.. f  * • !*

VA’ -ef*


TISKALA »UČITELJSKA TISKARNA'

OTON ŽUPANČIČ

CICIBAN

IN ŠE KAJ

V LJUB LJAN I
1915

IZDALA IN ZALOŽILA
_ O M L A D I N A “

Veseli koledniki.

Čase pregledujemo,

zase koledujemo

in za lepo leto mlado

preobračamo navado :

nič od vas ne prosimo,

mi darove nosimo,

meh za smeh in vrečo sreče

Ciciban za nami vleče,

ne za hišo zidano,

le za voljo zidano!

Žalostni koledniki.

V dve gube vsi hodimo,
Milo Jero vodimo,
venomer se cmiha, joče,
Bog ga vedi, kaj si hoče;
radi jo spečali bi,
dober kup jo dali bi:
kdor naprti jo na rame,
za nameček naj si vzame
še čmerike butaro,
kisa polno čutaro!

6

Častitljivi koledniki.

Staro šego hranimo,
novo leto znanimo:
mladi Božič in Marija
bodi naša tovaršija;
dani so obeti nam,
zlata zvezda sveti nam,
njene se držimo poti,
da nas zloba ne zaloti
starega prismodeža
kruteža Herodeža.

Dedek Samonog.

Pase dedek Samonog,
čredo vrača skok na skok,
ovce bele, koze črne;
kadar čredo vso zavrne,
kadar čredo vso napase,
druga noga mu izrase.

8 /

Otroci spuščajo mehurčke.

Solnce, zemlja, mesec
vrte se brez kolesec,
letijo brez peresec,
v nebo se točijo,
na vejo skočijo,
brez poka počijo.

Postovka.

Kako pa postovka leta ?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka leta,
nebeški strop ometa.

Kako pa postovka kroži?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka kroži,
čez svet peroti proži.

Kako pa postovka melje?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka melje,
na zemljo ništro stelje.

10 /

Kadar se Ciciban joče

Ciciban se cmeri
za dve mili Jeri.

Hitro, hitro meh za smeh,
vleci ga po vseh koteh,
meči ga oh tla, pod strop,
in ob steno, hop, hop, hop
Pok! — se meh razpoči,
smeh iz njega skoči.

Ples kralja Matjaža.

Enkrat naprej, enkrat nazaj —
kralj Matjaž si izbira raj.

Gori in doli, tretjič okoli —
kralj Matjaž si Alenko izvoli.

Trikrat po sredi, četrtič na kraj:
„Kralj Matjaž, Alenko nazaj!“

Roke navzkrižem — križa — kraža
Turki, lovite kralja Matjaža!

Bijmo s petami — tok, tok, tok!
Konjič Matjažev — skok na skok.

12

Vrabci in strašilo.

Čiv-čiv, čiv-čiv,
še dolgo bom živ,
živ - žav, živ - žav,
še dolgo bom zdrav:
na sredi polja
tri vreče prosa!

Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!

/13

Civ-čiv, čiv - čiv,
saj nisem jaz kriv,
živ - žav, živ - žav,
če mož je brljav,
če metlo ima,
pa mesti ne zna.

Civ-čiv, živ-žav,
vse prav ? Vse prav!

14

Kroparji.

Kdo pa tisti so štorkljači ?
To so kropenski kovači,
to žebljarji so iz Krope,
hodijo ko v mlinu stope:
cop — cop — cop,
lop — lop — lop!

Kdo pa tisti so trkljači?
To so kropenski kovači;
kladivo jim v roki pleše,
pesmi poje, iskre kreše:
plenk — plenk — plenk,
žvenk •— žvenk — žvenk!

Zvonovi.

Bim - bim, bim - bim !
Jaz dan zvonim,
na okna vsa trkam,
zaspance budim,
budim — bim - bim !

Bam-bam, bam-bam!
Jaz solnca vam dam,
en pehar za polje,
en pehar za hram
ga dam — bam - bam!

Bom - bom, bom - bom !
Kje tvoj je dom?

Kdor pot si izgrešil,
jaz vodil te bom
na dom — bom-bom!

16 /