L e i- k JO / J P) Književnostma pisarija n^prelomu stoletij (različni spisi od 1992 do 2oo2) jr O ^o ja 9o. leta so bilajusmer j en v proizvodnjo knjig (pregled knjievnosti I-V, Mali pregled lahke književnosti, ^se strahi sveta : slovensko potopisje od Knobleharja do naših dni, pa še 2. izdaj3 Robovega desetega brata - vse pri založbi Rokus), zato je drobnejše pisanje, namenjeno časopisju, manj številno. Do 1993 v se^ l (do koncabevije Srce in oko) serfr^pisal več sprotnih knjižnih ocen , potem pa je tovrstno pisanje redkejše. „ ojlt * Obsežnejša spisa sta namenjena obrsvn^i ‘ J arka Petana. Spis (le] Li & leposlovno delo arka Petana je bil napisan za zbornik o - .P., izdan pri SGM, ^azličica tega spisa z naslovom \fsei stranski knji”evnik .e.„ 'arko Petan pa je bil naročena za tujejzično izdajo Petanofoih afo¬ rizmov. ! ^a±? ;čen je bil tudi (Koledar MD) sp jubilejni zapis ob 8o- letnici Janeza Gradišnika. 1 1 , C k i k Morda veljahosebej omeniti še članek ak, napisan ob razstavi HQI[in^surrp_g___p^ L w Ivan ^ribar in njegova Ljubljana £3v ljubljanskem estnem muzeju (1998). (leta 1999 sem pisal nadaljevanko v 9 delih z naslovom Utrinki iz slovenske lahke književnosti (za Delo) in tu predstavil nekaj naših znanih lahkoknji"evnostnih piscev. Za Delo je bil ndpisan tudi ZappLsek oi) neuprizor j enih slovenskih gledaliških igrah (2ooo)X. V Delu sem objavil tudi obse r nejši članek ob jubmleju zbirke Slovenske večernice (15° Slovenskih večernic) (2ool |£ako deluje naša demokratura, priča moja ocena fj^enartove imenitne knpige spominsko-publicistične knjige Slovenec v Srboslaviji, Lj. 2ool. Ocena z naslovom Prava^knjiga ob pravem času je doživela v ^elu temeljito cenzuro !! sti proti bivšemu re y imu v ^elu niso zaželene. ^aj še bi tu se reči dalo ?! Sicer pa imam to knjigo za nadaljevanje moje knjige Nezadržna poplava knji Y nih novosti, Lj. 1992. Andrijan 3a La Evald Flisar : Popotnik v kraljestvu senc potcpisnimaknjigama Pišoč in ena pot (1979) in Južno od sever« (1981) je Eve ld Flisar, žanrsko domalsvse s stranski • avtor, postavil tako rekoč vzorno kakovostno merilo za potopisje, Prvakajig prikazuje avtorjeve poti po Aziji, druga pa po Afriki* Po dobrem desetletju (bralci obeh potopisov so v tem Času že kaj pozabili, pojavili pa so ne tudi novi, ki omenjenih Flisarjevih knjig ne poznajo) »»m avtor v knjigi r opotnik v kraljestvu seno ponujaizbor is obeh potopisov, ta antologijska zamisel je nekaj posebnega oziromapri nas najkrž ker izjemnega, Potopisi redko izhajajo na novo, saj starejšepotopise sproti prekrivajo novi, novejši in n«j- novejši, ^enasr pa je tudi res : kakovost ne zastrai, *ako se kaže izdaja Flisarjevega potopisnega cvetnika kai? utemeljena* ^njigc vsebuje 41 potopisnih utrinkov, meditacij, skic, zgodb ali novelic (noraspolago iiaorao še kako drugo zvrstno opredeli tev) : od tega jih 28 obravnava Azijo, 1$ pa Afriko, Flisarjevi potopisi se odlikujejo z izredno sugestivnostjo, saj nam avtor uspe tako pes reaovati številne in raznolike doživljajske odtenke, da kar podoživ ljemo njegove cUleme, stiske, tesnobein pire tre se, Flisar skuša čim bolj vsestransko dojeti utrip obdajajočega ga sveta, z njim se (duševno) spopada, o njem razmišlja in se o njem opredeljuje* Ena od Flisarjevih paradokslanib oznak o lastnih potovanjih se glaoin: "^ojapot po svetu ostaja iskanje poti do sveta," Ali pa ptoti kon¬ cu i "ti svetu greš zato, da bi odkril, zakaj greš po svetu," ^eključek knjige pa nas vrača k mitu oziroma arhetipu : k ^diseju in njegovemu vračanji domov Jnaltako), Flisar pravi : koncu poti, nakoncu igre je bilamožna le enapotezs, vrnitev domov - prva poteza nove igre, S tem je bil svat znovaodprt : znova je bilo vse mogoče," Vsestransko razgibano in pritegljivo (onformetivno, doživljaj¬ sko , miselno, izrazno) knjigo* ki jo bogati več barvnih fotografij in smotrno dopolnjuje spreranabeseaa Aleksandre Zorna (r~tovabjs zaradi pisanja), je mogoče priporočiti tako bralcem, usmerjenim v svet* kot tistim, ki jinua je ljubo brodolomiti tudi po lastni no¬ tranjosti« ^vela 1'lisar : Popotnik v kračjestvu senc, Ljubljana, danes 1992, 539 sbrani, spremna beseda Aieksinaer norn L Eiffli Malenšek s Pesnikov nokturno ±b> j novejši biografski roman Mimi li elenškove Pesnikov uokttir¬ no obravbava predvsem zadnje leto rrešernovega življenja, s retro¬ spektivno me-codo (ob pesnikovem razmišljanju) pe poseže avtorica tudi v prejšnja pesnikova življenjske obdobja. Skoraj v sredincu obravnave se jeznaslo Prešernovo razmerje z Ano Jelovškovo, V tem svojem "realističnem", kar banalno vsakdanjem EKCBsrgK (zatiste cone tudi dokaj "škandaloanem") razmerju - romantično nasprotje le-tega je bilo pesniško dvorjenje Primičevi Juliji - je Prešeren podlegal strasti do brhke, s p- proste in neizobražene mladenke, a se obenem obotavljal prevzeti dolžnosti, ki jih je to razmerjo glavna tovrstna nakazovalo (z Aninega stališča je bila k« dolžnost - razumljivo - zskonskazvez©), rroplaijaoči se vozel žrtve (Ana) in krivca (Prešeren) je prizadel obe osebi in povzročal stalno neprijetnost in nelagodnost v njunih odnosih. Pišataljicaprikazuje Prešerna toroj predvsem skozi njegove življenjske* težave, bolezen in umi¬ ranje; v ospredju je Prešeren - trpeči človek, v ozadju pa Fre- ■3oren pesnik, književnik, kulturnik, se avtorica ni ksj več ukvarjala s Prešernovim pesniškim ustvarjanjem, jezgolj ugotovitev in ne očitek, saj jetakšna ali drugačnausmeritev v biografskih romanih pač» enako mogoča. Upošte¬ vati jetrebaše dejstvo, da se je avtorica gotovo ozirala na prejš¬ nja romana o Prešernu ( v aštetova, Slodnjak) in da je morala natančno pretehtati svojo (od prejšnjih drugačno) upodobitev Prešerna, Ob pesniku nastopajo v romanu v stranskiv ilogah še Člani njegove družine (npr, sestra ^atra), pa šeposamezae osebe iz tedanjega javnega in Kulturnega življenja (čop, Smole, ~a stelic, Bleiweis ,.,) komam se bolj razgibašele v zadnjem delu knjige in po popular¬ nosti ne bo kos Romanu o Prešernu like Estetove, če pa primerjam 2 5 ~ druge biografske romane Mimi Ai alenškove s Prešernovim nokturnom menim* daostaja njen roman o Prešernu v senci njenih romanov o Trubarju (Plamenica), o Krenu (Inkvizitor) inn o Kett^eju in Murnu (Pojoči labodi), Mimi “alenšek i *esnin.ov nokturno : i‘oman, Celovec : Mohorjeva založb« 199P* 369 shrani, Dx*uizibske večrnice, 47, zvezek Janez Cigler (ob 2oo-letnici rojstva) u . ^ j Tvopolovica 19« stoletja je za Slovence domala izenačena s časom Prešernovega življenja in dela (18oo-1849). Ob Prešernu, keterega delo spada seveda na evropsko kakovostno raven, pa so deloveli ca Slovenskem nekateri danes malo znani in umetniško šib¬ ki pesniki in pisatelji* ^edrjeuvrščamo tudi ^aneza Ciglerja, ki se je rodil ?. maja 179 ? v tedanjem ljubljanskem predmestju ali priraestju Vodmatu (Udmatu), v današnji ^alenškovi ulici* Po gim¬ naziji, na kateri #■: ga je med drugimi rofesorji poučeval pesnik v alertir Vodnik, je Cigler končal še bogoslovje in postal duhovnik, olužbovel jev več krajih, omenimo pa vsaj dve njegovi službeni točki : domala cele desetletje je bil kaznilniški kurat naljubljen- skera gradu (ob tem se je - bil je pravi poliglot - naučil od ita¬ lijanskih političnih zapornikov tudi italijanščine I), od 1832 pa je bil župnik v Višnji gobi. f l'a* jeleta 1869 umrl. Pisal je v skladu s svojim poklicem predvsem nabožne spise in molivenike, živahno pa sodeloval z raznovrstnimi prispevki v Blei- v/eisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah, ^eta 1836 je izdal še svoje glavno leposlovno delo povest Srečev nesreči ali popisova¬ li ječudnezgodbe dveh dvojčkov. To Ciglerjevo povest imamo sploh za prvo slovensko povest, ki je sicer skromna po umetniški vrednosti, primerljiva pa s tedanjimi popularnimi povesticami enako popularne¬ ga nemškega pisatelja Christopha Schmida. 2 animivo je, da je iste- galeta 1836 izdal Prešeren svojo pesnitev krst pri °avici, kar dokazuje, kako visoko je bilatedaj slovenskapoezija nad slovensko prozo. Cigler jepozneje izdal še dve povesti, ki pa nista dosegli us¬ peha njegove prve povesti. To sta s Deteljica ali življenje treh 2 kranjskih bratov francoskih Soldatov (1863) in kortonice, koroška deklica (1866). Prešerna je preživel Cigler za 2o let in dočakal že uspešne dosežke ml?doslcvenskeproze (npr. evstik, 4 enko, Jurčič idr.). Ljubljane se je spomnila na Ciglerja tudi s poimenovanjem uli- cepo njem. Ciglerjeva ulica je bilavcssih (1911-1959) sed 8 nja •‘-artizanskaulitts, s edanja Ciglerjevaulica pa je doksj obrobna pot za ‘“‘eševalno postajo. J>a pa je Ciglerjeva povest vendarle opa¬ zen člen v našem literarnem razvoju, jepotrdils ponovna izdaja oreče v nesreči lani pri snisžfci Založništvu slovenskeknjige. Andrijan Ob staletnici smrti Josip« Karm« V ^«tepisti Matice Slovenske leta 1894 j Fram ^evoB označil Josipa Karma kot "prvega slovenskega književnega zgodovinarja". T® najbrž me drži povsem, saj je r,red Kernom že nastopile nekaj maž ma omenjenem pedtrečju (omeniti kaže vsaj M« Čepa, A. w e»e- 0 ^‘ ii žičs, I. **®cu?ea) f vendar pa jo res t da ars prekaša vse predhod¬ nike p« obsegu svojega dela, Korde bi ustrezneje preoblikovali lovčevo oznak® za Marna takole s bil je majnlodsvitejši začetmi slovenski k»jiževai zgodovinar ( 0 me le tex)• Josip i4 arm se je rodil 1 $. maja 1832 v Bragovškera ned Litije. Po aormalki je vstopil 184-3 v ljubljansko gimnazij« in jo kon¬ čal leta 1831* ^at© je študiral bogoslovje in po koscu študija pestsl leto 1855 kaplan v Horjulu, ^eta 1857 je F* ®b odhodu v pekoj predlagal Marne za svojega naslednika na Ijubljan- ski gimnaziji. ‘ 1 'oka je začel Kar* »d tega leta delovati kot gim¬ nazijski učitelj eziroraepczeej« profesor (učil je verouk im slovenščino - kot a/cjegaučiteije se ga spominja npr. J. Mlakar v Spominih 1). V pokoj jeodšel l ‘ara let* 1892, torej malo pred smrt jo,ki geje doletel 8 27. januarja 1893 v Ljubljeni. pred upokojitvijo je bil imenovan za častnega kanonika ljubljanskega kapitlja, eb upokojitvi pa je dobil visoko državno odlikovanje (viteški križec Filače Jožefa). Marn jezačel peučevati še v zelo neugodnih ekelišoinoh za rabo slovenščine v šolah* pravi o tem takole : ' ut ®& ali 'klas' iz slovenščine se ui* štel, brez pripravnih knjig učiti sem moral slovenščino p® nemško... M« morem vam razlagati, kolike barbe so bile, da se je slovenščina smelaučiti p« sloven¬ ske ...". ^es 1 šele I 860 je postala" slovenščina obvezni predmet za vse dijake slovenske narodnosti, red iz nje pa enakopraven z redi drugih predmetov. u dl861 do 187 e se je lovenščina postopna 2 uveljavilatudi pri verouku. Druga področje *‘*arnevegt delava* ja je bila časnikarska (publi¬ cistična). Že v gimnaziji se je Mern oglasil v v edežu, nate pa je pisal še v Slovenska Bčela, v Zgadhja ^anica, v Slovenca, v gimnazijska izvest ja • •» (v le-teh. je prvi začel abjavljati slo¬ venske članke 1). V s vejem časnikarske« pisanju jezašel tudi v polemika z mladoslovenci, »pr, s Stritarjem ab Zvonu, Tretje Marnava delavna padračje jekultuae-argaaizacijska, zlasti v zvezi s Slovenska tatica, pri kateri je bil ed leta 1865 odbornik, ed 1882*1887 podpredsednik i* ad 1887« da 1893 predsedmik, Levec je Marnovezaslugeza Slave*ske ^atiea še pesebaj poudaril, w sjpamembneješe M a rnav dela pa je vsekakor še d®*es 3a letnik* kav d ezičnika (1863*1892), "e-ts združuje v sebi vse Mamavd delav- neusmeritve : profesorska, publicistična in (ab jezikoslovni) še literor*azgedevinske, Leta1861 jezačel Andrej Praprotnik izdajati list Učiteljski tovarš (pozneje tovoriš) ; list za šala in dam, L er je želel utrjevati pravilno raba pisma slovenščina, je Praprotnik naprosil Marna, da bi sodeloval v Ud? s pomenki o slovenskem pisanju, ^arn se jetakoj odzval, pogovori, ki pa so izhajali skazi cela leta v UT, po so bili nakancu leta ponatisnjeni v posebni brošuri, i* ta jebil ^ezičnik. Tokaj jetreboreči, da naslov Jezienik ustreza povsem le za prvih osem letnikov (1863*187e) , nadaljnjih 22 let¬ nikov pa seukvarja predvsem a literarna zgodovina, u ezičsikeve let»ikel871-1873 je posvetil Marn svojemu učatelju Metelku, V letniku 1874 govori a P, Hitzongerju, v letniku 1875 pa a gim¬ nazijskem ravnatelju J,N, ^ečasku , v letniku 1876 po o M, Poh¬ linu in V. Vodniku. J -'ema letnika 1877 so bili čbeiičarji (npr, I '• - 3 A o dr, J. Zupan idr.), satnik 1378 je posvečen J, Bleiweisu, obrav¬ nave p* noviskopisce, »pr. M« ^avnikarje - Paženčana. Medtem k« se ukvarja letnik 1879 z manj pomembnimi pisci (apr« A. ^skelj - Rodoljub Ledinski), pa sa prišli v letniku*: 188a aa vrste J. Kopi¬ tar, K, Gap ia F. Prešeren. V letniku 1881 jeprikezana vrsta manj pomembnih avtnrjev (apr. J, Remija)* naslednji letnik 1882 pa v celati abravaava Navieein J« Bl«iweisa, posvečen pa je F, Mi¬ klošiču. Z letnika® 1883 je preusmeril u ara svoja pozornost v preteklaet ia prikazal razvej slovenske književnosti ed 16, da 17* stele tja, V letniku 18§J4- se je pesvetil ‘‘ara naši književnosti 13. stal, in abdelal kar 5a avtarjev ad a. Hipolita de V, Vod¬ nika. Z letnike® 1885 j® prišel avtor spet v 19. stel. : tu je pri¬ kazal spet 5® avtarjev ed Ž. Zoisa da B. Potočnika. Svojo dela je ^arn aeutrudaa nadaljeval s letnik 1886 - 68 avtarjev ed A.M, Slomška do J.V. Koseskega* letnik 1887 - 82 avtorjev ©d A. Jane¬ žiča da F,S. Cimpermanom l V letniku 1888 je dopolnil še časovna praznina ad 9* da 16. stal.* torej doba pismenstva. Očitno je bil blizu današnji venetski teoriji, saj omenja, da sa tujci naši® prednikom ad Baltika da Jadrana dajali imena s Venedi, "eneti, Sf Venetehi, Vvenden, Winden ... letnik 1889 j® bil v celoti posvečen luki Jeranu (Svitaslavu) ia Zgodnji ^anici. V zadnjihbletnikih pajeebdelal “arn še vrsto tedanjih avtarjev : v letniku 189e - 17 avtorjev od A. Einspieler¬ ja da a. 1. Hrabata, ad pomembnajših književnikov sa obdelani tu apr. Levstik, Erjavec in ^enka.j letnik 1891 prikaže še 6 avtor¬ jev od I. “avratilada F. °egnarja, zadnji letnik kx1892 - 2a avtarjev ad F. Kosarja do J. ^arna - pa zaključi ***“» takale : "8 3a. letnikom sklenem torej Jezičnikav svesti, da bodo mlajši duhovi spepolnavali ta dala, kakor sa tu in tam že marsikaj pa- 4 pravili in dostavili* ker je mesi ušla* sli ježni* spleh še le paznej dešle neznanje." Marnevi prikazi posameznih avttrjev se pretežne biografske- bibliegrafske skice (več kot 35» O* ki se k@t gradiv® »stale isreda«-, koristne d# danes. Prikaze avtorjev, ki se jim je teme¬ ljiteje posvetil, dopolnjuje Mara tudi z odlomki is njihovih del* -dstetskeg« ocenjevanja se je M»r» izegobsl in je rajši nava¬ jal kritična rar«snj« drugih. "ajbelj seveda preseneča, da v Jezič- nilm niša prikazani nekateri »ladeslevenei (npr. J, Stritar, J* Mencinger, J. Jurčič in S. Gregorčič), kar js kasaj razložljiv# z nekaterimi p®len&ka»i med farnem in mlad@lsevemci. Ivo dana® pregledujemo razsežna gmot® ^cžičaikov (3® letnikov - 14e tiskovnih pel), sicer »pozim« posamezne avtorjeve pomanjklji¬ vo s ti ali pristr«nesti (npr. de reformacijskih pisvec), vemder pa kaže v coleti pritegniti ^evčevemu občudovanju Marsovega živ- 1 jcajckega dela j "Načuditi se moram® neizmerni pridnosti Marnevi, kotero asm je spisala to ogromne knjige". Andrijaa I*ah Pred la* leti se je radii pesnik Ig* Grude* ( £> • ^ ~ ■Pesniški generaciji* ki je sledila m# si aevi remaatiki in bil* zlosti ped sugestivnim vpliven Župančiča* j® pripadal tudi pesnik Ig© Grude** Redil se je 18* april* 1893 v ''‘»brežini pri 'Prstu, Po tržaški osaevni šoli je ebiskeval gimnazijo v Garici (19®4—1912)* a»t* p* zcčel študirati prava s* Luneju, študij mu jeprekiail* prva svetev- na vijas iu as seški zrenti je bil Grudo* raajea. 2 e med veja* je obsolviral prav* v Gradcu* p* vejai p* premovirol v Pragi (1921)* pozneje je deloval predvsem kat odvetnik, v času med v©jasna p* propadal znanemu literarnemu *r«iizju M peaat*v" v ljubljanski gostil¬ ni ^olevrot, A V'd 2* svetevne v*jne se Gruda« zaprli Itslijani in gaedpelajli v iuteraacije (Vise©, Chiesa Nu©v»* “Šob). P* italijanski hapitu- lsciji 1943 je Grudna dolezela prav* odisejad* : bil je aajprej v Iteliji (zasedeni od zavezaikev), »ate pav raznih taboriščih v severni Afriki. V začetku 19^3 odide v beegrad in tu sekaj mese¬ cev sodeluje pri slovenskih eddajah aatsmke jšsjem raidiu. w st* sb vrne v Ljubljane in sezapešli n*ministrstvu zeprenvet*. Pe krajši hudi balezni umre v Ljubljani 29, .icvenbra 1948. •^osnikevati je začel Grude« Sev gimnaziji, pred 1. svetova* vojne p* z*čae sodelovati v Ljubljanskem Z v©nu in v Slovanu ( 1912 ). ±.:*vi zbirki z zaečil«ime«#sl©vom» (Ngrcis, -ricarske pa¬ smi) bps izda leta 192 e, Kedtem ke 5 * vsebuje zbirk* Narcis pesni z renssntičaim razpeleženjera vase ia v svejo erotično čustvovanje zagledgnegaposenesnika, p«? se ^rinerske pesni usmerjene navzven, v širše pesnikova p*krajiaske ezereusdemovinskc ebčestve? ia se izrazit* nacienulno ia delematu&i s ecialne usmerjene* Pesnik je seveda prizadete reagiral *a italijanske zasedbe ^rimerske, povrh jeeb tem tudi san pešati pravzaprav emigrant. 2 V uvodu v ?rim©rske pesmi (Glas »d doma), ki »aaevadie,® speminje Bopozaejso ŽupsHČiScvo pesem Voš, poet, svoj d® lg ?, izreče Gru¬ den med drugim : ”^sti ia oče, petere sestrž , / ž njini ves »sred nakriž zdaj pripet - / »iraeš »i ©ne besede, poet ?" %sled*ja u ruda©vtzbirka je izšleže v saamenju 2. ovetevae Vojne, leta 1939, » pomenljivim naslovom Dvanajsta ura«, ‘‘‘esaik se je v tej zbirki izrazite preusmeril v seve stvaraest ali v aovi realizem. Poleg intimnih, ljubezeaskih pesni se p©javi tudi Beka j političnih (apr* Balada aaših dni, Silvcstrovozdravica). P* 2, sve¬ tovni vejai jeizdel Grudea še dve zbirki, ki bi ju lahka ©zaačili kot pesaiški dnevnik ©bdebja 1939-1945« Zbirka ^esnikev© srce (z zasčilao isteimeaske pesmijo) upodablja vzdušje čsssad 1939 do 1941 (bilajepripx*avlje»#za natis že 1941), zbirka V pregnanstvo po slika vejai č®3l941-1943, čas jetnikov, talcev, pregnancev, žr¬ tev ir vsesplošnega nasilja. Pe Grudaovi smrti je izšel leta 193» (v knjigi 194-9) ebsežea iz¬ bor ^rudaovegs pesaištve (kesmi). '‘'ripfcsvil gaje F. Albreht, m daljšo spremne besede pa je napisal knjigi P, ^alta* Omeniti kaže še Grudnovo otroško pesništvo, ki j© izšle sprva v knjižici Mška osedlana (1922), p© 2* svetoval vojni po v kuji*žici Na Krasu (1949 in več ponatisov). Ob siceršnjem spoznanju, da je v Grudnovem pesni 3tvu več čas- aegakot aedčasaego, po vendarle ©staja ^rudea edea vidnejših pes¬ niških krosist&v svojega časa. Aadrijsa Žtah A^\ Janez J, Švajncer : Vojnain vojaška zgodovin« Slovencev Prešernov« družb« v Ljubljani je že leto 199» izdala Švajn¬ cerjev« knjigo Slovensko vojsko 1918-1919» Letos po je isto za- ložbo pospremil« v svet še ovtorjev« Vojno in vojošk« zgodovino Slovencev* Spominjon se, do je votor pred dvem« letom« še do izid« knjige dvomil, oli bo sploh ugled« 1» beli don l ^es je bil« to temo še tokrot zel« provokativne in unitaristični generali bi bi knjigo še vedno lahke označili kot n n«pod no JLA"* ^er je bil« srbiziron« armad« edini zanesljivi temelj režimov v prvi in drugi Jugoslaviji, je bilo vsako rozprovljonjo o slovenski (slo¬ vensko govoreči) vojski najmanj sumljivo, kolikor ne kor protidr- žovno početje* ^ozlikomed prvo in drugo Švajncerjevo "vojaško” knjigo je precejšnjo* Prva jeobrovnovol« le ozek časovni izsek in je bil« bolj znanstveno-roziskovolno, drugo, ki obravnav« celotno tovrs¬ tno zgodovino, p« je bolj poljudme-pregledn«. Avtor nezačenj« svojegapregleda z dvomljivim prihodom Slovencev v 6, stoletju, ampak kar s prazgodovino prebivalcev na naših sedanjih tleh* Ni namreč dvom«, d« so bili naši predniki kar vsi prejšnji prebi- valvi teh krajev, npr. tudi Kelti, Iliri, Rimljani idr. (ne glede ns to, kako se odločamo glede venetske teorije o izvoru Sloven¬ cev). V kratkih, zgoščenih poglavjih se dotakne avtor vseh značil¬ nih in pomembnih dog« jon j, ki so n« n« naših tleh in drugod pove¬ zana s slovensko udeležbo v vojskah in vojnah* >x oko so v srednjem v ku omenjeni npr. Križarji, Vojne češkega kralj« Otokarja lij Vojne V elj«nev, "opadi izza turške meje, Kmečki upori in vojne. Vojne Ai «tije Korvin« *.* Iz poznejšega časa s« prikazani npr* 2 /r V Boji s kruci (17*-18. stel,), posebej tudi baron Jurij ^ega, P* ^©peleeneve vojneia Slovenci, V 19, stoletju s« v ospredju vojne, ki se jih bili Slovenci (v sestavu avstrijskih čet) z Italijani (1848L184-9, 1859* 1866), Zanimive poglavje se Prostovoljci v Me¬ hiki 1864 (pe domače s meksikajnarji)• Pomembneješe peglavje je še Okupscije Besne in "ercegevine 1978* V 2e. steletju sta seveda e najobsežneje prikazani ebe svetevni vejni, Slovenci pa se se ket presteveljci udeležili balkanskih vejn 1912-1913 i» španske dr¬ žavljanske vojne £ 1936-1939* bili pa tudi sobilizerahi vojaki Italije (•‘•rimorci) , ^emčije (Gorenjci, Štajerci) in Madžarske (Prekmurje), Knjiga sega prav de najnevejšega časa, saj je njene zadmjepeglevje Vejna za slovenske saaestejnest (1991)* Mikavne napisani in bega e ilustrirani švejncerjevi knjigi, ki be gotove deživelazaslužene pozornost, je napisal predgovor Janez **enša, Andrijan Lah Andrej Meravič : Potapljači "aids »a platnicah nove knjige Andreja Maraviča Potapljači peve,“ d© ©vtar “uživa sloves enega najbaljših. spdabih slevenskih pra- zaistov". To j® morda rekla**a poteza, lahke pa nepodpisani informator res taka misli. Seveda sa lestvice najboljši pišete« ljev vedno nekako dvomljivo zadevo, saj so že izhodišča za ocenje¬ vanje koj n različna (npr. stilna, generacijske, idejna, estetska ...) Gotov« poje* Moravič delca j poseben avtor, ker je s svojimi desedenjrai knjigami že potrdil. Potem ke je izdal sv®jo prv® knjig® v aeraazeležvi (^riležnasti naulici - 1985), je »opis*! Harovič več opaženih knjig (Prosti tek - 1986, Bambalapetrelia - 1989, Padalci - 1991)* Piše pred¬ vsem kraji* proza , ki ji lahka nadenemo šeraztegljive zvrstne nx ©znak« kot nph* pripoved, novela (kratka) zgodba ipd* Knjigo Po¬ tapljači je sestavljena iz nič manj kot 5« (kratkih) zgodb, ut¬ rinkov ali skic, Značilna zo Karavičojausaerjancst navzven, v kaznapolitstva, K3fiavtor pav svoji večkrat kar petapiane abervaai praži ne no stopa kat "objektivni" pričetsalec, ampak predvsem kat muha¬ sti, spremenljivi, snarhoidni individualist, ^cslcv Potapljači nckazujeveč stvari : športne, aktivistično, zunanja (tudi zbirki Prosti tek, Padalci - prim* T« Šalamun : Bret tebe črke P gre k vr<>gu svet 1), obenem pa tudi psihalaike, podzavestne, notranja Gre tudi zaljudi, pripovedavalcein pričevalce a potepu, potaplja¬ nju sveta ( v ta smer gre ilustracija »aplatnici knjige l). Avtor sproščena prehaja iz "realizma" v "nadrealizem", kar je aikavnain preseneča joče petezan jegovega stila. Sicerpa se loteva Iloravio nekdaj kočljivih, rabnih ekcistencilanik pnjižacjnapc (tudi socialnih) palažajev, npr. raznaterih seksualnih zvez in odnesev, 2 pri čemer je mstamapristtaa kar abila mera iraaije (apr. zgadba Pol metra dolg ia trd kot kamea). ^abavnaje tudi rahlo faatas- tičas zgedba Ljubljaaa, ki pričeebenera tudi a ten, da avtor že doživlja sve t kot "svetovao vas". Prevladujoča (zahedaa) civi¬ lizacija se kažepovsod podavao ali kar eaako. Omeaiti kaže še dejstvo, doob pripovedovalcih zgodb nastoapjo tudi pripovedovalke (apr. Izdaja), kar nedvomno širi doživljajsko paleto. Korovičeve "potapljaške? zgodbe siceraiso eaako kakovostao pritegljive ia dogaaae, v celoti pa so vendarle uspel preaos kaotičnega sveta v umetniški red. Aadrej Merevič t Potapljači, Ljubljcaa, V aaksrjev» zalcžbal992, 192 c trsni Jože 8evljak ; ^eleni kres Popularna kmečko (alim podeželska) povest imaše vedno svojemste v našem založniško-Urolskem prostoru. £t osuraljiv* je, daglede na s v®je siceršnjo usmerjenost izd® je precej tovrstnih del zoležba kmečki glas. ^a iraatudi amenjenapripovednazvrst sv« je vzpone, povprečke ali p ene srečke, jezaane, Ai ed vrhove kmečkapovesti spadaj« »pr. Tomšičeve ‘-'ovrinke, ki ps 3 ® že dogna¬ ni umetniški r®»e* ali kar nekak® saga • krneč kem življenju v Istri. V drugi vrednostni razred spada povest Ježeto Sevljaka 4mi _eie*i kres. Gre za avtorjev prvenec, ki kaže številnezsčet- »iškepemanokljinosti »e ravni pripovedovanja, zapletanjain raz- pletanjazgodbe. Pevest je organizira** retrospektiv*©, t@rej s p@gleo.om iz nekakega da*es v včeraj (zgradbajetakale : 1. poglav- je - danes, 2.-18, poglavje - včeraj, 19. poglavje - danes). Glavaaosebe v pavesti je baški učitelj ("včersj"), ki pa "danes" nastopa v vlogi matičarja. Odkrijem*, da pereča druge, sem pa ni poročen. "skaj ni poročen, izverne delna v zgodbi * "včeraj”* V ospredju so ljubezenski zapleti med vaškim učiteljem in njegovim cbkletem (še srednješolko) ^anjo. Njun razhedje v povesti premalo trdno motiviran. Na drugi r* trsni p3 rada vidi učitelja kmečke dskle Kristina, vanj# paje neuspešne ssgledo* de- ®«či* Jašt. blodnji je tudi največ kriv za smrtne nesreče Kristine, xriz*r nesreče jenoslednj* malo prepričljivo stran pripovedi. v eloten poudarek jepretežne na nesrečni (ali ponesrečeni) lju¬ bezni, taka pripavedavalcakat Kristine!* -Jošta. Kot zanekak* uteho bralcu nakoncu povesti pripevedovalcanaklenjen* pogleda raeeicinska sestra Maj*. Povest , ki ima sicer "obrtne" pomanjlji- vosti, je vseeno dokaj glaske berljiva. i} ii eMS it*iau»d : L e easneS make Avstrijskega pesaike in prozaiste H e»se ^aimrade (r®j. 1945) sme z nek«j nesnimi spazmeli pred krat ki® tudi zev aaš± re¬ viji* Ldsj jepri zeležbi Alepb izšle k®jigarjegevih pesni (iz¬ beri® preved pesmi J Cvetke Sekelev)• Ket z 8 ssi®ivest a®j emao im, ds živi ■“‘simuad zadnje desetletje ket evebedni pisatelj v ^evinu pri ' k rstu, terej v izrazitem sli ker "mitskem” slevamskem (prim, ^epe Vide) i® evrepskem (prim* H.M. Rilke) pesniškem kraju. Uhe¬ lj« le se tudi ket prevajalec iz angleške, freaceske in italijaa- skepeezije. Aeirouad spsds med izebrsžene, široke razgledane, s ne med ucu- njaškepesaike, keste apr. !P.S. Eliet eli E. Pound. Tanje iz aešege izbere pesmi hitre vida«, ~«prsv najdem* pri ^siraundu tasti precej daljših pesmi ijl-2 streai), peje vendarle pevsed v esprodju zge- ščeae ia jesae q»er#čile. Kulturnatradicije (uctvarjelci, liki t p®javi) je prisetaev števulaih ^eimhuadevih pesmih (apr. ^alibea, H 3 iidske f Ob breaju ^eadrersevepesmi, Alsdia, ^egritte : Les araeats, Valerijev zmaj, Cikel Uageretti, tTeseain, Rilkejev« pet 5* »pril eb 15«31)# Levede peje izročile lepebude zepesaikev« suvereae izpeved tu in zde j. Vzemime zaprimer pesem k*libaa( le-te jeDik divjake iz Shakespearovega Viharja) t %ke m s se videla / že ed etreštvs / - mejppedebs v egledelu / neznosne / grda - prisiljen, / da se ljudem / brez prestaaks na“/ sraihan. x o sreč e* e ireaije as t.i. aepredek vsebijepesem "Povzpetnik"* ^spešaetreasfermecije slike v besede je pesem Al egritte : Leg sisaats. ^erefreze znaae agritteve slike e dveh ljubimcih (meškem ia ženski, ki imate zekriteebreze) začne ^eimund takele s "Ljubezen# ni veje glave / v beletksaine./ Ljubezea / ti evija glcvo/ y bele tkeaiae, 1 ' jjtezgešeenest me spemiajaae aeketere Lotcerepesmi)• x esea "Živijenjonasta” je s svoje zgradbe ket nekake zveze štirih 2 haikujev. Vrhuaec atemarne zgešeenesti p« odkrijemo v pesmi "Rilkejev* pot •••" Prv*kitic» te trikiticnepesmi se glasi : "Sence sij* / hrevesa šumij* / ^eter veje / ^rmevje dehti*" Ai aiuu*d*vaur*VB* tožena aedmraističnapeezija je p* zaslugi pre¬ vajalke Cvetke sokolov učinkovite zaživel* tudi v slovenščini. Hans Raimund : u e ena noč maka ; Izbranepesmi, izboria prevod pesmi CvetkaSekolev, ljubljena, Aleph 1992* 1*3 strani* Zbirka Aleph* $6 lA Tistega lepega dne ... s St Nerčavezgedbe ^ričujočaknjige (izaalaje je Hoherjevszaložbev c eiovcu) prinaša "izbor iz slovenskih besedil, vposlenih »a literarni mctečaj 'Wilhelme kudniggerje', ki se ga leta 1939 razpisali celovški radi« OfiP ia karaskezaiažbo Alekte, ii eyn % Ktratner bruck- und Verlagsaastalt ia Mohorjeve". bednaslev (nerčevezgodbe) pa nedve- umne nejcezuje, da gr e za kajige humoresk. Tečne je ; izbor je sestav¬ ljen iz 9 humoresk esmih ev ter je v (eri laiaščok - letošnji do¬ bitnik nagrade Kresnik za slevenski roman - jezastepan z dvema zgodbama), bd belj zaaaih pisateljev nastopa v knjigi če r evel bulam, menkkepa pravzap rav večina sodobnih s lovenskih humoris¬ tov. oglejmo si še seznam ostalih. piscev : besa Muck, Iztek u ei- ster, milen Apih, majds ovarman, Ivan r«poc in (psevdonim) ^erk ^aleatin. be vem, ali aejeznaala zgodba J ose Muck "^adkrivda" uazačetku kajige slučajne ali namenoma. Vsekakor at mi zdi najboljša v izboru. Avtoricejez njo "nodkriiilo" svoje bolj znese pisateljske kolege (grezaljubek, ironične inteniran in dobra poantiran zakonski pri¬ zorček). Vendar #*uvrsoitev nojboljšezgodbenozačetek ni posrečena, saj bralec nenehne "terja" enakovredna ali se boijšenadeljevenje. i * Lahkotna posmehljiva je -■'einečkova zgefba "^aja", ki imacele nekaj (sansjskega) stika s "transcendence'' V humoreski "kristalni pepel¬ nik" tematizira i^avcl *aižan nihanje Slovenca (Slovencev) med tujine (Grez) in domovina (RogašnoSlotino). Morila te zgedbeje, daje kakovost dosegljiva tudi dama. nratko skica "Zb demokracije", ki je jenapisel zdaj žepukojni Milan Apih, se letevaeb "fcanclmi" ku¬ harski vsebini z ahtevenege problema, kaj je demokracija, saj je mogoče o demekraciji nenehna govoriti, a ravnati nasprotna. Mekaj 2 humara® merjenih potopisnih utrinkov podaj« Ivan ""apoc v tekstu "Osel negre same enkrat a* led", A>, ekaka (mes ®mapesre eena) avt®« biografije "člivekaprati toku" je "ZgodeviBeprovincialaedsljnovid- aosti ©li zakaj, vrag«, b« morem Bapevedoti ničesar lepega", ki jo jenapisal ^ark valentin, Zgedbaje raešaaic« stoire i» sama- hvale, ITsrčave zgodbe žal aiso vse aiti aorčave Biti posrečeae, brez pomislekov pa lahka pohvalim liruovaeprsspevke “arjaaa “ančka, 2ist®galepega dna ,,, : Narčsvezgedbe, Celovec, Hshorjevs založba 1992, 119 strani, Sliko jeprispeval “arjaa B aaaek, spremni besedi sta sestavila Fred Diakeriaana ia Ludvik “araicsri zbirka Podob® čas, 2 Draga “ančar : Pagled »»gela Drinajst zgadb Draga °afičarja, ki m izšlo v kajigi u z aaslovam kagled nagela, jeprvič prišla as svetla v acši reviji« ^sačer je eden tistih redkih nvtgrjuv književnikov, ki ae enka- vredaa uveljavlja ja taka v dramatiki kat v esejistiki, taka v krajši kat v daljši praži, Zgadbe v kajigi delujejo nekolika drugače ret v reviji, kei* sna jih v ro iji prebircli sicer z*pereu.He, a z mesečnimi presldekr, v knjigi pa jih doživljamo pasavaa zaporedne, s tesaaje povezane, močneje sc čutija pre¬ livi, prepleti, kaatrasti, navezave zgodb ia š povrh te kempezi- cijskeprvino« Glede nazadnje tačka, to je : koiapacicija, bi lahka označil ta zbirka zbirka zgadb : ad kače da angelc Celi : ad ima- mesce da transcendence), Gre tarej za mitska, arhetipska asaava, nsisteri nastajajo štavilaa adličaa književna del«, v našem pri- mwru čudi Jančarjeva zbirkeagedb, Prva zgodba ""avaas" se začne takale ; "dedke trave, antilapa, debela kača, zviteped razžarjena sklaa." in kanca tekalet 'ia čebela kača, zvita pad razžarjena dcale, ae prav počasi zgane,' 1 Vsebinska jedro zgadbe paje grab spalni stik ezireme posilstva. Izjemna pradarnaje zgadbe "radgan« 1 ', ri temelji na eni sami situaciji, na sračanju ženske, ki se baji za sv«ja deklica, in proteče podgana s stik dveh (sevrzžnih) svetav, ^»nčar pravi med drugim: "Da je vsa zgodba, dve bitji,, ki si nensdama stajita nasproti, dva bitji, na katerih s a uresničuje valja cveta," In učinkaviti kanec zgadbe : 'Tič več se ne va, ali je bile zdaj ali pred viseč loti, ali ja bila naključje ali zakon, ali je bej ali naravni red stvari, ali ja ta začetek ali kanec zgodbe," krave psiheleekesrgljivke se zgodbe bitima creatura, bkak z Liburni je in Incident na livadi, (prvain zadnja sedagajata v 2 Ameriki, drug« a« ledji)* Zgodbe "Prikazovanje" nas sugestivne pripelje v ©bližje iracionalnega, v svet duhov, pojavljanja mrtvih pe sorti, skratka, v neoprijemljivo skrivasetnest* Ak w Posebej zanimiva je tudi a&tiljska slika, k» Ulrik eljski med romanjem vvšpanske kompestele odkrije ,m» aeki sliki v podeželski cerkvi lastne smrt. Spet smo pri xpxjcrxjqha povezavi Časov, pri vprašanju usede, determinizma, predestiaacije* Eljetovski časovni filozefiji (Burat Hertea s Čas sedaaji i* čas px*etekli / sta eba morda navzoča v času prihodnjem / ia čas prihodnji vsebovan v času preteklem) ustreza zgedba Aithiepika, ponovitev, Tu jesepestavljene vejne dogajanje majal94-5 v hribih Slevenije z znanim antičnim romanom ^ieliodorjevimi Etiopskimi zgod¬ bami, In slednjič še ; Pogled angela - kruta (družinska ©zirema arhetipska trikotniska) zgodbo iz pohorskih hribov, a s prisot¬ nostjo transcendence; na surovo realnost zreoko angela (kar pač že te komu pomeni), '"'ara čutim nekako smiselno povezave med pogledom jančorjevego angela in x« Strniševimi variccijsrai na oke v istoimenski zbirki, ^elotne “ančarjevazbirkazgodb jeimeniten descžek, ki lepetr- juje ugledne pi eteljeve mesta v naši književnesti, V Drogo .a»i«r : Pegled angela : trinajst zgodb, Ljubljana : kiheloč 1992, lo5 strani Janez Janša * Premiki C ^ajbrž ni dvome, ds gre P*i ^anševi knjigi Premiki (s podnas¬ lovom Nastajanje in obrambe slovenske držsve 1988-1992) res za slo¬ vensko knjigo leta. Že reklamiranje knjigeje bilo zelo učinkovito, sledila je nadpovprečno uspešna prodaja, nato pa so se začeli vrstiti še številni in r 8 zlični odzivi na to dalo (od užaljenih in nasprotoval- nih do pritrjevalnih in hvalilnih). Vse to jeprispevalo, da se je knjiga dolgo časa obdržala v i ospredju zaslužene pozornosti. Zvrstno so Premiki neksj med (dnevniškimi) spomini in politično- dokumentarističnim tekstom kot virom za najnovejšo zgodovino, Sicer papreberemo knjigo v eni sapi kot nsjbolj napeto pustolovko (z dodat¬ nim spoznanjem, da smo večji ali manjši del opisovanega tudi sami bolj ali manj prizadeto sodoživljali). Jan ša začenja svoj tekst s svojo aretacijo v maju 1988, to je s trenutkom, ko jeusod8 po ameznika sprožila širše nsrodno gibanje, katerega zgoščena grafitnaizpoved je bila s Dost mamo ( namreč t srbo- militaristične knrn miatt ž« diktsture)• Dneve, mesece in leta, ki so sledili, komen¬ tira J anŠ8 sicer - razumljivo - "subjektivno”, vendar pa je ta subjek¬ tivnost ppvsem uravnotežena z obulnim objektivnim dokumentarističnim gradivom. Oblikovanje Odbor8 za varstvo človekovih pravic, prve demokratične volitve v Sloveniji po 194-5* (delna( razorožitev slovenske TO, akcija Manevrska struktura narodne tsščite, plebiscit, osamosvojitvene dile¬ me, oblikovanje TO kot realne oborožene sile slovenskega naroda - to je le neksj prepletajočih se tem v prvi polovici Janševe knjige. Drugapolovicajev znamenju junijsko-julijske vojne 1992 v Sloveniji, torej v bistvu prikaz napada in razpada jugovojske na naših tleh in njenega poznejšega umika. Janša zaključi knjigo s poglavjem Ugašanje Demosa j tu pods sito je misli o političnem položaju v samostojni Slove- 2 niji ob padcu Peterletove vlade. Sledi še objektivističniOsi : kronologija dogajanj pred vojno (od maja do junija), kronologija vojne in kronologija dogodkov pro$ekts Manevrska struktura narodne zaščite (199o) ter 52 strani dokumentov. Janša je na več mestih v svojem delu omenjal posamezne liberalno¬ demokratske in prenoviteljske politike, ki so v svojem jugoslovansr- skem navdušenju kar rohneli proti slovenski vojski. In to tisti, ki v so 45 let nenehno podpirali razsipno unitsrsitično vojsko ! emo pa, <3.a je bilalastna vojska vendarle temeljna osamosvojitve h opora. kakorkoli že : Ja seva pot oblikovanja slovenskih oboroženih sil je bila Adno prsviln8Z8 vse tiste, ki so plebiscitni podprli slovensko osamosvojitev. In tako prihajamo do sklepneugotovitve : ^remiki so intenzovno-informativna in izjemno privlačna knjiga o najnovejšem slovenskem času, katerega mejnika sta z 8 pomik mob neoboroženih de- \ monstrantih na Hoški cesti terobrambni minister ob oboroženi on orga¬ nizirani slovenski vojski. Janez Janšs : Premiki:Nastajanjein obrambs slovenske države 1988-1992, Ljubljana, Mladinska knjiga 1992, 563 strani 2 y Pod jušnim križen : Antologija emigrantske proze 1945 - 1991 S knjigo Po d južnin križen sno končno dobili prvo ji antolo¬ gijo slovenske emigrantske prozepo 194-5 (leta 196o je sicer v Argen¬ tini že izšel Gerziničev izbor tovrstneproze z naslovon Dnevi smrt¬ nikov, vendar je bileta knjuga zaradi politične blokade v Sloveniji prejkone znana le strokovnjakon). w.zbor iz d el 4o avtorjev je opravila Zora u *avčar > uvodno besedo je prispevala Helga Glušičeva, biografske skice pajepripisal a artin ^evnikar. ^azpon objavljene proze sega od pravegaleposlovje do sponinskih in planinskih spisov* *evedino ndkaj leposlovno uglednješ h inen iz izbora s V. ^eiičič, P* BOkvič, T* ^ebeljak, L. ^etela, H. *Vvornik, P. %za, R Jurčec, S* Kociper, J* *rivec, X* Mauser, M* h erlak, P* ^apež in Z* Sinčič, o zenljepisni razporeditvi je največ avtorjev izvArgentine (21) 9 nato iz ZDA (5) , iz Aenade (3)* P° »ta iz Trsta in e Dunaja, po eden paiz Indije, Japonske, Venezuele, Čila, Avstralije, Avstrije in iz - Beograda I '1‘a ali oni od avtorjev je seveda obšel več držav ali celo celin in bi ga bilo nogočeuvrstiti v več "predalčkov" (npr. “eva Rudolf, poročena ^ebršček, je živela v '^rstu, se preselila v Avstrali¬ jo in se nato naselila v ^eogradu). ^ri bežnem preg edu avtorjev sen takoj pogrešil A. Novačana, ki je sicer že zgodaj (1951) unrl, vendar je v emigraciji le to in ono napisal (npr* svojejeruzalemske spomine), “elogično se mi tudi zdi, da ni uvrščeh v izbor Mirko Kunčič, ki je leposlovno mnogo izrazitejši in kakovostnejši svtor od posameznih pis¬ cev ± v izboru, ki so navsezadnje le publicisti (Kunčič je sivor bio¬ grafsko predstavljen), Panorama emigrantskih avtorjev jeprav zanimivo branje, -^ri ten je treba poudariti, daje literarnakakovost avtorjev dokaj različna in da ne gre vštric z vsebinsko zanimivostjo. 2 Po literarni d;reni izstopajo teksti F, Btlkviča (Glatžtajn - prizor iz neaškega koncentracijskega taborišča), L. ~etela (Gasoaer življenja - odloaek iz avtobiografije), M* ^avornik (Pripisi k dnev voa - esej) S* Kociper (^ealja se jepotegnila - kaečkausodnostna zgod¬ ba), 2?* kraaolca (Goppa “andel - razgi sna zgodbeiz sodobnega življe¬ nja), M, Ai erlak (Skrivnost drevesa - poetičnaproza), F, ^apeža (izol- da v paapi - zaniaivapovezava preteklosti in Sedanjosti), V Rodeta (^eltaši - sugestoven priikaz bojazazealjo)* in Z, Siačiča (Grni te- lač - pronicljivapsihološka novela), AntologijaPod južnia križea je dragocen prispevek pri odpravljanju belih lis na slovenskea literarfaea zealjevidu in pripoaoček za spozna- vanještevilnih doaečih pisateljev, ki so bili zaradi večdesetletne po¬ litične izobčenosti slovenskeau občinstvu aalo znani ali kar neznani. Pod južnia križea * Antologija eaigrsntske proze 194-5-1991, pripravili Zora 'Pavčar, Helga Glušič, “artin °evnikar, Gelje, Bohorjeva družbe 1992, 4-14 strani 2,3 Vinko Ošlak : ^agar Avtor je dal svojemu a elu sicer podnaslov roman, sam pa menim, za da je Hsger glede na pripivedno širino ozifcoma ožino ustrez¬ nejši naziv novela. °icer pa je naziv gotovo bolj postranska zadeva v in nič neodloče o kakaovosti besedila, 2e naslov proča, deposega av¬ tor k arhetip&n (Biblija stare zaveze), kar jeknjiževna stalnica že od antike dalje, Vprešanjepa je, ali je vzpordnost med biblijsko osebo hagar in sodobno Slovenko *erolino Goli posrelena in utemelje¬ na, ‘“ssploh mi deluje beiedilo močno in kar preveč konstriirano. Glavna oseba pripovedi je mladi kaplan -^eopold ^erm, ki pride ne svojeprvo delovno mesto v (koroško) vas Sele (zgodba poteka še v samoupravnem socialističnem sistemu I). Gospa Zofije Goli vzpodbudi kaplana za določmo "nalogo" : prepriča naj njeno hčer ^erolino, ki hoče opraviti splav, naj rodi svojega (nezakonskega) otroka, Karoline, ki jekaj bledo prikazana, aezares odloči za rojstvo svojega otroke, pri tem pa ni opazno, ali je na njeno odločitev res vplival kaplan. Slednji se bolj ali manj zagleda v *arolino, seveda pa je tu problem s celibatom. Ob prvi priložnosti se kaplan ubije pri gorskem vzponu. Neogibno pomislimo, kaj tanenadna smrt (pravzaprav nazačetku romanesk- nezgodbe) pomeni. Prva (verjetna) možnost &e ta, deje avtor glavno osebo sam "ubil", ker bi sicer moral zaiti v ljubezensko zgodbo med kaplanom in k ero - lino, tegapa ni hotel. Bruge (zanimiva) razlega, ki pa se ne prilega avtorjevi idejni usmeritvi, bi bila* ugotovitev, da se je kaplanov pohod kvišku končal s padcem navzdol (kar pač že to lahko pomeni). Tretja (nevtralna) razlafeg temelji na znanem grškem geslu : Kogar bo¬ govi ljub jo, umre mlad. Getrte (subverzivna) razlage bi mogla najti v kaplanovi smrti celo nekak podzavestni s emomor (kot izhod iz živ¬ ljenjskih dilem). 2 O Posebnost teksta je v opisu kaplanovegapadenja, a ed 16 poglavji besedila se zadnji tri poglavja (okoli 2o strani l) ukvarjajo s sort¬ nim padcem (najbrž po večkrat ponavljani xkskkx - splošni - misli, da s e človeku pred smrtjo bliskovito znova "zavrti" ves njegov živ¬ ljenjski "film"), Avtro jeprevče subjektivistično jariraBjancapoc in pri¬ stransko prisoten v tem tekstu (tako je nekam nas lno vjlučil v novelo tudi vprašanje mednarodnega jezika esperanta, s katerim se kot zaebnik prizadevno ukvarja), Včfelu odkrijemo nakatani tudi dve znani slovenski osebnosti slikarja Preserje (* Tisnikarja) in škofs Jakov¬ čiča (= Grmiča), Ošlakova jgar, ki me zardi svojepretežnekobstruiranosti bolj od¬ bija, kot privablja, je sicer kar gladko berljiv tekst, Vinko Ošlak s Hager, Ljubljane , Mhelač 1992, 115 strani ^arijan Pušavec : Zbiralci nasmehov Pod gornji« naslovom je zbranih 15 erotičnih novel Czgodb^ in bržkone številka ni ravno naključna. 0 avtorju v knjigi ni podatkov, gre pa očitno za pzkkssk knjižni* prvenec, o katerem je mogoče reči, daje dokaj izrazit in mestoma kar nenavaden, ^vojepojmovenje erotike oziroma seksualnosti izpeljuje avtor iz stare in utrjene sadomazohi¬ stične tradicije. °eveda imamo na voljo £DHirixiHkqpcB±xx odložitev o tem, ali misli avtor s svojim pisabjem bolj ali manj resno. Vzemimo za primerkar prvo novelo, ki ježe posebej "udarna”, najbrž celo preveč, saj linija napetosti in presenetljivosti v drugem delu knjigemočno popusti. i rvoosebni pripovedovalec se v (kmečki) naravi predaja sproščenemu senzualizuu ali preprosto : zdravi pohoti z Ireno, ki je predstaoljena takole: "ki ne nosi ne majčke, ne modrčke, nelilečk, ki je pod dolgim puloverjem čisto otroško gola. In topla. ji mednožje diši po španskem bezgu, ki ae bo sesala in jelamla z zrečostjo ženske samice, k^ stokeod užitka• Seksualno idilo dvo¬ jice prekine kmečki domorodec in na hitro izloči iz konkurence (me- ščanskega$ fanta (ga celo kastrira l); nato si seksualno privošči Ire¬ no (grško : hirno O, slednja pa mu po opravljenem spolnem aktu razbije glavo. Avtor zaključi to baladno seksualko t*3adtantx5bcx: (z na¬ slovom ^aljubezen so potrebni trije) takole: "Po negibnem, razbitem obrazu obotavljivo lezejo tro mesarske muhe. Iz doline se zaslišijo zvonovi. Avematija." (Pomenljive so vseakor 5 muhe* zvonovi pa so mor¬ da kar asociacija na komu zvoni 12). Prugaaovelepoteka okoli tipičnega Sadomazohističnega orodja (orož¬ ja) : verige« Poskus prekositi v sadistični intenzivnosti prvo novelo je tretja novela : x emela von Stihi, "ripovedovelec v tej zgodbi naj¬ prej ubijamater, nato pa razšagaljubico. Vse skupaj imamo lahko za fan- tazmatične blodnje, ki so bliže črnemu nadrealizmu kot pa kakemu 2 "navadnemu" realizmu ali naturalozmu. Drastičnajezgodba ^enske M trgovskega potnika, v kateri prevzame salama falične naloge, Avtor¬ jeva nai>adelnost se zatem poleže, sej vvzgodbi Eden od naju je Robert de niro na ženski mazohizem (pričakovanje trpinčenja) sledi moški "mir¬ ni'* sadizem (žesnki se nezgoddi nič). v ečpramenska zgodba je Igorje lju¬ bezni, Dogajanje poteka na Gorensjskem, zgodba pa delujekot nekak filmski scenarij. V zadnji noveli pednja skušnjava) se celo sledi ro¬ mantičnega, tako da se po krvavem začetku znajdemo v umirjenem koncu. ^ušavčeve zgodbe so sicer kakovostno neizenačene; z razponom svojih (ob)čutensjskih in domišljijskih sestavin pa utegnejo pritegniti marsikaterega zvedavega bralca. Darijan Lužavec * Zbiralci nasmehov, Ljubljana, -^leph 1992, 117 strani, zbirke Aleph, 41 Vlado Alenčic i Židje v preteklosti ljubljene Fred nekaj leti jezgodovina ^alenčič izdal mikavno knjiro Zgodovine ljubljanskih uličnih imen, sedaj pa se je lotil še razmeroma malo znanega dela ljubljanske zgodovine. K« trdni podlagi virov jeizrisal izjemno zanimivo sliko o odnosu Ljubljančanov do Židov. Prisotnost nekaj Zidov ge v Ljubljani prvič dokumentirana v 14. stoletju. Židje v srednjeveški Evropi so vedno živeli na robu ogrože¬ nosti, i odročje* ki jim je bilo dopuščeno ob trgovini, je bilo pred¬ vsem denarništvo; s tem v zvezi pa so nastajali konflikti z okoljem ljudsko nerazpoloženje do Židov - oderuhov, streh krščenksih trgovcev zaradi židovske konkurence ipd. Židje niso bili enakopravni prebivalci v deželah, kjer so prebivali; zanje so veljali p sebni - bolj ali man prijazni ** zakoni. Potisnjeni so bili tudi v posebne mestne d ele - gete. V Ljubljani pravega geta ni bilo, kerje bilo Židov premalo, vendar pa niso stanovali s kristjani v istih hišah. Židje so bili posebej obdavčeni in deželni knezi si kar lepo zaslužili od njihovih d-ajatev. A ako so jih v sBednjem veku imenovali kar "sluge vladar¬ jeve blagajne". Pri Židih so se zadolževali številni znani kranjski in drugi plemiči, npr. Purjačeni, Ortenburški, Ostroviški idr. Lonec 15. stoletja se je s topnjevalo protižidovsko razpoloženje v notranjeavs¬ trijskih deželah* ( leta 1496 so bili Židje izgnani iz Štajerske in Koroške), 1515 so bili izgnani tudi iz Ljubljane. Občasno pa so židovski trgovci tm** še prihajali v Ljubljeno. Z e časa Ilirskih pršvinc jjl81o) so dobili Židje enakepravice kot drugi prebivalci in s tem se oživi novo židovsko naseljevanje v Ljubljani. Vrnitev avstrijske oblasti (1813-) je vrnila zadeve* ne staro. Zgodba o Židov- y v ski družini ~eimann, kot jo razpreda alenčič, bi bila lahko snov n*avse zanimiv roman ali pe za napeto dramo. 2 *ečina v Ljubljano doseljenih Židov se je, kot ugotavlja Valen¬ čič, prilagodila okolju in se pokristjanila, ^arčnarevolucij^ 1848 je odpravila različne omejitve za Žide, vendar paje šele teneljni dr¬ žavni zakon o splošnih pravicah državljanov (1867) vzpostavil židov¬ sko enakopravnost v Avstriji in s tem tudi židovske pravice do svobod¬ nega naseljevanja v državi, Židje so se pojavili tedaj v Ljubljani tudi v industriji (npr, tovarna kleja), etatistični podatki o pripad¬ nikih židovske vere na Kranjskem govore za leto 198o o 96 osebah, Z8 leto 191o pa o 146 osebah, * 4 ekaj več židovskih prebivalcev kažejo podatki iz leta 194o : v Ljubljani je bilo tedaj 158 Židov, ^ekateri so spremenili priimke oziromajih priredili v slovenske, ' L e pred začet¬ kom 2, svetovne vojne so posamezni Lidje zapuščali Ljubljano, preostali pa so v glavnem postali žrtve italijanskega in nemškega preganjanja v Času 1941-1945* KS^dc ^adnjepoglavje ^elenčičevetacjknjige ima naslov Odnosi Slovence* do Židov in židovstva ter antisemitizem. Iz prebranega lahko ugotovimo, daje bil za Ljubljančane (delno za Slovence sploh) značilen nekak vna¬ prejšnji antisemitizem*. Židom so vseskozi - v skrbi zaradi njihove konkurence - omejevali ali kar onemogočali naselitev v Ljubljani (del¬ no to velja za Slovenijo nasploh), ^alenčičeva knjiga razprava, ki jo dopolnjuje obsežen izvleček v nemščini, je naravnost vfcoraa povezava znanstvene dognanosti in prijet¬ ne beri jivosti, ^kratke 1 imeniten dosežek, Vlado tf alenčiČ : Židje v preteklosti Ljubljane, Ljubljana, "ark 1992, 115 strani ^eni Virk : N« robu resničnosti -^oteri ko smo %nija Virko že spoznali kot noveliste, romanopisca in pesnika, se nem v knjigi Ho robu resničnosti predstavi se kot esejist« *njige vsebuje lo esejev, 3den od njih je dal zbirki tudi naslov« kompozicijsko je zbirko vpeto med dve pomenljiva naslove : Jrred breznom prihodnosti (prvi esej) in Od tod do večnost i (zadnji esej). Virk se zavzeto ukvarja s t.i. "toečnimi" vprašanji človeške eksistence, ki sicer niso dokončno rešljivo, o vendarle venomer zno— vo vzbujajo radovednost vrtajočega duha* ^e kratko : gre za iskanje (vičjega) življenjskega smisla, saj golo zemeljsko obstajanje avtorja ne zadovolji (•*• iščeao smisel, ki bi presegel naše zemeljsko biva¬ nje.)« V prvem eseju se Virk ukvarja z ideologijo gibanja ^ew »ge (Hova doba), vendar polemizira z njo, saj se ne strinja s položajem Boga v tej ideologiji* ("az pa menim, da je ravno verska strpnost, odprtost, širina novodobnikov .ozitivne, saj imamo še vedno preveč verskih ekskluzivizmov, ki vodijo navsezadnje celo v verske vojne.). V drugem eseju C^a robu resničnosti) si zadaja avtor npr. takole vprašanje t "Kje je več resničnega sveta, v človekovi glavi ali zunaj nje Omenjeno vprašanje načenja odnos med subjektivno (dozdevenjem, prepričanjem, vero ipd.) in objektivno (npr. znanstveno meri jivo) "resnico". x akoj se znajdemo pred temeljno oviro : subjektivne resnice se ne da preveriti "objektivno", pri "objektivni" resnici pa je vedno cL&IL u vsag k ms subjektivnega. V eseju eliko in mahno Virk sporoča med dru¬ gim o svojem srečanju s psihologom V. Frankloa. ^sej Iskanje celovito¬ sti sveta se ukvarja z delom in miselnostjo pisatelja terjana Rožanca, esej “en iz časa, mimo smeti pa z znamenito englepko pisateljico V. v Wool£. Esej 1’emne sence bele rese jepod naslovom "aj gre življenje naprej že izšel kot spremna beseda v Mitih in legendah ameriških In- 2 dijancev, ^irk tu razkriva genocidno vsebino belske civilizacije v Ameriki* Virkovi eseji vsebujejo nemalo tehtnega razmišljanje in bodo vsaj z nekaterimi sestavinami pritegnile vsakega razgibanega izobraženca* ^al morem to poročilo zaključiti še z izborom nekaterih tiskovnih oziroma slovničnih napak, ki jih srečamo v knjigi : Npr. str. 14* : 2. skl. mn. možgen - prev : možganov; str. 61 * z marsičem - prav : z marsičim; str. 71 : o človeku kot ... religioznemu bitju - prav i religioznem; str. 75 * k Stmiševem ciklusu - prsv : k Strnisevemu; ns isti strani je napačno citiranje Stmiievega verza : bodo, ko te nič ne bo. - prav j ko te več ne bo.; str. 9o J Ludvig Harcuse je najbrž Herbert ?!; str. 91 : alternative obstajajo masovnemu člo¬ veku ~ najbrž : ostajajo; str. 98 ; upostošena - prav : opustošena • • • Jani Virk : Ha robu resničnosti, Ljubljana, Mihelač 1992, 111 strani, zbirka Brevir Jevgenija Ginzburg * križev pot leta 1986 je izšel v slovenske« prevodu 1. del spominov (ne stalinističnezapore in taborišča) u evgenije Ginzbirg (19 o 6-1977) z naslovom Podvojite stražo (v prevodu Milana Apiha), Gam sem bral še nekaj starejši hrvaški prevod te knjige, ki spada po umetniški silovi¬ tosti že kar v bližno Dostojevskega (“spiski iz mrtvega doma), ^rižev pot je torej 2. del teh spominov, Ginzburgova (poročena Aksjonov, mati znaasgaruskegapisatelja V, Aksjonova) je bilaznanstvenica in profesori- cazgodovine nauniverzi v fazanu, ^eta 1937 je prišle v kolesje stali¬ nističnih procesov in bila zaradi "teroristične djeavnosti" obsojene na lo let za ore, vendar jev ječah in v izgnanstvu prebila kar 18 let, V knjigi srečamo avtorico komaj ne začetku njenega križevega pota - leta 194ox (slovenski xxx± naslov križev pot je nadvse prime¬ ren - dobesedni prevod ruskeganaslovapa bi bil krute - ali Strma - pot) v naselju iilgen (kar pomeni v jakutščini mrtev i)» nepodročju *-olime, kjer nastopa za nas kar nepojmljivi mraz okoli - 5o stopinj Celzija, Vsako poglavje vsebije več pretresov in muk, kot jih doživi povprečni zemljan v vsem svojem življenju. Opisani ste dve strani avtoričinega dojemanja in podajanje stvarnosti t telesna in duševna - seveda tesno sprepleteni, 2 ežko si zamišljamo, kako so zaporniki sploh preživeli ob strešnem mrazu, težkem delu in slabi prehrani, a meje človeške vtdrž- ljivosto so včasih neznanske, Zaobstanek pa je bilaae kako potrebna tudi duševna odpornost, »j bi brez nje kmalu odpovedalo tudi telo. Usoda ^evgenije Ginzburg je nenehno nihale z biljšega na slabše in obrnjeno, to t P 8 d e bil ° ° dvosno od muhavosti kaznilniških ob¬ lastnikov ali od fanasi ne)srečnih okoliščin. Zanimivo je, da je tudi judovsko poreklo bilo evtorci včasih v prid, včasih v škodo (pač glede natrenutne politične premike), "ajvečja vrednota, ki jo je avtorica čutila v strašnih razmerah, je bila pojav čuteče človečnosti, prijaz¬ ne solidarnosti med zaporniškimi sotrpini} včasih pa je celo kak oblast- 2 nik izkazal kanček razumevajočenaklonjenosti "zločincem". Ginzburgova je spoznala v teh razmerah svojega d rugega noža zdravnika Antona Val¬ terja , pohčerjenka {Donja pa ji je vsajbelno nadomestila urarlega sina Aljošo, ^akonec veljaomeniti avtoričino izjavo o lastni knjigi v Epi¬ logu t nJr orvzaprav je živelataknjiga z mano dobrih trideset let. Spo¬ četka kot zamisel, potem kot nenehno pisanje variant, črtanje velikih delov besedila, iskanje natančnejših besed, zrelejših sodb... - 1 - glavit- ni namen mojegaživljenja v vseh tek osemnajstih letig je bil : zapom¬ niti si in pozneje napisati... ^se, kar je napisani, je n e pissno samo ,.o spominu... Bralcem bi reda še enkrat zagotovila, da sem pisala samo resnico ... Ne VSE resnice,... , toda SAMO RESNICO." Knjiga J. Ginzburgove je izjemno in pretresljivo bralno doživetje. J evgenijoGinzburg i %išev pot, prevedel ^arjan Poljanec, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1992, 415 strani Lidija A sta : Lidija Med načrtovane in obenem realizirane uspešnice tega leta spada nedvomno tudi knjiga Hdije A s ta "Lidija", ~elo jev bistvu avtobio¬ grafija, kar zatrjuje tudi podnaslov (avtobiografija neke trintri- desetletnice - mimogrede * neke je povsem odveč,saj osebo že poznamoj torej zadošča : evtibogrefija 33-letnice; pri številki pa gre, najbrš nenaključni, za t.i. Jezusovačeta !)• ‘ x * avtobiografija je izrauito rousseaujevskega tipa, če seveda razumemo z rousseaujevsklm zelo od¬ krito izpovednost. Astino delo pa je mogoče vzeti tudi kot razvojni roman, v katerem odkrivamo avtoričino "pot k popolnosti", knjiga ge povrh še priročnik o duhovnih gibanjih našega Časa, posebej pa nudi Še razgled po domači dihovnogibanjski sferi oziroma po njenih pripad¬ nikih in predtsavnikih (h realne osebe so omenjane s pravimi imeni, tako damarsikoga ni težko prepoznati). A ‘sjprej jetrebareči, da j Astina avtobiografija napisana zelo dobro in da spada v leposlovje. Gre za gladko, napeto in razgibano pisanje, ki pritegnebražca neglede na to, koliko se mu zde posemzne stvari iz knjige rsnične. ¥ endar - kaj je bolj resnično : ali iz¬ merljiva zunanja stvarnost ali občutja, odkritja, spoznanje, ki nas¬ tajajo v človekovem notranjem svetu ? Tu kaže biti zadržan in ne soditi » po sebi j če mi ne doživljamo česa (čudnega, izjemnega), to že be po¬ meni, da tega ni. V uvodu avtoricapravi : "> bi mi kdo še pred dvema letoma rekel, da bom kdaj v življenju napisale knjigo, bi ga razglasile za norca." v emder paji je nato (pred letom in pol) u elie napovedale njeno knji- SO, avtoricapajo je zatem še ugledelakončanoripred sabo. Nr bo najbrš pritegnilo vsakega razgibanega bralca, ježivljenjske intenzivnost, ki seta iz teknjige in se kaže v spopadu ali povezovanju različnih iAx$ celo nasprotnih si idej (vzhod in hahoa, jin in jang, moško - žensko, svoboda in določenost, posamezno bivanjein reinkarnacija, pasivnost in aktivnost, erotikain seksualnost, ta in oni s vet ipd.)* knjiga jenabita s probleai in presenečenji, z dejstvi in čutenji oziroaa videnji. AVtoricaizpove : "... jaz ipišem, da si ie do zadnjegeuredia svoježivljenje in si razjasnia, kar že ni kristalno jasno." In dalje : "Priklicali sao se, jaz vas, da vaa povea svojo zgodbo, vi aene, de si pomagate razjasniti svojo." In nekako vodilno sporočilo 11 ... vsea vaa, ki iščete, bi rada olajšala to iskanje skozi aojeizkušnje, doda bi odkrito spregovorila o "duhovnosti", ki jo sodobni človek vse bolj in bolj išče, in kolikorjev moji moči, razkrila aisterij o stvareh, o katerih se je še nedolgo tega govorilo le v zaprtih ezoteričnih krogih." V uvodu srečamo Lidijo na Nexosu (otoku, nekaterem sta se srečala Ariadnain bog Dioniz I). Aid ni Lidija sprejela od Ariadne vrvico, s katero je ie-ta sprevila^ezeja iz labirinta (sveta) ? Lidijina vsestren- skaustvarjalnost in duhovnarazgihenost stalahko vzor marsikateremu is¬ kalcu ali iskalki življenjskih spoznanj in resnih poti. l'o izjemno zanimivo, estetsko in vsebinsko bogato knjigo, ki je odlienailustracijat.i. nove dobe, veljazares pohvaliti in toplo pripo¬ ročiti bralce, Lidij« Aste : Lidija : Skozi trnje do zvezd ali Avtobiografija neke tri- iutridesetletnice, Ljubljana, samozaložba 1992, 351 strani Ciril Zlobec s -^epo Je biti Slovenec, ni p« lahko Zlobčeveknjigaje bilanapovedovene kot nekak odziv na J an«evo knjigo remiki in iaiknxkErt£x ix s ten kot prispevek k znanemu izreku "s knjigo nad knjigo”. Vendar zevzeme poleraikez d anšo kaj majhen del te knjige in tudi sestava te knjige Je povsem drugačna od J 8nševe. Avtor Jepovezal v svoj knjigo 23 člankov oziroaezspisov, ki Jih pa združuje časovni okvir (1989-1992). fi dicerpe moremo šteti 1 hx!žk±® obravnavano delo tudi za 3* del publicistične trilogije, katere prvi del Je knjige Slovenske samobitnost in pisatelj (1986), drugi del pa knjiga kriznem, rekel sem (1989). Zlobec začenja BJmJsrcknJigo s svojo potrditvijo za člane predsed¬ stva RS (199o), nato pakoanetira različna dogajanjain dogodke iz nas¬ lednjih dveh let izjemno razgibane Slovenke poiitičnezgodovine. V svoj tekst Je avtor »JlJučil tudi več že prej objavljen ig svojih prispevkov, tako ds nam Je nekajkrat HHagu&KK prikazan dvoj avtorjev pogled ne dogajanja : sedanji in tedanji. Nekak stalni podton te knji- ge pe Je v avtorjevem razponu (sli nihanju) od pesnika do politika. ^di se, da avtor uspe včasih ekvilibristično združiti obe svoji poklic¬ ni prvini, nekajkrat paočitno prevlade pesniška plat Zlobčeve osebnosti, tako dajepolitika kar potisnjena ob stran, ffudi nekatere dodane Zlob- čevepesrai pričajo, de Je avtor predvsem pesnik. “ed temami, ki se Jih Zlobec v svojih členkih dotika, so * narod¬ na sprava, plebiscit, proglasitev samostojnosti in junijsko—julijska vojna v Sloveniji 1991. Posebej sta obravnavani dveppmembni slovenski osebnosti i ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in danes že kultni Pesnik Zrečko Kosovel. V spominskih vtisih o vojnih dneh 1991 Zlobec zavrača ^anševe očotke, najzenimivcjši in nejtehrnejši montažni del v drugem cfelu knjige pa #a so tri odprte phaim Z lobčevepisma Slobpdenu Miloševiču, ki jih je avtor objavil v ^elu leta 1989. Knjiga omenja in obravnava še precej domačih in tujih politikov, obogatena pa je z vrsto živahnih in posrečenih fotografij. Avtor končuje knjigo takole : "Noben resničen popotnik ne doseže cilja, potešen pa jelahko, čenakoncu neprekolne svojega dolgega poto- vanjsk n jenu... In kaj drugega je kot dolgo potovanje k nedosegljivemu je tudi vsak® nova knjiga, ki jo pišem ali sem jo napisal. Tudi ta." Zloboebi publicistični spisi, objavljeni v obravnavani knjigi, sicer niso enako kakovostni in pritegljivi, v celoti poje knjiga prev gotovo zanimiv časovni dokement« Ferdo Godina : Glas samotne ptice Plodoviti pisatelj Ferdo Godina (roj, 1912) praznuje letos svojo 8o-letnico« Po svojem prvem romsnu Bele tulpike (1945), ki je doživel več izdaj, zadnjo prav letos ob omenjeni najnovejai svoji knjigi, je izdal Godina dolgo vrsto novel, romanov in mladinskih del. V najnovejšem romanu Glad samotne ptice se pisstelj ponovno uk¬ varja z rodnim Prekmurjem, in sicer s časom po 2« svetovni vpjni. Avtor se jeodločil za zorni kot t.i* "objektivnega" pripovednika, zdravnikov vasi« Vendar se revo ta vidik neizkaže kot posrečen, in to že kar ns začetku« Zdravnik namreč nemore vedeti zaštevilne stvsri, ki jim ni priča« Glavn8teraa je življenjska zgodbs kmečke družibe ^ajevih« henim, da bi bil8 boljša rešitev pri tem romanu (sli ustrezneje t potesti) kar t«i« "vsevedni" pripovedovalec« Drugamožnost pa bi bilaseveda^ kmečki subjektivni zorni kot, npr« s pripovedovalko Sabino ^sjevo« c e odpišemo probleme % s pripovedovaIškim zornim kotom, je trebe reči, da gre v Glasu samotne ptice za fabulativno razgiban tekst o nekaterih osebnih usodahj ob tem pa se obrisno srečujemo tudi s poli¬ tičnim in družbenim dog8jsnjem nsprekmurski vasi« Homsn (povest) je zasnovan(a) retrospektivno« Pripovedovalec — zdravnik, h kateremu se zateč %jev sin Igor, obnovi zgodbo &ajeve družine v povojnem času : od težav kmeta v socialističnem kmetijstvu preko izseljevanja v tu¬ jino (problem povojnih ekonomskih in delno političnih emigrantov) do družinskih zapletov v družini “ejevih (“obinajo nodila tri hčere in Sele četrti otrok de bil Bin - Igor). Krog, ki sejezečel ob povodne« nasprotdu ned kneti ‘‘a d e viol in koečikioi proletarci -krilcevini (kmetde so rekli sledmi« dastreb* - ker so ti pač nrhovinersko deUli taaeSko imetde), * konča s rečsnde« »ed »adevi« Igorde« in 'krilčevo (r Ivo Zorman : Stisks bogov V obsežnem Zormanovem pisateljskem opusu so vojna dogajanja in njih nasledki v dušsh ljudi en8 od izrazitejših tem* P'ako bi lahko rekli, da gre v romanu Stiska bogov za variacijo naznano temo* Pouda¬ riti veljsposrečeni naslov : Stiska bogov * stiska ljudi , ki so se imeli za "bogove” f ki so v nekem smislu nekaj časa bili "bogovi" (po absolutni oblasti nad življenjem in smrtjo drugih). Gre seveda za sloj ali kasto t.i* "starih revolucionar jev" • Eden od njih je tudi glavna oseba Zormanovega romana - polkovnik Ciril Drenik - v alent. M ajprej (poglavje Polkovnikovo jutro) spoznamo polkovnika v njegovi padajoči* fazi kot ostarelega moškega z mehurskimi težavami, potem pa se poznamo z njegovo preteklostjo od vojne ("vojvodski" likvidacija nedolžnega mladeniča 1) dslje. In spet smo pri &fcfarict »< h "stiski bogovi* Hedtem ko se# je dslo reševati družbene probleme s si¬ lo in ideologijo (kar so enačili z uspehom), pa so inturani, ljubezenski, zakonski problemi dosegli tudi "bogove", Ali niso imeli že antični bogovi težav s svojimi žebami (Zevs s u ero ipd.) ? Neuspešnost oziroma eksistencialna ponestečenost se torej kaže pri treh polkovnikovih zakosnkih zvezah (prva, partizanska žena Kata¬ rina - z njo jeimel hčer ^atašoj drug8 - Jovita - z njo je imel sina Tadeja j tretj8 - najmlajša - Ada). V dugem delu (starec in ženska) se spremeni zorni kot pripovedovanja. Pripovedovalec postane polkov¬ nikov sin ‘*'8dej, ~e-ta postsne ljubimec tretje očetove žene Ade, saj JL 1 ji jepo letih bliže kot očes ( gre torej za realizirani Vedrin komp¬ leks). V poglavju Dejleiz dobrehiše ps je pridan še ženski (Adin) zorni kot* V nekakem epilogu (Jesen generalov) izvemo še za hčer polkovnika (?) in Ade eronikoj deklics razsvetljuje očetovo (?) "Pada- UP jočo fazo", vendar ali je sploh njegova (morda je sinovs) ? Ali temelji 2 hčerjo Jadranko in njunim razhodom. "Očetov razprtije" še vedno usodno vplivajo nanaslednji rod. Gl n s samotne ptice ne ps spada v vrh Godinovegs pripovedništva. Ko iščem zgoščeno oznako za novo Godinovo delo* se mi zdi še najusterez- nejša opredelitev s solidna sodobnakraečkapovest. t roman* Ferdo Godina : Glas samotneptice* Ljubljana* Državns založba Slovenije, Murska Sobote* Pomurska založba 1992* 2o2 strani 2 še zadnja polkovn ikova svetle točke nalaži, preveri ? kakorkoli že : "•^epi so jesenski sprehodi z ^eroniko. Senergli pa že čutijo novembr¬ ski hlad, sepe, ki bodo odnesle listje z drevja, dež, ki bo namočil gozdnepoti, meglo, ki se bo obesila natsrehe. '-‘•'škrat se bodo zaprli vsak med svoje štiri stene, vsak s svojimi spomini, s svojo negoto¬ vostjo in s svojim strahom." Kot običajno je mogoče pohvaliti pri Zormanu natančno izdelanost teksta* Stiska nogov je torej aktualno-problemski, dobro napisan in gladko berljiv roman* Ivo Zorman * Stiska bogov * roman, Ljubljana, Mladinska knjigs 1992* 227 strani, zbirka Nova slovenska knjiga Emil Filipčič : Orangutan Ko se je Filipčič leta1979 pnflHVii uveljavil s svojo prvo knjigo Grein vaun (nerazložljivi naslov je bil najbrž v zvezi z nerazlož- ljivostgo sveta, v katerea je avtor prebival in gs assoustvarjal), se jetakoj uvrstil aed najposebnejše in najbolj inovativne doasče avtor¬ je. Z naslednjmi knjigami (Kuku - 1985, Ervin Kralj - 1986 in X»loo roman - 1988) je Filipčič potrdil svojo stilno in idejno usmeritev izji prve knjige in obenem že nsvadil bralce nase in ns svojeustvsr- jalne postopke. V novem delu Orangutan (brezupno jezvrsto opredeljevati Fiiipči- čevo prozo - najustreznejši izrsz jenajbrž kar : pripoved) stops Filipčič pred nas že kot stari znanec (iz sosednjeulice). Treba je sicer reči, da ostaja Filipčičeva proza še vedno v določeni meri nenavadn8in presenetljiva, vendarcps je žeizgubila sij nekdanje eks¬ centričnosti. Orangutan jetekst, ki je težko razdeljivazmes izpovedi in pripo¬ vedi, resnosti in neresnosti. *edeno si lahko vprašanje i od kod naslov Orangutan 9 Tvegan dati naslednji odgovor t V Strniaevi zbirki Oko, v 5. pesni iz cikla Koka beremo t "Orangutan je žalost svte./ Luna jez mačko na drugo stran / odšla - veselja "eialje ni ?/ °d k samih zvezd nebo žari.” Poglejmo si odlomeks strani 99 v Fi- lipčičevem Orangutanu * "Sin dokončuje tihožitje ... Toliko črne barve ( rečem, to pomeni, da* si žalosten. *akaj ? vpraša mimo. Z resnim, deškim obrazom vleče sive črte navpično čez podstavek, , nekaj je na tem, spregovori ona s spokojnim angelskim glasom, ko sen učila v šoli, je bil tam en diantek, ki jeinel levkemijo. In x zadnja slika, ki jo je naslikal, je bilačisto čm 8 . '‘ako bi mogli uvrstiti obravnavani Filipčičev teist v nekak otožni ludizem, živijenjekot igra šetraja, vendar pa dobiva eksisten- 2 cislno usodnejše poteze, ^e bolj kot v 8Vtobiogr8fičnih odlomkih se temnausodnost v kratki zgodbi n8 predzadnji strani i “Andrej se je obesil februarja... ^ele čez £va dni so napeči odkrili poslovilno pismo. Dr8ga mojažens, odpusti mi, če sen ti kdaj ksj hudeg8 storil vvživljenju. °trok8 moja, odpustita mi, da sen vaju spravil nafc$ ta svet." Ali jeprišel Filipčič od Božanske komedije do zgodbe o Jobu ? Emil Filipčič * Orangutan, Ljubljana, Csnkarjevazaložba 1992, lol stran Boris *ahor s ^spoved noveplovbe -i-ahorjeva knjiga z gornjim naslovom in s podnaslovom : Dnevniški zapiski 1986-1989 se vključuje v niz avtorjevih tovrstnih knjig, ki se jeaačel s Skarabejem v srcu in nadaljeval s tržaškim mozaikom, s knji¬ go '-^a ocean, strašno odprt (pretežno pisvečen E* Kocbeku - 1975) in z Žlahtnimin transverzalami (zapiski od 1979 do 1985). Pehor nam v uvodu razloži, da jeta esejističnoSpublicistični del njegove književne dejavnosti vezan naizhajanje ^sliva, revije, ki jo je iJ shor kar 25 let (od 1966) urejal in polnil tudi s številnimi lastnimi pripspevki. Zaliv jebil v socialistični Sloveniji zaradi avtorjeve svobodoumnosti in kritučnosti do totalitarizma tako rekoč blokiran in tudi ssm svtor je bil večkrat (zlasti pa sredi 7o. let) od slovenske uradne politike obravnavana kot "sumljiva oseba"• Seveda se kaže (danes za samostojnonSlovenijo ravno Pahorjeva idej¬ na usmeritev ena od najpomembnejših. Na kratko * Pahor izhajs iz tržaš¬ kega oziromaprimorskegaprotifašističnegagibanja, del vojneps je preži¬ vel v nempkih taboriščih. Po vojni ni trobil v uradni ("interaaoione- listični") rog slovenske (jugoslovanske) politike. Kot zaveden narod¬ njak se je vseskozi potegovsč za narodne pravice, a ne le Slovencev, ampak tudi d številnih drugih evropskih podrejenih, nesamostojnih in tlačenih narodov, ^ako je združeval pravi, pozitivni nacionalizem (ljubezen do lastnega naroda) s pravim, pozitivnim intemaoionsliz- bob (prijateljskiia in skupnim prizadevanjoa različnih narodov). Kot duhovno svež, čuteč in razgiban razunnik |e i^ehor v svojih zep* kih nenehno in sproti odziva naitevilne političnein kulturne dpgodka v raz¬ ponu od (slovenskega) doma do (evropskega) sveta. Ob komentarjih o književnih delih in njihovih avtorjih se vrste rezne Bahorjeve sreča¬ nja s številnimi donsčiai in tujini kulturniki, norde velja Se posebej 2 poudarit i večkratne pisateljeva srečsn ja s pariškim Slovencem Ev¬ genom ^avčarjem. S tem v zvezi jenaslednji citat j "No t Evgenu javčerju ki sije zadnjaleta zagotovil ugleden položsj v pariških univerzitetnih in uredniških krogih, gre zasluga, da je v sklop študij, ki seznanjajo evropske - in ne samo evropske - kulturne kroge s specifično usodo Trsta, prišlo slovensko poglavje, ki zajema štiri stoletje naše UBtvsr- j8lne pričujočnosti ob morju* Tihemu in odmaknjenemu slovenskemu zaseb¬ nemu poslaniku naše književnosti se je namreč posrečilo to, česar niso znale sli mogle doseči slovenske inštitucije.” Hirok razpon tem, ki jih Pahor obravnava v svojih zapiskih,, se veže z zgoščenim razlaganjem dejstev, s kratkimi impresijami, s polemič¬ nimi iskrami in s spodbudnim« iskanjem dialoških možnosti. Pahorjevi mediteranski temperament in živa, pronicljiva beseda zegs vrhunskega domačega in evropskegakultumika bosta gotovo pritegnila vse tiste bralce, ki so vočjni sprejemati razni like duhovnepobude in se ob njih tvorno oplajati. Boris x ahor j ^apived nove plovbe»dnevniški zapiski 1986-1989, Maribor Založba 0bzorj8 1992, 52 o strani Zloti Bogatin t Tolminske povedke ljudsko pripovedno izročilo Slovenije še ni opešalo, dokazuje zbirka Kmečkega glasu Glasovi* Kot 4. knjiga te zbirke so izšle Tolminske povedke, ki jih je pripravil za tisk prof* ^anez Dolenc. V knjigi jezbral l$)o kratkih povedk, od katerih so jih večino zbrali jssxweix±u dijaki iz Tolmina (142), nekaj (15) pa učenci iz Bovca, zbironjepa je spodbujal in usmerjal prof, Dolenc, v se zgs&3ax povedke so bile zapisane po letu 1957, njih starost pa je vlasih težko določljiva; marsikaj izhaja še iz srednjega „ pa služi veka, "episi so narečno obarvani, zspomoč netolminskim bralcem Slovar narečnih in manj znsnih besed. Dolenc jerszdelil povedke v lo skupin (^ajne, ^egendne, Coprniške, Zgodovinske, ^azlsgalne. Strašljive, Roparske, Šaljive, živalske, Novelistične), Povedke so zelo zgoščene in vsebujejo mnogo snovnih pobud zaumetno književnost, "ekaj teh povedk sta za svoja dela že uporabila JoŽ8 Lovrenčič in France Bevk, *“akovost in vsebinskapomembnost teh povedk sta seveda različni, v "T celoti pa jeknjiga privlačnatako za preprostejše kot za zahtevnejše bralce. ar *a vzorec si oglejmo nekaj povedk. Iz bajeslovja je največ zgodb o divjih babah (pojavljajo se tudi izrazi atgš baba, Jage baba, Duj8 baba, Div ječeča ). Vodomci se pojavljajo v različnih je¬ zikovnih različicah (Badsmaci, 3idounci,/idunoi, Vidaraici), Pad najzanindvejše bajeslovnepovedke spada zgodbica *arce. so pnavzaprav kentavri (pol ljudje, pol konji), ki jih poznamo iz grč- ke mitologij. I 1» pov.dk. Hudič in kmet veljaomeniti |oney Hudič n. zmore, babo pripomore." Stavek Je uvrstil v svojo sijajno igro “sbe. ukvsrjs Več povedki iskanjem (in najdenjem) zakladov, zlasti v Bogatinu, katerega ime že aamo po Babi vzbuja "zlatomrzlična" povezave. Ham od 2 teh povedk (Zlati Bogatin) je dala tudi naslov za knjigo* Povedka Ura je prišla, človekapa ni spominja po naslovu na ^eraikovo povest Ura bije, človeka pa ni* V zgodovinskih povedkah se pojavljajo pred¬ vsem tolminski grofje, omenjani so turški vpadi, najbolj nenavadna zgodba pa je vsekakor Pesjemark (grofovahči rodi s psom sina, le-ta pa postane vladar ^enetk i ^animivs je tudi omemba mests Koreje, kar je bila srednjeveška oznaka za peloponez 1)* ^ri razlagalnih povedkah se poj8vijo Prerokbe svete Šembilje (šenbilje), daljni odzivi antičnih Šibil* Pripovedko o ^abeljskem jezeru je objavil ^e i J. '‘‘elemins v Bajkah in pripovedkah slovenskegaxxszadbK ljudstva* Tu imamo dve kratki različici o nastanku iV abeljskegsjezera. Znans pripovedna pesem krtvec pride po ljubico je dobils v Ziatem »Bogatinu svojo pol prozno, pol verzno različico* h ed šaljivimi pivedkami je še posebej posrečena Čudni jegri. Od novelističnih povedk je vreden posebnepozoL-nosti Srečni Šuštar (z globoko mislijo o odnosu ned srečo in denarjem* % koncu pavnefeic i je k8Z8lo povedk s podatki o pripovedovalcih in zapisovalcih. Omeniti je treba tudi mikavneilustracije, delo Jane Dolenc* Zlati Bogatin s Tolminskepovedke*, zbral J anez Dolenc, ilustrirala Jana Dolenc, sprer.no besedo »orija Stanonik, Ljubljano, toeoki glea 1992, 258 strani. Zbirko Sla sovi, 4 Borut Korun : Stopinje boga At ona x oi,opisec se giblje med dvema poloma : med svo.liaf dožj.vetji in doživljaji in ned prikazom sveta, ki si ge ogleduje. Če prevlade prva usmeritev, pride objektivns krajevna stvarnost v ozadje, kultur¬ nozgodovinske in umetnostnozgodovinske zadeve pa morda sploh ne pri¬ dejo v ž poštev, 7 drugi skrajnosti jepotopisec zvest predvsem opa¬ zovanju in popisovanju okolja in okoliščin, svojeosebne občutke pa povsem podredi "objektivnemu svetu", ^cčina potopiscev ostaja sicer nekako vmes medobernspoloma, Korunov potopis je bliže drugi, torej "objektivni" varianti, ^ak tip potopisa je pri nas pred leti publiciral Miran Ogrin, ko je sku¬ šal časniksrsko-poročevalsko z mnogimi podatki ilustrirati kraje, ki jih jeprešel • Zemljepisno območje, Id. gaopisuje Korun (Egipt, Izrael, Sirija, Turčija) so ssveda prehodili in opisali žeštevilni popotniki, tudi slovenski, Grepa za jioseben zorni kot. ^e-ta je pri Korunu gotovo dokaj nov, saj jezlssti Palestina pobudila vrsto predv sem ver kih (romarskih) potopisov (med izstopsjočeizjeme spada Javonilcov potopis Pomlad v Palestini), Korunovemu pisanju, ki je zanimivo in priteg- ljivo, bi lahko rekli kulturnozgodovinske meditacije, S8j avtor raz— ju' i misija o krsjiV^oiskuje, z zgodovinskega in primerjalnozgodovinske- ga vidika, T u kaže omeniti Se pomenljivi naslov : StopinjebogaAtona. Korun ppvezuje znano monoteistično versko reformo faraona .hnatons z .oj- zesom, judovski monoteitem je spet v zvezi s krečankkim, obapase z muslimanskim, ^epa bremo spet nazaj, v preteklost, se znajdemo kar pri Abrahamu (arabskem Ibrahimu), ki jenekak svetnik vseh bližnje- vzhodnih monoteizmov. Kompozicija Korunove knjige jezelo natančno urejenapo naslovu (prvo poglavjerEhnaton m v Suezu, prvi stavek * 2 "Egipt, zibelka Monoteizma, jepisalo ne plakatu ..." - z Atonoo, sonč¬ nim bogom sli pobožsnstvenim Soncem, pa se srečamo tudi ob zaključku knjige)* Avtor naniza vrsto zanimivih zgodovinskih podatkov od mit¬ ske davnine do sedanjosti, jih poveže, komentira in seloti ksr nekake filozofije zgodovine nssploh ali pa zgodovine ver posebej. Kolikor bo¬ gov, toliko verske nestrpnosti. Pravzaprav je bil politeistični svet versko mnogo strpnejši kot monoteistiČid. En sam vladar pač ne trpi konkurence, ne nazemlji ne na nebu. Število vojn, ki so se bile na L-—- Bližnjem vzhodu Cin drugod) v imenu različnih bogov in zaradi različ- r nih bogov, pajenajbrž težko prešteti. Pod čisto verskimi se skrivajo L j vedno tudi precj je v svoje drame Brecht vnašal mnogo t.i, vložnih pesmi (songov)« Izbor Brechtovih pesmi je prevedel Ervin Fritz, ki mu je Brecht tako po formalni kot po vsebinski strani blizu. Oba pes¬ nika pa sta si sorodna tudi po satirični naravnanosti in gleda¬ liški dejavnosti, ^aže seveda pridati, da ostaja Brechtovo pes¬ ništvo v senci njegove glavne "stroke" - dramatike« Brechtove pesmi se ukvarjajo z vsakdanjim življenjem, so realistične, "novostvarnostne", socialne, politične, protestne, tudi revolu¬ cionarne, w aš izbor jp sestavljen iz naslednjih razdelkov : Poučne, Epistole, Kronikein balade, Songi, ^esmi iz časa pregnanstva, Lirika« Kot nekak prolog je postavljena pesem 0 ubogem B,B, (torej pnns Brechtovepesem o samem sebi), kot epilog pa nastopa pesem nami rojenim« Značilna programska pesem je Kitajskemu levu iz korenike čajevca : Hudobni trepetajo pred tvojimi kremplji« / Bobri se veselijo tvoje ljubkosti«/ *“aj takega / bi rad slišal / o svo¬ jem verzu« sicer pa Brecht večkrat posega v širno človeško zgodo¬ vino ^pesem Kmetov nagovor svojemu volu je asociacij* na egipčan¬ sko pesem iz faraonskih časov - okoli 14oo pred n,š,; pesem u tro- ški križarski pohod pa se ukvarja z 2, svetovno vojno. 6/f u elemir Gjufein : Slovenščina zdaj l Članki "elemirja Gjurina v knjigi z udarnim naslovom Slovenščina zdaj i dokazujejo, ds jelahko tudi pisanjeo jeziku razgibano, mikav¬ no in celo zabavno* “aš avtor je v rozgibonom političnem obdobju od 1987 do 1989 polnil jezikovne kotičke v reviji Sedem dum, zdaj pa je iz teh sočnih jezikovnih kotičkov nastala omenjena knjiga. Geprav nekaže zanenariti posameznih zanimivih, bolj ali manj za¬ pletenih jezikovnih vprašanj, s katerimi se Gjurin v knjigi spopri¬ jema, pa je vendarle glavna t6ma knjige nič manj kot "spoapd z J1A" 1 (Gotovo je ta vsakršni demokraciji in narodni svobodi sovražna orga- nizacijaimela Gjurinoz8pišenega med poglavitnimi državnimi sovraž¬ niki! )Znano je namreč, da je velesrbsko organizirana in enako usmer- jrna JLA na slovenskih tleh nenehno prezirala slovenščino in tak6 hotč in vedž kršila tudi ustavna določila o enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji, oevedajebilo v svinčemih sivo-olivnih časih vsako ome- najnje kakih slovenskih jezikovnih pravic v vo§ski še konierervokucio- narno, px*otidržavno, protisocialistično, px'otisamoupavno in kar je še podobnih utrujajočih fraz. Gjurin je v vrsti pripsevkov razkril pre¬ prosto dejstvo, da je "cesar nag", pačeprav se kiti še s tako načič¬ kano frazersko opremo. Polemiko z vsemogočno armado (sanKšsocjK zatako početje je bil potre¬ ben kar precejšen šxxa. civilni pogum !) začenjsGjurin ob izkazu admi¬ rala “amule (znanega pri na 3 po članku ^amula, go home !), da bodo na vojašnicah v celi državi napisi v štirih jezikih in dveh pisavah, "“adalje se seznanimo z izjavo Slavističnega društvsGlovenije o (ne)- up rabi slovenščine v vojski. Podrobneje ee ukvarja 5! avtor z rabo jezikov na tedanjih jugoslovanskih bankovcih (vx*stačlankov ^ezikovni xasizem jugoslovanskih bankovcev). V členku Perolev sobesedilu Gju¬ rin ironično razkrikuje jezikovnekolobocijo generala lominca o nape* 2 dih na J1A, v članku ^ebelo po gorjansko jo zsrobi p 3 odločno oš¬ vrkne predsednikaslovenske borčevske organizacije B, Gorjana, ki je z navdušenjem podprl jezikovni vojaški unitarizem ' l x: 'Masno je, da moremo v naši armadi poveljevati v enek samem jeziku. Slovenci smo se strinjali, naj bo to srbohrvaščina - zsras ni to nikakršen problem." (Neverjetno, 3 resnično - funkcionar, ki je predstavnik slovenske NOB, a obenem zastopnik novodobnega vrazovstvs i) 0 člankom, ki ima bistveno pomemben naslov (ko nsm vojska saip- štije / - nam takrat le poveljuje ? / N,,s takrat lepouluje ? / Ali nannc^o na jezik ljuje ?), pridemo dc ^anševege procesa, ki je bil dokaz povezanepolitične in jezikovne unitaristične diktature. Gju¬ rin v zvezi z uporabo srbščine naprocesu proti ^anši in sobtožencem v Ljubljani odločno pove : "ko jepreiskovalni sodnik Vojaškega so¬ dišča v Ljubljani dal uradno sporočilo slovenski javnosti v srbo¬ hrvaščini, jekršil ustavo. Glede naokoliščine, v katerih gaje dal, jo je kršil arogantno ižzivalno." V članki Vojaškalogika svuor nadaljuje fnapade na JLA" (npr. takole: Če je JLA sposobna braniti ustavno ureditev SFRJ, zakaj potem tega nepočne, na jbo.1 jepač s terc, dajo sama spoštuje Na več mestih polemizira naš avtor tudi z umišljenim umetnim narodom Jugoslovanov, ki se je zlasti močno pojavil v JLA. V ce&em nizu članjov se ukvarja pisec z Vojaškim slovarjem (Pogled na karavlo skozi VS). ^dnji jezikovni kotički objavljajo ^eze zsodpravo nee¬ nakopravnega položaja slovenščine v JLa (1989). Lot jeznano, je bilo vso bob ob stono : armada jorajši izgubila državo, kot pri¬ stala na enakopravnost u rodov in na odnih jezikov. naj končam proočilo o toj prijetno-nenavadni jezikoslovni knjigo z zadnjim avtorjevim stavkom iz članka Cb plebiscitu ;"hov okvir za slovenski jezik je tu, a v njem slovenskega jezika še ni, v njem je za zdaj samo cesar in kaže svojemu vse manj veselemu ljud— 3 stvu svoježalostno- one." Slast slovenske samostojnosti Je med drugim tudi v tem, de moremo nemoteno prebirati take knjige, kot Je GJuronova. ^elemir Gjurin : SlovenščinezdaJ 1 Ljubljana, Art agencije 1991 (izšlo 1992 I), 25o strani ti Milk« Hartman * Midsummer night - Kresu« meč Ob visokem življenjskem jubileju koroške pesnice Milke |ortman (roj* 19o2) je izšla v elovcu dvojezičnaizda je njenih izbranih pesmi* Knjig« vsebuje 37 pesmi, v angleščino p« jih je prevedel Tom Priestly. Prevajalec je knjigi napisal tudi uvodno besedo, v njej pa pripominja, da se je lotil prevajanj« predvpea kot lingvist, s čimer hoče tudi reči, da ni pesnik* ^‘ajprej nekaj besed o Milki ^ertmen. Rojenaje bila v Libučah v Podjuni na Koroškem* Izšola la rase jezaučiteljiao, nato pa delo¬ vala doma, v družinskem krogu, in kot potujoča učiteljica gospo- dinjstvein petja po koroških trgih in vaseh* Svojo prvo zbirko je izdala leta 1934- v Ljubljani (dekliške pesmi - dva zvezka)* Hjene naslednje knjige so izšle v e elovcu : leta 1952 zbirka Kojegrede, letal972 zbirka Lipov cvet in leta 1977 Fesmi z li- w buškegapuela• Ob njeni osemdesetletnici so pripravili v elovcu trodelni zbornik (1. Življenje, 2* Poezije, 3. ^elodije). Pesništvo Milke Hartmanove je vsebinsko in glede na vzdušje blizu ljudskemu pesništvu, ali kot pravi opomba naplatnici : '•Njen pesniški svet je vsakdanji svet koroškega Slovenca : ijen dom, njen vrt, vas, polja,, podeželje, ki vse to obkroža." A4 aj- več pesmi v artm« ove je torej v zvezi naravo, z menjavo dni in letnih časov (npr. Idilaob košnji, Jesenska, Kresna noč. Plavi tulipan, Sen ob žitu, V pomlad, K*rni maj, najdemo pa tudi tip domovinske pesmi - ode (npr. Libuško polje, 0 Podjuna)* V pe¬ smih ^artmenove prevladujejo tradicionalne kitičneoblike z rima¬ mi in svetlejše razpoloženje. d e azačotku novele beremo : Doga¬ janje jepopisal vitez in poznejši menih Domingo de Soria Luče v 2 samostanu v mestu kimaj tja je vstopil trinajst let po tem, ko so osvojili p eru, da bi se umaknil svetu." Španski konkvistador, ki gajeočitno ob lastnih in španskih zločinih zapekla vest pripoveduje zgodovinska dejstva od Atahuslppvega prihoda k Špancem do njegove mučeniške smrti. Pripovedovalec jeob zaključku globoko razočaran : "•napolnilo mejehrepenenjepo po srečnejši zvezdi, ki jo čudovito sonoe č šteje prežarja in ji daje plemenitejšega duha, To, na ksteri živim, je morda Bog zavrgel." VJassermannovo poučno novelo dopolnjujekot nekak epilog še preda¬ vanje avstrijsko-brazolskegeškof 8 dom Erwina Kreutlerja ( 5 oo let Južne Amerike - noč še ni minila). Opomniti je seveae treba, ds tudi delež katoliške cerkvene organizacije (kljub vsem teorijam o snsx krščanstvu kot veri ljubezni,) pri genocidnem uničevanju avto¬ htonih ameriških kultur in prebivalcev ni bil majhen. ^okob VJassermann : k Zlato Caxamalce, Celovec, Mohorjeva založba 1992, 80 strani, provedel Avguštin Pirnat, spremno besedo prevedel France Vrbinc, Zbirka Podobe čase, 5 Jera Vodušek Starič : Prevzem oblasti 1944-1946 Zgodovina v času komunistične vladavine na Slovenskem &ek je imela dve bistveni nalogi : propagandno slavljenjerežime in zamolčevanje i^ali friziranje) zarežim neprijetnih dejstev, •‘'ropad komunističnih režimov v vzhodni hvropi (vključno v Sloveniji) je slednjič omogo¬ čil normalno zgodovinsko raziskovanje in obenem tudi objavljanje različnih resnic (vklučno protikomunističnih). knjiga u ere Vodušek Starič o komunističnem prevzemu oblasti i v Sloveniji (in širše v Jugoslaviji) je domala prvs lastovka v novem občetavanju naše zgodovine. Avtoricsjepripravljala svoje delo skoraj lo let in povsem j83no je f da za Č8sa komunističnega režimane bi moglo iziti. Analiza, ki izhaja iz preverjenih dejstev (= iz doku¬ mentacije) n8iareč neovrgljivo iz jezu je, daje bila NOB (ali pa OP) pač krinka zaizpeljavo komunistične revolucije in zaprevzem komuni- stičneoblasti. Že v Pregovoru avtorica pravi : "^evolucije, ki jo opisujem, je revolucija md zgoraj, tomje trezen in premišljen prevzem oblasti, naraejen po vzoru ureditve v Sovjetski zvezi". In dalje : "komuni- stičnspartija •••• je prevzemalatudi nadzor nad javnim in zasebnim življenjem ljudi, prevzem sam pajetemeljil nsustrahovenju ljudi, skratka zsče se jerevolucionarni teror*" Orwellovski komunistični žargon je seved8 govoril o ljudski demokraciji in ne o diktaturi, o namišljeni osvoboditvi (osvobajanju) in neo dejanski zesuznjitvi (zasužnjevaliju) ljudi itd. Avtorica se nadrobno posveČ8 tak6 domačemu slovenskemu dogajanju v obravnavanem času (1944—1946) kot tudi širnemu jgosiovenskemu in usodno^ mednarodnemu okviru, ker vse je navsezadnje omogočilo komunistični 2 prrvzem oblasti v Sloveniji (in širše v Jugoslaviji). Knjiga Voduš- kove je razdeljena v ? večjih poglavij : Novi pravi red (tu gre za oblikovanje t,i. revolucionarnega prava - le-to paje po ženinu zgolj sredstvo zaobračun s političnimi nasprotniki), Politično poe¬ notenje NOG (jugoslovanski centralizacijski vplivi ns Slovenijo), Mednarodni okvir (vzhodno-zahodno kx«KKXHH#Brx: mešetarjenjeo Jugo¬ slaviji, jalta, vlada Tito-šubešič), Noveznačilnosti političnega sistema do koncavojne (obanlja se prdvojna centralistična vladavina v ^eogradu), Prevzem oblasti in čiščenje v Sloveniji ( o poboju domo¬ brancev, o vojaških procesih, o sodiščih narodne časti idr,), Volitve v ustavodajno skupščino (onemogočenjeopozicije, izločitev Subsšičs), in Konsolidacija (ustava FifiJ, ukinjanje OP, estrejsi ukrepi v sod¬ stvu) , ObBavnavanarazpravs Voauškove jeizjemno tehtna in zanimiva, ob znanstveni zanesljivosti pa tudi prijetno bralna. Kar edino moti, je preveč tiskovnih napak, <1 Jera Vodušek Starič : Prevzem oblasti 1944—194-6» Pjublj8n8, enkar- jeva založba 1992» 454 strani -M- o kovic • Sibirski ciklus in drugepesmi raznih let A ‘ A ed nekaj domačih živih pesniških klasikov že dalj časa spads tudi v ajetan kovic. Nova Kovičeva zbirka pesmi dokazuje pesnikovo klasičnost ker v dveh smislih : v kade vrhuenko kakovostnem in v stilnem (kot idejno-formalna uravnoteženost). Oblikovno se kovič večkrat bliža Strniši (pesmi, se stavljene iz treh 4-vrstičnih kitic), vendar se Kovič transcendence dotike rshleje kot Strniša. '“armonična je tudi zgradba zbirke. Sestavljajo 5 ciklov pesmi i iejec (7 pesmi), Zime 08 pesmi}.* Sence 07 pesmi), Sibirski cillus (s komentarjem -9+5 pesmi) in Izročilo (8 pesmi). Posebno pre¬ mišljenost zgradbeop8Z.i.mo takoj, ko pogledamo prvo pesem v zbirki (Je...?) in zadnjo pesem v zbirki (“esem - 2). Prva pesem, ki spo- minjana Kovičevo antologijsko pesem Južni otok, je eno smo vpraša¬ nje (l. kitica ; °ekaj ? “e nič ? Je vse ? / Je vetra dih samo,/ ki plane čez zemljo / in v vekomaj zsmre ?), 2 aa njapesem pa iz vprašanj raste v B&g ključni odgovor ("Molk jezlato, ki le od mrt¬ vih sije,/ 0 Qx'fej s pesmijo preseže čas.). V prvih treh ciklih se Kovič inspirire pri kulturnih arhetipih (npr, Pan. Lucifer v 1. ciklu; pesem Živago v 2. ciklu; tretji cikel pa je sploh sestavljen zgolj iz arhetipskih naslovov - ome¬ nimo le štiri : Orfej in Evridika, bon Ju8n, 'Pristan in Izolda, Don kihot). Cillus Zima se po mrakobni usodnosti približuje pes¬ niškemu vudušju pri Makarovičevi. Sporočilno težo pa blaži lahkotni jenkovski verz (prim. pesem Noč - 1. kitica : Luč gori za verne duše./ Škrtajo pokrovi let./ Mlad mrlič se izpod ruše / vrača kra- domana svet.). Problem Don Juana razrešuje Kovič dokaj preseneoxjivo (prim. 4. kities soneta Don Juan : A s temnim srcem je častil le eno / in v sanjah videl je možain ženo / v preprosti koči daleč od svet8.). 2 M 1’ri pesni iz Sibirskega cikla, in sicer Zemljanka, Vojaki in u erji, so dobile pesnikov pesniški komentar* *sdnj8 kitice komen¬ tarja k Bojakom izraža distančnost umetnosti do SC od) stvarnosti C "ko je vloženo v jamb ali trohej, / kar švigalo je skozi črne dime, / kot brušen k p men se blešči iz rime / in neubije več kot prej.). Komentar k '“'arjem pa se končatakole : "Vsak hodi svojo neenako pot./ S potomci gane vežejo spomini./ Mogoče leokus po bo¬ lečini / da vedeti nam, da smo isti rod. V predzadnji pesmi (-^esen - 1) si ssstavi pesnik vprašanje : Ali je tudi pesem le za rabo ? Končni odgovor na to vprašanjepa je s "A naj je šetako velike vsota / na sprotno rabo vezanih stvari, / je njen edini pravičbr lepota." Nova Kovičeva pesniškazbirko spada s svojo izbrušebo dognanost¬ jo med kjqi±£mql: knjiž(ev)ne dogodke ptetekleg8 leta. Kajetan Kovič : Sibirski ciklus in drugepesmi raznih let, Ljubljano, M helač 1992, 63 strani Drago k Jančar : Posmehljivo poželenje Novi Jančarjev roman je izpel ravno v času, ko je njegov avtor zasluženo prejel Prešernovo nagrado. Ob vsej dosedanji r 0 znolikosti Jančarjevih romanov (od Petintridesetih stopinj preko Oaljots do Nevernega sija) je trebareči, da jih je drnžil vsaj geografskixHkx±*xx (slovenski) okvir. Z romsnom Posmehljivo poželenje pa je avtor preko¬ račil ožje obzorje in se n 0 potil v Ameriko oziroma točneje : v nekdanjo jazzovsko prstolnico New u rleans. Glede na avtorjevo dejansko bivanje v Ameriki moremo najti v glavni osebi romans, Gregorju Gradniku, tudi avtobiogrsfskeprvine, kar ps je sicerzsumetniški vidik romans malo pomembno, ^ajvečjs zanimivost ali tudi očarljivost romsna je v srečanju dveh svetov. Slovenec Gradnik prinese s seboj v Ameriko tudi srednjeevropski način doživljsnjsin mišljenja, obkrožspa ga drugače umujoče indslujoča ameriška (ali kar internacionalistična) dražba. Seveds se pisatelj Gradnik druži pretež¬ no z intelektualci (pisatelji, profesorji). x ako se srečujemo s kro¬ gom sodelujočih pri tečaju kreativnegaoisanjs, nekak vodilni motiv pa lahko vidimo v preučevanju melanholije (bolje : Burtonove knjige "Anatomijamelanholije” iz 17. stoletja). Napoudsrjeni pomen melanholije v zgradbi romsna še posbej opozarjajo posebne priloge med tekstom. Roman se ne orne ju jena intelektualističnekonstrukcije, ^mpak gs spremlja širna življenjska stvarnost od ščurkov v stanovanju do erotič¬ nih vzgibov in srečsnj. am naslov je nsdvse značilen : neposrednemu življenjskemu senzualizmu je dodsn skepticistično-ironični ton, torej : Posmehljivo poželenje. Ironijaje|» prefinjeno pristotna tudi v t8nka Kocipra z naslovom Petindvajset upodabljaše vojni čas v Sloveniji, pretres¬ ljiva je tudi novela I, Korošca Noč za v rko, ravno tako s tematiko 2, svetovne vojne. Pripoved T, ebeljaka Novi plsvž animivo povezuje povojni (argentinski) in vojni (slovenski) čas, le eno zgodbo o pove- zocanju vojnegs in povojnegačasa je napisal P, papež (borovci), V umetniški vrh knjige prihajamo z zgodbo V. Kociancich °tok p ajs- ros, Tu gre seveda že za (argenitinsko) sefanjost, povrh peavtorica piše žev španščini (zfeodbo jepredvedel v slovenščino P. ^ajdiga). Kakovostno izstopajo tudi teksti P. Štruklja (tudi pisani v španšči¬ ni - v slovenščino jih jeprevedel P. Rot). ^ nrsus & 2 (kozmopolitskega z Borgesovim vplitoom. Premik od (domačijskega) realizma do moder¬ nizma jeob zaključku knjige žepovsem jssen. UrednikaA. Rota veljapohvaliti za pretehtan in dobro zgrajen izbor* Bogato informativna je tudi $£§ifi?i£ 0 $tsed8 (slovenska beseda v Argentini). Izbor zaključujejo biografski in bibliografski podatki .7 onavtorjih. ^e glede ne različni kakovost posameznih ssst8Vin knjige lahko govorimo o Rotovem izboru kot o vzorni abtologiji* Ob Srebrni reki : Kratkaprozs argentinskih Slovencev; izbral, uredil in spremno besedo napisal "ndrej Rot; Ljubljana, Mlgdinska knjigs 1995 , 358 strani; Zbirka Nov8 slovenskeknj$ga Oiovek - gora - poezijs : Slovenski pesniki in pesnice o gorah Ob proslavljanu loo— letnice **>lovenskegaplanisnkega društva (1893) de izšlo ženekaj knjig} mednje spada tudi sntologij8 slovenskih pesmi o gorah, ki jo je pripravila^arinka ~etkovšek. " T' takoj jetrebapripomniti, daje preglednost knjige močno otežena, saj zaradi neznanih razlogov ni nikjer kazala avtorjev in pesmi. Urednica sejeodločila razdeliti antologijo v tričfele : "v razpolo- žensjo krajinsko, v domoljubno obarvano ter v refleksivno poezijo, pri tem pa naj bi v vsehčblih veljal kronološki vidik," “al je ta razdelitev precej dvomijivs,® j izbrano pesniško gradivo izrazito kaže, da seprvain tretjs skupina zelo tesno povezujetasli kar prekri¬ vata, *ako bi bil po mojem mneju najustreznejši ksr enostavni krono¬ loški vidik brez ciklične rszdelktve* od Vodnikovega ^ršaca do primer¬ ne pesmi kakega novodobnika, A ri avtorjih v knjigi manjksjo tudi vsaj bistveni rojstno-smrtni podatki, zlasti še, ker niso izrbrani zgolj znani pesniki, ampak vrsta m8nj znanih sli kar neznanih. V prvem razdelku jepredstsvljenih 2o pesnikov, v drugem 13 in v tretjem 3oj v celoti pajepesn ikov manj, ker nastopijo nekateri v dveh razdelkih. Število objavljenih pesmi posameznih pesnikov nihaod ene do treh. Ob nezadovoljstvu, ,i me pre¬ veva zaradi čudnega (ne)rede v knjigi, moram vendarle pohvaliti motto knjige : citat iz ^upančičevepesmi Z vlakom. Boljšepesmi, kot^je ta « na sih odlomek, v slovenski poeziji na to temo ni. dokaj znanih pesmi na planinsko temo najdemo v knjigi : Gregorčičevo nazaj v planinski raj I, jenkovo G8ri, Gradnikov ^riglev in Strniševo Goro ( 2 pesmi iz istoimenskega cikla), vendsr se Strniševa ftm n mBkKkjmmtpriiK gra simbol¬ no utemeljen a Gors neksko ne prilegatemu izboru 0 okra tka * gre za vrsto izgibljenih priložnosti za pregleden izbor. °lovek - gora- poezija: Slovenski pesniki in pesniceo gorah; zbrala in uredila ^arinka A etkovšek «* 2 °lovek ” gpra “ poezija '• Slovenski pesniki in pesnice o gorah; zbralain uredila ^arinka ^etkovšek; Ljubljana,:Planinskazvezs Slove¬ nije in Mihelač, 1993* 113 strani u j,* Sionizem Bogomil A erfila :x8tnonu in - L zrael Razveseljivo je dejstvo, da smo dobili domače delo o političnih zad vah, ki so bile do nedavnega pri nas (zaradi enostranskega jugo- slovanskegsproarabstva) za pisanje in objavo domals neprimerne« ^ei’fil8 začne svpj predgovor s primerjavo med Slovenijo in Iz¬ raelom C" Paralele medobem8 državicama se nam ksr ponujajo..., Dolga stoletja e v nedrih tujih, često neprijaznih držav tlela ideja o samostojni državnosti židovskegain slovenskega nhrdds... Po kratki vojni v Sloveniji junija 1991* let n so nekateri primerjali uspehe slo¬ venskega vojaštva z bojem izrs41skeg8 ^avidaproti arabskemu Golijatu.") ^anj ustrezna ali k8r neustrezna je ^erfilova primerjava ideoloških tvorcev obeh novih držav : sionistov in ^emoda. Izrael najbrž res "de¬ setletja ni poskušal najti stičnih točk s svojim semitskim okoljem", ^emos paje - nasprotno - z vsemi sosedi takoj vzpostavil prijateljske odnose. Prvo poglavje imaneslov azlage pojma sionizem ( = gibanje, ka- terega cilj je bilavrnitev židovskegaljudstV8 v rodno cfeželo ^njihovih prednikov - ^slestino). Znano je, d8 so bili J udje skozi zgodobino velikokrat pr g8njani domalev celi Avropi. sko jebil vodilni motiv za sionizem zelo utemeljen s najti prostor, kjerbodo Judje domačini in gopsodarji sami sebi. x emeljna* nspaka sionizmaje bila predvsem v tem, da se na začetki sploh ni ukvarjal z Arabci, ampak deloval mimo njih. Avtro nas v 2. poglavju (Predgodniki sionizma •••) seznani z zgodovinskim položajem evropskih Judov v 19. Poletju, v 2. poglavju pa analizira ^ibbat Zion gibanje (cilj tegggibanjasta bila nacionalni preporod — prim« nacionalna gibanja v tedanji Avropi 1 — in vrnitev Židov v njihovo nekdanjo domovino). A, a jobsežnejšeje 4. poglavje ide¬ ološka evolucija sionizma), ki prikazujetako politični kotkulturni sionizem inzgodovinsks dogajanjav 1. polovici 2o. £oletj8, ki so vpli- 2 vala na poznejšo ustanovitev države *zrael (1948)* Zanimivo je 5. poglavje (Sionis ičneutopije in krščanski sionizem), v katerem vidimo, da so n8 verski osnovi tudi številni kristjani podpirali vračanje Jtic Judov v nekdanjo domovino, ^emeljnaknjigaza sionistični utopizem je seveda iA ersloveiai^±ga delo Judovska država (1895)* ^adnje (6.) po¬ glavje ima naslov Sionističnaorganizscija in nakratko prikaže sedanje funkcioniranje sionista (Židovsk agencije) in povezavo te organiza- cijez ocžavo Izrael. Iu bi lahko pod a li še eno |S±nKZ^KXSDc izraelsko- slovensko primerjavo : Lidosvo agencijo in Svetovni s lovenski k on- gres. Ferfilovaknjigaje dobrodošel priročnik za splpšno informativno in tudi šolsko uporsbo. Bogomil erfila: Sionizrm in Izrsel, adovljica : Didakta; Ljubljana? Slovensko orientalistično drnšivo, 1995 » 124 strani; knjižnica Slo— venskegaorientalističnega društva; zv. 2 v Vida ^eraj-hribar w ečern8 sonats : Spomini z Dunaja, Pariza in Ljubljene 19o2-1933 Violinistka Vid8 d eraj-Hribsr gojena 19o2) jelani kar čilo praznovala svojo 9o-letnico, ob tej priložnosti pajeizšla njena po obsegu siuer drobne, po zanimivosti in po razsežnosti informacij ps zelo bogata spominska knjiga Večerna sonate (obenem je gospa Jera¬ jeva dobil8 šeposebno priznanje kot lanska Slovenka leta *)• AvtoričinispominiKHgH segajo v knjigi zgolj v njena mlada leta (19o2-1933)• Vida jeraj izhaja iz izrazite umetniške družibe, qj je bilanjena mati Videpesnics, njen oče Karel pa violinist* •‘■ako je umet¬ nost obkrožala Vido Jerajevo žev d?mžini, pa tudi družba, Idi so jo imeli V ^erajevi, je bilapretežno umetniška. /poraini Jerajeve sezačno z Dunajem (19o2-1919). Sam je namreč bil ■^•arel “eraj violonist v filnarmoničnem orkestru. Mlada Vida je spozns- vala v otroških letih kot družinsk8obiskovalca npr* Ivana ^ankarja in Ivana ^rijatelja. "eta 1919 se je družina ^eraj preselila v Slovenijo in že istega Geta je Vida srečala Mirka %ibarja, svojegs v poznejšegaprijateljs in moža. Študirala je violino in diplomirala leta 1925. l'a del spomino je bogat predvsem z omembo glasbenikov in glsbenih dogodkov tega časa. Po končanem študiju je dobla Vida erajeva enoletno francosko štipendijo zaizpopolnjebanje v arizu. Po vrnitvi iz T srizapa se je Vide zeposlilakot glasbenics in se leta 1929 poročils z Mirkom Hribarjem, "animivo je, da sta se tudi Vidini estri poročili z umetnikoma : ^ara s slikarjem G?, netom Kraljem, Oli pa s skladateljem Lucijanom AA arijo škerkancem. KnjigaVida Jerajeve je osebno-pričevanjsko zastavljena domala kul- turnskronika (ali k8r zgodovina), prikaz naša izobraženske in umetniške elite. Iška dela, kot je v ečerna sonats, so šaposbej pomembna zardi tako potrebne gojitve zgodovinskega spomina. Potrjujeo nss v preprmKra^ Čanju, ds smo Slovenci (preko izbranih prefstavnikov im s splošno 2 fr stopnjo) vedno bili v Evropi in ds nam ni trebs vanjo šele vstopati, v Mikavno spominske knjigo ^erajeve bogate številneilustracije in več prilog, Vida jeraj-Hribar s Večerna soneta s Spomini z Dunaja, Pariza in Ljub¬ ljane 19o2-1933* Ljubljana, Mledinskaknjiga 1992, 96 strani* po pripo¬ vedovanju zapisal * ar jan Kovačevič, uredil x ‘arko U ršič, avtor js foto- V- grafij Boris u aberščik in u anez Vlačil, zbirka Sledi Lojze Kovačič : Zgodbe s panjskih končnic flova iv ovačieevaknjig8 je svojevrstno presenečenje* Pisatelj, ki je odslej v svojih delih izhajsl izhajal skoraj izklučno iz lafct- negsživljenja, se je v Zgodbah iz panjskih končnic predal živahnemu fabuliranju, izmišljanju "tujih” zgodb, in to z razveseljivim uspehom. V knjigi jezbranih lo razgibanih in nenavadnih zgodb (nekaj jih je že bilo objavljenih v naši reviji O. ^e v naslovu jepoudsr jeno ludsko izročilo in res so Kovačičeve zgodbe kot nekake posrečene naslednice Trdinovih ^sjk in p i nm cg i ži povesti -sto let pozneje. Ak adoživi senzuslistični uvod predtsvljs Zgodba o veseli ^ohci. Junakinja je nekak lik "večneženske", ki obvladuje življenje (čarov¬ nica l?) in s svojo celovitostjo prekaša parcialni bitji, kot sta Zlo dej in Angel, takole Johcapokomentira negotovi nastop omenjenih bitij: ”Ch, kaj bi dala, če bi jaz tako malo vedela o življenju kot tadval" Zgodbao krošnjarju "armazu pripoveduje o vaškem Don Juanu in nje govem žalostnem koncu (ubije ganeki ljubosumni mož). Zg odbao orjašu Glasu jenekaka variacija Patra Slepca, a s poudra- kom najunakovi spolni sktivn ti* ker mu žene ena za drugo umirajo (zanje je enostvano premočan) se končno Glas ljubezenskompovože s kravo ("Podnevi s ta skupaj orala in branala, ponoči sta se vdajala užitlcom.”). Pripovedovalec končazgodbo s poudarjeno ironijo !t,, 'Ja za¬ kon z govedom resda ni bil romantičen, ampak gledano dolgoriono je bil utemeljen nedelavnem in praktičnem življenju." Parv mitsko jezasnovana Zgodba o dvoglavem sinu, enood številnih variacij o fcdvehi nasprotujočih si bratih • "elo nenavadnaje tudi Zgodb8 o mrtvi Ljudmili (prepovedno poigra¬ vanje s poloma rartvoZžibo)• ^animivaparabalo o umetniškem ustvarjanju je Zgodba o rezbarju An- zi in gozdarju Anžlu. 2 Bistvenavprašanja eksistence (smisel življenjaipd«) obravnava Zgodba o Gregorju in veliki ladji. Naključne Zgodba o vosu AA aluku, zadnjem drvarju v raju je nekska perabolao koncu sveta, povezanem z začetkom, Kovačičeve Zgodbe s panjskih končnic so pripovedno očarljivo in miselno poglobljeno oblo, ki ga velja bralcem prav posebejn priporo¬ čiti, jze Kovačič ; Zgodbe s pansjkih končnic, ilustrirala Irena Majcen, Ljubljana, Mladinska knjiga 199. 7 >* strani, zbirke Lova sl o ve n sks knjiga ^'ed Kramolc : Podobe iz arhivov Božidra, Božo oziroma l'ed Kramolc (tojen 1922 ), sin skladatelja Mike Kramolca, spada med vidnejše slovenske umetniakeustvsrjalce, ži~ veče zunaj Slovenije. Od leta 194? živi v emigraciji, krajši čas (do 194 - 8 ) v Avstriji, nato pa v Kanadi. Poklicno seukvarja z arhitek¬ turo, ustvarjalno pa se predsj8 še slikarstvu in knjuževnoeti (slednji dvojezično : v angleščini in slovenščini). Knjiga s posrečenim naslovom (Podobeiz arhivov - slikarstvo + sprat jedoč ^dokumentarno^: spominjanje) sestavlja 17 zgodb (črtic, novel). Krajevni razpon zgodb sega od Koroške do kandde, časovni pa od 1945 do najnovejšege časa. ' , ečkrst je v zgodvab prisotna kar dokumentsrič- na avtobiografičnostj morda bibsploh lahko najustrezneje označili Kra¬ molcev© pis anjc kot leposlovno preoblikovanjeis3tnih doživetij. Zanimivi sta še Dve taborišni zgodbi (Kruh? Rojstni dan mr. Newm- shana), v katerih so nazorno prikazane nekatere posebne življenjske situacije. Zgodba Angel varuh sugestivno podajo socialno ogroženost izseljenca ^aneza. Izseljensko stvarnost, povezano z nekako osebno izgublja:ostjo, posrečeno oriše zgodba Božič v *oncouvru. Z živahnimi dialogi in presenetljivo posnto se odlikuje zgod ba o moško-ženskem približevanju Vžigalice. ■^er v vrh j^ramnlčevih zgodb spada zgodba The Perfoct Room (Popolna soba), ki smo jo imeli priložnost že prebrati v nsši reviji. Gre zs prikoznekake menomanije, obsedenosti, ki jo izkazuje kitajaki arhitekt v ^snadi Chung Wongx in gre z njo do konca, do samomora. Zadnjazgod- bav knjigi je Bankrot, ki je prepričljiva olike brezobzirnega poslov¬ nega svet8. Kramolčevoknjigaprinaša pravo paleto izseljenskih in sploh sodob¬ nih človeških usod in s tem tematsko, doživljajsko in psihološko bogati slovensko prozo. 2 ^smesto spremna bes3de je objavljen zanimiv intervju Z, carjeve k . * s ^edom Kramolcem, dodano pe sto c Se napisa A. Zorn$ in I. nislejeve« Ilustracije v knjigi je prispeval avtor sa$. 'i ! ed Kramolc : Podobeis arhivov, Ljubljana, Mladinska knjiga 1992, 295 strani, zbirka Nova slovenska knjiga n Robert A* Johnson : Midva : psihologija romantičneljubezni Glede nazvezo naslova in podnaolovs bi lahko prvi hip pomislili, da imamo opraviti z enim odštevilnih psiholoških svetovalnih priroč¬ nikov, ki jih jena našem knjižbeia trgu trenutno ne pretek« Gre pa za nekaj povsem drugega* : z 8 briljantno analizo znamenitezgodbe (mita, M srednjeveškega romane) o '‘‘ri stanu in izoidi. Avtor se jelotil analize z jungovsko pojmovno aparaturo (anima- zenski del moskecti.se, 8nimus- moški del ženske duše) in uspel z njo nele pritegnit}, marveč kar pre¬ priča Ji. Johnson govori na krstko o naslednjem : ugotovi, da je roman« tioneljubezene tipičnazahodnoevropskaznačilnost in da jo kar najlepše in najustrezneje predstavlja znana zgodba onSristsnu in Izoidi (kra¬ jevno prizoriŠle zgodbe je, kotjeznano, predvsem *elik8 arotanoja, medtem ko so najbolj znane obdelave mits francoske in nemške). Mit romantičneljubezni jekar najtesnejepovezsn s smrtjo (npr, tudi Romeo in Julijaipd.). Avtor utemeljeno zaključi, daizhaje romantična ljube¬ zen *iiz napačnih postavk oziroma drugače povedano s iz lastne moške (sli ženske) predstave o ljubezni j) o ljubezenskem partnerju, o lju¬ bezenski partnerici) in ne iz dejanskega stanja (iz dejanske osebe). Se pravi : romantični ljubimec (ljubimka) jez8ljubljen(s) pravzaprav vese, v lastno predstavo ljubezni in ne v partnerja (partnerko). -taktični nauk, ki gaizpelje Johnson, je sveda ta, dat baj "normal¬ na", "vsakdanja” ljubezen temelji ns stvrani, "realistični” medsebojni naklonjenosti ljubimcev in na medsebojnin pripadnosti, izhajajoči iz skupnegaživljenja in življenjskih preizkušenj, morda bi lahko razmerje med ram8utio.no in reaistično ljubeznijo primerjali z oanosom med (vzvišeno) poezijo in )vsakdanjo) prozo. Johnsonova knjigajeobenem prijetno bralns in strokovno poglobljena, V njej se srečamo s celotno zgodbo o Kristanu in Bzoldi (»z mitom, 2 z lepolovjem) in obenem s pretebtaniimnkemeiitar jem tezgodbe. študija torej ni namenjena le strokovni publiki, smpak je, kot pove že uvod, ' ,ix n,jig8za vse, ki ljubijo, ki so ljubili sli bi redi ljubili, ki so sati jubljeni ali zaljubljeni in ki hočejo razumeti, kaj jeprava lju¬ bezen. “ Robert A. Johnson : Midvs : psihologijaromenticne ljubezni, prevod Vesna Jurca, ljubljena, u amš 1993* 131 strani 9 /3» **srjan Rožanc : ^elena jama Izbor proze. ^aložba '•■‘ihel&č, -ujubljena 1993 j 234- strani V knjigi z gornjim naslovom je združenih, b pripovedi, ki jih lahko nasplošno (izjeme je črtica Rdeči zajčki) opredelimo tudi kot ¥ novele, ečina teh novel (izjema je spet : ‘“egends o Anki Voščen¬ ki* objavljena 1985) spada med avtorjeve zgodnja dela, objavljena ko¬ nec 5o. let 1959)* ^rvo od v knjigi objavljenih novel (Pravljica) jeimel pisatelj ze svoje najboljše (najbrž tudi najljubše) delo, v njej pa najdemo že zametek poznejšega in najbolj snanegs Re¬ zančevega romana ljubezen (1979)* Novela hrtvi in vsi ostali jedele naslov avtorjevi prvi novelistični zbirki in knjigi (1959)* Preostali zgodbi v izboru sta še Rekonvalescenti in zdravi ljudje tor j rijatelj. ^eleno jama (eno odijubljenskih - včasih pretežno delavskih - preame3tij) jeprizorišče px.tHŽ^Hifikx pisateljevih otroških in mladeni¬ ških let in ovenem začetni prostor pisateljevih del. Skupnaznčilnost ceh (jel je torej dokajšnja avtobiogiafičnost, ki pa je vendarle lepo¬ slovno preoblikovana, lenajbliže pravim spominom jo avtorjevo poznej¬ še zaninovo delo Roman o knjigah (1983)* Novelističnazbirka ^elena joma je prijazna in prijetnsprozna knji¬ ga, v kateri se uadčasovnaleposlovno sporočilnost tesno in nevsiljivo prepleue z domala dokumentsrističnim oživljanjem določenega časa in okolja (izhodiščno 7 ''eleni jamo moramo sicerra z širiti vsaj še na Voa- mat, Koste, ‘“'elo, Kodeljevo, a tudi na Ljubljeno, v eni od zgodb pa se znajdemo za krajši čas tudi v “ariboru). laprvi izbor Rožančevih pripovednih del (ob tretji obletnici pisa¬ teljeve smrti) jepripravil, gs uredil in mu pripisal zgoščeno spremno besedo Andrej Inkret, prikupno in izrazito pek* jeknjigo opremila Cvets Stepančičo 2 z lepolovjem) in obenem s pretehtanimmkomenterj©» tesgodbe* študije torej ni namenjena le strokovni publiki, ampak je, kot pove že uvod, ’ ,j!1 c,jigaza vse, ki ljubijo, ki so ljubili sli bi radi ljubili, ki so »»ljubljeni ali zaljubljeni in ki hočejo razumeti, kaj jeprsva lju¬ bezen*” Hobex*t A* Johnson : Midva : psihologijsromantične ljubezni, prevod Vesna Jurca, ljubijsna, u ansš 1995* 131 strani Sizifovo delo, 0 pomembni »2«* materinski vlogi preberemo v pesmi Zname- noaob poti. Zbirka u d mene k tebi je lep in pritegljiv dosežek zrele pesni.ine ustvarjalnosti. Občutena in kakovostno spremno besedo jw k knjigi napi¬ sal geniskoniž. "osa _ourer : Od mene k tebi ? Materinske pesmi. Oelje, Mohorjeva druž ^ Tn ba 1993, 94 strani, ilustriral in opremil i4 atej fcjetlikovic. Jurij ^ovič ; Nagovori A o/ ' x 'r e tjazkntfax‘bot±#xx peoniškazbirkaJorija kovica (prva je bila V skodelica čaju, 1987 1 druga pa ^ečnapomlod, 1991) Nagovori. ponujaradoved« nemu bralcu rasrsijak : od romantike do antiromsntike, od skrbnega ukvar¬ janja s tradicionalnimi formami (npr. soneti* gazele) do (postmoderni¬ stičnega T) poigravanja z evropsko kulturno dediščino. Zbirknimo sedem ciklov x z zelo pomenljivim, naslovi ; Louvre, v aje v slogu* čudež lju¬ bezni, u 3zele f V senci sijoče svetnice* 2ex d Drugs & Rock'n'roll, No- Zbirka sezsone s posrečeno, duhovito in igrivo, kar udarno pavrnijo Umetnik. Prva kitica toga pomenljivega soneta se glasi : "Umetnik sem bil le, ko sem bil nlsd*/ Imel še nisem delovnih navad./ 0 svetu nisem vedel skoraj nič./ Nazum jobil šeangel, ne hudič,” -'ahkotnaigrr.vost j e značilna še z a vrsto drugih pesmi (apr. Povabilo v trenutek, kometov smeh, foraogra.fijai ali ljubezen idr.), V pesmi • u ouvre pesnik razreši dilemo medumetnostjo vMono liso l ) in življenjem (mična obiskovalka) z odločitvijo zaživijenje, lesnik si privošči v pesmi Usoda mojega prven¬ ca tudi & bučno (a ironizirano) samohvalo. r esniške vzporednice hsnnovi noveli je sonet ‘tnrt v ^enotkah. Ciklus šestih pesmi S ex & Drugs & Roek'n'roll jo zanimiv če dodat no po tem, ker upodabljepesnik sodobno stvarnost z jankovskimi verzi, npr. 1, kitica 1. pesmi : --ad imam nečiste,/ grešne, razuzdan je,/ zlobnein pohotne,/ noro, nimfomanke." Ali pe 1. kitice 2. pesmi : Rož¬ nato nebo jo,/ bele zrem oblačkr,/ slekla si si bluzo,/ sleci si še hlačke," Ali pa 1* kitica 6. pesmi ; "Dob' r avto, pičla 1 ,/ potejc sreče prava,/ Okužba, pivce, družba,/ ne boli te glsva." Posmehljivo zabavna je tudi pesem Oglas. V pesmi Ljubezen so pesnik nedvoumno oprbdeli takole : " Nej svet Č8sti denar, ugledin moč. / Jaz vse bi dal za eno srečno noč / s teboj 28 pravo, čudežno ljubezen." Nasprotje poskočni in razgibani prvi pesmi 2 (Umetnik) jezednjapesem (Vseodpuščajo^sci pogled), ki jebolj sentimen- talnc-melanholične (začnein konča se s enakima verzoma : lirah barva moje zenice / z žalostjo, barvo tišine,) kovic e ve zbirka je skoraj v celoti očarljivo in mikavno branje na razveseljivo visoki oblikovalski ravni, Jurij J *ovič : w agovori, Kursk8 ^obota, Pomurske cslolba 199p, 67 strsri, Zbirk® '“omaos književnost 4i>3 Janez Svetina : Slovenci in prihodnost v priimek 2ttev srbskega militarizma (na Vidov dsn 1991 !) - njegova ima k8Že natančno razumeti v smislu znanega latinskega izreka nomen est omen = imeje znak - J anez Svetine (1941-1991) bo očitno zasijal kot zvezda med Slovendi šele po svoji smrti (v tem gotovo ne bo edini O. ^e ob njegovih prevodih *“*ri ^urobinds sem postal pozoren ne *->vetino in začutil, da# je v tem človeku res nekaj svetega, svetniškega, in to v soislu preproste plemenitosti, dobrotnega čutenje in strpnega miš* ljenjs. Svetineje diplomiral iz psihologije in primerjane književnosti v Ljubljani, po nekajletnem službovanju doma pa se je odpravil v Indijo in tam preživel 14 let. Po tfrnitvi v Slovenijo (1987) jenapisal delo Slovenci in prihodnost, ki ps gani utegnil S8m izdsti (objavil pa je pred smrtjo knjigo Slovenska šols za novo tisočletje -199o). ^ato so njegovi prijatelji poskrbeli za natis knjige v letu 1992, Svetinovo delo zasluži veliko pozornost m#d Slovenci, saj je ob vsakdanjih sprotnih parcislno-prgamatičnih dogajanjih pomemben pozi¬ tivni program, usmerjen v prihodnost in temelječ na kulturi in dihov- nosti, V n8Šem kratkem poročilu ne moremo niti nakazati vseh vsebinskih sklopov Svetinoveknjige, zato navedimo najprej naslove poglavij : 1, Uvod, 2. n ekaj splošnih pogijev za zdrav slovenski razvoj, 3* *ej je kulturno ali duhovno bog8t8 družba, 4, Pot h kulturno in duhovno bogati družbi, 5, ključna vprašanjs prihodnosti, 6, Prihodnost in Slo¬ venci, 7, ^enekaj sklepnih misli. Kot značilno posebnost J. Svetine jetreba najprej omeniti njegovo njegovo duhovno širino in višino : stalno in enakovredno upošteva tako klasično kitajsko (npr. Konfucij), indisjko (npr. Cri ^urobindo) kot krščansko (evangel sko) in evropsko modrost, ^animivo je tudi dejstvo, ds jepisal knjigo šeza časa bivše Jugoslavije, a je vendar načrtoval 2 samostojen slovenski razvoj. x r& Slovencih je v zadnjem času zaznsl "nenevaden porast življenjske moči in zaupanjs vase." Svetina se upravičeno mnogo posveča vzgoji in izobraževanju, prepri¬ čan, da s ts to ključni razvojni področji. n ekaj tovrstnih Svetinovih mi- slin: Šolo in vzgojo bi bilo trebaodpreti najsodobnejšim vzgojnim obli¬ kam in idealom in jo obogatiti z najboljšim, kar jenatem področju najti v svetu. - 'l'reb8 bi bilo negovati idesl kvalitete sli odličnosti ns vseh področjih, podpirati nadpovprečnost in ustvarjalne dosežke xx&ssex v nasprotju z dosedanjim podpiranjem povprečnosti in konformizma. - Morali bi nameniti posebno skrb odkrivanju in podpiranju talentov ns vseh področjih in njihovemu usposabljanju in šolsnju v najkvalitetnejših šolah ne le doma, temveč tudi v tujini. - ‘‘ar je potreno doseči, ni od¬ stranitev elit, temveč rezvijsnjepravih elit : elit znanja, sposobnosti in človeških vrlin ali kvalitet. V nadaljnjem govori Svetina tudino tem, da ssma gajtou ask malošte- veilnost Slovencev h± navsezadnje ni p manjkljivost, ampak lahko celo prednost, saj se manjše enote lsže organizirajo kot velike, n 9 sploh pa so veliki kulturno-duhovni dosežki nastajali pretežno v manjših enotah (prim. grški polisi, italijanska xxKgt renesančna mesta ipd.). Podrobneje spregovori Svetinao kulturi, ki jo pojmuje v izvornem latinskem smislu £ in se dotakne telesne in zdrvestvene kulture, kulture medčloveških od¬ nosov, notranje psihološkekulture, etične ali moralne kulture pri nas, estetske kulture pri nas, kulture mišljenje, slovenske religiozne kul¬ ture in poti k duhovni kulturi. ‘’a kratko obrsvnaV8 Svetina tudi frazo iz preteklih let, ki smo jo imeli tolikokrat priložnost slišati odpolitič- nih skrbnikov : socilsizem po meri človeka. ovetina neksže med drugim tudi krizo materialistično-racionalistič- ne zahodne civilizacije in mšni, dapotrebujemo novo celostno viz jo sveta in ž±x±3bh$x človeka, ^ekaj Svetinovih misli ob tem : Vire za takšno 3 novo vizijomsveta bo najbrž treba iskati v najglobljih spoznanjih člo¬ veštva do zdaj: v videnjih največjih modrih in mistikov ali duhovnih genijev vseh velikih kultur in religij ... ^elmte nove vizije bi morala biti vera v človekove lastne latentne bosanske možnosti i ra^nrayg lKKMj « i r ... Kova vizija bio najbrž verjela b medsebojno povezanost vseh stvsri in bo bržčas prerasla ozkaparcislns te edsebojne konfliktns gledanja in pojmovanjater jih nadomestila s široko holistično filozofijo* Svetina se zaveda nakopičenih svetovnih vprašanj (od političnih do gospodarskih itd.) in tudi možnih katastrof (# npr. jedrska vojna, glo¬ balna ekološkakatstrofa ipd.), vendar kljub vsemu predvideva pozitivne ali kar ideelistično-utopistične razvojne silnice. Umestno problematizi¬ ra avtor tudi t.i. napredek v smislu kvsntitavnih sprememb : več dobrin, blaga itd., saj čuti, daje pravi napredek v življenjski kakovosti, ki ni odvisna le od količinepredmetov. ^a zaključek navedimo še Svetonove sklepne misli kot zgoščen program¬ ski predlog za slovenski razvoj : 1. ^iroko odpiranje slovenskega kul¬ turnega prostora svetovni zakladnici najboljših dosežkov na vseh področ¬ jih človeškekulture in prizadevanja. 2.Infcenzibno iskanje svoje lastne najgloblje osebne, narodne in človeške identitete, saj je Z8 mgnro uspeš¬ no asimilacijo raznovrstnih tujih nyiim kulturnih prvin potreben tr¬ den kulturni temelj in jasna zsvest o svojih lastnih posebnostih in svojem lastnem bistvu in gibanju ali poti iz preteklosti v prohodnost. 5. Stalno večanje in bohgatitev svohegs lasznegs življenja (fizičnega, vitalnega, umskega, estetskega , etičnega religioznega in duhovnega ter seveda tudi socialnega) v š žlahtni izmenjavi z drugimi nsrod in kulturami. 4. -^rippevanje svojih lsstnih najbolj dragocenih dosežkov v skupno zakladnico izkušenj in znanjs ali kulturnih stvaritev, se pravi žlahtna obojestranskaizmenjava s svetom. 5* -.skšna organizscijs vzgoje in šolstva in izobraževanja, ki bo omogočala ali podpirala realizacijo vseh teh ciljev. 6. ^akšna oiganizacijs nacionelnekulture in naoioalne 4 kulturnepolitike, ki bo lahko pomagals uresničevati te cilje. 7. 'iakšna organizacijadružbe, ki bo vse to omogačala. 8. Žlahten, širok in visok ideal nacionalne in splošno človeške kulture. 0 dragoceni Svetinovi knjigi bi kafeslo še mnogo razmišljati x±x in razpravljati, najbokje pa bi bilo, da bi jo uporabili v kandiskem smislu "obdelovanja zocsgps&oc našega vrta". »Janez Svetina : Slovenci in prihodnost, u adovljica, Didakta 1992, 3o2 strani m Emil Frelih ; Čar indijskega juga Indijo so slovenski potopisci v svojih delih že večkrat prikazali. 0 njej so pisali misijonarji in plezalci ua himel8jo t bežni turisti +■ t in podkovani strokovnjaki, ^aj navedeta imensko le štiri domače pofcopis- ceo Indiji s J. Suohjrja (Bežne slikeiz Indije ? izšleže 1954- *$, J. ‘ avorška (indija Koromandija), S* Flisarja ^Tisoč in enepot - Indija je v knjigi le delna t6m») in H. dtanteta (o poti po Indiji). Od ocenjeni nih avtorjev sta dva pisatelja ( Javox*šek, Flisei*) in dve strokovnjaka (Suchy f Btante). ' L 'azumljvo je, daj ©upodablja liski sk&ližžg izhodišče pis¬ cev močno različno s pri pisateljih bolj subjektivostično, pri strokov¬ njakih bolj cbjaktivistično. Informativna (napa leposlovna) tehtnost potopisa jegotovo odvisne od tega, ali se avtor bolj ukvarja g sabo sli s s potjo. Potopis Emil8 Freliha (roj. 1912) '■'ar indijskegajuga spada medprave informetivnepotopise. Avtor se močno posveča zgodovinskim, kulturnim in zemljepisnim značilnostim krajem, po katerih uek± potuje. Zanimajo ga različni umetnostni dosežki od likovueumetnosti uo gledališča, ple.38 in filma. Posevbnost Frelihovega potopisa jeobčasen pogled na iste kraje z dveb časovnih zornih kotov, saj avtor že na začetku navaja : " V vzhodnem predelu Juže Indije, v b 8C iras U ir njegovi okolici sem sicer fei± že bil pred dvajsetimi loti. Kdo ve, kaj vse se je bilo modte^ e spre¬ menilo ?” Informativuavrednost ^relihovegapotopisa pa žal ni spremljane z ustrezno jezikovno podobo teksta (odsotnost korektorja ali korektor- aki izpusti •)• Emil Frelih : čor indijskegajuga : potopis, Maribor, Hicrosag 1992, 15o strani, opremila in ilustrirale Breda Veri Jože Anoj : Rajanja o Bogu (zgodbe) (“eložba ^ihelač, Ljubljana 1993* 8 ® 89 strani) ■Plodoviti književnik Jože Enoj, ki se je enakovredno uveljavil kot pesnik in kot pisatelj, nas je znova presenetil s svojevrstno knji¬ go« ^ajanja o Bogu so zanimivo delo, sestavljeno iz devetih zgodb, izha¬ jajočih iz judovsko-krščanskega verskega izročila, *zraz bajsnja ima tesno pomensko zvezo s knjoževno zvrstjo bajko, Dnojeve zgodbe so za¬ res neke vrste moderne bajke, sveže variacije ha stsre teme. Duhovita leposlovno-umetelna Bnojevs poigravanja in preigravanja seveda niso povsem v skladu s ksko teološko dogmatiko, a ravno to jim daje učinkovit umetniški car, Z novih zornih kotov ugledamo zgodbe o stvarjenju sveta, o gači (*= Hudiču), o Adsmu, o Evi, o ^ajnu, o iA ariji, o Jezusu. V bistvu gre za obravnavanje skrivnosti sveta, ki pa ostaja še dalje poln (zadnjih) skrivnosti. Avtor sam označi bajanje kot " pripovedovanje o nedojemljivo ču¬ dežnem, ki smo g8ljudje poimenovali Bog, pa tudi vide njsko preroko¬ vanje o njem in s tem čaralno blaženje njegove strašnelepote." Bajanja o Bogu bodo privabila tako bralce, ki jih priteguje mit- skost, kot tiste, ki jih očarjujejo stilistično-književne mojstrije, ^njigo je uredile Marjets Novak kajzer, opremil Jurij Kocbek, izdala pa založba Mihelač. Ob 15o—letnici Jurčičevega rojstva Josip Jurčič (4*3,1844—3»5»1881) si je že zdsvn8j pridobil trdno in ugledno mesto proznega klasika v domači književnosti. Njegova dela (vs8j nekatera, npr. Jurij ~ozjak, slovenski janičsr, ^eseti brat, Sose¬ dov sin, Domen, Rokovnjači) izhajajo v novih in novih natisih. Jurčič je doživel usodo t.i. polskega avtorje v dobrem in slabem soix3bcc pomenu teh besed (kolkor je pač domače čtivo za nekatere spodbudno, za druge pa nadležno). Rjegovo prozo ksr posrečeno označuje izrsz "romantični reali- preskušal zem" (I. Prijatelj). Jurčič se jepggknža± v številnih proznih zvrsteh, od kratkezgodbe, preko novele, povesti do romana in v vsaki od teh zvrsti se je indi umetniško uveljavil. Tudi v dramatiki je zapustil opszno sled saj je ustvaril kar dva književno-mitska junaka : Tugomerjax in eroniko ■‘'eseniško. Tretji sklop Jurčičevega pisanja je česnikarskaproza (članki, podlistki, ocene), objavljena v lo. in 11. (zadnjem) zvezku Zbranega de¬ la (v uredništvu J. Logarja). l‘8ko pripada Jurčiču povrh še vidno mesto v zgodovini našegeČ8snikarstv8 (večletni urednik Slovenskega naroda). x ri Mohorjevi družbi jeizšlo sre precej Jurčičevih del : od zgodnje povestice Prazns vera (v Koledarju Mohorjeve družbe zaleto 1864) in mla¬ dostnega Jurija Kozjaka, slovenskegajaničarjs (1864) preko Spominov sta¬ rega Slovenca (v Slovenskih večernicah) tja do ^esetega brata (več poz¬ nejših izd8j v Slovenskih večernicah - z ilustracijami Ivana ^avpotiča). Lo predvidevanju Mirk8 Ruple, urednika Jurčičevega Zbranega dela, je bilatudi povest Golida nsmenjenesprva za Koledarček Mohorjeve družbe 1867 , vendar je izšl8prvič letal866 v Slovenskem glasniku. S prvim poglav¬ jem Golide (povesti iz A, apoleonovegačasa) želimo ob t ej jubilejni prilož¬ nosti prikazati prijetno °určičevo pisanjez8ljudstvo. Andrijan Lsh ^arjan Tomšič ; Glavo gor, uhadol : pravljice iz Istre ^eložba Kihelač, Ljubljana 1993, 162 strani bred nekaj leti je ^arjan Tomšič izdal knjigo Koč je bojo, dan jetvoj (ža& 1989 - Kmečki glas). V njej jezbral vrsto istrskih ljudskih pripovedi, zapisi pa so ohrsnili svojo narečno podobo. Kg to knjigo se navezujejo pravijiceiz Istre z naslovom Glavo gor, uha dol. °dno s med ljua lam izročilom in svojo priredbo je Tomšič v uvodu razložil tako¬ le : "To so pravi jiceiz Istre. Ne morem reči, da so čisto istrske, saj je njihove izvirna fabula s pisateljsko invencijo, mojim znanjem ik in vedenjem razširjena in ponekod tudi posodobljena, vendsr tako,daše vedno ostaja po duhu ljudska," - njigazdružuje (z uvodno zgodbo vred) 31 zgodb, od katerih sta le dve daljši od lo strani. Gre torej za kratke, a razgibane pripovedi z zani¬ mivimi in po,enljivimi naslovi kot npr, x a prva bo tazadnja, °e dal, je vzel, Točno opolnoči, -“skaj je danes vse narobe, Glavo gor, tiha dol, Zlato tele, ^ako so nastale istrske toplice... K e d najzanimivejhe spada zgodba /J akej je danes vse narobe, ^ezni “'epo jenamroč v nebesig Logu raz¬ bil čudežno ogledalo, s katerim jele-ta gledal in urejal dodajanja n» zemlji. ZgodbaGlavo gor, uha dol, ki je .sla knjigi naslov, pripoveduje o metamorfozi človekav osla in narobe. Glavo gor, uha dol je magični izrek zeprehod iz oslav človeka. Zgodba -^jube mojs, pridi k meni je ona od različic o mrtvecu, ki pridepomljubico* zgodba Iz zemljeogenj pa pripoveduje o ukrotitvi vsškega don Juana. V zaključni zgodbi (ha cej so moji soldi) paizvemo, kako "je Gigan prelisičil Vraga in mu dal to, kar je bilo od nekflaj Vragovo in vražje : nemir in slepi pohlep po bogastvu." V zgodbah je uporabljenih več narečnih izrazoB, nakoncu knjigepa so ti v slovarčku razloženi, N arečnaobarvanost dake knjigi dodatno mikav¬ nost. Toraprijetno knjigeza stare in mlade jeuredil in napisal spremno besedo Tone boveek, opremila pajo je Jurij iv ooL ek. Igor Likar : Gora, čakajoča preroka Naložba Mihelač, Ljubi janal99i>* 161 strani Prvaknjiga novel Igorja Likarjaopozarja nase že s svojim pomenlji¬ vim n aslovom, V knjigi jezbranih sedem zanimivih in svojevrstnih novel: Tujec in otok, Pokrajinabledih deklet, Gors, čakajočspreroka, Mrav- ljiščq na meji, A otop, J 'ek8Č in lepotice. Metulj opoje in zla. Novele so polne nenavadnega vzdušja, ukvarjajo pa se pravzaprav s " preiskavo meja med literautor, domišljijo in resničnostjo." Gotovo je nasploh res, da jeliteratura zmes domišljije resničnosti, obenem paže tudi nova res¬ ničnost sama. Likar v svojih novelsh upodablja dvojo resničnost : zuna¬ njo (odkrito) in notrsnjo (prikrito, skrito,),* Iz trčenjateh dveh resnič¬ nosti nastaja sinteza : (nikoli dokončne) večstransksresničnost. ‘■'e prva novela v knjigi (Tujec in otok) nss s svojim podnaslovom (Ltoki se vra¬ čajo z dna) usmerja k omenjeni večstranski resničnosti : doživljaji, mis¬ li, spomini se vračajo z dna (pod)zavesti. ključna (nawlovn8) novela Gora , čakajočapreroka je sicer polna skriv nosti, pod "nadrealnostjo" pripovedi pa se vendarle skriva bistveni pro¬ blem sedanjosti : (ekološko) razmerje med naravo (goro) in človekom (pre¬ ti rokom), katastrofični razplet uegarazmerja najavljakomentar : Gora je prdolgo čaksl preroka. Prerok ni prišle k njej. "gto se je sama odpra- vilaiskat ga." Grotesknosti, a tudi tragičnosti se približuje novels Mžsvljišče nameji, ki kažepobesnelo obsedenost čuvarjev (državnih) meja, konkretno kar bivše jugoslovanske armade koc zglednegaprimere ze to. Moro milterizma upodanljs tudi zadnja novels Metulj opojain zla : robo¬ tizirani vojk(i) ne prenese^jo) lepote narave (= metulja)* Likarjeva prozajeob vseh modernističnih stilnih prijemih bralno mikavna in priteg- ljiva• knjigo je uredil in ji pripisal spremno besdo Tone avček, opremil pojo j e Jurij M 0 cbek. MZ Ryunosuke Akuta ga ws : Rasomon in druge z godb e Založbs Mihelač, Ljubljana 1993 t zbirka Svetofeni klasiki, 78 strani Prevodi iz jsponskeknjiževnosti so na slovenkem knjižnem trgu redki in zato toliko bolj privlačni, Pravzaprsv mz prevodov nekoliko boljepoznaium le nobelovca »JasunarijaRavabato in obrednega samomoril ca Jukia Mižimo, s posameznimi deli pa so nam znani še pisatelji Džaničiro lanizski ( Pestre skiokove), U samu ^szai Cvečrno sonec) in iv obo Abe (^enska s peščin), Ryunosuke Akutagawa (1892-1927) nam jev knjižni izdaji nov, sicer pa nikakor neznan avtor. Njegova novela V bosti je namreč doživela velike znameniti popularizacijo že pred približno 4-0 leti, ko jo je japonski režiser ix kir« ^urossva uporabil kot osnovo za scenarij filma ^ašomon. 8 tem filmom pa se je tudi začel prodor japonskega filma v Evropo, ■akutagaw8 jemojsterkretke zgodbe. V nas izbor j euvršč enili 3edem zgodb, in to : V bosti, ^ašomon (to jenaziv za največja vhodna vrata v Rjoto, starodavno prestolnico ^aponske^ ; Kurosava je za svoj istoimenski film delno uporabil tudi to zgodbo 1)*, °amova kaša, Mučenec, Ke3a in Morito, Zm8j, Jesenska planina. Pisatelj v svojih zgodbah posega v glavnem v japonsko pretejlost*, že znanalitersrnaizročilapa preoblikuje po svojem občutku, j-revsjalec Branko Gradišnik se je v svoji spremni besedi najbolj razpisal revno ob zgodbi V hosti, ki je pravzaprva klo3ičn8 orientalska različica zapirandellovsko vprašanje : kaj je resnica V ^njigo, ki pomeni nedvo no pbogatitev zbirke Bvetovni klasiki, je uredila ^srjeta ^ovak kajzer, opremil pa u ronislav -“‘sjon. Joseph Roth : ^arsbas : Gost na tem sre tu ^aložba Mihelač, Ljubljanal993, zbirkaovetovni klasiki, 131 strani Pisatelj °oseph Roth (1894—1939) je slovenskim bralcem že znan, saj imamo v prevdou že tri njegova delaš novelo ^eg brez konca in ro¬ mana ±i adetzkyjeva koračnica in kapucinska grobnica. Poglsvitn® Rothova t8 avtor inspiracija je bilaAvstro£©$rpkedvsem njen konec, ki gaje iharfcta boleče doživljal. Roth spads med tidte književnike,, ki so jih opredeljevali židovstvo, državljanstvo Abstro.Ogrske in nemški jezik. lli ed najznameni¬ tejše tovrstnepisatelje spadajo npr. od Roths nekoliko starejši avtorji P. v afka, H. %och in S. Zweig. Tudi. pripoved x arabas je xkxhxhx posredno vezana ns središno Rot^ovo zanimanje : nakonec Avst o-Ogrske in na z njim povezano 1. svetovno voj¬ no. Roth v tem delu sicer neobravnava Avstro-ogrske, 8mp8k Rusijo, pro¬ pad ruskega carstva in ruske s države v 1. svetovni vojni. To pa je pravzaprav zrcalnapodobs Z8 Avstro.Ogrsko. Glavni junsk pripovedi Miklavž Tarabas je doživel začetek 1. svetovno vojne v ^ew Yorgu. Avtor junaka značilno opredeli takole: "To državljan¬ stvu je bil Rus. "o nardonsoti paje pripadal enemu izmed narodov, ki jim jetakrat še vladal veliki csr in jim dahes pravimo zahodni mejni narodi." ^arabas se ob začetku vojne vtne iz A me rike v Rusijo in se tam udeleži vojne, ki je postals njegoVa velika, krvava domovina." ^evolu- cijavrže Tarabasa iz tira, enako patudi nafctanek novih držav (•“arsbas postane po ustanovitvi bsltskih dr žav državljan in vojak ^stvije). Po¬ membno vlogo v zgodbi igrajo Judje s Jud z ognjeno rdečimi lasmi - pred¬ stavnik revolucije, “"stan R-ristijanpoler - predstavnik judovske poslov¬ nosti in 8 e marjah — predstavnik judovske duhovnosti. Tarabas doživi svo; zločin in si zads kazen, stori greh (nasilstvo nad emarjahom) in dela pokoro ter umre spokorjen, ^a njggov grob so dali napis s ^olkovnik Mik¬ lavž T 8 r8bas, gost na tem svetu. 2 Odlično Rothovodelo je prevedle Stanka ^endla, spremno besedo je napisala Mira Miladinovič, knjigo jeuredila u erjeta Novak kajzer, opremil pa j o je Bronislav ^'ajon, /141 Tone Brulc : Vardevanje angelčka Naložba Mihelač, Ljubljana, 1993 , 135 strani Postopno odkrivamo slovenske argentinske avtorje, ki so nam bili zaradi političnih razlogov dolga desetletja malo znani ali celo neznani, saj njihova dela niso priromala do nas (strogs socialistična cenzura I). Tone Brulc (rojen 1927) jeletal945 kot mladenič zapustil Slovenijo in se preko ^oroškein Italije napotil v Argentino. Zanimivo je, daje za¬ čel pisati šele po upokojitvi:letal984 je dobil z 8 svojo prvo črtico (Obup) prvo nagrado naliterarnem natečaju pri tržaki reviji Mladika, “ato jezačel objavljati v različnih slovenskih ameriških revijah. Po¬ svetil se jepredvsem kratki zgodbi. Urednik Andrej Rot jeizbral zaknjigo *ardevanje angelčka (naslov jepo eni izmedagodb) dvanajst zgodb : Ptič jokavec, Obup (nagrajena iz leta 1984 l), Ljudje na robi, Niso zdržali, Sedem dno prahe n atica -tolkukarja v jarmičku, Gobarjev,, jesen, Smi't DP-jevcs, Zardevanje an» gelčka, Ta "bela" bolezen, Smrt zjutraj in spomladi, Slutnja, Klic ja¬ si ja tere ja. Kompozicijsko so zgotae posrečeno razpete med dva vsebinsko pomembnain simbolno udodna ptičja glasova (Ptič jokavec, Klic jasijatere ja). £ex ečinomagre za socilano in eksistencilano poudarjenezgodbe iz argen- tinskegaživijenja. Iz prevladujoče resnosti drugih zgodb izstopa humor¬ no naravnana zgodba Sedem dni prahe MsticaPokljukarja v jarmičku. A " ekatere zgodbe posežejo tudi v Slovenijo (npr, Gobsr jeva jesen, 'la "bela" bolezen). Dokaj posebna je zgodbaSlutnja, katere digsjanje po- tek8 v Španiji 1492, ko se ob padcu Granade pomenljivo stikata recon- quista in s Kolumbovo potjo v Ameriko začenjajoča se conquiste. S Za slovenske bralce bodo dobro grajene in vsebinsko večinoma ekso¬ tičen Brulčeve zgodbe nedvomno zanimivanovost. Izčrpno spremno besedo o avtorju in njegovem delu je prispeval Andrej Rot$ (tudi urednik), knjigo pajeopremil Jurij Kocbek. •^ev Detela : Dmh in telo Naložba Mihelač, Ljubljana 1993, 99 strani Med domačimi avtorji, ki jih spoznavamo z zamudo zaradi njihove posebne - emigrantske - usode, je tudi Jj ev Detela (rojen 1939), avtor je svojo prvo knjigo pesmi in proze Atentat objavil že leta 1966, od takrat pa izdal še vrsto pesnigkih zbirk, pripovednih del in esejev. Omeniti kaže se dejstvo, da ^etels pišein objavijaleposlovna dela tu di v nemščibi. Tone Pavček jezdaj pripravil izbor Detelovih pesmi z domala vseob- sežnim nalovom Duh in telo (naslov po istoimenski pesmi). Izbor omogoča pregled nad več kot dvajsetletno Detelovo pesniško bero. ^esmi so vzete iz naslednjih zbirk : Atentat jjTrst 1966), Sladkorin bič (London 1969)* Metaelemnt (London 197o), Legezide o vrvohodcih in mesčenikih (Canberra 1973) in noir (Dunaj 1989). Avtorjevo kozmopolitstvo seve .tako iz imen krajev kot tudi iz samih pesmi. Detelovo pesništvo jezmerno modernistično, a komunikativno, esnik sam spada v generacijo našega videga raodernističengspesnika Nika Grafe¬ nauerja (rojenegal94o)• Oblikovno je D e telaraznolik, vendar pa nemalo¬ krat uporablja urejenekitičneoblike z rimami. V enem od zgodnjih pesniš¬ kih ciklov Laklinjanjeprednikov (iz zbirke Atentat) je opaziti zvezo med starodobnimi rodobnimi iuročili in modernističnim pesniškim izrazom. Ciklus Kitajskepesmi (iz zbirke Atentat) je v znamenju naslovu ustreza¬ joče rumene barve. ^etela se nam v obravnavanem izboru ksže kot kot kultiviran in raz¬ giban pesniškinustvarjalec in oblikovalec. Svojo poetiko podaja pesnik vsaj deloni8 v zadni pesmi izbors, v Avtoportretu, katerega prvakitics se glasi : Riši, dolbi, piši besede;/ iz zraka izgneti obrsz./ Pograbi čarobne krede, / zdrizi ogenj, smrt in mraz. S svojim zanimivim in pri- tegljivim svetom pesniških podob bo -^etelagotovo pritegnil številne lju¬ bitelje pesništva. Knjigo jeuredil Tone Pavček, opremil ps Jurij Kocbek. Vinko HUderndorfer : ^ale nočneljubšvne pesmi Naložba ^ihelač, Ljubljana 1993* 87 strani Svojo prvo pesniško zbirko je izdal Vinko M&derndorfer (roj. 1958) že sredi 7o. let (Rdeči ritual), sledile pa so do 1981 še : ■ L esmičice, runcicaiz mojeulice in ^ah. Po več kot desetletnem premoru (avtor je vmesni čas izpolnil s pisanjem pripovednih in dramskih del) je izšla zdaj nova i-ibderndorferjeva knjiga: zbirka pesmi z vsebinsko povsem dolo- čemiin naslovom. Zbirkajerazdeljenav štiri cikle (prvi cikel je brez naslova; ^esmi prebujnice; Veselo žslostnepesmi mojemu otroku; Klavcev čas). x esniko- vo doživljanje ljubezni ni idilično, petrarkistično ali romantično-hre- penenjsko, mraveč izrazito senzualistično, strastno,prvinsko, lesnik se najčešče prepuščs svobodnemu ver zu, nekajkrat pauporabi tudi urejene verznein kitičneoblike z rimami (npr. Opoldanska, Spet jutro, ^arodns pesmiCg). Rsslov zbirke rahlo spominja ns Mozarta (Mala nočns glasba), izraz ljubšvne (namesto ljubezenske) papesnik očitno uporablja zaradi stilno označevalnih razlogov. Seveda v zbirki negre zgolj zaljutoezen med moškim in žensko (ženo), ljubav je namenjena tudi otroku (cikel v eselo žslostnepesmi mojemu otroku), materi (Nisem več tvoj), unrlemu prijatelju Coletje 88). Ciklus pemi Klavc v čas (in šeposebej istoimenskapesrm) pa nakazuje tudi ogroženost ali neobstojnost ljubezni : 6as klavcev je (ne pesmi)... K lavcev čas (ljubezni ne)... Tudi povezetoe 1 jubezen-smrt je močno prisotna v zbirki : od začetne x esmi ob smrti pesnika do zadnje besede v zbirki - Smrt. Kot oraenjs Tobe -^avček v spremi besedi, "je mtfdern— dorferjeva lirika vpeta med ljubiti in biti, patudi med peti in prežive¬ ti." kSderndorferjeva zbirka spodbuja k razmisleku o zsdevah duhain tele¬ sa, vendar se pesnik zaveds, da " s pesmijo ničesar ne spremeniš", Ali Pa ?1 Knjigo je uredil Tone Pavček, opremil pa Jurij Kocbek. Sončnice poldneva : antologija slovenskepoezije ^aložba Mihelač, Ljubljana 1993, uredil Drago Bajt, izbrala ‘‘‘eter Kolšek in Drago Bajt, 665 strani Knjiga Sončnice poldneva je po zamisli in izpeljavi, po vsebini, obliki in obsežnosti pravareprezentativna antologijs slovenskega pesniš¬ tva. Kadtek ko imamo ksr precej delnih antologij (časovno ožjih, gene¬ racijskih, tematskih, pokrajinskih ipd.), paje antologi s tovrstno ?ši- roko zamislijo zelo malo. Al ar naštejmo jih : Sto let slovenskelirike : Cvetko Golar od Vodnika do moderne (192o - uredil tetanpc MliiKMk ) {n Slovenska lirike : u a jlepšepesmi od Prešerna do najnovejšega časa (1944 - 'uredil mton Podbevšek); Iz roda v rod duh iščepot : izbor slovenske umetnepesmi od začetkov do današnjih dni (1969 - uredil ^anez 4i enart) in Živi Orfej j v elika antologija slovenske poezije (197o - uredili Jože Kastelic, Drago ega in Cene Vipotnik). Kot vidimo, so te antologije večinomaizhajale v razmaku okoli 2o let (izjema sta Iz roda v rod duh išče pot in Živi Orfej, ki sta tako rekoč sočasni). Po 25 letih (od Živegs Orfeja) je bil zares že čas za novo obsežno aitologiijo slovenskega pesništva. Zanimivo je, da se kot Golarjeva antologija začenjajo tudi Sončnice poldneva z v alentinom Vodnikom, zadnji upoštevani avtor v izboru paje Alojz Ihan (rojen 1961). Izbor pesmi staopravila Peter Kolšek (od Vodnika do Golarja) in Drago Bajt (od Gradnika do Ihana). Skupno je v antologiji upoštevanih 79 pes¬ nikov in gotovo bi bil lahko vanjo uvrščen še marsikdo, a koncept, oce- njevalski vidiki in prostor opravijo svoje. Omeniti je še trebe, da so štirje izbrani pesniki sodelovanje v antologiji odklonili (Matej Bor, Ciril Zlobec, Janez ^enart in Ervin Pritz). Obdobje do vključno nove romantike ne more več prinesti posebnih no¬ vosti v antologijah. JX 8zumljj.vo je, da h so poudarjeni naslednji pesniki P. Prešeren, P. ^evstik, S. ^enko, S. Gregorčič, A. Aškerc, J). Kette, 2 /j/!5 I. u ankar, O. Župančič in J. Murn. V izboru pesnikov 2o. stoletja (od vključno Gradnika) pa so dobili vidnejše mesto (lo strani in več) nas¬ lednji : A. Gradnik, A. Vodnik, S. Kosovel, A. Kocbek, B. Vodušek, J. Udovič, I. Minatti, L. Krakar, D. Zajc, G. Strniša, K. Kovič, V. Tau¬ fer, S. Mgkarovič, N. Grafenauer, T. ‘“'alamun, M. ^ekSeva, I. Svetina, M. “esih in A. Ihan. ntologijas spodbudnim naslovom končnice poldneva nam torej amHgsS* ponuja razgled po približno dvestoletnem razvoju slovenske poezije. Pred¬ stavlja vsekakor pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu in bo go¬ tovo razveselila marsikaterega ljubitelja poezije (marsikdo ji bo dodal šr kakeg a pesnika li pesem po lastnem izboru). Avtor spremne besede M e ter Kolšek ob zaključku pove, da v antologiji "ne gre torej za potrebo po radikalnem prevrednotenju, xM ampak"le" za potrebo po branju, ki se odreka metafizičnim spriorizmom." Sončnice poldneva bodo gotovo deležne tudi kritiškein preučevalske pozornosti, saj ovenjevalci najbrž ne bodo odtali ob njej neprizadeti. Knjigo jea|CEKaiix uredil Drago Bajt, lepo ps jo je oblikoval Jurij Kocbek. sce ©rom : Skoraj tisoč noči s zadnjareportaža (Ljubljana, Eurospekter 1995* 145 strani) ■"ričevanja o grozljivi golootoški inkviziciji, usmerjeni proti resničnim ali izmišljenim sovražnikom Titovega režims, so vsa po vrsti izjemno pretresljiva, ^ekaj jih žepoznamo (npr. knjige J. '■'ezerška, C. Zagorskega, R. Hrasts), n s jnovejše delo o golootoškem uničevalnem sis¬ temu (avtor sam sicer ni bil ravno ns Golem otoku, ampak na nič boljšem ^rgmrju) paje napisal upokojeni novinar ^ace u rom (rojen 1929). Avtor xi ne pripoveduje v prvi osebi (kar ustvarja rahlo distanco do dogajanja), vendar je jegov lik *ene neprikrito avtobiografski, ^sr najbolj preseneča pri žrtvah iz t.i. informbirojskega časa, je dejstvo, da so mnogi prišli v zapor f, ker tako" (že zaradi česa namišleno konstrui- rahega) in sploh ne zsradi predanosti Stslinu in stalinizmu. Titov režim pa je svoj boj s Stalinom vodil z metodami, ki so še prekosile grozovite stalinistične prijeme. ^rom jebil aretiran tik pred koncem služenja vojaškega roke in sploh ni razumel, zakaj, saj jebil z naivnim navdušenjem predan "izgradnji" no¬ vega družbenegared8. Brezobzirno nsilje totalitaneoblasti paje zatrlo šte ilne mlade aktiviste -idealiste, tako tudi Groma. Igor grmden v sprem¬ ni besedi h knjigi spregovori o šestih krogih ^acetovegapekla k: " Pan¬ čevo, Novi ^ad, ^rgur, Ugljan, BileSa, Povšetova - šest krogov pekla takrat dvaindvajsetletnega novinarja, skojevca, verujočega v raj pravične družbe." ^ajbolj sadistična zamisel titoističnegs režimaje bils v tem, da so jetniki mučili drug dugega. a0 jetniki (slabo hranjeni ob tež¬ kem delu) sploh preživeli v opisanih neusmiljenih razmerah (ensod pre¬ mišljenih perverznih muk je bilo nesmiselno prenašanje kamenja sem in tja), jeravno tsko čudno, k8ko so nekateri zaporniki preživeli stali nis- tičnegulage pri stopinjah ^elzijs. 2 AU Knjige Skoraj tisoč noči pomeni obogatitev naše spominske književnosti o časih najhujšegakominističnega nasilja, ^eprvs podnaslov knjige ome- n j a . degre za reportažo, paje d lo vendarle na meji lepo- X« slovja, 8petost in sugestivnost dogajanja vsekakor obetate knjigi ugo- den odziv med bralci, ''ens knjige je 14oo tolarjev. Oleg ■ u r<^Ž8novskiJ : Mladost črnogledega humorista (Ljubljane, Eurospekter 1995, 4o5 strani) Pred nami je četrta knjige spominov Olega *rižanovskega. Do zdaj jeizdal avtor že tri odmevneknjige : Spomini črnogledega humoriste, komisarstvo črnogledegahumorista in Črnogledi humorist za rešetkami. Četrta knjiga spominov je s časovno-razvojnega vidika praczaprav prva, saj opisuje avtor (rojen 1923 v Ljub Ijani) v njej svojaotroška in mla¬ deniška leta tja do letal94-l. Erižanovskij je edini sin ruskih a ristokretov-emigrantov, ki ju je nemilausoda po oktobrski revoluciji zanesla v Ljubljano. u soda in/ali slučaj stanamenila, daje Oleg ostal v Ljubljani in se tu temeljito poslovenil in poljubljanil (kot vidno znamenje rusovstva mu jeostslo predvsem - neravno pobožno - pravoslavje). L e čka 01eg8, ki sta ga star¬ ša bolnega zsčasno pustilav Ljubljani, ko stsodšls v Ameriko (napoti tja stautonila v pomorski nesreči), jeposvojil Ljubljančan Valentih Portič. x ako je Oleg postal član ugledne ljubljanske družine. Sicer pa je mladost črnogledegahumorista, ki pa v svojih mladih letih ni bil niti najmanj črnogled, izpolnjena s tolikimi pustolovščibami in pogruntavščinami, da smo kar preplavljeni z njimi. Oleg jepovzročil t8ko družini kot tudi šolskim predstojnikom nepregledno vrsto težav in nepri- lik. Z njimi jeteme jito prekosil Bravnivegansjmlejšegs in nagajivega Jurčka, čeomenimo samo dva nabritadečka iz znanih otroških knjig. Ob bra¬ nju x arzan» in podobnegačtiva gejezgrsbila željapo odkrivanju Afrike, na pustolovski poti tjs jeprišel le do Dubrovnika, tam pa so gs prijeli ~andsrji in mladoletnika "vrnili" v Ljubljano. Niri posvetns niti cerkve' na vzgoja očitno ni zmogla umiriti neugnanegamladca, ki pa mu v števil¬ nih 8lcijah na različnih terenih nikoli ni zmanjkalo ustrezne družbe. Mladostni spomini ^rižanovskega nam zarišejo zanimivo podobo Ljub¬ ljane v poldrugem desetletju pred 2, svetovno vojno. Humorno naravnava Mladost črnogledegahumorista pa sevedani zgolj dokument čas8, marveč 2 izredno pritegljivsknjiga, ki jo bralec z užitkom rebere od zsčetks do konva. °am svtor v uvodu takole označi svojo knjigo :sc "Oživil sem čes predaprilske Jugoslavije, burnemlads lete, polna doživetij in zlasti vragolij, knjigo teh spominov priporočam vsem, ki jim jepotrebna dobra volja, te pa nikoli ni preveč ..." "stisk jeknjigo pripravil Mile Pavlin, svtor sam pa se jeizkszel povrh vsegaše kot ilustrator, ^eneknjifeeje 25oo tolarjev. / 11 ^ Aleš Debeljak : Pisma iz tujine Mihelač, Ljubljana 1992, 155 strani, zbirka Brevir V knjigi z gornjim naslovom je zbranih 25 esejev, ki so nastajali v časovn m razponu od 1988 do 1992, Tujina, iz katere prihajajo av¬ torjeva pisma, pa je v glavnem New York oziroma Združene države Ame¬ rike, ^ebeljak se v svojih esejih loteva ali vsaj dotika različnih področij in vprašanj sodobnega ameriškega življenja, v bistvu pa gre za številne prenose ameriškega življenja na celotno "svetovno vas", katere (felček smo že (ali šele postajamo) tudi Slovenci, Iz knjige zaz avamo nekatere planetarne (politične, gospodarske, ekološke ,., ) probleme, večinoma £a se eseji ukvarjajo z različnimi umetnostmi (npr, poglavja x Up in strah množične godbe, Izgubljeni xx raj književnosti, eje filmskega carstva), v e koga morda omenjene umetnostne panoge ne za nimajo dovolj, pa ga bodo gotovo pritegnili zaključni, interdisciplinarno usmerjeni eseji v poglavju Znamenja časa (npr. Umetnost med državo in trgom, Bitkaza podobo krištofa Kolum¬ ba), S e posebej velja podčrtati zadnji esej v knjigi s Vojne slike in ekonomija srca, V tem eseju avtor posrečeno združi svet in dom, kozmopolitizem in patriotizem, in sicer ob izkušnji slovenskega osamosvojithega boja v letu 1991. V uvodnem eseju (Amerika med domom in tujino) avtor sam nakaže us merjenost svojih esejev : "Ta "pisma iz tujine" torej ponujajo komen¬ tirano informacijo in sočasno kritično distanco do dogajanja na ame¬ riški kulturni sceni, napisana so z mislijo na slovensko publiko, ki nima posebnih oziroma strogo določenih specialističnih zahtev, ampak se iz potrebe po duhovni širini zanima za različne vidike sodobnega kulturnega utripa,,," ^ebeljakovi eseji so obenem dobrodošlainformacija, zanimivo okno v svet in pa pobuda za razmislek o našem skupnem življenjskem polo¬ žaju oh koncu stoletja in tisočletja. Lojze Kovačič : Vzeraljohod Slovenska matica, Ljubljana 1993, 223 strani ■A Nova Kovačičeva knjiga preseneti že z nenavadnim naslovom, ki je obenem posrečena nova slovenska beseda. Sicer pa spada Vzemijo- hod v glavno smer avtorjevega avtobiografskega* usmerjene proze (npr. Pet fragnentov, Prišleki, Basel, kristalni čas... ), Knjigo ®sttavlja$ jo štiri poglavja oziroma samostojne pripivedi “ izpovedi (Soba, Zve¬ zda, Dihanje, Odlomek iz Skorje), Zvrstno je tudi to Kovačičevo *delo težko določljivo : v njem se nenehno prepletajo fotografsko presenet¬ ljivi spominski utrinki z esejističnimi meditacijami o življenju in smrti, med vedno znova pritegljivimi Kovačičevimi spominskimi skicami v poglavju Zvezda še posebej izstopa prikaz znanega slovenskega pesni¬ ka Gregorja S. 0 njem pove Ivačič med drugim t "Bilo je, kot d a je prezgodaj rojen ali pozen otrok straih staršev, molčeč, strog, (ljudo¬ mrzen, zmeraj napravljen v črno, kakor kak bogoslovec, slušatelj zad¬ njega letnika Alojzijevišča, 11 xkBxtntalKixgatpixgjoc Sicer pa je omenjeni pesnik s svojim "vnebohodstvom" domala pravo nasprotje pisa¬ teljevega "vzemljohodstva", “edtem ko bralci gotovo ne bodo imeli te¬ žav pri razjasnitvi vprašanja, kdo je ^pegor 8,, pa bodo najbrž manj spoznavni s kraticami označeni sodobniki (npr, A,A.) ma naslednjih straneh, Kovačič se spominja vrste svojih mladostnih prijateljev in znancev, posamezni spomisnki drobci pa so že pravi novelistični ali celo romanopisni zametki, V odlomku iz Skorje se Kovačič predvsem pre¬ daja meditacijam o smrti, ki Jih spodbujajo obiski pokopatLšča. V njih avtor poglobljeno fuubt razmišlja o poti vsega živega, ptemeri nekaj nc svojih "krogov navznoter" in izkaže svojo trdnost ob srečanju s posled njimi stvrami. Kot pri vsek Kivačičevih knjigah gre tudi pri tej za knji(ev)ni dogodek. Ivo Svetina i Zlata kapica : tibetanski komentarji (založba Mihelač, Ljubljana 1993* 195 strani, zbirka Brevir) Knjigo Zlat8 kspica bi l8hko najprej označili kot esejistično do¬ polnitev avtorjeve dramske prepesnitve Tibetanske knjige mrtvih (1992), ^er je tudi prevod originalnegateksts Tibetanske knjige mrtvih v letoš¬ njem načrtu založbe Mihelač, bomo imeli v kiatkem priložnost še pobliže se seznaniti s pomembnim klasičnim delom vzhodne modrosti, Orinet kot inspiracijski vir je bil pri °vetini že do s edaj dokaj opazen, tako v posameznih njegovih pesmih kot v njegovi znani igri ozi¬ roma srvzhodno-zahodni operi Šeherezada (1989)* Knjugs Zlata kapica pa prics, kako bistveno je vplivala v zadnjem času na avtorja budistična oziromaše posebej tibetanskobudističns Glsniaistična) modrost, aslov svojeknjige jepospremil avtor s tole opombo : 2" V hipu smrti ugasne svetloba življenjske moči* ki ožarjs sleherno čuteče bitje, Ta svetlo- b8 se imenuje ZLATA KAPICA; kapica* ki zsživljenja pokrivs čuteče bitje, njegovo telo, de ga varuje pred rugimi svetlobami - svetlobami zlih de¬ janj in njihovimi emanacijami," Avtor v svojem nagovoru omeni čss nastajanja 4xadK^xxdKkjJUiiJd^qpc te knjige (zadnji dve leti). Prelomno paje vplivala na avtorja knjigatibe- tanskega pesnika (obenem tudi 6, dalajlame, živega Bide *) Tseng J ang Gjats8 ^rila belega žerjava« Z njo se je seznanil lete 1986, naslednje leto pa sejepoglobil še v Tibetansko knjigo mrtvih. Avtor se pridružuje temeljni budistični resnici : resnici s trpljenja« Knjiga se dotiks vrste vprašanj, ki izhajajo iz budistične modrosti (4-9“dnevno potovanje skozi tri ravni Zasmrtja, vprešanjeponovnega rojstva, vprašanje izstopa iz življenjskega kroga idr,). V času, ko dopolnjujemo evropocentrično ožino z razgledi v pomembne azijskefca±x kulture in racionalistični materializem z obnovljenim zani¬ manjem za duhovnevprašanja, bo dvetibovaknjigs gotovo pritegnila šte¬ vilne bralce. 2 /TU Zlato kapico je uredila Marjeta Novak ^ajzer, lepo jo jeopremil Jurij ^ocbek, izšla pa je v zbirki Brevir pri založbi hfchelaS* Andrijen Bab. &3&J) 1 /|L$ |arka Petana .4.4. m .»X_,-V / t Leposlovno delo (poskus sistematičnega orisa) Uvod. Ukvarjanje s Petanovo biografijo sicer ni namen tega sestavka, vendar pa kaže za izhodišče razpravljanja navesti vsaj dva ključna podatkaiz avtorjeve biografije : rojstno letnico (1929) in poklic (režiser, predvsem gledališki). Njegova rojstna letnica se ujema z dogodki, kot so : t.i. Sestojanuarska diktatura kralja Aleksandra v Jugoslaviji, izgon T rockega iz Sovjetske zveze, prva podelitev filmskih Oskarjev v ZDA, prva barvna televizojska oddaja v ew Yorku, finančni fiolom na Wall Streetu, odprtje Muzeja moderne umetnosti v New Yorku, admiral Byrd prvič preleti Južni tečaj, prvi glasbeni zvočni film Broadwayske melodije. Iz *etanove rojstne letnice izhaja še nekaj oprijemljivih dejstev ; npr. : avtor je bil premlad, da bi se aktivno (vojaško) udeležil 2. svetovne vojne, a dovolj star, da si je to vojno zapomnil; svojo mladost in zrelost pa je doživljal v socialistični družbi ali -drugače povedano v komu¬ nistični diktaturi. Politika v vlogi modeme usode je močno posegla tudi v *etanovo življenje (prim. njegovo bivanje v zaporu), kot odziv v> na tovrstno politiko pa so nastajal števila ^etanova leposlovna dela (od aforizmov preko črtic Nebo na kvadrate do avtobiografije Pretek- ah lost* idr.). In ne nazadnje : letnica 1929 kaže tudi na ^etanovo ge¬ neracijsko določenost. **a ilustracijo navedimo le nekaj znanih slo¬ venskih književnikov te generacije : leta 1928 so rojeni med drugimi L. Kovačič, T. *avček in M. Remec, leta 1929 - B. Hofman, P. Kozak, J. menart, D. Smole in D. Zajc, leta 193o * pa T. Srmauner, M. Mikeln, M. Rožanc, G. Strniša in S. Vuga. Gre torej za imenitno generacijo, v kateri je nemalo pravih sodobnih "klasikov". Pezanov režiserski poklic velja natem mestu omeniti zgolj kot spodbudo za njegovo lastno dramsko pisanje (gledališke igre za odrasle gledali ke mladinske igre, različne priredbe in dramatizacije, radijsk igre, TV igre). 2 / Ker se bosta s Pdtanovo raznoliko dramsko produkcijo ukvarjala flva druga raziskovalca, je naša naloga predvsem razgled po Petanovi njegovi raznoliki pripovedni prozi (za odrasle in za mladino), po bogati njegovi aforistiki in po edini pesniški zbirki (Definicije). Merilo za našo obravnavo so knjižne izdaje in ne natisi v revijah ali celo rokopisi (tipkopisi). ^ačetek Petanovega knjiž(ev)nega nastopanja sega v leto 1962, ko sta izšli kar 2 njegovi knjigi * prvaknjiga humoresk (Humo- reskez napako) in prva knjiga zgodb za mladino (Pravljice za J asmino). Petan kot pisec humoresk. Avtorjeve tovrstne knjige a so se zvrstile takole : Humoreske z napako, Lj. 1962 j Zgodbe v eni sapi, Mb. 1966; Črni smeh (skupaj z delom B. Šbmna Rdeči smeh), Lj. 197o; PPP (skupaj z A. paplerjem in S. Preglom), Lj. 1977J Enciklopedija humorja, ^j. 1989 in Ubežali smo svobodi, ^j. 1992. V svoji Enciklopediji humorja opredeli Petan humoresko takole s "Humoreska je vesela zgodbica, za katero prejme pisec žalosten hono¬ rar." Prva pe anova knjiga ksmBZKzk "veselih zgodbic " (Humoreske zn napako) obsega 23 tekstov, pridružuj e? pa se jim kot 24.še Avto- intervju na platnicah knjige. n aslov svoje knjige je razložil Pe¬ tan v Avtoinbervjuju s "^ako sem se hotel že vnaprej zavarovat:! pred tiskarskimi škrati in vsemi drugimi napakami, ki jih bodo bralci našli v njej." Petan se je predstavil v tej svoji knjigi že kot zrel in rpfiliran avtor, humoreske iz te knjige pa so ohranile svojo sve— žino tudi še po več kot 3o letih. Hupreske z napako so torej - čeprav so nekatere prodornejše kot druge vendarle v bistvu humoreske brez (pravih) napak, če med prave (glavne, pomembne) napake štejemo po¬ manjkanje humorja. V knjigi so lepo razvidne tudi temeljne značilno- sto *etanovega humorja,torej poteze, ki jih najdemo tudi v naslednjih avtorjevih tovrstnih knjigah. Uvodna zgodbica ima naslov Humoreska z napako (avtor jo je kot vzor/č/no uvrstil v svojo antološko Enciklope¬ diji humorja) in služi še kot ena poanta k naslovu knjige. " ripove- 3 / 1 > dovalec v humoreski namreč kupuje bridačo (!) z napako (!), v post scriptumu pa je to razloženo takole : "°e zasledite v pričujočih humoa reskah kakšno napako, vedite, da sem jo napravil nalašč, ker gredo i humoreske z napakami laže v promet kot humoreske brez napak," Kakšno tematiko še srečamo v obravnavani knjigi ? ^menimo npr, družinsko oziromazakonsko (Prijeten pogovor ob kosilu), gledališko (napačna policaja - zgodba po razgibanosti in duhovitosti spominja na J, haška), politično (naj živi diskusija !), ljubezensko (Tri zgodbe o ljubesni)... Posebej veljaomeniti še elemente črnega humorja (npr, samomorilec), elemente fantastike (rentgenske oči), elemente zansstvene fantastike ( Zgodbao jutrišnji ljubezni, Idealna žena), zaključna zgodba v knjigi £■ Ste že slišali za Ilfa in Petrova ? je kratka satira na politično usmerjanje knji.evnosti v komunističnem režimu. zgodbaje primerljiva z znano humoresko Ilfa in Petrova ^.ako je nasta al Robinzon. V humoreski televizijska mrzlica pa nastopi nižji referent nabore Kožca, zametek poznejšega znanega lika iz Peta¬ novih humoresk. Druga ^etanova knjiga humoresk ima naslov Zgodbe v eni sapi. naslov enosapnih KHaujmi očitno nakazuje kratkost teh zgodb. In res s povprečna dolžinajzgodb je nekaj manj fcot 3 strani , medtem ko je povprečna dolžina humoresk iz prve *etanove knjige nekaj nad 3 strani in pol. nasploh imata obe knjigi več sistemskih podobnosti s ahaagaJbc število strani (okoli 8o), število zgodb (1. 23, 2. 26), poudarjena konca knjig (obe zaključni zgodbi), spremnazapisa na platnicah (v 1. knjigi Avtointervju, v 2, knjigi nekaka Avtobiografija). V sicer nenaslovljeni Avtobiografiji se Petan predstavi kot"satirik in humorist" , a to opredelitev takoj popravi v "bolj humorist kot satirik", za učinkovit začetek je tokrat poskrbela humoreska r asje sanje (pripovedovalec sanja, a da je pes, pri tem pa sopostavlja pasje in človeško življenje. In katero je b*lj- še ? »pecite, kar hočete,i človeško življenje je res pasje."). 4 m tematski krog knjige je podoben onemu iz prve knnige : sega od banalne vsakdanjosti (npr. termofor z napako) do fantastično preoblikovane stvar¬ nosti (npr. Človek brez glave, najmanjši človek na svetu). V zbirki je izrazito zastopan tudi črni humor (npr. Plačapo učinku, leteči upokojenecI• Ni šlo brez ljubezenske (npr. ljubezen na pevi pogled, Humoreska o ljubezni) in zakonske tematike (npr. ^avamat, Vikedd hišica) Izstopajoči sta dve živalski zgodbi s Papagj, Rehabilitirani medved, ^animiva kombinacija kriminalke in znanstvene fantastike pa je zgodba u sodni madež. Dokaj posebnaje tuid zgodba Dva lista iz norčevega dnev¬ nika. saključnaz metine zgodba kako nastane humoreska je izrazita vzpo¬ rednica zaključni zgodbi iz 1. knjige (Ste že slišali za Ilfain Pe¬ trova ?). tretja r etanova zbirka humoresk imaš* značilni naslov *rni smeh in ohxsgx združuje 24 zgodb, grni humor je avtor v svoji Enciklopediji humorja opredelel takole : "črni humor je smeh žalujočih ostalih, ki v mislih že delijo dediščino. Z SHgx drugimi besedami : smeh skozi solze ali solze, zabeljene s smehom." Pomenljivi in trpki hačetek te knjige je zgodba moj oče ( o bivšem kapitalistu, ki je celo življenje trdo cfelal, komunistični režim pa ga je "osvobodil" vsega njegovega premoženja). Poanta zgodbe pa je politične zelo ostra t nacionalizirati jetreba tdudi imetje novih bogatašev, t.i. socialistov. Svojevrstna padafraza znane biblijske zgodbe je Zgodba o Adamu, Evi in kači. z akonskatematika je očitno zelo prikladna tudinza črni hu or (npr. Prvi april, Uboj na mah, jema humoreska, samomorilec) J dodati kaže, da ima ‘etan zgadtas d5ugačno zgodbo, a z istim naslovom "amomorilec že v svoji prvi knjigi. Drugi samomorilec je seveda "črnej- n ši». Očitno priteguje Petana tudi motiv živalskega vrta. Prva zgodba z naslovom Živalski vrt je objavljena v Zgodbah v eni sipi, drugačna zgodba i z istim naslovom pa v c mem smehu. Ogledne čmohumorne zgodbe so še * 5 / 02 - *akir, Vikend, Požiralec nožev. Bravcati slovenski "arhetip" je upodob¬ ljen v zgodbi Stric iz Amerike (čmohumomo je Le-ta visoko kvalificirani gangster). V zadnji zgodbi te zbirke nastopi še en stric s stric Evstah, naslov te zgodbe paje ^emi koncert. Gluhi stric Evstah nenehno igra na klavir, žena pa mu klavir pokvari, tako da postane igranje neslišno, rnj je z njim motil sosede. Ko striv Evstah odkr je resnico, razbije klavir in kmalu (od žalosti ?) umre. Kompozicijsko in razpoloženjsko se ta zgod- baodlično ujema s prvo zgodbo Mo$xoče. V obeh gre za iztek življenja dveh razočaranih starih ljudi, in v obeh resnobnost povsem prevlada nad humor¬ nostjo. V spremni besedi k *memu smehu skuša B. ŠCraen humorno predstaviti Žarka p etana in med drugim pove j "Žarko *etan je najboljši ekonomist svo¬ jega talenta mee jugoslovanskimi humoristi in najboljši humorist med ju- golsovanskimi ekonomisti, kar med drugim pomeni, da Je redkobeseden in da ne zapravlja niti časa niti priložnosti." V zborniku PPP (Papler, Petan, Pregl) je objavil Petan 15 humoresk. Ponovno je začetna zg dba učinkovita in posrečena (Satirik na stranišču). Seveda v zgodbi ne gre zgolj za satirikove fiziološke opravke, ampak pred¬ vsem za sferanišno grafitno ustvarjalnost, Z družinsko tematiko se ukvarjata zgodbi Zaročenka moje hčerke in Čistokrvni pes. Tudi čmohumomost Jepo- novno dobro zastopana (npr. ^adnji pešec, ^rodajalec nožev. Krvnik)• nenavadna in dogajalno razgibanaje tudi zgodba Vampir. Zgodba telefonski pogovor je kratka skica o nepotistučnem kadrovanju, zgodba Zlata ribica pa obrača pravUjičnost na glavo : pripocedovalec mora izpolnjvetai želje zlati ribici ... u stavimo se še ob groteski Obraz za sto dinarjev, v ka¬ teri je nakazana izdelava "množičnega"# tipskega človeka. V svoji Enoi— klopediji humorja je označil Petan grotesko takole : "Groteska je zrcalo, ki kaže pravo podobo duše, skrivajoče se za vašim obrazom. 1 zaključna zgodba te zbirke tercet je pravzaprav dramski prizor. V njem nastopajo 6 m On # Ona in Njen moz, dogajanje papoteka v čolnu na odprtem morju (prim. rozkovo enodejanko Na odprtem morju !)• Zgodba se razplete presenetljivo in čmohumorno : namesto da bi ljubimec likvidiral moža (ali obrnjeno), začneta moška ilgrati šah; ker pa ju Ona z vpletanjem v njuno igro moti, jo vržeta v morje in nadaljujeta z igro. ^a, da, oh ti moški ! Do naslednje ^etanove hunoristične knjjige je preteklo kar 12 let. «** knjigaje nekaka antologija ^etanovih humorističnih del, avtor pa ji je dal dokaj pretencionni naslov : Enciklopedija humorja. Z oznakami in primeri so predstavljene naslednje zvrsti (oziroma £*&£■&$* možna področja) humorja : aforizem, anekdota, basen, burka, črni humor, elegija, epigram, epitaf, esej, farsa, feljton, groteska, humoreska, intervju, komedija, kozerija, monolog, oda, pardoija, plagiat, pole“ mika, potopis, pravljica, pregovor, radijska igra, reportaža, roman, sarkazem, satira, satirična pesem, skeč, športni humor, topografska satira, uganka, vic, znanstvena fantastika. Preseneča predvsem uvrsti¬ tev elegije med humorne zvrsti, saj je Šaljiva elegija nekaka contradic- tio in ad&ecto; laže si predstavljamo humoristični odo, čeprav tudi oda izvorno spada v "visoki"* stil in s tem v neogibno resnost. *endar vsi trije primeri **xwhiixanrirxfct3c(2 elegiji in oda), ki pa jih Petan predsatvlja, potrjujejo resnost obeh zvrsti. Sicer pa je zami¬ sel knjige zelo posrečena, sama knjiga pa je po svoji sestavi - vsaj pri Slovencih - edinstvena. se igr* sprehodimo po enciklopedični abecednosti, odkrijemo, da je knjiga prvacata horacijevska mešanica koristnega in prijetnega * obenem igriv pouk o literarnih zvrsteh «e hočemo biti in zabavno branje. *xxk*DUi natančni,je treba dodati, da v Enciklopediji humorja niso objavijenazgolj Ptianova *i dela : ** anekdoto je zapisal Bogdan Novak, en epigram MxxBa* je delo M. Bora, pridana sta dva *p ig * «a oJAJL aforizma M J. Leča in natisnjena je še kritik* Jgvorškova kritika kot osnova za petanovo polemiko z njim. 7 m V zvezi z Enciklopedijo humorja je vredno omeniti še eno Petanovo značilnost : spretno žanrsko preigravanje lastnih tekstov. Humoreska Plača po učinku (iz knjige Zgodbe v eni sapi) se je v Enciklopediji humorja preobrazila v enako imenovan šceč. Posebnost tega skeča pa je (glede na hu oreško) nastop nove izrazite osebe. To je Janez Kožca, upokojeni poštni uradnik devetega razreda, spet nekak "sorodnik" lika, o katerem bomo še govorili. satirično knjigo Ubežali smo svobodi (prim. naslov znane Prom- move knjige v eg od svobode I) se znajdemo na večkrat dokaj nejasni meji med leposlovjem in publicistiko oziroma časnikarskim pisanjem. prvo nekateri sestavki iz te knjige se nagibajo bolj v ta smer, nekateri bolj v drago smer, najočitnejša pa je pravzaprav mešanica tega in onega. V knjigi je Hh^arKtj35aaxEeatacxpaitamflrgih ponatisnjena vrsta petanovih časopisnih prispesrkov iz politično prelomnega časa od 1985 do 1991. Knjiga je smiselno razdeljena v u dva dela • Prvi r dvema afcalnima sogovornikoma s fcaxxxsutxxgxxS®ŽMxx s Kožco in s spripo- 1 v edovalcem (avtorjem ?!)* vecinateh satir, ki so zgoščena kronika raz— 1 gibanih časov, je izšla v pavlihi (le zadnjih 6 je izšlo v Delu), t o^evilo različnih problemov, ki sta jih k gag obravnavala in komenti - 1 je rala naša sogovornika, najbrž še pyBkaftwygxx večje, kot je število ob satir, ustavimo se leob naši književni osebi — tovarišu oziroma gospodu Kožci, V 1, satiri (Izvedenec za gospodarska vprašanja) itvemo, da je tov. Janez Kožca upokojeni prosvetar ("po 4o letih garanja v pro“ sveti ...") in da ima med vseni sošolci najmanjšo pckojnino. z animivo je, da Kožca predlaga sogovorniku tikanje, vendar se v vseh nadaljnjih pogovorih stalno vikata. V satiri Mrtvi krivci Kožca spremeni ime, omenjen kot Tam je Filomen Kožca, upokojenec iz Ljubljane, Povsem pa se ta lik iae* preoblikuje (ali razkrije !?) v satiri Skrb za umetnike. Tam Kožca med drugim izjavi tole : H ... prejšnji totalitarni oblasti sem globoko hvaležen za vse, kar mi je naredilahudega.. • ^e k me ne bi preganjali in zapostavljali, ne bi nikoli postal pisatelj, če bi ne bil poldrugo leto v preiskovalnem zaporu, obtožen sovražne propagande in vohunstva, ne bi nikoli napisal treh knjjig iz zaporniškega življenj njay:Preteklost, Preteklost se nadaljuje in nebo na kvadrate..," To¬ rej je Kožca le psevdonim za avtorja etana, njegiv sogovornik pa se en avtorjev dvojnik* ali drugi jaz. Prej navedeni citat je najboljši prehod k nadaljnji obravnavi Petanovih del. Avtobiografska proza, V ta razdelek spadajo naslednje ‘etanove knjige s črtice nebo na kvadrate, Lj. 1979» roman Dvojčka, Mb. 1983, 1988? avtobiografija Preteklost, Lj. 1987 in avtobiografija Preteklost se nadaljuje, Lj. 1989. Knjiga “ebo na kvadrate vsebuje 1 6 črtic iz zaporniškega življenja. Tovrstnatematika se je v tedanji književnosti - earzumljivo - kaj redko pojavila, zato je bila za bralce toliko bolj zanimiva in priteg- ljiva. "etan je hx|m* v mjb omenjenih zgodbah posrečeno izrisal drobne dogodke in doživljaje v utesnjenem in tesnobnem jetniškem svetu. Vendar poteka tudi v tem svetu svojevrstno družabno življenje (izjema je le samica; prim. Hetanovo črtico ^amica). V njem se sre¬ čujejo ljudje, ki se v noramlnih razmerah (= zunaj; zapora) najbrž ne bi nikoli srečili. V zgodbah spoznamo vrsto? psihološko zanimivih li¬ kov; po nekaterih od teh likov so črtice tudi nailovljene, npr. Novi¬ nec, Rokohitrc, Boksar, Morilec, izpraševalec. Kljub resnosti polo- žaja etan ne pozablja povsem na humor, tako da se bralec lahko ob posameznih zgodbah tudi rahlo zabava. To dejstvi kaže, da se r etan svojih zgodb ni lotil svetobolno in tožeče«, ampak že z določeno razum sko distanco (le-to je najbž omogočila dokajšnja časovna distanca od lastnega zaporništva). Ob bežnejših jetniški zabavicah se zaporniki soočijo tudi z eksistencialno usodnostjo (npr. črtica Stort)• Kompozi¬ cijski lok zbirke ^jbbo na kvadrate sega od žri začetne črtice Novinec (v staro jetniško druščino pride nov zapornik) zadnje črtice Svoboda (pripovedovalec je na sodni razpravi oproščen, vrne sed>mov, a lastna hčerka ga več ne pozna). v a ima avtobiografsko osnovo tudi x Petanov roman Dvojčka, priča že uvod v ta roman (zvrstne oznake v knjigi Dvojčka sicer ni); o na¬ tančnejšem razmerju med stvarno avtobiografilnostjo in sproščeno ust¬ varjalno domišljijo v tem romanu pa lahko spregovore le najboljši poz— navalci Petanove življenjske poti. S stališča umetniške resničnosti je seveda razlika med dejanskim in izmišljenim dogajanjeb^^poTsem nepo¬ membna; v vsakem pr^ru pa so literarne zgodbe podvržene stilizaciji in izboru podatkov. Nadvse informativno je že uvodno geslo v romanu : "Spominjati se pomeni izbirati." ((Stoter Grass) Utemeljeno smemo torej reči, da gre v Dvojčkih za leposlovno osvetlitev izbranih spominskih drobcev. lo m a jp r ®j 36 kaze ustaviti kap ob naslovu* 0 n j etn spregovori v uvodu a avtor sam. **e v naslovu namreč trčita med seboj dejansko stanje in simka bolni prenos* Brata, o katerih je v romanu beseda, namreč nista 11 prava" dvojčka, saj sta rojena i kar celo leto narazen (prvi 1928, drugi 1929} venadr sta si bila tako podobna, a so ju mnogi pozneje imeli za prava dvojčka. S tem pa igerz naslovom še ni konec. Dvojčka sta si (zelo) podobna, dokller živita v sitem kraju, v istih razmerah, v istem družbenem sistemu. Dogodi pa se, da gre prvi ksa (= starejši) brat po 2. svetovni vojni v (^ahodno) Nemčijo , drugi (= mlajši) pa ostane v »Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Iz dvojčkov v smislu zdru.enosti nastopi zdaj razločenost (drugačnost)) dvojčkov. Prvi živi v kapiatli- zmu^ drugi v socializmu, prvi v deteokraciji, drugi v diktaturi itd. Dvojčka čedalje bolj pos a j ata sinonom za dvojost, celo za tujost. In kaj ju edino lahko ponovno zbliža ? £xxžxr£kxx Spominsko* vračanje v mlada leta. In tu je izhodišče romana. "rvi brat začne na neki točki svojega razvoja (CLe-ta je najbrž povezana s slutnjo lastne bližnje smrti) pisati drugemu bratu pisma o njuni skupni preteklosti, o njuni mladosti. Zvrsti se sedem pisem (v funkciji poglavij), vsako pismo pa ima še komentar drugega brata (= izdajatelja bratovih pisem). Roman uokvirjata izdajateljev prolog in epilog, ki je v bistvu komentar k sedmemu poglavju. Nevsiljivo sta torej soočena dva zorna kota t ob spominjanju 1. brata komentarji 2, brata. Ali drugače povedano t gre za dw plati ene medalje, za relati- viziranje ene edine resnice. Čas, ki nam ga "dvojčka" BxxHfck£x£m£x v svojih spominskih skicah* osvetljujeta, pa so prvaleta po 2, svetovni v vojni, torej razgibana, čudna, nenavadna, a tudi nassilna,m ruta in idejnopolitično izjemno obremenjena leta* -Pričakujemo lahko, da bodo sugestovna leposlovna dela(ob Petanovih dvojčkih npr. zlasti Kovačičev avtobiografski roman ‘‘‘rišleki idr.) opravljala - razen^estetske vloge “ duOCO še izrazito informativno-spoznavno vlogo tako pri sedanjih kot tudi pri prihodnjih bralcih. 11 /fW ‘ J eta 1987 je izšla ^etanova hx jetniška avtobiografija Preteklost (in to celo pri založbi Borec, kar je bila očitna napoved drugačnih ča¬ sov}« Avtobiografije ze sicer spadajo med pritegljivejše književne zvrsti, avtobiografije s poudarjeno politično usojenostjo pa so vzbujale v posebnih političnih razmerah (npr* v" mehke j šem" komunističnem režimu; v tršem to¬ vrstnem režimu take knjige sploh žk ne bi mogle iziti !) še obactadE dodatno pozornost« najprej so mogla iziti jetniška pričevanja o komunističnih za¬ porih zunaj Jugoslavije, '^ako sta že v začetku 7o. let izšli dve znani pričevanjiski knjigi : A. London : ^r&znanje ( o ostrem češkem stalinizmu v 5o, letih) in K. Štajner : 7000 dni v Sibiriji (o sovjetskih ječah in taboriščih), a domačo zaporniško tematiko je napočil čas približno deset let pozneje. Omenimo dva ključna avtobiografska romana, ki sta priprav¬ ljala pot Petanovi Preteklosti : Zupanov "roman, ali pa tudi ne" Levitan xKxX®Ekw5^:aEKXMH (1982) in Torkarjev roman Umiranje naobroke (1984)* Petanova Preteklost p$ je pomenila glede na prej omenjena teksta vendarle še ek korak dalje, bkomajna dejstav Petanove knjige so namreč neprijetno zadevala režimu najljubšo in zato kar do absurda idealizi¬ rano ustanovo - armado. Oglejmo si najprej bistveni zaplet in razplet dogajanja, ki je dalo Petanu snov za Preteklost, eta 1959 so vojaka Petana - prav ob koncu njegovega vojaškega roka - z izmišljenimi obtožbami zaprli, nato pa uprizorili proti njemu montiran proces na vojaškem sodi- ču, le-tp paga je v imenu ljdudstva obdosilo na sedem let strogega zapora. Na petanovo srečo so izdelovalci tega procesa napravili vrsto takih in drugačnih napak. Ko je zadeva prišla pred višje vojaško sodišče, le-to ni sprejelo sodbe nižjestopenjskega A sodišča, ampak je etana oprostilo. Do tega srečnega konca pa je ^etan presedel v preiskovalnem zaporu nič manj kot leto in pol, saj je bil izpuščen šele leta 1961. Za uvodno geslo svoje Preteklosti je petan izbral izjavo rus kega di¬ sidenta Aleksandra Zinovjeva : "Zdaj pripovedujem o tem kot o preteklosti, se pravi spokojno in celo z določeno mero naklonjenosti.• 12 / zadnjem, 14* poglavju svojega dela pa je avtor san izjavil med drugim tole : "“oje pisanje je bilo klicanje dufeov iz preteklosri, nekak¬ šno nenehno odpiranje Pandorine skrinjice. Dve dolgi leti, medtem ko je m mukoma nastajal ta spis, sem vnovič podoživljal vse, kar sem prestal pred več ko petindvajsetimi leti.” In dalje : "Ali se to, kar sem doži¬ vel , sploh da tako zvesto popisati, da bi se neprizadeti bralec lahko vživel v mojo kožo ? In ali je to sploh bil moj namen ? Pisal sem zato, da bi pozabil." vojak Svojo Preteklost začenja avtor prav idilično. H Kot "stari je namreč lahko užival v lenarjenju, odštevajoč zadnje dneve voj a ške službe ("Još četrnaest dana, pa civilna hrana"). Iz idile pa sledi nagli prehod v (absurdno) dramox : aretacija, preiskovalni zapor, zasliševanja, izsiljebanja, samica* in končno tudi proces. Slednji je potekal v zname¬ nju najboljših grotesnih iger, začenši kar z Jarryjevim Kraljem Ubujem. Dramski vrh Preteklosti je seveda sodba v imenu ljudstva (7 let !). ^ok razpleta pa je razemroraa kratek : obravnava pred; višjim vojaškim so¬ diščem, oprostitev, avtorjeva vrnitev domov, nekaj nadaljnjih spremnih težav in zaključni razmislek. Svoji napeti pripovedi je pisatelj pri- dru il še nekaj dokumentacije, npr. obtožnico, obsodbo, spremenjeno raz¬ sodbo višjega vojaškega sodišča* in nuskx£ več pisem. Skratka, gre za pravcato montažo atrakcij. Dodati še kaže, da ima Preteklost otipljivo zvezo z romanom Dvoj¬ čka oziroma bolje : s povezavo obeh dvojčkov. Ker jugoslovanska uprava državne varnosti ni uspela pridobiti v svatje vrste prvega (v nemčiji ži¬ večega) »dvojčka", je sklenila kaznovati drugega (v Jugoslaviji živečega) "dvaqj čka". Avtor je prav na koncu Preteklosti izraul željo, »da me ne bi ne sedanjsot ne prihodnost nikoli več opomnili na preteklost*". Ta želja e bila seveda neuresničljiva, in to zaradi enostavnega razloga, ker je ta preteklost še vedno trajala - bila je pravzaprav Sedanjost. Leta 1988 je vojaško sodišče v Ljubljani uprizorilo nov montirani proces (proti Janezu janši in soobtožencem), ki pa je doživel mnižični slovenske in izjemni kritični odziv širše javnosti. Preteklost se je torej na¬ daljevala. In leta 1989 je izdal Petan knjigo Preteklost se nadaljuje, naslov saj dve knjige je zelo ustrezen in tudi - dvoumen, gre za oboa#* preteklosti : za knjigo z naslovom Preteklost . in za preteklost kot ne povsem do- ireteklosti ločno in dolčljivo časovno obdobje. Tudi o pravem nadaljevanju (v časovnem smislu) ne moremo govoriti t Preteklost se nadakjuje je v bistvu dopolnilo, dodatni komentar k avtob ografiji Preteklost ; pisa¬ telj ev8 m $rič evan j $ pa se pridružuje še izbrano dokumentarno gradivo vojaškega (različna pisma, pritožba xo£ngx tožilca,••)• Bistvena razlika med Preteklostjo in njenim “nadaljevanjem" je pri obravnavi konkretnih oseb, V Preteklosti so imena in priimki nakazani z začetnicami, v novi knjigi pa z zanimanjem preberemo cela imena zasliševalcev, prič idr. n ajzani- mivejša razšifrirana oseba je prav gotovo t.i. »morilec z deškim obra¬ zom" =* Branko Kostič. olicijski zasliševalec iz leta 1960 je napredoval po treh desetletjih vratenega od srbskih članov zadnjega jugoslovanskega predsedstva ! Iz dogajalne pisanosti in razgibanosti zaenkrat zadnje petanove avtobiografske knjige izstopa več izrazitih dobcerv : npr. oris pri¬ zadevanj in težav avtorjeve soproge vere, oris zasliševalcev, oris glavnega Petanovega obremenjevaloa na sodni razpravi Iva Gjenera in živkjenjska primerjava dveh sodbbnikov : Petanovega očeta ("kapitalista" in jugoslovanskega diktatorja Josipa b roza (slednjo primer jqjvo je *etan pozneje preneyel še v svojo ■ knjigo o Josipu ^rozu : Veyeli diktator.). Slcerpa je n etan posvetil obravnavano knjigo svojima vnukoma : Gregi in Jaki, v upanju, “ da bosta živela v sproščenem, srečnem ča3U u A^A Tako omemba pisateljevih vnukov kot pisateljeve "pravljične" želje so ,ar najboljši prehod k naslednjemu razdelku ^etanovega leposlovja* Mladinska proza. Tovrstne pisateljeve knjige so izhajale v nas¬ lednjem zaporedju « Pravljice za jasroino, Mb. 1962 j Andrejčkova glava je prazna, Lj. 1967; kako je svet postal pisan, Lj. 1974; Dobro jutro, dober dam, Lj. 1979; Pravljice za očeta, Lj. 1986* in Pravljice k za dedija, Lj. 1993. številna mladinska dela, tako pesmi kot proza, so nastajala, ko so se pesniki in pisatelji srečavali z lastnim očetovstvom oziroma z odraščanjem lastnega otrokaali lastnih otrok, “ed taka dela spada že prva Petanova mladinska knjiga : Pravljice za Jasmino ( z variantnim "popravljenim" naslovom pa Pravljice o jasmini). Eisateljeva hčerka 0 »srnina torej nastopa, kot kažeta naslova, v dveh "vlogah" : v prvem naslovu kot pasivna sprejemalka, v drugem pa kot aktivna soustvarjalka. iHXMKx*ExkKkfltz; Aktivna vloga je celo poudarjena, saj ima jasmina v to» knjigi začfetno besedo (k "^aj je poglavje?" je vprašala jasmina.). V knjigi se zvrsti 2o poglavij in nekaj manj pravljic in basni. V ve" čini poglavij se igrivo prepletajo pravljice , pogovori med jasmino in očetom ter jasmimino vsakdanje življenje, v nekaterih poglavjih (npr. v 7., lo., 12.,13. , 16. in 2o. poglavju) pa nastopata zgolj jasminain njena družba oziroma jasmina in oče. pripovedni postopek, ki ga upoarblja avtor v tej knjigi, je sproščen,im prijeten in posre¬ čen, nakazuje pa tudi možnosti soočanja pravljic s i sodobnim svetom. Ena od ljubkih modernih pravljic je Andrejčkova glava je prazna. Prehod od vsakdanje Andrejčkove poti v šolo do fantastične pravljič¬ nosti je hiter in enostaven. Andrejčkova glava se spremeni v balon, Andreječk poleti, na polet pa vzame še sošolca Janezka, tako d a ga prime za roko. d ečkapoletita, serčata astronavta v raketi, a tudi miličnika v helikopterju. ~er ju zebe in ju začenja letanje dolgočasi ti (!), se dečka vrneta na zemljo in se napotota v šolo. Učiteljica 15 vzgojno razloži Andrejčku, zakaj je njegova glava postala balon* t ‘^ato, kerje prazna. Ge bi vsak dan sproti spravljal vanjo to, kar se učimo v soli, ne bi nikoli postala balon." Andrejček pasi je mi - * slil, "da navsezadnje niti ni tako slabo, ce se ti glava včasih spre** meni v balon, leteti po zraku je bolj zabavno kot hoditi po trdnih tleh." In_konec zgodbe. 'Ježko si je zamisliti bolje podan odnos med vaskdanjo pritlehno praktičnostjo in poletom brezmejne pravljične domišljije. Omenjena pravljica je ponatisnjena v naslednji)* Petanovi mladinski knjigi "*ako je svet postal pisan. Knjiga vsebuje uvod (Pisatelj o sebi) in 19 zgodb. V uvodu med drugim izvemo, da ima pisateljeva hčer¬ ka jasmin zdaj »že dvaindavjset let in pravljic ne bere več,» Domače inspiracije je torej pisatelju zaenkrat zmanjkalo# ^njiga je v znamenji dveh otroških oseb i Andrjčka (6 zgodb) in Majde (11 zgodb). V preost« lih dveh zgodbah pa nastopita še deklica, ki jeimela lešnike v očeh in Sanjko (en^ka sta tudi naslovaobeh zgodb), naslov je dobila knjiga po prvi zgodbi, v kateri je Andrejček pobarval beli svet (papirja). " x ako je svet posatl pisan." i'raba je še dodati, da je v tem mladinskem delu ponatisnjenih ali prirejenih več zgodb iz prve petanove knjige (npr. deklica, ki jeimela lešnike v očeh. Gluha majda in gluhi kralj, kako je nastal jek, Andrejček v živalskem vrtu), „ajda pa je očitna različica jasmine. veČ novosti ponuja naslednja mladinska knjiga Dobro jutro, dober dan. Ponovi pa se število zgodb (2o). ^ompozoija knjige je povsem ravnotežna : med Začetkom in Koncem se zvrsti kfcc 18 zgodb, imeno- nanih po 18 otrocih, 9 fantkih in fi 9 deklicah, pri tem pa vedno sledi zgodbi o dečku zgodba o deklici, npr. Mihec, barbara, Rok, Tilka, Samo, JtSaUc Alja itd. u stavimo se zgolj pri zgodbi z našlo- 16 /ik^ vom jasmina, naslov nas seveda usmerja k prvi p etanovi mladinski knji¬ gi. In res ! Zgodba ja mina je nekoliko prilikovaruto Tretje ali jami- nino poglavje iz Pravljic za Jasmino. V okviru zgodbe jasmina pa gre xx še za razžičico znana pravljice r deSa kapica. Povzemanje, prilovanje in žanrsko predelovanje zgodb (npr. pripovedi v igro, igre v pri¬ poved) !0t je *etanova ponavljajoča se značilnost. Vrsta zgodb v obravnavani knjigi pa je obenem mikavnih in novih. Svež pripovedni) prijem je uporabil f etan v svoji naslednji knjigi Pravljice za očeta, sam naslov pa spominja na Pravljice za jasmino. No¬ vost v Čravljicah za očeta je pripovedovalec; le-ta je sin očeta, kateremu so pravljice namenjene. 0 tem sinu pa pravi avtor v uvodu, da "je edina nezaresna oseba v Pravljicah za očeta, a na las podobna moji zaresni hčer¬ ki, kakršna je bila pred petindvajsetimi leti," Povezava med prvo in novo zbirko ^etanovih pravljic je torej izrazito poudar*jena. Povrh pa se sre čarno xk v novi zbirki pravljic še s številko stalnico (uvod + 2o pravljic). Zgodbe, ki jih pripiveduje "sin", se kaj malo podobne tradicional¬ nim pravljicam. Avtor nam skuša v njih dokazati, da je tudi vsakdanje živ¬ ljenje pravzaprav razgibano, nenavadno, poetično, napeto, navsezadnje tudi "pravljično", polno vxxbržgx vsega mogočega ("^avaden zajtrk je včasih razburljivejši od še tako napetega opisa spopada med princem na belem ko" nju in hudobnim čarovnikom.••")• Pravljice v tej zbirki so zelo raznolike. Prva je v bistvu aforizem, pripovedovalec razloži, kaj je vprašaj i »Vprašaj je pika, ki je postala radovedna." Ob drobnih dogajanjih dneva (npr. Pravljica o časopisu. Prav¬ ljica o avtomobilu idr.) se pojavljajo tudi variacije starih pravljic (npr. Pravljica o janku brez metke. Pravljica o zaspani Trnuljčici in krmežljavem “atjažku). In kot se spodobi za konec je na koncu Pravljica o koncu rravljice za očeta so dokaz, da je t.i. siva vsakdanjost vendarle pravljično uporabna. Tudi zaenkrat zadnja petanova mladinska knjiga Pravljice za *dija je povezana z njegovo prvo tovrstno knjigo, le da se je oče iz prve knjige preobrazil v deda iz zadnje knjige. Jasminino vlogo iz prve knji¬ ge pa sta prevzela njena dvojčka jaka in Grega. Ponovno je torej oživela neposredna druždnskainspiracija. Zbirka združuje za spremembo 15 zgodb. ripovedovalec teh pravljic p* je jjajuraora ded sam, vnuka pa pri n$ih živahno sodelujeta. Zgodbe spremljajo življenjske pripetljaje — obeh dvojčkova od njunega rojstva do njnega 6. rojstnega dneva, Sam sistem zgodb pa sledi Pravljicam za očeta : nekaj zgodb izhaja iz vsakim danjosti, nekatere pa so različice starih pravljic (npr. pravljica o petih f>epelkah, r oldrugi w artin, Rdeča kapica), izvemo pa še za nadalje” vanje Sneguljčice in ^rnuljčice ter za "protizgodbo”, izpeljano iz Ander¬ senovih Cesarjevih novih oblačil. V celoti iskriva in zanimiva prav¬ ljična štrena. Preostala pripovedna proza. V ta razdelek uvrščam dve, sicer ne- sorodni Petanovi deli : t.i. KIH roman Poloneza, Lj. 1991 in farso v prozi veseli diktator, Mb. 1994. *rvo delo je glede na svojo kratkost v bistvu novela, pod oznako fars$ v prozi pa se skrivajo zabavnezgodbe ^komunističnem u o jugoslovanskem aiktatorju Josipu Brozu , nekake biografske no¬ vele^ Zvrstnapovezava obeh del je torej novela, po prevladujoči humorni intonaciji pa bi drugo delo lahko pridružili humoristični prozi, ^aradi svojetematske posebnosti pa vendarle zasluži poseben razdelek. Izjemno žanrsko pisanost petan vega leposlovja kaže tudi novela Poloneza. Glede na to, da je novela izšla v okviru časopisnih edioij (KIH = Križanke in humor), jo nedvomno lahko uvrstimo v t.i. lahko ali zabavno književnost* z ljubezensko tematiko. Dogajanje novele poteka največ na Poljskem, zato je naslov Poloneza kar primeren; Poloneza pa 18 /Kr j c obenem še naslov zadnjega, odložilnega poglavja, ^anumivo je, da sta 3. s b en ih oblikah naslovljeni tudi dve znani poljski komediji : Gombrowiczeva Opereta in ^nožkov Tango ! Vsebinsko je novela povsem "internacionalna". Glavnaoseba je Črno¬ gorec Boro Petrovič, po jsa3cbsaxxx izobrazbi in po poklicu slikar. N a začetku novele ga srečamo kot potnika v letalu na progi Stockholm- *ar- šava, V uvodnem delu novele paizvemo še nekaj pomembnih podatkov : Boro je že več let živel na Šfcedskem, poročen je bil s Švedinjo (zdravnico) Sigrun, z njo je imel hčerko ^rigitte (po njegovom Borko); * zaradi neskladnosti značajev na relaciji Balkan - Skandinavija sta se zakonca ločila, zdaj paišče novo, sebi primerno ženo. Prijatelj ^ade, dopisnih beograjskega časnika v Varšavi, pa he v nekem poljskem ženskem listu objavil oglas, "da Jugoslovan, ki stalno živi na Švedskem, zelo dobro situiran, išče znanstvo z dekletom ali žensko brez obveznosti...". Tako je Boro odšel v Varšavo in iz kupa ponudb pri Radetu izbral štiri kandidatke za srečanje... Uvdonibdel novele pripoveduje "vsevedni" pri¬ povedovalec (Boro je predstavljen kot "on"), o svojih srečanjih s Polja¬ kinjami pa pripoveH^obaduje Boro sam. Borova srečavanja s Poljakinjami nudijo avtorju možnost za prikaz različnih ženskih likov, njihovih psiholoških značilnosti in socialnih (oziroma peterioa; danosti, obenem pa ženska četverica omogoča Boru (in bralcem) krajše potovanjepo poljski : prva ±nxŽMlawx±x izbranka (Halina R.) in četrta izbranka (Barbara K.) sta namreč iz v aršave, druga izbrahka (Renata B.) je iz Krakova, tretja izbrahka (Roza K.) pa iz Zakopanega. Vsaki ženski je namenjeno eno ("glasbeno") poglavje : Grand valse (o aristokratki in intelektualki a alini), Nokturno ( o nenačrtovanem sre¬ čanju s prostitutko Gošo = Malgorzato), Krakovjak ( o politično delujoči študentki renati), “azurek (o poslovni ženski, po rodu ri osanki, Rozi - Ruži) in Poloneza ( o srečanju z drugo, nenačrtovano ^arbaro, o sluča- 19 ju - usodi, o poslušanju jibhhsk poloneze v Chopinovem rojstnem kraju Želazowi Woli, o ljubezni med Borom in garbaro - sorodnost imen, sorodnost značajev !? - , o slovanski povezavi : Črnogorec Boro osta- je ne napoljskem). xk Ključni stavek novele h±xiK$laa najbrž utemeljeno Tars^lKx±i± tale : ,,M ed b arbaro in polonezo bi lahko potegnil enačaj," Internqcionalnost in še posebej slovanske zveze prevladujejo tudi v Petanovi knjigi o Titu “eseli diktator. Ta knjiga, ki je kar predesti- nirana za uspešnico, je doživelaposebno usodo : najprej jeizšla v nem¬ ščini (Graz 1992, 2, izd, 1993 )» nato pa še v romunščini (Bukarešta 1993); slovenska izdaja knjige je torej tako rekoč zamudniška« Knjiga, ki ima začetni naslov ^eseli diktator, je sestavljena iz dveh različnih delov : iz publicističnega prikaza z gornjim naslovom in iz leposlovnega dela z naslovom Čudovito življenje Josepha B. V leposlovni polovici knjige se zvrsti najprej 13 acgiaiifcx tekstov (12 zgodb in en prizor), dodani pa so še trije prizori, 0 drugem delu svoje predgovoru knjige je avtor sam v usadu povedal tole : "Drugi del knjige (Čudovito življenje Josepha B,) pa je nekakšna groteskna at farsa v prozi, ki se sicer tesno navezuje na prvi del, je njena fabulirana različica ali li¬ terarna nadgradnja. Zavestno sem pri pisanju nemalokrat uporabil kič kot izrazno sr3dstvo, ker sem bil trdno prepričan, da drugače ne bi mo¬ gel ustrezno ali zvesto (zvesto v literarnem smislu) opisati litovega življenja, ki je bilo vseskozi v komedijskem smislu burka,"La Comedie humaine", če d. pri balzacu sposodim za mojo rabo ustrezno oznako*", ^ Josipu brozu je httii napisanih že vec kot 9 00 knjig, ^etanov Veseli diktator (asociacija na leharjevo opereto vesela vdova !) pa je med njimi gotovo ena itmed najnenavadnejših, n etan se je izognil obeh skrajnosti : neznansko pretiranega kulta osebnosti, značilnega za zgolj komunistični režim, in tdui politično negativnega obravnavana J a tega veljaka, značilnega za protikomuniste, Broz v ^teanovi obdelavi je 2o m predvsem "umetnik življenja", človek, ki je znal živeti, uživati in si privoščiti (na državne obe, družbene strške ) vse, kar je bilo mogoče* etana kot gledaliscnikapaje pritegnila izrazita teatralnost 3iKHZHKXg«xn**JEHjMii^Kx v zvezi z Brozom, zato je napisal glefališko besedilo Čudovito življenje Josepha B« (s podnaslovom : socrealistična opereta). Sedanji tekst z gornjim naslovom je torej predelava prvotno igre v sedanjo pripovedno obliko (protejsko preobračanje Petanovih tekstov je bilo v našem prikazu že večkrat poudarjeno), Petanove zgodbe (in prizore) bi lahko označili kot igrive ±k, in fantazijske sproščene variacije na biografske ^Brozovei teme. V večini teh vafia- cij sta v ospredju dogajanja politika in erotika, često najtesneje pre pleteni, Prva zgoflba ( tt abutanje) poseže v Josephovo mladost, ko sta Joseph in njegova prijateljica * epika klatila sosedova jabolka* (poigr avanje z drevesom spoznanja !?). V zgodbi V fremd se k nam Josip ^rozovič preroško predstavi, Josephova erotičha prigoda xxkx s Čehinjo Libušo se plete skozi dva teksta : Ljubezen v čenkovem in Za¬ puščena nevesta, V zgodbi Bal v Schbnbrunnu se Joseph uveljavi ne samo kot plesalec grofice marije—Louise, Presenetljiv je prizor Okto¬ brska revolucija, ko se JosephNpajde skupaj z J aroslavom u aškora v sibirskem mestu ^uguimi, in to v revolucionarni vlogi kot pomočnik "rdečega" komisarja Haška (zgodba temelji na ^aškovi humoreski Povelj¬ nik Bugulme). V istem kraju in času se dogaja tudi zgodba Anastazija, v kateri se sreča Joseph z mlado nuno, ki pa je pravzaprav hči zad“ njega ruskega carja "ikolaja H (znano je, da so komunisti pobili vso družino zadnjega carja, vendar so o Anastaziji krožile zgodbe, češ da se jeiz pokola carjeve družine rešila), azličica znane zgodbe o nemškem napadu na Drvar v 2, svetovni vojni je zgodba Votlina. V zgodbi Walzerk8nig von ^aribor pa je prikazano dikA dunajsko srečanje med predsednikom Josephom (v beli admiralski uniformi) in znanim avstrijskim skladateljem lahke (operetne !) glasbe^ * x >tol~em. 21 Akl / 13. zgodbi z naslovom Slovo pa je končno po Josepha prišla Smrt in mu rekla med drugim : »Kogar bogovi ljubijo, umre mlad, kogar bogovi potrebujejo, mu naklonijo dolgo življenje. Tebe so očitno po- ebovali.» v ozl čica zg dbe Slovo je prizoir z naslovom Happjt end , tel nam ga pisatelj nudi kot variantni konec (ob umirajočem Josephu se pojavi nekaj žensk njegobega življenja). Zadnji Petanov stavek iz . dela knjige (Veseli diktator) je obenem najkrajši nazorni komen- tarxkiraaat konca 2. dela knjige (Čudovito življenje Josepha B.) : »Življenje Josipa broza se j e končalo s happay-endom, tako kot vsaka dobra opereta.” Iz te jedrante misli vodi pot k naslednjemu razdelku Petanovega leposlovja. Aforizmi. V svoji Enciklopediji humorja Petan pove, da je napisal v treh desetletjih približno 5000 aforizmov, kar je vsekakor občudovan; nja vredno število; v isti knjigi pa tudi takole označi omenjeno zvrst : x »Aforizem je kratek, duhovit stavek, ki bolj odmeva v polni kakor v prazni glavi, beseda aforizem je grškegaizvora in pomeni odme- jitev." 0 zvrstni pripadnosti aforizmov pa pravi ^etan tole : ¥Aforiz- mi ne spadajo ne v liriko ne v epiko, marveč v etiko." r etanove zbirke oziroma izbori aforizmov so izšli v naslednjem vrstnem redu : Prepovedane parole, Lj. 1966; Slečene misli, Lj. 1969; Avtobiografija, Lj. 1972; i 'elefonski imenik. Lj. 1974; Izbrani afo¬ rizmi, Lj. 1981; »eftfe 1001 aforizem, Lj, 1986; Aforizmi od A do ž, Lj. 1989* in Pred nami potop, Lj. 1992. Kot zanimivoat velja dodati, da Je ‘etan vrsto svojih aforizmov vključil tudi v svoj satiri oni (glef alilki) panoptikum z naslovom Beseda ni konj. L,. 1965. r eta n ni le najplodovitejjSi, marved tudi najbolj li slovenski afo¬ rist in že pravi klasik na tem podnožju, uveljavljen tudi v tujini. Bibliograf i ja je zabeležilakar lo knjižnih izdaj petanovih aforizmov \ tujih jezikih ( 2 italijanski, 1 srbsko in 7 nemških). 1 e tanovih aforizmih je natem mestu mogoče spregovoriti zgolj na njegovih spl osno. Ze v prvi knjigi aforizmov z značilnim (ali kar izzivalnim) naslovom prepovedne parole je očitno, da je za Petana močan inspira¬ cijski vir politika oziroma socialsitična stvarnlst, v kateri mu je bilo dano živeti« Oblast, ki se je nenehno potrjevala z dolgoveznim komunističnih besedovanjem ( "zapivedane parole" ideologov in politikov), pa je* skrbo pazila na vsakršno besedno produkcijo drugače mislečih. Še pose¬ bej je bila sumljiva satira in v njenem okviru tudi satirični aforizem* v okviru satiričnega aforizma pa je ohranjal in obnavljal svojo "sum- dolgim ljivost 1 ' tudi petan. Morda je bil najboljši odgovor praznim političnim govorancam ravno kratki, polni, zaostreni in stvranost razkrivajoči aforizem* (npr. aforizem iz Prepovedanih parol : Revolucionar jw socia¬ list v kapitalizmu ali kapitalist v socializmu.") w a razkrivanje stvranosti in na "golo resnico" meri tudi naslov druge petanove aforistične knjige Sle čene misli. Znova prevladujejo v prvem(telu knjige politični aforizmi (npr. Zgradili smo socializem z napako.). Naslednja zbirka aforizmov Avtobiografija ima nekam zavajajoč naslov, saj bi od tega naslova pričakovali nekako spomin ko prozo. Glede na ^ , . X Hhiika opremo knjige pa je naslov vendarle do neke mere utemeljen. Na pT^TT- obojninstrani platnic je fotografiran del izpiska iz rojstne matične knjige s Petanovimi rojstnimi podatki, na predzadnji strani platnic pa je objavljena humorna fiktivna osmrtnica *arka Pe¬ tana. In kar je vmes, je življenje. V knjigi je predstavljeno zgolj z aforizmi in topografskimi satirami, a navsezadnje je v vsakem afo¬ rizmu del "avtorjevega življenja. Ponovno so v začetnem delu pred¬ vsem politični aforizmi, najostrejši pa je objavljen prav na koncu z naslovom %nzura : Vprašali so me, zakaj pišem.i Odgovoril sem : "zato, ker s peresom žal ne morem streljati." 23 aio N“slov naslednje zbirke aforizmov telefonski imenik se zdi na prvi pogled nenavaden, a je utemeljen, brž ko si knjigo ogledamo. Na začetku se namreč zvrsti nekaj telefonskih aforizmov, nato pa slede aforizmi, razvrščeni po tematski abecedi (od gesla Absurdnost do gesla Življenje). Politika v tej knjigi ni v ospredju, je pa v aforizmih prisotna (npr, Vojna : Pred vojno s6 nekateri imeli vse, drugi ničesar, po vojni pa je ravno narobe.). preskočimo tri knjige aforizmov , ki so v glavnem izbori, ostane za posebno omembo še zbirka Pred nami potop, '"aslov je preobraženi su3£K$BR±xizrek Ludvika XV : Za nami potop. Ker je komunizem že pred izidom te knjige tudi v Sloveniji propadel, je to dejstvo pospremljeno kar z več aforizmi (npr. Komunizem je propadel pred¬ irna vsem po zaslugi komunistov)• A avtor pa na politične spremembe ]Ttl v že pripravlje odgovor v aforimu i Komunizem je pokopan ! Ze jutri bom zače napadati kapitalizem ! w Od A etanove glavnein najuspešnejše zvrsti prehajamo ob zaključi ku tega prikaza še k obrobni sferi njegovega leposlovja. A esništvo. Zaenkrat edina pet°nova pesniškazbirka ima naslov Definicije in je izšla v Ljubljani 1989. Kot posebnost pa omenimo, da je izšAtoarc izšla ta zbirka v srbščini že leta 1986. Haslov te zbfrke ke 3 e primeren za zbirko aforizmov. In res. Aforističnost je značilnost večine pesmi (skupaj jih je 36) v v i ako se npr. kar zbirki. v prvi pesmi Mt pijavi več že od prej znanih Peta¬ novih aforizmov (Človek sem in nič živalskega mi ni tuje; ^e mi¬ slijo name, torej sem; ^rvi bodo zadnji, a zadnji bodo predzadnji). V aforističnem izboru 1001 aforizem pa je bila kot uvod objavljena 3, pesem iz zbirke z naslovom Kako napišeš aforizem. Nekatere pesmi h v zbirki so satirične (npr. Avtoportret satirika, kxksx Voluntaristi, kako pridete v socializem), ve¬ činoma pa so pesmi tipično realistične, obravnavajoče vsakdanje življenje z enostanim izrazjem in s pretežno melanholično intonacijo. Bistvo Petanove poezije v spremni besedi k zbirki dobro označi Josip osti, ko pravi, da p etana "bolj zanima, kaj povedati, kakor kakox" in da ga »prvenstveno zanima jezik življenja, ne pa življenje jezika medtem ko je poetična lepotnost v ozadju, nasploh pa se ^etanov svo¬ bodni verz zelo približuje prozi. petan si trezno in trpko ogleduje "odčarani svet", pa naj se v Moji mami), s svojo generacijo ( Slepi potniki), s svojim pisanjem s koncem sveta (The day before) ali z včerajšnjim svetom (zadnja pesem mozaiku ^etanovega leposlovja. Sklep. Na prvem mestu je treba poudariti zvrstno raznolikost Pe¬ tanovega leposlovja (pesmi, xkz3c±bks aforizmi, različne pripovedne zvrsti, različne dramske zvrsti), ®j le redkokateri književnik uapešno usmerjenost h kratkim zvrstem (aforizmi, krajše pripovedne zvrsti : humoreske, novele), kar priča o stalni pet fi novi stilni jedrnatosti. Tretja ponavl ajoča se poteza v petanovih delih je žjkx±h preoblikovanje ene zvrsti v drugo ( aforitmov v pesem, pripovedi v dramske oblike?; in obrnjeno), kar potrjuje avtorjevo oblikovalno spretnost. Kot aforist ^etan pri Slovencih nima prave konkurence, a tudi kot humorist (pisec humoresk) se je že uvrstil v domačo klasiko. Izrazito se jeuveljavil tudi z avtobiografsko in mladinsko prozo, povsem svojsko delo pa je farsa v prozi *eseli diktator. S svojmi pesmimi pa je eden redkih sodobnih predstavnikov realistično-sa tirične etanove pesmi zares odlikuje predvsem jasna sporočilnost. pesmih ukvarja 3 sabo (npr. ^editacija), s svojo družino (Moj oče. (Roman, Elegija), z ljubeznijo (Ljubezen), s starostjo ^Starost), M etanova posega na vsa omenjena področja, aslednja bistvenaznažilnost je usmeritve. o /1 Vsestrataski književnik ^arko Petan d) 'h, O ^,3\ ^eksikonski podatki povedo, da ne je Žarko *etan rodil 27.3.1929 v Ljubljani; le-tu pa je pozneje tudi diplomiral : najprej na ekonomski fakulteti, nato pa še režijo na gledališki akademiji. V nadaljnjem življenju je Petan sledil svoji drugi strokovni usmeritvi. Bil je med ustanovitelji Odra 57, ki je bil nekaka gledališka vzporednica tedanji politično sumljivi Reviji 57. ^elovak je sprvakot samostojni umetnik, nato pa je bil stalni režiser v ljubljanski Drami (1966-192:710 in v Mestnem gledališču ljubljanskem (1973“1994). °d 1994 do upokojitve (ki....) je bil generalni direktor {TV Slovenije. '•‘■'em najsplošnejšim podatkom dodajmo še nekaj podrobnejše sta¬ tistike, objavljene v Petanovi pesniški zbirki X Zgodbice (1995) : njegova dramska besedila so domače gledališča uprizorila 35-krat, tuja pa 37-krat. Petanove radijske igre so v slovenščini! uprizorili 77“krat, v tujih jezikih pa 75-krat. slovenski televiziji so uprizorili 7 Petanovih besedil, posnetih pa je bilo tudi lo Peta¬ novih filmskih scenarijev, ivt le avtorjeva režijska bere : loo gledaliških iger doma in 24 v tujini, 17 slovenskih radijskih iger in £ 8 tujih, 3 televizijske priredbe in 5 filmskih priredb. In slednjič : Petan je dobitnik več kot 35 literarnih in filmskih nagrad. "azgled po Petanovem leposlovnem delu začnimo z njegovo humori¬ stično prozo. Avtorjeve tovrstne knjige so se zvrstile takole : Humoresdce z napako, i'j. 1962; Zgodbe v eni sapi, Mb. 1966; Srni smeh (skupaj z delom B. >Š8mna Rdeči smeh), Lj. 197°; PFP (skupaj z A. n aplerjem in S. Preglom), Lj. 1977J Enciklopedija humorja, Lj. 1989 in Ubežali smo svobodi, Lj. 1992. S temi knjigami in s humorjem v s svojih različnih drugih delih se je Petan zapisal med najvidnejše sodobne slovenske humori¬ ste. Prva Petanova hunoristična knjiga (Humoreske z napako) je izšla leta 1962, torej kaj kmalu po avtorjevem vojaškem zaporu (od 1959 do 1961 je bil x etan zaprt kot žrtve tipičnega montiranega komuni¬ stičnega procesa !). To zbirko humoresk lahko utemeljeno označimo za svojevrstno blažilno sredstvo po prest9nih jetniških tegobah. Petan seja je predstavil v svoji knjigi že kot zrel avtor, humoreske iz te knjige pa so ohranile svojo svežino tudi še po več kot 3o le¬ tih. kakšno tematiko srečamo v obravnavani knjigi ? Omenimo npr. dru¬ žinsko oziroma zakonsko i., gledališko, politično (naj živi diskusija!) ljubezensko. V nekaterih zgodbah najdemo elemente črnega humorja (npr. Samomorilec), elemente fantastike ( rentgenske oči) in elemente znanstvene farttastike (Idealna žena), zaključna zgodba v knjigi (Ste že slišali za Ilfa in Petrova ?) je kratka satira napolitično usmer¬ janje književnosti v komunističnem režimu, ta zgodba je primerljiva z znano humoresko Ilfa inn Petrova Rako je nastajal Robinzon. ^ruga ^etanoca knjiga hamlresk ima naslov Zgodbe v eni sapi. naslov očitno nakazuje kratkost teh zgodb. In res : povprečna dolžina enosapnih zgodb je nekaj msnj kot 3 strani, tematski krog knjige je poflfcben onemu iz prve knjige: sega od banalno vsakdanjosti do fantas¬ tično preoblikovane stvarnosti (npr. Človek brez glave). v zbirki je izraziro prisoten tudi črni humor (npr, Plača po učinku). Izstopajoči sta dve živalski zgodbi (papagaj, Rehabilitirani medved), ^'animiva kombinacija kriminalke in znanstvene fantastike je zgodba Usodni n madež, aključna zgodba (Kako nastane humoreska) je izrazita vzpo¬ rednica zaključni zgodbi iz prve knjige (Ste že slišali za Ilfa in Petrova ?). Tretja Petanova zbirka humoresk ima značilni naslov ^mi smeh, kar Kaže na prevlado grotesknega. Pomenljivi in trpki začetek te knjige je zgodba Moj oče (o bivšem kapitalistu, ki je celo življenje trdo delal, komunistični režim pa ga je "osbobodil" vseg8 njegovega premože— nja). zakonska tematika je očitno zelo prikladna tudi za črni humor (nor. črna humoreska). Zgledne čmohumorne zgodbe so še : *akir. Vikend in Požiralec nožev. Pravcati slovenski "arhetip" je upodobljen v zgodbi Stric iz Amerike ( čmohhmomo je le-ta visoko kvalificirani gnngster). V zborniku PPP (papler, Petan, Pregl) je objavil r etan 15 humoresk. Ponovno je dobro zastopana čmohumornost (npr. adnji pešec, krvnik), nenavadna in dogajhlno razgibana je zgodba *ampir. zaključna zgodba te zbirke (^ercet) je pavzaprav dranski prizor. V njem nastopajo On, Ona in Njen mož, dogajanje pa poteka v čolnu na odprtem morju (prim. ^rož- kovo enodejanko Na odprtem morju !)• Zgodba se razplete presenetljivo in čmohumomo: namesto da bi ljubimec likvidiral moža (ali obrnjeno), začneta moška igrati šah; ker pa ju Ona z vpletanjem v njuno igro moti, jo vržeta v morje in nadaljujeta z igro. I)o naslednje Petanove humoristične knjige je preteklo kar 12 let. Ta knjiga je nekaka antologija *etanovih humorističnih del, avtor pa ji je dal dokaj pretenciozni naslov : Enciklopedijahumorja. Z oznakami in primeri so predstavljeni naslednje zvrsti (iziroma možnapodročja) humor¬ ja : aforiiem, anekdota, basen, burka, črni humor, elegija, epigram, epitaf, esej, farse, feljton, groteska, humoreska, intervju, komedija, kozerija, monolog, oda, pardoija, pl giat, polemika, potopis, pravljica, pregovor, radijska igra, reportaža, roman, sarkazem, satira, satirična pesem, skeč, športni humor, topografska satira, uganka, vic, znanstvena fantastika. Preseneča predvsem uvrstitev elegije med humorne zvrsti, saj je šaljiva elegija nekaka oontradictio in adiecto; laže si predstav¬ ljamo humoristično odo, čeprav tudi oda izvorno spada v vidoki stil in s tem v neogibno resnost, vendar vsi trije primeri ^2 elegiji in oda), ki jih A etan predstavlja, potrjujejo resnost obeh zvrsti. Sicer pa je zamisel knjige zelo posrečena, sama knjiga pa je po svoji sestavi ** 4 An vssj pri Slovencih - edinstvena. Ko se sprehodimo po enciklopedični abecedrosti, odkrijemo, da je knjiga pravcata h^racijevska mešanica koristnega in prijetnega: obenem igriv pouk o literarnih zvrsteh in zabavno branje. s satirično knjigo Ubežali smo svobodi (prim. naslov znane Frommo¬ ve knjige Beg od svobode !) se znajdemo na večkrat dokaj nejasni meji m^d leposlovjem in publicistiko oziroma časnikarskim pisanjem. Nekate¬ ri sestavki iz te knjige se nagibajo bolj v prvo smer, nekateri bolj v drugo smer, naj očitnejša pa je pravzaprav mešanica tega in onega. V knjigi je ponatisnjena vrsta A etanovih časopisnih prispevkov iz politično prelomnega časa od 1985 do 1991. “njiga je smiselno razde¬ ljena v dva dela. prvi del ima naslov Miscellanea in združujem 24 tek¬ stov, ki so v polovici primerov označeni kot glosa oziroma glosicaj ta ali oni prispevek bi mogli označiti tudi kot esejček, vmes pa od¬ krijemo še kak prizorček, npr. glose z naslovom -‘■'elefonski pogovor I-IV. Posebej omenimo še novoletno poslafaico za leto 1988 z naslovom satirikova novoletna žalostinka. Z njo je Petan dokazal, da ima žalo- stinka vendarle zvezo s humorjem (v njej namreč satirik - profesiona¬ lec žaluje nad dejstvom, da ga zdaj v satiri nadomeščajo ali celo prekašajo kr>r - amaterji !). Drugi del knjige ima naslov Gospod Kožca ima besedo, ^re kar za 75 kratkih političnih satir (le 3 so daljše kot ena stran l) z isto ključno osebo (le-ta je prva imenovan tovariš Kožca, od 199o pa go¬ spod ^ožca !) oziroma i dvema stalnima sogovornikoma: s Kožco in s pripovedovalcem (avtorjem ?). velina teh satir, ki so zgoščena kro¬ nika razgibanih časov, je izšla v A avlihi (le zadnjih 6 je izšlo v ^elu). ustavimo se le ob naši književni osebi " ob tovarišu oziroma gospodu Kožci. VI. satiri izvemo, da je tov. Janez Kožoa upokojeni prosvetar in da ima med vsemi sošolci najmanjšo pokojnino. V satiri 5 /i u "Mrtvi krivci" Kožca premeni ime. T am je omenjen kot Filomen Kožca, upokojenec iz Ljubljane. Povsem pa se ta lik razkrije v štiri Skrb za umetnike. Tam kožca med drugim izjavi naslednje" "... prejšnji totalitarni oblasti sem globoko hvaležen za vse, kar mi je naredila hudega... če me ne bi preganjali in zapostavljali, ne bi nikoli postal pisatelj, če ne bi bil poldrugo leto v preiskoval- nem zaporu, obtožen sovražne propagande in vohunstva, ne bi nikoli napisal treh knjig iz zaporniškega življenja: Preteklost, Pretek¬ lost se nadaljuje in nebo na kvadrate.•." Torej je Kožca le psevdo¬ nim zk avtorja x etana, njegov sogovornik pa še en avtorjev dvojnik ali 0 Tovrstne pisateljeve knjige so izhajale v naslednjem zaporedju: Peavljice za ^asrnino, Mb, 1962; Andrejčkova glava je prazna, L j, 1967; T 9 kako je svet postal pisan, ^j. 1974; Dobro jutro, dober dap, L j. 197*; Pravljice za očeta, Lj. 1986; Pravljice za dedijs, Lj, 1993 in Ja-Ga, tretji dvojček, Lj, 1995. Številna mladinska dela, tako pesmi kot proz8, so nastajala, ko so se pesniki in pisatelji srečevali z lastnim očetovstvom (avtorice ps z lastnim materinstvom) oziroma z odraščanjem lastnega otroka nli lastnih otrok, med taka ela spada že prva letanotoa mladinska knjiga Pravljice za J asmino (z variantnim popravljenim naslovom : Pravljice o Jasmini), Pisateljeva hčerka J asm in o torej nastopa,kot kažeta nas¬ lova, v dveh vlogah: v prvem naslovu kot pasuvna sprejemalka, v drugei naslovu pa kot aktivna soustvarjalka. Pripovedni postopek, ki ga upo¬ rablja avtor v tej knjigi, je sproščen, prijetene in posrečen, nakazu¬ je pa tudi možnosti soočanja pravljic s sodobnim svetom. Ena od ljubkih modernih pravljic je nedvomno Andrejčkova glava je prazna. Prehod od vsakdanje Andrejčkove poti v šolo do fan astične pravljičnosti je hiter in enostaven. Andrejčkova glava se spremeni v V balon, Andrej ček poleti, na polet pa xxxh$e popoelje še sosšolca anezto ka, in sicer tako, da ga prime za roko, *^ečka poletita, srečata astro¬ navta v raketi, a tudi miličnika v helikopterju, ker ju zebe in se začneta dolgočasiti, se vrneta na zemljo in se napotota v šolo. Učite¬ ljica vzgojno razloži Andrejčku, zakaj je njegova postala balon ("Zato ke je prazna ..,). Andrejček pa si je mislil, "da navsezadnje niti ni tako slabo, če se ti glava včasih spremeni v balon, ^eteti po zraku je bolj zabavno kot hoditi po trdnih tleh," In - konec zgodbe, ^.ežko si je zamisliti bolje podan odnos med vsakdanjo pritlehno praktičnost¬ jo in poletomm brezmejne pravljične fantazije. Ocenjena pravljice je ponatisnjena v naslednji Petanovi mladin¬ ski knjigi "^ako je svet postal pisan". V uvodu nove knjige izvemo, da ima pisateljeva hčerka Jasmin zdaj &R"že 22 let in pravljic ne bere več". Domače inspiracije je torej pisateljeu zaenkart zmanj¬ kalo , ^njiga je v znamenju dveh otroških oseb: Andrejčka (6 zgodb) in Majde (11 zgodb), naslov je dobila knjigapo prvi zgodbi, v kateri je Andrej ček pobarvala beli svet (paprija) : "Tako je svet postal pisan", Majda je očitna različica jasmine, v eč novosti ponuja naslednja mladinska knjiga Dobro jutro, dober dan". Zgradba knjige je povsem ravnotežna : med ^ačetkom in Koncem se zvrsti 18 zgodb, imenovanih po 18 otrocih, 9 fantkih 4n 9 deklicah x ri tem pa vedno sledi zgodbi o dečku zgodba o deklici, naslov zgodbe 0 a srnina nas usmerja k prvi ^etenovi mladinski knjigi, V okviru zgod¬ be jasmina pa gre še za različico znane pravljice Rdeča kapiea. Povzemanje in predelava tradicionalnih pravljic (npr*x& zlasti njegovem Grimmovih) je Petanova s±xlxx pobavljajooa se značilnost tako v mla¬ dinskem pripovedništvu kot v njegovi mladinski dramatiki. Svež pripovedni prijem je uporabil _etan v svoji naslednji knjigi Pravljice za očeta (naslov spominja nq Paravljice za Jas¬ mino), Novost v Pravljicah za očeta je pripovedovalec; le-ta je sin očeta, kateremu so pravljice namenjene, 0 tem sinu pa pravi avtor v uvodu, da "je edina nezaresna oseba v « ravljicah za očeta, a na las podobna moji zaresni h erki, kakršna je bila pred 25 leti", Povezaca med prvo in novo zbirko Petanovih pravljic je torej izra¬ zito poudarjena. Pravljice v tej zbirki so zelo raznolike. Prva je v bistvu aforizem, pripovedovalec razloži, kaj je vprašaj: "Vprašaj je pika, ki je postala radovedna*", Ob drobnih dogajanjih dneva se pojavljajo tudi variacije starih pravljic (npr. Pravljica o ^anku brez ^etke, Pravljica o zaspani Trnuljčici in krmežljavem matjažku). Pravljice za očeta so dokaz, da je t,i, v siva vsakdanjost vendarle pravljično uporabna. Tudi *etanove Pravljice za dedija so povezane z avtorjevo prvo kn£xgja tovrstno knjigo., le da se je oče iz prve knjige preobrazil v deda iz te knjige, jasminino vlogo iz prve knjige pa sta prevzela njena dvojčka Jaka in Grega. Ponovno je oživela neposredna družinska inspi¬ racija. x ripovedovalec teh pravljic je ded sam, vnuka pa pri njih ži¬ vahno sodelujeta Zgodbe spremljajo življenjske pripetljaje obeh dvojč¬ kov od njunega rojstva do njunega 6. rojstnega dneva, ^am sistem zgodb sledi Pravljicam za očeta: nekatere zgodbe izhajajo iz vsakdanjosti, nekaj pa je tudi variacij na stare pravljične teme (npr. pravljica o petin pepelkah, Poldrugi w artin, Rdeča kapisa), izvemo paše za "nadalje¬ vanje' 1 Sneguljčice in ^rnuljčice ter za protizgodbo, izpeljano iz Ander¬ senovih '“'esarejvžh novih oblačil. V celoti iskriva in zanimiva prav¬ ljična štrena. Ja-Ga, tretji dvojček Zaenkrat zadnja Petanova mladinska knjigax#KXH«jiEU5XKctHHXiWflbt±&Mi K je neposredno nadaljevanje Pravljic za dedija. • sti so tudi glavni liki : ded, jaka in Grega. In kdo je Ja T Ga ? Živahno delujoči nevidni za duh, ki sta si ga dvojčka zamislila^kafc družabnika pri igri in zabavi. V / rvi zgodbi se je Ja-Ga rodil, v zadnji pa je umrl, a dvojčka povesta tole : "°e nama bo preveč dolgčas po njem, si bova omislila četrtega Ga- dvojčka, imenovala ga bova £h*J 8 ali Ga-Ga...". posebni Za dvexpiauaxjE2cix Petanovi deli bomo uporabili oznako Preostala pripovednaproza : gre za kratki romanček x oloneza, i* j. 1991 in za farso v prozi ^eseli doktator, Mb. 1994. A rvo delo je glede na stojo kratkost v bistvu novela, pod oznako farsva v prozi pa se skrivajo zabavne zgod¬ be o jugoslovanskem komunističnem diktatorju Josipu brozu, nekake bio¬ grafske novele. Zvrstna pivezava obehčfel je torej novela, po prevladu¬ joči humorni intonaciji ps bi d?ugo delo lahko pridružili humoristični prozi, zaradi svoje tematske posebnosti pa vendarle zasluži poseben razdelek. Izjemno zvrstno pisanost Petanovega pripovedništva kaže tudi novela Poloneza. Nedvomno jo lahko uvrstimo v t.i. lahko ali zabavno 12 /ti 3 književnost z ljubezensko tematiko. Dodajanje no ele poteka največ na Poljskem, zsto je naslov Poloneza^ zelo primeren; Polonezapa je obenem še naslov zzadnjega, odločilnega poglavja, “animivo je, da sta po glas¬ benih oblikah naslovljeni tudi dve znani poljski komediji: Gombrowiczeva Opereta in ^rožkov Tango ! ebinsko je novela povsem "internacionalna", Glavnaoseba je Cmo- gorec Soro Petrovič, po izobrazbi in po poklicu slikar. Naselil se je na se Švedskem in tam uspeSno uveljavil, se poročil s Švedinjo, s a se pozneje ločil, zdaj pa išče sebi novo primerno žensko. Prijatelj * l ade, dopisnik beograjskega časnika v va ršavi, je v nekem poljskem ženskem listu ob¬ javil oglas, "da Jugoslovan, ki stalno živi na Švedskem, zelo dobro situiran, .išče znanstvo z dekletom ali žensko brez obveznosti...". *ako je Boro odšel v Varšavo in iz kupa ponidb pri radetu izbral štiri kandidatke za srečanja... Navsezadnje doživi Boro nenačrtovano srečanje z ^arbaro, se vanjo zaljubi in ostane na Poljskem. Jljučni stavek novele je najbrž tale : "Med barbaro in Polonezo bi lahko potegnil enačaj". Intemacionalnost in še posebej slovanske zveze prevladujejo tudi ' ' ' ’ / ./ v Petanovi knjigi o Titu veseli dikatator. ta knjiga je doživela poseb¬ no usodo: najprej je izšla v nemščini ^G-raz 1992, 2. izd. 1993)» nato pa še v romunščini (Bukarešta 1993); slovenska izdaja je bila tako re¬ koč zamudnlška. Knjiga, ki ima začetni naslov v eseli diktator, je sestavljena iz dveh različnih delov: iz puvlici 3 tičnega prikaza z gor jim naslovom in iz leposlovnega dela z naslovom Čudovito življenje Josepha B. 0 drugem delu svoje knjige je avtor sam v predgovoru povedal tole J "Drugi del knjige (Čudovito življenje Josepha B.) ps je nekakšna groteskna farsa v prozi, ki se sicer tesno navezuje na prvi del, je njena fabuliraha raz¬ ličica ali li~erarfaa nadgradnja, zavestno sem pri pisanju nemalokrat uporabil ,kič kot izrazno sredstvo, ker sem bil trdno prepričan, da drugače ne bi mo gel ustrezno ali zvesto (zvesto v literarnem smislu) opisali Titovega življenja, ki je bilo v komedijskem smislu burka. La Comedie humaine, ce si pri t alzacu sposodim za modo rabo usterzno oznako, 0 Josipu h rozu je napisanih že več kot 9oo knjig, Petanov v eseli aik- tator (asociacija na leharjevo opereto vesela vdova !) pa je med njimi gotovo ena izmed jucjteHi# najnenavadnejših, etan se jeizognil obeh skraj¬ nosti: neznansko pretiranega kulta osebnosti, katerega je bil diktator deležen v Jugoslaviji za časa svojega vladanja, a tudi zgolj politično negativnega obravnavanja tega KKi^skui samozagledanega veljaka, ^roz v Petanovi obdelavi je pred sem "umetnik življenja", človek, ki je znal živeti, uživati in si privoščiti (na državne, družbene stroške) vse , kar je bilo mogoče, petana kot gledališčnika pa je pritegnila izrazita teat¬ ralnost v zvezi z brozom, zato je napisal najprej gledališko besedilo Čudovito življenje Josepha B, ( s podnaslovom socialsitična opereta). Sedanji tekst z gornjim naslovom je torej predelava prvotne igre v se- sdanjo pripovedno ji obliko, petsnove zgodbe (in prizore) bi lahko označil kot igrive, sproščene in fantazijske variacije na biografske b**ozove teme, V večini teh variacij sta v ospredju politika in erotika, često najtesneje prepleteni, ^adnji petanov stavek iz 1, dela knjige je obenem najkarjši nazorni komenatr h koncu 2, cfela knjige : "Življenje Josipa ^ro¬ za se je končalo s happy-endom, tako kot vsaka dobra opereta," Bolj obrobno področje etanevega leposlovja je pesništvo. Svojo prvo pesniško zbirko deficije je izdal Fetan šele i8t 1989 v Ljubljani, Sledila ji je še zbirka Zgodbice, Lj. 1995. vot zanimivost omenimo, da je izšla zbirka definicije v srbščini že leta 1986. naslov te h pesniške zbirke bi bil primeren za zbirko aforizmov. In res. Aforističnost je značilnost večine pesmi v tej zbirki, tako se nnr. kar v prvi pesmi pojavi več že od rej znanih petanovih forizmov, nekatere pesmi v zbirki so satirične, večinoma pa so pesmi tipično realistične, obravnavajoče vsakdanje življenje z enostavnim izrazjem in s pretežno melanholično intonacijo, Betanov svobodni verz 14 /Ur pa se močno probližuje prozi. Podobne značilnosti,kot jih odkrijemo v prvi ‘etanovi zbirki, so prisotne tudi v zbirki Zgodbice. Sam naslov usmerja v pripovednost in le-ta je večkrat očitna. Sicer pa ob satiričnih pesmih izstopajo še meditativne pesmi z eksistencialno problematiko (npr. Odhod, ‘“'trahm, kako se naučiš umreti. Smrt, grob). Posebnost je pesem Ljubezen, ki je sestavljena iz 9 aforizmov na to temo. ^e besno se lahko v našem sestavku dotaknemo r etanove obsežne dramatike, navajam zgolj tovrstna dela, ki so izšla x v sacctajsti knjigah oziroma ±KxxKBrK±;xlx brošurah in revijah : Gospod Evstahij iz Šiške (vodvilska komedija - muzikal po komediji E. ^abicha celimare le bien aimč), Lj. 197°J Igralec (igra). Dialogi 1981; ?et radijskih iger (Igralci, “arurantje, Dvojnik, Avtor išče šest oseb, Monolog moškega o ženskah), Mb. 1981; Votli cekini ali popotovanje od očeta in nazaj (igra v 7 slikah), Dialogi 1985» Avdicija (gledališka igra), Sodobnost 199o; Mrtvi so svobodni ( TV iigra), Sodobnost 1992; Don Juan in Leporella (igrica), Gledališki list MGL 1992/93» Kot mojster variacij je petan dokaj nenavadno obrnil zgodbo o zna¬ menitem 8anxžHHiiH junaku evropske književnosti Don Juanu. °stareli Don Juan je pri petanu 3lep, namesto služabnika (leporella ^m ^ p aj služabnico eporello. ^e-ta prevzema vloge Don Juanovih ljubic (ni povsem jasno, ali je Don Juan res tako zaslepljen ali pa sprejema ieporellino igro), na kon' j\ ^epo rell a^ c4 enodejanke pa se pojavi\/Celo kot Komendnikov kip, kot kamniti gost... Od številnih Petanovih mladinskih iger navajam zgolj tiste, ki so izšle v knjigah ali brošurah : Starši naprodaj (igra za otroke), Lj. 1964; Obtoženi volk (igra za otroke), L j. 1978; Poslednja vojna njegovega veličanstva (radijska igra zs otroke), ~j. 1984; tka in ^lanko (igra za otorke), Lj. 1988; Pet Inepelk (pravljična igra za otroke), L j. 1994. Izjemen mednarodni uspeh je dosegla igra Obtoženi volk, saj je bila v različnih evropskih gledališčih uprizorjena kar 3o-x ! V tej igri gre 15 zb domiselno obdelavo znane pravljice o Ldeči kapici. In slednjič - aforizmi, najprodornejša in že evrppsko uveljavljena Petanova književna zvrst. V svoji Enciklopediji humorja j^etan pove, da je napisal v treh desetletjih približno 5 eoo aforizmov, k r je vsekakor občudovanja vredno število. 0 zvrstni pripadnosti aforizmov pravi Petan tole : "Aforizmi ne spadajo ne v liriko ne v epiko, marveč v etiko". Petanove zbirke oziromaizbori aforizmov so izšli v naslednjem vrstnem redu : Prepovedane parole, Lj. 1966; Slečene misli, Lj. 1969; Avtobiografije, Lj. 1972; telefonski imenik, Lj. 1974 ; Izbrani aforizmi, L j. 1981; 1001 aforizem, Lj, 1986; Aforizmi od A do Ž, L j. 1989; Pred nami potop, Lj. 1952; Do amenadn naprej, Lj. 1994; Koledar aforizmov, Lj. 1995« Kot zanumivost dodajmo, da je petan vrsto svojih aforizmov vključil v svoj satirični gledališki panoptikum z naslovom ^eseda ni konj, Lj. 1965 Že od prve knjige njegovih aforizmov (Prepovedane parole) je bila ^etanu močan inspiracijski vir politika oziroma socialistična stvarnost v kateri je živel. Komunistični režim, ki se je nenehno potrjeval z dol- govefcnim besedovanjem in napihnjeno samohvalo, je skrbno pazil na vsakršne besedno produkcijo drugače mislečih, še posebej je bila sumljiva satira in v njenem okviru tudi satirični aforizem. V okviru satiričnega aforizma pa je ohranjal in obnavljal svojo sumčnivost tufi ^etan. Morda je bil najboljši odgovor dolgim praznim političnim govorancam rafcno kratki, polni zaostreni in sgvamost razkrivajoči aforizem. f\Jajostrejši petanov politič- nosatirični aforizem je najbrž tale : Vprašali so me, zakaj pišem.. Odgo¬ voril sem: " z ato, ker s peresom žal ne morem streljati". je trebakmeniti najlepšo knj igojpetanovih aforizmov : Pred Posebe T) nami potop, etanove arorizme spremljajo duhovite celostranske fotokari- kature Staneta ^agodiča. Naslovx&K(preobraženi rek Ludvika XV : Za nami potop') potrjuje ponavljajočo se Petanovo, zn čilnost, ki bi jo lahko opisali takole : nova oblačila za stera izročila. Omenjena značilnost pa je tudi bistvena poteza evropske kulture in literature posebej. Dodatek JCnjižne izdaje Petanovih aforizmov v tujih jezikih Le mie massime, Abano Terme, 196 $ Slovo nie je k&p, Bratislavo, 1969 Le mie massime, Abano Terme, 197o Nepodobne parole, Beograd, 1978 Mit leerem Kopf nickt es sich leichter, Graz, i£&iax 1979» 198o Himmei in Quadraten, Graz, 1981 Vor uns die Sintflut, Graz, 1983 Mit leerem Kopf nickt es sich leichter, Graz, 1985 Viele Ai erren von heute waren gestern noch genossen, ^raz, 199o Die Welt in einem Satz, Graz, 1994 m Von jjtorgen bis gestern : gesammelte Aphorismen, Graz..., 1997 Slovenia felix, Brazzano, 1997 Evrika] me me otjriha, _ 1997 Aphorismes de arko petan, Chamarande, 1997 Ob 8 o-letnici književnika Janeza Gradišnika Ro se ozremo v astna minula desetletja ali pa kar znenada odkri¬ jemo visoke obletnice naših uglednih sodobnikov* se nam vedno znova odkrije resnica latinskega izreka Eunt anni more fluentos aquae (Leta gredo kakor tok vode). pogled na koledar nas prepriča o tem, da je dopolnil 80 let tudi vidni in pomembni kulturni delavec : pisatelj, publicist, urednik in prevajalec Janez Gradišnik. Rodil se je 22,9.1917 v Stražišču pri Prevaljah, učiteljišče pa je obiskoval v Mariboru. S to usmeritvijo je lahko študiral na ljub¬ ljanski filozofski fakulteti zgolj pedagogiko. Že v študentskih le¬ tih je sodeloval s krajšimi članki, zapiski in prevodi v Kocbekovi reviji Dejanje (1938-194o), leta 194o pa je diplomiral. Kot jugoslovanski vojak je prišel leta 1941 v nemško ujetništvo, bil 1942 izpuščen, nato pa ostanek vojne preživel v izgnanstvu na Hr¬ vaškem. V Zagrebu je sodeloval v tamkajšnji slovenski organizaciji OF. Zaradi te dejavnosti so ga zaprli ustaši in tako je dočakal konec 2 svetovne vojne v ustaškem zaporu. Skrajna eksistencialna ogroženost, v kateri se je znašel v vojnem času, je kasneje u radišnika spodbudila k več leposlovnim (= novelističnim) odzivom. ^eta 1945 je Edvrad Kocbek, takrat minister za Slovenijo v Pogra¬ du, zaposlil Gradišnika kot svojega tajnika na tem ministrstvu. A sužbovanje v beogradu je bilo kratkotrajno. Gradiabik se je 1946 vrnil v Ljubljano ter se zaposlil kot urednik pri založbi DZS. , eta 1952 - v času hude politične gonje proti Kocbeku v zvezi z izidom nje¬ govih novel v knjigi Strah in pogum - pa je kot Kocbekov bližnji sode¬ lavec postal sumljiv in je službo izgubil. Poslej je deloval kot samo¬ stojni književnik vseskozi do upokojitve in plodno dejaven dočakal svoj življenjski jubilej. Kot pisatelj je nastopil Gradišnik leta 1949, ko je izdal zbirko novel Pot iz noči. V njej je že uveljavil svojo usmerjenost k paiohoškemu realizmu. V zborniku In minila go leta (1954), v katerem so izšle novele petih avtorjev, je objavil Gradišnik noveli Toda besede ni izrekel in Sestrin obisk, ^eta 1961 je sledila zbirka 16 novel z značilnim x naslovom Ura spomina. Dvajset let pozneje (1981) pa je izšla še zaenkrat zadnja zbirka Gradišnikovih novel z naslovom Plamenica. Vsebuje 6 novel, v njih pa Gradišnik izhaja iz lastnih doživetij vojnega časa. °am pravi med drugim tole : "Te novele skušajo leposlovno zajeti nekaj odlomkov iz delo¬ vanja Slovencev, združenih v OP v medvojnem Zagrebu. Snovno je v njih le malokaj, kar se ne bi bilo res zgodilo sli se veaj ne bi bilo moglo enako zgoditi, tako da pričujejo o neki resničnosti." Knjiga je bila nagrajena s ,^ajuhovo nagrado za leto 198o. ^ekaj svojih del je namenil Gradišnik tudi mladini, ^e leta 195o je izdal mladinsko igro Hrastov log, v poznejših letih pa ji je pridružil še mladinski povesti Moj prijatelj Dane (1983) in Mehiški orel (l99o). Kar težavno je v celoti pregledati obsežno Gradišnikovo publici¬ stiko. ^e-ta je raztresena v številnih slovenskih časnikih in revi¬ jah : od prispevokv v ,ejanju konec 3 o. let do naše najožje sodob¬ nosti. Gradišnik je v svojih člankih posegal na različna področja : od politike do kulture; še posebej pa se je veliko ukvrajal s prak¬ tičnim jezikovnimi vprašanji. V 80 . letih je bil tudi član jezikov¬ nega razsodišča, ki je objavljalo svoje ugotovitve in sklepe v čas¬ nikih, ob tem pa postalo tarča srbskih unitaristov, ki jih je vzne¬ mirjal že sam obstoj slovenskega jezika, n"' vsako javno ukvarjanje z njim p 8 so gledali kot na skrajni nacionalizem naperjen proti vla¬ dajočemu nardou v državi. nekajkrat je imel Gradišnik tudi svoje stalne jezikovne rubri¬ ke v časopisju (npr. v Slovencu v 9o. letih) in v reviji Srce in oko (domal 8 sočasno), vendar pa njegovi jezikovni spisi niso ostali le 3 na časopisnih straneh. Avtor jeobjavil tudi več tovrstnih knjig : ^omorska slovenščina ( skupaj z E. %privo in V. n agličem), 1961; Slovenščina za Slovence, 1967; Slovenščina za vsakogar, 1974; še znamo slovensko ?,1981 ; Za lepo domačo besedo, 1985; Naš jezik. 1986» in Slovensko ali angleško ?: priročnik za dobro slovenščino, 1993. u eprav nekateri očitajo Gradišniku jezikovni purizem (= čistunstvo), pa so vendarle njegova prizadevanja za boljši domači jezik v javni rabi dragocena, smiselna in potrebna, ob poplavi sodobnega neznanskega po- angleševanja pa utemeljeno opozarjajoča in osveščajoča. na kratko se dotaknimo še Gradišnikovega uredniškega delovanja. V letih 1969”1974 je bil urednik revije prostor dan čas, ki je izhajala v ^jubljani, a ni bila povsem natedanji zapovedani politični "liniji". Prav zaradi tega pa je bila revija takrat zanimivejša kot kakšna drudga, bolj "uradna", vendar pa je politika - z ukinitvijo finančnih sredstev - reviji kmalu prestrigla nit življenja. Od knjig, ki jih je Gradišnik uredil, omenimo le dve, obe pa stva v zvezi s Kocbekom in obe sta izšli pri Mohorjevi družbi v ^elju : zbornik človek jeutihnil: spominu Edvarda Kocbeka, 1983, in 2. izdaja Kocbekovih esejev Svoboda in nujnost, 1989» In še najobsežnejše področje Gradišnikove ustvarjalnosti : prevajal¬ stvo. V Modrovem Slovenskem leksi,onu novejšega prevajanja, 1985, je noštetih kar 125 natisnjenih Gradišnikovih prevodov, ‘'ajveč je prevajal Gradišnik iz angleščinein nemščine, manj pa iz francoščine, ruščine in srbščine. Omeniti moramo vsaj Gradišnikove prevode nekaterih najpomemb¬ nejših svetovnih romanov h 2o. stoletja, med njimi so npr* : J.Joyce: Ulikses (z obsežnim prevajalčveim komentarjem in že 2 izdaji), R. Musil: w ož brez posebnosti, T* AA ann : °arobna gora, T* Wolfe : 0 času in reki, M.A. Bulgakov Mojster in Margareta. S temi in z drugimi svojimi prevodi se je zapisal Gradišnik v vrh slovenskega prevajalstva, leta 1987 je za svoje prevode p ejel 4 AM Sovretovo nagrado. Ob njegovem jubileju Selimo našemu ^c^gifr&nakempkulturnemu ustvarjalcu vsestransko čilost in moč za izpeljavo nadaljnjih književnih načrtov. Andrijan Lah 2 satiro nad opozicijo (Dušan Revija : Junaki našega Sasa: 1941-1998: ^atirične pesmi in epigrami, Maribor 1998) Satirično pesništvo je ob vsej avtorjevi osebni idejni usmeritvi vedno tudi prispevek k mozaični kroniki dobe. Odmev satiričnih pesmi in epigramov je sicer večji, če izhajajo v dnevnikih ali v humoristič- nh listih, kot je bil nekdaj Pavliha (spomnim se npr. časa, ko sta se Pirjevec in Bor obdelovala v epigramih s "Pri-bor" in s Pfcre-pirjevec")• Dobrodošle pa so tudi knjižne izdaje tovrstnega pesništva, saj so raz” meroma redke, omogočajo pa hkratni razgled po obsežnejšem gradivu. Dušan mevlja je napisal že vrsto humorno in satirično ubranih knjig (nekaj več v prozi kot v poeziji) in je na tem področju že tako rekoč veteran. z animivi 1A evljev naslov (Junaki našega časa) nakazuje, da se bomo v knjigi srečevali z bolj ali manj znanimi ljudmi bližnje pretek¬ losti in sedanjosti, ki so za nekatere najbrž res pravi junaki, za dru¬ ge junaki v narekovajih, za tretje pa nasprotniki, vredni največje kri¬ tike in ostre obsodbe, ^asovni razpon zbirke najavlja, da bo avtor po¬ vezal daljno dogajanje 2. svetovne vojne (meblja je bkl takrat partizan) s sedanjostjo. Knjiga je razdeljena v 8 poglavij : ^z sodobne anatomije. Junaki našega časa. Sladka past: oblast, Politični epigrami, artizanski epi¬ grami, Moj gost. Domobranci in prebežniki, Kultura. Poglavje Iz sodobne anatomije nas seznanja s sodobno značilnostjo posameznih delov človeškega telesa. A ri pesmi Glave izvemo £: ... Ik ron ni več, na važnih glavah zraslo / je sodobno pokrivalo : gjaslo. V 2. poglavju (Junaki našega čas8) srečamo nekatere splošnejše poteze sodobnih ljudi. V pesmi Položaj preberemo med drugim : Ta človek bi za položaj / pljunil na svoj rodni kraj./ ^amo, da bi ga drugim g g t žnft odžrl,/ bi za položaj celo umrl. Iz poglavja Sladkapast: oblast navedimo kar odlomek iz Prologa: w si so podvrženi istemu mitu: / vsi bi se gnetli čim bliže koritu. 2 An najobsežnejše poglavje so Politični epigrami. V njih nastopajo ljudje z imeni (recimo jim junaki našega šaša), kar bo gotovo iz¬ zvalo, kot smo že omenili, različne reakcije, zaradi nevtralnosti se ne bomo zadržali pri nobenem imenu, ampak pri splošnem Motu (V politiki govoriti o poštenju iz principa?/ Dajte no, saj vemo, da politika je cipa.), pri dveh socialno naravnanih epigramih ( Značil¬ nost : ... nato vodilni prilastijo si podjetje / in si tako krepko povečajo imetje. - Pesem delavca : ... A1 edtem ko mi borimo za minimalne plače,/ pa si menežerji gradijo palače...), pri epigramu Volilna pro¬ paganda (.., v atera stranka bo na cedilu ostala ?/ Tista seveda, ki je brez kapitala.) in pri epigramu Lik novega poslanca#, kakršnega si želi ji volivci (..<, ne le za stranko, da bo za ljudstvo skrbel,/ da bo Hstssui slovenski narod od njegakaj imel!). Krajši in manj izraziti so naslednji razdelki v knjigi, naj zaključim s poglavjem, ki mi je najbližje : s Kulturo. Epigram Ni uganka nam sporoča tole : Ko pre¬ biram imena te žirije,/ ni mi treba mnogo fantazije:/ brez težav uspe mi brž razkriti,/ koga utegnejo spet nagraditi. asploh so številni epigrami, naj se z njih n n perjenostjo stri- njamo ali ne, vredni analize, debate in tudi epigramskih odgovorov, naj posajnim še naslov svojegaporočila : S satiro nad opozicijo. Pre¬ gled celotnega gradita v zbirki pokaže, da avtro močno podpira pozi¬ cijo, vlado in njene člane in da se kritično loteva samo opozicije. To dejstvo samo po sebi sploh ni vprašljivo, je pa v neskladju s si¬ ceršnjo kritiko našega časa, ki seva iz splošnih tem v ^evljevi knjigi, ^lovek bi namreč pričakoval, da je pravi naslov za kritiko razmer vla¬ da in neopozicija. No, naj bo kakorkoli že, upajmo, d«, se bo kak sa¬ tirik lotil tudi vlade oziroma vladne koalicije, kajti v demokraciji je potrebnejša kritika vlade kot opozicije. Za šclep številnim ugotovitvam v w evljevi ffltirični knjigi pa zgolj ponovimo znameniti izrek : Vsaka oblast kvari, absolutna oblast pa kvari absolutno 0 Andrijan Lah 2^. ^7 . /V 0^1 nada matičič : med lučjo in temo (Ljubljana, MK, 1998, 187 strani, zbirka Žamet) ajnobejsi roman Nade maticič se ukvarja predvsem s človekovo konč¬ nostjo (prim. že avtoričin roman Končnost !), z neogihno danostjo, ki jo prinašajo starost, bolezen in smrt. neprijetne teme, ki pa sejim zaradi njihove stalne pojavnosti ni mogoče izmakniti. Sam naslov je najbrž prevedljiv tudi v druge dvojice : npr. Med zdravjem in boleznijo, ^edživljenjem in smrtjo, w ed odrešitvijo in po¬ gubo, Med svetostjo in grehom ipd. Glavna oseba romana je Gregor, ki ga začne mučiti usodni in neozdravj.jivi rak. ^adaljnji ključni osebi romana pa sta še Gregorjeva žena Marija in gregorjev nečak Lucijan, po poklicu duhovnik. V romanu sta kombinirani tretjeosebna in prvoosebnajusi pripoved, kot prvoosebni pripovedovalec pa se pojavlja Gregor, Ta pripo- vedovalnakombinacija je vsekakor posrežena, saj je ožji egov pogled dopolnjen s širšim vidikom nekakega superega. V psihološkorealisticnem načinu pripovedi se nam postopno razkrivajo vsi trije omenjeni liki. med njimi obstaja ob sorodniških vezeh tudi svojski ljubezenski trikotnik. Gregor in Marija sta že dodobra odtujena (Gregorja priteguje zgolj njegova ljubica Lojzi), osamljena Marija pa se erotično zamakne v nečaka Lucijana* (torej nekaka različica zgodb o grešnici in svetniku). Drugačna grešnost pa se razkriva pri u regorju. Pred leti je z avtom povozil nekega starca, a jepobegnil s prizorišča nesreče. Zdaj se mu v sanjah prikazuje starec kot poosebljena vest. Ali je bolezen nasledek Gregorjevega greha ?! Gregorjev položaj je soroden položaju Gregorja Gamse v Kafkovi noveli Preobrazbe, Ali ni prehod zčravja v bolezen ena najbolj značilnih preo¬ brazb ? Zapuščenost Gregorja Samse je primerljiva z Gregorjevo prepušče- nostjo mučnim zdravniškim obdelavam oziroma z njegovim zaključnim hira¬ njem doma. Medtem ko je Gregorjeva življenjska filozofija^ trezno-ragumska, tostransko- realna, pa je M arija nosilka iracionalne in intuitivne ženske 2 m narave, "večno ženskega". V mladosti je imela celo posebne (čar-ov-ne) moSi, lahko se je preobražala (spet preobrazbe!) v živali (zlivanje z naravo). Ob tej življensko polni Mariji je duhovnik Lucijan (Lubnik, nosilec luči, a ne Lucifer, ali kvečjemu Lucifer pred svojm uporom proti Bogu) predvsem človek, vklenjen v določen idejni kalup, nasprotje med ^arijo in Lucijanom je torej nasprotje med naravo in ideologijo. Njun končni razhod poteka z značilnima stavkoma ( w arija : 0 saj 3mo le bilke in nič več"... - Lucijan : "...A pomisli, da nam vera, upanje, ljubezen..."). Kompozicijo romanapa okvirjata dva pogleda. V 1. stavku romana Gregor "Ležeč v travi strmi v zvonik Svete u ršule..." (zveza narave s kulturo), v zadnjem stavku romana pa zvemo o ^ariji s "Krenila je naprej in ni se več ozrla." (obrnjena °rfej in Evridika !) Roman je kljub resni tematiki prijetno berljiv in spodbuja k raz¬ mišljanjem o številnih sgraneh človeškega bivanja. Andrijan Lah /\\(> L_J ^ogdan Novak i Kilave reke (Ljubljana, MK 1998, 293 strani) Roman Krvave reke je tretji del Novakove slovenske sage "kipa zele¬ nela je", načrtovane v 12 knjigah, ^ačetne knjige omenjene sage x» so pred leti že izšle pri kmečkem glasu, tako da so Krvave reke tokrat doživele že 2. izdajo. Avtor nadaljuje sistem, ki ga je načrtno in smmsleno zastavil že vi. in v 2. knjigi. Gre za epsko širno in prepletajoče se krajevno dogajanje. , er sta v ospredju dve družini : Godinovi iz Prekmurja in Kolarjevi iz Trsta, se poglavja izmenoma ukvarjajo zdaj s prvo, zdaj z drugo družino oziroma predvsem s ključnima moškima obeh družin : s Štefanom Godino in s Karlom Kolarjem. Krvave reke pisatelj v celoti namenja 1. svetobni vojni. Dogajanje se začenja v Prekmurju julija 1914, torej po sarajevskem atentatu in ob s jiošni mobilizaciji v Avstro-Ogrski. V 1. poglavju se mobilizirani vojak Štefan Godina že odpelje s svojimi satrpini na avstrijsko-rusko fronto v u aliciji. V 2. poglavju odide na isto fronto tudi rezervni nad” poročnik **arlo Kolar iz Trsta. V 3« poglavju se našs možaka bežno sre¬ čata na galicijski fronti, ko je v arlo rahlo ranjen in se kot ranjenec odpelje z vlakom v zaledje. V nadaljnjem dogajanju doživlja Karlo sprva v zaledju nekak dopust, ko pa maja 1915 Italija napade Avstrijo, se znajde ik arlo v prvih bojnih linijah na soški fronti. Stefan Godina pa se je ob avstrijskih neuspehih v galiciji znašel v Przemyslu, oble¬ ganem od Rusov. Potem ko je Przemysl kapituliral, je prišel Štefan v rusko ujetništvo. V osmih poglavjih Krvavih rek se vrste ob vojnih pri¬ zorih tudi prizori iz zaledja. “ed Prekmurjem in jodrhjb Trstom stopajo tu pa tam v ospredje še drugi kraji, karlo Kolar se npr mudi nekaj časa tudi v Ljubljani. Kra- jevno-časovno dogajanje nam pisatelj predstavi v kar se da zanimivi in nazorni podobi, tako je delo bralno zelo vabljivo in bo nedvomno zanes¬ ljiva uspešnica. V ozsidju tega dela pa tičita vsaj še dve večji zadevi: 2 nacionalno-konstitutivna sfera (slovenska zgodovina v zadnjem sto¬ letju) in izvedba t.i. velikega teksta. med zabavnimi utrinki romana navedimo zgolj omembo Josipa f^roza ( A *eki Anton Broz, priseljenec iz Istre, je razlagal o svojem bratran¬ cu Josipu H rozu, ki je podnarednik in je pravkar postal armadni prvak v sabljanju... navaden ključabničar je, ampak »bijo suče bolje kot vsi gospodje oficirji v vsej Absbro-ogrški. Prav ta spretnost mu je prinesla podnaredniški Čin in verjetno bo še napredoval...) in pa kerempuhovsko modrost vojaka ^regorja Korizma ; "Bo če nekako, še vedno je bilo, da je nekako bilo". Andrijan Lah /h/ (o. t. Trditve, ki ne držijo V 3. številki °ezika in slovstva sem prav z zanimanjem prebral razpravo ^atje Surm-Schnabl Ženska kot avtorica in lik v novejši slovenski književnosti. **i pa mogoče pritrditi posameznim avtori¬ činim t5ditvam v opombah na strani lol. ‘^am navaja imena 33 av¬ toric in pri nekaterih prav neutemeljeno pristavlja : nikjer ome¬ njena. ^e beže pogled v nekaj domačih priročnikov (Slovenski bio¬ grafski leksikon - dalje SBL, Primorski slovenski biografski lek¬ sikon - dalje PSBL* in ^eksikon Slovenska književnost CZ -cblje „ eksikon SK CZ) nam odkrije drugačno resnico. Pa kar po vrsti : Dora ff ruden (19oo- ?) - članek o njej je v PSBL I; 2 u elč Jontes (19o6-1973) - članek o njej je v leksikonu SK CZ 1981 in 1996; Milena Mohorič (19o5-1972) - članek o njej je v leksikonu SK CZ 1982 in 1996; povrh tudi v Enciklopedij diji Slovenije VII; Maksa Samsa - članki o njej so v SBL III, v PSBL III in v Leksikonu SK CZ 1982 in 1996; "atarina Sur (19o8~1991) - v ^eksikonu SK CZ je sicer omenjena kot &atja Šhk Špur. najmanj čudno se zdt, da nekaj temeljnih slovenskih leksiko¬ grafskih del ne najde poti do dunajske univerze in do tam delujoče avtorice. naj omenim še dve napaki v razpravi s na strani 98 izvemo, da je Prešeren "izdelal slovenski pesniški jezik ter &a po modelu klasicistične poetike uporabil v Poezjah"(prav : Poezijah). Do zdaj smo bili vsaj večinoma prepričani, da je Prešeren ob renesančnih vplivih izrazit romantik in potemtakem haravnost vzor č)en protikla- sicist ! Na strani lo3 pa preberemo Emmersona.jtGre najbrž za ameriš¬ kega književnika ^alpha Walfla Emersona. Andrijan Lah ''čliki mojster nsše besede (ob 12o-letnici rojstva Otina Župančiča) 5o let po Prešernovi smrti je z zbirko Čaša opojnosti (1899) začel svojo umetniško pot drugi izjemni slovenski pesnik - Oton Župančič (1878-1949), V primerjavi s Prešernom, katerega slava se je pričela šele po njegovi smrti, je ^upnačič že za življenja doživeč številnaprkznanja : od bralcev in kritikov do javnosti in uradnih državnih predstavnikov. Imel je ugledne službe (npr, dramaturg v ljubljanskem gledališču, upravnik SNG v Ljubljani . Bil je član SAZU, častni doktor ljubljanske univerze idr. Po * družbenem položaju je mogoče Župančičaprimerjati z Goethejem. Kot pesnik je Župančič nekak naspootni pol Prešerna kar ha dveh področjih : na podoreju pesniških oblik ( romantik k Prešeren J* uporablja predvsem sklenjene in tradiconalno uveljavljene oblike, zlasti sonet, novoromantik Župnačič pa se predaja večinoma zvočno poudarjenim svobodnoverznim oblikam) in na področju prevladujočih idej oziroma življenjskih nazorov (Prešeren je pretežno elegično in stoično usmerjen z objasnim odmikom v satiro, pri Žučančiču pa prevladuje zanosno pesništvo, sarodno Whitmanu in verhaerenu, idejno pa podprto zlauti z optimistično Bergsonovo filozofijo o življenjski sili). Glede na prevladujočo melahholično-sentimentačnl) usmeritev slovenskegapesništva je Župnačičeva radoživost še toliko dragocenejša. Župančič ni le najboljši slovenski novoromantični pesnik, marveč spada tudi med najboljše evnospke novoromantične pesnike. Značilno je, da je Župančiča že zgodhj odkrila tujina. 0 tem pričata dve tuji študiji o našem pesniku (Italijan A. Cronia, Francoz L. 'I esničre) • ^aš prigodni zapis se ne more ukvarjati s celotno Zupančičevo ustvarjalnostjo (pesnik, mladinski pesnik - npr. Ciciban, dramatik, eden najboljši slovenskih prevajalcev - med drugim je prevedel pri¬ bližno polovico Shakespearovih dram). 2 nc Ustavili se bomo predvsem ob upančičevem domovinskem pesništvu, ki pa jepo estetski dovršenosti povsem enakovredno njegovim najboljšim intimistienim pesmim. Zupančič je izdal 5 pesniških zbirk s čaša opojnosti (1899 - naslov priča o zagnani mladostni ssnzualnosti), Vez plan (19o4 - naslov označuje pesnikovo pot v svet), ^amogovori (19o8 - nsslov nakazuje vr¬ nitev k sebi - raznislek o ®bi, domovini in svetu), V barje Vidove (192o “ srečanje z zrelostjo - življenjski vrh - mogoče pa je v naslovu odkriti tudi namig na novo državo SHS, v kateri je bil srbski Vidov dan državni praunik) in Zimzelen pod snegom ( 1945 - naslov očitno meri na narodno trdoživost med tujo okupacijo v 2. svetovni vojni - sicer kaže zbirka že dokajšnje upadanje Župančičeve pesniške moči). Uteme¬ ljeno lahko razvrstimo Župančičevih 5 zbirk v pira midalno obliko : 1. in 2. zbirka - vzpenjajoča se faza, Samogovori - vrh in, 4. in 5» k zbirka - padajoča faza. navedimo na tem mestu znano Župančičevo izjavo o poeziji (odlomek iz dela Izidorja c ankarja Obiski)^ : " Ai eni je poezija izlib neke nape¬ tosti v človeku, ^a izliv je tem bolj pkrepak, tem nolj v zvezi z življenjem, tem več globin in več širin obseva, s čim večjo intenzivV- nostjo je poet gledal svet in čim intenzivneje je živel z umom, voljo in strastmi. Poezija je neka pot do samega sebe in do človeka, neko živo gibanje proti stvarem in središču vsega,približevanje centru. V stvarjanju se človek bliže Begu. To stvarjenje je slepo, a bolj bistro- gledo kot ves intelekt. ^akrat čutim, da ni ničesar okrog mene kot neka moč in žarenje na vse strani. Svet je takrat kot velikanska klaviatura, in če pritisneš in vprašaš: Si tukaj? - ti odgovori v zvoku duh:Sem. Čim večj* jeumetnik, tem obsežnejša je klaviatura, in če bi bil popoln, bi mu pel ves svet." 3 m v« aš sp shod po Zupančičevem pesništvu bomo začeli z življenjsko spodbudno in zvočno učinkovito pesmijo v zanosnem tonu ^seh živih dan (prvi natis v LZ 19oo, nato v zbirki Čez planje; objavljamo jo pozneje v celoti J ). ^esem mladine ( s podnaslovom Ob Prešernovo stoletnisi) je tudi prvič izšla v LZ 19oo, nato v zbirki čez planje. Priča o x idej ni zvezi med Prešernom in mlado gener cijo z začetka 2o. stoletja. Značilni začetek pesmi (in obenem refren) se glasi : Mi gremo naprej, mi gremo n n prej,/ mi strelci,/ in pred nami plamen gre skoz noč/ kot Bog pred Izraelci. Pomenljivi zaftluček pesmi pa se glasi : In v nove zarje ji hlepš oči - / tako mladina pesnika slavik!" Glaiitni Župančičevi pesmi z domovinsko tematiko ata Z vlakom in Duma. Pesem z vlakom (prvi natis v Slovanu 19©3/19o4, -nato v zbirki Samogovori), ki izhaja iz dokaj prozaične situacije (pesnik se pelje iz Ljubljane proti Jesenicam), preraste v najzanosnejšo domovinsko zamaknjenost. Citirajmo najlepše verze aloven ske domovinske poezije ^eži. ^se beži... ^e v dalji planine! Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal - tako strni zdaj sredi višine okameneli zanos domovine... Prava domovinska pesnitev pa je Duma (prvič izšla v zbirki Samogovori). 0 Dumi je Župančič povedal med drugim tole : "V Dumi je ogrodje to: domovinsko ljubezen in pojem narodnosti prenesti iz romantičnega ljubimkanja z cnanjostmi preko realistnega ali racionalnegakozmopolifeizma na podlago socialno-etskega nazora, zato je glas, ki slavi romantično lepoto domovine, ženski; glas kozmo¬ polita moški - in zadnji glas, glas tvoj, glas duše.' : 4 m Osrednji el pesnitve je v znamenju dveh verzov j Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti ter Hodil po zemlji sem naši in pil dje bolesti. V zadnjem delu pesnitve pa je glavna t6ma izseljevanje. Žu- atsipaneič se takole sprašuje o mejah domovine: Kje,domovina, si ? Ali na poljih teh ? Le pod Triglavom, okrog ^aravank ? Ali po plavžih si, ali po rudnikih ? Tu ? Preko mčrja ? In ni ti meja ? Pomembna pesem je sonet ‘"'emljevid (izšel najprej v LZ 19o8, nato v zbirki V zarje Vidove). To vedno aktualno pesem objavljamo pozneje v celoti. ne moremo mimo z nane pesmi Kovaša (izšla prvič 191o v reviji p rvi kajnik, nato v zbirki V zarje Vidove), spodbudne idejne pesmi, v kater: skuša pesnik povezati celotno slovensko narodno skupnost. Prvo in zad¬ njo kitico te pesmi so si vzeli za geslo ml -di slovenski uporniki proti Avstriji pred kx 1. svetovno vojno - Hrtqgggcn*gyKixx jugoslovanski usmerjeni preporodovoi. ^ačetek pesmi se glasi : Mi, kar nas je kovačev,mi bomo vsi kovali,/ kovali svoja srca, mikovali svoj značaj, / kako zvene nam duše, bomo poslušali -/ zakaj? V pesmi u aša beseda (prvi natis v LZ 1918, nato v zbirki V zarje vidove) penik poveliča znanega slovenskega politika J.E. Kreka, ki ja umrl leta 1917. Župančič se je pesniško odzival tako na 1. svetovno vojno kot tudi na 2. svetovno vojno. Njegova glavna pesem o 2. svetovni vojni je v eš, poet, svoj dolg ? ( izšla jut?uni najprej v Slovebskem po- ročevacci 1941» nato v zbirki Zimzelen pod snegom). Prva kitica te pesmi se glasi : ''eš, poet, svoj dolg v / Nimaš nič besed ? / kaj zagrinjaš se v molk ?/ Vrzi pesem v svet,/ pesem za današnjo rabo*/ vsi jo bomo povzeli za tabo. Župančič $e naš ključni nacilanalni pesni v 1. polovici 2o. sto- 5 W letja. V svojih številnih sijajnih domovinskih in drugih pesmih je razstrl toliko pesniških lepot, da lahko pritdimo njegovim samozavest¬ nim verzom (iz pesmi Z vlakom), namenjenim domovini : "... in pel ti bom pesem visoko,/ pel materi češčeni, / kot ni ti še nihče pel..." Andrijan Lah Izbor pesmi : 1* Vseh živih dan, 2, Zemljevid, 3« ^soda in cilj, 4. Iz veka v vek. Vlado hab jan : m ejniki slovenske zgodovine (1jubljana 3± 1997) Pisatelj in zgodovinar Vlado h abjan (rojen 1919) je tudi eden glavnih pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa, zato je prsv, da v našem Glasilu vsaj na kratko predstavimo njegovo knjigo o slo¬ venski zgodovini. Avtor ima v načrtu obsežen pregled slovenske zgo- pri doVine v 6 knjigah, mejniki slovenske zgoflovine pa so zgoščen jjejr- kaz ^ celotne snovi v eni knjigi, ^elo je nastajalo v letih od 1960 do 198o (s posameznimi dopolnili in dodatnimi komentarji do 1997)» Knjige se lotimo najprej po oblikovni strani. u re za izrazito všečno knjigo večjega formata, na lepem papirju in s številnimi ilu stracijami. nakoncu knjige so objavljeni še vsebinski povzetki v angle¬ ščini, nemščini in italijanščini. Pogrešam pa imensko in stvarno ka¬ zalo, čeprav je knjiga utemeljena znanstveno, je pisana privlačno in je tako namenjena širšemu bralstvo in nezgolj ožjemu strokovnemu kro¬ gu. Pohvalno spremno besedo je pripisal h knjigi zgodovinar dr. Janko Prunk, ^e-ta med drugim pravi : "Knjiga je pisana kot živo antropološ¬ ko, kulturološko in politološko besedilo, ki se za svojo argumentacijo poslužuje zgodovinskih dejstev.” ^abjan je razdelil svoj oris slovenske zgodovine v 7 delov : 1. najstarejša staroselska poselitvena plast : duhovnorevoluoijski prehod iz poganstva v krščanstvo ali vstop v zahodno civilizacijo (čas od leta 476 do 955) 2 . Druga plast našega nastajanja s Utrjevanje krščansko-fevdalnega 3 družbenega reda ali višek prekolonizacij (Sas od leta 955 do l£6o) 3. Družbeni dvig v naši tretji razvojni plasti : Sto slovenskih zlatih let ali vzpon in padec državnostnih knezov Celjskih (čas od leta 1360 do 146o) 4. Čet rta razvojna plast : Pota v podeželskih puntih ali poskus ustvarjalnega vračanja v družbeno življenje (čas od leta 1460 do 17oc Peta razvo jnaplast : Slovenci v obrobju rasti kapitalistične vele- 5 2 MS države ali v "srcu" Evrope (čas od leta 17oo do 1918) _ v 6. Šesta razvojna plast : Desetletja pretehtavanj ali iskanje pri¬ hodnosti (čas od leta 1918 do 198o) 7. Sklepnopovezovalni poskus : "aš prestop v nastajajočo civilizacij¬ sko prihodhost ali napredovati je mogoče le z zvestim dopolnjeva¬ njem preteklosti : čas okoli leta 198o in v smeri novih preveritev. Posebnosti habftanovega pisanja se kažejo med drugim v številnih komentarjih (v dr obnem tisku), v časovnih preskokih naprej in nazaj, v polemičnih beležkah o dogajanjih in oseoah, v pogostih, a često že prav utrudljivih ponavljanjih (npr. o miru v Požamici, 146o, naj bo še tako pomemben za slovenski politični razvoj, slišimo vendarle f>reŽ večkrat : približno loo x do 2oo x !). Zal je v besedilu precej tid- kovbih n“pak, kar deluje moteče, marsikatere avtorjeve trditve in po¬ stavke pa spodbujajo aktivne bralce k stvarnemu dialogu. naj omenim ob tej priložnosti le nekaj svojih raznovrstnih pri¬ pomb k ^abjanovi knjigi. ^*elo neustrezna je raba modemih izrazov revolucij8 in protirevo¬ lucija za dogajanja v Krantaniji 8. stoletja. Po ^ abjanu je nastop krščanstva z bavarsko (oziroma frankovsko) silo "revolucija", pogan¬ ski odpor proti tuji vojaški sili pa "protirevolucija" (po mojem je ravno nasprotno : krščanstvo je bilo v 8. stoletju že 4 stoletja del uveljavljenega oblastnega sistema v rimskem cesarstvu in v fev¬ dalni Evropi). V običajni rabi bsede je revolucija upor tlačenega sloja (razreda, naroda...) proti obstoječi oblasti (vladi, sistemu ... Tako bi morda - obrnjeno nazaj - označili kot revolucijo npr. upor rimskih sužnjev pod Spartakovim vodstvom 8li pa različna verske-so- cialnagibanja (npr. alhdižani idr.) v srednjem veku. Avtor večkrat primerja (sooča) dogajanja v 8. stoletju (pokrist- v janjevanje Slovencev) z dogajanji v 2. svetovni vojni in po njej ("pokomunistovanje" Slovencev). Skupno v obeh primerih je znano 3 dejstvo iz rimskega izreka : Gorje premaganim ! Dvomljiva je avtorjevarditev n„ strani 31 : "jezikovno pa si Slovenci in Avari tako niso bili kaj dosti vsaksebi." Če so bili Avari !srednjeazijski nomadi" (po Oxfordovi Enciklopediji zgodovine 1), so bili očitno bliže Hunomb(ali Madžarom) kot pa Indoevropejcem. Nabrani 54 preberemo : "... še ^edno ne premoremo pregledne zgo¬ dovine slovenskih vojaških dosežkov...". Avtor bi vsaj v r opombi lahko dodal, da je 1992 vendarle izšla knjig8 J.J, Švajncerja Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, če že ne omenja spčasne poljudne knjige R. Gogale : Slovenci v vojnah 593“' t <1918. 1848 Preseneča me, da v zvezi z dunajsko marčno revolucijo habjan sploft ne omeni najpomembneh ega glsasnika Zedinjene Slovenije : 4> J> _atije majarja - Ziljskega ! ^ekam naivno zveni trditev na 3trani 136 : "...da bi bili bolj zasidrani v ^rstu, če bi tam izšlo vseh sedem številk Pavlihe." (miš¬ ljen je Levstikov Pavliha, ki je izhajal 187o na Dunaju.) nas ni "zasidral dnevnik Edinost (v Trstu od 1876 in ne od 1879 > kot pravi habjan), kako naj nas zasidra nekaj številk humorističnega lista ! Toliko obravnavani kolaboraciji (= sodelovanju) domobrancev z nemci bii lahko pridali sodelovanje partizanov s Srbi, z Rusi itd. Sodelovala sta Hitler in Stalin itd. itd. A vse pozlati zmaga... -•opolno sprenevedanjeizkazuje avtor na strani 162, ko razmišlja o tem, "kdo je kriv nepotrebnih žrtev po koncu druge svetovne vojne", (gre seveda za množični poboj domobrancev(= vojnih ujetnikov'-) leta 1945.) V zvezi z ustnim Titovim zagotovilom (1943 v d ajcu), "da bo Slovenija tudi v novi federaciji imela svojo lastno vojsko...", dodaja ftabjan, d bi morali slovenski predstavniki takrat "izsiliti ustrezno listino", jasno pa je, da je diktatorju vsaka listina le "krpa papirja" in da se nobena diktatura ne ozira niti na lastna 4 ustavna in pravna določila 1 Kaj naj rečemo o slovenski politiki slovenskih komunistov (na 3 strani 16*), ko se je ob ukinitvi slovenske vojske 1.3.1945 baje* Boris Ik idrič zjokal na ramenu Josipa Vidmarja" ?! na strani 165 preberemo!Jožeta mahierja - Zmagoslava. Najbrž je pravilno Jožeta melaherja ... (tako tudi spodaj v opombi). n advse zanimiv je podatek na strani 175» kako so Američani ob koncu 2.,svetovne vojne pustili od lakote umreti več loo.ooo nemških vojnih ujetnikov ! Preberemo med druigim tole: "Obenem pa je bilo v skladiščih ^dečega križa na razpolago ameriški vojski x e v maju 1945 za vojne ujetnike 13#5 milijona obrokov hrene, vendar so ostali neuporabljeni še v novembru 1945» medtem pa so vojni ujetniki že pomrli." In glejte : nobenega zločina proti človeštvu ; vse pozla¬ ti zmaga... Na strani 225 je omenjena tudi avtorjeva pobuda o Svetovnem slovenskem kongresu (v ljubljanskem Cankarjevem domu 2.6.1988). Kratek citat : nz" .. • če bo Zborr slovenskih kulturnih delavcev sprejel zamisel o Svetovnem slovensmekm kongresu in tudi kaj storil za njegovo uresničitev, bi lahko po praktični strani dosegli veliko več, kakor smo doslej..." Al- ončajmo spodbudno. Avtor v svoji knjigi prizadevno meri slovenski "daljo in nebeško stran". Glede na časovni nastanek knjige je razumljivo, da je delo pisano s soviali3tično-komunistično barvno paleto, ^ako n 0 s tudi habjanovi mejniki slovenske zgodovine poučijo o tem, da zgodovina nikdar ni samo zbir podatkov in dej¬ stev, ampak predvsem interpretacija teh podatkov in dejstev. Andrijan Lah 4X8 ( Združena Slovenija, vsaks dežela svoy~delež, 1848 * - ^ eto 1848 so Slovenci pričakali kot eden podložnih narodov v av¬ strijskem cesarstvu, torej v državi, ki so jo tedanji oblastniki (cesarx, dvor, nemško fevdalstvo) - a tudi nemško meščanstvo - imeli za nemško, čeprav n emci v njej niso bili večinsko prebival¬ stvo. Na nemškem hegemonizmu in na popolni neenakopravnosti drugih narodov, živečih v Avstriji, je habsburški dvor vztrajal prav do propada Avstro-ogrske leta 1918. Dunajska marčna revolucija leta 1848 je pomenila predvsem konec fevdalnega reda v državi in s tem povezano osvoboditev kmetov. Na drugi strani pa so politične svoboščine tega časa spodbudile tudi raznoliko dejavnost zatiranih avstrijskih narodov. n ajbrž so bili v najslabšem položaju ravno Slovenci. Bill so razdeljeni v rrzlične up¬ ravne enote, predvsem v tri vojvodine : Koroško, Štajersko in Kranj¬ sko, naseljeni so bili na ozemlju, ki je bilo za nemce zveza z Jadran¬ skim morjem, in ne nazadnje : niso imeli svojih otipijivejših držsv- nopravnih osnov, s katerimi so vendarle nastopali drugi avstrijski narodi (Madžari, £|ehi, Hrvati ...). Slovencem je torej preostala usmeritev v naravno pravo, iz le“ tega pa naj bi zrasla naša narodna enakopravnost. In res so to pot ubrali nekateri osveščeni slovenski razumniki v letu 1848. V dnnaj- skem društvu Slovenija je konec mar a 1848 nastal politični program (z naslovom Mili bratje slovenski ! V imenu Slovencov na Dunaju.), ki d sta ga podpisala pravoslovca Martin Semrajc in Anton Globočnik. Pro¬ gram je izšel v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah 12. ap¬ rila 1848. v njem najdemo poudarjeno zahtevo po uvedbi slovenščine v šolein v urade in pa željo, izraženo cesarju ^.erdinandu, naj Kranjce, Štajerce, ^orošce in primorce "pod enim vladarstvam sklene", -deja Ze¬ dinjene Slovenije je bila s tem proglasom rojena, nadaljnjemu sloven- skemu narodnemu gibanju pa je pitstostalo udejanjanje te ideje. Podrobneje se je razpisal o slovenskih narodnih zahtevah v letu 1848 koroški duhovnik, narodopisec, jezikoslovec in narodni buditelj, sicer vseslovansko usmerjeni ^atija majar - Ziljski 6( razglas ‘haj Slovenci terjamo ? objavljen aprils 1848 kot priloga Kmetijskih in rokodelskih novic). Prva od majarjevih željain terjatev se glasi : "Da se vsi Slovenci, kakor naj bližnji brati, zjedinimo v jeden na¬ rod, in da bi imeli vsi vkup jeden slovenski zbor." x z te točke že izhaja razširitev slovenstva v (jugo)slovanstvo, saj so bili kot najbližji brati najbrž mišljeni Hrvati. V nsdaljenjem prebei-emo kar najbolj utemeljene zahteve, npr, 2. "Slovenski jezik mora imeti v slovenskih krajih popolnomato pravico, ktero ima nemški v nemških, italijanski v italijanskih ..." te oovsem upravičene zahteve pa so tako nemški kot italijanski hegemonisti takrat in pozneje (kra do naših dni k!) zavračali v duhu znanega latinskega pregovora Qood Hm cet lovi, non licet bovi (smiselno preneseno v nacionačno sfero : ftar pripada velikim narodom, majhnim narodom ne pripada.). Ideje o Združeni Sloveniji so bile seveda pravi "politični strup in so pomenile resno ogražanje ustaljene avstrijske državne ureditve. Z uvedbo t.i. bachovega absolutizma v Avstriji (1849-1859) so bile vse nacionalne težnje nenemških avstrijskih narodov ponovno zatrte, ko paje v 6o. letih nastopila v Avstriji ustavna doba, so naše zdru - ževalne ideje dobile novo netivo. Organizacijski obliki, v katerih so se razvijale in širile ideje “edinjene Slovenije, sta bili čital- ništvo in taborsko gibanje. Htalnive so nastajale od 1861 (1. Trst, 2. m aribor, 3. L jubljana, 4. celje, 5. Tolmin, 6. Gorica, 7. Škofja lokaitd.) predvsem v mestih in trgih, manj v vaweh; v sredini leta 1869 iih je bilo na Slovenskem že 57» do konca stoletja pa okoli 8o. y e imamo čitalništvo predvsem za kulturno dejavnost s političnimi dodatki, pa velja obmejno za tabore, množična zborovanja na pro¬ stem, prirejana pri nas (po češkem vzoru) v obdobju 1868.1871. Zvr¬ stilo se je 18 taborov (1. Ljutomer, 2. -sleč, 3. Šempas, 4. Bilja¬ na v ^rdih, 5. Sevnica, 6. kaleč, 7. Vižmarje pri Ljubljani itd.). ‘"'e pred 1. taborom v Ljutomeru so se srečali 7. julija 1868 v iV nri- boru dejavni slovenski rodoljubi (na povabilo dr. matije Preloga) in določili skupen program za vse slovenske tabore. Ključna 1. točka tega programa je bi).a : "Zahteva naj se slovenska skupina, to je zedinjeno Slovensko z narodno upravo." Res- so slovenski politiki (posebej je izstopal kot "oče slovenskih taborov" pisatelj in narod” V ni buditelj ^alentin zarnik) na taborih govorili o zedinjeni Slove¬ niji kar najširšemu (običajno večtisočglavenu) poslušalstvu. A< ič čudnejga ni, da je avstrijska vlada slovenske tabore kar hitro prepo¬ vedala (1871). Smii Letnica je značilna : po zmagi Prusov nad Fran¬ cozi in ob nastanku (2.) nemškega cesarstva so tudi avstrijski nem" ci dobili nov zagon v svoji veienemški us leritvi. Kljub stalnim težavam in zaprekam, ki jih je doživljalo sloven¬ sko narodno gibanje, ujeto v avstrijski državni okvir, pa vendarle lahko ocenimo obdobje 1848“1868“1871 za pomemben razvojni člen v ¥ nastajanju kulturne "Zedinjene Slovenije", ^elja si ogledati nekaj nekaterih oprijemljivih podatkov o slovenskem časopisju in o ustanovah tega časa. °d 1848 do 185o sta izhajala v Ljubljani 1. slovenski politični list Slovenija in 1. slovenski mladinski časopis Vedež. leta 1849 je izhajal v Ljubljani Pravi Slovenec, prvi poskus slovenskega dru^ žinskega lista. V letih 185o in 1851 je izhajal v Ljubljani prvi slo¬ venski uradni list ljubljanski časnik. V ceiovcu je izhajala od 185o 4 do 1853Slovenska Bčela, podučen ir kratkočasen list (urednik Anton Jane¬ žič), od 1858 do 1868 pa v Celovcu Slovenski glasnik, lepoznansko—podu¬ čen list (urednik spet Anton Janežič), v bistvu prva pomembneJaša slo¬ venska literarna revija, leta 1863 je izhajal v Ljubljeni politični list naprej (urednik Fran levstik, lastnik in založnik Miroslav Vilhar). Od 1865 do 1867 je izhajal v oelovcu prvi list z naslovom Slovenec. V mariboru pa je začel izhajati 1868 politični list mladoslovencev Sloven¬ ski narod ( .rvi urednik Anton Tomšič, eden poznješih urednikov Josip Jurčič - list jeizhajal od 1872 v Ljubljani), Dunaju je izhajal leta 187o (in nato še v letih I 876 -I 880 ) lepoznsnski list Zvon (urednik Josip Stritar), istega leta pa na Dunaju tudi Pavlica, zabavljivo”šaljiv list (le 7 številk, urednik Fran ^evstik). Iz leta 1871 navedimo še začetek izhajanja političnega lista Soča (Gorica) in mladinskega lista Vrtec (ljubijana). Ai ed vseslovenskimi kulturnimi ustanovami po 1848 je treba najprej omeniti Društvo sv. * A ohorja v celovcu (od 1853» od I 860 Družba sv. Mohor¬ ja). Anton artin Slomšek je še v času pred 1848 načrtoval drstit*« druž¬ bo za izdajanje dobrih knjig za ljudstvo v slovenskem jeziku. ,eta 185 o je pridobil za svojo zamisel še koroškega duhovnika, politika, publicista in organizatorja Andreja Einspielerja in profesorja, slovničarja in knji” v ževnegeorganizatorje Antona ^aneziča. leta 1853 ps jo deželna vlada v u elovcu odobrila pravila Društva sv. ^ohorja. V 60 . letih je Družba povečala svojo temeljno de javnost 1 izdajanje knjig v katoliškem in narod¬ nem duhu za najširše slovensko bralstvo. w blikovanju ^ružbe sv. Mohorja je sledila ustanovitev Slovertske ma¬ tice v Ljubljani, naziv ustanove je sledil že več delujočim maticam pri &*ugih Slovanih, leta 1863 sta janez 31eiweis in ^ovro Toman v Ljub¬ ljani sestavila pravila Slovertske matice, leta I 864 pa je cesar Franc Jožef dovolil ust r novitev Slovenske matice za vse slovenske ookrajine. 5 /191 ntica se je s svojo knjižno bero usmerjala že bolj k meščanske“izo- brazenskemu sloju. Izdajala naj bi "dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise". Njen prvi predsednik je bil pesnik in politik Lovro Toman. ■jeta 1867 je v Ljubljani nastalo še Dramatično društvo, temelj prihodnjega slovenskega poklicnega gledališča, med najzaslunejšimi pobudniki za ustanovitev tega društva je bil Fran levstik, ki je ta¬ kole nakazal namen te ustanove • """dozirno temelj narodnemu gledali¬ šču, katero bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede ter budilno zrcalo plemenitih o štev in dejanj i človeških." kako so odsevale slovenske narodnopolitične težnje v tedanji slo~ venski književnosti ? Če si ogledamo izbrane primere iz poezije, takoj ugotofimo, da je najboljša pesniška spremljava idej Zedinjene Slove¬ nije iz leta 1848 Prešernova Zdravljica, le-ta je nastala sicer še v predmarčhem času, izšla pa x šele 26. a rila 1848 v Novicah in istega leta še v Krajnski čbelici V. (Znano je, da zaradi cenzurnega posega Zdravljica ni izšla v Prešernovih Poezijah, 1847.) Idejni razpon Zdravljice je kar najširši : sega od ožje prijateljeske družbe prek slovenstva in slovanstva do najširše človeške skupnosti (Žive naj vsi narodi ...). Druga ključnapesem v našem literarnem sprehodu je ^enkov Naprej (izšel prvič v Slovenskem glasniku 186o, istega leta je pesem uglasbil Davorin jenko.). Ta pesem je bila dolgoletna politična budnica in tudi nekdanja slovenska himna. Značilna je po svoji bojevi'-Oo > .. . in 2. kitica) in po tedaj poudarjeni vseslovanski ideji (prim. l.verz Naprej zastava slave je bil v Razlagovi pesmarici, 1865, natisnjen kot ^aprej zastava Slave !) j- 1 petja neogibna pesem iz nase tematike je Gregorčičev “aš narodni dom (^.edinjena Slovenija) Izšla je najprej v Slovanu 1884 in domala sočasno se v Slovenskem narodu in v Soči. i esnik je načrt za zgraditev narodnega doma v Ljubljani povezal z zedinjeno Slovenijo (podnaslov!* k e r se je u regorčič zavedal politične občutljivosti svoje pesmi, je v pismu Antonu Trstenjaku, uedniku Slovana, napisal med drugim : "Po¬ šiljam v am priloženo pesem, da jo priobčite v Slovanu, ako se Vam ne zdi nevarna, V nasprotnem slučaji, t.j, ako bi jo morda utegnil držav¬ ni pravdnik krivo tolmačiti, bi jej morda neškodil kratek uvod, kjer bi se izreklo, da ni želimo 'Zedinjeno Slovenijo' po lojalni poti in v okviru Avstrije itd." Sicer kehko Gregorčič je v tej pesmi dokaj od¬ ločen in kar bojevit ; npr. "Orodje v desni, v levi meč,/ svoj dem graA dimo, se boreč,/ napadnik mora pasti,/ naš sveti dom pa vzrasti!// In še i 'e bo nas več tujčin teptal,/ ne tlačil nas krvavo*^;/ naš rod bo tu gospodoval,/ naš jezik, naše pravo!" Drugačno narodnopolitično vlogo je inela v času po 1848 naša pripo¬ vedna proza. S tematsko in oblikovno raznolikostjo svojih del so se mprali naši tedanji pisatelji (predvsem mladoslovenci : Levstik, Stri-4 tar, Jurčič idr,) bližati razvitejšim večjim literaturam, pobh pa so morali ponuditi domačemu bralstvu tudi domače mitsko-literarne junake. najizrazitejpe zsčetno delo z uveljavitvijo domačih junakov je Tr¬ dinova Pripovedka od Glasan-Boga ali poskus narodne epopeje Slovencev. Mladi x rdina je delo napisal pri dvajsetih letih (izšlomje v Ljubljan¬ skem časniku,185o), zato mu moramo odpustiti zgodbeno prenatrpanost te pripovedke in ne prav uspelo združitev raznoterih zgodbenih delov v učinkovito celoto. n A4 aslovni lik Glasan-Bog je bil sprva Matiček, posonovlenec kralja matježe. S krščanske (=» dobra) strani pa Je v nekaki užaljenosti ali v težnji po večji uveljavitvi prešel na musliman' sko (= zlo) stran (rahel faustovski motiv !). Slednjič pa postane 7 skrajni indidualist. *.akole pravi : " "eček sem služil Boga, mladenič sem slu il škrata, pa postal sem možak in možak bom služil samega sebe« Od zdaj sem svoj gospodar, svoj vodja in svoja lastnina." Torej pravcajt ti problematični junak na začetku slovenske umetne proze ! navsezadnje ubije Glasan-Boga domači junak Lambergar v bitki pri Sisku. +•* ^ajznamenitejši junak zgodnje slovenske klaične proze je prav goto vo levstikov Martin A rpan z Vrha (povest je izšla prvič v Slovenskem glasniku 1858). V tej povesti so jasno prikazani politični odnosi med vladarskim Dunajem (=» cesar, dvor, minister Gregor..,) in podložno Slo¬ venijo (= Martin krpan). Mo nemškoacstrijska vlada Slovence rabi (ko državo ogrozi kak "Brdavs"), pričakuje od Slovencev podporo ( = Krpano* va zmaga nad Brdavsom); ko pa se razmere umirijo, dobe Slovenci drobti¬ no z bogatinove mize (prim. dovoljenje za prenašanje angleške soli, ki ga dobi AA rpan od cesarja). Sočasno z levstikom je ustvaril pravi lik slovenskega ljudskega junaka t di *erdo kočevar - žavčanin v svoji povesti Mlinarjev Janez : slovenski junak ali vplemenitenje A eharoanov ( delno 1858 v Novicah, knjižno 1859). Mlinarjev janez se uveljavi kot ljudski voditelj in dd>se še od celjskega grofa Urha poplemenitenje teharcanov. ^ozneje premaga Janez Urha v 5 urnem dvoboju, se junaško bojuje proti Turkom in sledjij± njič srečno zaživi s svojo AA arjetico. u am grof Urh takole poudari slo¬ venski mit : *"Ni gajunaka, ki bi Slovenca prekosil, kadar se ta v res¬ nici boja loti, kakor gatudi ni gospodarja, trgovca in poljedelca, ki bi svojega slovenskega vrstnika prekosil«" Z narodnopolitičnega vidika je pomembna tudi levstikova tragedija Tugomer, ki pod zgodovinsko vsebino (boji germanov in Polabskih Slova¬ nov v lo. stoletju) odseva sodobne politične spore in spoapde med nem- ci in Slovenci (izšla prvič 1876 z Jurčičevim imenom J). Slovensko poli tično vztrajnost in ^odločnost so spodbujali ti znani ^evstikovi verzi: "" t rd bodi, neizprosen, mož jeklen,/ kadar braniti je časti in pravde / narodu in jeziku svojemu!" 8 In še to : Ali Vrzina napoved o slovanskem dnevu čez looo let (= v 2o. stoletju !) ne pomeni tudi slovenskega dne našega časa, ani samostojne Slovenije kot nasledk idej Združene Slovenije ?! Andrijan Lah ~~ ^ t 1 W<^ |. ta jlyvc~ ^ ,U ''-" -^ N*)«J - l ap(-^ <žix ’, i ■ oZ^. I HjY*y) .vibar kot nagovorjena osebnost (na¬ slovi teh pesmi so : Ivanu Ribarju ...)• V zgodovinski, narodni dr n mi Krvava noč v Ljubljani" ameriškega Slovenca ^akoba Hočevarja (Cleveland 19o9) pa je hribar glavna oseba (drama obravnava protinemške demonstra- cije v Ljubljani leta 19o8, ko Je bil “ribar ljubljanski župan • Lundra in Adamiča idr.). Pisec predstavi v svoji igri Ribarja takole* A ^ Ivan n ribar, župan ljubljanski, cbžavni in deželni poslanec itd. Pri¬ jazne zunanjosti, s špičasto črno brado, Njegov govor jp lahen, nikdar razburljiv ter zveni iz njega rahločutnost. Bolj v posredni podobi se pojavi u ribar v romanu M. Miheličeve April, in sicer v liku dr. v alentinija, izrazitega humanističnega izo¬ braženca, ki zaradi domala enakih razlogov Vot hribar stori enako de¬ janje kot ^ribar. Andrijan Lah lot 0 Ivan Hribar in književnost VfP .L..:, kot književnik - : njegova tovrstna^esedila j osloviino pisrnfc»i.H. in zvezanega pisma s književnostjo : Prešeren in zgodovino : ■‘■'■ato Utican (a spet zveza : Preeren - 1L ato Utičan ! Samomorilci xxxl med slovenskimi književniki : Ivan |)ernik, filozof (1871-1897) - 26 C^o jze Filipič, dramaturg (1921-1975) - 54 Vojko (jprjan,ipesnik, pisatelj (1949-1975) - 26 Ivan Hribar t, politik (1851-1941) - 9o Vida Jeraj , pesnica (1875-1932) - 57 Borut Kardelj, pesnik (1941-1971) - 3o v UL, .4 -v Aleš '“'erniavner, pesnik (1946-1966) - 2o Marko ^avček, pesnik (1958-1979) - 21 Ludve Potokar, pisatelj (1925-1965) - 42 Boštjan ^eliškar, pesnik, pisatelj (1962-1983) - 21 Marko Slodnjak, dramaturg (1946-1984) - 38 Marko Švabic, pisatelj (1949-1993) - 44 ? 3orivo$ Wudler, dramatik (1932-1981) - 49 statistika (brez nejasnega Švabi, V. levstik ( 2 ), Šnuderl (l), Kranjec (2), Magajna (3),Cerkvenik (2), Mrzel (1), Potrč (3), Bartol (2), Kosmač (2), Ingolič ( 2), Kresal (5) =( sk. 4o Romani\ Z.Kveder : jfjjeno življenje (Tilda); L.Kraigher : Kontrolor (nekaj Igkrobgr (Škrobar); Bartol : Alamut (Jusuf, Sulejman ...); >) in 6 rov J Magajna : Gornje mesto (Jjelka); Kresal : Študent Stefan (Ariel Dramatika (nekaj primerov); : Cankar : Jjakob Ruda (Ruda); Kraigher: Školjka (Tonin); fniajcen : Prekop (Kamila); Jančič: “ed štirimi stehami (Pavel); F. Kozak : Lepa Vida(Vida Grantova) (Andrej Grant). /j / tn ne nazadnje : ^jribar kot lik v slovenski književnosti : V _ ^akob Hočevar : (^rvava noč v Ljubljani]? Cleveland 19o9 (o septembrskih žrtvah leta 19o8 v Lj.) M. Mihelič ’• April (v liku dr. \/alentinija je delno prikazan tudi I.H.) A - ' Josip Stritar : Ivanu (Ribarju (sonet) [ Simon Gregorčič: Ivanu Hribarju (ob 25-letnici službovanja) Simon Gregorčič : Iva nu Hribarju (epigram) T.G. Masaryk : Samomor kot množični pojav moderne civilizacije V X Sedmi del slovenske sage Lips zelenele je (Bogdan Novak: Udasla ognjišča,Lj. Mladinska knjiga 1999, x 261 str.) Novakova slovenska saga prehaja s sedmo knjigo v svojo drugo polovico, obenem ps kaše še dodati, da so Ugaslaognjišča tudi "premierna" knjiga Novakovega romana - reke (prvih šest knjig je doživelo prvo izdajo pri Kmečkem glasu, drugo izdajo pa pri Mladinski knjigi). Zložn8pripoved, pripravna za epskomširino, pripelje slovebski svet in škk obe ključni družini Novakovega cikla (prekmurske Godine in tržaške - tu pravzaparva že gorenjske - Kolarje) v drugo svetovno vojno. Glavni osebi sta ^anč Godina, profesor zgodovine na gimnaziji v Murski Soboti, vdovec in oče malega , r ančeka, ter zdaj že starejši pravnik Karlo Kolar, udeleženec prve svetovne vojne, glavni tajnik Kranjske industrijske družbe, živec na jesenicah ,-spet sta očitna dva mrjnakonca slovenskega ozemlja), nekaj večji poudarek je na Godinovih (1., 3., 5., 7. poglavje), kolarjevi pa nastopajo v vmesnih poglavjih, torej v 2., 4. in 6, poglavju. Vdovec %nč si v Ljubljani dobi novo ženo in jo pripelje v Soboto. Ko Madžari okupirajo Prekmurje, pa premestijo Godino na gimnazijo v Seni to. 11 a drugem koncu Slovenije “ na Borenjskem - imaKolar opravka najprej z okupatorkimi Italijani in nato z ostrejšimi ^emci.Sledni izselijo Kolarja in njegovo ženo Sophie v Srbijo, v manjši kraj Brus. Osebne zgodbe S 9 nevsiljivo prepletajo xs prikazi političnih in vojnih razmer v Sloveniji in v Evropi. Eden od vsebinskih segmentov romana je tuid odporniško - partizansko gibanje v Sloveniji, še posebej v -rekmurju. Avtor mimogredevplete med svoje romanskne like tudi nekatere znane Slovence, npr. Miška Kranjca, Sirila Kosmača, Toneta Tomšiča idr. Podobno kot v ,avčičevem romanu Žrtve se tudi Novakova Ugasla ognjišča (naslov najbrž namenoma spominja na tradicijo : na Svetinovo povest Ugaslo ognjišče l) končajo že pred koncem druge svetovne vojne. Vfcjni 2 lAA razplet bo torej dobil»svoje mesto v osmi knjigi avtorjevega cikla ro¬ manov, Novakova Ugasla ognjišča so prijetno, uglajeno in mikavno branje in bodo zato upravičeno pritegnila kar najširše bralstvo, Andrijan Lah 'VAL Iz sedanjosti v preteklost... (Janez Švajncer : Melita : roman, Maribor, Drumac 1999, 183 strani) n ajnovejši Švajncerjev roman dokaj očitno nakazuje avtobiografske elemente. V pripovedovalcu Jsnezu se gotovo razkriva, bolj ali manj prilikovan, avtor sam, tu pa je še njegova - zlasti n ariborčanom najbrž znana - druščina, razkrito predstavljena z naslednjimi imeni : "melitin oče France, pesnik, Slavko, pesnik, Franček, prevajalec, Bojan, publi¬ cist, n arjan, gledališki igralec, Ladko, sekretar”. x a družba, večkrat omenjena kot skupina "vztrajnih in vzržljivih", je v največji meri lite ratska (poudarjeno pa še : liter-rad-ska). Osišče romana je družabno-pivska dejavnost omenjene druščine. Na- slovnaoseba melita pa je povezujoči člen dogajanja, saj pripovedovalcu f pomaga povezati sedanjost s preteklosrjo (začetek romana), povrh pa se še sama lahko (spominsko) vrne v preteklost, ko je bila kot dekletce priča posameznim pripetljajem, v katerih je nastopala naša "krokarska" družba. Posebnost tega romana je svojevrsten zadržani k stil, s katerim avtor ironočni in distancirano pospremij a dogajanje, lahko pa bi govo¬ rili tudi o nekakem "suhem", "angleškem" humorju, ki uravnotežuje močno "mokro" vsebino romana. luskack Kot epilog romana se pojavi pomenljiva pesem Čas spre jmexxxit... : "... čas sprejme stroje,/ rakete, vesoljska plobila.// Sprejel je tudi skupino vztrajnih/ in vtdržljivih.// Priha¬ jali so v lokale,/ trkali s kozarci in si zaželeli*/ "Na zdravje; Eks velja!"// Prihajali so v lunini jf meni./ A jih ni nosila luna,// Oni niso nosili:/ Bojana, Marjana, Slavka.// To so prepustili pogrebnem« zavoduitx" „ »/ Andrijan Lah 2/^3 -L.(? Utrinki iz slovenske lahke k njiževnosti j ^eta 1997 je izšel moj Mali pregled lahke književnosti, v katerem je vsaj bežno predstavljenih več kot loo domačih avtorjev omenjene književne usmeritve* (časovno : od Ciglerja do naših dni). Kot smisel¬ no nadaljevanje te knjige se nakazuje prikaz nekaterih tovrstnih (zdaj bolj ali manj pozabljenih) avtorjev in del sedanjemu širnemu bralstvu. •*’ a informacija pa naj bi bila tudi spodbuda sedanjim slovenskim založ¬ nikom, da bi se odločili za ponatise posameznih zanimivejših del iz naše lahkoknjiževnostne preteklosti. V nizu sestavkov si bomo ogledali nekaj avtorjev in avtoric iz 2 . plovice 19 . stoletja in iz 1 . polovice 2 o. stoletja. , er je anez Cigles s svojo povestjo (= 1. slovensko povestjo, ki je obenem tudi prva naša lahka povest) Sreča v nesreči ali Popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčkov ( 1836 ) širše poznana (tudi šolarjem- 1 , sem za začetno osebnost izbral pesnicox±ji,pisateljico in dramatičarko Luizo Pesjak (1828-1898). Avtorica se je rodila v Ljubljani kot hči odvetnika Blaža Crobatha. Že v mladih letih je spoznala Prešerna, in to kar v domači hiši, saj je pesnik več let ( 1834 - 1846 ) služboval pri njenem očetu, '.e zgodaj je za- čelapesnikovati, a v nemščini. Njene začetne pesmi je pospremil Preše¬ ren z nemškim sonetom An eine junge Dichterin (1844), sama pa je pozneje prevedla več Prešernovih pesmi v nemščino. Teta 1848 se je Luiza poročila z bogatim podjetnikom Simonom Pessia- kom in postala mati petih hčera, '"ele v 60 . letih, v dobi čitalništva, pa se je Pesjakova domoljubno prebudila in začela pi -ati pesmi in prozo v slovenščini. Svoje prispevke je objavljala v (Bleivieisovih) Novicah, v Janežičevem) Slovenskem glasniku, v (Stritarjevem) Zvinu, v Ljubljan¬ skem Zvonu in drugod, napisalam je libreto za Poessterjevo opero Gorenj¬ ski slavček, načrtovala pa je tudi libreto po .Prešernovem v rstu pri Savič . V rokopisu je ostala njena tragedija Prešeren (v štirih dejanjih; peto dejanje se ni ohranilo ali pa sploh ni bilo napisano). Bilsje povezana z nekaterimi vidnimi tedanjimi slovenskimi književ- niki, npr. s Stritarjem in Levstikom . Z mladinskimi pesmimi je sodelova¬ la v Vrtcu, leta 1889 pa izdala zbirko mlad nksih (in drugih) pesmi Vijo¬ lice. razen v slovenščini je tudi v poznejših letih pisala poezijo in proz e vnemščini. leta 1887 pa jeobjavila svoje najobsežnejše prozno delo : sentimentalni ljubezenski roman ^eatin dnevnik, namenjen meščanskemu, pred vsem ženskemu bralstvu. Dnevniška ali pisemska izpoved sta česti obliki sentimentalnega roman že od njegovih začetkov v 18. stoletju (Richardson, Rousseau, Goethe...). 0 romanu A 'esjakove je napisal obsežno kritiko ^anko Kersnik v LZ 1888 in gapovezal z deli anane nemške sentimentalne pisateljice Eugenie u ar- litt (1825-1887). ^e pomen imena beata v latinščini (= Blažena) nakazuje srečen konec njenih ljubezenskih težav. Kfratek obris vsebine je takle : beata pride zab guvernanto dveh idelanih cfekliv (grofovskih ) hčerk) v neko graščino. Tam začne pisati svoj dnevnik. Romantičnost $e poudarjena že s tem, ko beata bere byronovega Manfreda. na g^ad prihaja naobiske skrivnostni so¬ sed, mladi izobraženi posestnik Rihard... še nekaj zapletov, čustvenih pretresov in proka omenjenih oseb je tu. Ljubezenska zgodba med beato in Rihardom močno spominja natemeljni vzorec ljubezenskih romanov : na roman Charlotte BrontS J8ne Eyre (ali z drugim naslovom : Sirota iz Lowooda). Tudi tam staosrednja lika guvernanta in grašča#. Čustveno poudarjeni konec romanaje takle : "Zabeležiti mi je tudi — a kaj čujem, zunanja vrata v vilo se odpirajo, bliža se on, oj, hitro, hitro njemu naproti, Rihard, moj Rihard ----"• Beatin dnevnik je zanimiv kot prenos posebnega tipa evropskega sen- timentalno-idiličnega ljubezenskega romana v slovensko književnost. Glede na tedanji glavni tok slovebske književnosti (npr. v ersnikova rea- bil lističnaproza 8o. let) roman Pesjakove sicer ni v "duhu časa" , v endar pa je (podobno kot nekatera Stritarjeva pripovedna dela) dopolnjeval našo prozno praznino iz romantične dobe. Utrinki iz slovenskem lahke književnosti II Medtem ko je roman Luize £esjakove Beatin dnevnik odziv natuje vzore in spada zatorej v svetovljansko smer domače lahke književnosti, pa je Hočevarjeva povestbMlinarjev Janez (1859, odlomki v Novicah že 1858; leta 1922 že 6. natis !) značilna predstavnica domačijske usmeritve. Ferdo Kočevci-* (1833-1878) 3e je rodil v Žalcu (od tod njegov psevdo¬ nim : Žavčanin). Končal je gimnazijo v Oelju in začel Študirati medi¬ cino na Dunaju, a zaradi pomanjkanja sredstev je Študij opustil, zatem 33 je zaposlil v Zagrebu kot računovodja, obenem pa znč%l s plodnim publicističnim delovanjem. Oplazil ga je vpliv ilirizma, tako da se je ukvarjal z načrti o zbliževanju slovenSčine in hrvaščine in o njuni k ončmi združitvi v en knji ni jezik. Zanimivo je, da je že pted Lev¬ stikom pisal o literarni kritiki (Novice 1856); spodbujal je k zbiranju ljudskega slovstva, med prvimi načrtoval Slovensko matico, se zavzemal za ustanovitev neodvosnega političnega lista, za gledališče v Ljublja¬ ni itd. Skratka, bil jev gla vnem snovalnera toku takratnih slovenskih ku.turnih pobud. V Slovenskem glasniku je (od 1859) sodeloval z opaznimi sestavki o £jbx: jeziku in književnosti. Naši pisatelji naj bi jemali snov iz narodnega in narodnppolitičnega življenja. A azen o kulturi je pisal tudi o poli¬ tiki, o gospodarstvu in o socialnih vprašanjih. Spregovoril je tudi o jugoslovanstvu in jugoslovansko zvezo politično ugledal kot federacijo avtonomnih narodov, Kočevarjeva povest Mlinarjev Janez : Slovenski junak ali uplemenitba A eharčanov je lahkoknjiževnostna vzporednica klasične Levstikove pove¬ sti Martin ^jrpan z Vrha. Obe povesti obravnavata ljudska junaka, povrh pa sta tudi izšli sočasno (1858, 1859). Kočevar je poudaril , da je sestavil»svojo povest "po narodni pripovedki iz srede petnajstega sto¬ letja" . "aljavec je sicer v Slovenskem glasniku 1859 napisal ostro kri¬ tiko Kočevarjeve povesti, a to na njeno popularnost paš ni vplivalo 2 2-4 6 (prim. 6 natisov te povesti do 1922 !). Soočenje z estetsko kritiko gotovo ni ugodno za ^linairjevegs J 8nxeza, vendar pa je smiselneje, da upoštevamo veliko p uporabno vrednost te povesti. Gre za zgodovinsko povest, ki se dogaja ob kincu videnja zadnjega celjskega grofa oziroma kneza Ulrika leta 1456 in dalje. Dogajalni prA- stro sega od A eharij in Celja do ^arigrada in Alžira, ^el zgodbe Mlinar¬ jevega “anzea je upesnil Aškerc v svoji znani Celjski romanci. Kočevar je s svojo povestjo poslusil doseči isto kot Trdina s svojo pripovedko o Glasan Bogu s v leposlovju oziroma z leposlovjem utrjevati spodbudne temelje navionačne mitologije. Morda je Kočevar glede napopularnost svo¬ je povesti svoj namen v veliki meri tudi dosegel. Kratek obris vsebine : V 1. poglavju se razkrije vroča ljubezen med postavnim Mlinarjevim Janezom in *engarjevo i4 arjetico, 17-letno le¬ potico iz A eharij. V 2. poglavju pa se pojavi pohotni celjski goof Ulrik in se hoče pozabavati z lepo Marjetico, teharski fantje pa ga že pri začetku njegove skrivne pustolovščine razkrijejo in ujamejo. Ulrik jim ' obljubi poplemenitenje, če ga izpustijo. V 3. poglavju pride na celjski dvor papežev odposlanec in prinese Ulriku papsževo izobčenje (pač zara¬ di številnih Ulrikovih grehov). ( esni Ulrik ukaže papeževega odposlanca zapreti. Obenem kuje maščevanje proti A ehorčanom, V 4» poflavju izvolijo "'"eharčani Mlinarjevega ‘'anzea za svojega načelnika. Ulrik pa takrat izpa polni svojo obljubo o poplemenitenju ^.eharčanov. V 5, poglavju ukaže Ulrik Mlinarjevemu Janezu, da mora prevzeti stražo v Ulrikovem zaporu — ^ežigradu. pri tem Ulrik računa, da mu bo jnnez prišel v roke in da se bo lahko nad njim maščeval, janez reši izx^?ite veg8 zapora papeževega m odposlanca. Ulrikovi biriči napadejo ,aneza, a deset junaških Teharčanov premaga, pobije ali požene v beg kar 3o Ulrikovih biričev, anez pa v triurnem (!) dvoboju premaga Ulrika. Slednji se zdaj na videz pokesa in prosi papeževega odposlanca, naj pregovori papeža, da bi le-ta Ul- rikovo izobčitev preklical. 4 apežev odposlanec svetuje Janezu, naj se za nekaj časa umakne iz domačega kraja in n8j ddide v boj proti Turkom. 3 v Ogrski se je namreč takrat pripravljala velika vojska, ki se je name¬ nila osvojiti takrat turški ^eograd. -j.es se ^anez in njegovi tovariši odpravijo na vojsko, preoblečena v fanta (gre za naivni, a često upo¬ rabljani književni kliše, zlasti v komedijah in v lahki književnosti) pa za njimi pohiti tudi Marjetica (kot Oglarjev Miha). V boju pri beo- gradu se Janez in Miha kar najbolj junaško uveljavita, a kljub temu prideta v turško ujetništvo. V 6. (in zadnjem) poglavju z naslovom Sužnost se znajde Janez najprej v Carigradu kot turški suženj in takrat se mu je končno le zasv italo, da je Oglarjev Miha pravzaprav Marjetica, "e-ta pa je bila medtem z drugimi krščanskimi ujetniki že v Alžiru. Tja pripeljejo tudi ozdravljenega Janeza. Njega in številne druge ujetnike kupi za sužnje neki Turek, a razkrije se, da je ta Turek preoblečeni papežev odposlanec. 'i'ako se je papežev odposlanec temeljito oddolžil janezu za svojo osvoboditev v Celju. Janez in Marjetica se srečno vrneta v teharje (dodatno pomenljiv je tudi čas : ravno na velikonočno nedeljo] še pre pa izvesta o pogubi Ulrika Celjskega (le-ta je bil ubir v Beogradi leta 1456 ). Sledi proslava srečne vrnitve naših junakov in sklep povesti, Medtem ko je krpan sicer junak iz ljudstva, a deluje individualno (sam pretepe 15 mejačev, sam premaga in ubije ^rdavsa), pa je pri Mlinar¬ jevem ^anzu poudarjeno, da je del vaške skupnosti, dajezgolj izstopajoči predstavnik teharčanov. Sicer pa Kpčevar nekajkrat iporabi svojo povest zaodkrito spodbujanje slovenske samozavesti. Npr. sam gro Ulrik (Urh) takole poudari slovenski tait : "Ni ga junaka, ki bi Slovenca prekosil, kadar se ta v resnici boja loti, kakor gatudi ni gospodarja, trgovca in ne poljedelca, ki bi svojega slovenskega vrstnika prekosil". Iz "anezovega govora teharčanom : " ^ ant je moji ! ^aleč po svetu * slovi slovenski junaštvo. Turek in nemec, Madjar in Lah poznajo naše ostre meče in že ob ukanju slovenskih trum jim upada srce. atorejj; fant¬ je, ne udajmo se ! Stara slovenska hrabrost se ne sme v nas izneveriti in pokazati hočemo svetu, da smo Slovenci neprebitne sklae, kadar smo združeni in složni, 'ivela torej naša sloga ! Živelo naše starodavno slovensko ime !" In še zaključek povesti : "^anez in Marjetica sta bila jako seečna v zako skem stanu. Dobro sta gospodarila, zgkedno živela in božji bla- goslov je bil očividen na njunem posestvu, sled tega in na podlagi mra umnega kmetovanja se jimaje množilo premoženje od leta do leta. Svoje¬ ga bogastva nista nikdar obračala v prešeroost ali v podpiranje napuha, pač pa sta veliko izdala v podporo siromašnih svojih sosedov in v tola; bo žalostnih. Ni ga bilo skoraj dne, da bi Marjetica ne nasitila, ob¬ lekla in nadarila kakega reveža, “ato jo je tudi vsa okolica ljubila in spoštovala, kajti tudi najzlobnejši jeziki se ji niso upali očitati kaj krivega, nepoštenega ali celo nepravičnega. Dočakala sta visoko starost in doživela vnučke svojih vnučkov, katerim sta v dolgih zim¬ skih večerih pripovedovala pripovest i hudobnem grofu Urhu, o upleme- nitbi A eharčanov, o groznih Turkih, o boju# pred beogradom in o sužno- sti int ter o osvobojenju iz nje. Tako se je ta povest ohranila v te¬ harski okolici od deda do vnuka, odust do ust, os dtoletja do stoletja' do današnjega dne”. Zlahka odkrijemo, da deluje celotni mit o popplemenitenju tehar- čanov v smislu slovenske socialne in nacionalne osvoboditve. Tovrstne naivne in očitne tendence pa ljudski povesti, kot je Mlinarjev *anez, gotovo ne kaže zameriti. Andrijan Lah K 3 /> Utrinki iz slovenske lahke književnosti III Želoinznaoilni in dokaj plodoviti avtor naše lahke književnosti je Jakob Alešovec (1842~19ol), pisatelj, dramatik, publicist in časnikar. Bil je kmečkega rodu iz Skaručne pod Šmarno goroj rojen pa je bil istega leta kot npr, ^arl May J Mimogr de s Alešovec je tudi avtor naše prve divjezahodne povesti ! Gimnazije v Ljubljani ni končal, nato je bil v različnih službah, a največ se je prežibljal kot literat in časnikar. Začel je pisati v nemščini (prim. Ljubljanski misteriji, 1868; slovenski prevod te povesti je izšel šele 1991 - povest je odziv na številne evropske mestne skrivnosti, npr. E, Sue : Pariške skrivnosti idr,). Svojo prvo slovensko knjigo je izdal leta 1867 (Kustoca in Vis - zgodoviniskapublicistika). Sodeloval je pri Novicah in pri Slovencu, njegovo glavno ustvarjalno obdobje pa je od 1869 do 1885, ko je urejal satix- rično-politični list Brencelj in ga v veliki meri tudi sam pisal, leta 1885 je Alešovcu opešal vid in zadnjaleta je preživel v hudi revščini. Medtem ko spadajo Aleeovčevi spomini "n-ako sem se jaz likal" med najmi¬ kavnejša slovenska spominska dela, pa so njegovi drugi leposlovni spisi izrazi ti -rimerki lahke književnosti, ~e posebej ga bomo predstavili kot začetnika domačih kriminalk : od 1874 dalje je objavml v Novicah več kriminalnih zgodb* Njegova prva leposlovnaknjiga je je ljudska povest iz pretečenih časov !, v rtomirov prstan ali zmaj v Bistriški doloni", 1869. Povest je precej okorna, zlasti pa moti mešanje zgodovine (turški vpadi !) in nezgodovinske pravljič¬ nosti (zmaj v Bistriški doloni). Avtor se je v povesti skušal prubližati domačemu folklornemu izročilu. ■‘Vta 187o je izdal Alešovec v samozaložbi knjigo "Brencelj v koldarjevi obleki (zbornik pesmi, zbadljivk, smešnic,, ugank, daljša zgodba pa je Pav¬ liha na Dunaju; prim. "evstikovo izdajanje humorističnega lista Pavliha na dunaju 187o !). Podoben verzno-prozni humoristično-satirični zbornik je tudi "Ričet iz ^abjeka, kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjo, samozaložba 1873. Knjigaje odziv na Alešovčev dvomesečni zapor (Žabjek je del Ljubljane, 2 VLo kil v tistih letih zapor), vanj pa je Alešovec prišel zaradi preostrega pikanja v Brenclju. V tem zborniku najdemo tudi kratko kri¬ minalno zgodbo Pravica-krivica (s podnaslovom Resničnapovest iz sodnji— skegaživljenja). l s zgodba je nekakmvzorec za serijo kriminalnih zgodb, ki jih je objavljal Alešovec od lete 1874 v Novicah. 7 eta 1874 je izdal Alešovec (spet v samozaložbi) knjižico Iz sodnij- skega življenja (s podnaslovom Mikavne povesti iz življenja hudodelni- kov - in še z dodatno oznako : Po spominu starega pravnika). To je pona¬ tis treh zgodb iz Novic (Poštne nakaznice, Poštarioa na Prelazu, Ponare¬ jeni bankovci). V ehi od kriminalnih zgodb, objavljeni v Novicah 1875 (Mati ga izda), nas preseneti kriminalni zaplet, ki je nenavadno podoben tovrstnemu za¬ pletu v romanu F.M. Dostojevskega Zločin in kazen (1866) ! Skopulja in * * izkorišoevalsla vdova ^eberjeva je ubita s sekiro, zraven nje pa so naš¬ li še težko ranjeno njeno deklo... Stvar je zanimiva v obeh primerih : bodisi da je Alešovec vedel za omenjeni roman Dostojevskega ali ne. ^eta 1879 so izšle Alešovečeve "ljubljanske slike sPodoba ljubljanska* skega sveta pod drobnogledom. To je humorno-satirična obravnava nekate¬ rih ljubljanskih tipov oziroma poklicev. *elo je priv .ačno še danes, a ne zgolj s stališča humoristične literature, ampak še bolj s stališča kulturnezgodotfinein etnologije. leta 188o je sledila kmečkapovest iz ne še pretekloh časov "Peteli¬ nov Janez" (ponatis iz Slovenca). Avtor prikazuje dogajanje tendenčno, poč v okviru kulturnopolitičnega boja med klerikalci in liberalci, ž pri čemer so prvi "beli'!, drugi pa "črni". Glavnaoseba Janez je sin poštenih, premožnih in vernih kmečkih starsev (oce Petelin je bil tudi vaški zujs— pan), a se kot študent v mestu preda liberalizmu in brezverstvu. se vsestransko pokvari, zaide v kriminal in slednjič žalostno konča (motiv izgubljenega sina , a brez "srečnega" konca). Deta 1883 je izšla "Jama nad Dobrušo ali dobri in hudobni grajšak: 3 tu pravljica iz starodavnih časov. Zgodba spada v h soseščino "Vrtomirovega prstana", spominja pa na tip povesti Christopha Schmida. Dogajanje te pravljice (oziroma povestice) je postavljeno v bližino Alešovčevega rojstnega kraja, med Al, epnje in Smlednik; dobremu repenjskemu graščaku stoji nasproti hudobni smledniški trinog. Da dobro zmaga, pa je v podob¬ nih pravljicah in povesticah pač nujno in običajno. Istegaleta 1883 jeizšla še najobsežnejša Alešovčeva pripoved ; " e v Ameriko! ; Povest Slovencem v poduk. Močno značilen je že poučno moralični naslov te 1. slovenske divjezahodne povesti. Sre torej za propaganado proti izseljevanju Slovencev v Ameriko, in to z mislijo ; tam vam bo najbrž še slabše kc mu vse skupaj podtaknili. Ponovno pomaga pripovedovalcu naključje, linarjev sodelavec strojar opazi pri Jonasovem sinu ponarejen bankovec, deček pa se pri prippvedovalcu razklepeta in pove, da imata njegova starša še dosti takih "papirjev", razkrije tudi, kje skrivata starša "papirje". t ako sta Jonas in nje¬ gova žena najprej osumljena, nato pa še dokazljivo okrivljena. i ripovedo- valcu se namreč izpove še krajevni učitelj, ki je Jonasu pomagal spravljati v promet ponarejene bankovce. V Jonasovi sušilnici za sadje najdejo pre¬ iskovalci pravcato izdelovalnico ponarejenih bankovcev. In kazen ? "Jonas in krčmar (opomba : Jonasov sodelvace) sta bila zarad hudodelstva ponarejevanja bankovcev obsojena v težko ječo za vse žive dni, žena Jonasova pa kot sokriva hudodelstva izdavanja teh bankovcev na 7 let težke ječe. Učitelj je dobil le eno leto, ker jepomagal izdatno, da je bilo gnjezdo bankovčarftev vnicenoit..." Moralično zasnovane in izpeljane Alešovčeve kriminalnezgodbe so pravzaprav blizu vzgojno— poučnim domažijakim (večerniškim) povestim. Andrijan Lsh vik 4 Utrinki iz slovenske lahke književnosti IV Anton Koder (1851-1918), pisatelj, pesnik in publicist, doma iz Radomelj, pripada isti generaciji kot ugledna mladoslovenska "elit¬ na ’ pisatelja Ivan Bavčar (rojen 1851) in °anko Kersnik (rojen 1852). Po končani gimnaziji je bil AV, oder poštni uradnik v več kra¬ jih v Avstriji (npr. Innsbruck, Trident, Bregenz). A ako so že živ¬ ljenjske okoliščine potisnile tega x avtorja iz središčnega kulturnega dogajanja na Slovenskem. Najplodovitejše Kodrovo ustvarjalno razdobje so 8o. leta. Sode- loval je v več slovenskih revijah, največ pa v Kresu, apisal je več kmečkih in zgodovinskih povesti. Knji-no je izdal leta 1877 roman "marjetica" (nato še več izdaj; v naslednjih izdahaj je oznaka idila 1 ! in leta 1883 povest V gorskem zakotju ( ponatisa 1911 in 1997)» V Kresu je izdal Koder tri romane : roman iz sodobnega življenja Zvezdana (1882), zgodovinski roman Luteranci (1883 - o 2. polovici 16. stoletja na Slovenskem) in zgodovinski roman Kmetski triumvirst (1884 -j o slovensko-hrvaškem kmečkem uporu 1573)» Ustavtit se velja ob romanu oziroma ob povesti Marjetica. Po dolžini bi to res lahko bil roman, po preprosti pripovedi pa je to izrazita povest, neustrezna je tudi avtorjeva poznejša oznaka idila, saj glavna ženskaoseba ns koncu povesti po avtorjevi volji umre in je s tem vsakffšnaidila porušena, “ajmanj, kar pričakujemo odidile sta prijetno -miroljubno dogajanje in pa seveda "srečni konec" (prim. idilični konec v sicer junaški povesti Mlinarjev Janez zakaj je sploh morala Marjetica v povesti umreti ? Morda (ali kar najbrž) je bila žrtev umetnosti - avtor je verjetno čutil, da so v umetniškem romanu boljši "nesrečni" konci !? Smrt Srakarjeve Marje¬ tice tik pred njenomporoko z bogatim Mlinarjevim Štefanom že najavlja smrt Presečnikove Mete v A agvoarjevem Cvetju v jeseni. Tudi Tavčar se je hote izognil,idiličnemu koncu. Sicer je zaplet Marjetice enostaven: revma w arjetica sprva po prepričanju bogatega Mlinarja ni bila 2 tis pravšnja nevesta za njegovega sina Štefana (prim. podoben zaplet v Jur¬ čičevem Sosedovem sinu, le da je tam reven fant, bogata pa je dekle.). ik o pa Mlinar v svoji trmi sinu popusti, Marjetica znenada Umre* z animiv je tudi umetniški (pfavcati jenkovski J) ^:onec povesti : 11 V tepjkini krozulji pa žgoli zopet pisan ščinkovec svoj 'či, čiv, čiv griču-Ček' in znaša gnezdo, vabi v svate in pozablja - nekdanje Marje¬ tice," Ma je bila srjetica dokaj popularno delo, priča več njenih nati¬ sov (leta 1926 že 4« nafeis !). K 3. natisu je leta 19°9 Koder napisal M tole : "Trideset let je minilo , kar sem poslal 'Marjetico' svojim daljnim rojakom. ripovedovalo se mi je pogosto v tej dobi, da se odpirajo 'Marje¬ tici' radovoljno visoka vrata omikanega meščana in priproste duri samot¬ nega seljaka in da popra šu j e po njej še mnog,, hiša domača. Poslednje me je napotilo, da pošiljam 'Marjetico'v tretje med svoje rojake želeč, da jim kaže pristno narodovo življenje v oni vzorni podobi ki blaži, povzdiguje in budi ljubezen, ki nikedar ne zagreni ljubezni do naroda in domovine." Iz navedenega avtorjevega predgovora kaže poudariti dvoje : 1. ugoto vitev, da m arjetica priteguje tako meščanske kot kmečke bralce, in 2 ., da idealizirajoči prikaz življenja pri ^odru spominja na znano Kersni¬ kovo opredelitev o idealizirajočem realizmu : "... opisovati ... ne golo življenje - golo resnico samo, ampak golo resnico pod zlato prozorno tančico idealizma . 1 Seveda je Kodrov idealizirajoči realizem pravzaprav presenečenje , če pomislimo, da je bil Koder v 80 . letih obtoževan zaradi take in dru¬ gačne surovosti v svojih delih ( ali gre že za morebitni vpliv naturali uma ?). Kot odziv na "surovosti" v Kodrovi pdvesti Oreharjev Blaž (Kres 1882) in v Kodrovem zgodovinskem romanu Luteranci (Kres 1883) je napi¬ li janez encinegr znano satiro Cmokavzar in Ušperna (LZ 1883). 3 VUo Omenjeni hodrovi deli sicer res presegata "idealizirajoči realizem", ostajata pa vendarle v dikviru "navadnega realizma". Morda pa lahko razložimo Mencingerjev pretirano ostri nastop priti ^odrovemu pisanju dvema zgolj kot nasledek tekmovanja med takratnima literamimarevijama (Kres in Ljubljanski zvon). ^edtem ko je kmečka povest Marjetica poudarjeno "ljudska" ( a pritegljivam, kot pravi avtor, tudi za "omikanega meščana"), pa je povest V grajskem zakotju umetniško zahtevnejša. Spominja natip pobesti pri janku ^ersnka (povezovanje graščaštva, meščanstva in kmetstva). \ • 5 Prav je, da je založba Karantanija to povest pred kMfcldbax£x nedavnim (1997) ponatisnila. 1 Ahdrijan Lah ^ 33-/7 m Utrinki iz slovenske lahke književnosti V Pavlina Pajk (1854-19ol), rojena Doljak, pisateljica in pesnica, se je rodila v Pavii (Italija). Zgodaj je izgubila starša in je odra¬ ščala pri svojem stricu Matiji Doljsku, veleposestniku in županu v Solkanu. Tam se je naučila slovenščine in začeiba nastopati v goriški čitalnici, leta 1873 pa je objavila v "Soči" svojo prvo črtico Prva ljubezen, leta 1876 se je poročila s profesorjem Jankom Pajkom, ured¬ nikom mariborskega leposlovnega lista Zora, 1878 pa je izdala zbirko pesmi. Poslej je precej živela zunaj Slovenije, saj je spremljala svo¬ jega moža pri njegovih premestitvah (Gradec, bmo, Dunaj), šele leta 1899 se je družina Pajk ^Pavlina je imela dva sina) naselila v Ljublja¬ ni, a J snko Pajk je še to leto umrl, kmalu za njim pa tudi Pavlina. Njeno pripovedništvo precej odstopa od tedaj prevladujoče realis¬ tične smeri. Pajkova je plodovita predstavnica prave ženske, sentimental¬ ne, družinske pripovedne proze, pisane že za meščansko bralstvo. Lotila se je vseh pripovednih oblik : od črtice, prek novele, povesti do roma¬ na. Doživela je celo izdajo svojih Zbranih spisov v 2 knjigah (1893-1895) idealizirajoči in idilizirajoči način pisanja Pajkove je prijal starajočemu se Josipu Stritarju, ki je tako kot Pajkova odklanjal nasto¬ pajoči naturalizem. V pismu z dne 5.12.1897 je Stritar napisal Pajkovi mdr. tole : "Vi se lahko tolažite s prepričanjem, da ste res kaj storili za svoj narod, ^aj se kriči še tako zoper Vas; kar ste spiali lepega, plemenitega, to ostane ! Če Vas imenujejo slovensko Marlitt, hi se Vam treba sramovati tega priimka." Kot je bila Marlittova klaična 1jubezničarka v nemškem prostoru, je res enako vlogo opravljala Pajkova konec 19. stoletja na Slovenskem, bežno si oglejmo neksj del i ajkove : Roka in srce (povest) : Mlada baronica se je poročila s starejšim mar- v kizom Konradom, da bi rešila svojegaočeta pred gospodarskim polomom. Sprva možu ni posebna naklonjena, a sčasoma zaživita v srečnem zakonu. . n%.- <_< Jušne borbe ^novela) s mlada in duhovita fedora se je brez prave lju¬ bezni poročila s starikavim učenjakom Emerikom. ^ato sreča Emerikovega trg« brata oranja in med njima zagori ljubezen, a dolžnost zmaga nad čustvom. Franjo odide in nevarni trikotnik se konča. Po lo letih Emerik umre, ranjo zasnubi fedoro, a ta se vseeno noče poročiti z njim (prim. znani roman gospe de La Fayette Kneginja Clevska; podobnost bistvenih vsebin obeh del je očitna !). Slučaji usode (roman) : glavnaoseba romana je ^alvina. le-ta se po¬ roči s hazarderjem in pijancem baronom leopoldom N. zaradi poneverbe denarja zbeži in pusti ženo in malo hčerko brez sredstev, malvina gre z otrokom v Gradec, zaposli se v tovarni, komaj se prebija, otrok umre. Potem gre malvina za družabnico stari graščakinji natirolskem gradu ^au- henstein. u a grad se vrne njegov pravi lastnik, ;raščakinjin pastorek u tmar, ki je po svetu zdravil svoje boleče ljubezenske rane zaradi lepe, a neznačajne Avrelije. med Otmarjem in Malvino nastopi simpatija, a “alvii na je seveda še vedno poročena. Izkaže se, da je Otmarjev sluga mulat (*) John ^aIvini sleparski mož ! *.a skuša ^alvinomizsiljevati za denar, da bi lahko spet pobegnil. Johna razkrinka Avrelija in john se (nič kaj utemeljeno )n ustreli. Graščakinjo zadene kap in umre. ^alvinaše vedno omahuje, ali naj se poroči z otmarjen (je revna in prestara : 3o let !). Slednjič malvina podeduje imetje bogatega strica in se nazadnje le po¬ roči z otmarjem. vsebinatega romana je s svojimi zapleti in razpleti značilno "lahkoknjiževnostna". Presenetljiv in posebe je naslov tega romana : Slučaji usode. Avtorica je povezala dva pojma, ki navadno nastoapa kot nasprotji s usoda (vse je usojeno) in slučaj (vse je naključno). Andrijan Lah tir 3 o. 9 ^ Utrinki iz slovenske lahke književnosti VI Značilni lahkoknjiževnostni klasik je prav gotovo Miroslav ^alovrh (1861-1922), pisatelj, pesnik, prevajalec in časnikar. Rodil se je v Ljubljani, študiral filozofijo v Zagrebu in v Gradcu ter bil nato liberalni časnikar v Ljubljani in nekaj časa tudi ured¬ nik Slovenskega narods, Liberalnartendenca je vidna tudi v njegovem leposlovju, Slovenski narod je napisal vrsto zgodovinskih povesti, pozneje izdanih tudi knjižno, in nekaj pripovednih del s sodobno vse¬ bino, Kot imamo lahko Pavlino Pajk za slovensko Marlittovo, bi Malo¬ vrhu še najbolj ustrezala oznaka slovebski Zšvaco (tudi francoski pisec lahkih zgodovinskih romanov je bil usmerjemizrazito liberalno). Svoja dela je Malovrh večinoma izdajal s psevdonimi, npr. Fr, w emec, Zvonimir ^epetavec, Tinček Hudaklin, Franjo Lipič, Oglejmo si vsaj naslove Malovrhovih zgodovinskih povesti : Opatov ppaorščak, 19o3, 1991 ( o 15. stoletju); Pod novim orlom, 19o4,1914 (0 Francozih na Slovenskem od konca 18, stoletja do konca Ilirskih proSL vinc 1813; z nacionalno in s protiavstrijsko idejo); Kralj H a tjaž 19o4 (o 2. polovici 16, stoletja; kmečki upori, protestantizem, z izra¬ zito kritiko menihov in meništva); Na devinski skali, 19o5, 1913, 1995 (o 12. stoletju); Strahovalci dveh kron, 19®7 (o 2, polovici 16, stolet¬ ja, z epilogom o začetku 17. stoletja; o Benečanih, Turkih in sehjskih piratih); Zadnji rodovine B enalja, 19o9 (o 18, stoletju); Ljubezen Konlanove Klare, 191o ( o časm Ilirskih provinc 18o9-1813; izjava slo¬ venske najstnice iz 9o» let o tej povesti : to jetako dobro kot Victoria Holt !); V študentovskih ulicah, 191o ( s podnaslovom ljubljanska po¬ vest; o 19. toletju); ‘'aljubljeni kapucin, 191o ( s podnaslovom Vesela povest iz ljubljanske preteklosti; o času Ilirskih provinc; s protikleri¬ kalno usmerjenestjo); Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka 191o ( o avstrijsko-turŠkih bojih v 18. stoletju); Skušnjave Tomaža A "r- me.ljavčka, 1911 (šaljivapovest o času Ilirskih provinc). 2 Da Malovrha naši založniki le niso povsem pozabili, pričata bendarle dva ponatisanjegovih povesti v 9o, letih (Opatov praporščak. Na devinski skali), ^avežimo zdaj naizjabo slovenske najstnice iz 9o. let : povest (roman) Ljubezen ^nčanove Klare " je tako dobra kot Victoria Holt". ker dekle vidi v angleški uspešničarski pisateljici Victorii Holt (19o6- 1993) pravzaprav svoj bralni vzor, pomeni ta izjava vsekakor veliko pri¬ znanje zazdaj malo znanega slovenskega pisatelja, ki je pisal že takrat, ko se je Victorka Holt šele rodila, l»a|a;ko rečem, da je najstničino vzpo- rejanje malovrha in Holtove kar posrečeno, Oi»a avtorja imata namreč podata ben pisateljski "recept" : običajno povežeta zgodovinsko podlago in sent: mentalno-melodramsko ljubezensko zgodbo. Oglejmo si na kratko bistveno vsebino romana Ljubezen ^ončanove Klare. Dogajanje romana poteka leta 18o9» prostorsko pa od Kušljanovega gradu na Polhograjskem do Ljubljane. Končanova Klariča je hči premožnega gostilničarja iz okolice Vrh¬ nike, po očetovi in materini smrti pa skrbi zanjo starejša sestra Ivanka in da Klarico v samostansko šolo v Ljubljano, Ko se vrne domov, se Klariča na daleč idealno zaljubi v francoskega aristokrata markiza (in Napoleonovega majorja) d'Aurevilla, ki z družino (z ženo in s sinom) prebiva v Kuščjanovem gradu. bi bila bliže svojemu idealu, se Klara poroči z gozdarjem Hrastom, grajskim uslužbencem. Sprva major neznatne plebejke sploh neopazi. “er pa se je Klara dobro znašla v grajski ženski družbi, jo slednjič le pobliže pogleda in jo začne zapeljevati. A Klara je poštenažena in hoče ostati zvesta svojemu neljubljenemu možu (prim, znani obrazec iz literature 18, stolet¬ ja : plemiški lahkoživec in č^dnostna meščanka !). Slede različni zaple¬ ti, ki jih ustvarjajo ljudje, okoliščine in nihanja med dolžnostmi in čustvi, nakoncu razreši vso zadevo katastrofa (v funkciji deusa ex machi- na). Ob požaru v gradu zadene mlado majorjevo ženo kap, Klaričin mož pa pri reševanju majorjevega sina smrtno ponesreči. 3 «ez leto dni sledi"happy end'J xxitx Zadnji stavek romana se glasi: "Marki d'Aureville in njegova mladažena Klariča sta se še tisti dan odpe¬ ljala dalje na jušni Francosko, ostal pa je med ljudmi spomin na njijuj,in ko sta bila pozabljena kot človeka, so si ljudje kot historijo pripovedo¬ vali mučeništvo in poveličanje ^ončanove Klariče"* V celotni zgodbi je razviden pravzaprav tako imenovani ^epelkin "sindrom" : preprosto dekle dobi "princa" in se vzpne v višjo družbo. Malovrh je pisal sicer tudi povesti s sodobno tematiko, a jih pu¬ stimo tokrat ob strani. Tu ga predstavljamo predvsem kot glavnega avtorja domače lahke zbodovinskempovesti. Andrijan Lah Vbl Utrinki iz slovenske lahke književnosti VII Zanimiva osebnost naše lahke književnosti je Damir Feigel (1879-1959), pisatelj, doma iz x drije. Na Dunaju je študiral pravo, a ga ni končal, nato je bil kulturni delavec in književnik na ^rimorskem, močno deja¬ ven zlasti v času italijanske zasedbe "'rimorske od leta 1918 dalje. feigel je eden najvidnejših klasikov naše lahke književnosti : ob nekaj zbirkah humoresk je izdal tudi več pustolovskij, fantastičnih in znanstvenofantastičnih povesti. D, ^ajt je *eigla upravičeno ozna¬ čil kot slovenskega Julesa Verna. Posebna feiglova značilnost je, da vnaša v svojo fantastilo humor. Oglejmo si bežno vsaj nekaj %4glovih del. v ^.eiglovi 1. zbirki humoresk "Pol litra vipavca" izstopa razdelek "Holmes in njegova smrt". Gre za tri kratke zgodbe, v katerih nastopa znameniti angleški (= Doylov) detektiv Sherlock Holmes. Prva zgodba ima naslov Izgubljeni sopran. V tej zgodbi se feigel seznani s Holme¬ som, oziroma bolje : Holmes s svojim prodornim analitičnim umom sam odkrije feigla takole : "... Vi ste iz Gorice, zadeli ste terno, in sicer na številke 43, 22 in 5 , napravili ste izlet, ogledali si Bero- lin, prišli predvčerajšnjim s parnikom 'Kraljica Viktorije' na Angle¬ ško in ste sedaj tako začudeni vsled mojih pojasnil, da šemi ne veste ..."; povrh izjavi Ho&mes med drugim : "Slovenski pa govorim precej dobro, ker sem bil nekaj časa v Ljubljani." "‘ato se razkrije še to, da je Holmesova gospodinja Slovenka, rojena na šentviški gori na Pri¬ morskem itd. V 2»zgodbi (Karneval v Nici) se feigel in Holmes ponovno srečata. V 3. zgodbi (Na severnem tečaju) po se čmohumomo razdružifca. *eigel in Holmes se znajdeta skupaj še z nekaterimi drugimi na sever¬ nem tečaju,a Holmes tam stori čudno smrt: zgori ob eksploziji bencina, feigel 3 svojimi vročimi solzami izdolbe prijatelju v veliko ledeno ploščo tale napis : Tu počiva Sherlock HolmeB. Zgorel je na severnem tečaju. Bodi mu lahka ledena plast. 2 Iz druge Feifclove zbirke humoresk "Bacili in bacilke" kaže omeniti zgodbo Elektrokephale (Slovenski znanstvenik Breskvar odkrije elek— ... , gledal tricno glavo, posebno pripravo, s katero je lahko izumitelj okrog vogla, polsušal, kaj se je tam govorilo, in sprejemal vonje dotičnega kraja". Povest ^asja dlaka!" je precej vemovska. Gre za odkrivanje nezna¬ nih delov Afrike. Glavna oseba povesti je Anglež,, a pol Slovenec, nje¬ gova mati je Slovenska, sam govori slovensko, pri njem živi slovenska nečakinja mica, James Preeman ( = Svobodnjak! - opomba • v tolikem poudar janju slovenstva zlahka vidimo Avtorjevo težnjo, da veča samozavest zatiranim primorskim Slovencem !). Dogajanje se začne v sudanskem kartumu, kjerživi Preeman in je tamkajšnji stalni dopisnik londonskega Timesa. Sledi ekspedicija, na katero se odpravi Freeman skupaj z znan¬ stvenikom, naravoslovcem inkemikom, Robertom Lowellom. Sleei vrsta čudnih doživljajev: preeman sreča v afriški divjini Slovenca Jurija Pipana, nato paše Tarzanovega vnuka Huvo, nadaljnjega Slovenca iz francoske odprave ‘‘emeja Močnika s cerkljanskega itd. Po vrnitvi od¬ prave v Kartum ustanove udeleženci odprave društvo ^asja dlaka, Free- manova nečakinja Anica pa postane Huvova zaročenka. %d8ljevanje povesti Pasja dlaka!" je povest Na skrivnostnih tleh. Freeman in Pipan odideta na naovo ekspedicijo v Afriko in doživljata non večudne prigode (npr. območje, kjer ni gravitacije, ampak nastopa levi- tacija, namesto težnosti torej lahnost; srečanje s Slovencem J akobom Svilogojem, ravnateljem državne zvezdame v Horkes-Ari, slednji se po¬ roči z Uihiauhu, s hčerjo velikega duhovna; pravo postmodernistično po¬ igravanje pa lahko odkrijemo v naslovu poglavja ,akec in njegove ljube¬ zen : ".akob je spremenjen v Jakca zaradi asociacije na istoimensko bevkovo povest Jakec in njegibvaljubezen !)• Čudežno oko ( povest o izumu aparata, ki bere misli; napravo pa izumitelj zaradi nevšečnosti^ ki jdihjs povzroča, slednjič uniči). Kolumb ( gre za povest, ki povezuje fantastiko in humor; pisatelj se je tu lotil transplantacije človeških organov: pri možganski operaciji dveh ponesrečencev, trgovskega potnika Kolumba in urednika Novaka, zdravniki pomotoma zamenjajo njune možgane. Poslej misli Kolumb ured¬ niško, Novak pa trgovsko itd.). čarovnik brez dovoljenja ( povest o Antonu Golobu, izumitelju liliput8torj a, strdi j a zapomanjševanje). Supervitalin je zadnja ‘‘‘eiglova ZF povest, natisnjena 1939. Gre za epohalni h izum cepiva za oživljanje mrtvih. Izumitelj dr. jereb oživi s svojim cepivom samomorilca Staneta lešnika. i* e _ta postane po oživitvi v pravi uspešniški osvajalev žensk. ,ereb ponovno razmisli o svojem cepi¬ vu in ga zaenkrat skrije, Ali Jereb ne privošči lešniku - in morebitnim drugim - živahnih ljubezenskih doživljajev ? Ali se ustraši neznanske prelomnosti svojegaodkritja ? Saj gre navsezadnje za nekako možno odpravo smrti !? Prav presenetljivo je,st da so naši založniki feigla tako prezrli, saj vendar ni bil "politično sumljiv" ! ^dina r eiglovaknjiga, ki je izšla v tem obdobju, je izbor humoresk (in skupek spominskih 'rtič) "Ob obratu stoletja", Koper 196o. “orda pa bodo letošnje feiglove okrogle obletnice (12o-letnica njegovega rojstva, 4o-letnica njegove smrti, 60-letnica od izida njegove zadnje povesti ...) le pritegnile pozornostv kakega založnika in spodbudile ponatis kake prijetne fei¬ glove ZF povesti. Andrijan Lah 4 3 ^ Utrinki iz slovenske lahke književnosti VIII V slovenski lahki književnosti sta močneje razvita predvsem dva vsebinska tipa : domačijska (vaška, kmečka ...) povest in pa zgodovinska povest. Prpva redkost pri nas je npr. roparska povest, nekaj tujih ropar¬ skih povesti je priredil Silvester Košutnik (npr. Rinsldo Rinaldini, Musolino, gla soviti italijanski ropar, Pra Diavolo), domače roparske gorenj skem povesti palahko preštejemo na prste ene roke. 0 znanem ksajLjtskrai roparju iz 19. stoletja Dimežu je napisal najprej ljudsko igro, pozneje pa še povest igralec Anton ^erar Danilo (Dimež, strah kransjske dežele), o zna¬ nem štajerskem roparju Guzaju pa sta napisala biografski povesti Januš Goleč (Guzaj) in Ernest Tiran ( Razbojnik Guzaj). Tokrat naj predstavimo zgolj Golčevo povest o Guzaju. Januš Goleč (1888-1965), pisatelj in časnikar, jebil po polklicu duhovnik. Izdal je več ljudskih povesti, usmerjenih dokumentaristično, a leposlovno skromnih, eta 1931 je izdal v Mariboru ljudsko povest Guzaj. Goleč nam predstavi Guzajevo življenje dokaj podrobno in kar privlačno Guzaj je bil sin malih posestnikov oziromakočarjev, doma pri Sv. ^rimožu v šentjurski župniji na štajerskem, V otroških letih je opravljal različno kmečka dela (npr. pastirjeval), kot mladenič pa je bil tri leta v avstrijski vojski (Guzajevv čas je 2. polovica 19. stoletja), nato pa je krajši čas služboval še kot orožnik v Dalmaciji. Ko se je vrnil na Štajesrko, se je zaposlil v restavraciji na Dobrni. Tu pa se je zameril svoji šefinji Ani klakočer, ker ni hotel biti njen ljubimec. Klakočerjeva mu je v maščevanju podtaknila neko srebrnino in nekaj ctenarja irer ga obtožila tatvine. Na sodišči je bil Guzaj obsojen na 7 let in 5 mesecev ječe. ‘Vivična obspdba je Guzaja razbesnila in Klakočerci je obljubil maščevanje. Ob čakanju naizvršitev ob¬ sodbe pa je Guzaj uspel pobegniti s sodišča in zatekelms se je k svojemu tovarišu iz vojaških let Štefanu Drobnetu na samotno , pšenco. Tam se je za¬ čela Guzajeva ropa-ska "kariera". Organiziral je svojo roparsko tolpo in deloval v bližnji in daltfni okolici. x ri revežih je bil Guzaj celo priljub¬ ljen, saj je jemal le bogatim (komu dragemu pa naj bi jemal ?). Goleč 2 v povesti pravi takole : "0 vseh teh ropih obenem na več raznih krajih so tonili le bogatejši sloji, revež se je natihem muzal, saj je jemal tolovaj tamkaj, kjer je bilo denarja ter balga ne le za sproti, ampak £ tudi za bogat prihranek*". Guzaj jeimel tudi igralski talent, Rad se je pojavljal v različnih preoblekah v večjih krajih, klepetal po gostilnah ipd, V Šentjurju je Guzaja nekoč razkril občinski redar Dobrajc, a Guzaj jeob tem Dobrajca ustrelil. Oblast je zdaj razpisala na Guzajevi glavo 15o goldonarjev nagrade, vendar je Guzaj kljub temu še vedno uspešno deloval. Imel je tuid čas za ljubezensko romanco z mlinarjevo hčerko ^arbko. K njej je hodil najprej vasovat kot graščinski lovec, nato pa se ji je razkril v jut pravi podobi. Guzaj je celo načrtovsl svoj pobeg v Ameriko, za njim pa bi naj tjs prišla še ^arbka. Ob tej idili ps jeizpeljal Guzaj s svojimi tovariši tudi maščevanje nad Klakočerco. Ko so jo rop fl rji dobili v roke, so j on privezali nadrevo v samoti in jo tako obsodili na kruto smrt od lakote. Guzaj se je rad poi ;rvala z orožniki. Goleč pravi o tem takole : « 8 jvečja zabava mu je bil 0 , ako se je sestal kje na samoti z žandarjem, kiniti najmanj ni slutil, s kom imaopravka. ^ed prijaznim pogobvarjanjem, saj je znal kot bivši žandar, kaj zanima tovariša, ga je zvabil v bliž¬ njo krčmo. Tukaj je plača ubogi pari jed ter obilno piaječ, še nalašč je izgubljal pri kartah, da je le prepričal žandarj a, da o je pajdašil z n jboljšim in najbolj radodarnim graščinskim gospodom". In dalje : "Kadar se je naselil Guzaj do sitega z domačimi žandraji, se je rad odpravil v bolj gospodki preobleki po železnici v celje ali v **aribor. Tukaj je čital bemške časopise in se smejal, da se je tolkel po kolenih, kaj vse je priobčevala o njem strahopetna gospoda iz spodnjih trgov. Ko so čitali meščani gorostasne pravljice o Guzaju, so po preči- tanju razpravljali o predmetu, ki je bil zadnje mesece na dnevnem redu. Takim pomenkom se jerad pridruževal s posebnim poudarkom, da je baš iz 3 m onih krajev, kjer se vršijo ti indijanski (!) dogodijaji. Al ga je poslu¬ šal radoveden meščan, ker tolovaj je resnico še pretiraval in slikal tat¬ vine, rope in napade v tako strašnih barvah, da sp strmeli vanj poslušalci od strahu kvišku štrlečih las. Ko je končal indijanske (?) stroije v eni krčmi, je šel s ponovivijo predstave v drugo in v par dneh je bilo čit«ti po časopisih, kaj pripoveduje o roparskem poglavarju očividec". In presnetljivo : "Celo po Gradcu ter Dunaju se je parkrat sprehajal. Ob priliki enega dinajskih obiskov je dal sam v časopis, da je bila slo¬ vita dunajskapolicija že na sledi roparskemu kralju iz Soodnjega Žtajerja, a je onesel lopov pete v Budimpešto in preko Pragerskega nazaj i v svoje J lastne brloge"# u rdo si jen privoščil Guzaj brežiškega glavarja grofa Attemsa, saj ga je ob ugodni priložnosti mahnil po glavi in vrgel v obcestni jarek. Slednjič je Guzlja pogubila lastnapx prevzetnost. Zaradi nenehnih uspehov je sčasoma postal nepreviden. Septembra 188o je celjsko orfožniš- tvo organiziralo velik pogon za Guzajem. Orožnika Grizold in Stres sta zalotila Guzaja v neki zidanici z enim samimi izhodom. Guzaj se ni hitel pred ti, rekši : "Živega me ne dobita, prokleta Fanghunda!" Poskusil je pobegniti skozi vrata, a orižnika sta ga ustrelila in ubila. -ruaonova ^arbka je ostala Guzaju zvesta : dokler je živela, je vsako leto zasadila rožmarinov grm na Guzajev grob. Torej pravcati romantični xklHjax konec zgodbe. Goleč je ob svojem roparskem junaku nekako razdbojen. Kot pisatelja ga navihani ropar očitno priteguje, kot duhivnik pa mora vendarle umo- vati inoralično. 0 Guzaju kot mitu pove Goleč med drugim i "Tolovajeva spretnost v napadih, pri tatvini ter ropu je v ustnem izročilu vedno bolj rasla, dok¬ ler ni zaplesala v bajke nemogočega, ki še kroži danes od ust do ust pri- prostega Človeka". In dalje : "Na ta način je bil povzdignjen navaden ro¬ par v pravega narodnega junaka, ki je moral umreti v nedokončanem boju za pravice revežev"• Andrijan Lah Utrinki iz slovenske lahke književnosti IX Zanimivi, plodoviti in vsestranski književnik (pisatelj, pesnik, dramatik, publicist, časnikar in prevajalec) Radivoj Rehar (I894-I969) je bil v obdobju 1945“"199o zaradi političnih razlogov zamolčevan, zato je prav, da vsaj zdaj omenimo nekaj podatkov iz njegovega razgibanega življenja. Rodil se je v *->turjah pri Ajdovščini in končak trgovsko akademijo na Dunaju, Po 1, svetovni vojni je bil časnikar v Mariboru, v letih 1936-1937 pa je izdajal tam tudi neodvisno revijo za politična, soci¬ alna, kulturna v prašanja in leposlovje Piramida (lo številk). Ob tej reviji je krajši čas delovala tudi založba Piramida (prim. podobnost s sočasno revijo in založbo Modra pfcica v Ljubljani!), r ri tej založbi je žizšeS leta 1936 reharjev roman o Ati ntidi "Semisiris". Ob nemški zasedbi Štajerske 1941 se je rt ehar utaaknil v Ljubljano in se tu med vojno preživljal s pisanjem, s čimer se je pregrešil proti t.i. kulturnemu molku, ki gaje zapovedala OF, Takrat je izdal med drugim mitološkinroman v 2 knjigah Argonavti, 1943 (s psevdonimom Radislav Ru- dan), roman iz meščanskega življenja Rina, 1943 ( s psevdonimom Marij Skalan) In nekaj mladinskih knjig, ?o 2. svetovni vojni komunisti Reharju zaradi starih zamer niso dali službe, nazadnje pa so ga leta 1948 zaprči kot angleškega vohuna in ga obdodili na dosmrtno prisilno delo, a so ga leta 1954 izpustili. Rehar je do smrti živel povsem ob robu kulturnega dogajanja, saj mu komunisti niso dovolili, Ra bdi izdajal svoja dela. Z veliko zamudo, šele leta 1996, je slednjič izšla pri MK v Ljubljani 2. izdaja Reharjevega romana Argonav ti, ki ima bse potrebne lstnosti za uspešniško mladinsko delo in zasluži tudi uvrstitev med obvezno branje v višjih razredih osnovne šole. Omenimo še nekaj r eharjevih, večinoma lahkih, romanov, ki so izšli v v časopisju, npr. utoipični roman Oceanopolis, Utopični roman ^aščevanje prof. Kabaja, psihološki roman Sida Silanova, utopični roman Ramas in j or a (vsi v mariborsfeme v eoemiku) ter psihološki roman i^emon ljubezni 2 in pustolovsko-detektivski roman Popotovanje v usodo (oba v ljubljan¬ skem družinskem tedniku). kratko pa bomo predstavili le eno xi eharjevo elo : mitski 'pusto- lovsko-1jubezenski) roman Semisiris, 1936. T a roman po tematiki izjem¬ no izstopa, saj je prvi slovenski roman o mitski celini in državi Atlan¬ tidi (opomba : leta 1998 je sledil tej temi še roman M. Ponebšek Atlan¬ tida). Pisatelj am je svoj roman na kratko predstavil v članku, objav¬ ljenem v reviji Piramida, 1936 (roman o potopopljeni celini Atlantidi). Svoj članek je ^ehar končal takole 9 "... Pravica pisatelja je, da ve¬ ruje v obstoj Atlantide, tudi ako ni zadostnih znanstvenih dokazov za to, in jo obnovi v svojem delu. To sd storili že mnogi na najrazličnejše načine, jaz sem jo obnovil v Semisirisu napodiagi skupnega praizvira vere in kulture starih Egipčanov in starih amerišikih ljudstev. Posta¬ vil sem jo v dobo pred začetkom znane zgodovine in vzel za podlago p ra- vero in prakulturo starega Egipta, temelj mi je pa dalo Platonovo sporo¬ čilo 1 ' . rehar je troej povzel izročilo (Platon ga je sprejel preko Solona od egipčans kih duhovnikov !), da je v dabnih časih obstajala med Evro¬ po in Ameriko posebnacelina Atlantida, ki pa se je pozneje zardi neke katastrofe potopila (h v nadvsezanimivi knjigi nemškega avtorja 0. Mucka v se o Atlantidi lahko preberemo dokaj sugestivno razlago o uni¬ čenju Atlantide: na to celino je padel orjaški asteroid in povzročil ob vsej ktastrofi tudi vesoljni potop. Preživeli ljudje so ohranjali spomin na katastrofo v številnih mitih. Po raziskavah majevskega kole¬ darja je Muck določil celo natančni Srn uničenja Atlantide :5. junij 8498 pred našim štetjem !)• Če sprejmemo obstoj Atlantide za možen in verjeten, je Rhear ravnal v svojem romanu dokaj smiselno: Atlantida je v njem predstavljena kot svetovna velesila, ki imaobilico podložnih dežel tako na Vzhodu (npr. ?Egipt) kot na Zahodu (npr. država Aztekov). Glavno mesto Atlan- 3 2^(9 tide je Semisiris in v njem vlada faraibn Semiš Ofiris (imena oseb v ro¬ manu so obarvana precej vzhodnjaško, tudi grško; bogovi v Atlantidi so kar isti kot v - poznejšem - starem Egiptu; tudi celotna tehnologija Atlantida je - z izjemo posebnega strelnega orožja, nekake puške - na običajni staroveški, npr. staroegičanski, ravni). Sicerpaplete %har dogajanje svojega romana predvsem v ljubezensko in v pustolovsko smer. Na začetku romana prideta v Semisiris s svojimi spremljevalci mladi a^teški roinc Afbagad in njegova 16-letna sestra princesa Evalasta.. 'a dvoru naj bi se poučila o moči in o modrosfei At¬ lantide. vendar daje Semisisris že očitne znake dekadentne civilizacije. Evalasto sin hoče pridobiti faraon Semiš Ofibis za ljubico, a ta ga - presenetljivo - odklanja. Sledi vrsta zapletov na faraonovem dvoru in okoli njega, ^ačno se potresi, poplave, pogrezanje zemlje na Atlantidi ~e pred dokončno katastrofo zbežijo azteški prišleki domov, Atlantida pa se pogrezne v morje. Oglejmo si monumentalni - nič kaj lahkoknjiževnostni - konec romama (prikaz katastrofe l) : "In smrt se je dvigala vedno više. Njena kosa je segla preko toneče Gore prihoda in preko vsega neba, od obzorja do obzorja. Pokosila je milijone, porušila mesta in selišča, zdrobila v nič vse silno veličastje n„jvišjega vzponačloveškega duha, da je ostal za njim samo še spomin, dokler še ta ni izginil v vse uničujočem času, ki se edini ni nikoli začel in se nikoli ne bo nehal... . Brez omahovanja lahko sklenemo, da bi bil Heharjet roman Semisiris kar najboljša osnova za kak monumentalni hollywoodski filmski spektakel. Andrijan Lah ILlednj c izvemo še o dveh slovenskih besednih umetnikih v Aziji : Jože Cukale deluje kot misijonar v Indiji, Vladimir Kos pa kot misi¬ jonar in univerzitetni profesor na ^aponskem« Opozoriti kaže pe na nekaj napak ali pomanjkljivost vi. knjigi: str# 25 : kratkeproze angleških Slovencev - prav : argentinskih Slo¬ vencev; str. 58 : nove verz - ker je natisnjenih kar 6 verzov, torej : povejo verzi; str. 81 : leta 1930 - prav seveda : 1530 ; str. 86 : da je Prežihov Voranc "študiral na Dunaju",je nekakompreti- rano - zadošča, da je tam obiskoval zadružno šolo; str. 114 : do smrti jesenina in Majakovskega let 8 1938 ” prav : do smrti jesenina (1925) in Mjakovskega (193o); str. 173 : rahlo melahonično - na j rž : melanholično; str. 189 *: novi založnik Kovač - ker je omenjen z imenom Rudolf Tro¬ fenik, bi kazalo že zaradi enakopravnosti dodati tudi ime založnika Kovača; str. 233 : prevodov iz ali v angleščino “ prav : iz angleščine in v angleščino; str. 251 : za nečem neobstoječim " prav : za nečim neobstoječim; str. 256 1 romana gmi angel, varuh moj - gre za precefc Jepolovno pisan potopis; str. 274 : postala njegov kreator - glede na ženski spol : njegova kreatorka; str. 276 : pišoče “ prav pišoče; str. 351 : pri bibliografiji M. Jevnikarja manjka najbolj očitno : Vsebine slovenskih leposlovnih del IV, Trst 1958; na isti strani še : Hajdini pri Trstu - prav : Hajdini pri ptuju; 5 Ut • J 3 • k bibliografiji L. Sirca bi vendarle kazalo dodati še 3 };oix±a mine iA ed Hitlerjem in Titom, izdane v Ljubljani leta 1992; str. 377 : Kazala - zaradi dvojine : kazali. ^ruga knjiga SIK obravnava Severno Ameriko. 0 književnosti severa •oameriskih Slovencev (in njihovih potomcev) smom izvedeli precej še v komunističnih časih (prim. knjigo, ki jo je uredila J. Petrič, ^aši na tujih tleh s Antologija književnosti Slovencev v Severni Ameriki, Lj. 1982), ^elež protikomunistične emigracije je bil v Severni Ameri¬ ki raameroma £xhjus majhen (npr. M. Javornik, K. Mauser, T. Kramolc idr.)* nekateri tamkajšnji avtorji pa so slovenskemu komunističnemu režimu kar ustrezali (npr. E. , ristan, J.N. Rogelj, A. Prsček Krasna idr.^ Književnost Slovencev v ZDA pred letom 1891 je obdelal Janez , V Stanonik. Tu gre predvsem za misijonarje (najbolj znan je gotovo Fri- • derik Baraga) in za strokovne pisce (npr. A.B. Smolnikar, A. Fister). Od omenjenih je le Baraga napisal nekaj nabožnih knjig v slovenščini. , p Fister je pišal v nemščini, Smolnikar pa nemško in angleško. i ako je to sicer zanimivo poglavje izrazito kulturnozgodovinsko, s slovensko književnostjo pa nima prave zveze. Obsežno poglavje Književnost slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v ZDA od leta 1891 je prikazala J. Petrič. Avtorica najprej razdeli slovenskoamwriškepisce po idejni strani ; Avtorji krščanske struje; Prooletarski pisci in zmerna levica; Ideološko nevtralni pis¬ ci in humoristi; nato pa sledi najobsežnejši razdelek : ^rugi pomemb¬ ne j šin ustvarjalci. Seveda pa bi tudi avtorje iz zadnjega razdelka zlahka uvrstili med socialiste (npr. E. Kristan, I. Molek ...) ali kam drugam, "evtralna razdelitev avtorjev v knjigi Maši natujih tleh se mi zdi vseakakor ustreznejša kot sedanja ddejno-politična razvrsti¬ tev, Sicer pa je tu razmeroma najmanj novih presenečenj, prikazano! so 6 1~k (d najbolj znani slovenskoameriški avtorji, npr. E, ,,ristan, I. Molek, Zorman, K, Zupančič, J,N, Rogelj, A. Kobal, IqcxxdtKwiKjp,A, Praček Krasna idr,): Zogrešam vsaj omembo dveh avtorjev : jakoba Hočevarja, ki je leta 19o9 v Clevelandu izdal knjigo Domoljublja sile ( vsebina ; Krvava noč v Ljubljani : Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih dejanjih in Najdeno Srce : Povest iz življenja A ameriških Slovencev), in Ludvika r epona (19o8-1985)# ehega redkih izsečjenskiho potopiscev, J. Petrič sicer pravi (na str, 263), da ne omenja "potopiscev, ki jih je cela vrsta in ki prejkone bolj sodijo med časnikarje kot literate", A tu gre najbrž za potopisce v časnikih in ne za potopisce s knjižnimi izda¬ jami, Slednjih je namreč prav malo (vsaj jaz jih nisem odkril), res pa je, \ da spada včinapotoposcev bolj med časnikarje kot med literate. Posebej je obdelana "Literarna djevanost prekmurskih Slovencev v X14i ZDA" (avtor poglavja : M. * L uzmič). ' Sledi "Književnost novih slovenskih priseljencev v ZDA po letu 1945" (avtorica : H. Glušič). V tem poglavju se srečamo z nekaterimi vidnejšimi književnikim kot so npr. M. Javornik, K. Mauser in F. BOkvič. r o številu izdanih knjig hhx* izstopa kot najplodovitejši zdomski pisa¬ telj K, AA auser. "Literarno ustvarjanje Slovencev v Kanadi" je obdelal M. Jurak (enega avtorja - L. Potokarja - pa je opisla H. Glušič). Prikazani so nnslednji avtorji : Z. jelinči, T. Kramolc, L. Potokar, I. Prinčič, I. Dolenc, C, Kocjančič in T. Ložar, ^ekaj opomb k 2, knjigi SIK : str. 2o : misijonar Ivan Ratkaj je očitno Hrvat (sicer menda rojen v Ptuju) in ni jasno, zakaj je uvrščen v pregled SIK; str. 29 : enako kot Ratkaj je (slovensko) problematičen tudi Ferdinand Konšak, rojen v Varaždinu; str. lo2 : Spominska, memoarska in avtobiografska proza - spominska in memoarska sta vsekakor soznačnici; 7 str. 19o s sred poljan hrast stoji - prav : sred poljane str. 2o8 : rožni venec, v cigar največji jagodi - prav : ... v katerega str. 210 s Dickensonove romane * najbrž : Dickensove ...j 256 • se je prav zavedla — prav : se je prav zavedela; str. 26o ^ omenjenega Ivana Bai 0 h a> pisca domačijskih črtic, kaže V najbrž enačiti z Ivanom Balohom, ki je izdal leta 1905 v i\ Kamniku knjigo Črtice. Ali jebil sploh izseljenec ?! ; str. 261 : omenjeni Ivan Čampa je najbrž kar v Sloveniji živeči in umrli književnik Ivan Čampa (1914“1942). Tudi naslov omenjene pripovedi (Sreča v mlinu) kaže na ~ampovo povest Mlin v gragi ( 194 o). °e je to enačenje pravilno, potem Čampe ne moremo šteti med izseljenske avtorje, ampak le med slovenske avtor¬ je, objavljane v izseljenskem tisku, ker se je često dogajalo na isti strani je omenjen še Viktor Smolej, ki je morda kar "starokrajski" književnik Viktor Smolej (191o-1992). Tudi pri njem velja isti pomislek kot pri Čampi, str, 283 : roman Matije Malačiča Kruh - najbrž gre za povest Matije Malešiča Kruh, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v w elju 1927? str. 340 : 0. Zupančič - vseakakor : 0. Župančič; str. 352-353 : roman Podobe iz arhivov - na str. 355 pravilno : zbirka kratkih zgodb...; str. 421 : R. Šelige - prav : R. Šeliga; str. 426 : Od 1942 do 1946 je bil v Franciji kot pripadnik ameriške sanitete - anglo-ameriška invazija v Francijo se je pripe¬ tile šele 1944 HF* SIK 3 obravnava Južno Ameriko, "er je bilo ravno v Argentini središče protikomunistične književniške emigracije, je razumljivo, da je bila tamkajšnja slovenska književnost do leta 1990 v komunis¬ tični Sloveniji v celoti blokirana. V 9o. letih je izšla vrsta del teh avtorjev tudi v Sloveniji, širši razgled po tej književnosti pa sta nam omogočilui tudi antologiji Pod Južnim križem : Antologija emigrantske proze 1945-1991, ^elje 1992 in Ob Srebrni reki : Kratka proza argentin¬ skih ol ovene ev, L j, 1993» tako so nam avtorji, ki jih srečujemo v pregle¬ du, že dokaj domači. literarno delo južnoameriških Slovencev pred drugo svetovno vojno sta prikazali Ireme Mislej (proza) in Zora Tavčar (poezija), naj zanimivejši avtor iz tega čas je najbrž Gvidon (Zlatko) iffožef Jug (1899“ ?). ieta 1931 je izdal Jug v Buenos Airesu avtobiografsko~potopisno knjigo "Izseljenec : Vtisi mojegapotovanja v Argentino". To je 1. slovensko samostojno literar¬ no delo, izdano v Južni Ameriki. Sledi najobsežnejše poglavje : Povojna slovenska književnost v Južni Ameriki (avtorji ; M, jevnikar - proza; H. Glušič in J. itnik - poezijgi; T« kermauner in A. Goljevšček - dramatika), številni avtorji iz argentinsko slovenskega kiltumega kroga so se književno uveljavuli že v Sloveniji do leta 1945 (npr. M. Kunčič, R. Jurčec, J. Krivec, S. Kociper, Z. Simčič, T. Debeljak ...). Tako so le nadaljevali svojo književno pot v precej manj naklonjenih razmerah. Drugi so literarno nastopili in se razvili šele v Argentini. najvidnejši pisatelji : M. Kunčič (glavni izseljenski mladinski pisa¬ telj), M. Marolt (pisatelj in umetnostni zgodovinar), R. Jurčec (pisatelj, esejist in urednik), J. iKrivec (pisatelj in kulturni delavec), S. Koci¬ per (pisatelj in dramatik), Z. Simčič (pesnik, pisatelj, dramatik in ured¬ nik), T. ^rulc (pisatelj)• ', ih pesnikov v reprezentativni niz HrgHKkiMkHslovenski 1 jchbxx ju v Argentini spadajo npr. T. "ebeljak st. (avtor več pesniških zbirk in pomembne pestait- ve velika črna maša za pobite Slovence), V. x itnik, Z. Simčič, F. ^apež (tudi prozaist, dramatik in prevajalec) in V. Rode. “edtem ko je vrsta pesniških in pripovednih del argentinskih Slovencev izšla knjižno, pa to ne velja za dramatiko, le-ta je večinoma ostala v rokooi3ih (tipkopisih). i ako je opravil neugnani in nezadržni raziskova¬ lec slovenske dramatike A aras kermauner pravo pionirsko delojc : prebral in analitično prikazal je večino besedil SPED ( ■ Slovenske politične emigracije dramatika). Njegove analize dram potekajo žit v že znanem pri— merjalnem in sirnompovezovalnem načinu. Avtor nas nenehno sili v premike po slovenskem dramskem prostoru in času. nekaj avtorjev SPED I N. ^eločnik (tudi piatelj, urednik in publi¬ cist), J. Vombergar ( uveljqvil se je že v Sloveniji v 3o. letih), Z. Simčič ( njegove drame so izšle tudi knjižno), M. Kremžar (tudi pisa¬ telj in politik; knjižno# izšla njegova drama Živi in mrtvi bratje), S. Kociper ter F. ^apež ( knjižno je izšla njegova poetična drama Gozd). Iz Kermauner j evih razlag SPED izhaja, da so te igre večinoma izra¬ zito tendenčne, in to seveda v duhu versko-politične usmeritve omenjenih dramatikov. Očitno je ravno dramatika najšibkejši člen k celotne SIK. To ni presenetljivo, saj se igre SPED niso mogle preskušati na odmev¬ nejšem gledališkem prostoru. Najbrž pa je za razmah dramatike notrebno širše in močno družbeno ozadje. Kot zadnja avtorica SIK je v poglavju "literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v španskem jeziku" predstavljena že uveljavljena argentinska pisateljica Vlady Kociancich (avtorica : I. Mislej). Zgoščeno in dognano sklepno besedo o SIK pa je prispevala , , lušic. nekaj pripomb k 3. knjigi, najprej, koga pogrešam v proznem pre¬ gledu. S svojo avtobiografijo bi zaslužil vsaj omembo Pavel .imac (Na divjih rekah Bolivije, Lj. 1984; Lov zakometovim repom : zapiski pu¬ stolovca, Lj. 199°). str. 36 in 4o : oddide - prav : odide (nasploh je manjkajočih ali odvečnih črk v vseh treh knjigah kar preveč); str. 39 : iz Limoges “ očitno prav sklanjano i iz Limogesa; str. 4o : s piateljem Pavletom Golio - običajno : Pavel, torej : s Pavlom; str. 76 : spet se tu pojavi Ivan Čampa, za katerega velja isti pomislek, ki je omenjen že pri 2. knjigi SIK; str. 78 : Ana Gale - morda je to Ana u ale iz podtriglavske Slovenije (1909- 1944) !? str. 263 : ,__ermaunerjev očitek, da "Simčič sploh nima čuta za humor", ni najbolj utemeljen, saj mu oporeka Se omenjena Simčičeva knjiga satir in humoresk Tragedija stoletja; str. 337 : pri oznaki V. Kociancich (novinarka, literarna kritičarka in prevajalka) manjka glavno ^ pisateljica; str. 349 : pri B. Rozmanu manjka v bibliografiji knjiga Obsodili so Kristusq : Tri drame, elje 1998. Sklep. SIK nam daje zares podroben oris dokaj (ali celo s presenet¬ ljivo) obsežne literarne (in širše kulturne) ustvarjalnosti slivenskih izseljencev. Resda segajo literarna dela SIK večinoma "komaj do sred¬ njih vej", a tako je navsezadnje tudi v matični Sloveniji, "ajboljši ustvarjalci SIK pa bodo zdaj lahko toliko razvidneje uvrščeni ob ustrez¬ ne književnike matične Slovenije v smislu enovite in ne več deljene slovenBke književnosti. Skupina raziskovalcev SIK in piscev pripsevkov o SIK pod vodstvomn urednive Janje Čitnik^tfspešno opravila zahtevno delo. Izid treh knjig SIK velja (kljub prej omenjenim kritičnim pri¬ pombam) označiti kot izstopajoč kulturni dogodek. Andrijen Lah Švajncer jievi predjubilejni knjigi Plodoviti pisatelj Janez Švajncer bo konec tega leta (točneje s 27.11.) praznoval svojo 8o-letnico, očitno pa jo *»** namerava praznovatimčim bolj delovno in ustvarjalno. 0 slednjem namenu ; n ičata avtorjevi knjigi, ki sta izšli pred kratkim : Sosedov Peter : mladinska povest, maribor 2ooo, 156 strani in Jutro na zemlji : Roman, logabec 2ooo, 225 strani. Med avtorjevimi 4o izdanimi knjigami jih je ena četrtina za mla¬ dino. “orda kaže še omeniti, da je k±kc eno zgodnjih avtorjevih del ravno uspešniška mladinska povest Junak ns kolcih (več izdaj, prevod v nemščino). Povest Spsedov Peter je gotovo avtobiografska, saj v pri¬ povedovalcu hanzku čutimo avtorja v otroških letih, vendar nas naslov p povesti usmerja k pripovedovalčevemu vrstniku, k tovarišu iz mladih let : k sodedovemu n etru. Oba mladostnika doživljata rozlične zgode in nezgode doma in v bližnjim domačem okolju, ne gre za kake prelomne do¬ življaje, ampak bolj za drobna dogajanja v vaškem svetu, pri katerih sta mladca priči ali pa pri njih tako alicfrigače sodelujeta, r ravzaprav smp priče kr nekaki idiliki nekdanje vasi, vend 0 r pa e nam odkrivajo tudi revne socialne razmere. Značilno je ,da decks socoalno ne pri¬ padata povsem istemu sloju : sosedov peter je nekaj revnejši (njegov oče je viničar) kot Hanzek (njegov oče je čevljar), ne nazadnje od¬ krivamo v povesti še dragoceno etnografsko gradivo o nekdanjem vaškem življenju (gre za 2o. leta 2o. stoletja). Kot mnogi slovenski knji.ev- niki se je tudi Švajncer v jeseni sbojega življenja ozrl v svojo življenjsko pomlad in jo podoživeto predstavil bralcem. Roman Jutro nazemlji ( s posvetilom : 'sem njim, ki niso bili to, kar so bili.) se dogaja na začetku 2. svetovne vojne (seveda z jugo¬ slovanskega vidika te veojne, leta 1941), ko je nemški vojni stroj mimogrede opravil 2 jugoslovansko vojsko, ko je bila štajerska priklju- čena k Tretjemu rajhu in ko je tamkajšnjaokupaoijska nemškaoblast začela prizadevno izpolnjevati Hitlerjevo natočilo bredite mi to 2 1TL deželo spet nemško. V bistvu gre za avtobiografski roman, ki se dogaja jud približno lo let pozneje kot Sosedov A eter. Ponovno je tu pripovedovalec Hanzek, ki pa se nekje v knjigi predstavi kot ^aizek ^reznik. pripove¬ dovalca torej ne moremo povsem enaliti z avtorjem, vendar paima ta knji- ževnaoseba vsekakor očitne povezave z avtorjevimi doživljaji med 2. sve¬ tovno vojno. Pisatelj pritegljivo in sugestivno oriše dileme mladge ačloveka v vojnem času. Skozi usodo pripovedovalca in njegovih tovarišev pa se raz¬ kriva tudi položajSlovencev v Tretjem rajhu. na kratko : mladega ^anzka in njegove vrstnike uporabijo nemci kot delovno sile za težke ročna dela (npr. za kopanje jarkov ipd.). Prisilno tlako opravljajo najprej v doma¬ čem okolju na Štajerskem, nato p8jih nemci odpeljejo na vzhod, v ozadje m nemško-ruske fronte. Roman prikazuje čas, ko so bili ^emci še v vzšenjajcdt joči =e fazi svoje vojne usšešnosti navzhodni fronti. Tolkiko težji je bil položaj vseh upornikov proti nemškim okupatorjem širom Evrope. Avtor preseneča bralce s čestim menjavanjem pripovedne perspektive: pripovedovalčve subjektivni govor v 1. osebi kar mimogrede preide v objek- tivistično pripoved v 3. osebi. Kot da pisatelj nenehno prestopa od osebne avtobiografičnosti k splošnemu prikazu širše stvarnosti, zakar je primerM ne j šapripoved v 3. osebi, nazorni primer na str. 163 : " A ako na robno si do tega dne še nisem ogledal dvorišča, ^ajemal gaje v kratkih polkrogih po dolgem in počez..."'. Pravzaprav se fe kar težko odločiti, ali kaže označiti to mešanje kot nedoslednost, kot neskladnost,*i± kot napako ali pa kot presenetljivo svojevrstni pripovedni domislek. Horda bi stvar razložili tako, da pripovedovalec, ki začenja z osebnim vidikom 1. osebe, nadaljuje s pogledom nase "od zunaj-, zato 3. oseba. kakorkoli že : ob tolikih romanih s tematiko 2. svetovne vojne v slovenski književbosti je Švajncerjev roman Jutro na zemljji kar prijet¬ no presenečenje. Vsekakor P a dokazuje tudi avtorjevo ustvarjalno moč. Zdi se, da ravno več kot 5 o-letna oddaljenost od vojnega dogajanja omogoča nekaki klaei5no uravnani alntetlčni pogled na doSlveto pretekloet. ^ ( 4/i /°,^aap Zapisek o neuprizorjenih slovenskih gledaliških igrah bibliografiji ! '(rlddališke igre, prozori in priredbe z~ oder", s^a jo pripravila mojcs Kaufman in podpirani, najdemo naslove 1732 (zaradi nekaterih a, b, c dodatkov pa je iger še nekaj ) slovenskih gledaliških iger (od začetka do let« 1935)* Razmerje ned uprizorjenimi in neupr-izorjenimi gledališkimi igrami (prizobi, dramatizacijami • ••) pa je zelo zanimivo. V poglavju o uprizorjenih i;rah naštejemo približno 635 iger, v poglavju o (v poklicnih gleda¬ liščih) neuprizorjenih igrah pa se tare kar (približno) 1147 iger (prizorov, dramatizacij...). Domala še enkrat več je torej neuprizorjenih gledaliških iger. (i-otovo lahko za številne neuprizorjene igre upravičeno trdimo, d^ niti niso zaslužile svojega odrskega krsta ( različne bežne prigori- nice. Številne umetniško šibke igre ipd.) in da torej ni nikake škode, kou se na gledališkem odru niso pojavile. Pričujoči zapis pa je namnejne registriranju iger, ki bi zaslužile uprizoritev vsaj v svojem času, če že ne tudi danes. “azgled po tovrstnih neuprizorjenih igrah bom razdelil ( ob izpus¬ titvi obdobja do 19oo) v dva dela : 1. obdobje 19oo-1945 (do konca 2 . svetovne vojne) in 2 . obdobje 1945 (od konca 2. svetovne vojne) - ?ooo« Avtorje in njihove neuprizorjene igre si bomo seveda ogledali le vzorčno, upoštevani pa bodo le pisci z literarnozgodovinsko veljavo, * e začetku j e ^nton Aškerc, ki je sicer predvsem pesnik. Knjižno pa je izdal tudi tri drame; od teh uve nista 'bili »rizotjmi : red sv. Jurj a in Tujka. Aškerc jo napisal še vrsto dramskih pesnitev, npr. Zlatorog, Atila v Emoni ic Dokaj plodovit dramatik, a kot Aškerc predvsem pesnik, je Anton Medved. Deznam njegovih neuprizorjenih iger je precejšen (npr. ^rivica in dobrota, "a odru življenja. Na ogledih, Posestrimi, *rvi april. Duše v vicsh ...)• 2 Grlena!iško nepreskušena je ostala v največji neri tudi dramatika Zoj.ke Kvedrove, ki je v svojem času odpirala občutljiva življenjska vprašanja (družbeni položaj žensk, socialna vprašanja ...), Tu so enonejanke Ljubezen, pri branjevki. Tuje oči, Zimsko počoldne, Pija¬ nec, štiridejanska drama Pravica do življenja in štiridejanska drama Amerikanci. ealistično (in socialistično) usmerjeni anksrjev sodobnik fitbin Kristan se je kar precej posvečal dramatiki« nekaj njegovih neprizor— jenih iger : štiridejanska drama Volja, petdejnbsks drama Kraljevanje, dvodejanka Obujen spomin in vrsta enodejank, npr. Uspeh, Honba v tovarni, maščevanje. Večinoma je ostala neuprizorjena dramatiko pisatelja Frana Detele (npr. Dobrodušni ljudje, Dobrodelnost, v egunka, Blage duše idr.). Izziv tndi še za sedanji Čas pa ostaja Stanko iVl ejcen, s icer — pesnik, pisatelj in dramatik, leta 192? je izdal knkigo Za novi rod. V njej so tri kakovostne nodejanke : Knjigovodja Hostnik, rtofesor Gradnik in (srhljiva) Zamorka, nadvse čudno je tudi, de še vedno ni uprizorjena tematsko še posebej zanimiva "ajcnovs drama prekop (prvič izšla že 1935 v reviji Dladika). na odernlso našle poti tudi ljudske igre pisatelja °sneza rfalna (npr. Srenja, Bratje, Grobovi, Lesen c oec). Grmrrov Upornik je resda le dramski prizor, a vendar kar kliče po uprizoritvah ( v kaki zanimivi povezavi aonsčih ekspresionističnih enodejank !). Posebej se kaže ustaviti pri leskovčevi drami v 3 dejanjih Jurij Plevnar (orvič je izšla že 1927 v reviji Dom in sbet, nato knjižno v zbirki -ondtor leta 1984 in nato še v LeskovČevem Zbranem *lu I, L j. 1991 . "s tehtna in problemska drama o elpvskem voditelju je vsekakor očitni dolg tudi Se sedanjega gledališča. nadaljnji klasični avtor je Ivan Pregelj. Kot uprizoritveni iiziv 3 UT najbrž odtaja njegova igra v 5 dejanjih alve virgo v atharina ! ali Ljubljanski študentje, p'"vio objavljena 1928 v Donu in svetu. Zaradi svoje "ljubijanskosti" bi bila morda zanimiva kot predstava na prostem (pr. kriSanke ). Posebni problem pri uprizarjanju ostaja Ivan Mrak. ve5 o njem v obdobju od 1945» Tri njegove natisnjene in neuprizorj ene drame do 1945 pa so ; Obraz , arle Bulovoeve - 1. lel dl epi prorok, f!ona Gabri¬ jela in Marat. Dokaj presenetljivo je, d 1 ni naSlapoti na oder Polakova drama¬ tizacija : Dobri vojak dvejk poseže v svetovno vojno (iz leta 1937). dot svojsko zanimivost na omenimo ao komedijo v 4 dejanjih emi¬ granta od 1945 Antona Novačana " \rofiktionije ali janez Goligleb ( 1 , in 2. dejanje v Ljubljanskem zvonu l;4o» 3. in 4. dejanje šele 1954 v boenosoireskih "Vrednotah"). Nujen ;ledališki dolg sta med omenjenimi igrami vsaj iX c jenov Prekop in ^eskovčev Juruj Plevnar. Andrljan Lah Zapisek o neuprizorjenih slovenskih gledaliških Uh II obdobju od 1945 se bomo najprej ustavili pri avtorjih, ki so se pojavljali že tudi v obdobju pred 2 , svetovno vojno, ■‘•'ojd.imo kar po abecedi. ki tbin hristan : neuprizorjena je ostalo njegova igra v 4 dejunjih Z p nov svet, natisnjena 1949 v Ameriškem družinskem koledarju (prim. značilni akcijski naslov zn obdobje od 1945 ; ). Slavko Grum : njegova drama v 4 dejanjih Grudni zastori je izšla prvič 1957 . ^eprav gre za dramo 'duše", bi jo bilo vredno gle¬ dališko preskusiti. Hesds je dramo uprizorila AGHkT v Ljub.jani leta 1963. Anton Leskovec : njegova drama v 3 dejanjih "Sovodenj" je izšla prvič čele 1959 v Loških razgledih. Stanko "ojcen : njegove drame, ki so izšle po letu 1945, so še vse gledališko nepreskušene. To so : vesela igro v 3 dejanjih 'Cesar 4s n ez (prvi natis 1967); legenda v 3 dejanjih ' Bogar _eho in Marija" (prvi natis 1971); železarske zgodba v 4 dejanjih "“enin na Mlaji" (prvi natis 1981). “A j 3 biia Majcnovim dramam v času po 1945 pot no oder močno Otežena, priča mimo gred > tudi opomba ->or«na Schmidta v 6 . mjigi ^ajcnotoega Zbranega dela (1999). V tej knjigi je prvič izšla Majcnova drsna ^rez sveče ( ozn >ka : ljubezenska zgodba v 5 dejan ih). Urednik jcnovega ZD Schmidt je napis 1 ! naslednjo opombo : "Goran Schmidt gledališča predloga ni potrdil . j n za k0 neo politično najizzivulnejša Majcnova drama ““evolucija' ob njej 2 (osni.ku , krvav« komedije v 5 dejanjih). Prvič je izit, ta drama 1988 v zbirki i.ondor. Igra je izrazito kritična do komunsltične revolucije, k»r j.i ^oiojjo preprečuje pot na oder še desetletje po zlomu komunistične d ugo- slv-vije. ireba je sicer reči, da povsem brez Majcna v oit c jenem obdobju 10 ni Sl ° : njegovo enodejanko Apokalips« je uprizorili leta 1987 eksperi¬ mentalno gledališče alej v Ljubljani. in oe : Ivan Mrak« Glede ns to, da je Ivan Mrak c kn mših n« jplodoviki u e j š ih dramatikov, pa so bile izvedbe njegovih dram v nadih poklicnih -,1 o - df-ližuih prava redkost. A *ajbrž Se je večini glf alcev močno vtisnila v spomin Krakova drams " arija Tudor" (uprizoritev ljubljanske hrame 1966). I«aslovno vlogo je nsmreč izjemno oblikovala Duša Počkaj. V spominu odtaja tudi Lojze Rozman kot Mirabeau v istoimenski Mr kovi drami (197o). Kočno se je uveljavil tudi Ksrel ^rianik kot Gogh v rakovi drami Van Goghov vidov ples.i Teh nekaj omemb k»*e vsej to, da omogočajo Mrakove dr°me o velikih političnih in umetniških osebnostih t:iko igralcem kot gledalcem nedvomno gledališko doživetje. Aprioristične trditve o "neuprizorljivostl" Mrakovih dram se zde glede n« omenjeno dokaj neutemeljene. *’ -j iz obsežnega seznama Mrakovih objavljenih, a neuprizorjenih iger navedem le nekaj naslovov : Talci (1947) : tudi ta tČms igri ni pripomogle naoderj Ivan Grohar : slovebsk« tragedija v 2 delih (1967)? 'ndrej (!) Chenier : himnična tragedija v 1 dejanju... (I 168 , • to v r..uc.I j sl. i tetralogiji)? Robespierr * himnični trs ge ij ■ ••• 1 , te 197o v Revolucijski tetralogiji)? ,.einrich plemeniti leist : biografske mono 7 , tragedi ja (1969, neto 1977 v Igrah sveta)? Rdeča meša : himnične tra¬ gedija (i 97c , knjižno 1972). ta drama je verjetno n-ša najpomembnejše igra o domačem dogajanju v 2. svetovni vojni, dajem ji prednost pred sicer zanimivimi igrami o velikih tujuh osebnistih. - Gorje zmagovalcev : himnična tragedija, 1972 (tematika i. svetovne vojne), “ ^ulo Kimljano- vine : 5 stopnjevanj, 1974 (družinska drene)! Blagor prenegansev s 3 himnična traagedija v 2 stopnjevanjih ... ( 1976 , knjižna izdaja 1973, nato i ' iC Slovenski tetralogiji, 1999 . drama je sestavni del Slovenske tetrslo- r>i - ]e 0 snem s Talci, z Rdečo mašo in z Gorjem zmagovalcev in je doživela le^> 1981 televizijsko priredbo)} Sinovi starega Rimljana : tragedija - o stop • jev-mj, 198o, knjižno 1984} ‘deči Logan : indijanska tragedija v 3 stopnjevanjih, 1981. /.daj pa k dramatikom, ki so se uveljavili .0 2 , svetovni vojni, najbo¬ lje je, cia začnemo kar z Matejem Borom, ki je nedvomno reprezentativni par— tizanskj pesnik in dramatik. Sljub svoji mubonmi časovni veljavnosti pa ; rt or ni ugledal vseh svojih iger na odru, npr. ^ele vode : vesela pesni¬ tev iz davnih dni, 195 °} šola noči, J .971 ,-ta rdama izstopa z vznemirljivo tematiko - o samomorilstvu " in z ostro naperjenostjo - nekak avtorjev osebni obračun z Dušanom Pirjevcem). Zorko 8imčič je v Argentini izdal najprej *‘rst • ri s-->vici : igra v 3 slik h (s psevdonimo Bine šulinov), 1953, nato v -opru 1994 . ( z oznako : ljudska igra); leta 1967 sledi Zgodaj dopolnjena mladost : okvirna drama v 3 delih* (tematika 2 . s/etovne vojne), nato Se v knjigi Prepad kliše prepad, 1992 in v knjigi Odhojene stopinje, celje 1993; dr «ma A ako colgi mesec avgust pa je izšla 1992 v knjigi Prepad kliče prepad. ub Simčiču omenimo vsa» še Franceta papeža in njegovo poetično dramo v 2 dejanjih "Gozd", 197o v reviji w eddobje. kaj naj rečemo V m Uprizorjena m bila še nobena igra iz ne posebeno številčne izeeljenske dramatiki. Tudi Peter Bo~ič je ostal brez odrskega krsta nekaterih svojih iger. le revialno objavo so doživele npr. njegove igre : ‘ezdec na strehi, 1968; Prikazni : vesela igra v 15 prizorih, 197o; Mravlje so še nazvezdah. 1975. V knjigi p. je ostala igr« s enilogon človek v Sipi, 197o ■ osreoenskjmedija v 2 dejanjih "“to 1 » MM* oficnko Oradišnika je bila leta 1969 objtvlje » v .roblerdh. •Se vedno uakamo nsupriaorltev >il5.» igr* v 2 delih k epilogom "Aleksander kliki", 197o, knjigo 1972. 4 Uf Ltihov satirični happenining v 2 delih Spomenik, 1971 ni doživel svoje besedilne uprizoritve, soj je bila predstava z gornjim naslvom v gledali¬ šču Glej (1972) v bistvu brez besed ! Gledališko uprizoritev zssluši tudi dokaj posebna tragedija v 3 dejan¬ jih "Ladja brez imena" Vitomila Zupana, 1972. orda naj izzivalnejše domače dramsko besedilo, ki čaka na svoje gleda¬ liško utelešenje, je Rudolfova poučnakomedij a v 3 neenakih dejanjih "Xerxes ali stra& ali diktatorjeve sejsuslne težave", re za nekako domačo različico Jirryjevega Krslaj Ubuja, ki premore močan spektakelski naboj. velja omeniti tudi mikavno "grotesko v 3 dejanjih Veseli večer točaja bogov" Rudolfa Golouha, knjižno 1976. Po krivici so ostale zxhskxx£jk gledališko zanemarjene vsestransko zanimive igre denisa Poniža : Spolno življenje grofa Pranja %hija : igra v 2 dejanjih z epilogom, 198oj Brueghel «ln kuga : igra v 2 dejanjih, 1962 -..tiftarji : igra v 2 dejanjih, 1985, knjižno 1986. Tudi nekaj poznejših iger Janeza mavca ni našlo poti naoder r npr. holandska kraljica, 1981; razuzdanosti ali prilika o skesanem Henriku, 1982}i; Rihard in njegov dvojnik, 1985» Profeni mojster domače znanstvene fantastike Miha u emec je napisal tudi domišljijsko žalošaloigro Kuga plaationska. stale je v reviji Nova, 1982 . Omenimo nadalje nekaj neuprizorjenih iger Gorana Gluviča, npr. Argentinski tango ali kutri bomo zmagali, 1982; ^onzerve, 1984; 'eno, Vena, 1984; %rlos,1985. knjižno 1997; Stanovanje, knji-no 1997; °am session ali nihče ne vpraša jablane, knjižno 1997. Korda bi kazalo vendarle videti v celoti sicer zelo časovno obar¬ vano Rožančevo Toplo gredo, knjižno 1989 (znamenita prekinjena predstava leta 1964 !). -^uprizorjene pa 30 sestale še Kožančeve krajše igre, npr. /.načaj med barako in življenjem, 1957; “arija vsakdanjih y elja, 1957; 5 7^6 o ^dnji čudež tehnike, 1964 in Paradi* : burka, 1966. etanova igra v 7 slikah Votli cekini ali popotovanje od očeta in nazaj, 1 : j 85 je eno od različic avtorjevih del z avtbiogrnfsko tematiko, čebinsko blizu ji je monodrama Hoha za očetom, uprizarh^ana se v tej sezoni v ljubljanski Drami. v nadaljnjem se bomo bežno sprehodili se po obdobju, ki ni več biblio' psfsko obdelano v "Gledaliških igrah, prizorih in priredbah za oder", 1988. .re torej za obdobje od 1986 do 2ooo. predvsem M stavil se bom pri nekaterih igrah , ki so izšle knjižno in ki bi zaslužile po mojem mnenju čim prejšnjo uprizoritev. _etn 1986 je izšla Verčeve "igra v 14 postajah Evangelij po Judi 1 , že nekoliko provokativen naslov pa nakazuje možnost vznemirjenja v ver¬ ni skih krogih. leta 1989 sta izšli skupaj v knjigi Svetinovi drami Biljard na capriju in Deherefeada, Medtem ko je bila Šeherezada več lot ^rava gleda¬ liška us; ešnica, pa je že kar netšrazumljivo, da še vedno čaka na uprizo¬ ritev tal o zanimiva igra, kot je Biljard na '■'apriju. Dogajanje igre poteka leta 19o8 na "'apriju, med nastopajočimi osebami pa so npr, Jtpisa- telj maksim Gorki, njegov sin ^ev, enin, nemški biolog Driesch, nemški podjetnik rupp... Če ostanemo kar pri Svetini, kaže omeniti še njegovo dramsko priredbo tibetanske knjige mrtvih (1992). ta dramska prepesnitev je nekake dos stop* nejša ilustracija znamnite Tibetanske knjige mrtvih ^Svetinov prevod te tudi knjigeje izšel v Ljubljani 1994)* in je, kot meni same avtor, "pravzaprav neuprizorljiva". Drugače je z igro Ojdip v Korintu, ki je izšla 1999 (skupaj z dramo Tako je umrl taratuštra). Ojdipa v Korintu lahko ozna¬ čimo cot viden prispevek k dramskemu ojdiposlovju. ■^eta 1993 je Milan ^ekleva ob javil nadvse privlačno komedijo Igra nn vrhu (z oznako : kabaret), neznansko čudno je, da gledališča že niso posegla po tem posrečenem izdelku domače zabavne muze. Ali bi vbil zaraai 6 "igre' morda užaljen "vrh" ?! leta 199o je izdal Vili ^avnjak skupaj v knjigi drami Potovanje v Rim in Aneks. Potovanje v Rim : drama o c aracaggiu (izšla ponovno v ravnjakovi knjigi feniksov let : drame in scehariji,1998) je značilen primerek razgibane postmodernistične dramatike, gledališko mikavno in gledalsko obetavno delo. , ončajmo naš ilustrativni pregled z Mirkom Zupančičem in z Matja¬ žem Zupančičem, leta 1997 so izšle "Tri drame" Mirka Zupančiča ( (Elektrino maščevanje, čarobnice, Potovaloi). naunrizoritev čaka še "igra, sestavljena it fantazije Potovale!". ;uhovita absurdistična igra n atjaža Zupančiča doli pianist ali m*la nočnamuzika pa j v bistvu najnovejša slovenska igra, saj je pred kratkim .izšla v reviji Sodobnost, ši. 7-8. Pri tej igri slovenska gledališča seveda še niso v zamudi. Upajmo, da se bodo v naslednjih sezonah slovenska gledališča kaj razgledala po omenjenih (ali tudi neomenjenih) neuprizorjenih slo venskih dramskih delih in da bodo to ali ono delo vendarle ugle dali- š oila. Andrijon Lah '{& , UL knjiga o Zedinjeni Sloveniji v letu 1848 ^Stane Granda s Pbva odločitev Slovencev za Slovenijo ; Dokumenti z uvodnom studijo in osnovnimi pojasnili; Ljubljana, Nova revija 1993 $ Zbirka Korenine, 592 strani) Umestno bi bilo, da bi nase glasilo 23. december objavljalo vsaj krajce informativna prikaze o knjigah, pomembnih za narodno zgodovino. Ena od nedvomno takih pomembnih knjig je "Prva odločitev Slovencev za Slovenijo... . x ripravil jo je in ji napisal uvodno študijo zgodovinar / dr. Stane Granda (rojen kkzfcStoc 1948), ki se specialistično ukvarja ravno z obdobjem okoli revolucionarnega leta 1848. Doktoriral je npr, z raz¬ pravo Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/1849. “edtem ko že dolgo vemo o pobudah za ^.edinjeno Slovenijo v letu 1348 ki so jih napisali posamezni tedanji slovenski izobra.enci (npr. ^abija majar Ziljski), ps se do nedavnega ni vedelo, kakšen odziv so imele te n rodno organizatorilne pobude izobražencev med ljudstvom. Grandova zasluga je, da je po dolgotrajnem raziskovanju v dunajskih arhivih pri¬ šel o otipljivih rezultatov, do nedvmnnih pisnih dokazov o široki pri¬ vrženosti slovenskih ljudi novi narodnpolitični ideji o Zedinjeni Slo¬ veniji . V uvodu knjige preberemo o Grandovi raziskavi med drugim tole: ''Peticije za Združeno Slovenijo je iskal vse od leta 1972 in jih po skoraj 2o-letnem iskanju z obilo sreče in finančno pomočjo >unajskega Inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo načel v Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju. Kot Slovenec, aktivni udeleženec vojne za Slovenijo 1991. leta, je izjemno srečen, da sme v letih, ki se pr ve¬ čajo iz 15o*3calaiiB*x obletnice prvega slovenskega narodnega političnega programa v lo-letnico samostojne slovenske države, i stopiti ,,red svoje rojake z najprepričljivejšimi dokazi, da je tudi politično slovenstvo že ob svojih javnih začetkih uživalo kar faejširšo ljudsko podporo in da ni bilo nikoli izmišljotina ozkega kroga slovenskih izobražencev 1 ', 2 m i trendov a knjiga je razdeljena v 2 dela : v kr jiiem 1 , delu pregleda c r.or Oblikovanje slovenskega narodnega programa v letu 1848, n stanek peticije za Zedinjeno Slovenijo, ofeliko peticije, razair j arije peticije, podpisovanje peticij, uspeh in odmev podpisovanja peticije idfr. Obsedni 2, del pa vsebuje na levih straneh faksimilirane peticijske podpisne liste, na desnih straneh pa natisnjena imena tistih, ki so pod pisani na levih sbr.sneh. Nedvomno gre za izjemno zanimivo gradivo, ki oriša tako o tem, kateri ljudje so se podpisovali in v katerih krajih so se ^odpisovali, seveda moramo predvidevati, da so se kakšne podpisne liste v zmedi časov tudi izgubile. Ohranile so se največ podpishe liste iz bajerske in s osavja. Na strani 553 imamo razvidno kazalo peticij (z oznako krajev in časa). iv tor sam v povzetku med drugim pove tole : "V dunajskem Hsus-, Hof- und Staatsarhivu se je ohranilo 51 podpisanih peticijskih pol, ki so objavljene v knjigi : 5 jekoroških* - vse iz Roža, 11 kranjskih - V 3 e iz vzhodne Dolenjske, 1 je iz Girice, ostale so štakerske 1 . in dalje : "Združena Slovenija v revolucionarnem letu 1848/49 ni bila uresničena, postala pa je trajna politična slovenska zahteva in bila 1991 realizirana v omejenem, a tedaj edino modnem obsegu". In še zadni stavek Povzetka : » Od leta 1848 do 1991 je bila (op. A.L. : nareč Združena Slovebija) ena trajnih tahtev večine slovenskih političnih strank ozifcoma političnih gibanj, tako doma, kar pomeni pri Slovencih v Jugoslaviji in zamejstvu, kot pri ekonomski in zlasti poli¬ tični emigraciji"# V času, ko s presenečenjem poslušamo zgodbice o pomenu ju oslovan- sko-komunističnih Avnojev za slovensko državnost, nas Grandova knjiga vrača k pravim temeljem sedanje slovenske države. Andrijf n L -h (J Q-^~\ - v ti ' ■ l ' v 7^ 6 ^ p , Vo&o , ^Jo\ /\xA^L> Različne stopnje vojnih grozot vi-nez Svajncar : Groza v rumenem : Roman, Logatec, Vojni muzej 2ooo, 215 strani) C’ ovi Švajncerjev (avtobiografsko utemeljeni) roman Groza v rume¬ nem je nadaljevanje romana Jutro na zemlji, o katerem smo pred časom v književnih listih že poročali, ^rvoosebni pripovedovalec (podoben avtorju, a glede na oznako roman vendarle posebna književna oseba) je eden od številnih civilnih prisilnih delavcev, ki morajo z različni deli tako ali drugače pomagati nemškemu vojnemu stroju na vzhodni fronti. Kljub težkim okoliščinam, v katerih životarijo (naporno delo, slaba prehrana ipd,), pa pripovedovalec in njegovi tovariši odkrijejo, se v tem času da xkh marsikomu godi še slabše kot njim. Gre predvsem z spoznanje, kaj se dogaja z vzhodnoevropskimi Judi pod nemško okupacijo, u d tod naslov romana : Groza v rumenem (citat s strani 178 : "Videli so rumene lističe na prsih in plečih moških in zenski, fantov in deklet, stark in starcev. Znamenje izobčenja, 'idje ne sodijo v Tretji r.jh. Tako je ukazal Hitler, teko je rojvele njegova čreda' 1 ,). Homan nadrobno opisuje -ivljenje prisilnih delavcev, ki je mučno in tesnobno, nekaj "judovskih" poglavij (roti koncu roman ) pa pre¬ rašča v tragičnost, nekak nasprotni ton neogibnemu prevladujočemu pasivističnemu vzdušju večine romana pa predstavljajo zadnja poglavja, ko se nekaj prislnih delavcev aktivno pripravlja na beg. kako in kam ? Očitno k bratskim Poljakom, Izpostavljeno je nasprotje med zatiralskimi ^emci in zatiranimi Slovenci in pripadniki drugih (predvsem slovanskih) narodov, naj zani¬ mivejši lik v romanu pa je "vmesni človek", posrednik med gospodarji in med podaiki, nekak slovensko-nemški mešanec, ki pa se bori za pri¬ znanje, da je "č sti "emec". pripovedovalec-ga ne označuje z imcmom, ampak kot "moškega, ki je govoril po domače ( znal je slovensko in tako je lahko Slovencem prevajal emškaja povelja), vendar pa se trud 2 2-6 y na ool slovenskega človeka, da bi. postal "pravi nemec" konča dokaj ironično : ko z Dunaja dobi uradni dokument o "pravem nemštvu", ga iz zaledja nemudoma pošljejo na fornto. .vn j cer jeva najnovejša knjiga je ena od različic v velikem številu sentimentalno humanističnih etsibc s >ominskih ali spominsko obarvanih knjig del o 2. svetovni vojni. Po več kot 5o letih od konca omenjene vojne bi >rieakovali, da bodo ideološke poenostavitve vendarle opešale (npr. n; "a stran je dobra - sovražna stran je zla; v ta sklop spada tudi čudno in neutenelejno ločevanje, da je nemški/nacistični teror nedvomno zločinski, ruski/komunistični teror pa je zgolj rahle pomanj¬ kljivost sicer zglednjega sistema.). Vrednost dvajncerjeve prip vedi vidim zlasti v tem , da ob rikazu tr.ee ih ljudi sicer določenega časa in prostora občutimo tudi nadoasov- nost ali kar obliko večnih muk človeške eksistence. Andrijan Lah Oo 1s<2 Odkrivanje skčivešljraga pr&stozidarstva C li-? (Tone Perčič : Prostozidarstvo : Zgodovina, obredi in zarote, Ljubljana, Mladinska knjiga 2ooo, zbirka Premiki, 287 strani) Pred kratkim se je pojavila na našem knjižnem trgu obsežna knjiga domačega avtorja o prostozisarstvu, o tej stalno privlačni ali kar o vzbenirljivi tčrai. Perčič siver ni prvi xxluus domači avtor, ki je napi¬ sal knjigo o prostozidarstvu. Ima vsaj dva predhonika (ob tem pa omenimo še prvo prevedeno knjigo o prostozidarstvu e v slovenščini : Eugen Lennhoff i Prostozidarstvo, Ljubljana 1938.), Prvi Perčičev predhodnik je bil dr. Ivan Ahčin (1897-196o) s knji¬ žico Prostozidarstvo, Ljubljana 1941. Delo je izšlo očitno še v času prve Jugoslavije, torej ne po aprilu 1941. Gre za dokaj zgoščen (111 strani) in sistematičen prikaz omenjenega mednarodnega gibanja, ki pa ga avtor - z neprizanesljivega katoliškega stališča - ostro kritizira (prim. zadnje poglabje : Zakaj smo proti prostozidarstvu). V uvodu pa avtor le nakaže neksko objektivnost svojega poročanja : "Svoje razprave sploh niesem zamišljal kot bojni spis proti prostozidarstvu, temveč kot prinos k spoznavanju ustanove, ki že nad dvesto let privlači in odbija duhove". Avtorjev sklepni stavek pa je nedvoumen : "... zaklju¬ čimo s trditvijo, da je prostozidarstvo škodljiva, razkrojevalna in nesodobna ustanova, ki jo je življenje narodov in držav v svoji rasti in razvoju že davno preživelo". Kot je nasprotovala prostozidarstvu katoliška cerkev, tako tudi komunistični režimi niso marala! prostozidarstva in ga - kot možnega oblastniškega konkurenta - niso dovoljevali. Tako ni čudno, da je nas¬ lednja domača knjiga o prostozidarstvu izšla šele v 9o. letih, a tudi takrat s težavami. Gre za knjigo Andreja Dvoršaka V znamnu lože, Ljub¬ ljana 1994. Knjiga se sistemsko precej tazlikuje od Ahčinove predhodnice. nekaka mešanica avtobiografskosti in različnih podatkov o prostozi¬ darstvu. Ahčin si je ogledoval prostozidarstvo od zunaj in z vidika 6 2 svoje edine (katoliške) resnice. Dvoršak pa si je vsaj delno ogledal prostozidarstvo tudi navznoter, ®j se je — očitno z nsmni raziskoval¬ nega novinarstva - začasno vključil med prostozidarje. Ko pa je med različna opažanja vključil tudi nekaj svežih domačih imen, se je stvar zapletla. No, dudne pomote (Janez dvajncer : Mladost na jasi : Spominska proza, ^ogatee 2ooo, 15o strani) Le redkokatera knjiga nam vzbuja dvome o lastnem naslovu, a Svajncerjeva knjiga "Mladost na $asi" je omenjene dvome &asno is izkazala. Na platnici, na prvi strani in v katalo.Čnem zapisu preberemo : Mladost ma jasi, na zadnji strani knjige pa se pojavi naslov ■ Pomlad na jasi ! Res sta mladost in pomlad nekako sorodni kategoriji, a vendarke gre za dve rahlični besedi. In ne samo to : različni sta tudi zvrstni oznaki v knjigi ! n a ptvi strani preberemo : Spominska proza, v kataločnem zapisu in na zadnji strani pa je napisano : roman. Ko omahujemo med prvo in med drugo oznako, pa navsezadnje ugotovimo, da ne moremo pritrfliti nobeni od njiju. Za spominsko prozo je namreč nujnn nastop v prvi osebi. Avtor se pri spominih ne skriva za kako drugo (književno) osebčb, ampak potrdi svojo enost : spominopisce = avtor = pripovedovalec. Oporekati kače tudi oznaki roman. Glede na obseg knjige (15o strani) bi res mogli govoriti o romanu, glede na zgodbeno enostavnost pa nam ostane kot nakprimemejša oznaka : povest. In če sklenemo : gre za avtobiografsko utemeljeno idilično povest o zelo drobnem izseku iz avtorjeve mladosti ( o višjem skojevskem tečaju aprila in maja 1946 v Zalogu pri Ljubljani). Mladost in pomlad (april-maj) sta torej besedilno povezani. Po pomotah pri naslovu in pri oznaki knjige moramo omeniti še vsebinsko pomoto. Dogajalnega jedra je tako malo, da bi zadoščalo kvčjemu za krajšo novelo. J^e presenetijiveje pa je, da je avtor poudarjeno politični tečaj povsem xepolitiziral. In to v času najna- silenjše, vsiljivo pretirane politizacije ! *.ako je bistveno okmejn tudi dzh čas : politični duh političnega časa. Skupinatečajnikov v knjigi bolj spominja na tabornike ali na kako v društvo prijateljev narave (prim. naslov !) kot pa na izbrane družbenopolitične - ali kar 3 portijske - aktiviste in aktivistke. Urednik knjige Janez J. Štrajnecer zaključi oznako knjige na platnici takole : '‘lepi spomini na lepe čase mladosti, ki je bila lepa zato, ker je bila mladost", najbržje res, da ostane mladost v spominih lepa kljub vojni, kljub diktaturi, kljub slabim razmeram. Sporočilo Šbvajnverjeve knjige je torej povsem nadčasovno, recimo skadno s Prešernovo idelaiza- cijo mladosti v pesmi Slovo od mladosti :"... gradove svetle zida si v oblake,/ zelene trate stavi si v puščave,/ povsod vesele lučice prižiga...». Andrijan Lah \ / Z%Y knjižne zbirke - jubilantke J ( ^ ^ 5U ^y < b i j/ Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (DZS) Zbirka, <1 jo predstavljano je, gledano s stališča slovenske knji¬ ževnosti, vsekakor najpomembnejša izhajajoča knjižna zbirka pri nss 0 Necelo j e izhajati daljnega leta 1946 (1. knjiga : Kosocel: Zbrano delo I), leta 1999 ps je dosegla 2oo. knjigo ( Aškerc: Zbrano delo IX). Glavna urednika zbirke sta bila do zdaj dva: akademik prof. dr. Anton Ovvirk od 1946 do 198o in akademik prof. dr. France Bernik od 198o dalje, “namer j e med i številom let in med številom knjijg pa kaže, da so letno izšle 3 ali 4 knjige. Začetek izdajanja zbranih del (včasih so rekli : zbranih spisov) nekaterih najvidnejših slovenskih književnikov (klasikov) sega še v 19. stolet¬ je. 'Fran ' u evec je npr. proti koncu 19. stoletja uredil in izdal zbrane spise J. Jurčiča in F. Levstika.) Tudi v obdobju do 2. svetovne vojne je bilo več noskusov, da bi izdajali zbrane spise naših knji¬ ževnikov (npr. Tiskovnazadruga : zbrani sodisi jenka, Jurčiče - nedokončano, **aslja - nedokončano, Tavčarja; Nova založba : zbrand susi Ivana Cankarja v 2o knjigah, no 2. svetovni vojni je bila dodana še 21. knjig«). Za sistematično zasnovano in urejevano zbirko Zbrana dela slo¬ venskih pesnikov in pisateljev (dalje : ZD) pa je bil, v času po ?, svetovni vojni najzaslužnejši njen začetni glavni uednik dr. ^.nton Ocvirk« j\ urejanju ZF posameznih avtorjev je pridobil pomembne stro¬ kovnjake - literarne zgodovinarje, op tudi sam je ureja.'. ZD dveh avtorjev (Kosovel, lL ersnik). Zbirka je doživljala občasne zastoje in probleme ob oossmeznih avtorjih ali ob urednikih (n^kaj urednikov je sredi dela odnehalo ali tudi umrlo; najznačilnejši tovrstni primer je Aškerčevo Zbrano delo, ki je izhajalo od 1946 do 1999, torej kor 53 let, in ga jepripeljal do zaključka Šale 3. urednik _). 2 kaj obsegajo Tbrana dela ? najprej je objavljano čisto leposlovje (pesništvo, ^ri^ovedna proza, dramatika), slede pa esejistika, publicistika in na koncu le pisma posameznih avtorjev. Gre za t.i. znanstveno-kritično izdajo, katare pomembni sestavni deli so v vsaki knjigi tudi uredniške spremne besede in opombe k besedilom. Do zdaj je bilo v zbirko uvrščenih Se 29 ključnih slovenskih književnikov. Zbrana dela 24 književnikov so x e zaključena, ^uvedimo zaklučnena ZD kar po abecedi knji^venikov : Anton Aškerc (9 knjig), Ivan ^ankar (3o knjig) Fran Šaleški Finžgar (15 knjigi, Simon Gregorčič (4 knjige), Slavko Grum (2 knjigi), Simon Jenko (2 knjigi), Josip Jurčič (11 knjig), janko Jersnik (6 Imjig), Dragotin “'ette (2 knjigi}, Srečko Kosovel (4 knjige; opomba : čudna oznaka zadnjih dveh knjig je : 3 1. cel in 3/2. del !), Lojz Kraigher (lo knjig), Lobro t uhar - Prežihov Vornac (12 knjig), Anton eskovec (2 knjigi), Fran ‘‘Vvstik (11 knjig), Anton Toma?, Linhart (l knjiga), janez mencinger (4 knjige), Josip Murn (2 knjigi), France Prešeren ( 2 knjigi), Josip Stritar (lo knjig), Ivan ' i ‘avčar (8 knjig), J anez Trdina (12 knjig), Anton Vodnik (4 knjige), valentin Vodnik (1 knjiga), Oton ''upančič (12 knjig). 7 3 dopolnilo k XhxZD so bile načrtovane tudi monografije o posamez¬ nih avtorjih, ki naj bi jih napisali uredniki ZD,a izšli stale dve monogra¬ fiji (d. Moravec : Lojz Kfcaijgher in J. Mahnič : Oton iupančuč). V večji ali v manjši meri nam lahko slutijo namesto monogtafij posamezne študije v zbir¬ ki Znameniti Slovenci. Dodati je treba še to, da je bila kot posebna mono¬ grafija dodana k ZD tudi prijateljeva Slovenska kulturnopolitična in slov¬ stvena zgodovina 1848-1895 (6 Imjig), In kateri avtorji v naši zbirki so še v delu ? Spet po abecedi : Alo‘z Gradnik (2 knjigi; opomba : izdajanje ZD tega našega klasika je zas¬ talo »e pred leti; ponavlja se usoda ZD A. Aškerca, ki je tudi zastalo pri 2. knjigi in se nadaljevalo šele po mnogih letih* x renutno je izdaja Grad¬ nikovega ZD največji problem zbirke in seveda njenega urednika dr. Franceta bernika. * 3 13 ^ Edvard Kocbek ^6 knjig; opombe : izšli so naslednji zvezki : 1., 5 ., 6,jp ter - spet čudno oznaki - 7/1 in 7/2; urednik Kocbekovega ZD je Andrej Inkret). Juš Kozak (11 knjig; opomba : abtorjevo leposlovje je *e objavljeno; manjka verjetno še nekaj knjig; urednik Kozakovega ZD je Jo?e w unda). Stanko majcen (7 knjig; opomba : objavljeno je *e Majcnovi lepo¬ slovje; predvidoma manjka še nekaj knjig; urednik ~ajcnovega ZD je Goran Schmidt.) Joče Udovič (2 knjigifc; opomba : izšle so če avtorjeve pesmi; slede še pripovdne proza, esijtika, pisma. Urednik Udovičeveg8 ZD je France Pibernik). Omeniti še kače, da je Joče Udovič doslej najmlajši avtor, uvrščen v ZD (čivel je od 1912 do 1986). Kot opombo navedimo še podatek, da so po 2oo. knjigi izšle konec leta 2ooo še tele knjige : Kocbek : ZD VII/1 in VII/2, w ajcen : ZD III in Udovič / : ZD II. Geveda avtorjev, vredhih uvrstitve v zbirko ZD, še zlepa (ali sploh ne bo zmanjkalo. ^8 vzorec k naj naštejem nekaj avtorjev iz 2o. ±o- letja (iz 19. stoletja manjkata vsaj še Erjavec in Vošnjak) : Lili Novy, i4 iran *arc, Bo~o Vodušek, Matej Bor, France balentič, Gregor Strniša (vsi pretečno pesniki); Ivan Pregelj, Vladimir ^artol, Ciril Kosmač, Vitomil Zupan, Andrej Hieng, merjen Ročanc (vsi pretočno pi¬ satelji); Ferdo Kozak, Bratko Kreft, Primo* Kozak, Dominik Smole (vsi pretesno dramatiki). Problem ostajajo avtorji - mnogooidci, npr. France ^evk, Anton Ingolič, Miško Kranjec, saj bi njihova ZD obsegala kar okoli loo Im ji g ! Z a zaklmuček še o predstavljanju samo zbirke in posameznih knjig v zbirki (običajno izhajajo ZD v t.i. "paketih", ki obsegajo navadno 4 knjige). x ako založba (DZS) kot uredništvo premalo storita za promocijo te zbirke, ki ostaja tako prepuščena nezaslu*eni nepo¬ zornosti. 4 ' m najbrr bi bilo sploh ustrezneje, če bi zbirke ZD izdajala SaZU, saj DZS ni več ^r?avna založba Slovenije, ampak "Drzno znanje sprememb"; v slednje pa se ta tradicionalistična zbirka ne prilega. Glede na kulturni pomen te zbirke bi morali biti tako načini predstavitev kot tudi medijski odzivi mnogo izrazitejši. Predlagal bi celo to, da bi vsakoletno izdajo "paketa" pobezali kar s kulturnim praznikom 8. febriarjem. Tako bi lahko zbirko praznično predstavili in praznično sprejeli. Andrijan Lah Z ■?. 0-07 V\f 150 Slovenskih Večernic (ob jubileju najstarejše slovenske knjižne zbirke) pred jubilejem nafte najstarejše založbe Mohorjeve dru s be (sprva: ' ru-be sv. Mohorja) je doživela konec lanskega leta jubilej ključna zbirka te zalo-be : Slovenske večernice. Zbirka je pričela izhajati leta 186o v elovcu in najprej preživljala mirne čase (do 1. svetovne vojne), nato f»8 številne pretrese slovenskega ?itja in bitja v 2o, stoletju. Odlomek iz Predgovora v 1. zvezku Slovenskih večernic (dalje : SV) n m kaže temeljno usmerjenost zbirke, katere celotni nativ je bil : SV za poduk (kasneje : pouk) in kratek čas : "S starim krščanskim pozdrav- Ijenjem 'Bog vas sprimi' primejo SLOVENSKE VEČERNICE danes prvikrat za romarsko palico za na pot po slovenskih krajih. Naj bi jih v vsaki hiši, bodisi nizkega ali visokega slemena, prijazno sprejeli in z veseljem prebirali^ v svojo časno in večno srečo ! Pripovedovale bodo vesele in žalostne dogodbe iz življenja človeškega, kako Bog vse dobro plačuje, vse hudo pa kaznuje; razkladale bodo prečudno modrost in previdnost božjo, ki je v svoji nezapopadljivi skrbi za blagor človeštva razgrnila po vsem svetu brez mere koristne lepote in v življenje poklicala brez števila manjših in večjih stvari, da bi slu*ile človeku v korist in v razveseljevanje; kazale bodo Slovencem pot, po kateri naj hodijo, da bodo srečni časno in večno, in kako naj obračajo bo*je dari, da bodo po njegovi sveti volji vedno napredovali v svojem gospodarstvu in v drugih potrebnih vednostih. To bo cilj in konec SLOVENSKIM VEČERNICAM, ki bodo vsaj s dvakrat v letu pribaj8le na beli dan... * Skratka : ob krščanski verski usmerjenosti ke poudarek tudi na napredovanju v »gospodarstvu in v drugih potrebnih vednostih". V Predgo¬ voru najdemo torej bolj najavo pouka kot kratkočasja, ^eveda pa je sčasoma v SV »kratkočasje*, če štejemo sem celotno večemiško leposlovje - največ je bilo večemiških judskih (kmečkih, zgodovinskih ...) povesti- močno prevladalo, poučnost, ki je bila v preprostejših ljudskih povestih 2 Ito izrazito prisotna, pa se je tudi v poznejšem razvoju zbirke v neki meri vendarle ohranila, Natem mestu si ne moremo privoščiti podrobnega pregleda celotne zbirke, lahko pa se po zbirki, po njenih izbranih avtorjih in po njenih značilnih delih na kratko razgledamo. Mislim, da je smiselno razdeliti zbirko v tri sklope po 5o zvezkov (časovno gre tu za 2, polovico 19. sto¬ letja, za 1. polovico 2o. stoletja in za 2. polovico 2o. stoletja), V prvi petdeseterici Slovenskih večernic (186o-1897) prevladujejo zborniški zvezki (to so zvežki z več različnimi prispevki : 1. zvezek ima ek npr. 17 sestavkov, 2. zvezka 16 sestavkov, 3. zvezek 13 sestavkov ipd.; pozneje se pojavlja v posameznih knjigah tudi manj kot lo sestavkov). ZborniSkih zvezkov je 33, zvezkov s posameznimi zaključenimi deli p n Je 17. Ustavimo se le ob drugem tipu SV. Tu najdemo 8 povesti in 9 poučnih knjig. i rimerki zgodnjih večerniških povesti so : J. Cigler : Deteljica ali "ivljenje treh kranjskih bratov francoskih Soldatov (7. zvezek), leta 1911 je izšel *§ 4. natid te povesti; P. Erjavec : Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec (lo. zvezek); J. Šket : ^iklova Zala : Povest iz turških časov (38. zvezek; leta 1951 je izšla Miklova ^ala tudi kot lo2. zvezek SV in kot 7« izdaja te povesti). o e nekaj značilnih poučnih del : F. Erjavec : Domače in tuje *ivali v podobah (5 zvefekov : 18., 2o., 22., 25. in 3o. zvezek); F. Kočevar ; Kupčija in obrtnija ; -^enar in blago (26. zvezek); France Govekar : Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje (27. zvezek). iA ed zborniškimi zvezki izpostavimo le 23. zvezek, posvečen spominu umrlega urednika Družbe sv. Mohroja Antona jane*oča, naslovljen Janeži¬ čeve večernice za poduk in krate), čas. “ašoved iz 1. zvezka SV o izhajanju 2 zvezkov SV letno se je ures¬ ničevala le do leta 1874, nato pa se je po neka^j letih brez SV ( 1876, 1877, 1879...) uveljavilo izhajanje enega zvezka SV letno. 3 edtem co je prvo potdeseterico SV povezovalo mirno obdobje Franca ■O' ei a, pa so za • petdeseterico SV značilni pretresi v zvezi s 1. in z * svetovno vojno* Po 1* svetovni vojni se je Družba sv« Mohorja preselila iz Celovca ( tam je izšlo do leta 1919 73 * zvezkov SV) naj¬ prej na Prevalje (tam je izšlo v letih 1921-1927 7 SV), in nato v u elje (od 1928 do 1941 in od 1946 dslje). 2 . svetovno vojno pa je preživljala Tu Mohorjeva družba v Ljubljani. Xxm so v letih 1942-1945 izšli 4 zvezki SV. V 2 . obdobju SV (1898-195o) se skrči število zborniških zvezkov nn 14 preostalih 36 zvezkov pa vsebuje ali eno povest (najčešče), v dveh pri¬ merih po 2 pivesti ( 8 o.,x£ 8 . zvezek) in v enem primeru povest in gleda¬ liško igro (74. zvezek; poezije in dramatike je v SV le malo). Poučna dela ostajajo zunaj SV, povsem prevladaleposlovje, in tp predvsem slo¬ vensko leposlovje z ljudskimi povestmi. Edini tuji avtor v petdeseterici je Jules verne ( 76. zvezek : G arski sel I; 77. zvezek : ^arski sel II; 94. zvezek : Ju^na zvezda : debela demantov). *e primerjala s prvo pet¬ deseterico SV : tam je izšla - ob manjših prevectenih prispevkih v zbor¬ niških zvezkih - le ena tuja povest I 19. zvezek : ^erpetua ali afrikan- ski mučenci ...)o Naštejmo nekaj slovenskih pisateljev,ki se s svojimi deli pojav¬ ljajo v SV dvakrat ali večkrat : I. Pregelj : 67. zv. Mlada Breda, 75. zv. Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod - ista povest je ponovno izšla kot 133. zv.; 83. zv. "Umreti nočejo"; F. detela : 7o. zv. Svetloba in senca, 74. zv. Takšni so ! - begunka; 8 o. zv, *est in zakon; F. Jaklič : 78. zv. V graščinskem jarmu; 79. zv. Peklena svoboda; I. Zorec : i82. zv. Domačija ob Temenici; 85 . zv. Beli menihi; 37. zv. Stiski svobodnjak (= u eli menihi II); 88 . zv. Stiski tlačan (_ ~ e li menihi III); 9o. zv. Izgnani menihi (= Neli menihi IV); 4 IfL r. bevk : 84. zv. Stra-ni ognji; 92. zv. Pravioa do »ivljenja; “ • Plestenjak : 89, zv. Lovrec; 93. zv. Bogatajeve!; 93 . (a) zv. Mlinar Bogataj; julija Bračič ; 97. zv. Zaprta vrata; loo. zv. Graščinski stradarji. Bosebnaaiia asoda je doletela 93. zvezek SV : Plestenjakovo kmečko ja povest Bogatajeve!. V Nodrovi Mohorski bibliografiji (1957) preberemo ob tej knjigi tole pripombo : Večino naklda uničil okupator. Tu se srečamo z načrtnim nemškim uničevanjem slovenskih knjig na štajerskem v času 2. svetovne vojne. Podatek iz brošure 12o let Mohorjeve družbe ( 1972 ) pravi : "Vso zalogo WjJ^°- s £ž h Va gonov - je okupator zmlel v rad a čah za lepenko in papir". Italijani so bili v Ljubljanski pokrajini vsekakor prijaznejši ; dopustili so normalno izhajanje slovenskih tam knjig (1941-1943); enako pašo ravnali x* 1 ub n tudi ‘emci v padajoči fazi svoje vojne sreče 1943~1945» Povest Bogatajeve! je nato izšla 1942 v Ljubljani z drugim naslovom (Mlinar Bogataj), a z isto številko SV I Kot se cesto dogaja pri oštevilčenih zbirkah, se je tudi pri SV vsaj dvakrat zapletlo pri številčenju : imamo n?*nreč dva zvezka s šte¬ vilko 62 : p, Zbačnik (psevdonim : Malograjski) : Posana mati in J, Vošnjsk : Navzgor navzdol. Pri slednji knjigi ima Midrova Mohorsk« bib¬ liografija kratko oznako glede 62. zvezka i pomot 8 ! Seveda p za vse bralce, ki ne uporabljajo bibliografij, ostaja tudi Vošnjakova povest v okviru SV. Vsebinsko P 8 se le-temtudi povsem prilega. Drugo napnko PEX številčenju najdemo pri številki 94 1 2 . -*r.ie ; 'či nszvezda *.«, el-ie 194o in SV 94 (zborniškinzvezek), Ljubljana 1943. K slednji (% *■* knjigi pripiše Moder v Mohorski bibliografiji lakonično : pravzaprav 95 . , er ie uredništvo naslednji zvezek SV leta 1944 označilo kot 96. zvezek, 95 . (tako označenega) zvezka pravzaprav ni. Posebej ® ustavimo pri dveh knjigah iz 2, obdobja SV. uot 65 . zvezek ie izešl leta 1911 v ponatisu prvi slovenski roman Jurčičev 4 cseii brat (pozneje še enkrat kot 113. zvezek leta 1967; obakrat z ilustra- 5 tn cijami Ivana avpotiča). stavlja se vprašanje : ali je roman Deseti orat nekak izstopajoči tujek v povestnem nizu SV ali paje po svoji pripovedno enostavnosti (danes je ta roman pravzaprav mladinska knjiga) /1 izu ljudski povesti aii pa kar - sicer estetsko boljša — ljudska povest ma« ti« jb£ zaslugi odgovor da druga različica vprašanja, ii.ot 7 . zvezek pa je leta 1917 prvič izšla popularna vzgojna povest , . -ileinskega Ptički brez gnezda. Horda še o prisotnosti Ivana Cankarja v SV. V SV 61 najdemo nkarjevo božično pripovedko V samoti, v 63. zvezku pa njegovo kmečko novelo Sosed Luka, *pgled na zadnjo tretjino SV (zvezki lol-15o; 195o-2ooo) n'm izkaze en S 3 m zborniški zvezek (lol. zv, : Podgana redovna in ck?uge zgodbe) in 49 zaključenih del, največ ljudskih (kmečkih, zgodovinskih ..,) povesti. Med 5o zvezki je en sam pjaua prevod : biografska povest W. HUnermanna xxXi Župnik sveta (o papežu Janezu XXIII,), A *oštejmo nekaj avtorjev, ki se v 2. polovici o. toletja v SV pojav¬ ljajo dvakrat ali večkrat : F.S. Finžgar : lo3. zv, Mirna pota, lo5. zv. Gostač Matev"; S. ^ajnkar : I 06 . zv. Sloven iz Petovije, 116, zv. ik ri r narjevi; A, Rebula : I 08 . zv. klic v Sredozemlje, 123. zv. Divji golob, 131. .zv. Duh velikih jezer (biografija škofa Barage); J. Jalen : zv. lo9 Vozarji I : Ovčar Marko, zv. llo Vozarji II s Trin zaobljube, zv. 111 Vozarji III : Izpodkopana cesta, zv. 134 Ograd; Jo-i Munih : 112. zvezek Ljudje iz Btr-išča, 114. zv. Sadovi zla, 121. zv. Ana; najčešče se je pojavljal v SV omenjenega časa L. Kozar : 113. zv. Takšen prag, 119. zv. Pajkova mre-a, 13o. zv. v ezi in zanke, 136. zv. “amen in srce, 14o. zv. Neuničljivo upanje (avtobiografija), 149. zv. Licenciat Janez; I. Pregelj : 124. zv. Tolminci; 133. zv. Peter Pavel Glavar, lan- špreški gospod; 6 v\ I. Sivec : 127. zv. A ristri*ene peruti, 148. zv. Vsak klas je zlat (mladostni spomini)? , Posebej bi izpostavil tele knjige s edini Zidarjev faastop v SV 122, zv. Vid - Korenine moje), ponatis ključnega ^evkovega dela ; mhxxhx , aplan Martin Čedermac, 126» zv«), očarljive avtobiografske črtice M. Avčina ( Doktor Anton, 139. zv.), Lovrenčičevo zgodovinsko ta povest s posebno zgodovinsko usodo (147. zv. Marnska kraljica; povest je bila 1945 *e v tisku kot zvezek takrat ptajui priljubljene Slovenčeve knjižnice, a zaradi vojnih okoliščin ni izšla; torej presenetljiva polstoletna zamuda pri izidu te povesti 1) in seveda 15o. jubilejni zvezek SV : zgodovinski roman (ali povest ?!) J. Rodeta Spopad pri Mrzli reki. Spregovorimo o tem delu mekaj besed. Morda najprej o zvrstni oznaki. w a zadnji platnici preberemo, da je to "romanizirana povest", torej povest, spremenjena ali prilikovan8 v roman, dre za nenavadno oznako, pri kateri čutimo predvsem obotavljanje pri jasni določitvi : povest ali roman. Glede na to, da obsega delo kar 438 strani (najobsežnejše SV sploh !) in da premore tudi sicer ustrezno epsko širino, bi se zlahka odločili za naziv roman. Glede na enostavnost pripovedovanja, ki ne presega normalne (= krajše) večerniške povesti, pa bi seveda kljub dol s ini dela ostali pri izrazu povest, Navsezadnje pa je taka ali dru ;ačna zvrstna opredelitev msnj pomembna stvar, pomembnejša sta kaj in kako književnega dela. Rodetov(a) roman (povest) se lepo vključuje v dolgi niz večemiških zgodovinskih povesti, z romanopisno dolžino pa jih tudi vse presega. Mimogrede poskusimo še označiti značilnosti večemiških (mohor- jevskih) pobesti : : prijetna berljivost, poudarjena fabilativnost, stilna nezahtevnost, poučno-moralna naravnanaost. 7 lir Sicer pa obravnava Rodetovo besedilo konkreten zgodovinski dogodek in dogajanja ob tem dogodku : gre za spopad med rimskim cesarjem Teodox±3 zijem (ki je takrat "e vladal v Konstantinoplu = Carigradu) in med proticesarjem Evgenijem (ki je stoloval v zahodnem delu rimskega cesar¬ stva). Ta spopad (ena od številnih bitk v rimskih državljanskih vojnah) pa je potekal na naših tleh, ob reki Prigid (= ob Vipavi), in to leta predvsem 394. Običajno je ta spoad razlagan kot verski spopad Teodozij = krist¬ jan, Evgenij = bojevnik za rimske bogove), vendar ga gotovo ka*e razu¬ meti tudi z vidika tekmovanja med bivšo cesarsko prestolnico Rimom (ali med zahodno stranji imperija) in med Konstantinoplom (novim cesar¬ skim sedečem od 4. stoletja dalje). Zgodovinska ironija pri vsej zadevi je ta, da je Teodozij le začasno sšet strnil rimsko cesarstvo pod dvojo razdeljeno vlado, a zapustil te*ko obvladljivo državo v dva dela. Teodozijeva nas¬ lednika sta bila njegova sinova Arkadij in Hohorij, meja med obema de¬ loma rimskega cesarstva pa je potekala nekako po sredini ozemlja bivše Jugoslavije. Rode je svoke delo utemeljil ma omenjenem zgodovinskem dogajanju in uvrstil v svoj roman vrsto zgodovinskih toeeb ( Teodozij, Evgenij, Evgenijev vojskovodja Arbogast ...), ki pa so msnj zanimivi kot navadni ljudje, predvsem nekateri prebivalci dveh krajev s ^auporta ( = vrhnike) in Kastre (= Ajdovščine). Rrn*beni razpon oseb je kar najširši : od cesraja preko velikašev in generalov do nabadnih meščanov, vojakov, barbarov, služabnikov in sužnjev. Pravzaprav najdemo v romanu vse pot¬ rebne fabulativne sestavine i od vojne do ljubezni, od dr*avne politike do intimnih osod malih ljudi, od oprijemljive krajevne in Časovne dolo¬ čenosti do ponavljajočih se stalnih človeških položajev , nevezanih na omenjeno določenost, na kocu romana pa je zgodovinar “ajko BratoS pris¬ peval še strokovni sestavek Potek bitke pri *rigidu. Naložba pa je zamudila lepo prilo*nost, da bi na koncu knjige objavila seznam do zdaj izdanih Slovenskih večernic, kar bi bila 8 dragocena informacija za ljubitelje, za poznavalce in za strokovnjake. Pomen SV in mohorskih knjig sploh je bil v 1. obdobju (19. stoletje) izjemen, saj so te knjige, razširjene po celotnem s.ovenskem ozem¬ lju, izobraževale, vzgajale, širile obzorje in ne nazadnje zudi utrje¬ vale nar >dno zavest. V 2. obdobju (1. polovica 2o. stoletja) je zaradi političnih oko¬ liščin delovanje Mohorjeve x družbe - in tudi SV t nihalo. Leta 1918 je dosegla Mohorjeva družba najvišje število svojega šlamstva : kar 9o.512 mohorjanov. Poselitvi založbe na Prevalje in v ^elje je število članstvaupadlo, SV pa so še vedno ostale - kljub večji knjižni konku*- rebci - najpomembnejša ljudska knji.na zbirka, V 3. obdobju-i (2. polovica 2o. šboletja) se jepomen SV za splošno ljudsko kulturo sicerzmanjšal (velik razmah založništva in časopisja, pospešen razvoj .) hatj a- Kmecl, takratno predsednik Jezikovnega razsodišča, na je Bula L2. f is.j-. \' tt ji de bi jaz v Beogradu nc ta kšnem toviču med drugim zborovanju spregovoril v slovenščini, nojbr* n-, bi prišel *lv iz dvo¬ rane", ' w enart je te dogodek pospremil z ugotovitvijo : "Tisto jezi.co- slovsko zborovanje je, vs j po moji ooeni, bilo prvi pomembni prebu- ditveni šok, zaradi katerega je slovenske nacionalna misel Potem prido¬ bil^ vsa‘ nekaj mesecev prednosti pred centralističnimi nakanami" • Sledila je zadeva s ti. skupnimi ( tj. z jugoslovanskimi « a srb¬ skimi) programskimi Jedri no področju .-gob ^evenj.a (1983). 'lo Je za ... največ jepoenotenje izobraževanja v celi dr V "vn. 'u Je velesrbski hegemonizem *e povsem jasno pokazal svoje načrte o preoblikovanju dr- ,ve iz okrasne federativnosti v čvrsto unitarnost. Ob “en*rtu se je rri tem vprašanju močno savzel tudi Ciril Zlobec (prim. njegovo Jnjigo v Slovenska samobitnost in pisatelj, x ‘rst 1986). V zv«>zi z omenjenimi "jedri" objavlja “enart v knjigi tudi * botestno izjavo Društva sloven¬ skih pisateljev (1983) o _ 3 VfL V 80 « letih so posivile družbeno dogajanje javne tribune Društva slo¬ venskih pisateljev. Ena od njih je bila Slovenski narod in slovenska kultura (1985). n nš avtor je v svojem prispevku na to tčrno med drugim izjavil : "Rekel bi samo to s kdor v zvezni skupščini kot zastopnik slovenskega naroda ne govori v slovenščini, ki je v Jugoslaviji enako- T - —- -- vreden uradni jezik, izpodkopava ustavi in njenega avnojskega duha". /-. - ----- ffln *e smo spet pri Bulatoviči. ^eta 1986 je a?bsko pisateljsko druš¬ tvo predlagalo Bulatoviča za predsednike Zveze pisateljev Jugoslavije. ^ Kot unitarističnega šovinista pa so Bulatoviča kot novega predsednika zavrnila razen Slovencev še nekatef*a pisateljska društva in tako na zasedanju mugoslovanskih pisateljev v Mariboru ni bil izvoljen za pred¬ sednika. Srbsko izsiljevanje tu torej ninuspelo. Pisateljsko merjenje moči je bilo nedvomni uvod v poznejše politično tehtanje sil v predsed¬ stvu Jugoslavije (česti pat Porazno nizko ravepf Bulatovičevega pleteničenja jAustrira menart — 1 - — z nekaj Bulativičevimi izjavami (str. 139”141). Npr. "Jugoslovanski jezik je jugoslovanski jezik, jezik, ki izra*aAugoslovanski način mišljenja". (!!??) ^ “ako so se unitaristični jezikovni pritiski v Jugoslaviji v 8 o. le¬ tih stopnjevali, ilustrira avtor z nekaj primeri.x n a strani 153 pre¬ beremo tole t »%ljski Novi tednik j.e februarja letos (op.g gre za leto 1986) poročal tole : 'V Rogaški Slatini, ki seveda stoji na slovenskih tleh, so podeljevali najvišja jugoslovanska turistična priznanja. Zdravko Surlan, predstavnik Turistične zveze Jugoslavije, je pri tem od napovedovalke programa *aljivo zahteval, naj si nikar ne drzne, navajam dobesedno, "ne drzne govoriti v kak em lokalnem jeziku ", s čimer 4 -—__ ' je mislil slovenščino, temveč da mota govoriti srbohrvaško*. Ko tega ni hotela, ji je rekel, * da Je nacionalistka , "en^tistih Slovence v itd.". Drugi primer : Na zasefianjirzbora združenega dela hrvaškega sabora je čblegat Ivan Kovačevič zahteval, naj Jugoslavija sprejme zakon o 4 'skupnem radijskem in televizijskem programu v srbohrvaščini", da bo na tem področju "tako kot v JLA', kjer se poveljuje v ekavščini (op. reci t v srbščini), "ki jo vsi razumemo" Tretji in zadnji primer (str. 154) J Na nedavnem partijskem kongresu črne gore - tako poroča novosadski Dnevnik - je delegat Slobodan£mo- vic polleg 6txHg±* mnogih drugih nemogočih zahtev zahteval tudi tole : vsi prebivalci Jugoslavije bi morali postati jugoslovanske narodnosti. r -- Tisti, ki tega nočejo, naj postanejo državljani kake druge države. ^er pa je čas za bivanje tujcem omejen, bi jih čez čas po zakonu izgnali iz države in jim zapleniki premoženje.j^rnovič ima rešitev seveda tudi za jezikovnavprašanja : po vsej Jugoslaviji bi uvedli srbohrvaščino, "tisto, ki jo govorijo v JLA"..., drzge jejsike pa prenehali uporabljati Ves ta enotnostni red naj bi v Jugoslaviji uvedli centralni komite partije, vojska in milica, " (fI!!) ——Iz omenjenega jasno vidimo, da je unit.arsit ični šobinizem pastopal proti vsakemu enakopravnemu so*itju narodov in s tem tudi proti takrat veljavni ustavi. Sovražnost do 4**gačnosti, do različnosti pa dobi pri Brnoviču *e izrazite patološke poteze, ^ot da čakamo samo še na novega Punišo Račiča in na njegove nove strele v parlamentu v imenu Velike Srbije ! Skratka i čedalje naeilnejše poenotevanje v tako raznoliko sestavljeni državi, ki bi se morala nenehno ukvarjati predvsem z enakopravnostjo svojih narodov in svojih dr*avljanov. je že vodilo v njen skorajšnji propad. (jeta 1987 je bila javna tribuna Društva slovenskih pisateljev «0 ustavnih spremembah", menart je v svojem izvajanju mimogrede zelo posrečeno uporabil kar citat domačega komunističnega ideologa Karde¬ lja : "Jugoslavija ima pomen za Slovence in ostale narode v njej samo, ako so v njej zajamčeni njihova enakopravnost in zaščita njihove nacionalne neodvisnosti ter pogoji za njihov skupni družbeni napredek." 5 ^eta 1988 je na Plenumu slovenskihbkulturnih delavcev v Cankarjevem domu prebral menart svoj tehtni referat »Ali je slovenski narod suveren?" Nete*avni odgovor na to vprašanje je bil : Ne. To leto je bilo tudi leto zadeve JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl) in s tem odločilnega protiunitarističnega premika v širšem slo¬ venskem javnem mnenju. V Intervjuju Sodobnosti (199o) je naš avtor jasno in odločno analiziral takratni položaj v državi inpovedal med drugim s "Zdaj, po sedemdesetih letih, pa nam srbska politika v perspek¬ tivi ponuja spet kulturno avtonomijo, postopno srbizaoijo in zaostalost ze tri razvojne korake na naš račun. V taki Jugoslaviji nimamo Slovenci kaj iskati*". v ^ Tuši o t.i. slovenskem nacionalizmu, ki je prihajal kot obtožba s supemacionalistične srbske strani, je povedal m enart nekaj klenih besed To, kar počenmo Slovenci, to sploh ni noben nacionalizem, tudi če všasih koga malo zanese. To je samo obramba narodnosti. Pa - -——‘ tudi, če bi bili še taki nacionalisti, bi bilo to brez učinka, saj^smo^ prešibki, da bi lahko komu od sosedov storili res kaj škodljivega! ^si okrog nas so večji. *ale floskula o tem, da so vsi nacionalizmi enako n evarni, je spretna iznajdba pravih nacional istov, saj Je njen glav ni ovirati obrambne mehanizme malih etničnih skupnosti proti tujim namen nacionalizmom" pPen jezikovni konflikt z »velikim bri|ram" je ilustriran v člankih "Ustavna zvijača" (199o) in » ^akasnelo tuljen je" (199o). Srbski častnik Akse^tijeviTle kot predstavnik jugoslovanske armade začel govoriti v slovenski skupščini srbsko, proti temu pa Je povsem utemeljeno glasno protestiral poslanec dr. Rajko Pirnat. *„nimivo za stanje stvari na Slovenskem je bilo nadaljevanje tega dogodka : ni bilo enoglasnega protesta proti uporabiVrbščine v slovenski skupščini; razen podpore Pirnatu so se slišali tudi glasovi podpore za rabo s oficirjeve srbščine. r ; yr § i p '45 -letnega až žalosten znaii^pdnl^švaHjririovenščine glede na jezik "vladajočega" a- naroda ! Seveda je še posebej armada nenehno kršila vsa ustavna določil«. o rabi £Kgjaxl:HXKxix jezikov jugoslovanskih narodov (zadnji izzivalni f ji S primer je bil pri nas npr. proces proti JBTZ). rs Z* ebljico je ^enart zadel v glavico tudi pri odnosu jugoslovanskih priseljencev v Sloveniji do slovenščine : "°d vsakega priseljenca, ki je v Sloveniji *e nekaj let, pač z upravičenostjo pričakujemo, da se V! 1 bo naučil po n8Še, vsaj za vsakdanjo rabo, da bo s Slovenci govoril j po slovensko in se bo po svojih močeh trudil za blaginjo de*ele in ljudi, med katere je prišel iskat boljši kos kruha..,". leta 199o, v času, ko smo *e imeli prvo demokratično izvoljeno slovensko vlado, smo pa še bili v okviru, komu istične Jugoslavije, * M £ je napisal enart članek "ejasen posl|ynlk in se zavzel za pravice slo¬ venščine v zvezni rabi. Citat s" z ahtevarao le jezikovno enakopravnost v zveznih organih (v skupščini, vladi, sodstvu itd.) - v vseh tistih, ki bodo morda ostali skupni, če bo prišlo do konfederacije. Amp„k pravo stvarno, v praksi izvajano enakopravnost, ne tško, kot je zdafc, ko Je ' v glavnem vse le na papirju". Tik pred plebiscitom o samostojnosti Slovenije je avtor objavil v Sobotni prilogi dela (15.12.199o) še tale pomembni član ek 1 A če osta- nemo ?" Gre seveda za tedanjo aktualno dilemo Slovencev : ostati v Jugo 1 »i -- slavij i ali se osamosvojiti. Citat za vzorec s "Ce se omejimo samo na drugo."Titovo » federativno Jugoslavijo, lahko nakratko ugotovimo, da je vseh teh 45 let po vojni vsak Sloveneo delal (najmanj) še za enega in za pol drugega državljana nekje v Jugoslaviji; da je plačal vsako peto uniformo, puško, top, tank in vsako peto vojaško stanovanje in da še zdaj plačuje vsakega petega oficirja in generala (ki nam v za7 hvalo še grozijo). A vse našteto velja, če upoštevamo samo redne da¬ jatve, ne pa tudi raznih prelivanj denarja in kreditov, raznih poseb¬ nih ukrepov, posebnih davkov in dajatev, prikrojenih elementarnih nesreč, obveznih davčnih depozitov, ponorelega tiskanja denarja in še in še". 'Ciu U UJ.1 V IC "O Zgod ila se je *e osamosvojitev Slovenije (jjunlj 1991), a sledovi tujeg« oblestništva v š^olstvu so Se o stali, ^ako. je $e konec 1992 potekala debata o ohranitvi ali o ukinitvi t.i. (izrazito politične!) srbohr¬ vaščine kot obveznega učnega predmeta v osnovni šoli. S svojo polemiko o tem vprašanju je tudi^ienart pripseval, da, je srbohrvaščina kot očitni ostanek slovenskega podlo*ništva (slovenščine se po Jugoslaviji niso učili) odšla iz učneg8 načrta za osnovne šole, //\,enartovaknjiga deluje kot pravcati izčrpni priročnik (ali kar mo*ni dodatni učbenik) o komaj pretekli kltumi in politični zgodovini Slovencev, V njej je podano temeljno izbrano dokumentarno gradivo. \ier-to pa nudi zgoščeno informacijo o napetem dogajanju, v katero smo ((»e nazadnje je avtor *e Izbili Slovenci vpeti v zadnjih desetletjih | z oznako Srboslavija na najkrajši mo#ni način pokazal na neenakopravni \ in podrejeni položaj Slovencev v srbsko utemeljeni dr#avi. u qzvidno pa so nanizani močno utemeljeni razlogi za izstop Slovenije iz jugoslovansk prisilno-nasilne združbe, - Andrijan Lah \ ff.S. ^avno v času, ko pišem te vrstice, sta dosegli teorija in praksa Srboslavije (ali Velike “rbije) svojo za zdaj (pred nekaj leti povsem neverjetno) najni*jo razvojno točko. Srska vlada sama je izročila haaškemu sodišču za vojne zločine bivšega srbskega in Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, nedvomnega dolgoletnega voditelja srboslavijske politične usmeritve. Ink to celo naizpostavljeni simboli dan (28. junij), na Vidov dan, na srbski narodni praznik ! ires ospuljivo, a kot finančno-politična transakcija razumljivo. A,L. il tl o ; (H.U (/ 6 j£ In / 4yv-^ A-ii-sl— ,^j/° 6 t '/ ^ ' s*— I i pyb o ■^u kic^ f~iJyj^i ■G) r/^ £> 1" j /-G-^Zf > L, (f*' J ^*~~ / f // 55 / ^ Z 7 ) (-£ U Lu_ ->Je^Jl U. G- ^ ' [C^l_ '\ 4 L i~~\ t tA (>LcL^Q u Af C 0 ^ /t * L? ! (o) )i^k- X o-ut4_ / h} c. (W°) (o 1 /| 0_1 c.- 0 ^ ^~'fl/ n Potopis - kaj je to ? u f )(ocru napisal naj bi eno tipkano stran o potopisu za Književne liste. Pa poskusimo, e v svoji knjigi ( Vse strani sveta : Slovensko potopisje ou Konobleharja do naših dni, Lj. 1999) sem poskusil podati delovno in uporabno opredelitev potopisa (npr. Potopis jepolliterama (včasih bolj časnikarska, včasih bolj leposlovna) prizna zvrst različne dol“ine (od krajšega članka do obsedne knjigel. V njem avtor (popotnik inpotopisec), ki se svobodno,in prostovoljno odloča za pot(otovanje), subjektivno prikazuje objektivno pot in se ji bistveno ali vsaj pretesno posveča. Glede nate*ave pri točnejši opredelitvi drugih proznih zvrsti (npr. romana, povesti, novele itd.) je pri potopisa te*av ; še nekaj več (ni¬ hanje med leposlovnim, esejističnim in časnikarskim pisanjem). Tu so še izstopajoče razlike med kratkim potopisnim člankom in obsedno potopisno knjigo (ki pa je lahko nastala iz prvotnih krajših enot). n ajo~ji stik imapotopis z avtobiografijo. V vsakem potopisu je tudi del avtobiografije in v večini avtobiografij so tudi potopisni elementi. Kje je meja ? Za določanje razlike med tena zvrstema nam slu*i "e ome¬ njena oznaka ( da ss avtor p6ti " bistveno ali vsaj pretesno posveča"), de se avtor namreč izrazito posveča sebi, lahko nastane le avtobiografija s potopisnimi elementi. 0 potopisu lahko rečemo z Izidorjem Cankarjem tudi k ;! j bolj umetniš¬ ko barvitega : "0 potopis, ti stara nadloga! ^ezakonsko dete jalove za¬ drege, sramotno dejanje obupanca, pesniška la* nepesniških pisačev, zgo¬ dovina mukotrpnih ur ob pisalniku, nazorni pouk o puščavi domišljije, pavovo perje, utrgano na tujem zeljniku in polo*eno v skledo ljudem, ki *eja jo po izobrazbi, ne vtvor si, starec potopisi" To je Izidor Junkar povedal v svoji leposlovni pripovedi (s popotno tematiko) "S poti". A to selo seveda ni potopis ! Sicer papoteka l razvojnalinija slovenskega potopisca vzporedno z razvojem slovenskemleposlovne proze od 2. polovice 19. stoletja dalje. Andrijan Lah Razveseljiv dosevek domačega potopis j a (Pavle Rak : Zlati ptič na kobrini glavi, Ljubljana, canka jeva zalo"ba , 2oo2, 225 strani) .ja vle Rak (rojen 195o v ^eogradu) ni le občasen popotnik, .•mpsk da je popotništvo njegov "ivljenjski stil, priča zapis na platnici njegove knjige Zlati ptič nakobrini glavi. Taj} preberemo med drugim : 11 ivi med Kranjem Parizom, Peterburgom, Atosom in b eo " gradom' 1 . Lahko bi rekli, da je avtor razpet med zahodom in vzhodom, le da se nekako bolj nagiba na Vzhod. 0 tem nas med drugim potrjujejo kK±x avtorjevi popotni zapiski, katerim je Vzhod dal tudi naslov (Zlati ptič nakobrini glavi). kakovaknjiga je razdeljena v štiri dele ( 1. Turška in grška kava, 2. Stara Evropa, 3. Evropa brez mej ? 4. Poskus razumevanja), posamezni deli pa so še sestavljeni iz dveh ali iz več poglavij. Gre za mozaičen prikaz bednih, a izrazitih popotnihih vtisov iz Evrope in iz Azije, ki pa jih dopolnjujejo poglobljene meditacije o tem in o onem. urvo poglavje ( c *rigrad brez carstva) se dogaja v mestu, ki je nekak začetek Orienta, kolikor ne iščemo (ali : ne najdemo) začetka 0 r.ienta ”e naobmočju Jugoslavije. Avtor dejansko uvidi neko podobnost . med Istanbulom in med ^eogradom. Od vsakdanjega vrve z nemarjenega velemesta nas avtor mimogrede popelje do palače nekdanjega sultana in se podrobneje zadr*i pri cerkvi svete Sofije. In avtorjeva zaključna meditacija ob Carigradu ? "Nič se ne premakne, Vedno ist , toletja Stara naloga: kako osmisliti nesmiselni mimihod slučajnega mimoidoče¬ ga, kako iz ustavljenega časa narediti dogodek." V poglavju “azpotja starodavnega in današnjega Dodekaneza uspe , avtor v nekaj be s nih potezah izrisati napetost grško-turške obmejno- sti, nato pa se bolj p-csveti sledovom grške antike in krščanstva na E grških tleh (Patmos). oledi preskok v Amsterdam. Spet se znajdemo najprej v razgibani vs kdanjosti, tskojnzatem pa v umirjenem srečanju z 'ermeerjevim in z r embrandtovim slikarstvom. Svoja Potovanj apo Parizu" zamenja avtor z ona slednjima ugotovitsca vama : 'Dokler sem "ivel v beogradu, sem potoval v Pariz . In dalje: • 1 0 c;k r ivim tukaj, potujem po ^arizu", Ko skuša avtor opisati ^ariz, pravi : 11 ariz je arhipelag. Pariz je ozvezdje, Paroz je minojski la¬ birint". Svoje zanimivo odkrivanje Parizazaključi Kak z mislijo : Petem pa naj vsak s seboj in iz sebe naredi največ, kar more, sicer je zaman potoval", V poglavju Od kaosa k redu nas avtorpopelje v “onnover. e poudar¬ jeni naslov obeta, da bodo sile reda (15.000 policajev) ugnale sile nereda (nekaj sto kaotičnih anarhističnih maldcev), In avtor še potrdi: "ftannovrčani imajo rajši red, ta svoj red, vsekakor dolgočasen, toda krepko utemeljen n naravenem redu". In kakšen je nedeljski Hannover ? "Sredi če Hannovra postane tako ob nedeljah nesmiselna puščava... V tem čdsu boste tu te"ko srečali nemca... Ob nedeljah po teh nesmi¬ selnih ulicah med betonskimi škatlami brezciljno krojijo sami tujci, tretji in četriti svet". In spet nas av or za ravnote"jepopelje k umet¬ nosti, tokrat k nemškemu slikarsvu iz časa renesanse in iz Po. stoletja. In kako je z Angolji ? Tu nam Rak poda bistveno sporočilo *e na začetku :"Dve stvari sta, s katerima nas lahko oačra Anglija: zelenje in sve"inanjene narave in pa težnja, da se vse, kor so 3 qjctKm ljudje ekom stolerdij vzljubili kot svoje, ohrani". *vtor zatem ponovno iz¬ riše pisano sliko, sestavljeno iz nareve (^emza), iz kulture (razstava van Dycka, Chestertohov grob) in iz zgodovine (spomin na Williama n enna in na Mayflower)• Sledi preskok v “emčijo (^zbrisana meja), temu sestavku bi morda najbolj ustrezalaoznaka : politično-gospodarska meditacija. V uradno združeni nemčiji ješe vedno velikarazlika med Zahodom in med Vzhodom. goo Avtor ugotavlja : ""alostna je vodeti danes Vzhodna nemčija. To, kar se zida, spomina na 'nove zaplate na starih oblekah' - poleg zahodnjaško bleščečih prodajaln je grobo, gnilo in razrešeno okolje še strašnejše". Iz bednega gospodarskega stanja nas spet odpeljeumetnost, ko piseo obi¬ šče znameniti dresdenski muzej Zwinger. ~e kjedmati zaključek : "**ed obem a nemčijama se še vedno malo potuje, nevidna meja še vedno ppravlj svoj razdelilno vlogo". Vsebinsko podobna meditacijaje tudi IRuska kaša - v glavah". Avtor ugotavlaja ; "Šok po padcu komunizma je praktično pommil pravo razsulo" In dalje : " V teh letih a se je ruska 'demokracija' proslafcils z infla- z cijo, ropom varčevalcev in upokojencev, s splošno bedo, v katero se je pogrezalavečinaprebivalcev". il ak se v ^eterburgu iz radovednosti udeleži kongresa ruskih nacionalistov, pravzaprav zgolj posnemovalcev nemških nacistov. V poglavju Balkanske meje smo “e bli*e domačim krajem, najprej gre za albansko-grško mejo in nato še za nelaj "novi mej" (xjusjKtoix najbr* v smeri ”akedonije, Srbije ...). nadalje opiše avtor še koruptivnost na balkabskih mejah in pabedno stanje v Sbiji ob koncu stoliflj . Iz balkanske bede nas avtor povede v bedo daljnega Vzhoda. Poglavje “esto kot bog Jan nam prikaze znameniti nepalski ^atmandu. Dvoobrazni rimski bog Jan v naslovu izrazito predstavlja dvojost umetnostnih (ar¬ hitektonskih) lepot mesta in člobeške revščine, ki je "skrita stran" v bližini teh lepot. Svoj potopisni mozaik zaključi avtor v Indiji (^e y ela, v kateri se lahko umira). K tolikim r e znanim prikazim indisjke bede (Bombaj), in¬ dijskih značilnosti ("svste" krave idr.) in srečanj s smrtjo (Ganges in aranasi) je pridal ^‘ak vseeno stoj opazno osebni kamenček. V celoti so pakovepotopisne slike informativno mikavne, povrh pa s svojimi "poskusi razumevanja" spodbujajo bralce k aktivnemu trazmsilek o različnih straneh človeškega delovanja in nehanja. Andrijan Lah KAZALO str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. l' t Uvod 2',Evald Flisar : Popotnik v kraljestvu shk senc 4 : Mimi [Malenšek : Pesnikov nokturno 6 : Janez Cigler (ob 2oo-letnici rojstva) 8 : Ob stroletnici smrti Josipa Marna 12 : Pred loo leti se je rodil pesnik Igo Uruden 14 : J* Švajncer : Vojnajln vojaška zgodovina Slovencev 16 : Andrej Morovič : Potapljači 18 : Jo$jL/ Sevi jak : Zeleni kres 19 : Hans imund : še efaa noč maka 21 Tistega lepega dne ... : Norčave zgodbe 23 : Drago J ančar : Pogled angela 25 : Janez J anša : Premiki 27 : Pod juTnim kriTem : Antologija emigrantske proze 1945-1991 29 : Vinko Ošlak : Hagar 31 : Marijan Pušavec : Zbiralci nasmehov čr 33 : Vlado Valenčič : ‘idje v preteklosti Ljubljane 35 • Jani Virk : Na robu resničnosti 37 ' Jevgenija Ginzburg : Križev pot 39 : Lidija Asta : Lidija 41 : Citil Zlobec : j^epo je biti Slovenec^! ni pa lahko 43 : ^erdo Godina : Glas samotne ptice 45 : Ivo Zorman : Stiska bogov 47 : Emil Filipčič : Orangutan 49 • Boris Pahor : Napoved nove plovbe 51 : Zlati Bogatin : Tolminske povedke 53 J Borut Korun : Stopinje boga Atona 55 ■ Janez E Sršen : Jezik naš vsakdanji 57 : Jean Plaidy : Kraljica ^ezabela str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. Str. str. str. str. str. 59 : Bertolt Brecht : Pesmi 61 : Velemir Gjurin : Slovenščina zdaj ! 64 : Milka J^artman : Midsummer night - Kresna noč 66 : Janez Kjakavelj : Srčeva desetka 68 : AlenksVuhar : Slovenski avtoportret 1918-1991 7om: Jana Rošker : Zmajeva hiša : Oris kitajske kulture in civilizacije 72 : Mateja Sever : Privlačnost nesramnih ustnic 74 : Janez Švajncer : Moja lepa "upanja 76 : Jakob Wassermann : Zlato Caxamalce 78 : Jera Vodušek Starič : Prevzem oblasti 1944 - 1946 8 o : Kajetan Kovič : Sibirski ciklus in druge pesmi raznihb let 82 : Drago Jančar : Posmehljivo poželenje 84 : Ob Srebrni reki : Kratkajoroza argentinskih Slovencev 86 : človek - gora - poezija : Slovenski pesniki in pesnice o gorah 88 : Bogomil Ferfila : Sionizem in Izrael 9o : Vida ^eraj“Hribar : ^ečerna sonata : Spomini z Dunaja, (iz)Pariza in Ljubljane 19o2-1933 92 : Lojze Kovačič : Zgodbe s panjskih končnic 94 : Ted Kramolc : Podobe iz arhivov 96 : Robert A. Johnson : Midva : psihologija romantične ljubezni 98 : Marjan Ro ‘anc : Zelena jama 99 : )Je"a Maurer : Od mene k tebi : Materine pemi lol : Jurij K 0 vič : Nagovori rtvC lo3 : Janez Svetina : Slovesni in prihodnost 107 : Emil Frelih : Čar indijskega juga 1 08 : Jo Je Snoj : Rajanja o Bogu (zgodbe) 109 : Ob 15o-letnici Jurčičevega rojdtva 3 KAZALO (dalje) *{er jan Tomšič : Glavo gor, uha dol : pravljice iz J -stre : Igor Likar : Gora, čakajoča preroka : Ryunosuke Akutagavja : Rašomon in druge zgodbe ,.i J : Joseph Roth : x arabas : Gost ne; era svetu Tone |)rulc : v ardevanje angelčka : Lev f^etela : j)uh in telo ; Vinko MBderndorfer : Male nočne^jubavne pesmi Sončnice poldneva : antologija slovenske poezije v ; Nace Grom : Skoraj tisoč noči : zadnja reportaža Oleg Kri~anovskij : Ml?dost črnogledega humorista Aleš Debeljak : Pi srnami z tujine : Lojze Kovačič : Vzemljohod : Ivo Svetina : Zlata kapica : Tibetanski komentarji ; ^poslovno delo l#rk s p*etana (poskus sistematičnega orisa) : Vsestranski književnik ^arko r etan : Ob 8o-letnici knji evnika Janeza Gradišnika S satiro nad opozicijo (Dušan fevlja : Junaki našega časa 1941-1998 : Satirične pesmi in epigrami ) Nada Irrj-tičičc : Med lučjo in temo Bogdan Novak r Krvave reke Trditve, ki ne d*~ijo Veliki mojster naše besede (ob 12o-letnici rojstva Otona u ni l y U v s u janica) Vlado |^