1909. V Ljubljani Štev. 9 — List za promet s tujci in pospeševanje obrta, posebno gostšfničarstva. TTracLzio g-lasilo deželne zveze za tu/jslci promet na Kranjskem v ZLj-atoljsrii- List izhaja vsak mesec enkrat. Naročnina znaša: Za celo leto 5 K, za pol leta 3 K, posamezne številke po 50 h. Uredništvo in »pravniško v pisarni deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, hotel Lloyd, Miklošičeva cesta. Kuharstvo. Kako naj bo kuharstvo v naših hotelih in gostilnah? Splošna važnost gostilničarstva. » Dobro urejeno in razvito gostilničarstvo je v sedajnih časih nekako središče narodnogospodarskega in socijalnega napredka*. Te besede so se izpregovorile na nekem velikem mednarodnem shodu gostilničarjev in v teh besedah je zlata resnica. Pred vsem morajo biti vsak naš gostilničar, vsaka naša gostilničarka prevrjeni, da služijo velevažnemu in imenitnemu poklicu, da gostiničarstvo ni le navadno rokodelstvo, temveč stroka, ki sega globoko v naše dru¬ žabno življenje. Dobra gostilna je za domačine prava dobrota, ona jim daje priliko, da se pri dobri jedi in pijači razvije prijetno družabno živ¬ ljenje in da se s tem vsak ojači in okrepča za težavno vsakdanje delo. Pri nas na Slovenskem družabno življenje ni tako razvito kakor drugod in nam manjka po napornem delu pravega razvedrila. Temu so v prvi .vrsti krive naše gostilničarske razmere. Ko bomo imeli novodobne in odlične gostilne, bo tudi naše družabno življenje postalo boljše. Dobra gostilna je pa tudi v narodnogospodarskem oziru velikega pomena, ker z njo pridobimo tujce. Tujec prinese denar v deželo in ga v prvi vrsti založi v gostilni, gostilničar pa — kupujoč svoje potrebščine pri trgovcih in obrtnikih — spravi s tem denar v širše kroge in s tem širi blagostanje dežele. Treba je torej, da gostilničarji v prvi vrsti spoštujejo svoj stan, sami spoznavajo njegov vrednost in s tem bodo tudi oni zadobili samozavest, katera neti strokovni napredek. Pred vsem pa je treba gostilničarju navdušenja in veselja za njegov poklic, hrepenenja po napredku, neumorne delavnosti in po¬ trpežljivosti. S temi lastnostmi se bode tudi naše gostilničar¬ stvo hitro povzdignilo. Kuharstvo v gostilni je veda. Marsikatera gospodinja ali kuharica si pri nas do- mišljuje, da je kuharska umetnica. Domačim ljudem, ki se te kuhinje privadijo, gredo jedi v posebno slast in žari se jim obraz od veselja, ko pride skleda za skledo na mizo. Gost pa, ki je pova¬ bljen na tak obed, dela od sklede do sklede bolj kisel in resen obraz in Boga za¬ livali, kadar je ta lep obed končan. To je slika takozvane domače kuharske umetnosti. Ona tekne domačinu, n e tekme pa gostu. Ako se pa n. pr. potru¬ dimo na Dunaju danes v Strezoče dekle v narodni noši. to, jutri v to gostilno, bodemo povsod zadovoljni. Povsod dobimo, ako si izberemo po jedilnem listu to ali ono, jedi, ki so napravljene po goto¬ vih načelih, ki vsakemu teknejo in je tudi ena in ista jed enako pripravljena. Zaradi tega vidimo po dunajskih gostilnah večinoma vesele in zadovoljne obraze. Sedaj vprašamo, od kod ta razlika? Prva domača kuhinja je taka kakor divja roža, ki raste kakor sama hoče in se ne ravna po nobenih gotovih pravilih. Dunajska gostilničarska kuhinja je pa strogo premišljena, po gotovih načelih sestavljena kuharska umetnost in ker se vse gostilne ravnajo po teh pravilih, ve tudi vsak gost, kaj dobi, ako naroči gotovo jed in on jo dobi tudi povsod pravilno in dobro. Ker morajo naše gostilne in naši hoteli služiti v prvi vrsti različnim gostom, tujcem in domačinom, je treba v prvi vrsti, da je n$iše kuharstvo urejeno po gotovih kuharskih pravilih in predpisih, da opustimo vsako svojevoljno packarije in iznajde Potem bode tudi naša kuhinja prišla do dobrega imena in ugleda. Namen naših izvajanj je ta, da naj naši hotelirji in gostilničarji dobe nekak kažipot, po čigar pravilih naj se ravnajo; pri tem seveda vzameno za podlago, da zna že vsak, ki rabi to knjigo, glavna načela ku¬ harstva in da mu je treba dati le za hotelske kuhinje namigljaje. Za neuke začetnike ta knjiga ni 1 — V prid tujskega prometa hočemo vpeljati v naših krajih kuhinjo po strogih in gotovih pravilih, takorekoč hočemo ustano¬ viti šablono ali okvir, v katerem naj se sučejo za sedaj potrebe našega ku¬ harstva. Zaradi tego smo se odločili, da vpeljamo in priporočamo za prvo dunajsko kuhinjo. Dunajska kuhinja je precej enostavna in raz¬ umljiva, ona je zelo okusna in ugaja potrebam tujskega prometa, posebno pa tu- ristiki. V dodatku hočemo podati tudi nekaj migljajev o francozki, angleški in italijanski kuhinji, toda le za najskrajnejše potrebe. Konečno še dostavimo, da je bolje, da imajo naše gostilne le omejeno število jedi v svoji zalogi, ker to omejeno število popolnoma zado¬ stuje. Veliko težje pa je izuriti se v hotelski kuhinji, ako imamo pred seboj na stotine in stotine recep¬ tov ; enega pozabimo, ko pričnemo z drugim. Strezoče dekle v narodni noši. 81 Katerim glavnim načelom mora zadostiti gostilničarski obed? 1. Obed mora zadostiti našemu jeziku, to je, uga¬ jati mora okusu. Da se to doseže, mora biti vsaka jed tako sestavljena in pripravljena, da tekne in vrh tega provzroči v ustih prijeten občutek. Kuharica, ki premišljeno kuha, bodo vedno skušala doseči to harmonijo. Zaradi tega je pa treba kuhati po gotovih receptih, ki so preskušeni in dajejo zagotovilo, da provzročajo dober okus, in izogibati se je vsaki izmišljotini, ki se rada spremeni v packarijo. 2. Obed mora zadovoljiti tudi naše oko, to je jed mora imeti take barve in vnanjo sestavo, da vzbudi veselje in s tem tudi apetit. Najboljša jed, ako se neokusno vrže na kro¬ žnik in ako ima neprikupljivo vnanjost, se nam upira, če je še tako dobro prirejena. Najnavadnejša jed, — n. pr. slanik ali kaka salata — postane vab¬ ljiva, ako se z navadnimi dodatki, n. pr. s čebuljo, jajci, peso i. t. d. ozaljša ali dekorira. Pri tej priliki omenimo glede garniranja ali ozaljšanja sledeče : Riba se položi navadno, ako se cela servira, s hrbtom navzgor na krožnik. Mrzla r i b a se na preprost način garnira s sledečimi predmeti: S salato, ki je v dotičnem času na razpolago in sicer v majhni koli¬ čini le kot obrobek, toda ta je zabeljena; z zelenim petršiljem, z rdečo narezano redkvico, s tenkimi koleščeki od limone, s kaprami, s tenko narezanimi jajci, s cvetlicami iz surovoga masla in z nastrganim hrenom. Bolj bogata garnitura pri mrzli ribi obsega poleg gori navedenih pred¬ metov še aspik, kavijar, majonezo in francozko zabeljeno salato. K mrzli ribi se servirajo navadno sledeče omake, ki tudi nekako spadajo k garnituri. Te omake so: tartarska, remuladna in drobnjakova. Gorka riba se garnira s sledečimi predmeti: S peteršiljem, ku¬ hanim krompirjem, zabeljenim z maslom in potresenim z zelenim peteršiljem ali drobnjakom. Kot omake spadajo k gorki ribi omaka iz čistega surovega masla in holandska omaka. Mrzli narezek (kalter Aufschnitt) se garnira s petršiljem, rdečo nare¬ zano redkvico, tenkimi koleščeki iz limone, surovim maslom in aspikom. Gorke pečenke se garnirajo s petršiljem in odrezki od limone. Za ozaljšanje omenimo torej te predmete: peteršilj, citrona, kapre, kumarice, kisle gobe, pesa, korenje, salatna peresa, jajca i. t. d. Pri nas se veliko premalo vpošteva mešana salata, ki je veliko bolj okusna kakor navadna- Mešane salate, kakor n. pr. takozvane italijanske, francoske ali ruske salate, ki se prirede z ribami, jajci, raki, majenezo i. t. d., so za navadno rabo predrage in se le pri gotovih prilikah vporabljajo. Pač pa se da napraviti prav poceni okusna mešana salata. Tako n. pr. prirejajo v Švici salato, ki se servira v škodeljici in je razdeljena na štiri enake dele. V enem delu se nahaja pesa, v drugem krompir, v tretjem rumeno korenje. Vse te stvari so razrezane na kocke in z jesihom ter oljem prav lahko zabeljene. V četrtem oddelku se nahaja zelena salata. Kdor si tako salato le enkrat priredi, bo videl, da je dobra in da napravi na oko jako bujen in prijeten utis. Naši gostilničarji se morajo pač navaditi z majhnimi in cenenimi sred¬ stvi prirediti okusne jedi. Sladke jedi se navadno potresejo prej s sladkorjem, predno se posta¬ vijo pred gosta. Pudingom se doda v ozaljšanje kompotno sadje, katero se pa mora prej dati na sito, da postane popolnoma suho in ne kvari barve jedi. V finih restavracijah se servira sir skupaj s koščekom surovega masla in se doda mal tenak košček črnega kruha ali pa črnega kruha ali pa črnega pumpernikla. V podrobnosti se tukaj spuščati ne moremo, pač pa opozarjamo, da glede garniranja obstoji cela vrsta strokovnih knjig. Pri tem odstavku pa moramo opozarjati, da se morajo jedi prinesti vedno gorke, toda ne vrele na mizo. Škodeljice morajo biti torej dobre pregrete, ravno tako krožniki. Naravnost neokusno za oko je, ako se prinese na mizo mrzel krožnik, in se potem mast na krožniku takoj strdi. Fin gost bo videl v tem malomarnost. Gorki krožniki in gorke skilede so pri gorkih jedeh abeceda gostilničarstva. Kdor te zanemarja, pokaže, da najnavadnejših načel serviranja ne pozna. Velike nemarnosti se prigode večkrat tudi s tem, da se dajejo jedi v premajhne sklede ali na premajhne krožnike. To je posebno sitno, ako plavajo kosi v omaki. Pripetilo se je nekemu našemu prijatelju, da mu je hotela gostilničarka posebno dobro postreči. Zaradi tega je položila velik, izvrsten kos pečenke v skledo in dodala obilo jako izvrstne in okusne omake. Toda, ko si je hotel naš prijatelj odrezati, ta obilni božji dar, prestopila je omaka bregove ter jezove in v obilni meri preplavila prt. Naš prijatelj je potem dolgo časa premišljeval, kako priti tej jedi do živega in nazadnje prelil omako na krožnik in je bil tako na varnem. Vidi se torej, da dobra volja na piemajhni skledi spridi okus. Torej boljše preveliko kakor premalo skledo. 3. Obed mora zadovoljiti tudi naš želodec, to se pravi, on mora biti zdrav. Boljše najnavadnejša jed, ki je napravljena iz svežih, in dobrih tvarin, kakor pa izvenredna delikatesa, ki je sestavljena >z slabih ali dvomljivih tvarin. Pri obedih, ki se servirajo kot »menu«, je treba natančno paziti, da se posamezne jedi zlagajo in da ne preobteže želodca. Gost, kadar ostane od mize, mora imeti prijeten občutek in ga ne sme težiti, še manj pa boleti želodec. Seveda odločuje tukaj tudi v prvi vrsti snažnost hrane pri kuhanju. 4. Obed mora odgovarjati tudi žepu gosta in gostilni¬ čarja. Po kakovosti gosta in gostilne mora gostilničar natančno pre¬ računati, da jed ni predraga in da je gost tudi z računom zadovoljen. Na drugi strani pa bi gostilničarju nič ne pomagalo, ako skuha najboljše jed in mu gost poje slavo, če pa sam nima nobenega dobička. Gostilničar mora torej svoje jedi proračunati, to se pravi kalkulirati. Gostilničar mora misliti in mora imeti tudi potrebno šolo, potem bode zadostil vsem tem glavnim zahtevam in bode postal ugleden in tudi pre¬ možen obrtnik. Razvrstitev avstrijskih obedov po dnevnem času. Posamezni narodi razvrste obed čez dan jako različno. Za nas naj bo v prvi vrsti merodajen avstrijski red, ki je sledeči : 1. Zajtrk ("Frulistuck, Dejeneur), Glavni predmeti zajtrka so pri nas kava z mlekom, čaj, čokolada, mleko, oziroma smetana. Avstrijci tem predmetom dodajajo razmeroma malo drugih. Dodatki so razven kruha sledeči: Surovo maslo, med, pri čaju rum, limona ali mleko, k čaju se tudi je mrzli narezek, posebno gnjat in tudi mehko kuhana jajca. Avstrijski gostje, posebno Dunajčani so navajeni, da se mu zajtrk jako snažno in čedno servira in mi opozarjamo naše gostilničarje najodločnejša na to, da naj posebno v krajih tujskega pro¬ meta pazijo pri zajtrkih na izvanredno snažnost bodisi glede posode, bodisi glede perila. Avstrijski zajtrk je tako preprost, da je skrajna malomarnost, ako se slabo ali zamazano servira. S snažnim in dobrim zajtrkom naš gostilničar že na vse jutro spravi gosta v veselo razpoloženje. Dalje spada k vsakemu zajtrku tudi kozarec ali steklenica jako sveže, dobre vode in k večjim zajtrkom tudi servijeta. Ako se zajtrk nese v sobo, se servira na tableti (tasi, plošči), 2. Predkosilce (Gabelfriihstiick, Dejeneur a la Fourchette). Ta mali obed je pri nas v Avstriji jako priljubljen, posebno v krajih, kamor zahajajo turisti. Jedi, pripravne za predkosilca, navedemo pozneje. Tudi pri predkosilcu je treba veliko pozornosti. Ob tem času ima namreč gost še jako čist okus in mu je tudi nemogoče, kako slabo jed ob tem zgodnjem času s pijačo poplakniti ali popraviti. Kdor hoče imeti dosti turistov, naj torej skrbi za izborno predkosilce. Število gostov mu bode nepričakovano rastlo. 3. Glavni opoldanski obed (Mittagsessen, Diner). Pri tem obedu je sestava jedilnega lista ali menija največje važnosti. Skrbeti je, da so na razpolago lahke in težke jedi, ker turisti za¬ htevajo obed, ki zaleže, mirnim gostom, posebno ženskam so pa ljubše lažje jedi, deloma pikantne. Svarimo pa, da bi se v naših gostilnah in hotelih po deželi imelo na razpolago preveč jedi. To je avstrijska razvada, ka¬ tero moramo omejiti, ker to je vzrok, zakaj gostilničar pri nas pri jedi malo zasluži. Opoldanski obed se servira kot skupni obed (Table d’ hote) ali a la carte. Pri skupnem obedu sede gostje pri eni mizi ali na posamezni mizah in si jemljejo iz skupne sklede posamezne jedi. Pri obedu a la carte si izbere gost jedi iz jedilnega lista. Nekaka mešanica med obema obedoma sta pa sledeča načina ser¬ viranja : a) Serviranje kot menu. Gostu se predloži listek, takozvani menu, na njem je zapisana od vsake vrste le ena jed, katere se servirajo zaporedoma za gotovo ceno. Gost pa dobi vsako jed na posebni skledi za se. b ) V Švici se pa servira menu tako, da sicer gostje sede pri svojih mizah, vendar se jim pa prinese vsak jed na skupni skledi, ki se ponuja zaporedoma pri različnih mizah, Med tem ko morajo biti pri Table d’ hote vsi gostje na enkrat skupaj, zadostuje tukaj, ako pride gost med gotovimi urami. Skleda ga potem v kuhinji čaka. 4. Mala južina (Jause, gouter). Ta obed se servira pri nas ve¬ činoma le ženskam in otrokom in je precej podoben zajtrku. Razlika je le ta, da se predlože tudi sadje, sladščice in pecivo. 5. Večerja (Nachtmahl, Souper). Pri večerji je treba paziti, da jedi niso pretežke in neprebavne. Kdor hoče kako težjo jed, naj si jo po¬ sebej naroči. Pri finih večerjah se kot začetek servira tudi juha, toda le v ško- deljicah, katerim se doda velika žlica za juho (ne mala kavina žlica). Sem- tertja se v juho da tudi jajce. Fina večerja se tudi konča s takozvanim desertom, ki obstoji iz sira, sadja in suhega sladkega peciva. Taka je avstrijska razvrstitev obedov in mi svetujemo, da se naši hotelirji in gostilničarji — ako ni potrebna kaka izjema, drže teh načel. Bufet. Izredna prireditev je bufet in v tem oziru imamo pri nas premalo izkušenj, akoravno bi bufet- pri marsikateri priliki bil prav ugoden in bi tudi gostilničarju donesel dosti dobička. 82 Pri takih prilikah, ko gostje nimajo dosti časa sedeti pri mizi, n. pr. pri plesih, shodih, slavnostih in veselicah in tudi tam, kjer ni na razpo¬ lago zadosti prostora, da bi se postavile mize, ali pa takrat, kadar se obed zavžije ob nenavadnem dnevnem ali nočnem času, si pomagamo s tem, da se priredi bufet. Bufet obstoji v tem, da se na dolgih mizah, katerim pa niso pri- dejani stoli, postavijo sklede z različnimi mrzlimi, semtertja (toda to je le redko) tudi gorkimi jedili. Krožniki za goste, namizno orodje, servijete, kozarci se pa postavijo na posebno mizo v bližino. Istotako se postavijo steklenice z vinom in pivom na posebno mizo. Posamezen gost si ogleda to razstavo, vzame krožnik in potrebne pritikline ter si sam odreže tisto jed, ki mu najbolj ugaja. Razume se, da mora biti pri bufetu tudi natakar ali natakarica, ki gostom pri tem delu pomaga. Ako je prostor, se nahaja poleg bufeta tudi nekaj miz s stoli, da se posebno dame lahko tja vse- dejo. Večina gostov pa se mora poslužiti stoje. Jedi, ki spadajo v tak bufet, so n. pr. sledeče: Mrzli narezki, mrzla perutnina, različne, posebno fine salate, majoneze, galantine, prekajeno meso, mrzla divjačina, žemlje s kavijarom, s sardelami in maslom, sand- wiches (to so tenko zrezani koščeki kruha, namazani s surovim maslom in obloženi s sardelami ter narezki iz jajc). Na bufet se postavi tudi nekaj sladkih jedi, torte, kremi in drugo pecivo. Tudi čaj ali gorka juha morata biti pripravljena. Ker je okrog takega bufeta posebno, ako je dober, navadno velika gneča, ni napačno, ako je miza od obeh strani pristopna. Slavnostni obed ali banket. Pod tem razumemo slavnostne pojedine za manjše družbe, prirede se pa tudi banketi, pri katerih je čez 1000 oseb. Glavno načelo pri takem banketu je, da gostilničar že poprej napravi načrt glede jedil, glede razdelitve jedil kakor tudi glede natakarjev in natakaric. Gostilničar mora biti, ko se tak banket vrši, sam kakor kak voj¬ skovodja vedno navzoč in nadzirati svoje ljudi. Največja na¬ paka je, ako gostilničar sam dirja iz kuhinje v dvorano in se sam meša v serviranje, ako vidi kje kake napake. Boljše, da se pripeti kaka napaka, kakor da se izgubi glavno vodstvo. Pred takim banketom mora gostilničar natančno kalkulirati obed in tudi pijače. Tak račun je precej težaven, vendar se v tem oziru v raz¬ ličnih strokovnih knjigah najde dovolj navodil. Kar se tiče opreme miz, je treba pri takih obedih skrbeti, da je primerno ozaljšana s cvetlicami in skrbeti je tudi za svečanostno raz¬ svetljavo. Natakarji in natakarice morajo imeti natančno določene mize, ali pa oddelke miz, pri katerih morajo servirati. Pri večjih slavnostih se jim dajejo tudi vidne številke. . Gostilničar se mora s prireditelji tudi dogovoriti, kje bodo sedeli častni gostje. Pri manjših obedih se navadno določi že poprej za vsako osebo poseben prostor, ime dotičnega gosta se napiše na belo karto in ta karta se položi na kozarce dotičnega prostora. Pri večjih banketih se določijo le mesta najodličnejših oseb. Ako se to ni prej določilo, nastane gotovo zmešnjava. Pri takih obedih je tudi običajno, da se v gotovih razdaljah polože na mizo takozvane menu-karte, na katerih je spisan ali tiskan obedni red. Ako je pričakovati pri takih prireditvah govorov, mora gostilničar poprej vprašati prireditelje, kedaj se ti govori prično, da napravi ob tistem času presledek pri serviranju, tako da natakarji govornikov ne motijo. Glavna stvar je pa, da niti gostilničar niti kuharica pri takem obedu ne zgubita glave. Medsebojno prepiranje tu nič ne pomaga. Ako je velika družba pri skupnem obedu in sicer pri dolgih mizah, imajo natakarji tudi mesto številk na levem rokavu tenke barvaste tra¬ kove. Vsak natakar mora potem streči na tistem delu mize, ki je ravno- tako zaznamovan s trakom enake barve. Ti trakovi se namreč napno čez mizni prt, tako da je oddelek, na katerem ima streči natakar, omejen s takimi trakovi, kakoršnega ima na rokavu natakar. Pa zistem je tako- zvani »rayon-zistem« in omogočuje natakarju, da ve, na katerem mestu mora pričeti streči. Omeni se, da imata po dva natakarja trakove enakih barv in enako zaznamovan oddelek mize; eden namreč streže na eni, drugi na drugi strani mize. Prva jed se servira od desne na levo, druga od leve na desno in tako naprej menjavaje. Ako je pri kakem banketu na čelu kaka odlična oseba —- takozvani dostojanstvenik — potem mora natakar, ki mu je oddeljen ta oddelek, pričeti vedno pri njem. Skrbeti se mora pri velikih pojedinah tudi za to, da posamezni natakarji začno servirati eno in isto jed v istem trenotku. Ta točnost se doseže na ta način, da pridejo vsi natakarji istodobno z dotično jedjo v dvorano ali sobo in da se najprvo postavijo vsak na svoje mesto za gostom in da potem prično vsi nakrat servirati, ko je dal gostilničar ali poslovodja prej domenjeno znamenje, ki navadno obstoji v tem, da ali dvigne roko ali pa narahlo ploskne. Kadar je natakar v svojem rajonu serviral gotovo jed, se poda k svoji servirni mizi in tam posodo odloži. Pripomnimo namreč, da ima pri takih obedih navadno natakar v bližini svojega oddelka pri zidu malo mizo, na kateri se nahaja vse potrebno jedilno orodje in posoda. Od tam jemlje novo posodo in potrebno jedilno orodje, rabljeno pa tudi daje tja. Pri finih obedih se vsaka jed samo enkrat servira. Pri manjših ban¬ ketih, ki so bolj domači ali namenjeni ožjim krogom, se ena in ista jed servira dvakrat. Glede pijače opozarjamo, da je razven piva in navadnega namiznega vina drugo vino že prej pripravljeno in postavljeno v steklenicah na mizo in sicer v vsakem oddelku potrebno število steklenic, kakor je bilo to od prireditelja in gostilničarja domenjeno. Natakar mora vedeti, katere vrste vin se imajo natočiti,k vsaki jedi in kadar pride dotična jed na mizo, dvigne on raz mize dotično stekle¬ nico in natoči v kozarec gostom, ki so njemu za streženje dodeljeni. Na Nemškem je semtertja navada, da na mizi sploh nobena steklenica ne stoji, temveč da so steklenice pripravljene na posebni mizi v bližini in poseben natakar, ki mu je dodeljen samo ta posel, vsakemu gostu nalije potem v kozarec vino in tudi vedno dolija kozarce. Šampanjec se nikoli ne postavi na mizo, temveč ga vedno natakarji vlivajo v kozarce. Pri manjših slavnostnih obedih se črna kava po končanem obedu servira v sosedni sobi, ako je taka soba na razpolago. Slavnosti in druge veselice, pri katerih se servira a la carte. Takih slavnostih je pri nas vse polno in tukaj je najbolj težavno vzdrževati red pri serviranju in tudi pri plačevanju. Tudi pri takih slav¬ nostih in veselicah se mora napraviti kolikor mogoče red. Ravno tako kakor pri banketih mora biti tu posebno vrhovno vodstvo. Pri serviranju se napravi red pri takih navalih na ta način, da se posamezne mize razdeli v gotove oddelke ali skupine, vsaka skupina dobi svojo številko in za vsako teli skupin imajo natakar in njegovi pomočniki, oziroma natakarica in njene pomočnice isto številko. Na ta način je vstre- ženo gostom, da so hitro postreženi. Pri takih prilikah je vpeljano pogostoma tudi takojšno plačevanje jedi in pijač. Take prilike so za gostilničarja najtežavnejše in mora posebno pa¬ ziti, da nima zgube. Kontrola je tukaj na dva načina mogoča, ali na ta način, da natakar gotovega oddelka, kadar pasira blagajno, gostilničarju napove število jedi ali pijače. Toliko, kolikor je vknjiženega pod njegovo številko, mora izročiti na pridobitku. Drug način pa je zopet ta, da mora vsak natakar jed ali pijačo pri blagajni takoj plačati. Njegova stvar je potem, da ta denar kasira pri gostu. Na ta način je gostilničar takoj plačan. Ako na¬ takar ali natakarica nimata dovolj denarja, se jim da gotova svota drobiža na račun, namreč takozvani j>wechselgeld«. Po končani veselici ali slav¬ nosti morata potem vrniti gostilničarju celo svoto, ki sta jo dobila na račun in dodati ostali skupiček. V zadnjem ča^u se je splošno in tudi pri veselicah in slavnostih udomačil takozvani bon-zistem, ki obstoji v tem, da dobi vsak natakar majhno knjižico za račune in sicer vsak gotovo barvo. Ako potem zahteva natakar v kuhinji jed ali v točilnici pijačo, zapiše na listek ali ime ali ceno jedi odnosno pijače in izroči ta listek blagajničarki, ki potem dotični bon vknjiži. S temi boni se prihrani takozvani drobiž in je ta način od vseh navedenih najbolj natančen. Hotel, restavracija, penzija. Hotel se imenuje pri nas v Avstriji večja gostilna, ki ima tudi sobe za prenočevanje. V letoviških krajih gostje hotelov dalj časa tam prebivajo, vendar pa mora biti hotel tudi pripravljen za pasante, ki le kratek čas tam ostanejo. Dolžnost hotela je torej, da zamore postreči gostom ob vsaki uri, izvzemši pozne noči, z jedili. Hotelska kuhinja mora biti torej v stanu, pripraviti takoimenovana a la minute-jedi in na to posebno opozarjamo naše hotelirje. Restavracije imenujemo pri nas gostilne, ki nimajo prenočišč. Restav¬ racija mora skrbeti za to, da ima lepo in dobro razvrščene jedilne liste, posebno pa ima paziti na dobro pivo, vino in sploh dobre pijače, ker je v takih prostorih semtertja pijača glavna stvar. Penzija je pri nas še malo znana vrsta gostilnic. Na Francoskem in v Švici imajo v letoviških krajih največji hoteli tudi penzije. Pri nas v Avstriji so pa penzije navadno za se ustanovljene in nimajo značaja hotelov. Pod penzijo razumemo, da se gostu nudi stanovanje in celodnevna hrana izvzemši pijače za gotovo skupno ceno. Vsled tega so tudi obedi a la carte navadno izključeni in se servira gotov menu, bodisi na skupni mizi, bodisi pri sameznih mizah. Penzija je ugodna le za take goste, ki dalje časa prebivajo v kakem letovišču in zaradi tega je navadno cena tudi primeroma nizka. Gostil¬ ničar ima pa to dobroto, da gost pri njemu zavžije vse obede, da gosta torej popolnoma izkorišča. Take penzije bi se pri nas v letoviških krajih izplačale in treba jih bode tudi ali posamezno ali v hotelih vpeljati. Kako se je? Splošno naše pojasnilo bi bilo nepopolno, ako ne bi opozarjali gos¬ tilničarjev in gostilničark, natakarjev in natakaric, da si morajo prisvojiti pravila, kako se je. Ta pravila niso vedno enaka in se po modi menjavajo. Vendar je pa danes že gotovo sledeče : Rožljanje s krožniki in jedilnim orodjem je nedostojno. Jesti se mora tako, da se napravi kolikor mogoče malo hrupa. Juha se je z žlico, glasno srebanje iz žlice ni umestno. 83 Ribe se jedo ali z ribjim orodjem, to je z nožem in vilicami za ribe, ako pa tega ni, se je riba le z vilicami, medtem ko si druga roka po¬ maga s koščekom kruha. Mehke jedi, kakor jajčne jedi, paštete, rulade, takozvane medjedi se jedo samo z vilicami. Pečenke se jedo z nožem in vilicami, vendar sedajna pravila strogo prepovedujejo, da bi se pri katerikoli jedi z nožem zajemalo jed ali pa c e 1 o n o ž dalo v usta. To se smatra kot največja nerednost. Močnate jedi se jedo ali samo z žlico ali samo z vilicami in žlico. Z nožem ostrgati krožnike ali pa s kruhom brisati omako ni umestno pri finih obedih, to se k večjemu lahko stori pri predkosilcih. Sir se je dandanes z vilicami in nožem; mehki siri se namažejo z nožem na kruh, trdi siri se devajo z vilicami v usta. Glavna jedila na dunajski način. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je priredila skupno z ljubljansko gostilničarsko zadrugo leta 1909 prvi poučni tečaj za gostil¬ ničarje in gostilničarke. To se je zgodilo sporazumno s c. kr. obrtno- pospeševalnim uradom na Dunaju in pa z dunajsko gostilničarsko šolo. Pri tej prireditvi se je sprejelo načelo, da za naše kraje najbolj ugaja dunajska kuhinja in zaradi tega je ravnatelj dunajske gostilničarske šole gosp. Hess sestavil celo vrsto jedi po dunajski kuhinji, s pomočjo kate¬ rih se zamore sestaviti prav okusen in fin obed. Recepti, ki jih prinašamo, so večinoma izvirni in prirejeni od izvež- banih praktičnih kuharskih strokovnjakov s posebnim ozirom na naše razmere. Naši gostilničarji imajo torej s to obedno sestavo pred seboj prav dobro premišljena in sestavljena navodila in mi jim priporočamo, da se tega kažipota drže in opuste vse nepotrebne eksperimente. Zelja de¬ želne zveze za tujski promet je, da se posebno v letoviških krajih vpelje v gostilnah povsod kuhinja na ta način, to se pravi, naši gostje mo¬ rajo, ako si izberejo jedi bodisi v tej bodisi v oni gostilni po jedilnem listu, dobiti gotovo jed povsod enako sestavljeno in pripravljeno. Ako dosežemo pri nas tako enotno kuhinjo, bodo gostje izprevideli, da je pri nas kuharstvo organizirano in dobro urejeno in bodo imeli do naših ku¬ hinj spoštovanje. Ako se pa v vsaki gostilni kuha po drugih receptih in drugih na¬ čelih, dobimo tako zmešnjavo, da gostje nikdar ne bodo vedeli, kaj dobe in vsled tega bodo prišle pritožbe, ki se bodo raznesle v tujino in spra¬ vile naše gostilničarsto le na glas nevednosti in pomanjkujočega iz- šolanja. Ko se bode pri nas dunajska kuhinje udomačila in prišla do svoje važnosti, se bo skrbelo tudi za to, da se pozneje nudi našim gostilničarjem tudi pouk o švicarskem kuharstvu, ki je nekaka mešanica med nemško- avstrijsko in francosko kuhinjo in vsled tega tudi težavnejša. Sedaj slede recepti prvega našega gostilničarskega tečaja in ti so: (Dalje prihodnjič.) Udeleženke I. gostilničarskega tečaja v Ljubljani pri pouku v kuhinji. Obrtno pospeševalni urad na Kranjskem. Velik nedostatek v naši deželi se v kratkem odpravi, ustanovi se namreč lastni obrtnopospe- ševalni urad za Kranjsko v Ljubljani. V našem listu smo že povdarjali, kako velikega pomena je za razvoj naše dežele in narodnogospodarske moči našega ljudstva obrtno pospeševanje, pov¬ darjali smo pa tudi, da je Kranjska žalibog med onimi tremi avstrijskimi kronovinami, ki še ni¬ majo lastnega obrtnopospeševalnega urada. Sosedne kronovine že imajo svoje lastne obrtnopospečevalne urade in zato se lahko pona¬ šajo na polju malega obrta z jako povoljnimi uspehi. Preobširno bi bilo, ako bi hoteli na široko razmotrivati velik narodnogospodarski pomen ta¬ kega zavoda in zato se za danes omejimo samo na to, da poročamo, kaj je sklenil kranjski de¬ želni zbor v svojem zadnjem zasedanju glede ustanovitve takega urada. Treba nam je navesti tu na vsak način zgo- govinske podatke za to ustanovitev in ti so; Vsled sklepa deželnega zbora v seji dne 12. maja 1899. je bila ustanovljeva deželna obrtna komisija z nalogo, da uredi v Ljubljani zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem. Ta komisija je z dopisom dne 2. novembra 1900 povabila tr¬ govsko in obrtniško zbornico, naj v zmislu akcije c. kr. trgovinskega ministrstva sodeluje pri usta¬ novitvi zavoda. Odsek deželne obrtne komisije ter trgovinska in obrtniška zbornica sta izdelala or¬ ganizacijsko ustanovilo, ki ga je trgovinsko mini¬ strstvo v sporazumu z naučnim ministrstvom odo¬ brilo 1. 1907., je sestavljeno po vzorcu statutov takih zavodov v drugih deželah. Glasom tega ustanovila se ima raztegati na to-le polje: 1. ) Seznanjati obrtnike z vsakočasnimi teh¬ ničnimi izboljški strojev in orodja za njihove stroke ; 2. ) pospeševati tehnično in trgovsko izo¬ brazbo obrtnikov s poukom, zlasti tudi med njimi razširjati znanje novih preizkušenih proizvajalnih načinov; 3. ) posredovati med obrtniki in na pospe¬ ševanje obrta merečimi akcijami, izproženimi po poklicanih činiteljih ; 4. ) posredovati med obrtniki in proizvajalci motorjev, strojev in orodja kakor tudi dobaviteljev surovin in polizdelkov; 5. ) dati strokovna pojasnila ter moralno in drugače pomagati kakor v pospeševanje tehnič¬ nega napredka v obrtnem proizvajanju, tako tudi v vseh na prostovilu izrečno naglasa »domača industrija«, voljni združbi temelječih činov samo¬ pomoči, v kolikor se nanašajo na produkcijo. Samo ob sebi je umevno, da spada v delo¬ krog tega zavoda tudi pospeševanje »domače industrije« kakor so; slamnikarstvo, sitarstvo, iz¬ delovanje lončenih posod, pletarstvo itd. Zato naj se v ustanovilu izrecno naglaša tudi »domača in¬ dustrija«. Sredstva v dosego teh namenov so med drugim ; 1. ) prireditev razstav motorjev, strojev, orodja najvažnejših surovih in polizdelkov, v zvezi s pre¬ izkušnjo in presojo teh predmetov glede na njih tehnično in gospodarsko ugodnost; 2. ) prireditev strokovno-obrtnih in trgovskih tečajev za mojstre in pomočnike na Kranjskem; 3. ) prireditev razstav v zmislu akcije v po¬ speševanje obrta (zlasti špecijalnih razstav teh¬ ničnih delovnih pripomočnikov in vajenčkih del); dalje pospeševanje takih razstav in udeležba na v take namene po drugih činiteljih prirejenih raz¬ stavah ; 4. ) prireditev predavanj, ki se nanašajo na naloge zavoda ; 5. ) osnova knjižnice in čitalnice ; 6. ) vzdrževanje stalne pisarne za strokovne nasvete v vseh vprašanjih zadevajočih delokrog zavoda, zlasti pa 7. ) vzdrževanje nepretrgane dotike z obrt¬ nim pospeševalnim uradom c. kr. ministrstva za javna dela v vzajemno podporo pri pospeševanju obrta. Po tem ustanovilu bi zavod upravljal kura- torij ali obrtni svet, v katerem bi bili : D Trije zastopniki c. kr. ministrstva za javna dela, oziroma njegovega obrtnega urada ; 2. ) štirje zastopniki deželnega odbora kranj¬ skega ; 3. ) trije zastopniki mestne občine ljubljanske; 84 4. ) štirje zastopniki trgovinske in obrtninske zbornice za Kranjsko; 5. ) tajnik trgovske in obrtninske zbornice, ki naj bi bil ob enem tajnik kuratorija; 6. ) vodja zavoda, ki pa naj bi imel le po¬ svetovalen glas. To določilo ustanovila je bilo sestavljeno na podlagi mišljenja, da ustanovi zavod trgovin¬ ska in obrtninska zbornica, katera je doslej tudi vodila večinoma vse priprave. Trgovinska in obrtninska zbornica pa se je sama prepričala, kakor izjavlja v svojem tiskovnem poroč.lu, da bi sama ne mogla osnovati in vzdrževati takega zavoda, marveč morajo večji del stroškov prispe¬ vati drugi činitelji, katerim se mora dovoliti tudi prispevkom primerno število zastopnikov v kura- toriju. In to je v prvi vrsti dežela, ki bode tudi največ prispevala. Zatorej bode le v korist zavodu in v pro- speh obrtnikom, ako bodo že naštete štiri kor¬ poracije po enega zastopnika izbrale tudi iz raznih obrtniških društev, ki že obstoje ali se bodo še osnovala. Tako opozarjam na društvo obrtniških mojstrov v Ljubljani, obrtniško obrambeno druš¬ tvo, deželno zvezo obrtniških zadrug itd. To vse pa naj uredi deželni odbor, ki naj zasliši mnenja ostalih treh korporacij. Opozarjam še na nadaljno določbo ustanovila, ki navaja, da se pokrijejo stroški zavoda tudi s prispevki drugih kranjskih občin in javnih činiteljev. Ako katera občina, druš¬ tvo ali javni zavod prispeva na leto vsaj 1000 K, naj dobi tudi enega zastopnika v kuratoriju, kakor je drugod običajno. V tem oziru more kuratorij vsak čas v dogovoru z vlado izpremeniti ali iz¬ popolniti organizacijsko ustanovilo. Delokrogu kuratorija pripada: OGLASI RIpH Hotel „Pri lovcu". I. Medja. 12 u- dobno opremljenih sob za tujce; ve¬ randa; v neposredni bližini jezera, 5 minut od zdravniškega parka in pošte. Vozovi se dobe v hiši. (6) 12—9 Poročevalec v deželnem zboru g. dr. Žitnik je izjavil svoje utemeljevanje v nadaljnjem sledeče: Obrtni odsek je mnenja, da namen zavoda, ki ga opisuje ustanovilo, navedena sredstva, 'de¬ lokrog kuratorija in našteti viri v pokritje stroš¬ kov, v glavnem odgovarjajo sedanjim razmeram v deželi, nikakor pa ne sestava kuratorija ali obrt¬ nega sveta. Število zastopnikov v kuratoriju se mora v primernem razmerju porazdeliti na one činitelje, ki bodo prispevali za ustanovitev in vzdrževanje zavoda. Mi danes ne vemo, kolikor bode država, odnosno c. kr. ministrstvo za javna dela prispe¬ valo. V dopisu drž. pospeševalnega urada na Du¬ naju z dne 18. aprila 1907 je za vzdrževanje za¬ voda obljubljenih le 5000 K na leto. Prepričan pa sem, da bode vlada zvišala ta prispevek, ki pa danes ni še določen. Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji javni seji dne 5. maja 1908, da za ustanovitev zavoda prispeva 3000 kron, katerih prvo polovico (1500 K) mestna blagajna izplača 1. aprila 1909, drugo polovico prvega novembra. Od leta 1910 nadalje pa hoče mestna občina v to svrho prispevati redni prispevek letnih 1000 K, ki se bode izplačal v enakih polletnih rokih dne 1. aprila in 1. novembra vsakega leta. Trgovinska in obrtniška zbornica je skle¬ nila v svoji plenarni seji dne 12. avgusta 1908., da bode »za osnovo in vzdrževanje zavoda prvo leto obstoja zavoda prispevala do najvišega zne¬ ska 2000 K in sicer ne glede na to, katero leto se ustanovi zavod«. Trgovinska in obrtniška zbornica pa je za osnovo in prvo leto obstoja proračunila na 24.300 do 25.000 K. Ta proračun pa se ozira le na naj¬ potrebnejše izdatke za uradno osobje, prostore, opravo, kurjavo, svečavo, predavanja, poučne te¬ čaje, razstave, potne stroške, zbirke itd. V pokritje teh stroškov je upati, da bode država prispevala v taki izmeri, kakor prispeva zavodom v drugih kronovinah, torej vsaj tretjino vseh prispevkov. Doslej je država le neznatno podpirala in pospeševala obrt v naši deželi iz kredita, ki ga ima vsako leto na razpolago v dr¬ žavnem proračunu. Glavni vzrok je pač ta, ker nimamo še obrtnopospeševalnega urada, ki bi posredoval pri vladi za potrebne podpore. Zato upamo, da bode država vsaj za ustanovitev za¬ voda prvo leto prispevala 10.000 kron in zago¬ tovila tudi za vzdrževanje zavoda izdaten letni prispevek. Iz teh kratkih pojasnil je jasno, da obrtni odsek ni mogel in tudi ni smel deželnemu od¬ boru vezati rok glede na sestavo kuratorija. Ker bode ta zavod deželni, naj tudi deželni odbor v sporazumu s udeleženimi faktorji določi število zastopnikov v kuratoriju. Naravno in tudi na¬ menu zavoda primerno je, da vlada, dežela, mestna občina in obrtniška zbornica pri izvolitvi zastop¬ nikov niso omejene na krog svojih članov. To se pravi: Te korporacije naj po možnosti izberejo več zastopnikov v kuratoriju (obrtnem svetu) iz vrst praktičnih in veščih obrtnikov, kateri bodo imeli priliko dajati zavodu nasvete. Zavod je na¬ menjen v pospeševanje obrta, torej morajo tudi obrtniki sami po svojih veščakih imeti v stro¬ kovnih vprašanjih primerno besedo, da ne ustva¬ rimo novega birokraškega urada. a) izvršitev zavodovih nalog; b) finančna in tehnična uprava zavoda in oskrbitev potrebnih sredstev ; c) sestava, oziroma prememba in izpopol¬ nitev posebnih službenih instrukcij in poslovnega reda s pridržkom odobritve po c. kr. ministr¬ stvu za javna dela; d) sestava proračuna in proračunskega za¬ ključka ; e) nastavitev, nadzorstvo in odpustitev urad¬ nikov in uslužbencev zavoda ; f) morebitne izpremembe in izpopolnitve or¬ ganizacijskega ustanovila s pridržkom odobritve po c. kr. ministrstvu za javna dela. Stroški zavoda se pokrijejo: a) s stalno letno podporo c. kr, ministrstva za javna dela; b) s stalnimi letnimi prispevki dežele, tr¬ govske in obrtniške zbornice, mestne občine ljub¬ ljanske in eventualno drugih kranjskih občin ; c) s prispevki drugih javnih in zasebnih či¬ niteljev ; d) z dohodki zavoda. Hkoncu še omenim, da je sklenil deželni zbor v seji dne 3. decembra 1887, kakor čitam v poročilu trgovske in obrtn. zbornice, osnovati kranjski obrtni muzej. Ker pa v Rudolfinumu ne bode mogoče najti dovolj prostora za obrtni muzej, treba bode misliti na posebno zgrado za obširni muzej, kjer naj bi bil pozneje nastanjen tudi zavod za pospeševanje obrta. Z ozirom na ta pojasnila predlaga obrtni odsek: Visoki deželni zbor skleni: 1. ) V Ljubljani se ustanovi deželni zavod za pospeševanje obrta. 2. ) Za priprave in ustanovitev tega zavoda se dovoli že za tekoče leto deželnemu odboru kredit do 10.000 K iz deželnih sredstev. 3. Deželnemu odboru se naroča, da a) od c. kr. ministrstva za javna dela iz¬ posluje čim najvišjo podporo za ustanovitev za¬ voda in redni letni prispevek; b) določi za vzdrževanje zavoda primeren letni deželni prispevek; c) prenaredi sporazumno z udeleženimi čini¬ telji od c. kr. trgovinskega ministrstva že odob¬ renega organizacijskega ustanovila glede na se¬ stavo kuratorija, v katerem naj dobi deželni od¬ bor deželnim prispevkom primemo število zastop¬ nikov, in tako izpremenjeno organizacijsko usta¬ novilo v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru predloži v odobrenje; d) preskrbi veščega vodjo zavodu, pisarno ter v smislu sklepa drž. zbora z dne 3. decembra 1887. primerne prostore za deželni obrtni muzej, kjer naj bi bil, ako mogoče nastanjen tudi obrtno- pospeševalni urad. 4. O tem poroča deželnemu zboru v bo¬ dočem zasedanju. Deželni zbor je ta predlog poslanca dr. Žit¬ nika soglasno sprejel in zato smemo pričakovati, da obrtnopospeševalni zavod za Kranjsko prične poslovati v doglednem času. RlPfJ Restavracija Sekovanič z depandanso. * J *'^^* # Sobe za tujce, senčnat vrt in salon. Trgovina z delikatesami, vinom, likerji. Najfi- nejša praška in domača šunka. Galanterijsko in niirnberško blago. Zaloga najboljše emajlovane kuhinjske posode, porcelana in steklarskega blaga. (4) 12—9 Rled. □ Stavbena tvrdka □ HlgggJOSEF fiROMEK f:;#: izvršuje vsakovrstne stavbe, na- ££ ££ črte in proračune, preskrbuje ČŠ5 £& Š&i (5) stavbišča. 12—9 &$: &§• D Pisarna: Villa Aninka. □ RlPf! * PRETNAR, trgovina s špecerijskim OlCll« blagom in deželnimi pridelki. Po¬ družnica na Bohinjski Bistrici. 5 sob za tujce s posebnim vhodom in postrežbo. ( 7 ) 12 _9 RlpH B. LERGETPORER, fotograf, VILA ALIČE. Moderno opremljene sobe za tujce. Krasne po¬ krajinske fotografije. ( 2 ) 12—9 sasaiiiHiiii • • • .Tonnies - Ljubljana - stavbno podjetje, parna žaga, tesarstvo, stavbno ključarstvo, stavbno in portalno mizarstvo, tovarna parketov, opekarna s krožno pečjo. (32) 12—4 Kamnolomi kraškega mramorja v Nabrežini, Repentabru in Istri. Gradba hotelov, vil, različnih hiš in cerkev. Izdelava načrtov in proračunov za gorinavedene stavbe brez¬ plačno. Tovarna strojev, železo- in kovinolivarna. v Specijalna tovarna strojev za obdelovanje lesa vsake vrste, tur¬ bin, transmisij in motorjev za sirovo olje 85 Statistika tujskega pro¬ meta na Kranjskem. (Sestavil A. Mencinger.) (Nadaljevanje.) Skupno število tujcev iz drugih avstrijskih kronovin je naraščalo v tej dobi naslednje: 5.255, 6,683, 10.096, torej je izkazan prirastek za 4.841. V odstotkih izraženo, odgovarjajo te številke leta 1905, 47%, leta 1906. 47% in leta 1907. 45% vseh letoviščarjev po naših letoviščih in zdravi¬ liščih. V splošnem to ni vesel pojav, še manj vesel pa je izkaz, ki ga dobimo glede res mednarod¬ nega tujskega prometa na Kranjskem. Ako smatramo ogrske kronovine za inozem¬ stvo, potem je znašalo skupno število inozemcev leta 1905. 3.159, leta 1906. 3.224 in leta 1907. 3.103, kar odgovarja 28, 22 in 14% vseh letovi¬ ščarjev v naših krajih. Število Samo je torej ostalo nekako na isti višini, sorazmerno z drugimi leto¬ viščarji pa padalo. Ako pa uvažujemo samo tujce izven našega cesarstva, potem nam številke 1.937 za leto 1905., 1.784 za leto 1906. in 1.809 za leto 1907., katerim številkam odgovarja 17, 12 in 7% vseh letoviščarjev na Kranjskem, govore do¬ volj jasno, da o pravem mednarodnem tujskem prometu na Kranjskem še ne moremo govoriti, posebno ako uvažujemo, da to število leto za le¬ tom pada, mesto da bi naraščalo. Treba bo torej še precej delovati in spopolnjevati, predno pri¬ demo do vspehov, ki bi jih bilo želeti. Pri nas znaša torej v odstotkih izraženo število izvenkranj- skih letoviščarjev prilično ravno toliko, kakor na Tirolskem v odstotkih izraženo število inozemcev; doseže se namreč 52%. K temu je pripomniti samo to, da je leta 1907. bil poset inozemcev v Avstriji sploh manjši kakor prejšna leta in da izvzemši Ti¬ rolske in severnočeških kopališč v Avstriji sploh še ne more biti govora o pravem mednarodnem tujskem prometu. Glede Tirolske se mora pa vrhu tega še uvaževati, da pravzaprav tvorijo na Tirol¬ skem inozemce Nemci iz Nemčije, dočim so druge države v odstotkih izraženo ravno tako slabo za¬ stopane kakor pri nas. Kar se tiče posameznih držav, izhaja iz sta¬ tističnih podatkov, da so tujci iz ogrskih kronovin ostali skozi celo to dobo nekako na isti višini. Ravno to se opaža v splošnem tudi pri tujcih iz Nemčije, Italije in Francije. Število Angležev se je zvišalo od 120 na 205, dočim je število ruskih gostov padalo in si¬ cer: 192, 100, 95. Tujcev iz Severne Amerike je tudi vedno manj, namreč: 201, 40, 74. To velja tudi glede skupnega števila v rubriki »iz drugih evropskih državi zaznamovanih in došlih tujcev, kjer je padalo število naslednje: 127, 110, 54, do¬ čim se opaža pri izvenevropskih državah (izvzemši Severne Amerike) napredek, namreč 27, 73, 1 10. Posamezni kraji, ki pridejo glede mednarod¬ nega tujskega prometa vsaj deloma v poštev, so: Bled, Bohinj, J esenice, Kamnik, Kranj, Lesce in Postojna. V teh krajih se izkazuje sledeči poset: Bled. Avstrijske kronovine (izvzemši Kranj¬ sko) so bile zastopane z nastopnimi številkami 1541, 2394, 2824, kar odgovarja 58, 68 in 70% vseh letoviščarjev na Bledu. Ogrske kronovine so poslale 216, 489 in 432 letoviščarjev. V odstotkih izraženo jih je bilo 8, 13 in 11%. Iz Nemčije pri¬ haja vedno manj tujcev na Bled, namreč 160, 147 in 142, kar odgovarja 5, 4 in 3‘4% vseh blejskih letoviščarjev. Angležev je bilo 14, 10 in 51. Ru¬ sija je vedno slabše zastopana, namreč z 48, 20 in 17 letoviščarji. Iz Severne Amerike je došlo 155, 12 in 20 tujcev. Na Bledu je torej najbolj napredovalo šte¬ vilo letoviščarjev iz raznih avstrijskih kronovin. Med njimi so Čehi in Dunajčani najčastneje za¬ stopani. (Samo Dunajčanov je bilo leta 1907 22% vseh letoviščarjev, torej okoli 880.) Napre¬ dek se opaža tudi glede letoviščarjev iz ogrskih kronovin. (Dalje prihodnjič.) Planinski hotel „Zlatorog^ ob Bohinjskem jezeru. (V Ukanci). 33 sob, 66 postelj Sc- zija: junij-oktober. Divjeromantično zavetišče v koncu Bo¬ hinjskega jezera v bližini slapa Savice, obdano z visokimi, navpičnimi skalnatimi stenami. Izhodišče čez sedmera Tri¬ glavska jezera na Triglav, čez Komno v Sočo, čez Globoko v Tolmin. Senčnati izprehodi. Brez vetra. Nekaljen planinski mir. Jezerske kopeli. Gorke kopeli. Dobra meščanska ku¬ hinja, pristna vina, sveže pivo, točna postrežba, solidne cene. Josip Ravhekar. (47) 12—3 RNT. SRRC « « « LJUBLJANA * « « Sv. Petra cesta št. 8. -‘ Trgovina, za belo blago in ne- vestinske opreme. Špecijaliteta perilo za hotele, restavra¬ cije in gostilne kakor: rjuhe, prevleke za blazine, brisače, servijeti z vtkanim imenom lastnika (kar ne podraži blaga) po naj nižjih cenah. Solidno blago, točna postrežba. Pralnica iti svetlolikalnica za perilo Ko- S lodvorske ul. št. 8. — Šivalnica V~ Pozor! Gostilničarji, hotelirji in kavarnarji! S. KRANJSKA TOVARNA SODAVICE prodaja razen navadnih sifonov in pokalic tudi. boljše vrste brezalkoholnih pijač kakor: „Nektar“, „Jablonka“ i. dr. Imenovani dve vrsti sta se v zadnjem času zelo razširili ter občinstvu priljubili. — Tovarna ima vedno v zalogi kemično čisto oglenčevo kislino v kotlih po 10 in 20 kg tekočine, dalje popolnoma naravne in umetne malinčeve in citronadne šoke. Cene vseh izdelkov nizke, postrežba solidna In točna. Za obilna naročila se priporoča načelstvo I. kranjske tovarne sodavice in mineralnih voda. Registrovana za¬ druga z omejenim poroštvom v Ljubljani. (42) 12-4 Deset zapovedi za kmeta dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom : Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. Kranjsko. (13) 12-9 I IflHlSjltlfl G rand Hotel Union. Re- *—J II ? *!j d H «• stavracija, kavarna, hotel. Najmodernejša oprava. (14) 12—9 I inKUano SVICARIJA. Kavarna in re- LJ UUIJcilldL stavracija. Vsaki dan od 1. maja dalje koncert brez posebne vstopnine, I. Kenda. (9) 12 —9 p I f p ItfUBkSHIlH Pzenjski sanatorij pj«j „RoŽI“ Židovske ulice št. 6. Zbirališče tujcev, trgovcev in izobražencev. -& Dobra kuhinja; priznano najboljša vina. Radi izbornega in brezhibnega hladišča se celo Seto toči le zimsko „prazdroj“ pipo. Plzenjsko „prazdroj“ pivo pošilja se v ste¬ klenicah in sodčkih p. n. gostilničarjem in privatnikom. (48) 12-3 OSp^4 J. Rus. Trgovina s špecerijskim blagom, OiCtLIe vinom, delikatesami, modnim in ga¬ lanterijskim blagom. Več sob za tujce, krasen razgled na jezero. (8) 12-9 Zdravilišče Vovk. Krasna lega, prosto OlCil« stoječe, meji na polje, krasen razgled, velik senčnat park. Mnogo moderno opremljenih sob, tudi s kuhinjami. Kabine za zračno zdrav¬ ljenje. Za naravno zdravljenje solnčne, zračne, kadne kopeli pod zdravniškim nadzorstvom. (3) 12—9 ReKkftmo vsake vrste, plakatiranje in raznašanje oglasov za celo Kranjsko prevzema FRANU SMO! F LJUBLJANA, Šelenbur- 1 omv/LC, gQVe uljce gtev- 6 . . _.-Prevzame snaženje hotelskih in gostiln iških prostorov in zasebnih stanovanj, oken i.t. d. Zmerne cene, solidna in točna postrežba. (46) 12-3 aitnm Hliitl ®L(P™ ™ mfflrnmmm MIZARSKA ZADRUGA v Solkanu, Tovarna pohištva in stavbenih izdeikov = Gorica drž. kol. — Solkan Žage v Soteski Lasten železniški tir (last verskega zaklada). Interurban. telef.: Gorica št. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadiuga, Used. A. B. C. Code v Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme. Na novoj obali. Zastopstva: Egipt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in tur¬ binskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dea, ♦ ••• Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. (45) 12-3 Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i.t.d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. —■ Garancijska rezerva K 180.000. — Rezerva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5-6%. ksa %3\ s Razno n Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani. Našemu gostilničarstvu se bližajo boljši časi. Povsod se deluje na to, da se gostilničarstvo organizira in da se mu zagotovi s pomočjo strokovne naobrazbe lažji obstanek. Pa tudi gostilničarji sami so se začeli zanimati za or¬ ganizacijo in strokovno naobrazbo in vsled tega se sme pričakovati še boljše uspehe. Posamezni okraji naše dežele so bili doslej organizirani na ta način, da so bili gostilničarji združeni v posamezne zadruge ali sarno za gostilničarje ali pa po pretežni večini za gostilničarje. Seveda do danes še ni cela dežela organizirana v zadruge, vendar se pa sme pričako¬ vati, da se to v doglednem času izvrši. Namen teh zadrug je, da varuje, uvažujoč zakonodajstvo, pra¬ vice in koristi gostilničarstva in da skrbe po mož¬ nosti tudi za strokovno izobrazbo. Izkazalo se je pa, da posamezne zadruge ne morejo vršiti tako lahko te zadnje svoje dolžnosti in vsled tega se je po pri¬ zadevanju obrtnega inšpektorja g. dra. Blodiga spro¬ žila misel, naj se osnuje deželna zveza gostilničar¬ skih zadrug na Kranjskem s sedežem v Ljubljani. 3. aprila se je zato vršilo v mestni posveto¬ valnici v Ljubljani posvetovanje glede ustanovitve te zveze in sicer je bilo navzočih zastopnikov za okoli 1200 gostilničarjev. Tega posvetovanja se je pa udeležila tudi vlada po svojem zastopniku g. dr. Senekoviču, deželni odbor kranjski po deželnem odborniku gosp, prof. Jarcu, mestni magistrat ljub¬ ljanski po magistratnem svetniku gosp. Sešeku in kranjska trgovska in obrtniška zbornica po zbor¬ ničnem svetniku gosp. Rohrmanu. Gosp. dr. Blodig je že prej sestavil pravila bodoče zveze in na tem posvetovanju podrobno raz¬ ložil ta pravila. Tozadevne debate so se udeležili vsi navzoči zastopniki. Izmed govornikov moramo zlasti omeniti de¬ želnega odbornika gosp. Jarca, ki je v svojem go¬ voru povdarjal, da mora biti naloga bodoče zveze v prvi vrsti ta, da skrbi izdatno za strokovno izo¬ brazbo gostilničarstva. Deželni odbor uvideva nujno potrebo strokovne naobrazbe in bo zato po svojih močeh radevolje podpiral tozadevna stremljenja zveze kakor je to že pokazal pri prvem gostilničarskem tečaju v Ljubljani, kateremu je naklonil izdatno podporo. Po daljši debati so se sprejela predlagana pra¬ vila in se je naročilo načelniku ljubljanske gostilni¬ čarske zadruge, da preskrbi pri vladi njih odobritev in nato skliče ustanovni občni zbor. Tekom daljnjega posvetovanja se je sprejela tudi resolucija, naj bodoča deželna zveza zavzame stališče proti takoimenovanemu točenju »pod vejo«. Najvažnejša se nam pa zdi resolucija, ki se je sprejela glede strokovnega gostilničarskega lista. Obrtni inšpektor g. dr. Blodig je povdarjal, d a mora imeti zveza gostilničarskih za¬ drug svoje glasilo. To njegovo mnenje je edino pravilno, ker brez tiskanega organa je razvoj tako velike stanovske zveze kakor je gostilničar¬ stvo, popolnoma nemogoč. Kdor hoče posamezne zadruge držati v zvezi, jim mora dajati navodila, jih mora podučevati in jim začrtati program. Tajnik zveze gostilničarskih zadrug bi lahko delal noč in dan in še ne bi bilo mogoče vsem posameznim za¬ družnikom pismenim potom dati vsa ta navodila, ki vzdržujojo zvezo in omogočujejo njeno skupno in sistematično napredovanje. Pri vsaki veliki organi¬ zaciji je strokovni list tisto veliko pismo, ki ga piše vodstvo vsem svojim članom .in takega velikega pisma potrebuje tudi velika gostilničarska zveza. Navzoči odposlanci gostilničarskih zadrug so ta predlog g. dra Blodiga takoj razumeli in opo¬ zarjali, da že naša deželna zveza za tujski promet izdaja sličen list in da bi torej lahko obe zvezi skupno izdajali ta list. Deželna zveza za tujski pro¬ met itak išče v gostilničarstvu svojo glavno zaslombo in večina članov se ravno peča z gostilničarstvom. Naša zveza je že tudi naročila lepo strokovno knjiž¬ nico, v kateri se nahajajo strokovne knjige, ki se tičejo hotelirstva, gostilničarstva, kuharstva in nata- karstva. Brez te knjižnice ni mogoče uredovati stro¬ kovnega lista in zaradi tega bo zveza gostilničarskih zadrug, ako se odloči za skupno delovanje z našo deželno zvezo, že našla veliko pripravljenega dela, ki bi ga zveza gostilničarskih zadrug morala šele znova pričeti. Naš list bo prinašal potem tudi poročila o po¬ sameznih sejah gostilničarskih zadrug in oglase osred¬ njega odbora. Treba bi bilo torej, da se glede lista brzko- mogoče obe zvezi združite. Gostilničarska zadruga v Ljubljani. Občni zbor gostilničarske zadruge se je vršil 2. t. m. po¬ poldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Udele¬ žili so se ga zadružni inšpektor dr. Blodig, načelnik deželne zveze obrtnih zadrug g. Franchetti ' __ ! Valjčni mlin VINKO -MAJ 1^1 oOJf DIČ, proizvaja najfinejš e vrste pšeničnih mok in otrobij. Tipni vzorci z najnižjimi cenami vsakomur na iazpolago. (41) 12—4 Ustanovljena leta 1882. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Sza- druga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, je imela koncem leta 1907 denarnega prometa K 59,197.246-20, upr. premoženja K 12,888,795-43, obrestuje hranilne vloge po 4'/a% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso¬ jilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge uo dne dviga. — Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 K 12,434.93324. — Posojuje na zemljišča po 5V4°/o z 1 1 , 2 °/o na amortizacijo ali pa po 5V 4 °/o brez amortizacije; na menice po 6°/o. — Poso¬ jilnica sprejema vsak drugi način glede amorti¬ zacije dolga. — Uradne ure: vsaki dan od 8—12 in od 3 — 4 izven nedelj in praznikov. (34) 12-6 Peter Keršič tovarna vozov (28) Ljubljana - Šiška 12—5 Gostilničarji, zasebniki! Pozor! Mat. Dolničar, Šmartno pri Ljub¬ ljani, trgovina z vinom na debelo. Izborna zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskuš- nje na zahtevanje brezplačno in poštnine prOStO. (26) 12—7 J.VVider, Ljubljana Šelenburgeve ulice 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzo¬ javke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (33) 12—7 Hotelirji, gostilničarji in zasebniki dobe ku¬ hinjsko orodje, posodo in pomizje, železne meblje, vsakovrstne stroje pri Schneider & Ve~ rovšek, trgovina z železnino v Ljubljani. Vse potrebščine za stavbe. Zmerne cene, točna postrežba. Cenovniki brez- - plačno poštnine prosto. (35) 6—7 ZfcflTfl za vsakega imetnika gostilne, kavarne ali hotela so naši mednarodni piano-orhestrijoni z mandolino ali ksilofonom z mandolino na utež, ki se lahko povsod postavijo brez vsakih obratnih stroškov. Krasna eksaktna godba, sposobna za zabave in plese. Brez konkurence, solidno delo z jamstvom. Električni orhestrijoni ki imajo čudovito učinkujoč glas. Električni klavirji z mandolino ali s ksilofonom z mand o¬ lino združenim. Električni klauir z umetniškim siliranjem, ki se komaj razlo"- čuje od ročnega sviranja umetnika na klavirju. ( 38 ) 12—4 najboljši govorilni aparati: Varstvena znamka: „Cion, Cion", avtomati za go¬ stilničarje in zasebne družine. Zahtevajte v svojo lastno korist cenovnike, ki vas zanimajo. Tovarna mednarodnih piano orhestov F. MflCHINEK in SIN — Dunaj XVII. Ortliebgasse 5. Zastopnik za Ljubljano, Kranjsko, Primor¬ sko: Josip Droll v Ljubljani. Trg pred sodno palačo. kot Brata EBERL, Ljubljana Miklošičeva cesta, nasproti Grandhotela Union. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža. Črkosli¬ karja, dekoracijska, stavbinska in pohištvena ple¬ skarja. Delavnica: Gradišče št. 8. (31) 12—7 Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice 11. Moderni atelje za umetniško fotografiranje ustre¬ zajoč najvišjim zahtevam. Izvršitev vseh v foto¬ grafsko stroko spadajočih naročil. Reproduciranje in povečanje; moderni portreti. Specijalist za fo- tografovanje notranjščin hotelov, vil itd., stavb, pokrajin. Fotografije za izdelovanje klišejev. Fo¬ tografira se tudi pri električni luči. (30) 12—7 zajamčeno pristen, pomladan¬ ski v poštnih težicah 4 V kg vsebine, poštnine in drugih stroškov prosto razpošiljam po K 7 - 50, je¬ senski med K 7' — , med v satovju K 7'—. Za obila naročila se toplo priporoča J. Kopač, svečar v Gorici. ( 40 } 12-4 Tovarna papirnatega blaga Ivan S»opač v Ljubljani ( 39 ) 12 ~ 4 priporoča svojo veliko zalogo najnovejših papir« nih seruijet in krožnikou, okraske za ueselice kot giurlande, serpentine, lampijončke, konfeti, razgled« niče, zalepke za šaljiuo pošto, papir in pisarniške potrebščine. Točna in solidna postrežba. /Vled Trgovina z vinom Alojzij Zajec Spodnja Šiška pri Ljubljani ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan, in druga štajerska, hrvaška, istrska in goriška vina. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna ! Vzorci na razpolago 1 (29) 12—7 Tovarniška zaloga stekla in porcelana (36) 12—7 Franc Koli man n, Ljubljana priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk posebno hotelirjem, gostilničarjem in ka- varnarjem. Priporoča se za mnogobrojna naročila. Šmarjetna gora pri Kranju. Razgled prekrasen po celi Gorenjski. Pot zložna in senčna. ®/