ANDRIJAN LAH O SEKSUALNEM VITALIZMU HENRYJA MILLERJA LdUELJANA f ^020 (k&G) $£ J>| ZGODIL PfioJMt' ttm%. y MlMfc ? mlad leta dijdo je Dila v znamenju prvega vala ^oronsKega virusa, uvoza iz Kitajske. Se vednoopletamo z njxm. Skrivnostni Wek£j fae je ^aKrau spoaoudix k odločitvi : pravo zaravilo za svetovno ouolelost je injekcija vifansuične književna In kao je Dalj vitalističen ^ot f4eury Miiier ! rovru mx 0 ev pe fih leuih pisanja spisank ze večKrau prišel na misel kut tema za obdelavo. Skupaj se je torej ujeto kar več^stavin* m zacti &a z deiom. Omejil pa sim obde¬ lavo avtorja .fe na njegove knjige l£tt ^ v- fcL vgodth y |3» .j, % vilo. V prioiižno |Tie(l mesečin je zatem nastalo 14 spisank : uvoana spisanka z avtorjevo biograiijo in 13 spisank z oDdeiavo Millerjevih besedil. Sku^pj se je nauralo 4l7 strani, to pa jaze mera za krajšo knjigo. fako sem se odiocii povezati zbrane..|iste s skromno vezavo —4 v zametek prve knjige o Killerju v slovenščini. 0 svojem seznanjanju s Henrijem Killerjem m o pridobivanju aX njegovin knjig za svojo knjižnico sem podrobneje sprego¬ voril v uvoanem poglavju projekta, zato tega nejbom ponavljat. Vredno pdfjejpouuamti se iiekaj stvari. 'tokratno drugo v branje Millerjevih del je oilo studi Iško, torej precej 'L ' drugačno oa prvega branja, ki* jedilo "poziralsko", hlastno in informativno. Po desetletjih so ostali bran Prve/V j od prvega branja!e posamezni drobci. Prve/V 4 0q mojega^ bran j a Jakovega povratnika $ je minilo skoraj 6o let, odbranjajobeh avtobiografskih trilogij J?o let in oa večine drugih prebrani^ Killerjevih knjig okoii ^o let« 2 . >/ Po fc®mjcnovem celotnem branju domače knjižne milleriane sem ponovno prebral tuni nadvse zanimivo Knjigo o nilier j^esa, Ki 4 ; jo je naphala njegova večletna^, juoica pisateljica Anais Nin /Henry m June, siovenscaizaaja ±991/. Anais jejpomagala Henryju pri izdaji Jakovega povratnica /193^/ m v njem tudi nastopa Kot TANIA. Gre za avtorjevo spremo domala anagramsko poigra¬ vanj ejz imenoma, saj imeni ločita le ava soglasnika /S in T/i — , Pri novem branju n ilierjevih del je bilo veo presenečenj. Pri jakovem povratniku , ki je|)ii vedno prikafcovan kot delo s seksuaino tematiko , sem zaaj sleanjo komaj opazil 1 Tuui v romanu Sekaus je glede na naslov razmeroma malo secsa. J-ako pridemo do odkritja, da je avtorjevo edino "seKsualno" ali kar V pornografsko delo / naročeno in |>iačano kot pornografsko !/ s/ samo OPUS PISTORUM, Ki pa se ob študijskem branju izcaze kot \/ zeio auiiovito in zabavno pisanje. Omeniti pa je treba se zadnjo v 1 / j 9 avtorjevo, zejjo nje^bvi smrti izaano Knjigo : Predraga moja Brenda .'ljubezenska pisma Henryjia minerja ^jrendi j^enus. Pa pisma S^-ie onega Millerja po-igtni igralki Bretf^j. j^enus so izrazito purd.no tkčdjrlva?, kaj je seksualni vitalizem ! J u Seveda je Miller isk predvsem družbeno analitični in leta okviru tega tudi "seksualni" pisatelj. . ^ ,n Za zakijučec naj ^sistemizpam prebranih 19 Millerjevih Knjig. V prvi avtqJj 3 iografski^lop spaaata obe trilogiji : |^akov "t ir 9 K l/ povranik - Črna pomlad Kozorogov povra^ik ter Rožnato SlK t\) 1^1 razpotje : Sekms, Plexus,J^exus. Zraven doaam se Tine dneve Poseono mesto ima zabavni pornografski roman Qpus pistorum. Preostanek so ese jisticnelknjige : spominski v/ v n, (v Knjige mojega življenja, potopis ^olos iz Wa^oussija, Svet seksa, Modrost srca in Predraga moja Brenda : ljubezen- pisma Henryja Millerja ^rendi Venus. 15. S PISANK. O sek sualnem vitalizmu Henryja Millerja ^ ^ r ^ t L zame se Med programiranimi temami za moje spisanke je bil Henty iller že nekaj let. Zdaj pa je prišel čas za njegovo predstavitev. Kdaj sem prvič slišal.za Millerja ? V gimnaziji jebi ■j J popolnsfneznanka. ^ajbrž pa sem o njem kaj bežnega Izvedel na faksu od kakega bolje informiranega študenta na komparatibi. A bilo jepe daleč do tega, da bi dobil v roko kako njegovo knjigo, ^aš profesor na primerjalni književnosti Ocvirk / je sicer že predaval o "klasičnih" modernistih /Pro|;ust, Gide, Jovce, (j[afka idr./, a da bi prišel v 5o. letih najsocialistični univerzi do Millerja, jejbilo povsem nepredstavljivo. A prišlo je leto 1964- in z njim prva Miller j evsjknjiga v slovenščini : %akov povratnik. Knjiga je izšla v ugledni zbirki DZS Moderni roman /urednik Kajetan Kovič/. 5 tem jebil avtor že -Dostavljen med pomembne svetovne pisa- L x k, telje in se je tako izmaknil oznaki zgolj seksualno "po^uj; ljivega" ali zgolj seksualno sproščenega avtorja. - Izdaja romans.pa ni minila brez izrazite posebnosti. Prevajalec se je podpisal le s kraticama M. V. Bibliografija nam gapozneje razkrije kot Borisa t/erbiča. -Maj je bilo zadaj ? V 6o. letih smo še živeli v podaljšku avstro-katoliš- *- kegaouritanizma, ki ga socialistična morala ni bistveno spremenila. In zdaj smo v jakovem povratniku prvič prebrali besedo pizda, besedo, s katero nam danes mimogrede postrežejo srednješolke^ pogovoru. Ni palbilo še druge "pohujšljive" besede L ' A kureč in tudjt fuk še ni bil zapisan. Ali je res tista pizda povzročila prevajalčev umik k črkama /le enajirka jedila njegova prava I/ ali p a jeorevajalec čutil celotni prikaz pariškega seksualnega^itja|_n bitja kot problematičen ? n ene je takrat xt akov povratnik osvojil kot povsem nov tip avtobiografske proze. j 2 Bistveno sporočilen jebil že uvodni Emersonov citat v ta roman, Citat bom navedel pozneje ob obravnavi jakovega povratnika. ja dokončna iniciacija v Henryja Millerja se je dogodila okoli leta 19?o. J-altrat $m bil edinkrat na filmsk^festivalu v Puli kot poročevalec za neki filmski list. Kot knjižni ljubitelj pa sem seveda zašel v neko knjigarno in tam odkril kar obe Killerjevi avtobiografski trilogiji v hrvaščini : nenaslovljeno trilo- obratnica, vse eijo takova obratnica, Črno prolječe in Jarčevak 'V' 196?, ter l^užičasto 'paspeče : Sexus, Plexus, f\[exus. , vse 1969. Imel asm ifi-Ct-ho ud./3- ^ sladkati s temi knjigami šele v Ljubljani, je bilo film¬ skega ogledovanja v Puli utrudljivo pteveč. Tako praznujem 1 letos pravzaprav 5o~letnico svojeaafrzetosti« z Millerjem, ^aj navedem še nadaljnji prirast Millerjevih knjig v jioji knjižnici. V Leta 197/k jejizšlajv hrvaščini nadvse zanimiva literarna Millerje 1 avtobiografija Knjige mog života. Slovenska izdaja Knjige v mojem življenju je izšla šele leta 1999, a je nimam. b eta 1978 j ejizšla v hrvaščini odlična Millerjevaj?otopisnaSjmji<^a A po Grčiji E 0 i 0 s iz Laroussija. Slovenska izdaja te knjige je sledila šele 1995, a je nimam. In zdaj še 8o. leta. V specialni erotično-seksualni zbirki Dotik /DZS/ so iašle kat d- Millerjeveknjige¥ : Kozorogov • — povratnik, 1985, Opus pistorum, 1987, in Seksus I—II, 1987. Domala sočasno sem s hrvaš|kega knjižnegajtrga pridobil 3 knjige esej Sv$jet seksa, 198$", eseje Mudrost jrca, 1986, in še posebe- privlačno knjigo Predraga moja Brenda : Ljuba na pisma Henryja 5 Millera Brendi ^enus, 1987. končujem svoj seznam Nilierjevih knjig še z eno slovensko publi¬ kacijo : Tihi ^levi v Clichyju, 1987. 3 Tajen ji ga je nekak tematski dodatek jakovega povratnika, saj nam ponudi še nekaj pestrih zgidbic iz pariškega bohemskega življenja, Prehajam h kratkemu prikazu Millerjeve biografije, ki jo povzemam iz Keonologije v 2. knjigi slovenske izdaje ^eksusa. HENRY MILLER /1891-198o/ se je rodil v New Torku kot sin kKEEgsž krojača, po rodu l^emca. Svoje prvo desetletje je preživel v dKKŽhi razgibani družbi proletarskih dečkov.. Njegova družina se je večkrat selila. ■! T Leta 19oy spozna v srednji šoli svojo prvo ljubezen Goro ^eward. Leta 19o9 se vpiše na Mestni college v New Torku, a po dveh mesecih izstopi. S tem jejkonec njegovegsjrednega šolanja, ^tar je^-8 let. Zaposli se sjprva v cementarni v New Torku /finančni oddelek/, nato pa izmenja več zaposlitev. Imaorvo ljubico, ki bi mu lahko bila po letih mati /Pauline Chouteau/. ^ako posrečen seksualni začetek : izkušenj čar in mladosti žar ! p /1 Leta 1913 se v ^an Lie^ U j z anarhistko Emmo Goldman. To srečanje označuje Kronologija mco. . Star je 2^, let. lot Millerjevo življenjsko prelom- Leta 1914- dela pri očetu v^kro jaški delavnici. Seznani se s pisateljem Frankom Harrisom. Leta 1917 ,® se oženi s pianistko Beatrice 3ylvas V/ickens, V Seksusu in drugod nastopa 1. žena z literarnim imenom Maude. Zakon traja 7 let /1917-1924-/. Leta 1919 se mu rodi prvajači Barbara ^ylvas, pozneje znana kot Barbara Jandford. Leta 192o postane kadrovski referent v kurirs"~em odaelku ¥estern Union Telegraph Companj v New Torku, Leta 1922 napiše svojo prvo knjigo Spodrezana krila, a je še vodno literarni vajenec. 4 .beta 1923 spozna June Edith Smith. Slednja postane njegova najbolj usodna žena. V Seksasu in drugod nastopa 2. žena z literarnim imenom Mona, traja lo let /1924~1934/. Istega leta 1924 opusti službo in želi delovati kot poklicni pisatelj. \ kako uspeti ? Mora se lotevati različnih poslov, a mu ti ne uspevajo. Večinoma ga vzdržuje s svojim delom žena. Leta 1927 - v času prohibicije v ZDA - osnujeta z ženo ilegalno točilnico alkohola, a tudi to ne traja dolgo. Ko je uslužbenec v mestnem parku, se preskusi celo kot grobar ! Sledi pa prelomni dogodek. Leta 1928 pridobi <^une precej denarja od nekega petičnega zagledanca vanjo in skupaj s ]^enryjem se napotita v Evropo. ' x 'am se mudita kar leto dni ! /torej do leta 1929 / Domala pravljični zasuk ! Leta 193o se n iller, vedno brez denarja, pogumno sam napoti v Evrooo. Kronologijapmenja, cjia je odšel iz New Starka z lo dolarji ! j/qj zdaj ? V ZDA si je lahko nenehno izposojal denar pri prijateljih in pri znancih, a kako bo pomagali ali s katerimi si je kaj pomagal. /Y"v Leta 1931 se seznani s pisateljico A?ais Lin. 0 živahnih odnosih med Anais in med u enryjem v dnevniški nik. Mekaj zasluži kot korektor pariške izdaje Chicago Leta 1924 se loči od prve žene in se poroči z ’ J une. Zakon v Parizu ? T ‘udi tam jejbilo nekaj Amerikancev, ki so mu igi An is Nin He4ze.pl in June, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, istega leta 1931 začne Miller pisati f^agov povrat- Tribune. Krajši čas predava angleščino na liceju v Dijonu, ► a ne dobi plačila v denarju, imazgolj zagotovljeno Jorehraho in stanovanje ! 5 z J Leta 1933 intenzivno pišw / trnapornlad, začetek knjige o i - D.H. Lawrenceu/. Leta 193^ ri iller pri -4-3 letih končno pisateljsko prodre ! V Parizu izide flakov povratnik. Krono logi j SL^am sporoč Q A # V N/ . tole : "Prvotni rokopis jebil trikrat obsežnejši od tiskane knjige, trikrat je prepisal besedilo." Istega leta se sreča s francoskim pisateljem Blaisom Cendrarson Zajiejtaj časa se vrne v New York /dcember 1934- marec 1935/» Loči se od June. Leta 1935 objavi New York povratno. S pisanjem začenja dobivati denar. V Leta 1936 pobovno ovišče New York. Leta 1937 se seznani s pisateljem \ja.wrenceom Durrellom. Obišče London in tam spozna T.S. Eliota in Lylana Thomasa. Leta 1938 izidejo 3 Killer jevej.cn jige : Denarc^Ln kako je tak postal, Alfa /2. izdaja/ ter Max in beli fagociti. Leta 1939 izide ^ozorogov povratnik. Očitno že premožni avtor si privošči kar enoletni dopust, namenjen obisku }Jajprej se og \lasi pri Durrellu na l^rfu, nato družno obiščeta več grških krajev, pačenja se vojnama severu /Poljska, september 1939/. Leta 19^0 se umakne pred evropsko vojno v3£S8V|New York. Seznani se s pomembnima pisateljema : s Sherwoodom Andersonom in z Johnom Dos Passosom. Piše potopis po Grčiji Kolos iz Laroussija, esej Svet seksa in avtobiografsko pripoved -r ligi dnevi v Clichyju, Začnejpisati veliko avtobiografsko trilogijo Rožnato razpetje. Leta 1941 potuje po ZDA. "-ega leta mu umre oče. 6 Leta 194-2 se odpravi v Kalifornijo in nadaljuje s pisanja Rožmats tega razpetja in Klimatizirane more. Margaret in Gilbert Neiman ga prijateljsko sprejmeta pod svojo streho v Los Angelesu. Tam ostane do leta 1944. Leta 1943 se posveti slikarstvu ip naslika 2oo do 3oo akvare¬ lov ter uspešno razstavlja v Hollywoodu ! Leta 1944 se poroči s tretjo ženo : z Janine l^artho l^epsko. ^akon traja 7 let /1944-1951/. Leta 1945 končuje ^eksus in začne prevajati Rimbaudovo Sezono v peklu, a prevoda neionča. Rodi se mu hči Kal. •v ;am eta 1946 začne s Schatzom pisati knjigo V nočno žicljenje^ pa začnejrnjigo o Ripaudu ^as morilcev. Leon Shamroy mu odkupi več kot 3o akvarelov. Zapišimo atraktivno "cvetko" iz Kronologije V " Dobi obvestilo iz r ariza, da se je na njegovem bančnem računu nabralo 4o.ooo dolarjev, a se ne zmeni zanje." /lil/ Nekdanji revež ima zdaj denarja preveč. Leta 1947 začnepisati Plexus in konča knjigo K nočno življenje. Leta 1948 napiše xN| asmeh na dnu lestve. Rodi S3 mu sin Tony. Leta 1949 konča Plexus in začnepisati Knjige mojega živ¬ ljenja. Leta 1951 se loči od 3. žene ^<301 ine. Otroka gresta z njo v Los Angeles. Konča Knjige mojega^jživljenja. Leta 1952 začne z njim živeti Eve ^cOlure. Začnejpisati . A 1 Nexus. Z Evo odide v Evropo, seveda tudi v Pariza. Leta 1953 obišče Rabelaisovo rojsino hišo blizu Chinona, Odpotuje tudi v Anglijo in obišče prijatelja Perlesa. Decembra se oženi z Evo McClure. Zakon traja 9 let /1953-1962/. jeta 1954- začnegK Millerjev prijatelj Alfred ^erles pisati knjigo Moj prijatelj Henry Miller. Na laponskem je potujoča razstava Millerjevih akvarelov. Mačnejpisati knjigo Big Sur in pomaranče Hieronima Boscha. 1 Leta 1955 gaobišče hči iz prvega zakona barbara j^andford , Nista se videla 3o let ! Piše Ponofeno srečanje v ^arcelofai, Leta 1956 poskrbi za umirajočo mater. Konča Big Sur in pomaranče Hieronima Boscha. 4L- Leta 1957 predela Tihe dnev v Clichyju, ker je našel rokopis, ki jejbil 15 let izgubljem, J l ^jadaljuje 'j\(exus. Izvoljen je za člana Nacionalnega instituta znanosti in umetnosti. Leta 1958 nadaljuje tiexus. Leta 1959 konča i ' l exus t r odide z Evo v Evropo. Leta 196o napiše Slikati pomeni ponovno ljubiti. J^estavi prvo skico Norenja za n a|crryjem» Leta 1961 potuje po Nemčiji, po Avstriji, po Švici, po Ita¬ liji, po po Portugalski in po Španiji. Ameriška založba Grove Press prvi^ izda frakov povratnik. Leta 1934- Je lahko izšel frakov povratnik samo v Parizu. Ameriški puritanizem je torej pri jakovem povratniku popustil jl&fo&lfl. po 27 letih ! Leta 1962 začne % 2. zvezek }\fexusa, Leta 1963 objavi everly Hills ^proci z ^aponko Hoki Tokuda. Zakon traja lo let /196 7-1973p/. Leta 1968 ga vv Pacific Palisades obišče ^awrence ^urreil. Z Bradleyem Smithom začne Moje življenje in moji časi, vizualni -ivljenjepis. Leta 1969 v Evropi spremžja snemanje filma ILakov povratnik. Leta 197o je film laikov povratnik predvajan v T j7f)A, sledi tudi film Mirni dnevi v Clich;yju. Izide knjiga Nesfpečnost ali Hudič najbrostosti. Prejme nagrado za knjjgo leta v Neaplju za Co$e il Colibri /pjiruj kct kolibri/, prvo in edino nagrado, ki jo je kdaj dobil za literarno delo. Nemo propheta in patria. Leta 1971 Norenje za parrjjem uprizorjeno v Parizu. r-4 > Playboy Press i|d!a knjigo Mo je življenje in moji časi. Leta 1972 izidejo : Med razgo|^vorom, Ko človek dopolni ' osemdeseto in Razmišljanjeo Mishimovi smrti. Leta 1973 izidejo : Prvi vtisi o Grčiji, Ponovno bleščeče s< vode xn Knud Merrild : Praznik v slikarstvu. Leta 1979 izide Nespečnost. Leta 1975 izidejo Opombe za loro. Leta 1976 izda Knjigo o prijateljih. V letih 1976-1980 napiše Miller I 500 /!!!/ pisem igralki Brendi Venus, svoji zadnji ljubezni. Krajši izbor teh pisem imam v hrvaščini. Leta 1980 genialni Henry Miller umre. ( 16. SPISANKa) O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 2. DEL /RAKOV POVRATNIK/ V1 Prehajam k obravnavi Millerjevih knji^ Držal se bom vrstnega reda lastnega branja Millerja. Tako bosta na začetku obe avtobio¬ grafski trilogiji. In tu je 1. knjiga 1. trilogije : RAKOV POVRATNIK, 1934. Za izhodiščno analizo tega teksta uporabljam tri stavčne oznake Rakovega povratnika na platnicah slovenske izdaje, 1964. 1. Rakov povratnik velja za najboljši roman znanega sodob-r nega ameriškega pisatelja Henryja Millerja. 2. Rakov povratnik je roman o negem ameriškem deklasirancu, ki ga je zaneslo v Pariz. 3. Rakov povratnik je eden najmočnejših in najbolj dosled¬ nih umetniških protestov zoper absurdnosti zahodne civilizacije. Opomba : Zaradi tipkarske racionalnosti bom poslej naslov romana krajšal R. p. . Ad 1 : Ali je R. p. res najboljši Millerjev roman ? Mordapajje boljši Seksus ali pa Kozorogov povratnik ?! In še : Ali je R. p. sploh roman ? Ali to le nenavad- c „ v M na avtibiografija ? Če povežemo obebznaki, bi dobili nenavadni avtobiografski romana:. A dovolj p oznakah R. p',-4 Ad 2 : Ali je R. p. res roman o nekem /!/ ameriškem dekla¬ sirancu, ki gajje zaneslo v r av$z ali pa je ta oseba kar pravi Henry Miller, ki ima^ridane literarne poteze ? Iz stavkala Je razvidno bistvo : Človek, povrh še tujec, v velemesti - babilonu >• 2 Ad 3 : Ali je R. p. res umetniški protest zoper absurdnosti zahodne civilizacije ? Morda papepgolj kritična prikaz L 1 Modernega velemesta brez$ izrazitega protesta ? Morda r' je velemestni kaos anarhoidnemu Millerjeu po svoje celo vy , 1 ustrezal ? ^|avKu se poznapasovnost : leto 1964- v ^komus" nističnem režimu. Takrat je bila v osp|redju kritika^ zahod¬ nega kapij&lizma in propaganda vzhodnega socializma /državnega kapitalizma/. Vzhodnih civilizacij se takrat ni smelo problematizirati /Rusija, Indija, kitajska, Araki bij a/, a slovenski obiskovalci obeh blokovskih prostranstev smo v 6o. letih brez težav opazili večjo svobodo in višjo življenjsko raven nja demokratičnem rJ Zahodu in umanjkanje svobode in nižjo življenjsko raven na totalitarnem Vzhodu. Nastop in celo obstoj kritičnega in uporniškega Millerja pa bi bil na Vzhodu kar nemogoč. Stopimo zakorak dalje. Na začetku R. p. preberemo izjemno pomembni Emersonov citat . Glasi se : " Romani se bodo sča- 5 soma umaknili dnevnikom in avtobiografi jam, in to bodo zanimivejknjige, samo čebo pisatelj vedel, kako naj med tistim, čemur pravi svojejizkušnje, izbral tisti, kar je zares njegovaizkušnja, in poročal o resnici resnično." ■ ■— Bistroumni Ralph- Waldo Emerson / 18o3“1882/ je daleč videl in njegovim mislim lahko le pritrdim. Emersonočv citat nedvomno močno podpira tip Millerjevega avtoviogarfskega pisanja. Dotakniti se mo^pani tudi pomenljivega naslova R. p. . 3 /V. Na prvi pogled gre za geografski pojem, a le-ta nimakake smi¬ selne zveze s Parizom. Tako se vsiljuje predvsem časovna oznaka oziroma zodiatkalno znamenje Rak /od konca junija do koncajjulija - poletni solsticij - Najdaljši d^evi v letu in krajšanjejteh dni - vrh in sredinaleta - preneseno še vrh in sredinajčloveškegaživl jen ja/. Kaj več o Raku pa nam bo razložil Slovar simbolov : " Kot lunatni znak označuje umik vase, senzibilnost, sramežljivost in upornost. /Opomba : vsaj sramežljivosti pri ^illerju ne bi našli !/ Rak je simbolj prazačetne vode in jejkot tak izenačen z Jungovim materinskim /torej ustvarjalnim/ arhetipom. Raku pripada vloga posredovanja, posredništva, povezuje oblikovani in brezoblični svet in je prag reinkarnacije." a v . C/frl &y?\krc?' Ke kar na začetni sedmi strani R. p. najdemo raka; " Rak časa nas žre. ^aši junaki so se sami ubili ali pa se ubijajo." Ta citat pa nas še najbolj približuje raku kot bolezni, kot trpljenju, kot pogubi. Še udarni prvi stavek R. p. : " Živim v Villi Borj_ghese." Izvemo, da živi pripovedovalec '-'/ali kar Henry/ s kolegom Borisom. f" e zave s komentiranjem Millerja so neznanske, saj; ta avtor nabijejtoliko sporočil na enigmi strani, da bi moral komen- i—' 1 >, tator nujno napisat^ 4 tej strani več kot eno stran. In tovrstna stran je tudi 1. stran R. p. i Ognil se bom komentiranju in navedel kan kar del prve strani R. p. : "Zdaj je jesen mojega drugega leta v Parizu. Sem so me poslali iz^azloga, ki ga še nisem mogel dognati. /?/ 4 Nič denarja nimam, nič sredstev, nič upanja. Najsrečnejši človek na svetu sem. /!!/ Pred letom dni, pred šestimi meseci sem mislil, da sem umetnik. Zda£ več ne mislim tega. ^em umetnik. /!!/ fc 1 Vsa literaturaje odpadla. Nič več ni knjig, ki bi jih mor q l 4 — napisati, hvala bogu. P a tale tu ? To ni knjiga. /!!/ To jejžalitev, to je obrekovanje, slabo spričevalo. To ni knjiga v navadnem pomenu /T besede. Ne, to jejžalitev brez konca in kraja, pljunek v obraz T L < umetnosti, brcav zadnjico vsemu : bogu, človeku, času, ljubezni, lepoti ... vsemu, kar hočete ! Zapel^ bom tebi na čast, morda malo neubrano, toda pel bom vendarle. Pel bon?,, medtem ko boš r ti ječala, pijisal bom mad tvojim umazanim truplom..." Preidimo na stran 8 : " Če hoče človek peti, mora najprej odpreti usta. Imeti mora celcjpljuča in se malce spoznati na glasbo. Ni pa potrebno imeti harmoniko ali kitaro. Pogla- vitno je, da hočeš peti. To je torej pesem,Pojem. 3 ojem _tebi. /i'ania). 11 /Opomba : Ali je R. p. navsezadnje pesem v, Tania je nekaka konkurentka najpomembnejše ženske v obeh Millerjevih trilogijah, v katerih nastopa kot Mona, v realnem temelju pa je to 2. Millerjeva žena June. Tu je že razviden Millerjev pisateljski sistem : stalno povezovanje avtobiogra- fičnosti in literarnosti / novajimena ta realne osebe/. V nadaljevanju izvemo, da je fania Židinja /to je tudi Mona !/. Zaradi nje psbi avtor "tudi am rad postal Žid." Avtor je sploh obkrožen s številnimi židovskimi prijatelji in znanci. Ta ameriška in mednarodna druščina je bila osnova ^illprjevegs obstanka v farizu, saj je|)omoč lahko pričakoval le od nje. ^ U Pj DU 0 Po ^ ^ ^ /V s u M I MI ' T s O C&L O U tUKtP Mlf - - pKpp iv cvrvi , I v« /I 9 \s • • • . • Številni avtorjevi prjatelji in znanci so s svojimi življenjski- X mi zgodbami stranski "junaki" R. p. in drugih Millerjevih del. Večinoma so svpjski posebneži, saj se z "navadnimi" občani avtor le redko druži. Naštejmo nekaj omenjenih Millerjevih prijateljev : Van Norden, Karl, Boris, Moldorf. Avtorjevajsnačilnost je stalno preskakovanje od realnih življenjskih zgodb k razmišljanju, k fantaziranju in k nadreal- nosti.Na strani 12 prispemo do t.i. besedne "poj'ujščjivosti" : "Pri Ireni je težava v tem da ima kovček namesto pizde... |JLona , ta jDa je imela pizdo." L V SSKJ izvemo, dajjejpizda vulgarna beseda, a nejizvemo, katera je nevulgarna beseda za žensko spolovilo. Ali je nevulA •R garna samo latinskajbeseda za pizdo ? V spolnem besedišču je torej tista Millerjeva pohujš|ljivost za dolino šentameriško 1 xn za šentflorjansko. Zabeležimo še prvo omembo Dostojevskega, Millerju zelo obču- T> i dovanega avtorja. Stran 16 : " fippoln ust 1'urgenjeva / fk-ti’ j d. ■ bCsi$ j V>~r ■ Avtorjevo spominsko povezovanje je zel o gibljivo. Zdaj raz¬ mišlja o tem, da se bo moral preseliti iz Ville Borghese, nato pa se miselno preseli v čas, ko je prvič prišel v Pariz /1928/. Dogajanja v R. p. pa so iz 3o. let. rv/ Vredno je navesti rušilni citat s stani 29-3o : " Skoraj loo i let in več že svet, naš svet, umira. In ni ga bilo človeka, že približno loo let, ki bi bil dovolj nor, da bi položil stvarstvu bombo v rit in jo sprožil. Svet trohni, polagoma umira. Tolejpa izvemo o Parizu /stran 32/ : " Ni naključje, da žene takšne ljudi, kot smo mi, v Pariz. Pariz ni nič drugega kot umeten oder, oder, ki se vrti in si tako igralec - gledalec 6 1 p lahko ogleda vse razvojne stopnjekonflikta.. Sam po sebi pariz ne sproži nobenih dram. Začenjajo sejdrugje." V vrsti drobnih osebnih skic avtor očrta tudi prostitutko Germaine /stran 47/. rsC * G avtorjevem ustvarjalnem vrenju /st$.an 5o/ : " Ko hod$m po Champs Elysees, me d omisll-eki oblivajo kakor znoj. Biti bi moral dovolj bogat, da bi imel tajnico, ki bi ji narekoval kar med hojo, saj me nQjboljše misli preblisnejo takrat, ko se ločim od pisalnega stroja." Na straneh 64-65 se avtor razpiše o italijanskem književniku Papiniju, na koncu pa doda lastno misel /stran 65/ : "Umetnik je vedno sam* - če je res umetnik. Ne, to, kar umetnik potrebuje, je notranja odmaknjenost od drugih." Svobodnjaški avtor z obilico časa, a brez denarja, ne more v kino, manjka mu nekaj sujev. Torej se sprehaja po Parizu, kar je zastonj. Premišlja o tem in o onem in preide v mislih na N e w York /stran 67/ • " V New Yorku se celo bo/gataš zave svoje nepomembnosti. N e w York je hladen, bleščeč, zločest. V njem vladajo poslopja. Vsa dejavnost d ^ jeVtam nekako atomsko mrzlična, a čip besnejši je tempo, tem bolj se krči duh." Nekaj pozneje nas obdari avtor s pomenljivim Emerso- novim izrekom sisa/stran 68/ : " Življenje je v tem, na \ kar človek ves danitn^li." In v čem bi bilo Millerjevo živ¬ ljenje • Očitno v celotnem lastnem doživljajskem in v doživljenem svetu, ki še ni našel izhoda v besedni razbre¬ menitvi. Razumljivo je, da avtor, ki je čssto lačen, prizna tole stvarno dejstvo k : /stran 68/ x" Ne samo da mislim ves d a n nhjed, marveč ponoči tudi sanjam o njej." L 7 B $ T 'l i-n nadaljuje : " Ne mik^pa me, da bi se vrnil v Ameriko, se pustil spet vpregi v dvojni jarem, garal kot živina. Ne, rajkši sem eden izmed evropskih revežev."(j) Na strani 92 razkrije avtor svoje veliko spoznanje : "Zavest, da ni nobenega upanja več, je učinkovalajname nekako zdravilno... -'-j m jjH; j\<&}kad& • ■■&<&'¥ V 1 Na koncu iste strani raumišljap človeštvu : " Mar je nenehni pohod zgodovine predrugačil enourno sestavino človeške narave, jo bistveno temeljito predrugačil ? Človeka je izdalo to, čemur pravijo boljši del njegove narave, to je vse. Na skrajnih mejah svojega duhovnega bistva se človek znajde epet nag kakor divjak." In se konec tega poglavja /stran 93/ V " Telšsno sem ziv. Moralno sem svoboden. Svg;t, ki sem ga^zapustil, je zverinjak. Zora sepvita nad novim svetom, svetom džungle, v katerem blo¬ dijo mršavi duhovi z ostrimi kremplji. Če sem hijena, sem mršava in lačnajii jena : grem na lov, da se zdebelim." Ob avtorjevih £ številnih razmišljanjih v R. p. pridajo svoje besedovanje tudi pripovedovalčevi prijatelji^ in v v obširno razlagajo svj^je probleme in svoje življenjske poglede. Tako nus na strani loo obvesti o sebi Van Norden. Takoj zatem sledi pripoved p Henrjjevega prijatelja N a rla o njegovem s?e^anju s poročeno žensko Ireno. In žejfje tu spet Van Norden, ki komentira '^(arlovo zgodbo, kakor jo je slišal sam. Sledi zgodba o V & n Nordenovem seljenju iz enega stanovanja v drugo bivališče... Pomembno dejstvo pri tem je, da je j/an Norden avtorjeva finančnappora. 8 r - rf^- Takole opie-a avtor svoje občutje korektorja pri ameriškem časopisu v Parizu : /stran 133/ "/e katastrofe, katerih korekturo berem, učinkujejo name kakor čudovito zdravilo. "Predstavljajte si "j ^ ^ stanje popolnejimijiupsti, začarano življenje, popolnoma varno življenje sredi strupenih bacilov. Nič se meji e dotakne, ne potresi ne eksplozije ne upori ne lakote ne trčenja ne vojne ne revolucije, lepljen sem proti sleherni bolezni, vsaki ne¬ sreči, vsaki žalosti in revščini." Avtor je življenjsko utrjen /Svet brez vsakega upanja, a %r (j nobenega ogupa !/ in pride do naslenjega prepricanga y l /stran 138/ : "Nič več nisem Američan, pa tudi prebivalec N|ew Yorka ne, še manj pa Evropejec ali Parižan. Nobenih podložnikov ni več, nobene odgovornosti, nobenega sovraštva, nobenih skrbi, nobene strasti. Nisem niti za niti proti. Nevtralen sem. " Presenetljiv jejrrikaz pariške spolne® ponudbe /stran 145-rl4-6/ "Nisem še videl mesta, kjer bi bilafoonudba spolnega užitka r P \C tako raznolika. Brž ko ženskaizgabi kak se^alec^ ali oči l- afli nogo, gre na cesto, x V Ameriki bi umrla odjLakote, .ih če ne bi i&tela drugega priporočila kot svojio pohabljenost. A tu je drugače... " Prehodi od "navadne" pripovedi v esejizem so v R. p. česti /spolna|ponudna “ fjatissovo slikarstvo/. w \/ Ob pismu, ki mu gajje napisal nekdanji stanovanjski kompa- njon Boris, zapiše avtor : /stran 152/ " Včasih se vprašam, kako je mogoče, da privlačim Isamo prismojence, nevrasteni- ke, nevrotike, psihopate - zlasti pa Žide." 9 v avtorjevo židovsko druščino pa spada tudi bogataška Tania, ki se v pripovedi ponovno pojavi. Obenem pa $ avtor spominja navdušen odnos Mone do “'Strindberga / v preteklosti/. Avtorju je takrat dejala : /strani 161-162 / " Prav tako si blazen, kakor jrijateljice so bile ulice, in ulice so mi govorile v tistem žalostnem, grenkem jeziku, ki ga hranijo človeška revščina^ in hrepenenje, neuspehi in jalov najženo M 0 no, s katero sta v času nastajanja R. p. že ločeno živela. Za skokovite cehode v R. p. jeilustrativen tudi ( trud." Z o lo Omenjeni citat je posrečeno miselno izhodišče za poznejši mi spodnesli stol izpod riti. Niti besede kakega svarila. d A -^den izmoe velikih živin z onstran luže je sklenil, da bo treba varčevati; s tem, da je skrčil število korektorjev in nebogljenih malih strojepisk, je prihranil za stroške svojih voženj tja in nazaj in za najemnino razkošnega stanovanja, ki gajeimel v hoteku Ritz." 11 1 ^ tako se je avtor preživljal po izgubi korektorske službe ? Takole pravi /stran 167/ : “ 'V ..času sem fia veliko' teljeval pod tujim imenom. Ko so odprli na Bulvarju Edgar Quinet n&xx&&:KBtB[±x velik nov bordel:, sem napisal zanj nekaj reklame in bil zanjo nagrajen. Steklenico šampanjca in še žensko v eni izmed egiptovskih sob sem dobil zastonj." ( \) In dalje na strani 168 : " w ajhujše izmed vsega pa je bila disertacija, ki sem jo začel pisati za nekega gluhonemega psihologa. To je bilaX^zprava o pohabljenih otrocih..." /!!/ Preko slikarja Krugerja se je avtor seznanil z Amerikancem Fillmorom, ki je bil v diplomatski službi. Kruger ga je označil takole : "Toliko denarja ima, da sam ne ve, kam bi z njim." /stran 172/ In spet je našel avtor finančno oporo. Nihanje med bedo in med ugodnim življenjem, pod¬ prtim od petičnih k me rikancev, je bila stalnica Miller¬ jevega življenja v katizu. Pa še en nenavaden prikaz "fadriza : /stran 185/ " Pariz je kakor vlačuga. Od daleč te mami in kar ne moreš priča¬ kati časa, ko jo boš zajel v objem. Pet minut kasneje imaš /fP zapis na strani 166 : " Misli', da je bilo 4-. julija, ko so pa že občutek praznote, sam osleparjen." 11 Na strani 194 avtor pove : " Proti koncu poletja me je Fillmore povabil, naj se naselim pri njem. Imel je stanovanje z ateljejem nad konjeniško vojašnico, nedaleč od plače Dupleix." Na strani 195 izvemo 'med drugim : "Jedi in vina jeibilo vedno dovolj in kdaj pakdaj je po vsej sili hotel, L 4 da grem z njim na kak dancing." j Sledi Fillmorova zgodbah neko rusko kneginjo /?!/. R es pa jbbilo takrat v ^Parizu veliko obubožahih ruskih emigran¬ tov aristokratov. A v avtorjevi druščini se pojavijo bole¬ zenske motnje Y " Fillmore ima bronhitis, kneginj ajlma ... kapavico, jaz pa zlato žilo." /stran 2o3/ Ruska kneginja l^aša na straneh 2o8-2o9 izpove sboje % ra gibane /tudi seksualne/ doživljaje v Franciji. Potem ko Maša odide iz Fillmorovega stanovanja,ostaneta moška spet sama. /stran 21o/ k "Gele večere sva razpravljala o tem, kje je boje : v Parizu ali v New Yorku. In v te najine razprave se je neiz¬ bežno vtihotapila osebnost Walta Whitmana, ta edinstvena osam¬ ljena osebnost, ki jo je rodila Amerika v svojem kratgem življenju." Miller je Whitmana izjemno cenil in le-ta ga je pritegoval s svojim izrazitim vitalizmom. r Na strani 218 nam avtor poda tole pesipistjfcično sliko sveta : "Vseh teh zadnjih 4oo let, odkar se je rodila zadnja nena¬ sitna duša, zadnji človeh, ki je vedel, kaj pomeni ekstaza, Svet je izčrpan^niti±suheggappdca^ni nikjer več, Ali more tisti, čigar oko je obupano in lačlno, količkaj spoš- -L tovati obstoječe vlade, zakone, pravilnike, mačeka, ideale, toteme in tabuje ? " Ali Miller riše NAŠ ČAS ?! 12 Avtorjev vitalizem se spet pojavi na strani 221, ko Miller Ponavlja znani -^abelaisov telemski izrek : Stori, kar hočeš! Izjemno prepričanjedzjemnega avtorja ščfif&p&a. je izpo¬ vedano na strani 222 : ""Nekoč '^em si mislil, da je najvišji 0 “ cilj, ki ga imajlahko človek, biti Človek, zdaj pa vidim, V da bi me ta smčbter umičil, saj je bil to njegov namen* Danes s ponosom trdim, da sem nečloveški, da n^pripadam ljudem in vladam, da nimam nič opraviti z verami in z načeli, Nič nimam opraviti s škripajočo mašinerijo človeštva - zemlji pripadam !" [ {) V e v nadaljevanju /staan 223“224/ sprgovori avtor o romanu -I— Dostojevskega Besi in pove med drugim : " Stavrogin je bil Dostojevski, in Dostojevski jejbil vsota vseh tistih proti¬ slovij, ki človeka bodisi ohrome ali pa ga ^peljejo v višine. Noben svet ni bil zanj prenizek, da bi se spustil vanj, nobeno mesto previsoko, da bi se bal nanj povzpeti. Vso lestvico je prelezel, od prepada do zvezd..." Od Dostojevskega se obrne avtor k sebi : /stran 224/ '"Sedaj vem, odkod izviram. Ni mi treba pogledati v horoskop ali v rodovnik. Nič ne vem, kaj je zapisano v zvezdah ali v moji krvi. v em, da izviram od mitoloških ustanoviteljev človeškega rodu." /lil/ Pri Millerju je vedno tako : čim več je nenavadnih zgodb, situacij in misli, tem več je razgibanih pripovednih snovi. Zgodba o službi predavatelja angleščine na liceju v Dijonu '■f jefprav čudna. Avtorjjo opiše takole /stran 227/ • " Prihod- A nosti nisem imel nobene; službapi bila niti plačana./!/ 13 Jrteti bi se moral za srečnega, ker sem bil deležen časti, da lahko širim evangelij francosko ameriškega prijateljstva. To je bila služba za sinaikake&a bogataša." Na poti v Dijon razmišlja Miller povsem radikalno o življenju in o svetu : /stran 22 ^/ 2 34-/ Kremplji in kljun - to smo mil 'V' Velikanski p ebavni aparat, ki znajsavohati mrtvo meso. N„prej ! Naprej brez usmiljenja, brez sočutja, brez 1jubezni,,brez odpuščanja, ^epršsi za milost, in tudi sam ne prizanašaj drugi*I..I" Ko so avtorju v Dijonu pokazali njegovo sobo, komentira /stran 236/ " Sejnikoli v življenju nisem stanoval v sobi, ki bi imela zaboj za premog. In nikoli v življenju si še nisem sam zakuril ali učil otroke. Nikoli v življenju pa nišam tudi še nisem brezplačno delal. Čutil sem se svobodnega in uklenjenegc hkrati..." Na strani 24-1 se nam razkrije Millerjeva nova svobodna j t pedagogika* : " Moj^prvajačna ura je bilaposvečena fiziologiji I/ N- / ■— ljubezni, ikako se parijo sloni - to sem jim pravil ! Vžg a lo jejkot ogenj . Pojaprvem dnevu ni bilo pžikbiluo nikdar več praznih klopi. Po teg prvi lekciji angleščine so stali St. ob vratih in me čakali, K a rp' lepo smo® razumeli... Vprašajte vse, kar hočete - to je bilo moje geslo. Tub® sem kot pooblaščenec kraljestva svobodnih duhov..." Ll\) Razmere v Dijonu so bile sicer za avtorja utesnjujoče in uporabil je prvo priložnost, da jim je utekel. Prijatelj 7= N-arl mu je sporočil, da ima v ^arizu neko zaposlitev -panj. (7' cv v r Po pride avor h Ktalu, mu taJomeni zgodbo o 16-letnici, I j /y ki jebilajpri njem, pa so jo njeni sta ši pred kratkim odpeljali s seboj. v 14 /Opomba : ta zgodba se humorno razširjena pojavi ponovno v Tihih dnevih v Clichyju !/ V Parizu se je največ spremenilo Fillmoru, ki se je zapletel z neko Francozinjo. Zdaj palje na-pregledu v bolnici. Avtor £ J u- obišče fillmora, ta pa zaskrbljeno izjavi : /stran 256/ "Pravijo, da sem nor - in daimam morda tudi sifilis..." Zatem se avtor seznani s Fillmorovo ljubico Ginette. '»J Fillmoru je$> po ozdravitvi pretilajporoka z Ginette. Zaključek R. p.-ja je jfr® nekaka novela o razmerju Fillmora in Ginette. Avtor pomaga prijatelju Fillmoru, da se iz Francije umakne v Anglijo, iz nje pa se bo vrnil v ZDA. Zadnji odstavek R.p.-ja se glasi : " Sonce zahaja. Čutim, kake ta reka teče skozi mene - njena preteklost, njena staro- — davna tla in spremenijivaklima. Griči jo blago oklepajo: /T Pmenja." jeTlj vrnil k starogrškemu izreku PAN$A REI ? R.p. je življenjski total, sestavljen iz pripovedi, iz spomin¬ janja in iz razmišljanja. R. p. ni literatura v smislu lepo¬ rečne izmišljijske zgodbe, marveč eksistenčni dokument s prevlado resnice nad lepoto. Resničnost je sicer stilizirana, imena oseb so zamenjana, a R.p. je^e verlno tisto, kar nakazuje Emerson : poročanjejo resnici resnično. Stvarnost sveta in člo¬ veka je v R.p. problematizirana : je banalna, bedna, kr^Lta, obupna, a vendar premore tudi humor,, Celotna^pripoved R.p. je nanesena kaotično, a kompozicijski okvir je razviden : na začetku sta Amerikanec in ^idovka, najkoncu sta Amerikanec in Francozinja. Ob Zodiaku sta uveljavljena tudi JIN in JANG. njen tok se ne Ali se je pisat n 17. SPI SANKA/ O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 3. DEL C iZkj o A° ČLO bičc^CEUA-EOMLAD/ Drugi del prve Millerjeve avtobiografske trilogije ČRNA POMLAD, napisan v Franciji 1934-1935» ni izšel v slovenščini. Imam hrvaško izdajo Cp^NO PROLJEČE, 1967. Knjiga je — A posveče/aa Anais Nin, s katero je imel Miller takrat kar najtesnejše odnose. Uvodni citat je tokrat iz Miguela de Unamuna in se ukvarja z raziskavo njegove lastne oseb¬ nosti. Medtem ko jeimel Rakov povratnik le nakazana i poglavja, imaOmapc V' *~t pomlad lo naslovljenih in zraven še komen¬ tiranih poglaij. V primerjavi z R. p. je Crnaipomlad manj atraktivna, kar je pravzapjrrav pričakovano, saj obravnava večinoma deška, fan- - A tovska, mladostna Millerjeva leta. ^-'ajLeta pa ne morejo konkutirati vsebinsko polnim letom odr a slega moža. Prvo poglavje Štirinajsto okrožje se začenja z udarnima stavkoma : " Jaz sem patriot - 14. okrožja v Brooklynu, kjer J ®m odrastel. Ostanek ZDA nejobstaja zame drugače kot h' pojem, kot zgodovina ali kot literatura.” Ustaviti se je trebatudi ob dokaj razvidnem naslovu -j Črnapomla. Toda ali jepila Millerjevajnladost res tako črna, tako slaba ?! Resdaieživel doma v skromnih razme- rah, a njegovo življenje v fantovskih druščinah jejbilo navdušujoče razgibano. Na strani 12 omenja avtor vrsto poznal s ceste in jih jebolj občudoval dečkov, ki jih j eh kot znamnite zgodovinskejosebe ! A vrniti se moramo na stran 11. Tam naredi Miller pressnetljivo napako, saj navede, da je rojen v zname- nju Ovna /marec _ aprl/, vendar je rojen 26. 12, torej vh-- v znamenju Kozoroga /december-januar/ ! 2 Pomembni pa so tile stavki z začetne 11. strani : " Rodici se naplici pomeni potepati se celo življenje, biti svoboden. Pomeni nesrečo in nezgodo, dramo, gibanje.. Poemi posebno sanje. Harmonijo relevantnih dejstev, ki daje vašemu potepanju V metafizično zanesljivost." /!/ Značilni spominski podaltek za dečka ]|enryja je bil, ki je . . . j . slišal srapga Zida na cesti, da je rekel ime Dostojevski ! Tudi v Črni pomladi poteka avtorjevo spominjanje skokovito sem in tja. Na strani 32 izrazi avtor svoj izjemni individualizem : "Jaz sem človek brez -U* . Jaz sem - in to je vse." /!/ Morda patje dfel avtorje, e razpoloženjske črnepomaldi v njego- „ r tl ' tj T ^ k vem p črnem$ pogledu na Am, eriko V " J az vidim, kao Amerika širi nesrečo, jaz vidim Ameriko kot črno /!/ prekletstvo sveta." /I/ Na strani 35 se avtor spomni H a T-, s ][ a; i_ sa ^ ki je svetoval za vse težave smeh, a kaj, ko je stvarnost nespodbudna. Sicer je avtor vedno poln paradoksov. A,i a strani 37 pravi : " ]az sem človek starega sveta... ^az pripadam‘•^ujnemu drevesu preteklosti... °az sem ponosen, da ne pripadam temu stoletju." /!/ 1 9 Nekaj pozneje seprogi^asi za raka /!/, ki se giblje sem in tja, nazaj in napeej, kakor je volja." /!/ Prijatelja iz R. p. Sari in \Tan Norden se spetp ppjavita / v Črni pomladi na strani 46. Zanimivo je avtorjevo razmišljanje <^b Robinsonu Crusoeju-^ z vidikatelativne sreče na pustemrjiptoku. V sedanjboti pdni pustih otokov, ni raja, ni niti relativne sreče. 3 O branju v stranišču beremo na strani 57 : " ^se dobro, kar ssm prebral, bi lahko rekel, da Jem prebral v stranišču./!/ Omenjeni so Boccaccio, Rabelais, Petronij, Apulejev Zlati osel in celo Joyceov Ulikses ! /Zastavlja® vprašanje, zakaj je (fenry bral na sjtranišču : Ali je imel tam blaženi mir ali pa ni mogel brati "pohujšif jivih" knjig odkrito doma. A vendar, kdo je pri n illerjevih poznal omenjene knjige kčht pohujšfjive ?! Ker Millefr tudi v Črni pomladi nadaljuje z orisom življenj¬ skega t|tala r l(i čudno, da se ustavi na strani 61 tudi pri pisoarjih, znani francoski posebnosti. / i > V poglavju -angel je moj vodni žig se razpiše avtor o svojem slikarstvu ! V naslednjem poglavju Krojaška delavnica se pisec vrne v deška leta, ko je tako ali drugače pomagal o ( četu krojaču, j^aleč od kake "črne pomladi" je s^ezmam družinske gostije pri Millerjevih na strani 117 : " v esela dpžinaln miza, polna dobrih jedi in pijač." Potem pa s ledi skoraj celo¬ stranski jedilno-pivski seznam !! Družinsko vzdušje se nadaljuje tudi z zgodbo o slaboumni ii enryjevi teti M elijr. \)a nejbi prezrli spolne^avnosti mladega fjenryja, omenimo dogodek v avtobusu, ko se jejv gneči Henry domala sparil z neznanko ! Poglavje V nočno življenje nas seznani z razgibano sanjsko fantazijo, fantastična slikajpa se poraja j^enryju tudi, ko t !> ojta stvarnost okoli sebe. Avtor prgskoči s pripovedjo v Pariz, a kmalu je spet v ZDAx /poglavje Burleska/. U 4 dogodek v avtobusni gneči se domala ponovi nagalerijskem X , stojišču Metropolitana, in to v zadovoljstvo henryjain neznanke, P°-- Presenetljivo«^ ^e, da se je njuno početje dogajalno ob •tv "i glasbi Wagnerjevega jarsifala ! Avtor takolelkomentira r * dofgajanje : " ^se zadnje cfejanje sva bila združena v nebeškem blaženstvu. /!/ Bilo je lepo in vzvišeno, bliže Boccaccmu kot yanteju,, a vendar vzvišeno in lepo." /!/ Skeptični um sicer dvomi o seksualnem uživaštvu v nerodnem stoječem položaju, v hudi gneči in v moteči okolici. .S. A kaj, morda pa je glasbenappremljava res povzročila vzvišenost Seksualnega delovanja, po domače kavsanja ali fukanja. 'f)a. pa je v tej zgodbi Millerjev seksualni vitalizem nedvomno potrjen, ni nobenega dvoma. Zadnje poglavje Velemestni manijak se konča takole : " "Zvečer bom razmišljal o tč, kaj sem jaz." Rodani so še kraji, v katerih je (črna pomlad nastajala : Louvenciennes, Clichy, Valla S e urat. Slednja nas spomni na^začetek R. p. , na Villo Borghese. Millerju v Parizu le ni šlo tako slabo, saj je mestoma živel v vilahf Kaotično prepletanje dogajanja, spominjanja in razmiš- t V 1janja je tudi v Orni pomladi bistvena avtorjeva sestavina. 18. SPISANK J 'IV, O seksualnem vitalizmu h e nryja Millerja, ‘1, del /KOZOROGOV POVRATNIK/ ' J -'retJ a knjiga Millerjeve prve avtobiografske trilogije KOZO¬ ROGOV POVRATNIK Je bila končana v Parizu leta 1938, izšla paje leta 1939. Slovenski prevod Jefizšel.leta 1985 v od- . ^ , V / L- ličnem inysočnem prevodu Zdravka Duše. Isti prevajalec Je nacisti visoki ravni prevedel tudi Millerjeve knjige Seksus I-II in Opus pistorum. _» Nazačetku knjige nas preseneti kratko geslo : Na JaJčniški troli. Skoraj gotovo Je tu namig na žensko spolno žlezo in ne na jajčno Jed. Uvodni ditat v Kozorogovem povrapiku /poslej K. p./ pa Je tokrat jorevzet iz Pierra Abelarda, in sicer iz prx Predgovora k delu Historia ^alamitatum /Zgodovina mojih rev/. Zdaj pa nas čaka "spopad" z naslovom. Miller Je rojen v zna¬ menju Kozoroga /26. 12./ in Je tu poudarjeno avtobiografsko dejstvo. K. a j p a nam 0 tem zodiafkalnem znaku pove Slovar simbolov ? " Znak® začenja z zimskim solsticijem, ko navidezna smrt narave in prenehanje sezonskih (Mt del omogo- fli h čita razvoj duhovnih in iznajditeljskih človeških sposobnosti./ / jfVs S tem znamenjejd upravlja Saturn, neusmiljeni bog* časa. , ki y . v',,, človeka "kristalizira v njegovih najvi^jith 6'" ■ 1 •* Kozorog se obrača vase in $&&&© "počasni vzpon globokih sil, zljkatere često dolgo niti sam ne ve, bo omogočil, da potrdi svojo vrednost. /!/ S klicaji označujem tisto, v čemer vidim Millerjeve značilnosti. Sicer pa so poudarjene pri kozorogu še tele lastnosti : n>£ hladnost, temn$©t,trdost, molčečnost, pesimizem, melanholija. 2 Millerjevaprotejsko čuteča in misleča osebnost vsebuje vsekakor marsikaj. K-ozorogovci so dvosmerni : ena smer jih vleče navzdol, _ -V v breino, v vodo, druga s mer jih vle£e navzgod, v višine, v planine. So v stalni napetost/"nasprotujočih si privlačnih sil. /!/ Simbolika kozoroga /ijozla/ v mitologijah pa je neznansko široka. Grška mitologija : Ena Dionizovih podob je Kozorog /Dioniz v Egiptu/. V zvezi z Dionizom je grška tragedija oziromajgrško gledališče, “a kozorogu so jahaji Afrodita, Dioniz in Pan. /!!/ Božanski vidik kozoroga v antiki se preobrne v krščanskem srednjem veku v popolno nasprotje. Kozel je likovna podoba Satana ! Tu sta še judovski grešni kozel in kozel kot podoba pohotnosti in še bi kaj našli. Kot so poudarjena nasprotja pri zodiakalnem znaku, je enako tudi pri mito¬ loški delitvi na božansko in na satansko. J začetna 7. stran K. p. je pripovedno in izpovedno nabita, podobno kot pri fČ. p.. Skrivnsptni prvi stavek® glasi : "Ko enk^rat spustiš dušo, s-ledi vse zanesljivo kot smrt , celo sredi kaosa." V tem sztavku so 3 velepomembne besede : Duša, Smrt in Kaos. Slednja beseda pa je tista, ki Millerja napolnjuje in kar nam on kaotično posreduje. Nekaj protejskih izpovednih stavkov s prve strani : "V vsem sem pri priči videl ravno nasprotno, protislovje, med resničnim in neresničnim pa ironijo, paradoks. Bil sem sam sebi najhujši sovražnik. Nisem si želel storiti nič takega, česar ne bi prav tako lahko tudi opustil. 3 * <.y Ze v otroštvu, ko nisem še ničesar pogrešal, sem si želel umreti /!/ : hotel sem se umaknijjjjlti ,y ker v bitki nisem videl rrp nobenega smisla." j^e prva stran obre,eni bralce z izpovedno težo. 1-^aj vse še bo ? Avtor jejkritičen do sebe pa tudi do svojih prednikov /stran 9 /♦ "^foji predniki so bili sami Nordijci, idioti torej. Oprijeli so a čisto vsake neumn^oti, ki se je rodila natem svetu." bjegovajkritika se širi nacelino, na Ameriko /stran lo/ : "Vsa celina je ena sama mora, ki proizvaja najhujšo bedo v največjih količinah." Esejistični uvod se na strani 11 vendarle prevesi k avtobio- ■\/ (fw Q :rafskim drobcem, iin ruj: je še ena samo o znaka : " BjfA. feia že v bistvu protislovna 'osebnost ,i.vkotppcav j jo temu." -^n dalje /stran 13/ : "Bil sem en sam kaos od vsega začetka, kot sem že rekel." Prehajam k Killerjevi prvi in obenem k zadnji pomembni službi. Sp r va $ je hotel prijaviti kot poštni sel pri telegraf¬ ski družbi, a je bil odklonjen. To ga je spodbudilo, da se je hotel pritožiti kar pri predsedniku podjetja. Prišel^je do podpredsednikovega 1 dalje : h generalnemu di'Jrektorju ! Le-ta pa je dejal, da je človek, ki Millerja ni sprejel, prekoračil svoja pooblastili/ Takole poroča avtor /stran 15/ : "Sestanek je trajal 7 ur. C Preden smo končali, me je gospod Clajjmcy potegnil na stran in mi naznanil, da bo postavil mene za šefa zaposlovanja." /!/ Tako se dogodil presenetljivi Millerjev vzpon v Koztodemonski /Millerjev izraz !/ telegrafski komp a niji. Millerjevo delo pa jefbilo zelo živčno in napeto. Sam parvi, da je "najemal in od¬ puščal kot demon.". tajnika, ta^a ga Je poslušal in napotil 4 Pisana množica iskalcev zaposlitve je povzročala kadorovskemu šefu in njegovim pomočnikom hude težave. A kako urejevati 4 -^/T— zadevo ? Avtot je $ bil kritičfte tudi $ do svojega dela : "^apravljjanj e ljudi, materiala in naporov. Grozljiva farsa p^red kuljsami znojaiiv siromaštva." Ce^&tni sistem pa je označil ^iller za gnil,^, za nečloveški, za ušiv, za brezupno izrojen, in zapleten. Svoje delo pa označi kot "en sam dolg, neprekinjen pandemonij". Kaotično vhdušje avtorjevega pisarniškega dela nakazuje že stavek : "Na mizi sem imel 3 telefone in zvonili so vsi naenkrat." Novinci kurirji pa so bili zelo različni : "Mnogi so imeli že čez dobro uro vsegajsadosti in prenekateri je zagnal sveženj brzojavk kat v kanto za smeti 'Ali v kanal." Za pomoč pri kadrovanju je imel avtor spiske s podatki o bivših zaposlenih, saj so se ti večkrat ponovno potegovali za delo, a so v podatkih že imeli "črno" piko. Za vsakim drugim imenom se je skrival tat, slepar, pretepač, blaznež, izprijenec, bebec." 1Čo je avtor lahko začel zaposlovati kotjdcuri/rke tudi genske, se je razmahnil njegov seksuakni vitalizem /strani 23-24/ : "Ob koncu delavnika sem imel vselej zaznamovanih pet, šest takih, pri katerih se je splačalo potipati. Čisto preprosto : punci sem sicer obljubil službo, vendar sem jo imel v šahu - ali daš;* fukat ali pa nič". Avtor navede zatem nekaj imen iz svoje druščine v firmi in doda : " Bili smo vesela druščina in druži lajias je skupna želja, da razfukamo firmo."(,[) Polovico strani 26 porabi pisatelj, da našteje vse narode, katerih pripadniki je jemal v službo. Omenjeni so tudi Slovenci. 33 5 Presenetljiv je seznam poklicev, katerih posamezniki so se prijavljali za kurmrje ! /s± ista stran 26/ Kar nekak zametek sociološke študije ! Po treh letih norije na delovnem mestu je vzel avtor triteden¬ ski dopust. V tem času je napisal svojo prvo knjigo o 12 malih možeh /najbrž so bili ti možje kurirji/. Knjiga jebila le pisateljska vaja in avtor je bil še daleč do umetniške zrelosti, /stran 28/ Avtor opiše nekaj usod svojihlb malih mož. Z rezkimi oznakami Amerike se Miller svojim sodržavljanom večinoma gotovo ni prikupil. w a strani 3^ preberemo : " "Amerika je pačilističnajln 1 judožerska... , v notranjosti paj^e klavnica..., v resnici pa je kurbišče..." Ko se je Miller odločil zapustiti svoje zahtevnomin naporno službo, se je znašel v odprtem sv^u prijateljskih srečanj, a kako preživeti ? Prijatelj Ulric mu jegovoril o Parizu in zasejal v Henryju seme, ki je vzkalilo pozneje. Razpolo¬ ženjsko je Miller nihal od potrtosti in melanholije 4H& do veselosti in zanosa. Na strani 53 beremo : "Vseh ljudi, ki sem jih že spoznal, je bilo z a ne ravno majhno mesto." To& je bil velikih človeški kapital Millerjevega pisanja. Avtorjeva spominskajštrena se zavrti nazaj in spet se nizajo zgodbe v zvezi zfy njegovo 5-letno "kozmodemonsko" službo. Ir Svoje ustvarjalne dileme razlozi na strani 81 s stavkom : "Misel na to, da bm se lotil knjige, meplaši; toliko imam povedati, ^a ne venčne kje, ne kako bi začel." /!/ 6 Sicer pa se ge IA enry najčešče ukvarh^al zamislimi, kdo mu bo po¬ sodil kak dolar. Spomin odnese avtorja spet v deška leta in izvemo, kako sta 'V''” s prijateljem v deškem spopadanju s kamni po nesreči ubila ■At nejega dečka ! Na strani lo2 avtor čudno poveže ta dogodeh s kritiko staršev : "V nehvaležnosti je bila naša moč in naša lepota. Ker nismo bili njihovi /?/, nismo mogli biti krivi nobenegajzločina. 1 ^ /\Jtj In novi paradoks na strani lo4 : " In zdaj razmišljam - ne brez obžalovanja in hrepenenja - da je bilo to strogo utesnjeno življenje v zgodnjem otroštvu pravzaprav brezmejno stvar^stvo, medtem ko se je življenje odraslih, ki je sledilo, ves čas neusmiljeno krčilo." Bralec se kar čudi, ali je Henryjeva deška druščina res razpravljala o tolikih pomembnih in posebnih zadevah, kot so omenjene na strani 115. Ko je pri 21 letih Henry razpoloženjsko obupaval, je srečal Roya |familtona /stran 117 in dalje/, razgledanega mlade¬ niča, in se z njim zbližal, ^akole označi avtor Hamilto¬ novo vlogo /stran 119/ : "... zadeval je v srčiko biti, v bitje, ki naj bi sčasoma preraslo golo osebnost, sintetično individualnost, ter me pustilo, da bom čisto sam oblikoval svojo usodo." Daljšo spominsko pripoved nameni pisec svojemu očetu v zadnjih letih njegovegajživljenja. Ko avtor zapusti resno razmišljanje, preide v posebej naslovljeno MEDIGRO, ki je očitno namenjena seksualnim dejavnostim /stran 139 in dalje/. 35 7 Nujno je E±£ia±± citirati domiselni Millerjev stavek : "Kaos $e beseda, ki smo si jo izmislili za red, ki ga ne razumemo." /!/ ^ajprej se oznanimo z živahno seksualno dejavnostjo Henry- jevega prijatelja Curleya. j^ato Henry podrobno opiše svoj fuk z v a ruško svoje hčerke. Pphvali jo takole : " Ne vem, če sem še kdaj v življenju naletel na žensko, ki je fukala tako dobro kot ta." /stran 145/ T akole označi Henry svoj$^ensk&) ~7 T razpetij - razpojem se. Opozoriti jejtreba tudi nakontrast obeh naslovnih besed. Razpetje je /vsaj večinsko/ mučno, boleče, trpeče, rožnato pajje nekaj lepega, očarljivega, xstHtsksgaxxmikavnega. V a ^-° ra zložim Rožnato razpetje ? Miller je smeer razpet na življenjski križ /prenos s pred¬ meta napojem/, a vendar na njem ni samo trpel, ampak tudi užival /estetski senzualizem/ in ustvarjal - se je razpel /umetniški vitalizem/. 2 O Roman Seksus $e razdeljen v 23 oštevilčenih poglavij in je v pnisrs merjavi s prvo Millerjevo trilogijo, pisano kaotično, pripo¬ vedno bolj urejen in vsebuje manj nenehnih preskokov. Vsebinski {k elemnti iz prve trilogije se tu večkrat variirajo, a so podani drugače in obsežneje. /obseg Seksusa - 4-75 strani/. Časovna biografslcgjosnova so 2o. leta 2o. stoletja : konec prvega Millerjevega zakona z Beatrice / v romanu Maude/ in zakona z lune / v romanu Mara, Mona/. A 7 začetek 2. M iile jevega Od naslova jfeksusm bi kak' seksaželjni bralec najbrž priča- \f J „ -o - p kob>al|Več naslovnega dogajanja. ^ tudi j s k. o bom nasiov il«j^tr+ra4 z nekaj primeri. Zelo pomenljivi prvi stavek se glasi : "Moralo je biti neke četrtkove noči, ko sem jo prvikrat srečal - v zabavišču." /stran 5/. čas je skrivnostna noč, prostor pa zabavišče ! Tu gre za Millerjevo srečanje z njegovo usodno žensko /2. ženo/. Naslovu trilogije nas približa stavek na 5» strani : " Bližal $m $ Kristusovim letom, triintridesetim, tistim, ko je bil križan." /!!/ Nekaj prej pa avtor razmišlja : "katere ro|_e /!!/ naj ji kupim". -*£-- Vzorec seksa z f}aro /stran 13/ : " Začela sva fukati na žive in mrtve, taksi se je nagibal in stresal, zobje so nama šklepetali, neštetokrat sva ugriznila dr/g drugega v jezik, iz Mare je lilo kot vrelja juha." j/o se tistikrat razideta, Hara presenetljivo izjavi : /stran 14/ "Zaljubila sem se v najbolj nenavadnega šiiavKgs: moškega na svetu." /J/ _ ____ — --- — Prijetno seksualno srečanje je imela četverica Henry in Mara ter ® Henryjev prijatelj Ulric in Lola Jackson /stran 86-87/ : 3 "tola Oe presodila, da je strašansko vroče in da pusti na ®bi le svilene nogavice. Imeli smo dober kvadratni meter prostora, na katerem smo se lahko mečkali po mili volji. Ravnokar smo se zamenjali, s kurcem sem že zatipal v temno čašo Nolinega cveta, ko je^ozvonilo." To je bil čas, ko je bil Menry razpet /!!/ med ženo Maude in med novo ljubezen Maro, sprejemno damo v zabavišču. Seksualnih slasti z ffaude |sa avtor ni opustil /stran 99/ i "...primaknil sem® čisto k njej in ji $ dvignil noge v /Vo pravem kotu kvišku; tedaj sem jo brez posebnih cere/o^nij v pr/jel pod križem, jo dvignil in ji ga zapilil, kakor je bil dolg, ptem sem go odnesel v sosednjo sobo in jo zabrisal na rr kavč ter ga spet vklinil in se lotil opravila z mesom in s te¬ lesom, ona pa prav tako : z najslajšimi, najbolj nevsakda- jirni izbranimi besedami mejje rotila, naj še zadržim, naj še potegnem, naj jo še dolgo, dolgo, naj ga pustim notri za zmeraj..." Mara je svojo zapleteno biografijo prikrivala in se izo¬ gibala jasnim odgovorom celo o svoji družini ! Pozneje /stran ^ izvemo, da je Mara spremenila svpje imejv Mona ( To se je ugodilo nekako v času, ko se je Henry odselij^od žene in sta se z Mono naselila v sobi pri židovsekm zdrav¬ niku Onirificku. Ob realni Moni se Henrj vseeno spominja na svoje mladostne ljubezni : na Miriam J^ainter in na Uno Gifford /strani 156- 157/. Njuno stanovanje pri Onirificku pa je bilo vse prej «2 o- kot prijetno : v kgpalni^i so mrgoleli ščurki ! A. kaj sta mogla storiti ? "Zlezla sva v posteljo in ... se[divje ^ijtes&vs^ala. Tista noč naju je neverjetno zbližala : jaz sen? zapustil ženo, ona je odšla od staršev." 4 T i Monav nadaljevanju želi, da jo pride -^enry kdaj pričakat, ko skonča svojo služilo v zabavišču oii dveh zjutraj ! Henry pristane, saj je bil nočfinega življenja vajen. Po desetih letih sreča Henry svojega^rijatel&a Billa V/oodruffa tf Ob tem se mu sproži spomin na V/oodruffovo ženo Ido \/erlaine. Henry je bil tiste čase tako domač pri Woodruffu, da je tam jedel in celo spal. Ko je šel Woodruff zjutraj v službo, je ]^enry še poležaval n in nagovarjal Ido, da mu prinese zajtrk k postelji ! No, pripravila mu je tudi kopel, /v-n a kaj, ko v kopalnici ni bilo brisače. "Ida", sem zaklical, "prinesi mi kakšno brisačo !" Ida mu rahlo oblečena prenese brisačo h kadi. Henry jo takrat zgrabi, jo zvrnev kad in C\ * zgodi se sjJLastni primerek seksualnega vitalizma itd. itd. ž> A ! Tako je n enry razmišljal o Idi, ko ječakal svojo Mono. 1 V 9. pogl-vju izvemo nekaj o Monini družini, a kaj, ko ni jasno, ali je to, kar Monajpripoveduje, res. Mona^je Henryju nadela tudi novo ime VAL. S prijatelji Henry rad pofilozofira, sam pa poda tole razliko med delom in med ustvarjanjem /stran 195/ : # "Delo je|popolno nasprotje ustvarjanja, ki je igra in je prav zato, ker nima svojega raison d ( etre, najbolj spod¬ budna sila v življenju." In še o sebi : " Svet bo začel dobivati kaj zares vredr^gec ga od mene šeler^teda j, ko ne bom več resen član družbe in bom postal - jaz sam."£)) /r'* Na strani 2ol preberemo : " Pravijo, da ustvarjalec /tedaj, ko se spopada s svojim medijem/ občuti radost, ki je vsaj tolikšna, če ne še večja, kot bolečina in tes¬ noba, ki sta vselej del njegovih krčevitih naporov, da bi se izrazil." •in še presenetljivo na isti strani : " Sprijaznjenje, ne pa sebično delo intelekta, jeametnost." /!/ lo. poglavju obišče f^enry svojo hčer , a sreča v bivšem svojem stanovanju le ženo Claude. Sledi podroben prikaz seksualne predigre in prehoda k seksualnemu vrhu /strani -d'n <1 oZ-2P !) 206-214/. Maude g Se je izkazala aktivno /stran 2^3/ : "Pa kaj je rekla, mi potegnila hlače dol in me brezob¬ zirno povlekla nase. "Moj bog," je hropla, si grizla spodnjo ustnico in me stiskala za jajca, medtem ko sem ji ga počasi daj.al v štalico. "Moj bog, daj me... porini ga do konca!" in je hropla in lovila sapo od užitka." In potem se je |)fenry odpravil od prve žene k bodoči drugi žefai. Le-ta pa je me^.uem ucii.|o.fp I tj. o.g samomora, kot da bi ^ Strnila ^rasmokaEŠaogvf H-ennyj§v©onae-vest©bov. A Henry ni verjel Moninemu igralskemu nastopu, saj jepo^nal njeno naravo. Pridajmo še zaneseni zaključek lo. poglavja : "Ženska lepota je nenehno stvarjenje, nenehno vrtenje okjLi hibe /pogosto izmišljene/, ki poganja celotno bitje v krožno potovanje proti nebesom." /konec 1. knjige slovenske izdaje Seksusa/ Idilični konec lo. poglavja se nadaljuje z dramatičnim 11.v poglavjem, ko Henry izve od prijatelja Curleya podrobnosti o Moninem kloroformiranju. Henry kot zaželeni moški samo raste : prva žena se sbežka ločuje od njega, nova ženska pa je že zaskrbljena, da ji Henry uhaja ! Ob nezvestem ^enryju so verjetno obupaval|.e številne v" |enske, 6 Od osebnega 11. poglavja preidemo k poslovnemu 12. poglavju, ki j ^kompozicijsko središče romana?: Seksus. Znajdemo se v različnih peripetijah Henryjeve "kozmodemonske" telegrafske družbe. 13. poglavje se spet spomni prejšnjih (^enryjevih ljubezni in ljubic, žačenši z Uno Gifford preko (/arlotte doljpude. V 14-. poglavju se Henry in Mona selita v novo sobo, ki jo oddaja Henryjev prijatelj Arthur f^aymond. Slednji je imel simpatično ženo Rebecco, po rodu 2-idovko. Sicer pa je *—^ r v Raymondovem stanovanju bivala živahnain velika družba. Od intelektualnih ^gadev je v ospredju poglavja psihoanaliza. Rebecco označi avtor kar najbolje : /stran 87, II/ "Bila je vse, kar|sji more človek pri ženski poželeti. Bilajje baba, v je ženska širokega in gibkega, zdravega kot se reče... tpila■ in voljnega duha."' ^ačetni stavek 15. poglabja je : "Za ‘ Vi ono in za j/ebecco so x vsi mislili, da sta$stri." Bili pa sta osebnostno zelo različni. Rebecca je bila trdna in samozavestna, Mona pa /iv A^-' negotova in zmužljivatudi svoje židovstvo zabrisovala. S. cC Težišče poglavja je v Momni pripovedi Hen'fyju, kako jo je na nekem izletu z avtomobilom posilil šoferski silak. Beremo pravo seksualno srhljivko / strani 93-98, II/ Zelo umirjeno in dogovorno paje M 0 na izgubilajrri 15^ letih svoje devištvo. Pravzaprav je ššlo kar za kupčijo. Lastnik kina, v kateren je najstnica Mona prodajala karte, ji je ponudil looo dolarjev za utrgani cvet. Ta lastnik je imel hobi : defloracijo mladih deklet. Svoje naloge se jejlotil vzgojno, fiono _ poučno in postopno^- in je prip/k-avilj^do takega uživanja, da je zahtevala : /stran lo2, II/ "Fukaj, jebemti ! - sem rekla 7 in se prižels^k j njemu ter se mu zagrizla v ustnice, -fakrat se m mogel več obvladati in se me je lotil, kot se spodobi. Se potem, ko mi je pretrgal himen, s jem kar ^naprej porivala in porivala, čeprav me je bolelo. Štirikrat ali petkrat mi je prišlo. Ho^|el a sem čutiti, kako mi ga vt$ka čisto do konca. In prav nobenega sramu ali zadrege nisem čutila. Hotela sem se pofukati in mi ni bilo nič več mar, če boli ali ne." Še ena ^oninaizpoved ffe^rjju pa je bila prav nedolžna. Priznala — je, da je dobivala denar od starega bo^gataša, ki je hotel kV" ^ zanjo zapffevčjlljati, ni pa terjal /ali ni zmogel terjati ?!/ odnje seksualne hvaležnosti. Mona je pustila službo v zaba- -r- višču in se preusmerila v gledališče. Henry pa se nakoncu poglavja zmeni z Maude za družinski izlet s hčerko v nedeljo. 16. poglavje se začne z zabavnim dogajanjem v Henryjevi "Kozmodemonski" telegrafski družbi. Millerjevo pisarno so preselili na vrh neke stavbe stran od družbene centrale. Henry je večino dela prepustil svojemu namestniku in si pop- pel&sril prosti čas s kotalkanjem v velikem službenem prostoru ! ! Monsjpa je začenjala svojo igralsko kariero. Glavnina poglavja pa vsebuje nedeljski družinski izlet in njega pestro nadaljevanje. Ob vračanju z izleta preseneti družinico Sež naliv in jo premoči. Henry se zato v stanovanju sleče in si nadene Monino haljo. Obabivša zakonca sta le rahlo obče^ema, deklica pa je odšla spat. Sledi vzorčno dogajanje seksualnega vitalizma. 0 Oba sta zelo razpoložena. Začetek dogajanja /stran 119/ "U a 0 tole narazen", ji rečem. "Ali si potreben ?" me vpraša in se počasi odpenja. Zasuknem jo okoli in jo pritisnem kssbi. 8 Vzdignejiogo, da poidem lahko noter." Dobro razpoloženje se nada¬ ljuje s pripravo pijače in s predlogom za ples. Obenem s pijačo se je pojavila tudi Maudina soseda Elsie. Hitro se je priključila dogajanju, saj je bila užitkaželjna. w ed plesom je Elsie poprijela za Henryjevega kurca, on pa je dal roko na njepvo pičko. Haude ni imela nič proti širitvi spolnih dobrin in to jeomogočilo kar najbolj sproščeni menage a trois /strani 122-131/• w ajprej so se slekli do nagega in zaživeli v rajskem vzdušju. Ni bilo nepcotrebnih zavor in zamer. Stran 124 : " Snel $m filaude s trdegakurca in jo dvignil iz naročja ter potegnil k sebi Elsie. Objahala me je, da sva se gledala iz oči v oči, in vsa iz sebe od strasti me jeobjela, se mi prisesala na usta in začela fukati, kot bi ji šlo za življenje." \T . ... v eselo rajanje se je nadaljevalo m Ha^eryjev kureč se ni smel utruditi, /stran 125/-126/ "j^aude se je zleknila nsjhrbet, Elsie jepokle^nila nad njo in se ji z usti prisesala na pičko. Pojteknil sem za Elsie in jo natepal^al od zadaj." Celo spat so odšli skupaj, a ^enrj je le nekako opešal. Elsie pa je bila neutrudna, /stran 13o/ "fjoj bog, kako imam to rada I" je zašepetala naposled. "Vsako noč bi te rada pofukala." C- Čeprav ima v Celotni u enryjevi pripovedi Maude vedno drugo mesto xsrxxM]snisx v primerjavi z Mono, pajvendar seks z Mono ni niVtjer tako vsestgnsko in obširno ubeseden, kot je to j— seks z w aude v 16. poglavju. Torej vendarle ena prednost za /r Maude ! V ponedeljek je šel u e]6r j od ftaude kar v službo in izmi- ssliti si je moral kako opravičilo za Mono. 54 9 Obenem je bil ves iz sebe, ker mu je neki egiptolog, ki je i-A iskal kurtrsko službo /!!/, povedal, da so piramide stare najmanj 60.000 let ! Ker ima Mona vaje v gledališču, MKKxyx, je ni doma in Henry se tako pomenkuje z tt ebecco. Ta bi rada izvedelajpodrobnosti o o • Henryjevi nedeljjlskib zabavi. Henry bi rad ljubimkal tudi z Rebecco, a ta je zvesta žena. ^ogovatjata se o ^oni. "Kaj v resnici veš o njej ?" je izzivalno vprašala. O "Morda je še bolšje, da ne vem, sem prepričano rekel." «._. /stran 141/ Mona se je vrnilakz gledališlaa šele proti jutru in je bila polna svojih zadev. Tako so ostale il entyjeve nedeljske dogodiv¬ ščine povsem ob strani®. Monsjpa^je vprašala,kdaj bo Henryjeva ločitvenarazprava. " 1 'akoj zatem se poročiva," je rekla. In .že je organizirala njuno prihodnje življenje /strani 144-145/. "Rada bi živela novo življenje s tabo." V 18. poglavju je gladko potekla 1. n enryjeva ločitev. Za alimente pa je bil Henry pripravljen dati več, - O kot jebila sodnij |ska zahteva ! In to človek, ki je bil vedno brezcfenarjal IIenryju se vedno kaj dogaja. Njegov ločitveni dan popestri srečanje s pijano Irko, zatem pa še srečanje z^bivšo ženo Arthurja j^aymonda Irmo. Sl/dnja gajpovabi najdbisk in že smo pri novi zgodbi. Druženje Henryja, Irmejin njene sostanovalke Dolores se razvije v rahli menage a trois. /stran 157/ "V trenutku sta se pognali name, Dolores me je rrCL st^stno poljubljala, medtem ko se je Irma zgrbila kot mačka /J in se mi prisesala na kurca. Prišla je mučna slast, 51 lo ki je trajala nekaj trenutkov, potem asm sj-ičnii v usta* Mo n a sporoči Henrjrj^^u, da^j jjfjeoumrliooe^ zato j e j> stala 7 dni pri svojih sorodnikih. CcjU V 21. poglavju se parček spre, nato pa se ^)et stakrstno združi, /stran 181/ "Hitro, hitro !" je prosila^ j^aj ga noter do konca. Jezus, \Jal, jaz ne bi prestala brez tebe... Ja, fino, fino, ... tako, ja ! ^vijala se jeikot jegulja. "Joj, l/al, nik^o^A me}ie smeš pustiti od sebe. Stisni me, močno me stisni ! w ojbog, prihaja mi..., stisni me, stisni me." Pozneje fdonareče V "Moravaoditi v Evropo." Jejbil tu zametek njune poznejše poti v Evropo ? V. —j , Končno sta se |enry in Monale poročila, in to v Hobokenu in zelo enostavno, /stran 191/ "Obred, l^ako vam je ime ? In vam ? Pa njemu ? In ^tako naprej, f^ako dolgo že poznate tega moškega ? In ta moški je vaš prijatelj ? Da, gospod. Kje ste ga vendar sneli - v kanti za smeti ? Pra/. ^ 7) -“-ukaj podpišite. Dump, dmmp ! Dvignite de ! ^no roko ! Svečano prisegam itd., itd. Poročena. Pet dolarjev, prosim . Polju¬ bite nevesto. Naslednji, prosim." Po tem obredu sta bila oba zelo slabovoljna. Da bi si popravila neprijetno razpoloženje, sta iskala prija¬ teljsko družbo. Iskala sta Ulrica, a dobila domalle nje- 73 govega brata j^eda, ki pajje^imel v žepu le 6 centov. Torej ne bo nič od poročne pojedine! K sreči se jepojavila Nedova 1 T ljubica n arcelle, ki jeimelahekaj denarja. Bila je tudi pripravijenaprirediti improvizirano večerjo. Henrjjjebil pogovorno razpoložen in je razpjrredal o marsičem - — r rxL' seveda tudi o seksu /starn 2o2/ "Seks je £den devetih li razlogov za reinkarnacijo," sem odvrnil. Ostalih osem je brez pomena.... Seks je namenjen razmnoževanju - raz¬ množevanje pa pelje v polomijo, f^Jajbolj seksualni ljudje 11 na svetu, če lahko takorjirečem, so duševno bolni, živijo v raju, vendar so izgubili nedolžnost." HenryJevo nakladanje pa Je spodbudilo h govoru Marcelle •) i el in z njenimi pametnimi besedami se IcončalJSl. t/ Prijateljska družba se napoti v 22. poglavju v variete, 1 g, ^ katerega glavnazvzdnicaje Gleo. V zadn.iem, 23. poglavju Je prikazana čudna ali kar nora situacija, v kateri se Je znašel %enry. Ali Jebila ®U&e bifeseksu- alka ? V stanovanje, v katerem Je živela s il enryjem, Je naselila svojo prijateljico, Henry pajje postal zdaj stranska osebam in Je to stanje kar mazohistično prenašal ! Takole razlaga situacijof^enry /stran 223/ : k "Hoč Je in ^šedim v kleti. To JejnaJin dom. Iz noči v noč Jo čakam kakor Jetnik, prikovan k tlom svoje celice. Z nj^ ;ženska,za katero trdi, da Je njena prijateljica. 'aroiili sfcase, da me (‘ta I./.f eia.li. lp ttn I ^ nataknjen poročni prstan." A kosti mu nidala in jo je sama izsesala ! Vzelajje psička v naročje, "stegnila J -L- jezik in me začela lzati po obrazu. "Ti zlato, srčkano, mičkeno bitje !" IN KONEC : "Hov, hov ! Hov hov !" sem zalajal. "Hov ! ti ov, hov, hov !" a a voljo nam je, ali je zadnji /pasji/ prizor sanjski, H ali nadrealen ali pa zgolj podoba poraže- nega moškega v se^ksualnem spopadu z$ nadmočno žensko, Pripovedovalec jejizpeljal usodo moškegaod junaka do bedaka* ali# od seksualnega prvaka do ponižnega kužka. 35 v ^2o. SPISANKAJ O seksualnem vi^alijzmu ^enrjrja Millerja, 6. del /PLEXUS/ 2. knjiga 2. Killerjeve avtobiografske trilogije je PLEXUS /1952/. V slovenščino Plexus ni preveden. Imam hrvaško izdajo iz leta 1969 /559 strani/. Plexus je latinska beseda. Slovenski ustreznici sta splet, preplet. Vsekakor gre za splet /preplet/ dogajanj, srečanj, razmišljanj, pogovorov , pri katerih je sodeloval pripovedovalec, avtor itenry Miller. Plexus hi nadaljevanje Seksusa, ampak samostojno delo, ki pa je s Seksusom časovno vzporedno, a obravnava drugo podjočje, recimo mu družabno in družbeno. Pomemben je kratki avtorjev uvod v Plexus. w ajprej "iller pove, da ni nameraval pisati kake trilogije in da ni y t vedel, kako bo naslonil posamezne knjige. Zanj jepomemben Cr\a/ le skupni naslov trilogije, torej Rožaato razpetje if /hrvaško Ružičasto raspeče/. Tisti, ki je razpet, p? lahko vstane od mrtvih ali se preobraziti... V enem / stavku razloži avtor svoj namen : " Mojazamisel je bila, 4a povem zgodbo o najusodnejšem obdobju svojega življenja oziromajo sedmih letih pre®! 5 svojim svojevoljnim begom v Francijo." To obdobje pa je enako dogajanju v Seksusu. Gre torej za 2o.l leta 2o. stoletja. In šejpomembna izjava kBEHXHXHXHiia:x: "Velik del pripovedi je posvečen mojemu trudu, da izrazim sebe z besedami." Plexus je razdeljen v 17^/poglavij. Razgljd^ po teh poglavjih pa bo nujno krajši kot pri 2 Vredno je|>rimer jati 1. stavek S e ks U sa in 1. stavek Plexusa. Seksus : "Moralo jeziti neke četrtkove noči, kolera jo prvič srečal - v zabavišču." Plexus : "V priljubljeni rumeno-zeleni obleki z ustreznim tur¬ banom je bilavideti zanosno." Stvar je razvidna. V Seksusu gre za prvo srečanje z Mono, v Ple*us u Jpa ata ž e sredi avoda^arja. Že naprvi strani izvemo, da iščeta novo stanovanje /tovrstnih rf iskanj bo še veliko !/, injfco kar najbolj stran od Henryjevih prijateljev Kronskega in Rajmonda. Monajiajbrž ni marala 4fenr& jeve prijatel jske družbe, ker je hotela vezatb možaLLe nase. Vselila sta sev lepo stanovanje, ki pa je bilo zanju predrago. Monaj t/ računala na denarno pomoč svojih prijateljev donatorjev V 1 .^ poglavju Mona V 2. poglateju ^e ry opusti svojo službo v "Kozmodemonski" lerazkrije, dale judovskega rodu. I— ^ tl tel^pgarfski družbi, postane V svobodnjak, a kako bo šlo brez denarnega priliva ? Skrajno lahkomiselni j}enry pove tole : ,,J f)me^ začenjam novo življenje. Nevem, kako bova živela, a živela bova." /!!/ , ^ a k /stran 44/ Mona pa meni, dače la ko vzdržuje svojo leno družino, bo vzdrževala tudi njega in sebe. Na strani 46 Monanadaljuje s širokosrčnostjo : "se, kar želim, je, da postaneš to, karaželiš - pisatelj. Velik pisatelj/ 1 ? Henry se je Lotil pisanjačlankov, a pri časopisih ni uspeval. V- JZ- Se pa je intenzivno samomzobraževal. V 3. poglavju se pojavi pri |lenryju njegov prijatelj C/Mara in prippevaj^ skupno blagajno nekaj loo dolarjev. Vrstijo se številni pogo?p>vori. Prijatelj Mad dregor pa nagova rja fjenryja, naj se zaposli. 3 K-, Četrto poglavje začenja avtorb ugotovitvijo, da sočasnocvodi dve različni življenji : eno je bilo veseli vir, drugo pa l ima^reroške sanje in da ftenryja že dolgo pozna v svojih sanjah ! Napovedal mu je pomembno poto¬ vanje in to, da se bo Mona temeljito spremenila ! Čaka ga težak čas nekako v naslednjem letu. Obstaja nevarnost, da znori. V sanjah se mu [^)enry pojavlja kdaj kot oče, kdaj kot hudič in kdaj kot angel varuh ! /stran 4-92/ "V bistvu ste človek vere. Človekrjrvelike vere. Skeptik v vas je prehodni fenomen. Bitje, kot ste viifc, se mora samomvreči v svet in plavalo bo kot zamašek...X /!!/ Ustvarjeni ste, da korakate skozi ogenj..." Claudovo vid^evstvo se je nedvomno potrjevalo. "To, kar naju je danes združilo, je dejstvo, da oba iščeva r svojeprave starše, /lil/" Mar Henryjevi starši niso bili A lA pravi ?! Claude jebil najdenček. Predvideva, da sta njegova starša prišla in Azije, za ilpnryjsjpa jepxKpx±&ux domala ^ 'K prepričan, da je v njem mojgolska kri. /!!/ Tonjmisel $a je XA enry že prej slišal od več ljudi ! Henry pa Claudu navrže : " Prepričan sem, da imate kapljo židovske krvi." 9 1 i f .R< ostalo v sodobnem človeku. On več ne agira, ampak reagita. On Ježrtev, ki se Je nskoncu koncev ujela v lastno zanko." Nexus Jel^razdelJen v 2o poglavij. 2 1. poglavje se začenja z besedami : "^AU ! Ij/au vau ! VAU ! ^au ! " Ali je to nadaljevanje pasjih glasov s konca °eksusa ? Na strani lo p a izvemo posebno informacijo : " Anastasia ali Hegoroboru /prim. k Seksus !/% ali Bertha Filigree ... je začasno v oddelku za opazovanje. ^ja je odšla prostovoljno, da izve, ali je pri zdravi pameti ali ne.” V pogovorih, ki jih je trojica imela, sta ženski povsem molčali o svoji mladosti. Posebno duševno stanje Anastasie "f 'f' v paporjuje njeno prepričanje, " da je jatan opovsod navzoč in da vedno preži na ižrtve." H — Potem ko so Stasio odpustili iz opazovalnice, je prevzela skrb zanjo * vl ona. Henry se dolgo pogovarja s Stasio, saj težko prenaša svoj zapostavljeni položaj v trojici. k Drugo poglavje se umahe v preteklost, ko se je Henry i Stasia pa predlaga, da bi šli Et onidve naprej, ii enry pa pozne je\za njima. V 7. poglavju je |^enry v skrbeh, da bi ga ženski res zapu- k stili, in razmišlja o kaji službi, saj je brez denarja. Sreča ses prijateljem T^nyjem {ojarello. /stran 133/* fa mu 1 4 -n predlaga zaposlitev v Odelku zaparke, a na začetku bi moral biti grobar ! 0 k/ smo poglateje se szačne s presenečenjem. Stasia zaupa l\enryju, da ju zapušča ! Stasia pravi, da sicer ljubi M 0 no, a da ju druži bolj potreb^po družbi /opomba : in torej ne seks ?!/. Zdaj želi biti kiparka in ne slikarka ali pesnica. Pri !*foni pa je vse teater. Ko paj^e za Sj^tasfino odločitev izvedela Mona, se je neznansko razburila in Stasia se je glede svojega i . odhoda premislila 4 V 9* poglavju trojica zanesenjaško razmišlja o Parizu, ki naj bi rešil vse njihove probleme. £e kako ? A kje dobiti denar I 'a nr-iptuik za tja ? benry se sr eča z Toninim bratom in ugofov brezj^e- J Tonino lažnivost, ojd domaje odšla pri 16 letih. Ni pa marala biti ^idovka. Henry ga seznani s svojo stanovanjsko situa¬ cijo. Svak povabi ^enryja k n onini materi.f^a obisku pri njej izve f\envj za dokumentirahe vesti o družini, be-ta jeizšla iz neke karpatske vasi, potem pa se je preselila na Dunaj. Mama kar ni mogla razumeti vse čudne izmišljije, ki jo je letla o svoji družini. potovanj ]3v fs ari z V lo. poglavju se ženski pripravljata naj h d ^ ■ enry pa odide v službo pri Odelku za parkex in poprime za 4£ -f grobarsko oblo ! Kmalu paga je prijatelj Tony premestil na dsK drug posel. Presenetljivo sta ženski brez napovedi res odpo- ariz ! Henry je bil\ptresen, namesto da bi ae veselil svoje svobode. Ali jejpogrešal svojo mazohistično vlogo ?! Gospodinji, sestjtri H 0 iandki^ sta ga tolažili , kolikor se je le dalo. V službi pa je |*enry že prišel do pisarne in delo tam ni bilo naporno. ZDA so doživele takrat velik dogodek : Lindbergh je z letalom prvi preletel ■“•tlantik ! / 1927 / Ljubezen do [lonejpa je HHenryja mučilaše in še. V 11. poglavju se je J$enry poskušal razpoložiti s plesom in \j ty z mimogrednim seksom, a razmišljal/le o w oninem telesu ! Doživi pa sanjsko vizijo, iz katere mu izvide spodbudna nova energija /stran 2o3/ : " Jjašel sam svoje mesto. Pripadal sem. Mpjejaesto je bilo v svetu, sredi smrti in trohnobe ."[[) V 12. poglavju dobi Henry Monino brzojavko, da se z ladjo vrača in naj jo pričaka v pristanišču^ v četrtek. Prvi pretres. Henry v četrtek čaka, a Mona ne pride. Drugi pretres. 5 a Jr^iga brzojavka : Pridem v soboto. In Mona res pride. 4 prišla je sama. Tretji pretres. Stasia jeostala še v Parizu ! Mona navdu¬ šuje |lfenryja za Pariz in še načrtuje, kako bosta dobila denar za potovanje. Henry naj opusti službo in naj piše, ona pa bo skrbela za priliv denar ja I Mona jepakoj poskrbela za lepo stanovanje. Njuna gospodinjaje bila ^iberalna ^idinja, vdova, navdušenakajumetnost, zato je bila zadovoljna, ker je sprejela v stanovanje pisatelja^Ln igralko! Za denar pa j^obirala Mona nekega starca . /?!/, ki jejbil zagledan vanjo. No, st a rec je bil po Monini oceni star okoli 5° let. ^enr^- ni bil toliko neumen, da ne bi upošteval možnosti, da plačuje ^nadobivanje denarja s telesnimi uslugami. ^%nsny pa ni Me bil kak zadrt ljubosumnež. Takoletje <$pisal položaj /stran 213/ : S- "Tovrstne misli /opomba f o tem, da ga M 0 na vara/ niso motile najinih dobrih odnosov." /!!/ V 13. poglavju izvemo, da se je ^enry seznanil z Židom Essenom, ki je stanoval blizu njegay in je bil literarno razgledan. In kogej&e Mona spoznala Patizu ? Najprej kiparja ^adkinajin nato flarcela Duchampai V 14. poglavju Essen nagovarja |^enryja, naj se nauči šofirati. Essen je namreč imel avtomobil. Mona pa daje svojemu dona¬ torju -topu v branje Henryjevo pisanje, kot da je njeno ! <■ Obljubljaji, da ji bo dal denar za eno leto ali za dve leti življenja v Rvropi ±, če bo končala knjigo ! ^evedajje Henry želel oditi v Evropo in potovati po svetu, bn kdaj boš |sffisal, vpr a ša M 0 na. Spotoma, odgovori ftenry. "Val, ti si sanjač," reče M 0 na. 6 Na strani 24-5 (|enry domiselno izjavi : " Samo redki lahko rečejo o sebi : Živeljsem. I UZato imamo knjige - tako da ostali lahko živijo preko posrednikov." /II/ Henryjajpa navdaja tudi skepsa : "Ali bom kdaj napisal kaj vred¬ nega ?" /stran 248/ / (TO- . 0 In dalje ' stran 249/ : " Zakaj se tako ubadate z resnico • 1 In si odgovori : " Zato, ker ni ničesar drugega kot resnica. In samo resnica." In sklep : " Knjigo življenja - to bom napisal." /!!/ V 15 . poglavju odkrije H e nry pri nekem znancu njegovo bogato erotično in pornografsko knjižnico. Obiskoval je tudi gledališčejln gledal igre ^aiserja, Tollerja, Vedekinda, Werfla, Sudermanna, Če^hova, Andrejeva, 0*Caseya. Slednji gaijejše posebej navduši)!. Lotil se je tudi branja % Unamuna /^Tragično občutje življenja/. j^ofc šofer se flenry ni obnesel. Na strani 259 pove : " jaz sem pripadal dobi kotalk in biciklov." Henry in Mona se udeležita večerje pri družini Essen.Raz¬ vije se živahen pogovor, ki gajrazgiba še novi gost Žid Elfenbein. V 16. pogravju Henry najširoko razmišlja o svojem pisanju in si zada vprašanj# : Kjejln kdaj se konča ustvarjanje ? (l/aj Ičahko pisec ustvari, kar še ni ustvarjeno ?" Odgovor : "Nič, Pisec samo v sivo ji gatžvi drugače razporeja sivo materijo." je^ifavzaprav esej o ustvarjalnosti. /stran 279 / ^elotno poglavje V 17 . poglatoju odkrije ]/enryjevo bivališče njegov prijatelj Mac Gregor. Henryju razlaga, kako se jezaljubil v mlado mčiteljico, a ta ga nejnara. I^aj storiti ? Hfenry naj jo omehča n ' zanj ! Henryobljubi storiti, kar bo mogel. 7 ^omaj Mac Gregor odide, že pride j^ssen. Tudi on jejr depresiji in gotovo ga bo druženje s penijem razvedrilo ! Henry mu predlaga, kaj vse lahko stori v svojem življenju. A tudi Jfssen spodbudi Henryja s stavkom : " Tu sedite s svo^eSi mislimi in kraljujete svetu." /!!/ /stran 295/ Zatem se |^enry poglobi v besedilo Elia ^aura o orientalski umetnosti, noto pa pre>de v sbi lastno spominsko preskakovanje. ^ 18. poglavju izve |4enry od ffac ^regorja, kako je usj-pel pritegniti pozornost svoje izbranke, foslal ji je dve japonski grafiki, podjbni tistim, ki jih je|videl pri j^enryju ! ‘1'ako je v ' Henry posredno lepomagal prijatelju ! Zdaj želi ^ac Gregor s svojo Gueldo obiskati ii enryja. Le-ta pa se z llono odpravi na izlet v francosko ^anado. h ona se pelje z vlakom, Henry pa štopa, čeprav ima denar za poti Dobita se v Montrealu in nadaljujeta pot v Quebec$. T am je bila snežna zima. Ob vrnitvi v Brooklyn jimajje njuna stanodajalka gospa ^kolsky povedala, da ju je v času u njunega bieanja v Kanadi obiskal Mac Gregor s svojo Gueldo. (dovolila jimajje ogled njunega stanovanja, a ob svojem nadzoru. M onaje|zdaj pričakovala, da bo dobila od svojega donatorja Popa denar za &x:Kjsg! 2 x:xx potovanje v Evropo I V 19. poglovju ses^et pojavi neuspešni ljubimec Mac Gregor in pove, O-*' da ga Guelda ne marav več. Blagi Essen pa je zbral nfekaj denarja od prijateljev za $enryjevo pot v Evropo ! Bistvo 2o. poglavja je ffenryjevo poslavljanje od ameriškega življenja predjodhodom v Pariz. ^aključek Nexusa : "Zbogom vsi... zbogom ! Imejte se dobro !" 71 (22. SPISANKA J O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 8. del /KNJIGE MOG ŽIVOTA/ poglavja. To jeindi^jfiki filozof Krišnamurti, prevajan i-c. tudi v slovenšlino / Plamen pozornosti, Svoboda je onkraj znanega/. && 4 Vseh muh polni Miller si za naslov poglavja izbere dokaj nenavadni naslov : Branje na stranišču*. Zdaj pa le še k dodatkom : f 1. Sto knjig, ki so najbolj vlivale name : |zbral bom le nekaj presenečenj : Pri jipalzacu je /P" J realistično-naturalistični Miller izbhaal dve njegovi najbolj i mistični deli ^: Serafita in Louis pambert i Elizabetinske dramatike ri iller občuduje, a pri njih izloči Shakespeara ! ! Od velikih avtorjev Millerja niso® pritegnili : Oervantes, Goethe, Dickens, Tolstoj ... 2. Knjige, ki jih nameravam še brati : “ekaj zanimivosti : Napoleon : Spomini, Casanova : Spomini, Cleland : Fanny Hill, Rousseau V Emile, de ^ade : 12o dni Sodome, 3. Prijatelji, ki so mi posojali knjige : Nekaj znanih avtorjev : Andre Breton, Blaise Cendrars, lj awrence Durrell, J ean Giono, Janko -^avrin /Slovenec, profesor za rusko književnost v Angliji !/, Rajmond Queneau, Man K ay. A u P, s. Zanimivo bi bjlo vedeti, ali se je Mi la er z našim Lavri©nm SBeeevalj^ali pa sta se poznalaj/e po dopisovanju. X , 23. SPI SANK/P ,_ O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 9 . del /KOLOS IH MAROUSSfjJA/ Kot so posebne Millerjeve avtobiografske knjige,, o katerih sem poročal v prejšnjih spisankah, tako je svojski tudi avtorjev potopis po Grčiji Kolos iz Maroussija. V bistvu nejgre zgolj za potopis, ampak za Millerjevo avtobiograf grafijo, ki se tokrat dogaja v Grčiji leta 1939» j^ako je prišlo do Killerjevega potovanja v Grčijo ? Februarja 1939 je izšel kozorogov povratnik in Miller je očitno dobil nekaj denarja. Odločil se je kar za enoletni dopust ! Prijatelji Darrell, ki je živel na Krfu, je Millerja že večkrat vabil, naj ga obišče, unijall939 se je Miller res odpravil na dopust, fcfajprej je obiskal dolino reke Dordogne v srednji Franciji. 14. julij ca. pa se jevkrcal $na ladjo za Atene, se tam krajši čas ustavil, nato pa avgusta odpotjoval na %*f k Durrellu. Politično je bil to zelo napet čas : pripravljal se je nemški napad na Poljsko ! A jug Evrope je še omogočal turističnebžitke. T f Najprej pajpredfeavimo podatke o knjigi. Avtor jo je pisal leta 194o v ZDA, izšla palje leta 194-1. rfevaški j prevod, ki ga premorem, jeizšel leta 1978» slovenska izdajaoa je izšlašele leta 1995» a je nimam. Ustaviti se j^trebaše pri naslovu, ki naka/nje nekako mogočno antično ostalino, a resnicajje čisto drugačna. XxM±t±srj:sK±xpr±p®xH!ixxxx Za Kolosa iz J^roussija /v knjigi se pojavlja tudi pravo grško ime tega kraja : Amaroussion/ je Miller proglasil svojegabrskega prija¬ telja Katsimbalisal V Millerjevi pripovedi nastopa 73 2 Katsimbalis kot dobri duh kulturne stare grčije in kot novodobni nadaljevalec starega ljudskega pripovedništva. Splošni in posebni Millerjev v "tis o Grkih in o Grčiji je kar® najboljši, pravzaprav zaneseno navdušen. Na eni strani kritika ZDA in Francije, na drugi strani hvaljenje Grčije - h to je temeljno Millerjevo stališče. Grli, ki so bili v Ameriki \Jty in/se potem vrnili domov, pa so bili v pogocfj^vorih z Miller¬ jem polni hvalno bogatih ZDA in polni tožb o revni ^rčijii Iz celotnega Millerjevega potovanja po Grčiji bom izbral le nekaj utrinkov. Ko potuje avtor z ladjo na Krf, se takole navdušuje /stran 2o/ : "Nikoli nisem videl takega neba. Bilo je veličastno." In dalje : "Prvič v življenju sem bil srečen in popolnoma •J | , c— se zavedajoč '|rš?ga , St&či gsn. ■ / i / Miller se je hitro sprijate^jeval s preprostimi grki,a bile so težave v jezikovni komunikaciji, ^rišlre pa^e tudi v stik s kulturniško elito, npr. s Xx atsimbalisom in s pesnikom Seferiadf- som, poznejšim nobelovcem Seferisom ! n 1 ejM 2 "' Pri -Uurreilovdh je sevd prevladovala družabnost, a Miller je to in ono le bral. Tako omenja /stran 28/ Tajni nauk gospe H. P. Blavatsky in j^nevnik Nižinskega ! Zatem se je Miller z Durrellom in z njegovo ženo Nn&cy odpravil v Atene. Tam se je seznanil s j^atsimbalisom, z njim pa sta pozneje večkrat potovala skupaj, gvoje srečanje x s tpatsimbalisom je Miller po pomenu primerjal S srečanjema s ^endrarsom in z Durrellom ! Miller Katsim- balisa na široko opisuje, povrh ima i^atsimbalis ženo s pomen- - o/ Ijivim imenom Aspazija ! ^'W. vti$a veličine. Veličine ne usta¥rjajo vedno šfkeihatsi. In dalje : " Grčija jev nekem smislu kot ^itujska ali Indija. To je svet iluzije." /!!/ takolejeoznačil Miller pristanišče na -^elponezu^auplio : / J— k /stran 88/ : " Mestu gospodujeta j/rdn j|va in ječa. Vojak, ječar, svečenik - večna trojica, ki simbolizira naš strah (h-zA/ v . nt/ 1 "M življenji, kje maram yaupliie. £< e maram proviaialnih mest." A iz j^aupli ( |e je odšel ^iller na izlet v Epi^ aurRSil siv, kakršen je pač dostikrat v Parizu." Zadnji stavek, ki ga izreče v knjigi Carl, pa je presenetljiv : " Vse skupaj nima smisla." / Ostaja nam vprašanje, kaj pomeni "vse skupaj". Predstavil bom le nekaj moško-ženskih srečanj v knjigi. ¥ kavarni se Miller seznani s privlačno žesnko Nys in njuno znanstvo se nadaljuje v hotelski sobi. Z užitkom sta se "dala dol". Stran 14 : "Jaz sem vanjo vtaknil prst, da bi ji navrtal sok, in že se je začela mediti. Pptem sem jo 2 potegnil nase in ji ga zarinjil do korena. Imela je eno tistih pičk, ki se prilegajo kakor rokavica,' 1 f Potem ga je prosila za denarno pomoč in Miller ji ^e izročil ves denar, ki ga je imel. Zadrugi ženski prihod je poskrbel u arl. V stanovanjeje pripeljal mladoletno dekle, begavKO'' p/aoma, po imenu Colette. Njena nastanitev pri ^arlu jedila zaradi njene mladosti zanj kazniva. Tudi Miller je bil deležen njenega prijaznega pozdrava. . Stran 25 : "Sklonila se je in mepoljubila na na obe lici. Ob tem so ji iz bluze padli joški in mejoobožali po obrazu. ja se ji je razpela do konca in odkrila čudo¬ vito polno, mlado t^elo." Na strani 4o preberemo : " Colette, sirota brez doma, je kmalu postalaipepelka, priležnicaLn kuharica hkrati«" A z nj® MmelCg. mošk&. sfkrtep• ca^a do časa je izginila za nekap^ dni skupaj/ \S J Gez nekaj časa pa se je pojavila v spremstvu svoje matere /lepotice I/ in svojega uradnega varuha. Prišlajepo svojo c L ll uro ! Naslednji prizor je kompozicijsko središče knjige. r riča nam o moči književnosti pri nekaterih ljudeh. Dekletov J varuh je odkril, da imaposla z dvemaknjiževnikoma, kar ga ^ L 'J \ je nagnilo, da ni kriminaliziral Carlovegapočetja s Colette. Opazil je v stanovanju tudi nekaj knjig znamenitih ^pisa¬ teljev / Proust, Goethe, Lawrence, Blake, Shakespeare/. Colettinamati pa je ob zaključku srečanja re|kla (^arlu : /stran 49f " Monsieur, ne bomo vas tožili pod pogojem, da nam obljubite, da se ne boste nikoli več poskusili sestati s Colette !" In poznejša (^arlovakz java D^nrjrju, ki ga Carl sicer imenuje Joey : "... tisti hip, ko sem vrgel nanjo oči, sem se vanjo zaljubil, "/j V 3 Naslednje srečanje naše dvojice je bilo zte zmedeno žensko, sicer priležnico znanega nadrealističnega pesnika. Ta se jimajje nekehoči priključila in odšlajz njima v njuno stanovanje. p . /V * /H- -t'ri p javljena je bila za 2oo frankov 2 ^a različne seksualne usluge. Stran 32 : "Če hočeta, da vama ga dam v usta, ali če hočeta po pasje, karkoli hočeta, meni je vseeno," Zmedenka je nato v kopalnici naga pisla na steno svojebesmi. S težavo sta se je i 2 rešila in jo povrh še prevarala za zahtevani denar. Zatem jata se pri jateljajodpravila na izlet v Luxembung in se tam seznanila s Sneguljčico, 36-letno članico kabareta. Po večerji so skupaj šli na nabrežje, "kker sva jo položila in ji dala, k„r ji je pač pritikalo./stran 51-52/ ^ Po vrnitvi v f ariz sta v baru snela žensko družbo : garderoberko Adrienne in dve neimenovani dekleti. Očitno so bile pripravljene za akcije v (parlovem stanovanju. ^azal se je zametek male orgije. Henry in Adrienne sta $ naga stiskala v kadi, ena a deklet pa je naga ob kadi skufjala sodelovati s n enryjem v kadi. Možno nadaljeTtetanjejv smeri sku- pinskegalseksa je prekinil Henry /ali)Joey/, ki se je sproščeno iv uscal v kadi. Dekleta so se zgrozila in zahtevala plačilo, a za kaj ? Carl je vsaki izročil ček za loo frankov, a ti čeki niso imeli kritjai •^o zdaj pripoved ni imela poglavij. Zdajrjpa se pojavi poglavje Mara - Marignan. Ime Mara smo že zasledili v zvezi z Mono kot njeno prvotno ime. Avtor navede več t%r, a v kateri je kaj šLedov Mare^one ? Mare so tu nekako splošno ime za ženske-1jubimke. Nave¬ dene so tele ffare : Mara -Marignan, Mara St. Louis, Mara 4 z Elizejskih poljan in Mara, ki ji je bilo pravzapravKjEliane ( ' * bila je poročena, a obenem (Karlova prilež- nica •^esedilo kaže na na zvezo rl are St. Louis z Maro-Mono. Str|n 67 : "Jele nedavno sem okreval od boleče ločitve od Mare St. Louis." Leta 1934 se je Miller ločil od ^soje druge žene June /kot literarneosebe iVi are-Mone/ in jo preboleval še nekaj let. ) r Preskočimo Eltena, ki spada v parlovo zgodbo, in se usmerimo na tiaro - ri arignan. To jebila cipa, ki je rada govorila angleško. Mara je bilalačna in Henry jo je popeljal na ^ cl večerjo v restavracijo. V pogovor^, mu je povedala, da je Židinja, rojena na Poljsjte^em. Po večer| sta 33 g>rehajal0 . _ ^ je pri pisanju ram eno zabavat. 0 zadevi piše čisto drugače Anais Nin v Predgovoru k svoji j, knjigi Venerina delta /slovenski prevo Andreja Blatnika, 1987/. Odlomek iz njenega dnevnika : April 194-0 : "Neki zbiralec knjig je ponudil Henryju Millerju sto dolarjev mesečno* za pisanje erotičnih zgodb. Obsoditi N e nryja^naj piše erotiko za dolar na stran, j^bilo podobno dantejevski kazni /!/ Upital se je , J^ti njegovo tedanje razpoloženje jedilo v nasprotju z rabelaisovskim, kajti pisanje^o naročilu je bilo kastracijsko početje /!/, kajti pisanje z voajerjem na kiju- n čavnici je njegovim čudežnim pustolovščinam jemalo vso spitano s’t in zadovoljstvo." Sam se opredeljujem za izjavo Lubovitskega in ne za Anaisino tarnanje. Sicer pa ? Miller ni bil prisiljen pisati, če mu res 'a ne bi prijjijlo, a pisal jeoo dogovoru in pisal je za denar ! Iz druženja Henryja z Anais pa je izšel zanimiv nasledek : tudi Anais jeLačela po naročilu pisati erotično-sekdualne zgodbe ! V slovenščini so izšle v eni knjigi : Ptičke in Menerinadelta, in to istegsleta 1987 kot Mille^fev Opus pistorumi t j^(aj bo dovolj za uvod. r \JS Opozoriti kaže še na izredno urejenost kaotične svebme, Knjigaje razdeljena v dva dela in vsak del ima 3 poglavja. Na zaključku je že omenjeni Epilog, Zveza s Chaucerjem je poudarjena z uvodnim citatom v 1. knjigo "Kurce spustite pa hlače zgrabite !" in z uvodnim citatom v 2. knjigo : "Jajca," de kraljica. ' ,lj a jih imam, bila bi kralj Da nejbi ameriški /in drugi/ bralci pozabili, da gre v knjigi za "pohujš|ljive" francoske xsc!žkvsx razmere, je 1. poglavje 1. r r L knjige naslovljeno : Sous le (ji s £oits de Pariš, zadnje po¬ glavje 2. dela pa Cherchez le ¥oit. c Tudif v Opusu pistorum nastopa prvoosebni pripovedovalec, ki er' \ . paga ne mofemo povsem enačiti z Millerjem, je pa vsecjtkakor < QAr~ p, v njpe nekaj Millerjevih potez. astopa z imenom Alf, Ker se seksualneprigode hitro in intenzivno vrstijo, morajo biti Alf# in njegovi prijatelji vedno v trdokurčni formi $ Za udeležencein za udeleženke dogajanj v knjigi moramo izbrati še ustrezno izrazoslovje, pekaj možnosti : radodajci in radodajke, fukoljubci in fukoljubke, fukači in fukačice, jeboljubci in jeboljubke, jebači in jebačice, kavsoljubci in kavsoljubke, kavsači in kavsačice. Ves sistem, v katerem poteka knjiga^ bi lahko imenovali seksualni ludizem ali pa seksualni kgj^nevalizem. Avtor je pazil, da ne zaide v monotonijo, in je pripravljal presenečen ja* : seks s f/j-tajko, seks s Španko, s eks s pritlikavko, posilstvo, s'uipinski seks ob črni maši /!/, kar je nedvomni vrh pripovedi, pajše incest in pedofilija /kar povezano/, a pojdimo po vrsti. Kljub osredotočenosti na fukanje ali na kavsanje pa so šte¬ vilne nastopajoče osebe prav dobro izrisane. Pisateljska raven se izkazuje tudi v pornografskem žanru, Že začetni prizor jejšokanten. Pripovedovalec Alf se znajde obenem z mlado prostitutko /kako '• zakaj ? / v stanovanju incestne dvojice o c etain 13“letne hčerke*: |/arcelle. Ali je bil Alf povablf^m, da preskusi čare mlade f arcel©X ? /In res jih je pr e spustil 1 ./ Ali je incestni oče povabil protitutko zase ? Že takoj imamo pravcato montažo atrakcij. Gudno je, da se je|)rofesionalka zgražala nad incestno situacijo, h kateri je bila povabljena. Gosta sta nerazpoloženajodšla in se pofukala na kupu desk. Od mladoletne Janje dobi Alf piesa® strastno pismo, v katerem piše med drugim : "...mislim, da se mi bo zbledlo, če bom morala prestati še eno noč brez tvojega/ gpefca. Ves čas mis/Lm na tvo¬ jega velikega kurca in najčudovite stvari, ki jih počne..." Prijatelj -Ernest se čudi, da A if n -j "nabriasal še nobene Ij^Ltajke in mu da naslov kitajske trgovine, v kateri bi zapeljivo dekle spoznal. A gre za izrazito trgovanje. Alf mora kupiti okrasek iz žada, potem pa odide dekle po imenu Lotusov cvet /Alf ji pravi kar Lotus/ z njim v njegovo stanovanje. a tleh, kar na svojem novem pretKalu. . . I — Stran 21 : "Pofukam jo na " In dalje /stran 23/ : "Zdi as mi, da vzdrhti, ko začuti moj jezik v pički. kar neve, kako bi mi povrnila pri kurcu..." t Po fuku pripravi Lotus obed. Alfu razloži : " A adar kupiš f Mtajko, pravi, si kupil žensko, nekozo, da bi jo samo fukal. In še Alfov sklep /stran 24/ : "... človek si mora dobiti Kitajko za tako preprosto stvar, kot jeumirjen, navadeh fuk." Prijatelj Sia pripelje k Alfu prijateljico svoje s estre Angle¬ žinjo gospodično °avendish. Zajnekaj časa se bo nastanila v isti hiši kot A^f. 5 Alfa obišče njegovapbčasna ljubica Aleksandra, ki ima doma sraz- 1 1 v gibano incestno dejavnost. Mladoletnajhči Tanjaji li-^-e preko, sin i J eter /morda tudi mladoleten, ni razvidno/ pa jo poriva, onajpa mu cuza kurca. Tu imamo popolno realizacijo Jokastine^ga komplfksai Seveda je Aleksandra prišla na seksualne igrice z Plfom. Stran 28 : " Hoče, naj počnem z njo vse...vse, kar sem kdaj počel z njeno hčerko." In dalje : "Šlevi se mi po kurcu kot s otroks slastnm liziko." Nato Alf pofukajradodajko v rit. SlgpLi najizrazitejši pedofilski fragment. Alf odkrije v postelji prijatelja /mesta deklico knkih lo let, h že veščo seksualnih igrici Se pravi : ni jepokvaril Ernest i lz- ampak že kdo. Sicer pa dekle že vnovčuje svoje seksualne uslug#. Alf se je za zdaj njenih uslug otresel. ^e omenjena gospodiča Savendish postane glavnajoseba v nasled- n - ^ ! n njem doga/aanju. Imela je svojski hobi : rajcalaje hnoškejekoli sebe, tako tudi Alfa in njegovega prijatelja Sida. Ko pa ^ , f TT ... razrajca Arthurja, se trojicazmeni, dano kaznujejo, m jo posilijo. To je edini prisilni seks v knjigi. Tudi prizori incesta in pedofilije so benevolentni in dogovorni. Alf se zatem odpravi na slmiptizni ples Španke Rosite, ki se tudi prostituira. Pri fukanju se Rosita tako razvname, da Alfu ne pustih oditi. Stran 64 : Mi) a moram ostati, pravi... da ne morem kar iti in odnesti tako čudovitega kurca iz 1 'tr . ljubica se odpravljahz p a riza m z Alfom imata intenzivno ■> — zadnje fukalno srečanje. Za pestrost dogajala poskrbi naslednje srečanje. Alf in prijatelj Brnest se odpravita najobisk k izumitelju Mutzborgu. n Le-ta ponudi družbi opojno pijačo, ki vse o^mami, Mutzborg pa zaspi. Na terenu ostaneta dva para. Ernest se loti ^utz- borgove žene /35~^o let/, Alf® pa njegove hčerke /17-18 let/. Seveda se dajo vsi dol aljjgor, nato pa se para zamenjata, da ni dolgčas. 3 / 7 Na vrsti je domislica radodajke Ane, ki bi imela^ada zabavo. Zadovolji se s četverico : Alf, A rnest, Sid, A rthur. Zmenijo se za srečanjema m^oški jo nestrpno čakajo. A n a se pojavi /stran 121/ : " gate in čevlje ima na sebi... pa drugega nič. Njeni veličastni joški so goli... "Evo, tu imate", reče Ana." Vrstni red udeležencev pri kn± je Alf uredil z vlečenjem kart in si spretno pridobil prvo mesto. Sledi naporina fukarija /strani 121-129 !/, tako da so nakoncu izčrpani tako izvajalci kot bralci. Smo nskonju prve|aijige in tako se malce ojddaknemo. Na začetku 2. knjige se vrnemo k nekaterim pogajanjem 1. knjige. Alf je nago Aleksandro s Črne maše od^ell^a! na njen domx in razvije se ra/gibanajfukari ja. Stran ±2&xxxkx 136 : "Kurca si poleže na dlan in se z ustni- rt cami dotikajnjegove glave..." In dalje /stran 127/ : " No si znova vtakne Ibanca v usta, mi jepri priči jasno, da bo prišel mehak iz njih." tle d fukanjen ječas tudi za klepet in Alek |sandra L vpraša iJ -lfa, ali ni on@ v boljša fukača kot Tanja. Alf ji ne ne odgovori, 'saj ve : "ianjaVje razred zase... Stran 141 : "Moj kure je trd, stiska gamed stegni in drgne svojo pečeno breskev obenj." In dalje : "... udobno ležiš na hrbtu, z vrha pate obdeluje močnain skočnsjmrha." In še : " Rada bi videla, kaj se zgodi, ko nama pride, izjavi : ... a ko se res zgodi, ima tako steklen pogled, da po moje sploh ne zaznava, kaj vidi..." Vrniti se moramo še k Charlotte. Slednja je pri Arthurju pustila sporočilo, naj jo z Alfom kaj obiščeta. Prijatelja se povabilu odzoveta. Postopno pride do ogleda pritlikav- kinih telesnih Čarov* in do tehtanjab možnostih fukanja. $3 8 Stran 152 : " Uleže se, razkorači noge in pravi, da kar dajva." In res i sta jo oba pocukala. Ko pa sta končala, je v sobo x vdrl Charlottin veliki pes in se je i&teši ljubezensko lotil. Stran 156 : " Pes je tačas že zrinil vrh svojega rdečega in živahnega kurca Charlotti med noge." Ano vzdržuje starejši bogataš,a Ana imajz njim težave zaradi njegovih čudnih domislic. Ni pa ljubosumen in z zanimanjem posluša o Aninih seksualnih prigodah. Alf pokaže Ani njene pornografske fotografije, ki jih je Ernest nekje kupil. Ana je šokirana, a njenemu bogatašu bodo fotografije gotovo ugajale ! Zatem se Alf in Ana odpravita k Aninama prijateljicama lez- 1 bijkama^k Billie in k Jean. / Opomba : ime jean je morda pr' . namensko ijj namiguje na Monino lezbijsko prijateljico !/ Stran 162 : "Pozneje mi Amapove, da ima Billie nekaj denarja, a Je^n pa nič, in tako ima Billie račune na skrbi, Jean p da pa noge narazen,kadar je treba." Ana,je že pripravijenana seksualno pojedino. Jean je bisek- (r sualka in se željno ogleduje po Alfu, Billie ofc a sklene sleči Jean, pa naj jo Alf vidi. T ako se Alf in Ana^iečkata, lezbijki pa družno slačita ena drugo* in se lotita svoj^jega posla. Ana pa presenetljivo predlaga, naj Billie pofafa Alfu kurca. Za čistokrvno lezbijko bi bil ta posel nesprejemljiv, a Bilie irC predlog sprejme in tudi požre Alfovo spremo. w ato pst se Billie spravi na Anino pičko, Alf pa pride do fuka z Jean. K Alfu pride po daljšem času Tanja in se predpostavi v novi nagi obleki ! Dala si je namreč obriti svoj mednožni grmiček. Brat Peter jo je skrbno obril, Tanjinabrijateljica pri tem asistirala. Tanjaždaj kaže Alfu svojo Radicspa je novo toaleto, a hitro preideta k Selu. 9 Stran 176 : "Tanjaini drži kurca v smrtnem primežu... ne bo ga spustila, dokler ga^ie zadavi. S pičko pa ravna tako kot otrok z novo igračo... še zdaj, ko se igra z mano, jo mora z drugo roko ves čas preiskovati.." In dalje /stran 178/ : " Ko zdajle f ukam Tanjo, je skoraj tako, kot bi fukal osnovnošolko, le da osnovnošolka ne bi bila videti tako zelo naga." V zvezi s x anjino prijateljico K a dico /zelo slovankko ime !/ je trebajzdaj predstaviti ameriško družino na turističnem izletu v arizu. x o je družina packer : podjetnik Sam, njegova žena Ann in njegova mi&djol&tna&č^rka Radiča, J* otip J & seksualno presku¬ sil Radičino prijateljico -fanjo. Njegova^žena je »a radodajka in je ljubica A lfa, a tudi njegovih prijateljev ne zavrača. Tanjajpa |^adico uvaja v seksualno šolanje. Alf in Sam obiščeta Aleksandro. Le-ta je z veseljem pri¬ pravi jenaza fuk, a le z enim. Alf ji priporoči Sama, ker ima r~ sam že dogovorjen zmenek, f^a je stvar bolj zanimiva, je bil to zmenek s |amo^o ženo AnnJ v Alfovem stanovanju se Ann zanima za pariške posebnosti in tudi za pornografske slike. Alf ji pokaže šop foto¬ grafij, na katerih je Ana ! Slike Ann razvnamejo. Stran 19o "Kakor hitro imam roko pod njenim krilom, s gre vse kot po maplu. Ko jo potipam po stegnih, jih da nara¬ zen in mi pusti, da ji slečem hlačke, ne da bi trenila z očmi." In dalje /stran 191/ : "Poljubim jo točno najaizdo, z jezikom ji zdrsnem mimo ustnic in noter..." In dalje r /stran 192/ : "fečnem ji lizati češpljo, se zavihtim nanjo in jo butnem z otepačem v obraz. Hip zatem čutim na njem njen jezik... odpre usta in si zbaše Ivančevo glavo vanja..." lo Ann pa se še tu in tam spomni na svoje zakonske zavore. Stran 194- : " Ubogi ^am... Ubogi S am #<# re s ni lepo, da ga takole vara... in že se zvrnevznak in se razkorači..." Sam pa se pozneje Alfu pohvali z^fuk z Aleksandro. Stran 196 : "i'a pa znajrukat 1" navdušeno reče ^am... še ni minilo pol ure, odkar si šel, ko sva že bila pri stvari !" 1 i K Samu se je zdelo imenitno, da/jefikal najprej s hčerjo, nato pa še z materjo, in povrh sta mu obe cuzali kurca ! Sam računa na češče shajanje z Aleksandro, Alfa pa naprosi, naj ga časofeno oprajvičujepri Ann, če bo treba... Uelotni zadnji del knjige jev zanmenju seksualne dejavnosti družine jracker. Ann je najela nekaj sob v bližini Alfovega stanovanja. Tu bi imela srečevališče za prijatelje..,, K Alfu pride najebisk ..ean z nedvomnim namenom, da bi se z njim pofukala. 'Razloži mu, da se Billie dobiva^budi s ^anjo in z iadico' -omad sta se začela otipavati, že se Je^javila 'i'anja in izjavila : ' IJX omanca, romanca !" d ean je bilo sprva malce nerodno in se je um a knila iz A lfovega naročja. Tanja pa meni, da je zadrega odveč. Stran 2o6 : "^ean, saj si mi vendar cuzala čfpičko... in jaz tebi... zakaj hsissx bi namajbilo nerodno?" In aalje /stran 2o?/ : Tanja °ean " poljubi n^nični, goli ses... |(o bi lelmela sama take joške, zavzdihne..." Zatem se slečeta do nagega in začne se menage a iTrois« Stran 21o : "Kurca imam napol zunaj Jeanine pizde in Tanja ga poljublja. Ustnice se ji razlezejo po njem in začne ga cuzat... nato usta zalezejo navzdol in se prisesajo še '-'ean na pizdo..." /1 0 /] 11 K Ann pride B illie, dabinji prodala nekaj svojih pornografskih slik. Zatem Billie obišče Alfa, da bi se z njim pomenila 9 Jean. u e namreč v skrbeh, da bi ji Alf pre/zel d ean, Nimapa nič f proti, če Alf Jean kdaj nategne, samo da ji je ne spelje. ©vponu^i za Alf ji skrbi odstrani in Billie se mu za fuk ! Stran 212 : " Vsake toliko se rada tudi pofukam," ( priznaBillie." In res. Alf se loti dela, Billie pa med fukom riše po steni, jklf je užaljen in jo za kazen pokavsa v rit , kar pa Billie razburi. ^ndar $a Billie ni zamerljiva in se kmalu spet oglasi pri Alfu, tokrat z vprašanji o Ann, ki očitno želi z njo v posteljo! Ann torej š<$ri svojo dejavnost v biseksualnost. 'i . Alf in njegovatorijatelja Ernest in Sid opijejo Ann m prire- A r dijo zabavo v njenem stanovanju. V zabavo je^ključe^noa tudi fotografiranje Ann kot pornografske zvezdnice. Ann je sprva oklevala, nato pa se je prepustila fotografiranju, ki naj bi bilo za njeno zasebno zbirko. Stran 23 o : "-^pmaj se do nagega slečeva, se vrže na najina kurca." In dalje : "Široko se razkorači in nam pokaže vse, kar premore med močnimi bedri.! In še stran 231 : " iVi ojbog • " zacvili Ann čez minuto. "Prišlo mi bo ! Naj mi da eden kurca, da bom cuzala, ko mi pride..." Moramo zapustiti mater, da si ogledamo še hčer. Alfa obišče (Radiča z novico : /stran 237/ " Ati me je včeraj pofukal..." Mladenka mu razloži okoliščine : "Sam je šel za |2adico v njeno spalnico in ona sejje začela ko/t zblojena... kot kurba... pre¬ oblačiti vpričo njega. *\f dveh minutah jo je začel otipavati, v treh jo je spravilxvxp®sis±j:5x na posteljo. Po petih jo je /1 oz_ 12 fukal..." Radicajje dodala : "Najbrž sem si želelfo." ('■ ' Alf jo vpraša, kaj namerava zdaj ukreniti. In j)adica : "|yajbrž se bom spet pofukala z njim... In potem spet... če bo hotel." Nato se obrnelk Alfu /stran 239/ : " Rajneda veš, zakaj sem prišla 3 k tebi ? " Vsi bralci vemo, da je prišla na slastne deksualne vaje, Stran 241 : "Smuknem ji z jezikom v češpljico in jo nekaj časa cuzam. ^adicajmi drži kurca n obema rokama." Njuno živahno početje kiAotti zmoti glasno trkanje na vrata stanovanja, t^adicaIzgine podlposteljo"slivojo obleko vred. In kdo je pri vratih ? L Sam je prvič obiskal Alfa na domu ! ^ežijatega pritora je vrhunskaJ Alf popelje 4ama v drugo sobo. °am pa izpove U Alfu to, kar jejze slišal od Radiče. Razumljivo je, da je bil Sam hudo zmeden ob svoji kršitvi incestnega tabuja. A ker je imel zmenek / najbrž z Aleksandro !/, jejpnalu odšel. Zdaj je Alf Radico z udarci na rit prepričeval, naj z očetom več ne fuka. A punčare bila trmasta : "Bom fukala z njim! fn ... in fafala ga bom tudi!"In dalje /stran 245/ : " Zdaj me v/ pofukaj !" sope. "Ge si mi že rit ogrel... pofukaj me !"... "... na trebuh jo obrnem in se ji spravim za hrbet. Zrinem ji Ivančevo glavo v pizdo in fuknem za njo še ostalo." Razburjenje v družini Backer se je nadaljevalo t An [n je vznemirjeba zaradi svojih pornografskih slik, ki jih je dobila. $am je v dilemah zaradi nove incestne igrice : ko je zaspal, mu je jVdica cuzala kurca ! Alf svetuje i"aiiiu, naj za nekaj časa obišče kurbišče. Billie in Jean obiščeta A]_f a in Billie mu pove, da je Ann A °b sstala z njo čez noč 13 Ženski pripravita obed za vse tri, nato pa se predata svojemu ljubljenju. Jean Je navdušenaob lizanju Biliiejine pičke : n t "O, kako Je nocoj fina in sočna, " reče. In dlakejlmaš nadišav- ljene z Oranžnim cvetom..." Alf ne želi biti pozabljen in svoJegejkurca poriva v BillieJinajusta, a Ji vrnejz lizanjem njene pičke. Aončno se zapleteta v kavs še Alf in Jean. Stran 256 : "Moj kure kar naliva vanjo, J^z pase prištulim '/S A z obrazom k Billiejhi picki nazaj in Jo cufcam, tačas ko polnim eanino maternico. %e tedne in tedne nisem imel tako ugodnega fuka kot s tole lezbijko in z njeno punco..." V presenetljivem finalu te razburiJivoknjige, ki Je porno- ■v. grafski pandemonij ali pa groteskna seksualnaKomediJa, ameriški amater fam prekosi pariškega profesionalca Alfa. Slednji Je spet brez denarja /kar Je Millerjeva značilnost •/ in se odpravi po finančno pomoč it Jamu. SljLddnJi Je pijan in povabi Aff a , naj pofuka Ann,ki naga leži v spalnici. Sam pokaže Alfu Annine pornografske razglednice, ki Jih Je našel pri njej. Ann na ^amovo povelje pocuza Alfu kurca ! Sam pa^okliče v sobo še $p.dico. Tudi tajje na S a an y am vabi 8 A^fa, naj pofukajsbe. Stran 258 : "-“-adico potegneš k sebi in puncajga zgrabi V v za kurca. |^/a Kolena si Jo posadi m ji ^ar|. po česp-jšj-A« Sam vabi k sebi Alfove prijatelje. ^tran 259 : "Rad bi se spoznal z ljudmi, ki so mi Jebali familijo !" In dalje : "Nocoj bomo imeli veličastno zabavo, Alf," reče. "Z lezbijkami in z vsem mogočim... neka Bmie Je zvlekla mojo ženo v posteljo IN hčerko... da ne pozabim Nadice ! šampanjca in pičk za vse ! fanjo bom spravil sem ... in Aleksan¬ dro ! Prepar^zil bom \ariz ( f Po novicah o družini Jpicker Alf^ le pride do vprašanja, denarju,Sam mu takoj napiše želeni znesek na ček in ga ponovno povabi na večerno zabavo. Stran 26o ■.aj se bo: ikaj oglasil že nocoj, da mi pomagaš nategniti ti pički, a boš ?" Ameriški amater z velepoteznimi seksualnimi načrti ostaja za zdaj v parizu /v ZDA bo težko nadaljeval z domapčim dvozenstvom !/ { Od mnogih seksualnih naporov utrujeni pariški profesionalec Alf pa hiti po denar, s katerim bo ušel čez ocean domov, pe s»emo pozabiti nakompozicijski poudarek. Prvo poglavje se začne z domačim par^ški^ncestom /oče in 13-letnica/, zadnje poglavjepa se konča s turističnim ameriškim incestom /Tam in Nadica/. Poanta, ki se ponuja, je v tem, da "grešni" Pariz tako močno vpliva na - recimo- puritansko ameriško K družino, da sexKs le-ta preda razvratu ! Utrujenega fukaj&a A lfa bo zamenjal 1 sveži seksualec Sam. In ne pozabimo : brezdenarnikajbo zamenjal denarnik ! Pripovedni sistem Opusa pistorum je podoben Tihim dnevom v Cliehyju. V obeh delih se vrstijo fragmentarne seksualne prigode^ le daje pornografskost Opusa pistorum poudarjena z bolj provokantnim seksom, Vsekakor pajje tudi Opus pistorum umetniška obramvava seksualne tematike, ~OPOMb 3 : Na začetku dela je MLINAR /MILLER, PISTOR/, n a koncu dela deluje in govori PEK /nemško BACKER, angleško BACKER/. Mlinar iz žita zmelje moko : prehrano /literaturo/, Pek iz& moke speče kruh : končni izdelek /knjigo/. Ko PEK peče KRUH, kuri /KUREČ/ pečko /PIČKO/ 1 °y 26. SPI S ANK A^) O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 12. del /SVIJET SEKSA/ Esejizem je opazen element v Millerjevih avtobiografskih knj^ gah in ni čudno, la je avtor napisal tudi vrsto esejev. Ob drugih delih je pisal leta 194-0 tudi esej Svet seksa /The World of ^ex/. Prvo izdaji eseja /najbrž le nekaj izvodov za redke ljubitelje f, že naslov esejske bil za \ A, puritance vznemirljiv/ je pripravil knjigarnar, ki je objavil zametek Op US a pistorum. Čez 17 let /1957/ je Miller svoj esej popravil in dopolnil. . j << Imam hrv^jko izdajo " Svijet seksa, 1986. Ker je bila 1. izdaja eseja v ZDA že zaradi naslova zavrta in domalaj.legalna, se je avtor odločil 2. izdajo eseja natisniti v Franciji. -j!/fa |oncu Predgovora avtor izjavi, da osnovni namen spremembe original nega besedila ni bil misel spremeniti, ampak jo po jasniti i' (t Iz zelo zanimivega bes dila bom izbral za informacijo svojih bralk in bralcev le nekaj drobcev. •J *"T Zaletek eseja : " Cesto opažam, da večinapnojih bralcev pripj ada dvema različnima skupinama : v prvi skupini so tisti, ki trdijo, d^jih liberalno doziranje seksa odbija ? * in se jim gnusi, v drugi skupini pa so tisti, ki so navdušeni, da ta element predstavlja tako obsežen se¬ stavni del.." [{ar razumljivo in znano iz čatinskega izreka Fe gustibus non est disputandum. r Stran 12 : " Faz sem vedno mislil, da o^bstaja samo ena pot, pot resnice, ki ne vodi k odrešitvi, ampak k razsvet¬ ljenosti." 2 Avtor poudarja, da ga je v j^akovem povratniku najbolj zanimalo samoosvobajanje ! Stran ijbck 15 : " Kozorogov povratnik jeprehod vpazumnejso fazo f iz zavesti o seb^k zavesti o cilju." / Stran 17 in dalje : " Doklej ne sprejmemo dejstva, da je samo -J 05 ^ivljenje zasnovano na skrivnsaeti, se ne bomo ničesar naučili.."!// !YQ~ Od starni 23 dalje razmišlja avtor o svojem doživlja ju seksa od mladosti dalje. C 4 / strani 4-2 dalje opisije ^iller svoje seksualno zbliževanje z žensko, ki je postala njegova 1. žena /v Seksasu nastopa % teri in tam se je Henry s taščo z veseljem "dal dol". z imenom fejaude/. V medenem mesecu sta živelapri ženini ma- ■o® vrnitvi domov je tena zanosila, a niželela niti otrok ji ^ .... niti spjava. pjavsezadnje je rodila hčerko, ^enrjr jo je varal z njenimi prijateljicami. Z njo se je bolje razumel po ločitvi /prim. tudi Seksus !/. r.j 0 w a sfc&fni 57 omenja avtor seksualno promiskuiteto Amem- kancev, ko pridejo v Pariz /prim. družino Becker v °pusu pistorum •/,, Millerjeva razmišljanja v tem esejultpa^ daleč presegajo okvir naslova, torej seksa. Avtor se podaja v širno obravnavo družbenih problemov sveta, podobno, kot je to . JM počel v svoji avtobiografskih delih. Seveda je tudi ta knjiga v določeni meri avtobiografska /razvoj lastne seksualnosti od mladosti do 1. in do 2. žene/. Avtor konga esej filozofsko 1 " Vse izginjajv času. Vode ostajajo." /1957 - Big Sur, j^alifornija/ OPOMBA : Slovenskega prevoda Sveta seksa še ni. " 27. spisankV - , O seksualnem vitalizmu Henryja Millerja, 13. del /MUDROST SRCA/ eu t-1 Esej z naslovom Modrost srca /The Wisdom of the HEA|^T/ živahnega snovanja tudi drugih del /npr. Kolos iz Marous- sija, Tihi dnevi v Clichyju, Svet seksa .../. Imam hrvaško izdajo : Mudrost srca, 1986. Slovenskega prevoda te knjige še ni. Naslov knjige izhaja iz enega od esejev v tej knjigi. Knjiga vsebuje 18 esejev, od katerih jih bom bežno predstavil le nekaj. Pojdimo po vrsti. Prvi esej Stvariteljska smrt je odlomek iz Millerjeve nedokončane knjige Lawrencemv svet. Naslednji odlomek iz iste knjige se pojavi kot 14. esej^ in z naslovom V bodočnost. Miller je Aawrencea zelo cenil in ga ima " za edinstveno in reprezentativno osebnost našega časa". Zelo privlačen je esej Razmišljanja^ pisanju, saj nam Miller odpira pogled v svoje pisateljstvo. Ijekaj izbranih misli s strani 21 : "Pisanje je kot scimo življenje raziskovalno potovanje... Pisec živi mečt^gornjim in med spodnjim svetom, on gre po je prvič bzšel leta 1941, torej v času^: Millerjevega poti z namenom,^da n oncu sam postane ta pot... T^az sem človek, ki pripoveduje zgodbo o svojem življenju, o procesu, ki postaja z mojim lobstajanjem vse bolj neizčrpen... • • • Skoraj od samega začetka seirj da cilj ne obstaja .../!/ se xscxs:!i;aix globoko zavedal, 2 Stran 25 : Umetnost je samo način življenja, popolnejšega živ¬ ljenja. Stran 3o : Nihče, ki se prostovoljno preda izkušnji, se ne ana more utopiti v oceanu stvarnosti. /!/ Esej Raimu omenjam zato, ker govori o znamenitem francoskem igralcu /1883-194-6/. k Esej Filozof, ki filozofira obravnava nemšdega filozofa 8 * r u ermanna Keyserlinga /18^0-^194-6/. m filozof je gotovo prite¬ goval Millerja s svojo življenjsko odprtostjo, potrjevano tudi z mnogimi potovanji. Znana njegova knjiga : Popotni dnevnik filozofa /1919/. Esej V čast Blaisu ^endrarsu govori# o francoskem pisatelju, o katerem avtor več pove v Knjigah v mojem življenju. ^aključna eseja v knjigi se ukvarjata z ^alzacom : Serafita h . J ter toalzac in njegov dvojnik. Ze t Knjigah v mojem živ¬ ljenju sem se čudil, kako da Miller izpostavlja pri^alzacu dva njegova mistična romana : ^Jirafi|ja in Louis [ambert. -Iv Tu ju v dve^ esejih podrobneje obravnava. )4ako jenogoče, da vitalno-seksualni Miller občuduje dva mistična romana ? A očitno je Miller poln nasprotij. Vendar pa je bil poln nasprotij tudi -°alzac, vitalni realistični romanopisec. Miller označuje mističnega Louisa [/amberta kot Balzacovega dvojnika ! Tu se pridružujem izreku De gustibus... in se znanstvu z obema Dmenjenima romanoma odpovedujem. 03 28. SPISANKA ) Kh/, O seksualnem vitalizmu Henryja Killerja, 14. del . r'«- ,, /Predraga moja Bisnda!' Ljubavna/pisma Henryja Millera Brefndi Venus, 1987/ Končujem Obravnavo o "mojem" Millerju, torej o Millerjevih knjigah v moji knjižnici, z najzanimivejšo knjigo, z izborom pisem, ki jihj|je avtor v zadnjih 5 letih svojega življenja pisal mladi igralki Brendi^ Venus. /Njen pjj.riimek ima kar simbolno vrednost !/ Knjiga je najbrž izšla prvič leta 1983, kar je letnica Durreilovega Predgovora. f ea-fiv Imam hrvaško izdajo, 1987. Knjiga tudi spremna besedila Brende v enus. Izdaja vsebujejLo^ Millerjevih pisem od 15oo /!/ pisem, ki jih je Brendi pisal v letih 1976-198o do konca živ- ljenjajumsko sveži, telesno pa precej betežni pisatelj. "~ J ~ d V svojem Predgovoru Durrell lepo predstavi vlogo Brende Venus ob koncu Millerjevega življenja. Stran 6 : "Brenda y r enus je odigrala najlepšo vlogo, ki *■? jo more igralkaželeti - vlogo muze in negovalke velikega duha ob zatonu, j^akšna sreča, da jejprišla pravi čas ! In kakšna sreča, da je bila tenkočutnain sočutnamladenka, popolnoma do asla ta o veliki vlogi." In še zaključek Predgovora na starni 7 : "Vsi smo ji še kako hvaležni za njeno dobroto, za nežnost in za uvidevnost." Za uvod v pisma je Brenda / rojenaL947// povedala, kako je prišla do Henryja /rojenega 1891/ /stran 15/ !j V neki knjigi na dražbi je našla Millerjevo pismo neki GL/V-ta/vl ženski in si jo pridobila za 3ooo dol^ev ! Pisala je Millerju in pridala,še njegovo najdeno pismom ter nekaj A A D 2 svojih fotografij, s katerimi jejpbčudpvalca ženskih lepot takoj pritegnila. Po nekaj dneh ji je poslal^l . pis m^ od 15oo pisem. In 1. stavek 1. pisma ge kar pričakovan : " Ali je vaš priimek zares Venu s ?" /Audi samjsem takoj pomislil, da je fenus najbž i ^ psevdonim./ Steoj galantno-osvajalnitpohod do mlade igralke je prekaljeni ljubimce l^iller začel že v 1. pismu /stran 16/ s stavkom : " v sekakor bi se rad spoznal z v ami, vedno mi jejijubo videti ^ /i lepo žensko." Naključni pozdrav pa je že mladostni) vitale|n : "... je vous embrasse tendrement." popisovala sta si že skoraj mesec dni, preden sj£a se srečala. ki Šlo je za srečanje m&e svetovno literarno osebnostjo že ob koncu življenja in med morda nadebudno mlado igralko, ki pa, kot zdaj vemo, ni postala zvezdnica, a kateri je Miller s svojimi C pismi zagodtovil kulturni spomin. V 4. pismu /številčenje pisem je moje zaradi lažje obdelave gradiva/ je |^ienry v nasiisrax nagovoru J) e napisal : Draga Brenda, ljubezen moja ! V 6. pismu /stran 21/ že ve, da je Brenda po zodia^kalnem znamenju škorpijonka. In doda : ^az padam na škorpijonke." V lo. pismub /stran 25/ ji sporoči tole : Obiskala gajje izjemnom lepa mlada Japonka, sicer feministka. Ho mu je govo¬ rila o duši, Cfja je držala za penis. ! "Topil sem se od blaženosti." Osredotočam se predvsem za erotične elemente v pismih, saj jejv njih še dug mlajdega Killerja in njegovega neminljivega seksualnega vitalizma. / V tem pismu pa tudi izjavi, (fa je svetovnaosebnost : "Pripa¬ dam svetu i in ne Ameriki niti ^ranciji." 3 V 11. pismu /strani 27-28/ ji kritično prikaže japonski erotični film Cesarstvo čutov. V 12. pismu /stran 29/ občuduje njeno golo forografijo z otro¬ kom /Brenda je bila tudi fotomodel./ Ali je Brenda s tovrst- ■y\ niini fotografijami j^eifcrjja "rajcala" oziroma izzivala mjegovo seksualno pozornost ? V 17 . pismu /stran 38/ se J^enry $e ukvarja z Brendinimi fotosi. Sliko v bikinkje označil za bajno ! "In tista tvoja bedra ! So ustvarjena, da moškemu drobijo rebra," Tu Senryjevo seksualno poželenje napreduje /stran 4o/ : "da ti vsaj malo potipam tisto stvar." V Brendinem spremnem besedilu k 19 . pismu izvemo, da ima |^e h ry zveze / seksualne '•/ z najmanj 6 ženskami. Eni od teh, Kitajki Lizi Lu, se je morala Brenda nekoč pri (fenryju skriti ! Se pravi * ]^,enry je bil še vedno seksualni) podjeten Cj /stran 44—j 5 / e- V 2o. pismu /stran 47/ jo ob drujgmijpvpraša, ali ne hodi nikoli nagajpo hiši. In doda : " "Tvojej^elo je pravi dar svetu • w aj vset spozna !" In pomisel : ali ni tudi ^|enry del sveta ?! V 23. pismu izvemo za presenetljivo zgodbo. Ko je v Fran¬ ciji izšel Millerjev ^eksus, so mu zagronili z zaporom ! to v grešni Franciji ! Preiskovalni sodnik mu je zstavil vprašanje /stran 53/ : " Ali vi res verjamete, da ima pisa- tel j pravico, d v sodišče !" takrat sodnik pristopi k njemu, galobjamein poljubi ;i£- V' na obejLici Jer pove : " Vi spadate med nesmrtnike : jj^Fran coisu Villonu, k ^audelair/ k Zolaju , k Balzacu. Vsaka ./V' vam časti," Miller je ta dogodek komentiral takole : " Od takrat sem junak francoske književnosti, kot da sem njihov." 4 V spremnem besedilu k 23. pismu -^renda spregovori o tem, /jp na Jj_~enryjeva seksualna^isma ni odgovarjala, skušala gajje obdržati O' na te^sni distanci. jCp pa,j e nekoč orne il , da bi ji rad napi^r- sal res vroče erotično pismo , je popustila : naj' napiše vroče erotično pismo Vrajši v francoščini. In sledilo je xxE[ž&x:£raHE:®skssx 24. vroče erotično pismo v francoščini. Odlomek iz seksualnejfantajzije /stran 57/ l "Prizor, ki mi pride najpamet, se često ponavlja. J^em pri ... im tebi® m gledam tvoje slike. Kmalu ni daš nego pijačo. Ta 0.0. nama zleze v gaivo. Ti imaš na sebi zelo tenko in prozorno krilo. Nad popkom nimaš ničesar. Dojke so ti prekrasne. Videti si kot baletnajelesalka /nekaj degasovskega/. Nog^imaš močne in lepe. ijenadoma se vržem najfcebe in ti dvignem krilo N Pod krilom sinčisto gola. Od pogleda nabvojo malo pičko, obra— ščeno s črnimi in z bujnimi dlakami, se mi je takoj dvignil. Sežem z roko med tvoji nogi in vidim, da si že vlažna. Zdiš se vznemirjena^pripravijena na vse." j)o^ajmo le še kratko angleško besedilo v tem francoskem pismu /stran 58/ : " Jebi me, Henry, jebi ! Larini mi ga do konca ! Strašno sem narajcana !" lega vročega pisma Brenda ni oppmbirala . V 26. pismu si privošči nsiednji stavek : /stran 63/ "Prepričan sem, da bi mi, če bi te resno naprosil,, da mi opišeš svojo pičko /fizično/, to strokofeno^pisala." V 31. pismu spet strastno nagovori Brendo /strani 8o-81/ (? "3 az ljubim tvojo pičko, tvojenoške, tvojabedra, ^ tvojo oj^ c ritko tako kot vsak star razvratnik,Ssria da jih jaz ljubim, soncu pismajje pridal 14 zvezdic, kar j^razložil kot število namišljenih jebačin ! tako se mi zdi, z večjim žarom.”f^a j/i 5 5 V 34 . pismu s svojimi seKsualnimi željami nadaljuje /stran 92/; '^ajraje bi te vso oblizal, zlasti tisto malo razpoko med nogama... Nihče mi ne more preprečiti, da te strastno fukam v svoji domišljiji... ~|voje bajno telo je večna skušnjava.” V 3f. pismu se njegovo požeienjeponovi /stran 93/ : V " ... to, kar jaz zares želim, je, da ti nežno tipam pičko /le petin chat/ skozi obleko ali golo, tako ali druga/e, vseeno." N V 4-4. pismu /stran 118/ spregovori o Venerinem hribčku, o Vene¬ rini votlini... "Za zdaj mi je dovolj, da ti vidim obraz, blesteče oči, malo gole kože /joške ali bedra/.... Kadar odideš, se mi dvigne ~ zakasnela reakcija." V opombi k 46. pismu Brenda jsove, kako jo je Q enry izobraže¬ val s knjigami o seksu. n enil je, da je sjeks ena©d naj¬ višjih oblik duhovnosti /!!/ in umetnosti /!/,, ki sploh obstajajo. Podarjal ji je knjigeo tantrični jogi in knjigo o erotični duhovnosti Vizijo. Konaraka. /Opomba : svetišče v Indiji, znano po erotičnih skulpturah/ /stran 121/. j-akoj zatem ji v 6f-7. pismu poroča o tem, a da je prejel poijipošti knjigo o japonski erotiki, polno fotografij v različnih svobodnih obscenih pozah. V 49 . pismu razmišlja o seksu in o ljubezni /stran 125 / : "°eks in ljubezen ~ večni problem. Ni rešitve. Vsaj jaz je ne vidim.... Kdor samo ljubi /brez seksa/, živi v večnih mukah." Brendi zatem sporoči, da je prekinil svoj odfeos z Lizo Lu /z očitno prejšnjo favoritko/, ko ji je priznal svojo ljubezen naprvi phgled do Brende. Liza muf je izra- žila hvalejnost za dneve , , ki jih je preživela z njim, in rekla, da ga bo vedno ljubila ! /stran 126/. 6 ^ 53» pismu /stran 13l/ piše : "Odkar te ni, mislim na tvoje telo ~ intimno, veš. I^ako je bogato, kako svileno, kako lepo pod rokol" V 54 ( pismu preberemo med drugim /stran 132/ : "Draga Brenda, cesto sanjam, da ležim s teboj v postelji, in tu je neizrecno lepo." V prilogi 56. pisma je poslal Brendi Sceno iz nedokončane drame, v kateri je prikazal del svojega odnosa z 2. ženo June. Osebi : Stella, žena /June/ in mož /f4enry/ /stran 14-3/,, V 58. pismu izrazi Brendi veliko prizjnanje /stran 155/ : "^a, predraga moja Brenda, j-z sem zdaj živ samo zaradi tebe. V 63. pismu se pokaže izjemna naivnost starega ljubimca in modricjLjana ^ e nryja, ko napiše : " Kako samo uspevaš potlačiti v sebi spolni nagon, mi ostaja še naprej uganka ({\J Brenda jtenryju seveda ni poročala o svojih ljubimcih, saj je vedela, da bi ga to motilo ! V 68. pismu ponavlja svoje f želje / stran 175/ : 'Včasih bi te najrajši slekel in tejoblizal od glave do pet. V san dah preidem z rokama po tvojih oblinah- kakšen užitek !" V 7o. pismu izvemo,, da^očitveni proces med Henryjem in med njegovo 5. ženo Hoki še poteka ! /stran 178/ Ob razmišljanju o Brendi mu je kureč dvignil. "Ljubim te z grešno ljubeznijo, s kakršno je jreloiza ljubila Abelarda." /Opomba : odmerjava s srednjeveškima^jubimcema je tu povsmm neustrezna, ^a srednji vek je bila ljubezen med Abelardom in Heloizo gotovo "grešna", , a kje najti Tcrešnost" v Henryjevi A/IS ljubezni do Brende ?!/ 7 V 71. pismu je Brendi poslal opis svojih sejjjksualnih sanj ali pa je bil to kar njegov literarni izdelek ?! /strani 179-181/ i Oblečena sta spala ali dremala na kavču v neki hiši. n enry se // je z roko dotipal do njene pičke, ki je bilazelo živahna, zelo aktivna, zelo, zelo mamljiva." Ko ji gaje vtaknil, so ju km^lu prekinili prijatelji in regli, da vsi odhajajo domov. Takrat je sanjska Brenda rekla : " Skoda, škoda, j^avno, ko se je tako dobro začelo." V 74. pismu se spominja prizora, kako sta se tisti dan „ > "Da. srečala. Ko je Brenda prišla /najbrž po daljšem času/, se objela in Brenda je pohavljala /st/pan 186/ : " f^ako te je lepo držati v rokah !" Ta klic bi prej pripisovali ^enrjrju, A ta je bil srečen, ko jo je videl živo in vedro. 7endar se je sjpomnil na dotik njeneleve ritnice in desne joške ! Ponovno izrazi svojo noro zaljubljenost vanjo,' 1 v ml£ado žensko, ki mi piše izjemnajcisma, ki me ljubi do gtoba, ki me drži pri življenju in pri ljubezni... 'j4enryjeva romantična zanesenost še raste /stran 188/ : " Midva nisva od tega sveta. idvai ^pripadava zvezdam tudi na drugam straninvesolja ."/ l j V 76. pismu je le prešel od vznesene romantike v racionalno razmišljanje /stran 19o/ : "Nisem toliko drzen^: niti nor niti prismuknjen, da bi ti predlagal, <|eu/£piš z mano. Lahko si zamislim, kako mrzko mora biti mladi lepotici, kot si ti, če ji skoraj 9o-letnik predlaga, naj se z njim ljubi." V nadaljevanju /stran iS 191/ pravi : "Ne pričakujem, da mi boš dala. |umim, da bi mogel zadovoljiti tako žensko, kot si ti." Predlaga pa,xdaxfexxx&xd!aixka:±xxx, naj bi mu dovolila, da se dotika njenih najintimnejših mest, da jo ljubkuje." 8 isalftj V opombi k 76. pismu ge Grenela kratko napisali tg 2 ±;e j f/ a pismo ni odgovorila^ vendar je naslednji dan odšla v beli grški halji k njemu in rekla : "Henry, v zvezi s tistim, kar si zaprosil..." Odvrglane haljo, oba sta se nasmehnilaln ona jelodšla. < p AL Torej : integralni /?/ strajtiz da, a tipanje ne ! Brenda zelo spretno dozira ^entyju svoje čare 1 j- eri V 77« pismu izrazi svoje o/ara)6je, ko mu jepokazala svoje L joške, Zdaj pa ni jasno, ali je bil zaagled samo zgornji del Brendine sprednjice ?! V 78. pismu se njegova zgovornost spet razmahne : /stran 193/ "Ljubim telz orfično ljubeznijo. Ljubim tqiz trtičnih globin, , L- kot bi najbrž rekel Joyce. Ljubim vse na tebi - tvoj videz, tvojo hojo, način, k ko se oblačiš, tvoj glas, kavalirskost v tvojih misisipijevskih očeh, tvoj južnjaški akcent /Jdcn&l rt, t!RkiŽ>; iv*} jo p*- kako me ljubiš. Plemenit, starihski, božanski." V 79» pismu zanosno govori o njenih pismih /stran 197/ : "Tvoja^isg niso od tega sveta. Ti si$ pravšnoj strica, da poveš tisto pravo stvar. Tisto, kar poveš, znaš samo ti povedati. To se ne da oponašati. To je izredno. Omamno. Čutno." f? V 84. pismu priloži svoje sanje z dne 25. 3. 1979 /a JjLi so res sanje ali le literarno izpovedane lastne želje •!/ /strani 2o5~2o7/ : Preddverje veJj-ikega^iotela. Brenda je strastna.: "Pofukajva se tu !" Spet je #ta. pri roki kavč in d a sta se nadelo. Prime gajsa kurca in ta se takoj dvigne. Sleče se do golega. " Tvojajpička, mimogrede, je prav taka, kot sem si jo zamišljal." Kot že v prejšnjih seksualnih sanjah ju tudi tu pri f ukan ju nekdo prekine. T okrat je to direktor hotela, vzrok za prekinitev pa je nespodobnosl /1 n 9 na javnem prostoru. Odgovor-zagovor panjske Brende je,,^ da je kot igralka vadila sceno iz Viharnega vrha ! V 86. pismu se loti n enry zanj zelo pomembnega vprašanja /stran 2o9/. "Zdaj se objemava kot brat in sestra - mord^ malce jiicestuozno... Zakaj mi ne dopustiš, kot sem že večkrat rekel, da te Ijbkujem, da se te dTotikamkjerkoli ho^em... Česa se j- r bojiš, kaj lahko izgubiš ? Ali misliš, da bom izgubil vsako spoštovanje do tebe ? ^emogoče !" In na koncu pisma še : •J " Želim vso tvojo ljubezen, ne samo občudovanje in obožavanje. Opomba : To je res,Henryja bi ljubeči prijem Brendinih telesnih delov zelo osrečil, ona pa ne bi ničesar izgubila, morda pa celo pridobila nekaj prijetnih občutkov. Res pa bi Brendino enkratno popuščanje povzročilo ponavljalne ali kar stalne [^enrjjeve tipalne želje ali še kaj več ! v . a f V enem od prejšnjih pisem je n enry omenil, e|a bi gabb sekdu z Brendo morda zaradi vznemirjenja zadela kap, ker ima angino pectoris. Vendar^ali nit to srečna snrt ? fr za seksu¬ alno partnerko bi bil tak izid zelo neprijeten. 'J ako se vidi, da je Brenda spretno manevrirala med zgolj prijateljstvo^ in med doziranjem čutnosti, lož. pismo je bilo poslano Brendi v Pariz in ona mu je poslala od tam izjemno pismo ob koncu leta 1979 . ^avajam zgolj njen ) v nagovor : Henry, zlato moje 4 in njen zaključni pozdrav : Pošiljam ti vso svojo ljuDezen za večne čase ... Brenda / V letu 198o je ]|enry pešal. Tudi pismo je že težko napisal. Tako mu je lo5. pismo po Henryjeve nareiu napisal pomočnik Bill. Vprašljivo p q je zadnje lo6. pismo v knjigi. Podpisan je sicer (|enry, a datum pisma je 29 . 9. 198o. Henrsj pa je io arf 7. <£. 'V ct&*> '4 <2 p.Mikk-t I 06 . pismo je zgolj odlomek 74. pisnpa ! Brenda je svoj (j . i? M I) /j in memoriam ali hommage ffenryju izrazila kar domiselno kar z njegovim besedilom ! Oblikovno pa bi moral biti ta pisemski odlomek venjfdarle nekako poudarjen ! Zadoščal bi že drigačen tisk /večje črke, temnejše črke.../, ''eljajpa se dotakniti jde dveh Brendinih pisem iz leta 198o, ki sta objavljeni v knjigi. Pismo 7. januar j a|.98o. }Jagovor : Dragi |tenry, zlato moje ! ^klep : za vedno tvoja Brenda. In še misel iz zadnjega stavka v pismu. Ko jo je nekdo vprašal, kaj ji pomeni Henry Miller, je odgovorila : "Vse" ! Pismo 22. januarjaiS^gr 198o, 4agovor : Za vedno moj Henry ! Sklep : ^amo tebe ljubim, zdaj in za vedno... Brenda^,. SKLEPNE MISLI Henryjeva pisma Brendi so ljubezenski roman v pismih, zvrst, ki se zdi za 2 o. stoletje zastarela, a njen pojav ' S izpričuje večno živost prave čutenjjko-misljenjske knji¬ ževnosti. Njegovih 15oo® pisem /lil/ Brendi v 5 letih /natančneje : v 4 letih !/ je najverjetneje svetovni rekord eni osebi časovno namenjenih pisem. Ni povedano, koliko pisem je Brenda napisala )^;enryju /te -ta ji je včasih pisal dve pismi ali celo tri pisma stas i ■ • ^ dnevno !/. v endar četudi <]ih je napisala ^polovico manj, je to izredni številčni dosežek. Gre pa še za sporočilnost in za literarno vrednost teh pisem. 3 11 Henry je pisal različno dolga in različno pomembna pisma, p bil je svetovni avtor, še vedno energijsko močan. Bpenda kot mlada piska^palnu je bila vsebinsko in izrazno kos^ kareje presenetljivo in vredno občudovanja! 3; Tudi Henry p ji je izražal občudovanje za njena pisma /prim j 79» pismo/. Henryjeva|pisma se dotikajo številnih osebnih vprašanj, a tudi družbenih, zlasti kulturnihb zadev. V stotih j^enryjevih pismih se zrcalijo bistveneploveške Y\ pomeljivosti : večno moško in večno žetssko /Ewig weibliche/, - 4 - spoj še aktivne starosti in že zrele mladosti, eraftični potek od besecinegapbčudovanja do čutnega vznemirjenja ? osebno doživljanje ob družinskih in ob prijateljskih Vs f' povezavah, razpon od osebne skromnosti do zavedafija o lastnem pomenu / svetovni avtor, kandidat za Nobelovo nagrado.../^- In vse to pospremlja vedno pričujoči seksualni vitalizem ! 1iu je še B ren< ii n delež v knjigi* : njene tehtne opombe k H e nryjevim pismom večkrat racionalno umirjajo Nenryjevo erotično razvnetost. Občutena j e njena^ežnja po kulturni razgledanosti / Henry ji je stalno svetoval, kaj naj bere •/. r w epozabimo tudi na obe njeni pismi, objavljeni v knjigi : pismo niz Parbza konec leta 1979 in pismo iz New Yorka iz začetka januar j ajl_98o. Iz obeh pisem žarčita nnjenajresnična privrženost in predanost H e nryju. Onaje njemu neznansko obogatila zadnja leta življenja, on pa ss ji je s svojo modrijansko izkušenostjo p&magal, da se je oblikovala v zrelo osebnost. OPOMBA : Predrage moje Brende še ni v slovenskem prevodu. poiMvT&lc- f Lo vt K/ y leč Pht piPb iOeu /Olč! A 2-0 KAZALO V/ S o— Uii 2, ; Je fcgouil projekt $|eniy Miller ? v/stl ■a.11 ***k - O seksualnem vitalizmu Henrjja Millerja, 1. del Sxran/JL^ : O seic. vit. Hen. $ni,j del : RAKOV POVRATNIK *J stran Z6 : u flsžk. vrt. Hen. l^i, J>, del : ORNO PROLJECE s-ran $0 : O sen. vu. Hen. »if, ^ d el : KOZOROGOV POVRATNIK straii 4-4 • O sek. vil. U en . Mil., del : SEKSUS v stran O sek. vit. J^en. Mil., {?. ael stran &? : O utsij. vil. Hen.f^n., 7« del : o. o ran : O seK. vil. j^en. fT/ti.., g. dei s/soran"^ : O sek. vit. Hen.f^il., uei J $7 : O set:. vit. ffen. fjfu. ? 4- l stM ^2, : O sek. vit. I^en. jilul., /f4» ®eJ- j oran 40*6 : O seK, vir. f&en. f^ii., 4-2-* -A : O seK. vir. j| en. Ijil., 4-3. V ^tranAlO : O ^ek. vit. (len. &)ii. , /jL.4. del : PREDRAGA MOJA feREj m : Ljuuuviidtpisma Henrija Miiiera |i-endi (/en us PLEKUS NEXUS KNJIGE MOG ŽIVOTA KOLOS l2 MAROUSSIJA TIHI D«EVI V OLIOHY