Andrijan Lah SPISANKE 2015 (rokopisi) ZEN-al-ne ZA-kljuc-ni-ce Samorasle spisanke svobodoljubnega Slovenca Ljubljana, 2015 Rojen leta 1934 je Andrijan Lah po končani klasični gimnaziji nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in komparativistike. Sprva je delal kot profesor v Celju, nato na gimnaziji za Bežigradom. V letih 1980-86 je bil med drugim bibliotekar v Slovanski knjižnici v Ljubljani, od 1987 do 1997 pa samostojni kulturni ustvarjalec. Iz njegove knjižne bibliografije: • Pregled književnosti I, 1992, 1993, • Pregled književnosti II, 1993, 1998, • Pregled književnosti III, 1994, 1998, • Pregled književnosti IV, 1995, • Pregled književnosti V, 1996, • Mali pregled lahke književnosti, 1997, • Vse strani sveta: slovensko potopisje od Knobleharja do naših dni, 1999, • Slovenska dramatika z antično tematiko, 2012, • Bombax aeternus hominis ludentis /Članki/, 2013, • Ljubljana v slovenski književnosti: Gradivo za tematsko raziskavo, 2013 • Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih, 2017 • Evropsko romanopisje o 1. svetovni vojni v slovenskih prevodih, 2020 • Sprehod po evropski književnosti: Antika, 2020 2 eK-al-îie Z A-kl juč -B i- ce Samorasle- »pJ.eanke hvoTdo dol j Turiega Slo ve m ca Ijiibl j ama y 20.15 UVOD BI SKLEP v/ Ker je bil uvod. napisan ze po spisankah, načrtovanih za leto je tole pisanje ob uvoau fuai Sklep. V jeseni me je nekaj spodbudilo k pisanju krajših zapisov, ki sem jim dal ime spisanke. Zadeva je bila^čudna, saj jie bil ustvarjalni pritisk zelo močan in me je spomnil na Jankov verz .* Dvigni se, ukaz mi reče. Tafto se je neka gmota misli in občutij izrazila v spisankah, ki so razločevano sledile dvema izhodiščema : spominskim drobcem v zvezi s slovensko kulturo in aktualnim odzivom na to in na ono. Iz 1. spominskega sklepa poudarjam tele spisanke : žrx0xHEkmiKHx^xH3tHdtecximx3m3SB3cx S. 0 moji najljubši knjigi v/ v 5Jaroslav iiaaek : ooDri vojak ovejk med 1. svetovno vojno), 11. 0 mojem najbolj oDČudovauem procesorju (o Antonu Ocvirku), 14. o kulturnih pobudah, 19. 0 mojem sodelovanju v Svetovnem slovenskem kongresu, 26. 0 Id^ološko-politični cenzuri v letu 2oll (o moji knjigi Ljubljana v slovenski književnosti^, 27. 0 mojin udeležbi v Društvu klaaijfov, 30. o razgibanih in o raznolikih Slovanskih večernicah. p Iz 2. "zunanjega" skrpa pa bi izpostavil tele spisanke : 3. 0 nekoncu 2. svetovne vojne, 4. 0 Sitchinovi zemeljski kronologiji, 7. 0 Osmanagicevi Bosanski piramidi, 12. o neogibnem zatonu preponižne krščanske Evrope, Naj dodata še 3 pisanke o 3 pomembnih knjigah : V a* . 9. Ob Djilasovi knjigi Novi teazred, 17. Ob i emtm knjigi v/ i šal (vicev ) o komunisičnih režimih \Ben Lewis : Smeh in kladivo), 24. 0 imenitni knjigi Marjana Dolgana Literarni atlas Ljubljane. Sistemsko in idejno je zbirka p spisank leta 2015 blizu publicistike v mojem zborniku Bombax aeternus hominis ludentis, Lj. 2013. Od tu (tod ! ) dalje (V. Kavčič) pa pojdimo v "f>e en krog na vrtiljaku" (T. Terzani). SPIS ANK A UVlirariCA Mnogo let se je nabfalo, malo pa jih je ostalo. "Da pa tek ne Ti o šel v prazno, borno govorili razno i V kaj se dano je godilo, T kaj se v času spremenilo*, kajj dogaja se sedaj,, kaj "bo, ko bo vsemu kraj, kaj'1 se v duhu vse prepleta, ali še Je v mas poletar af.i naše Je življenje o porodil^ kako zrenje, ali bomo v katastrofi stoe polni filozofi... Pa bodimo radoživi, dsk±a£x:mxa3LXHKXE&i;xx dokler um se ne ukrivi. Ko pa pride blmi, bam, bom, vrnemo se v večni OM. /1 1. pr±SANKA PA ZAČNIMO S KATASlllOffa,. • S katero:" katastrufo Z Z global»© ali 3 parcialno ? Z gospodarsko ali s poliblčrm ? Morda a kako področno katastrofo» npr. 55 demografsko, z ekološko, z vremensko» a vse te se^gajo v globalitoirta i.......■ pa Biografska katastrofa je n.a prvi pogled se oddaljena, a nenehno večanje prebivalstva no iimuji bo v nekaj oes i?iint J it povzročilo verižno: pojavljanje drugih katastrof. (Ni mogoča neomejena rast v o mer.' jenem svete i) to katastra!' bi mogli morda do neke meje če «.odi öeva cl. (primer so Kitajci z načrtovanjem enega otroka v družini), a sw to^na po] i bika -o stein resnim ^vprašanjem ne ukvarja in se niti ne žeti ukvarjati0 Se manji je jasno-, koliko jie obvladljiva ekološka katastrofa, saj' se strupenost okolja nenehno veea? obenem pa se stalno zmanjšuj'0 prostor«, primeren za pr i_ de lavo hrane» s pa s svetovno tehnologijo negativno vplivamo na vreme, je >/,elo ■7>s i eerjetno,, malo verjetno pa je, da vräf? s človeško zraožnostj-o lahko popravi jamo. Najbolj o tipi j ivajfe katasro falnosä napo lit lenem področju. "Vselej navzočo destruktiaoiost (prina inesa-i • enatolmija človeške destruktivnosti) po v aru je-jo dogajanja na verskem področju (ven;» radikal»! islamizem), slabšanje soepalnih razmer,, nacionalne ne str p-vv nos t i, „ „ iiunti»;tonov "sponai oiviiizaeij" se ne oprijemljivo kaoeo ¡ Internacionalni terorizem pa je kako rekoč ne zadržij Iv. Le kako ustaviti 'ketiko versko f amatičoih samomer i.lcev,, ki so se Inovno ■jo Lu ?-j,vl j orni obiti za določeno ve nsko--po 1 lan' <'ao tisi' 9 ''"telmo >b "am •> in Jon i eos, ki obuisno bruha lavo 'uničen§,a„ lahko pa se nekega dne> ) Tleči na gooibapai aduak o i.;.n n a joo;e p< > s "oo am ' * ¡--- - ea eve heeaoma—b i.-us. t^a PleVj1 v,.: , j , .a,- a; ,V(; a.. ;!a ^p.^ 1 labni pa bi a.a 1 i.j_ ) ^ ■"o ) .a 'a i., ■ ao " 'o i * boe'.-.v a.a. . ^ o-0 '' a'"-'- og 2 (do biološkega, do kemičnega ...) orožja, saj M to orožje nedvomno tudi uporabili. Drugo vse je molk. (Shakespeare : Hamlet) 2. SPISANKA 0 propadu zahodnorimskega cesarstva Izhodišče n^e civilizacije je grško-rimska civilizacija ali drugače : grška kultura in rimska država (politična moč). Zaičetek izjemne ekspanzije%ima je potekal že v času rimske republike, vrhunec te ekspanzije pa je bil v prvem stoletju rimskega cesarstva (natančneje : okoli leta 100 n.š. v č; cesarja Trajanj Sledilo je §ša ječanje rimske' državne ** (2., 3. in 4» stoletje?)«, Konec 4. stoletja (leta 395) je cesar Teodozij* razdelil enovito- rimsko državo n-a dva dela i na zahodni del in na vzhodni (bizantinski ) del. Zahodnimi se ni obdržal ¿ar niti 100 let, saj so ga uničili vpadi germanskih 1> judstve. Slednjič je germanski vojskovodja odoakar leta 476 odstavil zadnjega rimskega cW*a Romula Avgustula (posredni sJmholBi ime [ni i). Začenja se germansko vladanje v Italiji in fr srednji d Evropi. Zgodovina se premakne v afedrgji vek. in kaj se je zgodilo ? Dolga stoletja so se Rimljani ŠVrili po Sredozemlju in še širše ter podjarmljjali tamkajšnja ljudstva (po njihovem mnenju so bili to barbari). V 5. stoletju pa s® ti barbari Rimljanom vrtnili "obisk" in kot osvajalci prišli v Rim. Kot je znano, ima vsaka civilizacija svoj vzpon in svoj upad ter propad : premagajo jo bolj ali manj divji -barbari". Potem se barbari kultivirajo, civilizirajo in razvoj se v času ponavlja ^večnd vračanje enakega)«. asu \r l 3 U ali se ne dogaja v sedali fevropi nekaj podobnega kot v stoo veškera Rimu ? Po večstoletni ekspanziji evropskih ko Ion ial. stičnih držav, ki so razširile svojo oMast po vseh celinah, poteka zdaj razvoj v obrnjeni smeri, številni, prebivalci Afrike in Azije se zdaj množično selijo v Evropo, za zdaj še kot mirni našel jemalci in ne kot vojaški osvajalci, Številčnost teh nseljencev (pripadnikov drugih kultur in drugih ver), ki nenehno prihajajo v Evropo, pa utegne kmalu povzročiti stari Evropi hude in usodne težave. EvTpa je torej; sedaj v padajoči fazi rimskega cesarstva (4.«5. stoletje). Slabotna evropska centralna oblast (bruseljska birokracija) s preveč dopuščajočo demokracijo ni sposobna obvladati priseljencev iz širnega nerazvitega sveta. pripravljen biti - to je vse. (Shakespeare : Haaklet) 3. SPISANKA 0 nekoncu 2. svetovne vojne iiinilo 3e 1<6 let od konca 3 ve t,. m- vojji^ U £>l\ spet priložnost, da se o tej vojni ponovno piše še več kot obič a Tj no. Zakaj ta obremen jeijfc- v nmst z 2. svetovno vojno ? Res je, da je z mirovnimi pogodbami po 2. svetovni vojni utemeljena celotna evropska in celo svetovna politična ureditev do naših dni«, Se pomenljive j še dejstvo je, da so si zmagovalci omenjene vojne pidobili kar največjo (v totalitarnih državah pa popolno) la^fc in oblast. Oboje pa želijo ohraniti v svojih rokah tudi za svoje potomce, za svoje sorodnike, z^ za svoje prijatelje, in to preko koristnostno povezanega klienjrtelističnega omrežja. ^ in tu smo že pri naših razmerah, ko se stalno praznujejo deežki zmagovalcev v 2. svetovni vojni (konservativnost), mediem ko je 4 osamosvojitev Slovenije pred 25 leti potiskana v ozadje (pač spremi njenost razmer)® Normalna, bi bilo, da bi po 70 letih borci na nasprotnih politično-vojnih straneh popustili svojo borbenost in se posvetili skupni skrfi za lastno državo. Tu je trebsjkot najboljši zgled poudariti odločno potezo dveh ustanoviteljev Slovenskega svetovnega kongresa s domobranca xiabjana in partizana ^abjana, Takole sta razrešiš običajno politično okostenelost : Med vojn,o smo kot nasprotniki strejfeali drug na drugega, zdaj (45 let poznje, leta 1990) pa je čas, da združimo moči za skupno nacionalno prihodnost, Žal pa imaše vedno več ljudi koristi od razdvojenosti M* kot od povezanosti. čas je , da pogledamo na vojna dogajanja 2. s ve tokovne vojne »sine ira et studio", se pravi nepristransko» brez ideoloških pfašnic in brez ozkih političnih koristi. Še šivi borci iz o. svetovne vojen imajo zdaj okoli < '() jet in starostna modrost, če jo premorejo» bi morda i vendar,e razširila njihovo id.eo oško enobarvnost. /vva J Kaj pa Ml, recimo si nevtralni, ki se ne opredeljuje® ndti za t. i. «bele«, niti ta t.i.' plavein niti za t. i rdeče (če vzamemo običajne oznake za bojevnike v 2. svetovni vojni nainaših tleh ), ampak skušamo razumeti ¿stališča vsike od omenjenih strani ? HI Wno si oglejmo, kaj so omenjene barvne strani zastopale, (Pustimo ob strani še morebitne druge barvne (= poUtične) usmeritve in množico neopredeljenih.) T. i. beli (oznaka po eni odstrani v ruski državljanski igojni) so večinsko gotovo sledili politiki * predvojn- (in m« dvojne) SIS, najvplivnejše slovenske stranke v 1. polopici 2o. stojetj-a. V jugoslovanskem političnem okviru bi M t,i. beli gotovo po prli slovenski avtonomizem ali celo državni federalizem, v zunanjenpolitičnam SSifei pa bi jim z gotovo,! t jo pripisal zahodnoevropsko usmeritev, 5 T. i. plavi so bili očitno na strani g jugoslovanskega t in te grafe i zrna 5 ki je bil v bistvu srbsko dirigirana nacionalna enotnost treh 'plemen v obliki enega nacola, 1 prinerjavi z avtonomis ri.čno ali celo s roile^ ::ticino ::lrisrneritvij:o bi bila podpora plavi») v Slove ni|. preji'^ 'majhna» Tn ;'e t. i. ijileci. Me i te® ko pri belih in pri plavih lahko pletemo t.i. možno zgodovino v smislu j kaj bi bilo, če bi bilo, pa imamo pri rdečih vse jasno, saj njihovo ravnanje lahko preverjamo po njihovi 45«letni totalitarni diktaturi. Narodna osvoboditev (NO) je gotovo pozitivno in vabljivo geslo» ki je pri te/? gnilo š te vri ne ljudi iz nekomunističnih vrst. Seveda pa komunisti pritegljivega gesla NO niso vzeli resno, ampak zgofh kot propagandno vabo. Njihova edina :!# ideja je bila priti na -pft oblast in to svojo oblast čim bolj navezati na SZ, saj so znane blodnje nekaterih vodilnih komunistov o Sloveniji kot sovjeiashi, re'publiki. • / -Vli je po T:,;4iiio po udari i;i, ri=> ko munisti nemarajo narodov r K (ampak le obvladano ljudstvo) in tudi nobene svobode (razen za svojo oligarhijo)» 2, svetovna vojna se je tiorej pri naefkončaia najprej s prevaro ' e nekomunističnih partizanov, ki so se res borili za NO, in večin? Slovencev, ki so pričakovali NO . In kaj se je zgodilo ? Namesto osvoboditve se je po vojni i zgodila zasužnjitev večine prebivalstva ni bilo neosebne, ne gospodarske, ne politične, ne miselne... svobode, vojska pa je takoj začela s s j^Td i zacijo nesribskih vojakov« Tn tu jokloč Konec vojne se .1 ^ Ji uiema zbzačetkom komunistične ddktature. Konec je povezan z veseljem, 0 J 6 ^ U fi) ; . začetek pa ž žalostjo. Zgodovina ni le- v dejstvih» ampak j v inte rotacij i dejstev« In kaj nam nenehno ponujajo raznorazni ideologi ? "Besede, besede, besede". (Shakespeare : Hamlet) 6 4. SriSANKA O S i teh i.iio vi zemeljski kronologiji 1 / TV le vera natanko, kdaj sem prvič slišal za Zecharfe SitoMTša (19 ¿0 - 2o 10), vsekakor pa je bilo to precej pozneje» ko smo» na Slovenstefze poznali panikenove knjige (1. Panik-bcsneva knjiga v slovenščini'; Spomini na prihodnost t nerešene uganke preteklosti je ffizš.ia leta 1969), Zakaj povezujem ta sicer težko povezljiva avtorja ? Paniken je bistri amater, ki je izbrskal vrsto zadev, ki -lelujo preglavice uradni znanosti» Sitchin pa je vrhuttaski znanstvenik, strokovnjak za stare bliznj^vzhodne jezike in za staro i ku i turo Bližnjega vzhoda. Oa pa povezuje teza o tem» das so na 1 d rzvoi zemeljske civilizacije (zemeljskih civilizacij) vplivali j ve so i ¡je i« Seveda se zrli to na prvi pofeled pravnica za nase male, a le do takrat, ko preberemo nekaj Sitchinovih knjig. Sitchinova teorija temelji na najstarejših besedilih starih i- V . b 1 i zn .j e vz go dn i h civilizacij ( Sumerci, dJaMl onoi» stari Egipčani, starm Judi .♦.)•• Avtor na (tarifno analizira vs- njihove mitologije in izpeljuje iz njih zelo sugestivn < razlage. preseneikjivo je, da v slovenščino še ni poveden a nobena Sitchinova^ knjiga. Trebaf je torej poseči po angleških originalih. Pred nekaj leti sem v 'fruarjevem antikvariatu po srešnem naključju naletel na dve Sitchimvi knjigi v hrvaščini» in to na 1» in na 2. knjigo njegove Zemeljske kronike. 10, pozneje sem v istem antikvariata ¿1. odkrral še nekaj Sitchinovih knjig v angei~čin:u Seseda je Sitchinova zemeljska kronologija tako nasj^hna ustaljeni irheo,o;ijt in prazgodovini, da jo uradna znanost, ki sicer ne more suvereno ovreči Sitchinovih tez, skuša vsaj zatreti z molkom. Medtem ko so znan g tL stvenikjii D'änikena zlahka odpravili kot površnega —i- amaterja, pa je pri Sitchinu to nemogoče, saj je= vrhunfnskih specialistov za Sitchinovo raziskovalno podr|>je le peščica. 0 istih starih mitologijah p i raziskovalci lahko odkrijejo seid različne stvari. Navedimo najprej naslove Sitchinove ep oh al ne Zemeljske kroni1;-(The Barth chronicles): 1. knjiga : lg. planet (The 12th flanet), 2. knjiga : Stopnice do nebes (Stairway fefie.wen) , 3. knjiga : The Wars df Gods and Men (začetene 3 kn 'ige sem prebral), 4. knjiga : The lost Realms, knjiga : When Time Began, 6, knjiga : The Cosmic Cole, 7. knjiga ; The End of JBys : Armageddon and prophecies of the Return, tin pred kratkim sera prebral še imenitno wtorjevo knjigo z naslovm The EMth Chrobicles Expeditions. Gre za razgiban potopis po Bližnjem vzhodu, ko je Sitchin vodil vedozeljno skupino ljudi na ogled znamenitih ostankov starih civilizacij. Izjemno zanimiva je tudi avtorjeviknjiga Genesis Revisited, ki ml jo je posodila znjianka. Gre za kulturnozgodovinsko razlago 1. knjije' Stare zaveze. Moje trenutno poznavanje S itchina obsega tore j 5 knjig : zajetne 3 knjige Zemeljske kronike, ki jih imam doma, in 2 knjigi, ki sem si ju izposodil. Nek ¡j za začetek je. Podrobneje razloži avtor Ivoju zemeljsko kronologijo v 3. knjigi Zemeljske kronike : Dogjanje se začne okoli 450.000 let pred n.š., ko so na Zemljo prišli vesoljci Anunaki s planeta Nibiru (12. planet !). pripadniki vrhunske (za nas nedosegljive) civilizacije so naleteli na Zemlji na primitivne človečnjake (prirn. Clarke : Odiseja 2001 in istoimenski Kubrickov rim ' )• 8 , . c.n Briši i na mzlefc, ampak s kolonialistic- Ker Anunaki na etru;jo nico piiox± ' n ir,i i kor lstolovski-n i nameni (npr. pridobivanje dcagocnih Vo^in), so rabili sjko lelovno silo. t„ že smo pri (pri Adamih). Anunaki (z,a primitivne prebivalce Zemlje so ki, i to bogovi) so z genetsko manipulacijo izboljšali raso clovecnjakov in uporabili te prilagojene človečnjake za delo v rudnikih (prim. Genezo 1 najprej izjavo, da so Anunaki naredili Adama (Adame) po svoji podobi, nato pa razlago o delu kot kazni za tfvedoželjnost !). Gospodarji so rabili močne roke sužnjev (Alamov(j in niso rabkli preveč ..ametnih sužnjev^ a kaj, ko so z genetskim manipuliranjem izboljšali tudi njihovo pamet ! če se pri Stari zavezi ognemo njene |ersko~dogmaticne strani, se nam odkrije marsikaj zanimivega iz kulturne/zgodovine. Vredno je opomniti še na dva drobca iz Geneze, »ajprej 1 judovski original govori o bogovih in neo bogu ! Izraz E^ohim je množinski, El pa ednin-ski. V prevodih je torej zabrisan začetni polite j iJzera, ker De pac pozneje prevladal jod**«*« monoteism. A Anunakov je bi (o seveda več, cela garda ^-naUjudi"» "bogov" ( = Elohim). m tu je še osupljivi citat, ki ga je opazil! že »iken. N* začetku 6S poglavja Geneze preberemo tale nadvse zanimivi .V a v- a -»Ko so se ljud5 uu/JJi iz monoteističnega mita» 9 4 pusimo Jude j saj so bili le posredniki mnogo strejših mitskih izročil. In tu je vesoljni potop. Neka razvita človeška civilizacija (ali več civilizacij) je bila že pred potopom*, ki ga je gajbrž povzročil padec asteroida na Zemljo ( prim. Muckovo knjigo o Atlantidi i). Gre za čas okoli lt).(X)0x let pred n.š. (Muck nam , v cj a po j nudi celo natancn^f#cr letnico : 8498 pred n.s !!). Vrhunski civilizirano! Anunaki so se izognili zemeljski katastrori tako* da so se pravočasn > m umaknili s planeta, s s-dro pa so vzeli najbrž nekaj zemeljskih "sužnjev". (Gotovo so vzpostavili i : nekak via j dajoči sloj med Zemljani in s tem sjojem tespneje sodelovali.) Ko so se po do-Ločenem času vrnili na ^e ml j o ti, so z njimi prišli tudi njihovi "sužmji". povezava gospodarjev in sužnjev se je nadaljevala in začel se je spet civilizacijski razvoj. (Že smo blizu Sumereev S). Znano pa je», da je mit o velikanskem potopu znan po ce, em svetu in da tu me gre sto za babilonskega Utnapištirna ali za judovsfelega Moeta ! Za ta rodovni spomin p i je bilo nujno,«a je določeno število ljudi preživelo "ter vesoljni potop» In zdaj prehajamo k naši uradno sprejeti zgodovini : od Sumereev ,1 V'. dalje (okoli 5000-2000 pred n.S.) • l1a čas obdeluje SitcMi poglobljeno. j . Izpelje dokaj prepričljivo teorijo, da da so vsi bli-lijevzho 'ni bogovi pravzaprav odsevi vodilnih Anunakov* Zemljani (Adami) so po svoje skušali razlagati svet svojih vesoljskih gospodarjev. Anunaki niso bili povsem endjtni, čeprav so imeli morda skupnega velikega voditelja na Nibiruju. Fa zemlji pa so se njihovi vodilni člani večkrat prepirali ali se celo spopadali, (prirn. O številne spopade med evropskimi kolnizatorji za določena ozemlja !). z Lahko bi dodali še drob>c ia indijske mitologij©. Tam preberemp o številnih letečih napravah in pa o strašnem uničevalnem orožju (atomska vojna ?!). lo S tej,m se sicer Sitchin jfe ukvarja in ostaja strokovno usmerjen na Bližnji vzhod. A v zve al z letečimi naapravami se a) et vrnimo k Stari zavezi, konkretno pa k Ezekielovemu videnju neke "nebeške prikatni". Prerok Ezekiel je namreč opisal pristanek nekega zračnega P■■■ovila. Z moderno oznako bi bil to NLP = Neznani leteči predmet. Ta podatek je Daniken uporabil a -t potrditev svoje teorije o vesoljcih na Zemlji» in zdaj sledi presenetljivo nadaljevanje. *f Nemški znanstvenik Josef P, Blumrich, srokovnjak pri ameriški Nasi, se je lotil branja dzekielovega besedila s tehnološkimi očmi. In o- t,no je bil Ezekiel o : ičen opazovalec. Blutm-ich je v svoji i t knjigi odprla so se nebesa ( v nemškem originalu Da tat sfch der Hirarael auf, 1973, hrvaški prevod pa se glasi • otvoriše se nebesa • Svemirski brodovi proroka Ezekiela i | njihova potvrda u suvremenoj n vuci, 1973^, v slovenščini te knjige nimamo) natančno analiziral Ezekielove podatke in iz njih izpeljal tehnološke zaključke. Izrisal je modul, podoben modulom, s katerimi so Američani pristajali na Luni ! ^aj več je presenečenje pri tem pa je dejstvo, da je nekaj elementov svoje raziskave paftentirall Blumrichovab raziskava je gotovo močna podpornica Sitchinove "vesoljske» teoorije. Vrnimo se še k Sumercem. Njihovo civilizacijo so očitno podprli Anunaki, ki so imeli na Bližnem vzhodu več oporišč in tudi kozmodrome .o (npr. Baalbek, Sinaj...). Tri velike egiptovke piramide so Anunaki ! zgradili kot smerokaze in kot zbirateljice energije. Normalno je» ta so se Anunaki /,b£:asno vmešavali v življenje podložnih Zemljanov* kot so se pozneje vmešavali v življnje svojih podloznikov evraspki kolonijami gospodariš, iz teh stikov izhaja vrsta zgodb v številnih mitologijah. Ob sklepu tega pisanja posvečam prijatelju in sitchinoslvu Dušanu tale citat t "Več je stvari v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vaše modrijanstvo.(Shakespeare ; Hamlet)* 11 5. SPISANKA O srečevanju s tujimi jeziki £ v -Hi-i-imi iP7iki Fe ie začelo v osnovni. Moje začelo srecevanoe s tujimi ¡jeziKi e j« avto: . ob navduševanju za Karla Maya smo goli ob branju knjig tujih avtorjev. Takrat smo mulci * brali tuj, imena tako, kot so bila napisana Se menili o divjez^odnih junakih, kot so npr. Old Shatterhand, 0ld Surehand, Old Pirehand ipd. Vse lepo, kot je pisalo. Na,brz veljalo natančno branjeL črkah tudi pri fOT™±H±X Francozih. 'L*,-,-^ v^Tiiah no se pojavili že tudi A že ob teh prvih preB'anih knjiéah so se poj prvi govo'ci v tujem jeztku : Italijani, čas naše osnovnešole je obsegal ravno oelotno 2. svetovno .* vojno na Slovenskem : od začetne italijanske okupacije 1941 dota konca nemšek okupacije 1945 v Ljubljani. v hišo nam je mestna uprava naselila kar 3 italijanske oficije (v 2 sobi), take da smo se domorodci stiskali v preostalih dveh sobah, A. hočeš nočeš se» slišal vrsto italijanskih besed i» stavkov, moja mati pa si je kupila itallansko vadnico ter iialijansko-sfcslcvenski .lovenske-italijanski elevar, da se je lahko sporazumevala » nel3u- m s. ■bitni gosti. Moram pa reči, da so bili ti oficirji izobraženi in kar prijazna. BlU bo rezervisti in bi se gotovo rajši rnuUii v civilu pAi svojih poslih v Italiji. Italijanščina je bila torej pvi tuji jezik, ki sem ga poslušal, a tudi izrekel kako besedo, npr. Buon giorno, Buona sera, Buona notte ipd. Sicer pa se italijanščine nisem nikoli resno učil. Pozneje sem sevedep P> idobil kake znamnite verze kot npr. Nel mezzo del camin di nostra vita (Dante) in U kaj. Italijani so o t- 1943 OdSli, priš ' i Pa so Wi. Spominjam pa se le enega nemškegacj/f icirja v hiši, a še ta, kot se mi zdi, ni bil dolgo prii nas. (Najbrž Nemcev v Ljubljani ni bilo dosti in niso rabili namstitve v privatnih feiife hišah ?!)x 12 Tako do slišan j a nemščine pravzaprav nisem prišel, pač pa me je moja mati hotela izpopolniti z nemščino - morda j.' mislila, da je v vojnih razmerah dobro vaj malo poznati jezik okupatorjev - in pridobila n¡-.ko gospo ali gospodično, da me je začela učiti nemščino. Mene pa je pograbila N00 ( Narodno oifc obrambni odpor) (ali pa lenoba ?) in sem izjavil, da se ne bom učil Hitlerjevega jezika. Kaj bo negodnemu mulcu oproščeno, da ni znal ločiti kulture od politike, saj bi se lahko tudi takrat učil Goethe jevega ja jezika, Prvega grozečega pouka tujeg, jezika sem se trne«* torej rešil z neumnim Racionalnim odporom", a ze je bil tu konec vojne in z njo začetek naše gimnazije (takrat še včlike gimnazije z 8 razredi !). Zdaj pa je šlo zares. Ker spm se vpijal na klasično gimnazijo, smo takoj začeli z latinščino : od znane sklanjatve rosa, rosae... pa peeko drugih sklanjatev r In ______lj it* ilu M a i in spegatev v spegatev v smeri proti Cezarju (» Ga[ia opis divisa est Inertes atc s t aet.sq^ vindice Troiae Qui primus ab oris) très.) in dalje proti Ovidu ( Aurea prima sat, st aets^ vindice nullo) in k Vergilu ( Arma virumque ®cqno in še dalje? k dragim pomembnim Rim^anom : k Saiustu, k Tacitu, k Ciceronu... Ali si mislite ? 8 let latnščine ! Moral bi «« res kaj več znati po dolgoletnem polnjenju prazne glave. A kaj, bil sem zabušant in sem se potrudil zgolj za pozitivno oceno. prugi obvezni tuji jezik, s katerim so nas obdarili v 1. razredu, je bila ruščina. Pouk ruščine je bil? seveda politično utemejen, saj je bita Jugoslavija takrat najbolj navdu/ena pofllofciica Sovjetske zveze (vse do Informbiroja (eta 1948 ). Iroble^ pa je bil s profesorji rmščine. Specialistov rusistov je bilo za vse srednje šole v Sloveniji premalo, tako da so rnščino učiti najrazličnejši ljudje, marsikdo po mcjem sploh ni bil profesor, ampak zgolj znal-c ruščine. 13 fV Nekaj časa nas je učil ruščino pnfesor petja Cerar, ki je bil med 1. svetovno vojno avstrijski ujetnik v Rusiji in se je naučil nekaj ruščine. Zelo kratko se je pojavljal v razredu šahovski velemojster Pire, ki je znal zase nekaj ruščine, a bil je živčen in nitnal učiti. Sledila sta dva Rusa, ki sta nedvomno znala rusko, pa tudi nista znala učiti* r simpatični gospod Asejev (menda inženir po poklicu) in nef bogljena gospa 3D Grudinska, pri IL kateri je vladal v razredu popoln kaos. Najbrž je še j do učil I— T I v • V V , ruščino, a se zdaj ne spomnim. Skratka, 5 let učenja ruščine, a s kar najmanjšo koristno za dijake. Tretji obvezni tuji jezik v nižji gimnaziji je bi! a srbohrvaščina tiradno se je je reklo srfeki in hrvatski jezik). Na sporedu smo/jo imeli v 2. in v 3. gimnaziji. Moram priznati, da ni am o tem predmetu nobenih spominov. Kot ruščina je bila tudi srbohrvaščina politično podprta, saj je šlo za usmerjeno približevanje prebivalstva k enemu jeziku v državi. In zdaj : v višjo gimnazijo ! Naša generacija je doživela to posebnost,da smo imeli 3 razrede ni# nižje gimnazije in 5 razredov višje gimnazije ('navadna razdelitev je bila 4 + 4">. V 4. razredu smo postali "pravi klasiki", saj se je latinščini i pridružila še grščina. Profesor Kopriva je bil siokovno zahteven in brez slovničnega dudljanja ni šlo. Pozneje smo dobili za grščino profesorja Sivca, ki je že doživljal predpokojnink'^a leta in nas ni dosti gnal, razen če je bil slabe volje. Na začetku 8. razreda ns je o?tro pogledal in vprašal, ali namerava kdo vzeti L za maturo grščino. Ker smo vsi zatrdili, da smo izbrali za maturo latinščino. smo 8. giraszipra: razred vsi skupaj peživeli v < * n >.' ■tipu I v ,ritmu andante. pač pa smo v 4. razredu pridobili še dva neobvezna jezika: S) angleščino in francoščino. Slednja je bila t. i. predura, torej ob 1 .lf>. 14 Treba je bilo vstati bolj zgodaj in premggovati zaspanost. Po drugi strani pa smo bili nekaterniki pri francoščini zelo aktivni, kajti tr ba"je bilo od odličnjakov pripisati matematične domače naj loge ali pa latinske preparacije. Vse to j® šlo v škodo pouka francoščine, a kaj hočemo. Sila kola lomi. Ne spominjam pa se neovezne angJS leščine. Nekako sem bil pri pričara, da smo z angleščino obvezno začeli fele v 6. razredu, potem ko se je v 5. razredu iztekla rmščina (nasledek fhformbiro ja). Vendar je ta neobvezna angleščina očitno bila, če verjamem spričevaloma za 4 in za 5. razred. Tam sta vpisani tudi oceni za angleščino. i ' P Tako se je ¿¿vilo tujih jezikov nJa gimnaziji povzelo na 6. A kaj, ko sem iz poučnega latinskega izreka Quidquid agis, prudenter agas et respice finem stalno izpuščal besedo prudenter. Na filozofsko fakuietto (slovenščina, primerjalna književnost) sem tako krenil z bremenom 6 jezikov,v a je bilo to breme zaradi izpuščanja tistega "prudenter" razmeroma lahko. Kar hitro pa seje pojavil na vidiku 7. tuji jezik . K temu je prispeval odločilni vpliv mo je| najbol ji s poštovanega ppro jesor ja Antona Ocvirka. Ko jie slednjii ostro premeril negodne bruce v svojem seminarju, je odločno dejal : "Pri primerjalni književnosti ne gre brez nemščine in brez francoščine". Joj, dobro, o'a sem 4 leta obiskoval neobvez no francoščino, za osnovo bo. Kaj pa nemščina ? Strah pred profesorjem in prd grmado tuje- jezičnih knjig mL je kaj hitro paipravil, da sem se na ljudski univerzi vpisal k pouku nemščine. Vzdržal sem sicer samo eno leto, / a obenem sem prizadevno preučil srbski učbenik Nemaki u 100 lekcija. Ne morem reči, da sem se temeCjito seznanil s tem jezikom, a za branje nemških leksikonov, Ui^i-knjig in znanih pesmi Goetheja in Heineja je bi o vse skupaj kar primerna osnova. 15 Kot je bilo učenje nemščine nedvomna p otreba za študijsko rabo, pa je bilo samostojno učenje 8. jezika čistega 1 jubifciteljstva. Tik pred koncem mojega študija na FF je izšel v slovenščini Gradov >i.:.'»>i-. ' i - z. Učbenik španskega jezika in jaz sem ga.sladokusbiško obdeJal od začetka do konca. Že prej sem imel občutek, da je španščina po zvočnosi najlepši jezik, celo pred italijanščino in pred francoščino. Ta občutek se mi je zdaj ob ptudiju potrdil. Kmalu sem prebiral pesmi Garde Lorce v originalu : Verde, que fe ®uiro verde .... Me miré en tus ojos ... Cordoba.s lejana y sola... Solo tu corazón caliente y nada mas... Vestida con mantos negros ... Pa še krasno zveneči pregovori : No hay rosasá sin espinas- -Del dicho al echo hay gran trecho. - Cual el rey,à tal la grey. -No es oro todo, lo que reluce. - Quien no se avntura,. no pasa la mar. Španščina je edini jezik, ki sem ga študira z užitkom. ;do "spopada" z naslednjim tujim jezikom je prišlo že potem, ko sem nehal profesorovati na gimnazija in ko sem premišljal, 1® kam bi se ornil. Malce dodatnega študija v zrelih letih ne bo odveč. Pa sem se vpisal na lekt oratočeščine na FF. Domača profesorica ibina "i V Lipovec in če:,ska profesorica dr. Helena x'Polaková^ sà mi obudili dednostno dozo češčine (oče je bil praški študent in prevajalec iz češčine). Kmalu sem se začel vaditi v prevajanju krajše proze in zlasti češke poezije 2o. sto (et j a. Po več Je tih sem prišel tudi do v''oje ediine prevedene knjige iz češčine : do Wollmanove Slovenske dramatike. Jubilejni lo. tuji jezik se mi je pripetil, ko sem bil v 8o. letih uslužben v Slovanski knjižnici. Takrat se mi je zdelo, da bi dodal k slabotni srednješolski ruščini ni in h kakovostni univerzitetni ueščini še malo mi znano poljščino. Tako sem fe prijavil v poljski lektorat na FF in prišel v skrbne roke slovenskega po'cmista profesorja s 16 f h Nika Ježa in poljske po Ion is tke dr. Božene Osromecke - Fraczak, Nekaj rt le t sem kar pridno obiskoval ure poljščine , a me v primeri s "podedovano" češčino nekako ni močneje pritegnila. Tako sem prišel te do branja poljskih besedil in ne do govorjenja ali celo do "prevajanja. Svoje najkrajše srečanje s tujim jezikom pa sem doživel v vojski, ¿v- ko sem kolego Mdžara spraševal o nckofe nekaterih madžarskih besedah. 1 e Naučil me je številk od 1 do 10 in še nekaj besed. Res pa je, da sem se z nekaterima madžarskimi kletvicami seznanil že ob branju Haškovega Šve jka. / Ko sem deloval v Slovanski knjižnicir so mi seveda prišle v roke knjige v vseh slovanskih jezikih, ta ko tudi makedonske, bolgarske, ukrajinske, lužiškosr&rbke, slovaške, a .jezikovnega večjega seznanjanja i i T- ob tem ni prišlo, 'jjaj končam ta spis z ugotovitvijo, la se je moja 8-letna gimnazijska l&tine&ina navsezadnje le izkazala'« K" kih 15 let po koncu gimnazije mi je prišla v roke plošča z Orffovo glasbo za ^armina burana. Priloženo je bilo tudi bese dil i o p£tih pesmi. Prebrana besedla so me tako pritegnila, da sem včasu počitnic tako rekoč za zabavo prevedel 13 > J "" L (delno nepolnih) pesmi, ■"ajbolj ] a me je pritegnila znana pivska pesem in taberna cuando sumus (Ko v gostilnici čepimo...). Za vzorec pa si ogpejmo eno od kitic izpovedne pesmi srednjeveškega študenta * (čas ¡12.-13. stoletje) Pesem izkaz ta' je že svobodnjaško miselnost : C Po širiki poti grem, kar je znak mladosti, nagnjen, k $ napakam sem, nič pa ne h kreposti, po nasladah bolj hlepim kot k nebes radosti, nimam z dušo več skrbi, bri>j' za kožo dosti ! 17 p 6. SPISANKA O enostranski strankarski zgodovini Zgodovino imamo sicer za resno znanost, saj naj bi slonela na zanesljivih virih, a primerjave z naravoslovnimi vedami se zdaleč ne vzdrži. Matematični, fizikalni in kemijski zakoi i so enaki po vsem svetu (znanstveni poskus si so ponovljivi), kaj pa zgodovina (zgodovinska dogajanja niso ponovljiva). Vsa a zgodovina je odvisna od zornega kota gledanja. Ne moremo _ ričakovati, da bodo enako zgodovino pisali Francozi in Nemci, Angleži in Rnsi, Kitajci in Američani, kolonizatorji in kolonizirane!, kristjana in muslimani, kapitalisti in komunisti..., a so še Iruga nasprotja v človeškem svetu. Kajf je, torej z x resničnim zgodovinskim: do^janj^n ? Glavni problem^ je v odnosu med dejstvi, ki niso vedno zanesljiva, ir med interpretacijo teh dejstve. Zgodovinarji, ki so ********* pripadniki določene stranke, določene vere, določenega naroda, določenega razreda, določne idejne opredelitve in še česa bodo pisali v enostranskem strankarskem duhu. Ali je splo^možnost, da piše kdo nevezano od vseh možnih idejno- politični navezav ? Lahko bi rekli , da take možnosti tako rekočni. Evropejci bodo pisali v duhu evropocentrizma, Azijci bodo pisali v duhu aziocebtrizma itd. iEako dobimo več interpretacij zgodovine. Ali je to tudi več resnic ? Domala je res tako, to pa močno skrči vrednost zgodovine kot zanesljive znanosti. Enostranski strankarski zgodovinar bo vedno pisal hvalilno zgodovino za svojo stran(ko) in sočasno grajalno zgodovino za nasprotno stran(ko), prikrival bo zločine svoje strani* in povečeval zlodela nasprotne strani. Tu pa smo 8* v območju ideološke 18 propagande, ko znanost že povsem ponikne. V totalitarnih državah je zgodovina neostre je do ocena in cenzurirana, nekaj bol/je v demokracijah, v katerih je možnost različnih interpretacij dopuščena. A še v ±sfo± demokraciji bo izazita kritična zgodovina lastne držšave, lastnega naroda, lastne X- vere... tako ali drugače oviraba in onemogočana. Samo naštevanje različnih podatkov pa za zgodovino ni dovolj, C.V l . a trda znanstvenost je zgolj v tem : v naštevanju dejstve, kiaj m kje se je kaj zgodilo. i Ko pa f/e začne z analitično in s kritično cbravnavo zgodovinskih dejanj, pa se že znajdemo v območju enostranske strankarske zgodovine. Posebej je treba povedati, da zgodovino pišejo zmagovalci, saj je premaganci ne smejo,, ne morejo ali celo ne znajo pisati. Tako jje "vladajoča" zgodovina vedno pristranska. .oj-t-fr' ■ L ,DO Če se spfegdimo po evropskih znanih zgodovinah od starih Grkov dalje (pri Eerodotu je zgodovina značilno označena še kot Zgodbe, kar ee je v veliki meri obdržalo tudi pozneje), vidimo, da so zgodovinarji pisali svoja dela po naročilu in po ueraeri'vah svoggega mesta, : f . svoje države, sviojih viladrjev. Zgodm vinarji so torej pisali za t Za- vladajoče in ne za poražence. Rimski zgodovinarji on- npr., izdelovali rimski politiki ustrezno imperialno zgodovino. Značilno je, da je znano Judosvko zgodovino napisal Jud Jožef F laviJ, ki je bil z današnjo oznako rimski "kolaborant". Ali ne bi uporniški Judje i .f a- napaaili dugačne zgodovine ?! A prestopimo kar v novejši čas. Vzemimo za primer znanega britanskegazgodovinarja Erica Hobsbavma. Ker je bil član komunistične stranke, je njegova zgodovinska "nevtralnost" -za takoj izničena. Avtor npr. ne zmore kri^cne obravnave sovjetskega režima itd. 19 Enako velja za naše zgodovinarje, ki so ozko politično opredeljeni. Mi govora o tem, da bi z istim "vatlom" obravnavali "svoje" in "nasprotne". Ce vzamemo v roke npr. ka'o zgodovino NOB na Slovenskem (M. Mikuž itd.) in jo primerjamo fo.>^imorjamb s Stalinistično revolucijo na Slovenskem 1941-1945 I-II, 1984-1991 avtorja Staneta Kosa (psevdonim), takoj opa.mo, da gre za dve izključujoči podobi sočasnega dogajanja. Ali je sploh mogoče to nasprotno si gledanjp pršeči z razmeroma nevtra.no obravnavo ? Bi šlo to zgolj z nafran jem golih dejstev ? V razmerah enega naroda je to komaj mogoče. Nekaj več možnosti za "nevtralnost" je, ko piš^zgodovino enega naroda pripadnik drugega naroda in ko odpadejo nacionalne a zavore. Tu imamo zgledni primer iz zadnjega časa : Or( ando Figes : Tragedija ljudstva : Ruska revolucija 189,-1924, Ljubljana 2013. Gre za podrohn no ana (itično in kritično zgodovino določenega obdobja* Rusi je, ko britanski zgodovinar vse polijične strani (stranke?) obravnava en,ko kUtično, tako c rsko kot sovjetsko ob,ast. (e pa take nepri^ranske zgodovin' ne moremo dobiti, nam ostane ¡"e vedno soočanje nasprotnih i zodovin. (A kdo bo, razen redkih zgodovinarjev, ta poč^l ?) 'f l ep primer se mi je ponudil, ko sem pred neka# leti prebral ;.> animivo študijo o križarskih vojnah z arabskega vidika ( A. Maalouf: Križarske vojne v očeh Arabcev, Ijubljana 2008). Njiančno to nam je potrebno. Uravnotežiti enostranski evropocentrizem z nasprotnim (tu z aabskim) glediščem. •kakšne možne zgodovine bi pisali, če bi jih mogli, znali a] i smeli pisati, npr. premagani /Izteki, premagani Inki, avstraski domorodci in drugi, ki so postali kolonizirane! Evropejcev,', ? Azteki ne bi pi/ali o odkritju t.i. Amerike, am-ak o odkritju bruta1riih in po zlatu hlepečih barbarih,ki so prišli z Vzhoda. s 20 Iz zornega k--ta premagancev M - nasprotno kot Evropejci - pisali svoje zgodovine tudi drugi koloniziranci. Seveda se s takim razmišljanjem ukvarjamo le taki,, ki težimo k uravnoteženju različnih zgodovinskih "resnic", ljudje pa so večinsko najbrž kar zadovoljni s "svojo" zgodovihsko resnico. Baje so nemci in Francozi uravnotežili svoje poglede na skupno po zgodovino, kar bi bilo dobro že- zaradi uglašenega de lovan j a ' vrče ke 'unije, A Kolik© je še nasproujočih si zgodovin samo v preostali Evropi (Angleži - Irci, Nernci - Poljaki, Poljaki - Rusi, Rusi -Ukrajinci, Srbi - Albanci, Grki - Turki itd.). Dejstvo je, da smo praktično priseljeni v skeptični in v dopuščajoči zgodovinski rea-ltivizem ali pa v individualistično hamletovsko bojevanje : "Svet je iz tira, o prekletstvo in sram, da jaz sem rojen , naj ga uravnam S ( Shakespesa : Hamlet) 21 7. SPISANKA O Osmanagičevi Bosanski piramidi O Osmanagicn sem slišal že pred nekaj leti, lani pa sem ga videl in slišal, ko je predaval v Cankarjevem domu (24.1.201^4). Ponovno je predaval v Ljubljani jeseni istega leta. Moz t je zelo simpatičen, večstransko s.osob-n, južnj.ško govor (jiv, človeka kar popfavija s svojo izjemno energijo (dobiva j0 n¿jbrž tudi od "svoje- piramide !), obnaša Pa se kot ameriški kavboj', saj * celo predava kar s šircb kokrajnim klobukom na glavi. Da je temeljit poznavalec piramidoslovja, priča že njegova knjiga Vse piramide sveta (tudi v slovenščini). Njegovo odkritje Bosanske piramide ( oziroma fcline piramid) pa je povzročilo pravcati pretres v arheološki znanosti, saj ta (in še kaka druga) anost nerada spremlja že zacementirane ugotovitve. Naj predstavim znanost vznemirjajočega Bosanca kar z informa- ijskim besedilom o omenjenem predavanju. MBosenske piramide - odkritje in pot do priznanja Dr. se mir Sam Osmanagič, zunanji članske akademije naravni ovnih ved ter direktor Centra za arheologijo in antropologijo Ameriške univerze v Bosni in Hercegovini, je leta 2005 pri Vdsokem odkril prve evropske - izgubljene bosenske piramide. Po intenzivnem arheo- •v, cv,3iT7iraniu vHorc^v ie potrdil svojo teorijo, loškem izkopavanju m analiziranju vboiu j i da gre z^ najstarejše .in največje piramidne zgradbe z najbolj natančno usmerjenostjo robov na strani neba. Na vrhu boienskih piramid so fiziki, elktrotehnični in tonski inženirji! zaznali in izmerili več pojavov energije : elektromagnetne, nadzvočne in infrazvočne valove ter dobrodejno Schumannovo resonanco. Veda o piramidah je nar,dMa nove, pionirske korake pri razvozlavanju namembnosti teh struktur In Bjihove povezave s Teslovimi energi J: ara i. zn ci 2?. Karizmatmčni predavatelj in kontroverzni raziskovalec bo na predavanju... predstavil svojo resnico o odkritju v bosenski Dolini piramid. ' n Velja si ogledati še tole opombo na inf/ormativnem listu : ¡'predavan je ni del kulturno-ume tniškega programa Cankarjevega doma, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS." Stavj, jasno pove, da je odkritje Besenske piramide pojsnjanjeno iz.okviri (uradne) znanosti in postavljeno na nekako zabavno cirkuško raven. omembo, da je povabil predsed- Tu se spomnim na osmanagicevo nika arheološke skupine na Bosanski akademiji, naj obišče odkrivanje piramide. Le-ta pa je odgovoril le, da v Bosni ni piramid. Torej s stroka locuta - causa finita. Pravcati srednieveški fundamentalizem ! Kaj bi gkedali, ko pa že vemo vso resnico ! Bo kake nove resnice taki ljudje s j eveda ne morejo priti. Tudi državne pomoči (kolikor državni sistem v Bosni sploh deluje) osmanagič pri svojem delu pri piramidi nima, čeprav bi država z dobro razvitim piramidnim turizmom lahko dobro služila. že odkopani rovi v piramidi kanejo na precizno gradnjo.. Tudi del odkopane zunanjščine je razvidno obdan z izdelanimi kamnitih bloki. Zgolj naravni razvoj je s snivnošolca je &la najbolj vabljiva že prva beseda v naslovu : Pustolovščine, saj sem takrat obenem z drugimi sovrstniki najraje prebiral pustolovske povesti in romane. To delno izdajo švejka $ je ¿prevedel Pran Govekar, Izšla pa je leta 1928 v Ljubljani. Takoj so me pritegnili svojevrstni liki iz romana, začenši sevfcla z naslovnim Pvejkom, ki e s prostodušno naivnostjo znajdeva v zapletenih okoliščinah 1. svetovne vojne. In tu je še značilni Haškov (in češki) humor, ki me nezadržno osvaja vse do danes. Knjigi sem do gimnazijskih let prebiral večkrat in se vedno zabavf. Govekarjeva izdaja je omejena predvsem na začetni del F ve jka„ Ko sem bil že v gimnaziji, je nastopila 2. stopnja mojgga "haškovanja". Leta 1952 je Ljubljanski dnevnik (v prevodu Jožeta Zupančiča) izdal celotnega Haškovega ivejka (3 knjige in polovico 4. knjige) in še celotni dodatek Karla Va^eka ( polovico 4. knjige, 25 5. in 6. knjigo). Tu je treba takoj omeniti bistveni podatek» to, da je Hašek sredi pisanja 4. dela svojega romana leta 1923 (star 4o let) nenadoma umrl. Roman je tako ostal torzo. ® Navedimo zdaj znamniti prvi stavek 1. poglavja iDobri vojak Švejk poseže v svetovno vojno) Haškovega romana,iStavek je kar izjemen po svoji udarni informaciji, ki takoj vodi "in me^ias res". Glasi se : "Torej Ferdinanda so nam ubili", je rekla gospodinja Pvejku, ki je bil pred leti zapustil vojaško službo." Če dodamo še 2. in 3. stavek ( "Vojaška zdravniška komisija ga je bila namreč dokončno spoznala za bebca. Zdaj se je preživljal s prodajo psov, ostudnih, nečistokrvih cuckov, ki jim je ponarejal rodovnik.")/ je lik Švejka že bistveno vzpostavljen. Oglejmo si še zaključek Haškovega besedila iz 3. poglavja 4. knjige (i ve jk spet pri svoji marškompani j i). Besedo ima glavni Švejkov zoprnik, militaristično orne te»i poročnik Dub : "Tega se spominjam zlasti zdaj, ko bo naša vojska v doglednem času prestopila me jo. " Zadnja Haškova beseda v romanu "meja" se bistveno in usodno povezuje z avtorjevim življenjem : avtor je prestopil mejo iz življenja v smrt, v romanu pa bo (avstrijska) vojska prestopila (rusko) mejo. Vaiiekovo nadaljevanjie naj le na kratko omenim. Avtor si je prizadeval, da M čim bolj posnel Haškov stil, kar se mu je še kar posrečilo. Včasih v haškovanju celo pretirava, sicer pa ocenjujem Vanekova dodatek kot solidno opravljeno delo. ~e ena posebnost spremlja Haškov roman : kongenialne ilustracije Josefa £ade, ki izjemno oživijo opisasne like in dogajalne situacije. Haškov roman (z Vanekovim nadaljevanjem) vrhunski antimi-litaršsjtični roman o vojni, obenem pa še izvrstni humorintični roman Na voljo nam je, ali bolj sledimo goli tematiki ali pa načinu obdelave tematike. Ker je roman precej obsežen, bi mu lahko pridali 26 maziv komična epopeja o vojni ali pa komični vojni roman reka. ■v vseh 6 knjig Haškovega in Vanekovega dela j Oglejmo si naslove 1. V zaledju, 2. Ha fronto, 3. Znameniti ravs, 4 . Znameniti ¿Sravs se nadaljuje, '5. Švejk v ruskem ujetništvu, 6. švejk v revoluciji. (Vanekovo nadaljevanje se dogaja torej v glavnem v Rusiji.) Prevajalec Jože Zupančič je celotno Haškovo besedilo naslovil takole t Dobri vojak fvejk med prvo svetovno vojno. Vanek pa je svoj del umetno naslovil Dobri vojak Fvejk v ruskem ujetništvu. Zame ostaja ta izdaja Svejka do danes bistvena, čeprav je sledilo še kar nekaj izdaj Haškovega romana v slovenščini. Nobena od teh Maj1 me ni pritegnila kot skromna (tako rekoč žepna) izdaja 6 knjig na slabem časopisnem papirju iz feta 1952. Ko mi je prišel v roke še češki original Haškovega romana, sem ga z zanimanjem prebral in se prepričal, da je zaradi jezikovne sorodnosti tudi slovenski prevod ohranil prepričljivo sočnost originala. Naj navedem ob~fem še originalni Haškov naslov : 0sudy dobrčho vojaka ?vejka za svetove vžlky. Razum]Jtvo je, da je naš prvi pevod Haškovega romana po 2. svetovni vojni dodal v naslovu ^svetovni vojni še številko 1. loznejši Voglov prevod i« leta 1982 pa odpušča besedo prvo. Celotni Voglov naslov pa se glasi : Prigode dobrega vojaka Fvejka v jfjve^vni vojni. Ta naslov je blizu G o ve kar je ve mu naslovu, le ^zamenjuje Pustolovščine pri Govekarju s prigodami. c* V češčini pomeni Osud sicer K usodo, preneseno pa njbž tudi usodno doživetje, usodno dogajanje i,d. V slovenščini uporabljamo posameznika usodo zgolj v ednini in bi dobesedni prevod Usode dobrega vojaka ilvejka ... deloval čudno ali kar nesmiselno. Treba bi bilo dodati n -r. Usodni pripetljaji ipd., zato sta rešitvi ^besedama pustolovščine ali a Prigode kar posrečeni. 27 če pa bi uporabili v slovenskem prevodu usodo v ednini (Usoda dobega vojaka bvejka...), pa bi * beseda usoda v humorističnem romanu zvenela preveč obremenjeno. Naj omenim še 2 izdaji ifciSRovega romana v slovenščini. leta 1951 je v Trstu v prevodu Prana Bradača iz-el le 1. del Haškovega romana z naslovom Pustolovščine dobrega vojaka švejka v svetovni vojni (naslov je enak kot pri Govekarju). PPosebnost te izdaje ža so domače ilustracije Roberta Iilavatyja. leta 1992 pa je Evgen Jurič prevedel ladovo priredbo Haškovega romana s poudarkom na Ladovih ilustracijah (gre za pravcato slikanico), naslov pa je skrajšal v Pustolovščine dobrega vojaka ^vejka. K haškoslovju velja pripomniti še to, da je doživel Haškov j roman vrsto dramatizacij in moderniziranih variacij na temo. Omenim naj le domačo dramatizacijo Perda ^elaka £ naslovom Dobri vojak Švejk poseže v svetovno vojno, Lj- 1937, Brechtovo modernizacijo Čvejk v 2. svetovn^ojni in najnovejšo dramatizacijo Svejka na slovenskih odrih : Colin Teevan : Švejk, MGL 2014. zaokrožim kratki razgfed po haškoslovju še širše, moram dodati še to, da je Hašek ob svojem edinem romanu napisal množico humoresk, satir in ferjtonov, s katerimi je zalagal / časopise in se z njimi tudi preživljal. V slovenskem i^fje izse Izbor njegovih hunoresk z naslovom Poveljnik Bugulme ( Hašek je bil nekaj časa komisar Rdeče armade v Sibiriji, a če bi ostal v komunistični Rusiji, bi tam dalj čafa"fcžko preživel.) Češki politični čas pred 1. svetovno vojno (včasih so rekli tej vojni tudi velika vojna) pa ±±ms±z±k2K prikazuje obsežnajbirka satir in humoresk z naslovom Politična in socialna zgodovina stranke zmernega napredka v mejah zakona, Mb. 1987 28 Zanimivo pa je, da je ta zbirka izšla v češčini šele Mta 1963. Najbrž je bila za buržoazno Češko do leta 1948 preveč družbeno k-itiona, a tudi komunistična Češka od leta 1948 je kar dolgo oklevala z izdajo* knjige. Ne smem pozabiti še na svojo gledališko izkušnjo s fvejkom, se Ko sem se ukvarjal z gledališkim amajjterizmom, seri v 8o. letih lotil tudi Švejka. Dobil sem v roke gledališki tipkopis češke dramatizacije E.F. Buriana z naslovom Dobri vojak *vejk : veseloigra v 3 dejanjih (prevod : Jožko Lukeš, priredba : Branko ■Qombač). V Slovanski knjižnici smo igrali najprej 1. dejanje, nato pa posebej še 2. dejanje. Za 3. dejanje je zmanjkalo energije ali d/TV1 r -i pa radovoljnih igralcev. Spominja se, da sem v 1. dejanju igrje aJ Preiskovalnega svetnika, ki zaslišuje politično sumljivega (PV) žve jka. Ko se že potepamo po hašknslovju, je treba dodati še to, daje začetni |ik "vejka nastal že pred 1. svetovno vojno in da je ta takrat že bil glavni lik v nekaj zgodbah, če rečemo temu Svejku Prašvejk, pa je "pravega" r Švejka rodila šele 1. svetovna vojna. Kaže predstaviti še bistvene' poteze Haškovega humorja : -vejk je predstavljen kot pravi ljudski pripovedovalec številnih »ggfe zgodbic, :i se nAajo v hamornem, v črnohumornem; ali kar v absiKdistlčnern tonu, bralci pa spoznavajo *vSjka najbolj skozi njegove bistroumne jo : -o vo ;e z rasi i o n im i r o sebami. Vi X o Nedvoni vzorčni prizor je, ko trije sodni zdravniki zaslišugjejo Švejka, da bi preverili njegovo duševno stanje. rvejk ste je ob / ( vstopu v sobo, v kateri naj bi ga pregledali, opazil sliko cesarja Franca Jožefa in vzkliknil : "Gospodje, naj živi cesar Prane Jo žel**'JI Sodni zdravniki so švejka sicer še nekaj spraševali (primer sledi pozneje !), a so ob koncu spraševanja sprejeli soglasno poročilo, // 29 namenjeno preiskovalnemu sodniku. Začetek tega pomočila se g] a.--i : "Spodaj, podpisani sodni zdravniki so ugotovili popolno duš-vn - otopelost in prirojeno bebavost komisiji predstavljenega zgorij omenjenega Jošefa švejka, izražajočega se z besedami, Vfckor : Naj živi cesar Prane Jožef I !-*' Ta vzklik popolnoma zadostuje za osvetlitev duševnega stanja Josefa Sve?jka kot motoričnega bebca... " Na vprašanje, ali bi znal izračunati premer zemeljske oble^ (vprašanje je glede na namen preiskave očitno nesmiselno !) je (O Švejk zastavil sodnim zdravnikom d=«m| naslednje uganko : "Imamo trinadstropno hišo, v hiši je v vsakem nadstropju osem oken. Na strehi je dvoje podstrešnih okenc Min dva dimnika. V vsakem nadstropju T sta dva najemnika. Zdaj mi pa povejte, gospodje, v (laterem letu je umrla hišnikova stara mati ?" f) Na nesmiselno vpašanje torej: briljantna absurdistična*ganka ! Moram priznati, da me ob tej Svejkovi uganki vedno popade gromoglasni smeh. Pt-1* jurič, ki je očitno tako navdušen nad Svejkom k, kot sem jaz, je svojo spremno besedo pri lastnem prevodu Ladove priredbeSi Haškovega romana končal takoae : " V fvejku je zapisano vse, naš čas in naše življenje, to je knjiga, ki bi jo morali zdravniki duš predpisovati v branje, to je knjiga,; ki bi jo moral imeti in brati vsak, saj smo vsi tako potrebni tolažbefin smeha." - -tZ občudovanjem Haškovega humorja )n s salnim navdušen jen T za Švejka pa iaiitudi sam zaključujem pisanje o svoji najljubši knjigi, Piko na i pa prepuščam angleškemu dramatiku Christopher ju ' ii Pry ju, ki je izjavil xxJiNe^raMMxjxx^xsBKfex v svoji igri Gospa i. (n^ ne bo zgorela tole : »Nedvomno je smeh najvišje znamenje genija v stvarstvu» » 35 9. SPISANKA 1 o . Ob Djiflas&vi knjigi Novi razred Djilasa smo v maših mladih letih poznali najprej kot enega vrhovnih komunističnih vodite fjev v Jugoslaviji, a kot tak me pravzaprav ni zanimal. Vsi komunistični vrhovniki so bili navsezadnje le v senci diktatorja Broza, o katerem se je v časopisju nenehno besedovalo in se^ ga slavilo. Bolj zanimiv je postal Djilas leta 1953 (po Stalinovi smpti) ko jesačel v Borbi objavljati članke z nenavadno svobodomiselnimi t q— idejami, ki so nasprotovale partijskaemu dogmatizmu. Partijski vrh, takrat že konservativno ustaljen, je zavrnil vsako možno "revolucio- niranje" položaja, pred kratkim so si pridobili absolutno oblast, t' /vf^/" zdaj pa jim to oblast ograža kar igden od (Opomba : znani izrek pravi : vsaka oblast kvari, absolutna ob fast pa kvari absolutno.) T>ako so januarja 1954 Djilasa odstavili (bil^predsednik državne skupščine in še kaj), on sam pa je kmalu celc5 izstopil iz Zaveze komunistov, kar je bilo takrat domala nepredstavljivo. Djilas je bil s tem postavljen ob rob, ni mogel več objavljati in izgubil je sredstva za preživfj anje. leta 1956 je bil obsojen na 3 leta zapora. V Sremski Mitrovici, kjer je preživljal ta zapor, pa je bil zaprt že pred 2. svetovno ^ vojno kot komunist ! Do zapora ~m je že napisal knj^o Novi razred in jo je uspel spraviti v inozemstvo. Iz šfa je v New Yorku leta 1957 z naslovom The New Class. Nekdanji vodilni komunist je napisal presenetljivo prodtorni m ° \ c izjemno kjritični prikaz komunisti! nega režima. Torej : 2 iz Savla Pavel, če uporabimo znano preobrazbo iz krščanstva. Sledila je naslednja kazen : še 7 let zapora. Po petih letilj je bil sicer pogojno izpuščen, a so ga ponovno zaprli, potem ko je * 1 Izšla na Zahodu nova Djilasovatn jiga Pogovori s Stalinom ( Conversations with Stalin), in ga obsodili na no"j>ih 5 let f^pora. ? °?A Izpuščen je bil konec leta 1966. Pustili so mu, da bi lahko odšel v ZDA, a Djilas je ostal v Jugoslaviji ! Zanimivo je, da je prvič r prekinil njilasovo odsotno]st v jugoslovanskem tisku mariborski študentski list Katedra 9. marca 1987. Na slovenski predod Djmlasove knjige Novi razred -.Mnaliza komunističnega sistema" pa smo morali čajkati kar do (eta 2014 ! Za demokracij o vneti ljudje na Slovenskem so gotovo pričakovali prevod te knjige že v zgojnjih 90. letih. lahko se le čudimo, zakaj smo čakali tako dolgo na prevod te izjemno tehtne in lucidne knjige o glavnem totalitarizmu 20. stoletja (z nekaj ostanki sega ta totalitarizem še v 21. stoletje.). A. posvetimo se zdaj bistvenim pomenskim elementom pjilasove knjige, ki je izrazno pritegljiva in priča tudi o avtorjevi nagnjenosti do književnosti, ki jo je nekaj časa tuli študiral. Nedvomno je avtor zelo dobro spoznal "novi razredi, saj mu je kot ti m ožj€ga jugoslovanskega komunističnega vodstva pripadal kar 8 let (1945-1953)- fCmalu po prevzemu komunistične oblasti v Jugoslaviji (in ž€prej v Rusiji) se je njhov vladavina oblikovala kastno, in to v smislu Orwellovega romana 1984 si. Veliki brat (diktator), 2. Ožja stranka ( vodilni partijci), 3. IŠirša stranka (navadni partijci) in 4. raja (podložno ljudstvo). Oblastniški "novi razred" je nedvomno sestavljala predvsem: o>žja stranka, ki pa je občasno pritegovala k sebi predane člane širše stranke. Ta novi razred sta temeljito povezovali last in oblast. Komunistični povzpetniki se niso v ničemer razlikovali od tujih osvajalcev W§Kdanjih časov, ki so po svoji zmagi prevzeli tudi imetje p emagancev. Komunisti so. imeli celo državo za svojo uplenjeno lastnino, vodilni komunisti pa so se takoj' vselili v gradove In v rr vile prejšnjega meješčanskega (delno če aristokratskega) razreda. S tem so takoj dokazali., da ni nič novega pod soncem. Premene lastnikov in oblastnikov so se dogajaftale že orl nekdaj. Seveda so i leAz komunisti praktično tudi izpolnili svoje afego- iz Internacionale : bili srno nič, bodimo vse. Tz domala nične lasti in oblasti pred 2. svetovno vojno v Jugoslaviji ( in pred 1. svetovno vojno v Rusiji) so se dokopali do vsega (do oblasti in do imetja v državi). S Ce opustimo vse ideološke puhlice o vladanju (o diktaturi ) delavskega razreda, pa je "novi razred" potreboval besedovanje o delavskem razredu, saji je utemeljeval svojo vladavino ravno v imenu Y delavskega razreda. Dokončno se je mit o propagandni uporabnosti delavskega razreda za komunistično oblast podrl v 80. letih na Pol j ske',^ (samosto jni sindikat Solidarnost). Preostala je gola vojaško-policijska diktatura. Presenetljivo je seveda to,, da majhna stranka, kot so bili komunisti, prevzame oblast v (veliki) državi. Djilas ga^s^s navaja. število komunistov\/Rusijl^^d revolucijo 1917 štoaHEoc (80.000) in število komunistov v Jugoslavi ji! leta 1941 (okoli 10.000). V obeh primerih je llo za dobro organizirano in fanatično stranko, t ki ni izbirala sreds^v za prevzem oblasti. Stranki pa sta bistveno koristili 1. svetovna vojna ( Jfroljševikom v Rusiji) in 2 . svetovna r vojna (komunistom v Jugosla^viji). Boljševiki so pridobili določeno vojaško podporo v Rusiji iz vrst 1. svetovne vojne sitih vojakov, a pripravljeMh kaj postoriti doma v smislu spremembe doi"edanjega po ložajai):, v Jugoslaviji pa so omunisti uitmnkovito izrabili popularno geslo NOB za oblikovanje lastne vojske /spomnimo se na v.ogo politikom is ar je v v jugoslovanskih partizanskih oddelkih^ in takoj začeli s terorističnim nasiljem. J/o se vojaški sili priključijo še policijske enote, je za prevzem oblasti vse pripravljeno. Boljševiki so takoj razpustili delujočp rusko ;$umo kot motečo strankarsko ustanovo. Jugoslovanskim /33 komunistom pa je bila ukinitev parlamenta zaradi drugačnih razmer v državi prihranjena. Po zmagi se priključi vladajoči stranki katerekoli barve velika skupina oportunistov, "aj nihče ne more napredovati poklicno ali statusno, če se ne prilagodi edino pravi 'veri11. Volitve v komunističnem sistemu odpadejo oziroma se spremenijo v potrjevanje že določenih kandidatov in zadeva steče. Ker ?>a se komunisti zavedajo, da so izrazita manjšina, delujejo r 3 kar najhujšim terorjem« Del razredno sumili j ivega prebivalstva pobijejo (in kdo v komunističnem sistemu ni sumljiv ?), večino pa zatem usjbahujejo; preostaja W jim stalna skrb za ohranjanje lastne oblasti, v to skrb pa je? vključen s±m nenehnj i boj z različnimi kontrarevolucionarj i (ali niso to fe novi revolucionarji ?). In kakšni so rezultati vladavine "novega razreda" ? Črna knjiga komunizma navaja približno števifo komunističnih žrtev po celem svetu : 100 milijonov, največ seveda v Sovjetski Rusiji in v Kitajski. A tudi v manjših uiržavah so se genocidno potrudi] i : Rdeči Krneri so v Kambodži pobili« odstotkovno izjemno velik del lastnega prebivalstva. Kaj so lahko komunistoi ponudili zahodni večstrankarski tf -demokracija, tamkajšnji svobodni dnžbi in dokajšnji življenjski. ravni ? Enostrankarsko diktaturo, popolno nesvobodo in nizko ■hL f življenjsko raven. Kot je znano, so ljudje ujme PP- so po mojem obsegali Mks±±x približno''lo študentov). 37 l Bruci smo imeli leta 1953 razveseljiv seminarskir začetek. Takratna "stara bajta ' Rado Jan je imel >:sHŽxseminarski nastop o Boccacciovem Dekameronu in je s svojo govorno nerodnostjo spodbujal dobro voljo kolegov in profl esorja Ocvirka, slednjemu pa omogočal dodatna duhovita poigravanja na Boceacciovo temo. Posebni dogodki so bila Ocvirkova predavanja v veliki predavi- Y niči pavne fakultete (zdi se mi, da se ji je reklo "fizikalnica" ?!). Tam so se zbrali široki sloji PF : slavisti* germanisti, romanisti (vsi so namreč imeli izpit pri profesorju Ocvikku !), pa še kaki dodatni obiskovalel, ljubitelji književnosti. /r\ Y 1. letniku smo ímüx poslušali 3-vrstaa cikličaa predavanja : Dante in evropska literatura njegove dobe - Evropska dramatika v 2o. stoletju (v ospredju je bil predvsem August sT.rindberg) - Izbrana poglavja iz tire trike. Na & teh predavanjih se je kar trlo poslušalcev. Ker smo imeli pouk tudi v soboto, so bila predavanja iz iterarne teorije, če se prav spomnim, na omenjeni dan. Se po 6o letih se spominjam fascinantnih predavanj o Danteju a in o njegovem času in o Augufstu Strindbergu in o njegovih pstrih življenjskih in ustvarjalnih dogajanjih. Kako imenitno je znal profesor povezovati literaturo s širšo kulturno in a političjno gzgodo-vino. Sreéevali smo se z mitologijo, z religijo,, s filozofijo^ s psiho- O \J logijoj z vsemi področji, ki se nedvomno dotikajo tudi k In jižetsnosti. r q To je bil prafvcati i užitek za literarne zanimavce. Profese Ocvirk je. bil sicer majhne postave, a z vladarskim nastopom. Nekateri smo mu pridali naziv : Napoleon literature. No, povzročal pa je dobršno mero strahu pri študentih, ki so se pristavljali na izpite pri njem. Y 1. letniku smo morali opraviti ko'tokvij o njegovi knjigi Teorija primerjalne lierarne zgodoviney^ « ^ f^ ^ Uf ! Do te khjigeyje bilo sft&iLifcfe težko priti. Y knjiznicaj je bila 38 ve dno izposojena, tako da jo je bilo skoraj nemogoče dobiti po normalni izposojni poti. Moja mati se je spomnila, da ima to knjigo prav gotovo njen dobri znanec kr> jijl ževnik Rado Bordon. in res : posodil mi je knjigo. Študij te knjige pa je bil močno utrudljiv za dolgoletnega gimnazijskega zabušanta. Zapomniti si je bilo treba neznansko število imen in 0el s širnega literarnega pod@l*č j a. Ko zdaj pogledujem v indeks predavanj, se kar čudim, da sem dobil priliko lokvi jiu celo oceno S. 3fPt> 2. letniku sa mo imeli pri profesorju Ocvirku še posebni izpit iz literarne dseorije. Za to področje nisem bil posebno navdušen in snovi je bilo veliko in preveč. Kako le prebaviti toliko strokovne hrane i A kaj hočemo : če študiramo književnost, spada zraven tudi literarna teorija. Rešil sem se z oceno 7. Naj navederijše naš študijski program v naslednjih letnikih. (Po Preglednici predavanj... v knjigi T. Smole ja in M. Stanovnik J, Anton Ocvirk,. Lj. 2007.) ivO 2. letnik (1954/55) : Evropska literatura na prerodu iz srednjega veka v renesanso - Pregled evropske književnosti v 17. stoletju - Razvoj evropske dramatiksv v dobi renesanse'in baroka -Razvoj evropske proze v začetku 2o. stoletja ~ Izbrana poglavja iz stilistike. Potem pa so se začele težave. Y našem 3. letniki (1955/56) je profesor Ocvirk h^do zbolel in v zimskem semestru ni pedaval (podatek iz mojega Indeksa predavaj), omenjena Preglednica preda- vanj sicer omenja za zimski semester tole : Pregled evropske književnosti v 16. stoletju. Ta ciklus imam sicer zapisan v svojem indeksu predavanj, a brez profsorjeve Ir. škripci je in brez njegove frekvence. Torej : načrt je bil, a Izpeljavo načrta ja pr^parecila profesorjeva bolezen. 39 /tv s'v V po le te m semestru tega letnika je profesa? očitno predaval, 4. Vsebina predavanj : Razvoj predromantike in romantike- pri Slovanih v- Pregled sodone evropske in svetovne dramatike. Zanimivo pe je, j v-* da se teh predavanj n-&? spominjam.. Ali jih sploli hL bilo ? V našem 4. letniku ponovno odkrijem, da ni bilo Ocvirkovih £ predavanj v z rmskem semestru ( pogled v indeks prea suklje... l/* 0-/ Tu in tam se je pojavil v seminarju tudi takrat se nez^ni Jože Pučnik, sicer fsjsilozof pod a in komparativist pod lam, ki smo gledali našega profesorja občudujoče navzgor, se je zdelo kar o/ nenavadno presenetljivo, kako se je ručnik junaško dialogiziral v s profesorjem ob svoji seminarski nalogi z naslovom (če se ne motim) Nietzsche in Oankare Ocvirkov vpliv se je pojavljal pri meni še dalje, saj je bila profesorjeva dejavnost za primerjalno stroko in tudi za slo-venistiko obsežna in pomembna. Naj navedem nekaj profesorjevih delovnih funkcij : urednik Ljubljanskega zvona 1933-1935, predstojnik komparativistike 1949-1971, urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 194b~198o, urednik slavistične revije 1948-1963, urednik zbirke sto romanov 19(. 64-—1977, urednik zbirke Literarni leksikon 197ö~198o. Od feta 1964 je bil redni član . «.Zu in tam upravnik inštituta za slovensko literaturo in literarne v vede (do ±%s. 198o). Jfrizadevno je deloval do smrti. Na koncu življenja je uspel izdati se več knjig : evropski rpman, 1977$, Literarnaceorijaf 1978» literarna umetnina med zgodovirao ii» teorijo I, iSfex 1978, Literarna umetnin; .med zgodovino in teorijo II* 1979* Evropski verzni sistem in slovenski 41 verz, 198&. Po njegovi smrti so izšle še knjige i Literarno delo in jezikovna literarna sredstva, 1981, Psniška podoba, 1982L* Miscellanea, 1984. r V/' Z o jroen jeneimi naslovi jfni izčrpano ^celotno profesorjevo ctie o. Obsežneje izvemo o profesorju v knjigi T. Smoleja in M. "T Stanovnik ; Anton; Ocvirk» Lj". 2oo7. Knjigaje izšla ob stoletnici profesorjevega rojstva v pomembni knjižni zbirki Znameniti Slovenci. Da pa je bil naš ptofesor znamenit», smo njegovi študentje vedeli že poprej«, Po 55-letnem strokovnem ukvarjam* s književnostjo bi dejal, no- J da je ppvzap ajfcrav na področju svetovne književnosti nemogoče diplomirati, saj je gradiva preveč. iMikonpa se s knjiaevno&jo ukvarjaš celo življenje in si večna študent književnost. To pa je očaruloče in spodbudno obenem, saj je povezano z mlateo zagnanostjo in z radovednostjo . Književnost je namreč vseobsežna, premerja čas in prostor, v preverja materijo in energijo, se ukvarja s celotnostjo človeškega bivanja in s skrajnimi skrivnostmi sveta. Ker književnost - tako kot življenje - ni dokončno ujemljiva, si zasluži tale Nietzschejev citat : " v tvoje $ oči sem se on daT zazrl, o življenje. Zdelo se mi je, da sem se ©potopil v nekaj! brez dan je ga. " 42 12. SPIS ANKA G' neogibne® zatonu preponlzne krščansl® Evrope J Prebiram revijo Reporter z dne 14. 9* 15 in prilistam do dtrani 26 in do planka Jožeta Biščaka z naslovom Evropa ne živi več i tukaj - s podbaslovomi 0 miultikulturnosti5,. ki jo medijski i mainstream zamolči - in z nosilnim citatom \ Evropejci prepuščamo svoj kont inervt v roke miusllimanov in islamsofilskih janičarjev. Besedilo je že do; tu udarno, ni kaj» Ko pa začnemo brati članeitk, človek kar "be more verjeti navedenim ( najbrž nedvomnimi) po'datkora, Omenjena so Hiux|iss:ix nekatera m na prvi pogled "drobna" J ...... (a seveda bistvena !) dejstva iz neks&erih evropskih držav, natančneje ; dejstva o kapitulantskem ravnanju manjših oblasti v nekaterih evropskih državah. Od 6 navedenih primerov "botra predstavil zgolj3 šolske primere -i in jim; dodal svoje komentarje. 1. PRIMER : " Avstrija ; v vrtcu v Gradcu decembra 2ol4 odpovedo- božično proslavo, ker zabava ni primerna za otroke muslimanskih staršev." '•'OMENIAR : Avstrijska šolska urotanova izkaže skrajno nestrpnost do domačega prebivalstva in do njegovih navad, ker^skrbi" možni odpor določenih priseljencev dc$ domačih navad. Neverjetno, a men da re sn ično. V normalno strpni družbi je zadeva jasna ; kristjani ima* o ob svojih praznikih svoje (neobvezne) proslave, drugoverci pa bodo zvin] e 1 i svoje proslave ob svojih praznikih, saj jam; praznovanja v fesjio- kratlčn' družbi nihče ne preprečuje. Tako ravnanje je splošno u veljavno in ni odvisno od številčnosti enovercev ali drgovercev. 43 (opomba : Trenutno je najbrž še več otrok krščanskih staršev, a toy za sam problem ni pomembno.) Obstaja pa še en aksiom sine quC-non «. priseljenci se morajo prilagajati navadam krajev,- dežel in držav, v katere prihajajo fin ne obrnjeno t Kar vzemimo za vzorec seljen je Slovencev po svetu. Uprava vrtca$(ki je dilovala izrazito ločevalno (v škodo domačinov), pa bi lahko praznovanje usmerila povezovalno. Takole h bi rekli otrokom muslimanskih staršev : božič je pr^nik miru m prijateljstva, dete, ki se je rodilo a na ta dan. pa je postalo znani prerok Isa, o katerem upoštevajoče govori Éudé Koran . Tako bj zlahka nakazali mirno povezavo med verama. s 2» PRIMER : "švedska ; 14—letnemu Victorju Ahlbergu raanatelj prepove, da bi za šolsko fotografijo slikal z majjsico švedske- nogometne reprezentance-, saj;. nacionalni simboli spodbujajo rjasizem.ir KOMEN®AR i "Ponovno, gre %a kar neverjetno ravnanje šolske "oblasti». Nacionalni simbdli kar naenkrat niso več nekaj spoštovanja vrednega, ampak celo "spodbu j a jo rasizem" . Zanimivo bi bilo vedeti, kaj misli o ravna tel jevih pogledih na rasizem švedska državna oblast, npr. ministrstvo za šolstvo. Če gremo do absurda dalje, j'e treba (po ravnat|Lelj?&v&) odpraviti tudi državno himno, državni grb in moteče državne barve na športnih opravah domačih nogometašev. Navsezadnje je sumljiv tudi jezik. Za priseljenca, ki govor .. svahili, je švedščina morda pravcata rasistična pogruntacij a. Seveda tudi v Z., primeru prihajamo do obrnjenega "rasizmá1. Y imenu nedoločenega globalizm.a ali nejasne intrnacionalnosti «JL je prepovedano poudarjanje pripadnosti domači državi. Narobe svet ! Če je nošnja nedolžne majice že spodbujanje rasizma,, kaj je šele navijanje na samih tekmah, npr. Dajmo, naši (= Švedi) ! Morda pa so 44 Mj?" > Švedi kot mirni severnjaki na tekmah tiho in mkričijo-, zabije Zlatan Ibrahdmovi(5 kak zmagovit gol. Krn ¿Uriti je še treba, cia je že sam izraz rasizem v zvezi z nogometnimi zadevami dokaj neustrezen. Res se kdajm in kje pojav- j' r jajo na nogometnih tekmah tudi rasistični klici, a ob kričjanju ha srečanjih dveh sosednjih enakorasnih držav je to malenkost. Švedi gotovo igrajo večino tekem z belsKimi reprezentancami, pri čemer ne more biti rasizma, ostane torej možnost -rasi^zmpa" na tekmah gvedov z afriškimi ali z azijskimi peprezentacami. A . i/ mislim, da tudi v teh primerih ne prihaja do vidnejših in do slic- nejsih dejanj, ro drugi strani pa je že v okviru posameznih v I evropskih nogometnih repferezentanc "rasizem •• praktično odp avijen. K V marsikateri repejrezentanct namreč že igrajo nekateri črnski in arabski (ali so ti sploh opazna rasa ?) nogometaši. v' Sam bi pohvalil mladega švedskega fanta, ki ve, da je treba najprej iji£BX±± biti privržen svoji deželi, potem se šele gremo Jfr- "V t. i. internacionali em. (Opomba : kot je znano, smo se Slovenci že? otresli sledov kakega nadležnega nacionalizma in smo z besedilom svoje himint® že pololni interbaciomalisti !) i ' p 3. PRIMER : "Nemcijia : šola v Pockiragu na Barvarskem o lave s t ^ starše, da otroci ne smejo v-tl nositi razkriva jočih obla-ž, I a ne bi prišlo do "nesporazumov" z nastanjenimi muslimanskimi nigrantl«,." ''KOMENTAR s Presenetljivo jey da tudi nemška šola deiuje i v smeri obrnjenega "raizma". Da se šolska uprava vmešava celo C\ v oblaselne zadeve učencev zunaj šole, pa je res vrhunec defetizma, 9 Naj se torej domačini oblačilno ravnajo po prišlekih in ne obrnjeno ? Seveda je: v ozadju očitna napadalnost migrantov. 45 i1 n Nejasen pa ostaja izraz : razkrivajoča oblačila. Ali je treba pokriti gole noge ? Gole roke ? Pohujšl jiveilase ? Odkriti e\ f popek kot tirojfno navado ? (Ali je to še modno pri dekletfiih ?) Trn kje sta tu demokracija in enakopravnost ? Priseljenci se lahko oblapčijo po svoje, domačini pa tega ne sme jo. Neverjetno ! Evropa je poudarjeno strpna in celo pretirano popustljiva do prišlekov, a kaj, ko prišleki niso strpni in nikakor popustljivi do Evrope. Kaj storiti ? Evropske države^ bodo morale že zaradi svoj^ega obstoja energične je ravnati v zvezi s čedalje večjim prilivom migrantov. Brezpogojna in minimalna zahteva do migrantov mora pač biti ; spoštovanje zakonov in sa navad države, v katero migrant pride, če mirno sobivanje kultur ne bo uspelo, tu že Huntingtonov spopad civilizacij. Z nadaljnjim defekt i stičnim ravnanjem šolskih in drugih ob isti v Evropi pa se reajjblizaei.Ji naslovate spisanke naglo približujemo,,, "r Naj dodam sano še pomenljivi literarni zaključek : Prišel bo dan? ko zrušil se v prah bo IIion sveti, (Homer i Iliada) 46 13. SPISANKA O moje|im največjem, a propadlem knjižnem načrtu 4r rr^L Trinajst, trinajst, usrečno števil^ ne vem, če ga ko ubo^tvo rešilo ! Gregor Strniša : ŽABE Bližalo se je leto 2oo8 in z njimi tudi 500-sKletniea Trubar jievega rojstva. Pričakovati je Ji) bilo, da se bo okoli Trubarja kot utemeljitelja slovenske g knjige in književnosti marsikaj dogajalo. Takrat sem se domislil načrta, ki je bil za posameznika vsekakor prenapet ; narediti bibliografski seznam ¿¿to- slovenskih leposlovnih knjig od 1. Trubarjeve knjige^1550 do vključno leta 2008. Zamisel bi terjala udeležbo vsaj manjšega strokovnega kolektiva. T/ot knjižnični praktik in kot izdelovalec že številnih bibliografij (več kot 2oo avtorjev sem imel že obdelanih v leksikonu Slovenska književnost) pa sem se lotil projekta predrzno in kar pustolovsko sam najprej sera seveda jh poskusil pridobiti kakega založnika. Moral bi začeti lirse leposlovne proizvodnje in ne le navajanje literarno pomembnih avtorjev. Torej' : iapostav.ili naj bi čim več tudi manj znanih, "amaterskih" in samo založniških avtorjev, ki pa so opazni s svojo produkcijo. (Ob tem pregledovanju imen sem odkril 47 "tudi avto 'ja, ki ima na Slovenskem rekord po številu knjižnih izdaj, a ga ne najdemo v nobenem leksikonu j Njemu posvečam posfebno t spisanko ,) rišem pa nameraval vključiti čisto vseh piscev, ki so v mladostni vnemi (ali malo kasneje) izdali kako pesniško ali prozno zbirko. Kljub širokemu zamahu je šlo še vedno /a določeni yy in tam azloži zadevo. Uslužbenka agencije mu pove, da lahko upravičeno toži založbo zaradi neizpolnitve pogodbe. Avtor, ki je sicer finančni nesposobnež, pa le ne misli tožiti založbe in izgubljati svojega denajb^a za sodne stroške, saj ne pričakuje ugodbe rešitve od dolgotrajnega mletja zadev na naših sodiščih. A Potem je minilo še nekaj časa : iieto 2ol4, v času tea«/v pisanja pa smo že jeseni leta 2oI5. Povrh pa sem v tem času že izgmbil vse zanimanje za projekt, ki sem se ga leta 2oo8 prizadevno in žagnano lotil. A. ne kažerob vsem povedanem piareveč razburjati, sai ne bo nič pomagalo. Prisluhniti kaže Prešernu, ki je dognano povedal tole : "da smo brez dna polnili sode, zuče nas v starjih letih časov sile." Letos sem celo slišal, da bi se ZRC SAZU za projekt zanimal, a kaj reči drugega kot ponovi ti stari pregovor : Ko bi bil človek vedež, ne bi bil revež , 14. SPISANKA X ®k Q kulturnih pobudah Leía 2oo5 je izšel zbornik .slavistične generacije 1953 z naslovom Merjenje dalje in nebeških strani. Bil sem sourednik tega zbornika, ki je nastajal približno dve leti, Sourednika sta tila še Majda Križaj (delno) in Janez Sršen. Ker smo bili souredniki tudi po izidu tega zbornika še vedno našo delovno razpoloženi, smo se leta 2oo6 odločili za 1. kulturno pobudo. jMašega k slavističnega kolega pesnika in pisatelja Jožeta snoja smo ministrstvu za ku«turo predlagali za Prešernovo nagrado. Zbrali smo tudi več podpornih izjav, --'ot se spominjam, smo vlogo za nagrado v naslednjih leih ponovili vsaj dvakaiat. Kolega ynoj je nagrado prejel pozneje, leta 2ol2, ko je fortuna storila, svoje kar Drez naše podpore. Leta 2oo7 je sledila nasa 2. kulturna pobuda. i\iavezalc; sem jo na pred kratkim minulo stoletnico kop 'ovelovega rojstva (2qo4). I/ ... Takrat se je okoli Kosovelovega spomenika ze nekaj priprav fjgtepo. - V Tivoliju, blizu Kocbekovega pomnika na klopci, je bil ze ograjen prostor za načrtovano vnaj verjetneje7 avantgardistično konstrukcijo, vendar je zadeva zamrla, ograja je izginila, z njo pa se je poslovili tudi načrtovani BrpSDffiHxkx Kosovelu posvečeni spomenik. v/" /jal nimam zaključnega besedila naše pobude i^pač filozofska v v površnost pri praktičnih zadevah), iiasej. pa sem v neki mapi dva osnutka in ju v naslednjem navajam. 1. osnutek j uonuvčljvna pobuda za Kosovelov spomeniK v Ljubljani : Ob loo-letnici Kosovelovega rogjstva ^¿!oo4) je bi. o že opaziti neke priprave za Kosovelov spomenik, v Ljubljani (pripravljeni! prostor" v Tivoliju), zatem pa je tovrstna dejavnost očitno prenehala» Resda obsataja ze skromno znamenje, namenjeno Kosovelu (reliefy na ograji letnega gledališča Krožanke), a to znamenje je medlo, neiz- 5A * razito, sa ne rečemo kar podcenjujoče za našega pesnika. Znamenje namreč stoji med doprdnimakipoma dveh slovenskih pesnikov : med Aškercem in med Gregorčičem. Kosovel gotovo zasluži doprsni kip v Ljubljani - enako kot njegova starejša predhodnika - saj je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov. Upamo torej, da bo nova mestna oblast uvrstila v svoj kulturni program tudi njegov spomenik. Pobudo za Kosovelov spomenik podpisuje skupina slavistov, pričakujemo pa tudi širšo podporo kult turnih ustanov. In še 2. osnutek, ki je bil najverjetneje domala enak končni pobudi, poslani na mestno županstvo. Obnovljena pobuda za Kosovelov spomenik v Ljubljani j Že ob loo-le tnici Kosovelovega rojstva (2004) smo zaznali d ;e javnost v zvezi s Kosove ovim spomenikom. Žal je ta dejavnost poniknila brez vidnih rezultatov. Podpisana skupina slavistov in podpisani podporniki pobude predlagamo ljubljanski mestni oblasti, naj uvrsti v svoj kulturni program tudi Kosovelov («spomenik. Posebna utemeljitev Ba^tedhoni za to najbrž ni potrebna. Gre vendarle za enega najpomembne^ jših slovenskih pesnikov, občudovanega tako domakot tudi v tujini. Pnvrh je bil Kosovel v svojih študi skih letih kar najtesneje povezan z Ljubija"o.$ 11 Treba je vedeti, da smo začetni ppbudniki (ob treh že omenjenih sourednikih je bilape kolegica - sodelavka zbornika Nevenka Godala.) pridobili precejšnjo podporo posameznikov, skupin in ustanov. V svojem poman jkl j ivem "arhivu11 sem našel naslednje podatke : -t podpornikov posameznikov je bilo 26, m°tf njimi tudi naslednji ugled-niki (po abecedi): dr. France Mernik, dr. Marjan Dolgan, Fiko Grafenauer, dr. Joža ^ ah nič, dr. Primož Simoniti, Ivo Svetina, dr. Janez Vrečko, iiK2XXKHH3sxXH3iK2acK3E^x&x: saša vuga, dr. Franc Zadravec. 52 Podpornih skupin in ustanov pa je bilo skupno 20. Kolikor se spomnim, je bilo celotno število podpornikov okoli 200. Ker smo zbirali podpise podpornikov na koncu leta 2oo7 in so nekateri dodali svoj glas še v začetku leta 2oo8, je nedvomno, da smo vlogo na mestno županstvo oddali ( vlogo jeosebno odnesla na 6 magistrat kolegica l^evenka G-opla) v začetku leta 2oo8. Potem je bilo nekaj časa vse tiho. ro približno polletnem premoru pa je kolegica Nevenka le prejela odgovor mestnega županstva. Na kratko je bilo povedano, da je bila naša vloga predana v roke ustrezne komisije. Sapienti sat ! Zastavlja se seveda vprašanje, al ali je bila naša pobuda obdana na pavi naslov. Kosovel je slovenski (in po pomenu evropski, internacionalni) pesnik. Kot tak spada na na*?ionaj:no raven. Pravi naslov je bil najbrž Minstrstvo za kulturo RS !? A. aktivistlenaŽilica raii še ni dala miru in najbrž leta 2oo8 A k r (spet brez "arhivske" datum skejpo trditve) sem sestavil kar dve kulturni pobudi. V skupnem štetju sta to 3. in 4. pobuda. Navajam obe pobudi v celoti ( 1. in 2. priloga), dodajam pa nekaj komentarja k vsemu skupaj. 1. pobuda : ZA. SLOVENSKI LITERARNI MUZEJ. 2. pobuda : 7,A ALEJO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. Za literarni muzej sem bil le nadaljevalec starejših pobud l/bežno sem bil seznanjen z njimi že v 8o. letih). Alej^a slovenskih književnikov pa jw bila moja lastna zamisel. JM ista ia je kot nasledek mojih čestih prečkanj Parka slovenske reformacije (park je večkrat menjal svoja imena). Mot'la me je kulturna praznina tega parka in le Basi® korak dalje je bilo videnje, kako bi park vsebinsko obogatili doprsni kipi slovenskih književnikov najprej na eni strani centralne poti skozi park, v nadaljevanju pa moffitda J še na drugi strani te poti. 53 Obe pobudi sta bili namensko poizvedovalni in posvetovalni ter sxa bili poslani izbranim posameznikom s kulturnega področja in tudi izbranim ustanovama z istega področja. Kot zasebnemu pobudniku se mi je zdelo nujno, da podprejo pobudi tiste ustanove, ki so najtes- t neje povezane s književnostjo, npr. Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo Slovenije, slavistični oddelek na Filozofski s/ fakulteti, slovenska matica ... JNiagotoorjenih je bilo se nekaj ustanov, vključno s blZU. \J ¿lo je za iskanje mnenj, predlogov, nasvetov, saj so se že zače- njali časi t. i. 'suhih krav - in bi ustanovitev novejkul turne ustanove nedvomno trčila ob finančno blokado, samo načrtovanje literarne^, muzeja pa bi se moglo vseeno normalno razvijati. Medtem ko je bila V pobuda o literarttem muzeju usmerjena k nacionalni, k državni po-iitiki, pa je bila Aleja slovenskih književnikov dvostranska : prostorsko V je bila ljubljanska, vsebinsko pa slovenska, pinančna resljivost slednje pa bi bila mnogo lažja, saj bi do prsne kipe književnikov postav jali postopno. moje poskuhanje z ooema pobudama je trajalo s presledki kar več let. pri tem pa sera doživljal posebni in ponavljajoči se pojav : na vljudno dopisovanje kulturnim ustanovam o kulturnih zadevah sploh 11 <' ni bilo odgovorov ! iMekaka gluha loža . rja j na« te jem nekaj neodgovorov pomembnih kulturnih ustanov : Ministrstvo za kulturo (predlog aa vključitev literarnega muzeja v nacionalni kulturni program) - brez odgovora,- Društvo slovenskih pisateljev (predlog za m.očno> podporo obeh projektov sta dobila kar ckfe dva predsednika DSP : Milan Jesih in Veno Taufer - seveda z ramskriHK xxžxxk± nekajletnimi razmakom) - brez ¡odgovora,- (opomba : sedanji predsednik DSP Ivo Svetinaje prejel obe pobudi že kot ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja); Slavistično društvo Slovenije 54 (predlog za močno podporo obeh projektov) - brez odgovora ; Narodni m rnufcej (vprašanje, Mi fe±xM± naj bi iSbil literarni muzej del Narodnega muzeja ali posebnsjustanova) - brez odgovora. Posamezniki, s katerimi sem se pogovarjal, so večinsko obljubljali, da bodo zadevo J, poiprli, ko bo "stekla". J sčnsoma mi je aktivistiSna doza energije pošla, saj sem se roo^ral ukvajati tudi z vsakdanjimi in s «pritlehmimi» zadevami. Ko sem že tako rekoč odložil oba pobudi "za zapeček", pa se je zasvetila nekaka luč v temi neodzivnosti. Dr. pr-an cka Premk, hči znane slakristke dr. M ar je Boršnik, sfc mi je sporočila, da obstaja oprijemljiva možnost ustanovitve literarnega muzeja. Župan v Borovnici, v rojstnem kraju dr. Marje Boršnik, načrtuje nakup rojstne hiše Marje Boršnik. 1-r je hiša velika (12 sob) , bi bila zadevaprostorsko primarna. Uresničitev projekta bi prinesla kraju tudi dodatno kulturno vsebino (posredno tudi določen iohodek od - upajmo - številnih obiskovalcev). ta Navsezadnje je prav, da Msow xssx kulturne ustanove tudi v manjših krajih in ne le v Ljubljani. Ker Slovence najbolj izrazito predstavljata slovenski jezik in književnost v ten jeziku, je nacionalni pomen literarnega muzeja nedvomen. pa končajmo upajoče s Prešernom : " Vremena Kranjcem (opomba: glede literarnega muzeja) bodo se zjasnila. n 'j 0 O • /J ( PniLoen ZA SLOVENSKI LITERARNI MUZEJ Slovenci imamo kar precej muzejev in v času recesije in krčenja denarja za kulturo se zdi predlog o ustanovitvi novega muzeja domala neumesten ali kar absurden. S stališča nacionalne kulture pa bi moral biti prav literarni muzej prednostna naloga v slovenskem kulturnem programu. Vodnik po slovenskih muzejih (Ljubljana, 2001) omenja kar 252 muzejev in galerij! Omenimo nekaj zgolj specialnih strokovnih muzejev iz gornjega seznama: Tehniški muzej -ep*., Čebelarski muzej, Kovaški muzej, Arhitekturni muzej Ljubljana, Pivovarski muzej, Plinarniški muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki muzej, Slovenski šolski muzej, Tobačni muzej, Železniški muzej, Vojni muzej, Slovenski gasilski muzej itd. Pravzaprav je kar presenetljivo, da manjka v obsežnem seznamu muzejev ravno literarni muzej! Res obstaja več malih literarnih muzejev, ki so posvečeni posameznim književnikom v njihovih rojstnih hišah. Te male spominske zbirke pa nikakor ne morejo nadomestiti reprezentativnega nacionalnega literarnega muzeja. Za slovensko nacionalno predstavitev pa je ob Zgodovinskem muzeju in ob Etnografskem muzeju pomemben zlasti Literarni muzej. Treba je dodati, da misel o slovenskem literarnem muzeju ni nova. Že pred desetletji so za omenjeni muzej pobudno delovali ugledni slavisti kot npr. dr. Joža Mahnič, dr. Janez Rotar, dr. Štefan Barbarič in najbrž še kdo. V 80. letih, ko sem bil priča omenjene dejavnosti, bi verjetno bile finančne možnosti, ni pa bilo politične naklonjenosti. To so bili časi, ko je unitaristična oblast v Beogradu sumljivo pogledovala celo na slovensko Jezikovno razsodišče kot na slovenski »nacionalistični eksces«. Problematična je bila tudi ideja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Slovenski literarni muzej pa bi bil takrat za beograjsko oblast pravcato separatistično dejanje. V samostojni Sloveniji so vsekakor odpadli zunanji pomisleki o literarnem muzeju. Pričakovali bi tudi dobrohotno politično podporo ideji o literarnem muzeju, saj politika mora vedeti, da se Slovenci mnogo bolj izkazujemo sebi in drugim s svojim jezikom in s svojo književnostjo kot pa s plinarstvom, s tobakom, z železnicami ipd. Ostane predvsem vprašanje financ (prostor, oprema, organizacija dela). Tu pa se odpirajo široke možnosti za mecenske donacije iz slovenšč'ne cele. Muzej bi moral imeti stalno razstavo slovenske književnosti od Trubarja do naših dni in prostore za občasne osebne ali skupinske razstave književnikov. Ustanova bi imela izjemni vzgojno izobraževalni pomen, saj bi spodbudno delovala na slovensko zavest in samozavest. Potem ko seje dolgo pripravljal Slovenski planinski muzej in doživel svojo ustanovitev, bi lahko zdaj začeli vsaj načrtovati (kar je zastonj!) tudi Slovenski literarni muzej, samo ustanovitev muzeja pa bi prepustili t.i. boljšim časom. Andrijan Lah 5 6' Z , PR l L O & R ZA ALEJO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Ljubljana sicer premore več manjših in večjih pomnikov književnikom, a kar še nekaj književnikov bi morali počastiti vsaj z doprsnimi kipi. V središču mesta imamo razmeroma obširni Park slovenske reformacije, ki mu izrazito primanjkuje kulturne vsebine in je izjemno primeren za Alejo slovenskih književnikov. Pravzaprav je dana že vidna osnova s pomnikom slovenski protestantski knjigi! Postopno bi na eni strani ali na obeh straneh sprehajališča nameščali doprsne kipe književnikom, ki v Ljubljani še nimajo pomnikov. Morda posamezni doprsni kipi že obstajajo in bi jih bilo treba zgolj umestiti v prostor. S to pobudo nagovarjamo tudi mecenske donacije za posamezne pomnike. Kot vemo, obstaja vzorec za Alejo slovenskih književnikov že na Vegovi ulici (kipi glasbenikov, kipi slavistov). Dopolnitev z Alejo književnikov bi bila torej prav smiselna in bi pomenila primerno oddolžitev našim besednim ustvarjalcem, hkrati pa obogatitev mesta s kulturno vsebino. Treba je omeniti še dejstvo, da bi omenjena Aleja povezovala tudi že sedanje pomnike književnikov: na Dalmatinovi ulici je manjši pomnik Župančiču, na Župančičevi ulici je relief pesnika Alojza Gradnika, pred bivšo klasično gimnazijo, oziroma pred sedanjo Osnovno šolo Prežihovega Voranca je kip Lovra Kuhaija - Prežihovega Voranca in malo naprej je nasproti Narodne galerije še kip Primoža Trubarja, slednjič pa je na Tomšičevi ulici še kip Mire Mihclič. Podpisani pobudniki za Alejo slovenskih književnikov hkrati obnavljamo tudi naš nekaj let stari predlog za postavitev kipa Srečka Kosovela v Ljubljani (1. predlog za Alejo!). Andrijan Lah 5T lt>. tí.Pi8Al\IKA O mojih 12 besedah v začetku yo. let sem oil sodelavec (lektor, knjižni poročevalec, puolicist) prijetne revije brce m oko, ki jo je urejal pisatelj V . Janez Kajizer. z.al je revija kmalu prenehala izhajati, saj je v ' v J zalozüa Prešernova družba) ni zmogla ali ni več hotela izdajati. hi • Revija je imela nekaj časa zaninaLvo ruferiko z naslovom Moj ducat hI sed. Med številnimi izbranci urednika, ki so izpovedali svoje najpomembnejše besede, sem se a znašel tudi jaz. Leta 199o sem torej zapisal tele meni tako ali drugače ključne besede s Buda - Zen - Nirvana - Tao - Om - Ank _ Slovenija - Triglav -Bohinj'; - G-las - Beseda - Š Pesem. Ko si iz 25-le t ne časovne razrlalje ogledujem te be.gsede, se spominjam svoje takratne zamisli : kot usojene« nebesnega znamenja Tehtnice borni ravnotežno posvetil 6 besed (velikemu ) svetu in 6 besed (malemu) domu (domovini). Vseh 6 besed v svetovni smeri je Iz orientalskega kulturnega kxHgaxx prostora. 1. Buda mi je bil vedno najbližji med svetovnimi preroki im, m^d misleci in m,-d zn -milei prelomnih »•••»vih idej. A več o njem v posebni s pisanki. 4 i ... 2. Zen spada v bližnn Bude kot zen budizem. Kaj je zen, jo ri težko reči. D.R. Hofstadter navaja tole r " Eno izmed temeljnih načel zen budizma pravi, da ni nobene poti k označitvi, kaj je zen." A. W. Watts pa pravi r "Posebnost zema morda lahko najbolje o znač imo kot do ločeno nepo sre dnos t." Nedvomno pa gre pri zenu za izstqa Iz evropskega racionalistiSnega * 4 mišljenja. Zen predstavljajo v književnosti različna besedila , ziasti v obliki krakih zgodb. V slovenščini je izšla tovrstna knjiga z naslovom : vrata brez vrat : koani in zenovske zgodbe, Ljubljana 1986. 58 t / Oglejmo si en sam primer. Mumon : Džolujev pes : Učenec je vprašal kitajskega mojstra Džošuja : "Ali ima pes naravo Bude ?" Džošu mu je odgovoril : 'Mu ! " T unu kratkemu däälogu sledi obširni celostranski komentar, ki se konča takole Vae moči posvetite skrivnostni besedici ''Mu", in ko vam bo uspelo prodreti vanjo, bo iskra vašega spoznanja razsvetlila vesolje." Tn še zakljušn^pesem ; pes im Budova narava to je resno in te sko vprašanje. V hipu si mrtev,, preden rečeš da ali ne. 3. Nirvana : Po SSKJ III je nirvana : 1. v budizmu stanje,. v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi. ( opomba ; torej nekako neb Ivanje ali izginotje dela v celoti) - in 2. (književnostna raba pojma nirvana) : blaženost, mir (opomba t torej nekako idealno stan-je zavesti). Pritegujeta me še v^dno obe pomenski različici. ? 4. Tao ; gre/za temeljno in »krivnostno počelo v kitajski filozofiji. V slovenščini imamo prevod knjige filozofa bao Ceja Tao te king : knjiga izrekov. Po iracionalnosti je tao blizu zenu. Za"3tek 1. izreka j če tao izreči je koč, večni ni Tao• Če ime imenovati je moč, večno ni Ime. 5. Om : gre za skrivnostni vesoljski (bolje • vesoljni) glas -zlog ~ besedo v hindujskem, Izročilu. Om. je tudi začetek znane mantre : Om mani padrne hum. 6. Ank je staroegiptovski znak življenja. Medtem ko je začetnih 5 besed izrazito idejne narave, pa ank zame nekaj nadvse otipljiv vega. Pred več kot 4o leti sem kovinski ank kupil blizu Keopsove 64 zdaj „iz- piram i de v Egiptu in še ."džiKEK ga vsaKodnevnsridim v svoji spalnici. tf \ Ank je nedvomno prototip za poznejši krščanski križ, ven itd a- ima ink dopolnilo v gornjem delu kriza, in sicer krog » Tako se v enem znaKU kar dvanrat pojavita podobi celote : Križ kot 4 sr.rani sveta (celota) ih ali kot križanje nauerije-Energije xh s xrostorcm-Oasom t. fri^CoTfc ' v tudi podoba VsegaJ, krog pa je znamn.ie popolnosti in podoba večnega vračanja enakega. 7 LXj-) ± 7. S ovenija : se aeximo v domovino, katere ključna it" 7 beseda je Slovenija. Povrh s 4 s pomnim t;še näcas slovenskega osamosvajanja (199o), ki je dal besedi Slovenija se dudatni pomen. 8. Triglav : ia uCsecia ima dvojno težo : mito osko (slovensko bajeslovje; in nacionalno ( imbolnoj. opazen je tudi pojav Triglava v' v nasi književnosti , npr. Mencinger : Moja hoja na Triglav in žemljičeva pesem uj "tjriglav moj dom, kako si sixHxkx krasan, znana po Aljaževi uglasoitvi in v bistvu ponarociela. Povrh je vzpon na • /r i g i a v nekaka slovenska romarska pot. v/ 9. ±suhmj - v tej besedi se posrečeno povezujeta narava in kultura, še posebej književnost. Vemo, da se Prešernova nacionalna pesnitev C' Krst pri Savici doygja v največji meri ravno v Bohinju in ob Bohinjskem J jezeru. Spomnimo se dveh verzov iz Uvoda v Erst, ko Črtomir 11\ "bezi t je v Bohinj, v Bistriško dolino, v trdnjavo, zidano na skalo sivo." In še verza iz začetne stanc^. Krsta : ''Bohinjsko jezero sto j i pokojno, sledi ni več. vunanjeg,a vili ar j a.1' Nru Bohinj je povezan tli s Triglavom, saj Je izhodišče ene od po t i n a' jpzLgž&r. Sam sem bil zelo navezan na Bohinj, saj sem kot gorski fin ne morski'' tip cesto n opus to val v Bohinju. 6o lo. Glas : Tu se nac jionalno povezuje s splošnim. Glas je obenem banalna stvarnost in mistična skrivnost. Je začetek sporočanja, izražanja, občutenja, je začetek besede in glasbe. NenadkriHivo je spregovoril o glasu Hermann Brocii v romanu Ne dolžne ž i Uvod v ta rpman je Parabmla o glasu. 11. Beseda. Da sledi po glasu beseda, je pričakovalo r iz malega iu raste veliko, iz enega glasu več, ve Milko glasov. Ker je besdda. temeljni element književnosti kot moje stroke, je v izboru neogibna. 12. pesem : je večbesedna stvaritev, sestavni del pesništva kot literarnega področja. 0 pesništvu je napisano že piemnogo knjig, a vedno se vračamo k izhodišču : k posamezni pesmi. ^ajbolje je končati to spisafenko kar z izbrano pesmijo. i Z njo -e se vračamo k azijskemu svetu. Gre za izjemno pesem (za haijfrku) japonskega pesnika Macua Baša (1614-1694). Prevajalec Iztok Geister se ni držal obvezne halkujevske oblike ( 5+7+5 zlogov) ampak se je usmeril k bistvu. V njegovem prevodu se pesem glasi tako le : Star ribnik glasen skok ž abe v vo do. Pesem izjemno povezuje čas (star) in prostor (ribnik), materijo (žaba) in energijo ( žabji skok), povrh pa se pridružujeta vsemu temu še glas (začetek izražanja, tudi umetnosti) in voda (izhodiščni življenjski element). Ali je mogoče več ppovedati s 7 besedami ? 61 16. SPIS ANKA O O kulturni zadevi iz domačega 'arhiva" V stari mapi sem lo.lo.15 na svoje presenečenje odkril gradivo o kulturni zadevi, ki mi je v spominu že precej potonila. Ker pa se mi zdi, da gre z,a zanimiv časovni dokument iz slovenske kulturne sfere, sem se odločil, da ^ besedilo iz leta 1992 uporabim za novo spisanko. Kratki uvod v staro besedilo Ud ±eta 1984 sem bil uradni skrbnik razstave Valentin Vodnik in slovensko razsvetljenstvo' v Vodnikovi domačiji ^dalje : VD) v Šiški. leta 1986 spm to razstavo dopolnil še z malo razstavo ud Brižinskih spomenikov do baroka (v dveh sobah VD oziroma v sobi in v sobici VD). Obe razstavi sta umogočaki vsaj skromen razgled po starejši slovenski književnosti, zlasfeti za šolsko r=ibo (organizirani obiski šolskih razredov). ¿f , sA ¿e leta 198^5 pa se je moj ¿.-^vnini status spremajenil, saj sem prešel med samostojne kulturne delavce. Po dogovoru s slovansko knjižnico pa sem še vedno obdržal skrbstvo nad obema literarnima razstavama v VD. Vedno sem gledal na obe razstavi kot na mali literarni muze j ček, iz katerega (pi lahko izšlo kaj večjega (seveda ne v razmeroma mali VD). Hišo je upravljala Zveza kulturnih organizacij Šiška in nujne sk-Ia^tiosti z upravljavci hiše nisem uspel doseči. (Vprašanje pluralizmajlnteresov !) Tako sem zaradi hišnih razme.T" leta 1992 kot skrbnik obeh literarnih rzazstav odstopil / i L IZJAVA Podpisani Andrijan Lah izjavljam,, da zaradi 'nevzdržnih razmer0 v katerih sta literarnomuzejski spominski razstavi v Vodnikovi domačiji® s lo septembrom 1992 nepreklicno odstopam kot skrbnik obeh razstsv0 Zaenkiss? predajam skrb za zbirki organizatorjema obeh razstav t Slovanilk-ski knjižnici (za razstavo Valentin Vodnik in slovensko razsvetljenstvo) in Slavističnemu društvu Slovenije (za razstavo Od Brižinskih spomenikov do baroka) Nadaljnji dogovor o usodi obeh za slovensko kulturo najbrž vendarle pomembnih zbirk pa naj omogoči njuno normalno delov0nje (oli pa morebitno ukinitev), ker gre kar za tri ravni (občinsko9 mestno in državno - Valentin Vodnik in starejša slovenska književnost najbrž nista zgolj hišna zadeva), spadajo pri odločanju zraven s občino Ljubljana v,- v Slaka9 mesto Ljubljana in tudi ministrstvo za kulturo Republike Slove- m -i tL-C^ nije« jbolj.epi bilo9 da zbirki preideta is ljubiteljske v profesionalno sferen iSajustreznejsa organizacija, ki bi strokovno skrbela za obstoj in razvoj obeh razstav, p&jje gotovo Mestni muzej v Ljubljani» Ljubljana9 1.9.1992 Andrijan Lah o v (/ PaS» Obsežnejša razlaga o sedanjem položaju literarno^rauzejskih razstav v Vodnikovi domačiji je podana posebej1.'1 . C 3 O/ RAZ&AGA o razvoju in 'sedanjem položaju literarnoausejskih zbirk v Vodnikovi domačiji Loto 1984 je bilapdprta obnovljene Vodnikova doraslije (dalje z njo pa tudi stalno razstava v opomin uojjn rojenega pesnike 9 časnikar« ¿o in razsvetljenskega kulturnika Valentina VodnikaQ ^asstavo 8 nešivom Valentin Vodnik in slovensko razsvetljenstvo ¿g pripravil v imonu Slo« vanske knjižnice dr» Jožo Hohnicg o ¿jo je po realizaciji načrta predal v strokovno verstvo podpisanemug ki je bil tokrat uslužbenec slovansko knjižnice* I>ota 1906 jo podpisani (v organizaciji in ob finančni pomoči Slavističnega društva Slovenije) dopolnil Vodnikovo rosstavo (2 sobi) se s razstavo Od Brižinskih spomenikov do baroka ( 2 sobi oziroma soba. in sobico)g in sicer kot uvod v Vodnikovo rasstavo in kot spominsko poklonitev Trubarju ob o-letnici njegove starti» 8 tem je bil « sicer v skromnih okvirih - omogočen poučno-izobraSevalni razgled po starejši slovenski književnosti ; od začetkov lok* looo) do konca razsvetljenstva (oko 1819) o "a višje razrede osnovnejsole in so srednje šole oiaoso-četa omenjeni razstavi pravi kabinetni pouk za starejšo slovensko književnost« ¿jahtevnostna raven razstav je seveda od srednješolske navzgor in ne navzdol® Podpisani je pripravil k razstavama zgoščena tipkana vodnika e ki pa sta očitno ostala v predalu tajništva ZKO Hiška e namesto da bi ju v lični podobi ponudili obiskovalce^©1 Vodnikova 10« (upravlja jo ZKO iiSka) je so svojo poglavitno dejavnost izbrala galerijstvoe ^ejhiei se je ne tire o pojavil napis Galerija _ Vodnikova nekajkratne pobude podpisanega9 naj bodo na informatik ni de^ki pred hišo objavljene vse dejavnosti v hiši0 so bile bob ob steno© Načelo se je načrtno zapostavljanje literarnih rasstav© ¿"red-stavnik hiSnega likovnega odbora gospod &rneič mi je nekoč celo predlagal9 naj bi baročno literarno sobico spremenili kar v skladišče so a-like» C H Zadevo so o o -.dokončno zapletle^ ko 00 ¿je začela v hiši še tretja obsežno dejavnost ž glasbeno šolanje© Od zočetne nekajurne in nekaj«* dnevne dejavnosti te Bole je prišlo do celodnevne in eelotedensk©r in to v prostorih literarnih razstav I Gre - vsaj v Sloveniji - 00 edin« stveno "racionalno" izrabo tovrstnih prostorov$ seveda pa sto ob toli~ kern glasbenovzgo^nem razmahu postali literarni razstavi teko rekoS rao« teo elementa 0© bi bil V„ Vodnik glasbenike bi bil© glasbene šola v njegovi rojstni MSi gotovo najboljša rešitev5 ce bi bil V» Vodnik slikar9 pa bi ne bilo boljšega kot hišno galerijska dejavnost» Soko pa je vprašanje (vsaj za literarno omikane ljudi)t ali jpjamestno izriniti iz književnikove hiše ravno književnosti Hazstavne literornomuzej« ske sobe so se naareS spremenile v garderobe in v skladišče glasbene opreme® Podpisani je večkrat vljudno posredoval pri predstavniku glasbene Sol© gospodu Js Rozmanu» a kaj več od zagotavljanja $ da bo poskr« /C bel zarod oziroma vsaj za pospravljanje razmetanih stolov v sobah, se A"- ni zgodiloo Podpisani zdaj obžalujem* da sera toliko česa prenašal takšno poniževalno in prezirljivo obravnavanje literarnih razstav v VI)© —t ¿»aj veste tisto s miroljubno dogpvarjonjenn sporazumevanje l Godu je izbilo dno% ko sem.no neki likovni razstavi ugledal razne likovne ob« jekte v stekleni vitrini z Vodnikove rosstov©| (v njej so sicer stalno razstavljene likovne upodobitve V« Vodnika) I Gospod 11© Pirker, tajnik 220 l'iška 9 jjjladko odgovorilB da so pse rabili vitrino za likovno razstavo8 s tem pa jasno potrdils do sto so 8KG fiiška pomembni samo . likovng in glasbenovzgojna dejavnost,» literarni razstavi pa noj služita zgolj kot morebitno gradivo za karkoli drugega,, Razumljivo joe do podpisani v položaju* ko ZKO kot hišna upravljavka izkazuje do literarnih razstav popolno samovoljo in brezobzirnost (premikanje vitrin„ jemanje rekvizitov iz vitrine podpiranjejaereda v prostorih literarnih razstav itd«,{L ne morem (več) opravljati vloge skrbnika teh razstav», Jse, i O 5 nimam za to nobenih stvarnih možnosti0 V svetu VD sem bil sicer uradno predstavnik za literarno(muzejsko) področje, vendar sem bil ob vse|| spremembah, v omenjenih prostorih (zamenjava mize z neustrezno vitrino v Vodnikovi sobi s postavitev planino v Razsvetljensko gobo ipd«) enostavno postavljen pred izvršena dejstva© '^ako je tudi moje članstvo v svetu VD enako nekoristno in nesmiselno kot moja nadaljnja strokovna (a ljubiteljska) dejavnost v 73) 0 Ker v 7D prihajam le občasno (razstavi popravljam in dopolnjujem navadno ob nedeljah5 ko so prostori prasni) in ker dejansko nimam nikakršnega vpliva najhrejenost literarnih razstav, mora prevzeti vso odgovornost za nastali položaj ZKO Šiška V.e vodi. ta v nazivu kulturna organizacija predvsem pridobitni«ko politiko (kar samo po sebi ni nič slabega9 kvečjemu narobe)9 bo pač F8z- pj ložila slovenski kulturni javn&stij da se literarni razstavi v VD ne izplačata9 izplačata pa se galerijsko in glasbenovzgojne dejavnost (ali kaj drugega)«. Morda pa j^rebe^azuraeti moderno podjetništvo in je zavzemanje za slovensko literaturo (in kulturo) le preživelo moraliziranje !? ^ako imenovani pluralizem interesov jej? a o vedno navzočt vendar je vprašanjeali so ti interesi v konkretnem položaju vskladljivio 7 Vodnikovi domačiji gre zdaj za to* ali bo V0 Vodnik v lastni hiši upoštevani in spoštovani hiSni goppodar sli pa zsaemarjani in nebodi- gatreba podnajemnik® 0 tem naj sklepajo forumie omenjeni v Izjavi® V r stvarno rešitev po vidim v profesionalnem vodenju in nadzoru obeh o razstav (npr® ljubljanski Mastni muzej) o1 Za konec naj Se omenim0 da je VB (kot ena redkih slovenskih MJ J\t bilejobdelana v znani zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije) •J imeniten in vabljiv objekt za t.i, kulturni turizem in da jo velja obravnavati tudi v tem sirSem smislu» Ljubljana, 1.9.1992 Andrijan Lah \ 66 17. SPISANKA Ob imenitni Knjigi šal (vicev) o komunističnih režimih n/ . . f "Eaustov zakon se gla«L : siab}'i kot so časi, boljai so vicv (Ernst Röhl, v pogovoru z avtorjem) v/ J 'Peta 2olo je iznla v Mengšu (založba Oiceron) navdušujoča knjiga Bena lewisa : Smeh in kladivo : 0 režimih, ki so pocrkali od smeha, pen Lewis, britanski raziskovalni novinar in umetnostni kritik, se je lotil v 1. desetletju novega stoletja terenske raziskave komunističnih vicev vkusiji in v nekdanjih vzhoönoeteropskih komunističnih državah. Iz daljše raziskave je izšla komentirana knjiga šal, ki je izšla v originalu leta 2oo«. Slovenski P reji vod te knjige je bil torej razveseljivo hiter. Avtor se je zavedal, da bralci v Zahodni Evropi zaradi pret$-majhne zgodovinske razgledanosti L stežka sipdijo družbenim in političnim šalam v njim tujih političnih razmerah. Tako se je w J odločil, da je Izbor povezal z daljšimi komentarji, kar se (Laže kot najprimernejša rešitev. Ko sem knjigo prebiral prvič, sem se smejal ali kar krohotal o , v 1 do solz. (Pozneje sem opazil, da kom uh it tic n im bxmpatxzerjeai yale J v/ , . niso bile smerne ») oe virtno pa ae odlična zabavam, ko prebijam kake odlomke iz knjige. Avtorstvo c vicev je skrivnostno in neraz- jasnjeno (zaradi pretečega zapora je to razumljivo), a i tudi širjenje političnih šal je bilo zelo neparno, povprečna kazen za pripovedovaS- nje političnih sal v Sovjetski zvezi je bilo 5 let gulaga. Tu že lahko navedemo prvi vic za ilsustracijo : '•Belomotfski kanala so kopätli na eni strani tisti, ki so vice pripovedovali, na drugi strani pa tisti, ki so te vice poslušali. 67 V J \{ v nvtor je nabral Ifeliko «al o -navadnem•» življenju prebivalcev V ^ sovjetske zveze in njenih satelitskih držav, mnogo Ja; pa obravnava f i/v v režimske voditelje : ženina, 'Mrockega, ¡¿talina, hrm«čova, prezn jev?. ueausec uja idr. Značilno je, da je avtor izpustil iz svoje obravnave ^ r* Jugoslaviji j o in njfcrae voditelje, očitno zato, ker Jugoslavija ni s/ bila vključena v Varšavski pakt. Knjiga je razdeljena v naslednja poglavja : 1. smeh pod .Leninom, 2. Stalinov zlobni krohot, 3. Nacistični vici proti komunističnim:, 4. Vzhodni blok, 5. Zlata doba komunističnih y n \/ vicev, 6. Stagnacija f dl, 7. žalosten kobec, 8. Brez heca. Iz obsežnega gradivale moral avtor marsikaj izpustiti, Posvetil pa se je tisti tematiki, ki jo je želel izpostaviri. V nadaljevanju bom sam izpostavil nekaj zglednih primerov. Iz Predgovora : Razmeroma "nedolžni" vic je tale : " Žid na smiitni postelji izrazi rabinu svojo poslednjo željo, da bi rad postal član komunistične partije, "saj je ta5±:pix vsekakor bolje, da umre eden od njihovih kot pa en naš." u r f Iz (i voda : Spomni na stare vice. Oglejmo si vic v obliki uganke "Zakaj: je Ceausescu priredil množično srečanje prvo gag maja ? ua bi videl, koliko ljudi je preživelo zimo!,' Pa še ugankarski vzhodnonemški vic, dotikaj&č se doziraranja •svobode " Zakaj so volitve v Vzhodni iN|emči jiv vedno trajale \ v i . dva dni ? i)abiWsak državljan lahko svobodno odločil, ali bdvolil ■ r" \J v soboto ali v nedeljo." Znani vic o razliki med k^itaMizmom in med socializmom je trpA ¿jva načina : režijsko in protirezimsko : "V kapitalizmu je izkoriščanje človeka po človeku, v socializmi p l pa rabno naroke." Za režimsko razumevanje vica zasluži» državljan v socializmu polyaloox (smisel : slabi kapitalizem in dobri socjnOa--lizem). ..Strupeni podton pa seveda obstaja : v kapitalizmu izkorišča 68 2. človek 1. človeka, v socializmu pa je ohatno, torej izkorišča 1. človek 2. človeka, (smisel : zamenjava izkoriščevalcev in itkort ščancev) . L^ko pa bi rekli, da je tudi 2. različica režimska : saj je prav, da naš "ljudski" razred izkorišča razredne sovražnike. G-ulagi so nadvse r€sna tematika (spomnimo eb le knjige frme Anne Applebaum : G-ulag : Zgodovina sovjetskih taborišč), at tudi v/ gulagi so imeli svoj humor. Vzorčni gulagofcski vic se glasi : "Trije kaznjenci v gulagu se pogovarjajo, zakaj so zaprti. prvi pravi : Zamujal sem^Ta delo, pa so me zaprli zaradi sabotaže. " "Drugi pravi : Prihajal sem na delo 5 minut pr^d začetkom dela, pa so me zaprli zaradi špionaže." p p v t Tretji pa pravi : Jaz pa sem hodil v službo točno, a so me zajii, ¿u. ker^imam zahodno uro." Vprašanje je, ali zahodni bralec razume fineseitega vica. V Vedeti bi moral, da je bilo obtoževanje ¿h- za sabotažo, za /pionažo in za stike z Zahodom (s tujino) paranoična stalnica sovjetskega sodstva. Podton tega vica jr>a je še mnogo | hujši : gre za ugotovitev, da lahko režim zapre vsakogar zaradi česarkoli (l ali zaradi ničesar). Ker so sovj&ski oblastniki rabili ljudi za različne gradbene pcojekte, so morale krajevne in pokrajinske oblasti pač prfskrbeti določeno ali zahtevano število zapornikov. Uradni razlogi za zapor xpax so postali zato malo pomembni. S trup ep)" vic na način "svete naivnosti" je tale : Partijski aktivist poskusa pojasniti, kakšen bo komunizem : "ffl Vse - Fa bo v izobilju - oblek, hrane, raznoraznih potrebščin. In lahhko bomo potovali na tuje." "Oh", je vzkliknila starka, "spet bo tako kot pod carjem..." Dvoumni vic, a z vidno protikomunistično ostjo je tale : "V sobo vstopi novi stanovalec, steme so prazne, sama na eni je zalilC žebelj, na tleh pa sta prislonjeni uokvirjeni fotografiji 69 Lenina in 'i'J?oc]|ega. "saj ne vem, katerega bi obesil, katerega pa postavil pred zid. "' kse primer literarnega xi&»xxx črnohumornega vica : »¿aj so bile zadnje besede ffajakovskega, preden je naredil sam®omor r t "Tovariši, ne streljajte ! Biolog Ij-seonko je užival vso režimsko ppodporo v 3Z. U fpjem pripoveduje tale ugankarski vic : "K*! je izumil bodečo žico } Lisenko, ko je kačo križal z ježem." Nazorni ugankarski vic o primerjavi med sovjets&kim in med V t> 1 ameriškim režimom : "^akšnil je razlika med Stalinom in iiooseveltim f Koosevelt zbira vice, ki jih ljudje pripovedujejo o njem, Stalin pa zbira ljudi, ki o njem pripovedujejo vice." n/ Posrečen je tale češki vic o Rusih : v* ' je res, da so češki domoijuoi poklicali na pomoč Kdečo armade*? I y ^ Drži, ampak poklicali so jo že teta 1939, pomoč pa je prišla seie leta 1968." KJ ra poglejmo §e v e vesolje. \C&aj so glavne sestavine sovjetskega vesoljskega programa ? v jMemjka tehnologija, čewki uran in rušiti pes, Ne smemo pozabiti na znameniti Radio Erevan : 'jittkšna je razlika med komunističnim optimistom in komunističnim pesimistom ? Dobro vprašanje ! komunistični pesimist trdi, da stvari ne morejo biti slabše, kot so, komunistični optimist pa je prepričan, da so lahko." Končajmo pa z ugankarskim "pravljičnimi" vicern : l^akjkšna je razlika med sovjetsko pravljico in zahodmno pravljico ? Zahodna pravljica se začne : Nekoč pred davnimi ±*±± časi..., sovjetska pa'Nekoo v daljni prihodnosti..." 7o Ustvarjalci izjemno domiselnih, pomenljivih iti presen -11 j ^vih šal sledijo dvema vrednotama : Resnici (2 i±u®*KaKx^±x = bistvaeni ilustraciji življenja v totalitarnem' režimu) in Svobodi ( = osebni svobodni ustvSlnosti). Tako dobimo d® dvoje : zgoščene dokumente o času in odlične literarne izdelke. k/ s/ Vrnimo se k začetnemu citatu : ... slabsi kot so časi, boljši so v/ vici. :i Ta presenetljiva ugotovitev res drzi. vse-akor je cMejstvof/ v/ j t" ^ da so v demokraciji sale malo pomembne a^i pa jih enostea^no ni. Znano je, aa je ne*ako sočasno z nastopom demokjracije v Sloveniji prepehal izhajati edini humoristični tednik pavliha. 4 . . " . pritiskajoče totalilarne diktature se ljudje ne rao ejo reaati zx«nlps:KHii[x drugače kot s političnimi «aiami, ki so nekak V ventil za sproščanje. iM Pa se sprostimo se s sedmimi čuds-i komunizma : 1. v komunizmu ni prezposemusti. 2. Čeprav ni brezposelnosti, dela samu polovica ljudi. \/ W . , . i. čeprav dela sam® polovica ljudi, g je pe tietka\ edno izpolnjena. 4. Čeprav je petletka c vedno izpolnjena, je nemogoče kupiti, kar potre I buješ. 5 Čeprav je nemogoče kupiti, kar potrebuješ, so vsin srečni in zado voljni. 6. čeprav so vsi srečni in zadovoljni, ljudje v-fs čas protestirajo. 7. čeprav vsi ves čas protestiraj^, lobi isti režim na vsakih volitvah » % glasov.11 Dajmo zaključno besedo avtorju x. Po njegovem pomenijo viciy ljudem, ki so trpeli pod komun izmom( to le : . . . "So dokaz, da jia> to j obdobje rodilo nekaj, kar Je prihajalo iz njihove človečke duše in čtsar na -^ahodu nismo nikdar imeli ire č £sar ne bomo h nikoli imeli. Visi so bali vzhodnoevropski džez, g=® glasba zatianih. " T 18. SPIS ANKA Ob Moderndorferjevi igri Evropa Ljubljanska Drama je začela sezono^ 2ol5/ 2oJ 6 z igro Vinka ^rjioderridor j o. ferja Evropa. Ne bom se posvečal uprizoritvi, ampak (L zgplj: nekaterim elemntom iz besedila. Začeti pa kaže pri naslovu in pri oznaki (pri oznakah) igre. Naslov Evropa bi nas lahko popeljal v mitsko zgodbo o Europi, v zgodovino Evrope a/i kar v sedanjo Evropo, v okviru slednje pa zoženo v Evropsko unijo. Ko si igro ogledamo ali jo preberemo, dileme ni vec : očitno gre za nas evropski tu in zdaj. Vendar narn besedilo močno nakazuje, r. : velika Evropa je kriva, da je v mali Dolini šentf.rnika (kot bivšega domobranca) do pesnika iz partizanski vrst ?! To bi bilo izrazito n^sk-Ladje s prvotno idejo utemeljiteljev ssk-ja. sam pa seveda ne delam političnih razlik pri naših književnikih. Vsi so naše gore listi, razlikujejcLa se po kakovosti, o kateri ga naj odloča strpna strokovna ocena in ne politična opredelitev. Morda je imel gospod ^ernik se kake druge pripombe, a mi jih ni sporočil. Sam pa sem urejal vse številke vedno v soglasju z odborom in ne avtokjfeatsko. (Dovolj mi je bilo avtoktatstva Ain cenzorstva še iz komunističnega režima.) Skratka - po tem konfliktnem trčenju očitno različnih interescv sem se od sodelovanja s SSK poslovil, ostal pa sem zavedni narodnjak z izrazito nadstrankarsko usmeritvijo. Da bi nazorno ilustriral svoje u uredniško delovanje pri Glasilu SSK, dodajam v prilogi svoj Uredniški nagovor in vse tri Uvodnike. V/e skupaj naj deluje kot dokument določenega časa in okolja. P. S. Ce ponovno premislim, se mi zdi verjetneje, da j^ernik v sploh ni nameraval poslati uredništvu svojega dodatnega prispevka (časa za oddajo prispevka je imel seveda kot vsfc drugi ouilo « četrtletnik se pripravlja kar več mesecev !), ampak je hotel zgolj spodbuditi moj odstop, u tem, rta mislim odstopiti, če se bo f - ^ • VI kdo oblastniško vmešaval v delo uredništva, pa je bil gotovo obveščen, £saj. sta bila v našem odboru kar dva člana (P. Peltrin, J. Lop), ki jima je bil službeni predstojnik v pisarni SSE-ja. Predvidevam tudi, da Berniku niso prijale moje ©dkrite besede^ /l $ a J v Uvodniku k zadnji številki Glasila v letu 1991, in to o naglem i vključevanju v Evropsko unijo in o ponižnem ra nanju nase vlade ob italijanskih zahtevah pri ra slovenskem vstopu v EU. , \ irr* Urednikov nagovor H Potem ko sprejemam uredniško štafetno pallico od spoštovanega predhodnika- gospoda jfeliksa Tavčarja, naj omenim nekaj svojih pogledov na urejevanje našega glasila, ^e-to je dokaj mlado, saj s to številko zaključujemo šele njegov 2. letnik. Vseeno pa kaže upoštevati že dosežene izkušnje pri oblikovanju našega če^trtletnika, glede na finančne možnosti pa načrtovati posamezne Vsebinske in oblikovne izboljšave. waša bistvema naloga je seveda, cte smo in ostajamo glšsnik in glasnik vseslovenske civilnodružbene organizacije : Svetovnega slovenskega kongresa. j^/a j brž ni nak^jlučje, da sta se samostojna slovenska držnva in SSK rojevala sočasno, jfedfeem ko je slovenska država ujeta v svoje politične meje, pa SSK zlahka prehaja državne meje in s tem pomembno dopolnjuje slovensko državo v povezovanju "Slovenšne cele"0 Sledili bomo delovanju konferenc SSK-j a po svetu, se vračali v 'Vw dožače izhodišče pa se spet zvedafeo ozirali po slovenskih širjavah in daljavah. Gojili bomo zgodovinski spomin in se ukvarjali z raznolikimi aktualnimi slovenskimi problemi, predstavljali bomo'¿Lovenske ustvarjalce po svetu in se ustavljali ob pomembnih jubilejih. Prihodnje leto nam prinaša 15o~letnico deklaracije o Zedinjeni Sloveniji, ki je pravzaprav temelj slovenskega polit ičnegas delovanja do naših dnio Ob družinski, krajevni, pokrajinski in domovinski pripadnosti je narod najpomembnejših človekovih pripadnostnih kategorij. Skrb za narodne koristi in za narodni razvoj je normalna in nujna stvar in ne kak pojav "svetega egoizma." Komunistična ideologija, ki je zapostavljala narodna vprašanja in celo naznanjala konec narodov ^a sama prmpadla prej, preden je propadel kak narod), je propagirala megleni internacio-nalizem, a 'le-ta je bil praktično le krinka za hegemonistične nacionalizme večjih narodov : v Sovjetski zvezi je bil krinka za veleruski hegemo-nizem, v Jugoslaviji pa za velesrbski hegemonizem. To razmišljanje zaključujem z željami za srečno novo leto vsem članom SSK-ja in vsem Slovencem, "ki dobro v a>cu mislimo"0 Obde-lujmo naš vrt, je dejal že Voltairov Kandid, ustrezno naše reklo pa naj bo : (jspšajmo "Naš narodni dom"0 Andrijan Lah Jo [/\ r ) Uvodnik Leto 1998 je napolnjeno s številnimi okroglimi obletnicami iz slovenskega narodnopolitičnegu življenj ti, npr. 1848, 1868, 1(jo8, 1918, 19213, 194-8, 1988 ... j^cer je namen našega Glasila ob drugem tudi v gojitvi zgodovinskega spomina, se bomo tem obletnicam posvetili z več prispevki, s komentarji in z različnim gradivom. Ta številka bo v z znamenju pi>ve in druge zgoraj omenjene obletnice. Pomlad narodov, kot večkrat označujejo leto 1848, je zbudila tudi Slovence iz vočstoletnega političnega^sia in nekaj naših tedanjih najbolj osveščenih mož je izrabilo dnnajsko marčno revolucijo in njene dosežke (svoboda tiska, svoboda govora, svoboda zborovanja .„.) za idealno zasnovane ideje o zedinjeni Sloveniji. Te ideje smemo upravičeno imeti za utemeljitev Slovencev kot političnega naroda. ¥ 15o letih smo torej premerili pot od prvih narodnopolitičnih zahtev, podan nih okorelemu, konservativnemu in povsem (vele)nemško usmerjene^emu avstrijskemu cesarstvu, do samostojne države, ki pa se je znašla pred novimi pastmi ob vključevanju v širše evrospke povezave. M La je pomenska simbolika našega leta 1848 še močnejša, je prispevala budi 1. objava Prešernove Zdravljice, naše sedanje himne (26. aprila 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah in istega leta še v '5. zvezku Krajnske čbelice). Znano je, da Zdravljica (napisana že 1844) zaradi cenzurnega posega '("črtanje panslavistične|citice : Edinost, sfea, sprana ...) ni bila uvrščena v Prešernove Poezije (1847). Mladi koroški slikar Andrej Dolinar nam je leto3 (ob naslonitvi na judovsko kabalo) likovnoijiposrečeno in svojsko približal to znamenito Prešernovo pesem. xz istega leta izhaja"ii^fta belo-modro-rd^a narodna zastava i (na podlagi kranjskega deželnega grba sta jo določila Anton Globočnik in Peter "-ozler - ¡lednji je še posebej znan tudi po svojem zemljevidu slovenskih dežel i). Seveda se je treba zavedati, namkako težke zapreke so naletele sbaro avstrijsko ureditev rušeče ideje o zedinjeni Sloveniji. }Ji& prvem mestu so ji nasprotovali (vele)nemški interesi o nemškem mostu do t Jadrana preko slovenskega ozemlja, na drugem mestu pa kar,o omeniti, da Slovenci tudi pri drugih podložnih avstrijskih narodih niso noSii poaob-negajpazumevanja za svoje želje in zahteve. Ti narodi (npr. fejadžari, cehi, Poljaki, Hrvati ...) so namreč postavljali svoje narodne zahteve na držav-nopravni podlagi, slovenske ideje o ^edinjeni Sloveniji pa so temeljile na narodopravni podlagi. S kakršnimkoli potrjevanjem državnopravne podlage (npr. upoštevanje tradicionalnih dežel - vojvodin : Kranjske, Štajerske, ^oroške ..,) pa so s ostajali Slovenci stalno looevani. politično stisko ob nenehnem nemškem pritisku na naše ozemlje no skušali reševati slovertkki politiki (in tudi kulturniki !) v 2. polovici 19» stoletja z jugoslovanskimi kulturnopolitičnimi povezavami (zlasti s Slovenko-hrvaškim bratenjem) ali celo z meglenim vseslovanstvom (ali kar Z ^Vsofilstvom), praktično oprtim na moč velike carske Rusije. 0 prihodnosti Slovencev kor samostojnega naroda so dvomili takrat celo nekateri znani slovenski kulturniki; znanx jo npr. izrek Prana ^evca : "Ali bomo ^riisi ali pa Rusi." o Dokaj papirnate ideje o zedinjeni Sloveniji so dobile novRga netivo s slovenskim tabori (1868-1871). Zvrstilo se je 18 taborov ( prvi tabor je bil v Ljutomeru - 1868), ki so bili organizirani v vseh slovenskih no pokrajinah in So posebej: na narodno ogroženem robnem slovenskem ozemlju. % taborih, ki so se jih udeleževale vectisocglave množice, so nastopali slovenski politiki s poudarjenimi Vdajami zahtevami po zedinjeni Sloveni- (fU ^ ji (to je : po upravi združitvi vseh Slovencev v okviru Avstrije oziroma Avstro-Jp^ske). (Jia kratko lahko rečemo, da so slovenske združevalne ideje postajale na taborih "meso" oziroma da so bistveno pripsevale k oblikovanju slovenskega ljudstva v politični narod. -¿n konec še nekaj kulturnih obletnic. Zlasti mladoslovenski književniki so zaslužni na nastanek kulturno zedinjene Slovenije, leta 1858 so izšla glavna jlovstikova prjozna dela : vzorna ljudska ( a po svoje tudi politična ž) povest Martin jkrpan z Vrha ( s prozorno idejo o avs- i /2_ trsijr.ko""slovenskih odnosih; prim. cesar in P^rpan O, potopis Popotovanje iz Litije do {3,81©¡5a ( z literarnim programom) in ese jMapake slovenskega pisanja (z zahtevo po kritiki v javnem življenju). (Id. leta 1358 do 1868 je izhajala v (celovou prva pomembnejša slovenska književna revija Slovenski glasnik (urednik Anton Jjsnežič), leta 1868 pa začne izhajati v Mariboru ključni mladoslovenski časnik Slovenski narod ( urednik sprva Anton Tomšič, pozneje Josip Jurčič). Sočasnost taborskega gibanja in. začetka Slovenskega naroda pa ,je z našega vidika vsekakor globlje pomenljivo. Andrijan Lah Th i Uvodnik Urednik upa, da so so izboljšane oblike Glasilo razveselili tudi naši bralci, Pričakujemo še posamezne bralske pripombe, morda pa bi kazalo v prihodnje izpeljati tudi manjšo 8nketo o našemi čet^tletniku. V 2. številki nadaljujemo z vsebinsko zasnovo, ki jo je izkazala že 1. letošnja številka«, Po pomembnih dogodkih 19. stoletja (1848, 1868) se bomo tokpat posvetili jubilejnima letnicama 19o8 in 1918. Po političnem zatrtju taborov (1871) se je slovensko politika v zadnjih desetletjih 19. stoletja obrnila £ vsakdanjemu, "drobnemu" delu za narod in za njegove pravice. \[endar so si ^absburžani in dunajski politiki, temelječi na praksi zgolj enega vladajočega naroda, to je'ffhemcev, pospešeno ami sami pripravljali propad sxoqfca veonarodne avstrijske monarhije. Stalno zatiranje nenemških narodov (to je večine avstrijskega prebivalstva !) je navsezadnje moralo sprožiti širši odpor proti črno-žolti monarhiji. |^eta 1878 je Avstro-^grska po določilih berlinskega kongresa zasedla dotedanji turški pokrajini Bosno in Hercegovino. S tem je dobila v državo še več Slovanov, obenem pa si je ustvarila napet A položaj na srbski meji, daj se je tudi mala imperialistična Srbija (deloman upravičeno - zaradi bosanskih Srbov) potegovaljiza tc ozemlje. Po 3o letih (19o8) je Avstrija obe omenjeni pokrajini priključila k svoji državi in s tem sprožila t.i. aneksijsko krizo. Q?o je bil že čas, ko so rasla nasprotja med dvema blokoma evropskih imperialsAtičnih velesil : Francije, Anglije in Rusije na eni strani ter j^emči je, Avstro-b)grske in Italije na drugi strani. ^eta 19o8 pa so tudi Slovenijo razburkali prelomni dogodki. Najlrej so 13.9.19o8 jolemci in nemškutarji v šovinističnem besu napadli slovenske zborovalce iz narodnoobrambne družbe sv. Cirila in hetoda, ko so le-ti prišli v Ptuj* (Policija proti napadalcom ni m o nantpila !). Po nekaj dnevih so sledile množične demonstracije v Ljubljani. 18. septembra 19o8 je bilo v Ljubljani veliko protestno zborovanje, razsrftenjrnnožica pa je pobijala šipe na nemški Kazini in na drugih nemških poslopjih, demonstracije so se nadaljevale še naslednja dva dneva. 2o. septembra pa je skupina nemških vojakov iz 27. pešpolka pod poveljstvom poročnika Mayerja streljala na demonstrante in ubila dijaka Ivana Adamiča in strojnika $arodne tiskarne Hudolfa Lundra, več oseb pa hudo ranila. Avstrijska oblast je s svojim nadutim ravnanjem zdaj dokončno odvrnila od sebe večino Slovencev. i?azhod Slovencev z Avstrijo je bil poslej samo še vprašanje časa. V nepodpisanem uvodniku iz Slovenskega natoda z dne 22. 9.19©8 preberemo med drugim tale pomenljivi in preroški stavek : "Krvava noč ot dne 2o. ®ptembra ostane neizbrisno začrtana v vseh slovenskih srcih, bila je to zgodovinska noč, iz katere se mora poroditi popoln preobrat vseh razmer na Slovenskem." Mlada slovenska generacija se usmerja v tem času večinoma že jugoslovansko oziroma srbofilskox ibtMX±jjxxčtoifcju!dnuLpc±$x x : narodnib-radikalna omladina (revija Omladinaj 19o4-1914) in preporodovci (revija Preporod ; 1912-1914). 1. svetovna vojna (1914**1918), katere potood je bilo 15 jugoslovansko vprašanje" (sarajevski atentat !)» je dokončno razmajala okorelo monarhijo in leta 1918 se je začel razkroj Avstro-(ogrske. Njeni sestavni deli v so se postopno samostojno organizirali. Ze 16, avgusta 1918 je bil ustanovljen/narodni svet za Slovenijo in.j Istro; 6. oktobra je bil ustanovljen ^Jarodni svet (Narodno viječe) v Zagrebu (njegov predsednik je bil Slovenec Anton. Jiorošec.). Dne 29. oktobra je bila v Zagrebu razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, torej država avstrijskih južnih Slovanov, ristega dne je bila v Ljubljani na Kongresnem trgu velika narodna manifestacija (okoli 30.000 udeležencev !)• Pomembno simbolno dejanje je opravil nadporočnik (poznejši univerzitetni pro- p ^r fesor) dr. Mihajlo Rostohar. S sabljo v roki je v imenu približno 2oo slovenskih častnikov odpovedali pokorščino avstrijskemu cesarju in 3e izjavil za novo Državo SHS« 31. oktobra je bila imenovana prvo slovenska narodna vlada (seznam njenih članov objavljamo v naslednji rubriki). Njen prvi predsednik je bil Josip Pogačnik, član SLS. 1. nibvembra je prevzel major Rudolf Maister (sicer tudi pesnik!) vojaško oblast v Mariboru, mariborski narodni svet pa gaj^e takoj imenoval za generala. Z odločno akcijo (23.11.191B) je Maister s svojimi a maloštevilnimi vojaki (znameniti ^aistrovi borci) razorožil in izgnal nemško varnostno stražo, dokončno pridobil Slovencem ^aribor in zasedel slovensko narodno mejo na Štajerskem. Dokaj hitro se je oblikovala tudi slovenska vojska (prim. knjigo J.J. Švajncerja Slovenska vojska 1918-1919, Lj. 199o). Država avstrijskih Jugoslovanov pa Srbski je trajala le dober mesec, politika je izsilil-jhitro združitev Države SHS, kraljevine Srbije in kraljevine Črne gore v kraljevino Srbov, Hrbtov in Slovencev (druga država SHS !). To se je zgodilo 1.12.1918 (prvi kralj nove države je bil dotedanji srbski kralj iJeter Karadjodjevič.), '■j Slovenci smo se slednjič rešili tisočletnega nemškega jarma, vendar nas je na novo prizadela izgub8^primorske ( posledica določil imperialističnega londonskegan pakta, s katerim so Angleži prmdobili Italijo na stran anatnte)„ Na severu pa se je začel boj z avstrijskimi l^jemci za našdi ssverno j mejo (1918-1919)* Kljub vsemu pa lahko ugotovimo nekaj nedvomnih izboljšav v t/ narodnem položaju Slovencev : postali smo konstitutivni del nove države (naziv Sit ¿¿fič SHS), slovenščina pa je končno le postala "vladajoči jezik"v šolaft in v uradih. Andrijan Lah 3. ,,, .»• a» r. j> Uvodnik Eno glavnih vodil našega Glasila jem, da -ponuja Slovencem pozitivne združevalne ideje, povezujoče preteklost s sedanjostjo in vodeče v prihodnost» aer nekatere ali celo številne (?) Slovence večkršt prevzemajo kompleksi majhnosti, smo to občutje v 1. številki relativižirali s presenetljivimi podatki o jezikih (s stališča, koliko ljudi govori posamezne jezike). Slovenščina je z omenjenega vidika v Evropi med 76 jeziki na 34. mestu, v svetovnem merilu pa spada kar med 5'vf največjih jezikov i Torej je tu nedvomna priložnost za utrditev naše samozavesti. V 2. številki smo® pomudili ob vprašanju vstopanja Slovenije v Evropsko zvezo. To zadevo je treba glede na nacionalne koristi vse- prispevek V. stransko pretresati (prim. pEanisikEkK Vodopivca : Slovenija pred vrati Evrope) . Zal pa je že naše začetnih "pristopanje v Evropo" zaznamovano s servilno in r; 1 ■ pitulantsko politiko naše vlade in parlamenta do Italije, kot da ni bistveno ravno to, kako gremo "e v Evropo" : ali po enakopravni poti, veljavni za vse, li pa po neokolonialističnem dikfetatu. Uradne krilatice o tem, da ni nobene alternative vključevanju v EZ, nenavadno spominjajo na desetletja ponavljajoče se fraze prejšnjega režima, da ni nobene alternative za edino zveličavno socialistično samoupravni družbo ipd. | A sedanjega___) prerekanja Dotaknimo se še na kratkoV^urnega govorjenja in jJEspEiEanio t.i. spravi. Povsem jasno je, da sprave med nekdanjimi slovenskimi nasprotniki ali |^ar sovražniki v 2. svetovni vojni ne more doseči ]p>žavni zbor, pa četudi z večino svojih glasov, j^feklarativno lahko to stvar i ' sicer izvede,a sprava je vendarle bolj intimna, čustvena, etična zadeva. Državni zbor pa lahko marsikaj stori na pravnem področju (registracija mrtvih, imovinsko-pravna popjrava kricitz žrtvam komunističnega terorja...) in nekaj tudi na simbolno-etičnem področju (ureditev grobišč, počastitev mrtvih, spomin ska^namenj a ...). i n Povsem druga stvar p« je državnozborska obsodba totalitarnega komunističnega režima. Glede na to, da so vse stranke v našem pariaram mentu demokratične (ta pridevnik ima v svojih oznakah večina strank, a tudi SLS in SNS najbrž ne nasprotujeta parlamentarni demokraciji), je čudno, da (#3 obdodba ( tudi deklarativna, a državnopravno pomembna in potrebna) ni bila že opravljena. srno zares demokratični in liberalni, moramo nemudoma obsoditi komunizem (= komunistični režim, brezmejno oblast in nasilje komunističnih ob/stnikov, brezmejne privilegije teh oblastnikov itd.), ki je protidemokratičen (čeprav slepari naivneže z ljudsko demokracijo, s socialistično demokracijo itd..) in protiliberalen (/protiž osebni in proti družbeni svobodi). Ali številni poslanci, ki govore o "gledanju v prihodhost", vendarle ne gledajo bolj v svojo politično preteklost ?! V kontinuitetno usmerjenih medijih stalno sledimo tudi neenakemu ocenjevanju totalitarizmov oziroma odnosov do njih: dober je le proti fašizem, medtem ko je protikomunizem sumljiv, odklanjan mn obsojan. Stvar je naravnost absurdna : Slovenci nismo imeli domačega fašizma, to ideologijo smo doživljali le preko italijanske zasedbe (Primorci 2o let, Ljubljanska pokrajina 2 leti); sama italijanska zasedba pa je bila do Slovencev enako genocidna s fašizmom ali pa brez njega (dokaz za to je požig slovenskega kulturnega doma v Trstu leta 192o, ko še ni bilo fašističnega režima !). Domači komunizem pa je^vladal v Sloveniji kar 45 let in najbolj normalna stvar je, d? se demokratični odpor proti totalitarizmu kaže v Sloveniji kot protikomunizem i Oglejmo si še obdobje, ki ga ilustriramo v 3. številki Glasila? (1918-1938). V Državo SHS so prišli Slovenci večinoraabrepričani, da jim bo v "bratskem" objemu bolje kot pod wemci. Vendar so se znali le v drugi "ječi narodov". Vladajoči narod Arstrije - Msrnce so zamenjali v ii Državi SHS Srbi. ovrh se je začela ze takoj 1918 Ven d ¡ « X8 neznanska papirnata feonja o enem troedinem narodu SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) in o treh "plemenih" tega naroda (S,II,S). Vsakršno slovensko samostojnost so bili žal takoj pripravljeni žrtvovati na unitarsiiticn$ beograjski oltar tudi slovenski liberalni politiki, med njimi celo ugledni slovenski pisatelj dr. Ivan favcar (prim. o tem knjigo Jurija Perovška : Liberalizem in vprašanje slovenstva: / Nacionalnapolitika liberalnega tabora v letih 1918-1929, Lj. 1996). Slovensko avtonornistično politiko s® torej vodile v Državi SHS le SLS in nekaj manjših strank. Unitaristicna vidovdanska ustava leta i 1921 je začrtala razvoj države v smeri : ena država, en narod, en kralj. Qasrnino poenjtovanje civilizacijsko in ^kulturno tako raz- ličnih delov Dr/jve SHS pa ni moglo bitij«, uspešno, fo^sprotja so naraščala in najvidnejši izbruh le-teh je bil atentat velikosrbskega ekstremista Puniše ^acica na hrvaške poslance v parlamentu SHS leta 1928 (ta dogodek pozneje podrobneje ilustriramo!). Sledila je 1929 t.i. šestojanuarska kraljevsko-generalsko-srbska diktatura z ukinitvijo vseh nacionalnih (plemenskih") strank. Država se je poslej imenovala Jugoslavija, irvatje so odgovorili na srbsko s skrajnim nasilje in na beograjske vladne pvit-rke xxšcxx32sdqiših nacionalizmom z ustaškim gibanjem. Potem ko je bil leta 1934 atentator ubil v Marseillu diktatorskega kralja Aleksandra, je postal regent v Jugoslaviji Aleksandrov bratranec knez ravle Karadjordjevic In vladal do 27. marca 1941 (do puoa generala Simovica). (l^eta 1938 ije Hitler priključil Avstriji) ftNemoi j i in nemške čete so se grozeče znašle na severni jugoslovanski (= slovenski) meji. Se nekaj pomembnih, slovenskih kulturnih obletnic: leta 1918 je umrl Ivan Cankar, žrodilo pa se je Slovensko narodno gledališče v Ljubljani; leta 1928 je dobila Slovenija svoj radio, leta 1938 pa Akademijo znanosti mriiimetnosti (brez naziva : Slovenska !), istega leta sta izšla RoboV^DesetiTbrai in eden najpomembnejših slovenskih romanov Bartolov "Alamut" . AtJDUlto m c /f G o 2o. SPI S ANKA U kulturni pobudi iz domačega "arhiva- Kadar premetavam stare mape z različnim kulturnim gradivom, vedno odkeijem, kaj zanimivega, a pozabljenega, v mapi s članki in z zapiski, namenjenimi Glasilu Svetovnega slovenskega kongresa ; v katerem sem sodeloval v letih 1997/1998, sem našel tudi pobudo za postavitev spomenika siovertškemu izobražencu In publicistu iz 19. stoletja : koroškemu duhovniku Matiji Maj.,ar ju - Ziljskemu. Le-ta se je izkazal kot pravi mož v pravem času, saj je /y\0 takoj bistroumno dojel možnosti marčr# revolucije leta 1848 za nacionalni razvoj Slovencev. Prvi nacionalno udarni članek objavil že 29- 3. 1848 v Bleiweisovih Kovicah. Obsežnejši problemski članek z naslovom (< paj Slovenci terjamo" pa je objavil v prilogi Bleiweisovih Novic lo. maja istega leta. V tem članku je zgoščeno predstavljena ideja Zedinjene Slovenije. ✓A , , V nadaljnjem objavljam svoj člartaek o Ma^arju iz leta 1998 (ob 15o-le tnici t. i. "pomladi narodov'1). J? o tj a -bi j i lUs j arju-ZIJj skernu - spomenik ! Država mora skrbeti ne le za svojo politično inlgospodarsko krepitev in rast, ampak tudi za svoje utemeljevanje in potrjevanje na idejno-simbolni ravni. Slovenija kot mlada država ima v gospodarstvu t.i. prehodne težave, na simbolnem področju pa kar začetne težave (prim. že negotovosti z za,stavo in z grbom). v S. * Slovenci kot narod imamo redda kar dolgo zgodovino, okoli 15oo let (če pa pristanemo na avtohtonistično teorijo, je teh let še to- ■.'.i: liko več). Vendar je za naše utemeljevanje zgodnjesrednjeveška cc- -'i ra itanija nekam predleč v preteklosti, državna tradicija Koroške, Š. ki bi nas res lahko vodila do leta 1918, pa|je bila zaradi tamkajšnje '. nemško~slovenske razdeljenosti - alii bolje : nemške večinskosti ~ za Slovence malo uporabna. Tudi s prekratko vladavino^eljskih grofov v 15. stoletju in z bežnimi Ilirskimi provincami na začetku 19. £ fXV\ stoletja sž ne deremo kaj dosti pomagati. 'lako je res najboljša utemelj Utvena letnica za začetek pripravlja--nja slovenske države šele 1848, t.i. pomlad narodov v Evropi. Dunajska marčna revolucija je imel- nrevladujoče meščansko-osvobodilne ideje, potegnila pa jefea seboj tudi .kmete, pričakujoče ukinitev fev- rso dalnih bremen; rnanj pa nemškim nacionalistom ustrezala takratna osvobodilna gibanja avstrijskih (Uemcem) podrejenih narodov. Tudi Slovence je revolucija zbudila iz dolgoletne dremavosti, e da bi podcenjevali narodnopolitična prizadevanja drugih zavednih si .ovenskih izobražencev, pajnoramo vendarle postaviti v ospredje dejavnost koroškega duhovnika tjatije Ma j ar j a-Zil j skega. Dobrih 14 dni Li po začetku dunajske revolucije je fnjajar 29.3. v Bleivieisfvih Novicah 1 • objavil pomembae programski sestavek s povsem nepolitičnim naslovom: Slava Bogu v višavah (sestavek je v celoti ponatisnjen v Kresetovi r ' knjgi ,uapre j ,, zastava slave, °elje 199o) 0 |J, H9 j ar se je povsem zavedal prelomnega pomena t istegaj^o laičnega trenutka: "Tako imenitnegačasa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam v^ ali kedaj kaj takega za Slovence bode. °amo nekoliko tednov je časa. Mi tega zlatiga časa neymemo zamuditi! Ako nič ne poželimo, ali ako poželimo kaj škodljivega..., tedej je za naš narod To g&rb že izkopan". Nadvse jasno in\Bargično se jeUajar zavzel za narodno enakopravnost, do katere naj bi sedaj - ustavno - prišli tudi Slovenci : "Zdaj se more začeti sreča našega naroda, zdaj moremo stopiti kakor sloboden n^rod med druge slobodne narode - mi vsim slobodnim narodam enaki...". (proti koncu sestavka spregovori - ne povsem radikalno - tudi o uporabi slovenščine v Sloveniji :11 ... da bode nam slobodno, da moremo v Slovenii , kadarkoli hočemo in kakor hočemo, po malim v šole in v kanclije vpeljati naš slovenski jezik, da nas ne sme noben narod siliti, ptuj jezik nam nametovati". In še : "Ako zdaj zamudimo, preti našemu narodu poguba; ali pak zdaj vsi naš jezik in narodnost branimo, čaka nasiga naroda gosposka sreča"! f^ajarjeva političnakejavnost se jpe še stop,i j ev n a v rpr?lu 1848. 11 d 7~ V kresetovi knjigi ^aprej, zastava slave beremo (str. 6o) ir£e prve dni aprila pa je (matija Majar zbiral podpise za peticijo, ki zahteva avtonomno zedinjeno Slovenijo s posebnim deželnim zborom. ,J-'e peticije je poslal s prmšnjo za morebitne spremembe in dopolnila po vseh slovenskih krajih. V nekoliko dopolnjeni obliki je to peticijo pripravil Da je bila šele za tisk pod. naslovom Slovenci terjamo ? Objavljena lo. maja v prilogi Kmetijskih in rokodelskih S novic". Manifest "Kaj Slovenci terjamo?" je prava temeljna listina na področju slovenskih narodmopolitičnih programov. (ykliKuje se že po odločnosti v naslovu (terjamo - in ne več: prosimo cesarsko mmlost na Dunaju!), sicer pa kratko in jedrnato navaja bistvene slovenske zahteve tega časa (in še desetletij po tem 'K foikoliko ponovi, nekoliko pa dopolni svoje misli iz programa "Sla/Bogu v višavah". uajarjeve zahteve, obsežene v 6 točkah, so na kratko : 1. us. se vsi Slovenci, kakc/naj iali^nji brati, zjedinimo v jeden narod, in da bi imeli vsi vkup jeden slovenski zbor. 2. Slovenski jezik mora imeti v slovenskih krajih popolnoma to : . pravico, ktero ima nemški v nemških, italijanski v italijanskih...;! 3» mora nam biti svobodno (frei) upeljati slovenščino v vse pisar- H niče in šole višje in nižje v Slovenii..ako hočemo, kadar hočemo in kakor hočemo0 4. vsaki uradnik h amter) v slovenskih krajih, kteri se za naprej 0 t- bode postavil v službo, mora popo^p/ma slovensko znati. 5. v vsakim gimnazji v Slovenii se mora za slovenščino stolica (cathedra) ustanoviti in po konkurzu učitelj postaviti, kteri tudi ostala sipv. narečja razume... 6. pri nemškim zvezu ( deutschen Bund) nočemo biti, naj je, kakor hoče ..o (Manifest je v celoti ponatisnjen v že omenjeni Kresetovi knjigi.) Slovenstvo so oblasti v večnarodnih državah, v katerih je bilo dano ž iveti Slovencem, pojmovale kot nekako zarotniško združbo, ki se upira državno zapovedovani germanizacij i oziroma srbizaciji. Zdaj, ko je nekdaj zatirano slovenstvo prišlo na oblast, se mora kar najustrezneje oddolžiti pomembnim oblikovalcem slovenske .^držav-nosti. I^Jed temi oblikovalci ima watij;a j ar-Zil j ski gotovo izstopajočo vlogo, fato : ob spominu na leto 1848 zgradimo spomenik rtatij i ^aj arju-Ziljskemu ! Andrijan Lah : 21. SBISAHKA O čem govori Turi vatjko T 26R. štViiki revije Kisteriji fnove^ber 2015) Je žizžel zelo zamumi^ i, presenetljiV Pogovor Tatjane Svete z ruskim fizikom in^psiho logom Turijem Tat*kow (dalje Jack°>" Bi ogledti nekaj njegovih tez 1« izjav ter jih komentirati. ¿Jajpre/pa ga je treba predstaviti, vsaj kolikor je o njem podatkov v omenjeni reviji. Jurij 3acko živi in deluje od leta 1996 v Sloveniji. «Kot znanstvenik raziskuje meje znanosti, paraznanosti in ezoterike, svetuje podjetjem in vodi programe o osebnostne» razvoju, o medsebojna komunikaciji in o miselnih sposobnostih." Očitno ima zveze tudi z evropskim Zahodom, * »aS sicer ne hi uporabili angleške transkripcij svojega imena in priimka. Nedvomno je strokovno izstopajoč človeh. Zdaj se bbom podrobneje ¡»svetil njegovim izjavam, najprej nas preseneti glavni naslov članka, ki ga je provokativno dale uredništvo : svet ( s to izjavo je potrebno po Živimo v obdobju, ko je možno islam j.e naravni pogled na mizirati). Manjši naslov je : spremeniti živi jen je t tej izjavi je mogoče pritrditi). Posamezne uredniško poudarjene tsjize članka pa so : 1 Prevelika tolerantnost dela Evrope nestabilno in neimuno na prihod bolj čvrstih in jasnih vrednot, kot jih d» izvdrni islam. (O 2. Odločitev o islamlzaciji Evrope je bila sprejeta ž» pred vec desetletji, (ll) t...... Američani v okviru geopolitike poskušajo rešiti s^be na račun potapljanja Evrope (!) 4 Zbujen človek se lahko čzegne globalni politiki in se premakne „a linijo dogodkov, ki najbolj odgovarja njegovemu osebnostnemu razvoji*. (V.) A iem. Pa kar h konte I trt ar j 1 .Hi dvoma, da je prevelika tolerantnost . nenehni™ poudarjanjem £.oveskih pravic (o kakih dolžnostih ni govora ,) v končnih posledicah družbeno destruktivna. >edanja evropska demokracija je s svojo mehkostjo nadvse rabljiva od totalitarnih sistemov, ra,d katere spada tudi dvorni (11 sedanji radikalni, fundamentalieticnr islam. Zdelo se je, da ptehajamo v znanstveno družbo, v katerr ,oao vere ostale v zasebni sferi. Islam dokazuje, da je to huda zmota. je treba kaj reči o evropskem krščanstvu, ki sicer formalistično deluje, a očitno nima več zadostne povezujoče vplivnosti i. je zdaj v pesajocem položaju rimske uradne vere ,v Jupitra in v njegove spremljajoče bogove) okoli leta 300 n.ž. Vendar : ali „ . islamom:, obrnjenim v srednji vek, mogoče^organizirati sodobno v -K„ 7, re le Krščanstvo prevladovali v znamenju hib, tehnološko družbo ?! 0e je kisi. ^ ali bo res islam prevladal v znanjnju Vodnarja vi 2 ,0 Jacko trdi, da je bila že pred desetletji sprejeta odločitev o islamiaaciji .vrope, namiguje na nekako svetovno vlado v senci, ^lane te ,vlade" posrečene imenuje lutkarji, sa3 tr „admočni mogočne,! dejansko obvladujejo lemijane kot nemočne lutke. w se l^ko spomnimo na knjigo baniela f tulina Skupina Mlderberg : •■ „inhfll i ziraneea sveta, Mengeš 2oo8. gospodarji globaiizirdUBB«» ^ Vendar . zakaj bi t.i. lutkarji izbrali za iruzoeno rešitev islam, ko bi le-ta utegnil cefo porueiti njihovo oblast „ tokova ugotovitev, da sedanji potrosnisKi kapitalizem s svojo pohrepnostjo in z orezoozrrnostjo do narave in do naravnih virov vooi v uničenje planeta, je v sWu s spoznanji «ga klupa, znanimi iz zadnjih desetretij 2o. stoletja. Jacko omenja tudi drastično zmanjšanje zemeljska prebivalstva, o čemer t„di],o DČasno prebiramo. ^ kako uo to zmanjšanje 100 o. preoivalstva izvedeno , z* vojno, s Kako pandemijo, z ncrtn.m pobijal jem po vzoru številnih genocidov ali z zapovedanim omejevanjem rojstev PO kitajskem vzoru U otrok v družini) i! Ideja o drastični zmanjšanju prebivalstva pa seveda ni v skladu z islamsko vla,av|ino, saj islamski narodi izrazito prispevajo k povečevanju zemeljskega prebivalstva. 3. ^udi o ameriških namenih, da škodijo Evropi U Evropski oo/ uniji' ket tekmujočemu gospodarstvu, smo že b«li to m ono. sekakoi t.i. zahodni blok V**, S«0pa) Ki tako enoten, kot je bilo tO v času t.i. hladne vojne med dvema svetovnima blokoma velesil. v političnih povezavah so možne najrazličnejše spremembe. Spomnimo se na Orwellov roman 1984 in v njem opisane nihajooejdnose med tre« ZZiŽL ■ - med Oceaniji (nekdanji zahodni blok), med ,vrazr3o '-nekdanji vzhodi blok' in med gazijo ( - K^sko). «ekdanja floliBria V^ka - Bvropska unija). Oceanija je zdaj 2e tekmova.no razdeljena . , +p_a da se človek lahko izogne globalni 4. %čno dvomljiva je 4. teza, da se v: ...... Ta naj ^ zbijen (osveSeen) ali nezbujen (neosvesEen). poiitiki, ua naj ao ¿ j ¿A~ Jje mogote Cin potrebno) z Jacko» o ve« stvarhe utemel3eno • í niavqm nedvomno ■ + • oía le treta nekateri» njegovrm izjavam polemizrrati, P a je ,r c,.,,r;-,it , + Mítl k0. omenja Jacko totalno dekadeneo vreanot v *«opx prxtrditi. »oi ,híln parclalnlh vrednot na '~a, da je (morda bi tu dodali, da je indivi •at povsem ; dn o t že na ravni prPtek, a so si velikokrat povsem nasprotne O, ugotav^ pie übív, « mavQ p. pravi : »n y,a ravni absurda, i dopuščanje različnih vre< . , t maniŠine narekujejo nacm življenja vecir «V Evropi na zaiost manj. ^ ^^ tudi je to škodljivo veo mi. O tem ce tudi v slovenski sferi. a CVar se do neke mere- že dogaja) premik jacko predvddeva (kar se . irn+ai qko . Žeto nazorno • .if.aciie 3 Zahsoda na Vzhod - v Kitajsko. i civilizacije urejeno življenje orige položaj Evrope, ki Je - ^ se dobro, -Q io q0 ] iudje zadovoljna, siti, j-i j jP ustvarilo pogoje, ¿a so ijuuj >r 56 so lepo oblečeni, a so globoko, groboko duhovno zaspali. In «it t dogodki, kot je begunska kriza in se „areJlkaj drugega, so le racin II zbujanja £judi. Spodbudna ^ naslednja Jckova misel : " ¿ivimo v obdobju, ko se je po javila resnična možnost spremeniti življenje. Do leta 1*6 te možnosti skoraj ni bilo, bila je zelo omejena." rQ drugi strani utemeljeno prohlematizira tudi demokracijo, ko pravi : "Poameznik nima nobenega vpliva na to, kar ^oone politika, na to, kar počne gospodarstvo, Pa se manj; vse v gospodarstvu je v rokah zelo majhne skupine ljudi." jasno, ali daje Jacko prednost totalitarni diktaturi, v kateri pa odloča še manj ljudi kot v demokraciji. Ponovno probiematizira Jacko globoki (družbeni) spanec r: ^služba, po službi pivo, časopisi, ki vsi pioe*o isto, ali ^ televizija z nadaljevankami, spanec,^ ,služba, za dve leti naprej ze veš, kam boš šel na počitnice in kal boš počel. To je globoki spanec." Povedano res velascova igra Paname gutterfly ( osnova za poznejšo znano I'uccinijevo istoimensko opero;. 1901 : 1. tema iz romanopisja : Thomas mann : jjuddenorookovi. 1902 : 1. tema : m. u-orki : Na dnu (znana socialna igra. ¿>ledi 1. primer miz filma : G. ineliejs : rotovanje na ±,uno. i. ilustracija za to leto pa je namenjena knjgi neruskega jflkJ&yAz d. bimmla : velemesta in duševno življenje. A 19ui : 1. tema : Katalog jesenskega pariškega Salona, 2. tema pa je namenjena argentinskemu tangu ! 1904 : To leto je v znamenju dramatike (gledališča) : 1. A..P. Čehov : Češnjev vrt - 2. P. tyedekind ; Pandorina skrinjica. po . 1905 : ^e drugič se p^avi Freud. Tokrat s svojimi Tremi razpravami o teoriji seksualnosti. 99 Sledi 1. politična tema : Lenin v Ženevi. Nato je predstavljen 1. tyiickelodeon (začetni skromni kinematograf) v Pittsburghu. Zadnja temaa te| leta pa je likovna : Die isrucke (nemška ekspresionistična skupina). 1906 : Upodobitev tega leta je posebna. Na dveh velikih straneh i<|(njige je likovno zabeleženo nekaj izstopajočih dogodkov leta : Oprostitev Alfreda Dpeyfus'a (politika) - Alberto Santos -Pumont (francoski letalec) - Rolls Royce (ameriška avtomobilska industrija) -odprtje predora Simplona - ženske politične pravice na Finskem (!) -pasja razstava v Londonu (!). Torej ilustracija raznovrstnosti leta. 1907 : spet smo v znamenju dramatike (gledališča) : 1. J.M. Synge : Vražji, fant zahodne strani - 2. A. Strindberg : Sanjska igra. 19U8 : 1. tema|e Che^stertonov roman Mož, ki je bil Četrtek -2. tema pa je posvečena gledališki teoriji E.G. Craiga oziroma njegovi reviji Maska. 1909 : Futurizem (F.T. Marinetti). Nastopu te avantgardne smeri je posvečeno kar 5 velikih staani razgibanega podobja. 'iT- , . „ 1910 : 1. balet 1. Stravirskega Ognjeni ptic - 2.^ roman R.M. Rilkeja : Zapiski Malte ja J-auridsa Br.iggeja^ -3. nemška likovna ekspresionistična skupina Sturm - 4. Vaughan Williams : Morska simfonija (glasba). Krstič Izkazuje v izboru tem svojo Veliko razgledanost po umetnostnih pojavih in po najrazličnejših svetovnih dogodkih. Raznovrstnost njegovih likovnih izpeljav pa nenehno preseneča D oralce ozi/foma g(edalce njegove knjige. V nadaljnjem se bomo posvetili samo Krstičevim književnim simpatijam, kot selcazejo v njegovem izooru. 1912 : G. uenn : Mrtvašnica in druge pesmi 1913 : G. âpolliaaire : Alkoholi (pesmi) loo 1913 : G-. HÜchner : Woyzeck (drama) - J. London : John ±¡arleycorn (slov. prev.' Kralj Alkohol; (r^oma^ ) « Proust : v Swannovem svetu (roman) Cr.B. Shaw : Pygmalion ( komedija). . r ^ 1916 : üabaret Voltaire (Züírich). Mastop dadaizq najbolj ekstremne 1917 19 la 1919 1922 avantgardne smeri (kot pri futurizmu : 5 strani i). stiver : pantonova sm^rt (drama;. G. Apoj-linaire : Te j rez i je ve dojke (igra) - B. Brecht : Legenda o mrtvih vojakih v/ K. Kraus : Poslednji dnevi človeštva (igra) a. urecht : Bobni v noči (igra) * j T.S. Eliot : Pusta dežela ( pesnitev; J.Joyce : uliKses (roman;. P. Eluard : ponovitve 1925 : j?. X Kafka : Proces (roman; P.S. Pitzgerald : Vveiiki G-atsby (roman; W. Hemingway : aou(.e vzhaja in zahaja (roman; E. o'Weill : \jeiiKi bog Br(ovm (igra; 192'^ : m. Hesse : atepni volk (roman; 1920 : L . jti. Lawrence : ljubimec lady oh at tej rie y (roman; I92S : x a. jjöblin : terün, üLexanderplatz v roman; E.M. Remarqué : Ka zahodu nič novega (roman; cu 1932 : a. Huxley : Krsni novi svet (roman; 1934 : h. Miller : i-fakov povratnik (roman; 1935 ; . ude t s : Zbudi se in poj (igra; A J.L. ^orges : ubča zgoaovina sramote (kratka proza 193b : v. Thomas : pesmi 1930 : j. . j)jos passos : Trilogija uSA (romjan) loi 1942 : A. Camus : Mit o Sizifu (esej) P. Eluard : Pesnistvo xn resréxica ( frv, ) 1945 : C. Levi : Kristus se je ustavil v Ebolijw (roman) iMfe 1947 : T. Williams : Tramvaj poželenje (drama) ±8*8 1949 : Cr. Orwell :w 1984 (roman) 195o : iS. Ionesco : Plešast pevka (igra) 1952 : C. Pavese : Umetnost življenja : dnevnik 1935-195o« 1953 : I. Fleming : S Gasino Royale (roman) S. Beckett ; Čakajoč na Godota (igra) 1954 : P. Sagan : Lober dan, žalost (' roman) 1955 : T. Williams : Me-aka na vroči pfrpločevinasti strehi (drama) v ^ 1956 : J. Gene t : Waldfcn (igra) J. Osborne : Ozri se v gnevu (drama) A. Gamus : Padec (novela) A. Ginsberg : Rjovenje Sin druge pesmi 1957 : J. Kerouac : Na cesti (roman) 1958 : H. Pinter : Zabava za rojstni dan (igra) S. Becke 11 : p0s ednj.i. trak (igra) 1^59 : W. Burroughs : Goli obed ^roman) 1962 : Až jjurgess : reklenska pomaranča (roman) 1964 : l. weiss : Zasledovanje in usmrtitev J.P. Marata (igra) 1965 : S. Mrožek : Tango (igra; 1966 : W. Gombrowicz : unevnik 1961-1966 1967 : G. Garcia fiarquez : ötfo let samote (roman; 1972 : I. Oalvino : ¡Nevidna mesta (kratka proza; T. otoppard : Skakači (igra; 1973 1975 iy&7 1992 M.A. uulgakov : Mojster in Margareta (roman; O. pallaci : rismo nerojenemu otroku r. Wilson : Smrt, destrukcija in j^oit Ü lig1,3-* u. wamet : Oleanna (igra; Krstic je dokazal svojo razgledanost na nesvojem področju, morda pa mu je kakLiterarni strokovnjtea tudi kaj svetoval. \ 6/k /i o Z- 23. öPlöAWKA Kako se že pol stoletja borim za svoje ime "No, ta je pa bosa," bo rekel marsikdo ali kar vsakdo (razen kakega mojega bližnjega družinca), "Ime smo ob rojstvu do bi lil in zdaj ga imamo, ^e zakaj bi se bilo treba aanj boriti < ae res, a večina oralcev naslova te spisanke ne ve, da mi je ime ^MiiKiJAin. i'o pa marsiKaj pove. Začnimo pri začetku. Navedeno ime mi je dal oče po liku iz Ä^pzgolj načrtovanega romana Andrijan Boršič. Ko sem priromal v šoli do klasične gimnazije, sem odkril tudi grški izvor svojega imena : ANDRIAS - moški. Tudi običajnegše ime Andrej': ima isti izvor. Torej vse lepo in prav, tu nobenih ni težav. A Murphy j v zakon šari tudi po m imenoslovju. V šolskih ^letih na vseh ravneh (oA osnovne šo.e ao u» univerze) se ne spominjam težav s svojim imenom. Res je trozložno ime nekako zateženo za vsakdan)jo rabo, a doma so me klicali s celim imenom in ne s kako krajšo obliko kot npr. Andri, Andro, Andi... Kako sem bil imenovan v dojenčkastem stanju, pa seveda n vem. imen a se je dogajala pri Prva opaznejša sprememba mojega: r f vojakih , ko sem bil prisilna žrtev jugoslovanske arma^de. Vojaški kolegi z juga države so me ®££0: seveda nagovarjali Andrija, kar je hrvaška oblika mojega imena. Ob vseh mukah in ob raznoraznih težavah vojakovanja je bila izguba končnega N pri ko jem imenu tako rekoč nepomembna malenkost. Resnejše težave z mojim imenom so se pojavile, ko sem bil že v službi (v službah) in sem bil v bolj ali manj posiovnih stikih s kulturnimi ustanovami, z urepi.tvi revij in časnikov ali tudi s kulturniškimi posamezniki. Takrat je začel cesto odpadati začetni N v mojem imenu in tako so se pojavljali cesti Adrijani. Ne bodi len sem pri žaljivcih mojega imena vMno pisno protestiral in večkrat s protestom tudi uspel. lo3 Tz obilice primerov bom *a pouk In za zabavo predstavil le krajši izbor. Zelo se mi je vtisnila v spomin zadeva 7)1*1001. Na to mariborsko revijo sem bil daljši čas naročen (6o.-7o. leta -o. stoletja) in veaail. Jezno : -To j : vrhunec nesramnseti, da nagovarjate svoje stranke «njihovimi spacenimi imeni. ■ Ena xzadnjih pogovornih >rmgod s propagandistko : spet slišim j 1 razločno Adrijan. Yprafanje : od kod imate to ime? (predvidevam, V sc IM / daimajo te gospe propagandistke^nar~Ustih, ki jim jih dodeli založba, in da nejpogledu je jo v telefonske imenike ). Pa pra< i gospa : Ime (Adrijan) je napisano v telefonskem imeniku. Glej, glej, kaj' pa, če je res kaka napaka v novem imeniku, ki ga jaz ne premorem ?! Rekel sem, da bom preveril, če je res napaka v imeniku. (V napako sem močno dvomil, a saj veste : vse je mogoče!) A gospa je medtem pogledala v imenik (hm ?) ali verjetneje v svoj seznam in uspela prebral/ moje pravilno ime. Penadoma se je pojavil Andrijan, gospa pa je nesramno trdila, da je že vseskozi govorila idrijan. (Tako slabega sluha pa še nimam, da ne bi — >Vv ndr od Adr...) Da tovrstne gospe pri meni niaajo poslovnegauspeha, je razumljivo. Ta A Za zaectni N v svojem imenu Adrijan pa se bom moral ocbtno boriti do svoje smrti, lo5 24. SPIS ANKA O imenitna knjigi Marjana Dolgana Literarni atlas Ljubljane Sam sem se kar preeej časa ukvarjal s temo Ljubljana v slovenski književnosti, a o nezgodah v zvezi s to zadevo bom spregovoril v posebni spisanki. Leta 2ol4 sem s posebnim Zanimanjem in z radovednim pričakovanjem dočakal izid knjige Literarni atlas Ljubljane. Besedilo v knjigi je delo .literarnega zgodovinarja dr. Marjana Dolgana, Zemljepisno dopolnilo pa sta prispevali Jerneja Pridi in Manea Volk. Najvedimo še usmerjevalni podnaslov knjige : «Zgode in nezgocMe 94 slovenskih književnikov v Ljubljani." Avtorji so v knjigi Razvrščeni Po abecedi : od Aškerca (.1) do Župančiča (94). Za vzorec, kako je Dolgan obravnaval ljubljansko živi jen jen in delovanje književnikov vzemimo kar Antona Aškerca. Le-ta De bil v Ljubljani prišlek, saj se je naselil v njej že kot zre ,1 ustvarjalec. Avtor najprej obdela Aškerčevo poklicno živjenje (arhivar, književnik), nato pa se ponudi pri drobnih (a fe še kako zamudno dosegljivih) dejstvih o lokalih, v katere je Aškerc zahajal, o stanovanjih, v katerih je bival, o njegovi bolezni, o njegovi smrti, o njegovem pogrebu in o njegovem grobu. Končni podatki Pa so se : upodobitve Ljubljane Spominska znamehj; o i a in J. J. J ~ -,-r- .imenovanja. Skratka, dobimo temejito sliko o celotnem žitju po: in o bitju književnika v njegovem ljubljanskem obdobju. Avtorjevo pisanje je sveže, domiselno, večkrat primerno zaostreno In vseskozi mikavno pritegljivo. Razveseljivo je tudi ^ ravno za vse !) avtorjevo izkazovanje lastnega mnenja o političnih zadevah, ko pove bobu bob in ko oporeka Okostenelim ostankom dirigiranega enoumja iz časa komunistične diktature. ZnačUni leitmotiv v knjigi je idejno-polltično ocenjevanje slovenskih lo6 ^------ ^književnikov, kot ga je opravljala pomemmbna koipunšistična funkcionarka Vida Tromsič. V Dolgan podrobno obdela tudi zasledovanje, preganjjanje in zaporništvo slovenskih književnikov v času komun is trne diktature -tu gre za ddejstva, ki so leksikonsko marsikje začuda prezrta. Nav edimo nekaj ilustrativnih drobcev : |pri PETRU BOŽIČU izvemo za pravcato črnohumorno anekdoto, kako v sta skupaj s 'krokarskim11 kolegom «Janezom Stanekom prespala na z,alah v in zjutraj neznansko prestrašila neko žensko, ko sta se dvigala 0 z grpbov ! (p.ci ANDiiniJU HIENG-U je navedena napeta zgodba i^po pripovedi s Milana Ljubic^'), kako je Vitomil Zupan leta 1945 rešil Hienga iz Šentviškega za ¡pora. Pri MIK AN U JAK.UU se seznanimo z drugo različico Jaroeve smrti v t kočevskih gozdovih leta 1942 : "ro njej so pesnika libili prtizami, ker se je z njimi spri, nato pa so uboj prikrili tako, da so ga razglasili za okupatorjevo delo.' ¡i .pri EDVAKDU KOCBEKU, ki ga niso marali ne "rdeči" ne 'febeU1', nam avtor Razkrije med drugim tudi mučne težave ob pesnikvem pogrebu, i -vt ko je oblast leta 1981 s ušala prep&rčiti cerkveni obred. o fejen glavnih književnikov Ljubljane v svojih delih je nedv,pmno LOJZE KOVAČIČ. Imel je J tevilnetežave s komunističnim režimom, a Dofgan nam prikaže tudi zaplete v Kovačičevem osebnem življenju. Posebej zanimiva je tudi biografska skica IVATA MRAKA, avtorja, ti ki se ni prilagajal vin se ni prilegal noenemu režimu. Pretr- sijivaje asoda LUDVIKA MRZELA, ki je bil zaprt med vojno 4- 7 (npr. Lachau) in po vojni (npr. Goli otok). Mrzelov dolgoletni zapor /Vl^ pa ostaja še vedno bolj ali manj skrivnosten. Zelo izstopajoča po svo jemjživl jen ju in po svojemi delu je bila Ljuba Prenner, etna od 5 žensk, ki nastopajo v Dolganovi knjigi lo7 (ob njej so še : Berta Boje[tu, Zof|ka Kveder, Mira Mihe lic in Lili Novy). Tudi Prennerjevo so komunisti zaprli, češ A da ima zveze s politično emigracijo. OtREGOR STRNIŠA je bil še kot dijak klasične gimnazije zaprt v - v J- zaradi obiska emigrantskega sorodnika* svojih delih pa je večkrat upodobil Ljubljano. Po lokacijah je povsem ljubijanskaž igra Driada. Podrobno izrise Dolgan tudi usodo NARTEKA VETIKONJE, ki sc$ ga komunisti zaradi kritičnega pisanja o komunizmu obsodili na ' i smrt in ga ustrelil v juniju 1945- V Reporterju zljdne 16.11. 2ol5 preberemo lahko nekak epilog k stoifefe smrtni Obsodbi Ve likerje. V kratkem zapisu preberemo med drugim : "Vrhovno sodišče je vseh I U obtožb oprostilo pravnika Narteja l/elikonjo, ki je Ti leta 1945 zaradi nasprotovanja osvobodilnemu gibanju obsojen na smrt in ustreljen. Dejanja, za katera je bil obsojen, po zakonu niso bila kazniva dejanja in v njegovem primeru je šlo za ^ičino povojno obračunavanje z "razrednim sovražnikom", jexMrinxE razsodilo vrhovno sodišče. " 7 in seveda še r VITOMIL ZUPAN. Le-tajizstopa p> svojem razgibanem živi jen jgu in pojdolgem (7-letnem) zaporu zaradi poUtične Šale. •i Ljudem, kot je bil provokativni in nekomunistični Zupan, tudi udeležba v partizanskem boju ninič pomagala. Dolgan je uspel napisati o Zupanu izjemno barvito in učinkovito biografsko sliko. Kot sem sam navdušen nad Dolganovim delom , pa se pojavljajo o Literarnem atlasu Ljubxjane tudi kriični glasovi. Znana resnica je, da "de gustibus non est disputandum". F o sem kortinuitetno usmerjeno znanko spraševal, ali ji Doianova knjiga u^aja, je rekla, ¿3> Hrt 4- da ne in da sejpreveč ponavlja. Sam nisem opazil kakega ponavljanja (sistem se seveda ponavlja, a podatki, so pri vsakema avtorju dr\?ačni !), a spomnil sem se na že omenjeni leit motiv, ki. pripada Vidi Tomšič ob i leoloSko-političnih ocenah književnikov. lo8 (sJvirf J t? A znanko je bjbj motila idejna usmeritev avtrja kot pa stilis- tično ponavljanje. O v Reporter ju z dne 26.1o.2ol5 preberemo č.ianek Ive,na Pufsca aslovom uenzura v imenu žensk, v članku je navedeno, da se je z naslovom uenzura v imenu v ku je navedeno, da se je v c p On kot 20 združenj in 80 podpisnic in podpisnikov prptožilo *a ZRC SAZU kot izdajatelju knjige Literarni atlas 8 Ljubljane zaradi diskriminacije žen s j" v omenjenem delu (le 5 književnic ob 89 književnikih). Ali je v tej- premajhni ženski "kvoti" res bistvo pritožbe, pa je / vprašanje, ^ajorž je v ozadju jjolgamovo neprizanesljivo kritično obravnavanje iazmer v komunističnem ai režimu nasploh in književniki se posebej. Sicer je res v» vr^\m q\m-\-i komun i ^¿i "ti£1 je /VI nekam čudno, da v času, ko ni nikjer n obe finih Komunistov, nI mogoče nempteno obravnavati komuni^ ti^egaltotalitarizma v kr itičn i lue i. A nase razmere so pač posebne, ostanki stare -dine stranke so precej močnej/i kot raznobarvno novo strankarsko. F.otvti-nMtetni tisk obravnava Komunistični jugoslovanski režim kot nekaki "doure stare čase s in to ne glede na zločine tega režima. Na koncu članka Cenzura v imenua žensk je navedeno tole SssiaHX Doxganovo mnenje : » Slovenci se bodo morali prej ali slej spoprijeti s svojo preteklostjo, namesto da jo kar naprej tlačijo pod zanikrno in raztrgano ponjavo, izpod katere smrdi, ie hočejo imeti Slovenci oziroma ta država leksikone, slovarje, priročnike, zgodovin- V'" ska dela in se kaj, bo morala odpreti arhive. To sprenevedanje kaze na< lonalno nezrelost in varovanje tistih, Ki niso spoštovali nobenih človekovih pravic. Kosa Luxemburg je hitro rentgenizirala Lenina in zapisala : sfeobfda je svoboda tistega, ki misli drugače. Ah, ta večni revolucije, njenih firerjev, liderjev, botrov, •s stricev in infantilmh oboževalcev.11 lo9 ¿5. bi*lb ANKA O čem Je govoril Jlurij Jacko leta ¿ol3 v' ^otem ko sem ze pisal o Jackovih pogleaih, kot jih je izjavljal v Misterijih leta 2ol5, sem si ponovno ogledal še intervju Tatjane Svete z Jackom v Misterijih leta 2ol3 (št. 24o, julij). Yelja se pomudiM pri Jackovih mnenjih in jih bolj ali manj pokomentirati. Najprej zapisimo naslov intervjuja,Kar se dogaja, ni plod zarote. To je obenem tudi odgovor na pr od vprašanje intervjuvarke. ] rvi 9 j f podnaslov je : Posameznik ne more spremeniti civilizacije, |4l\M tO I^e • to so vojne ( revolucije in podobno. » Tovrstno nasilje Irna nedvomno materialno osnovo in nedvomni materialriA -vi 0 dogovoru/ rezultat. Vprašljiva je Jackova razlaga \ zlFvo j no : " Pogovorijo se vse (opomba : kdo le ? Ali vse strani v vojni a) _ kdaj se bo začela, kdo se bo bojeval in koliko časa bo -rajala." (Opomba : ali se zmenijo tudi to, kdo bo zmagal v vojni ?!) Zanimiv pa je navedek, da je bila že pred desetletji načrtovana vo j naproti terorizmu. ——v l GenocidJ Vojni genocid očitno prepušča Jacko svoji prvi točki. F amen genocida pa označi takole : " uničevanje genskega fonda ljudi, rušenje osnov narodov. Klasično orožje za to so alkohol, nikotin, droga, zdravila, E-ji v hrani, gensko spremenjaena hrana, pesticidi, herbicidi, ketn ične sledi." Tu se zastavlja vpaašanje , kakšen je namen tovrstnega genocida, Pe imamo genocid za uničevanje ljudi. Kljub vsemu navedenemu pa se število Zemljanov nenehno veča ! In še to ; ali ne spada vse navedeno v sklop najuspešnejših materialnih transakcij ?! Jacko navaja belski genovid i nad indijanci z alkoholom, a indijanci so sami podlegli alkoholni r/ omami. A.U je genocid tudi p. ekomerno r usko nalivanje z vodko <\ Kreditno-finančni siatemj Le-ta nedvomno WpiiJTna celotno rV ' svetovno gospoaarstvo. jacko označuje denarno gospodarsko za novodono o oliko sužensjstva, a A ne predlaga Rake oprijemljive rešitve, vse stare civilizacije so že poznale denar. aH se je sploh mogoče vniti k pradobnemu ne denar se mu (menjalnemu; gospodarstvu \< Ti-" mediji. TO poglavje začne Jacko takole : ;1Ljudje so praričani, v/ T da so mediji namenjeni ubjektivuemu obveščanju, a to je napačno.' jackovsa trditev pa je napačna, ko govori o ljudeh nasploh, woral bi reci : Nekatweri ljudje so p :epričani itd. «nogi ljudje ¡-a gotovo niso prepričani v medijsko objektivnost , «a j veao , da so npr. podatki* lil v tisku na jjčesče cenzurirani, prirejani, frizirani, lažni. j,olitičnxi t tisk pa je tako ali tako razvidno enouarven,xEMEix enosmeren, slavilen do naših in sovražen do njihovih. Strinjam pa se z naslednjo Jackovo trditvijo : "Nikoli ni bilo in nikoli ne ho svobodnih medijev, to je pravljica." (0 tej temi sem pred leti že pisal v članku :: Ali obstaja novinarska avtonomija ?) ', o ziromii,^' Gotovo pa je >Namen medijev ±fr .jnjihovih lastnikov in botrov, "da ustvarjajo in usmerjajo razvoj dogodkov te v družbi in da s svojim delovanjem oblikujejo prihodnost." Oporekati kaže n O-slednji Jackovi trditvi : ".ue jans&pko so prav m Idi j i glavni sponzorji in fiuancerji terorizma. jacko najbrž ve, da neizrazito mirno življenje ni novica, novice so v/ katastrofe, vojne, nasilje, terorizem, škandali, kriminal... Medij i s takimi temami pritegujejo svoje bralce in gleaialce, ni pa verjexno, da oi njihov molk o terorizmu prispeval h koncu terorizma. r--------------------cV ideologija. Jacko najprej ene gično pove ; "Vse politične stranke, religije, filozofije In znanstvene doktrine so ideologije." Takoj v naslednjem stavku pa že svoj prejšnji stavek ovrže, ko pravi : " Tudi učenja Marxa in Darv/ina sd deloma^?!) ideologija. » glej, glej, zakaj pa sta omenjena go^ospoda Izvzeta iz celote Ideologij ?! Za razlago pa poskrbi Jacko pri svoji 7. točki. V-'' Sprejemljivejši pa je naslednji Jackov stavek : "Vse ideologije In religije so zgrajene na istih načellih,. glavno načelo pa je "<3'e ui in vladaj". V bistvu drži tudi Jackova misel • "vse politične stranke Imajo Iste cilje r oblast, denar, priljubljenost." Jackova kritika ideologij pa zadene na naslednjo kleč t ali iraiamo več obstoječih in soblvajočih ideologij (demokracija) nestrpno ali pa dobimo eno nasilno in vsex±rug@: izključujočo Ideologijo (M ikt utura). 112 6. Zgodovina, j Tu pa zaide Jacko v zelo čudne subjektivne razlage. Res je- le to, da zgodovino pišejo zmagovalci in da je zgo To vina uporabljena za sedanje oblastniške koristi. Nenavadna in napa&čna r pa je Jackova teza, da resnični zgodovini do 15. stoletja mi že po definiciji ne moremo nič vedeti. " Avtor se obnaša, kot da ne ve nič o starogrški in o rimski zgodovini, ki ju že moramo in moremo do neke mere sprejeti, čeprav sta bili ideološko pristranski in enostranski. Spet smo pri resnici, da zgodovino pišejo zmagovalci. A kaj, ko premaganci ne morejo ali ne smejo 'l pisati zgodovine. Judovsko staro zg .;s.iovino je lahko objavil V rimskipkolaborant" Jožef Plaviji in ne kak judovski poraženi upornik. Povsem po svoje j:o ubere- Jacko pri kitajski zgodovini oziroma rri zgodovini kitajskega zidu. Trdi namreč, da so zid zgradili "tisti, ki so živeli na severu, da bi se zavarovali pred tistimi, ki so bili na jugurt.(/ '^radi'i ga niso Kitajci, ampak narodi, ki so živeli na severu, da bi se branili pred Kitajci. To pa niso bili Mongoli, bili so Slovani." (!!!) Do hlperboliziranega lokalnega patriotizma manjka Jacku samo še izjava, do so zid gradili Rusi • Neverjetiio ! Zid naj bi gradila stepska plemena s svojo minimalno tehnologijo (konji, p loki, šotori..«,), stara civilizacija Kitajska pa bi nemočno opazovala njihovo gradnjo ! Druga Jacgova kitajska polemika je bolj sprejemljiva. Dokaj' utemeljeno oporeka podat&k, da so kitajski zid gradili slozi 2000 let. yrhunec zgodovinske fantazije pa si privošči jacko na koncu tega poslopja, ko pravd : 11 tilovani pa imamo bolj starodavno izročilo, zgodovino kot Egipt in Sumerci. 11 (!!!) Kar je preveč, je preveč. 118 Xxxg±K±aaiixxxEâ»a±x:x 'Pu pa se resno zastavlja vprašanje o strokovnosti Jackovega pisanja. Sam je naravoslovec (fizik), ukvarjaäpa se neznansko samozavestno z vesoljnim družboslovjem. Res je, da za zdravorazumsko razmišljanje o družbenih vprašanjih človek ne v • potrebuje diplome iz družboslovja ali celo doktorata iz te stroke. Nekak razgled po zgodovini pa bi že moral imeti, če o njej umuje. 'Tako pa se ukvarja s svojimi "zgoovinskimi" fantazjami o o kitajskem zidu, o Slovanih (beri : Rusih !), o tem, da pred 15. stoletjem ni bilo zgodovin in zgodovinarjev... ue smo še tako naklonjeni različnim alternativnim pogledom na zgodovino, pa Jackovih samovoljnih' domislic ne moremo razumevajoče sprejeti. 7. Sistem vrednot), Avtor tako je uvede to temo : » Gre za nravstvenost, katere del so morala, kil kultura, sistem vrednot in v- jezik." Gre za površno besedovanje, v naslovu je sistem vrednot, nato ? h je glavna nravstvenost, pri kateri je sistem vrednot eden od njenih delov i Aii ni nravstvenost morala aH je res jezik odvisen od nravstvenosti ?! sam bi izhajal iz kulture. ie-ta je Jirsi pojem, ki vsebugje moralo (nravstvenost), sistem vrednot in jezik. Zdaj se pojavita pri ^.acku spet že omenjena Darwin in Marx, in sicer kot-ustvarjalca xkxx nravstvenega temelja nase družbe" in ta temelj je zmagovanje močnejših nad šibkejšimi, blednja ugotovitev pa izhaja iz narave sveta že davno pred M u^w Darwinom in preu marxom. In zakaj je njmn nauk le delno ( i ) ideologija (prim. 5. poglavje ! )V Kaj pa s± je njun nauk v aru,°;emd?lu y V aH ni to enostavna  ž naravna in družbena resnica življenja, a vendar ne nova, ampak prastara]! Avtor naprti ooemaznanstvoikoma kar preveč, namreč flda'sta odprla prosto pot pohlepu, ki opravičuje vojne, uničenje, kazniva dejanja...-" 114 Spet se kaže pomanjkljivi jackov razgled po zgo ovini in po mnogoppvedni mitologiji, le v najstarejših mitoloških besedilih HXJE±KgaxSi®ft±8:xx nastopajo pohlep, sla po bogastva, *e denarja itd. spomnimo se na antični izrek, rta z zlatom obloženi osel preide še tako trdnjavsko obzidje, ali pa na judovsko starozavezno zgodbo, da so Judje rajši oboževali Zlato tele kot pa jezljivega in muhastega Jehovo. Nič novega pod soncem... zatem jacko nam jEXKteKisi ponuditi nekaj pozitivitete. takole prav : "Smisel življenja je le v osebnem, , bila vsa preteklost res idealna in idealsitična !? ¡8. Koncept, vizija) Na začejku & tega pog lavja preberemo : "Koncept razvoja določa, v kaateri smeri se bo civilizacija i/ razvijala, to je tisto, kar združuje različne narode!' In že se /l avtor izgubi v praznem besedovanju : "Pred nekaj t^&soč4 leti, ne vemo točno kdaj in kdo (!!), so imeli drugačne koncepte razvoja. ^Opomba : kako drugačne, katere ?) Eden od teh §> je bil božanski načrt, a bili so še drugi." (!?) Kateri in kakšen božanski načrt ? Pri obilici bogov na iZrmlji je zadeva pot?sem nejasna. Mitologije nakazujejo bolj potek sveta kot kake božanske načrte. Kaj pa "drogi" načrti, kakšni, kateri ? Jacko se v nadaljevanju speti izgubi. Kes je, da je __ razvoj a O nas konceptisamo eden od možnih konceptov , a izpeljava te ugotovitve je presenetljiva r Tacko nam navrže reinkarnacijo ! 115 7 Takole pravi : "A za to (opomba r za ogromni padec vkonceptu razvoja) ne moremo kriviti naših prednikov, saj smo bili ti •j predniKi kar mi sami, kot duše, nekoč. In zdaj a moramo pojesti to juho, ki smo si jo sami skuhali v prejšnjih življenjiih. 1 (!! ) a Presenetljivo je, da se ukvarja Jacko ob znanosti tudi i v z o kult I zrnom in s parapsitoologijo, a aj naj počnemo t m^panico družboslovja In reinkarnacije ! C - pvoje čudne miselne povezave končuje J - ko podobno )i o t v intervjuju leta ¿o 15 : -rosameznik ne more spremeniti civiliza&je, lahko pa se sam premakne iz e) e liniji dogod ov na ..rugo linijo dogodkov, da mu življenje začne bolj smiselni ravni." potekati na bolj kakovostni, Enostavneje bi rekel takole : posameznik ne more spremen'ti ecelotne družbe, lahko pa spremeni svoj' miselni, duševni ravoj. Nenehni materialni razvoj v omejenem svetu ni mogoč (hrana, voda, ■j energija, zrak, prostor:...), mogoč pa je nenehni duševni razvoj. A. tudi ta bi sekončal ob propadu materialnega sveta. Med 8 bistvenimi, usodnimi, temeljnimi, za naše življenje P je začetnih 6 uničevalnih, destruktivnih, le 7. in 8. e&e ment sta možno gradilna, konstruktivna. Pa še v obeh zadnjih sistemih ,'e lahkomvse skupaj preobrne v destrukcijo. In nemalo dejstg/?V/, ki nas obkrožajo (čedalje močnejši triuničevalni terorizeri)mj, kaže t. bolj na prev«rldo družbene des truktivnosti ko - p t na spodbudno konstruktivnost. \ kaj hočemo, živimo pač v času novega propadanija zahodnorimskega cesarstva (= sodobne evropske družbe). 116 ¿b. sPlSANKA t O ideološko—politični cenzuri v letu 2oll ¥ Kar nekaj mojih knjig je nastalo iz imenskega seznama ali iz tematsko^ usmerjenih bibliografskih podatkov. Tudi pri projektu Ljubljana v slovenski književnosti je bilo tako. Zadeva pa ima kar dolgo ozadje. Leta 1991 sem v dogovoru z Mestnim mu.ejem prip'avil razstavo v Kulturno-Informacijskem centru Mestnega muzeja z naslovom : Ljubljana v slovenskem leposlovju iod Emone do leta 194o, Razstavljenih je bilo 14^ knjig na ljubljanske teme. Upoštevana sta bila 2 vidika : , jubljana v nalovih literarnih del in Ljubljana v časovnem dogajanju.Od te razstavett mi je ostal ■ v v predalu seznam razstavljenih del. Po približno lo le otih pa me je urednica revirje Ljubljana ^ospa Nada pumi nagovorila (očitno se je spomnila razstave iz leta 1991), naj bi pripravil za omenjeno revijo naaaije\avanko z naslovom Ljubljana v slovenski književnosti. Res sem se lotil dela in v letih 2ool-2oo4 napisal 14 prispevkov. Uredništvu sem poslal tudi že 15. prispevek (prešeren in Ljubljana !), a le-$a T ni bil več objavljen, In to brez vsake urednicine raz (l ave. v (čudna ali kar nikakršna mani^a !) Dejstvo pa je, c3a je bil 'o same zna dela pa je črtala še pri 37 avtorjih ! V svojem življenju sem pripravil kar nekaj knjig, a še nikoli se ni zgodilo, da se mi je kak založ- mik ali urednik založbe cenzurno vmešaval v vsebinsko plat knjige. 7 /' .vi Vprašanja, ki so se ob tem radikalnem ali kar brutalna uredniškem posegu zastavila, so : zakaj je bilo treba raziskavo krajšati (ko jo je bilo trato nuj;'; no še dopolnjevati -), kako naj bi se besedilo krajšalo, kaj naj bi se v besedilu krajšalo in koliko 118 naj bi se besedilo krajšajo V Tn ne nazadnje : zakaj za krajšanje ni bil povpsaaan avtor V Urednica je zmogla na vsJe supaj le en sam odgovor : vzvišeno zmiganje z rameni v stilu : Roma locuta, t causa finima. Če je imela založnica npr. denarja le za 7o strari besedila, obseg mojega grv d.ivapa je bil npr. loo strani, bi mi to dejstvo /V lahki o na začetku dogovaijanja vljudno razložila in obenem predlagala : skrajšajte svo. ¡je besedilo za 3o strani ! P0tem pa bi se zgodilo tako ali drugače : ali bikaz skrajšal besedilo ali pa publikacija ne bi izsia. A še v-idno bi ostali pri starem rekl;ju : c1 ara pacta, boni amici. lo izjemnem uredničinem posegu v moje besedilo pa je bilo vsako dogovarjanje onemogočeno, obenem pa sem postal zdaj sam odločen nasprotnik iz iaje svojegajesedila v polpolnoma pokvečeni Hte±±ka:x podobi. Začetni občutek nedobronamernosti se mi je po vsem tan preobrnil v očitno uredniško zlohotnc^&st. A i je bil glavni namem vsega skupaj ta, da publikacija sp..oh ne bi izšfa y Aii pa je šlo za osramotitev avtorja, če bi uredničino skrpucalno ostfouteljeno besedilo izšlo ? X{,setega brata ^soaelavci : Katarina ulavan-Batagel j, Jana lavtižar, Tomaž |]obe). leta 2oo3 (22. srečanjV .em predaval o slovenskem potopisju (ob predstavitvi svoje knjige Vse strani sveta). peta 2oo3 (19. srečanje) sem pripravil vecv er s pesnikom Tonetom Pavčkom. istega leta sem p :idobil sošolca filozof.. In sociologa Jana Makaroviča za predavanje o Anaksimandru (27. srečanje). Leta 2oo4 (33. srečanje) sem pripravil predstavitev knjige , .v, fln+nlnffiie ■ dr. M a-» ko Marinčič se je Antična poezija (avtor: anxo.Log±j« . u. predstavitve udeležil). Istega leta je prebehal mandat predsedniku društva dr. Borisu Trlunu. Ker se ni vič potegoval za predsecinirftovo, je Dilo treba izvoliti novega predsednika. Nekaj odoornic me je L 122 nagovorilo, naj kandidiram za pred sednika društva. Ker so mi funkcijfe zoprne, sem se s težavo odločil za kandidaturo. (L Odločitev je temeljila na pritegljivi kulturni dejavnosti in na pričakovanju o doorem sodelovanju z odoorom. A. kaj kmalu je®s.xisixx počilo. Sicer sem v {tlel, dag je nekaj odoornic zagreto 'kontinuitetnih-, a sem mislij., da politična vnetost ne bo motila normalnega delovanja društva. zapletlo pa se je od tako malenkostni stvari vvsaj zame), ua mi je se do danes to v ostaloiumomaj razločljivo. Vse skupaj Di označil z naslovom Shakespearove igre Unogo hrupa za nič. Za kaj je šlo ? Teme naših srečanj smo izbirali sprcisti, kakor ■O jih je kdo predlagal in jih je odbor psrejel. Bistven pa je' bil časovni dogovor z nastopajočim gostom srečanja. bivše- Na eni od sej odbora (sedeli smo na verandi restat acije Slamič) sem predlagal zgolj to, da bi oblikovali vrstoi red \ v za nekaj srečanj vnaprej. Sam sem takrat pree&lagal več svojih tem, in sicer : Andrijan ^ah : Slovenska dramatika z antično tematiko (ob svojii istoimenski knjigi). Janko Kos : Recepcija antičnih mitov v slovenski literatiuri. Dre ustavitev knjige antologija anti" nega govorništva (urednik dr. Br ane Se ne gač m, ik). Srečanje z dr. Janezom Arnezem (silovenski izseijemski tidk). Srečanje s književnikom ¿anKom modrom ^ob njegovi 9o-letnici). Srečanje, -osvečenp p (.sniKU in prevajalcu amezu mkrsok^u m Ar i ar tu i, programiran o za februar ¿oo5, toi.ej za slovenski kulturni praznik) Zadeva je na prvi pogled povfem nedolžna in nevznemirijiva. /v ne za vse i Takoj ko smo pretili na točko sestanka o načrtu za nekaj srečanj vnaprej , so tri kontinuitetne odbornice zagraL-e tak vik in krik, kit da jim grozijo novi turški (ali drugi) vpadi. 23 v/ Želel sera pomiriti ta pr esenetljivi izbruh strasti, a sploh nisem pripel do besede ob nezadržnem trojm* križan ju. ^a pa bi kriččal se sam, se nisem odločil. Zakaj, neki ? Vendar sem razmero® hitro reagiral če se ne|da mirno zmeniti o tako drobni zadevi, potem hm mene ni več zraven/Odbor bi lahko vendarle brez hrupa glasoval o mojem predlogu za razvrščanje tem. <\ imel sera vsega flovolj in sera odstopil. Cul takrat ne sodelujem več z(društvom klasikov. Sprva sploh nisem vedel, kako naj si razložim neznanski bes C ,Vv treh odbornlc. Pri ponovnem pregledu svojih predlaganih tem pa sa odkril najverjetnejše b|stvo konflikta : za kontinuitetne abdbornice ih j- bil sumljiv d . Janpt Ar ne ž, eden najpo erafenejSih slovenskih kulturnih delavcev našega časa : zgodovinar, pisec, urednik, organizator, DiDliotekar, arhivar, največji strokovnjak za slovenski izseljenski tisk. Vse lepo in, prav, a za fanatične enostranske politične osebe je še vedno vojni sovražnik : bil je namreč pri domobrancih, (prim. najnovejša nekulturno zgodbo o izbrisu imena Balantiča iz naziva kamniške knjižnice !) Malce sumljiv je bil tudi Janko M0der ( kom-unističri zapornik v letu 1945), manj primeren pa je bil tudi ^anez frUart zaradi svoje publicistične knjige Slovenen v Srboslavjji. Morda pa vidim ideološke blodnje v čudtoera dogodku samo jaz, morda pa je odbornice ne nansko razburilo samo razvrščanje tem ?! Stalno se mi potrjuje dejstvo, ki ga/je lepo izrazil Josip Stritar v 16. Dunajskem sonetu, in sicer, «a w kulturni in v političn 'i le javnosti !l težko človeku je Slovencu biti." 124 28. SPIS ANK A. O književnosti kot o prosžoru svobode Podzavestno sera se že dolgo zavedal resničnosti naslova te splsanke. V zunanjo razvidnost o naslovnem dftjstvu pa me je pred kratkim mirno potisnil ugledni kolega dr. Janko Kos, in sicer ob predstavili sxm ž 2. knjige svojih spominov Ideologi n in oprečniki. Med drugim je povedal, zaKaj se je odločil za študij ✓ n v l< književnosti, ko je ra^mi«^j al tudi o V.istft" filozofj jI. de jal Takole približno je rKkeix: filozofija je bila takrat (okoli leta 195 o) dogmiatično marksistično zožena, književnost pa je •ponudila več svobode. Heureka ! sem si rekel . To je res In to bo tema ene od mojih spisank. Hvala Jam/i za to pobudo ! O Sam seveda ob svojem; bruclvstvu (nekaj let za Jankom) nisem razmišljal o svobodi pri književnosti, ker nisem /mel dodatne v- \/ zamišljene usmeritve, lame je d tla književnost edina zazelena izbira in z vpisom na slovensdtiko in na primerjalno (svetovno) književnost je bila moja usmeritev potrjena. Kaže pa spregovoriti o različnih občutjih kn j i ^ebnostne svobode v lastnem časovnem razvoju. V osnovni šoli (okupacija gor alii dol) se mi je ponujala v/ bogata domača knjižnica, pri sosedu sem si izposojal popularne knjige Slovence ve kn j ižejinice, pri stricu ludotu pa kujige"iz zbirke Dobra knjiga, Raznolikost knjig m je omogočala občutje širne svobodnosti. saj se takrat ^e nisem zavedal takih ali drugačnih cenzurnih omejitev. Značilno je, da sem omejevanje bra].ne svobode začui^rtil še(e po koncu vojne, ko je zavladaiajif komunistična dikatura. Nen ldomajje namreč postal Karl May, naši generaciji mulcev mojrda najpriljubljenejši pisatelj, idejno kritiziran, njegove knjige 125 pa so kar poniknile iz javnih knjižnic. Ali je bil razlog za V Mayevo preganjanje že dejstvo, da je bil Nemec, ali še kaj dodatno spornega, takrat nisem veciel (in .-k še zda# pravzaprav . y ne vemj. No, ideološka preganjavica Maya ni trajala prav dolgo, saj je mladinska knjiga začela onovno izaagati mayeva dela od približno leta 1 dalje. Vzpwretjno z izginjanjem pustolovskih mayevih knjig pa so se pojavile ldeoioako propagandne knjige fovjetskih (ruskih) avtor je v. I ^ npr. ustrovSKi : -^ako se je Kalno jeKio in Tadejev jjcM-Ma^lada garda. P isproti ílayevim zauavmm pusiolovsčinam po celem svetu - t/ i . , patetično zatezene zgodue o ru Ki h^rojSKl mladini v vojnem času. \J ^ & ^ ryzj^ /v. . i___; _ _ -4- _ \ .— i-i /-> 4-i i /S -i t r I/" n Vnr»l z,ade va v/ strašili rusKi filmi kot npr. je oila se hujša z-ito, Ker so tudi v kinempo#k--ih L sekretar rajkoma ali pa ^herojska; Zoja A.osmoi Knuta (lamsuna (simpatizer nacizma), H'erdina^^ ČL Antoni ossendov/ski (roiuan Tenin i), rri prepovednih slovenskih avtorjih je odločala predvsem katoliška usmeritev £ i-inko Belice ič, Janez Jjalen, Mirko avornik, stanko Kociper, joza Lovrenčič, Zor ko simčič, l^arte velikonja.., v f ko sem v bo. letih sluzooval v ^lovanski knjižnici« sem si z zanimanjem ogledal tamkajšnji t. i. zaprti fond knjig. Bita je pravcata zaoava . tam so bile knjige o K^-radjordjevičih, £ pa kritične knjige o Sovjetski zvezi in o komunizmu t r knjige i/ w iz zamejstva in iz em^igracije, četudi je slo za nedolžne kmečke Iü9 povesti, wed zelo pisano skupino knjig sem odkril c^io zemle-jpisni \fy vodnik na pisarje ^najbrž zaradi verske propagande;. 7 ^ j~e anekdota iz -i tistega časa: \r knjižnico je ODcasno prihajal proiesor Martfcn ^evnikar i a 'prsta, skrivnostno ja£-- pogledal o^oli seue in izvlekel iz aktovke novi zvezek g rrimor- slega leksiKona (ibüi;, ki ga je skega slovenskay^iDgra^ pretihotapil preko meje in ga je prinesel kot Jar knjižnici. ajčAa.^ Tudi ta leksikon je bil namreč prepo\a za vnos v Slovenijo. 80. leta so v Sloveniji že zaznamovala ^popuščanje ideološko-politične cenzure. Izšli : Hofmanov roman Noč do jutra, 1981 (o Golem otoku), Zupanov roman Levitan 1982, (oi avtorjevem zaporu), Torkarjev roman Umiranje na obroke , 1984, (o avtorjevem zaporu). Skratka - vsi ti romani ne kažejo več komunističnega režima v prijazni, kaj šele v servilni luči. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so odpadle blokade do zamejcev in do izseljencev. Seznanjali smo se s številnimi avtorji smo Q ki aera jih ¿(0 takrat poznali po imenih in ne po delih. ljudje so tudi poslej lahko imeli svoje politične "resnične", ^ e- / X a drugačne '»resnic hiso bile več zavrte in zatrte. v/ /K Sama kujizevnost ni zavezana politični reemici (je-ta ji v bistvu akodi), ampak umetniški resnijici. Navsezadnjena v književnosti ni nič manj pomembna tudi fantazija, izmišljija. In seveda se : lepota. Kot vemo, se v književnosti (in v umetnosti sploh) menjujeta prevada resnice ( mimezls, realizem^ naturalizem) in lepote (fantazija, idealizem»romantika. ..); 'fa- oue bistveni usmeritvi pa je ključna svuDudna ustvarj^Lnest a—laii ustvarjalna svoboda. 135 SPIS AN K A O Vesoljskem Vseznalcu iz naeih log<&W V reiji misteriji večkrat nastopa neodviairi raziskovalec in galaktičbi zgodovinar (!!) V]a4ean Vauhnick (ali kar\# V. V,), ki ima, kot trdi, zadnja 4 leta telepatski stik z nam naklonjenima Ne-zemljani (!!). Bat modna in rebus, sumt eerti den:ique finea, so rekli stari Plmljani, mi pa bi rekli po domače : Kar je prevei, je preveč. Ker me vedno zanijrnajo paranormalne zadeve, FLP-ji, vesoljci, svetovne skrivnosti, parapsihologija ^tjantida, Nostraradamus itd. (s prijateljem Dusan-m se resno ukvarjava z resnim znasfctvenikom Sitobinom, z njegovimi teorijami in z njegovimi močno verjetnimi razlagami zemeljske zgodovine), prebiram tudi pisanje V.V.-ja. ma V V pomeni1neodvisnemu raziskovalcu" morda dvakratno , * • K zmagoslavje (Victoria, Victoria) nad naivnimi ljudmi, k mu nasedajp, jaz pa razlagam ta v. V. kot Vesoljski Vseznalec. Očitno nastopa V.V. širom po Sloveniji, 11. 15 ob 18. uri pa je nastopil tudi v Ljubljani, in totjfiv Konf®renčni dvorani tehnološkega parka Ljubljana, stavba B (prtriflič je), Tehnološki park 19. 'skromno*1* začrtani program je obsegal naslednje : (i). Zgodovinski pregled dogodkov v Vesolju in v Osončju (!!), 1 , . ( 2.1 Civilizacije nezemljanov in njiguSDva vloga na Zemlji* (!!), (3j Aktualni dogodki, \\) odgovori na vprašanja poslušalcev. Dvorana se je kar napolnila : človeška radovednost o fantastičnih zadevah je še vedno živa. pripovedi*' modernih pravljičarjev pa jeele treba pospremiti s primernim skepticizmom, 131 Predavatelj se je takoj suvereno podal v vesoljska prostrabstva, tako prostorska kot časovna,Ni problemov s svetlobnim, |Heti, vesoljci nemoteno švigajo sem in tja. Pripovedoval je V.T. zatem o različnih vesoljcih, ki so na Zemlji ali pa se ukvarjajo z Zemljo in z Zemljani (zakaj le ?), in kazal na platnu tÄui tudi njihove podobe ^ali so mu jih poslali j>iezem i' jani ?). Mimogrede je omenil svoje telepatske zveze z nam naklonjenimi vesoljci ^zaKaj so nam naklonjeni i Ali so to tisti, ki so nas 'adamizi-II rair ?) t ' V. V. pa je ©pustil Df s.veno : kako je prišel do stika z ve s o j. j c i oziroma kako so vesoljci vzpostavili stik z njim ^zakaj ravno z njim ? Ali imajo Jiike t tudi z drugimi Zemljani ?) In kako ti stiki z veso jci potekajo. r<- ] astnfea hotem se vrne V.V. na Zemljo in nam sporoči, ia ima oo elita - , svetovna vlada v senci i\) v načrtu veliko zmanjšanje n . £ zemeljske populacije do leta 2o2o, in sicer le na 5oo millj-onov ljudi. Tudi o tem smo že slišali, a o načinu redčenja prebivalstva V.V. ne pove ničesar. Zvedel pa je telepatsko od vesoljcev, o da so migranti v Evropi cipirani, Arkturi'>anci pa b do drugo letö poskrfeli, Ja se bždo migranti začeli vračati nasij v svoje kraje. "Dobri novici sledi slaba novic/:, Drj.ugo leto napoveduje V.V. razpad Evropske unije. In Slovenija ? Izvemo tole : "Slovenija ne bo pristala v paketu zahodnega jSalkana, temveč bo skupaj z Madžarsko v paketu reševanja.'» Razumi, kdor more ! Kaj reči o vesoljsko-zemeljskih M blodnjah V.V.-ja Y Mož nedvomno prekaša znanega barona Muncljausna. Opazno je njegovo me sanje besedne štrene po načelu lobro-slabo. Ravno tako p nenehno skače kz Vesolja na Zemljo in spet nazaj. vseskozi pa nam nudi neustavljivo montažo podatkovnih atrakcij. Ali naj mu zamerimo nekaj poslovnega zaslužka!" Saj se govorno veniar trudi.. 134 30. SPISANKA 0 razgibanih dm o raznolikih Slovanskih večernicah V 8o. letih (lo8o-1987) sem bil uslužbenec Slovanske i v knjižnice, G-ospodka 15, Turjaški dvorec. Ker je bil moj osnovni ■a. tu '¡.-o. posel precej dplgočasen^ (katalogiz^^je knjig), sem rabil kaj h/ poživljajočega za dodatek. Tako sem se spomnil, da bi v naši (L mali čitoslnici lahko občasbo pripravljal različne prire- ditve : od predstavitev knjig in od srečanj s književniki do posameznih recitalov in do različnih n nastopov. Niz Slovanskih večernic se je začel leta 1982 in se je končal v začetku leta 1987, malo pred mojim odhodom iz Slovanske knjižnice. Nabralo se je Slovanskih večrnic, prireditev pa jfe bilo precej "1 * več, saj so se nekatere prireditve ponavljale. V tej spisanki bom ^ie^ledno navedel (kot kulturno zabimivostj ' ,, f7 vse takratne prireditve, g kateri od SDsameznikr prireditev, zlasti o Strniševih- Žabah, naši "kultni" predstavi v letu 1986, pa bi kazalo spregovoriti v posebni spisanki. Svojo aktivnost je v Slovanskih večernlcah več ikri; izkazala amaterska gledališka skupina Ananas, ki sem jo takrat vi vodil. Zdaj pa k pregledu prireditev, 1. Slovanske^ v#Čj?nic©L (dal je SY) : Recital pesmi Svetlane Makarovič poJ naslovom Drugo vse je ... Izbor pesmi in režija Andrijan lah, izvajalca Vesna Čopič in Andrijan Lah. Premiera 3.3.1982 in 2 ponovitvi : skupaj 3-xkrat. V | 2. SY : Svinčnik piše s srcem ; srbski otroški izreki,, izbor izrekov ~ - n in režija Andrijan hah. sodelovali so s Jana Cedilnik, Vesaa Čopič, V V Leni bukanec, Marjetka suš^eroič in Andrijan Lah. Premiera 2o. 4. 1982, zatem se 8 predstav v slovanski knjižnici in 16 (!) predstav na gostovanjih ; skupaj 25-ockrat \ 135 3. SV s Ivan Rob : Deseti brat. Priredba in režija Andrijan Lah -ohnoVrteTp^^^r^riST^miSTS. Sodelovali : Jana Cedilnik, Samo Koler, Tomaž Lobe, Beni LuKan^c in Andrijan Lah. Premiera ¿2.12.1982 i 8 ponovitev v S^vansKi knjižnici in 3 gostov anj a. skupaj : 12-kHat. 4. s V : Dogodek : pesniški večer Braneta & hlasteca ob glasbeni spremljavi Klemena Ramovša : 3.^. 1985. ^ ^ 5. av : Tomaž^Erj^vec : lopotnik pride v AfrUke_Pustavo : diapozitivi in predavanje o ^friki : 22.3. 1983. ^ 6. sv : j^3, jredatava : večer hrva.Re avantgardne poezije, izoor pesmi in režijajoidrijan Lah. Sodelovali : vesKa čoPŽ>č, Fiarjetka .usteršič in Andrijan Lah . premiera 24. 3. 1983 + ponovitev, skupaj ¿-krat. ^ 7. sv : E.K lueian : DoDri^voj^^^ veseloi^B v 3 de j am j ih. 1. dejanje,, nežija : Andrijan Lah. sodelovali: r glavni vI^TT^Trej Podobnik, v drugih vlogah : SamcP ^oler, r ^ • • v, TomazLobe, |>eni sukanec, nar jetka ¿uster^ič in Andnjan Lah. premiera 26.4.1983 h- S ponovitev + 2 gostovanji, JJkupaj : 8-krat. 8. Sv : Srečanje in pogovor s pesnikom JožetomJ^o^ ob njegovi zbirki ^alostin.e za ^četom in očetnjavo : 5.11. 1986. 9. Sv : srečanje in pogovor s prsateljem Oadimirjem Kavčiče^ o^njegovem romanu Živalski krog : 7.12.1983. lo7SV : Toma^JSria^c : Križem po Izraelu : diapozitivi in predavanje : 13. 12. 1983. i^iSSfe 11. SV : srečanje in pogovor s pesnikom Jonet™ Pavčkom ob njegovi zbirki Dediščina : 25. 1. 1984 . 136 12. SV : Srečanje In pogovor z igralcem Borisom Qstanom__ob novem slovenskem Hamletu v MG-L (glavnsjvloga Boris Ostan) : 15.2.1984. 13. SV : Srečanjejin pogovor s pisateljem Marjanom Rožancem ob njegovi avtobiografski prozi Roman o knjigah : 23. 2. 1984. •s/ 14. SV : Zvonko Cemažar : Doživetja : recital pesmi. Izbor pesmi in režija Andrijan I&h. Izvajala : Beni Lukanec In Andrijan lah. Premiera 28. 2. 1984 -4f gostovanje. SSkupaj : 2-krat. 15. SV : Iv in ¿prajc : Po Jttžtii Ameriki : diapozitivi m predavanje : 27. 3. 1984. 16. SV : Recital pesmi Aleksandre Peric : Ljubavne rane znane : 27. 3. 1984. 17. SV : Srečanje In pogovor s pesnikom pikom G-rafenauer jem ob njegovi zbirki Skrivnosti : 3.4. 1984. 18. SV : E.P. Burian : Dobri voj_ak s ve j k... 2. dejanje. Režija : Andrijan Lah. sSodelflvali : v glavni vlogi : Andrej Podobnik, v drugih vlogah : Mojca Belak, Tomaž Lobe, Beni Lukanec, Milan Novak, Ivan iprajc, Marjetka fušterič in Andrijan Lah. premiera : lo.5.1984 + ponovitev . Skupaj : ¿-krat. 19. SV : Srečanje In pogovor z igralcem Alešem Valičem pod naslovom Qd ubuja do Ble : 17. 5. 1984. 20. Sv : Miha Ramsak : Kitarski recital : 3o. lo. 1984. 21, SV : Srečanje in pogovor s pisateljem Igorjem Torkarjem ob njefovem romanu Umiranje na ooroke : 6. 11. 1984. 22. sv : srečanje/in pogovor s pesnikom Borisom a. Novakom od njegovih zbirkah duul stih in Kronanje : 27. 11. 1984. 1 23. SV : Srečanje in pogovor s publicistko in s prevajalko .-j-- Alenko ruhar ob urwelxovem romanu 1984 : 12.12. 19a4. 24. dV : Tomaž Erjavec : Nas človek v Islandiji : diapozitivi in predavanje : 17. 12. 1984. 137 mSV s Aleksander i. Solzenicin : Teliček in hrast, rriredba in režija Andrijan Lah. sodelovali « Mojca .de lak, Jana Cedilnik, v/ v/ Marjetka ¿susteroiS m ^ndrijan i,ab ; 17.1.1965. rrdreditve se je uaeležil tudi p evajelc^kKgigK solženicinove knjige ^anko Moder. 26. av I srečanje in pogovor s pisateljico Alenko Ooljevcček od n je bi igri (rod Prešernovo glavo : 23. 1. 19«5. 27. SV ; Za vse roke tega sveta : poezija in Kit ira Majde Kočar : 25. i. 1985. 28. SY : Srečanje in pogovor s prevajalcem in s publicistom Jankom Mgdronp ob knjigi Jezikovno razsodišče * 22. 1985. -v/ 29. SV : Ivan oprajc : Mehika ~ daljna in polna : diapozitivi in p^redavanje : 6. 3. 1985. 3o. SV : Srečanje in pogovor z dramatikom Ivanom, Mrakom ob nje .vi knjigi Smer In protismer : 2o. 3. 1985. 31. SV : Srečanje^n pogovor s pisateljem Brankom Gradišnikom ob mjegovem romanu Leta : 11. 4. 1985. 32. SV ; Srečanje in pogovor z igralcem Igorjem: Samoborom ob predstavi Korjtkova korespondenca (v Mali Drami). Prireditve se je t udeležil tudi preva£eiec Korykove korespondence jsiiko Jež.: 24. 5. 1985. f 33. SV : Srečanje in pogovor s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi pesniški antologiji Beseda : 5.,6. 1986. X/ 34. SV : Amen : pesniški večer Mirjam Novakove : 19. 6. 1985. 35. SV : Miran Hladnik. : Slaviš to vo xeto v ZDA : diapozitivi in P^davanje : tataiM5. 24. 9. iSife 1985. 36. SV i Alenka 0-erlovič • Peru tam in tu : diapozitivi in predavanje : 7. lo. 1985.. 37. SV : Srečanje in pogovor s pesnikom in s prevajalcem dr. Rado^m Bo r do nam _ ob njegovi zbirki Sipine in ob njegovi U<&~ letnici ; ±žxxiixx±S® 13. 11= 1985. 138 38. SV : SrečanjeJiH pogvor s pisateljem Dragom' Jančarjem ob J, 47) njegovi drami Veliki briljantni valček : 26. 11. 1985. 39. SV : Srečanje in pogovor s književnikom Bojanom Ptihom ob 2,. izdaji njegove knjige To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen : 18.12. ±Mtx 1985. 40. SV : Srečanje in pogovor s književnikom Milanom Aplhoro ob njegovi knjigi Enajsta šola Andreja %(a sft j 27. 1« 1986. 41. SV ; Srečanje in pogovor s predsednikom Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Aleksandrom Skazo o delovanju Slavističnega društva in o slovenskih kulturnih vprašanjih : 12. 2. 1986. 42. SV : Vid G-ragorac ; Srečaftje z ognjeniki : diapozitivi in predavanje : 25. 2. 1986Ž 43. SV ; G-^gor Strniša : žabe. Režija Andrijan Lah. Igrali člani skupine Ananas : Jana Cedilnik, Andrijan Lah, Tomaž Lobe. Premiera ; 2o. 3. 1986. Posebne predstave v letu 1986 t 23. lo. nastop na Borštnikovem srečanju v Mariboru - 25. 11. prisoten avtor - lo. 12. drugič prisoten avtor. Ponovitve v Slovanski knni.žnici 19-krat, v Vodnikovi domačiji 14-krat, ®a drugih lokacijah 17-krat» Skupaj : 51-krat! 44. SV : Sreča® jejin pogovor s pisateljem jip j zetom Kovač ičem obb njgaovi knjigi Friš (I eki : 27. 3. 1986.. 45. SV : Zmago ^mltek • ud Himalaje do morja : diapozitivi in predavanje : 14. 5. 19ti6. 46. t>V : Srečanje/in pogovor s pisateljem Milošem Mike In o m ob knjigi politično gledališče : 27. 5. 1986. 47. SV s Emil Zavadlav : Od Avstralije do Balija: diapozitivi in predavanje : 29. 5. 1986. r v 48. SV i Srečanje/in pogovor s publicistom Janezom Staničem ob njegovi knjigi Bele lise socializma : 15.lo. 198-6, 139 4a yv • srečanje-kn pogovor s književnikom in s politikom ... ^ rP Matjažem Kmeclom o slovenski kulturi danes, tu in tam - z naslovom Dom in svet t 18, 11. 1986. 50. S v i srečanje in pogovor s psihologom Antonom Vrsten jakorn v od njegovi knjigi .¿-kološka psihologija s 17. 12. 19tsb. 51. SV : Srečanje in pogovor s pisateljem Antonom........Ingoličem ob njegovih knjigah : Leta dozorevanja, zgodilo se je in uudovita pot ; 3. 2. 1987. (Velja si ogledati nekaj povzetkov..- —■——-— ■ ■--——----——— ~ ~ — s/ pesniški recitali : % 4 Samostojni nastopi pesnikov \ 4 Prozna recitala : 2 Gledališka igra in odlomka iz gledališke igre « 3 Kitarski recital ; 1 Srečanja s književniki in s publicisti j 'JiA Srečanja z igralci % '2 3 Zemljepisna jjredavanja z diapozitivi : 10 Seznam književnišklh im publicističnih gostov : JožejSnoj VMimir Kavčič, Tone Pavček, Marjan Rozanc, Niko Grafenauer, Igor Torkar, Boris A. Novak, Alenka Puhar, Alenka Goljevšček, v Janko Moder, Ivan Mrak, Branko Gradišnik, Ciril Zlobec, v Rado uordon, urago J • čar, Bojan ltliy Milan Apih, /r ^ _ T . . v Aleksander bkaza,. Lojze Kovačič, Miloš Mikeln, Jane^tamc, Mat j a' Kmecl, ¿»-ton Trsten&ak, Anton Ingolič. seznam igralskih gostov : |oris ostan, Ale« Talič, igor samob&r. i z s topajoči izvaj alski_ dogodki ; pesnisKi recital : ivan Rob : Deseti brat prozni recital s Svinčnik pise s srcem v Gledališka igra : Gregor Strnioa : &a±us. •no SEZNAM SPIS ANK 2015 li Vi>D | M j'KUrP ^r' HI Spisanka Uvodnica J__' 1. Pa začnimo s katastrofo... A 2. o propadla zahodnoriraškega c sarstva 23. 0 nekoncu 2. svetovne vojne 3 (TI 0 Sitchinovi zemeljski kronologiji G 5. 0 srečevanju s tujimi jeziki /M 6. o enostranski strankarski zgodovini 7. 0 Osmanagičevi M Bosanski piramidi 2.-i 0 moji najljubši knjigi £ (9/ Ob Djilasovi knjigi Novi razred 10. 0 zmotnjavah Nobelove nagrade za književnost 11. 0 mojem najbolj občudovane m profesorju 7, 1-2. o neogibnem zatonu preponlžee krščanske Evrope ^ 13. 0 mojem največjem, a propadlem knjižnem načrtu Gf£ 14. 0 kulturnik pobudah 15. 0 mojih 12 beseaah 16. 0 kultu ni zadevi iz domačega "arhiva" (^l) CDb imenitni knjigi § (vicev) komunističnih režimih 18. ob Moderndorferjevi igri Evropa ^ 19. 0 mojem sodelovanju v Svetovnem slovenskem kongresu 73~ 20. 0 kulturni pobudi iz domačega 4iarhiva" 21. o čem govori iuri latsko 53 0 vizualni zgodovini 2o. s to le t ja 23. Kako se že pol stoletja borim za svoje ime AOJu @ u imenitni knjigi Marjana Dolgana literarni atlas Ljubljane A 05" 25. 0 čem je govoril Jurij Jacko v letu 2013 A 09 26. u i«jf :e©losko-politiČni cenzuri v letu 2oll AA6 27. 0 moji udeležbi v Društvu klasikov AlA 28. 0 književnosti kot o prostoru svobode '---'i 29. 0 Vesoljskem Vseznalcu iz naših logov / 30 30. u razgiDanih in o raznolikih Slovanskih večernicah A % L\ UVOD BI SKLEP v/ Ker je bil uvod. napisan ze po spisankah, načrtovanih za leto 2ul5, je tole pisanje ob uvoau |~udi Sklep. V jeseni me je nekaj spodbudilo k pisanju krajših zapisov, ki sem jim dal ime spisan o. Zadeva je bila^čudna, saj je bil ustvarjalni pritisk zelo močan in me je spomnil na Jankov verz : Dvigni se, ukaz mi reče. Tafto se je neka gmota misli in občutij izrazila v spisankah, ki so razločevano sledile dvema izhodi- ščema : spominskim drobcem v zvezi s slovensko kulturo in aktualnim odzivom na to in na ono. Iz 1. spominskega sklepa poudarjam tele spisanke : SxxKxHekaMcrur.i?zxHVEi±o3Cimxvo3;iia:<:x S. 0 moji najljubši knjigi v/ ^ 5Jaroslav iiaaek : ix>ori vojak ovejk med 1. svetovno vojno), 11. 0 mojem najbolj občudovauem proiesorju (o Antonu Ocvirku), 14. u kulturnih pobudah, 19. 0 mojem sodelovanju v Svetovnem slovenskem kongresu, 26. 0 id^ološko-polltični cenzuri v letu 2oll (o moji knjigi Ljubljana v slovenski književnosti^, 27. 0 mojin udeležbi v Društvu klasijfov, 30. o razgibanih in o raznolikih Slovanskih večernicah. Iz 2. "zunanjega" skrpa pa bi izpostavil tele spisanke : 3. 0 nekoncu 2. svetovne vojne, 4. 0 Sitchinovi zemeljski kronologiji, 7. O Osmanagičevi Bosanski piramidi, 12. o neogibnem zatpnu preponižne krščanske Evrope, Naj dodata še 3 pisanke o 3 pomembnih knjigah : V ^ 9. Ob D j Has o vi knjigi Novi taazred, 17. Ob i enitnl knjigi y r šal (vicev ) o komunisičnih režimih \Ben Lewis : Smeh in kladivo), 24. 0 imenitni knjigi Marjana Dolgana Literarni atlas Ljubljane. Sistemsko in idejno je zbirka p spisank leta 2015 blizu publicistike v mojem zborniku Bombax aeternus hominis ludentis, Lj. 2013. Od tu (tod !) dalje (V. Kavčič) pa pojdimo v »fie en krog na vrtiljaku" (T. Terzani).