ANDRIJAN LAH ZEN - AL - NE VZTRAJNICE PLODNI SLEDOVI ODHAJAJOČEGA ČLOVEKA LJUBLJANA ^O^O RAZGLED PO VSEBINI Sesti letnik spisank Je dozdaj najobsežnejši. Vsebuje največ spisank, kar ^ 4-0, povrh pa Je večina spisank daljših kot navadno. Razlog temu Je specialna tematika tega leta. Pa kar po vrsti. Pomenljiva 1. spisanka Je ppredstavila 3. Hararijevo knjigo v slovenščini : 21 nasvetov za 21. stoletje. Pametni izraelski profesor nam Je zelo pregledno predstavil širno družbeno problematiko našega časa. Druga spisanka^je segla časovno nazaj, in sicer v 1. polovico 20. stoletja, ter obdelala izjemno zanimivo avtobiografijo političnega Hrvata dr. Anteja Cilige : Svedok največih laži dvadesetog stolječa. Po nekaj bežhejših naslovih Je trebajjoudariti spisanko o odličnem filmu Romana ^olanskega OBTOŽUJEM ! /o Dreyfusovi aferi/. Literarni odgovor’ naLetošnJo pandemijo Je bila 8. spisanka H— o Blochovi knjigi Murphyjev zakon in drugi razlogi, da stvari gredo narobe, Slpdil Je obsežni literarni program z analizo treh anglofon¬ skih pisateljev. Za|e{ sem z obravnavo Durrellovega Avignonskega kvinteta, zahtevnega petdelnega romana /11. in 13. spisanka/. Kar tri mesece sem se z užitkom ukvarjal z opusom Henryja Millerja /15.-28. spisanka/. Obdelal sem 13 c V avtorhevi del, prevedenih v slovensoib in v hrvaščino. Tretji avtor Je bil /tako kot L. Durrell/ nekako povezan z Millerjem. To Je -^avid fl erbert Jj awrence. Obde^il sem 7 njegovih romanov v slovenskem prevodu /31.-37. spisanka/. a 3 j^gebru^j—s Najbolj' sem se posvetil avtorjevemu najznamenitejšemu romanu LJUBIMEC LADY CHATTERLEY. Po tako poudarjeni prevedi anglofonskih avtorjev je bilo kar potrebno prredstaviti vsaj enega Rusa. Tako sem po 5o letih od prvjga branja Solženicinovega romana Prvi krog z novim pogledom analiziral ta kakovostni družbeni roman. /59. spisanka/. Posebna zanimivost tega romana je Stalinov nastop / 5 poglavij/. V okviru tega nastopa po. izstopa jugoslovanska informibirojevska problematika, saj se roman PRVI KROG dogaja Leta 194-9» ko je bilafca tematika v ospred ju celotnejkomunisti x ne evro^pske politike. Upam, da so te in druge problemske spisanke moje bralke in bralce pritegnile. ANDRIJAN LAH 1. SPISANKA O razsvetljujoči knjigi za sodobne izobražence j Yuval Noah Xl arari : 21 nasvetov za 21 stoletje, Lj. 2ol9/ Že dvema dosedanjima ^ararijevima knjigama v slovenščini /Sapiens, Homo deus/ sem posvetil spisanki. Še bolj pa terja spisanko 3. Hararijeva knjiga, prevedena pri nas. mn Moram reči, da sel si več mesecev prizadeval v KOŽu izposoditi to knjigo, a ni bilajnikoli "doma". Končno sem knjigo ravno na koncu leta 2ol9 odkril prostor v knjižnici Bežigrad. Že kmalu po začetku branja pa me je obšel pomislek o delu O N/ naslova - ^Fasvetmv. Ali gre res za nasvete ? V angleškem originalu je Lessons, kar bi bilo predvsem lekcije, vaje, naloge. Pravzaprav pa gre za za 21 problemskih področij, o katerih razpravlja avtor analitično, kritično, lucidno in strpno. Original knjige je.Izšel v Londonu, saj v Izraelu Hararijevo besedilo nej)i doživelo splošnenaklonjenosti, ker avtor kritične besede namenja tudi judovstvu in Judom ! f Za začetek kaže navesti vseh 21 področij, razdeljenih v 5 s delov : I. Tehnični in tehnološki izziv 1. Razočaranje : Konec zgodovine je preložen 2. Delo ; Ko boste odrasli, morda ne boste imeli službe. 3. Svoboda : Veliki Data vas opazuje. 4. Enakopravnost : Tisti, ki ima|^ lasti podatke, si lasti tudi prihodnost, II. Politični izziv 5. Skupnost : Ljudje imajo telo. P' j \ 6. Civilizacija ? Na svetu je samo ena civilizacija. 7. Nacionalizem : Globalni problem^jd potrebujejo globalneodgovore. y 8. 8. Religija : Bog zdaj služi državi. 2 . ' S 9. Priseljevanje : /i Nekatere kulture so morda boljše od drugih. 1sejcx III. Obup in upanje lo. Terorizem : Samo brez panike. 11. Vojna : Ne podcenjujte človeške neumnosti. 12. Ponižnost : Niste središče svbta. 13. Bog : Neizgovarjaj po nemarnem božjegaimena. 14. Sekularizacija : Priznaj svojo temno plat. IV. Resnica 15. Nevednost : Veste manj kot mislite. 16. Pravičnost : Naš čut z Oj pravico jemorda zastarel. 17. Post-resnica : Nekatere lažne novice se ohranijo za vedno. 18. Znanstvenaf^J^tastika : Prihodnost ni to, kar vidite v filmih. V. Prožnost % 19. Inobrazba : Sprememba {je ^iina stalnica. 20. Smisel : Življenje ni zgodba. 21. Meditacija : Samo opazujte. Naj citiram najprej nekaj avtoT-jevih mislu iz Uvoda. Udarni prvi stavek : " V svetu, preplavljenem z nepomembnimi ' informacijami, jemoč v jasnosti." /!!/ Namen knjige : /stran lo/ " V tokratni knjigi ® hočem posve¬ titi sedanjosti, aktualnim zadevam in bližnji prihodnosti člo- veških družb. Kaj se dogaja zdaj ? Kateri izzivi in ian katere izbire so najbolj aktualni ? Na kaj bi morali biti pozorni ? Kaj bi morali učiti svoje^otroke ?" N&čin nas[tanka knjige : /stran lo/ : "Napisana je bila ob pogovorih z javnostjo. Številnapoglavja so nastala kot odziv 'Jr-"" na vprašanja, ki so mi jih postavili btalci, novinarji in sode&vci.: (y J/) II. Kratki avtorjevi komentarji vseh petih delov knjige : I. "Čeprav tehnika in tehnologiji obljubljata marsikaj čudovitega, nameravam tokrat osvetliti predtjvsem grožnje in nevarnosti.: /stran lof. " Po orisu izzivov , s katerimi se spoprijemamo, si bomo v drugem delu knjigeogledali velik nabor možnih odzivov." /stran 13/. III. "Ta del raziskuje, kaj je mogoče narediti v zvezi z grožnjo terorizma, z nevarnostjo nove svetovne vojne ter s pristrania nostmi in s sovraštvi, ki netijo takšne spote." /stran 13 /. IV. "Četrti d el se posveča pojmu postresnice in se sprašuje, v kolikšni meri še lahko razumemo svetovna dogajanja ter razli¬ kujemo med krivičnim in med pravičnim." /stran 13 / "V petem, zadnjem delu knjige bom povezal različne niti ter uporabil splošngši pogled nazivijeje v dobi zbeganosti, v kateri sonstare zgodbepropadle - nove, ki bi jih nado- V. mestila, pa še ni." /stran 13 /. Nekaj sklepnih stavkov iz Uvida /stran 15 / : "Po temeljitem razmisleku |em namesto samocenzure izbral svobodno razpravo. Če liberalnegs|modela ne kritiziramo, ne moremo odpraviti njegovih pomanjkljivosti in gajpreseči... Če cenite to knjigo, bi morali ceniti tudi svobodo izražanja." Že temejl. poglavja ^\hzpčarabje vzbudi pomislek^ali jejni kak "nasvet" ? Ali negre le za ugotovitev stanja oziroma človeš .Jtr kegarazpolozenja ? In zakaj razočaranje zaradi "libralne zgodbe" ? Mar smo preveč pričakovali od nje ? ^ Pravzaprav ge naslov prvega poglavja Razočaranje skeptična /fvr 1 negacija Pinkerjffve optimistično usmer jene&l/tjige Razsvetljenstvo zdaj. Ali ima Barari bolj prav kot Pinker ? Oglejmo si nekaj [‘jarari jevih jasnomiselnih^stavkov : /stran 19/ "Ljudje razmišljamo v zgodbah - in ne v dejstvih, številkah in enačbah." "Liberalnajzgodba poveličuje ±H vred¬ nost in moč svobode .'! - stran 22 : "Vse hitrejši tempo prelomnih tehnologij samo še krepi Občutek zmedenosti in n€iz# bežne pogube." - " Politiki in volivci so nezmožni povsem razumeti nove tehnike in tehnologije, šepanj pa zmorejo uravnavati njihov eksplozivni potencial." Računalniki 0.1X1 so že zdaj tako zapletli finančni sistem, da ga r® mejo le rv\ 1 redki ljud^Je." - stran 24 : x" Revolucijo v biotehnologiji m informacijski tehnologiji izvajajo inženirji, podjetniki /O in znanstveniki, fcl se ne zavedajo političnih posledic svojih odločitev in ki ne zast/pajo nikogar." /!!/ Od sedanjega Razočaranja v prvem poglavju pridemo v drugem po¬ glavju Delo do pretečega prihodnjega razočaranja : ljudi je vse več, služb pa je zaradi avtomatizacijein zaradi roboti¬ zacije vse manj. In spet udarni R-ararijev štavek : "Nihče ne ve, •— > kakšen bo trg dela v letu 2o^5o." /stran 37/ In stran 39 : " Pomembno se jezavedati, darevolucija umetne inteligence nebomeni le čedalje hitrejših in pametnejših računalnikov, poganjajo jo preboji na področju natavoslovjajui družite enih ved." In daije /stran 45/ : " Umernalnteligenca in robotika najver- 0 jetneje /vsaj kratkorično/ ne bosta odpravili celotnih industrij s f/ : "Dolgoročno pred avtomatizacijo ni varno nobeno delovno mesto." /!!/ 5 / 3. poglavje Svoboda s svojim podnaslovom /Veliki Data vas opazuje/ spominja na geslo v Orwellovem romanu 1984 : Veliki brat vas opa¬ zuje. Da se s tehnološkimi sredstvi nadzor 1,1 udi bistveno pove¬ čuje, je širše znani podatek. Sicer/f pa : koliko svobode dovolijo ljudem že običajne družbene vezi in družbeni okovij • V družbi so nadzorovane vse svobode, ostaja nam predvsem svoboda misli. Harari se v temjipoglavju predvsem ukvarja z vlogo umetne inteligence pri človekovem odločanju, pri čemer se naša svoboda izgublja. Stran 82 : "Ko se bo umetna|.nteligenca bolje odločala o našem poklicu in morda celo o zvezah, se bo morala spremeniti naša P redstava o človeštvu in o življenju." Stran 89 •* " Umetnajinteligenca ljudi pogosto plaši, ker ne verjamejo, da bo ostala ubogljiva.: Stran 97 : " Dobra novica l je ta, da se nam vsaj v prihodnjih desetletjih še ne bo trebs^ukvarjati z razmahnjeno znanstveno¬ fantastično moro, kako se bo umetnajinteligenca ozavestila in xk sklenila človeštvo zasužnjiti ali iztrebiti." Stran lol : " Algoritmi ^ellkega ^)ate bi lahko zadušili svobodo, obenem pa uststvrili najbolj neenakopravne cbužbe v zgodovini." Prehajamo k 3« poglavju Enakopravnost. Vemo, da je enako¬ pravnost eno od najstev in da v praksi enakopravnosti me^i vladan^imi in med vladajočimi nikdar ni. 'fudi bogati in revni niso enakopravni itd. itd. Takole Izkazuje harari slednje dejstvo teeflanjosti /stran lo3/ : " Odstotek najboga¬ tejših imajv lasti |)olovico svetovnega bogastva; še večjo zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da ima|.oo najbogatejših v lasti več kot 4 milijarde najrevnejših." 6 5 V sedanjosti jejiljučna tudi vednost o podatkih. 0 tem n arari na strani lob V' tyče jočemo preprečiti koncentracijo vsega bogastva in vpliva v rokah maloštevilne elite, moramo urediti lastništvo podatkov." II. del Politični izzivi začenja avtor s kratkim uvodom : "Vstran 111/ "Blitje informacijske tehnologije in biotehnolo¬ gije ogroža ključne sodobne vrednote svobode in enakoprav¬ nosti. Vsaka rešitev tehnološkega izziva mora vključevati sve¬ tovno sodelovanje. Vendar nacionalizem, religija in kultura razdvajajo ljudi na sovražne tabore in zelo otežujejo sode- /Y\ lova je na svetovni tavni." Omenjenaproblematika se kaže v poglavju Skupnost. Globali- V stične skupnostne vezi namreč ni. Mark Zuckerberg je leta 2ol7 "razložil, da so družbenopolitični pretresi našega č, q sa... v veliki meri posledica razpada človeških skupnosti." In isti avtor na stranm 114 : "Izdelali ^čmo orodje, ki bo olajšalo gradnjo skupnosti." Ostaja seveda vprašanje, ali bo tehnološka skupnost uspela zabrisati razlikejpri tradicionalnih skupnostih /vere, narodi, kulture/. V 6. poglavju Civilizacija avtor sicer trdi, dajebstaja zdaj "samo ena civilizacija", a to je dvomljivo. Sedanja skupna svetovnajtehnologija ne premošča tisočletnih kulturnih razlik naraznih delih sveta. V 7. poglavju ]\/acionalizem se lahko strinjamo z avtorjem, da "globalni problemi potrebujejo globalne odgovore". Vendar s e bodo o problemih še vedno $p ogovarjale nacionalne ali večnacionalne države, saj OZN globalno ni učinkovita. Harari kot globalne^probleme navede : .Jedrski izziv, Ekološki izziv ±h ter ^ehnič[ni in tehnološki izziv. Naltrani 156 7 Ao preberemo : "Prihodnost človeške civilizacije lahko ogrozi vsak od k teh treh problemov : jedrska vojna, uničenje^kolja in tehnološki preboj." V nadaljevanju avtor zbliža globalizem in nacionalizme. Stran 159 : "Globalizem in domoljubje nista nezdružljiva. Domoljubje ne pomeni sovraštva do Ju j cev, pač pa skrb za sodržavljane." Z 8. poglavjem Religija se je avtor znašel v občutljivem polo¬ žaju, saj odprtega obravnavanja verskih vprašanj tradivioaalni del judovske družbe ne sprejema. Q_ Prvi stavek omenjenga poglavja se glasi V " Sodobnim ideolo— .G _ gijam, znanstvenikom in vladam držav do zdaj ni uspelo oblikovati vzdr žf^vizi je za prihodnost človeštva." Avtor sejzatem vprašuje, ali tradicionalne vere lahko kaj prispel v dds \ Če se priseljenci dovolj vključijo,pasoma u v postanejo enakovredni in polnopravni £lani države gostiteljice. "Oni" pos^a^hejo "mi". ^ A ot pa vemo, je priseljevanje /predvsem islamskih/ migrantov v Evropo nekaj vmesnega med nasilnim osvajanjem in med mirnim prihajanjem. Kulturno in versko tuje množice pa s svojo demografsko eksp<|lozijo dejansko načrtno osvajajo dele Evrope* /razširjeni sistem KOSOVO !/. Kaj pa pravi iX arari /stran 188/ : " Talhip še zdaleč ni jasno, V ali la^ko Evropa najde srednjo pot, ki bi ji omogočala, da ohrahi odprta vrata za tujce, ne da bi jo destabilizirali ljudje, ki ne delijo njenih vrednot." Ee najkoncu 9. poglavja vzpostavlja Harari temo lo. poglavja Terorizem. Avtor skuša razumno in statistično znižati pomen sedanjega terorizma v svetu. Ponudi nam statistične primerjave : žrtev rizmajv \A terorizmav enem letu je na svet> do ^.OOO^ žrtev prometnih nesreč pa je v svetu letno/dT/^^Tmil TjonaV 9 / 2 - Zanimivo je razmerje med žrtvami v Izraelu : Podatek iz leta 2002 : žrtev terorizma /(^/lj/ žrtev prometnih nesreč >o42/J Tu pa razlika ni velika ! Razmere bi se bistveno spremenile z jedrskim terorizmom. Ka^r pričakovano je, da je naslov 11. poglavja Vojna. Avtor ponudi več zgodovinskih primerjav in pristavi, da se danes zde uspešne vojne le še ena ogrožena vrsta. fo dejstvo naj bi zniževalo možnost velike in negotove vojne. Vendar pa je katasrofalna^ojna vseeno mogoča, saj "nas pred človeško neumnostjo ne more obvarovati noben bog in noben zakon narave." /stran 214/ 12. poglavje ima naslov Ponižnost. Avtor se upira versko-nacional- nim ekstremizmom in se zavzema za umerjenost ali ponižnost. Ker' ^arari kritizira "tudi judovsko samozagledanost, ga to izpostavlja hudi kritiki judovskih fundamentalistov. Npr. stran 225 : "Monoteizem je bil z etičnega vidika verjetno / ena najslabših zamisli v človeški zgodovini." /!!/ Nedvomno pomenijo monoteizmi neznansjjko povečanje uničeval¬ nega sovraštva do drugovercev. Pol ifceizmi so versko s^2f|hh in ne poznajo verskih vojn. Harari ob koncu poglavja po svoje nastopi proti verskemu fanatizmu, ki ga je tudi pri tradicionalnih dsrjc Judih veliko. ’ 1 'akole pravi /stran 23o/ : " Ljudem vseh prepričanj bi koristilo, če bi ponižnost jemali nekoliko resneje." Razmišljanje^) verah se nadaljuje v 13. poglavju Bog. Avtorjev pogled na Opojem boga je agnostičen in odprt. Zaveda se, da je zamisli in predstav o bogu in o bogovih mnogo. Stran 231 : " Ko ljudje govorijo o bogu, včasih govorijo o veliki in veličastni uganki, o kateri ne vemo prav ničesar." d lo ^3 Nedvomno se je Harari zelo' zameril tradicionalnim Judom, ko je relativiziralfc vsebino ranih svetih knjig /stran 232/ : " Do t /)U£- • . 1 tom znanstvenem vedenju so vsa ta 's^jrtst besedila napisali domiselni homo sapiensi.k So lejzgodbe, ki so si jih izmislili naši predniki, da bi uzakonili družbene norme in politične sestave." In dalje : "Samse nikoli ne neham čuditi skrivnosti obstoja - vendar nikoli nisem razumel, kakšno zvezo imajfco z dlakocepskimi zakoni judaizma, krščanstva in hinduizma." Hararijevo čudenje skrivnostim sveta in verski fanatizem sta pač skrajno nasprotni miselni izhodišči. Stran 233 : " Kozmična skrivnsot nam seveda niti najmanj ne pomaga pri ohranjanju družbenega reda." Po mnenju nekaterih je vera potrebna za^bstojrjmorale /prim. Voltairov izrek o bogu !/ Avtor takemu gledišču oporeka : /stran 234/ "...vera v boga ali d?uge verske doktrine Ul Aj ni njuni pogoj za moralno vedenje." In dalje : " Moralnost ne jfpomeni spoštovanja božjih za:k®H®xx zapovedi, temveč zmanj- šebanjetrpljenja." In sklep poglavja : " Kot so dokazala zadnja stoletja, aam r\ ni trebaizgovarjati imena boga, da bi živeli moralno." Čeprav harari ne omenja ^anta, mu je nedvomno blizu K an t ov visoki moralni zakon. Od bogov prehajamo v 14. poglavju v Sekularizacijo. Stran 237 : X Za sekulariste " jeposvetnost pozitiven in dejaven svetovni nazor , ki gaj^predeljuje koherenten nabor vrednot..." Posvetni etični kodeks, ki vključuje resnico, sočutje, enakopravnost, svobodo, pogum in odgovormost, jel)o Hara - yCj2^ . rijevem mennju sprejemljiv tudi za različne vernike. Avtorjevo idejno odprtost ilustrira naslednji stavek /stran 247/ : " 11 /1 °l K "Pjfei sprejemanju najpomembnejših odločitev v zgodovini živ¬ ljenja bi osebno bolj zaupal tistim, ki priznavajo nevednost kot onim, ki pravijo, da so nezmotljivi." Od omenjene nevednosti v 14. poglavju pridemo do 15. poglavja Nevednost. Avtor utemeljeno spodbija našo vednost in pravi /stran 252/ S "Posamezniki o svetu vedo pra sramotno malo." Problematično pa jetudi skupinsko odločanje v liberalnih demokracijah : skupnost številnih posameznikov še vedno ve premalo o svetu I V zadnjem stavku pojglavjfc^a /stran 256/ si zada avtor tole vprašanje " Ce ne zmoremo razumeti sveta, kako naj upamo, da bomo vedeli, kaj je prav in kaj narobe, da bomo ločili med pravico in krivico ?" h- Omenjeni stavek je prehod I 16. poglavju Pravičnost. Kot v večini poglavij nas avtor vodi v dilematičnost med vrednotami in med stvarno življenjsko prakso. Ali se dajo v zapletenem s vetu reševati nešteta življenjska vprašanja ? / 17. pogl ivjeima naslov Post-resnica. Bistvo poglavja bi lahko izrazili z znanim stavkom, da stokrat ponavljana pro¬ pagandna laž postanejresnica. To se vedno prakticira vf poli¬ tiki in v ideologiji. Na strani 267 avtor lakonsko ugotavlja : "Ljudje pravzaprav od nekdaj živimo v dobi post-resnice." In dalje /stran 271/ : " Stare religije niso bile edmne, ki so za utrditev sodelovanja uporabljale zgodbe." $a bi ločili resničnost od izmišljije predlaga avtor dvoje : 1 . če hočete zanesljive podatke, j®h poštenio plačajte." V a 2.... "poskusite brati ustjezno znanstveno gradivo, čp se vam zdi neko vprašanje še zlasti pomembno." /strani 277-278/ Na koncu poglavja avtor opozori naiomen znanstvene fantastike, Novo 18. poglavjejpa je Znanstvena fantastika. 12 /3 Takole izjavi Harari /stran 28o/ : " Na začetku 21. stoletja jeznanstvenafantastika morda najpomembnejši umetniški žanr." /!!/ \ V { ^ Avtor več pozornosti posveti fimoma Matrica in Trumanov šov ter znanemu Huxleyevemu romanu Krasni novi svet. r f 19 . poglwvjelzobrazba se začne®, udarnim stavkom : : "Človeštvo je sredi sprememb, kakršnih h še ni doživelo - vse naše stare zgodbe sesesej&ajo, novejzgodbe, ki bi jih zamenjala, pa še ni." Podnaslov poglavja Sprememba je edina stalnica nakazuje stej-pesno situacijo novejših generacij ob nenehnih biotehnoloških spremembah. Avtor načenja vprašanje šolstva v svetu, prenapolnjenem z informacijami. Stran 296 : " |/aj bi torej morali poučevati ? Številni i/ pedagoški strokovnjaki pravijo, da biVmorai® šole posve¬ titi poučevanju štirih K-jev - kritičnega mišljenja, komuui- j> t ciranjiA, koopprativnsnti^sc inkkreativnosti." Avtor takole nakaže prihodnost /stran 297/ : " -^eta 2o4-8 se b^odo morda morali ljudje spoprijemat^ s selitvami v kiberprostor s pretočno identiteto spola in z novimi čutnimi doživetji, ki jih bodo ustvarili računalniški vsadki. r In dalje /stran 298/ : " Življenje bo pokalo po šivih in med /pazličnimi obdobji življenja bo vse m njša kontinuiteta." In stran 3o2 : " Živimo v dobi vdorov v ljudi." In še /stran 3o2/ : " Čejeodo algoritmi res bolje kot vi razumeli, kaj s e dogaja v vas, se bo pristojnost pre nesla nan j e'/ ^20. poglavje Smisel se usmerja k bistvenim miselnim a vprašanjem : Kdo sem '• A aj bi mo jral početi v življejnju ? Kaj je ^-msmisel življenja ? 13 t . - ^ . Čeprav 1 judjejzivimo v svetu zgodb, avtor trdi : Življenje m zgodba. A ko navaja številna idejstvayvsaj zametki ^ ( lokalnih zgodb. Stran 324- : " Ortodoksni Judje se v tem času življenjska /^pom^fca : v času sabata, nedelovnega dne/ vzdržujejo vsakršne vrste dela, celo trganja toaletnega papirja z zvitka na stranišču. /!!/ /Opomba : Tu se vidi, da skrajno sledenje prastarih določil blokira vsako nujno družbeno dejavnost, , v , (l %^oeXn> K ) npr. zdravstvene posege !/ Politično vplivni judovskpi tradicio¬ nalisti so npr. dosegli, da v šabatu ne vozijo vlaki in avtobusi ! Ali je smisel nujna življenjska postavka ? Avtor citira Budo, ki "pravi, da življenje nima posebnega pomena in da ljudem ni trebgjustvariti nobenega smisla." Na koncu poglavja pove avtor tole : " Če torej hočete poznati resnico o stvarstvu, o smislu življenja in o lastni identiteti; je najbolje opazovati trpljenje in se poglabljati vanj." Zadnje 21. poglavje je preeesenetljivo Meditacija. Stran 34-7 : " Od prvega tečaja leta 2ooo sem začel mediti¬ rati po dve uri najian, vsako leto pa se za mesec ali dva umaknem v z^atočišče na daljšo meditacijo. To ni beg pred resničnostjo - to je iskanje stikajz resničnostjo." /!!/ Stran 351 : "Meditacijajje pripomoček za neposredno opazovanje uma." Zadfaji stavki knjige : " /stran 353/ : "Nekaj let ali desetletij šejlahko izbiramo. Če se potrudimo, še vedno lahko ugotovimo, kdo smo v resnici. Toda čethočemo izrabiti to vž* priložnost, je za nas bolje, da to naredimo -zdaj." r Ali nas n arari usmerja k starogrškemu izr|eku Spoznaj samega sebe ? SPISANKA O izjemni biografiji evropsko pomembnega Hrvata dr. Anteja Cilige /Ob knjigi Anteja Gilige : Svedok največih laži dvadesetog stolječa..., Zg. 2001/ Ime Anteja Gilige /1898-1992/ sem že srečal v kaki politični ali v zgodovinski knjigi, a o njem nisem vedel tako rekoč nič. Lani /2ol9/ P a sem prebral nadvse zanimivo knjigo K Ivane Petruško Vindagijevič : Od Oktobra do otpora : Mit o sovjetsko-jugoslavenskorn bratstvu u Hrvatskoj i Rusiji kroz književnost, karikaturu i film /1917-1991/? Zg. 2ol8. V tej knjigi pa je Ante Giliga podrobneje predstavljen, saj je kot vidni hrvaški komunist živel od leta 1926 v f Sovjetski zvezi, leta 193o pa je bil aretiran /trockizem !/ in je bil kot politični jetnik zaprt v Sibiriji. 'lam je ostal do leta 1933. Skušal sem sreč izvedeti o tej svojski osebnosti in srečno sem se dokopal do knjige, ki jo obrav- vam v tej spisankiž ~h -ir Naj omenim, daneknjiga, ki jo je mredil književni kritik Branimir Donat, neke vrste Gil^govo izbrano delo. Naslov knjige je očitno urednikov, vsebina^njige pa je naslednja : Sam kroz Evropu u ratu /1939-194-5/ /spomini/ Protiv unitarističkog koncepta jugoslavenske kompartije /članki/ - Politička razmatranjar.z Nove Evrope /članki/ - Pisma - Testamenar /zelo studiozni testament !/. Da pa bi se moji bralci in bralke vsaj bežno seznanili z nenavadno in s presenetljivo biografijo Anteja Gilige, bom navedel vrsto podatkov, ki jih povzemam po Donatovi spremni besedi v knjigi. 2 \/ Ante Giliga se je rodil v istrski vasi Šegotiči leta 1898, is torej v času Avstrije•Osnovno šolo in del srednje šole je obis- kovalv letih 19o5-1914 v Mostarju /tam je živel njegov premožni T~ stric/. Ze zgodaj jejbil politično dejaven. Leta 191^ so ga J— zaradi protiavstrijske dejavnosti izključili iz mostarske gimnazije, leta 1915 pa še iz pazinske gimnazije." |4> se je njegova družina prselila v Brno, je maturiral leta 1 1917 tam. Zatem se je vpisal v višjo gospodarsko šolo v Križevcih in postaji že tajnik socialnodemokratske stranke HrJ)vaške in Slavonije. Zaprli so ga že v Križevcih, a je iz zapora pobegnil ter agitatorsko deloval v Varaždinu in v kgxxx Ko x evju /!/. Kot poklicni revolucionar hitro menja države in mesta /Madžarska, Dunaj/. Letal919 pa se v Pragi vpiše nafilozofsko fakulteto ! V poletnih počitnicah se vrne domov fcd v ICro /takrat zasedeno od Italijanov !/. Sodeluje na kongresu L italijanskih socialistov v Trstu. Aretirajo ga v Trstu in v Kopru. Zatem je med organizatorji Proštinskegakn Rabinskega upora. Nadaljuje pa študij v Pragi. Da Dunaju se poroči v pravoslavnir|cerkvi z n akedonko, zdravnico -^jubo Volčevo. Nnto ilegalno deluje v ^agrebu v komunističnem gibanju in se uveljavlja kot publicist. Leta 1924- doktorira v Zagrebu s te^o o 0 socialno-filozofskem akti¬ vizmu Pudolfa Goldsheida. Leta 1925 ga zaprejo in zatem izženejo v Italijo. Vrne se v domači kraj, a kmalu odide na Dunaj. predavatelja CKKPJ pošlje leta 1926 Ciiigo v Moskvo kot KS&tžkKK&aoc v jugoslovanskem sektorju Romuni stične univerze nacionalnih manjšin Zahoda. Postane tudi informator zajJugoslavijo v Kominterni ! Na univerzi /bjolje : na^olitični šoli/ predava Giliga politično ekonomijo, zgodovino ^ahoda, zgodovino 3 boljševiške partije in hrvaščino ! Politično se približa Troc- —4 \ V kemu, kar se mu kmalu maščuje. Iz Moskv|Jejotemeščen v Leningrad. Tom na univerzi predava zgojdovino novega veka. f^aJajLeta 193o Je aretiran in obsojen fcaradi trockizma na 3 letaj/zapora, ^ajprej Je zaprt v ^erhnje Uralsku /za Uralom/. Po 3 letihbzapora so ga£>repelJali v Čeljabinsk, nato pa Je + e bil dve leti konfiniran v Krasno^§arsku. Kot italijanski državljan se skuša leta 193^ rešiti iz Sovjetije, a mu navržejo še 3 leta Sibirije. Vendar se poslaništvo Italije v Moskvi zanj zavname in leta 1935 CiligonizpustiJo na -^oljsko v ’ Ciligaiodide v Pariz in se prijavi policiji kot novinar m dopisnik Letopisa l/atice srpske ! j— Leta 1936 začenja pisati knjigo o svojem bivanju v Sovjetski zvezi. Istega leta /??/ odide v Jugoslavijo, a Je ze na^neji aretiran in odveden v Glavnjačo v ^eogradu, nato pa premeščen v ^agreb, leta 1938 Je bil izgnan iz države /preko Haribora !/. Spet se nastani v Parizu. /Opomba : mordajejletnica vstopa v Jugoslavijo 1936 napačna, saj Je v predhodnem odstavku^; ^pc^navejlba, da Je^ttiA leta 193^-^g ) v domačem kraju vodil protikomunistično propagando ! ^dstavlja se vprašanje, ali Je bil zaprt v Jugoslaviji 1936-1938 ali 1937"1938 ?!/ Leta 1938 /v času napetih političnih dogajanja : Španija, S Avstrija, češkoslovaška .../ izide v r arizu Cilmgova knjiga o Sovjetski zt^ezi in o njegovem zaporu -1 , Au pays du gr«nd mensonge / prvajknjiga o sovjetskih jaknižkih zaporih/. S članki v Novi Evropi Oiliga intenzivno spremlja politična dogajah-ja v Evropi. Dočaka poraz Francije v 2. svetovni vojni in nemško zasedbo ^ariza. 4 Septembra 1941 Ciliga zapusti Pariz in ~e vrne v domači kraj. Želi pajpditi na Hrvaško / v NDH/, saj si hoče ogledati tamkaj- ■* n šnja dogajanja na lastne|joi. Bil je hrvaški patriot, a ni maral ustašdj^Itega režima. Dobi vizum NDH in odide v Dubrobnik, r- kjer živi njej ovajLočebapena zdravnica v . 9attem obišče še strica Mostarju in se napoti proti ^agrebu. A že v Sisku ga aretirajo nafcemelju jugoslovanske tiralice proti Ciligi /ironija kot komunistu !/. ^ajprej je zaprt v ^agrebu, nato pa odveden v uničevalno taborišče Jasenovac /izjemni del Cilgove avtobio¬ grafije '•/. Ustaške obl q sti so si premislile /ali so šele % z zamudo i/vedele za Ciligovo protikomunistično nastopanje in za tovrstno^jnj e j* ovoj pisanje ?!/ in gakonec leta 1942 spet V privedle v £agreb. Januarja 1943 so gaizpustili in v Zagrebu je ^iliga preživel celo leto 1943 in prvo polovico leta 1944. Pisal je v katoliško revijo Spremnost. Sledi najpresenetljivejši del Giligove vojne epopeje. Nam^esto da bi ostal v razmeroma mirnem Magrebu, si del otel ključno vojno dogajanjejv j^emčiji, in to kar v Berlinu !!! 1 /- v /Berlin jebil takrat že stalno bombno napadan l/ Od j'šel jejnajprej na Dunaj /takrat tudi že letalskonnapadan/, avgusta 1944 pa je nadaljeval pot v f^rlin. ^kole pravi v knjigi /stran 282/ : "U drugoj polovici kolovoza otišao sam prvi put u Berlin. Nestrpljivo sam očekivao ispunjenje ovog svog sna, vrhovni cilj mog puta kroz fpuropu u ratu." /lil/ Obisk j^erlina je moral Ciligautemeljiti z obiskom hrvaškega r-~- _ poslaništva v ^erlinu ! Tako si je Ciliga nalastne^či f ogledoval zadnje mesece vojne sredi ^emčije ! Ponovno gre tu za neznansko zanimimivi del Ciligove avtobiografije in njegovih političnih razmišljanj. 5 t* Februarja 194-5 se je (kiligaodlooil za odhod iz ^ed-lina in ■ — 4 . . v razmi^Jl^al, kam naj se usmeri : ali proti Bavarski /v bodočo ameriško okupacijsko cono !/ ali proti Hamburgu / v bodočo ahgleško /T okupacijsko cono !/. Prevladalaije bavarska smer in Ciliga c- pričakal Amerikance v Landecku. Tu se končajo Ciligovi le vojni spomini. Ciligovo razgi^ bano življenjema se je nada¬ ljevalo po4 vojni, ^al urddnik Donat ni nadal (jeval Giligove vsaj kratko povzete življenjske poti. Iz porušene ^emčije je Oiliga|>rešel v Švico, nato pa se je ponovno nastanil v Parizu in tam književno deloval. sX / i Zelo pogršam v knjigi podrobno Ciligovo knjižno bibliografijo. V slikovnem gradivu pa so prikazane tele knjige : , /T-ttt- Sam kroz Evropu u ratu : Drugi sv^tski^u doživljajiraa vanstranačkog čovjeka^ I, Pariz 1954-* Orise d f etat dans la Yougoflavie de Tito, r 'ariz 1974- * / Dix ans au pays da mensonge deconcertant, Pariz 1977' /očitno 2. izdaja knjige iz leta 1938/. 'K" \ Apres la Russie č$936-199o, Pariz 1994- /že posmrtnai,zdaja/. 0 Giliga se je leta 199^ vrnil v Hrvaško in tortam umrl. Leta 1991 se je Donat s Ciligo v Zagrebu pogovarjal. Oiligejmu jepovedak, da je svojo prvo knjigo o Rusiji pisal v rmščini, nato pajje^pila preve¬ dena v francoščino. Drugo knjigo Sibirija, zemlja izgnanstva i industrijaliZiidje j€. 1938 do 194-1, a jejlzšla šele leta 195 o*Med vojno je izšla v ^agpebu njegova spominipisna knjig Deset godina u S.S.S.R. Leta 194-4- pa so izšle v Zagrebi njegove -&GL iz Proštine /v dialk®-tu itfm. in istrskezgodbe : Stonce s psevdonimom Tone V-alic/. 3. SPISANKA ISL- Ob Amedejinem članku Enakost, pravica in odločba /revij«? Misteriji, februar 2o2o/ Po dveh ohsežnostno maksimalističnih spisankah je čas za minimalistično spisanko. Bistra Amedeja je^ipet natresla nekaj političnih resnic v februarskih Mi^ sterijih. Avtoricajzačenja s 14. členom naše ustave, v kateri piše, "da smo pred zakonom vsi enakih/ Seveda je proklamirana enakost le najstvo, vsakovrstna neenakost /neenakopravnost/ pa je dejstvo® Enako je tudi s pravico, ki je idealno najstvo, medtem ko je pravo /funkcioniranje prava/ praktično dejstvo. Edino odločbaje v naslovni trojici pojmov le dejstvo. 4 v AmeVeja nam navrze nekaj podatkov o enakosti : 1. "Kreatorka angelskih piškotov, nujno pptrebnanaši naciji [ U 1 / je dobila slovensko dr|hvljanstvo v treh dneh. Enakajženska o z visoko izpbrazbo in z iskanimi delovnimi izkušnjami mora 4 biti zanj vsaj tri leta poročena z domoro$cem." /Moj komentar : verjamem, da so merila za dosego našega državljanstva zelo gibljiva./ 2. S "Sodba bivše predsednice uprave bite/e probanke, ki je nekam založila /naših/ 1/ milijonov evrov, je r, azveljav¬ ljena. n ali "povratnik s pedigrejem" je zaradi kraje telefona kaznovan z enoletno zaporno kaznijo." a ki /Moj komentar : Da veliki in lali kriminal nista obravnavana /> enako uspešno, je splošno znano. Bančniki so sitemsko zaš/ 1 čiteni i v in se jim izgubljeni milijoni ne štejejo v zlo. /Bodo že zadevo uravnali davkoplačevalci !/. Odmeven je bil primer bivšega bančnega direktorja, ki je pogodbeno dobil visoko nagrado za delocv banki, ki ni bila uspešna !/ 2 3. "Država ceni migrantskegajotroka brez spremstva na 2000 evrov, otroka/iz socialno šibke štiričlanske družine pa na . /1 4o2 evra mesečno /toliko je vanju pripravljena investirati/.6 /Moj komentar : presenetljivi ne|.e slovenski, ampak kar evropski p^jav je, da so migranti obravnavani prednostno pred domačini, kar je narobe svet !/ V poglavju Politična kriminalnajzdružba avtoricaJugo|>tavlja sp-ego zakonodajne, izvršne /torej politične/ in sodne oblasti ter pravi : " Torej nam politična kriminalna združba piše zakone, 5°dnajkriminalna združba sodbe, , njuna sorošoidna globalsitična sprega pa nam uničuje državo in posameznikež" Udarni sklepni odstavek Amedejinegašlanka se glasi V X "Na sodišč^,ne gremo po pravico, temveč po odločbo, ki je salomnloski proffujt slalomiranja med ustavo, členi kazenskega zakonika, osebnimi svoboščinami, mednarodnim pravom, akti, podatki, obvezujočimi in neobvezujo x imi /sic !/, mednarodnimi /ne/sporazumi in seveda sodnikovo presojo. Da se sLednji opere osebnebdgovornosti, je Izrečena v imenu ljudstva. Fr " Katerega!judstva ?" /Moj komentar : onavljam avtoričino vprašanje : Katerega Ijudst^va ? Našegajl.judstvajprav gotovo ne, saj ljudstvo ne nastavlja sodneloblastil Fraza v imenu ljudstva je podedovana iz komunističnegečasa, ko jebilo^v izrazoslovju različno uporab¬ ljano. V sodstvu je bilo ljudstvo kar sinonim za komunistično oblast. Cas bi že bil, da se začenja razsojati v imenu zakona, pačeprav vemo, da je bistvo zakonodaje njenajlukjbjičavost. A glavno dejstvo je : Če v vseh treh ob^ta5’tnih sferah prevla- dujejo “naši", se bodo ti "naši" brez težav dogovorili o vsem. 4. SPISANKS Ali je hipnotična regresija dokaz za reinkarnacijo 0 hipnotični regresiji sem že večkrat bral, a šele zdaj si resno zastavljam v (prašanje « v naslovu spisanke. Hipnotični pacient /delovna^znaka/ pride k hipnotičnemu terapevtu /delovnajoznaka/, da bi ga le-ta hipnotiziral in ga pripravil do vpogleda v njegova /morebitna/ prejšnja življenja. /Prim. knjigi Sporočila iz onstranstva, Lj. 1991, poglavje Hipnoza in vračanje^ prejšnje življenje./ V hipnotičnem spanju "pacient"xH 5 ?xsiHrsx pove o svojih prejš¬ njih življenjih. Pacient v svojem stanju ne more zavestno lagati ali si izmišljati zgodb, f^ako torej razložiti pacien¬ tovo pripoved ? Ali je pacient bral ali slišal zgodbej^ starih časih in se zatem sam zavestno posajjjrvljal v preteklost, zdaj pa v podzavest em stanju pripoveduje tuje zgodbe ? Kakršne nožne razlage hipnotične regresije nem ponuja prej omenjeno poglavje v citirani knjigi ? ( TiStran ^ o7\ : "Parapsihološkejhipnotičnegaregresa vključujejo tudi možnost, da* informacije o prejgnjam življenju "telepatsko prenašajo od hipnotizerja do hipnotiziranca." /!!/ —— v 'p lo ^Stran I 07 -I 08 , : " Nadaljnja parapsiho^ška razlaga upošteva pojav jasnovidnosti, Tako ribi lahko oseba v hipnozi prejela informacije s povsem drugega prostora in časa, npr. prebrala odstavek iz zaprfe knjige. Jasnovidnost in telepatske spodobnosti hipnotizirane^sebe se lahko kombinirajo z ustreznimi sposobnost¬ mi drugih oseb, prisotnih in odsotnih..." (^l \ Etran lo8\: " Spiritisti, ki odklanjajo teorijo o reinkarnaciji, pojasnjujejo hipnotični regres kot informacije, ki jih dobimo od duhov." O.i) 5tram lo8 j: " Končno poznamo še razlago s pomočjo t.i. "etrskega spomina"... Vse vesolje naj bi prežemala n^jfinejša snov, eter /stari Indijci so ga imenovali akaša/, v njej pa naj bi bilo odtisnjeno ali zapisano vse, kar se je /zgodilo/ in ifo se bo zgodilo od začetka sveta dalje. Morda je naš duh v posebnih razmerah sposoben brati take zapise." tli) Tu velja omeniti zgodbo najslavnejšega ameriškega jasnovidca Edgarja ^aycea /1877-19^5/• Ker je bil kristjan, je zavračal .♦vi. teorije o reinkarnaciji kot nekrščanske. Potem pa se je zgodilo naslednje /stran lo6/ : " Nekega dne leta 1923 pa mu je j / W nekimotrok sedel v naročje in mu\^jal : " Skupaj sva bila najreki in trpelalakoto." Cayce jejpostal pozoren, kajti spomnjil r „ . se je nafanje, o katerih je pripovedoval samo najblizjim zasledovali in ubili sružinskim čifnom : na reki Ohio so gals Indijanci." Zatem je prijatelj ^aycea nagovoril, naj se prepusti hipnotični regresiji. Res je to storil in po regresiji zeč^ verjeti v reinkarnacijo, s tem pa postal krščanski heretik, iz omenjene regresije so omenjena 3 ^ayceova prejšnja življenja : sve x enik v starem Eg^iptu, ranocelnik med trojansko vojno in britanski vojak med kolonizacijo Am rike. Zastavlja s e vrsta vprašanj : ali se hipnotiriranec spominja samo nekaterih svojihl^življenj ? Ali duše stalno krožno v novih telesih ali le občasno zapuščajo svojo^stralno sfero ? Kako poteka premeščanje duš ? Kdo ali kaj preusmerja te duše ? In še in še... ^aslovno vprašanje ostaja neodgovorjeno. Morda bo nan ^odgovoril kdo od mojih bralcev ali bralk ?! I 5. SPISANKA O naši Dadi v 7o. letih in zdaj Pisalo se je leto 1973 in v 7*-8. številki revije Dialogi je izšla Mala Dada antologija v izboru in v prevodu Jolke Milič. Uf, sem si rekel, to bo živahnapopestritev za kako /f ' 0 šolsko uromo avantgardni evropski književnosti. Obenem pa se mi je takoj vsiljevala gledališka izvedba dadaističnih tekstov, ki bi jo realizirala naša dijaška dramska skupina. Ker smo imeli več dekliškega "kadra", sem izoblikoval izvedbeno skupino 6 deklet in enega fanta /7, 7» srečno število !/. Ekipo so sestavljali : Jana pfabjan, Pika Hribar, Biša Klančar, Darja Javnik, Rabina Stariha, Mirjam Zemljak in Srečko Krevs. /Poznejši zamenjavi sta bili še : namesto ]ane fj^abjan Nataša K 0 tnik in namesto ^a^je Savnik is Alenka Zor./ Po nekaj leti& smo našo Dada soarejo ponovili z novo zasedbo Milena j^artolič, Jana Cedilnik, Katra ^'arčnik, Breda "je /rne j čič, Nina Kosmač, Inge Waschel in Andrijan £ah. Skupaj smo izvedli lo Dada soarej. A vrniti se je treba k izhodišču. 'dadaistični teksti znanih avtorjev /npr. Louis Aragon, ^ / Johannes Baader, Andre Breton, Paul Eluard, Pichard Huelsenbeck, Valter Pfehring, Benjamin Peret, Prancis Picabia, Jacques Pigaut, Philippe Soupault, Tristan Tzara t-a- r idr./ so omogočali izjemno ustjrjalno razgibanost, tako osebno kot skupinsko. Pomembno se jeuveljavijala razpo¬ loženjska improvizacija na sicer stalne izbrane tekste. 2 19 - Na srečo so se vizualni sledovi naše predstave delno ohranili. Naš prijatelj in umetniški fotograf Dušan Jež je naredil vrsto odličnih posnetkov. K premieri j)ada soareje sem pracahii vljudno povabil tudi prevajalko Jolko Milič in vljudno se je opravičila, ^ta ne|itegne priti. Za socialistično pedagogiko 7o. let je bilafca naša predstava gotovo precej nenavadna. Predstavljali smo namreč kar najširši y spekter dadaističneustvarjalnosti : infantilizem, iracionalizem, alogičnost, ludizem, provokativnost, zabavnost, kritičnost, a tudi liričnost / Ponarejeni novec/ in usodnost /Philippe Soupault v svoji postelji/. Seveda ni šlo brez dadaistične destrukcije t /■kako narediš dadaistično pesem/. Pogovarjali smo se tudi v maorščini /ka tangi te kivi - kivi - ka tangi te moho - mo^o/. In še in še ... CfflK o O Večina prevedenih tekstov v Mali iada antologiji je:.zaleta 192o, t&ko da je^etojs ravno loo-letnica vrhunca $)ade , katere začetek se je zgodil v Kabaretu Voltaire v Zurichu leta 1916, njen konec pa se jejlztekel v zgodnjih 2o. letih. Dada je umetniška destrukcija, ki šLedi družbeni destrukciji 1. svetovne vojne in povojnih let. To jej^as, ko nastane znano delo Oswalda Spenglerja Zaton Zahoda in filozofsko ilustrira to, karSpočnejo v književni produkciji dadaisti. Nepozabimo na družbeno-politično veliko Dado : na rusko Us revolicijo 1917, na državljansko vojno v Rusiji in na številne družbene pretrese v Evropi. Naša predstava je sledj.lajoolj vitalistični vsebini ^teide kot njeni destruktivnosti 5 us Ob pripravljanju -Dada soareje sem že poznal knjigo Hansa Richterja J ada : art and anti-art. Navajam pomenljivo totalnost f)ade, ki jo opredeljuje Richter v svoji knjigi na strani 64 : "The realization that reason and anti-reason, sense and nonsense / design and chance, v consciousness and unconsciousness, belong together as necessary parts of a whole - this was the central message of ^ada." In lSje smo po loo letih j^ade ? Doživljali smo in še doživljamo neznansko število neodadaističnih poja V nih oblik, a vse skupaj je le kopiranje^godOjij-askih oblik -^ade iz 2o. let 2o. stoletja. Močno pa je napredoval v loo letih zatoh Evrope I Mestno gledališče^; Ljubija^. jejxred nekaj leti pripravilo prijetno predstavitev nekaterih ključnih dadaističnih "klasikov". Taprigodni jubilejni zapisek zaključujem z "večno" veljavnostjo Soupaultove pesmi Philippe Soupault v svoji postelji : rojeh v ponedeljek krščen v torek poročen v sredo bolan v četrtek umirajoč v petek mrtev v soboto pokopan v nedeljo to je življenje fhilippa Soupaulta. A 3 2_^^) 6. SPISANKA L 3 O radikalnem grafitu SMRT VSEM /kolodvorska avtobusna postaja EPP, zidek ob parku/ v & v' Čakanje na vetobus sem popestril z ogledom bližnjih plakatov in s pogledom na zidek z mešano pisano robo. A močno je izstopal tako po vsebini kot po obliki grafit SMRT VSEM. Razmišljanje ob omenjenem grafitu bom zqčel z njegovo obliko. Takoj opazim lepo izdelane črke, celotni grafit papklepa še ^ k lično črtkama "ograjica", Skratka : gre za poudarjeno estetsjo trk oblikovano sporočilo. Ta^etičnost pa takoj odvzame nekaj ostrine sami vsebini grafita ! Grafiti so nekako sodobno ljudsko slovstvo in njihovo avtor¬ stvo ostaja skrito. Ob pomensko skromnih in ob zgolj zidove mazajočih grafitih pa najdemo tudi kaj izstopajočega T /vedno me pomensko spremlja anarhistični grafit NIKOLI DELHI ! na stari hiši zraven Stare cukrarne/. Vsekakor je izstopajoč tudi naslovni grafit s te spisanke. \tdo je predvideni ustvarjalec grafita ? Pričakovano je to mlajši moški, najbrž iz študentske generacije, z likovno sposobnostjo ter z osebno urejenostjo, a tudi s težnjo po uveljavljanju e* v smislu : poglejte, kaj sem si izmislil ! Za vsebinsko analizo sta napisani besedi pravzaprav premalo. VVanjka določno glagolsko sporočilo ali kaj drugega od besednih vrst. Ali naj beremo : SMRT VSEM želim, privoščim, obetam, zagotavljam..., kar je nekak osebni vidik. J C? k7 Druga modnost je : SMRT VSEM je zagotovljena /kar jele ponavljanje znanega/ ali pa SMRT VSEM preti /kar je nekaj normalnega/. 2 Nadaljujem z drugim možnim besednim dodatkom : SMRT VSEM ljudem ali SMRT VSEM bitjem ? In še : ali izraz :vsem ljudem" ne pa , vsebmje tudi avtorja ali pa gre za SMRT vsem ljudem f »KXKHxmen^ p> piscu grafita ? Po smrti vseh ljudi bi ostal pisec nekaj časa gospodar sveta : Robinzon Veličastni ! A vrnimo se še malce nazaj : k railičici SMRT VSEM preti. c_ Dodati bi katalo tej različici še časovnost, torej : SMRT VSEM preti kmalu ali SMRT VSEM preti zdaj ! Tu bi šlo za napovedano bližnjo svetovno družbeno /vojno/ ali za naravno katastrofo, za uničujločo pandemijo /aktualnost iz Kitajske ?!/ ali celo za padec asteroida, ki bi popolnoma uničil zemeljsko civiliza¬ ciji / prim. Atlantida !/. t a ^ pa, če misli avtsrx grafitniyvtor na »a prijazno smrt : SMRT VSEM naj bo prijazna jf /pr 'm. Prešeren : Prijazna smrt, predolgo se ne mudi/ In ne nazadnje : Kaj pa, če je grafit le besedni nadomestek z3 znamenite srednjeveške mrtvaške plese /prim. Hrastovlje/ ? 7. SPISANKA Ob izvrstnem filmu Romana Polanskega OBTOŽUJEM ! / s spominjanjem na Polanskega in na Zolaja/ V letošnji januarski programski brošuri Kinodvora sem opazil napoved o izvajanju novega filna Romana Polanskega OBTOŽUJEM ! Minila sta kar dva meseca, da sem dočakal ta film v Komuni /v Kolosej, če so tam že prej vrteli ta film, že dolgo ne hodim/. Kdo bi si pred leti mislil, da bomo tako radikalno doživeli i konec finske ere. Včasih smo* gnetli za vstopnice in gledali filme v polnih dvoranah. Bilo je nekoč... Zdaj pa... Na popol¬ danskih predstavah je "l^neča" že kakih lo obiskovalcev! Pri filmu OBTOŽUJEM ! je bil obisk nekaj boljši f tbežni pogled na koncu predstave mi je nakazal okoli 15 gledalcev. Od filma o znani Dreyfusovi aferi konec 19. stoletja in še dalje sem pričakoval veliko, računajoč na sposobnost režiserja. FiSm je zaželeno pričakovanje več kot upravičil. Polanski /rojen 1955 / je pri 86 letih ustvaril dognan film, izdelan v t\ potanksi?ih, s precizno predstavitvijo širše družbene, rt T sptvaLe vojaško-politične afere, ki je temeljito razdelila J- francosko družbo. Na eni strani je bila vladajoča politična moč, naduti generali, bolj gli manj odkriti francoski antisemitizem /krivično obtoženi in obsojeni častnik Dreyflus je bil judovskega rodu !/, nekritični občudovalci nacijejln vojske - na drugi strani pa zgolj skupina!judi, ki so se zavzeli za dva velika D ideala : za Resnic# in za Pravico. 2 32 - po o -zA/dL Režiser sam jev besedilu programske brošurejjned drugim tole : "Ko sem bil še zelo mčfld , sem videl ameriški film ŽIVLJENJE EMILA ZOLAJA. Pretresel me je prizor, v katerem častnika Dreyfusa javno ponižajo. Že takrat sem si regel, da bom o tej strašni zgodbi ngkega dne mordg posnel film... V tem škandalu svetovnih razsežnosti, verjetno Jkajvečjem poznega 19 . sto¬ letja, se prepletajo sodne napake, kršitve pravic in antisemi¬ tizem. V dvanajstih letih, kolikor je trajala, je Dreyfusova afera razklala Francijo in pretresla ves svet. Še-jredno velja za simbol krivice, ki jo je v imenu nacionalnega interesa sposobna zagrešiti politične oblast..." J \\ J V Dreyfusovi aferi je bil stotnik D r eyfus sicer naslovna, ne pa glavnajeseba. Glavneosebe so bili vojaški in politični predstavniki na eni strani in izbrani kulturniki / med njimi izstopajoči Zola/ na drugi strani. Film je vsestransko sugestiven : igralsko, scenografsko, kostumo¬ grafsko, je tako rekoč brez napak. Poudarjena glavna oseba je častnik Picquart, ki na svojem uradnem preiskovalnem položaju odkrije pravega nemškega vohuna v francoskem glavnem štabug i častnika Esterhazyja. Stališče vojaških poveljnikov jejbilo, da je priznanje o napaki vojaškega sodišča z a vojsko nesprejemljivo, zato mora Dreyfus ostati kriv ! Ilustrirajmo generalski vidik zadeve z naslednjim dialogom /prim. knjigo Armanda jlanouxa Dober dan, gopod K 0 la, stran dl$9/ : " Tretjega seštembra 1896 se Picquart sestane zljgneralom Gonsom, ki ga je načelnik glav- X— nega štaba Boisdeffre pooblastil za to zadevo. "K a j pa vam je mar, če je ta Jud na H u ^ičevih otokih ?: reče general. 3 "Toda če je nedolžen ?" "-j^ezakaj bi hoteli obnoviti proces ? Bilo bi strašno. Vmešan je general Mercier !" "Dragi general, človek je nedolžen.±" " če b to zamolčite, tega ne bo nihče vedel !" Picquart pa na č čast gleda drugače. "Sospod general, vaše besede so grozne, jiiejzem, kaj bom storil, toda skrivnosti prav gotovo ne bom odnesel v grob." Razkrivanje pravih dejstev pa je postopno predočil napredni tisk in sčasomajomajal militaristično nadmtost. Razveseljivo vendarle je, da je iz družbene greznice v zvezi z Dreyfusovo afero navsezadnje le izšla zmaga pesnice in Pra®ice. Taj/elika • (k ideala n^ka^or ne zmagujeta večinsko... Od samega filmaprehajam k avtorju filma. Tudi Roman Polanski jejjudovskega rodu /njegova mati je bilajžrtev v nemškem koncen¬ tracijskem taborišču/ in razumljivo je, da se je svojega najnovejšega filma lotil^kar najbolj zavzeto. Sicer pa je bil Polanski moj oriljublje i režiser že v davnih mladih dneh. Zdi se mi, da asm gledal že njegov prvi celovečerni /še poljski/ film Nož v vodi. Film jebil na Polj skem uradno kritiziran in režiser se je sredi 60. let odpravil ^v inozemstvo. Vedel je, da je film na Poljskem politično strogo kontroliran. Večinska usmeritev filmov Polanskega so bile srhljivke. Navdušen sem bil nad njegovo vampirsko parodijo Ples vam¬ pirjev, ki sem jo gledal 4 večkrat. V tem filmi, je režiser tudi igral. Resna srhljivlfea je bil film Rosemaryjin otrok /po romanu Ire jfevina/ s satanisti^no vsebino in z odlično igro Mie i'arrow. Tudi taf film mi ostaja v trajnem spominu. Po tem filmi ge doživel xsiiK®xxx Polanski hud osebnin pretres : satanistična skupina Charlesa “^nsona mu je ubila ženo, igralko Sharon Tatel ■^inija wrhljivih filmov Polanskega pa se je nadaljevala. d , Leta 1971 je sladil Macbeth /po kxa^Shakespearovi tragediji/. Najbrž je najbolj umerjeni film Polanskega Tess /1979 “ po xl ardyjevem romanu/, čeprav je tragičnost tudi tu navzoča. Bdij medlo se spominjam avtorjevega filma Kitajska četrt. Zdaj pa prehajam k ZOLAJU, ki jebil med mojimi najpriljubljenejšim , ' Olr- . v pisatelji v gimnaziji inše na univelzi. Stilistično so ga v prekosili modernistični pisatelji 2o. stoleta.ja, a Zola ostaja vrhunski romanopisec 19. stoletja. Po udeležbi v Dreyfusovi aferi pa ostaja trajna tudi Zolajeva človeška veličina. Ko se je Zola na podlagi razkrite dokumentacije v tisku peepričal, dalje Dreyfus krivično obsojen in zaprt^ , se je odločil, da bo v afero posegel tudi s svojo besedo. Znan je^ijegov zgo- dovisnki stavek : " Resnicaje napohodu in nič je ne more zausta¬ viti. ? Njegovo prelomno in pogumno dejanje pa je zlasti izjemno ostri članek v časniku L^Aurore / ^nrja/, v katerem je imensko napadel vrsto vojaških in političnih veličin. J časopisni naslov Zolajevegačlankabajje pridal urednik časnika f jo poznejši znani politik Clemenceau : OBTOŽUJEM ! Vendar pa naslov izhaja iz Zolajeve dikcije v članku. Citiram zaključni del Zolajevega članka /prim. o.c., str. 331/: "Obtožujem podpolkovnika Du Paty de Clama, da je bil, nevede, vsaj tako upam, satanski pobudnik juridičnejsmote in da je potem tri leta branil^svoje zlonosno delo z raznimi, najbolj .rf 1 neumnimi m najbolj nesramnlj-i mahinacijami. 5 Obtožujem generala flerciara, da je, čeprav bolj zaradm pomanjkljive inteligence, postal sfekrivec pri eni izmed največ jih. krivic tega stoletja. Obtožujem generala Billota, ker je imel v rokah jasne dokaze o Dreyfusovi nedolžnosti, a jih jezamolčal in s tem storil zločin proti človečnosti in ptjaavici, in sicer s političnim ciljem, da bi tako rešil kompromitirani glavni štab. Obtožujem generala Boisdeffra in generala Gonsa, ker sta postala sodelavca pri istem zločinu... Obtožujem generala L’ellieuxa o in majorja Ravaryja, ker sta vodila zličinsko preiskavo... Obtožujem tri strokovnjake za pisavo, gospoda ^elhommma, Vfarinarda in Oouarda, ker so podpisali lažna in varljiva poročila... Dobro se tavedam, da se s tem izpostavljam udarcu 3o. in 31* člena zakonae tisku, sprejetega 29. 7. 1881 j C O po kateeem se kaznujejo pstopki obrekovanja. Izpostavljam se prm- T stovoljno. Čakam." s Proti Zolaju se jesdaj sprožila neznanska gonja antidreyfu- sovskega časopisja, sledili pa so sovražni nastopi nahujskane množice. Zolaju so a: grozili celo s smrtjo. Proti njemujf^je začel sodnjji proces in Zola jejLil obsojen. Na dodatnem procesu p°so Zolaja tožili vojaški sodniki ! Prijatelji so svetovali Zolaju, nqj se za nekaj časa umakne v Anglijo, in res je Zola odpotoval tja, še preden se jejoblast odločila, kaj naj stori z njim. Leta 1899 jedila razveljavljena sodba proti Drey- fusu iz leta 1894-. Proti njemu $ je začel nov proces. Zola se je takrat vrnil v Francijo, ki jejbilajse vedno v razburkanem stanju. Čeprav je bil Esterhazy žejbpolnoma 6 3 C razkrinkan, je vojno sodišče ponovno obsodilo Dreyfusa , a z neka¬ kimi omilitvami ! "-^pko strašna slepota je človeka* !" Socialis¬ tični politik Jean jaures je|)bjtej sodbi izrekel vojnemu sodišču tole : " £>ami sebe ste zbrisali s seznama razumnih ljudi !" Dreyfusova afjffera je trajala^e do leta 19o6, ko jejeil Dreyfus končno rehabilitiran in je napredoval v majfcorja. In kaj se je dogajalo z Zolajem ? 9 Ustvarjal je svoj cmkfus romanov Štirje evangeliji /modernega časa/ : S Plodnost, Belo, ■^esnica, Pravica. & Leta 19o2 pa se je zgodilo naslednje : Prfenje Zolaju s smrtjo so očitno prevedle do Zolajeve smeti ! poglejmo nekaj skrajno sov¬ ražnih besednih napad^ov na Zolaja /prim. o.c., stran 4o9/ : "Kje je nova Charlote Corday^ki bo rešila Francijo tvojejpnilobe ? -j cu j\ , ^a tvojo glavo je razpisananagrda. - Umazana svinjain židovski prodanec. Prihajam z nekega sestanka, kjer smo sklenili, da moraš krepniti... - Ti, Zola, ti avtot Beznice, izdajalec in prodanec. Smrt, smrt, ti umazani svinjski Žid !... - Kakaj med svojimi pričami nisi navedel nemškega cesarja, ki te plačuje - V skupaj j s svetobnim židovstvom..." /!!!/ Nekegaljutra so našli Zolaja v njegovi sobjii mrtvega, gospa Zola pajje bila še živa <6n so jo rešili. Ali je bila nesreča ali umor ? Dejstvo je, da je bilajeeč zamašena in da se je Zola zastrupil z ogljikovim monoksidom. Morda je resnica v tejle izjavi iz leta 1927 : Neki neime¬ novani pečar je gospodu fkcquinu izjavil, h aC q U i n pajje tto izjavo prenesel v javnost /prim. o.c., stran 4o8/ : "Gospod |^facquin, zdaj vam bom povedal, kako je umrl Zola. Zaupam v am in razen tega je stvar že zastarela, z^to se ne bojim. Zola je bil namerno zadušen. Zamašili smo dimnik njegovega stano¬ vanja. In sicer takole : na sosednji hiši smo popravljali streho 4 F in dimnike. Ker smo* pr črto giybali po hiši, smo lahko našli Zolajevo ^mno cev in jo zamašili. Naslednjega dne smo jo zelo zgodaj spet odmašili. Nihče nas ni videl. Ostalo veste." Iz omenjene Izjave ni razvidno, ali so pečarji /morda zagriteni antidreyfusovci ?/ zamaš^ili peč samitsT^i pa so bili verjetneje nagovorjeni od drugih, da so to storili. Vendar pa iz gornje izjave izhaja zelo verjetnajresnica o Zolajevi smrti. Anatčle France, tudi eden francoskih pisateljev, ki se je zav¬ zemal za resnico in za pravico v Dreyfusovi aferi, jeib n ^ Zolajev^ smrti izjavil : Zola je bil trenutek vesti človeštva (/C Idejna sled Dreyfusove afere je t dni v zadnjih dveh Zola¬ jevih romanih V v Pxaxx&x iSesnici in v Pravici. Zaradi L Zolajeve prezgodnje smrti je ostala Pravica nedokončana ... Zola pa je postal žrtev sovražnikov PRAVICE ... 8. SPISANKA 3 / O pravi knjigi za izredne razmere /Arthur Bloch : Murphyjev zakon in drugi razlogi, da stvari gredo narobe, 1991/ It Z znamenitim Murphyjevim zakonom seirnjsprvič seznanil pred približno 4-0 leti. Nekdo mi je posodil knjigo v angle¬ ščini in jaz se jo dal takoj skopirati. V knjigi je bilo navedeno, da sta. natisa knjige izšla leta 1977, dva natisa pa leta 1978. K^r sem ušel iz šolstva^e leta 1977» je jasno, da nisem mogel več dijakov zabavati z izbranimi murphyjevskimi modrostmi. Nato abm kupil hrvaški prevod "Murpgyja" /vsekakor 8o. leta/, a se mi je ta knjiga v zmedah časov izgubila : ali mi je kdo ni vrnil ali pa sem jo komu poklonil, ptsx potem ko je knjiga izšlejfleta 1991 v slovenščini /založba farantanija, zaslužni založnik -^avid '^asič/. Da pa je "Murphy" bistveni življenjski priročnik, kar mo^črni brevir, $ani nobemega dvoma. .Poplava ostroumnih, duhovitih in humornih izrekov nas na kratko seznanja s širšo življenj¬ sko problematiko. Hfavajam najprej izhodišč£ni Murph^jev zakon : ČE LAHKO GPE KAJ NAROBE, BO J T AROBE TUfll ŠLO. Tajjemeljni zakon p^je spodbudil pravi ognjemeti izpeljav in različnih domislic, razvrščenih po vsebini. Poglavja^ knjigi so naslednja : Osnovni zakon in izpeljave Družbene zakonitosti Naravne zakonitosti Knjižne in časopisne zakonitosti 2 Računalniški zakoni Delavski zakoni Laboratorijske zakonitosti Uradniške zakonitosti Šefovski zakoni Zakonitosti sestankovanja Zakoni strokovnosti Življenjske zakonitosti. V sledenju Hamletovi misli Pripravljen biti - to je vse si oglejmo nekaj udarnih izrekov za naš katastrofični čas : Murphyjeva filozofija : Smehljaj se..., juuri bo slabše. Bolingov postulfti :Ce se dobro počutiš, ne skrbi. Minilo bo. Gattusova^azširitev Murphyjevega zakona : Ni* ni tako slabo, da nejbi moglo biti še slabše. Gimsbergovi teoremi : 1. Ne moreš zmagati. 2. Ne moreš igrati neodločeno. 3. Celo igre ne moreš prekiniti, Murphyjev zakon termodinamike : Pod pritiskom gredo stvari še slabše. Pudderjev zakon : Vse , kar se dobro začne, se šLabo it konča. Vse, kar® slabo začne, se && konča še slabše. rr. - Ce - Maierjev zakon : Cese dejstva ne ujemajo s s teorijo, se jih je^fcrebajjznebiti . D$ ed /r Vodnik skozi moderno znansot :11. Cee j| selehonaliuse^ppemika, je to biologija. 2. Ge smrdi, jekemdja. 4L. L 3. Če nejCLuje, je fizika. /Opomba : Zdaj razumem svoj odnos do naravoslovnih predmetov v gimnaziji !/ 3 IjO Petrovo načelo : Vsak posameznik se v hierarhiji nagibak temu, da bi se povzpel do ravhi svoje nesposobnosti Parkinsonovi aksiomi : 1. Urami želi povečati število podre¬ jenih, ne pa tekmecev. 2. Uradniki ustvarjajo delo za druge uradnike. /Opomba : Pri Murphyju gostujeta tako Peter kot Parkinson,/ Katzve zakon : Lsudje in narodi bodo ravnali razumno, šele 1 J v ko bodo izčrpane vsevhuge možnosti. i f J^cobsov zakon : Grešiti ječloveško - zvaliti krivdo na drugega, ješe bolj človeško, Matschev zakon : Boljše je doživeti grozen konec kot grozote brez konca. /Opomba : Hic Rhodus, hic salta !/ Zdaj pa še |]_ahova vprašalha različica Murphyjevega zakona : Če TEŽKO gre kaj narobe, bo tudi plo narobe ?! H Kot dodatek k murphologiji moram omeniti še knjižico Zakon gospe Murphyjeve : če kaj lahko gre narobe, bo narobe tudi šlo - in ko bo šlo, bo za to kriva ženska ! /Opomba : Murphyjevemu zakonu je torej tu priključen še francoski izrek : Cherchez la ferpme !/ n Omenjeno knjižicah sem staknil pred nekaj leti v anti¬ kvariatu, pri nas pa jetLzšla leta 2000. tr Slovanska izdaja zabrisuje avtorstvo knjige, saj podaja zgolj naslov. Podatek o originalu /1984/ pa navaja kot avtorico besedila P^-ith Hines, kot avtorja /ali svtorico ?/ ilustracij pa Gray/a/ Jolliff ej-šy, Žal pa je bedeailo Zakona gospe Murphyjeve precej šibkejše od Blochovega originala. /Opomba : Kdo ve, ali je moj prejšnji stavek že mogoča označiti kot antigeminizem ?!/ Za moje bralke"|n bralce pa sledi nekaj izbranih izrekov iz drugejmjižice : Univerzalni zakon gospodinjstva : Gospodinjsko delo se širi na račun vseh bolj zanimivih možnosti. ojV Zakon dozorevajoče možače : Moški je sti^a toliko, kot se počuti. Zenskalje stara toliko , kot je videti. **■ /O Prvo opozorilo : Če sltanujete skupaj z biologom, ne jejte ničesar, kat jejv hlad/lniku. Drugo opozorilo : Vegetarijanska sostanovalka vam bo končno vcepilajjbčutek, da ste osebno poznali svoj zrezek. Stari pregovor : Za vsakim šefom je . sposobnajženska. In še : Zakon Kje je mesto ženski : Moški, zleknjen v naslanjaču, si polni baterije. Zenska, zleknjena v naslanjaču, zanemarja svoje dolžnosti. a pazka : ženska, ki netfela nič, j ejtriva. In še zaključno sporočilo po bežnem ogledu murphologije : Humor v času umiranja je vedno slastno zdravilo za še žive. 9. SPISANKA I J ki- O kitajski prerokbi za leto 2o2o /Revija Misteriji, april 2o2o/ V članku Iztoka Kocjančiča "Stara kitajska prerokba" izvemo o prerokbi kitajskega budističnegsfmeniha Zigonga, ki je živel konec 19 . stoletja. Najprej navajam omenjeno prerokbo, kot je predstav¬ ljena v članku, nato pa bom prerokbo komentiral. PREROKBA ""Leta 2o2o bo Kitajska, kakor ves svet, jokala. Žalost bo tako huda, da se novegaleta ne bo praznovalo. -Nastopila bo L & kuga . Tigri m volkovi se boWo skrivali v gorah. Črna kuga se bo hitro razširila po vsem svetu. Riž bo postal tako drago¬ cen, da se bodo ljudje tepli zanj, kakor to počno psi za kos mesa. ^ato bo nastopilo deževje, ki bo trajalo tako dolgo, da bodo polja poplavljena. Žetev riža, fižola in pšenice bo tako skrom- 0 na, da © bo zaradi lakote prebivalstvo razoplovilo. Oszanke hrane boao uničili roji kobilic, ki $ e bodo razmnoževale kot še nikoli. Jaz,, vitez Zigong, zagotavljam vsem Kitajcem, da se tukaj njihovo trpljenje še ne bo končalo. Kamalu zatem bo preostanek pokrajine /?!/ prekril gost dim, ki ga bo sprem¬ ljal uničujoč ogenj. Vse bo gorelo ! Suša bo postala iskrica, ki bo z q netila obsežne požare, kakršne ta svet še ni videl. v . O Sele močno deževje, ki se bo nato pojavilo, bo ugasnilo in odplaknilo os|anke naše civilizacije. Toda jaz vam ponujam roko ! Sprejmite mojo pomoč in sledite mojim navodilom. Odvzite vse materialno imetje in se podajte na iskanje (Mine vrednota - ljubezni ! Ostanite s svojimi družinami, moji dragi rojaki. 2 k 3 4 ~ Ostanite s svojimi prijatelji in najdite zavetje v njihovih srcih Bova civilizacija se bo dvignila iz pepela in zaživela v dolgem obdobju miru in harmorpje. Materialistov in tatov se v novem svetu ne bo toleriralo./!!/ Ljudje vsega sveta bodo združeni v popolno družbo in bogovi bodo ponovno srečni !" KOMENTAR f ' Glavna zanimivost prerokbe je vfekakor natančna letnica, kar M, je nedvomni dosežek pregognicije. Drugi navedki v prerokbi pa so potrebni kritičnegajpretresa zaradi nelogičnosti in zaradi idealistične naivnosti. Pa kar po vrsti. "Črna kuga se bo hitro razširila po vsem svetu." Izraz črna kuga nas spominja na srednjeveško kugo, znano v Evropi, nejnore pa pokriti značil¬ nosti sedanjega pandemičnegavirusa. Nadaljnja pretnja v pre¬ rokbi je nastop silnega deževja, ki bo uničilo letino in povzročilo neznansko lakoto, zaradi katere se bo prebivalstvo /ni jasno, ali zgolj kitajsko ali kar svetovno/ prepolovilo. 0 tem za zdaj še ni sledu. Sledečo katastrofo bodo povzročile kobilice, C I Ognjen^ ujmi pa bo sledlo spet močno deževje, ki bo " od¬ plaknilo zoglenele ostanke naše civilizacije". Upoštevajne so torej standardne kaastrofe : kuga, potop, kobilice, lakota, ogenj in spet potop. Takoj se nam pojavi logični d$om. Ali je verjetno, da $ v istem letu in na istem ozemlju pojavijo najpreliizjemnepoplave, nato pa r 3 izjemna suša ? popolni propad maše civilizacije^. p ja je za leto 2o2o, ki se mu je:_zbkla že prva četm^a, mofimo dvomljiv. v „ t" v eč bomo lahko rekli o katastrofah iz prerokbe šele konec tega leta. Asketski menih krene nato v napad na materialistični svet in ponuja namesto^ater ( al|.j le idealistično ljubezen. A saj je po njegovi orerokbi vse uničeno in preostali ljudje se bodo znašli v najosterjšem boju za golo preživetje ! Z naivno idealizacijo preide menih od popolne svetovne Katastrofe do nojeve civilizacije : " Nova civilizacija se bo dvignila iz pepela in zjjiživega v dolgeyf°obdobju miru in blagostanja." Iz Pekla v -Raj ? Durch Leiden Freude ? Kakorkoli že pregledujemo prerokbo, nam ta razen natančne letnice 2o2o ponuja^golj delno podobnost pandemij : črne^cuge srednjega veka in /belih/ modernih virusov. p 'i' lo. SPISANKA O položaju, v katerem smo / s podatki iz Amedejinega članka Simptomatično globalno v reviji Misteriji, april 2o2o/ Izjemno stanje, ki ga je povzročila vir{usna nadloga ali nadlega, je vsekakor neprijetno, a če se spomnimo na velikega "preroka" Murphyja, vemo : nikdar ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Za zdaj pandemija ne dosega razmaha kake srednjeveške kuge ali španske gripe po 1. svetovni vojni. Podatki o pandemiji /> pri na^ niso alarmantni. Demokracija /9. april 2o'o/ nam prinaša naslednje podatke : potrjeno okuženi : lo55> hospi¬ talizirani : lo9, v intenzivni negi : 32 , umrli : 3o, ozdraveli : 16. /opomba : najbrž jeokuženih več, a niti sami ne vedo za to !/ Pandemijajje torej zoprna kot vsaka "navadna" gripa, ni pa ravno uničujoča. Nekaj umrlih je verjetno tudi pri "navadni" gripi. Vedno pa so ogroženi predvsem starejši, že oslabljeni od kakih drugih bolezni. Ustavimo se pri šte¬ vilu ozdravelih /16/. Glede na dejstvo, da za koronsko gripo še ni zdravil, lahko ugotovimo, da ljudje prebolijo sedanjo bolezen tago kot kaj drugega. Bistveno vprašanje, ki# zadeva širno slovensko družbo /in preneseno tudi druge nacionalne družbe/, je, koliko časa \AJ je sploh mogoče vzdržati z okrnjeno proizvodnjo, z ukinje¬ nimi trgovinami, z bistveno skrčenim domačim in mednarod¬ nim prometom itd. j^ajlaže je izključiti kulturo in prosveto. Učenci in dijaki® lahko uče doma, študentje lahko št^rffti- rajo doma^Vzdržali bomo tudi brez gledališč, brez filmov, brez koncertov itd. oziroma bomo vse to spremljali na k 2 televiziji ali kao drugače. fis e pa se ozremo k svetovni razsežnosti pandemije, se zastavlja KJ več bprašanj. Kitajci so začeli z akcijo /namerno ali nena- merno/ pri sebi /lokalno omejeno/^ a so najbrž namdrevali z izvozom svojega vitusa bistveno prizadeti evropsko in ameriško /ZDA/ gospodarstvo. Druga različica je, dagre za prvi poskus l ^ redčenja preštevilnega svetovnega prebivalstva, a rezultati koronskega virusa za zdaja tega ne potrjujejo. Morda se "kuna" v laboratorijih kak učinkovitejši uničevalni pandemij- ski načrt ?! /opomba : spraviti se je treba kar na milijarde o ki \/j •J e_ /\ ip- ^ Pa si ogljejmo .nakaj citato^v iz članka razgedane Amedeje : u L "0 Wuhanu, maternici svetovne epidemije, vemo sledeče : je eno izmed testnih kitajskih mest za implementacijo mreže 5G, ki je zaživela oktobra 2ol9> na tam začele svetovne vojaš K lan izbruha 18. oktobra pa so se cejigre z deset tisoči udeleženci. Istočasno se je v ^ew Yorku zgodila simulacija izbruha korona «> virusa Event 2ol podokriljem vseprisotne evgenične drmžine i— Gates, lastnice laboratorijev s patentnimi pravicami taistih virusov oziroma cepiv.. V bližini Wuhana je bil lani zgrajen biolaboratorij Četrte varnostne stopnje, zibelka za biološka orožja, Irugi je nedaleč stran, šušlja se, da so štirje kitajski biokemiki z lanske svetovne konference ne^izozemskem, kjer so izvajali praktične^.aboratorijske vaje, izmaknili ptav različico koronavirusa in nekaj znanstvenikom trdi, da CoVid-19 v^ ebuje DNK seg^Ceent, ki jeijLmetno ustvarjen. Je virus "zbežal", so ga raztrosili Američani ali pa Kitajci sami - pandemija nas pomika v iztrebljenje starih, bolnih in slabotnih." /lil/ Morda pa|je|koronavirus le učinkovita priprava za uvedbo t.i. novega svetocne^a reda, o čemer se že nekaj časa piše in govori. SL V Amedejinem članku prebremo naslednjo pomembno izjavo plutokrata ^avida Rockefellerja : " Smo na pragu velike globalne transformacije. Potrebuje ( o samo eno dobro svetovno krizo in večina svetovnih narodov bo brez ugovora sprejela Q_ novi svtovni red." /lil/ /V L- In kakšen bo novi svtovni red, ki bo še p e osil Orwellov 4 - 1984- ? Vsakršno svobodno ravnanje posameznikov bo odpravij eno. Končajmo z začetkom Amedejinegačlanka : "Kitajska jejDb podpori Googlovega Dragonfly prva država s popolno biometrično prepoznavo in s kreditnim točkovnim sistemom za vsako fizično in pravno osebo, —. i poligon pred uvajanjem celovite svetovnekontrole." Obstajal bo torej popolni nadzor nad prebivalstvom. Vladala bo svetovna plutokratska oblast, /prim. Jack London ŽELEZNA PETA !/ 11. SPISANKA l ( O Po branju Durrellovega Avignonskega kvinteta /april 2o2o/ L a wrense Durrell /1912-199o/ mi Je bil sprva znan samo p& svojem sijajnem romanopisnem dosežku Aleksandrijski kvartet /original 1957-196o/, slovenski prevod Mire Mihelič 1963/» Moje občudovanje modernističnih romanov Je tauvrstilo Aleksandrijski kvartet v sam vrh tovrstni vrh. Do novega Durrella sem prišel šele 26 let po slovenski izdaji i Aleksandrijskega kvarteta, in sicer po zanimivi poti. Nekako sem izvedel za iz^dajo Avignonskega kvinteta / original 1974—1985/ v Sarajevu, torej v "bosanščini", in takoj sem se naročil najkomplet. A ta komplet Je izšel v dveh rundah : leta 1988 sem prejel od sarajevske založbe Svjetlost dve^njigi : Livijo in Konstanco /brez kake zapovrstne oznake/// leta 1989 pajse tri knjige /ponovno brez vsake zapovrstnejjoznake/ Sebastijan, Monsieur in Kvinks. Zakaj sem jih bral v tem vrstnem redu, se ne spominjam. Sumil sem celo, da vrstni red knjig pri branju nu nujen ! Kmalu sem odkril, da je šel avtor pri Avignonskem kvintetu še dalje od Aleksandrijskega kvarteta. Kot ®m doživljal Aleksandrijski kvartet kot epopejo Vzhodnega Sredozemlja, je bil Avignonski kvintet epopeja Zahodnega Sredozemlja. /hc«/-r l pa vemoVje Durrell sploh "sredozemski" avtor in jje kajx®*-is malo časa prebil v Angliji. Že rojen jejail v Indiji, največ 'b “l . papo^negezivel na sredozemskih obalah : v Egiptu, v Grčiji, na Cipru, v jufcii Franciji, nekaj časa je bil celo angleški diplomski uslužbenec v pogradu /po 2. svetovni vojni/( 2 Brilg a’ tni intelektualistični Avignonski kvintet meje pred 3o leti močno pritegnil, a Aleksandrijskim kcjvartet mi je ostal ljubši, bližji. Minilo je 3o let in že na začetku tega leta sem si zadal kot . > študijsko nalogo ponovno branje Avignonskegakvinteta. Mojajprijateljica Marjeta Gostinčar Qprar, t^d/ navdušenka za družino Durrell ter prevajalka romana Temni labirint Lawren|cea Durrella /2oll/ in romana Moja družina in druge živali Lawrenceovega brata ^eralda Durrella //2ol3/y- me je seznanila s pravim vrstnim redom Avignonskega kvin¬ teta : Monsieur, Livija, Konstanca, Sebastijan in Kvinks. Pri prvem branju sem* zmotil le pri Monsieeuru,a razumljivo, saj je izšel šele v 2. rMndi /1989/ ! Zakaj ni izšel ta roman kot 1. knjiga celotnega cikla v 1. prevajalski rfif rundi, mi ni jasno. K e s pa so prevajali Avignonski kvintet kar štirje prevajalci ! A pustimo te podrobnosti ob strani in se preselimo k mojemu novemu branju Avignonskegakvin ifce ta. Sicer že prej načrtovano branje se je pričelo nekako z nastopom koronavirusa pri nas SV' (Yh m pred k- atki, sredi sedanje epidemije, sem vseh 5 knjig Kvin i ir Kvinteta že prebral, /to je bilo branjeboseipliih knjig v poseb¬ nih razmerah !/ .r . . .i . Knjige so tako nabite' različnih dogajanji inVraamišljan £)Va tei/^lahko ob koncu 5« knjige spet lotil začetka in odkril v njih še kaj novega. Celotno delo s toliko mitologije, religije, zgodovine, filozofije, politike, življenjskih hv' in literarnih razmišljanj bi porebovalo razpravo ! Pogrešal sem v 1. knjigi obsežni seznam oseb v romanu /prim. Pollett : Stoletje !/ rc) Za skrčene namene spisanke in za informacijo moji bralk in bralcev M bom poskušal na kratko predstaviti svet Avignonskega kvinteta. Časovnost : od izročil antike do 2o. stoletja. Glavni čas dogajanj je obdobje pred 2. svetovno vojno, 2. svetovna vojna in krajši čas po 2. svetovni vojni. Krajevnost : Avignon, Provansa, delno ^gipt z Aleksandrijo /Egipt kot izhodiščna civilizacija, kot helenistični center in kot islamski svet/. OgleAmo si naslovem podnasllve pentalogije : J" J 1. Monsieur ali Princ teme. Nedvomno gre za gnostičnega zlega boga, gospoda/rja/ stvarnega sveta. /Ideje gnosticizma so v pentalogiji v miselnem ospredju./ ? ‘l 2. Livija ali Zivapokopana. Livijaje mračni ženski lik ■— /- romana. Nekaka vzpotednost v Aleksandrijskem kvartetu ji je "temna" Justine. Smiselno si jejogledati razlago Livijinega imena v Bradačevem |jitinsko-slovenskem slovarju : LIVEO /glagol/ svinčene barve, sinji, bled, temen biti, blfd# od zavisti biti, zavidati. - LIVI/E/O /samostalnik/ : umazanost, greh. Podnaslov Živapokopana je naslov pesmi, ki jo je Liviji posvetil njen moz Aubrey Blamford. Opomba : kivija se je sama "živajpokopala", ko jezapustila svojo anglo-francosko (D ^ if izpbražensko družbo in odšla v nacistično (hemčijo !/ 3. Konstanca ali ^amotne vaje. Konstnca, Livijina sestra? je svetli ženski lik romana /zdravnica-psihiatrinja, freudovska psihoanalitičarka/. nfdvomno glavni ženski lik romana ali morda sploh glavni lik romana, /prim. tudi roman Kon¬ stanca kot kompozicijski center pentalogije !/ Podnaslov Jamotne vaje le delno opredeli^' Konstanco, ki jejzelo družabna in dejavna oseba. Oglejmo si še razlago njenega imena. 4 1 Bradačevem ^atinsko-slovenskem slovarju preberemo : or- constantia : trdnost, stanovitnost, neizpre enljivost, sogfasnost, skladnost, doslednost, odločnost, vztrajnost, značajnost. /opomba : torej pravcati vzor •/ V Aleksandrij¬ skem kvartetu ustreza Konstanci "svetla" Clea. 4. Sebastijan ali Vladajoče strasti. Sebastijan je poudarjeno krščansko ime Egipčana, ki nastopav romanu kot Afad. Seba- stija^je v izročilu krščanski svetnik-mučenik. V likovni ■j zgodba. Kvinks / original : Quinx/ iz latinj \SL/ i- ikonografiji je upodobljen z ranami od številnih puščic. Tudi moderni ^ebastijan-Afad je^rtev, nekaj po svoji ude¬ leži v gnostični sekti, končno tudi kot žrtev blaznega morilca, Iz podnaslova Vladajoče strasti izpeljemo lajgko takoj vsaj k „ dve strasti : filozofsko gnostično strast in erotično strast do ^onszance. 5. Kvinks ali K azparačevalz je Durrellov neologizem, ki izhaja|i quincunx. K a zlaga besede po Bradačevem Ij atinsko-slovenskem slovarju : quincunx : 5./dvajajTStin kakršnekoli celote, dvanaj- f V I stušn asa, pet očes nakocki, šahovnica /?/, navzkrižna razpostava. Opomba : Očitno poudarja b U rrell v obeh svojih obširnih besedilih numerološke skrivnosti števil 4 in 5. Zdaj pa burrellov kvinks : Na strani sarajevske izdaje K v j_ n k sa preberemo tole prevajalsko opombo : "£am po sebi kvinks ne pomeni nič. Obstaja pa sugestija, da se tako uvaja pojem kvintesence v prvotnemm pomenu : gre za peti element, iz katerega so ustavljena ast&rlna telesa.: Po štirih kzičnih a ^ Z eleforaentih / zemlja, voda, ogenj, zrak/ je peti elemnt metafizični. X 5 52 . Prevajalska opomba na strahi 165 Kvinksa nam ponudi enostavnejšo n razlago kvinksa^t : pet romanov ge medsebojno povezanih navseh ravneh - vsak roman z vsakim drugim romanom." £ Presentljiv je podnaslov Kvinksa : lt; azparačeva zgodba. 1 Izraz Razparaš namiguje na znanega londonskega morilca iz viktorijanske dobe, a tj 1 o nas ne vodi nikamor. Ni drugega , kot da je Razparaš modernistični pisatelj, ki brezobzirno "para" resničnost in usode svojih oseb. kompozicijski vidik : 1. knjiga : božanski ustvarjalec - uniče- valeč /Monsieur/ - 5. literarni ustvarjalec -uničevalec /Razparaš/. 2., 5. in 4. knjiga so imenovane po likih : 2. /temna/ Livija, 3. /svetla/ Konstanca, 4. /temni/ Sebastijan-Afad. Središčna Konstanca jejpovezana na eni strani s sj^estro Livijo, na drugi strani z ljubimcem Afadom. Naj končam ta bežni pogled v Avignonski kvintet s proble- hf matiko sodo nega pisateljevanja, ki jo je povzročila Einsteinova relativnostna teorija. Medsebojna vplivnost umetnosti in znanosti ali znanosti in umetnosti je vedno obstoječa. " /Prim. sočasnost Einsteinove relativnostne teorije in avantgardnih umetnostnih struj na začetku 2o. stoletja !/ 7 V pripovedni prozi se končuje doba evednega absolutističnega jf vi/ pripovedovalca in začnenas^/topati relativistični pripovedo¬ valec. S problemi pisateljevanja se v pentalogiji največ ukvarjata pisatelja Aubrey Blanford in Robin Suttcliff. Slednji je sicer označen kot izmislek prvega avtorja, a je kar vitalno navzoč v prostoru in v družbi. A tudi Blanford je "izmislek" izhodiščnega avtorja ! 6 £3 Na koncu 1. knjige Monsieur stoji sestavek z naslovom ENVOI. V Pretnarjevem Prancosko-slovenskem slovarju preberemo : envoi - pošiljatev, pošiljka, pošiljanje, posvetilo v pesmi. /Morda je sestavek res mišljen kot nekaka pesem ?! / Besedilo pošiljke ali pesmi je naslednje : In tako D. / opomba : nedvomno izhodiščni avtor Durrell / ustvari Blanforda ki ustvari Suttcliffa ki ustvari Bloshforda Pierra in Silvijo in Brucea ki ustvarijo Akada in Sabino in Banqua ( ''L *) ki ustvari Pio katera ustvari Trash katera ustvari ... /Opomba : Opravičujem se za morebitne pisne napake pri nekate¬ rih imenih. Celotno besedilo Avignonskega kvinteta je namreč u /' pisano v vukovščini, to je f v govorni in ne v pisni obliki tujih, največ angleških imen. Najbolj problematična pisateljev so tudi ustvarjeni liki pripovedovalci. Znajdemo se v labirintskem relativističnem svetu Konstanco/ in Sama in Livijo/ "nejasnega pripovedovalca" 12. SPISANKA P O nemožnosti realizacije telemskega gesla DELAJ, KAR HOČEŠ ! v nobeni družbi ali O mejah svobode Ze nekaj časa se mi je vsiljevala geslo iz Rabelais|ovega romana Gargantua inj^antagruel DELAJ, KAR HOČEŠ kot privlačna tema za eno od spisank. Pandemijska nadloga, ki je močno omejila naše svobodno početje, pa je še podprla razmisljj^ek o anarhični " popolni" svobodi, nakazani v omenjenem znamenitem geslu. Kot zanimivo tematsko sočasnost naj omenim tehtno razpravo Andreja Drapala o svobodi v 6 številkah letošnje revije Demokracija / z zakljukom v Demokraciji, št. 17, 23. 4. 2o2o/. Francois Rabelais /ok. 1494- ok. 1553/ kot humanistično-rene- 5 sančni ustvarjalec je bil sicer svobodnjaško razpoložen, a s svojim telemskim geslom ni mislil na brezmejno anarhis- i . ili, jedli, delali, spali, Y , ko^Vse zahotelo; nihče,jih ni budil, nihče jih ni silil piti ali jesti ali karkoli drugega početi. - L 'ako je to dolmčil /K r . . 1 .„ dargatptua. jamoen pogoj D e pil v nDihovih pravilih : STORI, KAR TE JE VOI zakaj svobodni, blagorodni ljudje dobre vzgoje in iz dobre družbe imajo že po naravi čut in gon, ki jih žene h krepostnim dejanjem in odvrača od grehsac, in ta se imenuje čast. Ce pa jih potre in pog^sjmi podla sila in nadloga, jim to žlahtno nagnjenje 4 $3 Ji kreposti pomaga, da serešijo in ovržejo jarem sužnosti • zakaj i tx/ vedno se lotevamo prepovedanih stvari in skomin nas po vsem, česar nimamo. V takšni svobodi so se začeli kar kosati med seboj, kar je sploh pohvalno, da bi storili vse, kar so videli, da bi bilo 1 . f ' enemu samemu všeč. Cekje kdo od gospodov ali gospa rekel V "Pijmo, so vsi pili. Cijge rekel ? "Igrajmo se," so se vsi igrali. Če je rekel : ^-^ajrno, prek polj sepapodimo," so se vsi zapodili.... V/ Tako so bili žlahtno vzgoje i, da ni bilo med njimi moškega ne ženske, ki bi nejznal brati, pisati, peti, igrati na instru¬ mente, govoriti 5 ali 6 jezikov, in v vsagem od njih pisati v verzih aixxpE!ax±xx in v prozi.. Nikdar ni videl gret t a ko vrlih vitezov, tako junaških, tako okretnih najtleh|in v sedlu, tako korenjaških, . živahnih, vihteč vseh vrst orožje, kot so se tukaj zbrali; nikdar hi videl svet tako imenitnih gospa, S tako ljubkih, paiič zoprnih, , tako spretnih rok, pa šivanke in vsega, kar k poštehi in svobodni ženski sodi, kot so se tukaj zbrale. In prav zap, ko je prišel čas in je hotel kak član opatije oditi, bodisi na željo staršev bodisi zaradi česa drugega, je odpeljal s sabo eno od gospa, tisto, ki gaje izbrala z q svojega viteza, in sta se poročila. In če sta že v uelemi živela v vdanosti in prijateljstvu, kakor.sta šele živela v zakonskem š' (P • ■ f-~ stanu : pod.conec dni se ms [a manj ljubila kot na dan poroke." J- ' (l(!| ... ' Na kratko bi lahko označili Apatijo Telemo kot elitni hotel za elitnegoste, ki se vzorno in kar idealno obnašajo. Avtor takoj r~ po oklicanem telemskem geslu temu geslu odvzema njegov tudi 5 nedvomno grešni, destruktivni in kar zločinski pomen, saj pričakuje od kulturne ^užbe kulturni in častno ravnjnan j e. In že smo pri dilemi o svobodnem odločanju posameznikov ! Ali bi bila vsa, sicer poudarjeno kurtoazna, družba pripravljena slediti predlogom Pijmo, Igrajmo se, Prek polj se zapodimo ?! Ne vemo tudi, kako številčna je bila ta družba, a lahko predvidevamo, da je bila manjša in prijateljsko povezana. Pomisleki so številni. Nekateri so že prejnpili, so napiti L in se jim ne da spet piti ! Nekaterim se nebil ljubilo igrati, marveč bi rajši klepetali, muzicirali ali brali. Ali bi se res vsi zapodili, če bi kdo predlagal tovrstno športno o dejavnost ? K a j pa leni, zaspani, nerazpolozebi... Ali niso velelniki Pijmo, Igrajmo se, Jrek polj se zapodimo i> napad na našo svobodo ? Navsezadnje so to podjbni ukazi, kot so kasarniški Stoj, Korakaj, Teci ! Smo na kritični meji med osebno svobodo in me^>) dogovor jen im družbenim bivanjem. V navadnem življenju je nešteto nerešljivih dilem pri svobodnem ravnanju posameznikov. Vzemimo banalni prizor na vlaku, ko nekdo predlaga, da? bi odprli okno v va^onu, 3$' bo tako bolj zračno, nekdo drug pa se temu upira, saj bo nastal prepih in se bo v vagonu zmrazilo. Dve nerešljivi svobodi, obe pa po svoje utemeljeni. Kaj bo prevladalo ? Ali kompromis: malo odprto, malo zaprto, ali zmaga močnejšega, vztraj¬ nejšega, odločnejšega ? Ali pa pa bo odločila večinska podpora potnikovyvagonu eni od usmeritev ?! 6 Vsi prikazi življenja v telemski opatiji so £r& idealizirani ✓ c dJ in kar pravljični, kabelais je s svojo pripcjadpjo missl dobro al^i kar najbolje. Pričakoval je, da bi se ljudje v idealnih razmerah idealno obnašali, /sr skeptični um se oglaša - ali bi bilo res tako ?! A vrnimo se k začetku in k našemu geslu, ki je v stvarnosti neizvedljivo . Kjf izvedljivosti gesla bi pripomogla šele dopolnitev gesla : npr. Delaj, kar hočeš, a tako, da ne motiš drugih. Ali pa : Delaj, kar hočeš, a tako, da upoštevaš svobodo drugih ! In še kaj podobnega. jeno geslo pa že nedvomno omejuje anarhično posameznikovo svobodo. S tem pa se začehja neskončni preplet posameznikovih družbenih, tako povezovalnih kot omejevalnih, vezi. 13. SPISANKA C o X Po branju Durrellovega Avignonskega kvinteta, 2. del -^o končani 11. spisanki se mi je takoj zazdelo, da jo je treba dopolniti vsaj še s kakimi drobci. Zadal sem si takle skrčeni delovni načrt : 1. kratka*, tematska predstavitev 1. knjige, l ki usmerja celotno pentalogijo, ter 2. kompozicijska domišljenost pentalogije v znampnju templarstva : 1. poglavje Monsienrja OUTREMER in zaključek Kvinksa :: premikanje k templarskemu zakladm. 0aštejmo najprej vseh 5j^poglavij /znamenje za pentalogijo !/ 1. knjige Monsieur : 1. OUT^EMER, 2. MAKABRU, t 3. SUTTCLIFF, BENEŠKI DPKUMINTI, A. ŽIVLJENJE S TOBYJEM, 5. VEČERJA V KVARTILI*- 1. OUTREMER / onstran morja, preko morja - Prekomorje/ Čezmorje/. Prekomorje je bil templarski izraz za križarsko jeruzalemsko kraljestvo /11.-13. stoletje/, v katerem je deloval tudi templarski red, ki jeobstajal od 12. do 14. L* stoletja. Poiete koncu križarske navzočnosti v Palestini /1291/ je deloval templarski red na^ipru, v Franciji in v drugih evropskih državah^. Iz prvotnega beraškega viteš- bo kega reda se jef stopno preoblikoval v bogato organiza¬ cijo s številnimi posestmi in z obilico denarja, s kater® so so si pridobili vplivmo moč. Templarsko bogastvo je pritegnilo pohlep francoskega kralja Filipa jjjpega. V dogovoru s papežem /velika politično- |inančna igra/ jecrganziral spletko, ^ ki naj bi uničila templar¬ ski red 2 Najučinkovitejša obtožba jebila v srednjem veku nedvomno •s O V/ herezija, torej vsak<|rši£L odmik od takratne edino veljavne versko-politične krš x anske resnice. In tako se jejzgodil odlično pripravljeni petek 13. 10. 1307. Sočasno so v Franciji aretirali vse templarje in« začelo se je dolgotrajno, kar sedemletno /!/ preiskovanje templarskih t ( «■ v 1 zločinov, podprto z mučenji templarjev. Papež je.Leta 1312 rr§ templa&pki red ukinil..\ Sele leta 1314 pa jetamrl na grmadi zadnji templarski velikki mojster Jacques de Molay. Vredno jejomeniti, da jeposfel Avignon ravno v času tepmlarske "afere" papeška prestolnica in s tem center evropske politike^ In tu je|ze ena od zgodovinskih povezav Avignonskega kvin¬ teta. YA S koncem tejplarskega reda pa se začenja zgodba o temp- larskem zakladu. Pohlejni kralj Filip f/epi si je v dogovoru s papežem sicer pridobil nekaj templarskih posesti v 1’ranciji, zafclada ni prišel. Ali ga sploh ni bilo ? a do templarskega Ali gajni bilo v Franciji ? ^ajbrž pa so templarji svoj zaklad pravočasne skril, a kam ? Vsa nadaljnja stoletja do 2o. stoletja, torej do časa Avignonskegajkvinteta, pa jejdl templarski zaklad mikaven mit za številneiskalce. /OPOMBA : Kot skromno infor- yy \ fa/r macijo o teglarjih navaja knjigo iz domače knjižnice : Michel Picar : iemplari /1987, v srbščini/. Zdaj pa se vrnimo k naslovi OUiREMER. kakšno zvezo ima "templarski" naslov z modernim časom 2o. stoletja, ko v omenjanem poglavju angleški zdravnik Bruce d re xler ^otujejlz fkriza v Provanso, na svakov grad blizu Avignona ? 3 (ol In kaj je Brucea spodbudilo na pot ? Dobil jejibvestilo, dajje njegov svak Pierre, brat njegove žene Silvije, naredil samomor /poznejši raz^lagi sta : zmotnauporaba tablet ali gnostični umor/. In tu jRafinirana pisateljeva povezava z naslovom. Pierre de Nogaret je bil namreč daljni potomec tistega ple¬ miča Nogareta, ki je bil glavni pomočnik kralja Filipa jj?pega pri obračunu s templarji v 14. stoletju ! Na strani 31 poglavja OUTREMER izvemo, da jejuporabljal Pierre sappir z oznako Outremer, sam pa se je ironično imenoval "zadnji templar" ! In še citat z iste strani : " Pierre je bil V4/ vernik templarskega SoMa^va! je v uzurpatorja trona, v Piinca Teme." /prim. podnalosv Monsieurja !/ 2. pog/avje MAKABRU se časovno dogaja pred prvim poglavjem, saj je tu Pierre še živ in v prijateljski družbi /Bruce, Silvija, zgodovini ,J -'oby/ potuje v egiptovsko oazo Makabru blizu Aleksandrije / tu je prostorska zveza z Aleksandrijskim kvartetom !/. In kaj se dogaja v jtakabruju ? i l am se pri¬ krito zbirajo člani gnostične sekte, ki jo vodi Akad. Gnosticizem /grško gnosis - spoznanje, mišljenje, znanje/ Ge kombinacija vere in filozofije in ima 3 časovne stopnje : 1. grško-helenistično. 2. krščansko /več sekt/ in 3. islamsko /več sekt - e naj) d teh sekt so bili tudi izmailski asasini, pristaši preroka Hasana Ibn °abe, nam znanegakz ^artologgja romana Alamut !/. Jp V strogo dogmatični verah, kot sta krščanstvo in islam, jebil vsak gnosticizem že tudi herezija, "^aj^ je razum¬ ljivo prikrito zbiranje gnostikov i islamskem [^akabruju. 4 (o 3 V omenjeni evropski četverici, ki je prišla v ^akabru, je|)il navdušen gnostik le Pierre. Takoj jetreba omeniti bistveno značilnost makabrujske sekte. Članom j s & bil prepovedan samomor, a v določenem trenutku so bili obveščeni, da jih v krajšem času čaka smrt. Člani so ve^eliiEl za približni čas svoje smrti, niso pa vedeli, kateri član sekte / določeni ali izžrebani/ jih bo ubil. Tu gre za ponavljajočo se značilnost skrivnih sekt, ko ® o življenju in o smrti članov sekte odloča vodstvo sekte,/prim. tudi asasine j^asana Ibn Sabe !/ a-i Motiv gnostične se spet izrazito pojavi v 4. knjigi Avignonskega kvinteta Sebastijan. Tu kaže dodati še možno gnostično herezijo pri templarjih, 'Ijar povezuje 1. "templarsko" poglavjeVn 2. "gnostično" poglavje. V 3. poglavju Suttcliff, ^eneški dokumenti preskočimo k vprašanjem pisateljstva, avtorstva, ustvarjalstva. Benetke pa so zelo primeren kraj za obravnavo umetnosti in umetništva. r<~ Du n reilov prvi izmišljeni avtor je Blanford, le~ta ustvari Suttcliffa, slednji pa^te kot kritiko svojega ustvarjalca damisli Bloshforda. Sicer pa je bil D uttcliff sorodniško povezan z Bruceom Drexlom, saj je bil poročen z Bruceovo sestro £io /ponovitev trikotnika Pierre, ^ilvija, Brmce ■/. 4. poglavje Življenje s Tobyjem nas spet povrne k templarjem. Toby je namreč zgodovinar, ki znanstveno raziskuje temperski red in v Oxfordu pripravlja prelomno delo o tem redu. Tukaj je tudi potrjenapovezavatemplarjev z gnosticizmom. 5 Na strani 276 Toby izrecno pove Bruceu : "Mislim, da so oni /torej templarji/ pripadali degeneriranemu valentinskemu redu." /Opomba : v alentiniti so bili krščanska gnostična sekta v 2. stoletju, imenovan/® po svojem osnova^plju tyalentinu/. U. Zanimivo je, da Toby v pogovoru z Brjfceom primerjq- izmailske vojaško organizirane asasmne B a sana Ibn j^abe s templarji ! Posebni dodatek 4. poglavja je Zeleni zvezek /Suttcliffove beležke/., kar nas vrača k 3. poglavju. ^ V In tu je še 5. poglavje VEČERJA V KjARTILI. /Kvartila je naziv beneške gostilne/. Tudi to poglavje se usmerja k 3. in k 4-. poglavju. Glavni lik 5. poglavja pa je pisatelj Blanford. Izvemo, da je poročen z Id v ij 0 , z naslovno osebo 2. knjige Avignonskega kvinteta, /nekaka napoved 2. knjige '/ Sicer p&&5. poglavje povezuje več elemhtov 1. knjige Monsieur in se konča s "pesmijo" ENVOI /o ustvarjanju likov pentalogije/. MotivnajDrepletenost in vsebinska zapletenost se nadaljujeta vse do konca Avignonskegajkvintel^ta. Pri|ovedna]polif oni ja in poudarjenafragmentarnost močno zaposlita bralce. "" u Oglejmo si ie se kompozicijsko načrtnost v znanja ju templarstva. Prvo poglavje Monsieurja OUTREMER je uvod v problematiko templarstva. V nadaljevanju pa se pojavlja in tfe ponavlja tema templarskega zaklada, ki ga išče mala skupina angleških in francoskih izobražencev^ že pred 2. svl^ovvo vojno. Med to vojno pa so ij^emci okupirali Francijo in so dodali k templar- skemu zakladu še svoje zanimanje. V zadnji knjigi pentalogije Kvinks, ki se dogaja že po koncu \r^ c 2. svetovne vojne, pa pridemoj r monumn|entalnega, do fenomen- nalnega in do izjemnega konca /ali res konca ?/. 6 Zdi se namreč, da ge templarski zaklad odkrit, in sicer v eni od gorskih gam v Provansi, vendar obstaja velika nevarnost, sag so [^emci med vojno bližnjejoodroč je minirali ! Kljub preteči nevarnosti se napoti proti gorski gami nenavadna skupina ljudi : uradni predstavniki krajevnih oblasti, skupina Oiga h ov, ki so v bližini praznovali /ljudje, ki so blizu okultnim prastarim skrivnostim/ in skupina "naših" stro¬ kovnih izobražencev. 9 Pisatelj Blanford ze razmišlja, k a ko bo pozneje opisal ta prizor /zadnji stavek pentalogije !/ : "Prav v tem trenutKu je najelementarnejša stvarnost prihitela najpomoč izmišljiji in vse tisto, kar je bilo povsem nepredvidljivo, ^e je začelo odigravati pred našemi očrnil" Smo torej tik pred odkritjem ali neodkritjem stoletja ] iskanega zaklada. A avtor se zaveda, da mora ostati skrivnost zaklada nerazrešena. Pripišimo za prime [rjavo še zadnji stavek Aleksandrijskega kvarteta : " In bilo mi je, kot da me je vse vesolje rahlo sun 1 lo pod rebra 0 " 14. SPISANKA J O Sartrovem izreku Pekel so ljudgej)koli tebe /Jean - -^aul ^artre : Zaprta vrata, zadnja stran/ Sartrov irek izkazuje skrajni eksistencialni pesimizem 1 in zdi ae, da je vsebinsko pretiran. Ali ne poznamo tudi prijateljskih, prijaznih, * prijetnih in celo zabavnih skupin ljudi ? Seveda pa vednost o človeški zgodovini, o politiki, o verski in o ide^ološki tiraniji, o vojnah, o revolucijah, o nasilju r v družinah /prim. grš^ke mite !/, o preganjanju drugovercev in drugače mislečih, o mučenju podrejenih ljudi, o koncen¬ tracijskih taboriščih novejše dobe, o gulagih, o genocidih na vseh koncih sveta itd. itd v veliki meri potrjujejo Q Sartrov izrek. A ozrimo se na primer psihološkega pekla v Sartrovi 'rt enodejanki ZAPRTA VRATA-r Avtorjeva domislica je prav X posrečena. Tr

S 10 c. itn alna ? Bo trojica sporazumno prešla v menage a trois ? Ko bodo ne aj časa skupaj^ bo odpadla odvečna sramežljivost in se bodo morda sproščeno predajali seksualnim užitkom ? Ali bo to še "pekel" ? Ali pagodo bivali v dolgočasni peklenski "večnosti" V Odprta vrata niso rešitev, saj jezunaj sobe bolj vroče /spomin na tradicionalni peklenski ogenj !/. ^ato se ravnajo po Hamletovi IL odločitvi iz nj^gevega monologa, " da rajši prenašamo zla pričujoča kot bi k neananim se zatekali". K e §itve tu ni, saj jeVjihov psi¬ hološki "pekel” "večen^, medsebojno pa se nemof&jjo . . V navadnem življenju se rešujejo dileme naše trojice na več načinov. Izhodf iz nenehnega medsebojnega nasiljevpja so f beg iz skupine, samomor kot način bega iz sVupine ali umor, umora /pri večji skupini umori/... Težke so težke te gobice, je rekel naš znani pesnik. ; Post scriptum.) Pilozof ski /eksistencialistični/ ajotor je proti — v koncu enodejanke podelil svojimaglavnima osebama dve značilni \/ oznaki človegaz : GARCIN : Človek j e to, ka r sam ho x e . s/ INES : 'člov ek ni nič dr uggega kot to, kar je v svojem življenju počel, arcino^a misel je torej voluntaristična in iracionalna. Inesinejmisel je blizu oprijemljive stvarnosti, kar statistične materialnosti. 15. SPISANKA O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja ^ r ^ ^ ^— Med programiranimi temami za moje spisanke je bil Henty Miller že nekaj let. Zdaj pa je prišel čas za njegovo predstavitev. Kdaj sem prvič slišal za Millerja ? V gimnaziji jej} il zame še popolna^neznanka. ^ajbrž pa sem o njem kaj bežnega /zvedel na faksu od kakega bolje informiranega študenta na komparatibi. A bilo jeke daleč do tega, da bi dobil v roko kako njegovo knjigo, ^aš profesor na primerjalni književnosti Ocvirk je sicer že predaval o "klasičnih" modernistih /Pro^ust, Gide, Joyce, (j[ afka idr./, a da bi priše 1 v 5o. letih nesocialistični univerzi do Millerja, jejbilo povsem nepredstavljivo. A prišlo je leto 1964 in z njim prva Millerjevslknjiga v slovenščini : j^akov povratnik. Knjiga je izšla v ugledni zbirki DZS Moderni roman /urednik Kajetan K 0 vič/. % tem jebil avtor že postavljen med pomembne svetovne pisa- L k, telje in se je tako izmaknil oznaki zgolj seksualno "po^ujš- ljivega" ali zgolj seksualno sproščenega avtorja. Izdaja romanšjpa ni minila brez izrazite posebnosti. Prevajalec se je podpisal le s kraticama M. V. Bibliografija D^ nam gapozneje razkrije kot Borisa t/erbiča. ^aj je bilo zadaj ? V 60 . letih smo še živeli v podaljšku avstro-katoliš- kegapuritanizma, ki ga socialistična morala ni bistveno spremenila. In zdaj smo v jakovem povratniku prvič prebrali besedo pizda, besedo, s katero nam danes mimogrede postrežejo srednješolke^ pogovoru. Ni pabilo še druge "pohujšljive" besede kureč in tudu fuk še ni bil zapisan. Ali je res tista pizda povzročila prevajalčev umik k črkama /le ena prava !/ ali pa jeprevajalec čutil celotni prikaz pariškega seksualnega^itjamn bitja kot problematičen ? ri ene je takrat xl akov povratnik osvojil kot povsem nov tip avtobiografske proze. }rka jedila njegova 2 Ati Bistveno sporočilen jejjil že uvodni Emersonov citat v ta roman. Citat bom navedel pozneje ob obravnavi jakovega povratnika. Moja dokončna iniciacija v Henryja Millerja se je dogodila okoli leta 197o. Tagrat sem bil edinkrat na filmskfT^f estivalu v Puli kot poročevalec za neki filmski list. Kot knjižni ljubitelj pa sem seveda zašel v neko knjigarno in tam odkril kar obe ftillerj' evi avtobiografski trilogiji v hrvaščini : nenaslovljeno trilo¬ gijo kakova obratnica, Črno prolječe in Jarčevajobratnica, vse 1967, ter ^užičasto ^aspece : Sexus, Plexus, f\[exus. , vse 1969. Imel se m isiCuho p ^4 |l - ti ir . M ln&. jJ? u. jpA*. s o l&očl sladkati s temi knjigami šele v Ljubljani, p&j je bilo film¬ skega ogledovanja v Puli utrudljivo pteveč. Tako praznujem ljetos pravzaprav 5o~letnico svojej^ajfzetosti» z Millerjem. ^aj navedem še nadaljnji prirast Millerjevih knjig v moji knjižnici. Leta 197^- jeuzšlafv hrvaščini nadvse zanimiva literarna Millerjeva avtobiografija Knjige mog života. Slovenska izdaja Knjige v mojem življenju je izšla šele leta 1999» a je nimam. [^eta 1978 jejizšla v hrvaščini odlična Millerjevajpotopisna^aijijra pokrči ji k 0 los iz Maroussija. Slovenska izdaja te knjige je sledila šele 1995» a je nimam. In zdaj še 80. leta. V specialni erotično-seksualni zbirki Dotik /DZS/ so iiašle kat 4- Miii er jeveknjigex : Kozorogov • •—' povratnik, 1985» Opus pistorum, 1987» in Seksus I—II, 1987. Domala sočasno sem s hrvaš|kega knjižnegatrga pridobil 3 knjige : esej SV$jet seksa, 198$, eseje Mudrost feca, 1986, in še posebej privlačno knjigo Predraga moja Brenda : Ljuba V na pisma Henryja Miiiera Brendi ^enus, 1987. končujem svoj seznam Nilierjevih knjig še z eno slovensko publi¬ kacijo : Tihi l^evi v Clichyju, 1987. 3 Ao Tajcnjiga je nekak tematski dodatek jakovega povratnika, saj nam ponudi še nekaj pestrih zgidbic iz pariškega bohemskega življenja, Prehajam h kratkemu prikazu Millerjeve biografije, ki jo povzemam iz Keonologije v 2. knjigi slovenske izdaje B e ksusa. Hk HENRY MILLER /1891-198o/ se je rodil v Nev/ Yorku kot sin krs/gaš krojača, po rodu Nemca. Svoje prvo desetletje je preživel v dEuifei razgibani družbi proletarskih dečkov.. Njegova družina se je večkrat selila. r . Leta 19o7 spozna v srednji šoli svojo prvo ljubezen Goro °eward. Leta 19o9 se vpiše na Mestni college v Nev/ Yorku, a po dveh mesecih izstopi. S tem je konec njegovegejrednega šolanja, ^tar je\8 let. Zaposli se sfprva v cementarni v Nev/ Yorku /finančni oddelek/, nato pa izmenja več zaposlitev. Imabrvo ljubico, ki bi mu lahko bila po letih mati /Pauline Chouteau/. V^ako posrečen seksualni začetek : izkušenj čar in mladosti žar ! Leta 1913 se v \jan Diefe u-j z anarhistko Emmo Goldman. To srečanje označuje Kronologijakot Millerjevo življenjsko prelom¬ nico.. Star je 22, let. Leta 1914- dela pri očetu v^krojaški delavnici. Seznani se s pisateljem Frankom Harrisom. Leta 1917,® se oženi s pianistko Beatrice Sylvas Wickens. V Seksusu in drugod nastopa 1. žena z literarnim imenom Maude. Zakon traja 7 let /1917-1924/. Lera 1919 se mu rodi prvahči Barbara ^jlvas, pozneje znana L kot Barbara landford. Leta 192o postane kadrovski referent v kurirs em oddelku Vestern Union Telegraph Gompany v New Yorku, Leta 1922 napiše svojo prvo knjigo Spodrezana krila, a je še vedno literarni vajenec. Leta 1923 spozna June Edith Smith. Slednja postane njegova najbolj usodna žena. V Seksasu in drugod nastopa 2. žena z literarnim imenom Mona. Leta 1924 se loči od prve žene in se poroči z June. Zakon traja lo let /1924 - 1934/. Istega leta 1924 opusti službo in želi delovati kot ppoklicni pisatelj. A. kako uspeti ? Mora se lotevati različnih poslov, a mu ti ne uspevajo. Večinoma ga vzdržuje s svojim delom žena. Leta 1927 - v času prohibicije v ZDA - osnujeta z ženo ilegalno točilnico alkohola, a tudi to ne traja dolgo. Ko je uslužbenec v mestnem parku, se preskusi celo kot grobar ! Sledi pa prelomni dogodek. Leta 1928 pridobi June precej denarja od nekega petičnega zagledanca vanjo in skupaj s $enryjem se napotita v Evropo. Jam se mudita kar leto dni ! /torej do leta 1929 / Domala pravljični zasuk ! Leta 193o se n iller, vedno brez denarja, pogumno sam napoti v Evrooo. Kronologijajomenja, $a je odšel iz New ftorka z lo dolarji ! (^aj zdaj ? V ZDA si je lahko nenehno izposojal denar pri prijateljih in pri znancih, a kako bo v Parizu ? Tudi tam jejbilo nekaj Amerikancev, ki so mu pomagali ali s katerimi si je kaj pomagal. /y-» Leta 1931 se seznani s pisateljico Aiais Nin. 0 živahnih odnosih med Anais in med n enryjem ^eč^ izvemoj v dnevniški knjigi An°"is Nin He«)*a^ in June, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, istega leta 1931 začne Miller pisati ^agov povrat¬ nik. Mekaj zasluži kot korektor pariške izdaje Ohicago Tribune. Krajši čas predava angleščino na liceju v Dijonu, ► a ne dobi plačila v denarju, imasgolj zagotovljeno |irehraho J Leta 1933 intenzivno pišw / Crnapomlad, začetek knjige o 1 - D.H. Lawrenceu/. Leta 1934- rl iller pri 43 letih končno pisateljsko prodre ! V Parizu izide flakov povratnik. Kronologi jaljiam sporoča* tole : "Prvotni rokopis je^bil trikrat obsežnejši od tiskane knjige, trikrat je prepisal besedilo." Istega leta se sreča s francoskim pisateljem Blaisom Cendrarsom. Zajieflaj časa se vrne v New York /dcember 1939— marec 1935/. Loči se od lune. Leta 1935 objavi New York povratno. S pisanjem začenja dobivati denar. V Leta 1936 pobovno ovišče New York. Leta 1937 se seznani s pisateljem ^awrenceom Durrellom. Obišče London in tam spozna T.S. Eliota in -Djlana Thomasa. Leta 1938 izidejo 3 Killerjevejcnjige : Denar cjLn kako je tak postal, Alfa /2. izdaja/ ter Max in beli fagociti. Leta 1939 izide kozorogov povratnik. Očitno že premožni avtor si privošči kar enoletni dopust, namenjen obisku Grčije*! ^ajprej se og išiasi pri -Durrellu na l^rfu, nato družno obiščeta več grških krajev, pačenja se vojnama severu /Poljska, september 1939 /. Leta 199-0 se umakne pred evropsko vojno v«&3^New York. Seznani se s pomembnima pisateljema : s Sherwoodom Andersonom in z Johnom Dos Passosom. Piše potopis po Grčiji Kolos iz Laroussija, esej Svet seksa in avtobiografsko pripoved -f 'figi dnevi v Clichyju, Začnejpisati veliko avtobiografsko trilogijo Rožnato razpetje. Leta 199-1 potuje po ZDA. lega leta mu umre oče. 6 Leta 1942 se odpravi v Kalifornijo in nadaljuje s pisanjm Rožmai® tega razpetja in Klimatizirane more. Margaret in Gilbert Neiman ga prijateljsko sprejmeta pod svojo streho v Los Angelesu. Tam ostane do leta 1944. Leta 1943 se posveti slikarstvu ip naslika 2oo do 3oo akvare¬ lov ter uspešno razstavlja v Hollywoodu ! Leta 1944 se poroči s tretjo ženo : z Janine j^artho j^epsko. ^akon traja 7 let /1944-1951/. Leta 1945 končuje ^eksus in začne prevajati Rimbaudovo Sezono v peklu, a prevoda nefconča. Rodi se mu hči Val. . N/ Leta 1946 začne s Schatzom pisati knjigo V nočno življenje^, sam pa začnejmjigo o Rin|audu Has morilcev. Leon Shamroy mu odkupi več kot 3o akvarelov. Zapišimo atraktivno "cvetko" iz Kronologije V " Dobi obvestilo iz -^ariza, da se je na njegovem bančnem računu nabralo 4o.ooo dolarjev, a se ne zmeni zanje." /lil/ Nekdanji revež ima zdaj denarja preveč. Leta 1947 začnepisati Plexus in konča knjigo V no x no —*■ življenje. Leta 1948 napiše ^asmeh na dnu lestve. Rodi® mu sin Tony. Leta 1949 konča Plexus in začnepisati Knjige mojega živ¬ ljenja. Leta 1951 se loči od 3. žene "j^a&hine. Otroka gresta z njo v Los Angeles. Konča Knjige mojega^ivljenja. Leta 1952 začne z njim živeti Eve |j‘cClure. Začnepisati Nexus. Z Evo odide v Evropo, seveda tudi v Larifs. Leta 1953 obišče Rabelaisovo rojstno hišo blizu Ohinona. Odpotuje tudi v Anglijo in obišče prijatelja Perlesa. Decembra se oženi z Evo McOlure. Zakon traja 9 let /1953-1962/. 7 Leta 1954 začnepK Millerjev prijatelj Alfred terles pisati knjigo Moj prijatelj Henry Miller. Na laponskem je potujoča razstava Millerjevih akvatlov, ^ačnepisati knjigo Big Sur in pomaranče Hieronima Boscha. Leta 1955 gaj>bišče hči iz prvega zakona -^arba^a ^andford , Nista se videla 3o let ! Piše Eonofeno srečanje v ^arcelohi. Leta 1956 poskrbi za umirajočo mater. Konča Big Sur in pomaranče Hieronima Boscha. Leta 1957 predela Tihe dnev ^"v Clichyju, ker je našel rokopis, ki jejbil 15 let izgubljen, Ji ^kdaljuje'Nexus. Izvoljen je za člana Nacionalnega instituta znanosti in umetnosti. Leta 1958 nadaljuje ^jexus. Leta 1959 konča i '*exus ter odide z Evo v Evropo. Leta 196o napiše Slikati pomeni ponovno ljubiti, stavi prvo skico Norega za • a a|trryjemi Leta 1961 potuje po Nemčiji, po Avstriji, po Švici, po Ita¬ liji, po po Portugalski in po Španiji. Ameriška založba Grove Press prvi^ izda fgakov povratnik. Leta 1934- je lahko izšel frakov povratnik samo v Parizu. Ameriški puritanizem je torej pri jakovem povratniku popustil po 27 letih ! Leta 1962 začne % 2. zvezek j\f exusa . Leta 1963 objavi John (jculder Rakov povratnik v Angliji z velikim uspehom. Angleži so nas prehiteli z objavo -^akovega povratnika samo za eno leto ! Grove Press tiska kozorogov povratnik v žepni izdaji. Leta 1964- objavi založba N e w Directions v New Torku knjigo Henry Miller o pisanju. Leta 1965 ima razstavo akvarelov v Los Angelesu. Umre mu 4-. žena Sve j Aprila je praizvedba opere ^asmeh na dnu lestve v iJ am- burgu. ^ New Yorku izidejo Pisma, naslovljena Anais Nin. Z Bradleyem Smithom začne Moje življenje in moji časi, vizualni življenjepis. Leta 1969 v Evropi spremlja snemanje filma (kakov povratnik. ki jo je kdaj dobil za literarno delo. Nemo propheta in patria. Leta 1972 izidejo : Med razgo?|$>vorom, Ko človek dopolni osemdeseto in Razmišl jan jejo Mishimovi smrti. Leta 1973 izidejo : Prvi vtisi o Grčiji, Ponovno bleščeče se Leta 1974 izide Nespečnost. M Leta 1975 iziaejo Opombe za Moro. Leta 1976 izda Knjigo o prijateljih. V letih 1976-198o napiše Miller 1500 /lil/ pisem igralki Brendi Venus, svoji zadnji ljubezni. Krajši izbor teh pisem imam v hrvaščini. Leta 197o je film povratnik predvajan v ^DA, sledi tudi film Mirni dnevi v Clichyju. Izide knjiga Hudič najprostosti. Prejme nagrado za kn/go leta v Neaplju ■P omoč lahko pričakoval le od nje. V ?o Du 0 Po n k ; ^ Tr^tv 3 ^ ut A P\ \ S U tJlM/bi m iMt Mi 't So CASLO U Ujkl^ cciice ' • 'V r>ww. i Številni avtorjevi prijatelji in znanci so s svojimi življenjski¬ mi mi zgodbami stranski "junaki" R. p. in drugih Millerjevih del. Večinoma so svpjski posebneži, saj se z "navadnimi" občani avtor le redko druži. Naštejmo nekaj omenjenih Millerjevih prijateljev : Van Norden, Karl, Boris, Moldorf. Avtorjeva^načilnost je stalno preskakovanje od realnih življenjskih zgodb k razmišljanju, k fantaziranju in k nadreal- L- nosti.Na strani 12 prispemo do t.i. besedne "pojkijščjivosti" : "Pri Ireni je težava v tem^da ima kovček namesto pizde... |_lona , ta pa je imela pizdo." 1 I. V SSKJ izvemo, dajetoizda vulgarna beseda, a neizvemo, j O ' katera je nevulgarna beseda za žensko spolovilo. Ali je nevulA- garna samo latinskabeseda za pizdo ? V spolnem besedišču je torej tista Millerjeva pohujšfljivost za dolino šentameriško in za šentflorjansko. Zabeležimo še prvo omembo Dostojevskega, Millerju zelo obču¬ dovanega avtorja. Stran 16 : " l^polnflst Turgenjeva - j&fon g . j f)Ji4 - Avtorjevo spominsko povezovanje je ze’o gibljivo. Zdaj raz¬ mišlja o tem, da se bo moral preseliti iz Ville Borghese, nato pa se miselno preseli v eas, ko je prvič prišel v Pariz /1928/. Dogajanja v R. p. pa so iz 3o. let. rv/ Vredno je navesti rušilni citat s stani 29-3o : " Skoraj loo let in več že svet, naš svet, umira. In ni ga bilo človeka, že približno loo let, ki bi bil dovolj nor, da bi položil stvarstvu bombo v rit in jo sprožil. Svet trohni, polagoma umira. Tolejpa izvemo o Parizu /stran 32/ : " Ni naključje, da žene takšne ljudi, kot smo mi, v Pariz. Pariz ni nič drugega kot umeten oder, oder, ki se vrti in si tako igralec""gledalec 6 F/ lahko ogleda vse razvojne stopnjejconf likta.. Sam po sebi pariz ne sproži nobenih dram. Začenjajo se drugje." 4- V vrsti drobnih osebnih skic avtor očrta tudi prostitutko Germaine /stran 4-7/, fC / G avtorjevem ustvarjalnem vrenju /st&an 5o/ : " Ko hod$m po /— Champs Elysees, me domislj.eki oblivajo kakor znoj. Biti bi moral dovolj bogat, da bi imel tajnico, ki bi ji narekoval kar med hojo, saj me nQjboljše misli preblisnejo takrat, ko se ločim od pisalnega stroja." Na straneh 64-65 se avtor razpiše o italijanskem književniku Papiniju, na koncu pa doda lastno misel /stran 65/ : "Umetnik je vedno sam* - če je res umetnik. Ne, to, kar umetnik potrebuje, je notranja odmaknjenost od drugih." Svobodnjaški avtor z obilico časa, a brez denarja, ne more v kino, manjka mu nekaj sujev. Torej se sprehaja po Parizu, kar je zastonj. Premišlja o tem in o onem in preide v mislih na N e w York /stran 67/ - " v New Yorku se celo bofgataš zave svoje nepomembnosti. N e w York je hladen, •2 bleščeč, zločest. V njem vladajo poslopja. Vsa dejavnost j /ve jeVtam nekako atomsko mrzlična, a čiyi besnejši je tempo, tem bolj se krči duh." Nekaj pozneje nas obdari avtor s pomenljivim Emerso- novim izrekom x±xa/stran 68/ : " Življenje je v tem, na i* 4 kar človek ves dantrnflli." In v čem bi bilo Millerjevo živ¬ ljenje • Očitno v celotnem lastnem doživljajskem in v doživljenem svetu, ki še ni našel izhoda v besedni razbre¬ menitvi. Razumljivo je, da avtor, ki je često lačen, prizna tole stvarno dejstvo X : /stran 68/ x" Ne samo da mislim ves d a n najed, marveč ponoči tudi sanjam o njej." L 7 In nadaljuje : " Ne mikapa me, da bi se vrnil v Ameriko, se pustil spet vpregi v dvojni jarem, garal kot živina. Ne, rajkši sem eden izmed evropskih revežev." (J ) Na strani 92 razkrije avtor svoje veliko spoznanje : "Zavest, da ni nobenega upanja več, je učinkovalaLame nekako zdravilno.. 'oj-tt- AAl j S 'h c, v M. t- 1 Na koncu iste strani razmišljaj} človeštvu : " Mar je nenehni pohod zgodovine predrugačil eno samo sestavino človeške narave, jo bistveno temeljito predrugačil ? Človeka je izdalo to, čemur pravijo boljši del njegove narave, to je vse. Na skrajnih mejah svojega duhovnega bistva se človek znajde epet nag kakor divjak." -c- In še konec tega poglavja /stran 93/ • " Telšsno sem živ. Moralno sem svoboden. Sv£;t, ki sem gajzapustil, je zverinjak. Zora se 1 j 3 vita nad novim svetom, svetom džungle, v katerem blo¬ dijo mršavi duhovi z ostrimi kremplji. Če sem hijena, sem mršava in lačnajiijena : grem na lov, da se zdebelim." Ob avtorjevih £ številnih razmišljanjih v R. p. pridajo svoje besedovanje tudi pripovedovalčevi prijatelji^ in obširno razlagajo sv^je probleme in svoje življenjske poglede. Tako n^s na strani loo obvesti o sebi Van Norden. Takoj zatem sledi pripoved p Henryjevega prijatelja A-aria o njegovem s?e x anju s poročeno žensko Ireno. In že£je tu spet Van Norden, ki komentira'j^arlovo zgodbo, kakor jo je slišal sam. Sledi zgodba o v an Nordenovem^ljenju iz enega stanovanja v drugo bivališče... Pomembno dejstvo pri tem je, da je Jan Norden avtorjeva finančnajopora. 8 3>3 Takole opieš avtor svoje občutje korektorja pri ameriškem asopisu v Parizu : /stran 133/ "j 1- e katastrofe, katerih korekturo berem, učinkujejo name kakor čudovito zdravilo. Predstavljajte si stanje popolne!im|.UjOSti, začarano življenje, popolnoma varno življenje sredi strupenih bacilov. Nič se meji e dotakne, ne potresi ne eksplozije ne upori ne lakote ne trčenja ne vojne ne revolucije, lepljen sem proti sleherni bolezni, vsaki ne¬ sreči, vsaki žalosti in revščini." Avtor je življenjsko utrjen /Svet brez vsakega upanja, a (k iJl nobenega ogfupa !/ in pride do naslenjega prepričanja /stran 138/ : "Nič več nisem Američan, pa tudi prebivalec N|ew Yorka ne, še manj pa Evropejec ali Parižan. Nobenih podložnikov ni več, nobene odgovornosti, nobenega sovraštva, nobenih skrbi, nobene strasti. Nisem niti za niti proti. Nevtralen sem." Presenetljiv jejprikaz pariške spolnest ponudbe /stran 145«**-I46/ "Nisem še videl mesta, kjer bi bilajponudba spolnega užitka r L tako raznolika. Brž ko ženskaizgabi kak sejalecali oči afli nogo, gre na cesto, h V Ameriki bi umrla odJl.akote, . .Ih če ne bi i$ela drugega priporočila kot svojio pohabljenost. A tu je drugače..." Prehodi od "navadne" pripovedi v esejizem so v R. p. česti /spolnajponudna - Ijatissovo slikarstvo/. Ob pismu, ki mu gaje napisal nekdanji stanovanjski kompa- njon Boris, zapiše avtor : /stran 152/ " Včasih se vprašam, kako je mogoče, da privlačim dsamo prismojence, nevrasteni- ke, nevrotike, psihopate - zlasti pa Žide." 9 v? Q Q v avtorjev® židovsk® druščin® pa spada tudi bogataška Tania, ki se v pripovedi ponovno pojavi. Obenem pa sb avtor spominja naženo M 0 no, s katero sta v času nastajanja R. p. že ločeno živela. Za skokovite prippvednejprehode v R. p. jeilustrativen tudi navdušen odnos Mone do "Strindberga / v preteklosti/. Avtorju je takrat dejala : /strani 161-162 / " Prav tako si blazen, kakor jejbil on... želiš si kazni !" In avtor pristavi : k J^akšno veselje mora imeti sadistka, če naleti na masohista, ki je kakor ustvarjen zanjo !' 0 tem, da se je znašel avtor v zvezi z Mono večkrat kot tipični masohist, bo povedano pozneje. ^a spet svojevrstno slikanje Pariza /stran 163/ : " Večno mesto, Pariz ! Bolj večno od Rima, sijajnejše kakor Ninive ±. Pravo osrčje sveta, kamor se človek vedno spet priplazi - slep in omahujoč bedak — po rokah in nogah... Zibelka civili- o zacije, zaudarjajoča greznica, kostnica, komor smrdljive maternice odlagajo svoja krvava bremena mesa in kosti." Na strani 164- preberemo mračen prikaz človeškega življenja : V "Človek je vržen v svet kakor umazana majhna mumija; ceste so spolzke od krvi in nihče ne ve, zakaj je tako. Vsak hodi po svoji poti in - čeprav zemlja kar gnije od dobrot - nihče ne utegne obrati plodov..." In pomenljivo dalje ¥ " Moj človeški svet jepoginil; bil 4 - sem čisto sam na svetu, mojej5rijateljice so bile ulice, in ulice so mi govorile v tistem žalostnem, grenkem jeziku, ki ga hranijo človeška revščina^ in hrepenenje, neuspehi in jalov trud." Omenjeni citat je posrečeno miselno izhodišče za poznejši zapis na strani 166 : " Misli, da je bilo 4-. julija, ko so mi spodnesli stol izpod riti. Niti besede kakega svarila. •Eden izmtsl velikih živin z onstran luže je sklenil, da bo treba varčevati; s tem, da je skrčil število korektorjev in nebogljenih malih strojepisk, je prihranil za stroške svojih voženj tja in nazaj in za najemnino razkošnega stanovanja, 4 H ki gajeimel v hotelu Ritz." ti l J- Kako se je avtor preživljal po izgubi korektorske službe ? Takole pravi /stran 167/ : u V fem ocasu ošili fics. Všil/vO' ^4( C£r— teljeval pod tujim imenom. Ko so odprli na Bulvarju Edgar Quinet HiasodasritBdhc velik nov bordel, sem napisal zanj nekaj reklame in bil zanjo nagrajen. Steklenico šampanjca in še žensko v eni izmed egiptovskih sob sem dobil zastonj." (J) In dalje na strani 168 : " "ajhujše izmed vsega pa je bila disertacija, ki sem jo začel pisati za nekega gluhonemega psihologa. To je bilaC^zprava o pohabljenih otrocih..." /!!/ Preko slikarja Krugerja se je avtor seznanil z Amerikancem Fillmorom, ki je bil v diplomatski službi. Kruger ga je označil takole : "Toliko denarja ima, da sam ne ve, kam bi z njim." /stran 172/ In spet je našel avtor finančno oporo. Nihanje med bedo in med ugodnim življenjem, pod¬ prtim od petičnih A ra erikancev, je bila stalnica Miller¬ jevega življenja v 2 a tizu. Pa še en nenavaden prikaz iadriza : /stran 185/ " Pariz je kakor vla/uga. Od daleč te mami in kar ne moreš priča¬ kati časa, ko jo boš zajel v objem. Pet minut kasneje imaš pa že občutek praznote, osleparjen." \ 11 Na strani 194- avtor pove : " Proti koncu poletja me je Fillmore povabil, naj se naselim pri njem. Imel je stanovanje z ateljejem nad konjeniško vojašnico, nedaleč od f$lace Dupleix." Na strani 195 izvemo'med drugim : "Jedi in vina jeibilo vedno dovolj in kdaj pajkdaj je po vsej sili hotel, da grem z njim na kak dancing." Sledi Fillmorova zgodbaz neko rusko kneginjo /?!/. ^es pa jeibilo takrat v ^Parizu veliko obubožahih ruskih emigran¬ tov aristokratov. A v avtorjevi druščini se pojavijo bole¬ zenske motnje V " Fillmore ima bronhitis, kneginjama ... kapavico, jaz pa zlato žilo." /stran <=!o3/ Suska kneginja ffaša na straneh 2o8-2o9 izpove sfeoje ra gibane /tudi seksualne/ doživljaje v Franciji. Potem ko Maša odide iz Fillmorovega stanovanja,ostaneta moška spet sama. /stran 21o/ k "Gele večere sva razpravljala o tem, kje je boje : v Parizu ali v New Yorku. In v te najine razprave se je neiz¬ bežno vtihotapila osebnost Walta Nhitmana, ta edinstvena osam¬ ljena osebnost, ki jo je rodila Amerika v svojem kratkem življenju." Miller je Whitmana izjemno cenil in le-ta ga je pritegoval s svojim izrazitim vitalizmom. ,/ Na strani 218 nam avtor poda tole pes^istj^ično sliko sveta : "Vseh teh zadnjih 4oo let, odkar se je rodila zadnja nena¬ sitna duša, zadnji človelc, ki je vedel, kaj pomeni eKstaza, i&li& uU >p£il (i-f' h ^VsikltviP Svet je izčrpan^mitiisuheggčippdcaani nikjer več. Ali more tisti, čigar oko je obupano in lačjno, količkaj spoš- tovati obstoječe vlade, zakone, pravilnike, načela, ideale, totemejin tabuje ? " Ali Miller riše NAŠ ČAS ?! 12 Avtorjev vitalizem se spet pojavi na strani 221, ko Miller navija znani ^abelaisov teleraski izrek : Stori, kar hočeš! Izjemno prepričanjeizjemnega avtorja je izpo¬ vedano na strani 222 : ''"Nekoč '^em si mislil, da je najvišji O’ ^ cilj, ki ga imajlahko človek, biti človek, zdaj pa vidim, da bi me ta smbter umičil, saj je bil to njegov namen. Danes s ponosom trdim, da sem nečloveški, da n^pripadam ljudem in vladam, da nimam nič opraviti z verami in z načeli. Nič nimam opraviti s škripajočo mašinerijo človeštva - zemlji pripadam ! "tj rs/ ^ v nadaljevanju /staan 223“224/ sprgovori avtor o romanu Dostojevskega Besi in pove med drugim : " Stavrogin je bil Dostojevski, in Dostojevski jejbil vsota vseh tistih proti¬ slovij, ki človeka bodisi ohrome ali pa ga ^peljejo v višine. Noben svet ni bil zanj prenizek, da bi se spustil vanj, nobeno mesto previsoko, da bi se bal nanj povzpeti. Vso lestvico je prelezel, od prepada do zvezd..." Od Dostojevskega se obrne avtor k sebi : /stran 224/ "Sedaj vem, odkod izviram. Ni mi treba pogledati v horoskop ali v rodovnik. Nič ne vem, kaj je zapisano v zvezdah ali v moji krvi. v em, da izviram od mitoloških 0^4*17^3^ letih ustanoviteljev človeškega rodu." /!!!/ Pri Millerju je vedno tako : čim več je nenavadnih zgodb, situacij in misli, tem več je razgibanih pripovednih snovi. Zgodba o službi predavatelja angleščine na liceju v Dijonu j sprav čudna. Avtor j o opiše takole /stran 227/ : " Prihod- nosti nisem imel nobene; službapi bila niti plačana./!/ 13 v Jpteti bi se moral za srečnega, ker sem bil deležen časti, da lahko širim evangelij francosko ameriškega prijateljstva. To je bila služba za sinakakeka bogataša." Na poti v Dijon razmišlja Miller povsem radikalno o življenju in o svetu : /stran 22%/ 234/ : " Kremplji in kljun - to smo mil Velikanski prebavni aparat, ki znapavohati mrtvo meso. Naprej ! Naprej brez usmiljenja, brez sočutja, brez 1jubezni,,brez A * odpuščanja, ^eprosi za milost, in tudi sam ne prizanašaj ■V" drugiihi.. I " Ko so avtorju v Dijonu pokazali njegovo sobo, komentira : /stran 236/ " Šejnikoli v življenju nisem stanoval v sobi, ki bi imela zaboj za premog. In nikoli v življenju si še nisem sam zakuril ali učil otroke. Nikoli v življenju pa sissai tudi še nisem brezplačno delal. Čutil sem se svobodnega in uklenjenega hkrati..." Na strani 241 se nam razkrije Millerjeva nova svobodna pedagogikam : " Mojsprvalačna ura je bilaposvečena fiziologiji L- ljubezni. B^ako se parijo sloni - to sem jim pravil ! Vžgalo j^kot ogenj . Pojaprvem dnevu ni bilo nikdar več praznih klopi. Po teg prvi lekciji angleščine so stali St. ob vratih in me čakali, K a rp' lepo smo se razumeli... Vprašajte vse, kar hočete - to je bilo moje geslo. Tube sem kot pooblaščenec kraljestva svobodnih duhov. l\) Razmere v Dijonu so bile sicer za avtorja utesnjujoče in uporabil je prvo priložnost, da jim je utekel. Prijatelj v oj N-arl mu je sporočil, da ima v Parizu neko zaposlitev -panj. t~ . _jw-_ F r Ko pride avor h Ktalu, mu tajomeni zgodbo o 16-letnici, ci jebili s seboj. it. /y ki jebilapri njem, pa so jo njeni sta si pred kratkim odpeljali v 14 /Opomba : ta zgodba se humorno razširjena pojavi ponovno v Tihih dnevih v 01ichyju !/ V Parizu se je največ spremenilo Fillmoru, ki se je zapletel z neko Francozinjo. Zdaj paje najpregledu v bolnici. Avtor obišče rillmora, ta pa zaskrbljeno izjavi : /stran 256/ "Pravijo, da sem nor - in dajlmam morda tudi sifilis..." Zatem se avtor seznani s Fillmorovo ljubico Ginette. Fillmoru jep po ozdravitvi pretilaporoka z Ginette. Zaključek E. p.-ja je nekaka novela o razmerju Fillmora in Ginette. Avtor pomaga prijatelju Fillmoru, da se iz Francije umakne v Anglijo, iz nje pa se bo vrnil v ZDA. Zadnji odstavek R.p.-ja se glasi : " Sonce zahaja. Čutim, kako ta reka teče skozi mene - njena preteklost, njena staro- - davna tla in spremenijivaklima. Griči jo blago oklepajo: A njen tok se nemenja." Ali se je pisatelj vrnil k starogrškemu izreku PAN$A REI ? R.p. je življenjski total, sestavljen iz pripovedi, iz spomin¬ janja in iz razmišljanja. R. p. ni literatura v smislu lepo¬ rečne izmišljijske zgodbe, marveč eksistenčni dokument s prevlado resnice nad lepoto. Resničnost je sicer stilizirana, imena oseb so zamenjana, a R.p. je^e ve-dno tisto, kar nakazuje Emerson : poročanjejo resnici resnično. Stvarnost sveta in člo¬ veka je v R.p. problematizirana : je banalna, bcina, obupna, a vendar premore tudi humor 0 Celotn^ripoved R.p. je nanesena kaotično, a kompozicijski okvir je razviden : na začetku sta Amerikanec in ^idovka, najkoncu sta Amerikanec in Francozinja. Ob Zodiaku sta uveljavljena tudi JIN in JANG. 17. SPISANKA O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 3. DEL r^C-^cE^OElUJOKLiD/ Drugi del prve Millerjeve avtobiografske trilogije ČRNA POMLAD, napisan v Franciji 1934—1935, ni izšel v slovenščini. Imam hrvaško izdajo C[^NO PROLJEČE, 1967. Knjiga je posvečej aa Anais Nin, s katero je imel Miller takrat kar najtesnejše odnose. Uvodni citat je tokrat iz Miguela de Unamuna in se ukvarja z raziskavo njegove lastne oseh- "'j nosti. Medtem ko jeimel Rakov povratnik le nakazana poglavja, imačrnapomlad lo naslovljenih in zraven se komen¬ tiranih poglai/j. V primerjavi z R. p. je Črnapomlad manj atraktivna, kar je pravzaprav pričakovano, saj obravnava večinoma deška, fan¬ tovska, mladostna Millerjeva leta. iajleta pa ne morejo konkutirati vsebinsko polnim letom odr a slega moža. Prvo poglavje Štirinajsto okrožje se začenja z udarnima stavkoma : " Jaz sem patriot - 14. okrožja v Brooklynu, kjer sm odrastel. Osfanek ZDA nejobstaja zame drugače kot pojem, kot zgodovina ali kot literatura." Ustaviti se je trebatudi ob dokaj razvidnem naslovu - J d ^ - J 1 Crnapomla. Toda ali jebila Miller j evafnladost res tako črna, tako slaba ?! Resdaježivel doma v skromnih razme¬ rah, a njegovo življenje v fantovskih druščinah jebilo navdušujoče razgibano. Na strani 12 omenja avtor vrsto 7 1 dečkov, ki jih jepoznal s ceste in jih jefcolj občudoval kot znamnite zgodovinskeosebe ! A vrniti se moramo na stran 11. 'i'am naredi Miller presenetljivo napako, saj navede, da je rojen v zname- « nju Ovna /marec _ aprl/, vendar je rojen 26. 12, torej J- v znamenju Kozoroga /december-januar/ ! 2 34 Pomembni pa so tile stavki z začetne 11. strani : " Rodici se naplici pomeni potepati se celo življenje, biti svoboden. Ky'6 TSA Pomeni nesrečo in nezgodo, dramo, gibanje.. Poema posebno sanje. Harmonijo relevantnih dejstev, ki daje vašemu potepanju v metafizično zanesljivost." /!/ Značilni spominski poda jtek za dečka lienryja je bil, km je a slišal starga Zida na cesti, da je rekel ime Dostojevski ! Tudi v Črni pomladi poteka avtorjevo spominjanje skokovito sem in tja. Na strani 32 izrazi avtor svoj izjemni individualizem : "Jaz sem človek brez pifftt in to je vse." /!/ ;u. Jaz sem > V I Morda pake ofel avtorje, e razpoloženjske črnejpomal-di v njego- W d ff ^ L vem p "črnem$ pogledu na Am/eriko 'i " J az vidim, ka^o Amerika širi nesrečo, jaz vidim Ameriko kot črno /!/ prekletstvo sveta." /!/ Na strani 35 se avtor spomni Ha^giaisa, ki je svetoval za vse težave smeh, a kaj, ko je stvarnost nespodbudna. Sicer je avtor vedno poln paradoksov. “a strani 37 pravi : " jaz asm človek starega sveta... J az pripadam bujnemu drevesu preteklosti... °az sem ponosen, da ne pripadam temu stoletju." /!/ 1 0 Nekaj pozneje seprogjasi za raka /!/, ki se giblje sem in tj. nazaj in napeej, kakor je volja." /!/ Prijatelja iz R. p. Carl in jan Norden se spetp ppjavita . r v v Črni pomladi na strani 46. Zanimivo je avtorjevo razmišljanje &b Robinsonu Crusoeju^ '1 05 1 z vidikajrelativne sreče na pustemmptoku. V sedanji&oti pani ■J— pustih otokov, ni raja, ni niti relativne sreče. 3 52 ^ O branju v stranišču beremo na strani 57 * " ^se dobro, kar sem prebral, bi lahko rekel, da Jem prebral v stranišču./!/ Omenjeni so Boccaccio, Rabelais, Petronij, Apulejev Zlati osel in celo Joyceov Ulikses ! Nastavlja® vprašanje, zakaj je 1 {fenry bral na sjtranišču : Ali je imel tam blaženi mir ali pa ni mogel brati "pohujš$jivih" knjig odkrito doma. A vendar, kdo je pri Killerjevih poznal omenjene knjige kit pohujšfdive ?! Ker Mille# tudi v Črni pomladi nadaljuje z orisom življenj¬ skega tptala,. fe(i čudno, da se ustavi na strani 61 tudi pri pisoarjih, znani francoski posebnosti. p ti V poglavju A ngel je moj vodni žig se razpiše avtor o svojem slikarstvu ! V naslednjem poglavju Krojaška delavnica se pisec vrne v deška leta, ko je tako ali drugače pomagal o£etu krojaču. j^aleč od kake "črne pomladi" je svežinam družinske gostije u ■'n/, 'i pri Millerjevih na strani 117 • " v esela dpžinain miza, polna dobrih jedi in pijač." Potem pa s ledi skoraj celo¬ stranski jedilno-pivski seznam !! Družinsko vzdušje se nadaljuje tudi z zgodbo o slaboumni * Kenrjrjevi teti M e li^. \^a n^bi prezrli spolne^avnosti mladega |jenryja, omenimo dogodek v avtobusu, ko se j ejv gneči Henry domala sparil z neznanko ! Poglavje V nočno življenje nas seznani z razgibano sanjsko fantazijo, fantastična slikapa se poraja )^enryju tudi, ko v r> t- opazuje z Brooklynskegamojta stvarnost okoli sebe. Avtor preskoči s pripovedjo v Pariz, a kmalu je spet v ZDA* /poglavje Burleska/. 4 - Bogodek v avtobusni gneči se domala ponovi nagalerijskem stojišču Metropolitana, in to v zadovoljstvo Renryjain neznanke. Presenetljivo^ ^e, da se je njuno početje dogajajo ob glasbi Wagnerjevega farsifala ! Avtor takol^komentira dolgajanje : " Vse zadnjecfejanje sva bila združena v nebeškem blaženstvu. /!/ Bilo je lepo in vzvišeno, bliže Boccaccmu kot Danteju,, a vendar vzvišeno in lepo." /!/ Skeptični um sicer dvomi o seksualnem uživaštvu v nerodnem stoječem položaju, v hudi gneči in v moteči okolici. A kaj, morda pa je glasbenaspremljava res povzročila vzvišenost peksualnega delovanja, po domače kavsanja ali fukanja. |)a pa je v tej zgodbi Millerjev seksualni vitalizem nedvomno potrjen, ni nobenega dvoma. Zadnje poglavje plemestni manijak se konča takole : " "Zvečer bom razmišljal o kaj sem jaz." Bodani so še kraji, v katerih je 6rna pomlad nastajala : Louvenciennes, Clichy, Vella S e urat. Slednja nas spomni na>začetek R. p. , na Villo Borghese. Millerju v r Parizu le ni šlo tako slabo, saj je mestoma živel v vilah; Kaotično prepletanje dogajanja, spominjanja in razmiš- V 1janja je tudi v Orni pomladi bistvena avtorjeva sestavina. 18. SPISANKA O seksualnem vitalizmu ^enry,ja Millerja, 4. del /KOZOROGOV POVRATNIK/ x ‘retj g knjiga Millerjeve prve avtobiografske trilogije KOZO¬ ROGOV POVRATNIK je bila končana v Parizu leta 1938, izšla pajje leta 1939. Slovenski prevod jejizšel^leta 1985 v od¬ ličnem in/sočnem prevodu Zdravka Duše. Isti prevajalec je nacisti visoki ravni prevedel tudi Millerjeve knjige Seksus I-II in Opus pistorum. •f Nazačetku knjige nas preseneti kratko geslo : Na jajčniški troli. Skoraj gotovo je tu namig na žensko spolno žlezo in ne na jajčno jed. Uvodni ditat v Kozorogovem povrapiku /poslej K. p./ pa je tokrat Jorevzet iz Pierra Abelarda, in sicer iz prx Predgovora k delu Historia ^alamitatum /Zgodovina mojih rev/. Zdaj pa nas čaka "spopad" z naslovom. Miller je rojen v zna¬ menju Kozoroga /26. 12./ in je tu poudarjeno avtobiografsko dejstvo. k a j pa nam o tem zodiafkalnem znaku pove Slovar simbolov ? " Znak* začenja z zimskim solsticijem, ko navidezna smrt narave in prenehanje s ezonskih-iti; del omogo¬ čita razvoj duhovnih in iznajditeljskih človeških sposobnosti •/lij 'M S tem znamenje^ upravlja Saturn, neusmiljeni bog* časa., ki y . S,,, človeka "kristalizix*a v xijegovin najvijjlilfv Kozorog se obrača vase in "počasni vzpon globokih sil, zsjkatere cesto dolgo niti sam ne ve, bo omogočil, da potrdi svojo vrednost. /!/ S klicaji označujem tisto, v čemer vidim Millerjeve značilnosti. Sicer pa so poudarjene pri kozorogu še tele lastnosti : oj v v hladnost, temnfcet,trdost, molčečnost, pesimizem, melanholija. Millerjevaprotejsko čuteča in misleča osebnost vsebuje vsekakor marsikaj. K, ozorogovci so dvosmerni : ena smer jih vleče navzdol, /Y v bretno, v vodo, druga s mer jih vleciTe navzgod, v višine, v v planine. So v stalni napetost^nasprotujočih si privlačnih sil. /!/ Simbolika kozoroga /gozla/ v mitologijah pa je neznansko široka. Grška mitologija : Ena Dionizovih podob je Kozorog /Dioniz v Egiptu/. V zvezi z Dionizom je grška tragedija oziromagrško gledališče, ^a kozorogu so jahaji Afrodita, Dioniz in Pan. /!!/ Božanski vidik kozoroga v antiki se preobrne v krščanskem srednjem veku v popolno nasprotje. Kozel je likovna podoba Satana ! Tu sta še judovski grešni kozel in kozel kot podoba pohotnosti in še bi kaj našli. Kot so poudarjena nasprotja pri zodiakalnem znaku, je enako tudi pri mito¬ loški delitvi na božansko in na satansko. J ~^ex$Kxa:xx:K&Jix začetna 7. stran K. p. je pripovedno in *S. izpovedno nabita, podobno kot pri p. p.. Skrivn&pkni r\ prvi stavek se glasi : "Ko enk^rat spustiš dušo, s ledi vse zanesljivo kot smrt, celo sredi kaosa." V tem sztavku so 3 velepomembne besede : Duša, Smrt in Kaos. Slednja beseda pa je tista, ki Millerja napolnjuje in kar nam on kaotično posreduje. Nekaj protejskih izpovednih stavkov s prve strani : "V vsem sem pri priči videl ravno nasprotno, protislovje, med resničnim in neresničnim pa ironijo, paradoks. Bil sem sam sebi najhujši sovražnik. Nisem si želel storiti nič takega, česar ne bi prav tako lahko tudi opustil 3 fC Ze v otroštvu, ko nisem še ničesar pogrešal, sem si želel umreti /!/ : hotel sem se umakniMti, j, ker v bitki nisem videl or nobenega smisla." ee prva stran obredeni bralce z izpovedno težo. I^aj vse še bo ? Avtor jejkritičen do sebe pa tudi do svojih prednikov /stran 9/< "jfoji predniki so bili sami Nordijci, idioti torej. Oprijeli so® čisto vsake neumn^oti, ki se je rodila natem svetu." i^jegovajkritika se širi nacelino, na Ameriko /stran lo/ : "Vsa celina je ena sama mora, ki pro^fcvaja najhujšo bedo v največjih količinah." Esejistični uvod se na strani 11 vendarle prevesi k avtobio- rafskim drobcem. J.in tu# je še ena SAiaooznaka : l! fejpl feni že v bistvu protislovna osebnost,ikot^pusvjpo temu." An dalje /stran 13/ : "Bil sem en sam kaos od vsega začetka, kot sem že rekel." Prehajam k w illerjevi prvi in obenem k zadnji pomembni službi. Sp rva se je hotel prijaviti kot poštni sel pri telegraf¬ ski družbi, a je bil odklonjen. To ga je spodbudilo, da se je hotel pritožiti kar pri predsedniku podjetja. Prišel^je do podpredsednikovega tajnika, talpa ga je poslušal in napotil S' dalje : h generalnemu di^Jrektorju ! Le-ta pa je dejal, da je človek, ki Millerja ni sprejel, prekoračil svoja pooblastilni Takole poroča avtor /stran 15/ : "Sestanek je trajal 7 ur. £ Preden smo končali, me je gospod Clai|mcy potegnil na stran in mi naznanil, da bo postavil mene za šefa zaposlovanja." /!/ Tako se je|zgodil presenetljivi Millerjev vzpon v Kozmodemonski /Millerjev izraz !/ telegrafski komp a niji. Millerjevo delo pa jejbilo zelo živčno in napeto. Sam parvi, da je "najemal in od¬ puščal kot demon.". 4 Pisana množica iskalcev zaposlitve je povzročala kadrovskemu šefu in njegovim pomočnikom hude tetave. A kako urejevati •(/T— zadevo ? Avtot je $ bil kritičhe tudi $ do svojega dela : "^-apravlj janj e ljudi, materiala in naporov. Grozljiva farsa p|red kulisami znojaih- siromaštva." Ce-fbLtni sistem pa je označil w iller za gnil,,. za nečloveški, za ušiv, za brezupno izrojen, t ** in zapleten. Svoje delo pa označi kot "en sam dolg, neprekinjen pandemonij". Kaotično vtidušje avtorjevega pisarniškega dela nakazuje že stavek : "Na mizi sem imel 3 telefone in zvonili so vsi naenkrat." Novinci kurirji pa so bili zelo različni : "Mnogi so imeli že čez dobro uro vsegajzadosti i n prenekateri je zagnal sveženj brzojavk kat v kanto za smeti <41i v kanal." Za pomoč pri kadrovanju je imel avtor spiske s podatki o bivših zaposlenih, saj so se ti večkrat ponovno potegovali za delo, a so v podatkih že Imeli "črno" piko. 1,1 Za vsakim drugim imenom se je skrival tat, slepar, pretepač, blaznež, izprijenec, bebec." _ / feo je avtor lahko začel zaposlovati kot 1 'kurirke tudi Jlenske, se je razmahnil njegov seksuakni vitalizem /strani 23-24/ : "Ob koncu delavnika sem imel vselej zaznamovanih pet, šest takih, pri katerih se je splačalo potipati. Čisto preprosto : punci sem sicer obljubil službo, vendar sem jo imel v šahu - ali dašy fukat ali pa nič". Avtor navede zatem nekaj imen iz svoje druščine v firmi in doda : " Bili smo vesela druščina in družilajias je skupna želja, da razfukamo firmo. "(,[) Polovico strani 26 porabi pisatelj, da našteje vse narode, katerih pripadniki je jemal v službo. Omenjeni so tudi Slovenci. 5 3

xčk,a . Svojejkl jučno gledišče o seksu je avtor zgoščeno izrazil na straneh 152-153 : "Tisto, česar se ne sme imenovati, je čisti fuk in čista pička; o tem se lahko govori v luksuznih izdajah, saj bi sicer svet razpadel najkoščke. Prav spolni odnos drži sret dmpaj : na svoji koži sem to skusil. Toda očitno je v fuku, resničnem fuku, in v pički, resnični pički, neznana sestavina, ki je dosti bolj nevarna kot nitroglicerin."! !) Miller se v nadaljnjem razmotrivanju zaveda, da sega seks od banalnosti do božanskosti, vmes pa je družbenost, v kateri nas|ppa tudi sam. .... v j- o dolgem razmišljanju o globokih stjareh življenja se napoti avtor spet k zgodbi, in sicer k zgodbi o znancu Židu Maxieju Schnadigu in o njegovi sestri Riti. Henry je takole izzval Maxieja /stran 166/ : "t>aj, pripelji jo kdaj sjseboj, d a si od blizu ogledam, kakšno fračo ima..." Maxie j^bil osuplo zgrožen ob takem govorjenju. Henry pa bh mirno nadaljuje V "Saj menda ima pičko, ta tvoja sestra - ali je brez nje ?" 8 Ko je pozneje Renry pomislil na Rito, jo je presenetljivo ne nenadoma a?ečal. /stran 169/ : " In kakor bi bilaltelepatsko začutita tila, kaj me ima, je čakala najkurcafkot pes najkost. Že nasled- J- nji trenutek sva sedela v neki kitajski beznici, tiščala sva se vil naiklnci v separeju in sva © obnašala kot dva pojava zajca." Xsl £ S^di sladostrasten prikaz fuka z Rito, ki ga je izpeljal Henry kar v veži njenega doma. V zapisu tega dogajanja se Henry čudi : "Si morete misliti, komaj nekaj ur je minilo od tedaj, ko se^ $axieju v kabini rekel, da bi si rad ogledal sgjstrino fračo, zdaj pa je fciist že bila tu, pod mano, nasa¬ jala se je name, vsa mokra in zmehčana, in je frskala kot ognjemet." Za časovno in za tematsko preskakovanje v Millerjevi knjigi je zelo značilno Henryjevo druženje z Bergsonovo knjigo Ustvarjalni razvoj, /stran 174- in dalje/ Omamila ga je že beseda ustvarjalni : "Ta beseda je bila moj talisman." /!/ Millerjeva pripočed je polna zaporednih nasprotij " npr. h seka - Bergson, nato pa ^kxxbdcx stiskanje z neznanko v vlaku in spomin najpladostno ljubezen Uno, saj jejbil tudi Henry kot deček še idealist', A že je tu strastno spominjanje na Henryjevo srečanje z njegovo usodno žensko. Sicer jo omenjajcot čfeorgiano, a žia gre nedvomno za 2. ženo June, s katero sta bila v času nastajanja K. p. že ločena! A o tej z^/ezi preberemo kar zaneseno fantazijo ! v Iz zrelosti sledi spominski skok v Henrijeva deška leta, ko je H e nry s klavirjem zabaval svoja starša. 9 / DZ- Na strani 2oo Henry prizna : 11 S to prekleto muziko nisem h nikoli prišel ne vem kako daleč - že zato ne, ker se je ves čas prepletala s ©ksom. ^amo ta klavir sem ssdel in odigral kratko pesmico, x pa so se nabirale pičke okrog mene kot muhe. poglavitni krivec zajto je bila Lola. Lola je bila moja prva učiteljica klavirja." Lola pa jejbila tudi prva kratkotrajna Henryjeva^Ljubica. Imel je 15 let. "1'akrat sem prvikrat fukal..." Jtako jejšlo dalje ? "Dve leti sta minili, preden sem ga znova namočil." A fukanje v bordelu mu je prineslo neprijetni nasledek 'i triper. Potem pa se seksualnapoplava kare razliva po papirju. _ Seznam je pester : mati njegove učenke klavirja, nato pa učenkajklavirja, 16-letnica, ki jo je poučeval na domu njene prijateljice, pa učiteljica v Adirondacksu. Z / * Sledi pa izjemno zabavmna zgodba tipa menage a trois. Ob počitniškem kopanju v reki je ft 1 enry najprej slekel Prancie /"Bila je lepa in poželjiva pička z velikimi škotskimi joški in z zdravimi belimi zobmi..."/, nato pa sta skupaj slekla še njeno prijateljico Irko Agnes, ki jebila zaradi katoliškejpobožnosti t bolj zadr¬ žana, vendarle s e ni upulrala telesnim užitkom. Prancie je sproščeno in radostno uživala v fukanju. Navajam le en primer s strani 2o7 : "Ko sva ob večerih sedela na verandi in klepetala z gosti, se mi je včasih umestila v naročje z golo tadnjico - pod krilom ni imela ničesar - skrivoma sem odpel hlače in jo nasadil in ■jtako se je potem smejala in se pogovarjala z ostalimi, ki so bili zraven." lo Ao^ ^daj ježe čas, da razkrijemo glavno značilnost Millerjevega pisa- njab seksualnosti : spolnost je razbremenjena grešnosti , ki *»- O— je bila osnova domala dveh tisočletij judovsko-krščanskega puritanizma. Avtor takole razloži Francie$ino dejavnost /stran 2o8/ : "Očitno ji je bilo v posebno veselje, če si gajje lahko drugim pr biti grozno, da kar naprej fukaš zts istim dedičem, a ni grozno 7" t /J) Humorjsjpolne so seksualne dogodivščine Henryjevega prija¬ telja Mac Gregorja, opisane na več straneh. Občasno pa je Mac Gregor govoril tudi o Platonu in o Nietzscheju, Henryjejpa je^raševal o Atlantidil Mac Gregor, po stroki pravnik, se na naslednjih straneh izkaže s pronicljivim razmišljanjem o življenju in o svetu. Sam avtor je bil takrat v iščočem položaju. Takolejpravi : "Te čase, ko sem se potikal od vrat do vrat, od službe C^o službe, odjprijatelja do prijatelja, od krožnika do krož¬ nika, sem si vseeno poskušal ograditi čisto majčken^ $ prostor, ki bi bil samo moj, samo toliko, da bi imel sidrišče..." omembno ugotovitev poda avtor na strani 228 : "Bil sem najbrž edini dadaist v vsej Ameriki, pa se tega sploh nisem zavedal." In dalje : "^ako ®m bil jasnoviden, da so me imeli za prismuknjenega." 11 Na strani 229 sledi neprizanesljiva kritika Amerike : "Mislim, da noben človek pod soncem ni bil ponižan tako grozljivo kot Montezuma, nobena rasa ni bila iztrebljena tako neusmiljeno kot ameriški Indijanci, nobena d$e£^a ni bilajoskrunjena tako nizkotno in krvavo kot |Lalifornija, ko so jo oskrunili zlatokopi." Na straneh 232-233 navede Miller vrsto umetnikov, predvsem dadaistov in nadrealistov, in se jim idejno priključuje . Našteti so : Apollinaire, Blgise ^endrars, Jacques Vache, Louis Aragon, Tristan Tzara, Rene ^revel, Henri de Monther- lant, Andref Sreton, Max Ernst, u eorg Grosz. V nadaljevanju avtor problematizira in secira sodobno civi¬ lizacijo in njeno uničevalnost /1. svetovna vojna/. Na strani 243 označuje pisatelj civilizacijo kot nenehno vojno stanje. Od širšega sveta in od njegovih problemov preskoči avtor spet * (S/ , k sv ©jim spominom. Mille4 na strani 24o označi bistvo svojega življenjskega iskanja : "Četudi bi mi ponudili primerno službo, je ne bi mogel sprejeti, saj nisem potreboval dela, U f marveč bogatejše življenje." /!!!/ Da, trn jekleč ! O/rv fr> A VBsdar : kdo mu bo /njemu ali komurkoli/ za bogatejše življenje plačeval ? Avtor se znajde v primežu med grdo stvarnostjo in med lepimi željami ! Med spominskimi utrinici izstopa zgodba, ko jebil Henry propagandist za "'Britansko enciklopedijo in je hodil od vrat do vrat. ^atem skicira avtor svoja potepanja po ZDA in svoja socialna spoznanja najnjih. Na strani 249 ugotavlja : "Ko sem prišel do spoznanja, da sem manj kot najmanjničla, doKler bo tako, sem bil pravzaprav srečen... v sem je šlo najživce, ko so videli, kako se zabavam... fjajprej $ so me imeli za nekoristnega 12 /]oy člana družbe, potem sem bil nekaj^jčasa brezskrben fičfirič, ki bi kar naprej žrl na tuj račun; no, in zdaj ®m bil nor. h J' /Veš kaj, ti grinta, pojdi pa si najdi službo... pri nas si opsil \/ Mimogrede avtor navede, da se je kar najgdtro oženil /1917/» a ni resno sprejel vloge zakonskega moža, saj je bil pripravljen živeti na ženin tačun. /stran 25o in dalje/. Opis ene od kratkotrajnih Millerjevih služb je prav zabaven /strani 253”254/. Hamsunov roman Skrivnosti je Millerja zelo pritegoval /stran 255/ : "Po svoje sem bil podoben Herru^aglu. /Opomba : glavni osebi romana/. Nikoli nisem vedel, kaj bom storil naslednji trenutek. Nisem vedel, ali sem angel ali pošast. “p^ko pač kot premnogi izjemni ljudje našega časa. Herr Isjiagel je bil obu^panec - in prav v svojem obupu tako /r\ prikupeb in človeški." Portret sebe kot mladega moža umetnika bi lahko začel Miller takole /stran 255/ • "Pelo mi je bilo popolnoma odveč, saj sem se s tem samo :sdm±kai izmikal resničnemu delu, ki me je še čakalo." V spominskem potepanju se avtor spet dotakne svojega šefovstva v kadrovskem oddelku telegrafske družbe. Tok pripovedi o lastnem miselnem i^/stvarnem dogajanju je neiz¬ črpen. Na strani 265 se nizajo iskrive misli : " Živiš v sadovih svojih dejanj in dejanja so žetev tvojih misli. Misel in dejanje sta eno, kajti kadar plavaš,si v tem in ^ t' del tega obenem, in to je vse, kar si ze3^š, naj bo, nič več in nič manj. Vsak zamah odtehta večnost. Sistem hlajenj^in gretja je en sam sistem in samo namišljens^črta loči Raka od Kozoroga." /!!/ 13 4ot Tu je nakazana povezava začetne knjige /R.p./ in sedanje knjige /K. p./. Prihajamo do zaključnega poglavja K. p., imenovanega KODA. /stran 266/. V razpravljanju o resnici omeni avtor tole : " Resnica je premalo. Resnica je le lupina vseobsegajočega, ki je neizčrpno." V K. p. je nekako slovo od najpomembnejše Millerjeve žene lune . Obenem je to očarljiv in čuteč hommage tej ženi. A preskakovalna metoda zanese avtorja spet v mladost. Spominja se svoje 36-letne ljubice, ko je imel 21 £et. Z njo je živel dve leti. "Rada se je smejala, a iz oči ji je gledala žalost, neutolažljivažalost... Drugače jelbila privlačna 7 imela je telo kot Venera, dušo kot J^enera. bila je vdana, ljubeča, hvaležna, vse ženske odlike je imela, a kaj, ko c/ ^ • y>Qt je bila 15 let stareftas." T V ^o pa jebil že poročen in^imel že hčerko, se je zgodilo usodno srejčanjez M a po / z Mono, z bodočo ženo June/. Zanosni zapis srečanja z n aro se začenja takole /stran 272/ : "Na robu plesišča stojim in jo vidim, da gre k meni; prihaja s polnimi jadri, veliki, polni obraz se ji ljubko pozibava na dfblgem, močnem vratu. Pred menoj je ženska osemnajstih, morda pa tudi tridesetih let, kovinsko črnih las in polnega belega obraza, iz katerega svetlo žarijo oči. Najasbi ima modro obleko iz tiftina. Zdaj se čisto natanko spominjam njenega okroglega telesa, kako se mi je nasmehnila - vedečno, skrivnostno, bežno - kot bi bil zahip po|pihnil vetrič." Oris poznejšega srečanja z Usodovko : /stran 273/ "Nenadoma začutim, da prihaja, ^es je, prihaja vjvsem svojem veli¬ častju, s polnimi jadri, žarečih oči. Prvikrat vidim, 14 Aoq kako se nese. Prihaja kot ptica, koft velikačloveška ptica v mehkem, razkošnem krznu. Stroj v «*meni zadivja s polno paro: imajme, da bi zavpil, tako predirno bi zatulil, da bi ves svet napel ušesa, j^akšnaihoja ! Ne, saj to ni hoja, drsenje j e... Nežki, ostri, brezobzirni Miller se zdaj poetično razmahne : /stran 274/ "Nekateri čakajo vse življenje na tak trenutek. Ženska, ki si zanjo niti od daleč nisi upal pomisliti, da jo boš kdaj srečal, sedi pred teboj in je na las podobna^isti, o kateri si sanjal." /!/ Zanos je še nadaljuje /stran 277/ "Prišla si k meni preoble¬ čen;, v Venero, čeprav si v resnici Lilit, vem, da si." /Opomba : Lilit je ^va/^amdvažena\v^judovski^mitologijijl/ In še nekaj besedila z zadnje strani 278 : " Odslej bom živel sredi bolezni življenja... Naj, obljubi mi še enkrat vsg. svetlo in sončno, kar nosiš v sebi. /!!/ /Opomba : Junin vpliv na Millerja je bil kljub njuni ločitvi leta 1934- še zelo močan tudi leta 1938 l/ Še konec knjige : " Pribij mi svojo maternico na zid, da te nikoli ne|pozabim. Treba^o iti. Jutri, jutri.../'/ /September 1938 j Villa Seurat, Pariz/ Ta izjemni besedni, čutenjski in miselni Millerjev izbruh bralca ppplavi. ^re za najizrazitejše soočanje dveh velikih Nietzschejevih načel : svetega in svetega NE. 19. SPISANKA O seksualnem vitalizmu Henbyja Millerja, 5. *1 /Seksus/ Druga Millerjeva avtobiografska trilogija se začenja z romanom Seksus /194-9/. Slovenska izdaja Seksusa je izšla 1987 v dveh knjigah in v odličnem prevodu Zdravka Duše. Naslov Seksus /krajše Seks/ ne potrebuje kake razlage, povsem druga stvar pa je naslov celotne druge Millerjeve trilogije : Rožnato razpelo /v originalu The Rosy Cruci- fixmon/. V /^ngleško-slovenskem slovarju Ružene Škerlj, ki ga imam pri roki^ pomeni crucifix križ, razpelo, crucify pa križati, mučiti. Besede crucifixmon tam ni ! £ Ker je 'f 7 * latinskafosnova besede v anglešimi domala enaka originalu, L / j poglejmo še v Bradačev jjatinsko-slovenski slovar. Tam prebe¬ remo crucifixus - na križ pribit. V SSKJ II je krucifiks razložen kotfc knjižno redko križ, razpelo, niž jejpogovorno pa^je to medmet. Enako je krucifiks razložen v Velikem slovarju tujk. ^ Ne strinjam se s slovenskim prevodom Rožnato razpelo, saj je razpelo le predmet, križ, ne pacfejanje, dogajanje, torej križanje ali razpenjanje na križ, pribijanje na križ. Sam bom uporabljal izraz Rožnato razpetje, in to zaradi dvojega pomena besede razpetje : razpeti - razpnem in l&L) ~7 T razpetij - razpojem se. Opozoriti je|treba tudi najkontrast obeh naslovnih besed. Razpetje je /vsaj večinsko/ mučno, boleče, trpeče, rožnato pajje nekaj lepega, očarljivega, KStKtsksgaxxmikavnega. V/^ako razložim Rožnato razpetje ? Miller je sicer razpet na življenjski križ /prenos s pred¬ meta nabojem/, a vendar na njem nihamo trpel, ampak tudi užival /estetski ssnzualizem/ in ustvarjal - se je razpel /umetniški vitalizem/. 2 o Roman Seksus ge razdeljen v 23 oštevilčenih poglavij m je v prim® merjavi s prvo Millerjevo trilogijo, pisano kaotično, pripo¬ vedno bolj urejen in vsebuje manj nenehnih preskokov. Vsebinski (k elemnti iz prve trilogije se tu večkrat variirajo, a so podani drugače in obsežneje. /obseg Seksusa - 475 strani/. Časovna biografsk^osnova so 2o. leta 2o. stoletja : konec prvega Millerjevega zakona z Beatrice / v romanu Maude/ in p zakona z lune / v romanu Mara, Mona/. začetek 2. w ille jevega Od naslova jeksusm pi kak seksaželjni bralec najbrž priča- \f ‘Z i J ■ 0 j n kobal, več naslovnega dogajanja, studijsko bom naslov i ligf In ral. I a ^ zieicaj primeri. Zelo pomenljivi prvi stavek se glasi : "Moralo je biti neke četrtkove noči, ko sem jo prvikrat srečal - v zabavišču." /stran 5/. čas je skrivnostna noč, prostor pa zabavišče ! Tu gre za Millerjevo srečanje z njegovo usodno žensko /2. ženo/. Naslovu trilogije nas približa stavek na 5« strani : " Bližal $ Kristusovim letom, triintridesetim, tistim, ko je bil križan." /JI/ Nekaj er ' ' prej pa avtor razmišlja : "katere ro£p /II/ naj ji kupim". Vzorec seksa z fjaro /stran 13 / : " Začela sva fukati na žive in mrtve, taksi se je nagibal in stresal, zobje so nama IL šklepetali, neštetokrat sva ugriznila drig drugega v jezik, r iz Mare je lilo kot vrelca juha." jho se tistikrat razideta, Hara presenetljivo izjavi : /stšan 14/ "Zaljubila sem se v najbolj nenavadnega moškega na svetu." /J/ X.- - * Prijetno seksualno srečanje je imela četverica Henry in Mara ter 8 Henryjev prijatelj Ulric in Lola Jackson /stran 86-87/ : 3 AAo "|'ola je presodila, da je strašansko vroče in da pusti na sebi le svilene nogavice. Imeli smo dober kvadratni meter prostora, na katerem smo se lahko mečkali po mili volji. Ravnokar smo se zamenjali, s kurcem sem že zatipal v temno čašo dolinega cveta, ko jejeozvonilo." To je bil čas, ko je bil Henry razpet /!!/ med ženo ^aude in med novo ljubezen Maro, sprejemno damo v zabavišču. Seksualnih slasti z ffaude |sa avtor ni opustil /stran 99/ : "...primaknil sem ae čisto k njej in ji $ dvignil noge v /Vo pravem kotu kvišku; tedaj sem jo brez posebnih cere/o$nij j -pTp jel pod križem, jo dvignil in ji ga zapilil, kakor je bil - O iO . dolg, ptem sem go odnesel v sosednjo sobo xn jo zabrisal na rr kavč ter ga spet vklinil in se lotil opravila z mesom in s te¬ lesom, ona pa prav tako : z najslajšimi, najbolj nevsakda- jimi izbranimi besedami mepe rotila, naj še zadržim, naj še potegnem, naj jo še dolgo, dolgo, naj ga pustim notri za zmeraj..." Mara je svojo zapleteno biografijo prikrivala in se izo¬ gibala jasnim odgovorom celo o svoji družini ! Pozneje /stran izvemo, da je Mara spremenila svpje ime(v Monai T fl- To se je zgodilo nekako v času, ko se je Henry odseli' od <1— žene in sta se z Mono naselila v sobi pri židovsekm zdrav¬ niku Onirificku. Ob realni Moni se Henrj vseeno spominja na svoje mladostne ljubezni : na Miriam J*ainter in na Uno Gifford /strani 156- 157 /. Njuno stanovanje pri Onirificku pa je bilo vse prej «2 C- kot prijetno : v kgpalni^i so mrgoleli ščurki ! A. kaj sta mogla storiti ? "Zlezla sva v posteljo in ... sejdLvje P]£la|tvs|:ala. Tista noč naju je neverjetno zbližala : jaz sen? zapustil ženo, ona je odšla od staršev." A A/l Monav nadaljevanju želi, da jo pride j^enry kdaj pričakat, ko skonča svojo službo v zabavišču oh dveh zjutraj ! Henry pristane, saj je bil nočfnega življenja vajen. Po desetih letih sreča Henry svojegaprijatel&a Billa Woodruffa tf Ob tem se mu sproži spomin na V/oodruffovo ženo Ido \/erlaine. Henry je bil tiste čase tako domač pri Woodruffu, da je tam jedel in celo spal. Ko je šel V/oodruff zjutraj v službo, je jjenry še poležaval h in nagovarjal Ido, da mu prinese zajtrk k postelji ! No, pripravila mu je tudi kopel, /W-n a kaj, ko v kopalnici ni bilo brisače. "Ida", sem zaklical, "prinesi mi kakšno brisačo !" Ida mu rahlo oblečena prenese brisačo h kadi. Henry jo takrat zgrabi, jo zvrnev kad in o . zgodi se sjlastni primerek seksualnega vitalizma itd. itd. Tako je n enry razmišljal o Idi, ko j e čakal svojo Monol i/* V 9. poglavju izvemo nekaj o Monini družini, a kaj, ko ni jasno, ali je to, kar Monajpripo vedu j e, res. Mona^je Henryju nadela tudi novo ime VAL, S prijatelji Henry rad pofilozofira, sam pa poda tole razliko med delom in med ustvarjanjem /stran 195 / • k "Delo je/popolno nasprotje ustvarjanja, ki je igra in je prav zato, ker nima svojega raison d ( etre, najbolj spod¬ budna sila v življenju." In še o sebi : " Svet bo začel dobivati kaj zares vrednost ga od mene šeleijitedaj, ko ne bom več resen član družbe in bom postal - jaz sam."fj) /k Na strani 2ol preberemo : " Pravijo, da ustvarjalec /tedaj, ko se spopada s svojim medijem/ občuti radost, r ki je vsaj tolikšna, če ne še večja, kot bolečinain tes¬ noba, ki sta vselej del njegovih krčevitih naporov, da bi izrazil." 5 // 12 - In še presenetljivo na isti strani : " Sprijaznjenje, ne pa sebično delo intelekta, jeametnost. " /1/ Y l0 - poglavju obišče |penry svojo hčer , a s?eča v bivšem svojem stanovanju le ženo 1Vi aude. Sledi podroben prikaz seksualne predigre in prehoda k seksualnemu vrhu /strani 2o6-214/. Maude $5e je izkazala aktivno /stran 2^3/ •’ "Pa kaj je rekla, mi potegnila hlače dol in me brezob¬ zirno povlekla nase. "Moj bog," je hropla, si grizla spodnjo ustnico in me stiskala za jajca, medtem ko sem ji ga počasi da$al v štalico. "Moj bog, daj me... porini ga do konca!" in je hropla in lovila sapo od užitka." In potem se je j^enry odpravil od prve žene k bodoči drugi žehi. Le-ta pa je mescem ua< ifo.fj. i samomora, kot da bi I ? iijimila i raanjQkaEŠn49^Henryy§vounazv©stobov. A Henry ni verjel Moninemu igralskemu nastopu, saj jepo^nal njeno naravo. Pridajmo še zaneseni zaključek lo. poglavja : "Ženska O lepota je nenehno stvarjenje, nenehno vrtenje okjLi hibe /pogosto izmišljene/, ki poganja celotno bitje v krožno potovanje proti nebesom." /konec 1. knjige slovenske izdaje Seksusa/ Idilični konec lo. poglavja se nadaljuje z dramatičnim 11.v poglavjem, ko Henry izve od prijatelja Curleya podrobnosti o Moninem kloroformiranju. Henry kot zaželeni moški samo raste : prva žena se stežka ločuje od njega, nova7,enska pa je že zaskrbljena, da ji Henry uhaja ! Ob nezvestem $|enryju so verjetno obupaval^e X številne v' lenske, 6 Od osebnega 11. poglavja preidemo k poslovnemu 12. poglavju, ki j^kompozicijsko središče romana* Seksus. Znajdemo se v različnih peripetijah Henryjeve "kozmodemonske" telegrafske družbe. 13 . poglavje se ®et spomni prejšnjih (^enryjevih ljubezni in ljubic, tačenši z Uno Gifford preko Čarlotte dot^aude. V 14. poglavju se Henry in Mona selita v novo sobo, ki jo oddaja Henryjev prijatelj Arthur j^aymond. Slednji je imel y simjpatično ženo Rebecco, po rodu Zddovko. Sicer pa je }%2!iL& v Baymondovem stanovanju bivala živahnaiin velika družba. Od intelektualnih ^gadev je v ospredju poglavja psihoanaliza. Rebecco označi avtor kar najbolje : /stran 87, II/ "Bila je vse, kar ? s S- je ženska širokega in gibkega, zdravega more človek pri ženski poželeti. Bilajje baba, kot se reče... (^ila- ' in voljnega duha." ^ačetm stavek 15. poglabja je : " Za n ono in za //ebecco so ] vsi mislili, da sta sestri." Bili pa sta osebnostno zelo različni. Rebecca je bila trdna in samozavestna, Mona pa negotova in zmužljiva^g^a^t’ tudi svoje židovstvo zabrisovala. s/. oC Težišče poglavja je v M onini pripovedi Hen'£yju, kako jo je na nekem izletu z avtomobilom posilil šoferski silak. Beremo pravo seksualno srhljivko / strani 93-98, II/ Zelo umirjeno in dogovorno pa je M 0 na izgubilajeri 15 -^ letih svoje devištvo. Pravzaprav je ššlo kar za kupčijo. Lastnik kina, v kateren je najstnica Mona prodajala karte, ji je ponudil looo dolarjev za utrgani cvet. Ta lastnik je imel hobi : defloracijo mladih deKlet. Svoje naloge se jeflotil vzgojno, florvo poučno in postopno^ in je prip^-avil^do takega uživanja, da je zahtevala : /stran lo2, II/ "FuKaj, jebemti ! - sem rekla 7 /\A L ( in se prižele L^k njemu ter se mu zagrizla v ustnice. ^faicrat se in mogel več obvladati in se me je lotil, kot se spodobi. Se potem, ko mi je pretrgal himen, s jem kar j/naprej porivala in porivala, čeprav me je bolelo. Štirikrat ali petkrat mi je prišlo. Hol^el 3 - sem čutiti, kako mi ga vtipka čisto do konca. In prav nobenega sramu ali zadrege nisem čutila. Hotela sem se pofukati in mi ni bilo nič več mar, če boli ali ne." Še ena w oninajizpoved ffe tx ryju pa je bila prav nedolžna. Priznala je, da je dobivala denar od starega bo^gataša, ki je hotel zanjo zapffcv^.1 jati, ni pa terjal /ali ni zmogel terjati ?!/ odnje seksualne hvaležnosti. Mona je pustila službo v žaba- višču in se preusmerila v gledališče. Henry pa se nakoncu poglavja zmeni z Maude za družinski izlet s hčerko v nedeljo. 16. poglavje se začne z zabavnim dogajanjem v Henryjevi "Kozmodemonski" telegrafski družbi. Millerjevo pisarno so preselili na vrh neke stavbe stran od družbene centrale. Henry je večino dela prepustil svojemu namestniku in si pop- pei&gril prosti čas s kotalkanjem v velikem službenem prostoru !! Monapa je začenjala svojo igralsko kariero. Glavnina poglavja pa vsebuje nedeljski družinski izlet in njega pestro nadaljevanje. Ob vračanju z izleta preseneti družinico atsž naliv in jo premoči. Henry se zato v stanovanju sleče in si nadene Monino haljo. Obajbivša zakonca sta le rahlo obie^ema, deklica pa je odšla spat. Sledi vzorčno dogajanje seksualnega vitalizma. C Oba sta zelo razpoložena. Začetek dogajanja /stran 119/ : "^aj tole narazen", ji rečem. "Ali si potreben ?" me vpraša in se počasi odpenja. Zasuknem jo okoli in jo pritisnem k sebi. Vzdignejiogo, da poidem lahko noter." Dobro razpoloženje se nada¬ ljuje s pripravo pijače in s predlogom za ples. Obenem s pijačo se je pojavila tudi Maudina soseda Elsie. Hitro se je priklrtičila dogajanju, saj je bila užitkaželjna. w ed plesom je Elsie poprijela za Henryjevega kurca, on pa je dal roko na njepvo pičko. Haude ni imela nič proti širitvi spolnih dobrin in to jeomogočilo kar najbolj sproščeni menage a trois /strani 122-131/• w ajprej so * slekli do nagega in zaživeli v rajskem vzdušju. Ni bilo nepotrebnih zavor in zamer. Stran 124 : " Snel $m Inlaude s trdegakurca in jo dvignil iz naročja ter potegnil k sebi Elsie. Objahala me je, da sva se gledala iz oči v oči, in vsa iz sebe od strasti me jejobjela, se mi prisesala na usta in začela fukati, kot bi ji šlo za življenje." \T . v eselo rajanje se je nadaljevalo m Hi®©ryjev kureč se ni smel utruditi, /stran 125/-126/ "ftaude se je zleknila nahrbet, i 4 _ r Elsie jepokle^nila nad njo in se ji z ušli prisesala na pičko. Po)teknil sem za Elsie in jo nafcepa|>al od zadaj." Celo spat so odšli skupaj, a u enry je le nekako opešal. Elsie pa je bila neutrudna, /stran 13o/ "fjoj bog, kako imam to rada !" je zašepetala naposled. "Vsako noč bi te rada pofukala." C- Čeprav ima v Celotni X1 enryjevi pripovedi Maude vedno drugo mesto xbxxMhhhx v primerjavi z Mono, pavendar seks z Mono 4 ) ni ni&jer tako vsestgnsko in obširno ubeseden, kot je to -J— seks z n aude v 16. poglavju. Torej vendarle ena prednost za Maude ! A' V ponedeljek je šel u e$ry od tlaude kar v službo in izmi- ssliti si je moral kako opravičilo za Mono 9 b Obenem je bil ves iz sebe, ker mu je neki egiptolog, ki je iskal kurtrsko službo /!!/.povedal, da so piramide stare najmanj 60.000 let I Ker ima Mona vaje v gledališču, SmcEjnc, je ni doma in Henry se tako pomenkuje z ■“■ebecco. Ta bi rada izvedelajpodrobnosti o Henryjevi nedeljjlski# zabavi. Henry bi rad ljubimkal tudi z Rebecco, a fca je zvesta žena. dogovarjata se o ^oni. "Kaj v resnici veš o njej ?" je izzivalno vprašala. 0 "Morda je še bolšje, da ne vem, sem prepričano rekel." 1 - /stran 141/ Mona se je vrnilaiz gledališlaa šele proti jutru in je bila polna svojih zadev. Tako so ostale -tien±fyjeve nedeljske dogodiv¬ ščine povsem ob straniH. Monsjpajje vprašala,kdaj bo Henryjeva ločitvenajrazprava. "'i‘akoj zatem se poročiva," je rekla. In že je organizirala njuno prihodnje življenje /strani 144-145/. "Rada bi živela novo življenje s tabo." V 18. poglavju je gladko potekla 1. n enryjeva ločitev. Za alimente pa je bil Henry pripravljen dati več, D kot jebila sodni/j ^ska zahteva ! In to človek, ki je bil vedno brez 4nar jal Henryju se vedno kaj dogaja. Njegov ločitveni dan popestri srečanje s pijano Irko, zatem pa še srečanje z^bivšo ženo Arthurja ]^aymonda Irmo. Sl/dnja ga^ovabi na^bisk in že smo pri novi zgodbi. Druženje Henryja, Irmejin njene sostanovalke Dolores se razvije v rahli menage a trois. /stran 157/ "V trenutku sta* pognali name, Dolores me je st^stno poljubljala, medtem ko se je Irma zgrbila kot mačkain se mi prisesala na kurca. Prišla je mučna slast, lo A/Q ki je trajala nekaj trenutkov, potem cem sjicnii Jlmi v usta« Mona sporoči HenrgrjjjijUjdd^jjjjj§wumitl....o6epglavju Monalerazkrije, dalje judovskega rodu. V 2. poglatoju ry opusti svojo službo v "Kozmodemonski" tel^egarfski družbi, postane y svobodnjak, a kako bo šlo brez denarnega priliva ? Skrajno lahkomiselni (jenry pove tole : "l^ne^ začenjam novo življenje. Nejcem, kako bova živela, a živela bova." /!!/ /stran 44/ Mona pa meni, dače laMco vzdržuje svojo leno družino, bo vzdrževala tudi njega in sebe. Na strani 46 Monanadaljuje s širokosrčnostjo : " v se, kar želim, je, da J--' postaneš to, karrželiš - pisatelj. Velik pisatelj/'? J- -j Henry se je Lotil pisanjačlankov, a pri časopisih ni uspeval. T~ Se pa je intenzivno samomzobraževal. V 3. poglavju se pojavi pri |^enryju njegov prijatelj O 1 Mara in prippevajv skupno blagajno nekaj loo dolarjev. Vrstijo se številni pogo-jbvori. Prijatelj Mad Gregor pa nagovajrja f|enryja, naj se zaposli. 3 m Četrto poglavje začenja avtorjz ugotovitvijo, da sočasnouvodi dve različni življenji : eno je bilo veseli vir, drugo pa kontemplativnost. Lahko bi rekli tudi jckstavertiranost i mt&spVertiranost ali pa kar pogovori xn razmišljanja. Peto poglavje se začenja zabavno, ko parček odrine brez denarja v lokal in naroči pijačo. Naj^oncu pa se bosta izgo- toorila, da sta pozabila denar doma. lastnik lokala Žid je v/ bil obziren in se je spustil z dvojico v pogovor. Predlagal jimajje, naj prodajata njegove uvožene kxfc£KX±x bonbone ! Res se lotita prodaje bonbonov po hišah in po lokalih^: a z različnim uspehom. Monaje bila pri prodaji ftspešnejša. Henry se sreča s svojim obubožanim bratrancem i/enom in zaple- f teta se v pogovor omliteraturi,Gene ceni predvsem literarno klasiko 19. stoletja. Navdušen pajje nad Conradora in nad $n^e- govim romanom Črnec z Narcisa. Henry ga seznani z Dostojevskim in mu obljubi poslati njegove tapiske iz mrtvega doma. V 6. poglavju Henry pisari, Monajpajlšče službo, a zahaja v težave, saj se moški, s katerimi se srečuje, vanjo zaljubljajo ali se celo hočejo poročiti z njo. Henry pa nadaljuje z neneh¬ nim izposojanjem /in z nevračanjem / denarja. Vrhunec zabave je, ko išče avtor darovalce za nekaj centov, ki jih rabi za metro. Glavninapoglavjajpajje zapis čudnih Henryjevih sanj ali kar nadrealistične zgodbe. O t V 7 . pogjlavju se razkrije, da ||«nry še Mesecev ni plačal stanovanja. Lastni^stanovanjajmu prijazno svetuje, naj si najde cenejše stanovanje. n /iP . Res sta se z Mono preselilakr skromno sobo, a zoprno lastnico /p- stanovanja je označil Hejry za coprnico ! Ker pa se je Mona s to "čarovnico" kmalu sjlprl^a, se je par ponovno selil. 4 A2?> f t Henryje prijatelj Poljak Stanley ju ježačasno povabil v svoje stanovanje. Pred odhodom pa so družno s Stanl/jyevima dečkoma /5^ 7 let/ ruinirali sobo v smislu navdihnjene dadaistične destruktivne zabave. Stanley je poznejetazložil poljsko dušo /stran 264/ : ti k. o gre za uničevanje, nimamo mej. Poljaki so živali v dnu a duše^, so celo slabši od Rusfv. /! !/ Ko ubijajo, sesnejejo, ko mučijo, postanejo histerični -5d veselja. Glej, to je ta poljski humor." /!!/ Stanleyevo stanovanjejjejbilo bedno. Monajjejpridobivala manjše vsote s svojo sprethostjo, Henry pa je postopaj obiskoval knjižniceLn galerije, torej se je izobraževal. Službe pa — 1 nista iskala ! Monajje za denaroobirala nekega veterana Rothermela /strani 266-269/i V 8. poglabju se je dvojica spet preselgjila. Tokrat k švedskemu znanstveniku Karenu -Gundgrenu* v njegovo nedo¬ končano hišo. Karen je želel zaposliti ]jenryja kot svojega pomočnika, zlasti pa^cot sodelavca pri gradjft^nji hiše ! Menil je, da bo zabavno /!/ po umskem delu posvetiti p se nekaj ur fizičnemu delu T Karenovajžena ^otta pa je se temeljito zaposlila mono v kuhinji. Bila je umetnica in ni i jfa ni sni h izdelkov. Res je zaslužil 25o dolarjev in z ^ono sta* spet naselila skupaj, in to pri vdovi, gospe Henniker. S svojimi stanovalci pa je bila zelo stroga, pravo nasprotje od tfarjorie. Že je bila tm nova pustolovščina. 0 ? ' Mara je ^fenryju sporo¬ čil iz Severne j^roline, naj pride tja, saj bo dobil posel pri reklamah ! Henry inr na se nepremišljeno odpravita tja. V 14. poglavju se izkaže /dobimo vtis o pravcatem sodobnem potepuškem romanu !/, da ni nobene službejpri reklamah. 0 ^Mara pa jima^e|>ridobil bivališče v neki koljei, a je bila skrajno zanemarjena. Spet nič„ Nastanila sta se pri lastniku restavracije Rawlinsu. S Henryjem sta se zbližala, ker sta bila oba navdušena za irske pisce i Henryju pisanje ni šlo od rok. Razložil si je, da je^zrok temu vročina. Spet brez cbnarja. K sreči se je pojavil Kronski, ki je|bil na potovanju s svojo ženo. Takoj je ponudil denar : " Ali bo 5o dolarjev dovolj ?" Potem pa zatrjuj®, da je za n enryja najboljše bivališče Francija ! Henry je tudi po odhodu Kronskega osasti na jugu. Ker spet ni bilo denarja, sta po francosko odjla iz sobe. Odjočeta pa je dobil brzojavko, da nima nič denarja in da mu ne more pomagati, jda voljo sta imela samo lačno štopanje. K srečiVgu jejzakonski par, pri katerem soa slopala, usmili, ju nasitil in celo prespal $ v svojem stanovanju ! r r Neskončnazgodba se je nadaljevala. Spet brez denarja, spet štopanje. Končno vrnitev v New York in obisk ^ronskega, a ta ju je zdaj lejprenočil* V 15. poglavju se je |^enry odločil, da bo spet poprijel za kako službo, Mona pa sejje zapošlila kot natakarica. Spet je postal akviziter za neko enciklopedijo, takole komentira ta posel : /stran 479/ " Krasen posel je to, ta prodaja knjig. Spoznate nekaj o človeški naravi, če nič drugega. n 8 /}12 Tn dalje /stran 48o/ : "To je posel, ki vas poveže z zanimivimi . . & tipi, od katerih imajo nekateri podoben o^us, kot je vaš, nekateri pa so vam bolj tuji kot poganski KiJajci, nekateri pa priznajo, da nikdar niso imeli kake knjige itd.." V primerjavi z njim pa je M 0 na zaslužila večkrat dovolj za vzdrževanje obeh. Mona je srečala novegaznanca Clauda in tajji je podarjal razne stvari. Povrh je bil Claude poliglot, zdravilec in parapsihološki fenomen. Moni jejiapovedal Henry- jevo sijajno kariero : postal bo svetovnabsebnost ! Zdaj se je želel Henry s Claudom srebati. In rew sta s e srečala , ko je Henry zajtrkoval v mlekarnici. /stran 49o in dalje/ Claude je povedal, d®> ima^reroške sanje in da jtenryja že dolgo pozna v svojih sanjah ! Napovedal mu je pomembno poto¬ vanje in to, da se bo Mona temeljito spremenila ! Čaka ga težak čas nekako v naslednjem letu. Obstaja nevarnost, da znori. V sanjah se mu [;]enry pojavlja kdaj kot oče, kdaj kot hudič in kdaj kot angel varuh ! /stran 4-92/ "V bistvu ste človek vere. Človekrjivelike vere. Skeptik v vas je prehodni fenomen. Bitje, kot ste vir| / se mora samomvreči v svet in plavalo bo kot zamašek...k /!!/ Ustvarjeni ste, da korakate skozi ogenj..." Clgudovo vid^evstvo se je nedvomno potrjevalo. "To, kar naju je danes združilo, je dejstvo, da oba iščeva svojeprave starše, /lil/" Mar Benryjevx starši niso bili ^— A v\ pravi ?! Claude jepil najdenček. Predvideva, da sta njegova starša prišla ia Azije, za &^nryjslpa je?:KKj5:EXŽXHX domala m prepričan, da je v njem mojgolska kri. /!!/ Tonjmisel u enry že prej slišal od več ljudi ! Henry pa Claudu oe navrže : " Prepričan sem, da imate kapljo židovske krvi." 9 AZ$ A O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 7« del /NEXUS/ 3. knjiga 2. Millerjeve avtobiografije jej\\fexus /196o/. V slo¬ venščino Nexus ni preveden. Imam hrvaško izdajo iz leta 1969 /359 strani/. Nexus je latinska beseda. Slovenski usts^nicE" po B^radačevem (jatinsko-slovenskem slovarju so : zapletanje, zavozlan je, voze]f, zveza... to/ K aj neki se je v romanu zapletlo in zavozlalo ? %e ob delnem branju tega romana se razkrije tisti kaj : to je nenavadni, posebni, čudni in zapleteni odnos med trojico, ki živi skupaj. To so ffenrj, Mona in Ana/stasia/. /Opomba : Anais Ni n v knjigi Henr&j in June omenja Anastasio z njenim morebitnim pravim imenom Jean !/ Kot v Plexusu je tudi v w exusu kratki in pomenljivi uvod. 'vf Najprej avtor poudari, da sovjegovi avtobiografski romani zelo posebni : " V vseh teh knjigah sem obilno koristil vdore podzavestnega, sahj, domišljije, parodije, pantagru- elske igre besed itd., kar daje|)ripovedi pečat kaotičnega, ekscentričnega^zmedenega." le značilnosti pa izražajo njegovo težnjo, da prikaže celotneg^človeka. Sam sem že na začetku pisanja o Millerju označil njegovo pisanje za total. Pri sodobni književnosti pogreša Miller prikaz celostnega. ^ f f. 'irv C±ov6k&4iA ostalo v sodobnem človeku. On več ne agira, ampak reagita. On ježrtev, ki se je nskoncu koncev uječa v lastno zanko." Nexus jetjjrazdeljen v 2o poglavij. 2 1. poglavje se začenja z besedami : "^AU ! tyau vau ! VAU ! Vau Ali je to nadaljevanje pasjih glasov s konca °eksusa ? Na strani lo p q izvemo posebno informacijo : " Anastasia ali Hegoroboru /prim. g Seksus !/% ali Bertha ^iligree ... je začasno v oddelku za opazovanje, ^ja je odšla prostovoljno, da izve, ali je pri zdravi pameti ali ne." V pogovorih, ki jih je trojica imela, sta ženski povsem molčali o svoji mladosti. Posebno duševno stanje Anastasie -fc . pa; je njeno prepričanje, " da je j^atan opovsod navzoč popuj in da vedno preži nažrtve." Potem ko so Stasio odpustili iz opazovalnice, je prevzela skrb zanjo M ona. Henry se dolgo pogovarja s Stasio, saj težko prenaša svoj zapostavljeni položaj v trojici. Drugo poglavje se umaihe v preteklost, ko se je Henry nry pa ni bil kale zadrt ljubosumnež. Takole|je <$pisal položaj) /stran 213/ : "Tovrstne misli /opomba f o tem, da ga Mona vara/ niso motile najinih dobrih odnosov." /!!/ V 13. poglavju izvemo, da se je iienry seznanil z Židom Essenom, ki je stanoval blizu njega* in je bil literarno razgledan. In kogšl&e Mona spoznala Patizu ? Najprej kiparja '"P.adkinajin nato flarcela Duchampa. V 14. poglavju Essen nagovarja |^,enryja, naj se nauči šofirati. Essen je namreč imel avtomobil. Mona pa daje svojemu dona¬ torju -^opu v branje Henryjevo pisanje, kot da je njeno ! Obl jubljajji, da ji bo dal denar za eno leto ali za dve leti življenja v Rvropi ±, če bo končala knjigo ! ievedajje H e nry želel oditi v Evropo in potovati po svetu, bn kdaj boš jpajsal, vpr a ša Mona. Spotoma, odgovori ftenry. "Val, ti si sanjač," reče Mona. 6 Na strani 245 4enry domiselno izjavi : " Samo redki lahko rečej o sebi : Živeljsem. • UZato imamo knjige - tako da ostali lahko živijo preko posrednikov." /!!/ Henryjajpa navdaja tudi skepsa : "Ali bom kdaj napisal kaj vred¬ nega ?" /stran 248/ In dalje /stran 249/ : " Zakaj se tako ubadate z resnico ?" In si odgovori : " Zato, ker ni ničesar drugega kot resnica. In samo resnica." In sklep : " Knjigo življenja - to bom napisal." /!!/ V 15. poglavju odkrije Nenry pri nekem znancu njegovo bogato erotično in pornografsko knjižnico. Obiskoval je tudi gledališčetn gledal igre Kaiserja, Tollerja, Wedekinda, Werfla, Sudermanna, Ce^hova, Andrejeva, 0* Caseya. Slednji ga^jejše posebej navdušil. Lotil se je tudi branja % Unamuna /^Tragično občutje življenja/. \ot šofer se flenry ni obnesel. Na strani 259 pove : " ^az sem pripadal dobi kotalk in biciklov." Henry in Mona se udeležita večerje pri družini Essen. 1t,az- k vije se živahen pogovor, ki gajrazgiba še novi gost Zid Elfenbein. V 16. pogravju Henry najširoko razmišlja o svojem pisanju in si zada vprašanji : Kjejln kdaj se konča ustvarjanje ? ll/a j lgihko pisec ustvari, kar še ni ustvarjeno ?" Odgovor : "Nič, Pisec samo v sjvoji gatžvi drugače razporeja sivo materijo." /stran 279/ ^elotno poglavje avzaprav esej o ustvarjalnosti V 17. poglabju odkrije |ienryjevo bivališče njegov prijatelj Mac Gregor. Henryju razlaga, kako * je^aljubil v mlado mčiteljico, a ta ga nejnara. j^aj storiti ? Bfenry naj jo omehča * 1 zanj ! Henryobljubi storiti, kar bo mogel. 7 43 ? ■^ornaj Mac Gregor odide, že pride j^ssen. Tudi on je/ depresiji in gotovo ga bo druženje s penrjrjem razvedrilo ! Henry mu predlaga, kaj vse lahko stori v svojem življenju. A tudi J?ssen J 1 VjV-Ov v spodbudi Henryja s stavkom : " Tu sedite sr svojM mislimi in kraljujete svetu." /!!/ /stran 295/ Zatem se |^enry poglobi v besedilo Elia |aura o orientalski umetnosti, nato pa pre>de v sebi lastno spominsko preskakovanje. v 18. poglavju izve {4enry od f|ac ^regorja, kako je usj pel pritegniti pozornost svojeizbranke. 'Poslal ji je dve japonski grafiki, podjbni tistim, ki jih jejvidel pri jienryju ! Tako je Henry posredno lepomagal prijatelju ! Zdaj želi ^lac Gregor s svojo Gueldo obiskati il enryja. Le-ta pa se z {Jono odpravi na izlet v francosko xx anado. 1-1 ona se pelje z vlakom, Henry pa štopa, čeprav ima denar za poti Dobita se v Montrealu in nadaljujeta pot v Quebec$. x am je bila snežna zima. Ob vrnitvi v Brooklyn jima^e njuna stanodajalka gospa *^kolsky povedala, da ju je v času u njunega bieanja v Kanadi obiskal Mac Gregor s svojo Gueldo. dovolila jimajje ogled njunega stanovanja, a ob svojem nadzoru. Monajejzdaj pričakovala, da bo dobila od svojega donatorja Popa denar za potovanje v Evropo ! V 19. poglavju se sDet pojavi neuspešni ljubimec Mac Gregor in pove, da ga Guelda ne marax več. Blagi Essen pa je zbral nkkaj denarja od prijateljev za $enryjevo pot v Evropo ! Bistvo 2o. poglavja je ftenryjevo poslavljanje od ameriškega življenja pred^dhodom v Pariz. ^■aključek Nexusa : "Zbogom vsi... zbogom ! Imejte se dobro !" 22. SPISANKA O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 8. del /KNJIGE MOG ŽIVOTA/ Avtobiografski knjiga o lastnem branju The Books in Maj Life p je Miller kj_pnčal leta 195o, torej med koncem Plexusa in med začetkom ^exusa. Že to dejstvo uvršča Knjige v mojem življenju v dodatni člen obeh avtobiografskih trilogij. Hrvaška izdaja Knjige mog života jšizšlaleta 1979 in jo imam doma. J/Love neka izdaja r |ffi_.{b.ijxge ja i^siapi-ec^j : h Knj^gg/- v mojem življenju, 1999in je nimam. Knjigaije posvečena Lawrenceu Clarku Powellu, knjižničarju N-alif irnijske univerze v Bos Angelesu. 9 - Kratka avtorjeva uvodn^opomba poudarja, da spadajo Knjig v mojem življenju med 3 ali 4 avtorjevejknjige, ki so bralcem najljubše. Nameravanega nadaljevanja knjige /2. in 3. del !/ avtor žal ni& napisal. Sicer provokativni avtor konča svoj Uvod vzgojno : " Prepričan sem, da bodo bralci našli v tej knjigi kažipote in spodbude, ki jih bodo napotili k tisti bogati vrsti literature, ki je večna." , f Lhajprej si oglejmo sestavo knjige : Avtorjeva opomba Citaii iz del različnih književnikov Predgovor 1. Bili so živi in so ae pogovarjali z menoj 2. Moji bralni začetki 3. Blaise ^pndrars 4-. Rider Haggard 3. Jean Giono 6. Vplivi 7. Živeknjige 2 8. Dnevi mo jega|sivl j en j a /opomba : Haggardova avtobiografija/ 9. Krišnafcurti lo. Abrahamova nižina 11. Zgodba o mojem srcu / opomba V knjiga Richarda Jefferiesa/ 12. Pismo Pierru j^esdainu 13. Branje na stranišču 14. Gledališče 1. dodatek : Sto knjig, ki so najbolj vplivale name, 2. dodatek : Knjige, ki jih nameravam še prebrati, 3. dodatek : Prijatelji, ki so mi posojali knjige /l/ > Knjigo bom obdelal zelo selektivno, saj bi bila sicer spisankabredolga. Iz Predgovora navjam le zaključni odstavek : " V 2. zvezku o /opmba : nenapisanem/ bom pisal med drugim o pornografiji^ in o obscenosti, o Gillesu de jjj^aisu, o Haggardofvi Ajši, o Mariji Corelli, o Velikem inkvizitorju Dostojevskega, o Celinu, o Maeterlincku, o Berdjajevu, o Claudu Houghtonu in o Malaparteju.«tH ) Zakaj je bil prvi pisec, ki mu je Miller v svoji knjigi posvetil poglavje Blaise (jpndrars /1887-1961/ ? Odgovor je tale / stran 65/ : " Cendrars je bil prvi francoski pisatelj, ki meje poiskal v času mojegabivanja v Parizu J— r /193o-1939/ in zadnji človek, ki sem ga videl pred odhodom iz pariza." Na strani 66 preberemo tale od Millerjaizbrani Cendrarsov citat : " °az, najsvobodnejši človek na svetu, uvidevam, da fvedno[ človegs^ nekaj veže, da svoboda in neodvisnost n^obstajata, in preziram samega sebe z dha duše, a sočasno uživam v svoji nemoči." Sam asm Cendrarsa le malo bral. Spomin mi pričara le eno knjigo : zbirko novel Zlato in druge 1 novele, 2ool, knjigo, ki mi jo je podaril n j eh prevajalec, kolega Vital Klabus. Presenetljivi nosilec enega od poglavij je angleški pisatelj A1 enry Rider j^aggard /1856-1925/. V času mojega zgodnjega naj: stništvamsjfje zelo pretegoval /popularne zgodovinske in pusto- r . nrv lovske povesti/, a v zrelih letih mi je kar ponikhil. X, Spada pa vseakor v solidno lahko književnost. Zanimivo je, V katera Haggardova|cnjigaje Millerja pi£;dvsem očarala, 'po je pustolžvski jfroman ONA /SHE/, ki ga nimamo v slovenščini, br a l pa sem ga v hrvaščini. 0re za tip skrivnostnega^, fantastič&eg V\ romana o usodni Naj naštejem nekaj S Ha^gardovi knjig, ki sem jih bral v mladih letih ih : 5' alomoni rfdniki, Allan Quatermain, jutranja zvezda /stari Egipt !/, Kleopatra, ^ekle z biseri /stari vek/, Roža sveta /srednji vek/, Hči cesarja iVi ontezume /16. stoletje/« Družina v ledeni dobi / pradoba/. I Naslednji nepričakovani nosilec poglavja je francoski pisatelj Jjeajn Giono /1895“197o/. J e poetični opisovalec naravnih lepot in življenja v južni Franciji. C \/ Slovenski prevodi : povesti Žetev, Hrib /oboje Slovenčeva /it. knjižnic^, roman Huzar na st^rhi, k|i me je navdušil, in roman -^etje sveta. Ob teh imenih čaka radovedni bralec še na kaka velika imena /npr. na Dostojevskega , nat^amsuna, ki sta često omenjanajavtorja v Millerjevih deli^7. A očitno so bila ta imen^prihranjenejza nenapisano nadaljevanje. Presenetljiv je tuigi izjjbor edinega filozofa, nosilca poglavja. To je _/> indi^ljki filozof Krišnamurti, prevajan če¬ tudi v slovenščino / Plamen pozornosti, Svoboda je onkraj znanega/ /1 Ha Vseh muh polni Miller si za naslov poglavja izbere dokaj realistično-naturalistični Killer izbtišal dve njegovi najbolj Elizabetinske dramatike n iller občuduje, a pri njih izloči Shakespeara !! Od velikih avtorjev Millerja niso® pritegnili : Oervantes, Goethe, Dickens, Tolstoj ... 2. Knjige, ki jih nameravam še brati : ^ekaj zanimivosti : Napoleon : Spomini, Casanova : Spomini, Cleland : Fanny Hill, Rousseau 'i Emile, de a ade : 12o dni Sodome. 3. Prijatelji, ki so mi posojali knjige : Nekaj znanih avtorjev : Andre Breton, Blaise Cendcars, ■uav/rence Durrell, J ean Giono, Janko -^avrin /Slovenec, profesor za rusko književnost v A i !/, Raymond Queneau, Man K ay. A -o' P.s. Zanimivo bi bjLo vedeti, ali se je Miliei* z našim nenavadni naslov : Branje na stranišču!, Zdaj pa le še k dodatkom : F 1. Sto knjig, ki so najbolj vlivale name : W mistični deli Serafita in Louis nbert ! __ .no Lavrijpnm dopisovanju. 23. SPISANKA /l*j2_ O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 9 . del /KOLOS IH MAROUSSf?JA/ Kot so posebne Millerjeve avtobiografske knjige,, o katerih sem poročal v prejšnjih spisankah, tako je svojski tudi avtorjev potopis po Grčiji Kolos iz Laroussija. V bistvu nejgre zgolj za potopis, ampak za Millerjevo avtobiografe*;; grafijo, ki se tokrat dogaja v Grčiji leta 1939. jl(ako je prišlo do Killerjevega potovanja v Grčijo ? Februarja 1939 je izšel kozorogov povratnik in Miller je očitno dobil nekaj denarja. Odločil se je kar za enoletni dopust ! Prijatelj Durrell, ki je živel na Krfu, je Millerja že večkrat vabil, naj ga obišče/ ~^unijal 939 se D e Miller res odpravil na dopust. U. ajpre j je obiskal dolino reke Lordogne v srednji Franciji. 14. julija pa se jevkrcal fina ladjo za Atene, se tam krajši čas ustavil, nato pa avgusta odpot[oval na ^rf k Durrellu. Politično je bil to zelo napet čas : pripravljal se je nemški napad na Poljsko ! A jug Evrope je še omogočal turističneužitke. Najprej pajpred&avimo ppdatke o knjigi. Avtor jo je pisal leta 19^0 v ZDA, izšla pa}je leta 1941. Hrvaški prevod, ki ga premorem, jeizšel leta 1978 , slovenska k izdajajpa je izšlašele leta 1995, a je nimam. Ustaviti se j^trebe.še pri naslovu, ki naka/uje nekako mogočno antično ostalino, a resnicapečisto drugačna. ¥x 24 iiiKEg®xixpK±piSK®!žxxxx Za Kolosa iz |^,roussija /v knjigi se pojavlja tudi pravo grško ime tega kraja : Amaroussion/ je Miller proglasil svojega^rškega prija¬ telja Katsimbalisai V Killerjevi pripovedi nastopa 2 Ahn> Katsimbalis kot dobri duh kulturne stare £rčije in kot novodobni nadaljevalec starega ljudskega pripovedništva. Splošni in posebni Millerjev v1is o Grkih in o Grčiji je kar$ najboljši, pravzaprav zaneseno navdušen. Na eni strani kritika ZDA in Francije, na drugi strani hvaljenje Grčije - to je temeljno Millerjevo stališče. Grki, ki so bili v Ameriki • • . o inyse potem vrnili domov, pa so bili v pogocjtovorih z Miller¬ jem polni hvalno bogatih ZDA in polni tožb o revni ^rčijii Iz celotnega Millerjevega potovanja po Grčiji bom izbral le nekaj utrinkov. Ko potuje avtor z ladjo na Krf, se takole navdušuje /stran 2o/ : "Nikoli nisem videl takega neba. Bilo je veličastno." In dalje : "Prvič v živije ju sem bil srečen in popolnoma s/ I j f'h je sev#. prevladovala družabnost, a Miller je to in ono le bral. Tako omenja /stran 28/ Tajni nauk gospe H. P. Blavatsky in ^nevnik Nižinskega ! Zatem se je Miller z Durrellom m z njegovo ženo Nn&cy odpravil v Atene. Tam se je seznanil s f^atsimbalisom, z njim pa sta pozneje večkrat potovala skupaj. §5voje š^ečanje x s f^atsimbalisom je Miller po pomenu primerjal $ srečanjema s ^endrarsom in z Durrellom ! Miller Katsim- balisa na široko opisuje, povrh ima katsimbalis ženo s pomen- o/ Ijivim imenom Aspazija ! <£ /ime feriklove družice !/ Iz Atem se je t^illwr vrnil na rf, na sveru pa se je že začela vojna /1. 9. 1939/, a Italija,! najugu so še ostajali 3 A h h nevtralni. Krfa se je napotil M iller spet v Atene. Prevzel ga je obisk Elevzine, kraja nekdanjih elevzInskih misterijev. Stran 54 : " V Elevzini človek spozna, če ni prej nikoli spoznal, v l t da ni reštev prilagoditi se prismojenem^us vetu. V Elevzini se človek prilagodi kozmosu." /!/ ^atem Miller s spoštovanjem spregovori o pesniku Seferiadesu. jTa strani 58 preberetoo nove Millerjeve zanosne besede o Grčiji V 1 ^ "Nobena dežela, ki sem jo obsukal, ni vzbudila v meni takega S „ ca, k vtifa veličine. Veličine ne ustavrjajo vedno . In dalje : " G r čijgi jev nekem smislu kot kitajska ali Indija. To je svet iluzije." /II/ Takole je označil Miller pristanišče na -^e^ponezu Vauplio : k /stran 88/ : " Mestu gospodujeta ^rdnjiva in ječa. Vojak, o ječar, svečenik - večna trojica, ki simbilizira naš strah življenji. Icfe maram ^aupli^e. w e maram proviaialnih mest." A iz |^aupli|e je odšel ^iller na izlet v Epia aur £ s# "Pot do Epidau|;rigsa je kot pot do ustvarjanja sveta, človek neha iskati. Obmolči, , ker je utišan s tišino skriv¬ nostnih začetkov." Tu opazimo, kako rezki (liller prehaja v poetično izražanje. k. n kaj je avtor doživel v Epiaaurijsu ? Stran 89 : "Sploh nisem vedel, kaj pomeni mir, dokler nisem prišel v Epidaurtis." Potem preide avtor v kritiko modernega sveta, a se ^)et vrne k Ep\daur<2su /stran 92/ : " V Epidaitt- rusu, it v miru, v velikem miru, ki me je prevzel, sem slišal, kako bije srce sveta." In spet navdušenje nad Grčijo /stran 97/ ' "V Grčiji se človek prepriča, da je normagenialnost in ne povprečnost. Nobena djžela ni dala, sorazmerno številu prebivalstva, toliko genijev kot Grčija. Samo v enem stoletju je ta mala 4 AhT nacija darovala svetu skoraj 5oo genijev." \ a ^° Miller kratko označi dva s osednja kraja : ck2iKinixx /stran hxx/99/ : " Tirint smrdi od okrutnosti, od barbarstva, od sumničavosti, od izolacije." /rxO' V Mikeni pa " njena pranja tišina spominja j izčrpanost okrutne in inteligentne pošasti, ki jefpoginila, ko je izkrvavela." In dalje : " V Mikeni so nekoč bogovi hodili po zenici ji, o tem ni dvoma," /!!/ »/V Agamemnonain Kl|iitajmestro pa ima Miller kpa za zgodovinski osebi ! Miller se s Katsimbalisom vrne v Atene, Od ponovnega prihoda v Atene do odhoda na Kreto omenja Miller - 1 3 dogodke : 1. ameriški film Juarez, m ki gaje bilo mogoče gledati tudi z mislijo na tedanje čase. 2. obisk astronomskega observatorija v Ate^nah, kar je “illerja usmerilo v vesoljske širjave. 3. jazz prireditev v Seferiadesovem stanovanju in Millerjevo navdušenje za Sef eriadesovo ssstro ^Veanno. Sledil jefposebni dogodek : Miller je odpotoval na Kreto 4- s z letalom ! To je bila Seferiadesova pxtgxax± pesniška odločitev in kot tako jo je Miller sprejel ! Letalo je pristalo v pristaniškem mestu Iraklionu. Miller je brž vto obiskal Katsim&felisovega prijatelja na Kreti, tamkajšnjega vodilnegajknjiževnika, ^er je pozabil njegovo ime, ga imenuje HMM&St Tsoutsou. Mož jepil pravcati fenomen : znal je 12 4?.. ^ jezikov, bil je sjladatelj, pesnik in znanstvenik, povrh , ’ pa prijatelj jedi in pijače, Millerjape radovedno povpra¬ ševal o številnih evropskih književnikih. Zatem se avtor sreča z L r kom,,ki je britanski vicekonzul v Iraklionu^ in tajga povabi k sebi. 5 AuC aslednji dan se je Miller z avtobusom odpeljal do Kinossosa, 0 n^em je ze prej povedal, da je 2o let mislil naobisk tega kraja, [^.ako je Millj.er doživel k n0 ssos ? /stran 137/ • " Knossos je vesel - vesel, zdrav, duševno in telesno zdrav." /!/ V Knossosu je avtor odkril : & vesjjpletno dobo miru, ne^haj prakti|negaji.n realističnega, hf . pomembno vlogo ženska in duha igre. V družbi s Tsoutsoujem in z njegovimi p'ijatelji se je pletel pogovor o književnosti.. Miller je dejal,, da je Walt <• Whitman edini veliki ameriški pisec, Rimbaud pa je najboljši francoski pesnik. Obe trditvi sta sprožili v družbi dvome. Nekdo iz druščine je vprašal Millerja, kaj mu je v Grčiji psutu všeč. ^.h df : 'gk&tJhfra. <&•/ Grčijajpa je zanj sveta dežela. ^atem se je Millerja lotila driska in prešel je na rižno dieto. l^ako opiše Miller Kreto ? /stran 17V! "Kreta je zibelka, inš(rumir, epruveta, ki vibrira in v kafcjnei kateri je izvršen vulk^ski eksperiment." /!/ 'A v |^ot v svojih avtobiografijah Miller tuid v tem potopisu zahaja vesejizem in v obširns^razmišljanja. Na Kreto gleda avtor s celostnega mitološko-zgodovinskega vidika, torej od Zevsa in od njegovega sina Minosa dalje. Z najetim avtom se je n iller odpeljal v pajstos, a zadnji del poti je moral prepešačiti. *'ajstos pa je Miller dojel 'I 6 v . kot žensko oprišče Minosove drmzine." /!/ Ko ie Miller prišel do gorskega cilja, ga je sprejel oskrb¬ nik Alexandrosj: in tožil, r da je osamljen in da ljudje 6 /1 43 - zaradi vojne neWihajajo več gor. žato je bil toliko bolj vesel Killerjevega obiska. Miller j evsjoznaka "fajstosa /stran 184/ : "iajstos vsebuje vse elemente človeškega srca in je vseskozi X ženstven". /!/ Iz ^ajstosa je avtor kmalu odšel, saj ga je niže čakal najeti avtomobil. v Irag;lionu gajje gospod Tsoutsou obvestil, da ga/.e nekaj časa pričakuje šef policije, in skupaj sta se odpravila k njemu. Odkrilo se je /Tsoutsou je ptevajal !/, da jošlo zgolj za je želel pozdraviti ameriškega vljudnostni vidik. Sef policije književnika, ki je prišel na Kreto, in mujdati na razpolago ( i/ f lastni avtomobil za ogledotoka. Sefa policijdje Miller takole označil /stran 191/ : " Nikoli nisem videl tako sposobnega človeka na tako nepomembnem položaju." Naslednji dan je Mfiier z ladjo že zapustil Kreto. V Atenah ga^ječakal 4 enar * tako da j/jbil spet plačilno sposo¬ ben. jda ameriškem j^onzulatu pajjeljmoral podalj^šati ali uničiti potni list I Po bedastem birokratskem spraševanju na konzu¬ latu pMillerju navsezadnje niso podaljšali potnega lista, tako da je moral kmalu oditi. Katsimbalis se je trudil , da bi za Millerja pred njegovim odhodom organiziral še nekaj izletov. Odpravili so se v Delfe in se napoti tja ustavili v '^ebah. Millerjev vtis o Te^ah je zelo nenavaden : k /stran 214/ " Tebe ostanejo v spominu podobne tistim nejasnim, migljajočim sanjarijam✓ ki se pojavljajo človeku po dolgem čakanju v zobozdravniški čakalnici. /!/ In Delfi ? ^tran 217 : Pogled na ^elfe... je deloval its. še oolj vzvišeno in je vlival več strahospoštovanja, kot sem pričakoval." 7 'liy Naslednji dan si je družbajogiedovala razvaline v |jelfih, Katsim- balis pa je svečano spregovoril zadnje besede zadnjega preroko- vanja v Belfih l V rauzeju^so si#4 ogledeLlii kipe in tudi kip Antinoa, zadnjega boga. In spet avtorjev misel /stran 221/ : " V Grčiji je človek izpolnjen z občutjem večnosti, kar se razodeva tudi tu in zdaj." Millerja pa je nekaj gnalo v Atene* in z družbo so se vrnili tja. V Atenah je avtor izvedel, da je prejel denar za vrni¬ tev v ZDA, ladja pa bo odplula tja čez približno lo dni. Katsimbalis mu je zdaj predlagal, da obiščeta armenskega vedeže¬ valca /stran 223 in dalje/. Aram Hourabadian je stanoval v revnem atenskem naselju, v četrl^ armenskih emigrantov. Znal je več jezikov, a ne angleščine, J 'V zato je govoril z Millerjem v francoščini. Ce pa mu je zata¬ jila francoščina, jejiadaljeval v grščini, Katsimbalis pa je to prevkdel v angleščino. Dokaj dobro je prikazal Millerjevo dosedanje življenje, napo¬ vedi za Millerjevo prihodnost pa so bile kar id^ealne in celo rzjemne ! Pred smrtjo bo prinesel veliko radost vsem ljudem na svetu !? Prav tako bo pred smrtlo obsut z največjmmi 0 častmi in z največjimi priznanji. , ,3 x bo potoval na Orient. Z zadnjegajizleta na Orient se ne bo vrnil, ampak bo izginil v svetlobi !? /Vemo, da se šLednja napoved ni uresničila !/ r - i- V "illerju ječutil nekaj božanskega, , a rogove noge so trdno V^emlji. 1 Millerjevo življenje je označil za zača¬ rano in sklenil : " Imate enega sjamega sovražnika - samega sebe." (j) Po razhodu z vedeževalcem se ^iller zaplete v daljše raz- miši ja j e o samem ffibi Nekaj njegovih izbranih misli /strani 23o-232/ : " v ednoffim hii od sveta pričakoval vse in vedno sem bil pripravljen dati vse... Umetnikovo življenje, njegova predanost umetnosti, je najvišji in zadnji stadij človeške samoživosti... Zdaj vem, kakšen je svetlin sprejemam ga takega, kot je, tako dobro kot zlo.." Ker $ je prihod ladje za ZDA spet zavlekel, je Durrell Millerja pove ki na zaključni ogled Peloponeza. Pred tem izletom pa je MHier s prijateljem, slikarjem Ghikom še enkrat obiskal Elevzimo. Durrell je načrtoval najprej obisk Korinta, nato pa Šparte. Novi Korint je Millerja razočaral, navdušile pa so ga razva¬ line starega Korinta. Stran 239 : " Korintske ruševine žarijo in migljajo nadnaravno lepo." Bilo jekonec leta m 1939. latern so odšli v Nikene, ker tam Durrell in njegova žena še nista bila. Do Športe jih je spremljalo deževje. Moderna Špartajpajje Millerju bolj ugajala kot moderni A orint. In Millerjev vtis o Šparti ? Staan 249 : " Šparta ostaja v človekovem duhu poosebljenje ujedijiv^oslovske vrlosti, umazana spaka kreposti, ki ne daje svetu ničesar kljub vsem svojim naprednim evgeničnim idealom." Po nekaterih|potovalnih|te"|_avah se je Killer z vlakom vrnil v Atene še ravno pravi čas, da ni zamudil ladje za ZDA. |^o se je vrnil v ZDA, je^bil začetek leta 194o. Bil je star skoraj 5o let,a je bil še vedno mladostno neugnan. Esejistični zaključek Min er j e ve knjige obsega strani 264-271. Za enkratni zakljukeK knjigejpa je poskrbel Durrell. Nekaj citatov iz Millerjevega zaključka : "Najmočnejši posa¬ mezni vtis, ki ga je Grčija pustila pri meni, je, da je to 9 A To svet po človeški meri... Grčija je dom bogov, ti so morda izumrli, njihovanavzocbost se vseeno čuti. Bogovi so bili človeških proporcij - nastali so iz človeškega duha. V Franciji in drugod v zahodnem svetu je prekinjenalzveza med b®žaHXkxBixx človeškim in m^d božanskim. /!/ Skepticizem in paralliza, ki sta izzvana ob fK ^ tem rakolu v sami človeški naravi^sta vzrok neizbežnega propada X- nase današnje civilizacije. /!!! - prim. sedanji čas !/ Ko ljudje nehago verovati, da bodo nekoč postali bogovi, zagotovo postanejo črvi. /!/... Sedanji način življenja v Ameriki je obsojen najpropad in enako tudi evropski način življenja.... A kulture, ampak Tragedija Grčije ne leži v propadu njene velikel v izjalovijenosti xx neke velike vizije.... Bolj človeškega posameznikaod [\atsimbalisa nisem nikoli srečal. |Ao sva z njim hodilajpo|mlicah Amaroussiona, sem imel vtis, da hodim po zemlji na nov način... " In lej?e Killerjev zaključni pozdrav Urbi et Orbi : " Mir vsem ljudem, pravim, in bogatejše življenje !" Ko je Miller že končal svojo knjigo, mu je Durrell poslal pismo, ki imenitno poveliča izjemnega Katsimbalisa ! Pijana ali dionizovsko posvečena družba se je neki večer vzpela na Akropolo, fn ^atsimbalis vpraša : or Ali hočete slišati atiške peteline ? Iz grla spavi neznanski 1 kikiriki ! In iz daljave se je oglasil petelin, nato še eden, pa še eden... In Katsimbalis je nadaljeval s svojim kikirikanjem in petelini so se v vseh Atenah odzvali s svojimi glasovi^ In Durrell komentira : " To jebil naravnost epski - veliki k-iSU ^ trenutek in čisti Katsimablis." Kaj še reči ? Gre za monumentalno realnost, prehajajočo v magičnost in za božansko povezavo med človekom-Kolosom in med Naravo ! 24- • Di' X uiuv KA O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, lo. del /TIHI ONEVI V CLICHYJU/ Miller je pisal Tihe dneve « v Clichyju leta 194o, torej takrat kot tudi Kolosa iz ri aroussija. Rokopis tega dela pa mu je med papirji "poniknil". Po 16 letih je rokkopms odkril L ' y m gbjleta 1957 predelal. Slovenska izdaja je izšla leta 1987 v prevodu Branka -^erka. t Besedilo je neobsežna in dokaj lahkotna pripoved, kit tematsko dopolnjuje Rakov povratnik 6 let pozneje. Spet smo v razgibanem Parizu, polnem bolj ali manj zabavnih seksualnih dogodivščin. Glede na celotni Millerjev opus je to obrobno delo. Prvoosebni pripovedovalec je nedvomno kar Henry Miller, saj se v besedilu izjavljakot pisec Črne pomladi. Hrugajglavna moška oseba je pripovedovalcev prijatelj ^arl, pri kate¬ rem Miller stanuje. V njunem stanovanju pa se nenehno izmenju jejo ženske. Privlačnost pripovedi je v pojavljanju zelo različnih genskih tipov. Začetek knjige poteka v avtorjevem razmišljaju o pariškem življenju. Oglejmo si začetek besedila : " Ko to# pišem, pada noč in ljudje sedajo k večerji. ban jejbil siv, kakršen je pač dostikrat v Parizu." Zadnji stavek, ki ga izreče v knjigi Carl, pa je presenetljiv : " Vse skupaj nima smisla. Ostaja nam vprašanje, kaj pomeni "vse skupaj". Predstavil bom le nekaj moško-ženskih srečanj v knjigi. V kavarni se Miller seznani s privlačno zesjiko Nys m njuno znanstvo se nadaljuje v hotelski sobi. Z užitkom sta se "dala dol". Stran 14 : "Jaz sem vanjo vtaknil prst, da bi ji navrtal sok, in že se je začela mediti. Pptem sem jo 2 'ITZ potegnil nase in ji ga zarin il do korena. Imela je eno tistih pičk, ki se prilegajo kakor rokavica." f Potem ga je prosila za denarno pomoč in Miller ji ^e izročil ves denar, ki ga je imel. Zadrugi ženski prihod je poskrbel u arl. V stanovanjeje pripeljal mladoletno dekle, begavKo 7 V/doma, po imenu C 0 lette. Njena nastanitev pri ^arlu jedila zaradi njene mladosti zanj kazniva. Tudi Miller je bil deležen njenega prijaznega pozdrava. • Stran 25 : "Sklonila se je in mejpoljubila na na obe lici. Ob tem so ji iz bluze padli joški in mejpobožali po obrazu. ja se ji je razpela do konca in odkrila čudo- / vito polno, mlado tjselo." Na strani 4o preberemo : " Golette, sirota brez doma, je kmalu postala^epelka, priiežnicaui kuharica hkrati, ' A z njo imela mošA& sfkrbi. casfa do časa je izginila za nekaj^ dni skupaj, y/ J Čez nekaj časa pa se je pojavila v spremstvu svoje matere /lepotice !/ in svojega uradnega varuha. Prišl^j zabavo, Henryj|u pa jepustila svoj® naslov. (\T ^ Ca 1 jefedaj organiziral domače srečanje. Gostji sta bili Christine in trenutna Car lovaizbranka ksi&kx Corinne, akrobatka v cirkusu ftedrano. 5 yin Carl je bil že takoj bolj navdušen nad Christmne kot nad "svojo" Corinne. Stran lol : "Ko smo povečerjali, je Qarl odpeljal svojo akrobatko na divan, ^az sem legel s Christine na preprogo v sosednji sobiž. V začetku se je branila, 3. potem ko sem ji razkrečil noge in jo dobro namazal, se je lotila stvari z vso naslado." ipato se jelčetverica malce premešala, a spodbudno seksualno druženje jeprekinil^Christine in užaljeno odšla. So se ji pojavili puritanski zadržki ? -k saj se je že prej prepu¬ ščala marsičemu ? In spet smo pri zaključnem b^prlovem stavku : Vse skupaj nima smisla. Mordsjpa v tem stavku le ne gre e® za velepomembni svetovni problem življenjskega smisla in nesmisla, ampak zgolj za Nesmiselno Christinino ravnanje, ko je zapustila prijamo radoživo družbo Vi Sljub očitni huraorno=ironični intonaciji besedila pa(tudi v Tihih dnesrih v Clichyju ne manjkafresnih razmišljanj -d o stvreh sveta. 25 . SPISANKA vA /IT C O seksialnem vitalizmu Henryja Millerja, 11. del /OPU 5 PISTORUM/ Delo, ki je iskriva pornografska pripoved, je nastajalo v letih 1941 in 1942 v ZDA ter dobilo naslov Opus pistprum. Naslov je latinski - prevod v slovenščino : Delo mlinarjev ali Mlinar¬ sko delo. V naslovu je namig na Chaucerjeve (Tanterburyjske zgodge . Enajod teh zgodb je tudi Mlinarjeva,Zgodba ali v sloven¬ skem prevodu Marjana Strojana /1974/ Mlinarjeva povest. V angleščini je to The Mill er 7 s Tale. In že smo pri zabavnem avtorjevem poigravanju z lastnim priimkoml Prvič je|.zšlo delo knjižno po Millerjevi smrti leta 1983, sijajni sloven¬ ski prevod Slavka Duše ge sledil kmalu : leta 1987 . V Epilogu slovenske izdaje preberemo nadvse zanimivo izjavo Miltona Lubovitskega iz leta 1983. V tej izjavi je "popisal okoliščine, v katerih je naročil Henryju Millerju pisanje Opusa Pistorum." Leta 194o je bil Lubovitski družabnik Knjigarne Larryja Edmundsa sa v Hollywoodu in tam se je seznanil z Millerjem. Le^a 1941 je postal Lubovitski edini lastnik knjigarne. Poslovno si jejpomagal tako, dalje prodajal^tudi pornografijo. Stran 262 : " Henry jejbil v sbiski za denar /opomba : in kdaj ni bil !/pa se jej)onudil, da mi bo pisal stvari, ki pojdejo v promet. Ponudil sem mu, da mu bora plačeval dolar od strani, on pa mi v zameno odstopi vse avtorske pravice. Kmalu po tistem mi jejzačel prinašati po par strani skupaj in jaz sem mu v gotovini izplačeval domenjeno vsoto. V nekaj mesecih se je nabralo gradiva zaa celo knjigo, ki jo jejnaslovil Opus pistorum. Ko mi jeizročil zadnje strani, bilo je sredi leta 1942, je rekel : " Tule|je za par mesecev knjiga do konca. Uram, da boš z njo zaslužil AH' 2 AT* Pretipkal sem celoten rokopis s štirimi karbonskimi kopijami. Vseh pet izvodov sem dal vezat nekemu knjigovezu in jih pptem prodal Fredericku Hollanderju, Juiianu Johnsonu in Danielu Amfitheatrofu. Nekaj let pozneje sem dal eno kopijo še svo¬ jemu prijatelju Robertu Lightu, izvirnik pa sem obdržal zase." V izjavi Lubovitskega nadvse jasno preberemo, da se je Miller i sam ponudil za tematsko pornograf skosj] pisanj e, in ni dvoma, da je pri pisanju močno zabaval, 0 zadevi piše čisto drugače Anais Nin v Predgovoru k svoji j, knjigi Venerina delta /slovenski prevo 1 Andreja Blatnika, 1987/. Odlomek iz njenega dnevnika : April 19^-0 : "Neki zbiralec knjig je ponudil Henryju Millerju sto dolarjev mesečno? za pisanje erotičnih zgodb. Obsoditi b enr yj a ^naj piše erotiko za dolar na stran, jejbilo podobno dantejevski kazni /!/ Upital se je , i|$^ti njegovo tedanje razpoloženje jedilo v nasprotju z rabelaisovskim, kajti pisanjej)o naročilu je bilo kastracijsko početje /!/, kajti pisanje z voajerjem na kiju- n čavnici je njegovim čudežnim pustolovščinam jemalo vso * ^ sprano st in zadovoljstvo." Sam se opredeljujem za izjavo Lubovitskega in ne za Anaisino tarnanje. Sicer pa " Miller ni bil prisiljen pisati, če mu res ' d 1 ne bi pri&Jlo, a pisal jejpo dogovoru in pisal je za denar ! Iz druženja Henryja z Anais pa je izšel zanimiv nasledek : tudi Anais jejzačela po naročilu pisati erotično-sekdualne zgodbe ! V slovenščini so izšle v eni knjigi : Ptičke in Ifenerina delta, in to istegeleta 1987 kot Miličev Opus pistorumi f j^/aj bo dovolj za uvod. 3 'JS Opozoriti kaže še na izredno urejenost kaotične evebine. Knjiga^e razdeljena v dva dela in vsak del ima 3 poglavja. Na zaključku je že omenjeni Epilog , Zveza s Chaucerjem je poudarjena z uvodnim citatom v 1. knjigo Kurce spustite pa hlače zgrabite !" in z uvodnim citatom v 2. knjigo : "Jajca," de kraljica. jih imam, bila bi kralj Da nej^i ameriški /in drugi/ bralci pozabili, da gre v knjigi za "pohujš$ljive" francoske xad&vsx razmere, je 1. poglavje 1. knjige naslovljeno : Sous leej^s £oits de Pariš, zadnje po¬ glavje 2. dela pa Cherchez le ^oit. c Tučfij v Opusu pistorum nastopa prvoosebni pripovedovalec, ki pajga ne mojTemo povsem enačiti z Millerjem, je pa vse^kakor v njp*@ nekaj Millerjevih potez, astopa z imenom Alf. Ker se seksualneprigode hitro in intenzivno vrstijo, morajo biti Alf# in njegovi prijatelji vedno v trdokurčni formi, Za udeležencein za udeleženke dogajanj v knjigi moramo izbrati še ustrezno izrazoslovje, pekaj možnosti : radodajci in radodajke, fukoljubci in fukoljubke, fukači in fukačice, jeboljubci in jeboljubke, jebači in jebačice, kavsoljubci in kavsoljubke, kavsači in kavsačice. Ves sistem, v katerem poteka knjiga^ bi lahko imenovali <3/v- seksualni ludizem ali pa seksualni kio&nevalizem. Avtor je pazil, da ne zaide v monotonijo, in je pripravljal presenečenja* : seks s (gitajko, seks s Španko, s dts s V— pritlikavko, posilstvo, s upinski seks ob črni maši /!/, kar je nedvomni vrh pripovedi, pajše incest in pedofilija /kar povezano/, a pojdimo pcjvrsti. Kljub osredotočenosti na fukanje ali na kavsanje pa so šte¬ vilne nastopajoče osebe prav dobro izrisane. 4 Pisateljska raven se izkazuje tudi v pornografskem žanru, 2,(3 začetni prizor jejšokanten. Pripovedovalec Alf se znajde obenem z mlado prostitutko /kako '• zakaj ? / v stanovanju incestne dvojice očeta lin 13“letne hčerke* ftarcelle. Ali je bil Alf povabi^da preskusi Čare mlade fjarcelaji ? /In res jih je prespustili/ Ali je v incestni oče povabil prostitutko zase ? Že takoj imamo pravcato montažo atrakcij. Gudno je, da se jeprofesionalka zgražala nad incestno situacijo, h kateri je bila povabljena. Gosta sta nerazpoloženajodšla in se pofukala na kupu desk. Od mladoletne jan j e dobi Alf pissiaH strastno pismo, v katerem piše med drugim : "...mislim, da se mi bo zbledlo, če bom morala prestati še eno noč brez tvojega/ Ves čas mišim na tvo¬ jega velikega kurca in najčudovite stvari, ki jih počne..." Prijatelj -Ernest se čudi, da A lf ni "nabri^sal še nobene j^ttajke in mu da naslov kitajske trgovine, v kateri bi zapeljivo dekle spoznal. A gre za izrazito trgovanje. Alf mora kupiti okrasek iz žada, potem pa odide dekle po imenu Lotusov cvet /Alf ji pravi kar Lotus/ z njim v njegovo stanovanje. 1 ^ Stran 21 : "Pofukam jo nafcleh, kar na svojem novem pretif/alu... T i— In dalje /stran 23/ : "Zdi se mi, da vzdrhti, ko začuti moj jezik v pički. kar neve, kako bi mi povrnila pri kurcu..." Po fuku pripravi Lotus obed. Alfu razloži : "^adar kupiš Kitajko, pravi, si kupil žensko, netkozo, da bi jo samo fukal. In še Alfov sklep /stran 24/ : "... človek si mora dobiti Kitajko za tako preprosto stvar, kot jeumirjen, navadeb fuk." Prijatelj Sid pripelje k Alfu prijateljico svoje s estre Angle¬ žinjo gospodično °avendish. Zasekaj časa se bo nastanila v isti hiši kot ASf. 5 /l (ob Alfa obišče njegova občasna ljubica Aleksandra, ki ima doma eraz- v * ji lise picjio, gibano incestno dejavnost. Mladoletnahči i'anja sin i J eter /morda tudi mladoleten, ni razvidno/ pa jo poriva, ona|pa mu cuza kurca. Tu imamo popolno realizacijo Jokastinel|ga komplfksai Seveda je Aleksandra prišla na seksualne igrice z J^lfom. Stran 28 : " Hoče, naj počnem z njo vse...vse, kar sem kdaj počel z njeno hčerko." In dalje : "Šlevi se mi po kurcu kot be v otroks slastni liziko." Nato Alf pofukaradodajko v rit. Slgpli najizrazitejši pedofilski fragment. A.lf odkrije v postelji prijatelja -j/rnesta deklico knkih lo let, h že veščo seksualnih igrici Se pravi : ni jerpokvaril Ernest, v i uz- ampak ze kdo. Sicer pa dekle ze vnovčuje svoje seksualne usluge. Alf se je za zdaj njenih uslug otresel. Neomenjena gospodiča ^avendish postane glavnajoseba v nasled¬ njem dogajanju. Imela je svojski hobi : rajcalajjemoškejjkoli sebe, tako tudi Alfa in njegovega prijatelja Sida. Ko pa o y razrajca |e Arthurja, se trojicazmeni, dajo kaznujejo, in jo posilijo. To je edini prisilni seks v knjigi. Tudi prizori incesta in pedofilije so benevolentni in dogovorni. Alf se zatem odpravi na s^riptizni ples Španke Rosite, ki se tudi prostituira. Pri fukanju se Rosita tako razvname, da Alfu nejpustih oditi. Stran 64 : "^a moram ostati, pravi... _ da ne morem kar iti in odnesti tako čudovitega kurca iz •f <1 rC- njenegazivljenja." Ko se Alf le odparvi, ga skuša strastna Španka zabosti z nožičem. Komaj ji je ušel. Konec te zgodbelje presenetljiv in malo verjeten. Alf izve za Rositin samomor : nj ep truplo so našli v Seni ! Da bi umanjkanje enegafčilegakurca pri profesionalki povzro- l - čilo takxpxKtKKS 9 dziv, je pravzaprav neverjetno. 6 A Alf se z radodajko A n0 a taksijem odpelje domov, a pred svojimi vrati najde spečo in pijano Ljubico. Alf in Anajjo potegneta v Alfovo stanovanje. Anajpredlaga, da bi Ljubico skupaj slekla, on pabi jo v spanju pofukal. ^er ni bilo iz tega nič, se Jj jubice sama Loti in jo liže po pički. Ljubica se nenadno prebudi in segjprva razburi, nazadnje pa nastane iz tega prijetni menage a trois. Pozneje privede 'fc.jubica k Alfu bogatega Amerikanca," 1 a^j bi ta v Parizu rad spoznal kakega rojaka. Ljubica želi denarnika osvojiti, a ta se izkaže za homoseksualca* takoj, ko obišče Alfa Peter, Tanjin brat, in mu prinese tanjino pismo. ,J -'ako se zdaj oblikujeta dvojici &lf ~ Ljubica t in Henry- X eter. Aleksandra zaupa Alfu svoje pridruženj e satanističnemu kultu, ki ga vodi kanonik Charenton. Alfa zanima, da bi se udeležil črne maše, in dharenton mu to dovoli. Z Aleksandro se zvečer odpravita naobred v okolici mesta. V programu obreda je bila tudi seksualnabrgija. A celo fukoljubki Aleksandri je bilo doga¬ janja preveč in z Alfom sta odšla k njej domov. Po čudnem naključju se Alf in Arthur srečata s pritlikavko Charlotte in v nadaljevanju se pobliže seznanijo. Ona]je članica nekegafjirkusa, a je trenutno najoddihu. Ib ljubica se odpravljaiz Pariza in z Alfom imata intenzivno zadnje fukalno srečanje, Za pestrost dogajala poskrbi naslednje srebanje. Alf in prijatelj Ernest se odpravita najobisk k izumitelju Mutzborgu. O Le-ta ponudi družbi opojno pijačo, ki vse oJjtaami, Mutzborg pa zaspi. Na terenu ostaneta dva para. Ernest se loti ^utz- borgove žene /35“4o let/, Alf® pa njegove hčerke /17-18 let/. Seveda se dajo vsi dol aljjgor, nato pa se para zamenjata, da ni dolgčas. 7 £2- Na vrsti je domislica radodajke Ane, ki bi imelajpada zabavo. Zadovolji se s četverico : Alf, A rnest, Sid, A rthur, Zmenijo se za srečanjekn m^oški jo nestrpno čakajo. A na se pojavi /stran 121/ : " gate in čevlje ima na sebi... pa drugega nič. Njeni veličastni joški so goli... "Evo, tu imate", reče Ana." Vrstni red udeležencev pri kn± je Alf uredil z vlečenjem kart in si spretno pridobil prvo mesto. Sledi naporina fukarija /strani 121-129 !/, tako da so najkoncu izčrpani c, f tako izvajalci kot bralci. Smo ne konju prvejknjige in tako se malce ojddaknemo. Na začetku 2. knjige se vrnemo k nekaterim janjem 1. knjige. Alf je nago Aleksandro s Črne maše odpeljal na njen dom* in razvije se ra/gibanajfukarija. Stran 12&xxxkx 136 : "Kurca si poleže na dlan in se z ustni- cami dotikanjegove glave..." In dalje /stran 127/ : " No si znova V vtakne Ibanca G, v usta, mi jepri priči jasno, da bo prišel eT mehak iz njih." bed fukanjen ječas tudi za klepet in Alek|sandra L vpraša A lfa, ali ni on© u boljša fukača kot Tanja. Alf ji ne ne odgovori, -saj ve : "'i'anja\je razred zase..." Stran 141 : "Soj kure je trd, stiska gamed stegni in drgne svojo pečeno breskev obenj." In dalje : "... udobno ležiš na hrbtu, z vrha pajte obdeluje močnajln skočnfjmrha." In še : " Rada bi videla, kaj se zgodi, ko nama pride, izjavi : ... a ko se res zgodi, ima tako steklen pogled, da po moje sploh ne zaznava, kaj vidi..." Vrniti as moramo še k Charlotte. Slednja je pri Arthurju pustila sporočilo, naj jo z Alfom kaj obiščeta. Prijatelja se povabilu odzoveta. Postopno pride do ogleda pritlikav- n/ r kinih telesnih Čarov* in do tehtanjab možnostih fukanja. 8 /U 3 Stran 152 : " Uleže se, razkorači noge in pravi, da kar dajva." In res k sta jo oba pocukala. Ko pa sta končala, je v sobo x vdrl Charlottin veliki pes in se je Iskii ljubezensko lotil. Stran 156 : " Pes je tačas že zrinil vrh svojega rdečega in živahnega kurca Oharlotti med noge." Ano vzdržuje starejši bogataš,a Ana imaz njim težave zaradi njegovih čudnih domislic. Ki p a ljubosumen in z zanimanjem posluša o Aninih seksualnih prigodah. Alf pokaže Ani njene pornografske fotografije, ki jih je Ernest nekje kupil. Ana je šokirana, a njenemu bogatašu bodo fotografije gotovo ugajale ! Zatem se Alf in Ana odpravita k Aninama prijateljicama lez¬ bijkama*^ Billie in k Jean. / Opomba : ime jean je morda /VA . . namensko i$ namiguje na Monino lezbijsko prijateljico !/ Stran 162 : "Pozneje mi Amajpove, da ima Billie nekaj denarja, Je^n pa nič, in tako ima Billie račune na skrbi, Jean p da pa noge narazen,kadar je treba." Anaje že pripravi j enajna seksualno pojedino. Jean je bisek- sualka in se željno ogleduje po Alfu, Billie tfya, sklene sleči Jean, pa naj jo Alf vidi. x 'ako se Alf in Ana^iečkata, lezbijki pa družno slačita ena drugo* in se lotita svojj ega posla. Ana pa presenetljivo predlaga, naj Billie pofafa Alfu kurca. Za čistokrvno lezbijko bi bil ta posel nesprejemljiv, a Bilie IrC predlog sprejme in tudi požre Alfovo spremo. K a t 0 se Billie spravi na Anino pičko, Alf pa pride do fuka z Jean. K Alfu pride po daljšem času Tanja in se predf£ stavi v novi nagi obleki ! Dala si je namreč obriti svoj mednožni p-rmiček. Brat Peter jo je skrbno obril, Tanjinabrijateljica Radicjpa jepri tem asistirala. Tanja^daj kaže Alfu svojo novo toaleto, a hitro preideta k &elu. 9 Stran 176 : "'Panjani drži kurca v smrtnem primežu... ne bo ga spustila, dokler ga^te zadavi. S pičko pa ravna tako kot otrok z novo igračo... še zdaj, ko se igra z mano, jo mora z drugo roko ves čas preiskovati.." In dalje /stran 178/ : " Ko zdajle fukam Tanjo, je skoraj tako, kot bi fukal osnovnošolko, le da osnovnošolka ne bi bila videti tako zelo naga." V zvezi s x anjino prijateljico Nadico /zelo slovanfeko ime !/ je trebajzdaj predstaviti ameriško družino na turističnem izletu v x arizu. 1 'o je družina .Vcker : podjetnik Sam, njegovažena Ann in njegova m^acta^tn^^rka 'i&d.ica. J 6 & e seksualno presku¬ sil Radičino prijateljico fanjo. Njegovajžena je radodajka in je ljubica A lfa, a tudi njegovih prijateljev ne zavrača. Panjajpa f^adico uvaja v seksualno šolanje. Alf in Sam obiščeta Aleksandro. Le-ta je z veseljem pri- pravljenaza fuk, a le z enim. Alf ji priporoči Sama, ker ima sam že dogovorjen zmenek, pa je stvar bolj zanimiva, je bil to zmenek s T a - m0 ^ c> zen o Ann. v Alfovem stanovanju se Ann zanima za pariške posebnosti in tudi za pornografske slike. Alf ji pokaže šop foto¬ grafij, na katerih je Ana ! Slike Ann razvnamejo. Stran 19o ": "Kakor hitro imam roko pod njenim krilom, s gre vse kot po majlu. Ko jo potipam po stegnih, jih da nara¬ zen in mi pusti, da ji slečem hlačke, ne da bi trenila z očmi." In dalje /stran 191/ : "Poljubim jo točno naj^izdo, z jezikom ji zdrsnem mimo ustnic in noter..." In dalje /stran 192/ : "lačnem ji lizati češpljo, se zavihtim nanjo in jo butnem z otepačem v obraz. Hip zatem čutim na njem njen jezik... odpre usta in si zbaše Ivančevo glavo vanja..." lo Ann pa se še tu xn tam spomni na svoje zakonske zavore. Stran 194- : " Ubogi °am... Ubogi S am ., # re s ni lepo, da ga takole vara... in že se zvrnejvznak in se razkorači..." Sam pa se pozneje Alfu pohvali zsjfuk z Aleksandro. Stran 196 "T? iJ a pa znafukat !" navdušeno reče Sam... še ni minilo pol ure, odkar si šel, ko sva že bila pri stvari !" f fkal najprej s hčerjo, nato Samu se je zdelo imenitno, da^jej pa še z materjo, in povrh sta mu obe cuzali kurca ! Sam računa na češče shajanje z Aleksandro, Alfa pa naprosi, naj ga časofeno oprajvičujejpri Ann, če bo treba... Uelotni zadnji del knjige jev zanmenju seksualne cfejavnosži družine |racker. Ann je najela nekaj sob v bližini Alfovega stanovanja. Tu bi imela srečevališče za prijatelje..,, K Alfu prčde nalpbisk jean z nedvomnim namenom, da bi se z njim pofukala. Razloži mu, da se Billie dobiva^udi s ^anjo in z j^adico! ^omaj sta se začela otipavati, že se jejpojavila ‘i'anja in izjavila : " a omanca, romanca !" d ean je bilo sprva malce nerodno in se je um g knila iz A lfovega naročja. Tanja pa meni, da je zadrega odveč. Stran 2o6 : " J ean, saj si mi vendar cuzala Ipičko... yi in jaz tebi... zakaj namax bi namabilo nerodno?" In aalje /stran 2o7/ : Tanja °ean " poljubi n^mični, goli ses... to bi leimela sama take- joške, zavzdihne..." Zatem se slečeta do nagega in začne se menage a erois, Stran 21o : "Kurca imam napol zunaj Jeanine pizde in Tanja ga poljublja. Ustnice se ji razlezejo po njem in začne ga cuzat... nato usta zalezejo navzdol in se prisesajo še J ean na pizdo..." 11 A An jn je vznemirjeba zaradi svojih pornografskih slik, ki jih je dobila. Ram je v dilemah zaradi nove incestne igrice : ko je zaspal, mu je j^adica cuzala kurca ! Alf svetuje Jamu, naj za nekaj časa obišče kurbišče. Billie in Jean obiščeta Alfa in Billie mu pove, da je Ann estala z njo čez noč. 13 /j Zenski pripravita obed za vse tri, nato pa se predata svojemu ljubljenju. Jean je navdušenaob lizanju Billiejine pičke : ^ o i 0, kako je nocoj fina in sočna, " reče. In dlakeimaš nadišav- ljene z Oranžnim cvetom..." Alf ne želi biti pozabljen in svojegejkurca poriva v Billiejinausta, a ji vrne^ lizanjem njene pičke. končno se zapleteta v kavs še Alf in jean. Stran 256 : "Moj kure kar naliva vanjo, jaz pajse prištulim z obrazom k Billieni pički nazaj in jo cufcam, tačas ko polnim eanino maternico. \e tedne in tedne nisem imel tako ugodnega fuka kot s tole lezbijko in z njeno punco..." V presenetljivem finalu te razburijivejknjige', ki je porno¬ grafski pandemonij ali pa groteskna seksualnajkomedija, ameriški amater ^am prekosi pariškega profesiona fca A]_f a> Slednji je spet brez denarja /kar je Millerjeva značilnost •/ in se odpravi po finančno pomoč It, ^amu. Sljlddnji je pijan in povabi A]_f a , naj pofuka Ann^ ki naga leži v spalnici. Sam pokaže Alfu Annine pornografske razglednice, ki jih je našel pri njej. Ann na s amovo povelje pocuza Aif U kurca ! Sam pajpokliče v sobo še ^idico. Tudi tajje naga in )am vabi K A^fa, naj pofukabbe. Stran 258 : " K adico potegnete sebi in puncaga zgrabi za kurca. Kolena si jo posadi in jx J ar 4 . po češplji ... 11 S a m vabi k sebi Alfove prijatelje. Stran 259 •’ "Kad bi se spoznal z ljudmi, ki so mi jebali familijo !" In dalje : "Nocoj bomo imeli veličastno zabavo, Alf," reče. "Z lezbijkami in z vsem mogočim... neka Bini e je zvlekla mojo ženo v posteljo IN hčerko... da ne pozabim Nadice ! Šampanjca in pičk za vse ! fanjo bom spravil sem ... in Aleksan¬ dro ! Prepar^zil bom fariz (''*,[) 14 M? o novicah o družini j|acker Alf$ le pride do vprašanjab denarju,Sam mu takoj napiše želeni znesek na ček in ga ponovno povabi na večerno zabavo. Stran 26o : "saj se boš kaj oglasil že nocoj, da mi pomagaš nategniti ti pički, a boš ?" Ameriški amater z velepoteznimi seksualnimi načrti ostaja za zdaj v Parizu /v ZDA bo težko nadaljeval z domajčim dvozenstvom !/ ; Od mnogih seksualnih naporov utrujeni pariški profesionalec Alf pa hiti po denar, s katerim bo ušel čez ocean domov. [tte ssemo pozabiti nakompozicijski poudarek. Prvo poglavje se začne z domačim par^ški^incestom /oče in 13 - lefcnica/, zadnje poglavjema se konča s turističnim ameriškim incestom /^am in (Radiča/. Poanta, ki se ponuja, je v tem, da "grešni" Pariz tako močno vpliva na - recimo- puritansko ameriško H (V m družino, da sexkK le-ta preda razvratu ! Utrujenega fukaj&a A lfa bo zamenjal sveži seksualec Sam. In ne pozabimo : brezdenarnikajbo zamenjal denarnik ! Pripovedni sistem Opusa pistorum je podoben Tihim dnevom v Clichyju. V obeh delih se vrstijo fragmentarne seksualne prigode^ le daje pornografskost Opusa pistorum poudarjena z bolj provokantnim seksom. Vsekakor pa/je tudi Opus pistorum umetniška obraavava seksualne tematike. [Č)POMBaJ : Na začetku dela je MLINAR /MILLER, PISTOR/, na koncu dela deluje in govori PEK /nemško BACKER, angleško BAGKER/. Mlinar iz žita zmelje moko : prehrano /literaturo/, Pek iz& moke speče kruh : končni izdelek /knjigo/. Ko PEK peče KRUH, kuri /KUREO/ pečko /PIČKO/ 1 26. SPISANKA /) Qo O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 12, del /SVIJET SEKSA/ \ Esejizem je opazen element v Millerjevih avtobiografskih knji¬ gah in ni čudno, da je avtor napisal tudi vrsto esejev. Ob drugih delih je pisal leta 194-0 tudi esej Svet seksa /The World of a ex/. Prvo izdaj® eseja /najbrž le nekaj izvodov za redke ljubitelje fi že naslov esejalje bil za puritance vznemirljiv/ je pripravil knjigarnar, ki je objavil zametek O pusa pistorum. Čez 17 let /1957/ je Miller svoj esej popravil in dopolnil. Imam hrv&Jko izdajo " Svijet seksa, 1986. Ker je bila 1. izdaja eseja v ZDA že zaradi naslova zavrta in domalaj-legalna, se je avtor odločil 2. izdajo eseja natisniti v Franciji. 0*4 oncu Pr i d egovora avtor izjavi, da osnovni namen spremembe original . . . . I. pojasniti. ;nega besedila ni bil misel spremeniti, ampak jo & Iz zelo zanimivega bes dila bom izbral za informacijo svojih bralk in bralcev le nekaj drobcev. j v -t Zafetek eseja : " Cesto opažam, da večinamojih bralcev pripj ada dvema različnima skupinama : v prvi skupini so tisti, ki trdijo, dajih liberalno doziranje seksa odbija dU ^ in se jim gnusi, v drugi skupini pa so tisti, ki so navdušeni, da ta element predstavlja tako obsežen se¬ stavni del.." &ar razumljivo in znano iz čatinskega izreka De gustibus non est disputandum. r Stran 12 : " C az sem vedno mislil, da o| bstaja samo ena "L pot, pot resnice, ki ne vodi k odrešitvi, ampak k razsvet¬ ljenosti." 2 A ibefcnx Avtor poudarja, da ga je v [jakovem povratniku najbolj zanimalo samoosvobajanje ! Stran i$x± 15 : " Kozorogov povratnik jeprehod Razumnejšo fazo f iz zavesti o seb^k zavesti o cilju." /V / Stran 17 in dalje : " Doklej ne sprejmemo dejstva, da je samo -J os življenje zasnovano na skrivnajoti, se ne bomo ničesar naučili." er\ Od starni 23 dalje razmišlja avtor o svojem doživlja ju seksa od mladosti dalje. C 47 strani 42 dalje opisije u iller svoje seksualno zbliževanje \x z žensko, ki je postala njegova 1. žena /v Seksasu nastopa z imenom [njaude/. V medenem mesecu sta živel^pri ženini ma¬ teri in tam se je Henry s taščo z veseljem "dal dol". Po# vrnitvi domov je -zžena zanosila, a niJželela niti otrok J? \ niti spjava. Navsezadnje je rodila hčerko. M enry jo je varal z njemimi prijateljicami. Z njo se je bolje razumel po ločitvi /prim. tudi Seksus !/. tfojfa/ 0 Na sfc&rni 57 omenja avtor seksualno pijmiskuiteto Ameri- kancev, ko pridejo v Pariz /prim. družino Becker v °pusu pistorum '/, Millerjeva razmišljanja v tem esejuhp&i- daleč presegajo okvir naslova, torej seksa. Avtor se podaja v širno obravnavo družbenih problemov sveta, podobno, kot je to P počel v svoji avtobiografskih delih. Seveda je tudi ta knjiga v določeni meri avtobiografska /razvoj lastne seksualnosti od mladosti do 1. in do 2. žene/. Avtor konga esej filozofsko Y " Vse izginjajv času. Vode ostajajo." /1957 - Big Sur,'kalifornija/ OPOMBA : Slovenskega prevoda Sveta seksa še ni. 27. SPISANKA O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 15. del /MUDROST SRCA/ Esej z naslovom Modrost srca /The Wisdom of the HEAj^T/ J© prvič Jbzšel leta 1941, torej v času:^ Millerjevega živahnega snovanja tudi drugih del /npr. Kolos iz Marous- sija, Tihi dnevi v Clichyju, Svet seksa .../. Imam hrvaško izdajo : Mudrost srca, 1986. Slovenskega prevoda te knjige še ni. Naslov knjige izhaja iz enega od esejev v tej knjigi. Knjiga vsebuje 18 esejev, od katerih Jih bom bežno predfetavil le nekaj. Pojdimo po vrsti. Prvi esej Stvariteljska smrt Je odlomek iz Millerjeve 0 nedokončane knjige Lawrencen>v svet. Naslednji odlomek iz iste knjige fte se pojavi kot 14. esejfc in z naslovom V bodočnost. Miller Je Aawrencea zelo cenil in ga ima " za edinstveno in reprezentativno osebnost našega časa". Zelo privlačen Je esej Razmišl JanJajo pisanju, saj nam Miller odpira pogled v svoje pisateljstvo. JjekaJ izbranih misli s strani 21 : "Pisanje Je kot s^mo življenje raziskovalno potovanje... Pisec živi med^gornjim in med spodnjim svetom, on gre po poti z namenom,^da najkoncu sam postane ta pot... (_["J ""^az sem človek, ki pripoveduje zgodbo o svojem življenju, o procesu, ki postaja z mojim lobstajanjem vse bolj neizčrpen... Skoraj od samega začetka sem/ss xacxsota±x globoko zavedal, da cilj ne obstaja .../!/ 2 " 19-3 / Stran 25 : Umetnost je samo način življenja, popolnejšega živ¬ ljenja. Stran 3o : Nihče, ki se prostovoljno preda izkušnji, se ne m® more utopiti v oceanu stvarnosti. /!/ Esej Raimu omenjam zato, ker govori o znamenitem francoskem igralcu /1883-1946/. k isej Filozof, ki filozofira obravnava nemšlfega filozofa Hermanna Keyserlinga /18|o-1946/. Tia filozof je gotovo prite¬ goval Millerja s svojo življenjsko odprtostjo, potrjevano tudi z mnogimi potovanji. Znana njegova knjiga : Popotni dnevnik filozofa /1919/. Esej V čast Blaisu £endrarsu govori** o francoskem pisatelju, o katerem avtor več pove v Knjigah v mojem življenju. ^aključna eseja v knjigi se ukvarjata z $alzacom : Serafita h . . oir ter toalzac xn njegov dvojnik. Ze y Knjigah v mojem živ¬ ljenju sem se čudil, kako da Miller izpostavlja pril^alzacu dva njegova mistična romana : Kratica in Louis I ambert. iv Tu ju v dve| esejih podrobneje obravnava. )4;ako jenogoče, da vitalno-seksualni Miller občuduje dva mistična romana ? k očitno je Miller poln nasprotij. Vendar pa je bil poln nasprotij tudi • u alzac, vitalni realistični romanopisec. Miller označuje mističnega Louisa ^amberta kot Balzacovega dvojnika ! Tu se pridružujem izreku De gustibus... in se znanstvu z obema omenjenima romanoma odpovedujem. 28. SPISANKA Al h O seksualnem vitalizmu Henryja Killerja, 14. del s /Predraga moja B^nda.***^ * Ljubavnapisma Henryja Millera Brefndi Venus, 1987/ končujem Obravnavo o "mojem" Millerju, torej o Millerjevih knjigah v moji knjižnici, z najzanimivejšo knjigo, z izborom pisem, ki jihj|je avtor v zadnjih 5 letih svojega življenja pisal mladi igralki Brendi^ v enus. /Njen p|riimek ima kar simbolno vrednost !/ Knjiga je najbrž izšla prvič leta 1983, kar je letnica Durrellovega Predgovora. Imam hrvaško izdajo, 1987« Knjiga tudi spremna besedila Brende v enus. Izdaja vsebujejLo5 Millerjevih pisem od 15oo /!/ pisem, ki jih je Brendi pisal v letih 1976-198o do konca živ¬ ljenj afumsko sveži, telesno pa precej betežni pisatelj. d V svojem Pregovoru Durrell lepo predstavi vlogo Brende V/enus ob koncu Millerjevega življenja. Stran 6 : "Brenda \J r enus je odigrala najlepšo vlogo, ki *“7 jo more igralkaželeti - vlogo muze in negovalke velikega duha ob zatonu, j^akšna sreča, da jejprišla pravi čas ! In kakšna sreča, da je bila tenkočutnajln sočutnamladenka, popolnoma do asla ta o veliki vlogi." In še zaključek Predgovora na starni 7 : "Vsi smo ji še kako hvaležni za njeno dobroto, za nežnost in za uvidevnost." Za uvod v pisma je Brenda / rojenaL947/ povedala, kako je prišla do Henryja /rojenega 1891/ /stran 15/ , V neki knjigi na dražbi je našla Millerjevo pismo neki ženski in si jo pridobila za 3ooo dolj^v ! Pisala je Millerju in pridalaše njegovo najdeno pismo* ter nekaj 2 /lQr svojih fotografij, s katerimi jeoboudovalca ženskih lepot takoj pritegnila. ; o nekaj dneh ji je poslal 1. pismo od 15oo pisem. In 1. stavek 1. pisma ge kar pričakovan : " Ali je vaš priimek zares Venu s ?" /Tudi sam!*m takoj pomislil, da je ^enus najbž psevdonimi/ Steoj galantno-osvajalnii|pohod do mlade igralke je prekaljeni' ljubimce l*?iller začel že v 1. pismu /stran 16/ s stavkom : " v sekakor bi se rad spoznal z v ami, vedno mi je^.jubo videti lepo žensko." Naključni pozdrav pa je že mladostni vitale|n : "... je vous embrasse tendrement." popisovala sta si že skoraj mesec dni, preden s|la se srečala. Šlo je za srečanje m&@ svetovno literarno osebnostjo že ob koncu življenja in med morda nadebudno mlado igralko, ki pa, kot zdaj vemo, ni postala zvezdnica, a kateri je Miller s svojimi pismi zagoJ.tovil kulturni spomin. V 4. pismu /številčenje pisem je moje zaradi lažje obdelave gradiva/ je |^enry v nagovoru £e napisal : Draga Brenda, ljubezen moja ! V 6. pismu /stran 21/ že ve, da je Brenda po zodia^kalnem znamenju šk orpijonka . In doda : ^az padam na škorpijonke." V lo. pismu$ /stran 25/ ji sporoči tole : Obiskala gajje izjemnom lepa mlada Japonka, sicer feministka. Mo mu je govo¬ rila o duši, lija je držala za penis. ! "Topil sem se od blaženosti." Osredotočam se predvsem za erotične elemente v pismih, saj jejv njih še du£ mlajdega Killerja in njegovega neminljivega seksualnega vitalizma. V tem pismu pa tudi izjavi, (ja je svetovnaosebnost : "Pripa- dam svetu j in ne Ameriki niti ^ranciji." /m V 11, pismu /strani 27-28/ ji kritično prikaže japonski erotični film Cesarstvo čutov, V 12. pismu /stran 29/ občuduje njeno golo forografijo z otro¬ kom /Brenda je bila tudi fotomodel./ Ali je Brenda s tovrst- 'f' nimi fotografijami j^e^rjrja "rajcala" oziroma izzivala mjegovo seksualno pozornost ? V 17. pismu /stran 38/ se jtjenry j?e ukvarja z Brendinimi fotosi. Sliko v bikinkah je označil za bajno ! "In tista tvoja bedra ! So ustvarjena, da moškemu drobijo rebra." Tu Henryjevo seksualno poželenje napreduje /stran 4o/ : "da ti vsaj malo potipam tšsto stvar." V Brendinem spremnem besedilu k 19. pismu izvemo, da ima j^e h ry zveze / seksualne ’•/ z najmanj 6 ženskami. Eni od teh, Kitajki Lizi Lu, se je morala Brenda nekoč pri |*enryju skriti ! 8e pravi * |^enry je bil še vedno seksualni) podjeten ! 9 /stran 44-$5/ n, 1 V 2o. pismu /stran 47/ jo ob drujgmtjivpraša, ali ne hodi nikoli nagaj)0 hiši. In doda : " "Tvojej;elo je pravi dar svetu 1 iN| aj ^a 4^et spozna !" In pomisel : ali ni tudi p|enry del sveta ?! V 23. pismu izvemo za presenetljivo zgodbo. Ko je v Fran¬ ciji izšel Millerjev ^eksus, so mu zagrouili z zaporom ! to v grešni Franciji ! Preiskovalni sodnik mu je zstavil vprašanje /stran 53/ : " Ali vi res verjamete, da ima pisa¬ telj pravico, d a, pov* v k«%» £6 tmit«- Jj*. } 1 . 2 54/ : Ve* sodišče !" ,J -'akrat sodnik pristopi k njemu, gabbjamein poljubi na obelici Jer pove : " Vi spadate med nesmrtnike : Fran- coisu Villonu, k -“audelai/^ k Zolaju , k Balzacu. Vsaka / ,ax vam časti," Miller je ta dogodek komenti al takole : " Od takrat sem junak francoske književnosti, kot da sem njihov." 4 'IV? V spremnem besedilu k 23 . pismu -^renda spregovori o tem, na Uenryjeva seksualnapisma ni odgovarjala, skušala garje obdržati & ' V/ 1 * ~ na te^sni distanci. j^o pajje nekoč orne il, da bi ji rad napi^r- sal res vroče erotično pismo , je popustila : naj napiše vroče erotično pismo krajši v francoščini. In sledilo je 24. vroče erotično pismo v francoščini. Odlomek iz seksualnejfantajzi je /stran 57/ / "Prizor, ki mi pride najpamet, se često ponavlja, jem pri K" . tebii in gledam tvoje slike. Kmalu mi daš nejo pijač©. Ta nama zleze v gaivo. Ti imaš na sebi zelto tenko in prozorno krilo. Nad popkom nimaš ničesar. Dojke so ti prekr q sne. Videti si kot baletnajplesalka /nekaj degasovskega/. Nog^imaš močne in lepe. enadoma se vržem najtebe in ti dvignem krilo fc Pod krilom sinčisto gola. Od pogleda na tvojo malo pičko, obreu- ščeno s črnimi in z bujnimi dlakami, se mi je takoj dvignil. Sežem z roko med tvoji nogi in vidim, da si že vlažna. Zdiš se vznemirjena^pripravljena na vse." j)o^ajmo le še kratko angleško besedilo v tem francoskem pismu /stran 58/ : " Jebi me, Henry, jebi ! ^arini mi ga do konca ! Strašno sem narajcana I" *£ega vročega pisma Brenda ni oppmbirala . V 26. pismu si privošči nsiednji stavek : /stran 63/ "Prepričan sem, da bi mi, če bi te resni naprosil,, da mi opišeš svojo pičko /fizično/, to strokoteno^pisala." V 31. pismu spet strastno nagovori Brendo /strani 8o-81/ č> "jjaz ljubim tvojo pičko, tvojekoške, tvojabedra, ^ tvojo ritko tako kot vsak star razvratnik,Sm® da jih jaz ljubim, tako se mi zdi, z večjim žarom." f*j a< oncu pismake pridal "Iv .f- 14 zvezdic, kar jelrazložil kot število namišljenih jebačin ! 5 / 1 ^ V 3b. pismu s svojimi seKsualmmi željami nadaljuje /stran 92 /- "^ajraje bi te vso oblizal, zlasti tisto malo razpoko med nogama... Nihče mi ne pore preprečiti, da te strastno fukam v svoji domišljiji... 'Ivo j e bajno telo je večna skušnjava." V 3 $. pismu se njegovo poželenjejponovi /stran 93/ : " ... to, kar jaz zares želim, je, da ti nežno tipam pičko /le petit chat/ skozi obleko ali golo, tako ali drugače, vseeno." (\/ V 44. pismu /stran 118/ spregovori o Venerinem hribčku, o Vene¬ rini votlini... "Za zdaj mi je dovolj, da ti vidim obraz, blesteče oči, malo gole kože /joške ali bedra/.... Kadar odideš, se mi dvigne “ zakasnela reakcija." V opombi k 46. pismu Brenda |sove, kako jo je n enry izobraže¬ val s knjigami o seksu. n enil je, da je sjeks enapd naj¬ višjih oblik duhovnosti /!!/ in umetnosti /!/,, ki sploh obstajajo. Podarjal ji je knjigejo tantrični jogi in knjigo o erotični duhovnosti ” Vizijo. Konaraka. /Opomba : svetišče v Indiji, znano po erotičnih skulpturah/ /stran 121/. j-akoj zatem ji v • pismu poroča o tem, a da je prejel po^pošti knjigo o japonski erotiki, polno fotografij v različnih svobodnih obscenih pozah. V 49 . pismu razmišlja o seksu in o ljubezni /stran 125/ : "°eks in ljubezen ” večni problem. Ni rešitve. Vsaj jaz je ne vidim.... Kdor samo ljubi /brez seksa/, živi v večnih mukah." Brendi zatem sporoči, da je prekinil svoj odfeos z Lizo Lu /z očitno prejšnjo favoritko/, ko ji je priznal svojo ljubezen najDrvi pogled do Brende. Liza mu®? je izra- > žila hvaležnost za dnfve , , ki jih je preživela z njim, in rekla, da ga bo vedno ljubila ! /stran 126/. 6 A^3 V 53. pismu /stran 13l/ piše : "Odkar te ni, mislim na tvoje telo - intimno, veš. l^ako Je bogato, kako svileno, kako lepo pod roko!" V 54, pismu preberemo med drugim /stran 132/ : "Draga Brenda, cesto sanjam, da ležim s teboj v postelji, in tu Je neizrecno lepo." V prilogi 56. pisma Je poslal Brendi Sceno iz nedokončane drame, v kateri Je prikazal del svojega odnosa z 2. ženo June. Osebi : Stella, žena /June/ in ff a l» mož /f+enry/ /stran 14-3/,, V 58. pismu izrazi Brendi veliko prizjnanje /stran 155/ s "(5 a, predraga moja Brenda, J -z sem zdaj živ samo zaradi tebe." V 63. pismu se pokaže izjemna naivnost starega ljubimca in modri^Jana a enryja, ko napiše : " Kako samo uspevaš potlačiti v sebi sflodni nagon, mi ostaja še naprej uganka." ({]) Brenda j]!enryju seveda ni poročala o svojih ljubimcih, saj Je vedela, da bi ga to motilo ! V 68. pismu ponavlja svoje f želje / stran 175/ : ^Včasih bi te najrajši slekel in tejoblizal od glave do pet. V sanjah preidem z rokama po tvojih oblinah- kakšen užitek !" V 7o. pismu izvemo,, da^očitveni proces med Henryjem in med njegovo 5. ženo Hoki še poteka ! /stran 178/ Ob razmišljanju o Brendi mu Je kureč dvignil. "Ljubim te z grešno ljubeznijo, s kakršno Je |^eloiza ljubila Abelarda." /Opomba : nrimerjava s srednJeveškiraajLJubimcema Je tu povsmm neustrezna. f;a srednji vek Je bila ljubezen med Abelardom in Heloizo gotovo "grešna", , a kje najti TVrešnost" v Henryjevi ljubezni do Brende ?!/ 7 V 71* pismu je Brendi poslal opis svojih seksualnih sanj ali pa je bil to kar njegov literarni izdelek ?! /strani 179-181/ t Oblečena sta spala ali dremala na kavču v neki hiši. ^enrj se je z roko dotipal do njene pičke, ki^je bila^elo živahna, zelo aktivna, zelo, zelo mamljiva." Ko ji gaje vtaknil, so ju km-,lu prekinili prijatelji in re&li, da vsi odhajajo domov. Takrat je sanjska Brenda rekla : " Škoda, škoda, ^avno, ko se je tako dobro začelo." v 74. pismu se spominja prizora, kako sta se tisti dan J> X*2- srečala. Ko je Brenda prišla /najbrž po daljšem času/, £§& se objela in Brenda je pofaavljala /st^an 186/ : " f^ako te je lepo držati v rokah !" Ta klic bi prej pripisovali ^enrjrjuf A ta je bil srečem, ko jo je videl živo in vedro. /endar leve ritnice in desne joške ! se je s^pomnil na dotik njene Ponovno izrazi svojo noro zaljubljenost vanjo, ! v ml£ado žensko, ki mi piše izjemnajpisma, ki me ljubi do gtoba, ki me drži pri življenju in pri ljubezni... jflenrgrjeva romantična zanesenost še raste /stran 188/ : " Midva nis^a od tega sveta. Midvajpripadava zvezdam tudi na druf^ai st-aninvesolja,"/ / / V 76. pismu je le prešel od vznesene romantike v racionalno razmišljanje /stran 19o/ : "Nisem toliko drzen^: niti nor niti prismuknjen, da bi ti predlagal, ^a spiš z mano. Lahko si zamislim, kako mrzko mora biti mladi lepotici, kot si ti, če ji skoraj 9o-letnik prelaga, naj se z njim ljubi." V nadaljevanju /stran ±8 191/ pravi : "Ne pričakujem, da mi boš dala. fumim, da bi mogel zadovoljiti tako žensko, kot si ti." Predlaga pa,x8taxfexxxKxdHk±kaixxx, naj bi mu dovolila, da se dotika njenih najintimnejših mest, da jo ljubkuje." 8 Am V opombi k 76. pismu je trenda kratko napisal 1 t j$’a pismo ni odgovorila^vendar je naslednji dan odšla v beli grški halji k njemu in rekla : "Henry, v zvezi s tistim, kar si zaprosil..." Odvrgla)je haljo, oba sta se nasmehnila:j.n ona jejodšla. Torej : integralni /?/ strijtiz da, a tipanje ne ! Brenda zelo spretno dozira |v)entyju svoje čare ! V 77* pismu izrazi svoje o£ara)6je, ko mu jelpokazala svoje joške/Zdaj pa ni jasno, ali je bil zaugled samo zgornji del Brendine sprednjice ?! V 78. pismu se njegova zgovornost spet razmahne : /stran 193/ "Ljubim te'jZ orfično ljubeznijo. Ljubim tejiz trtičnih globin, kot bi najbrž rekel Joyce. Ljubim vse na tebi - tvoj videz, tvojo hojo, način, k^ko se oblačiš, tvoj glas, kavalirskost v tvojih misisipijevskih očeh, tvoj južnjaški akcent d , ivo^o jcpiili/i.jae kJO’ oJt4'3o, tvojo kako me ljubiš. Plemenit, starihski, božanski." V 79. pismu zanosno govori o njenih pismih /stran 197/ • -f 'hn -p "Tvojat)is|i niso od tega sveta. Ti suj pravatao j strica, da poveš tisto pravo stvar. Tisto, kar poveš, znaš samo ti povedati. To se ne da oponašati. To je izredno. Omamno. Čutno." V 84. pismu priloži svoje sanje z dne 25. 5. 1979 /ajj-i so res sanje ali le literarno izpovedane lastne želje •!/ /strani 2o5-2o7/ : Preddverje vejlikega^iotela. Brenda je strastna.: "Pofukajva se tu !" Spet je /ta pri roki kavč in d a sta se nadelo. Prime gaj-, a kurca in ta se takoj dvigne. Sleče se do golega. " Tvojajpička, mimogrede, je prav taka, kot sem si jo zamišljal." Kot že v pprejšnjih seksualnih sanjah ju tudi tu pri fukanju nekdo prekine. 1 okrat je to direktor hotela, vzrok za prekinitev pa je nespodobnost* 9 AYL na javnem prostoru. Odgovor-zagovor panjske Brende je,,, da je kot igralka vadila sceno iz Viharnega vrha ! V 86. pismu se loti n enry zanj zelo pomembnega vprašanja /stran 2o9/. "Zdaj se objemava kot brat in sestra - mord^ malce /dcestuozno... Zakaj mi ne dopustiš, kot sem že večkrat rekel, da te Ijbkujem, da se te d/otikam,.kjerkoli ho^em... Česa se r bojiš, kaj lahko izgubiš ? Ali misliš, da bom izgubil vsako spoštovanje do tebe ? “emogoče !" In na koncu pisma še : •J " Želim vso tvojo ljubezen, ne samo občudovanje in obožavanje. Opomba : To je res,Henryja bi ljubeči prijem Brendinih telesnih delov zelo osrečil, ona pa ne bi ničesar izgubila, morda pa celo pridobila nekaj prijetnih občutkov. Res pa bi Brendino enkratno popuščanje povzročilo ponavljalne ali kar stalne j^enryjeve tipalne želje ali še kaj več ! V enem od prejšnjih pisem je «enry omenil, da bi gapb sekdu z Brendo morda zaradi vznemirjenja zadela kap, ker ima angino pectoris. Vendar ; ali nit to srečna snrt ? j\- za seksu¬ alno partnerko bi bil tak izid zelo neprijeten. 'fako se vidi, da je Brenda spretno manevrirala med zgolj prijateljstvo^ in med doziranjem čutnosti. lo3. pismo je bilo poslano Brendi v Pariz in ona mu je poslala od tam izjemno pismo ob koncu leta 1979. Navajam zgolj njen K ,K 4 nagovor : Henry, zlato moje * in njen zaključni pozdrav : Pošiljam ti vso svojo ljubezen za večne čase ... Brenda > V letu 198o je ^enry pešal. Tudi pismo je že težko napisal. Tako mu je lo5. pismo po Henryjeve narelu napisal pomočnik Bill. Vprašljivo p*, je zadnje lo6. pismo v knjigi. Podpisan je sicer (Wry, a datum pisma je 29. 9. 198o. Henra pa je 10 u**f y. V (C€ufr jikW % lo6. pismo je zgolj odlomek 74. pisnja ! Brenda je svoj {( . . ' 7 . <1 I) n m memonam ali hommage ^enr,yju izrazila kar domiselno kar z njegovim besedilom ! Oblikovno pa bi moral biti ta pisemski odlomek venjfdarle nekako poudarjen ! uy Zadoščal bi že drigačen tisk /večje črke, temnejše črke.../, ^elja^a se dotakniti Je dveh Brendinih pisem iz leta 198o, ki sta objavljeni v knjigi. Pismo 7. januar j a|.98o. [^agovor : Dragi $enry, zlato moje ! ^klep : za vedno tvoja Brenda. In še misel iz zadnjega stavka v pismu. Ko jo je nekdo vprašal, kaj ji pomeni Henry Miller, je odgovorila : "Vse" ! Pismo 22. januarjai^a 198o, t^agovor : Za vedno moj Henry ! Sklep : ^amo tebe ljubim, zdaj in za vedno... Brenda^ - SKLEPNE MISLI Henryjeva pisma Brendi so ljubezenski roman v pismih, zvrst, ki se zdi za 2o. stoletje zastarela, a njen pojav S izpričuje večno živost prave čutenjjko-mišljenjske knji¬ ževnosti. Njegovih 15oo» pisem /lil/ Brendi v 5 letih /natančneje : v 4 letih !/ je najverjetneje svetovni rekord eni osebi časovno namenjenih pisem. Ni povedano, koliko pisem je Brenda napisala l^enryju /■fce-ta ji je včasih pisal dve pismi ali celo tri pisma dns 1 . . . vj-čc W dnevno !/. v endar cetupi jih je napisala ^polovico manj, je to izredni številčni dosežek. Gre pa še za sporočilnost in za literarno vrednost teh pisem. 11 A2i Henry je pisal različno dolga in različno pomembna pisma. ^ bil je svetovni avtor, še vedno energijsko močan. B r enda kot mlada piskaj pa^nu Je bila vsebinsko in izrazno kos^' kareje presenetljivo in vredno občudovanja! £ Tudi H e nry |tL ji je izražal občudovanje za njena pisma /prim, 79. pismo/. Henryjeva^isma se dotikajo številnih osebnih vprapanj, a tudi družbenih, zlasti kulturnihb zadev. V stotih |^enryjevih pismih se zrcalijo bistvenejčloveške pomenljivosti : večno moško in večno žebsko /Ewig weibliche/, spoj še aktivne starosti in že zrele mladosti, eraftični potek od besednega|)bčudovanja do čutnega vznemirjenja^ osebno doživljanje ob družinskih in ob prijateljskih povezavah, razpon od osebne skromnosti do zavedanja o lastnem pomenu / svetovni avtor, kandidat za Nobelovo nagrado.../^ In vse to pospremlja vedno pričujoči seksualni vitalizem ! £u je še Brendin delež v knjigi* : njene tehtne opombe k H e nryjevim pismom večkrat racionalno umirjajo Nenryjevo erotično razvnetost. 0bčutenajje njenapežnja po kulturni razgledanosti / Henry Ji Je stalno svetoval, kaj naj bere '/, r ^epozabimo tudi na obe njeni pismi, objavljeni v knjigi : pismo dz Parbza konec leta 1979 in pismo iz New Yorka iz začetka januar j ajL98o. Iz obeh pisem žarčita nnjena^esnična privrženost in predanost n enryju. Onaje njemu neznansko obogatila zadnja leta življenja, on pa se ji je s svojo modrijansko izkušenostjo pfcmagal, da se je oblikovala v zrelo osebnost. J OPOMBA : Predrage moje Brende še ni v slovenskem prevodu 29 . Risanka At s- O elitni osnobni šoli Vadnici /spominski utrinki/ v . . t Štiri spričevala dokazujejo in moji luknjičavi spomini to potrjujejo, da sem v letih 194-1-194-5 obiskoval elitnip osnovni šolo Vadnico. Bilače v stavbi Učiteljišča na Resslovi cesti /uradna oznaka na ulici je Resljeva, kare je napačno ž - češki iznajditelj se je pisal Re§se$: in po naših jezikovnih zakonih je svojilni pridevnik imena Ressel pač Resslov/. Zdaj jek tam Gimnazija J^edLina. V čem jejbila ta šola elitna ? ^'ajprej v odličnih učiteljih, ki pa smo jim morali reči razredniki. Učilin^ so : 1. razred Rudolf Završnik, pisec šolsih knjig. ' t 2. razred : Viljem Deržaj, brat pisateja in slikarja Eda D. 3. razred : Oton Oman - nekdanji znani ljubljanski nogometaš, kar ga je v mojih očeh zeloi£- povzdignilo. 4-. razred : Andrej Sežun. Otroška imena za razrede so bila : Pev/i/ črv, Drug/i/ klobuk, Tret/ji/ sekret, četrti/ v kahl(i) zaprt. £olajje bila elitne|tudi po namenu. Bila je Vadnica za genera¬ cije učiteljiščnikov, ki so večkrat hospitirali pri naših vzornih učiteljih. Zdi pase mi, da so včasih tudi vajensko nastopali. Za našimi klopmi so imeli svoje nrkoliko večjeklopi. -- Še en znak "elitnosti" so bili tudi učenci, sinovi izobraženih meščanov : zdravnikov, profesorjev, inženirjev ipd., a tudi znanih mestnih obrtnikov in trgovcev, lega dejstva se takrat nisem zavedal, a me to niti ni posebej zanimalo. Vaskodnevno sem se v šolo vozil s tramvajem od Vojne bolnice do Vodnikovegajtrga in se večinoma s tramvajem tudi vračal, občasno pa sem s kako družbo ali sam tudi pešačil do doma. 2 Bili so to za nas mulce zelo zanimivi časi : vojna, 1941-1993 it„lijanska|okupacija, 1943-1945 nemškapkupacija. Okupatorjev nisem doživljal sovražno. V hišo so nam vsilili 3 izobražne italijanske oficirje rezerviste z t zelo vljudnim obnašanjem. C- A tudi neki nemški ofifir, poznejši prisilni gost, je bil kulturno nastopajoči "vermahtovec". M 0 ji materi je govoril o svojih doživetjih na vzhodni fronti. V času nemške okupacije so bili številni alarmi, ko smo dopoldne sedeli v šoli. Takrat so preko Ljubljane leteli anglo-ameriški bombniki proti beračiji, j^ar prepričan sem bil, da na nas "zase- dence" ne lobodo metali bomb. (kjakšno razočaranje je bilo (froribar- diranje Mirja že proti koncu vojn e.J ' Zdi se mi, da je bilo to marca 1945. / 0 tem bombardiranju so različne razlage./ A vrniti se moram v razred ob alarmih. Takrat je pouk odpadel, kar je za šolarje v glavnem vedno prijetno. Ne spomin */se, da bi se zatekali v kako šolsko £let. Odpustili so nas domov. Potem se [m se peš prebijal proti domu v smeri 'fabor^ Bohoričeva ulica - Vodmat. Seveda tramvaji v času alarmov niso vozili. A moj namen v tejle spisanki ni pisanje o tistem času, ampak predvsem spominjanje na takratnejsošolce. jvlajbolj se vsekakor spominjam tistih vadniških sošolcev, s katerimi smo nadaljevali šolanje na Klasični gimnaziji. Hm, tudi ta gimnazija je bilav nekem smislu "elitna" /latinščina, -frščina/. V 5o. 4 l*- J a . letih je bila tudi zaradi "elitifcša", ki ga socili^stični sistem ni prenašal, ukinjena. Za vodilnejin za malo šolane komunistične ^ \ oblastnike so bili izobraženci že a priori sumljivi. fMO V našem bejevskem gimnazijskem razredu se j j e zbralo 5 vadničarjev. To so : Tone Kuhelj, Andrijan £ah, Dušan Povh, Slavko Rakovec^ h v /teti ja Žumer« V naši ajevski paralelki pa so bili : Tomaž Darian, An Gregor Novak, Vladislav Pegan, Mitja Rosina, Igor 'J-avčar^ in Gustav Weilguny, Torej 11 od 44 /?!/ vadničarjev. Z^daj pa moram sporočiti, kao sem prišel do seznama 44 vadniških I sošolcev. Bilo je leto 1995 in vadniški sošolec Zvone /uradno ^vfnimir/ Bohte, univerzitetni profesor matematike, se je potrudil, zbral seznam 44 sošolcev /ali nas jejces bilo toliko ?!/, večinoma je pridobil naše naslove in telefone* ter sklical jubilejno "abrahamsko" zborovanje. V neki gostilni se nas je zbrala nekaka polo^ vica celotnega seznama , torej okoli 2o sošolcev. A Mislil sem , da sam Zvonetov sznam nekje izgubi ali ga temeljito založil, a letos sem ga v nekem predalu odkril in takoj me jejzamikalo, da bi gaupora-|il za eno od spisank. ^aAprej me je zanimalo, ali so se "elitni" učenci in dijaki v življenju vidno uveljavili. 0 polovici ssxx vadniških sošolcev vem tako rekoč nič, obravnavam le tiste, ki so mi delno znani. Odkril sem, da je med nami 9 univerzitetnih A M profesorjev /mordaje med "neznanci še kdo !/ . To so : Zvonimir Bohte ~ matematika, Mitja ®ar - fizika, Tone A uhefj ” strojništvo, Mitja |slajžer “ fifcika, Gregor Novak - fizika /ZDA !/, Vladislav pegan - medicina, Dušan Povh - elektrotehnika /NEMČIJA !/, Slavko Jakovec ~ medicina, Mitja Rosina - fizika. Zdaj pa še nekaj sošolcev, s katerimi sem bil tesnejebovezan o ali pa so kaj pisebnega. A ar po abecedi : Tomaž Darian - sin opernega pevca, zdr^nik v ^emčiji. ijajini materi sta bili znanki. Večkrat sem bil pri ^arianovih v Dalmatinovi ulici. Tone *^anc ~ sto znanega drogerista v Židovski ulici^ Z njim se dolga sva sin nas leta srečevalajokrog Kongresnega trga. Aleš Kunaver - ega profesorja f avla K 0 Znani alpinist. Smrtno se je K' pones ečilxsxhKiik®ptKK^KiHxx ob padcu helikopterja. 4 - Asz IGOI? TAVČAR - sin zdravnikaj.n vnuk pisatelja Ivana "[avčarja. Ob Tomažu ^arianu moj najljubši sošolec. Njegova njsrečma smrt me ■D e zelo prizadela. Zdaj sicer lahko pomislim na tisto znano reklo: tr Kogar bogovi ljubijo, umre mlad, a to je post festum. Leta 194-9 se je razširila informacija, da sta se brata Bavčarja, starejši Jorg in mlajši Igor, igrala z orodjem in se ustrelila. je bil štor 15 let, brat Igor je bil v ajevski paraleki in Jorg pa je bil po moji oceni že v 7. ali v 8. razredu, torej morda že pojholeteni Ali bi se res tako odrasla dijaka kot otroka igrala z orožjem ? Ali je oče x avčar res imel doma puško nabito ? Zadeva; ali je šlo za samomor ? In zakaj samomor ? Spomnimo se, da je je kot igranjejz orožjem neverjetna 1 . Torej bil tisti čas okoli leta I 9 A 8 politično izjemno napet zaradi Informbiroja. Slo je za neusmiljeni spopad me stalinisti in med titoisti. Tudi mladinski funkcionarji so se razdelili ostro na eno ali na drugo stran. Morda sta bila brata ^avčarja stalinistična vernika '• In zakaj ne bi bila ? Tri leta sta poslušala same hvalnice o velikem voditelju Stalinu ! Ali sta bila skrajno razočarana zaradi zrnate titoistov, izdajalcev stalinizma ? Logičnsjrazlaga za njun samomor je^es predvsem njuno verniško razočarahje. A če nista pred smrtjo kaj napisala, lahko rečemo le : Drugo vse je molk. Zvone Bohre je leta 1995 ugotovil tudi število že umrlih sošolcev /8/, o 12 sošolcih p« ni uspel dobiti nitifijihovih nasio^vov, priaj štirih pa niti njihovih imen. Kako naj dtlenem to spominsko paberKov^nje ? Z \fadnico in s Klasično gimnazijo sem prišel postopno io Marka Avrelija. [i‘aj pove zaključne besede cesar filozof : "V svetu sftojiš kot njegov drobec : izginil boš v tem, kar tejje rodilo, ali bolje, vzet boš po premeni nazaj v življenjsko klico sveta." 3o. SPISANKA O delujoči živosti Petra & Amaliettija i Mi se je res žal končala vsestranska dejavnost Petra Amaliettija /1955-2o2o/ ? In#$ako, da razmišljam o Amaliettiju jaz, ki sem glede na njegovajpre živeta leta pravcati očak, čeprav se nepočutim očaško ? u re za slučaj ali za usodo ? Pred kratkim sera spet vzel v roki Wilderjev Most svetega kralja Ludovika. Tam je omenjena dvojica ^4ključjejln ^amen. Ni zadovdljivegaLdgovora na dilemojeno ali drugo. Kaj se zgodi, ko preidemo iz V? življenja te smrt ? Vstop v Nič ali prestop v Večnost ? Se vrnemo v mater Zemljo ali nas nekaj potegne v astralno sfero x5žaxKKHKisa Gremo v nirvano ali nas čaka reinkarnacija ? Agnostičnaijljiprtost nam pušča paleto možnosti. A vrnimo se k živemu Amalietti ju, l- vsakih dokazov. V svojem Predgovoru na stakni 15 avtor radodarno našteje ^številna mn zelo močna slovenska ljud¬ stva. To so po njegovem 'i Sandali, Burgundijci, Goti, Ostrogoti, Vizigoti, (fepidi, G eti, A'{ani, ^erli ali Serulci, h. Avari, Skirci, Hirci, Melanflenci, Sastarnijci, Pečenegi, Dačani, Švedi, ^ormani, feni ali Finci, Ukrijci ali Unkranci, Markomani, Kvadi, Tračani in Iliri. Veneti oziroma Heneti so zasedli obale baltiškega morja in se pri tem razdelili na številne veje : Pomeranci, Vilci, Rujanci, Stoderanci in Briz^nci pa še številna druga ljudstva..." Ob fej zmeš¬ njavi ljudstev se lahko lejčudimo. Presenetljiva pajje primer¬ java vanfdalskih besed s staroslovenskimi in s hrvaškimi besedpmi nalstraneh 137”142 ! Primerjava besed res potrjuje 7 slovenskost ali slovanskost vandalščine ! A od kod so prevzete vandalske besede ? Če obstaja kak vandalski slovar, bi ga morali poznati tudi slovenski in slovanski jezikoslovci in p vandalščina bi postala Slovanki jezik ! Res pa je že naš Bohorič v svoji slovnci l4tt$ 1584 uvrstil Vandale med Slovene /Slovane/ ! m Leta 2ol7 je A alietti uredil in izdal zbornik z n^cj-onalno tematiko Gosipp/ 4 - sveta in uvrstil vanj prispevke 5 avtorjev : to so Bogumil Vošnjak, Prane Miklošič, /latevž |l^avnikar""Po- ženčam, Peliks Srečo Smole in Peter Amalietti. Leta 2ol8 je izšel 2. zvezek zbornika Gospa sveta, spet v uredništvu in v založbi Amaliettija. nastopi pete¬ rica avtorjev : Martin pavorin Zunkovič, Dolfe j^iajtmajer, Mrko Vrečko, Marjeta Manfreda in Peter Amalietti. J%leg knjig o slovenski zgodovini, ki jih je izdal in ure¬ dil, je Amalietti tudi sm napisal več pomembnih knjig s prej omenjeno temajEiko. Po časovnem vrstnem redu so to : 1. Ko laž postane resnica : Pogovori o preteklosti Slovencev, 2oll. 0 slovenski zgodovini je izrazilo svojahmenja kar 16 vpraševanih. To so : Tine ^t^plovšek^, Jožko Šavli, Bodi tfeško, Leopold Verbovšek, Andrej i^iško, Mdivoj Humar, d anez Bremk, Erič Tomas de S aint-Maur, Marjeta Man¬ freda, Barko Vrečko, Boris ^alijan, Ivo Petkovšek, Ivan Tomažič, Dimitrij K ebe, Duša Krnel ^Umek in Pavel Tulajev. Izhodišče knjige poudari' avtor že v svojem Uvodu na strani 7 : "Slovenci smo v svoji domovini staroselci in se nismo sem preselili šele v 6. ali v 7. stoletju, kot trdijo vsi uradni zgodovinarji." Nedvomno potrjujejo naše staroselstvo tako starejša izroita kot tudi novejše žnanstvene raziskave /npr. Anton Perdih : Izvor Slovencev in drugih Ebropejcev, 2ol3. 8 2. Kje so tiste stezice, 2ol6. Tokrat začenjam informacijo o tej knjigi z ilustracijo na naslovnici : gre za ilustracijo w arjana Po obširnem avtorjevem uvodu sledi razpravni del z naslovom Poskus povzetka geneze slovenskega naroda. Kot je nastopilo v prvi knjigi 16 sodobnikov, je -'hnalietti zdaj izbral za govorce konca 19. stoletja. To so : Herodot iz Halikarnasa : Zgodbe, AntonjVramec : Kronika, Adam Bohorič : Arcticae horulae succisiqae /Zimske urice pris|e/, Martin E?aucer : Zgodovina Norika in Burlahije f Anton Tomaž -kLmhart : Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, B a ]_thasar Hacquet : Veneti - Iliri - Slovani, Valentin Vodnik, Jurij ^/enelin : Starodavni in današnji Slovenci, Tomaj ^atič : 0 večinsko venetskem poreklu prebivalcev nemških dežel, "Janez T r dina : Zgodovina slovenskega naroda, Jezikoslovec Prane Miklošič, -^avotin Trstenjak, Šuman s sodelavci : Slovenci, Ivan jlapajne : r olitičnsjin kulturnejzgodovina štajerskih Slovencev. Opomba ; Pri tipkanju imen sem preskočil dva pomembneža /med Linhartom in med Hacquetora / : To sta : Baron Žiga Herberstein : Moskovski zapiski in janez Vajkard. Valvazor : Slava Vojvodine Kranjske./ Najbolje strne obravnavano problematiko pesnik Valentin Vodnik z znamenito kitico iz svoje znane pesmi Ilirija oživ¬ ljena : Od perviga tukaj sežkih in v presežnikih /Od prazgodovine do leta 1600/, 2ol6 Amaliettija, očeta;*, k Levstikovemu Martinu Krpanu. o slovenski zgodovini 16 starejših piscev od fferodota /!/ do Stanuje moj rod, Ge ve kdo za drufea, Sloveniji in o Slovencih v pre- in 9 An 4-. jtar je^es, je res II : O Sloveniji in o Slovencih v presežkih in v presežnikih : od leta 1600 do 1933 , 2017. dbe knjigi skupaj nudita imenitni kulturnozgodovinski razgled o slovenskem ozemlju in o Slovenci}}. Morali bi biti dpolnilni i' knjigi za zgodovino tako v osnovni kot tudi v srednji šoli ! Zanimivo vprašanjeje, zakaj je zadnja izbrana Amaliettijeva letnica 1933 /v Nemčiji nasto®nacizma !/. Paboglejmo,kaj tiči u_, J- e* zadaj : Leta 1933 je Ludvik Starič — JJ eteči Kranjec prvič zmagal na zagrebški mednarodni dirki z izposojenim motorjem. Vsekakor je to nedvomni dokaz za slovensko športno uspešnost. Ob knjigaj o slovenski zgodovini je smiselno predstaviti še č' . . . izjemno zanimivo avtorjevo knjigo o zgodovini m o zgodovinah nasploh* : Slačilnica zgodovine, 2009. Navajam vsa glavna poglavja knjige : Zgodovinakot pravljica, ZgodovinajLgoaBvinopisja, Razgaljanje zgodovine, Naprej r oziroma Najprej preteklost, Od mita do zgodovine, Ezoterična^zgodovina, Demontaža zgodovine, Prerokovanjejpreteklosti, Med mitologijo in ideilogijo, Razodetje zgodovine, Nagovor. Sežnam uporabljenih knjig na koncu knjige izpričuje širno avtorjevo razgledanost. V knjigi omenja avtor kar nekaj svojih delovnih načrtov : stran 7 : Ko sem pred dobrim desetletjem začel pisati /!/ knjigo o Jakob u Gall usu iz (<^arniolije... - stran 8 : Svoja spoznanja iz teh preuče- '- _ . vA vanj zgodovine ezoteričnega > bom strnil v Kratki zgodo#ini_ magije.../!/ - stran 113 : 0^zgodovini Judov bom nekoč napisal knjigo... - stran 1<51 : nameravam pa literarno obdelati tudi več pomembnih dogodkov iz naše poznejše zgodo- vinefv t. i. Zgodovinskih novelah ... /!/. Pred nami se razgrinjajo znamenja plamteče ustvarjalnosti ! Kljub osredotočenosti na^godovino pa ne morem obiti Amaliettije- vega leposlovja. Pesništvo : Presenetljivi naslov ima pesniška zbirka Satanova hostija, 199o. Morda je v naslovu tudi gnostična sestavina ?! Sicer pa v zbirki prevladuje miselno ali kar filozofsko usmerjeno pesništvo. Prozni uvod ima naslov Ustvarjalna žeja. ^ačetek : "Ustvarjalnost za vsako ceno. Ustvarjalno delo je edino, ki zmaguje čas. A ne v ^svojem nfbtajanju, ko mu je podrejeno, marveč v svojem bivanju po izgotovitvQx?\S\£s prejšnji zbirki, v 2. delu pa poslane nemi trubadur jz ljubezenskimi pesmimi karxxg®xsKKHxx kar zgovoren. Nemi trubadur pa je tudi prva pesem v zbirki^ In kdo ali kaj je sferni trubadur ? V pesmi je razlaga takale : 11 Neizraženi jaz je nemi trubadur, ki ne ve, ne kaj je mol ne kaj je dur, Od pesmi preidimo k pripovedni prozi. Edini Amaliettijev roman je obenem vojni in biografski^ : Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje I-II, 2ol2. Glavna/oseba romanaje azerbajdžanski pesnik, slikar, karikaturist, glasbenik, pevec, plesalec, učitelj, športnik in lingvist w ehti Husein ^adi - Mihajlo^/1919 _ 1944/. Pestrost njegovih dejavnosti spominja na Amaliettija ! }e pa presenetljivo, dajje mogel biti pri 25 letih ustvarjalen na toliko področjihi bistvena vsebina : Zade jq iz Turkestanske legije na nemški j' leta 194/L' strani prestopilISPjSPinTojvskim partizanom g in se pri njih uveljavil kot uspešni diverzant in pogumni borec. Še istegajleta 1944 pa je padel v boju. Amalietti je sicer 'f' zmogel napisati roaman, a sta mu nedvomno bliže krajša proza in esejistika. Kot nasprotja romanu se lotimo najkrajše leposlovne zvrsti : misli in aforizmov. Tovrstna kjnjiga^e OjefLn vesolje : Nočnik - Zaznamki z oporn^kami, 2oo9. fiajprej je treba razložiti izraz Nočnik, ki je nasprotje -Dnevnika..Avtor je pisal svoje misli več let /1989-2ool/ ponoči, zato je Nočnik bolj utemeljen kot Dnevnik. J e pa resa, da pisci ^nesmikov običajno razumevajo dan kot skupek 24 ur. Naslov knjige^zkazuje skrajnejmeje človekovih misli : od pri¬ tlehne stvarnosti /Oje/ do |4solja in njegovih skrivnosti. Oglejmo si nekaj misli iz te knjige : 1. Večjajje skrivnost, bolj je skrita. - 2. Prihodnost pripada tistemu, ki nanjo tpisli. 12 r Lvo 3. količina je relativna, kakovost edinaipteje. 4, Uspeg s^stato 4 - lja veliko dela:.n še več sreče. ^ 5. Pre^j boš dozorel, prej zgniješ ! (i. 6. ^'oezijajje tako literatura življenja, roman pa življenje literature. 7. Življenje je zgolj embalaža duha. Telo jejovoj duše. \J Hotel sem si ogledati ^e primerek Amaliettijeve kratke proza \ i_ m sem vzel v roki knjigo Krotke zgodbe in utrinki : kratka proza, 2ol7. ^aj hitro asm ugotovil, da naslov ne ustreza. J Ne gre za nikake zgodbe, Ifat^rih^katerih bistvo jeDripovednost. Proza v knjigi pajni pripovedna. Spada v drobno esejistiko ali pa x k meditacijam in k mislim. Na kratko naj omenim še dve sveži in pobudni Amaliettijevi jezikoslovni deli : Praslovenščina - Adamov jezik, 2ol7 in Prababica sanskrta : P 0 vsenavzočnosti slovenskih besed in korenov J* v času in pro/tfru, 2ol8. Avtor ne podlega kaki jezikoslovni dogmatiki, zato je branjej® tbeh knjig prijetno. Njegovo zagle- rpfi' danje v slovenščino pa je vendarle pretita, kar pričata oba naslova. Govoriti o praslovenščini kotY čloiškem prajeziku je ZP jezikoslovje. Vpogleda / jezike predjtisocletji nimamo in ga^e bomo nikdar imeli. Enako jejiroblematičnajprasloven- ščinajkot starejšcf jezik od sanskrta. Trditev še ni razrešitev. Praslovenščinaj)i morala biti pred tisočletji ravno tako zapisana , kot je bil zapisan sanskrt. Šele tako bi bila mogoča primerjava , tudi po časovnosti. / [ 4^0 izražam občudovanje in spoštovanje veliki Amalietti jevi ustvarjalnosti, mu predajam še zaključno besedo v spisu, ki „ . . ? govori o njem. Zadnje verzi iz pesmi VPTNICA STRASTI : Preden umreš, človek,/ nauči se živeti,/ to svetuje in toplo priporoča / Peter Amalietti. 31. SPISANKA lx?A J O zadevi DAVID HERBERT LAWRENČE - 1. DEL N . iW Kako je prijel med letošnjimi spisankami najvrsto tudi D.H. Lawrence ? Že na začetku tega leta sem načrtoval študijsko branje Durrellovega Avignonskega kvinteta /po 3o letih/. J Stvar je bila realizirana z nasledkom dveh spisank. Avtomatično ®m pridal zraven še ponovno branje Aleksandrij¬ skega kvarteta /po kakih 5o letih/ in temnega labirinta /po manj kot lo letih/. Preskok k Henryju Millerju je^il delno spodbujen s prija¬ teljsko ^gezo Durrell - Miller. Res pa je, da sem imel Millerja že več let v načrtu za obravnavo. Začutil ^em, da jeprišel za to pravi čas. Sledilo je prijetno 3-mesečno druženje s Henryjem Millerjem. Za trud z njim me je popla¬ čal z obilno dozo svojega vitalizma. Med pisanjem o Millerju ss je občasno pojavljal D.H.L. j^ajprej s podatkom, da je H.M. sam pisal knjigo o lawren- ceu, a je ni končal. Rlato pa sem v knjigi Anais Nin; Henry in June prebral, daje£>na v začetku 3o. let /ob svoji seksualni zvezi s Henryjem/ že napisalo.aknjigo o Lawrenceu. J0a povezavo med H.M.-om injD.H.L,- om pajje vplivala tudi moralističnajcritika njunih del seksualno tematiko. Že med študijem H.M.-a sem začel s ponovnim bran j emx0xHxx3i D.H.L.-ovih del. A že prva knjiga $eli pav jedila razoča¬ ranje, Ta preprosta pripovednost ob problemsko nabiti Miller¬ jevi prozi ! A projekt je tu in sestavljala obravnava 7 romanov D.H.L.-a : BELI PAV, SINOVI IN LJUBIMCI, MAVRICA, ZALJUBLJENE ŽENSKE, IZGUBLJENKA, ARONOVA pgpras PALICA in LJUBIMEC LADY CHATTERLEY X Za uvod je potrebnih nekaj nujnih biografski^ podatkov o D.H.L-u. David Herbert ^aia/rence /1885-193o/ se je rodil v družini rudar¬ ja in učiteljice, torej priletarca in ženske iz nižjega sred¬ njega sloja, f"a družinska^razrednajločenost je močno vplivala na avtorjevo pisateljevanje. V družini je bilo 5 otrok. r najprej Lawrence jepbiskoval gimnazijo , a diplomiral na učiteljišču in se zaposlil kot učitelj v osnovni šoli. Sočasno pa je že pisal svoja(začetna del®. Njegove zgodnje pesmi in njegov prvi roman je zelo pohvalil znani angleški 0 pisatelj- Fird Madox Ford. In res je leta 1911 BELI PAV izšel. IstegaLeta je D.H.L.-u umrla mati^ D.H.L^^s® je odločil, da bo poklicni knjižetonik. V NottitjgJamu se je leta 1912 ob prvem srečanju zaljubil v ženo univerzitetnegaprofesorja ^rnesta Weekleya Frido, \Jie mko po rodu. Tajje zapustila moža in 3 otroke ter začela živeti z D.H.L.-om. To jefeotovo najpomemb ndfeši £pwrenceo življenjski dogodek. Fridajje izhaja t$Six iz nemškejtfplemiške in vojapke iružine /njen oče jejbil baron fhLčkihvf&p , Metza, njen brat “anfred pa je po^^tl najuspešnejši nemški letalec med 1. svetovno vojno/. Do 1. svetovne vojne sta se Sr $avid in Frida često selila : ^avarska, Avstrija, Italija, "nglija, lj eta 1913 izideš Lawrenceova 1. pesniška^birka in 3. roman SINOVI IN LJUBIMCI. Leta 1914 st^a se po ^ridini ločitvo poročila in živela v vojnem času v Angliji kot sumljivi osebi /Fridacot "emka in David kot njen mož/. (peta 1915 jejizšel D.H.L.-ov roman MAVRICA, ki pa je bil zaradi obscemosti obsojen in uničen !! Neverjetno ! Zdaj se zdi ta roman domala nedolžen ! 3 2o?> /yv Leta 1919 je par odšel v Italijo. Sledi več potovanj v daljne kraje : Ceylon, Avstralija, Nova Zelandija, ZDA. Leta 1925 je odšel p.H. kot jetični bilnik spet v Italijo, na jug. |jeta 1928 je napisal svoj najpomemb^nejši xhbshx in morali¬ stično najbolj napadani roman LJUBIMEC LADY CHATTERLEY. Le-ta je izšel 6 let pred Millerjevim jakovim povratnikom in tex± bil prepovedan v Angliji in v ZDA. ^adnji leti življenja jepKgžrsri$aixx prebival v Švici in v Italiji. Odleta 1925 jejtudi slikal. Leta 1928 vajjejbil razstava njegovih slik v Londonu prapovedana zaradi nemorale ! t Leta 193o je D.H.L. umrl za jetiko v sanator^ v v enceu /Francija/. RAZGLED PO LAHRENCEOVIH ROMANIH [ X. BELI PAV) / The W ££8 Peacock - original ;j e: - 7. š e 1 leta OS 1911, slovenski prevod pa 1982, prevajalec Bogdan Gradišnik/. J Prvi sem bral ta roman v zgodnjih 80 . letih, a mi ni tal v spominu.* Letos sem ta roman bral kot novost. Ob Millerjevi problemski zahtevnosti /npr. t akov povratnik/ je jdpli pav popularn^literatura. CelotnajzgodbGije takoj razvidna in edmajhranaza sive celice je naslov romana. u _ 'l'o je tu vprašanje ^kdo in kaj je Beli pav ?! Slovar simbolov nas pouči, da|je p n v solarni simbol in n erinalptica. -^av je tu^i simbol nesmrtnostih Pavov rep L f O , p«A spomin j smažvezdno nebo; T V ezoteriki je pav simbol celovitosti, ker vsebuje njegov rep vse barve! In kaj naj bi bil ob vsebarvnem pavu peli pav ? Je to nekaj skromnega ? f7ekaj riedolžnega ? Nekaj idealnega ? I/ ^ Ostanimo pri vprašanjih*In kdotjije Beli pav v rpmanu ? ^abrž ni dtzoma, da je to glavnsjženska|oseba LETTIE. A če je ona Beli pav, kaj to pomeni ? Tudi Beli pav se šopiri, je samozagi. daij , narcističen, .važen in ohol kakor vsebarvni pav,TOREJ ?! Ozrimo se najprej naj}istvo zgodbe. Dokaj bl^di pripovedovalec v romanu je Ciril /orig. Cyril/ Beardsall. Njegova sestra je Lettie, Njegov prijatelj je kmet George ton. Njegov znanec je sin lastnika rudnika Leslie '‘jempest. Omenjena^« skupina|e povezana generacijsko, a ločenajazredno* v tri stopnje : njcžji razred George, srednji razred družina Beardsall , višji razred Leslie. v Mlada družba se srečuje in odrašča. Hrtro odkriti glavni problem je, kako se bo odločila mlada tettie V navzdol ali navzgor. Lettie koketira celo bolj z Georgeom kot z Les¬ lie jem, + aHMialE sredn^eslojka nebo prešla v kmetico, amoak rajši v premožno gospo. Romantičnaj^ustva so eno, reaLijfi.ična odločitev pa drugo. Zato je normalno in razumno, dajse Lettie poroči z iResliejem. Pisatelj neorikaže Lettiejinega uživanja v življenju vušje družbe, vendar, ali bi bila zadovoljnejša kot kmečka delabka ? Rik^ki v romanu izstopa/je- logar Annable, svobodnjaški tip, ki se jelz mestne civilzacijejLmaknil v naravo. Je predhodnik gpzdarja ^ellorsa v -ljubimcu Rndy Chatterley. Leslie pa je predhodnik Geralda v ^aljublj enih 'Xenskah. _ (V V riomanu se toej povezujta ^razrednost in seksualnost. ap- Vrsta motivov iz prvega romana se bo pojavljala tudi v naslednjih |^awrenceovih romanih. 5 r Poglejmo si še začetek in konec romana. 'Vir ^ 1. stavek : jto je sem opazoval, kakosenčante ribe drsijo skozi mrak mlinskega jeza. /H astopi pripovedovalec Gyrif , X / narav^jpajje prikazana z dvojno ksis±n®x temnino SENČNATE ribe in MRAK mlins inske gaj) eza../ Zadnji stavek : Mračen in osamljen je sedel med nami, kakor obsojenec." /Mračnež, osamljenec in obsojenec je kmet (george, ki jejv življenjskem toku prmp^del in se zapil. Ali bi bil uspešnejši, če bi se Lettie poročila z njim ?/ Primer j avajmed prvim in medjsadnjimjstavkom : za .ie rli Mrak mlinske^ajjeza je jffejomejeni prostor ribjega sveta, mračnost'^Jeorgeovegalrazpoložebjsty4aže omejene možnosti človeškega svetag Ali drugače : ppi stavek kaze življenje v naravi, zadnji stavek pa kaže življenje v človeški družbi, 32. SPISANKA Ltf C O zadevi David gerberi Lawrence ” 2. DEL 2. SINOVI IN LJUBIMCI /Sons and Lovers - original je izšel n Qo o \2A pj | 5 3<-l, leta 1913 ^prevajalec Stanko Leben/ Naslov je zelo poveden. Sinovi in ljubimci so isti ljudje, a se časovno razlikujejo po usmeritvi v sinovstvo ali v ljubimstvo. Sinovi so v posesti mater v času svojega odra¬ ščanja /Jokastin kompleks/, ljubimci postanejo, ko odrastej Problem nastane takrat, ko se materinska posesivnost /Jokastin kompleks/ in sinovska vdanost materi /Ojdipov kompleks/ nadaljujeta še v času odraslih sinov. Ta tema je J podrobno in kar razvlečeno obdelana v romanu Sinovi in ljubimci. Odrasli sin, ki je preveč vezan na mater, ne zmore preiti v sproščenegšjljubimca. Vzemimo za primer dv^ znanajknjiževnika : našega ^ankarja in Amerikanca Millerja. Znana je česta materinska tema- 4 tik^pri alkarju, s tem xx®x«d?pix je v ozadju Ojdipov kompleks v njegovi poetični, mehki prozi. V Millerjevi avtobiografski prozi je dokumentiran tako vH '1° neprijazen materin odnos do Henryja kot tudi J/eprijazni Henryjev odnos do matere. Tako je bil Miller razrešen obeh nadlog, tako Ojdipovegskot Jokastinegakompleksa^/ ^ C in je postal veliki ljubimec s svojo trdo prozo. Roman Sinovi in ljubimci jejrazdeljen v 3 dele in v 15 I |mgixxx$xx naslovljenih poglavij. Ker so ti naslovi precej sporočilni, $ih navajam v celoti : 1. Mlado zakonsko življenje Morelovih, 2. Pavlovo rojstvo in še ena bitka, 3. Morel opravljen, William vzljub- ljen, 4. Pavlovanlada leta, 5* Pavel zaplove v življenje, 2 6. psg±&xj;gxx Smrt v družini, /konec 1. dela/. 7. -Deška in dekliška^jubezen, 8 . Borba zaljubezen, /konec 2. dela/. 9. Mirjam poražena, lo. Klara, 11. Mirjam preizkušena, 12. ^trast, 13. 0axter jjkwes , 14. Odre/en, 15. Zapuščen. _ 3 Toda ne, ne bo se podal, f^enadoma se je naglo obrnil, nameril korake proti zlatemu blestenju mesta. Pesti so mu bile stisn.jene, usta tesno skalen jena. |^e v nasprotno smer, ne v temo, ne zejnjo ! In naglo je stopal proti pritajeno brnečemu, v dalji žarečemu mestu." / Značilnaprvej^beseda romana je Naselje, pomenljiva zadnja beseda je mestu. Naselje je znak za Mater, mesto jeznak za ločitev od matere. V predzadnjem odstavku je -Pavel še v moči Ojdipovega kompleksa. V zadnjem odstavku se iz 0jdipovega^tompleksa končno rešuje./ 33. SPISANKA 'V ^ o O zadevi ^avid a erbert Jj awrence - 3. PEL /#. MAVRICA / The RAINBOW, original je izšel leta 1915» /•> slovenski prevod pa 19 J 56, prevajalec ^anko Moder/ Mavriva j^/najčešče znak uveze med nebom in med zemljo. o Je nekaj spidbudnega, blažilnega, lepotnega, po svoji večbarvnosti tudi raznolikega /podobnega barvitemu / pavjemu repu/. V romanu je tudi zadnjepoglavje naslov¬ ljeno ri avrica, v znamenju Mavrice oa je tudi zadnji odstavek romana in dodatno še zadnji stavek romanai Na mavrico prilepi avtor ob zaključku nekako družbeno idealizacijo ali kar socf alno utopijo. Oglejmo si najprej prvi stavek romana : "Brangweni so rod za rodom živeli na Pja hu, na travnikih, kjer se je Erewash leno vijugala med jelšami in rezala Derbyshire od Notting- hamshira." /Predstavitev družine in krajevnosti romana./ In zadnji stavek : "Videla je v mavrici novo, prerojeno zemljo, kako bo stara, krhjLa izprijenost hiš in tovarn zbrisana in ves svet sezidan kot živa stavba resnice v skladu z nebom, ki se razpenja nad njim." / Oseba, ki videva, je Uršula, glavna oseba v drugem delu Havrice. Moti pa vsiljiva deklaratjvn/ost stavka. Morda $£ gre v osebinem pogledu tudi za romantično naivnost ?!/ Presenetljivi podatek je, da je bila 1. izdaja (/avricejlz ' * leta 1915 zaplenjenajin uničena zaradi nemorale in opolzkosti, kar priča o nasilnem puritanizmu postviktori- janske družbe. Zdaj se vprašujemo, kaj bi bilo v romanu spotakljivo. Morda nekaj prikazanih nagih oseb ?! Za avtorja, ki ježivel od pisanja, je bil^zaplemba romana \r hud udarec 2 O svojem prvem branju Lavrice bi zdaj težko kaj rekel, ^endar aem roman ohranil v prijetnem spominu. Novo letošnje branje me je prepričalo o kakovosti tega romana. V romanu je občuteno navzoča Lawrenceova pokrajinska Anglija iz 2. polovice 19. stoletja. Celotno dogajanje romana pa sega kar o 184o do začetka 2o. stoletja. Z družinsko sago družine Brangwen spremljamo družbeni razvoj od kmetstva dalje. (\~xO-S Ro^an je razdeljen 1 ±§ž 16 K&g±arKij:x naslovljenih poglavij, ^aj jih naš ^tej era : 1. liiako se je Tom Brangwen poročil s Poljakinjo, 2 JJŽivljsje na llkhu, 3. Otroška leta Anne |jensky, L 4. DeklišJ-ka leta Anne Brangwen, 5. Svatba na Mahu, 9. Mah. in 6. Anna Victrix, 7. katedrala, 8. Otrok, povodenj, lo. Krog se širi, 11. Prvajl.jubezen, 12. Sramota, 13 . Svet moškega, 14. Krog se širi, Afj. Trpka zamaknjenost, 16. Mavrica. Alfred Brangwen, ki jefimel z ženo 6 otrok, je v romanu . r le bežno pred^stavlje. Njegov najmlajši sin Tom pa postane poglavar 2. generacije Brangwenov. Njegova družina je že podrobneje prikazana. Tom se je nekaj časa šolal, a ga šola ni pritegovalajln se je vrnil k zemlji. In že smo pri naslovu 1. poglavja. Poljaiinjin mož je bil poljski emigrant in je v Angliji umrl. Njegovajvdova se je znašla s svojo malo hČQ?ko Ano v stiski in se zateklajna angleško podeželje, ^aposlila se je v župnišču,; Tora jo je zasnubil in sta se poročila. 0 življenju Lydie jkmsky izvemo nekaj več v 2. poglavju. Bilajehči poDjSkegaj^osestnika in petične 3 o ^emke. Poročila se je z zdravnikom, ki pa je po pripadli poljski vstaji proti Rusom leta 183o emigriral skupaj z ženo. Lydia kot tujka se je sprve?- težko prilagajala na razmere. N^slednjaključna ženska^seba v romanu je Lj^diina hči Anna. Očim Tom jo je pohčeril in postala je Anna Brangwen. Ko je odrasla^s, se je poročila z očimovim nečakom Williamom Brangwenom. /5. poglavje/. N junajprvajičerka je Uršula, ki postane 3. glavnažensk^oseba v romanu. /8. poglavje in dalje/. V 2. polovici romana Ureulejže odraste. /11. poglavje/ Prvaprsulina|ijubezen je mladi častnik Anton Skrebensky. /Njegov priimek bi bil lahko poljski./ Uršula se je šolala na^gimnazi ji in že razmišljala o svoji osamosvojitvi, ko bo šla v službo. Zagledala se je v svojo razredničarko Minifred inger. Zbližali sta se in se nekoč nagi kopali in se objemali. Ta drobna nagnje¬ nost k lezhe()čnosti je dala nasloTpoglavta Sramota. Ali se p-t k"* j zdelo lezbijstvo sramtono avtoju, ki jedal ta naslov, ali Uršuli ali predvidenim bralcem leta 1915 ali vsem skupaj ? ^animivo paje, da se jenedvomno lezbična Winifred pozneje poročila z Ursulinim stricem Tomomj g a zgodbicelWje že i c■ L oprijemljivi povod za moralistični pogrom proti romanu leta $&1915. Dodatno pajje v poglavju Sramota tudi Winifredin feministični nastop /stran 382/ " "Z moškimi jekonec - 00 J izgubili so ustvrjalne sposobnosti... Hrumijo in jezikajo, k \-\/ v resnici pa so jalovci. Ljubezen jim pomeni mriato idejo..." (^rsula se z materjo doma ni dobro razumela /stran 4o5/ : "Kako je Uršula to mrzila, kako se je bojevala zoper utesnjeno, telesno, omejeno življenje v družinskem krdelu ! 4 Brangwenovka pa se je mirna, zadovoljna in neomajna kakor zmeraj' gibala v preva^di svojegafcelesmega/materinstva. ( Zmeraj sta si bili v laseh..." Uršula se je hotela osamosvojiti in iti v službo. Starša sta jo pri teh namenih sprvaj>virala, nato pa sta popustila. Uršula je sicer dobila službo učitečjice v osnovni šoli, a jejtežko obvladovala nedisciplinirane učence. A vendar, ko je dobila prvo plačo, ji je zrasla samotaa- vest. Stran 447 : " Prišel ^ j e plač ilni dan in dobila je 4 funte 2 šilinga in en peni. Nata dan jebila strašno ponosna. O L ’ Dotlej še nikjli pi imelatoliko denarja. In fvse si je sama c/ ~~ zaslutila." In dalje : " Zdaj je imela trdna tla pod nogami, neodvisno od staršev. Bils^je še nekaj drugega, he samo hči V/illiamain Anne Brangwen. Bilaje samostojna. Sama si je ^ ov zaslužila za preživij^je..." Ni se dobro počutila v šoli in se je želela dalje šolati. Stran 471: "Sklenilajje iti najičiteljišče, kjer bo lahko 2-v^ve ali 3 leta brezplačno študirala z vso oskrbo. Vlo- žil^j^že ptošnjo in odobren ji je bil vpis za prihodnje leto." /Opomba : ®diiaži±®Y UrsulinaJodločitev za študij logično r ts -p nevzdrži ? v šoli j|. bilahezadovoljna, zdaj pa se bo šo¬ lala za to, da bo spet prišla vt šolo tl'./ Občasno je Uršula mislila na Skrebenskega, ki je bil v vo¬ jaški službi v Indiji. Jeseni je nadaljevala svoje šolanje. Njena s estra ^udrun pa se je vpisala na^olo za upodab¬ ljajočo umetnost v Nottinghamu. Skrebens pr se je Uršuli najavil, da prihaja za nekaj mesecev na dopust v Anglijo. Na strani 5o3 izvemo, da se je fkrebenskiTj/udeležil kot britanski vojak bursk©- angleške 5 vojne v Južni Afriki / 1899-19o2/, s tem pa tudi izvemo Zr, čas dogajanja v romanui Ko je Skrebensky prišel, sta z Uršulo obnovila svojeljubeze^ske odnose* in predlagal je, da se poročita in skupajn odideta v Indijo. A Uršula zajDoroko ni bila pripravljena. Stran 519 : "Ne bi rekla, da bi se hotelajipdročiti s teboj." In dalje nas strani 52o : "Povedala ti bom,,,. če si bom kdaj zaželela poroke." Uršula je že svobodna^ženska 2o. stoletja : svobodni seks da, za¬ konske vezi pa ne ! Ursulino telesno strast do Ton,yja kaže odfmek iz njenega pisma /stran 526/ : "Strašno rada te imam,Ljubim tvoje telo. Tako je jedro in žlahtno. Vesela sc/f da nejhodiš nag, če ne, bi se vse ženske zaljubile vate. Grozno sem ljubosumna na ] to, tako te imam rada." Presenetijivajje Ursulinakritika demokracije /stran 528/ : "V demokraciji pridejo naj)ovršje samo lakomni in zoprni ljudje..., ker so ti edini, ki se jim ljubi prerivati na vrh. Demokratska so samo degenerirabna ljudstva . " /!/ f' svojim stalnim muhastim vedenjem je nekoč pripravila Tonyja do joka, fc o mu je navrgla /stran 535/ = " Nekako se ne želim poročiti." Pri diplomske izpitu je padla in ni diplomirala. V pogovoru s prijateljico Dorothy /stran 544/ se Uršula obregne tudi ob ljubezen : ""Če je ljubezen sama sebi namen, potem lahko ljubim |to moških drugega za drugim. Zakaj £ nqj bi ostala že Aar pri Skrebenskem ? Zakaj naj ms bi n® šla dalje in nejljubila vseh moških, ki so mi všeč, drugega za drugim ... " /Pravcati manifest nimfomanst&jtva !/ 6 Najbrž je bila tudi ta Ursulina deklaracija o svobodni ljubezni eden od razlogov za prepoved romana leta 1915» Skrajno spremenljiva Ursulinarazpoloženja so sepiadalje- vala. (\favsezadnje j^že pristala na poroko in celo na dan poroke, a se potem premislila in prekinila zvezo s ’j/onyjem. Težko preizkušani ženin jejlmel zdaj dovolj. fJa hitro se je odločil in zasnubil hčer svojega polkovnika. Čez 14 dni sta se poročila in čez teden dni odpotovala v Indijo. In že smo pri zadnje^ poglavju Mavrica. Sledi novi preobrat. Uršula ne ve za poroko Skrebenskega. Odkrije pa, da je noseča:^ in ^6iT~sg [ zda jJ s Tonyjem poročila*; in odšla z njim v Indijo !! Tonyju piše o svoji spremenjeni odločitvi , a on ji kratko odpiše, da jejporočen. Sam bi kar čestital Tonyju, da je nehal biti ženski paftac. V bolezni je Uršula izguhila^otroka. Uršula ostaja zunaj svoje družinske skupnosti kot osam¬ ljeni individualistična feministka.Avtor pa ji na koncu prilepi socialno čutenjema čeprav smo pri muhasti Uršuli pripravljeni na vse preobrate, je ta njen čuten§ski premik povsem neprepričljiv. 34. SPISANKA O zadevi David pjerbert -^avi/rence - 4. del 4. ZALJUBLJENE ŽENE / Women in Love, original je|i.zšel leta 192o, slovenski prevod pa 1959 * prwvajalec Jože -^istrovič/ Roman je nadaljevanje MAVRICE in s tem tudi sage o družini t Brangwen. Glavni ženski oseb^sta Uršula in Gudrun Brangwen. Najprej nekaj opletanj o naslovu. Tako Angleži kot mi ločimo /zakonske/ žene in /splošno/ ženske,Women so v slovenščini nedvomno ženske. Drugi pomislek je, ali ne bm bil boljši dobesedni prevod : Ženske v ljubezni /v ljubezenski stikih, odnosih, razmerjih/. Ali je Gudrun sploh zaljubljena^ Geralda ? In Uršula v Ruperta ? Ker sta obravnavani predvsem Brangwenovki, bi morda bolj oJL ustrezala dvojina : Ženski v ljubezni. Šele če prit^a^e^O Hermione, dobimo trojico. Roman je tazdeljen v 31 naslovljenih poglavij, ki pa jih tokrat nebom nagajal. Pomenljiv je naslov 1. po- r v . glav j a SESTRI / pred^vitev glavnih zenskihb oseb/. 1. stavek romana : " Nekegajutra sta sedeli Uršula in T Gudrun Brangwen v kotičku ob oknu očetove hiše v ^el- dovru, kjer sta delali in se pogovarjali." Mx/Ursula in Gudrun sta učiteljici, a še živita skupaj z veliko družino. V Lavrici /stran 299/ so navedeni še njune sestre in brat Theresa, Catherine, William - Billy in Cassandra. Morda jezačlje dopolnilo še kako ime,a sem ga prezrl. J' Vendar sta dejavni osebi le najstarejši sestri, drugi so statisti. Da je družinskajhiša polna prebivalcev, je pomembno pozneje./ 2 In šejlakonski zadnji stavek romana : "Ne verjamem," je odgovoril." / Odgovoril je Rupert -^irkin, eden od dveh glavnih moških likov v romanu. Razlago tej$a "Ne verjamem" pa prihranimo za konec vsebine./ Že prvo vprašanje, ki ga Gudrun zastavi sestri Uršuli, vzpostavi zvezo zbMavrico* : "Uršula, se v resnici nočeš poročiti ?" Kot vemo, je Uršula v^Mavrici nenehno oklevala pri poroki s Tonyjem ^krebenskym. {Navsezadnje se je hotela sicer poročiti, a je bilo prepozno, ker je bil T6ny že poročen ! Celotni roman /dolg okoli 600 strani !/ obravnava erotično- * s^ksualneodnose obeh sester z njunima snubcema. Uršulo snubi Rupert Uirkin, njen kolege na šoli, Gudrun pa (gerald C r ic$, premožni poslovnež, ki prevzemauod bolnegaečeta vodenje ^ .L celdtnega družinskega podjetja. Zanimiva stilnaposebnost je imenovanje obeh mož v romanu : Gerald je predstavljan imensko, Birkin pa priimkovno ! /prim. v Mavrici Skrebensky !/ Ne bom se ukvarjal s podrobno vsebino romana, ampak se usmeril v bistveno : v psihološke in v erotične odnose v četverici. Rupert Birkin je bil na začetku romana ljubimec "Hermione,, pozneje^a se je zapletel z (j/rsmlo. Gerald ima hudo osebno travmo ? v mladosti jeponesreči ubil svojega bratal Gudrun ^začnejpouč e vati Ueraldovo mlajšo sestro Vinifredo. ikovno^, Gerald je torej v stalnem stiku z Gudrun, kar /y1 - <1 pospešuje njegovo zaljublj^je v-Sad^^sn. Naktrani 213 'V n V ji svojo zaljubljenost vanjo prizna. v ečins|žensk bi bila navdušena ob tovrstni izjavi bogatega in lepega 3 ravrici. moškega, a Gudrun je|>odobno obotavljiva kot Uršula vl,^/ In že smo pri novi stopnji Ursuline^a zakonskega oklevanja. Ua straneh 325 in dalje poteka humoristično ^podano smfeigKH# Rupertovo snubljenje (jrsule. ajprej je Rupert s snubitvijo seznanil Ursulinega očeta Williama, ta pa je o snubittoi povedal Uršuli* : " Ah", je rekla Uršula. - /Rupertu/ "Si mejres prišel zasnubit ?" - Prišel", je rekel. "Mislim, da sam te prišel C za^shubit. "jjj- ' ,z, ares ? j ^vzkliknila... " - "Sem",'' je odgovor- u ril. "Hotel sem slišati, ree&$e £oš'/privabila,t-*-.i.dav'>bjimse< poro¬ čila z menoj." - "Aha"? je rekla negotovo..." - "No, kaj praviš ? " je zavpil." "Nič nisem rekla, kajne..." In še ena stran podobnega op^ltanja. Ali bo tudi drugi Ursulin snubec prestafjal podobne muke kot Tony Skrebensky ? Na sitrani 421 umre Geraldov oče ^homas Urich. To smrt je družina že nekaj časa pričakovala in Gerald je bil pojllol- nomaprippravljen na tajlogodek. Zdaj pa poseže vme$ pisatelj in kot simpatizer proleta¬ riata razrednobojno nastopi proti kapitalistu Geraldu. Najprej ga bo človeško ponižal, skednjič pa kar umoril. Izmisli si neverjetni psihični x Geraldov zlom po očetovi smrti. Predpiše mu tudi rešitev iz zloma : to je neznano- kje živeča Gudrun. Sredi noči se odpravi G era ]_£ iskat Gudrun. Ne ve, mkje prebiva. . Neki rudar ga usmeri k -J Brangwenovi hiši. Gerald se približa hiši in kogavidi ? Rupert in Uršula sta na nočnem sprehodu l ^Izmakne se jima in gre dalje. Sledi skrajni avtorjev napad na realnost in neverjetnost dogajanja. Gerald vstopi v neznano mu hišo, polno članovvdružine Brangwen, mordajpa soj imeli v hiši tudi kako gospodinjsko pomočnico. V temi ali v rahli svet¬ lobi Gerald štorklja po hiši, hrup, ki ga f, povzroča, ruši nočni mir. Premika se po škripajočih stopnicah. Pogledujejv 4 c sobo, vstopi vanjo in opazi dečkovo glavo, ^eveda, dečki \ trdno spijo. Pa naprej, ^ejkje je gotovo Gudrunina soba. Ali res njegovega hrupa v hiši nihče ne sliši ?. Res. Nesllišanje Geraldovegahrupa je pisatelj vsem hišnim . | „ r l prebivalcem zapovedal. Še hj^ce avtorjeve režije, da bo bolj napeto : " Stran 431 : " Ni še dosegel vrhajstopnic, kar je zaslišal naglo cepetanje nog vv pritličju, nekdo je^aprl vežnajvrata in jih zaklenil, zaslišal je Ursulin glas, potem zaspani očetov vzklik. PohiteJ je, kolikor je mogel, na zgodnji hodnik." Naš djerald se že znajde, kot da bi bil doma. Slednjič opre vrata v neko sobo in vrata zaškripljejo... Sl^ai prizor, ki jeparodističnaeonovitev Kupertjove i' snubitve Uršule. Ta skrajno bedasti in neumno skonstruirani prizor ima tudi bedno besedno spremljavo : " Uršula ? Si ti, Uršula ? /kdo drug bi $ lahko bil '• / "Ne^jas sem, Jaz, U 9 rald." |l Gerald ! /namoč prepadeno/!Maj prižgem luč! *i je rekla. v 'K a ko ste pnj£i sera V / viife, cU /L ri±sxKiKxsHnis^HXŽfe!apHtB:i[gsiiixparxx nista udtal^epi £|r/ - "Prilezel sem po stopnicah - vrata so bilaj)dprta... d az tudi teh vrat nisem zaprl," je rekel. 1 *- Gudrun gre zapret vrata in s tem že sprejme situacijo kot navaden družabni obisk, "^akaj ste prišli ? /še vedno vikanje !/ " Treba mi je bilo," je odvrnil." - ,,J (ako ste umazani," /z umazanimi čevlji jeroustil sledove v polovici hiše •/ - "Hodil sem L p v temi." - Kaj pahočete od mene ? /In še/ " In kaj K ^ hočete od mene i - "Prišel sej,m, ker sem moral, 4 a kaj vprašuješ ? /poskus zbližanja s tikanjem !/. "Moram vprašati," jerekla" . "Na to ni odgovora," je 5 VI-o V 1 v odvrnil s čudno praznim ge*Lsom." . "Toda za$ajsi prišel k meni ? /Sončno Gudrun preide natikanje in s tem na možnost normalnega|>ogovora med njima./ - "Ker mora biti tako. Če nejbi bilo tebe na svetu, potem tudi mene ne bi bilo." /kar neverjetna romantična ljubezenska Izpoved !/. V * i — Obstanimo tu in komentirajmo. Gasi so s e spremenili. Včasih r/ je junaški princ prišel odreševat ujeto kraljično, zdaj pa nebogljeni princ /Gerald/ išče svojo rešitev v objemu energičnejcraljične ^Gudrune/. Sevedajfje vprašanje, ali je tak $e|močni pridne vščječ samozavestni kraljični. Tu ženska ? se po javi jajvprašanje, od kod -^av^renceu tako močna likalf i kot s sta U r sula|.n Gudrun. kakšna j eralda ob petih in ga pripravil^za odhod, jjekaj hrupa sta gostovo povzročila ^ 5 a vsemogočimi avtor je poskrbel , da tudi zjutraj ni nihče ničesar slišal ! Gudrun je zdaj odšla spat /in ni počistila sledov za nočnim obiskom !/. Avtorja si privošči taklejzadnji stavek v poglavju, imenovanem Smrt a in ljubezen : " 1>(ag^o je^orakal po poti proti Shortlahdom in bil jejprijetno zadovoljen sam s seboj." /^ako šele je bil zadovoljen sam avtor, ko jepončal ta neverjetni zmazek !/ llA Jasno je, da ta konstruirani fantastični prizor ne spada v realistični roman, a avtorjevo tendencioznost je prizor podprl : prikazala je šijtbkegamoškegaLn močno žensko. • r r Zgodbo romanabom zaključil nakratko. ■r V nadaljevanju se Ursulapo odlaganju poroke vendarle poroči z Rupertom. Gudrun pa z Geraldom ponavlja ravnanje Uršule s Tonyjem v Mavrici. R Oba para se odpra¬ vita na zimsko turistično smučanje v Švico. Tam izzove Gudrun razdor z Geraldom. &&xai$hcx V ljubosumju pretepe Gerald ^emc|^ Loerkeja, oddivja razrvan v zimsko noč, pade v neko kotanjo in zmrzne. Drugo jutro ga najdejo mrtvega. Pisatelju je torej uspel popolni umor. Na zadnji strani romana se pogovarja poro x eni par. Uršula je- zdaj zadovoljna z zakonsko skupnostjo, Rupertu pa manjka ^riatelj Gerald, "Ti jaz nisem dovolj ?" je vprašala. Rupert odgovori Ne in razloži , da si ob zakonu želi tudi prijatelja. In spremenjena Uršula : " Ti meni zadostuješ. Ne potrebujem mimo tebe.V In dalje : "Dvojeljubezenskih vezi ne moreš r imeti. ^akaj bi moral ?" "Zdi se, da ne mofceem. Vendar sem hrepenel po tem." Ne moreš, nejker bi bilo nepristno, nemogoče," je rekla - " Ne v e rjamem," je odgovo ri l . Česa Rupert ne verjame ? Ali tega, da bi bilo prijateljstvo z moškim nepristno, nemogoče ? Rupertova dilema o zakonski dopolnitvi s prijateljstvom nas povede v podobno dilemo v Millerjevem Seksusu. Tam razloži Henryju : Zakon da, a jaz potrebujem tudi žensko prijateljstvo 35. SPISANKA O zadevi $avid j-je rbert Lawrence - 5. del 5. IZGUBLJENKA / The lost Girl , original je izšel leta 192o, slovenski prevod pa leta ±9&x 1970, prevajalka Michele j^elps/ Prevedeni naslov velja pohvaliti, originalni naslov pa problemat|izirat|ii. Glavnfjžensk^oseba Alvina Houghton. resda nastopa v romanu tudi v mlajših letih, a takrat ni izgubljienka. H^avn^oa^a se i0 ga d a, ko Ji 3 e U 3o let. To pade že čas k®, ko Girl preide v Woman. Že ob prvem branju ugotovil, da je to najslabši Lawrencej[ov roman, kar sem jih bral. Ko sem s težavo prebiral roman znova, se mi je ta ugotovitev vseskozi potrjevala. Gre za dolgovezno in za dolgočasno pripoved o neizraziti ženski, ki se pasivno prepušča dogajanju. Vse skupaj je zateženo še z drobnim tiskom. Razumljivo je, da Lawrence kot poklicni pisatelj ni mogel ustvarjati zgolj dobrih ali celo izvrstni del, ampak da V- mu je prihajalaiz rok tudi povprečna roba za trg. Tak skromni izdelek je tudi roman Izgubljenka, ki pa^je pravzaprav najravni ljudske povesti. 1. stavek romana : "Vzemimo za primer rudarsko mestece Voodhouse z deset tisoč prebivalci in tremi rodovi za seboj." /Uvajanje značilne Lawrenceove krajevnosti./ odpravlja v vojno z Avstri' In zadnji stavek : "Res ? jezašepetala in ga stisnila k sebi." / Alvinajje vtisnile k sebi moža Cicia, ki se o leta 1915,Njen Res je odgovor na Ciciove besede : Vrnil se bom - iz predzadnjega stavka./ 2 Z-23 Omledni in osladni konec ge še dodatno potrdilo, da ge ta roman le ljuds^ka povest. Oglejmo si lezgoščeno vsebino romana : Alvina k Houghton gejhči neuspešnega trgovca in podjetnika Jamesa Houghtona. 'f Dolgo č q sa je le vina očetovajhči s slabotnim Elektrinim kompleksom, /kot je slabotno vse v romanu/. Sicer se izšolaza babico, kar bi ji% omogočilo samostojnost. In res : - zaposli se v bolnišnici, lam jo celo zasnubi starejši zdravnik. Pot v ugledno družbo se ji tako ponuja. /k' A kaj : prenmami jo italijanski ljubimec Gicio, član potujoče igralske družine.. Po očetovi smrti se z njim poroči in odide z njim v njegovo vas najjugu Italije, v revne X \ ■< in skrajno zaostale razmere. Zdaj postane Izgubljenka, saj kot razvajena srednjeslojka ne more postati kmetica. Tudi Gicio čuti, da bi morala skupaj oditi iz vaške revščine, ki je tudi ©m ne ljubi. Tudi njegaje razvadilo življenje v velikem svetu. L ' A vsako razmišljanje o selitvi jMje prekinil vstop Italije v vojno proti Avstriji leta 1915. » * Alvina ostaja za zdaj Izgubljenka v tugem m v revnem okolju. 36, SPISANKA Vl^ O zadevi ^avid Herbert Lawrence - 6. del Izšel leta 1922, 6. Aronova palica / Aaron ; s Kod - original je slovenski prevod pa leta 1983 - prevajalca ^Zoja fjxp&p4£// /fe-^—jLC veiii li pav , . ■*—a-^pL. Že v prvem j^awrenceovem romanu Beli pav naslov zelo ptekaša skromno vsebino romana, to pa se ponav^a tudi v Aronovi palici. Glavn^oseba romana je Aron Sisson, na začetku uslužbenec, tajnik rudarske zveze za svoj premogovnik, pozneje pa poklicni glasbenik-flavtist. A po simbolno razlago njegovega imena moramo oditi daleč mažaj, kar v judovsko Staro zavezo. Tam je Aron Mojzesov brat, veliki duhovnik, 2. človek v judovski versko-oblastniški hie- _r rarhiji, ko so bili Judjepo njihovem izročilu v Egiptu. /2. knjiga ? Exodus/ In kakšen jejpomen Aronove palice ? To je čudeže povzročajoča palica, s katero nastopa Aron na faraonovem dvoru v tekmovanju z egiptovskimi (čarovniki. Ker gre za versko propagandno besedilo, ki hoče povzdigniti judovskega boga, posredno pa Jude nad Egipčan^, je Aronovapaj^lica vedno zmagovita nad Egipčani. Aron sam pa je s svojo palico vred le orodje judovskega boga. -i Začetni čudež Aronovep^ice je, da se pred faraonom preobrazi v kačo, nato pa Aronovejpalica povzroča Egipčanom številne katastrofe, ki bodo končno omajale faraona, da bo Judom dopustil odhod iz Egipta. Ni težavno ugotoviti, kaj je Aronova palica pri modernem angleškem Aronu. To je njegovaflavta, ki je predvsem /> — orod^je, s katerim se Aron kot poklicni glasbenik v 'Ur preživlja, delno pa predstavlja umetniško transcendenco pri Aronu, koTzivi v banalni stvarnosti. V predzadnjem poglavju je ob eksploziji v italijanski kavarni Aronova flavta tako poškodovana, da jejtako rekoč uničena. Aron jo odvrže v reko. V Aronovem modernem svetu, ki je že tako brez transcendence, se jejizgubila še zadnja sled povezave z mitsko zgodbo. Roman je sestavljen iz 21 naslovljenih poglavij, vsebin¬ sko pa je razdeljen v 3 dele : 1. Aron doma pri družini, r 2. Aronov odhod v London, 3. Aromov odhod v Italjo. \l 1 Cas dogajanja : po 1. svetovni vojni. Oglejmo si začetek domana : " V zgodnjem mraku je svetila velika, bleščeča se večernica in zemljajnod nogami je bila napol zmrznjena. Bil jejbožični večer, "j jMvMOdij * In še zaključek romana : "In komu naj se jaz podredim ? je vprašal. "Tvoja duša ti bo povedala," gaje zavrnil drugi." /Vprasjveljiec je Aron, odgovarjale pa njegov prijatelj Lilly./Ali gre v bistvu za podrejanje posameznika eni od totalitarnih ideologij, ki so se porajale po 1. svetovni vojni ? Aron ima ženo in 3 hčerje. &a Najmlajša hčerka je še dojenka ! Naveliča se d ružinskeg^življenja in se odpravi v London, a obljubi, da bo vzdrževal družino !? Skrajno neodgovorni in pišmevuški Aron spominja s svojo odločitvijo na ravnanje ^ride Lawrence, ki je zapus^tila moža in 3 otroke. A razlika je precejšnja : Fridajje prev¬ zela veliko obremenitev : življenje s poklicnim knji¬ ževnikom, Aron pa se je le hotel iznebiti vseh /tudi družinskih / bremen 3 VI (o V Londonu deluje kot poklicni glabenik-flavtist v orke- r stru in se giblje v kuliturniškem krogu. Največ se d ruži s pisateljem Lillyjem. Ta se odpravi v Italjo /prim. Law- rence po 1. svetovni vojni v Italiji/ in iz Novare povabi Arona, naj se mu v Italiji pridruži. Aron se odpelje iz Anglije v Italijo tako rekoč brez denarja. Naveličal se je tudi poklicnega glasbeništva ! Aron ne ve, kaj bi počel s sabo. Ima še srečo, da v Italiji parazitira pri aristo¬ kratih. Postane tudi kratkotrajni ljubimec aristokratke. S svojim pišnevuštvom je Arin zopr in prazen tip. Kaj bo počel brez svoje "palice" ? Ali se je Aron sploh sposoben predati nekemu odnosu, neki dejavnosti, nekemu cilju ? Aron jepodobna bledafigura L jot Alvina v Izgubljenki. Zanimivo je, da se obe deli končata v Italiji. Edino, kar v Aronovi palici dogajalno malo izstopa, so italijanske razmere po 1. svetovni vojni in pred nastopom fašizma. V njih paje Aron pasivna, nebogljena oseba 37. SPISANKA Z-iq O zadevi David Herbert Lawrence - 7. del LJUBIMEC LADY CHATTERLEY / Lady Chatterlpy's Lover - original je izšel leta 1928, slovenski prevod pa leta 1962, prevajalec Anton w ejač M Janko M&der !/ t( Gre nedvomno za najznamenitejši,Ynajboljši in za najpohujš- ljivejši Lawrenceov roman. Koliko cenzurnih težav je doživ- > Ijal avtor v času svojegaživljenja, sam roman pa je i- doživljal puritansko gonjo šfe desetletja po avtorjvi smrti. y Slovenski prevod je še leta 1962 "ogrozil" moralo Jentflor- jancev. Oglejmo si dve značilnosti 1. slovenske izdaje* tega romana. Jjajprej : ovojnica z glavo lady Chatterley je tgko vsiljivo kičasta, kot da jhoče povedati brumnim bralcem : zgodbajje re$ malce spotakljiva, a saj veste : kič je trebaocenjevati bolj širokosrčno! In drugič : kot prevajalec se jelpojavil neznani Anton pr ^ L Mejač. Pozneje ff se je pravo/n ime prevajalca. To jebil d anko Moder, najplodovitejši slovenski preva- v . 1 A/ jalec. Ugledni prevajalec je skusal svojeteravo ime izmakniti pohujšljivostim tega romana, padeva s preva¬ jalčevim izmikanjem pri oznaki prevoda se je dve leti pozneje ponovila pri Millerjevem Rakovem povratniku. '1’am se je prevajalec skril pod inicialki, od katerih ena ni bildnjegova ! /Pravi ip. inicialki bi ga že odkrivali l/ In sejdaj k naslovu, ki najprvi pogled ni problematičen in j^zelo razviden ter se celo nagiba h kiču. A vendar : Obstaja več pomenskih možnosti. Iz naslovdni razvidno, 2 xz 2 ali jeljubimec lady Chatterley njej razredno enak /torej fe.ak lord ali višjeslojec/ ali pa/ji razredno ni enak in je ' H L j n.ližjeslojec. Drugarazličica pa je naslednja : alli je ljubi¬ mec lady G. lladyn seksualni pojdložnik ali ji je seksualno enakopraven ali seksualno celo pomembnejši. In že se srečamo z bistveno sestavino romana : z mešanico razrednosti in seksualnosti. Razrednost je hitro razvidna in ugotovljiva tudi pri pisatelju, ki je Hfraffc&Sen do kapitalističnih podjetnikov /spomin na očeta rudarja/^, je svoj razrednobojni odnos iz- px razil v £aljubljeih ženskah celo z "umorom" bogatega podjetnika. Tokrat se je odločil, da aristokrata /lorda C\J Chatterleya/ in obenem bogatega kapitalista* prikrajša 4 - telesno /lord je invalid na vozičku in seksualno onesposob- bljen oziromajlmpotenten/. Tako dobimo enostavni erotično-sek- sualni trikotnik : invalidni lord, seksualno prikrajšana lady in zdravi gozdar Mellors. Lord ima sicer razredno prednost, gozdar pa vitalno prednost. Mlada l&dy pa od začetne seksualne zadržanosti preide do vitalnega in dur" ( uživaškega kavsanja alm fukanja z gozdarjem , sicer moževim uslužbencem. Z razreddo stranjo zadeve smo tako rekoč opravili, za analizo ostaja psihološko-seksualna plat. Zanimivo intonacijo romana uvede 1. stavek romana : "Živimo pravzaprav v žalostnem času, čeprav gajne maramo jemati tragično." /Mišljen je seveda čas po 1. svetovni vojni/. Nič manj pomenljiv je zadnji s j fo stavek romana : " Janez ^eliki vošči lahko noč tetki Lizabetki, majčkeno klavrno, pa vendarle s srcem, zvrhanem upanja." /igrivo seksualno sporočilo !/ 3 Zl? Vsebinskih potankosti romanape bora obravnaval in se bora "2_ L ukvarjal predvsemimed lady in raed gozdarjem. Lady živi IV 5Tl v gradu, gozda' živi v škropi gozdni koči. Tam se ljubimca srečujeta in občujeta, kot Je eden od izrazov za seksualno druženje. Pri analizi romana se/^odkril 11 fukov med lady /ime ji Je ' (1 Constanca ali po domače Gonnie/ in medj^ellorsom, /ponovno se pojavlja priimkovnost moške osebe !/ Gozdar kot ljubimec lady razredno raste, Gonnie pe v zvezi z njim razredno pada, telesnost pa Jima omogoča enakoptavnost. 1. FUK , stran 141 : Gonnie Je ob iVJ ellorsovi hiši ganil drobni piščanček, ki ga Je vzela v roko. Ali se . lA Ji Je prebudila željatao materinstvi ? Mellors Jo Je ' A \ jokajočo tolažil in zatem opravil vse stopnje od-poža- nja do kavsanja fob 'njehi”"pasivnostTi Citatna Informa- cija : "In moral Je mahomaplaniti k nji in se vmešati • ^ r . v mir najemlji njenega voljnega, negibnegatelesa. To Je bil zanj trenutek čistega miru, Ito si Je osvojil žensko naročje. Ležala Je mirno, kakor da spi,še zmeraj, kakor da spi. f^ktivnost in orgafcem sta bila nnjegova, samo njegova, sama se ni mogla več bojevati zase." /Opomba : Opaznajje izrazita romantičnaizraznost./ 2. FUK, stran 152 : Connie Je tok at že prišla k Mellorsu željna, a ne še telesno prebujena. Cit.Inf. : "In ko Je prišel vanjo in po silnem naporu začutil olajšanje in izčrpanost, ki sta zanj pomenila - C i popoln mir, Je še zmeraj čakala. Cultilaje, kakot dr, Je 4 Z3 o majčkeno zanemarjena. In dobro se je zavedala, da je tega deloma sama kriva." Opomba : Connie je doživela ta odnos razumsko in rezervirano. Pisatelj ji prida tole misel : "Prav gotovo je moški v tem položaju in pri tem početju neznansko smešen !" N edvomj_.no je mogoče gledati na "žival z dvema hrbtoma" tudi Onešno ali ironično ! 3. FUK , stran 162 : Posebnost tega fuka|je, da se je odigral v naravi, po njunem srečanju v gozdu. Oit, Inf. klega in nemirnega. Potlej, ko# (,e je začelassisizibati v nebogljenem , sunkovitem orgazmu, se je prebudila v njej čudna novsmrščabica in vse je zapljuskalo po nji. Pljuskalojje, pljuskalo, pljuskalo, kakor bi utripali mehko ližoči plameni, rahli kakor puh,^ in se nedopovedlji¬ vo čudovito gnal^; k n^jvečji nasladi in ji topilo vse raz- " Zajtrenutek gajepodržal v nji, vsega nabre- beljeno drobovje." Opomba : Romantični oris orgazmajje pisan z njnega zornega kota. Ali je Lawrencea o ženskem doživljanju seksa infor¬ mirala njegova Anima ali njegoba žena Frida ?! Značilen je Pfellorsov komentar tega odnosa : "Lepo je, kadar je takole. Koliko ljudi vse življenje ne doživi takega trenutka." 4. FUK, stran 2o8 : Tu imamo prijmer nezadovoljivega fuka, in to zaradi ConniejineRezerviranosti. Cit. Inf. : "Samo'poglej si, to je torej ljubezen, to smešno suvanje z zadnjo platjo in to pominevanje bornega, nepomembnega, mokrega mmrčka. To je božanska ljubezen! Navsezadnje imajo mod rm duhovi prav, ko čutijo zaniče¬ vanje do takegafpočetja, ker to je navadna burka." 5 Z Vi Opomba : Citat rezkeje ponavlja že preji# omenjeno Conniejino občutje. Seks je z razujimskega vidika pravzprav v 1 banalno početje. Omembe spolnih organov se t besedilu sramežljivo domala ne uporabljajo, frfa strani 2o8 pa le M 1 ' \ V ^ preberemo enkrat penisa, kar je^evda le izmikanje doma- r ~ - i čemu kzrazju^: ali kar preprostemu kurcu, ki se pojavlja šele v Duševih prevodih Yx8®¥x±xtihx Miller jevih del v 80. letih. A o /ne/uporabi seksualnega besedišča bom več spregovoril po koncu obravnjave romana. £ Connie kmalu /na strani 2 o 9 / spremeni svoje občutje in svojo oceno seksa : "Bridko jejokh^a in pohlipavala. "Ko bi te vendar tako rada ljubila, pa te ne morem. r/ Kratko in malo se mi zdi grozno." Ko pa se ji 1 jubimeccodmakne, "se ga je v grozi oklenila. "Nikar ! Nikar ! Nefhodi stran ! Nejbodi hud name IDrži me ! Dobro me slrži! je šepetala ..." — - Citati nazorno kažejo velike razlike občutij pri seksu. 5 . FUK, stran 2 lo : Tu gre za dopolnilo in za'popravek" 4 . fuka. Conniejino čutenje se zdaj spreminja in novemu fuku se predaja sproščeno in odprto. Cit. inf. : "Zdaj je tisto prešlo, odpor je minil in začela se je topiti v prečudnem miru... ^ala se mu je r z drhtenjem, ki jebilo podobno smrti, in se mu vsa do kraja odprla... In groza v srcu 39 ji je pominila , prsi so se mu upale mirno pridružiti in v ničemer se ni več zadrčae- vala. Upala se mu je prep u stiti vsa, do kraja vsa, in se zavihteti s tokom plime." A 6 ZVl Na strani 211 seks ni več banalni opravek, ampak postane kozlšmično doživetje : " Joj, kako prečudovito, kaq prečudovito ! Ob pominevanju je šele začutila vso čudo¬ vitost. Zdaj se je vse telo z nežno ljubeznijo oklepalo neznanega moškega in slepo držalo upadajoči penis, ki se je tako voljno, tako narahlo, tako neopazno umikal, potem ko jo je bil s tako divjo močjo vso presunil... Bilo je tako neizrekljivo lepo ! In bilo ji je tako pri srcu !" Opomba :j/ajbrž je to po pomenu, po intenzivnosti, po izraznosti najpomembnejši fuk v romanu! 6. FUK, stran 212 : T;a fuk je dopolnilo vrhunskega 5. fuka. Cit. IMF. : " In ko jejbil to pot pri nji, gajje bila sama voljnost in prilagodljivost, sama ljuba|voljnost in spremen- ljivostltako da ji neJjtakako sploh $ipjce\h ni prišel do V w zavesti. Vsa do dna je vztrepetavala, nevede in živo kakor sok življenja..." Opomba : Komanfcična^anosnost spreminja besedilo v pravo seksualno poezijo ! V tem fuku se pojavi Tgudi omemba falosa, izraza, ki jejza mitsko stopnjo pomembnejši od latenskega penisa. 7. FUK, stran 256 : Tu je prehod v igrivo fazo seksa, ko seksualna^rgana ljubimcev dolbita imeni : ^anez jj/eliki in fizika gospe Elizabete. CIT. INF. : "In potem, ko sta se že pooolnomejumirila, je morala"|enska še naprej odkrivati moškega in si ogle¬ dati skrivnost falosa. "Poglej ga, kako jejzdaj majhen in voljan, kakor droben popek življenja !" je rekla in vzela mehki, drobceni penis v roko . "Pa reci, če ni v rwsnici čudovit !" / A 7 133 &iSxxiMKxxx OPOMBA : Tu imamo že rahlo mitizacijo in fetiši- zacijo kurca. 8. PUK, stran 257 •' Tu je nadaljevalna stopnja 7* fuka. Vitalistični zanos narašča. CIT. INF. : "Na ! Vzemi si ga ! Tvoj j§ ± je rekel,moški. oft * A In zadrhtelane xn vsa notranja* se ji jepaztopila. JU , 1 Ostri in balgi valovi neizrekljivanaslade so jo vso prei]6~ pijusnili, ko si ga je dala noter, h.n začelo se je čudno sladlfo utripanje slasti, ki se je širilo in širilo, dokler je ni odneslo v zadnji , slepi plimi do skrajnosti." Opomba : Kežna^oetična^-zraznost je prava himna seksu ! 9. FUK, stran 27o : Ta|fuk je ekstatični, pogansko naturalni, kar kozmični dogodek. Ljubimca g naga stečeta v deževno naravo... CIT. INF. : "bež je curkomsjlil po njiju, da se jimajje kadilo iz teles. Vzel je '"ljubka, težka hlebčka na riti v vsako roko po enega in ju privil k sebi v pono- ^t t. _ X\ ~~ relemiHappsamianam drgetanju na d&oju. Potice j je mahomalprivzdignil in se v tihem b^učanju dežja z njo vred prebrnil na stezo in jo na kratko in ostro vzel..." Opomba : ^oudarjfiL jje razpon seksualnega doživljanja. 10.FUK, stran 3o2 : Tsjfuk nudi še eno različico seksa. CIT. INF. : " To jejbilajnoč poltene strasti, pri čemer se je Connie mičkeno plašila injse skoraj upirala, vendar so jo znova prešinjali predirni drgeti čutnosti, ki so bili dru¬ gačni, ostrejši in bolj grozni kakor dražljaji nežnosti^ psjvendar v tem trenutku bolj feaželeni." Opomba : ^Pisatelj se je izjemno poglobil v seksualno psiho¬ logijo 8 1^1 11. EUK, stran 34-1 : Ta zaključni fukrf je bistveno sporočilen. Segcjod nežnosti do sooznanja o trdnosti njunega odnosa. Gl'Te- INF r : " 0, rad meimaš ! f^ad meiraaš !" j^rekla in rahlo kriknila, kakor je tiho, , slepo, nerazločno vzkrikala v ljubezni. In narahlo jo je vzel in čutil, kako tok nežnosti sproščeno teče iz njegovegaiaročja v njeno, kako se med njimavnema čustvo dobre ljubezni." Opomba : Ni mogoče končati z izborom citatov primerneje. Roman se konča z obsežnim k Mellorsovim pismom Oonnie., ko se je 3n zaposlil pri nekem farmarju in snoval načrte o njuni prihodnsti. Njegovo pismo izkazuje široko razgledanost in kulturo,vrzimo pa še predzadnji stavek t]ellorsovega pisma : " Ampak z velikim delom sebe sva skupaj in nelcaže hs a ^ k. nama dj^rujega k&kor vztrajati v tem in uravnavati svoj teg, da se bova prej ko mogoče do kraja srečala." Odprti konec romana je najbolj ustrezen, saj imata lju¬ bimca še vrsto težav, ^ajpreij morata &.V ločitvijo preki¬ niti svoje prejšnje zakonske vezi. Lawrenceov najboljši roman je prijetnajiešanica realizma in romantičnosti, dogajanja in problemskosti. Je natančno izdelan, po poglobljeni obdelavi seksualne tematike pa je vrhunski. Po pohujšljivem statusu v prejšnjem stoletju je zdaj vsem ljudem, ki dobro mislijo, lahko le še visoka pesem človeškemu paru. DODATEK : 0 /ne/uporabi domačega seksualnega besedišča V neizbranem pogovornem jeziku je seksualno besedišče bolj ali m q nj sproščeno in zelo raznoliko. Vse drugače je v tiskani književnosti. Tam obstajajo številni pomisleki in zadržki. * n 6 9 Z3T kaj omenjati in kako kaj omenjati v seksualnem dogajanju. Na ti vprašanji najbolj vpliva negativistični /pdnos do teles¬ nosti pri puritanskih civilizacijah in pri monoteisti^nih verah, ki so povezane z njimi. Na zahodni svet je seveda najbolj« vplivalo krščanstvo, ki j ejv času svoje teokratske trLestf- 1 ,f ^seksualnosti posebej. Tovrstna bese- J L prevlade /od 4. stoletja tja do 2o. stoletja/ obdajalo t telesnost z grešnostjo. Kot je bilablokirana navadna nost /že golo telo !/, jejbilo blokirano tudi besedišče o telesnosti in o : diščnajrreganjavica traja deloma še £v našem £asu, kako šele je bilo v daljnih 6o. letih 2o. stoletja, ko je pri nas prvič izšel roman Ljubimec lady Chatterleyi Spolni organi se v romanu večinomsjne omenjajo, le nekajkrat se pojavita penis in g falos, ki sta tujki in tako rekoč kulturni besedil Domala beseda kureč pa je bila "nespodobna" /zakaj le ?/ in ozna/ena v SSKJ kot vulgarna ! Problematizirati je treba dejstvo, da je ob istem pomenu tujkajkulturna beseda, domala beseda pa vul¬ garna ! Preidimo kar na|bistvo : na predstavitev domačega bese¬ dišča s seksualno tematiko. / la/ Nekaj oznak ženskega sp oljema organa Pička-pičkica /od pečka ?/ Pizda-pizdica /pešplja-češpljica / /pr e to s S0$adja/ —-- m V Nrača-fračka / prenos s predmeta/ Spran ja-špranjica / neizrazito, splošno označevalno/ Nožnica /strokovno medicinsko/ Dodajmo še drugotni ženski seksualni organ : xk®šk3f$®xkax#isxkixxxxx $o jka-dojki-dojke / uradno/ lo Jošk-joška-Joški / domače - v SSKJ m. spol !/ Joška-Joški-Joške /domače < !/ Nekaj oznak moškega spolnega organa J Kureč /od kuriti ?bati-jebanje delujejo rezko, grpbo, nasilno. 3. Izrazi fuk-fukati-fukanje izhajajo iz nemškega priimka FUGGER, s tem pa dobivajo te besede status podoma- čene tujke ozirom^kulturne besede ! Med tremi omenjenimi skupinami besed je sLednja skupina najpomembnejša Kdo in kaj je bil u akob Fu^ger /1439-1525/ ? Odgovor 'i nemški veletrgovec in ^..bančnik evropskega formata. Oenar jefposojal cesarjem in papežem. _^kr a tka. : P a plutokrat. Preko trj;*je besedne skupine zte osnovo fuk dobi seskualnost kar najtesnejšo povezavo z denar¬ ci jem($b ključni pomenskosti besed fuk-fukati-fukan je $4 njih delovanje pomembno, gospodarno, koristno. In kje seksualnost ni povezanafz denarjem ? Odkupovanja .C Y r sužen^^kih žensk in sploh žensk patja do prostitucije, da o potekanju t.i. navadnega življenja ne govorimo. Končajmo pa kar s primero iz romana Ljubimec lady S i v y Chatterley : na začetku romanamjoia' odnos^ ni povezan z denarjem, drugače pa je na koncu romana. Mellors takole razmišlja na strani 3^1 : " Navsezadnje, če ima 'lonnie denar in je premožna, on sam pa ni, mora vendar v /f ?- ^ imeti toliko ponosa in čCasti, da ji nebo faradi | , eega 0 odrekel nežnosti.” Nedvomno bo tudi za njuno prihodnje življenje potreben denar... 38. SPISANKA 13F Ob anketi časnika Svet 24 /23.1o.2o/ o delu ministrov sedanje slovenske vlade Občasno najdem v poštni skrinjici brezplačni /torej reklamni/ izvod časnika Svet 24 in č|a avtomatično prelistam. Vedno se čudim, kako jelnogoče zbrati tolko praznega besedja l i na potiskanem papirju. Tudi tokrat sem že hotel vreči izvod na kup starega papirja, a me je zaustavil veliki naslov de ajbolje je delala nekdanja kmetijska ministrica, za naslo- Vrr>L'C 2 _ vom pa so se,slike vseh ministrov in ob njih številčno + (} 2 ) podani rezultati njihovega dela^po mnenju anketirancev. Glejjjj no, me je zanimalo, po A fni H,'K ^o bistveno vprašanje je manjkalo že v izho¬ dišču ankete / kateri izmed 16 ministrov vas je najbolj prepričal s svojim delom/. Brez jasneppreielitve merilne osnove je vse spkupaj le izražanje lastne simpatijeln anti¬ patije do ministrov. Menim fr. , da se pravzaprav nihče ne more spofcnati na delo vseh mnistrov in ministrstev, povrh pa še na vse vsebinske i sektorje njihovega dela ! Se izbrani strokovnjakki za javno upravo morda ne poznajo vseh potankosti dela v vseh tv J) i f- ministrstvih. Ob sami strokovnosti naminsrstvih pa so , 7 11 tu še politični dogovori nakoalicijski ravni. In : po čem ocebjevati delo ministrov in # mini¬ strstev ? Ali po številu zakonskih predlogov ? Ali pa bolj praktično : kako ministstvo deli a* denar, ki ga pre¬ more ? Je merilo to, da minJister mnogo in dobro na¬ stopa ?- K/ Časnik omenja število anketnih udeležencev : 736. 2 23 3 Drznem si trditi, da niti enam anketiranec ni poznal zapletenega dela na enem samem ministprstvu, kaj šele na vseh ministrs- stvih ! In dalje : o čem ali po čem so * anketiranci odločali te vlade so pravzaprav / Odgovorov jekar nekaj : za nasprotnikel vsi ti ministri slabi, ker niso "naši", potem pa slede le še osebne simpatije in antipatije do ministrov. jOajvečji vpliv/* na anketno odločanje pa so gotovo imeli mediji : ker ima kontinuitetna postkomunističnapolitika v lasti približno 9o % ■ — medijev, so ministri "napačne" vlade v teh medijih prikazani kar v - j - najslabše, to pa je odločilno za večini medijskih sprejemalcev. Pa poglejmo, kako so se obnesli ministri po odločitvah anke¬ tirancev. Omejil se bom nsjkomentiranje začetnih treh mini¬ strov in zadnjih treh ministrov. rs u. mesto/ kmetijske ministrice Aleksandre Pivec je kat razum¬ ljivo : bilo* je ministricajže v prejšnji vladi in je torej že nekaj časa v vladnem "prometu", povrh se jejo njej v zadnjem času precej pisalo /moj eazgtfed jeemejen na Reporter/. < 3T~mešt^)ministra za zdravje (jantarja je tudi dokaj pričakovano : pandemija je potisnila zdravstvo v prvi plan ^ hOjčn z- in v priznanju za min^istra je^tudi priznanje zdravstvenim delavcem. 5. mestci zavzema minister za zunanje zadeve An£e togar. Težko bi reJRel, kaj ga je pripeljalo na tako visoko mesto v 16-erici. * v sekakor je simpatičen. Njegove vidne zunanje¬ politične dejavnosti / njegovi obiski v tujini, njegovi sprejemi tujih ministrov dsata/T pri nas/ pa ne spremljam, ker nimam ne časopisov ne televizije. Zadoščajo mi knjige. In kdo so ministri na zadnjih mestih v anketi ? (PREDPREDZADNJA je minister za finance Andrej Šircelj, kar je parvzaprav čidno. Ali ni zaslužen za nedvomno >/ finančno podporo prebivalstvu ? 3 /PREDZADNJIČ j e minister brez listnice, zadolžen za razvoj in Z<^ kohezijsko politiko Zvone Černač. 5 ai ^ s i° er ' poznam pomen tujke kohezija, nimam pa predstave otn kohezijski politiki, torej o povezovalni politiki. Ali ni vsaka politika tudi povezovalna in ne samo ločevalna ?! Je pa gotovo že izraz kohezijska odtegoval ministru glasove. 14 ZADNJE mesto je zasedel minister za kulturo i/asko Simoniti. Kako in zajaj ni dobro delal ? K a posamezne dele kulture in kulturnejpolitike se neka£j|erniki spoznajo. A tu so ideološko opredeljeni kulturniki in dodatno še t.i. ku "kulturniki" in zelo pomembno de^enje "kulturnega" denarja posameznim kulturnim dejavnostim. A kaj hočemo : minister se lahko '-b; potolaži z izrekom : in prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi, "^orej s predhodnico znanega Jjiesla : Bili smo nič, bodimo vse. Ostala pa je dilema : anketiranci niso mogli o ministrih določiti nič delotono izračunljivega] Morali pa bi poznati celotno dejavnost ministra v njegovem uradu, celotno dejavnost ministra zunaj njegovega urada in dodati še merilne dokaze ministrovih dosežkov in nedosežkov za državo in z la državljane. Ali je to mogoče ?! 39. SFISANKA O Solženicinovem romanu PRVI KROG I-II, Lji*. 197o, 5o let pozneje Moje letošnje strokovno leto jejibiihofrVvv&likimHieriaagg&ofonsko /L. Durrell, H. Miller, D.H. Lawrence/, Zato je preskok v rusko kulturno sfero, tudi zv vidikajlzreka Varietas delectat, kar potreben. P^vrh sem letos že načrtovala novo branje Prfegajkroga. 1^3-j mi je ostalo od prvega branja tey.a romana iz leta 197o ? Prav malo : spomin na skupino zaprtih tehniških strokov¬ njakov v SZ, ki so imeli boljše življenjske razmere kot navadni ze^i v gulagih., a so se zato morali dokazovati režimu s strokovnimi dosežki.^ liaslbv pajie vseeno (dokazoval, da gre tudi ob teh boljših razmerah še vseeno za prvi krog f K~ pekla /podoba, prevzeta iz ^angjejevega Pe la/. Zanimivo pa je, žagaj je roman drvi krog leta 197o pri nas sploh izšel, čeprav jeprikazoval komunistični režim v najslab¬ ši, a resnični luči. Leta 197o je prejel Solženicin Nobelovo nagrado, a samo to najbrž ne bi spodbudilo prevoda tega romana. V ozadju je tičalo nekaj pomembnejšega. Roman se dogaja leta 1949, v besedilu pa je kar nekajkrat omenjen takratni bi. „ ' informbirojski prob9tf.ni/,. V zvezi s tem je prikazano celo Stalinovo osebno sovraštvo do jugoslovanskega "odpadnika" od sovjetskega^oliti/nega odločanja, Josipa Broza. Osebni politični spopad obeh Josipov pa se je tudi leta 197o /k]jub Stalinovi smrti/ še vedno nadaljeval. Za titoistikni režim je bil tako roman Prvi krog kar dobrodošel znak politične zmage "malega" Josipa nad "velikim" Josipom ! A o tem več pni vsebinski obravnavi romana. 2 z Zd a j' pa je treba vj"sj bežno predstaviti Solženicinovo bio- obdeiava dela ^avtorjeve /prim. Prvi krog !/, do 1956 pa je bil v pregnan¬ ih grafijo, sajj j e Prvi krog literarna biografije. Aleksander ^sajevič Solženicin / 1918-2oo8/ je najprej študi¬ ral matematiko in fiziko /prim. NEPŽIN v Prvem krogu !/, nato pa še zgodovino, filozofijo in književnost. V 2. svetovni vojni jej)il frontni oficir, leta 19^5 pa po ga zaprli. ^ Do leta 1955 /Stalinova smrt !/ je bil v posebnih kazenskih taborišči stvu v Srednji Aziji., “ato je bil rehabilitiran in je postal profesor v fijazanu. Literarno je^ačel objavljati leta 1962 /čas Hruščova/. žaslovel je z jetniško novelo En dan Ivana Denisoviča /tudi slovenski prevod 196^/. I/ O-2/''lLBražn{jevaj.paaj0ožeA$6s,tal spraljiva oseba. Leta 1969 jebil izključen iz Zveze pisateljev, tako da je bila Nobelova na- r gradaleta 197o kar nekaka klofuta sovjeijkemu režimu.. Leta 1974 je bil itgnan iz SZ in je živel v ZDA, po koncu komunističneg režima v Rips^iji pa se je vrnil v domovino. V slovenščino je prevedenih več SLaženicinovih del; xxb 5 KXHHKKi^:x ob romanu Prvi krog še 1 izbor novel, roman ]^akov oddelek I-II, vojni roman Avgust 191^ I-II /delno/, Avtobiografija ~[eliček in hrai^. Od njegovega epohalnega dela Arhipela g Gulag/ je pri nas izšel samo droben izbor. Pravo redkost pa sem odkril pred leti v antikvariatu : Odprto pismo voditeljem Sovjetske zveze /September 1973/ in ^e živimo po laži ! / /februar 197 ^ Frankfurt 197^ j r ^a f O^ v rn 0 .v /Knjižicaije t»oej izšla kamlu p$ Silženicinovem izgonu iz / 1 , , Sonj e i ske zveze !/. 3 'L V3> Solženicin je po vrnitvi v domovino postal oster kbitik tudi novega /Jelcinovega/ režima. Leta 1998 je napisal knjigo Rusija v rafsulu /slovenski prevod 2ool/. Zdaj pa h kratki obravnavi romana PRVI KROG. Roman je prevedel Dušan Željeznov, obseg romana^a je 84o strani. Vsebinska raz- delitev romana : 87 naslovi je Jl/$ V tujino pa so $a vsekakor pretihotapili že prej. In zdaj le še k osvetlitvi naslova, potekajočega iz J Dantejeve pesnitve Božanska komedija oziromaiz njenega prvega dela Pekel. V prvem krogu Dantejevega srednjeveškega pekla so bili nameščeni antični pesniki, junaki ii in modreci /zgolj zato, ker niso bili kristjani !/ t Primerjava Dantejevega srednjeveškega pekla in Solženicinovega sovjetskega pekla je mtemeljena : v ob 5 h prvih krogi# se je Znašla i zobraženska elita ! Solženicrfnov r/oman PRVI KROG je mešanica dokumentaris- -i “ 0 tičnegain izpovednega rimana, stilno pa nadaljuje najboljšo tradicijo ruskega realističnega romana v 19 . stoletju 40. SPISANKA Ob Amauryjevi izjavi "Pobijajte, pobijajte, Bog bo ž-e prepoznal svoje !" T f Na kratko sem to cinično izjavo obravnaval že v 23. spisanki iz leta 2ol6 : 0 veri in o neveri. Tokrat temo namerno d ponavljam zato, ker mi je prišla v sveži razvid obb ponov¬ nem študiju srednjeveške zgodovine, politike in kilture. Gre za zgtc/bo z začetka š 13. stoletja, ki poteka v južni Franciji oziroma v Okcitahiji / v deželi s posebnim jezikom, v katerem je naš DA OK /0C/ - v nasprotju S_ - s sevjno francoščino, pri kateri je naš DA''OJ /OUI/. Ta dežela Okcitanija je doživljala takrat gospodarski in kulturni razmah /pesništvo trubadurjev !/, ob večin¬ skih katolikih pa so tam živeli tudi pripadniki krščanske heretične sekte katari / Gisti/, sopomensko so kata^ri imenovani tudi Albižani /po mestu v južni Francijih A|bi/. Porjivz jrnem, kar asketskem življenju so katari 1 k nedvomno precej prekašali katolike. Bili pa so zudi kritiki oblastniškega in bogatega papeštva, kar sejzanje ni moglo dobro končati. « iakole označi katarstvo Maurice Keen v knjigi Srednjeveška Evropa, 1993, s|tran 117 : "Katarski nauki so bili vrsta dualistične religije, zmes krščanstva, zoroasterstva in drugih vzhodnjaških veroizpovedi, ki jih je pridigal MANI v rimskem cesarstvu /?!/ 2. stoletja /??!!/ našega štetja." /Opomba : Kaj naj si mislimo o zgodovinarju, ki se za eno stoltje zmoti v svojem podatku ? In ne samo to : avtor prenaša delovanje perzijskega preroka flanija v rimsko cesarstvo ! 2 ^5 Veliki splošni leksikon, 11, 2oo6, stran Jjho, nam pove o Maniju med drugim tole : živel je od leta 216 do leta 277* Je utemeljitelj manihejstva / o tem posebno geslo !/. Na pritisk uradnih zoroasterskih magov so ga zaprli in v Znporu j^umrl. Po grozljivem izročilu pa so mu živenpu odrli kožo in ga križali ! Njegovi pristaši manihejci so se širili po rimskem cesarstvu tja do Italije in do Španijp*. v Ob katarih omenimo še nakj manihejskih sekt : armenski pavli- 1 , , . cijanci, balkanski bogomili m italijanski pat^renm. Vse tej sekte je oblastniška katoliška ^erkev preganjala in uničevala. Presenetljivi podatek pa je, da je bilo manihej- stvo v 8. in v 9. stoletju uradne^?eligija ujgurske države/ Dualistična vera manihejcev je vsekakor pesimistična : r- svetu valada temni, zli bog - njegovo Nasprotje je svetli, dobri bog duha. Tadi deklarirani monoteizmi ne zmorejo brez dualizma /x npr. v krščansttvu Triosebni Boj in Satan/. r Manihejsko stališče, da vlada materialnemu s vetu zli bog, je dokaj 'uteme^jen^o, če|>oraislimo, kakšne grozote se dogajajo po svetu. Naj bo tako ali drugače : monoteizmi ne prenesejo verskein miselnekonkurence, zato jo brez milosti uničijo, r O Po ideološkem ovinku smo zdaj prišli spet do katarov in do h • ^ njihovega mičen j a. Poglejmo, kaj pravi o zadevi s katari nezanesljivi zgodo¬ vinar M. Keen, o.c., strani 118-119 : " V buli iz leta 12o9 -17 (Ji/« (TU jetpodelil pohodu proti katarom poln pravni in duhovni status ' ft križarske vojne_/!M/. Tistim, ki bi a 4o dni udinjali v ----- - - ’ Languedocu, je bilo obljubljeno enako odpuščanje grehov kot tistim, , ki so šli v Jeruzalem. Še bolj pomembno pa je bilo to, dajjim jedila obljubljena oblast nad deželami, ki jih bodo izbojevali od krivovercev, enako kot &e bi bili le-ti neverniki. " /• •' •' / 3 Z ^ o. /Opomba : vera, 1^ st in oblast v najtesnejšem prepletu !/ Sledi citat iz knjige Bernanda Valleja Vlačuga babilonska, 2oll, stran 6 : " Sre^i leta 12o9 je papeški legat Arnold Amalrik / Opomba : V antologiji provansalske trubadurske lirike Ljubezen iz daljave, 2oo3, strab 175 ^prebereibo to ime drugače.' - škof Arnaud r -e Giteaux/na čelu vojske monlveev začel oblegati Beziers, b ^ranik v/ okcit|?nskih albižanov, z zahtevo, naj mu izročijo 2oo najbolj znanih heretikov, ki so se zatekli t$a, v zameno pa naj bi prizanesel mestu. Amalrik je 5bil cistercijanski menih v slu£bi Inocenca III, njegova vojska je bila drhal najemnikov, knezov, grofov, hlapcev, meščanov, , kmetov, fevdalnih škofov in brezdelnih vitezov, albižajni pa so bili najbolj predani sledilci Kristusa, oziroma natančneje povedano, naivneži verjamejo , dajjetil Kristus najbolj plemenit in praviŽKn čen človek, kar gajje rodilončloveštvo, naše poslednje upanje. In to jemanje tudi bil, , ko so bili nejkrižu tegaupanja poklani. Meščani Beziersa so sklenili, da se bodo borili in da nerodo izročili svojih varovalcev,' zaradi nespameti nekih mladcev pa je mesto padlo v roke oblegovalcev in ti so se s katoliško i /v vnemo lotili ropanjaln pobijada.. Toda kako ločiti ortodoksne o0 { albižanov ? Amalrikov ukaz jedil : " Pobijt e vse, Bog bo ž^ sekirami vlomili vrata : ■i vedel, kateri so njegovi." /Opomba : francosko : '' Tuez ! Tuez ! Dieu reconnaitra les siens ! "/ In tako so brez raz¬ like poklali vse, heretikejin katolike. Sredi zmede in groze so se mnogi zategli v cerkve, napidalci pa so s v notra$ja$>t so vdrli med prepevanjem Veni Sancte S^ritus in nadaljevali s pokolom.^ Samo v ce kvi Svete [Darije Magdalene so jih pobili 7000 /!!!/, ne da bi prizanesli ž^enskam, otro¬ kom in stqrcem. "Danes, Vaša Svetost," je Amalrik tisto noč pisal Inocencu III /Opomba : slovenski pr evod tega imena je Nedolznik !/, " js bilo z me~em pokončanih 2o.ooo meščanov, Z T'? t ‘t ne glede na sool in starost."X Dopolnimo zgddbo iz Beziersa z nadaljevanjem križarske vojne. Spet imajDesedo M. Keen, o.c. , dtran 119 : " Velika zmaga kri¬ žarjev pri Muretu leta 1213 ni bila zmaga katolikov nad katari, ampak severa mad jugom.^Njen izid ni bil iztrebljenje krivo¬ verstva /to je šele pozneje dosegla inkvizicija, ki je bila ustanovljena posebej v ta namen leta 1233 /» ampak podelitev več^ine dežel Touluške^rofije Simonu Montfortskemu /Opomba “ plemiču iz severne Francije'/ na lateranskem koncilu." Pridajmo še citat iz imenitnejknjige Iztoka Simonitija ^eus vrnit : 0 vrednotah kristjanov, 2ol5, stran 132 : "Tak boj /boj za pravico/potrebo iskalcev novih poti spoznavanja boga/ so bili tudi Katari /gr. katharoi Z Čisti/, ki jih je v atikan z močjo Inkvizicije /1229/ in franccoskih kraljev - med 12o9 in 131o /lil/ - brutalno uni x il, kerdso vero potrjevali z dejan kldr pa le z besedami. V mestecu Albi, središču Katarov, ffcji cerkev svetf d|(eci A je , ki simbolizira odločnost Vatikana, da s '^erorjem uniči vse iskalce. Bato j efv katedrali - trdnjavi velikanska slika^oslednje sodbe, ki upodablja brutaliost, ki jo je Inkvizicija prakticirala v uničevanju heretikov." Prehajam k razlagi naslovajbe s pisanke oziroma^Amauryjevi davni izjavi : Pobijajte, pobijajte, Bo£ bo že priznal svoje !" Ker je krščanski Bog / oziroma njegova Trojnost/ po prepriianju vernikov vsemogočen, vseveden itd., bo seveda vedel, kdo so ubiti 'i katari ali katoliki. Škof pa s svojo izjavo pričakuje, da bo njegov Bog žrtve razvrstil pravilno : katolike v nebesa, i -n katare v pekel. ^ Poziv najsobij^je je dicer v nasprotju s 5. Mojzesovo zaj^ovedgo, a kaj : pobijanje drugovercev in here¬ tikov ni nekaj slabega, ampak narobe : nekaj dobrega, celo najboljšega in nagrade vrednega. ^T2L N' . Znajdemo se v iz azitem relativizmu dobrega j. n zlega.. Umor je kdaj slab, drugič pa dober ali celo hvalevreden. In dalje : kajjpsri so bil lahko dobri, najboljši, negrešni ljudje, a bili so pobiti, ker niso ljfoČ bili NAŠI verniki. Tu prihajata izključe- valnost in uničevalnosz monoteistov /ali pa sodobnih ideiloških monistov, npr. komunistofe/ do svoje končne Resnice : dovoljena je le ena vera, ena ideologija. Tako prepričanje pa ne do^pmšča C mirnega sobivanja v demokratični in v pluralistični družbi. Snomiselnost terja diktaturo in totalitarizem, nasledek tega pa je nenehni boj proti drugim in proti drugačnim. Fanatični monoteistični ali pa monistični /npr. komunistični/ s "T verniki svoji strani ne zameri j 4 )apobi jan j ljudi. Krščanski vernik nejjbo obsodil uničevalnega delovanja svoje Cerkve v več kot poltisočletnem času /po ijanja Judov, drp-govercev, heretikov, o čarivnie .../. KCmunistični vernik ne bo obsodil ravnanja svojega režima v 2 o. stoletju in dalje. Nič mu nejbomenijo : loo* milijonov ^ v . . žrtev komunizma)/ svetu, milijon žrtev komunizma v Jugoslaviji, b, ' 600 in več grobišč komujističnih žrtev v Sloveniji... Najbolj zagrizeni tovrstni verniki bodo celo rekli : Še pramalo s /mwo jih pobili... To pobesnelo uničevalnost idejnega in političnega monizma najbolje izpriča protiživljenjsko geslo frankističnegq generala v* španski državljanski vojni : VIVA LA MUERTE ! SEZNAM SPISANK 2020 2_*33 /'M , 2 m 1») 0 razsvetljujoči knjigi za sodobne izobražence /Yuval Noah n arari : V- nasvetov zc 21.stoletje, Lj. 2ol9/ 0 izjemni biografiji evropsko pomembnega Hrvata dr. Anteja Gilige / Ob knjigi Anteja Gj_iig e : Svedok največih laži dvadesetog stolječa..., Zg. 2ool/ /13" 3. Ob Amedejinem či$nku Enakost, praviva in odločba /revija Misteriji, februar 2o2o/ 4. Ali je hipnotična^egresija dokaz za reinkarnacijo ? 5. 0 n^ši fiadi v 7°» letih in zdaj 0'H-c^ ^ (o 6. 0 radikalnem grafitu SMRT VSEM /kolodvorska avtobusna postaja LPP, zidek ob parku/ J', Ob izvrstnem filmu Homana Polanskega OBTOŽUJEM ! /s spominjanjem na Polanskega in na Zolaja/ 0 l h^r~ 3>A j 0 te pravi knjigi za izredne razmere /Arthur Bloch : Murphyjev zakon in drugi razlogi, da stvari gredo narobe, 1991/ 3% 9. 0 kitajski prerokbi za leto 2o2o 7. /revija Misteriji, april 2o2o/ lo. 0 položaju, v katerem smo / s podatki iz Amedejinegaplanka - h I Simptomatično globalno v reviji Misteriji, april 2o2o/ (il) Po br^ju Durrellovega Avignons^ga kvinteta /april 2o2o/fivn 12. 0 nemočnosti realizacije tejlemskega gesla DELAJ, KAR HOČEŠ ! v nobeni d?užbi ali 0 me$ah svobode f 5" ^ Po branju Durrellovega Avignonskegajcvinteta, 2. del/K^n Qc 14. 0 Sartrovem izreku Pekel so ljudje okoli tebe ■ /Jean -^aul (^artre : Zaprta vrata, zadnja stran/ £6 3 1S«7 15. O seksualnem vitaliumz Henryja Millerja, 1. del (p% ® sjdcsualnem vi^^alizmu |jenryja Milieja, 2, del / RAKOV POVRA TNIK/ A(o 7") O seksualnem vitalizmu fjenryja Killerja, 3 . del /ORNO 9 PROLJEČE/ 0*W~v ^ O 18) O seksualnem vitalizmu ^enryja Millerja, 4. del /KOZOROGOV POVRATNIK/ 9^hne^- 5 h 9) O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 5. del /SEK SUg//!^-. ^ ®3 o) O aksualnem vitalizmu Renryja Millerja, 6 . del / PLEXUS/*jW. 'Z2*0 ^l). O seksualnem vitalizmu Henryja Milerja, 7. del / / NEXIJ S^^ i }')^ ^ 2 > O seksualnem vitalizmu Henryja Uillerja, 8 . del />4rie/r-> A*)$ /KNJIGE MOG ŽIVOTA/ O seksualnem vitalinmu u enryja J^.ller ja, 9. del /KOLOS IZ MAROUSSIJA/ O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, lo. del /TIHI DNEVI V CLICHYJU/ A S~1 / 25 ^ O seksualnem vitalizmu Kenryja ^illerja, A/i, 4^ /OPUS PfSTORUM_/ / ?Wrv ^$6 ^26). O seksualnem vitalizmu Henryja Miller a, 12. del /SVIJET SEKSA/ 'pArv-G-v- A ^ O (27y O seksualnem vitalizmu Henryja Killerja, 14** del /MUDROST SRCA/ ^ A "f 2, ^ 8 ) O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 14. del /PR EDRAGA MOJA BREND A j^L jubavna^ isrna n|nryja Millera Brendi Venus, 1987/ » ^ Al H 29. O elitni osfo^vni šoli Vadnici /spominski utrinki /? / \$5 30 . O delujoči živosti Petra Amaliettija n^ Jbh,20> (51) O zadevi DAVID HERBERT LAV/RENCE, 1. del /BELI PAV/j : i °)?L) O zadevi DAVID HERBERT LAWRENCE, 2. del /SINOVI IN LJUBIMCI, /Sons amd Lovers - original je izšel leta 1913» slovenski prevod pa leta 1934, prevajalec Stanko {eben/ D 'Vr*©^ ^OG O zadevi DAVID HEBERT LAWRENCE, 3. del /MAVRICA /The Rainbow, original jeizšel leta 1915, slovenski prevod pa leta 1956, prevajalec Janko Moder/ 4). O zadevi DAVID HERBERT LAWRENCE, 4. del /ZALJUBLJE NE ŽENE /Women in Love, original jejlzšel leta 192o, slovenski prevod pa leta 1959, prevajalec Jože Fistrovič/ >1*^ "Z'l £> O zadevi DAVID HERBERT LAWRENCE, 5. del /IZGUBLJENKA - /The lost Girl, original jeizšel leta 192o, slovenski prevod pa leta 197°, prevajalka Michele Helps//3)'^>0^ ^ ^-3— O zadevi DAVID HERBERT LAVTRENCE, 6. del / ARONOVA PALICA - (■ c, >''Z^- t f 0 zadevi |)avid n erbert Lawrepe, 7. del / LJUBIMEC Hf k ftb y Cl=S 3CL 0 Solženicinovem romar/pRVI KROG I-II, Lj. 197o, 50 let pozneje /7/4ZJH 4o. Ob Araauryjevi J izjavi : "POBIJAJTE, POBIJAJTE, Bog bo A že prepoznal svoje !" ^-^8 DODATEK Kot v spisankah iz leta se tudi v spisankah leta 2o^o pojavlja kot gostujoči avtor moj prijatelj DUŠAN JEŽ. Prispeval je izjemno tehtni razmišljanki o zdravju in se posebej o svojem zdravju. Le malo je pacientov, ki tako ustvarjamo m studiozno spremljajo potek svoje bolezni in ga umno analizirajo. v/ TaKO Dušan ni le pasivni laik v rokah specialistov, v'' ampak aktivni raziskovalec na področju medicine, s tem pg. iahko marsikaj pove oudi strokovnjakom, ^ V še vec pa svojim bralcem. Iskanje resnice o raku -yv\S~ yi '^ 5(5 Knjiga s tem naslovom je izšla leta 2016 v Ameriki. Avtor Ty M. Bollinger mi je sicer znan tudi iz serije televizijskih intervjujev, ki jih je pred meseci brezplačno objavil na internetu, opravil pa jih je predvsem na daljnem Vzhodu, kjer še danes zdravijo raka tudi na razne tradicionalne načine, oziroma jih kombinirajo s sodobno šolsko medicino. Avtor v uvodu sporoča, da je od leta 1995, ko se je poročil s Charlene, izgubil zaradi raka in neučinkovitih terapij kar osem bližnjih sorodnikov: očeta Grahama Bollingerja, oba dedka, babico, bratranca, strica in tudi svojo mamo Jerry Bollinger Taylor. Tik pred smrtjo očeta se je odločil, da začne študirati problematiko rakavih bolezni in načine zdravljenja. Ob tem je kmalu spoznal obstoj vojne med zagovorniki konvencionalnih in alternativnih metod zdravljenja raka. Ugotovil je celo, da so več alternativnih zdravljenj raka razvili dobitniki Nobelove nagrade. Avtor zgodovinsko omenja Hipokrata, kot nosilca zamisli, da je celotno človekovo zdravje odvisno od usklajenega ravnovesja sicer ločenih, vendar v svojem bistvu povezanih delov, od katerih v telesu nobeden ne deluje ustrezno brez drugih. Danes takemu pristopu, ki ne zdravi samo posameznih bolezenskih simptomov, temveč celotnega bolnika, pravimo holistična medicina. Nadalje avtor omenja Grka Asklepiada, enega prvih zdravnikov, ki je vzpodbujal uporabo zdravilnih zelišč, masažo, vadbo. Poudarjal je, da je treba bolnikom v času bolezni dajati občutek ljubljenosti in sreče. V nadaljevanju sprehoda skozi novejšo zgodovino medicine vidi Ty Bollinger prelomnico leta 1910, ko je bilo v Ameriki objavljeno Flexnerjevo poročilo in ki naj bi za vedno spremenilo tok zahodne medicine. Pred tem je bila medicinska izobrazba v ZDA zelo raznolika, obstajale so homeopatske, naturopatske, eklektične medicinske šole s področja zeliščarstva, ni bilo ene same poti. Sledile so reforme, tako Bollinger, s katerimi je v Ameriki do leta 1925 izgubilo delo 10.000 zeliščarjev, do leta 1940 so pregnali 1500 kiropraktikov, ker naj bi bili »mazači«, dvaindvajset obstoječih homeopatskih medicinskih šol, ki so delovale v začetku 20. stoletja se je leta 1923 skrčilo na dve šoli. Do leta 1950 so zaprli vse šole, ki so poučevale homeopatijo. Prevladala je ena sama, nova smer, to je medicina z obilno uporabo zdravil, v to smer sta obilno financirala medicinske fakultete podjetnika Carnegie in Rockfeller. V zameno za financiranje so fakultete morale poučevati študijsko gradivo, usmerjeno izključno na zdravila, brez slehernega poudarka na naravni medicini. Razvila so se dobičkonosna farmacevtska podjetja. Danes imenovana alternativna medicina je bila do začetka 20. stoletja prevladujoča, a je zaradi naglega preoblikovanja praktično izginila. Ostal je le »zlati standard« nove medicine, ki 4 alternativnih metod zdravljenja praktično nima več v vidnem polju. Avtor trdi, da so z množičnim pranjem možganov farmacevtska sredstva postala »konvencionalna medicina.« z vsemi svojimi uspehi in neuspehi. S konvencionalno medicino je prišla tudi uvedba kemoterapije kot sredstva za ubijanje rakavih celic. Avtor opiše problem kemoterapije z zelo negativnim pogledom, kot rakotvorni postopek, ki škoduje vsem celicam, rakave celice pa da spreminja v matične celice in jih s tem dejansko krepi. Kemoterapevtske snovi v bistvu povečujejo armado rakavih celic in so lahko bolj škodljive od neukrepanja, tako avtor knjige. Matične celice vsaj delno veljajo za oviro pri zdravljenju raka zaradi njihove naravne odpornosti za zdravljenje. S tem namenom se kemoterapija na veliko uporablja za obogatitev matičnih rakavih celic. Bollinger navaja neko študijo, v kateri večina vprašanih onkologov na sebi v primeru bolezni ne bi uporabila kemoterapije. Zelo zgovoren je citat v knjigi: »Naše sedanje izhodišče je »delati«, toda pri vsaki bolezni pride do prelomnice, ko intenzivno zdravljenje postane večje breme, kot sama bolezen. Ne usposabljamo zdravnikov, da bi se pogovarjali z bolniki ali jih za to nagrajevali. Usposabljamo jih za ukrepanje in jih nagrajujemo za delo. Ta sistem je treba spremeniti.« Avtorica citata je profesorica medicine na stanfordski mnedicinski fakulteti dr. V.J. Periyakoil. Ty Bollinger ugotavlja, da bolnemu telesu v resnici ne manjkajo kemične snovi, v kar bi nas radi prepričali farmacevtski karteli, temveč mu manjkajo hranila. Ta resnica pa je počasi utonila v pozabo, saj je farmacevtska industrija monopolizirala ameriško medicino. Danes se malo ljudi tega zaveda in zgodovina vzpona zdravil se je izgubila v mraku. Številna farmacevtska sredstva so se razvila iz kemičnega orožja, ki so ga razvijali v obeh svetovnih vojnah, nekatera so preizkušali na zapornikih v nemških nacističnih koncentracijskih taboriščih- na primer nekatere analgetike, aspirin... Po vojni so se mnoge vrste kemičnega orožja čudežno spremenila v farmacevtska sredstva, sem sodi tudi kemoterapija za zdravljenje raka. V tistem času so se pojavila tudi cepiva, logična posledica nove miselnosti, ki seje v zahodni medicini osredotočala na dovajanje kemičnih snovi telesu. Bollinger trdi, daje potem, ko je kemoterapija postala standardni način zdravljenja raka, skupaj z invazivnimi kirurškimi posegi in z obsevanjem, prišlo do situacije, ko se uničuje človeško DNK in dejansko povzroča še več raka. Citira ustanovitelja klinike Tahoma v zvezni državi VVashington, dr. V. VVrighta: »Vse velike farmacevtske družbe imajo patente za eno ali drugo in nadaljnje molekule, ki so PRIBLIŽNO podobne tistemu, kar sodi v telo, ravno toliko, da imajo določen učinek, vendar tudi dovolj, da naredijo veliko škode. Če nameravamo biti kolikor le mogoče zdravi v telesu, ki ga imamo zdaj, moramo uporabiti le snovi in energijo, ki spada v telo, prav nič pa ni smiselno uporabljati patentiranih zdravil.« Ker so ta, tako Bollinger, izolirana iz celih rastlin in organizmov, pa tudi iz različnih kemičnih in petrokemičnih spojin, in je zaradi stranskih učinkov zato večina farmacevtskih sredstev prava nočna mora. Nato avtor obravnava totalitarnost FDA, ameriške agencije za odobritev zdravil, ki naj bi potrošniku ponujala le varna in učinkovita zdravila, v resnici pa FDA noče priznati množice »neodobrenih« snovi, ki so se že na tisoče let uporabljala za zdravljenje bolezni, hkrati pa ta agencija ne uspe zaščititi javnosti pred škodljivimi učinki zdravil, ki so z njihove strani odobrena. V nadaljevanju knjige avtor navaja številne nove metode, kako se odkriva raka mnogo bolje kot z dosedanjimi metodami. Kot bralec knjige težko sodim, koliko je v vsem resnice, pa vendar, izgleda, da obstajajo tudi metode za odkrivanje raka, ki niso uradno priznane ali uporabljene, so pa znanstveno raziskane. Govora je o testiranju AMAS, FICG urinskem imunološkem testu, testu Oncoblot, določanju timidin kinaze, nagalaze in visoko ločljive analize krvi (HRB). Poglavje o strupenih vplivih okolja je v tej knjigi, kot v mnogo podobnih knjigah o raku, posvečeno strupenosti pesticidov, gensko spremenjenih organizmov, fluora v vodovodih, plastike, sevanja mobilnih telefonov, cepiv, kemtrailov. Našteva tudi škodljive vrste hrane in problematiko kozmetičnih izdelkov. Zadnji del knjige je namenjen opisom številnih zeliščnih zdravil za zdravljenje raka, za čiščenju zajedalcev, razlagi Gersonove terapije, uporabe visokih odmerkov vitamina C, čaja essiac, tonika Floxey, izboljševanja imunskega sistema telesa s pomočjo eteričnih olj, ki so del imunskega sistema rastlin. Številna eterična olja so protirakava: sivka, sandalovina, limonska trava, zelenka, iglice jelke, limona, limeta, mira, omenja tudi kadilo frankincense. Sledi encimska terapija, ketonska dieta, delni post. Velik protirakav pomen avtor predpisuje medicinski konoplji (Cannabis sativa), kombinaciji kanabinoidov, predvsem seveda THC in CBD. Veliko je tega opisanega, morda je zanimiva avtorjeva misel: »Ko spoznamo, da imajo vsi patogeni, alergeni in podivjane rakave celice obrambne ščite iz beljakovin, hitro lahko sprevidimo, zakaj so proteolizni encimi, ki imajo enkratno sposobnost razgrajevanja beljakovin, tako bistvenega pomena za ohranjanje zdravja in odstranjevanje odpadkov. Proteolizni encimi so verjetno najpomembnejši dejavnik preprečevanja raka na sistemski ravni.« V poglavju o preprečevanju raka mi je bil zanimiv tudi poudarek na potenju, s katerim se da izločiti številne strupe iz telesa. Znoj je dejansko ključna sestavina imunskega sistema in ga je treba redno spravljati v pogon, ker ohranja čisto telo preprečuje bolezni. Znane so svetovne tradicije rimskih kopeli, skandinavskih savn, turških kopeli. Seveda pri intenzivni aerobni telesni vadbi pride do potenja z vsemi njegovimi čistilnimi pozitivnimi učinki. Poudaril je tudi kontrolo nad ravnijo stresa, saj prevelik stres pomeni povečano sproščanje adrenalina in kortizola, to pa lahko poškoduje imunski sistem. Knjigo avtor zaključuje s pomembnim citatom dr. Martina Luthra Kinga mlajšega: »Poslednje merilo človeka ni njegovo stališče v času udobja in prikladnosti, temveč to, kar zagovarja v času izzivov in protislovij«. Knjiga »Iskanje resnice o raku« je bila prevedena v več kot 20 jezikov. Ty M. Bollinger, rojen 1968, je že dolgo raziskovalec in zagovornik alternativnih pristopov k zdravljenju raka. Njegov najuspešnejši projekt do sedaj je bila dokumentarna serija »The truth about cancer: A Global Quest« (Resnica o raku: globalno iskanje), ki jo je posnel v sodelovanju z zdravniki, raziskovalci in bolniki z različnih koncev sveta. Ob branju te knjige seveda ne morem vedeti, kaj od vsega tega je zares uporabno za zdravljenje raka prostate. Težava je ravno v tem, da se uradna, konvencionalna šolska medicina tudi pri nas izven svojih kemoterapij, obsevanj, operacij, in v primeru raka prostate še antihormonskih terapij, ne ukvarja z naborom možnih naravnih in danes alternativnih ali pa vsaj dodatnih, komplementarnih zdravljenj in lajšanja bolezni, ki so opisni v tej knjigi. Nasvetov v to smer se ne dobi, kaj šele kakih konkretnih napotkov ali rezultatov znanstvenih študij. Pacientu samemu zato ostaja težak študij, razmislek in eksperiment na samem sebi: kaj od vsega tega bi poskusil uporabiti, koliko mi bo morda koristilo? Vsega se nikakor ne da preizkusiti in v praksi je tudi precej neizvedljivo, da bi se kot samoplačniški pacient odpravil v kakšno, na primer mehiško holistično zdravstveno ustanovo, ali v kakšno drugo oddaljeno državo. Kot pacient, nagnjen k holistični medicini, torej k zdravljenju z vsem, kar bi morda lahko pomagalo, se torej nenehno poskušam izobraževati s pomočjo najrazličnejših resnih strokovnih virov z interneta ali iz knjig. V decembru 2019 sem se na primer udeležil na ljubljanskem onkološkem institutu strokovnega srečanja zdravnikov z naslovom »Šola raka prostate«. Vesel sem bil, da so mi organizatorji kot pacientu in ne zdravniku dovolili soudeležbo. Prav pri vsakem pacientu z rakom prostate pa ostane temeljni razmislek: kdaj in če se ukloniti predlaganim invazivnim postopkom konvencionalne medicine, z vsemi posledicami in z vnaprej negotovim izzidom uspehov zdravljenja kako to kombinirati z dodanim komplementarnim zdravljenjem, v kakšnem obsegu in izbiri to izvajati, in kako se vesti in ravnati pri odločitvi za morebitno alternativno zdravljenje. V zadnjih 12 letih, odkar imam ugotovljenega raka prostate, so se tudi doktrine konvencionalne medicine kar nekoliko spreminjale, z njimi tudi priporočila EAU, Evropskega združenja urologije, kar dodatno naredi spremljanje lastnega zdravljenja po eni strani še bolj komplicirano, po drugi strani pa je področje prav zaradi internetne povezanosti svetovne znanstvene sfere še toliko bolj zanimivo in privlačno za nova odkritja, ki pa jih ta stroka po mojem prepričanju zelo nujno potrebuje. Kot nedvomno potrebuje tudi celovit, holističen pristop. Pacient, ki je vrhunsko informiran o možnostih zdravljenja raka prostate, nima lahke naloge, kako se odločati glede svojega zdravljenja. Ta nelahka naloga pa me spremlja že 12 let. V tem Času sem bil brez simptomov bolezni in sem živel s polno umsko in telesno kakovostjo življenja in delovanja. Dušan Jež Ty. M. Bollinger: Iskanje resnice o raku, prva izdaja 2016, ZDA, slovenska izdaja založbe Iskanja, Lj., 2018. Mojih dvanajst uspešnih let t 'fll P ^ fo »Kamorkoli že greš, tja si prispel.« Jon Kabat Zinn, molekularni biolog, zdravnik in profesor na Univerzi v Massachusettsu. For Your Eyes only, I never need to hide... You,ll see what no one else can see... Michael J.Leeson in Sheena Easton za film o Jamesu Bondu Zahodnoevropska onkologija je z moje točke gledanja potrebovala dolgih dvanajst let, da je prišla do nekaterih prelomnih ugotovitev glede načina zdravljenja in morebitne zakasnitve začetka zdravljenja raka prostate kot smiselnega ukrepa. Ugotovitev, do katerih sem sam, z lastnim študijem, prišel pred dvanajstimi leti in takrat nasprotoval uradnim urološkim doktrinam agresivnega zdravljenja. Gre seveda za znano »hipokratovsko« tehtanje strupenosti zdravil nasproti njihovim zdravilnim učinkom. Za merilo postavljam seveda avgust 2008, pred 12 leti, ko mi je endokrinologinja dr. Marija Pfeiffer odkrila močno zvišano serumsko vrednost PSA, za prostato specifičnega antigena. Ta je bil kar 40 in ob tem je bil izmerjen tudi močno znižan serumski testosteron. Rak prostate, ob hudem hipogonadizmu, bolezen s slabo prognozo, najverjetneje metastaziran. Pred tem mi nihče še nikoli ni dal izmeriti PSA, torej je bilo to prvovrstno negativno presenečenje. Rak očitno ni nastal nenadoma leta 2008, temveč se je zadeva razvijala do tako visokega PSA več let. Morda celo kakih deset, kar je kasneje pokazala analiza zelo počasne rasti PSA po letu 2008. Ni nemogoče, da imam tega raka že okrog 20 let, če postavimo domnevo, da je PSA tudi pred letom 2008 enako hitro napredoval kot po tem letu, ko sem PSA redno kontroliral. V letu 2008 se je torej začelo to obdobje »težkega nahrbtnika«, ki sem ga začel nositi na ramah, tako mi je pač rekel eden ljubljanskih urologov KC na prvem pregledu zaradi tega alarmantnega rakavega izvida. Prostata je tudi na otip kazala rakav značaj. Mojega hipogonadizma pa dr. Marija Pfeiffer ni mogla zdraviti s testosteronskimi obliži, saj bi to morebiti pospešilo raka prostate. V več naslednjih letih sem za počasen dvig testosterona do normalnih vrednosti skrbel z zdravim življenjem in tudi prehrano, za katero obstajajo podatki, da nekoliko dviguje testosteron. Moje mnenje je bilo, da s tem naravnim posegom ne bom poslabšal svojega raka prostate. Po temeljitem študiju stanja medicinske znanosti leta 2008 in po presoji poznavanja svojega telesa in nekdanje hude avtoimunske bolezni, ki sem jo imel v mladosti, sem se odločil, da raka ne bom zdravil z antihormonsko terapijo (ADT), ki so mi jo predlagali urološki specialisti. Za operacijo in s tem odstranitev prostate pa je zaradi previsokega PSA-ja in možnih metastaz itak že prepozno, so povedali. Odločitev proti antihormonski terapiji je bila povsem moja lastna, trezna in odgovorna, sprejeta po študiju o škodljivih stranskih učinkih tovrstnih zdravil, pa tudi ob dejstvu, da sem itak že imel vrednost testosterona v krvi daleč pod najnižjo, še normalno. Izhodiščno nizek testosteron je namreč slaba popotnica antihormonski terapiji, saj je v tem primeru domnevno rak že vajen nizkega testosterona. In tudi premlad sem se zdel sam sebi za dolgoletno in vsem telesnim organom škodljivo antihormonsko terapijo. Leta 2008 sem imel le 54 let. S stališča današnje znanosti vemo, da bi imel po 12 letih antihormonske terapije, če bi se takrat ravnal po nasvetu urologov, danes le še 25% možnost, da bi bil še živ, zagotovo bi pa bili vsi moji organi že prizadeti od zdravil. To pove veliko. Živ sem namreč kljub odsotnosti tovrstnega zdravljenja! Moja lastna odločitev je pomenila dvanajstletni uspeh. Za tisti čas (leto 2008) pa je bila odločitev za aktivno opazovanje raka brez zdravljenja nekaj nezaslišanega. Del zdravstvene stroke meje skoraj razglasil za samomorilca, žel sem nenavdušenje pri urologih. Videl sem, da je moja odločitev o odlogu zdravljenja za nedoločen čas tako nenavadna, da bom težko našel moji odločitvi o aktivnem opazovanju raka res predanega zdravnika, ki bo živel z mojo boleznijo, me podpiral brez vsake psihološke distance, zaradi, na primer, nestrinjanja z mano kot proaktivnim, strokovno visoko informiranim pacientom. In sem za okrog 8 let nehal hoditi k urologom, krvne preiskave sem si plačeval sam, nekaj pa sem lahko opravil pri svoji osebni splošni zdravnici. Moj pristop aktivnega opazovanja raka pri tako visokem PSA je bil pač daleč pred časom. Vesel sem bil vsakega nasveta ali znanja od nekaterih mojih prijateljev, nekateri so splošni zdravniki, drugi ne, in seveda tudi vseh nasvetov mojega prijatelja infektologa, ki se je vedno zelo zavzel zame in mi pomagal pri marsičem. Ves postopek aktivnega opazovanja sem večinoma določal sam, izognil sem se tudi punkciji, ki bi sicer histološko dokazala raka in njegovo Gleason stopnjo, torej podobo agresivnosti rakavih celic. Napredovanje raka se je dalo sprva lepo 3 spremljati s slabšanjem izvida serumskega PSA (podvojil se je v osmih letih), z rektalnim ultrazvokom in precej let kasneje tudi s scintigrafijo okostja in z magnetno resonanco prostate. Simptomov bolezni pa do leta 2020 k sreči sploh nisem imel. Koliko so pri tem pomagale razne »domače arcnije«, od ajurvede do metode Budvvig in nasvetov nemškega holističnega zdravnika dr. Manfreda Jacoba, ali pa nasvetov ameriškega neodvisnega zdravnika dr. Mercole, na primer, ne morem oceniti. Upam pa, da je področje prehranskih dodatkov, zdravega življenja v gibanju in prastarih ljudskih zdravil res kaj pomagalo. Biopsijo sem sam ocenil kot nevarno že leta 2008, saj se mi čisto laično ni zdelo smiselno s kakimi desetimi iglami hkrati vrtati po rakavi prostati, temu organu, ki pogosto ni večji od velikosti oreha. Tako da biopsija po mojih merilih še do danes iz previdnosti v moji doktrini ni prišla v poštev. Je pa pri metastaziranem raku itak izgubila na pomenu, saj se stanje raka vidi brez nje s pomočjo drugih preiskav. Teh dvanajst let, od 2008 do 2020, sem preživel odlično, v polni telesni in duševni formi in brez vsakih simptomov bolezni. Zdravje sem krepil z zdravim življenjem, z gibanjem, s prehrano, za katero so znane indikacije, da zavira raka. Tudi vrednost testosterona se je normalizirala in moški hormon je temu primerno »poganjal« vse moje organe in tudi duha, inteligenco, razum. Opravljal sem veliko domačih obrtniških del pri hiši, tudi betoniral, pa kolesaril z ženo po številnih delih Francije, pazil na vnuke, skrbel za dva devetdesetletna starša. Odličen uspeh glede tega, da sem lahko zadržal vplive počasi napredovale bolezni in morebitnega zdravljenja za tako dolg čas pri polni aktivnosti! In tudi sedaj, poleti 2020 so simptomi bolezni res neznatni. Do nedavnega me ni glede tega pohvalil noben zdravnik specialist, niti ni bilo o tem dolgem času brez simptomov in o času mojega aktivnega opazovanja raka nič govora pri specialistih, ki tudi niso imeli nobene želje ali namena po diskusiji o smiselnosti in USPEHU tega ukrepa. Tudi v letu 2019 in 2020 dobivam s strani urologa in onkologa ponudbe za razne oblike kastracije in dodano kemoterapijo. »Nezdravljenje« pri njih ne naleti na kakšno posebno odobravanje. Zato sem bil toliko bolj vesel, da sem ob obisku enega največjih kirurgov za operacije prostate pri nas, in strokovnjaka na operacijskem robotu Da Vinci, dr. Sandija Poteka, pred začetkom poletja 2020, dobil njegovo potrditev, da sem naredil s to dolgoletno odložitvijo zdravljenja -z »aktivnim opazovanjem«- najboljšo možno potezo in da seveda, če zdaj res prihajajo razni simptomi bolezni, na primer bolečine v kosteh, pa prihaja po njegovem mnenju čas, ko bi antihormonsko zdravljenje lahko pokazalo svoje koristi in bi mi bilo življenje pod temi kastracijskimi substancami nekaj časa lažje kot brez terapije. Tako je menil in ta razgovor mi je bil v veliko čast in ponos. Mnenje tega strokovnjaka sem si želel že dolgo slišati. Dobil sem prvič potrditev za svojo pogumno pot. Njegova potrditev moje dosedanje poti aktivnega opazovanja raka je pokazala, kako temeljito se spreminja filozofija okrog zdravljenja raka prostate, oziroma doktrina, na kateri točki se srečujejo težave bolezni same s poškodbami zaradi dolgotrajnega jemanja zdravil, torej večno vprašanje, kaj se okrog zdravljenja raka prostate sploh »splača« storiti glede na nabor zdravil, ki pri metastatsko napredovalih rakih niso preveč učinkovita, so pa precej strupena, uničujejo ves organizem, raka pa zavirajo le določen čas. Že v Zborniku »Šola raka prostate« (Ljubljana, 2019), izvemo nekaj izhodišč za državni program presejanja raka prostate: V točki 3 piše, da ima zdravljenje zgodnje oblike bolezni manj stranskih učinkov, da pa so raki, ki so odkriti zaradi simptomov, ki jih povzročajo, večinoma napredovali in neozdravljivi. V točki 6 pa izvemo, da zdravljenje napredovalih bolezni minimalno izboljša preživetje in je zelo drago. Zanimiva je tudi točka 8, ki navaja, da je z uporabo dodatnih preiskovalnih orodij možno zmanjšati število nepotrebnih biopsij prostate. Tem sem se tudi sam izognil že davno. »Šolo raka prostate«, namenjeno predvsem zdravnikom in specialistom onkologom, urologom, radiologom, sem obiskal na lastno iniciativo v decembru 2019 na 01 Ljubljana, verjetno sem bil med zdravstvenim osebjem edini pacient. Vesel sem bil, da mi je bilo to omogočeno in tudi tiskani zbornik predavanj sem prejel. Temeljito sem ga preštudiral. V njem sem lahko zaznal »klimo«, ki vlada v slovenski onkologiji glede zdravljenja in v odnosu do pacienta. Kot sem že prej opisal, pa pri meni operacija ni bila nikoli možna opcija, ker je bil moj rak prepozno odkrit. Vsaj tako so leta 2008 rekli zdravniki. In ravno operacija, torej celovita odstranitev prostate, je v zgodnejših fazah raka prostate znana kot najbolj zanesljiva metoda, pri večini pacientov (okrog dveh tretjinah) po odstranitvi prostate res pride do trajne ozdravitve, kar zadeva raka. V času desetih let se sicer pri približno tretjini pacientov rak ponovi. Znane so tudi težave z uhajanjem urina in spolnostjo po operaciji, pa četudi je bila operacija narejena po postopku ohranjanja živčnih snopov ob prostati. V nemških priročnikih za paciente je o tem napisanega veliko, tudi glede težav, ki r jih v zakonske zveze prinese to pooperativno življenje moškega- pa čeprav je bila operacija uspešna so lahko težave dolgoletne ali vseživljenske. Jaz sem bil že od samega začetka, v letu 2008, »obsojen« s stani urologov na paliativno zdravljenje, brez operacije, torej zaviranje bolezni brez upanja na dokončno ozdravitev. Temu v uradni medicini pravijo zazdravitev bolezni, v resnici pa gre le za poskus upočasnjevanja bolezni. Težko je bilo moje izhodišče, zahtevalo je veliko mero poguma in lastnega »medicinskega manevriranja« v najboljšo smer. Leto 2008 je bil čas, ko se še ni toliko govorilo o marsikdaj preveč invazivnem zdravljenju raka prostate in o radikalnih operacijah prostate, ki so se izkazale kot prezgodnje ali nepotrebne. Veliko moških po svetu je šlo po nepotrebnem pod nož, in pod znatne škodljive pooperativne učinke inkontinence in impotence, danes je to znano. Kasneje se je v svetovnih strokovnih krogih razvila tudi debata o smiselnosti presejalnih testov PSA, in število študij o škodljivostih dolgoletnih antihormonskih terapij je le počasi naraščalo. Ravno zato, ker rak prostate običajno po svoji naravi zares počasi napreduje, in dolgo ne povzroča težav, še do danes glede zdravljenja ni vse znanstveno razčiščeno in utemeljeno, leta 2008 pa je bilo še toliko manj. Še danes, leta 2020, ko je moj rak žal že nekoliko razširjen izven prostate, po kosteh medenice, drugod pa ga zaenkrat ni videti, pri urologih in onkologih naletim najprej na predloge o maksimalno invazivnih terapijah in nejevoljo, zakaj se temu še upiram. Seveda mojih odločitev ni lahko utemeljiti, so pa del možnega ukrepanja tudi po najnovejših smernicah Evropskega urološkega združenja (EAU). Zadnjih nekaj let je v urološke smernice tega združenja za določanje doktrin zdravljenja zašlo priporočilo, da se metastatskega, hormonsko odvisnega raka prostate poskuša zavirati hkrati z antihormonsko terapijo in s kemoterapijo. Pred leti je to sledilo le eno za drugim, saj imata obe terapiji številne škodljive učinke na telo. Zdaj pa sta temelj doktrine dve terapiji s hudimi škodljivimi stranskimi učinki naenkrat, to priporočilo bi naj življenje povprečno podaljšalo za kako leto, točno se še ne ve. Obe terapiji sta za telo zelo strupeni, torej mora biti pacient dovolj zdrav v celoti, da se tak agresivni režim sploh lahko začne in to v smernicah tudi dejansko piše. Tak režim naj bi torej nekoliko izboljšal čas preživetja pacientov in podaljšal čas kakovosti življenja zaradi zmanjšanja simptomov raka. Ali pa se kdo vpraša, kaj se dogaja medtem s pacientom zaradi strupenosti zdravil na telesnem in psihičnem-kognitivnem področju, in kako to vpliva na zmanjšanje kakovosti življenja, je pa še danes odprto vprašanje. O tem je mnogo premalo govora, tudi v Sloveniji. Ena od primerjav je v raziskavi Stampede, kjer je dodatek kemoterapije k odvzemu hormonov podaljšal srednje celokupno preživetje od začetka zdravljenja z 71 na 81 mesecev. Preiskava Chaarted pa navaja podaljšanje s 47 na 57,6 mesecev. Novejše zdravilo, ki lahko nadomesti kemoterapijo, je Abirateron acetat, z dodanim prednizonom, ima manj hudih stranskih učinkov kot kemoterapija, pa je, kot domnevam, cenovno previsoko, da bi ga naš zdravstveni sistem za to obliko raka plačeval. Tudi nekaterih drugih novejših zdravil za razširjenega, na kastracijo odpornega raka prostate naš sistem stroškovno ne pokriva v poznejših fazah bolezni, kar je res zaskrbljujoče. Najbrž gre bolj za stroškovne kot strokovne omejitve. Saj imajo ta zdravila manj škodljivih stranskih učinkov kot starejša ali kemoterapija. Najnovejša zdravila torej ostanejo le premožnim samoplačnikom. Onkologi navajajo, daje zelo malo randomiziranih raziskav, ki bi primerjale med seboj različne vrste zdravil, ki prinašajo podaljšano preživetje. Zdaj ko so po svetu tudi nove generacije zdravil, vedo še manj o tem, kako razvrstiti terapije v težjih oblikah raka, ko terapije ena za drugo odpovedujejo v relativno kratkem času in se pacient bliža smrti. O vrsti in zaporedju zdravil se onkologi odločajo na podlagi mesta in obsega zasevkov, bolečin, dolžine in uspešnosti predhodnega zdravljenja, neželenih učinkov, interakcij med zdravili, pridruženih bolezni, splošne zmogljivosti bolnika, predvsem pa tudi značilnosti samega bolnika z vsemi njegovimi navadami, željami, pričakovanji in zmožnostmi... dobesedno tako pravijo. Kaj je s temi željami mišljeno, ni lahko razložiti. Vsak bolnik bi rad bil čim bolj zdrav in to ob čim manj škodljivih učinkih zdravljenja. Katere druge želje naj bi imel? Nikjer pa še nisem zasledil, kako dolgo približno živi pacient, če se ne odloči za ta zdravljenja. Manjka najpomebnejši primerjalni kazalnik! Navaja se, da od začetka rakave bolezni do metastatske faze poteče tudi več kot 10 let, toda znotraj metastatske faze pa ni nikjer nobenih časovnih podatkov o tem, kako poteka povprečni potek brez zdravljenja. Moj rak prostate je do metastatske faze potreboval, kot vse kaže, več kot 15 let, morda tudi dvajset, zdaj traja metastatska faza kaki dve leti, simptomov bolezni je malo, za naprej pa je seveda vse uganka. Kot informiran pacient nikjer ne dobim jasnih primerjalnih statistik, ki bi kazale časovni doseg zdravljenja, povprečno preživetje in tako imenovano kakovost življenja pri določenem zaporedju invazivnih zdravil, predvsem v zadnji, že razširjeni fazi bolezni in podatke o časovnem poteku brez zdravljenja. Seveda je za zdravstveni sistem najmanj sporno, če urolog ali onkolog že takoj ob srečanju z metastatskim rakom prostate predlagata pacientu maksimalno invazivno terapijo, ki je za državo še finančno vzdržna, saj s tem odpadejo vse možne dileme, da se je z milejšimi terapijami ali celo s čakanjem brez terapij s strani zdravstva kaj zamudilo ali celo škodilo pacientu. Vsak predlog milejše terapije, ali njen odlog pa, kot da predstavlja tveganje za zdravnika in običajno v teh primerih pacient takoj dobi v podpis izjavo. Zdravnik običajno zapiše v to izjavo, da pacient zavrača to ali drugo terapijo, običajno ne navaja vzrokov za to pacientovo odločitev in ne napiše, da gre za konsenz med zdravnikom in informiranim pacientom. Ker konsenza v takem tipu pogovora pravzaprav ni. Gre le za osnovno pravico pacienta, ki lahko katerikoli zdravljenje zavrne. In to dejansko ni konsenz med zdravnikom in pacientom. Torej pacient prevzame tveganje za opazovanje metastatskega raka in odsotnost terapije sam, zdravnik je odgovornosti razbremenjen. Po svoje je to razumljivo, saj so pacienti vseh vrst in takoj, ko bi zaslutili »da nekaj manjka«, bi se lahko spravili nad zdravnika. Pa vendar, ali ni to sistem, ki nekako avtomatično sili v bolj agresivne, pa še vedno skrajno negotove načine zdravljenja in običajno opušča milejše, ki so lahko enako koristni? Okrog škodljivih stranskih učinkov zdravil pač ni večjih dilem, saj so zdravila uradno dovoljena in so torej taka, kot so. Torej je zelo dobrodošla vsaka generacija novih zdravil, ki imajo nekaj manj škodljivih stranskih učinkov. Problem teh zdravil pa je, kot že rečeno, visoka cena. Kako pa naj se odloča pacient? Vedno je govora v razni strokovni literaturi, da se naj zdravnik skupaj s pacienti odloči za najbolj primerno terapijo, kar pa je iz dveh razlogov večinoma zavajujoče ali pa vsaj močno oteženo. Prvič, pacient skoraj nikoli ne more biti dovolj informiran, da bi se res strokovno odločal. Pogovori z zdravnikom nikoli ne trajajo dovolj dolgo, saj zato niti ni časa za odpiranje poglobljenih dilem zdravljenja, opisi škodljivih učinkov zdravil so zelo kratki, pogosto omejeni le na nekaj glavnih, tudi ni možnosti videti dejanskih statistik o učinkovitosti zdravljenja. Možna je napotitev pacienta na razne priročnike za paciente, kar je lahko pomoč pri tem, da se pacient v miru in z več časa posveti boljši informiranosti o bolezni in zdravljenju, brez prisotnosti zdravnika in lahko ob naslednjem obisku pri specialistu kaj več vpraša.Je pa informiranost vezana na kakovost teh priročnikov, na stopnjo strokovnega znanja, ki se želi pacientu v njih podati, o tem pa odloča stroka v vsaki državi po svoje. Običajno se računa (žal) na nekega »povprečnega« pacienta in se ne zaide v prepotrebne podrobnosti problematike. Hierarhija zdravstvene stroke pri nas je nekaj, kar je zgodovinsko pogojeno že iz prejšnjega družbenega sistema, ko je bil pacient po pravilu poslušen in ni bil nagnjen k večji informiranosti o svoji bolezni. V času socializma se ni iskalo aktivnega, informiranega pacienta in posledice na tem področju so vidne še danes. Tudi v priročnikih za paciente. Pogosto so v priročnikih za paciente težave, predvsem z nedvoumno predstavitvijo uspešnosti in neuspešnosti terapij glede časa zaustavitve bolezni brez simptomov, glede dejanske kakovosti življenja, oziroma trpljenja pod težkimi terapijami, glede vseh stranskih učinkov zdravil tudi dolgoročno, in glede podaljšanega časa preživetja v primerjavi z bolniki, ki so se odločili za odsotnost zdravljenja. V nemških priročnikih sem teh konkretnih podatkov in dilem zasledil precej več kot v slovenskih, pa tudi tam se ne najde vsega, kar bi resnično informiran pacient potreboval za soodločanje o zdravljenju. Poenostavitve v teh primerih, morda zadostne za le zmerno zainteresiranega pacienta, pa res zbegajo intelektualnega in zavzetega pacienta, ki želi popolno informacijo o stanju znanosti vtem trenutku. In o dejanskih možnostih in dosegu katere koli oblike zdravljenja. Drugič pa je problem to, da ko se zelo zainteresiran pacient poglobi v strokovno literaturo sedanje stopnje znanja o zdravljenju raka prostate, v neposredne mednarodne študije uradne medicine, ugotovi, da pri razširjenem raku obstaja neizmerno mnogo nians in pod-nians kemične kastracije, oziroma blokade testosterona (ADT), ki jih dosegajo starejša, pa tudi novejša in s tem dražja zdravila v ta namen. Sama stroka pa nima dovolj znanstvenih študij, ki bi nedvoumno potrdile, kdaj s čim zdraviti, kdaj začeti, kako s slabšanjem raka terapevtsko razvrstiti razne kastracijske substance in kemoterapijo ter ostala, tudi novejša zdravila, ki delujejo na antihormonskem področju. Veliko je znanstvenih neznank, pa še pacient ni enak pacientu glede uspešnosti nekega zdravila. Nabor zdravil pa je odvisen tudi od BDP neke države. Trenutno poteka več mednarodnih študij, kjer svetovno zdravstveno stroko ni zapustila domišljija glede tega, da preizkuša različne mešanice kastracijskih- antihormonskih zdravil in kemoterapij, pa obsevanja, vse to se seveda preizkuša na pacientih samih, tistih, ki na to v upanju na ozdravitev pristanejo. Mene, recimo, nikoli ne bo videla nobena študija, saj še uveljavljenja zaporedja zdravljenja nimajo vseh potrebnih znanstvenih potrditev o tem, kaj je bolje za določenega pacienta. Vedeti je pač treba, da tako starejša, kot tudi najnovejša kastracijska zdravila ne pomagajo vsem pacientom, tistim, ki pomagajo, pa seveda enim dlje časa, drugim pa manj. To niso tarčna zdravila, preplavijo ves organizem in ob tem, da nekaj časa zavirajo raka, škodijo vsem organom. In tako se pacienta zdravi, po taki ali drugačni odločitvi zdravnika in pristanka pacienta, ki naj bi soodločal pri izbiri zdravljenja. Sam pa trdim, da je redkokateri pacient tak, ki resnično lahko informirano soodloča. Marsikaterega tudi močno hromi smrtni strah, ki se v človeku sproži ob tej diagnozi ali pa po ponovitvi ali poslabšanju bolezni. Ogromno je treba vedeti z znanstvenega področja onkologije, pa še tam ni čisto jasno, kako najbolje zaustavljati razširjenega raka prostate in kdaj sploh začeti z zdravljenjem. Tudi med strokovnjaki se še krešejo mnenja in sprožajo nove in nove študije, ki naj bi dokazovale prednost te ali one metode šolske medicine. Doktrine se s časom tudi spreminjajo. Še vedno pa skoraj vse pri metastatskem raku prostate temelji na raznih oblikah kastracije, torej odvzema testosterona, tako kot že nad 50 let. Osnovno metodo kastracije in s tem odtegnitve simptomov raka sta odkrila Huggins in Hodges leta 1941. Huggins pa je ob prejemu Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino leta 1966 že vedel, da je učinek kastracijskega zdravljenja samo začasen. In prav to je še danes temeljni problem te metode, ki ostaja tudi v enaindvajsetem stoletju žal »zlati standard« zazdravitve, torej upočasnjevanja, razširjenega raka prostate. Metode čimprejšnjega in agresivnega zdravljenja raka prostate pa so očitno od leta 2008, ko so bile še zelo v modi, vsaj v delu strokovne javnosti in literature počasi v popuščanju, kar je nekoliko v nasprotju s smernicami Evropskega urološkega združenja, ki po letu 2015 v prvi plan daje večjo agresivnost paliativnega zdravljenja pri metastatskem raku prostate. Prišlo je do nekaterih temeljnih razmislekov, ki so sicer najbolj izrazita pri zgodnejših, še ne razširjenih rakih prostate a segajo tudi v čas poznega, metastaziranega raka prostate. Te nianse blažjih terapij ali aktivnega opazovanja raka brez terapij zaznavam predvsem v znanstveni literaturi nemškega govornega področja. Pa tudi v slovenski, na primer v zborniku prispevkov »Šola raka prostate« (Lj., 2019). Zamenjujejo jih trezni razmisleki, koliko koristi in koliko škode se v resnici lahko naredi pacientu z dolgoletnimi invazivnimi zdravljenji, predvsem z antihormonsko kastracijsko terapijo. Zaradi slabšanja PSA izvida in manjših simptomov bolečin v medeničnih kosteh sem se v letu 2020 spet intenzivno posvetil medicinski znanosti, ki sem jo nekaj let kar malce zanemarjal, saj simptomov bolezni do tedaj nisem imel. Spet je tu razmislek, ali iti v katero od zdravljenj, ali ne. Študiral sem nemške in slovenske znanstvene priročnike, mednarodne znanstvene študije, smernice Evropske urološke zveze, in prav osvežilno je bilo zaznati »nov veter« v določenem segmentu o razmisleku zdravljenja razširjenega raka prostate. Poleg predlogov maksimalno invazivnih terapij (odtegnitev moških hormonov plus kemoterapija), s številnimi škodljivimi učinki, se najde tudi napotke, kot so na ONKO internetnem portalu Nemškega združenja za raka (Deutsche Krebsgesellschaft, januar 2020), citiram del teksta iz poglavja »Ravnanje v primeru razširjenega raka«, »Čakajoče opazovanje«. To je pač ena od možnosti, navedena je kot prva v vrstnem redu: »V metastatskem stadiju raka je čakanje ena od opcij za vse paciente, ne glede na starost, spremljajoče bolezni in stopnjo tumorja. V primeru odločitve za to strategijo se bolezni ne podvrže terapiji vse dokler ne nastopijo simptomi bolezni. Na ta način so pacientu prihranjeni, tako dolgo, kot je le možno, vsi škodljivi stranski učinki terapij. Šele ko se na primer zaradi kostnih metastaz pojavijo bolečine v kosteh, se začne ena od oblik paliativne terapije, na primer s hormoni.« Seveda kadar se omenja »hormonska terapija« gre vedno za antihormonsko terapijo, torej odvzem in blokado moških hormonov (testosterona) v telesu moškega. Izraz »hormonska terapija« je medicini očitno v uporabi zato, ker morda kdo ne bi razumel kaj pomeni izraz »antihormonska terapija«, ki pa je edini natančen. Naslednje poglavje omenjenega nemškega internetnega portala nosi naslov »Hormonska terapija« prinese pa tole: »V paliativnem stanju je hormonska obdelava standard, s katerim se tumor za nekaj časa, pogosto tudi leta dolgo, zaustavi. Hormonsko terapijo lahko začnemo takoj po diagnozi napredovalega karcinoma prostate. Če pa tumor še ne povzroča nobenih težav, pa ni gotovo, če prednosti neke hormonske terapije pretehtajo pričakovane slabosti, torej škodljive stranske učinke. Ker ne prinese takojšnji začetek terapije v primerjavi z odloženim začetkom terapije pacientu nobene prednosti glede časa preživetja, je možno počakati, dokler ne nastopijo prvi simptomi rakave bolezni. Konvencionalna hormonska terapija, ki jo izvajajo že mnogo let, pri večini pacientov omili simptome bolezni, na primer bolečine, zmanjša se tumor in/ali zniža se vrednost PSA. Vendar ta učinek ni trajen in v teku časa se razvije rezistenca proti odtegnitvi androgenov. V tem tako imenovanem kastracijskoresistentnem stadiju je ostala pacientu do nedavnega le še kemoterapija, v zadnjem času pa so na voljo tudi nove antihormonske terapije z manj stranskimi učinki«. Dodati je treba, to sem pa izvedel iz drugih, predvsem neslovenskih priročnikov za paciente, da odtegnitev moških hormonov (ADT) pomaga povprečno od leta in pol do dveh let. Potem se pa rak začne spet agresivno širiti in možnosti zdravljenja so še težje, ker je običajno še bolj napadalen in neobčutljiv na odtegnitev moških hormonov. Pri študiju in razmislekih v letu 2020 sem ponovno ugotovil, da je še vedno antihormonsko zdravljenje glavna paliativna metoda uradne medicine za začasno zaviranje metastatskega raka, le nabor zdravil je nekoliko večji. Zaradi številnih trajnih škodljivih učinkov teh preparatov in močne slabitve celega organizma je metoda pod velikim vprašajem, a žal, prav nič drugega še ni bilo odkrito, kar bi jo nadomestilo na manj invaziven način. Ravno zato se mi zdi za vsakega pacienta ključno pomemben odstavek, ki ga zasledim v priročniku za paciente »Prostatakrebs II- lokalno razširjen in metastaziran karcinom prostate«, izdala ga je leta 2015 pisarna »Leitlinienprogramms Onkologie« Nemškega združenja za raka in Nemške fundacije za pomoč pri raku: »Kaj pomenijo možni stranski učinki nekega ukrepa za prihodnji način življenja, za vaše telesno in duševno dobro počutje?« Ali odtehta vaša osebna situacija glede pričakovanih koristi nekega posega možne težave? Kakšno pričakovanje prihodnje kakovosti življenja imate? Kako se bi kakovost življenja razvijala v prihodnje brez terapij? Ni nujno, da je maksimalna terapija vedno tudi najboljša, in ni nujno da neka zdravstvena obravnava deluje bolje, če sejo izpelje čim prej. Ko ozdravitev zaradi razširitve raka po telesu ni več možna, sledi medicinska obravnava dvema ciljema: podaljšati življenje in čim bolj ohranjati kakovost življenja. Vedno pa neka zdravstvena obravnava ne more doseči obojega. Zato bi morali s svojo življenjsko partnerico ali partnerjem skrbno pretehtati, preden se odločite. To lahko v posameznem primeru dejansko pomeni, da se za nek zdravstveni ukrep odločite šele, ko začne tumor povzročati težave. Katera A^ terapija je vaši situaciji primerna, je odvisno od vaših diagnostičnih vrednosti, vašega splošnega zdravstvenega stanja in vaših želja in življenjskih pogojev.« Menim, da so s to izjavo zdravniki tega nemškega priročnika pacientom zares »natočili čistega vina«, torej povedali resnico, ki jo zasluži vedeti tudi partnerica bolnega moškega. Kako pa sem prišel do tega priročnika? Jeseni 2019 sem bil na posvetu pri enem od nemških kirurgov, ki delajo na robotu Da Vinci v Urološki kliniki Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru. Dr. Koeller je ob pregledu izvidov mojega že nekoliko metastatskega raka in mojem ustnem poročilu o anamnezi predlagal kot osnovno vodilo terapije odvzem moških hormonov (ADT) in kemoterepijo, še bolje bi bilo, je dejal, namesto kemoterapije novejše zdravilo abrirateron acetat z dodatkom prednizolona. Je pa omenil, da morda v moje deželi to zdravilo cenovno ne bo dostopno. Torej, držal se je trenutnih smernic Evropske urološke zveze (EAU) v smislu poudarka aktivnemu paliativnemu zdravljenju. Tega, da pri nas vseh zdravil morda ni na voljo, nisem jemal preveč resno, pa sem na »Šoli raka prostate« v Ljubljani, decembra 2019 dejansko izvedel, da za hormonsko občutljivega razširjenega raka prostate, kot je zdaj moj, naš ZZZS ne podpira plačevanja abirateron acetata. Torej, tudi če bi ga želel, nimam dohodkov, da bi si ga lahko samoplačniško plačeval. In tudi nekaterih drugih zdravil za poznega raka prostate pri nas ni. Torej očitno pri nas to zdravljenje ostaja opcija za bogate samoplačnike. In ravno doktor Koeller mi je po elektronski pošti poslal omenjeni priročnik, in mi predlagal, da ga temeljito preštudiram. Seveda sem ga in priročnik je res dober ter v Nemčiji redno ažuriran. Je pošten do pacienta in iz medicine ne dela neke vsemogočne vede, temveč jo umešča v realni svet, kjer medicina zmore le toliko, kolikor je solidnih znanstvenih odkritij. Nemčija je morda ena evropskih držav, kjer je vsaka lažna dogmatska veličina oziroma »vsevednost« zdravnikov kar dobro demontirana in ima pacient, ki želi biti informiran in proaktiven, možnost izvedeti resnično stanje znanosti in resnične omejitve morebitnega zdravljenja. V priznavanju pogoste nemoči sodobne znanosti pri zdravljenju raka prostate pa medicinska stroka in z njo zdravniki le pridobijo na ugledu in svoji resnični veličini. In le taki medicinski stroki lahko zaupam jaz sam. In tudi temu nemškemu priročniku lahko dam najboljšo oceno. In kadar je medicina na tak način spoštljiva do pacienta in realistična glede dejanskih dosegov znanstvenih odkritij, se šele lahko začne enakopraven dialog o zdravljenju med pacientom in njegovim onkologom ali urologom. Mene še noben slovenski zdravnik ni napotil na branje katerega od priročnikov za paciente, čeprav jih imamo nekaj krajših tudi pri nas. Iz tega bi lahko sklepal, da imajo naši zdravniki še manj časa, da bi se zares posvetili posameznemu pacientu. To pa niti ni čudno, ker urologov in onkologov manjka in so vsi preobremenjeni, morda tudi poklicno pregoreli. Zakaj tak »HALO« okrog antihormonske terapije? Kot sem že poročal, ta terapija kastracije (odvzema moškega hormona) izvira iz odkritij leta 1941, torej se bližamo 80-letnici odkritja. Sicer so se razvile razne variacije te terapije, ampak resnično novega preboja pri zdravljenju razširjenega raka prostate pa v znanosti že dolgo ni. Kemoterapija, znana že desetletja, tudi ne rešuje prav veliko. In nove metode močno manjkajo. Problem kemične kastracije je, da le začasno pomaga zavreti raka, ima pa hude škodljive učinke in tudi slabi lasten človekov imunski sistem. Terapija kemične kastracije ima torej izvorno velik problem, ki ga zelo dobro opiše zdravnica Sanja Toljan v knjigi »Čudežna moč hormonov«. Tule je pomemben citat: »Ko moški enkrat zboli za boleznijo, kot je na primer karcinom prostate, dobiva t.i. antiandrogeno terapijo, kar pomeni, da se mu manjkajoči hormoni ne nadomeščajo, ampak se tisto malo hormonov, kar mu je ostalo v telesu, še blokira z zdravili. To pripelje do tega, da takrat, ko bi moral biti najmočnejši, da bi se osvobodil raka, ostaja telo s hormoni na ničli. Jemati moškemu testosteron pomeni »napihniti ga kot balon« in mu »navreči« še kakšno bolezen za vrat. Ravno v trenutku, ko potrebuje moči za borbo, mu bo znanost odvzela orožje«. Tudi sam se spomnim obiska urologa v Slovenj Gradcu pred nekaj leti. Ker sem moral čakati skoraj pet ur v dokaj polni majhni čakalnici, kjer je bilo komaj dovolj stolov za moške paciente, sem si lahko ogledoval te moške. Dejansko so bili okorni, debelušni, počasni pri gibanju, nekako ubogi, krhki so se mi zdeli. Očitno je bila večina na antihormonskih terapijah. Ob tem se spomnim odmevne študije doktorice Anne Bill-Axelson, ki je s sodelavci naredila na 695 pacientih iz Švedske, Finske in Islandije kar 29 let dolgo študijo spremljanja pacientov z začetno zgodnjim rakom prostate. Tako dolgotrajnih študij pravzaprav ni in je ta ena redkih, ki sploh obstajajo. Studijo so objavili ob njenem zaključku v letu 2018. Polovica pacientov je imela v teku svoje bolezni operacijo, torej odstranitev prostate, polovica pa ne. Ker se je pa tudi pri operirancih rak lahko ponavljal, pri tistih na opazovanju pa seje čez čas lahko širil, so številni pacienti iz obeh skupin sčasoma začeli dobivati antihormonsko terapijo. Kaj zvemo okrog tega? Pomemben citat te študije pove: »Skupina, ki je bila deležna radikalne operacije prostate je povprečno pridobila 2,9 leta življenja nasproti skupini, ki ni bila nikoli operirana. (Seveda je to znotraj 29 let trajajoče študije.). Seveda je to povprečno število pridobljenih let groba ocena, saj nekateri možje, ki so bili naključno izbrani za operacijo morda niso sploh nič pridobili, drugi pa morda več od povprečja. Vsekakor ta ukrep postavlja perspektivo kakšno je tveganje pri odloženi terapevtski intervenciji. Pred tem smo že našli podobno kakovost življenja po radikalni operaciji v primerjavi z aktivnim opazovanjem bolezni. V zadnji publikaciji pa smo vendarle raziskali vpliv hormonske terapije in ugotovili, da so pacienti, katerih rak prostate je bil pod pozornim opazovanjem in brez hormonske terapije, poročali o najvišji kakovosti življenja, kije bila podobna tisti med mlajšimi moškimi brez raka prostate. Kontrast temu pa pomenijo moški, ki so v času aktivnega opazovanja bolezni doživeli napredovanje raka, kar je zahtevalo začetek hormonske terapije, in ti moški so poročali o najnižji kakovosti življenja. Ta spoznanja seveda pomagajo pri individualnem svetovanju in skupnem sprejemanju odločitve o prednostih in škodljivostih zdravstvenega tretmaja.« Antihormonska terapija ostaja vodilna sistemska terapija za lokalno napredovalega in metastatskega raka prostate, okrog polovici pacientov jo predpišejo v nekem trenutku napredovanja bolezni. Nekateri bolniki so z antihormonsko terapijo zdravljeni več let, kar vodi v resne kronične zaplete. Žal so ta zdravila povezana s klinično pomembno strupenostjo za ves organizem in se praviloma negativni učinki medsebojno prepletajo: kardiovaskularna bolezen, zvišan krvni pritisk, kopičenje maščobe v telesu, sarkopenija- znaten upad mišične mase in s tem telesna oslabelost, slabše gibanje, in pojavi se varianta metaboličnega sindroma. Kardiovaskularna bolezen je pri moških z rakom prostate drugi najpomembnejši vzrok smrti, pri stopnjah raka prostate T3 ali manjši pa celo prvi vzrok smrti. /IT Že šest mesecev po začetku antihormonskega zdravljenja so možnosti za nastanek sladkorne bolezni, srčno-žilne bolezni ali miokardnega infarkta. Možje na antihormonski terapiji imajo za 23% večjo možnost, da pride do zloma kosti, pojavlja se osteoporoza. Pride lahko do depresij, brezvoljnosti, miselnega upada in drugih kognitivnih motenj, slabšega vizualnega procesiranja, slabše tekočega govora, slabšega spomina in poslabšanja zmožnosti načrtovanja in izvedbe mentalno zahtevnejših nalog. Na pregledih magnetne resonance so ugotovili, da imajo tovrstni pacienti znižano delovanje frontalnih možganskih režnjev in da antihormonska terapija hromi možganski metabolizem. Po eni strani študije ugotavljajo, da se to ne zgodi prav vsem moškim na terapiji (v kar osebno dvomim), po drugi strani pa tudi vpliv terapije na nastanek demence ni izključen. Zagotovo bo v uradni medicini na to temo opravljenih še mnogo raziskav in je na tem področju še mnogo nejasnega in močno zaskrbljujočega. Kljub temu, da je še toliko neznank, se ta terapija uporablja v živo na moških z rakom prostate že nad 50 let v vseh možnih različicah, ki se sproti izkazujejo za bolj ali manj uspešne. Toliko torej o sodobni šolski medicini, kot s trdnimi dokazi podprti znanosti... vsaj tako trdijo. Pa ni vedno res. Ko zainteresiran in doktrinsko povsem neobremenjen pacient z znanjem tujih jezikov prouči notranjost vede o zdravljenju raka prostate vsaj na evro-ameriškem področju, vstopi »za zidove znanosti«, ugotovi, da še veliko manjka do te trditve. Pri antihormonski terapiji pride še do seksualne disfunkcije, torej impotence, pomanjkanja libida, zmanjšanja penisa, lahko pride tudi do inkontinence urina, navalov vročine in potenja, okvare jeter, driske. Velik problem predstavljajo povečane in boleče prsi. Moški pač drsi v feminizacijo svojega bitja, ker ga ne poganja več ključni hormon moškosti, akcije, telesne moči in dejanj- to pa je testosteron. Pri antihormonski terapiji dodanih zdravilih, disfosfonatih, ki naj bi ojačali kosti, lahko odmre del čeljusti in je lahko tudi problem pri morebitnih implantiranih zobeh, ki začno izgubljati svojo oporo v kosti. Zaključimo torej lahko, da vse oblike antihormonske terapije »bolehajo« na le začasnem učinku zaustavljanja rakave bolezni, da je ne pozdravijo, predpisuje se jih pa vseeno na dolgi rok. Z dolgim jemanjem poškodbe telesnih organov zaradi kemične deprivacije testosterona naraščajo, s tem pa trpljenje pacienta in tako imenovana nižja kakovost življenja postane dnevna stalnica. Vse oblike antihormonske terapije so torej velik problem in sodobna medicina še vedno išče pravilne odločitve, kdaj zdraviti, kako intenzivno in kdaj se odpovedati zdravljenju. Vse te nianse obstajajo tudi v smernicah Evropske urološke zveze, a kot rečeno, pacientu se običajno raje predstavi bolj invazivne oblike zdravljenja, o manj invazivnih se mora praviloma informirati kar sam. Ob tem je običajno s strani zdravnika le zelo na hitro seznanjen o škodljivosti zdravil in naivno misli, da bo strupene stranske učinke zdravil z zdravim in aktivnim načinom življenja odstranil ali vsaj ublažil. V resničnem življenju pa se potem pokaže, da v veliko primerih kljub velikim osebnim naporom, telovadbi in odlični prehrani ni mogoči uiti znatno nižji kakovosti življenja, torej poškodbam na telesnem in latargiji na duševnem področju. Povratna pot v odstranitev zdravil pa marsikdaj ni možna, ker je rak že bolj agresiven in se k že dani antihormonski terapiji dodaja še nove agresivne terapije, na primer kemoterapijo. Ko postane rak zaradi antihormonskih zdravil kastracijsko neodvisen in zato bolj agresiven kot prej, poti nazaj praktično ni več. Ravno iz teh razlogov je priporočljivo, da je pacient vrhunsko informiran o trenutnih znanstvenih odkritjih in doktrinah in da se do teh informacij prikoplje sam. Ne sme računati, da mu bodo te izčrpne informacije predali specialisti ali splošni zdravnik, ki pravzaprav ni vključen v neposredno in kontinuirano komunikacijo z urologom ali onkologom. Odločitve so za večino pacientov zelo težke. Zame so bile nekoliko lažje, ker sem v mladosti preboleval kar 18 let težko avtoimunsko bolezen. Takrat sojo zdravili z izredno visokimi in dolgoletnimi dozami kortikosteroidnih zdravil, ta pa na krajši in daljši rok povzročajo marsikateri škodljivi simptom, oziroma poškodbo organov, in so nekoliko primerljiva s strupenimi učinki antihormonskih terapij pri raku prostate. Torej sem že imel sorodno izkušnjo s hudimi, tudi vseživljenskimi škodljivimi učinki zdravil in odločil sem se, da bom pri zdravljenju raka prostate mnogo bolj previden glede zdravil. Še posebej zato, ker bi antihormonska terapija poškodovala iste organe, ki jih je že pred leti intenzivna kortikosteroidna terapija. Nisem verjel, in tudi danes še ne verjamem, da moj organizem to lahko prenese in da bi bila (začasna) korist antihormonske terapije večja od škode in strupenosti teh substanc. Za zaključek tega razmišljanja je morda zanimivo dodati, da je bil žrtev antihormonske terapije tudi znameniti matematik, logik, kriptolog in računalniški strokovnjak ter oče umetne inteligence Alan Mathison Turing (1912-1954). Genialni znanstvenik je med drugo svetovno vojno pripomogel k razbitju nemških šifer. Napisal je tudi prvi računalniški program za programabilni elektronski računalnik. Leta 1952 so odkrili njegove homoseksualne odnose in po takratni angleški zakonodaji ga je čakala kazen. Odločiti se je moral med zaporno kaznijo in kemično kastracijo. Ker se mu je zdelo škoda preživljati čas v zaporu, se je odločil za kemično kastracijo. Morda si ni predstavljal, kaj ga čaka. Začele so mu rasti prsi in zagotovo je bil deležen vseh škodljivih učinkov kastraracije in splošnega, najverjetneje tudi umskega pešanja organizma. Leta 1954 se naredil samomor s ciankalijem. Točne okoliščine smrti niso razjasnjene, toda v času smrti je bilo ob njem jabolko, prepojeno s ciankalijem. V nekaterih ameriških državah obstaja kemična kastracija kot kazen za hude seksualne prestopnike še danes. In prav tovrstna kemična kastracija - odvzem vseh moških hormonov- je še danes edini »zlati standard« za zdravljenje razširjenih rakov prostate. Res veliko sem preštudiral, da je nastal ta zapis o vidikih preživljanja raka prostate. Neizpodbitna je nujnost informiranosti pacienta, ki le tako lahko zares soodloča v zdravstvenem sistemu, ki ima svojo inercijo, svoj omejen finančni okvir, pogosto pomanjkanje zdravnikov in vsega, kar iz tega sledi. Brez sledenja tuji literaturi je pri nas težko dobiti res celovito sliko. Odnos med zelo informiranim slovenskim pacientom in slovenskim zdravnikom mnogokrat ni lahek. V vsaki deželi pa nedvomno v odnosu bolnik-zdravnik veliko vlogo igra nacionalni karakter in dolgoletne hierarhične navade pri odnosih. Raka prostate se lahko sprejme kot »vojnega sovražnika«, ki ga je treba uničevati z vsemi sredstvi, lahko pa se ga sprejme brez večje vojne napovedi - kot anomalijo znotraj telesa, ki je običajno povezana s staranjem in zelo pogosto mnogo let, ali pa sploh nikoli ne povzroča težav. V tem primeru se raka sprejme kot del svojega nepopolnega telesa in se poskuša nekako z njim živeti in ga z zdravim načinom življenja in varovalno prehrano celo zavirati. Ob tem se vsak bolni moški hitro zave, da šolska medicina posveča zelo malo pozornosti raziskavam o tem, katere naravne substance zavirajo ali celo zdravijo raka prostate. In na tem področju ostane bolnik sam- sam sebi eksperiment. Doktrine šolske medicine se temu primerno spreminjajo prepočasi, ali pa se sploh ne. V ozkem naboru zelo strupenih zdravil, ki jih imajo na voljo, se pacient lahko le čudi, zakaj niso v urologiji in onkologiji sposobni razširiti svojih obzorij in pomagati pacientom z ogromnim naborom naravnih zdravil, ki morda zavirajo, blažijo in zdravijo raka. Zaradi sodobne dobičkonosne farmacije pa medicina večinoma ne izvaja znanstvenih študij, ki bi te »nedobičkonosne naravne substance« uvrstila med zdravilne snovi ali pa jih vsaj temeljito raziskala in odbrala, kar je koristnega. Tako ostaja tako imenovana šolska medicina zelo ozka dejavnost, ki niti za svoja pogosto le omejen čas delujoča zdravila za raka prostate nima vedno dokončnih študij o njihovi najboljši uporabi, varnosti in učinkovitosti ter o najboljšem zaporedju uporabe. Vse, kar imajo, se testira v živo, na pacientih. Nikjer pa nisem še slišal o kaki študiji, kjer bi v poskusno zdravljenje vključili samo urologe, onkologe in radiologe z rakom prostate. Po svetu si sledijo znanstveni kongresi, srečanja, kjer je ogromno statistike o zdravilih, o »signifikantnih spremembah v zdravju« (običajno ti napredki pomenijo podaljšanje življenja za nekaj mesecev), govori se o takih in drugačnih študijah. Če se takega srečanja udeleži pacient sam, pa pogosto lahko dobi občutek, da sodobna medicina zdravi le »izvide«, na človeka, obdanega z vsem trpljenjem, ki mu ga povzroča seštevek simptomov bolezni in strupenosti zdravil, pa se nekako pozablja. Pozablja se tudi na pacientov čustveni svet. Seveda, deklarativno pa je pacient v središču pozornosti, toda v praksi pacient največkrat izkusi le kolesje nekega velikega sistema, ki zanj nima dosti časa in ga zdravi pretežno po recepturi: kakršen izvid, taka predpisana terapija. Če je pacient morda že preveč obupan, pa se ga pošlje k psihoonkologu. Kaj se tam lahko rešuje, res ne vem. Saj to je človek, ki pri samem odnosu zdravnik specialist - pacient sploh ni bil zraven! Tako se pač delovanje sistema nekako razprši, morda so najpogosteje prav medicinske sestre na oddelkih za kemoterapijo in druga invazivna zdravljenja tiste, ki resnično »in vivo« vidijo, kaj preživlja pacient zaradi bolezni same in zaradi strupenosti zdravilnih postopkov. V Sloveniji imamo primer medicinske marihuane. Čeprav se ve, da vsaj blaži simptome raka, če ga že ne zdravi (morda ga pa tudi zdravil), deluje protivnetno, je zelo težko dobiti te kanabinoide na recept, če pa že, mora pacient visoke stroške zdravila stoodstotno poravnati sam. Na recept pa dobi le sintetični pripravek THC-CBD, in ni prav jasno, zakaj ni možno dobiti naravne medicinske marihuane, farmakološko kontrolirane, ki vsebuje obsežen naravni spekter kanabinoidov. Za ta spekter obstaja prepričanje, da deluje sinergijsko in torej bolje od posameznih sintetičnih kanabinoidov. Ta situacija je, milo rečeno, res žalostna. Enako je z vsemi ostalimi naravnimi substancami, ki zavirajo raka. O njih se sploh ne govori. V imenu »edine prave medicine« - kot da ne obstajajo. Poleg gesla »farmacija zdravi« ne bi škodilo vpeljati še geslo: »narava zdravi«. Prav zagotovo pa zdravi pacienta tudi tretje načelo: strokovna in čustvena bližina zdravnika, ki je dosegljiv v vsakem času in ki je pacientu res blizu tudi kot človek, ne le kot strokovnjak. Čeprav današnja medicina prisega predvsem na razne farmakološke substance, je eno najmočnejših zdravil zdravnik s svojo empatijo in to celo v situaciji, ko za pacientovo bolezen ne more ponuditi zdravila, ker to ne obstaja. Lahko pa ponudi svojo voljo, da bo pomagal in razumel, kolikor le zmore^in tudi spodbujal pacienta k samozdravljenju. K temu ga seveda odvrača tradicionalno paternalističen odnos do pacienta, ki je vladal desetletja, pa tudi neznansko pomanjkanje časa, v katerem je zdravnik prisiljen gledati minutno uro- kot pri kakšni hitropotezni šahovski partiji... Ameriška zdravnica dr. Lissa Rankin v svoji knjigi »Z umom nad medicino« o tem najlepše piše v naslednjem odstavku knjige: »Pogosto se šalim, da zdravim z ljubeznijo, ki ji dodam malo medicine. Prevečkrat se namreč zgodi, da nas tehnološki napredek zelo oddalji od svojih bolnikov in da se v procesu zdravljenja izgubi ljubezen. Včasih so zdravniki hodili po domovih, sedeli ob posteljah in se bolnikov dotikali, zdaj pa ponujamo trinajst minut v sterilni beli sobi, kjer lahko laboratorijske analize nadomestijo temeljito bolnikovo anamnezo, radiološke preiskave pa roke pri telesnem pregledu. Ali lahko brez zdravilne moči poslušanja, ljubeznivega dotika, spodbujajoče skrbi in želje, da bi pozdravili bolezen, bolniku ponudimo še kaj drugega, razen čiste tehnologije? Ni dovolj izbrati najboljšega kirurga ali najslavnejšega specialista za vašo bolezen, čeprav je strokovna usposobljenost gotovo koristna. Toda verjetnost ozdravitve bo še večja, če boste izbrali takšne zdravnike, ki se bodo za vas resnično zavzeli. Mogoče boste na poti do zdravja potrebovali več oseb, mogoče celo ekipo, ki bo verjela v vas, vam iz svoje škatle za orodje ponudila različne pripomočke in vašemu telesu pomagala, da bo dozorelo za čudeže. Pri izbiri ekipe morate paziti tudi na to, da bodo njeni člani medsebojno sodelovali. Strokovnjakinja za akupunkturo Susan Fox takšno ekipo imenuje »zdravilna okrogla miza«. To je pravzaprav proces, v katerem sodelujejo vsi zdravstveni delavci, ki skrbijo za bolnika. Vsi so enakovredni in njihovo mnenje je pomembno. Za to mizo ne predseduje zdravnik, temveč bolnik, ki ima tudi največjo moč. Zdravniki so sicer lahko povabljeni za okroglo mizo, vendar jim to ne daje pravice do ukazovanja, odklanjanja nasveta drugih, nespoštovanja drugih članov omizja in, najpomembnejše, neupoštevanja bolnikovih želja.« Avtorica knjige torej želi pojasniti, da vzvišenost, tekmovalnost in nepotrebno izigravanje moči niso primerni za odnose zdravnikov do pacientov. V času vse bolj številnih visoko izobraženih pacientov se bodo sčasoma morali v smislu zgornjega opisa postaviti novi »hierarhični temelji« med zdravnikom in pacientom tudi pri nas. Veliko tega se pri nas lahko naučimo iz novejših nemških priročnikov in knjig za paciente z rakom prostate. Številni nemški specialisti in stroka v celoti že zmore vživetje v pogled s strani pacienta, v čustveno bližino in obravnavo bolezenskih težav in težav zaradi zdravljenja na način: kot da bi se to dogajalo zdravniku samemu. To sem lahko razbral z obsežnim branjem strokovne literature z nemškega govornega področja. Zdravnik se s svojim znanjem in neznanjem »spusti« na nivo pacienta in postane njegov sodelavec za »okroglo mizo«. Seveda pa je tudi v Nemčiji sam sestanek med zdravnikom in pacientom močno časovno omejen, prav zato so dali poudarek kakovostno izredno močnim priročnikom in s tem so glavnino problema nekako rešili. Priročniki so vsako leto znanstveno-strokovno posodobljeni^ najboljši nameri vključujejo zadnjo stopnjo trenutnega znanja šolske medicine. Dušan Jež Junij, julij 2020