VELETRGOVINA ŠPECERIJ¬ SKE IN KOLONIJALNE ROBE LJUBLJANA VELIKA ZALOGA PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE USTANOVLJENO LETA 1888 ZAHTEVAJTE CENIK! V lastnem inte¬ resu vsakega trgovca je, da prodaja le prvo¬ vrstno blago! Schichtovo milo je za trgovca najboljša reklama! 4 KLJUČAVNIČARSTVO v v LJUBLJANA, RIMSKA 14 prvo in edino podjetje zs napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih za¬ storov in njih po¬ pravo po konkuren¬ čnih cenah ter ima vse pripadajoče bla¬ go stalno na skla¬ dišču. Izdeluje in se pri¬ poroča za naročila solnčnih plaht, okri- žij vsake vrste od preproste do naj¬ bogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilni¬ ke, ventilacije raz¬ nih vrst, razna okovja, železna vra. ta in okna, okrogla železna stopnjišča, predpečnike iz že¬ leza in bakra. Stalna zaloga šte¬ dilnikov v priznani vestni in solidni iz¬ vršitvi. — Avtogeno varenje In rezanje. Ustanovljeno leta 1879., Telefon Štev. 2533. A VOLK VELETRGOVINA Žil A IN MOKE LJUBLJANA RESLJEVA CESTA 24 Lastni avtomatični valjčni mlin Priporoča po najnižjih cenah razne mleuske proizvode in vse vrste žita, kakor tudi pšenično moko iz prvovrstnih banaških mlinov Specijalna trgovina krmil Brzojavi: VOLK LJUBLjANA Telefon 2449 Zahtevajte cenik/ ;,;- f? K£ZALO. •—' Stran Trgovsko ^drušCvo Merkur za Slovenijo 9 Trgovski ittbitf l .. . 13 Poštne pristojbine.39—48 Izpramemba zakona o neposrednih davkih .48—55 Plačevanje uslužbenskega davka ... 55 Kako se toži in rubi.57—63 O razprodajah.64—67 Iz uredbe o prevozu potnikov in blaga na železnicah.68 O pregledovanju in žigosanju meril, steklenic, posod in sodov . . . 72—81 Potni list.81—86 O avtomobilnem prometu .... 86—91 Računanje obresti.91 Uzance v žitni trgovini.94—98 Navodilo za nakup zrnja. — Teža zrnju. — Vskladiščenje zrnja. — Uspeh mlenja .99—101 Novi zakon o vojaški službi . 101 Zakon o povrnitvi vplačil itd. na drž. želez¬ nicah 104. — Južno sadje 106. — Cene za prevoz potnikov na drž. poštnih av.tomobil- nih progah. — Naše narodne in državna barva 107. — Obustna trošarina 108. — Kolki 110. — Obrazec agenturne pogodbe 112. — Rimske številke 113. — Pretvarja¬ nje 1 m 3 lesa v kilograme 114. — Izmere kock za tlakovanje 115. — Tabela za raz- redčenje alkohola 116. — Izračunanje dni enega datuma do drugega 117. — Mere in vage 118. — števne mere 119. — Pravila, kako se porablja gonilni jermen 120. — Varčuj! 122. — Tz prakse 123. — Cirilica in latinica 126. Gospodom trgovcem se pri nakupu testenin priporoča dobro znano domače podjetje tovarna testenin d. z o. z. d Ljubljani C( „ CA JA NK A čajne mešanice in dišave vseh vrst priporoča Fr. Kovač, Ljubljana Pisarna in skladišče: Poljanska cesta 29 Uvoz čaja in dišav na debelo Trgovsko društvo „Merkur“ za Slovenijo v Ljubljani Trgovsko društvo «Merkur» za Slovenijo v Ljubljani je strokovna organizacija, ki zastopa stanovske in splošne interese slo¬ venskega trgovstva. Redni člani društva morejo postati vse osebe (torej tudi žen¬ ske) trgovskega stanu (izvzemši učence, učenke, sluge in slično), tvrdke in pod¬ jetja, nameščenci tovarniških, obrtnih in prometnih podjetij, delniških družb, denar¬ nih, kreditnih in zavarovalnih zavodov. Dru¬ štvo izdaja svoje glasilo «Trgovski tova¬ rn, ki je hkratu glasilo «Slovenskega trgovskega društva v Celju» in «Sloven- skega trgovskega društva v Mariboru». Društvo izdaja trgovske knjige v sloven¬ skem jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižni¬ co, prireja učne tečaje za trgovske vede, poučna predavanja in shode. Društvo. .^Mer¬ ku« ima lastni «Podporni zaklad», iz ka¬ terega se podpirajo društveniki, če so brez lastne krivde brezposelni, in rodbine umr¬ lih članov. Društvo ima lastno posredoval¬ nico za službe, ki posluje za vse delodajalce brezplačno, za nastavljence pa proti od¬ škodnini. Društvo daje članom brezplačno pravne nasvete in vsakovrstna druga po¬ jasnila in preskrbuje prevode iz tujih je¬ zikov. članarina znaša za redne člane - sa¬ mostojne trgovce mesečno 10 Din, za redne člane - nameščence in za podporne člane 5 Din mesečno in za novovstopivše člane še 10 Din pristopnine. Članarina se plačuje pajmanj za, tri mesec^ naprej. Ustanovili 10 člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Društveno glasilo «Trgovski Tovariš» pre¬ jemajo člani brezplačno, sicer znaša letna naročnina za «Trgovskega Tovariša», ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Društveni prostori se nahajajo v Ljubljani, Gradišče 17/1. nadstropje. Slovenski trgovci in na¬ meščenci, oklenite se te prepotrebne in ži¬ vahno delujoče stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva „Merkur“ opozarja vse interesente, da se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬ sluje vsak dan ter rešuje poslane dopise točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah in drugih pod¬ jetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, pro¬ dajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pi¬ sma je nasloviti: Trgovsko društvo «Mer- kur», posredovalni odsek, Ljubljana. Urad¬ ne ure za stranke so vsak dan, razen so¬ bot, nedelj in praznikov, od 8. do 12. ure dopoldne in od 5. do 6. ure popoldne. Ob sobotah se uraduje od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Podporni zaklad Trgovskega društva »Merkur". Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da se tega zaklada ob vsaki priliki spomi¬ njajo. Saj je namenjen onim brezposelnim, ki niso po lastni krivdi zašli v to, in pa v podpiranje potrebnim rodbinam umrlih čla¬ nov, 11 Društveni odbor ta leto 192S. Dosmrtni častni predsednik: Alojzij Lil- leg, veletržec v Ljubljani. Predsednik: Dr. Fran Windischer, gene¬ ralni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. I. podpredsednik (obenem urednik lista): Josip J. Kavčič, veletržec v Ljubljani. II. podpredsednik: Janko Lozar, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Predsednik društvenega razsodišča: Dr. Danilo Majaron, odvetnik in predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani. Tajnik: Anton Agnola, trgovec v Ljub¬ ljani. Tajnikov namestnik: Josip Winter, po¬ slovodja na Jesenicah. Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljubljani. Blagajnikov namestnik: Valter Lauren- čič, pisarniški vodja v Ljubljani. Gospodar: Avgust Jurjovec, trgovec V Ljubljani. Knjižničarja: Janko Lozar in Anton Ag¬ nola v Ljubljani. Odborniki in odbornice. Jelka dr. Bretlova, trgovka v Ljubljani. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani. Ivan Jelačin st., veletržec v Ljubljani. Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljub¬ ljani. Fran Kovač, trgovec v Ljubljani. Dr. Rudolf Marn, šef oddelka ministr¬ stva trgovine in industrije v Ljubljani. Dr Viktor Murnik, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in ind. v p. v Ljubljani. Ignac Novak, trgovec v Ljubljani. Kristijan Čermelj, trgovec v Ljubljani. Anton Verbič, trgovec v Ljubljani.. Zvonimir Lukič, trgovec v Ljubljani. Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani. Janko Krek, trgovec in predsednik dru¬ štva potnikov v Ljubljani. Fran Adamič, poslovodja v Ljubljani. Adolf Hribar, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ivo Samec, prokurist v Ljubljani. Fran Dolničar, uradnik v Ljubljani. Karl Seljak, trgovski potnik in zastopnik v Ljubljani. Milan Kovač, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Vilko Lampe, zasebni uradnik v Ljub¬ ljani. Stanko šalomun, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Anton škrajner, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Berta Strehovec, trgovska sotrudnica v Ljubljani. Pregledovalca računov: Josip Malenšek, ravnatelj Kmetske poso¬ jilnice v Ljubljani. Josip Vrbanič, trgovec v Ljubljani. Kuratorij podpornega zaklada Načelnik: Ivan Jelačin st. Namestnik: Ignacij Novak. Člana: Avgust Jurjovec in Zvonimir Lukič, in Trgovski dom. Pred približno četrtsfolctjem sprožil je ugledni trgovec v Ljubljani g. Ivan Jela¬ čin star. misel, da bi se zgradil Trgovski dom, v katerem bi imele svoje prostore razne trgovske organizacije. Takrat je bilo mišljeno pač v prvi vrsti naše trgovsko društvo Merkur. Misel je rodila dejanja. Nabirala so se denarna sredstva. Svetovna vojna je preprečila izvršitev načrtov. Po vojni je pomanjkanje primernih društve¬ nih in uradnih prostorov za razne trgov¬ ske organizacije sililo k izvršitvi načrta. Požrtvovalnost nekaterih ljubljanskih tr¬ govcev je omogočila, da se je začel leta 1929 zidati trgovski dom, nasproti vladne palače v Simon Gregorčičevi ulici in je stavba že pod streho. Leta 1930 bo stavba dokončana in izročena svojemu namenu. V zgradbi dobi prostore naše trgovsko dru¬ štvo Merkur, društvo trgovskih potnikov in zastopnikov, trgovsko bolniško in pod¬ porno društvo, gremij trgovcev za Ljub¬ ljano, gremij trgovcev za ljubljansko oko¬ lico, zveza trgovskih gremijev in zadrug, društvo industrijcev in veletrgovcev, kakor tudi trgovska gremijalna šola. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Kdor takoj plača, dokazuje, da je pameten trgovec. Kdor prepoceni prodaja, ne dobavlja po vzorcu ali pa rabi denar. WYYVWWWWVWyVVW u Januar 1930 Prosinec Hrvatsko: Si ječanj. Češko: Leden. Dan je dolg od 8 ur 25 min. do 0 ur 26 minut. Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. Kdor ni imel dobička, je imel prevelike troske. .15 Beležke 16 Februar 1930 Svečan Hrvatsko: Veijača. Cežko: Unor. 17 18 Marec 1930 Sušeč Hrvatsko: Ožujak. Češko: Brezen. Dan je dolg od 11 ur 1 min. do 12 ur 46 min. Dan zraste za 1 uro in 45 minut. Začetek pomladi 21. marca ob 9. uri 30 min. Proti nevednosti ni zakona, par pa so zakoni proti pogreškom iz nevednosti. 19 20 April 1930 Mali traven JJ.ivatskp: Travanj. Češko: Ouben. Dan je dolg od 12 lir 49 min. do 14 ur 27 min. Dan zraste za 1 uro in 38 minut. Tudi slabo blago se kupi, toda le — enkrat. 51 S2 Maj 1930 Vel. traven Hrvatsko: SvibanJ. Češko: Kvaten. Dan je dolg od 14 tir SO min. do 35 ur 45 min. Dan zraste za 1 uro in 15 minut. Ne čakaj na srečo, ker ona čaka na tebe; toda malokdo ve, kje ga čaka. Beležke 24 Junij 1930 Rožnik Hrvatsko: Upanj. Češko: červen. Dan je dolg od 15 ur 46 min. do 16 ur 2 min. Dan zraste do 21. za 19 min., potem se skrajša do konca meseca za 3 minute. Začetek poletja 22. junija ob 4. uri 53 minut. Vsem ljudem ni mogoče vstreei. 23 se Julij 1930 Mali srpan Hrvatsko: Srpan]. CeSko: Cerveneo. Pan je dolg ort 16 ur 2 min. do 15 ur 7 min. Pan se skrajča za 55 minut. Boljši so manjši plafniki kot pa veliki upojeinniki. Beležke 28 30 Dan ie,do!g od 13 ur 26 min. do 11 ur 46 min. Dan se skrajša za 1 uro in 40 minut. Začetek jeseni 23. septembra ob 10. uri 36 min. Kadar so cene nizke, zmanjka blaga, kadar so visoke, pa kupcev. 31 32 Oktober 1930 Vinotok Hrvatsko: LIstopad. Ceiko: ftljen. Dan Je dolg od 11 ur 43 min. do 10 ur 1 min. Dan se skrajfia za 1 uro in 42 minut. Trgovina brez kontrole je kakor sod brez žepa. Beležke 34 November 1930 Listopad Hrvatsko: Studeni. Češko: Listopad. Ban je dolg od S ur 58 min. do 8 ur 42 minut. Dan se skrajša za 1 uro in 16 minut. Pretiravanje je sorodno laži in dokazuje slab okus. 35 2 * December 1930 Gruden Hrvatsko: Prosinac. Češko: Prosinec. Dan je dolg od 8 ur 40 min. do 8 ur 24 minut. Dan se skrajša do 21. za 20 min., potem zraste do konca meseca za 4 minute. Začetek zime 22. decembra ob 14. url 40 min. Jedrnatost še ni grobost. 37 Beležke LJUBLJANA Veletrgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi na debelo Priporočata svojo veliko zalo¬ go pšenice, koruze, ješprenja, kaše, koruznih izdelkov in banaške moke iz prvovrstnih mlinov Velika zaloga vseh vrst krmil Telefon inf. 2592 Brzojavi: Žitofrg Poštne pristojbine. 40 Poštne pristojbine. • Vsakršne paketne in denarne pošiljke dostav¬ ljajo na dom tele pošte: V Sloveniji in Dalmaciji: Celje, Dubrovnik, Knin, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sinj, Split; vse druge pošte dostavljajo samo pakete do 3 kg teže in 250 Din vrednosti ter denar do 1000 Din. Na Hrvatskem in prejšnjem madžarskem ozemlju dostavljajo pakete in denar: Novi Sad, Novi Vrbas, Osijek, Pančevo, Senta, Sisak, Sombor, Subotica, Sušak, Varaždin, Velika Kikinda, Veliki Bečkerek, Vinkovci, Zagreb; vse druge pošte dostavljalo samo vrečnike v obsegu 1 dm* in denar do 1000 Din. V Bosni in Hercegovini: vsa večja mesta. V Srbiji: Beograd, Leskovac in Niš pakete in denarna pisma. 41 Poštne pristojbine. Paketna tarifa z obvestnino (— 50 p) z dostavnino (= 5 Din)*) Za ločenke se računa dvojna težna pristojbina. Za ekspresne pakete je pristojbina z dostavnino za 1 Din višja. — Pri povzetnih paketih se še prištejejo nakazniške pristojbine. Ležarina stane 1 Din na dan. *) Glej opombo na str. 00. •12 1* r i p o m b e. Navadno se plačajo poštne pristojbine vna¬ prej ob predaji na pošti, in sicer za pisem¬ ske pošiljke z navadnimi poštnimi znamka¬ mi (frankovnimi znamkami), za pakete, na¬ kaznice itd. pa v gotovini. Za nefrankirane ali nezadostno frankirane pisemske pošiljke se naslovljencu (prejem¬ niku) zaračuna kot porto dvakratni manj¬ kajoči del pristojbine, pri inozemskih pošilj¬ kah najmanj 10 zlatih cent., t. j. tačas 1 Din. Ako pa pošilja nefrankirano pošiljko kaka oblast, ustanova itd., tedaj plača prejemnik za pošiljko samo navadni Iranko. Za nakaznice, denarna pisma in pakete od državnih oblasti in ustanov, naslovljene na urade in oblasti, ki so poštnine prosti, se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Za de¬ narna pisma in pakete, naslovljene na voja¬ ke, orožnike ali pa poštnoležeče, se plača sa¬ mo obvestnina. Sprejemni list (potrdilo) se doni za vsakršno priporočeno, denarno ali paket¬ no pošiljko. Pošiljatelj naj gleda na to, če so na listu vsi podatki prav, da ima list poštni pečat in uradnikov podpis, ter ga mora dobro shraniti za morebitno reklama¬ cijo itd. Ek s presne pošiljke (do 100 Din vrednosti ali 10 kg teže) se dostavljajo ie tedaj po posebnem slu, če stanuje prejem¬ nik v kraju samem, kjer je pošta. Poštni nalogi (samo za tuzemstvo) do 1000 Din s pisemsko pošto. Pristojbina zna¬ ša kakor za priporočeno pismo iste teže in 50 par pokazninb. Izdajna pošta odbije od zneska pristojbino za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico). Položnice. Za pisemska sporočila na položnici je treba plačati 50 par. Za pre- jemna potrdila pri davčnih položnicah se plača 50 par ali 1 Din, kakršno potrdilo pač zahteva vplačnik, ali z dopisnico ali s pis¬ mom. Poštnine prosto. Po novejših odredbah so občinski ura¬ di za dopise z važnimi spisi na vojaške oblasti in referente oproščeni razen navadne poštnine tudi priporočnine; pravtako so župnijski uradi oproščeni poštnine in priporočnine na vojaške in druge oblasti. Delodajalci so oproščeni poštnine za navadna pisma na Okrožne urade za zava¬ rovanje delavcev ter njih poslovalnice in so¬ dišča. Dovzetne pošiljke. Za pisemske in d e n a r n o p i s e m - s k e pošiljke s povzetjem do 1000 Din (sa¬ mo za tuzemstvo) se plača poleg drugih pri¬ stojbin še 50 par pokaznine. Od izterjanega zneska se odbije pristojbina za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico). Za p a k e t e s povzetjem (do 5000 Din) se plača poleg pristojbin za težo, vrednost (lo¬ čenko, ekspres), tudi še pristojbina za na¬ kaznico, vštevši morebitno dostavnino. ali ob- vestnino. Vse pristojbine se plačajo pri spre¬ jemni pošti; izdajna pošta ne odbije od po- vzetnega zneska nobenih pristojbin. Raznovrstne druge pristojbine. Za odjavo (obvestilo o nevročljivosti) pa¬ keta 50 par, 44 Za izplačilno potrdilo 3 Din. Za ležnino za vsak zavoj na dan 1 Din. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakazni¬ ce), izdano po krivdi naslovnika, 5 Din kol- kovine za prošnjo in še 4 Din v znamkah. Te pristojbine je plačati tudi za podaljšanje iz¬ plačilnega roka nakaznic, ki po krivdi stran¬ ke niso bile izplačane meseca vplačitve ali naslednji mesec. Za vrnitev ali preklic pošiljke, premembe naslova, znižanje ali črtanje povzetja se pla¬ ča 3 Din; pri pošiljkah v inozemstvo 6 Din. Za zaposlane ali vrnjene pošilj¬ ke se plača pri paketih pristojbina za težo in vrednost kakor tudi dostavnina oziroma obvestnina; pri denarnih pismih samo do¬ stavnina oziroma obvestnina; pri vseh dru¬ gih pošiljkah nič. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) 10 Din. Brzojavne pristojbine. V notranjem prometu kraljevine Ju¬ goslavije se plača za vsako besedo pri¬ vatne brzojavke 50 par, najmanj pa za vsako brzojavko 5 Din. Za bitno brzojavko se plača za vsako besedo Din 150, za vsako hitno brzojavko pa najmanj 15 Din. Pristoj¬ bina za potrdilo brzojavke (priznanico) zna¬ ša 1 Din, za vsako brzojavno golico po 50 par. Brzojavke za evropsko inozem¬ stvo. Vsaka beseda stane: na Madžarsko Din 176, v Avstrijo in Rumunijo Din 198, v Italijo Din 2-31, na Češkoslovaško in v Švico Din 2 75, v Francijo Din 2-97. v Nem¬ čijo Din 308, v Rusijo Din 583. Pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več, pri bitnih se računa la beseda trikratno. Za brzojaven odgovor se lahko plačajo pri¬ stojbine primerno prometu vnaprej. Splošne poštne določbe. Naslov vsake pošiljke mora biti čisto in razločno (s črnilom) napisan, tiskan itd. z latinico ali cirilico in mora imeti vse po¬ trebne podatke (polna imena, kraj, uli¬ co, vas, hišno številko, zadnjo pošto, državo, pokrajino), da se more pošiljka hitro in za¬ nesljivo odpraviti ter dostaviti pravemu pre¬ jemniku. Na pisemskih pošiljkah naj bodo znamke čiste (še ne rabljene ali izrezane) in nalepljene vedno na zgornjem desnem kotu naslovne strani. Priporočljivo pa je tudi, da napiše pošiljatelj na zadnjo stran svoj na¬ tančen naslov, da se mu pošiljka lahko vrne. Pismo ne sme na nobeno stran presegati 45 cm in mora biti zaprto tako, da je vsebina dobro zavarovana in da se brez vidne po¬ škodbe ovitka ne more vzeti ven. Ge priloži pošiljatelj tiskovini, vzorcu itd. pismo ali drugo sporočilo, mora te pošiljke frankirati kot pismo, da ga pošta ne kaznuje. Dopisnice (razglednice), ki jih izde¬ lujejo privatniki, se morajo po obliki, veli¬ kosti in kakovosti papirja ujemati z držav¬ nimi dopisnicami. Slike, dobrodelne znamke in drugi okraski iz tankega papirja se smejo nalepljati le na zadnji strani in na levem delu naslovne strani. Kdor hoče tiskovine, poslovne papir¬ je, blagovne vzorce in mešane pošiljke po¬ slati po navedenih znižanih pristojbinah, 40 mora pošiljke pošti predati odprte, to je spravljeno v pasico, povezani ovitek, škatlo itd., da uradnik lahko pregleda vsebino in se prepriča, če ni priloženo pismo ali drugo nedovoljeno pismeno sporočilo. Za tiskovine se smatrajo knjige, bro¬ šure, muzikalije, fotografije in drugi raz- množniki, ki so napravljeni na papirju s ti¬ skom ali na katerikoli drug mehaničen na¬ čin, samo n e s pretiskom ali s pisalnim strojem. Zavoj ne sme na nobeno stran pre¬ segati 45 cm ali zvit meriti čez 75 in 10 cm. Tiskovine se ne smejo izpremeniti ali izpo¬ polniti s takimi podatki, ki delajo vtisk osebnega dopisovanja. — D o vi j e n o pa je: v časnikih itd. članke označiti s črtami, na izrezkih iz časopisov napisati naslov in številko časopisa in kdaj in kje je bil izdan: na posetnice napisati voščilo, zahvalo ali drug izraz vljudnosti z največ petimi besedami ali pa z običajnimi kraticami: p. f„ p. c. itd.; na vabilih omeniti namen, kraj in čas sestanka; na cenikih, reklamnih oglasih spremeniti številke; na knjige, brošure, muzikalije, slike itd. napisati po¬ svetila (dedikacije) in priložiti pošiljki toza¬ devni račun; na položnicah nad napi¬ som »Položnica« zapisati kratke beležke vknjiženja, ki se nanašajo na vplačitev. Za poslovne papirje se smatrajo vsi spisi in vse listine, ki nimajo značaja osebnega in stvarnega dopisovanja, kakor stara pisma, prevodni spisi, tovorni listi, rokopisi za knjige, časopise ali muzikalije, še neocenjene naloge učencev in poselske (delavske) knjižice itd. Glede izmer itd. glej pri tiskovinah. 47 Kot blagovne vzorce odpravlja po¬ šta majhne količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodaj¬ ne vrednosti, ne merijo v svojih smereh več ko 30, 20 in 10 cm in če je vsebina tako zavarovana, da ne more poškodovati drugih poštnih pošiljk ali poštnih uslužbencev. Mešane pošiljke imenuje pošta ti¬ skovine, blagovne vzorce in poslovne papir¬ je, če jih isti pošiljatelj na istega naslovnika pošilja pod skupnim ovitkom. V takih pri¬ merih mora vsak predmet izase odgovarjati predpisom o teži, razsežnosti itd. Pri nakaznicah mora pošiljatelj vse dele razločno izpolniti s črnilom po predti- sku; izbrisati ali popraviti ne sme nič. To velja tudi za denarna ali vrednostna pisma. Taka pisma v uradnih ovitkih je tre¬ ba zapečatiti najmanj z dvema pečatoma, v privatnih ovitkih pa najmanj s petimi pečati in napraviti tudi na naslovni strani čitljiv barvni odtisk pečatnika. P a k e t i. Natančno vsebino, morebitno vrednost, povzetek in druge pripombe ekspres, pazi! itd.) je treba zapisati na spremnieo in na paket. Odprema pošiljk mo¬ ra biti glede na njihovo vsebino, težo, vred¬ nost in daljavo pota primerno trpežna. Za¬ vite oziroma zaprte morajo biti tako, da se ne pride do vsebine brez vidne poškodbe zavoja ali pečatov. Paketi, katerih vredno?! je označe¬ na s 600 Din in več, morajo biti tam, kjer se konci zavojne tvarine stikajo, zadostno za¬ pečateni. Razločen barvni odtisk pečatnika se mora napraviti tudi na odrezku poštne spremnice. Morebitna vrvica mora biti pri- 4S merno močna, ne sme imeti vozlov in oba konca vrvice jo treba zapečatiti. Za ločenke se smatrajo paketi, s ka¬ terimi mora pošta zaradi vsebine (razlom- ljivo blago, žive živali itd.) posebno previd¬ no ravnati ter bolj paziti; pošiljke v nepri¬ merni obliki (košare, opletene steklenice itd.) in paketi, ki so daljši od 110 cm ali ka¬ terih obseg presega 180 cm; vendar pa ne smejo biti daljši ko 2 m, oziroma njih obseg ne sme presegati 240 cm. Izprememba zakona o neposrednih davkih. Trgovski koledar za 1. 1929 vsebuje tudi zakon o neposrednih davkih. Ker so se med¬ tem izpremenile nekatere določbe in davčne stopnje, prinaša letošnji koledar izpremembe. Zemljarina. Zemljiški davek znaša po novem davčnem zakonu 12% od katastrskega čistega donosa. Poleg zemljiškega davka se bo pobiral na katastrski čisti donos preko 1000 dinarjev še dopolnilni davek, ki znaša do 2000 Din 2% brez odbitka, preko 2000 do 4000 Din 4% z odbitkom 40 Din, preko 4000 do 6000 Din 6% z odbitkom 60 Din, preko 6000 do 8000 Din 8% z odbitkom 240 Din, preko 8000 do 10.000 Din 10% z odbitkom 400 Din, 49 preko 10.000 do lr>.000 Din 12% z odbit¬ kom 600 Din, preko 15.000 do 25.000 Din 14% z odbit¬ kom 900 Din. Na katastrski čisti donos preko 25.000 di¬ narjev znaša dopolnilni davek 12% brez vsa¬ kega odbitka. Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade. Za odmero zemljiškega davka se bo dose¬ danji katastrski čisti dohodek od zemljišč pomnožil s količnikom, ki je za večino okra¬ jev v Sloveniji določen na 20. Tako bo zna¬ šal od zemljišč s katastrskim čistim donosom 200 Din novi čisti dohodek 4000 Din. Od tega zneska znaša 12% davek 480 Din Dopolnilni davek pa 4% — 160 Din — 40 Din =.120 Din Skupaj . . 600 Din Do sedaj je znašal davek na katastrski či¬ sti donos 200 Din, a) zemljiški davek (20%) . . . . 40 Din b) edinstveni državni pribitek (150%).60 Din c) izredni pribitek (500% od a) in b). 500 Din č) invalidski davek in vojaška ko- morska doklada.36 Din Skupaj . . 636 Din Obremenitev po novem zemljiškem davku torej pri količniku 20 ni višja nego je bila po dosedanjem zakonu, dasi po novem davč¬ nem zakonu odpade dohodnina. 50 Pridobnina. Osnovni davek 10%, 8% in 4% po obsegu podjetja, obrta ali poklica. Dopolnilni davek: Pripomba: Potujoči agenti in trgovski pot¬ niki plaSajo letno Din 1000, krošnjarji i. t. d. Din 00, a pomočniki njihovi Din 30 letno. Rentnina. I. Rentnina, ki se odmerja in pobira nepo¬ sredno od ■ davčnega zavezanca, odnosno po¬ sredno potom dolžnika, ako je upnik v ino¬ zemstvu, znaša 15%. Ako so predmet davčne dolžnosti obresti za izposojene denarne zneske in ako pogo¬ jena obrestna mera z vsemi pripadajočimi odškodninami vred ni višja nego 12%, se 15% davek zniža na 12%. Vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siro¬ mašne osebe, kojih skupni dohodek, zavezan kateremukoli neposrednemu davku, po oceni davčnega odbora ni večji nego 10.000 Din, plačajo kot davek 8% rentnino. II. Rentnina, ki se pobira posredno preko dolžnika po spodaj naznačenih določilih, zna¬ ša 6%. 51 Izjemoma se ta davek zniža na ' 6 % na obresti vlog na hranilno knjižico ali na te¬ koči račun pri Poštni hranilnici, pri zadru¬ gah, pri regulativnih hranilnicah in pri urad¬ niških kreditnih zadrugah. Na rentnino pod točko II., na 8% rentnino po točki I., kakor tudi na rentnino, katero je dolžan dolžnik pobirati z odbitkom, ako je upnik v inozemstvu, se ne smejo nalagati nikake samoupravne doklade. Pobiranje z odbitkom ob izpla¬ čilu. Rentnina se pobira v nastopnih primerih posredno preko dolžnika, ki je dolžan, da na račun države odbije, zadrži in odpremi vstrezni davek na obresti, katere izplačuje ali v knjigah pripisuje v dobro svojemu up¬ niku: I. Vse blagajne države, državnih ustanov in zavodov, oblastnih samouprav in oblastnih ustanov in zavodov ter vseh javnih .fondov, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnine zavezane, odnosno rentnine ne opro¬ ščene obresti in rente. II. Vse blagajne okrajev in občin ter nji¬ hovih ustanov in zavodov in vseh oseb in podjetij, koja so načelno zavezana družbe¬ nemu davku: a) Kadar izplačujejo ali v računu odobra¬ vajo rentnine zavezane obresti od izdanih vrednostnih papirjev ne glede na to, ali se izplačilo vrši potom odkupa kuponov ali na kak drug način; b) kadar izplačujejo ali v računu odobra¬ vajo obresti hranilnih vlog v katerikoli ob¬ liki. III. Podjetja pravnih in fizičnih oseb, ki se obrtoma bavijo z bančnimi posli, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnine zavezane obresti na denarne zneske, sprejete na obrestovanje. Rentnina z odbitkom se v tem primeru po¬ bira za obresti: 1. Za katere se je rentnina pobrala že na način naveden pod točko II.; 2. katere se nanašajo na prodajo menic; ali 3. katere se pišejo v dobro kakemu dru¬ gemu podjetju, ki je dolžno javno polagati račune in ni oproščeno družbenega davka; 4. katere odobravajo Poštni hranilnici ban¬ ke za viške, naložene pri njih; 5. katere odobrava Poštna hranilnica imet¬ nikom čekovnih računov izvzemši obresti od hranilnih vlog; 6. katere se odobravajo državi, oblastim, srezom ali občinam za denarne zneske, nalo¬ žene na tekoči račun; 7. katere so po členu 63 zakona oproščene rentnine; 8. katere prejemajo verske, humanitarne, vzgojne, dobrodelne in socijalne naprave, ako se izkažejo, da so si izposlovale oprostitev od rentnine po čl. 64 novega davčnega za¬ kona. Družbeni davek. Osnovni davek za zadruge po čl. 8. 10%, za industrijska podjetja 11% in za vsa ostala podjetja 12%. Dopolnilni davek: 2% ako rentabil. ne presega 6% vlož. glav. 3% ako rentabil. ne presega 8% vlož. glav. 4% ako rentabil. ne presega 10% vlož. glav. 53 5% ako rentabil. ne presega 12% vlož. glav. 6% ako rentabil. ne presega 14% vlož. glav. 7% ako rentabil. ne presega 16% vlož. glav. 8% ako rentabil. ne presega 18% vlož. glav. 9% ako rentabil. ne presega 20% vlož. glav. 10% ako rentabil. ne presega 22% vlož. glav. 12% ako rentabil. presega 24% vlož. glav. Ushižbenski davek: na prihode od slučaja do slučaja (tantijeme, Zgradarina. Osnovni davek 12%. Dopolnilni- davek: od prvih 10.000 Din 2% od prvih 20.000 Din 4% od prvih 30.000 Din 6% od prvih 40.000 Din 8% od prvih 50.000 Din 10% od prvih 60.000 Din 12% od prvih 70.000 Din 14% Za nove zgradbe, dogradnje, se plača te¬ meljnega in dopolnilnega davka le 3%. Zemljarina se računa od čistega katastralnega donosa zemlje, izračunan po površini, vrsti nasadov in kakovosti zem¬ lje. 54 Zgradarina se računa od kosmate najemnine stanovanja ali zgradbe. V Ljub¬ ljani se odračuna od kosmate najemnine 20%, v drugih mestih, potem v letoviščih in zdraviliščih 25% in na deželi 30% za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgrad¬ be. Pridobnina se računa od enoletne¬ ga čistega dobička, podjetja, obrti ali sa- mostalnega poklica v preteklem poslovnem letu. Čisti dobiček se dobi, da se od kosma¬ tega dobička odračunajo po zakonu dovo¬ ljeni odbitki (čl. 54. zakona, glej Trgovski koledar za leto 1929, stran 65). Rentnina se računa od obresti za hranilne vloge in od dohodkov iz vrednost¬ nih papirjev, posojil in drugih naloženih premoženjskih delov. Družbeni davek se računa od do¬ bička, ki se izračuna po določbah zakona in je pokazan v bilanci za preteklo poslov¬ no leto. Uslužbenski davek se računa od dohodkov od nesamostalnega dela ali pokli¬ ca, ne glede na to, ali so ti dohodki trajni, ali samo začasni. Davki se dele z ozirom na način izraču- nanja itd. v tri vrste: 1. osnovni davek, 2. dopolnilni davek in 3. enovrstni davek, to je rentnina, 3% zgradarina od novih zgradb in določena dohodnina agentov itd. Samoupravne doklade. Samoupravne doklade na neposredne dav¬ ke po novem davčnem zakonu sinejo samo¬ uprave nalagali brez odobritve finančnih ob¬ lasti v sledečih mejah: 55 1. podeželske občine do skupnih 50%; 2. trške in mestne občine do skupnih 40%; 3. okraji do skupnih 8%; 4. oblasti do skupnih 10%. Za pobiranje doklad za podeželske; občine v izmeri preko 50% do 60%, za trške in mestne občine preko 40% do 50% je potreb¬ no dovoljenje finančne direkcije. Za doklade občin, trgov in mest preko teh mej in za doklade okrajev preko 8% ter oblasti preko 10% je potrebna odobritev ge¬ neralne direkcije davkov. Plačevanje uslužbenskega davka. Delodajalci, ki zaposlujejo mesečno po¬ vprečno do največ 20 zaposlencev, plačuje¬ jo uslužbenski davek sedaj v davčnih znamkah. Plačevanje uslužbenskega davka potom davčnih znamk je zabranjeno: Družbam, ki javno polagajo račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in ostalim delodajalcem pa tedaj, če zaposlu¬ jejo mesečno povprečno nad dvajset zapo¬ slencev. Davčne znamke se morejo nabaviti pri po¬ oblaščenih prodajalcih taksenih vrednotnic, t. j. v trafikah. Davčne znamke se morajo v knjižici za uslužbenski davek nalepiti ob vsakem izpla¬ čilnem roku na za to določenem mestu in ta¬ koj nato uničiti z žigom ali svojeročnim pod¬ pisom delodajalca. V ostalem se knjižice za uslužbenski davek vodijo na dosedanji na¬ čin. Davčne knjižice izdaja občinsko oblastvo, vpisovaje hkrati podatke o rodbinskem sta¬ nju, t. j. imena in leta starosti otrok deloje¬ malca. Uslužbenski davek se plačuje v davčnih znamkah za vse zaslužke. Osebe, ki so si pridobile pravico, da od- premljajo uslužbenski davek v tromesečnih obrokih, se za bodoče ne morejo posluževati te pravice, ako morajo po tej naredbi usluž¬ benski davek plačevati v davčnih znamkah. Davčne uprave vodijo strogo evidenco o delodajalcih, ki so zavezani plačevati usluž¬ benski davek v davčnih znamkah. Vsled te¬ ga so delodajalci zavezani, da zaradi kon¬ trole, ki se bo opetovano in strogo vršila, skrbno čuvajo knjižice o uslužbenskem davku. V teku meseca januarja 1930 morajo delo¬ dajalci davčne knjižice predložili v vpogled pristojni davčni upravi. Še ne povsem iz¬ rabljene davčne knjižice se bodo delodajal¬ cem nato takoj vrnile. Ne zapravljaj časa z dolgoveznim pisare- njem. Poznam vreme in čitam časopise, tedaj ne govori o tem! Red prihrani iskanje. Stori takoj. Kako hitro ni nič narejeno! »Za sedaj« ne odloži nobene stvari, daj jo takoj na pravo mesto. sr Kako se toži in rubi. Ako dolžnik ne plača pravočasno, se ga opominja. Prvi opomin naj bo zelo obziren, ker ni izključeno, da je dolžnik dolg prezrl ali je zamudo povzročil kak drugi opra¬ vičljiv vzrok. Tudi v drugem opominu se ne sme takoj groziti s tožbo itd., katera naj bo zadnje sredstvo. Na vsak način skušajmo dobiti denar zlepa brez tožbe, da se izognemo znatnim stroškom, sitnostim in sovraštvu. So pa dolžniki, pri katerih lepi opomini prav nič ne zaležejo, ampak plačajo še le na tožbo in rubež. Takega se ne opominja na dolgo in široko in ne odlaša s tožbo! Ne delaj si pa troskov in sitnosti z dolžni¬ kom, ki ne plača, ker — ničesar nima. Zneski do Din 6250'— se lahko iztožijo brez odvetnika. Tožba se vloži ustmeno ali pismeno pri pristojnem sodišču. Pristojno je tisto sodišče, v kojega območju -prebiva dolžnik ali ima svojo obrt. Med trgovci je običajen dogovor, da je pristojno tisto so¬ dišče, v kojega območju se mora izpolniti kupna pogodba ali naročilo. Navadno je kraj izpolnitve bivališče prodajalca. V izogib vsakemu ugovoru naj bo pogoj: Plača in toži se v.v naročilnem listu, katerega podpiše naročnik, nad nje¬ govim podpisom napisan ali tiskan. Vloži se «opominjevalna tožba», s katero se predlaga, da sodišče izda plačilni nalog (mandat) dolžniku in če bi se dolžnik temu nalogu uprl, da se izda razsodba, po kateri je dolžnik dolžan plačati tožbeni zahtevek. Doslej je dolžnik lahko nagajal in se brez navedbe kakoršnegakoli vzroka plačilnemu nalogu uprl. Po novem pravnem redu bo moral navesti vzroke. Po pravomočnosti plačilnega naloga ozi¬ roma razsodbe se počaka 15 dni in če dolž¬ nik v tem času ne plača, se vloži rubežni predlog. Tudi ta se lahko vloži ustmeno ali pismeno. Tožba in rubežni predlog se na¬ pravi v treh izvodih. Eden izvod mora biti kolkovan. Glede pristojbin veljajo nastopne določbe: Tar. post. 173. — V civilnih sporih, ki se preiskujejo, obravnavajo in vodijo pri sodiščih, se plača ob vložitvi tožbe pri sodišču prve stopnje taksa po vredno¬ sti spornega predmeta, ki se zahteva s tožbo, a) v sporih do Din 500 — Din 30-—. b) v sporih preko 500 Din do vštetih 1500 Din 50 Din. c) v sporih preko 1500 Din do 10.000 Din 70 Din. Tar. post. 174. — Kot sporna taksa od vrednosti spornega predmeta nad 300 Din 3%. Taksa po tar. post. 173 in 174 se pla¬ čuje po vrednosti vsega tožbenega zahtevka, kamor spadajo tudi obresti, odškodnina in druge postranske zahteve, razen pravdnih stroškov.. Obresti in odškodnine, ki se plačujejo letno, se računijo (za določitev takse!) do dne, ko se vloži tožba in od tega dne za eno leto naprej. Za one spore,' v katerih se tožba zavrne zaradi nepravilnosti ali- nepristojnosti, se 59 vrnejo tri četrtine po navedenih tar. post. pobrane takse. Če se spor konca s poravnavo pred pr¬ vim narokom, odrejenim za razpravo glavni stvari in pri sporih v skrajšanem postopanju, preden se izda sodba ali se tožba zavrne, ali če se v tem roku tožba umakne in umaknitev odobri, se vrne po¬ lovica takse po tarifni post. 173. in 174. Taksa iz obeh predhodnih odstavkov se vrača na zahtevo prizadete stranke. če se tožitelju prisodi plačana taksa, nima pravice do povračila. Rok za zahtevo tega povračila je 90 dni in se začne šteti od dne, ko postane odločba o zavrnitvi tožbe izvršna, ali od dne, ko se poravnava sklene ali od dne, ko se umak¬ nitev odobri. Tar. post. 80. — Za prošnjo, s katero se zahteva izvršitev sodbe ali, odločbe, 5 di¬ narjev. Tar. post. 81. — Za licitacije o pro¬ daji, ki se vrše z javnim draženjem, se plačuje kot taksa: 1. za zapisnik o dražbi, od pole Din 5’—, 2. kot izvršilna taksa od izkupička 3%, 3. za pravni posel in sicer a) za prodajo premičnin od izku¬ pička 2%, b) za prodajo nepremičnin od pro¬ metne vrednosti, če je večja od iz¬ kupička 6%. Taksi pod 1. in 2. se plačujeta iz izku¬ pička, ko je postala prodaja izvršna. Taksa pod 3. se pobira od kupca takoj po izvršnosti prodaje. 8rt Obrazec opominjevalne tožbe. Na prvi strani pole: Okrajno sodišče, Tožeča, stranka: Tožena stranka: Opominjevalna tožba radi Din . .s prip. 3 krat .... prilog v izvirniku .. v prepisu Na drugi strani pole: Toženi stranki . sem (smo) vsled njene naročbe z dne . . . . poslal(i) dne . ... po . blaga za Din . glasom računa z dne . Plačati je bilo . Dokaz naročilnica (naročilo) v originalu kopija (prepis) računa (ali knjižni izpisek) redno vodene trgovske knjige in zasli¬ šanje strank Zaslišanje strank Ker zlepa ni dobiti plačila, predlagam(o) : a) da se izda najprvo Plačilni nalog odnosno v slučaju upora razBodi s sodbo: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek Din .1 . % 01 Obresti od . in pravdne tro¬ ske v 15 dneh pod izvršbo. Pristojnost tega sodišča je dogovorjena (utemeljena) s pogojem: Plača in toži se v . . dne . . . Podpis tožnika: Na troskih se zaznamuje: Taksa . . . Din . . . Hartija ... „ 70 ■— Sestava tožbe . „ 20‘ — Odprava . . „ 3- — Koleki prilog . „ —•— Predlog za izvršbo. Na prvi strani: Okrajno sodišče v Zahtevajoča stranka: Zavezana stranka Radi Din ... % obresti od . pravdnih troskov. Din . ... in troskov te prošnje Din .... Na drugi strani: Glasom plačilnega povelja (razsodbe) z dne . opr. štev . dolguje stranka na glavnici ..... Din . . . . . % obresti od . „ . . . . sodno odmerjene troške v znesku „ .... 62 Zavezana stranka doslej ni plačala ni¬ česar. Zato se prosi za izvršilno dovolilo, s katerim se na podstavi plačilnega naloga (sodbe) . dovoljuje zahtevajoči stranki . zoper zavezano stranko: . v izterjavo izvršljive terjatve v znesku . % obresti od . pravdnih troskov v znesku .Din . stroškov te prošnje Din . izvršba: 1. z rubežem, hrambo in prodajo . . . . . ... v stanovanju, opravilnici, . s« nahajajočih reči vsake vrste in v §-m 296 i. r. navedenih papirjev in vložnih knjižic; 2. z rubežem zavezani stranki zoper . na podstavi . baje pristoječe terjatve v znesku . Dolžnikovemu dolžniku se prepoveduje plačati kaj za poravnavo zarubljen . . ter¬ jat . ... ali na dolg te . . terjat . . . za¬ vezani stranki. Izvršba naj se izvede brez prijave. Kot izvršilno sodišče nastopa (....) sodišče. . , dne . Podpis: Troski: kolkoviha . . Din . . . papir ... „ 3 •— sestava . . „ 10 ■— Obrazec tožbe pri razsodišču Ljubljanske borze.* «3 Razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani. Tožeča stranka: Tožena stranka: Tožba radi Din . ... . .s prip. Tožena stranka mi (nam) dolguje na kupnini za dobavljeno blago ..... skupni že v plačilo zapadli znesek Din . s pogojenimi . % obrestmi od . . dalje. Stranki sta se glasom priložene naročil¬ nice —- sklepnega pisma — podredili temu razsodišču. . ., Ker ne pridem(o) z lepa do plačila, pred¬ lagamo sodbo: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek Din . z .... ,% obrestmi od .. i. dalje ter ji povrniti pravdne stroške — vse v 2U urah pod izvršbo. Za razsodnika imenujem(o) g . V Ljubljani, dne . 1.9. . . podpis tožnika. * Pojasnila o borznem razsodišču se na¬ hajajo v Trgovskem koledarju ža ‘leto 1929, 64 O razprodajah. § 1. Razprodaja zaradi tega, da bi se čim hitreje na drobno razprodalo blago ali se razprodale stvari, ki so v zvezi z oprav¬ ljanjem obrta, ne glede na naziv, s katerim se objavi, se sme začeti samo s predhodno dovolitvijo pristojne zbornice. Po zaslišanju pristojne strokovne združbe, ako obstoji, se da ta dovolitev samo, če naj prestane obrt (celotna stroka, označena v obrtnem dovo- lilu ali v obrtnem listu) zaradi lastnikove smrti, preselitve iz kraja, prostovoljne opu¬ stitve obrta ali zbog elementarne nezgode. § 2. Prošnja za dovolitev razprodaje mora obsezati: 1. točni naziv firme po obrtnem listu ali po sodni protokolaciji, ime lastnika obrta, če pa ta sam ne vrši razprodaje, ime po¬ oblaščenca, kateremu poveri razprodajo; 2. kraj in lokal, kjer se bo vršila raz¬ prodaja ; 3. čas razprodaje; 4. točen seznamek in podroben popis bla¬ ga, ki naj se razproda, po koljčini in nje¬ govo vrednost; 5. razlog razprodaje. Seznamek iz točke 4. tega paragrafa se predloži v dveh izvodih. En uradno ove¬ rovljen izvod se izroči prosilcu z dovolilom razprodaje, drugi pa ostane pri zbornici. Zbornica sme odrediti, da preskusi točnost teh podatkov strokovnjak ob prosilčevih stroških. Te prošnje se morajo rešiti v 15 dneh. § 3. Dovolitev za razprodajo se daje sa¬ mo za obrte, ki se opravljajo neprestano 65 najmanj štiriindvajset poslednjih mesecev v dotičnem kraju; izjemoma, če lastnik umre ali če se pripeti elementarna nezgo¬ da, pa se sme dati tudi obrtom, ki ne izpol¬ njujejo tega pogoja. Ne glede na število podružnic, prodajal- nic ali postranskih delavnic v kraju, kjer je sedež glavnega obrta, se sme vršiti raz¬ prodaja samo v enem lokalu. V podružnicah in prodajalnicah takega obrta, ki mu je razprodaja dovoljena, ka¬ tere so izven kraja, kjer je sedež glavnega obrta, se sme vršiti razprodaja ob istem času kakor v glavnem obrtu, ako se dobi za. razprodajo teh podružnic ali prodajal- nic od pristojne zbornice dovolitev na isti način kakor za glavni obrt in ako obstoje neprestano najmanj poslednjih štirindvaj- set mesecev v dotičnem kraju, razen če la¬ stnik umre ali če se pripeti elementarna nezgoda; za ta primera velja izjema iz pr¬ vega odstavka tega paragrafa. Tudi v tem primeru se sme vršiti razprodaja samo v enem lokalu. Čas, v katerem se sme vršiti razprodaja, odredi pristojna zbornica, ko je preskusila vse odločilne okolnosti; ta čas pa ne sme biti daljši od treh mesecev. Da se podaljša čas za razprodajo do naj¬ več šestih mesecev, sme dovoliti minister za trgovino in industrijo samo, če to iz¬ rečno predlaga pristojna zbornica, in sicer v izredno izjemnih primerih. § 4. Ko izteče rok za razprodajo, pre¬ stane dotični obrt in obratovalnica se mora takoj zapreti, razen če vrši njegov lastnik v istem lokalu nadalje še drug obrt. V tem 3 M primeru ne sme imeti lastnik, ko izteče raz- prodajni rok, v lokalu blaga, ki je bilo predmet razprodaje. § 5. Kdor dobi dovolitev za razprodajo, ne more pridobiti, razen če se preseli iz kraja ali če se pripeti elementarna nezgo¬ da, v dveh letih po izteku razprodajnega roka pravice, bodisi sam, bodisi kot družbe¬ nik, opravljati obrt, ki bi ga upravičevalo prodajati blago, za katero mu je bila raz¬ prodaja dovoljena. V istem času se mu ne sme dovoliti niti razprodaja drugega obrta (branše), če ga vrši. Prav to velja tudi za člane javnih in ko- manditpih trgovskih družb. § 6. Dovolitev za razprodajo blaga, kup¬ ljenega na javni licitaciji, se ne sme dati. § 7. V lokalu, kjer se vrši razprodaja, se sme imeti in prodajati samo ono blago, ki je prijavljeno zbornici v seznamku za razprodajo. § 8. Od trenutka, ko se prvič objavi raz¬ prodaja, pa do njenega konca se ne sme ne naročati, ne prinašati v lokal novo blago. V lokal se sme prinesti izjemoma samo ono novo blago, ki je bilo naročeno pred vlo¬ ženo prošnjo za razprodajo in dokazano z originalnimi fakturanmi in ki ga je posta¬ vil prosilec v seznamek iz § 2., točke 4. te¬ ga zakona ter ne preseza njegovega normal¬ nega naročila. § 9. Če prekrši oni, ki mu je razprodaja dovoljena, katerikoli predpis tega zakona, se dovolitev prekliče, nadaljnja razprodaja prepove in obrt prestane. § 10. Že objavljena razprodaja se ne sme ustaviti; če pa se ustavi, se smatra za kon- 67 čano ter povzroči vse posledice razprodaje, izvršene po tem zakonu. § 11. V onih oblasteh, kjer so bila doslej po obrtnih zakonih pristojna za dovoljeva¬ nje razprodaj obrtna oblastva, vrše ta ob- lastva vse funkcije, ki jih poverja ta za¬ kon zbornicam. § 12. Brez dovolitve razprodaje je pre¬ povedana vsaka reklama, s katero bi se moglo ustvariti v javnosti prepričanje, da se vrši v izvestni obratovalnici razprodaja. Brez dovolitve razprodaje je prepove¬ dana vsaka raba besede «razprodaja» za¬ radi reklame. § 13. Vršitev razprodaje kontrolira pri¬ stojno drž. oblastvo in pristojna zbornica. § 14. Kdor objavi in vrši razprodajo s kakršnimkoli nazivom zoper odredbe tega zakona, kakor tudi oni, ki postopa zoper njegova §§ 4. in 12., se kaznuje v denarju od 300 do 10.000 dinarjev. Poleg tega odtegne pristojno oblastvo onemu, ki objavi razprodajo brez predhod¬ ne dovolitve, pravico, nadalje opravljati obrt, za dve leti. § 15. Za kazensko postopanje v kaznivih dejanjih zoper odredbe tega zakona so pri¬ stojna upravna oblastva prve stopnje, od¬ nosno obrtna oblastva. Za pritožbe zoper odločbe in sodbe velja¬ jo predpisi zakona o radnjama, odnosno obrtnih zakonov. Če se izreče z odločbo ali sodbo prepoved, opravljati obrt, nima pri¬ tožba odložilne moči. § 16. Glede velikosti i n uporabljanja taks in denarnih kazni veljajo še nadalje dosedanji predpisi. 3 * Iz uredbe o prevozu potnikov in blaga na železnicah.* Pri prevzemanju robe bodi previden. Po¬ glej ali je pošiljka v redu, ali ni zmočena ali drugače pokvarjena, ali je ovojnina nepoškodovana itd. Ako sumiš, da je kaj vkradenega, naj se pošiljka stehta, saj to stane malenkost. Ugotavljanje manjka, poškodbe in izgube blaga po železnici. (§ 82.) 1. Če trdi oni, ki ima pravico razpola¬ ganja, da se je blago zmanjšalo ali poško¬ dovalo, mora železnica takoj pismeno ugo¬ toviti stanje škode in, kolikor je mogoče, zakaj in kdaj se je blago zmanjšalo in po¬ škodovalo. Prav tako se mora ugotoviti izguba. 2. Na zahtevo onega, ki ima pravico raz¬ polaganja, se mu izda prepis zapisnika o ugotovitvi. 3. Manjek ali poškodba blaga se ugotav¬ lja vpričo onega ki ima pravico razpola¬ ganja in nepristranskih prič. Na zahtevo prizadetih oseb se pozovejo tudi izvedenci. Če oni, ki mia pravico razpolaganja, ne pride v postavljenem roku, se opravi ugo¬ tovitev brez njega. Onega, ki ima pravico razpolaganja, ni treba pozivati samo te¬ daj, kadar se morajo takoj ukreniti pri¬ merne odredbe. 4. Če se s pregledom, izvršenim na za¬ htevo onega, ki ima pravico razpolaganja, * Ta uredba je v celoti tiskana v Trgov¬ skem koledarju za leto 1926. ne ugotovi noben manjek in nobena po¬ škodba ali pa če se ugotovi samo oni ma¬ njek ali ona poškodba, ki ga (jo) je že¬ leznica že priznala, mora plačati oni, ki ima pravico razpolaganja, stroške za po¬ zvane izvedence. Sodno ugotavljanje ovir ob izdajanju, izgube, manjka in poškodbe blaga. (§ 83.) Vsaka prizadeta oseba, sme zahtevati, da se sodno ugotovi ovira ob izdajanju, izguba, manjek ali poškodba po veljavnih zakonskih odredbah. S tem se ne izpremi- nja postopanje, določeno v §§ 81. in 82. Odgovornost železnice za izgubo, manjek in poškodbo blaga vobče. (§ 84.) železnica je odgovorna za škodo, ki na¬ stane, če se blago izgubi, zmanjša ali po¬ škoduje v času, ko je sprejela blago v pre¬ voz, do njega izdaje, razen če se je povzro¬ čila škoda po krivdi onega, ki ima pravico razpolaganja, ali zbog njegovega naloga, za katerega se ne more dolžiti železnica. Po višji sili ali v nedostatkih v vkladu, ki se odzunaj ne morejo zapaziti. Omejitev odgovornosti za manjke v teži. (§ 85.) 1. Pri blagu, ki izgubi redoma med pre¬ vozom po svoji naravni lastnosti nekaj te¬ že, železnica ni odgovorna za manjke v te¬ ži do nastopnih odstotkov: do 2 odstotkov pri tekočem vlažnem in naslednjem suhem blagu: ostruženem ali zmletem barvilnem lesu, skorjah (lubju), koreninah, sladkih koreninicah, rezanem 70 tobaku, maščobnem blagu, milu in trdih oljih, svežih plodih, svežem tobačnem listju, ovčji volni, sirovih in obdelanih kožah, po¬ sušenem in pečenem sadju, živalskih kitah, rogovih in parkljih, kosteh (celih in zmle¬ tih), suhih ribah, hmelju, svežem lepu (ki¬ tu), svinjskih ščetinah, konjski žimi, soli; do 1 odstotka pri vsem ostalem suhem blagu, ki ima označeno lastnost. 2. Ako se prevaža več kosov z istim to¬ vornim listom, se izračuni določeni odsto¬ tek za vsak kos posebe, če je teža poedinih kosov označena v tovornem listu ali če se da ugotoviti drugače. 3. Odgovornost železnice se ne omeji, če ni nastopil po okolnostih manjek v teži za¬ radi naravne lastnosti blaga ali če se ugo¬ tovljeni odstotek ne ujema s to lastnostjo ali z ostalimi okolnostmi tega primera. 4. Ako se izgubi vsa pošiljka ali njeni samostalni deli, se ne odbije nič kot ma¬ njek v teži, če je njih teža označena v to¬ vornem listu ali če se da ugotoviti drugače. 5 . Oprostitev železnice od jamčenja pre¬ ko te izmere po § 86., odst. 1, št. 4., se s tem ne izpreminja. Znesek odškodnine za izgubljeno, zmanjšano ali poškodovano blago. (§ 88.) l.če mora železnica na podstavi vozni li¬ ske pogodbe plačati odškodnino za izgubo ali zmanjšek blaga, se povrne običajna tr¬ govska vrednost, če pa je ni, običajna vred¬ nost, ki jo je imelo blago iste vrste in ka¬ kovosti v kraju in v času, kjer in kadar se je sprejelo v. prevoz. Nadalje se morajo povrniti vsote, ki so bile že plačane ali ki 71 se morajo še plačati kot carina in ostali stroški kakor tudi kot voznina. 2. Če se blago poškoduje, se povrne zne¬ sek, za katerega se je zmanjšala vrednost, označena v odst. 1. Izguba pravice do odškodnine. (§ 96.) Železnica na podstavi vozninške pogodbe ni odgovorna, če se predado z nepravilno ali netočno označbo predmeti, katerih pre¬ voz je prepovedan po zakonskih predpisih ali iz razlogov javnega reda ali ki so iz¬ ključeni od prevoza ali se sprejemajo samo pogojno v prevoz. Isto velja, če ni pošilja¬ telj izpolnil varnostnih odredb, določenih za te predmete. Trgovske knjige so najboljše prijateljice trgovca; one pokazujejo, kar je dobrega in kar slabega v trgovini. Vljudnost prav nič ne stane, še dobiček donaša, in vendar je mnogi ne porabljajo. RUDOLF DERŽAJ Žage, jermena, tehnični materijal LJUBLJANA Slomškova 1 Kolodvorska 28 72 Pravila o pregledovanju in žigosanju meril, steklenic, posod in sodov.* Merila in merilne priprave. Člen 1. Vsa merila in vse merilne pripra¬ ve, ki se rabijo v javnem prometu, t. j. pri kupovanju ali prodajanju, trgovanju s ka¬ kršnimkoli blagom ali s kakršnimikoli pro¬ izvodi, pri določanju količine opravila, dnevnih mezd ali zaslužka, so zavezane uradnemu pregledovanju in žigosanju (ove- ravljanju). Overavljanje meril in merilnih priprav za¬ radi kontroliranja njih pravilnosti sestoji iz predpisanega uradnega pregleda in uporabe žiga, s katerim se potrjuje, da so po zakonu ; in posebnih odredbah točne. Člen 2. Merila in merilne priprave, name¬ njene po prednjem členu 1. javnemu prome¬ tu, spadajo pod pregledovanje in žigosanje. J Člen 3. Pod prvo pregledovanje in žigo¬ sanje spadajo vsa nova in popravljena meri¬ la in vse nove in popravljene merilne pri¬ prave, preden se začno prodajati ali se dado v promet. Za popravljeno po prednjem odstavku se smatra vsako ono merilo in vsaka ona me¬ rilna priprava, na katerem (kateri) se izvrši popravilo (prenaredba ali izprememba), ki utegne vplivati na velikost mere ali na pra¬ vilnost njenih podatkov. Za prvo pregledovanje in prvo žigosanje mora poskrbeti lastnik meril ali oni, ki jih je popravil. * Takse za pregled in žigosanje glej Tr¬ govski koledar za leto 1929, stran 143 i. dr. 73 Člen 4. Občasno se morajo pregledovati in žigosati vsa merila in vse merilne priprave, ki so v javnem prometu. Na občasno pregledovanje in žigosanje se prinašajo merila in merilne priprave vsako drugo leto. Izjeme od te odredbe so našte¬ te v členu 7., točki 2., teh pravil. Rok za občasno pregledovanje teče od pr¬ vega dne onega koledarskega leta, ki nasto- l pi za letom, v katerem se je merilo ožigosalo ali dalo v javni promet. Obveznost občasnega pregledovanja in ži¬ gosanja ne velja za merila, ki so v zalogi i zaradi prodaje in ki niso v uporabi. ; Za občasno pregledovanje in žigosanje skr- i bi lastnik meril. Člen 5. V javnem prometu se ne smejo rabiti in tudi ne imeti zaradi prodaje v za¬ logi netočna merila in netočne merilne pri¬ prave. Za netočno je smatrati vsako merilo in vsako merilno pripravo, kjer preseza od- - | stopek v velikosti mere ali v točnosti njenih 3 podatkov meje dopustnih pogreškov. Člen. fi. Prvemu in občasnemu pregledova- e n ju in žigosanju so zavezane: dolžinske me¬ re, debelinske mere, površinske mere, teko- 1 činske mere, priprave za merjenje tekočin, i posodne mere in priprave za tehtanje suhih tvarin, okviri za merjenje drv, uteži, tehtni¬ ce, taksametri, plinomeri, vodomeri in to- e komeri. h Steklena merila za tekočino, steklene po¬ sode (baloni) za odpremljanje tekočin ne spadajo pod obveznost občasnega pregledo¬ vanja in žigosanja. 74 Člen 7. Roki. v katerih se mora opravljati in ponavljati občasno pregledovanje in žigo¬ sanje, znašajo: 1. dve leti za dolžinske mere, debelinske mere, površinske mere, tekočinske mere, priprave za merjenje tekočin, posodne mere in priprave za tehtanje suhih tvarin, okvire za. merjenje drv, uteži, taksametre in vodo¬ mere; 2. pet let za suhe plinomere, deset let za mokre plinomere in pet let. za tokomere. Sodi. Člen 8. Sodi, v katerih se prodajajo vino, pivo, špirit in druge alkoholne pijače, se smejo dajati v javni promet, ko se ugotovita z zakonito mero ob uradnem pregledu njih prostornina in teža praznega soda. Prostornina in teža soda se oznamenujeta, t. j. sod se ožigosa z uporabo predpisanih ži¬ gov. ' Sodi se fhorajo občasno pregledati in oži¬ gosati vsako drugo leto. Ta dvoletna doba se šteje od prvega dne onega koledarskega leta, ki nastopi za le¬ tom, v katerem je bil sod ožigosan. Za pregledovanje in žigosanje sodov skrbi njih lastnik. Člen D. Za sode, ki služijo .samo kot za¬ ložne posode, da se hranijo v njih vino, pi¬ vo in druge alkoholne pijače, ne velja ob¬ veznost pregledovanja in žigosanja. Sodi. na katerih se izvrši popravilo, ki izpremeni njih prostornino preko dopustnih mej točnosti, se morajo dati iznova pregle¬ dati in žigosati. 75 Steklenice in posode. Člen 10. Steklenice in posode, v katerih se v gostilnah, pivnicah, kavarnah (kafanah) in drugih javnih lokalih prodaja vino, pivo in vsaka druga alkoholna pijača, morajo biti opremljene z znakom prostornine ter spada¬ jo po prednjih členih 1. do 5. pod uradno pregledovanje in žigosanje. Člen 11. Pod pregledovanje in žigosanje spadajo tudi posode za točenje mleka in mlečnih izdelkov, prav tako zaprte stekleni¬ ce in konve za mleko, v katerih se mleko prodaja. Člen 12. Za steklenice in posode za toče¬ nje vina, piva in drugih alkoholnih pijač kakor tudi mleka in mlečnih izdelkov, potem za zaprte steklenice, v katerih se mleko pro¬ daja, ne velja obveznost občasnega pregle¬ dovanja in žigosanja. Področja in območja kontrol sodov. Člen 1. V območju kontrole mer in drago¬ cenih kovin v Ljubljani: 1. v Kamniku za politični srez kamniški; 2. v Kočevju za politični srez kočevski; 3. v Kranju za politična sreza kranjski in radovljiški; 4. v Litiji za politični srez litijski; 5. v Novem mestu za pol. srez novomeški; 6. na Rakeku za politični srez logaški; 7. v Črnomlju za politični srez črnomaljski. V območju kontrole mer in dragocenih ko¬ vin v Mariboru: 8. v Ljutomeru in Gornji Radgoni za poli¬ tični srez ljutomerski; 7 « 9. v Ptuju, Borlu in Ormožu za politični srez mariborski-desni breg (razen mesta Ma¬ ribora) ; 11. pri Sv. Lenartu za politični srez mari- borski-levi breg; 11. a) v Murski Soboti za politična sreza murskosoboški in dolenjelendavski. V območju kontrole mer in dragocenih ko¬ vin v Celju: 12. v Brežicah in Sevnici za politični srez brežiški; IH. v Krškem za politični srez krški. 14. v Konjicah za politični srez konjiški; 15. v Rogatcu in Kozjem za politični srez šmarski; 16. v Slovenjgradcu in Šoštanju za politič¬ na sreza slovenjgraški in gornjegrajski. Področja kontrol mer in dragocenih kovin. V Ljubljani z območjem, ki obseza iz ljub¬ ljanske oblasti politične sreze: kamniški, ko¬ čevski, kranjski, litijski, logaški, ljubljanski z mestom Ljubljano, novomeški, radovljiški in črnomaljski. V Mariboru z območjem, ki obseza iz ma¬ riborske oblasti politične sreze: dolenjelen¬ davski, dravograjski, ljutomerski, maribor- ski-levi breg, mariborski-desni breg z me¬ stom Mariborom, murskosoboški in ptujski z mestom Ptujem.' V Celju z območjem, ki obseza iz ljubljan¬ ske oblasti politične sreze: brežiški, krški in laški; iz mariborske oblasti politične sreze: celjski z mestom Celjem, gornjegrajski, konji¬ ški, slovenjgraški in šmarski. 77 Pregledovanje in žigosanje steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka. Obče odredbe. Člen 1. Steklenice in posode, s katerimi se toči v gostilnah, pivnicah, kavarnah in dru¬ gih javnih lokalih vino, pivo in vsaka druga alkoholna pijača — ali ki se v ta namen pri¬ našajo na prodaj ali se imajo v zalogi — mo¬ rajo biti opremljene z znakom prostornim' ter se morajo službeno pregledovati in žigo¬ sati. Prav tako se morajo službeno pregledovati in žigosati posode za točenje mleka in mleč¬ nih izdelkov ali zaprte steklenice ali druge posode, v katerih se mleko prodaja. Oblika, material in prostornina. Člen 2. Steklenice in posode za točenje al¬ koholnih pijač in mleka se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla v obliki steklenic, čaš in vrčev. Za prozorno steklo se smatra ono, na katerem se da višina tekočine ne¬ dvomno ugotoviti. V pregled in žigosanje se sprejemajo samo steklenice in posode s to-le prostornino: a) krčmarske steklenice, ki drže: 5 1, 3 1. 2 1, 1 1, 5 dl, 3 dl, 2 dl, 5 cl, 2 cl in 1 c); h) steklenice za mleko, ki drže: 5 1, 3 I. 2 1, 1 1, 5 dl, 3 dl, 2 dl in 1 dl; c) čaše za točenje pijač, ki drže: 2 1, 1 1 5 dl, 3 dl, 2 dl, 5 cl, 3 cl, 2 cl in 1 cl; č) vrči za točenje pijač, ki drže: 2 1 , 1 1 , 5 dl, 3 dl in 2 dl. 78 Meja mere. Člen 3. Meja mere se mora zaznamenovaii z vrezano (vbrušeno) ali vjedkano črto, ki mora biti vsaj en centimeter dolga (merski znak). Na onem mestu posode, kjer je zazname- novana meja mere, t. j. prostornina, ne sme biti velikost notranjega premera večja: Bodi z vsakim odjemalcem enako prijazen; denar moža v delavski suknji je toliko vre den kot gospoda v kožuhu. Dokler imaš blago ti v rokah, si gospodar, kadar ga izročiš drugim, si sluga. 79 Razdalja merskega znaka od odprtine, vrha (čaše, steklenice, vrča), tako zvana nadmera, mora znašati najmanj: Napisi. Člen 4. Prostornina se zaznamenuje blizu merskega znaka s kraticami, določenimi v točkah a) do č) prednjega člena 2., in sicer tako, da se te kratice vbrusijo (vjedkajo) ali vtisnejo. Na steklenici za mleko se mora postaviti na plašč ali na dno vidno in trajno beseda mleko« ali pa izraz, iz katerega je razvidno, da se rabi dotična steklenica za prodajanje (točenje) mleka. Dopustni pogreški. Člen 5. V oznaki prostornine steklenih po¬ sod je dopusten samo tolik pngrešek, da ne so sme biti, če jih napolnimo s količino teko¬ čine, ki je enaka prostornini, zaznamenovsuji na njih, razdalja med površino tekočine in merskim znakom večja: Žigosanje. Člen 6. Žig, ki služi za potrdilo, da se je pregled izvršil, se postavlja poleg črte, ki zu- znamenuje mejo mere (člen 3.). Blizu mer¬ skega znaka ali žiga ne sme biti nobenega okraska, zbog katerega se ne bi mogel jasno razločevati znak prostornine ali žig. Če bi se taki okraski (n. pr. krogi, vzporedni z merskim znakom, pozlata vsega steklenične¬ ga vratu itd.) vendarle uporabili, se ne sme dotična posoda sprejeti v pregled in žigosa¬ nje, če pa bi bil na njih žig, se smatrajo za nežigosane. 81 Prav tako se smatrajo za nežigosane one steklene posode, na katerih se je merski znak ali žig tolikanj obrabil, da se ne da razločiti. Člen 7. Steklenic in steklenih posod ni tre¬ ba občasno pregledovati in žigosati. Postopanje ob pregledovanju in žigosanju. Člen 8. Steklenice in steklene posode pre¬ gledujejo in žigosajo kontrole mer in drago cenih kovin. Postopanje pri pregledovanju in žigosanju obseza: a) konstruktivni pregled (oblike, sestave, razmer, označb itd.); b) preskus točnosti zaznamenovane pro¬ stornine; in c) postavitev žiga kot potrdilo, da se je pregled izvršil in da je steklenica ali posoda pravilna. Tehnično postopanje ob pregledovanju in žigosanju predpiše osrednja upravi), za mere in dragocene kovine. Potni list. Pogoji za dobivanje potnih listov. Vsak neoporečni državljan naše kralje¬ vine, ki je izpolnil vse zakonske pogoje, sme dobiti potni list za inozemstvo. Maloletniki ne smejo dobiti potnega lista brez očetove ali varuhove privolitve. Ženi se ne sme izdati potni list brez pri¬ volitve moža (če je omožena in živi z njim), neomoženi in nesamostalni ženski pa ne brez očetove ali varuhove privolitve. 82 Če kdo izgubi ali če se komu ukrade pot¬ ni list, pa to dokaže pri pristojnem obla- stvu in zahteva nov potni list, mu ga obla- stvo izda, ko predhodno razglasi izgubo potnega lista v «Službenih Novinah* in v «Policijskem Glasniku*. Stroške za to raz¬ glasitev plača lastnik izgubljenega potnega lista. Novoizdani potni list se označi v tem pri¬ meru za duplikat. O izdajanju potnih listin za prekomorske države odloča ministrstvo za socijalno po¬ litiko in sicer po uredbi in navodilih, ki jih izdaja sporazumno z ministrstvom za no¬ tranje posle. Roki potnih listov. Najmanjša veljavnost (rok) potnega li¬ sta je mesec dni. Navadno se izdajajo pot¬ ni listi za šest mesecev ali za leto dni. Ta rok se presoja z ozirom na posel, za¬ radi katerega gre kdo na pot in na druge okolnosti onega, ki zahteva potni list. Če je kaj razlogov, se v potnem listu lahko označi, da se po preteku roka potni list ne sme več podaljšati, razen za najnuj¬ nejše število dni, potrebnih za povratek v državo. Izjemoma, če je popolnoma očitna potre¬ ba, da se izda potni list za daljši čas zara¬ di pogostejšega potovanja ali daljšega pre¬ bivanja v inozemstvu, se sme izdati tudi z rokom do dveh let (n. pr. trgovcem, de¬ lavcem zaposlenim v inozemstvu, študen¬ tom v inozemstvu). Za daljši čas nego za dve leti se ne sme absolutno nikomur izdati potni list. Vsak potni list, kakor tudi njegova viza se sme podaljšati — izpremeniti, toda ob pogojih, ki veljajo za izdajanje novih pot¬ nih listov. Individualni potni listi. Individualni potni listi so oni, s kateri¬ mi sme potovati samo ena oseba, t. j. oni, na katerega se potni list glasi. Teh potnih listov ne smejo uporabljati rodbinski člani; tak potni list velja izključ¬ no za onega, na čigar ime se glasi. Skopni potni listi. ■ Skupni ali rodbinski potni listi so oni, v katere so vpisani razen moža, žena, otroci (mlajši nego 16 let). Seveda je treba v tem primeru prilepiti tudi ženino fotografijo in fotografije maloletnikov nad 7 leti. Če je žena vpisana v skupni potni list, sme potovati samo z možem, nikakor pa ne sama. Če potuje sama, mora imeti indivi¬ dualni potni list na svoje ime. Taksa za skupni potni list je ista, kakor za individualnega. Kolektivni potni listi. Kolektiven potni list se izda, če potuje večja družba ali korporacija iz znanstve¬ nih, športnih ali podobnih razlogov in si¬ cer se izda po predhodni odobritvi mini¬ strstva za notranje posle. Voditelj te druž¬ be ali korporacije mora imeti reden pose¬ ben potni list. Seveda je treba za te ko¬ lektivne potne liste izposlovati tudi pri¬ stanek inozemskih predstavništev glede vi- diranja. 84 Taksa za kolektivne potne liste je ista, kakor za individualne. O vizah. Viza je pismena klavzula na potnem li¬ stu, s katero oblastvo overavlja, da je la¬ stniku potnega lista, na katerem je viza dana, dovoljeno, prestopiti mejo v drugo državo. Seveda pa je ta viza krajevnega oblastva lastniku potnega lista še ne jam¬ či, da bi smel prestopiti mejo. Poleg te vi¬ ze je treba tudi vize predstavnika one dr¬ žave, v katero hoče oseba oditi, kakor tudi predstavnikov onih držav, preko katerih tranzitira. Ta viza se postavi takoj ob izdaji pot¬ nega lista ter velja za one države, ki so navedene v njej. Druga viza se sme postaviti, če se potni list podaljša ali če poteče rok prve vize ali pa če se smer potovanja izpremeni. Potni listi brez vize se smejo izdajati samo našim državljanom, ki žive stalno ali začasno v inozemstvu, če jim je prebivanje tam dovoljeno. Izdajati vize je pristojno ono oblastvo, ki je pristojno, izdajati tudi potne liste. Vsaka viza je zavezana taksi, predpi¬ sani po ministrstvu za finance. V državi se pobira taksa v kolkih, ki se prilepljajo pod vizo in se predpisno uničujejo, v ino¬ zemstvu pa z označbo tarifne postavke in pobranega zneska v dinarjih in v ustrez¬ nem denarju dotične države, kakor tudi z označbo, pod katero številko blagajničnega dnevnika je vpisana. 85 Viza se sme dati samo za potne liste, katerih rok še ni potekel. Na zastarane potne liste se vize ne smejo postavljati. Roki viz. Viza se sme dati za eno potovanje ali pa za več potovanj, t. j. za čas, dokler traja rok vize (toda ne dalje nego za šest mese¬ cev). Vize se dajo po navadi «aller et retour» (odhod in povratek) ; kjer ni postavljena taka klavzula, jo mora dotična oseba izpo¬ slovati za povratek od našega predstavnika v inozemstvu. Vize, ki se dajo za eno potovanje, se mo¬ rajo jasno označiti, da veljajo za eno po¬ tovanje; za ostale vize pa je treba ozna¬ čiti rok njih trajanja (do šest mesecev), tako da sme potovati oseba s tako vizo večkrat, dokler vizi rok ne poteče. Seveda se osebi, opremljeni s permanentno vizo in poleg tega še z vizo za povratek, ni treba javljati našim oblastvom v državi ali v inozemstvu, ko odhaja ali se vrača. Policijsko (politično) oblastvo sme seveda komu iz stvarnih razlogov odreči izdajo permanentne vize. Zoper to odločbo se sme prosilec pritožiti na ministrstvo za notra¬ nje posle. Vsekakor mora oblastvo vselej sprejeti prošnjo za potni list ali vizo ter izdati kakršnokoli odločbo, zoper katero se sme nezadovoljna stranka pritožiti na mini¬ strstvo. Če oblastvo komu odreče potni list ali vizo, ni zavezano, da bi mu priobčilo tudi razloge za to. 86 Za dajanje vize po naših predstavništvih v inozemstvo velja vse ono, kar velja za izdajanje potnih listov. Za obnovitev vize, ko poteče stara, ve¬ ljajo vsi pogoji, ki so se zahtevali ob iz¬ daji prve vize ali ob izdaji potnega lista. 0 avtoinobilnem prometu. Znak za razlikovanje. Da je dovoljen avtomobilu mednarodni promet po javni cesti, mora imeti vsak za¬ daj na vidnem mestu, napisan na tabli ali na vozilu samem, znak za razlikovanje, se¬ stavljen iz ene do treh črk. Znak za razlikovanje, naveden v členu 5., je sestavljen iz ovalne plošče, 30 cm široke in 18 cm visoke, ki ima eno do treh črk, črno pobarvanih na beli osnovi. Črke so velike latinske črke. Visoke so najmanj 10 cm; njih poteze so 15 mm debele. Kar se tiče motociklov, ima znak za raz¬ likovanje, naveden v členu 5., samo 18 cm v horizontalni in 12 cm v vertikalni smeri. Črke so visoke do 8 cm; debelina njih po¬ tez je 10 mm. Za razne države in razna ozemlja so črke za razlikovanje te-le: Nemčija.D Združene ameriške države . . . US Avstrija.A Belgija.B Brazilija ... .BR 87 Velika Britanija in Severna Irska GB — Otok Aurigny.GBA . ,— Gibraltar.GBZ — Guernesey.GBG — Jersey.GB J — Malta.GBY Britanska Indija.BI Bolgarii a.BG Chile.RCH Kina .RC Columbia.CO Cuba .C Danska.DK Gdansk.DA Egipt.ET Ecuador.EQ Španija.E Estonija.EW Finska.SF Francija, Algier, Tunis in Maroko F — Francoska Indija . . v . F Guatemala.G Grčija.GR Haiti.RH Ogrska.H Svobodna država Trska .... SE Italija . .I Letonija.LR Lichtenstein.FL Litvanija.LT Luxembourg.L Mehika.MEX Monaco. . . MC Norveška.N Panama.PA Paraguay.PY Holandija.. . NL 88 Holandska Indija.IN Peru.PE Perzija.PR Poljska.PL Portugalska.P Romunija.R Saarsko ozemlje.SA Jugoslavija . . , ..SHS Siam.SM švedska.S Švica.CH Siria in Liban.LSA Češkoslovaška.CS Turčija.TR Zveza sovjetskih socialističnih republik.SU Uruguay . U Voditcr vozil, tovornih, vprežnih in jezdnih živali. Vsako vozilo, ki se porniče samo zase, mora imeti vodnika. Vlaki vozil in treni imajo število vodnikov, določeno z doma¬ čimi pravili. Vprežne tovorne ali jezdne živali, ki ho¬ dijo po cestah, odprtih za javni promet, morajo imeti vodnika. Vodniki morajo biti vedno v stanju in v položaju, ravnati svoje vozilo ali voditi svojo vprego, vprežne, jezdne ali tovorne živali. Obvestiti morajo o svojem bližanju ostale vodnike in pešce, ki so na njih poti, in ukreniti, če je treba, vse, kar je koristno za varnost. Preden stopijo pešci na del javne ceste, namenjene vozilom in živalim, morajo, ne- kvarno vsemu, kar jim je treba ukreniti 89 zaradi varnosti, obstati kraj ceste, da puste mimo sebe vozila, vštevši velocipede, kakor tudi vprežne, tovorne ali jezdne živali. Ogibanje in prehitevanje. Da se vodniki vozil ali živali ognejo ali da se dado prehiteti, se morajo pomikati na oni strani, ki je odrejena s predpisno smerjo pro¬ meta. Zaradi prehitevanja morajo zaviti na drugo stran. Vendar pa so smeri prehitevanja in ogi¬ banja rezervirane glede tramvajev in izvest- nih planinskih cest. Vodniki se morajo, ko se jim bliža vozilo ali spremljana žival, ogniti na ono stran, ki je odrejena s predpisno smerjo prometa. Če se ogibajo ali če jih kdo prehiteva, mo¬ rajo pustiti čim širši prostor. Če hočejo sami koga prehiteti, se morajo prepričati, preden se oddaljijo s strani, odrejene s predpisno smerjo za promet, ali morejo to storiti, ne da bi zadeli ob oviro in ne da bi se izpostavili nevarnosti, da trčijo ob vozilo, pešca ali žival, ki prihaja v nasprotni smeri. Prepovedano je prehitevati, če ni mogoče zadosti videti na¬ prej. Ko je vodnik koga prehitel, mora kre¬ niti s svojim vozilom na oni del javne ceste, ki je namenjen predpisni smeri prometa, toda samo, ko se je prepričal, da to lahko stori brez nezgode za vozilo, pešca ali žival, ki jih je prehitel. Odcepki in križišča cest. Ne da bi posezal vodnik v predpise, ki .jih je izdalo pristojno oblastvo, je načeloma za¬ vezan, na odcepkih in križiščih cest dopustiti prehod vodniku, ki prihaja na desni strani, 90 če je predpisna smer prometa na desni, ali ki prihaja na levi strani, če je predpisna smer prometa na levi strani. Svetlobni signali. Ponoči in ko se zmrači, ne sme voziti no¬ beno vozilo, ki vozi samo zase, tako, da ne bi opozarjalo nase vsaj z eno belo lučjo, name¬ ščeno spredaj. Ena izmed belih luči ali bela luč, ako je samo ena, mora biti nameščena na strani, kjer se vrši ogibanje. Če vozijo vlaki vozil ali treni, morajo opo¬ zarjati nase po domačih pravilih. Ponoči in ko se zmrači, mora imeti vsak velociped luč, vidno spredaj in zadaj, ali pa luč, vidno samo spredaj, in zadaj pripravo s površino, ki reflektira rdečo luč. Obcestni varnostni znaki. 8 4 91 i. Ovinek. — 2. Železniška proga z zapor¬ nico. — 3. Križišče. — 4. Vodna struga ali valovita pot. — 5. Pozor na nevarnost. — 0. Prevoz zabranjen. — 7, Železniška proga brez zapornice. Računanje obresti. Obresti imenujemo odškodnino, katero mora plačati dolžnik svojemu upniku za iz¬ posojeni denar ali pa za račune, katerih ni poravnal pravočasno. Obresti se računajo v odstotkih. Obrazci, kako sc izračunajo obresti: a) na leto: Glavnica X obrestna mera X leto 100 b) na mesece: glavnica X obrestna mera X mesec 1200 — glavnica X mesec obrestni divizor Divizorji za mesece so: c) na dneve: glavnica X obrestna mera X dnevi 36.000 = glavnica X dnevi obrestni divizor Obrestni divizorji: 36.000 za 2 %% - 14.000 28.000 za 3 % - 12.000 24.000 za 4 % = 9.000 18.000 za 4 >A% = 8.000 16.000 za 5 % - 7.200 za 1 % — za 1 /% — za 1 'A% = za 2 % — za 2 Yi% — 93 za d% - 6.000 za 8% - 4.500 za 9% = 4.000 za 10% = 3.600 za 12% = 3.000 za 15% - 2.400 za 18% - 2.000 za 20% = 1.800 za 24% = 1.500 Ako za kakšno obrestno mero ne moremo določiti stalnega divizorja, pa je treba pri¬ merno kombinirati. Primeri: za 334% — 3% in se prišteje rezultatu. V« 4% in se odšteje od rezultata 1 /h 3%% = 3% in se prišteje rezultatu . ‘U 4)4% = 4% in se prišteje rezultatu . Vi« 4/4% = 5% in se odšteje od rezultata Vs« 5% % = 5% in se prišteje rezultatu . Vi« 6% in se odšteje od rezultata Vi ■ 6)4% — 6% in se prišteje rezultatu . Vi-' 7 % = 6% in se prišteje rezultatu . V« Računanje dobička. Kdor varčuje pri plačah nastavljencev, ta zmanjšuje svoj dobiček. 94 Uzance v žitni trgovini.* Poskusu]«; zrnja. Pri beležbah cen je merodajna količina in kakovost (kakovostna teža). Poskušnja nam pove, koliko tehta določena mera bla¬ ga; kolikor težja je določena mera blaga, toliko boljše je to. Najvažnejše žitne po- skušnje so: a) Metrična: nam pove, koliko kg tehta hi. Se rabi v Avstriji, Čehoslovaški, Belgi¬ ji, Franciji (izvzemši Marseille), Holand¬ ski, Italiji, južni Nemčiji in ob Reni, Por¬ tugalski, Španiji in Švici. b) Berlinska: koliko g tehta 1, se rabi v Berlinu in Breslavi. c) Holandska: koliko holand. Troyfuntov (1 Troyfunt — 422-2 g) tehta Zak (1 Zak je 83-44 1), se rabi na Danskem, Liebau, Reval in Riga. d) Angleška: koliko angl. funtov tehta imperial-kvarter ali imperial-bushel. Se ra¬ bi ne le na Angleškem, ampak tudi v Ru- muniji in Bolgariji. e) Ruska: koliko ruskih pudov in fun¬ tov tehta četvrt. f) Severoamerikanska: koliko angleških funtov tehta amerikanski bushel. Se rabi v Združenih državah in Kanadi. Kakovostna teža zrnja. Ako se zrnje ne proda po vzorcu ail se ne določi na kak drug način kakovostna te- * Uzance Zagrebške in Novosadske bor¬ ze se nahajajo v Trgovskem koledarju za leto 1924. 95 ža, določajo uzance raznih borz najmanjšo kakovostno težo, katero mora imeti dobav¬ ljeno zrnje. 1 hi zrnja mora tehtati kg po uzancah: Notiranje cen. Amerika: Union v cts za bsh (60 lb), koruza 56 lb, moka barel — 88.904 kg. — Kanada v dolarjih za imperialbushel. — San Frančiško v centweight (112 angl. funtov). Buenos Aires: v pesos za 100 kg. Avstralija: v sh in d za 1 quarter. Avstrija: zrnje 50 kg netto, ekskl. vre¬ čo v kronah (postavno uvedeno 100 kg v K), moko 100 kg, brutto za netto, inkl. vrečo, vreče po 75, 85 ali 100 kg. Belgija: v frc za 100 kg. Egipt: zrnje ardeb (— 133-50 kg) v ta- rif-piastrih, moko ogr. vreče po 100 kg. Francoska: v frc za 100 kg, moka v vre- 06 cah po 159 kg ali 100 kg z vrečo vred (toile perdue). Holandska: v fl. za last. Italija: zrnje 100 kg ali hi v lirah, mo¬ ko po 100 kg vreče. Liverpool: v sh in d za 1 cental — 100 lbs. London: v sh in d za 1 quarter. Nemčija: Berlin: v markah za 1 tono, moko v markah za 100 kg brutto. Na dru¬ gih nemških tržiščih v markah za tono ali za 100 kg. V Južni Nemčiji tudi v markah za 50 kg. Rumunija: v lejih za 100 kg. Rusija: v rubljih za pud. V žitni trgo¬ vini se računa pud s 16-25 kg. Opomba: V Nemčiji, Češkoslovaški, Jugoslaviji itd., tedaj v deželah s slabo va¬ luto, označujejo sedaj cene v valuti dežele za 1 kg. Mere in teže, ki so v rabi v svetovni žitni trgovini. Avoirdupois (avdp) — 1 angl. funt — glej pfund. Barel, 1 barel moke, Amerika (196 lb = 88-904 kg). Bushel (Winchester bushel, mera za zr¬ nje v Ameriki) — 35-238 1; (imperial bu¬ shel, votla mera za zrnje v Angliji — 36-348 1; v žitni trgovini pa se računa bu¬ shel s 36-35 1. Amerikanska žitna trgovina pa računa 1 bushel zrnja tako: pšenica 60 lb = 27-22 kg; 97 rž in koruza 56 lb — 25-40 kg; oves 32 lb — 14-51 kg; ječmen 49 lb = 21-77 kg; Berkovič (utežna mera v Rusiji — 10 pudov — 163-8. kg Cental (angleško) — 100 angl. funtov. Charge (žitna mera v Marseille) 160 1. Cwt. — Hundredweight. Četverik (ruska mera) — 26-2377 1. Četvrt (ruska mera) = 209-902 1. Galona (votla mera, Amerika, 8 bushel) — 4-405 1. Galona (votla mera, Angleška, 8 bushel) — 4-544 1. Hundredweight (ctw) po 112 angl. fun¬ tov (teža v Angleški) = 50-802 kg. Korzec (poljska mera za zrnje) — 1281 — ca. 100 kg. Last (Holandska) teža za pšenico 2400 kg, rž 2100 kg, ječmen 2000 kg, oves 1500 kg. Lb = pound (glej pfund, Angleška) — 453-593 g. Liter, votla mera = 1 dm 3 . Malter (mera za zrnje v Švici) — 150 1. Oka (utežna mera v Grčiji) = 1280 g. Pfund (Nemčija, Francija itd.) = 500 g; (Rusija) ;= 409-512 g; (Angleška in Ame¬ rika = lb) — 453-593 g. Pud (utežna mera v Rusiji) — 16-38 kg. Opomba: v žitni trgovini je pud = 16-25 kg. q = kvintal = stot, glej stot. Quarter (votla mera, Angleška) ali Irn- perial a 8 busshel — 290-78 1. Na borzi v Londonu pomeni: 1 quarter s 480 lb — 217-824 kg; 1 quarter s 492 lb — 223-267 kg; 4 98 1 quarter s 496 lb — 224-982 kg; 1 quarter s 500 lb == 226-896 kg; 1 quarter s 504 lb — 228-710 kg. Na ti borzi velja: 1 quarter s 500 lb za pšenico iz Kalifor¬ nije, Oregon, Washington in Chile. 1 quarter s 496 lb za pšenico iz Severne Rusije (Petrograd). 1 quarter s 480 Ib za indijsko, perzijsko in južnorusko pšenico. 1 quarter s 480 lb za avstralsko, ameri- kansko ozimino in jarino, La Plata in po¬ donavsko pšenico. Za koruzo se računa quarter 480 in 496 lb; za rž se računa quarter 480, 472, 464 in 456 lb; za oves se računa quarter 336, 320 in 304 lb; za ječmen se računa quarter 448, 436, 416 in 400 lb. Quintal = q stot (glej stot). Registertona prostorninska mera za ladje vseh narodov) 2-832 m 3 . Sack (v Nemčiji moke, zrnja) — 100 kg; (v Angliji 280 lb) — 127 kg. Schepel (mera za zrnje v Nizozemski) — 10 1 . Stot — q =r kvintal — 100 kg. Ton (teža v Angleški in Združ. drž.) = 1016 047 kg. Tona (teža pri nas, Nemčiji, Angliji, Franciji itd.) — 1000 kg. Troypfund (utežna mera, Holandska) — 492-2 g. Wispel (množinska mera v Nemčiji) — 1000 kg. Navodilo za nakup zrnja. Pri nakupu pazi, da je zrno popolnoma zrelo, lepe barve, suho in moknato, brez plev, prahu in brez primesi tujega zrnja in plevela. Ako zrnje razgrizeš, mora biti trdo in jedrnato, ne mehko, koža tanka. Zrna morajo biti kolikor mogoče enako ve¬ lika, ne črviva, brez plesni in rje. Rjo spo¬ znaš na tem, da so zrnja na eni strani otekla, na drugi strani pa posušena in koža zgrbančena. Pri mešanju takega zrnja po¬ stane roka črna in smrdljiva. Da bi večali kakovostno težo, mešajo zrnje s pooljenemi lopatami. Tako zrnje se lepše vleže in ima tedaj prostorninska mera večjo težo. Teža zrnja. Vskladiščenje zrnja. Zrno ni mrtvo telo, ampak živo bitje, ki spi. Neznatna vlaga ga oživi, da začne kliti. Skladišče mora biti zračno in suho. Zrnje se posiplje po tleh do 60 cm visoko. Zamrežena okna morajo biti odprta, da vlada prepih. ion Zrnje se mora večkrat premešati, po¬ sebno koruza, sicer se zgornja plast po¬ suši, globlje ležeče zrnje pa se ogreje, se začne potiti in postane lahko zatuhlo. Na skladišču se zrnje vsuši. Zrnje izgubi od svoje prvotne vlage (18 — 20%) do 6%. Zrnje diha. Izločuje ogljenčevo kislino. Iz¬ guba po vsušenju znaša: pri pšenici .... do 1 prostorninski % pri ječmenu in ovsu do 2 prostorninska % pri stročju . ... do 2*5 prostorninska % Uspeh mlenja. Ako se zmelje 100 kg 77/78 kg težke pše¬ nice, dobimo povprečno v kg Rek: »Kakršno delo, takšno plačilo« velja tudi narobe: Kakršno plačilo takšno delo. Orodje neguj kakor svoje telo. 101 Iz 100 kg 72/76 kg težke rži dobimo po¬ vprečno v kg a) navadni mlin b) umetni mlin Najvažnejše določbe zakona so sledeče: 1. Vojska in mornarica predstavljata na¬ rodno vojno silo, ki ima nalogo, da brani do¬ movino in da vzdržuje red in zakonitost v državi. 2. Vrhovni poveljnik vse oborožene sile je kralj, ki po svojem prevdarku poveri ,y pri¬ meru vojne vrhovno poveljstvo vojvodi ali kakemu generalu, ki dobi naslov komandan¬ ta operativne vojske in je za svoje delo od¬ govoren ministru vojske in mornarice. 3. Pri vstopu v vojsko in mornarico položi vsak vojni obveznik prisego, ki se glasi: »Jaz, N. N., prisegam pri vsemogočnemu Bo¬ gu, da bom vrhovnemu poveljniku vse vojne sile kralju Aleksandru I. povsod in v vseh prilikah zvest, v svoji duši udan in poslušen, da se bom za kralja in domovino junaško bo¬ ril, da vojaške zastave nikdar in nikjer ne bom izdal in da bom povelja svojih predpo¬ stavljenih in starešin poslušal in zvesto izva¬ jal. Tako mi Bog pomagaj!« Oficirji polagajo 102 pri vstopu v vojsko pismeno prisego. Prisega se obnovi, kadar zasede prestol nov vladar. 4. Celokupna vojna sila ali njeni posamezni deli so lahko v naslednjem stanju: rednem, pripravnem, mobilnem ali vojnem. Redno stanje vojske tvori stalni kader z vsemi svo¬ jimi rednimi formacijami. Pripravno stanje vojske in mornarice se odredi, če so prilike take, da je domovina v nevarnosti. Po potre¬ bi in stopnji nevarnosti se odredi pripravlje¬ nost celokupne vojne sile ali njenih posamez¬ nih delov. Mobilno stanje je, kadar je celo¬ kupna vojna sila ali njen posamezen del v vojni številčni moči in popolnoma pripravljen za vojno in obrambo domovine. Vojno stanje nastopi, kadar je država v vojni. Prehod iz enega stanja v drugo se odredi s kraljevim ukazom. 5. Vojaška obveznost obstoja za vse držav¬ ljane kraljevine SHS, ki imajo pravico in dolžnost služiti v vojski. Vsakdo mora osebno odslužiti svoj rok in ni mogoče imeti namest¬ nika v kaki drugi osebi. Trajno nesposobni plačujejo vojnico. Osebe, ki jim je odvzeta državljanska čast, ne morejo služiti v vojski. V primeru vojne se uporabljajo v zaledju: tudi ti morajo plačevati vojnico. Vojaška službena obveznost prične z izpolnjenim 21. letom in traja do vštetega 50. leta starosti. Službena obveznost v operativni vojski traja od 21. do 40. leta, v rezervi pa od 40. do 50. leta. 6. Službovanje v stalnem kadru (kaderski rok) pričenja z 21. letom in traja normalno 18 mesecev v vojski, a 2 leti pri mornarici in pri zrakoplovstvu. Kdor se namenoma od¬ tegne odsluženju kaderskega roka (vojni be- gunec), a ga ujamejo pred izpolnjenim 40. le¬ tom, mora odslužiti triletni kaderski rok. 7. Do devetmesečnega di jaškega roka imajo pravico za vojaško službo sposobni rekruti, ki so dovršili univerzo, srednjo ali odgovar¬ jajočo strokovno šolo ali najmanj šest razre¬ dov gimnazije ali realke, vsi ti pod pogojem, da v devetmesečnem roku uspešno končajo šolo za rezervne oficirje. 8. Tudi za bogoslovce vseh veroizpovedanj obstoja vojaška obveznost. Kaderski rok za nje znaša šest mesecev in ga morajo odslužiti v bolnicah ali bolničarskih četah. 9. Skrajšani kaderski rok je predviden za dijake, za katere znaša 9 mesecev, in za re¬ krute zrakoplovnih čet, katerim se skrajša rok na 12 mesecev, če se izkažejo s spriče¬ valom kake domače ali inozemske šole o do¬ vršeni pilotaži in pokažejo po enoletnem služ¬ bovanju dovoljno znanja. Skrajšani devetmesečni rok je predviden tudi za rekrute-hranitelje, to je za. one, kate¬ rih oče je že star in za pridobitno delo ne¬ sposoben in ni drugega nad 17 let starega moškega, ki bi skrbel za rodbino. 10. V smislu člena 50. so oproščeni voja¬ ške službe: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, če do 25. leta starosti niso po¬ stali zopet sposobni; c) rekruti, ki so do 25. leta starosti edini hranitelji svoje rodbine in žive od poljedelskega posestva ali osebnega dela in ne plačajo nad 120 dinarjev nepo¬ srednega davka. 11. Odgoditev kaderskega roka se dovoli rekrutom-dijakom, če jih odsluženje kader¬ skega roka zadene v # študijski dobi, toda naj- dalje do 27. leta starosti. Odgoditev roka je 1(14 dalje dopustna rekrutu, čegar brat služi isto¬ časno kaderski rok, tako dolgo, da se vrne brat. In končno je predvidena odgoditcv ka- derskega roka rekrutu, ki vzdržuje sodno za¬ porno kazen. Če traja kazen preko 27. leta starosti, se rekrut ne pozove več v kadersko službo, marveč mora plačati vojnico, a se isto¬ časno vpiše v operativno vojsko. Posebne do¬ ločbe vsebuje zakon glede kaderskega roka izseljencev. Izseljencem, ki žive v kaki ev¬ ropski državi, je dopustna odgoditev roka do 23. leta, izseljencem v prekomorskih državah pa do 27. leta starosti. Zakon o povrnitvi vplačil in stornira- nju voznine in ostalih pristojbin na državnih železnicah. Člen 1. Zaradi pogrešne uporabe tarif in predpisov na škodo pošiljatelja ali prejem¬ nika neumestno plačano voznino kakor tudi voznino na podlagi priznane refakcije bo vra¬ čala železniška uprava iz dohodkov voznine. Člen 2. Ako so bili tarifi in predpisi po- grešno uporabljeni na škodo železnice, je po¬ šiljatelj, oziroma prejemnik dolžan premalo plačano voznino povrniti železniški upravi na njen poziv brez posredovanja sodne oblasti v primeru, da gre za diferenco do f>00 Din od tovornega lista (čl. 70 uredbe o prevozu potnikov in blaga). V tem primeru bo izvrš¬ na oblast pobirala manj plačano voznino od pošiljatelja ali prejemnika na zahtevo želez¬ niške uprave in na podlagi sklepa, ki ga o tem izda železniška upspva. Na enak način naj se postopa tudi v vseh prejšnjih primerih 105 premalo plačane voznine, ki jo železniška uprava doslej ni pobrala, z izjemo primerov zastarelosti. Člen 3. Storniranje voznine in postranskih pristojbin, kakor tudi ostalih terjatev, s ka¬ terimi so državne železnice obremenjene, se bo vršilo iz dohodkov voznine, če se ne mo¬ rejo sicer vrniti. Člen 4. Voznino za neizkoriščene potniške in prtljažne listke bo železniška uprava vra¬ čala iz dohodkov voznine, in sicer v nasled¬ njih primerih: 1. ako potnik sploh ne izko¬ risti kupljenega listka; 2. ako potnik zaradi smrti, bolezni, nesrečnega slučaja, ki ga je zadel, ali iz imperativnega vzroka podobne vrste le deloma izkoristi listek. V tem pri¬ meru se povrne razlika med plačano skupno voznino in vozno ceno za prepotovano progo; 3. ako je potnik zaradi zakasnitve vlaka iz¬ gubil zvezo z drugim vlakom, ali ako je za¬ radi izostanka vlaka ali nereda v prometu zadržan, da nadaljuje pot in zaradi tega od¬ stopi od nadaljnega potovanja. Pri znižani vozni ceni se lahko zahteva povračilo voznine le v primeru, ki je predviden v tem odstav¬ ku; 4. ako prtljaga, ki je bila izročena v od¬ pravo, ni odpremljena na predvideno postajo, se mora na zahtevo potnika vrniti plačana prtljažnina. Ako se prtljaga dvigne na kaki vmesni postaji, se plačana prtljažnina vrne samo v primerih 2. in 3. tega člena. V vseh gori navedenih primerih pa vrne železniška uprava voznino po odbitku stroškov, ki jih je imela in ki so predvideni z železniškimi predpisi. Zahtevo za povračilo voznine v no¬ tranjem prometu je treba prijaviti v roku 10 dni, v mednarodnem prometu pa v roku 6 106 mesecev po preteku veljave voznega ali prt¬ ljažnega listka. Člen 5. Sklepe o povračilu in storniranju voznine, postranskih pristojbin in ostalih pri¬ stojbin, ki jih ni bilo mogoče izplačati, pod¬ pisuje minister prometa ali oni organ želez¬ niške uprave, ki ga minister pooblasti. Člen 6. Ta zakon naj se izvaja tudi za pri¬ mere povrnitve in storniranja voznine, po¬ stranskih pristojbin in ostalih neizterjanih pristojbin, ki so bile prijavljene po 1. avgu¬ stu 1929 in ki so ostali nerešeni. Južno sadje. Limone, oranže, mandarine, citrone so v zabojih s težo in vsebino: 107 Cene za prevoz potnikov na državnih poštnih potniških avtomobilnih progah. Potniki plačajo za vožnjo: do 5 km 5 Din, od 6 km dalje za vsak kilometer po 1 Din. Prtljažni in blagovni cenik ostane doseda¬ nji v veljavi. Ta iznaša: Pri potniškem in prtljažnem oziroma bla¬ govnem ceniku se štejejo vedno le celi kilo¬ metri. Desetinke kilometra se štejejo za cel kilometer. Za pogojne avtomobilne postaje se računi pristojbina od prejšnje oziroma do naslednje stalne avtomobilne postaje. Novi potniški cenik je stopil v veljavo z uvedbo poletnega voznega reda, to je s 15. majem 1929. Naše narodne in državna barva. Državna: Modra-bela-rdeča. Srbska: Rdeče-modra-bela. Hrvatska: Rdeča-bela-modra. Slovenska: Bela-modra-rdeča. Oblastna trošarina. Člen 1. Kot oblastno trošarino je pobi¬ rati v vsej kraljevini izza dne 15. aprila 1929., in sicer: na 100 litrov piva .... na 100 litrov vina .... na 100 kilogramov ekstrakta, esence in etrskih olj z alko¬ holom . na eno hektolitersko stopinjo likerja, ruma in konjaka . na eno hektolitersko stopinjo špirita. na eno hektolitersko stopinjo žganja .. Din 30— „ 50 — 400— Člen 2. Oblastno trošarino pobirajo dav¬ čne uprave, ob uvozu iz inozemstva pa uvozne carinarnice, in sicer v gotovem denarju. Člen 3. Oblastna trošarina se mora po¬ birati, ko se daje trošarinski predmet v promet ali potrošek. Čl. 4. Pobrane vsote oblastne trošarine se morajo vknjiževati ob pobiranju kot fi¬ nančni depozit ter vsakih deset dni poši¬ ljati Državni hipotekarni banki v Beo¬ gradu za «račun oblastnih trošarina. Člen 5. O plačilu oblastne trošarine iz¬ dajajo davčne uprave, odnosno carinar¬ nice, strankam posebne priznanice; vsote po vpisujejo v dnevnik depozitov, v kate¬ rem je treba označiti tudi številko dnev¬ nika o pobiranju državne trošarine. Člen 6. Minister za finance vodi račun oblastnih trošarin ter mora porazdeliti vsake tri mesece koledarskega leta celo- 109 kupni znesek računa med oblasti. Poraz¬ delitev se mora vršiti po številu prebi¬ valcev v oblasti, in sicer po poslednjem uradnem ljudskem štetju. Člen 7. Večjim industrijskim podjetjem lahko dovoli minister za finance, da pola¬ gajo znesek oblastne trošarine v začetku prihodnjega meseca najdlje do 20. dne za one količine trošarinskih predmetov, ki so bile dane v promet v minulem mesecu. Za take obračune morajo zavarovati indu¬ strijska podjetja znesek oblastne trošarine z garancijskim pismom denarnega zavoda ali z vrednostnimi papirji. Člen 8. Oblastna trošarina se sme povr¬ niti samo, če je dopustno tudi povračilo državne trošarine. Odločbo o povračilu ob¬ lastne trošarine izdajo ona oblastva, ki iz¬ dajo odločbo o povračilu državne trošarine, in sicer z isto odločbo in pod isto številko. Člen 9. Odločbo o povračilu oblastne tro¬ šarine izvrši ono oblastvo, ki izvrši odločbo o povračilu državne trošarine. Povračilo se izvrši v breme tekočih dohodkov od oblast¬ ne trošarine; odločba o povračilu pa se priloži dnevniku depozitov kot dokument za izplačilo. Člen 10. Na zaloge predmetov iz člena 1. teh navodis, zatečene dne 15. aprila 1929. stopnja nižja. Ako pa prodajajo točilci na drobno na¬ vedene predmete tudi na debelo, morajo plačati oblastno trošarino, odnosno razliko med staro in novo stopnjo tudi za zaloge z dne 15. aprila 1929., če ni oblastna troša¬ rina že plačana, odnosno če je bila stara stopnja manjša od sedaj določene. no Člen 11. Na pivo se pobira oblastna tro¬ šarina obenem z državno trošarino v go¬ tovem denarju in prav tako kakor državna. Kolki.* 1. Listine o jamstvu in kavcijah 0-1 % polistinjenega zneska. 2. Zadolžnice in pobotnice 05% polisti¬ njenega zneska. 3. Odstopnice 2% polistinjenega zneska. 4. Pogodbe.2 Din 5. Oporoke.3 „ 6. Izpričevala o obnašanju ... 20 „ Izpričevalo o sposobnosti za vodstvo trgov, posla ... 00 „ Mojstrsko izpričevalo za obrt¬ nika .20 „ Pomočniško izpričevalo ... 5 „ Izpričevalo osnovnih šol . . 5 „ Izpričevalo srednjih šol . 5 in 10 „ Maturitetno izpričevalo ... 30 „ 7. Računi trgovcev in obrtnikov: a) do 100 Din.10 par b) preko 100 Din.20 „ 8. Lepaki.10 „ 9. Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati, temveč se morajo kupiti zne¬ sku primerne golice. 10. Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati. * Podrobnejši podatki o kolkih in taksah se nahajajo v koledarju za leti 1925 in 1926. 111 Ad 9. in 10.: Kupnina za menične go¬ lice, oziroma kolek za zastavne listine znaša: do oreko 300 Din , „ 600 „ , „ 1.200 „ , „ 2.000 „ , „ 3.200 „ , 5.000 „ , „ 6.800 „ , „ 10.400 „ , „ 14.000 „ , „ 20.000 „ , „ 26.000 „ , „ 32.000 „ , 38.000 „ , „ 44.000 „ , „ 50.000 „ , „ 60.000 „ , „ 70.000 „ , „ 80000 „ , „ 90.000 „ , „ 100.000 „ , „ 125.000 „ , „ 150.000 „ , „ 175.000 „ , „ 200.000 „ , „ 250.000 „ , „ 300.000 „ , „ 350.000 „ , „ 400.000 „ , Preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. — Znesek izpod 1000 Din se jemlje za polnih 1000 Din. 112 Obrazec agenturne pogodbe. Agenturna pogodba sklenjena med tvrdko.v. in agenturno tvrdko . v . 1; Tvrdka .... podeljuje tvrdki .... zastopstvo za rajon .... za dobo od ... . do . . ., tedaj za . . . let. Če se pogodba od nobene strani (polletno) pred potekom ne odpove s priporočenim pismom, tedaj ve¬ lja pogodba za.naprej. 2. Agenturna tvrdka dobiva od zastopa¬ ne tvrdke provizijo in sicer ... % od vseh izvršenih naročil, direktnih in indirektnih, iz zgoraj navedenega okoliša. 3. Tvrdka ... je obvezana svojega za¬ stopnika nemudoma po prejmu naročila ob¬ vestiti, ali izvrši naročilo ali ne, sicer velja naročilo za sprejeto in pripada zastopniku provizija. 4. Provizij ski proračun se napravi pol¬ letno in sicer z 30. junijem in z 31. decem¬ brom vsakega leta za vsa v tem razdobju izvršena naročila. Obračun sestavi zasto¬ pana tvrdka, ki se obvezuje, da dovoli za¬ stopniku ali njegovemu pooblaščencu tudi vpogled v poslovne knjige radi pregleda obračuna. 5. Zastopniku se povrnejo vsi iz zastop¬ stva nastali troški, kakor., ki so ob enem plačljivi s provizijo. 6. Zastopana tvrdka se obvezuje, da bo vso korespondenco in vse račune za odje¬ malce v okolišu svojega zastopnika pošilja¬ la temu radi znanja in nadaljne odpreme. 113 7. Agenturna tvrdka.je obve¬ zana varovati koristi zastopane tvrdke v vsakem oziru. Dokaz o kršenju te obvezno¬ sti mora doprinesti zastopana tvrdka. Na¬ sprotno pa mora zastopana tvrdka podpi¬ rati zastopnika v njegovem delovanju in mu dostavljati pravočasno vzorce in ponudbe. 8. Obe stranki se odrekata pravni pomoči sodišča v slučaju kakega spora, pač pa se podvržeta razsodbi razsodišča. V to razso¬ dišče izvoli vsaka stranka ali sama ali s po¬ sredovanjem Trgovske zbornice v okolišu zastopnika po enega zastopnika in ta dva si izvolita predsednika. Če se ne moreta ze¬ diniti glede osebe predsednika, določi pred¬ sednika Trgovska zbornica. Ako katera stranka ne izvoli svojega zastopnika v raz¬ sodišče, tedaj ima druga stranka pravico v teku 14 dni določiti tudi drugega zastop¬ nika. 9. Kraj izpolnitve je za obe stranki bi¬ vališče zastopnika. Rimske številke. I = 1,_V = 5, X = 10, O = 11, (P = 11.000, F=40, F=40.000, L=50, R=80, R=80.000, s=90, S=90.000, C=100, T=160, T = 160.000, H = 200, k = 250, K = 250.000, G = 400, G = 400.000, D = 500, N = 900, N = 900.000, M =1.000, P = 4.000, P = 400.000, Q — 500.000. Obnašaj se proti drugim tako, kakor se naj drugi obnašajo proti tebi. 114 Pretvarjanje 1 m 3 lesa v kilograme. Razpredelnica povprečne teže za 1 m :l spodaj navedenih vrst lesa, po kateri se pre¬ tvarjajo ob opravljanju carinskih ekspedi¬ cij kubični metri v kilograme. 115 Izmere kock za tlakovanje. Tabela, ki se je morajo držati vsa večja mesta pri tlakovanju iz sredstev kaldermi- ne, je sledeča: vrsta nam pravi, koliko 0 ima špirit, ki naj se razredči, in prvi navpični stolpec nam pove, koliko alkoholnih 0 bo imela razredčena tekočina, če prilijemo v drugih stolpcih v litrih navedene količine vode. 116 x © O CD P CX © x g & p © p, © S n p- © P 5- B ° O 05 © ® J2J «1 * o- r* © •• a p *-d p H, N rj © P- < 2: £3 O O p !-*• gs p — Tabela za razredeeiije alkohola. Izračunanje (lni od enega datuma do drugega. 117 118 Pri računanju obresti na dneve je treba vedeti, koliko dni je preteklo od enega da¬ tuma do drugega, n. pr. od 2. februarja do 9. junija. S pomočjo predstoječe tabele se število preteklih dni lahko hitro najde. Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti razliko med dnevi, t. j. 7 (9—2 = 7), torej je preteklo od 2. februarja do 9. ju¬ nija 127 dni. Od 2. februarja do 2. junija — 120 dni od 2. junija do 9. junija . . — 7 dni 127 dni Od 15. avgusta do 15. novembra je pre¬ teklo 92 dni. V tabeli je računjen februar po 28 dni. V prestopnem letu je treba fe¬ bruarju 1 dan prišteti. Mere in vage. 1 a — 100 m 2 = 27-8 Q sežnjev. 1 ha - 100 a = 10.000 m 2 = 2780 □ sež¬ njev. 1 oral — 1600 Q sežnjev — 57-546 arov — 0-5755 ha. 1 seženj = 1-8964 in. 1 Q seženj = 3 59665 m 2 . 1 mernik (posetve) = 28 73 a. 1 kantan (macedon) = 56-32 kg. 1 merica mlinska — 3 8429 1. 1 oka — 1-26 kg. 1 vedro = 56-59 1. 1 barel olja — 200 1. 1 barel petroleja =: 170 I. 1 barel moke = 88-9 kg. 119 Števne mere. V trgovini se vporabljajo razne števne mere n. pr.: Par — 2 komada, n. pr. rokavice, čevlji i. dr. Dvanajsterica (tucat), za fine izdelke iz jekla, optične predmete, kratko blago, plat¬ nene izdelke itd. Velika dvanajsterica (groš) — 12 dva¬ najsteric — 144 komadov. Stotina — 100 komadov. Tisočina ■— 1000 komadov. Nemška mera pozna še nastopne števne mere: GroBhundert — 120 komadov, GroB- tausend — 1200 komadov, Schock = 60 ko¬ madov, Zimmer 40 komadov (v trgovini s krznom), Rolle jadrovine — 50 ruskih laktov. V papirni trgovini se rabijo sedaj te me¬ re: 1 bala — 10 risov — 100 knjig = 1000 zvezkov = 10.000 pol. 1 ris = 1000 pol. Cena se določa za ris, teža pa v kilogra¬ mih za ris. Format, t. j. širina in dolžina, je naznačena v centimetrih. Običajne so te oblike: Pisarniški ali urad¬ ni papir: Mali kanclijski 34/42, veliki kan- clijski 36/45. Trgovski papir (kvart) 29/46. Tiskarniški papir: Mali register 40/50, ve¬ liki register 42/52, median 46/59, veliki me¬ dian 47/60, regal 53/68, dvojni median 58/90 in dvojni veliki median 63/95. V trgovini z železnino so v rabi nekatere števne mere za določanje količine in cene. Dratenci, žeblji, igle, zakovice in podobno se zavijajo po 1000 komadov. (Navadno je 120 pa v ovoju le po 950 komadov!) — Vijaki, kljukice itd. so zavite po 100, nekateri me¬ deninasti izdelki po 144, okovje in razni ključavničarski izdelki po 12. Ta stroka pozna tudi povezek, t. j.: določno število kakega predmeta je zvezano skupaj in se tudi tako prodaja, n. pr.: žlice, vilice itd. Mednarodna trgovina za jajci tudi pozna svoje števne mere. Zaboj jajc ima vedno 1440 komadov. V vinski trgovini je: štrtinjak — 600 do 750 litrov, polovnjak = 300—400 litrov, četrtnjak (petvederček) —180—200 litrov. Na 10-tonski vagon se naloži 20—24 polov- njakov ali 80—84 hi. V trgovini z oljem označujejo z «barel» sod od ca. 163/4 1 ali ca. 180 kg btto. V trgovini s kavo pomeni «bala» vrečo s ca. 50 kg blaga. Pravila, kako se porablja gonilni jermen. Dolgi jermen, ki teče vodoravno, dela z ✓ečjo koristjo, kot pa kratki in navpični jermen. Kratki jermen mora biti močnejše napet. Dolgi, vodoravno tekoči jermen boljše vle¬ če, ker njegova lastna teža povečuje tre¬ nje z jermenico. Ako je razdalja med jer- menicama prevelika, tedaj ima jermen vsled svoje teže na sredi vsedlino, kar obremenja vratilo in povzroča v ležiščih večje trenje. 121 Ne obremenjuj preveč jermena. Ravnaj se po debelosti, širokosti in kakovosti jer¬ mena. Jermen mora prosto in lahko teči. Gonil¬ no in gnano vratilo morata ležati paralelno. Jermen prenaša večjo silo, če je jermeni- ca obložena z usnjem. V tem slučaju vleče tudi malo napeti jermen. Varuj jermen pred vlago, vročino in ne¬ snago. Ako dela jermen v vlažnem kraju, tedaj se ga mora napraviti nepremočnega. Jermen se mora najmanj enkrat tedensko pregledati, poškodbe popraviti, nesnago umiti z mlačno milnico in vsaj enkrat me¬ sečno namazati. Ako ogrožajo jermen podgane, ga na¬ maži z ricinovim oljem, pa se ga ne bo lotila nobena podgana. Nalagaj jermen na jermenico s tokom, ne proti toku! Spah veži iz sredine proti krajem. Ve- zilni jermenček se ne sme križati na no¬ tranji strani. Postavi gnane stroje tako, da jermeni medsebojno razbremenjujejo ležišča; nikdar naj ne stoje stroji vsi na eni strani. Ako stroj ponoči počiva, snemi jermen z jermenice; jermen se odpočije in dalje časa vzdrži. Vsak jermen naj počiva na držaju. Nik¬ dar ne sme vratilo brusiti jermen. Pri sne¬ manju jermena bodi previden! Ako paziš na jermen, podaljšaš njegovo delazmožnost za leta. 122 Varčuj! Poleg delavnosti in ukaželjnosti je trgov¬ skemu sotrudniku in tudi samostojnemu tr¬ govcu najbolj potrebna lastnost: Varčeva¬ nje. S težkim trudom se zasluži denar in naravnost zločinska bi bila lahkomiselnost, če bi se ga zapravljalo s popivanjem in ve¬ seljačenjem. Carnegie je dejal: Civilizirani človek se razlikuje od divjaka po varčevanju. Divjak ne varčuje, temveč porabi vse, kar dobi. Varčevanje ustvarja glavnico, gospodar¬ sko neodvisnost, blagostanje in veselje do dela. Z varčnostjo si zavaruješ bodočnost. Vedno imej pred očmi zlati nauk, da mo¬ rajo biti izdatki vselej manjši od prejem¬ kov. Morda se bodete čudili, prijatelji, da Vam priporočam varčevanje pri teh skromnih prejemkih. Nikogar naj ne odvrača od var¬ čevanja mnenje, da se ne izplača pri teh skromnih sredstvih. Ljudski pregovor pra¬ vi, da iz malega zraste veliko. Večkrat bi zadostovalo par tisočakov, da se kaj začne, in če tudi teh ni, tedaj je prilika zamujena. Vsak naj varčuje, da z mirnejšim srcem zre v bodočnost. Kdo zna, kaj prinese drugi dan? 123 Iz prakse. Kožuhovino ohraniš mnogo let, če prav rav¬ naš z njo. Poleti moraš paziti, da ne zaidejo molji vanjo. Zato jo večkrat preglej in pre¬ zrači, a nikoli ne na solncu! Tudi nositi je ne smeš na solncu. En solnčen dan bolj ško¬ duje kožuhovini, kakor če bi jo nosil vso zimo. Če ne utegneš kožuhovine iztepati in zračiti, pomaga tudi naftalin, ki ga potreseš po kožuhovini. Posebno varno pa je, če vtak¬ neš kožuhovino takoj spomladi (vsaj pred majem, ko začno molji leči jajčeca) v papir¬ nate vreče, ki jih dobro zalepi. Skozi papir molj ne more do kožuhovine, da bi zlegel vanjo jajčeca. Kdor ima kožuhovine mnogo, jo deni v skrinjo, ki nima prav nobene špra- njice, na vrhu (pod pokrovom) pa vso zalogo pokrij s trdnim papirjem, ki ga ob robu skri¬ nje prilepi. Sadne madeže odstraniš iz perila, če tisto mesto opereš v mleku in ga zmočiš-v salmi- jaku. Mastne madeže odpraviš iz volnenega bla¬ ga, če poliješ žlico pšenične moke z benci¬ nom in napraviš iz tega kašo; kašo deni na mastno mesto in jo pusti, da se posuši, potem jo odstrani s čisto krtačo. Madež popolnoma izgine, a če čistiš s samim bencinom, ostane kolobar krog madeža. Če je stvar zelo mast¬ na, ponovi to čiščenje večkrat. Seveda pa mo¬ raš volneno blago prej prav dobro očistiti! Madeže od kolomaza (šmira) odstraniš iz blaga, če ga pomočiš z vodo, pomažeš z ru¬ menjakom in milom in pustiš nekaj časa pri miru. Potem izpereš blago v terpentinovem 124 olju in drugič v vodi tako dolgo zaporedoma, dokler madež ne izgine. Rjaste madeže v perilu odstraniš z limono¬ vim sokom. Sok segreješ v porcelanasti po¬ sodi, da začne vreti. Potem pomoči v sok že z vodo nakapljani del perila in ga drži v soku, dokler madež ne izgine. Nato izperi pe¬ rilo v čisti vodi in ožmi. Da se čevlji ne razpokajo, jih namaži vsa¬ kih 14 dni z ricinovim oljem. — Da galoš prehitro ne predrgneš na peti, prilepi na no- t ran ji strani, kamor pride peta čevlja, tenko klobučevino. Blatne galoše brž očisti z vodo. Lesk na črnem žametu odpraviš, če namo¬ čiš črno volneno krpo v črno kavo in s to krpo previdno brišeš mesta, ki se svetijo (za¬ radi sedenja). Kako očistiš krtače za obleko? S krtačo, ki ni čista, obleko bolj zamažeš kot očistiš. Krtačo pa očistiš, če držiš z eno roko kos be¬ lega papirja čez rob mize, z drugo pa primeš krtačo in jo drgneš po papirju. Papir moraš tolikokrat nadomestiti z drugim, dokler ga krtača več ne umaže. Krtače, ki so mastne od las, očistiš, če pomočiš ščetine v rumenjak, ki ga odstraniš šele tedaj, ko se prisuši na krtačo. Potem jo operi v vroči vodi in jo po¬ suši v zraku. Suši jo vedno s ščetinami na¬ vzdol. Kako preženemo polže? Polže umorijo vse take snovi, ki hitro srkajo vodo vase, ker od¬ vzamejo te snovi polžem vodo, ki jim je ne- obhodno potrebna za življenje. Takih snovi je več, a imenujemo le one, ki jih lahko in po¬ ceni dobiš. Najboljša taka snov je moka iz sveže žganega apna in dober ter svež cement. 125 Ker pa umorita apno in cement polže le te¬ daj, če se dotakneta njih kože, je treba te dve snovi posipati zgodaj zjutraj, v času, ko lazijo polži okrog, to je pred osmo uro zju¬ traj, in le v suhem vremenu. Polži, ki se do¬ taknejo apna in cementa, izcejajo veliko slin. Veliko jih takoj pogine in počrni, in sicer Poginejo koj mladi polži, starejši pa se otme- jo smrti. Zato posipaj to moko toliko dni za¬ poredoma, dokler ne izginejo vsi polži. — Francoski vrtnarji posipajo vse prostore, ko¬ der lazijo polži, vsako jutro po dvakrat, in sicer v presledkih po 10 do 15 minut. Cemen¬ ta prvega posipanja se obvarujejo polži tako, da izcede iz kože neko klejnato slino. Ta klej- nata slina prevleče polža kakor z nekakšnim ogrinjalom, ki pozneje zleze iz njega, a je že manj voden. Če se potem polži kmalu vnovič dotaknejo apna ali cementa, niso več zmožni, da bi izcedili v kratkem času novo klejnato slino, ki jih je rešila prvič. Zato brž poginejo Polži, ko se drugič dotaknejo apna. Če„pono- viš tako dvakratno posipanje še prihodnji dan, ne ostane noben polž več živ. Prva dolžnost odjemalca je točno plače¬ vanje. Kdor izkorišča nastavljence, ima malo ko¬ risti od njih. Ako se gospodar ne trudi v trgovini, se tudi nastavljenci ne bodo. 126 Cirilica In latinica. 127 COLOMBO CEYLON ČAJ ,ADRIA 1 - COLONIAUE F. ŠIBENIK LJUBLJANA - ROŽNA DOLINA TELEFON ŠTEV. 2523 128 Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Telefon št. 2040, 2457, 2548 Samo interurb. št. 2706, 2806 Brzoj. nasl.: Kredit Ljubljana Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednost¬ nih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo ■ Safe-deposits itd. r.-.iT. ■■■■. 129 TOVARNA VINSKEGA KISA D. Z O. Z. LJUBLJANA NUDI NAJFINEJŠI IN NAJOKUSNEJŠI NAMIZNI KIS IZ PRISTNEGA VINA TEHNIČNO IN HIGIJENIČNO NAJMODERNEJE UREJENA KISARNA V JUGOSLAVIJI PISARNA: OUNAJSKA CESTA la, II. LJUBLJANA ISO prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premog domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog vseh vrst Koks livarniški, plavžarski in plinski Brikete Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/1. 131 132 Oblastveno koncesionirani mednarodni informacijski zavod : Viktor Blažič j Ljubljana, Tavčarjeva 2/1. | se priporoča interesentom za j preskrbo strokovno izvedenih j trgovskih, trgovsko-kreditnih in j zasebnih informacij po brez- : konkurenčnih cenah. Zahtevajte prospekt! Ia amerikanska pensilvanska različna strojna olja, tovotna mast, kemični in tehn. predmeti Lahki Ia amerikanski bencin Prvovrstna avtoolja PIPAN & Cie. DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA l‘JS Delniška družba pivovarne ,,UNION" LJUBLJANA Pivovarna in sladarna Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal 45 Podružna pivovarna (preje T. GOTZ) v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelke i. s. Svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah Pekovski kvas (drože) la rafiniran špirit Telefoni: Ljubljana 2310 in 2311 Maribor 23 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana Pivovarna Union Maribor 334 Ivan Kravos Maribor Telefon štev. 207. TRGOVINA IN ZALOGA Aleksandrova cesta 13 SEDLARSKA IN TORBARSKA DELAVNICA Slomškov trg štev. 6 Kovčki in torbice v raznih oblikah in veli¬ kostih, konjske opreme za lahko in težko vožnjo, nagobčniki, ovratniki in biči za pse, dežne plahte, dokolenice (gamaše), nahrbt¬ niki itd. Gonilni jermeni. 135 NASLEDNIKI LJUBLJANA VELETRGOVINA KOLONIJALNEGA IN ŠPECERIJSKEGA BLAGA Glavni založnik švedskih in voščenih vžigalic ter ciga¬ retnega papirja za ljubljan¬ ski srez. Nudi po najnižji dnevni ceni: Kavo, riž, te¬ stenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. Hi 136 Tovarna kemičnih izdelkov GOLOB & KOMP. priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za čevlje, čistilo za kovine v škatlah in steklenicah, vazelin v lesenih in ploče¬ vinastih škatlicah, lak za usnje, modrilno esenco za perilo in parketno voščilo, kolo- maz, voščilo (biks), olje za vsakovrstne stroje v steklenicah. Specijaliteti: „ILIRIJA“~krema in mast za usnje znamka „TURIST“ ... j Avgust Agnola Ljubljana j Dunajska cesta štev. 10 Telefon štev. 2478 Stavbeno in umetno steklarstvo. • Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. • Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare. • Luksuzni predmeti. I. I IZDELOVANJE DAMSKE IN MO¬ ŠKE KONFEKCIJE k.I- ELITE ^DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA , PREŠERNOVA UL, 9 PRODAJA DAMSKE, .MOŠKE IN DEŠKE KONFEKCIJE NA DEBELO IN ^DROBNO - PRVO¬ VRSTNO IZVRŠE¬ VANJE PO MERI! 138 HOTEL SLON Ljubljana, Dunajska c. 2 Preko 100 komfortno opremljenih sob s centralno kurjavo. Lastno parno in kaclno kopališče. Restavracija s prvo¬ vrstno kuhinjo, priznano pristna do¬ mača vina. Elegantna kavarna. Sha¬ jališče trgovskega sveta. Vse moderno obnovljeno. Brzojavke: SLONItOTEL Telefon interurban 2645 LASTNIKA HEDŽET & KORITNIK Manufaktuma veletrgovina Hedžei & Koritn ik Ljubljana Frančiškanska ulica 4 Brzojavi Hedžet Telefon 2645 139 illVj- >-< !>>-< ‘Ato I-n-^ 5 'j-vs !x\5i!>fe;^K.V5>x\ - J4' Ipi $05 m i i ms 'fT Žfeš m vz« #r #5 m * i yž\\i #r ijOn ffisfe m 'm 'Ari m W'~ fr fr >M fr >M'. sfer yjty m Tovarna pletenin tkanin in Ljubljana Poljanski nasip št. 40 izdeluje razne rute ogri- njalke iz volne (rašel-rute in berlinske), naglavne rute in šale, pletene in tkane svilene samoveznice, šale za okrog vratu, ženilije- rute in ženilije šale, stenske .:.. preproge itd. n—. m 4 M) SŠE 09/\ i (fl '/■M fr fr m '4§ |i 'M fr '/M m vj&i fr 7M um fr yh< fr yž\\z m vM fr fr vM fT HO ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER — KOLESA iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Nero PLETILNI STROJI vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX IN SIN, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 2 Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega, blaga izvoz jajc A. SENČAR IN SIN Ptuj Velika zaloga barv, mazilnega olja, firneža, terpentina, karbolineja, modre galice, žvepla, rafije, itd. Sunflower-petroleja, Sphinx-bencina, Gargoyle ter raznih strojnih in prašnih olj od Vacuum Oil Company. Nakup jajc, fižola, pšenice, vinskega kamna, suhih gob, kuhanega »n surovega masla. Za¬ menjava bučnega olja. 141 lil CD 11011 CD 11 CD 11011CD11 CD 11 CD 11 G* 0 = VELETRGOVINA ^ Z ŽELEZNINO 0 0 0 0 o g g o o MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 32-34 Na debelo! Na drobno I Cene zmerne! Postrežba točna! 710110110110110110110110110(7 G311 011011OII CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 <311 CD 11 <31~ istmKiiRtRnvnKtKniRtKniR) 142 Ant.Krisper Ljubljana Mestni trg št, 26 Telefon štev, 2229. Tovarna čevljev Skladišče pletenin, drobnega in galanterijskega blaga, eksport kranjskih izdelkov, krtač, zobo¬ trebcev itd. Zaloga otroških vozičkov po zelo nizkih cenah. KSIKSSKct USIHcIUS^SISI W«t suieiu-tuisnii Družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 36 Telefon St. 2718 Mednarodni transporti, špedicija, preselitve, prevozi, tarifni biro, oprava vseh izvoznih, uvoznih, tranzitnih carinskih manipulacij Zbirni promet — — Priznano strokovna odprava vseh poslov i 143 USTANOVLJENA 1900 Deln. glavn. in rezervni zaklad nad Din 60,000.000*— Čekovni račun štev. 10.509 Brzoj. naslov: Banka Ljubljana Telef. št. 2861, 2413,2502,2503 Se priporoča za vse v ban¬ čno stroko spadajoče posle Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik 144 ZA VRT, POLJE IN TRAVNIK PRIPOROČA SEVER & K2: LJUBLJANA Kupujemo suhe gobe in druge deželne pridelke SNOJ URBANČIČ PTUJ Veletrgovina z galan¬ terijo in kratko robo, pleteninami na debelo Konfekcija perila 146 BRZOJAVI: KRISPERCOLONIALE LJ U B L J A N A TELEFON 2263 ANT. MlISPER COLONIALE LJUBLJANA LASTNIK J OS. VERLIČ VELETRGOVINA KOLONIJALNE ROBE VELEPRAŽARNA KAVE MLINI ZA DIŠAVE ZALOGA ŠPIRITA, RAZNEGA ŽGANJA IN KONJAKA MINERALNE VODE CENIKI NA' RAZPOLAGO toCna postrežba 14 « I Franc Strupi j | Celje H Bogata zaloga steklene in j H porcelanaste posode,svetiljk, j j| ogledal, raznovrstnih šip, j p okvirov itd. — Najsolidnejše j iJ cene in točna postrežba j j; Na debelo! Na debelo! ; ••••5S55C5CS5SSSS5 $?•***$?$#*$?•??>« ur Nudimo naše prvo¬ vrstne proizvode: Malinov matični sok, konserviran Malinov matični sok, pasteriziran Malinova mezga (Fruchtmark) Malinovec z raf. sladkorjem Malinova aroma v vseh koncentra¬ cijah Mezge (marmelade) Malinova marmelada (Jam) Marelina marmelada svetla (Apri- kosen) Nektar marmelada iz jabolk in malin Jabolžna marmelada svetla Žeipljeva marmelada (slive) Brusnice Soki: (orangeada) oranžni, limonov (citronada), kopinka, bezgov, sadni grogi (Punsche) različni Esenci, dišave za sladščice in knhinjo Srečko Potnik in drug Ljubljana Metelkova ulica Štev. 13 a 348 :xxxxxxxxxx^ FRANC SAL, ' LENART k- v PTUJ MANUFAKTURA NA DEBELO xxxxxxxxxx: VELETRGOVINA VINA, ŽGANJA IN ŠPIRITA BOLAFFIO & SINOVA LJUBLJANA ŠIŠKA 149 Pozor, 60SP0DIE HS0ICI! NAJBOLJE POSTRE¬ ŽETE SVOJIM ODJE¬ MALCEM S CIKORIJO KOLINSKO REDILNO, FIGO¬ VO IN VIOROVO ŽITNO KAVO, KI SE IZDELUJE NAJSKRBNEJE V KOLINSKI TOVAR NI HRANIL O. O. V LJUBLJANI 150 ajt:oxo3&voj:o:i:o:t:o:ijgi:o;i.o: SIEGEL A DRUG D. Z O. Z. TKALNICA PLATNENEGA I BOMBAŽNEGA BLAGA SVITAVY (Č. S, R.) LJUBLJANA. DUNAJSKA CESTA 31 BRZOJAVI: SIGEROS TEL. 2719 WIEN FRAN LUKIČ LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 9 \\ KONFEKCIJSKA IN MODNA TRGOVINA 151 H ČRTALNICA IN TVORNICA = POSLOVNIH KNJIG = I V LJUBLJANI | m KOPITARJEVA UL.6/II. 1 = Priporoča svojo stalno veliko m = zalogo mnogovrstnih saldo- |1 žžž konti, štrac, journalov i. t. d. =| sj lastnega izdelka. §=j = Vstopnice za razne prireditve. H Blagajniške bloke i. t. d. A. S E. SKABERNE LJUBLJANA v l UVOZ IN PRODAJA RAZNO¬ VRSTNEGA INOZEMSKEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ ant,; j j | FAZARINC moke, slanine, masti, sladkorja, koruze, mineralne vode, rect. in denat. špirita itd. Velepražarna za kavo. Mlin za dišave. Uvoz kave, riža, olja, dišav, južnega sadja, pomaranč, limon itd. Glav* na zaloga kvasa Savski Marof. Gener. zastopstvo za Slovenijo: Mount Everest Tea Company M. B. H. Colombo Hamburg Zastopstvo in zaloga Anglo-jugo- slavensko petrolejsko d. d. Schell (Petrolej, bencin, razna mine- - - ralna olja, vazeline itd.) - - Samo no velike! = samo na veliko! 164 Svečarna J. Kopač & Co. Ustanovljena 1890 Tovarna voščenih in stolnih sveč Ljubljana VII Celovška 32 Telefon štev. 2950 Izdeluje voščene altarne sveče vseh vrst, voščene zvitke, svečice za božična dre¬ vesca, nagrobne lučice >Fortuna< ter stolue sveče sledečih znamk: > Gloria<, >Adria< in >Stearin<-sveče. Prodaja tudi vse vrste kadila, parafina, stea- rina in voska. Kupuje čebelni vosek in suhe satinepo najvišjih dnevnih cenah. 155 Tovarna voščenih izdelkov in pralnega praška znamke „ZORA“ Liljana, Zmarska ul. Izdelujemo: Vse vrste namiznih sveč, božičnih svečic, nagrobnih lučic in nočnih dušic Rafiniramo: Ozokerite, cere- sine, karnaubske voske, čebelni vosek itd. Prodajamo tudi: Parafin, ste- arin, garantirano naravni čebelni vosek, karnaubski vosek mastno- sivi itd. Telefon štev. 2623 Brzoj. naslov: Zorasveče Ljubljana Račun pri Poštni hranilnici, podr. Ljubljana štev. 13.652 .— ' ... ' 'Ij i ! r 150 Špecijalna trgovina bombaža in volne na drobno in debelo Karel Prelog Ljubljana Trgovina na debelo: Gosposka ulica it. 3 Trgovine na drobno: Stari trg 12 Židovska ul. 4 Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino Najboljše sredstvo za ozdravljenje zahi¬ rane živine in za pospeševanje pitanja in razplod prešičev. Navodila brezplačno. H. Težak, Zagreb Gunduliieva ulica 13 ie>i!i3< 157 NILOM BODETE NAJBOLJE POSTRE¬ GLI VAŠIM ODJEMALCEM! Osvald Dobeic \ Ljubljana Pred Škofijo i5 Trgovina norimberškega, galanterij- ■ skega in modnega blaga ter pletenin. ; Velika izbira in naloga raznovrstnih I NOGAVIC ter D. M. C. PREDMETOV. : Cene nizke! Postrežba točna! j Blago prvovrstno! • Na debelo! Na drobnoj; E KR. DVORNI DOBAVITELJ DELIKATESA IN ŠPECERIJA ANT. VERBIČ LJUBLJANA, STRITARJEVA UL. 2 ZALOGA VSEH VRST SIRA KUPUJE SUHE GOBE IN DIVJAČINO TOVARNA VOLNENIH PLETENIN CIRIL VAJT CELJE SAMO NA DEBELO 159 B. ŽILIC TRGOVINA Z ŽELEZNINO LJUBLJANA, Dunajska c. 1 NA DEBELO ! NA DROBNO! KONKURENČNE CENE! POSTREŽBA VESTNA! Kljub plačilnim olajšavam Vam 5 nudi: •• S L. ORNIK MARIBOR Koroška cesta št. 9 vse oblačilne predmete po izredno nizkih cenah Na željo obišče potnik! 160 Domači proizvod vsakovrstnih naramnic, kravat, nahrbtnikov ter raznega perila IVAN SAVNIK == Kranj == TOaiH, C8T»TIX » SOBOTO TRGOVSKI LIST Časopis sta trgovino, industrijo in o tu rt. se priporoča p. n. trgovcem, obrtnikom in industrijcem za naročbo in inseriranje. — Izhaja trikrat na teden in stane letno 180 Din, polletno 90 Din, četrtletno 45 Din, me¬ sečno 15 Din. — Naroča se v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. — Telefon št. 2552. TISKARNA MERKUR trg.-ind. d. d. LJUBLJANA Gregorčičeva 23 Telefon 2552 se priporoča za tisk viakovrifnih tiikovin: trgovskih, industrij' tkih. obrtnih, uradnih društvenih itd. itd nin,j^ itd. ‘$m Ivan Korenčan 1 Ljubljana Mestni trg štev. 20 Si Trgovina fj norinberškega-galanterijskega j| p blaga in pletenin na veliko. ^ Najbolj solidna knjigoveznica je 1. MOLK prej Jakopič V LJUBLJANI Cankarjevo nabrežje 13 Izvršuje vsa clela elegantno, ceno in trpežno. Tvornica zaklopnih map Oferte se na željo pošiljajo po vpo- slanem formatu. Ustanovljeno leta 1885. Jos. Kobler tl izdelovanje sedlarskih In galanterijskih predmetov LJUBLJANA, Dunajska cesta 19 Podružnica: Prešernova ulica št. 32 priporoča svojo bogato zalogo raznih KonJsKUi oprem za vožnjo in ježo ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, vse sedlarske potrebščine, razno okovje. — Posebno opozarja na ženske ročne torbico, aktovke i. t. d. Izdelujejo se tudi novi predmeti po meri, taške za fotografične aparate, vzorčne kovčeke, pre¬ obleke za kovčeke i. t. d. Popravila točno in solidno. @|llllllilil!llllllilillllllllilillllllliililll!l>llilillllllli!lillllllllililllillllilillll!l|j?H | Pisarniške in šolske potrebščine | 1 priporoča po najnižji ceni na % debelo papirna trgovina I Iv. Bonač \ j Ljubljana | Šelenburgoua ulica šteu. 5. | @ll!iiii'|Miiiiiiii|iiiiiiiiii|iiiiiiiiii|iiiiiiiiii|mii!iiii|iiiiiiiiii|iiiiiiiiii|iiiiiiillH llll|]li'H'illl||llliIIIIIIii ■ Ullllhi « 'Hlllllh ••-llllllll' ■"lllllll^* i!llllill:' J Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina z deželnimi pridelki Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda l I I I -Ceniki na razpolago - I