URADNE OBJAVE OBCtNE [ZOLA Št. 11 Izola, 21. september 1995 Leto 4 VSEB!NA: - Razglas in odlok o PRORAČUNU občine Izola za leto 1995 - Razglas in odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi ODBOROV in KOMISIJ Občinskega sveta občine Izola - Razglas in odlok o uporabi GRBA in ZASTAVE občine Izola Na podlagi 38. člena Statuta občine Izola (Ur.objave, št. 8/95) RAZGLAŠAM ODLOK O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1995 Številka: 403-1/94 Datum: 14.september 1995 Župan: Dr. Mario Gasparini OBČINA IZOLA OBČINSKI SVET Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 72/93 in 6/94 - odločba Ustavnega sodišča RS št. U-l-13/94-95, UL RS 45/94 - odločba Ustavnega sodišča RS št. U-144/94-18 in UL RS 57/94) 3. - 12. člena Zakona o financiranju občin (UL RS 80/94) ter 22. člena Štatuta občine Izola (UO št. 8/95), je Občinski svet Občine Izola na seji dne 14.09.1995 sprejel ODLOK o proračunu občine fzofa za feto 1995 1. člen Z Odtokom o proračunu občine Izola za leto 1995 se zagotavljajo sredstva za financiranje lokalnih zadev javnega pomena v skladu z ustavo in zakonom. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1995 znašajo 1.192.744.947,56 SIT in se razporedijo v skladu z bilanco prihod- kov in odhodkov ter računom financiranja, ki so sestavni del tega odloka. 192.698.724,06 SIT odhodkov občinskega proračuna leta 1995 se prenese v leto 1996. 3. člen Od prihodkov proračuna za leto 1995 se izloči 0,5 % v rezerve Občine Izola. 4. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, določene s proračunom. Obveznosti se smejo prevzemati le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena in zagotovljena za posamezne namene. 5. člen Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prilivov in dogovorjenih pogo- jev za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnajo iz proračuna ter v skladu s prioritetnim vrstnim redom poravnavanja obveznosti iz proračuna, ki ga pripravi Uprava za finance in je priloga tega odloka. 6. člen Vsi prihodki, ki jih ustvari občinska uprava s svojo dejavnostjo so prihodek proračuna in se porabijo za investicijske odhodke občinske uprave. 7. člen Nadomestila za uporabo vode, ki se ob ceni vode zbira na Rižanskem vodovodu Koper, se odstopa v zbrani višini za financiranje programa investicij v vodno oskrbo. 8. člen Prispevek za nov in povečan odjem vode se zbira na posebnem računu Mestne občine Koper in se porabi v zbrani višini za sofinanciranje prevoza pitne vode. 9. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec občinskega proračuna je župan, razen če s pisnim pooblastilom ne odloči drugače. 10. člen Župan sme v okviru skupnega obsega proračunskih sredstev spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katera so bila zagotovljena sredstva v okviru glavnega namena. O odločitvah iz prejšnjega odstavka mora župan poročati občinskemu svetu. 11. člen Župan je pooblaščen, da odloča: - o kratkoročni zadolžitvi v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna in sicer največ do 10 % sprejetega proračuna, - o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve. Sredstva tekoče proračunske rezerve se uporabljajo: - za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine, - za naloge v proračunu, za katere se med letom izkaže, da zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Župan obvesti občinski svet o porabi sredstev iz prvega odstavka na naslednji seji. 12. člen Župan je pooblaščen, da lahko med letom v skladu z zagotovljeno porabo in v okviru doseženih prit'vov uskladi skupni obseg prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov. 21.9.1995 Uradne objave občine !zo)a stran 2 13. člen Sredstva na posameznih računih Občine Izola se lahko med posameznimi računi začasno brezobrestno razporejajo, če ni s posebnim dogovorom drugače določeno. 14. člen Program sredstev Sklada stavbnih zemljišč in stanovanjski program občine Izola se obravnavata in sprejemata samostojno izven proračuna. Finančni načrt sredstev za skupno komunalno rabo je v skladu z realnimi možnostmi občinskega proračuna vključen v proračun. Posamezne postavke programov in načrta je potrebno zato uskladiti. 15. č!en Za vse investicije v Občini katerih pogodbena vrednost presega 1.000.000,00 SIT se opravi javni razpis oz. zbiranje ponudb v skladu z veljavno zakonodajo. Štev.: 403-1/95 Datum: 14.september 1995 Predsednik : Marino Domio BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV OBČINE IZOLA za leto 1995 OBČINA IZOLA A. PRIHODKI v 000 VSEBINA Proračun 1995 1 2 3 !. PRtHODK! ZA ZAGOTOVLJENO PORABO 427.350 !!. PR!HODK! ZA F!NANC!RANJE DRUG!H NALOG 240.412 !!!. PRiHODK! ZA !NVEST!C!JE 332.284 !V. PRENOS ODHODKOV V LETO 1996 192.699 SKUPAJ PRtHODK! PRORAČUNA (!+!!+!!!+!V) 1.192.745 B. ODHODK! ) TEKOČ! ODHODK! 738.103 !!. F!NANČN! TOKOV! 17.002 )!]. !NVEST!C!JSK! ODHODK! 437.640 SKUPAJ ODHODK) OBČINE (l+ll+DI) 1.192.745 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI O Visto l'art. 38 dello Statuto del Comune di Isola (Foglio annunci ufficiali, n. 8/95) PROCLAMO il DECRETO SUL BILANCIO PREVENTIVO DEL COMUNE DI ISOLA PER L'ANNO 1995 Il Sindaco Dott. Mario Gasparini N.ro: 403-1/95 Data: 14 settembre 1995 COMUNE DI ISOLA Consiglio comunale Visti l'art. 29 della Legge sulle autonomie locali (GU RS, nn. 72/93, 6/94 - delibera della Corte costituzionale, 45/94 - delibera della Corte costituzionale 57/94, 14/95 e 20/95 - delibera della Corte costituzionale), gli artt. da 3 a 12 della Legge sul finanziamento dei comuni (GU RS, n. 80/94) e l'art. 22 dello Statuto del Comune di Isola (F.ann.uff., n. 8/95), nella sua se- duta del 14 settembre 1995 il Consiglio comunale ha approvato il DECRETO su) bilancio preventivo del Comune di Isola per l'anno 1995 Art. 1 Con il Decreto sul bilancio preventivo del Comune di Isola per l'anno 1995 vengono reperiti i mezzi per il finanziamento degli affari locali di pubblico interesse, in conformità' alla Costitu- zione e alla legge. Art. 2 Le entrate complessive del preventivo comunale per l'anno 1995 ammontano a 1.192.744.947,56 SIT e vengono ripartite in conformità' al bilancio delle entrate e delle spese ed al conto di finanziamento, i quali sono parte integrante del presente Decreto. Le spese del bilancio comunale 1995 pari a 192.698.724,06 SIT vengono riportate all'anno 1996. Art. 3 Lo 0,5 % delle entrate di bilancio per il 1995 viene devoluto alle riserve del Comune di Isola. Art. 4 I mezzi di bilancio possono essere usati soltanto per le finalità' determinate ne) bilancio. Gli obblighi possono venir assunti solamente nell'ambito dei mezzi previsti e assicurati nel bilancio per le singole finalità'. Art. 5 Nel corso dell'anno i mezzi di bilancio vengono di regola ripartiti in modo proporzionale tra tutti gli utenti, nell'ambito delle entrate raggiunte e le accordate condizioni di adempimento degli obblighi finanziati dal bilancio nonché' in conformità' all'ordine prioritario di adempimento degli obblighi di bilancio, redatto dall'Amministrazione per le finanze e allegato al presente Decreto. Art. 6 Tutti i proventi realizzati dall'amministrazione comunale mediante la propria attività' sono considerati entrata di bilancio e vengono destinati alle spese a titolo di investimenti dell'amministrazione comunale. Art. 7 II canone per il consumo d'acqua, raccolto dall'Acquedotto del Risano di Capodistria assieme alla tariffa dell'acqua, viene devoluto al finanziamento del programma degli investimenti nell'approvvigionamento idrico. Art. 8 Il canone per l'aumentato consumo d'acqua viene raccolto su un conto speciale del Comune Citta' di Capodistria e destinato al cofinanziamento de! trasporto dell'acqua potabile. Art. 9 Dell'attuazione del preventivo risponde il Sindaco. I! firmatario delle disposizioni sull'utilizzo dei mezzi di bilancio e' il Sindaco, salvo diversa disposizione de! medesimo dichiarata in apposita delega scritta. Art. 10 Nell'ambito dell'ammontare complessivo dei mezzi di bilancio il Sindaco può' modificare la destinazione d'uso e l'ammontare degli stanziamenti di cui alle singole voci di bilancio, a patto che l'atto non ostacoli l'attuazione dei compiti ai quali sono stati ripartiti i mezzi di 21.9.1995 Uradne objave občine Izola stran 3 bilancio nell'ambito della destinazione principale. Il Sindaco e' tenuto a relazionare il Consiglio comunale sulle decisioni di cui al primo comma. ' Art. 11 Il Sindaco e' autorizzato a decidere su: . l'indebitamento a breve termine in caso di entrate di bilancio irregolari, e precisamente tino ad un massimo del 10% del preventivo approvato, - l'utilizzo dei mezzi delle riserve correnti di bilancio. I mezzi delle riserve correnti di bilancio vengono destinati a: - compiti indifferibili per i quali nel bilancio non sono stati previsti mezzi e che rientrano nel pubblico consumo al livello comunale, - compiti riguardo ai quali durante l'anno si constata che i mezzi previsti in base al bilancio non sono sufficienti. II Sindaco informa il Consiglio comunale sul consumo dei mezzi di cui al primo comma alla successiva seduta consiliare. Art. 12 Nel corso dell'anno il Sindaco e' autorizzato a pareggiare, in conformità' al consumo garantito e nell'ambito degli introiti raggiunti, l'ammontare complessivo delle entrate e delle spese nel bilancio delle entrate e delle spese. Art. 13 Sono possibili trasferimenti temporanei dei mezzi tra le singole partite di bilancio, a meno che un accordo speciale non dia disposizioni diverse. Art. 14 Il Programma del Fondo dei terreni fabbricabili e il Programma abitativo del Comune di Isola vengono esaminati e accolti a parte, fuori dal preventivo. Il piano finanziario dei mezzi per il pubblico consumo collettivo e'stato incluso nel bilancio preventivo in conformità' alle possibilità' effettive del medesimo. Le singole partite dei programmi e del piano dovranno pertanto essere conformate. Art. 15 Per tutti gli investimenti nel comune il cui valore in base al contratto supera la somma di 1.000.000,00 SII va eseguito il pubblico concorso ow. il raccoglimento di offerte in conformità alla legislazione vigente. N.ro: 403-1/95 Data: 14 settembre 1995 Il presidente: Marino Domio COMUNE DI ISOLA BILANCIO DELLE ENTRATE E DELLE SPESE DEL COMUNE DI ISOLA PER L'ANNO 1995 A.ENTRATE x 1000S!T Preventivo 1995 CONSUMO GARANTITO 427.350 FINANZIAMENTO Dl ALTRI COMPITI 240.412 "I. INVESTIMENTI 332.284 !V. RIPORTO SPESE ALL'ANNO 1996 192.699 TOTALE ENTRATE DI BILANCIO (l+ll+Itl+IV) 1.192.745 B. S P E S E !. SPESE CORRENTI 738.103 H. CORRENTI FINANZIARIE 17.002 H! SPESE A TITOLO DI INVESTIMENTI 437.640 TOTALE SPESE DEL COMUNE (l+ll+IU) 1.192.745 DISAVANZO 0 Na podlagi 38. člena Statuta občine Izola st. 8/95) (Ur.objave, RAZGLAŠAM ODLOK O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI ODBOROV IN KOMISIJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE IZOLA Številka: 013-4/1995 Datum: 14.september1995 Župan: Dr.Mario Gasparini Na podlagi 29. in 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, St. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94,14/95 in 20/ 95 - odločba US) in 32 člena Statuta občine Izola, (Uradne objave Št. 8/95), je Občinski svet občine Izola na svoji seji dne 14.09.1995 sprejel ODLOK O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI ODBOROV IN KOMISIJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE IZOLA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovijo posamezna delovna telesa Občinskega sveta občine Izola ter se določi njihova sestava in delovno področje. 2. člen Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. Odbori občinskega sveta so: - Odbor za gospodarstvo in finance, - Odbor za družbene dejavnosti, - Odbor za okolje in prostor. Komisije občinskega sveta so: - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, - Statutarno - pravna komisija, - Komisija za vprašanja italijanske narodnosti, - Komisija za odnose z verskimi skpnostmi. 3. člen Občinski svet lahko imenuje člane delovnih teles izmed svojih članov in občanov. Predsednika, namestnika in člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta. Za proučitev posameznih zadev ali za izvršitev posameznih nalog lahko občinski svet s sklepom ustanovi tudi druge komisije. . Občinski svet bo upošteval predlog Italijanske samoupravne narodne skupnosti o sodelovanju v tistih odborih in komisijah, kjer Italijanska samoupravna narodna skupnost izrazi interes o sodelovanju. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga kandidata za člana v posamezne odbore oziroma komisije občinskega sveta. Predlog kandidatne liste za imenovanje odbora ali komisije občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi zbranih predlogov. Na listi kandidatov je lahko toliko kandidatov, kolikor jih Šteje posamezni odbor ali komisija. Odbore in komisije imenuje občinski svet s sklepom. Sklep o imenovanju je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov sveta. 4. člen V primeru, da lista kondidatov ni dobila potrebne večine, se na isti seji občinskega sveta .imenujejo člani odbora oziroma komisije posamično. Če na ta način 21.9.1995 Uradne objave občine !zo!a stran 4 niso imenovani vsi člani odbora oziroma komisije, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed predhodno prejetih predlogov in novih predlogov kandidatov predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje. Ce tudi na ta način ne pride do imenovanja vseh članov odbora oziroma komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov. 5. člen Delovno telo vodi in zastopa predsednik, ki ga imenujejo člani delovnega telesa. 6. člen Občinski svet lahko razreši posameznega člana delovnega telesa ali celotno delovno telo po postopku določenem za njegovo imenovanje. Obrazložen predlog za razrešitev člana delovnega telesa lahko poda predsednik delovnega telesa, skupina najmanj treh članov občinskega sveta ali župan. Obrazložen predlog za razrešitev celotnega delovnega telesa lahko poda Predsednik občinskega sveta, najmanj četrtna članov občinskega sveta ali župan. 7. člen Delovna telesa delajo na rednih in izrednih sejah. Predsednik delovnega telesa poroča občinskemu svetu o sklepih, pobudah in predlogih, ki jih je delovno telo sprejelo. Odbori zasedajo pred obravnavo gradiva iz njihove pristojnosti na seji občinskega sveta, komisije pa zasedajo po potrebi. 8. člen Način dela delovnih teles določa Poslovnik občinskega sveta. 9. člen Delovno telo lahko po potrebi vabi na svoje seje strokovnjake za posamezna področja. II. ODBORI 10. člen Odbori v skladu s svojim delovnim področjem: - sodelujejo v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov, ki so jim dodeljeni v obravnavo, - ocenjujejo materialne posledice predlaganih odlokov ali drugih aktov in predlagajo ukrepe za racionalizacijo. - spremljajo stanje in razpravljajo o vprašanjih iz svojega delovnega področja, - dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge iz svojega delovnega področja, - ocenjujejo ustreznost ureditve posameznega področja z odloki in drugimi splošnimi akti, - preverjajo učinkovitost uresničevanja odlokov in drugih sploSnih aktov, - spremljajo uresničevanje politike na svojem področju in predlagajo ukrepanje, - sodelujejo pri pripravi programov za posamezna področja, - sodelujejo pri pripravi gradiv s svojega delovnega področja, - na predlog župana sodelujejo s svojimi stališči in predlogi preoblikovanju strokovnih zasnov odlokov in drugih sploSnih aktov občinskega sveta, aktov in odločitev, ki jih sprejema župan, - opravljajo druge naloge s svojega delovnega področja ter naloge po naročilu občinskega sveta in župana. 11. člen Odbor lahko izmed svojih članov oblikuje ožjo delovno skupino za posamezna področja iz pristojnosti odbora. 12. člen 1. ) ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Od bor za gospodarstvo in finance ima predsednika namestnika predsednika in pet članov. Odbor sodeluje pri pripravi predlogov predpisov in programov iz svojega delovnega področja. Odbor obravnava odloke, druge splošne akte občinskega sveta in vprašanja oziroma problematiko, ki je v pristojnosti občine in se nanaša na: - industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, pomorstvo, ribištvo, veterino, lovstvo, trgovino, obrt, podjetništvo, , sejemsko dejavnost, obratovalni čas, zaposlovanje, javna dela ter financiranje ter dejavnosti iz občinskega proračuna; - področje turistične dejavnosti, organizacije večjih prireditev, sodelovanje pri pripravi predlogov programov na tem področju in predlogov akcij glede promocije občine; - proračun, javne finance, zaključni račun proračuna in premoženjsko bilanco občine, - medletno porabo finančnih sredstev proračuna oziroma drugih skladov; - sistem davkov in drugih javnih virov občine; - dajanje garancij in poroštev iz obveznosti proračunskih sredstev posameznih skladov; - sistem gospodarskih javnih služb; - ustanavljanje in delovanje javnih podjetij, javnih zavodov in skladov na področjih gospodarskih javnih služb; - dodeljevanje in nadzor koncesij na področjih gospodarskih javnih služb; - zadolževanje občine, javnih podjetij in javnih zavodov; - poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina; - finančno poslovanje javnih podjetij, javnih zavodov in skladov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina (zaključni računi, finančni načrti); - druga vprašanja s področja financ in gospodarstva. 13. člen 2. ) ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Odbor za družbene dejavnosti ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Odbor sodeluje pri pripravi predlogov predpisov in programov iz svojega delovnega področja. Odbor obravnava odloke, druge splošne akte občinskega sveta in vprašanja v okviru pristojnosti občine, ki se nanašajo na: - področje kulture in varstva kulturne dediščine; - področje predšolske vzgoje, izobraževanja; - področje športa in rekreacije - področje zdravstva, socialnega varstva,; - področje zaščite invalidov, otrok, mladine, družine in ostarelih; - področje zasvojenosti z drogami; - področje varstva borcev NOV in žrtev fašizma; - financiranje teh dejavnosti iz občinskega proračuna; - ustanavljanje javnih zavodov na teh področjih, obravnavanje njihovih statutov in obravnavanje drugih ustanoviteljskih pravic; - druga vprašanja s področja družbenih dejavnosti ter druge naloge po naročilu občinskega sveta ali župana. 14. člen 3. ) ODBOR ZA OKOLJE IN PROSTOR Odbor za okolje in prostor ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov. Odbor sodeluje pri pripravi predlogov predpisov in programov iz svojega delovnega področja. Odbor obravnava odloke, druge splošne akte 21.9.1995 stran 5 Uradne objave občine Izola občinskega sveta in vprašanja v okviru pristojnosti občine, ki se nanašajo na: - razvojne programe občine, - prostorsko planiranje in urbanizem, - normativno in tehnično urejanje prometa ter nadzor nad prometom, - javni red in mir, - učinkovitost delovanja javnega nadzora, - varstvo okolja, - problematiko s področja ekologije, - stanovanjsko politiko in politiko gospodarjenja s poslovnimi prostori in drugim nepremičnim premoženjem občine, - politiko urejanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, - druga vprašanja iz delovnega področja ter druge naloge po naročilu občinskega sveta ali župana. III. KOMISIJE 15. člen 1. ) KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Komisija ima pet članov. Člani izmed sebe imenujejo Predsednika in namestnika predsednika komisije. Komisija ima naslednje naloge: - opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov članov občinskega sveta in župana, - obvešča občinski svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, - opravlja naloge v zvezi z ugotavljanejem nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo - obravnava predlog pravilnika o plačah funkcionarjev, - obravnava vprašanja in daje predloge iz pristojnosti občinskega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami, - opravlja naloge v zvezi z imuniteto članov občinskega sveta in župana - oblikuje predloge za sestavo Nadzornega odbora občine Izola in ostalih delovnih teles, - izvaja postopek ter oblikuje predlog za podelitev priznanj in nagrad občine Izola - opravlja druge naloge v zvezi z mandatnimi vprašanji, volitvami in imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami, določenimi s statutom, poslovnikom občinskega sveta in z drugimi predpisi občinskega sveta. 16. člen 2. ) STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA Statutarno pravna komisija ima pet članov. Člani komisije izmed sebe imenujejo predsednika in namestnika predsednika komisije. Naloge komisije so naslednje: - obravnava odloke, druge splošne akte ter nanje podane amandmaje, ki jih sprejema občinski svet, z vidika njihove formalne skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in drugimi predpisi ter o tem daje občinskemu svetu svoje mnenje - obravnava statute javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina ter predlaga občinskemu svetu, da nanje da soglasje oziroma jih potrdi, - določa predlog besedila obvezne razlage odloka in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme občinski svet, - obravnava posredovane pobude za spremembo statuta občine ter pripravlja osnutek in predlog sprememb statuta in poslovnika ter daje njuno avtentično razlago, daje mnenja in predloge občinskemu svetu k besedilu pogodb h katerim pristopa občinski svet, j opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov, - opravlja druge naloge iz svojega delovnega področja v skladu s predpisi in po pooblastilu občinskega sveta. 17. člen 3. ) KOMISIJA ZA VPRAŠANJA ITALIJANSKE NARODNOSTI Komisija za vprašanja pripadnikov italijanske narodne skupnosti ima predsednika, namestnika predsednika in štiri člane. Od skupne sestave komisije predlaga svet Italijanske samoupravne narodne skupnosti predsednika komisije in dva člana. Komisija ima naslednje naloge: - obravnava vprašanja, ki se nanašajo na položaj in pravice italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov, - obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta, s katerimi se urejajo pravice italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter o njih daje mnenje predlagatelju in občinskemu svetu, - predlaga občinskemu svetu ukrepe za uresničevanje pravic italijanske narodne skupnosti, - obravnava pobude organov italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter v zvezi s tem daje občinskemu svetu predloge in mnenja, - spremlja in obravnava vprašanja razvoja, stikov med italijansko narodnostjo in njenim matičnim narodom, - spremlja izvajanje ustavnih, zakonskih in statutarnih določb o uresničevanju pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti, - sodeluje s Komisijo za narodnosti pri Državnem zboru Republike Slovenije in ji posreduje pobude in predloge za obravnavo in reševanje posameznih vprašanj ter sodeluje z drugimi delovnimi telesi občinskega sveta pri obravnavi vprašanj, pomembnih za ohranjanje in razvoj narodnosti. 18. člen 4. ) KOMISIJA ZA ODNOSE Z VERSKIMI SKUPNOSTMI Komisija.za odnose z verskimi skupnostmi ima pet članov. Člani izmed sebe imenujejo predsednika in namestnika predsednika. Komisija ima naslednje naloge: - Obravnava vprašanja, ki se nanašajo na položaj in pravice verskih skupnosti, - Obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta, s katerimi se urejajo pravice verskih skupnosti in o njih daje mnenje predlagatelju in občinskemu svetu, - predlaga občinskemu svetu ukrepe za uresničevanje pravic verskih skupnosti, - obravnava pobude predstavnikov verskih skupnosti ter v zvezi s tem daje občinskemu svetu mnenja in predloge, - spremlja izvajanje ustavnih, zakonskih in drugih norm, ki urejajo področje verskih skupnosti, - sodeluje s podobnimi komisijami na državnem nivoju in komisijami sosednjih lokalnih skupnosti ter z drugimi delovnimi telesi občinskega sveta, pri obravnavi vprašanj, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj verskih skupnosti. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Do sprejema Poslovnika občinskega sveta uporabljajo delovna telesa pri svojem delu Začasni poslovnik občinskega sveta št. 013-3/94 z dne 23.12.1994. 21.9.1995 Uradne objave občine izola stran 6 20. čten Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odtok o nalogah, sestavi in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 38/90) in 8. člen Začasnega poslovnika Občinskega sveta občine Izola (št. 013-3/94 z dne 23.12.1994). 21. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Predsednik Marino DOMIO številka: 013-4/1995 Datum: 14.09.1995 Visto i'art. 38 dello Statuto del Comune di Isola (Foglio annunci ufficiali, n. 8/95) PROCLAMO il DECRETO SULLA COSTITUZIONE, IL CAMPO CATTIVITÀ' E LA COMPOSIZIONE DEI COMITATI E DELLE COMMISSIONI DEL CONSIGLIO COMUNALE DI ISOLA Il Sindaco Dott. Mario Gasparini N.ro: 013-4/95 Data: 14 settembre 1995 Visti gli artt. 29 e 30 della Legge sulle autonomie locali (Gazz.Uff.RS, nn. 72/93, 6/94 - delibera della Corte costituzio- naie, 45/94 - delibera della Corte costituzionale, 57/94, 14/95 e 20/95 - delibera della Corte costituzionale) e I'art. 32 dello Statuto del Comune di Isola (Foglio ann.uff., n. 8/95), nella sua seduta del 14/09-1995 il Consiglio comunale ha approvato il DECRETO SULLA COSTITUZIONE, IL CAMPO D ATTIVITA' E LA COMPOSIZIONE DEI COMITATI E DELLE COMMISSIONI DEL CONSIGLIO COMUNALE DI ISOLA I. DISPOSIZIONI GENERALI Art. 1 Con il presente Decreto vengono costituiti i singoli organi di lavoro permanenti del Consiglio comunale di Isola e determinati la loro composizione ed il loro campo d'attivita'. Art. 2 Sono organi di lavoro permanenti del Consiglio comunale i comitati e le commissioni. I comitati permanenti sono: - il Comitato per l'economia e le finanze, - il Comitato per le attività' sociali, - il Comitato per i beni ambientali. Le commissioni permanenti sono: - la Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine, - la Commissione giuridico-statutaria, - la Commissione per le questioni della nazionalità' italiana, - la Commissione per i rapporti con le comunità' religiose. Art. 3 II Consiglio comunale può' nominare i membri degli organi di lavoro tra i propri componenti e tra i cittadini. Il presidente, il suo sostituto e i membri della Commis- sione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine vengono nominati dal Consiglio comunale tra i componenti del medesimo. Per l'esamina di determinate questioni o per l'esecuzione di determinati compiti il Consiglio comunale può' istituire con apposita delibera anche altre commissioni. Il Consiglio comunale terra' conto delle proposte della Comunità' autogestita della nazionalità' italiana di partecipare con il proprio rappresentante in quei comitati e commissioni in merito alle quali la Comunità' autogestita della nazionalità' italiana dichiara l'interesse alla partecipazione. Ogni consigliere può' proporre i candidati a membri dei singoli comitati risp. commissioni del Consiglio comunale. La Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine prepara la proposta della lista di candidati per la nomina dell'organo di lavoro in base alle proposte raccolte. Il numero dei candidati sulla lista corrisponde al numero dei componenti di un singolo comitato o di una singola commissione. I comitati e le commissioni vengono nominati con delibera del Consiglio comunale. La delibera sulla nomina e' accolta a maggioranza dei voti dei consiglieri presenti alla seduta. Art. 4 Nel caso che la lista dei candidati non abbia ottenuto la maggioranza richiesta, nella medesima seduta consiliare i membri del comitato risp. della commissione vengono nominati uno ad uno. Se in questo modo non vengono nominati tutti i membri del comitato risp. della commissione, la Commisssione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine avanza, tra le proposte precedentemente ricevute e le nuove proposte di candidati, proposte di nuovi candidati, in merito ai quali si vota separatamente. Se nemmeno in questo modo vengono nominati tutti i membri di un comitato risp. una commissione, la votazione viene ripetuta nella successiva seduta del Consiglio comunale, pero' solo per i membri mancanti. Art. 5 L'organo di lavoro viene presieduto e rappresentato dal presi- dente, il quale viene nominato dagli stessi membri dell'organo di lavoro. Art. 6 II Consiglio comunale può' esonerare un singolo membro dell'organo di lavoro o l'organo di lavoro intero, secondo il procedimento stabilito per la sua nomina. La proposta motivata di esonero di un membro dall'organo di lavoro può' essere avanzata dal presidente dell'organo di lavoro, da un gruppo di non meno di tre membri del Consiglio comunale o dal Sindaco. La proposta motivata di esonero dell'intero organo di lavoro può' essere avanzata dal presidente del Consiglio comunale, da almeno un quarto dei consiglieri o dal Sindaco. Art. 7 Gli organi di lavoro operano in sedute ordinarie e straordinarie. Il presidente dell'organo di lavoro relaziona il Consiglio comunale sulle delibere, le iniziative e le proposte accolte dall'organo di lavoro. I comitati si riuniscono in seduta prima dell'esamina dei materiali di loro competenza nella seduta del Consiglio comunale; le commissioni si riuniscono in seduta quando necessario. Art. 8 Le modalità' di lavoro degli organi di lavoro vengono determinati nel Regolamento del Consiglio comunale. 21.9.1995 Uradne objave občine izola stran 7 Art. 9 A seconda della necessita' l'organo di lavoro può' invitare alle sue sedute anche esperti in singoli settori. II. COMITATI Art. 10 In conformità' al proprio campo di attività' i comitati - partecipano al procedimento di approvazione di decreti ed altri atti generali sottopostigli in esamina, - valutano le conseguenze materiali dei decreti e degli altri atti proposti e propongono provvedimenti di razionalizzazione, - seguono la situazione e discutono questioni rientranti nel loro campo d'attivita', - avanzano al Consiglio comunale pareri e proposte dal proprio campo d'attivita', - valutano l'idoneità' dell'ordinamento di un singolo settore con decreti ed altri atti generali, - verificano l'efficacia dell'applicazione di decreti ed altri atti generali, - seguono l'attuazione della politica nel proprio campo d'attivita' e propongono provvedimenti, - collaborano alla preparazione dei programmi per i singoli settori, - collaborano alla preparazione dei materiati relativi al loro campo d'attivita', - su propsota del Sindaco collaborano, con posizioni e proposte, alla redazione dell'ideazione professionale di decreti ed altri atti generali del Consiglio comunale nonché' degli atti e delle decisioni approvate dal Sindaco, - svolgono altri compiti del proprio campo d'attivita' e compiti attribuitigli dal Consiglio comunale e dal Sindaco. Art. 11 Nell'ambito della propria composizione i comitati possono formare gruppi di lavoro minori incaricati dei singoli settori di competenza del comitato. Art. 12 1) COMITATO PER L'ECONOMIA E LE FINANZE Il Comitato per l'economia e le finanze si compone del presidente, del suo sostituto e di altri 5 membri. Il Comitato collabora alla preparazione delle proposte di prescrizioni e programmi rientranti nel suo campo d'attivita'. Il Comitato esamina decreti ed altri atti generali del Consiglio comunale nonché' questioni ow. argomenti di competenza del comune, relativi ai seguenti settori: - l'industria, l'edilizia, l'agricoltura, la silvicoltura, l'at-tivita' marittima, la pesca, la medicina veterinaria, l'at-tivita' venatoria, il commercio, l'artigianato, l'imprenditoria, l'attività' fieristica, l'orario di servizio, il collocamento del personale, i lavori pubblici nonché' il finanziamento e le attività' del bilancio preventivo comunale; - l'attività' turistica, l'organizzazione di grandi manifes-tazio- ni, la collaborazione alla preparazione delle proposte dei programmi settoriali e delle proposte delle iniziative per la promozione del comune; - il bilancio preventivo, le pubbliche finanze, il bilancio consuntivo e il bilancio patrimoniale del comune; - il consumo dei mezzi del bilancio comunale ovv. degli altri fondi durante l'anno; - il sistema fiscale e le altre fonti pubbliche del comune; - la concessione di garanzie dagli obblighi dei mezzi di bilancio dei singoli fondi; - il sistema dei pubblici servizi economici; - la costituzione e l'attività' delle aziende pubbliche, degli enti pubblici e dei fondi nel settore dei pubblici servizi economici; - il conferimento e il controllo delle concessioni nel settore dei pubblici servizi economici; - l'indebitamento del comune, delle aziende pubbliche e degli enti pubblici; - la garanzia per l'adempimento degli obblighi delle aziende pubbliche e degli enti pubblici di cui il comune e' fondatore ovv. cofondatore; - la gestione finanziaria delle aziende pubbliche, degli enti pubblici e dei fondi di cui il comune e' fondatore ow. cofondatore (bilanci consuntivi, piani finanziari); - altre questioni rientranti nel settore delle finanze e dell'economia. Art. 13 2) COMITATO PER LE ATTIVITÀ' SOCIALI Compongono il Comitato per le attività' sociali il presidente, il suo sostituto e altri 5 membri. Il Comitato collabora alla preparazione delle proposte di prescrizioni e programmi rientranti nel suo campo d'attivita'. Il Comitato esamina decreti, altri atti generali del Consiglio comunale e questioni di competenza del comune, relativi a: - il settore della cultura e della tutela dei beni culturali; - il settore dell'educazione prescolare e dell'istruzione; - il settore delle attività' sportive e ricreative; - i settori sanitario e della previdenza sociale; - il settore della tutela degli handicappati, del bambino, della famiglia e degli anziani; - il settore della tossicodipendenza; - il settore della tutela dei combattenti alla LPL e delle vittime del fascismo; - il finanziamento delle attività' sopraelencate dal bilancio comunale; - la costituzione degli enti pubblici nei settori sopraelencati, esamina dei loro statuti e di altri diritti spettanti al fondatore; - altre questioni rientranti nel settore delle attività' sociali e altri compiti attribuitigli dal Consiglio comunale o dal Sindaco. Art. 14 3) COMITATO PER I BENI AMBIENTALI Il Comitato per i beni ambientati si compone del presidente, del suo sostituto e di altri 5 membri. Il Comitato collabora alta preparazione delle proposte di prescrizioni e programmi rientranti nel suo campo d'attivita'. Il Comitato esamina decreti, altri atti generali del Consiglio comunale e questioni di competenza del comune, relativi a: - i piani di sviluppo del comune; - la pianificazione spaziale e l'urbanistica; - la regolazione normativa e tecnica del traffico e il controllo del traffico; - l'ordine e la quiete pubblica; - l'efficienza del pubblico controllo, - la salvaguardia dell'ambiente; - la problematica rientrante net settore dell'ecologia; - la politica abitativa e la politica di amministrazione dei locali d'esercizio e di altri beni immobili del comune; - la politica della regolazione e deH'amministrazione dei terreni fabbricabili; - altre questioni rientranti nel suo settore e altri compiti su richiesta del Consiglio comunale o del Sindaco. 21.9.1995 Uradne objave občine )zo!a stran 8 HI. COMMISSIONI Art. 15 1) COMMISSIONE PER LE QUESTIONI DEI MANDATI, LE ELEZIONI E LE NOMINE La commissione conta cinque membri. I membri nominano tra di loro il presidente della commissione e il suo sostituto. La Commissione svolge i seguenti compiti: - assolve questioni relative alla confermazione dei mandati dei consiglieri comunali e del Sindaco; - informa il Consiglio comunale sui casi che comportano la cessazione del mandato di un consigliere comunale o del Sindaco; - espleta compiti relativi alla constatazione dell'incompatibilità' di espletamento di una carica pubblica con un'attività' di guadagno; - esamina il regolamento sulle retribuzioni dei funzionari; - esamina questioni e avanza proposte di competenza del Consiglio comunale, relative alle elezioni, le nomine, gli esoneri e le questioni di carattere amministrativo; - espleta compiti relativi all'immunità' diplomatica dei consiglieri comunali e del Sindaco; - formula proposte per la composizione del Comitato di controllo del Comune di Isola e degli altri organi di lavoro; - conduce il procedimento e formula proposte per il conferimento dei riconoscimenti e dei premi del Comune di Isola; - espleta altre mansioni relative alle questioni dei mandati, le elezioni, le nomine, gli esoneri e le questioni di carattere amministrativo, disciplinate dallo Statuto, dal Regolamento del Consiglio comunale e dalle altre prescrizioni del Consiglio comunale. Art. 16 2) COMMISSIONE GIURIDICO-STATUTARIA La commissione conta cinque membri. I membri della commissione nominano tra di loro il presidente e il suo sostituto. La Commissione svolge i seguenti compiti: - esamina decreti ed altri atti generali nonché' i relativi emendamenti, sottoposti all'approvazione del Consiglio comunale, dal punto di vista della loro compatibilita' formale con la Costitutzione, le leggi, lo Statuto comunale e le altre prescrizioni, e avanza al Consiglio comunale pareri in merito; - esamina gli statuti delle aziende pubbliche e degli enti pubblici di cui il comune e' fondatore ow. cofondatore, e propone al Consiglio comunale di dare il consenso risp. di confermarli; - determina le proposte dei testi delle motivazioni obbligatorie a decreti e altri atti generali sottoposti all'approvazione del Consiglio comunale; - esamina iniziative di modificazione dello Statuto comunale, provvede alla stesura della bozza e della proposta di modifiche allo Statuto comunale e al Regolamento consiliare e fornisce la loro motivazione originaria; avanza a) Consiglio comunale pareri e proposte relative ai testi dei contratti ai quali il Consiglio comunale aderisce; - avverte della necessita' di rilascio risp. modifica di decreti e altri atti generali; - espleta altre mansioni rientranti nel suo campo d'at-tivita in conformità alle prescrizioni e su autorizzazione del Consiglio comunale. Art. 17 3) COMMISSIONE PER LE QUESTIONI DELLA NAZIONALITÀ' ITALIANA Compongono la Commissione per le questioni degli appartenenti alla nazionalità' italiana il presidente, il suo sostituto e altri quattro membri; tra questi, il presidente e due membri della Commissione vengono proposti dal Consiglio della Comunità' autogestita della nazionalità' italiana. La Commissione svolge i seguenti compiti: - esamina questioni relative alla posizione e ai diritti della comunità' nazionale italiana e dei suoi appartenenti; - esamina le proposte di decreti e altri atti generali del Consiglio comunale che regolano i diritti della comunità' nazionale italiana e dei suoi appartenenti, e avanza al proponente e al Consiglio comunale pareri in merito; - propone al Consiglio comunale provvedimenti per l'attuazione dei diritti della comunità' nazionale italiana; - esamina le mozioni degli organi della comunità' nazionale italiana e dei suoi appartenenti, e avanza al Consiglio comunale mozioni e pareri in merito; - segue ed esamina le questioni riguardanti lo sviluppo della comunità' italiana e i suoi contatti con la nazione madre; - vigila sull'applicazione delle disposizioni della Costituzione, delle leggi e dello Statuto, riguardanti l'attuazione dei diritti degli appartenenti alla comunità' nazionale italiana; - coltabora con la Commissione della Camera di Stato della Repubblica di Slovenia per le nazionalità' e avanza alla stessa iniziative e mozioni per l'esamina e la soluzione di determinate questioni, collabora con gli altri organi di lavoro del Consiglio comunale all'esamina di questioni importanti per la con- servazione e lo sviluppo della nazionalità'. Art. 18 4) COMMISSIONE PER I RAPPORTI CON LE COMUNITÀ' RELIGIOSE La commissione conta cinque membri. I membri nominano tra di loro il presidente della commissione e il suo sostituto. La commissione svolge i seguenti compiti: - esamina le questioni rigurdanti la posizione e i diritti delle comunità' religiose, - esamina le proposte di decreti ed altri atti generali del Con- siglio comunale, i quali disciplinano i diritti delle comunità' religiose e avanza pareri in merito ai rispettivi proponenti e al Consiglio comunale; - propone al Consiglio comunale provvedimenti per l'attuazione dei diritti delle comunità' religiose; - esamina le iniziative dei rappresentanti delle comunità' religiose e avanza al Consiglio comunale pareri e proposte in merito; - segue l'attuazione delle norme costituzionali, delle norme di legge e delle altre norme che disciplinano il settore delle comunità' religiose; - collabora con le commissioni affini a livello repubblicano, con le commissioni degli enti locali vicini e con gli altri organi di lavoro del Consiglio comunale all'esamina di questioni importanti per la conservazione e lo sviluppo delle comunità' religiose. IV. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI Art. 19 Fino all'approvazione del Regolamento del Consiglio comunale, nell'espletamento dei propri compiti gli organi di lavoro applicano il Regolamento provvisorio del Consiglio comunale, n.ro 013- 3/94, del 23/12-1994. 13.7.1995 Uradne objave občine izola stran 9 Art. 20 )l giorno dell'entrata in vigore di questo Decreto cessano di aver effetto ii Decreto sui compiti, ia composizione e te modalità' di tavoro degii organi di lavoro permanenti dell'Assemblea del Comune di Isola (Foglio ann.uff., n. 38/90) e l'art. 8 del Regolamento provvisorio del Consiglio comunale (n.ro 013-3/94, 23/12-1994). Art. 21 Il presente Decreto entra in vigore il giorno successivo alla sua pubblicazione net Foglio annunci ufficiali. Il presidente Marino DOMIO Numero: 013-4/95 Data: 14 settembre 1995 Na podlagi 38. člena Statuta občine Izola (Ur.objave, št. 8/95) RAZGLAŠAM ODLOK O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE IZOLA številka: 013-5/95 Datum: 14.september 1995 Župan: Dr.Mario Gasparini Na podlagi 10. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94 in 14/95 - odločba US) in 29. člena Statuta občine Izola (Ur. objave št. 8/95) je Občinski svet občine Izola na svoji seji dne 14.09.1995 sprejel ODLOK O UPORAB) GRBA !N ZASTAVE OBČtNE )ZOLA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja način uporabe grba in zastave občine Izola. 2. člen Grb in zastava Občine Izola se smeta uporabljati le v obliki, ki ga določa statut občine Izola ter na način, ki je določen s tem odlokom. 3. člen Če sta občinski grb ali zastava ob uradnih priložnostih postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z grbom ali zastavo Republike Slovenije, morata biti grb in zastava Republike Slovenije postavljena na častno mesto. Ča sta občinski grb ali zastava ob uradnih priložnostih, ki se odvijajo na območju Občine Izola postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z zastavo Samoupravne italijanske narodne skupnosti, zastavami drugih slovenskih občin, tujimi zastavami oziroma z drugimi znamenji, morata biti postavljena na častno mesto, če s tem odlokom ni drugače doiočeno. 4. člen Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Občine Izola. 5. člen Grba, zastave ali njunih sestavnih delov se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanje blaga ali storitev. II. GRB 6. člen Grb občine se uporablja: - v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih obcinskth organov; - v prostorih in na poslopju sedeža Občine Izola; j na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporabljajo občinski funkcionarji in delavci občinske uprave, - v drugih primerih, ki jih določa ta odlok. 7. člen Grb občine se lahko uporablja: - ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se Občina Izola predstavlja oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov; - na neprometnih znakih, ki označujejo območja Občine Izola; - na poslopjih, v katerih so uradni prostori krajevnih skupnosti; - v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju z odlokom. 8. člen Če se grb Občine Izola uporablja poleg drugega grba mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine, grba tuje države ali občine, kadar se grb uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine, tuje države ali občine. Če se grb uporablja skupaj z drugima grboma oziroma znakoma, mora biti grb Občine Izola na sredini. Če se grb občine uporablja skupaj z drugimi grbi ali drugimi podobnimi znamenji je grb Občine Izola: - če so grbi in znamenja razvrščeni v krogu - v sredini kroga; - če so grbi in znamenja razvrščeni v polkrogu - v sredini polkroga; - če so grbi in znamenja razvrščeni v koloni- na čelu kolone; ' - če so grbi in znamenja v vrsti - na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani; - če so grbi in znamenja razvrščeni v skupine - na čelu skupine. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka veljajo samo kadar gre za uporabo grba Občine Izola in drugih grbov na območju Občine Izola in se ta ne uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije. Če se grb Občine Izola uporablja obenem z grbom Republike Slovenije, se grba uporabljata na način, ki ga določa Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodg ni zastavi (Ur. list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon). ZASTAVA 9. člen Zastava je stalno izobešena na poslopju, kjer je sedež Občine Izola. Zastava se izobesi ob prazniku Občine Izola. V tem primeru se zastava izobesi na javnih mestih, na poslopjih v katerih so prostori krajevnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznika. 10. člen Javna mesta za izobešanje zastav po tem odloku so: Trg republike, Trg Etbina Kristana, Veliki trg, Trg svetega Mavra, sprehajališče proti svetilniku, glavni pomol, Sončno nabrežje, Cankarjev drevored, Drevored 1. maja, Dantejeva ulica, Bazoviška ulica, Pittonijeva ulica, Kajuhova ulica, Ulica Oktobrske revolucije, Morova 21.9.1995 Uradne objave občine tzola stran 1 o ulica, Tomažičeva utica, Kraška ulica, Kosovelova ulica, Cesta v Jagodje, vsa križišča na Prešernovi cesti, Veluščkova ulica, cesta v industrijski coni, Trg pred zadružnim domom v Kortah, avtobusno postajališče Šared in avtobusno postajališče Malija. 11. člen Zastava je lahko izobešena: - ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanih, humanitarnih in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Občina Izola predstavlja oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov; - ob državnih praznikih skupaj z zastavo Samoupravne italijanske narodne skupnosti in zastavo Republike Slovenije; - v drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju z odlokom. 12. člen Če je zastava Občine Izola izobešena poleg kakšne druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine oziroma tuje občine ali države. Če je zastava Občine Izola izobešena skupaj z dvema ali več drugimi zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Izola postavljen pred drogovi teh zastav. Če je zastava Občine Izola izobešena skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti zastava Občine Izola v sredini. Če je zastava Občine Izola izobešena skupaj z drugimi zastavami, je zastava Občine Izola: - če so zastave razvrščene v krogu - v sredini kroga; - če so zastave razvrščene v polkrogu - v sredini polkroga; - če so zastave razvrščene v koloni- na čelu kolone; - če so zastave razvrščene v vrsti - na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani; - če so zastave razvrščene v skupine - na čelu skupine. Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka veljajo le v primeru, da se zastave izobešajo na območju Občine Izola in se zastava Občine Izola ne izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije. Če je zastava Občine Izola izobešena skupaj z zastavo Samoupravne italijanske narodne skupnosti in zastavo Republike Slovenije, veljajo za način izobešanja določbe zakona, ki ureja grb in zastavo Republike Slovenije. IV. NADZORSTVO 13. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje občinska inšpekcijska služba Občine Izola. V. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: - če uporablja grb ali zastavo v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju s tem odtokom (2. člen); - če uporablja grb ali zastavo, ki sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerni za uporabo (1. odstavek 4 člena); - če uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom ali tako, da krni ugied občine Izola (2 odstavek 4. člena); - če zavaruje ali uoporablja kot znamko, model ali vzorec ter za označevanje blaga ali storitev grb ali zastavo ali njune sestavne dele (5. člen). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o izobešanju zastav v občini Izola (Ur. objave št 27/82). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah. Predsednik Marino Domio številka: 013-5/95 Datum: 14.09.1995 Visto l'art. 38 dello Statuto del Comune di Isola (Foglio annunci ufficiati, n. 8/95) PROCLAMO il DECRETO SULL'USO DELLO STEMMA E DELLA BANDIERA DEL COMUNE DI ISOLA Il Sindaco Dott. Mario Gasparini N.ro: 013-5/95 Data: 14 settembre 1995 COMUNE DI ISOLA Consiglio comunale Visti gli artt. 10 e 29 della Legge sulle autonomie locali (GU RS, nn. 72/93, 6/94 - Delibera della Corte costituzionale, 45/94 - Delibera della Corte costituzionale, 57/94, 14/95 e 20/95 - Delibera della Corte costituzionale) e l'art. 29 dello Statuto del Comune di Isola (F.ann.uff., n. 8/95), nella sua seduta del 14 settembre 1995 il Consiglio comunale di Isola ha approvato il DECRETO SULL'USO DELLO STEMMA E DELLA BANDIERA DEL COMUNE DI ISOLA I. DISPOSIZIONI GENERALI Art. 1 li presente Decreto disciplina le modalità di utilizzo dello stemma e della bandiera del Comune di Isola. Art. 2 Lo stemma e la bandiera del Comune di Isola possono essere usati solo nella forma determinata dallo Statuto del Comune di Isola e nel modo definito da questo Decreto. Art. 3 Se nelle occasioni ufficiali lo stemma o la bandiera comunale sono collocati o esposti assieme alto stemma o alla bandiera della Repubblica di Slovenia, lo stemma e la bandiera della Repubblica di Slovenia devono occupare il posto d'onore. Se nelle occasioni ufficiali, le quali prendono luogo nel terri- torio del Comune di Isola, lo stemma o la bandiera comunale vengono esposti assieme alla 21.9.1995 Uradne objave občine Izola stran 11 bandiera della Comunità' autogestita della nazionalità' italiana, alle bandiere di altri comuni slove- ni, alle bandiere straniere o ad altri segni distintivi, lo stemma e la bandiera comunale devono occupare il posto d'onore, salvo diverse disposizioni di questo Decreto. Art. 4 Lo stemma e la bandiera non devono essere utilizzati se risultano danneggiati o se il loro aspetto e' comunque inadatto all'uso. Lo stemma e la bandiera non possono essere usati in contrasto con l'ordine pubblico o in modo da offendere il buon nome del Comune di Isola. Art. 5 Lo stemma e la bandiera o le loro parti componenti non possono essere registrati o usati come marchio, modello o campione, e neppure per contrassegnarvi merci o servizi. II. STEMMA Art. 6 Lo stemma del Comune di Isola viene usato: - sul sigillo, sul timbro, nelle intestazioni di documenti e nei segni distintivi degli organi comunali; - all'interno dei locali e sulla facciata dell'edificio sede del Comune di Isola; - sugli avvisi di convocazione, biglietti di auguri e altri documenti ad uso ufficiale dei funzionari comunali e dei lavoratori deH'amministrazione comunale; - in altri casi stabiliti da questo Decreto. Art. 7 Lo stemma comunale può' essere usato: - in occasione di incontri internazionali, statali e intercomunali e in occasione di competizioni sportive o culturali, di manifestazioni umanitarie e altre pubbliche manifestazioni e raduni ai quali il Comune di Isola viene rappresentato o vi partecipa in conformità' alle regole e agli usi di tali raduni; - sui cartelli stradati indicanti le zone del Comune di Isola; - sugli edifici con i locali sede delle comunità' locali; - in altri casi, in quanto l'uso dello stemma non e' in contrasto con il Decreto. Art. 8 Quando viene esposto assieme ad altri stemmi, lo stemma del Comune di Isola deve occupare sempre il primo posto a sinistra, visto di fronte. In casi eccezionali lo stemma può' essere collo- cato, visto di fronte, a destra dello stemma di un altro comune sloveno, dello stemma di un paese o comune straniero, quando lo stemma viene esposto in occasione delta visita ufficiale del rap- presentante di un altro comune sloveno o di un paese o comune straniero. Quando viene esposto assieme ad altri due stemmi o segni, lo stemma del Comune di ìsola deve essere collocato al centro. Quando viene esposto assieme a piu' stemmi o segni, lo stemma del Comune di Isola va collocato cosi' come segue: - quando gli stemmi ed i segni sono esposti a forma di cerchio: a) centro del cerchio; - quando gli stemmi ed i segni sono esposti a forma di semicerchio: al centro del semicerchio; - quando gli stemmi ed i segni sono esposti in fila uno dietro l'altro: in testa alla fila; - quando gli stemmi ed i segni sono allineati: al primo posto ossia a sinistra, visto di fronte; ; quando gli stemmi ed i segni sono esposti in gruppi: in testa al gruppo. Le disposizioni di cui ai comma primo, secondo e ter- zo valgono solo quando lo stemma del Comune di Isola e altri stemmi vengono esposti nel territorio del Comune di Isola e non assieme allo stemma della Repubblica di Slovenia. Se lo stemma del Comune di Isola viene esposto assieme allo stemma della Repubblica di Slovenia, gli stemmi vengono utilizzati secondo te disposizioni stabilite dalla Legge sullo stemma, sulla bandiera e sull'inno della Repubblica di Slovenia nonché' sulla bandiera nazionale slovena (Gazz.Uff.RS, n. 67/94; in seguito indicata come legge). HI. BANDIERA Art. 9 La bandiera comunale e' permanentemente esposta sull'edificio sede del Comune di Isola. La bandiera viene esposta in occasione della festa comunale del Comune di Isola. In questo caso viene esposta nei luoghi pubblici e sugli edifici sede delle comunità' locali; la bandiera può' essere esposta anche su altri edifici pubblici, su case d'abitazione e in altri punti idonei. La bandiera rimane esposta per tutta la durata delle festività'. Art. 10 I luoghi pubblici per l'esposizione delle bandiere secondo questo Decreto sono: Piazza delta Repubblica, Piazza Etbin Kristan, Piazza Grande, Piazza San Mauro, il passeggio verso Punta Gallo, il molo principale, Riva del Sole, Viale Ivan cankar, Viale I maggio, Via Dante Alighieri, Via basovizza, Via Valentino Pittoni, Via Kajuh, Via Rivoluzione d'Ottobre, Via Mario Moro, Via Pinko Tomažič, Via del Carso, Via Srečko Kosovel, Strada per Jagodje, tutti gli incroci di Strada France Prešeren, Via Anton Velušček, la strada nella zona industriale, la piazza davanti alla casa della cooperativa a Korte e le fermate dei pullman di Šared e Malija. Art. 11 La bandiera può' essere esposta: - in occasione di incontri internazionali, statali e intercomunali e in occasione di competizioni sportive o culturali, di manifestazioni umanitarie e altre pubbliche manifestazioni e raduni ai quali il Comune di Isola viene rappresentato o vi partecipa in conformità' alle regole e agli usi di tali raduni; - in occasione delle feste nazionali, assieme alla bandiera della Comunità' autogestita della nazionalità' italiana e alla bandiera Repubblica di Slovenia; - in altri casi, in quanto l'uso della bandiera non e' in contra- sto con il Decreto. Art. 12 Quando viene esposta assieme ad altre bandiere, la bandiera del Comune di Isola deve occupare sempre il primo posto a sinistra, visto di fronte. In casi eccezionali la bandiera può' essere collocata, visto di fronte, a destra della bandiera di un altro comune sloveno, della bandiera di un paese o comune straniero, quando la bandiera viene esposta in occasione della visita ufficiale del rappresentante di un altro comune sloveno o di un paese o comune straniero. Quando la bandiera del Comune di Isola viene esposta assieme a due o piu' altre bandiere con le aste incrociate, l'asta con la bandiera del Comune di Isola deve essere collocata, visto di fronte, davanti alle aste delle altre bandiere. Quando viene esposta assieme ad altre due bandiere, la bandiera del Comune di Isola deve essere collocata in mezzo. Quando viene esposta assieme a piu' bandiere, la bandiera del Comune di Isola viene collocata cosi' come segue: 21.9.1995 Uradne objave občine izoia stran 12 - quando le bandiere sono esposte a forma di cerchio: al centro del cerchio; - quando le bandiere sono esposte a forma di semicerchio: al centro del semicerchio; - quando le bandiere sono esposte in fila una dietro l'altra: in testa alla fila; - quando le bandiere sono allineate: al primo posto ossia a sinistra, visto di fronte; - quando le bandiere sono esposte in gruppi: in testa al gruppo. Le disposizioni di cui ai comma primo, secondo, terzo e quarto valgono solo quando le bandiere vengono esposte nel territorio del Comune di Isola e non assieme alla bandiera delta Repubblica di Slovenia. Se la bandiera del Comune di Isola viene esposta assieme alla bandiera della Comunità' autogestita della nazionalità' italiana e alla bandiera della Repubblica di Slovenia, le bandiere vengono esposte secondo le disposizioni stabilite dalla legge che disci- piina l'esposizione dello stemma e della bandiera della Repubbli- ca di Slovenia. IV. CONTROLLO Art. 13 L'applicazione di questo Decreto viene controllata dal servizio ispettivo del Comune di Isola. V. DISPOSIZIONI PENALI Art. 14 E' punita per trasgressione con ammenda pari a non meno di 200.000 SIT la persona giuridica che commette una trasgressione relativa all'esercizio di un'attività' autonoma, che: - usa lo stemma o la bandiera nella forma o nel modo contrari a questo Decreto (art. 2); - usa lo stemma o la bandiera danneggiati o dall'aspetto inadatto all'uso (art. 4, comma I); - usa lo stemma o la bandiera in contrasto con l'ordine pubblico o in modo da offendere il buon nome del Comune di Isola (art. 4, comma II); - se registra o usa come marchio lo stemma, la bandiera o le loro parti componenti, o se li utilizza come segno distintivo, modello o campione, e per contrassegnarvi merci o servizi (articolo 5). E' punita con ammenda pah ad almeno 50.000 SIT anche la persona responsabile che commette una trasgressione di cui ai comma precedente. E' punita con ammenda pari ad almeno 15.000 SIT la persona fisica che commette una trasgressione di cui al primo comma del presente articolo. VI. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI Art. 15 Il giorno dell'entrata in vigore di questo Decreto cessa di avere effetto il Decreto sull'esposizione delle bandiere nel comune di Isola (F.ann.uff., n. 27/82). Art. 16 Il presente Decreto entra in vigore l'ottavo giorno successivo alla sua pubblicazione net foglio annunci ufficiali. Il presidente Marino Domio N.ro: 013-5/95 Data: 14 settembre 1995