LETO XLI, ŠT. 31
Ptuj, 11. avgusta 1988
CENA 500 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Kako smo gospodarili (stran 2)
Nov sod na cesti klopotcev (stran 3)
Če bi moški rodili... (stran 3)
Kruh naš (ne)vsakdanji (stran 5)
Ljubljančani slavili na Štajerskem (stran 9)
OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ STA BILI PREDSTAVUENI DVE MONOGRAFIJI, ODPRTA PA GOSTIŠČE NA GORCI IN VINIČARSKI HRAM
IVAN POTRČ - ČASTNI OBČAN PTUJSKE OBČINE
V počastitev 8. avgusta, praznika občine Ptuj, je
bilo tudi letos več prireditev in slovesnosti, s kateri-
mi smo proslavili spomin na leto 1942 in usodni 8.
avgust, ko je v gozdičku Laze zaradi izdajstva izkr-
vavela slovenskogoriška — Lackova četa.
V petek je bila v Narodnem domu v Ptuju promo-
cija knjige LJUBITELJSKI LIKOVNIKI PTUJA, v
soboto so odprli prenovljeno gostišče Gorca in vini-
čarski hram, nakar so v viteški dvorani na gradu
predstavili še eno monografijo — LACKOV
ODRED.
Osrednjo slovesnost, ki je bila prav tako v viteški
dvorani, je začel predsednik skupščine Gorazd
Žmavc. V nekaj uvodnih mislih je strnil sedanjost
in prihodnost ptujske občine ter pri tem poudaril,
da moramo biti z vsemi napori in prizadevanji zazr-
li prav v čase, ki prihajajo in ki bodo zahtevali veli-
ko našega skupnega znanja, iznajdljivosti, dobrega
dela in prizadevanja slehernega občana, saj si lahko
le sami zagotovimo boljšo prihodnost in življenje
po meri človeka.
Občinski praznik pa je bil tudi letos priložnost za
zahvalo tistim, ki so s svojim znanjem in napori pri-
spevali največ za naš skupni in boljši jutrišnji dan.
V počastitev praznika občine Ptuj so nastopili
mešani pevski zbor iz Podlehnika in Ljubljanski pi-
halni trio; izvajali so dela Vrabca, Forsterja, Ma-
ska, Iberta in Mozarta. Delati pa je začel tudi lokal-
ni televizijski studio in se v nedeljo in v ponedeljek
predstavil z dveurno oddajo.
Predstavniki občine in družbenopolitičnih orga-
nizacij so v ponedeljek položili še vence in cvetje
pred spomenik Jožetu Lacku v Ptuju in pred spo-
minsko obeležje v Mostju. m. šneberger
Za ČASTNEGA OBCANA OBČINE PTUJ
smo letos proglasili našega rojaka — pisatelja
IVANA POTRČA, ZLATO PLAKETO občine
je dobila PROJEKTNA SKUPINA najodgo-
vornejših delavcev PRI MODERNIZACIJI
PROIZVODNJE PRIMARNEGA ALUMINI-
JA V TGA BK KIDRIČEVO v sestavi Ivan
Gerjovič, Danilo Toplek, Ivan Kodrič, Janko
Bedrač in Zlatko Špoljar. PLAKETE so letos
prejeli DO PLESKAR Ptuj, KS JOŽE POTRČ
Ptuj, JANEZ GONC, MIRKO VINDIŠ in AN-
TON LORBER, DRUŽBENO PRIZNANJE V
OBLIKI LISTINE pa Slovensko kulturno-pro-
svetno društvo SAVA iz Frankfurta.
Predsednik SO Ptuj Gorazd Žmavc izroča pisatelju Ivanu Potrču listino, s katero smo ga proglasili za častnega občana ptujske občine.
(Foto: I. Ciani.),
ZMDA SLOVENSKE GORICE '88
JUTRI KONEC AKCIJE
Prek 160 brigadirjev druge izmene
ZMDA Slovenske gorice '88 bo na
svojem delovišču pri Lenartu le še ju-
tri dopoldne, saj bo popoldne ob 18.
uri ob domu učencev v Ptuju že sve-
čan konec letošnje akcije.
Čeprav še niso znani uradni podat-
ki o delovnih in drugih uspehih briga-
dirjev obeh izmen letošnje akcije, že
lahko zapišemo, da je v celoti uspela,
saj so brigadirji količino predvidene-
ga dela celo presegli.
Da bi pred slovesom naredili čim-
več, so minulo soboto uspešno opra-
vili kar dve udarniški akciji z domači-
ni, in sicer v Voličini, kjer je bilo gla-
vno delovišče druge izmene, že drugič
pa je akcija potekala tudi na Maj-
skem Vrhu.
V Voličini se je brigadirjem treh
brigad priključilo prek 80 domačinov
in skupaj so izkopali več kot 500 m
jarka za telefonski kabel, precej pa so
ga že tudi zasuli. Domačini so poleg
domače malice in kosila brigadirjem
pripravili tudi posebna priznanja, za
zabavo pa je poskrbel še domač an-
sambel.
Nič manj živahno ni bilo isti dan
na Majskem Vrhu, kjer je delala sicer
samo ena brigada, pa je bilo zato dru-
gih udeležencev precej več. Na po-
moč je priskočilo 85 vojakov iz ptuj-
ske vojašnice in okoli 40 domačinov,
med njimi tudi delavci podlehniške
enote KK Ptuj. Izkopali so okoli
300 m jarka, precej več pa so ga po
položitvi vodovodnih cevi zasuli.
Krajani Majskega Vrha, Vidma in Le-
skovca se za pomoč zahvaljujejo tako
brigadirjem kot vojakom, saj bi brez
njih ta predel Haloz še naprej ostal
brez vode.
Svečanost ob koncu ZMDA Slo-
venske gorice 88 bo jutri, v petek, 12.
avgusta, ob 18. uri na ploščadi pred
domom učencev v Ptuju, kjer je bilo
ves čas tudi naselje akcije. Vsem bri-
gadirjem in štabu akcije se v imenu
domačinov, kjer so potekala letošnja
brigadirska dela, toplo zahvaljujemo
in jim kličemo:
ZDRAVO!
M. Ozmec
V soboto, 6. avgusta, sta hkrati potekali kar dve udarniški akciji. Posne-
tek je z druge akcije na Majskem Vrhu. (Foto: M. Ozmec)
KOLIKO SMO
PRIDELALI
Kljub težavam ob setvi, ta je mno-
gokje kasnila, kljub snegu in mrazu
konec aprila in kljub suši, ki je pšeni-
co prizadela prav v času debelenja
zrn, je bila letošnja pšenična letina
dobra. Celo zelo dobra. In kljub na-
povedim, da bo zaradi cene mnogo
pšenice ostalo v domačih kaščah ali
bo našla pot v živinske jasli, je odkup
presenetljivo dober. Še vedno ni kon-
čan, zadružne poslovalnice še spreje-
majo manjše količine pšenice. V
Kmetijski zadrugi Lovrenc so odkupi-
li do konca prejšnjega tedna že okoli
450 ton pšenice. To je precej več, kot
so upali načrtovati in glede na plani-
rane količine so po odkupu med naj-
boljšimi zadružnimi organizacijami.
V Kmetijski zadrugi Ptuj nismo uspe-
li dobiti dokončne številke, saj odkup
še teče v številnih zadružnih posloval-
nicah, računajo pa, da so odkupili ka-
kih 2.400 ton. V Kmetijskem kombi-
natu Ptuj so na 1500 hektarih pridela-
li nekaj nad 8.313 ton. Na hektar so v
povprečju pridelali manj kot lani, in
sicer 5.546 kilogramov. Ce upošteva-
mo še ocenjeno škodo zaradi snega in
mraza, bi bil njihov povprečni pride-
lek nekaj nad 5.800 kilogramov. Kak-
šen je bil celoten pridelek pšenice na
območju ptujske občine, je težko ugo-
toviti, saj je pšenica napolnila marsi-
katero kaščo. Je pa očitno in razvese-
ljivo dejstvo, da so pridelki iz leta v
leto višji. Počasi torej obvladujemo
tehnologijo pridelovanja in se ne za-
dovoljimo več z dvema ali tremi tona-
mi po hektarju. Odkup pa je dosegel
' raven ki je pred nekaj leti ne bi upal
edati še tak optimist.        JB
UVODNIK
DA NE BOMO
UMRLI OD VSEGA
DOBREGA
Gledam rezultate svojega minulega dela (štiri in pol leta ter sedem
mesecev) in si mislim: Vama je še lepo, saj ne vesta, da bosta slabo žive-
la na račun lepšega življenja nekaterih »stricev« in »tet«. Lepo vama je,
ker ne vesta, da bosta hodila osem let v osnovno šolo, potem pa vaju
bodo usmerjali v skladu z družbenimi potrebami in prostimi delovnimi
mesti. Potem pa bosta čakala na službo. Morda bo še kar šlo, dokler ne
bosta potrebovala stanovanja. In ko bosta svoje starše naredila za ded-
ka in babico, bosta pripovedovala otrokom: »Ko sva bila majhna, smo
se z avtom peljali na morje.« Pa bodo vprašali: »Kaj pa je to avto?« Se-
veda, takrat jih ne bo več. Takrat bo v modi kolo. Kakšen stari, odsluže-
ni puch. Ali pa rogovec.
Človek bi rad napisal kaj vzpodbudnega, navdušujočega, kar bi
množice vzpodbudilo k delu. Kako lepo je bilo pred par desetletji. S
plamtečimi besedami si orisal nesluten neredek, nakajkrat vzkliknil
»Naj živi« in vsi so zaploskali. Danes pa komaj še utegneš vstaviti pa-
pir v pisalni stroj že te po žepu mahne kaka podražitev. Pa še prav hiter
moraš biti, da nista kar dve!
Začneš: Lepo je v naši domovini... Pa slišiš: bencin za toliko in
toliko odstotkov. In potem ti pojasnijo, da je najcenejši v Evropi (razen
v Grčiji, če smo natančni). A ne povejo, da je tudi naše delo najcenejše.
Nadaljuješ: Saj še ni tako hudo... Lop po žepu: olje za toliko in
toliko odstotkov.
Še zmeraj v ognju zapišeš: Novi delovni uspehi... Dokončn o te
strezni ugotovitev: življenski stroški so se povečali za toliko in toliko
odstotkov.
Človek bi se pritožil. Ampak komu ? Kaj pa če bi pisal predsedni-
ku ? Ta bo gotovo imel razumevanje za moje težave. Ampak komaj spra-
viš na papir »Spoštovani tovariš«, se že ustavi. Kdo je že trenutno naš
šef? Ali je to tisti mali z očali ali oni visoki belolasi? Ah pa morda tisti
mladi, saj veš, ki tako lepo govori?
Mast kurja, saj bolj poznam vremenarje na ljubljanski televiziji kot
svoj kolektivni organ. (Mimogrede, pravkar sem dobil idejo za krasen
kviz. Tekmovalci bi morali vedeti, kaj je trenutno kdo v Jugoslaviji. Pr-
vouvrščeni bi preživel dan v ptujski vinski kleti z letnikom 83, zadnjeu-
vrščeni pa bi moral vzdržati vsaj kak dan na zvezni seji.)
Na koncu koncev pa — ali nam je res tako hudo ? Zakaj bi bili ne-
voščljivi tistim, ki imajo več? Ali je kaj slabega, če ima nekdo vikend v
Opatiji? Sina na šolanju v Londonu? Tovarno v Grčiji? Penzije sto in
nekaj milijonov? Potovanje po vsem svetu? (Tukaj sem vam sedaj na-
meraval zapisati en lep slovenski pregovor, pa mi je moje štiriinpollet-
no minulo delo knjigo pregovorov nekam založilo. Ampak govori pa ti-
sti pregovor o dobri vesti in sladkem spanju.)
Sicer pa — le zakaj bi se človek jezil! Saj veste, da jeza škoduje le-
poti. In ker je vse več lepotnih tekmovanj je koristno, če je človek lep.
Baje pomaga tudi hladna črna kava. O, vraga, le kdaj se je tako podraži-
la ?_Spet bo treba na turistični obisk k debeli Berti. Po čem je šiling? Nič
ne bo s kavo. Saj tako ali tako škoduje zdravju. Pa svinina tudi. Da o
kuretini, ki jo krmijo z umetno hrano, sploh ne govorimo. Banane naj
jedo opice. Morje je za turiste.
Vidite, saj ni tako hudo. Le razvad seje potrebno znebiti. Ah, ja.
Naj živi, kdor more!
Jože Šmigoc
KAKO JE V AGISU
Rentabilno poslovanje v letošnjem prvem polletju, 199 delavcev na prekva-
lifikaciji, investicijski program za najnujnejšo zamenjavo opreme, najsodobnej-
ši stroj za montažo ključavnic v državi, vzpodbudno razmerje uvoz-izvoz — to
in še kaj so verjetno dejstva, ki največ povedo o trenutnem položaju ene največ-
jih delovnih organizacij v ptujski občini — v Agisu.
Ukrep družbenega varstva je bil v tej delovni organizaciji uveden tudi in
predvsem na pobudo delavcev, ki se jim je položaj delovne organizacije zdel
skrajno nevaren, še posebej zato, ker se je o osvajanju novih proizvodov, s kate-
rimi bodo konkurenčni, veliko govorilo, zelo dolgo pa je trajalo, da so jih priče-
li izdelovati in da so prodrli z njimi. Kar je najresnejši problem — zastarela
oprema in kriza industrije motornih vozil — tega so se sedaj v sanacijskem pro-
gramu lotili najprej in najresneje, poleg drugih, organizacijskih sprememb in
usklajevanja dela poslovnih funkcij.
In kot je za tiste, ki so v krizi, najpomembnejše, da vidijo izhod in si nabe-
rejo pogum za izhod, je za delavce Agisa prav gotovo pomembno, da čutijo
spremembe, da vidijo svoj delež pri reševanju težav.
Kje so trenutno v Agisu pri uresničevanju ciljev v sanacijskem programu,
smo poskušali izvedeti v pogovoru z Martinom Berdenom, finančnim strokov-
njakom, ki je v začasnem poslovodnem organu prevzel naloge podpredsednika.
Sestavek objavljamo na naslednji strani.
d.l.
POL STOLETJA FOLKLORE
V MARKOVCIH
Od sobote, 13., do nedelje, 21. avgusta, bo v Markovcih slovesno, saj bo^o
proslavili 50-letnico dela svoje folklorne skupine. Odprli bodo etnografsko raz-
stavo - ogledate si jo lahko v prostorih šole — pripravili srečanje z ljudskimi
godci, pevci in plesaJici ter veliko folklorno revijo. Sodelovali bodo domačini in
številni gostje: iz Beltince. Cirkovc. Dolene, Nedelišča, Radmožancev, Železne
Kaple, Zabovec in Stojncev.
Markovčani bodo veseli, če boste njihovo visoko obletnico počastili s svo-
jim obiskom tudi vi.
jš
Osrednja prireditev ob jubileju folkloristov bo v nedeljo, 21. avgusta, ko se
bo ob 13.30 pričela povorka vseh nastopajočih na letnem prireditvenem
prostoru, ob 14. uri pa bo velika folklorna revija.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
11. avgust 1988 - TEDNI
Tudi na
Hajdini so
praznovali
v krajevni skupnosti Hajdina s,o
minuli konec tedna z več prireditvami
proslavili svoj osmi krajevni praznik.
Že v petek, 5. avgusta, zvečer so v Ge-
rečji vasi uspešno izvedli veliko vajo
gasilskega centra Hajdina. V soboto
dopoldne so na nogometnem igrišču
v Gerečji vasi izvedli tradicionalni
turnir v malem nogometu. Osrednje
prireditve pa so bile v nedeljo, 7. av-
gusta, torej na sam prazničen dan.
Opoldne so Hajdinčani sprejeli
svoje drage goste iz pobratene kraje-
vne skupnosti Bednja v sosednji Hr-
vatski, s katerimi že nekaj let uspešno
sodelujejo. Zatem so se v gasilskem
domu v Gerečji vasi sestali na slavno-
stni seji vodstev družbenopolitičnih
organizacij in KS Hajdina. Slavnostni
govor je imel predsednik sveta KS
Stanko Tomanič. Popoldne so organi-
zirali skupinski ogled nove in stare
elektrolize v TGA Kidričevo, kjer de-
la precej krajanov s Hajdine in okoli-
ce. Praznovanje so končali z veliko
gasilsko veselico. —OM
Promocija knjige Lackov odred
v Ptuju, v viteški dvorani na gradu,
je bila v soboto, 6. avgusta, predstavi-
tev monografije LACKOV ODRED
avtorja prof. dr. Milana Ževarta. V
skrbno pripravljeni slovesnoti je naj-
prej nastopil mešani pevski zbor PD
iz Podlehnika pod vodstvom Filipa
Maučiča, nakar so knjigo in njeno
snovanje predstavili Janez Belšak,
predsednik OK SZDL Ptuj, mag.
Marjan Žnidarič, direktor založbe
Obzorja Maribor, ter dr. Tone Fe-
renc, dr. Miroslav Stiplovšek in sam
avtor dr. Milan Ževart.
Gre za obsežno delo, ki v dveh
zvezkih in na nekaj več kot 600 stra-
neh pomembno dopolnjuje vedenje o
narodnoosvobodilnem boju na našem
območju, o borcih in odredu, ki se je
edini imenoval po padlem heroju. Vsi
drugi so nosili imena krajev, kjer so
nastali ali pa delovali.
Avtor dela prof. dr. Milan Ževart je
vrsto let zbiral gradivo za monografi-
jo in jo je napisal s prefinjenim ob-
čutkom zgodovinarja, ki sta mu bila
resnica in zgodovinska dejstva vedno
edino vodilo pri znanstvenem delu.
Brez dvoma gre za monografijo, ki
bo v ponos sedanjim in poznejšim ro-
dovom, in za avtorja, ki je eden naj-
boljših poznavalcev časa in prostora,
v katerem je Lackov odred deloval.
mš
Predsednik OO ZZB NOV Milan Lacko izroča pisno zahvalo avtorju
knjige o Lackovem odredu prof. dr. Milanu Ževartu.
(Foto: L Ciani.)
Spodbudni polletni
rezultati ptujskega,
zaskrbljujoči
ormoškega
gospodarstva
Tudi tokrat ugotavljamo, da so administrativni posegi države v
pogoje gospodarjenja in rekordne rasti cen bistveno vplivali na rezul-
tate gospodarstva, dosežene v letošnjem prvem polletju. Omejene
možnosti oblikovanja prodajnih cen na eni ter vrtoglavo naraščanje
cen surovin in energije na drugi strani so opredeljevali neugodno raz-
merje med ustvarjenim celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi.
Sprejeti majski ukrepi zveznega izvršnega sveta so sicer izboljšali po-
goje gospodarjenja, posebno organizacijam, ki so bile pred tem pod
»kontrolo cen«, vendar so učinkovali premalo časa, da bi lahko bi-
stveno vplivali na dosežene polletne poslovne rezultate. Cene življenj-
skih potrebščin so v prvih šestih mesecih letošnjega leta porasle za
173,1 %, cene na drobno 165,6% in cene industrijskih proizvajalcev
143,4%.
Z doseženimi fizičnimi in nekoliko manj finančnimi rezultati, ki
jih je doseglo ptujsko gospodarstvo v letošnjem prvem polletju, smo
lahico zadovoljni. Dosežena 14,6% stopnja rasti industrijske proiz-
vodnje je ob letošnjem splošnem nazadovanju proizvodnje slovenske
industrije toliko pomembnejši dosežek. Poudariti velja, da ima na le-
tošnje proizvodne in še posebej izvozne rezultate ptujskega gospodar-
stva močan vpliv aktiviranje novih proizvodnih zmogljivosti Tovarne
glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo.
Celotnega prihodka so organizacije združenega dela ustvarile
649.480 milijonov din. Doseženi celotni prihodek je v obravnavanem
obdobju porasel za 192,3 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem
in je zaostal za rastjo porabljenih sredstev za 1,8 %. Nadpovprečni iz-
vozni rezultati iz letošnjega prvega polletja se zrcalijo v 495,6 % stop-
nji rasti prihodkov, doseženih na tujih trgih. Gospodarstvo je obliko-
valo 77.417 milijonov din prihodkov na tujih trgih, t. j. 11,9 % vsega
celotnega prihodka. Glavnino celotnega prihodka (74,36 %) so orga-
nizacije združenega dela tudi tokrat oblikovale s prodajo na doma-
čem trgu.
Po pokritju porabljenih sredstev v breme celotnega prihodka je
gospodarstvo ugotovilo 118.851 milijonov din dohodka, 182,1 % več
kot v enakem lanskem obdobju. Organizacije združenega dela so do-
hodek razporedile takole: 29,80% dohodka so namenile za pokritje
obveznosti iz naslova skupne in splošne porabe, 19,28 % za druge ob-
veznosti iz dohodka, 41,27 % za čisto osebne dohodke in skupno po-
rabo ter 9,63 % za akumulacijo.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je v go-
spodarstvu znašal 456.504 din in je glede na doseženo stopnjo rasti
(148,5%) krepko zaostal za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin
(173,1 %). V organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti v
občini F*tuj je znašal letošnji polletni čisti mesečni osebni dohodek na
zaposlenega 536.421 din (168,9% več kot v enakem lanskem obdob-
ju).
V letošnjih polletnih finančnih obračunih je ptujsko gospodar-
stvo začasno namenilo akumulaciji le 9,63 % razporejenega dohodka
(11.491 milijonov din). Dosežena 93 % stopnja rasti razporejenih sred-
stev za akumulacijo nam govori o njenem realnem zmanjšanju. Spod-
budno je le dejstvo, da je znašala dosežene stopnja rasti akumulacije
v letošnjih prvih finančnih obračunih le 33 %.
O izgubah le toliko, da sta letošnje število in tudi znesek izgube
manjša od lanskoletnih in od izgub iz letošnjega prvega trimesečja.
Tri gospodarske organizacije so »prigospodarile« 866 milijonov din
izgub, med izvajalkami družbenih dejavnosti pa so z izgubo poslovali
le v Emoni KK-TOZD Ptujske toplice (40 milijonov din).
Ormoško gospodarstvo je v polletnih finančnih obračunih dose-
glo slabše rezultate kot v lanskem enakem obdobju in tudi slabše od
letošnjih rezultatov, doseženih v prvem trimesečju. V skladu z razvoj-
nimi načrti se ne gibljeta niti proizvodnja niti izvoz. Gospodarstvo je
doseglo v polletju 8,8 % manjši obseg proizvodnje od lanskega in
27,5 % manjši izvoz.
Glavne značilnosti osnovnih finančnih izidov lahko strnemo ta-
kole: razmerje med stopnjo rasti celotnega prihodka in porabljenih
sredstev se je poslabšalo; delež prihodkov na tujem trgu se je v celot-
nem prihodku zmanjšal; izgube in zmanjšanje udeležbe osebnih do-
hodkov v razporejenem dohodku. Ob koncu so organizacije začasno
razporedile za akumulacijo le 1.052 milijonov din oziroma 6,1 % raz-
porejenega dohodka.
Gospodarstvo je ustvarilo 71.703 milijonov din celotnega prihod-
ka, od katerega je glavnino (82,4 %) ustvarilo na domačem in le 5,6 %
na tujem trgu (3.986 milijonov din). Na porabljena sredstva, ki so jih
organizacije združenega dela obračunale v breme celotnega prihodka,
55. 361 milijonov din, so v letošnjem prvem polletju močno vplivali
revalorizacijski stroški. Obsegali so kar 15,1 % vseh porabljenih sred-
stev v obravnavanem obdobju. Neugodna gibanja celotnega prihodka
in porabljenih sredstev so vplivala na skromno, 135,9 % rast ustvarje-
nega dohodka. V razporejenem dohodku je v letošnjem prvem polle-
tju gospodarstvo povečalo del, ki ga je namenilo pokrivanju realnih
obresti, zmanjšalo pa je delež dohodka za osebne dohodke in skupno
porabo delavcev. Začasno je gospodarstvo namenilo za akumulacijo
1.052 milijonov din dohodka, 139,8 % več kot v enakem lanskem ob-
dobju.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je znašal v prvem polle-
tju 409.239 din (v negospodarstvu 468.252 din) in je bil v primerjavi s
stopnjo rasti cen realno manjši od lanskega v enakem obdobju. Cisti
mesečni osebni odhodek na zaposlenega v gospodarstvu je porasel za
146,2% (v družbenih dejavnostih 151,1 %).
Pripravil: Borislav PRESKER
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA PTUJ
Deveti praznik KS Dolena
v spomin na padle domačine in borce NOV iz Dolene in bližnje
okolice so letos, 3. avgusta, že devetič zapored praznovali svoj praz-
nik v KS Dolena. Tudi tokrat so pričeli prireditve nekoliko prej, pa
tudi sklenili jih bodo šele sredi avgusta. Tako so v Selih 31. julija
uspešno izvedli tradicionalno srečanje starejših občanov z območja
celotne KS. Pripravili so jim zanimiv kulturni program in jih tudi po-
gostili. Zatem so se vrstila športna srečanja. Tako je potekal turnir v
malem nogometu, tekmovanje v šahu, namiznem tenisu, suvanju kro-
gle in pikadu. V sredo, 3. avgusta, torej na sam prazničen dan so se v
domu DPO v Ddleni sestali na slavnostni seji vodstev družbenopoliti-
čnih organizacij in KS Dolena ter na srečanju vseh delegatov. Osred-
nja in sklepna prireditev pa bo šele 20.avgusta; povezali jo bodo tudi
z veliko kmečko zabavo. Posebej so ponosni na 2 km dolgo novo as-
faltno cesto od Bolečke vasi do Zgornje Pristave. Takrat jo bodo slo-
vesno odprli. Svečano pa bodo predali svojemu namenu tudi novo
zgrajeni vodovod od Jurovec do Bolečke vasi. Pripravljajo še kmečke
igre, v zabavnem delu pa bo staro in mlado veselil popularni ansam-
bel Marela iz Mengša.
-OM
MARTIN BERDEN O SANACIJI AG3SA:
>Prvi korak je dober, vendar ne dovolji
Kar obširno smo konec lanske-
ga in v začetku letošnjega leta po-
ročali o težavah ene največjih de-
lovnih organizacij v ptujski občini
— o Agisu. Predstavili smo pogla-
vitne cilje, ki si jih je zastavil za-
časni poslovodni organ in jih sku-
paj z delavci Agisa zapisal v sana-
cijskem programu. Podpredsedni-
ka začasnega poslovodnega orga-
na Martina Berdena, finančnega
strokovnjaka, pa smo tokrat za-
prosili za oceno poslovanja Agisa
in naporov za njegovo sanacijo.
RENTABILNO POSLOVANJE
Najprej nas je seveda zanima-
lo, kakšni so Agisovi polletni po-
slovni rezultati.
Berden: »Delovna organizaci-
ja Agis je v letošnjem prvem pol-
letju rentabilno poslovala. Dose-
gla je preko 22 milijard prihod-
ka, kar pomeni 100-odstotno
rast. Izvoz je povečala za 26 %,
dohodek pa znaša 9,11 milijard
in je za 122 % večji kot v lanskem
enakem obdobju. S povečano
rastjo dohodka v primerjavi z
rastjo prihodka se izražajo učin-
ki sanacije, ki so ugodni. Znano
je, da so prodajne cene dobršen
del polletja bile zamrznjene.
Cisti dohodek znaša 6,7 mili-
jarde dinarjev in je za 105 % višji
od lanskega v enakem obdobju.
Masa osebnih dohodkov je sicer
porasla 166 %, vendar so povpre-
čni osebni dohodki na zaposle-
nega (384.298 dinarjev) še vedno
zelo skromni. Tekoča izplačila,
ki znašajo 452.405 dinarjev, so
nekoliko višja, vendar nizka. V
teh dneh v Agisu razpravljamo o
morebitnem povišanju osebnih
dohodkov. Pri tem pa se zaveda-
mo, da si moramo osebne do-
hodke zaslužiti.
Akumulacija je skromna in
znaša 314 milijonov dinarjev, je
pa za 150% višja kot v lanskem
enakem obdobju. S tem rezulta-
tom nismo zadovoljni, ker bistve-
no zaostaja od načrtovanega. Za-
ostajanje pa izhaja iz že omenje-
ne zamrznitve prodajnih cen (na-
bavne so narasle) ter iz števila še
nerešenih problemov, kako ob-
vladati zahtevno proizvodnjo, ki
jo imamo v Agisu. Naj omenim
le to, da je bruto akumulacija ob
polletju znašala dobro milijardo
dinarjev, za celovito oceno pol-
letnega poslovnega rezultata pa
je k tej milijardi potrebno dodati
še 2,4 milijarde dinarjev, ki pred-
stavljajo neto presežek revalori-
zacijskih prihodkov, oblikovan
prek stroškov proizvodnje (stari
obračun).
Tako oblikovana bruto aku-
mulacija znaša torej 3,4 milijarde
dinarjev. Ta končni poslovni re-
zultat v Agisu ocenjujemo kot
prvi uspešni korak v procesu sa-
nacije.«
REORGANIZACIJA ZA VEČ-
JE UČINKE
Kot je znano, so se delavci
Agisa odločili, da bodo ukinili
temeljne organizacije združene-
ga dela in so se združili v enovito
delovno organizacijo. Naš sogo-
vornik še posebej poudarja, da ta
reorganizacija ne bi imela prave-
ga pomena, če ne bi šlo za reor-
ganizacijo po proizvodnih pro-
gramih. Oblikovanje tehnoloških
in organizacijskih celot naj poka-
že predvsem večje učinke zaradi
prednosti specializacije, racio-
nalnejšega vodenja in boljšega
organiziranja dela. Tako so glav-
nino proizvodnje že organizirali
po proizvodnih enotah. Devet
jih je: toplotna in hladilna tehni-
ka, zavore, avtomobilska opre-
ma, sedeži, posode in glušniki,
registrirne naprave, livarna, po-
vršinska zaščita, orodjarna in
vzdrževanje. Ne gre torej za pre-
imenovanje nekdanjih tozdov v
delovne enote, temveč za premiš-
ljen poseg, ki naj predvsem
zmanjša stroške.
VZPODBUDNI NOVI PROIZ-
VODI
Martin Berden je v pogovoru
poudaril predvsem nujnost, da v
Agisu čimprej osvojijo nove pro-
izvode. Znano je namreč, da pro-
izvodnja tovornih in delovnih
vozil stagnira in da Agis lahko
gradi svoje načrte predvsem v
proizvodnji nadomestnih delov.
Na splošno sicer z doseženo pro-
izvodnjo niso zadovoljni, saj za-
stavljenih načrtov niso dosegli,
vendar pa so pri pomembni pro-
izvodnji tahografov lanskoletno
proizvodnjo povečali za 42 %.
Več pa so izdelali tudi nekaterih
drugih izdelkov. Znano je tudi,
da  proizvodne  zmogljivosti  v
Agisu niso usklajene; to pa pov-
zroča številne probleme v organi-
zaciji in vodenju. Premajhne ka-
pacitete imajo za proizvodnjo za-
vor, stiskanje, v avtomobilski
opremi ter v plastiki, daleč pre-
velike pa v livarni. Predvsem os-
vajanje novih proizvodov je ti-
sto, s čimer po mnenju našega
sogovornika lahko dosežejo
ugodnejšo strukturo proizvod-
nje. Čas razvijanja novih proiz-
vodov je-še vedno predolg, števi-
lo izdelkov pa majhno. Kljub te-
mu pa se prvi rezultati že kažejo
in so vzpodbudni. Uspeh je
predvsem letos osvojena proiz-
vodnja cilindričnih vložkov za
ključavnice, ki so jih pričeli red-
no proizvajati pred mesecem. S
tem so delno uresničili program-
sko usmeritev na področju proiz-
vodnje zapornih mehanizmov.
Zapiralce iz te skupine proizvo-
dov že izvažajo v večjih količi-
nah za konvertibilne devize.
199 DELAVCEV NA PREKVA-
LIFIKACIJI
V času šestmesečnega ukrepa
družbenega varstva se je število
zaposlenih zmanjšalo za 160. Iz-
boljšali pa so predvsem razmerje
med proizvodnimi in režijskimi
delavci. 199 jih bodo prekvalifi-
cirali. Za stroške prekvalifikacije
so prejeli kredite sklada skupnih
rezerv SRS in ptujske občine,
zveza skupnosti za zaposlovanje
SRS pa jim je dodelila 140 mili-
jonov sredstev. Še naprej name-
ravajo izboljševati razmerje med
proizvodnimi in režijskimi delav-
ci, potrebujejo pa predvsem stro-
kovnjake z ekonomskim zna-
njem, saj je bilo leta prej značil-
no, da je v Agisu premalo dobrih
ekonomistov, precej več pa je bi-
lo strokovnjakov s tehničnega
področja. Začasni kolektivni or-
gan meni, kot nam je zaupal naš
sogovornik, da se je delovna di-
sciplina izboljšala, vendar pa pri-
čakujejo več od neposrednih vo-
dij, ki bi morali skrbeti za svoje
delovne skupine. Zavedajo pa se,
da je delovno disciplino mogoče
povečati tudi z ustreznim siste-
mom nagrajevanja.
USKLADITI DELOVANJE
SLUŽB
Začasni poslovodni organ v
Agisu meni, da delovanje služb,
ki bi zagotovile neprekinjeno
proizvodnjo, še ni usklajeno. Še
vedno je preveč togosti in prema-,
lo prilagajanja pri medsebojnih
povezavah. Res je seveda, kot je
poudaril sogovornik, daje obvla-
dovanje okoli 800 izdelkov in 30
tisoč polizdelkov zelo težavna
naloga, toda brez usklajenega
delovanja služb ne bo šlo. Te dni
so nabavili tudi računalnik in ga
nameravajo uporabiti za usklaje-
vanje in obvladovanje proizvod-
nje.
ZASTARELA OPREMA JE
NAJVEČJI PROBLEM
O zastarelosti opreme v Agisu
smo že veliko zapisali. Naj doda-
mo, da pripravljajo investicijski
program za najnujnejšo zamenja-
vo opreme. Imajo najsodobnejši
stroj za montažo ključavnic v dr-
žavi, pričel je delovati pred nekaj
tedni, načrtujejo pa še, da bo no-
va plastificirnica pričela obrato-
vati v začetku septembra.
Naj tale zapis o Agisu sklene-
mo z mislijo našega sogovorni-
ka: »Sanacija je dolgotrajen pro-
ces. Prvi korak je dober, vendar
še premalo dober.«
Darja Lukman
Agis s svojimi sredstvi ko-i
majda financira dolgoročne;
naložbe. Pri bankah skorajdai
ni imel kreditov. Zaradi tegaj
je bil prisiljen najemati kredi-
te od organizacij združenega
dela; ti so praviloma dražji.
To je ekonomijo delovne or-
ganizacije bistveno zniževalo.
Sofinanciranje obratnih na-
ložb se je sedaj pri banki bi-
stveno izboljšalo. Likvidnost
Agisa pa najbolj otežuje po-
ložaj največjega kupca
Tam-a.
Kljub krizi v industriji tovornih vozil imajo v .Agisu trenutno
dovolj naročil; pri rokih pa cesto zamujajo. Predvsem v izpolnje-
vanje rokov in kontrolo kakovosti bodo v prihodnje morali vložiti
še več naporov. Rezerve pa imajo še pri optimiranju zalog in izter-
jatvah.
Stroj za montažo ključavnic, ki je najsodobnejši v državi, je začel delati
pred nekaj tedni...
Martin Berden. (Posnetka:
-OM.)
TEDNIK ~ - avgust igss
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
V REKORDNIH SEDMIH MESECIH JE IZŠLA KNJIGA O UUBITEUSKIH UKOVNIKIK
Monografija brez primere v Sloveniji
Za letošnji občinski praznik smo dobili pomembno knjižno delo,
Ici nam predstavlja ljubiteljsko kulturo oziroma njen specialnejši del
_ likovno ustvarjanje. Brez dvoma gre za monografijo, ki je v sloven-
skem in tudi širšem jugoslovanskem prostoru ne poznamo, za delo, ki
je nastalo v razmeroma kratkem času in kljub dejstvu, da za tovrstne
projekte skorajda ni denarja.
Avtorica monografije dr. Štefka Cobljeva je s tem še enkrat do-
kazala, da ni le izvrstna strokovnjakinja in mentorica, ampak tudi do-
bra organizatorica, ki zna obrniti vsak dinar in k sodelovanju prite-
gniti širok krog delovnih organizacij in posameznikov. Poleg tega pa
je knjigo oziroma monografijo tudi tehnično uredila in oblikovala.
»Ptuj je v likovnem pogledu nekakšna oaza, kjer se 49 nadarje-
nih ljudi raznih profilov ukvarja z ljubiteljskim ustvarjanjem. Večina
iz želje po ustvarjalnosti in zadovoljevanju notranjih potreb slika, le
štirje se uveljavljajo tudi kot kiparji..,« med drugim piše v knjigi dr.
Štefka Cobljeva in v nadaljevanju predstavlja 32 likovnih samorastni-
kov, vsakega z eno barvno in štirimi črno-belimi reprodukcijami.
Slovesne promocije, ki je bila v petek, 5. avgusta, v Narodnem
domu v Ptuju, so se udeležili tudi naši vidni kulturni in politični de-
lavci, med njimi tudi pisatelj Ivan Potrč in njegova soproga Branka
Jurca ter delegacija SKPD Sava iz Frankfurta. Najzaslužnejšim sode-
lavcem pri nastajanju monografije in zbiranju sredstev zanjo je dr.
Štefka Cobljeva podelila knjigo in pet likovnih del domačih avtorjev.
Knjiga je že v prodaji in je bila natisnjena v 2000 izvodih.
MŠ
Dr. Štefka Cobljeva predstavlja monografijo. (Foto: I. Ciani.)
Govori se. . .
... da so nekateri v Ptuju skrajno prestrašeni. Vzrok je ljubljan-
ska televizija. Poglejte: imeli smo Petovio, pojavila se je na TV in pro-
padla; imamo Agis, pojavlja se na TV in tone; imamo Opekarno, po-
javlja se na TV . . . Bognedaj, da je tudi tam kaj narobe!?
... da so nekateri prišli v zvezi s cesto klopotcev do zanimive za-
misli: potem ko bodo urejena prenočišča in vse pivske postojanke, bi
cesto končali na Ptujski Gori in tam prodajali odpustke. Samo če bi
kaj zalegli v domači hiši.. .
... da s ptujskimi miličniki ne kaže zobati češenj. Sploh pa ne z
mladimi in še najmanj s tistima dvema, ki sta v sredo, 3. avgusta, od
železniške postaje do Ziherlove ploščadi zasledovala dva mladoletni-
ka na motornem kolesu. Štirinajst- in šestnajstletni fant se morata se-
daj zelo jeziti na izkopani jarek pri zdravstvenem domu, saj sta ju tam
miličnika ujela in padali so udarci, ki puščajo modrice. Najbolj po
obrazu štirinajstletnika, pa po njegovih rebrih in za konec še silovita
brca v zadnjico. Miličnik se je, tako se govori, tako razvnel, da si je v
napadu besnila poškodoval tudi svoj prst in sedaj uživa zasluženo
bolniško. Okna bloka na Ziherlovi 5 in bližnja okolica so bili polni
opazovalcev obračuna z mladoletnikoma in nekateri so se težko pre-
magali, da niso priskočili na pomoč. Pa ne miličnikoma, saj sta bila v
veliki premoči. In o tem se na dolgo in široko govori, zgodba postaja
vse daljša in bolj napeta. Govori se tudi, da taka dejanja niso v ponos
delavcem, ki opravljajo pomembno javno službo ...
^      OB OBČINSKEM PRAZNIKU__J||||
Nov sod na cesti
klopotcev
Podlehniška godba na pihala in sonce sta pozdravila vse, ki so se
v soboto dopoldne zbrali na Gorci pri otvoritvi obnovljenega gostišča
in viničarskega hrama. Storili smo nov korak v spreminjanju Haloz iz
simbola nerazvitosti v simbol turizma, lepote, privlačnosti.
Kar nekaj gostov se je v soboto zbralo na svečanosti in strinjali
so se, da bi bil greh, če bi takšno privlačno turistično točko prepustili
času, če je ne bi namenili turizmu. Čeprav notranjost še ni povsem
opremljena, pa je vendar slika, ki se nudi obiskovalcu, prijetna. Pre-
nočišča so sodobna, poleg zaprtih gostinskih prostorov je zelo privla-
čna tudi terasa, urejena sta ploščad in parkirišče, v bližini stoji veli-
kanski klopotec, kaka dva kilometra vstran pa so delavci tozda Slo-
venske gorice —Flaloze obnovili staro viničarsko kočo: sobica s kmeč-
ko pečjo, črna kuhinja in predprostor — stanovanje viničarske druži-
ne, v katerem je včasih živelo po osem in več ljudi, ter velikanska
preša. Viničarija stoji na eni najlepših razglednih točk v Halozah, saj
se od nje vidi Dravsko polje do Pohorja in Ptujsko polje do Sloven-
skih goric.
Obe turistični postojanki stojita ob asfaltirani cesti, ob t. i. cesti
klopotcev. Ta bo kmalu končana, saj samo še nekaj krajših odsekov
ni posodobljenih. Upajmo, da bodo prihodnje leto.
jš
Simbol ceste klopotcev — sod — nas vabi na Gorco.
Jani Gonc, direktor tozda Slovenske gorice—Haloze, predstavlja go-
stom viničarski hram, majhen, a slikovit etnografski muzej.
Terasa gostišča na Gorci bo gotovo najpriljubljenejši prostor za vse go-
ste.
GRADNJA NOVE PORODNIŠNICE V PTUJU JE NUJNOST
ČE BI MOŠKI RODILI.
Pred slabima dvema letoma,
23. novembra 1986, so se občani
na referendumu odločali o no-
vem samoprispevku. V odloku o
uvedbi samoprispevka za ob-
močje občine Ptuj, v Tedniku št.
49 z dne 18. decembra 1986, pi-
še: »Za območje občine F*tuj se
na podlagi odločitve delovnih
ljudi in občanov na referendu-
mu, dne 23. novembra 1986 uve-
de samoprispevek v denarju za
sofinanciranje izgradnje srednje-
ročnega programa investicij na
področju zdravstva, cest, šolstva
in kulture.« V 9. členu nadalje
piše: »S samoprispevkom zbrana
sredstva v predvideni višini
2.000.000.000 din (po cenah sep-
tembra 1986) bodo uporabljena
za:
— sofinanciranje, posodobi-
tve in širitve zdravstvenih in
zdraviliških zmogljivosti v višini
70 % . . .« Ostala sredstva naj bi
se porazdelila za druge naložbe.
Samoprispevek je uveden za
dobo petih let, od tega ga je 42
mesecev namenjenega bolnišni-
ci, zdravstvenim domovom in
povečevanju zmogljivosti fiziote-
rapije v Ptujskih toplicah. Nad-
zor nad sredstvi in njihovo raz-
poreditvijo ter izvajanjem opra-
vlja odbor za nadzor nad zbira-
njem sredstev samoprispevka in
razporeditvijo ter nad izvajanjem
del iz načrta referendumskega
programa v občini Ptuj, ki ga je
imenovala skupščina občine
Ptuj. Toliko iz Uradnega vestni-
ka občin Ormož in Ptuj.
Glavni argument samoprispev-
ka je bil, kot se večina še verjet-
no spomni, nov ginekološko-po-
rodni oddelek. Le-tega zaenkrat
še niso začeli graditi. Zgradili pa
so nov energetski blok, ki je bil
prav tako nujen. Prejšnji toplo-
vodni napravi je namreč vsak
dan znova kak del odpovedal in
ne\arnost, da odpove celotni
energetski blok, je bila prevelika.
Zdravstveni center je obnovil fa- |
sado Cučkovega zdravstvenega j
doma. Sedaj naj bi bila na vrsti |
gradnja ginekološko-porodnega
oddelka in novega zdravstvenega
doma. Argumenti za novo po-
""odnišnico so: dotrajana opre-
Tia, le dva aparata sta namreč
mlajša od deset let, toliko stara
Oprema pa že velja za zastarelo.^
Na srečo je dobro ohranjena.
Naslednji argument je prostor-
ska stiska. Imajo nekaj manjših
sob za porodnice, tisto z deveti-
mi posteljami napolnijo nazad-
nje. Kljub temu je v glavnem
polna, saj v ptujsko porodnišni-
co prihajajo rodit žene tja do Za-
boka, Ormoža in Radencev. Po-
rodna soba leži na sredini oddel-
ka, nima higienskega filtra, kjer
bi se porodnice preoblekle, ni
prostora, kjer bi dobivale obiske.
Oddelek z 38 posteljami, pogo-
sto do zadnje zasedenimi, ima en
sam samcat tuš in eno samo sam-
cato kopalno kad. Pa si predsta-
vljajte, kdaj bi se morali začeti
umivati, če bi vas doma 38 čaka-
lo na svojih pet minut v kopalni-
ci. Higiena je v času poroda po-
membna kot mavec polomljene-
mu, ampak kako vzdrževati hi-
gieno v takih razmerah? Porod-
nice po vsem sodobnem svetu
imajo otroka v svoji sobi. Tako
se eden na drugega lažje navadi-
ta, lažje vzpostavita stik. V ptuj-
ski porodnišnici mati vidi otroka
le v času dojenja, druge možno-
sti pač ni. Delavci ginekološko-
porodnega oddelka so prizade-
vni, oddelek je brezhibno čist,
vse je pospravljeno. Vendar vse
skupaj deluje zelo pusto, kot ka-
ka tovarna in ne prostor, kjer se
rojeva novo življenje. Predstoj-
nik ginekološko-porodnega od-
delka dr. Franc Strojnik je pri-
pomnil: »Ker nas je Slovencev
vedno manj, mislim, da moramo
paziti, da se otroci rojevajo zdra-
vi.«
Vodja trakta Nada Kos je tako
opisala stanje na ginekološko-
porodnem oddelku: »Zjutraj pa-
cientke vstajajo okrog sedme ure
in potem čakajo v vrsti pred ko-
palnico do sedem petinštirideset.
Takrat morajo na jutranjo doje-
nje, pogosto tudi neumite . . .
Gradnja porodnišnice je zelo
nujna posebno za Ptuj in njeno
okolico, saj prihajajo rodit žen-
ske od blizu in daleč. Mislim, da
se pacientke pri nas zelo slabo
počutijo. Obiski so samo v čakal-
nici, mame imajo otroka pri sebi
samo petnajst minut, ko rodijo,
in mislim, da je nujno preiti na
sistem, kjer imajo matere otroka
v sobi, poleg sebe.«
Novorojenčki v ptujski porod-
nišnici so daleč od svojih mam,
prve dni preživijo zaviti kot
štručke s svojimi vrstniki v otro-
ški sobi. Mame se kratkočasijo z
igranjem kart, saj za kaj več ni
prostora, njihove malčke pa pre-
vijajo spretne medicinske sestre.
Umrljivost otrok v ptujski po-
rodnišnici je zelo majhna, lani se
je rodil le en mrtev novorojen-
ček. Takšni rezultati so posledica
velikih prizadevanj osebja. Pred
39 leti se je v sedanjih prostorih
rodil prvi novorojenček, prostori
pa že takrat niso bili zgrajeni
funkcionalno. Letno se rodi 1200
do 1300 otrok, kar ni majhno šte-
vilo. Zaradi dotrajanosti grozi
bolnišnici ukinitev ginekološko-
porodnega oddelka, s to ukinitvi-
jo pa izgubi status bolnišnice. Za
tak naziv so namreč potrebni
štirje oddelki. Pa tudi ženske iz
Slovenskih goric in Haloz bi si
že enkrat zaslužile času primerno
porodnišnico, je omenil dr.
Franc Strojnik.
Stališča izvršnega sveta skup-
ščine občine Ptuj so bila jasno
podana na zboru združenega de-
la in zboru krajevnih skupnosti.
Sklenili so, da je Zdravstveni
center Ptuj-Ormož dolžan reali-
zirati program gradnje zdravstve-
nih zmogljivosti na podlagi III.
občinskega samoprispevka v ob-
segu in višini razpoložljivih sred-
stev. Ugotovili so tudi, da bi s
strpnim dialogom in popustlji-
vostjo lahko z obstoječimi sred-
stvi zgradili oba projekta v isti
stavbi. Gradnja se lahko prične,
ko je zbrana polovica potrebnih
sredstev, je povedala članica IS
SO Ptuj in predsednica komiteja
za družbene dejavnosti Silva
Gorjupova. Dr. Strojnik je opo-
zoril na nevarnost izgube statusa
bolnišnice, saj je za tak naziv po-
trebno določeno število oddel-
kov, a jih brez porodnega in gi-
nekološkega oddelka v Ptuju ne
bo. Gradnja novega oddelka je
torej nujna, skoraj agresivni de-
lavci ambulant, ki pogosto pre-
glasujejo predstavnike iz gineko- j
loško-porodnega oddelka, bodo j
s kolegi morali sesti za isto mizo
in se pogovoriti o skupni gradnji
obeh projektov. V okviru možno-
sti pač.
M. Samec
Fotografije: M. Ozmec
Nada Kos in dr. Franc Strojnik
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
11. avgust 1988 - XEDNIK
PRIZNANJA, TEKMOVANJA IN DOMAČA OBRT
PODGORCI
Slavnostna seja skupščine v
počastitev 11. praznika krajevne
skupnosti Podgorci v nedeljo, 31.
julija, je bila priložnost, ki jo je
predsednik sveta Jože Ozmec do-
dobra izrabil za razlago gospo-
darskih in spremljajočih težav v
minulem enoletnem obdobju;
hkrati je orisal tudi delo in hote-
nja vseh treh gasilskih društev v
krajevni skupnosti, duhovno ži-
votarjenje obeh kulturnoprosve-
tnih organizacij in cvetoče uspe-
he Turističnega društva^ ki je,
kot se je izrazil, s pokušnjo vin
domačih vinogradnikov in raz-
stavo kuharskih dobrot poneslo
ime Podgorcev v slovenski pro-
stor.
Na slavnostni seji so ob tej
priložnosti najzaslužnejšim kra-
janom podelili tudi razna prizna-
nja. Bronasti znak OF so prejeli:
Stanko Kukovec iz Podgorcev,
Franc Hergula iz Cvetkovec in
Gasilsko društvo Cvetkovci. Pri-
znanja krajevne skupnosti pa so
za razne zasluge prejeli: Vlado
Prigl iz Ritmerka, Stanko Škrlec
iz Podgorcev, Anton Hanželič iz
Cvetkovec, Franc Žuran st. z
Bresnice in pisec tega članka (iz
Ptuja). Posebno priznanje je ob
veliki obletnici Rdečega križa
prejelo tudi petnajst krajanov za
deset, petnajst in dvajset krat da-
rovano kri. Sledil je kulturni spo-
red, ki so ga izredno prisrčno iz-
vedli učenci domače šole.
Kot je v Podgorcih že v nava-
di, so tudi to pot v počastitev
svojega krajevnega praznika pri-
pravili bogat kulturni spored in
več športnih tekmovanj. Že 24.
junija so se v streljanju z maloka-
librsko puško pomerile strelske
družine občine Ormož. S 748
krogi je v članski konkurenci os-
vojila prvo mesto ekipa Tovarne
sladkorja, v ženski pa s 360 Strel-
ska družina Kovinar. S 583 krogi
so prvo mesto osvojili tudi mla-
dinci Strelske družine Tovarne
sladkorja, ki je tako s 1673 zbra-
nimi krogi prejela prehodni po-
kal. Med posamezniki so bili naj-
boljši: Imre Bučanski (član, 216
krogov), Monika Bučanski (čla-
nica, 142 krogov) in mladinec
Boštjan Špacapan (224 krogov).
V nedeljo, 31. julija, pa so se v
streljanju z vojaško puško M 48
pomerili člani šestih krajevnih
organizacij ZRVS občine Ormož.
Prvo mesto je s 172 krogi osvoji-
la Krajevna organizacija Ormož,
s 148 in s 145 osvojenimi krogi
pa JI sledita Miklavž in Podgorci.
Med posamezniki so se v tej di-
sciplini najbolje odrezali trije
člani Krajevne organizacije
ZRVS Tomaž pri Ormožu, in si-
cer: od petdeset možnih se je s
sedeminštiridesetimi krogi uvr-
stil na prvo mesto Ivan Ivanuša,
sledita pa mu Vlado Kovačič (39
krogov) in Štefan Hozjan (38
krogov).
V kolesarskem trimu, ki je sle-
dil strelskemu tekmovanju, je so-
delovalo kar 62 kolesarjev obeh
spolov in domala vseh starosti.
Enaintrideset kilometrov dolgo
progo Podgorci —Sodinci — Sav-
ci —Polenšak—Lasigovci —Pod-
gorci so brez večjega napora pre-
vozili vsi udeleženci.
Naj omenimo še žensko nogo-
metno tekmo med mladinkami iz
Borovec in Podgorcev, kajti, kot
so rekli organizatorji, nekaj šale
mora tudi biti! Po »zagrizeni
borbi« obeh ženskih »moštev«,
kjer ni manjkalo sopranskih
vzklikov, vzdihov, ohojev in
ahov, so Podgorčanke izenačile
na 2:2 s tem, da so lOO-kilogram-
skega sodnika enostavno odnesle
in vrgle v mrežo svojih naspro-
tnic. Na veliko veselje vseh gle-
dalce vse je nogometni »hec« ta-
ko končal z zmago obeh dekli-
ških »moštev«. Čestitamo!
Bogat spored 11. krajevnega
praznika v Podgorcih pa so v po-
poldanskih urah, pred številnim
občinstvom, sklenili s prikazom
nekaterih starih domačih obrti.
Najprej so svojo umetnost in umetelnost prikazali »cimermani« ali
tesarji. Njihova spretnost je še danes na marsikateri novogradnji — za-
sebni ali družbeni — dobrodošla!
Kolarjev, brez katerih kmet nekoč ni mogel, danes ni vec. Izrinila sta
jih traktor in traktorske prikolice z gumijastimi kolesi. Kočijo pa je ta-
ko in tako že zdavnaj zamenjal hitrejši avto.
V Podgorcih se krajani že vrsto let prizadevajo za boljšo, novejšo im s
tem sodobnejšo trgovino. Po mnogih pogovorih, razgovorih in sestankih
so zanjo — že prav tako pred leti — določili prostor v vasi in zemljišče.
Le tistega ni, ki bi se lotil novogradnje. Zato so se krajani »odločili«, da
jo kratkomalo »zbutajo«. Kako bo to delo potekalo, so prikazali v nede-
ljo, 31. julija. Pa veliko uspeha!
ludi sodarstvo sodi v odmirajoco obrt. Ostareli sodarji, kolikor jih
sploh še je, delajo popolnoma sami. Učencev, vajencev, ki bi jim zapusti-
li svoje znanje in spretnost, nimajo, ker je usmerjeno izobraževanje mla-
de usmerilo drugam ...! Besedilo in foto: I. C.
DEDEK — VARUŠKA
»Za delo je prevroče, zato malo razvajam vnučka,« je povedal
Stupanov dedek in se ponosno ozrl na malega Tadejčka. Le naj kdo
reče, da dedki niso dobre varuške! Pa še kako radi razvajajo svoje
vnuke, saj vedo, da pasjo vročino otročički težko prenašajo.
»Sicer pa,« doda dedek na naši fotografiji, »tudi varovanje vnu-
čka je delo; odgovorno, a prijetno.«
Fotografija in tekst: Sonja Votolen
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
Po naših gradiliščih zadružnih domov
SLOVENJEVAŠČANI MISLIJO ZELO PO-
ČASI
Slovenja vas ni tako prijazna kot Grajena.
O Slovenji vasi smo hoteli pisati že zadnjič,
30. julija, ko smo bili prvič na tem gradbišču.
Pa nismo imeli kaj. Kdo naj bi resno vzel
kupček gramoza, ki se je izgubljal takrat v
širni ploskvi zelenja desno ob glavni cesti
Ptuj —Maribor?! Zato smo takrat raje molča-
li. Glasovi o napredovanju del, ki so se širili
o Slovenji vasi po Ptuju, pa so nas prisilili,
obiskati jo. Ugotovili smo, da Slovenjevašča-
ni bolj počasi mislijo in da je šele »podaljša-
ni teden zadružnih domov« od 26. julija do
1. avg. prodrl končno vendarle tudi do njih.
Uspeh dosedanjega dela se da na kratko
označiti s sledečim: do globine 6 m izkopan
studenec, izkop cca polovice temeljev, izkop
kleti in do 55 m^ gramoza, ki so ga pridobili
iz kleti. Za naše Haložane iz Podlehnika ali
celo Leskovca, kjer delovni polet iz »Tedna
zadružnih domov« ne popušča, bi bilo to ma-
lo. Haložani so namreč reveži, zaradi stolet-
nega izkoriščanja, na relativni nizki stopnji
znanja, pa dobro vedo, da pomeni zadružni
dom dvig k znanju, k napredku. Zato hite! V
Slovenji vasi pa znamo ceniti tudi ta uspeh.
ker predstavlja dober začetek v kraju, kjer
delajo kulaki podobno kot v Staršah propa-
gando proti domu z geslom: Mi imamo vsak
svoj dom, več pa ne rabimo! Tako kulaki!
Majhni in srednji kmetje pa ne mislijo tako
in baš zato so se odzvali pozivu KU in prišli
na delo. Dnevno jih je bilo na gradilišču do
30 in sedaj so se že lahko prepričali, da ni ta-
ko težko dati majhen doprinos skupnosti. Ko
smo jim omenili, da imajo Stoperce temelje
že zabetonirane, čeprav vozijo gramoz 24 km
daleč, medtem, ko ga imajo oni na licu me-
sta, so priznali, da so res malomarni in da bi
z lahkoto spravili svoj dom pod streho do je-
seni.
Imajo pa Slovenjevaščani veliko napako.
Ta napaka je predsednik krajevnega odbora
tov. Svenšek Ernest. Mož je simpatičen in tu-
di agilnosti mu ne manjka. Vendar bo vsakdo
priznal, da ni lahko imeti devet do deset
funkcij. Tov. Svenšek ni namreč samo pred-
sednik KLO; on je poleg tega: predsednik
OF, predsednik KZ, član upravnega odbora
OZKZ Ptuj, delegat skupščine, predsednik
odkupne komisije, predsednik davčne komi-
sije, predsednik krajevne uprave za gradnjo
zadružnega doma in sami ne vemo, predsed-
nik česa vsega še. Po izjavi aktivista tov.
Krajnc Martina, ni bil vsega skupaj še niti 10
minut na gradilišču. Tega mu niti nemoremo
šteti v zlo. Saj nima časa! Ce dodamo, da tu-
di tehnika, ki je za Slovenjo vas zadolžen,
tov. Cuješa, ni blizu, in da se član Okrajne
uprave tov. Toplak Janža, zlepa ne prikaže,
tedaj je jasno, da gradnja tega zadružnega
doma ne more napredovati tako, kakor bi si
to želel brez posebnega napora tajnik KLO
tov. Škofič Ivan.
Ugotavljamo: Slovenja vas je s »Tednom
zadružnih domov« storila korak naprej. Ven-
dar premajhnega. Nakazali smo, kje so napa-
ke. Te je treba odpraviti. Predvsem mora Slo-
venja vas preiti k temu, da sorazmerno razde-
li bremena, kajti tov. Svenšku bi morda smeli
reči, da pri funkcijah danes ne gre za čast,
temveč za delo.
Treba je, da pridejo Slovenjevaščani s tov.
Svenškom vred do tega spoznanja. Ko bodo
bremena razdeljena in bo vsakdo opravljal
svoj posel, je sigurno, da bo tudi zadružni
dom v Slovenji vasi napredoval in da bodo
doživeli Slovenjevaščani otvoritev doma na
jesen 1948.
(Naše delo št. 6, Ptuj, 9. septembra 1948).
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
9. nadaljevanje
Vse več zapletov
Na CK KP Slovenije z delom okrajnega komiteja KP Ptuj niso
bili zadovoljni. Reagiranja in ukrepanja ob resoluciji informbiroja ni-
so bila sovolj odločna in preudarna. Ce so že nekatere obtožili, da so
delali proti partiji, jih pa med članstvom niso dovolj razkrinkali. Ob-
veznih oddaj ptujski okraj ni v celoti izpolnjeval, po drugi strani pa
so se dogajale špekulacije z govedom, »črni zakoli«, za katere so čla-
ni komiteja vedeli, vendar niso odločno ukrepali.
Da bi vse to podrobneje raziskali, je organizacijsko-instruktorska
uprava pri CK KPS poslala komisijo, ki jo je vodil tov. Dujc. (Iz za-
pisnikov ni moč ugotoviti njegovega pravega imena in priimka: op.
avt.) Ta komisija je v prvih dneh avgusta raziskala delo komiteja in
svoje prve ugotovitve že posredovala na seji 5. avgusta. Potem je ko-
misija delala naprej in obiskala precej osnovnih partijskih organizacij
(Na V. kongresu KPJ je bil sprejet statut KPJ, ki je dotedanjim celi-
cam KP določil nov naziv: osnovne organizacije KP: op. avt.) Z de-
lom te komisije in z rezultati njenega dela se bomo še srečevali ves
mesec avgust.
Na seji komiteja 5. avgusta je najprej sekretar Andrej Petelin
ocenil politično situacijo v okraju spričo dejstva, »da so izključeni iz
Partije nekateri člani, od katerih jih je šest v zaporih oziroma v prei-
skavi«. Potem je prevzel besedo tov. Dujc in je zviška ocenil, »da je
bila storjena napaka že tedaj, ker so bili navedeni tovariši premalo
preverjeni, ko so bili sprejeti v Partijo«. V nadaljevanju je izrekel več
očitkov okrajnemu komiteju, ki ni bil bolj ofenziven in odločen ob
objavi resolucije.
Po samokritični razpravi so se dogovorili, da bo v nedeljo, 8. av-
gusta, v Ptuju konferenca vseh članov KP v okraju. Na njej je treba
»do golega razkrinkati izključene tovariše kot frakcionaše, antipartij-
ske in protiljudske elemente«. Prav tako naj bi jih razkrinkali na ma-
sovnem sestanku v Ptuju, kjer bi govoril dr. Jože Potrč, zato se je tre-
ba za datum dogovoriti z njim. Pred tem pa je treba »izvesti drobno
razkrinkavanje po celicah in po sindikalnih grupah«.
Naj k temu pojasnim, da na konferenci 8/8-1948 »razkrinkava-
nje« ni potekalo povsem po scenariju, ker so nekateri člani odpove-
dali, med njimi tudi Janko Vogrinec, saj iz človečnosti in osebne po-
štenosti niso hoteli pljuvati po delu svojih dovčerajšnjih sodelavcev.
Zaradi tega so si pozneje prislužili kritiko in partijske opomine. Tudi
masovnega sestanka v Ptuju ni bilo, ker je dr. Jože Potrč svetoval, da
to ne bi bilo politično pametno.
Na tej seji komiteja so se dogovorili še o sestavi programa študija
gradiva V. kongresa KPJ v osnovnih organizacijah in o izvajanju sta-
tuta KPJ. Okrepiti je treba tudi kadrovski oddelek na komiteju. Ka-
drovik Jože Živic mora intenzivneje delati na komiteju, na OLO, kjer
je personalni referent, pa naj bolj pritegne k delu pomočnika Jožeta
Bratino. »Okrepiti je treba kadrovski oddelek pri komiteju ter name-
stiti Franca Glavnika in Marijo Golob. Do 9. t. m. je treba izdelati
skico vseh partijskih organizacij,« je bilo med drugim zapisano v
sklepih. (OK KPS Ptuj, škatla št. 4, ZAP.)
Zapisi iz dnevnika
6. 8. 1948 (petek)
Bil službeno v Ptuju. Srečal tov. Fijačka, ki mi je naročil, da naj
se za nedeljo pripravim za razpravo. Dal tudi nekaj usmeritev. Ome-
nil, da hodi po terenu komisija C K KPS, zato naj pohvalno prikaže-
mo delo naše celice in njegovo osebno pomoč. Naj nikar ne kritizira-
mo dela komiteja, ker nimamo razloga. Ne vem, kaj ima za bregom.
Kdor vidi samo tisto, kar želi, je duhovno slep. Sem ustrezno razpolo-
žen in si že nocoj pripravljam razpravo.
8. 8. 1948 (nedelja)
Smola pa taka. Namesto na konferenci članov KP v Titovem do-
mu sem se_ znašel v bolnišnici. Jože, Franjo in jaz smo zjutraj s kolesi
krenili iz Žetal na okrajno konferenco. Večinoma smo se vozili vštric
in se pogovarjali. Ne vem, kako je do tega prišlo: v Kozmincih, po
klancu navzdol, me je zaneslo in grdo sem padel. Spravili so me na
dvorišče pri Kozelovih, kjer so mi nudili prvo pomoč z žganjem. Jože
in Franjo sta se odpeljala naprej in na pošti v Podlehniku telefonirala
po rešilca; ta je tudi kmalu prišel. V bolnšnici takoj na roentgen in na-
to na operacijsko mizo. Štel sem do 13, ko sem padel v omamo, pred
leti le do 6 ali 7; baje nikotin povečuje odpornost. Neprijetnega oku-
sa po etru, ko sem se prebujal, sem bil že vajen iz medvojnih let. Dr.
Praunseis, ki meje operiral, je pozneje rekel, da sem imel srečo. Oster
kamen — apneni drobljenec — se mi je zaril pod kito in pogačico na
levem kolenu, vendar ni bilo pretrgano nič bistvenega, zato bom lah-
ko kmalu spet hodil. Za razgovore z drugimi bolniki nisem bil razpo-
ložen.
9. 8. 1948 (ponedeljek)
V bolniški sobi nas je osem. Večinoma starejši kmečki ljudje. Pre-
cej zadržani in nezaupljivi. Le Mirko je bil živahen, doma nekje pri
Ormožu. Padel je z motorjem in počila mu je golenica. Prej ga nisem
poznal, tudi on je skojevec in je bil 3. avgusta na konferenci. Komen-
tirala sva vsebino razprave. Ponovil je misel sekretarja komiteja, ki je
rekel, da »veliko mladih talentov pri nas gara kmetom, treba jih je
dvigniti in poslati v tečaje«. Povedal je še, da so v sosednjem ljuto-
merskem okraju mobilizirali vse mlade služkinje, z njimi opravili eno-
tedenski strojepisni tečaj in jih razmestili v okrajnih pisarnah. Ob tem
sem povedal šalo, ki sem jo pred kratkim slišal: Na jugoslovansko-av-
strijski meji sta se srečala polž in koza. Polž: »Bežim iz Jugoslavije,
ker se bojim, da mi bodo nacionalizirali hišo.« Koza: »Jaz pa grem v
Jugoslavijo, ker sem slišala, da tam dobi vsaka koza službo v pisar-
ni.« — Vsem je ušel smeh, le čez čas se je iz kota oglasil starejši oča-
nec: »Pa se ne bojiš, da te bodo zaradi takih vicev zaprli?«
10. 8. 1948 (torek)
Zdravnik mi je povedal, da bom že jutri lahko zapustil bolnišni-
co. Sestro sem prosil, da mi je v šivalnici zakrpala hlače, ki so bile na
kolenu precej razcefrane. Obiskal me je Jože in opisal potek nedelj-
ske konference. Položaj v okraju je slab, vodilni ljudje so zbegani. Na
komiteju je že dobil napisane sklepe. Takoj se moramo sestati in na-
praviti konkretni program dela. Dogovorila sva se, da naj kar za Jutri
zvečer skliče sestanek, ker pridem domov. Zvečer je bilo v sobi že bolj
živahno in sproščeno. Mirko je sestro Nežko zaprosil, da mu popravi
vzglavnik. Ko je to mislila storiti, jo je z obema rokama prijel za prsi.
Prisolila mu je zaušnico in užaljeno odšla. Zaradi tega sve se z Mir-
kom skoraj sprla. Opravičeval se je s tem, da je sestra bivša nuna, zato
jo izziva. Nisem se z njim strinjal, tudi drugi bolniki so mi pritrjevali.
Sestra Nežka je bila sposobnain do vsakega vljudna, zato je bila med
zdravniki in bolniki priljubljena.
Politika je kurba
Dopoldne sem se v bolnišnici poslovil. Na nogo sem se lahko
opiral brez večjih bolečin, čeprav je v kolenu še nisem mogel upogiba-
ti. Mislil sem iti na okraj, ali morda gre kdo z vozilom v Žetale, ker
sem imel avtobus šele pozno popoldne. Spotoma sem zavil v gostilno
Zupanič (danes Grozd), da bi kaj pojedel. Šel sem v zadnjo sobo in
zagledal pri mizi Milana Turka, poverjenika za trgovino in preskrbo,
v družbi več moških; nekatere sem poznal iz okrajnega aktiva.
TEDNIK - 11. avgust 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
KRUH NAŠ (NE)VSAKDANJI
Zemlja. Zemlja je prav gotovo najbolj tesno po-
vezana s človekom in njegovo usodo. Zemlja po-
meni človeku vir bogastva. Je ljubljena in spošto-
vana, a neštetokrat tudi prekleta. Za zemljo in nje-
na bogastva so se vodile vojne zgodovinskega po-
mena, a lomili so se tudi koli na glavah mejašev.
Zemlja je, kakor je lepo povedal Miško Kranjec,
»os življenja«.
Od vseh darov, ki nam jih daje, pa je nedvomno
najpomembnejše ŽITO —KRUH. Žito (kruh) je
omogočilo vzpon civilizacij. Obilo žita je pomeni-
lo blagostanje, pomanjkanje pa propad. Se danes
je žito pomembno strateško orožje (ZDA — SZ,
Etiopija ...).
Zato tudi ni čudno, da se je skozi tisočletja na-
bralo nešteto pregovorov, ki so v zvezi z žitom in
kruhom. Poglejmo samo najbolj znane: starorim-
ski pregovor »Kruha in iger«, srednjeveški »Če
kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga« in pa
najbolj aktualen »Leba i rada (kruha in dela)«
pred skupščino SFRJ. O dragocenosti in lepoti ži-
ta (kruha) priča tudi cel kup različnih besednih
zvez v literarnih delih, ki se nanašajo na žito in
kruh. Npr.: zlato zrnje, pšenični lasje . . . Prav tako
je kruh zašel tudi v najintimnejše sfere človekove-
ga življenja. V veselejših, mešanih družbah so že
marsikdaj bile izrečene različne asociacije, če so se
ob narezku ponudile žemljice. Če si pogledamo
fotografije starih kipcev boginj plodnosti, nam je
takoj jasno, da to ni naključje. Kruh je prav tako
imel in še ima obredno funkcijo (hostija, različne
vrste kruha ob porodu, poroki, praznikih ...)
Na razstavi KRUH, ki je postavljena v Pokra-
jinskem muzeju v Ptuju, je pokazan celotni nekda-
nji postopek peke domačega kruha. Cel postopek
je verno prikazan od mletja zrnja v žrmljah do pe-
čenega kruha. Ne mislim se ustavljati ob tem po-
stopku, ker si ga vsakdo, ki bo zašel na razstavo,
lahko ogleda tudi na video-filmu.
Ker je v razstavi zajeto področje v Halozah,
konkretneje področje okrog Cirkulan, bi rad pove-
dal nekaj misli, ki se nanašajo na kruh v tem halo-
škem koncu. Kakšen kruh je jedel Haložan in ka-
ko pogosto? Včeraj — danes — jutri?
Pred vojno so v Halozah sadili za kruh večino-
ma koruzo. Pšenico so pa dobili, ko so hodili mo-„
ški na Dravsko in Ptujsko polje (včasih tudi do
Varaždina) mlatit. Na vsaki deseti »mecl« žita, ki
so ga zmlatili, so dobili enajstega za plačilo. Zgo-
dilo pa se je tudi, da so morali žito hodit »na Po-
le« prosit. Zato je bil bolj pogosto na mizi »opre-
šak« (nizek kruh iz nekvašenega testa) kot pa
kruh, ki je prikazan na razstavi.
Najlepše nam kaže standard haloškega človeka
pred vojno geslo, s katerim so v Halozah leta 1939
pozdravljali bana Dravske banovine Natlačna, ko
je prišel gledat haloško bedo. Pozdravljali so ga s
klici: »Gospod Natlačen, pozdravlja vas Haložan
lačen«.
Tudi nekaj let po vojni za Haložane ni bilo ro-
žnato. To nam najbolj plastično ilustrira izjava sta-
rejše ženske. Tako je dejala: »V petdesetih letih je
bilo. S hčerko sem šla mimo trgovine v gozd po
suhljad. Jokala je in si zaželela zemlje, ker so bili
ravno takrat pripeljali sveže. Nisem ji je mogla ku-
piti. Potolažila sem jo s tem, da bo v gozdu dobila
maline (borovnice).« Takšnih in podobnih izpove-
dije cel kup.
Še danes je krušna peč skorajda pri vsaki hiši.
Vendar pa vse niso uporabne, saj so jih v »zlatih
časih« zapustile, ker seje dal poceni in hitro dobi-
ti kruh iz trgovine (celotna peka je namreč zamud-
no nekajurno delo). Dan,es so le še redke hiše, kjer
bi redno pekli domač kruh. Vzrok je preprost: ma-
lo in še to ostarelih ljudi pri hišah, zapuščene peči,
pomanjkanje časa (zaradi kupa drugih del).
Zato se domač kruh speče le izjemoma. Ko pri-
dejo sorodniki iz mesta ali pa za kakšnega bližnje-
ga »vikendaša«, ki uživa nedeljsko popoldne v ha-
loški idili, ob domačem kruhu, čevapčičih in pivu.
Drugače pa se za vsakdanjo uporabo kupuje kruh
v trgovini (po možnosti najcenejši — »socialni«).
Prihodnost. . .? Glede na to, da so v nekaterih,
materialno najšibkejših družinah začeli delati tako
kakor pred vojno (še topla jajca poberejo izpod
kokoši in prodajo, da lahko kupijo kruh in sol),
lahko pričakujemo (če smo črnogledi), da se bo
prihodnost spreminjala v preteklost.
P. S. Ko sem pisal ta tekst, sem izvedel, da se je
kruh spet podražil. Očistite žrmlje, popravite peč
in pripravite zrnje.
_____________________„,..._____.,..:.:......^-.^.:....„Eredi
(Foto: Samo Strelec)
»Poletne« bolezni na dopustu
Vsak letni čas ima glede na kli-
matske značilnosti »svoje« bole-
zni. Poletje je z visokimi tempe-
raturami, žgočim soncem in ne-
nadnimi nevihtami obdobje laž-
jih zastrupitev, glavobolov, sla-
bosti, ki jih spremlja bruhanje —
pač običajnih poletnih infekcij.
Zaradi vročine imajo precej te-
žav starejši ljudje, srčni bolniki
in majhni otroci.
Čas dopustov se pozna tudi
pri obisku ambulant ptujskega
zdravstvenega doma. Vodja
TOZD osnovno zdravstveno var-
stvo dr. Henrik Žlebnik ugota-
vlja, da je bolnikov sicer res
manj, ker pa je veliko sodelavcev
na dopustu, je obremenitev stal-
na, v nekaterih obdobjih celo
večja.
Iz Novega mesta in tudi od dru-
god prihajajo vesti o množičnih
zastrupitvah s hrano. Kakšno je
stanje pri nas?
Dr. Žlebnik: Slabe higienske
razmere, ki se z vročino še po-
slabšajo, povzročajo zastrupitve
s hrano. V preteklih letih smo
imeli nekaj takih primerov, tudi
množičnih, za zdaj pa moram re-
či, da je stanje normalno. Nekaj
lažjih zastrupitev je, mogoče jih
je zdraviti kar z dieto.
Epidemija virusnega meningiti-
sa se je iz Bosne in Hercegovine
razširila čez Hrvaško v Slovenijo.
Dr. Žlebnik: Meningitis in
druge virusne infekcije se poja-
vljajo v nekaterih obdobjih, ko
število obolelih močno naraste.
Nekaj primerov imamo stalno.
Težko jih je odkriti, če se ne po-
javljajo vsi znaki, značilni za to
bolezen. Povišana temperatura,
na primer, je lahko pri majhnem
otroku posledica tudi česa dru-
gega. Podatke o tem zbira zdrav-
stveno varstvo v Mariboru, a ni
poslalo nobenega obvestila o ne-
varnosti epidemije. Nekaj prime-
rov imamo, kaka epidemija pa to
prav gotovo ni. Pri blagih obli-
kah niti ni potrebna hospitaliza-
cija.
Širijo se govorice o okužbah v
toplicah; tam so jih odločno zani-
kali. Je kateri od kopalcev iskal
pomoč pri zdravniku?
Dr. Žlebnik: Opazili smo, da
prihaja do vnetij kože, sečil in
podobnega. Po podatkih, ki jih
imam od sanitarne inšpekcije, pa
ne gre za onesnaženost, voda je
bakteriološko primerna. Problem
je hiperkloriranje in ta klor draži
kožo in sluznico. V malih baze-
nih se ob popoldnevih, ob nede-
ljah, ko je velika gneča, pojavlja
drug problem. Ljudje premalo
skrbijo za osebno higieno, voda
je onesnažena od urina. Zato se
je potrebno pred vsakim kopa-
njem in po njem temeljito stuši-
rati. Neposrednih infekcij pa ni.
Kako je s povišanimi tempera-
turami in slabostmi?
Dr. Žlebnik: Posebej bi želel
opozoriti starše majhnih otrok.
Vsaka kombinacija driske in vi-
soke temperature je povezana z
izsušitvijo. Zato je treba nado-
mestiti izgubljeno tekočino. Pri
dojenčkih je ta nevarnost še bolj
izrazita, ker jim starši v glavnem
dajejo le mleko. Vendar je mleko
predvsem hrana, ne pijača.
Vročino Ptujčani očitno še kar
dobro prenašamo, hujših zastrupi-
tev (še) ni bilo, tudi epidemije se
nas ogibajo. S takšnim stanjem so
zdravstveni delavci najbolj zado-
voljni! Mj^2
V VRTU
V SADNEM VRTU bo skoraj čas za cepljenje
sadnega drevja na način okulacije ali očeslanja.
Cepljenje na tako imenovano speče oko je izved-
ljivo, ko enoletni les preide v muževno stanje, to je
v fazo, ko je med lubjem in lesnim tkivom obilica
rastlinskih sokov, zaradi katerih lubje lažje odsto-
pa in se, če smo za lub vložili oziroma vcepili oko,
prično vanj pretakati sokovi. Dokler rastlina, ki jo
želimo cepiti — očeslati, ni prešla v muževno sta-
nje, je okulacija neizvedljiva in brezuspešna.
Oiculacija je najbolj razširjen način cepljenja.
Uporabljamo jo skoraj pri vseh sadnih vrstah in
tudi pri nekaterih drugih rastlinah, predvsem
okrasnih. Med vsemi načini cepljenja dosežemo z
okulacijo največjo oprijemljivost. Tako cepimo
najhitreje, najmanj poškodujemo podlago, potre-
bujemo samo eno oko iz mladike in ne potrebuje-
mo cepilne smole. Očeslanje je v primerjavi z dru-
gimi načini cepljenja enostavno izvedljivo. Opra-
vimo ga tako, da na gladkem in čistem mestu pod-
lage zarežemo v lub do lesa povprek približno
1 do 2 cm široko in iz sredine te zareze po dolžini
navzdol približno 3 cm. Nato s topim zgornjim
delom noža privihamo kota zarezanega luba na
obe strani. Iz cepiča odrežemo ploskoma (po dol-
žini) od zgoraj navzdol oko (1,5 cm pod in nad
očesom) tako, da zarežemo čimmanj v les. Vendar
pa ne smemo zarezati tako plitvo, da bi poškodo-
vali vršiček očesa. Tako v obliki ščitka odrezano
oko primemo za ostanek peclja lista in ga porine-
mo za zavihan lub na podlagi. Ščitek porinemo v
zarezo tako globoko, da je cel pod lubom, in nato
precej tesno zavijemo z rafijo ali podobnim vezi-
vom.
Pri odbiri cepiča je pomembno upoštevati še to,
da je mladika dobro razvita in dozorela iz zdrave-'
ga in s selekcijo odbranega drevesa. Enoletni po-
ganjek je najprimernejši v debelosti svinčnika; dve
do tri očesa pri osnovi in vrhnja očesa pri rastnem
vršičku niso uporabna. Neposredno ob rezi cepi-
čev odrežemo liste tako, da pustimo do 2 cm dolg
pecelj lista ob očesu, da preprečimo prehitro izhla-
pevanje vlage. Okulacijo opravljamo v vlažnem in
oblačnem vremenu, da se kambijalno celičje ne bi
izsušilo. Izvajamo ga z ostrim rezilom in na poprej
s krpo dobro obrisano podlago, pa cepilni uspeh
ne bo izostal.
Po 10 do 14 dneh lahko ugotovimo uspeh ce-
pljenja tako, da se rahlo dotaknemo ostanka pec-
lja. Če odpade ali je odpadel že prej, je bilo ceplje-
nje uspešno. V nasprotnem primeru lahko okulaci-
jo ponovimo, če je podlaga še v soku.
V ZELENJAVNEM VRTU je še čas, da na iz-
praznjene grede posejemo črno redkev, saj je to
tudi strniščni posevek, ki dobro uspeva, ko se dne-
vi krčijo, doraste v 6 do 8 tednih, za ozimnico pa
ga lahko pospravimo tako rekoč še izpod snega,
saj prenese tudi nekoliko nižje temperature. Črno
redkev glede na njeno hranilno vrednost vse pre-
malo pridelujemo in vse premalo se pojavlja na
naših jedilnikih kot solata ali tudi kot začimba. V
stari grški zgodovini zasledimo, da so redkvi pripi-
sovali zlato, pesi srebrno in repi bronasto plemeni-
tost; za egiptovske piramide pa trdijo, da so zgra-
jene s česnom, čebulo in redkvijo, kajti to naj bi
bila glavna hrana sužnjev, ki so jih gradili. Če je
tako, pa si še mi pridelajmo za zimo nekaj korenov
črne redkve.
V semenarni bomo dobili seme sorte »črna zim-
ska redkev«, ki jo odlikujejo sortne značilnosti, da
je pozna, ne postane puhla, je prijetnega ostrega
okusa, primerna za skladiščenje, saj se dolgo ohra-
ni sveža, pa naj bo to v zasipnicah ali pa v navadni
kletni shrambi z malo večjo relativno vlago.
Najprimernejša setvena razdalja med vrstami je
30 cm, v vrsti 15 cm in globina setve 1 do 2 cm.
Dobro uspeva v humoznih in srednje težkih tleh.
Ne smemo je posejati v sveže pognojeno zemljo,
ampak na gredo, s katere smo že pospravili kak
pridelek. V sveže gnojeni zemlji bi bila redkev pu-
hla, sočasno pa taka zemlja privablja redkvino
muho, ki naredi korene neužitne. Sicer pa je red-
kev zahtevna za vlago: v vsej dobi rasti je mora
imeti dovolj.
Ko redkev klije, jo napadajo bolhači, zato ne
spregledajmo kalitve in posevek poškropimo z
0,15 do 0,25-odstotnim radotionom E — 50. Pose-
vek ni zahteven za obdelavo, pospravimo ga po-
zno v jeseni. Manjše količine se nam bodo dobro
ohranile v zabojih s peskom.
Miran Glušič, ing. agr.
BORUT
KOS
Iran — živlienie v znciku islcmici
7. nadaljevanje
Hitel si je v farščini zapisovati
imena, medtem ko se je drugi za-
čel glasno smejati. Po farsko mu
je nekaj razložil, nakar je drugi
zardel in zavpil: »Zakaj se delaš
norca iz nas?!«
»Če bosta vidva mene spraše-
vala neumnosti, vama bom odgo-
varjal na enak način. Najboljše
je, da se resno pogovorimo, po-
tem pa naredite z menoj, kar ho-
čete,« sem mu odvrnil, kajti ni-
sem hotel biti več igračka v nji-j
hovih rokah.
Spogledala sta se in tisti, ki je j
razumel šalo, se je znova začel I
smejati, čeprav se je trudil ostati ]
resen.
»Dobro, pustimo to,« je odvr-
nil drugi, ici se mi je zdel nekoli-
ko zmeden. Nato me je začel
spraševati tisti, ki je razumel ša-
lo. Postavljal mi je vse vrste ne-
mogočih vprašanj, ki so bila po-
polnoma nepovezana: Kaj mi-
slim o punku, revoluciji v Iranu,
njihovi neuvrščenosti, kaj mi lju-
dje na ulicah govorijo itd.
Na vsa vprašanja sem odgo-
varjal na tak način, da je njima
ugajalo, le ob tem, da je Iran edi-
na »prava neuvrščena« država
smo se skoraj sporekli. Vrgel sem
jima v obraz afero Irangate, do-
bavo orožja iz socialističnih in
I kapitalističnih držav (tudi o na-
ših pošiljkah) in lažno podpira-
nje boja za osvoboditev Palesti-
ne. Tako se je zasliševanje obrni-
lq v moje obtožbe, a sta jih poiz-
.kušala negirati.
Po kakšnih treh urah sem ju
znova vprašal, ali mi še vedno ne
verjameta, da sem iz Jugoslavije.
Tisti, ki je sprva vodil zasliševa-
nje, se ni dal prepričati, medtem
ko je drugi spomignil z rameni.
> Dobro, vsaj enega sem prepri-
čal,< mi je rojilo v možganih. Ni-
sem hotel, da bi znova odšla brez
konkretnega odgovora, zato sem
obrnjen k »nezaupljivemu« poiz-
kušal na vse načine opisati jugo-
slovansko ozemeljsko in politi-
čno strukturo in govoril vse mo-
goče reči, ki se tičejo Jugoslavije,
da bi končno dojela, da je to mo-
ja domovina.
Poslušala sta me kakšne pol
ure, nato pa je tisti, ki je prej
skomignil z rameni, dal znak
drugemu, naj gresta.
»Mi verjameta ali ne?« sem že
ves obupan na pol zavpil.
»Jaz ti ne verjamem, vendar
boš kmalu prost,« je hladno in
vidno razočaran odgovoril tisti,
ki sem ga z Johnom Waynom po-
tegnil za nos.
»Kdaj bo to?« sem vprašal,
kajti hotel sem dobiti kakšen
konkreten odgovor.
»Mogoče jutri ali čez nekaj
dni, to bomo še videli,« mi je od-
govoril.
Vendar ko sta odhajala skozi
vrata in sem si jaz natikal masko
na oči, mi je drugi zašepetal: »Še
danes boš prost.«
Bil sem ves prepoten, ko sem
si zopet snel masko, kajti v teh
štirih urah sta me psihično po-
polnoma izčrpala. Nisem vedel,
ali naj verjamem, da bom še isti
dan svoboden, ali se bom moral
znova vrniti v celico.
Čez kakšni dve uri je pome
prišel čuvaj, mi prinesel potni
list, beležke in denar. Najbolj
sem se bal, da so mi ukradli kaj
denarja, vendar se je vse ujema-
lo.
Znova mi je nataknil masko
na oči, me peljal pred celico, kjer
sem si nataknil čevlje, in nato me
je odvedel ven. Ko sem snel ma-
sko, sem bil že izven zapora, na
istem mestu kot prvi dan, in s
kretnjami mi je pokazal, da lah-
ko grem. S seboj pa mi ni prine-
sel nahrbtnika, in ker ni znal an-
gleško, mu sprva nisem mogel
dopovedati, kaj mi manjka, zato
sem ga začel zmerjati kar v slo-
venščini. Končno se mu je posve-
tilo, kaj hočem, in vrnil se je v
poslopje, da mi prinese moje
stvari. Stražar, podoben buldo-
gu, ki je stal ob zapornici, mi je s
kretnjami ukazal, da moram sto-
piti v neki kot, da ne bi videl no-
tranjosti zapora, vendar sem bil
pošteno razkačen, in ker sem ve-
del, da se ne sme premakniti s
svojega stražarskega mesta, sem
ga začel iz varne razdalje glasno
zmerjati, dokler mi ni čuvaj pri-
nesel popolnoma razmetanega
nahrbtnika. Nisem ga pustil odi-
ti, dokler mi ni vanj zložil vse
stvari. Prej sem jih pregledal. Če-
prav sem hi\ na prostosti, sem bil
popolnoma iz sebe, saj me je za-
sliševanje psihično zlomilo, tako
da sploh ni ugovarjal, ko mi je
pospravljal nahrbtnik. Kazalo je
tudi, da ni bil vajen takšnega ob-
našanja, ker so prav gotovo dru-
gi zaporniki, ki so bili enkrat na
prostosti, hoteli čimprej zapustiti
ta kraj. Ko sem prišel na glavno
ulico, sem v arabščini vprašal pr-
vega mimoidočega za naslov uli-
ce, kjer je zapor, kajti nikjer ni-
sem imel potrdila, da sem bil v
njem, in lahko se v bodoče zgo-
di, da bom kakšnemu ambicioz-
nemu homeinistu sumljiv in se
bom znova znašel za zapahi. Od-
pravil sem se na avtobusno po-
stajo, da kupim vozovnico za Te-
heran. Poizkušal sem še prej poi-
skati homeinista, ki me je spravil
v zapor, vendar ga na njegovo
srečo ni bilo v pisarni, saj bi mu
tako besen, kot sem bil, prav vse
vrgel v obraz. Mogoče je bilo to
še boljše, kajti ko sem se :/Tiiril,
sem se sprijaznil s tremi i/^uL»lje-
nimi dnevi; poleg tega [.a bi si
lahko zopet'nakopal težave, če bi
ga v takšnem stanju še enkrat
srečal.
Tokrat sem imel težave z naku-
pom vozovnice. Vsi so mi zatrje-
vali, da je ni mogoče dobiti. Ta-
val sem po terminalu od agencije
do agencije, ko me je iz neke pi-
sarne poklical moški srednjih let
in me vprašal, kaj hočem. >Zopet
težave<, sem si mislil, toda izka-
zalo seje, da mi hoče le pomaga-
ti. Rezerviral mi je vozovnico za
popoldan; prišel sem jo kupit tri
ure pred odhodom. Med pogo-
vorom, ko sem mu tudi opisal
prestano doživetje, me je poizku-
šal potolažiti, da se mi kaj takega
v drugih predelih države mogoče
ne bo ponovilo, ker so homeini-
sti v centralnem in južnem delu
države bolj razumevajoči.
Dovolil mi je, da sem v pisarni
pustil nahrbtnik, tako da sem čas
do odhoda izkoristil za temeljit
ogled mesta. Taksiji so izredno
poceni, zato sem mesto prekrižal
po dolgem in počez, celo indu-
strijsko cono sem si ogledal, saj v
državi lahko vidiš le malo indu-
strije. Bilo je to prvo veliko me-
sto v Iranu, zato sem v njem po-
izkušal najti kaj skupnega s po-
dobnimi mesti v drugih arabskih
državah. Mesto samo se mi je
zdelo nekoliko enolično; enake
zgradbe vsenaokoli in ulice, ra-
zen v samem središču, so bile
precej mrtve. Svetla točka je tako
ostal le bazar, zgrajen v petnaj-
stem stoletju.
TEHERAN
Ob 6. uri zjutraj sem prispel v
Teheran. Toda kam? Voznik nas
je odložil v predmestju, kjer ima
garažo, do centra je bilo kar pre-
cej kilometrov. Že nas je čakala
truma taksistov in ljudi z avto-
mobili, ki poizkušajo s prevozom
navsezgodaj zaslužiti kakšen do-
daten rial preden pričnejo redno
delo.
Želel sem si le postelje, da bi
po neprespani noči v avtobusu
lahko mirno zaspal v pravi po-
stelji, in ni mi bilo žal 1000 ria-
lov, ki sem jih odštel za taksi. Ta
me je odložil v središču mesta, v
ulici, kjer je največ hotelov. To-
da vsi so bili polni ali pa lastniki
niso hoteli sprejemati tujcev; to
se mi je pozneje zgodilo tudi v
drugih mestih. Kaže, da jim je
bilo po revoluciji ukazano, da so
tujci nezaželeni; to nekateri še
vedno upoštevajo, tako da so tuj-
cu na voljo le najdražji hoteli.
Nadaljevanje prihodnjič/
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
11. avgust 1988 - TEDNIK
Praznovanje v Pršetincih
Letošnji že 16. dan gasilcev občine Ormož
so gasilci praznovali združeno s 50-letnico
obstoja Gasilskega društva Pršetinci in dne-
vom vstaje slovenskega naroda 24. julija v Pr-
šetincih.
Iz gasilske kronike GD Pršetinci je razvid-
no, da so zavedni Pršetinčani Anton Kralj,
Alojz Obran, Jože Kosi, Blaž Cvetko in
Franc Zmazek 23. januarja 1938 ustanovili
svojo gasilsko četo • ta je ob ustanovitvi štela
28 rednih članov. Že prvo leto obstoja so za-
čeli zbirati sredstva za nabavo motorne briz-
galne in cevnega materiala. To jim je povsem
uspelo, saj so leta 1939 kupili novo motorno
brizgalno ILO in 100 m konopnih cevi C.
Težki časi pred drugo svetovno vojno so zavi-
rali razvoj društva zaradi pomanjkanja sred-
stev in prostorov. Med okupacijo društvo ni
mirovalo, ampak so kljub mnogim nasproto-
vanjem zgradili gasilsko orodjarno na zem-
ljišču, kupljenem od Janeza Novaka.
Po vojni se je društvo hitro razvijalo mate-
rialno in strokovno. V dveh etapah so dogra-
dili gasilsko orodjarno z dvorano,k pisarno,
kuhinjo in sanitarije. Po osvoboditvi so pove-
čali število članstva, ga popestrili z vključeva-
njem žensk in ustanovili kulturno-umetniški
odsek; ta je nastopal z raznimi igrami na do-
mačih odrih. V zadnjih desetih letih je dru-
štvo stopalo z velikimi koraki uspehom na-
proti, saj je nabavilo nov avtomobil IMV,
motorno brizgalno Rosenbauer in dogradilo
gasilski dom z obsežno dvorano. Ta je vse-
stransko namenjena družbeni skupnosti. Že
leta 1957 pa je društvo razvilo prapor. V 50
letih so uspešno sodelovali pri 57 požarih.
Za petdesetletnico obstoja so pripravili pe-
ster program, v katerem so z recitalom in
folkloro nastopili tudi pionirji in pionirke
domačega društva. Govorniki so v svojih go-
vorih poudarili pomen dneva gasilcev, vstaje
slovenskega naroda ter 50 let uspešnega dela
GD Pršetinci.
Ob koncu so podelili visoka zvezna in re-
publiška gasilska odlikovanja in občinska
priznanja. Še živeči štirje ustanovni člani so
prejeli posebna priznanja, Alojz Hergula,
Martin Fekonja in Franc Črnjavič pa so pre-
jeli plakete in značke gasilskega veterana.
Poveljnik Občinske gasilske zveze Ormož je
razglasil rezultate in podelil priznanja za ob-
činsko tekmovanje.
Pred slavnostno tribuno je bilo postrojenih
17 praporščakov in nad 130 članov gasilskih
društev občine Ormož.
Gasilskemu društvu Pršetinci čestitamo k
jubileju in želimo mnogo uspehov v nasled-
njih letih.
Tekst: Adolf Rižnar
Foto: Hozyan
Parada ob 16. dnevu gasilcev.
Slavnostni govornik na proslavi ob dnevu vstaje, 16. dnevu gasilcev in
50-letnici GD Pršetinci.
NK Juršinci —
zmagovalec
tradicionalnega
nočnega turnirja
ŠD Slovenske gorice Juršinci je letos organiziralo že 5. nočni tur-
nir v malem nogometu za pokal Juršincev. Tokrat je sodelovalo 15
ekip, nekoliko manj kot prejšnja leta.
Prvo mesto je osvojila ekipa NK Juršinci, druga je bila ekipa
KMN Polena iz Mežice, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Juršinci.
Za najbolj oddaljeno ekipo so organizatorji tudi letos pripravili
posebno nagrado — tradicionalni slovenskogoriški klopotec, ki ga je
izdelal domači mojster Konrad Vršič iz Grlincev pri Juršincih. Prejela
gaje ekipa KMN Polena iz Mežice na Koroškem.
NK Juršinci: (sedijo — z leve) Stanko Šoštarič, Ivan Slaček, Branko
Matjašič, Jože Rižnar, Drago Beč; (stojijo) Matko Slaček, Tonček Toš.
Nogometna ekipa Juršinci, zmagovalec letošnjega nočnega tur- ]
nirja v malem nogometu, obstaja že okrog 15 let. V tem času so osvo- j
jili na raznih turnirjih okrog 100 pokalov — več kot polovica prvih '
mest. V vitrini jim je manjkalo samo še prvo mesto na domačem no- ;
čnem turnirju; tega so osvojili letos. Lansko leto so na podobnem no- |
čnem turnirju v Bučkovcih pri Ljutomeru osvojili prav tako 1. mesto,   j
Pred leti so uspešno igrali tudi v slovenskogoriški trimski ligi v J
malem nogometu, kjer so bile ekipe s področja Slovenskih goric iz ]
ptujske in ljutomerske občine. Leta 1977 in leta 1978 so v tej ligi zrna- \
gali. Žal so ligo zaradi velikih stroškov ukinili, ker pa je na tem po- \
dročju še vedno veliko ekip, ki igrajo mali nogomet, bi jo bilo potreb-1
no obnoviti. \
Poleg sodelovanja na raznih turnirjih v Slovenskih goricah, na i
področju Ptuja in Maribora se ekipa NK Juršinci vsako leto udeleži i
tradicionalnega srečanja z ekipama UJV Maribor in UJV Celje.       •
A. L.\
I
Zamušanski gasilci
pripravljajo slavje \
Kljub poletni vročini in času dopustov zamušanski gasilci ne mi-'
rujejo. Že dober mesec se intenzivno pripravljajo na veliko gasilsko
slavje, ki bo v Zamušanih 13. in 14. avgusta. Takrat bodo namreč'
uradno predali nov gasilski dom in krstili orodno vozilo.
Začetki gasilstva v Zamušanih segajo v leto 1952, ko je bila usta--
iiovljena prostovoljna gasilska četa; ta je spadala pod GD Gorišnica.;
Že naslednje leto pa je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko dru-:
štvo Zamušani.
V 36 letih delovanja se je v društvu vedno nekaj dogajalo. Zelo ?
malo let je minilo v zatišju, brez kake večje delovne zmage ali tekmo-
valnega uspeha. Člani društva so s pomočjo vaščanov in širše skupno-,
sti v teh letih zgradili dva domova, nabavili tri avtomobile in tri mo-
torne brizgalne z vso opremo. Zamušanske gasilke so ponesle ime;
svojega društva po Jugoslaviji in v sosednjo Avstrijo.
V društvu so se vedno zavedali, da je potrebno skrbeti za napre-
dek in dohitevati čas, kolikor je to le mogoče. Leta 1975 se jim je po-
nudila priložnost in je niso izpustili. V središču vasi so kupili parcelo,
veliko 28 arov, in tam sčasoma zgradili nov gasilski dom, saj je stari
že postajal pretesen. j
Leta 1978 so začeli pripravljalna dela in zbirati finančna sred-i
stva. Za začetek so najprej porušili staro Intesovo stavbo v Ptuju (da-;
našnji SDK) in tako dobili nekaj gradbenega materiala. S prostovolj-i
nimi prispevki so zbrali čez 10 starih milijard in skoraj ves les za;
ostrešje. 2. maja 1979 so pričeli izkop garaž, 19. maja 1980 pa je bilal
stavba v izmeri 30 x 10m(13 x lOmje podkletenih) pokrita. V so-'
boto, 21.2. 1981, so se člani z mnogimi vaščani in gosti prvič zbrali na,
letni konferenci v novih prostorih in vsi so bili začudeni in preseneče-j
ni nad opravljenim delom. V pičlih 7 dneh je bila v maju 1982 konča-i
na fasada in dom je tako dobil tudi lepšo zunanjo podobo. S tem so.
bila končana vsa večja dela. Na delovišču se je včasih zbralo tudi 40>
ljudi. Vsa dela, razen nekaj zidarskih in tesarskih , so bila opravljena-
udarniško. Do sedaj je bilo opravljenih že čez 13.500 prostovoljnih ur
in čez 1000 strojnih. Ob vseh večjih akcijah pa so se izkazale tudi:
kmečke ženske in brezplačno skrbele za hrano in pijačo. *
Leta 1986 so brez razmišljanja izkoristili priložnost in šli s pra-
zno blagajno v nabavo novega orodnega vozila. Konec avgusta je no-
vi TAM zamenjal dotrajani IMV. Da so lahko poravnali dolgove, so
bili čez čas prisiljeni prodati staro vozilo. Za dokončno opremo in
krst jim je zmanjkalo denarja, zato so se odločili, da bodo združilij
obe delovni zmagi. j
Društvo se bo za požrtvovalnost zahvalilo svojim članom in vaš-
čanom v nedeljo, 14. avgusta, ko jim bodo izročili skromne zahvale in
posebna odlikovanja. Več namreč vedno prazna blagajna ne prenese.;
Slovesnost bo potekala z bogatim programom, zato vabijo vse vašča-^
ne in prijatelje gasilstva od blizu in daleč, da se prireditve udeležijo.;
Janko BRATUŠAi
Predstavljamo
ansamble letošnjega
festivala
IDILA iz Cirkovc se bo letos drugič predstavila na festivalu. Lani so do-
segli bronasto Orfejevo značko.
PRIJATELJI iz Ptuja so že dvakrat sodelovali na festivalu domače za-
bavne glasbe v Ptuju in obakrat so bili bronasti.
KARAVANKE iz Lesc imajo s festivala že bronasto Orfejevo značko.
Letos so naši gostje drugič.
PTUJSKIH PET iz Gorišnice se bo drugič predstavilo na festivalu do-
mače zabavne glasbe v Ptuju. Lani so dobili bronasto Orfejevo značko.
VINIČARJI iz Maribora bodo letos že petič nastopili pred ptujskim ob-
činstvom na festivalu. Doslej so dosegli bronasto, dve srebrni in zlato
Orfejevo značko.
TEDNIK - 11- avgust 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE -7
»Problematiko poznamo, vendar ohranjamo optimizemu
s koncem preteklega že načrtu-
jemo novo šolsko leto in le še 20
' dni počitnic je ostalo za pripravo
načrtov, za nabiranje novih moči
in tudi spoznanj, kako naprej. Ne
bo lahko, pravijo v izobraževalni
skupnosti, ker je vedno manj de-
narja, standard še naprej pada in
tudi zadovoljstvo ljudi ni na zavid-
ljivi ravni. Mi pa si vsak dan iz-
mišljamo nove in nove zdrahe, pri-
rejamo procese in tako obračamo
pozornost od tistih najbolj vital-
nih vprašanj svojega razvoja in
prihodnosti. Sedaj na enem in po-
tem na drugem koncu Jugoslavije.
Tu smo pravi mojstri in tudi iz-
mišljanju takih ali drugačnih so-
vražnikov ni ne konca ne kraja.
Samo da ja ne bi kdo začel raz-
mišljati o nesposobnežih, pravih
krivcih za gospodarski in še kateri
polom, o tistih, ki so se globoko
zasidrali v svojih foteljih, pa jih
ne želijo izgubiti. Taki smo, in če
bomo taki ostali, bo spet vse lepo
kriv narod, ki premalo dela, pre-
več trosi, nosi devize prek meje in
še in še. Fantaziji ni ne konca ne
kraja.
In če smo že začeli s šolstvom,
naj z njim nadaljujemo, saj je to
področje, ki terja vso našo pozor-
nost in odgovornost. Naši sogo-
vornici profesorici Mariji Su-
mandlovi smo zato zastavili nekaj
vprašanj, saj se je kot predsednica
skupščine poslovne skupnosti os-
novnih šol ptujske občine srečeva-
la tako rekoč z vsemi vprašanji
oziroma problemi, s katerimi so
se v praktičnem delu ukvarjali
prosvetni delavci. Bi jih lahko ne-
kaj našteli?
»Pred petimi leti smo v osnov-
nem šolstvu pričeli prenovo
učnih načrtov. Poleg športnih
smo uvedli še kulturne in nara-
voslovne dneve. Cilj prenove je
izoblikovati celovito, samostoj-
no, svobodno in ustvarjalno
osebnost. Posebej načrtno razvi-
jamo pri učencih delovno, poli-
tehnično, prometno, zdravstve-
no, poklicno in kulturno vzgojo.
Pouk in druge dejavnosti ob
pouku so med seboj povezani v
enovit vzgojnoizobraževalni pro-
ces. Učenci z opazovanjem in
aktivnim delom neposredno pri-
dobivajo izkušnje, povezujejo
pouk s praktično dejavnostjo in
življenjem v družbenem okolju.
V šoli naj bi zagotavljali nazor-
nost pri pouku z uporabo avdio-
vizualnih in drugih učnih sred-
stev ter različnih virov znanja.
Problematika, s katero se sre-
čujemo v osnovnem šolstvu, je v
zadnjih letih zelo podobna. Pre-
nova učnih načrtov je še bolj ra-
zgalila kronično pomanjkanje
sredstev za nabavo učne tehnolo-
gije in sodobnih učil. Na šolah
ne zmoremo več obnavljati tega,
kar smo nekoč že imeli, saj sred-
stva amortizacije ne zadoščajo za
nadomestne nabave. Nova učila
so nam nedostopna.
Naslednji problem so investi-
cije v šolski prostor. Zelo boleče
je bilo spoznanje, da ne bomo
mogli realizirati načrtovanega
srednjeročnega plana. Zaveda-
mo se, da se s tem odmika čas,
ko bomo lahko rekli, da imajo
vsi učenci v občini vsaj približno
enake pogoje šolanja — možnost
izvajanja telesne vzgoje, tehnične
vzgoje, gospodinjstva ...
V vseh poklicih in strokah je
potrebno slediti novostim s per-
manentnim izobraževanjem ob
delu. V svoje letne programe pi-
šemo, da ima učitelj pravico in
dolžnost izobraževanja ob delu.
V isti sapi dodajamo, da je to sa-
mo njegov problem, saj mu kot
družba ne nudimo ničesar. Ob
omejitvah je predlagano, da se v
celoti črta postavka »strokovno
izobraževanje«, ki je že doslej bi-
la le simbolična. Učitelji bi radi
storili kaj več za svojo strokovno
in pedagoško rast, pedagoška fa-
kulteta nam ponuja storitve,
sredstev za izobraževanje pa ni-
mamo.
V zadnjem letu smo gotovo
največ časa porabili za usklaje-
vanje pri vrednotenju programov
— tako zagotovljenega programa
A kot dopolnilnega programa B.
O krčitvah smo pričeli govoriti,
ko se je šolsko leto prevesilo v
drugo polovico. Naše delo je te-
klo od junija oziroma 1. septem-
bra tako, kot da ni nobenih ome-
jitev. Izvajalci in uporabniki smo
se veliko pogovarjali, do rešitve
pa praktično še vedno nismo pri-
šli. Ne vemo, kaj bi lahko zmanj-
šali v že tako skromnem progra-
mu B. Tudi če bi ga v celoti črta-
li, še vedno ne dosežemo potreb-
nega odstotka zmanjšanja vred-
nosti programa.
Dediščina nenehnih omeje-
vanj v preteklosti je tudi zelo sla-
bo razvita šolska svetovalna slu-
žba. Verjetno smo edina občina v
SR Sloveniji, v kateri nima nobe-
na šola strokovnega teama. Ima-
mo le osem socialnih delavcev,
nobenega pedagoga niti psiholo-
ga.«
Eno izmed zelo pomembnih
vprašanj v ptujski občini je tudi
šolska mreža in razmere, v kate-
rih posamezni kolektivi delajo.
Kljub temu da smo popravljali in
gradili veliko, vsega še nismo sto-
rili. Žal pa bo tudi denarja vedno
manj, kar pomeni vlaganje le tam,
kjer bo resnično potrebno. Smo
lahko z opravljenim zadovoljni in
kje so potrebe take, da bomo ven-
dar morali nekaj storiti?
»V naši občini še vedno deluje
v osnovnem šolstvu 28 pedago-
ških enot. Osem šol ima eno do
tri podružnice, devet šol pa je sa-
mostojnih. Podružničnih šol je
11, od tega sta dve osemrazredni,
druge pa večinoma štirirazredne.
V štirih podružničnih šolah izva-
jajo kombinirani pouk — Polen-
šak, Ptujska Gora, Stoperce in
Rodni Vrh.
Iz razvejenosti šolske mreže je
razvidno, da je potrebno obna-
vljati in vzdrževati veliko šolske-
ga prostora. Bili bi krivični, če bi
dejali, da se v preteklosti ni veli-
ko storilo pri pridobivanju nove-
ga šolskega prostora in pri obna-
vljanju šolskih zgradb. Ker je šol
veliko, še na vrsto ne pridejo, pa
bi že morali začeti znova.
Kljub novim šolskim zgrad-
bam v Dornavi, Lovrencu, Mar-
kovcih, Podlehniku, Vitomarcih,
Trnovski vasi, prizidku k osno-
vni šoli Ivana Spolenaka in ne-
katerim obnovljenim šolam so
potrebe po vlaganju v šolski pro-
stor še vedno velike. Se vedno je
popoln dvoizmenski pouk na pe-
tih šolah in še vedno nima telo-
vadnice kar osem popolnih os-
novnih šol. Nekatere šolske stav-
be so potrebne temeljite obnove
zaradi napak ali pa morda varče-
vanja pri gradnji oziroma obna-
vljanju — Gorišnica, Podlehnik.
V samoupravnem sporazumu
o temeljih plana izobraževalne
skupnosti Ptuj za obdobje 1986
— 90 so načrtovane še naslednje
investicije: prizidki k osnovnim
šolam Franca Osojnika, Hajdina,
Juršinci in Cirkulane.
Čeprav bi načrtovane prizidkd
zgradili, s tem še ne bi rešili vseh
problemov vlaganja v osnovno-
šolski prostor v občini. Zaradi
varčevanja na vseh področjih bo
verjetno ustanovitelj — SO Ptuj
— v septembru 1988 začasno
ukinil OS Rodni Vrh, ki ima tre-
nutno le 5 učencev.«
Kaj pa šolski okoliši? To je po-
dročje, ki se ga ne znamo ali pa ne
upamo lotiti, čeprav vemo, da vse
tako, kot je, ni dobro in da bi bilo
potrebno po eni strani šole raz-
bremeniti, po drugi pa napolniti
tiste, ki se praznijo.
»Med nalogami, ki sta jih za-
črtali SO Ptuj in skupščina izo-
braževalne skupnosti Ptuj v letu
1983 je bila tudi sprememba šol-
skih okolišev, ki naj bi zagotovi-
la optimalno izrabo šolskega
prostora, zmanjšanje števila od-
delkov v drugi izmeni in boljšo
izrabo strokovnega kadra. V ta
namen je bila pri izvršnem svetu
SO Ptuj v začetku leta 1984 ime-
novana delovna skupina in je
pripravila predlog sprememb in
dopolnitev šolskih okolišev. Us-
klajevalne aktivnosti v letu 1984
in 1987 niso bile uspešne zaradi
močnih odporov v prizadetih
krajevnih skupnostih in v nekate-
rih osnovnošolskih kolektivih.«
Pravijo, da čas, ki je pred nami,
ne prinaša nič dobrega. Napove-
dujejo ukinitev težko pridobljenih
aktivnosti iz tako imenovanega
programa B. Ukinili naj bi neka-
tere podružnične šole, celodnevno
šolo in drugo. Vse to bi namreč
pomenilo krepko nazadovanje.
»Čeprav smo stopili v drugo
polovico koledarskega leta, v
izobraževalni skupnosti Ptuj še
vedno nimamo sprejetega finan-
čnega načrta za leto 1988. Zbor
izvajalcev se s predlogom ni stri-
njal. Predvidevamo, da bo v
skupščini dvakrat vroče: zaradi
letnega časa in vroče teme — fi-
nančnega načrta za letos.
Strokovna služba IS Ptuj je
pripravila predlog finančnega
načrta po naslednjih izhodiščih:
V skladu z zakonom o začasni
omejitvi razpolaganja z delom
družbenih sredstev DPS in SIS
družbenih dejavnosti za porabo
v letu 1988 so v finančnem načr-
tu predvideli rasti do konca leta:
rast OD 119 odstotkov, material-
nih sredstev 133 odstotkov,
amortizacije 80 odstotkov —
brez zgradb, za opremo je 50-od-
stotna rast in za dogovorjeno po-
rabo 127 odstotkov; ta pa bo
zmanjšana še zaradi neto denar-
ne aktive. S tako izračunanim
globalom ne morejo pokriti vseh
planskih nalog, zato predlagajo
krčitve programov.
V skladu z zakonskimi določili
v letu 1988 ne načrtujejo investi-
cij in pospešene amortizacije, za-
to so v finančnem načrtu črtane.
Pri zagotovljenem programu
predlagajo krčitve pri amortiza-
ciji zgradb v celoti, pri amortiza-
ciji opreme in učil 50 odstotkov
in 30 odstotkov pri prevozih
učencev.
V dopolnilnem programu B
predlagajo krčitve po posamez-
nih dejavnostih za 30 odstotkov,
investicijsko vzdrževanje za 70
odstotkov, nekatere naloge pa za
100 odstotkov — torej so v celoti
črtane.
Strokovna služba SIS in izvr-
šni svet SO Ptuj predlagata:
— COŠ se ukine s 1. septem-
brom 1988,
— podaljšano bivanje: 30 od-
stotna krčitev, ki pa naj bi jo so-
financirali starši s 1. septembrom
1988, in manj oddelkov v nasled-
njem šolskem letu.
— prevozi učencev na nevar-
nih cestnih odsekih — ukinitev v
šolskem letu 1988/99 (Hajdina,
Spuhlja),
— nabava učbenikov — krči-
tev v celoti,
— razširjen program življenja
in dela osnovne šole — krčitev v
celoti,
— šola v naravi — s 1. septem-
brom krčitev v celoti,
— kurjava SŠC (sofinancira-
nje) — krčitev za 30 odstotkov.
Predlog krčitev posega celo v
zagotovljeni program, zelo pa
osiromaši že tako skromni do-
polnilni program. Kljub temu pa
je finančni načrt za 509.786 di-
narjev previsok glede na izhodiš-
ča. Za ta znesek bi torej bilo po-
trebno še poseči v program in ga
zmanjšati.«
Eno so smernice in napotki za
delo, ki prihajajo iz ustreznih re-
publiških in občinskih služb, dru-
go pa tisto, kaj menite in zagovar-
jate vi, ki ste odgovorni za delo in
pridobljene standarde v osnovni
šoli. Kdo bo močnejši in kdo do
lahko bolj argumentirano nastopil
pred delegati?
»Izvajalci se zavedamo, da bo
nekaj treba storiti. Finančnega
načrta nimamo, dejavnost pa
smo izvajali vse šolsko leto neo-
krnjeno, kot je bila zasnovana 1.
septembra 1987. V zadnji tretjini
leta gotovo ne bomo mogli
zmanjšati programa za toliko, za
kolikor se predlaga, saj bi s tem
posegli v zagotovljeni program,
ki smo ga po zakonu dolžni izva-
jati.
V analizi stanja osnovnega šol-
stva v občini Ptuj, ki je bila po-
sredovana v maju 1988 vsem
trem zborom SO Ptuj, ugotavlja-
mo, da smo v zagotavljanju šol-
skega standarda pod republiškim
povprečjem. Krepak korak navz-
dol bomo storili s predlaganimi
krčitvami in povzročili dodatno
diferenciacijo med učenci v SR
Sloveniji. Razmerje med progra-
mom A in B v razvitih občinah je
60:40, v občini Ptuj pa je bilo
90:10. Dejstvo pa je, daje zmanj-
ševanje programa edina pot, če
hočemo ob omejenih in določe-
nih sredstvih ohraniti še sprejem-
ljivo ceno za svoje delo. Bojim
se. da delegati ne bodo imeli ve-
like izbire, če bodo v obrazložitvi
predloga finančnega načrta sliša-
li naštete zakone, ki narekujejo
take in take ukrepe.«
Tovarišica Šumandlova, vi ste
tudi ravnateljica OŠ Toneta Žni-
dariča, največje osnovnošolske
ustanove v občini. Kako so se vsi ti
problemi in razmere, v katerih
trenutno dela osnovno šol.stvo.
odrazili v vašem kolektivu?
»Na zborih delavcev, na svetu
šole in svetu staršev smo veliko
razpravljali o stanju in težavah v
šolstvu. Problematiko poznamo,
vendar ohranjamo optimizem,
saj ga pri svojem delu z mladimi
še kako potrebujemo. Trudimo
se, da bi delali čim boljše, in želi-
mo, da bi družba naše delo pri-
merno ovrednotila. Pričakujemo
pa, da bomo problematiko v šol-
stvu uporabniki in izvajalci reše-
vali kar najbolj odgovorno do
generacij, ki se izobražujejo in se
bodo še izobraževale, da pa pri
tem ne bomo pozabljali na de-
lavce v vzgoji in izobraževanju,«
je svoja razmišljanja o trenutnem
položaju v osnovnem šolstvu v
ptujski občini sklenila Marija
Sumandlova.
Marjan Šneberger
Marija ŠUMANDL
Odred s severne meje
(OB IZIDU MONOGRAFIJE O LACKOVEM ODREDU)
Izpod peresa enega najboljših poznavalcev okupacije in narod-
noosvobodilnega boja na Štajerskem dr. Milana Ževarta je pred krat-
kim pri mariborski založbi Obzorja izšla monografija o Lackovem
odredu. Prav gotovo gre za eno najbolj temeljito in dovršeno obdela-
nih partizanskih enot, ki jih je doslej zajela knjižnica NOV in POS.
Avtor se je z izredno kritično in vsestransko obravnavo virov ter s
svojstveno preudarnostjo povsem izognil poenostavljenim prikazom,
celotno problematiko enote pa z izjemnim občutkom za vrednotenje
in tehtanje zgodovinskih dejstev prikazal tudi v kontekstu širših doga-
janj na območju 4. operativne cone v zadnjih dveh letih vojne. Mono-
grafija zajema čas od januarja 1944, ko je bila v bližini Maribora usta-
novljena Lackova četa, do 22. maja 1945, ko je bil Lackov odred raz-
puščen.
V čem je veličina in pomen Lackovega odreda? Bojeval se je na
zelo izpostavljenem ozemlju med Dravo in državno mejo ter s svojimi
akcijami zajel tudi del današnje avstrijske Štajerske. Na ozemlju, kjer
so bili Nemci še posebej občutljivi in ki ga druge enote 4. operativne
cone niso mogle zajeti, je vezal nase znatne nemške sile. Znano je, da
je Avstrija kmalu po vojni ravno z dejavnostjo Lackovega odreda in
koroških partizanov skušala zbrisati s sebe madež zvestega nacistične-
ga pomagača. Lackov odred je tudi mobiliziral in vključeval v svoje
vrste nove borce, sprejemal begunce različnih narodnosti iz nemške
vojske in z napadi na za Nemce življenjsko važne komunikacije hro-
mil organiziranost okupatorjevega odpora v zadnjih mesecih vojne.
Dejavnost Lackovega odreda severno od Drave je obenem vzorčni
primer neločljive povezanosti partizanske enote in slovenskega kme-
ta, ki je bil v tistih težkih časih partizanom tudi edina opora.«
Spomniti je potrebno tudi na dejstvo, da Lackov odred ni bil pr-
va in edina enota, ki je dobila ime po ptujskem rojaku, narodnem he-
roju Jožetu Lacku. Ptujski vod oziroma slovenskogoriško četo iz leta
1942 so domačini imenovali tudi Lackova četa. Okrožni odbor KPS
Maribor je četo, ki jo je ustanovil januarja 1944, poimenoval po Lac-
ku. Lackov bataljon, v katerega je četa prerasla konec aprila 1944 je
bil tudi osnova za poimenovanje poznejšega odreda. Med vojno so
po Lacku poimenovali tudi partizansko tehniko, ki je od septembra
1944 do osvoboditve delovala v Stogovcih. Ker Lackov odred na ptuj-
sko območje ni vezan samo z imenom Jožeta Lacka, ampak tudi s šte-
vilnimi borci s tega območja, ki so se v njem bojevali, je sobotna
predstavitev monografije v Ptuju v okviru prireditev ob letošnjem ob-
činskem prazniku zanimiva kulturna in politična manifestacija.
mg. Marjan ŽNIDARIČ
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
Tu jih znova vabi k sebi, v svoj na novo odkriti otroški svet:
»Kaj, če bi se šli zdaj lovit?«
Zdaj ta, zdaj oni izpusti materino roko, napravi negotov korak
naprej.
»Le pojdi, Jožek! Pojdi, Nežika ... Lujzek ... bote lovili tovari-
šico Danico,« jim prigovarjajo matere.
Drobne nožice zacepetajo po trati med jablanami. Prvič se po
tem še neurejenem igrišču razprši otroški smeh. Pomešan je še s solza-
mi, ni še sproščen, pa je vendarle smeh.
Danes je naš prvi dan -- koliko jih bo minilo, dni in tednov, me-
secev, preden se bo naš Dom igre in dela, kot je obetajoče zapisano
na njegovem pročelju, v resnici spremenil v dom veselja in do kraja
sproščenega otroškega smeha?!
Preden zaključimo naš prvi dan igre in dela, pokažem materam
zdravilo zoper garje. Povabim jih z otroki v umivalnico in tu jim z Da-
nico namaževa prstke in roko skrbno zavijeva. Materi in otroku zabi-
čava:
»To je tvoja punčka! Pazi nanjo, tri dni ji ne smeš sleči srajčke,
ne smeš je močiti. ..«
Čutim, kako se materam vali breme z ramen.
Pet mater — razen upravnikove žene, z njo ne bo težav — in
osem otrok je danes položilo izpit za vrtec.
Jaz pa dvignem breme, ki mi nikoli ne bo pretežko — dvignem
Bisero in sem — mati, danes nič več vzgojiteljica!
Znova stojim na vrhu stopnic in čakam. Drugič.
V mislih se mi obračajo številke: 100 viničarskih družin ... otrok
za vrtec bo okoli 50 ... v Domu prostora za 33 otrok ... Včeraj jih je
'''lo osem ...
Ura je sedem. Danica je spodaj pri vratih, vsa je na preži. Njej so
otroci najbolj potrebni. In si pravim: Dobra vzgojiteljica bo . . .
Čakava.
Od zgodnjega jutra prihajajo ljudje mimo Doma na posestvo, na
•^elo. Koliko mater bo danes zavilo na naše dvorišče?
Najprej pritečejo trije upravnikovi. Nimamo še predpražnika, a
Pred pragom je trata, vanjo si obrišejo prašne noge, preden jih Dani-
ca^pusti v vežo. Ko se vzpenjajo po stopnicah k meni, mi zasoplo po-
»Mi smo plišli...«
Že je veža polna majhnih kričačev. Brezupno stegujejo ročice za
mamo, ki je potisnila otroka čez prag, se obrnila in naglo odšla. Dani-
ca potegne iz žepa robček in jim briše lica, mokra od solz. Otrok, ki
ga dvigne, da bi ga potolažila, se ji trga iz rok in kliče mamo ... V me-
ni se dramijo spomini iz Bosne. Kako brezdušno je sovražnik trgal
otroke od mater . . . Kdor je slišal tisti brezupni vrišč otrok, ga nikoli
ne bo pozabil. Koliko otroških smrtnih krikov so zakopali v zcTiljo
samo v Jasenovcu! ... Pa tudi tu, v Ilovi grabi, so jih našli prestrelje-
ne v otroška telesca, tudi še nerojene ...
Grem si z roko čez oči, da bi pregnala spomine. Kakšno bo naše
življenje, če bodo z vsakim otroškim jokom zajokali vsi tisti, ki niso
smeli živeti. . .
Primem jokajočo deklico za roko in jo potegnem v umivalnico,
hkrati pa povabim za seboj vse druge otroke:
»Poslušajte, otroci! Tu se bo vsako jutro začel naš dnevni red ...
Tu se bomo najprej umili.«
»Mene je že mama vmujla,« se deklica, ki jo držim za roko, na-
glo zasuče k meni.
Tudi drugi otroci obračajo k meni objokane obraze in zatrjujejo,
da so se že doma umili. Skrivajo roke, ki jih srbijo ...
Prebijamo led, postavljamo se na noge, pri črki A se bomo začeli
učiti abecedo higiene. In ne bo šlo brez solz...
Ob vsaki skledici z vedo je košček mila, a otroci ne vedo kaj po-
četi z njim, ne poznajo mila. Se ena posledica vojne ...
Namilim si roke, in ko otroci vidijo, kako nastajajo v vodi me-
hurčki in iz mehurčkov pena, kričanje počasi poneha, še sami segajo
po milu, da bi napravili pene. Tedaj pa prstki spet spregovorijo —
skoraj na vseh so kraste. Z Danico znova poveževa zdravljenje z igro:
vsaka obvezna roka je punčka, tri dni bodo pazili nanjo in je ne bodo
sneli zmočiti. Doma pa morajo spati sami, da bolezen ne pride na
druge ali da je sami ne dobijo od drugih. Njihove otroške oči, še vla--
žne od solz, me začudeno gledajo in Lojzek — moj Vitez z mongolski-
mi očmi, plaho dahne:
»Kak te . ..«
Sklonim se k njemu in ga primem za obvezano roko:
»Kaj bi rad povedal, Lojzek?«
»Ke pa bota te Južek pa Janez?«
Njegovo vprašanje obvisi kot nerešljiv.a uganka.
Tri Borkove sestrice spijo na isti postelji. Vsi otroci delijo poste-
lje z bratci ali sestricami, nekateri spijo z mamo ali babico, z ded-
kom .. .
Danica ima eno samo pripombo:
»Na Kordunu je bilo .še huje ...«
In vrže na mizo sveženj novih oblekic: srajčke in hlačke dokolen-
ke, za vse otroke enake — pravkar sešite. Zanje je poskrbela organiza-
cija AFŽ, da bodo otroci v domu snažno in čedno napravljeni...
Dvignem roko:
»Poslušajte me, otroci! Zdaj bomo slekli vsak svojo oblekico in
jo lepo zložili in položili tukaj na klop. V tej hiši, v tem našem domu
se bomo igrali v novih oblekicah, tako nam bo bolj prijetno ...«
Otroci se stisnejo drug k drugemu in zajočejo. Z obvezanimi roči-
cami pritiskajo svoje oblekice nase, kličejo mame, hočejo domov.
»Nič nede hudega ...« jim prigovarja Danica. Obljublja jim po-
vestico in tisti, ki so bili že včeraj tu, se zaupljivo stisnejo k njej, da
jim laže sleče krilce ali hlače. V novi oblekici se sprva ne upajo pre-
makniti. Dolgo se ne morejo pomiriti, hlipajo in pogledujejo drug
drugega, kakor da se ne poznajo več. Ko so oblečeni in je Lizika pri-
nesla malico, je čas, da se seznanimo. Povem jim, da je Lizika tovari-
šica, ki nam bo kuhala in skrbela, da ne bomo lačni. Meni bodo rekli
mamica, tole pa je tovarišica Danica, pripovedovala jim bo pravfjice
in se z njimi igrala ... Pa še eno tovarišico imamo, ki skrbi za nas —
tovarišico Mimiko, našo upravnico. Ta pa je zjutraj v Svetinjah v šoli
in pride šele popoldne in pozno zvečer še dela pri nas, nato pa gre peš
nazaj v Svetinje ...
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
11. avgust 1988 —
TEDBIIK
Dober den! Zaj po tisten dopusti na morji sen malo že k sebi pri-
ša. Morsko vodo sen za sladko zameja, namesto piva in mineralvaser
drgoč domoče špricare pijen, namesto dugega cajta pa kravo posen in
gledan, kak se v gorici grozdeki debelijo, in nasploh delan od zore do
mroka. Eno porkrot sen se v domočen lavori skopa, pa mi je tista
morska forba že doj s kože odišla. Pravzaprav mi še gnešji den ne gre
v glavo, kokšna revščina je ob našen Jadranskem morji: vsi hodijo
skoro čista nogi, moja Mica si je edina zvečer, gdo sma šla na ples,
pelcmantl oblekla. Naj se vidijo in ločijo Priečke od Italijank, Fran-
cozinj, Nemk in drugih brhkih mladenk.
Ovokrot sen vam pozoba napisati, kokšno sranje smo meli s pre-
vozom na trajekti. Saj vete, to je tista lodja, ki avte z otoka prek morja
na kopno prevoza. Ker je malo burja pihala, so se trajekti in njihovi
kapitani vstrašili morskih valov in zato sploh neso vozili ali pa so vo-
zili v boj oddaljena pristanišča. Jebal ga na morskega psa, od 15 do
30 vur smo čakali v več kilometrov dugi koloni na cesti, da smo lehko
— crkjeni kak ribe na taleri v najboljši restavraciji — prišli na drugi
breg morja. To je bilo provo turistično mučenje domačih živoli, kak
bi tumi reka moj sosid Juža. Nigi pijače, nigi jedače, ta mlajši so si še
samo jebačo lehko privoščili med totin čokajon na odrešilno lodjico.
Mi malo boj ta stori še za toto rekreacijo nesmo bili sposobni. Moja
Mica je bla tak žejna, ke so se ji škrge že čista doj vsušle. Če ji ne bi
enih porkrot da umetnega dihanja, bi jo najbrž vrag vzeja in bi jo leh-
ko dali riban za fojter.
Pa naj bo zadosti mojih kmečkih zgod in nezgod. Moren vam sa-
mo še to povedati, da sen čuja med tistin čokajon na trajekt vse med-
narodne kletvice in zaobljube, da totih turistov nikol več nemo vidli.
Pa provimo, da smo turizem in morje ljudje! Vaš ljuti LUJZ.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, U. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 12. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes zabavna
glasba.
SOBOTA, 13. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 14. avgusta: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do-
mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 15. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešni-
ca dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes ved-
no lepe melodije.
TOREK, 16. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes domača za-
bavna glasba.
SREDA, 17. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes Gremo v di-
sko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
PIŠITE NAM! (Vošnjakova 5, Ptuj)
TEDNIK - 11. avgust 1988
IZ NAŠIH KRAJEV - 9
S KARTINGA V HAJDOŠAH
Ljubljančani slavili na Štajerskem
Prva dirka letošnjega državne-
ga prvenstva v kartingu je v ne-
(jeljo na kartodrom v Hajdošah
privabila prek 500 gledalcev in
50 tekmovalcev. Udeležba na
prireditvi, ki so jo v počastitev
občinskega praznika vzorno iz-
peljali člani AMD Ptuj, je bila
pod pričakovanji, tako tekmoval-
cev kot gledalcev, čeprav si lep
objekt ob kanalu Drave zasluži
več.
Slabša udeležba tekmovalcev
je bila delno pričakovana, saj se
gospodarske razmere močno
odražajo zlasti v takšnih športih.
Karti so dragi, večina je iz uvoza,
dragi pa so tudi treningi in zlasti
udeležba na tekmovanjih. Po
drugi strani pa je prišlo do rahle
zmede z datumom dirke, saj bi
nekateri tekmovalci to nedeljo
morali nastopiti na nekaterih dir-
kah v tujini. Morda pa v kartin-
gu vse le ni tako sivo, kot je bilo
v nedeljo zlasti v članskih kate-
gorijah.
Večjega obiska gledalcev pa v
vročem vremenu in po dveh po-
letnih veselih nočeh po ptujskih
ulicah tudi ni bilo pričakovati.
Gledalci so si v popoldanskem
delu ogledali deset voženj v šti-
rih razredih, dve pa so v mladin-
skih kategorijah opravili dopol-
dan. Največja udeležba je bila v
dveh nacionalnih razredih do 60
kubičnih centimetrov, v katerih
tekmujejo otroci od osmega do
štirinajstega leta. V prvem, z nor-
malnimi motorji, jih je nastopilo
19, vse tri vožnje pa je zanesljivo
dobil Tomaž Gorenc iz Most.
Podobno je bilo v drugem razre-
du, z izboljšanimi motorji, kjer je
podobno opravil Matjaž Demoj-
zes iz Pirana, nastopilo pa je 12
kartistov.
V članskem razredu do
100 ccm je nastopilo le osem tek-
movalcev, pa kljub temu je bilo
prav tu najbolj zanimivo. Do
zadnjih metrov sta se v vseh treh
vožnjah enakovredno borila tek-
movalca AMD Moste Alojz Prek
in Peter Krajnc. Z majhno pred-
nostjo je zmagal Prek.
V razredu do 125 ccm je pre-
pričljivo zmagal Igor Vošinek iz
Pirana pred klubskim tovarišem
Valterjem Poropatom in lanskim
državnim pravkom Mirkom Živ-
cem iz Most, ki mu v začetku se-
zone ni šlo.
Domači tekmovalci so bili tri-
je. V nacionalnem razredu je na-
stopil Simon Ščavničar in se s so-
lidno vožnjo uvrstil v zgornjo po-
lovico, manj uspeha pa sta v ra-
zredu do 125 ccm zaradi starih
strojev imela Jože Šeruga in Mi-
tja Tomažič.
Med ekipami je zanesljivo
zmagalo AMD Moste (148 točk)
pred Koprivnico (83), Piranom
(80), Zagrebom (79), Vinkovci
(60) in Ptujem (52).
Naslednja dirka bo zadnjo ne-
deljo v avgustu v Celju.
1. kotar
Mladih tekmovalcev je bilo največ. Morda je to za bodočnost kartinga
dober znak!
Start v najmočnejšem razredu. S številko 13 je zmagovalec Igor Voši-
nek.
Predstavnik pokrovitelja, DO AGIS, Nenad Šešo je lovorjev venec izro-
čil Matjažu Demojzesu za zmago v nacionalnem razredu, skupina 2.
(Posnetki: M. Ozmec.)
Slovensko kulturno-
športno društvo
France Prešeren
Tudi v 12. letu obstoja je »France Prešeren« iz Burscheida doka-
zal, da ne nosi zaman imena velikana slovenske poezije, kajti UO in
člani se vedno trudijo, kolikor pač morejo, da tiste cilje, ki si jih v za-
četku leta zadajo, tudi izpeljejo do konca.
Najprej pride na vrsto dan žensk. Tu se posebej potrudimo, da
vsaj enkrat na leto damo našim in vsem ženskam priznanje za njihov
trud pri ohranjanju slov. besede. Dan za dnem poskušajo svojim otro-
kom vtisniti kakšno novo slovensko besedo, saj je njihov glavni jezik
nemščina.
Koliko tega pa se še s pomočjo slov. učitelja naučijo, nam vsem
pokažejo na prireditvi ob 8. marcu, dnevu žensk; kar zadovoljni smo
lahko in marsikatera mamica si skrivaj obriše solzo, ko zasliši na odru
svojega malčka. Na praznovanju je predsednica F. P. Anica Mar po-
zdravila vse goste, posebej ženske v upravnem odboru, ki tudi pridno
pomagajo pri delu društva.
Tudi nemški gostje so se zahvalili za dobro sodelovanje, ki je —
lahko rečem, ne da bi se hvalili — vzorno.
Dolgoletni župan mesta Burscheid in naš stalni gost g. NViirz je
letos praznoval 75. rojstni dan. Seveda je bil tudi on gost naše priredi-
tve, in ko mu je predsednica Marova izročala prelepo slovensko spo-
minsko darilo, ni mogel skriti solz, kajti cela dvorana mu je s pomoč-
jo Lesjakovih muzikantov zapela pesem za rojstni dan.
Kulturni program se je bližal koncu. Le to bi še omenil, da smo
bili letos edino slov. društvo, ki je podarilo ženskam brezplačen vstop
in še slovensko narodno rožo t. j. nagelj povrhu.
Za društvene delavce pa se je začel drugi del programa, kajti pri-
pravljene tekoče in dišeče dobrote z ražnja so kar vabile in treba jih je
bilo spraviti v promet. To pa ni bilo posebej težko, kajti ob plesu po-
staneta grlo in zrak suha, pa tudi v želodcu začne kruliti in vonjave so
tudi preveč zapeljive, da bi se jim človek kar tako odrekel.
25. maja so naši mladi v Essnu praznovali svoj praznik, dan mla-
dosti. Moramo prizna*ti, da jih vsako leto na takšno praznovanje pride
manj in na sestanku vseh klubov pokrajine, v kateri živimo septem-
bra, bomo morali razmišljati tudi o tem.
»France Prešeren« sodeluje tudi na nemških prireditvah in to
smo storili v začetku junija na prazniku ceste — »Strassenfest«. Po-
stavili smo stojnico s svojimi dobrotami in skoraj bi že lahko rekel, da
naši stalni gostje niso mogli mimo ter so napolnili našo klubsko bla-
gajno, v kateri so po raznih izdatkih spet začeli pajki plesti mreže.
Zares smo se razveselili povabila našega pokrovitelja, da se dobi-
mo 30. julija v Ormožu, v kraju pokrovitelja društva Franceta Prešer-
na', da malo pokramljamo o naših in njihovih težavah.
. V avgustu pripravljamo izlet za člane, posebej pa še za otroke v
EIsne, da si ogledajo svojega idola VVinetouja in Old Shatterhanda,
da članom s tem vsaj malo povrnemo za njihovo delo, otrokom pa, da
jim pot v slov. dop. šolo ne bo tako težka.
Za »Franceta Prešerna«
Pavel Paradiž
Za razprodaje ni
pravega zanimanja
Letos so se začele prej ko prejšnja leta - nekoč tako pričakova-
na znižanja cen namreč. Do 40 % lahko kupci prihranijo pri nakupu
tekstila in poletne konfekcije. Znižano je povečini vse, kar je ostalo
na policah. Tega pa je zaradi visokih cen vse več. Kljub temu v trgovi-
nah ni prave gneče, ki je bila značilna za obdobje ugodnih nakupov.
Kupcev je le za spoznanje več kot običajno, pa še ti kupujejo le stvari,
ki so se jih namenili kupiti. Še vedno visoke cene na eni in premajhni
dohodki potrošnikov na drugi strani so vzrok za to nič kaj obetavno
stanje.
Med redkimi kupci v Merkurjevi Blagovnici smo našli nekaj so-
govornikov:
JANKO ČRNKO: Prišli smo kar s celo družino. Zaenkrat kupu-
jemo le hlače za sina, ki bi jih sicer lahko kupili že prej, pa smo raje
počakali na razprodajo. Nekaj bomo prihranili, pri današnjih visokih
cenah se kar pozna. Blago tako ali tako ni nič slabše. Mogoče bomo
kupili še kaj, če bo le dobro in poceni.
IDA LORENČIČ: Imam dve hčerki, dvojčici, zato kupujem vse
dvoje. Zanju bom kupila le majici, za kaj drugega niti nimamo časa.
Kakih večjih nakupov si skoraj več ne moremo privoščiti. Cene so
kljub znižanju še vedno previsoke.
MARIJA TOPLAK: Kupila sem že eno majico, zdaj iščem še
srajco za soseda. Upam, da bom našla kaj primernega. Če pa bo še
kaj lepega pa — kar je najpomembnejše — tudi poceni, bom mogoče
še vzela. Mislim, da je kar pametno počakati na razprodaje, saj je bla-
go ponavadi brez napak in ga lahko dobiš prav poceni. Malo je treba
gledati, pa se gotovo kaj najde! MM2
PMP - ptujski mladinski program
Tisti, ki so se v petek spraševali, kaj pomeni PMP na odru pred
magistratom in kaj neki si prizadevajo mladci in mladenke pod
odrom in na odru, najbrž že vedo, da je skupina mladih pripravila
mladinski radijski program v živo. V skupini se je zbralo nekaj mla-
dih igralcev ptujskega gledališča in nekaj članov centra za obveščanje
in propagando. Pripravili so program, posvečen ptujskemu občinske-
mu prazniku in solidarnosti z obsojenimi na procesu v Ljubljani.
Skupina je šele pričela oblikovati svoj program in v petek so mi-
moidoči lahko prisluhnili pogovorom o dejavnosti skupine za razvoj
turizma, kluba mladih, brigadirjev in mirovnikov. K pogovoru pa so
povabili tudi Zvonko Kneževič in Janka Bezjaka, ki sta predstavila
prireditve ob občinskem prazniku. Program je tekel spontano, med
njim so mladi gledališčniki recitirali pesmi Prešerna, Minattija in Pav-
čka ter modrosti iz Zlatih pravil življenja, na začetku in koncu progra-
ma pa so predvajali tudi program Radia študent, pripravljen dan po-
prej, ki je prinesel nekaj komentarjev sojenja v Ljubljani.
Vsekakor sveža zamisel in jo bo kazalo razvijati naprej, še pose-
bej na prireditvenem prostoru pred Klubom mladih, kar lahko po
svoje prispeva k popestritvi starega mestnega jedra.
d.
Tomboiske nagrade že čakajo
Nogometaši in ljubitelji NK Drava so sredi priprav na velik do-
godek, s katerim želijo porediti svojo blagajno, saj vedo, da bo druž-
benega denarja zmeraj manj, torej so predvsem odvisni od svojega
dela. II. septembra bodo pripravili tombolo na stadionu. Zbrali so
kup dobitkov (traktor, skalo, pejeka, stavbno pohištvo, motokultiva-
tor, moped, tono cementa, štedilnik ...) v skupni vrednosti 510 mili-
jonov.
Seveda pa ob teh aktivnostih delo nogometašev nemoteno teče.
Še bolj intenzivno, kajti Dravini cilji so v tej sezoni ambiciozni. Re-
sno tekmovanje se je pričelo že včeraj s tekmovanjem v pokalu nogo-
metne zveze Slovenije (Drava je doma igrala s Pesnico), nadaljuje pa
se v nedeljo z gostovanjem pri Nafti.
Želje so velike; upajmo, da bodo takšni tudi rezultati.
jš
MLADI ZADRUŽNIKI V LOVRENCU
Konjske dirke in traktorsko
tekmovanje
Minulo nedeljo so prizadevni mladi zadružniki Kmetijske zadru-
ge Lovrenc na Dravskem polju pripravili že šeste tradicionalne konj-
ske dirke. Res je sicer, da je konjev po naših kmetijah vse manj, toda
zato so take konjske dirke še posebej zanimiv dogodek. Kot je znano,
tekmujejo na lovrenških dirkah predvsem kmečki delovni konji, a so
včasih, na krajših progah, presenetili tudi v konkurenci z dirkalnimi.
Tudi tokrat je lovrenška prireditev pritegnila veliko obiskovalcev, če-
prav udeležba konjev na dirkah niti ni bila velika. Tokrat se je najbo-
lje odrezal konj Pintarja iz Bohove.
V nedeljo so se v Lovrencu potegovali za lovoriko kmečki konji,
v soboto pa se bodo potegovali za naslov najboljših traktoristov kme-
tje, kmečke ženske in mladinci. d. I.
Skupne priprave   ,
v juliju večina športnikov, vsaj tistih, ki tekmujejo v ligah, poči-j
va. V avgustu pa se prično intenzivne priprave. V namiznoteniškem ■
klubu Petovia se že vrsto let pripravljajo na kondicijskih in tehničnih j
pripravah ravno v avgustu. Tokrat seje ptujskim igralcem in igralkam*
pridružilo tudi pet članov namiznoteniške sekcije športnega društva^
iz Stuttgarta. Osodelovanju klubov smo že veliko zapisali, v pogovo-j
ru z nemškimi igralci pa smo izvedeli, kako to sodelovanje ocenjujejo
igralci. Všeč so jim skupne priprave, čeprav so nekoliko napornejše,
toda naučijo se veliko, saj na naših treningih vadijo posamezne ele-
mente igre, medtem ko na njihovih predvsem igrajo dvoboje. Zanimi-
vo je tudi da naši igralci igrajo predvsem hiter in napadalen namizni
tenis z obilico končnih udarcev, nemški pa gradijo veliko več na ob-
vladovanju rotacij žogice in igrajo nekoliko manj napadalno.
Ptujski in stuttgarski namiznoteniški igralci so tako opravili
skupne kondicijske (na Pohorju) in tehnične priprave.
Štirinajstdnevno druženje in skupno treniranju pa je spletlo tudi
prijateljske vezi, saj so ptujski igralci svoje nemške kolege gostili na
svojih domovih. d. |.
skupni trening v Mladiki.
STRELSTVO
Stanko Pulko občinski prvak
Po krajšem odmoru so strelci zopet pričeli tekmovanja po pro-
gramu. OSZ Ptuj za leto 1988. Po nacionalnem programu je v avgustu
občinsko prvenstvo za člane, članice, mladince in mladinke v strelja-
nju z mk orožjem.
Minulo nedeljo so se najprej srečali pištolarji s ser. mk pištolo
DRULOV. Največ krogov je nastreljal strelski veteran Stanko Pulko,
član SD Turnišče. Z 234 krogi je postal obč. prvak in dosegel normo
za republ. prvenstvo. Njegov sin Izidorje obč. mladinski prvak z 204
krogi, toda brez konkurence.
Članskemu prvaku so sledili: 2. Jurij Lamot (Kidr.) 224 kr.
(4 X 10), 3. Zvonko Hajduk (Agis) 224 kr. (3 x 10), 4. Franc Simonič
(Agis) 217 kr., 5. Gorazd Mahorič (Kid.) 204 kr. itd. V ekipni konku-
renci je zmagala ekipa Kidričevo s 629 krogi. Druge ekipe so bile ne-
popolne.
Prihodnjo nedeljo bo obč. prvenstvo s ser. mk puško (trojni polo-
žaj). V nedeljo, 21. t. m., bo ekipno tekmovanje za pokal maršala Tita
88. Najboljša ekipa bo sodelovala na republ. tekmovanju.
V nedeljo, 28. t. m., pa bo ekipa SD Turnišče sodelovala na 21.
rep. tekmovanju z mk puško v Kamniku za memorial Jožeta Klanj-
ška-Vasje, narodnega heroja, komandanta XIV. divizije in dolgoletne-
ga predsednika strel, zveze Slovenije. K. A.
Kmalu 11 novih
jadralnih pilotov
Na letališču Aerokluba Ptuj v Moškanjcih je kljub počitniškemu
času te dni zelo živahno. Potem ko so prejšnji mesec uspešno končali
šolo-motornih pilotov, poteka od začetka avgusta I4-dnevno šolanje
za jadralne pilote. Od jutra do večera tako sedaj urijo 9 bodočih ja-
dralnih pilotov iz Aerokluba Ptuj ter po enega iz Aeroklubov Varaž-
din in Slovenske Konjice.
Ptujski inštruktorji in piloti se trudijo, da bi mladim fantom vlili
čimveč znanja in sposobnosti, tako da bi po končanem šolanju že lah-
ko samostojno leteli z jadralnimi letali. Fotovest: M. Ozmec
10 — ZA RAZVEDRILO
11. avgust 1988 - TEDNIK
TEDNIK - 11. avgust 1988
OGLASI IN OBJAVE - 11
Bio vitaminka v Cankarjevi
v staro mestno jedro se počasi, vendar vztrajno vračajo dejavnosti, ki so
tod že nekoč bile. V prednosti so za zdaj gostinski lokali, že v bližnji bodočnosti
pa naj bi bilo drugače. Tem, butikarjem, različnim krojačem in drugim se je s
prodajalno BIO VITAMINKA 3. avgusta pridružial Dragica Voda. Ob kareju
devet je odprla prodajalno z živili, sadjem in zelenjavo. Prva je v ptujski občini
pričela prodajo neškropljenega sadja. Za zdaj je moč kupiti slive, jabolka, hru-
ške in lubenice. Zanimivost nove prodajalne so tudi cene, ki so v povprečju za
dvajset odstotkov nižje od dnevnih tržnih cen.
Na policah BIO VITAMINKE bodo že v kratkem najrazličnejše začimbe
in južno sadje. Glede na potrebe tega dela mesta bo Dragica Voda dodajala tu-
di druga živila. Prodajalna kruha v Prešernovi je, kaže, preteklost, zato bodo
prebivalci starega mestnega jedra zelo veseli kruha in pekovskega peciva. V za-
četku bo stekla poskusna prodaja. V BIO VITAMINKI naj bi kupci dobili tudi
mleko in mlečne izdelke. Zaenkrat jc takšna prodaja nemogoča, saj je prodajni
prostor premajhen, da bi v njem bilo moč postaviti hladilno omaro. Začetno po-
nudbo je Dragica Voda popestrila z naročili za ozimnico, pri kateri zagotavlja
dvajsetostoten popust oziroma za toliko nižje cene od veljavnih dnevnih na trž-
nici.
Poslovni prostor je Vodova dobila od samoupravne stanovanjske skupno-
sti. Ta ji je v skladu s svojimi pristojnostmi pomagala pri grobi ureditvi. Lokal
je uredila v zelo kratkem času — v enem mesecu.
Na otvoritveni slovesnosti 2. avgusta je Anton llec, predsednik občinskega
komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje, zaželel novi trgovki dobro
poslovanje. Pohvalil je tudi ponudbo, saj je med prvimi v občini pričela proda-
jati bio hrano. Zanimivo je, da je Dragica Voda najbolj izobražena trgovka za
pultom v občini, saj je diplomirana ekonomistka.
Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto od 7. do 13. ure.
MG
(Posnetek: M. Ozmec.)
Osmi kmečki praznik
na Destrniku
V dopustniško razpoloženje in poletno vročino bo 14. avgusta zju-
traj »zarezala« domača kmečka godba in tako naznanila začetek 8.
kmečkega praznika. Kot je že navada, bodo fantje in dekleta obiskali
nekaj vasi ter prebudili najbolj vnete zaspance.
Popoldne bo na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom
osrednja prireditev. Tudi letošnji program bo v glavnem slonel na prika-
zovanju že skoraj pozabljenih kmečkih del, opravil in obrti, vmes pa bo
tudi kakšen šaljiv nastop. Prve bodo nastopile terilje in predice in prika-
zale pridobivanje lanene niti. v teh krajih je bilo nekoč precej laniščnic
— prostorov, kjer so pripravljali lan za prejo; žal se na Destrniku ni
ohranila nobena.
Domači obrtniki — kovači, tesarji, kolarji, čevljarji itd. — pa so že
prava redkost na vasi, čeprav so bili nekoč nepogrešljivi. Kmetu so nare-
dili skoraj vse. Modernizacija je segla tudi v vas in teh del skoraj nihče
več ne opravlja ali pa le priložnostno. Nekaj teh obrtnikov pa bomo opa-
zovali tudi na prireditvi, videli bomo kosce in grabljice in prisluhnili nji-
hovim pesmim.
To je le nekaj točk iz bogatega programa.
Z pridelovalce domačih kultur bo že tretjič tekmovanje, komu je
zemlja v tej suši in vročini obrodila naj- pridelek: najdebelejšo bučo, pe-
so, komu je zrastla največja sončnica in komu koruznica z največ klasi.
Domačega kruha iz kmečke peči bo dovolj, na voljo bo posebno
obložen, ki mu pravijo ojstrovški sendvič, pa domače meso in druge do-
brote; med njimi naj omenimo tudi gibanice. Ob polkah in valčkih an-
sambla SVIT bo veselo vso noč.
Člani Turističnega društva Destrnik si želijo le lepo nedeljo, ki naj
privabi v ta del Slovenskih goric čimveč obiskovalcev. MF
PTUJSKA POLETNA NOČ V DVEH DELIH
Napovedi organizatorjev, da bo
druga ptujska poletna noč brez dežja,
so tokrat držale. Še več, prireditev je
bila razdeljena v dva dneva in tako v
petek, 5., kot v soboto, 6. avgusta, sta
bili Prešernova in Murkova ulica pol-
ni tja do magistrata. Oba dneva so or-
ganizatorji pripravili več šaljivih pri-
reditev, nastopili so člani popularne
skupine Moped šov iz Ljubljane s To-
fom na čelu, odlično je uspel turnir v
vleki vrvi, predstavili so se najuspeš-
nejši športniki leta, člani aerokluba
so za obiskovalce pripravili srečolov,
glasbe pa je bilo na pretek. Nastopili
so ansambli Zrelo klasje, Prerod, Sik,
zasebni gostinci pa so zares poskrbe-
li, da ni bil nihče (ki je to zmogel in
želel), ne lačen in ne žejen.
Predstavili so se člani kolesarskega kluba Ptuj.
Tof s svojim Moped šovom.
Z 42 km dolgega treninga je pred magistrat pritekel maratonec Mirko
Vindiš.
Številni obiskovalci (vsak večer jih je bilo več tisoč) pa so v sicer nekoli-
ko hladnejših večerih imeli kaj videti, jesti in piti... (Foto: L. Cajnko.)
Vzrokov za nesreče je več, nekje v ozadju pa
je pogosto alkohol
Na kirurgiji ptujske bolnišnice pravijo, da
ne poznajo poletnega mrtvila. V juliju in av-
gustu so praviloma še bolj zasedeni kot obi-
čajno. Predstojnik dr. Ljubo Toš nam je po-
vedal, da je po statističnih podatkih o številu
nezgod v SR Sloveniji za lansko leto ptujska
občina na neslavnem 3. do 4. mestu. Slabe
ceste, močan tranzitni promet, nepazljivi voz-
niki so vzroki lažjih in težjih poškodb. Sled-
nje zdravijo na oddelku; lani jih je bilo 667.
V poletnih mesecih je izredno veliko pro-
metnih nesreč, v katerih so udeleženi tujci in
naši zdomci. Ker je v avtomobilih po več po-
tnikov, je ob povečanem prometu tudi število
ponesrečencev potem večje.
Drugačno je stanje pri delovnih poškod-
bah. Malo je tistih klasičnih, ki se zgodijo na
delovnem mestu, naraščajo pa poškodbe v ta-
ko imenovanem drugem in tretjem turnusu,
pri honorarnem in domačem delu. Po številu
med prometnimi in nesrečami s kmetijskimi
stroji so nesreče s traktorji. Teh je v zadnjem
obdobju skoraj trikrat manj, tudi zaradi ob-
veznega varnostnega loka. Posebno hude so
poškodbe s kmetijskimi delovnimi sredstvi,
kot sta cirkularka ali kožuhar, ker običajno
povzročajo težjo in trajno invalidnost.
Več kot med šolskim letom je poškodova-
nih otrok in mladine. Nesreče se zgodijo po-
navadi zato, ker so otroci brez nadzora, pro-
metne nezgode pa zaradi nepazljivosti in ne-
pravilne vožnje s kolesi in mopedi.
Po raznih proslavah in veselicah je na ki-
rurškem oddelku še posebno živahno, saj pri-
peljejo tiste, ki staknejo poškodbe v pretepih.
V zadnjem času vročekrvneži vse bolj vihtijo
nože.
Med poškodovanci je več moških kot
žensk, večina jih je srednjih let in še starejših.
Za prometne nesreče velja, da so udeleženci
vseh starosti. Več nesreč je ob spremembah
vremena, na prehodu iz poletja v jesen, po
prireditvah v večernih urah ...
Julija in avgusta torej ni počitka za kirurgi-
jo, zato nas je zanimalo, kako uskladijo do-
puste. Dr. Toš je povedal, da se razdelijo v
dve skupini; tako imajo vedno kompletne
operativne time. Prosti so največ štirinajst
dni, delajo pa potem po tri nedelje v mesecu!
Poletna vročina je neprijetna tako zanje kot
za bolnike, posebno v novem delu stavbe in v
sobah, obrnjenih na sončno stran.
Na vprašanje o rešitvah za zmanjšanje šte-
vila nezgod je dr. Toš najprej navedel široko
prometno vzgojo že od osnovne šole naprej.
Poseben problem je alkohol. Pri večini ne-
sreč, pa naj bodo prometne ali delovne, je
moč trditi, da je glavni vzrok alkohol. Iz tega
sledi tudi zahteva po zaostritvi kazni za pro-
metne prekrške in spremeniti starostno mejo
za vozniška dovoljenja za mopede vsaj na 16
let. Boljše ceste bi bistveno pripomogle k iz-
boljšanju prometnega stanja, v povezavi z
znanjem in upoštevanjem prometnih predpi-
sov ter visoko stopnjo cestne kulture pa bi
gotovo zmanjšale število nesreč in ponesre-
čencev.
Metka Murko
Pomagajmo prizadetim
ob požaru
Svet občinskega sveta ZSS Ptuj za delovne in življenjske razmere
delavcev je na avgustovski seji obravnaval nastali položaj delavske
družine FIŠTRAVEC iz Kraigherjeve 34 iz Ptuja, ki ji je zgorelo dvo-
sobno stanovanje z vso opremo in osebnimi stvarmi. Svet daje pobu-
do, s katero vabi delavce, delovne ljudi in občane, da s prostovoljnimi
prispevki pomagajo prizadeti družini. Ce se boste odločili za pomoč
denar nakažite na tekoči račun: 52400-621-2005-15-201-2241/2 — Ro-
man FIŠTRAVEC.
Hitra pomoč človeku v nesreči je izraz naše človeške humanosti
in socialistične solidarnosti, ki v našem življenju in v odnosih med
ljudmi in do ljudi potrjuje, da človek v naši samoupravni socialistični
skupnosti v nesreči nikoli ne ostane sam.
Svet ZSS Ptuj za delovne in
življenjske razmere delavcev
Po 25 letih tudi
ptujski tv studio
O naši prvi televizijski oddaji — gledali ste jo lahko v nedeljo in
ponedeljek — sodbo in oceno prepuščamo tistim, ki jim je bila name-
njena, to je našim občanom v tistih krajevnih skupnostih, ki že imajo
kabelski televizijski priključek in seveda novejši televizor ali pa vsaj
konverter za tako imenovane programe »S«. Ob oddaji v nedeljo je
bilo veliko motenj, prevračanja slike in podobnih težav, v ponedeljek
že manj, in če ste svoj televizor naravnali na 10. program, skoraj nič.
Kakorkoli, začetek je tu. Čeprav smo bili tudi mi dopustniško
okrnjena ekipa — imeli smo na voljo le eno kamero, in še to amater-
sko — trudili smo se, da bi vendarle že prva oddaja pokazala delček
našega vsakdanjega utripa in snovanja. Ce vam je bila všeč, smo za-
dovoljni, če pa ne, pa se bomo še bolj trudili, da s tehničnimi pripo-
močki, ki jih imamo na voljo, naredimo še kak korak naprej. Je pa
vendarle naše, brez tuje pomoči. In to tudi nekaj pomeni.
F*tujski televizijski studio je tu in sprejmimo ga za svojega. Vsi
mu pomagajmo, da bo iz nebogljenega malčka zrastel vsaj v krepkega
mladeniča, če že ne v modrega in preudarnega moža. Pričakujemo va-
ša mnenja in pobude, pa tudi vsake dobronamerne kritike bomo zelo
veseli. mš
Ansambel Toneta Kmetca smo posneli v lepem okolju kmečkega gostiš-
ča Švabovo. Za kamero je bil Mišo Potočnik. (Foto: I. Ciani.)
Grajsko sobano smo si sposodili za začasni studio. (Foto: M. Ozmec.)
Miičnik
prekoračil
pooblastila
v sredo, 3. avgusta, so stanovalci
Ziherlove ploščadi 5 v Ptuju obvestili
postajo milice Ptuj, da je prišlo pred
omenjenim blokom do neljubega do-
godka, ko sta miličnika ustavila dva
mladoletnika, ki sta se vozila na kole-
su z motorjem, in je eden od milični-
kov oba fanta surovo pretepel.
Ker so se o tem razširjale najrazli-
čnejše govorice, smo za pojasnilo
prosili UNZ Maribor. Inšpektor Ko-
zel nam je povedal, da sta tega dne
miličnika PM Ptuj na omenjenem me-
stu zares ustavila dva mladoletnika,
ki sta se vozila na kolesu z motorjem.
Pri tem je eden od miličnikov zares
nekajkrat udaril enega od mladoletni-
kov, s čimer je prekoračil svoja poo-
blastila. Delavci UNZ so zadevo razi-
skali, opravili so razgovor z obema
mladoletnikoma, njihovimi starši in
očividci (teh je bilo več). Zoper mili-
čnika bodo ustrezno ukrepali.   -OM
Na Gžboltovem sejmu tokrat manj gneče
Tradicionalni Ožboltov sejem
je bil tokrat v petek, 5. avgusta,
potekal pa je v okviru ptujskih
poletnih prireditev in je pomenil
nekakšen uvod v prireditve v po-
častitev praznika občine Ptuj.
Kljub lepemu sončnemu vreme-
nu pa so bile ulice našega preno-
vljenega Ptuja tokrat manj pol-
ne, kot smo bili tega vajeni reci-
mo na Jurjevem ali Katarininem
sejmu. Izbira ponujenega blaga
je bila kar precej pestra, seveda
če odmislimo tradicionalno po-
nudbo kiča in krame; sicer pa se
že kar precej pozna, da je potroš-
nikov žep močno načet, saj kup-
čije niso cvetele preveč uspešno.
Sicer pa sejem je sejem, pa naj
bo kakršenkoli že.
Pogled na letošnji Ožboltov sejem
ni bil presenetljiv.
(Foto: M. Ozmec.)
ČRNA KRONIKA
DELOVNA NEZGODA
V ptujsko bolnišnico so pripe-
ljali Alojza Frasa, ki se je poško-
doval pri delu v elektrolizi TGA
Kidričevo. S strojem je delal na
elektrolitski peči in prebijal krio-
lit. Trenutek napazljivosti in že
mu je stroj zlomil levo nogo v
stopalu.
PO NASIPU V OBCESTNI JA-
REK
Konec prejšnjega tedna se je
Milan Belec peljal z osebnim av-
tomobilom od Tomaža proti Or-
možu. Zunaj naselja Lešnica v
preglednerh desnem ovinku je
zapeljal s ceste po štiri metre vi-
sokem nasipu v obcestni jarek in
avto se je prevrnil. Voznik je bil
le lažje poškodovan, trije njegovi
sopotniki pa huje. Prepeljali so
jih v ptujsko bolnišnico.
BOČNO PO NASIPU NA NJI-
VO
V nedeljo se je na magistralni
cesti zunaj naselja Stanošina, KS
Podlehnik, pripetila prometna
nezgoda, v kateri je voznik oseb-
nega avtomobila Mato Nikolič,
začasno na delu v ZRN, zapeljal
s cestišča. Vozilo je začelo zana-
šati; pri tem se je obrnilo skoraj
za 180 stopinj v desno, se prevr-
nilo na bok in zdrselo štiri metre
navzdol po nasipu na njivo ter
pristalo na kolesih. Pri tem je bil
huje ranjen sopotnik Sven Niko-
lič.
SKRB ZA VZDRŽEVANJE HI-
GIENE
Sanitarni inšpektorji iz Mari-
bora so v minulih dneh pregleda-
li tudi vse gostinsko-turistične
obrate ob magistralni cesti Šen-
tilj—Hajdina—Macelj. Tu se na-
mreč ustavlja v poletnih mesecih
veliko število tujih in tudi doma-
čih potnikov, zato je skrb za hi-
gieno še toliko pomembnejša.
Večjih nepravilnosti niso odkrili,
pač pa precej drobnih pomanj-
kljivosti in poskrbeli, da so jih
odpravili. PP
osebna Uroniha
Rodile so:
Dragica Kos, Kidričevo, Ul.
Borisa Kraigherja 2 — dečka;
Milena Obran, Goričak 55 — de-
klico; Karmen Kokol, Dolane
16/a — Špelo; Marjeta Vukovič,
Središče ob Dravi, Kolodvorska
22 — Davida; Karmenjerenko,
Ptuj, Ziherlova ploščad 13 —
Mitja.
Poroke:
Stanko Čagran, Brstje 5/a, in
Angela Beci, Novo mesto, Nad
Mlini 26; Branko Rodeš, Križo-
vljangrad, n. h., in Mirjana Hrn-
čič, Goričak 25; Andrej Rebek,
Celje, Titov trg 7, in Sanja Džan-
kič, Ptuj, Ul. Borisa Kraigherja
6; Branko Habjanič, Zgornja Pri-
stava 51, in Marica Zajšek, Koči-
ce 37; Stjepan Ciglar, Maribor,
Rozmanova 7, in Tatjana Pulko,
Lovrenc na Dravskem polju, 21;
Andrej Šmigoc, Spuhlja 86/a, in
Tatjana Peteršič, Dornava 87/a.
Umrli so:
Marija Križaj, Nova vas pri
F*tuju, Ul. Jožefe Lackove 18, roj.
1903, umrla dne 31. 7. 1988; Te-
rezija Lašič, Godeninci 29, roj.
1918, umrla 30. 7. 1988; Franc
Sedič, Spodnja Hajdina, Jurčiče-
va 4, roj. 1928, umrl 28. 7. 1988;
Franc Vindiš, Kozminci 18, roj.
1934, umrl
1.8. 1988; Mateja Geč. Frankov-
ci 18, roj. 1986, umrla 10. 7.
1988; Stanko Prelog, Zagojiči 22,
roj. 1967, umrl 27. 7. 1988; Ga-
šper Murko, Cirkovce 62/b, roj.
1910, umrl 4. 8. 1988; Frančišek
Mlakar, Mala Varnica 5, roj.
1917, umrl 5. 8. 1988.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio—Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
25.000 dinarjev,^ za tujino
40.000 dinarjev. Ziroračun pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere te-
meljni davek P' •^*t>'