r • “•
J linic
li
POSTNI GLa^.1.»
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Ichaj« 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.	V Ljubljani, dne 1	. novembra 1924.	21. številka
Karel Urbančič:
Predlogi k reviziji uradniškega zakona.
Nora službena pragmatika ima to hibo, da je brez vsake sistematike, da so posamni členi nejasni, dvoumni, da si jih oblasti razlagajo po svoje in skoro vedno uslužbencem r škodo, mi si jih pa zopet razlagamo po svoje, kar povzroča vedne pritožbe in neljuba prerekanja Vsak zakon mora biti tako jasen, da je vsaka dvoumnost izključena, zato je pa nujno potrebno, da se sedanja pragmatika v tem oziru temcUto popravi.
Kakor smo že poročali, je naša Zveza z malimi izpremembami osvojila predlog k reviziji zakona, katerega je na merodajna mesta predložila O. Z. drž. nameščencev v Ljubljani. Ti predlogi so tako izborno izdelani in utemeljeni, da jih tudi vladna komis-sija najbolj upošteva
Vladna komisija bo končala svoje delo najkasneje do 20. novembra t. 1., potem bo poslala ta elaborat Centralnemu savezu drž. nameščencev v Beogradu v proučevanje, nakar se bo vršila anketa vladne komisije za delegate pokrajinskih organizacij. Centralni Savez bo takoj, ko prejme od komisije izdelani elaborat, pozval delegate na konferenco, da ga pretresajo in stavijo svoje predloge in zahteve, katere bo treba na anketi vladne komisije uveljaviti.
Nekaj principelnih vprašanj je, za katera se moramo še pred odhodom v Beograd odločiti, in sicer:
1.	) Ali se naj uvede za napredovanje ▼ položaje automatika?
O tem vprašanju vlada različno mnenje, tudi vladna komisija je v principu proti au-tomatiki. Nasprotniki automatike utemeljujejo svoje mnenje s tem, da se z automatičnim napredovanjem v višje položaje ubija marljive in sposobne uradnike ko vidijo, da vsakdo lahko napreduje, če je marljiv in sposoben ali ne.
Predlagal sem, naj se uvede minimalni in maksimalni rok v napredovanje v položaje, s čimer se ne bo škodovalo principu »marljivosti in sposobnosti prednost«, ker bodo boljše kvalificirani napredovali ob minimalnih, drugi pa ob maksimalnih rokih. Kdor bo pa slabo ocenjen, tak pa itak ne more napredovati. Komisija je vzela ta predlog r vednost in ga bo najbrže v toliko upoštevala, da bi se uvedla automatika samo v pomožnih skupinah. Če se je uvedla automatika pri nekaterih resorih, naj se ne delajo izjeme in naj se uvede povsod. Zakon naj bo za vse enak in naj ne bo nihče zapostavljen.
2.	) Kaj je boljše, da so položajne ali osnovne plače višje?
Rešitev tega vprašanja je zavisna od rešitve prvega vprašanja. Ako ne prodremo vsaj z delno automatiko v položajih, potem moramo zahtevati, da se zviša osnovna plača, v kateri vsakdo automatično napreduje,
če je povoljno ocenjen. Ker bomo naleteli s to zahtevo na velik odpor, bo treba velike odločnosti od naše strani.
3.) Ali bodo morali pripravniki, ki so že imeli 1. septembra 1923 strokovni izpit, tega še enkrat polagati?
Na to vprašanje sipo že v zadnji številki »Poštnega Glasnika« odgovorili, da je komisija sprejela predlog, da za prehod ne bo treba polagati izpita onim, ki so ga že položili.
■4.) Upoštevanje tiste službene dobe selskim pismonošem, ki so jo odslužili pred letom 1910?
Selskim poštnim slugam; se je upoštevala ob prevedbi službena doba, največ od leta 1910 dalje, ko so bili z dekretom nastavljeni, kar nikakor ni prav, ker. so si s tem, da so pristopili k pokojninskemu skladu, pridobili pravico do pokojnine. Polno zaposleni so bili v to celo primorani in je krila te prispevke do polovice država. Komisija je sprejela predlog, da se jim všteje tudi službena doba pred I. 1910, če so bili pred tem letom že v službi, a največ do 10 let.
5.	) Ali se vojaška in vojna leta upoštevajo?
Na podlagi člena 252 uradniškega zakona, ki se glasi: »Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, z dnem razglasitve v »Službenih Novinah«; tega dne prestanejo veljati vsi zakoni, ki so veljali do sedaj za civilne državne uslužbence, kolikor ni odrejena s tem zakonom izjema«, so oblasti vsled nepravilne interpretacije to dobo ob prevedbi črtale, kar je popolnoma napačno. Zastopnik vladne komisije je rekel, da zakonodavce s to določbo nikakor ni mislil, komu že pridobljene pravice odvzeti, temveč je z njo le določil, da ne morejo veljati za one, ki vstopijo po 1. septembru 1923 v državno službo.
Drž. svet vsako pritožbo glede vštet-ja teh let povoljno reši in se tudi vsakomur pri upokojitvi upošteva.
6.	) Ali more služitelj postati zvaničnik?
Vladna komisija je črtala določbo, da
morajo imeti zvaničniki dva razreda srednjih šol, zato postanejo služitelji lahko tudi zvaničniki.
7.	) Izboljšanje materialnega položaja nekvalificiranim odpravnikom?
Ministrstvo namerava to osobje plačevati po delovnih enotah, kakršen sistem je uveden na Hrvatskem, in sicer po 70 par za enoto. Uradne ure se določijo potrebi primemo. Kjer je telegraf ali telefon, se honorira odpravnik še posebej za to, kakor tudi, če je treba pošto sprejemati, ali oddajati izven uradnih ur. Minimum plače se določi na najmanj 500 Din mesečno. Kdor ima povprečno 1000 enot mesečno in brzojav, bi prejemal približno od 900 do 1000 Din mesečno.
8.	) Erarizacija poštnih uradov?
Predlog ministrstva za erariziranje 17
poštnih uradov je predložen strokovnemu svetu, da ga odobri.
9.) Enakopravnost meščanskih šol s 4 razredi srednjih šol?
Ministrstvo prosvete je odločilo z odlokom št. 12.397 od 8. marca t. 1., da ima za prevedbo drž. nameščencev 3-razredna meščanska šola »rang i karakter« nižje srednje šole. Ministrstvo pravde pa je izdalo z aktom št. 23.040 od 18. aprila t. 1. sledečo odredbo: »Trirazredna meščanska šdla ni po svojem učnem načrtu enaka nižji srednji šoli. Štirirazredna meščanska šola bi se pa mogla smatrati za enakovredno z nižjo srednjo šolo, le za nekatere stroke.« Po tej odredbi more poštna direkcija postavljati absolvente štirirazredne meščanske šole v III. kategorijo. Tu sta si ministrstvi prosvete in pravde v nasprotju ter bo naloga delegatov, da se smatra v smislu odloka kompetentnega ministrstva prosvete trirazredna meščanska šola za prehodno dobo kot enakovredno z nižjo srednjo šolo za one, ki so bili že 1. septembra 1923 v državni službi..
Prosim zunanje tovariše in tovarišice, ako imajo glede navedenih vprašanj kake predloge ali nasvete, da jih prav kmalu pošljejo Zvezi poštnih organizacij.
Nekaj opazk k reviziji urad. zakona in uredbe o razvrščanju drž. nameščencev.
S tem, da se je uvrstilo poštno prometno osobje v II. kategorijo, je bil napravljen brez-dvomno velik korak naprej in je to gotovo v veliki meri zasluga naše organizacije.
Kdor je pazljivo proučil ministrsko uredbo o razvrstitvi posameznih strok, je gotovo opazil, da smo bili pri razvrščanju po položajnih skupinah močno zapostavljeni napram drugim strokam. Tako na primer doseže v prometni poštni službi v vsi kraljevini samo 8 uradnikov 1. skupino, dočim pride pri učiteljstvu avtomatično vsak po 20 službenih letih v 1. skupino II. kategorije. Torej uradnik, ki vrši naporno in odgovorno prometno poštno službo, še celo upravniki velikih pošt, kakor Lj. 2, Marib. 1 in 2, ki nosijo velikansko orgovornost, ne dosežejo prve skupine, vsaka ljudskošolska učiteljica pa jo doseže z 20 službenimi leti.
Učiteljice s 14 službenimi leti so bile pri prevedbi uvrščene v 2. skupino, stari prometni uradniki z več ko 20 službenimi leti pa v 3. skupino.
Mi gotovo privoščimo učiteljstvu to, kar je doseglo. Z zgorajšnjim primerom sem hotel le dokazati, da smo v tem oziru res daleč zaostali za drugimi. Zato smo upravičeno pričakovali, da se bode storjena krivica pri reviziji uredbe temeljito popravila, pa kolikor moremo posneti iz poročila tovariša predsednika Zveze v zadnji številki »Poštnega glasnika«, temu ni tako. Po tem poročilu se je razvrstitev le v toliko izboljšala, da bodo dosegli vsi upravniki pošt 1. reda prvo skupino, za vse ostale poštne uradnike pa ostane tudi še nadalje ta skupina nedosegljiva.
Predlog vladne komisije radi izpremem-be položajnih plač je prav dober, pa kaj nam pomaga vse to, ako so višji položaji za nas nedosegljivi.
Pri že dovolj znani ozkosrčnosti poštne uprave bi bilo edino umestno automatično napredovanje v položajne skupine. Ker je tudi določena svota 20% za 2. skupino prenizka, se utegne zgoditi, da niti 2. skupine ne bomo vsi dosegli.
Kdo dobi plačo izven položaja, tudi ni iz poročila razvidno. (Pri pošti nihče. Opomba uredništva.)
Z razočaranjem pa smo čitali poročilo vsi tisti, ki smo težko pričakovali, da izvemo, kaj je z našo kardinalno zahtevo glede štetja vojaške dobe. Kar je pmenjeno v poročilu k členu 10, je za vse že nastavljene uslužbence brezpomembno. Kljub temu, da se je splošno priznala velika krivica, ki se je napravila vsem bivšim vojakom, in jo je vzela Zveza kot glavno točko v svoj program, ni ravno o tem v poročilu ničesar omenjeno. Naj mi bo dovoljeno, opozoriti pri tej priložnosti Zvezo in njene delegate na dve jako važni točki, ki jih je stavil med drugim naš Savez v Beogradu radi revizije uradniškega zakona (Razglašeno v beograjskem »Poštanskom Glasniku« štev. 2, od 16. sept. 1924.) Omenjeni predlog se glasi:
1.	U članu 241, prva alineja, posle reči: »naročitim zakonskim propisima« izostaviti sve do kraja alineje.
2.	U članu 246, prva alineja, posle reči: »u budufćim ratovima« dodati reči: »izuzevši one ratnike, koji su predvidjeni u članu 282 finansiskog Zakona za 1922—1923.«
Omenjeni člen finančnega zakona za leto 1922/23 pa pravi, da se vsem vpokojenim in aktivnim drž. uradnikom iz Srbije in črne gore, ki so opravljali med vojno leta 1912— 1920 vojaško službo, priznajo vojna leta kot dvojna za pokojnino. Vsem ostalim aktivnim državnim uradnikom iz Srbije in Črne gore, kateri so med leti 1912—1920 opravljali drž. službo, pa se prizna vsako vojno leto za 18 mesecev v pokojnino. Nam pre-čanom pa kljub temu, da so nam bila vojna leta že zakonito priznana kot dvojna za pokojnino, se pa kratkomalo ne priznajo.
Na ta način smo postali državljani druge vrste.
Ako misli Savez, da je samo zato tukaj, da zastopa le koristi tovarišev iz Srbije in Črne gore, bomo morali gledati, da pridemo na drug način do svojih pravic, katerih si ne pustimo od’ nikogar kratiti.
Da obrazložim razliko, ki bi nastala med uradniki iz Srbije in Črne gore in med predani, naj služi sledeči primer.
Dva 20 let stara pripravnika sta vstopila 1. sept. 1911 v državno poštno službo. Prvi iz Srbije je moral leta 1921 k vojakom in je opravljal vojaško službo do leta 1920, nato je zopet nastopil poštno službo. Pri prevedbi bi se prvemu štelo 22 let službe in sicer 1911—1912 = 1 leto, 1912—1920 = 9 let X 2 = 18, 1921—1923 = 3 leta, skupaj 22 let. Drugi aspirant-prečan je moral tudi leta 1912 k vojakom, da odsluži svoj rok, radi izbruha svetovne vojne je služil nepretrgoma do konca leta 1918, ob prevratu pa je nastopil zopet poštno službo. Njemu so všteli pri prevedbi vsega skupaj 5 let službe, in sicer 1911—1912 nič, 1912—1918 nič, 1919 —1923 = 5 let, oziroma, ako si je nakupil aspirantsko dobo, 6 let službe. Razlika znaša med obema nič manj kakor 17 oziroma 16 let. Kje je tukaj praivica?
Vsak, ki je služil med vojno bodisi na fronti, v vojaški službi ali v zaledju v drž. službi, si je prav gotovo krvavo zaslužil, da se mu ta izredno težka doba primerno upošteva.
To, kar zahtevajo tovariši iz Srbije in Črne gore, je gotovo upravičeno, zahtevamo pa iste pravice tudi za nas, to pa še s tem večjo pravico, ker je nam bila ta doba že priznana kot dvojna za pokojnino. Zahteva, da bi se vštela ta vojna doba dvojno tudi v napredovanje, se nam pa zdi pretirana.
Ni nam seveda znano, v koliko je komisija zgoraj navedene predloge Saveza sprejela, opozarjamo pa Zvezo na način, kako namerava Savez zastopati naše interese.
Mislim, da govorim v imenu vseh prizadetih tovarišev, ako polagam vsem našim delegatom pri anketi pred vsem na srce, da se zavzamejo z vso energijo za vštetje vse vojaške službene dobe za napredovanje, pa če tudi sami niso bili prikrajšani. M. K.
Oprostitev poštnih uslužb. od voj. slgžbe za tas vojne.
V	»Službenih Novinah« štev. 221 od 21. septembra t. 1. je izšla naredba štev. 14.957 od 5. maja 1924 glede oprostitve vojaških obveznikov od poziva na vojaško službo v miru in ob vojni. S to uredbo je določeno po posameznih resortih, kateri uslužbenci tistega resorta so oproščeni vojaške službe v mirni in kateri v vojni dobi. Ker zanima nas samo poštni resort, si hočemo samo tega ogledati.
V	mirni dobi ni od vojaške službe oproščen noben poštni uslužbenec. Ob času vojne pa so poziva na vojaško službo oproščeni tile poštni uslužbenci:
1.	Pri ministrstvu za poštno in brzojav:
generalni direktor. Pri občem oddelku: načelnik, 3 šefi odsekov, 2 višja kontrolorja in 1 arhivar. Pri poštnem oddelku: načelnik, 3 šefi odsekov in 2 višja kontrolorja. Pri brzojavno - telefonskem oddelku: načelnik, 3 šefi odsekov, 2 višja kontrolorja, 1 inženjer, 1 tehnični uradnik in 1 risar. Pri gospodarskem oddelku: načelnik, 3 šefi odsekov in 1 skladiščnik. Pri kontrolnem oddelku:	načelnik,
4 šefi odsekov in 4 višji kontrolorji.
2.	Pri oblastnih direkcijah pošte in telegrafa: po 1 direktor, 1 inšpektor, 5 šefov odsekov, 2 kontrolorja, 1 blagajnik, 1 knjigovodja. 1 tehnični uradnik, 2 mehanika, šefi telegrafsko-telefonskih sekcij, 1 skladiščnik in 1 arhivar.
3.	V Beogradu za glavni telegraf, telefon in telegrafsko-telefonsko delavnico:	1
upravnik delavnice, 1 glavni nadziratelj mestnega omrežja in 9 mehanikov.
4.	Pri poštni hranilnici v Beogradu in pri čekovnih zavodih v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu: po 1 direktor, 1 knjigovodja, 1 upravnik prometa, 1 blagajnik, 1 skladiščnik in 3 šefi odsekov.
5.	Pri poštno-brzojavnih in telefonskih postajah in pri ostalih uradih in napravah: vsi državni uradniki, kolikor jih ne potrebuje vojska za svoje poštno-brzojavne in telefonske edinice.
Prevedba poštnih konduk-terjev.
Prevedba je prinesla kondukterjem veliko razočaranje in nas je vrgla v tiste čase nazaj, ko smo se začeli vežbati v amb. službi kot pom. kondukterji. Po dolgem času smo postali kondukterji z dekretom in od takrat smo prebili v amb. vozu dosti težkih in nevarnih ur. Kdor pozna amb. službo, ta dobro ve, kako je prijetno o polnoči vstati, vzeti od družine slovo in tako rekoč testament napraviti, ker ne ve, ali bo videl še kdaj družino ali ne, kajti na potovanju je bilo že toliko nesreč s tragičnim koncem. Naporno delo in skrb v amb. vozu sta nas prisilila, da nismo imeli časa misliti na vse to; dokončali smo svoje delo in se vrnili srečno k svojim
nazaj. To se je ponavljalo tako dolgo, da smo v amb. vozu osiveli in postali stari. V zadoščenje za vse to smo čitali, da bomo uvrščeni po novi pragmatiki kot kondukterji v III. kategorijo, kar smo tudi pošteno zaslužili. Toda kakšno razočaranje! ko smo prejeli dekrete in čitali:	pom. kondukter,
zvaničnik, — kar nismo mogli verjeti, da je to resnica. In vendar je tako. Torej po tolikih letih naporne službe smo srečno postali zopet pomožni kondukterji. Radovedni smo, ali se bo ta krivica pri reviziji uradniškega zakona popravila ali ne. Zvezo poštnih organizacij pa prosimo, da zastavi ves svoj vpliv na to, da dosežemo pomožni kondukterji svoje pravice. Pomožni kondukterji.
Orsanizatorično gibanje.
Zapisnik nujne seje širšega odbora Zveze od 8. oktobra 1924.
Dnevni red: Razgovor o pismenem poročilu predsednika Zveze tov. Urbančiča iz Beograda.
Ker je predsednik odsoten, otvori in vodi sejo podpredsednik tov. Dular.
Tajnik prečita izvirno poročilo predsednika Urbančiča. To poročilo obsega predlog za razvrščanje, ki ga je stavilo ministrstvo pošte in brzojava vladni komisiji za revizijo uradniškega zakona in ki ga je ta sprejela. (Predlog smo objavili v zadnji številki Glasnika, v uvodnem članku »Revizija urad. zakona in uredbe o razvrščanju drž. nameščencev.«)
Sprejet je bil soglasno predlog Maturantskega društva, da naj se iz I. kategorije, 5. skupine izločijo upravniki glavne pošte, glavnega telegrafa, glavnega telefona, glavnega radiotelegrafa in pošt na železnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter uvrste v izvenpoložajno skupino II. kategorije s plačo 18.000 Din. V to izvenpoložajno skupino naj se uvrste tudi šefi računsko-kontrolnih odsekov.
Sprejet je bil predlog računskega društva, da naj se dopolni predlog ministrstva pošte in brzojava tako, da se uvrste v II. kateg. 1. skupino višji računski kontrolorji ministrstva in direkcij (bivši rač. svetniki in nadsvetniki). — V isto skupino naj se uvrste na predlog Maturantskega društva tudi upravniki ostalih izuzetih pošt, pošt I. reda in 40% upravnikov pošt II. reda ter vsi oni uradniki, ki so imeli dne L sept. 1923 plačo 5000 Din.
Sklenjeno je bilo nadalje, da naj skuša doseči Zveza, oziroma naj pooblasti predsed. tov. Urbančiča, da doseže v Beogradu naslednje izpremembe, odnosno dopolnila k predlogu pb. ministrstva:
V	II. kateg., 2. skupino naj se uvrsti 609S1 upravnikov pošt II. reda in vsi upravniki pošt III. reda. Konec besedila v predlogih ministrstva naj se v II. kateg., 2. skup. (besede »pb. uradniki 20%) izpremeni tako-le: vsi kontrolni organi in pb. uradniki 20%.
V	II. kateg. 3. skup. naj se črta upravnike pošt III. reda, ker zahtevamo zanje 2. skupino; mesto teh naj se uvrste semkaj predstojniki pošt. IV. reda. V II. kat., 4. skup. naj se uvrste knjigovodje, ki jih predlog minist. sploh nikjer ne omenja.
V	III. kateg., 2. skup. naj se izpopolni predlog minist, z besedami: pisarji in tiskarji. V to skupino (I1I./2.) naj bodo uvrščeni tudi poduradniki, nadzorniki teleg., telef. linij in pomožni kondukterji, ki so položili strokovne izpite in ki imajo 15 let službe.
V	kategoriji zvaničnikov naj se napravi 5 položajev (mesto treh, ki jih predvideva predlog minist.); napredovanje v položaje naj se vrši po 4 letih automatično in brez odstotkov. — V kategoriji služiteljev naj se na-
pravi mesto dveh, ki jih predvideva mtn. predloK, tri položaje; napredovanje v položaje naj se vrši automatično po 5 letih.
Tov. Zupanc predlaga, da se upoštevajo pri razvrščanju v položaje po 20, 30 in 50% prvenstveno uradniki z dovršeno srednjo šolo in maturo, računski uradniki z maturo, prometni uradniki in bivši nadpoštarji, ki so biti pred 1. majem 1921 v odgovarjajočih či-novnih razredih. Temu predlogu so se uprli zastopniki Sekcije pošt., teleg, in ček. činov-nikov. Po daljši, ostri debati je bil predlog sprejet z 11 proti 6 glasovom.
V	pismu prosi predsednik tov. Urbančič, tla naj ukrepa odbor Zveze o naslednjih vprašanjih in naj mu pošlje v Beograd tozadevne sklepe:
1.	Kako spravimo starejše tovariše (bivše «radne ravnatelje in višje kontrolorje) pri prometu v II. kateg. 1. skupino, da bodo izenačeni s svojimi tovariši pri direkciji,
2.	Kakšno stališče zavzema odbor Zveze napram predlogu minist., po katerem bi bili uvrščeni upravniki glavne pošte, glavnega telegrafa, glavnega telefona, glavnega radiotelegrafa, pošt na železnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani v I. kateg., 5. skupino?
3.	Kakšno stališče zavzamejo računski uradniki napram zvanjem rač. kontrolorjev?
4.	Ali je odboru znano, če je financa v resnici pomaknila pripravnike, ki imajo nad 3 leta službe, v višjo položajno in osnovno-plačo?
5.	Kakšno stališče zavzame Zveza na-pram nameri ministrstva pošte in brzojava, da bi se uredili prejemki nekvalificiranih odpravnikov po delavnih enotah (okrog 70 par od enote)?
Sklepi odbora:
K 1. in 2. vprašanju: Zadeva je urejena s tozadevnimi sklepi odbora v začetku seje.
K 3. vprašanju: Zastopniki Društva računskih uradnikov izjavljajo, da so jim zvanja irelevantna.
K 4. vprašanju: Odboru ni znano, da bi bila financa pomaknila pripravnike v višje položajne in osnovne plače, pač pa je nekaterim znano, da so se izjavili delegatje organizacij drž. nameščencev finančne stroke, ki so se vrnili pred nedavnim iz Beograda, da je ta ukaz že podpisan in se nahaja še pri fin. ministrstvu. — Glede poštnih pripravnikov pa je dobila ljubljanska direkcija baš te dni od pb. ministrstva nalog, da predloži minist, njihove kvalifikacije.
K 5. vprašanju: O ureditvi plač nekvalif. odpravnikov je odbor Zveze mnogo razpravljal, vendar pa ni mogel priti do definitivne in zadovoljive rešitve tega vprašanja. Soglasno pa je odklonil tako odbor kakor tudi izvedenci pri direkciji namero ministrstva, ki ki hoče urediti prejemke po delovnih enotah, ker bi bili ti prejemki zelo labilni in bi se izpreminjali od meseca do meseca, neglede na to, da bi bili v splošnem še manjši, nego so sedanji.
V	tej zadevi je sporočila Sekcija predsedniku tov. Urbančiču, da naj skuša doseči začasno, da se zvišajo draginjske doklade odpravnikom pošt I., II. in III. stopnje za 100%, ostalim pa za 50%.
Konečno je odbor sklenil, da vse te sklepe, ozir. predloge stilizira posebna komisija, sestoječa iz zastopnikov vseh v Zvezi včlanjenih društev in jih takoj odpošlje v Beograd predsedniku tov. Urbančiču in sicer v treh izvodih: en izvod za Savez pošt. nameščencev, drugega za predsednika O. Z. gosp. Lilega, ki se mudi istočasno v Beogradu, in tretjega za predsednika Zveze, tov. Urbančiča.
Podpredsednik zaključi sejo ob 22. uri 45 minut.
Smrt nc izbira — »Dobrota« podpira!
Zapisnik sestanka nižjih ptt. uslužbencev dne 20. okt. 1924.
Predsednik otvori sestanek in se spominja s toplimi besedami umrlega sotrpina tovariša Antona Šege, ki je po daljši in mučni bolezni dne 11. okt. umrl. Prisotni zakličejo v znak sožalja »Slava mu!«
Na to je poročal delegat, ki je bil odposlan v Beograd, o svojem delovanju na kratko tole:
Obleka bo, kakor je z merodajne strani zagotovljeno, gotova v mesecu februarju prihodnjega leta. Čevlji so dobavljeni in je odlok od ekonomskega odelenja centralnemu magacinu za razpošiljanje že izdan. (Med tem so čevlji že prispeli dne 25. okt.)
Zvišanje dnevnic amb. osobju je od strani minist, pošte in telegrafa rešeno in čaka na končno odobritev pri minist, financ. Isto je tudi s povišanjem doklad bivšim provizij-skim uslužbencem.
Kar se tiče poviškov osnovnih in položajnih plač, se dela na tem, da se zvišajo osnovne plače povprečno za 40%, položajne pa po sledeči razpredelnici:
A)	Zvaničnike od sedanjih treh skupin na štiri in sicer: I. 1920 Din, 11. 2400 Din, III. 3000 Din, IV. 4200 Din.
B)	Služitelji I. 1440 Din, II. 1920 Din.
Z revizijo zakona je pričakovati, da bo omogočen prestop zvaničnikov v III. kat. po 15 letih službe z dobro kvalifikacijo. V tej zadevi je delegat nižjih poštnih uslužbencev posredoval pri personalnem oddelku poštnega ministrstva in mu je bilo zagotovljeno, da bo minist, predlog podpiralo, ker je to tudi pri drugih resorih sprejeto. Omenjene predloge je osvojila tudi komisija za revizijo zakona o drž. uslužbencih.
Opustila se je zahteva, da moramo imeti zvaničniki dva razreda srednje šole. S tem je tudi omogočeno, da bodo postali služitelji zvaničniki.
Službena leta selskih poštnih slug se bodo računala od 21. leta naprej v pokojnino.
Po zanesljivih informacijah se bo vršila anketa že tekom prihodnjega meseca. Zato naj tovariši predlagajo utemeljene predloge, ki bi mogli priti pri anketi v poštev. — Odbor.
To in ono.
Izostanek državnega uslužbenca od službe. Ministrstvo pravde razglaša: Centralna komisija za izvrševanje zakona o civilnih državnih uslužbencih je izdala o izostanku državnega uslužbenca sledeče mnenje: Po členu 104. zakona o državnih uradnikih mora državni uslužbenec, ki kadarkoli in iz kakršnegakoli razloga nc piore priti v službo, o tem poročati takoj, najkasneje pa v 24. urah svojemu heposrednemu starejšini in opravičiti svoj izostanek. V zakonu ni predpisano, kakšna bodi ta opravičba, in prepuščeno je presoji dotičnega starejšine, da se zadovolji tudi samo z uslužbenčevo prijavo, če je uslužbenec verodostojen in zanesljiv, tako da opravičuje zaupanje, če ga ne opravičuje ali če dalje časa ne pride v urad, se mora zahtevati zadostno dokazilo, ki naj z njim uslužbenec izpriča svoj izostanek. Kar se tu smatra za izostanek vobče, velja tudi za izostanek zaradi obolelosti. Tudi v tem primeru je uslužbenec dolžan, postopati po členu 104. zakona, če traja bolezen dalje časa in je uslužbenec sicer, verodostojen, se lahko zadovolji starejšina tudi 'samo z uslužbenčevo prijavo. Drugače mora zahtevati od njega dokazilo. Pri izbiri tega dokazila pa starejšina ne more več postopati po svoji presoji, ker je to dokazilo predpisano v čle-
nu 108. Če se torej po starejšinovem mnenju pokaže potreba, da se ugotovi zdravstveno stanje državnega uslužbenca, ki je izostal od službe, mora ta svoj izostanek opravičiti na postavi komisijske ugotovitve svojega zdravja, kakršna je določena s členom 108., ker je tudi ta eden izmed primerov, ko se jno-ra zdravstveno stanje drž. uslužbenca ugotoviti po zakonu, in ker se opira dotična starejšinova zahteva na uslužbenčevo dolžnost, opravičiti svoj izostanek po členu 104. zakona. Starejšina določi komisijo dveh državnih ali samoupravnih zdravnikov, ker je že sam pojem »komisija« združen s pogojem, da mora določiti komisijo neko oblast-vo. Če predloži uslužbenec izpričevalo dveh državnih ali samoupravnih zdravnikov, se takšno izpričevalo ne more smatrati za dokazilo po členu 108., ker to ni komisijski pregled. Okolnost, da je samo starejšina pooblaščen, določiti zdravniško komisijo, še ne obseza dolžnosti države, da bi trpela stroške in nagrade zdravnikov, ker to za državo še ne znači primera, ki ga navaja tretji odstavek člena 108. V tem primeru ni dala naloga za .pregled država (kakor je to rečeno z besedo »zahtevala«), marveč je bil uslužbenec po Členu 104. dolžan, dokazati svojo bolezen, kar se more zgoditi po členu 108. samo s komisijskim pregledom. Določitev komisije po starejšini je samo tehnična stran tega vprašanja. Zato trpi v tem primeru zdravniške stroške in nagrade uslužbenec kot stranka, ki je morala po dolžno-sti opravičiti izostanek (člen 104.) in po starejšinova presoji v to svrho zahtevati pregled (člen 108., tretji odstavek). Drugače pal bi bilo n. pr., če bi hotela država uslužbenca zaradi bolezni, toda brez njegovega pristanka, odpustiti iz službe ali ga upokojit! po točki 1. člena 133. uradniškega zakona. V tem primeru bi trpela zdravniške stroške in nagrade država, ker uslužbenec po zakonu ni dolžan, podati ostavke sam ali zahtevati sam upokojitve.«
Zdravniških Izpričeval ni treba kolkovati. — Deneralna direkcija posrednih davkov je odločila, da so zdravniška izpričevala, s katerimi opravičujejo oboleli drž. uslužbenci izostanek iz službe ali s katerimi prosijo bolniškega dopusta, oproščena od kolkovine. V vsakem takem izpričevalo pa mora izrecno stati, da je izostal uslužbenec iz službe zato, ker je bolan, ali pa, da prosi dopust v svrho rekonvalešcence. Če se preišče zdravstveno stanje drž. uslužbenca komisijsko na uradno zahtevo, je izdano izpričevalo tudi kolka prosto, če pa uslužbenec sam zahteva komisijsko preiskavo, potem mora biti zdravniško izpričevalo kolkovano z 20 D.
Na novo reaktivirani uslužbenci se uviste v kategorijo točno po zakonu, to je v tisto kategorijo, za katero imajo šolsko izobrazbo. Ako sc torej sprejme znova v službo kak vpokojcn alf reduciran uslužbenec 'bivšega oficiantskega staleža, se prevede na novo v III. kategorijo državnih uradnikov, ker nima za II. kategorijo predpisane šolske izobrazbe.
Vprašanje (F. K. v M.): Ali mora pripravnik zvaničniške kategorije položiti izpit, da more napredovati v višjo skupino? — Odgovor: Pripravniki vseh kategorij, torej tudi zvaničniki, morajo v smislu člena 54 uradniškega zakona položiti državni strokovni izpit za prestop iz pripravljalne v pomožno skupino. Kako se dela ta izpit in katere učne predmete je treba znati, je objavljeno v Pt. Vesniku št. 14/1924 na strani 429 v naredbi »Pravila o državnim stručnim ispitima poštansko-telegrafskih i telefonskih činovnika i zvaničnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.«
ZAHVALA. Podpisani se najtopleje zahvaljujem za izredno podporo v znesku 300 Din, ki mi jo je naklonilo ob moji bolezni Osrednje društvo nižjih pošt. in brzojav, uslužbencev v Ljubljani dne 30. septembra 1924. — Peter Jermol, služitelj.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta fttev. 1
priporoči svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
Priporoča se vam
modna trgovina
T. EGER

Sv. Petra cesta 2.
Avto vozi
brez bencina! Kuri z bukovim osljeml Duso-Has. Ljubljana
Bohoričeva ulica Štev. 24.
Telefon Štev. 560

POZOR!
POZORI
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence In vse vrste električnega materijala po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
I Karol Bastiančič
centrala L] ubijana, palača Kred. banke, III. nadstr Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
^¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥1
*
*
*
družba a o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstni bencin In petrolej amarikanska strojna, mazil-na in oilindar-olja, karbolinej atrojne masti, modro palloo, žveplo itd.
F. PLETERSKI "‘Ä1
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim nastavijencem po pošti
ALOJZIJ LENČEK nasl.SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi Izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
FnŠKAFAD.Ljiltiljnno
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleauz-oprave.
carinsko-posrednlški in špedicijski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo mann-lakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
JVltscUö ~ Xcinkl
dražba z o. z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
Odgov. urednik Konrad Sesula, Ljubljana.
izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Telefon št. 426.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Mapo naliežja stav. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko In obrtno rabo posamezne dele ea stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za širil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOSjß PStSlillt Ljubljana)
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnicc, Stance, modeli za predtiskanje perila, numc-ratorji, gozdna kladiva itd.
I. SlMOVK a. K. SDSS
modna trgovina za dame In gospodo
LJUBLJANA, Mestni trg Številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
Kupujte pri tvrdkah
ki inserirajo v našem listu!
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehosiovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.

ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Telefon št. 367
Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova c. 5.
Vplačani kapital Din 3,000-000.
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
'S SJ) IUIS9I4
vNvrrann
iiAOivNdaa ‘o
eujAoSij
ei|sf!»|9juo)|