"Domoljub V Ljubljani, 21. decembra 1938 ^ »■« Premišljevanje za sveti večer £cio 51 m Siev. 51 Božji »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki !>o za vse ljudstvo: Kodi! se tam je danes v mestu Davidovem Zve-ličar, ki je Kristus Gospod. Našli boste dete, v plenic® povito in v jasli položeno.« Lk 2, 10-13. Raduj in veseli se, zemlja, nebesa so rosila Pravičnega, rojen je Kristus - človek Bog. Veselimo se in kličimo: Aleluja, ker je prišel dolgo zaželjeni. Prišel je On, ki so ga težko pričakovale gore in bregovi, prišel je On, za katerim je vzdihovalo vse človeštva Prišel je On, ki so ga napovedali preroki, po katerem je željno hrepenelo izvoljeuo ljudstvo. Pozdravljen, pričakovani od vseh narodov I Pojte in veselite so vse stvari, ker vas Je obiskal Bog v človeškem telesu. Sonce, nasuj zlatega prahu na ceste in na pota, ker po njih bo zdaj hodil Sin božji. Odeni se v belo, črna zemlja, ponižajte se gore in hribi, vse doline naj se zravnajo, ter Im> po svetu stopaia noga Najvišjega. Veselimo se, ker danes je Bog obiskal svoje ljudstvo. Veselimo se, ker je danes prišlo rešerije od naših sovražnikov in vseh, ki nas mrzijo.« Danes se je Bog spomnil svoje obljube, ki jo je dal našim očetom. Veselimo se, ker nas je obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sede v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru. Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zasijalo je sonce, pregnalo mrko lemo betlehemske noči. Prišel je Kralj, da reši iz sužnosti svoje otroke. Radujino in veselimo se, saj v jaslicah leži On. ki bo človeštvo rešil — Odrešen ik. On je Resnica in vse, kar se mu protivi, Je laž in zabloda. On je Pot in vse, kar se od njega oddaljuje, drvi v lastno pogubo. On je Življenja in vse, kar ne živi z ®jim, je plen smrti. Luč našega razuma — Pot je naše volje Življenje naše duše. Sin. On je Ljubezen, ki nas greje v teh ledenih dnevih mržnje vseh proti vsem. On je Knez miru — v vzdušju vojska in žvenketanja orožja. On — betiehemska Ponižnost —- v nasprotju z moderno oholostjo in prevzetnostjo. On je Dobrota. Resnica. Lepota. Bil je Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse jo po njej nastalo in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalega. Prava luč je bila, ki prihajajoč na svet, razsvetljuje vsakega človeka. On je začetek in konec. Prerok — ki bo obnovi! svet. On — Sin Najvišjega, Kralj, njegovemu kraljestvu ne bo konca. Postavljen je »v padec in vstajenje mnoi» gih,< znamenje, »ki se mu bo nasprotovalo.«; On je Dete, ki je >polno modrosti in je bila milost božja z njim.« On je tisti, pred katerega so modri padli na kolena in ga počastili. On je tisti, pred katerim morajo pasti na kolena vsi moderni modreci in se mu pokloniti, ker je On Modrost, Resnica, On je Luč od Luči. On — malo Dete — pa včliki Bog. On je, ki daje prirodi življenje, ki dela, da sonce greje zemljo. On je urejevalec vsemi rja, On stvaritelj čudovitega soglasja v vse-m-irju, On je, ki vzdržuje vsak hip zemljo in nebo. On je največji, kar se je kdaj rodilo človeških otrok. On je tisti, ki bo hodeč po zemlji samo dobrote delii. Pojmo in veselimo se, ker bodo slepi spet gledali, hromi hodili, gobavi se bodo očistili, gluhi bodo slišali, mrtvi vstajali, siromašnim se bo oznanjala blagovest. K svojim je prišel in njegovi ga niso sprejeli. »Obsodba pa je v tem, da je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna. Zakaj vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričevala njegova dela< Vsem, ki so jo (Besedo) sprejeli, je dala (Beseda) pravico, da postanejo otroci božjL Mi smo ga sprejeli, še ga sprejemamo, znak otroštva božjega nam je dal Sin božji* Po njem smo, kar smo. Toliko je živa naša duša, kolikor živi On po milosti v nas. Otroci božji, bratje Kristusovi! V tem je ves božični čudež! „ Otroci božji. Pojmo in veselimo se! »Pojdimo torej v Betlehem, poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!« blagoslovljene prazhike wsam prijateljem ..Domoljuba"! Ur@c3ništw& fn uprava Zlati večer Na sveti večer pred tisoč devet sto osem in tridesetimi leti je Marija rodila Jezusa. Rodila ga je v revščini, bedi in zapuščenosti. Ničesar ni imela, kar bi bila dala svojemu sinku, še posteljice ni imela, v katero bi ga položila na ta prvi večer njegovega življenja ira zemlji. Eno pa je imela božja mati, kar je odtehtalo vso njeno revščino in vse njeno pomanjkanje. To jfe bila njena velika, neizmerna ljubezen. V to je povila svojega sinka, da v tem velikem bogastvu človeškega čustva ni čutil revščine in bede. To veliko ljubezen je božja mati zapustila kot svojo veliko zapuščino vsem človeškim materam. Prečudna je ta ljubezen, ki samo daje in ničesar ne zemlje, in človek je s svojim razumom ne more zapopasti. Od-Bvit ljubezni božje je, oni veliki dar, ki ga je Bog dal ob njegovem ustvarjenju človeku v srce, da je življenje na zemlji možno. Brez tega velikega daru bi človeštvo moralo iz-umreti, kakor bi moralo izumreti, če ne bi imelo sončne toplote. Vsa zgodovina iz pradavnih časov pa v današnje dni nam kaže, da so narodi rastli in se večali tam, kjer je med njimi živela velika, resnična, požrtvovalna ljubezen. Kjer pa med narodi ta ljubezen, ki je pripravljena vzeti nase trpljenje in odpoved, ugaša, tam ugaša tudi življenjska sila naroda. Ugaša in ugaša, dokler ves narod ne ugasne in ne izgine iz življenja. Nikoli se te ljubezni in njene velike življenjske sile ne zavedamo tako silno kot ravno na sveti večer, na ta praznik ljubezni same. Zavedajo se je otroci, zavedajo se je pa pred vsem tudi matere same in zažive v nji. Tudi če so bile med letom morda že kdaj naveličane in trudne, če jim je roka kdaj odpovedala v delu, če se jim je srce kdaj ohladilo, zdaj v teh svetih dneh jih vendarle znova prevzame nova moč in nova ljubezen jim presune dušo. In zopet je roka neutrudna, dela od jutra v noč, da pripravi svojcem kar se da lep in prijazen dom za te velike, svete dni. Srce je polno novih domislic, kaj naj še stori, da bo svoje otroke in vso družino razveselila. In če je ta ljubezen v nji v res- nici božja ljubezen skrbi tudi, da očisti za te dni svojo dušo, da ljubezen lahko v njej s čistim plamenom gori in še skrbi, da tudi vsi člani njene družine pripravijo srca za rojstvo Božje ljubezni. V tej sveti, topli ljubezni spremlja otroke, ko hodijo v gozd po jaslice, gleda jih, ko jih stavijo tisti dan pred božičem, ona z njo hodi, ko na sveti večer vsa družina kadi in kropi po hiši, v vseh naših lepih božičnih običajih je z njo; v žarki toploti te ljubezni postanejo ti sveli dnevi zares lepi dnevi. Naj je v hiši tudi pomanjkanje in revščina; če je v njej ljubezen, družina te revščine ne bo tako silno čutila. In naj je v hiši še tako razkošje, naj je vsega v izobilju, če manjka te tople ljubezni, so prazniki brez sonca in brez veselja. Toda dobra krščanska mati v teh dneh ne bo v ljubezni mislila samo na svoje otroke, ampak bo mislila zlasti tudi na vse reveže, ki so otroci božji in morajo biti zato tudi naši otroci. Izrabila bo to priliko zlasti tudi zato, da bo to ljubezen vcepila tudi v srca svojih malih. Poznala sem maler, ki je vsako leto tisti dan pred božičem vzela svoje majhne otroke in jih peljala v bajto zunaj vasi, da so tam skupaj obdarovali revne baj-tarjeve otroke. Ze tedne prej so branili in zbirali skupaj darove za to družino. In ko je starejša deklica nekoliko odrasla, jo je mati napotila, da je ona sama poslej z mlajšimi bratci izkazovala to delo usmiljenja ubogi družini. In zraven jim je vselej govorila o bratstvu in božji ljubezni do revežev. Sami niso bili posebno premožni, mati je morala varčevati, da je lahko domači družini pripravila lepe praznike. Toda nikoli ni zamudila prilike, da v teh dneh ne bi bila od svojega majhnega izobilja dala tudi tistim, ki so bili še revnejši kot ona. In zlasti je gledala na to, da je tudi v srcih svojih malih gojila to nebeško čustvo. In so se ji ravno ti sveti dnevi zdeli najlepša prilika, da je lahko brez velikih besed vršila svoje lepo vzgojno delo. Zares, prav je razumela pomen svete noči! Ha. Dva otroka m dve materi Sveti večer. V bogati in krasni Jožkovi sobici sta oče in mati delala jaslice, zunaj pa je padal sneg v gostih kosmih, ki bo se zadevali ob šipe. Jaslice so bile velike in so zavzemale ves prostor v sobici, samo dečkova postelja Je imela še komaj prostora. Vse se je lesketalo v krasoti in razkošju. Podobe Marije, Jožefa, Jezuščka in pastirjev »o bile velike, prav v naravni velikosti in izvrstno izdelane. Betlehemska votlina je bila napravljena iz HadI prehoda zimske režije prodajamo suknje, plašče, obleke in vse ostalo zimsko blago po znatno znižanih cenah! Manufaktura letnico Čebulic Ljubljana, Lingarjeva ulica !. trdega papirja in ie prav živo predstavljala oni betlehemski hlev, v katerem se je pred 1938 leti v jasni in hladni noči rodil Kralj vseh kraljev. V Jožkovi sobici je bil predočen stari svetopisemski dogodek Jezusovega rojstva v vsem svojem čaru in je bilo jasno videti vso razliko med sliko in okvirjem, v katerega je bila postavljena: revščina betlehemskega hlevca, beda pastirjev in hladna zimska noč so stali v živem nasprotju z lepimi rožastimi zavesami na oknih, z bogato obloženimi stenami. Tu se je vse lesketalo, svečniki so bili srebrni in zvezda nad votlino je bila iz pravih briljantov, v sobici pa prijetno zakurjeno. Jožko, leporasel in nežnočuteč deček, je stal pred jaslicami; bil je oblečen v žametno obleko in ves očarau je gledal do zdaj še nepoznani prizor. Gledal je drugega majhnega dečka, še detece, ki se je smehljalo zavito v revne plenice in položeno na slamo v jaslice. Vir«men>evllili z 2 tabletama Trt zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravile poizkus m prepričali se I,osle o naglem učinku pri glavobolu, zobobolu In bolečinah zaradi ran. VERAMON Cevke i 10 ir> 80 tabletami. Ovitek z Z lablelama Hej po min. toe. pol. in nar. vir. 8. br. IMtt. 25. V R Tako je tudi hotela njegova mati, da t Jožkovi duši vzbudi pobožno ubranost ob pogledu na tajinstveno sliko betlehemskega do godka. Pred njim je delala jaslice, da v njft govo nežno srce položi živo zrno ljubezji in sočutja do Onega, ki ga mora ljubiti bol] kot njo, svojo mater, in kateremu se mori klanjati. Ko je bilo vse gotovo in pripravljeno, je pobožna mati prižgala luč nad votlino, in vsa soba je zažarela v svetlobi. Jožko vet vzradoščen tleskne z ročicami in vzklikne: »Oh, kako je to lepo!« Nato ga vzame mali v naročje in ga new prav blizu k jaslicam: »Vidiš!« mu pravi, »tudi Jezušček je bil otrok kakor ti.< Jožko se je zresnil in ni odgovoril ničesar. Ko pa je za trenutek od blizu gledal podobo svete Device, ki je klečala poleg malega Jezuščka, se obrne in zazre v obraz svoji materi, ter ji nežno in ljubeče pravi: »Mama, tako ti Je podobna!« Zgostila se je noč, ki je še povečala lepoto slike betlehemskega dogodka. Jožka M položili v posteljo, mati pa je sedla zraven in bdela v senci, da je ni videl. Postelja je bila zagrnjena s tenkimi prozornimi zavesami in je stala čisto zraven jaslic. Na nebu so se lesketale zvezdice in mesečna svetloba je lila na posteljo. Jožko pa ni mogel nikakor zaspati. Prekladal je glavo zdaj sem zdaj tja. Mislil je, da gotovo zebe onega deta ki se smehlja in leži z razpetimi rokami na revni slami. Bog ve, kako ga zebe, revta ko je tako slabo pokrit!... Jožko se nemirno premetava po postelji in ne ve, kaj bi storil. V njegovi preprog otroški domišljiji se slika spreminja v resničnost. Čudežni betlehemski dogodek se 1 Gustav Strniša: Božič prosjaka Jožeta Mali Jože je ves star in neznaten. Po vasi hodi in prosjači, prijazno se smehlja in je z vsakim darom zadovoljen. Kmetje ga imajo radi, poznajo ga in vedo, kako je dobrodušen i« vesel. Jože je tudi izjema med berači, snažen je iu vedno umit, obleko ima skrbno zakrpano in oprano. Na koncu vasi v rebri je med drevjem skrit njegov domek, kjer Jože životari. Na drugi strani hriba pa je koča delavca Matica, ki ima pet otrok in je brez službe. Matic se otepa siromaščine, a otresti se je ne more. Kako tudi? 2ena je bolna, otroci vedno lačni, da jiin ni nikoli dovolj. In Jože pozna te siromake. Slednji dan o mraku se napoti s svojo malho preko hriba, potrka pri Maticu, posedi nekoliko, razveže malho in razdeli vse kar ima. Za sebe malo potrebuje. Ce je v stiski, stopi k bogatemu bratrancu v sosednjo vas, ki se mu čudi, da nič nima, saj vendarle veduo kaj na berači po vaseh. Pa si misli, da Jožek štedi in je zadovoljen, saj ve, da bo le -on njegov dedič, zato mu tudi rad pomaga. Jože se mu samo smehlja, mu hvaležno kima in spet hiit domov. • * * Za sveti večer je hotel Jože Maticevim napraviti kaj posebnega. Toda, kje naj vzame denar, kje kako slaščico? Odkod pa potem še druga potrebna darila? Smreko bi že kje staknil, saj bi jo dal kak sosed. A kaj mu prazna smreka, brez vsakega drugega okraska? In Jože čepi v svoji skromni bajti, opazuje snežinke, ki padajo, in premišljuje. Sklep, ki se mu je porodi! v srcu, hoče tudi izvesti, a kako naj ga izvede? Potem jame premišljevati o vaščanih, ki naj bi mu pomagali, da bi napravil siromakom lepo božičnico. Da, župnik bi že dal, a kaj, ko je sam siromak. Tudi učitelj je revček, saj ima slabo plačo in veliko družino. Drugi vaščani sicer niso siromaki, a bogat ni nobeden, saj jih je nekaj Se revnejših, kot je on 3am. Mož premišljuje in kima. Snežinke padajo in z njimi prihaja misel za mislijo v hladno belino in zaman stiče za rešitvijo. Ko se vleže zvečer v posteljo, sklene, da pojde nekoliko dalje po svetu. Morda bo vendar kaj več naberačii za božič teh siromakov. * * * Jože je dospel v mesto. Majhen in bled trepeta od mraza, ko hodi po širokih obljudenih ulicah ter občuduje čudovite izložbe. 2e deset let je minilo, kar je bil v mestu. Kako naj bi tudi zahajal vanj? Vlak je predrag, pešhoje je dolgih enajst ur, in to je za starega človeka več ko preveč! Zdaj je vendarle prišel, da bi kaj na-prosjačil za vaške reveže, predvsem za tiste bedne Maticeve otroke in za njih ubogo bolno mater. Prosjak prispe do velike trgovine. Svetloba v izložbi mu kar zaslepi oči. Na pol slep se dotipa do vrat in jih odpre. »Kaj želite?« začuje trdo zveneč glas in sam ne ve, kdaj stoji pred slokim mladeničem, ki ga nezaupljivo motri. »Kaj želim, i kaj? Veste gospod! Tam je naša vas. Na griču stoji moja koča, na drugi strani Maticova. Siromaki smo! Maticovim je treba pomoči! Mati je bolna, oče brez kruha. In sploh je v vasi mnogo revežev. Pa sem sklenil, da jim napravim božiček.« Jože še ni končal, ko ga je nekdo od zadaj krepko stresel: »Z menoj, prijatelj! Po mestu se ne sme prosjačiti! Boš pa nekaj ur sedel za kazen!« Jože se je začuden ozrl in prebledel. Zagledal je moža postave, mrkega in visokega, ki ga je gledal, kot bi ga hotel kar pogoltniti. Jože se je stražnikov bal in tudi postave. V postavo se ni hotel nikoli vtikati. Zdaj sam ni vedel, kdaj je zakorakal po pločniku in zginil s stražnikom v prostorni hladni veži. Komaj se je mož nekoliko oddahnil, že je stal pred komisarjem, ki ga je začudeno gledal, odkimaval z glavo in zamahnil stražniku, naj odide. »Sedi, Jože!« Starec je od presenečenja zazijal, in se zvedavo ozrl v gospoda pred seboj: »I, š men ta, ali me mar poznate?« »Seveda, Jože! Sirkov iz Loč sem. Morda se me Se spominjate?« »Sirkov študent? O, gospod Polde! Ali je to mogoče? Pomagajte mi, sam ne vem, zakaj sem tu in kaj hočejo od mene!« Komisar se je nasmehnil: »Pravijo, da ste po mestu beračili.« »Li, da pravijo? Toda res pa le ni! Res sem hotel prositi vbogajme za druge, pa so me že pograbili, ko nisem niti začel in sem Sele razlagal, kaj in kako.« »Jože, kar še meni vse razložite, da vas laže izpustim, saj vem, da ste poštenjak od pete do vrha!« »Prav rad, i seveda! Vam ne bom pra« vil na dolgo in široko. Veste! Sedim pri mizi, zunaj sneži, jaz mislim na naše revčke, naj« bolj na Maticove. Oče brez službe, mati v. postelji in pet lačnih kljunov okoli nje. Pomagati jim sklenem in jih prav za božič ob* darovati. Misel se vam morda zdi smešna, ker sem sam revež. A kaj hočete? Sklenil sem, da jim pomagam in zato sem jo mahnil kar sem v mesto, da bi več naberačii. Pa tne je prijel tisti vaš človek in že sem tukajle.c Komisar pokima, pozvoni in že stoji stražnik pred njim: »Saj ta mož ni niti še beračil, pa ste ga; že prijeii?« »Slišal sem ga, kako je razlagal o siro* maštvu in takoj sem vedel, kaj namerava.« »E, če bi ga vi poznali tako kot jaz! Se vam bi dal vbogajme, če bi vedel, da ste v stiski. On prosi le za druge, kar bi sicer tudi v resnici ponavljal, voščena podobica je oživela pred njim in čutil je, kako se nekaj premika v jaslicah, ki stoje v duplini iz trdega papirja, okoli katerega se ovija bršljan. Nebeško Detece, Jezušček, je prišlo, da se rodi v tej njegovi sobici, v tej sveti noči... Jožkovo srčece je bilo polno nežne ljubezni in sočutja ... Nenadoma deček tiho vstane, stopi s postelje in po prstih stopi k jaslicam. Z največjo previdnostjo in sladko nežnostjo vzame božje Detece in ga položi v svojo inehko in toplo posteljico. Potem pomisli, ker ne ve, kaj bi počel. Toda samo trenutek je tako stal. Iznenada se nasmehne: domislil se je, kaj bo naredil! Brez obotavljanja in brez strahu skoči v jaslice in se vleže tja, kjer je prej ležalo božje Detece. Ležal je na borni slami, vos prevzet silnega veselja in se zazrl v blage oči svete Device, ki je bila tako zelo podobna njegovi mami... Botlehein: Predpoldnc pred cerkvijo Rojstva. t«——-------- ?ne smel. Toda še druga postava je in ne saino našal Pojdite!« Stražnik je odšel, a komisar si je podprl glavo z rokama in ae globoko zamislil. Potem se je glasno zasmejal: »Jože, danes ostaneš moj gost. Bova ž« , kaj iznašla, da bova pomagala našim revežem t« In tisti večer je spal siromak pri komi-.sarju na mehki zofi tako globoko, da se niti $nkrat ni prebudil vso noč. Zjutraj je komisar poiskal nekaj svoje »tare obleke in jo dal Joii: »Sicer nisi razcapan in vedno si bil sna-rSm iu umit, a danes pojdeš pred gospodo in /ttto moraš biti gosposki!« Komisar ga je od vedel do prve stražnice (In nekaj naročil ter prepustil starčka mlajšemu prijaznemu stražniku, ki ga je odvede! j h krojaču, kjer je ostal dobro uro in se po-jtem vrnil s popravljeno obleko. Komisar ga >Je ie čakal: »Nocoj pojdeš 2 menoj. Preprost in na- £v«n človek si. Nekaj bora tvegaL Veš, ne-s »to imam. Njen oče je bogataš. Meni ni bilo nikoli do denarja, kar ve tudi ona in J»e ima zato še rajši. Zvečer sem povabljen It njenim staršem v razkošno vilo. Ali si upaš lam povedati vse, kakor si povedal meni in prositi ta pomoč? Seveda te ne bom pustil v stiski in bom tndi jaz govoril za tebe!« Beraček mu je stisnil roko: »Ce ste res tako dobri, gospod Polde, vas jM bom nikoli pozabil!« »Gospoda, danes imam s seboj rojaka, lisi je velik čudak! Predstavim vam svojega tsnanea in prijatelja Jožka iz naše vasi, ki ga .doslej smatram za edinega človeka, ki ne jpoana samoljubja in na sebe sploh misliti ne jasa! No, Jože, kar ti govori!« Komisar je potisnil starčka v ospredje, jda je pomežiknil v blesku lestencev in potem neprisiljeno začel: »Veste, gospodje in gospe, takole je in »iS drugače. Vas je revna, siromakov je mnogo! Za hribom pa stoji bajta brezposelnega Matica. Pet oirok ira* in bolno ženo. !Anti »em si vtepe! v glavo, da jim moram aapraviti lep božič. Sel nem v mesto, da bi kaj naprosjačil, a na paragrafe senu čisto pozabil.« »Pa tudi na sebe je porabiL Kar na-prosjači, razda dragim. Nocoj ee mu pridružujem tudi jaz in prosim za najbednejše naše rodne vasice i< je dejal gospod Polde, vzel t mize prazen krožnik in položil nanj stotak. Mlada »evesta se je prisrčno zasraejala In priložila takoj tri stotake, a oče pa kar jurčka. Tudi drugI gostje so se odlikovali s samim papirnatim denarjem. Jože je samo gledal, si snel oči in ni fgnogel verjeti. Tisto noč je spet spal pri komisarja, ki ffliu je pozno ponoči, ko je prišel domov, primešal ge tisočak, katerega je nabral v kavarni 1» prijateljski družbi. Zadnji sveti večer Sveta noč, blažena noč, — ti vedno tako mila in skrivnostna, zopet prihajaš v naše domove... Da bi prinesla v vsa človeška srca samo radost, da bi prinesla mir vsem ljudem na zemlji... I Zakaj je vendar tudi ta blagoslovljena sveta noč marsikomu le budilka bolnih spominov in trpljenja... ? * * * Pri Juračevih je od ranega jutra vse na delu. Gospodinja ima prepolne roke dela s kolači in drugimi dobrotami, katere pripravlja kar najskrbneje za vse, ki prebivajo V ponosni hiši Juračevih. Kdor Juračevke ne pozna, bi msilil, da pripravlja dobrote za božično mizo rada, z Luč iz Beiiehema Svetla luč iz Betlehema sije čudežno nocoj; sveta radost me objema, duša z angeli zapoj. V temi ljudstvo je ječalo, mrak je širno zemljo kril; a nebo je luč prižgalo, Bog se v hlevcu je rodil. Tema kakor na povelje je izginila čez plan. V srcih sreča in veselje — sveti je napočil dan. Dan brez senc in brez večera brej; oblakov in noči; svetla luč je živa vera Vanj, ki v jaslicah leži. Li in bar« ki To je bil božič, da malo takih I Jože je jbodil po vasi, obraz mu je veselja kar žarel. Preden je zazvonilo k polnočnici, sc bili vsi iraški siromaki obdarovani. Tam v prostorni Supanovi hišterni je žarelo prijazno božično Idrevo in vabilo revčke. Najbolj vesel je bil veseljem in z ljubeznijo do svojih domačih. Toda kdorkoli jo pozna, ne misli tako, ker vsak ve, da dela vwfc to ie iz želje, da bi se o njej govorilo, kaj vse je o božiču svojim domačim in gostom pripravila ia kako bne-sitna gospodinja je. »Mati, danes smo pa pozabili nesti dedku kosilo v kočo, som pa n® Eiore priti sem!« je opomuiia gospodinjo dekla Malka, ki je pri Juračevih služila še izza časov, ko je bil gospodar še sedanji »prevžitkar«, ded Jurač. »Kaj ne veš, da je danes velik post?« ji je gospodinja presekala besedo. Tudi, če bi prišel, ne dobi nič! K delu se ne prikaže, k skledi pa...« »Ali, mati, zakaj se precej jezite, če vas kdo spomni na deda? Poglejte: Vi se tudi vsekakor Matic, ki je za božič dobil v mestu delo po posredovanju dobrega komisarja. In ko je župan povzel besedo in pohvalil Jožo, češ, da je vse le njegova zasluga, so ga hvaležni ljudje zadeli na rame in mu veselo vzklikali. Potem »o odhiteli k polnočni«. Skromnemu beračku Jožku se je sdelo, da ga blagoslavlja Jezušček, saj je čutil tako blaženstvo in srečo, kot še nikoli v svojem življenju. niste danes postila. Videla sem vas, kako s|j h kavi prigrizovala kos šartlja. Niti do oN. dne se niste vzdržala, pa ste mlada, — ^ pa ne privoščite niti nekoliko kave, ko revei drugega itak malo sne.. .< »Nehaj s svojim pridiganjem! Od tebe B ne dam ukazovati, tukaj sem jaz gospodinjal Zapomni si to enkrat za vselej in če ne m. raš ubogati, lahko greš! Mene ne briga, fe služiš pri tej hiši že dvajset let. Za denar dobim lahko drugo, mlajšo in močnejšo deklo! Zdaj pa pojdi in reci staremu lenuhu, naj | gre in nacepi drv, da nam jih čez praznik ! ne zmanjka!« Kako je tako govorjenje bolelo dobro Malko, ki je toliko let preživela na Jura. čevem domu, ko je bil še stari ded gospodar. Zato si je mnogokrat pritrgala od ust kak priboijšek in ga naskrivaj nesla prevžitkarju, da bi mu teko vsaj snalo osladila trpko živ-Ijenje. Tudi zdaj je hitro otrla solze, ki ao ji silile v oči, ko snu je morala iti povedat, kaj je gospodinja naročila. Ni hotela, da bi ded poznal, da je jokala. »Dober dan, dedek 1 Kako ste kaj spali nocoj ?« »Veš Malka, da jaz zmeraj enako spim, Ce rečem, da dobro ali da slabo, je vseeno. Zdajle sem prišel ravno iz cerkve. Tam ja danes hudo mraz. Ves sem prehlajen in tukaj v koči je mrzlo bolj ko zunaj. Najraje bi Sel v posteljo, pa ne smem, Nocoj bo sveti večer. Moram iti v vas po svečko in jo nesti svojim rajnkim na grob, saj drugi se nanje ne bo spomnil, da bi jim prižgal na Sveti večer svečko ua grobu.,.« »Prav imate, dedek! Noben drug pri Ja-račevih bi se nanje ne spomnil. Vsaj naša gospodinja bi morala misliti nanje. Na tako posestvo je prišla s praznimi rokami, zdaj pa kot gospodinja tako dela... Ko bi to videl rajni gospodar! Tako mlad, pa je moral nnareti! Se lani je bil na sveti večer z nami — letos pa je na Juračevini že drug gospodar! Tako hitro ga je pozabila in se vnovič omožilaic »Ne spominjaj me tega, Malka, saj mi je le tako danes hudo pri srcu!« In kot bi hotel odgnati žalostne misli, je vprašal: »Ali mi nisi prinesla požirka tople kave? Nisem lačen in vem, da je danes post, pa rad bi te malo ogrel, zebe me.« »Oh, toliko imamo danes dela, da sem jo res pozabila prinesti!« se je zlagala Malka, ki ni hotela deda še bolj užalostiti. »Ampak zakurila vam bom hitro, da se ogrejete.« »Ne, Malka, ne delaj tega! Gospodinja mi je prepovedala, da bi si kuril, kadar bi rad. Samo zvečer smem malo zakuriti. Zdaj pa grem kupit svečko.« »Da ne bi pozabila: gospodinja je naročila, naj bi nasekali drv! Zdaj pa moram iti, da ne bom kregana, da se pri vas potepam!« »Le hitro pojdi, Malka, saj ti si edina, ki se name še spomniš! Bog ti to poplačaj!« Cez dan pred svetim večerom je popoldne začelo na vso moč snežiti. Zapadlo je mnogo novega snega. Stari Jurač je prinesel svečke iz vasi. Domislil si je, da jih ne bo mogel zvečer postaviti na grob svojih staršev, svoje žene in svojega sina, ker je toliko snega zapadlo. Zato je sklenil, da postavi na Nocoj iz odprtega raja na zemljo rosi blagoslov. Rešitelj človeštva prihaja, prinaša nam večnih darov Llmbareki Juračevih? Samo iz navade se še tako reče pri hiši. 2ena tvoja je hitro pozabila na tebe in privedla v hišo novega gospodarja. Vse je pri nas drugače, vse je tuje, edini jaz sam sem ostal, brez ljubezni, zapuščen od vseh, nič ni mojega, vse so mi vzeli, — samo vi, dragi grobovi, ste mi ostali... In starček Jurač se je pri teh spominih razjokal. Ni čutil več ne snega, ne mraza. S solzami si je olajševal gorja prepolno srce in zdelo se mu je, da mu je dobro v bližini groba teh, ki so ga imeli v življenju tako radi. Sam ni vedel, kako dolgo je stal ob grobovih svojih dragih. Ko se je zbudil iz svoje zamišljenosti, je opazil, da se že mrači. Se enkrat je s pogledom objel drage grobove, še enkrat je vroče pomolil: »Prosite tam gori v nebesih za mene in ne pustite me tu samega! Kako rad bi že šel za vami...!« Koje ded stežka pritaval do Juračevine, je bila že trda tema. Videl je za zastrtimi okni krasno božično drevesce. »Morda bo vsaj danes tudi zame malo mesta v tej naši hiši, kjer smo se toliko iet na sveti večer zbirali vsi Juračevi?« je pomislil dedek in zaželel si je, vsaj za trenutek se v hiši ogreti in vsaj enkrat večerjati skupno z Juračevimi. »Saj danes ljubezen prihaja na svet, morda bo tudi meni danes vsaj inrvica ljubezni poklonjena ...« Komaj pa je sttfpil na dvorišče, se je srečal z gospodinjo. Morda ga je celo čakala in že od daleč ga je pozdravljala: »Zapomni si, stari, da je bilo to danes zadnjič, da si ukradel v gozdu najlepšo smrečko! Ali se ti ne zdi greh, delati škodo?! Mož je rekel, da je rasla na tako lepem mestu, ti pa jo odsekaš in niti ne vprašaš za dovoljenje!« Dedek se je ob besedah gospodinje opo-tekel. Zdelo se mu je, kot da bi ga nekdo udaril po glavi. S težavo je iztisnil: »Ali, gospodinja, jaz torej ne smem več niti drevesca iz našega gozda zanesti na grob svojih dragih ?« »Kaj, ali je to vaš gozd?« je zavpila razdražena gospodinja nad njim. »Samo moj je in samo jaz sem tu gospodinja! Zgubite se mi izpred oči, da vas več ne vidim!« Ded se je obrnil in odšel, ne v hiŽo k Juračevim, kamor je tako hrepenel, temveč v svojo kočo, kjer ga je pozdravil strupen mraz. Sveta noč Odprla nebeške zaklade človeštvu je blažena noč; pošasti bežijo v prepade, preganja jih čudežna moč. Nad hlevcem nebeška svetloba, Ljubezen iz jaslic žari; Sovraštvo, krivica in zloba in laž kakor megla beži. Razbiti so robstva okovi, zavela je zlata prostost; prepevajo rajski duhovi, oznanjajo sveto novost. Zaman se je upiral solzam. Zgrudil se je k mizi, glavo položil med dlani in plakal krčevito, kot otrok. Danes, ko je sveti večer in ko tudi na mizi največjega reveža gori lu2 in vsak človek na toplem čaka prihoda Božjega deteta, je sedel stari ded Jurač v temi in v nezakurjeni sobici. In koliko je pretrpel za svoj dom, za Juračev dom. Vse svoje življenje je posvetil delu za dom in za domače. Ni čutil zime in mraza, čeprav se je ves tresel, le to mu je zvenelo v ušesih: »Zapomni si starec, da si danes zadnjič ukradel v gozdu najlepšo smrečko!«... Tema je bila okoli njega... ded je skozi solze ni videl. Odbila je ura, ded je v svoji žalosti ni slišal... Vse v njegovi sobici je utihnilo, le njegova velika bolečina ne. Ves izčrpan je naposled zadremal, sklonjen z glavo na mizo. Spal je uro, inorda dve, -- on tega ni vedel. Naenkrat pa se je prebudil, zagledal svoje starše, ženo in sina pred seboj in zaklical: »Oče, mati, žena moja, sin moj, vidim vas, vi me kličete, grem k vam, grem rad ... rad ...« Ko je opolnoči po zemlji zadonelo angelsko petje: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem...« je Juračev dedek ž« slavil veselo svidenje s svojimi dragimi... grob malo smrečico, nanjo priveze svečke in tako svojim dragim pripravi za sveti večer na grobu božično drevesce. Brodil je skozi žamete v gozd. Komaj je vlačil noge iz snega, in le s težavo je prilezel v gozd. V gozd, katerega je s svojim očetom zasadil, katerega je pomagal svojemu sinu oskrbovati..., zdaj pa je prišel, da bi iz tega gozda ponesel malo drevce na njun grob, kot pozdrav in spomin na »veti večer. Izbral si 'e malo smrečico in se spet podal na pot uo pokopališča. Ves upehan je gazil visoki sneg, a končno je le dospel na svoj cilj. OroDove je zapadel sneg, toda ded bi jih tudi v temi našel, ko je vendar tu sem tolikokrat zahajal... Bili bo tu vštric trije grobovi, njemu vsi enako dragi. Najprej je sem položil k večnemu počitku svoje starše, potem se je tu ločil od svoje drage žene, nazadnje pa je na božjo njivo spremljal še svojega edinega sina, na palico se opirajoč starček: up njegovega življenja so mu s sinom pokopali, Juračevo ime bo z njim vred umrlo. Na te grobove je postavil ded božično drevesce, prižgal svečke in se zatopil v spomine, ki so se budili v njegovi sivi glavi... Danes je sveti večer. In spomni se, kako je pred leti, kot deček nosil božično drevesce iz gozda, — toda domovi Vidi svojo dobro ženo pred seboj , s katero sta pozneje krasila božično drevesce za svojega otroka, ki je bil še majhen ... Spominja se te družinske sreče, te tople svetonočne domačnosti, ki je bila nekdaj v Juračevi hiši. Danes pa je tam mrzlo, vse tuje zanj. Sinek moj dragi, ali ti ni hudo, da je z našega doma izginilo ime Zgodba najlepše božične pesmi 8k-truna. m jstfraste je sgf«fžfea jc^-krpe -oiažue pesni z* katero -tega bmo aeii kdo jo je »»naril ia kje j« p»r » jetr ooiml S je:* zibelk* je t »etafauaji Avstriji -.:. d«-® preproste mož* rta njene Ic rti' Jobef M »ter. topnih r Obmtdorfn SobBOgrBšfctstE je njen pesnik is ore&iurt ter Toniošai ufcielj Frane Gruber ps je :: pečena prelil t sree »ecsjaSe melodije. Aaarf Mtibr se je rodu t Setjs 1792. r Sal*-hurgu kot otrok pušJOtrja. V rveji mladasti je bil «ffiioe®> pevec, ferudi/ml je bogoslovje in je bil leta 1817. poiaočid pridigar v Oberudorfu. T."seri je kot vikar t ^Vsagraisn m So.tao-c-».Sk.em L decembre JS4& Xj«f»ov grob ia * fJBkoftiiiispa je o boži讫« tea poln roi, ki so db jih dali vemiki m ma jih -e dajejo vsako leto t sat. i-ftio s* prelepo pestsa. V £&er»disf#H je epozaai »rgstnistt cerkve sv. MMarvia. učitelja Gruberja, ki se je odfl v tet« 1757. v GttternaeujfeiMjgE ©sinjem Avstrijskem. Ž«Sieaaje mk^Sepi Francu je biia zelo žalostno in revna Imel pa je od Boga velik dar. iu sk»r dar zs glasbo. Sje-gor are pa Bi hotel c njegovi ieiji. da ia se potreti"! ghr?t? prsv ni? rlššsti Pse m dnem je moral presedeti pri preprostem tkalnem stroju. zvečer pa je smuknil k svojemu učitelja. ki ga ni poučeval samo v šolskih predmetih. ampak mu je dal tudi veliko veselje z* glasbo in ga poučeval o osnovnih pojmih ziasbene umetnosti. Ko je ta njegov učitelj, t: je bil tudi organi t. nekoč zhoieL je dvanajstletni deček nadomestil svojega učitelja pri orgijah in je tega dne tako dovršeno iu .■epo zaigral, da so ljudje občudovali majhnega dečka. Zgodilo ps se je to. kar je fantek zelei: Oče je spremeni! svoje mnenje in ?e začel brigati za fantovo nadarjenost V letih »d 1805 do 1807. je fantek bil v Burghansenu, kjer se je izobraževal v glasbi in se priprav- Jjfci a uriseljaki poklic. Det et let je bfl le vr.ua, j k.: »:■ pt jtuLlirjtL J SI S v Ober&dorl, at tau. sp-ejme me.su. učitelj* u» oreaairt*. 'i jstu :sSf: p* se je odpovedal »ža&eJjski službi iE se ver pofvetd glasbi, ktjti od lega Jeu dtljt je poste! zborovski pevovodj* v Eallsleir.u pr. Saisburpa. Trideset k4 je iirel t tem mestu m 7. jtmuaij* 1963 je umrl oni, k, je zJažli neper se božično pesem: Sveta 2/oc. blažena noč. Izmed vseh njegovih skladb, ki jih je bilo eet Hti je samo en* pesem zajela ves svet, prodrle po vseh deželah iu se usidrala v vsakega čio.e-ka. On je umrl, pesem pa še vedno iivi in milijoni jo pojejo. On »m pripoveduje, kako je uastsd* ie pesem: Bilo je 2-4. decembra 38:8- ko je pomažci pridigar., gospod .lože* Mohr. ki je služboval pri no- o ustanov-3;eni župniji st. Miklavž v Gberadoriu pn-nesei orgtuistu Francu Gruberju pesem s prošnjo, da bi ta zložil k pesmi primerco glasbo te dre glasove in abor in za sprem-1;2 v« kitara Te je res še ižlege večera zloži! nSjpev, katerega so ž« isti večer, to je ne sveti večer peli. Obadra sta tudi pela solo glase« e. Grubar je pel bn? in zbor je slediL ozi-roina z:or je spremljal oba pevca. Mohr je peji tenorski dei. Kitara je morala tisti večer kar zadostovati, ker so se pravkar v tistih dnevih pokvarile orgij a le revno orgije so biie krive, da se je pesem raznesla po deželL Za popravilo orgel j so namreč poklicali ugla-ševalca orgelj. Ta je slišal to pesem, pa se je tako navdušil zanjo iu ga je teko prevzela, da jo je prenese! v svoj kraj Fugen v ZillertaL Od tu se je na mah ra&širila po svem svetu. Tako bomo letos o Božiču praznovali sto-dvajsetletnico ene najlepših pesmi, ki jo poznajo v« narodi na svetu, ps tudi mi Slovenci, ki prevzame vsakega človeka: Sveta noč, blažena noč Fraiija Goiob: Vrnit se \e • • • Vlak je pn vozil na postajo in utrujeni potniki so se žarečih obrazov vsuli iz njega. Slišal si veselo govorjenje, klice; vide! gi nosače, ki so jemali ljudem kovčege iz rok in jih nosili ns naročena mesta. Videl si reko ljudi, ki se je pomikale k izhodu, vsa nemirno vrveč in prerivajoč se. Vsakemu se je neznansko mudilo. Zdelo se je. da kolodvorske ozračje irteanjsje prsi. da ne morejo svobodno dihati. Med reko potnikov se je pomešal mož visoke postav«, sinjih oči, noseč kovčeg v vsaki roki. Keminao je iskal z očmi med nrnožko in foidil ee je, da ne more prepo- znati niti enega obraza. >Ali sem se spremenil jaz. ali ljudje?« se je začudeno vprašal, pa takoj pomislil naprej: >Saj ni čudno, de se ne poznamo, dolgo sem bil v tujini.« Stopil je na cesto in svobodno zadihal. Oči so mu božale kostanje, ki so nedaleč proč črneli v mesečini, božale so mu hiše, ki jih ni videl že skoro deset let. Pogled mu je splaval na nebo. Videl je drobne zvezdice, kako so mežikale, in spomnil se je, kolikokrat jih je opazoval v tujini in mislil na dom na očeta in mater, na brate in sestre, na vse. kar je bilo drago njegovi duši. >Sedaj sem doma. Doma. doma ...« mu je napolnila srce sladka zavest >Po dolgih letih sem spet zadihal domači zrak in zaslišal domačo govorico.« Hitel je med kostanji po beli cesti ven iz mesta. Lotila se ga je neučakanost in želja, da bi že čimprej pozdravil domače. Nihče ni vedel za njegov prihod. Ze dve leti ni pisal domov, nič ni sporočil, da se je odločil vrniti se na rodno grudo. Zalo je bil tem bolj vesel ia srečen, ker bo družino presenetil. S ceste je zavil v gozd. Vsi žalostni in mrki so sfeli hrasti in bori. bukve in jelke. Njihove sence so s« pošastno črtale r.a be. le m snegu, ki s« je v stoterih barvah iskril v luninih žarkih. Ilitio je stopal, da je skript! zmrzli sneg in globoko vdihaval mrzli zrak božične noči. >Ce grem hitro, bom v pol ure donia.< je računal, >in ravno malo odpočil se bom preden bomo Sli k polrsofeiri. < Pospešil je korak. >Kaj neki delajo doma? Ali morda kaj mislijo name? Kakšni neki so? Oče, mali in vsi drugi... Mati, kaj j« z njo? Pisali so mu pred leti, da ji zdravje peša. In kako ji je dane«? Po njej je hrepenel z vso dušo. Ze od nekdaj jo je imel rad, po !eh letih v tujini, ko je bil sam od vseh zapuščen, pa še rajši Saj se ni zgodilo malokrat, da je vzdihail: »Mati! Ko bi tebe imel ob sebi!« Pogreša] je njene besede, njenega sveta, nje-Bik rok in pogleda njenih oči. Vsega njenega mu je tako manjkalo, da je želja videli jo še enkrat zmogla vse ovire, da se je poda! na pot vrnitve. >Kako me bo vesela!« je mislil dalje. >Kot izgubljenega siaa svetopisemski oče, me bo sprejela. Iu jas jo bom videl, gliša! bom njen glas. čutil božajoči pogled njenih očL Hitro, k njej, k materi, da bo vesela, kot že nikoli, da bo imela lep sveti večer.« Hodil je hitro, kar je mogel in skoro se ni zavedel, da je zavil iz gozda na polje. Preveč je bil zamišljen v srečo trenutka, ko bo videl svojce. &el je sredi njiv. Ozrl se je. »Kaj je mogoče?« Pred njim je ležala vasica in spokojno sanjala. Sredi hišic se je dvigal zvonik sv. Magdalene. Se par korakov in videl je luči po hišah. Obstal je. Čudna liha slast mu je napolnila dušo. »Okroglo, rodna vas. Okroglo. Vse je, kot je bilo. Majhna, drobna, bela vasica sredi jablan in hrušk.« Stal je in ni mogel odvrniti pogleda od hiš. To so torej hiše, ki jih je prve poznal in ljudje, s katerimi je najprej iiveL Tu so njive, ki jih je nekdaj oral, travniki, kjer je kosil, pota, po katerih je hodil fantovat. Si mogel naprej. Preveč je bilo sreče v njegovem srcu. Z roko si je šel preko oči - • • Veliko družinsko sobo je medlo razsvetljevala luč. Peč je toplo dihala v kolu za vrati, z« javorjev« mizo je sedel gospodar, na oknih »o stalo rože, v kotu nad mizo so kraljevalo jaslice in bel golob je visel s stropa, noseč veselo vest s seboj. Vstopila je hči in pozdravila očeta, ni ji odgovoril. Sedel je, skrušen sam vase. obr.-z si je zakopal v dlani in se naslonil na mizo. Premišlja! je. Pred mesecem mu je umrla žena. Sin Tone so je zguhil v tujini, dve leti ie ni glasa o njefft. Kaj se mu je zgodilo? Morda je tudi on rartef? si vedel odgovora. Žalost ga je jrrisS*. Pa se je spomnil nekdanjih fct. Tisttfc, kti je bil še fant in je hodil vasovsst, potfm je prišel dan. ko je pripeljal gospodinjo na dom. Vesela svatba je bila takrat. Plesali so, da jo bilo joj, fantje vsi v belih telovnikih, dekleta vesela in žareča. Se danes jih vidi, vse bi lahko naštel. Toda malo jih je še živih. Skoro vsi se že vesele nebeškega božiča. Potem so prišla leta, ko sla z ženo gospodarila še vsa mlada in zdrava, leta, ko sta dvignila grunt na zavidljivo stopnjo, leta, ko sta vzgajala sinove in hčere. Pa so otroci dorasli, se pomožili in poženili. Dote je bilo treba šteti. Da, vsi so dobili toliko, da so se ljudje čudili. Tone pa, tisti sin, ki ga je že pri rojstvu namenil za naslednika, jo je odkuril po svetu. Premajhna mu je bila domača vas, pretesna domača polja in šol je v svet. Samo še sin in hči, oba komaj šole prosta, sta ostala doma. Pa so se trudili in potili on, žena iu oba otroka. Pri tem je žena zbolela, preveč se je gnala. reva. Pred mesecem dni pa je umrla. Ostal je sam. Hči ga bo pravkar zapustila, in potem bo moral oddati grunt najmlajšemu, da bo šlo delo naprej in da rod ne bo izumrl. Hči je hrbala okrog peči in si ni upala Ogovoriti očeta. Z bratom sta se spogledala, si prikimala in sedla k peči, nemo, tiho, brez besede tolažbe za žalostnega očeta. Oba sta čutila težo, ki je morila očeta, pomagati si nista znala. Cisto tiho je bilo, lučka pred Detetom je skrivnostno žarela. Tedaj je oče pogledal sina in hčer. Zabolelo ga je. Kje so časi, ko... »Moiimo!* Vzel je rožni venec iu začel. Tiho je plavala molitev po hiši. ... ki si ga Devica...« in še: »Za rajno mater: oče naš ...« Brat in sestra sta odgovarjala, tiho, spoštljivo, kot da nekdo prisluškuje. Očetov glas iie je lomil. »In še za Toneta, če je živ, ali mrtev: oče naš.-. .< Pod oknom je stal popotnik. Velik, sinjih oči, s kovčegi v rokah. Slovesen mir je plaval krog njega, le iz hiše se je slišalo govorjenje. Molitev. Razložil je troje glasov, poslušal je. Mar mali ne moli? Težka slutnja mu je stisnila srce. Tedaj je čisto dobro razločil: I11 še za Toneta, če je živ, ali mrtev: oče naš ... Molitev je utihnila. Oče se je oglasil: »Prinesi jedi, sveti večer je':: lici je prinesla. Oče je spet poveljeval: »Sedimo !< Komaj so sedli, so se odprla vrata. »Dober večer, oče .. .< Glas mu je trepetal. Vsi trije hkrati so se ozrli in zastrmeli v došlega. »Si mar ti — Tone?£ »Sem. t Stisnili so si roke in ga posadili za mizo. »Pa prideš kar na lepem. Zakaj nisi pisal?« Oče je ves oživel. Tone pa je iskal po hiši, kdaj bo prišla mati, da ji stisne roko. Toda ni je bilo. »Kje je mati?« Oče je povesil glavo. »Tone, umrla je. Pred mesecem dni.« Težak molk je legel na vse. »Umrla?...« Tone ni mogel dojeti pomena te besede. »Umrla. Pred mesecem dni.« Nekaj se je zlomilo v njem. Čemu je prišel domov? Čemu? Da je izvedel o njeni smrti! O, mar naj bi bil ostal v tujini! »Tone, nič ne pomaga. Pri sv. Petru počiva.« Očetov glas je bil težek, resen. »Nič ne pomaga, nič ne pomaga ...« je odmevalo Tonetu v duši. »Nič ne pomaga!« Kaj bi dal, da bi jo še videl! Kaj bi pretrpel, da bi še slišal njen glas! Lučka pri jaslicah je trepetala, ura je odbila enajst. »Oče, pojdite, pokažite mi grob.« Molče je starec vstal, se oblekel in zavila sta po zasneženih ozarah na božji vrt. Sredi grobov je obstal. »Tu.« »Tu.« Brez misli je bil sin. »Moliva! Oče naš...« Tone je odgovarjal. Dolgo že ni molil. Nocoj pa spet — na materinem grobu... »Naj počiva v miru.« »Amen.« * Zavila sta k domu. Nemo sta šla, pogreznjena v žalost. Visoko gori so žarele zvezde, sneg se je srebril, vas je sama vase pogreznjena molčala. V Tonetu je kljuvalo: »Konec. Vsega konec za vedno?!« Uprla se mu je ta misel. »Ni mogoče! Ne more biti vsega konec s človeško smrtjo! In vendar... v tujini je slišal tako in verjel. Prišla stis domov. Jaslice so bile tako prečudno skrivnostne. Pogledal jih je. V srcu ga je speklo. Nešteto vprašanj ga je obletelo. Sel si je 1 roko preko oči in si ni vedel odgovora. Nocoj Postlane jaslice so svete, nebo je dalo sveto noč, ves svet sprejema božje Dete od svetlih mest do revnih koč. Med nebom zemljo rajsko petje, oj, angelci tako pojo, da bi izbrisali vse kletve še od Ad5ma, — mir neso. Nocoj svetlejše zvezde mile na pota, ceste svetijo, da strah popotnika ni sile, ki zemljo dela noč strašno. Nocoj so vsi domovi sveti, saj sveta noč nam jih kropi, s kadiloni svetim so odeti domovi naših inest, vasi. Nocoj so srca sva prevzeta od svete, blažene moči, in misel duše tja poleta, kjer dragih ji kedo živi. Ah, meni je nocoj se vzpela tja gor nad zvezdnato nebo. globoko v grob je odhitela, kjer dragoceno spi telo. Oj, mati, praznike vesele pošljite doli VI z neba — pred hievcem solze bi polzele brez materinega srca. Marija Ferjan mm*® Za varstvo naše kmečke zemlje Eden izmed glavnih vzrokov stiske našega kmeta je pomanjkanje zemlje. Na vsakega kmečkega človeka odpade pri nas komaj en in ea četrt hektara zemlje. Če pomislimo, da je večina naše poljedelske zemlje še slaba in da tudi naše podnebne razmere niso najpovoljnejše, je razumljivo, če od takega premajhnega koščka zemlje naše kmečko ljudstvo ne more zadovoljivo živeti. Od tod nujno dejstvo, da vladata med našim kmečkim ljudstvom beda in celo glad, kar sem ie o veliki noči ravno na tem mestu tudi dovolj jasno dokazal. Druge kulturne države so v tem pogledu daleč pred nami. Ce vzamemo Nemčijo, Francijo, Belgijo, Češko, Dansko i. dr., tedaj vidimo, da odpade po teh deželah na eno glavo kmečkega prebivalstva okroglo Je enkrat toliko in ponekod tudi še več zemlje. Dalje je ta zemlja po večini dežel rodovitnejša, modernejše obdelovana ter donaša dvakrat in trikrat toliko kot naša in ponekod (n pr. v Nemčiji) imajo tudi kmečki pridelki višjo ceno; potem se seveda ne moremo čuditi, če je naš kmet v primeri s kmeti po teh deželah naravnost — berač. Toda še ta uboga ped remije, ki jo premore naš kmet, mu uhaja zadnja leta vedno bolj iz rok. Kar poglejmo v vinorodne Slovenske gorice. Najlepši vinogradi po teh krajih niso last slovenskega kmeta, temveč razne domače in tuje gospode, v prav veliki meri tudi inozemske. To pa ni samo v Slovenskih goricah, temveč po neštetih krajih naše Slovenije. Na stotine posestev je v nekmečkih rokah, na tisoče hektarov gozdov. Po vojni je bilo pri nas mnogo vpitja zaradi agrarne reforme. Prav in v redu je, da so morali razni tuji graščaki, ki so se pri nas po večini že preživeli, odstopiti določene površine zemlje našemu kmetu. Prav je to, pravim, ni pa prav, da se je omogočilo, da je prišlo istočasno vsaj toliko, če ne celo mnogo več kmečke zemlje v nekmečke roke. Kar poglejmo po deželi, zlasti v okolico mest. Cela vrsta domačij ali vsaj najlepših parcel je prešla zadnja leta v roke raznih mestnih trgovcev, mesarjev, ravnateljev, odvetnikov itd., dočim trpi naš kmet, kakor sem dejal, prav posebno na izrednem pomanjkanju zemlje. Odkod ta škodljivi pojav? Vzrokov je cela vrsta, a glavna sta revščina, ki vlada pri nas po kmetih, in pa nezadostna organizacija kmečkega kredita. S krizo, ki je nastopila pri nas takoj po L 1928., je pri nas po kmetih denar kratko in malo izginil. Kmetje so lezli v dolgove, dokler so sploh še mogli najti kje kaka posojila, a razne Špekulantske banke so po vojni navile obrestno mero tako visoko, da je kmečko gospodarstvo ne prenese. Kmetje ao bili primorani prodajati parcele. Kdo je imel denar? Mestni trgovec, mesar, advokat, in ti so jih pokupili. In kmečko posestvo pride na boben. Ne prodaja te po parcelah, temveč v celoti. 4 kjo boste danes našli kmeta, ki bi imel sto, dve sto tisoč dinarjev, da bi mogel lako posestvo kupili* Nikjer I Kupi ga zato mestni trgovec, mesar, ravnatelj, advokat in nova kmečka domačija je zopet prešla v nekmečke roke. Ta gospoda pa kupuje zato, da nalaga svoj denar varno. Ne govori tu bujna domišljija, temveč kar poglejte v ljubljansko okolico in povsod najdete cele muožice takih primerov. Slovensko gospodarstvo ima od teh razmer ogromno škodo in to v dveh pogledih. Prvič, kakor sem dejal, prehajajo vedno nove in nove površine naše kmečke zemlje iz kmečkih v nekmečke roke, s čemer postaja naš že itak na zemlji prerevni kmet leto za letom še revnejši, drugič se pa investira na ta način naš že itak beraški kapital v čisto napačno smer. Ze večkrat sem na tem mestu poudarjal, kako ogromnega pomena za gospodarski obstoj našega naroda je industrija. Pri na« ne moremo z njo nikamor ir. še ta, kolikor je je, je skoro prav vsa v tujih rokah. Zakaj? Ker smo Slovenci kapitalno silno revni. Toda naše banke in hranilnice zbirajo vendarle tolike prihranke, da bi končno vendarle mogli ustvariti tudi nekaj iastne industrije. Toda kako, če pa bogati trgovci, mesarji, ravnatelji in advokati svojih prihrankov ne vlagajo v banke in v hranilnice, temveč trgajo z njimi našemu revnemu kmetu zemljo iz rok. Tej nevarnosti, ki postaja vsak dan bolj pereča, je treba narediti kratko in malo konec. Kako? Težko je odgovorili na to vprašanje kar na hitro roko. Brezpogojno in takoj je treba ukiniti navado, da se prodajajo kmečka posestva v celoti. Za posamezne parcele bi se že našli kupci tudi med kmečkimi ljudmi, za cela posestva ne. Dalje bi morda kazalo uvesti za prenos kmečke zemlje v nekmečke roke čim najvišje pristojbine In to otežiti še na razne druge načine. Kmečka zbornica in novoizvoljeni poslanci naj bi razmišljali o tem in morda še o drugih ukrepih, ki bi bili potrebni ter naj skušajo nekaj ukreniti, kajti vprašanje postaja od dne do dne bolj pereče in ni mogoče več mimo njega. V tesni zvezi s tem vprašanjem je tudi vprašanje kmečkega kredita. Časih so nam naše podeželske rajfajznovke popolnoma zadostovale. Za tekoče potrebe bi za silo za- dostovale Se tudi danes, le obrestna mer, je za kmeta še vedno pr-visoka, kajti naže kmetovanje ne donaša toliko, da bi jo kniet /mogel. Cisto drugačna je pa stvar pri zadevi ki smo jo obravnavali zgoraj. Pri nas H obrestuje kapital, vložen v zemljo komaj p« kake 3—4«, kako naj najame polem kme| posojilo po 7—9% in prepreči prehod kmečke zemlje v nekmečke roke. Druge države v povojnih letih silno skrbe za kmečko kolonizacijo in žrtvujejo na stotine milijonov, da ustvarijo čim trdnejši kmečki stan iu pomagajo izpreminjati neplodne po-višine v kmetije. Tako se drugod število in površina kmetij ne manjšata, pri nas pa gre nazaj oboje. Pri nas bi morda kazalo ustaiio-\iti kako banko (a ne centralistično ali pa celo kakega novega fonda v Belgradu), ki bi z izdatno pomočjo države dajala dolgoročna jiosojila po 2—3% obresti za pomoč pri nakupu zemlje, ki grozi priti v nekmečke ali tujerodne roke. O zadnjem se je že lansko zimo nekaj govorilo, to žal, da nismo prišli še nikamor z mrtve točke. Kako drugače bi po 20 letih lastne narodne države lahko stali na naši severni meji ali na Kočevskem, če bi za narodno slvar bolj gospodarsko delali in manj frazarili, lako pa slovenski kmelič ne inore ne tam in ne tukaj nikamor naprej in je danes še ravno tako ali pa Se bolj odvi-sen od Nemca nego je bil pred leti. Skratka: stalno in vedno bolj grozeče prehajanje kinečke zemlje v domače in tuje nekmečke roke je treba čim prej in za vsako ceno ustaviti, kajti tako ne more več naprej. Toda danes je že toliko naše, z znojem slovenskega kmeta prepojene zemlje iztrgane iz rok našega kmeta, da bi niti to ne zadostovalo več, temveč naj tisti, ki jim je poverjena skrb za biagor našega kmeta in našepa naroda sploh, razmišljali tudi o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se polagoma tudi zemlja, ki jo je naš kmet zadnja desetletja izgubil, vnovič povrne v kmetske roke. Končno bo na vsak način treba misliti tudi na stalne kmečke domove, kakor so jih že zadja leta uvedli v svrho ohranitve krepkega in samozavestnega kmečkega stanu n. pr. Nemci. Toda o tej velevažni zadevi ob drugi priliki. Franc Erjavec. v Železniško omrežje v Sloveniji Ne bo odveč spregovoriti v par besedah v zvezi z nedavne otvoritvijo železniške proge St. Janž-Sevnica o naših progah v Sloveniji. Pomen železniških prog more biti znan veliki večini Sloveneev, saj bodo pri nac še dolgo časa tvorile železnice glavno žilo, po kateri se bo pretakalo gospodarsko življenje. Pač se že javljajo tekmeci v obliki avtobusov, ki se bolje prilagode stvarnim krajevnim potrebam prebivalstva, ali vendar smo še daleč narazen, dokler ne dobimo modernih cest. Tekme pa so včasih prav potrebne in koristijo splošnosti. Ves narod se pridno poslužuje železnice, zaradi česar so njeni dohodki pri naa visoki, saj se cenijo na več sto milijonov dinarjev letno. Slovenija je prinesla v našo državo nad 1100 km železniških prog, kar je bilo za naše tedanje razmere pred vojno Se primerno. Tvorile pa so naše proge samo del sestave bivšega avstrijskega železniškega omrežja, ki je vsaj v bistvu odgovarjal tedanjim razmeram. Po prevratu je zaradi zunanjih razmer izgubila Slovenija dostop do morja, kar je neugodno vplivalo na našo trgovino, ki je bila tesno povezana s Trstom. Izguba morja je bil velik udarec na vseh koncih okrnjene ožje domovine. Saj pomeni morje za vsak narod in državo — pljuča, skozi katera je možno vdihavati ono prostost, ki jo more nuditi samo morje. Po morju je možen neoviran dostop k drugim krajem ter na ta način omogočena najcenejša neposredna izmenjava pridelkov in izdelkov. Izguba morja, ki smo jo utrpeli, že ni nadomeščena, dasi se vrše napori, kako to rano zaceliti z železniško progo, ki naj veže Slovenijo z morjem. Ce naj razdelimo ua£e proge po predvojnem stanju v glavne In stranske, to je dovozne k glavnim progam, vidimo, da je bila smer glavnih prog od severa proti jugu — k morju, kar je bilo umljivo. Imeli smo dve taki progi. Prva; Ctelovec-Jesenice-Gorica-Trst in druga: St. Ilj-Maribor-Ljubljana-Trst in odcep na Reko. Vse ostale proge so deloma vezale glavni progi med seboj, deloma ni imele bolj krajevni pomen. Važna pa je bila tudi proga Dravograd-Maribor-Cakovec zaradi i?,voza lesa na Ogrsko. Progi, ki vežeta Slovenijo s sosedno Hrvaško, sta imeli manj važen značaj. Čeprav sta bili omenjeni glavni progi zgrajeni iz drugih vidikov in potreb, kot samo za Slovenijo, sta vendar odgovarjali potrebam uvoza in izvoza Slovenije, ki je bila samo del večje gospodarske celote. Tako stanje je ostalo deloma še po vojni. Toda nove politične razmere so terjale preusmeritev. Os od severa proti jugu se je premaknila proti vzhodu. Proge, ki so vezale Slovenijo z vzhodom, so namah oživele. Nastopilo je zbližanje, ker so bili dani pogoji. Vedno večje trgovske vezi vežejo Slovenijo z ostalimi pokrajinami države. Na ta način se ustvarja nova velika gospodarska zajednica na zdravili temeljih. Potrebe gospodarskega in kulturnega zbliževanja pa nujno terjajo primerno preureditev in spopolnitev železniških prog. Tako se je proga Zidani most-Zagreb povzpela na prvo mesto zaradi povečanega prometa. Ze več let se stalno govori in zagovarja potreba položitve drugega tira. Ovire so le denarnega značaja, katere bo treba odstraniti. Vprašanje je le, kdaj. Morda bi se ti stroški krili iz viškov rednih dohodkov? Prav sličen je položaj z Gorenjsko progo proti Jesenicam, ki tvorijo vrata proti zapadu Proga Grobelno-Rogatec je bila podaljšana do Krapine. Ves podaljšek znaša okrog 19 km. Na videz brezpomembna krajevna železnica je omogočila prav prikladno zvezo Belgrada in Zagreba z zdraviliščem Rogaška Slatina in Mariborom-Dunajem. S tem pa je bil podan tudi začetek, ki itna namen pritegniti čim več prometa s severa proti Jadranu. Jasno se kaže potreba po najkrajši progi proti morju. Na severu nismo imeli zveze z Mursko Soboto, ki je imela progo, katera jo je vezala z Ogrsko. Zgradila se je zveza okrog 15 km dolga. Ni veliko, ali vendar se je omrežje s tem spopolntlo. Prepolrebna zveza s prekmurskimi Slovenci je bila upostavljena. Bolj kot govorjenje in navdušenje o skupni pripadnosti, združuje železnica posamezne kraje, da se ču?ijo kot celota. Potreba zvezali Slovenijo po najkrajši poti z morjem je bila živa ves čas. Od tod razni načrti, kako zvezati dolenjske proge s sušaško progo. Veliko načrtov je bilo, a končno je obveljal načrt Crnomelj-Vrbovsko. Priprave za zgraditev te proge so v teku. Upajmo, da bo proga kmalu zgrajena. Ali je to res najboljši načrt za najkrajšo zvezo z morjem, o tem ne bomo razpravljali, ker bi ne bilo to nikomur v korist. Ce bralec pogleda na zemljevid, bo opazil, da bo ta proga velikega pomena. Črta Maribor-Zidani most-Sevnica- Trebnje-Crnomelj-Sušak je le nekako nadomestilo za izgubljene zveze: Trst in Reka. Torej že druga različica zveze z morjem! Umljivo je, da more služiti ta proga tudi drugim namenom. Že s progo Sev-nica-St* Janž bo možno za primer natrpanosti v Zidanem mostu pošiljati vlake iz Hrvaškega prekc nove proge v Ljubljano. Prav gotovo jo, da bo treba stare proge primerno izbolj- Kako smo v Jugoslaviji volili Ce se danes ozremo nazaj na vse držav-nozborske volitve, ki so bile v naši državi od njenega postanka do danes, moramo s samozavestjo in ponosom potrditi, da je politično življenje našega naroda pokazalo močan vzpon in dvig do danes. Volitve so bile vedno potrdilo politične zavednosti, narodne zrelosti in v splošnem Slika obče narodne politične usmerjenosti. Sedem volitev pri nas Slo vencih je pokazalo, da je naš narod trdno usidran v svojih političnih načelih, da ve prav dobro, kaj je politični cilj vseh Slovencev in da k temu cilju vedno bolj tudi teži. Ta težnja se izraža v strnjenosti slovenskega naroda, v njegovem javnem in odkritem izpri-čevalu svoje volje, ki jo je dal ob vsakokratnih volitvah. Da, vsega iega smo lahko veseli, zlasti pa čo pomislimo, da je moral slovenski narod pri raznih volitvah pretrpeti in premagovati razna nasilja in razne grožnje gospodarskega, kulturnega in političnega značaja, Narodovi izkoreninjen« so z narodom samim postopali in počenjali vse, kakor ni več primerno za današnji čas, pa je kljub temu slovenski narod vzdržal; šel je celo samozavestno mimo tega naprej za svojimi izbranci, ki jih je Bog naklonil v njegovo zgodovino. Tako postopamo danes z vedno večjo samozavestjo iu prepričanostjo svoje pravilne poti nasproti tisti bodočnosti, po kateri hrepeni slovenski narod in kamor ga vodijo njegovi najboljši poklicani. Jugoslavija je imela od svojega postanka do danes sedem parlamentarnih volitev. Imela je med tem tudi 35 vlad, enkrat je celo eni izmed teh vlad predsedoval naš voditelj dr. Anton Korošec. Šest narodnih skupščin je dalo do danes 338 zakonov, poleg tega pa še mnogo uredb, pravilnikov, določb. Prva narodna skupščiua, ki je bila samo začasna, se je sestala 1. marca 1. 1919. in je trajala do 28. septembra 1920. leta, ko so bile razpisano prve volitve v zedinjeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta prva začasna narodna skupščina, oziroma narodno predstav- šati. Ne glede na omenjeno železniško črto, ki pomeni delno uresničenje izhoda na morje, je potrebno misliti na izboljšanje in podaljšanje kočevske proge, ker bi ravno ta zveza še najbolj služila tranzitnemu prometu iz Nemčije na morje. Železniška črta Jesenice-Ljubljana-Kočevje-Sušak je še najbolj prikladna za izletnike s severa, ki vedno bolj obiskujejo jadransko obalo že zaradi cenenega letovanja. Vse to so le nadomestila za to, kar smo še največ zaradi lastne kratkovidnosti izgubili ob prevratu. V teku 20 leti se jo v Sloveniji glede železniškega omrežja napravilo nekaj podaljšanj prog in izboljšali priključki z ostalim železniškim omrežjem. Razni odcepki tvorijo sedaj važne proge. Kljub temu se ni veliko povečala dolžina prog, morda kakih 40 do 45 km. Prva večja proga bo šele Crnomelj-Vrbovsko. S tem ni narejeno že vse. Poleg izboljšanj zastarelih prog, je potrebno še vedno misliti na še krajšo zvezo z morjem. To so upravičene želje, ker je nekoliko nagnjena os severo-zapad proti jugo-vzhodu še vedno nad vse važna za na3. ništvo, je izvedlo zedinjenje naše države. Dala pa je tudi zakon o volitvi narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino. Prve volitve so bile 28. novembra 1920. Slovenska ljudska stranka je dobila 15 poslancev, kar je bilo za tedanje razruvane povojne razmere zavidljiv uspeh. Ostale štiri stranke so jih dobile 25. SLS je dobila takrat 81.121 glasov. Na bivšem Kranjskem 27.563, na Štajerskem pa 24.058 glasov. Volivne liste so bile še: JDS, NSS, Kom., soc. dem. Skupščina se je sestala 12. decembra in je delovala do 21. decembra 1922. Izdala je 25 zakonov. Največje njeno delo pa je bilo, ko je dala novo ustavo, ki je dala nov temelj vsemu političnemu, gospodarskemu, kulturnemu in sploh javnemu življenju. Kot je znano, se je Slovenska ljudska stranka borila proti tej izumetničeni ustavi, ki je, namesto da bi stremela za sožitjem in mirnim življenjem vseh pokrajin v državi, ravno nasprotno dosegla. Novo ustavo, ki jo imenujemo Vidov-dansko ustavo, je podpisal pokojni kralj Aleksander I. v narodni skupščini 28. junija 1921. Trajala je do 6. januarja 1929. Ustavo-tvorna narodna skupščina je bila s tem spremenjena v zakonodajno skupščino. Prvega avgusta 1921 je bil izglasovan zakon o zaščiti države. Istega leta so bili izdani še zakoni o upravi države, o oblastnih iu sreskih samoupravah, o državnem svetu in 21. junija 1922 jo bil spremenjen zakon o volitvi narodnih poslancev. Slovenci smo bili že takoj ubogi Lazar pri bogatinovl mizi. Druge volitve so bile 18. marca 1923. Slovenska ljudska stranka je dobila 105.062 glasov. Napredovala je od zadnjih volitev za 20.000 glasov. Volivcev je bilo vseh skupaj za vse stranke in strančice 160.000. Poslancev je dobila SLS 21, torej je tudi tu narastla za šest poslancev. Kot najmočnejša stranka v Sloveniji je v državnem političnem življenju predstavljala močan vogelni kamen državnega življenja. Njen porast gre na škodo slovenskih liberalcev, ki so zatajili slovenski narod. S svojo borbo za centralizem so se odtujili slov. narodu s svojo zmago samo na jeziku, v dejanjih pa ne demokracijo, so razbijali Bami svoje vrste. Druga narodna skupščina se je se3tala 16. aprila 1923. leta in je delovala do 10. novembra 1924. Najvažnejši zakon, ki ga je dala ta skupščina, je zakon o državnih uradnikih, potem zakon o uatrojstvu vojske in mornaric®. Tretje driavnozbortke volitve $o bile 8. februarja 1925. V Sloveniji je bilo devet kandidatnih list. SLS je dobila 176.980 od odda. nih glasov 100.941. V Ljubljani sami je dr. Korošec zmagal. SLS je imela 20 poslancev. Skupščina se je sestala 7. marca 1925. Njen prvi zakon je bil priznanje kralju Petru častni pridevek Osvoboditelj. Med drugimi zakoni je narodna skupščina sprejela zakon o tisku. Kljub devetim listam v Sloveniji je SLS obdržala svoj položaj. Njena politična premoč med Slovenci bo utrjuje, kot politična predstavnica Slovencev nima tekmeca, ki bi ji mogel ogrožati njen razvoj. Četrte volitve so bile 11. septembra 1927. SLS je dobila 10?.£40 glasov. Kljub temu da so liberalci in razne druge politične skupin« izvajalo nasilje in ogromne goljufije pri gla- sovanju, zlasti v Ljubljani, je SI^S dobila 20 poslancev. Iste metode naših nasprotnikov se . pojavljajo pri vseh volitvah. Skupščina se je sestala 5. oktobra 1927 in je delovala do 6. januarja 1920. leta, ko je bila ukinjena. Ta skupščina je dala 70 zakonov, med njimi je bil izdan na predlog dr. Antona Korošca zakon o državljanstvu. Po novi ustavi, ki je bila izdana 3. septembra 1931. leta, so bile opravljene pete voli/ve, in sicer 8. novembra 1031. leta. T>;h svojevrstnih volitev se vsi še prav dobro spominjamo, saj so bile prav svojevrstno izvedene s samo eno in edino volivno listo Petra Zivkoviča. SLS je bila v abstinenci, to se pravi, da se ni udeležila volitev. V Sloveniji je glasovalo 150.796 volivcev. To so uradne številke. Kako je pa bilo v resnici, pa vsi vemo. Slovenski liberalci, oziroma današnji JNS so hoteli spraviti z zemlje »klerikalnega zmajat. Ta jim je bil vedno kamen spodtike in trn v peti že v predvojni dobi, po vojni pa je vedno bolj podiral njihovo liberalno trdnjavo, ki je bila trdnjava protislovenskega gibanja, proti slovenskemu narodu, trdnjava krivice, nasilja, laži in podobno. Šeste volitve so bile 5. maja 1935 v znamenju zloglasne družbe JNS. Kot je bilo pričakovati, je zmagala volivna lista Bogoljuba Jeftiča, ki je dobil v Sloveniji 148.651 glasov. Združena opozicija pa je dobila približno 25 tisoč glasov. Ti dve volitvi sta za nas Sloven- Zatišje, samotno dolinsko vasico, je objemala skrivnost božičnega večera. Okolica, podobna velikemu temnemu jezeru, je bila kakor posejana i zvezdami — lučke v znamenjih kraj potov in vsa človeška bivališča so bila praznično razsvetljeua. Le v siromašni Bajtarjevi koči ni bilo pravega božičnega veselja. Na peči je med-lela motna svetilka, brlinček imenovana. Na miri ni bilo običajne božične potice. Oče je ■Ione! zamišljen na zapečku; otroci bledi in revno oblečeni so žgoleli okrog matere, ki je delala skromne jaslice — edino veselje, katero je mogla napraviti otrokom. Jaslic so se otroci hitro naveličali. Ogla-•ili so se jim lačni želodčki; zavijali so ee materi v krilo in prosili hrane. Mlademu očetu je krvavela duša. Življenje bi bil dal za take revčke, toda kruha Jim ni mogel dati. Pri hiši ni bilo okroglega; 8e bi prišla smrt, bi se ne mogel odkupiti. ce najbolj žalostni dejanji naše novejše zgodovine. Toliko nasilja, toliko podlih in gnusnih zločinov ni bilo še pri nobenih volitvah. To je bila Goigota slovenskega naroda, ko se je moral narod v svobodni državi skrivati v svojih hišah pred razbojniki in tolovaji, ki so vzeli v zakup vse naše politično življenje. Z neživljenjskimi gesli o državnem življenju so ti samozvanci krcfjili sami sebi svojo bodočnost v znamenju onega, proti čemur se je SI.S od početka borila, to je proti krivici in nepoštenju. In danes? Sedme volitve za narodno skupščino so 11. decembra dale našemu voditelju dr. Korošcu priznanje za njegovo veliko narodno delo. Tako, kakor je narod sedaj zaupal velikemu Slovencu, ni doživel še noben slovenski politik. V strnjenih vrstah je slovenski narod izpričal svojo neomajno vero v delo dr. Antona Korošca, od preprostega našega človeka pa do naših najvišjih kulturnih in gospodarskih predstavnikov, vsi so potrdili svojo narodno zavest, s katero dajejo voditelju vseh Slovencev legitimacijo, da se bori za Slovence, za slovenski narod, za našo preljubo zemlje, Ali ni ta legitimacija res veličastna? Saj je na njej 169.073 glasov, ki dajejo slovenskemu voditelju zaupanje in pravico, da jih vodi v lepšo bodočnost. Nova stran slovenske zgodovine se je začela pisati in ta se je začela z veličastno in enoglasno narodovo izjavo: Vodi nas, naš voditelj, k zmagi I »Kruha in mleka nam dajte!« so ponavljali otroci. »Zakaj ste dali stricu kravico iz bleva? Nazaj naj jo prižene!« Materi se je utrnila solza. Kravica, katero je odgnal Trdin, je bila njegova. Z možem sta jo imela v reji in trdosrčnik, kakršen je bil, jo je vzel pred božičem. Prosila sta ga, naj jo pusti vsaj še čez praznike, pa se ni dal omehčati. Bajtarju so se smilili lačni otroci. »Krompirja jim speci; nekaj ga je menda še v kleti,« je prigovarjal ženi. Odgovorila mu je, da mu ne more ustreči. »Ako ga dam nocoj, bomo jutri brez me...« »In fižola tudi nimaš? Žalostno je odljimala in rekla: »Ničesar ni več pri hiši. Vse sem porabila.« Mož se je prijel za glavo. Tako daleč ga je privedla neizprosna beda! Dokler je delal, so že že kako prebili; toda pozimi je brez zaslužka. Občina nima sredstev, da bi ga jj. datno podpirala. Krasti ne sme in beračiti se sramuje. Z ženo sta prodala vse, kar sta S6 imela. Poročni prstan, uro z verižico in uhane — vse sta žrtvovala za otroke. »Nekaj pa le še imava,« se je spomnila žena. »Ne vem, kaj bi bilo takega.« — Mož si ni mogel ničesar domisliti. 3Očetov kožuh je še nekje pod streho...« jBeži, beži!« je zamahnil z roko. ; Ne spominjaj me neprijetnih dogodkov.«. Bajtar ni rad govoril o svojem pokojnem očetu. Ce bi ga poslušal, bi mu zdaj ne bil« treba stradati. Prepovedana ljubezen ni ostala brez posledic. Spoznanje je prišlo prepozno. Vendar pa ni zavrgel sirote in tega mu oče ni mogel pozabiti. Odpravil ga je z nujnim deležem ter mu v oporoki navrgel še svoj stari kožuh. Sin ga je odklonil; sprejela pa ga je njegova žena ter ga obesila pod streho v omaro. In prav na sveti večer se je v hudem pomanjkanju spomnila skromnega darila. »Take reči nimajo več veljave,« je zavrnil ženo, ki ga je silila, naj ponudi kožuh starinarju. »Nekaj je . deeemhra. Saši politifui nasprotniki so si nkrvavili svoje roke ko so I. IH2I umorili v Trbovljah rudarja Fakina, lansko leto akademika Dolinarja in letos pa «1». teniškega kmeta Hribarja Aniona. Sovi most jfei Kokro, katerega so preteklo nedeljo blagoslovili, W Preteklo nedeljo so v Kranj« b.agosl.vi.l nov. .jndsk« ,.,„, ki „ goloto „.jholj moderna T drUvi. ^ močvirnatih ozemljih na kitajski fronti so si Japonski vojaki iz pločevine napravili pokrivala, ki jih vsaj nekoliko varujejo pred mrčesom. Prvi rlak z okrašeno lokomotivo odpelje iz Nemire proli Tržišču. U hoj ia naše žasopisje! T' l.mnionu vhIdo mislijo, kako se bi hranili prod napadi ii sraka. V ta namen so postavili po jneslu posebne sirene, ki naj bi v primeru sovražnega napada opozorile na bliiajoč« se nevarnost. Slovenski dom Jft NAS CENENI POPOLDNEVNIK. KI GA SVOJIM CITATEMEM TOPLO PRIPOROČA-»III. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 OINAIUEV. ZA ONEGA. KI SI NE MOKE NAROČITI »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO PIŠITE NA DOPISNICI 1'PHA VI »SLOVENSKEGA DOMA« V UIIB-1-1A NO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED, ■M3—————.............■!■■■........."" ........ Sprevod po Sydneyju ob proslavi 10« letnice obstoja. Pasja družina pri obedu. Ogromni angleški parnik »Empress o! Britain«, ki vozi preko Oceana, vlečejo v angleškem pristanišču h kraju. Sydney, glavno mesto Avstralije, je te dni praznovalo 150 letnico svojega obstoja. V VSAKO KATOLIŠKO HI&O SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI ovojih kožuhov v Belgijo. Poznavalci belgijskega trga pravijo, da bodo kožuhi postali dober prodajni predmet. Hrvaški obrtniki so začeli misliti žo na posebno zadrugo, bi bo uredila propagando in prodajo v tujini, obenem pa omogočila smotreno proizvodnjo doma. Čim bodo na belgijskem tržišču dosegli kak uspeh, bodo začeli kožuhe ponujati tudi y drugih državah. d Siire so letos slabo obrodile v bosanskih krajih, odkoder je šlo po navadi največ tega sadeža v tujino. Letos je bilo vreme od sile muhasto. Bogato so obrodile slive v višinskih krajih, slabo pa v nižinah, kjer je gojitev sliv .najbolj razširjena. Do sedaj so izvozili vsega skupaj okrog 1500 vagonov svežih sliv, ravno toliko pa tudi suhih. Marmelade pa so prodali za okrog 10 milijonov dinarjev. Večji del sliv je šlo v Nemčijo in Češkoslovaško, nekaj pa na Poljsko. d 820 raznih društev ima danes Zagreb. Od teh je 269 kulturnih, 100 dobrodelnih, 149 športnih in 261 stanovskih. Pred 20 leti je imel Zagreb samo 180 društev. — V Zagrebu izhaja sedaj okrog 400 časopisov, dočim jih je izhajalo pred 20 leti samo 73. d Kolikšno delo vršita kmet in kmetica? Kmečko delo je trdo in težavno. Vrh tega je dostikrat tako, da ni videti pravih sadov njegovega dela. Čevljar lahko pokaže na svoj izdelek, delavec na izvršeno delo in zaslužek, kmet pa se trudi pozno v noč in še ni ničesar videti. In vendar je dokazano, da dela kmet za 20 odstotkov več kakor drugi ljudje, kmetica pa kar za celo tretjino več. A ravno pri njej se ne vidi delo: gospodinjstvo v hiši in hlevu, vrt, polje, povsod je treba gospodinje, delo ji ne zaslane niti za trenutek. Pa pride gospodar ali drugi in ji očita njeno nedelavnost, počasnost aH površnost Če bi sešteli Nočemo v katakombe Po »Straži v viharju« posnemamo: Poročali sme že v našem listu, kako so se v raznih krajih na Nizozemskem vršila na praznik Kristusa Kralja protestna zborovanja proti preganjanju vere. Poleg drugih je bilo tako zborovanje v mestu Ilerzogenbuschu, kjer je amsterdamski rektor Drost med drugim dejal: >Boj med Bogom in satanom je v naših dpeh na višku. Toda satan bo obležal brez moči, če bodo le katoličani ostali katoliški in bo Cerkev ostala Cerkev. Vemo, za vesoljno Cerkev se nam ni treba bati. Ta ima božjo obljubo, da ne bo premagana. Če torej mi pro-tistiraino, potem utrdimo najprej svoje katoliško življenje! Tako bo naš protest božji protest, naš boj božji boj, in naša zmaga božja zmaga!« Svetovno sloveči apostol tiska p. Re!l Bengha S. ,1. je imel na praznik Kristus Kralja po radiu ognjevit govor, kjer je izjavil tudi sledeče: »Temne sile si prizadevajo, potisniti vero iz javnega in državnega življenja v zaprt) cerkvene prostore. Te zahteve postajajo vet no glasnejše. Marksisti oznanjajo, religija j« privatna zadeva, ki jo spoštujejo, a pač 1« kot privatno zadevo. Zdaj done glasovi tudi i druge strani, ki označujejo skrb za vzgoje mladine, za družinsko življenje, za tisk in tj, teraturo, za postavodajo in pravico kot »polj, tično krščanstvo« in »politični katolicizem«, Vemo dobro, cilj teh, ki to trde, je jasen: Po. tisniti in ^zriniti krščanstvo na celi frontil Ml nočemo nazaj v katakombe! Ne le cerkveni notranjščina je kraj za udejstvovanje Krietu, sovih vernikov, marveč vsa polnost živIjenjaK samo korake, ki jih gospodinja tekom desetletij napravi, bi dobili iepo pot okoli sveta morda celo dvakratno. Torej: nekoliko več spoštovanja pred kmečkim delom in posebno pred delom naših gospodinji IZ DOMAČE POLITIKE p Se nekaj številk iz minulih volitev za narodno skupščino. Med tem ko je na Hrvaškem in v Dalmaciji dobil veliko večino dr. Maček, /ia Slovenskem pa dr. Korošec, je povsod drugod dobil veliko večino nosilec liste JRZ in predsednik sedanje vlade ter njen zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Med tem ko ta njegov uspeh še ni viden v tistih dveh banovinah, kjer jo prebivala« mešano ter so mešani med seboj Srbi ia Hrvati, to je v Bosni (vardarska in drinski banovina), jo pa njegov uspeh sijajen v čista srbskih krajih. Med tem ko je dr. Stojadinovi« v teh dveh banovinah dosegel sicer nad 51 odstotkov glasov, celo nad 57%, je pa p« drugih banovinah doseg«! mnogo večje uspehe. V donavski banovinah je dr. Stojadinovi-čeva lista dobila skoraj 72% glasov, v n«-ravski banovini 76%„ v vardarska nad 75 v zetekt f>i% in v Belgradu skoraj 77«, Lahko se torej reče, da je za Stojadmovifta glasovalo 75% vaeh Srbov. Po okrajih jo do bila vlada dve tretjini vseh okrajev, lo ja 234, Maček .120, Ljotič pa 2. Skupoo je « Slovenski božič 'v 'tujini Iz svojih že nekoliko zabrisariih spominov pripovedujem v naslednjem o božiču nekaj sto trpinov iz konca svetovne vojne. Bil je to božič brez domačih jaslic in drevesca, doživ-Ijen le v hrepenenju in razočaranju, a morda ravno zaradi tega toliko čistejši. Zadnja dva meseca 1918. leta je preživljal primorski 97. pešpolk v južni Rusiji. Bil je to polk, ki je zbiral Slovence in Italijane in je v tej daljni tujini in na svojem povratku domov doživel svojo malo odisejado, ki ni tako nezanimiva in predstavlja morda vendarle vsaj majhen drobec naše nedavne preteklosti. Bržkone je še marsikateremu bralcu v spominu, da sta Avstrija in Nemčija v začetku 1918. leta zasedli Ukrajino. Med temi vojaškimi edinkami je bil tudi primorski, v očeh avstrijske vojne uprave že dalje časa precej nezanesljiv polk. V Rusiji je bil to čas vedno bolj rastočega boljševizma, ko je Ljenin že krepko koval svojo bodočo rdečo državo. Bil je to čas zmed in negotovosti, ko rusko ljudstvo še samo ni prav vedelo, kam ga bodo nove raz mere privedle. — Boljševiške ideje ao posegle tudi v južno Rusijo, koder jih je Sirilo delavstvo večjih mest in e fronto se vračajoča vojska. Toda v Ukrajini je trenutno še prevladovala boljševizmu nasprotno nacionalna stranka in po sklenjenem brest-litovskem miru se je ta del Rusije deloma prostovoljno, deloma prisiljeno nasloni! na Avstrijo in Nemčijo. Tema dvema je šlo predvsem za to, da dobijo stradajoče avstrijske in nemške fronte in njih zaledje iz te bogate pokrajine tako nujno potrebna živila. In tako sta Avstrija in Nemčija po določenem načrtu v prvih mesecih 1918. zasedli Ukrajino. Tam je nastal čuden položaj. Dotedanja kratkotrajna republikanska vlada ni mogla dati deželi miru niti ne oskrbovati države s svojimi poljedelskimi proizvodi. Treba je bilo postaviti na čelo bolj poslušne ljudi, ki bi jih mogli osvajalci po mili volji izrabljati. To so je doseglo v maju istega leta, ko je po nemškem vplivu postal vodilni slovak eden izmed najbogatejših ukrajinskih veleposestnikov, Skoropadski. Zveneči zgodovinski naslov het-mana, ki je spominjal na slavno kozaško preteklost, naj bi mu zagotovil potrebno priljubljenost Novi hetman je bil golo orodje v rokah mogočnih zavojevalcev. — Miselnost novih gospodarjev se je izrazila takoj v prvih ukrepih nove vlade: veleposestnikom se je vrnila njihova zemlja, privatna lastnina se je vzpostavila. Tisti, katere je novi režim ščitil, so seveda bili seveda veseli zmage. Veleposestniki so se znašali nad kmeti za prej pre trpljeno škodo. Upor proti vsiljenemu tujemu vplivu se je pojavljal na vseh straneh. Želez- ničarji so priredili ogromno stavko, terorist Donskoj jo ubil komandanta nemške vojske, nemškega feldmaršala Eichhorna. V celi deželi je vedno bolj vrelo. Na mejah so se zbirale rdeče čete ■—■ boljševiki, kmetje so s« upirali, po mestih so vedno bolj drzno nastopali boljševiški agenti in njih pristaši. Vsa ta zmešnjava je postajala toliko večja, čim bolj naglo se je bližal polom srednjih sil. Vlad« Hetmana Skoropadskega se je majala in U se je pripravljal ukrajinski nacionalist Pet-Ijura, da prevzame njegovo nasledstvo. Takšen položaj je torej zatekel primorekl polk, čigar komanda je bila ob koncu oktobra v pokrajinskem mestu Ananjevu, severno od Odese. Tudi med njegovim moStvom se je že nekaj časa pripravljal razkroj. Bilo je to deloma posledica gesel, ki je bilo ozračje tako rekoč nasičeno z njimi, deloma naveličanost in utrujenost po toliko letih vojne. Ne da bi bilo življenje samo na sebi pretežko saj je bila ravno vojska v Ukrajini kar se tiče pr*-hrane, še dokaj dobro preskrbljena. Dežela j« bila sicer iimozgana, a je vendar še nudil« dovolj najpotrebnejšega za življenje. Med drugim jc pospeševala napeto razburjenje tudi bolezen — španska, ki se je vedno bolj širila in zahtevala vedno več žrtev. Domači časopisi h polku že niso več prihajali —- znamenj« zmede v zaledju, in vedno bolj so se širili gl«-sovi o bližnjem koncu vojne. Ta skrajna napetost jo našla svoj izhod v pripravah, ki »o jih vodili nekateri slovenski častniki in pod- vsej državi Mrta JRZ dobila pri teh volitvah 8,636.619 glasov, lista dr. Mačka pa 1,336.823 glasov, Ljottftova lista pa le 80.310 glasov, |ta,r pa jo premalo, da bi bil dobil kakega poal&uca. V odstotkih Je Stojadinovičeva lista dobila v visej državi 68.90%, Mačkova lista 40.21% »lasov, LJotičeva pa le 6.89%. p To »o možje I Vol itve v Rajhenburgu so potekale ves dan v najlepšem redu, Ze v prvih jutranjih urah je kazalo na sijajno zmago JRZ. Številke za JRZ so se večale res zelo hitro. Pred voliščem ho se gnetli stari in mladi, prišla sta celo najstarejša volivca v občini, in to 94 letni Mirt Jakob iz vasi Lokve in 92 letni Kozole Franc iz vasi Raztez, oba vddaljena poldrugo uro od volišča. p Nasilje nad političnimi nasprotniki na Hrvatskem »e še vedno nadaljuje. V Crikve-nici in okolici so bile razbite šipe na vseh trgovinah in hotelskih zgradbah, katerih lastniki so pri volitvah glasovali za JRZ. V Sla-kovcih pri Vinkovcih so pokazali mačkovci prav onemoglo jezo i$d kmetom Petrom Getom, ki je volil kljub vsemu terorju JRZ. Ko ie je vrnil od volišča, si je sezul čevlje, ki jih Je žena potern oprala in postavila na prag. Člani »Hrvatske zaščite« so prišli pred hišo in hoteli Gela zvabiti na dvorišče. Ker »e ni dal premotiti, »o mu vzeli čevlje ijn jih na drobne kosce razsekali. V vasi Koritni pa so se znesli nad Ivanom Feketejem s tem, da so mu zaklali 13 ovac. Fekete je imel ovce v staji, katero je čuval pastir. Ko se je ta za kratek čas odstranil, so prišli mačkovci in začeli klati ovce. Vso čredo bi uničili, če se ne bi pokazal pastir in jih presenetil. Kljub iemu pa so eno ovco odnesli, jo spekii in pojedli. p Nad okna so se spravili. Pri Sv. Barbari v Halozah so združeni nasprotniki pri častniki v polku. S tajno agitacijo najprej med strogo zanesljivimi, » potem objemajoč vedno večje kroge, se je širila misel upora proti vojaški oblasti. In tako jc prišel 3. november, torej dober teden pred zaključkom splošnega premirja, ko je znani, danes že precej časa mrtvi slovenski poročnik prevzel poveljstvo 97. polka in kar telefoniSno odstavil vodstvo in nemške oficirje. Ošabni nemški gospodje so se razpršili in izginili. Polk je bi! tedaj v Birsuli, postaji ob progi Odesa — Galicija. Moštvo je sprejelo spremembo z navdu-ge n. Prišlo je sicer do manjših izgredov v vojaških magazinih, ki so pa ob taki sproščenosti, kot jo je pomenil konec vojne, precej razumljivi. Se vedno sta bili v polku združeni obe primorski narodnosti, ki sta se za silo še precej skladali. Družila jih je pač skupna nevarnost in negotovost. Saj kaj je doma na daljnem Primorskem in kaj bo s to deželo, o tem ni nobeden nič vedel. Vse je pretresalo trenutno edino važno vprašanje: kaj sedaj? Misel, ki je rojila po vseh glavah, in čustvo, ki je prevzemalo vse, je klicalo domov. Bližala se je že zima in z njo božič, ki ga vojak morda že leta in leta ni preživel v krogu svojih dragih. Torej domov, Čim prej domovi A to ni bilo tako lahko, kakor se je zdelo v prvem trenutku. V Kijevu je prevzemala vlado Petljurova, Nemcem in Avstrijcem nenaklonjena stranka, ki je Skoropadskega kmalu vrgla. Na meji in v notranjosti so se vedno iivahneje javljali boijševiki. Iz Galicije doli Varujmo našo slof\-asho zemljo v glasilu koroHdh Slovencev Mamo vzpodbuden članek, ki ni brez pomena za vse alovenMvo. Glasi »e: GreSill smo nad svojo zemljo. Jemali smo in jemali iD ji nič dajali. Sekali in sekali, pa ni« posadili. Ostali so prazni gozdovi, izčrpana polja, zadolženi domovi. A še je naša Ln ostati mora večno naša I Naj gre v naše vrste, med gospodarje in mladino klic, naj ga čujejo še oni, ki jim po mestih in tovarnah sredi zatohlosti vedno spet zaduši po senu in rožmarinu in ld za zahre-penijo po delu in trudu na domači grudi: Varujmo našo slovensko zemljo! Ljubimo jo z visoko ljubeznijo ustvarjajočega človeka! Tisočero možnosti praktične ijubezni do lastne grude nudi moderna gospodarska in kmetijska veda. Intenziviranje poljedelstva, modernizacija živinoreje, umno sadjarstvo, na- predno gozdarstvo, v tem jo praktična ljubezen do lastne zemlje. Vnaprej pa nam je vsem potrebna notranja preusmeritev gledanja zemlje. Zemlja nam mora spet biti živi kos božje narave in mi moramo biti sami samo delček te božje narave. Le tako ji zamo-remo vtisniti svoj lastni pečat, svoje slovensko obličje. Kmetovanje ni rokodelstvo, marveč prava umetnost, kateri more služiti samo poduševljen, notranje bogat in razgiban človek. Kmetije 90 nekake fotografije dobrih ali slabih kmetov, dobro ali slabo oskrbovana zemlja pa zrcalce njihove notranjosti. Zemlje ne moremo goljufati, ljubljena daje svojemu rodu svoj sad, ponižana ga odbija in odslavlja. Cuvajmo našo zemljo! Tako ostanemo sveža, zelena vejica na deblu inaternega naroda in živi mejnik slovenskega ozemlja, naša kmetija pa bo v rokah zavednega slovenskega kmeta njegova dedna last zadnjih volitvah dobili kljub silni agitaciji, grožnjam, laženi in obrekovanju komaj 40 glasov, JKZ pa nad 470. Izid volitev je čisto po-paril naše nasprotnike in zvečer so se žalostni in potrti podali domov. Kmalu po polnoči pa so napadli hišo posestnika Janeza Emeršiča v Paradižu in hoteli pobiti šipe na oknih. Ker pa so začutili v hiši več ljudi, so zbežali. Ubili so samo eno šipo. Antonu Zulu, posestniko^emu sinu pa so isto noč pobili na štirih oknih devet šip s kamenjem, ki so ga metali skozi okna na spečo družino. Emeršič in Zula sta bila pridna agitatorja za JRZ. Dva napadalca sta znana in sta ludi priznala. Oba sta mačkovca. p Kako so volili r Sloveniji. Zanimiva je ugotovitev, da je v nedeljo v Sloveniji volilo opocizijo: 8244 pristašev dr. Mačka, 33 pristašev šefa bivše srbijanske stranke Davido-viča, 18,840 JNS, 273 somišljenikov starega Ace Stanojeviča, 6584 komunistov in socialistov, 7562 zagovronikov ljudske fronte, 3610 levičarjev (Stanovnik) in 1132 ljotičevcev. p Zanimive volivni izidi v mariborski okolici L. 1927 so socialisti v Studcncib dobili 297, komunisti 149, liberalci 53 glasov. Pri nedeljskih volitvah pa so vsi združeni nasprotniki dobili 168 glasov. JRZ je dobila 910 glasov, 1. 1927 pa je SLS dobila le 106 glasov. Na Pobrežju je lista JRZ s Kobanom letos po glavni progi so se ves ta čas valile nepregledne množice ruskih vojakov s fronte in iz ujetništva. Tako je bi! 97. polk prisiljen ostati še vedno v Birsuli in poveljstvo samo ni vedelo, kako in kam. Proga proti Galiciji je bila zatrpana, čulo se je o bojih, ki se vršijo tam gori. — Več dni je trajala ta skrajna napetost in razburjenje. Slišali so se pretirani glasovi o boljševikih. o obkolitvi, v vseh mogočih nevarnostih. ki bi v zadnjem trenutku onemogočile vrnitev. A v vseh srcih je odmeval le en silen krik :dnmov. zima je tu, tuja dežela, sovražnik vsepovsod 1 Tedaj je bil polk kakor odrezan od vsega sveta. Nobenega poročila z doma več. nobeden ni vedel nič povedati o tem, kar je vse zanimalo. Kaj ~e godi v Evropi? Kako je doli ob Jadranu? In kaj je na Primorskem. Ker ni bilo drugega izhoda, se je polk poskušal prebiti preko Romunije. Še so mi dobro v spominu prizori, kako je v Birsuli moštvo zasedlo lokomotive in z orožjem prisililo železniško upravo, da je sestavila garnituro in dala odpeljati. — Torej vendar le domov. Pritiskala je že zima. a v srcih je bilo pomladansko razpoloženje, ko se je vlak bližal Tiraspolu ob Djestru, kjer je že tedaj potekala romunska meja. Od tod bi se lahko odpeljali proti jugu. A tedaj je kot boleč udarec prišlo razočaranje. Pot preko Romunije je polku zaprta! Kako so ljudje tedaj postajali ob Dnjestru in gledali na oni breg, kot v obljubljeno deželo! Italijani pa so imeli srečo. Prišla je vest, da jih čaka v odeški luki ladja, ki jih bo odpeljala domov. Z zavistnimi pogledi se je ostali slovenski del polka poslavljal od njih. V Tiraspol je tedaj prispel srbski polkovnik iz Odese, ki je zaprisegel moštvo za Jugoslavijo. Veličasten je bil trenutek, ko je primorski slovenski polk prisegal zvestobo svoji daljni novi domovini. December je že začel nabirati svoje dneve,, ko je »Triglav«, tako se je polk sedaj imenoval, opustil misel na vrnitev preko Romunije. Od petja! se je spet proti jugu,, v Odeso, kjer bi se morda dala dobiti prilika za pov ,ek po morju. Prihod v Odeso! Kakšna je bila sedaj! Večina polka jo je doživela v spomladanskem in zgodnjepoletnem sijaju južnega obmorskega mesta Takrat kot gospodarji položaja, sedaj kot sovražno gledani tujci. V mestu skrajna napetost in negotovost — Bile so tu razne politične stranke in kaj ie vse, vsaka s svojim rajonirarim delom mesta in svojo oblastjo. A ob tem vulkanu, ki se ni vedelo, kam bo izbruhnil, so se pozibavale v pristanišču antaritine bojne ladje. Slovenski polk je bil tedaj še primerno obo ožen in je imel še skoraj ves tren. S svojo kolikortolikšno discipliniranost je predstavljal v tamošnjib razrvanih razmerah silo, ki jo je bilo treba upoštevati in ki se je lahko še vedno uveljavljala. Tako s! je tudi on zagotovil svojo vojašnico in čakal. Kot prej ob Dnjestru je moštvo postopalo po pristanišču Kaj je cerkev v Španiji zgubila dobila 966 glasov, združeni nasprotniki pa 318 glasov. L. 1927 pa so tatno socialisti tn komunsti na Pobrežju in na Teznem dobili 570 glasov. Popoln pora.z so torej socialisti in komunisti doživeli tudi v Studencih in na Pobrežju, kjer so leta 1927 bli še popolni gospodarji. Prav tako pa so bili poraženi tudi v Košakih, kjer so v bivšem Lajteršbergu imeli še leta 1927 večino. Ti uspehi nam dovolj nazorno dokazujejo, da socialisti že dolgo niso ve£ gospodarji ne samo Maribora, temveč tudi vse okolice, kjer je njihov rdeči obroč na vseh koncih in krajih razpokan, tako da so ostali od njega samo še drobci. p Zaslužena obsodba. Razkolniki, ki so z Mačkovo pomočjo upali razklati slovenske vrste v odločilnem trenutku, so pri teh volitvah c'oživeli zaslužen polom. Tako je slovenski narod obsodil tiste, ki slovenskemu političnemu voditelju skačejo v hrbet. Svoje kanddate so postavili v 8 okrajih. V Ljutomeru je njihova lista dobila v vsem okraju samo 16 glasov! V Laškem okraju je zbrala t« lista 589 glasov, v Kamniku 279, v mestu Ljubljani 424, v ljubljanski okolici 377. v Skofji Loki 183, v Mariboru {desni breg} 83 in v kranjskem okraju borih 60 glasov! Vsega skupaj so ti možje na vsem Slovenskem dobili le 2011 glasov. Kajpada semkaj nismo mogli prišteti tistih glasov, ki jih je dobil njihov tovariš v radovljiškem okraja, ker je tukaj na isti listi kandidiral marksistični voditelj, ki so potem rdeči šli volit njega. S tem je menda poltična slava teh mož enkrat za vselej končana. In prav je tako. Slovensko ljudstvo se je zavedalo, da je danes čas, ko je treba biti enoten in strnjen, ker tako veleva »plošna slovenska narodna korist. Zato politike teh malih ljudi ni preneslo ter jo obsodile po zaslužen jo! Posebni poročevalec angleških listov jo zbral podatke o Škodi, ka jo je utrpela katoliška Cerkev v državljanski vojni. Leta 1936 je bilo v Španiji 40.000 cerkva, od teh 22.000 v rdeči Španiji. Z malimi izjemami so vse te uniičeue ali vsaj poškodovane. V pokrajini Huesca na primer je bilo 400 cerkva. Ko pa so nacionalistu pokrajino zasedli, so našli le še štiri nepoškodovane. Od duhovščine je znano, da je bilo 12 škofov umorjenih. Prav tako je ugotovljeno, da je bilo pomorjenib nad 7000 duhovnikov. Toda mnogo je tudi takih, katerih ii*Hia je neznana. Mnogo je tudi inva- p Na podlagi objavljenih izidov je lista dr. Milana Stojadinoviča dobila absolutno večino v 234 okrajih, lista dr. Mačka pa v 120 okrajih. Ljotič v 2 okrajih. Potem takem je Stojadinovičeva lista dobila v dveh tretjinah okrajev, katerih je v vsej državi 356. Vsi ti okraji volijo skupaj 371 poslancev, izmed katerih bodo po določilih v oliv nega zakona pripadli Stojadinovičevi listi 304 poslanci. Mačkovi pa 67 poslancev. p lajava ministra dr. Spaha. Prometni minister dr. Spaho je izjavil na shodu v Sarajevu, da so sedanje plače državnih nameščencev zaradi nastale draginje v resnici prenizke, da pa se zaradi oboroževanja niso mogle zvišati. p Poslanec JRZ Bitene je ostal zadnjič na volišču v Trbovljah v manjšini, vendar bo prihajal v Trbovlje vsako sredo, da se seznani s krajevnimi potrebami, seveda, kadar ne bo zasedanja v Belgtadu. — Z delom so aopet začeli na cesti čez Slačnik. Ra« dr. Natlačen lidov in bolnih. Od 30,000 svetne in JO tisoi redovne duhovščine jih je vsaj eno tretjino izginilo. Vso to škodo je sedaj treba pop^. viti. Vendar vsega ni mogoče nadomestiti Ni mogoče nadomestiti velikanskih narodnih umetnin, ki so bile deloma požgane, deloma pokradene. Prav tako so zginile zgodovinsko-pomembne stvari. Katoličani v Španiji zbirajo sedaj cerkvena oblačila in kovine. S temi zbirkami so po-magali do sedaj cerkvam 34 škofij, ki so bil« prej v rdečem ozemlju, p«a so jih osvojile Francove čete. je na posredovanje kandidata, sedaj poslanca Bitenca in ban. »vet Križnika dal za omenjena dela 40.000 din iz bednostnega fonda. Tako bodo tudi čez zimo zapoedeni tisti, ki so drueod izgubili de^p. p Razočaranje v tabor« »pozicije. Zelo poparjeni in razočarani so v taboru JNS v Ljubljani. Ne samo, da ta gnila stranka ne bo imela nobenega poslanca v Sloveniji, temveč so tudi povsod drugod propadli njeni voditelji in volivni »strokovnjaki« takega kova, kakor so Velja Popovi č, Pera Zivkovič, Je vtič, Banjanin in drugi. Val narodne volje jih je odplavil iz skupščine in političnega odra v kot. Zadela jih je torej usoda, katero so si skrojili sami. Doslej se je JNS, čeprav ni imela med ljudstvom nobene zasloinbe, držala na površju s svojimi jposlanci, ki so znali sam« grmeti v parlamentu in delati spletke proti vladi. Poslej jih ne bo več. Najprej so morali pobrati svojo prtljago v senatu in oditi v pokoj, sedaj pa »o morali isto storiti še v par- in iskalo ladje, ki je ni hotelo biti. Polkovno poveljstvo se je na vse strani trudilo najti izhod iz težkega položaja. A pokazalo se je, da je pot po morju za sedaj nemogoča. Tedaj je poveljstvo antantinega vojnega brodovja ponudilo polku naj stopi v njeno 6luzl>o in gre čuvat hersonsko pristanišč«. —• A kako bi bilo mogoče sprejeti to službo pri tem grozno zapletenem položaju v mestu in na deželil Petljurove čete ,o katerih tedaj še nobeden ni prav vedel, kaj so iu kaj hočejo, »o se bližal«. V ozračju grozeča splošna bolj-Seviška nevarnost, tu pa šibek tisočak utrujenih in zbeganih slovenskih ljudi. Kam? Kako* V zadnjem trenutku prevzame moštvo iniciativo. Domov, domov, božič je tu, vsi drogi so že davno doma. Petljurove čete se nekako ne upajo v mesto, menda tudi zaradi negotovosti, kakšno stališče bi zavzel proti njim slovenski polk. Tedaj začne moštvo z njimi pogajanja, ki jih v težkem in brezizhodnem položaju odobrijo tudi častniki. Na odeški postaji se brijo tudi častniki. Na odeški postaj: se sklene pogodba: polk odda svoj tren in orožje, zagotovi se mu pa svobodna vožnja do ga-liške meje. Poldrugmesečnega čakanja bo torej vendarle konec! 14. decembra je, še bo mogoče priti domov in božičevati v krogu svojih dragih. Polk je bil za silo preskrbljen z živili. Daljna vožnja domov je torej v vseb ozirili zagotovljena in v vseh očeh že blesti odsev božičnih praznikov. Nato dolga pot preko nepregledne ravnine. Pot, izpolnjena s postajanjem in čakanjem na postajah, obenem tudi nevarna, kajti moštvo je brez orožja, le v oficirskem vozu je par karabiuk in revolverjev. Tako je doživel prevoz neke noči roparski napad, namenjen menda vagonom z živili. Med vožnjo se zbujajo spomini iz pomladi, ko so stale tod od progi ukrajinske kmetice s polnimi košarami tobačnih listov in vsakovrstnega peciva — tedaj prava slast za izstradanega avstrijskega vojaka. 2e je tu gališka Podvoločiška! Konec široke ruske proge. Prevagoniranje na normalni evropski tir. Zbogom, matuška Rusija s tvojim zamračenim licem! Zbogom stepe, ki so budile samo hrepenenje po domačih gorah in hribih! Konec negotovosti in nevarnosti zadnjih mesecev! A vendar ni še konca! Od postaje do postaje podobno prerivanje kot prej. Polk mora plačevati voznino. Čudijo se mi, da se vrača 2 meseca po končani vojni še tako urejen. Vlak vozi mimo opustošenih postaj in napol zapuščenih krajev. Za njim gledajo prestrašeni obrazi, ki so jim vojne grozote prejšnjih let vtisnile svoj pečat. Kdo so to? Kam se peljejo? Pojo in so veseli! Kako je mogoče biti vesel v tej razbiti deželi! Vlak se obrača že proti jugu. Ze je blizu Strija, že bo rezal Karpate, kjer je marsikdo doživel toliko hudega. A sedaj odmeva pesem is vozov in na vseh obrazih se odraža pričakovanje božiča tam doli doma, kjer jih morda niti več ae pričakujejo. Kakšno veselo iznenaderije! V Striju spet nove neprijetnosti. Nekaka komanda obkroži veseli vlak in rekvirira. Vagoni z živili morajo ostati tu, moštvo mora zamenjati svoje že itak izrabljene obleke u ie bolj strgane, vse ae preišče in odvzame s prijaznim zagotavljanjem, da zdaj vse to ni več potrebno, saj ni več daleč do doma. Ves obran in beraški prevozi transport gališko mejo in se pribije v Munkač. -Prva večja madžarska postaja! — Vse hiti iz vozov. — Tu se bodo dobile prve zanesljivejše vesti o domovini. Res se izve iz nemških listov to in ono in se razbirajo rahli obrisi domačih razmer. Meje? Kje bi bile meje trdnemu večmesečnemu pričakovanju svobode! Doma je pač vse v redu in kakor mora biti I Vlak zopet vozi in postaja. A postaja predolgo. Dan poteka in poteka drugi. Božični večer je pred durmi, a tu še vedno tujina Po mučnem postajanju in čakanju končno Budimpešta. 24. december je, sv. večer. Vlak se je ustavil na tovorni postaji daleč od mesta, Povsod naokrog puščoba in zapu-ščenost. Razočarano gledajo utrujene oči i» širokih odprtin živinskih vagonov. Tu pa tam se zasliši luja beseda, a še ta je redka, vso je prazno, vse je pač v svojih toplih domovih. V vozovih je mraz in pomanjkanje. Tu pa tam je morda še kaka skorjica suhega kruha. Dobili pa ni daleč naokrog nobene stvari. lamentu. Zadnji ostanki jeenesarjev, ki Ž8 sede v senatu, pa bodo odpihnjeni pri novih volitvah, ki bodo čez dve ieti. Slovenski narod je dobil zastopnike, kakor si jih jo sam izbral. Sramotno ao bili poraženi tudi vsi zgagarji iz vrst Stanovnikov in drugih »nad-slovencev«. Zadela jih je bila zaslužena nesreča in kazen, kakor zadene vse, ki se boro proti svojemu narodu. p Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni... Obnašanje političnih nasprotnikov je bilo v zadnji volivni borbi naravnost blazno. V Slov. Bistrici n. pr. so predsedniku JRZ razbili šipo, da so tako pokazali svojo onemoglo jezo. V nedeljo so se pa Tinju spravili nad same orožnike in jih skušali razorožiti. Na vsak način so hoteli pokazati, kako zaslužijo, da jih narod, ki hoče red in mir, posadi med staro šaro. Zanimivo je tudi ugotoviti, da je vodstvo tukajšnjega viteškega društva prav krepko volilo Mačka. Menda zato, ker je ta organizacija na Hrvatskem tako priljubljena... nesreče n Na mestu ubit. V bližini Križevcev je bil 11 letni Tomo Vukovič s svojim očetom v gozdu, kjer so podirali bukve. Ko je oče pod-sekal veliko bukev, se deček ni pravočasno umaknil; drevo je padlo nanj ter ga na meslu ubilo. n Brez vere ne bo sreče. V premogokopu v Koprivnici je bil zaposlen 40 letni rudar Mijo Blažekovič. Ker je neredno prihajal na j deio, je bil odpuščen. Zaradi tega je Blažekovič sklenil, da se bo maščeval nad rudarskim nadzornikom Martinom Terekom. Ko ie bil Terek zjutraj ob 7 v pisarni, je nenadoma prišel Blažekovič in ustrelil s puško na Tere- Aii bo treba še dolgo čakati? Kdaj bo odhod? --- Pa saj je že vseeno! Cel mesec si hrepenel iz daljnje tujine po toplem domačem božiču, po svetlih očeh dragih, a sedaj ta puščoba mrtvega kolodvora! Mrko svetijo redke luči po tračnicah, mrko gledajo iz vagonov oči ljudi, ki so še pred dvema dnevoma peli svojemu božiču nasproti. Tiho se zaklapljajo vrata, redke lučke ugašajo, le v častniškem vozu brli par svečk, poiskanih iz zamazanih nahrbtnikov Vse pada razočarano in utrujeno na poležano slamo. Mrčes, ki ga že nekaj dni v pričakovanju snež-nega doma nobeden ni več čutil, opravlja svoj nečedni posel. Poleganje, prevračanje teles, vzdihi. — Meglena postaja se zavija v vedno gostejšo temo. Vse je tiho, vse leži. — Spi? Ne! Kaj bo jutri? Na sv. božič! Se bo vlak premaknil? In kam bo zapeljal? V svobodno domovino, po kateri so koprnela srca toliko časa? Kdo ve? In ali ni sedaj že vseeno? Božiča ne bo! V težkem polsnu zahropejo prsa--- Drugega dne je vlak zavozil na jugoslovansko zemljo. A kaj je tam doli na Primorskem? Kako bodo pogledale dobre oči mater, očetov, sester, bratov, nevest? Ali ne bo tudi v njih težkega razočaranja in trpljenja? Kako težko jim je moralo biti potem, ko so res stopili na svojo — in vendar tedaj že no več svojo zemljo! *va Din 15—, javoj (4 kg) Din 52— poštnina pofeliei. Prodaja Drogerija Itraa Ksat,l»uW|«8s-Het>eti00 dinarjev v papirnatem denarju, nato pa mu je prebrskal vse žepe ter mu pobral tudi ves drobiž, £>irarske ure. zlatnina • ČUDEN, Prešernova t n Skrivajte orožje pred otroci. S samokresom se je ustrelil 4 letni Tibor Bervan iz Subotice. Deček je prišel v stanovanje železničarja Petroviča, da bi se igral z njegovimi otroki. Med skakanjem pa je Tibor odprl Petrovičevo nočno omarico in tam našel samokres. Igračka! se je z njim, dokler se orožje ni sprožilo ter je krogla prebila dečku prst:. d Proti trdi »tolici in zlati žili, združeni t navalom brvi, utripanjem srca fn glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Krr po mte. »o«, pol In Sar. idr. 9. br. UIU. ». V. U. Popotnikove misli Sin ceste se vas spominja in vam pošilja nekaj iz svoje popotne bisage. Po svetu hodim in marsikaj vidim in slišim. Potem pa na tihem in skrivnem sam pri sebi premišljujem in preudarjam in svet popravljam in izboljšujem in nekajkrat vidim, da je svet popravljati velika umetnost in velika težava. Preteklo leto je minevalo v taborih, shodih in vsake vrste prireditvah. V nekem kraju tam blizu Ljubljane so imeli tako imenovano »narodno veselico«, kakor so jih včasih imeli le po večjih krajih naše Slovenije. Govorili in hvaliil so se, da so imeli od te prireditve čistega nekaj nad 20.000 din. Veni pa, da v tistem kraju niti Prosvetnega doma nimajo. Čudno! Za veselice je denar, za omiko in oliko ga pa ni... Naj še o taborih eno povem. Mnenja sem, da so bile molitve in prošnje vseh tistih, ki so se udeležili taborov pri Mariji Pomagaj na Brezjah bolj gotovo uslišane kakor vse pisane in podpisane resolucije. Zdi se mi, da imajo tam doli nekje na jugu napisanih prošenj iz Slovenije že na vagone, a da je le malo rešenih. Res je, da se je pod vladanjem JRZ že marsikaj izboljšalo. Pa bi bilo še marsikaj potrebno, če bi vse vode ne tekle v Savo, ki zlasti takrat, kadar naraste, po večini vse s sabo odnese. Koliko ima še dravska banovina velikih potreb, ki bi jih morala odpraviti, če bi bilo dosti j pare«. Pa ne tiste vodene. Marsikje bi ljudje in živina krvavo potrebovali zdrave pravi dolenjski dobite v Centraln' slnarti! s L\ubi'anL in pitne vodj. Spominjam se St. Vida pri Stični. Tam je že pred leti obolelo več živine zaradi okužene vode, ki je prihajala od neke usnjarne. Omenil bi lahko Vrhniko in njeno okolico. Ze leta in leta se obeta tem pridnim in podjetnim ljudem vodovod, a se le bolj obeta. Zapisano je, da je za življenje potreba, odkar svet stoji, zraka, kruha in vode. Tega dajte ljudem v čim večji meri. Potem šele zidajmo razne razkošne palače in še marsikaj drugega. Marsikdaj berem tudi: Tu in tarn je vse do tal pogorelo... vode ni bilo nikjer dobi'i, v kapnicah in v redkih vodnjakih se je posušila, do Krke je pa tri, štiri ure daleč... Se modo bom vzel malo na muho. 2enski spol si bom malo privoščil. Ta sicer ljubeznivi nežni spol se je začel zadnje čase že tako nekam nerodno oblačiti, da res več ne vem, komu naj bi bilo to podobno. Ze najmlajše, komaj šoli odrasle punčare so se nalezle te zelo moderne bolezni. Zlasti tovarniške delavke. Ves teden strada mleka in kruha, zato da si v nedeljo lahko nadene nase nekaj dragih modernih cap. Se bolj so pa obsodbe vredne tiste, ki niso zadovoljne z lepoto, kakršno so prejele od Stvarnika, pa se zato z vsemi mogočimi modernimi sredstvi barvajo in mažejo in pudrajo in šminkajo in zraven prehitro — starajo... Potem pa še tole. Pregovor pravi: Sivi glavi se odkrij! Sivo glavo spoštuj! Danes ta pregovor ni več'moderen. Vemo in resnica je, da je mladina bodočnost vsakega naroda. Kar prav naj bo tako. Ali starim ljudem dajmo tudi nekaj veljave in besede. Res-je, Tnjniku se je kar zasvetilo v mislih. »Spravimo s poti ta spis! Ce je mrtev, bomo glavarstvu rekli, da ga je kam založil. Najdemo ga, ko bo spet župan in ko najdemo paragraf, v katerem teče gnojnica! In občinski odbornik Liker je občinski odbornik, četudi ne drži z nami! Bog ve, kdo bo novi župan? Naj ga pofaka ta prokleta gnojnica!« Potisnil je spis v kup starih časopisov. >1 u počivaj' Saj nisi lev! In kal tudi počaka! Pri nas ni več levov!« Kakor da se mu je bil odvalil težak kamen od srci Šele potem so se obrnile njegove misli aa mrtvega župana. »Bog ve, ali je res?« je vzdihnil. »Dober človek je bili Da bi bil novi takšen! In Janez Krapež! Orožniki so poročali in zdaj imamo! Naj bo, kar bo novi hotel, jaz sem samo tajnik. Drugega bomo volili!« Neprijeten občutek mu je šel po hrbtu. »Zmerom je neprijetno menjati gospodarja!« si je odvihal rokave, kajti bil je golorok z visoko privihanimi lokavi in kadil, da se je iz dima komaj videl. V pisarni je smrdelo po pljunkih in potnih ljudeh, ki so prihajali po živinske potne liste, in umazanih potepinih, ki so jih zapirali v občinsko ječo. »Tak pojdite, gospot tajnik!« je odprl spet vrata gozdar Siegl. »Mulili bova!« Stara Jurjevka je pustila krave v kalu in š a po klancu, da se je umika) gramoz. Krave bi ne mogle nikamor, nesrečo pa bi lahko oznanil kdo drugi. Zalo je hitela. »Siegl je pripovedoval tudi drugim, saj ga poznam!« Živina je tlačila brozgo in srkala mokroto, Ki se je nabirala v blatu. Na stari češnji je žagal škržat v zadnjem soncu. Tisti čas je bila Jurjevka obstala vsa zasopla vrh klanca; zdelo se je, da je pozabila na krave. Za hip se je ozrla ter videla belo piko, ki se je naglo smukala med grmovjem. Sedla je, da se ji je pika priiriotala na streljaj daleč. >Ali že veš, ali že veš?« je vpila, preden je videla, kdo je. Oni se je za trenutek ustavil. Jurjevka jc odgnala muho, ki ji je sedla na ustnice ter nasionila desnio na zid. Videla je, da je Povhov Maks. Štajerski jopič je imel ter rumene gamaše; klobuk je držal v roki, da se mu je videl oster šop na glavi. »Kako bi vedel?« je dejala. »Saj ni dolgo, kar se je zgodilo!« Maksu je zvenčalo pod nogami ostro kamenje, sprožila se je vejica, ki jo je posmukal, čmrlj je zletel čez klanec. »Ali že veš? Mlakar je mrtev, ali že veš? Saj še ne moreš vedeti, ker si bil doma.« »Pri Zonti sem bil. Jutri gremo!« je dejal, ker je mislil, da ga vprašuje, kam gre, ter slišal samo zadnje besede. »Zupan je mrtev!« »Saj grem tam mimo!« je dejal, ko :•» začudeno ostrmel. »Grem lam mimo!« Jurjevka je gledala za njim: »Grem tam mimo, kako pa! Ne zaradi župana. Punco ima tam blizu.« Da bi rad Ferlutovo hišo in da je sama mnogo vredna, ni nikomur povedal. Bajta je bajta, so rekli in je niso marali, zato jo je moral prevzeti Pračka. Streha je bila slaba, poslopje razsežno in da ljudje hodijo tam mimo. »Nikoli ne boš imel miru, če jo kupiš!« so rekli. le na novo začeli - Po zadnjih izkazilih je sedaj na Angleškem vsega skupaj 200 letalk, izmed katerih pa jih je doslej le deset zapisanih v seznam poklicnih pilotov. Tudi sloveča angleška letalka Amy Johnson se bo potegovala za eno izmed razpisanih služb. Hran dela lakoto. Splošno že vsakdo ve, da človek poleti občuti mnogo manj lakote kakor pozimi. Vzrok temu ni ie v tem, da vročina slabi in da mora človek v vročini uživati precej več tekočin. Vzrok je tudi v notranjem ustroju Človeškega teleoa Naredil: so poskuse z rentgenom na psih in so tole dognali: Kadar je mraz, se pasji želodec mnogo hitreje prazni, kakor v vročem času. V mrazu znaša večja hitrost prebavljanja za 17% več kakor ob navadni temperaturi. Kadar pa toplomer kaže na pr. 32 stop. vročine, želodec za 10% bolj počasi pre-bavlja, kaker navadno. Železniški most j« u-kradel. Iz Tunisa poročajo, da je v okolici Ma-rakeža podjeteu Maroka-nec s pomočjo 4 delavcev ukradel cel železniški most ter ga proda! za da moramo iti s časom naprej in da ne smemo zaostajati v gospodarstvu, a!i izkušnje starih tudi ne smemo metati kar pod klop, izkušnja je še vedno najboljša šola. Tole mi je zoprno: nad 30 let stari in še vedno krepki možakar bo že kar težko in morebiti le z vsemi mogočimi protekcijatni od zunaj in od znotraj dobil zaposlenje pri kakem državnem ali tudi zasebnem podjetju. Nad dvajset let staro dekle bo že komaj dobilo v inestu službo borne služkinje. To so reči, ki se znajo nad nami kdaj še bridko maščevati. Vedno bolj pogosto slišimo žalostna poročila o pobojih in vlomih. Tole mi je padlo v glavo: vse poklicne tatove, pretepače in vlomilce bo treba spraviti v kakšen močno zastraženi koncentracijski tabor. ' Najnovejši iznajdbi, »leteči policiji«, bi svetoval, naj bo bolj pravična do vseh. Postava naj bo enaka za vse: za kolesarje, za motocikliste, za tovorne avtomobile in za luksuzna vozila. Ne samo nad kmetom se za-dirati in ga obkladati z ne ravno najlepšimi in izbranimi psovkami, kakršnih človek še svojemu psu ne privošči. Se tole sem videl tam nekje pod notranjskim soncem. Tam leži vasica, ki je vsa obdana od brinjevega grmičevja. Ljudje obirajo to grmičevje in si vsaj nekaj malega zaslužijo. Pa se zgodi, da marsikdaj nastane ogenj tam v grmičevju. Zažigajo pa vaščani sami iz nevoščljivosti zaradi tistega bornega zaslužka ali iz sovraštva. Potem je pa požiga kriv popoten vandrovec... Ne bom zagovarjal svojih pocestnih tovarišev, samo to bom rekel in zapisal, da bi zločinca marsikdaj prej našli v domačem okolišu, kakor pa da stikajo za njim po daljnih cestah in krajih. Pa brez zamere! Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi pocestni — K. J. DOPISI Mirna peč. line 27. novembra smo prav slovesno sprejeli našega ljudskega liana, ki je pri-hitel k otvoritvi in blagoslovu novega mostu čez Temenico pri Ivanji vasi iu k otvoritvi električne razsvetljave v Mirili peči. Vse občinstvo, okrog 1500 ljudi, je z največjo pazljivostjo poslušalo govor g bana; višek navdušenja in veselja pa je nastopil, ko je zasvetila elektrika po Mirni peči, zlasti pa v farni cerkvi, ljudje »o bili naravnost razočaran! nad krasno električno razsvetljavo posebno v cerkvi Cerkvene obrede pri blagoslovu mostu in elektrike je i" rSil domači g. župnik. — liavno na ta dau se je pričel za celo laro sviti misijon, ki so ga celih 8 dni neutrudljivo in z vso gorečnostjo vodili č. gg. misijonarji iz Gro belj. Farani smo se ga prav pridno in v obilnem številu udeleževali kljub slabemu vremenu, vsi emo opravili sv. misijonsko spoved z malenkostnimi izjemami. Najlepši uspeh sv, misijona je, da se je vpisalo v Apostolstvo mož in fantov okrog 170 članov, Bog daj srečo in stanovitnost v tej lepi organizaciji. — Na praznik Brezmadežne je dekliški odsek napravi! lepo akademijo. — Volitve v narodno skupščino »o se mirno in v redu vršile in smo dosegli nepričakovano lepo zmago kljub strastni agitaciji nasprotnikov. Ko se je zaznal končni rezultat volitev zvečer je veselje nad sijajno zmago prikipeio do vrhunca. Te volitve so (»kazale, da smo tudi volivci iz mirenske občine spregledali in se ne damo več tarbati in strahovati od kričačev. Oaglič v Slavoniji. Lepa in topla jesen je dala ljudem dovolj prilike in časa, da so mogli pospraviti vse poljske pridelke in napolniti drvarnice z drvmi. Ko smo dobili nekaj snega, se brez skrbi grejemo pri peči in delamo načrte za prihodnje leto. Vesele božične praznike In »rečno novo leto ieli vsem bralcem »Domoljuba«, posebno pa onim iz raške fare Jožef Kostrevc. Komenda. Prosvetno društvo zelo živahno deluje. Imeli smo že več uprizoritev. Na praznik fv. Štefana uprizorimo Silejanko »Mrakt. — Te dni je |K)gorelo gospodarsko poslopje Zormana Janeza z Gore. Škoda je le delno krila z zavarovalnino. Metlika. Tamburaški zbor v Dra-ičih je dobil »d notranjega ministra dr. Antona Korošca 1000 dinarjev kot darilo, za kar h« mu obdarovani lepšo zahvaljujejo. — Praznili Brezmadežna naša dekleta lepo slavila. Dekliški krožek je ui 1° zoril igro »Po trnju do cvetja t. _ n. dejl jo !o|k> minil, ludi mi ob meji Hrvaške dali dokaz, da smo Slovenci iu da stojimo trdii za svojim voditeljem dr Koroscm. — Posestnik Hočevar iz Ko-alnic je stavil par volov, <]a >J zmagala opozicija, a je stavo izgubil. Ce ho seC res dal Godcu vola, bomo še poročali. _ prJ simo oblast in novoizvoljene poslance, naj »krbiio za revne obmejne Slovence v Bell Krajini. Vel. Lašč«. Prosvetno društvo - uprizori m Slefanji dan ob 3 po(>oldne v dvorani Zadružne«« doma veseloigro »Detektiv Megla*. Pridite s, boste nasmejali! Dol uri Ljubljani. Cerkveni pevski zl«>r prj. redi na Štefan dan v Prosvetnem domu v Dolu oh 3 popoldne dve spevoigri: Cerarjevo »Čevljar in vrag« in najnovejšo Vodopivčevo »Na trgu«. N« sporedu imamo tudi več umetnih in narodu pesmi. Vse prijatelje lepega petja in vesele a-bave vljudno vabimo! Boli*no igro »Kralj % neba« — sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja, ki jo je spisal £ Gregorin, član ljubljanske drame, bodo uprizorili v Narodnem gledališču v Ljubljani. !«ra prikazuje" v živih in slikovitih prizorih dogodke, ki n odigravajo v takratnem Betlehemu in Jeruzalemu Keži »■a avtor E. Gre^orin. Piva uprizoritev te i:-virne liožične igre bo na tmžič, 25. decembra po-poldne ob 3 v dramskem gledališču. P ulzemelj. Kat. izobraževalno društvo v Podzemlju priredi na Štefanovo ob treh popoldne ? cerkvei/i dvorani misti-rij: Henrik g oba »i vitez. Prijatelji vabljeni. — D« ne boste mi-slili, da v tem lepem kotičku Slovenije spimo. Vam pov, m o, ds smo dvakrat z velikim uspehom igrali komedijo: in za 8. decr-inher napravili loj.o akademijo. Sv-bno. Nestrpno amo čakali oni ponedeljek • poročila po raJiu, kakšen bo izid volitev, Ceprn se je na dan voiitev pojavila pri nas po »v. msli neka oseba, ki je trgala letake in lepila dr. Mačk ovc U-r jih tudi -azpečavala med ljudi, ni upravi!« naš,h volivcev iz ravnotežja. Samo eden |e bil. ki jo oddal «voj g!ai za dr. Mačka. S« dotični j« iz »iMednje fare, samo ia!, da je pri nu vpiais v volivni imenik. staro železo trgovcu e starini železjem v Casa-blanci. Njegovi 4 delavci 60 celih 10 dni delali, da so most demontirali Železni most je bil 0 metrov dolg in je tehtal 7 ton. Ko je bilo vse narazen, so železo naložili in odpeljali. Most je vodil Im globoko globel, čez katero je bila speljana žebzniška pro«a. Ker pa po tej progi že delj časa ni vozil noben vlak, ker so progo opustiti, je bilo mogoče, da je svojo tatvino izvršil neopaženo. Ko so oblasti zvedele, kaj se je zgodilo. so tatu seveda zaprle. liku še n zdravnik. »Va-£i ženi je potrebno več gibanja, gospod Priba!« — »Ali nje ne spravite nikamor gosp. doktor!« — »Da ne? Vi ji kar dajte dovolj denarja in ji recite, naj gre po trgovinah nakupovati« Poinal je svoje ljudstvo. Ko je slavni Cromvvell prišel kot zmagovalec v London, ga je tam pričakovala ogromna množica. Nekdo iz njegovega spremstva pa pripomni: »Glejte, koliko ljudi J« grišlo, da vaa vidijo!« -ro=iwell p: »Bilo bi ]ih že več. ce bi me gnali pod vešala« Pračka pa je tam takoj odprl štacuno in Bizjak mu je zanjo plačeval najemnino ter morai jemati pri njeni blago. Povliov jo je gledal, kadar je šel mimo hiše. Tajnik in Siegl sta hitela, da se je dvigal prah ua cesti. Oblek prahu ju je spremljal, kakor da kadita. Junijsko sonce je metalo že velike sence na njive in klanec. Kamenje je bilo ob njivah zloženo v zidove: le tam je ostal odvaljen ob zidu,kjer je ponoči vasovalec preskočil ogrado. Sčjnkovec je živo kljuval na cesti in detel je iskal na visoki hruški onkraj zidu črve ter plezal po deblu z glavo navzdol. Osa je bienčala na mali tuži županove kapnice in jk> košenicl je brnel sršen. Bilo je poleti zvečer, ko sonce zahaja za Cingalico in se sečnja* na Modrasovcu še v mraku vidi. Na Gori začno v tem času šele črešrije in so pastirji prvi na njih vejah. Sčinkovčevo gnezdo, iz mahu in kravje dlake, kokošjega perja in cestnega blata ždi med rogovilami. Ni ju motilo, da je škripa** na cesti vonjala po odr-sanem železu in se je na njej poznala črna sitni; gladka je bila in kovinasto svetla. Tudi prah, ki jima je silil v nos, je smrdel po živinskih odpadkih in Gidljev Drejček »e je gugal vrh vitke bukve ter kričal: »Poglejle, poglejte!« T ri goveda so mulila oeušeno pašo na gmajni. Drejčku se ni bilo treba bati zanje, ker je bil zagradil z vejami in so bila v senci. Nista se zmenila za vse to. Zupan, župan! Glava vsemu! Da je zdaj mrtev in pod vozom. Ce pa se je ponesrečil. Brus je kar vzdihoval. Na ce«ti proti Predmeji je bile veliko vznemirjenje in razburjenje. Ljudje so že stali v gručah in je vedel vsak po svoje, kako m je župan ponesrečil. Da se je zaletel * Lat, kjer so izsekall. ** živa akala. pod konje črn pes, ki že par dni teka okoli kakor izgubljena duša, da jt; vr-douičev vrtinec udaril v voz in bi ga bil morai župan zabosti z vilam!, da je bila črna slonita obšla konje in so zapeljali čr/. cesto. Bili no glasni in vpili. Najglasnejši je bil med njimi mešetar in občinski odbornik Benko. Vse vprek ii, vsak je vse boljše razumel. Kaj bi pa ne! »Konji so bili žejni in so hoteli hitro — kaj?« kdo ve. Zupana je prevzela vročina, da ni pazil, Ce bi bi! pazil! >Zrd ga ie pritisnila za vrat kakor litino rante". Samo žrd bi bi! moral kdo pravi čas privzdigniti, pa bi ga hi! rešil. In prav tam ga je bil že speljal s praznim vozom čez cesto vedomec. Moral je imeti sovražnika!« »I, kdo bi mu bil sovražnik?« so vzdihovale ženske, ki so nesle v koših borovnice in pile iz vedrice na vodnjaku. »Nikogar ni, ki bi mu bil tak sovražnik. Kar do smrti! Bog ve, od kod je bil vedomec, ki je napravil vrtinec in črno slepoto in poslal črnega psa!« »Sam Bog nas varuj!« »Da bi bil Lende kaj privzdignil!« »Lende? On nima toliko pameti!« »In takšnega župana! Nikoli več ne boš imel taksnega župana! Za vse je gledal. Vsem je bil dober in Se za pot si ni nikoli računal!« je pristavil tajnik Brus. »Takšen se bo pa že še našel!« se je vmešal Benko in ošvrknil Brusa s karajočim pogledom. Bil je odbornik. »Zmerom se najde namestnik in svet se zaradi tega ne bo podrl!« »Toda, morali ga bomo voliti!« je nekoliko plaSno omenil Brus. Karajoči pogled ga je zmedel. Benko je imel hod jezik. "past za kune. PO DOMOVINI Iz raznih krajev_ Vuie. Kako smo na Vačah {nkall Miklavža? Za dan 0. dccembra je bil na|H>vcdan shod, na katerega naj bi prišel vsem dobro znani Pucelj. Ciui bo okoličani zvedeli za la nenavadno visok ohisk. so sklenili, da ga pozdravijo, kot se spodobi za takega gospoda. Že pred eno popoldne 80 kmetje napolnili vse prostore, kjer bi moral biti »hod. Bilo jih je okrog 60, vsi pristaši JU Z. Ko so Pucljevi pristaši videli, da mu ni varno hoditi na Vače, so ga hitro obvestili, da riaj gre rajši prej v Zagorje, kjer je bi! napovedan tudi iliod, da se bodo ti »hudiči« medtem malo razšli. Možje in fantje pa so se dogovorili, da morajo počakati, pa čeprav do večera Ko Miklavža le ni bilo na okoli, je imel župan Kimovec govor, v katerem je pojasftil. zakaj se Pucelj hoji priti u a Vače, in poudarjal, da. kdor ho šel 11. de. volit kandidata, ki je na Mačkovi listi, da je izdajalec slovenskega naroda. Kmetje so navdušeno vzklikali dr. Korošcu in nazadnje še zapeli iHcj Slovenci«. Rurte. Tako veličastnih volitev še nismo imeli v liovtah. Možje in fantje so navdušeno sledili volivnim rezultatom ob zvočniku, ki je razglašal Itevito volivcev v posameznih krajih po deželi. Nad me veliko navdušenje pa je nastalo ob 3 ivečer, ko bmk> zvedeli visoke številke volivcev lz domač« občine, kot še nikoli pri nobenih volitvah. Iz radovednosti se je nabralo mnogo ljudi pred voliščem, ki so navdušeno vzklikali: Ga-brovšku, dr. Korošcu, Sloveniji In Jugoslaviji. Streljali so z mafenarji In peli domoljubne pesmi. Malenkostna opozicija se je pa izgubila. Šmartno v Tuhinju, izid volitev dne 11. dec. r narodno skupščino je bil tudi pri nas siiajen. Združenih nasprotnikov iz sračjega gnezda je lamo 31, dočim ima JRZ 221 glasov. Prepričani inio bili, da bo zmaga gotova, a smo kljub temu n"Mrpno čakali razglasitve volitev. Ob razglasitvi volitev je vehka množica mož in fantov vzklikala ur. Korošcu, dr. Stojadinoviču ter novo izvoljenemu poslancu Strcinu. Polni upanja ter globoke vere v l.-oljšo bodočnost in gočere ljubezni do slovenskega voditelja in slovenskega naroda se je množica mirno razšla na svoje domove. Ker se pojavljajo tudi pri nas lažnjive vesti iz nasprotnih taborov, češ da niso bile volitve svobodne, svetujemo tem nezadovoljnežem, naj bodo s takimi in podobnimi lažmi tiho, da ne bodo smešili sami sebe. Priznavamo, da je tako velik poraz težko preboleli, ker naša politična zgodovina kaj takega še ne pomni. Grčarice, Po več kakor treh letih, ko smo bili brez dušnega pastirja, je prišel dne 11. julija lf*36 v Grfarice kot župni upravitelj gospod Jožef Rozman, ki je deloval med nami dve in pol leta. Sedaj nas zapušča in odhaja v Veliki Gaber. G. župni upravitelj se je veliko trudil v cerkvi ko (spovednik in kot dober pridigar. Veliko je skrbel za olerišavo hiše božje; v tej kratki dobi je naša cerkev dobila nov tlak, novo obhajilno mizo in še mnogo drugega v cerkvi in zunaj nje. G. župni upravitelj se je veliko trudil tudi za katoliško časopisje in knjige. Bog mu poplačaj vse njegovo delo. — Za nas Grčolane bo sedaj spet težko, ker bret ev. maše ni nedelje in tudi ne življenja. Radeče pri Zidanem mostu. Volitve so pri nas potekle v miru in redu. Le zjutraj, ko je šel Medved Pepi iz Praprotnega, pristaš JRZ, k ev. maši. ga je napadel riek Mačkov pristaš in ga udaril z nekiin predmetom po glavi, da je močno krvavel. Plačilo za to podlo delo je dobil dotični in vsi mačkovci v tem. da so tudi pri nas sijajno propadli. Na volišču Jagnjenice ie dobila vsa ZO samo 1 glas. Zanimivo in obenem poučno je bilo, da je med Mačkove pristaše, ki so bili zbrani pred voliščem, nek kolesar vrgel mačka. Še preden so e« zavedli Mačkovi pristaši, kaj na pomeni, kolesarja že ni bilo več videii. To je bilo smeha in krohola! Ta teden, Ee Bog da, bomo dobiti dolgo zaželene nove orgle, ki bodo prvikrat zaigrale na sveti večer. Ker bodo mnogo stale, prosimo dobrotnike, da pristopijo na |>onioč. Sela — Sumberk. V nedeljo, dne 11. dec. je naša občina kakor en mož glasovala za kandidata dr. Franca Kulovca. Niti enega glasu ni bilo za Mačka, čeprav je prišel njegov kandidat osebno agitirat v našo občino. Od 21 letnega fanta, ki je prvič imel volivno pravico, pa do 90 letnega stari ka, vsi so šli v boj za našega voditelja dr. Antona Korošea. Majhna in skromna je naša občina, a jo vendar lahko za zgled drugim občanom v slovenski zavednosti in zaupanju dr. Korošcu. Tako je pravi Hali Kamen, V naši vasi letošnje leto kar po vrsti umirajo sami dobri gospodarji in gospodinje. Dne 8. dec. smo pokopali mlado mater Marijo Bovec v 30. letu starosli. Zapustila je 2 otroka in žalujočega moža. — Dne 9. decembra pa je leglak večnemu počitku Terezija Kozole, priletna vdova- Počivujla v miru! Rob — Krvava pe-ž. Na praznik 8. decembra so igrali v Društvenem domu v Robu nabožno igro »Skrivnostna zaroka« ob veliki udeležbi ljudi in s prav lepim uspehom. — V sredo 30. nov. se je ponesrečil v ribniških gozdovih gozdni de-ladec. ftupar Janez iz Krvavih poči. Pri podiranju dreves se je nanj podrlo deblo in mu prizadejalo na glavi težke poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano, a je bila vsaka pomoč zaman. V ponedeljek zvečer so ga umirajočega pripeljali domov v Krvavo peč, kjer je naslednje juiro podlegel poškodbam- Pokopan je bil v petek na podružničnem pokopališču pri Sv. Lenartu. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! — ln pri volitvah smo zmagali. Vsa čast zavednim in odločnim volivcem, ki se niso dali. preslepiti od sladkih vab in laži Mačkovih priga-njačev. Kaftor so sejali, tako so želi. Zmagala je resnica! In to zmago in resnico bomo varovali in čuvali odločno tudi v bodoče! To naj si vsakdo zapomni I Vel. Planin«. Sporočam cenjenim bralcem »Domoljuba«, da bo na »v. večer in v božičnih praznikih na Veliki planini sv. maša v kapelici Marije Snežne. Zato ste vabljeni, prijatelji planin. Andrejko, oskrbnik SPD Koče na Vel. planini. Ambras. Dne 14. dec. je umrl Franc Godec. Bil je dofcer ilov«k, ki ni imel in ne poznal sovrai- »Cemu bi ga volili? Ali že ni izvoljen? Ali morda nimamo podžupana? Zakaj pa imamo podžupana? Ali ai Vidmar podžupan?« je dejal Benko in utrgal suho truvo ob cesti. »Ali ga nimamo! Vidmar je že podžipan!« »Prav čas imamo zdaj za volitve. Suša nam jemlje zadnjo vodo iz kapnic in knlov, mi pa na volitve!« je dejal hromi Tunček. »Le poglejte, kako je vse suho, da te kar sebe v taki vročini. Saj je Vidmar podžupan!« »In volili bomo itak samo mi!« je široko razložil Benko. 'Samo mi odborniki!« V. Vid« s t u t a r i c o. Ljudje so bili dvignili voz in pod njim je ležal župan Mlakar. Zrd ga je bila pritisnila h kamnu, Obraz mu je modrikasto žarel v večernem soncu, lice mu je bilo zabuhlo, kakor da ima nekaj v ustih. Podžupan Vidmar je stal poleg mrliča in veleval: »Počakati moramo komisijo. Kdo pojde po komisijo? Zdaj moram biti jaz za vse v občini.« Utrgal je list na grmu ter ga približal posinelim ustnicam. »Nič, poglej še ti!« se je odmaknil. »Ne gane se. Ce se ne gane, ne diha. Prvo, kar zdravnik zahteva pri komisiji, je kos papirja, da vidi, ali še diha. Ce se list gane, je še živ. Tu se ne!« se je obrni! in glasno razlagal množici, ki se je radovedno zgrnila okoli mrlim. »Kaj ne, Grm, da se list ne gane? Ne tako, Grm, sonce ti nagaja in ne vidiš, od sonca glej I Posebno zdaj, ko je sonce že nizko, še bolj meša oko. No, ali se zdaj lisi kaj zgane? Nel Vidite, potem je mrtev in potem mora priti komisija!« Za ovinkom je škripal voz, kakor bi ga kdo metal iz kota v kot. Slišal si bič in oblasten glas, kolo je po-drsavalo na debelem gramozu, kakor bi se nekdo zaletaval; vedeli so, da je voz tako zavrt, da še konji težko vlečejo nizdol. Vidmar se je obrnil ter videl mladega fanta, ki je peljal led v Ajdovščino. »Bregarjev, pojdi po komisijo. Naj pride: k sodnemu svetniku pojdi, on bo že vedel, kako in kaj. Medtem izvlečemo voz. Tako in tako vidiš, da sta oba konja pobita!« »Peš bi bil prej!« je dejal Rupar, ki je bil popoldne na svojem travniku ter zmetaval z njega veje, ki so jih bili pustili kosci. Bil je slabe volje, ker je nekdo peljal preko njegovega tala, ne da bi ga vprašal. Zajeli so ga, ko je počasi stopal pod Skukom. >Peš bi bil prej!« je ponovil. »Z ledom bo vozil počasi, ker je naložil zelo visoko!« »Naj pa gre kdo peš!« je rekel Vidmar ves ne-voljen, da mu kdo ugovarja. »Pojdi, Cene, če liitro stopiš, si v dobri uri pri svčtniku; povej mu, kako je, samo, da smo ga obvestili, da, obvestili, se pravi, če se govori z gospodi.« Brisal si je vrat in roko z rdečo ruto ter pogledal fanta, ki je stal na robu visokega kamna ter se opiral na ožureno* vejo. Cene je skočil ter se ulovil z rokami. »Ze prav!« je dejal ter se spustil po bregu. »Tako! In ti Rupar, pripravi, da boš potem peljal mrliča domov. Pa pri županu povej, da bodo pnpravili!< »Saj ni treba!« je dejal Grm.: »Na senožeti so vsi ter bosta Andrej'in Toiie takoj za vo7/>m. Nihče ne more mimo nas ter bodo koj videli.« * omajano. -v' Šestletni deček dvignit 90 kg. V kraju Soleftea na severnem Švedskem živi 6 let star deček, ki •e tako močan, da i obema rokama dvigne od tal 90 kg težko utež. Z vsako roko pa brez posebnega napora dvigne po 60 kg. Medtem ko se drugi otroci igrajo, se pa on vadi v dviganju uteti. Ko so ga preiskali zdravniki, 6« izjavili, da je dečko tako močan, da lahko še naprej dviga take težke predmete, ker mu to ne bo nič škodovalo. Sedaj je prišel njegov oče k oblastem, ki jih jo prosil, da bi mu bilo dovoljeno močnega dečka za denar kazati drugim ljudem. Tako bi dečkova moč bila vsa} družini v prid. Kaj so pa švedske oblasti na to odgovorile, nt znano. Razumljivo. Gobezdalo: »Jej,, jej, kakšen pa si? Še nikoli se mi nisi zdel tako star kot danes!« — Jezič-nik: »Saj menda tudi še nisem nikoli bil tako star kot danes.« Različne tašče. »Le kako moreš vedno. godi> njati zaradi svoje fašče. Moja je lin angel.« —-»Srečen človek! A moja še živil«- - nika. Več let je bil v mUdoabi cerkvanik. Bil je uradnik v pritrkavanju. Njegovo največje veselje «o bili zvonovi. — Kako j« težko pogrešal zvonov«, ko jih je vzela voini. Kako je ljubil petje. V njegovi družbi ni bilo nikdar l>iez petja. Uir.rl je lepo pripravljen, in upamo, da »e ie veseU pri Bogu, kateremu v čaat je tolikokrat pritrksvat Ostal 1)0 nam vsem v blagem tpotninu Vsem zmancem in prijateljem g* priporočamo v molitev. Prel**nje pri litiju V četrtek, 15. decembra popoldne jc pogorel v vasi Reka-Gzd posestniku llovarju in M. Trebeljevega iivinski hlev. Skoda je občutna, ker je bilo na podstrešju hleva polno krme, ki je tudi vsa pogorela, tako da je ostal sedaj llovar brez krme ter bo moral večji del živine prodati. Kdo j? laigai je re« uganka. V Milini pogorišč* so našli napise: »vas Malo Tre-beijevo Iv jv^oreU«. Ljudstvo omenjene vasi ja tedaj «.',0 ratburjetJOk C* bi se primeril v vasi eo p.-iiar. ;<* rv^i?^ d« »si vas pogori, ker so luJe tn drCfi' . letu prispevali znatno vnoto naii Amerikanci kar Jim tudi na tem mesto izrekamo Iskreni; plačaj! Naaim fantom naj bo novi prapor bodrilo za le|io krščansko življenje ln delovanje. Kaka na KrSkem. Vkljub neumornemu trganju naših plakatov so dobili pri volitvah nu8i »ilržavotvorci« s svojim priveskom od volivce? odgovor: »Ne maramo vas!« Je to malo trpko, t zasluženo. — Na Planini je odšel v večnost v mladostnih letih France Bizjak. Prav tam je končala življenjski tek vdova Neža Grozina Večni pokoj f — Našim v tujini in vsej »Dotnoljubovi« družini vesel božič! Studenec pri Sevnici. Volivni boj je srečno končan. Sedaj za praznike bomo napovedali ]* zopet nov boj, in sicer bomo šli v boj za ta^e časopisje. Zato se nikar ne čudite, če se bo prt vas kateri oglasil in agitiral za časopise in ob-enem pobiral tudi naročnino. Upamo, da bost* ostali zvseti našemu listu vsi dosedanji naročniki in da bosle naše lista priporočali ša drugim, di je njim samim v korist, če imajo v hiši katoliški list. Ob koncu leta se lw> oglasil v posameznih hišah »Domoljubov« zastopnik in vaa poprosil u novo naročnino. Prosvetna svet* je letošnjo jesen priredili nad vse zanimiva predavanja, ki posegajo glo-boko v samobitnost slovenskega naroda. Kot novo odkritje je bilo predavanje: Naše državno-pravn« starine (dr. J. Ma!), katero nas je seznanilo t prvimi dokazi naša samobitnosti. Drugo predavanje, ki je odvrnilo zaveso naši zgodovini, j« Imelo naslov: Važni dogodki v zgodovini slovenskega naroda; predavanje je mojstrsko podal prof. Silvo Kranjec. Tretje, nič mani nacionalno-vzgoje, ja bilo predavanje dr. Ivo Časnika: Nacionalna ln mednarodna usoda Slovencev in Slovenije, katero je pokazalo, kak&nega pomena so Slovenci in slovenska zemlja za Jugoslavijo ie obratno. Širšim slojem nepoznano svarlno: Naseljevanje Slovencev je mojstrsko obdelal prof. dr. Pavel Blaznlk. So to težja predavanja, vendar w Jih predavatelji podali v lahko umljlvl obliki ln besedi, nekatera pa so bila tudi opremljena s skioptiSiimi slikami. Tudi na tem polju je Prosvetna »ves« zastavila globok« brazdo v »loven. «ko zemljo. V«? ta predavanja so izAla v »Vest-niku Prosvetna zveze« in »o obvezna, da Jih v i". to&njem zimskem času obdelajo v v»eh prosvetnih društvih po deželi. Zato društva opozarjamo, di točno izvršijo svojo dolžnost, katero jim to po! nalaga Prosvetna zveza kot narodno dolžnost. Zadnja predavanje je imel univ, prof. dr. A. Snoj. Predavatelj nas ja popeljal na kraje stara Ceza-reja. Pri tej priliki smo zvadeli, da biva tamkaj naselbina Bošnjakov, ki so se pred dobrimi 30 leti izselili iz Bosn® v Cezarejo. Tudi obisk v židovskih kolonijah jo bil nad vse zanimiv. Zato so obiskovalci bili zelo hvaležni predavatelju ti ta lep večer. Na prihodnjem prosvetnem večeru, ki bo v četrtek, 22. dec. v veliki dvorani Uniona ob 8 zvečer, nas bo presenetila Prosvetna zveza s prvim slovenskim kulturnim z.vočntm filmom »Mladinski dnevi v Ljubljani«. Uvodno besedo bo imel g. dr. Karel Capuder. Sv. Oregor. 20 letnico Jugoslavije smo tudi pri nas obhajali zelo slovesno v nedeljo 4. decembra v društvenem domu. — Volitve so potekle v najlepšem redu. Volivcev Je v naSi far! 189. Volilo je 17S volivcev, In sicer Riglerja 170, Mačka 3. Obračun ja torej gotov. Dobili so vsi po zaslu-ženju. Takoj drugi dan ao nasprotniki na vM zgodaj raztrosili novico: »Maček je zmagal, bost« videli, kaj bo čez tri dni!« Sedaj Je minil teden, pa ne vidimo nič drugega kakor »pogorišča« prej tako čislane JNS. Plačilo za krivice, ki jih je naš« pošteno ljudstvo prestalo, je moralo priti prej ali slej. — Božično številko »Slovenca« dobite i» opoldne pred praznikom in pred polnočno sveto mašo. Vojnik pri Celju. Fara sv. Jerneja v Vojniku bo priredila na Štefanovo, 26. decembra, na novega leta dan, 1. Jan., in na praznik sv. Treh kraljev, 6. jan., vsakikrat ob 8 popoldne v poso-Jilnični dvorani Gregorinovo Igro: »Kralj z neba«. Poleg domačinov vabimo nanjo tudi vss aosedn« farnne. Je to Igra v velikem slogu, ki je na tmo-rejo povsod. Zato nikar ne zamudite! Nabavit« I B1 vstopnic« 4« * predprodaji. — Versko življenje v nnSi fari lepo napreduje. Sicer jo v naši raznežili in veliki fari, ki Šteje 5050 duš, dušno-psalirska »lužba težka in naporna. Vendar številne verske družite iu bratovščine zgovorno pričajo 0 lepem verskem življenju. Tako štejejo Marijina družba deklet 26 članic, žen 250, fantovska 80, Marijin vrtec 820 članov o». članic, Apostolstvo inoi 105 članov, Katoliška akcija 70 mož in 50 fantov. Tretji red ima 235 udov, družba treznosti pa 64, Bratovščina sv. Cirila in Metoda ima 220 udov, a Družba sv. Ane 370 članic. Za versko Jzobrazbo in duhovni napredek pa akrbe Številni verskonabožui listi. St. Peter pri Novem mestu. Volitve eo za nami. JRZ je dobila 325 glasov, združena opozicija a namo 3«. Volivna udeležba je bila 90%, kakor _e nikoli po vojni. Nasprotniki še vedno govore o sijajni zmagi dr. Mačka, kar je seveda izmišljena fovorica. Mi pravimo Srbi naj volijo Srbe, Hrvati Irvate, mi Slovenci pa bomo vedno ostali zvesti svojim slovenskim voditeljem. — Živinska bolezen parkljevka in slinavka jako škoduje našemu gospodarstvu. Ljudje bi zelo radi zaradi pomanjkanja krme prodali živino, pa je zaradi prepovedi živinskih sejmov nemorejo. Hvaležni smo pa tudi oblasti, kt z vso skrbjo pazi, da se bolez»n omeji. — Z delom na eesti iz St. Petra proti (Irčevju smo spet začeli. Bodo naši siromašni delavci vsaj nekoliko zaslužili. Sedaaji nai poslanec, senator dr. Kulovec je že v drugič izposloval za javna dela v naši občini lepo vsoto denarja. Bodi mu na tem mestu najlepša zahvala. —Vse naročnike > Domoljuba t prosimo, da čim prej poravnajo naročnino za »Domoljuba«. S. tem prihranijo stroške in delo sebi in upravi lista. Oh novem letu ostanemo »vesli našim katoliškim listom, in čim več novih naročnikov moramo pridobiti. Torej vsi na delo za dober tisk. Kostanjevica. Politično vrvenje je že mimo nas, pustilo pa je ostudno politično bolezen, sovraštvo. Nfoporečna resnica je, da dobra politika dela tudi dobre čate. Ako smo pa malo bolj trdo itopili »Mačku« na rep to pot, pa zato Se ne bo vsega konor, kot so nekateri lagali, in zopet drugi lahkoverno verjeli. Star pregovor bo pa tudi sedaj drfal, da ima laž kratke noge. Mi bomo pa sedaj strnili našo vrste, ter kornjžno korakali z naSimi voditelji na Čelu v boljše čase. Pridru-lite se nam tudi vi, ki nas temno gledate. Aclimlje • iiulo. -Saj smo do sedaj malokdaj brali v »Domoljubu« o oličini 2eiimlje, ki ni tako majhna, saj ima 409 volivcev in Je silno razsežna. ,V tej občini je II. decembra letos pri drž. volitvah prvi« v Jugoslaviji zmagala naša stranka. Nič ni pomagalo: ne 1'ucijev shod, ne grožnje, ne laži, se letaki o makovem zrnu, ne staro prepričanje, de »3 Želimlje nepremagljiva napredna trdnjava; vse to nI nič pomagalo: na dan volitev je imela naia lista cel dan stalno večjo aH manjšo večino. Ob 5 popoldne so poparjeni naprednjaki previdno začeli zapuščati bojno polje. Trdnjava je padla v našo roke in i* naših rok je ne spustimo več. iVsa časi in priznanje našim zavednim možem in fantom. Minuli so časi, ko se je nazadnjaški liberalizem norčeval iz naših ljudi in jih strahova!. Ponosni smo na našo zmago, katero smo izbojevali na pošten način, brez laži in groženj ter goljufij. Nihče od najbolj zagrizenih nasprotnikov ne more povedati niti enega primera, da so naši možje ali fantje ali p« predsednik volivne komisije samo poskušali si pomagati z lažjo ali go- 1 juri i«. S pošteno agitacijo in delom smo zmagali In zato smo naše zmage veseli in nanjo ponosni. Da pa taka naša zmaga boli naše nasprotnike, Je gotovo. Težko bodo sicer preboleli ia poraz, toda čas ozdravi še hujše rane in treba se bo temu privaditi, čeravno od začetka težko gre. Ko kmo že pohvalili naše može in fante, ne smemo pozabiti, da se je izmed vseh vasi najbolj izkazala vas Smrjenje, ki je vse volivce, razen enega, dala naSi stranki. In tudi vas Skrilje je dala nasi listi 20 glasov, kar ni nihče pričakoval. Zgodovinski dan je bil, ko je naša stranka dobila v Sloveniji vse poslance in na ta dan je tudi oblina Zelimlje stopila v vrsto naših občin. Tinje. Volivna borba je za nami. Čeprav je nekaj »žlahtnih trtic« vedno trdilo, da bodo odnesli velikanske uspehe. Na njihovo veliko žalost, je bilo oa ravno narobe, da je zmagala »šmarni-car, kakor so nas pred volitvami nazivali, a same sobe pa v »žlahtno trto« povišavali. Najbolj zanimivo je bilo v nedeljo po 6. uri; ko se je zvedelo ia izid, so naši korajžni fantje kar juckali m mačkovoa domov podili. Naša zmaga jih je tako vtgala, da so šli od gostilne do gostilne in kar , ,raj?n ma{,kovce ven zmetali in domov »podili. IakSna je pač usoda tistih, kateri hočejo biti vedno v opoziciji. - Za božič in novo leto bomo priredili kar tri igre, in sicer: I'rva bo v nedeljo, 18. decembra z božičnico revnim otrokom; za božična darila ee je največ trudila šol. upr. Sternova. Okrog 60 otrok bo teli daril deležnih, nekateri celo popolnoma oblečeni in obuti. Najlepše darilo 500 din, nam je poslal dr. Korošec ob priliki imenovanja za častnega občana občine Slovenska Bistrica. Najlepša hvala v imenu obdarovanih otrok. Nadalje so tudi razni podjetniki in trgovci iz Slov. Bistrice in Maribora veliko pripomogli k hožičnici. Druga igra bo »Lumpaci vagabund« na Štefanovo popoldne. Tretja igra »I.udmila« pa bo na novega teta dan popoldne In jo bo priredil Dekliški krožek. Žužemberk. Ne bi bilo prav, če ne bi v na-iem listu še posebej poudarili mogočne zmage, ki si jo je v nedeljo priborila JRZ v vsem žužem-berškem sodnem okraju. — Dr. Kulovec, ki je vso povojno dobo gotovo največji prijatelj teh krajev, je dobil v žužemberški dolini in Suhi krajini 95%, vsi štirje Mačkovi kandidati pa so se morali zadovoljiti s 5%, da ne omenjamo pri tem Am-brusa in Sola šumberka, kjer so dobili naši voditelji prav vse glasove ob 96% udeležbi volivcev. Celo v Žužemberku, o katerem so poglavarji aa-mostojnežev in liberalcev dolgo let sanjali kot o svoji trdnjavi, je dobila JRZ nič manj kot 95.5%, dočim je ostalo združenim mačkovcem le bornih 4.l5%.Nič niso pomagali nesramni in lažnivi letaki, ki so jih namesto gramoza posipali po cestah. 6e manj jim bodo pomagale grožnje in kamenje, ki so ga v obupu metali na veličasten sprevod, v katerem so naši možje in fautje z godbo in balončki manifestirali kralju, Jugoslaviji in svojim voditeljem I — Po načelu: zvestoba za zvestobo bo- radio ljubljana Mf 22. do 29. decembra 1938 Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 18 Cas, bpored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22, Cas, vreme, poročila, epored, obvestila. Četrtek, 22. dee.: 18 Plošče, 18.40 Slovenščina M Slovence, 19.30 Nac. ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Koncert, plošče, 22.15 Kvartet mandolin. — Petek, 23. det.: 11 Šolska ura 18 Božič v dru-Eni, 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 19.60 Smučanje na« ljudski šport, 20 O zunanji politiki, 20.30 Orgelski koncert, 21.15 Koncert Radijskega orkestra, 22.30 Angleške plošče. _ Sobota, 24. dee.: 17 Otroška ura, 17.30 Recitacije s ploščami, 17.50 Pregled sporeda, 18 Salonski trio, 18.40 Božični običaji naših poinorcev, 19.30 Beseda k prazniku, 19.50 Sveti večer, sodelujejo: Radijski komorni zbor, Radijski orkester, Trnovski cerkveni zbor, Ljubljanski godalni kvartet, tercet Stritarjevih b »premljevanjem harmonija, člani radijske igralske družine in plošče, 24 Prenos poiničnice iz trnovske cerkve. — Nedelja, 85. dee.: 9 Napovedi, 9.06 Orgelski koncert, 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11 Plošče, 11.30 Koncert. 13 Napovedi, 13.06 Tamburaški orkester, 14 Plošče, 17 Plošče, 17.15 Prenos z razstave kanarčkov, 17.90 Plošče, 18 Radijski komorni zbor in Radijski orkester, 19 Prenos iz Vatikana. 19.45 Plošče. 20 Cvrček za pečjo, božična igra, 21.30 Plošče. 22.15 Citraški trio »Vesna«. _ Ponedeljek. 2«. dee.: 9 Napovedi, 9.05 Plo-6če, 9.16 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45 Verski govor. 10 Radijski orkester, 11 Plošče, 11.30 Koncert (Trboveljski jazz-kvartet in »Štirje fantje«), 13.20 Vesele pesmi ob spremlje-vanju harmonike, 14 Otroška ura, 17 Kmetiiska ura 17.30 Veselo jx>poldne, 19.30 Nac. ura. 19.50 Citre šolo, 20.30 Strašne sanje Toneta Smole leta 1938 pisan večer o moderni plesni glasbi, 22.1o Plošče _ Torek. 27. dee.: 18 Plošče, 18.40 Odnos svetega do resnice, 19.30 Nac. ura, 19.50 Vesela kronika. 20 Samospevi, 20.40 Za ples in dobro voljo, 22.15 Kmečki trio. — Sreda, 28. dec.: 18 Mladinska ura: Tetežni dan, 18.40 ^jalno predavanje in vajenci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Uvod v prenos, 20. Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. do spregovorili sedaj gotovo tudi voditelji, da-bodo li kraji tudi v gospodarskem in prometnem oziru oživeli. Nujno je potrebna skozi Žužemberk avtobusna zveza Novo mesto—Ljubljana, du bo tako gornja krška dolina vendar že enkrat zvezana z ostalim svetom. — Električna centrala je v Zagradcu, tako rekoč na nosu, dolina pa jo kljub temu v temi. Le nekaj kilometrov je treba, pa bo zasvetila luč ob razmeroma majhnih stroških v Žužemberku in v 25 vaseh njegove in dvorske občine. Dpamo, da se bo tudi gradnja suhokrajinskega vodovoda sedaj premaknila z mrtve točke I Svibno. Manjša družba se je peljala z osebnim avtomobilom na izlet. V klancu pri Kadlovšku pa je zadel avtomobil ob hišo, ker je tam zelo oster ovinek. K sreči ni bilo hude nesreče, le malo so se pretresli in opraskali po obrazu. Želeti bi bilo, da bi se že skoraj popravila cesta na omenjenem kraju, ker je v sedanjem času, ko je vse polno avtomobilov, srečanje zelo nevarno. Sv. Vid nad Cerknico. Čeprav so našim mojem in fantom grozili na vse načine, vendar se niso dali preplašiti. Naša zmaga je popolna. Franc Gabrovšek je dobil 145 glasov, za listo dr. Mačka je bilo oddanih 96 glasov. Hvala vam,»volivci, ki »o niste dali strahovati od raznih naših mogotcev. Bučka na Dolenjskem. Tu je bil sitno oster — naravnost divji volivni boj — na dan volitev. Volilo je 78% upravičencev. Naši nasprotniki so na vsak način hoteli zopet upostavati 6taro liberalno trdnjavo... No, posrečilo se jim to nit —' Umrl je po težki bolezni posestnik Martin Zni-daršič iz Močvirja. Bil je dolgoleten cerkveni ključar podružnice sv. Jurja, prav dober gospod?., in mož, ki je jako rad priskočil bližnjemu na pomoč. Naj jiočiva v miru I — Približali so se božični prazniki. To so tudi dnevi agitacije za naročanje našega katoliškega časopisja. »Domoljuba« naj bi Imela vsaka družina in vsaka hiša, zlasti še, ker list za prihodnje leto obeta svojim naročnikom zelo bogate nagrade! Račna. Leta 1933 nam je Zivkovičev režim vzel občino ter naa priklopit Grosuplju. Žalostne spomine imamo na tista tri leta; posebno nas je moril dolg za kopanjsko šoto, ki ga nismo mogli odplačevati, ampak je zaradi neporavnanih obresti celo naraščal. Samo dajali smo občini, dobili pa nič. Leta 1986 nam je sedanja vlada občino vrnila. Nedelja, 11. decembra je bil dan, ko smo izrekli svojd zahvalo ministru dr. Korošcu v dejanju s tem, da smo oddali vsi svoje glasove za kandidatno listo JRZ. kajti onega edinega glasu dr. Mačku n! oddal domačin. Poljane nad Škofjo le premaknila % mrtve točke. Saj N » čim prej začela graditi, d« bi imeli BMteos! »stežka. - P" nas »o vsi kakor ta m>A c;»«rali ta listo dr. Stojadiuoviča. Zve-«>sj rrestoho! , ,__ Fraai»4«T«. Volstrj so pn nas prav dobro iiMi, Vsi volivci so se zavedali, da morajo iiraiit: »o jo hvaležnost napram tistim, ki so edini poklicani, da vodijo našo državo. Nasprotniki so bili popolnoma uničeni. Mi smo prišli s mirnim namenom na volišče, da damo zaupnico svojemu voditelju dr. Korošcu, naši nasprotniki pa so prišli s tem namenom, da bi se pretepali. Nekdo je napade! nekega našega lanta samo zato, ker je vzklikal »Živijo dr. Korošec!« Priče bodo lahko potrdile, da ni nikilo osebno žalil, nasprotno pa je tisti »nekdo« zmerjal vse vprek. Hodite modri in zaupajte našim ljudem. ME bomo pa za naprej še bolj korajžno vzklikali: »Živel dr. A. Korošec!« Trebnje. Sedaj, ko so volitve končane in 80 onemogočene vse nakane političnih nasprotnikov, skušajo pa s svojim lažnim govorjenjem ljudstvo vznemirjati. V Trebnjem in tudi drugje imamo nekaj takih prerokov, ki se upajo trditi, da je Mačkova lista zmagala. Nepoučeni čakajo v smrtnem strahu, kaj bo. Zato dvomljivci, »Domoljuba« v roke in številke vam bodo dale odgovor. Prišel je čas, da se s temi širokoustneži bolj natančno spoznamo, da dobimo odgovor, kdo je ubil šipo na avto, ki je vozil naše fante ter jih skušal t žvepleno kislino politi? Kdo je metal nanje gnila jajca ter grozil, da bo streljal? Na vsak nafin vprašanja, ki zahtevajo odgovor in tudi pravično kazen. Podiemelj. Morda se v celi Sloveniji tako kot pri nas ne sprašujejo resni možje, kaj bi bilo, ako bi Maček zmagal?! Saj so naši mačkovci združeni z rdefkarji in z vsemi, ki znajo biti surovi, že pred volitvami razdeljevali posestva — seveda (arovSko kot prvo — ter metali iz službe naše cestarje, grozili z uvedbo hrvaške noše in se veselili, da potem ne bo nobenega farja več tieba. Vse to pa le po gostilnah. Na dan volitev so vsi že pred mašo stali pred voliščem in potem ves dan, da je marsikateri naš volivec odšel, ker ni mogel notri. Da so kričali, se jezili na vlado, na duhovnike ter obdelavali vsakega našega volivca, da je res vsak junak, ki se ni ustrašil teh ljudi. Čudni so ti mačkovci: groze z največjim nasiljem, kadar bo Maček v vladi, obenem pa kričijo po svobodi. In po volitvah ni menda na vsem svetu tako naivnih, kot so naši mačkovci. Vsak dan pričakujejo nekaj izrednega. Menda čakajo, da bo sam Hitler ali pa Mussolini prišel v Belo-krajino in jim prinesel pravi rezultat volitev in obenem svobodo, da se bodo lahko znašali nad nasprotniki. Celo tako so kunštni, da si sami pošiljajo neke brzojavke iz Zagreba, da se z njimi tolažijo, kako se vse sijajno razvija zanje. — Za konec bi pa še spomnili liste zveste nacionaliste, ki so l. 1955 hoteli Mačka v žlici vode utopiti, da so na ves glas kričali, da si dajo glavo odrezati, če bo Korošec dobil v Ljubljani le en glas večine. Obljuba dela dolg in mi čakamo, kdaj bodo tiste glave letele? — Belokranjcil Teror in divjaštvo, surovost in prostaštvo rdečih in zelenih ste videli. Zato pazite, zlasti posestniki, da takim občinske uprave nikoli voi dali ne bomo. Vsem pa, ki jim Slovenija ni všeč, kar v čoln in preko Kolpe, da boste zaživeli v pravem redu in svobodi. Tudi oblast bi zelo ustregla nekaterim državnim uslužbencem, navdušenim mačkovcem, da bi jim dala možnost delovati med bratskim narodom. Stara Loka. Volitve v narodno skupščino so za nami. Od vseh strani prihajajo poročila o veliki zavednosti naših mož in ianto«, t« je dokaz, da je naš narod po letih Kramer-Pucljeve dikta- BARBARKVO (Vardarska banovina) tMnd. narednik Žemva Ivan z teno Štefko in hčerko Viktorijo žele veselo božične praznike in arečno novo leto vaem prijateljem in znancem, posebno pa 5a iz Gorjanske in Prevaljako fare. ture postal politično popolnoma zrel in je enkrat zj vsrlej obračuna! s temi slovenskimi izkorem-njenci. Tudi naša občina n« zaostaja za drugimi, li smo i veseliero na volišče in enotno oddali g!«* za našega voditelja dr. Korošca. Vsa čast našim »avednim v(Uivcem, ki so lako sijajno dokazali, da je in ostane občina Stara Loka v taboru JRZ ia na ta način zamašili usta tistim naprednim čvekačem, ki so se ie nekaj let trkali na prsa, češ, da je naša občina nepremagljivi liberalna trdnjava. Mlinše. Datum II. december bo gotovo ove-kovečen kot eden najvažnejših v slovenski zgodovini. Trajno bo tudi nam ostal » spominu kot dan Zahtevajte v vseh javnih lekalHt ■ajboijii dnevnik »SLOVENECd velike ismage, pri važnih držtvnozborekib volita » naši mlinški občini. Za tiste redke, trmaste grizence, ki delajo proti valji slov«n#kegs nsrota, bi bilo jako poučno, da bi priSli en čas pod Mačkov jarem. Potem bi mogli šele pravilno oc«aiU našega edinega in zvestega voditelja dr. Anica*. Korošca. — Za popravo občinske ceste skozi Bri-šc je banska uprava nakazala 10.000 din, za lur bodo naši zaslužka potrebni ljudje jako hvaleči Z delom se bo začelo takoj, ko bo vreme za t» ugodno. Voščim vesele praznike ia »rečno novo isto vsem kmetovalcem in »e še nadalje priporoiam Krevsov valjčni mlin. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din S. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuje io kmetiiske potrebščin« ali prodajajo svoje pridelka ali tičajo poslov o žirom* obrtniki pomočnikov ali vajencev iu oarob«. Pristojbina za val« oglas® m plačaš« aapre). RniiSSitfi njiici sprejmem, takoj. Hrana iu stanovanje pri mojstru. Stana Jožko, Ljubljana, Sv. Petra nasip 51. Sllttiljl družin? na deželi se sprejme.. Pošteno, krščansko dekle, arednjih let, ki reflek-tira na trajno službo In zna gospodinjska in vrtna dela ee naj javi na upravo Domoljuba pod značko »Poštena 555/19662«. Šifilai M, "p.°- rate, kolesa prvovrstnih tovarn kupite najceneje edino pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. iipsa is delila sprejmem na kmetijo. Beričevo 8 pri Ljubljani. lllaRPa za kmečka de-illpti ia iščem. Ro-tar. Jeziva 32. BriiiiriHTp boljši kakovosti pri Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) c. 33 (lavna skladišča Balkan). Dlaieiiičoa banasBika triglasna nemška, glasovi cis. fis, ha, zelo dobro ohranjena, ugodno naprodaj. — Rok Čepeljnik, Vižmarje 34 (Št. Vid n. Ljubljano). petrolejsko-plinsko svetilko Maksim 300 »večno, dobro ohranjeno. Logar Janez, Rovte 141 pri Logatcu. Mik sadil lrt z zelo dobro lego. hiša in njiva ugodno naprodaj. Poizve se v iup-nišču v Smledniku. HlRliea Pridne8a' "•■p™ štenega, vajenega konj in kmetskih del sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 19630. starinske predmete, plačam najboljše. Stok ure, ei-nasto posodo, majolk« in porcelan, slike na platnu, rezljatit> Skrinje, lesene in kamnite kipe, iustre. pohištvo in razno; pišite oa naslov »Ljubitelj starin« Uprava Domoljuba Ljubljana št. 19632. 9M ais« tedensko 2U m Iahk0 vga& zasluži. Pošljite znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana VII. itanitam brei° 8vi"i° IrllflfllS (12 tednov). Slana, Brezovica št 24. Renati 'D slamoreznlco "»PS'1 v dobrem ata-nju ugodno prodam. -Zibert Franc, Suha 8, p. Kranj. iz lastnega vinograda vsako količino od 70 litrov naprej, tudi v lastnih sodih. Prvovrstno staro vino din 5*50, drugovrstno staro vino din 5, prvovrstno novo vino din 4'50, drugovrstno novo vino din 4. Naslov D. Gerliče št. 42, Mestinje p. Podplat, Štajersko. »Ki 1000 Din mesečno. Pišite: »Anosc, Maribor. 3sšs§ siiisreisies Eroda Dolenc Peter, marca 33, p. Kamnik. Rajbilji« uliro In ostalo orodjo doblS pri »Alešu«, sekirni kovač, Škofja Loka. flUblatal Za balo do-UiSISri! bite za tnal denar zares prvovrstni šivalni stroj, popolnoma nov ali rabljen, ki jih imamo še nekaj (konkurznegs nakupa) edino pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križaneke cerkve). BbhIk lepega konja, Mpl« od 2-3 let starega. V zameno dam novi voziček na peresih. M. Hrome, kovač, Sneberje pri Ljubljani. f Belais« tiklinami v dobrem stanju poceni prodam. Anton Šter-berger mlajši, Mirna peč pri Novem mestu. vajenega konj in kmečkega dela sprejmem s 1. januarjem. Zaje Ivan, gostilna, Soteska št. 5, p. Dol pri Ljubljani. Oaianra 7" mizarsko VBJtilEfl obrt sprejmem takoj. Zalokar Anton, Št. vid n. Ljubljano. Za vsako prilika nudimo najboljše površnike, perilo in vsa oblačila najceneje Preaker, Sv. Petra c. 14 brejo 9 tednov, prodam. Kepic, Sp. Gameljna 21 p. Št. Vid nad Ljublj. Stiikui parctli naprodaj Parcela ni lepi točki, vodovod in električna napeljava. Primerno za obrtnik« Ia upokojence. Pouv« $e pri Alo$x žitniku, Grosuplje št. 5. Biipci ie tfskSs Iščem iz Dolenjskega ra dve slovenski kmečki hiši na Koroškem. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Arneje K sil, Breznica, pošt* Žirovnica. Sns9i!,dk0 in Sfilis li mM pegss za domačo vporabo, prodam. — Naslov r upravi Domoljuba pod štev. 19.407. _ kislo 8.000 kg prodam Lavrih Pavel. Čatež p. Velika Loka. llčsm silijo za na malo kmetijo. Dravlje 87. MM esenci Mestla Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena t steklenici za 150 litrov Din 20-, po pošti Din 35'-, 2 steklenici po pošti 55 Din. — Prodaja »ro-gerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica t. Marko štuhec, pooblaščeni zidarski mojster, Ivanjkovci pri Ormožu »e priporoča za izvršitev vseh vrst alavb. Načrte izvršuje že od 100 Din naprej. iz d e lek nalboliSi, GflMfl enak inozemskim, oad polovico cenejši, 10-letna garancija, štedilnike vseh velikosti izdeluje Psifržai Ciril, lq 147 pri ijubij. Našim damam Rev//* „N*še za Božič! domovi". rioše, naši Din 25 -. DruJtro , Naša •krinia", Luibljann. Advokat dr. Igo Jane naznanja da se je preselil s svojo pisarno na Jesenice hotel »Pošta« in premalo pihanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želode«. Šestih omotic, zaprtosti tn nerednega črevesnega delovanja. Slare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavljajo: sploiino in prehitro debelienf«. hemoroidi in zaprtje, m otnje v želodcu, črevesna ob o l e n j a, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in lastrupljenje. Posebno zrelejše in slarejže osebe so tem nadlogam podvržene. PtAMIMkAŽA? čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Znblevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čai-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom pro-izvajalra: APOTEKA MR, BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. s. i>r. SS6MV35 ffloftorčič Jmn, keoja&tvo, Žužemberk vošči svojim odjemalcem vesele božične praznike in blagoslova polno novo leto. Lekarna v Kostanjevici naznanja da se je preselila v novozidano hišo na državni ceBli St <17, kjer bo založena še boij kot doslej z vsemi najbolj-imi domačimi in tujimi zdravili 7.a ljudi in v.ai živali. Proda tudi brežiško zidno in votlo opeko, cementne cevi, betonsko železo, nmcesnova hišna okna, veliko šupo enokapnico, svinjake i.*, bratovega lesa. vse v dobrem stanju SpoStoavnl čifefclf!? M lesenseto sczljo Vam nudim: Moderne kamgarn štofe od Diu 24 — naprej, ženske štofe za kostime od Din 19'— naprej, krep dešin svilo od Din 14'-~ naprej, cajgaste kovtre po Din 75 —. ročno delo, klotasle kov-tre od Din 89'-- naprej, llanelasle odeie od Din 23'— naprej, flanelaste rjuhe od Din 19'— naprej ter razne cvirncajge, rujave in bele koulenine, gradlne za modroce, žične vložke, morsko travo, žimo itd. Za Šivilje in krojače vse potrebščine Ivan jl Grosek - TreHiifc trgovina z mešanim blagom. 'Družinska 9, ralika m leto 1939 Opozarjamo na lepe fcp.lin« nagrade primerno darilo za vsako našo hišo, se še dobi v vseh trgovinah in knjigarnah. ki jih je mogoče dobiti z nakupom tega ljudskega koledarja. Nov redilni praiek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi etroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo I zavilek za 1 prašiča lei staue 1 zavitek B din, po pošti 12 din: 3 zav. po pošti 24 din. ~i Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Predaja drogerija Kant. Ljubljana, Židovska uS.1L Paziles pravi »Redin< se dobi samo v zavitkih z napisom »Kedin«. LJUDSKA POSOJILNICA 1 UIIDUANI registr. zadruga z neom. zavezo LJIiDLJMil, CCSfi 6, (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge u.afasg£csdiieje BiovP ln »tare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4*/,, proti odpovedi do 5»/, NAGLUŠNI! VIBHAPHOK nov pripomoček za »lah, praktično neviden, neelaktrlčim, nobene žice, lire/, baterije, nl-i v.J*"' kako pritikllne- Zdravniško pre-» tikiišen in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte In pnROje as Si 30 dnevno preizkušnjo. AS»A.HATB VIBHAPHON _tPen. 17. O.l Znsfieh Boafrnvlčev« :«____ V ¥s@ka hišo »Somoliutal ____________ . .. rwi«„ In «n)«o finreiema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, tnse- »Domoljub« »tane 18 din za celo leto. za^mst.o 60 d n. - Dop se I° M^t^ik'« ~ Telefon uredništva ^, upr-m 40-04. Mte La reklamacij* P« ^op r \""J Uredn?k"ože K oš i č e k. - Zn jugoslovansko tiskarno, Karel čefc. ^ I v| ■ Hi '1W E. li „DOFiiiiiii©it" noriiiKftkct Naročite takoj „DomoijMba" ia celo prihodnje leto, nad %JtW nagrad ¥a$ čaka S Za vse »Domoljubove« naročnike, ki bodo do 31. januarja 1939 plačali celoletno na-ročnino za leto 1939, razpisujemo nagradno žrebanje, ki bo dne 23. februarja 1939» Do žrebanja imajo pravico: 1. vsi, ki bodo plačali naročnino do 31. januarja 1939 pri naši upravi osebno ali po položnici; 2. ki bodo plačali do 31. januarja 1939 naročnino pri naših podružnicah; 3. ki bodo plačali naročnino do 31. januarja 1939 pri naših zastopnikih, ne glede na to ali dobivajo »Domoljuba« na svoj naslov ali na skupen naslov. Kjer dobivajo »Domoljuba« na skupen naslov, bodo poverjeniki do 5, februarja 1939 poslali točen seznam vseh naročnikov naši upravi v Ljubljani. B T m R 2 šivalna stroja, 30 koles, moških ali ženskih, 10 brzoparilcikov, 10 reporeznic, 10 gnojničmh črpalk, 10 oblek (blago), 40 raznih garnitur kuhinjske posod«, 10 lepih žepnih in zapestnih ur, 20 raznih jedilnih servisov. Toplega blaga za 20krat po 2 srajci, 20 kosov dobrega platna* 20 kos in 100 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili t prihodnjih Številkah „Domoljuba". Da bodo nagrade razdeljene enakomerno po vsej Sloveniji, bomo vpeljali način žrebanja po skupinah. — Točnejše bomo ta način žrebanja pojasajili v eni prihodnjih številk »Domoljuba«. Naročite se na »Domoljuba« takoj sedaj za prihodnje leto in dobili boste vse izvode do novega leta 1939 zastonj. Sreča bo torej obiskala »Domoljubove« naročnike še v izdatnejši meri, kakor pa lani »Slovenčeve«. Zato ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročit® »Domoljuba"! Sreča Mas laka! Uprava