Andrijan Lah SPISANKE 2017 (rokopisi) ZEN-AL-NE KLEPETNICE Antisenilni poskusi pisalnega načina Ljubljana, 2017 Rojen leta 1934 je Andrijan Lah po končani klasični gimnaziji nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in komparativistike. Sprva je delal kot profesor v Celju, nato na gimnaziji za Bežigradom. V letih 1980-86 je bil med drugim bibliotekar v Slovanski knjižnici v Ljubljani, od 1987 do 1997 pa samostojni kulturni ustvarjalec. Iz njegove knjižne bibliografije: • Pregled književnosti I, 1992, 1993, • Pregled književnosti II, 1993, 1998, • Pregled književnosti III, 1994, 1998, • Pregled književnosti IV, 1995, • Pregled književnosti V, 1996, • Mali pregled lahke književnosti, 1997, • Vse strani sveta: slovensko potopisje od Knobleharja do naših dni, 1999, • Slovenska dramatika z antično tematiko, 2012, • Bombax aeternus hominis ludentis /Članki/, 2013, • Ljubljana v slovenski književnosti: Gradivo za tematsko raziskavo, 2013 • Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih, 2017 • Evropsko romanopisje o 1. svetovni vojni v slovenskih prevodih, 2020 • Sprehod po evropski književnosti: Antika, 2020 ANDRIJAN LAH ZEN_- AL - NE KLEPETlAlCE Amtisenilni poskuBi pisalnega nalina LJUBLJANA 2017 PROLOG Letošnja zbirka spisank je nadaljevanje že ustaljenega tipa pisanja v letih 2ol5 in 2ol6. Do konca leta se je nabralo 31 spisank, s te* pa je bilo doseženo jubilejno število vseh p spisank : 100. Tematika spisank je bila kot že do zdaj čira bolj raznolik Nekaj spisank ima splošnejšo tematiko, večinsko pa gre zam odzive na sprotna dogajanja ali na branje pomembnih knjig. Od splošnih tem naj omenim tele : 0 vrednotah in o vrednostih, 0 Informbiro ju in o informbirojcih, 0 zlati dobi človeštva / in o nadaljevanju/, 0 pripadnostih, 0 11. septembri - akoraj 16 let pozneje, Ob stoletnici ruske revolucije 1917. Kulturne zadeve iz ožjega prostora obravnavajo s 0 aprilskem!izletu v Tivoli, 0 vsiljivi ipilitarizaciji pri naslavljanju kultu^p^ ustanove / kulturnih ustanov /, 0 problematični priredbi Goethejevega Fausta v ljubljanski Drami / Sezona 2ol5-2ol6 /, 0 spomenikovanju I-n, Ob Cankarjevih Hlapcih v ljubljanski Drami 2©17, In katere knjige so me letos / 2ol7 / še posebej pritegnile ? Kar po vrsti s Jean-Claude Carrifcre : Krhkost / esejistika /, Daron Acemoglu in James A. Robinson , Zakaj narodi propadajo..., Jan Makarovič s Zgodbe Svetega pisma, Margareta Buber Mma*:< Neumann j Stal jinova i Hitlarofca zatočenjica, /spomini /, Grigorij Čhartišvili : Pisatelj in suuxy samomor, Shirley MacLaine : Potovanja vase : Vodnik za notranje spreminjanje, Igor Omerza i Boris Pahor : v žrelu Udbe, David Icke , Fantomski jaz / ina kako poiščemo pravi jaz / I-II, leksikon Slovenska književnost, L j. 1996. Najvplivnejša knjiga leta 2ol7 je bila zame Ickeov Fantomski jaz..., ki je izjemna in privlačna mešanica naravoslovja, družboslovja in ezoterik». Gre za prodorno analitično in kritično vizijo družbe, v kateri živim». Zadnja spisanka v letu pa obravnava leksiko/siovenska književnost, 19%, pri katerem sem tudjjsom precej sodeloval. Po več kot 2o letih pa sem se šele lotil razgledovanja po napakah teja leksikona. Kritično sliko tega leksikona bo treba še dopolnjevati. Na delo veselo ! A . L, SPIS ANKA ^ O pomensko polni Carrierovi knjigi KRHKOST (FRAGILITE) Prvi obisk moščanske knjižnice v novem letu »e je usmeril k policam svetovne esejistike. Malce sem pobrskal in že izbral tri Francoze : Antonina Artauda ( Heliogabal axi anarhist na prestolu : razprava), Andreja Bretona ( zgubljeni koraki) in jeana-Clauda Carriera (Krljost : Rse^Slen ji avtor ml je bil najmanj znan ali kar neznan, čeprav se mi je zdelo, da sem njeg^o ime že kje -r srečal. Na \ platnici Carrierove prevedene knjige izvemo to, da je J.C. Carrière pisatelj, dramaturg, scenarist, zgodovinar, ki je . . . . zbral več kot 2000 mitov in zgodb, neverno pa niti njegove rojstne letnice. Tako sem pogledal v Menašejev Svetovni biografski leksikon in odkril Carrierovo rojstno letnico : 1928 (rojstna ' 0 1 .v , /lf^/11 ) j etnica našega Lojzeta Kovačiča !). Menase omenja Carriera kot ^ Pït/iOU../ francoskega pripovednika in filmskega scenarista. taJi^usu- Nadaljnje "guglasto" iskanje me je poučilo, da je bil ) Carrière Bunucilov koscenarist pri vrsti njegovih znanih filmov (Dnevnik sobarice,, Lepotica dneva, Rimska cfsta, Diskretni šerm buržoazije, Fantom svobode, Ta marčni predmet poželenja). To dejstvo je Carriera v mojih očeh takoj močno povzdignilo. Branje CarrieV-ove omenjeno tudi muslimansko pričakovanje zaključnega preroka Mahdija , katerega nastop pa je obenem tuli napoved t.i. sodnega dneva (pri.m. B^igent : Sodni dan !'}. Tu je še manp krščansko pričakovanje o drugem prihodu Jezusa. Prav nerpdno bi bilo, če bi se ti preroki pojavili na Zemlji sočasno. Le kaj bi se zgodilo ? Bi se medsebojno udarili s svojimi nadnaravnimi močmi ? Bi uničevali drugo ve rce ? Nasploh ne vemo, kako kaže drugovemn in n-a.ve mikom v spopadu fanatičnih bližnjevzho nih monoteizmov. A ustavimse zgojilj pri Izraelcih. Kakšno, (od)rešitev prinaša Izraelcem Mesija ? S stališča praktične politike je bil Mesija pravzaprav že Ben 5. spisanka O Informbiroju in o "informbirojcih" Ob raziskavi o zaprtih slovenskih književnikih in književnicah sem se ponovno ¡pobiiže srečeval z resolucijo Informbird ja is leta 1948 in z njenimi posledicami. Omenjeno resolucijo sem doživijal kot nižjegimnazijec in mi je delovala - sicer kot opazen politični dogodek, ki pa me vseeno ni posebno prizadeval- Mulci smo se takrat zanimali bolj za nogomet kot za politiko. Zdelo pa se mi je vendarke imenitno, da se mali (jugoslovanska oblast) upira velikemu i (sovjetski oblasti). Kaj več o spopadu stalinizma in titomzma ps tedaj gotovo nisem razmišljal. Vendar mi jie ostal iz tistih časov droben in bežen, a pomenljiv pomin. Odhajam iz naše gimnazije in opatim, da se pred gimnazijo pričkajo vodstveni člani mladinske organizacije na šoli : Lev Prernru, brata Črnivca in Bojian Zabel, Videlo se je, da je na eni strani trojica rruadcev in na drugi strani osamljeni Bojan Zabel. Erojic^je bila glsnejša in napadalne jša, Zabel pa je bil bo j j defenziven. KTrogica se je izkazovala sov jetofijsko, Zabel pa je že bix opredeljen titois^ično. še(e po mnogih letih sem izvedel, da sta bila Lev Premru in Miro Črnivec zaprta na Golem otoku, vseskozi pa sem la&ko siedil zanesljivi karieri v pravem ¿.asu'pravovernega Zabela do univerzitetnega pr|ofesorja prava v Ljubljani. Res je zanimivo, kako dexuje nekajminmtno srečanje na človeški spomin. Za nas, takratne vedoželjne bralce, pa je bil dobrodošli nas edek t^pora sovjetske in jugoslovanske obxasti predvsem v večjem prevajanju leposlovja iz zahodne Evrope iniz ZDA, saj je v začetnih povojnih letih neznansko prev adovap° prevajanje ruske aiimkar sovjetske književnosti. To iiko za uvod. Kratko oznako informbiroja povzemam iz Velikega splošnega leksikona, št. 7, L j. 2oo6, str. 1679 : 11 informbiro (kaática za Informacijski Z rr^ biro komunističnih in dlavskih strank), kominfnfi, kratica IB, septembra 1947 ustanovljena organizacija, ki je nasledila ?komin-ternodo 1948 sedež v §eeogradu, nato v Bukarešti, po Stalinovi smrti (1953) razpuščena (aprila 1956) - 28. 6. 1948 objavljena krijtčna resolucija informbiroja 0 razmerah v KPJ je pomenila začetek gonje * socialističnega bloka proti KPJ in Jugoslaviji; posledica je bila samostojna jugoslovanka pot v notranji in^unanji politiki. Več kot I6.000 domnevnih ali dejanskih privržencev resolucije informbiroja o KPJ ("informbirojevci") so poslali v zapore oz. taborišča M ( ^Gori otok) , 924 iz Slovenije (¿556 članov KPS)* Potrebni pa je dodati neka komentarja k lekslkonskemu zapisu. Zgodovimskcjinjpolitična predhodnica informbiroja je bila 3. internado-nala £ (Komunistična internacional a = Komlnterna), ki je delovala od 1919 do x943 v Rusiji! oziroma v Sovjetski zvezi kot organizirana podpora sovjetske politike. ILeta 1943 je Stalin Kominterno razpustil zaradi takratnega vojnega sodelovanja s kapitalističnimjvelesllarna : z ZDA in z Velijo Britanijo. Po koncu 2. svetovne- vojne se je takoj začelo tekmovanje obeh vojaško-političnih blokov : Vzhoda in Zahoda, t.i. hladna voina. V okviru le—te je M? očitno ustanovljen Mi Informbiro, ki naj bi na "lome stil Kom in kot pomembno organizacijo sovjetske politike. Da je bil sedež ib-ja sprva v Pogradu (1947-1948), nam pove to, da je bila Jugoslavija takrat vneta podan i ca Sovjetske zveze. Vendar zadeve niso bile enoznačne. Stalin je v vzhodnem bloku, v katerem je bila od 1945 tudi Jugoslavija, cesto menjal vodilnepbxastnike v posameznih državah, in to na različne načine : z odstavitvijo brez likvidacije, 41 z zdravljenjem v Sovjetski zvezi, ki se je končalo s smrtjo zdravljenja, in celo z montiranimi procesi in s smrtnimi obsodbami na njih (npr. Čeh S-lanskjr ). leta 1948 je Stalin vsekakor hotel zamenjati Broza in njegovo vodilno skupino v Jugoslaviji, ker je bil zanj Broz na svojem "dvorišču" preveč samosvoj. Kerv Jugoslaviji ni bilo sovjetskih čet, je bilo treba ukrepati posredno : z resolucijo IB. ^jbrž jie Stalin pričakoval, da bo občudovanje Sovjetske zveze in njega samega ppv;adalo nad vdanostjo jugos j ovarnskih komunistov lastnemu vodstvu. Vendar se to ni zgodi' o. Broz je uspe( rešili svoj položaj in svojo kožo. Jugoslovanska oblast je bila po 3 letih vladanja že to (i ko močna, o\ a je manjšinsko opredeljevanje za p; Sovjetsko zevzo (za Stalina, za IB) energično in kruto zatrla (prim. število r Zapornikov zaradi IB v Jugoslaviji v xeksikonsk(^-navedbi). Če ponojimo samo omenjeno števi o zaprtih in formbiro jcev v 30 Sloveniji (924) in še posebej š(evilo zaprtih komunistov ob prejšnji številki (556), se izrazito zastavlja naslednje vprašanje : kaj so bili preostali zaporniki (368) ? A fi so to bi i nekomunistični podporniki Sovjetske zveze (Stalina, IB-ja) ali pa kar drugovrstni poetični nasprotniki komunistov ?! Ponoviti kaže še letnico ukinitve IB-jia (lc56) : 3 leta po Stalinovi smrti, čas Hruščova, sovjetski poskus ponovne sprijateIjitve z try jugoslovanskim vodsstvom. To smo doživljali v naših študentskih letih. Če gledamo na komunistično idedlogijo kot na versko obliko, so bili informbirojci ((stalinisti) "staroverci", titoisti pa heretični "novoverci", odpadniki od edino "pravega" centra resnice in moči (prim. oznako Broza kot komunističnega Lutra !). M U Od splošne politike je treba preiti k posameznim človeškim eksistencam. Omejil se bom vzorčno le na prikaz naših književnikov in književnic, ki so bili žrtve inforniDirojske preganjavice. Razumljivo ->'izhodišče jugoslovanske oblasti je bilo, da so najbolj možni podporniki IB-ja (Stalina, SZ) t. i. stari komunisti ( partijci že v času kraljevske Jugoslavije pred 2. svetovno vojno). Vsekakor so bili ti komunisti že tako dolgo zagledani v "idealno" Sovjetsko zvezo, da so bili z njeno politiko mnogo bolj povezani kot množica novih komunistov po letu 1945, ki so se oportunistično vključevali v edino vladaj 00$ stranko zaradi lastnih koristi. Slednjim je bila gotovo bj£'ižja jugoslovanska partijska oblast. Pa si oglejmo najprej seznam naših književnikov in književnic, uvrščenih med "staroverce " in med "Staroverke" (po abecedi) : Ladislav Kiauta (1914-199o), Janez Logar (19o8-1987), Vinko Moderndorfer (st.) (1894-1958), Milena Mohorič (19o5-1972), Ludvik Mrzel (,19o4-1971), Mi1 ica Ostrovska (19o7-1997), Vladimir Premru (19o2-1949) in Cvetko Zagorski (1916-2oo6). Izstopajoče najstarejši je Moderndorfer (refjen 1894), generacijski vrstnik [j)vra Kuharja - Prežihoveg Voranca (roj. 1893). Večina omenjenih književnikov je rojena v 1. desetletju 2o. stoletja (5), -o 3% l ' i r ' , n. 2 književ nika pa v 2. desetletju 2o. š stoletja. Sedmerica je izkus ila (ne samo) G-oli otok. }osebej pretresljiva je usoda Milpene M o]iorič, ki je ob svoji idealni vnetosti za SZ v zaporniškem času H duševno zbolela. Večinaomenjenih je bila v času pred 2. svetovno i f < vojnojže bolj ali man' dejavna v komunističnem gibanju.- < < /* Zakaj je bil zaprt Moderndorfer ? Vsekakor ne za jradi Informbiroja, saj so ga zaprli že nekaj mesecev pred resolucijo IB i ! Po podatkih Aleša &abriča v Moderndorfer je vem zborniku (2ol6) je bil očitni r f razlog za Moderndorfer je v zapor predvsem druženje s starima komunistoma : z (.ovrom Kuharjem in z Dragotinom Gustinčičem. S stališča oblasti je bila to najbrž nevarna zarotniška skupina Znano je, da je bil lovro Kuhar agent Kominterne (= SZ) v zahodni Evropi, Gustinčič pa je do-^go časa živel v SZ. Oba sta bila torej inform-birojsko sumljiva. Gustinčič je bi( ap zaprt na Golem otoku, vuhar pa je bil gotovo med kandidati za zapor, a je takrat že bolehal in leta 195o umrl. Morda gaje zaposa rešilo njegovo ze dokaj uveljavljeno književniško ime ?! Po letnici rojstva (19o2) je na drugem mestu Vladimir Premru. Bil je zaprt v vj eh režimih. Kot stari predvojni komunist je bil odpeljan na Goli otok i in je tam umrl. V SBL II preberemo namensko napačni podatek, da je umrl v Ljubljani ! z? Med nadlje zaprte književnike spada Ludvik Mrzel (roj. 19o;;4), ■J? ki je bil obsojen na enem od dachauskih procesov, a mu je bil morda pridan še IB pečat. Vsekakor je bil nekaj časa zaprt tudi na Golem otoku (morda tam le niso bili zaprti zgolj informbirojci ?!). Mila« Mohorič (roj. 19o5) jie bila po svoji posebni usodi že omenjena. Dodati je treba, da je bila žena zaprtega Vladimir j a premruj a in mati zaprtega gimnazijca Leva Premruja. Milica ostrovška (roj. 19o7) je bila kot edina od slovenskih književnic na Golem otoku. 0 njej ne vem nobenih podrobnosti. Morda je zgolj kaj nepravega rekla na nepravem kraju in ob nepravem času. V tistem času je bilo to za zapor dovojLj. Janez Logar (roj. 19o8) je prišel v informbirojski "mlin" morda zaradi brata (¿.eneta, marksističnega filozofa, ki je bil vnet "staroverec". Izjemni podatek je,, da je bilo na Golem otoku kar 5 bratov Logarjev !! t f (iS Ladislav Kiauta (/Toj. 1914), predvojni komunist in medvojni partizan, je bil zaprt najbrž predvsem zaradi prijateljske zveze z Ludvikom Mrzelom (pri tem se nenehno zastavlja tefaeljno vprašanje : kaj je povzročilo ali kdo je potezročil tolikšno Mrzelovo zaporništvo ?!) Bilo bi anekdotično, če ne bi bilo usodno, kar navaja Fiauta v svojem spominskem drobcu : leta 1947, ko je bil urednik pri reviji Tovariš, mu je direktor rekel : " Ti znaš urejati časopis, ampak mi bomo s tabo že obračunali.«1 ( !?) In dalje : "Po aretaciji V sem pol leta sedel v kleti udevejevskih zaporov, bil zasliše^an, toda nihče me nji spraševal, kaj mislim o informbiro ju... •» Kiauta je bil zatem več kot eno leto na Golem otoku (vsekakor ne zaradi Informbiroja - glede na prej omenjeno !). Ko se je vrnil v Ljubljano, se je oglasil pri svojem znancu, pomembnem komunističnem veljaku Ivanu Mačku, in omenil, da Še zdaj ne ve, zakaj je bil zaprt. Maček pa mu je lakonsko odgovoril : " T to ne drezaj, to so bili vražji časi." (!!) Človek torej nI bil zaprt zaradi kake krivde, ampak zaradi »vražjih časov» ! in tu je še Cvetko Zagorski (pd>j.. 19 6). K Bil je prfdvojni komunist in medvojni partizan.Edini od zaprtih književnikov je napisal spomine na Goli otok (res pa je, da je bilo mogoče spomine na g|oH otok objavljati šele v 8o. le tih, po smrtt diktatorja Broza !). Značilen je razlog za zapor Zagorel skega. Avtor opisuje (najbrž kar vzorčni !) ses^nek komunistov, na katerem je taoistični »nofeoverec» predstavil resolucijo Info rm, biroja. Kako so se odzvali partijci ? Večina je takoj prevzela A t novo lin„io titoističnega vodstva. Posamezniki pa so gotovo kaj rekli. In kaj je reke,- Zagorski ? »Poslej je bila Sovjetska zveza $ p kamen preskuSnje za slehernega komunista. Kako naj zdaj razumemo vse to ?" Že to vpašanje je ^agorskega označilo za IB sumijivca. še bolj ga je "potopih" naslednja izjava partijskemu sekretarju : -Nisem dvomil, da gre Jugoslavija po pravi poti, nisem pa m^i tega mogel zanikati nit za Sovjetsko zvezo.«' V vsakem političnem "enoboštvu" pa je treba slediti le eni sami "resnici" ! Zagoski je bil zatem poeCan na Goli otok z naslednjo razlago : zaprt je "zaradi prekrška javnega reda in mara.. i!!) rn še izjemna obrazložitev : " V postopku je ugotovljeno, da je obdolženec širil sovražno propagando in klevetal ljubko oblast. To delovanje vsebuje prekršek izmiš,janja in razširjanja lažnivih vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov..." (!!) Ko je avtor lf84 (!) napisal spomine najleto 1948 (!) (prim. Orwellovi letnici !), je ^^ "T^da moje leto oeminštirideseto ;|e j^ nadaljevalo : kazenski bataljon, brezposelnost, lažnajpbtožba, da sem skrival ilegalca, razhajanje družine, brezdomstvo, zasliševanja, izzivanja, -t zmerjanja s stalinizmom... V ( času, ko lahko z enpko kritično distanco gledamo na "staroverski" stalinizem in na "novoverski" titoizem, lahko sklenem, da sem kot čuteč človek vedno na strani trpečih posameznih eksistenc in nikdar na strani uničevalnih diktatorskih režimov, %o 6. spisanka Ob i Po zn iče vi kolumni Triglav! zmaj g (Demokracija, 2. 3. 2ttl7) Le redko kupim revijo Demokracija, a številko * revije ,z dne 2.3.17 sem po priporočilu svoje sestrične kupil zaradi članka Igorja Grdine o -arkjsizmu. Omenjeni članek je res vreden pozornosti. Prebral in pregledal sem še nekaj drugih sestavkov in se presenečeno ustavif. ob kolumni dr. Andreja Pozniča Triglavi zmaj. Menda je ta zmaj grozna nevarnost za naš čas. Po piščevem prepričanju imajo tri zmajeve glave ta(e imena : ateizem, feminizem in teorija spora (!!!). Po mojem mnenju je navedena trojica zgoij nevznemirljivi spremni pojav v demokratični družbi, ki pač dopušča obstoj različnih mnenj in prepričanj. }oznič se najprej spravi nad prvo zmajevo g avo, nad ateizem. Takore pravi ( 1. in 2. stavek) : " Ateizem je vera, ki trd,, da Boga** ni. X Osrednja trditev tega iM^» verstva je t^orej zunaj območja razuma ali znanosti." (?!) Vendar ateistmorda le verjame v veliki pok in je tako blizu znanosti, telet pa npr. verjame v biblijsko genezo in je tako b ^izu književnosti (umetnosti). Pisec tako pozablja, da je ravno on kot vernik "zunaj območja razuma ali znanosti" ! Med pojmi teizem, deizem, panteizem, ateizem so seveda idejne razlike, a so zunaj vsakdanjega zemeljskega živ jenja, Gre le za različne osebnelsmeritve, bodisi Prevzete iz tradicije ali osebno sprejete, če so ljudje strpna, lafcko mirno živijo drug ob drugem z različnimi or^ričanji v isti družbi in v isti državi. Večni problem je vedno le verska ali ideo ozka nestrphost. Nadaljnja problematična Pozničeva trditev je, »'a ateistu njegovo prepričanje "ne prinaša nio^ozitivnf« . O?) Kot da ni poz itivno že to, da je ateist strpjen do drugih in ne siri v r svojih prepričanj z ognjem in z mečem, kot to počnejo nestrpni fundamenta, isti^ni monoteizmi z Bližnjega vzhoda. Ateis tlj>morda "verru je" v znanost, lahko pa je skeptik in agnostik tu-i do znanstvene sfere, a vse to ostaja v njegovem osebnem svetu. Pe-ta je lahko po n različnih ^pozitivnih prvin4", s katerimi pozitivno deluje v družbi. Tudi piščev stavek : "Danes je ateizem bolj napadalen in uničujioč, kakor je bil na začetku 2o. sto etja. " je trditev brez oprijemljive opoce. pa Res je, da so komunistični režimi temeljili na ateizmu in ¿ga ga skušali vsiljevati pod ožnim ljudem v teh režimih. A kot je znano, V ^ v- s svojim nasiljenajem "materialistične vere" niso uspeli. Danes je ateizem zgoij manjšinska opreeljenost svobodnih posameznikov, številni /w J komuAisti pa so se kaj hitro preobrazili v stare formaine vernfike. Pa pojdimo dalje k pozničevim neutemeljenim trditvam, npr. "Strah je namreč močno gipbalo vsakega ateizma." (!?) Up in strah sta stalni človeški eksisten*?iali j i (prim. Prešeren !) in ni jasno, zakajj bi bil ateist bolj v strahu kot vernik. Narobe, ali ni ateist na boljšem, saj ne deli vernikovega strahz pred peklom, pred vicami pred hudimi bogovi... Zakaj ne bi ateist imel odgovorov na ve'.ika eksistencialna -t „ vprašanja, kot trdi Pounic ? Ateist ostaja pac usmerjen v tostransko živ j-jen je in sene ukvarja s posmrtnosz jo, o kateri tudi verniki ne vedo ničesar. Fe ena čudna piščeva domis iicaje, da ateizem " ne more odmisliti ničesar, kar je pomembno." (• ?) % a različne ljudi so vsl_ pomembne različne stvari. Vsakdo (vsakršen vernik ali nes"rnik) si stvari osmišlja po svoje. Piščevomvs.il je van je lastne "edine" resnice posf' ane e do igo č as no . T in v rovanjske različnosti, sčasomaže dolgočasno. T-Cžko je, če ljudje ne dopuščajo mišljenjske X t* lz_ Zakaj bi se zdajVa^isti bal vere, kot ifcdi p|oznič ? Prej bi se zdelo, da se kolumnist boji ateizma in bb obr? jeno ! Gotovo pa je, da se je v oblastniški verski družbi ateist utemeljeno bal verske oblasti, saj mu je- šlo za kožo j) npr. inkvizicija itd.). 5tž Enaka skrb preti zdaj ateistu v islamskem fiamdamentalizmu sedanjosti. Ali ni glavna vrednost clo^rga v ffem tem, dFa je dober ne glede na x verske inVneverske vidike ? Nekako v kantovskem smislu moralnegazakona v srcu ?! Druga zmajeva glava je po mnenju kolumnista Feminizem. Vsi pretira ni fanatizmi so neprijetni, tako morda tudi feminizem. A vendar. t „ Po drugi strani pa ]je feminizem zgolj upravičen odziv na -na vett^v^ vi,lajajoči ali prevladujoči moški oblastniški sistem. Kot vemo, se lahko pojavlja feminizem samo v demokraciji, saj je sicer \tyr- P onemogon v vsakem t$otalitarizmu. Feminizem v islamskem svetu bi pomenil enega od zametkov demokratičnega napredka. Ne vem„ kaj bi počel s tretjo zmajevo glavo - s teorijo spola. i lvaj neki je to ? Ali je to samostojno opreeljevanje za tak ali za d * drugačen spol ? A to je nsemisie. Edino problematični) pri spolnem o&M'&jM^h. so pravzaprav le hermafroditi, torej' neznanska manjšina. f Tu je še transvestitsvo, ki se izkazuje v oblačilnosti. Resda se zdaj širša mlajša ženska populacija oblači v hlače, a to je bolj nagib praktičnosti kot kaj drugega. Ta oblačilni "unisex" še vedno ne zaterisuje posrsem ženskih in moških spalnih znakov. 7 ^ & Kolumnistov Tr'igiavi zmaj' je obštevilnih sddobni§, pol it#nih, gospodarskih, ekoloških, demografskih itd. problemih precej® nenevarno bitje. Vznemirja lahko le tiste, ki trdno vztrajajo pri edino "pravi" svoji resnici. Ali bi imeli ti ljudje fi rajši totalitarizem ?( V), Ideja o eni resnici, o eni veri, o eni ideologiji vodi v versko ecT in idejno različnem svetu v nenehno uničevanje, v veeni b "bellum omnium contra omnes". Zahodna evro-ameriška družba je dosegla razmeroma veliko iMSL^SiiTD versko in mišljenjsko strpnost,k kar je nasledek razsvetljenskih idej in demokratičnih družbenih ureditev. Vsak verski in mišljenjski totalitarizem pa je s sreda sovražnik verske in mišljenjske različnosti. To pa je v sedanjem času tisto, čemur bi lahko rekli nova Hamletova kleč. u 7. spisanka O zlati dobi človeštva ( in o nadaljevanju) Ker ljudje svoje dobe (vsaj večinsko) niso nikoli mogli idealizirati kot "zlate", neke idealitete pa so vendarle potrebovali, so iskali zlato (idealno) obdobje večinoma v preteklosti, delno pa tu i i v prihodnosti. Pogled v različne mitologije nam nudi prav zanimivo sliko. Začnimo kar z grško mitologijo, kakor nam jo predstavi Heziod v svoji pesnitvij>Dela in dnevi. Orjljudeh zlate (začetne \) dobe pove pesnik med drugim tole : »'Zlat je bil ©itx rodi m umrljivih ljudi na začetku ustvarjen, / delo nesmrtnih bogov, ki zživijo v olimpskih domovih. / Ti so živeli, ko Kronos kot kralj ie vlada & na nebu, / niso poznali skrbi, živeli so kakor bogovi..." Očitno je zlata doba vladavina bo^ronosa (= Časa) ,, znamenitega požiralca svojih otrok in kamna, ki ga je požrl (po Reini zvijači) namesto Zeusa, kar kaže ¿ob njegovi bogožerskosti tudi precejšnjo razmišljenost, slabovidnost ali omejenost tega boga. ^egasno p kateri bogovi so živeli "v olimpskih domovih" ^n bili ustvarjalci ljudi , saj so pravi oiimpskii bogovi šele Zeusova generacija !? Vsekakor so začetni ljudje živeli kakor bogovi, a bili so smetni, toda njihova smrt je bila blaga,, "kot spanec omamen". C pesnik pove, da je zlate dobe konec, ko Kronojsa Izamenja na oblasti sin Zeus ( 2. srebrna doba). Značilno je, da so v času Zesuove obiasti dobe nenehno sxabšajo ( 3. bronsta doba, 4. doba herojev, 5. žekezna doba). Heziod se zaveda, da živi v železni dobi, in pove ** drugim : " Zdajšnji je rod iz železa : podnevi raikdar ne počiva / žalost in bridka nadloga^ ponoči pritiskajo na&Ienj / težke skrbi, ki pošiljajo bednim ljudem jih bogovi. " :-joda pa $ še pesmistično pričakovanje : "Zeus pa tudi ta rod umrljivih bo uničil..." Cz nadaljnjih!! verzov izvemo, da bo uničenje Ijdi izvršeno zaradi pokvarjenosti človeškega rodu . 2I Torej tudi nam slabo kaže, saj smo nedvomno prebivalci železne (ali še kake bolj zlonosne) dobe. zanimivo vzporednico najdemo I. v indiagki mitologiji, po kateri žlvdmo zdaj v najslabši dobi : v Kali jugi Heziodovo razvojno linijo ponovi tudi rimski pesnik ovid v eni od Metamorfoz ($|iri dobe človeštva). Zlata doba je pri Ovidu v času Saturna (rimskega Zsemsh^jc Kronosa), v času Jupitra k. (rimsjfega Zeusa) pa se dobe slabšajo : srebrna doba, '§ 3. bronasta doba in 4. železna doba, ji polna pregreh. L Zastavlja se bistveno vprašanje : oJLi sta za slabšanje čloyekegi rodu odgovorna glavna (a ne vsemogočna« ) bogova Zeus in Jupiter t ali pa je za svoje eično slabšanje kriv kar človeški rod sam ?! ^Če pa opustimo vlogo bogov in ljudi, je za potek omenjenih dob morda odgovoren kare zeme j-j ski katastrofizem !) in kaj so glavne poteze zlate dobe pri Heziodu in pri Ovidu ? Eeziod : ljudje so živeli 2 " proč od nadlog , brez napornega dela, in ni jim grozila / jiatost betežna, mladi v rokah in prožnih korakov / vselej brez zla so uživali v svojih veselih gostijah." In kaj še ? »Rodovitna je zemlja dajala / i a Mu ai /eke 'jim nogo plodov . " a&jTitt-__-:-.-• —t - —-r-Hr—-..:--:: ^ ^ ratka : živeli so v bogatem, v plodnem in v nekonfliktnem svetu. A Ovid : Kaj dodaja k zlati dobi r imski peshik ? Zlata doba "gojjila je red in poštenje "brez rabljev so varno živeli." Ljudje še niso potovali po svetu : ^zemljani / razen domač* še niso nobene obalejpo znali. " fn še : »ljudstva spokojna so varno živela v lagodnem brezdel u." (!) In še : "Zmernija je sama tedaj... dajal^L vsega v izobilju." In še : "Večna#H bila je pomlad..." In še zaključna p' oba bogastva in užitkkarst&a : na pretek je mleka, nektarja , 1 C Citati iz Hezioda in iz Ovida so iz prevodov Kajetana m me ciu. (Gantarja.) 16 Ce primerjamo povedano s tem, kar zelo skopo o rajskem x± o {= zlatodobnem) življenju ljudi sporoča judovska Geneza, opazimo bistveno različnost : pri obeh antičift pesnikih je zlata doba meha brez označene krivde {judi, pri judovskem mitu pa je človeški prekršek (grehf^neupoštevanje tabuja) kriv za izgon ljudi iz raja in za konec kratke "zlate" dobe. - Nadvse zanimiv pa je vzrok tega "greha", te "krivde" : človeška vedoželjnost ! ^ se začenja vednost , je konec nevednosti (k K^/Lvuega, mirnega življenja)-. Začenja se boj za življenje, za živijensi^jki prostor itd. In prav kmalu po začetku o vednodti se v Genezi izvrši bratomor (Kajn ubije Abla). vizualno je ta potek genialno predstavljen v «^m z nam en iS»« Kubrickovem filmu Odiseja 2ool. Na začetku filma vidimo opičjake v pradobi, ko se mirno pasejo in se hranijo vegetarijansko. Ko se pojavi črni monolit (iniciacija vesoljske višje civilizacije - ustrezniea jabolku spoznanja v Genezi »), &e se začne premik v ^ t/ vednost ( odkritje orodja - orodja). Sledi bratomor (ustrenica zgodbe o Kajnu in o Ablu) : opičjak z orodjem - orožjem (s kostjo) ubije opičjaka brez orodja - orožja. Začne se pot civiliza cije,1 ki je obenem pot^ razvoja tehnologije in razvoja mor jen ja. V monoteističnem verskem svetu, npr v krščanstVui je zlata /v^ doba premeščena v onstrabski raj - Totalitarni komunistični režimi pa so postavljali zlato dobo v čas, ko bo na Zemlji dosežena komunistična utopija Zemeljska utopija pa ni kos onstranski utopiji ! Posamezne zlate dobe so upodobljene v nekaterih literarnih utopijah. Izpostavimo zlasti znano Opatijo Thelevme iz Rabelaisoto V vega romana Gargantua in Pantagruel „ Utopično geslo te utopične opatije je : DELAJ, KAR HOČEŠ ! 8. apisanka O imenitni knjigi z napačnim naslovom (5?akaj narodi propadajo) lie ta 2ol5 je v,slovenskem prevodu izšla knjiga dveh ameriških profesorjev : ekonomista Darona A»e Acemogluja ter politologa in ekonomista ji/mesa A. Robinsona Zakaj narodi propadajo : Izvori moči, blaginje1 in revščine na mix,m različnih koncih sveta. Bralec kaj1 hitVo uglfed'a5 prijem bralnost te tehtne- zYvan'Ptvene knjige, kar je nedvomno njena poudarjena odlika. Avtorja zmoreta z močjo argumentov sugestivno prepričati svoje bralce. Mene fekt/L bralca pa je predvsem presenetil naslov - ali drugače : naslov v slovenščini nas usmerja v nekaj drugega in, ne v to, o čemer v knjigi beremo. Pa si oglejmo originalni angleški naslov : Why Nations Pail • The Origins of Power, Prosperity, amd Poverty. Pravzaprav je dilematična ena s ama beseda v prevodu : Nations - Narodi, opozoriti pa kaže še na prevajalsko ali na uredniško samovoljo, ko je ^_^ t v podnaslovu dopisano še : na razllčrfi k!oncih sveta, A posvetimo se ¿)ryy narodu v slovenskem naslovu. Že po neka'j* s&c, straneh jb bralcu' j'a'shoV da1 se avtorj!a' ne' ukvarjata* z narodi (\ npr-.'' z AngPeži, s; Francozi, z Nemci' itfd.), d ^^ ampak z naeij'ami ko:£ z <$ državnimi naM alina- kratko kar z dr-žaVanii. le r£dke države so enonarodne, obsta jaa^tudi vec držav z istim n-o narodom.' Kako je zdaj s propadanjem narodov ?! Lep primer za dvo državnost1 istega1 naroda najdemo v Severni Koreji in v Južni Koreji. Isti narod živi v Severni Koreji lilslabo (pr opada ?), v Južni Koreji pa uspeva (torej ne propada), Ni težko zaključiti, da severnandel narooda1 propada zaradi komunističnega totalitarizma, južni del naroda pa uspeva1 zaradi tfe demokracije in zaradi kapitalizma. Vsekakor bi prevajali Safei Kodrič , ki je v glavnem dobro opravil svoj posel,morda rešil naslov z nacijo (kar bi usmerjalo k državi), najboljši pa bi bil zaradi smisla odmik od originala in nadomestitev narodov z državami. Knjiga seveda ne spafla v mojo stroko, zato bom najprej navedel pdc zapisek o knjigi na drugI strani platni: in pa 3 kratke ocene na platnicah. Delo tjakaj narodi propadajo nam na primerih dobro ozlrom;e[slabo delujočih^držav (!) pokaže, da poglavitni razlog za njihovo gospodarsko uspešnost (ali neuspešnost) leži v p^i njihovih političnih in gospodarskih institucijah^ Avtorja ločujeta med ekstraktivnirftni (izčrpavajočimi) institucijami, s pomočjo katerih elite ilčrpavajo preostalo prebivalstvo in posamezno nacionalno gospodarstvo, in inkluzivn imi (vkl jučujočimi) institucijami, ki spodbujajo gospo darsST napredek in blaginjo.^ S tem pa tudi ^asn jujeta, zakaj nekateri narodi in države hzavračajo razvoj in popadajo, v irugih pa se življenjski standard in blagostanje večine prebivalcev povečujeta, V nadaljevanju knjige nam priznana ekonomista Acemoglu in RobiBsoh tudi pokažeta, kako usmerjati narod, da bo država gospoddarsko uspešnejša. Pri tem dokazujeta, da so 9 dobro delujočo državo nujne tak® ekonomske in politične institucije, ki spodbujajo ekonomsko ekspanzijo in inovacije ter omogočajo tudi enakomeren porazdelitev premoženja." in še 3 pozi ta vnejo cene : 1. "PrepričI ljiva in zelo berljiva knjiga." Niall perguson. 2. "intelektualno širokopjotezno delc||z zanosom razvija pomembne ideje." Financial Times. 3. " Zakaj narodi propadajo je presenetljivo privlačno branje. p Ne glede na to, s katerega zornega kota pogledamo, gre za nedvomno zelo pomembno delo. Bralci si lahko samo želijo, da bo povzročilo o velike spremembe. 11 Tfte Washington P©st. Knjiga vsebuje Predgovor in 15 poglavij. Oglejmo si naslove teh poglavij : 1. Tako blizu, pa tako različna, 2. Neveljavne teorije, 3, Nastajanje blaginje in revščine, 4. Majhne razlike in odioč kretnice : pomen zgodovine, 5. "Videl sem prihodnost, ki deluje" : rast v okviru ekstraktivnih institucij, 6. oddaljevanje, 7. Prelomnica, 8. Ne na našem ozemljiju : zaviratije razvoja, & „ ^ 9. Zaustavljeni razvoj, io. Širjenje blaginje, 11. PozitivH spirala, 12. Negativna spirala, 13. Zakaj v današnjem času propadajo narodi, 14. Razbijanje kalupov, 15. Razumeti blaginjo in revščino. Avtorja segata v svojem raziskovanje v pirši svetovni prostat ter v preteklost i» v sodobnost,Iz njunih primerov lahko nazorno razvidimo njuno raziskovalno uspešnost. Za Ilustracijo vzemimo le primer iz i. poglavja. G-re za jO mesta Nogales^ ki je obmejno in razdeljeno mesto (na meji ZDA m Mehike), Primer spominja na druga razdeljena mesta v bližnji pretekih losti, npr. na Berlin ali na našo Gorico : obje po letu 1945. CU i Pisca si zadata naslednje vpraaanje : Mesti No^ales v Arizoni in Nogales v Sonori naseljuje isto ljudstvo, z isto kulturo in z isto zemljepisno tego. Zakaj je prvo mesto (v ZDA) bogato, drugo mesto (b Mehiki) pa revno* ? Medtem ko je različno ekonomsko stanje pri obeh Korejah razumljivo zaradi različnih političnih sistemov (totalitarizem - demokracija), pa imamo v Nogalesu v obeh državah lemokracijo in kapitalizem. Očitno pa deluje ameriška r družba zaradi daljše demokracije precej bolje kot mehiška družba. Povprečni dohodek gopodinjstva v ameriškem Nogalesu znaša 3o.ooo dolarjev, povprečni dohodek gospodinjstva v mehiškem Nogalesu p< znaša tretjino dohodka v ameriškem soimenjaku. Navedene so še druge razlike med ohema mestoma. Avtorja komentirata izstopajoče razlike med mestoma med drugim takole : " Meščani Nogalesa v Sonori se vsakodnevno srečujejo z nesposobnostjo in s ^pokvarjenostjo politikov." Vrsta primerov iz sodobne Afriške potrjuje, kako diktatorskey q iJ V-v-rr^- ; j - .ph~bIigarhične oblasti preprečujejo pozitivni razvoj v državah. Oblastnikom gre pačvedno le za lastno oblast in za lastno prevzemanje državnega premoženja in ne "za narodov blagor". Vendar najdeta avtorja tudi pozitivni primer delovanja političnih institucij v afriški Bocvani. . Pisca pričakujeta pomoč pri razvi§ po Uličnih institucij/ ki vplivajo na gospodarstvo, tudi pri medijih. Vendar dodajata pri tem svoj "če" f "... Ta pomoč bo dosegla cilj le, če se bo mobiliziral in organiziral širok del družbe, da bi dosegel politične spremembe : ne zato, da bi zavzel obstoječe ekstraktivne institucije, pač pa zato, da bi jih preobrazil v bolj inkluizivne. . . ,r 9. SPISANKA Ob nenavadni knjigi Jana Makaroviča Zgodbe. tt svetega pisma Besedilo te knjige sem z užitkom prebral kar trikrat : dvakrat Se v '" v tipkopisu in tretjič v knjižni obliki. Najprej pa moram na kratk» predstaviti avtorja. Jan je bil nekaj let moj sošolec na klasični gimnaziji. «Ko smo nekaterniki še brcali žogo v Tivoliju, se je ^an I« pofejal v filozofske višine 1. v psihološke globine. Ko smo nekaterniki na ff še uživali v lagodnem študentstv«, je Jan že vodil resne pogovore s Kantom, s Heglom, z. Harxom itd. Rezultat , Jan je danes upokojeni univerzitetni profesor, filozof, psiholog in sieiolog, avtor 2o knjig, jaz pa sem zapozneli publicist, sicer tudi z nekako knjižno bero. Z Janom se v marsičem (zlasti pri Judih) strinjam, (zlasti pri Slovencih) fa se razhajava. Nič hudega. Naj v marsičem cvete tisoč cvetov .. Ob Jano v i za namen spisanke Pa se bom omejil na nekaj polemičnih pripomb. Začnimo kar z naslovom, ije ob brabju tipkopisa sem se spptaknil knjigi bi bilo mogoče napisati dolgo razpravo, ob naslov, saj je ustrezen le delno (približno za polovico knjage). Seveda se da pri naslovu uporabiti Burna ovo načelo : v romanu Trije mušketirji doda avtor se četrtega mušketirja, ki je pravzaprav glavna oseba. V svoji knjigi nam ^an ob> biblijske zgodbe stare in nove zaveze proda kar kopico zgodb od starega veka S. do včeraj. z nasrovom smo zasilno opravili. Tu pa je še podnaslov : zgodovina dveh nenavadnihb narodov. Gre za nenavadne Jnde in aa nenavadne Slovence, fe izraz zgodovina j* je vsekakor pre-an. Bolj zadržano bi rekli, da imamo opraviti s posameznimi ttioc 3 zgodovinskimi dogajanji, a glejte : zadeva z naslovom in s podnaslovom je uravnotežena : zgodbe v naslovu nam podajajo več zgodb, kot jihl obeta naslov, zgodovina v podnaslovu pa nakazuje več, a se k sreči omegi na manj, saj bi sicer morali brati kar več debelih knjig. Oglejmo si najprej razdelitev knjige j Povzetek (na začetku ! ) 1. 0 dveh nenavadnih t narodih (bistvena tema) 2. Zgodbe (judovska Stara zaveza) 3. Ješua iz Nazareta ( krščanska Nova zavezi in apostol Pavel) 4. Zgodovina ( Evropa od starega* veka A dal je - obrisno) 5. Pa prihodnost ? Zdaj pa k stvari. Jan začenja svoTje razpravljanje na pravem začetku : na začetku sveta (po opisu v judovski Genezi). f Seveda je že v 6-d^nevnem ustvarjanju sveta toliko neskladja, da se lahkojnle čudimo, kako dogmatska pamet p s^M^iia sprejema tako naivno zgodbo o stvarjenju sveta in tudi številne nadaljnje 0 naivne zgodbe o samohvafcečem^ 1"izvoljenem" judovskem ljudstvu. A miki so potrebni za daljnoročno vodenje ^judi in obenem za idejno oporo ljudem. V človeški zgodovini se kar kmalu oblikujeta dva glasna sloja : voditelj ski sloj (Vrači, šamani, svečeniki, duhovniki," vojaški poveljniki, vljdar^ji - prim. 1. in 2. indijsko kasto !) in podložno ljudstvo-» Ira kako poteka ustvarjanje mitologije ? Pri Grkih je mitologija dokaj odprta, nedogmatska in dopušča vsebinske različice pri dejavnosti bogov.. Pri Judih pa postane Stara zaveza, W v -lov potem ko je napisana inVsvečeniško av-teiteto posvečena, obvezno dogmatsko besedilo. In kako razlagati biblijske zgodbe ? Dobesedno kot resnico afe-' literarno večpomensko ? Morda delno . p i dobesedno in delno večpomensko ? Osnovna zgodovinska nesmiselnost je že^J^&atetju. Judje štejejo leta od nastanka sveta (glede na sv jo jo Genezo I1). V knjigi Margo Westrheim : Koledarji sveta..., 't" i. 2000, preberemo začetek judovskega 1 Igtoštetja : le* 3761 pred našim štetjem. Stvar je jasna. Tako daleč v pet preteklost je segal judejski rodovni spomin. Že omenjeni datum sesuje vso zgodovinskost biblijskih zgodb. Vesoljni potop bi bil gl£de na i omenjeno letnico 0 , v času največje moči bližnjevzhodnih civilizacij : Mezpotamije in Egipta. Ali pa zgodba o Kajnu kot ustanovitelju mesta ! Takrat so bili po biblijskih podatkih na svetu le trije ljudje : Adam, Eva in &ajn. Dovolj bi imeli že hišico v cvetju ! In še neprijetni "kapelj" za teologe. Začetni judovski izraz za njihovga boga je Elohim, to pa je mnozinska oblika (ednin^ a je El !). i Skratka : Stara zavza v^buje na začejfcu še politeisticne elemente in jih mora zatem nekako prilagoditi poznejšemu uradnemu monoteizmu (morda prevzetemu od egiptovskega Ehnatona ?!). Pr^ajmo še opombo o nastajanju judovske Stare zaveze. Čas nastajanja judovskih versko-nacionalnih zgodb? sega v tisočle ^^ ^ gre v/ekakor za več desa-e avi morda kar za l^ŠtSh loo piscev iz različnih časov in iz različnih izročil. In kaj sledi ? Nujna redakcija besedil • Glavno viogo pri redakciji je imel odbor izbranih svečenikov, Ti so njekaj gradiva izbralijbožajjfe-žansko navdihnjeno besedilo, dzjgo pa pustili ob sjrani (primi. Henohova knjiga idr.) Da bi se redigirano besedilo v cefoti ujemalo, -ga. ni bilo nobenih možnosti. f) bo ^ Marikaj bi poznejši redaktorji gožvo Črtali, npr. seksualno zvezo ni"božjitml sinovi 11 z Zemljankami. ! (Zveza vesoljcev in genetsko prilagojenih Zemljank ?|) 4 Zdai pa kar k Mojzesu. Kaj tnalo verjetno je, da obstaja kot vir za (^o jzesa kaka zgodovinska oseba,Tudi celotna zgodba o rešilnem begu 4 Judov iz Egipta je mit, saj egiptovski viri o čem takem ne poročajo). A resničnost Mojzesa in zmagovitega pohoda Judov ni pomembna, pomemben je spodbudni nacionalni mit. In kkako razložiti čudno ukvarjanje judovskega boga Jahveja z Judi ? Ali ne kaže to na manipulaci^^A višje zemeljske civilizacije ali vesoljcev s primitivnimi Zem Nekam preveč j<£ v mmiJ,toIqgi jah< letečih predmetov (NLP-jev) (prim. indcjijske vimane !) in letečih bogov. Tu pa je Sitchinov K prikaz zemeljskih civilizacij skozi posege vesoljskih Anunatiov prav sprejemljiv. In zdaj o Ezekielovi zgodbi. Judovski prerok Ezekiel je doživel srečanje z NLP-jem in ga opisal. Res je to pograbil bistri amater Daniken^Ezekiel^ovo s(rečanje z neznanimi bit j. koji unaprijed zna da i^neseni zagljučci nikako ne mogu biti ^ pravilni. Daniken citira, izme os talog, neke dije love EzekieLve s>„ s knjige čije nejasne tehničke podatke smtra opisom sbemirskog brodaiL-_ Timeulazi u oblast koju vrlo dobro poznajem, jer sam veliki dio svog radnog vijeka proveo u konstruiranju i proračunavanju aviona i raketa. Odlučio sam da iskoristim ta prerokova kazivanja kako bih pobio Danikena i dokazao neodrživost njegovih tvrdnji. Taško da je ikada jedan poraz bio tako bogato nagračfen, 1! tako fascinantno i s toxiko utjehe. Huntsville, Alabam^studenog 1972. Josef p. Blumrich. V 1. ;ppglavju z naslovom Pregled pa Blumrich poudarja, da je tehniška interpretacija Ezekielovihp spisov možna šele od leta 1964 : " Tata je naime, Roger A. Anderson, istaknuti 36 in^&v^r u WACA-inom Istraživačkom centru langley, objavio rad Structures Technology (Lit. 8), u ko jem je opisao kakav hi/ po njegovoj zamisli, morao hit oblik leteceg tijela 2fe za ulaz 'T . u planetarne atmosfere. "To je upaavo oblik ko \ji prepoznajemo r ^ P K? u središnjem glscvnfom trupu Ezekielov%g svemirskog broda." < J J Povrh lahko dodamo, da je bil to 8 čas (1964 in dalje), ko irc? Amerikanci pripravljali svojo ekspedicijo na Luno ! Kaj lahko rečemo ob Ezekielu ? Vsekakor je bil odličen opazovalec, da je kot netehnološki Zeml/ian tako dobro opisal neznano mu (po njegovem mnerju božansko) leteče vozdlo. Vredno je omeniti, da je dogodek (Ezekielovo videnj časovno Im krajevno^natančno določen^. Čas je okoli 58o pred našim štetja, kraj paketi mesto Tel Abib v Kaldeji (blizu Babilona). Ezekiel je bil takrat kot pripadnik juhdovskega višjega sloja (svečenik) v t. i. babilonski sužnosti j) 586-538). (Opomba : Blumricftovo' navajanje letnic 597, 593, 592 je očitno neskladno z babilonsko sužnostjo Judov <) Judje kot majhna nacija so biH tudi po babilonski sužnosti, iz katere jih je rešil perujski kra/j Kir, stalno žrtve večjih imperijev, ^ajprej so j zavladali makedonsko-grški nasledniki Aleksandra Velikega, ob pa?*ia prehodu v naše štetje pa % Judeja zasedli takratni najbolj se šireči imperialisti : Rimljani. Tretjemu delu svoje knjige da Jan naslov Ješua iz Nazareta. Kot je znano, je zgodovinske dičkumentacije o Ješui ( grška oblika tega imena je Jezus) izjemno1 imalo (prim. M. Baigent : Dokumenti v / j o Jezusu, Tržič 2oo8). Štirje evangeliji, ki govore* o J zusu, pa so versko-propagandni spisi in ne premorejo niti zgodovinske vednosti niti zgodovinske zavzetosti. 37 Kako nam predstavi Ješuo jan ? Nedvomno je Ml Ješua ^ pripadnik soeifeno nižjega sloja (njegov oče jie^tesar)\ -ma je iahajal Iz esenstva, v^kakor pa je oblikoval svojo sekto, sestavljeno iz nižjeslojcev, katere cilji najbrž niso bili zgolj duhovne narave^ampak so vsebovali tudi odpor do rimske vladavine. Iz novozaveznih besedil je a razvidno, da so Rimljani Jezusa obsodili na smrt kot svoji oblasti nevarnega voditelja. o ^ Jezusovstvo bi najbrž odtalo eno^ manjsihJiudovskih sekt, c^ bi teritorialno ostalo vezano na Judejo. Tu pa nastopi Jud iz grškega sveta in z rimskim državljanstvom : Pavel iz Tarza. Imamo torej domačijsko smer jezusovstva, ki jo vodi sprva Jezusov brat Jakob v Judeji, in na drugi strani svetovljansko smer jezusovstva, ki pa preide v novo v vero krščanstvo. Slednjo usmeritev vodi omenjeni svetovljan pavel, ki je imel izrazite voditeljske ambicije. Rajši je bil prvi v svetu kot 2. v Judeji. Res pa se v svojem času še ni mogel s svojo ambicijo in s svojim položajem okoriščati,, saj še ni premogel oblasti. , ^ Kaj je spremenilo malo judovsko sekto v hitro se širečol vero helenističnega sveta ? odgovor : mit o Jezusovem božanstvu, o tem, da je božji sira. Ta ideja je za strogi judovski monoteizem popolnoma nesprejemljiva. Bližnjevzhodne mitologije pa nudijo kar kopico bogov in božjih sinov, obenem pa tudi umrlih in iz smrti vstalih bogov. Takouje bila Pavlova verzija nove vere za helenistični v svet (sprva zlasti za podložno ljudstvo) prav sprejemljiva. Ereba pa je bilo zavirati dejstvo, da so novega preroka in '--i mladega boga nove vere ubili pravzaprav Rimljani. Krščanstvo se je namreč širilo ravno po rimskem cesarstvu^Zato se 3 8 CL. izvrši v krščnstvu izrazita oportunistična sprememba : za Jezusovo smrt postanejo krivi kar sami Judje (tudi Jezusov "izdajalec" je Juda ! )t Rimljani pa ostanejo tako rekoč nedf>olžni, Strogi in kruti rimski upravnik Poncij Pi^.at je v evangelijih, ki so nastali konec 1. stoletja, spremenjen v nebogljenega omahljivca • Tu se začenja ostri razdor med judovstvom in med krščanstvom, sledi pa mu dolgotrajno preganjanje Judov na verski osnovi v krščanskem s vetu. Dodati pa je treba še spremno zgodovinsko dogajanje. Vi. stoletju so se yijudje uprli Riml^jnom in bili premagani, v 2. stoletju je sledil še upor Judi v pod vodstvom Bar Kohbe, a tudi brez uspeha. Nasledek : Rimljani so rsffielili večino upornega judovskega prebivalstva. Judje so se razšli po Bližnjem vzhodu in po Evropi. Začenja se zgodovina nenavadnega naroda brez prave domovine, a s skupno domovino vere in izročil, Judje pa so se v t^jem svetu uveljavili na več področjih : v umetnosti in v znaniMti, ^ v filozofiji in v politiki^ ter ne nazadnje v g^podarstvu in v finančnlštvu. Jan navaja v svoji knjigi na strani llo zelo zanimivo statistiko o judovski vrhunski ustvarjalnosti :"Med Nobelovimi i nagrajenci iz ZDA je katoličanov le s/enj odstotek, čeprav tvoiijo kajtoličani (¿ij^ prebivalce v ZDA - vendar je med njimi kar Judov, čeprav je v ZDA le za (3^%jJudovJ kega prebivalstva." Naj gledamo na te podatke tako ali drugače, nedvomno LL so nenavdni ! A- Nadaljevanje prihodnjič. lo. spisanka O aprilskem izletu v Tivoli Največkrat sem se mudil v Tivoliju v gimnazijskih letih, r saj je bilo od klasične gjj.mnazije do Tivolija le nekaj korakov, povrh smo občasno hodili ba t.i. letno telovadišče, najčešče pa do t.i. Trikotnika, našega stalnega nogometnega terena. V študentskih letih je obiskovanje Tivolija močno upadlo, podobno je bilo tudi v službenih letih in enako tudi v upokojenskih č^ih. Vsak moji sedanji obisk Tivolija je tako rekoč dogodek. iT In tak dogodek se je pripetil danes, 12. 4. 17. Povod za moj pohod v Tivoli je bila vest (članek Ivana Puca) v Reporterju o Pahor je vem spomenjji , ki da stoji blizu sedečega Kocbeka. Ni kaj. To si je potrebno ogledati. Svooj izlet sem pričel od Drame, ki je moja običajna točka. Erjavčeva cesta, ki od Prešernove ceste dalje vodi proti Večni poti, pa je le moja redka znanka. Nof zaidem tja do mestne vrtnarije in do znamenitega ribnika, ki ga nisem videl že dolga leta. Hop, in že se vidita (Kocbekovo ozajtLje in njegovo okolje. In tam blizu, desno od Kocbeka, povečani Boris Pahor. ■Najprej stopim do Kocbeka in zdi se mi povsem drugačen, /i kot se ga spomnim. Najbrž so prvotnegaKocbeka ugrabili roparsski specialisti spomenikov ? In zdaj imamo nadomestek,^ki še zdaleč ni tako dober kot original ? Skrivnost, ki se jo bo dalo> razjasniti. Zdaj pa še nekaj korakov in sem pri Pahorju.. Medtem ko je do Kocbekove klopi izpeljana lepa pot, pa stoji Pahor sredi travnika (1. pomanjkljivost). Poteze pisateljevega obraza me ne zadovoljujejo. Seveda : de gustlbus. . .Potem, pa aktovka, ki jo drži pisatelj v roki, in znak MK na aktovki, saj je bila založba MK mecenka tega kipa. Pahor postne tako nekak propagandist MK ! i A 0 In kaj pravi o tem avtor kipa ? V Reporterju (lo. 4. 17) na itrani 12 preberemo : " "Kipar Mirsad Begič pojasnjuje, da spomenik Pahorju ni povsem tak, kot bi ga oblikoval sam. Upošteval je naročnika, zato ima pisatelj čepico in torbo. Izdelal pa ga je v nadnaravni velikosti, ker drugače v okolju,kjer stoji, ne bi i' prišel do izraza. Če pristanemo na nujno poslovnost, saj je d<2?nar sveta 9fS 1 viadar, pa je vendr/a možna skromna pripomb a, da bi bil lahko vsiljivi znak MK ®a torbi prestavljen na posefi/ebno tablico ob Pahorjevem kipu.. Tako pa je pisatelj postavljen v nekako krošnjarsko vlogo predstavnika založbe (2.pomanjkljivost). In ker se v zgodbah ponavljajo trojice (trije bratje, tri sestre, tri sojenice itd.), pridemo tudi pri našem spomeniku do 3. pomanjkljivost i .^Nekdanja prijatelja, Kocbek in Pahor, sta zdaj "skregana". Vsak gleda v drugo stran : Kocbek gleda v levo (ali v desno, pač s stališča ogledovalca) pr^ii centru Tivolija, 7*-°- v Pahor po, v desno (ali v levo s stalila o^azobalca), nekako v smeri železniške proge, ki vodi v Trst ! Vredno je pripisati še zanimiv Izdatek iz Reporterja (stran 12) ; " : n^e nazadnje (oiJcmba A. L. : za kip ) komisija MOl za postavljanje javnih spomenikov in obeležij ni dala soglasja (predlog je "nespodoben, nepieteten ¿srn in neprimeren"), a tega župan Jf^covič ni ujpošteval. " In kaj spoznamo iz navedenega ? To, da se da z dobro voljo veljavnih oseb reševati zadeve tudi brez nadležnih komisij • Lepo veeme je delno zabrisalo težke pretrese ob ogledu Pahorjevega kipa in krenil sem proti središču mesta. Grem mimo Moderne^ galerije, se obrnem na/Levo im najprej pozdravim Berrfete " , . ^ r: kerjevega RTrubarja, ki je skromno zast^rt z zelenejjem, najbrž da ne moti okolice. ■M ?m Pa grem dalje ob pravoslavni cerkvi, in kaj opazim ? Zame povset novi kip : In t® je Vuk Stefanovič Karadžičl Ni kaj t.reči. Prav lep kip, precej gledljivejši od Pahorja. Premišljam, k^ vse so dogaja v Ljubljani, pa jaz tega sploh ne opazim. A kaj hočemo, po nekaterih ulicah le redko stopam. poln presenečenj jo mahnem proti naši bivši gimnaziji (zdaj spremenjeni v osnovno šolo - * Značilna poteza komunističnega režima v 5o. letih 2o. stoletja je bila da so nastopili proti jjs izstopajočemu "elitizmu" v imenrn sive povprečnosti (). In tu, prtd našo bivšo gimnazijo, me čaka še naslednje presenečenje., potem ko je bil kip Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca že žrtev spomeniških tatov in je čpodstavek za kip nekaj časa sameval, je zdaj na podstavku že nov kip. Stopim z^ven in ga pogledam. NI dvoma, prejšnji kip je bil precej boljši. Seveda : de gustibus... Še nekaj korakov do Ajdovščine in nadvse pestrega izle"^^ v Tivoli je bilo konec. Finls coronat opus. OV- , 11. spisanka 1*- Ob nenavadni knjigi Jana Makaroviča Zgodbe Svetega pisma (2. del) Četrti del svoje knjige začenja avtor s poglavjem Drang nach Osten. Naslov meri na znano imperialno nemško Usmeritev pro|i Vzhodu. Je pa resm, da tjjrorstno geslo (ali bo^je jr \ tovrstna imperialna praksaj ne izhajal od iqpmcev. Že v starem veku sta znana dva osvajalna pohoda v smeri Zahod-Vzhod : makedonsko-gr$ka ekspanzija Aleksandra ^elikega in nato dolgoročno rimsko osvajanje Bližnjega Vzhoda. Seveda ne smemo pozabiti na osvajalnost v nasprotni smertd, to je : na Drang nach We'sten, Tovrstni primer v starem, veku je napad perzijskega imperija na Grčiijo, v srednjem veku pa slede sterilni azijski a napadi na Evropo : Arabci od 8. stojtja (.Španija), Mongoli v 13. stoletju in Turkin o d 14. stoletja dalje. Tako je /ril imperializem JL n v t v obe]j.i i« smereh pravzaparav vedno navzoč in ga ne ka.e omejevati zgolj na nemško-slovanske epoi ade na "modu Evrope. Nemško cesarstvo (od leta 800 je bil cesar Karel Veliki) je prevfcelo imperialno vlogo propadlega zahodnorimskega cesarstva. In kam naj bi se to sredinsko evropsko cesarstvo širilo- ? Kam drugam kot proti širnemu Vzhodu, na katerem ^ srednjem veku ni bilo močnih držav. Tudi Rusija se imperialno okrepi šele s Petrom Velikim v 18. stoletju. Kot vemo, se končata dva poznejša pohoda zahodnjakov na j» Vžhod s katastrofo napadalcev : Napoleonov j^hod proti Rusiji leta lgl2 in Hitlerjev pohod proti Sovjetski zvezi leta 1941. Ob vojni spopadih sta odločala se dva glavna generala : general Prostor in generai Zima. Ker akcija spodbudi reakcijo, sledi v obeh primerih Drang nach Westen : ruska vojska v Srednji Evropi lea 1813 in ruska vojska v srednji Evropi leta 1945. Pokomentirati velja Se razvoj krščanstva od zastirane vere in tU* od vere zatirajnih do vladajoče ve"ie in do vere vladajočih. Glavni preobrat se zgodi v 4. stoletju. Cesar Konstantin v začetku 4. stoletja zaradi državnih razlogov ( vključitev cerfkvene organizacije za f pomoč državni oblasti) krščanstvo podpre (usmerja tudi cerkveni koncil leta 325 v Nike ji), a ga še ne spremeni v državno uradno vero. Za edino uradno državno vero pa proglasi r krščanstvo c^sar Teodozij ko^c 4. stoletja (takrat tžu delitev enotbega rimskega cesarstva na zahodni del in na vbodni del), Krščanstvo kot vladajoča vera začne preganjati vse drugoverce in tudi lastne sekte, vse to zaradi lastne splošne obJasti,V Rimu se oblikuje papeška oblast. Normalno je, da se krščanstvo ob prehodu iz zatirane vere v/ vero zatiralcev povsem spremeni. "Proletarski prakomunist" Jezus to in bogati vladarski papež nimata ničejar skupnega (prim. tudi zn^no zgodbo o Velikem inkv^zitorju v romanu Dostojevskega Bratje Karamazovi !). V Evropflf in pozneje tudi drugje se g£i krščanstvo deloma z mirnimi sredstvi, deloma nasilno. Tu pa se priključimo krščanski zgodbi tudi Slovenci. Naš prehod iz poganstva v krščanstvo ja prikaže Prešeren v pesnitvi Krst pri Savici, ter je prihajalo krščanstvo k nam s posredovanjem Germahov (Bavarcev. Frankov), je prineslo to k nam tudi germansko nadofctet. Vendar, ali so se mogli izogniti germanski (frankovski) previadi, saj so bili Franki v tistem času (8.-9. stoletje) velesila ? (prim. razmerje med rimskim cesarstvom in med Judi v starem veku !) Slovendi niso svoje usode povezali z * judovsko Masado (boj i* končnega ujničen j a) ampak so® (radi ali neradi) prilagodili evropski okolici.^ 0 tem pa najbolje priča dodatno besedilo k Prešernovemu Krstu pri Savici : Smoletova drama Krst pri Savici. / "Po kristjan jen i slovenski knez Gorazd proti koncu Smoletove drame pove naslednje : " Mrk knez bom.^ Tolaži me to, da je mojih dni še za cela stoletja.. 6e je kaj tolažbe v tem. Kdo naj tukaj " Začne se več kot tisočletno vladanje nemških (avstrijskih) vladarjev v slovenskih deželah. Za razliko od JudoV/ki so bili po neuspelem upiranju Rimljanom Razseljeni, so Slovenci vendarle pbstali na svojem ozemlju, a se je to ozemlje v obdobju germanizacije precej ^krčilo1. Na tem mestu bi dodal posrečeno i/v naklonjeno tit&^Wi označitev Slovencev, ki jo je podali piscu Bernard^ Newman^ v knjigi Unknown Yugoslavia (London I960).(Citat je prevzat iz ssidr. Edija Gobca slovet ski č ude ž i' v Reporterju z dne 24. 4. 2ol7) : » Slovenci so res izreden narod. Nikdar niso poznali narodne neodvisnosti (z izjemo v zgodnji K ar an t ami j i), a so vendar vedno ostali Slovenci. Seveda je jasno, , da kot majhen narod, obdan z močnimi lakomnimi sosedi, . niso uživali politične svobode. Osredotočili so se na kulturno, ne na politično piostost. in tu najdemo čudež preživetja, kot mu zlepa ni enakega v zgodovini. Slovenske meje niso sfonexe na fizičnih značilnostih, ampak na moralni moči slovenskega prebivalstva." Jan v nadaljevanju sopostavi Karla ftarxa in Ješuo iz Nazareta, torej : komun is tičnejga teoretika iz 19. stoletja in, «prakomunističnega praktika-. Ker sam nisem marksist (niti lerni-nist ipd.), kot je to Jan, se z njegovim različnim odnosom do treh ključnih evropsikih totalitarizmov 2o; stoletja seveda ne /»TU . . f/£trin jam Teror isto čn i totalitarizem v imenu vere, načije, rase ali razrednostl se v svojem nastopanju razlikujejo le po številu žrtev» ki so jih povzročili pri lastnem prebivalstvu. V tem oziru/p\ komunisti močno izstopajo (prim, forna H knjiga komunizma^ o 4 \ zločini, teror in zatiranje, Lj.1999)'. Da je pobi jan jejL judi v imenu ene manične ideje dobro, v imenu družil idej pa slabo, menijo pač lelte trdni indoktrinirani verniki določene ideo.&lgtf'je. mudi oblastniški sistem # je pri vseh tottjialitarizmih enak. Sledi bl^jtniškemu sistemu v orwellovem s«ail984. Na vrhu j«- diktatAr (Veliki brat), sledč ožja stranka (višja strankarska hierarhija), širša stranka (navadni člani oblastniške stranke) in raja (podložno ljudstvo). Pa si oglejmo še dve komunistični vrednoti (?!), ki ju je analiziral Jan pri znanihbpolitikih : pri Marxu, pri Leninu, pri Stalinu, pri Kardelju in pri Maratu. TTe bom se ukvarjal s številčnimipodnosi obeh vrednot pri omenjencih, ampak le ugotovil, da komunizem ne dopušča nikake svobode : ne osebne, ne politične, ne gospodars 9 ne verske itd. Svoboda se pojavlja v komunistični praksi sioer kot geslo (prim. geslo r Smfrt fašizmu - svobodo narodu !), a to geslo velja le za dikta|Jiz>tor-ja in za ožjo stranko. Že liberalizem (svo\bodnjaštvo) je e^najhujših herezij tal komunistične teorije in prakse (prim. Djilas v Jugoslaviji). 0 enakosti pajje treba reči najpr^ to, da ne obstaja nikjer v naravi in tudi ne v človeški družbi. Vse je različno in vsi so različni. Morda sta na videz enaka kaka enojajčna dvojčka, a sta lahko različno oblečena in že ni več enj_akosti.A Kot želena vrednota se lahko pojavi zgolj enakopravnost (enakost pred zakonom), a tudi ta je dosegljiva le v majhni meri, in to v zelo razviti demokraciji. Ugotoviti je treba še to, da sta omenjeni vrednoti v popolnem neskladju : družbena svoboda onemogočaš enakost, dirigirana enakost ukine svobodo (prim. enakost brezpravne raje v totalitarnih sistemihj (0 geslih francoske revolucije 1789 Svoboda, Enakost, / u \f v Bratstvo" sem Že pisal p eni od lanskih spisank !) Na strani 271 preberemo tale Janov stavek : "Kapitalizem je hkrati imperializem." Dodati pa jetreba, da je tudi socializem (= socialistične države) enako imperialističen. Dovolj je našteti le imperialistične posege Sovjetske zveze pred 2. svetovno vojno : Finska, 3 baltske dr/lave, del Romunije, nato 4. delitev Poljske -družno z nacistično Nemčijo - v 2. svetovni vojni in še zasedba vzhodnoevropskih in srednjeevropskih držav po 2. svetovni vojni. Državni imperializem je določen z državno močjo ifr & in z geopolitičnim položajem države in ne z režimom v dr. avl. Globalna pol-litika carizma in komunizma v Rsiji je -^nakfc (interesne sfere). 0 razlikah funkcioniranja kapitaizma in socializma v Evropi pa smo se mogli prepričati, ko smo obiskovali evropske /i države v desetletjih po 2. svetovni vojni. Ni biloijitežko ugotoviti : demokracija in kapitalizem v zahodni Evropi sta vsekakor nudila Cjudem precej več kot diktatura in sociiaizem v vzhodni Evropi. Glavnsjpotrditev, kje je bolje, je bil fe beg ljudi z Vzhoda na Zahod in ne obrnjeno ! za¡o so bile meje socilalističnih držav strogo zstražene (prim. značilni berlinski zid !) Zanimiva,je primerjava treh voditeljev francoske revolucije 1789 in treh voditeljev "boljševiške revojucije (v okviru ruske revolucije 1917) : Marat in {jsnin sta doživela ženski atentat, prvi ga ni preživel, drugi je postal invaliden. Danton in Trocki 1 sta bila likvidirana od oblastniških tekmecev ( od Robespi ra in od Sta.fina). Robespiarre a* je uspel ¿e krajši Cas teroristično e 1 j . . . .1 vladati, zato pa je politično izj-mno spretni Stalin teroris¿l^/ no vladal kar domala 3jo let t Stalin torej ni nikak »temidorec", ampak le nadvse uspešni teroristični Robespierre. f M idem od znanih boljševiških voditeljev Kari Radek (poznejša alinova žrtev) 'je leta 1925 posrečeno komnntiral funkcioniranje lastne oblastniške stranke : f >0,^ matriarhata k patriarhatu, nato pa kar naravnost k sekretariatu." Zdaj pa zapustimo veliko Evropo in se preselimo v malo Jugoslavijo 1 Jan ipomentira 2. svetovno vojno v Jugoslaviji t ^ po utrjeno enosjcanski komunistični zgodovini.., Sam nisem ne za rdeče, ne za bele in ne za plave, zato sem laže nepristranski, < i pač "zaganriarof sredinec. Najprej se kaže spppasti z mitom 27. aprila 1941. Takrat sta bili Nemčija innSZ še trdni zaveznici, zato slovenska komunistična partija, podložna SZ, ni miogla in nijsmela ničesar načrtovati proti nemškim ( posredno tudi proti italijanskim) okupatorjem. In res : na tistenft salonskem sestanku (datKm celo nifei : 26. ali 27. april !) Je je oblikovala nekaka Pritiimperialistična fronta z ostjo proti zahodnim imperialistom ! Razmere so se spremenile šele po 22. 6. 1941, ko je Nemčija naP|adla bj , . v SZ. Takrat pa je sovjetska oblast jipozrarala podrejene komunistične stranke v Evropi, naj se uprejo Nemcem in tako pomagajo napadeni SZ. Zdaj nastopi tako imenovana OP (združba, ki jo vodijo l^^&tlkomunisti, priključeni pa so drobni manjšine! : krščanski socialisti, levi sokoli in levičarski književniki). V tem času je jugoslovanska emigrantska vlada v tondonu že * Organizirala - zlasti v Srbiji - vojaške odporniške enote : četnike. V Sloveniji pa je nedvomni začetek NOB že 13. maja 1941 na al i gori pri Ribnici, ko so tri ilegalno delujoče tigrovee obkolili Italijanih : Danilo Zelen je bil ranjen in se je ustrelil sam, da ne bi prišel v roke Italijanom Ferdo Kravanja <1f je bil ranjen in ujet, Anton Uajnik pa je uspel pobegniti. A Seveda w so komunisti ta dogo ek vseskozi prikrivali, saj se sicer ne bi «j mogli hvaliti, da so se prvi uprli okupatorjem, (o odnosu komunistov do tigrovcev priča knjiga Tatjane Rejec : partija in tigrovci : (medvojna iin povojna usoda nekaterih vodilnih tigrovcev)( £ Lj. 2oo6.) Kot je b ifo omenjeno : upor od komunistov vodene OP se je začel proti okupatorjem na povelje komunistične centrale v SZ. Komunisti pa niso šli v odpor zaM narodne osvoboditve/ ampakaar?steak zgolj zato, da bi si po vojni pridobili neomejentjio oblast. In to se jim je tudi posrečilo,"Internacionalistom" ni bil mar narod, svobodo drugih pa so splo& sovražili. Namesto obetane svobode ( svobodo narodu !) je po vojni nastopila najhujša komunistična diktatura^, še večja, kot je bila vojaško-§politična diktatura okupatorjev. Samo NOB pa so komunisti razvrednotili že med vojno s pobijanjem številnih nekomunističnih ali protikomuni- o. stičnih Slovencev in nadaljevalirz množičnim pobij njem drugače mislečih in verujočih še po koncu vojne. Znano je, da se je protikomunistični od^or pri Slovencih začel šele sredi leta 1942, potem ko so komunisti že celo leto pobijali slovenske politične nasprotnike. Vaške straže so res dobile orožje od Italijano, a sila kola lomi, « kako bi se lahko drugače uple komunističnemu terorju na podeželju^ Zaradi tega dejstva (okupatorskega orožja) vaški stražarji se niso postali navdušenci za italijanski fašistični režim. Podobno velja tudi za domobrance med nemško okupacijo od leta 1943 dalje. Nacionalna in verska Hsmerjenost domobrancev se nikakor ni ujemala z nacistično ideologijo, šlo je pač za oportunistično ravnanje obeh strani. Nemci so dobro vedeli, da bi se jim domobranci ob ugodni priložnosti izneverili in prestopili na anglo-ameriško stran/ IK tu pridemo še do širšega problema kolaboracije (začasnega sodelovanja zaradi obojestranskih koristi). . v Tudi partizansk stran je koiaborirala z okupatorji, če se je to zdelo koristno. Najznačilnejša je # pobuda partizanskega vrha (torej kar Josip^Broza idr. !) nemškemu poveljstvu v Gornjem ^akufu in v Zagrebu leta 1943, da bi par t i a^s o de lov ali z Nemci, če bi se iinglo-^meriičani izkrcali v Dalmaciji* V partizanski delegaciji so Vi i viIni komunistični funkcionarji: Milovan Djilas, Vladimir Velebit in Koča Popovič. 0 tem več preberemo v knjigi Aleksandra ajta, \ Bermanov dosje, 1j. 1999. Omenjena partizanska ponudba NcLmcem poruši sicer ves mit NOB, a kaj, a^&a^j lahko pripomnimo :: glavna je vendar možna pragmatična korist. Hitler je to ponudb^dbil, a kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi Anglo-Američani res' izvršili napad na jadransko obalo. Vojne strani se včasih hitro menjajo, lep primer so Bolgari, ki so bili sprva zavezniki Nemcev, po sovjetski zasedbi Bolgarije pa so se obrnili proti Nemcem in so s sovjetsko armado prišli prav do naših krajev in tam ropali. Eno od Janovih poglavij steima naslov Komunizem ali barbarstvo. Komunijtzem (komunistični režimi) se je nedvomno izkazal za barbarstvo. Torej : komunizem je barbarstvo. Pustimo ob strani tisti papirnati idealizirani komunizem, ki je nekaka^vzporednica nebeškemu raju, ostanimo na trdih tleh zemeljske prakse, Praktični komunizem je terorizem male stranke nad večino prebivalstva. Z obnovo o suženj jskega dela v gulagih (prim. l&ag? knjigo Anne Applelaum : Gulag : Zgodovina sovjetskih taborišč,lj. 2oo4!) se je teroristični sovjetski režim' približal suženjstvu v starem veku. Izkazal je gospodarsko neuspešnost, vendar je vseeno omogočil lepo, kar idealno življenje svojemu "novemu razredu". Potera: ko sta španska komunista^spoznala življenje v SZ in delovanje Komlnterne, sta uspela oditi iz S Z. Nato je castro r Delgado napisal imenitno knjigo Tajno življenje Kominterne : Kako sera izgubil vero- v Moskvo', Lj. 1953/Če bi kdo to knjigo pri nas bral v originalu npr. leta 1947, 14) bil zaradi tega takrat • o zaprt ! Kaj vse se spremeni v nekaj letih . Knjiga se konča tako {'e (po odhodu iz S Z ! ) : "ii Esperanzo se spogledava. J - Socializem - rečem. - Velikansko koncentracijsko taborišče - odvrne ona. Molče gledava zemljo, ki tone 3sf v megli. Neki mornar poje. Tesnobni strah je za nami." 'SAPIENTI SAT ! i// 12. SPISANKA 0 pripadnos Znani citat iz besedila Johna Donna, Shakespearovega sodobnika, se glasi : "Noben človek ni O^ok, povsem sam zase; jtfsak človek je i ^ kos Cekine, del kopne zemlje... " Res je, da vsi pripapmo nekomu ali nečemu, neki večji skupnosti. Naša najizrazitejša pripadnostna kategorija od rojstva dalje je družina. Tovrstna pripadnost nas spremlja celo življenje, nekatere kar v največji meri, druge pa manj. A temeljnim sorodniškim povezavami (oče, mati, stari starši, * sestre, strici, tete itd.) se komaj kdo Hgn* izogne.Sevda je družinsko delovanje lahko zelo različno : od raznolike spodbudnosti do težečega pritiska. Ideaiizacije družine niso utemeljene, saj že številni miti (in oh njih banalna vsakdanja praksa) govore o najrazličnejših zločinih v okviru družine. Ko smo stari nekaj let, se postopno oblikuje prostorska pripadnost. Tovrstno pripadnost bom. ilustriral kar z lastnega vidika. Prvo okolje zunaj domačega dvorišča je bila naša stranska ulica, na kateri smo mulci v času, ko še ni bilo omembe vrednega prometa^ lahko celo brcali žogo.< Ptftem sem od domačih izvedel, da pripada maša ulica delu predmestja, ki se imenuje Novi Vodmat. Stvar je bila zanimiva, ker sem sočasno Izvedel tudi za Stari Vodmat. Naš Novi Vodmat je obsegal proj^stor od polen^k železnice nekako do mdščanske šo,.e na Zaloški cesti. Desna meja je bila Ljubljanica, leva meja pa štajerska #Wg» železnica, pripadnost prostoru v predšolski dobi je bila iz^zita : Kodeljevo m Zelena jama sta bili že bližnja tujina. Če zdaj mi ni čisto jasen prostorski obseg Starega Vod-mata. Najbrž je obsegal (ali še obsega) prostor od Dofen^jske železnice do Mniških stavb ob Zaloški m cesti in ob Šlaj,erje¥i J ulici. A že kot mladi Vodmatčan sem izvedel, da pripadamo vsi našinci in bližinci večji enoti : pr-dmes{tju z imenom Moste. Torej nisem le Vodmatčan, ampak tudi Moščan./V nekih:daljnih krajih pa žive tudi Rakovničani, Vičani, Šiškarji in Bezigrajcani. K dojet ju širše prostorske pripadnosti je prijspevala šola. Mati me je vpiaala v osnovno šoio Vadnico na Resslovi cesti, kar pa je bilo že v Mestu. Z vsakdanjo potjo v mesto (pravzaprav z vožnjo s tramvajem od vojT bolnice do Vodnikovega trga in nazaj) sem postal dodatno še Ljubljančan.* Razlika Moste - Mesto pa je ostala do danes. Geografska pripadnost se je postopno povečevala v nadaljnjih šolskih letih na ljubljansko okolico in na bližnji Dolenjko in Gorenjsko. Geografsko mi širša Slovenija še ni bila domača, Preko branja ih preko govorjenega jezika^ pa se je že razvijala nacionafna pripadnost, ki J|gtovo en* i. močnejših človeških povezav. Ko smo prišli v gimnazijo in smo že živet' v okviru komunistične Jugoslavije, pa se je preko politične prjopagad-de pospeševala le državljanska jugosldi ska pripadnost. r po večje gepgrafske pripadnosti (npr. do evropske) •lovek šele po obiskih evropskih držav ali pa v novejšem prihaja času, ko smo že člani Evropske unije. * Do bledejga p§j Zemljan pa zlepi stik z Vesoljci. ma t ne pridemo. Za utrditev pojma Zemljan bi bil poreben Geografske pripadnosti JJ običajno tesno povezane z nacional- nimi m z rC državnimi pripadnostmi. v S PO Jn je pa so največkjat osnova nestrpnosti, sovraštva, spopadanja in vojK med sosedi. Omeniti velja še ustaljene ali celo Matične oblike politične in verske pripadnosti.. V vojnih in v revolucionarnih časih «e se obe pripadnosti preusmerita v skrajno uničevalnost, (prim jugoslovanske politične razmere v 2. svetovni vojni in bosanske razmere po propadu komunistične Jugoslavije^,. s 3 jrska roonoteistiona Izključevalnost uporablja znamo i, i/ ^ ^ geslo : Bog (naš edino pravi bog) hoče, da uničimo vse pri^padnike ,A / v drugih "nepravim" bogov. In za^čne se neskoMmcna krvava I--"*" | v/ LMO^M _rihta.ljubiteljske dejavnosti omogočajo; crelo množico if s WL pripadnosti mirnega značaja. I^a srpoliticno-vojaš$ spopade pa opominjajte fanatične pripadnosti nogometnih navijače^". A vrnimo se v šolske čase. Vsekakor spadajo med. opazne -4-uk' t £ -e C pripadnosti^šole : osnovnp, šol£(, srednje/ šolaf in fakultet Naslednja serija pripadnosti iwf se pojavlja pri poklicih in pri službah. ^ zlasti po do-.go trajnem službovanju. Tu se res kaže Donnov izrek o Otoku in o Celini nadvse oprijemljivo. In navsezadnje : it^ako bi opredelil svojo sedanjo o pripaadnost ? Ali je to upokojenski stan ? Na prvi pogled je to nedvomno dejstvo, VI/sl pa je bolj avtomatizem, ki pride z le+i. Zdi pa se mi, da sem na starost priasel do nekake glovjbalistične \ H/ r . povezave. Spadam^ veliko dr užino umujočega in učečega se človeštva. -i t 13. spisanka O 11. septembru - skoraj 16 let pozneje V majski številki revije Misteriji (2ol7) je objavljen članek ( avtorsko je podpisan Dr. Agon, kar kaše na psevdonim) z naslovom :'ll. S. - petnajst let kasneje, z nadnaslovom : študija i < makazuje, da se je WTC sesul z nadzorovani® rušenjem in s po dri as lo- rr* v T vomVcm : Tik pred rušenjem dvojčkov oziroma med njim so mnogi b " videli, slišali ali čutili eksplozije. V bistvu je članek poročilo o znanstveni študiji, ki je izšla v strokovni reviji skupnosti evropskih* fizikov EurophysW . . News in kamere avtorji so ,profesorji Ste ve b Jones, Robert Korol, Anthony Szamboti in Ted Walter. Temeljni sklep četverice se glasi : »Dokazi v pretežni meri kažejo na zaključek, da so bile v e tri zgradbe podrte s kontroliranim rušenjem." Ob številki 3 pa se začenja moje presenečenje, saj sta mi ostala v spominu samo znamenita dvojčka WTC. Tako sem najprej usmeril svoje zanimanje k neznani mi 3. zgradbi. To je WTC 7, ki se je zrušila kar sama od sebe", ne da bi se vanjo zal^teijpio kako letalo. •• .. j Takole pravi članek : " Tudi popolno zrušenje stavbe WTC 7 (ki je sploh niso "napadli") je sila nenavadno, saj se m kaže kot i popoln primer implozije. Zgradba stjje zrušila s hitrostjo prostega pada ter izredno simetrično." * V i Uvodna razla|ga je bila sprva, da je zrušenj® bojeval ogenj. Leta 2oo6 pa je »dr. Shyam Sunder, vodja raziskave pri NIST, vendarle "priznal"', da iskreno rečeno ne znajo točno povedati, kaj se je zgodilo z WTC ?."(!!!) Torej popolna skrivnost ?! Tudi napad 3. letala na Pentagon je poln lukenj. Da bi varuhi temeljito zaščitene zgradbe pentagona kar dopustili letalski napad na svoj teritorij, je povsem neteerjetno. Vsako preteče letalo bi že v primerni razdalji sestrelili. A o tem več pozneje. Navedimo nekaj nenavadnih dejstev natanko po članku : -Ogenj, ki je bil posledica trka in kerozina v letalu, ne dosega dovolj visokih temperatur, da M lahko stalil železo, iz se stoječe stavbe pa je bilo moč opaziti -'tekočo lavo". Zgradbe se same ne zrušijo simetrično : v zgodovini ni takega primera. 11. 9. pa so bili kar trije takšni primeri na enem mestu ! Obstaja 156 dokumentiranih očividcev, ki so videli, slišali i t in/ali "čutili" aeksp^lofcijo/eksplozije. Aje neodvisni strokovnjaki so ločeno drug o^drugega raziskali ostanke in vsi trije so našli ostan^ termita oziroma nanotermita, ki irna zmožnost, da v trenutku preseka jeklo,. x ■ • io v- Taščici svetovnih laboratorijev. Takšen nanotermit je* mogoče izdelati le v peščici sve Deset noči |red napadom so ponoči prihajali tovornjaki v WTC - kaj so jozili ? ^ Priflo je do vrste nenavadnih in % pričako*^ , f*^.. , y. 11 vanih napak varnsetni sluzu.., Po prvi teoriji «je jasno, da je bilo rušenje skrbno in natančno načrtovane in pripravljeno že mnogo pre j,(Namestite v eksploziva vzame veliko časa in terja nemalo strokovnega znanja: Pobudnica druge teorije je dr. Judy Wood, nekdanja profesorica strojništva,Zastavila je vprašanje, ali so se stavbe spremenile v prah že v zraku. (!!!) V svoji knjigi Kam stasia stolpa i (Where Did1 the Towers Go ?) navaja dokaz « v prid uporabi "neznanega" orgžja, ki deluje na podlagi neposredno usmerjene proste energije, šlo naj bi za tajno vojaško ordžje, ki]** z usmerjenim, snopom energije destruktivno vpliva na materijo." Vsestransko razgibani članek t® me je spomnil, ia je pred leti že izšfa v slovenščini knjiga o ¡JI 11. septembru, a nisem vedel niti njenega avtorja« Odkorakal sem v knjižnico in si / _ n;jigo izposodil. Gre za delo francoskega raziksovalnega novinarja »' i- fll 1l - • o Thierryja Meyssana : 11. sep$£iiiber : Ve lika Laz, Lj. ¿005. c . . Na zadnji platnici preberemo ^ več zanimivih informacij. Navajam morda najposebnejšo "cvetko" : " 0 pripravila 11. september so vedeli in opozarjali nanje : pet tujih obveščevalnih služb (Nemška, egiptovska, francoska, izraelska in ruska), agent ameriške obveščevalne službe Vreeland in še mnogi drugi!' (!!!) Meyssan ne zažebja svoje knjige z "dvojčkoma", ampak jo uvaja s poglavjem Fantomsko letalo nad Pentagonom.^ Že najirvi straši tega poglavja preberemo : "Novinarji Reutersa , ki so bili prvi na prizorišču, so poročali, da je na Pentagon strmoglavil helikopter«, (!) Nekaj minutv pozneje je obrambno ministrstvo sporočilo, da gre za letalo o." Žadelvo takoj problematizira amaterska fotografija " * , 4- „ (v knjigi posJn|etek na strani 8)^ posneta nekaj minut po napadu. Gasilci so že pred Pentagonom, vendar še niso začeli gasi^jLti. " in tu jekleč ! Na fotografiji nikakor ni videti raztre- ščenega letala ! Na novinarski konferenci po omenjenem dogodku je novinar vprašal uradno osebo : '«Je od letala $ sploh kaj ostalo »? " 0 r r palugher ( go^vorec Pentagona) : " V notranj|osti smo med gašenjem opazili nekaj majhnih ostankov letala, vendar nobenega P^ / \ večjega kosa. Ni bilo ostanka tru® ali česa podobnega." (!!!) i Meyssan komentira zadevo dalje takole (str. 16-17) : "Torej čeprav predstavniki administracije, kongresa in vojske trdijo, da so videli strmoglaviti letalo, ni nihče našel niti koščka njegovih Jbazbiti», niti sledu padca : po trčenju so ostali le majhna neprepoznavni kofeinski delčki. P^av tako*£tala nikoli in pod nobenim zornim kocbm niso posnele niti kamere, s katerimi nadzorjujejo parkirišče pred tistim delom pentagona, kjer naj bi bilo treščilo."(// V Pomembna in tehtna je izjava egipto skega predsednika Mubaraka ("nekdanjega letalca (str. 18) : Ni obveščevalne službe na svetu, ki bi lahko ^-ar tako izvedla napad s potniškimi letali na newyorška nebotičnika in na fentage*. „ Tisti, ki so to naredili,, so morali gtei že dolgo križar nad cilji-i/fJ!. Meyssan v nadaljevanju sklene takole (str. 2o) : " Vsa pričevanja in opažanja ustrezajo opisu eksplozije, ki jo povzroči zadnja generacija raket AGM s kumulativnim polnje- < njjera in z osifabčljenirrr uranom vrste BLU, daljjinf^sko vodenih s satelitsko navigacijo.. V resnici je orožje videti kot manjše potniško letalo, vendar to nikakor ni." i i In še : "Ob tem je treba povedati še naslednje : samo izstrelek ameriške vojske, ki oddaja prijateljsko kodo, lahko vstopi v zračni prostor Pentagona, ne da bi sprožil protlraketno obrambo. Ta napad so {ahktf izvedli le pripadniki ameriških oboroženih sil proti drugim pripadnikom ameriških oboroženih sil." (!!!) Šele v 2. poglavju (Sokrivci na tleh) se začne Meyssan ukvarjati z napadom na "dvojčka". Avtor opozori tudi na nekaj starejših dogodkov, npr. : 11 26. 2. 1993 "je v eni podzemnih garaž Svetovnega trgovinskega centra eksplodiral tovornjak, s, f t poln razstreliva, in je bilo 6 mrtvih f*:tN na tisoče ranjenih/ potem ko sta bila dvojčka napadena dopoldne, se je popoldne ob 17. 2o... " - smrtnih žrtev ni bilo - (!?) zrušila stavba št. 7x Svetovnega trgovinskega centra, v katero se ni zaletelo nobenfi letalo." Ugrabitev letal so izvedbi napadalci kar z nož,i. o tem so nekateri potniki poročali po prenosnih telefonih svojim domačim. Vemo tudi, da sta bili ± rt ugrabljeni legali zasedeni le delno. I c&Kjt A k-i^te^ko je bilo mogoče izvesti tako natančno akcijo ? Avtor piše (str. 27) : "Pogovarjali smo ses številnimi poklicnimi piloti in le redki so rekli, da bi lekfcizvedli tak manever (opomba : namreč pri natančnem zadetju cilja !), odločno pa so zavrnili možnost, da bi ga bili sposobni amaterski piloti/ Vendar obstaja tudi neka povsem zanesljiva metoda : radijsko usmerjanje ." (l[) Nadvse zanimiv je podatek s strani 3o : " Izraelski dnevnik juM- Harec, denimo, razkriva, da je- eno vodah podjetij s področja elektronskih komunikacij Odigo dve uri pred napadom prejeli) anonimno opozorilo. To je potrdil njegov d ij-¿rektor Micha Macover. Dobili so ga tudi^nogi drugi najemniki prostorov v severnem stolpu, vendar ga niso jemali tako resno." (i!i) 3. poglavje (Skrivači v Beli hiši) konča avtor takole : ""Ali ni šlo morda namesto za državni udar, v katerem bi spodnesli obstoječe državne ustanove, za udar skupine ljudi, ki so sestavni del teh Ustanov in so se tako polastili oblasti ?» V 4. poglavju (FBI vije roke) preberemo opombo znanega pisatelja Salmana Rushdieja^ (str. 43), "da ugrabitelji vsekakor niso bili islamski skrajneži, če so bili samomorilci, kajti Koran samomor prepoveduje.1,1 (!) FBI je sestavil sezrm 19 ugrabiteljev letal, a tudi ta seznam je bil takoj delno ovržetn. S^udski zunanji minister je Jfe namreč navedel, da je peterica iz seznama FBI r/ živa in zdtava (4 v Saudski Arabiji in eden v Baroku ) ! Naslednja zanimivost : V seznamih potnikov na ugrabljenih letalih, ki sta ^jih objavili letalski družbi, imena domnevnih teroristov manjkajo !' 11. poglavje (Zarota) začenja avtor udarno : " Podatki, ki jih imamo na razpolago, navajajo k temu, (te da so bili napadi 11. septembra načrtovani nekje v abteu?# ameriškem državne« aparatu. G-lavno vprašanje, ki se zastavlja radovejs^dnemu človeku, je : ali je res vlada ZDA (ali njen del ?!) izpeljala teroristično akcijo nad domačim prebivalstvom zaradi zunanjepolitičnih načrtov (dogajanja na Bližnjem vzhodu, Afganistan) in uporabila dogodke za notranjepolitične namene (pričkkovana podpora Američanov za nastop proti označenim teroristom ¿Bližnjega vzhoda na njihovem teritoriju) ?! Še vedno pa ostaja skrivnost samomorilskih ugrabiteljev in njihova časovna povezava z vladno akcijo. In ne nazaIn je i ali je bila ugrabitev letal ne le dopuščena, T On j j ampak načrtovana ?! Eplogjzačenja avtor takole : "Cg, je enerjgetski lobl glavni dobitnik Vijjne v Afganistanu, je vojaško-industrijski kompleks i- i 7 v glavni dobij^pik dogodkov 11. septembraKoncno bodo uresničene njegove najbolj ii/rzne sanje." 'DO 14. SPISAEKA O fenomenalni knjigi Kabarete Buber Neumann; ..Staljinova i Hitlerova zatočenica (Zagreb 1952) Med svoje bralno najprivlačnejše knjige vM-am odlične biografije in avtobiografije. Zdaj me tovrstna dela celo bolj pritegujejo kot romanopisje, skratka : rajši imam paction kot Fietion. Letos me je prav navdušila imenitna biografija Gabriela D'/$nunzia', ki ga je angleška avtorica izrisala precizneje in silovite je kot kak lik iz romana, f. čeprav mi je sicer avtor zoprn tako zaradi svojih osebnih potez kot tudi zaradi svojih po litliričnih mahinacij, je vseeno vsestransko zanimiva osebnost. pred kratkim mi je prišla v roke avtobiografija Margarete» Buber (hrvaška knjiga iz leta 1952). Knjigo sem staknil v Cunjakovem Srbskem antikvariatu na Trubarjevi ulici. Naslov knjige mi je bil nekako znan (gotovo je bila knjiga večkrat omenjana v ustrezni politični Ši spominski literaturi), avtorica pa mi je bila neznana. Od prve strani do konca me je 1$ knjiga izjemno pritego- A. vala. (£akšna živi jen jskaa^dba nemške komunistke,^ ki se je skupaj z možem v }o. letih naselila v "obljubljeni deželi", v "komunističnem raju", v Sovjetski zvezi ! & Margareta Buber je bil življenjska sopotnica i&nateznanega i l ur nemš()ega komunista Heinza weumanna, Ki Pa poliitično ni tali c*' najbolj pokoren, kar je bilo zelo heva^no in celo usodno. Par Fe|umann-Buber se je naselil v SZ že leta 1935. / Pe 2o letih komunističnega teror§ v SZ se je znašla pod močnim t udarom NKVD~ja tUdI množica tujih komunistov, bivajočAh v SZ. Na prvi pogled nerazumljivo, a kaj : stalinska oblast je urnovala takole : morda so tuji komunisti "trockisM", » buharinlsti» itd. ali celo i/ kapitalistični robini ! in kaj sledi ? Množične likvidacije sumljivih elementov,. (Spomnimo se tudi na usodo jugoslovanskih komunističnih funkcionarjev !) Avtprica začenja svoje pisanje udarno, in mwdias res : 1. dio Kazaks£an,l. poglavje : NOT hapsi rfeinza ^eumanna uoči prvomajske proslave godine 1937. Zaporniška stalnica pa jie bila, da je ena zaprta oseba v ld ružini potegnila v zapor tudi druge družinske člane. Tako je Margareta kmalu sledila možu v zapor. Najprejnje bila v preiskovalnem zaporu v Moskvi, nato pa je bila obsojena z naslednjo oznako : «...kao društveno opasna osoba osufuje še na 5 godina popravno^ radnog logora. Odpeljali so jo s skupino zapornie v sibirsko koncentra-čilsko taborišče Karagando. Tam pa so zapornike m zapornice A ^ ra|meščprosvet»ih ustanov cesta in izstopajbča. Nenavadno (ali. pa tudi ne) je dejstvo, da se ta naslovna railitarizacij'a vleče iz totalitarizma' v v sedanji čas demokratične oblasti. Vzorčno bom obravnaval en sam zloglasni primer pri naslovni militarizaciji kulturne ustali Gre z^ kulturni dom španski borci v Mostah« Ko so pred mnogimi leti (natančno pa leta ....) zgradili v Mostah kulturni dom, je bilo njegovo vojaško poimenovanje pravzaprav normalno in pričakovano, saj bi bilo bolj čudno, če bi 'TTH se dom imenoval po kakem domačem kultilniku. Po konca komunistične t/ diktature leta 199o je bilo poimenovanje Jpanski borci nekaj najbolj navadnega, a kaj se je zgodilo ob vstopu v demokratični družbeni red ? Pričakovali bi> da bi nova mestna'- in nova državna^ oblast opazili, da naziv španski borai nima «§najmanjše zveze s slovensko kulturo o Sam prida^jam svoje prepričanje, da tudi naziv Slovenski borci'ni primeren za oznako kulturni ustanove. Skratka ': t) kulturne in pris^vetrrejustanove naj bodo imenovane po kulturnikih in po prosvetnikih in ne po vojakih in po politikih« Ko je za krajši čas nastopila m na mestnem županstvu pomlad-miška opcija, so res izpeljali spremembo naziva španski borci' Hs v Kulturni hram Moste. Sam s en takrat podprl to normalno poimenovanje (najbrž v časopisnem pismu bralcev) in razložil svoje gledišče o kulturizaciji in o prosvetizaciji pri naslavljanju kulturnih in prosvetnih ustanov/. Kdo bi si mislil, da' bo mo ja; miroljubna (nevojaška5) opredelitev za kulturiza'cijo itd. sprožila tako napadalne odzive ! Dobil sejtv če se prav spomnit^ kar št iri. napadalno' gro'zece (s takimi tf bomo že obračunali...) dopise borcev za revolucionarne "tekovine", medkatere spada tudi' naziv ustanove Španski borci. En dopis- je bil pisan kar v "državnem srbskem" jeziku. Njegov pisee je bil nedvomno kak upokojeni oficir, ki se v desetletjih svojega bivanja-v Sloveniji'ni naučil slovenski (bolje ; se ni hotel naučiti^ neslovensko, misleč, najas čudno govoreči prebiva'.! ci Sloveniji pač nauči jo njegovega oblastniškega jezika') „ Seveda se rohneči pisci (mislim, da je bila^ vmes tudi ženska) niso! podpisali pod svoje ideološko- bo je vi. Le spise in so s tem onemogočili odziv človeka,' ]£i j'e rušil njihov f a revolucionarna úzrocila^A kajM Vsako pogovarjanje z zadrtimi ideološkimi verniki' je nesmistelno, saj- so' le¡-ti trdno' prepričani v svoja dogrnatična stališča. Če je četverica "evangelistov" stare politično-ideološke usmeritve predstavljala glas 1 jibljanskega ljudstva,»- se- je- izkazalo4 njihovo1 hranjenje naziva španski borci za zmagovito.^ i. Ko> se je- síé na ljubljanskem županstvu obrnil politični veter v staro smer, je bila ena od prvih odločitev novega vodstva preimenovanje vserT namenjenega Kulturne£Jhrama Moste v starinnaziv španski borci, kar je imensko jasna opredelitev le za eno samo politično usmeritev ! In ta oznaka trdno vztraja tudi ob 26-letnici samostojne demokratične Slovenije (zapisek skiciram ravro na državni praznik 25„° junija !)# Komunistična simboiizacija v nazifh de mest(Kidričevo »), -K trgoc/, ulic, ustanov je vseskozi mučno navzoča, Ali lahko storimo' kaj drhgega, kot da; z Qantejem- rečemo : G-uarda1 e passa $ t?" Morda pa le P s z i velja slediti Presrnu in reči ; "Vremena Kranjcem bodo se zjasnila !?" 1 Skiepnaugotpvo j V/ -W-^W JkAr^. 3 s&ans!$à-.......«aKffiifčte-feffM.....ob Orwellovi avto- lYVO biografiji Poklon Kataloniji se spomina vsaj še na Malrauxov roman Upanje, na Hemingv Španski' testament. Upanje^ na Hefflingwaye*P roman Komu zvoni in na spomine Arthur ja' Koest'lerjâ" 16. spisanka O problematični priredbi Goethejevega Fausta v ljubljanski Drami (Sezona 2ol5/l6) Vsakdo, ki pozna celotnega Goethejevega Pausta (1. in 2. del -skupaj okoli 12.ooo verzov), ve, da je težavno predolga gledališka izvedba 1. deTla. Kaj šele moremo reči o izvedbi celotnega pausta v enem samem večeru. Torej ni dvoma : pausta je treba za gledališko izvedbo nujno krajšati. Prva kleč pri ugledališčenju Fausta je že dejstvo, da je paust (centralno Goethejevo književno delo - pisal ga je s presledki okoli 6o xet, kar se feesedilu tudi pozna) bolj dram«to&ena pesnitev kot pesniška drama ali celo tragedija,k kot jo je označil avtor. Ali je paustova bre$ sla po spoznanju res tragična ! ! ? Je to tista grška' hibris - prevzetnost, zaradi katere je predaleč ali previsoko te-že Si posameznik navsezadnje kaznovan od bogov, toda paust1 ni kaznovan, narobe, na koncu 2. dela je nagrajen : Goethe mu pripravi celo vnebohod, kar ze to pomeni ! Torej : začetna problematičnost Fausta je že v literarni zvrstnosti. Kb ga prebiramo, se zdi, da je pravzaprav bralna drama s pestrimi prizori, z odličnimi verzi in s pomembno-, idejno tematiko.Kakorkoli že : paust se je izvajal in se izvaja, a v ne nemške m spvetu je najbrž uspešnejši glasbeni faust (npr. Gounod® opera) kot dramski Faust. A. namen tega zapisa ni v obravnavi paustove zvrstnosti ali gledališkosti, ampak predvsem v liSrarni priredbi ljubljanske predstave (2ol5), ki jo je podpisala dramaturginja Livija Pandur. Zastavlja se namreč vprašanje o mejah prirejanja starih klasičnih dram, Ali spoštljivo slediti avtorjevemu belilu in ga tudi primerno krajšati ali pa z njim samovojno početi karkoli, cefo v nasprotju z avtorjevo izpeljavo dramske zgodbe ?! Slednje- se je očitno zgodilo v priredbi Livije Pandur. Medtem ko živi avtor še lahko vsajc protestira proti brezobzirnemu prirejanju svojih GSl, pa so mrtvi avtorji brez ir ~ i. • varuha in so nemočno izpostavljeni vsemogočim posegom v steo3a besedila. • , ^ (^Tpandur je v Gledališkem listu takole označila svojo priredbo : /po motivih srednjeveške legende o dr. Paustu, po Goethejev! tragediji v dvelj delih Paust in po / udi j ah ter ir umetniških delih, inspiriranih z zgodb) človeka, ki je prodal svojo dušo hudiču': oznaka kaže na nekako lepljenko, v kateri je Godih^ sicer omenjeni avtor, a priredlteljica (najbrž tudi avtorica vsaj dela dodtnih besedil) ima nedvomno odločilno vlogtr. Avtorica je razdelila svoje kombinirano besedilo na 16 fragmentov r in na zaključni postdramskl fragment, Uporabljen je predvsem 1. del Goethejevega *austa,tiZ 2. dela pa je prevzet zaključek. Presenetljiv pa je prirediteljičin seznam oseb : Henrik paust, Družina Mef<4sto ( ,Mefisto, Gospa wefisto, Margareta, Ifalentin)), Vodja kabineta, ^abinet. lotimo se predvsem obravnave družine Mefisto. Zamisel o družini Mefisto je domiselna in daljnosežna, a potrebovala bi povsem novo besedilo. V povezavi k Goethejevo dramo in z njegovim besedilom pa .Je zgolj kritika Goethejeve dramske zgodbe, je nekak kontraGoethe.^Prirejevalka se je tako povzpela nad nemškega klasika. A navsezadnje : zakaj ne bi ob 'Jvetem D&" starega Goethejevega paust a spoznali še '^veti NE" novega skeptičnega gledanja na omenjeno delo; ?! Osredotočimo se na te bistvo : na družino Mefisto. Ob sami družini so tu kar tri poudarjene novostin: nova oseba, ki je ni ye pri Goethe j ti : Gospa Mefisto, in prenos dveh oseh iz Goethe jevega človeškega sveta v prirejevalkin hudičevski svet* : naivna zapečjanka Margaretami^ ^ "postane zdaj hudiče veka zapeljivka, naivni mladenič talenti», hranilec sestrine časti^ pri Goetheju, pa postane skeptični in nihilistični umovaiec pri prive jevalki. Oh seznamu oseh se nedvomno nzkaže glavno dejstvo : Svet je sedaj povsem v rokah enoumnega, absolutističnega, totaliaristič- b * nega "črnobožja" (hudičevske oblasti). Po^g vldarske družine Mefisto sta tu še birokratska pomočnijiika «črnobožja" : Vodja kabineta (nekak ministrski predsednik) in Kabinet ( nekak ministrski svet). Na drugi strani je ^aust ( moderni Slehernik ?! 5 popolnoma sam. V Goethejevem gaustu je glavni lik razpet med "belobožje" (nebeško ob fast) in med "črnobožje" (peklensko oblast), a obkrožen je s širnim človeškim svetom, v katerem pa^do neke mere . j' vendarle dejaven lik.'. V priredbi je ±?aust povsem nebogljen : spominja na slabotno muho v močni mreži oblastniškega pajka. Medtem ko 1. fragment^ (Dve duši nosmrn v dnu srca) vsebuje-venček različnih paustovih razmišljanj,, pa v 2. fragmentu (Družina) nast|opi pe^lensko-zemeljska oblast, predstavljena v četverici ožjih družinskih članov, ^nekako v smislu : 4 osebe -en sam bog. Miselnost celotne- skupine najbolj zgoščeno pove Valentin • " Smo izobraženi, duhoviti in cinični predstavniki materializma in nihilizma in sofisticj^^a nauka filozofske negacijerie#&i*fcš«. Maša najbolj opazna značilnost je skepticizem : nezmožnost, da bi verjeli v karkoli." Komentar družinskih čxanov piifceka v prozi kot kontrast privzdignjene Goethejeve poezije (primi, že naslov Goethejeve knjige Poezijia in resničnost !). Tudi nadaljevanje priredbe gre v tem i :.f ob Goethejevih verzih skeptični prozni komentarji. A povprašati se moramo, ali gre pri tem dopisovanju neGoethejevih be ^e besedil res za priredbo. Tu je že vendar pravo soavtorstvo 1 * i ovn o drugih, če pa pišemo sami, smo avtorji. Omeniti kaže zanimivo različnost med Goethejevim Paustom in med \fiie& besedilom, ki ga analiziram (recimo mu : Različica 2ol5). vfcoethejevm |raustm nima taust ne m začetne ne zadnje besede, a je močno navzoč v ¡eedinl besedila. V Različici 2ol5 pa ima flaust tako začetno kot zadnjo besedo, v sredini pa je le nebogljeni predmet manipulacije oblastniških sil.Ena od izrazitih potez manipulacijJje, da na koncu paust govori besedilo, ki pri Goetheju ni njegovo » Kar počenja družp Mefis-to s paustom, počenja prirejevalka z Goethe jevim; besedilom. Velja primerjÄ" zaključek 2. dela Goethe jeliega l^austa in zaključek Različice 2ol5.v Pri Goethej^u posreduje zaključne verze D>°ctor marianus, torej predstavnik "'belobdžje" (nebeške ) hierarhije. V prevodu Erike Vovk se glase verzi takole : Kar je minljivo, / je le slepilo, / nedosegljivo / se je zgOdilo; /neopisljivo / tod se spolnjuje, / Več no-Žensko nas / poveličuje." V Različici 2o 15 pove zadnjih 6 verzov (paust. Glasijo se |x nekoliko drugače kot v originalu : Kar je- minljivo, / je le slepilo, / neizrekljivo / 3e izrečeno. 4 ! nedosegljivo / se je zgodilo,' Izpuščena pa sta verza s skrivnostnim načelom "das ewig Weibliche" = Večno-Žensko, saj Različici 2ol5 rs mistični poudarek nikakjor ne ustrezq> N j merita poudarjena zadnja verza Različice l 2ol5 (pri Goetheju sta ta verza postavljena nekaj prej !) : nedosegljivo / se je tu zgodilo ? (G-f ede na original je dodana ±mx beseda tu ! - ušesno prijetne je bi se slišalo : se tu je zgodilo.). /J A Ali izražala zadnja verza poudarjeno samozavest soavtorice Različice 2ol5 £ ? Ali je= tisto nedosegljivo (doseči, preseči Goetheja) poseženo z Različico 2ol5 ?! Bralci spoštljivim odnosa® do literarnih originalov bodo le stežka pritegnili popolni Jraraovojni uporabnosti pri priredbah / \ ■■ ■ ....... soavtorstvih dramskih besedil, kot je v našem primeru Goethejev Faust ( premetavšoina izvornega besedila, nove osebe v igri, dodatna besedila ...). Tovrstnemu šarastemu sračjemu gnezdu se zdaj menda reče postdramsko gledališče. Razmislek ob Različici 2ol5 nam prinese spoznanje, da je gledališče v 6 svojem odnosu do književnosti popolnoma zmagovito. Ne gre več za uprizarjanje gledaliških iger, ampak za igranje s temi igrami. Nadaljevanje te usmeritve Jftriii pripel je celo do Sega, da so gledališke igre za igranje odveč ( Kralj Ubu v ljubljanski Drami). Filozofsko gledano pa seveda vsi ostajamo v igri sveta, kot je to pesniško) Izrazil Nietzsche : Igra sveta , gospa, Bitjrraeša In Soj, Sla večno Borčevska j mesa nas v spoj. 1 17. spisanka O čudni in o nedokazljivi trditvi dr. Boštjana^. ^ M. Turka (Reporter, 2o. 6. 2ol7) -t Politični analitik in publicist m dr. Boštjan M. Turk je v č 1 ankukozmična parada rdeče zvezde ^avrgel teorijo, da jje bila raz do® med Sovjetsko zvezo ž in mied Jugoslavijo ob resoluciji Tnformbiroja leta 1948 zgclji fiktiven, zaigran, uprizorjen zaradi nekake politične koristi komunističnega bloka. i/ In odločno potrdi s A v resnici ješl<» za eno največjih K- - zgodovinski prevar, ki jo je Izpeljala rdeča zvezda.»' ge bi uspel dr. Turk dokazati svoje trditve, bi takoj postal raziskovalni novinar svetovnega formata, vendar ne kaže na kaj takega. V domala 7o letih ni še nič tovrstnega pricurljalo v izjavah ali v sporanih političnih akterjev Iz ,>ov. ^ ° tistih ča^rv,.,Narobe ! Vse dosedanje razd|kave na jugoslovanskem terenu kažejo, da so bile razmere takrat nadvse resne, za marsikoga tudi usodne in uničujoče. /V Dp. Tujlk skuša podpreti svojo zamisel s tem, da Stalin v letih 1948-1953 nI napadel Jugolavije/, saj bi mu napad J gotovo uspel. Vojaški spopad zgolj ¡iaa«L zaradi peronalne zamenjave jugoslovanskih oblastnikov je bil za prekaljenega politika, kot je bil Stalin, vendarle preveč problematičen. Povrh bi spopad 1 lahko trajal kar nekaj časa. Ni bilo pričakovati, da bi se sovjetske samo sprehodile po Jugoslaviji, kot» so se pozneje leta 1968 v Češkoslovaški.^ Povrh je Stalin najbrž računal na slab propagandni učinek v svetli, ko bi nasilno zavzel Jugoslavlj©* Morda je šlo tudi za tehtanje moči z zahodnimi silami^čeprav bi le-te zaradi Jugoslavije gotovo ne intervenirale. Tudi jaltske delitve interesnih sfer v Jugoslaviji 5o : 5o ne gre o dp i s at i. m VLo- Šlo je nedvomno za resnično ostri ©personalni (nep ap.de o loški !) razdor meo(tivelikim vodjem svetovnega a, socializma in komumizma ter med malim; samo zagledanim in svojeglavim diktatorjem z obrobja socialističnega političnega bloka. Stalin je go^svo računal na notranji razdor med jugoslovanskimi komunisti in pričakoval/ da se bo večinsa komunistov obrnila na sovjetsko stran (njegova zmota !), saj so ti komunisti vseskozi živeli v mi^iziranju Sovjetske zveze. Jugoslovanska oblast pa je bila pripravljena ^i in je kar najostreje reagirala na možnš dvome o svoji "edino ^ zapravi usmeritvi". Nastopili so : Goli otok (prirn. spomine na| O» zapiranje starih komunistov £ (gotovo najbolj zvestih SZ) iti vsakovrstno preganjanje t.i. informbirojčev še po njihovih zaporniških letih. Takole piše Cvetko Zagorski, eden od GolŽotočanov, o svojem življenju po zaporu r » Toda moje (gto oseminštirideseto ' 1 se je nadaljevalo : kazenski bataljjdji brezposelnost, lažna obtožba, da sem skrival ilegalca, razhajanje družine, /Y brezdomstvo, zasliševanja", izzivanja, zmerjanja s stalinizmom... " Če.bi šlo le za politično igro, ne bi bilo grozot Golega odska in zagnane preganjavičnosti informbirojcev. oa p n Seveda pa je potekala najhuj^pagandna vojna v tiku ■/ sovjetski tisk je označeval Titov režim zá revizionistični, izdajalski/ fašistični itd., v jugoslovanskem ti^ku pa se j'e idealiziranje SZ do leta 1948 preobrnilo v naslednjih letih v kar največjo kritiko sovjetskega režima.'? Jugoslaviji so i izhajale knjige, ki so ; I povsem ruš i[e mit SZ : npr... Wolfgang Leon&ard ; Videz m resnica t> \/ Sovjetski zvezi,- Ljubljana 1952, Enrique £astro (jelgadb : : Tajno življenje Kom interné' : "ako sem izgubil vero v Moskvo, Ljubljana 1953 (konee te knjige je kar neverjeten : socializem je predstavljen kot " velikansko' koncentracijsko taborišče" !). K^aj omenim vsaj še * spomine Magatette» Buber $eumantt : '"':■ Staliinova i Hitlerova zatočenica, ¿agreb 1952 in knjigo1 Alexandra Weissberga- Cybulskega : Zavera čutanja : Velika % »čistka» u SSSR, Beograd 1952. Ali s i predstavljamo, kakšen pretres ao sprožile te tovrstne) knjige pri bralcih ? Za verniške komuniste in za njihove simpatijizer je se je podrl sfe svet i Do leta 1948 le hvalnice' o SZ, od 1948 pa obrat za 18o stopinj1 in kar najslabši prikazi sovjetskega režima-, ! Seveda se je ob tem pojavila* temeljna1 neprijetnost' : ali je tisk lagal1 do' 1948 ali po 1948 ?! Pametni ljudje pa so vedeli f kritika je go^Vo bolj1 resnična kot slavilne fraže.1 Po Stalinovi smrti (1953) se je politika spet spremenila. V Jugoslovanski in sovjetski režim sta sei v času Hruščova spet zbližala,' A Brez je bi.l pameten. Izbral je pobožaj "neka'j vmesnega» : od Zahoda- je prejemal gospo dar sket^po moč, ideološko pa' je- ostal Ji zvest vzhodnemu (recimo1 : leninističnamu) sociiaizmu. 3 T 18. spisanka O napovedih bližnje prihodnosti v srbski reviji Tre če oko- (23 .5. 2o 17) Članek, ki me je v omenjeni reviji pritegnil, ima nadnaslov, naslov in dolgi podnaslov. Tajkole : w Vrli novi svet (- Predviâanja modemih "proroka|- Prognoze razvoja fp* geopolitičke i ekonimske situacije u svetu ko je objavljuje čikaški magazin "Fortune" pokazale su se skoro nepogrešivim „ pa pogledajo «jpdhovu najavu novih trendova za svaku sledeču godinu. Koliko je opasno* i nedopustivo« ignorisati ovakve č in jen io»'. V začetku članka, avtor Miodrag Milanovic izjavi,, » da so se prognoze tega časopisa v preteklih Štirih- letih izkazale za domala nezmotljive". (!) Pa si oglejmo nekaj napovedi za naslednja leta. I. začnimo z' letom 2ol8 : Nezaposlenost v ZDA preseže 25 % ! Grčija, Španija in Italija so prisiljene k-t^ k uvajanju drastičnih varčevalnih ukrepov pod nadzorom Evropske centralne banke. V Španiji nezaposlenost preseže 31 % ! Vlada Velike Britanije je prisiljena,^ da zmanjša pokojnine za 5oJ^(!), plače v javnem sektorju pa za 2o % ! V ZDA Texas in Kalifornija zavračata pošiljanje zbranih sredstev v Washington. Vrednost dolarja pada za 2o % v odnosu na druge pomembne svetovne valute. Inflacija v ZD narašča v pripravlja za vojni spoad s Pakistanom:. Ameriški nacionalni dohodek je glede na leto 2oo8 zmanjšan zaj>^% življenjska raven pa je nižja za 5o % ! Zaradi proračunskih omejitev ZDA ukinjajo strateško demarno pomoč Bgiptii in drugimi partnerjem. Japonsko zajame do zdaj ne zabeleženi razmah kriminala. Po novem atentatu & |s plinom v Tokiu naraščajo glasovi za prekinitev sodelovanja s Kitajsko (!?). Evropa se sooča1 s številnimi terorističnimi gibanji, ki so usmerjena k doseganju samostojnosti £ ( Korzika, Baskija, Katalonija, flamska Belgija, Škotska, Severna Irska, karpats(^(??) države in severna Italija). Kitajska objavi konec vezanosti juatjfena na dolar, sočasno se načrtuje panazijska denarna enota, Na vseh tržiščih denarja,*; proizvodov, delnic in obveznic na svetu x vlada skrajna nestabilnost. Dragi našlovijenci in našlovijenke mojih spisank ! Ne želim vas obremenjevati še z nadaljnjimi katastrofami od leta f 2o22 dalje ! Že omenjena štiri leta so kot napad na življe^sko ravnotežje več kot preveč. A kot pravi izrek : živi bili pa videli. Seveda se od neštetih zemeljskih problemjov lahko že radostno usmerjano v (morda ? najbrž ? gotovo ?) blaženo onstranstvo in ponavljamo Prešernov verz; : Prijazna smrt, predolgo se ne mudi £ ! Dob Za sproti pa predlagam tole domačo : BSBRA VOLJA JE NAJBOLJA. 19. SPISANKA O pmeiaki bedi. in o bedni pomenskosti nekega plakata že dolgo časa se mi ustavlja pogled na nekem plakatu, a ne zaradi lepote tega plakata, ampak zaradi nejasnega pomena stavka na tem plakatu. Stavek se glasi : Ne gremo se vašejrojl^J. Kje najdete ta plakat ? Jaz si ga najčešče ogledujem (istovrstni plakat sem sicer Ki del tudi drugod) na vogali Poljanske in Roške ceste. Plakat pa je pritrjen na trdno podlago, na kateri piše : plakatiranje prepovedano ! Plakatniki so očitno družbeni uporniki, morda anarhisti ?! Pred kratkim fe semm pristopil k temu plakatu in si izpisal še čas in kraj *> dodajanja, ki ju je najavljal plakat : lov 12. 2ol5 ob 17. uri v Parku Zvezda na /Kongresnem trgu. Mimogrede : zanimivo je, da institucija, ki je plakatiranje prepovedala, po letu in pol ni še nič storila za uveljavitev svoje prepovedi. Zdaj pa k stvari (p in k ptujskemu» sporočilu plakata : kdo so -mi", ki se netgredo vaše vojne, in kdo so "vi", ki se gredo nekako vojno ?! (Morda se je na Kongresnem trgu pred letom in pol zvedelo, kdo so "mi" in kdo so "vi", a ostanimo zgolj pri navedenem stavku.) y Na prvi pogled so 4,1« ¡nekaki pacif isti^ mirovniki, borci za mi*, ki se bojijo (!?) predtSviti (Lpr. Pacifistično gibanje Mirotvor ipd.) ali pa so morda tako vzvišeno samozagledani, da se niti ne mislijo predstaviti širni populaciji. In vendar t ali ne mislijo vplivati nanjo ?! Morda pa smo v zmoti. Plakatniki niso nikaki mirovniki, temveč narobe : pripadniki bojevite ^fundamentalistične, teroristične, to t al It ar Is tič ne sekte, ki se gredo svojo vojno, ne jupa seveda vo jne drugih, še bolj smo v zagati pri drugi skupini pri skupini "vi", ki vo d i ji o nekako vojno. Res je bilo tudi decembra 2ol5 po svetu veliko o nr>; „as-in v bližnji okolici kake vojne ni bilo. vojn in spopadov,, a pri nas m v oxx uj oa slovenskih vojakov se najdejo v kali vojni zgolj ttsti, ki « POKLICNO sodelujejo v posameznih misijah na nevarnih območjih. " Tb tej ugotovitvi izpade upornA poza «ne gremo se vaše vojne» Kot met v prazno. Teh mi-jev nihče nemili v kako vojno, pri tem pa še vedno ne vemo, kdo so neznani *vi»-ji, ki se gredo neko vojno. Naj sklenem : Mi-Ji sc morda zagreti mdrovniki ali pa reeti bojevniki, vi-ji so morda domači civilni in vojaški voditelji, a pri njiih ne moremo najti kake oprijemljiv vojne. IB še vprašanje : koliko je teh mi-jev ? Morda je to tako majhna skupina ( od 3 dalje - trojica je Me Rozina ! ), da se že zaradi svoje majhnosti ne želi predstaviti -Jželi pa se z nečim uveljaviti x J. kaj lažjega kot obesiti plakat ali pa (v bližini t, -,ega . ■ -io.-o-Mr.rM a-rafit • NIPifeát lELATI ?! plakata !) napisati anarhistični gram . axtumm. 10 2o. spisanka O trojici : književniki) - politika - — (Vidik : emigracija) pred Kram,, »i Je prttla v roke sijajna knjiga ritega lin ji Se mika Grigerija = Pisatelj in .««o, 2o17. (Avtor je sicer bolj snan kot goriš Akunin, pisec kakovostni kriminalnih'romanov !) s samomorom sem s. bežno ukv^al v spisanki se leta 2ol6, ^ ) ■ nrifegnila ravno vplivnost v čhartisviljevi knjigi pa me 3e najbo-lj prvega poimke natamomore književnikov. T zaključku svoje knjige , naslovom Snciklopedija literatura navaja avtor 35o kratki, biografij samomorilskih kn jpžavnikov (1» filozofov)Kot glavna , a „ miail1i „a prvem mestu politika (62^M'n) -pobuda ta samomor pa se pojavlja na j. —- — Kn l iževniki so svoje samomore «udejanjali tako v domovam , ♦ +Jni a emigracijska usoda je za književnike v marsičem kot v tajmi, emigrac ^P^SČ^ki filozof Nikolaj dodatno težeia. Takole piže o amnrnrripmi&iO™ Berdjajev, tudi sam emigrant po ruski revoluciji 1917 : "Razlog za nagnjenje k s.omoru v emigraciji ni samo materialna stiska, negotova prihodnost ali bolezen, ampak še bolj groza, i • sn-,rpti v tujem in hladnem svetu da bo treba zmeraj, do konca dni, živeti v tujem ter da je življenje v njem n|e^iselno fc in brez cilja." Politična emigracija književnikov ni nekaj novega. 1 V manjši meri j, navzoča t že v minulih stoletjih. V 2o. stole,u pa je številčno izjemna : pred totalitarnimi režimi je ubežala iz domačih držav velika množica književnika, ffre predvsem za tri velike književniške bege : 1. beg pred ruskim boljševizmom, 2. beg pred nemškimi nacizmom, v, vep. pred španskimi frankizmom. J • o j- Po samomorih v emigraciji so daleč na prvem mestu nemški književniki. Zato začebjam z njimi (po abecedi) : Max Alsberg (1877-1933)-Pisatelj , ki g. je dodatno obremenjevalo še judovsko p eklo, je zbežal pred nacisti v Švico, a se tam ni znašel in se vrgel skozi o-kao. Walter Benjamin (1892-194o), Pisatelj in esejist judovskega rodu. pred nacisti se jje> umaknil v Pariz in tam deloval, po porazu Francije je skušal zbežati v Španijo in se nameraval preseliti v ZDA. Zaradi kratkotrajne zapore na Efi&fli španski meji je obupal, in izpil strup. Paul Celan (192o-197o), Pesnik, po rodu romunski Jud, s pravim imenom Paul intschel. Celjan je preživel n mško koncentracijsko taborišče. Po vojni je živel na Dunaju in v Parizu. Označujejo ga kot zapoznelo žrtev taboriščnega1 sindroma. Utdpil se je v Seni. Carl Einstein (1885-194-0), Pisatelj judovskega rodu je po r nastjiopu nacizma emigriral v Francijo. Bojeval se je proti frankih — stom v španski dr, vljanski vojhi»Pred zmagovitimi Nemci se je umakni na jug Francije in končal podobno kot Benjamini zaradi zapore na španski meji. wajprej' si je prereza! žile, a so* ga rešili, nato se je utopil v reki.' Yfalter Hasenclener (189o-194o)iPesnik, pisatelj in dramatiik. Peta 1933 jes emigriral v Francijo. Po začetku vojne je bil interniran.' Ker se je bal, da ga bodo izročili: Nemcem,, je izpil strup. Klaus Mann ((19o6_1949), pisatelj, sin Thornasa Manna in matere judovskega rodu. Leta 1933 je emigriral iz Nemčije in živel v ZDA kot ameriški džavljan. Bil je obseden s samomorom in se je 4 x skušat ubiti. Slednjič se je na francoski rivieri zastrupil s smrtno dozo uspavala, r Balder olden (1882-1949) • ««j nacionalistih usmeritve, . * vse> emigriral v Francijo in nato v Južno Ameriko. Ustrelil se je v Montevideo. Joseph > ftoth (1894-1939), Pi-teU ^ B * emigriral v Prancijo. T finanžni stisM se je zastrupil in v pariški bdlnišnici. - t Ernst Toller t U893-19391. P*«<"«» " akega rodu. heta «33 je .Ä v ZDA. Zaradi osebnih tefoh se » f obesml v manhattankem hotelu. Kurt Tucholsky (1890-1935)^ r°dU" ... ,„ _ qvedski. Nacisti so mu odvzeli nemsko žlvei je v Franc131 » v 1 vedsko . državljanstvo in sežigali njegove knjrge. Zastruprl 3e Ernst weiss (1884-194o)?eenik, pisatelj in dramatik judovskega ILriT xeta 1934 je ernigriral iz Nemčije. Zivel ■ijatelj Fraaza f^afke. Teta m* j (* 1 * v AVigtrij i in nato v Franciji. Ko so Nemci je v Češkoslovaški, v Av^sxriji zavzeli lariz, si je prerezal žile. + -v, Mann 1945^, pesnik judovskega rodu. Alfred Wolfenstein (1888-±yjOj, f« • omiffriral v *ariz. Po nemški zasedbi ga je Ge-Po nastopu nacizma je emignral v ari stapo zaprl, a mu je njegovi poezij naklonjeni patnik pomagal zhežati 1 Cedo vojno se je uspel skrivati v južni Prancija. Presenetljivo se je zastrupil v parižki-»olnici, že po cdhodu Nemcev , „eig C (1881-.1942). Pisatelj judovskega rodu. rody priji f1e te odfel leta 1934 in živel v Angliji, v ZDA m v Štefan Zv/eig iz Avstrije je . BraziliSi.let, 1940 je dohil hritahsko državljanstvo. Čeprav nr imel finančnih težav, je podlegel depresiji. Skupaj z ženo- I»tte sta v Braziliji vzela smrtno' dozo uspavala. Seznam trWsterice nas usmerja ^nekaterim skupnim sklepom. liajprej. Od 13 avtorjev j, kar 12 j^ovskega ali pekovskega- rodu,zaradi po.amp^ega naoistižneg. rasizma je- Ml* njihova emrgra- 9 • 5oatPHrJie emigrirala v Francijo (to Pariz), cijci življenjsko nujna,. pestericajje emig. četverica od teh se je odločila za samomor, potem ko so " emci /h zasedli Francijo^ in jim je pretila smrt. posebni usodi sta ar doleteli Wolfenji>steina J (samomor yParizu že po po koncu nemške zasedb? Francije r) in Celana ( samomor v Parizu 25 let po koncu vojne !). Države, v katere so nemške književniki emigrirali, so razen Francije še : Švica, Urugvaj, ZDA, Švedska in Brazilija. Ob samomorilskih emigranstskih književnikih pa velja navesti tudi nekaj znameniti^ nemških avtorjer, ki so emigracijo preživeli brez samomora. Navajam zgolj nem^e avtorje judovskega rodu : pesnici Else Lasker-Schüler (1869-1945) in Nelly Sachs ((1891-197®, nobeiovka 1966, in pisatelji s^BÉ^ Hermann Broch (1886-1951), Max Brod (1884-1968),- Alfred HSM* lim (1878-1957), Lion Feuchtwanger £ (1884-1958) in Franz Werfe 1* (189o -1945). Takoj je razvidno, da je nemška književnost 2o. stoléja brez avtorjev judovskega rodu neznansko osiromašena. pripadniki druge Množične emigrabije književnikov so Rusi po letu 1917. Emigracijske samomorilce navajam po abecedi : Alfred ludvigovič Bern f(1886-19451 , kritik in publicist nemškega rodu. (leta 1919 je emigriraP. živel je v pogradu, v Varšavi in slednj na češke«. <* Ko so ga ma'ja 1*945 areü aretirali sovjfetskl poll- > cisti, se je vrgel skozi okno- (po drugi verziji je bil ustreljeni). Ivan Andre jevič Boldirjev (19o3-1933), pisatelj. Y SZ je bil aretiran že kot študent in pregnan v Narirnski okraj. Uspel je pobepniti na zahod.Y Parizu je živel v pomanjkanju. Y depresiji je vzel smrtno dozo veronala0 Jurij Ivanovič Galič ((1877-194o), pesnik in pisatelj, s pravic priimkom Gončarenko. Bil je poklicni ^vojak in dosegel čin generalmajorlja. Boril se je proti bolnikom v "beli" armadi in po polomu te armade emigriral. Nastanil se je v Latviji in tam književno 1C deloval. Ko so Rusi leta 194o anektirali Latvijo, so ga poklicali na zaslišanje v NKVD. Po zaslišanju sej je obesil. Jevgenij Anatoljevic Horvat £ (1961-1993), pesnik, predstavnik pozne ruske emigracije.. Leta 1981 je "bil prisiljen emigrirati (prim. prislna emigracija Solženicina !). živel je v Nem- t čiji. V revščini in v depresiji se je obesil. Anatolij Aleksandroovič ¿akobso» (1935-1978), pesnik, kritik in prevajalec, očitno judovskega rodu. Leta 1973 je bil prisiljen emigrirati v Izrael. Tam se je v depresiji obesil. Jurij Pavlovič Odarienko (19o3-196o), pesnik, po revoluciji ' 'rt/ je njegova družina emigrirala v Pariz, V depresiji ji se\ zastrupil s plinom. Boris julijanovič poplavski (19o3-1935), pesnik in pisatelj. Od leta 192o je bil v emigraciji : najprej ev Carigradu u ^ . in nato v Parizu. Označevali so ga za ruskega Rimbauda. Živel je v revščina in jemal mamila. Umrl je zaradi prevelike doze heroina. olU ■ „ Ni prav jasno, ali je šlo za samomor «4za nesrečno nakjljucje. V primerjavi z nemškimi samomor ifjkimi književniki* pri katerih je vrsta znaniijdh in pomembnih avtorjev, je ruska skupina avtorjev literarno skromna. Kot posebnost velja omeniti Z, primera prisilne emigracije (Horvat, ^akobson). Sovjetski režim je od 7o. let dalje izgnal kar nekaj neprijetnih književnikov, ki bi bili v domačem' okolju politično bolj moteči« (npr.. Brodski - 1972, Solženicin - 1974-, Aksjonov - 198o)? Velja omeniti nekaj znanih ruskih književnikov, ki so preživeli emigracijo brez samomora. :t.pesnik Konstantin Dimitrijevič Balmont (1867-1942), pesnik, pisatelj i in esejist Dimitrij ^ f 5" Serge jevlč Merežkovski^(1865-1941), Zinaida Nikolajevnna Hlppius (1869-1945)/ pesnica in pisateljica, žena Merežkovskega, pisatelj Aleksej Mihajlovič Reraizov (1877-1957), pisatelj in pesnik Ivan Aleksejevič Burtin (187o-1953), nobe lovec 1933, pisatelj Jevgenij Ivanovič zamjatin (1884-1937), posebnež med emigranti : s posebnim Stalinovim dovoljenjem je odšel v emigracijo šele leta $ 1932 ! Posebna usoda je doletela pesnika, pisatelja in dramatika Q Vladimirja Mabikova (((1899-1977), Emigriral je leta 1919, v tujini je sprva pisal v ruščini* nato je pos^jfl bolj znan kot pisatelj v angleščini (priro. njegovo preiitia^iMso avtobiorafije GOVORI, SPOMIN, I j. 2o>lo) Naj zaključim^ % ta bežni pregled še z naslednjimi književniki, emigracijskimi samomorilci. Seznam obsega 8 imen : 4 Poljake^ in po enega Madžara, Kubanca, Iranca In Sirca, 21. S?IS4W4 O spesenikovanju (spomenikovati i besedovati, razpravljati o spomeniku ( o spomenikih), spomemikovanje ■ besedovanje, razpravljanje o spomeniku ( o spomenikih) Nisem sledil pihanju in govorjenju o postavitvi nacionalnega spoaenika na Kongresnem trgu, saj ne berem časopisov, zadnje leto pa tudi nimam televizije. ( Nisem niti vedel, ali gre za spomenik t. i spravi ali za spomenik vojnim in-vsakršnim slovenskem žrtvam v preteklosti ali morda celo ša za spomenik ob 2j-lei«ici samostojne države.)Potem pa sem le slišal, da je ¿pomenik postavljen, in se nekega dne napotil od Kazine navzdol./prvi vtis je blf: popodna neizrazitost ob poudarjeno slabi uporabi prostora. Dvodelni spomemik - po/amezna dela imenujem Kolos Glavni (KG) in Kolos Stranski (KS) ^ se stiskata v desnem kotu razmeroma širokega prostora. Prvijjč sem šel zgolj mimo, a s slabim vtisom. Drugič sem se Kolosoma približal, a ostal z enakim občutjem kot prvič. Tretjič sem prišel »študi^ko» , S koraki sem premeril širino KG (pibližno 3o korakov) in širino KS ( približno 15 korakov). Višina obeh KoIobot se zdi enaka. Posebej zanimiva pa je ožina : tokrat meri KS približno 3 korake, KG pa približno pol manj ! Mere in odnosi med njimi pa nedvomno ep spodbujajo kar nekaj razlag» Začenjam pa z uporabo prostora. V sredini so zastave, na desno sta stisnjena Ko losa , na levi je vse pjirazno. Na prvi pogled je d-snica popolnoma prevladujoča, a kaj,^ ko je z vidika zastav zadeva obrnjena : desna stran je prazna, leva stran pa zmagovito napo In jena. Meni je blizu drugačen kompozicijski^vidik omenjenega prostora : v sredini bi bila Kolo-sa, na levi steni in na desni v n strani bi bile zastave. Obrobje bi blilo travnato in parkovno rožasto> tajko bi popustil vtis puščavske kamnitoati,Zdaj pa je puščavskost očitna in povsem prevladuječ a. Preidemo k poimenskosti o^Kolosov. Ker narod politično in idejno ni enote* (pritn. knjigo T. Griesser Pečar : Razdvojeni narod ! ) Imamo dva Kolosa, širinsko in ožinsko različna. Kaj pa pomeni razlika v obsežnosti obeh Kolosov ? Ali gre za različno število žrtev, ki sta jih povzrdčili sovražni strani v državljanski vojni med 2. svetovno vojno ? Ni dvoma, kdo je povzročil več žrtev med Slovenci v omenjenem času, obenem ni dvoma, kdo je bil z«ago-valec v državljanski vojni : komunisti pod ideološkim ruskim vodstvo».. Tako se že aazodeva, da je KG pomnik zmagovitih komunistov (in postkomunističnih kapitalistov), KS pa je pomnik protikomunistov (in postkomunističnih demokratov), Višini obeh Kolosov težita sicr v transcendenco (tudi to je nekaj), polovico^anjša^pa bi Kolosa delovala bolj zemeljsko, ljudem bližje. Vendar tudi višina Kolosov razumemo lahko zelo zemeljsko, celo politično oprijemljivo. Značilna je postavitev obeh Kolosov : KG jie delno z višino in popolnoma s širino nadrejen KS-ju, ki je postavljen nekaj korakov pred KG-jem (opazno : ma desni strani !). ^ )0 D Z Kam sta usmerjene Kolosa z vj višino in z različno širini Smer je jasna : Prvi pogleJobeh Kolosov (s ^prevladujočo širinsko močjo KG-ja) zadeva stavbo Kazine. V njej je lUtitu|za novelo o (= nafšo) zgodovino. Pogled gre dalje preko Slovenske ceste ( včasih Titove c?ste) in po Šubičevi cesti Na desni strani & je stavba Parlamenta (koiTprilepek se je drži bifeša hiša komunističnega CK-ja), malce naprej je grobnica kofmunističmih herojev, na levji pa se že vidi spomenik bivše revolucije. Na desni se pogled ustavi pri IVarodnem muzeju in pri Valvasorjevem spomeniki* na leM pa je še poslopje t f I policije, kar je gotovo vredno omembe .Preko Prešernove ceste in preko železniške proge (pa se že odpira prostor flaraw£, kar je| družbeno-politični pogled postranskaJ^var. Ne smemo pa pozabiti na pogled, ki se odpira iz 'ožinejobeh Kolo- sov ! Pa kar p® vrsti (ožinski pogled je seveda precej močnejši z vidika KS-ja ! ). Najprej je tu Kongresni trg [seveda : stara Avstrija, ljubljanski kongres 1821), na sredini parka je bil zelo kratek čas (19^0-1941) spomenik jugo slo vaškemu kralju Aleksandru.^ Že je tu Vegova ulica (vemo : Vega je bil avstrijski oficir), polna kulture in prospete. Na levi je stavba rektorata Univerze, na desni gimnazija. Dalje na levi sta Glasbena srednja šola ( s kipi glasbenikov) in NUK ___ , ( s kipi slavistov), BiHU NUKa je spomenik Simonu Gregoraicu (naj ga predstavi pesem : Moj črni plašč), na malem f;rgu francoske revolucije stoji Napoleonov spomenik (z verzi V. Vodnika), pa pojdimo dalje : Na ograji Križank je mali relief Srečka Kosovela (predstavimo ga s pesmijo Rodovnik im zl zadnjim verzom te pesmi : Janez Ponižni, Strahopetni, Velepotezni.) Še ftalo dalje in že smo pri spomenikuli)Antona Aškerca. Pravcata pika na i \ ftar Ravraoi Aškerc je napisal znamenita verza : Kultura in prosveta - 1 to naša bonosveta ! Preko Zoisove ceste (spet stik s staao Avstrijo) se odpre\p3roti skrajni točki našega kulturniškega pogleda : proti Trnovski cerkvi. Tudi ta cerkev je 'povez/iana z našo književnostjo,, O njej je Prešeren napisal verz : Troovo, kraj nesrečnega imena . Kot trnovsft župnik je pozneje službo^val tu pisatelj pran S. Pinžjigar^, avtor ključnega domovinskega romana POd svobodnim soncem, nastalega še v stari Avstriji. X Tako. Tudi ožinski pogled KS-ja nudi marsikaj. Sicer pa : ljudje so različni, nekateri širši, nekateri ožji, a ni nujno, da so enoumno omejeni in da see žarki svoje različnosti medsebojna uničujejo,Ali ne bi šlo z geslom Pustiti biti ^ Za ;datek še zanimivo opažanje : KG in KS sta pri #irfi/riA. 2 : 1. IM v kakekirazmerju sta časa obeh Jugoslavij? v razmerju 2 : I.im v prva (kraljevska) Jugojlslavi ji je trajala od 1918 do 1941 ( 23 let), druga (komunistična) Jugoslavija je trajala od 1945 do 1991 (46 let), časovno razmerje med komunistično Jugoslavijo in med kraljevsko Jugoslavijo je torej 2 : 1 ! Je^torej KG nosilec novejše zgodovine, KS pa nosilec nekaj s^irejše zgodovine ?! £2. »pisajsjka jiUA- 0 neverjetnih čudovitostUa našega sveta (po pripovedi Shirley Mac paine) Ameriška igralka (in plesalka in pevka) Shirley MacLaine i (roj. 1934) me je vedno pritegovala ne le s svojo imenitno igro, marceč tudi s« svojo izjemno simpatičnAfeostj®'/ Oh svoji uspešni —^ r n filmski karieri ( več kot 50 filmov* - nekaj n^jenih znav ih filmov : Težave s Harryjem,' Artisti in modeli, Nekateri so pritekli, Apartma,' Glasna šepetanja, Sladka nt l r»a, Čas nežnosti ^Oscar) pa se je Shirley uveljavila še kot pisateljica. V slovenščini j^izšla najprej njena avtobiografija Iskanja (199o) (# (originalni naslov : Out on a Limb). V tej knjigi se že kaže j® avtoričina odprtost v duhovni svet in njena srečanja s paranormalnimi pojavi.. -- Druga Shirleyina knjiga v slovenščini je Potovanje vase : Vodnik za notranje spremin janje <£ (1993) (originalni naslov : Goi®^ within : A Guide for inner Transformation). V njej je avtorica nadaljevala svoje duhovno potovanje in se ob tem potovanji, podala še v vlogo predavateljice o širni duhovnosti. V knjigi je opisala tudi nekaj svojih srečanj s posebno obdarjenimi ljudmi. O tem bom poročal pozneje. Poznam še eno Shirleyino knjigo v slovenščini :_Camino_ Po stezi zvezd i (2ool) (origi^Lnalni naslov : The feamino : The Sfr jouruey"of" the Spirit). Že naslov pove, da se je avtorica odpravila na znano romarsko pot,če pomislimo, da se v ZDA najčešče vozi z avtom, je nijena španska pešpot presenetljiva. Na zavihku slovenskega prevoda camina preberemo med drugim : 11 "Ženska, ki jejvojem šestem desetletju zmogla v 3® dneh, premagovaje od 2o do 4o kilometrov dnevno, prepešačiti takšno naporno pot, si nedvomno zasluži naše o občudpvanje." >£. YA A vrnemo se h glavni temi te spisanke, h knjigi Potovanje vase. Na platnici knjige je Shirley o potovanju vase povedala tole : ty"Po vsem, kar sem počela v življenju, sem prišla do zaključka, da je od vseh potovanj, na katera sem se kdMkoli odpravila, najpomembnejše - potovanje vase.JO sami knjigi pa ^rebai preberemo na platnici tole zgoščeno informacijo : (l Pozvan je rase je knjiga, ki vam bo pomagala : t K uporabljati svetlobo, zvok, kristale in vizualizacijo, da boste povečali svojo osebno energijo - raziskati moč meditacije, ki spreminja življenje in usklaja telo, umi in duha - razumeti višji jaz in komuniciratii^z njim - spoznati skrivnosti spolne zadovoljitve v privrženosti novi dobi -doživeti osupljive skrivnosti psihikalne kirurgije - spoznati nekaj izrednih ljudi, obdarovanih z močjo, ki spreminja , if življenja in vpliva na prihodnost sveta. Y 13. poglavju (Spiritualne dogodivščine) nastopi prvi čudežno obdarjeni zdravilec in kanafcklizator Luis Antonio Gasparetto. Shirley ga eje obiskala na njegovem dan v južni Kalifoniji. Na sžmah je opazila slike, ki s(o bile videti kot originali znanih (- 'K slikarjev (Van Gogh, Rembrandt, Picasso, Toulouse-Lautrec, ModisllaniGasparetto namreč % "kanalizira največje slikarje, kar jih je poznal svet", a ob tem "trdi, da sam nima nikakršne teniške žilice». Izjavlja, "da želijo sfikarji dokazat i j da duše po tako imenovani smrti'živijo naprej." (H) Slikarje je začel kanalizirati že pri 13 letih. S. Shirley je opazovala njegov prehod v trans In s tem v nosilca druge duhovne moči. prehod je trajal le kako minuto. Začel je nanašati barve na platno«Posebnost : leva in desna r roka sta slikali sočasno i Spregovori.^ je angleško z nizozemskim naglasom. Slikal je v stilu Van Gogh a » Značilno je, da ni uporabljal q^opicev : slikal je kar z rokama*- ! "Kakor hitro je bilo Van Goghovo platno dokončano,je luis odvrgel na preprogo." Potem je spregovoril angleško s španskim naglasom,Skozi njega je spregjovoril Picasso. V tretji preobrazbi je slikal Luis obraz mladega dekleta in je spregovoril v francoščini,Shirley se je zdelo, da je to Renoir jeva slika, V četrti preobrazbi je Luis spet spregovoril z novim glasom, in sicer angleško s francoskim naglasom.. Pomenkoval se je s Shirley in ji med drugim Shirley takole opiše Alexovo zdravljenje : ,r Kakor na poverje sta se njegovi roki dvignili, našli smer in se nato nežno spustili navzdol na Chrisin trebuh, Spretno je začel gnesti kožo nad pasom, prav tako. kot sem bila vickfe-dela na posnetku, dokler se ni zazdelo, da sta njegovi roki razdelili kož© in se v hipu znašli v notranjsti prsnega koša. Nisem mogla verjeti svojim očem. Videla sem kriku slišala pljuskajoč zvok, ko sta njegovi roki brsv&li za nečim v neposredni bližini srca ." Chris je ob tem rekla : • iy\ J "Ta toplota njegovih rok, čutim to bajo zdravilno toploto !" CJ Chris je dodala, da poseg ne boli, čuti le nekako tiščanje. Poten|je Shirley z nekoliko rezerviranosti sama postala Alexjova pacientka.. Del Shirleyine razlage : " " Z rokami je začel nežno gnesti kožo tik pod popkom. Po kakšnih treh sekundah sta mu obeski do zapestij tičali v moji trebušni votlini. Tokrat sem pogledala. Bilo je prav tako kot pri Chris. Bolečine nisem čutila, samojripritisk, Bilo je pereče j pljuskanja, ko je pozibaval črevesje inkri z eme strani na drugo ... Odstranil je še nekaj "strdkov negativnega stresa", nato pa hitro izvlekel najprej nato 4 še levo roko." Z zdravljenjem je nadaljevala Shirley še naslednji Sdan. "Čez nekaj1 tednov ¿je sem povabila Orbita na svoj dom v Malibuju', da bi ga mogla še naprej opazovati." Svojo hišo j- odprla za paciente, k i so želeli k Alexu, IzjRmna je tale Al-xova izjava : "Ne bi mi bilo treba (opomba : za zdravljenje) prodreti v i?? v telo."£ \[ ' Vrh Shirleyinega doživetja z Alexom pa je bil, ko je z Alj-exovo duhovno pomočjo sama segla v prijateljev trebuh ... / I (J (K O^-Cep V $ ¿U^1^ KA-oi m^-Č^jCJ 23. spisanka 0 sijajni knjigi Igorja Onrerze : Boris Pahor : . vf V žrelu Uclbe , Celovec 2ol7 Igor Omerza je poslal s svojimi ševilhimi privlačnimi knjigami V že prari veščak v arhivskem raziskovanju, čeprav sam ni poklicni zgo do vinar, opravlja pomembno zgodovinarsko delo, ki ga poklicni zgodovinarji ne opra( avl jajo. In^zakaj ga ne opravljajo ? Zgodovinarji z ozko strankarsko, s partijsko, z vsakršno sodelavcev, 45 virov), od tega {60) pozicij v Trstu, Madžarska ( 4 so de Ive i in 1 vir)." 5. del obravnava že čas, ko se je razgibalo tudijLulturno-politično življenje v Sloveniji (80. leta). leta 1981 je umrl Edvard Kocbek in Pahor je spregovoril o njem v začetni številki ^aliva v letu 1982. Tudi o tej številki so udbovci podrobno po očali v Ljubij ano. Ob koncu svojega pisanja Omerza posrečeno povzame bistvo Pahorjevega delovanja, povezujočega zaa zammejstvo z mati^dno Slovenijo : "... v 80. leih 2o. stoletja (je) to, kar je Pahor poprej počenjal desetletja v zamejstvu in s tem povzročal bolestno zalezovanje in šikaniranje s strani tfdbe in matičnega režima, z vso silo pljusknilo v matico, v njeno ljubljansko središče, kjer je Nova revija, med drugim, na svoj jambor obesila Borisovo oz. Zalivovo zastavo Kocbeka in slov^.venskega nacionalnega vprašanja. Tako je Zaliv po letijli in letih prepovedi plovbe v matmeo, v simbolnem pomenu s kapitanom Borisom Pahorjem ob jamboru o L zmagoslavni priplul v Ljubljano in tam tudi ostal." Omerzov^knjiga je izjemnondragoceno kulturnopolitično delo, ki podrobno prikaže značilne poteze naše bližnje politične preteklosti. r? 24. SPISEK A O ^pmenikovanju, 2. del 9- Že preden sem si šel ogledat Kolosa ob Kongresi,m trgu, so mi nekaterniki / nekaternice omenjali, OH da spremlja omenjeni spomeniški kompleks Župančičeva kitica : Domovina je ena, / nam vsem dodeljena' / in eno življenje ^t/ in ena smrtijKer^ga napisa ob svojem ogledovanju Kolosov nisem odkril, o tem v spisanki št. 21 nisem spregovoril. pričakoval pa se», da je kitica zapisana na širšem Kolosu (rafiniran4joW bi Ml zapis kitice na obeh Kolosih !). No, ob dodatnem sprehodu mimo Kolosov pa mi pogled obtiči na slabo vidnih črkah, zapisanih na nekakem ospredju spomeniškega kompleksa. Ta pogled (pa terja dodatek k spisanki št. 21.¡Ob drugih poraZf- P nostih Spomeniškega skstema je. zapis fe dodatna po|siaznost : sla^a D J velikosti - pust in prazen. Aoo 25. spis mka Ob novi lokaciji TrAje v Motovunu (Misteriji, 2ol7, oktober) peter Amalietti,, ki ga priteguje fantastičnost v zgodovini, jejolbjavil v okdbrski številki revije Misteriji članek z naslovom : K Troja je - v Motovunu !, z nadnapisom Epohalno odkritje istrskega zgodovinarja Vedrana Sinožiča in s p^napisom Astronomska dejstva iz Iliade se povsem ujemajo z lokacijo v Istri. Takoj je treba pripomniti, da je Trojo ob Jadransko morje 'postavil" pred «***n mnogim,! leti že Roberto Salinas Priče v knjigi Horaer'js blind Audience... Doma imam srbski prevod te knjige : Homerova slepa publika : Esej o geografskim uslovima za mesto Hij u Ilijadi, Beograd 1985. Po njegovem j^bila Troja v dolini reke Neretve in v tem območju je potekala tudi t.i. trojanska vojna, katere manjši časovni del obravnava Homerjev ep Iliada Ker je Ilia4a-mitološko-junaški ep, je gfavno vprašanje koliko ep odseva stvarna zgodovinska dogajanja in spremna dejstva ter koliko je v njem umetniške izmišljije. Najverjetnejša je popolraia prevlada literature nad zgodovino, saj vemo, da , Iv nastopajo v Iiiadi bogovi, polbogovi (npr. Abil. E«ej ...J/ množica mitskih oseb (npr. Helena, ki je starogrška lepotna kraljica in obenem polboginja)... Poudariti je treba še veliko časovno razliko med nastankom Homer je v£ Iliade (verjetno 8. štetje pred n.š.) in med mošno približno fetnico trojanske vojne (okoli 125o pred n. š.). Tudi to dejstvo podpira popolno nadvlado literature (izmišljije) nad zgodovinsko-zesjimljepisno stvarnostjo. Seveda je dvomljivo, da je maloazijsko razrušeno mesto, ki ga jje ©dkril Schllemann v 19. stoletju, res Troja, a ta lokacija je bila širše sprejeta kljub neskladnim geografskim podatkom med * AOA Iliado i4 in med stvarnimi dejstvi na maloazljskem terenu. A ker je pesnik značilni izmišl jevalec, , so tudi njegovi zemljepisni podatki najbrž thafA-i izmišljevani in so vsekakor za zagotavljanje zemljepisne resničnosti nezanesljivi. (Homer navsezadnje ni bi kak realistični pisatelj iz 19. stoietja, ki bi natančno rc> Pfkazoval stvarnea zemljepisna dejstva v svojih romanih.) „ £r * Ce vi torej v k ki evropski državi odkrili lokacijo, ki bi bila po zemljepisnih podatkih « bližja Iliadi kot maloazijskj, Troji, ali bi bi bli^U dokaz, da je bila Troja v tej državi ?! 4. da ne bi samo zatirali novih idej o lokaciji Troje z nadležnim skepticizmom, si oglejmo nekaj podatkov iz Sinožičeve o K knjige' Paša Trdja, kot o nji& piše peter Amalietti. Trdij~tev, da je fa starogrška «naselitev v mikenski dobi (okoli 165o-12oo) segala do Piranskega zaliva, je sprejemljiva, saj je grška kolonizacija do srednjega Jadrana dokazana. Morda je res segiU?-še naprej... Možna so na širnem ob jadranskem območju t ud i. razvita Ur in utrjena mesta, Tppšlp.va|^a je trditev, da toponim Litija (slovenski kraj) izhaja Iz grške boginje Hiti je, saj bi morala potemtakem Litija obstajati že v antičnih časih i rr" Dvomljiv je tudi dokazovalrii niz j n ime Hiti je izvita s Krete, ° 'T kar naj bi dokazovalo kiretski izvor Trojancev in tudji njihov premik na s ererni Jadran ?! Navedbfe v Iliadi,, "da v Triji sonce vzhaja iz morja; in vanj o tudi potone", j^a naj bi dokazovala1, da " je to mogoče samo ob Jadranu in na palkanu." Strokovno potrditev ( ali zanikanje \ tega "dokaza" prepuščam drugim. j y~ Ker Homer v Iliadi omenja ueo jana« ojanske vole zbzvitimi ^ tb rog .vi, n ij bi bili ds istrski ^rska boškarini. Hm ?! * Aov Pritegljivejša je naslednja razlaga : mesto íroja naj bi bilo po s ve čeno • t^» - ■ boginji ovčereje in volnarstva, njen simbol pa je preslica za preden je, Y Modtovunu imenujejo pr ^s^lico troada (_!_)• Mototeun : razvidna je sesw^^'besede : motati vunu (vožnjo) » (Opomba : v trojanski vojni je /\tena sovražnica Troje, saj je zamerila parisu, da je ni proglasil za lepotno kraljico med boginjami !). In dalje : "Najvišji h del mesta rrr o) Troje se je imenoval Pergam... in Pergam se imenuje tu i motovunsko gornje mesto... (!!) c In še : "po motovunskem izroč^ilu se je na bližnji ravnici 0 - ^ danes imenovani Krvar cH,/?ga gibanja), z, Agujtta pa oportunizem In apatičnost kot prevladujoči način bivanja. In še Jerman kot prob Sfera. Dodani pri^fr ---rr na začetku kiafce Jermana kot kulturnega organizatorja, tore® kot nekakega aktvista, srsaj v malem. Že v začetku 1. dejanja, v pogovoru i , . , i me m 3d živahno A'nko in med ^rmanom p takoj t/pazimo Jermanovo v/ . .< milost, rnelanholicnost, ^Javnftst,- poteze, ki s. lizu siceršnjim Cankarjevim hrepenevskim tipom. Ali lahko tak tip kaj več postori v malem Wi V širnem) prostoru ? Izkaže se, da ne uspeva in i ._____._ .. da kot-neprilago jenec (ne spreminia politične barve *" * v D ob spremembi vvaške / mestne oblasti) ostaja v prilagodljivi družbi osamljen.. Tudi uermanovo druženje s kolegico Lojzko je bolj meditativno. In konec ? Kaj storiti z osladni,aomlednim , kar« kičastim koncem Cankarjevega loesedila ? G (asi se : Jrman : Slišala si » Duša, dekle, žena ! Daj, da naju blagoslovi ! ( Z njo proti levk.) (Orom^ : ^ Mati naj bi blagoslovila fermanovo zvezo z Lojzko.)'1 AH bo to rešilo Jermanov probl em : nihanje med materjo in med ljubico ?! SsO^obno dojeti jerman je pravzaprav težko sprejemljiv H6- 01{ s svojim zadnjim stavkom v Caknarjevi igri. Kaj torej etiane ? Ker je že pri Cankarju vzel Iz miznlce revolver, je najbolj 0 nlrmalno, da ga navsezadnje uporabi. Je neušpešen, razočaran, OT obupan. Končno st^oi nekaj odločilnega, uspešnega. Hamleitovska dilema Biti - ne biti se konča pri Jermanu z ne biii, Ostajajpa 1 tudi pot v Jermanov goličavski biti. n^ i Izpričal jo je Tone Partljič v igi Oskubite jastreba |Satirična yy\ / I variacija na znaWo temo)® /iAo 28. spi sanka Ob stoletnici ruske revolucije 1917 O ruski revoluciji seje že veliko pisalo, a pr ijlov ene i h od leta 1945 do leta 1991 zgolj ideološko hvalilno, kalni omogočalo stvarne slike zgodovinskega dogajanja. K sreči smo dobili v zadnjih letih prevedena dva odlična in obsežna prikaza ruske revolucije : ¡fccharcl pipes1 ^'atka zgodovina ruske revolucije, Ljubljana 2012 in Grlando j^iges^tragedija ljudstva , ruska revolucija 1891-1924, llj-ubljana 2013. Z naslovom izstopa jfigesova knjiga, saj pove v dveh besedah bistveno' ruska revolucija - predvsem v boljševiški fazi od oktobra 1917 - je povzročila neznansko število žrtev, nepopisno trpljenje prebivalstva, veliko bedo, uničujočo lakoto, vsestransko nasilje in vse to s kakšnim rezultatom!-i; hujšo tiranijo, kot je bila carska avtokracija, in z nastankom novega oblastniškega razreda v enostrankarski totalitarni družbi, ianimivo je, da figes močno razširi čas ruske jevolucije -bolje bi bilo reči revolucionarnega vrenja ipd., saj jo razširi na 33 let '/ 1891-1924, le bi navedli še kake anarhistične atentate pred letom 1891, bi lahko še . razširili meje revolucije oziroma revolucionarnega dogajanja. V ožjem smislu je revolucija dogodek - npr. francoska revolucija 1789 - v širšem smislu pa je revolucionarno dogajanje - npr. francosko dogajanje 1789-1799. V Rusiji sta bili dve revoluciji - 1905 in 1917 - čas Revolucionarnega dogajanja pa je mogoče omejevati različno, npr.&ges 1891-1924 inipipes 1899-1924^ Začetni letnici nista kdo ve kako prepričljivi - prifTigesu je to lakota v povolžju, pri jnpesu pa stavka ruskih univerzitetnih študentov. Zaključna letnica 1924 se zdi bolj utemeljena - bninova smrt, a stalin je bil imenovan za generalnega sekretarja že aprila 1922... Poskusimo zmanjšati čas delovanja ruske revolucije 1917 takole : nedvomni začetek revolucije je februar 1917 (demonstracije ja upori vvPetrogradu), V začetku marca sledi odsWp carja in nastop začasne vlade. In konec revolucionarnega dogajanja ? Utemeljeno ga zlahka ^cstfavimo v marec 1921 \ (vojni komisar Trocki oziroma boljše-vlški pove fjnik Tuhačevski z vojsko zatre delavsko vstajo fe-»-Kronštatu - s tem se revolucija preobrazi v kontrarevolucijo : boljšev.iki z vojsko napadejo delavski razred, v katerega imenu sicer nastopajo !). (/b tem se spomnimo na vedno veljavni aforizem : Kg se revolucionarji vselijo v vladne palače, postanejo kontra — /Revolucionarji» Pri nadaljnji obravnavi bom sledil predvsem pipesovi knjigi in uporabil tudi več Ilustrativnih citatov iz njegove knjige. Značilno je, da sta obe ruski revoluciji (19o5, 1917) nastali v vojnem času (l9o5 - V času rusko-japonske vojne) in 1917 (V času i ■ . v ^ 1. svetovne vojne), pipes razumno predvideva, da bi armada v mirnem caa /T { i \ obeh letnicjzlahka onemogočila revolucijo / ^«¿voluc^ci ji. Organizirane revo-LUcionarne stranke so nastajale v Rus| . od začetka 2o. stoletja : 1CJ®2 - nastanekstranke socialnih revolucionarjev (eseri) j ,l 19o3 - nastanek Ruske socitanodemotej®-—demokratske delavske stranke (frakciji : bol j še viki, men j še viki); 19o5 - ustanovitev Konsiitucionalno-demokratske stranke (kadeti! Omenjene stranke so imele sprva ze/o majhno vplivnost. Carski absolutizem pa je od leta 19o6 mphčafta duma (ruski parlament), ki jo je car dopustil po zatrti revoluciji 19o9» Leta l9o6li nastopi kot ministrski predsednik $sposobni Sto lipin, a je leta 1911 umorjen. Ob car ju nametca ministre carska kamarila (carica, vplivni menih R^sputin idr.) S skromno F M O- politicno sposobnostjo carja NikoJjja n. in s šibkimi vladami je stopila Rusija leta 1914v širšo evropsko vojno proti "emčiji, proti Avjjst^o-frgrski in proti Turčiji. Delne uspehe Rusov proti Avstrijcem so zatemnili porazi proti ®emcem. S podaljševanjem vojne so se razmere v državi slabšale j rs ij Rusija na dolgo vojno ni bila pripravljena, Novembra 1916 ¿uma nastopi proti vj-adi, Decembra 1916 pa visoki dvorski aristokrati, na čelu s carskim sorodnikom, umorijo v carsko politiko močno vpletenega menijha Rasputina. S' edn jijje napadal, da bo f^to^po njegovi smrti propadla carska oblast. In ni se motil. Ruski vojaški neuspehi in nenehno slabšanje razmer v zaledju so končno privedli do februarja 1917, do padca carizma in do sesutja fc (7 sistema ter do anarhične faze revoj.ucja2acasna vlSada, sestavljena iz dumskih predstavnikov (liberalci) pa je bila manj vplivna kot L „J c/* Petrograjski sovjet (sociiaisti). Ob v$em kaosu so nastajala v drž&- številna secesionistična gibanja. Razumljivo je, da so bi i pog/edi različnih strank na zunanjo o poritiko in na notranjo poritiko mično razJični. začasna vlada je nadaljevala nepopularno vojno, ko bi za urejanje položaja v državi bila gotovo koristnejša prekinitev vojne in ilemu sledeči mir z Nemci in z Avstrijci. Tako pa se je rš. nadaljeval kaos na fcmtah In kaos v zaledju. Peter Durnovo, nekdanji notranji minister in načelnik policijskega urada Jg^ je carju že februarja 1914 predal ©ss^u « ^ o memorandum lin predvidel, da se bo v primeru vjaškega poraza v Rusiji ittfcneizogi/brio zgodila socialna revolucija v na j skrajne |P u obliki. Zajela bo, je dejal, vse družbene sloje, ki bodo krivili vi ulo za neuspehe na bojnem polju. Politiki dume bodo kovali d ^ dobiček iz težavnega položaja vlade in hujskali množice. Na vojsko se ne bo več mogoče zanašati, saj bo v vojni izgubila svoje poklicne kadre. Tisti, ki jih bodo nadomestili, sveže imenovani civilisti, ne bodo imeli niti avtoritete niti volje, da ukrotijo kmete, Ici bodo hiteli domov, da pograbijo svoj delež pri zaplembah zemlje. V metežu, ki bo sledil, opozicijskim strankam - ki po mnenju |urnova niso imele podpore med ljudstvom - ne bo uspelo uveljaviti svojega vpliva* mesija bo vržena v popolno anarhijo, katere posledic si ne moremo niti predstavljati. (Pipes, str. 85 J Ruski politik éergej Vitteje že po revoluciji leta 1905 napovedoval grozljivo prihodnost ob novi ruski revoluciji ruski bunt - upor -, nepremišljen in neusmiljen, bo pometel z vsem in vse spremenil v prah. Kakšna^usija bo vzniknila iz te preizkušnje brez primere, presega človeško domišljijo - grozote ruskega bunta utegnejo preseči vse, kar je znano iz zgodovine. Možno je, da bo tuja intervencija razkosala deželo. Poskusi, da bi uresničili ideale teoretičnega socializma - ti poskusi bodo spodleteli, a gotovo se jih bodo lotevali, oft tem ni dvoma - bodo uničili družino, izražanje veroizpovedi, lastnino in vse pravne temelje. " Pipes, str 63} Opomba - torej izjemna prerokba, ki se je uresničila po 12 letih. ' Nemoč začasne vlade na vojaškem področju je označil vojni minister feučkov v sporočilu generalu (âleksejevu takole ! £ačasna vlada nima v resnici nikakršne moči in njene ukaze izvršujejo le, kolikor ji to dovoljuje jovjet delavskih in vojaških odposlancev, ki nadzoruje najbolj bistvene vzvode moči, saj ima v svojih rokah vojsko, železnico in pošto. Odkito lahko rečemo, da obstaja začasna vlada le s tiho privolitvijo jiovjeta delavskih in vojaških odposlancev .(Pipes, str, 116.i/r • In še prodorna izjava znanega književnika v, j/ozanova'j^usija je omagala v dveh dneh. V najboljšem primeru treh, še časopisajthe Hew times ne bi bilo mogoče ukiniti tako hitro, kot je nehala delovati Rusija. Osupljivo je, kako iznenada je, in to prav vsa,razpadla na delce in koščke. Zares, takšen prevrat se ni zgodil še nikoli prej, niti med velikimi selitvami narodov ne... bilo ni nobenega carstva, nobene(cerkve, nobene vojske, nobenega delavskega razreda. An kaj je ostalo , naj se sliši še tako čudno, dobesedno nič, ostale so prostaške množice. ' ' Pipes, str, 126) /i) \ Predstaviti kaže še prvega predsednika začasne vlade kneza (g. k. biova. (Pipes, str, 1 11-112/,ga označi takole'! |vov je razumel demokracijo kot ureditev, v kateri vse politične odločitve sprejemajo državljani, ki se jih te odločitve neposredno tičejo, vlada pa je predvsem uradfca njihovo registriranje. Prepričanje bil, daje rusko ljudstvo neskončno modro, zato ni hotel dajati nobenih napotkov delegacijam iz gubernij, ki so prihajale vfpetrograd iskat nasveta. "(II) Jasno je, da s takim pasivizmom ni bilo mogoče voditi vlade v anarhičnih razmerah. A šele julija 1917 je (vova nadomestil energičnejši socialist terenski, ki je slovel kot odlični govornik, vendar je bil tudi on brez prave moči (v prašljiva podpora vojske' Vseeno je želel nadaljevati antantno politiko in vojno z^emci in z^strijci, medtem pa so boljševiki, ki so delovali zunaj vlade, pridobivali ljudi, site vojne, s protivojnimi gesli. In zdaj se preselimo k boljševikom in k njihovemu energičnemu voditelju jeninu. Le-ta je kot emigrant živel med svetovno vojno dve leti in pol v Švici, prim, gibanje^ada v^urichu leta 1916j! r ..... Boljševiški agenti vçvropi so se dogovorili zta'emci, da bi le-ti omogočili izbranim ruskim revolucionarjem vrnitev v Misijo. Načrt je bil koristen za obe strani -îkèmci so pričakovali, da bodo boljševiki še bolj sesuli razmere v Rusiji in s tem povzročili prekinitev vojne na vzhodni fronti. 32 ruskih boljševiških emigrantov je tako odšlo iz Iv i ce preko fo'emcije v posebnem vagonu do Baltika in zatem v nevtralno .švedsko ter iz nje v iKisijo. Lenin s svojim spremstvom je prispel v petrogracl 3. Aprila. S tem seje začela vzpenjati moč male stranke bolj ševikov. Nemška finančna pomoč boljševikom pa je prihajala v rušijo preko agenture vjvedski. Z vidika ruskega patriotizma so bili torej boljševiki nedvomni nenški kolaboranti, s čimer se 'A/lif seveda niso obremenjevali. Nemški agent v Jtockholmu je aprila 1917 javil v[\)erlin ^eninov prihod v rušijo uspešen. Počne natanko to, kar si želimo. Kako je lenin pospešil boljševiško nastopanje Je vidno že 21. Aprila, ko so bile prve boljševiške demonstracijeiffetrogradu in v (Moskvi, (Revolucija se vedno kuje v glavnih mestih ali v večjih mestih.) G-le de na nemoč začasne vlade so boljševiki pohiteli : s pučem so poskusili že & 4. ju ija v p£trogradu, a jim poskus ni uspel% Čas od julija do oktobra je zaznamoval spopad dveh K-jev. Predsednik začasne vlade Kerenski je najprej imenoval generala Kcirnilova za vrhovnega poveljnika armade, pozneje $pa se je zbal, da bi trti Kornilov posegel po vojaški diktaturi (bonapartizem !)« in ga je odstavil. S tem je zamudil s&fc zadnjo priložnost, da bi vendarle ojačil začasno vlado z vojaško podporo. Zato ni čudno, da je bo 1jiievikom v drugem poskusu državni udar uspel.^pipes zlahka dokaže, da je bila toliko s /avljena boxjševiška oktobrska revolucija le državni udar ali eden od dogodkov (ali faza) v potekanju ruske revolucije. Boljševiki so seveda mitizirali svoj prevzem oblasti. Za ta namen pa s^mnogo bolje sliši revolucija kot državni udar. Ob tem se lahko samo čudimo, kako je mogla majhna stranka z majhno v vojaško silo prevzeti oblast v veliki državi in to oblast celo z^drš zadržati ! A. razmere so bile specifične. V državi je obstajal oblastniški h horror vacui,Država je bila tako rekoč na voljo najbolj energiwa konkurentu za prevzem oblasti. V primeri z boljševiki so druge revolucionarne stranke delovale runadvse medlo A Kakšen je bil potek bokjševiškega pevzema oblasti ? V C- V petrograjskem ^mskem dvoryu je zasedala skrajno nebogljena a- začasna vlada. Varovalo jo je manjše število voj kov.. /M T Ko se Boi.lševiki SO sUo.1i.ni enotni z*čeli oblati Zimski ovorec. f so ga brez večjih bojev navzeli, so v|ado (b^ez Kerenskega, ki je pravočasno umaknil, da bi|pridobil podporo vojske, a ni uspel in se je pozneje u rešil v emigracijo)^ aretirali in osnovali svojo ne začasno vi¿¿o z Leninom na čelu. žrtev tega dogajanja je bilo zelo malo, menda je bilo več žrtev takrat , ko je Bisenstein snemal svoj film Oktober (o omenje- ■£em dogajanju) pipes na strani 177 opisuje, l^kako zlahka so boljševiki prevzeli oblast v Petrogradu : noči (24.-25. oktober) je* boljš- ševiške enote s preprosim sredstvom, ip s postavljanjem strokovnih straž, metodično prevzele nadzor nad ključnimi točkami v mestu. Junker-ske straže, ki jim je bilo rečeno, naj se umaknejo, so bodisi prostovoljno zapustile položaje ai/li^ali pa so jih razora^ V-Tako je Milrvvkom pod okriljem noči postopoma zavzel želeniške .(^postaje, poštne, telefonske in telegrafske urade, banke in mostove. Naletel ni na noben odpor in padel ni niti en strel, Boljševiki so zasedli sedež vj vojaškega štaba na najbolj ležeren n%ičin, ti si ga je mogoče za/tfisliti : po pričevanju enega od udeležencev so vstopili in se usedli, tijti, ki so tam že sedli, pa so vstali in odšli^tako je bil zavzet štab." ( -. • 1 Lenin je v Smolmem že pred osvojitvijo (že dopoldne^,) izdal v imenu Milrevkoma nslednjo izjavo : « DRŽAVLJANOM RUSIJE - Začaasna vlada je odstavljena.Vladna oblast je prešla v roke organa Petro-grajskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev., Vojaško revolucionarnega odbora, ki je na čelu petrograjskega proletariata in garnizije. Stvar, za katero so se ljudje borili - takojšnja predložitev demokratičnega miru, oprava veleposestniške zemljiške iastnine, delavski nadzor nad proizvodnjo, ustarjanje sovjetske vlade -je zdaj zagotovljena. * A i G Naj živi revolucija delavcev, : vojakov in kmetov ! " Vredno si je ogledati slajni Pipe sov komentar tega irazglasa $x&xaxx[pipes, stran 178 in povrh. njgov komentar tedanjega dnevnega dogajanja ; " "Ta dokument, ki zavzema častno mesto v zbirki boljševiških odlokov, je razglašal da $ je vrhovno oblast nad Rusijo prevzelo telo, ki ga ni za to pooblastil nihče razen boljševističnega T 0v/ centralnega komiteja. Petrojf-graj ski svojet je ustanovil Milrevkorn zato, , da bi pomagal braniti mesto pred Nemci, ne pa zato, da bi odstav.il Začasno vlado. II. kongres sovjetov, ki že tako ni zastopal volje volivcev, J® ni še niti začel, ko so bo 1 j* e viki že v njegovem imenu. Ker udara nihče ni eb sankcioniral in je bil izveden tako rekoč brez nasilja, prebivalci Petrograda niso rticfl^i^A razloga, da bi si ga jemali k $cu. 25 oktobra se je življenje v Petrogeadu vrnilo v o biča jn^tirnice : pisarne in trgovin® s© /> odprle, delavei so spet šli na gfelo, v zabaviščih se je trlo ljud^f Nihče razen peščice glavnih akterjev ni vedel, kaj se je zgolilo - ¿a je Petrograd v železnem prijemu oboroženih boljševikov in d t ( da nič več ne bo, kar je bilo. " (!) Opis zavzetja Zimskega dvorca pa spominja na farso ' ii. . .ob pol s sedmih zvečer je dal Milrevkorn vladi ultimat, naj se preda, ali - si pa jo bodo kaččele pomorske in in kopenske batarije obstreljevati s [topništvom. Ministri, ki so čakali, da se Kerenski vrne na čelu odrešilnih čet, se niso zmenili zanj... Ob devetih ¡salvo in utihnile. - zvečer je križarka Aurora začela streljati. Ker na krovu ni t/vime 1 a prave municije, je izsjfcelila le Si=±e slepot i k dovolj, da si je zagotovila vidno mestsrv mitologiji oktobrske i— revolucije - - — /f/p d/ Branilci Zimskega dvorca, malodušni, k* jim vojaka ni prihitela na pomoč, so se začeli razhajati. Proholjševlškim silam se ni liče več upiral... junker ji, ki soj. ostali obr[vladi do zadnjega, so se hoteli bojevati, a ministri niso želel prelibanja krvi in * • iVfl'M ( T. so jim ukazali, naj se predajo...U ) l 'M V J Že pred aretacijo začasne vlade se je zakel v Smolnem kongres sovjetov, ki so ga obvladovali boljševiki in levi eseri (436 g delegatov od skupno 65o). Jasno je, kako se je kongres odločeval. in še na kratko. Kaj posebnega se je še dogajalo do konca leta 1917 t ? (Pipes, stran 48o) ' 12.-3'.. november : volitve v ustavodajno skupščino | 23. november : Rusi, Nemci in Avstrijci sklenejo premirje v Brest- ^itovsku ) 6. december : ustanovitev Čeke (= politične policije) < Konec decembra nastanek protiboljševiške bele armade na p jugu.» padec začasne vlade pospremi pipes na kratko (PiP^s, at, 182): »padi stjare Začasne vlade ni obžaloval skoraj nihče : po poročilih očividcev so ga prebivalci sprejeli popolnima ravnodušno, človek z ulice je očitno imel občutek, da je vjeeno, kdo vlada, kajti stvari so biie tako slabe, da slabše sploh niso mogU bi£; » ( " <" Soljševidiki so v spretnem mansi^anju potisnili druge revolucionarne stranke v ozadje in hitro začeli utirati pot svoji enopartijski državi. Marca 1918 je boljševiška vlada potrdila novo usfivo Ruske sovjetske federativne socilalistične republike (RSFSR). Kot ironično omenja pipes : » »ni bilo mišljeno, da bi jo jemali resnS". ob omenjanju sovjetov pa v ustavi ni bila omenjena »boljševiška stranka, C vi resnišn' vir me oblasti.» Leninova vlada si je ob glasovanju v Vse ruskem centralnem t komiteju (VCIK) izsilila »pravico do vodpja države na izvrsenrr temelju odlokov». Takoxe komentira to dejstvo pipes (str. 19o) : "Od tedaj so Rusiji vladali z dekreti, tako kot so ji pred letom 19o5 ^lai' vladali s carskimi ukazi. Tako kot v predrevolucionarnih M: časih so začeli zakoni veljati tedaj, ko jih državni poglavar -nekdaj car, zdaj d^f^l - Lenin - lastnoročno podpisal. Takšna praksa je bila povsem v duhu Nikolaja I. ali Aleksandra III. Zakonodajni, sistem, ki so ga bolj še viki vzpostavili v dveh V tednih po oktobrskem ^udaru, kljub vsej svoji revoucionatni t retoriki označeval vrnitev k avtokratskim obič ajem t- carske Rusije pr^d manifestom 17. okcbbra 19o5. Enajst let ^ i^-ve'p-hf o fes» fj " ustavne ureditve, ki so minila od takrat, je ^mr^S^S izferl Treba je bilo opraviti le še s pretečim zasedanjem ft ustavocfane skupščine, v kateri boljše viki gotovo ne bi imeli večine. 5. januarja se je sicer ustavodajna skupščirse sestala, , a bila še isto noč razpuščena. Boljševiki so iz zgodovine vedeli, da je jakobinska o ^ diktatura v francoski revoluciji pripadla zato, ker je$ vedno obstarf.jal ko n ven t z Irugače mislečimi» Morda je bil konec revolcionarnega dogajanja že ta začetek neomejeznega bo1j š e v is t ič nega ob i ast niš tva. Seveda so boljševiki v zače tku leta 1918 obvladovali le del širne Rusije, predvsem območje okoli glavnih mest,Boljševiki gA so pre^e^li prestolnico marca 1918 v Moskvo. Istega meseca $ je vlada podpisala nemške mirovne pogoje v Brestlitovsku., ks je v bistvu pomenilo nemško zmago na vzhodni fronti. Sicer pa se tega leta že rspsv razvname državljanska vojna s protirevolucionarnimi generali (dowi leta 192o), W /[/[ j? c Vrstijo se tudi spopadi z upornimi kmeti kot s kontrarevoluvio- i narnim razredom (80 % prebivalstva !),(Vlada je nasilno pobira rala kmetijske pridelke, da je ^tsttv^A preh(anila mesta.) V noči . s 16. na 17. julij so boljševiki umorili carja Nikolaja II. in vso njegovo družino in njegovo spremstt^ > 3o. avgusta je eserka Fanni Kaplan streljala na lenina in ga ranila. Sledil je rdeči literor, ki pa je v neki meri potekal tudi že prej. Če bi Lenin ob atentatu umrl, bi ga verjetno naafem stil Trocki, ki je bil takrat v boljševiški hierarhiji številka 2. Sistem pa se ne bi sp^remenil^ saj je bil Trocki enako kot Len in usmerjen v vladanje s terorjem. Marca 1919 je bila usanovljera Komunistična internacio-nala (Kominterna) kot boljševiška propagandna ustanova za spodbujanje komunističnega gibanja po svetu. i> <ŽLY leta 192p so boljševiki zmagali v Sibiriji, rdeča ®mad.a pa je bila poražena v vojni s Poljsko » Februarja 1921 so bile množičre stavke v Petrogradu, sledila je vstaja v pomorskem oporišču Kronštadt. Tu se že pojavi absurdni paradoks :kako da se delavci upirajo, ko vendar vladajo (so vladajoči razred po teoriji), torej se W>irajo samim sebi 1 Kakšne težave za politično teorijo in za vladajočo ideologijo J leta 1922 se končuje obdobjejleninove diktature. Z ¡aradi Si/v- Leninove bolezni je bil imenovan za generalnega sekretgja Stalin. Kr atkip^po vze te k Omajano carsko oblast je dokončno spodnesla februarska rsolu-cija leta 1917 Šibka začasna vlada (liberalni člani dume), j^biaa odvisna od«^ vplivnejoega petrograjskega sovjeta (socialistih Alo Začasno vrado jie zrušil boljševiški državni udar v oktobru PA- 1917[Bo1 jševiška vladaj ni bila več začasna. Februarska revolucija je po psd Pipesovih podatkih terjala od 13oo* do 145o ranjenih m mrtvih, a slednjih le 169 ! Krvava žetev se je začela & šele z boljševiško diktaturo (od 1917) in z državljansko vojno (1918-192o) ter s poznejšim vladnim delovanjem. Ko so boljševiki oblikovali svojo vojsko (rdečo arnmado) o m svojo politično policiji(Ceko itd.), so uspeli nadvladati vse poli. tičn^ in razredne sovražnike, v bistvu večino prebivals-fefO,! Zanimive so dojočbe vojnega komunizma (pipes, str. 23o) : 1. Naciona|izacija proizvodnih in transportnih sredstev. 2 o Odprava zasebne trgovine z nacionalizacijo trgovine na drobno in debelo tfr njena nadomestitev z distribucijskim sistemom pod nadzorom vrade. 3.Oprava denarja kot menjalne in računovodske ^note v pridftržavno -f v regulijane blagovne menjave.. ( !!! 0 teorija ! ! » )/ 4. Vsiljenje enotnega plana celotnemu gospodarstvu. Hi 5. Uvednba prisi^ga dela za vse dela m zmožne odrase^moške, priložnostno tudi za ženske in otroke." K točki 5 velja dodati še uve-A koncentracijskih taborišč Zamisel zanja sta imela ^^ Lenin in Trcki že let 1918. "Ob koncu leta 192o je imela sovjetska Rusij O At koncotracij- skih taborišč, ki so imela približno So.ooo zapornikovo leta K-C \u>\! pozneje je število naraslo na/315/ taborišč in To.000 zaporfev. " />4^ o^hf • r • - -—^ y ^r .m obdobju bolj^viskd (Pipe S, tevi>o žrtev v dikature (1917-1922) tM^l^O primerjalni solistični podatki ^ g številu prebivalstva po letih r (Pipes, str.468),' ' jesen 1917 : 147,6 (v milijonih), začetek leta 19z o : 14o, 6, začetek leta 1921 : 136, 8, začetek izleta 1922 : J 34, 9." \ dre za upad 12, 7 milgona (vojna, epidemije, lakota, emigracija). \l AL/\. 29. SPISANKA O šokantni in o razsvetljujoči knjigi Davida ickea ox Fantomski jaz (in kako piščemo pravi jaz), 1. del, Lj. 2ol7 ickeova knjiga je za ljudi z nedogmatičnim mišljenjem pravo razodetje, saj pretresa in ruši kopico verske, znanstvene in vsakdanje , tudi politične, dogmatike. Posvečena je : Razsodnosti. Uvodna samopredstavitev avtorja je zelo nenavadna in ima (i naslov : ''icke j* nor - ta človek ni normalen. Ta izpovedana ue^n v . lastna '«nenormalnost« P* kar w*>napovkje avtorjevo nasprotovanje utečenim družboslovnim in naravoslovnim pogledom od osebne "resničnosti" do velikega poka. Najprej : kaj je za avtorja fantomski jaz ? To je družbeno izdelani, omejeni, prirejeni,' ol£ju prilagodil človek, ki pristaja na sliko sveta, katero mu daje. vladajoči Sistem. Nasprotje fantomskemu jazu je odprti, brezmejni, vesoljni, neskončni, pravi jaz. Seveda je dfjstvo, da ve čin al j udf pripada fantomskemu jazu, iaj toge tradicije in M? vsiljene miselnosti razbijajo le maloštevilni svobodnjaški duhovi. Eden med njimi je vfekakor icke. V uvodu (¡¿ako se je f Ji vse začelo) nam avtor predstavi nekaj značilnih dejstev iz svojega življenja. Rojen je bil leta 1952- v ^eicistru v y Angliji/in že zelo zgodaj sem / f ) čutil,,, da sem tu, da nekaj nareeim."U / Najprej je bil poklicni nogometaš, nato pa "časopisni, radijski in televizijski novinar., predstavnik britanske stranke zelenih in od začetka Po. let prejšnjega stoletja eden najbolj zasmehovanih ljudi v britanski zgodovini! tiska. Toda ker se je toliko mojih -'blaznih teorij" in razkritij, pozneje potrdilo, je prišlo ji do s premembe in danes je položaj povsem drugačen, Pe nikoli 1 - i toliko ljudi gledalo na svet in na svetovne dogodke z novega rneva kota." Tu lahko do^am, da je Icke letos predaval tudi n; z o j w t v Ljubljani ■i n Zdaj pa- k notranji rasti Davida Ickea, Leta 1989 je prišel t do knjige jasnovidke Betty Shine : Mind to Mind in se zatem tudi "¡s osebno spoznal z njo. Le-ta mu je po safere do vala več dejstev, ki jih je sprejela o njem iz luhovnega sveta .Začetna oznaka o Ickeu je bila ta \ c- i '»UdravileJL je, ki je tu, da 6zdravi Zemljo in pos*a bo svetovno xlaven." ^ -V "fo (Slednja oznaka že drži ! ) Bety mu jejcsredo vala še več sporočil. Morda velja omeniti napoved, ki se je natank) o izpolnila • ''^apisal bo 5 knjig v 3 letih." (!) ITeka druga jasnovidka mu je iz ezoteričnega svetovja sporočila med drugim tole { * (str. 15)'- ' " Utrudljivo iskanje je nepotrebno. Pot je že začrtana- Samo slediti moraš znamenjem... Mi te vodimo po določeni poti. Vse je bilo urejeno, preden si se utelesil." (Opomba : torej kc ir skrajni determinia^izem,' kdg so MI ?!) \vtor doda pri tem (str. 15) : " Moje življenje je posatalo zaporedje neverjetnih naključij at*i sinhronicitet• v/^ Da je Icke izbrani govorec nekih dtiihonih sil (katerih ? kakšnih ?) , potrjuje tudi ene. od napovedi Betty Shine : " Včasih bo izrekel besede, za katere ne bo vedel, od kod so prišle, ^c» bodo naše besede." (opomba : spet : kdo so skrivnostni Mi ? ) V začeku leta 1991 je odšel Icke v Peru. Tam je doživel na gori (2 !) izjemno energijsko napo® nitev*Čutil jeqp da je sin 2 v Boga ( kar ze to pomeni), spre jemalec duhovnega sveta, ki daeč prekaša svet peijh čutov. Pravz aprili, 1. ' >\ je Iclfee moderni obdarjeni prerok, posredovalec zakrit® resničnosti. Zaradi gromozanske obsežne snovi, ki se je loteva Icke v tej knjigi, bo spisanka le obrlsno ob-obdelala n^anekaj izbranih tem iz knjige. 1. poglavje ( Zadnje vprašanje) se usmerja k problemu \( Kaj je resnica . Hitri Ickeov odgovor je, da je resnica nasprotje od tistega, kar nas silijo verjeti." Icke vznemiri našo vednostno trdnost z vprašanjem : "^aj če je vse, kar . te kdajkoli vedeli, laž ?" Avtor prob'ematiziia tudi celotni sistem izobraževanja, ki vodi k spo-znanju : Sistem vse najboig ve in ima vedno prav. p' Tn nasprotje ? " "če se pojavi razširjena zavest, je spoznaš po naslednjem znamenju ♦ da bodo fantomski jazi združeni pjžoii njej." k omenjenemu dejstjvu spafia Einsteinova izjava : "Domišljija je pomembnejša od znanja." 0 sebi pove Icke, da je pri 15 letih pustil šolo, a da je vseeno napisal več kot 2o knji& In po svetu predaval o najrazličnejših tematikah." Na voljo imamo dvpje : ali je Icke genialni samouk ali pa oi uk * \ razsvetljenec Pihovih sil iz onstrahstva -I , Kako deluje Sistem in kao ščiti ljudi Sistema,, lepo f" priča primer iz britanske politike : "Minister v vladiMargaret Thatcher Morman Tebbit je na vprašanje, zakaj niso razkrivali pedofilskih politikov, izjavil, s , da* je bilo pomembnejše zavarovati sistem, kot p-i se preveč poglabljati v to (opomab : v pCcuJsCjO !') I« J c l^g^J torej fc^edpgi2daliy-od^]|^e~^loveška družba "kraljestvo fantomsgsega jaza". Odlično vprašanje je zastavila kanadska pisateljica ji Danielle ¿aporte : "Se lahko spomnite, kdo ste bili, preden vam je? svet natocil, kaj morate biti ?" (str. 5o) In Icke nekaj pozneje (str. 56 ) : " živimo v svetu, kjer je nevclnoat tako razširjena, da $ ji pravijo inteligenca." ,' . J g"* 2. poglavje (Prvo vprašanje) nadaljuje z vprašanjem resničnosti (str. 59) : " Kako lahko živimo v "resničnem svetu", če pa svet ni resničenj/saj ne na način, kot ^judje verjamemo da je' ?" Na strani 6 o n t ve de Icke bistvo š j: 1 ; "ničesar o ' "trdnega" ni, je samo naše dojemanje tr Inst^ " Na strani 61 -- ----&--- pa Icke zatrjuje, da "ljudje odprtgei qtduha govore isti jezik, pa če so znanstveniki, vrači, mistiki ali samo prebujeni ljudje." u 3. poglavje ima naslov paranormalno je normalno. Pako ocenjevati, kaj je normalno ?! Icke pravi , (etr. 2o9) s »če ¿"zgodi kaj, cesar »znanost» ne more razložiti, se to označi za »paranormalno ., [čeprav je povsem normalno, ko enkrat razumete resničnost.» 0 normalnosti odloča zorni kot ljudi. Icke začenja s telepati in z mediji (mišljeni so ljudje in ne občila !) ter nadaljuje z duhovi. Takole meni i (str. 115) : "Duhovi In navidez strašljivi dogodki s£ d lahko energijski zapisi ali posnetki.» ¿GČK Na strani 119 preberemo lo fis&^L biologa Ruperta sheldrakea rz njegove knjige osvobojena znanost £ (Science Set Pree). To so domneve, ki so znanstveno sprejete, a so nesmiselne : A jtSŽft- mehanska. - 2. Snov nim;a zavesti. %. Naravni zakoni so nespremenljivi. {(. Skupna količina materije in energije ostaja vedno enaka. 5. Narava nima svojih namenov. & 6. Biološka dediščina je gradivo. 7 . Spommni se shranjujejo koiaterialne sledi. g. Razum je v možganih. 9. Telepatija in drugi ^aVovidni pojavi so slepilo, lo. Mehanistična medicina je edini način zdravljenja, ki deluje. Na iprej priblematizira icke »veeliki pok». Ob tem izvemo, da Je hipotezo o velikem poku postavil leta 1927 Georges Lemaitre, duhovnik na katoriški univerzi v 3C Louvainu (Belgija). Navsezadnje je veliki pok le sodobni znanosti približana biblijska Geneza.., Vsakdanji realnosti je bližja homeopatija, ki pa jo uradna medicina zavrača. Podobno je z akupunkturo, ki pa dokazano deluje, icke se resno loti tudi a^r^f astrologije in vedeževanja ter se povrne k telepatiji, a ji priključi še sinhroniciteto in JU teleportacijo. Na kratko spregovori o J: rtah v Zemlji, o k m / v., n km^Pfclah 1 ^ in o piramidah» nitih krogih (opomba : najbrž o KrogJ^J-^n ■ • * (9 V podpoglavju oprostite, nismo sami jOmenja pEke tudi vesoljce, ki se prikazujejo ljudem . ( _ - t . že tisočeitja in so vit neštetih mitov o bogovih." (!!!) ^ Avtor omenja stare indijske dokumente in spise o naprednih letečih strojih, ki so pripeljali bogove." (!!!) (prim. tudi Daniken in Sitchin !!). Icke zatrjuje (str. 155)I"Najožji vladni in vojaški krogi vedo, da zunajzemeljsko življenje še vedno obiskuje ta planet, vendar ne želijo da bi mi to vedeli." (!!!) 1 ' Sledi nadvse zanimivo 4. poglavje ( (Skrivnost - pesst !),Ick°, ki je dozdaj razkrival Sistem, se 4BH loti še skrite sile za Sistemom* t Imenujje jo argoni (grško : vladarji) 7 človeških mitologijah so xo zli bogo ?i in demoni, zn?ni v najrazličnejših oblikah. Spet se znajdemo v tradicionalnem boju dobrih (svetlih) in slabih (temnih) bojtov in ljudje so igrače teh bogov ! Teke začne s starim znanjem gnostikov in drugih in se ustavi pri odkritju gnostičnih spisov v Nag Hamadiju,Tam so omenjena» nečloveška bitja - arhoni, ki ustvarjajo lažno človeško resničnost 1 b> nekdaj in še sedaj ! Arhini so v podobah hudiči, demoni, padli angeli ipd. Najudarnejša novica je seveda pojavljanje arhonov v reptilski obliki ! Že gnostični spisi iz Nag Hamadija pravijo,, da (ahko arhoni privzame jo reptilsko obliko pa tudi obliko, ki je videti kot nerojen otrok aiit/plod s sivkasto kožo in s temnimi, negibnimi očmi." Icke navaja na strani 182 vedenjske značilnosti feptilskih i možganov v ljudeh (plazilska stopnja) in v reptiiih : " o 'Hladnokrvno vedenje in o/,emeljskost - tp je moje, zelja po nadzoru, obsedenost s hierarhičnimi strukturami oblasti, , agresivnost, moč ima prav in zmagovalec dobi vse, varovanje statusa,, vpliva, slovesa, , nadrejenosti, intelektualne premoči lahko vodi tudi lo ¿podrejanja hierarhiji in oblasti ." 116 (Opomba ; in katera oblast ni "reptilska" ?!). loke navaja tudi spolno mešanje "bogov" in 1 jud i('Vavedeno tuli v judovski Stari zavezi (božji sinovi, str. 182) Judovski c ? Elohim (množina od El ! ) so arh pni ! Privlačni so poMatki iz primerjalne mitologije. Čaščenje ¿plazilcev- kač in kačjih — , f j , "p j i 1 i ' ' ' ' bogov je znano po vsem svetu (Afrika, Srednja At merika, NezopotäB— tamija, , Kitajska, Japonska ... - ne pozabimo tudi'na kačo 'v judovski Genez^i »). prapantni članek v reviji Nexus je navedel, da je bila dosežena komunikacija z bitji v drugih dimenzijah'Tem bitjem je bilo postavljenih okoli 2o.ooo vprašanj in poslani so bili otffgovosi \]\ Kar t- A I: zadeva reptile, navaja Icke 3 odgovore# ('str. 188) : L Reptiiska rasa zadržuje ljudi, da ne morejo "rasti". : \ I <2. Nezemeljska vrsta p je v svoji resničnosti bojevala mnogo bitk proti reptilski rasi. 3. Ljudje so duhovno bolj razviti od reptilov , vendar jih ti zatirajo s svojo tehnologijo - njihov bog je njihova tehnologija." Znani kozmoiog Carl Saga® je v svoji knjigi The Dragons of Eden ( Zmaji iz raja) omenil temeljni vpliv reptilske genetike na človeško vedenje i Zdaj pa o spreminjanju iz človeške v reptilsko obliko. Icke (str. 196) izjavlja : " Gbvoril sem z ljudmi po svetu, ki so Ha lastne oči videli,kako se je v trenutku skrajnega besa človek s premenll v reptilsko obliko." Že smo pri vampirjih in pri krvosesih/Znani krvoses v zgodovini je bilj Yj.ad Nabadalec, vlaški vladar v 15« stoletju, sadist in krvopivee svojih žrtev. Pripadal je Zmajevemu redu, ki je ena od elitnih skrivnih združb arhonsko-reptilskih krvnih rodov. " (!) Tudi sedanja angleška km'Jg kraljevska družina je povezana krvno z Via lom j-^....._ tore j^arhonsko-reptilska družina ! \l 7 Ickt na vrže, da ^e tudi L družina Bush v v ZDA v sorodu z Vlahom Nabad alcem ! i' V podpoglavju Hibridna hierarhija beremo na začetku tole : " Vladavina hibridnega krvnega jf rodu se po britanski in cpo ¿rugih i^ifc živečih "kraljevskih" dinastijah nadaljuje še do danes (vendar se je razširila v politiko, v bančništvo, v ko r po racije in v Sistem' na splošno." (!!!) Vprašanje je, kako reagira britanska kraljevska družina na ■A ostre jx>ke-€Pi« Ickeove obtožbe o njhovem J"reptilstvu " ? AH ga / nenehno tožijo ali pa ga zavračajo kot nekakega zmedenjaka ?! V nadaljevanju razkriva Icke tudi sedanjo globalno politiko, vladne in finančne manipulacije. Avtorjev prikaz globalističnega dogajajja je naravnost briljanten. 5. poglavje (T®* Arhonska matrica) se začenja s citatom iz znanega filma Matrica : " "... Suženj s.i„ Ne o. Kot vsi drugi i esi se rodil v okovih... v zaporu, ki ga ne moreš okusiti, videti ali zatipati V zaporu svojega razuma." v/ .. , * . Icke že vec let govori, "da živimo v visoko napredni računalniški simulaciji..." In dalje. " Vzhodne religije pravijo fizičnemu svetu maja ali slepijijilo, gnostični spisi fa- - , ) \ iz Nag Hammadija pa imenuje^ opisujejo kot "halj1 ali kot simulacijo To je današnja "navidezna ali virtualna resničnost.!'.■ Nadvse zanimivo je Ickeovo razmišljanje o Saturnu, ki da a je ključni pJMet za arhone.. pil je tudi pomembni bog v Rimu (prim. enačenje z grškim Kronosom !) Drugi nazivi za Saturn so : Gospodar prstanov (»), Gospodar časa (Dsmiurg), isa r . Hiša Gospodova. Starodavn • ljudstva so Saturn omenj >1 kot Sonce ! & j '^rški zgo' ovinopisec piodor Sicilski je zapisal, da so imeli i^ Kaldéjci Saturn a^Helio s ali Sonce... za Sumerce je bil Šamaš / Saturn UTu, za Egipčane pa Atum ali R a, "sončni bog"... Al Na strani 236 preberemo tudi : Saturn je nekoč vladal njina Zemljinem nebu in je bil glajao sonce prebivalcev Zemlje. Na to se'panašajo legende o dveh soncih. (!) Lcke omenja tudi zemeljske kataklizme (vesoljni potop !) in pa Anunake (Tiste, ki so prišli z neba na Zemljo) in so opisani o,t reptil!. (!!)Vrsta mitov in simbolov v zvezi s Saturnom je velika. pascinantna je teorija dr. Normana Bergruna v knjigi Ringmasters of Saturn ^ (Izdelovalci Saturnovih obročev), da so Saturnovi obroči umetne stvaritve ! i < Naj omenim še Ickeovo pisanje o luni, Ruski znanstveniki so že pred desetletji menili, da je luna votla in da je neke vrste vesoljsko plovilo l mudi bitja iz dru^ig dimenzij so Zemljanom sporočila , da »Luna ni naravno nebesno telo". In lcke dalje (str. 237) : "Mnoge legende in pripovedi pravijo, da so Luno v bližino Zemlje postavila bitja, ki jih imenujejo z različnimi imeni za arhono-reptile.M!S) Zatem se posveti lcke človeškim možganom. '«uesni mo žgani, individualnoszt, umetniška in ustvarjalna navdihnjenost, (str. 268) »Leva polobla je ^pomiška celica, nevrološki Alcatraz». (str. 271) I® dalje (str. 272) : " Levi možgani so usmerjeni v petčutno resničnost, v hierarhične strukture, v ločenost ter v prostor-čas in v občutek časa, kot ga narekuje zapporednost.» še pomembni jimgcTizrek ^ (str. 273) s "Dokler ne yr ozavestip podzavestnega, bo to usmerjalo tvoje življenje in ti boš temu rekel usoda." 6. poglavje ima naslov Saturnizem ter povezuje kozmologijo in politiko. Avtor ¡začne to poglavje-^m s stavkom : "Pantomki jaz jje- podzavestni konstrukt programiranega dojemanja, J odzivanja im vedenja, utemeljen na prepričanju." Icke zatempreide k svetovnim religijam, ki seveda vse vzpostavljajo fantomske jaze in ljudi ukalupljajo. (A koliko ljudi zmore obstati v mišljenjski svobodnosti in biti del neskončnega jaza [?j() privlačna je avtorjeva ^teärraobravnava primerjalne mitologije A (npr. krščanstvo in Taližnjevzhodne religije). '/v, pridemo pa spet do pomebnosti Saturna - vsi bliznje-vzbodni f'0nčni bogovi so pravzaprav Saturn i, tako tudi Sol invictaZ> cesarja Konstantina. Na strani l 286 nam pripravi Icke še eno od paradoksalnih I presenečenj : : " Krščnski 'Bog"' je ^emiurg/Saturn in M krščan '.vi '! ---- ~ j hudič all t ( Satan je Demiur^/Saturn. " (!![) Pravi užitek je broditi .po širnem mitološkem morju. Tako npr. se nam ponudi razlaga besede ;Izrael.4 -Sestava je jasna : IZ ( - Izida ?), y - - \ v - - - RA ( = egiptovski bog ?) in EL (= stiari judovski bog), Simbol Izraela je ¿¿¿s^aßTali Bavidova_zvezda /Salomonov pečat, kar je starod simbol za Saturn ! Muslimanska Kaaba v Meki pomeni kocka in kocka T" - je starodavni simbol za -aturn ! In tu so še indijski saturnovski bogovi in še in še . A glej .: ravno ko uživaško beree, se na strani 2j pojavi napaka : nek j-iH^r^namaiiorj- manjka (najbrž kar precej), d k m že smo pri popoglavju žrtvovanje bogovom f ki se začne takole • 11 Tajfte združbe in religije se poveljujejo s sjanizmom in s pjedofilijo, tako kot se z monarhijami ali z vladajočimi krogi nasploh.".(str. 296) ! v. >> U in dalje : "cloveko žrtvovanje in kanibalizem sat se začela z arhonsko infiltracijo, ko so ju zahtevali "bogovi". (!!) 410 (I /TUL; Satanizem n-a skrivnem nadaljuje, ^ kar so nekdaj počeli odkrito, dokler je to veljalo za sprejemljivo." Nadalje izvemo, da sta tudi keltski križ in srp simbol Saturna. In še poudarjena teza r^V str. 3oo / s " Britanija — in Rim j" je glavno središče arhonske oblasti v zahodnem svetu."( (l J Y nadaljevanju se loteva Icke angleške visoke družbe od vladarske družine do vidnih politikov in do znanih osebnosti, in to z vidika satanizma in pedofilstva. Avtor omenja, da je "britansko pedofilsfcse mrežo razkril že v knjigi The Biggest Secret (1994), in to poimensko. (je pomislimo, da sta kot pedofila omenjena kar dva kj^Lúc®a ministra iz vlade Margaret Thatcher, potem je razumljivo, da se sodniški postopki zaradi povezanih interesov niso premikniJá z mrtve točke ! Tu je se najviše postavljeni poltik fidward Heath, \f2-c? "i- nekdanji predsednik gvlade, tudi razkrit kor pedofil in V'satanist 'Grozljive podatke o žrtvovanju ljudi in živali pa najdemo na strani ,y¿h ^ i¿ Zaključno 7f poglavje ima naslov Kaplja v morje, i Prenos naslovnega odnosa v človeško sfero je : " fantomski jaz je H kaprja, neskončni jaz je morje, petčutni um pa nas ločuje od neskončne zavesti. (Ste Icke kritizira po±itično korektnost : "namenjena je, v. i i /si da se utišate sami, da vas ne bo treba nam (opomba ; namreč utišati).. ■ ■, " Temelj nadzorovanja ljudi je a iev-da znan s peli in vladaj l . -1: Rusijo in K!/tajsko, in koščki « aes ¡;hv1 j^nke se že i zlaga jo .'V'.4 Podpoglavje Diktatura po-Licijske dr¿av č je že z naslovom dokaj razvidno. V nadaljevanju izvemo , da se policija militarizira. Kako se "te^t^^i. "udomačuje" popolni nadtor ? Podatek s strani 7'8 . " 3o.ooo nadzorni.^ kamer samo v šolah v Washing tonu. " ^ Parodični citat o mili[ tarističnih manipulacijah preberemo na strani 92 : "Iran 'joče vojn^ - glejte, kako blizu naših oporišč so postavili svojo državo." (!») Nadvse zanimivo je, kaj je o 3. eve total i vojni (! ) povedal pomembni prostozidarski veljak Am.erik.anec Alber^,. j^ike, ki je že leta 1371 (lS S ) ko ni bilo posebnih dogajanjnj na Bližnjem 1 >3 vzhodu / (str. 97) : 'Vojna mora jfe^ekfe potekati tako, da isiam (muslimanski ara^,; ) in politični cionizem uničita drug V druhgega1 prapanten je navedek filmskega ustvarjalca Aarona Russaj 'i ki je izjavil, kaj mu je v razgo^vru povedal fijick Ročkefeller (str. lo'3) t n " On mi je že 11 mesecev, preden se je zgodil 11. september, povedal, da ho prišlo do nekega dogodka ... in na podlagi tega dogodlka bomo napadli Afganistan, da potegnemo naftovod do Kaspijskega jezera vdrli bomo v Irak, da zavzamemo naftna ;polja, vzpostavimo tfforLSČg na Bližnjem vzhodu in vse skupaj naredimo za del novega svetovnega reda. ,r lo. poglavje (Svet n novo / V) se začenja z vedno veljavno k riuiobislijio grškega govornika Demos te na : Kič ni lažjega kot samo-prevara,' kar si človek želi, tudi verjame, da je res." Avtor nadal uje z navajanjem manipulacij v svetovni politiki in omenja ¿različne vpHvneprganizaci je, za katerimi stoji načrtovana diktatorska svetovna vlada • Agenda 21 (Hm, mi pa imamo f?orum 21 ! ), h j skupina Bilderberg, 3kilatera|pa komisija, Svet za zunanje zadeve, Rimski ¿klub... x Icke ovrže mit o globalnem segrevanju in na^mj vaja is- " (str. lo6 ) : poročilo Metreo-joškega urada razkriva, da se je svetovno segrevanje ustavilotipred 16 leti. ; fden od načrtov Agende 21 je tudi j® t&di načrtovani p opad industrijske civilizacije. Ni pa jasno, ali je to praktično mogoče Sledi nekaj načrtov Agende 21 (oziroma svetovne vla te v senci, i^str. 116-117) : Konec nacionalne suverenosti. - Državno načrtovan je^in upravljati je vseh kopenskih virov, ekosistemov* puščaj, gozdov, gora, mofj in sladke vode, , kmetijstva»), razvoja podeželja, biotehnologije, , in zagotavlja je enakosti ( nakega suženjstva) ,r ~ Država določa vlogo podjetij m \ \ fin i enih sredstev - 0'dpravat zasebne lastnine (ni [rajnostna) - - -t Prestrukfcriranje družinske enote -- Otroke vgaja država - nI (L l Ljcjdem se odreja zapols-litev - Velike omjitve gibanja - Ustvarjanje o ^ območij za člove ko poselitev. - Množično preseljevanje, ker® Ot ljudi prisil, da izpraznijo leže-lo-,, kjer trenutno živijo - Poneumljanje izobraževanja že doseženo) - Množično zmanjšanje prebivalstva v prizadevanju za vse navedeno. " •— «. •" Iv Posodobitev Agende 21 je Ag jnda 2o|3o ,Ice dodaja s številka ( -2o3o) se nanaša na datum, , fcd naj T2i bi bili ključni stebri globalne arhonske fašistične države postavljeni, sledilo pa naj bii jih še več. ir Na strani 125$ leke komentira ; " Glo-veško družbo morda res vodijo- zlobni ljudje-, toda če ne bi bilo slabo seznanjenih ljudi na položajih moči, jim to ne bd uspevalo. lF pomembno podpoglavje je tudi Trebijenje populacije * -Že omenjeni Aaron Russo je avtorju sporočil mnenje Nick Rockefeller ja, da je treba zemeljsko prebivalstvo skrčiti vsaj za polovic®, peki osnutek OZN pa menda zahteva zmnjšanje ---------'"V prebivalstva na ¿no milijardo. ??! 5 In kako bo to zmanjšanje prebivalstva izpe 1 jano>vaAatea , ko se število ljudi še povečuje ?! Bo rešitev p načrtovana pandemija ali pa 3. svetovna vojna ?! Nadaljnje udarno podpoglavje je čiščenje pokrajine, kar pomeni preseljevanje ljudi z določenih območij dfugam.) Icke s- . ( i v \— navaja podatke z amer^iškega podeželja. pa "e podpoglavje i Spreminjanje vremena - kadarkoli se jim zazdi.Zatem se Icke loti še usmerjene prehrjane -4, (Franken- i steinovska hrana str. 143 ¡.m dal .je). • * r \ /IVA (p^A.l i V\( i> o -Ob i» Na strani 149 'avtor navede .naslednjo misel: Zakaj oni onesnažujejo svet ? Ker naš svet spreminjajo v svojega. Ob navedenem genskem spreminjanju človeških teles pa je načrtovana tudi odprava starih religij oziroma vzpostavitev skupne nove religije, kar pa se zdi domala nemogoča zadeva. A kdo ve, kako bo potekal razvoj ? Dr. Richard Day je že leta 1969 načrtoval bodočo ureditev sveta, Naštejmo samo področja (str. 159-172) : politika, globalna gospodarska diktatura, osrednji nadzor nad denarjem, mikročipirani ljudje, vzpostavitev svetovnega sistema z jedrsko vojno, prirejeni terorizem, nadzor števila prebivalcev in ubijanje starejših, izobraževanje, stalne spremembe, prikazi nasilja (filmi / video igrice), nadzor nad hrano, nadzorovanje vremena, množični nadzor razuma, telezasloni, območja človeške poselitve, izginotje , oporečnikov. Odlična razlaga sedanjih migracij v Evropi je naslednja Dayeva m y&ziaga^str. 172) : Richard Day je tudi rekel, da bo prišlo do množičnih preseljevanj in migracij ljudi brez korenin v novih krajih, ker je tradicije lažje spremeniti v kraju, kjer je veliko presajenih ljudi, kot pa tam, kjer so ljudje odraščali in imajo razširjeno družino, kjer imajo korenine.« 11. poglavje (Transfantomizem) začenja avtor s stavkom: » Smo hitro na poti v / i transhumanistično družbo, v kateri se bodo ljudje in tehnologija neločljivo zlili skupaj in človeštva, kot ga poznamo, ne bo več.« Icke se loti tudi vpliva pametnih telefonov na možgane (str. 190 in dalje ). Ob bioinženirstvu je tu še geoinženirstvo (veliki posegi v zemljo, v zrak, v vodo...). Avtor na strani 231 navede misel tehnološko obdelanega človeka : »Kdo sem ? Kar mi gospodarji rečejo, da sem,« Čeprav je ljudi preveč in zanje dela premalo, se hitro razvija robotika, ki odvzema ljudem še več zaposlitvenih možnosti (podpoglavje Vladavina robotov J« l. Srhljivi podatek na strani 243 je : »Znanilci prihodnosti : kitajsko podjetje zamenjalo 90% delavcev z roboti.«! ' : 1 ... V 12. Poglavju (Vi, ki vas je čas povozil) nam zastavi avtor vprašanje : kaj naj torej naredimo ? Avtor ve, da revolucije samo zamenjajo » eno obliko tiranije in nadzora za drugo« Zanj je revolucija »obrat ali krožno gibanje okoli osi.« Njegov predlog je : prekucnimo inverzijo. Tu pa se zastavlja praktična plat te zadeve. ^ " , Podpoglavje Nova identiteta začenja avtor s stavkom : »Človeštvo potrebuje novo samoidentiteto, da se znebi strahu in s tem nadzorovanja. Fantomski jaz tega nikoli ni sposoben, ker je strah.« Podpoglavje Srčni ljudje se začenja s stavkom : » Da bi odpravili vzrok arhonske nadvlade, mora človeštvo odpreti svoje srce, da postane nadzavestno.« Praktično se to kaže v izreku : delaj, kar je prav, ne glede na to, kaj ti govorijo.« Dodano je še plemenito Gibranovo načelo : Najmanjše dejanje dobrote je vredno več kot največji namen. 13. poglavje (Več kot fantom) se začenja z modro mislijo H. D. Thoreauja : Nepokorščina je pravi temelj svobode. Pokorni morajo biti sužnji.« Ickeova idealna in zahtevna teza na začetku tega poglavja je : Prebujenje nadzavesti je 13 6 vse. Odločilno dilemo navaja avtor na strani 308 : Nadzor ali svoboda je stvar izbire in čas je, dajo sprejmemo. Če bomo še kar odlašali, izbire ne bo več. V svojem epilogu ( Posodobljeni podatki) naniza avtor še vrsto sodobnih političnih dejstev in jih razkrivajoče obdela. Ob koncu teh težkih morastih spoznanj, ki nam jih Icke ponuja, bralec lahko obupa in se vda v usodo ali pa se vsaj miselno osvobodi in se priključi zavestno prebujenim ljudem. Icke konča svojo knjigo s stavkom : Svet je res nor, toda vse več ljudi zdaj postaja prištevnih - postajajo zavestni. { 31. spi sanka O odvečnih in o problematičnih geslih ter o napakah v leksikonu Slovenska književnost, Ljubljana 1996 Leta 2015 meje neznana sila (prim. Jenko : Dvigni se, ukaz mi reče...) usmerila v pisanje kratkih besedil, ki sem jih imenoval spisanke. Prvi letnik 2015 je vseboval 30 spisank. Drugi letnik 2016 je že napredoval do 39 spisank. Tretji letnik 2017 je pred kratkim dospel do 30. Spisanke, tako daje postala pravkaršnja 31 PSpisanka glede na skupno triletno proizvodnjo jubilejna - stota. Tema stote spisanke je slovenistično pomembna, saj obravnava dve izdaji leksikona Slovenska književnost. Povrh gre v njej za nekak spominski sestavek, saj sem bil član delovne skupine omenjenega leksikona že od začetka 8o. let. S spisanko izpolnjujem svoj dolg do sebe, saj meje vseskozi nekaj (neznana sila) spodbujalo, naj opredelim svoj odnos do sestave in do sistema leksikona Slovenska knjiženost. Spisanko posvečam kolegici Alenki Puhar, kije zlila odločilno kapljo pobude na rob mojega odlašanja. * * ^ Ne vem več natanko, kako sem prišel med geslopisce za leksikon SK 1982. Gotovo meje povabil v ekipo sodelavcev Janko Kos kot glavni strokovni urednik (ob njem je v leksikonu omenjena ko|založniška urednica še Ksenija Dolinar). ffrlo* Sodelavci smo dobili^ za obdelavo po časovnem vidiku. Pri meni piše v leksikonu 1982 tole : obdobje 1930-1965. Vseh geslopiscev je bilo 16. Širokosrčno sem prevzel okoli 200 avtorskih gesel, nekaj več gesel od mene je imel le Marjan Dolgan (obdobje po 1965). Nisem pa imel nič opravka z izdelovanjem geslovnika ne pri lMzdaji 1982 in ne pri 2.izdaji 1996. Posebnost pri izdaji 1982 je bila ta, da seje pri izdaji knjige tako mudilo, da pisci nismo dobili v roke zadnje korekture, ampak je bila ta opravljena kar v založbi. Vsekakor nesmiselna, odvečna in škodljiva naglica, ko bi lahko še kaj popravili ali dopolnili. Omeniti je treba tudi to, da so politične razmere v komunističnem režimu močno vplivale na geslovnik (npr. navajanje komunističnih publicistov kot književnikov, umanjkanje zdomskih in protikomunističnih avtorjev ipd.). Po izidu leksikona 1982 sem opazil v njem čudne književniške uvrstitve in kar vrsto različnih napak. Ni bilo jasno, zakaj so bili nekateri avtorji uvrščeni v leksikon in obrnjeno : zakaj nekateri avtorji niso bili uvrščeni. Ob politiki je očitno delovala tudi površnost. Opažene napake sem zbral in jih predložil uredništvu pred 2./zdajo 1996. Kolikor sem si ogledal posamezna gesla v 2./Jzdaji, sem opazil, da napake iz 1. /Izdaje niso bile popravljene. 4 Leta 1996 je izšla 2. Razširjena izdaja leksikona SK že v samostojni Sloveniji. Urednikoma iz 1.'Izdaje seje pridružil še založniški urednik Andrej Blatnik. Število geslopiscev seje povečalo na 20. Pri geslopiscih sva se znašla ista dvestotičarja kot v 1 .izdaji : Marjan Dolgan (283 gesel) in Andrijan Lah (242 gesel). V celoti sem naštel v leksikonu 1269 gesel. Kolega France Pibernik je opravil pomembno delo in dodal celo vrsto književnikov, ki v lč{zdajo zaradi politične volje niso bili uvrščeni. Zal je uvod v 2/Jzdajo (enako kot uvod v 1. izdajo) presplošen in ne omogoča jasnosti o uvrščanju avtorjev v leksikon. Vprašanj je nemalo : alKpadajo v leksikon pisci, ki so pisali (ali še pišejo) v tujih jezikih ? Ali spadajo v leksikon jezikoslovci, filozofi, psihologi, sociologi, politiki, zgodovinarji, etnologi, naravoslovci idr.. ? Kaj pa kulturni publicisti, potopisci, spominopisci ? In še : Kaj pa književni pomočniki : tiskarji, založniki, uredniki, meceni, mentorji ipd. : ? Ali pa očitna nasprotja : kako je lahko uvrščen v leksikon pisec ene same mladostne zbirke, npr, Janez Juvan, ni pa uvrščen po številu knjig naš najplodovitejši književnik Jože Volarič ? In vprašanj še ni konec. Ob pregledovanju gesel v leksikonu, sledeč abecedi, bom izpostavil odvečna in vprašljiva gesla in obenem navedel vrsto izbranih napak. Pa začnimo ! A _ _ _ /> Abraham, freisinški škof v 10. Stoletju. Imenovanec ni ustvarjalec, ampak le lastnik rokopisnega zbornika, v katerem so bili tudi Brižinski spomeniki. Ali ne zadošča geslo Brižinski spomeniki ? Adamič, Louis - pisal v angleščini, (prim. Joseph Conrad zaradi svojega poljskega porekla še ni poljski književnik !) Albreht, Ivan - popravek dveh naslovov - pravilno : Eros inferi, Bisernica Alešovec, Jakob - Kustoca in Vis - ni potopis, kot piše v SK Apostel, Ivan Anton - glej : Bernard Mariborski Auersperg, Anton Alexander - glej : Griin, Anastasius B Babnik, Jožef Anton - pisal v nemščini, res pa je nekaj prevajal v slovenščino. Bajec, Anton - jezikoslovec (opomba : Prešeren gotovo ne bi bil uvrščen v leksikon jezikoslovcev) Baraga, Friderik Irenej - pisec nabožne proze v Prešernovem času Barbaric, Štefan - Turgenjev in slovenski realizem - pravilna letnica : 1983 133 Bartol-Nadlišek, Marica - vprašljiv je vrstni red priimkov, res pa je, daje enak vrstni red priimkov tudi b SBL in v PSBL. Bernard Mariborski - jezikoslovec Bleiweis , Janez - odveč je naštevanje njegovih strokovnih živinozdravniških del, uvrščen je nedvomno kot urednik časopisa Bohinjec, Peter - Za staro pravdo niso črtice, ampak povest. Bole, Davorin - napaka v letnici - pravilno : N 1870 Bonomo, Peter -zgolj kulturnozgodovinska osebnost Borštnik, Ignacij - igra Stari Ilijaje izšla knjižno 1891, odveč je letnica uprizoritve Breznik, Anton - jezikoslovec Brnčič, Vera - manjka knjiga : N. A. Dobroljubov, 1956 Burger, Jožef - nabožna proza v Prešernovem času C Cankar, Izidor - manjka vohunska povest Albanska špijonka, 1917 (skupaj z Nartejem Velikonjo) Cigale, Matej - jezikoslovec Cigler, Janez - pravilna letnica smrti je 1869 (napaka 1867 je tudi v SBL !) Č v Cermelj, Lavo - odveč je naštevanje njegovih naravoslovnih del, manjkajo pa njegovi nacionalno pomembni spomini : Ob tržaškem procesu 1941 : Spomini in beležke, 1962, Spomini na moja tržaška leta, 1969, Med prvim in drugim tržaškim procesom, 1972 j Cerne, France - še vedno me muči vprašanje, ali je avtor obeh knjig v seznamu ali pa gre za soimenjaka : prvi pesnik in drugi prozaist ?! Čop, Janez - objavljena ena sama pesem (1848) Čop, Matija - pisal v nemščini, a pomemben kulturnozgodovinsko D Danilo, Anton - manjka : roparska povest Dimež, strah kranjske dežele, ok. 1945 Detela, Fran - dramo Sami med seboj je napisal Fran Zbašnik Detela, Jure - Pod strašnimi očmi pontonskih mostov ni pesniška zbirka, ampak prozna avtobiografija Dimitz, August - zgodovinar, pisal v nemščini Dolenc, Hinko - v SBL je Dolenec, v PSBL pa sta obe obliki priimka E Elze, Theodor - pisal v nemščini Erberg, Jožef Kalasanc - nemški pisec, spada v kulturno zgodovino F Feigel, Damir - Brezen ni ZF povest, ampak satirični paberki o naših krajih Felc, Jože - pravilno : Osamelci : Psihiatrovi zapiski 1974, 1982 Fellinger, Johann Georg Gustav - nemški pisec Franke, Ivan - je le bežni potopisec v časopisju - premalo za uvrstitev Franul pl. Weissenthurn, Vincenc - jezikoslovec Freunsfeld, Josip - pravilno : Freuensfeld ! (tako tudi v SBL) G Germonik, Ludovik - nemški pisec Goličnik, Janez - zgolj prevajalec Janševe knjige o čebelarstvu ! Goričnik, Andrejaš - medicinski rokopis v 18. ^toletju Grivec, France - v SBL : Franc ! - pravilni naslov : Slovenski knez Kocelj Grun, Anastasius - nemški pesnik - uvrščen je kot prevajalec slovenskih ljudskih pesmi Gustinčič, Dragotin - politični publicist, servilno uvrščen zaradi politike leta 1982, zakaj ponovna uvrstitev 1996 ? Manjka pomemben podatek, daje bil zaprt na Golem otoku H Hacquet, Baltazar - francoski naravoslovec - nesmiselna uvrstitev Herman, Bogdana - izdala je le Pesniški list 12, 1973 Hudales, Zoran - manjka letnica smrti 1982 I llija, Lojze - tudi Ilja (zapis v knjigi Zadnji rabin v Ljubljani) Iskrač, Jožef- igra Andrej Turjaški ali Vse za vero, carja in domovino - ni izšla knjižno J Jamnik, Luka - brez ohranjenih besedil - spada v gledališki leksikon (uprizarjanje verskih iger v 17..Stoletju) Jan, Ivan-upoštevati je mogoče le njegova literarna dela, odveč je publicistika o 2. jSvetovni vojni Janež, Stanko - pesniški zbirki Iz oči v oči, 1974 in Gorice, 1980 je napisal Stanko Janežič !! t Jelene Vitomir - Feodor - pravilno : Fedor-manjka igra v 5 dejanjih Erazem Predjamski, 1920, manjka povest Belgrajski biser, 2. Natis 1918 Jerman, Frane - filozof Jesenko, Janez - zemljepisec in zgodovinar, prevajalec H Juvan, Janez - ena mladostna pesniška zbirka .V R JtifflCiU/ ; Vitomir Feodor (!) Jeienc : 1914-1918 : Spomini slovanskega dobrovoljca, 1922 T- /I \A K Kalobški rokopis - tudi Kalobski Kardelj, Edvard - politični publicist - uvrščen 1982 zaradi politične servilnosti, povem odveč v leksikonu 1996 Karlin/Alma Maximiliana - pisala v nemščini Kašutnik, Anton - pisal drame v 18. Stoletju v latinščini Kermavner, Dušan - zgodovinar, politični publicist, uvrstitev kvečjemu zaradi knjige o Cankarju :Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918 Kermavner , Valentin - ne more biti uvrščen zaradi latinske slovnice ! Kiauta, Ladislav - manjka omemba zapora na Golem otoku Knaflič, Vladimir - manjka publicistični spis : Vseučilišče v Trst !, 1912 Knoblehar, Ignacij - pisal v nemščini Kolednik, Ferdinand - prevajalec, razširjevalec slovenske književnosti Koman, Manica - manjkajo igre : Prisega o polnoči, 1929, Čarobna košara -Sestrin varuh, 1931, Krst Jugovičev, 1931 Kopitar, Jernej - jezikoslovec, pisal nemško, pomemben kulturnozgodovinsko, s slovensko književnostjo povezan kot cenzor. Korban, Josip - manjka letnica smrti :/l966 !H, smiselno dopisati : stric Vitomila Zupana - Kordeš, Leopold - pisal nemško Koren|Anton - umrl 1987 Korytko, Emil - zbiralec ljudskih pesmi Koštial, Ivan - jezikoslovec Kreft, Lev - odveč družboslovna dela Kristan, Etbin - manjka novela Savičev pesimizem, 1910 Kunaver, Pavel - odveč strokovna geografska in astronomska dela L Lah, Ivan - manjkata igrici ¡Miklavžev pozdrav - Božič gre, 1937 Laschan, Anton - pisal nemško Lavrin, Janko - pisal predvsem v angleščini, a pomembni posrednik slovenske književnosti v Angliji Lavtižar, Josip - manjka Junaška doba Slovencev : zgodovinska povest iz 15. /Stoletja, 1936 Lenard, Leopold - manjkata : igra Ljubljanski dirindaj, 1913 in publicistični spis Slovenska žena v dobi narodnega preporoda, 1921 Lenček, Rado - jezikoslovec, etnograf Levstik, Vladimir - manjkajo : novela Svoboda !, 1910, Za svobodo in ljubezen : roman z Balkana, 1913 (psevdonim : Marko Stojan), Deček brez imena : in druge zgodbe za mlade čitatelje, 1924 Ločišnikar, Frančišek - pravilno : LoČniškar ( prinv SBL !) Logar, Janez - dodati zapor na Golem otoku ! i AWl M Majer, Boris - filozof Makovic, Anton - zdravnik Malahovsky, Igor - ena mladostna pesniška zbirka Mandele, Janž - tiskar, pomemben kulturnozgodovinsko Martelanc, Vladimir - politični publicist Megiser, Hieronim - jezikoslovec Metelko, Franc - jezikoslovec Miklošič, Fran - jezikoslovec Močnik, Rastlco - sociolog Moderndorfer, Vinko - zaprt, tudi na Golem otoku Modic, Lev - politični publicist Mohorič, Milena - zaprta v zvezi z Informbirojem Mrzel, Ludvik - zaprt, tudi na Golem otoku Murko, Anton - jezikoslovec Murko, Matija - največ pisal v nemščini, pomemben kulturnozgodovinsko N Novačan, Anton - Herman Celjski, knjižno 1928, odveč so objave v LZ O Ogrinec, Josip - manjka : Čarovnica s Starega grada : Povest iz srednjega veka, 1907 Oswald Wolkensteinski - nekaj slovenskih drobcev v makaronski poeziji ith ^ p Pahor, Jože ml. - fizik - odveč tudi poljudna znanost Pajk, Pavlina - manjka : roman Slučaji usode, 1897 Petelin, Ruža Lucija - igra Žaromil, 1938, odveč uprizoritev Peterlin, Radivoj - Petruška - manjka avtobiografija Ahasverjeva kronika, 1. tiljDel : K matuški Rusiji, 1936 Pintar, Ivan - prevajalec Pirjevec, Dušan - manjka podatek o zaporu, vredno je omeniti vzrok zapora Piščanec, Lado - pravilno : Piščanc (PSBL) Plestenjak, Jan - manjka povest Bogatajevci, 1941 Pogorelec, Breda - jezikoslovka Poljanec, Ljudmila - manjka igrica Pot k domu : Božične slike s petjem in deklamacijami, 1922 Prenner, Ljuba - manjka : povest Življenje za hrbtom, 1936 Prijatelj, Ivan - pravilno : Drama Prešernovega duševnega življenja Prunk, Ljudmila .: Pravljice, 1913 (skupaj z Miro Šega) R Radics, Peter - pisal nemško, zgodovinar Ramovš, Fran . jezikoslovec Rebec, France - prevajalec Remec, Alojzij - manjka povest Veliki upor, 1909 Ribičič, Mitja - politični publicist, res pa ena pesniška zbirka Rob, Ivan - v rubriki Delo manjkata : Deseti brat, 1938, Deseti brat, 1994 Robida, Adolf- zanimivi podatek : očim Vitomila Zupana Robida, Ivan - manjka : Rože ob poti ; Dramska pesnitev v 5 slikah,, 1924 Rogelj, Bine - en sam strip ! Rudolf, Neva - pravilno : Južni križ, 1958 (Pod južnim križem je antologija) S Smole, Andrej - zbiratelj ljudskih pesmi, izdajatelj knjig, prevajalec Smolej, Viktor-umrl 1992 Smolnikar, Andrej - pisal nemško, angleško Sodja, France - drugod : Franc Sodnik, Alma - filozofka Stare, Josip - povest Lisjakova hči, 1920 (odveč izdaja v LZ) Strniša, Gregor - manjka podatek o zaporu (zaprt že kot gimnazijec) Strniša, Gustav - manjka podatek o zaporu S • | , t"^ l J P ¿?'T"U Šarabon, Mitja - pravilno : Nema radost - ^ Kj P^1 Šentjurc, Igor - pisal nemško | A h i| V # ^ Setinc, Franc - samo leposlovje - brez politične publicistike Šinkovec Avgust - Črtomir - v leksikonu Osebnosti : samo Črtomir Skerl, Silvester - Škerljev zbornik spada k Stanku Škerlju !!! Skrabec, Stanislav - jezikoslovec Švabič, Marko - prav : Švabič T Tominšek, Josip - manjka potopis : Italija, nje slava in beda, 1909 Tomšič, France - odveč navajanje slovarjev Toporišič , Jože - jezikoslovec, uvrščen je kot pisec knjige o F.S. Finžgarju Trdina, Silva - napačna letnica pri knjigi Josip Mum Aleksandrov : Izbrani spisi - pravilno : 1933 Turkuš, Jovan Anton - v SBT samo Turkuš Anton ! Tušelc, Miha - pisal nemško, prevajalec U Ušeničnik, Aleš - filozof, teolog V Valvasor, Janez Vajkard -. Pisal nemško, pomemben kulturnozgodovinsko Veber, France - filozof Vodušek, Valens - umrl 1989 Volarič, Zlata - ob njej je neobravnavan njen mož Jože Volarič, kar je nerazložljivo ! Vresnik, Drago - umrl 1992 Vuk, Stanko -ps. Slavko Slavec je psevdonim Andreja Budala ! Vurnik, Stanko - muzikolog, etnograf Z Zagorski, Cvetko - manjka omemba zapora : Goli otok ! Zaje, Dane - manjka omemba zapora v Z Žagar, Janez - drama Vrtinec, 1925 - odveč podatek o uprizoritvi ¿Dodatki, Pri ponovnem listanju leksikona sem mimogrede odkril še več različnih napak in pomanjkljivosti. Navajam jih po abecednem redu A Abram, Jože - odveč je navedba o prevodu Ševčenka v rubriki Delo. Prevodi so lahko izjemoma omenjeni v življenj epi snem razdelku. Nujni sistem V rubriki Delo samo originalna leposlovna dela avtorjev. Sistemsko so tudi odveč objave v revijah in uprizoritve dram ! Bohinjec, Peter - manjkajo : Zgodbe fare Škocjan pri Dobravah, 1911, Glagoljaš Stipko (v : Razne povesti), 1912, povest Svetobor, 1917, povest Pod krivo jelko, Cankar Ivan - pri Cankarju in tudi pri drugih avtorjih manjkajo ključne oznake Pri Cankarju torej najmanj : pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, publicist. Cankar, Izidor - odveč so omembe umetnostnozgodovinskih del - prim Mole ir Štele Cukale, Jože - pravilno : pesnik (in ne : pesmi !) D Drekonja, Ciril - Pod domačim krovom ni povest, ampak publicistični vzgoji spis o F Fun ek, Anton - manjkajo : pesnitev Godec, 1889, lirsko-epske črtice Luči 1891, Za hčer : enodejanka (v :Novejša slovenska drama), 1954, Zabavpšče slovenskim otrokom, 1887, Mladini za kratek čas 1893 G Gantar, Kajetan - manjka omemba zapora Gregorič-Stepančič, Marica - Problem ! Najbrž ni napisala Pravljic 1913 skupaj z Ljudmilo Prunk. France Koblar v SBL zatrjuje, da sta Pravljice 1913 napisali Ljudmila Prunk in Mira Šega, Ali naj sledimo avtoriteti SBL ? Res pa je da je imela psevdonim Mira tudi Gregorič-Stepančič Marica. Za zdaj sledim SBL J H Haderlap, Lipe - Kuhnovci v Bosni : nova pesem s podobami 1879 - ni pesniška zbirka, ampak ena sama pesem ali pesnitev ( 8 strani, kot sporoča S imonic) Hudaies Zoran - geslopisec T.P. ob koncu podatkov v rubriki Delo zapiše na strani 145 : itn., torej : in tako naprej. Privošči si torej samovoljni izbor besedil ! /1 J, 6 Stvar ni sprejemljiva. Bibliografija literarnih knjig mora biti celotna, saj ravno zato potrebujemo tovrstni leksikon ! Odveč je naštevanje iger, k so izšle v revijah. Se popravek : Nejček, 1949 J Jaklič, Fran - omeniti Jakličev psevdonim : Podgoričan. Manjkata : Za možem -V pustiv je šla, 1914 (podatek iz LPJ II), Ljudske povesti, 1919 Jalen, Janez-Ovčar Marko, 1928 in več izdaj, Ograd, 1951 in več izdaj, Sončne sence, 1952 Jarc, Miran - potopis Odmevi Rdeče zemlje , 1932, je napisal (tako v knjigi) Božidar Jakac, Miran Jarc &?zgolj prireditelj, Pri literaturi o Jarcu manjka : Bojana Stojanovič : Poetika Mirana Jarca, 1987 Javomik, Mirko - v literaturi o Javorniku manjka : Vinko Beličič : Cerkničan treh domovin, 1987 M Moder, Janko - manjkajo : Kekec ; mladinska igra v 4 dejanjih : po povesti Josipa Vandota, 1960, biografija : Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden 2oo5, roman Sveta zemlja, 1952, publicistika :Iz zdravih korenin močno drevo III, 1952, bibliografija in leksikografija ; Mohorska bibliografija, 1957, Slovenski leksikon novejšega prevajanja, 1980, Leksikon nobelovcev, 1986 Muser, Erna - v rubriki Delo so odveč vsi podatki o spremnih besedah, ki jih je pisala omenjena avtorica. Nujno je ostati zgolj pri originalnih knjigah avtorjev. P Papež, France - manjkajo eseji Zapisi iz zdomstva, 1977 Peršak, Tone - odveč : O ustavnih spremembah Petančič, Davorin - umrl 1983 Petek, Jože - umrl 1983 Podmilšak, Josip - Spisi Andrejčkovega Jožeta I-VI Popovič, Janez Žiga Valentin - pisal nemško Prepeluh, Albin - manjkata ; povest Iz nižine življenja, 1903 (psevdonim Pavel Mihalek), Mina : roman, 1910 (psevdonim ; A. P. Rušič) R Rožanc, Marjan - manjka omemba zapora Rutar, Simon - manjka : Iz Bara v Podgorico : potopisne črtice, 1891 S Slapšak, Julij - Spisi Mišjakovega Julčka I-VI, 1909-1913 (SBL) En starček je živel ..., 1944 Š J 4 A U1 Sifrer, Jože in Šifrer, Tone - pri obeh manjka podatek, da sta brata. Tudi sorodniške povezave bi morale biti sistemsko navajane. S orli, Ivo - pravilno : V deželi Čirimurcev V Vuk, Ivan - manjkata : Junaki svobode : povesti in črtice iz Balkana, 1913, Po valovih Donave široke : beležke iz popotnega dnevnika, 1934 Z Zbašnik, Fran - manjka povest Za srečo !, 1901 Naj bo za zdaj dovolj. Če bi brskal ponovno, bi spet našel to in ono. Napak in pomanjkljivosti je nedvomno preveč, Manjka urejajoča uredniška roka, saj jo je vsak geslopisec ubral po svoje. Glavna napaka je že nesistematični geslovnik. Ob tem* pa so problematični : pomanjkljive glavne oznake avtorjev ali celo spregledane, torej : pesnik, pisatelj, dramatik itd., nesistematične in pomanjkljive bibliografije, manjkajoči pomembni življenjski podatki in še bi se kaj našlo. Ob novi izdaji bo treba natančno pretresti celotno gradivo, za geslopisci bi morali pregledati podatke še bibliografski specialisti. Pa srečno na delo ! y h ^ P.S. Končujem s konstruktivnim prilogom za novo izdajo- leksikona SK : (^J Uvod naj temeljito razloži sesO^' $vo geslovnika ¿(17) Leksikon maj bo razdeljen na glavni del (slovaafrvr-* y rV j vensko1 pišoči avto j i) in na Dodatek (sa nas pomembni avtorji v tujih jezikih^, npr. Valvasor ipd. Piva gesla: Priimek, ime, glavni psevdonim, morebitno sorodstveno razmerje z drugim avtorjem,' "delovnaoznaka avtorja ; pesnik, pisatelj, / . | ? miHl im':wh ... . nrpirfl -iP Tr lTrorln -i lr dramatik, ese j ispublicist . .. , prevajelc, urednik . /T\ l ' ^ Vi • A ^ DjELO : bibliografija (celotna) leposlovnih knjig, urejeno' po področjih : pesništvo5, p^.' pripovedna praza, dramatika, esejistika, publicistika... . broz revijalnih izdaj, brez v ' uprizoritev dram ( za to je gledališki leksikon), odveč so radijske C. £ /m r , igre (niso knjige, apa—a letečimi listi). /Vvtor brez knjige naj' bo predstavljen s kako razpravo v ai življenjepi-nem delu. (jž) Rubrika ^c^t^^f^-i^-^s ^ Literatur a) jie nujni geslopiščev izbor. Na zaključku te rmbrike še biografski romani in povesti o avtorjih. Sklep : Qu!i'quid agis, prudenter agas et respice finem. SEZNAM SPISANK 2017 1 / A 1. O pomensko polni(Carrierovi-knjigi KRHKOST^(FRAGILITE) 2. o izbranih knjigah iz bralnega seznama v letu 2ol6 ^ 3. Ob skrbeh izraelskega policijskega šefa ^ 4. 0 vrednota^ in o vrednostih ^ O 5. O Informbiroju in o infombirojcih 43 6. ob Pozničevi kolumni Triglavi zmaj (Demokracija, 2.3.2ol7) 7. O zlati dobi človeštva (in o nadaljevanju) Z ^n m ______1 -- 8. O Imenitni knjigi z napačnim naslovom (Zakaj narodi propadajo) ' 9. Ob nenavadni knjigi Jana Makaroviča Zgodbe "svetega posmaj(l) 10.#6$ O aprilskem izletu v Tivoli ^ 11. Ob nenevadni knjigi Jana Makaroviča Zgodbe Svetega pisma (2, del) 12. o pripadnostih. S A ±S 13. O 11. septembru - skoraj 16 let pozneje 14. O fenomenalni knjigi Margarete Buber Neumann : Staljinova i Hitlerova1 zatočenica J^agreb 1952-^-—^ 0 15. .0 vsiljivi mdlitarizaciji pri naslavljanju kulturne ustanove , (kulturnih ustanov) (^ 0 problematični priredbi Goethejevega *austa v ljubljanski Drami (Sezona 2o 15/16) 67~~~ 17. o čudni in o nedokazljivi trditvi dr. Boštjana M. Turka (Reporter, 2o« 6. 2ol7 18. O napovedih bližnje prihodnosti v srbski reviji Treče oko S*. 2® 17) 15 19. O pomenski bedi in o bedni pomenskosti nekega plakata -f ^ 2o>. O trojici : književnik(i) - politika - samomorf(i) (Vidik : emigracija ) šo 21. o spomenikevanju 22. 0 neverjetnih čudovitostih našega sveta (po pripovediishirley MacLaine) 23 o sijajni knjigi Igorja Omerze : ¡Boris Pahor : /v žrefu UdTbe, Celovec 2ol7 9 & 24. O s po men iko van ju, 2. del °> i' . o'b novi lokaciji Troje v MCtovunu (Misteriji, 2017, oktober )i 00 26. 0 presenetiljivih novostih v oktobrskih Misterijih ,/ft?^ 27. Ob Cankarjevih Hlapcih v ljubljanski Drami 2ol7 28. Ob stoletnici ruske revoluciji 1917 /1/|0 29. 0 šokantni in o razsvetljujoči knjigi Da c i da Ickea ' Fantome ki j aaj^-ia kako poiščemo pravi jaz), 1. del^Lj. 2ol7 3o. o dogajajoči Jše katastrif^čn is t i. našega sveta (ob 2ol7) Wjknj Ige Ç t^v 31. 0 odvečnih imi o problematičnih geslih o napakah v\ leksikonu Slovenska knjkevnost),1 Ljubljana 1996 A DODATEK GDEST STAR letošnjih spisank je moj prijatelj Dušan Jež. Je najtesnejši povezanee zb mojimi spisankami, saj je njihov stalni dobitnik. Ena od letošnjih apisank / vpliv slovenskega literarnega klasika / ga je spodbudila k ustvarjalnemu odzivu. In t u je novokrasna ini krasnonova slovenska beseda : RAZLIŠLJA&KA ! VIVAUUS, CRESCAMUS , FLOREAMUS ! A < L, >(/XBKJ 31 va. I Kf< Razmišljanka številka 1. He, he, he, Andrijan, ja, videl sem že najnovejše Cankarjevellfilapce, ker pa sem že pozabil na dejansko Cankarjevo zgodbo, sem mislil, da ta predstava uprizarja dokaj verno tisto, kar je Cankar napisal. No, izkaže se, da je samomor nov negativizem v mišljenju režiserja, nekakšen, morda, logičen konec neprilagojenega in šibkega, »novega«, Jermana. Škoda. Jermar^bi moral biti gledejia sedanje čase še močnejšL A morda je to znak režiserjeve^sebne slabosti. Skoraj zagotovo. Ali pa smo vedno bolj hlapci kot narod, pa se to odraža nihilistično na posameznikih v vseh plasteh družbe (razen morda v »finančni eliti«, kar že to je, morda bolje plačanih in postrojenih v »cesarjevih novih oblačilih«)... v službi kapitala, Evrope, morda tudi slovenskega naroda samega (kar se pa bolj slabo občuti, tudi pri pokojninah za polno delovno dobo). al J Tvoje pisanje mi pač- kot vedno- odstre nekaj strokovnih dejstev tudi na področju dramatike, saj jaz sproti pozabim marsikaj, čeprav, v okviru tistega nabora znanja, ki ga nek trenutek zberem skupaj, pa skoraj zagotovo premorem izredno prodorne analitične in sintetične zaključke. (Naj ne zveni kot samohvala, saj me je psihiater enkrat, ko sem šel na resne raziskave, da bi on dokazal, da sem umsko podpovprečen, presenetil s tem, da sem inteligenčno nadpovprečen- res smola, tega nisem načrtoval... nekako poparjen (in nikakor narcistično vzvišen) sem odšel od njega. Samo še tega je bilo treba, saj sem se takrat želel upokojiti kot »podpovprečnež« , samo da bi bilo čim prej...). Slovenska lastnost je res prilagajanje, uklanjanje, odsotnost lastnega svobodnega mišljenja (da se mi ja ne bi kaj zgodilo, da ja ne bi izstopal iz splošnega ubogljivega in enoumskega povprečja- o tem je izdatno pisal Miha Mazzini). Rad sem to bral, saj je žal ta samocenzurna uravnilovka resnično stanje posameznikov in medijev. Nihče si nič ne upa, morda je to zadnja »Jermanova faza«?? Ali pa se ukvarjajo z nepomembnimi podrobnostmi, s tem pa se hitro zamegli bistvo. Tudi sam sem že zdavnaj nehal pisariti v pisma i bralcev. To poletje so na portugalski obali (Algarve) raziskovalci našli tako imenovan živi fosil, morskega psa, dolega sicer le okrog en meter in pol, a vendar, živečega na globini tudi nad 1000 metrov. Torej, v strašanskih globinah, kjer je pritisk vode tak, da ga noben človek ne bi prenesel. Ta morski pes, imenovan Anguineus Chlamydoselachus, je na tem planetu, praktično genetsko nespremenjen, že 80 milijonov let. Torej izvira iz časov dinozavrov Tyranosaurosa Rexa in 31 V. Z. Triceratopsov. Ima 300 zob v 25 vrstah. Začudenje znanstvenikov je bilo neizmerno. To bitje je skozi generacije preživelo 80 milijonov let! 11 Pa človek??? Je »od včeraj«? Kakorkoli, če primerjaš z Biblijo, kjer se čas vrti v Novi zavezi le kakih 2000 let, Stara zaveza pa je vključno z vsemi Nefilimi, Anunnakiji, abrahamovsko in še več dolgoživečimi potomci mešanic med božjimi sinovi in ljudmi, mnogo daljša časovna uganka, verjetno pa najbolj verna zgodovinska knjiga, če gledava na daljši rok, na primer vsaj na 430.000 »Sitchinovih let«, torej odkar so Annunaki, Igigiji, Nefilimi, popotniki z Nibiruja... Anu, Enlil, Enki... prišli v naše kraje, v kraje naše galaksije, našega osončja iskat zlato, ali karkoli, in čez čas gensko načrtovali pridnega delavca, mešanca med zemeljskimi opičnjaki in »Bogovi«, in je poteklo mnogo časa, vsekakor več, kot bi ga priznal priznani arheolog Ivan Šprajc, ki ima domet le nekaj tisoč let. Če primerjaš z 80 milijoni let enega morskega psa še neka »uradna« arheološka dejstva, da so »faraonske grobnice«, torej piramide v Gizi in sfinga (kjer ni nobenih hieroglifov o faraonih) stare komaj nekaj tisoč let, se začudiš, kaj je bilo pa prej. Manjkajoči člen je dejansko skoraj zagotovo plod genske manipulacije, neznanska stotisočletja pa so popolna neznanka v zgodovinski vedi. Tudi Sitchinovih 430.000 let je le trenutek v biološki (božji, človeški) zgodovini Zemlje- na primer nasproti 80 milijonom let... Seveda pa imamo tudi primere, ko je za borih 70 let nazaj zelo težko zapisat in priznat pravilno zgodovinsko dogajanje... Povsod zgodovino pišejo trenutni / zmagovalci. Včeraj sem bil na ljubljanskem srečanju prijateljev Centra Aletti, kjer deluje umetnik pater Marko Ivan Rupnik. Tudi osebno sem ga pozdravil in spregovoril z njim nekaj besed. Spoštujem ga kot umetnika, ki je toliko teh mozaikov ustvaril. Ravnokar jih delajo tudi na cerkvi Device Marije v Polju, torej blizu mojega doma. Kupil sem par knjižic o njegovem delu, eno pa tudi dobil v dar. Reprodukcije mozaikov spremljajo teksti iz biblije in nekaj komentarjev. Spet me je presunilo to, da se treba Boga tako bati in da je človek že iz niča tako grešen. Zakaj bi bil? Nimam druge razlage, kot je sitchinska- po genski manipulaciji so ljudje, rod Adamov, morda hoteli od svojih stvariteljev- gospodarjev preveč, pa so bili zatrti in kaznovani. (Da ne govorimo o Sodomi in Gomori, neuspešnem prizadevanju Gilgameša, da bi prišel do raketnih izstrelišč in prejel nesmrtnost, Mardukovih- Enkijevih uporov, nesoglasij^ Enlilom, (torej božjih nesoglasij), splošnega potopa, atomskih vojn, ki so zaradi napačnih vetrov pomotoma o J} uničile prvo na Zemljo od Bogov dano, kraljevsko, sumersko, civilizacijo v Mezopotamiji, in tako dalje...). Ugank ne zmanjka. Ali so pomembne za današnji čas ne vem, ampak človeka vedno zanima, od kod izvira. Isto se mi dogaja, ko bolj intenzivno proučim kakšno področje v medicini, ali na kakšnem drugem področju. Zdaj sta dve možnosti, odvisno od značaja, ali se po jermanovsko »počim«, in rečem vem, da nič ne vem, mea culpa, in tako dalje, ali pa rečem, drugi nič ne vedo, prikrivajo, se gredo »etablirani esteblišment« (piši kao govoriš), na področju, kjer so pomembni videzi, dnevna korist, ne pa resnica. Tako Da Cankarjevi hlapci so s tega vidika večna tematika. Kdor molči pa ima resnično več miru. Človek si lahko o vsem misli svoje in živi svoje življenje na kolikor toliko uravnotežen način. / Hodim na Liffe, predplačal sem si deset festivalskih filmov, in prvi je imel naslov »1945«, madžarskega režiserja, govoreč o povojnem stanju na neki madžarski vasfr1