vrtu. Kaj ostane? Ostane razkop pravkar položenega asfalta, kaj pa drugega! Kufre gor, kufre dol! In tako se vedno kaj spreminja, vedno kaj kopka in razkopava, stalno so neke^spremembe -le komunalni in drugi prispevki so večni. Tako za tiste, ki imajo komunalne naprave kot za tiste, ki jih nimajo. Cesarju, kar je cesarjevega? Jok! Če ni cesarjevo, naj bo kar gol in bos! Ta cesar ima še neznansko srečo, da ima poslušne in ponižne tlačane, ki nič ne rečejo, ampak plačajo. Tisti, ki ne plača, je pa - čudak! Le kdaj bo prišlo v zavest davkoplačevalcev, da naj rešujejo sebe, ne pa oblast? • D.Sedej ŠIFRA: BMGK Najprej lep pozdrav. Zanima me nekaj stvari o sebi. Upam, da mi boste odgovorili. Najprej me zanima ljubezen. Skoraj pol leta sem že s svojim fantom. Močno ga ljubim in me zanima, kako bo v prihodnje. Ali bova dolgo ostala skupaj? Drugo vprašanje se nanaša na vozniški izpit. Vpisala sem se, zanima me, kako dolgo ga bom opravljala in kako bom uspešna pri tem. Ali ga bom opravila v krajšem, ali v daljšem roku? Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor, želim vam še veliko uspeha. ARION: Lepo pozdravljeni, istočasno vam bi zaželela vesele in srečne praznike. Mnogo lepih trenutkov vas še čaka v življenju, še posebej je izpostavljena ljubezen s fantom, ki sta trenutno skupaj. Vajina ljubezen se je rodila spontano in malce nepričakovano. Že takoj na začetku se je pokazalo, da vaju veže nekaj več kot samo simpatija. Pošljite mi še fantove podatke, da bom lahko ugotovila, kako dolgo bosta skupaj. Po vaši karti sodeč, se kar precej časa. V naslednjem letu vidim na ljubezenskem področju veliko sreče in lepih trenutkov. Vajina vez bo prišla konec poletja v manjšo krizo, za kar boste pa v veliki meri največ odgovorni. RAVNATI BOSTE MORALI zelo premišljeno in previdno, izogibati se boste morali prehitrih odločitev in sklepov. Na zdravstvenem področju se lahko izkažejo težave z ledvicami, zato bodite pozorni na manjše glavobole in krvni pritisk. Skrbeti morate za dobro telesno kondicijo in redno prehrano. VOZNIŠKI IZPIT ste šli delat z velikim optimizmom in mislijo, da ga boste tudi naredila. Ne vem, zakaj vas kar naenkrat obletavajo tako črne misli. Opravili ga morate v naslednjem letu, tik pred izpitom boste imeli manjši spodrsljaj, vendar sedaj ne smete misliti nanj. Ljubezen vas bo naredila srečno in veselo dekle, pri vašem fantu vidim rahlo sled ljubosumja, proti tej negativnosti se morata boriti z razumom. Pogovorite se z njim, saj ima zaradi tega sam pri sebi velike težave. Vse ovire, ki prihajajo, boste rešili z vašo prisrčno in dobro naravo. Želim vam veliko sreče. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:..................' Kraj rojstva:........................................................................................... Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-64 I 090-42-66 ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE 8:063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT MEGA TRŽIŠKI HIT V PONEDELJEK, 30.12. 1996, NA 88,9 IN 95,0 Mhz Živjo, živjo! Pa je tukaj težko pričakovani MEGA TRŽIŠKI HIT in 26 predlogov oz. 36 Tržiških hitov skozi celo leto. Malo manj jih je kakor vsa obljubljala v petek, vendar imate kljub temu pestro izbiro med vsemi izbrati dva, ki ste jima v letu 1996 najraje prisluhnili. Ti dve skladbi vpišite s številko v kupon pripišite svoj naslov in vse skupaj pošljite na Radio Tržič do najkasneje 30' decembra, Splača se vam potruditi, saj vas čakajo prijetne nagrade, Za konec pa vam želiva še vesele božične praznike ter srečno In veseio novo leto 1997. SREČNO! Vesna in Dušan PREDLOGI: I. 1 love you - FUN FACTORY (1) 2. Every baby - THE KELLY FAMILY (3) 3. Zatreskan sem vate - POP DESIGN (2) 4. Wannable - SPICE GIRLS (1) 5,1 can't help myself - THE KELLY FAMILY (4) 6. Gvantaramera - YOU KNOW WHO (1) 7. Življenje je kot igra - ANJA RUPEL (1) 8. Quit playin games - BACKSTREET BOYS (2) 9. Party goes tonight - HIP HOP BOYS (2) 10.1 love you baby - PANDERA (1) II. Sonce mojih dni - SIMONA & SLAPOVI (2) 12. Fritz love my tits - E-ROTIC (1) 13. Atlantida - GIMME 5 (5) 14. Sonce - ČUKI (2) 15. Sexy eyes - WHIGHFIELD (2) 16. Corning home now - BOYZONE (1) 17. Love message - LOVE MESSAGE (1) 18. Poglej me - DOMINIK KOZARIČ (1) 19. Dan najlepših sanj - REGINA (7) 20. Do U stili - EAST 17 (2) 21. Ker veš, da te ljubim - VILI RESNIK (1) 22. Santa Maria - THE KELLY FAMILY (1) 23. Spomni se name - DOMINIK KOZARIČ & KATJA M. (2) 24. Upanje - SENDI (1) 25. Bicikl - LETEČI POTEPUHI (3) 26.1 love to love - UBOUCHE (1) številka v oklepaju pomeni, koliko tednov je bila pesem na prvem mestu. KUPON MEGA TRŽIŠKI HIT Glasujem za št.:_in št.:_ Moj naslov:______ KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA TEL WEBEBEI Želimo Vam vesele božične praznike in srečno, zdravo, uspeha polno novo leto 1997. V teh prazničnih dneh vas drage gledalke in gledalci vabimo k ogledu naših oddaj. Pokličite GORENJSKO TELEVIZIJO TELE-TV Nlkole Tesle 2, 4000 Kranj Telefon: 331-159 ali 331-156. Fax: 327-313 ali 331-231 SREDA, 25. DECEMBRA 1996 TVS 1 8.00 Strahec Pluff, gledališka predstava 8.15 Risanka 8.25 S Kazino do plesnih korakov, 1. oddaja 8.45 Božičnik - jaslice iz testa, ponovitev 9.00 Po svetu naj gre pesem 10.06 Prenos bogoslužja iz Križevcev 11.00 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 11.55 Urbi et Orbi, prenos s Trga sv. Petra v Rimu 12.30 Naša pesem '95, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Praznične zgodbe iz školjke 14.15 Dlan v dlani 14.30 Willi, ameriški barvni film 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Skrivnost kapitanovega dnevnika, plesna pravljica 18.00 Po Slovenij 18.40 Otrokom za praznike 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.00 Jakob, mednarodni koprodukcijs- ki barvni film 21.30 Le spomin..., slovenski dokumentarni film 22.30 Dnevnik 3 23.00 Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka Caroline v velemestu, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 0.05 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.10 Leteša učilnica, 'nemški čb film 10.40 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.10 Vodnarček, pojoči pes, nemški barvni film 12.50 Homo turisti-cus, ponovitev 13.20 Svet poroča, ponovitev 14.40 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 15.05 Umor 1. stopnje, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.50 Sova, ponovitev 17.35 Karina in Ari, francoska nanizanka 18.00 Slovenski božič v miru, ponovitev 19.00 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Pesem ptic trnovk, avstralska nadaljevanka 20.50 Božični koncert iz milanske Scale 21.55 Potepuhov božič, ameriški barvni film; Barnard Hughes 23.30 Alica, kulturni magazin 0.00 Hrestač, balet SNG Maribor TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA "'.00 Video strani 10.10 Risanke 10.40 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.00 Opran show, gostja oddaje Demi moore 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 18. dela 17.15 Drzni in lepi, 28. del 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Novi princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Osumljeni, ameriška nadaljevanka 21.20 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.10 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.45 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.15 Vojak naj bo, 6. del nadaljevanke 0.10 Samotne sledi, dokumentarna oddaja 0.55 TV prodaja 1.15 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 8.00 Žlahta, ponovitev ameriškega barvnega filma 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Torvill in Dean, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Radovedna Nancy, ponovitev 13.30 Newyorska policija, ameriška nanizanka 14.30 Ograje našega mosta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravjel, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Bingo, ameriški barvni film; Cindy Williams, David Rasche 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Glavni kuhar - puran v pečici, angleški barvni film 23.00 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 0.00 Tajna služba, 20. del ameriške nanizanke 1.00 G. Ga. Bride, ameriški barvni film, 1990; Paul Newman, Joanne Woodward 3.00 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 Marianne 9.30 Sveti večer na TV 3 10.30 Prenos maše in Angelusa iz Vatikana 13.00 Tam, kjer reke tečejo severno, ameriški barvni film; Michael J. Fox, Treat Williams 14.40 Družinski studio 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 TV kviz 21.30 Nohti, ameriški barvni film; Dennis Hooper 23.10 TV dnevnik 23.30 Sank Ročk 0.20 TV prodaja in Video strani 0.50 Video kolaž HTV 1 12.30 Sličica 12.40 Božični koncert, prenos iz Assissija 13:45 Hvaljen Jezus, stara mama, otroška oddaja 14.10 Novo staro mesto - božič 14.35 Rudolf -Los z rdečim nosom, risanka 15.40 Najbolj nori božič, ameriški barvni film 17,20 Poročila 17.25 Snežak Ledenko, risanka 17.50 Hrvaške božične pesmi 18.05 Kolo sreče 18.35 Folklora 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Božični koncert 22.05 Čestitka 22.15 Poročila 22.25 Jožef, zadnji del ameriške nadaljevanke 0.00 čestitka 0.10 Božič gospoda Scroogeda, ameriški barvni film HTV 2 10.15 TV koledar 10.25 Zgodba o kavboju Angelu, ameriški barvni film 11.55 Mali bobnar, risanka 12.25 Ponovitev filma 15.15 Božični koncert, posnetek iz Milana 16.30 Smcgovci, hrvaška nanizanka 17.00 Jožef, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.05 Divje srce, ameriška serija 19.30 Dnevnik 20.20 Vrnitev v prihodnost, ameriški barvni film; Michael J. Fox, Christopher Uoyd 22.20 Božič pri družini Cabaille 23.20 Spomini Sherlocka Holmesa, zadnji del angleške nanizanke AVSTRIJA 1 9.15 Confetti-Club 9.20 Medveda rešita božično praznovanje, ameriški risani fiim 9.45 Božična zgodba muppetkov, ponovitev ameriškega filma 11.05 God-rnjač, italijanska kriminalistična komedija 12.40 Vrnitev očarljive Jean-nie, ameriška komedija 14.10 Čudež v osmi ilici, ameriški fantazijski dilm 15.50 Krokodil in njegov nilski konj, italijanska komedija 17.25 Imperij vrača udarec, ameriški zf film; Mark Hamill, Harrison Ford, Carrie Fisher 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.54 Šport 20.15 Pelikanovo goročilo, ameriški triler; Julia Roberts, enzel Washington, Sam Shepard 22.30 Umri pokončno 2, ameriški akcijski film 0.25 Vojna ledenih piratov, ameriški zf film; Robert Urich, Anjelica Huston, Mary Crosby 1.55 Zlato Sama Cooper-ja, nemško-italijanski vestem 3.35 Fe-niksov let, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 5.50 Imperij vrača udarec, ponovitev ameriškega zf filma AVSTRIJA 2 6.00 Trije možje in mala dama, ponovitev ameriške komedije 8.00 Vremenska napoved 9.00 čas v sliki 9.06 Luč v temo, velika akcija pomoči 10.45 Katoliška maša, prenos iz Marijine stolnice v Linzu 12.00 Božični blagoslov papeža Janeza Pavla II, prenos iz Rima 12.30 Čas v sliki 12.35 Skrivnosti zgodovine 13.20 Preprosto dekle, nemška glasbena komedija 14.55 šum gozdov, avstrijski film 16.00 Pustolovščine grofa Bobyja, avstrijska komedija 18.00 Halo, kako ste?, sprehod po svetu umetnikov 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.63 Svetlobni znak, misli o božiču 20.15 Božični Craznik narodno-zabavne glasbe, glas-ena oddaja 21.55 Čas v sliki 22.00 Penzion Scholler 23.45 Kabaret, ameriški muzikal; Liza Minelli, Michael York 1.45 Pogledi od strani, ponovitev/Nas-topač v New Yorku, ameriška komedija: Peter O'Toole, Jessica Harper 3.15 Kabaret, ponovitev filma 5.20 Pelikanovo poročilo, ponovitev filma TUDI DRUGJE JE LEPO - ob četrtkih na Radiu Tržič !n torkih v Gorenjskem glasu Včasih ob koncu leta seštevamo uspehe In neuspehe v družbi najbližnjlh, Žrijateljev in tudi neprijateljev. Ko prihaja čas praznikov, imamo dovolj asa ta razmišljanje, nakupe... Usedemo se v naslonjač in seveda prebitamo časopis. Ce boste preživeli praznike doma, je prav, da primaknemo še kakšen kraj za konec leta 1996. Dodali bomo tudi piko na i v četrtkovi 63. oddaji in zavrteli koledar nazaj. Tudi kakšna nagrada se bo našla, zato nam prisluhnite vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič. Da ne pozabite, SE VEDNO SPREJEMAMO VASE PREDLOGE ZA KRAJE, NEKAJ SE JIH JE ŽE NABRALO! Potujemo na relaciji Šentilj - Celje V Ljubljana. Pot nas vodi skozi vas Sentgotard, ime je dobila po cerkvi st. Gotarda (dokumentirane rimske spolije), naprej po trasi rimske poti Tabor v Savinjski dolini. Če gledamo zemljevid, nas pot vodi po pobočjih čemšeniške planine v Izlake. V kraju je značilnost manjših toplic. Ponaša se tudi s spominom na J. V. Valvasorja, ki je bil rojen v medijskem kraju. V , zimskem času je možna tudi smuka. Včasih je bila glavna prometna pot iz ! Zasavja čez Trojane v Savinjske dolino. Danes pa nas lepota obdaja že, če se peljemo po podoljih potokov Kanderšlce, Drtlljšice In Rače; ki mejijo s Posavskim hribovjem; na katerih se bohotijo turistično zanimivi kraji. Grad ! Medija je bil last družine Valvasor, v notranjosti je družinska grobnica. Po i dolini Kandašlce skozi Mllnke, Vidig zagledamo Zasavsko goro (Sveta i gora, 852 m), ki je izredna razgledna točka. Ob koncu leta vsem napim '■■ poslušalcem in poslušalkam ter bralkam in bralcem Gorenjskega glasa Žeiimo PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO t-ETO 1997. TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 TOP spot 19.10 Božično-novoletne čestitke 19.15 Božič - praznik miru in luči 19.25 Dedek Mraz v Iskraemeco 19.55 Dane sna videostra-neh 20.02 EPP blok - 2 20.07 TOP spot 20.10 Poročila Gorenjske 381. 20.25 Pritrkavanje na Slovenskem 20.30 Mehanične gibljive jaslice Janeza Zormana na Bohinjski Beli 21.00 Slaovenske in svetovne narodne z Andrejem Rupni-kom 21.25 EPP blok - 3 21.30 Božično-novoletne čestitke 21.40 Ta naš Linhart končno spet doma - Otvoritev Linhartove dvorane v Radovljici 23.10 Božične pesmi 23.22 Glasbeni spoti 23.25 Ko pride polnoč s Tatjano Zaje Zupan 23.55 Z vami smo bili... nasvidenie 23.56 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.57 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. enjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Parnas z Markom Črtaličem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ura ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Ob prazniku 20.00 Koncert tenorista Janeza Lotriča in pianista Toneta Potočnika v Škofji Loki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.15 EPP blok 18.22 Kronika tedna, ponovitev 19.09 Sveta noč, blažena noč (ponovitev božične oddaje) 19.25 Risanka 19.30 Video strani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV sterao. Radijski Juke box bomo zavrteli kmalu po začetku oglašanja. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 in posvetili Sozornost tudi kulturnim dogodkom, unanje političnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Od 16.45 naprej pripravljamo lahkotnejši program, primeren prazniku. 18:25. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Praznična voščila - božične skladbe: gostja Ekira 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Naš gost 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani R SORA 8.00 Napoved programa - servisne informacije 8.40 Nas zgodovinski spomin 9.00 Božlčno-novoletna voščila, vmes servisne informacije 11.00 Vrtiljak želja 12.00 Božična poslanica 13.00 Božično-novoletna voščila 18.00 Božič skozi čas 19.30 Božično-novoletna voščila 20.30 Večerni program - obujamo spomine 24.00 Odpoved programa R RQL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi taksno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dve tri o zdravstvu 11.00 Opoldanski program 11.15 Tema dopoldneva 12.30 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 :rna kronika 17.30 Popoldanski pogor-ov 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 RGL-ov odsev dneva, osr. Infor-matvina oddaja 18.30 Glasovanje za naj naj psem 19.25 Vreme 19.55 Slovo ekipe 20.00 Horizonti zavesti, oddaja o drugačnosti (Mohorič in Zagajšek) 21.00 Novi svet + založba Quatro, pripravlja M. Jeršek 22.00 Največje radosti življenja -Alenka Sivka 23.00 Camera Obscura, Zlato Kreč RA KRANJ R OGNJIŠČE 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Božično-novoletna voščila 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Božično-novoletna voščila 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gor 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. Inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program p;©wi«ii 064/223-111 MOLAS TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ izbor slovenske zabavne glasbe na frekvencah 88,9 in 95 MHz - gosti - nagrade - in še kaj... Naj vam najprej srčno zaželimo prijetne božične praznike, dragi prijatelji, da bi bili zdravi in veseli... in da bi nas tudi v prihodnje radi poslušali in sodelovali. Naše prijateljstvo je brezmejno, to si upamo trditi, zavoljo pošte in dobrih želja v prihodnjem letu. Hvala vam! Zadnjo soboto smo gostili RASZAVNI IN PRODAJNI SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME iz TRŽIČA (tel.: 064/53-571 int. 976), ta pa bo nagradil zvestobo dveh poslušalk: Rezko Tolar iz Selc in Mirjam Meglic iz Ziganje vasi. Čestitamo! Današnji izbor pošljite najkasneje do 28.12. na naslov: Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič. Ob koncu naj vsem našim zvestim poslušalcem, in seveda tudi pokroviteljem zaželimo srečno in uspehov polno novo leto 1997 z željo, da bi se skupaj zabavali tudi v prihodnje. Vaši Tanja in Mojca Lestvica TA DOBR'H 10 - 28.12.1996: 1. DON JUAN - Rad bi ti rekel nekaj lepega (3) 2. GIMME 5 - Tih deževen dan (3) 3. MARJAN ZGONC - Če je ljubezen iskrena (4) 4. NAPOLEON - Bodi moja (2) 5. SIMONA WEISS in WERNER - Ostala bova skupaj (2) 6. ANJA RUPEL - Odpri oči (novost) 7. LETEČI POTEPUHI - Ko ti vse narobe gre (novost) 8. ADI SMOLfrR - Jaz sem nor (novost) 9. DARKO KEGL - Zvezda moje sreče (novost) 10. TATJANA DREMEU - Zaljubljena (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia Ti*8 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO KINO CENTER ameriška komedija NORI BOŽIČ ob 16., 18. in 20. uri; predpremiera ameriškega znanst.-fant. filma KOSEC 2 [Lawnmower man 2) ob 22. url STORZIC premiera amer družinskega igranega filma OSTRZEX (Pinocchio) ob 17. in 19. uri; ameriška komedija NEVARNA SRCECA ob 21. uri ZELEZAR JESENICE Walt Disneyjeva 'isanka NOTREDAMSKi ZVONAR ob 16. in 18. uri; amer. futur, akcij. pust. film PObeg IZ LOS ANGELESA ob 20. uri TRŽIČ ameriška romantična komedija NA VSE AU NIC ob 18. in 20. uri KINO TIOER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film HISA DUHOV ob 20. uri KINO SORA SKOPJA LOKA ameriška komedija TRČENI PROFESOR ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA Božični koncert ob 19.30 ČETRTEK, 26. DECEMBRA 1996 TVS 1 8.30 Videostrani 8.55 Strahec Pluf, 2/3 del gledališke predstave 9.15 Risanka 9.35 S Kazino do novih plesnih korakov, 2. oddaja 9.55 Jake in ben, kanadska nadaljevanka 10.40 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 11.10 Boš videl kaj dela Dolen'c na božični večer, ponovitev 13.00 Poročila 13.35 Korenine slovenske lipe, ponovitev 12. dela 14.00 Sreča na vrvici, slovenski barvni film 15.30 Alica, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 17.10 Gasilec Samo, risanka 17.35 Hugo, TV igrica 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 18.35 Otrokom za praznike, 11. oddaja 18.50 Kolo sreče, igrica 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 Proslava ob dnevu samostojnosti 21.35 Tednik 22.35 Dnevnik 3 23.00 Sova LJmor, je napisala, ameriška nanizanka 23.45 Ellen Cleghorne, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 0.10 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.30 To so gadi, slovenski barvni film 11.05 Slomšek in današnji dan 12.25 Božični koncert iz milanske Scale, ponovitev 13.30 Življenje je en sam blues, ameriški barvni film; Denze! Washington, Špike Lee, Wesley Snipes 15.35 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 16.00 Sodnikova žena, ponovitev 16.50 Sova; Umor, je napisala 17.40 Karina in Ari, francoska nanizanka 18.05 Ellen Cleghorne, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Športnik leta, prenos iz Ljubljane 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Pesem ptic trnovk, avstralska nadaljevanka 20.55 Povečava: Na(s)videnje 21.55 Zgodovina Slovencev v 20. stoletju. slovenska dokumentarna oddaja 22.45 Božič s Pavarottijem 23.40 Euronews KANAL A 7.00 Video strani 10.10 Risanka 10.40 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 16.00 Oprah show 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 29. dela 17.15 Drzni in lepi, 25. del ameriške nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Novi princ z Bei AHra, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Roka pravice, 5. del nanizanke 21.15 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.20 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.50 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.20 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.10 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.10 TV prodaja 1.30 Video strani POPTV 7.00 Jutranji program; Dobro jutro, Slovenija 8.00 Bingo, ponovitev ameriškega barvnega filma 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Nevarni Havaji, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Glavni kuhar - puran v pečici, ponovitev ameriškega barvnega filma 13.30 Rock'n'roll skating championships 14.00 Havajske počitnice, ameriški barvni film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Družinski hlevček, 10. del ameriške nanizanke 21.00 Gorski zdravnik, 10/19 del nemške nanizanke 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 0.00 Tajna služba, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 9.30 Marianne 9.30 Dnevnik 9.45 Klicaj dneva 10.00 Božična risanka, ponovitev 11.00 Svet večer na TV3 12.30 Kviz, ponovitev 14.00 Izviri, ponovitev 14.30 Ta nora leta 15.30 Usodna odločitev, ponovitev ameriškega barvnega fiiam; Donald Suhter-land, Jeff Goldblum 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 Tribuna 21.30 TV noč: Slo 15 22.30 TV dnevnik 22.45 Glava družine, 4. del 23.45 TV prodaja 0.15 Video kolaž HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Božič za spomin, nemško-italijanski barvni film 14.45 Srečen božič, risanka 15.05 Poročila 15.10 Otroški program 15.15 Kjer padajo zvezde, češka nadaljevanka, češka nadaljevanka 15.40 Snežak Ledenko se vrača, risanka 17.35 Dokumentarna oddaja 18.05 Kolo sreče 18.40 Folklora 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Sam doma, ameriški barvni film; Macaulay Culk-in, Joe Pešci, Daniel Stern in drugi 22.15 Željka Ogresta in gostje 23.15 8pazovalnice 23.45 Čestitka 23.55 etrti modrec, ameriški barvni film; Martin Sheen, Alan Arkin 1.10 Poročila HTV 2 10.35 TV koledar 10.45 Oliver Twist, risanka 12.20 Božič vsak dan 12.45 Smogovci 13.15 Božični koncert 15.05 Jožef, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke 16.40 Vrnitev v prihodnost, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.35 Hugo, igrica 19.00 Divje srce, mehiška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.25 Druga priložnost, 1/16 del ameriške humoristične nanizanke 21.25 Schonbrunn, avstrijski dokumentarni film 21.55 Umetnije 22.10 Trije botri, ameriški čb film 0.00 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 7.50 Vesel božič, ponovitev 8.10 Rdeča zbfa, danski otroški film 8.30 Risanka 8.55 Confetti-Club 9.00 Ena, dva ali tri, uganke 9.35 Desneyjev festival 10.30 Momo, nemško-italijanski pravljični film 12.00 Jeannie iošče svojega mojstra, ameriška TV komedija 13.40 Willow, ameriški fantazijski pustolovski film; Val Kil-mer, Joanne Whalley 15.35 Super policist, italijansko-ameriška komedija 17.20 Otroci, stavite, da...?, zabavna oddaja 18.50 Kuharski mojstri 19.00 šport: Nogomet, dvoranski turnir, posnetek z Dunaja 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme, šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Komisar Rex, avstrijsko-nemška kriminalistična serija 21.50 Posebna oddaja o Bruceu Willisu 22.10 Smrtonosna bližina/Usodni val, ameriški triler 23.45 čas v sliki 23.50 2010 - Leto. ko navežemo stik, ameriški zf film; Roy Scheider 1.40 Long Riders, ameriški vestem; David Carradine, Dennis Quaid, Stacy Keach 3.10 Dolgoprsti Harry, ameriška komedija 4.50 Gentlemari - morilec, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 8.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Angel na stranpoti, ameriška TV komedija 10.35 Zelena je resava, nempki film 12.00 Posebna televizijska oddaja, s Philippom Meik-lom 13.00 Junak iz Santa Clare, nempka komedija 14.30 Sladko življenje grofa Bobyja, avstrijska komedija 16.00 Nemški prvaki, avstrijska komedija 17.50 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 18.20 Slika Avstrije 18.45 Kristjan v času 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer: Klovn, cirkus za brezdome otroke 20.15 Sanjska ladja 21.55 Zvezde v maneži, gala večer v korist sklada Srce za bolne otroke 23.25 Nogomet 23.55 Čas v sliki 0.00 Najbolj skrivnostna maska Hollywooda, ameriška TV drama; Christopher Plummer, Stephanie Beacham 1.35 Gazebo, ameriška parodija; Glenn Ford, Debbie Reynolds 3.10 Pogledi od strani, ponovitev 3.20 Kaj je novega, draga?, ameriška komedija; Peter OToole, Romv Schneider. Peter Sellers 5.10 Detektivki iz hamburga, kriminalistična serija TV 3 KINO KINO CENTER amariika komedija NORI BOŽIČ ob 16., 18. in 20. uri uTORŽiC amoritk! drutinekl igrani film OSTRŽEK ob 15. In 17. url; amariika komedija NEVARNA SRČECA ob 19. In 21. url ŽELEZAR JCSEN1CE Wall Daneyieva naanka NOTREDAMSKI ZVONAR ob 18. In 1B. uri: premiarà emr. manatveno fant. filma KOSEC 2 ob 20. uri KINO TIOER BOHINJSKA BISTRICA amerlki fflm ASTERIX ob 18. url KINO BORA SKOFJA LOKA »merlaka naank* PEPE IN PEPCEK ob 18. url; ameriaka drama TRENUTKI DOLOČITVE ob 20. url KINO RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA romantiina drama ZMAJEVO SRCE ob 20. uri r~ SE»NI»CE vnmw tmmmm mm « mam iiimnf KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 7 - 24. DECEMBRA 1996 40 LET OD OSVOJITVE 1. NASLOVA DRŽAVNIH PRVAKOV Pred štiridesetimi leti so jeseniški hokejisti po komaj desetih letih organiziranega delovanja, sredi Beograda na drsališču Tašmajdan, presenetili vso špotnto javnost z osvojitvijo 1. naslova državnih pra-vakov v hokeju na ledu. Jesenice so bile na nogah, veličasten sprejem ob vrnitvi moštva iz Beograda je bil resnično praznik. Tako veličastnih in spontanih praznikov je bilo na železarskih Jesenicah, kjer se je vedno trdo delalo za vsakdanji kruh v železarni, zelo malo. Trd železarski kruh je pač v ljudeh v Zgornjesavski dolini pustil svoj pečat, zato sta bila pa veselje in ponos ob osvojitvi še toliko večja. S tem prvim naslovom prvakov je takratna generacija postavila temelj za vse nadaljnje uspehe jeseniškega hokeja. Ne smemo pozabiti, da je v naslednjih letih sledila izjemna serija petnajstih zaporednih naslovov državnih prvakov. Vse do leta 1972 so bili jeseniški hokejisti nepremagljivi v bojih za naslov prvakov. Tudi naslednjih osem priznanih zmag (in tista, ki je bila poleti neupravičeno odvzeta), ter vsi trije dosedanji naslovi državnih prvakov v samostojni Sloveniji, so rasli na temeljih te prve zvezdice. Naslov državnih pravkov 1956/ 57 so osvojili: Jože NOVAK, Anton KORANTAR, Dušan BRUN, Zvone TURENŠEK, Dušan KALTNIKAR, Jože TREBU-ŠAK, Ciril KLINAR, Niko ČEBULJ, Tone TIŠLAR, Boris ČEBULJ, Jože DOLINAR, Cena VALENTAR, Ivo DOMJAN, Dušan HRIBAR, Marjan KRISTAN. Trener je bil Zdenek BLACHA, v vodstvu ekipe takrat v Beogradu pa so bili: Vaso DERETIČ, France BOŽIČ, Metod BALDERMAN, Rudi REBOLJ, Berti BRUN. Doma na Jesenicah pa so vesti iz Beograda zelo težko čakali tudi ostali člani vodstva kluba Drago CERAR. Karol FRANČEŠKIN, Hans PSIBIL, Matko MEDJA, Anton TOMAZIN in seveda še mnogi drugi zvesti privrženci jeseniškega hokeja, ki so se v velikem številu zbirali okrog prvega umetnega drsališča v takratni državi. Ne smemo pa pozabiti na velikanski prispevek železarne Jesenice, kajti prav delavci in vodilni v Železarni so vedno z odprtimi rokami podpirali jeseniški hokej, k sreči se ta tradicija medsebojne povezanosti nadaljuje še danes. V prospektu, ki ga je Hokejsko društvo Jesenice pripravilo za promocijo-društva, mesta in podjetja Acroni v elitni Alpski ligi, oziroma za svojo predstavitev v Evropi je na naslovni strani zapisano: Jesenice mesto železa in hokeja. In to je resnica! Prav naslov državnih prvakov pred 40 leti pa je bil tisti prelomni trenutek v bogati zgodovini, ki je to resnico ponesel v svet. Pa še nekaj. Tradicija zmag jeseniških hokejistov v državnih prvenstvih kaže, da so vse od leta 1957 dalje osvojili naslove v letih, ki se končujejo na sedem (1967, 1977, 1987). Zaželimo si, da bo ta tradicija obveljala REPREZENTANCA DO 20 LET Z JESENIC NA EP V ROMUNIJO V teh dneh je na pripravah na Jesenicah mlada reprezentanca Slovenije, ki bo od 29. 12. do 4, L sodelovala na Evropskem prvenstvu skupine C v Romuniji. Po lanskem nesrečnem porazu v finalu z ekipo Kazahstana na Jesenicah, reprezentantje, ki so zelo dobro pripravljeni, računajo na preboj v B skupino. Jedro ekipe sestavljajo igralci, ki nastopajo v članskih ekipah, tako da iz Romunije lahko pričakujemo solidne rezultate. Veseh božične praznike in srečno novo teto U ARHIVA BOGATE ZGODOVINE JESENIŠKEGA HOKEJA: - decembra 1940 je bila na Jesenicah organizirana prijateljska tekma Ilirija Ljubljana : KAC Celovec (propagandna tekma) - Na pobudo Karla Verglesa, Toneta Ručigaja in še nekaterih vnetih drsalcev so začeli igrati hokej tudi na Jesenicah - Januarja ali februarja 1942 je bila odigrana že tudi tekma Jesenice : Zagreb (1:2) - Že konec marca 1943 sta v trenerski tečaj na Češko odšla Matko Medja in Zvone Turenšek - V letih 1946 in 1947 so se ponovno začeli zbirati fantje, na naravnem drsališču Podmežakla, kjer so ponovno počasi začeli tudi z igranjem hokeja' - 6. januarja 1948 je bila pri Športnem društvu Jože Gregorčič ustanovljena hokejsko-drsalna sekcija, kar pomeni uradno ustanovitev HK Jesenice - 1954 je bilo Podmežaklo dograjeno prvo umetno drsališče v državi, kar je dalo nov velik zagon razvoju hokeja in drsalnega športa - 1957 prvi naslov državnih prvakov (7. februar - Beograd) - Naslovi državnih prvakov so bili osvojeni potem še v letih: 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 1966, 1967, 1968, 1969, 1970, 1971, 1972, 1977, 1978, 1981, 1982, 1985, 1987,1992,1993,1994 - zadnji trije že v samostojni Sloveniji (naslov leta 1974 je bil na ledu osvojen, nato pa na različne tudi politične pritiske odvzet poleti za zeleno mizo). Zanimivo, da je naslov leta 1987 torej ob trideseti obletnici prvega naslova, takratna generacija ponovno osvojila v Beogradu proti Partizanu, ki je bil prvak leto prej. Tudi ob tem naslovu je ob vrnitvi na Jesenice moštvo pričakalo Podmežaklo več tisoč ljudi, tako da je bilo slavje podobno tistemu iz leta 1957. - V sezoni 93 in 94 se je ekipa Acroni Jesenic uvrstila v polfinale Evropskega pokala državnih prvakov in osvojila prvič 13. drugič pa 12. mesto v Evropi - V lanski sezoni je ekipa Acroni Jesenice zastopalo Slovenijo v tekmovanju za pokal Federacij in v polfina-lu osvojilo tretje mesto - V zadnjih letih je uveljavljeno mednarodno tekmovanje alpska liga, jeseniško moštvo pa je edino slovensko moštvo, ki v tem tekmovanju igra v vseh letih obstoja in to zelo uspešno. - Veliko mednarodno priznanje pa je bilo povabilo na letoSji Pokal Spartaka v Moskvo, ki šteje za enega od petih velikih tradicionalnih mednarodnih turnirjev. - Vse te uspehe pa pogojuje tudi zelo kakovostno delo z mlajšimi selekcijami, ki predstavljajo ogromen vir novih igralcev za prvo moštvo. Na Jesenicah smo šele v sezoni 86/ 87 kot zadnji v takratni državi v ekipo vključili igralce iz tujine (Figalo. Macholda iz Češke). Še nikoli v zgodovini kluba pa za Jesenice ni nastopal Slovenec, ki ne bi svoje hokejske poti začel na Jesenicah.-Vse od začetka hokeja na Jesenicah, pa je glavni pokrovitelj hokeja Železarna Jesenice, ki to tradicijo drži še naprej preko podjetje Acroni. jE^aS'EiI^j^l JLII^l Í^I^ISIIKl^l Tik ob koncu iztekajočega se leta smo Vam ponovno pripravili časopis v časopisu. Vaše in naše Je-se-ni-ce Tokrat smo ga posvetili spominom. Prva jeseniška zvezdica v sezoni 56/57 je bila takrat veliko presenečenje, ki je prineslo veselje Jesenicam, z železarskim mestom pa se je veselila vsa Gorenjska, ter večji del Slovenije. Osvojitev naslova državnih prvakov je praznik za vsako mesto, Če pa naslov osvojijo predstavniki majhnega mesta in to kar v takratni prestolnici, potem je to resnično velik dogodek, ki se ga je vredno spominjati tudi po Štirih desetletjih. Petnajst naslovov v petnajstih zaporednih sezonah, skupaj 23 naslovov v bivši državi (čeprav jih na Jesenicah štejemo celo 24, kolikor smo jih v resnici osvojili pošteno na ledu, vendar je bil eden vzet potem poleti za zeleno mizo), trije naslovi v samostojni državi, je zraslo na temeljih tiste prve zvezdice osvojene februarja 1957 na beograjskem ledu. Jubilejno štirideseto obletnico bomo na Jesenicah dostojno proslavili z mednarodnim turnirjem v zadnjih dneh decembra in z dnevom hokeja v mesecu marcu. V izjemno bogati letošnji sezoni pa so za Vas zanimiva tudi druga hokejska dogajanja, tako da nam tokrat resnično ni bilo težko pripraviti naših časopisnih strani. Naj vam ob izteku starega leta zaželim v imenu vseh, ki pripravljamo Je-se-ni Marjan KOŽAR, Bojan MAGAZIN, Enes CRNKO-VIČ, Klemen TIČAR in Simon SMOLEJ. ODIGRANE TEKME 1996/97 18. december 1996 Ime moštva Število tekem ALPSKA LIGA 29 ČLANI DRŽ PRVENSTVO 2 ČLANI DRŽ. PRVENSTVO 23 ČLANI PRIJATELJSKA 12 DEČKI ALPSKI POKAL 6 DEČKI DRŽ. PRVENSTVO 12 DEČKI PRIJATELJSKA 5 HŠ - B - TURNIR 3 HOK. ŠOLA ALPSKA LIGA 6 3 HOKEJSKA ŠOLA PRIJAT. HOKEJSKA ŠOLA TURNIR 7 HŠ - B - ALPSKA LIG A- TURNIR 2 KADETI DRŽ. PRVENSTVO 14 KADETI PRIJATELJSKA 6 KADETI TURNIR : 5 MALČKI ALPSKA LIGA 5 MALČKI DRŽ. PRVENSTVO 6 MALČKI PRIJATELJSKA 3 MLADINCI • . 4 MLADINCI DRŽ. PRVENSTVO ■ ■ ^ 11 MLADINCI PRIJATELJSKA 5 POLETNA LIGA o : recej 'resničnih aži" in prekrižal račune vojski teroristov. V Norem božiču pa se je srečal z največjim izzivom: za svojega sina mora najti najbolj zaželeno božično igračo, junaški lik z imenom Turboman, vse to pa mora opraviti v zadnji minuti, na božični predvečer. Tokrat je njegov najhujši nasprotnik nadležni poštar, ki prav tako išče že davno razprodanega Turbomana za svojega otroka-Film je nekakšna mešanica akcije in komedije. Režiral jo ie Chris Bolumbus, znan po odličnih komedijah Sam doma, Izgubljen v New Yorku in Očka v krilu. Njegovo ime zagotavlja, da si tudi Nori božič velja ogledati. Nagradno vprašanje: naštejte tri filme, v katerih je igral mišičasti Arnold Scnwarzenegger, ki se je pred Norim božičem že dokazal tudi v komedijah. Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 -Filmska uganka. Rešitev prejšnje uganke pa je Nevarna srca. Izžrebanci, ki prejmejo brezplačne kino vstopnice, so: Anka Znidar iz Cerkelj, Vojpovlje 24, Marjan Cof iz Mavčič, Praše 15, Aljoša Kavčič iz Kranja, Oprešnikova 38, in Sebastjan Demšar iz Škofje Loke, Frankovo naselje 68. Vsem štirim čestitamo. POSLI iN FINANCE UREJA: Marija Volčjak BORZNI GRAFIKONI Obveznice Abanke Trgovanje v preteklem borznem tednu je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev bolj žalostno, če ga merimo z obsegom dnevno sklenjenih poslov. Nadaljevalo se je usklajevanje portfeljev posameznih investitorjev, kar se je odražalo v obsegu aplikacijskih poslov. Spremembe tečajev so bile sorazmerno majhne. Slovenski borzni indeks - SBI je med tednom izgubil 8,75 indeksnih točk, torej je borza tudi v tem tednu poslovala negativno. V Borznih grafikonih vam danes predstavljamo gibanje tečaja privatizacijskih delnic Luke Koper ter obseg dnevno sklenjenih poslov s tremi delnicami v zadnjih treh tednih. Kljub velikim pričakovanjem o obsegu trgovanja z delnicami Luke se povprečni dnevni promet ne more približati trgovanju prvega dne kotacije, ko je bilo sklenjenih za 146 milijonov tolarjev poslov. Na izvenborznem trgu C so ostale tudi v tem tednu najbolj trgovane privatizacijskega delnice poslovnega sistema Mercator. Kljub spodbudnim novicam s skupščine delničarjev omenjenga sistema večjega, pričakovanega, porasta tečaja ni bilo. Tako je cena delnice ostala pod nivoji, ki jih je dosegla v preteklem tednu. In še novice za tiste, ki so svoje lastninske certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe. V petek so imenjene družbe podpisale pogodbe o prodaji delnic drugega enotnega razpisa, ki ha je pripravil Sklad za razvoj v ponedeljek, 16. decembra. Razvojni sklad je ponudil v odkup pakete delnic 152 podjetij in depozite v skupni vrednosti 18,4 milijarde tolarjev. Družbe za upravljanje so kupile vse svežnje ponujenih delnic, ki so vsebovali tudi deleže uspešnih podjetij: Petrola, Krke, Belinke, Grand hotela Union in Istra benza. V aprilu prihodnjega leta lahko pričakujemo naslednji, tratji, javni razpis. • R.S. GIBANJE TEČAJA DELNIC LUKE KOPER 2200 2150 2100 2050 2000 1950 1900 IBSO j* Ll.—. -.....j—}••-•• Vu — —i—i— 2.12.9« 4.12.9« 6.12.96 10.12.9* 12.12.9« 16.12.96 18.12.9« 20.12.9« DNEVNI PROMET Z DELNICAMI LUKE KOPER V TISOČIH TOLARJEV 1000» «000 6000 4000 2000 O D Vir l.iuMjMMkafoir/nd »■<« KOVINOTEHNA Kranj, dcc. - Ljubljanska borza je v kotacijo B uvrstila obveznice druge izdaje Abanke. Abanka je obveznice izdala zaradi izboljšanja rokovne sestave svoje bilance, v nematerializirani obliki, v centralni registev KDD so bile vknjižene 6. septembra letos. Za plačilo obveznosti iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem, obveznice niso dodatno zavarovane. Ne vsebujejo pravice izdajatelja do odpoklica pred dospelostjo in pravice kupca do predčasnega vnovčenja svoje terjatve. Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic znaša 900 milijonov tolarjev, izdane so v apoenih po 10 tisoč tolarjev, kar predstavlja na borzi en lot. Realna obrestna mera obveznic je 7-, odstotna, dospele bodo v petih letih, prvi kupon je zapadel 1. novembra letos, zadnji bo 1. maja 2001. Obresti se izplačujejo dvakrat letno ob zapadlosti kupona, glavnica pa skupaj z zadnjim kuponom. Celotna izdaja obveznic je bila prodana, zdaj so v lasti 81 imetnikov, največji med njimi so Perutnina Ptuj, Pozavarovalnica Sava, ABH, LBM Piramida Vzajemni sklad, ZZZS Enota za prostovoljno zavarovanje in Banka Vipa. Nove storitve na bankomatih GB Kranj, dec. - Verjetno ste že opazili, da je Gorenjska banka na svojih bankomatih razširila storitve, več transakcij pa je moč izvesti z enkratnim vnosom osebne številke. Kdor je navajen uporabljati bankomat, težav nima, saj se postopki sproti izpisujejo na ekranu. Po novem lahko samo z enkratnim vnosom osebne številke opravite več transakcij, saj vas po zaključku prve bankmat vpraša, ali želite nadaljevati z drugo. Poslej vam bankomati Gorenjske banke nudijo tudi več storitev. Za hitri dvig gotovine se na ekranu pojavi osem tolarskih zneskov, med katerimi lahko izbirate, pri tem načinu pa potrdila o dvigu ne boste dobili. Novost je dvig zneska po izbiri, odločite se lahko za poljubni znesek, seveda v okviru dovoljenega limita na vašem tekočem računu in dnevnega limita za dvige na bankomatih. Na bankomat odtipkate poljubni znesek, zaokrožen na tisoč tolarjev, bankomat pa vam bo dal tudi potrdilo o dvigu. Če želite plačati položnice ali položiti gotovino na svoj tekoči račun, pritisnete na tipko ob izbiri depozita, nakar se pokažeta izbiri za polog gotovine oziroma plačilo položnic. Najpomembnejša novost je vsekakor možnost poizvedbe o stanju na tekočem računu. Izpiše se vam na ekran bankomata, ki hkrati izpiše tudi listič. Poslej se vam ne bo več potrebno bati, da ste presegli limit na tekočem računu, saj je novost tudi preverjanje stanja na tekočem računu. Ob vsakem dvigu se namreč poslej poleg dovoljenega dnevnega limita, ki trenutno znaša 15 tisoč tolarjev, preverja tudi stanje na tekočem računu. To pomeni, da bankomat ne bo izplačal želenega zneska, če bo stranka s tem presegla dovoljeno stanje na tekočem računu, bankomat vas bo na to opozoril in predlagal manjši znesek. Kartice pa ne bo zadržal. Šesta novost pa je osebni limit za dvig gotovine. V banki jih bodo odobrili v naslednjih mesecih na osnovi bonitete komitentov in bodo veljali le na bankomatih Gorenjske banke. Vam želi vesele božične praznike in zdravo, srečno in uspešno novo leto 1997 B6 TOKOSim TOVARNA ORODJA ZA KMETIJSTVO, OBRT IN STORITVE TRGOVINA DETELJICA ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN OBILO ZADOVOLJSTVA OB UPORABI NAŠIH KVALITETNIH ORODIJ TUDI V LETU 1997 SALON POHIŠTVA ■ COMMERCE. Proizvodno prodajni center BPT Tržič Teh: 064/50-557 VOŠČIMO VAM VESELE 50ŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN SE PRIPOROČAMO! rKOIIKO JE VREDEN TOLAR .dn* 23.12.1946 NAEITWTODAINÍ j NAKUFNI/TRODAINI INAKUWtreODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 108 m. A BANKA {Tržič, Jesenice) *M0 $1,10 12,99 12,95 9,91 429 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska pora ltl-039 BANKA CREDITANSALT d d. Lj 90,10 90,90 12,70 12,90 9,00 430 EROSfStawMayr}, Kranj 90,40 90,90 12,79 12fi9 9,00 429 GEOSS Medvode 90,40 90,90 12,79 12,99 9,00 420 GORENJSKA BANKA {vse enote) 90,00 90,90 12,34 12» 9,95 9,91 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 90,30 90,90 12,90 1290 9,10 9» HKSVkjred Medvode 09,50 90,50 12,50 1290 9,90 420 HIDA-tržnica Ljubljana 90,35 90,90 12,79 1294 9,12 420 HRAM ROŽICE Mengeš 9430 90,95 12,79 1299 9,11 9,19 lURiKA Jesenice 9420 90,90 12,79 1295 9,05 420 INVESTSkofjaLoka 00,40 90,70 12,75 1295 9,10 422 LEMA Kranj 90J0 90,90 12,80 1299 9,00 9,15 ktADA) Nova Gorica. Šempeter 045/2M20 0*3/32*377 MIK&Straüsce 90,30 91,00 12,79 1299 »9,00 422 NEPOSfŠk. Loka, Trata) 90,40 90,70 1190 1295 9,12 420 NOVA LB Kamnik. Medvode. Šk Loka 00,90 90,90 12,95 13,05 9,05 9,47 PBSrid (na vseh poŠtah) 99,40 91,00 11J0 1295 9,40 449 R06SON Mengeš 90,30 90,75 12,79 1299 9,10 9,25 3HP-Slov hran. m pos. Kranj 90& 90,70 12,75 1295 9,10 420 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 09,00 91,00 12,90 1299 9,02 9» SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 90,90 • ■ 12,94 9fi5 SLOVENIJATURIST Jesenice 9000 90,90 12,79 1295 9,04 9,12 SZKB Blag mesto Žirl 99,00 90,95 12,33 12J&7 9,63 4« SUM Kranj 211- 339 TALON^^t^TmaLŠklflka.Zj.Eahj* 90,50 90,80 12,90 1299 9,00 429 TENTOURS Domžale 99J0 90,50 12,90 1295 9,00 430 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 90,40 90,79 12,80 1297 9,14 422 UKB Šk. Loka 99,90 91,10 12,90 1295 9,00 432 '•VILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČM VEČAJ •42-496 3*0-240 714-013 53-314 9495 9472 1261 1238 9,95 429 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 1Ž, 70 tolarjev. Podatke a tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev ari nekaterih nmlalnlcab objavljamo njihove tahjfooska številke, m katerih lahko dobita podrobnejša Informacija o menjalniških tečajih. LEKARNA ADLER- AFOTHEKE MAq.pllARM. JUTTA RoSAN HAupTpUn 16 v BoRovlJAk/ FekIach Tel.: 0043F 4227-2225 VAM ŽEU VESELE BOŽIČME m. . PRAZNIKE TER ZDRAVO IM » W SREČNO riOVO LETO 2IVIIA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. ZIVIIA 1 Naklo, Cesta na Okroglo 3 PODROČJE BLAGOVNEGA PROMETA IN STORITEV, maloprodajni in gostinski sektor Prodajalne bodo v času božičnih in novoletnih praznikov obratovale takole: torek, 24.12. 96, normalni obratovalni čas .sreda, 25.12. 96, zaprte vse prodajalne, razen: SP Center Bled in SP Budinek Kranjska Gora, ki bosta odprti od 8. do 11. ure četrtek, 26. 12. 96, nedeljsko dežurne prodajalne in: SM Vič, SP Storžič, SM Radovljica od 8. do 12. ure torek, 31.12. 96, vse prodajalne so odprte do 15. ure sreda, 1.1.1997, vse prodajalne so ZAPRTE četrtek, 2.1.1997, nedeljsko dežurne prodajalne in: SM Vič, SP Storžič, SM Radovljica od 8. do 12. ure v Želimo vam vesele božične praznike ter arecüo, zdravo in uspešno novo leto 1997! s KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Pospeševanje razvoja kmetijstva v preddvorski občini Občina je spodbujala tudi pitanje govedi Preddvor • Preddvorska občina je letos za pospeševanje razvoja kmetijstva in gozdarstva namenila iz proračuna 2,5 milijona tolarjev, poleg tega pa še 1,5 milijona tolarjev namensko zbranih sredstev (odškodnine od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč) za urejanje kmetijskih zemljišč, predvsem za posek drevja in grmičevja, izkop panjev, razstre tj e vanje in odstranjevanje skal, zasipavanje grobelj, ravnanje terena in uravnavanje vodnega režima na kmetijskih zemljiščih. Na nižinskih in hribovskih kmetijah je za prvo osemenitev krav in telic prispevala 1.000 tolarjev, na višinskih kmetijah 2.000 tolarjev, za seme elitnih bikov 3.000 tolarjev in za osemenjevanje svinj polovico od osnovne cene. Nakup sena je regresirala s tremi tolarji za kilogram, nakup koruze in ječmena za krmo pa s petimi. Rejo mladih pitanih govedi od 400 kilogramov žive teže dalje je na nižinskih kmetijah spodbujala z 10 tolarji za kilogram, na hribovskih s 15 in na višinskih kmetijah z 20 tolarji za kilogram. Pri nakupu semena pšenice in ječmena je pokrila 30 odstotkov cene, pri nakupu semena koruze in trave pa 20 odstotkov. Občina je sofinancirala tudi analize vzorcev zemlje, odvoz za kmetijstvo koristnega mulja iz jezera Črnava, vzdrževanje (odvodnjavanje) gozdnih traktorskih vlak, nakup zdravil v čebelarstvu in raziskovalno nalogo z naslovom Intenziviranje kmetijske proizvodnje s krmnimi dosevki. Nekaj denarja je namenila tudi za izobraževanje: za predavanji o ovčereji ter o kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi, za strokovno ekskurzijo na kmetijsko živilski sejem v Gornjo Radgono, za enkratno denarno pomoč dijaku srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju in za izobraževanje za dopolnilno dejavnost Turizem na kmetiji. Finančno je podprla tudi kmečke igre Zveze slovenske podeželske mladine, srečanje gorenjskih kmečkih žena v Šenčurju in prednovoletno srečanje kmetov v Naklem, pomagala pa je tudi nekaterim stanovskim in strokovnim društvom. • CZ. Opozorilo pred božično novoletnimi prazniki Petarde vznemirjajo živali Ljubljana - Svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali Lea Eva Muller iz Ljubljane je pred božično novoletnimi prazniki pozvala vsa javna občila, naj opozorijo na nevarnost metanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov. V pismu javnosti je zapisala, da so poleg ljudi tej nevarnosti najbolj izpostavljene domače živali, še zlasti priklenjeni psi in brezdome mačke, in nenazadnje tudi ptice, ki imajo pozimi edino skromno zatočišče v grmovju. Tudi živina v hlevih je vznemirjena, kadar v bližini gospodarskih poslopij pokajo petarde. Zbegane in preplašene živali dostikrat ne najdejo več svojega doma ali pa vse življenje trpijo posledice. • CZ. agroles, d.o.o. export - import trgovina z lesnimi proizvodi, posek lesa Luže 18, 4212 Visoko tel./fax: 064/326-204 Poslovnim partnerjem in lastnikom gozdov se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje! Želimo vam vesele božične praznike in zdravo, uspehov polno leto 1997! uradni zastopnik Trgovina (064) 223-820 Servis (064) 241-592 električni agregati ARIMAX-> HONDA Želimo vam vesel boiil ter srečno novo teto 19971 V Gorenjski mlekarni Mleko je kakovostnejše, a zato tudi dražje Gorenjska mlekarna bo letos presegla količinske in finančne načrte. Odkupila bo nekaj manj kot 35 milijonov litrov mleka (štiri odstotke več kot lani) in ustvarila okoli 30 milijonov tolarjev dobička. Kranj - Največja gorenjska mlekarna, ki odkupuje mleko po vsej Gorenjski z izjemo Bohinja in škofjeloškega konca, se po količini odkupljenega mleka uvršča na četrto mesto v Sloveniji (pred njo so le Ljubljanske mlekarne, Mariborska mlekarna in mlekarna Celeia Arja vas), z več kot štirimi milijardami tolarjev ustvarjenega prihodka pa celo na tretjo mesto. Medtem ko je bil odkup mleka v Sloveniji v prvih desetih letošnjih mesecih za 1,6 odstotka manjši kot v enakem lanskem obdobju, je na Gorenjskem narasel. V Gorenjski mlekarni so ga do konca oktobra odkupili 29,5 milijona litrov ali 4,3 odstotka več kot lani, celoletni odkup pa se bo bržkone zelo približal številki 35 milijonov litrov in bo približno za štiri odstotke večji od lanskega. Direktorica mlekarne Ivanka Valjavec ocenjuje, da je povečanje odkupnih količin predvsem posledica dolgor- očnih pogodbenih odnosov z dobavitelji mleka, s sedmimi kmetijskimi zadrugami in z dvema farmama, in izpolnjevanja pogodbenih določil. Štiri petine mleka v ekstra razredu Dolgoročnost kupoprodajnih odnosov se izkazuje tudi v kakovosti pridelanega oz. prevzetega mleka. Kar zadeva higiensko kakovost, je bilo letos štiri petine mleka v ekstra razredu (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru) in deležno 5-odstotnega doplačila na izhodiščno ceno. Po številu somats-kih celic, ki kažejo na zdravje vimena, je bilo v ekstra razredu (do 400.000 celic v mililitru) več kot tri četrtine vsega mleka. Ob vsem tem narašča tudi vsebnost mlečne maščobe in beljakovin. Ocenjujejo, da bo letos odkupljeno mleko vsebovalo povprečno od 4 do 4,1 odstotka mlečne maščobe ih od 3,28 do 3,30 odstotka beljakovin. Še nikdar v zgodovini mlekarne pa ni Delničarji bodo dobiček dobili januarja Delničarji Gorenjske mlekarne so na torkovi skupščini sklenili, da bodo tri petine v zadrtih treh letih ustvarjenega dobička namenili za rezerve, dve petini pà ga bodo razdelili med 201 delničarja. Poslovni sistem Mercator, ki ima 43-odstotni delež, bo dobil 9,S milijona tolarjev dobička, sedem gorenjskih zadrug, ki imajo skupno 42-odstotni delež, 9,6 milijona tolarjev, notranji lastniki s IS' odstotnim deležem pa 3,4 milijona tolarjev. Med zadrugami bo Sloga dobila 2,$ milijona tolarjev, zadruga Cerklje 2,2 milijona, Sava Lesce 2,1 milijona, Naklo 1,4 milijona tolarjev.,. Delničarji bodo prejeli dobiček januarja oz. potlej, ko bodo za to izpolnjeni tehnični pogoji. Odkupni pogoji se bistveno ne bodo spremenili Kar zadeva odkupne pogoje za prihodnje leto, v mlekarni zatrjujejo, da se bistveno ne bodo spremenili O nekaterih dopolnitvah se z dobavitelji mleka ie pogajajo, vendar, za zdaj dogovora še ni. Eno od vprašanj je tudi pokrivanje stroškov prevoza mleka, ki mlekarno stane dva tolarja po litru. Direktorica Ivanka Valjavec odkupljeno mleko vsebovalo povprečno 4,12 odstotka maščob in 3,37 odstotka beljakovin, kot je bilo to novembra letos. Če je tako kakovostno mleko pohvalen dosežek govedorejcev in tudi dobra osnova za proizvodnjo kakovostnih izdelkov, pa za mlekarno pomeni višjo odkupno ceno in dražjo surovino. Mleko novembrske kakovosti ter vsebnosti beljakovin in mlečne maščobe jih je na prevzemnih mestih (zbiralnica) stalo kar 48,72 tolarja za liter. Najbolj povečali prodajo jogurtov in masla Večji odkup je narekoval tudi večjo prodajo. Iz mleka, ki so ga odkupili do sredine decembra, so naredili nekaj več kot štiri milijone litrov jogurta, pol milijona litrov smetane, 214 ton surovega masla, 1.493 ton sirov, 120 ton skute in 12,3 milijona litrov svežega mleka. Sirov so naredili za slaba dva odstotka manj, smetane pa za sedem odstotkov manj, pri vseh ostalih vrstah izdelkov pa so bile količine večje od lanskih. Surovega masla so naredili 23 odstotkov več, jogurta 19 odstotkov več, svežega mleka in skute pa približno sedem odstotkov več. 95 odstotkov mleka oz. izdelkov so prodali doma, okoli pet odstotkov pa v tujini, še zlasti na Hrvaškem. Izvoz je od 26. oktobra dalje manj spodbuden, saj so se izvozne spodbude za mleko zmanjšale s 5 na 3,50 tolarja, za mleko v izdelkih pa s 7 na 5 tolarjev za liter. Letos 30 milijonov tolarjev dobička Mlekarna bo letos ustvarila okoli 30 milijonov tolarjev dobička, ki naj bi ga po oceni vodstva mlekarne razdelili takole: del naj bi ga namenili za naložbe, del za rezerve, nekaj pa za izplačilo dividend delničarjem. Ker bodo investicijska vlaganja v prihodnjih letih močno presegla sredstva amortizacije, se bo mlekarna za tehnološko posodobitev (povečanje hladilniških zmogljivosti) in za nakup opreme, ki jo bo potrebovala za proizvodnjo novih izdelkov, morala zadolžiti. Za prihodnje leto načrtuje uvajanje novih tržno zanimivih in dohodkovno donosnejših izdelkov ter opuščanje manj donosnih, uvedbo nekaterih novih blagovnih znamk, pridobitev dovoljenj za izvoz izdelkov in povečanje tržnega deleža na (vzhodno)evropskem trgu. Ob profitni naravnanosti podjetja si uprava želi, da bi se lastniki čimprej opredelili do delitve dobička, povečevanja kapitala z dokapitalizacijo in spreminjanja lastniške sestave. Gre predvsem za vprašanji, ali bo poslovni sistem Mercator delnice prodal in ali so zadruge oz. kmetje tudi dejansko zainteresirani za dokapitalizacijo. • C. Zaplotnik Zakup kmetijskih zemljišč Najkrajša zakupna doba je deset let Novi zakon o kmetijskih zemljiščih je na novo uredil tudi zakup kmetijskih zemljišč. Zakonodajalec je pri tem upošteval dobre in slabe izkušnje s prejšnjim zakonom, zgledoval pa se je tudi po tujih vzorih. Kranj - Novi zakon določa "predmet zakupa", vsebino zakupne pogodbe in potrebne postopke, na novo uvaja dedni zakup, postavlja dobo zakupa v odvisnost od rabe kmetijskega zemljišča in nalaga, da se zakupno razmerje vknjiži v zemljiško knjigo in v zemjiški kataster. Po novem zakonu so predmet zakupa poleg kmetijskega zemljišča tudi objekti, naprave in dolgoletni nasadi, ki so na tem zemljišču. Za dedovanje zakupne pravice se uporablja splošni predpis, ob določenih pogojih (zaščitena kmetija) pa zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Zakupna pogodba mora poleg zemljiških podatkov vsebovati tudi višino zakupnine, dobo in namen zakupa ter določbo o tem, ali se zakupna pravica podeduje ali ne. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. Če zakupnina ni določena v znesku, ampak v obliki dela na lastnikovi kmetiji ali v deležu od pričakovanega pridelka oz. prihodka, je pogodba nična. Zakon določa za posamezno rabo zemljišč najkrajšo možno zakupno dobo. Za zemljišča, na katerih naj bi zakupnik uredil sadovnjak, vinograd ali hmeljišče, zakupna doba ne sme biti krajša od 25 let, za zemljišča z nasadi hitrorastočih listavcev ne krajša od 15 let, za ostala zemljišča pa ne krajša od deset let. Zakupna doba je lahko tudi krajša, če zakupnik ne more skleniti pogodbe za zakonsko določeni čas, če je vložena denacionalizacijska zahteva za vrnitev zemljišča v naravi in v primerih, ko lastnik daje zemljišče v zakup nekomu, ki se po zakonu ne šteje za kmeta. Zakupna doba je lahko krajša, kadar so za to posebni razlogi (odhod k vojakom ali na začasno delo v tujino, bolezen itd.), vendar pa to ne sme trajati več kot dve leti. Lastnik zemljišča lahko odstopi od zakupne pogodbe, če zakupnik ne rabi zemljišča kot dober gospo-jjar, če ga obdeluje v nasprotju s ' sklenjeno pogodbo in če v nasprotju s pogodbo daje zemljišče v podzakup. Za sklenitev zakupnega razmerja velja smiselno enak postopek kot pri prodaji oz. nakupu kmetijskih zemljišč. • CZ. Drugo januarsko nedeljo Spoznavno srečanje kmetic Bled - Članice Društva žena in deklet na vasi občine Bled in Društva žensk Dežele občine Radovljica se bodo drugo nedeljo v novem letu (12. januarja) zbrale ob pol dveh popoldne vgostiiču Zvon na Brezjah na spoznavnem srečanju. Poleg pogostitve bo tudi zanimiv program, ki pa za zdaj ostaja Še skrivnost. Udeleženke bodo za srečanje prispevale po 1.000 tolarjev, prijave pa sprejemajo do 8. januarja blejska enota kmetijske svetovalne službe (741-800) ter predsednici obeh društev - Nuša Bernard (738-229) in Silva Frčej (725-456). Če bo sneg, bodo z Gorij organizirali prevoz z avtobusom, ki se bo potlej ustavil še na Bledu, v Radovljici m Podvinu. • CZ. t Torek, 24. decembra 1996 ČESTITKE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS ÏOT0 EURO FOTO D.O.O. Ljubljanska c. 1A, 4000 KRANJ tel./iax: 386 (0) 64 221-688 TRGOVINE: kolo bohnai Ljubljanska la, Kranj NAMA Šk. Loka, Kapucinski trg Želi/o vsem svojim kupcem vesele božične tn novoletne praznike in da bi v novem letu skozi okence vašega aparata zabeležili samo lepe trenutke. (M Agromehanika *^>-~4é GP 4001 Kranj- Hrastje52/a Tudi v prihajajočem letu vas vabimo na ugodne nakupe v naš BLAQOVNO - SERVISNI CENTER v HRASTJU. Cenjeni poslovni partnerji in uporabniki telekomunikaciji storitev! / Želimo Vam vesele mm $ božična r> praznike - ter obilo sreče, zdravja, osebnega za in poslovnih uspeh« v novem [ Ob iztel se vam za vaši z namitl k nadalj ffljujc Mé s vab IU so v prihajajočem l< ■i Telekom^) Slovenije PE Kranj Življenje lahko razumemo samo za nazaj, živeti pa ga je treba naprej. (Soren Kierkegaard) kekíivu£niipoj\ n ■ mmmmm > ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ želi vsem svojim zavarovancem, podjetjem in občanom vesele božične praznike ter srečno in poslovno - uspešno leto 1997. Letos del sredstev za voščila namenjamo izgradnji pediatrične klinike. Ker življenje potrebuje varnost • Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in miren božič vam UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE tel.: 0Ó1/722-104, fax: 714-773 UPRAVNA ENOTA JESENICE Cesta m. tità 78 4270 JESENICE tel.: 064/81-052, fax: 85-039 vosctmo. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA Glavni trg 24 1240 KAMNIK tel: 061/831-283, fax: 817-689 UPRAVNA ENOT KRANTJ Slovenski trg r 4000 KRANJ tel.: 064/373-200, fax: 373-205 UPRAVNA EN0TA^4 RADOYLJICA Gorenjska c. 18 4240 RADOVLJICA tel.: 064/714-222, fax: 714-377 UPRAVNA ENOTA ŠKOF Ji LOKA Poljanska c. 2 4220 ŠKOFJA LOKA te!.: 064/624-160, fax: 624-423 UPRAVNA ENOTA TRŽIČ Trg svobode 18 4290 TRŽIČ tel.: 064/53-051, fax: 53-094 UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED avtollne SNS OBČINSKI ODBOR KRANJ ŽELI VSEM SIMPATIZERJEM IN ČLANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997 OBČINSKI ODBOR KRANJ Avtoline POOBLAŠČENI PRODAJALEC 4000 KRANJ, Bleiweisova 10 tel.: 064/215-563, 064/211-553 servis: 224-244 trgovina in servis d.o.o. Prodajalna Kranj, Bleiweisova 10 PRODAJA VOZIL • REZERVNI DELI DODATNA OPREMA • SERVISIRANJE VELIKA IZBIRA VOZIL Prijeme božične praznike ter .srečno in %&vno vsžnjo v # letu 19^ v v VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1997 vam želi podjetje N0V0IEN0 BOŽIČNI POPUST * K ran j *Jesenice * Radovljica *Gorenja vas * * Škof j a Loka *BTC Ljubljana^ UMTEGRAJ^ OBVESTILO Obveščamo uporabnike naših avtobusnih storitev, da bodo od 1.1.1997 dalje v veljavi nove cene avtobusnih prevozov po naslednji tarifni lestvici: kilometri 0-5 6 -10 11 -15 16 - 20 21 -25 26-30 31 -35 36 - 40 41 -45 46 - 50 51 - 55 56 - 60 61 - 65 66-70 71 - 75 SIT 150,00 180,00 210,00 240,00 280,00 340,00 390,00 460,00 520,00 560,00 590,00 650,00 700,00 730,00 780,00 kilometri SIT 76- 80 820,00 81 - 85 860,00 86 - 90 910,00 91 - 85 980,00 96- 100 1.020,00 101 - 105 1.070,00 106 - 110 1.100,00 111 - 115 1.170,00 116 - 120 1.210,00 121 - 125 1.260,00 126 - 130 1.290,00 131 - 135 1.320,00 136 - 140 1.360,00 141 - 145 1.410,00 146 - 150 1.470,00 Vsem uporabnikom naših prevoznih storitev želimo vesele božične praznike in veliko zdravja in sreče v letu 1970. Kolektiv INTEGRAL TRŽIČ ETP ETP Elektro center Koroška cesta 53 c 4000 Kranj tel.: 226 658 fax: 226 659 Prepričani smo, da boste- v krogu svojih domačih in prijateljev kar najlepše preživeli božične praznike, zato se Vam pridružujemo z najlepšimi željami in Vam želimo obilo sreče in osebnih uspehov v novem letu. Veseli bomo, če lahko tudi mi prispevamo svoj delež k prijetnejšemu prazničnemu razpoloženju, zato smo Vam pripravili Novoletni popust bele tehnike Zanussi in Electrolux ter nekaterih modelov televizorjev, videorekorderjev in glasbenih stolpov. Gostilna s prenočišči Na klancu v Medvodah Gorenjska cesta 13, Janez Mahne s.p. Vsem gostom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. VSEM POSLOVNIM PAPTNEPJEM, PP1JATEUEM IN ZNANCEM, VESELE BOŽIČNE PPAZNIRE IN SPEČNO NOVO LETO 1997 želi Izdelovanje in dodelava tiskovin TADEJ TRELC, s.p. Golniška 91, Kranj J'l Iz hotelov T\. GOLF in PARK Rïi F D na Bledu ***** vas vabimo VABILO NA SILVESTROVANJE i na silvestrovanjema/V/ *J$Xf ^ v naše lokale: ^ é ^ KAZINO V hotelu PARK: - igra ansambel MÚSIC BOX cena rezervacije 7.000 SIT BRASSERIE V hotelu GOLF: - Igra MIHA KRALJ cena rezervacije 13.500 RESTAVRACIJO hotela PARK: - Igra ansambel ARROW cena rezervacije 13.000 SIT TAVERNO hotela GOLF: - Igra ansambel OBZORJA cena rezervacije 13.500 SIT V ceno rezervacije je vključena slavnostna večerja v Kazini In hladno topli bife v vseh ostalih lokalih ter seveda novoletno darilo. REZERVACIJE SPREJEMATA: Recepcija hotela Golf: 064 79 20 Recepcija hotela Park: 064 79 30 DOBRODOŠLII Vesele božične praznil^ ter srečno, zdravo in uspešno novo teto 1997! (električne ključavnice) EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV VARNOSTNI SISTEMI BRUŠENJE - GRAVIRANJE UJlNKl HflUS & RADIK0VIC podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino ZASTOPSTVO "HU^^L d.o.o. Kranj IN SERVIS Ob izteku leta se vsem ^ X cenjenim kupcem in poslovnim \ ^ partnerjem zahvaljujemo za zaupanje, obenem pa želimo vesele božične praznike, v novem letu pa varne dni z zaščito firme RADIK0VIC POSLOVALNICA ZA TRGOVINO: GLOBUS tel.: 064/222-796 POSLOVALNICA KEBETOVA 8 tel., fax: 064/224-103 222-518 ALLAKUKEGTAARMEK-LLU 1997"* 200.000 lastnikom "eskimk", cenjenim delničarjem,.spoštovanim poslovnim partnerjem in dragim prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje ter jim želimo mirno, ustvarjalno in varno novo leto. * "Srečno novo leto" v jeziku eskimskega plemena Yupik Sava d.d., Gumarska in kemična industrija MtNHMMMMNMMMtfflflMMNMtt mesarstvo Anton Čadež PRODAJALNA Jezerska cesta 3 4000 Kranj tel.: 064/242 166 PREDELAVA: Visoko 7g 4212 Visoko tel.: 064/431 032 fax: 064/431 712 PRODAJALNA Koroška cesta 26 4000 Kranj tel.: 064/211 681 VSEM NAŠIM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V LETU 1997 PA OBILO ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE llllllllilllllllllllllllllltlllltlllllllllllillllllllllllilll 3jR Lo KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. KRANJ, Šuceva 27 Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1997! Medi Sun medicinski in ortopedski pripomočki V pričakovanju Miklavževih, božičnih in novoletnih praznikov obdarite svoje najbližnje z lepimi in praktičnimi darili. V Medisanu na Zlatem polju vam bodo svetovali in pomagali pri izbiri: • kozmodiska • masažnih kadi • akustimulatorja • antirevmatičnega perila iz angora volne • toplotnih izdelkov iz merimo volne • merilcev krvnega tlaka • kozmetičnih in drogerijskih izdelkov I>*iir11o vo/m tudi i-« nrkii-oiiri€>r mav* «aw vroča našo frijatnosl ČESTITAMO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVENEQA REFERENDUMA IN VAM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE Trdno potrjeno zaupanje naših Idientov Za letom dragocenih izkušenj in utrjenega medsebojnega sodelovanja prihaja leto novih skupnih priložnosti. Vsakemu izmed naših 9250 klientov pripravimo ponudbo po meri. Samo tokrat je naše sporočilo za vse enako: Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto! < BANKAZ OSEBNIM PEČATOM RS.: Poslovnim partnerjem in bralcem Gorenjskega glasa želimo srečno tudi v imenu naših ustanoviteljev, uglednih podjetij iz slovenske kemijske industrije. KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke, brušenje in oprema za hokej Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d.. V Kazini blejskega hotela Park smo v petek zvečer podelili pokale najboljšim gorenjskim športnikom Z DOBRIMI ŽELJAMI V NOVO ŠPORTNO LETO Najboljši gorenjski športnice in športniki niso le najboljši na Gorenjskem, ampak tudi med najboljšimi v Sloveniji, v Evropi in na svetu: Andreja Grašič, Primož Peterka, četverec brez krmarja VK Bled in vaterpolisti VK Triglav Kranj Bled, 20. decembra - Zadnji dnevi v letu so navadno tisti, ko se ozremo nazaj in pogledamo, kaj je bilo narejeno dobro in kaj slabo, v čem smo uspeli in kaj nam ni šlo najbolje od rok. Slabe stvari je najbolje čimprej pozabiti ali jih spremeniti v dobre, prav pa je, da si zapomnimo dobre stvari. In iztekajoče se športno leto je za nas Gorenjce in naše športnike gotovo eno tistih, ki se ga bomo radi spominjali. Najraje pa se ga bodo spominjali tisti, ki so dosegli največje uspehe in smo jih gorenjski športni novinarji izbrali za "Gorenjske športnike leta 1996." Tako smo gorenjski športni novinarji in dopisniki s posebnimi glasovnicami že v začetku decembra odločili, da so nam v ženski konkurenci največ pomenili uspehi in preboj v svetovni vrh naše biatlonke Andreje Grašič iz Križev, ki smo ji v petek izročili pokal kot najboljši športnici leta 1996 na Gorenjskem. Simpatična Andreja, ki je to zimo sicer pričakala poškodovana, pa je ob prejemu pokala najboljše športnice povedala to, kar smo najtežje pričakovali: "Preživela sem štiri tedne'na Pokljuki in tam trenirala, sedaj pa se počasi pri-Pravljam, da bom začela tudi tekmovati. Najprej potrebujem nekaj preglednih tekem, nato pa bi se rada uspešno vrnila v svetovni pokal." Uspešno pa je novo tekmovalno sezono pre-j Š n i i teden začela tudi plavalka Alenka ^ Kejžar, ki smo ji Denis Zvegelj je spre Prisodili drugo direktorja Gorenjskega Društvo športnih novinarjev Slovenije bo letošnjo prireditev Športnik Slovenije '96 organiziralo 26. decembra ob 18.30 uri v Festivalni dvorani v Ljubljani. Prireditev si bo v neposrednem prenosu moč ogledati tudi po TV Slovenija. pokal in čestitke »a Marka Valjavca. Priznanja za uspehe je dobilo tudi kar 58 športnikov in 12 ekip iz radovljiške, bohinjske in blejske občine. Med njimi tudi HK Sportina, za katerega je plaketo prejel Toni Ušlcr. Najboljše športnice Gorenjske: biatlonka Andreja Grašič, plavalka Alenka Kejžar in športna plezalka Martina Čufar. mesto med gorenjskimi športnicami za letošnje leto. Tudi Alenka je povedala, da se od svojih uspešnih nastopov in lovljenja novih rekordov še zdaleč ne misli posloviti in da se že pripravlja na nove zahtevne nastope doma in v tujini. Doma in v tujini pa je bila v iztekajočem se letu uspešna tudi naša najboljša športna plezalka Martina Cufar, ki smo ji prisodili tretje mesto med najboljšimi gorenjskimi športnicami leta 1996. Martina, ki je sezono zaključila s poškodbo na smučarskem teku, pa je ob čestitkah povedala, si tako kot vsi športniki želi, da bi bilo v sem spet doma. Seveda tudi v prihodnje veslanja ne nameravam opustiti in upam, da bom lahko uspešno in v novem letu še bolj srečno nastopal v četvercu." Denis je tudi povedal, da namerava nadaljevati študij in vpisati magisterij v Cambrid-gu (morda ga bomo že kmalu videli tudi v slovitem obračunu čolnov Oxforda in Cambrid-ga?!). Veslači so bili torej ob prevzemu pokala v "nepopolni" zasedbi, zato pa so v "popolni" zasedbi po pokal prišli vaterpolisti Triglava, najboljša ekipa v igrah za letošnje leto na Gorenjskem. "Z uvrstitvijo med Krištof Štromajer, kapetan ekipe vaterpolistov Triglava je v pogovoru povedal, da bodo Kranjčani kmalu pomembna evropska vaterpolska ekipa. Ja 25-leino delo v športu je bil posebne plakete deležen tudi 'aiiez Šolar, dolgoletni vodja Športne zveze Radovljica. Izročil "Mu jo je župan občine Bled Vinko Gole. novem letu čimmani poškodb in čimveč dobrih rezultatov. Pri izboru najboljših gorenjskih športnikov novinarji nismo imeli težav, saj so se z uspehi v minulem letu izkazali mnogi, več težav pa je bilo, ko smo jih povabili na petkovo zaključno prireditev. Prvi v točkovanju, skakalec Primož Peterka, je bil namreč na kondicijskih pripravah na Rogli, veslač Iztok Cop je bil na regati v Egiptu, balinar Uroš Vehar pa je nastopal na božično novoletnem turnirju v Zagrebu. Tudi večji del četverca brez krmarja VK Bled, ki smo mu namenili naslov najboljše ekipe v individualnih športih, je bil v petek v Egiptu. Po pokal pa je prišel Denis Zvegelj. Denis je v začetku prejšnjega tedna namreč pripotoval iz Amerike, kjer je uspešno končal študij strojništva in tako z ostalimi blejskimi veslači ni mogel odpotovati v Egipt. Ob prevzemu pokala pa je dejal: "Kljub temu da sem "zamudil" letalo za Egipt, mi ni preveč hudo, kajti vesel sem, da šestnajst najboljših ekip smo v letošnjem letu začeli uresničevati načrt, ki smo ga v klubu poimenovali projekt Triglav 2001in pomeni, da želimo med najboljše ekipe v Evropi. Poleg tega želimo uspešno nastopiti v reprezentanci, " je dejal kapetan ekipe vaterpolistov Triglava Krištof Štromajer. Seveda pa večer ni bil namenjeni le najboljšim na Gorenjskem, ampak je priznanja za uspešne nastope dobilo tudi kar 58 športikov občin Bled, Bohinj in Radovljica. V imenu občine Radovljica jim jih je podelil tajnik Jože Rebec, v imenu občine bohinj župan Franc Kramar, v imenu občine Bled pa župan Vinko Gole. Ta je v slovesnem nagovoru in čestitki športnikom tudi poudaril, da je občina Bled, najbolj športna občina v Sloveniji. Zato nam ni bilo žal, da smo letos ob razglasitvi najboljših športnikov Gorenjske gostovali prav na Bledu. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl SMUČARSKI SKOKI Alpski pokal v skokih in nordijski kombinaciji LEPI REZULTATI NAŠIH Planica, 21. decembra - V Planici je Sk Triglav iz Kranja organiziral prvo tekmovanje za Alpski pokal v skekih in nordijski kombinaciji za mladince in mlajše člane. Tekaški del prireditve so organizirali smučarski delavci Športnega društva Planica, pri organizaciji so sodelovali še delavci Planiškega komiteja. V zelo težkih razmerah v petek, ko Je bil uradni trening (ves dan je deževalo) so smučarski delavci Triglava iz Kranja odlično pripravili skakalnico, za kar so bili pohvaljeni predvsem od predsednika svetovnega pokala Pavla Ganzenhuberja, ki je dejal, da je bila izvedba tekmovanja na zelo visoki ravni. Upa, da bodo tudi marčevski poleti organizirani podobno. To pa zato, ker bo na finalu svetovnega pokala v Planici v vlogi tehničnega delegata. Tekmovanja se je udeležilo kar 146 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Italije, Francije, Nemčije, Nizozemske in Slovenije, ki je jo je zastopalo kar 38 tekmovalcev. Skoki so se odvijali na 92-metrski skakalnici, teki pa na 10 km na progah proti Tamarju. Največ uspeha so imeli Avstrijci, tudi naši so imeli zelo lepe uvrstitve. Organizatorji so bili zelo veseli uspehov mladih skakalcev kluba prireditelja. Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegel Roman Perko iz Trifix Tržiča, ki je bil drugi. Točke Alpskega pokala je osvojilo 12 slovenskih tekmovalcev. Glavna pokrovitelja tekmovanja sta bila SKB banka, d.d. in Mestna občina Kranj. Sopokrovitelji pa so bili Polvcom Stanonik Iztok s.p. Poljane, Kmetijska zadruga Krško, Mesarija Sodnik, Dana Mirna, Hotel Špik, Iskra ERO, Pivovarna Union, Pivovarna Lowenbrau iz Muenchna, ETO Kranj, Avtotehna Ljubljana - zastopstvo Canon, Emona Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Fructal Ajdovščina, Droga Portorož, Vinoteka Ljubljanski sejem itd. Rezultati: solo mladinci do 18 let 1. Loitzl 2161,86 in 92 m, 2. Eigentler (oba Aut) 214 trn 88,5 in 87,5 m, 3. Blaž Vrhovnik (Slo) 211 t, 83,5 in 93 m, 6. Gašper Čavlovič, 7. Grega Lang, 8. Robert Janežič, 11. Blaž Bilban, 14. Bine Norčič, 17. Miha Rihtar, 20. Samo Lazar, 23. Primož Delavec, 24. Milan Živic, 28. Marko Zorko (vsi Sloji; nordijska kombinacija: mladinci do 18 let: 1. Andi Hartman (Švica), 5. Marko Šimic, 15. Jure Kosmač, 25. Aljoša Zelnik (vsi Slo); člani do 20 let: 1. Grillhosl (Nemčija), 2. Roman Perko, 3. Igor Cuznar, 10. Gorazd Robnik, 14. Peter Čeh (vsi Slo). • J. Bešter KOŠARKA PO PODALJŠKU ZMAGA TRIGLAVU Krani, Škofja Loka, 22. decembra - Konec tedna so košarkarji nadaljeval? z ligaškimi nastopi. V X. kolu v A2 ligi je bil v Kranju gorenski derbi med ekipama Triglava in Gradbinca iz Radovljice. Radovljičam* so* bili boljši na začetku, nato pa so se zbrali in bolje zaigrali Triglavani in rezultat po rednem delu tekme, je bil izenačen 74:74 V podaljšku je bila sreča na strani domačinov, ki so zmagali s košem razlike. Končni rezultat je bil tako 91:90. Ekipa Triglava je trenutno na osmem mestu, Gradbinec Radovljica pa na desetem. V soboto ob 19. uri v športni dvorani Gimnazije Jesenice ekipa Gradbinca gosti Zagorje, Triglav pa gostuje pri Kemoplastu Šentjur. Ekipa Loka kave je gostovala v Litiji pri Litusu in zanesljivo zmagala 71:96 (27:51). Ločani so tako še naprej na vrhu letvice A2 fige, v soboto ob 18.30 uri pa v domači dvorani na Podnu gostijo zadnjeuvrščeno ekipo Slivnice. • V.S. MALO SREČE ZA NAŠE EKIPE Bled, Jesenice, 24. decembra • Od četrtka do nedelje so hokejisti odigrali dva kroga Alpske lige. V četrtek je bil na Bledu derbi med ekipo Sportine in Olimpijo Hertz. Po lepi in zanimivi igri je bil na koncu rezultat izenačen 3:3 (2:1, 1:2, 0:0), delitev točk pa je bila tudi najpravičnejša. Žal pa so imeli manj športne sreče Jeseničani, ki so v četrtek gostili moštvo Beljaka. Po vodstvu 2:0 v prvi tretjini so nato povsem popustili in Beljačani so povedli 3:4. Ker v zadnjem delu srečanja ni bilo golov, je bil končni izid 3:4 za Beljak. V nedeljo je Olimpija Hertz gostila Milano in izgubila 3:4 (2:1, 1:1, 0:2), Sportina' pa je gostovala pri KAC - ju in izgubila 6:2. Včerajšnje tekme med Milanom in Sportino do zaključka naše redakcije še ni bilo konec. Na lestvici Alpske lige še naprej vodi Feldkirch, Olimpija Hertz je četrta, Acroni Jesenice pete, Sportina pa deseta. • V.S. ŠPORTNA MESEČNA REVIJA za vroča dogajanja na ledu Izšla je nova, 19. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: Intervju: David Haas (Olimpija Hertz): "V Sloveniji ostajam tudi naslednjo sezono!" V Elitni Alpski ligi igrajo slovenski klubi pomembno vlogo Na polfinalnem turnirju Pokala evropskih prvakov Olimpija Hertz osvojila srca Rusov Portreti igralcev: Rajko Vnuk, Sergej Stolbun Novoletno darilo revije Hokej: poster koledar za leto 1997 Pohitite, revija HOKEJ vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! NOGOMET KEGLJANJE NA LEDU ZUPANČIČ TRENER TRIGLAVA ZMAGA EKIPE GRADBINEC Kranj, decembra - Na prvi seji novega izvršnega odbora kranjskega nogometnega kluba so člani izbrali novega predsednika kluba. To je Jože Likozar, nekdanji nogometaš in aktivni sodnik, zdaj pa predsednik Sveta staršev kluba. Podpredsednik kluba je najstarejši član IO dr. Marjan Česen, tudi nekdanji igralec prvega moštva Triglava. Klub ima tudi novega (starega) direktorja Mirana Šubica. Ob nastopu prvega odbora pa je člansko moštvo prevzel nov trener Janez Zupančič, sicer višji nogometni trener in dolgoletni igralec, ki je do sedaj vodil strokovno delo mladih pri SCT Olimpiji v Ljubljani. Janez Zupančič živi na Miljah pri Kranju in je bil v preteklosti že trener Triglava in tudi nakla, aktiven pa je tudi v reprezentancah Slovenije. Dosedanjemu trenerju Darku Stenovcu bodo v klubu ponudili sodelovanje, saj do zamenjave ni prišlo zaradi nezadovljstva ampak zaradi izboljšanja strokovnega dela in realizacije cilja do leta 2000: dobiti v gorenjski prestolnici profesionalno ekipo. Za ta cilj pa si pri Triglavu Creini v prihodnje želijo tudi nekaj igralskih okrepitev. • V.S. PODARIM DOBIM REZULTATI 13. december Porsche Slovenija Volkswagen Passat osebni računalnik Pentium 415109 310684 525449 475132 278739 Iskra Commerce Trgovina lOxW Iskra 2l-Twin 442664 417242 518536 589755 513294 440606 118804 014917 293289 590998 PODARIM DOBIM 10x100.000,00 SIT S19988 519003 088025 363219 369561 148875 146304 380185 138871 050950 0UH Športna loterija d d Cigaletova 15, Ljubljana Tel.:061 133 9.1 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 13.2.1997. ŠAH VODI EKIPA SAVE Kranj, 20. decembra • Odigran je bil peti krog občinske šahovske lige, v kateri nastopa devet ekip. Vodi Sava z 18 točkami in 28,5 zmag pred ekipo Stari Mayr s 17 točkami in 29,5 zmag. Tretji je Iskrae-meco s 14 točkami in 25,5 zmag. Pari šestega kroga se bodo igrlai 24.1.1997 ob 18. uri: Stari Mavr : Iskraemeco, Sava : Vodovodni stolp, Bitnje : Center, Gumar: Aaergas, Primsko-vo je prosto. • L. Grobelšek Jesenice, 22. decembra - Tudi v tretjem krogu ekipnega državnega prvenstva v kegljanju na ledu v Mariboru je bila ekipa Gradbinca Jesenic najboljša in tako prepričljivo osvojila naslov državnega prvaka pred lanskoletnimi zmagovalci - ekipo Kompas Bled. Ekipa Gradbinca je nastopila v postavi: Milan Radanič, Borut Berčic, Stane Mlekuz, Franc Kralj in Ivan Rebernik. V treh kolih letošnjega državnega prvenstva na Jesenicah, na Bledu in v Mariboru je sodelovalo 13 ekip, največ jih je bilo moških članskih, nastopile pa sta tudi po dve elcipi članic in mladincev. REZULTATI: člani: 1. Gradbinec Jesenice 47 točk, 2. Kompas Bled 32,3. Pizzerija Venezia Jesenice 32,4. pekarna Kruhek Rateče 27, 5. otok Bled 22; članice: 1. Bled - Dame 6 točk, 2. Ledenko -Dame 0; mladinci: 1. Ledenko 6, 2. Jesenice 0. • J. Rabič UMETNOSTNO DRSANJE POHVALNE BESEDE ZA DRSALNI KLUB JESENICE Jesenice, 19. decembra - Letošnja slavnostna seja ob 5-letnici Zveze drsalnih športov Slovenije je bila na Jesenicah, pomembnem centru umetnostnega drsanja v državi. Predsednica Zveze Tjasa Andree - Prosenc je med drugim poudarila, da so vsi štirje slovenski klubi v tehjetih dosegli opazen napredek, vse bolj opazni pa so tudi nastopi slovenskih umetnostnih drsalcev v mednarodnem merilu. Jeseniški klub je med drugim vsako leto uspešen prireditelj Pokala Triglav z udeležbo mladih drsalcev iz več kot 20 držav. Za naslednjega, ki bo od 2. do 6. aprila prihodnje leto, že sedaj v svetu vlada zanimanje. V predsedstvu Zvez drsalnih športov Slovenije uspešno sodeluje tudi več predstavnikov Drsalnega kluba Jesenice in sicer je Jože Zidar podpredsednik, Branka Stojanovič in Vinko Otovic pa sta člana predsedstva. • J. Rabič OSNOVNOŠOLCI TEKMOVALI V CERKLJAH Cerklje, 21. decembra - Na Osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah je bilo v soboto šahovsko prvenstvo osnovnih šol občine Kranj z okolico (Naklo, Cerklje, Preddvor in Šenčur). Ekipe so se pomerile v starostnih kategorijah do 12 in do 15 let med fanti in dekleti. Skupaj je nastopilo več kot 80 igralcev in igralk. Pri fantih do 15 let so bili najboljši dvakratni državni prvaki: OŠ Lucijana Seljaka iz Stražišča v postavi: Aleš Zaletelj, Marko Gašperšič in Vesna Panič, pri fantih do 12 let so prav vse partije zmagali učenci 1. ekipe OŠ Jakoba Aljaža v Kranju v postavi: Milan Pavlčica, Marko Pavlica, Boštjan Pire in Matic Justin. Pri dekletih do 15 let je bila prijavljena le ekipa OŠ Matija Čop iz Kranja. V fantovski konkurenci so zasedle 6. mesto. Med dekleti do 12 let pa so zmagale učenke OŠ Jakoba Aljaža Kranj v postavi: Nela Bešič, Marjana Šmitran in Ivana Stojkovič. Po prve tri ekipe so se uvrstile na prvenstvo Gorenjske. Določen pa je že tudi termin posamičnega prvenstva. Le-to do na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju 11. januarja. A. Drinovec Po vrnitvi iz Amerike vse boljši rezultati 20 letne Kranjčanke REKORDERKA TANJA BLATNIK Kranj, decembra - Na mednarodnem tekmovanju v Celju pred slabim mesecem je dvajsetletna Kranjčanka Tanja Blatnik, ki po vrnitvi iz Združenih držav Amerike uspešno nastopa za plavalni klub Radovljica Park hotel Bled, dosegla absolutni rekord na 400 m prosto s časom 4:18,72. Tako je Tanja popravil kar za 61 stotink sekunde stari rekord Tanje Drezgič. Z rekordi pa je nadaljevala že teden dni kasneje na šprinterskem tekmovanju v Ljubljani, ko je s štafeto svojega kluba dosegla absolutni rekord v disciplini 4 x 100 m mešano s časom 2:01,23 in v štafeti 4 x 50 m prosto s časom 1:49,22. Letošnjo sezono si začela rekordno, kako ti je le to uspelo? "Že na začetku sezone sva se s trenerjem dogovorila, da bova spremenila način treninga. Po vrnitvi iz Amerike sem trenirala le krajše discipline 200 m prosto in 200 m hrbtno. V tej novi sezoni sva se odločila, da začnem trenirati tudi daljše discipline, kot so 400 in 800 m prosto, kar pa je tudi odlično uspelo in je bilo videti tudi na prvi tekmi v letošnji sezoni." Je bilo kaj treme pred skokom v disciplini 400 m prosto v Celju, kjer je tudi padel novi rekord pod 4:19 in ali je bilo to po planu? "Skoraj bi rekla, da nobene, kajti prepričana sem bila, da lahko odplavam ta rezultat okoli 4:19, ali pa celo nekoliko bolje, da bom odplavala dobro to disciplino, sem vedela že po nastopu v disciplini 200 m proto, kjer sem dosegla dober čas 2:03. Prav to mi je veliko prepričanje, da lahko v disciplini 400 m prosto odplavam v dobrem času 4:19, da pa sem šla še bolje. Moram priznati, da je to bilo tudi v planu." Pred teboj je sedaj v sezoni 1996-97 veliko število tekem tako v svetovnem pokalu kot v domačem klubskem tekmovan- Tanja Blatnik v družbi trenerja Cirila Globočnika in klubske prijateljice Nataše Kejzar ju, kaj pa bo z reprezentančimi nastopi? "Klubskih tekmovanj bo zelo veliko in bo sezona zelo naporna. Moji reprezentančni nastopi pa so zelo vprašljivi. Po vrnitvi iz Amerike, kjer sem nekoliko slabše trenirala, v pretekli sezoni nisem dosegala rezultatov, ki bi me rangirah v reprezentanco. S tem letošnjim začetkom, ko sem dosegla rekord, pa menim, da sem preskočila nekaj mest med tistimi, ki smo na listi čakanja za reprezentanco, kako bo, pa bomo pač videli." Si pridna študentka, dobra tekmovalka, vse to pa vzame veliko časa, kako uskladiš vse to? "Poskušala bom vse to dobro uskladiti, kar pa bo izredno težko, kajti tekmovanj bo veliko. Jasno je, da bom študirala naprej. Vse to sem do sedaj zmogla in vem. da bom zmogla tudi v naprej. Čas sem znala do sedaj dobro razporediti in upam, da ga bom tudi v naprej, čeprav bo zaradi velikega števila tekmovanj to zelo težko." V naslednjem letu je evropsko prvenstvo v Barceloni. Ah je kaj možnosti, da vidiš katalonsko prestolnico? "Barcelono sem že videla, a bi jo vseeno rada še enkrat. Letošnjo sezono sem začela odločno, rezultati bodo še boljši, nehati ne mislim. Moj osebni rekord mi daje tudi moči, da te čase, ki sem jih dosegla še izboljšujem, saj je veliko lažje tud plavati, ko imaš v "žepu" absolutni rekored, vem, da se bodo rezultati ponovili in celo izboljšali. V letošnjem letu bom poskušala popraviti tudi rekord na 800 m prosto, ki je 8:53, na 400 m prosto bom osebni rekord Še popravila. Plavala sem tudi dobro krajše discipline 200, 100 in 50 m prosto, kar govorijo o moji dobri pripravljenosti." Kako skromna pa je ta plavalka, ki je postavila novi absolutni rekord v disciplini 400 m prosto, pa pove podatek, da se ni niti zapomnila najbolj točno, kakšen čas je to. Seveda, za kaj pa. Pred njo so še tekmovanja, na katerih bo znamko 4:18,72 še popravila, in v spominu ji bo ostal le tisti, ki bo zadnji." • J. Marinček ODBOJKA MINOLTA BLED NADALJUJE PRVENSTVO V1B. DOL Bled, 22. decembra • Odbojkarji Minolte Bled so po skoraj dveh urah izgubili dokaj izenačeno tekmo s Fužinarjem z 0:3 (-13, -15, -6) in se tako zaradi slabšega količnika v nizih od novomeške Krke selijo v 1B. DOL. Blejci, ki so že med tednom prejel sklep tekmovalne komisije OZS, ki je vso krivdo za prekinjeno pokalno tekmo v Šoštanju naprtila njim, so morali tekmo s Fužinarjem za obstanek dobiti. Pritisk pa je bil očitno prevelik, saj so prav ključni igralci v odločilnih trenutkih delovali preveč nervozno, da bi si odbojkarji Minolte Bled zagotovili obstanek v najvišji ligi. Tako bodo v drugem delu državnega prvenstva v 1A. DOL nastopile samo odbojkarice Špecerije Bled, ki so bile ta krog proste. V 1B. DOL je ekipa Termo Lubnik zaključila prvi del z zmago nad Žužemberkom s 3 : 0 (7,10, 2) in s sedmimi zmagami in sedmimi porazi na koncu zasedla solidno 5. mesto. Slabše je šlo drugemu gorenjskemu predstavniku Žirovnici, ki je tudi tokrat izgubila doma z Granit Preskrbo z 0 : 3 (-11, -11, -5). Odbojkarji Žirovnice so s štirimi točkami na 7. mestu. V moški konkurenci 2. DOL so odbojkarji Astec Triglava izgubili na Brezovici s 3 : 1, mladi Blejci pa so bili prosti. Po jesenskem delu je v vodstvu Kan Kovinar z 18 točkami, Kranjčani so sedmi z 8 točkami, Bled II pa je na 11. mestu s štirimi. V ženski konkurenci obema gorenjskima predstavnikoma ne gre ravno najboljše - tudi tokrat sta oba izgubila. Šenčur : Meltal Branik 1 : 3, Bled II : Ruše 0 : 3. Jesenski prvak je ekipa Kajuh Šoštanj, ki ima enako število točk (20) kor drugouvrščena ekipa Gostilna Štorman Šempeter. Šenčur je na 9. mestu (4 t), Blejke pa so na 12. mestu brez točk. V moški konkurenci 3. DOL zahod je Bohinj premagal Logatec s 3 :1, Termo Lubnik II pa Gimn. Šiško s 3 : 0. V vodstvu je ekipa Bovca (18 t.) pred Termo Lubnikom II (16), Plamen je sedmi z osmimi točkami, Bohinj pa 10 s šestimi. V ženski konkurenci je Bohinj brez težav premagal TPV Novo mesto II, odbojkarice Mehanizmov Krope pa so svojo ekmp odigrale že prej. Jesenski prvak je ekipa Kemiplas II, ki ima dve točki prednosti pred Menanizmi Kropa in štiri več kot ekipa Bohinja. , Prvenstvo v 1 A. in 1B. DOL se nadaljuje že v sredo, 8. januarja, drugo in tretjeligaši pa nadaljujejo s svojim delovanjem prvega februarja. • B. Maček Svarunov turnir Minolti Bled - Minulo nedeljo je Odbojkarski klub Termo iz Škofje Loke organiziral 7. Svarunov spominski turnir, ki so se ga udeležile štiri ekipe: Bor iz Trsta, Minolta z Bleda in dve domači ekipi Termo I. in Termo II. Prav Blejci, ki so prvič nastopili na tem turnirju, so na nJem tudi zmagali ter tako osvojili prehodni in pokal v trajno last. Pokal jim je izročil oče prezgodaj umrlega nekdanjega predsednika škofjeloškega odbojkarskega kluba Svaruna Trpinca, Milan Trpine, Svarunova lena Boža Trpine pa je čestitala najboljšemu igralcu turnirja Gregorju Kumru, članu domačega moštva. Domača ekipa Termo II. je osvojila drugo mesto, Bor iz Trsta 3. mesto, domača ekipa Termo II. pa četrto mesto. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl MALI NOGOMET ZMAGOVALCI ZNANI Kranj, 22. decembra - V Športni dvorani na Planini se je zaključil že XIX. novoletni turnir v malem nogometu. Navkljub manjšemu številu prijavljenih ekip: v A skupini je nastopilo H ekip, je turnir povsem uspel tako po prikazani kvaliteti kot organizaciji. Po devetnajstih letih se je prvič dogodilo, da je bilo na turnirju več gledalcev kot nastopajočih. S prikazanimi igrami so bili vsi zadovoljni, še najbolj pa vsekakor tisti, ki so bili najboljši. V A skupini je po nekaj "sušnih" letih prvo mesto osvojila ekipa Venera Shop. Do tega leta je bila večno druga. Drugo mesto so osvojili igralci Ekospektra, tretja je bila Piramida, četrto mesto pa so osvojili igralci 14. januarja. V B skupini so bih prvi Transport Kavčič, sledijo pa: Pizzerija Štern, Mark in Kokra. Obenem SŽ že zbira prijave za zimsko lig0 malega nogometa. Prvič po devetnajstih letih se razpisuj« tekmovanje za 5 starostnih kategorij in sicer: I. kategorija deČW do 12 let; II. kategorija dečki do 14 let; III. kategorija člani A skupina, IV. kategorija člani B - roj. 1962, V. kategorija člani C' roj. 1953. Prijave zbirajo do 10. januarja 1997 - informacije ŠZ Kranj, tel.: 211-172, fax: 211-235. • M.C. NOVOLETNI TURNIR Klub malega nogometa Marmor Hotavlje vabi na 4. Tradició' nalni novoletni turnir v malem nogometu, ki bo v četrtek, 2-januarja 1997, v škofjeloški dvorani Poden. Nagradni denarni sklad je 2000 DEM, poleg tega pa prve Štiri uvrščene čakajo še pokali, nagrado pa bo prejel tudi najboljŠ1 igralec turnirja. Prijavnina za turnir znaša 10.000 SIT in se jo nakaže na Žiro račun kluba (številka žiro računa 51510-621-1605 1630113-9363/ 32) ali pa poravna do žrebanja parov, ki bo v petek, 27. decembra, ob 19. uri v avli Športne dvorane Poden. Informacije in prijave Ahčič 064/613-243 dopoldne in 064/633-233 popoldne. Nagrade se v celoti izplačajo v primeru prijave najmanj 24 ekip! Preživite ostanek novoletnih praznikov z nogometom! P. Š. KOLESARSTVO VATERPOLO PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE REKREAITVCE, PRESENEČENJE V TRSTU VETERANE IN ŽENSKE Skorja Loka, 23. decembra - Kolesarska zveza Slovenije - Odbor za množičnost in Kolesarski klub Janez Peternelj iz Škofje Loke lta Ered dnevi v prostorih Krajevne skupnosti Podlubnik v skorji Loki pripravila podelitev pokalov in medalj najboljšim v točkovnju za državno prvenstvo rekreativcev, veteranov in žensk za leto 1996. Tekmovalci so točke zbirali na cestnih dirkah Pod Urhom in na maratonu Ajda, na kronometrih Hrastnica, Kamniška Bistrica in Hotavlje ter na gorskih dirkah Stari vrh in Predmeja. V kategoriji Rl je prvo mesto osvojil Aleš Hren (KK J. Peternelj), drugi je bil Janez Ciganut (KK Lenart) in tretji Bernard Oman (KD Tropovci). V kategoriji R2 je zmagal Bons Andrejka pred Janezom Borcem in Martinom Kemperletom (vsi KK Anžex team). Med veterani A je pokal za prvo mesto osvojil Jože Varga (KK Jub Dol), pred Ljubom Carjem (KK Lenart) in Bojanom Dečmanom (KK BTC Bauer). V kategoriji veterani B je bil najboljši Ivan Rajgel (MTB klub Kranj), drugi je bil Ivan Mihovilovič (KK Janez Peternel), tretji pa Zorko Cigoj (KK Hit Casino). Med veterani C je največ točk zbral Franc Zaje (KK Hrast Dob), drugi je bil Franc Mikuž (KK Izvir Vipava), tretji pa Branko Dežman (KK Proloco Scott). V kategoriji veterani E je bil najboljši Jože Hafner (KK Rog Franek), medaljo za drugo mesto je osvojil Marko Rejec (ŠD Puntar), za tretje pa Roman Kralj (KK Kvik Branik). Med veterni F je zmagal Franc Grašič (KK Rog Franek), drugi je bil Ciril Pagon (KK Bišport N.G.), tretji pa Milan Žirovnik (KK Rog Franek). Med ženskami A je pokal in medaljo za prvo mesto osvojila Ana Podpečan (KK Astra T.T.), druga je bila Beti Cukljati (KK HIT Casino), tretja pa Marjeta Sajevic (KD Krka). V kategoriji ženske B pa je bila najboljša Vida Uršič (Stop team), druga je bila Majda Miklič (KK Jub Dol) in tretja Minka Logonder (KK Proloco Scott). • V.S. KEGLJANJE GORENJSKO PRVENSTVO V TRŽIČU V Tržiču in na Jesenicah je potekalo predtekmovanje gorenjskega prvenstva za posameznike in dvojice v moški in ženski konkurenci. Pri ženskah so bile Triglavanke po pričakovanju boljše od igralk Ljubelja, saj so zasedla vsa prva mesta. Pri moških so v odsotnosti najboljših, ki so se v finale uvrstili na podlagi lanskih rezultatov na slovenskem prvenstvu, zasedli prva mesta tekmovalci, ki nastopajo v slovenskih ligah. Rezultati: a) ženske posamezno: 1. JERALA J. (TR) v Tržiču 821 + na Jesenicah 860 = skupaj 1681, 2. BELCIJAN S. (TR) 876 + 801 = 1677, 3. FLEISCHMAN S. (TR) 815 + 854 = 1669 5 COF M. (TR) 861 + 792 = 1653, 5. CUBRILOVIČ A. (LJ) 831 + 816 = 1647; b) ženske dvojice: 1. BELCIJAN S. + FLEISCHMAN S. (TR) 3346, 2. CUBRILOVIČ A. + ERŽEN E. (LJ) 3273, 3. NARDONI I. + COF M. (TR) 3246; c) moški posamezno: 1. URBANC B. (TR) v Tržiču 983 + na Jesenicah 971 = skupaj 1954, 2. OMAN M. (TR) 915 + 951 = 1866, 3. BOŠTAR K. (L.ST.) 928 + 891 = 1819, 4. ŠEMRLT (L.ST.) 908 + 905 = 1813, 5. ZALOKAR C. (JESEN.) 924 + 889 = 1813, 6. KLOFUTAR J. (LJ.) 292 + 874 = 1803, 8. ČERIN J. (LJ) 903 + 896 = 1799, 8. JEZERŠEK S. (JESEN) 927 + 871 s 1798; d) moške dvojice: 1. URBANC B. + MIHELIČ B. (TR) 3676, 2. ŠEMRLT. + BOŠTAR K (L.ST.) 3632, 4. ZALOKAR C. + JEZERŠEK S. (JESEN.) 3611, 4. OMAN M. + HAFNER P. (TR) 3591. Finale posamezno bo 18. in 19. 1. 1997, finale dvojic pa 22. 2. 1997. • J. Pogačnik Kranj, 23. decembra - Triglav je v precej spremenjeni postavi brez težav premagal Tivoli, Mogota Ljubljana je zmagala doma v igri s Portorožem, presenečenje pa je bilo v Trstu. V prvi tekmi na bazenu Bianchi je Probanka Leasing pripravila prijetno presenečenje, ko je premagala favorite Koper, še za večje pa so poskrbeli varovanci Rada Čermelja, ki so po priigranih priložnostih samo remizirali z Mia Impianti Triestino. Rezultati: Tivoli: Triglav 5 :18 ( 2 : 6, 0 : 4,1 : 6, 2 : 2); Koper : Probanka Leasing 8 : 9 (1 : 2,1 : 3, 3 : 2,3 : 2); Mogota Ljubljana : Portorož 14 : 6 (4 : 1, 3 : 1, 5 : 1, 2 : 3). Vrstni red: 1. Triglav 12, 2. Probanka Leasing Maribor 9, 3. Mogota Ljubljana 8, 4. Koper 7, 5. Kokra 5, 6. Tivoli 4, 7. Mia Impianti Triestina 3, 8. Portorož 0. 7. krog - 28. decembra 1996 - sobota: KRANJ: (pokriti olimpijski bazen) ob 20.30 uri MIA IMPIANTI TRIESTINA : TRIGLAV; Ljubljana (bazen Kolezija) ob 20. uri Mogota Ljubljana : Kokra; Ljubljana (bazen Tivoli) ob 20.30 uri Tivoli Probanka Leasing; Ljubljana (bazen Kolezija) ob 21. uri Koper : Portorož. • J. Marinček NAMIZNI TENIS PRVAKA SAVA PNKC IN JESENICE 2 Z odigrinim devetim krogom se je končalo tekmovanje jesenskega dela gorenjske prve in druge namiznoteniške lige sezone 96/97. Prvak v prvi ligi je bil znan prav v zadnjem krogu, ko sta se v odločilnem srečanju v Kranju pomerila domačin Sava PNKC in do sedjaj vodilne Jesenice. Po razburljivem srečanju so slavili domačini in dobili dvoboj s 7:3. Najbolj zaslužni za uspeh so izkušeni igralci Maček, Jeraša in Jauh. Uspešno je igrala tudi ekipa Gumarja, ki je trdno na tretjem mestu, s točko zaostanka za Jesenicami. Zanimiv pa bo v diugem delu tudi boj za obstanek, kjer se najslabše piše ekipi Loka kave, ki je brez osvojenih točk. Rezultati devetega kroga; Kondor : Štrička 8:2, Loka kava : Gumar 0:10, Sava PNKC : Jesenice 7:3, Šenčur : Križe 3:7 in Merkur : Alpetour Bandag 5:5. Končni vrstni red jesenskega dela- 1. Sava PNKC 17 točk, 2. Jesenice 16 točk, 3. Gumar 15 točk, 4. Alpetour Bandag 11 točk, 5. Merkur 9 točk, 6. Križe 8 točk, 7. Šenčur 7 točk, 8. Kondor 5 točk, 9. Štručka 2 točki in 10. Loka kava 0 točk. V drugi ligi je zasluženo brez poraza na vrhu ekipa Jesenice 2, pred Šenčurjem 2 in Sava 2. Med temi tremi ekipami pa bo v drugem delu znano, kateri dve se bosta uspeli uvrstili v prvo ligo. Za ekipo Jesenice 2 nastopajo mladi igralci, medtem ko za Šenčur 2 igrajo starejši rutenirani igralci. Rezultati devetega kroga: Šenčur 2:Jesenice 3 10:0, Šenčur 3:Sava 2 0:10, Paritzan 2:Duplje 1 6:4, Duplje 2:Predoslje 0:10, Merkur 2:Jesenice 2 0:10. Končni vrstni red prvega dela: 1. Jesenice 2 18 točk, 2. Šenčur 2 16 točk, 3. Sava 2 14 točk, 4. Merkur 2 11 točk, 5. Partizan 2 10 točk, 6. Predoslje 7 točk, 7. Duplje 7 točk, 8. Šenčur 3 3 točke, 9. Duplje 2 2 točki in 10. Jesenice 3 brez točk. Drugi del v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi se bo začel 13. januarja. • J. Starman SEDEM "BOBEKOVIH" PRIREDITEV Kranj, 23. decembra - S VI. Bobekovim (Prešernovim) maratonom, ki je bil organiziran zadnjo novembrsko soboto, so se končale letošnje Bobekove rekreativne prireditve. V novem letu pa naj bi bilo teh prireditev kar sedem, prva že 1. januarja, ko bo okoli Pekarske gorce V. novoletni Bobekov tek. 8. februarja bo VII Bobekov (Prešernov) maraton na progi Kranj -Vrba - Kranj, 21. marca bo V. Bobekov pomladanski tek okoli Pekarske gorce, 11. maja bo V. Bobekov maraton v Brestemici pri Mariboru, 12. julija bo I. Bobekov (Prešernov) kolesarski maraton v Kranju, 11. septembra bo V. rekreativni Bobekov tek pohorskega bataljona 4. oktobra pa bo še VIII. Prešernov maraton - super. • V.S. ŠPORTNO PLEZANJE ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KRANJU V soboto, 21. decembra, je bila v Kranju na novi umetni steni na Zlatem Polju še zadnja tekma državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše in srenje kategorije. Udeležba je bila nekoliko skromnejša kot sicer, vendar od boljših ni manjkal nihče. Mladi plezalci so z navdušenjem plezali na steni, kjer so se pred kratkim preizkusili njihovi vzorniki iz mednarodne arene. Tekmo je organizirala Komisija za športno plezanje pri PZS. To je bila peta letošnja tekma za srednje kategorije in šesta za mlajše. Vsi, ki so vodili v skupni razvrstivi, so svoje vodstvo obdržali. Še več, večina ga je potrdila z zmago tudi na tej zadnji tekmi. Tako so se med zmagovalce ponovno vpisali: Nejc Česen (PK Škofja Loka) pri cicibanih, Blaž Rant (PK Škofja Loka) pri mlajših dečkih, cicibanka Polona Šantelj (ŠD Pivka), Saša Truden (ŠPO Tržič) pri mlajših deklicah in njen klubski kolega Tomaž Valjavec pri starejših dečkih ter v kategoriji kadetov Eva Tušar (PK Škofja Loka) pri dekletih in Matej Sova (ŠPO Tržič) Eri fantih. Najbolj razburljiv je bil nastop kadetov, saj si je latjaž Jeran (AÓ Lj. Matica) kot zadnji iz štartne liste z borbenim nastopom priplezal drugo mesto na tekmi, kar mu je na koncu prineslo tretje mesto v skupni razvrstitvi. Rezultati tekme v Kranju: cicibanke: 1. Polona šantelj (ŠD Pivka), 2. Monika Potočnik (AO Impol), 3. Urška Aniič (AO Kranj); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 2. Miha Škof i AO Lj. Matica), 3. Renato Štibler (AO Impol); ml. deklice: L Špela Suhač (AO Kranj, 2. Teja Oman (ŠPO Tržič) in Eva Finžgar (ŠPO Radovljica); ml. dečki: 1. Blaž Rant, 2. Anže štremfelj (oba PK Škofia Loka), 3. Andrej Trošt (AO Lj. Matica); st. deklice: 1. Saša Truden, 2. Nastja Guzzi (obe ŠPO Tržič), 3. Mateja Hafner (PK Škofja Loka); st. dečki: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Anže Štremfelj, 3. Aleš Česen (oba PK Škofja Loka); kadetinje; 1. Eva Tušar (PK Škofja Loka), 2. Lara Zazvonil (AO Kranj) in Alenka Krejan (Posavski AK); kadeti: 1. Matej Sova (ŠPO Tržič), 2. Matjaž Jeran (AO Lj. Matica), 3. Aleš Pelko (AO Kranj). Rezultati državnega prvenstva skupno Cicibanke: 1. Polona Šantelj (ŠD Pivka), 2. Monika Potočnik (AO Impol), 3. Urša Anžič (AO Kranj); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 2. Jure Mohar, 3. Miha Škof (oba AO Lj. Matica), ml. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Teja Oman (SPO Tržič), 3. Špela Suhač (AO Kranj); ml. dečki: L Blaž Rant, 2. Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Jernej Rabzelj (AO Lj. Matica); st. deklice: 1. Saša Truden, 2. Nastja Guzzi (obe ŠPO Tržič); 3. Urša Šeliga (Šaleški AO); st. dečki: 1. Tomaž Valjavec, 2. Klemen Bečan (oba ŠPO Tržič), 3. Boštjan Potočnik (AO Impol); kadetinje: pokali za skupno razvrstitev niso bili podeljeni, ker mora po pravilniku nastopati najmanj pet tekmovalcev: kadeti: 1. Matej Sova (ŠPO Trtic), 2. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 3. Matjaž Jeran (AO Lj. Matica). A.Š. BILIJARD BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR V soboto, 14. decembra, se le 50 tekmovalce* tt vse Slovenije udeležilo božično-novoletnega turnirja v bHi.tw?u, ki so ga priredili v Gostilni pri JohancL Med najboljših 16 so se uvrstili tudi trije kranjski igialci iz Biljard Kluba Johanca (predsednik kluba Jani Stroufcen, Kranjčan Zoran Sitar in Tržičan Klemen Kapel). Po ponovnem žrebu najboljših 16 ter nato knoc-out igj i >e je najbolje uvrstil Jani Stiouken, ki ie zasede! 5.-8 mesto. Prva tri mesta so si razdelili ljubljanski igralci - 1. /ože Marinko, 2. Rado Doroslavec, 3. Janez Pavlovič. K športnemu vzdušju na turnirju so največ pnsp; številni navdušeni gledalci, ki so igralce glasno in predv> tir. moralno spodbujali. • J. S. Mija in Srečko Porenta iz Virmaš sta najbolj poznana izdelovalca nahrbtnikov v Sloveniji ŠPORT JIMA POMENI DELO IN RAZVEDRILO Ime blagovne znamke Porenta je ie več kot dvajset let sinonim za kvalitetne nahrbtnike, kijih izdelujejo v Virmašahpri Skofji Loki. Mija in Srečko Porenta pa sta tako po zaključeni aktivni športni karieri ostala v stiku s športniki, zlasti alpinisti, športnimi plezalci in smučarji, ki so njihove redne stranke, rada pa ustrežeta tudi njihovim željam po sponzorstvu, saj so jima zlasti alpinisti in planinci pomagal razviti kvalitetne nahrbtnike. Srečko je že zelo mlad začel smučati. Kdaj se je v vas porodila ljubezen do športa? "Šport imam rad Že, od kar pomnim, že kakšnih petdeset let pa je odkar sem začel smučati. Nato sem nekaj časa tudi skakal na smučeh, vendar pa v Škof ji Loki za ta skoke ni bilo možnosti in začel sem alpsko smučati. Takrat je bil v Škofji Loki ustanovljen klub Ločan, treniral pa nas je Vrh Kalan - Muki. Med pionirčki sem začel tekmovati z devetimi leti, kot mladinec pa sem prišel tudi v državno reprezentanco. Ko pa sem prišel iz vojske pa se je moja aktivna tekmovalna pot prenehala, saj sem imel doma preveč dela. Oče je imel usnjeno galanterijo in rabil je pomoč. Tako sem kasneje prevzel obrt in še kasneje začel izdelovati nahrbtnike/' 90 LET ŠPORTA IN TELOVADBE V ŠKOFJI LOKI PIŠE: VILMA STANOVNIK Z današnjim intervjujem z Mijo in Srečkom Porenta zaključujemo serijo podlistkov o telovadbi in športu v občini Škofja Loka. V njih smo vam želeli predstaviti nekaj ljudi, ki so se včasih ali se še danes v veliki meri posvečajo športu. Seveda smo lahko predstavili le nekaj teh športnikov in športnih zanesenjakov, več intervjujev in predstavitev si lahko preberete v spominskem Zborniku, ki je izšel ob 90-letnem jubileju, še do 24. januarja pa bo v loškem muzeju odprta tudi razstava. vendar je bila po poškodbi prisiljena prenehati. Dolga leta sem sodeloval v športni sekciji Obrtniškega združenja, vodil sem smučarsko sekcijo, organiziral tečaje, veliko sem kegljal, ves čas sem tudi rad hodil v hribe." Tudi Mija je od malega rada telovadila. Kako pa se je začelo? Č"Po pripovedovanju staršev sem bila že kot otrok zelo živahna in hitra. To me spremlja vse Življenje in tudi ko sem šla v šolo so me pritegnile praktično vse športne panoge: rokomet, košarka, takrat zelo popularna igra med dvema ognjema.... Že zelo kmalu sem se vpisala v Partizan, rada sem se ukvarjala z atletiko, gimnastiko, hodila sem po nastopih po Sloveniji, v Beograd,... Bila sem na tečaju ritmične gimnastike, ki me ie tudi zelo veselila. In ko sem se kasneje poročila, sem bila zelo vesela, da je bil tudi moj soprog navdušen športnik. Najprej me je navadil dobro smučati, nato sem na obrtniških tekmovanjih tudi kegljala, imela sem veselje streljati z zračno puško, pa tudi z vsemi ostalimi športi sem se spoprijela, saj je bilo v obrtnem združenju malo žensk in zato smo tekmovale v najrazličnejših panogah. Sedaj, ko so se nama leta "nakopičila" pa se s športom Kaj vas je pritegnilo k športu? "Gotovo je bila najpomembnejša družba. Fante smo se zbirali v klubu, peš in s kolesi smo se vozili na smučarijo, saj takrat drugega prevoza skoraj ni bilo. Hodili smo na Sten in za grad, saj so bile takrat večina Še zelo snelene zime. Nato smo hodili tudi na Stari vrh, seveda peš. Poleg smučanja smo igrali tudi nogomet, pa rokomet, veliko sem kegljal, skratka rad sem imel vse športe. Tudi kasneje, ko sem prenehal aktivno tekmovati, sem ostal v športu, sodeloval sem v klubu, vanj sem vključil svoja otroka, Darja je celo tekmovala za reprezentanco, mmmmmmmimi m*\mmmmmmmmmm rada ukvarjava za rekreacijo, rada plavava, kolesariva, planinariva,... Tudi hči, zet in vnuka so špormiki, tako da nam vsem šport veliko pomeni." Tudi vaše delo jepovezano s športom, saj so zlasti vaši nahrbtniki poznani med alpinisti pa tudi med izletniki. Od kod ideja, da se iz očetove obrti usnjene galanterije usmerite v športne izdelke? v"Ideja je prišla povsem spontano, od prijateljev s katerimi smo skupaj hodili v hribe, pa tudi od alpinistov, ki so že takrat hodili v Himalajo. To je bilo okoli leta 1968. Že kakšno leto prej sva začela izdelovati tako imenovane "ledvičke" in torbe za pancerje. Prve naše nahrbtnike so testirale šerpe na slovenskih ekspedicijah v Himalajo. Ko so alpinisti prišli domov so nahrbtinke hvalili, vsakič pa so tudi povedali, kaj bi se še dalo izboljšati. Veliko smo sodelovali s pokojnim Stanetom Belakom - Šraufom, vrsto let le sodelujeva z Vikijem Grošljem, ki ga podpirava na vseh poteh. Tudi sicer redno sponzorirava naše alpiniste na različnih odpravah, pràv tako pa sponzorsko pomagava tudi ostalim športnikom in prirediteljem športnih tekmovanj." Poleg nahrbtnikov za Himalajce pa imate tudi veliko izbiro vseh vrst ostalih nahrbtnikov? "Trenutno so najbolj zanimiv proizvod nahrbtniki za potovanja, takoj za njimi pa za planince. Opažamo, da se zadnja leta ogromno ljudi zanima za preživljanje dopustov v hribih. Njim se podredimo in izdelujemo nahrbtnike s kvalitetnimi hrbti, ki pa so cenovno za vsakega dostopni. Poleg tega izdelujemo tudi šolske nahrbtnike, izdelali smo prve nahrbtnike za slovensko vojsko in jih izdelujemo Še danes." Podeželska nevarnost Mag. Blaž. Kujunci ž iČ, zunanji sodelavec Slovenija je v nevarnosti. Po-\deielski poslanici so preplavili slovenski parlament. V prejšnjem sklicu parlamenta je relativna večina Ljubljančanov pametno odločala o usodi driave. Kot nekoč Rim o usodi rimskega cesarstva. Barbari s podeželja, ki so število ljubljanskih poslancev spravili v skoraj le normalne okvire, bodo Slovenijo uničili. Kot so nekoč barbari s pode-lelja uničili Rim. Resnica je drugačna. Barbarom Rima ni bilo treba uničiti. Prepognili so samo še zadnjo vejico. Že pred tem se je Rim uničil sam. Tako bi tudi Ljubljana počasi uničevala Slovenijo, če ne bi pri odločanju imela zgolj primernega delela. V prejšnjem sklicu parlamenta je bil delež poslancev, ki bivajo na območju Ljubljane, enotretjinski. To je bilo odločno preveč, saj na območju Ljubljane živi zgolj dobra sedmina Slovencev. Sedaj je ljubljanskih poslancev v parlamentu za dobro petino. Torej še vedno preveč, lahko pa tudi ne, če gre za tiste priseljene Ljubljančane, ki so še vedno verodostojni predstavniki Jzv ornih okolij. "Podeželska pošast je prilo-mastila z volilnim uspehom ljudskega političnega bloka, ki je dohitel in "ob hkratnem prihodu v cilj" celo malo prehitel liberali politični blok. To novo razmerje menda niti ni tako moteče. Bolj je moteče razmerje znotraj ljudskega bloka samega. Kje so zlati Časi, ko je znotraj ljudskega bloka prednjačila pretežno ljubljansko-meščanska Slo- venska demokratična zveza? Z njo se je dalo vse zmeniti. Ko je bilo tudi zares vse zmenjeno, se je večji del SDZ priključil liberalnemu bloku. Mogoče je bila to napaka. Če se to ne bi bilo zgodilo, bi bilo v ljudskem bloku na razpolago še vedno dovolj "pametnih sogovornikov". Skozi zgodovino je obstoj slovenstva temeljil na slovenskem podelelju in ne na večjih slovenskih mestih. Hkrati pa so (ne)slovenska mesta obvladovala slovensko podeželje. Z razvojem parlamentarne demokracije se je kot vzvod za obvladovanje slovenskega podeželja s strani mest pojavil volilni sistem. V 19. stoletju je bil v slovenskih deželah ta tak, da je lahko na podlagi neenakosti volilne pravice nernško-slovenske liberalne meščanske manjšine obvladovala podeželsko večino. Slovenski ljudski podeželski blok je na začetku 20. stoletja z volilno reformo dosegel spoštovanje načela en človek - en glas. To ni vzpostavilo krivičnega sistema v nasprotni smeri, namreč preforsiranega položaja podeželja nasproti mestom. Nastalo je stanje, v katerem sta tako podeželje kot mesto imela sorazmeren vpliv na odločanje. Proporcionalni volilni sistem teži k temu, da se vedno več moči odločanja koncentrira v večjih mestih. Odziv na to sta v zadnjem času v Sloveniji bili dve gibanji: regionalistično gibanje in gibanje za večinski volilni sistem. Obe ti dve gibanji sta posredno veliko dosegli. Regionalizem se je povzpel med glavne točke vseh političnih programov. Večinski volilni sitem je v javnosti in glede na odločitev volivcev na referendumu postal enakovreden proporcionalnemu. Obe gibanji sta dosegli še eno veliko posredno zmago. Na volitvah so se volivci kljub proporcionalnemu sistemu uspeli odločiti za decentralizacijo moči odločanja. Po besedah nasprotnikov decentralizacije so podeželske pošasti preplavile parlament. Da bi sedaj vzpostavljeno pravo razmerjej med podeželjem in prestolnico obveljalo tudi naslednjič, je to treba zagotoviti z volilnim sistemom, v katerem bo tak rezultat pravilo, ne pa izjema. K sreči je na referendumu čisti proporcionalni sistem dobil zelo šibko podporo. Ta sistem bi samodejno koncentriral moč odločanja v prestol- Glede na podporo, ki sta jo dobila večinski in večinsko-proporcionalni sistem skupaj, je volilni sistem zrel za reformo. Zanimivo, da se s to reformo lahko samo vrnemo k že preizkušenim receptom. Polovico državnega zbora lahko izvolimo po obstoječem proporcionalnem sistemu tako, kot smo pred šestimi leti izvolili družbenopolitični bzor republiške skupščine. Drugo polovico lahko izvolimo po večinskem sistemu tako, Kot smo takrat izvolili zbor občin. Tak preizkušeni sistem bo zaključil nerešljivo dilemo, kateri sistem je boljši in zagotovil sorazmerno prisotnost interesov mesta in podeželja v parlamentu. Dobil sem čestitko Andrej ICokcft, zunanji sodelavec Najbrž nisem edini, ki ga je v tem času njegova občina počastila s čestitko, na kateri piše, koliko bo v prihodnje plačeval oskrbnine za vrtec za svojega otroka. Dobro. Da je priprava na brezplačno šolanje draga, menda vsi vemo. Da je Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih narejen enotno za celo Slovenijo menda tudi. Toda, dragi moji, moj greh je, da imam podjetje. Moj greh je, da je to podjetje v začetni rasti in da sam nisem nor, da bi njegovo substanco pobiral ven na možne in manj možne, legalne in pollegalne načine. Nisem nor, da bi samemu sebi kradel in si s tem vnaprej pojedel kruh prihodnjih let. Jaz sem nor, ker zaposlujem ljudi, namesto da- bi jih na črno (cash na roko) najemal. Jaz plačujem davke in prispevke in sebi obračunavam plačo. Zato moram na zdravstveno skupnost (kot lastnik) potrjevati zdravstveno izkaznico (čeprav prispevke redno plačujem), delavca iz polpropadle mamutske firme, ki že leta ni plačala prispevkov za plače in računov za elektriko, pa v zdravstvenem domu nihče ne vpraša, od kod se je vzel. Pa se ta vozi v ravno takem avtu, kot jaz, ker popoldan malo pofuša (da lažje živi). Zdaj bom pa jaz plačeval skoraj 19 jurjev vrtca na mesec zato, da bo on še vedno lahko malo pofušal, da bo še vedno imel redno potrjeno zdravstveno izkaznico, da ga bosta pustila pri miru Poncij in Pilat. Jaz sem nor, ker vrh vsega še takšne čudne stvari pišem v časopise in javno tulim, da sem vendar tudi jaz eden od tistih mnogih tisočev, ki si je v prehodu iz socializma v kapitalizem sam pomagal, in ki od države za to ne pričakuje nagrade, kazni pa tudi ne potrebuje. Plačal bom, nekako že, čeprav, gospoda moja, morate vedeti, da bo moja firma morda zato kak mesec kasneje imela kak tolar več dobička, in bo kak dan kasneje država dobila kak tolar več visokega davka na dobiček. Pa ga ni, ki bi v tej državi izračunal, da se bolj izplača vzeti tam, kjer je večji odstotek. Pri davku na dobiček. Prav, samo ne hodi naj trii potem blizu tisti, ki si je Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih izmislil, da se mu zgradba nekje sesuva, jaz peska in zidakov takrat ne bom več imel. Pa tudi če... Srečno Novo leto ti želim, draga Država! PREJEU SMO Cestne zagate na Bledu Načrtovana južna obvoznica ne bi prav veliko prispevala k razbremenitvi cestnega prometa, pač pa bi njena izgradnja povzročila Bledu več škode kakor koristi. O predvideni trasi te ceste je bilo že veliko tehtnih ugovorov in kritičnih ugotovitev. Veliko bolj potrebna je izgradnja manjše severne obvoznice, ki bi močno razbremenila obstoječo Prešernovo cesto, ki poteka skozi središče Bleda in je od vseh blejskih cest najbolj obremenjena, a najslabše vzdrževana ter urejena. Ozko grlo te ceste predstavlja odsek od križišča z Riklijevo ulico pri trgovini SPECERIJA pa do športnega stadiona. Na tem oaseku je cesta brez pločnikov, ozka in obdana s hišami in ograjami. Zaradi naraščajočega prometa in omenjenih ugotovitev je stanje na tej cesti zelo kritično. Nastajajo pogosti prometni zastoji, vrstijo se poškodbe na hišah ob cesti in močno so ogroženi pešci - vsakdanji uporabniki te ceste. V poletnem čau so enako ogroženi tudi turisti, ki obiskujejo severne predele Bleda, i. j- Vintgar, Katarino, Grimšče in ostala zanimiva območja Bleda. Stanje na tej cesti je zato pod močno kritiko krajanov in ostalih uporabnikov te ceste, kar pa ni v čast Bleda. Občinski organi morajo problematiki te cese posvetiti več pozornosti in se bolj zavzeti za čimprejšnjo realizacijo že dolgo predvidene severne obvoznice. Ta obvoznica bi prevzela veliko tel^' ga tovornega in avtobusnega Nadaljevanje na 39. strani VČASIH MISLIM, DA PRAVICE NI (Marija živi v eni izmed hribovskih vasic na Gorenjskem. Poročila se je zgodaj in kot sama trdi, nepremišljeno. V zakonu sta se ji rodila dva otroka - oba zaznamovana z usodno boleznijo. Vse življenje bosta odvisna od nje. Marija se tega močno zaveda... in zato se je vdala v usodo, kakršnakoli že je...) Toda včasih nam dobro dene, če se razgovorimo o svojih težavah, ki nam ležijo v duši, sem ji poskušala ugovarjati. Marija je le zamahnila z roko in to je pomenilo, da mi ne verjame. Zaprla se je v svoj svet, v katerem sta le dve svetli točki -njena otroka. Vse drugo je nepomembno. Vprašala sem jo, ali kdaj kam gre. Zanikala je. Sploh je ne veseli. V sebi nima nobene želje, da bi šla med ljudi, se poveselila in preživela kakšno popoldne neobremenjeno. Imela sem celo občutek, da ljudem ne zaupa kaj dosti. V majhnem kraju (to je že kdaj občutil vsak izmed nas) govorice rade vzniknejo iz nič. Vsak z nekom "drži" in potem se posamezne čenče vlačijo od ust do ust. Redkokdaj pa pomislimo, da take, nepremišljene besede, še kako prizadenejo! Danes sta z možem že ločena? "Ja, res je. Bolj ko je bila hiša nared, da se preselimo, bolj sem se bala, kaj bo. Boštjan se ni spremenil niti za milimeter. Saj vem, da je bilo težko: kmetija, cel kup dela, njegov "teren", bolna hči in nenehni prepiri, ki so se iz dneva v dan bolj množili. Nobena stvar mu ni bila prav. Takoj je vzkipel in potem je bilo grozno. Bogvaruj, da bi rekla kakšno napačno besedo. Se ubil bi me. Nekoč se bi to skoraj zgodilo. Saj ne vem več, kaj je že bilo posredi. Planil je name in me začel surovo pretepati. Sploh ni pazil, kam padajo udarci. Branila sem se, kolikor sem mogla. Toda kaj bi uboga ženska proti takemu hrustu! Zagrabil me je za vrat in me stiskal. Na vso moč sem zakričala in to je privabilo mamo, da mi USODE Piše: Milena Miklavčič je pritekla na pomoč. Potem se je spravil še nanjo... Ne, ne smem se spominjati... pozabiva na to, daj, vprašaj me kaj drugega..." Kdaj se vama je rodil sin? "V novi hiši smo bili že okoli pet, šest let. Strašno sem si želela še enega otroka. Mislila sem, da če se rodi še eden, ki bo "normalen", potem pa bo mogoče bolje... Mogoče se bo Boštjan drugače obnašal... mogoče je sedaj tak zaradi hčerke, s katero se res ni mogel postavljati pred drugimi... Ah, na kakšne načine se ima človek za norca! Res sem zanosila. Bila sem po svoje zelo srečna. Tudi zdravniki, ki so pozorno spremljali mojo nosečnost, so mi dajali upanje, da bo vse v redu. Toda pri približno treh mesecih sem začela krvaveti. Joj, kako sem se ustrašila! Samo, da ne izgubim tega otroka, sem mrzlično razmišljala in rade volje ubogala zdravniške nasvete, da moram veliko počivati. Saj sem, kolikor se je dalo! Toda namesto mene je nastradala mama, saj je morala krepkeje poprijeti za delo! Nosečnost... kaj bi lahko rekla o tistih mesecih polnih skrbi? Mogoče to, da sem si vseskozi želela le to, da bi se otrok rodil zdrav... nič drugega... Zdravniki so me hrabrili in njihove besede so blagodejno vplivale na mojo dušo... Sin Rok se je rodil povsem normalno. Bila sem zelo srečna. Najprej sem vprašala, ali je z njim vse v redu. Tokrat, na srečo, je, so mi odgovorili. Veliko sem se ukvarjala z njim. Ga opazovala in ob vsaki malenkosti sem se ustrašila, da je kaj narobe. Minevali so meseci in vse je kazalo, da bo sin zrasel v krepkega fantiča. Kako lepo ga je bilo gledati, ko se je oprijemal stolov in omar, ko je preizkušal prve korake po kuhinji! Zdaj, zdaj bo shodil, sem govorila mami. Hčerka, ki je bila tedaj stara že deset let, je bila še vedno nebogljena kot dojenček. Z njo sem imela prav toliko dela kot z Rokom. Poleg tega sva morali vsak dan telovaditi in se razgibavati tako, kot so mi naročili zdravniki. Bilo je res naporno." Marija, kdaj ste opazili, da je z Rokom nekaj narobe? "Prišlo je povsem iznenada. Zdelo se mi je čudno, ker se mu ni več "ljubilo" racati po sobi. Ali pa se je nenadoma sredi hoje, zvalil po tleh. Tudi z njegovim čebljanjem je postajalo vse slabše. Nekatere besede je izgovarjal že povsem razločno. Potem pa kar naenkrat nič več. Nenadoma sem imela občutek, da gre Rokov razvoj nazaj, proti rojstvu. Da se njegova življenjska ura začenja vrteti v nasprotno smer, kot bi se morala. Tega kar sem takrat doživljala, z besedami ne morem opisati. Ne morem razložiti, kako me je postajalo groza. Pa ne da tudi Rok, sem si govorila. Zdravniki so potrdili moje sume. Ni rešitve, so mi rekli. Tudi Rok je zbolel za neozdravljivo boleznijo izumiranja možganskih celic. Bilo mi je, kot bi bila ujeta v past. Niti en otrok ne bo zdrav, sem si govorila in si dopovedovala, da to pa ne more biti res. To se meni ne sme zgoditi!" Življenje je teklo dalje... "Saj je moralo. Otroka sta imela samo mene. Z možem sva se medtem ločila. Ni šlo drugače. Že tako me je življenje udarilo, da bi me pretepal še mož... ne, tega pa ne! Ločitev je bila moreča in težka. Veliko neprijetnih in grdih besed, surovosti in težkih trenutkov. Zadnje dneve je po stanovanju razbil vse, kar je le lahko. Ostalo je ali odpeljal ali uničil. Ostala sem med golimi stenami, brez vsega. Ne vem, ali me lahko razumeš, ampak tako je bilo. Gotovo ima Boštjan svojo resnico o najinem življenju. Dopuščam, da se razlikuje od moje... Toda v sebi jo vidim tako, kot ti pripovedujem. Nekateri ljudje imajo dva obraza: enega doma. med štirimi stenami, drugega za ljudi. Če bi njegovim znancem hotela dopovedati, kakšen je, mi nihče ne bi verjel... Tako je to! Še zmeraj mu njegov delež pri hiši izplačujem. Težko je, toda če postavim na tehtnico duševni mir in denar..." Kaj pa Maruša in Rok? "Tako sta pridna! Po eni strani ju imam grozno rada, po drugi pa moram biti vztrajna, da jima ne popuščam. Vseskozi sem vztrajala, da sta se nekaterih stvari morala naučiti tako kot drugi otroci. Tako kot na primer čistoče. Nikoli ne bosta hodila povsem samostojno. Bolj jima prija, če se plazita po tleh. Če se že postavljata na noge, ju moram podpirati. Vsak dan ju peljem na sprehod. To jima je zelo všeč. Veliko se morata gibati. Vsako jutro pride ponju šolski avtobus in ju odpelje v šolo, kjer preživita nekaj ur. Učiteljico imata rada. Res je zelo dobra z njima. Veš, kakšni so taki otroci? Čutijo, kdo je dober z njimi! Toliko ljubezni rabijo. Mogoče celo več kot njuni zdravi vrstniki. Ob najinih prepirih z možem sta po svoje reagirala. Včasih sta se smejala, drugič sta veselo mahala z rokami. Hvala bogu, da nista ničesar razumela. Če pomislim na vse ure, ki sem jih prebila z njima! Nikoli nisem Šla nikamor. Naj bi ju prepustila mami, ki ju ni niti vajena? Ko sta v Šoli, hitim z delom, da postorim najnujnejše Na kmetiji pa je nujnih del, kolikor hočeš! Včasih sem tako zelo utrujena... Mož ju pride iskat bolj poredko. Odpelje ju s seboj. Ja, saj ga imata rada, kaj pa drugega. Taki otroci sploh ne znajo sovražiti! Mož mogoče misli, da si s takimi dnevi odkupi pri njima. Najbrž se mu niti ne sanja, koliko ur preživim z Marušo in Rokom pri zdravnikih, na pregledih, pri fizioterapevtu... Teh ur niti ne štejem več. Je pač tako, da so postale, del mene, del našega življenja. Nekaterim ljudem pomeni v težkih trenutkih neko upanje, vera. V meni pa je vse prazno. Nekoč mi je neki duhovnik rekel, da moram možu vse odpuščati in ga vdano ljubiti, ker mi je bilo tako namenjeno. In niti besedice sočutja, tolažbe ali razumevanja. V meni se je nekaj zlomilo... in uprlo. Saj sem vendar tudi jaz človek! Mar ne?!" PISMA Nadaljevanje z 38. strani ter ostalega prometa, ki je vezan na lesno industrijski obrat na Rečici, obiske Pokljuke ter povezovanje naselij severno od Bleda. Vse to je zapisano v imenu mnogih krajanov, ki telijo urejenost Bleda tudi na območju opisane Prešernove ceste. Na Bledu, 16.12.1996 Stane Cajnko Na rob blejski obvoznici V Park hotelu na Bledu je bila javna obravnava predloga koridorja za izgradnjo "južne obvoznice". Kakor je vsem v Sloveniji poznan Bled, je poznana tudi zgodba o obvoznici. Iz razprave bom izbral nekaj poučnih izrečenih misij, ki ti vsadijo črve dvoma o iskrenosti razpravljalcev. Direktor hotela Toplice je velikodušno podprl gradnjo obvoznice z utemeljitvijo, da imajo zaradi neuporabe sob nad prometno cesto letno 1,5 milijona DEM izgube. V nekaterih turistično opredeljenih državah bi direktor ponudil finančno udeležbo pri reševanju tovrstnih problemov. V nadaljevanju zagovarjanja turistične dejavnosti Bleda se odpira vprašanje resničnosti te trditve. Če bi hotelirji na Bledu želeli živeti od turizma, bi se zorganizirali in pognali v pogon smučišče Zatrnik. Zupan je v svojem delu lepo pojasnil, da je občina Bled že kupila nekaj kmetijskih zemljišč v zameno za tista zemljišča, ki bodo uporabljena za gradnjo južne obvoznice. V nadaljevanju razprave so leteli očitki na projektanta, da s takim projektom uničuje kmetijsko zemljišče. Rad bi vprašal te razpravljalce, zakaj niso nasprotovali prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih je kupila občina. Tovrstno reševanje blejske problematike prinaša nespor- no ugotovitev, da brez dokončanja avtoceste VRBA -KRANJ ni mogoče kvalitetno rešiti celovito blejskega prometnega vozila. Zato Regijski odbor Zelenih Gorenjske poziva vse gorenjske župane k ustrezni aktivnosti za hitri začetek gradnje manjkajočega dela avtoceste. Pri tem je treba upoštevati, °a Bled, Bohinj in Radovljica Potrebujejo najmanj dva izvoza oziroma uvoza na avtocesto. Regijski odbor Zelenih Sekretar Božo Dukič Linhart se je spet vrnil v Radovljico . V nedeljo, 15. decembra, se Je Linhart spet vrnil v Radovljico, ker je njegovo rojstno mesto dobilo prenovljeno Prireditveno dvorano, kjer "odo lahko zaživele dramske, glasbene in fdmske Predstave. Hvalevredna poteza sedanje občinske oblasti, K(*jti v treh desetletjih smo korali igrati ali prepevati v iraščinskem preddverju ali v °vli radovljiške osnovne šole. . Vendar vračajoči se Linhart )e kar dobro poskrbel le za precej manj pa za občinstvo, kateremu je pred dvesto leti pisaril igre in Pesmi. Lipniška osnovna šola je s svojim kulturnim drušUom in dramsko skupino nastopala v s'°venskem programu, zvečer, Preden ie predsednik slovenske države prerezal vrvi-Ç°i je pel Moški zbor iz **°dnarta. Lepo, moderno in živahno zastavljen program je Potekal sila provizorično in Vključno ter brez vsake pozornosti, brez majhnega pok-l°na nastopajočim, da bi jim nekdo povedal kje, kdaj bodo nastopali, kam naj se namestijo po njihovem nastopu, našemu zboru je bilo rečeno, da naj se za uro in pol, kolikor bo trajal svečan spored, pač podamo po svoje, nato se pa lahko vrnemo in si ogledamo dvorano, v katero se je vrnil največji Radovljičan. Čudno, če pokloniš kulturi večer, svoje znanje, pa nisi vreden ne pozdrava niti besede, si pač za nekatere le na uporabo. Predvsem v imenu nepovabljene šole za njeno imenitno dramsko skupino in kot nastopajoči; užaljeni Stane Mihe-lič. Krajevna skupnost Trata gospodu Jožetu Galofu V uvodu sem se namenil, da nakažem nekatera dejstva oziroma probleme v naslednjih vaseh: Draga: Avtobusno postajališče je še vedno kup ruševin. Podrl jo je znani zasebnik s tovornjakom že pred pol leta. Prav tako je zemljišče sredi vasi neurejeno kot zelenica. Gosteče: Prav tako je avtobusno postajališče skrajno zanemarjeno. Zelenica, ki je bila že dobro urejena ob poti v vas, je oddana zasebniku za parkiranje pred salonom, čeprav ima svojega prostora dovolj. Sporna gradnja gospodarskega poslopja gospoda Pavleta Kalana bo že nekaj časa burila predvsem sosede. Vprašanje je, ali je stavba zgrajena v skladu lokacijskega in gradbenega dovoljenja? V zadnjem tednu je bilo položenega precej asfalta na vaških poteh, vendar so tukaj imeli nekateri vaščani prednost. Nekaterim, ki niso najbolj priljubljeni gospodu Galofu, bodo pa morali počakati na boljše čase. Pungert: Tudi v tej vasi je del zemljišča splošno ljudsko premoženje oddano zasebniku. Na to zelenico je zložil 60 m2 drv. Zelenica je bila že dokaj dobro urejena, sedaj je pa navadno smetišče. Založen na tem zemljišču, čeprav je splošno ljudsko premoženje tudi gasilski hidrant. Oglasne deske po vaseh so popolnoma zanemarjene. Plakati so že na debelo nalepljeni. Krajevna skupnost ima svoje delavce, ki bi jih lahko usmerila, da to očistijo. Vaški odbori Krajevne skupnosti pa tudi vse te zadeve ne urejejo. Franc Gaber, Pungert 3, Škofja Loka Srečanje! Dvanajsti december bo gotovo ostal v spominu upokojenih delavcev KŽK-ja še dolgo kot lep da,čeprav je bilo vsem precej čemerno. Ta dan je namreč sedanji kolektiv pripravil tradicionalno letno srečanje upokojenih sodelavcev in jim podaril lepo pogostitev in praktična darila, kar je mnogim zelo dobrodošlo. Predvsem pa je dobrodošlo srečanje s prijatelji, s katerimi so dolga leta delih dobro in slabo, doživljali mnoge vesele in težke ure in dneve. Lep je doživljaj - srečanje, ko z nekom obujaš spomine na pretekle dogodke, ki so več ali manj krojili tok življenja. Srečanje je veselo tudi za to ali predvsem za to, ko upokojenci vidijo in čutijo, da sedanji kolektiv ceni njihovo preteklo delo. Tradicionalnega letnega srečanja upokojencev, kije danes že bolj izjema, se je udeležilo kar okrog sto upokojenev in med njimi so bili nekateri, ki so pred skoraj petdesetimi začeli ustvarjati obrate podjetja, ki je potem desetletja dajalo pomemben doprinos k razvoju Kranja in okolice. Žal pa se srečanja nekateri vabljeni niso udeležili oz se niso mogli udeležiti, ker jih tarejo starostne in bolezenske težave. Na srečanju je g. Tavčar podal tudi nekaj podatkov o sedanjem stanju in poslovanju ter nekaj načrtov oz. zamisli o nadaljevanju dela in poslovanja. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja in nastopa krize, ki se odraža posebno v kmetijski panogi, so morali v podjetju precej zmanjšati število zaposlenih, znižati stroške poslovanja in spremeniti nekatere proizvodne procese, kakor pač nakazuje ekonomika in trg proivzo-dov, kije zlasti pri proizvodnji krompirja nekdaj glavni panogi podjetja, povsem spremenjen. Tudi v prihodnje podjetju ne kaže kaj rožnato, saj bodo v dveh letin, če bodo vrnili še polovico kmetijskih površin in če ne bodo uspeli dobiti sredstev za prekvalifikacije in spremembo proizvodnih objektov odpustiti več kot polovico zaposelnih, ki bi se pri drugih že sedaj prevelikemu številu brezposelnih. Vprašanje zemljišč je nekoliko vprašljivo, ker tudi upravičenci ugotavljajo, da kmetijstvo tudi pri vstopu v EU brez pomoči države ne bo nič bolj prestruktivno kot sedaj. Takšna razmišljanja naj ne krojijo razpoloženja srečanja je rekel g. Tavčar, zaželel lepo praznovanje, zdravo in uspešno leto 97 ter ponovno srečanje ob letu osorej. Tudi udeleženci so bili soglasni in nadaljevali z obujanjem spominov in nazdravili lepši prihodnosti vseh, ki so povezani z našo usodo. Želimo srečno, zdravo in uspešno leto 97. Upokojenci KŽK Novoletno javno sporočilo uredništvom ustanovam in posameznikom Izteka se zgodovinsko edinstveni mejnik v narodno-zabavni glasbi: 45-LETNI-CA ANSAMBLA ANTONA BIRTIČA BENEŠKI FANTJE: 1952 - 1997. Mali pregled in prošnja V letih od 1950 - 1957 je bila na sporedu Radia Ljubljane redna tedenska oddaja Oddaja za Beneške Slovence, v kateri je bil beneški glasbenik Anton Birtič stalni splošni sodelavec. In prav za tisto radijsko oddajo, da bi se hitreje širila med poslušalce, je Birtič leta 1952 ustanovil zgodovinsko prvi narodnozabavni ansambel in mu dal ime Beneški fantje. Vodi ga še dandanes in tudi nastopa v enakem sestavu petih izvajalcev: harmonika, kitara, bas in dva pevca. Leta 1953 se je oglasil Gorenjski kvartet, iz katere- ?a je pozneje nastal Ansam-el bratov Avsentk. Leta 1954 so se pojavili Veseli planšarji. Zatem pa je zraslo narodnozabavnih ansamblov kot gob po dežju, kar se beneškemu Antonu Birtiču sploh ni moglo niti sanjati, da bo njegov "pionirski zarodek" obrodil toliko ansam-belskih naslednikov. Trajna moč in vrednota našega ansambla je: bodriti in širiti narodno zavest med Beneškimi Slovenci, širiti med množice spoznavanje Beneške Slovenije in njenih "pozabljenih" slovenskih rojakov na južni strani Matajurja. Vsi nastopi naše skupine v letu 1997 bodo zveneli v obeležju radostnega prazno- vanja edinstvene 45-letnice v zgodovini narodnozabavnih ansamblov 1952 - 1997. Ansambel Antona Birtiča "Beneški fantje" je velika simbolična duša Beneških Slovencev. Zato vljudno prosimo uredništva, ustanove in posameznike za lojalno sodelovanje in plemenito spon-zortvo naše nadaljnje kulturne dejavnosti. Ob našem visokem jubileju se vroče zahvaljujemo vsem dosedanjim sodelavcem, in hvaležnim poslušalcem prisme beneške pesmi! Ustanovitelj in vodja ansambla • Anton Birtič Pred nasiljem popuščata celo policija in sodišče (Gorenjski glas, 13. 12. 1996) V članku novinarke H. Jelovčan je g. Janez Janša med drugim izjavil tudi sledeče: "Zato sva šla prejšni teden h kranjskemu županu Grosu, če bi lahko dobili občinska posojila. Odgovor je bil negativen." Ker se je g. Janez Janša v tej zadevi oglasil tudi pri meni, in sem mu obrazložil, možnosti pridobitve stanovanjskega kredita, me njegova navedba novinarki H. Jelovčan, preseneča. Namreč, tako lastnika Delavskega doma v Stražišč-ču g. Janez Janša in g. Peter Klofutar in najemniki v tem domu, kakor tudi vsi občani Mestne občine Kranj, lahko dobijo posojilo za stanovanjsko gradnjo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v Mesmi občini Kranj (Ur. 1. RS št. 26/95 in 12/96). Mestna občina Kranj je v letu 1996 dvakrat objavila razpis za dodelitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Na osnovi razpisa je Komisija za dodeljevanje posojil dvaindevetde-setim občanom Kranja, od tega tudi štirinajstim iz Delavskega doma v Stražišču, odobrila posojilo za nakup stanovanja. Lastnika Delavskega doma se na ta razpis nista prijavila. Drugih finančnih virov oz. možnosti Mestna občina Kranj nima. Tudi stanovanja, tako socialna kot neprofitna, lahko Mestna občina Kranj dodeljuje le na osnovi javnega razpisa, v skladu s Stanovanjskim zakonom. Vsi občani mestne občine Kranj, tudi najemniki Delavskega doma, imajo enake pravice pri pridobitvi teh stanovanj. Le na tak način je mogoče zakonito in pravično urejati stanovanjsko problematiko občanov Mestne občine Kranj. Krani, 17.12. 1996 Načelnik Oddelka za gospodarske javne službe: rane Golorej, dipl. oee. Mandatar je lahko le iz strank slovenske pomladi Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) čestita vsem strankam slovenske pomladi k visokemu volilnemu rezultatu na državnozborskih volitvah. Stranke slovenske pomladi povezuje močan interes, da bi vzpostavile pravno in socialno državo. Zato je ZLRP pred volitvami priporočilo svojim članom, naj volijo pomladne stranke. To je pripomoglo k boljšemu volilnemu rezultatu, za kar se svojemu širšemu članstvu iskreno zahvaljuje. Dosedanji predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek v vsem svojem obdobju vladanja nikoli "ni našel časa" za sestanek z razlaščenci in za popravo krivic, ki Hvala vam - rešitelji! Zgodilo se je za nas najbližje usodnega dne, soboto, 26. oktobra, v dopoldanskem času. Zet Janez Hotko je i> Tržiča, Za jezom 4, od doma pripeljal v Splošno bolnišnico Jesenice 25-let-no Tanjo, ženo in mamico dveinpolletne hčerke Vesne. Bila je v sedmem tednu nosečnosti, več dni je močno bruhala, imela hud glavobol in se že onesveščala. Sprejel jo je dr. Primož Jovan in po natančnem pregledu ugotovil, da bo potreben hitri kirurški poseg Takoj je interviniral in se povezal s kirurgom dr. Borutom Prestorjem, ki je začel z intenzivno pripravo operacijske skupine. Sam osebno pa se je z mobilno rešilno ambulanto z imenovano bolnico odpeljal v Klinični center Ljubljana, jo po posvetu izročil dr. Borutu Prestorju, ki se je odločil za nujno operacijo. Kajti zaznan je bil strdek in zlitje krvi v možganih. Potem se je začelo. Dolge ure moreče negotovosti, ki so trajale kakor večnost. In končno spodbudno sporočilo o uspešnem izidu. Izmučeni in objokani smo se oddahnili in vsaj malo umirili od prestanega strahu po najhujšem. Danes, po dveh mesecih naša Tanja zelo hitro okreva kot bolnica in mati, ki z veliko ljubeznijo pričakuje drugega otroka, ob skrbnem nadzoru njene osebne zdravnice dr. Tatjane Peharc in ginekologinje dr. Marjete Podlipnik. Se so med nami dobri, vestni in čuteči ljudje, ki prisluhnejo klicu človeka v stiski in so predani zaprisegi in dolžnosti do sočloveka. Prisrčna hvala, dobri ljudje, ki se zavedate, da nam je dano le eno življenje. Spoštovani dr. Prestor! Vemo, da boste še nadalje bedeli in skrbeli za njeno popolno ozdravitev. Vaš dober glas gre v deveto vas! Nimamo besed hvaležnosti, da ste ohranili našo ljubljeno Tanjo pri življenju. Naj vam pri vašem plemenitem poslanstvu vedno sveti luč učenosti, modrosti in dobrote. Srčno zahvalo pa vam namenja zopet vedra in nasmejana hčerka Tanja, ki je vrnila v naš dom sonce. Vsi skupaj, domači in prijatelji pa vam želimo trdnega zdravja. oče Matija in mati Anica Mežek ter mož in očka Janez Hotko Izjava za javnost v zvezi s težavami v tovarni obutve Peko} dd, Tržič V zvezi z naraščajočimi kriznimi razmerami in današnjo stavko v delu podjetja Peko, d.d., Tržič podajamo naslednjo izjavo: Župan in Občinska uprava občine Tržič z zaskrbljenostjo spremljamo današnjo stavko v delu podjetja Peko, d.d., in enoletno krizno obdobje, ki ga kljub številnim poskusom dialoga vpleteni partnerji v sanacijo podjetja še niso uspeli rešiti. Tovarna obutve Peko je za Tržič in TrŽičane življenjskega pomena. Čevljarstvo ima v Tržiču večstolemo tradicijo. V tem času je doživelo težka obolenja in gospodarske krize, vendar se je kljub temu ohranilo in danes daje delo 1500 delavcem in številnim tržiškim družinam. Zavedamo se izredno težkega finančnega položaja, v katerega je podjetje zašlo zaradi neustreznih odločitev v zadnjih desetih letih in izgube trgov ter premoženja v bivši Jugoslaviji. Naročila s tujih trgov, kvaliteta in znanje tržiških čevljarjev, ob strogem varčevanju in realizaciji sanacijskega programa pa kljub temu obetajo preživetje podjetja na dolgi rok. Zato pozivam delavce Peka, sindikata, upravo podjetja, nadzorni odbor, glavne upnike ter Vlado RS, da ne dopustijo kakršnekoli nadaljnje prekinitve proizvodnje in se v dobro blagovne znamke Peka, delavcev in Tržiča, v najkrajšem možnem roku dogovorijo o sanaciji podjetja. Bojimo se namreč, da bo v razmerah, ki so nastale, šel Peko neizogibno po poti nikoli razrešenih stečajev tržiških podjetij Zlit, Obrtnega podjetja, Lepenke in Modene. V stečaj, ki naj bi načeloma ohranil rentabilno proizvodnjo in povrnil delovna mesta, nimamo več nobenega zaupanja, saj stečaj podjetja Zlit ni rešen niti po treh letih. Morebitni stečaj tovarne obutve Peko pa bi pomenil dokončen gospodarski zlom občine, ki ga Tržič več desetletij ne bi uspel sanirati. Župan Pavel Rupar Tržič, 23. decembra 1996 ga je pretekli politični sistem povzročil velikemu številu Slovencev. S tem je pokazal, da nima pravega odnosa do civilne družbe, ki je eden osnovnih pogojev demokracije nasploh. V njegovem mandamem obdobju je pravna država zdrsnila na najnižjo točko, za kar dosedanji predsednik Vlade RS nosi zelo velik del odgovornosti. Zaradi navedenih dejstev ZLRP Slovenije pozdravlja zmago strank slovensjce pomladi, ki jim nedvomno pripada mesto mandatarja nove slovenske vlade. Predsedstvo ZLRP Slovenije Predsednik: Franc Izgorsek 064-212-^5 9(a 'Mohorjevem IçCancu _v'Xjanju S0VN0*SOUIRIJ# JEST**®*** Í2 II 23 NOV DELOVNI ČAS: pon. • pet; 9. - 22.30 ure sobota: 15. ■ 22. ure nedelja: 15. -22. ure S0VN0#HYDRO JET, I GORENJSKA LEKARNA KRANJ ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1997 . Spoštovani, še imate čas, da se odločite za: SILVESTROVANJE v hotelu TRANSTURIST v Škof ji Loki cena: 8.900 sit, plačilo v dveh obrokih NOVOLETNI PLES -1. januarja 97: vstopnica: 1500 sit Za Vas bo igral -ansambel OBVEZNA SMER s pevcem Tonijem Kapušinom. Rezervacije sprejemamo po tel.: 064/624-026, 024-038 ali 624-176 VELIKA DECEMBRSKA POHIŠTVENA AKCIJA V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU • akcijski popusti do 35% • več kot 1000 možnih vrst kuhinj • izdelava sedežnih garnitur po meri • velika izbira uvoženega pohištva iz zaloge • plačilo na obroke, prevoz, montaža ŠKOFJA LOKA Kidričeva 16A tel.: 634-606 Delovni čas: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00 sobota 8. do 12. ure 1. nagrada: jedilniška miza, 2. nagrada: TV miza, 3. nagrada: zložljiv stol Pošiljajte rešene križanke in kupončke V Gorenjskem glasu smo pred kratkim objavili nagradno križanko in nagradni ku-ponček podjetja Sint, d.o.o., Iz škofje Loke. Z objavo kupončkov bomo nadaljevali do konca meseca decembra. Vaša naloga je, da kupončke zbirate. V prvih dneh januarja pa bomo med poslanimi križankami in ku-pončki izžrebali lepe nagrade. Torej, za rešitev križanke imate še dovolj časa, pravr tako tudi za zbiranje nagradnih kupončkov. Do konca decembra lahko prvo ali drugo ali pa oboje pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali na fint, d.o.o., Kidričeva 16a, kofja Loka. Nagrade vas čakajol Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96 ter odločbe US v Ur. I. št. 9/94 in 24/96) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Gorenjske, št. 5/95), objavlja župan Občine Bohinj RAZPIS ZA UVRSTITEV NA LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA Predmet tega razpisa je zbiranje vlog za oblikovanje občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem. II. SPLOŠNI POGOJI Upravičenec do uvrstitve na prednostno listo za dodelitev socialnega stanovanja v najem mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, katerega skupni prihodek na člana družine ne presega višine določene z Zakonom o socialnem varstvu, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne bruto plače v državi, to je 38.256,00 SIT, - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % povprečne bruto plače v državi, to je 44.852,00 SIT, - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % bruto povprečne plače v državi, to je 55.405,00 SIT, - za odrasle osebe 52 % povprečne bruto plače v državi, to je 68.597,00 SIT. Povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za mesec september 1996, ki jo je objavil Zavod Republike Slovenije za statistiko znaša 131.918,00 SIT. Za prosilce, ki so se zaposlili v oktobru 1996 in kasneje, se upošteva bruto dohodek, ki so ga prejeli do dneva razpisa s tem, da ga je potrebno preračunati na vrednost za obdobje september 1996, za kar se uporablja zadnji znani statistični indeks nominalnih osebnih dohodkov, ki ga objavlja Zavod Republike Slovneije za statistiko (deflator). 2. da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni najemnik oziroma lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, 3. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma je vrnil izpraznjeno ali zamenjal primerno stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja, 4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine. • Upravičenci do pridobitve občinskega socialnega stanovanja v najem niso občani, ki so stanovanje odkupili po določbah Stanovanjskega zakona in ga na trgu odtujili. III. DOKUMENTACIJA, KI JO MORAJO PROSILCI PRILOŽITI VLOGI Vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem, morajo prosilci priložiti naslednje listine: - potrdilo o številu družinsih članov oziroma članov gospodinjstva in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Bohinj, - potrdilo o bruto dohodku vseh članov gospodinjstva za zadnje tri mesece (avgust, september, oktober)1996) pred objavo razpisa, - potrdilo o šolanju otrok (samo za srednje in visoke šole), - potrdilo o premoženjskem stanju oz. podatke o denarnih prejemkih vseh članov gospodinjske skupnosti, - podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah in najemno oziroma podnajemno pogodbo, - poročni list oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnosti, - drugo dokumentacijo, s katero izkazujejo gmotne in socialno zdravstvene razmere (potrdilo specialista , da ima obolenje trajne posledice; odločbo o duševni prizadetosti; potrdilo o nezaposlenosti, ipd.). V dohodek prosilca ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki premoženja in preživnine. IV. RAZPISNI ROK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis, oddajo svoje vloge na posebnem obrazcu. Obrazec vloge se dobi v podjetju ALPDOM, Inženiring p.c, Radovljica, Cankarjeva 1 ali v tajništvu občinske uprave Bohinj. Vloge morajo oddati prosilci z vso zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu, samo osebno, v podjetju Alpdom Radovljica, in sicer vsak delavnik od 7.00 do 15.00 ure, v sredo od 7.00 do 16.00 ure in petek od 7.00 do 13.00 ure. Vsa pojasnila in druge potrebne informacije prosilci dobijo v podjetju Alpdom Radovljica, tel.št. 715 662 . Če se ugotovi, da je prosilec v vlogi za stanovanje navedel neresnične podatke oz. predložil neresnične dokumente, se vloga izloči iz nadaljnje obravnave. Vsa doslej vložena dokumentacija pri Alpdomu ali pri občinskem upravnem organu pristojnem za stanovanjske zadeve ni veljavna in se ne upošteva. Prosilci, ki po dosedanjih razpisih niso dobili stanovanja, morajo svoje vloge obnoviti z vso zahtevano dokumentacijo. Štev.: AZ/36 Bohinj, dne 17.12.1996 ŽUPAN Franc Kramar, dipi.ing., I.r. ALPETOUR .idi potovalna agencija mMMfMA objavlja TARIFO ZA PREVOZ POTNIKOV V LINIJSKEM CESTNEM PROMETU Razdalja v km Cena v SIT Razdalja v km Cena v SIT 820,00 860,00 910,00 980,00 1.020,00 1.070,00 1.100,00 1.170,00 1.210,00 1.260,00 1.290,00 1.320,00 1.360,00 1.410,00 1.470,00 Za linije daljše od 151 km se obračunava na vsakih 10 km še 105,00 SIT. A DOPLAČILO ZA DIREKTNE IN HITRE LINIJE RAZDALJE V KM DIREKTNE LINIJE V SIT HITRE LINIJE V SlT do 5 150,00 76 - 80 6 -10 180,00 81 - 85 11 - 15 210,00 86 -90 16 - 20 240,00 91 - 95 21 -25 280,00 96 - 100 26-30 340,00 101 - 105 31 -35 390,00 106 - 110 36 - 40 460,00 111 - 115 41 - 45 520,00 116 - 120 46-50 560,00 121 - 125 51 - 55 590,00 126 - 130 56 - 60 650,00 131 - 135 61 - 65 700,00 136 - 140 66 - 70 730,00 141 - 145 71 - 75 780,00 146 - 150 do 150 151 - 250 nad 250 160,00 190,00 210,00 150,00 160,00 190,00 B. PLAČILO ZA PRTLJAGO POTNIŠKA PRTLJAGA NESPREMLJANA PRTLJAGA CENA V SIT RAZDALJA V KM CENA V SIT 150,00 do 100 nad 100 290,00 340,00 C. DODATKI: M na makadamskih cestah M na vzpone preko 6 % M na cestišče, očje od 5,5 m 30% 15% 15% Tarifa velja in se uporablja od 1.1.1997 naprej, velja pa tudi za predprodajo vozovnic za mesec januar 1997. jt+l M Al. A ■ *m*L, KOK««il>*NJKLKA ^VwaI# ¥ Jflr- PH1POVIDUJÏ NATAŠA BfciTfc« "MALA KOKERŠPANJELKA LADY PRIPOVEDUJE" je zgodbica' o sedmih mladičkih. Preden male štučke odidejo v svet, obujajo spomine na dni, ki so jih preživeli pri mamici in njenih lastnikih. Glavna nagajivka med malimi junaki je edina deklica Lady, ki skupaj s šestimi bratci zgodbico tudi pripoveduje. Knjiga je v trdi vezavi in obsega 38 strani, cena 1.500,00 SIT Naročite jo lahko po telefonu: 064/223-111 ali s to naročilnico. NAROČILNICA: Naročam...............izvod(ov) knjige MALA KOKERŠPANJELKA LADY PRIPOVEDUJE PO CENI 1.500,00 SIT Ime in priimek:__ Naslov:____ Pošta:___ Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj Tel.: 064/223-111; fax: 064/222-917 Novosti v kozmetiki KOZMETIKA MATIS IN MARBERT SE DOBI V PRENOVLJENIH PROSTORIH GORENJSKE LEKARNE KRANJ IN V TEH PRAZNIČNIH DNEH VABIMO STRANKE, DA SE OGLASIJO V NAŠI DROGERIJI VESELO PRAZNOVANJE BOŽIČA IN SREČNO 1997 VAM ŽELI AmicÀ IN VAS VABI V SVET DIŠAV IN VRHUNSKE NEGOVALNE KOZMETIKE: Arden, Guerlain, Lancom, Lancaster, Clinic, Shiseido, MATIS in MARBERT Najnovejši parfumi: Champs Elysees, Sotto Voce, Tentation, CK ONE, Obssesion, Eternity, Escape, Issey Miyake, Armani, Dior, Versace, Kenzo... Darilni program: usnjeni izdelki, svilene rute, seri za manikuro, ogledala, soli, kopeli, že pripravljena darila Perilo: Triumpn, Chamtelle Nogavice: Oroblu - nogavice proti celulitu Mestni trg 2, Homanova hiša, škofja Loka, telefon 623 231 Odprto: od 9. - 19. ure, v soboto od 8. - 13. ure Um SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO URŠKA DERLINK med. sr. dipl. kozmet Sorska c. 29, Škofja Loka, teUfax: 064/632-524 V našem salonu vam nudimo popolno nego obraza in telesa ter strokovne nasvete: - nega obraza in dekolteja z vrhunsko kozmetko Matis Ayer idr. - limfno drenažo za boljši limfni in krvni obtok - ročno terapevtsko masažo - elektrolipolizo, uz - terapijo proti celulitu z ultrazvokom - pedikuro, depilacijo, epilacijo - manikuro, solarij - make up - nasvete zdravnika i Salon je odprt: vsak dan med 8. -12. in 16. - 20. uro VODOPIVČEVA 6, KRANJ tel.: 064/221-771 V NAŠEM SALONU VAM NUDIMO: • METODA ZA ODSTRANJEVANJE CELULITA IN MAŠČEVJA-Z MATIS KOZMETIKO • UMETNI NOHTI • ROČNA, KLASIČNA MASAŽA • PEDIKURA DELOVNI ČAS: PONEDELJEK, TOREK, SREDA: od 13. - 21. ure ČETRTEK: od 8.-15. ure PETEK: od 13. - 21. ure Bo pariški "MATIS" očaral tudi Slovenke?! Vrhunska profesionalna kozmetika brez konzervansov, brez kemičnih \JV filtrov, brez barvil in brez parfumov... osvaja slovenski trgi Poznavalci Pariza vedo, da v trikotniku CHAMPS-ELYSEES - LOUVRE -OPERA najdeš vse, kar ti poželi srce. Tam kraljujejo najbolj prestižna imena iz sveta draguljev, mode in kozmetike. Na Rue des Capucineš pa je MATISOV poslovni prostor s trinadstropnim luksuznim kozmetičnim salonom, ki skrbi za dobro počutje in lepoto pariške in svetovne smetane. Gostje tega salona so tako eminentna imena, kot so Sharon Stone, Michael Jackson, Alain Delon ipd. MATIS je vrhunska profesionalna kozmetika, ki je pristona v več kot 50 državah sveta. Po prodajnih rezultatih je pogosto na prvem mestu (tudi v sosednji Italiji, ki je "meka" kozmetike). V Južni Ameriki kozmetiko MATIS uporabljajo na kirurških lepotnih klinkah, ki jih je toliko, kot je drugod kozmetičnih salonov, drugod po svetu pa po medicinskih centrih, lekarnah in zadnji dve leti tudi v parfumerijah višjega ranga. MATIS je letos prejel OSKARJA, ki ga podeljuje svetovno priznana kozmetična revija Cosmètic News. OSKAR je bil podeljen kozmetični liniji "CRIS-TAL EYE", ki je odlična nega proti gubam, podočnjakom, mešičkom in temnim kolobarjem pod očmi, ki kažejo na slabo cirkulacijo venske krvi in limfe ter na zastoj maščob. Glavna prednost MATISOVIH proizvodov je, da so popolnoma čisti: brez konzervansov, brez kemičnih UV filtrov, brez barvil in brez parfumov. Izvor aktivnih sestavin je v naravi, v eksotičnih drevesih pragozdov, v sadežih, zelenjavi, cvetju, ki raste v točno določeni pokrajini v družbi tropskih vetrov, v globinah oceanov, kjer domu-jejo specialne korale, alge, ikre - kaviar, v brzicah čistih voda, ter na obrežjih čistih jezer in rek. Vračajo se k spoznanju starih Indijancev in avstralskih domorodcev, ki so že pred več kot tisoč leti odkrili dragoceno Mimosa Tenuifloro, ki je najboljša naravna substanca za regeneracijo vezivnega tkiva ali izvleček avstralskega čajevca, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče življenj, saj je tako močan antiseptik, da ustvarja skoraj sterilne pogoje na koži. Ekstrakcije redkih naravnih rastlin pa so drage kot "zlato". Zato so tudi proizvodi dražji od navadne kozmetike, ki namesto pravih substanc uporabljajo njihove sintetične nadomestke. Proizvodi posnemajo delovanje naravnih substanc in so kot "druga koža", saj vsebujejo enake substance, kot jih ima koža. Strokovnjaki jih imenujejo biomimetične proizvode, ker so tako prijazni do kože, da so primerni tudi za najbolj nežne in občutljive. (MATIS - SENSITIVE LINE). MATIS je prvi, ki poleg sestavin, ki pospešujejo osnovne funkcije kože in skrbijo za njeno ravnotežje, poudarja in skrbi za EKOLOGIJO serum, ki se sme uporabljati le 1 mesec). Do potankosti ima izdelano metodologijo za več kot 30 tretmanov, ki so prilagojeni potrebam sodobnega človeka. Prvi na svetu so prikazali aparat s 36 zlatimi elektrodami, ki omogočajo popolno limfno drenažo obraza, ki je voden elektronsko po metodi VODDER. Z laboratorijskimi preiskavami je dokazljivo, da odstranjevanje strupov pospeši do maksimalnih mej, da ima ta metoda izvrstne učinke na podočnjake, temne kolobarje, edeme, rdeče lise, občutljivost ipd. Letos spomladi so lansirali in doživeli velik uspeh z ICE COLD SUMMING metodo za odstranjevanje celulita, maščevja ter težkih in oteklih nog, ki so posledica slabe cirkulacije in limfnih zastojev. Metoda je izredno učinkovita, saj se obseg stegen, trebuha, rok zmanjša kar za nekaj centimetrov. Večji je problem, bolj je rezultat viden. Potrebno pa je vsaj 10 tretmanov. kože. Proizvodi istočasno uničujejo škodljive mikroorganizme in spodbujajo zdrave mikroorganizme, ki skrbijo za naravno odpornost in ravnotežje na koži. (MATIS - OIL CONTROL RANGE). MATIS kraljuje v kozmetičnih salonih sveta. Ima več kot 300 proizvodov, od katerih so nekateri proizvodi že medikamenti, saj se uporabljajo za nego takoj po kirurških posegih (Intenzivni serum za občutljivo kožo) in za aktivno nego mastne aknaste kože (Intensive Puritying MATISOVE zgodbe pa s tem še ni konec. Proizvode vzljubiš že po nekaj dneh. Všeč ti je vonj, mehkoba, svilnat otip, nežnost. Veseliš se stika z njimi in počasi začutiš prednost te kozmetike. MATIS je pravi mojster proizvodnje čistilnih emulzij, lotionov, serumov, pilingov, encimskih mask, - ki kožo temeljito očistijo in jo pripravijo za nadaljnjo nego z ustreznimi kremami. Samo krema ni nikoli dovolj. Potrebna je sistematska nega, in če želite uspeh, začnite najprej s temeljitim čiščenjem. Aktivne sestavine v kremah bodo imele prosto pot za potovanje v globlje plasti kože, kjer potekajo najpomembnejše funkcije kože. Za kakšne posebne priložnosti ali enkrat tedensko si lahko privoščimo "Express beauty tretman" z močno koncentriranimi serumi, ki zadovoljijo še tako problematično kožo. Piko na "i" pa vam nudi nega v kozmetičnem salonu z uporabo izključno profesionalnih proizvodov, ki vsebujejo 100 % aktivne sestavine. Zanimiv je podatek, da je v eni "odtisni maski" (PRINT MASKA) 200.000 x večja koncentracija mineralov, kot v običajni morski vodi. Koža je kot prenovljena, vsrka vitamine, vlago, minerale in druge pomembne biološke snovi. Koža se napne, postane bolj gladka in elastična, gube se omehčajo in so manj izrazite, polt postane sveža in mladostna. Učinek intenzivne nege boste občutili kar nekaj dni! Ekskluzivni zastopnik kozmetike MATIS za Slovenijo je podjetje BIS, d.o.o., Trojarjeva 55, KRANJ, tel. 360 930, 311 625, ki na slovenskem trgu že 5 let uspešno zastopa in distribuirà dobro poznano, vrhunsko nemško kozmetiko MARBERT. MATIS se je predstavil Sloveniji na strokovnem seminarju na BRDU pri Kranju, oktobra letos, kjer je bilo prisotnih več kot 70 kozmetičark, farm-acevtk in lastnikov parfumerij! V Kranju boste našli MATIS v prenovljeni KRANJSKI LEKARNI oddelek za kozmetiko (nasproti avtobusne • postaje), kjer so dodobra seznanjeni in založeni s proizvodi. Prav tako boste dobili vse proizvode in informacije v PARFUMERIJI AMICA v Škof ji Loki (tel. 623 231), strokovni sodelavci so šolani v Parizu, saj je podjetje BIS, d.o.o., tudi lastnik AMICE. Kozmetično nego s proizvodi in po metodi MATIS-a pa vam nudi kozmetični salon URŠKA v Škofji Loki, informacije o ICE COLD SLIMMING metodi pa dobite tudi v salonu ALMA NAIL v Kranju. MATIS uporabljajo vsi priznani kozmetični saloni v Sloveniji, večji beauty centri v zdraviliščih in toplicah, dermatologi, ki se ukvarjajo tudi s kozmetično nego, medicinski beauty centri, ki jih vodijo zdravniki - specialisti za hujšanje, ter nekatere lekarne in parfumerije, ki so se že usposobile za prodajo teh proizvodov. MATISOVI PROIZVODI SO V SLOVENIJI 20 % CENEJŠI KOT DRUGOD V SVETU. IZKORISTITE PRILOŽNOST PROMOCIJSKIH CEN IN DARUJTE SEBI NEKAJ VEČ! • ANKA ŽELEZNIK KRIMINAL Odklenjen avto vabi Kranj - V soboto je neznanemu nepridipravu zadoščalo borih petih minut, da je iz odklenjenega juga, parkiranega na C. Staneta Žagarja v Kranju, pograbil torbico, v kateri je bilo 160.000 tolarjev. Zgodilo se je med 10.45 in 10.50, policisti za neznancem še pozvedujejo. Vlom v vikend Tenetiše - Med 15. in 22. decembrom je neznanec vlomil v počitniško hišico v Tenetišah. Vanjo je prišel z balkona, odnesel pa radio, dva zvočnika, ojačevalec, brivnik in dve živalski koži. Lastnika je oškodoval za najmanj sto tisočakov. Reanimacija uspela, vendar... Kranj - Še en dokaz, da mamila vodijo v pogubo; v petek ob 19.20 so dežurni policisti iz zdravstvenega doma v Kranju dobili sporočilo, da je zdravnica na Ke-betovi ulici posredovala pri oživljanju 21-letne K, M., ki si je vbrizgala preveč heroina. Dekle so peljali v Klinični center v Ljubljano, po izjavi zdravnikov je bilo že pet minut klinično mrtvo. Samo zaradi hitre intervencije zdravnice Martine Demšar je reanimacija uspela. Dekle ni umrlo, vendar pa bo prevelik odmerek heroina gotovo pustil trajne posledice. H. J. POLICIJA S 1. januarjem 1997 bo spremenjena telefonska številka 92. POKLIČITE 113 NESREČE Dvanajsta žrtev med pešci Kranj, 24. decembra - V Sloveniji je promet med koncem tedna terjal kar deset mrtvih, na Gorenjskem sicer ni bilo tako hudo, vendar je smrt v četrtek tudi kosila. Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah enajst hujših prometnih nesreč, ki so zahtevale mrtvega pešca, že dvanajstega letos in četrtega samo v tem mesecu, ter enajst ranjenih. Tako ie letos promet na Gorenjskem terjal že 38 mrtvih. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč v minulem tednu sta bila prevelika hitrost v štirih primerih in nepravilna stran vožnje v treh. Tek pred avto Kranj - V četrtek, 19. decembra, ob 23.15 je 48-letni Franc M. z Golnika prišel peš po kolovozni poljski poti od Planine in približno 200 metrov pred semaforizir-anim križiščem pri mlekarni stekel prek regionalne ceste. Takrat je iz smeri t.i. Gubi-novega križišča s škodo pick-up pripeljal 41-letni Viktor R. iz Praprotne Police. Temno oblečenega pešca, ki ni imel odsevnika, je pozno opazil, umikal se je v levo, vendar ga je kljub temu 4,25 metra od desnega roba ceste zbil. Pešec je bil tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Trki na Rečiški cesti Bled - V nedeljo ob 11.45 je 18-letni Alojz M. s Hrušice, ki je vozniško dovoljenje dobil šele pred petimi meseci, s "'katrco" vozil po Rečiški cesti od Gorij proti Bledu. Zunaj podvoza pod železniško progo ga je na mokri cesti začelo zanašati. Zapeljal je na nasprotni vozni pas, oplazil jugo 45, ki ga je vozil 34-letni Emil K. iz Radovljice, zatem pa skrenil še bolj levo, trčil v podporni zid pri hiši št. 28. Avto se je odbil in drsel po nasprotni strani ceste, po kateri je z golfom pripeljal še 26-letni Aleš V. iz Krnice. Ta je kljub zaviranju trčil v desni bok "katrce", pri čemer se je hudo ranila sopotnica v njej, Katarina M., stara 18 let, s Hrušice. Iz zmečkanega vozila so jo rešili blejski gasilci, nakar so jo reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Avto obstal ob drevesih Šenčur - V nedeljo ob 17.35 je 39-letna Silva B. iz Britofa vozila s fiatom 126 po lokalni cesti od Britofa proti Šenčurju. V blagem levem ovinku pred Šenčurjem jo je na mokri cesti zaneslo na makadamsko bankino, po 27 metrih je zavila levo, zdrsela prek ceste in z bokom trčila v drevesi. Huje ranjeno voznico zdravijo v Kliničnem centru. Trije pobegli Kranj - V soboto med polnočjo in drugo uro zjutraj je neznani voznik, verjeno R 19 ali megane zelene barve v Poljčah zapeljal desno s ceste in trčil v ograjo vrta pri hiši št. 1. Na ograji je škode za okrog 50 tisočakov. Istega dne po deseti zvečer pa je neznani voznik podrl ograjo pri stanovanjski hiši na C. 1. maja 10 v Kranju. Škode je za približno 100.000 tolarjev. Domnevajo, da gre za osebni avto mercedes modre barve. V nedeljo ob 20.50 pa je neznani voznik srebrnega opla omege na Mlaki oplazil nasproti vozečo stoenko. Voznik ni počakal, ampak peljal naprej proti Kranju. Včeraj so ga prometniki izsledili, gre za voznika iz Britofa. V prvih dveh primerih sta povzročitelja še neznana, zato policisti prosijo morebitne priče, mehanike, kleparje in ličarje, ki bi karkoli vedeli o poškodovanih vozilih in voznikih, naj pokličejo na tel. št. 92. • H. J. Prednovoletna veseljačenja Kljub šolarjem s polnim plinom Kranj, 24. decembra - Praznično vzdušje je že v zraku, žal opijanja tudi Številne voznike, ki tako ali drugače kršijo cesinoprometne predpise. Ko so radovljiški policisti v Četrtek od sedmih do osmih zjutraj z laserjem merili hitrost v Podnartu, kjer velja omejitev 60 kilometrov na uro, so 46-letnemu Jožetu J. iz Prezrenj, ki se mu je kljub šolarjem na cesti očitno zelo mudilo, namerili 112 kilometrov na uro. Istega dne zvečer, ob 1735 je nek voznik po mobitelu policistom sporočil, da od Lesc proti Bledu vozi škoda kranjske registracije več po levi kot po desni strani ceste, ter ogroža druge voznike. Najbližja policijska patrulja je 42-letnega Rada P. iz Sp. Gorij ustavila, alkotest je pokazal 2,77 grama alkohola na kilogram krvi. Radu so vzeli voziuŠJco dovoljenje in mu zabičali, da ne sme več voziti, vendar ni poslušal, tako da so ga ponovno ustavili. Tokrat so ga pridržali do streznitve. V soboto, le četrt ure čez polnoč, je 51-letni Emil Milan M. iz Škofje Loke z mercedesom pripeljal po Gaštejskem klancu na Labore. V križišču s Škofjeloško cesto je nenadoma zavil preveč desno in trčil v drog semaforja, ga odtrgal, sam pa obsedel v avtu. Ko so mu policisti ponudili alkotest, je odklonil in zatrjeval, da ni vozil on, nazadnje pa le popustil. Policisti so ga celo odpeljali domov. V soboto ob 21.20 so radovljiški policisti na Lancovem ustavljali neregistrirani jugo, ki ga je vozil 18-letni Sanel V. iz Kamne gorice. Fant ni hotel počakati, zato so peljali za njim in ga, očitno,pijanega, končno le primorali ustaviti. Alkotest je pokazal 1,76 grama alkohola. Ukrep: odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje. Vendar pa je Sanel V. čez eno uro v Lescah povzročil prometno nesrečo, ki se je v njegovo dobro končala le z gmotno Škodo. Policisti so ga zadržali do streznitve. Nekaj ur prej, ob 15.15 pa je 50-letni Dimitrij. H. z Jesenic povzročil prometno nesrečo na Rečici na Bledu. Lažje ranjen je bil njegov brat, alkotest, v katerega je pihal Dimitrij, pa je pokazal 2,40 grama alkohola... • H. J. Prometniki bedijo Kranj, 24. decembra - Številne akcije gorenjskih prometnih policistov sicer ne pomagajo dosti k streznitvi voznikov, zagotovo pa bi bil kaos na cestah še hujši, če možje v modrem ne bi bdeli nad njihovim početjem. Tako so v četrtek med 15. in 19. uro, ko so na gorenjski hitri cesti pričakovali povečan promet proti Ljubljani, policisti odkrili številne prekrške. Dva voznika bodo zaradi pijanosti poslali k sodniku za prekrške, 27 so jih denarno kaznovali, enajstim izročili položnice, šest so jih opozorili. V soboto med 10. in 15. uro so jih kaznovali 23, pet opozorili. Na cesti je bilo tedaj največ zdomcev, ki so se za praznike vračali proti domu. V noči s sobote na nedeljo so policisti od 21. do 5. ure zjutraj lovili pijančke za volanom. 32 policistov je ustavilo 416 vozil, zasačili so 124 kršiteljev, napisali 55 predlogov sodnikom za prekrške (25 dokazano pijanih, 16 jih je test odklonilo), štirje vozniki so bili brez vozniških dovoljenj, dva sta vozila kljub začasni prepovedi, dva nista spoštovala odredb policistov, enega neukrotljivega pa so morali celo pridržati. Policisti so 33 voznikov denarno kaznovali, 31 izročili položnice, 41 vzeli vozniška dovoljenja, enemu prometno, 47 prepovedali voziti naprej. Razen tega so napisali še tri predloge zaradi kršitev JRM, sedemkrat v tem času odhiteli na intervencije, obravnavali dve prometni nesreči. Glede na to, da je bila akcija napovedana tudi v medijih, je izkupiček skrajno porazen. Razen na hitri cesti, je bil promet v noči s sobote na nedeljo na drugih cestah razmeroma redek. • H. J. Ovadena trojica razpečevalcev in kupci Ponarejena spričevala iz Bosne Zanje je šestnajst kupcev odštelo po 700 oziroma 800 mark. V uradu kriminalistične službe UJY Kranj so se kar lep čas ukvarjali s preiskavo kaznivega dejanja ponarejenja listin. Kranj, 24. decembra - Gre za spričevala, oddana na občinah Ljubl- Íana Moste Polje, Vič, Kranj in Radovljica. Glavni osumljenec je 25-letni S. P. iz Ljubljane, ki so mu kriminalisti 17. septembra s sodnim dovoljenjem pretresli tudi stanovanje. Kot je povedal načelnik UKS Boštjan Sladic, naj bi S. P. ki je v začetku leta 1995 na ljubljanski tržnici prodajal obutev, navezal poznanstvo z M. K., ki je na sosednji stojnici prodajala obutev firme Cokla, d.o.o,'S. P. naj bi novi znanki ponudil v prodajo ponarejena spričevala za trgovsko šolo, ki so izvirala iz Bosne. M. K. je s ponudbo seznanila brata, lastnika Cokle, 41-letnega Z. K. Eromet. Za spričevalo trgovca je moral upec odšteti 700 mark, za spričevalo trgovskega poslovodje pa 800. Razen tega je moral plačati še 2500 tolarjev za prevod spričevala. S. P. je tako vnovčil šestnajst spričeval. Kriminalisti so 17. septembra pri njem opravili hišno preiskavo in med drugim zasegli nekatere obrazce ter ponarejen bankovec za 200 nemških mark. Vsa zasežena spričevala so poslali na ministrstvo za šolstvo in šport, od koder so jim potrdili, da gre za ponarejene dokumente. Kriminalisti so razen omenjene trojice ovadili tudi vse kupce spričeval. Gre za posameznike iz Kranja, Kamnika, Cerkelj, Radovljice, Šenčurja in Ljubljane. • H. J. S 1. januarjem 1997 bodo telefonske številke 93 - gasilci 94 - reševalci 985 - center za obveščanje ZDRUŽENE V ENOTNO ŠTEVILKO POKLIČITE 112 PREJEU SMO Fenomen drog v Sloveniji Najnovejše raziskave kažejo, pravzaprav je to postal ie pravi trend, da kajenje zasva-ja. Seveda prihaja to s strani ameriških učenih glav, ki ne vedo več, s čim bi lahko iztržili še več in ne le več, ampak če se le da kar največ zelenih bankovcev, ki po njihovem mnenju absolutno vladajo svetu. Ja, kot pravijo: denar ni vse, je pa dost. Hm, ko že govorimo o takšni ali drugačni zasvojenosti, se kaj kmalu lahko ustavimo pri mehkih drogah, ki naj bi vodile do trdih. Na jasnem si moramo biti v nečem: MEHKE DROGE NE ZAS-VAJAJO! Druga stvar je, če govorimo o tako imenovani psihični zasvojenosti. Ta je lahko tako zasvojenost s čokolado, s televizijo, sek-som ali z marihuano. OK, cigarete lahko štejemo za vrsto telesne zasvojenosti, saj se predvsem mladim zdi kajenje v začetku blazno kul, kadijo zato, ker jim paše, ne pa zato, ker bi njihovo telo potrebovalo neko določeno dozo nikotina, kot se to dogaja pri strastnih, oz. pravih kadilcih. Ena stvar je navada, ali če hočete, telesna odvisnost, drugo pa je ado-lescentna zafrkancija prazno-glavih tinejdžerjev. Kaj se v Sloveniji dogaja z zakonom o mamilih, mi ni znano. Zastavljen je približno tako, kot stvar že trideset let izvajajo Združeni narodi - stroga prohibicija in pregon. Toda, kaj ima sploh smisel preganjati in prepovedovati mamila? Life goes on! Mamila so bila, so in vedno bodo. Bistvo je v posameznikovem mišljenju, kako si bo izbral pot, ki se ji reče življenje. Res se dogaja, da mnogi mali dilerji, kot jim pravimo, male ribe, prežijo na najstnike, ki so v cvetu svoje nepolnoletnosti še totalno zbluzeni in ne vedo, kje se jih glava drži, ter jim ponujajo travco, hašiš ali ecstasy. Toda! Tudi ti najstniki lahko temu rečejo NE! Mladost gor ali dol, treba jim je že dovolj zgodaj povedati, jih informirati o stvari, pa ne v smislu to se sme, tega se ne sme, temveč jih seznaniti s tem problemom, na kratko, o nesmislu bezanja pred realnim svetom. V Ameriki temu pravijo na kratko: JUST SAY NO! Vsakdo ima pravico odločati, izbirati ter na koncu odločiti in izbrati. Velika večina ljudi verjetno nikoli ni imela opravka z mamili in ga tudi ne bo imela. No ja, mladost - norost. Razen plahih mladostniških poskusov in nikoli več. Jih enostavno ne zanimajo. Za njih ne obstajajo. Nasploh je odvis,-no, v kakšnih krogih se človek giblje. Če ga mamila zanimajo, je radoveden, bi rad poskusil, mu res ne bo problema priti do njih. To pa drži v obeh primerih: če so prepovedana ali rie. Država oz- pristojni organi enostavno nimajo vajeti v rokah. Sicer pa bi bilo spet smešno govoriti, da bi tudi v primeru legalizacije imeli vse točne podatke, alina kratko, vse pod kontrolo. Pri vsaki stvari je tako. Dve plati. Ena uradna. Druga neuradna, za katero ponavadi stoje več ali manj močni posamezniki, ki pa spet vedo samo za tiste zadeve ki se njih tičejo, ostalo jih ne zanima. Torej, zakaj ljudje, predvsem mladina uživa mamila? Večina bi na to dala odgovor, da so poskusili iz firbca, nato pa ali za vedno nehali ali nadaljevali zaradi filinga. S tem naj se ukvarjajo psihologi in sociologi. Ja, in kako je z mamili in podobnimi svinjarijami v Kranju? Našel se bo kdo, ki bo z izbuljenimi očmi dejal -Kranj, mesto mojih sanj! Hm, marihuana ti gotovo vsaj enkrat udari v nos, če se ob večerih sprehodiš skozi mesto, sploh pa ob vikendih. Brez težav je dobiti travco, kar pa se tiče ostalih zadev, pa tudi ni prevelikega problema, samo na pravega človeka moraš naleteti. Mladina beži, beži, hoče se odštekat. Hja, Če jim ta družba res nima ponuditi ničesar drugega, kar bi jih zanimalo, potem jim res ne preostane drugega. Sicer pa baje vsak pride enkrat k pameti... S podatki, koliko je potencialnih in koliko priložnostih uživalcev, vam lahko postreže policija, oz. kriminalistična služba, toda to so vse skupaj samo navadna ugibanja. Ravno tako ne vemo, koliko je okuženih z virusom HTV, dejansko se ve le za tiste, ki so že zboleli za aidsom. Kranjska policija je v zadnjem času, to se ie spodaj podpisani prepričal na lastne oči, aktivirala posebne enote, ki so svoje delo vestno opravljale že med Kranjsko nočjo (o tem smo že pisali). A navada je železna srajca - sedaj je dostikrat mogoče srečati uniformiranega gospoda, ki v družbi s štirinožnim, posebno za sumljive substance izurjenim prijateljem, korakata skozi mesto in prežita na vse čudno dišeče zvarke. Hkrati se mi je zgodila prav ironična prigoda. Oni dan sedim na klopci pri vodnjaku in se pogovarjam s prijateljico, ko se klop poleg naju zbašejo štirje zabave željni mladci. S seboj so imeli steklenico žlahtnega, (sicer najcenejšega merlota), jaz pa si mislim, hm, štirje in en liter, to pa ne bo sile. Ko z zanosom podelajo vinček, eden od njih povleče iz žepa dva že zvita jointa in kaj drugega mladci, meni nič, tebi nič zadevo pokadijo- Mislim si, poglej, poglej, kar sredi Kranja, na javnem mestu, le kje so vsa budna očesa gospodov branilcev zakona?!? Ne deset minut zatem se mimo primajeta že prej omenjeni gospod postave s svojim štirinožcem. Jaz pa se z vzdihom obupanega zasme-jem sam pri sebi: Gospoda, nič ne bo danes! Predstave je bilo konec pred desetimi minutami. Boštjan Tušek a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 lili $ tfe PRAZNIČNI HALO - HALO * * Naroiil« za objave sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 1230. ure dan pred htidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredna »godna. AVTOŠOLA B in B Vam želi sreie v letu 97 B* p Kranj - tečaj se začne 6. januarja dopoldne ob 9. uri in popoldne A A 49 lil D ob 18. uri. Radovljica - tečaj CCP se začne 20. januarja 9mmm ROZMAN -BUS TEL.: 715-249 VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE X A t A Nudimo vam bogat jedilnik, tudi specialitete, ki jih ni povsod. Ponudili vam j Ttritnf nrl Krit i i bomo ribje jedi, zrezke, žrebičkov hrbet, pizze, solate, sladice in še in še.I ni t JgJï}r*ai< oa-i Vabljeni tudi na nedeljska kosila. Sprejemamo tudi naročila za skupinske Tel.: 064/241-841 zabave (do 50 oseb). Prepričajte se, ne bo Vam žal! METEOR d.o.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO V EC, 731-050 RAČUNOVODSKI SERVIS KRANJ 1.2. Munchen - nakupovalni izlet VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1.2. Munchen - nakupi VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO SESALCI ČISTILCI TERME LENDAVA HOTEL LIPA TEL. 069/75-720 75-721, 75-208 Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641-277 ali 064 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. Prodaja zelo kvalitetnih globinskih sesalnikov FABEL in vsestransko; uporabnih sesalnikov MIMO za suho In mokro čiščenje, ki zmorejo vse -na obroke. Naročila neobvezne predstavitve na domu po tel.: 685-600. POPUSTI v terminih 1. - 26.12.96 in 3.1. -15.2.96 (7 dni - 9 %, 10 \ dni - 12 %, 14 dni - 20 %) 7 polpenzionov že za 39.165 sit, UPOKOJENCI ŠE 10 % pop. 5 dnevno SILVESTROVANJE že za 39.500 sit, 5 dnevni BOŽIČNI PROGRAM ŽE ZA 30.300 SIT. i/rjvnTPfi i/rjrv ÍJ77W*Y/#? Pridi, vidi in se čudi, kaj ti Vinoteka VIKY nudi. F Z, Vi, it a v£ai ^i^un nabavimo, dostavimo, serviramo in aranžiramo buteljči že od 296 SIT dalje. SUZUKI BOGATAJ Zvirče30/a, Triič Tel: 58-850, 57-208 Restavracija Park Koroška 10, Kranj tel. 221-203 Gostilna in pizzeria ZELENI ŠUM, Voglje Neverjetni NOVOLETNI POPUSTI za vse modele SUZUKIJA! Suzuki Swift 1.3 GLS servo volan za samo 14.990 DEM, Suzuki Alto za samo 12.990 DEM, Suzuki Baleno 1.6 GL 19.990 DEM. Se priporočamo! Prijetna presenečenja v mesecu decembru in silvestrovanje. Zabavala vas bo dalmatinska skupina Nava, Dixieland, v najdaljši noči pa duo Minimax. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje po ceni 6.500 SIT -1 aperitiv, slavnostna večerja, presenečenja... VABLJENI! PREDNOVOLETNE ZABAVE za večje skupine v NOVEM zimskem s vrtu na Krakovski ul. 30 v Vogljah, tel.: 491-220 Gostilna in pizzèria ZELENI ŠUM, Voglje SILVESTROVANJE v NOVEM zimskem vrtu ob glasbi Fantov z vasi. Inf. in rezervacije po tel.: 491-220 AVTO ŠOLA NIKOLOV TEČAJ CPP SE ZAČNE V PETEK, 10. 1. 1997, OB 17. URI LJUBNO 105, TEL: 731-519 NOVOLETNI POPUST POSEBEN POPUST ZA ŠTUDENTE OTROŠKA TRGOVINA PIA POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU o cvo i? a r»i/Cvr% V športni dvorani na Bledu je v času počitnic oz. božično-novoletnth praznikov, od 22. 12. 1996 do 5. 1.1997 i KL·lS.KL·AL·lJan.U dreanle vsakdan od 10. do 11.30, pon. - pet 17. do 18.30, sob., ned. 18. do 19.30. Cene vstopnic: odrasli 500 SIT, DR^ANJE otroci do 10 let 300 SIT. Možnost izposoje drsalk. Na Jesenicah v športni dvorani Podmežakla pa vsak konec tedna od 14. do 15.30. Cena vstopnic: otroci 200 SIT, odrasli 400 SIT. Na Gorenjskem sejmu v Kranju je drsanje ob sobotah od 15. do 17.30. in ob nedeljah od 15.30. do 17. in od 18. do 19.30. Otroška oblačila od 4. do 14. let. Ponudba tedna: rokavica, kape, šali od 652 SIT. Kidričeva 12, Kranj Obveščamo vse uporabnike pokritega olimpijskega bazena v Kranju, da bo bazen zaprt: 25.12,1.1. 97 in 2.1.. Dne 31.12.1996 pa bo bazen odprt od 8.00 -13.00. IZDELOVANJE IGRAČ VESELA TOMBOLA SR. VAS 21, ŠENČUR tel.: 064/411-950 Plesni klub URŠKA SKCP AVTOŠOLA Podlubnik 1 b, Škofja Loka Tel: 623-331, 622-762 Želite razveseliti vašega otroka. Ponujamo vam didaktično in družabno igro, prek katere se otrok igra in uči. Spoznava sadje, zelenjavo, živali in cvetlice. Primerna je za otroke od 4. leta dalje, zlasti za male šolarje in nižjo stopnjo OŠ. Se posebno bo prav prišlo ob zimskih dneh in počitnicah. Plesalci latinsko-ameriških in standardnih plesov Vam popestrijo prednovoletne zabave. Tel.: 332-618, Ida Vsakih štirinajst dni organizira tečaj CPP za kategorije A, B, C, D in E. Praktični del izpita za kategorijo B lahko opravljate na sodobnih vozilih MAZDA 323, NISSAN MICRA in SUZUKI SVVIFT, za kategoriji C in E pa na vozilih TAM 122 in MERCEDES BENZ 814 L POHITITE S PRIJAVO! Hkrati vam želimo vesele praznike ter srečno in varno vožnjo v novem letu. ^Koncerti Božični nastop v Dupljah t Duplje - KUD Triglav Duplje prireja božični koncert, ki Bo v četrtek, 26. decembra 1996, ob 17.30 v cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah. Nastopila bosta ženski Pevski zbor Dupljanke In moški pevski zbor Triglav Duplje. Koncert in podelitev priznanj Tržič - V petek, 27. decembra 1996, ob 18. uri bo v osnovni šoli Bistrica novoletni koncert Pihalnega orkestra Tržič. Na prireditvi bodo podelili plakete mesta Tržič, Kurnikova priznanja in priznanja Rdečega križa Tržič za leto 1996. Solisti iz St. Petersburga Radovljica - Jutri, v sredo, 25. decembra, bo ob 19.30 uri v novi Linhartovi dvorani v Radovljici koncert solistov iz St. Petersburga - sopranistke Elene Jaskunove in basista Vladimirja Millerja ter organistke Barbare Pibernik. Cena vstopnic je 1.500 tolarjev, na voljo pa so v pisarni Turističnega društva Radovljica. Dodatne Informacije na telefonu 715 308. Božični koncert PZ Lubnik škofja Loka - Jutri, v sredo, 25. decembra, bo ob 16. uri v kapucinski cerkvi sv. Ane koncert pevskega zbora Lubnik, ki ga vodi Tomaž Tozon. Koncert bodo pevci ponovili v četrtek ob 17. url v starološki cerkvi sv. Jurija v Škofji Loki, tokrat pod vodstvom Andreja Ožbalta in s sodelovanjem PZ Glasbene Matice iz Ljubljane. Ob spremljavi godalnega orkestra bodo zapeli Mozartovo mašo in nekaj najlepših božičnih pesmi. Dobrodelni koncert za pediatrično kliniko Bled - V sredo, 25. decembra, bo ob 19. url v Festivalni dvorani na Bledu dobrodelni Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja In rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10 00 ure, ter uro pred začetkom predstav, telefonska številka blagajne 064/222-681. Rezervirane vstopnice i« potrebno prevzeti najkasneje do pol ure Pred začetkom predstave! Predstave v Kranju: Leopold Suhodolčan: NORČIJE V GLEDALIŠČU torek, 24. 12. 1996, ob 10. uri, zaključena predstava Jean Genet: SLUŽKINJI PETEK, 27. 12. 1996, ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1., IZVEN in konto SOBOTA, 28. 12. 1996, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO Pokroviteljstvo uprizoritve SAVA, gumarska in kemična industrija, d.d., Kranj SILVESTRSKA PREDSTAVA: Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE TOREK, 31.12.1996, ob 20. uri, za IZVEN Pokroviteljstvo uprizoritve: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., Območna enota Kranj. ■^šč* Vesele praznike Vam želijo Trgovina GREDELJ Cerklje, 421-397 Trgovina LIPA Vidmarjeva 8 Trgovina LIPA UL Lojzeta Hrovata 4lb SPAR MARKET Zoisova 1, Kranj Trgovina SVEČAN Jezerska 93, Kranj Diskont VINO-PTVO Bobovek 13, Kranj Diskont VINO-PTVO prodajalna Planina Diskont VINO-PTVO prodajalna Šenčur odprto od 8. do 19. ure; sobota od 8. do 12. ure Po 20. 1. 97 velika razprodaja! Prt do 19.30 •to; 26. 12. od 8. do 11., 31. I ■ zaarto. Tel: 223 126 Praznični del. čas: 25. 12. ■ zaprto; 26. 12. od 8. do 1L, 31. 12. od 7.30 do 19.30; 1. in 2. 1. - zaprto. Tel: 331-003 25. in 26.12. zaprto; 31.12. od 7. do 15. ure 25. 12. zaprto; 26. 12. odprto od 8. - 11.30 med prazniki odprto vsak dan od 8. do 19.; nedelja od 9. do 13- ure med prazniki odprto vsak dan od 8. do 19.; nedelja od 9. do 13. ure d prazniki odprto vsak dan od 8. do 19. nedelja od 9. do 13. ure Trgovina KAŠČA C. Staneta Žagarja 47 Odprto: 25. in 26. 12. od 8. do 12.; 31. 12. od 7. do 15.; 1. in 2 1 od 8. do 12. ue. Tel: 242-178 Trgovina KLASJE Selca 80 25. 12. zaprto; 26. 12. od 7.30 do 12.; 31. 12. odprto do 17. ure-2. 1. od 7.30 do 12. ure Trgovina HLEBČEK Mlaka pri Kranju 23. in 24. 12. od 7. do 19.30; 25. 12. zaprto; 26. 12. od 8. do U ure Tel' 245-515 Market URŠKA Jezerska c. 63/a, Kranj 25. 12. zaprto; 26. 12. od 8. do 12. ure • Tel: 242-646 l Trgovina JELKA Boh. Bistrica 25. 12. zaprto; 26. 12. Trgovina PAJER Beleharjeva 6/a, Šenčur 24.12. od 7. do 18.; 25.12. zaprto; 26.12. od 8. do 12. ure Trgovina PRINC 25 12. zaprto; 26.12. od 8. do 12. ure Zalog 22 Tel: 421-003 Trgovina PRI MIHU Tenetiše Trgovine trgovskega podjetja LOKA božlčno-novoletnl koncert zborov blejske občine za pediatrično kliniko na Jesenicah. Vstopnice po 500 SIT bodo v prodaji uro pred predstavo. Božično-novoletni v Šenčurju Šenčur - Pihalni orkester Tržič prireja božično-novoletni koncert, ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Nastopili bodo tudi tenorist Ljubljanske opere g. Rado Pančur, skupina Emeh Tržič in mešani pevski zbor Sveti Jurij enčur. Koncert ob jaslicah Kranj - Moški pevski zbor Kranj vabi v nedeljo, 29. decembra, na Koncert ob jaslicah, ki se bo ob 19. uri začel v farni cerkvi sv. Kancijana v Kranju. Petje ob jaslicah Bled - Danes, v torek, 24. decembra, bo ob 16. url v Trgovskem centru prireditev -petje pesmi ob jaslicah. Nastopil bo mladinski pevski zbor, Orffova skupina Oš Bled, na klavir pa bosta zaigrali Vilma In Barbara. Božično petje na sv. Štefana Kranj • Ob svoji dvajsetletnici vabi Mladinski mešani zbor Skrjančki s svojimi gosti Komornim zborom Gallus Kranj, kvartetom flavt Glasbene šole Kranj in skupino mladih instrumentallstov na koncert božičnih pesmi, ki bo na Štefanovo, to Je 26. decembra, ob 19. uri v farni cerkvi sv. Kancijana v Kranju. Ze ob 18. uri se bo začela praznična maša s petjem in glasbo. Demolition Group Kamnik - študentski klub Kamnik organizira NOVOLETNI KONCERT, na katerem bodo glavno vlogo odigrali Demolition Grop, pred njimi bodo svoje mojstrovine pokazali kamniški funkerjl Re- Srat, občinstvo pa bo ogrel tudi eko-atter and Srečna mladina. Koncert bo v četrtek, 26. decembra, v Kinu domu Kamnik. Začel se bo ob 20. url. Božični koncert v Vili Bistrici Triič - V četrtek, 26. decembra, bo na dan sv. Štefana v Vili Bistrici ob 19. uri Božični koncert. Pela bosta gosta Iz St. Petersburga sopranistka Elena Jaskunova in basist Vladimir Miller, oba člana zbora M. Glinka. Vse informacije dobite v vili Bistrica, tel.: 50-232. Študentski večeri Kranj - Klub študentov Kranj pripravlja v okviru projekta študentkih večerov pod Imenom ŠtudemVn Futr vsak četrtek ob 22. uri v klubu Ragtime v Kranju koncerte. Vsak torek bo v Istih prostorih ob 20. uri tudi gledališka (lutkovna) predstava ali pa filmska projekcija. V sredo pa ob isti uri pripravljajo zanimiva potopisna predavanja z diapozitivi. Danos, v torek, 24. decembra, bo ob 20. uri božični koncert klasične glasbe; jutri, v sredo, 25. decembra, bo ob 20. uri film K2; v četrtek, 26. decembra, ob 22. uri pa jam session ZULU W, STRATUS in nove skupine brez imena. Nastop plesnega orkestra Laško - V petek, 27. decembra, bo ob 19.30 v kulturnem centru nastopil celjski plesni orkester Žabe. Dirigent orkestra je glasbenik - trobentar Tomaž Grintal, solista koncerta bosta pevca Mia Žnidarič in Miha Alujevlč. Vabljeni! Božični koncert Škofja Loka - Komorni pevski zbor sreda, 25. 12, zaprto, četrtek. 26. 12.. odprto od 8. do 12 ure Tel: 461-181 "Loka" z gosti: ansamblom kljunastih flavt "Camerata Carnlkola" In dramskim igralcem Milanom štefetom vljudno vabi na Božični koncert, ki bo v petek, 27 decembra, ob 19. uri v kapeli Loškega gradu. Vabljeni! Koncert božičnih pesmi Visoko - Mladinski mešani pevski zbor "Katrca" iz Olševka, ki ga vodi Francka Senk, vabi na koncert slovenskih božičnih pesmi. Koncert bo v četrtek, 26. decembra, ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma na Visokem. Koncert Godbe Gorje Gorje - Goba Gorje bo v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri imela v dvorani gorjanskega doma v Gorjah Božično novoletni koncert. Pod vodstvom dirigenta Andya Arnola bodo v koncernem progr-mau dela Avsenika, Cartneyja, Strucija, Učakarja, Bratislava, Knifica, Privška, Prešerna in drugih. Desetletnica zbora v Besnici Besnlca - Moški pevski zbor KUD Jože Papler iz Besnice bo v četrtek, 26. decembra, ob 18. uri imel v osnovni šoli v Besnici Imel Božično novoletni koncert, s katerim bodo člani zbora hkrati proslavili tudi jubilej oziroma desetletnico delovanja. Pod vodstvom Petra Bogataja je zbor program koncerta oblikoval z deli Gallusa, Kernja-ka, Kreka, Adamiča, Simonltija Boieta, Preglja In še nekaterih skladateljev. Gostji na koncertu bosta Beti Bogataj na harmoniki in Tanja Deržič na citrah. decembra, v dvorani Kulturnega dcma v Mošnjah. Dobimo se ob 19. uri. Sledila bo 8llvestrska večera, živa glasba in zabavni program. Vabljeni! Izleti Novoletni pohod na Kum Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na tradicionalni novoletni pohod na Kum. Pohod bo v četrtek, 2. januarja z odhodom (z vlakom) ob 6. uri s kranjske železniške postaja proti Zidanemu mostu Skupne hoje bo za okoli 6 ur. Razstave Prireditve M Koledovanje Bohinj - V Podjelju, Jereki, Bohinjski češnjlci In Srednji Vasi bo v četrtek, 26. decembra, ob 16. uri koledovanje Okteta Up Bled, ki ga vodi Matevž Fabjan. Stefanovanje v Srednji vasi Šenčur - Stefanovanje je zelo star običaj, ki so ga v Srednji vasi ponovno oživili. Lotos bo prireditev v četrtek, 26. decembra (sv. Štefan), ko bo ob 10.30 ur 12. Zbor konjenikov pred gostilno Jama v Šenčurju, narodna noša in godba iz Tržiča pa bodo odšli izpred trgovine ob 9.45. Odšli bodo do cerkve, kjer bo godba igrala tudi pri maši ob 10. uri. Po maši bo žegnanje konj pred cerkvijo. V veselo družbo ste vabljeni vsi farani, organizatorji objubljajo, da ne boste ne žejni ne lačni. Posebej seveda vabljeni konjeniki in narodne noše. Sv. maša na Stefanji Gori Štefanja gora - V četrtek, 26. decembra, bo na praznik sv. Štefana ob 10. uri na Štefanji gori svata maša. Za Dan samostojnosti Jesenice - V počastitev dneva samostojnosti, ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 17. url vabljeni na osrednjo prireditev. Slovesnost bo v novi dvorani Kulturnega in gasilskega doma na Blejski Dobravi. Vabljeni! Novoletno srečanje Brezje - DU Brezja - Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na tradicionalno Novoletno srečanje. Silvestrovaii bomo v petek, 27. Slovenci v XX. stoletju LJubljana - V Muzeju novejše zgodovine je na ogled razstava Slovenci v XX. stoletju, ki prikazuje zgodovino Slovencev od leta 1914 do današnjih dni. V večnamenski sobi so razstavljene fotografije o praznovanju božiča in novega leta v teh obdobjih in novoletne voščilnice slovenskih muzejev in galerij. V času bužično-novoletnlh praznikov in ob dnevu samostojnosti je vstop prost. 25. decembra In 1. januarja bo muzej zaprt. Obvestila lt Občni zbor TD Dovje - Mojstrana Planinske postojanke Radovljica - Planinsko društvo Radovljica obvešča, da bo Roblekov dom na Begunjščici odprt od 28. decembre do 5. januarja, Valvasorjev dom pod Stolom pa bo odprt od 25. decembra do 5. januarjaT 31. decembra zvečer sta oba domova rezervirana. Obenem obveščajo, da vam pri Valvasorjevem domu nudijo družinska kosila po ugodnih cenah. Srečanje starejših Šenčurjanov Šenčur - Diuštvo upokojencev Šenčur na zadnjo sojo v letošnjem letu, ki bo v soboto, 28. decembra, ob 14. uri v njihovih prostorih v Gostilni Jama v Šenčurju, posebej vabi starejše člane, ki so stari 80 let in več. Hvaležni gasilci Velesovo - Člani in še posebej upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Velesovo se zahvaljujejo vsem domačinom v vaseh Velesovo, Adergas, Cešnjevek, Praprotna Polica in Trata, ki so prispevali k nabavi novega gasilskega prapora in avtomobila. Se posebej se zahvaljujejo Gasilski zvezi Slovenije, Ministrstvu za obrambo, občini Cerklje in županu Francu Cebulju poveljstvu občine Cerklje, civilni zaščiti, pobratenemu gasilskemu društvu Brezovica pri Ljubljani, Janezu Žnidarju z Brnika, društvom in obrtnikom, ki so pomagali pri akciji ter botroma praporu Jožetu Jeriču in Anici Ropret iz Velesovega. Društvo želi vsem veselo božične praznike v novem letu pa srečo, čimmanj požarov in naravnih nesreč. RADIO .........lili..... —— „ -MHz Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure POSLOVNI VAL Gorenjska^ Banka Banka j posluhom Spoštovani varčevalci, vedno smo si prizadevali prisluhniti vašim željam in potrebam. SPREMENJEN POSLOVNI CAS V PREDPRAZNIČNIH DNEH In sicer: O 24.12., 27.12. in 30.12.1996 bo v vseh ekspoziturah na Gorenjskem, poslovni čas - od 8. do 18. ure. 28.12.1996 bo v vseh ekspoziturah na Gorenjskem, poslovni čas - od 8. do 12. ure. © 31.12.1996 bo poslovni čas v vseh ekspoziturah od 8. do 13. ure. ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Gorenfska^* Banka Banka s poAubom KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO Ci EGRO 111 ELEKTRO GRELNA OPREMA \ Gora20a 61218 Komenda dU Tel & Fax 061 841 583 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature VSEM BRALCEM, STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO! GLAVNI POKROVITELJ Gorenjska*^ Banka Banka s posluhom. t radie ioncilni Novoletni gola koncert 1. JANUAR 1997, OB 18. URI FESTIVALNA DVORANA BLED NASTOPILI BODO: SIMFONIČNI ORKESTER HRT- ZAGREB IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE DUNJA SPRUK - SOPRAN, MARJAN TRČEK - TENOR, ZDRAVKO PERGER - BARITON, FRANC JAVORNIK - BAS DIRIGENT: VLADIMIR KOBLER IZVAJAM BODO DELAL G. B1ZETA G. ROSSINUA, g. DONIZZETTUA; J. STRAUSSA, F. LECHARJA, E. KALMANA PREDPRODAJA IN REZERVACIJA VSTOPNIC: AGENCIJA ALBATROS BLED - TEL: 741-101 TURISTIČNO DRUŠTVO BLED - TEL: 741-122 AGENCIJA KOMPAS BLED - TEL: 741-515 GALERIJA AVSENIK BEGUNJE - TEL: 733-055 LJUBLJANA: INFO. FIGARÓ, DO.O., TEL: 0541 662-628 KRANJ: GORENJSKI GLAS, ZOISOVA 1, TEL: 223 444 LJUBLJANA: KOMPAS H0LIDAY, SLOVENSKA C. 36; TEL: 061 125 46 66 IN URO PRED ZAČETKOM KONCERTA GGA AHTONIČ, s.p. Občina Bled FIGARO, d.o.o. SOPOKROVTTEU1: SINTAL, D.D., LJUBLJANA ŽIVILA KRANJ TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.D., LJUBLJANSKA BANKA - NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA - PODRUŽNICA MEDVODE - GORENJSKA, ZAVAROVALNICA TRIGLAV KRANJ, D.D., OE KRANJ, VINAKOPER D.O.O., GORENJSKI GLAS, RADIO TRIGLAV JESENICE, GORENJSKA TELEVIZIJA TELE TV KRANJ, RADIO OGNJIŠČE, CVETLIČARNA POTOČNIK BLED Spoštovane lcrajanke in krajani! Po daljšem času se vam zopet oglašam. Moje pisanje ni namenjeno predvolilni propagandi, ampak dogodke, ki se je zgodil na seji sveta občine Vodice, dne 22. 10. 1996 in to je predlog župan ugotovitveni sklep za ukinitev krajevnih skupnosti in s tem odvzem našega Doma krajanov, me je prisilil, da vas o tem seznanim. Na zboru krajanov, dne 12. 5. 95 ste me pooblastili, da imenujem komisijo, katera bi se prizadevala za dokončno ureditev pravne subjektivitete krajevne skupnosti. Ta komisija ima veliko zaslugo, da je bil statut občine Vodice narejen tako, da je iz njega razvidno, da so krajevne skupnosti ostale in dobile status pravne osebe tako kot dovoljuje novi zakon o lokalni samoupravi. Po 6. členu statuta občine Vodice je bilo treba izvesti samo zbore krajanov, ugotoviti voljo ljudi glede krajevnih skupnosti in sprejeti statutarni sklep o določitvi območij. Zbori so bil izvedeni, volja ljudi nesporno ugotovljena, toda statutarni sklep iel do danes ni sprejet, za kar je kriv g. lupan. Ker se ni hotel sprijazniti z voljo ljudi, izraženo na zborih krajanov, je začel s taktiko zavlačevanja. 1. Predlagal je, da počakamo na razlago državnega zbora glede 18. in 19. člena Zakona o lokalni samoupravi. Po daljšem času, je prišel odgovor državnega zbora v javnosti, da so KS lahko pravne osebe in lahko imajo svoje premoženje, a 18. in 19. člen nista protizakonita. 2. Kot edini župan v Sloveniji, brez mnenja občinskega sveta, je sprožil ustavni spor z zahtevo, da se ustavi izvajanje 18. in 19. člena zakona o lokalni samoupravi, kot ga je določil državni zbor in da KS ne morejo biti pravne osebe, ker je to protiustavno!? Ustavno sodišče mu je dalo dva odgovora. V prvem pravi, da se izvajanje 18. in 19. člena zakona o lokalni samoupravi ne more ustaviti, ker pač ni protizakonito, v drugem odgovoru pa je razvidno, da je g. župan totalno pogorel. Torej, KS so lahko pravne osebe, lahko imajo svoje premoženje in niso protiustavne. Protiustavno bi bilo, če se volja krajanov ne bi upoštevala. 3. Tudi s tem se g. župan ni hotel sprijazniti in dati statutarni sklep na glasovanje, temveč je skušal pridobiti dve tretjini v svetu občine, t.j. 9 svetnikov in potem spremeniti statut občine ter ukiniti 20 členov statuta, kateri govorijo o pravni subjektiviteti KS. 4. Ko mu tudi toni uspelo, gre z glavo skozi zid in da na glasovanje 22. 10. 96 ugotovitveni sklep z navadno večino namesto statutarnega sklepa z dvotretjinsko večino. V tej ideji so ga podprli trije svetniki, katere ste vi, spoštovani krajani, izvolili v občinski svet, da bi ščitili interese našega kraja. To so: Kosec Alojz, Cigut Marjan in Nahti-gal Zdenka Žalostno, da se gredo strankarske poslušnosti pa čeprav je proti interesu krajanov. Hvala bogu, daje ta sklep neveljaven in protizakonit, ker ga je podprlo le 6 svetnikov, a moralo bi jih biti 9. 5. Kot najnovejše orožje proti KS uporablja v zadnjem času izjavo, da so stare KS preživele in staro vodstvo bi se moralo že zdavnaj zamenjati. (Kot primer navajam občino MOL, ki ravno tako novih KS ni še ustanovila, toda stare KS nemoteno naprej delujejo.) Sicer je sam kriv za to. On, g. župan, kot varuh zakonitosti v občini, bi moral spoštovati 118. člen občinskega statuta; v treh mesecih bi moral konstituirati nove KS, izvesti volitve, kot jih je že večina občin po Sloveniji in nas starih že zdavnaj ne bi bilo več. A dokler tega ne naredi, po 109. členu statuta občine Vodice mi še vedno obstajamo. Opisal vam bom še eno županovo nelepo izjavo, katere namen je zelo očiten, predvsem pa nepošten. Pomislili boste ali je to sploh mogoče? V občini Vodice, na bivši občini Šiška in po časopisih smo bili kritizirani, da je KS Bukovica - Sinkov Turn dala občini Vodice nepopolno in nejasno finančno poročilo. Resnica je, da je župan naše poročilo zaključni račun in bilanco "spravil" v predal in da ga ni nihče od občinskega sveta videla, razen župana in občinske računovodkinje. Ko sem to odkril in razkrinka na POPRAVEK V razpisu za imenovanje ravnatelja WZ - Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica, objavljenem v Gorenjskem glasu št. 100 v petek, 20. decembra 1996, na 26. strani, se datum izteka razpisnega roka pravilno glasi: 10. januar 1997. občinskem svetu, je župan priznal, da ga ni dal nobenemu na vpogled, a občinska računovodkinja je izjavila, da je finančno poročilo v redu. To je bilo na seji sveta 22. 10.. 1996, naslednji dan 23.10. 1996 pa je g. župan poslal dopis OŠ Vodice, da naj nam ukine najemnino, ker da mu nismo dali finančnega poročila. S tem se je poslužil laži, a da nam hoče vzeti naše premoženje, je navadna kraja. Kaj potem za njega ne velja tista zapoved: ne laži, ne kradi?! In to naj bi bila krščanska demokracija (morala). Verjetno bo to moje pisanje izzvalo polemiko ali odgovor, samo ne vem s kakšnimi izmišljotinami. Žal, včasih smo v tem kraju delali, ustvarjali in organizirali, zdaj pa samo meljemo politiko in študiramo zakone. Zdaj je končno postalo vsem jasno, da je vsa igra okrog KS samo v tem, da se pridobi naše premoženje (Dom krajanov). Ker je zakon o lokalni samoupravi na naši strani, odločba ustavnega sodišča tudi, statut občine Vodice tudi, slovenska praksa je pokazala, da so skoraj po vsej Sloveniji sprejeli KS, volja krajanov izražena na zboru je nesporna, zato apeliram na vsa društva v KS, na vse napredno razmišljajoče krajane, da se tej samovolji, diktaturi in protizakonitosti na vse možne načine upremo. Seveda bomo o vsem tem obvestili časopise in pristojne državne organe. Naslednjič pa boste brali kaj več o finančnih in proračunskih nepravilnostih ter neizvajanju in nespoštovanju sprejetih sklepov občinskega sveta v občini Vodice. Alfirev P.S.: Ne nazadnje moramo pomisliti tudi na to, če bi g. županu uspelo ukiniti KS, bi nastalo vprašanje, kako bi se volili naši zastopniki v občinski svet. Porušilo bi se razmerje 5:8 (zdaj 5 svetnikov iz naše KS, 8 iz Vodic). Na naslednjih volitvah bi se teoretično znalo zgoditi, da v občinskem svetu ne bi imeli svojih predstavnikov. Kakšna bi bila posledica tega, si lahko sami mislite. Petarde in tobak Čuden naslov, kajne? Lani v tem času je parlament sprejel noveliran pravilnik o pirotehničnih izdelkih in njihovi uporabi. Petarde naj bi bilo dovoljeno razstreljevati le od 26. decembra do 2. januarja in to le proč od strnjenih naselij, bolnišnic, šol, postaj, domov za ostarele itd. Seveda se tega pravilnika metalci petard niti ne bojijo, niti ga ne upoštevajo. Velika večina ljudi ne mara bučnih kano- fleur Trgovsko^-^pod)et)e d.o.o. LJUBLJANA c:^^jb(^ÚIAxAU/wt/ Pot na Vovke 2 4207 Cerklje na Qorenjskem telefon: 064/422-127 Cenjenim strankam ielimo vesti boiii Ur sreče in zdravja v novem teta 199 T. nad, posebno ne zvečer in ponoči. Manjšina torej terorizira večino, kar je edinstven primer v medčloveških odnosih. Minister Šter je v intervjuju za časopis "Jana" dne 12. 12. 1995 lepo povedal, da gre pri takih ljudeh za izrazito agresivnost in za izrazito pomanjkanje samokontrole. Jaz pa bi k temu dodal še slabo vzgojo. Če otrok vidi očeta, s kakšnim veseljem meče petarde, jih bo metal tudi on. Kljub pravilniku se je "petardiranje" začelo že na Miklavžev večer. Dobri stari Miklavž je do vdora balkanskih slabih navad hodil naokrog brez posebnega hrupa. Kak parkelj je že zarenčal in zarožljal z verigo zaradi vzgojnega učinka na ta "žleht" otroke. S petardami so vsi lepi stari običaji za Miklavža, Božič in Novo leto povsem razčlovečeni in ponižani. Policija dostikrat omenja samozaščitno ravnanje. Ne vem, kako si predstavlja tako ravnanje občanov proti metalcem petard, saj smo proti njim povsem nemočni. Na opozorila reagirajo posmehljivo, dostikrat tudi agresivno. Prijava policiji je nemogoča, saj ne moreš dokazati, kdo in kdaj je vrgel petardo, včasih tudi prav pred hišo. Ker prepričevanje nič ne pomaga, bi bilo potrebno hitro in učinkovito kaznovanje - kot naprimer v prometu. Seveda bo policija rekla, da za to nima dovolj ljudi. Verjamem, ampak vsaj z občasnimi zastraševalnimi akcijami bi se že nekaj strahu zalezlo v kosti tistih, ki namerno vznemirjajo ljudi. In zakaj omenjam tobak? Naši vrli "Minuli" poslanci so novembra letos sprejeli not strožji protikadilski zakon V Evropi, čeprav kadim, se strinjam z njim, ker manjšina ne sme terorizirati večine m bom spoštoval določila tega zakona, ne nazadnje tudi zaradi predpisanih kazni. Pa smo spet na začetku, to je pri petardah. Nisem zasledil, da bi se v predvolilni kampanji, kak kandidat za poslanca zavzel za dosledno preganjanje te nore razvade. Jaz bi zahteval celo prepoved prodaje tistih najglasnejših, ki počijo kot bomba. Ko nam bodo naši najvišji voditelji voščili za Božič in Novo leto, bi lahko hkrati pozvali petardne teroriste k premirju. Seveda je to iluzija-Nasprotniki petard lahko samo sanjamo o najostrejšem protipetardnem zakonu v Evropi. Saj dovolite? Verjetno bo zaradi tega pisma počila pred mojo hišo kaka petarda več. Dušo sem si pa le olajšal. Vlado Kastigar, Senično 49, Križe P.S.: Pozabil sem "pohvaliti" državo, ki zadovoljno pobira visoke davke na tobak {in petarde), zraven pa žuga, kako je to početje nevarno in škodljivo, vendar samo v primeru tobaka. SflVNfl # SOL0RIJ 064/221133 25.12. ZAPRTO 26.12 - 30.12. odprto 9h - 22.30h| 31.12 in 1.1. ZAPRTO ENERGIJSKI NAPITKI MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552,064/226-751 1S141 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO (dero) in betonski kozolec. ©061/ 841-31 8 38363 Prodam ZVOČNIKE JAMO. ©631- 552 38409 Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine. Benedik, ©64-476 38719 Ugodno prodam SATELITSKO ANTENO z motorčkom. ©806-63038726 Prodam staro SKRINJO in GOBELIN 2 Ml NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodamo parcele v Kranju, Tupaliče, Besnica, Britofu, Tržiču, Seničnem, Podnartu, Orlove glave, Jezersko. K 3 KERN, 221-353, tel. fax. 221-785 37589 V Kranju oddamo 1 sobno z opremo ali brez, 2 sobno z opremo, hišo za §osloyno-stanovanjsko dejavnost, ENČUR gornji del hiše, POD-BREZJE starejšo hišo za 500 DEM/ mes, BLED 2 ss z opremo, ŠKOFJA LOKA 2 ss v bloku z opremo za 600 DEM/mes. K 3 KERN, 221-353, 221- 785 37590 V Gorenji vasi prodamo vikend dim. 6x4 v dveh etažah na 136 m2 zemljišča z vso dokumentacijo še ne komplet izdelan, na lepi lokaciji, za 30.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 3764e RADIO 3fe 107.3 t/ JI y U* 107.5 OGNJIŠČE tal. 152-11-26 fix. 152-13-62 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 37649 V Lescah prodamo hišo popolnoma novo 420 m2 parcele, z neizdelano mansardo, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, AGENT Kranj, 223-485 aH 0609/643-493_38069 V Škofjl Loki oddamo gornji del hiše v bližini Škofje Loke s kasnejšim odkupom. K 3 KERN, 221-353, 221- 785__38682 V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 _37084 V Zvirčah pri Tržiču, prodamo novo hišo cca 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, Bodkletena + dve etaži za 450.000 EM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_37087 Britof pri Kranju prodamo hišo v dvojčku, staro 25 let, v dveh etažah za 140.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 37088 RADOVLJICA hišo dvojček z lastnim vhodom, cena 160.000 DEM, BI. Dobrava prodamo obnovljeno dvos-tanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM, TRŽIČ po znižani ceni starejšo hišo v mestu, primerno za bivanje, cena 70.000 DEM , v Žiganji vasi hiša v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221 -353, tel. in fax. 221-785 36279 Ribno pri Bledu prodamo neizdelano, vseljivo hišo 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primerna za več družinsko stanovanje, ali izgradnjo apartmajev, ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa z kamioni, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49337074 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, ©223-485 ali 0609/ 643-493 37079 POZNANSTVA Gorenjke, Gorenjci! Samo agencija AMOS vam nudi na tisoče moških in žensk iz cele Slovenije za ženitev, prijateljevanje. Uspeh, 4 letne izkušnje, anonimnost zagotovljena. ©065-28-853 - pokličite kadarkoli 37603 RAZNO PRODAM Prodam RABLJENA GARAŽNA VRATA 2 x 2 m. ©061-662-259 38756 Prodam kotel za žganjekuho (60 I) in borovo HLODOVINO na panju. ©401-363 38800 STAN. OPREMA Ugodno prodam dvojni (postelja + sedež), otroški voziček. ©245-374 aH 328-179_ 38237 Prodam novo garnituro za kopalnico, barva adria in beli umivalnik. ©421-799 38737 24 UR 008RE ÓUK8ÍM V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, LAHKO TUDI STAREJŠO, POTREBNO ADAPTACIJE. POSING, 222-076 38762 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDUIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING. 222-076 38763 V Sp. Kokri prodamo vseljivo, izdelano montažno hišo dimenzije cca 8x10, na 300 m2 parcele, z možnostjo dokupa parcele za 115.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 38788 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 V Tržiču prodamo hišo v dvojčku staro cca 35 let v dveh etažah + klet na 800 m2 dve garaži z vsemi priključki, cena 160.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 38789 ŠPORT Prodam OTROŠKE SMUČARSKE ČEVUE, št. 31. ©471-745 pop 38733 r WDEZEVANJESVETOVANJE 090 44 90 STORITVE PIA NEPREMIČNINE Tel.: 623-117, 622-318 Vam želi vesel božič srečno novo leto! PRIREDITVE DUO igra za ohceti, obletnice, za Silvestra, novo leto, veliko petja. ©731-015 PREROCISCE DELFI i 090 41 301 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha nI več. »06T/813-553 27459 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev sesalci, štedilnik, bojlerji...©242-037 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, ©222-754 31700 090 42 65 iS IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogijev. tt 064/411 -808 35414 Pralni, pomivalni stroj, štedilnik vam popravim za zmerno ceno, dobro voljo vam podarim. ©331-450, Stanislav OvČak 36178 HIŠA, stanovanje od A do Ž -vdelava, storitve, usluge. ©332-260 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, av-tomatike, dobava od peči do cisterne, meritve. BETA-S d.o.o. ©/fax 874-059 37402 s«4«* FRIZERSKI SALON ZORKA - cenjene stranke obveščam, da delam po naročilu. ©421-040 37433 Šivanje po naročilu in popravila. ©326-839 37619 GSiiD'mobilni telefon Panasonic Telefaka KX-F1100 BX/S na navadni papir s telefonom in tajnico Tel.: 080-1590 BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJE T. telefon trade UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, tel.: 064 222-868 PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 PE LJ : Brilejeva 12, tel./fax: 061 1590-232 PE LJ: BTC - hala A, tel./fax: 061 1852-710 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 38413 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo, ter polaganje stropnih, stenskih in talnih lesenih oblog. »422-193 38481 PIPE, VENTILI. WC KOTLIČKI, ZAMAKANJA, ČIŠČENJE BOJLER-JEV IN ODTOKOV IN VSA OSTALA POPRAVILA, RENOVIRANJE KOPALNIC (možnost zidave+pečar) VAM NAREDIMO STROKOVNO IN HITRO PO KONKURENČNIH CENAH. MATERIAL JE BREZ DAVKA. •211-128 NON STOP (kličite po 8. uri ali po 20. uri) 38718 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA M*gic line 090 4 123 TUDI PISNO, p.p.34. Ljubljana Čmuoe. 156 SIT-nin Postavitev kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, polaganje keramike. PEČARSTVO LUMPERT 0685-173 38725 Selitve in prevozi v komori do 2 t, popoldan posebno ugodno! 0471- 762 38742 TV, VIDEO, stolp, CD in ostalo zabavno elektroniko vam hitro in kakovostno popravimo! PROTON SERVIS, Bleiweisova 2 (kino Center zadaj). 0222-004 ssen V Kranju v bližini avtobusne postaje prodamo 2 ss 45 m2 v IV. nads. od štirih, etažna CK, vsi priključki za 80.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 38068 V Lescah prodamo garsonjero 21,40 m2 v pritličju dve manjši sobi in sanitarije za 33000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 36072 KRANJ - Planina I prodamo GARSONJERO, 26 m2, komfortno za 58 000 DEM in 21 m2, zelo atraktivna, komfortna za 45 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 in 222-076 38263 KRANJ - Planina I prodamo 1 ss stanovanje 39.50 m2, novejše, komfortno, za cca. 75 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 in 222-076 38265 [K KERN J\à* Maistrov trg 12 Kranj d.o.o. tel.:064 221-353, 222-566, 221-785 ielimo vam vesele, božične in novoletne praznike! KONTAKT PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO IN PRODAJO TRŽIČ, d.o.o. Lom 53, 4290 Tržič Telefon: 064/55-077 064/55-160 Telefax: 064/55-161 Proizvajamo: stikala, konektorje, filtre, orodja, niklanje, kositranje, zakovice in kontakte Prodajamo: televizorje in HI-FI tehniko, belo tehniko, instalacijski in gradbeni material, barvne kovine, žice. Posredujemo: Cu, Ms, CuSn pločevino, profile, žico, elektroinstalacijski in vodovodnoinstala cijski material ter montiramo TV antene OBIŠČITE NAS V LOMU POLEG GASILSKEGA DOMA IN TEHNIČNI TRGOVINI SIDRO CESTA NA LOKO 2, TRŽIČ, TEL: 064/53-204. VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! BY R.L. MODNA UNIJA Tavčarjeva 6, KRANJ STANOVANJA Prodamo Radovljica 1 garsonjero 26,50 m2, 2 ss, 50 m2, 2. nadstr./ zadnje, 2 sobno 60 m2 na Gradniko-vl, Cankarjevi, BEGUNJE - ZGOŠE v pritličju hiše, 60 m2, cena 55.000 DEM. K3 KERN d.o.o., tel. 221-353, tel. in fax. 221-785 33563 V Kranju PRODAMO dvosobnih in trosobnih stanovanj, lepo ohranjen, na različnih lokacijah. AGENT Kranj, 0 223-485 ali 0609/643-493 37065 V Kranju, Šoriijevo nas. prodamo dvosobno stanovanje, v četrtem nad. nizki bloki, 54 m2, v fazi adaptacije, vseljivo takoj, prepis marca 97, za 98000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493_37068 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje 44 m2 v pritličju, za stanovanje približno enakih kvadratur v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj, 0223-485 ali 0609/ 643-493 37076 Dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini III, 78,20 m2 v petem nadstropju, lepo pregrajeno v 2+2 z vsemi priključki, prodamo pod nujno za 130.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_37077 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 069/643-493 37082 BALONI reklamno-dekorativni potiskani po vaši želji. OSKRBA, d.o.o., tel./fax:062/35-304 V Radovljici prodamo trisobno stanovanje 70 m2 v četrtem nadstropju z balkonom, z vsemi priključki z možnostjo dokupa garaže, za 105.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 37085 V Kranju prodamo večje dvosobno stanovanje 62 m.2, v prvem nadstropju, z dvigalom, z vsemi priključki za 103.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 37089 KRANJ garsonjero 33 m2 na Dru-lovki v 1. nadstropju takoj prazno, 2 ss (etažna) na Planini I, prodamo ali menjamo za manjše 1 ss ali 1 G, 1,5 ss na Planini I. v 7. nadst., cena 76000 DEM, 2 ss 63 m2 na Planini III v 1. nad., cena 108.000 DEM, 2 ss 63 m2 na Planini 1 v 2. nads., cena 100.000 DEM, 2 ss na Planini III v 1. nadstropju, cena 108.000DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 37387 Prodamo TRŽIČ 2 ss 66 m2, Bled 70 m2 v vioskem pritličju, CK, Jesenice 4 120 m2 sobno 60.000 DEM; 3 sobno 75 m2 v ). nadstropju cena 75000 DEM; 2,5 sobno m2 v 10 naddstr, cena 68.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785 37591 V Kranju kupimo več enosobnih stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za znane interesente. AGENT, 223-485 ali 0609/643-493 ŠK. LOKA FRANKOVO NASELJE -prodamo 1 ss stanovanje 42 m2, nižje nadstropje za 70 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 in 222- 076 38207 KRANJ DRULOVKA prodamo 2 ss stanovanje 64 m2, CK, 105 000 DEM: POSING d.o.o. 0224-210 in 222- 076 38269 RADOVLJICA prodamo 2.5 ss stanoavnje 61 m2, komfortno za 90 000 DEM In 3 ss stanovanje 70 m2, lepa lokacija za 105 000 DEM: POSING d.o.o. 0224-210 In 222- 076 3827? KRANJ Planina I prodamo 2 ss stanovanje 63.40 m2, komfortno za 89 000 DEM in Planina II prodamo 2 ss stanovanje 64 m2 za 93 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-210 In 222- 076 38273 TURISTIČNA AGENCIJA Maistrov trg 2 KRANJ tel.: 064/22 U 03 SILVIS i KOVANJE: NA KOROŠKEM (AVSTIJSKA PECA IN KOPE) 30. 12 - 2. 1. 97 3, POLPENZION1160 DEM PENZI0N BORKA ■ KR. GORA 28. 12. - 2. L, 311 DEM ZDRAVIUŠČE DOBRNA 29. 12. -2.1.299 DEM + SILVESTRSKA VEČERJA SMLVEŠTROVAHJE HA MORJI/* R0VINJ, RABAC, PULA RAB 30. 12. -2.1.99 DEM iSOBV CEH TER - NAJVEČJA DISCOTEKA V EVROPI 99 DEM KATALOG ZIMA 97 KRVAVEC, GOLTE, KOROŠKA, ITALIJA, AVSTRIJA PLANINSKE KOČE IN DOMOVI ZA NOVO LETO!!! i\«VOL*;!1*! HIT: RDEČE MORJE 29. 12., 7 polpenzionov 1190 DEM Kranj - Planina I prodam 4 sobno stanovanje 95 m2 za 135.000 DEM, vseljivo julija 98. 0328-617 38466 Mlad zakosnki par išče 1 ss stanovanje v najem v okolici Radovljice, Bleda, Lesc. Ostalo po dogovoru. S634-614 38706 RADOVLJICA prodamo garsonjeri 23 m2 novejša komfortna za 41000 DEM in novo 26 m2 za 52.000 DEM. POSING, 222-076_38757 RADOVLJICE prodamo 2,5 61 m2 lepo vzdrževano za 90.000 DEM in 3 ss 70 m2 komfortno za 105.000 DEM. Možnost odkupa garaže. POSING, 222-076 38758 JESENICE prodamo trosobno stanovanje 75 m2 komfortno za 71.000 DEM. POSING, 222-076 38759 JESENICE PRODAMO enoinpoisob-no stanovanje 38 m2 za 28.000 DEM in na KOROŠKI BELI enosobno stanovanje 42 m2 za 44.000 DEM. POSING, 222-076 38760 ^/ altoma commerce d.o.o. Kranj Cesta 1. maja 5, Kranj te,,331.552 Odprto non-stop -Ç od 9. do 19. ure POMIVALNI STROJ Ck Za 12 pogrifljkov, 7 programov, od tega en hitri program -18 minutno pomivanje, štiri različne temperature pomivanja 70/65/55/45 stopinj C. Ekonomični program E - prihranek energije. Program HP5 - intenzivno pomivanje, motor deluje z dvojno močjo. Program za pomivanje steklene posode. Vgrajena naprava proti izlivu vode, kontrola porabe soli, 5-5topenjski regulator za različno trdoto vode. Poraba vode 22 i, poraba elek energije 1,6 kWh. Prestavljava zgornja košara. Notranjost in samočistilnl mikrofilter iz nerjavečega materiala. Možnost za namestitev okrasne čelne plošče. Glasnost 37 db/A. Mere: v 82-85, š 60, g 60 cm. Model PMS C 7800 ima vgrajeno varnostno napravo WATF.RBLOCK! § SITJOJUfžrr g IAÇOT 3^2fT "B g bil j^vtXX 91.955,- 15^85.351 V decembru vse sobote odprto do 18. ure! JESENICE PRODAMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH DIMENZIJ - ZELO UGODNO! POSING d.o.o. 0224-210 in 222-076_38275 KRANJ 2 ss 72 m2 v mestu, z možnostjo dokupa podstrešja, cena 135.000 DEM; 2,5 ss v 7. nads,. cena 102.000 DEM; 2 ss 66 m2 na Planini I, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, d.o.o., 221-353, tel. In fax 221-785 38278 Prodam 2 sobno STANOVANJE v izmeri 69,20 m2. 048-686, 0472- 686 38394 PIA NEPREMIČNINE Tel.: 623-117, 622-318 $ Vam v letu 1997 $ želi obilo poslovnih uspehov in izpolnitev * želja! * JESENICE, HRUŠICA, KOROŠKA BELA TAKOJ PRODAMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZELO UGODNO! POSING, 222-076 38781 V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, MEDVODAH KUPIMO GARSONJERO, EN-OSOBNO IN VEČSOBNO STANOVANJE. POSING, 222-076 38764 RADOVLJICA, LESCE. JESENICE KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO IN VEČSOBNO STANOVANJE. POSING, 222-076 38765 V Kranju nujno kupimo več enosobnih stanovanju, po možnosti na Planini ali bližnji okolici. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49338787 Starejši moški išče SOBO v najem v Kranju ali okolici. Redni enomesečni predplačnik. 0061/727-947 38817 KRANJ in ŠKOFJA LOKA Kupimo 3-sobno ali 4-sobno stanovanje in več enosobnih. DOM, tel.:22-33-00 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov Citroen! 0692-194 37441 Prodam GOLF JI, I.79, po delih. 0223-182 38736 Prodam GARAŽNA VRATA In ZIMSKE GUME s platišči, 13R in 12 R, kupim pa zimske gume s platišči 14R. 0401-117 38745 VETROBRANSKO STEKLO za ŠKO-DO FAVORIT, prodam. 0802-624 38769_ Prodam 4 obnovljene GUME za LADO NIVO. Lotrič, 0326-830 38782 Prodam 4 navadna PLATIŠČA s pokrovi ("ratkapami") za mercedes, dim. 6 J X 15 H 2 - FT 49 KPZ 616 5 A. 0403-115 38816 VOZILA urin./i;vinr\j ar. 0f)0 4102~ Prodam FORD ESCORT 1.8 CLX, 5 vrat, 1.91. 0241-367 36380 GOLF II bencinar. bele barve, letnik avgust 92, 68000 km, lepo ohranjen, prodam, cena 13500 DEM. 0451-017, 0609/624-521 37739 \ t DEZt VAhJE-SVETOVAhJr: 090 U 893: Odkup, prodaja vozil ter prenos lastništva. Q325-981_28266 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo vsak teden. 0491-442 37004 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA ROČNA AVTOPRALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.Š.) telefon: 064/246-846 PONOVNO ODPRTO ALFA 33, 1.3 letnik 1992, reg. do 3/ 97, črne barve, elek. pomik stekel, centralno zaklepanje, dobro ohran-gn^ugodno prodam. 0620-654 Prodam JUGO 45, letnik 1987, cena 1600 DEM. 0632-327 sesei Prodam Z 750, oranžne barve, 1.83. 058-014 38716 Prodam JUGO 45, I. 88, reg. do 2/ 97. 0245-422 38720 Prodam 126 P, letnik 1978, reg. do 10/97. 0806-182 38721 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 R 19 RT, sive metalne barve, star 22 mesecev, dodatna oprema, evro kljuka, strešno okno, prodam na leasing ali na kredit.0632-928, zvečer 3873« LADO KARAVAN 1500, I.93, km 36 700, prodam. 064-298 3674]^ Prodam PEUGEOT 205 GL, prva registracija 88, reg. celo leto. 0332- 211 38747 Prodam R 4 GTL, 1.89, reg. celo leto, lepo ohranjen. 0327-700 38750 SEAT IBIZA, I. 93, 60.000 km, 100 km, centralno, lita platišča, elek. stekla, za 12900 DEM. GROS 57-289 38767 OPEL ASTRA 1.8 16 V šport karavan I. 95, ASTRA 1.6 I. 93, vrata prodam. 0241-016 38777 Prodam FIAT TIPO 1.4 S MAQ, I.94. 0332-008 38791 TALON, d.o.o. Zgornje Bitnje 32 tel.:064/311 032 Strankam in poslovnim partnerjem 0 želimo $ vesel božič 0 in 0 srečno novo leto Prodam R 4 GTL, letnik 1988. 0451-035_3879« Prodam ŠKODO LX. letnik 1993, 30.000 km, reg. do 19.10.97. 0331- 623_3879» Prodam NISSAN MICRA letnik 1986/ 87, 125.000 km, metalno moder. 0621-503 38803 — VW PASSAT VARIANT 1.6, 100 KM, 35000 km, letnik 95/7, prodam-Q77-461, 714-253_38ío9 Prodam VW HROŠČ. 0800-026 H/1 TRADING, tLo.o. RAČUNALNIK/% TISKALNIKI PC CD ROM • MUL TIMEDIA SERVIS RAČUNAL. OPREME TA/, video, zvočne, MPEG kartice, CD fROM bralne in zapisovalne enote, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potroSni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure EPSON Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) HEWLETT PACKARD DIAMOND z), Kranj j£* mm SIK Svsterv. Inc Vas vabi v četrtek 26.12.1996 ob 22. uri na ERÒTIC SHOW skupina DEVICE DJMC BRANE & JgSrPARTY vsak obiskovalec dobi brezplačni COOL Ffflf do 24.00 ure SARA Sponxorji: Siavensàtt ietiska revija SARA @®mH^^IEIIGLAS «raó? sms ssss SERVISNO PRODAJNI CENTER VO/ll RENAULT IN VOLVO Labo.e-KRANJ Restavracija Srednla Bel«, Preddvor &0UXX SHMPEBIT SERVIS - VirmašG MAGNETNI NAKIT prodaja Jeklo IMPEX d.o.o. Radovljica Gostilna PRI CILKI Zg Brnik 108, Cerklje Gorsniesama c. ISta, Kranj VSTOPNINE NI! "KiJSt.[01 Irj 1 i. 0 r - i Trjfovrna « raCnBtMISko In biro opremo ZAPOSLIMO KV PEKA in NATAKARICO za dopoldanski čas. Pisne ponudbe DADATEK d.o.o., Savska 34, Kranj 3870s Zaposlimo simpatično NATAKARICO In KUHARJA PIZZOPEKA za delo v pizzerlji 650 SIT/h. «221-051 od 18. ure dalje_3870» Iščem simpatično dekle za DELO V ŠANKU. Nedelja prosta, kličite dopoldan. O422-515 38717 Zaposlim KV MIZARJA. «241-281 38749_ Iščemo izkušene VEDEŽEVALKE in VEDEŽEVALCE za delo na telefonski liniji 090. Plačilo super ugodno! «718-397 38751 Bistro DAMA zapsoli dekle v strežbi. Vloge pisno ali osebno. BISTRO O AMA, Nikola Tesla 1, Kranj «331- 206_387S2 Honorarno ali za določen čas zaposlimo DELAVKO v kavarni Ven-celj Preddvor. «451-052 38766 Dober tedenski prihodek do 20.000 SIT in več za brezplačne Informacije pošljite kuverto in znamko na naslov: Snedic Klemen, Vrstna ul. 34, 4294 Križe 38772 20.000 SIT tedensko lahko zaslužite z delom doma. Ponudba omejena. Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko: Gregor Cotman, Valjavčeva 5, Kran|38797 Prodam polovico MESA od mlade krave. Voglje, Senčurska pot 28 38744 Prodam TELICO simentalko, brejo 6 mesecev. «491-529_38746 Prodajam KRAVE FRIZIJKE po izbiri. Zg. Brnik 26. Cerklje_38748 JARČKE, stare 3 mesece in zaklane KOKOŠI prodam. «246-592, Gol-nlška 1_38753 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. «411-609_mtm Prodam 4 TELICE od 200-300 kg po izbiri za nadaljno rejo. «061-ob2- 259 38755 Prodam BIKCA simentalca 110 kg TEŽKEGA ZA REJO. «422-56938773 Prodam FIAT 126 P, letnik 1990, dobro ohranjen. «246-713 38815 SUZUKI SAMURJA VX, I. 93. MAZDA MX 3 1.6 i, I. 93, OPEL VECTRA 1.8 i, I. 92, HYUNDAI LANTRA 1.8 GTI, I. 93, ugodno Prodamo ali menjamo za cenejše vozilo. Možnost kredita. Prodaja vozil Lušina, Škofja Loka, «632-286 38835__ SUBARU LEONE 1.6 karavan, I. 88, OPEL REKORD 2.0 SJ, karavan, I. 81, HYUNDAI PONY 1.5 GLS limuzina. I. 92, HYUNDAI PONY 1.3 LS limuzina, I. 90. Ugodno prodamo. Možen nakup na kredit ali menjava za cenejše vozilo. SERVIS IN PRODAJA Lušina, Škofja Loka, «632- 286 38836 GfïNTfïR m F0T0 redno zaposli: GROHAR MIRAN s.p. BRITOF296, KRANJ 2 FOTOGRAFA in 2 DELAVCA ZA DELO V FOTOKOPIRNIM v Kranju. Inf. pisno na zgornji naslov ali po tel.: 064/226-191 ali 0609-638-144 ^Lvj BratovPraprotnik 10.NAKLO ^^■J Tel./lax:064/471-035 PRODAJA IN . MONTAŽA IZPUŠNIH M J SISTEMOV TER /fesa AVTOMOBILSKIH • Vi**^ w" BIAZ.LCEV -EMONROE.F amortizerji ZAPOSLITVE Študentka računalništva iščem honorarno delo. Imam izkušnje pri delu s programi Windovs, Word... In vodenju tečajev. «51-506 33455 Dekle za delo v diseoteki iščemo, jnforamcije v Diseoteki ARX Radovljica vsak dan od 22. ure 38486 Iščemo sposobne in komunikativne AKVZITERJE za prodajo medicinskih aparatov. «55-446, 802-274 31643 ' _ Trgovsko podjetje nudi sposobnim zastopnikom redno ali pogodbeno delo. Delo je stimulativno. Zaželjen lastni prevoz, ni pa nujno. Informacije vsak delavnik od 9. do 14. ure na «57-033 38343 ŽIVALI BREZPOSELNE ŠTUDENTKE, UPOKOJENKE! Komunikativnim osebam nudimo dobro plačano deio v Kranju - telefonska prodaja. Ponudbe pod Kranj - CL. Enoletne KOKOŠI nesnice prodam. Cena 150 SIT. «632-622 36540 Prodam brejo KOZO. Cena 6500 SIT «736-602 38722 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizijko. Zaloše 5, Podnart, 731-458 38723_ Prodam KRAVO ali TELICO pred telitvijo. Ambrožič, Zasip Stagne 27, Bled 38728 Prodam dve mlade breje OVCE, OVCO z jagnjetom, «721-235 38732 KRAVO po 1. teletu za zakol prodam. Kranjska c. 9, Šenčur 33743 OSMRTNICA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA KOLMAN rojena Rode Od nje se bomo poslovili v soboto, 28. decembra 1996, ob 11. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJENI ROTWAILER PSIČKO, staro 10 mesecev, prodam. «061/823-451 38776 Prodam BIKCA simentalca starega 14 dni. Srednje Bitnje 24, «312-295 38785_ JAHALNEGA KONJA, 7 let, za rekreativno jahanje in šolo. Miren značaj. Ugodno prodam. «063- 716-337 38792 BIKCA simentalca od 150 do 450 kg kupim. 8725-254 38795 Prodam 100 kg MESA od krave. «401-345 38801 Jalovo TELICO sim. menjam za brejo telico simentalko. «730-727 38805 Prodam mlado visokobrejo KRAVO simentalko. «631-542 38soe Oddam NEMŠKE OVČARJE, mladiče rodovniških staršev. «76-935 38810 Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Očiščene lahko naročite na ©491-277 38812 Prodam brejo telico ali kravo ali teleta. «800-026_ssais ŽREBICO HAFLINGER A rodovnik, 10 mesecev staro, prodam. «874- 319_ _38818 Prodam JAGNETA. «77-746 3sai9 Prodam dva MORSKA PRAŠIČKA -mladiča. «422-423 38826 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JANEZA GOLOBA kovaškega mojstra iz Bukovicc 18 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala vsem sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, dr. Zamanovi za zdravljenje ter župniku za plemenite poslovilne besede in lep pogrebni obred. Žalujoči žena Rezka, hčerka Minka z možem ZAHVALA Ob izgubi naše tete MARIJE AHLIN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, Gorenjskim fantom za zapete žalostinke in pogrebni službi Pogrebnik. Posebne, zahvala dr. Beleharju in patronažni službi za lajšanje bolečin in pomoč med njeno boleznijo. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJENI Cerklje, 18. decembra 1996 V SPOMIN Praznino, lalost, bolečino blaži in zdravi nam ljubezen, ki nas k tebi je privila z močjo, ki smrt je ni odvzela. C** ^ Minevata dve leti, odkar je po hudi bolezni truden odšel od nas ljubljeni mož in ati JOŽE ŠTERN Vsem, ki se ga spominjate, nam pa stojite ob strani ISKRENA HVALA! Pogrešamo te: Majda, Klemen in Martina Srednja vas, 25. decembra 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, sina, brata PAVLETA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Poljan za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, zaposlenim podjetja Kroj Škofja Loka za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Hvala tudiyObmočni obrtni zbornici Škofja Loka ter učencem in delavcem OŠ Gorenja vas, še posebej 3. a in 4. a razredu. Naša posebna zahvala Kirurškemu oddelku bolnišnice Jesenice, dr. Remsu in dr. Perdanovi za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dolenje brdo, 14. decembra 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALOJZA NEDIŽAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sočustvovanje, darovali cvetje in bili na njegovi zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili sosedom, g. župniku Likarju za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Bukovica, 20. decembra 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA BREZARJA -BAKIJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem, Mestni občini Kranj, oddelku za upravno-notranje zadeve Kranj, Športni zvezi Kranj, Teniški sekciji Društva upokojencev Kranj, Gasilsko reševalni službi Kranj, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Lojzetu Grebencu za lep pogrebni obred. Žena in hči z družino Besnica, Kranj, dne 18. decembra 1996 ZADNJA STRAN FOTO BONI d.o.o. Staneta Žagarja 27 tel.: 2111 48 Želimo vam vesele božične praznike in srečo v letu, hi prihaja. FOTO BONI - POGLED V PRIHODNOST FOTOGRAFIJE Vesele božične praznike H\ GOSTIŠČE TAVERNA (T\ ÍAKHUD Zerjavka 12, Kranj 8 ©SI Bi OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA •3064/491-068 del. čas od 12h do 01 h d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cena! K5 -100 PCI že od 120.607,00 SIT Pentium 100 MHz od 135.475,00 Sl·l Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit! Tel.:064/221-040,Fax:223-792 AVTOŠOLA ing. HUMAR S 311-035 Računalniški enginerring d.o.0. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka flatiše 13,4000 Konj, SLOVENIJA TeL:064/331441, ISDN.O64/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT LINE:064 331 020, MSJOMOCAEUNET.SÍ # # # A A ,f, dfc jjt, A ilfc £e/úH4> tm*H> ve&elc iofiČHC (k novoletne frut^utée SeM Ti Òa^u» ^ mdccclxxxiv SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . - Zastopniška pisarna, Kranj Koroška - Agencija Enica Kranjska 4, Radovljica - Agencija Vedamix Trg svobode 9, Tržič ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN ZDRAVO, USPEŠNO IN SREČNO 1997 J(p previdnost postane modrost Po sledeh naših dobrodelnih akcij Jožica je dobila gorsko kolo Jeseni smo prireditelji dobrodelne akcije "Triglav - humanist" obiskali družino Benedik in ji izročili izkupiček od prodane slike Henrika Marchela, ki je nastala na eni od likovnih kolonij na Pokljuki. Strmita, 21. decembra - Na Benedikove pa so se spomnili tudi drugi. Ko je slišala, da si Benedikova najmlajša, 11-letna Jožica, želi kolo, je ena od zaposlenih pri podjetju Proloco Trade d.o.o. Kranj sklenila, da bi ga ji nekaj sponzorjev podarilo za božič. Deklica je bila nepričakovanega darila zelo vesela, sobotno obdaritev pri Benedikovih doma pa je zabeležila tudi naša fotoreporterka. Pri Benedikovih doma letošnji božič ne bo tako srečen kot prejšnji, saj bodo prvič praznovali brez očeta Štefana, ki se je septembra smrtno ponesrečil v gozdu. Za njim so ostali vdova Rezka in pet nepreskrbljenih otrok, med katerimi je najstarejši 18-letni Tomaž, 11-letna Jožica pa najmlajša. S 115 tisočaki, za kolikor je Mladinski servis na poletni avkciji kupil Marche-lovo sliko, so si vsaj za silo opomogli. V uredništvu Gorenjskega glasa pa smo jim tedaj namenili še eno darilo: brezplačno naročnino na naš časopis, dokler bo najmlajša Jožica hodila v šolo. Zdaj pa je Jožica dobila še kolo, ki ga bo verjetno z veseljem kdaj P°* sodila tudi sestram in bratu. Zanj so prispevali naslednji sponzorji: poleg Proloca Trade, ki je generalni uvoznik koles Scott, še Zupan Šport Radovljica, Mars Commerce Kranj, Janus Kranj, Trgovina Janja Bitnje in Trgovina Z avtodeli Plestenjak. • D.2-Foto: Tina Doki Jožica Benedik in Simona Pintar, Proloco Trade iz Kranja z božičnim darilom. Spticapjg^elimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064360810 mobitel umi omumurmrn nmtt • mM htip ' Www mobil·l. ti Želimo vam vesel božič AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:...................................... Predlagatelj: Ime in priimek:..................................................................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon:........................................... Opis presenečenja:.................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova RADiO 913 FD PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE VAM ŽELI RADIO KRANJ 913 Ffí STEREQ