73
7-2006literatura
Iveri
Iveri z Grintovcev, Vlasto Kopa~, 
Planinska zveza Slovenije, Ljub-
ljana, 2006
V poglavju Manj znani izrazi in 
besede knjige Iveri z Grintovcev 
avtorja Vlasta Kopa~a pi{e, da so 
iveri tr{~ice. Tr{~ice, ki so nastale 
v dolgih letih »`aganja« in »obte-
sovanja« gora nad Kamnikom, 
{e posebej pa Velike planine, ki 
ji je Vlasto Kopa~ vtisnil neiz-
brisen pe~at. Izida svoje knjige 
ni do~akal, v spo{tljivi starosti je 
velikoplaninskih naselij je vse-
kakor najvidnej{i dose`ek Vlasta 
Kopa~a v kamni{kem koncu, 
v knjigi pa izstopajo {tevilne 
njegove skice – pastirskih bajt, 
predmetov, lesenih pisav za okra-
{evanje tradicionalnih trni~ev, 
dimljenih sir~kov in podobno. 
Ve~ina prispevkov je bila `e 
objavljena v preteklosti v Planin-
skem Vestniku, vendar jih je avtor 
na novo obdelal in dopolnil, tako 
da zdaj strnjeni v knjigi ostanejo 
v spominu za vedno. Avtor, ki je 
bil po vojni `rtev dachauskih pro-
cesov, opisuje nove za~etke, ko je 
znova za{el v svet gora, med stene 
in grape, med pastirje na Veliki 
planini, opi{e nekaj zanimiv tur 
v snegu, jedro knjige pa je ven-
darle dedi{~ina Velike planine 
in njenih ljudi. Ob opisu bajte in 
predmetov, kot je torila (kalup in 
cedilo za sirjenje), bralec resni~no 
raz{iri svoje poznavanje, saj je 
razlaga jasna in celovita. Dodatno 
vrednost knjigi daje tudi seznam 
manj znanih izrazov (z nekate-
rimi kraj{imi razlagami), ki ga je 
iz svoje zbirke prispeval France 
Male{i~. Vsekakor pa ne moremo 
mimo poglavja Krajevna imena 
na prisojni strani Grintovcev, ki v 
foneti~nem zapisu ponuja neiz~-
rpen seznam imen za domala vsak 
skalni izrastek, grapo, dolinico 
ali drugo krajevno zna~ilnost, kot 
so jih uporabljali v starih ~asih. 
Seznamu sta prilo`eni dve skici 
(zakaj ne ve~?) in znana pero-
risba Razgled z Grintovca, ki jo je 
leta 1940 narisal avtor sam (`al je 
objavljen le vzhodni del razgleda). 
Vlasto Kopa~ je po vojni risal tudi 
planinske karte, vsekakor pa si ga 
bomo zapomnili kot ~loveka, ki je 
dokazal, da se staro lahko nekako 
zlije z novim – sodobne turisti~ne 
bajte na Veliki planini so vendarle 
ohranile podobo, ki je blizu izvirni 
ovalni pastirski bajti. Kak{na stara 
iver verjetno {e le`i pod nastre-
{kom. Te iveri, drobne umetnine 
iz ~istega veselja, kot v uvodu 
pravi France Male{i~, bodo ostale. 
Za nas jih je pobral Vlasto Kopa~. 
Da bodo vedeli tudi zanamci. 
Marjan Brade{ko
malo pred tem zaspal - arhitekt, 
planinec in ~astni ~lan Gorske 
re{evalne slu`be (knjiga je iz{la 
kot  {esta v zbirki Med gorskimi 
re{evalci). Zdi se, kot da se je 
svet pod Kamni{ko-Savinjskimi 
Alpami prebudil, saj je v zadnjih 
leti iz{lo kar nekaj knjig, ki pose-
gajo v preteklost `ivljenja v gorah 
nad Kamnikom, {e posebej pri 
tem izstopa trud Franceta Male-
{i~a, ki je uredil tudi Kopa~evo 
knjigo. Vlasto Kopa~ se v njej 
spominja prijateljev in znancev, 
zanimivih osebnosti iz preteklosti 
Konca, Velike planine in drugih 
obmo~ij pod vencem kamni{kih 
gora. Z njimi je gradil Zaveti{~e 
(bivak) pod Skuto, z njimi plezal, 
smu~al, obnavljal Veliko planino 
in ohranjal dedi{~ino, ki ji je po 
medvojnem po`igu grozilo izgi-
notje. Arhitekturna ureditev 
^etrta izdaja 
vodnika 
Pot kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije, vodnik, Jo`e Dobnik, 
Dru{tvo Domicilnega odbora 
kurirjev in vezistov NOV Slove-
nije, Ljubljana 2006
Pot kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije, imenovana tudi Domo-
vinska pot ali kar Pot, je najdalj{a 
transverzala v Sloveniji in ni jih 
malo, ki mislijo, da tudi najlep{a. 
Prvi vodnik po njej je iz{el leta 
1969. Zdaj je pred nami `e ~etrta 
(popravljena in dopolnjena) izdaja 
na 500 straneh. Kot `e prve tri 
jo je pripravil Jo`e Dobnik; to je 
storil skrbno in temeljito, saj je pot 
`e trikrat prehodil v celoti, posa-
mezne odseke, ki so se tako ali 
druga~e spremenili, pa {e ve~krat.
V uvodnem delu izvemo nekaj 
o zgodovini slu`be za zveze in 
kurirske slu`be med drugo sveto-
vno vojno in po njej ter o nastanku 
in spreminjanju poti, posve~ene 
`rtvam druge svetovne vojne, 
predvsem partizanskim kurirjem 
in vezistom. Na ve~ kot tiso~ kilo-
metrih z rumeno-modrimi marka-
cijami ozna~enih poti (ponekod so 
tudi {e stare oznake TV) se sre~-
ujejo stari in mladi, da se dru`ijo, 
sprostijo v naravi in spoznavajo 
Slovenijo. @e skoraj 1500 pohod-
nikov, ki so prehodili vso pot, je 
dobilo spominske zna~ke. Da je