/-’n r-*t ■ ;AN!ZACUA LOKALNI!- ! ~7 A * / _ s-'- ^ \ j . •—* ■ ■ - . J 'i ih ! v / u 'asu&S t ;i - i 1 a «£7M? k $. m a INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI Raziskava 20 ORGANIZACIJA LOKALNIH % IN REŽIM PRESTAJANJA ZAPOROV KAZNI Ljubljana, decembra 1965 Finansirala: Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani in Republiški 4 sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije Razmnoženo v 8 izvodih b VSEBINSKO KAZALO Stran 1. Uvod (Vodopivec).............................. 1 2. Zbiranje podatkov (Vodopivec) .................... 4 3* Okvirna analiza zbranih podatkov (Vodopivec). . 11 4. Zapori v Ljubljani (Vodopivec)................. 39 5« Zapori v Radovljici (Vodopivec)................ 70 6. Zapori v Mariboru (Uderman). ..................... 81 7» Zapori v Celju (Vodopiveo) ..................... 106 8. Zapori v Murski Soboti (Uderman)................ 121 9* Zapori v Kopru (Uderman)........................ 148 10. Zapori v Novo Gorici (Uderman)............... 164 11. Zapori v Novem mestu (Uderman) ........ 177 12. Klinična obdelava skupine večkratnih prekrškar- jev (Kobal).................................... 192 13. Zaključki.................................... 239 13»1 Populacija lokalnih zaporov, njene social« ne in psihološke karakteristike (Vodopivec) 240 13*2 Režim prestajanja kazni (Vodopivec) . . . 245 13*3 Zdravstvena problematika (Kobal)........ 258 13.4 Organizacija zaporov (Vodopivec)........ 266 13.5 Obravnavanje težjih vrst prekrškov v različnih kazenskopravnih sistemih (Šelih) • 297 13»6 Problemi kratkotrajnih kazni odvzema prostosti (Vodopiveo).................... 303 13*7 Nekateri problemi, ki izhajajo iz temeljne zakonodaje o prekrških v SFRJ(Vodopivec) 3"l8 c SODELAVCI Avtorji: Vodopivec dr* Katja, pravnik, višji znanstveni sodelavec inštituta za kriminologijo -vodja raziskava Kobal dr. Miloš, psihiater, načelnik zdravstveno — psihološkega oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SE Slovenije in sodelavec inštituta za kriminologijo Uderman Boris, pravnik, višji strokovni sodelavec inštituta za kriminologijo Želih dr, Alenka, pravnik, znanstveni sodelavec inštituta za kriminologijo Konzultativna grupa: Bizaj Alojz, socialni delavec pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SE Slovenije Čerin Miha, načelnik oddelka za izvrševanja kazni pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve Dolenc Stane, referent za vzgojno delo v KPZ in VPD pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve Kobe dr. Peter, izredni profesor pravne fakultete v Ljubljani in sodelavec inštituta za kriminologijo Menart Jjinez, uslužbenec republiškega sekretariata za notranje zadeve Skalar Vinko, psiholog v zdravstveno-psihološkem oddelku republiškega sekretariata za notranje zadeve SE Slovenije in sodelavec inštituta za kriminologijo Upravniki vseh lokalnih zaporov 1. u y o d 1. U V O D V letu 196J. je inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani končal raziskavo o grupiranju obsojencev. Ta raziskava je zajela problematiko organizacije kazenskih poboljševalnih domov, ki so namenjeni obsojencem z daljšimi kaznimi odvzema prostosti, v glavnem s kaznimi zapora ali strogega zapora nad eno leto* Pri obdelavi te teme se je pokazalo, da so morda enako, 5e ne se bolj pereči problemi prestajanja krajših kazni odvzema prostosti (do enega leta, oziroma do 6 mesecev), ki jih prestajajo zaporniki v lokalnih zaporih. Problem prestajanja kratkotrajnih kazni odvzema prostosti je povsod po svetu in tako tudi pri nas pereš in je vprašanje, s kakšno razmestitvijo zapornikov in s kakšno organizacijo zaporov bi lahko dosegli boljšo aktivizacljo oseb za družbeno koristne namene v kratkem času njihovega bivanja v ustanovi* Zato je svet inštituta na svoji seji dne 9* oktobra 1963 sprejel temo o organizaciji lokalnih zaporov kot eno od bodočih raziskovalnih nalog inštituta* Inštitut pa je dne 15« 7* 1964 sklenil pogodbo za finansiranje te raziskovalne naloge s Skladom Borisa Kidriča in z republiškim sekretariatom za notranje zadeve. Po sprejetem programu naj bi imela raziskava Štiri dele: 1. popis obsojenih oseb in podatki o fluktuaciji obsojencev 2* programiranje organizacije zaporov in razmeščanje obsojencev glede na obstoječe kapacitete 3. rešim prestajanja kazni v posameznih vrstah zaporov In 4. primerjava predlogov z mednarodno sprejetimi načeli in z obstoječimi možnostmi pri nas Pričujoča raziskava obsega vse te elemente, čeprav je bilo treba pri obdelavi posameznih problemov odstopati od v naprej specificiranega programa. Ugotovili smo namreč, da z enkratnim popisom zapornikov, kakor je bil programiran, ne bi mogli dobiti vpogleda v fluktuacijo zapornikov, ki je v lokalnih zaporih izredno velika. Zato smo morali popisati mnogo več enot in smo 8 popisom zajeli v celoti 9*296 enot, namesto programiranih 860. Zaradi tega pa smo opravili popis le na podlagi obstoječega pismenega gradiva in brez rasgovorov z obsojenci. V podrobnem programu smo predvideli tudi psihološki in psihiatrični pregled ca 207 izbranih zapornikov. Ker je zgoraj navedena obdelava zajela toliko več enot, kot smo predvidevali, je bila finančno mnogo dražja in za- muđnejša. Zato smo so v kliničnem delu omejili le na psihiatrični pregled osebnosti in le na 79 zapornikov, izbranih samo v ljubljanskih zaporih. Inštitut je imel s konzultativno grupo dva sestanka. To grupo so sestavljali poleg sodelavcev inštituta usluž-benoi sekretariata za notranje zadeve in upravniki zaporov. Poleg tega sta dva sodelavca inštituta obiskala vse zapore in se ob tej priliki ponovno razgovorjala z upravnim osebjem zaporov. In končno so bili predlogi, ki izhajajo iz študije, prediskutirani na seminarju za vodilne uslužbence kazenskih ustanov, ki ga je organiziral republiški sekretariat za notranje zadeve v dneh od 28. 9* do vključno 2. 10. 1965. Zahvaljujemo se obema finanserjema, ki sta Omogočila izdelavo te študije; konzultativni skupini, ki je s svojimi sugestijami v mnogočem obogatila naša spoznanja, mnenja in predloge in vsem tehničnim in administrativnim delavcem, ki so nam pri delu pomagali. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni tov. Stanetu Dolencu za njegove predloge, ki so sloneli na bogatih dolgoletnih izkušnjah in za njegovo veliko osebno požrtvovalnost pri delu. 2. ZBIKAKJE PODATKOV 2.1 Zapori v Ljubljani in Murski Soboti Dočim obstaja o sodno kaznovanih osebah enotno vodena kazenska evidenca pri organih za notranje zadeve po prebivališču obsojenca, takšne evidence ni za upravno kaznovane osebe. Upravni kazenski postopek vodijo občinski sodniki za prekrške, ki sicer vodijo evidenco o osebah zoper katere so postopali, toda podatkov za posamezne osebe ne sporočajo na posebej organizirana evidenčna mesta in v republiškem merilu ni mogoče dobiti poimenskih seznamov upravno kaznovanih oseb. Tudi lokalni zapori večinoma ne vodijo kartotečne evidence po oeebah, ki so nastopile kasen odvzema prostosti, marveč vodijo vsi zapori matične knjige, v katere vnašajo podatke o zapornikih kronološko, nekateri pa vodijo tudi abecedni imenik zapornikov, toda v olivnem le za vsako leto posebej. Če domnevamo, da so tudi podatki o predkaznovanostl sodno kaznovanih oseb nepopolni ln prenizki, zlasti sa obsojence iz drugih republik, ker sodišča ne zahtevajo izpiskov iz kazenske evidence dovolj dosledno, potem je treba ugotoviti, da za upravno kaznovane ne razpolagamo niti s tako nepopolnimi podatki. Zarodi tega smo skušali ob začetku naše raziskave izpisati podatke iz matičnih knjig za vsakega zapornika posebej po priloženem obrazcu (priloga 1) v vsakem lokalnem zaporli za tri koledarska leta (1961 - 1963) in nato poimensko spajati obrazce za iste osebe. Domnevali smo9 da bomo na tak način lahko vsaj približno ugotovili število in vrsto povratka kakor tudi število različnih oseb, ki prestajajo kazni v lokalnih zaporih in njihovo fluktuacijo. Ker je število vpisov v matične knjige veliko (v vseh lokalnih zaporih okrog 9.000 na leto), smo pristopili najprej k izpisovanju podatkov le v dveh zaporih, zato da bi ugotovili, kakšno delovno obremenitev predstavlja spajanje obrazcev za zapornike poimensko in kako verjetni bodo rezultati, dobljeni na tak način. Preizkus smo napravili v ljubljanskih zaporih, t.j. v velikem mestnem centru z relativno manjšo udeležbo podeželskih občin In v zaporih v Murski Soboti, ki zajemajo relativno več podeželskega prebivalstva. Za tri navedena koledarska leta smo napravili v ljubljanskih zaporih 9«296 izpiskov. Toliko je bilo namreč v treh letih izrečenih upravnih in sodnih kazni z odvzemom prostosti, katere so kaznovani prestajali v ljubljanskih zaporih. Priimke in imena zapornikov ter rojstne podatke je vnesel oddelek za strojno obdelavo repu- bliškega sekretariata za notranje zadeve na kartice IBM ter iz tega izdelal abecedne sezname zapornikov* Po teh seznamih smo rodno spajali izpiske vseh zapornikov ne glede na to, ali so se v zapore vrnili zaradi storitve kaznivega dejanja, ali prekrška in za tako ugotovljene povratnike enega od izpiskov dodatno šifrirali (po priloženem šifrantu - priloga 2-8 kodeksi 55 - 7*0* Delo jo bilo izredno zamudno iz dveh razlogov. Predvsem je bila masa izpiskov ogromna in iskanje posameznih dokumentov zelo mučno* Poleg tega pa so bila v matični knjigi imena istih zapornikov vneštna pogosto netočno, zlasti za zapornike, ki niso bili Slovenci* Zato je bilo treba izpiske naknadno popravljati in spajati podatke tudi za tiste zapornike, ki so bili v spiskih navedeni na več mestih, pa je šlo očividno za ene in iste osebe (približno podobni priimki in imena, rojstni datumi in očetovo ime)* Delo je opravljalo več honorarnih uslužbencev nekaj tednov« Pri izpisovanju podatkov v zaporih v Murski Soboti smo se srečali z drugačnimi težavami* Kot povsod drugod vodi uprava zaporov dve vrsti knjig in sioers matično knjigo upravno in sodno kaznovanih ter knjigo pripornikov in preiskovancev* Ob sprejemu so nekatere osebe vpisali v knjigo pripornikov in preiskovancev, pozneje pa, ko so zanje dobili odločbe sodnikov za prekrške ali sodbe, teh oseb niso prenesli v matično knjigo zapor- alkov. Zato jo bilo treba Iskat1 podatke v obeh vrstah knjig. Poleg tega pri znatnem delu upravno kaznovanih ni bilo podatkov o vrsti prekrška ln je bilo treba primerjati vpise s podatki občinskih sodnikov za prekrške. Kljub temu je ostal delež nespecificiranlh prekrškov ogromen. Tudi ostali podatki o storilcih so bili pomanjkljivi. In končno je bilo nekaj oseb, ki so nastopile kasen v zaporih v Murski Soboti, nato pa so bile premeščene v mariborske zapore in je bilo treba naknadno ugotavlja-ti, katere osebe so bile vnešehe v matične knjige obeh zaporov in dvojne izpiske izločevati. Zlasti sodno kaznovani so v Murski soboti prestajali le zaporne kasni do 6 mesecev, dočim so bili ostali, z daljšimi kaznimi, premeščeni v mariborske zapore all pa v KPD Pob, kar je bilo pač odvisno od dolžine izrečene kazni. Po podatkih, ki so bili na navedeni način prečiščeni, kolikor je bilo največ mogoče, smo razpolagali za zapore v Murski Soboti sa tri leta s 869 izpiski. Te izpiske smo obdelali ročno enako, kot lspiske ljubljanskih zaporov potem, ko smo vse izpiske uredili po abecedi. Ko smo obdelali zbrano gradivo za zapore v Ljubljani ln Murski soboti, smo ugotovili naslednjet 1. Podatki o povratništvu kljub vsem naporom niso bili verodostojni in sicer verjetno iz dveh razlogov! - tisti storilci prekrškov, ki se stalno vdajajo izvrševanju prekrškov ali kaznivih dejanj, verjetno precej migrirajo in bi bilo zato treba spajati tudi izpiske med različnimi zapori, kar pa bi za tri f leta pomenilo spajati poimensko okrog 27*000 izpi-skov; - storilci kaznivih dejanj so obsojeni na relativno daljše zaporne kazni in so zlasti povratniki tudi podvrženi močni migraciji, zato je v istih zaporih povratništvo teh storilcev v triletnem razdobju r ^ *' prenizko• 2« Delovni postopek, kakršnega smo se poslužili v Ljubljani in Murski Soboti, je zelo mučen, dolgotrajen in drag ter v finančnem planu za to raziskavo ni bil predviden. Zanj torej ni bilo na razpolago dovolj fl- % ' } M nančnih sredstev, rok določen za izvršitev raziskovalne naloge bi se s tem podaljšal za več kot še enkrat. Iz teh razlogov smo se na sestanku s konzultatlvno grupo 10. 2. 1965 odločili, da bomo zbirali podatke v ostalih lokalnih zaporih drugače in na bolj enostaven način. 2*2. Ostali lokalni zapori - . - . .. * . .v, , •* c - . .... ; ... ..... v * 1, V ostalih lokalnih zaporih smo torej izpisali podatka iz matičnih knjig le za koledarsko loto 1963, podatke o povratku upravno kaznovanih pa smo ocenjevali* ali z upravnim osebjem po spominu (Gorica), ali po vpisu v matični knjigi, ki je bil napravljen na podlagi izjave samega zapornika ob nastopu kazni (Colje, Koper, Novo mesto, Hadovljica) ali po dosijejih zapornikov, ki jih hranijo zapori (Maribor). Podatke o povratku sodno kaznovanih smo izpisovali iz matičnih knjig, kamor so bili podatki o povratkih vnešoni iz sodb ali izpiskov iz kazenske evidence* Kolikor je bilo mogoče, smo na tak način ocenjevali tudi* - ali je bila oseba verjetno samo upravno predkaznovana (UP) - ali je bila oseba verjetno samo sodno predkaznovana (SP) - ali je bila oseba verjetno upravno in sodno predkasno- .• * vana (USP) - osebe, za katere povratka ni bilo mogoče specificirati na tak način, so pa bile ocenjeno kot povratniki, smo označevali le z oznako (P). Iz navedenega sledi, da razpolagamo s podatki, ki so zbrani na dva načina* asa zapore v Ljubljani in burski Soboti za tri kole- }# GT7XB&1 AHAI darska lota z oceno tistega števila povratnikov, ki so se v teku treh let vračali v ljubljanske oziroma murskosoboške zapore; za ostale zapore za eno koledarsko leto z oceno povratka na podlagi izpiskov oziroma domnev upravnega osebja. nil 9# pOC&fcKA BU&ll pOSUftlBUt • '^pOVL pflđOvUii skušali dati na podlagi bredi katerih so storilci ; tega .v ;j,di na podleči ^ 'j ‘ ' . » ' ' ' *' • i v ■ M St ?5 -O C 5. OKVIRNA ANALIZA ZBRANIH PODATKOV Osnovno vprašanje je, ali so podatki, zbrani na različen način, sploh uporabni za podrobnejšo analizo zaporniške populacije. To vprašanje želimo preverjati na dva načinas a) ali zbrani podatki opravičujejo pričakovanja, ki jih logično lahko predvidevamo in b) ali so podatki med posameznimi zapori podobni, oziroma iz utemeljenih razlogov različni in zato primerljivi. Odgovore na ta vprašanja bomo skušali dati na podlagi analize podatkov o dejanjih zaradi katerih so storilci prišli v lokalne zaporey poleg tega pa tudi na podlagi analize storilcev. Ker so se isti storilci - povratniki vračali v iste zapore večkrat, so števila storilcev vedno nižja od števila dejanj. Celotna raziskava pa ima žal to pomanjkljivost, da zaradi navedenih težav nismo mogli ugotoviti, kateri storilci se vračajo po večkrat v različne zapore v naši republiki. Zato je treba povedati takoj na začetku, da so vsi naši podatki o povratništvu lahko le prenizki, v nobenem primeru pa ne morejo biti previsoki. 2.1 Dejanja S celotno .azlskavo smo zajeli 15*022 dejanj zaradi katerih so storilci nastopili zaporno kazen in siceri 3.561 kaznivih dejanj ln 11.461 prekrškov. Ti podatki obsegajo za ljubljanske ln murskosoboške zapore tri koledarska leta (1961 - 1965) »a ostale zapore pa le koledarsko loto 1963* Za koledarsko leto 1962 smo v veeh zaporih zabeležili 8.692 dejanj, dočim izkazujejo podatki republiškega sekretariata za notranje zadeve za to leto 8.722 vpisov. Naše zajetje dejanj za leto 1963 je bilo torej dokaj popolno. Kolikor razlike obstojajo, gredo na račun dejstva, da so v enem od zaporov januarja 1963 ponovno vpisali v matično knjigo tudi zapornike, ki so ostali na prestajanju kazni iz prejšnjega koledarskega leta, do-člm ftflo ml te zapornike iz naše evidence izločili. Dočim vodijo zapori matične knjige dokaj v redu za storilce kaznivih dejanj, so podatki za storilce prekrškov v nekaterih zaporih Izredno pomanjkljivi. Nekateri zapori n.pr. sploh ne vpisujejo vrste prekrška, marveč se zadovoljujejo samo s navedbe, da gre za prekršek zoper javni red in mir. Procentualni delež nespeolfld-ranih vrst prekrškov po zaporih je naslednjit Novo mesto 82,0 % Murska Sobota 61,4 % Celje 9,8 % Koper 5,4 % Ljubljana 2,0 % Maribor 1,3 % Radovljica, Gorica • • V Murski Soboti je ostal tako visok delež nespeclfici-ranih vrst prekrškov kljub temu, da smo pomanjkljivosti v matičnih knjigah odstranjevali s pomočjo odločb občinskih sodnikov za prekrške. Gostota prekrškov in kaznivih dejanj» zaradi katerih so bile izrečene zaporne kazni, je na različnih regional- nih področjih precej različna« Bivši Okraj kot področje lokalnega zapora Število ka- število Število zensko od- kaznivih pregovornega dejanj krakov prebivalstva v letu v letu v letu 1961 1963 1963 Število na 10.000 prebivalcev kaznivih prede janj krakov Maribor 249 614 739 1 363 30 55 Celje 149 773 287 881 19 59 Ljubljana 304 749 667 2 966 16 97 Radovljica 101 702 470 46 Koper 80 536 86 462 11 57 Hovo mesto 116 325 94 266 8 23 Gorica 82 635 62 140 7 17 Murska Sobota 92 526 18** 191 2** 21 SR Slovenija 1 177 860 1 953 6 739 17 57 Storilci kaznivih dejanj prestajajo kazen večinoma v ljubljanskih zaporih Samo kazniva dejanja, za katera so bile izrečene za- porne kazni do 6 mesecev V gornji razpredelnici smo razporedili področja okrajnih zaporov po pogostosti kaznivih dejanj (stolpec 4). Na prvi pogled lahko ugotovimo« da tista področja« na katera odpade relativno največ sodno kaznovanih, niso obenem tudi področja, na katera odpade relativno naj-več upravno kaznovanih* Dočlm se področja po gradnaciji relativne udeležbe sodno kaznovanih skladajo z doslej ugotovljeno udeležbo bivših okrajev po gostoti kaznivih dejanj, od te lestvice odstopa lestvica relativne udeležbe storilcev prekrškov. Najbolj zanimiva so seveda tista področja, v katerih je relativna udeležba zapornikov višja od povprečja. Pri kaznivih dejanjih se uvršča Ljubljana sicer pod povprečje, to pa zlasti zaradi spojitve z radovljiškim področjem, ki je s kaznivimi dejanji mnogo nanj obremenjeno kot področje Ljubljane, kot večjega mestnega centra. Če ocenimo gostoto kaznivih dejanj samo za področje bivšega ljubljanskega okraja, potem znaša ta okrog 22 storilcev kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev in bi bil vrstni red zaporov po gostoti kaznivih dejanj naslednjii Maribor Ljubljana Celje Po gostoti prekrškov se uvršča na prvo mesto Ljubljana, daleč za njo sta Celje in Maribor. Na takšno razporeditev zaporov po deležih prekrškov lahko vpliva več faktorjev, zlasti pa tiles a) Delež mestnega in podeželskega prebivalstva je v teh treh področjih različen. Ker so prekrški zlasti družbeno negativni pojav večjih mest, bi se vrstni red spremenil, če bi upoštevali tudi ta faktor* b) Struktura vrst prekrškov je na različnih področjih iz socioloških razlogov različna in to dejstvo lahko vpliva na gostotna števila. o) Kaznovalna politika sodnikov za prekrške na različnih področjih je različna. Faktor a) smo preverjali na ta način, da smo število z zaporom kaznovanih prekrškov primerjali samo a populacijo ožjega mestnega območja* Zgoraj navedeni vrstni red zaporov po gostoti prekrškov se ni spremenil* Faktor b) smo preverjali s tem, da smo od vseh prekrškov izločili samo tiste, ki so najbolj pogosti, t*j* prekrške brezdelja in število teh primerjali z okrajno populacijo* Vrstni red zaporov se ni spremenil (relativno na 10*000 prebivalce vi Ljubljana 42, Celje 50, Maribor 21)* Ostane najbolj verjeten faktor c), kar pomeni, da se verjetno sodniki za prekrške v Mariboru in Celju poslužujejo relativno več drugih vrat kazni in ne zapornih kot v Ljubljani ln zato kaznovalna politika sodnikov za prekrška ni enotna. Sloer bi bilo možno, da bi bilo zaradi večjega priliva sezonske delovne sile v Ljubljano, v Ljubljani v resnici relativno več prekrškov kot v Mariboru, toda vse razlike ni mogoče pripisati samo tenu dejstvu« Delež storilcev ostalih jugoslovanskih narodnosti od vseh storilcev prekrškov v letu 1963 v ljubljanskih zaporih je bil namreč 26 %# dočim je gostotno število zapornikov, storilcev prekrškov v istem letu v Ljubljani skoraj še enkrat večje kot v Mariboru. Pri tem je znano dejstvo, da jo zlasti prostitucija v Mariboru kaj pereč pojav, podatke o prostituciji pa smo združili s podatki o brezdelju. Podobno domnevo bi mogli postaviti tudi za koprsko področje. Po deležu števila prekrškov na 10.000 prebivalcev se o-stall zapori, ki so pod povprečjem, dokaj logično rangi-rajo in sicer po naslednjem vrstnem redu od najbolj obremenjenih zaporov navzdolt Koper Radovljica Novo mesto Murska Sobota Gorica Struktura dejanj zaradi katerih so bile izrečene zaporne kazni, je noslednjat Struktura prekrškov v % Zapori v Vrsta prekrSkov brezdelje 54 43 39 56 24 38 3 • S nedostojno vedenje 17 33 15 12 27 21 76 • • Igre na slepo srečo 1 4 - - - • • - • • nedovoljen prehod čez mejo 14 1 33 22 23 23 11 • • neupoštevanje odločbe o izgonu 5 • 1 «■» 4 • • storjeni v prometu 7 10 8 6 18 3 4 • • ostali 2 9 4 4 8 11 6 • • skupaj 100 100 100 100 100 100 100 e • 7 021 470 1 345 795 279 437 140 46 H2 7 160 470 1 363 881 719 462 140 266 Delež nespeeifici-ranih prekrškov v % 2,0 mm 1#3 9,8 61,4 5,4 - 82,0 H- = numerus specificiranih vrst prekrškov Kg * numerus vseh prekrškov V razpredelnici smo zapore razvrstili po regionalnih področjih. Strukture prekrškov po vrstah nismo izračunavali za Novo mesto zaradi premajhnega števila znanih vrat prekrškov. V vseh ostalih zaporih so odvzemi prostosti zaradi brezdelja najbolj pogosti, razen v Murski Soboti in Gorici, kar Je razumljivo in verjetno. Visok delež prekrškov brezdelja izkazujejo zlasti zapori v Celju, Ljubljani, SadoviJici pa tudi v Mariboru in Kopru. Tudi lz te razpredelnice pa Je mogoče povzeti domnevo, da prekrške brezdelja verjetno v Maribora in Kopru redkeje kaznujejo z zaporno kaznijo kot drugje. Prekrški nedostojnega vedenja so relativno najbolj pogosti v Gorici, kjer pa so nasploh prekrški redek pojav (glej str. 15), nato pa v Radovljici in Murski Soboti. Dočim je takšen podatek za Mursko Soboto razumljiv, ker gre za vinorodni predel, je relativno visoko udeležbo prekrškov nedostojnega vedenja v Radovljici verjetno treba pripisati dejstvu, da je na področju teh zaporov kaznovanih z odvzemom prostosti relativno največ storilcev ostalih jugoslovanskih narodnosti, pretežno sezonskih delavcev. Iz istega razloga beležimo tudi zaporne kazni zaradi iger na slepo srečo zlasti v Radovljici, Ljubljani in deloma (minimalno) v Kopru. Nedovoljen prehod čez mejo je prekršek, značilen zlasti za obmejne predele (Maribor, Murska Sobota, Koper, Colje). Zaporne kazni zaradi neupoštevanja odločbe o izgonu so se izrekale očivldno le na področju zaporov v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Upravičenost izrekanja teh kazni in njihova nadomeščanja z zaporno kaznijo samo na teh področjih je bila zelo dvomljive vrednosti. jPresenetljiv je visok delež prekrškov v i>rometu v murskosoboških zaporih. Toda ob tem moramo povedati naslednje i prekrške v prometu smo nameravali specificirati na 3 /, 4 prekrške storjene z motornimi vozili in drugimi, na prekrške storjene v vinjenem in treznem stanju. Zaradi pomanjkljivih vpisov v matično knjigo, im nam ta specifikacija na splošno ni uspela. Podatki so sicer v posamezne izpise iz matične knjige vnešeni, v kolikor so obstojali, bili pa so premalo zanesljivi, da bi jih mogli za vse zapore tudi številčno obdelati. Za Rursko Soboto razpolagamo s še dokaj zanesljivimi podatki, pad za tiste vrsto prekrškov, ki so sploh specificirani. Takih prekrškov je bilo storjenih v prometu sicer 50, od tega pa samo 8 z motornimi vozili. Vsi ostali prekrški odpadejo na vožnje s kolesi, zlasti v vinjenem stanju, eden pa na uporabo vprežnega vozila ponodi brez ludi. Kaznovanje prekrškov te vrste je seveda tudi modno odvisno od dela organov ljudske milice, kateri jih ponekod verjetno ostreje preganjajo in pogosteje prijavljajo sodniku za prekrške, dodlm jih drugod v vodji meri odpravljajo z mandatnimi kaznimi na licu mesta* Deleži ostalih vrst prekrškov, ki so sicer znani, toda so njihove frekvence tako nizke, da jih ni kazalo podrobneje deliti za namen te raziskave, so najvlšjl v Kopru, Radovljici, Murski Soboti in Goriol. V obmejnih področjih v Kopru in Gorici odpade od teh prekrškov največ na tihotapstvo in carinske prekrške, v Radovljici na žalitve, v Murski Soboti pa na prepovedano nošenje orožja, na nedovoljen zakol in ribištvo ter na opravljanje obrti brez dovoljenja. Struktura prekrškov po spolu je razvidna iz priloge 10 in je mogoče iz strukturnih deležev razbrati mnogo večjo '* ¥ relativno udeležbo žensk na prekrških brezdelja kot moških (tudi v tem primeru je opazen nizek delež žensk, kaznovanih za prekršek brezdelja v Mariboru), pač pa znat- no nižjo udeležbo žensk pri prekrških nedostojnega vedenja in nedovoljenega prehoda čez mejo* Pri tem je opazno, da so razlike med deleži moških in žensk pri prekrških nedovoljenega prehoda čez mejo znatno manjše v Maribora in Celju, kakor v drugih zaporih* Nadomeščanje izgona z zaporno kaznijo je zlasti kazen, ki se je izrekala ženskam* Struktura kaznivih dejanj v % Zapori v gs *jss ar-esa s Gori-cl ve“ življenje in telo 21 *• 34 28 35 16 8 42 moralo 2 *. 2 2 1 1 2 1 narodno gospodarstvo 3 .. 5 5 5 3 14,5 7*5 premoženje .. 55 44 23 31 29 22,5 v prometu 13 .. 4 4 5 8 14,5 3 nedovoljen prehod čez mojo 1 *. 6 1 5 6 11 2 uradno dolžnost 6 • • 4* 7 5 16 2 4 ostala 9 .. 10 9 21 19 19 18 skupaj 100 7->oo 100 100 100 100 100 N- 2 136 .. 739 287 149 86 62 94 N2 2 136 739 287 150 86 62 94 N, numerus specificiranih vrst prekrškov numerus vseh prekrškov Kazniva dejanja zoper življenje in tolo go zlasti pogosta v vinorodnih predelih (Novo mesto, Murska Sobota, Maribor), sicer pa prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje z najvišjimi deleži v mestnih centrih (Ljubljana, Celje, Maribor). Kazniva dejanja nedovoljenega prehoda čez mejo so pogosta na področjih, kjer posamezniki lahko organizirajo prehod drugih čez mejo (Maribor, Murska Sobota, Koper, Gorica). Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost pa so iz znanih razlogov najbolj pogosta na koprskem območju. Visoki deleži kaznivih dejanj zoper narodno gospodar-stvo v Gorici in Novem mestu gredo na račun različnih vrst dejanj iz tega poglavja, zlasti pa na račun uničevanja gozdov, nezakonitega lova in mnogo manj na davčne zatajitve. Med ostalimi kaznivimi dejanji so v Gorici in Kopru naj- r « bolj pogostas neplačevanje preživnine, nečista dejanja, razžalitve in kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja (razen kaznivih dejanj storjenih v prometu); v Murski Sobotli neplačevanje preživnine in kazniva dejanja zoper pravosodje; v Novem mestu pai neplačevanje preživnine, razžalitve, upiranje uradni osebi. Pri tem pa je treba upoštevati, da so to zapori z najmanjšo populacijo storilcev kaznivih dejanj in so absolutne frekvence prej navedenih kaznivih dejanj nizke (giblje3° se od 4 do 9 primerov), kar pa glede na nizko sumo vseh kaznivih dejanj kaznovanih z zaporno kaznijo na teh področjih predstavlja razmeroma visoke procentualne deleže« Primerjava po spolu nam pokaže, da so ženske storilke relativno močneje udeležene na kaznivih dejanjih zoper premoženje in uradno dolžnost (priloga 11)« kaznovalna politika je očividno nekoliko ostrejša v Mariboru in Celju kot drugje in to tako za prekrške, kakor za kazniva dejanja« Zaostrena politika kaznovanja na teh dveh področjih se ne odraža le v sumarnom pokazatelju povprečne dolžine vseh Izrečenih kazni, marveč skoraj brez izjeme tudi po posameznih vrstah prekrškov in kaznivih dejanj« če smo postavili domnevo, da na področju mariborskih in celjskih zaporov izrekajo sodniki za prekrške v večjem deležu tudi druge vrste kazni in ne toliko zaporne, potem je razumljivo, da izrekajo v težjih primerih tudi težje zaporne kazni« Enako logičnega sklepa ne moremo postaviti tudi za kaznovalno politiko, ki jo vodijo na teh področjih sodišča« Zdi se nam, da jc le treba ugotoviti, da je ostrejša kot drugod, pri tem pa nimamo namena izreči kakršnekoli negativne kritike nad tem dejstvom, saj je vprašanje kratkotrajnih kazni na sploh več kot pereč problem. Povprečna dolžina kazni izrečenih za prekrške v dneh Zapori v pretežka WubT ?^°r?“1‘Cel3u^^kooruGof1"Novin 1 ljani ljici boru J iiobotlcl mestu brezdelje 17 19 19 20 12 14 6 12 nedostojno vedenje 14 14 17 17 13 13 12 10 igre na sleuo srečo 17 10 - - - 30 - - nedovoljen prehod čez mejo 19 13 21 20 17 18 16 16 neupoštevanje odločbe o izgonu 15 14 13 Ht v prometu 10 17 12 8 6 10 2 13 ostali 16 15 27 20 7 44 31 20 nespecificirani 14 - 16 15 14 10 • 17 skupaj 16 16 19 19 13 17 13 16 Če primerjamo te podatke z relativno pogostostjo posameznih vrst prekrškov na posameznih področjih (tabela na str. 13) ne najdemo skoraj nikakršne povezave v tem smislu, da bi bile na tistih področjih, kjer je posameznih vrst prekrškov relativno več, kazni ostrejše iz generalno preventivnih razlogov. Zato domnevamo, da jo razlike, ki sicer v glavnem niso velike, treba pripisati predvsem subjektivnemu faktorju na strani sodnikov za prekrške in politiki kaznovanja, ki se je izoblikovala na posameznih območjih. Razmeroma visoka povprečja kazni Izrečenih za ostale vrste prekrškov v Kopru in Gorici so posledica tegd* da odpade, kakor smo rekli, na teh področjih v okviru ostalih vrat prekrškov največ prekrškov na tihotapstvo in carinske prekrške• Povprečna dolžina kazni izrečenih za kazniva dejanja v dneh Kazniva Zapori v dejanja Ljub- Radov-Mari-^, *,MurskiY,_,„Gori-Novem zoper ljani ljiel boru oex3UsobotiAOpru ci mestu življenje in telo 91 • • 95 100 33 107 105 80 moralo 153 • • 197 190 60 90 180 25 narodno gospodarstvo 111 • • 100 80 52 75 33 133 premoženje 152 • • 155 171 56 170 113 109 v prometu 85 \ • • 101 123 30 140 86 140 nedovoljen prehod čez mejo 137 • • 159 255 44 306 74 210 uradno dolžnost 193 • • 215 181 53 221 120 119 ostala 94 • » 101 78 55 144 103 72 skupaj 125 vsega 7 k.d* 138 139 46 165 92 95 Najprej je treba poudariti, da so frekvence posameznih vrst kaznivih dejanj zlasti v Kopru, Gorici in Novem mestu tako majhne, da povprečja, razen za kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper premoženje, niso zanesljiva« V primerjavi z relativno udeležbo kaznivih dejanj na določenem področju (str. 13) pa tudi kaznovalna politika so-dičč ne odraža generalno preventivnega aspekta* Tudi v tem primeru bi bilo mogoče postaviti domnevo, da je treba razlike v povprečno izrečenih kaznih vsaj deloma pri- pisati subjektivnemu faktorju sodnikov in politiki kaznovanja, ki se je izoblikovala na posameznih področjih. Zasedenost zaporov izračunavamo s primerjavo povprečnega števila zapornikov na dan s kapaciteto bivalnih prostorov. Pri tem pa nastajajo določene težave. Minimalna kapaciteta na osebo je določena s čl. 58/3 Pravilnika o izvrševanju kazni odvzema prostosti (Ur. 1. 61/29) na 8 a?, Ker se pa večina zaporov nahaja v starih zgradbah, so bivalni prostori ponekod sicer visoki, zato pa po površini manj ustrezni. Zaradi tega smo po prosti presoji določili za najmanjšo možno površino, ki naj v 2 bivalnih prostorih odpade na osebo 4 m , kar je dejansko več kot minimum in primerjamo povprečno ocenjeno število zapornikov na dan z obema minimumoma. Poleg tega ne razpolagamo s podatki o dejansko lzdržanih dneh kazni v enem koledarskem letu, marveč le s podatki o izrečenih dneh kazni tistim zapornikom, ki so v letu 1963 nastopili kazen odvzema prostosti. Zaradi tega smo povprečno dnevno zasedenost zaporov ocenjevali na več načinov. Za nekatere zapore (n.pr« Murska Sobota, Nova Gorica, Radovljica), kjer prestajajo kazen predvsem upravno kaznovani, oziroma sodno kaznovani s krajšimi kaznimi odvzema prostosti, smo preračunali število izrečenih dni kazni na možne koledarske dni. Za druge zapore smo upoštevali kot povprečje povprečno Število novodošlih zapornikov na mesec, za mariborske zapore pa po povprečnem desetdnevnem stanju, kakor nam ga je posredovala uprava zaporov. Tsa ocenjena povprečja smo preverjali v upravi posameznih zaporov in jih po potrebi korigirali* Bivalni prostori za upravno in sodno kaznovane Zapori v J m?/8 „2 m m2/4 Povprečno število zapornikov na dan leta 1963 Celju 2 1J8 267 683 171 97 Gorici 210 26 75 19 17 Kopru 458 57 227 57 45 Ljubljani 2 914 364 1 105 276 300 Mariboru 3 095 387 993 248 244* Murski Soboti 372 46 107 27 15 Novem mestu 625 78 190 48 30 Radovljici 503 39 101 25 20 Povprečno na mesec je bilo sicer samo 175 novodoslih zapornikov« toda ker je bilo v mariborskih zaporih relativno več sodno kaznovanih oseb z daljšimi kaznimi odvzema prostosti, je bila dnevna zasedenost zaporov večja kot število novodošlih. Podatke o kubaturl in kvadraturi prostorov nam je posredoval republiški sekretariat za notranje zadeve SRS. že na prvi pogled je jasno, da so bili v povprečju preobremenjeni samo zapori v Ljubljani. Tudi v drugih zaporih prihaja sicer do občasnih preobremenjenosti, vendar tega ni mogoče imeti za pravilo. Posebne težave imajo, po is- javi upravnika zaporov, zlasti Se v mariborskih zaporih z začasnim pridržanjem povratnikov, ki so pobegnili preko meje. 3,2 Storilci t Ker v teku enega koledarskega leta prestajajo posamezni storilci prekrškov in kaznivih dejanj v istih zaporih več kazni, ki so izrečene za asocialna dejanja, storjena po prestani kazni, vsekakor pa v obdobju treh koledarskih lett ki je bilo obdobje evidentiranja storilcev in njihovih dejanj v zaporih v Ljubljani in Murski Soboti, je, kakor smo rekli, število storilcev nižje od števila dejanj, zaradi katerih so prestajali zaporne kazni, Žal zaenkrat nismo imeli možnosti ugotavljati tudi, katere iste osebe se v teku določenega razdobja pojavljajo v več zaporih. Zaradi tega so strukturni deleži storilcev v tistih vrstah prekrškov oziroma kaznivih dejanj, v katerih je visok odstotek povratnikov^nižji od strukturnega deleža dejanj9 dočim so strukturni deleži storilcev v tistih vrstah dejanj, v katerih je povratnifitvo manj x>ogosto, višji od strukturnega deleža dejanj. Tabelarne preglede o strukturah storilcev po vrstah dejanj prikazujemo v prilogi 12 in povzemamo* - deleži storilcev prekrškov brezdelja in kaznivih dejanj zoper premoženje so nižji od strukturnih deležev dejanj, ker so zaradi teh dejanj vrača v zapore več istih storilcev; - deleži storilcev prekrškov nedovoljenega prehoda čez mejo in kaznivih dejanj zoper življenje in telo so višji od deležev dejanj, ker je zlasti pri teh dejanjih delež povratnikov nižji od povprečja; - zaradi tega in iz prej navedenih razlogov (da se v Mariboru očividno brezdelnežem redkeje izrekajo kazni odvzema prostosti kot drugod) največji delež populacije prekrškarjev v mariborskih zaporih ne predstavljajo več brezdelneži, marveč mejaši« V ostalih zaporih, razen v goričkih in murskosoboških, odpade pretežni del populacije prekrškarjev še vedno na brezdelneže« Poleg tega pa so k področjem, ki so po strukturi kaznivih dejanj izkazovala relativno več kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kakor kaznivih dejanj zoper premoženje (Murska Sobota, Sovo mesto) pridruži po strukturi storilcev še mariborsko področje« Avtohtonost zaporniške populacije ocenjujemo vsaj deloma lahko po kraju rojstva« Na ožjem mestnem področju, kjer so zapori, je bilo rojenlhs Delež zapornikov, rojenih na ožjem mestnem območju v % Zapori v Storilci prekrškov Storilci kaznivih dejanj Ljubljani 12 12 Radovljici 1 • S Mariboru 15 8 Celju 10 6 Murski Soboti 2 4 Kopru - 1 Gorici 1 2 N over, mestu 2 1 To pomeni, da prihaja v zapore pretežna večina zapornikov, ki so bili rojeni v bližnjih, pa tudi v bolj oddaljenih občinah in je resnično avtohtonega prebivalstva iz ožjih mestnih področij izredno malo (priloga 13). Žal smo ob času izdelovanja izvlečkov iz matičnih knjig prezrli, da bi morali poleg ožje avtohtonosti po mestnih področjih, izpisovati tudi širšo, t.j. za celotno območje, katero zajemajo posamezni zapori. Zato s temi podatki ne razpolagamo* Struktura storilcev po narodnosti (priloga 14) izkazuje enotretjinako in višjo udeležbo ostalih jugoslovanskih narodnosti med storilci prekrškov v Radovljici, Novem mestu, Kopru in Ljubijani, med storilci kaznivih dejanj pa razmeroma visoko udeležbo teh storilcev v Kopru in Gorici. Velik del teh storilcev predstavljajo sezonski delavci• Povratništvo je problem, Katerega smo skušali v tej študiji najeti na način kot še nikdar prej, pa vendar, kljub vsem naporom nismo uspeli. Zdi se nam, da je ugotavljanje dejanskega povratništva skoraj enako teško pri storilcih prekrškov, kot pri storilcih kaznivih dejanj, kajti v širšem pomenu besede je povratnik vsakdo, ki ponovno izvršuje kazniva dejanja in hujše vrste prekrškov. Za storilce prekrškov smo ugotavljali povratništvo sicer na več načinov, vendar lahko metode našoga dela strnemo v dve skupini. Hajprej smo v Ljubljani in Ifurski Goboti ugotavljali povratništvo s spajanjem izpiskov, ki smo jih naredili za tri koledarska leta poimensko za iste zapornike ne glede na to ali so bili storilci v povratku zaradi prekrškov ali zaradi kaznivih dejanj. Poleg tega hranijo v mariborskih zaporih odločbe sodnikov za prekrške za vsakega zapornika posebej v posebnem dosijeju in to od leta 1953 dalje in je bil povratek ugotovljen na podlagi teh do-sijejev. In končno lahko prištejemo v to skupino še za-pore v Gorici, kjer je upravno osebje ugotavljalo povratništvo po spominu, da so se nekateri zaporniki tekom zadnjih let vračali v goriške zapore. V vseh ostalih zaporih je bil povratek vnešen v matično knjigo in s pomočjo te v izpisek na podlagi izjave sa-mih zapornikov. Deleži povratnikov od vseh zapornikov storilcev prekrškov, ki 3mo jih ugotovili na ta dva načina, so naslednji! 1« spajanje informacij 2. izjave zapornikov Maribor 28 % Radovljica 46 % Ljubljana 24 % Celje 35 % Gorica 24 % Koper 24 % Murska Sobota 17 % tiovo nesto 24 % Iz tega lahke sklepamo, da nobeden od načinov spajanja informacij ni vedel do željenega razultata, ker izkazujejo izjave zapornikov mnogo višje delečo povratništva, pa še ti so nedvomno prenizki« Hipotezo, ali ne vplivajo odločilno na colotne deleže tudi strukture storilcev prekrškov, ki jo v posameznih »odporih različna, lahko preverimo s tem, da primerjamo deleže povratništva le z razmeroma najbolj pogosto vrsto prekrškov, t«j« za prekrške brezdelja. Podoba deležev je naslednja! 1* spajanje informacij 2. izjave zapornikov Maribor 47 % Radovljica 54 % Ljubljana 30 % Celje 41 % Gorica • • Koper 33 % Murska Sobota 21 % Novo mesto • • Tudi v tem primeru izkazujejo Izjave zapornikov višje deleže povratništva, kakor spajanje informacij (priloga 15)« Do podobnoga rezultata pridemo tudi, če primerjamo deleže ugotovljenega povratništva za zapornike brez stalnega prebivališča. 1. spajanje informacij 2. izjave zapornikov Maribor 37 % Radovljica 80 % Ljubljana 31 % Colje 44 % Gorica # • Koper ♦ • Murska Sobota ♦♦ Novo mesto 30 % Iz tega izhaja, da absolutnega števila povratnikov med storilci prekrškov nismo mogli ugotoviti, da pa se resničnemu stanju verjetno še najbolj približujejo podatki, » zbrani o povratništvu v radovljiških zaporih. Ostane odprto vprašanje, ali so podatki, ki smo jih o povratništvu med storilci prekrškov dobili, sploh uporabni ali ne v tem smislu, da so, čeprav prenizko ocenjeni, znotraj enih in istih zaporov med seboj vendarle primerljivi, ker so napake v okviru iste ustanove enakomerno porazdeljene med posamezna obeležja. Na to vprašanje je treba iskati odgovor parcialno. Delež povratnikov v % po starosti storilcev prekrškov Zapori v starost v letihMari-Ljub- boru ljani Gori—Murski Hadov—« , - „ Noven ol Soboti lji.l001!« “P^mcstu 17 • e 12 24 • • • • 18 - 20 22 21 • • 18 52 31 26 24 21-22 32 20 • • 30 56 43 29 • • 25 - 24 29 23 • • 23 29 28 30 • e 25-29 28 22 • • 16 45 36 22 17 30-39 34 31 32 24 53 39 26 34 40-49 33 32 • • 4 • 46 31 • • • • 50 - 59 40 33 • • • • 61 .47 • • 32 60 in več • • “TFT " • • • e skupaj 28 24 24 17 46 35 24 23 - V skoraj vBeh zaporih, ne glede ua delež ugotovljenega povratka, so deleži povratnikov najvižji v starosti nad 50 let, poleg tega pa izkazuje tudi večina podatkov dva vrhova, enega v starosti od 21 do 24 in drugega v starosti nad 50 let. Zaradi tega lahko domnevano, da so znotraj posameznih zaporov napake po starosti storilcev - povratnikov precej enakomerno porazdeljene in so podatki analitično uporabni. Niso pa enako uporabni tisti vsebinski podatki, pri katerih je očitno, da je bilo za eno od kategorij zapornikov povratek težje ugotavljati kot za drugo. Kot primer naj navedemo deleže povratnikov po prebivališču! Delež povratnikov v % po prebivališču storilcev prekrškov Zapori v Prebivališče £ -°™ pru mestu kraj popisa 50 26 • • 58 • e 47 • e e • ostala Slovenija 20 20 26 17 50 55 50 24 izven Slovenije * 7 9 i » • • • • 20 20 12 • • brez stalnega bivališča 50 51 ? t • • • • 80 44 • • 50 skupaj 28 24 24 < ' 17 —..u,. 46 55 24 —.... 25 Coprav izkazujejo skoraj vsi zapori med storilci prekrškov brez stalnoga prebivališča najvišji delež povratnikov (ker se večina takih običajno le giblje na ožjem teritorialnem področju), so ostali podatki z napakami neenakomerno obre- menjeni. Tako so deleži povratnikov med storilci z bivališči izven kraja popisa v Ljubljani in Burski Soboti nižji od deležev povratnikov v kraju popisa. Izjemo od tega predstavlja Haribor, kjer uprava zaporov hrani odločbe sodnikov za prekrške za daljši čas in no samo za tri leta, v tistih zaporih paf kjer smo beležili povratek po izjavah zapornikov, so deleži zapornikov z bivališčem izven kraja popisa v glavnem večji za tiste, ki prebivajo na teritoriju Slovenije, še vedno pa nižji za tiste, ki prebivajo izven Slovenije, katerih navedbe so verjetno tudi iz tega razloga najmanj točne. Iz tega moremo povzeti, da je potrebno interpretirati podatke o povratništvu tudi znotraj eardh zaporov z vso previdnostjo. Zelo drugačna pa je situacija pri ugotavljanju povratni-štva med storilci kaznivih dejanj. Ker so ti v pretežni večini primerov le obsojeni na daljše kazni odvzema prostosti, kakor storilci prekrškov, je v triletnem razdobju ostalo manj možnosti za storitev novih kaznivih dejanj oziroma prekrškov in s spajanjem izpiskov za prekratko časovno obdobje nismo dobili ustreznih podatkov za po-vratništvo. rjDo velja za zapore v Ljubljani in Murski Soboti, kjer smo šteli za dejanja v povratku tako prekrške, kakor kazniva dejanja zaradi katerih je bila v triletnem obdobju storilcem odvzeta prostost. V vseh ostalih zaporih pa smo povratek vnašali po navedbah iz matičnih knjig, ki 30 bile napravljene na podlagi sodb. V sodbah pa se seveda običajno navaja predkaznovanost le za kazniva dejanja in ne tudi za prekrške. Podatki, dobljeni na oba načina, so torej absolutno prenizki* pa čeprav izkazujejo podatki iz sodb mnogo višji delež povratništva, kakor podatki, dobljeni s spajanjem izpiskov. Procentualni deleži povratnikov, dobljeni na oba načina, so naslednji* 1. spajanje informacij Ljubljana 16 % Murska Sobota 10 % Celje Novo mesto Koper Gorica Maribor 2* podatki iz sodb 60 % 54 % 43 % 39 % 30 % Radovljicat samo 7 primerov kaznivih dejanj Kljub temu izkazujejo vsi zapori najviuji delež povratnikov med storilci kaznivih dejanj zoper premoženje (priloga 15). Pri interpretaciji podatkov o i>ovratništvu znotraj posameznih zaporov bo torej tudi pri storilcih kaznivih dejanj potrebna enaka in še večja previdnost, kakor pri storilcih prekrškov. To pa pomeni najmanj dvoje* 1• Razlike med povratniki in nepovratniki smemo tolmačiti samo v tistih primerih, v katerih posamezni znaki niso preobteženl oziroma premalo obteženi zaradi napak v zajetju, kar je mogoče po eni strani logično predpostavljati, po drugi strani pa preverjati s primerjavo med zapori, v katerih je bil način zbiranja podatkov o povrat niStvu različeni 2. V primerih pa, v katerih posamezni znaki niso sistematično preobteženl, oziroma premalo obteženi, ker se napake v zajetju enakomerno razporejajo na vse znake, razlike, ki jih ugotavljamo med povratniki in nepovratniki upravičujejo zaključek, da bi razlike z boljšim zajetjem lahko postale edinole večje, ne nogle pa bi biti manjše. SKLEP Na vprašanje, ali so podatki zbrani na različen način, uporabni in primerljivi za podrobnejšo analizo zapor-niške populacije moremo odgovoriti! a) vsi zbrani podatki, razen poda&v o povratništvu, opravičujejo pričakovanja, ki jih lorično lahko predvidevamo} b) v kolikor podatki med posameznimi zapori niso podobni, 30, razen podatkov o povratništvu, iz utemeljenih razlogov različni in zato primerljivi; ! c) vsi podatki o povratništvu so prenizki, toda deleži ugotovljenega povratka so odvisni od načina zbiranja podatkov in je pri interpretaciji in primerjavi podatkov o povratništvu potrebna izredna opreznost; d) zaradi razmeroma velikih naporov, ki smo jih vložili v to, da bi ugotovili dejanski povratek, pa nam to vendarle ni uspelo, bi bilo potrebno organiziranju evidence o izvrševanju težjih vrst prekrškov posvetiti vso pozornost, če hočemo voditi uspešno politiko v boju zoper povratnlštvo. Poleg tega pa smo ugotovili šes e) da kapaciteta ljubljanskih zaporov ne ustrezal f) da je kaznovalna politika na področju zaporov v Mariboru in Celju verjetno različna od kaznovalne politike na področjih drugih zaporov in g) da so bili vpisi v matične knjige v nekaterih zaporih pomanjkljivi. I 4* «j»iPORX ¥ Pi 4« upravno all sodne is- - Uh I9f-1 la 1965 .Jr Mia iskrnih aodaifc k&Mtxt 3 ođvsoftra prosto* U, ka~ predajali 7 ljubljanskih saporih* Oct I kasmi isr«fi©sife wtfkta fti KfH kml ■ >.■••■ -' ' l £; .-,/ 1 4. ZAPOKI V LJUBLJANI iafiijt gi>U f«5 all maaj en&konercso sa ipr; -_a . tni i 4.1 Število upravno in sodno kaznovanih Obdelovalna enota za to poglavje je upravno ali sodno izrečena kazen. V letih 1961 do 1963 je bilo izrečenih 9*296 upravnih in sodnih kazni z odvzemom prostosti, katere so kaznovani prestajali v ljubljanskih zaporih. Od tega je bilo 7.582 kazni izrečenih moškim in 1*714 kazni ženskam (ali od vseh 18,5 %)• Frekvenca zaporov po letih in mesecih. Število zaporni- kov je v teh treh letih raslo več ali nanj enakomerno za oba spola* Leto skupaj Indeks moški ženske 1961 100 100 100 1962 130 130 118 1963 146 146 146 Najbolj frekventirani meseci po času privedbe v zapore so bilit avgust, september, oktober in november za oba spola (priloga 17). Vrste kaznivih dejanj in prekrškov* Nad 3/4 zapornih ka- zni je bilo izrečenih zoper storilce prekrškov. Storilci Struktura skupaj izrečenih kazni moški v % ženske kaznivih dejanj 23,0 25*5 11,6 prekrškov 77,0 7*,5 88,4 skupaj 100 100 100 V opazovanem obdobju se ni povečalo Število obsojenih za kazniva dejanja, pač pa se je močno povečalo število upravno kaznovanih. Leto Indeks upravno kaznovanih 1961 100 1962 142 1963 172 Zlasti se občutno povečuje število upravno kaznovanih za brezdelje in za nedostojno vedenje* Obenem s tem se rahlo povečuje tudi število sodno kaznovanih za kazniva dejanja zoper premoženje. Povečuje se torej asocialna dejavnost o slabo prognozo (priloga 18). Če bi bilo leto 196J v matičnih knjigah zapornikov točneje evidentirano in če smemo prišteti storilce prekrškov, ki niso upoštevali odločbe o izgonu predvsem med brezdelneže, bi se kontingent brezdelnežev v treh letih še občutno bolj povečal. Posebno omembe vreden se nem zdi problem povečavanja odločb o izgonu in kasneje nadomeščanje teh odločb z zaporno kaznijo. Vprašanje je, ali je bil ukrep izgona sploh primeren ukrep, ali s tem ukrepom nismo prizadeli včasih tudi po nepotrebnem tiste sezonsko delavce, ki so iskali delo brez potrebnih osebnih dokumentov zaradi nerodnosti in ali je bilo primerno preganjati prostitucijo z izgonom (glej visoko udeležbo ukrepov izgona pri ženskah (priloga 19)« Temeljni zakon o prekrških iz leta 19&5 t?O0a ukrepa tudi ce predvideva več. Močno v porastu so tudi prekrški storjeni v prometu. Kljub temu, da je nad 3/4 zapornih kazni Izrečenih zoper storilce prekrškov, je povprečno dnevno v ljubljanskih zaporih več kot dvakrat toliko obsojencev, kot upravno kaznovanih. 2o je posledica razlik v dolžinah kazni izrečenih upravno in sodno kaznovanim. V letu 1963 znaša približna povprečna populacija zapornikov v ljubljanskih zaporih 300 oseb na dan, od tega i>ovprečno na dan 70 % obsojencev in 30 % upravno kaznovanih. Število kaznivih dejanj in prekrškov po narodnosti storilcev. Na pripadnike ostalih jugoslovanskih narodnosti odpade v troh letih 23 % prekrškov in kaznivih dejanj. Čeprav se je v treh letih povečalo štovilo kaznivih dejanj in prekrškov, ki so jih storili Slovenci, se je še mnogo bolj povečalo število kaznivih dejanj in prekrškov, ki so jih storili pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti, konkretno sezonski delavci (priloga 19). Indeksi povečanja so naalednjii Indeks kaznivih dejanj in prekrškov Leto Slovenci Ostale jugoslovanske ______ narodnosti 1961 100 100 1962 119 168 1963 134 194 Občutno zvišanje storilcev ostalih jugoslovanskih narodnosti odpade zlasti na brezdelneže (obenem z neupoštevanjem odločbe o izgonu). Pri tem je vprašljivo, ali gre za prave brezdelneže, ali pa deloma tudi za sezonske delavce, ki so občasno brez dela, ker delo menjavajo (priloga 20). Obenem opažamo tudi delen porast prekrškov nedostojnega vedenja, ki jih izvršujejo pripadniki ostalih opažamo . jugoslovanskih narodnosti, ne/pa tudi enakega porasta kaznivih dejanj zoper življenje in telo, za katera so izrečene kazni z odvzemom prostosti do enega leta. Starostna struktura storilcev. V letih 1961 - 1963 v sta^* rostni strukturi storilcev ni bilo mogoče opaziti posebnih premikov niti pri moških, niti pri ženskah (priloga 21). Pač pa je relativna udeležba mladih žensk značilno višja od mladih moških. Storilci kaznivih dejanj in prekrškov po starosti Starost v letih Število moški ženske % moški ženske 16 - 22 2 077 675 27,4 39,5 25-29 2 277 458 30,1 26,8 30 - 39 1 821 314 24,0 18,4 40-49 698 188 9,2 11,0 50-59 543 57 7,2 3.3 60 in več 161 17 2*1 1,0 skupaj 7 577 1 709 100 100 hi2 s 138,77, značilen na nivoju 0,001 Sicer je relativno najbolj pogosto zastopana starost pri obeh spolih 18-20 let, toda dočim je starostna krivulja za ženske unimodolna, ima starostna krivulja za moške dva vrhova in sicer v starostnih obdobjih 18-20 let in 2J - 29 let (priloga 21). Znižanje števila moških zapornikov v starosti 21-22 let gre na račun služenja vojaškega roka. Mladoletniki so prestajali kazen v okrajnih zaporih v Ljubljani v treh letih 379 krat. Podrobneje smo prikazali mladoletnike le za eno koledarsko leto in sicer za leto 1963* V tem letu so prestajali zaporno azen zaradi prekrškov mladoletniki 192 krat, od tega 50 krat stari 16 let, 142 krat pa stari 17 let. Vrste prekrškov, zaradi katerih so prestajali kazni odvzema prostosti, so bile naslednjei Vrsta prekrška Število dejanj brezdelje 101 nedostojno vedenje 16 igre na slepo sredo - nedovoljen prehod dez mejo 53 nadomestitev Izgona z zaporno kaznijo 3 storjeni v prometu 10 ostali - nespec1ficIrani 9 skupaj 192 Dolžina izrečenih kazni* Povprečna dolžina izrečenih kazni je za kazniva dajanja 4 mesece, za prekrške 16 dni. Storilcem kaznivih dejanj se izrekajo povprečno najdaljše kazni za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, zopei' moralo, zoper premoženje in za kazniva dejanja nedovoljenega prehoda čez mejo. Povprečne kazni izrečene storilcem prekrškov le malo odstopajo od povprečja in so najkrajše kazni (povprečno 10 dni) izrekajo storilcem prekrškov v prometu, najvišje pa (povprečno 19 dni) za nedovoljen prehod preko meje (priloga 22). Zdi se, da se ženskam izrekajo nekoliko višje kazni kot moškim, zlasti za kazniva dejanja zoper življenje in telo in za prekrške brezdelja, oziroma prostitucije* Dočim je nekoliko višja kazen za prekrške brezdelja izrečena ženskam bolj ali manj razumljiva, bi morali za kazniva dejanja zoper življenje in telo razpolagati s podrobnejšo dokumentacijo, če bi hoteli ocenjevati upravičenost, oziroma neupravičenost kaznovalne politike nasproti obema spoloma. Povprečno izredno nizke kazni, izrečene ženskam za prekrške, storjene v prometu, so posledice dejstva, da je bil od 16 prekrškov te vrste storjen z motornim vozilom samo eden (priloga 23 in 24). Kazni se izrekajo predvsem na zaokroženo število dni, oziroma mesecev. Več kot tri četrtino kazni je izrečenih na tak način* Kanc lestvica izrečenih Število dol mesecev kazni za kazniva dejanja* Število % kazni 180 6 461 90 3 311 30 1 271 120 4 256 60 2 200 20 70 15 48 10 37 skupaj 1 654 77 v ostalih časovnih terminih 482 23 skupaj 2 136 100 Hang lestvica izrečenih kazni za prekrške: Število dni število kazni % 15 1 209 10 1 111 30 1 099 20 733 5 540 25 425 7 308 60 27 skupaj 5 452 76 v ostalih časovnih terminih 1 708 24 okupaj 7 160 100 Posebej zanimive pri tea so kazni od 1 - 9 dni zapora za storilce prekrškov in kazni daljše od 6 mesecev za storilce kaznivih dejanj. I2 priloge 25 izhaja, da so bili storilci prekrškov 1.835 krat kaznovani s zapornimi kaznimi od 1 do 9 dni, od tega v 47 % primerov za brezdelje. Pomen takih kazni zlasti za to vrsto prekrška je veš kot sporen. Kljub temu pa odpade prav zaradi nizkih kazni na tako kaznovane prekrške le 9* 583 dni zapornih kazni ali povprečno na dan 9 takšnih zapornikov. Iz priloge 25 moremo nadalje razbrati, da so bile v treh letih 584 krat izrečene kazni za izvršena kazniva dejanja v iznosu daljšem kot 6 mesecev, od tega v 21 % primerov nad 1 leto. Po približni oceni domnevamo, da odpade povprečno na dan na zapornike obsojene na kazni 6 mesecev in več ca 1/3 zapornih kapacitet. 4.2 Storilci Problem povratka. Kakor smo rekli, smo ugotavljali povratek v okviru ljubljanskih zaporov na ta način, da smo spajali izpiske iz matični* knjig po generalijah oseb. 8 tem smo dobili seveda le tiste povratnike, ki so se vračali v ljubljanske zapore v teku treh let, nismo pa mogli zajeti tudi vseh tistih storilcev, ki so bili v opazovanem obdobju oddani na kazen odvzema prostosti v kakšen drug zapor, še manj pa one, katerim so bile izrečene druge kazni brez odvzema prostosti. Po tem kriteriju Je prišlo v ljubljanske zapore v letih 1961 - 196J 6.025 različaih oseb 9*296 krat in sicer 4.717 oseb enkrat, 1#506 oseb pa po večkrat. Po vrstah prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih so jim bile izrečene kazni odvzema prostosti, moremo razporediti storilce takole* število storilcev prekrškov Prekršek Skupaj Pg£f- * St brezdelje 2 165 1 508 657 30 * nedostojno vedenje 707 568 139 20 igre na slepo srečo 42 32 10 (24) nedovoljen prehod čez mejo 795 664 129 16 nadomestitev izgona z za- porno kaznijo 32 25 7 (22) v prometu 511 246 65 21 ostali 90 85 5 • • nespeoificIrani 42 40 2 • • akupaj 4 182 5 168 1 014 24 Število storilcev kaznivih dejanj Nepovrat- Povrat- % povrat- Kazniva dejanja soper« Skupaj niki niki nikov* življenje in telo 418 376 42 10 moralo 40 37 3 • • narodno gospodarstvo 68 62 6 (9) premoženje 760 573 187 25 v prometu 257 241 16 6 nedovoljen prehod čez mejo 19 14 5 • • uradno dolžnost 108 100 8 (7) ostala 169 144 25 15 neznano 2 2 - • skupaj 1 1— — - 841 1 549 292 16 tako nizko, da je reprezentativnost odstotka slaba in niso izračunani, kadar je absolutno število povratnikov aa izračun prenizko. Število vseh zapornikov Dejanje skupni Nepovrat- Povrat- % povrat- alki niki nikov prekrški kazniva dejanja 4 182 3 168 1 014 24 1 841 1 549 292 16 6 023 4 717 1 306 22 skupaj Povratnike smo porazdelili na storilce pretežno ali prekrškov ali kaznivih dejanj po pretežnem številu prekrškov oziroma kaznivih dejanj zaradi katerih so se vrai-2ali v zapore, v primerih pa, v katerih je bilo število roma kaznivega dejanja glede na izrečene kazni odvzema prostosti. Med različnimi storilci, ki so bili v ljubljanskih zaporih v treh letih, je bilo torej ca 1/3 pretežno storilcev kaznivih dejanj in 2/3 pretežno storilcev prekrškov. Med storilci prekrškov se pojavljajo kot povratniki najbolj pogosto brezdelneži, med storilci kaznivih dejanj zoper premoženje. Podrobnejša porazdelitev povratnikov je razvidna iz priloge 26, 27* Deleži žensk so med povratniki višji, kot med nepovratnikl9 vendar pa nikjer ne znašajo veš kot 1/5 vseh storilcev. Najvišji delež žensk imata med storilci prekrškov brezdelje in neupoštevanje odločbe o izgonu, med storilci kaznivih dejanj pa kazniva dejanja zoper premoženje ter zoper uradno dolžnost. Vendar pa,kakor smo rekli, ugotovljeno število povratnikov ni ustrezen odraz povratništva po vseh opazovanih kriterijih. Po dejstvo nam zlasti potrjuje delitev zaporniške populacije po kraju prebivališča in po poklicu. Število storilcev prekrškov Kraj prebivališča Skupaj Nepovratniki Povrat- niki % povratnikov Ljubljana 761 562 199 26 ostala Slovenija 1 576 1 264 512 20 izven Slovenije 296 270 26 9 brez stalnega pre- bivališča 1 548 1 072 476 51 neznano 1 - 1 • • skupaj 4 182 3 168 1 014 24 Število storilcev kaznivih dejanj Kraj prebivališča Skupaj Hepovrat- Povrat- % povrat- nlkl nikl nlkov Ljubljana 426 374 52 12 ostala Slovenija 1 261 1 084 177 14 izven Slovenije 77 60 17 22 brez stalnoga pre- bivališča 77 31 46 60 skupaj 1 841 1 549 292 16 Počim rastejo deleži povratnikov po Jeraju prebivališča med storilci kaznivih dejanj precej logično, so deleži povratnikov med storilci prekrškov, ki prebivajo izven » ožjega mestnega področja, neupravičeno nižji od onih, ki prebivajo na ožjem mastnem področju. 0 tem, da je struktura deležev zlasti med storilci prekrškov vsebinsko neenotna, nas prepričuje tudi razdelitev zapornikov po poklicih. Irogiono bi name a pričakovali, da bo največji delež povratnikov med priložnostnimi delavci in ostalimi delavci, to je onimi, za katere stroke zaposlitve ni bilo mogoče točneje opredeliti. Takšni so dejansko tudi deleži povratnikov kaznivih dejanj. Pri storilcih prekrškov pa je slika skoraj obratna. Če odmislimo visok delež povratnikov med uslužbenci, ki je lahko posledica majhnega števila takih storilcev prekrškov sploh, so deleži povratnikov med priložnostnimi delavci in tako imenovanimi drugimi delavci nižji od drugih vrst delavcev pač zato, ker je med njimi mnogo brezdomcev in storilcev, ki pogosto menjajo bivališče (priloga 41). Če upoštevamo ugotovitve, ki smo jih napravili v "okvirni analizi zbranih podatkov"(str. 17 in 20), moremo domnevati, da je povratek med storilci prekrškov v ljubljanskih zaporih najmanj za enkrat prenizko ocenjen, med storilci kaznivih dejanj pa kar za štiri krat« Po tej domnevi bi mogli oceniti, da je bila struktura zapornikov po dejanskem povratku najmanj takas Nepovrat- Povrat- 01_,„ , % povratni- Storilci nlkl olkl skupaj kov prekrškov 2 154 2 028 4 182 47 kaznivih dejanj 6?1 1 168 1 839 64 skupaj 2 825 5 196 6 021 55 To pa pomeni, da je zaporniška populacija v ljubljanskih zaporih vsaj v polovici primerov težka asocialna popula- ci^a, kateri verjetno samo kratkotrajne kasni odvzema prostosti ne bodo pripomoči® k uspešni i'esocializaciji. &al smo pri nadaljnjih preračunavanjih vezani na obstoječe podatke, ker bi bilo povečevanje števila povratnikov med storilci prekrškov po posameznih obeležjih preveč samovoljno, To dejstvo pa bomo ob interpretaciji dobljenih rezultatov upoštevali tekstualno. Kljub temu, da je celotni delež povratnikov v opazovani populaciji storilcev prekrškov nerealen, je zanimivo za preostali del, ki smo ga z našim popišem le mogli zajeti, ugotavljati kakšen delež istovrstnih prekrškov oziroma kaznivih dejanj odpade na tiste vrste povratnikov, ki so bili evidentirani v povratku 1, 2, 3 ali večkrat. Pri tem smo upoštevali kot istovrstno vsako dejanje, ki je bilo smiselno podobno, kot prvo, ki orno ga s popisom zajeli in se nismo ozirali samo na to, ali spada v isto poglavje oziroma isto skupino kaznivih dejanj oziroma prekrškov. Maš pojem istovrstnosti je torej razmeroma širok in zajema tudi vse vsebinsko podobne asocialne dejavnosti. Iz priloge 30 je mogoče razbrati, da je istovrstnih povratkov najvoč med enkratnimi povratniki storilcev prekrškov (60 %); nato pa ta delež pada vse do 5 in večkratnih povratnikov (samo že 1/5)» ®o pomeni, da ljudje, ki prihar-jajo v ljubljanske zapore, pogosto izvršujejo razllčos vrste asocialnih dejanj (zlasti n«pr. brezdelneži), tudi kaznivih in da je zato njihova asocialnost večja, kot srao običajno navajeni misliti« 5?o velja slasti za moške, ki so kot 5 in večkratni storilci specializirani storilci istovrstnih prekrškov le Sš v 11 % primerih« Delež istovrstnega povratka je znatno večji med ženskami večkratnimi povratnicami - storilkami prekrškov, kar je treba pripisati predvsem prostituciji in brezdelju, pa tudi tem, da ostanejo zlasti pri prostitutkah številna kazniva dejanja neraziskana, ker jih oškodovanci ne želijo prijavljati. Mod storilci kaznivih dejanj - povratniki je delež istovrstnega povratka še znatno nižji« če bi mogli analizirati po tem kriteriju res vse povratnike, storilce prekrškov, bi verjetno dobili med njimi večji delež istovrstnih povratnikov, kot smo ga lahko ugotovili sedaj, verjetno pa bi tendenca padanja s povečevanjem števila povratkov ostala nespremenjena zlasti zato, ker predstavljajo brezdelneži med storilci prekrškov več kot 1/2 storilcev in je jasno, da se z družbenim pa-razltstvom nujno povezujejo različne vrste kaznivih dejanj in prekrškov« Problem migracije zaporniške populacije« Zapornike smo porazdelili po kraju rojstva in prebivališča na ožje mestno območje, ki ga omejujejo kraji Šentvid, Vižmarje, Črnuče, Zalog in ViS, ki smo jih še šteli k Ljubljani, dočim smo iz ožjega mestnega področja izvzeli kraje Podutik, Koseze, Dolnice in vasi Čez Savo, na dolenjski in notranjski strani pa kraje Sostro, Kašelj, Bizovik, Hrušico, Rudnik, Črno vas in Kozarje. Po tem kriteriju je bilo zapornikov, ki so bili rojeni v območju strnjenega mestnega naselja, med storilci prekrškov in kaznivih dejanj le 12 %, dočim se je rodilo v ostalih krajih Slovenije skoraj polovica storilcev prekrškov in 2/3 storilcev kaznivih dejanj (priloga 31). Čeprav je to grob kriterij za ocenjevanje avtohtonosti zaporniške populacije, je vendarle mogoče, zaradi izredno nizkega deleža oseb, ki so rojene na ožjem mestnem območju, postaviti domnevo, da verjetno obstoja določena zveza med notranjo migracijo prebivalstva in izvrševanjem asocialnih dejanj. Ločim v strukturi populacije storilcev kaznivih dejanj ni bistvene i’azlike med nepovratniki in povratniki, obstoja bistvena razlika v populaciji storilcev prekrškov v tem smislu, da smo zajeli z našimi podatki med povratniki znatno več oseb, ki so bile rojene v Ljubljani, kot med nepovratniki, kar je pač posledica tega, da so se stalnojši prebivalci Ljubljane, storilci prekrškov, v povratku pogosteje vračali v ljubljanske zapore« Glede narodnosti smo ob popisu prebivalstva leta 1961 ugotovili, da je bilo prebivalcev ostalih jugoslovanskih narodnosti na širšem področju mesta Ljubljane 6,7 %*• &ed zaporniki je bilo med storilci prekrškov 52 % takih 03eb in med storilci kaznivih dejanj 18 %• To pomeni, da je delež zapornikov ostalih jugoslovanskih narodnosti izredno viaok, saj skoraj vsak tretji storilec prekrškov, ki mu je bila odvzeta prostost, ni bil Slovenec* Obenem ugotavljamo, da je delež žensk, ki pripadajo ostalim jugoslovanskim narodnostim, nižji od deleža moških (prilogi 52 in 55). Starost* Po starosti smo zapornike podrobneje obdelali, kot po ostalih obeležjih* To zato, ker smo ugotovili, da obstojajo med nepovratnikl in povratniki glede na starost statistično značilne razlike kljub temu, da smo z našim opazovanjem zajeli premajhen delež povratnikov, če torej razlike med nepovratniki in povratniki obstojajo tudi ob sedanjem načinu evidentiranja, moremo domnevati, da bi se s povečanjem števila povratnikov na škodo nepovratnikov razlike kvečjemu povečalo in ne zmanjšalo* Zato je vsebinska interpretacija razlik dopustna. Tako za moške, kakor za ženske smo ugotovili, da je med storilci prekrškov delež mlajših nepovi’atoikov višji, kot delež mlajših povratnikov• Strukturna štovila so naslednja! Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je živelo ob popisu prebivalstva 51* IH* 1961 v mestu Ljubljani 158*906 ljudi, od tega 10*705 jugoslovanskih narodnosti, ki niso bili Slovenci. Struktura storilcev prekrškov Starost v letih Moški Z. enake nepovrat- povrat- nepovrat- povratniki nlkl nice nice 16 - 20 32 22 38 28 21-24 17 13 23 23 25-29 21 17 14 17 30-39 18 25 14 18 40-49 6 9 5 10 50 in več 6 13 6 4 skupaj 100 100 100 100 o hi moški, nepovratniki/povratniki a 83,11, značilen na nivoju 0t001 ženske, nepovratnice/povratnice = 12,29, značilen na nivoju 0,05 Obenem s tem pa smo tudi ugotovili, da Je med storilci kaznivih dejanj delež mlajših povratnikov višji, kot delež mlajših nepovratnikov (prilogi 34 in 35)* Struktura storilcev kaznivih dejanj Moški Zenske v letih nepovratniki povrat- niki nepovratnice povrat- nice 18 - 20 6 11 27 35 21-24 16 20 25-29 30 26 21 21 30-39 31 32 27 32 40-49 9 7 26 12 50 in več 8 4 s upaj 100 100 100 100 hi2 moški, nepovratniki/povratniki c 19,74, značilen na nivoju 0,01 hi ženske, nepovratnice/povratnice m 3»28{»značilen Iz tega sklepamo, đa postanejo nekateri mladi ljudje sicer zgodaj storilci prekrškov, ne da bi k sneje postali povratniki, cočim ima večji delež mladih storilcev kaznivih dejanj za seboj že težjo asocialno preteklost, ki se tudi izrazi v težji vrsti družbene asocialnosti, t.j. v izvrševanju kaznivih dejanj. Če primerjamo med seboj samo povratnike, storilce prekrškov in storilce kaznivih dejanj, postane problem še jasnejši (prilogi 36 in 37)* Struktura storilcev - povratnikov Starost v letih prekrškov kaznivih dejanj 16 - 20 24 12 21-24 15 20 25-29 17 25 30-39 24 32 40 - 49 9 7 50 in veš 11 . 4 skupaj 100 100 hi2 s 45,07, značilen na nivoju 0t001 Očividno so deleži mlajših in starejših storilcev prekrškov višji, kot deleži storilcev kaznivih dejanj istih starostnih grup, dočim so ti deleži v srednjih starostnih razmakih pri storilcih prekrškov relativno nižji. Iz tega izha-ja hipoteza, da začenjajo zlasti povratniki svojo asocialno kariero šesto kot storilci prekrškov, postanejo kasneje, v dobi največje življenjske vitalitete storilci kaznivih dejanj, po 40 letni starosti nekako pa, ko začenja vita-liteta avanturističnega življenja pojemati, postanejo zopet storilci prekrškov* To je hipoteza, ki jo na tem mestu postavljamo drugič v okviru naše raziskovalne dejavnosti* in bi jo kazalo preveriti s posebno raziskavo* Če je to res, potem postane problematika obravnavanja zlasti mladih storilcev prekrškov toliko bolj aktualna in pereča* Med mladimi povratniki, storilci prekrškov, pa je problem mladih deklet še akutnejši od problema mladih fantov, kar pripisujemo zlasti prekrškom brezdelnosti in prostitucije. Struktura storilcev prekrškov - povratnikov Starost v letih Moški Ženske 16 - 20 25 28 21-24 13 23 25-29 17 17 50-59 25 18 40 - 49 9 10 50 in več 13 4 skupaj 100 100 28,07« značilen na nivoju 0,001 V leta 1965 j® prestajalo kazni odvzema prostosti 154 mladoletnikov zaradi 192 prekrškov. Med temi jo bilo 44 mladoletnikov starih 16 let, 110 mladoletnikov pa 17 let. * Problemi povrata, str. 189 Po vrstah prekrškov in recidivizmu moremo mladoletnike razporediti takolei Vrsta prekrška Hepovratniki Povratniki Skupaj brezdelje nedostojno vedenje 62 12 ac. 78 14 lO 2 nedovoljen prehod čez mejo 35 9 44 nadomestitev izgona z zaporno kaznijo 2 2 storjeni v prometu 5 4 9 nespecificirani 6 - 1 P 7 skupaj 120 3* 154 Med storilci prekrškov - mladoletniki je bilo 1/5 žensk, najveš seveda med brezdelneži, kamor smo vključili tudi prostitucijo. Delež deklet med l brezdelneži je 33 % ali 1/3* Podatki so naslednji! Vsi storilci prekrškov Moški Zenske Skupaj nepovratnikl 93 27 120 povratniki 29 5 34 od tega storilci prekrškov brezdelja! nepovratnikl 41 21 62 povratniki 11 kaz 5 16 Kazni, ki oo se izrekale mladoletnikom za najbolj pogoste ' v'' ' • <' P' ■ s ' fC. : jf. • vrste prekrškov, so bile naslednje! Kazni v dneh Brezdelje Nedostojno ‘“f" čez mejo vedenje nepo- vrat- niki povratnik t nepo- vrat- nlki I > a nepo- vrat- niki po- vrat- niki 2 «■» — 1 — — - 3 2 3 - - - - 4 - - - 1 - - 5 11 1 - - 8 2 6 4 - 2 - 4 - 7 5 3 - - 4 2 8 3 4N» - 2 2 - 10 22 6 2 - 9 - 12 1 1 2 - - 1 14- - 1 2 - - - 15 13 23 3 1 7 11 18 1 - - - - - 20 - - - - 1 - 23 - 1 - - - - 30 - - mm - - 2 skupaj 62 39 12 4 35 18 povprečno število dni 9,5 12,5 11 9 9 14,5 Izobrazba* med storilci prekrškov in kaznivih dejanj je znan visok delež oseb brez dokončane osnovne šole. Kaši podatki nam to dejstvo potrjujejo, obenem pa nakazujejo Povratniki so izkazani po številu dejanj glede tega še večjo problematičnost storilcev prekrškov* kakor storilcev kaznivih dejanj (prilogi 26 in 29)*. Delež zapornikov, ki niso dokončali osemletke, znaša v obeh primerih ca 2/5» Bolj zanimiv je delež oseb, ki imajo višjo izobrazbo kot osemletko. Ta delež je med storilci kaznivih dejanj višji kot med storilci prekrškov, toda tudi v tem primeru dosega komaj 1/5* Ob primerjavi izobrazbenih struktur med obema spoloma je interesantna ugotovitev, da je sicer delež žensk, ki so dokončale osemletko, višji kot delež moških, nižji pa je delež žensk brez dokončane osemletke in tudi onih, ki imajo več kot osemletno izobrazbo. To prihaja do izraza več ali manj tako pri storilcih prekrškov, kot pri storilcih kaznivih dejanj. To bi pomenilo, da ženske storilke sicer v večji meri zadostijo predpisom o obveznem šolanju kot moški storilci, da pa se v manjši meri izobražujejo iznad tega nivoja. ,1,lr !- # Večjo osebnostno problematičnost storilcev prekrškov, kot storilcev kaznivih dejanj med alkoholomani iskazuje tudi naša Studijat Socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedolinkventnih alkoholikov, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Publikacija št. 7, 1962 Poklic. Zaradi relativno nizke izobrazbe večina zapornikov v svojem poklicnem delu ni pobližje opredeljenih* Som štejemo zlasti priložnostne delavce in večino t.i. ostalih delavcev, katerih ni bilo mogočo podrobneje opredeliti v stroke navedene v šifrantu. Takih oseb je med prekr-škarji 2/5 moških in več kot 4/5 žensk, med storilci kaznivih dejanj pa 1/2 moških in višji delež žensk, ker moramo v tem deležu upoštevati tudi del t.i. ostalih poklicev, ki je zlasti visok pri ženskah in zajema med drugim tudi gospodinje (prilogi 40 ln 41). Stan in število otrok. Visoki deleži povratnikov med razvezanimi in ovdovelimi osebami so nas napotili na to, da 3mo Izračunali značilnost razlik med povratniki in nepovratni-ki po družinskem stanu. Strukturna števila so naslednja* Struktura storilcev Prekrškov Kaznivih dejanj S*an nepovrat- povrat- nepovrat- povratniki niki niki niki samski 69 69 59 52 poročeni 25 17 56 56 razvezani 5 12 4 9 ovdoveli 1 2 1 5 skupaj 100 100 100 100 —*---------------------------------------------------- hi storilci prekrškov * 82,6, značilen na nivoju 0*001 hi storilci kaznivih dejanj s 42,4, značilen na nivoju 0*001 Kaslike so zlasti očitne pri razvezanih in ovdovelih storilcih, kjer so strukturni deleži za povratnike več kot še enkrat večji kot za nepovratnike, pa tudi iz priloge 42 je mogoče razbrati, da več kot 1/3 takšnih storilcev zapada v povratek. Dl deleži bi bili še večji, če bi moglo biti naše zajetje povratnikov bolj točno. S tem je ponovno potrjena teza, da imajo neurejene družinske razmere, ki jih seveda sopovzročajo tudi asocialne osebnosti same (obenem z visokimi deleži samcev) določeno zveznost z asocialnim načinom vedenja. Podatki o številu otrok (priloga 43) seveda ne morejo biti točni in to zlasti iz dveh razlogov. Predvsem zlasti moški zaporniki ne navajajo kot svojih večine nezakonskih otrok, po drugi strani pa navajajo kot otroke tudi tisti starejši zaporniki, ki imajo še odrasle sinove in hčere. Ker gre torej po eni strani za premajhno število navedb, po drugi strani pa za preveliko, moremo domnevati, da se netočnosti nekako izravnajo, kajti treba je upoštevati, da so bili tudi tisti otroci, ki so danes že odrasli* v mladosti pogosto družbeno moteni zaradi asocialnosti svojih staršev. Končno jo naš izračun deleža povratnikov 3koraj za 2 in pol iu?at prenizek. Zato verjetno nc bomo presegli mej dopustnosti, če rečemo, da je bilo zaradi asocialnosti staršov, ki so prestajali kazen odvzema prostosti v ljubljanskih zaporih, v teku treh let, družbeno ogroženih ca 1.640 otrok. Ocena je namreč naslednja« Število povratnikov po Številu otrok Število otrok v prekrških Število povratnikov Število otrok x število oaeb 1 92 51 143 143 2 81 38 119 238 3 19 15 34 102 4 18 11 29 116 najmanj 9 13 4 »a k f. . - . .» ',y_ j 17 85 skupaj 223 119 342 684 684 x 2,4 = 1.641 kasni. 4.132 storilcem prekrškov je bilo v treh letih izrečenih 144.087 dni kazni odvzema prostosti v ljubljan- • akih zaporih*. Preglednica storilcev prekrškov po ugotov- „ i . 1jenih povratkih, je naslednja« V primerjavi z izrečenimi kaznimi za posamezne prekrške oziroma kazniva dejanja je v teku obdelave nastala na- slednja napaka« Kazni v dneh izrečene za« i* vi«* < prekšške kazniva dejanja skupaj obdelava po storilcih 116 729 266 766 383 495 obdelava po dejanjih kaznivih 115 093 267 910 383 003 razlika (♦, -) 1 636 ♦ 1 144 492 razlika v % - 1,4 ♦ 0,4 0,13 Ker so razlike torej neznatne in bistveno nc vplivajo na povprečno dolžine izrečenih kazni, jih v gradivu (pismenem in strojnem) nismo razčiščevali, kajti lokanje take napako bi v številu 9.296 enot terjalo ogromno dodatno delo. Osebe, dejao3all££2” kasni 5g- 1 X Povratniki 3-4 5 m d x krat večkrat skupaj vsi skuoaj Število oseb 5168 451 197 205 161 1014 4182 Število prekrškov 5168 901 554 850 1520 5785 6955 Število kaznivih dejanj 1 57 70 64 192 192 Število vseh dejanj - 5168 902 591 900 1584 5977 7145 Kazni za prekrške v dneh 45852 14578 9417 14410 27719 65924 111756 Kazni za kazniva dejaoja v dneh 120 1 0890 11515 1 0006 52351 52351 Vse kazni, v dneh 45852 14498 20507 25725 57725 98255 144087 Povprečno število dejanj na osebo 1 2 3 4,4 10 ♦ • • • Povprečno število zapornih dni na osebo 14 52 103 125 234 • • • • Povprečno število zapornih dni na eno dejanje 14 16 54 28 24 • • • • Povprečno Število zapornih dni na 1 dejanje se pri tri in večkratnih povratnikih (dejanski povratek je za eno viSji od povratka, naznačenega v glavi tabele, ker vsebuje tudi prvo dejanje) dvigne zlasti zaradi večje udeležbe kaznivih dejanj pri večkratnih povratnikih. Sano za prekrSke pa je dvig kazni v dneh za 1 dejanje dejansko neznaten in znafia v povprečju* - za .epovratnlke ..................... dni - za 1 /.ratne povratnike ......... 16 dnl - 2a 2 kratne povratnike ........... 18 dni - za ^ in 4 kratne povratnike ...... 17 dni - za 5 in večkratne povratnike ..... 18 dni Zaradi tega je tudi povprečno število vseh zapornih dni pri štiri in večkratnih povratnikih nižje, kot pri trikratnih povratnikih, kajti med trikratnimi povratniki je relativno več storilcev kaznivih dejanj. Na štiri in večkratne povratnike naj bi odpadlo 44 % vseh zapornih dni. Povratniki, ki so bili v treh letih povprečno po desetkrat kaznovani (upravno in sodno) na področju zaporov v Ljubljani, so prebili v tem času povprečno po 8 mesecev v ljubljanskih zaporih. Takih oseb je bilo 1G1 in sicer 107 moških in 54 žensk. Od teh so bile v tem Času 56 OBebam v ljubljanskih zaporih izrečene kazni za več kot eno leto (glej prilogo 44). 1.841 storilcem pretežno kaznivih dejanj jo bilo v treh letih izrečenih 259*412 dni kazni odvzema prostosti v ljubljanskih zaporih. Preglednica storilcev kaznivih dejanj po povratkih je naslednja! Osebe, dejanja, kazni Nepo- vrat- nimi 1 X 2 x Povratniki 3-4 5 in večkrat krat 'skupaj vsi skupaj Število oseb 1549 255 25 9 3 292 1841 število kaznivih dejanj 1549 311 50 27 9 397 1946 Število prekrškov - 199 25 10 9 303 243 Število vseh dejanj 1549 510 75 37 18 700 2189 Kazni za kazniva dejanja v dneh 176211 44815 8316 4305 780 58214 234425 Kazni za prekrške v dneh - 4080 567 177 163 4987 4987 Vse kazni v dneh 176211 48893 8883 4482 943 63201 239412 Povprečno Število dejanj 1 2 3 4,1 6 • • • e Povprečno Število zapornih dni na osebo 114 191 355 500 314 • • • • Povprečno število zapornih dni na eno dejanje 114 96 118 122 52 • e • • Zaradi izvrševanja prekrškov in kasni vili dejanj so pri povratnikih povprečne dolžine kazni nižje, kot pri nepovrat-nikih« Seveda pa se povprečno Število zapornih dni samo za kazniva dejanja pri povratnikih dviguje in to do trikratnega povratka, dooim začne kasneje upadati in je naslednjet za nepovratnike .............. 114 dni za 1 krat ne povratnike .......... 147 dni za 2 krat o e povratnike ......... 169 dni za 3 in 4 kratne povratnike .... 162 dni za 5 in večkratne povratnike ... 89 dni la takšno kazensko politiko vpliva verjetno po eni strani teža kaznivih dejanj, ki je pri večkratnih povratnikih očividno manjša, po drugi strani pa morda tudi prepričanje, ki si ga ustvarijo sodniki, češ čo prejšnje kazni niso pomagale, tudi bodoče ne bodo* Tudi med storilci kaznivih dejanj je 5° ovratnikov v ljubljanskih zaporih takih, katerim so bilo v treh lotih skupaj Izrečene kazni na več kot eno leto dni, v povprečju vsakemu preko 490 dni, to pa seveda v različnih časovnih razmakih (glej prilogo 44). Glede kaznovalne politike proti spoloma kažejo naši podatki zanimivo sliko. Dočim Izgleda, da so storilko prekrškov-nepovratnice neznatno blažje kaznovane, kot moški, so storilke prekrškov - povratnice in storilko kaznivih dejanj (nepovratnice in povratnice) znatno težje kaznovane kot moški (priloge 45 in 46). Celotna silica je naslednjai Storilci prekrškov_______Moški_____ženske Skupaj število dejanj 2 960 1 068 4 028 prestane kazni v dneh 50 346 20 565 70 911 povprečno število dni na 1 dejanje 17 19 18 Storilci kaznivih dejanj Moški Zenske Skupaj število dejanj 512 77 589 prestane kazni v dneh 76 755 13 010 90 545 povprečno število dni na 1 dejanje 149 180 154 Te podatke jo treba seveda tolmačiti lede na različno strukturo kaznivih dejanj in prekrškov, ki so jih storili moški in zenske. Končno je treba zavzeti še stališče do vprašanja, ali smo bili upravičeni napraviti gornjo analizo izrečenih kazni glede na to, da je ugotovljeni delež povratnikov prenizek* Zdi se nam, da za storilce prekrškov tudi sodniki za prekrške ne razpolagajo z bistveno boljšimi podatki, kot smo mi* Predvsem poznajo tiste storilce orekrškov - povratnike, ki izvršujejo prekrške na ožjem mestnem območju in se kot taki občasno vračajo k istim sodnikom za prekrške. Zato domnevamo, da se odnosi med izrečenimi kaznimi storilcem prekrškov, povratnikom in nepovratnikom ne bi bistveno spremenili z boljšim zajetjem povratka* Drugače pa je s storilci kaznivih dejanj. Pri teh storilcih je naše zajetje povratka še mnogo slabše, kot pri storilcih prekrškov* Po drugi 3trani razpolagajo sodišča z boljšo evidenco o predkaznovanosti storilcev kaznivih dejanj, kot sodniki za prekrške in kot smo razpolagali mi. Zato domnevamo, da bi se razlike, ki smo jih mogli ugotoviti v kazenski politiki sodišč proti povratnikom in nepovratnikom ob boljšem zajetju povratka povečale, ne mogle bi se pa zmanjšati« 5* ZAPORI V RADOVLJICI 5*1 Število upravno in sođno kaznovanih V radovljiških zaporih prestajajo kazni odvzema prostosti praviloma oamo upravno kaznovani iz območja občin Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Tržič in iiadovljica, do-čim prestajajo sodno kaznovani iz tega območja kazni odvzema prostosti v ljubljanskih zaporih« V letu 1963 je uprava zaporov občasno dobila iz ljubljanskih zaporov obsojence z daljšimi kaznimi odvzema prostosti za vodstvo kuhinje in za druga trajnejša opravila. Takih obsojencev je bilo 7. V letu 1963 je bilo izrečenih 470 upravnih kazni z odvzemom prostosti, katere so kaznovani prestajali v radovljiških zaporih. Za prekrške je bilo 413 kazni izrečenih moškim in 57 kazni ženskam (12 %)• če izvzamemo mesec avgust, ko je bila izvedena posebna akcija, je bilo povprečno na mesec 32 novodošlih. Močneje frekven-tIrani so zimski meseci« Treba je namreč upoštevati, da prestajajo upravno kaznovani na tem območju cesto kazni zapora kot nadomestne kazni za izrečene denarne kazni« Denarne kazni pa kaznovani v poletnih mesecih zaradi opravljanja kmečkih del raje plačajo, dočim jih v zimr* ekih mesecih prestajajo v zaporih (priloga 46)« Vrste prekrškov. Upravne kazni so bile, podobno kot na drugih področjih, lzrečone največ storilcem brezdelja (zlasti ženskam), v razmeroma visokem deležu pa tudi storilcem nedostojnega vedenja (alasti moškim)• Matična knjiga o novodošlih aapornikih je v radovljiških aaporih dobro vodena in so bili za vse novodošle vnošeni podatki o vrsti prekrška. Nadomestitev ukrepa izgona z zaporno kaznijo ni bilo* Zanimivo je, da je prekrškov zaradi nedovoljenega prehoda peoko meje, zaradi katerih bi bile izrečene zaporne kazni, izredno malo (priloga 49). Po dolžini izrečenih kazni ocenjujemo, da je bilo povprečno na dan v radovljiških zaporih ca 20 oseb* Število prekrškov po narodnosti storilcev. Kakor smo že povedali v splošnem pregledu odpade v radovljiških zaporih relativno, v primeri z drugimi zapori, največ storilcev na ostale jugoslovanske narodnosti (55 %) to je zlasti na sezonske delavce, deloma pa tudi na redno zaposlene delavce iz ostalih predelov Jugoslavije, kajti kot rečeno prestajajo v radovljiških zaporih upravne kazni zaporniki iz občin z izrazitim industrijskim značajem, to je iz Joaenic, Kranja, Škofje Loke, Iršiča in Radovljice. Pri moških so v tem primeru prekrški brezdelja skoraj enako zastopani, kakor prekrški nedostojnega vedenja, pri ženskah, pripadnicah ostalih jugoslovanskih narodnosti, pa odpade na prekrške brezdelja (in prostitucije) preko 90 % V3eh prekrškov. Tudi problem iger na slepo srečo med moškimi storilci ostalih jugoslovanskih narodnosti ni neznaten (priloga 50). Starostna struktura zapornikov. Tudi v radovljiških zaporih je relativna udeležba mladih storilk prekrškov nekoliko višja od moških (priloga 51)« Zaradi nizkih absolutnih frekvenc pa v povprečju na eno starostno leto med posameznimi starostnimi skupinami ni tako velikih razlik, kot v večjih zaporih, kljub tenu pa tudi v tem primeru opazimo upad moških zapornikov, starih 21 in 22 let zaradi služenja vojaškega roka* Mladoletniki, ki so prestajali kazen zaradi storjenih prekrškov, so bili vsi stari 17 let in so bili moški. Takih mladoletnikov je bilo 9« Samo pri enem od njih je bil u— gotovljen povratek. Prekrški in zanje izrečene kazni v dneh so bili naslednji« Vrsta prekrška atoru£ev kaljenje miru (dedostoj-no vedenje) * Kazni v dneh 10, 10, (povratnik) 11, 15 igre na slepo srečo 2 5, 15 brezdelje 1 25 streljanje o karbitom 1 4 nošnja orožja brez dovoljenja 1 15 Od 9 navedenih mladoletnikov je bilo 5 pripadnikov ostalih juroslovanskih narodnosti. Dolžina izrečenih kazni za prekrške je v radovljiških __________j- i —- -- zaporih povprečna in znaša v povprečju za moške in za ženske 16 dni. NajviŠje kazni se izrekajo za brezdelje (priloga 52). Kazni izrečene za kazniva dejanja zoper premoženje, so bile dolge in znašajo v povprečju 285 dni na osebo. Na tem področju ni mogoče ugotoviti, da bi se ženskam izrekale daljše kazni kot moškim. Podatki bi prej nakazovali obratno sliko. Pač pa je bilo veliko kazni Izrečenih do 10 dni zapora (nad 1/5 od vseh)• Najbolj pogoste kazni mod temi so bile kazni 5 zapornih dni, povprečna dolžina vseh kazni, izrečenih do 10 dni pa je bila ca 6 dni. Na te kazni je odpadlo leta 1903« 570 zapornih dni, ali povprečno 1 in pol na dan (priloga 53)* To so, podobno kot drugod, večinoma nadomestne kazni za neplačane denarne kazni. 5.2 Storilci Problem povratka. V uvodnem pregledu smo ugotovili, da je delež povratništva med storilci prekrškov, po izjavah samih zapornikov, v radovljiških zaporih najvišji. Ob upoštevanju vsoh ostalih primerjav (delež povratništva med storilci po narodnosti, prebivališču in poklicih) izgleda tudi najbolj realen. S čim in kako so to v radovljiških zaporih dosegli, za razliko od vseh dnigih zaporov, nam zaenkrat ni jasno. Ugotovljeni delež povratništva pa bomo vzeli za relativno dober približek stvarnosti in ga ne bomo korigirali. Po naših podatkih je v radovljiških zaporih prestajalo 470 upravnih kazni odvzema prostosti 419 različnih sto- \ rilcev. Po izjavah samih zapornikov je bilo upravno ali sodno predkaznovanih 194 oseb ali 46 % (priloga 54). Samo upravno predkaznovanih je bilo 32 % zapornikov, upravno in sodno predkaznovanih 12 % zapornikov, za 8 zapornikov pa ni bilo mogoče iz matičnih knjig razbrati, kako so bili predkaznovani, ker je bila vnešena le splošna pripomba o predkaznovanostl. Najvišji delež predkaznovanih je med brezdelneži, nato pa razne: orna visok delež tudi med storilci prekrškov nedostojnega vedenja. Delež predkaznovanih je med ženskami nekoliko višji kot med moškimi zaporniki (49 % s 45 %) in jo zlasti višji med ženskami, ki oe vdajajo prostituciji in brezdelju (priloga 55). Problem mi racije zaporniške populacije. Zapornike smo porazdelili po kraju rojstva in prebivališča na ožje mestno področje Badovljice, ki ga omejujejo kraji fiadovljica in Lesce. Po tem kriteriju je prebivalo na ožjem mestnem poaročju le 3 % oseb, velika večina jih je bila ia ostalih perifernih radovljiških področij , doČim naj bi bilo brezdomcev 6 % (priloga 56). Delež povratnikov jo enak med zaporniki iz ožjoga mestnega pooročja, kakor med zaporniki iz ostalih predelov Slovenije, dočlm naj bi bil nižji med zaporniki, ki so imeli stalno prebivališče izven Slovenije, pri katerih je seveda kaj lahko mogoče, da je delež povratništva nerealen. To pa celotne podobe ne bi bistveno spremenilo glede na razmeroma nizko absolutno število takih zapornikov. Delež povratnietva je tar-ko, kot lahko pričakujemo, daleč najvišji med brezdomci (80 %). .. i Cisto avtohtonega prebivalstva, t.j. rojenega na ožjem mestnem p5 35*2 prekrškov 63*8 72,5 64,8 3kupaj 100 100 100 Zanimivo je, da zaradi iger na slepo srečo niso bile izrečene kazni z odvzemom prostosti, čeprav je hazard sicer med pogostimi zabavami sezonskih delavcev. Morda je temu vzrok zares majhen delež sezonskih delavcev ostalih jugoslovanskih narodnosti (komaj 6 % vseh zapornikov v letu 1963), kajti sezonski delavci se na mariborskem področju rekrutirajo predvsem iz Prekmurja, Mcdjinurja in Haloz, t*j. iz sezonskih delavcev slovenske narodnosti, ki se manj ukvarjajo z igrami na slepo srečo. Druga značilnost za to področje je največji delež prekrškov nedovoljenega prehoda čez mejo med vsemi zapori v Sloveniji, saj znaša ta delež kar tretjino vseh prekrškov Da tem področju« Kaznivih dejanj nedovoljenega prehoda 5ez mejo je relativno šestkrat, absolutno pa desetkrat manj kot prekrškov te vrste« Kljub temu, da je bilo med storilci kaznivih dejanj največ premoženjskih deliktov, je delež teh dejanj znatno večji v celjskih in ljubljanskih zaporih (45, oziroma 44 %)% Takoj za premoženjskimi delikti so po x;0£Ostosti namreč kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki obsegajo čez tretjino vseh kaznivih dejanj in ki uvrščajo mariborske zapore na drugo mesto med vsemi ostalimi, takoj za novomeškimi zapori, ki imajo kar 42 % teh dejanj (priloga 66). Tudi v mariborskih zaporih je zaradi razlik v trajanju kazni, izrečenih upravno in sodno kaznovanim, povprečno dnevno dvakrat več obsojencev, kot upravno kaznovanih« Po podatkih sekretariata za ootranje zadeve, je bilo na podlagi poročil o desetdnevnih staležih v mariborskih zaporih povprečno dnevno 244 zapornikov, od tega obsojencev za kazniva dejanja 181 in kaznovanih za prekrške 63« Po istih poročilih jo bilo od skupnega števila povprečno dnevno 17 sodno in 8 upravno kaznovanih žensk. Na podlagi povprečnega mesečnega priliva zapornikov toi’ej lahko sklepajo, da je delež obsojencev in prekrškarjev, ki so kazen nastopili v letu 1962 in jo prestajali še v 1963« letu, okrog 28 %. število . aznivih dejanj ln prekrškov po narodnosti storilcev. Na ripadnike ostalih jugoslovanskih narodnosti odpade v mariborskih zaporih v letu 1963 le 6 % prekrškov in kaznivih dejanj, kar je razen burske Sobote najmanj med vsemi zapori v Sloveniji, kot nam to kaže naslednji pregled* Tnwini „ % zapornikov ostalih lni zapori v________jugoslovanskih narodnosti fiadovljici 55,2 kopru 51,2 Koven mestu 27,2 Ljubljani 22,6 Celju 14,5 Novi Gorici 10,4 Mariboru 5,8 Murski Soboti 5,2 Najpogostejši prekršektzaradi katerega so bili kaznovani pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti v mariborskih zaporih, je brezdelje, ki obsega čez 2/3 vseh prekrškov, med kaznivimi dejanji pa delikti zoper življenje in telo (priloge 67, 68). Starostna struktura storilcev. Značilnost starostne strukture zapornikov v mariborskih zaporih jo predvsem v tem, da so dsloži med moškimi in ženskami zelo malo razlikujejo po starostnih razaodih in je najbolj pogosto zastopana starost pri obeh spolih 18 - 20 let (priloga 69). ?ri moških jo zelo zaznaven upad v starostni skupini od 21 — 22 let, ko je vešina na odsluženju vojaškega roka. feladol^niki so prestajali kazen odvzema prostosti zaradi prekrškov 77 krat, zaradi kaznivih dejanj pa samo onkrat, in sicer zaradi nedovoljenega prehoda čez mejo* Starost mladoletnih zapornikov je bila po spolu naslednjat Starost v letih moški ženske skupaj 15 2 13 16 16 2 18 17 51 5 56 skupaj 69 8 77 Od petnajstletnih mladoletnikov sta bila 2 storilca prekrškov pobega čez mejo, 1 pa storilec prekrška nedostojnega vedenja. Dejstvo, da so bili ti trije mladoletniki kaznovani z zaporno kaznijo, si razlaga uprava zaporov s tem, da so bili ob storitvi prekrškov prijeti in priprti, pripor pa je sodnik za prekrške naknadno sankcioniral z zaporno kaznijo. Dolžina izrečene kazni. Povprečna dolžina izrečenih ka-zni je v mariborskih zaporih razmeroma visoka in znaša za kazniva dejanja nad 4 mesece, za prekrške pa 19 dni. Storilcem kaznivih dejanj so bile izrečene najdaljše kasni za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, ki pa obsegajo le 4 % vseh kaznivih dejanj in zoper moralo, ki obsegajo 2 % vseh kaznivih dejanj, Xako ostre povprečne kasni za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost smo ugotovili le še v koporsklh zaporih, V skupini prekrškov so bile najviše povprečne kazni izrečene zoper storilce ostalih prekrškov, ti pa obsegajo le nekaj nad 4 % vseh prekrškov. Šc strožje kazni za ostale prekrške smo ugotovili samo še v koperskih zaporih, kjer so carinski prekrški prav tako pogosti kot na mariborskem področju. Pač pa so na mariborskem področju izročene najdaljše kazni v Sloveniji za nedovoljen prehod čez mejo, ki je za brezdeljem najpogostejši prekršek (priloga 66). Ženskam se izrekajo za prekrške krajše kazni kot moškim. To je vsekakor posebnost, kajti v večini ostalih zaporov smo ugotovili tendenco strožjega kaznovanja žensk kot moških. Pri kaznivih dejanjih so v skupnem povprečju izrečene kazni ženskam tudi krajše kot pri moških, razen pri kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in zoper narodno gospodarstvo, kjer pa je število primerov razmeroma majhno in zato iz tega ni mogoče izvajati dalekosežnejših zaključkov (priloga 70). S kaznimi do 9 dni je bilo kaznovanih 253 ali 18,5 % vseh prekrškov. Najbolj pogoste kazni te vr3te so bile 8 dni, povpročno trajanje vseh tovrstnih ' nzni pa jo bilo nekaj nad. 5 dni. Na te kazni je odpadlo vsega 1.374-zapornih dni, ali povprečno 4 zaporniki na dan. Skoraj ena tretjina zapornih dni te vrste odpade na prekrške brezdelja. Na drugi strani pa je bilo največ kazni izrečenih v višini 50 dni, in sicer 21 % vseh kazni za prekrške, od tega polovica zaradi nedovoljenega prehoda čez mejo. Sicer pa je rang lestvica izrečenih kazni za prekrške naslednja* Kazni v dneh 30 10 15 20 25 8 14 12 5 22 60 ostala kazni skupaj Število kazni 288 175 140 121 69 58 45 45 41 39 33 309 1 363 Mladoletnikom je bilo izrečenih 45 ali 59 % kazni do vključno 10 dni, najdaljša kazen pa je bila 25 dni, ki je bila izrečena le dveria mladoletnikoma* Storilcem kaznivih dejanj so bile izrečeno kazni od 6 do 12 mesecev v 23 % vseh primerov, 37 storilcem pa tudi nad eno j. » ■ \ ' • * * V . ’ ’», > 4. ■ • ■ * Jr'' ■ leto* Hang lestvica izrečenih kazni za kazniva dejanja je naslednja* Kazni v dneh_______________Število kazni 90 96 120 87 30 73 180 66 60 64 150 54 20 30 300 29 240 29 210 28 ;ale kazni 183 skupaj 739 Na^pogootejSi kazni pri storilcih kaznivih dejanj sta torej 3» oziroma 4 mesece* ki obsegata četrtino vseh primerov* Ocenjujemo, da odpade na obsojonce, ki so obsojeni na daljno kazni od 6 mesecev, dnevno približno polovico razpoložljivih mest, t*j. okrog 120, pri čemer smo upoštevali tudi pogojni odpust (priloga 71)* 6*2 Storilci Problem povratka. V mariborskih zaporih smo ugotavljali povratništvo med storilci prekrškov in kaznivih dejanj na dva načina* Za storilce kaznivih dejanj, ki so bili sodno prodkaznovani* je bil ta podatek vpisan v matično knjigo zapornikov in smo povratništvo ugotavljali na podlagi vpisov v matično knjigo. Za storilce prekrškov in kaznivih dejanj prejšnje upravne kazni niso bile vpisane v matično knjigo in smo zato morali pregledati po kon-čanem izpisovanju zapornikov na anketne liste vse dosije-je zapornikov, ki jih uprava zaporov vodi že od leta 1954 in ugotavljali povratništvo za prekrške na podlagi po&tkov Iz dosljejev* Kot pripomoček pri iskanju posameznih zapornikov v prejšnjih letih, smo uporabili abecedni register zapornikov, ki ga uprava vodi poleg matične knjige. £o teh kriterijih je prišlo v mariborsko zapore v letu 1963 skupno 1*712 različnih oseb 2*102 krat, medtem ko je bilo po podatkih iz matične knjige in dosljejev predkazno- vaoih 692 ali 40 % zapornikov. Od skupnega Števila povratnikov je b lo samo upravno predkaznovanih 37 %» samo sodno predkaznovanih 53 % ter upravno in sodno predkaznovanih 10 % povratnikov (priloga 72). Po vrstah prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile Izročene kazni odvzema prostosti, moremo storilce razvrstiti takole* Prekrški. Število storilcev prekrškov nepovrat- povrat- . , % povratnikov________nlkov SKUPG«J ni Ir A v* nlkov* brezdelje 184 163 347 47 nedostojno vedenje 122 31 153 20 nedovoljen prehod čez mejo 304 73 3 77 19 neupoštevanje odloka o izgonu 1 1 2 • • storjeni v prometu 79 16 95 17 ostali prekrški 52 5 57 (9) neapeclflcIrani 10 5 15 (33) skupaj 752 294 1 046 28 Kazniva dejanja zoper Število storilcev kaznivih dejanj nepovrat- povrat- „k,,.... % povratnici n11r1 obupaj nlkov življenje in telo 112 124 236 53 moralo 5 10 15 (67) narodno gospodarstvo 16 18 34 53 premoženje 69 147 216 68 nedovoljen prehod čez mejo 13 21 34 62 uradno dolžnost 11 18 29 62 ostalo J* 46 76 60 skupaj 268 398 666 60 % so v oklepaju, kadar je število povratnikov majhno, dvo-pikl pa, kudar so absolutna števila vobče premajhna za izračun %. Med različnimi storilci, ki so prestajali kazen odvzema prostosti v mariborskih zaporih leta 1963» je bilo 39 % 8 pretežno kaznivimi dejanji in 61 % storilcev s pretežno prekrški* Med storilci prekrškov se pojavljajo kot povratniki najbolj pogosto brezdelneži, ki obregajo kar 55 % vseh povratnikov. Med storilci kaznivih dejanj izstopajo pred-vsem tatovi in pretepači, ki obsegajo nad 68 % povratnikov med storilci 1 aznivih dejanj. Deleži povratnikov pri naj-bolj pogostih kaznivih dejanjih in prekrških so med spoloma zelo podobni (priloga 73). Delež vseh povratnikov med storilci prekrškov znaša približno 28 %, med storilci kaznivih dejanj pa 60 %, Delež ugotovljenih povratnikov med storilci kaznivih dejanj se zdi v primerjavi z ostalimi zapori v Sloveniji realen, saj je med vsemi zapori največji, kljub temu pa se nam zdi, da je delež obsojencev, ki so bili predkaznovani tudi za prekrške, nekoliko majhen. Glede deleža povratnikov pri storilcih prekrškov sodijo mariborski zapori med tiste, pri katerih je delež prekrškar-jev, ki živijo na ožjem mestnem območju in prekrškarjev brez stalnega prebivališča (priloga 7^) dovolj velik in realen, medtem ko so nam zdi delež povratnikov med prekrškarji, ki živijo na širšem območju nekoliko premajhen, pa čeprav imajo mariborski zapori med vsemi najbolj urejeno evidenco zapornikov. Deleži povratnikov po kraju prebivališča so naslednji« % povratnikov seed storilci* Kra-J prebiVallšia prekrškov kalivih dejanj Maribor 50 62 ostala Slovenija 20 59 zunaj Slovenije (7) (75) brez stalnega prebivališda 50 (86) skupaj 28 60 Zelo verjetno bi bilo potrebno delež povratnikov med storilci prekrškov povedati za najmanj 12 %, tako da bi znašal približno vsaj 40 %, ali 420 oseb. Čo namred upoštevamo, da je ned storilci prekrškov - pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti samo 7 % povratnikov - ker pad ni bilo podatkov o predkaznih za prekrške, kakor tudi, da je med storilci iz ostale Slovenije znaten del takih, ki imajo svoje stalno prebivališde v bolj oddaljenih krajih mariborskega podrodja, tedaj ta ocena no bo pretirana. Seveda bouo nadaljnja izvajanja opirali na ugotovljene in ne na ocenjene podatke. Problem migracije zaporniške populacije. Zapornike smo razvrstili po kraju rojstva in prebivališda na ožje mestno področje Maribora, ki ga omejujejo naslednji kraji* Maribor, Breoternica, Kamnica, Košaki, Meljski hrib, Pekel, Počehova, Hibniško selo, Rošpoh del. Vinarje, Za Kalvarijo, Hrastje, Limbuš, Pekre, Razvanje, Bohova, Dogoše, Hoško Pohorje, Miklavž na dravskem polju, Pivola, Rogoza, Spodnje Hode, Zgornje Hode in Zrkovci. Po tem kriteiiju je prebivalo na ožjem mastnem področju 25 % storilcev prekrškov in 21 % storilcev kaznivih dejanj, velika večina pa je bila iz ostalih krajev Slovenije. Ha osebe - storilce prekrškov, ki imajo svoje prebivališče zunaj Slovenije, odpade 9 %> oa brezdomce pa 6 %, Deleč storilcev kaznivih dejanj, ki imajo svoje prebivališče zunaj Slovenije, ali ki so brez stalnega prebivališča, je malo pomemben in ne dosega niti 2 % (prilogi 74, 75). Čisto avtohtonih storilcev, t.j. rojenih na ožjem mestnem področju, je med prekrškarjl 15 %% rced storilci kaznivih de.anj pa le 8 % (priloga 76). Delež zapornikov ostalih jugoslovanskih narodnosti je absolutno in relativno omembe vreden lc pri storilcih prekrškov, znaša namreč 9 % vseh zapornikov za prekrške, medtem ko je pri storilcih kaznivih dejanj manj pomemben In ne dosega niti 3 % obsojencev za kazniva dejanja. Pri tem velja pripomniti, da delež povratnikov pri storilcih prekrškov, ki so ostalo jugoslovanske narodnosti prav gotovo no ustreza dejanskemu stanju, kar pa je glede na to, da so to le "prehodni gostje" mariborskih zaporov, povsem razumljivo, saj zanje ni ustreznih podatkov iz ka^-zeneke evidence, kot za storilce kaznivih dejanj, ki izkazujejo kar 2/3 povratnikov med pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti (priloga 77). Pripominjamo, da de ođ 94 storilcev prekrškov, ki pripadajo ostalim jugoslovanskim narodnostim, 71 ali 75 % takšnih, ki imajo svoje prebivališče v drugih republikah. Zanimiva je poklicna struktura storilcev prekrškov, ki I-ripad jo ostalim jugoslovanskim narodnostim, kakor tudi vrste prekrškov, ki so jih v letu opazovanja storili, in ki ju navajamo že kar tukaj, čeprav bo o poklicni strukturi { ovora še na drugem mestu. Poklic število oseb struktura v % priložnostni in priučeni delavci 46 49 kmetijski delavci 13 14 ostali delavci 8 9 gospodinje 9 10 kovinarski delavci 7 7 aoierji in avtomehaniki 7 7 uslužbenci 3 3 upokojenci 1 1 skupaj 94 100 V zgornje poklicne skupine smo razvrstili pripadnike osta-lih jugoslovanskih narodnosti na podlagi njihove dejanske strokovne usposobljenosti (poleg navedenega poklica smo upoštevali tudi ustrezno strokovno šolo, n,pr, obrtno, trgovsko, gostlnako itd,). Gornja struktura nam kaže, da čez 2/3 pripadnikov ostalih jugoslovanskih narodnosti nima u-strezne poklicno kvalifikacije, upoštevajoč v to kategorijo vse gospodinje, priložnostne in priučene delavce ter kmečke delavce, 2anii..iva -je tudi struktura prekrškov, ki 00 jih storili pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti, ki jo prikazujemo v naslednji razpredelnici* Poklic brez- delje Vrsta prekrškov nedovoljen kroš-prehod njar-čez mejo jenje osta- li sku- paj) priložnostni in priučeni delavci 31 8 1 6 46 kmetijski delavci 9 - 4 - 13 ostali delavci 5 1 1 1 8 gospodinje 6 mm 3 9 kovinarski delavci 4 2 1 7 šoferji in avtomehaniki 5 2 - - 7 uslužbenoi 2 - - 1 3 upokojenci 1 - - - 1 skupaj 63 13 9 9 94 Zaradi breađelja in klatenja je bilo torej kaznovanih 5ez •M., *«'*« - - --v—- * -.t.*r.emr. •■«•-« .oii— i- ymr—■ 1 mmm. 2/3, zaradi nedovoljenega prehoda 5ez mejo pa 14 % pripadnikov ostalih jugoslovanskih narodnosti. Vprašanje je, ali no bi bilo treba še del bi’ezdelnežev uvrstiti med mejašef kajti nekateri med njimi so verjetno nameravali pobegniti čez mejo, a so bili prijeti zaradi pohajkovanja. Zanimivo je, da je mod temi storilci razmeroma velik delež krošnjarjev. 3 od preostalih 9 storilcev so s-orili prometne prekrške, 3 so oe nedostojno vedli, 2 sta napravila ca*-rinski prekršek, 1 pa je zaklal tele b oz dovoljenja. Med vsemi temi storilci je bilo 14 žen3k, od katerih je bilo 10 kaznovanih zaradi brezdelja, 2 zaradi nedovoljenega prehoda čez nejo in 2 zaradi krošnjarjenja. Starost. Starostna struktura storilcev rekrŠkov - povratnikov in nepovratnikov v mariborskih zaporih je zelo po- dobna starostnim strukturam pekrškorjev v celjskih in ljubljanskih zaporih, kot nam pokaže naslednja razpre- delnica! Starost v letih Zapori nepovratniki povratniki Celje ijana Celje ^ana Barlbor 15 - 20 52 53 35 25 24 22 21 - 24 15 18 15 15 15 16 25-29 16 19 16 18 17 16 30 - 39 16 17 19 20 24 25 40 - 49 9 6 8 7 9 10 50 in več 12 7 7 15 11 10 skupaj 100 100 100 100 100 100 Gornja primerjava nam pove, da so med storilci prekrSkov starejSi povratniki relativno močneje zastopani kakor ne-povratniki in sicer v vseh treh zaporih. Delež povratnikov med mladimi storilci kaznivih dejanj je v mariborskih naporih sicer nekaj večji kot v celjskih, vendar Se zdaleč ne dosega deleža povratnikov v tej starosti v ljubljanskih zaporih. Ker pa so absolutna Števila za ženske premajhna, smo primerjali v spodnji razpredelnici samo starostno strukturo moSkih atorilcev kaznivih dejanj (priloga 79)* Starost ... v letih Struktura moSkih storilcev kaznivih dejanj v % nepovratniki povratniki 17 - 20 14 6 21-24 18 13 25-29 26 21 30 - 39 24 34 40 - 49 9 13 50 in več 9 13 skupaj 100 100 Ker zaradi premajhnega števila žensk - povratnic pri prekrških in kaznivih dejanjih nismo mogli izvršiti enake primerjave kot pri moških, smo prime jali lc število mla- ■ dih storilcev in storilk in dobili naslednje deleže v %\ moški ženske storilci prekrškov 32 32 storilci kaznivih dejanj 9 8 Deleži mladih storilcev, t.j. storilcev do 20 let starosti, se med spoloma izredno ujemajo, vendar na različnih nivojih. kladolotnikov, ki so v mariborskih zaporih prestajali kasen odvzema prostosti v letu 1963, je bilo 67. 6? mlado- letnikov jo prestajalo zaporno kazen v letu 19&3 zaradi 77 pSkrrskov in sicer 50 zaradi nedovoljenih prehodov čez mejo (2/3 od vseh prekrškov, ki so jih storili mladoletniki), Na drugem mestu po pogostosti je brezdelje s 13 primeri, nato sledi nedostojno vedenje z 8 primeri in prometni prekrški s 6 primeri. Med storilci prekrškov je bilo 7 povratnikov, katerih starost, število storjenih prekrškov in ti'ajanje izrečenih kazni prikazujemo v naslednji razpredelnicii Mladoletniki Oznaka (iniciall) Vi' Sftj S3 vi %*V C- Starost let 17 Število dejanj v letu 196j5 4 Kazni v dneh 1 2 3 4 3 1 6 1 7 8 10 1 12 13 14 15 1 16 20 25 Moški Zf MD ZV HE Kl 17 17 17 17 17 3 2 2 2 1 1 1 1 1 4L AA 2 11 ) J 100 1 Vd-t lot kaznivih dei Imenska okupaj "Z ZM 7 60 16 • e e e 3 17 60 ms A U- ■ktT v\\~ 1 3 2 2 1 5 1 3 5 1 2 1 4 1 4 10 1 4 2 * f W-- 2 1 6 14 1 1 2 k./c »ti^v j, j žepoka * 31 »00, značilen na nivoju -dina ženska povratnica Je dvakrat poskusila iti čez mejo brez dovoljenja, kar bo po večkrat storili tudi 4 mladoletniki, enkrat pa Je bila kaznovana zaradi potepanja* Eden od mladoletnikov, ki Jo bil v 1963* letu kar štirikrat v mariborskih zaporih, Jo bil trikrat kaznovan zaradi brezdelja, enkrat pa zaradi nedostojnega vedenja* lo pomeni, da Jc budi pri povratnikih močno riovladujoč prekršek nedovoljen prehod če* mejo. Če primerjano izrečene kasni mladoletnih povratnikov s kasnimi nepovratnikov, ugotovimo, da oe kaj ralo razlikujejo, saj se gostitve v seštevkih posameznih :azni med seboj skoraj ujemajo. Izobrazba. Izobrazbena struktura se zelo močno razlikuje tako med prcfcrškarji in storilci kaznivih dejanj, kakor tudi med spoloma, fe razlike nam ponazarja naslednja razpredelnica! v„4 Storilci Storilci kaznivih T „ . prekr- storilci P««*«* dejani Izobrazba Škarji kaznivih moški ženske moški ženske ____________________dejanj__________________ ____________ brez izobrazbe • • • « 2 8 • • - nedokončana osemletka 55 57 52 50 59 55 dokončana osemletka 16 27 15 26 24 57 več kot osemletka 29 16 51 16 17 10 skupaj 100 100 100 100 100 100 hi2 prekrškarjit storilci kaznivih dejanj = 49,58» značilen na nivoju 0,001 hi2 prekrškarji moški t ženske * 51,60, značilen na nivoju 0,001 hi2 storilci kaznivih dejanj moški t ženske « 52,58, značilen na nivoju 0,001 Če primerjamo storilce prekrškov in aznivih dejanj v celoti, ne glede na spol, ugotovimo, da sta 3i deleža storilcev z nedokončano osemletko zelo podobna. Vendar je treba ugotoviti, da je pri storilcih prekrškov 5 % takšnih, ki so brez vsake izobrazbe, medtem ko jo pri storilcih kaznivih dejanj en sam tak primer. Nadalje je značilno, da je med storilci prekrškov delež storilcev z več kot dokončano osemletko skoro dvakrat večji, kot pri storilcih kaznivih dejanj. Primerjava izobrazbene strukture med spoloma pri storilcih prekrškov pokaže, da je med ženskami sicer relativno več storilk brez vsake Izobrazbe in z dokončano osemletko, zato pa je delež žensk z več kot osemletko skoro dvakrat manjši kot pri moških. KMK¥)&&T**tfee» tiOVrat« »%* . 1*1*1 tl»u Pri storilcih kaznivih dejanj se izobrazbeni strukturi med spoloma razlikujeta po tem, da je delež moških z nedokončano osemletko in brez izobrazbe skoro dvakrat večji kot pri ženskah, delež storilcev z dokončano osemletko pa več kot dvakrat manjši kot pri ženskah, zato pa jc večji delež moških storilcev kaznivih dejanj z več kot osnovno šolsko izo- fcfVfl brazbo (prilogi 81, 82). Poklic. Poklicna struktura storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, ki je prikazana v prilogi 83 tudi po spolu, ne u-streza dejanskemu stanju, kajti v matično knjigo so bili vpisani podatki po izjavah storilcev. Ti pa niso navajali svojih dejanskih poklicev, temveč zadnje delo, ki so ga o-pravljali pred nastopom kazni. Da bi se poklicni usposobljenosti storilcev čimbolj približali, smo razvrstili poklicno pobliže neopredeljene storilce po spolu in povrat-ništvu na štiri skupine, ki tvorijo dejansko poklicno in strokovno nekvalificirane, oziroma priučene osebe* To rekonstrukcijo smo napravili tako, da smo pri vseh poklicnih skupinah izločili tiste osebe, ki za navedeni poklic niso imele ustrezne strokovne kvalifikacije (n* pr* obrtne, trgovske in podobne strokovne šole). Ob u-poštevanju tega, dodatnega kriterija smo dobili naslednja razmerja v strukturi zaporniško populacije po spolu in povratku* Poklicne skupine Moški storilci storilci kaznivih prekrškov dejanj nepovrat- povrat- nepovrat- povratniki_______nikl_____niki nikl priložnostni delavci 237 97 88 121 kmetijski delavci 16 35 62 priučeni delavci 130 74 61 92 vajenci in dijaki •23 2 1 - skupaj 431 189 185 275 % od vseh zapornikov 66 72 74 76 priložnostne delavke 32 21 Ženske 8 11 kmetijske delavke 7 - 4 5 priučene delavke 21 2 1 8 vajenke in dijakinje 1 mm - - gospodinjo in gospodinjske pomočnice 30 4 9 11 skupaj 91 27 22 35 % od vseh zapornic 91 82 88 92 V preračunani poklicni strukturi je pri moških storilcih prekrškov - nepovratnikih dve tretjini poklicno in strokovno premalo usposobljenih, pri storilcih kaznivih dejanj pa skoro tri četrtine. Tako pri prekrŠkarjih, kot pri storilcih kaznivih dejanj - povratnikih, je delež premalo kvalificiranih nekoliko večji kot pri nepovratnikih, vendar razlike niso statistično značilne* Pri ženskah so deleži nezadostno kvalificiranih storilk prekrškov in kaznivih dejanj znatno večji kot pri moških. Zanimivo jo, da je pri storilkah prekrškov - nepovratni-cah delež poklicno slabše kvalificiranih precej večji kot pri povratnicah. Poklicna struktura mladoletnikov in sicer ne glede na spol in povratek, ki smo ju obravnavali že pri starosti, je naslednja* priložnostni delavci število 41 % 61 vajenci 22 33 dijaki 4 6 skupaj 67 100 Med mladoletnimi storilci prekrškov prevladujejo v veliki večini nekvalificirani delavci in vajenci, medtem ko je dijakov zelo malo. Stan ln število otrok. Kakor smo že večkrat ugotovili v drugih raziskavah in v tej pri drugih zaporih, je najbolj problematična skupina razvezancev in sicer pri storilcih prekrškov in pri storilcih kaznivih dejanj. V obeh skupinah storilcev sta namreč deleža povratnikov največja. Za * Problemi povrata, str* 195* 196, Inčtitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, publ.5t.8, 1962. vdovce tega ne moremo z otovostjo trditi, ker so absolutna Števila premajhna za taka sklepanja* Med vsemi zaporniškimi populacijami, ki smo Jih s to raziskavo opazovali, ima največji delež povratnikov med poročenimi storilci kaznivih dejanj prav mariborska* Seveda to ni nikakršna posebnost tega področja, temveč Je to posledica boljšega zajetja povratka v teh zaporih (priloga 84)* število otrok, katerih starši so se večkrat znašli v zaporih zaradi asocialnih dejanj, 2naša najmanj 870 (priloga 85) in sicer po izračunu, kot smo ga uporabljali pri drugih zaporih. Kazni* V povprečju so znašale kazni, izrečene storilcem prekrškov - nepovratnikom, okrog 18 dni, povratnikom pa okrog 20 dni. Najmilejše kazni eo bile izrečene Depovrat-nikom in povratnikom zaradi prekrškov suorjenih v prometu, 13 oziroma 12 dni, najstrožje pa storilcem ostalih prekrškov (carinski, nedovoljen zakol, nedovoljena sečnja i.pod.) in sicer 28, oziroma 21 dni, kjer Je tudi največja razlika med kaznimi povratnikom in nepovratnikom. Kot v celjskih zaporih, smo tudi tukaj dobili za nepovrat-nike, ki so storili prometne prekrške in ostale prekrške, v povprečju nekoliko strožje kazni, kar pa Je zelo verjetno posledica razlik v višini povzročene škode in vrsti prekrška* loti pojav smo ugotovili tudi pri neupoštevanju odločbe o izgonu, vendar je število toh storilcev zelo majhno (priloga 86). Vsem povratnikom - storilcem kaznivih dejanj so bile izrečene na mariborskem področju strožje kazni kot nepovratnikom, samo storilci kaznivih dejanj zoper moralo so bili izjema. Verjetno so bile ugotovljene posebno pomembne okoliščine, ki so narekovale takšno kaznovalno politiko do tovrstnih povratnikov. V povprečju so bilo izrečene najstrožje kazni nepovratnlkom za kazniva dejanja zoper moralo, t.j. 7 mesecev, najmilejše pa zoper narodno gospodarstvo - 68 dni (v večini primerov nedovoljena trgovina manjšega obsega). Pri povratnikih so bile izrečene najdaljše kazni zoper storilce kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost (skoro izključno poneverbo) in sicer v povprečju nekaj nad 7 mesecev, najkrajše pa zoper storilce ostalih kaznivih dejanj, komaj 108 dni. Zaradi boljšega razumevanja razmeroma blagih kazni nepovratnlkom in povratnikom za ostala kazniva dejanja, navajamo ta dejanja po so- rodnih skupinah z ustreznimi frekvencami* kaznivo dejanje število storilcev neplačevanje preživnine 19 grdo ravnanje z mladoletnikom 11 kriva ovadba in opustitev ovadbe 11 razžalitev in obrekovanje 10 zoper varnost ljudi in premoženja (brez prometa) 8 ponarejanje listin 7 preprečitev uradnega dejanja uradni osebi 7 skupaj 73 Večina naštetih dejanj je glede na zagroženo kazen lažje narave (izjema so ponarejanje listin in ogrožanje varnosti ljudi in premoženja) in so zato tudi povratnikom izrečene milejše kazni* Največjo razliko med izrečenimi povprečni;! kaznimi med ♦ nepovratniki in povratniki smo ugotovili pri storilcih zoper narodno gospodarstvo in sicer 68 i 126 dni* Za mariborsko področje so karakteristične razmeroma blage kazni nepovratnikom in povratnikom za kazniva dejanja zoper življenje in telo* To je glede na največjo pogostost teh kaznivih dejanj na tem območju presenetljivo* Vsem ne-povratnikom znašajo izrečene kazni v povprečju nekaj manj kot 4 mesece, vnem povratnikom pa nekaj manj kot 5 mesecev. Kaznovalna politika zoper storilce kaznivih dejanj, povratnike ln nepovratnike je torej na mariborskem področju nekoliko strožja kot na ljubljanskem, celjski pa je približno enaka (str. 25 , 24). Vendar razlike niso tolikšne, da bi na podlagi le-teh lahko izvajali kakršnekoli sklepe* 7. ZAPORI V CSLJff 7*1 število upravno in sodno kaznovanih V letu 196J je bilo Izrečenih 1.168 upravnih in sodnih kazni z odvzemom prostosti, katere 30 kaznovani nastopili v celjskih zaporih. Od tega je bilo 1.026 kazni izrečenih moškim in 142 kazni ženskam (ali od vseh 12 %). Frekvenca zaporov po mesecih je bila največja v avgustu in septembru za oba spola. Povprečno na noseč je bilo 97 novodošlih oseb (priloga 88). Vrste kaznivih dejanj in prekrškov. Nad 5/4 zapornih kazni je bilo izrečenih zoper storilce prekrškov. Struktura izrečenih kazni v % Storilo! skupaj moški ženske kaznivih dejanj 24,5 25,5 16,0 prekrškov 75*5 74,5 84,0 skupaj 100 100 100 V strukturi prekrškov opazimo v Celju predvsem dve posebnosti in sicer, da v letu 1965 ni bilo izrečenih upravnih kazni zaradi iger na slepo srečo in ne nadomestitev izgona z zaporno kaznijo. Delež nespecificlranih prekrškov je razmeroma visok (9*8 %) (priloga 89)# kar je posledica tega, da pridejo zaporniki, katerim je izrečena denarna kazen spremenjena v zaporno, na prestajanje kazni samo na podlagi poziva in brez osnovne odločbe sodnika za prekrške. V pozivu vrsta prekrška, zaradi katero-ga je bila izrečena denarna kazen, ni navedena. Dočim je prestajalo v celjskih zaporih sorazmerno precej zapornikov upravno kazen zaradi nedovoljenega prehoda čez mejo, je bilo število sodno kaznovanih zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega prehoda čez sojo neznatno* Podobno kakor v ljubljanskih zaporih je sorazmerno visok delež sodno kaznovanih oseb zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje• Zaradi razlik v dolžini kazni, izrečenih upravno in sodno kaznovanim je tudi v celjskih zaporih povprečno dnevno več kot dvakrat toliko obsojencev, kot upravno kaznovanih. V letu 1963 znaša približna povprečna populacija zapornikov 97 oseb na dan, kar ocenjujemo po povprečnem prilivu zapornikov po mesecih. V razgovoru z upravnim osebjem smo namreč ugotovili, da je bilo v letu 1963 nekaj več obsojencev z daljšimi kaznimi odvzema prostosti, kot sicer In bi se zaradi tega in zato, ker ne prestajajo vsi zaporniki izrečenih kazni v celoti (n.pr. zlasti ne zapornih kazni kot nadomestnih za denarne kazni), povprečje dnevne zasedbe, izračunano na podlagi izrečenih kazni, nerealno povečalo. Število kaznivih dejanj in prekrškov po narodnosti storilcev. Na pripadnike ostalih jugoslovanskih narodnosti odpade v celjskih zaporih v letu 1963 14 % prekrškov in kaznivih dojanj. To so zlasti prekrški brezdelja, nedostojnega vedenja in kazniva dejanja zoper življenje in telo (priloga 90 in 91). Starostna struktura storilcev. Tudi v celjskih zaporih je relativna udeležba mladih žensk znatno višja od mlar-dih moških (priloga 92) in je relativno najbolj pogosto zastopana starost pri obeh spolih 18-20 let (priloga 92). Za moške je tudi v tem primeru opazen upad zapornikov starih 21 in 22 let zaradi služenja vojaškega roka« Mladoletniki so prestajali kazen odvzema prostosti samo zaradi storjenih prekrškov 60 krat in sicer 43 krat stari 17 lot, 17 krat pa stari 16 let. Od tega je odpadlo na upravne vazni odvzema prostosti zaradi brezdelja 36 priraerov (60 %), zaradi nedovoljenega prehoda čez mejo 17 primerov (28 %) in na vse ostalo vrste prekrškov 7 primerov (12 %). Dolžina izrečenih kazni* kovprežna dolžina izrečenih kazni je v celjskih zaporih razmeroma visoka in zoaša za , kazniva dejanja nad 4 mesece* za prekrške pa 18,5 dni. Storilcem kaznivih dejanj so bile izrečene razmeroma najdaljše kazni za kazniva dejanja nedovoljenega prehoda čez mejo (samo £ kazniva dejanja), za kazniva dejanja zoper moralo (6 kaznivih dejanj) in za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost. Za kazniva dejanja zoper premoženje so bile oa območju celjskih zaporov izrečeno najvlšje kazni za mariborskim, tiste kazni pač, ki so jih obsojenci prestajali v celjskih zaporih. Za prekrške brezdelja so bile na tem področju Izrečene najvlšje kazni, za prekrške nedostojnega vedenja pa v povprečju enako visoke kot na področju mariborskih zaporov (priloga 93). Tudi v tem primeru izgleda, da se ženskam izrekajo nekoliko višje kazni kot moškim in sicer zlasti za kazniva dejanja zoper življenje in telo in za prekrške brezdelja, oziroma prostitucije. 110 ali 12,5 % prekrškov je bilo kaznovanih s kaznimi do 9 dni. Najbolj pogoste so bile kazni 8 dni, povprečna dolžina vseh tovrstnih kazni pa je bila nekaj nad 6 dni (priloga 94). Na te kazni je odpadlo leta 1963. 614 zapornih dni, ali povprečno na dan 2. Ena četrtina takšnih kazni odpade tudi na prekrške brezdelja. Storilcem -aznivih dejanj so bile v ca. 1/3 primerov Izrečene kazni nad 6 mesecev, v 16 primerih tudi nad 1 leto. Ocenjujemo, da odpade povprečno dnevno na obsojence, kaznovane nad 6 mesecev, preko 40 % mest (priloga 94). L »/i« && ir H 4 7.2 Storilci Problem povratka. V celjskih zaporih smo ugotavljali povrat-ništvo med storilci prekrškov v glavnom po izjavah zapornikov, ki so bile zabeležene v matični knjigi, med storilci kaznivih dejanj pa po podatkih iz sodb in kazenske evidence. Po tem kriteriju je prišlo v celjske zapore leta 1963» 980 različnih oseb 1.168 krat. Po izjavah samih zapornikov in po izpiskih iz sodb je bilo predkaznovanih že naj-manj 391 oseb ali 40 %. Med temi naj bi bilo samo upravno predkaznovanih 18 %, sodno predkaznovanih 9 upravno ln sodno predkaznovanih 13 % (priloga 95)* Po vrstah prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih 30 bil> storilcem izrečene kazni odvzem prostosti, Jih moremo porazdeliti takole* Skupaj Nepovrat« Povrat- % povratniki niki nikov* Število storilcev prekrškov Prekršek* brezdelje 352 nedostojno vedenje 64 igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez mejo 159 nadomestitev izgona z zaporno kaznijo v prometu 42 ostali 24 skupaj 641 Število Kazniva dejanja zoper* življenje in telo 75 moralo 6 narodno gospodarstvo 15 premoženje 117 promet 12 nedovoljen prehod čez mejo 4 uradno dolžnost 20 ostala 23 skupaj 271 207 145 41 38 26 41 124 35 22 mm 28 mm 14 33 18 6 (25) 415 226 35 storilcev kaznivih dejanj 45 28 38 1 5 • e 6 9 • • 45 72 62 6 6 • • 1 3 % • 11 9 (45) 10 13 57 126 145 54 * % so v oklepaju, kadar je absolutno število povratnikov nizko* Nespecificir&nl prekrški niso upoštevani* Med različnimi storilci, ki so prestajali kazen odvzema prostosti v celjskih zaporih leta 1965, je bilo torej ca 28 % storilcev pretežno kaznivih dejanj in 72 % storilcev prekrškov. Med storilci prekrškov se pojavljajo kot povratniki najbolj pogosto brezdelneži in raagrajaši, med storilci kaznivih dejanj pa zlasti storilci kaznivih dejanj zoper premoženje. Ugotovljeni delež povratnikov med storilci prekrškov naj bi bil ca 35 %$ med storilci kaznivih dejanj pa ca. 54- %. Deleži px*edkaz no vanih naj bi bili pri moških In ženskah podobni (priloga 96). Dočim izgleda delež ugotovljenih povratnikov med storilci kaznivih dejanj v primerjavi z ostalimi zapori še precej realen, čeprav je treba upoštevati, da se zaradi izpiskov iz sodb in kazenske evidence nanaša samo na sodno predkaznovanost, je delež ugotovljenega povratništva med storilci prekrškov prenizek, zlasti med brezdelneži in zaporniki brez stalnega prebivališča, pa tudi med onimi, ki ne bivajo ngi ožjem mestnem območju. Kajti delež povratnikov po kraju prebivališča je naslednji (prilogi 97, 98). % povratnikov mod storilci Kraj rrebivallgča toanlvlfa d.J«! i., —■ Celje 47 58 ostala Slovenija 35 52 izven Slovenije 20 53 brez stalnega bivališča 44 skupaj 35 54 Zato najbrže ne bi preveč pogrešili, če bi dvignili delež vseh povratnikov med storilci prekrškov vsaj na delež povratnikov, ki imajo stalno bivališče na ožjem območju mest* Celja, t,j. od ugotovljenega deleža 35 % na ca, 47 %• i'o so namreč povratniki, ki so kot taki v mestu najbolj znani in ob prihodu v zapore povratek težko zanikajo, po drugi strani pa se delež 47 % tudi močno približuje deležu povratnikov med storilci prekrškov na območju radovljiških zaporov, za katere domnevamo, da so povratek relativno najbolje ugotavljali. Po takšni oceni bi se število 246 ugotovljenih povratnikov med storilci prekrškov zvišalo na ca. 333 povratnikov, ali v celoti na 478 oseb, ki so kot povratniki nastopili kazen odvzema prostosti v celjskih zaporih v enem koledarskem letu, Žal pa smo pri nadaljnjih izvajanjih vezani na obstoječe podatke• Problem migracije zaporniške populacije. Zapornike smo porazdelili po kraju rojstva in prebivališča na ožje mestno območje Celja, ki ga omejujejo kraji Celje, Babno, Lava, Lisec, Ložnica, Ostrožno, Polule, Jpod. Dobrava, Zagrad in Zg. Hudinja. Po tem kriteriju je prebivalo na ožjem mestnem območju le 10 % storilcev prekrškov in 13 % storilcev kaznivih dejanj, velika večina jih je bila iz ostalih perifernih mestnih območij, toda tudi na osebe s prebivališčem izven Slovenije odpade med storilci prekrškov 19 % storilcev, na brezdomce pa 15 % storilcev. Ti delca! so red storilci kaznivih dejanj mnogo manjši in skoraj nepomembni (priloge 97, 98). Kakor rečeno so očividno deleži povratnikov med storilci prekrškov, ki prebivajo izven ožjega mestnega območja, prenizki, dočim so ti deleži med storilci kaznivih dejanj bolj realni. Čisto avtohtonega prebivalstva, t.j. rojenega na ožjem mestnem območju, je malo ( 10 % med storilci prekrškov in 6 % med storilci kaznivih dejanj) (priloga 99)* Delež zapoxnailcov ostalih jugoslovanskih narodnosti je relativno znaten med storilci prekrškov (24 % med storilci prekrškov in 11 % med storilci kaznivih dejanj), pri katerih pa je iz razumljivih razlogov povratek slabo u-gotovljen. To so v glavnem sezonski delavci, ki so jih tedaj najemale gospodarske organizacije ilmclj, Ingrad, in za regulacijo Savinje (prilogi 100, 101). Zaporniki ostalih jugoslovanskih narodnosti so predvsem moški. Starost. Za ljubljanske zapore smo ugotovili, da je delež povratnikov med mladimi storilci kaznivih dejanj relativno visok, nizek pa med starejšimi storilci kaznivih dejanj. Tega ne moremo potrditi tudi s podatki za celjske zapore. Pač pa se starostni strukturi povratnikov storilcev prekrškov močno skladata med zaporniško populacijo v Ljubljani in Celju, kakor so tudi podobne razlike v starostnih strukturah povratnikov in nepovratnikov,. To pomeni, da so med storilci prekrškov starejši povratniki relativno močneje zastopani, kakor nepovratniki* Takšno sliko pa dobimo v Celju tuđi za storilce kaznivih dejanj, dočim v Ljubljani ne. Ker so absolutna števila za ženske prenizka, smo primerjali starostno strukturo samo za moške (priloge 102, 105). Starost v letih do 20 21-24 25-29 50-59 40-49 50 in več skupaj Struktura moških storilcev ...J'Mjl . . K ^ i \ prekrškov kaznivih dejanj nepovrat- povrat- nepovrat- povrat- niki_____niki_________niki______nlki 29 25 14 5 15 14 15 8 18 17 25 15*5 17 21 52 49 9 8 9 11 12 17 5 15,5 100 1 00 100 1 00 o hi storilci prekrškov nepovratniki»povratniki s 5,12 -neznačilen; hi2 storilci kaznivih dejanj nepovratniki»povratnikis22,95» značilen na nivoju 0,001; hi2 povratniki prekrškarji«povratniki obsojenci * 42,22, značilen na nivoju 0,001; Pač pa tudi v tem primeru ugotavljamo, da so storilci pre- krškov relativno mlajši in starejši od storilcev kaznivih dejanj, dočim so storilci kaznivih dejanj najmočneje zastopani v dobi največje življenjske vitalitete* Delež mladih deklet (starih do 21 let) storilk prekrškov je višji, kot delež mladih fantov (43 % s 27 %)• V celjskih zaporih je prestajalo kazen odvzema prostosti leta 1963. 45 mladoletnikov zaradi 60 prekrškov. Najbolj pogosti prekrški so bili prekrški brezdelja (36 primerov) in prekrški nedovoljenega prehoda preko meje (17 primerov). Med storilci teh prekrškov je bi- lo evidentiranih tudi vseh 11 povratnikov, ki so bili upravno predkaznovani• Da bi . 3i lažje ustvarili podobo o teh povratnikih in o izrečenih kaznih, prikazujemo naslednji dve razpredelnici. Mladoletniki -brezdelneži moški Povratniki ženske . 1 - • . : * 7*^ skupaj Ncpo- vrat- nlkl Oznaka CK KF MO TV KL KI U tl 8 19 Starost v letih 16 število de- 16 17 17 17 17 17 17 • • # m janj v letu 1963 1 3 1 1 6 12 2 17 19 Kazni v dneh* 5 2 6 1 7 1 1 - 10 1 111 4 5 12 2 13 1 15 2 1 1 6 11 12 7 30 1 Pri tem seveda opozarjamo na to, da že sam pojem brezdel-nlštva vsebuje pojem nadaljevanja in da je zato razumljivo, 5e kaznovalna politika sodnikov za prekrške proti t.i. povratnikom in nepovratnikom ni bistveno različna. Kazni v dneh 5 10 15 skupaj Nedovoljen prehod čez mejo nepovrat- nikl 1 2 11 povrat- niki skupaj 1 2 14 Vsi trije povratniki so bili v letu 1963 kaznovani zagradi nedovoljenega prehoda čez mejo, vsak samo po enkrat. Izobrazba. 68 % storilcev prekrškov in 6? % storilcev kaznivih dejanj ni dokončalo osemletke in v celjskih zaporih pri storilcih prekrškov med moškimi in ženskami ni večjih razlik, dočim je delež moških storilcev kaznivih dejanj, ki niso dokončali osemletke višji (68 %) od deleža žensk (62 %). Tudi na tem področju delež povratnikov ni najvišji med storilci, ki niso dokončali osemletko (prilogi 104,105). Poklic. Delež priložnostnih in ostalih delavcev ter ostalih poklicev znaša med moškimi storilci prekrškov 67 % ln 58 % med storilci kaznivih dejanj. Med ženskimi storilkami prekrškov znaša ta delež 84 %, med storilkami kaznivih dejanj P® 59 %• Te deleže, ki so verjetno prenizki, pojasnjuje u-prava celjskih zaporov s tem, da nekateri zlasti sezonski delavci navajajo za svoj poklic dosedanjo stroko dela, v kateri so delali, ne glede na to, ali so zanjo posebej usposobljeni ali ne. Zato smo tudi v tem primeru preverili strokovno usposobljenost prokrškarjev in storilcev kaznivih dejanj na podlagi dejanske strokovne izobrazbe in dobili naslednje rezultate* Poklicno skupina Prekrškarjl Storilci kaznivih dejanj moški ženske skupaj moški ženske skupaj priložnostni delavec 294 31 345 87 6 93 priučen dolavec 112 8 120 67 1 68 kmetijski delavec 81 7 88 38 4 42 vajenec, študent 2 2 4 - - - gospodinja - 15 15 - 7 7 skupaj 489 83 572 192 18 210 strokovno usposobljeni delavci šoferji, avtomehaniki 16 m 16 4 mm 4 kovinarski delavec 27 g. 27 9 1 10 lesni delavec 13 - 13 3 - 3 živilski delavec 12 3 15 12 1 13 ostali delavec 37 4 41 16 - 16 uslužbenec 10 1 11 7 2 9 upokojenec 13 1 14 6 - 6 skupaj 128 9 137 57 4 61 % slabše strokovno usposobljenih 80 90 81 77 82 78 6e torej primerjamo rezultate v zgornji tabeli z rezultati v prilogi 106 zlahka ugotovimo, da so po preverjanju strokovne usposobljenosti z dejansko strokovno izobrazbo nastali veliki negativni premiki znotraj posameznih poklicnih skupin in v celoti. Tako ne je delež moških prekrškarjev s slabšo strokovno usposobljenostjo po tem kriteriju dvignil od 67 % na 80 %, pri storilcih kaznivih dejanj pa od 58 % na 77 %. Pri ženskah - storilkah prekrškov se delež strokovno slabše usposobljenih po tem kriteriju sicer ni doeti dvignil - od 84 na 90 %, pač pa je znatno slabša strokovna usposobljenost pri storilkah kaznivih dejanj, kjer ee je delež dvignil od 59 % na 82 Tudi v tem primeru delež povrataIštva ni najvišji med priložnostnimi delavci (verjetno iz zgoraj navedenega razloga), marveč je višji med "ostalimi delavci" (z neopredeljeno stroko), med šoferji in avtomehaniki ter med lesnimi delavci (priloga 106). Stan in število otrok. Tudi v tem primeru je med razvezanci in ovdovelimi največ povratnikov. Število otrok, katerih starši so sc pogosteje vdajali asocialni dejavnosti, je najmanj 560, po izračunu, kakor smo ga uporabljali doslej (prilogi 107» 108). Kazni. V povprečju so se gibale kazni, izrečene storilcem prekrškov - nepovratnikom okrog 17 dni, izrečene povratnikom pa okrog 20 dni. Največja razlika mod kaznimi izrečenimi povratnikom in nepovratnikom jo pri prekrških brezdelja (17 t 22 dni). Nekoliko višje kazni smo v povprečju dobili za nepovratnike kot za povratnike pri prekrških storjonlh v prometu in pri ostalih prekrških, kar pa je verjetno posledica razlik v višini povzročene škode in vrsti prekrška, pa tudi relativno nizkih frekvenc za povratnike. Glede na sodno izrečene kazni odvzema prostosti do 1 leta moremo reči, da so bile na celjskem območju izrečene povratnikom znatno višje kazni kot nepovratnikom in to za vse vrste kaznivih dejanj. Edino izjemo od tega predstavljajo kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kar pa je nedovmno posledica ali razlik v vrsti dejanj, ali pa v višini povzročene škode. Povprečno najvišje kazni so bile izrečene za nedovoljen prehod čez nejo in za kazniva dejanja zoper moralo, kar je iz generalno preventivnega vidika pi-esenetljlvo, ker je teh dejanj razmeroma malo, dočim so kazni, izrečene za kazniva dejanja zoper premoženje in zoper življenje in telo, ki jih je na tem območju največ, znatno nižje. V povprečju znašajo kazni izrečene storilcem kaznivih dejanj nopovratnikoa 4 mesece, povratnikom pa 5 mesecev. Ponovno torej lahko ugotovimo, da izgloda kaznovalna politika na tem območju nekoliko strožja, kot na večini o— otalih območij (priloga 109)* kolikor jo je seveda mogočo oceniti glede na zapornike, ki prestajajo kazni odvzema prostosti v lokalnih zaporih. 8, ZAPOKI V KUK3KI 'CBOTI 8.1 Število upravno in sodno kaznovanih V letu 1961 do vključno 1963 d® bilo isrecenih 869 upravnih in sodnih kasni* katere so kaznovani prestajali v aurskosoboSkih zaporih. Od tega je bilo 755 ali 87 % kazni izrečenih moškim in 114 ali 13 % ženskam. Delež upravno in sodno kaznovanih žena (11 %) je na tem področju precej pod slovenskim povprečjem, ki znaša približno 19 %. Frekvenca zaporov po letih in mesecih. Število zapornikov je v opazovanem obdobju konstantno in občutno padalo in sicer pri ženskah nekoliko močneje kot pri moških* Lgh0 Število Indeks ____________skupaj moški ženske skupaj moški ženske 1961 371 319 52 100 100 100 1962 289 253 36 78 79 69 1963 209 183 26 56 57 50 Zmanjšanje števila zapornikov si razlagamo na več načinov: 1. Ker je vrednost dinarja padala, se je storilcem, ki so bili upravno kaznovani z denarno kaznijo, vedno bolj Izplačalo denarno kazen plačevati, kakor pa prestajati nadomestno zaporno kazent 2. v opazovanih letih so se pogoji za prehod čez mejo začeli sproščati* J----------- Obsojencev za kazniva dejanja je bilo v opazovanem obdobju sicer 21 več kot jih Izkazujemo v tabelah, vendar so bile te kazni daljše in so jih zato obsojenci prestajali v mariborskih zaporih, ali pa na Dobu, oziroma na Igu. 3« sodno kaznovani zaporniki so začeli restajati v vedno večjem Številu zaporne kazni v mariborskih zaporih. Sedaj prestajajo v murskosoboških zaporih zaporne kazni le še upravno kaznovane osebe. Kot je razvidno iz priloge 111, so bili po času privedbe v zapore najbolj frekventIrani pri moških zimski meseci, t,j. december, januar in februar, ko so sezonski delavci doma, medtem ko pri ženskah izrazito izstopa mesec februar. Vrste kaznivih dejanj in prekrškov. 83 zapornih kazni je bilo izrečenih zoper storilce prekrškov. Razmerja med kaznivimi dejanji in prekrški so po spolu naslednja* Storilci Struktura izrečenih kazni v % _ skupaj moški ženske kaznivih dejanj 17 18 4 prekrškov 83 82 96 skupaj 100 100 100 V opazovanem razdobju se je število obsojenih za kazniva dejanja v letu 1962 sicer močno dvignilo, nato pa je zaradi navedenih razlogov že v naslednjem letu močno padlo. Število upravno kaznovanih pa se je v opazovanem razdobju močno zmanjševalo (priloga 112). Izraženo v Indeksih, se je število kaznovanih po letih takole spreminjalot Loto Indeks upravno kaznovani sodno kaznovani 1961 100 100 1962 67 140 1963 60 33 Kot je bilo navedeno že v uvodu, sodijo zapori v Murski Soboti ned tiste, ki so posvečali selo malo pozornosti vpisovanju prekrškov v matično knjigo in je zato delež neznanih, oziroma nespeciflciranlh prekrškov izredno velik - kar 61,5 %• $o je posledica toga, da se je uprava zaporov zadovoljevala le s pozivom na prestajanje kazni, ni pa zahtevala odločbe sodnika za prekrške. Sedaj je evidenca nad storilci prekrškov v teh zaporih boljša. Zaradi navedene pomanjkljive specifikacije prekrškov pa bi bila vsaka podrobnejša analiza rasti ali padanja posameznih vrst prekrškov dvomljive vrednosti. Podatki o kaznivih dejanjih so v matični knjigi v redu vodeni in lahko ugotovimo, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper življenj« in telo, ki obsegajo v opazovanih treh letih 35 % vseh sodno kaznovanih storilcev. Omembe vredna so še kazniva dejanja zoper premoženje, ki obsegajo čez 22 % sodno kaznovanih storilcev. Ostala kazniva dejanja so številčno malo pomembna in po vrstah precej enakomerno razporejena (priloga 112). Število kaznivih dejanj in prekrškov po narodnosti storilcev. Murskosoboško območje sodi med najmanj industrijsko razvita v naši republiki in je zato tudi razumljivo, da je delež storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, ki so jih storili pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti,zelo majhen, saj obsega v opazovanem obdobju komaj 3,6 % ka-zoovanih oseb. Značilnost tega območja je v tem, da ima močno narodnostno manjšino Madžarov, ki obsega 7*296 ali 7»9 % kazensko odgovornega prebivalstva.* Iz priloga 114 * je razvidno, da je delež upravno in sodno kaznovanih pripadnikov madžarske narodnostne manjšine približno enak deležu madžarskega kazensko odgovornega prebivalstva, t.j. 7,5 % vseh upravno in sodno kaznovanih oseb v opazovanem obdobju. Storilci kaznivih dejanj in prekrškov so torej v ogromni večini avtohtoni prebivalci. Glede porasta upravno kaznovanih pripadnikov madžarske narodnostne manjšine v letu 1962 velja pripomniti, da gre v veliki večini za nedovoljen prehod čez državno mejo. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so bili v tem obdobju kaznovani za kazniva dejanja le 4 pripadniki madžarsko narodnosti in sicer 2 za kaznivo dejanje zoper življenje in telo in 2 za kaznivo dejanje zoper premoženje. Starostna struktura storilcev. V opazovanem obdobju ni opaziti bistvenih sprememb v starostni strukturi moških storilcev, medtem ko so pri ženskah absolutna števila za posamezna leta premajhna, da bi lahko karkoli sklepali« Če pa primerjamo strukturo moških in žensk za celotno opazovano obdobje (priloga 115), tedaj ugotovimo, da obstoje značilne razlike, ki so lepo vidno iz naslednje tabele t *Savezni zavod za statistiku - EC br« PS - 1 - 61, Popis stanovništva 1961 - rezultati po naseljima (I.prioritet)^ Storilci kaznivih dejanj in prekrškov po starosti in spolu Starost v letih število moški ženske % moški ženske 16 - 22 523 51 43 45 25-29 154 54 18 30 50-49 235 18 51 16 50 in več 63 11 8 9 skupaj 755 114 100 100 hi^ moški : ženske = 15*75» značilen na nivoju 0,001 Najbolj pojjosta starost pri moških in ženskah je 18-20 let, kot nam to kaže razpredelnica in je pri obeh spolih starostna krivulja unimodalna* Mladoletniki, ki so prestajali kazen odvzema prostosti zaradi storjenih prekrškov, so bili po spolu in starosti takole razporejanit skupaj 16 lot 17 let moški 50 12 38 ženske 8 3 5 skupaj 58 15 43 Med mladoletniki ni bilo nobene povratnice, paš pa sta bila 2 povratnika in sicer eden zaradi nedovoljenega ribolova, pri drugem pa ni podatka o prekršku. Prekrški in zanje izrečene kazni v dneh, 30 bili za mla^-doletnike po spolu naslednji! Vrsta prekrška število storilcev Kazni v dneh nedovoljen prehod čez mejo 4 moški 6, 10, 15, 18 vožnja brez luči 2 2, 2 prepovedan ribolov 2 1* 8 nošenje orožja brez dovoljenja 1 2 nespecificirani 41 razpon kazni je skupaj 50 od 1 do 25 dni, povprečje pa je 11 dni ženske prostitucija 2 15, 15 nedovoljen prehod čez mejo 1 2 nespecificirani 5 razpon kazni je od 7 do 15 dni, povprečje pa je •v* ». r*> 11 dni skupaj 8 Od 50 mladoletnikov ao bili štirje pripadniki ostalih Jugoslovanskih narodnosti, vse mladoletnice pa so bile Slovenke« Dolžina izrečenih kazni« kovprečna dolžina izrečenih kazni Je za kazniva dejanja 46 dni, za prekrške pa 13 dni. Storilcem kaznivih dejanj so bile izrečene povprečno najdaljše kazni za kazniva dejanja zoper premoženje in za druga kazniva dejanja, med katerimi so najpogostejša neplačevanja preživnine. Povprečne kazni izrečene storilcem po vrstah prekrškov preeej odstopajo od skupnega povprečja in se najkrajše kazni (povprečno 6 dni) izrekajo kršilcem prometnih predpisov*, najdaljše (povprečno 17 dni) pa kršilcem nedovoljenega prehoda čez mejo (priloga 116). Očitno je, da se izrekajo ženskim brez-delnicam precej strožje kazni kot moškim brezdelnežem; še bolj pa pride do izraza strožje kaznovanje žensk pri nedovoljenem prehodu čez mejo, pa čeprav je število storilk tega prekrška izredno majhno. Glede prostitucije in brezdelja je strožja kaznovalna politika razumljiva, glede nedovoljenega prehoda čez mejo pa so aznl pri ženskah strožje zaradi povratništva. Medtem, ko je bilo od 64 moških, kaznovanih za nedovoljen prehod čez mejo le 6 povratnikov, 00 bile med 5 ženskami kar 4 povratnice. Glede kazni za ostale vrste prekrškov, ki so v prilogi 117 posebej navedene, so med spoloma sicer razlike, vendar jih ne kaže razčlenjevati, ker so absolutna števila za ženske premajhna. Pri kaznivih dejanjih se zdi kaznovalna politika proti ženskam drugačna kot v drugih zaporih, če seveda izvzamemo edini primer kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, kjer je šlo verjetno za poneverbo večjega obsega. Vse ženske so bile namreč v povprečju precej mileje kaznovane kot moški, čeprav je primerjava zaradi majhnega števila storilk nekoliko tvegana. Za kazniva dejanja je bila večina kazni izrečenih na okroglo Število dni, oziroma mesecev, t.j. 83 %, medtem ko Glej str. 23 je bilo storilcem prekrškom izrečenih kazni na zaokroženo število dni samo v 46 % primerov. Hang lestvica izrečenih kazni za kazniva dejanja* Število število dni mesecev kazni % 30 1 48 60 2 16 90 3 15 15 - 14 120 4 13 20 13 10 - 5 Skupaj 124 83 v drugih časovnih intervalih 26 17 skupaj 150 100 lg lestvica izrečenih kazni za prekrši:© 1 Število dni Število kazni % 20 90 10 89 15 69 4 68 6 53 • -4,. .««• 2 53 30 49 8 45 25 31 skupaj 547 76 v drugih časovnih * intervalih 172 24 skupaj 719 100 Posebnost tega območja je izredno velik delež kazni za prekrške, ki ne presegajo 9 dni in ki obsega kar 41,6 % vseh izročenih kazni za prekrške. Prinei^java z drugimi zapori v Sloveniji nam pokaže naslednji vrstni red deležev kazni aa prekrške, ki niso daljše od 9 dni* kurska Sobota 41,6 % Nova Gorica 32,9 % Koper 29,8 % Novo mesto 22,5 % fiadovljica 21,5 % Ljubljana 19,7% Maribor 18,6 % Celje 9,9 % Kot je razvidno iz priloge 118, so bili storilci prekrškov 292 krat kaznovani z zapornimi kaznimi od 1 do 9 dni, vendar je ulede na velik delež nespecificiranih prekrškov tvegano reči, kateri od njih so bili najmileje obravnavani. Če upoštevamo samo specificirane prekrške, se zdi, da so bili najblaže obravnavani kršilci prometnih predpisov, saj je bilo kar 41 ali 83 % kaznovanih z nanj kot 9 dni zapora. Kot je bilo že poudarjeno v splošnem delu te raziskave, je kaznovanje teh prekrškov odvisno predvsem od dela organov ljudske milice, ki ponekod tovrstne prekrške pogosteje prijavljajo sodniku za prekrške, drugod pa jih kaznujejo sami z mandatnimi kaznimi. Na sploh se zdi, da izrekajo sodniki za prekrške na murskosoboškem območju relativno največ zapornih kazni za take vrste prekrškov, ki se drugod kaznujejo z nezapomimi kaznimi. Seveda pa je pri ten treba upoštevati tuđi, đa grc na tem področju pogosto za zaporne kazni kot za nadomestne kazni za izrečene denarne kazni. ša kazni do 9 dni odpade v opazovanem obdobju 1.423 dni, ali približno 1 zapornik na dan. Zaradi tega, ker so prestajali v murskosoboških zaporih zaporniki kazni za kazniva dejanja le tedaj, Se lc-te niso presegale 6 mesecev zapora, znaša skupno število zapornih dni za kazniva dejanja 6*879 dni, ali približno 6 zapornikov na dan. Hazraerje zapornikov je bilo 9*6 v korist zapornikov za prekrške. 8.2 Storilci Problem povratka. Kot v ljubljanskih zaporih, smo tudi v murskosoboških ugotavljali povratek tako, da smo spar* jali izpiske iz matiSnih knjig po osebnih podatkih zapornikov. Tako smo ugotovili le tiste povratnike, ki so se vračali v tiurskosoboške zapore v opazovanem obdobju, nismo pa zajeli vseh tistih storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, ki so prestajali kazen zapora v drugih zaporih, kakor tudi ne tistih, ki so jim bile izrečene druge kazni broz odvzema prostosti. Po tem kriteriju je prišlo v murskosoboške zapore v opazovanem obdobju 697 različnih oseb 869 krat. Po vrsuah prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih so jim bile izrečene kazni odvzema prostosti, so razporejeni storilci takolei Ph,„i Nepovrat- Povrat- % povrat* oKupaj ntki njLki nikoy Število storilcev prekrškov Prekršek* brezdelje nedostojno vedenje 42 33 9 21 45 28 15 35 igra na slepo srečo - - - - nedovoljen prehod čez mejo 93 53 10 ■J V i i’ft*'■*' 16 v prometu 33 22 11 33 ostali prekrški 15 10 5 • • n©specificirani 562 : 514 48 13 skupaj 558 460 „s ♦ ' * 98 17 Število storilcev kaznivih dejanj Kaznivo dejanje zoper* življenje in telo 50 44 6 (12) moralo 2 2 mm - narodno gospodarstvo 7 6 1 • • premoženje 29 27 2 • • v prometu 7 7 - - nedovoljen prehod čez mejo 6 4 2 • # uradno dolžnost 7 7 - - ostala 50 27 3 • • skupaj 158 124 14 (10) neznano 1 1 - - % so v oklepaju, kadar je absolutno število povratnikov tako majhno, da je reprezentativnost odstotka slaba in niso izračunani takrat, kadar je absolutno število povratnikov premajhno za izračun« Število vseh zapornikov Dejanja av«™* Nepovrat- Povrat- % povrat- 3 Ui-J niki nikl nlkov prekrški 558 460 98 17 kazniva dejanja 139 125 14 10 skupaj 697 585 112 16 Povratnike sno porazdelili glede na pretežnomt Števila prekrškov ali kaznivih dejanj, zaradi katerih so se vračali v opazovanem obdobju v zapore. V tistih primerih, v katerih je bilo število prekrškov ali kaznivih dejanj enako, smo povratek šteli glede na težjo vrsto prekrška, oziroma kaznivega dejanja, ki se je izražala v trajanju kazni odvzema prostosti. Ued različnimi storilci, ki so bili v opazovanih treh letih v murskosoboških zaporih, je bilo 20 % pretežno storilcev kaznivih dejanj in 80 % storilcev prekrškov.* Med storilci kaznivih dejanj je povratništvo tako nepomembno, da ne moreno izvajati ustreznih zaključkov. Glede storil-cev prekrškov prav tako ne moremo izreči določene sodbe o intenziteti povratka po posameznih vrstah prekrškov in sicer zaradi pretežnega števila nespecificlranih prekrškov. Ugotovimo lahko samo to, da je delež povratnikov na tem območju v primerjavi a ostalimi med najmanjšimi v Sloveniji, * Tudi če upoštevamo 21 za kazniva dejanja obsojenih storilcev, ki so kamen prestajali v drugih zaporih in smo jih zato izločili, delež povratnikov šo vedno ne premega 23 % pretežno storilcev kaznivih dejanj. ob upoštevanju seveda, da povratek v nobenem od opazovanih zaporov ni točno ugotovljen. Sicer pa je podrobnejša razporeditev povratnikov za prekrške in kazniva dejanja razvidna iz priloge 119* Udeležba žena v povratku je tako pri prekrških, kot pri kaznivih dejanjih tako minimalna (priloga 120), da o tem ni mogoče dajati kakršnekoli ocene. Odprto ostane še vprašanje ocene deleža povratnikov za prekrške in kazniva dejanja, glede na dejstvo, da smo ga ugotavljali na podlagi opazovanja triletnega obdobja v zaporih in ne na podlagi drugih, ustreznejših virov (sodnih odločb, izjav obsojencev, evidence v zaporih ipd.). Če upoštevamo avtohtonost storilcev prekrškov in kaznivih dejanj (in to smo ocenjevali poleg navedb o rojstnem kraju tudi na podlagi značilnih priimkov za to območje), kakor tudi ustrezno strukturo storilcev po poklicih (81 % povratnikov za prekrške in 69 % povratnikov za kazniva dejanja je iz vrst priložnostnih in drugih delavcev), tedaj lahko sklepamo, da je pri obeh vrstah storilcev povratek ugotovljen sicer prenizko, vendar ne tako občutno, kot je v ljubljanskih zaporih, kjer je situacija v vsakem oziru bistveno drugačna. Cenimo, da bi še najbolj ustrezali deleži povratnikov za prekrške in kazniva dejanja, kot so bili ugotovljeni za ožje mestno področje, t.j. okrog $8 % z& prekrške in ca 23 % za kazniva dejanja. Zaporniška popula- cija v murskosoboških zaporih po oases mnenju ni tako problematična, kot v večjih mestih in industrijskih središčih, čeprav je tudi tukaj določen odstotek težjih primerov. Pri nadaljnjih preračunavanjih se bomo sovoda naslanjali predvsem na dobljene podatke o povratništvu, ker bi bilo samovoljno povečevanje po posameznih znakih problematično in nedopustno. Čeprav je delež povratnikov v opazovani populaciji nerealen, bo vseeno zanimivo ugotoviti delež Istovrstnih prekrškov oziroma kaznivih dejanj vsaj pri ugotovljenih povratnikih. Pri ugotavljanju istovrstnosti povratka amo se poslužili v prilogi 121 enakih kriterijev, kot so navedeni za ljubljanske zapore na str* 17 te raziskave. Pri storilcih prekrškov je iz prilog mogoče videti, da je največ istovrstnih enkratnih povratnikov in sicer 55 % (če seveda ne upoštevaao 5 in večkratnih povratnikov, ki so samo trije), nato slede dvakratni povratniki za istovrstno prekrške, ki jih je 40 medtem ko 5 - 4 povratniki niso storili nobenega istovrstnega prekrška. Razlike mod ženskami in moškimi so v tem oziru zelo velike, vendar zaradi majhnega absolutnega števila niso reprezentativne. Omeniti je treba še, da gre večina ugotovljenih specificiranih istovrstnih povratkov na račun nedostojnoga vedenja, nato slede prometni prekrški, brezdelje In ostalo« Takšen vrstni red je značilen za nerazviti območji, kot sta goričko in murskosoboško. Pri storilcih kaznivih dejanj so pri moških in ženskah ugotovljena istovrstna kazniva dejanja samo pri enkratnih povratnikih. Bazčlenjevanje le-tch po vrstah kaznivih dejanj zaradi premajhnega števila opuščamo* Kljub temu, da smo zajeli le triletno obdobje, domnevamo, da je večkratno povratništvo za istovrstna kazniva dejanja na tem območju zaradi že navedenih posebnosti bolj redek pojav* i' " S*, ' r ‘ - ' Če bi mogli analizirati po tem kriteriju res vse povratnike, storilce prekrškov, bi verjetno dobili približno enaka razmerja. Pač pa bi zagotovo dobili večje deleže istovrstnih povratnikov za kazniva dejanja in sicer ne samo enkratnih, temveč tudi večkratnih povratnikov* Problem migracije zaporniške populacije. Zapornike smo porazdelili po kraju rojstva in prebivališča na ožje mestno področje, ki obsega samo naselje bursko ooboto, na ostala kraje v Sloveniji, na kraje zunaj Slovenijo In na bres-domce, oziroma osebe brez stalnega prebivališča (prilogi 122, 123). Po tem kriteriju je bilo zapornikov, ki so bili rojeni v območju strnjenega mestnega naselja med storilci prekrškov in kaznivih dejanj komaj 2,1 %, medtem ko se jc rodilo v ostalih krajih Slovenije kar 90 % storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, ostanek pa odpade na tiste, ki oo bili rojeni v drugih republikah, ali v drugih državah* Kot smo že omenili, cenimo po priimkih, da je velika večina storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, ki so se rodili v ostalih krajih Slovenije, prav iz krajev, ki obsegajo področje murskosoboških zaporov. Zaradi tako majhne notranje migracije domnevamo, da je sorazmerno znatno manjše tudi število asocialnih dejanj vobče, tako prekrškov, kot tudi kaznivih dejanj. V tem prepričanju nas še bolj utrjuje podatek v prilogi 124, da je namreč delež povratnikov, ki so bili rojeni na ožjem mestnem področju pri prekrških znatno manjši, kot pri ostalih zapornikih, medtem ko med storilci kaznivih dejanj sploh ni povratnikov, ki so bili rojeni na ožjem mestnem področju. Kot smo že omenili, je značilnost tega območja med drugim tudi močna narodnostna manjšina*, ki obsega 7,9 % kazensko odgovornega prebivalstva. Iz prilog 125, 126 6* razvidno, da je 10,2 % storilcev prekrškov madžarske narodnosti, med storilci kaznivih dejanj pa le 5,7 %• To pomeni, da je pri obeh vrstah asocialnih dojanj delež storilcev madžarske narodnosti zelo podoben deležu kazensko odgovornega prebivalstva te narodnosti in da narodnostna manjšina na tem področju ne izstopa nič bolj Izrazito pri * Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, Savezni zavod za statistiku - EC br« PS - 1 - Gl, Popis stanovništva 1961 - rezultati po naseljima (I. prioritet) je živelo ob popisu prebivalstva 31* 3« 1961 na območju, ki ga pokrivajo zapori v Murski Soboti, 92.526 kazensko odgovornega pi*ebivalstva, od tega 7*296, ali 7,9 % ljudi madžarske narodnosti« Izvrševanju asocialnih dejanj, kot večinsko prebivalstvo slovenske narodnosti. Starost• S primerjavo starostne sestave ned povratniki in nepovratniki, storilci prekrškov in kaznivih dejanj, nismo ugotovili značilnih razlik niti za moško, niti za ženske. Pri moških 30 namreč gostitve v enakih starostnih razredih pri povratnikih in nepovratniklh, pri ženskah pa so frekvence povratnic tako najhne, da je kakršnakoli primerjava analitično nedopustna. Pač pa smo ugotovili značilne razlike v starostni sestavi med storilci prekrškov in kaznivih dejanj - nepovratniki, ki so razvidne iz naslednje primerjave* Struktura moških nepovratnikov v % Starost v letih za prekrške za kazniva dejanja 16 - 20 45 7 21-24 11 11 25-29 12 14 30 - 39 16 52 40 in več 16 56 skupaj 100 100 hi^ s 59*57» značilen na nivoju 0t001 Na podlagi te primerjave lahko upravičeno sklepamo, da so moški - nepovratniki, storilci kaznivih dejanj znatno starejši od storilcev prekrškov, pa čeprav bi glede na strukturo kaznivih dejanj (velik delež kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter zopor premoženje) pri- Sako vali manjše razlike med starostnimi skupinami, ki obsegajo mlajše letnike (prilogi 127, 128). Izobrazba. Splošno znanega dejstva, da imajo storilci kaznivih dejanj in prekrškov, posebno še povratniki, zelo pomanjkljivo šolsko izobrazbo, žal tukaj ne bomo mogli preveriti. Delež storilcev prekrškov z neznano šolsko izobrazbo je namreč pri obeh spolih tako velik, da na moreno z gotovostjo trditi kolikšen del storil- ' ' ' ' ' '*ribližno rekonstruiramo izobrazbeno strukturo storilcev rekrškov na podlagi poklicne strukture, pri čemer moramo seveda upoštevati dobljene rezultate z določeno rezervo, ker gre le za oceno. Če vzamemo za podlago ocene izobrazbene strukture razmerje med storilci, ki imajo nedokončano osemletko in storilci, ki imajo dokončano osemletko, ali več, v kar-tegoriji priložnostnih delavcev in ostalih delavcev, dobimo naslednje ocenjene podatke> Za oceno jo vzeto razmerje med storilci, pri katerih so bili podatki o izobrazbi znani Izobrazba Število Struktura v % nepovrat- povrat- nepovrat- povrat- niki niki niki nedokončana osemletka 259 moški 45 65 55 dokončana osemletka 111 52 28 59 več kot osemletka 28 7 7 8 skupaj 598 84 100 100 nedokončana osemletka 41 ženske 10 66 (72) dokončana osemletka 19 4 51 (28) več kot osemletka 2 - (5) - skupaj 62 14 100 100 Primerjava tako ocenjene izobrazbene strukture storilcev prekrškov med obema spoloma nam pove, da so ženske - povratnice nekoliko na slabšem z izobrazbo kot moški, medtem ko pri nepovratnikih ni omembe vrednih razlik med obema spoloma. Tudi sicer razmeroma velik delež moških povratnikov, ki iuajo dokončano osemletko in več, nekoliko preseneča, kajti pri vseh ostalih zaj>orih, razen v mariborskih, smo ugotovili nasprotne . ezultate. Te razlike nam ponazarja naslednja primerjava* Zapori v Strukturni delež moških povratnikov z dokončano osemletko in več v % Koper 18 Novo mesto 20 Radovljica 25 Celje 51 Nova Gorica 55 Ljubljana 59 Murska Sobota 47 Maribor 49 Zdi se, da je treba relativno višji delež oseb z dokončano osemletko in več pripisovati zlasti specifični struk-turi vrst prekrškov na tem območju (relativno malo brez-delnežev in x*olativno visoko število kaznovanih z zaporom za neznatne vrste prekrškov)* Pri storilcih kaznivih dejanj, kjer je bilo zapornikov z neznano izobrazbo razmeroma alo, nismo ocenjevali izo-brasbene strukture* V prilogi 13>0 prikazana izobrazbena struktura je podobna republiškemu povprečju le glede povratnikov, medtem ko je pri nepovratnikih precej nad njim, t*j* ugodnejša saj je kar 63 % storilcev, ki imajo dokončano osemletko in več, medtem ko znaša republiško povprečje komaj 38 % % kar je posebnost tega območja* Zanimivo jc tudi to, da se izobrazbeni strukturi nepovratnikov med obema spoloma zelo malo razlikujeta* Poklic* Zaradi še vedno relativno nizke izobrazbe, razdrobljenosti zasebnih kmetijskih gospodarstev in slabe industrijske razvitosti tega območja, velika večina zapornikov v svojem poklicnem delu ni natančneje opredeljena* Semkaj smo šteli zlasti priložnostne delavce, ki so za to nerazvito območje tipični, in pa manjši del tako imenovanih drugih delavcev, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v eno izmed skupin, ki bo bile predvidene v šifrantu. Hed moškimi prekrškarji je takih oseb približno 70 %9 pri ženskah pa, kjer smo priložnostnim delavkam dodali še vse gospodinje, je ta delež rečej večji in znaša 84 %. Pri storilcih kaznivih dejanj - moških je delež teh oseb le malenkostno lanjŠi kot pri prekrokarjih, Pri ženskah - storilkah kaznivih dejanj je abso- * lutno število sicer majhno, vendar je tudi v tom primeru delež poklicno neopredeljenih nekoliko manjši kot pri prekrških, čeprav smo upoštevali tudi vse gospodinje (prilogi 121* 152). titan in število otrok. J?udi glede teh znakov so podatki v matični knjigi zaporov v Murski roboti zelo pomanjkljivi in bi bila kakršnakoli ocena zelo tvogana. Dejstvo, da pri 45 % prekrškarjih ni znan stan, pri 44 % pa število otrok, nas o tem zadosti prepriča. Pri storilcih kaznivih dejanj so podatki o stanu in številu otrok mnogo bolje izpolnjeni kot za rekrške in zato lahko vsaj pri storilcih kaznivih dejanj napravimo nekaj zaključkov. Dejstvo, da so storilci kaznivih dejanj na splošno starejši od storilcev prekrškov - pri prekrškarjih je jjovprečna starost 27*1 let* pri storilcih kaznivih dejanj pa 55*2,* se odraža tudi v strukturi po stanu* saj je samskih storilcev kaznivih dejanj le nekaj nad 18 %, medtem ko jih je pri prekrškar-jih ob najbolj previdni oceni najmanj enkrat toliko. Povprečno starost storilcev prekrškov in kaznivih dejanj smo izračunali tako, da smo sešteli leta starosti vseh storilcev in jih delili z njihovim številom* prekrškarjl 15*206 t 558 * 27,1 leto, in obsojenci za kazniva dejanja 4.905 * 159 ** 55*2 leti. Razvezanih in ovdovelih storilcev kaznivih dejanj je razmeroma malo, in med njimi ni povratnikov, kar je tudi ena izmed posebnosti manj razvitih, agrarnih območij, ki se odraža tudi pri storilcih prekrškov (priloga 133). Kazni. Kot je razvidno iz priloge 135, .je bilo 558 storilcev prekrškov obsojenih v opazovanih treh letih na 9.616 dni kazni odvzema prostosti. Razporeditev storilcev prekrškov po ugotovljenih povfcatkih je naslednja* Osebe, dejanja, kazni Nepo- vrat- nih! Povratniki Vsi 1 x 2 x 3-4 x 5 Jtn sku- sku- Število oseb 460 64 19 12 3 98 558 Število prekrškov 460 125 55 47 22 249 709 Število kaznivih dejanj - 3 2 2 - 7 7 Število vseh dejanj 460 128 57 49 22 256 716 Kazni za prekrške v dneh 5929 1625 679 448 285 3037 8966 Kazni za kazniva dejanja - 240 235 175 650 650 Vse kazni v dneh 5929 1865 914 623 285 3687 9616 Povprečno število dejanj na osebo 1 2 3 3.9 7,3 • • • # Povprečno število zapornih dni na osebo 13 29 48 52 95 • • • • Povprečno število zapornih dni na eno dejanje 15 15 16 13 13 • • • • Povprečno število zapornih dni na eno osebo, ki smo ga računali po številu vseh kazni izrečenih pri sodniku za prekrške, oziroma pri kazenskem sodišču v opazovanem obdobju, se ppl povratkih nesorazmerno močno dvigne zaradi vpliva Števila zapornih dni izrečenih za kazniva dejanja. Dejansko število zapornih dni izrečenih samo za prekr- ške je več kot dvakrat nižje in znašaš - za nepovratnike 13 dni - za enkratne povratnike 13 dni - za dvakratne povratnike 12 dni - za tri in štirikratne povratnike 10 dni - za pet in večkratne povratnike 13 dni Kot je videti iz navedenih povprečij zapornih dnlf se leta ne dvigajo s številom povratkov, tenvcč pri dva do štirikratnih povratnikih celo padejo pod povprečje za nepovratnike. Pri pet In večkratnih povratnikih pa se povprečje zopet dvigne na nivo nepovratnikov, oziroma enkratnih povratnikov. Ra vse povratnike - prekrškarje skupaj jo odpadlo v opazovanem obdobju 37 % zapornih dni, kar pomeni, da je odpadlo na enega povratnika v povprečju nekoliko manj kot trikrat toliko (2,77), kot na nepovratnike• 139 storilcev pretežno kaznivih dejanj jo v treh letih prebilo v teh zaporih 6.8?9 dni, in sicer je razdelitev po povratku naslednja* Osebe, dejanja, Nepovrat- Skupaj Število oseb ^tevilo kaznivih dejanj Število prekrškov 125 125 niki 14 19 9 139 144 9 število vseh dejanj 125 28 153 Kazni za kazniva dejanja v dneh 5 738 1 052 6 790 Kazni za prekrške v dneh - 89 89 Vse kazni v dneh 5 738 1 141 6 879 Povprečno število dejanj 1 2 • • Povprečno število zapornih dni na osebo 46 82 • • Povprečno število zapornih dni na ono dejanje 46 41 a • Povprečno število zapornih dni na eno do janje pri povrat-nikih je le navidezno manjše, kajti Se izločimo kazni za prekrške, toda j je povprečna kazen za povratnika 59 dni, t«j* dobro tretjino več kot pri nepovrabnlkih. Kot smo že omenili, je povprečje zapornih dni sa kazniva dejanja v sjurokosoboških zaporih v primerjavi z ostalimi zapori v Sloveniji znatno nižje, ker prestajajo obsojenci v teh zaporih lo krajše kazni. Seveda je treba opozoriti še na to, da z omejitvijo zajetja povratka samo na triletno ob-dooje zelo verjetno nismo obsegll vseh povratnikov, posebno dva - in večkratnih povratnikov, kajti neverjetno tei da bi na tem območju obatojali samo enkratni povratniki. Zato je treba dobljene rezultate jemati z dobršno mero r°zorve, vsaj glede povratkov po števila povratkov, ce ne tudi glede povprečnega števila zapornih dni na enega storilca kaznivih dejanj. Glede kaznovalne politike proti spoloma volja pripomniti, da se ženske - prekrSkarice obravnavajo nekoliko strože kot moški, posebno zaradi brezdelja in nedovoljenega prehoda Soz mejo, medtem ko je pri kaznivih dejanjih ravno narobe (prilogi 156, 137)* V skupnem povprečju je za prekrške In kazniva dejanja po spolih podoba naslednja! Storilci prekrškov Moški ženske Skupaj število dejanj 620 99 719 prestane kazni v dneh 8 174 1 442 9 616 povprečno število dni na eno dejanje 13 15 13 Storilci kaznivih dejanj Moški Ženske Skupaj število dejanj 134 16 150 prestane kazni v dneh 6 210 661 6 879 povprečno število dni ~ na eno dejanje 46 41 46 Ob zaključku se zastavlja vprašanje, ali smo bili upravičeni analizirati izrečene kazni glede na to, da je tako zajetje povratka, kot tudi specifikacija kaznivih dejanj in prekrškov tako pomanjkljivo. Glede storilcev prekrškov lahko samo ponovimo že navedeno dejstvo, da je propadel poskus rekonstruirati in dopolniti na podlagi matične knjige dobljene podatke pri občinskih sodnikih za prekrške in smo zato interpretirali podatke takšne kakršni so, da bi tako dobili vsaj približno podobo o tem. Jasno je, da jo treba dobljene rezultate jemati z veliko mero rezerve. Podobno stance je tuđi pri kaznivih dejanjih, s to razliko, da je tu problem povratka še mnogo bolj pereč, saj je docela neverjetno, da na tem območju ne bi bilo nikogar, ki bi bil več kot dvakrat pred sodiščem* to velja Se posebno če upoštevamo, da je kriminaliteta med sezonskimi delavci akutnejša kot pri ostalih kategorijah poklicev, o tega območja pa prihaja veliko število sezonskih delavcev v industrijska območja. Zelo verjetno bi se ob popolnejšem zajetju povratka pri kaznivih dejanjih povečala razlika med povratniki in nepovratniki glede kazni, v nobenem primeru pa se ne bi mo.;le zmanjšati. ZAPORI V KOPRU 9*1 število upravno in sodno kaznovanih V letu 19&3 j© bilo izrečenih 549 upravnih in sodnih kazni z odvzemom prostosti, ki so jih ; aznovani nastopili v koperskih zaporih. Od tega jc bilo 599 kazni izrečenih moškim in 150 ali 27 % ženskam. To pomeni, da ima to področje največji delež žensk med vsemi zapori v Sloveniji. Frekvence zaporov. Največja frekvenca novodošlih storilcev prekrškov in kaznivih dejanj je bila pri moških v mesecu avgustu, pri ženskah pa Bicer v januarju, čeprav je to lahko slučaj, ker so absolutna števila zapornikov na sploh majhna (priloga 139)» Kajti razen te izjeme opažamo tudi na Koperskem večji priliv zapornikov v poletnih raosecih. Pripomnimo naj, da je bilo 18 zapornic od 19, ki so nastopilo kazen v mesecu januarju, kaznovanih zaradi prostitucije in brezdelja (v zvezda prostitucijo prihaja včasih tudi do večjih občasnih racij.) Povprečno je bilo na mesec 45 novodošlih oseb, v razmerju 5*1 v korist moških. Vrste kaznivih dejanj in prekrškov. 84 % voeh zapornih kazni je bilo izrečenih zoper storilce prekrškov, struktura izrečenih kazni po spolu pa jc noalodnja* Storilci Struktura izrečenih kazni v % moški_______že poke skupaj kaznivih dejanj prekrškov skupaj 20,6 2,7 15,7 79,4 97,3 84,5 100 100 100 100 Posebnost v strukturi prekrškov v koperskih zaporih je v tem, đa odpade skoraj dve tretjini prekrškov brezdelja na ženske, medtem ko je pri večini tistih ostalih zaporov, kjer je najpogostejši prekršek brezdelje, razmerje med spoloma obratno. Koper je pad luka, v katero se zatekajo prostitutke iz ostalih večjih mest Slovenije in Hrvatske, Pudi na tem področju je število zapornih kazni zaradi prekrškov hazardiranja izjema, saj je ugotovljen on sam tak primer, čeprav je delež sezonskih delavcev zelo velik. Kot v večini ostalih zaporov, so tudi tukaj med kaznivimi dejanji najpogostejša kazniva dejanja zoper premoženje (priloga 140), V letu 1965 je bila približna populacija zapornikov 4-5 na dan, kar ocenjujemo po povprečnem prilivu zapornikov na mesec. Zaradi razlik v dolžini azni, izrečenih upravno in sodno kaznovanim, je v koperskih zaporih povprečno enkrat več obsojencev, kot upravno kaznovanih, kar bi pomenilo, da je povprečno dnevno 30 obsojencev in 15 upravno kaznovanih storilcev« Število kaznivih dejanj in prekrškov po narodnosti storilcev, Ha pripadnike ostalih jugoslovanskih narodnosti odpade v koperskih zaporih v letu 1963 31 % prekrškov in kaznivih dejanj, kar je samo za 2% manj kot v radovljiških zaporih, ki so po deležu prekrškov in kaznivih dejanj* ki no jih storili pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti, na prvom mestu* Med prekrški so to zlasti brezdelje, nedostojno vedenje in nedovoljen prehod čez mejo, med aznivlmi dejanji pa zlasti kazniva dejanja zoper premoženje (prilogi 141, 142). Starostna struktura storilcev. Kakor v večini zaporov, je tudi v koperskih relativna udeležba mladih žensk znatno večja kot mladih moških (priloga 145). lielatlvno najbolj pogosto zastopana starost je pri moških 23 - 24 let, pri ženskah pa 18-20 let. Tudi v tem pri :eru je opazna manjša udeležba moških zapornikov starih 21-22 let zaradi služenja vojaškega roka, kar smo opazili v večini zaporov. Mladoletniki so prestajali kazen odvzem prostosti samo zaradi storjenih prekrškov 24 krat, in sicer 7 krat stari 16 let in 17 krat stari 17 let. Dolžina izrečenih kazni. Povprečna dolžina izrečenih ka-zni za kazniva dejanja je v koperskih zaporih dokaj visoka in znaša nad 5 mesecev, pa tudi glede povprečnih kazni za prekrške se ti zapori uvrščajo mod strožje. Storilcem kaznivih dejanj so bile izrečene razmeroma najdaljše kazni za kazniva dejanja nedovoljenoga prehoda čez mejo (samo 5 dejanj), za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost (14 dejanj) in za kazniva dejanja zoper premoženje, ki je budi najpogoetejše kaznivo dejanje. Najvišje kazni so bile izrečene na tem območju za prekrške, ki smo jih razvrstili pod "ostalo” in ki obsegajo v tem primeru, kot smo že omenili, največ dejanj tihotapstva, za katero ae izrekajo na tem področju naksiraalne možne kazni. Za prekrške brezdelja, nedostojnega vedenja in nedovoljenega prehoda čez mejo se tukaj izrekajo razmeroma precej milejše kazni kot v večini drugih zaporov (glej str. 23)* Kot v Mariboru, se tudi tukaj izrekajo ženskam nekoliko milejše kazni za prekrške kot moškim, medtem ko za kazniva dejanja ne moremo izreči nikakršne sodbe o kaznovalni politiki proti ženakan, ker je število primerov za to premajhno (priloga 144). 138 ali 30 % prekrškov je bilo kaznovanih s kaznimi do 9 dni, -ar je največji delež'lotovr tnih kazni med vsemi zapori v Sloveniji (priloga 145). Med temi so bile najbolj pogoste kazni 5 in 6 dni, povprečna dolžina tovrstnih kazni pa je bila nekaj nad 5 dni. Na te kazni je odpadlo v letu 1963* 721 zapornih dni, ali povpreč- no 2 zapornika na dan. Nad 40 % takšnih kazni odpade na prekrške brezdelja. Na Koperskem so izrekajo tako kratke kazni odvzema prostosti tudi kot osnovno kazni in ne predvsem kot nadomestne kazni za izrečeno denarne kazni. Storilcem kaznivih dejanj so bilo v 28 % primerov Izrečene kazni nad 6 mesecev, v 15 % primerov pa tudi nad eno leto. Ocenjujemo, da odpade na obsojence, kaznovar* ne a kaznimi daljšimi od 6 mesecev, povprečno dnevno 20 mest. 9.2 storilci Problem povratka. Kot v večini lokalnih zaporov v Sloveniji, smo tuđi v koperskih ugotavljali povratništvo med storilci prekrškov in kaznivih dejanj po lastnih izjavah zapornikov in po ugotovitvah iz sodb in Izpiskov iz kat. zenske evidence. Po tem kriteriju je prišlo v kopersko zapore v letu 1963 skupno 453 luzličnih oseb 549 krat, kar i>omeni, da se je nekaj storilcev vračalo v opazovanem letu v te zapore po večkrat - ena ženska celo šestkrat (priloga 146). Po lastnih izjavah in po ugotovitvah iz sodb je bilo 265 upravno in sodno predkaznovanih. Po vrstah prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile izrečene kazni odvzema prostosti, smo storilce po pretežnosti prekrškov ali kaznivih dejanj razvrstili takolei Število storilcev prekrškov Prekrški Skupaj Nepovrat-* Povrat- % povratniki n Uti nikov* brezdelje 113 76 37 33 nedostojno vedenje 76 62 14 18 igre na slepo srečo 1 1 *■» - nedovoljen prehod čez mejo 92 76 16 18 neupoštevanje odločbe o izgonu 10 — 10 • # storjeni v prometu 14 11 3 • • drugi prekrški 43 39 4 • 4 nespecificirani 20 16 4 • ♦ skupaj 369 281 88 24 Število storilcev sl t M 1 dejanj Kazniva dejanja* zoper življenje in telo 14 11 3 (21) zoper moralo 1 1 - - zoper narodno gospodarstvo 3 2 1 • • zoper premoženje 25 10 15 60 v prometu 7 7 - - nedovoljen prehod čez mejo 5 3 2 • • zoper uradno dolžnost 14 9 5 (56) drugo 15 8 7 (47) skupaj 64 51 33 39 % so v oklepaju, kadar je število povratnikov majhno, dve piki pa, kadar bo frekvence majhne. Nespecificira-ni prekrški niso upoštevani* Med različnimi storilci, ki so prestajali kazen odvzema prostosti v koperskih zaporih leta 1963» je bilo 81 % takšnih, ki so storili pretežno prekrške in le 19 % storilcev s pretežno kaznivimi dejanji. Mod storilci prekrškov se pojavljajo kot povratniki najbolj pogosto prostitutko in brezdelneži, ki obsegajo kor 42 % vseh povratnikov ♦ Med storilci kaznivih dejanj, kjer so frekvence razmeroma majhnet so omembe vredni le storilci kaznivih dejanj zoper premoženje, ki so v veliki večini v vseh lokalnih zaporih na Slovenskem. Pri najpogostejšem prekršku -brezdelju, sta si deleža povratnikov med apoloma približno enaka, medtem ko pri storilcih kaznivih dejanj deležev med spoloma ne moremo primerjati, ker so bile zaradi kaznivih dejanj obsojene le J ženske (priloga 147)• Glede zajotja povratka pri storilcih prekrškov dvomimo, da je realno. Nedvomno je povratek mod prekrškarji, ki imajo svoje stalno prebivališče zunaj Slovenije, prenizko zajet in cenimo, da je najmanj trikrat večji od ugotovljenega. !£udi povratek storilcev iz ostalih krajev Slovenije, ki povečini niso z območja bivšega koperskega okraja (to velja posebno za ženske), cenimo, da ni realno zajet. Po naši oconi bi bil dejanski delež povratnikov, ki so prestajali kazan z odvzemom prostosti zaradi prokrškov v koperskih zaporih, najmanj dva in polkrat tolikšen, kot je bil ugotovljen po izjavah zapornikov, t.j. okrog 60 % ali 220 oseb. Takšno povečanje povratnikov utemoljujemo z izredno velikim deležem prostituk^ in brezdelnežev, ki imajo svoje prebivalište zunaj Slovenije in zunaj poaroeja bivšega koperskega okraja, ki večkrat menjajo voje začasno prebivališče in iz razumljivih razlogov no povedo po resnici, če so že bili prej upravno kaznovani. Kljub pridržkom o realnosti ugotovljenega povratka oe bomo pri interpretaciji rezultatov opirali na ugotovljene in no na ocenjene podatke. Problem migracije zaporniške populacije. Zapornike smo razvrstili po kraju rojstva in prebivališča na ožje mestno območje Kopra, ki ga omejujejo naslednji kraji« Koper, Semedela del, Škocjan del in Šalara del. Po tem kriteriju je prebivalo na ožjem : ustnem področju 4 % storilcev prekrškov in 12 % storilcev kaznivih dejanj. Posebnost koperskega območja je v tem, da je delež prekr-škarjev, ki imajo svoje stalno prebivališče zunaj Slovenije, največji med vsemi lokalnimi zapori, pa tudi delež storilcev kaznivih dejanj, ki prebivajo zunaj Slovenije, je zelo velik, saj jo ugotovljen večji delež le še v go- riških zaporih. Primerjava je naslednja« % prekrškarjev, ki % storilcev kaznivih Zapori prebivajo zunaj Slovenije dejanj, ki prebivajo zuna.1 Slovenije Koper 37 21 Celje 19 7 Radovljica 18 - Novo mesto 16 7 Maribor 9 1 Ljubljana 7 4 Nova Gorica 6 30 Murska Sobota 4 - * Upoštevani samo tisti obsojenci, ki so bili obsojeni na kazni, ki so bile krajše od 6 mesecev. Če upoštevajmo, da je Koper pristaniško cesto z vsemi svojimi posebnostmi, tedaj so razlike v deležih med posameznimi zapori razumljive. Po drugi strani pa se zdi presenetljivo, da je delež prekrškarjev brez stalnega prebivališča absolutno in relativno najmanjši med vsemi zapori v Sloveniji, medtem ko storilcev kaznivih dejanj brez stalnega prebivališča sploh ni (prilogi 148, 149)• To si razlaga uprava zapora, s tem, da vpišejo kraj prebivališča po osebni izkaznici, ki jo večina zapornikov ima, ne preverjajo pa, ali je to res kraj prebivališča zapornika, ali ne. Čisto avtohtonih storilcev, t.j. rojenih na ožjem mestnem območju tukaj skoraj ni, saj je v letu 1963 samo 1 storilec kaznivega dejanja rodom iz Kopra, medtem ko med pre-krškarji ni nobenega (priloga 150)* Ustrezno z deležem storilcev s prebivališčem zunaj Slovenije je zelo velik tudi delež storilcev i>rekrškov in kaznivih dejanj, ki so ostalih jugoslovanskih narodnosti. Tako je tretjina prekrškarjev in nad četrtina storilcev kaznivih dejanj pripadnikov ostalih jugoslovanskih narodnosti. Med vsemi zapori v Sloveniji jo delež storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, ki so ostalih jugoslovanskih narodnosti, v koperskih zaporih najvočji (prilogi 151t 152). starost. Starostna sestava storilcev prekrškov se med povratniki in nepovratniki bistveno ne razlikuje in sl— cer niti pri moških,‘niti pri ženskah« Paš pa smo ugotovili značilne razlike v starostni sestavi med spoloma pri povratnikih in nepovratnikih« fiazlike so v tem, da so ženske - storilke prekrškov znatno mlajše kot moški, kot nam to pokaže naslednja primerjavat Struktura storilcev prekrškov 3taroot v letih nepovratniki „ povratniki moški ženske moški ženske 16 - 20 21 45 11 45 21-24 17 21 16 56 25-29 19 18 20 12 50-39 27 9 56 9 40 in več 16 7 17 - skupaj 100 100 100 100 p • hi nepovratniki moški t ženske ■ 21,43* značilen na nivoju 0,001, 2 hi povratniki moški s ženske s 24,06, značilen na nivoju 0,001 • Pri storilcih kaznivih dejanj je primerjava starostne strukture med spoloma nemogoča, ker so samo 3 ženske storile kazniva dejanja« Pač pa nam kaže primerjava med nepovratniki in povratniki pri moških, da so povratniki najmočneje zastopani v dobi največje življenjske moči, to je od 30 do 39 leta starosti; pa tudi sicer so povratniki starejul kot nepovratniki (prilogi 153» 15*0« Ker se je zdelo ob primerjavi struktur, da so moški storilci kaznivih dejanj nekoliko starejši kot moški storilci prekrškov, srao med seboj primerjali tudi ti dve strukturi, vendar ee Je ob preverjanju pokazalo, da razlike niao statistično značilne. V koparskih zaporih Je prestajalo v letu 1965 kazen odvzema prostosti 25 mladoletnikov zaradi 24 prekrškov, od katerih Je bil le en moški registriran kot povratnik, in sicer zoradi brezdelja. Med mladoletniki je bilo 12 moških in 11 žensk, ki so zagrešili 15 prekrškov brezdelja in prostitucije, 8 prekrškov nedovoljenega prehoda čez mejo, 2 rrekrška nedostojnega obnašanja in 1 prekršek nezakonitega ribolova. Pri tem je značilno, da je bilo 10 od 11 mladoletnic kaznovanih zaradi prostitucije in brezdelja, medtem ko sta bila med fanti le dva brezdelneža, 7 pa mejašev. Kaznovalna politika.proti mladoletnikom se je glede na spol le mole razlikovala, saj je bilo v vsaki skupini po 6 kaznovanih z manj kot 9 dnevi odvzema prostosti, ostali pa na kazni od 10 do največ 15 dni, vključno tudi en povratnik. V povprečju je znar-šala kazen za mladoletnike 10 dni, za mladoletnice pa 9 dni, in sicer zato, ker je bil med mladoletniki en povratnik, sicer bi bilo povprečje p0£>olnoma enako. Izobrazba, llod koperako zaporniško populacijo je bilo 56 % storilcev prekrškov in 60 % storilcev xcaznivih dejanj, ki niso imeli dokončane osemletke; pri tem je treba poudariti, da tudi v teh zaporih izobrazbena struktura po- vratnikov ni slabša kot nepovratnikov, pa čeprav razlike niso velike. Pri ženskah - storilkah prekrškov jo znantno boljša izobrazbena struktura kot pri moških? to velja za 'ovratnice in neporratnice. 3načilnost strukturnih razločkov ned spoloma nam nazorno kaže naslednja razpredelnica, kot tudi prilogi 155» 15G* Izobrazbena struktura v % Dokončane šole moški ženske brez izobrazbe in nedokončana osemletka 66 37 dokončana osemletka 16 33 več kot osemlotka 18 30 skupaj 100 100 hi* izobrazbo moški t ženske a 24,64, značilen na nivoju 0,001 Gledo izobrazbe moških storilcev kaznivih dejanj - ženske go samo 5 - lahko rečemo samo to, da je zelo podobna strukturi prekrškarjev in da se mod nepovratniki in povratniki malo razlikuje. Poklic, Delež priložnostnih delavcev ter o-talih poklicev je pri moških prekrškarjih 65 £, pri storilcih kar-znivih dejanj pa 43 %. Pri ženskah pa znaša ta delež mod storilkami prekrškov 71 %, Seveda je treba poudariti, da je ugotovljena struktura rezultat izjav zapornikov ob vpisu v matično knjigo, pri Čemer je treba upoštevati, da so zaporniki navajali kot svoj poklic zadnje delo prod nastopom kazni, ne pa dejansko usposobijo— nost, Zeto amo pri vseb delavcih pregledali dejansko strokovno usposobljenost na podlagi podatkov o strokovni izobrazbi (n,pr,* obrtna, gostinska, trgovska, industrijska in podobna Sola) in ugotovili, da je polog priložnostnih, t,j, nekvalificiranih delavcev, še precejšnjo število priučenih delavcev, med ostalimi poklici pa so itak same gospodinje, vajenci, dijaki in študentje. Po tem kriteriju orno ugotovili, da je med moškimi prokrškarji 67 % poklicno slabo usposobljenih, pri ženskah a 63 %, t*j, nekoliko manj, kot po izjavah zapornic, ‘iCudi ;>ri storilcih kar-znivih dejanj se delež poklicno neopredeljenih zapornikov po tem kriteriju nekoliko dvigne in znaša 46 %. Najvešji delež povratnikov pri prekrškarjih ni med priložnostnimi delavci, temveč pri ženskah med živilskimi (natakarice!) in ostalimi delavkami, pri moških pa pri kovinarjih, avtomehanikih in kmetijskih delavcih. Pri aznivih dejanjih med deleži povratnikov po poklicih ni bistvenih razločkov -daleč pod povprečjem so le kmetijski delavci, pa tudi sicer ao absolutne frekvence premajhne, da bi lahko z gotovostjo karkoli sklepali (priloga 157)* Stan in število otrok« kot je videti iz priloge 158 je tako pri prekrškarjih, kot prt. storilcih kaznivih dejanj relativno največ povratnikov med raavezanci, kar smo ugotovili v večini zaporov« Čtevilo otrok, katerih starši so se pogosteje vdajali asocialni dejavnosti, je na tem območju razmeroma majhno, in znaša po izračunu, kot smo ga uporabljali doslej, okoli 75 (priloga 159). Kazni* V povprečju so se gibale kazni, izrečene storilcem prekrškov - nepovratnikom in povratnikom okrog 17 dni. Največja razlika med kaznimi, izrečenimi povratnikom in nepovratnikom, je pri prekrških nedovoljenega prehoda čez mejo (16 t 22 dni), ki je tudi sicer najpogostejši prekršek na tem področju. Znatno višje kazni smo v povprečju dobili za nepovratnike in povratnike pri "drugih" prekrških, kar gre v veliki večini na ra*-Čun tihotapstva raznega blaga, saj odpade 53 % "drugih" •*s prekrškov prav na to vrsto in skoraj vsi storilci teh prekrškov so bili kaznovani z maksimalno kaznijo, t.j. 60 dni zapora* Med "drugimi" prekrški so bili šei nedo-voljeno ribarjenje v naših teritorialnih vodah, nošenje orožja brez dovoljenja in drugo. Ti prekrški so bili znatno mileje obravnavani kot tihotapstvo. Pri vseh kaznivih dejanjih, razen pri kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost, so bile izrečene povratnikom milejše kazni kot nepovratnikom, vendar je treba upoštevati, da je večina frekvenc povratnikov majhna in je zato težko izvajati ustrezne zaključke. Zelo verjetno so bile izrečene povratnikom za kazniva dejanja zoper premoženje in za "druga" kazniva dejanja milejše kazni kot nepovratnlkom zaradi manjše vrednosti napadene družbene dobrine. Hajstrožje kazni so bilo izrečene storilcem kaznivih dejanj organiziranega prehoda čez mejo, kar je glede na voliko število nedovoljenih prehodov čez mejo med prokr Škarji na tem območju razumljivo. Kazniva dejanja zoper ju-emoženje, ki eo na tem območju najpogostejša, so znradi tega med vsemi najbližje povprečju* V povprečju znašajo kazni izrečene povratnikom 5 ia pol mesecev, nepovratnikom pa 5 mesecev in 20 dni; zato lahko ugotovimo, da je kaznovalna politika na tem območju, kjer kazniva dejanja niso tako pogosta, razmerama stroga* vendar ni bistveno drugačna kot na ostalih območjih (priloga 160). Poseben problem koperskih zaporov so povratniki iz Italije, ki so na nedovoljen način prestopili mejo in čakajo v koperskih zaporih na transport v Brestanico. Takšnih je precejšnje število, mnogo od njih jih vrne Italija soma* 10* ZAPORI V SOVI GGulGI 10*1 Število upravno ln sodno kaznovanih V letu 1963 je bilo izrečenih 202 upravnih in sodnih kazni z odvzemom prostosti, katere so kaznovani nastopili v Goriških zaporih. Od skupnega števila kazni je bilo izrečenih moškim 170, ženskam pa 32 ali 16 %, Frekvenca zaporov po mesecih jo bila sicer v lotu 1963 največja za oba spola v avgustu, kot v večini ostalih lokalnih zaporov v Sloveniji (priloga 162), na splošno pa je, zaradi opravljanja poljskih del ooleti, večja v zimskih mesecih kot v letnih. Na mesec je bilo povprečno 17 novodošllh oseb. Vrste kaznivih dejanj in prekrškov, Nad dve tretjini zapornih kazni je bilo izrečenih zoper storilce prekrškov. Struktura izrečenih kazni po spolu je naslednja« Storilci Struktura moški izročenih žensko kazni v % skupaj kaznivih dejanj 55 19 51 prekrškov 67 81 69 skupaj 100 100 100 Iz priloge 163 je razvidno, da v goričkih zaporih ni bilo upravno kaznovanih zaradi iger na slepo srečo in zaradi neupoštovanja odločbe o izgonu* Značilno za gorlške zapore jo, da ni nobenega nespeciflclranega prekrška. Zanimivo je tudi, da na goričkem območju, čeprav je obmejno, ni najpogostejŠi prekršek nedovoljen prehod čez mejo (komadi 16 primero*)*» temveč nedostojno vedenje, ki obsega kar 76 % vseh prekrškov, t.j. relativno največ ned vsemi zapori na slovenskem. Posebnost tega območja je nadalje zelo majhen delež prekrSkov brezdelja, ki dosega komaj 3 % (v absolutnem Številu 4 prinere) vseh prekrSkov in ki je najmanjši med vsemi zapori v Sloveniji • Kot v drugih zaporih, je tudi v goriSkih največji delež sodno kaznovanih oseb zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. V letu 1963. znaša približna povprečna populacija zapornikov 17 oseb na dan, kar ocenjujemo po povprečnem prilivu zapornikov po mesecih« Zaradi razlik v dolžini kazni, izrečenih upravno in sodno kaznovanim, je tudi v goričkih zaporih povprečno dnevno dvakrat toliko obsojencev, kot upravno kaznovanih, tako da je razmerje 11 i 6 v ko- *• rist obsojencev. Med ostalimi vpliva verjetno na nizko število zapornih kazni zaradi nedovoljenega prehoda čez mejo tudi nekoliko milejša kaznovalna politika sodnikov za prekrške za tovrstna dejanja na tem območju. ** Ker je bilo leta 1963 20 žensk kaznovanih z zaporno kaznijo zaradi nedostojnega vedenja, med njimi nekaj mlajših deklet, domnevamo, da so sodniki za prekrške na tem območju subsumirali tudi nekatere primere prostitucije pod prekršek nedostojnega vedenja. Ker so leta 1963 spadali goriški zapori pod upravo koperskih zaporov, so nekateri sodno kaznovani iz soriškega območja prestajali zaporne kazni tudi v koperskih zaporih. Če bi vsi sodno Kaznovani iz goriSkega območja rreatajali zaporne kazni v goriSkih zaporih, bi bilo razmerje v korist obsojencev večje. Število kaznivih dejanj in prekrškov po narodnosti storilcev* Na pripadnike ostalih jugoslovanskih narodnosti odpade na goidškem območju leta 1965 le 10,4 % prekrškov in kaznivih dejanj. Med prekrški, ki m jih storili pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti, je največ prekrškov nedostojnega vedenja (prilogi 164, 1965). To pa so • v glavnem delavci, ki so se stalno zaposlili v podjetjih na goričkem območju* Starostna struktura storilcev* Tudi v oriških zaporih je relativna udeležba mladih žensk znatno večja kot mladih moških, saj je strukturni delež mladih žensk skoraj trikrat večji, kot delež mladih moških (priloga 166), Vprašanje pa je, če je to razmerje reprezentativno tudi za druga koledarska leta, ker so absolutne številke nizke* Mladoletniki so prestajali kazen odvzem prostosti samo zaradi storjenih prekrškov štirikrat, val pa so bili stari 17 lot. Dve mladoletnici sta storili prekršek nedostojnega vedenja, en mladoletnik je skušal pobegniti čez mejo, drugi pa je storil prometni prekršek. Dolžina izrečenih kazni* Povprečna dolžina izrečenih kazni za prekrške je bila v goričkih zaporih enaka povprečni dolžini v murskosoboških zaporih in znaša 15 dni, za kazniva dejanja pa je bila dvakrat daljša kot v Murski Soboti in znaša 92 dni. Storilce« kaznivih dejanj so bile izrečene razmeroma najdaljše kazni zaradi kaznivih dejanj zoper moralo in zoper uradno dolžfet (samo po 1 dejanje) ter zoper premoženje, ki je najpogostejše kaznivo dejanje. Najdalj- še povprečne Razni so bile izrečene za "druge” prekrške, med katerimi je največ carinskih prekrškov, najnižje povprečne kazni pa bo bile izrečene kršilcem prometnih predpisov, ki pa jih je bilo samo 5* Za nedostojno vedenje, ki je najbolj po ost prekršek na tem območju, so bile izrečene, v primerjavi z ostalimi zapori, zmSMrfMi blage kazni* če ne upoštovamo ene storilke carinskega prekrška, lahko ugotovimo, da so bile ženske, storilko prekrškov in kaznivih dejanj večinoma nekoliko mileje kaznovane kot moški (priloga 167). Poleg Murske Sobote je Rova Gorica območje, kjer je največ-ji delež azni izrečenih do 9 dni. Toh kazni je bilo izrečenih 46 ali 52,8 %, med katerimi je bila najbolj pogosta kazen 8 dni, povprečna dolžina vseh tovrstnih kazni pa je bila 6 dni* Na te kazni je odpadlo lota 1963 skupaj 271 zapornih dni, ali nekaj manj kot 1 zapornik na dan* Skoraj tri četrtne vseh tovrstnih kazni je bilo izrečenih zaradi nedostojnega vedenja (priloga 167). Te azni pa 00 v glavnem nadomestne kazni za neplačane denarne R azni* Storilcem kaznivih dejanj so bile sauno v 12 primerih izrečene kazni daljše od 6 mesecev, medtem ko so bile od tega samo trem storilcem izrečene kazni nad ono leto* Ocenjujemo, da odpade na obsojence, kaznovane s aznimi daljšimi od 6 mesecev približno 7 mest na dan* 1Q.2 Storilci Problem povratka. V noriških zaporih smo ugotavljali povrat-ništvo med storilci prekrškov v glavnem po spominu upravnega osebja, med storilci kaznivih dejanj pa po podatkih iz sodb ali izpiskov iz kazenske evidence. Po tern kriteriju Je prišlo v goriške zapore 1963» leta 165 različnih oseb. Po opominu upravnega osebja zaporov in po izpiskih iz sodb naj bi bilo predkaznovanih najmanj 43 ali 26 % oseb (priloga 168). Po vrstah prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile storilcem izrečene kazni odvzema prostosti, Jih moremo razvrstiti takoles Prekršek brezdelje nedostojno vodenje igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez mejo neupoštevanje odloka o izgonu storjeni v prometu dragi prekrški skupaj Hepo vrat-Po vratniki niki Jkui>aj % povratnikov* število storilcev prekrškov 13 4 56 23 79 29 15 1 16 4 9 85 27 4 9 112 24 % so v oklepaju, kadar je absolutno število povratnikov majhno, dve piki pa takrat, če je majhno absolutno število povratnikov in nepovratnikov. Kazniva dejanja H epo vrat-j^o vratniki niki Skupaj % povrat? nikov Število storilcev kaznivih dejanj zoper življenje in telo 3 zoper laoralo - zoper narodno gospodar-stvo 5 zoper prenoženje v prometu nedovoljen prehod čez mejo zoper uradno dolžnost drugo skupaj • • • • • ♦ (23) • • • ♦ • » ♦ • 50 % 30 v oklepaju, kadar je absolutno Število povratnikov majhno, dve piki pa takrat, če je lajhno absolutno število povratnikov in nepovratnikov. Med različnimi storilci, ki so prestajali kazen odvzema prostosti v goriških zaporih leta 1963» jo bilo 68 % storilcev prebežno prekrškov in 32 % storilcev pretežno kaznivih dejanj. Med storilci prekrškov se pojavljajo kot povratniki skoraj izključno storilci nedostojnega vedenja. Ugotovljeni delež povratnikov med storilci prekrškov naj bi bil 24 5S, med storilci kaznivih dejanj pa 30 %• Deleža povratnikov pri prekrškarjih so mod spoloma zelo malo razlikujeta, medtem ko med storilci kaznivih dejanj ni nobene povratnice (priloga 169)« Ugotovljeni delež povratnikov ned storilci kaznivih dejanj se zdi realen, kajti goriško območje je znano po zelo nizki kriminaliteti v Sloveniji* Glede na to, da je povratek pri prekrških ugotavljalo upravno osebje po • spominu, je zelo težko reči, ali je pravilno ocenjen, vendar nagibamo k mnenju, da je le prenizko ocenjen in bi zelo verjetno dobili na podalgi izjav samih zapornikov boljše rezultate* Tudi sicer je zelo težko dajati kakršnokoli oceno povratka prekrškerjev, ker je absolutno število povratnikov na ožjem mestnem območju premajhno za takšne primorjave in sklepe (priloga 1?0) in zato tudi opuščamo običajni primerjalni pregled deležev povratnikov za prekrške in kazniva dejanja po kraju prebivališča. Problem migracije zaporniške populacijo. Zapornike amo porazdelili po kraju rojstva in prebivališča na ožje mestno območje, ki ga omejujejo kraji* Nova Gorica, Kronberk, Pristava in kožna dolina* Po tem kriteriju sta prebivala in bila rojena na ožjem mestnem območju le po en storilec prekrškov in on storilec kaznivih dejanj (priloga 170, 171» 172). 79 % storilcev je bilo iz ostalih krajev goričkega območja in iz ostale Slovenije, 12 % storilcev prekrškov in kaznivih dejanj je bilo iz drugih republik, ostali pa so bili brez stalnega prebivališča. Omeniti je treba, da jc ^ elež storilcev kaznivih dejanj, ki imajo svoje stalno prebivališče v drugih republikah, absolutno in re- lativno pomembnejši, kot pri storilcih prekrškov* Delež zapornikov ostalih jugoslovanskih narodnosti med storilci kaznivih dejanj je relativno velik - okrog 23 %t medtem ko znaša pri storilcih prekrškov komaj 7 %* Med 20 zaporniki ostalih jugoslovanskih narodnosti so bile sa- . ^ ■ i mo 5 ženske (prilogi 173* 17*)• Starost. S primerjavo starostne sestave med povratniki in nepovratniki, storilci prekrškov in aznivih dejanj, pri moških nismo ugotovili značilnih razlik, medtem ko pri ženskah takšna primerjava, zaradi premajhnih frekvenc sploh ni bila mogoča* Pač pa smo ugotovili značilne razlike v starostni sestavi med moškimi in ienskami — storilci prekrškov, ki 30 razvidne iz naslednje primerjave* Struktura vseh storilcev prekrškov po spolu v % dtarost v letih Močili Ženske 17 - 20 16 31 21-2* 1**5 39 25-29 1**5 17 30-39 27 * 40 in več 28 9 skupaj 100 100 p hi starosti moški s ženske a 1**29, značilen na nivoju 0,01 Na podlagi to primerjave lahko upravičono sklepamo, da so žensko - storilke prekrškov znatno mlajše od moških* Primerjali smo tudi starostno strukturo med moškimi pro- krškarji in sorilci kaznivih dejanj ter ugotovili, kot nam kaže dolnja primerjava, da je storilcev kaznivih dejanj v višjih starostnih letnikih manj, kot prekrškarj e v (prilogi 175, 176). Starostna struktura moških v % Starost v letih Storilci prekrškov Storilci kaznivih dejanj 18 - 20 14 21-24 15 25 - 29 15 30-39 27 40 in več 29 6 24 31 16 23 skupaj 100 100 hi*1 prckrškarji s storilci kaznivih dejanj = 9*14, značilen no nivoju 0*10 Izobrazba. 60 % storilcev prekrškov in 77 % storilcev kaznivih dejanj ni dokončalo osemletke. Če primerjamo med seboj izobrazbeno strukturo storilcev prekrškov med spoloma, ugotovimo, da je pri ženskah lo-ta znatno boljša kot pri moških, saj je žensk z nedokončan o osemletko relativno mnogo manj kot moških. Pri storilcih kaznivih dejanj podobna primerjava ni mogoča zaradi premajhnega števila žensk. Pač pa je očitno, da imajo povratniki, storilci kaznivih dejanj znatno slabšo izobrazbeno strukturo od nepovratnikov (prilogi 177» 178). Poklic. Dolca priložnostnih in ostalih delavcev ter ostakliti poklicev, ki Je ugotovljen na podla;! izjav zaporni- kov ob vpisu v matično knjigo, Je pri moških prekrškar-Jih 51 %, pri storilcih kaznivih dejanj pa 45 %* Pri žen- skah Je znašal ta delež pri storilkah prekrškov 70 % % kazniva dejanja pa so storile samo 4 ženske, od katerih sta bili 2 gospodinji, 1 uslužbenka in 1 gospodinjska pomočnica (priloga 179)* 3Hidi v tem primeru smo preverili navedeno strokovno usposobljenost s pomočjo njihove strokovne izobrazbe in smo dobili naslednjo poklicno struktu- ro po spolut Storilci prekrSkov 3t0rU^;]^nlvlh moški priložnostni delavec 26 priučeni delavec 24 kmetijski delavec 14 študentje in vajenci 3 gospodinje - skupaj 67 strokovno usposobljeni delavci* šoferji, avtomehaniki 3 kovinarski 5 lesni 3 živilski 3 ostali 5 uslužbenci 2 upokojenci 1 skupaj 89 % slabšo usposobljenih 75 ženske moški ženske 12 12 - 1 9 1 2 15 - mm 1 - 2 mm 2 17 37 3 - 4 - 1 1 - 5 5 1 - 2 - 23 49 4 74 75 (75) Po kriteriju dejanske strokovne usposobljenosti je torej tri četrtine zaporniške populacije slabše strokovno usposobljenih in ni skoraj nobenih razlik v deležih po spolu, niti med storilci kaznivih dejanj, niti med storilci prekrškov* Stan in število otrok. Absolutno število razvezancev je na goriškem območju med prekrškarji in storilci kaznivih dejanj sicer majhno, vendar izgleda tudi v tem primeru, da so glede povratništva najbolj problematični. Število otrok, katerih starši so se pogosteje vdajali asocialni dejavnosti, je na tem območju med vsemi zapori najmanjše in znar* ša po izračunu kot smo ga uporabljali doslej, okoli 33 (prilogi 180, 181). Kazni. Y povprečju so se gibale kazni, izrečene storilcem prekrškov - nepovratnikom okrog 13 dni, povratnikom pa 12 dni. Povprečje izrečenih kazni povratnikom je manjše zato, ker med storilci "drugih" prekrškov, ki so bili na tem območju najstrožje kaznovani, ni bilo nobenega povratnika. Največja razlika med kaznimi,izrečenimi nepovratnikom in povratnikom,je pri prekrških nedovoljenega prehoda čez mejo (15 * 25 dni), vendar gre za en sam primer povratka. Najvišje povprečne kazni smo dobili za nepovratnike, storilce "drugih" prekrškov, med katerimi jo 5 storilcev ca-rinskih prekrškov, ki so bili vsi kaznovani z največjo možno kaznijo 2 mesecev zapora. Ostali 4 storilci so krši-lii zakon o tisku, uredbo o gostinskih podjetjih, zakon o zdravstvenem zavarovanju in odlok o preprečevanju škode na poljih. Storilci teh prekrškov so bili kaznovani s kaznimi ođ 4 do 25 dni zapora. Upoštevajoč majhno število nepovratnikov in povratnikov, storilcev kaznivih dejanj, razen pri kaznivih dejanjih zoper premoženje, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi bila kaznovalna politika proti povratnikom bistveno drugačna kot proti nepovratnikom. Le pri storilcih kaznivih dejanj zoper premoženje lahko ugotovimo, da so bile povratnikom izračene še enkrat daljše kazni kot nepovrat-nikom, V povprečju znašajo kazni izrečene nepovratnikom nekaj manj kot 2 meseca in pol, kazni izrečene povratnikom pa so za mesec dni daljše in znašajo povprečno 3 mesece in pol. Mladoletniki so bili kaznovani takolet za prometni prekršek 2 dni, za poskus pobega čez mejo 8 dni, za nedostojno vedenje pa 7» oziroma 10 dni zapora. Kot smo že omenili, je goriško območje na zadnjem mestu po intenzivnosti kriminalitete v Sloveniji in je zato tudi kaznovalna politika v primerjavi z ostalimi območji nekoliko milejša, vendar ne bistveno drugačna (priloga 182). 11. ZAPORI V NOVE*. 11*1 Število upravno in sodno Kaznovanih V letu 1965 je bilo izrečenih 560 upravnih in sodnih kazni z odvzemom prostosti, katere so kaznovani prestajali v novomeških zaporih. Od skupnega števila je bilo 555 kazni izrečenih moškim, 25 ali 6,9 % pa ženskam. V novomeških zaporih je bil torej delež sodno in upravno kaznovanih žensk najmanjši v kilo veni ji. Frekvenca zaporov. Po mesecih je bila največja frekvenca za moške v avgustu, za ženske pa v decembru, kar je verjetno le slučajno, kajti glede na tako .majhno Število žensk jo zelo težko vrednotiti ugotovljene rezultate (priloga 184). Povprečno na mesec je bilo 50 novodo-šlih oseb. Vrste kaznivih dejanj in prekrškov. Skoraj tri četrtine (74,3 %) zapornih kazni je bilo izročenih zoper storilce prekrškov in je struktura izrečenih kazni po spolu naslednjas Struktura izrečenih kazni v % Storilci moški žensko skupaj kaznivih dejanj 26 12 26 prekrškov 74 88 74 skupaj 100 100 100 Kot je bilo navedeno že v uvodu, so v novomeških zapo- rih med vsemi zapori v Sloveniji posvečali najmanj pozornosti vpisovanju prekrškov v matično knjigo in jo zato delež cespecificiranih prekrškov največji, saj znaša kar 82 %• Zaradi tako pomanjkljive specifikacije prekrškov bi bila podrobnejša analiza strukture prekrškov dvomljive vrednosti in jo opuščamo (priloga 185). Podatki o kaznivih dejanjih so v matični knjigi v redu vodeni in lahko ugotovimo, da so najpogostejša ka^-zniva dejanja na tem območju kazniva dejanja zoper življenje in telo, saj znaša delež storilcev teh dejanj kar 41,5 % in jo največji med vsemi lokalnimi zapori v •j — Sloveniji. Omembe vredna so še kazniva dejanja zoper premoženje, ki so po pogostosti na drugem mestu in ki obsegajo čez 22 % primerov vseh sodno kaznovanih oseb. Zarodi razlik v dolžini kazni, izročenih upravno in sodno kaznovanim, je tudi v novomeških zaporih povprečno dnevno več kot dvakrat toliko obsojencev kot upravno kaznovanih. V letu 1965 znaša približna populaoija povprečno 50 oseb na dan, kar ocenjujemo po povprečnem prilivu zapornikov na mesec, tako da bi bil povprečni stalež zapornikov okrog 20 i 10 v korist obsojencev. Število kaznivih dejanj in prekrškov po narodnosti storilcev. Ha pripadnike ostalih jugoslovanskih narodnosti je odpadlo v novomeških zaporih v letu 1965 nad 27 % prekrškov in kaznivih dejanj, vendar zaradi izredno velikega števila nespecificiranih prekrškov ne moremo soditi, kateri prekršek je bil pri teh storilcih najpogostejši (prilogi 186, 187). Pri kaznivih dejanjih pa je število dejanj, ki so jih storili pripadniki drugih jugoslovanskih narodnosti tako majhno, da iz tega zopet ni mogoče sklepati kaj več. Pripadniki ostalih jugoslovanskih narodnosti so bili predvsem sezonski delavci, ki so delali na izr radnji ceste preko Gorjancev, t.j. na relaciji Novo mesto - Metlika. Starostna struktura storilcev. Čeprav je absolutno število žensk majhno, je tudi v teh zaporih relativna udeležba mladih žensk večja od mladih moških (priloga 188). Pri moških je relativno najbolj pogosto zastopana starost 25-29 let (priloga 188). Starostna struktura moških storilcev v novomeških zaporih je vsekakor posebnost, kajti v vseh ostalih zaporih je najpogostejša starost znatno nižja kot tukaj. To posebnost pripisujemo deloma posebni strukturi kaznivih dejanj, deloma pa posebni starostni sestavi zapornikov ostalih jugoslovanskih narodnosti. Za moške je tudi tukaj opazen upad zapornikov starih 21-22 let zaradi služenja vojaškega roka. Mladoletniki so prestajali kazen odvzema prostosti samo zaradi storjenih prekrškov 11 'orat in sicer 2 krat stari 16 let in 8 krat stari 17 let. Od tega je odpadlo t na brezdelje 2 primera, na nedovoljen prehod čez mejo 1 primer, na kršitev zakona o gozdovih 1 primer, medtem ko je bilo ostalih 7 primerov neopecifici-ranih prekrškov, med katerimi je bil en storilec v povratku. Dolžina is eScnih kazni« Po povprečni dolžini izrečenih kazni so uvrščajo novomeški zapori nekako v povprečje drugih zaporov« Tako znaša povprečna dolžina izrečenih kazni za prekrške okrog 16 dni, za kazniva dejanja pa nekaj nad 3 mesece. Storilcem prekrškov so bile izrečene razmeroma najdaljše kazni za "drtiče" prekrške, kjer je bllos 5 kršitev zakona o gozdovih, 3 kršitve zakona o nošenju orožja, 2 kršitvi zakona o živinskih kužnih boleznih in 4 kršitve različnih uredb in odlokov« Storilcem kaznivih dejanj so bile izrečeno najdaljše kazni za kaznivo dejanje nedovoljenega prehoda čez mejo (samo 2 dojanji), za kaznivo dejanje storjeno v prometu (samo 3 dejanja) in za kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo (7 dejanj). 2a kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki so na tem območju najbolj pogosta, so bile izrečene raznororna kratkotrajne kazni verjetno zato, ker je 33 od 39 tovrstnih kaznivih dejanj lažje narave, t«j« lahkih telesnih poškodb« Zdi se, da so bile ženskam -storilkam prekrškov izrečene nekoliko s'j rož je kazni kot moškim, medtem ko za storilke kaznivih dejanj, zaradi majhnega števila primerov, tega ne moremo reči (priloga 189). 60 ali 22,5 % prekrškov je bilo kaznovanih s kaznimi do 9 dni. Najbolj pogoste kazni te vrste so bile kazni 8 dni, povprečna dolžina tovrstnih kazni pa je bila nekaj nad 6 dni (priloga 190). Ha te kazni je odpadlo 1963» leta 377 zapornih dni, ali povprečno po 1 zapornik na dan* Glede posameznih vret prekrškov, ki so bili kaznovani s kaznimi do 9 dni, ne moremo dati nobene sodbe, kajti 85 % tovrstnih prekrškov je bilo nesx>ecificiranih• Storilcem kaznivih dejanj so bile v 9 primerih izreče-ne kazni nad 6 mesecev, v 3 primerih pa tudi nad 1 leto* V novomeških zaporih obsojenci praviloma niso prestajali kazni odvzema prostosti daljših od 6 mesecev* Kazni, daljše od 6 mesecev so prestajali le tisti obsojenci, Interim po času od končanega vštetja pripora do izteka kazni ni ostalo več kot 6 mesecev zaporne kazni. Od 3 obsojencev pa, katerim so bile izrečene kazni zar-pora nad 1 leto, sta bila 2 takoj premeščena v KiD Dob, dočim je bil eden po nekaj mesecih prestane kazni po vštetju pripora pogojno odpuščen« 11.2 Storilci Problem povratka. Y novomeških zaporih sno ugotavljali povratništvo med storilci prekrškov po izjavah zapornikov, ki so bile zabeležene v matični knjigi, med storilci kaznivih dejanj pa po podatkih iz sodb in kazenska evidence. Po tem kriteriju je prišlo v novomeške zapore leta 1963 skupaj 327 različnih oseb 360 krat. Po izjavah samih zapornikov in po izpiskih iz 30db je bilo predkaznovanih najmanj 95 oseb ali 29 %• Med temi naj bi bilo samo upravno predkaznovanih 18 %, samo sodno pređkaznovanih 11 %t sodno in upravno prođkaznovanih 14 %, predkaznovanih brea nazoacitvo aa kakšne prejšnje kazni gre, pa je bilo 57 % storilcev (priloga 191 )• 1*0 vrstah prekrškov in kaznivih dejanj, g tiradi katerih so bile storilcem izrečene kazni odvzema prostosti, jih moremo takole razvrstitls PrafcrSo* akupej *" 'ffif' * KSČ" Število storilcev prekrškov brezdelje 14 13 1 • • nedostojno vedenje 4 2 2 # m igre na slepo srečo - - - nedovoljen prehod čez mejo 4 4 — - neupoštevanje odloka 0 izgonu - - - - storjeni v prometu 6 2 4 • • drugi prekrški 14 13 1 • • nespecificirani 195 147 48 25 skupaj 237 181 56 24 Kazniva dojilja Število storilcev kaznivih dejanj zoper življenje in telo 38 24 14 37 zoper moralo 1 1 - - zoper narodno gospodarstvo 6 3 3 • • zoper premoženje 20 9 11 (56) v prometu 3 - 3 - nedovoljen prehod čez mejo 2 1 1 • • zoper uradno dolžnost 4 2 2 • • drugo 16 11 5 • • skupaj 90 51 39 43 * % so v oklepaju, kadar je absolutno število povratnikov majhno, dve piki pa takrat, če jo majhno absolutno Število povratnikov in nepovratnikov. Med različnimi storilci, ki so prestajali kazen odvzema prostosti v novomeških zaporih leta 196*5, je bilo torej okrog 72 % storilcev pretežno prekrškov in 28 % storilcev pretežno kaznivih dejanj. Zaradi velikega števila nospecificiranih prekrškov, ni bilo mogoče ugotoviti, pri kateri vrsti prekrškov je povratništvo naj-pogostejše. Pr£ storilcih kaznivih dojanj je povratništvo relativno najpogostejše pri kaznivih dejanjih zoper premoženje. A 1 Ugotovljeni delež povratnikov med storilci prekrškov naj bi bil 24 fo, med storilci kaznivih dejanj pa 43 Primerjava deležev povratnikov med spoloma ni mogoča« ker so storilke prekrškov - povratnice samo 4, pri kaznivih dejanjih pa žensk - povratnic sploh ni (priloga 192). Delež ugotovljenih povratnikov se zdi pri storilcih kaznivih dejanj v primerjavi z ostalimi zapori precej realen, čeprav je treba upoštevati, da je zajet le povratek iz sodb in izpiskov iz kazenske evidence, niso pa zajete prej izrečene upravne kazni. Pač pa je verjetno, da je delež ugotovljenega povratništva ned 8torlici prekrškov prenizek, zlasti med brezdelneži in tistimi ato-rilci, ki imajo svoje prebivališče v drugih republikah. Deleži povratnikov po kraju prebivališča so namreč nar-slednji (prilogi 193* 194)J % povratnikov ned storilci Kraj prebivališča prekpgk07 kazalvih dejanj Novo mesto (60) (100) ostala Slovenija 24 40 zunaj Slovenije (8) (17) brez stalnega prebivališča 30 (100) skupaj 24 43 Zato cenimo, da ne bi preveč pogrešili, 5e bi dvignili delež v3oh povratnikov med storilci prekrškov vsaj za enkrat, tj»j. na najmanj 48 %t kajti domnevamo, da Je med prekrškarji, ki nimajo stalnega prebivališča in med tistimi, ki ga sicer imajo, vendar bivajo sunaj območja bivšega novomeškega okraja (predvsem v drugih republikah) vsaj še 60 takšnih, ki so imeli že najmanj po enkrat opravka s sodnikom za prekrške, pa toga ob vpisu v matično knjigo niso povedali. Po takšni oceni bi se število 56 ugotovljenih povratnikov med storilci prekrškov povečalo na približno 114, ali v celoti na 153 oseb, ki so kot povratniki nastopili kazen odvzema prostosti v novomeških zaporih v opazovanem koledarskem letu. Seveda smo pri nadaljnjih izvajanjih vezani na ugotovljeno in ne na ocenjene podatke o povratništvu. Problem Igračije zaporniške populacije. Zapornike smo porazdelili po Jeraju rojstva in prebivališča na ožje mostno območje, ki ga omejujejo kraji* Novo mesto, Šmihel pri Novem mestu, Bršljin, Žabja vas, Brod in Irča vas. Po tem kriteriju je prebivalo na ožjem : cstnem območju komaj 2 % storilcev #škrškov in nekaj nad 5 % storilcev kaznivih dejanj. Velika večina, t.j. 64 % storilcev prekrškov in 86 % storilcev kaznivih dejanj je bila iz o-stalih bližnjih in oddaljenejših krajev Slovenije. Ha storilce prekrškov, ki imajo ovoje prebivališče zunaj Slovenije, je odpadlo 16 %, na storilce lažnivih dejanj pa le 7 % oseb. Pri storilcih prekrškov je bil tudi delež brezdomcev znaten, saj je znašal 14 %, medtem ko je število brezdomcev med storilci kaznivih dejanj nepomembno (priloga 194). Kot že rečeno, so deleži povratnikov med storilci prekrškov, ki prebivaju zunaj ožjega mestnega območja, verjetno premajhni. Čisto avtohtonega prebivalstva, t.j. rojenega na ožjem mestnem območju je zelo malo - komaj 2,5 % m©d storilci prekrškov in komaj dober odstotek med storilci kaznivih dejanj (priloga 195)* Delež zapornikov ostalih jugoslovanskih narodnosti je relativno zelo velik, saj znaša med storilci prekrškov kar 35 %t med storilci kaznivih dejanj pa 11 %. Povratek je pri teh storilcih iz razumljivih razlogov slabo ugotovljen. Zaporniki ostalih jugoslovanskih narodnosti so v veliki večini moški — pri prokrškarjih je namreč 93 % moških, pri storilcih kaznivih dejanj pa so vsi moški (prilogi 196, 197 1© pojasnilo na str. 179)« Starost. Zaradi premajhnega števila žensk med storilci prekrškov in kaznivih dejanj nismo mogli primerjati sta- rostne strukture med spoloma, pač pa smo to lahko storili samo za moške, in sicer med storilci prekrškov in kaznivih dejanj« Ugotovili smo, da so storilci kaznivih dejanj močneje zastopani v srednjih starostnih grupah, manj pa v starosti od 16 - 20 let in v starosti nad 50 let, kot pa storilci prekrškov. To nam kaže naslednja primerjava« , Starost Starostna struktura vseh moških storilcev v letih prekrškov kaznivih dejanj 16 - 20 20 7 21-24 13 15 25 - 29 21 33 30 - 39 24 22 40 - 49 9 14 50 in več 13 9 skupaj 100 100 p hi storilci prekrškov s storilci kaznivih dejanj * 12,93* značilen na nivoju 0,05 1 Pri moških storilcih prekrškov in kaznivih dejanj smo primerjali tudi starostno strukturo med povratniki in nepovrat niki, vendar nismo ugotovili značilnih razlik (priloga 198), V novomeških zaporih je prestajalo kazen odvzema prostosti zaradi 11 prekrškov 10 mladoletnikov, med katerimi ni bilo nobenega dekleta« Za 6 storilcev prekrški niso specificirani, 2 sta bila kaznovana zaradi brezdelja, 1 za poskus boga čez mejo in 1 zaradi kršitve zakona o gozdovih* Za storjene prekrške so bili mladoletniki kaznovani z naslednjimi kaznimi* .r , . število ml doletnikov — kazen v dneh nepovratnikov 5 1 4 1 10 ? ’ 3 13 1 14 1 15 2 skupaj 9 En povratnik je bil kaznovan za 2 nespecificirana prekrška na 4, oziroma 6 dni zapora* Izob azba* V novomeških zaporih čez 75 % storilcev prekrškov in 81 % storilcev kaznivih dejanj ni dokončalo osemletke, tako da se ti zapori glede izobrazbene strukture uvrščajo med najslabše v Sloveniji* Verjetno so pretežno agresivna dejanja na tem področju pogojena med drugim tudi z nizko izobrazbeno strukturo zapornikov* Izobrazbena struktura med moškimi in ženskami, storilci prekrškov se bistveno ne razlikuje, pri storilcih kaznivih dejanj pa je primerjava po spolu zaradi premajhnega števila žensk nemogoča. Delež povratnikov z nedokončano osemletko je višji od deleža nepovratnikov samo pri moških storilcih prekrškov, nedtem ko je pri moških storilcih kaznivih dejanj znatno nižji od deleža nepovratnikov (prilogi 200, 207)* Poklic. Ustrezno izobrazbeni^ je tuđi poklicna struktura storilcev prekrškov in kaznivih dejanj v novomeških zaporih zelo slaba (priloga 202). Kot v drugih zaporih smo nanreč tudi v tem primeru rekonstruirali poklicno strukturo dobljeno na podlagi izjav zapornikov s pomočjo njihovo dejanske strokovne izobrazbe in dobili naslednje rezultate* Poklicna struktura storilcev Poklic Prekrškov kaznivih dejanj moški ženske moški ženske priložnostni delavec 116 13 33 1 kmetijski delavec 30 - 23 1 priučeni delavec 24 1 13 mm vajenec 1 - - - gospodinja - 5 mm - skupaj 171 19 69 3 Strokovno usposobljeni delavci* šoferji, avtomehaniki 5 - 3 - kovinarski 8 - 1 1 lesni 6 - 2 - živilski 4 1 1 - ostali 19 - 7 - upokojenci 4 - 2 - neznano - - 2 - skupaj 46 1 18 1 Vsi skupaj 217 20 87 4 % slabše usposobljenih 79 95 79 (100) V primerjavi z navedbami poklica, ki so jih dali zaporniki ob vpisu v matično knjigo, je število dejansko strokovno usposobljenih storilcev bistveno manjše, kajti zaporniki niso navedli svojega dejanskega poklica, temveč svojo zadnjo zaposlitev pred n*stopom kazni. Tudi v tem primeru ni največji delež povratnikov med priložnostnimi delavci, marveč pri prekrokarjih med "osta<-limi” poklici, pri storilcih kaznivih dejanj pa med šoferji in avtomehaniki. Stan in število otrok. Število razvezancev in vdovcev je ri storilcih ^rokrškov sicer majhno, vendar je videti, da je delež povxatnikov med njimi znatno večji kot pri samskih in poročonih (priloga 203). Pri storilcih kaznivih dejanj so vsi trije vdovci povratniki. Zanimivo je, da jo med storilci kaznivih dejanj izredno velik delež povratnikov med poročenimi, česar nismo zasledili v nobenem od ostalih zaporov, razen v Mariboru. Število otrok, katerih starši so se vdajali pogosteje asocialni dejavnosti, jo najmanj 169, po izračunu, kakor smo ga uporabljali doslej (priloga 204). Kazni. V povpročju so se gibale kazni, izročene storilcem prekrškov - nepovratnikom okoli 16 dni, izrečene povratnikom pa okoli 17 dni. Hajvečja razlika med kaznimi izrečenimi povratnikom in nepovratnikom je pri Mostalih" prekrških (20 t 30 dni). Nekoliko višje povprečne kazni smo dobili za nepovratnike kot za povratnike samo pri prekrških storjenih v prometu, vendar gre le za 6 storilcev. Pri večini kaznivih demand, zaradi katerih so prestajali obsojenci zaporne kazni v novomeških zaporih, so bile izrečene povratnikom višje kazni kot nepovratnikom, le pri kaznivem dejanju zoper življenje in telo ne. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre pri povratnikih večinoma za lahke telesne počkodbe. Povprečno najvišje kazni so bile izračene povratnikom za nedovoljen prehod čez mejo (1 sam primer) in za kaznivo dejanje zoper narodno gospodarstvo (samo 5 primeri). Dvema povratnikoma sta bili izrečeni najstrožji kazni za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, V povprečju znašajo kazni izrečene storilcem kaznivih dejanj - nepovratnikom nekaj več kot dva meseca In pol, povratnikom pa 5 dni manj kot 4 mesece (priloga 205), Kaznovalna politika na novomeškem območju torej ne izgleda bistveno drugačna kot na ostalih območjih. 12. KLINIČNA OBDELAVA SKUPINE VEČKRATNIH PREKRŠKARJEV 12*1 Izbor opazovanih oseb Osebnost večkratnih storilcev prekrškov je zlasti v skupini brezdelja, potepuštva, klateštva, prostitucije In prekomernega uživanja alkoholnih pijač (ter iz tega izvirajočih posledic), redko pojasnjevana, zato pa še v mnogih pogledih neobdelana. Poleg nekaterih tujih študij (n.pr. A. Vexliard, Le Clochard) smo se osebnosti večkratnih prekrškarjev lotili že tudi mi v dveh prejšnjih raziskavah. Opravljeno delo pa je bilo ali specifično ali iz razumljivih razlogov manj poglobljeno. Tudi v sedanji obdelavi nismo mogli problema zastaviti v vsej obsežnosti dimenzij, ki jih omogoča klinično delo s posameznimi osebnostmi. Poskušali pa 3mo le odgovoriti na precejšnje število vprašanj. Ti odgovori dovoljujejo nekatere psihološke in psihiatrične ugotovitve o ljudeh, ki se običajno skrivajo samo za juridičnimi definicijami ali številkami statističnih podatkov. Klinično obdelavo smo usmerili na izbrano skupino večkratnih prekrškarjev v skupini brezdelja, potepuštva, klateštva in prostitucije, pri čemer se nismo mogli izogniti dodatni motenosti precejšnjega števila opazovanih oseb, namreč, da čez mero uživajo alkoholne pijače. Ker je študija še vedno orientacijska, smo jo opravili le v bivših okrajnih zaporih v Ljubljani. Izbrali smo 49 oseb moškega In 30 oseb ženskega spola, v starostnem razponu od 21 do 39 let. Zajeli srno osebe, ki so bile upravno kaznovane v mesecu marcu 1965* Opazovanje je trajalo mesec dni. Pri posamezniku se je čas opazovanja omejil na približno enourni razgovor z opazovano osebo, kateri je bila Istočasno predložena testovna predloga po L. Benderjevi. Za vsako osebo smo poskušali zbrati še podatke, ki so jih imeli na razpolago odgovorni uslužbenci za notranje zadeve, vendar nam je to uspelo le pri 55 osebah. Bazporeditev starostnih skupin je pri opazovanih osebah naslednja! Starost v letih moški ženske skupaj moški % ženske C\J 1 E 19 17 36 39 57 25-29 7 8 15 14 27 30 - 39 23 5 28 47 16 skupaj 49 30 79 100 100 Izbrano populacijo smo primerjali tudi s celotno populacijo storilcev prekrškov - povratnikov. Pri tem smo ugotovili, da opazovana populacija, tako moških kot ženskih oseb, ne kaže statistično značilnih razlik s širšo populacijo storilcev prekrškov - povratnikov v pogledu starostnih razredov. Nadaljni pogoj za uvrstitev v opazovano skupino je bil, da je opazovana oseba storila v obdobju enega leta vsaj tri prekrške iz navedenih skupin. Zaradi nepopolnih evidenc smo vrednotili lastne navedbe opazovanih oseb o prekrških in jih preverjali še z objektivnimi podatki pristojne službe UNZ Ljubljana. Ugotovili smo naslednjo situacijo glede prekrškovs Število prekrškov1 od - do* moški ženske skupaj % moški ženske 3-4 30 13 43 62 43 5-9 15 9 22 26 30 10 in več 6 8 14 12 27 skupaj 49 30 79 100 100 Če pregledamo vrste prekrškov, ugotovimo, da v opazovani skupini odločno prevladuje prekršek brezdelja in klatenja, ob čemer so že kar nepomembne kombinacije s prekrški nedostojnega vedenja in nedovoljenega prehoda čez mejo. Drugih prekrškov nismo registrirali. Pri moških se pojavlja pijančevanje in beg čez mejo skupaj z brezdeljem, pri ženskah pa je brezdelje v nekaterih primerih zvezano tudi z nedostojnim vedenjem (priloga 208). Za opazovano skupino smo izbrali le takšne večkratne pre-krškarje, ki so po oceni uslužbencev za notranje zadeve brez stalnega prebivališča. Sodili smo, da bomo prav med takšnimi našli osebe, ki so najbolj potrebne klinične ob- đelave in da bomo tako najhitreje izluščili osebnostno problematiko iz množice drugih aspektov, ki so povezani s prekrški. 12*2 Metode opazovanja Metodološko smo zbirali štiri vrste klinično relevantnih podatkov. a) Subjektivne navedbe opazovanih oseb na vprašanja, ki smo jih zastavljali v dirigiranem intervjuju. b) Vrednotenje nekaterih značilnosti opazovane osebnosti. c) Podatke uslužbencev za notranje zadeve, ki obravnavajo opazovane osebe. d) Preizkus nekaterih osebnostnih značilnosti s testom po L. Benderjevi. 12*3 Subjektivne navedbe opazovanih oseb Opazovanim osebam smo zastavljali vprašanja, ki bi nam skupaj z drugimi podatki, omogočala vrednotiti individualne probleme prekrškarjev. V tem okvirju smo zbrali naslednje skupine informaciji Stan, izobrazba in poklic opazovanih oseb Večina opazovanih oseb, tako moškega kot ženskega spola je samskih. Pri moških je samskih 76 %, pri ženskah pa 83 %. Le 12 % moških in 10 % žensk je še poročenih, 12 % moških in 7 % žensk pa je razvezanih (priloga 209). Mnoge opazovane osebe imajo samo nedokončano osemletko. Pri moških dosega ta skupina 56 %, pri ženskah pa 57 %• Dokončano osemletko ima 22 % moških in 40 % ženskih opazovanih oseb. Več kot osemletko pa je navajalo 22 % moških in 25 % ženskih opazovanih oseb (priloga 210). Pri poklicnih skupinah smo ugotovili naslednjo razvrstitev (prilogi 211, 212)» % Poklicne skupine moški ženske Priložnostni delaveo 35 43 Kovinski delaveo 24 - Lesni delaveo 12 - Živilski delaveo č 3 Ostali delavci 12 23 Uslužbenec 4 17 Brez poklica 6 13 Navedbe o stanu, izobrazbi in poklicu smo primerjali tudi s širšo populacijo prekrškarjev iz bivših okrajnih zaporov v Ljubljani, za katere smo zbirali podatke v pričujoči študiji. Vse tri primerjave v glavnem niso pokazale statistično značilnih razlik med opazovanimi osebami in širšo populacijo prekrškarjev. Delovna doba opazovanih oseb Opazovane osebe so navajale naslednje število let, ki so jih prebile v takšnem delovnem razmerju, ki se jim šteje v delovno dobo (priloga 213)» Delovna doba* % moški ženke do 5 let 36 47 od 5 - 10 let 25 10 od 10 let dalje 14 13 brez delovne dobe 25 30 Podatki o otrocih opazovanih oseb Po navedbah opazovanih oseb naj bi imelo svoje otroke 14 % moških in 43 % ženskih oseb (priloga 214). Situacija glede staršev in ožjih sorodnikov ter vzdrževanja stikov z njimi Le manjše število opazovanih oseb ima še žive starše. Pri moških sta živa v 26 %, pri ženskah pa v 35 % oba od staršev. Precejšnje število je takšnih, ki imajo živega le enega od staršev, po podatkih pretežno mater. V 33 % pri moških in 30 % pri ženskih opazovanih osebah sta umrla tako $ oče kot mati. Ogromna večina ima ožje sorodnike, pri čemer smo mislili zlasti na brate in sestre. !Du dosega odstotek v obeh skupinah opazovanih oseb 84 % (prilogi 215» 216). Prav obratna pa je podoba, ko smo povpraševali po vzdrževanju stikov s starši in ožjimi sorodniki. Po njihovih odgovorih je situacija glede vzdrževanja stikov na^- slednja (priloga 217)* moški ženske skupaj vzdržuje stike 11 8 19 ne vzdržuje stikov 38 22 60 Delinkventnost pri opazovanih osebah Opazovane osebe so nam povedale same, ali so bile že ka>-znovane zaradi izvrševanja kaznivih dejanj. Pri tem smo ugotovili, da je bil precejšen del moških opazovanih oseb sodno predkaznovan, ženske opazovane osebe pa v znatno manjšem številu. Navajamo odstotke o predkaznovanju opazovanih oseb (priloga 218)« Starost, v kateri so opazovane osebe, po lastni navedbi, pričele z asocialno dejavnostjo Večina opazovanih oseb je pričela s svojo asocialno dejavnostjo med 21 in 25 letom starosti• Toda še pred tem obdobjem, t.j. do 21. leta starosti je pričelo z asocialno dejavnostjo 18 % moških in 4? % žensk, tako da je pričelo z asocialno dejavnostjo do 25* leta starosti že kar 55 % moških in celo 86 % žensk (priloga 219). Utemeljenost razlogov za izvrševanje prekrškov Opazovane osebe smo povprašali, da nam povedo svoje razloge za pričetek in nadaljevanje prekrškov. Pri tem smo se zavedali, da bodo odgovori predstavljali racionalizacijo nekega dogajanja, ki ima svoje subjektivne in objektivne % moški ženske bil predkaznovan ni bil predkaznovan 43 17 57 83 razloge. Če so bili v takšni racionalizaciji stvarni elementi, n.pr* pomemben življenjski polom, pritisk ali stvarno obstoječe ovire, ki jih je zelo težko premagovati, smo jemali razloge za bolj utemeljene, če pa so prevladovali nezreli in od stvarnosti preveč odmaknjeni razlogi, smo jih opredelili kot neutemeljene. V odstotkih so odnosi med slabo utemeljenimi in neutemeljenimi razlogi za pričetek prekrškov naslednji (priloga 220)t Perspektiva za ureditev obstoječega neugodnega stanja Odgovore smo ocenili kot stvarne, če so bile v njih nakazane dejanske ali zelo verjetne možnosti za ureditev obstoječega stanja, ki bi jih bilo mogoče realizirati v nekem določljivem času. Za zaželjeno perspektivo smo ocenili ono, ki je bila izražena vsaj v željah po ureditvi svojega položaja in ob vsaj malenkostni pripravljenosti, da bi za realizacijo želje opazovana oseba tudi sama nekaj prispevala. V nekaterih primerih opazovane osebe niso izražale nobenih perspektiv za bodočnost. Večinoma so bile resignira-ne, zlite s situacijo, želje pa so se pojavljale le kot oddaljeni odmeari preteklosti, za katere ni bilo nobene % moški ženske slabo utemeljeni neutemeljeni 45 53 55 67 njihove aktivne pripravljenosti. V takšnih primerih smo odgovore uvrstili med one, pri katerih perspektiva ”ne obstoja”. Kot je mogoče pričakovati, je v opazovani skupini le malo takšnih s stvarno perspektivo; pri moških 12 % in pri ženskah 20 %. Skoraj polovica opazovanih oseb je izražala takšne odgovore, da smo jih uvrstili med tiste, ki si še žele spremembe sedanjega stanja. V 42 % pri moških in pri 40 % pri ženskah pa smo bili mnenja, da perspektiva ne obstoja. Ko smo odgovore o perspektivi primerjali še s stvarnostjo opazovanih oseb, smo ugotovili, da je nekako polovica med njimi takšnih, pri katerih še obstoja določena perspektiva, v manjšem odstotku stvarna, v večjem odstotku pa zaželjena. Pri moških sicer narašča odstotek tistih, katerih perspektiva, glede na starost, praktično več ne obstoja. Vendar je v starostnem razredu od 30 - 39 leta le 13 % takšnih, katerih perspektiva je stvarna. Tudi starejše ženske so odločneje izražale željo po ureditvi svojega stanja. Absolutno število 3 žensk iz tega starostnega obdobja je sicer majhno, vendar sta dve med njimi izražale gotovost v pogledu ureditve svojega stanja, pri treh pa je bila takšna ureditev vsaj močno zaželjena (priloga 221). 12,4 Vrednotenje nekaterih značilnosti opazovanih oseb! Kot je pri kliničnem pregledu že v navadi, strokovnjak vrednoti nekatere izjave pregledovane osebe s tem, da jih primerja s svojimi teoretičnimi spoznanji in praktičnimi izkušnjami. Poleg opazovanja in morebitnih zunanjih znakov na osebi se skuša strokovnjak prepričati o pravilnosti svoje sodbe še z dodatnimi vprašanji. V naši študiji so takšna vrednotenja zajela: - alkoholizem opazovane osebe, - njeno telesno zdravje, - klinično oceno opazovane osebnosti, - njeno inteligentnost Psihiater se ni posluževal objektiviziranih metod psihološkega instrumentarija, marveč eksploracijske tehnike z njenimi že znanimi prednostmi in tudi številnimi slabostmi. Eventualni alkoholizem Pri vrednotenju eventualnega alkoholizma smo z vprašanji želeli opredeliti stopnjo zasvojenosti po alkoholu. Najbližja nam je bila Lundquistova shema in po njej smo vrednotili kot alkoholika že ekscesivnega pivca« Takšen kriterij nam je dovoljeval naslednjo razvrstitev* moški ženske skupaj % moški ženske je alkoholik 26 7 33 53 23 ni alkoholik 23 23 46 47 77 Eventualni alkoholizem opazovanih oseb smo preverjali tudi po starostnih Razdobjih. Izstopa alkoholizem moških pri starosti med 30 in 39 letom, ki je zastopan z 69 % napram 22 % takšnih moških oseb, ki jih nismo ocenili za alkoholike* Pri mlajših moških orno ugotovili višje število nealkoholikov (78 % napram 31 % alkoholikov iz omenjenega starostnega obdobja) (priloga 222). Telesno zdravje S pomočjo razgovora, krajšega kliničnega pregleda in študija zdravstvene dokumentacije, smo se odločali o zdravstvenem stanju opazovanih oseb. Dobljene podatke, ki sicer niso absolutno točni, so pa precej zanesljivi, smo razvrstili v dva razreda* (zdrav, bolan). Ugotovili smo, da je 73 % moških in 73 % ženskih opazovanih oseb zdravih. Ko smo preverjali njihovo zdravje še glede na starostna obdobja, smo ugotovili, da kažejo starejši moški in mlajše ženske več motenj v zdravstvenem star-nju, kot pa ostala starostna obdobja (priloga 223). Klinična ocena Opazovanje osebe med razgovorom in prerisovanjem predloge po L. Benderjevi ter vrednotenje subjektivnih navedb dovoljujeta vsaj orientacijsko klinično oceno* - osebnostno urejenost, če ni najti klinično pomembnejših odstopanj, - nestanovitnost, pretežno ravnodušnost glede dane situacije, - hujše motnje osebnosti določenejšega kliničnega značaja, pretežno v okviru "psihopatične spremenjenosti". Upoštevajoč navedene kriterije smo opazovane osebe razvr- stili takole: % — moški ženske osebnostno urejeni 6 7 ravnodušni do situacije, pretežno nestabilni 67 57 osebnostno huje moteni 27 36 V posameznih starostnih obdobjih kažejo osebnostno hujše motnje moški med 30 in 39 letom starosti, med ženskami pa izstopa skupina huje motenih v starostnem obdobju med 25 in 29 letom starosti. V vseh starostnih obdobjih pa so seveda najštevilneje zastopani tisti, ki smo jih ocenili kot nestabilne in ravnodušne do situacije (priloga 224). Pri klinični oceni nas je zanimala tudi inteligentnost opazovanih oseb. Nismo pa je vrednotili z metrijskim in- strumentom, marveč na podlagi orientacijskih, vendar za oceno inteligentnosti adekvatnih vprašanj, ki so sicer v navadi pri psihiatrični eksploraciji. Ugotovili smo, da je mogoče 43 % opazovanih oseb moškega spola oceniti kot podpovprečne, pri ženskah pa znaša ta odstotek 53 % (priloga 225) * 12.5 Heteroanamneza o opazovanih osebah Od uslužbencev notranjih zadev, ki obravnavajo opazovane osebe (kot uslužbenci posebnega referata za javni red in mir), smo za vsakega posameznika zbrali nekatere podatke s posebnim vprašalnikom. Zastavljali smo le takšna vpra-šanja, na katera je mogoče odgovoriti v istem smislu, raziskovalec pa je z dodatnimi pojasnili vplival na uslužbenca, da je skušal poiskati najbolj adekvaten odgovor. Iz vprašalnika smo izbrali le tiste odgovore, ki jih ne pokriva že subjektivna anamneza. Uspeli pa smo zbrati 24 vprašalnikov manj kot je opazovanih oseb. Vendar ta pomanjkljivost ne vpliva bistveno na vrednost zbranih odgovorov, ker smo ugotovili, da kaže 55 opazovanih oseb podobno starostno strukturo kot celotna populacija opazovanih oseb. Med širšo populacijo in njeno ožjo skupino namreč ni nobenih značilnih razlik. Zaposlenost opazovanih oseb pred sedanjo upravno kaznijo Povpraševali smo po redni in priložnostni zaposlenosti, pri čemer smo ocenjevali za priložnostno tisto, česar ni mogoče šteti za redno delovno razmerje, v kar smo razvrstili tudi delovna razmerja, sklenjena za zelo kratko dobo, običajno s privatniki. Posebej smo se zanimali za nezaposlenost opazovanih oseb. Pri tem smo ugotovili, da je bilo največ moških opazovanih oseb - 61 % - zaposlenih priložnostno in to v smislu gornjega pojasnila. Največje število žensk - 59 % - pa je bilo nezaposlenih. Pred prihodom v zapor je bilo redno zaposlenih le 6 moških in 2 ženski od opazovanih oseb (priloga 226). Istovrstnost in raznovrstnost prekrškov V primerjavi s subjektivnimi navedbami nastajajo določene razlike, ker se uslužbenci pri vrednotenju opirajo na zakonita določila, opazovane osebe pa vso svojo aktivnost v okviru prekrškov dajejo v en koš. Pri opazovani populaciji so uslužbenci pripisovali največ raznovrstnosti v prekrških istočasnemu uživanju alkohola in posledicam, ki jih prinaša obnašanje v vinjenem stanju. Zato je po oceni uslužbencev kar % moških opazovanih oseb zagrešilo raznovrstne prekrške, pri ženskah pa se ta odstotek še dvii» gne na 78 % (priloga 227)« Obnašanje opazovanih oseb in njihov odnos do okolja Neposredno obnašanje, ki ga kažejo opazovane osebe izven zapora, daje uslužbencem za notranje zadeve možnost, da jih ocenijo po določenih značilnostih. Ko smo jih o tem povpraševali, smo hoteli izvedeti za njihov kar najbolj splošni vtis, ne samo za neposredno doživljanje njihovega obnašanja ali za ocene, ki izhajajo iz prijav miličnikov. Bržkone pa je njihova ocena obnašanja povezana z obnašanjem, ki ga kažejo opazovane osebe v neposrednem stiku z oblastjo. Najrazličnejše variacije obnašanja smo strnili v tri skupine, ki niso nujno istega pomena za oba spola (n.pr* moška mirnost pri aretaciji še ni dokaz za neagresivno reagiranje ob kakšni drugi priliki, agresivnost žensk pa se navadno izčrpa v vreščavem in jezikavem upiranju predstavnikom oblasti). Tako smo zbrali, sicer nekoliko nejasno omejene podatke o obnašanju opazovanih osebi % - ~ moški • ženske agresivno 32 41 primerno 29 33 pasivno 39 26 (priloga 228) Posebej nas je zanimalo, kako opazovana oseba vzpostavlja stik s soljudmi pa tudi z drugimi osebami njenega širšega okolja. Menili smo, da nam uslužbenci lahko posredujejo svoje vtise, ki bi nam pojasnili, ali so opazovane osebe v svojih stikih z okoljem zaprte, komunikativne ali pa celo pretirano vsiljive. % - . moški ženske vase zaprt in odljuden 25 22 živahen, rad v stiku s soljudmi 64 52 pretirano vsiljiv in razdražljiv 11 26 (priloga 229) Odnos do dela in discipline v zaporu S tem vprašanjem smo želeli preveriti nekatere prejšnje ugotovitve, da so večkratni prekrškarji zadovoljivo delavni v pogojih zapora. Čeprav delavnosti ni bilo mogoče opredeliti natančneje, uslužbenci z daljšimi izkušnjami dobro razločujejo med delavnimi in nedelavnimi prekrškarji. Nekatere med njimi pa poznajo, da so pri delu posebno prizadevni. Zadnji naj bi bili med moškimi trije. Nobene od ženskih opazovanih oseb uslužbenci niso ocenili kot zelo delavne, med njimi pa so našli eno, ki delo odklanja. Vse ostale opazovane osebe so bile ocenjene kot delavne (priloga 250). V pogledu discipline nismo dobili uporabljivih odgovorov, čeprav smo povpraševali le po popolni in delni disciplini ter hujši nedisciplini. Vendar so večino opazovanih oseb ocenili kot disciplinirano, ker se le-ta prilagodi osnovnim zahtevam reda v zaporu. Ko mine akutna alkoholiziranost, ne povzročajo osebju pretiranih težav. Ocena zdravstvenega stanja in inteligentnosti opazovanih oseb Zdravstveno stanje opazovanih oseb so ocenili uslužbenci s svojim laičnim občutjem za zdravje in bolezen. V nekaterih primerih pa je tudi uslužbencem znana strokovno u-gotovljena bolezen oziroma invalidnost oseb, o katerih smo povpraševali. Po oceni uslužbencev je bilo 86 % moških in 85 % žensk zdravih (priloga 251). Tudi oceno inteligentnosti smo prepustili nestrokovnemu, vendar človeško utemeljenemu občutju uslužbencev o razumnosti opazovanih oseb. T tem pogledu nastajajo nekatere razumljive razlike s strokovnim vrednotenjem inteligentnosti. Po oceni uslužbencev je 75 % moških povprečnih, 25 % pa inteligentnostno podpovprečnih. Pri ženskah so uslužbenci ocenili 63 % opazovanih oseb za povprečne (priloga 232). Doprinos hetero - anamneze h klinični opredelitvi opazovanih oseb • '* / V razgovoru smo želeli izluščiti vodilen osebnostni simptom, kot ga vidijo uslužbenci za notranje zadeve in ki po njihovem mnenju bistveno označuje opazovano osebo. Pri tem pa nismo hoteli uporabiti nobenih sugestij, ki bi izvirale iz strokovnega vrednotenja opazovanih oseb. Zanimivo je, da so uslužbenci pri vseh opazovanih osebah našli kakšno značilnost, ki je za osebnost pomembna« Pri moških je najve5 oznak, ki govore za alkoholizem opazovane osebe. Ta zajema 75 % moških opazovanih oseb. Po mnenju uslužbencev se pri ženskah alkoholizem druži s prostitucijo oziroma obratno in so v tem pogledu našteli 66 % takšnih oseb. Prostitucija brez drugih osebnostnih značilnosti je zastopana v 5 procentih. Ostala opažanja so pri moških porazdeljena na posamezne negativne osebnostne karakteristike, ki se družijo z nekaterimi seksualnimi deviacijami. Vendar je seksualno deviiranih oseb v celotni opazovani skupini zelo malo. Med moškimi naj bi bile seksualno deviirane 4 osebe, med ženskami pa samo 1. Seveda sem ne štejemo prostitucije, ki je sicer sama po sebi tudi deviacija seksualnega značaja (priloga 235)• 12.6 Rezultati psihološkega preizkusa s testom po L. Benderjevi (Bender Motor Gestalt - Test) V zadnjih letih smo pridobili precej izkušenj z uporabo testa po L. Benderjevi kot diagnostičnem pripomočku za odkrivanje klinično pomembnejših osebnostnih dimenzij. Test je seveda le orientacijski in predvsem opozarja, da obstoji določena, milejša ali hujša, osebnostna problematika. To pa bi bilo potrebno podrobneje raziskati z drugimi bolj poglobljenimi metodami. Ker je naša studija orientacijska, smo se odločili za uporabo testa tudi pri opazovani populaciji. Test je mogoče vrednotiti opisno, kvalitativno. Možna je tudi njegova kvantitativna obdelava. Odločili smo se za kvantitativno vrednotenje po Pascalu in Suttellovi, ki dajeta odstopanjem v testnem izdelku določeno število kazenskih točk. Avtorja sta mnenja, da kažejo osebe s 65 In več kazenskimi točkami v protokolu odstopanja od normalne osebnosti. Višje število kazenskih točk nas torej opozarja na motenost, ne dovoljuje pa še diagnoze. V naši obdelavi so bili rezultati testa po L. Benderjevi, glede na število kazenskih točk, naslednji! Kazenske točke moški ženske skupaj % moški ženske 1-65 21 7 28 44 26 66 - 100 17 10 27 35 37 101 - 150 7 7 14 15 26 151 in veči 3 3 6 6 11 skupaj 46 27 75 100 100 Posebej nas je zanimalo, kakšno je število kazenskih točk v posameznih starostnih obdobjih. Prepričljivih tendenc sicer nismo odkrili, vendar kažejo moški v starostni dobi med 50 in 59 letom nekaj več abnormnih izdelkov testa, medtem ko je pri ženskah več abnormnosti v starostnem obdobju od 21 do 24 leta (priloga 254). 12.7 Interpretacija naših rezultatov V samem začetku raziskave smo si zastavili vprašanje, ali so skupine večkratnih prekrškarjev sploh klinični problem in v kolikšnem obsegu. Na podlagi dobljenih rezultatov moremo ugotoviti, da smo našli pri večini opazovanih oseb klinično pomembne podatke. Pripomniti moramo, da je bila naša študija izrazito orientacijska in da bi poglobljeno klinično delo odkrilo še več, tako kvantitativnih kakor kvalitativnih značilnosti v osebnosti opazovanih oseb. 0 obsežnosti klinične problematike med opazovanimi osebami imamo različne podatke. Ko je strokovnjak poskušal vrednotiti svoja opazovanja in rezultate razgovorov, je v klinični oceni opazovanih osebnosti (priloga 224) ugotovil, da je med moškimi samo 6 %, med ženskami pa 7 % takšnih osebnosti, ki bi jih lahko ocenili kot urejene. Ostale opazovane osebe smo morali uvrstiti v klinično pomembne skupine, četudi je morda ocena v skupini ’’ravnodušen do situacije”, ’’pretežno nestabilen”, bodisi prestroga bodi- ’-% ■** si premila. V to kategorijo smo namreč uvrščali takšne osebnosti, pri katerih smo že opazili določeno motenost, ni pa bilo mogoče v orientacijskem pogledu izluščiti hujše osebnostne problematike. Pri naši oceni pa je le 27 % pri moških in 36 % pri ženskah takšnih opazovanih oseb, ki smo jih morali označiti kot osebnostno huje motene. Po hetero - anamnezi, ki so jo podali uslužbenci notranjih zadev, je klinične problematike še več. Tako je pri moških naveden alkoholizem kar v 75 %» ostali pa se uvrščajo ali med nestanovitnejše ali pa med osebnosti s kombiniranimi defekti. Pri ženskah gre v 66 % za kombinacijo alkoholizma in prostitucije. Četudi se zde ugotovitve uslužbencev za notranje zadeve nekoliko preostre in morda izvirajo manj iz poznavanja osebnosti obravnavanih oseb, bolj pa iz njihove problematičnosti, je vendarle zanimiva skoraj 100 % uvrstitev opazovanih oseb med klinično problematične (priloga 255)« Uslužbenci za notranje zadeve so pri ovojem praktičnem delu prepričani, da s svojimi ukrepi zadevajo le nepomemben del osebnosti kroničnih pre-krškarjev; po njihovem mnenju bi morala večji del problematike reševati zdravstvena in socialna služba. Če upoštevamo rezultate testa po L. Benderjevi, je v območju pod 65 točkami 44 % moških in 26 % žensk. Pri tem preizkusu smo torej dobili najnižji odstotek klinično relevantnih uvrstitev opazovanih oseb. Poudarili pa 3mo že, da je omenjeni test pravzaprav le ena od orientacijskih, pomožnih tehnik v klinični diagnostiki. Zato je tudi njegova zanesljivost, v pogledu izločanja klinično interesantnih osebnosti, zgolj relativna. Test po L. Benderjevi in vrednotenje, ki ga je opravil strokovnjak, pa se vsaj približno krijeta pri hujših oblikah osebnostne motenosti. Ugotovili smo že, da je osebnostno huje motenih po klinični oceni pri moških 27 % in pri ženskah 37 %. Pri testu po L. Benderjevi pa je pri hujši simptomatiki (od 100 točk navzgor) najti 21 % pri moških in 37 % pri ženskih opazovanih osebah« Če z določeno previdnostjo vrednotimo obseg osebnostne motenosti pri opazovani skupini, ki bi torej zahtevala poseben postopek in ustreznejše klinične ukrepe, bi mogli ugotoviti, da je zanesljivo nad 50 % opazovanih oseb klinično problematičnih, z določeno verjetnostjo pa lahko ta odstotek dvignemo celo do 80 %. Nobenih posebnih ugotovitev ne moremo prispevati k etio-logiji motečega obnašanja opazovanih oseb. Moremo se ustaviti le ob nekaterih osebnostno pomembnih faktorjih in zunanjih okoliščinah, ki so bile morda precipitirajoče ali vsaj provokativne oairoma utrjujoče. Kot je pri kliničnem razmišljanju na tem področju sploh v navadi, se tudi pri naši študiji ne moremo odločiti za posamezen faktor, ki naj bi bil odločilen za iztirjenost, marveč za prepletanje najrazličnejših faktorjev, ki jim je težko določiti ustrezno težo in pomen za obnašanje. Klinična obdelava večkratnih prekrškarjev dopušča domnevo, da so prekrški opisane vrste zelo značilni za mlade ljudi, ki pa, ob večji fizični in deloma psihični dozorelosti, bodisi opuste takšen način živijenja,ali pa gredo v de- linkventno smer. Domneva bi veljala bolj za moške, saj je v opazovani skupini zelo visoko število oseb moškega spola) ki so bile v času opazovanja predkaznovane. Takšnih je 43 %» medtem ko znaša odstotek predkaznovanosti pri ženskih osebah le 17 %• če nadaljujemo s postavljeno domnevo, potem lahko pričakujemo, da se bo del moških, po prestani enkratni ali večkratnih sodnih kaznih, znova vrnil med stalnejše prekrškarje. V omejenem obsegu bi to veljalo tudi za ženske. V naših pogojih je število stalne jših prekrškarjev z dolgoletno kariero sicer majhno. Vendar lahko za tem številom zaslutimo oblikovanje določene plasti, ki sicer ne dosega kvantitativnih in kvalitativnih osebnosti podobnih skupin v večjih evropskih mestih, je pa to število prisotno in v svojem motečem obnašanju dovolj vztrajno. Ogromna večina opazovanih oseb, tako moških kot ženskih, je samskih. Znaten del, zlasti pri moških, ima le nedokončano osemletko. Vendar najdemo pri moških in ženskah kar v 22 oz. 23 % tudi takšne, ki imajo višjo izobrazbo od osemletke. Večina teh pa se je tudi kvalificirala za * odgovornejša opravila v industriji, obrti ali administra^ ciji. To dejstvo nas že omejuje v morebitni trditvi, da se večkratni prekrškarji rekrutirajo le izmed oseb z nižjo šolsko izobrazbo in nizko delovno diferenciranostjo. Prav med temi, prej delovno in intelektualno bolj razgi- banimi opazovanimi osebami, bi po našem mnenju našli največ takšnih z zelo hudo osebnostno problematiko. V večini primerov se v njihovo splošno motenost zliva hud alkoholizem, ki je pripeljal do uničenja zvez z družino in do nezaupanja na delovnih mestih. Podatki o delovni dobi (priloga 213) so v skladu z našimi ugotovitvami, da v opazovani skupini prevladujejo mladi ljudje. Posebnega študija bi bilo vredno dejstvo, da je med moškimi 25 %, med ženskami pa 30 % oseb, ki v življenju sploh še niso imele nobene zaposlitve. Takšne osebe so ali dokončale osemletko, ali pa opustile šolanje že prej, nato pa ves čas živele v brezdelju, potepuštvu, pri ženskah pa seveda še v prostituciji. Pri njih torej manjka kakršenkoli zvezni člen med šolanjem in vključevanjem v poklic. Verjetno so bile takšne osebnosti že med šolanjem precej nestanovitne in neurejene, pa se jim je verjetno posvečalo le malo pozitivne pozornosti, če se jih sploh ni prehitro odrinilo iz običajnega MzdravegaH okolja. Takšni so že kar nujno našli podaljšek svojega izživljanja v številnih prekrških. Družino in otroke vselej smatramo za pozitiven, stabilizirajoči činitelj v človekovem življenju. Glede stanu smo že povedali svoje ugotovitve* večina opazovanih oseb je samskih. V skladu s tem je tudi podatek, ki pa velja bolj za moške, da večina tudi nima otrok. Za ženske velja, da imajo v 43 % otroke, večinoma enega. Vendar bi mogli ugotoviti, da je bilo za večino žensk materinstvo bolj postranski dogodek, ki nikakor ni vplival stabilizirajoče. Večina žensk je sicer izražala formalni interes za svojega otroka, ki v ogromni večini primerov živi pri tujih ljudeh, vendar se je v razgovorih z opazovanimi ženskami utrdilo prepričanje, da so njihovi odgovori v zvezi z otroci bolj racionalizacija in opravičevanje nekega stanja kot pa resnična želja, da bi skrbele, ali celo živele skupaj s svojim otrokom. Že v eni prejšnjih študij* smo ugotovili, da ima večina stalnejših prekrškarjev starše in bolj ali manj številno ožje sorodstvo. Sprva starši in sorodniki še nekako sprejemajo prekrškarja in mu skušajo nuditi kakršnokoli že pomoč. Le redki so primeri, ko bi družina ob prvem spodrsljaju zaprla vrata pred njim. Toda sčasoma postajajo vezi ohlapne jše, navadno v medsebojni interakciji. Starši, še bolj pa ožji sorodniki, začno odklanjati motečega člana družine, pa tudi sam, bodisi iz sramu, bodisi iz neke ogorčenosti, pretrga vse stike s sorodstvom. Ker imamo opraviti s stalnejšimi prekrškarji, torej z osebami, ki imajo za seboj določeno obdobje motečega obnašanja, nas ne preseneča * Nada Majcen, Povrat medju učiniocima težih vrsta prekršaja, Problemi povrata str. 294 - 295» Publikacija Instituta za kriminologijo št. 6, Ljubljana, 1962. podatek, da pri moških 78 %, pri ženskah pa 73 % opazovanih oseb ne vzdržuje stikov s svojim ožjim sorodstvom. V prilogi 219 smo skušali izluščiti vsaj približno starostno obdobje, ko so osebe pričele s prekrški. Če poskušamo napraviti vsaj približno primerjavo s starostnimi razredi prekrškarjev, potem lahko ugotovimo, da pri moških prične moteča kariera stalnejših prekrškov 2-3 leta pred sedanjim opazovanjem. Tudi pri ženskah ne gre za kakšno zelo dolgotrajno zgodovino motenosti. V večini primerov se ženske angažirajo kot prostitutke in za takšno aktivnost izgleda najugodnejše obdobje od 19 do 24 leta starosti. V to obdobje torej pada najvišji odstotek - 76 % -začetkov motečega obnašanja. Ženske iz starostnega obdobja med 25 in 29 letom so začele svojo kariero prekrškov prav tako v omenjenem starostnem obdobju« Iz podatkov v prilogi 219 pa lahko posnamemo še domnevo, da se vključuje med ženske - prekrškarje, ki so stare nad 30 let, nekaj takšnih oseb, ki postanejo moteče prav v tem obdobju in nimajo predhodne zgodovine prekrškov. Med temi jih je nekaj, ki so bile prej delinkventne, nekatere pa so različne življenjske stiske spravile ob stabilnejše načine življenja. Te tudi po večini niso prostitutke. Ko smo predstavili prilogo 220, smo že poskušali poudariti, da bodo odgovori o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti za izvrševanje prekrškov izrazito subjektivno po- barvani in da bodo predstavljali bolj ali manj posrečeno racionalizacijo nekega dogajanja, ki ima svoje subjektivne in objektivne razloge. Utemeljenih razlogov za začetek prekrškov pravzaprav nismo našli, ker menimo, da je izvršitev prekrška vselej poenostavljeno reagiranje. Pač pa smo upoštevali številne druge zapreke in nevšečnosti v življenju. Tako se je morda osebi dogodilo, da so ji strogi starši ob prvem nezadovoljstvu z njenim obnašanjem sploh prepovedali vstop v rodno hišo. Druga oseba, ki se je vrnila iz zapora, ni našla zaposlitve in ne stanovanja. Nekatere osebe so bile bolne ali fizično prizadete, pa jih je obratni zdravnik odklonil pri sprejemu na delo itd. Pri nekaterih osebah obstoja zelo hud stanovanjski problem. Večina opazovanih oseb, za katere smo ugotovili, da so brez bivališča, pa ima zelo malo ali nobene možnosti, da bi si uredile vsaj zasilno bivališče. V takšnih in podobnih primerih smo pravkar navedene razloge opazovanih oseb ocenjevali kot slabo utemeljene. Vendar je v mnogih primerih začetek prekrškov neutemeljen. Pri moških znaša ta odstotek 55 %, pri ženskah pa 67 %. Dopuščamo pa tudi možnost, da smo bili v nekaterih ocenah preveč strogi. Končno nas je v razgovoru zanimalo, kakšna je neposredna ali vsaj dogledna perspektiva za ureditev obstoječega neugodnega stanja, v katerem je sedaj opazovana oseba. Čeprav je naša ocena verjetno spet podvržena subjektivnim zmotam, je le poudariti, da smo v zelo nizkem procentu našli neko stvarno perspektivo, to je perspektivo, ki se bo po vsej verjetnosti in kljub določenim nevarnostim v okolju ter v osebnosti opazovane osebe morda le uresničila. Popolnoma enak odstotek pa smo našli glede zaželjene in neobstoječe perspektive. Večina opazovanih oseb je zaradi kratke zgodovine prekrškov še v obdobju, ko razmišlja o sebi in svoji bodočnosti, ko si še želi povratka v družbo, čeprav se ji takšen cilj dozdeva zelo nesiguren in meglen. Lastna pripravljenost, da bi spremenili svoje stanje, je sicer majhna, vendar bi del opazovanih oseb sprejel ponujeno pomoč. Sicer bi bili pripravljeni vključiti le minimalne napore za izboljšanje stanja, nekaterim pa bi realizirana pomoč pomenila le kratek predih v njihovi moteči karieri. Vendar bi bilo potrebno skupino oseb, ki so še na razpotju in za katere življenje izven občinskih zaporov še pomeni neko vrednoto, podrobneje selekcionirati in zlasti tistim, ki so bliže stvarnejšemu prizadevanju za svojo resocializacijo, nuditi intenzivnejšo pomoč. Sicer lahko pričakujemo, da se bo med osebami, ki smo jih uvrstili v razred z zaželjeno perspektivo, nekaj spontano znašlo v življenju. Pravtako se bodo znašli nekateri, ki smo jih sedaj po naši presoji uvrstili med tiste, ki ne izražajo nobene perspektive. Mnenja pa smo, da bi se vsako resnično in klinično utemeljeno prizadevanje za prekrškarje mo- ralo pričeti s triažo za tiste, pri katerih obstoja stvarna ali vsaj relativna pripravljenost za sodelovanje v lastni rehabilitaciji. Poseben problem predstavlja povezovanje brezdelja, potepu-štva in prostitucije s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač. Po naši oceni naj bi bilo zasvojmnih po alkoholu pri moških 55 % % pri ženskah pa samo 25 %. Alkoholizem opazovanih oseb je seveda, kot tudi drugod, samo simptom globlje motenosti. V večini primerov kakšnih poskusov zdravstvene in podobnih služb, da bi kontrolirali njihov alkoholizem, sploh ni bilo, ali pa je šlo le za površinska prizadevanja. Preseneča relativno nizek odstotek žena - alkoholikov, kar pa je v skladu z drugimi kliničnimi izkušnjami. Uslužbenci za notranje zadeve so nas sicer opozorili na eventualno višjo stopnjo zasvojenosti pri opazovanih osebah, vendar se nam zdi njihov kriterij nekoliko preoster. Ogromna večina opazovanih žensk - prostitutk sicer pije, morda v določenem trenutku celo ekscesivno, vendar spada pitje bolj k navadam njihovega motečega obnašanja kot pa, da bi šlo za resnično zasvojenost v smislu klinične definicije. V pogledu zdravja smo našli manjši odstotek oseb, ki so resneje bolne, ali imajo neko trajnejšo invalidnost. Podatek je v skladu z ugotovitvijo, da prevladujejo med opazovanimi osebami mlajši ljudje. Njihova aktivnost s prekrški tudi ni tako dolgotrajna, da bi prišlo do hudih okvar v pogledu njihovega zdravja. V opazovani skupini tudi nismo našli oseb, ki bi zaradi slabega zdravstvenega stanja postale kronični prekrškarji, razen nekaj izjemnih primerov, pri katerih bi bilo slabo zdravje ali invalidnost med pomembnejšimi faktorji njihovega sedanjega obnašanja. Kar zadeva inteligentnost je naša ocena v skladu s podatki o šolski izobrazbi in delovni usposobljenosti opazovanih oseb. Približno polovica opazovanih oseb spada med podpovprečne, nekateri so izraziteje duševno subnormalni, vendar ti ne prevladujejo v skupini podpovprečnih. Drugo polovico smo ocenili kot povprečno. Ocena inteligentnosti, ki so jo za opazovane osebe podali uslužbenci za notranje zadeve, je ugodnejša. Vendar nastaja razlika po vsej verjetnosti zaradi različne strokovnosti pri ocenjevanju tega psihičnega fenomena. Uslužbenci za notranje zadeve so tudi posredovali svoje ocene o obnašanju opazovanih oseb v tistih življenjskih situacijah, ki jih strokovnjak pri pregledu ni mogel neposredno ugotavljati. V prvi vrsti so podajali ocene o obnašanju opazovanih oseb tako do soljudi kot tudi do uslužbencev javnega reda. Pri tem so ugotovili, da je med opazovanci precejšnje število oseb, ki so v takih kontaktih agresivni. Med moškimi naj bi bilo oseb z agresivnim obnašanjem 32 %, pri ženskah pa celo 41 %• Podobne odstotke so navajali tudi za nasprotno, torej pasivno obnašanje. Pri tem bi bilo najprej potrebno poudariti, da je moška in ženska agresivnost po oceni uslužbencev med seboj zelo različna. Moške osebe večkrat začno napad, ne da bi bile k temu izzvane, kar nekako iz svoje lastne pobude. Zlasti nekateri prekrškarji so v alkoholiziranem stanju izrazito napadalni do ljudi, predstavnikov oblasti, pa tudi do predmetov v njihovi neposredni okolici. Ženske osebe postanejo agresivnejše, navadno zopet pod vplivom alkohola, vendar predvsem takrat, ko so izzvane, ali ko predstavniki oblasti uveljavijo zoper nje določen postopek. Po ugotovitvah uslužbencev za notranje zadeve je torej znaten del opazovanih oseb mirnega, celo dostojnega obnašanja, ali pa so takšne osebe pasivne. Takšna ugotovitev dovoljuje hipotezo, da bi bilo mogoče kronične prekrškarje uspešno voditi v posebej organiziranih pogojih. 0 tem nam govori tudi priloga 250» ki ugotavlja, da ogromna večina prekrškarjev pridno dela v delavnicah in na drugih delovnih mestih v zaporih. Povpraševanje pri osebju zapora tudi dovoljuje zaključek, da stalnejši prekrškarji, glede discipline, v večini ne povzročajo kakšnih resnejših težav. Poudariti pa moramo, da so za osebje zapora prekrškarji precej neizoblikovana množica, brez določene fizionomije in karakteristik, v katero so le površno poglabljajo, češ saj gre le za kratkotrajne kazni in v tem času je predvsem važno, da ni z upravno kaznovanim kakšnih večjih nevšečnosti. Vsekakor takšne ugotovitve uslužbencev za notranje zad?ve dovoljujejo hipotezo, da so prekrškar-ji na sploh, med njimi tudi večkratni prekrškarji, v okviru zapora vodljivi, disciplinirani in celo delavni, torej pravo nasprotje obnašanja, ki ga moramo po zakonu definirati kot brezdelništvo itd* Izkoristili smo tudi opazovanje uslužbencev za notranje zadeve o odnosu, ki ga ima opazovana oseba do okolice. V prilogi 229 smo ugotovili, da jejmoških in 6 žensk, po oceni uslužbencev, vase zaprtih in odljudnih. Večina je živahnih, ki z lahkoto vzpostavljajo stike s soljudmi, nekateri pa so celo pretirano vsiljivi. Zastavili bi si lahko vprašanje, kakšnemu osnovnemu reaktivnemu tipu osebnosti pripadajo opazovane osebe in osebe, ki vrše prekrške na sploh. Pri obravnavaju delinkventnoga obnašanja smo večkrat ugotavljali, da so te osebnosti v ogromni večini primerov ekstravertirane• Navedeni objektivni podatek dovoljuje hipotezo, da je tudi večina oseb, ki smo jih opazovali, v osnovi ekstravertiranih. Izjemno bi se med prekrškarji našla tudi kakšna osebnost, ki je zaprta vase in katere moteči način obnašanja izvira iz njene pasivnosti in odklanjanja obstoječih norm, ne pa iz njihovega aktivnega rušenja. Terjetno je kakšna introvertirana osebnost tudi med tistimi, ki jih uslužbenci za notranje zadeve označujejo kot vase zaprte in odljudne. Toda tudi marsikatera, v osnovi ekstravertirana osebnost, se občasno zapre pred svetom, zlasti v stanjih hujše deprimiranosti in depresivnosti. Posebno klinično pozornost bi morali posvetiti prostituciji, ki je značilna za večino opazovanih oseb ženskega spola. Po podatkih, ki so jih dali uslužbenci za notranje zadeve, naj bi med 27 opazovanimi osebami samo ena ne bila prostitutka. Z opazovanimi osebami, zaradi kratkosti razgovora, nismo posebej obravnavali tega njihovega specifičnega problema. Dobra polovica se jih je v razgovoru umaknila za eufemistično označitev brezdelja in po-tepuštva, ostale pa so svojo aktivnost kot prostitutke neženirano izrazile. Naše študije nismo usmerili tako, da bi bili sposobni podrobneje razpravljati o kliničnem problemu prostitucije. Osebnostna problematika ženskih oseb, ki so prostitutke, pa je nedvomno pomembna.tudi po naših, sicer zelo skromnih, kliničnih ugotovitvah. Psiholog Skalar je namreč za 4 prostitutke izdelal klinični izvid z dvema obsežnejšima psihološkima tehnikama*. V zaključkih je ugotovil, da je število pregledanih sicer absolutno premajhno za kakršnekoli posplošitve in da je vsak klinični izvid pomemben predvsem individualno za razjasnitev posamezne osebnosti. Vse opazovane osebnosti pa je ocenil kot huje nevrotizirane s številnimi simptomi te vrste. Frustrirane so predvsem na čustvenem Arhiv Medicinsko - psihološkega centra DSNZ LRS 1961 (neobjavljeno). področju. Pri vseh je tudi ugotovil, da jim pomeni prostituiranje nadomestno zadovoljitev zaradi preveč hudih doživetij v lastni družini, širšem okolju in ob zgodnjih seksualnih ter erotičnih srečanjih. Rezultate testa po L. Benderjevi 3mo dodatno razvrstili v prilogi 234 glede starostnih razredov in korespondent-nega števila kazenskih točk. Pri opazovanih osebah moškega spola se ne bi mogli odločiti, da izraža tatfiLa kakšno posebno zakonitost; morda je nekaj več patoloških izvidov v starostnem obdobju od JO do 39 let. Dejali smo že, da je med temi prekrškarji precejšnje število tistih, ki so bili prej sodno kaznovani in se po prihodu na svobodo niso znašli na ustrezen način. To bi dovoljevalo domnevo, da je njihova osebnostna spremenjenost resnejše narave. Pri opazovanih osebah ženskega spola pa je značilno, da je v starostnem razredu od 21 do 24 leta patoloških izvidov 14 od 16 oseb. Podatek bi bil v skladu z našimi prejšnjimi razmišljanji o prostituciji, zlasti s pomočjo Skalarjevih izvidov. Večina mladih prostitutk je poleg osebnostne in zlasti seksualne nedozorelosti zanesljivo obremenjena še z raznimi nevrotičnimi in podobnimi deviacijami. 12.8 Zaključek Klinična obdelava skupine večkratnih prekrškarjev — brezdelnežev, potepuhov itd«, je kljub svojim številnim pomanjkljivostim (relativno majhno število, omejenost na zapor v Ljubljani, starostne omejitve, nepopolnost diagnostičnih tehnik) pokazala, da se skriva v habitualnem ponavljanju prekrškov po obsega in kvaliteti resen - klinični problem. Osebnost večine opazovanih oseb naj bi bila prizadeta, v precejšnjem številu celo huje motena. Mnenja smo celo, da so osebnostni momenti pri tej vrsti prokrškarjev in morda še pri nekaterih (n.pr. izvirajoči iz agresivnosti ter alkoholizma) vsekakor pomembnejši kot situacijski, pa četudi gre le za enkratno ali občasno moteče ravnanje. Situacijske momente bi upoštevali zlasti pri osebah, ki so iz manj razvitih predelov države, kulturno slabše diferencirane, ki so brez trdnih osnov iskale sezonsko delo, a ga niso uspele najti. Te osebe nekaj časa nihajo med željo po zaposlitvi in po vrnitvi domov. Navadno se zaposle za nekaj dni ali celo ur pri kakšnem privatniku, uslužbenci za notranje zadeve pa jih ocenijo kot brezdelneže. Tudi v opazovani skupini je bilo nekaj takšnih. Večina se jih je po dva itr ali trikratnem upravnem kaznovanju le odločila za povratek domov. V večini drugih primerov pa bi našli že v površinski (kar smo storili v naši študiji), še bolj pa v poglobljeni obdelavi, prizadetost osebnosti. Ta prizadetost ne vodi sicer fatalno v neprestano ponavljanje motečih dejanj, ker prihaja, verjetno, v določenem številu do spontanih reintegracij in osebne ureditve kot jo zahtevajo splošne družbene norme. Toda del oseb, zlasti huje motenih, le ostaja pri istem načinu reagiranja skozi daljše obdobje. Izvrševanje prekrškov postane zanje poseben način doživljanja stvarnosti in življenjske kariere, s katero so končno že kar pomirjeni. Vpliv družbe na življenjsko pot večine prekrškarjev opisane vrste je zaenkrat bodisi neustrezen ali pa nezadosten. Družba naj bi vplivala na obnašanje prekrškarjev te vrste, predvsem ali samo z represivnimi ukrepi. Sicer je represiven učinek največ nekaj tedenske kazni bržkone malenkosten. Slaba odzivnost takšnih oseb na kaznovanje ne preseneča, saj stoji pri večini v ozadju nek osebnostni problem. Iz vseh dosedanjih študij o osebnostno spremenjenem delinkventu pa smo se poučili, da kazen ali sploh ne učinkuje na osebnostno spremenjenost, ali pa celo utrjuje še neke dodatne, po večini neugodne osebnostne mehanizme. Če smo prepričani v osebnostno prizadetost in spremenje-nost vsaj stalnejših prekrškarjev te vrste, narekujejo že humani razlogi, da zaenkrat poleg represije storimo vsaj nekaj dodatnega, kar bo bolj v skladu s počlovečenlm odnosom do človeka, ki se izloča iz običajnih oblik družbenega življenja. Lokalni zapori sicer vnašajo nekaj osnovne humanosti v odnos do stalnejših prekrškarjev. Uslužbenci za notranje zadeve se pri mnogih prekrškarjih odločajo za njihovo uvrstitev v bolezenske skupine, pa naj bo označitev motenosti strokovna ali izražena s popularnimi besedami za človekovo duševno deviiranost. Uslužbenci za notranje zadeve jasno čutijo, da je represivni ukrep izhod v sili, često zgolj zaradi varovanja družbene celovitosti, da pa praktično ničesar ne pomeni za prizadeto osebo. V lokalnem zaporu se torej ob izvrševanju represivnih ukrepov že razrašča socialna dejavnost določene vrste, ki spontano in iz vsakodnevne nuje odriva enoličnost represivne in dokaj nejasno določene poboljševalne vloge zapora^ Del te dejavnosti je pretežno socialno - medicinski in služi bolj ohranjevanju eksistence in telesnega zdravja prekrškar jev te vrste. Zdravstvena služba uveljavlja pri prekrškarjih osnovne higienske in zdravstvene ukrepe, odkriva in zdravi venerične bolezni, odkriva aktivni tuberkulozni proces, se bori proti abstinenčnemu in drugim oblikam alkoholnega bledeža in vsaj telesno popravlja posledice kroničnega alkoholizma. Socialna služba v zaporu in v povezati s socialnovarstvenimi organi skrbi sicer še izjemoma za zaposlitev, za začasno in stalnejše bivališče, za zveze s svojci in družino. Prav tako izjemno obravnava stalnejšega prekrškarja psihiater, še redkeje psiholog. Obe obliki socialne dejavnosti pa sta tako po obsegu kot kadrovski zasedbi in še po marsičem slabo razviti in dokaj neenakomerno aktivni od enega lokalnega zapora do drugega. Zapor z bolj razvitimi "nerepresivnimi" službami (zdravstveno, socialno, vzgojno) že vključuje neko skrb, ki ob vsej skromnosti le pomeni prispevek k urejevanju in stabilizaciji takšnih oseb. Začetek urejevanja omenjenega problema bi torej bil v zagotovitvi vsaj minimalnih kadrovskih in drugih možnosti tudi za kurativno obravnavanje prekrškarjev v vseh lokalnih zaporih. Doslej sta dejavnost te vrste razvila le zapora v Ljubljani in Celju. V podobnem obsegu bi jih morali razviti vsaj v Mariboru in deloma v Kopru, v tem ko bi bile zahteve v ostalih zaporih lahko nekoliko manjše. V naslednjem odstavku pa bi razvili še program, ki se na sedanji stopnji razvitosti lokalnih zaporov zdi optimalen. Po našem mnenju bi bilo potrebno, v zvezi s klinično pomembnimi skupinami prekrškarjev, razviti naslednjo dejavnosti 1. Diagnostična obdelava posameznikov in skupin nekaterih kategorij prekrškarjev; Po našem mnenju bi vsaka resnejša obdelava klinične problematike, ki jo zagotovo predstavlja del prekrškar-jev, morala pričeti z bolj poglobljeno diagnostiko posa-meznikov in posameznih skupin kot so brezdelneži, potepuhi, alkoholiki, prostitutke itd* Diagnostična obdelava bi morala biti podobna oni, ki jo že uveljavljamo pri delinkventih. Po možnosti naj bi bila timska. Pri njej naj bi se torej angažiral psiholog, psihiater, socialni delavec in zdravnik. Koristno bi bilo pritegniti tudi vzgojitelja, če bi se pokazale možnosti za profesionalno in splošno izobraževanje takšnih oseb. Diagnostična obdelava bi nedvomno razkrila pravi obseg in značilnosti osebnostne prizadetosti. Pokazala bi, pri katerih posameznikih ali skupinah lahko pričakujemo določen uspeh pozitivnih prizadevanj, raznih služb v zaporih, pa tudi one, pri katerih ni pričakovati takšnih rezultatov. Diagnostična obdelava bi tudi pokazala, koliko je med prekrškarji oseb, ki bi potrebovale bolj specifičen tretman, po možnosti v specializiranih ustanovah. Predvidevamo lahko, da je v skupini prekrškarjev, ki smo jih opazovali, tudi nekaj prikritih duševnih bolnikov ali oseb z epileptičnimi in kakšnimi drugimi okvarami možganov; alkoholizem nekaterih pa opozarja na potrebo, da se zdravijo v bolj ustreznem okolju kot pa ga predstavlja zapor. 2. Naloge socialne službe v zaporu in socialno-varstve-nih organov občinskih skupščin. Pretežna večina prekrškarjev, ki jih imamo v naši študiji posebej v mislih, izkazuje že ta ali oni socialni problem. Večinoma pa so socialne težave zelo hude, saj jih je med njimi mnogo, ki nimajo zaposlitve, niti bivališča. Na raznih mestih smo že poudarili pomen specializiranih socialnih delavcev, ki bi bili usposobljeni za delo z motečimi kategorijami oseb, torej z delinkventi, hkrati pa tudi nekaterimi skupinami prekrškarjev. Občasna vnema socialnih delavcev, čeprav mnogokrat le v okviru njihovih diplomskih nalog, je tudi pri skupini prekrškarjev - brezdelnežev in prostitutk rodila nekatere uspehe. Socialnim delavcem v lokalnih zaporih bi morali omogočiti, da posegajo s svojo socialno dejavnostjo tudi na teren in da rešijo kakšen problem s konkretnim angažiranjem, socialni varstveni organi oz. centri za socialno delo pa bi morali imeti specializiranega človeka, ki bi imel čas, posluh in veselje za delo s takšnimi ljudmi. Nedvomno bi morali socialne delavce v zaporih in specializirane socialne delavce na terenu še posebej izobraževati. 3. Prehodni domovi za odpuščene prekrškarje. Zaradi nestalnega bivališča, ali sploh pomanjkanja ka- kršnegakoli prebivališča, je večina stalnejših prekr-škarjev opazovane vrste prepuščena potikanju in zasilnemu prenočevanju na najrazličnejših neprimernih mestih. Ogromna večina opazovanih oseb si želi vsaj začasne rešitve, za nekaj dni, za mrzle mesece itd« Takšne osebe čutijo, da jim zapor postaja nekakšen dom in rešitev v stiski. Na drugi strani pa jih potikanje po cestah, sumljivih logih ali parkih zares izpostavlja takojšnjim ukrepom uslužbencev za notranje zadeve. Mnoge opazovane osebe so na primer izjavljale, da so si celo poiskale delo, vendar niso mogle dobiti prebivališča* Kljub zaposlenosti so bili iz drugega razloga znova priprti in upravno kaznovani. Verjetno je v takšnih izjavah precej opravičevanja in obtoževanja drugih za nevšečnosti, za katere so sicer soodgovorni. Vendar je opisano dogajanje možno in verjetno v posameznih primerih. Mnenja smo, da bi del problematike, ki jo izkazujejo stalnejši prekrškarji te vrste, mogli reševati v okviru prehodnih domov* Prehodni domovi seveda ne bi urejevali le problematike s področja prekrškov. Namenjeni bi bili tudi problematiki odpuščenih delinkventov. Prehodni domovi bi obravnavali odpuščenega prekrškar- H ja pod določenimi pogoji. Prvi pogoj bi bil vsekakor v tem, da je takšna oseba stalno zaposlena. Prehodni dom bi lahko nudil pomoč pri iskanju stalnega bivališča, usposobljeno osebje pa bi lahko opravljalo svetovanje in vodenje posameznikov ali skupin prekrškarjev* Prehodni don naj bi ne nudil zgolj ležišča, marveč bi moralo biti osebje odločujoče vmešano v stabilizacijo svojih klientov tako glede dela kot tudi posameznih navad, ki bi utegnile biti moteče. Prehodni dom bi lahko predstavljal tudi vmesno postajo za one, ki jim je potrebno nuditi zdravniško pomoč ali zdravljenje v specializiranih ustanovah, pa sprejem vanje ni takoj možen. Pravtako bi se v prehodnem domu lahko začasno zadrževali tisti, ki bi bili odpuščeni iz takšnih ustanov, pa jim med hospitalizacijo ni bilo mogoče urediti stalnega bivališča* V naši republiki pravzaprav nimamo prehodnih domov, ki bi se ukvarjali z delinkventi in prekrškarji. Nekaj te skrbi je organizirano v okviru prehodnih domov zavodov za zaposlovanje delavcev, ki pa niti po svoji namembnosti, niti po svoji strukturi ne odgovarjajo prehodnim domovom, o katerih smo govorili v prejšnjih odstavkih. Sicer pa v take domove le redko kdaj zaide večkratni prekrškar, kakršnega smo obravnavali v naši študiji* 4* Zdravniška, psihiatrična in psihološka pomoč. V lokalnih zaporih je že sedaj organizirana ustrezna zdravniška pomoč, ki omogoča urejevanje osnovnih telesnih problemov, odkrivanje tuberkuloze v aktivni obliki, odkrivanje veneričnih bolezni in prvo pomoč pri zdravljenju kroničnega alkoholizma. Takšno pomoč bi bilo potrebno še razširiti v onih zaporih, ki še nimajo vseh oblik dejavnosti ali pa so te dejavnosti preveč skromne• Tudi psihiater se angažira pri pregledovanju nekaterih oseb te vrste, manj pa se lahko posveča zdravljenju ali vsaj dodatnemu svetovanju celo v tistih lokalnih zaporih, kamor psihiater sicer redneje zahaja* Psihiatrično pomoč bi bilo potrebno nuditi posameznikom, pa tudi skupinam prekrškarjev. Za takšno dejavnost bi bilo potrebno ustvariti zadovoljive kadrovske in ostale osnove, podobne onim, kot jih zahtevamo za psihiatrično pomoč pri obravnavanju delinkventov* Podobne ugotovitve veljajo tudi za psihologa, ki naj bi se angažiral kot diagnostik in terapevt, predvsem v smislu vodenja in svetovanja. Psihiater in psiholog sicer stojita pred ogromno nalogo, kako pridobiti zaupanje ljudi, ki so bili vse doslej obravnavani kot najslabši del družbe* Njihova razočaranja se zrcalijo v nekaterih ostrih reakcijah in celo burnih izpadih napram psihiatru, ki je opravil pričujoče študijsko delo* Hujše težave so bile z opazovanimi osebami ženskega spola, ki so bile po večini prostitutke. Nekatere so odklonile sodelovanje pri preizkusu po Benderjevi, neka oseba pa je svojemu prijatelju v zaporu pisala ilegalno pismo, v katerem se je dokaj grobo izražala o zdravniku - psihiatru in ocenjevala njegovo delo kot popoln nesmisel. Toda takšni pojavi so nujni na področju, kjer je družba uporabljala skoraj izključno represivne ukrepe. Z njimi so se psihiatri srečevali tudi pri obravnavanju delinkvence, kjer pa so vendar že dosežena koristna zblišanja med psihiatrom in njegovimi delinkventnim! klienti. 5# Delovna kolonija za prekrškarje Že večkrat smo uveljavljali idejo, da bi bilo potrebno moteče osebe iz pcdročja brezdelništva, potepuštva, pretiranega vdajanja alkoholizmu in sličnih skupin prekrškov, nameščati v posebno delovno kolonijo, ki bi bila organizirana z minimalnim potrebnim nadzorom v obliki delovnih skupnosti industrijsko - obrtnega in kmetijskega tipa. Ogromna večina oseb, ki kronično ponavljajo določene prekrške, predvsem kot brezdelneži, potepuhi in ekscesivni pivci, so v pogojih organiziranega življenja v zaporu dobri delatrci in zadovoljivo disciplinirani. To dejstvo potrjuje tudi naša študija. Teoretično si njihovo obnašanje, ki je tako različno v zaporu, če ga primerjamo z življenjem na prostosti, razložimo s pomanjkljivimi zavornimi in kontrol- nimi mehanizmi v njihovi osebnosti. Če uporabimo staro Freudovo misel, potem takšnim osebnostim manjka primerno oblikovan super ego. Pomanjkljivosti v osebnostnih zavorah in kontroli pa jim v pogojih zapora nadomesti zunanja organizacija njihovega življenja. Podrobnosti o organizaciji in življenju delovnih kolonih bi bilo seveda potrebno izdelati posebej. Po našem mnenju bi delovne kolonije omogočale zaščito družbe pred stalnejšimi kršilci družbenega reda. Istočasno pa lahko predvidevamo, da se bo vsaj del stalnejših prekrškarjev prav v pogojih takšne delovne kolonije znašel na primeren način. Takim ljudem bi lahko delovna kolonija predstavljala postajo za prehod v življenje brez izvrševanja prekrškov. V mnogih primerih bi pot vodila preko prehodnih domov, ali pa zaposlitve izven kolonije, kjer bi kolonija nudila osebi samo prebivališče. Pomoč kliničnih delavcev, psihiatra, psihologa in socialnega delavca, bi bila tudi koloniji nujna. Zavedamo se, da je razloženi program zares optimalen, četudi bi se z njim komaj površinsko dotaknili problema večkratnih prekrškarjev. Zaenkrat bo potrebno pričeti s tistimi zadevami, ki so realne in uresničljive v krajših rokih. To je predvsem določena enotnost v konceptu pri obravnavanju stalnejših prekrškarjev v vseh lokalnih zaporih. Dalje lahko pričakujemo enotnejšo ureditev glede zdravstvene pomoči, psihiatričnega poseganja in angažiranja psihologa v lokalnih zaporih. Večji lokalni zapori bodo morali organizirati sprejemni oddelek po podobnih načelih, kot mora biti organiziran sprejemni oddelek v KPD. Pravtako lahko pričakujemo razširitev dejavnosti socialnih delavcev tam, kjer so ti že nameščeni. Podobno dejavnost pa bo treba že v bližnji prihodnosti ustanoviti v vseh, zlasti pa še večjih lokalnih zaporih (Maribor, Koper). fs tuđi t 13»1 Populacija lokalnih zaporov, njene socialne in psihološke karakteristike V lokalnih zaporih v SR Sloveniji prestajajo upravno kaznovani in obsojeni letno ca. 9.000 kazni odvzema prostosti. Od tega odpade veš kot 3/4- kazni na upravne kazni odvzema prostosti, izrečene za prekrške (v letu 1963 konkretno 78 ^)» Fluktuacija teh zapornikov t. je izredno velika, saj znaša povprečna dolžina izrečenih upravnih kazni 16 dni. Pa tudi fluktuacija ostalih 22 5» zapornikov je velika. Le 6 i» zapornikom so bile namreč izrečene kazni daljše od 6 mesecev. Povprečna dolžina kazni za ostalih 16 zapornikov (obsojencev), t.j. onih, ki so bili obsojeni na kazni do 6 mesecev zapora, pa znaša 71 dni ali nekaj nad dva meseca. Pri tem ocenjujemo, da je mod storilci prekrškov najmanj 43 povratnikov, med storilci kaznivih dejanj pa najmanj 48 j* povratnikov. Verjetno ne precenjujemo dobljenih podatkov, če domnevamo, da se skoraj polovica *#* zapornikov vrača v lokalne zapore na prestajanje zapor- t nih kazni od nekaj dni pa običajno največ do treh mesecev. Skoraj polovica storilcev prekrškov jo brezdelnežev in več kot 1/3 storilcev kaznivih dejanj so storilci kazni- vih dejanj zoper premoženje. Med temi dvemi skupinami zapornikov je tudi delež povratnikov najvišji. Naslednja značilnost naše zaporniške populacije je njena relativna mladost. Ca. 31 j* zapornikov je starih manj kot 23 lot. Na podlagi zbranega gradiva in ostalih doslej opravljenih raziskav domnevamo, da nekateri od mladih ljudi pričenjajo svojo asocialno pot z izvj>-ševanjem prekrškov, postanejo pozneje storilci kaznivih dejanj, nekako po 40. oziroma 45. letu starosti pa so zopet storilci prekrškov. Približno tri četrtine zapornikov nima zadostne izobrazbe in niso niti priučeni delavci, To so tudi ljudje, ki pogosto menjajo svoje bivališče. Poseben problem so večkratni povratniki, t. j, stalnej-ši storilci zdaj prekrškov, zdaj kaznivih dejanj. Mnogi med njimi so seveda tudi starejši ljudje, brez urejenega doma, zlasti razvezani in doloma ovdoveli, v precejšnji meri alkoholomani. Verjetno smemo na celotno populacijo stalnojših povratnikov posplošiti ugotovitve iz nase prejšnje študije o delinkventnih alkoholikih* ugoto- * Bavcon, Poč ar, Kobal, Uderman, - Socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedelink- ventnih alkoholikov, Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, 1963, str, 252, 233 vitrve namreč, da so zlasti upravno kaznovani alkoholomani huje osebnostno moteni kot storilci kaznivih dejanj - alko-holomani. Kajti tudi v okviru sedanje raziskave ocenjuje psihiater med eksploriranimi povratniki, ki so predvsem stalni storilci prekrškov, 50 do 80 klinično problema-tičnih osebnosti.* Seveda je bilo leta 1903 med našimi zaporniki tudi precej oseb iz ostalih republik (20 ji), v glavnem sezonskih de-lav cev. Trenutno je težko oceniti, kako bo vplivala gospodarska reforma na gibanje števila zapornikov iz ostalih republik, glede na zniževanje sredstev namenjenih za investicije. Vendar pa izkazujejo tl zaporniki v okviru naše študije relativno nizke stopnje povratnišfcva, pač zato, ker njihova prejšnja asocialna dejavnost v domačem kraju ali drugod, pri nas ni bila znana. Zato se naše ocene o problematiki stalnejših povratnikov ne morejo bistveno spremeniti zaradi spremenjenega dotoka sezonskih delavcev v lokalne zapore. Na splošno moremo torej domnevati, da v skoraj polovici primerov kazni, ki jih prestajajo zaporniki v lokalnih zaporih, niso uspešne. To pa pomeni ca. 4.000 izrečenih * Pri tem ne moremo zanemariti dejstva, da so imeli stal-nejši povratniki, ki smo jlli popisali v lokalnih zaporih samo v letu 1963» v svojem življenju najmanj 3*400. otrok. Na te so pač vzgojno vplivali na njim lasten nar-čin, oz. zanje sploh niso skrbeli. kazni odvzecia prostosti na leto, ki ostajajo brez posebnega učinka*. Napačno pa bi bilo iz tega izvajati sklep, da so bile ostale izrečene kazni odvzema prostosti uspešne. Saj po eni strani ne vemo na katere storilce so pozitivno vplivale izrečene kazni, kateri pa bi po izvršenem prvem dejanju sami ali spontano, ali pa zaradi uvedenega postopka, prenehali z asocialno dejavnostjo* Po drugi strani pa ugotavljamo, da je med storilci, ki so prvič prestajali kazni odvzema prostosti, relativno več mladih oseb. Za te pa ob prestajanju prve kazni ne vemo, ali bodo kasneje postali povratniki ali ne* In končno so nekateri prekrški in tudi nekatera *»• kazniva dejanja lahko izvršena v nadaljevanju (n*pr. prekršek brezdelja) ali kot ponavljalni delikti (n*pr* kazniva dejanja zoper premoženje) prej preden je izrečena Inštitut za kriminološka in kriminalistična raziskovanja v Beogradu je neuspešnost liratkotrajnih kazni odvzema prostosti ocenil sicer veliko nižje, t.j* le na 21,6 Pri tem pa je iz posebnih razlogov iz svojega opazovanja izločil vse osebe, ki so prestajale kazni odvzema prostosti do 30 dni - Davidcvić, Špadijer, Vukadinovič - Efikasnost kratkih kazni lišenja slobode, Beograd 1965. Poleg tega je treba upoštevati, da T je relativni delež povratnikov med kaznovanimi v Sloveniji najvišji v primerjavi z ostalimi republikami . in da se storilcem, ki so prvič izvršili kaznivo dejap-nje ali prekršek v večji meri izrekajo v Sloveniji — ukrepi brez odvzema prostosti kot drugod. Tako prihaja v naše zapore resnično bolj problematična populacija. prva kazen odvzema prostosti in pomenijo tako za določeno nagnjenost k asocialnemu načinu življenja. Visok delež neuspešnih ukrepov odvzema prostosti spričo organizacije, trajanja izrečenih kazni in načina dela v lokalnih zaporih niti ni presenetljiv. Čeprav nismo mogli ugotoviti, da bi bili naši lokalni zapori v povprečju preveč zasedeni (razen občasno ljubljanski zapori) je populacija zaporov skrajno heterogena. Lokalni zapori so namenjeni za pridržanje oseb preko noči (zlasti storilcev prekrškov nedostojnega vedenja, eksce-sivno opitih oseb); za pridržanje vrnjenih beguncev preko meje do časa premestitve v Brestanico; osebam, ki so v priporu ali v preiskovalnem zaporu; upravno kaznovanim in obsojencem, v vsaki skupini pa obema spoloma. Za vsako od teh skupin oseb, kateri« je vzeta prostost, je uveden drugačen režim dela, življenja in deloma tudi zavarovanja. Medsebojno komuniciranje, razen za upravno in sodno kaznovane pri delu ni dovoljeno. Fluktuacija vseh kategorij je nepratana, lahko bi rekli vsakodnevna. Kazni izrečene upravno in sodno kaznovanim osebam, so v skoraj 94 % primerih izredno kratke. To je deloma posledica zakonitih določil (Temeljni zakon o prekrških), deloma pa sodne prakse, ki je usmerjena k izrekanju kazni glede na težo kaznivega dejanja in k zakonitemu minimumu. 15»2 Bežim prestajanja kazni Težnja po humanizaciji dela v zaporih, ki izhaja iz konca 18» stoletja, se postopoma uresničuje po vsem svetu in tudi v lokalnih zaporih, nekje pač hitreje in bolj intenzivno, drugje počasneje in manj intenzivno. Nekih posebnih teženj, da bi prestajanje katerih koli kazni z odvzemom prostosti v sodobnosti še oteževali s posebno ostrimi ukrepi in režimom skoraj ni zaslediti, razen kolikor ne gre za posamezne osebnosti, ki so izredno nedi-* sciplinirane. S tem so zaporne kazni izgubile na zastraševalnem pomenu. Zlasti seveda kratkotrajne zaporne kazni. Novejši eksperimenti in raziskovanja v ZDA dokazujejo, da morejo biti tudi kratkotrajne zaporne kazni v nekaterih primerih uspešne. Toda to le tedaj, če trajajo najmanj 2 meseca, če v tem času z vsakim zapornikom (ki je tega potreben) intenzivno dela skupina strokovnjakov * * "Najprej je treba točno razlikovati med zaporom, ki * ima namen čuvati zaprte osebe in si ne prizadeva posebej in zavestno uvajati eksemplarično strog režim in med ustanovo, ki ima 3krbno izdelan program za to, da v procesu svojega dela napravi življenje obsojencem posebej neprijetno." - Bose Gordon, Administrative Consequences of Penal Objectives, The Sociological Beview Monograph, 1965» No 9, str. 211. (intenziviran tretman) in če tem kaznim oleđi intenziv-na postpenalna pomoč* Seveda smo v lokalnih zaporih od takšnih ciljev še silno oddaljeni. Za takšno delo ni na razpolago niti strokovnjakov, niti ni seznanjeno z njim u;ravno osebje, niti ne ustreza takim zahtevam rekrutacija pazniškega kadra* Zato so zapori, takšni kakršni so, predvsem detencijeke ustanove, ki izločijo zapornike iz družbe za kratek čas, iz objektivnih in subjektivnih razlogov pa ne morejo vplivati na njihovo družbeno problematičnost in nevarnost. Kot taki tudi nimajo posebnega generalno preventivnega pomena. Ob vsem tem pa želimo poudariti, da se je zgolj na detea-cijsko vlogo omejil sistem lokalnih zaporov (jails) po vsem svetu in ne samo pri nas. Zgoraj navedeni drugačni primeri so le osamljeni eksperimenti. Zato je funkcionalnost takšne vloge zaporov danes po vsem svetu poseben Povzeto po diskusijskem prispevku enega od udeležencev iz ZDA na III. Kongresu OZN o prevenciji peed hudodelstve nostjo in o obravnavanju obsojenih oseb; Stochholm, avgust 1965» * Glej tudi* Gilson J.* Etude sur 1’application de l*en-tretien de groupe (group — cunselling) dans le, programe correctional des Comtes (Etat de Californie - USA); Bulletin de 1*Administration penitentiare, Bruxelles, 1962, str. 277. problem, iz katerega bo slej ko prej treba najti primernejši izhod# Vprašanje je le, katere države, oziroma katera regionalna območja se bodo tega problema lotila prej in z večjo odgovornostjo in katera pozneje. Kriza pa je nedvomno tako velika, da je ne bo mogoče premostiti naenkrat, niti ne samo na zakonodajen način. Potrebni so verjetno mnogi poskusi, ki bodo in ne bodo uspešni in postopno prehajanje na bolj racionalno dejavnost. K takšnemu cilju pa nas lahko vodi predvsem spoznanje objektivnih in subjektivnih pomanjkljivosti, s katerimi imamo opravka# Končno naj omenimo še, da je bilo doslej vloženih več naporov v racionalizacijo daljših kazni odvzema prostosti in je bilo delo v lokalnih zaporih deležno mnogo manj pozornosti; Šele v zadnjem času so se začele nekatere države s temi problemi intenzivneje ukvarjati, med njimi zlasti Belgija, Sovjetska zveza in ZDA. Zaposlevanje zapornikov Nekateri lokalni zapori so posvetili veliko skrbi organiziranju raznih dejavnosti. To so zlasti zapori v Celju, v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru in deloma tudi v Gorici. V teh zaporih je upravno osebje pretežno usmerjeno v proizvodnost dela in v finančni efekt dela. To v glavnem, razen nekaterih izjem, niti ni slabo, niti se nam pri tem ne zdijo posebej pomembne vrste dejavnosti, ki jih zaporniki opravljajo. Kajti za veliko večino od njih so kazni odvzema prostosti prekratke, da bi uprave zaporov lahko stremele k posebnemu izučevanju ali priučevanju zapornikov. Zato na tem mestu ne dajemo podrobnejšega opisa delavnic, s katerimi zapori trenutno razpolagajo. Če pa smo rekli, da smo opazili ob tej tendenci lokalnih zaporov tudi nekatere pomanjkljivosti, ki ne ustrezajo težnjam po resocializaciji zapornikov, želimo te ugotovitve posebej obrazložiti. Tudi v teh zaporih je, razen v Celju, slabo poskrbljeno za zaposlitev žensk. Del, ki jih lahko opravljajo zapornice, je večinoma manj kot zapornic. Ker pa uprave zaporov želijo doseči čim večjo proizvodnost dela in čim večji finančni efekt na vseh delovnih mestih, dodeljujejo razpoložljiva dela predvsem t.im. boljšim zapornicam, do-čim ostajajo ’'slabše” zapornice nezaposlene v spalnicah po ves dan. To so v glavnem prostitutke, ki povzročajo medtem, iz razumljivih razlogov, v spalnicah nered, so nedisciplinirane in iščejo zveze z moškimi zaporniki. Zato povzročajo upravnemu osebju in paznikom nemalo težav. Pa ne gre le za to. Upravno osebje ugotavlja, da imajo nekatere prostitutke tudi zelo slabe higienske navade. Baje si nekatere ne znajo oprati niti lastnega perila. Če potem uprave zaposlujejo tudi na čisto nekvalificirana dela, n.pr. v pralnice, le t.im. boljše zapornice, potem niso s tem ničesar prispevale k razširjanju hlglen- skih navad zapornic. Zdi se nam, da bi mcrali navedeni zapori posvetiti ženskim zapornicam, njihovim higienskim navadam in zaposlitvi mnogo več pozornosti kot doslej. Če smo mnenja, da vrsta zaposlitve ni posebej pomembna za zapornike s kratkimi kaznimi odvzema prostosti, pa ostaja odprt problem obsojencev z daljšimi kaznimi odvzema prostosti. Nekaj takšnih obsojencev želijo uprave obdržati v lokalnih zaporih zaradi ev. profesionalne usposobljenosti, kontinuitete dela in zaradi ostalih dejavnosti (n.pr. samoupravnih, organizacije prostega časa i.p.). Kolikor g? pri tem za obsojence, ki nimajo pogojev za dodatno usposabljanje in kolikor gre za zapore, ki imajo (uvedenih) več vrst diferenciranih dejavnosti, je lahko takšna politika uprav zaporov sprejemljiva. Opozorili bi pa na to, da ni vseeno koga zadržimo v lokalnih zaporih iz navedenih razlogov. Kajti če so to osebe, ki so izrazito asocialne (n.pr. stalnejši povratniki v izvrševanju kaznivih dejanj zoper premoženje), morejo taki starejši-ne kaj slabo vplivati na celotno zaporniško populacijo. To so običajno ljudje, ki so zaporov vajeni; so zato dovolj prilagodljivi zapornemu režimu in disciplinirani, pa tudi močno licemerni. Tako so lahko upravam zaporov na videz sicer v pomoč, za ostale zapornike pa pomenijo izrazito negativen zgled. Poseben problem nastaja s tem v zvezi v tjj&ih zaporih, ki nimajo organiziranih bolj razvitih dejavnosti, marveč so sprejeli v svoj delovni program le čisto nekvalifi-cirno delo (n.pr* zapori v Kopru). Takšna zaposlitev skozi dolgo dobo more biti za nekatere ljudi kaj problematična. Zato smo mnenja, da bi bilo treba obsojence z daljšimi kaznimi, ki bi jih iz posebnih razlogov razporejali ali obdržali v zaporihposebej izbirati centralno, glede na njihovo osebnost in glede na vrsto zaporov. To bi lahko veljalo tudi ne glede na to, ali naj bi prestajali kazen v zaporih tistega območja, kjer so bili sojeni, ali ne. Pri tem bi bilo treba paziti predvsem na to, da ne bi bili preveč oddaljeni od svojih domačih tisti, ki vzdržujejo stike z njimi. Qb vsem tem namreč ne smemo prezreti dejstva, da so delavnice v nekaterih zaporih v zelo slabih prostorih (večkrat kletnih). To ni posebej pomembno za zapornike, ki delajo v teh delavnicah le kratek čas* Pomembneje pa je seveda n.pr. za delovodje, ki so v njih stalno zaposleni kot svobodni delavci in postane pomembno za zapornike z daljšimi kaznimi odvzema prostosti. Drug in bolj pogost je seveda problem obsojencev, katerim po pravnomočnosti sodbe in po vštetju pripora ne ostane kazen, ki naj bi jo prestajali v lokalnih zaporih, daljša od 6 mesecev. Ti bi mogli tudi v sedanjih pogojih (in seveda po določilih Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) ostati v lokalnih zaporih* Posebno vprašanje in, lahko bi rekli drug ekstrem, predstavljajo nekateri manjši zapori, ki nimajo organiziranega skoraj nobenega dela, oziroma imajo zelo malo razpoložljivih del za zapornike. To so zlasti zapori v Murski Soboti, Radovljici in do pred kratkim tudi v Novem mestu. V zadnjem času so pričeli v Novem mestu zapore preurejati in so zaporniki zaposleni pri teh delih. Tudi v teh zaporih prestajajo kazni odvzema prostosti predvsem brezdelneži in stalnejši storilci kaznivih dejanj zoper premoženje. Če jih v zaporih prepustimo brezdelju, jim verjetno ustrežemo, zlasti še, ker je za hrano in stanovanje preskrbljeno. Prepričani smo, da je v teh manjših zaporih težko organizirati redne dejavnosti, menimo pa, da ni povsod nemogoče. Delo bi moglo biti zelo preprosto, brez posebnih obvez s trgovsko mrežo v naprej, pač pa z obve .o, da bo trgovska mreža plačala izdelane kose in preskrbela surovine. Zato pa bi bilo treba nekaterim zaporom (zlasti zaporom v Radovljici in kasneje tudi zaporom v Novem mestu) posebej pomagati za začetno organizacijo del. Samoupravljanje Glede na močno flaSdbuacijo zapornikov opravljajo nekateri lokalni zapori pri uvajanju samoupravljanja pionirsko delo. Kljub temu, da so nekatere funkcije domskih svetov in posameznih komisij ponekod še bolj formalno opredeljene in še niso zaživele v praksi, je vendarle samouprav- 1janje v nekaterih naporih doseglo skoraj nepričakovano stopnjo. To slasti v tistih zaporih, ki so se tega lotili že pred leti in načrtno, zavedajoč se, kaj pomeni, če človek soodloča o osnovnih življenjskih vprašanjih tudi sam in ne samo drugi namesto njega. Zdi se, da ima samoupravljanje najdaljšo tradicijo in je najbolj razvito v celjskih in mariborskih zaporih in bi se nogli uslužbenci ostalih zaporov koristno informirati v teh zaporih, kako poteka samoupravljanje. Ta dva zapora ugotavljata tudi znatno zmanjšanje števila disciplinskih prestopkov po uvedbi samoupravljanja, kar je vsekakor neposredna praktična posledica naporov, ki so bili s strani uprav vloženi v razvijanje samoupravljanja. Vzgojnega pomena teh prizadevanj ni mogoče zanikati. Seveda pa zahteva uvajanje samoupravljanja tudi določeno strokovno znanje in visoko stopnjo moralne odgovornosti tistih uslužbencev, ki samoupravljanje organizirajo in nadzirajo, ker obstoja sicer nevarnost, da bi se samoupravljanje v zaporih izrodilo. Kajti če bi zaupali del upravnih nalog obsojencem, ki so le v dobrih odnosih z upravo zaporov, nimajo pa ugleda med zaporniki, potem bi umetno vzdrževali konflikte in tožarjenje med obso-jenol samimi. Prepričani smo, da se to v celjskih in mariborskih zaporih ni zgodilo in da pomeni samoupravljanje, ki je uvedeno v teh dveh zaporih, resničen napredek. V ostalih zaporih smo dobili vtis, da se samoupravljanje šele uvaja, da je vloga uprave v organih samoupravljanja še preveč močna, da bi že lahko govorili o resničnih uspehih dela samoupravnih organov. Verjamemo pa, da bosta k razvoju samoupravljanja v drugih zaporih lahko zgleda v Mariboru in Celju mnogo prispevala* * Samoupravne funkcije zapornikov zajemajo* gospodarsko dejavnost, fizkulturno, kulturno dejavnost in izobraževanje zapornikov; probleme čistoče, higiene in prehrane; probleme medsebojnih odnosov in probleme discipline zapornikov* Od vseh teh nalog, h katerim so upravni organi pritegnili zapornike, se želimo nekoliko ustaviti le ob zadnji, t.j. ob problemu reševanja disciplinskih prestopkov. Zgoraj navedena zapora v Celju in Mariboru sta v zvezi s temi vprašanji našla dvoje različnih rešitev. Punkcija disciplinske komisije, ki jo sestavljajo zaporniki v Mariboru, je predvsem poravnalnega značaja. Zaporniki skušajo "odpravljati vzroke prekrškov zoper hišni red, svetovati kršiteljem, preprečevati z nasveti, analizirati zagovore kršiteljev in jih opozarjati na posledice". Sama disciplinska komisija lahko izreče opomin, opomin z objavo na oglasni deski in znižanje ocene iz lepega * vedenja • V celjskih zaporih je funkcija disciplinske komisije • Predlog statuta domskega sveta zaporov v Mariboru iz * leta 1965, Sl. 54, 55- zapornikov širša in obsega poleg zgoraj navedenih nalog tudi predlaganje disciplinskih kazni upravi zaporov. Uprava lahko preložene kazni izreče, ali pa izreče druge kazni po lastni presoji. Zdi se nam, da je zaradi specifičnih pogojev, v katerih živijo zaporniki in zaradi relativno nizke stopnje njihove izobrazbe, osveščenosti o vrednosti medsebojnih odnosov in družbenih norm, rešitev, ki so jo našli mariborski zapori, boljša. Kajti pri zapornikih moramo računati s precejšnjo stopnjo subjektivizma in maščevalnosti. Vzgoja Spričo kratkih kazni je v zaporih težko uvajati načrtno vzgojno delo. K vzgojnim smotrom lahko prispevajo oblike samoupravljanja, kakor smo jih navedli zgoraj, razvijanje higienskih navad, močno intenziviran tretman po strokovnjakih (socialnih delavcih, psihologih in po potrebi psihiatra) in le v manjši meri razna predavanja in udejstvovanje v kulturnih krožkih. Za trajnejši vpliv takih dejavnosti je namreč potreben daljši čas* Kljub temu, da so se naši zapori v higienskem pogledu po osvoboditvi večinoma dovolj modernizirali (zadovoljivo stanje glede sanitarij, kopalnic, splošne čistoče prostorov) je ostalo vprašanje načrtnega privajanja osebnim higienskim navadam verjetno nekoliko zapostavljeno. Tako n.pr. ni mogoče v vseh zaporih vsak dan uporabljati tople vode. Posebno je vprašanje nabavljanje toaletnih potrebščin za tiste zapornike, ki jih niso prinesli s seboj in še nimajo zaslužka, da bi jih kupili, oziroma jih nočejo kupiti (toaletni papir, milo, zobne ščetke i.pod«). In končno bi morali nekatere zapornike verjetno sploh učiti te potrebščine tudi uporabljati. To so sicer preproste, toda potrebne vzgojne naloge* Kajti na sploh imajo zapori, kakor smo večkrat poudarili, majhne možnosti za vzgojno vplivanje na zapornike. Če pa so te možnosti majhne, bi se bilo treba z vso resnostjo oprijeti tistih, ki so dosegljive in možne« Kljub temu, da v nekaterih zaporih že imamo socialne delavce in psihologa, je ob sedanjih pogojih težko pričakovati, da bi se lahko intenzivneje posvetili posameznim zapornikom. Masa zapornikov je za tako delo pač prevelika in preveč heterogena. V interesu samih strokovnih delavcev pa bi bilo, da si tu in tam izberejo po enega od zapornikov, s katerim bi delali več in bolj intenzivno in ob tem preverjali svoje lastne možnosti. Kajti sicer more, ob velikem številu primerov, ki jih obravnavamo le površinsko, pridobljeno znanje strokovnega delavca okrne-ti, se preveč šablonizirati, more pa upasti tudi volja do dela, če ni mogoče vsaj tu in tam zabeležiti resničnega uspeha vloženih prizadevanj« Če smo rekli, da ima načrtno kulturno prosvetno delo ▼ pogojih lokalnih zaporov manjši vzgojni pomen, potem teh prizadevanj nismo hoteli podcenjevati in smo kljub temu mnenja, da je to plat dejavnosti treba gojiti tudi v bodoče. To večina naših zaporov tudi dela in je prav da dela* Mnenja smo le, da je treba napraviti realen obračun o vzgojnih vplivih takšnega dela* Veliko število predavanj in krožkov še ne pomeni, da smo uspeli vplivati na ljudi. To so, v takšnih pogojih, predvsem pomagala za koristnejšo uporabo prostega časa, mogla pa bi tudi koristno služiti za opazovanje interesov zapornikov, če bi skušali po izpustu iz zaporov zapornikom pomagati, da svoje interese razvijajo in uresničujejo na prostosti. Kadri Problem kadrov je v vseh kazenskih poboljševalnih ustanovah izredno pereč, najbolj pa verjetno v lokalnih zaporih. Tem kadrom smo doslej, tako kot povsod po svetu, posvečali najmanj pozornosti, jih najmanj selekcionirali in najmanj strokovno usposabljali. Pri tem pa ne smemo pozabiti na to, da gre velika večina obsojencev, ki so obsojeni na daljše kazni odvzema prostosti, najprej skozi lokalne zapore. Nekateri pač zato, ker 30 prej storili lažja kazniva dejanja, ali prekrške, nekateri pa zato, ker so bili v lokalnih zaporih v priporu ali v preiskovalnem zaporu. Obsojenci so tako, kot vsi ljudje, nagnjeni k določenim generalizacijam. Če so imeli slabe izkušnje v lokalnih zaporih, so njihova pričakovanja v kazenskih poboljševalnih domovih podobna. Zato lahko preteče precej časa, preden jih more osebje druge ustanove prepričati o nasprotnem. To pa povzroča nepotrebne konflikte, izgubo časa in včasih tudi obojestranskega potrpljenja. K slabemu kadrovskemu sestavu prispevajo zlastit nizek ugled pazniške službe, nizke plače in premajhno dodatno izobraževanje. Če hočemo jasno povzeti obstoječe stanje, potem je položaj tak, da se na razpisana mesta praviloma ne javljajo sposobnejši mladi ljudje, ker zaslužijo lahko kot nekvalificirani delavci več. V nekatere lokalne zapore se rekrutirajo uslužbenci iz postaj milice, večinoma starejši in tjdbi, ki so se tam najslabše izkazali. Težko bi bilo reči, da je za takšno stanje kdor koli kriv ali posebej odgovoren. Želimo pa na tem mestu razviti nekaj misli, ki so se nam utrnile ob razgovorih a upravnim osebjem v zaporih* Čeprav menimo, da bi morali biti lokalni zapori v strokovnem pogledu močneje odvisni od republiškega strokovnega centra kot so, se nam po drugi strani dozdeva, da bi moglo biti koristno, če bi se finančno bolj osamosvojili, t*j. osamosvojili tudi od občinskih uprav za notranje zadeve. Če bi mogli zapori zadržati dohodek od pro- duktivnega dela zase in dobiti del finančnih sredstev za vzdrževanje pazniškega kadra, potem bi nekateri zapori verjetno lahko svoje osebje tudi drugače finančno stimulirali kakor doslej. 8 tem bi med zapori nastala sicer razlika v nagrajevanju osebja. Te razlike pa bi pomenile, da bi imeli večji zapori boljše osebje in večje možnosti za razvoj. Pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve pa naj bi oddelek za izvrševanje kazni pomenil tudi strokovni center za vzgojo osebja v kazenskih poboljševalnih ustanovah. Ta bi moral izdelati precej detajliran koncept o vlogi pazniške službe, o njihovem dodatnem izobraževanju in o načinu nudenja strokovne pomoči. Ta koncept naj bi predvidel tudi, katere strokovne službe in v kakšnem obsegu so potrebne v posameznih zaporih. 13*3 Zdravstvena problematika zapornikov Med preiskovanci, upravno kaznovanimi pa tudi med obsojenci do enega leta zapora, je dovolj akutnih in kroničnih obolenj, ki zahtevajo posebne organizacijo zdravstvenega varstva v lokalnih zaporih. Hazvitost tega varstva pa ni odvisna samo od frekvence obolenj, marveč tudi od razumevanja upravnih organov(od vključevanja zdravstvenih delavcev v splošno politiko izvrševanja kazni ter od poskusov prevzgoje posameznih storilcev kaznivih dejanj. Prav zaradi tega je zdravstvena služba v posameznih lokalnih zaporih različno razvita. Zapor v Ljubljani ima n.pr* zelo obsežno organizacijsko strukturo tako v prostorskem kod kadrovskem pogledu. Zdravstvena služba ima dovolj prostora kljub utesnjenosti celotnega zapora. Le-ta ima v tem zaporu splošno in zobno ambulanto, rentgensko sobo, laboratorij, v katerem so nameščeni aparati za fizioterapijo, ter pet sob za ležeče bolnike. Ambulanta ima dva stalna uslužbenca in sicer medicinskega tehnika in bolničarja, honorarno pa obiskujejo ambulanto zdravnik splošne prakse, zdravnik - specialist za kožne bolezni, zdravnik stomatolog in zdravnik - specialist za duševne in živčne bolezni. Zdravstvena služba v ostalih zaporih je kadrovsko in prostorsko znatno manj bogata, čeprav dosega n.pr. frekvenca oskrbovancev v Mariboru 81 % zaporniške populacije v Ljubljani. Vendar pa je v vseh zaporih na mestu vsaj osnovna zdravniška in ostala zdravstvena pomoč. V vseh resnejših primerih pa se zapori, prav tako kot v Ljubljani, naslanjajo na ustanove javne zdravstvene službe. Iz letnih poročil, ki jih pošiljajo zapori zdravstveno -psihološki službi pri RSNZ SES, smo poskušali zaključiti, kakšno je zdravstveno Btanje oseb, ki jih oskrbujejo lokalni zapori. Pri tem poudarjamo, da gre le za poskus, ker statističnih poročil ne moremo smatrati za popolnoma zanesljiva. Ta poročila namreč niso izdelana po enotnih opredelitvah bolezni. Administrativno delo v ambulantah pa je ponekod modno pomanjkljivo in tudi še ni potrebne enotnosti v zdravstveni administraciji lokalnih zaporov* Mnoga obolenja so izkazana v rubriki pod "ostala obolenja", kar ne daje natančnejšega pregleda nad gibanji bolezni. Vendar sodimo, da so pod "ostalimi obolenji" registrirana akutna obolenja zgornjih respiratornih poti in prehladna obolenja* V našem obravnavanju zdravstvene problematike pa smo želeli zbrati podatke le o tistih obolenjih, ki jih je mogoče imeti za bolj kronična. Ta vplivajo tako na osebno počutje kot na delazmožnost zapornikov, veleli smo zbrati vsaj orientacijske številke, koliko je oseb s kroničnimi telesnimi obolenji. Orientacijske številke bi namreč omogočale odgovor, ali bi bilo potrebno za bolnike, ki bi jih našli predvsem med obsojenci do enega leta zapora in morebiti še med stalnejšimi prekrškarji, urediti poseben oddelek za obolele ter onemogle, po vzgledu takšnega oddelka za KPD kot je to nakazala študija o grupiranju obsojencev. Med telesna obolenja, ki vplivajo na osebno počutje in delazmožnost - predstavljajo torej določeno stopnjo invalidnosti ter onemoglosti - smo po našem preudarku šteli predvsem vse oblike tuberkuloze (aktivna pljučna TBC, neaktivna pljučna TBC ter TBC drugih organov). Ker v statističnih poročilih nismo nikjer zasledili podatkov o starejših in onemoglih osebah, smo predpostavljali, da se skriva dokajšen del takšnih oseb med onimi z boleznimi srca in ožilja. Čeprav je verjetno, da je v tej skupini tudi nekaj mlajših oseb, pa so bolezni te vrste le takšne, da opravičujejo posebno ravnanje, saj je aaradi njih prizadeta obsojenčeva delazmožnost, potrebni pa so tudi posebni zdravstveni ukrepi in dieta. Tem skupinam telesnih obolenj smo priključili še pregled živčnih in duševnih bolezni ter alkoholizma. Tem podatkom najmanj zaupamo, ker v praksi naših, pa tudi zunanjih statistik še ni utrjeno, kaj vse je treba ocenjevati kot živčno bolezen. Po naših izkušnjah gre večinoma za enostavnejše nevrotične ter diatonične oblike reagiranja. Podatek o duševni bolezni je bolj zanesljiv, ker se mnogokrat pri njih neposredno angažira psihiater, ali pa se takšna oseba namesti v duševno bolnico. Po naših izkušnjah pa je med duševnimi boleznimi tudi velik del abnormnih reakcij na zapor. Alkoholizem ne prikazuje dejanskega stanja zasvojenosti oskrbovancev po alkoholu, marveč le akutne oblike tega obolenja, navadno abstinenčni ali pravi cb-irij, vnetja živcev zaradi intoksikacije z alkoholom, itd. Diagnoza je za takšne osebe navadno ugotovljena po ustreznem specialistu v samem zaporu ali izven njega. Iz poročil, ki jih pošiljajo zapori zdravstveni službi RSNZ SRS, smo zbrali podatke o posameznih boleznih in sicer za triletno/i^6enoletno povprečje. Podatki obravnavajo obsojene osebe do 1 leta zapora. Zapori v* Diagnoza Mari-Gorici Novem Celju Ljub- Sku- Letno boru Kopru mestu ljani paj povprečji TBC - pljučna 6 _ .. 3 4 13 4 TBC - neaktivna 28 12 6 9 16 71 23 TBC - drugi organi 12 - - 1 1 14 4 Bolezen srca in ožilja 42 36 12 36 7 155 44 Živčne bolezni 158 6 9 152 91 376 125 Duševne bolezni 12 6 3 3 6 30 10 Alkoholizem 12 18 3 6 2 41 13 Če po tabeli preverjamo enoletno povprečje, ki je za razmeščanje obsojenih oseb v lokalnih zaporih najpomembnejše, vidimo, da je število oseb, pri katerih sta delazmožnost in splošno počutje huje prizadeta, relativno zelo nizko. Pri tem moramo poudariti, da je večina oseb med onimi z neaktivno pljučno tuberkulozo zmožnih za lažja dela, prav-tako pa niso vsi nezmožni za delo, ki bolehajo zaradi srca in ožilja. Starih in onemoglih oseb je med obsojenimi v lokalnih zaporih relativno malo (na leto ca 1,7 %). Sodišča se pri takšnih osebah, kolikor sc v kazenskem postopku, verjetno le odločajo za pogojne kazni, ali pa je zaporna kazen res kratkotrajna. Zaradi zgoraj navedenega števila bolnih in fizično prizadetih ne bi bilo umestno njihovo nameščanje v en sam lokalni zapor. Število fizično prizadetih se v okviru enega lokalnega zapora kar razgubi in ne predstavlja posebne obremenitve za zapor. Indirektno nam o tem pove tudi podatek ljubljanskega zapora n.pr. za leto 1964i v hišno bolnico tega zapora je bilo sprejetih 126 obsojencev do enega leta zapora. V splošno bolnico pa je bilo sprejetih 34- oseb iste kategorije. Vendar je v tem številu 2/3 oseb, ki so bile sprejete zaradi akutnih, torej kratkotrajnih bolezni. Podobno bi bilo neutemeljeno združevati osebe, ki kažejo živčne ali duševne motnje, pač pa bi takšno združevanje predvideli za alkoholike. Kategorija živčnih bolezni je namreč premalo opredeljena, da bi na podlagi zbranega, sicer visokega števila, sklepali na potrebo po posebnih ukrepih za takšne bolnike. Že večkrat smo razložili dinamiko nevc^rtičnih motenj v zaporih. Storilci kaznivih dajanj so po aših izkušnjah pretežno ckstravertirane osebnosti in zato doživljajo omejitve v zaporu v konkretni obliki. Nanje pa tudi reagirajo s konkretno simptomatiko, ki variira od povečane notranje napetosti do hujšega nevrotičnega reagiranja, ki se izraža v hudih konverzivnih težavah ali celo samomorilnih poskusih. Med duševnimi boleznimi je seveda največ reakcij na zapor. V izjemnih primerih premeščamo takšne bolnike v duševno bolnico. Sledimo pa teoretični zahtevi, da je reakcijo na zapor najbolje urediti na kraju samem. Zato bi tudi premeščanje tako motenih oseb v drug lokalni zapor pomenilo isto kot premeščanje v duševno bolnico. Takšna premeščanja pa navadno podaljšujejo in fiksirajo abnormno reagiranje v zaporniški situaciji. Poseben problem predstavlja habitualno ponavljanje prekrškov, ki je nedvomno posledica osebnostne motenosti storilcev. Tu se kaže določena stopnja abnormnosti, ki je nismo zajeli v prejšnjih odstavkih. V klinični analizi zapornikov smo približno ocenili obseg in vsebino o-sebnostne motenosti. Zato smo za habitualne storilce prekrškov predvideli ustanovitev posebnih delovnih kolonij. Obstoječe strokovne službe v lokalnih zaporih pa bi mogle posredovati sodnikom za prekrške v ta namen svoje diagnostične ugotovitve, ki so jih napravile ob priliki izdrževanja prej izrečenih kazni obvzema prostosti. Tudi vprašanje nameščanja alkoholikov obravnavamo posebej. Določeno število resnejših bolezni, n.pr. V3e bolnike z aktivno pljučno tuberkulozo pa bi veljalo nameščati v okviru bolnice za KPD. Takšna bolnica bi zbirala resnejše bolnike iz KPD in vseh lokalnih zaporov v SRS Posebni problemi zdravstvenega varstva oseb v lokalnih zaporih V lokalnih zaporih je vsako leto na novo odkritih določeno število oseb z odprto jijučno tuberkulozo. To število ni posebno visoko, je pa pomembne, ker odkrijemo takšne bolnike navadno med upravno kaznovanimi iz skupine po-tepuštva, brezdelništva itd. Takšni ljudje so pomemben vir okužbe za druge. Lokalni zapori, poleg začetne diagno- stike, navadno ukrenejo vse potrebno za nadaljnje zdravljenje takšnega bolnika, ki je vsaj v začetnem obdobju plačano iz njihovega proračuna. Posebno pomembna je preventivna vloga lokalnih zaporov pri odkrivanju in zdravljenju veneričnih obolenj. 0 veneričnih obolenjih imamo natančne podatke le za zapor v Ljubljani. Med 508 dermatološkimi pregledi v letu 1964 je bilo odkritih 92 bolnih za gonorejo in 16 sveže bolnih zaradi luesa. Iz ostalih zaporov so številke spolno bolnih oseb relativno zelo nizke. Nismo prepričani, da te številke prikazujejo dejansko stanje, marveč so prej izraz slabše organizacije in venerološke kontrole nad osebami, ki prihajajo v zapor. Zapor v Ljubljani ima dermatološko službo organizirano v svojem okviru. Specialist za omenjene bolezni pregleduje enkrat tedensko upravno kaznovane osebe ženskega spola, pravtako pa sc posebej pregledane tudi osebe, pri katerih sumimo na okužbo. Vsem osebam, ki prihajajo v zapor, je odvzeta kri za Wassermannovo reakcijo. Podobno organizacijo dermatoloških pregledov bi bilo potrebno uveljaviti tudi v zaporih v Mariboru, zaradi posebnih okoliščin v Kcpru in morda še v Celju. Manjši zapori pa bi se samo še tesneje naslonili na mrežo lokalnih kožno - veneričnih dispanzerjev. V lokalnih zaporih posvečajo v zadnjem času določeno skrb osebam, pri katerih je zaradi hujših intoksikacij z alkoholom prišlo do najrazličnejših bolezenskih okvar notranjih organov. Z apliciranjem visokih doz vitaminov B - skupine preprečujemo nastanek abstinenčnih delirijev, organizem pa podpremo v njegovih prizadevanjih za odstranitev škodljivih učinkov alkohola« S temi ukrepi seveda ne zadevamo jedra razvade. Omogočamo pa organizmu, da si vsaj za nekaj časa oddahne od uničujočih vplivov alkohola. S tem je omogočen večkrat tudi začetek pravega zdravljenja omenjene razvade. Kot predlagamo posebej, bi vsaj nekatere alkoholike obravnavali v posebnem režimu novoneških zaporov. Navedena prizadevanja zdravstvene službe v lokalnih zaporih često presegajo namen zdravstvenega varstva upravno -kaznovanih in obsojenih oseb v teh zaporih in navadno zahtevajo višja finančna sredstva kot pa jih predvidevajo proračuni zapora. Za nekatere aktivnosti so posamezni lokalni zapori našli razumevanje pri preventivnih skladih zavodov za zdravstveno varstvo in zavodov za socialno zavarovanje. 12«4 Organizacija zaporov Kakor izhaja iz naše študije, imamo v SR Sloveniji 8 lokalnih zaporov, v katerih prestajajo upravno in sodno izrečene kazni odvzema prostosti zaporniki obeh spolov, vseh starosti od 16. leta dalje in zaporniki, ki so zelo različno osebnostno strukturirani. Toda metili bi se, če bi mislili, da v teh zaporih resnično prestajajo kazen odvzema prostosti prav vsi, katerim je bila ta kazen izrečena, ali kot prvotno izrečena kazen, ali pa kot kazen, ki je bila 26? izrečena namesto neizterljive denarne kazni. Nekateri zaporniki, katerim so bile izrečene zelo kratke zlasti upravne kazni odvzema prostosti, ali kot prvotne, ali pa kot nadomestne za neizterljive denarne kazni in so doma iz bolj oddaljenih krajev, namreč teh kazni ali sploh ne pr-estanejo v zaporih, ali pa jih nekako odslužijo s priložnostno organiziranimi deli (n.pr* žaganje in sekanje drv na postajah milice, čiščenje prostorov milice i.pod*). To je sicer praksa, ki je nastala izven možnosti predvidenih z zakonom, ki pa so jo pogojile praktične potrebe in ki po našem mnenju ni slaba. Kajti treba je upoštevati, da imajo s prestajanjem zelo kratkih kazni odvzema Prostosti (do nekaj dni) in z neizterljivostjo * denarnih kazni težave povsod po svetu in te težave rešujejo kakor pač vejo in znajo* Za ilustracijo naj na tem mestu povemo, da n»pr. v ČS&R ni mogoče izreči kazni odvzema prostosti, ki bi bile krajše od 3 mesecev. Zaradi tega ostanejo skoraj vse neizterljive denarne kazni brez posebnih posledic, kar je po našem mnenju, za utrjevanje spoštovanja do pravno izrečenih ukrepov mnogo slabše, kot nadomestne rešitve, ki smo jih za take primere našli pri nas* Deuxifcme Congrfcs des Nations Unies pour la Prevention du Crime et le Traitement des Delinquants, Lohdres, 8 - 19 aout I960, Publ. Nations Unies, str* 34-. Glede na izredno heterogenost zapornikov v naših lokalnih zaporih pa seveda vse sedanje rešitve pri nas ne u-strezajo. Zato bomo v nadaljnjem skušali nakazati nekaj predlogov za možne drugačne rešitve in sicer najprej po posameznih vrstah zapornikov, kakor smo jih mogli izločiti na podlagi zbranega gradiva, na koncu tega sestavka pa bomo povzeli celotni predlog. Pri tem želimo poudariti, da izhajamo pri izdelavi tega predloga iz sedanje zakonodaje in bomo šele v naslednjem oddelku posebej razpravljali o predlogih za zakonodajne spremembe. Naši predlogi, ki jih navajamo v tem okviru, pa se vendar vključujejo v možne zakonodajne spremembe kot del razvojnega procesa, ki naj bi se s tem sicer začel, kateremu pa iz razumljivih razlogov zaenkrat ne moremo dati popolnoma dokončne oblike. Zato namreč, ker naj bi uresničevanje vmesnih faz odpiralo nove probleme in nakazovalo tudi nove rešitve. Stalni kršilci javnega reda in miru Iz podatkov, ki smo jih zbrali v ljubljanskih in mursko soboških zaporih za dobo treh let, moremo razbrati, da so se nekateri storilci prekrškov vrnili v iste zapore v treh letih tudi po 6 in večkrat. To so zlasti brezdelneži in nekateri storilci prekrškov nedostojnega vedenja. Velika večina takih prekrškarjev je Slovencev. Temeljni zakon o prekrških predvideva za hujše kršitve javnega reda varstveni ukrep določitve prebivališča za dobo do 2 let (čl. 11 in 40). Pod hujšimi kršitvami javnega reda pa razume tako težo prekrška, kakor tudi storilčevo brezobzirnost do koristi družbene skupnosti, ali pa njegovo nagnjenost k izvrševanju prekrškov, zaradi česar je potrebno, da se storilec izloči iz dotedanje okolice (čl. 4). Varstveni ukrep določitve prebivališča se lahko izvršuje tudi v posebnem zavodu (čl. 163). Slovenija za izvajanje varstvenega ukrepa določitve prebivališča v posebnem zavodu nima posebnih organizacijskih možnosti. Letno je ca. 12 stalnih storilcev prekrškov sicer poslanih na otok Grgur pri Rabu, kjer je delovna kolonija za take osebe, ki jo je organizirala SR Hrvatska. Očitno je, da se kljub temu, da je problem stalnih kršilcev javnega reda tudi v Sloveniji pereč, slovenski sodniki za prekrške te možnosti, zaradi oddaljenosti in posebnih pogojev na otoku Grgurju, skoraj ne poslužujejo. Po podatkih naše raziskave ocenjujemo, da s stalnim izvrševanjem prekrškov kaže v Sloveniji nagnjenost k izvrševanju prekrškov najmanj 280 oseb. Pri tem pa je treba upoštevati, da je ta ocena prenizka, glede na to, da so podatki o povratništvu prenizki, medtem ko s podatki o tem, ali kaže storilec posebno brezobzirnost do družbene skupnosti sploh ne razpolagamo. Minimalna ocena oseb, ki bi Uradni list SFRJ 1965/26 prišle v poštev za izrek varstvenega ukrepa določitve prebivališča, je torej naslednja: 5 in večkratni povratniki v Povratniki zaporih v: Ljubija- Murski ni Soboti Vsi povratniki Od tega Ocenjeno v zaporih v ocenjeno število Radovljici, število 5 in več-Mariboru, 5 in več- kratnih Celju, Kopru, kratnih povrat-Gorici in povratni- nikov Novem mestu kov skupaj moški in ženske brezdelje 135 1 nedostojno vedenje 19 2 skupaj od tega % žensk brezdelje 26 •• nedostojno vedenje 10 •• ocena žensk 467 93 229 177 23 44 275 24 9 brezdelje 35 nedostojno vedenje 2 112 22 57 16 2 4 skupaj 61 Po vzorcu v zaporih v Ljubljani: brezdelje 20 %, A nedostojno vedenje 13 % Pri tem smo upoštevali samo tiste vrste prekrškov, ki v stalno ponavljajoči se obliki dajo slutiti na močno socialno iztirjenost osebnosti; k ocenjenem številu žensk pa bi bilo treba dodati še nekaj žensk, Katerim je bil leta 1963 zaradi pogostosti izvrševanja prekrškov izrečen tudi ukrep izgona, pa kasneje nadomeščen z zaporno kaznijo, Ees je, da nimamo možnosti iz gornjega števila ocenjenih asocialnih oseb izločiti tl&e alkoholomane, ki bi bili potrebni namestitve v poseben zavod za zdravljenje alkoholcmanov (ev, z varstvenim ukrepom obveznega zdravljenja od alkoholizma, čl* 11 TZP) in tistih mlajših polnoletnih, za katere predvidevamo poseben zavod za izvajanje varstvenega ukrepa določitve prebivališča ▼ zavodu, vendar ocenjujemo, da se ob boljšem upoštevanju povratka po eni strani in z namestitvijo navedenih oseb v posebne zavode, po drugi strani, skupna ocena ne bi bistveno spremenila* SE Slovenija bi torej potrebovala posebej organizirano delovno kolonijo (pretežno kmetijskega ali gozdarskega * značaja) s kapaciteto 200 ležišč za moške in posebej organizirano delovno kolonijo polindustrijskega značaja s kapaciteto ca. 80 ležišč za ženske storilke prekrškov v povratku. Čeparv je prognoza za delo z ljudmi te vrste slaba in včasih skoraj brezizgledna, sme vendar mnenja, da bi bilo v posebej organiziranih pogojih mogoče vsaj pričeti privajati ljudi na delo, dočim v sedanjih razmerah Upravnik iz KPD Dob je mnenja, da bi bilo mogoče tako delovno kolonijo organizirati v okviru gozdnega gospodarstva Kočevje. taksna oblika prevzgoje sploh ni možna. Organizirana nastanitev zlasti delomrznih oseb za daljši Sas pa bi imela zlasti velik preventivni pomen. Ugotovljeno je bilo namreč, da se storilci te vrste prekrškov zbiran-jo na prostosti v trdnejše povezane skupine, ki imajo v svojem sestavu tudi mlade ljudi. Te skupine izvajajo na posameznike tako močan pritisk, da se jim ne morejo odtegniti niti tisti, ki bi to hoteli. Če pa bi z organiziranim nameščanjem in izločanjem kolovodij iz skupin za daljši čas uspeli skupine dezorganizirati, bi bilo mogoče uspešneje resocializirati posamezne, osebnostno manj prizadete in s skupino slabše povezane osebe. Končno naj omenimo še, da ugotavljamo v okviru naše študije, da postanejo stalni kršilci javnega reda in mira v organiziranih pogojih vodljivi, disciplinirani in celo delovni. To ugotavlja v svoji študiji o stalnih delo- *» mrznežih tudi Wexliard. V zvezi z organizacijo delovnih kolonij pa bi bilo treba predvideti tudi sodelovanje močne strokovne ekipe. Problemi povrata, Inštitut za kriminologijo, publ. št. 6, 1. 1962, str. 297 ♦ * Wexliard Alexandre, Le clochard, Desclne de Brouwer, 1. 1957- Alkoholomani S to študijo nikakor nismo mogli ugotoviti, koliko naj bi bilo v naših zaporih kronično alkoholno zasvojenih oseb. Republiški sekretariat za socialno varstvo pa je leta 1959 ocenil, da naj bi bilo v Sloveniji ca. 2.200 hudih kroničnih alkoholikov. Iz naše raziskave o socialnih, psiholoških in zdravstvenih značilnostih delink- * ventnih in nedelinkventnih alkoholikov povzemamo, da je le izredno malo takšnih kroničnih alkoholomanov, ki ne bi imeli opravka, ali s sodnikom za prekrške, ali z rednim sodiščem. Zato je republiška skupščina SRS med ostalim obravnavala na zasedanju marca 1965 tudi predlog o izgradnji posebnega zdravstvenega zaščitnega doma za asocialne alkoholomane in ga v načelu sprejela* Toda, če bi pristopili k realizaciji tega načrta že letos, ni mogoče pričakovati, da bi bil takšen zavod organiziran prej kot v 4 letih, saj zanj nimamo še niti idejnega načrta* Dotlej pa so primeri alkoholomanov, zlasti storilcev prekrškov (manj storilcev kaznivih dejanj, ki jih lahko s pomočjo kaznovalne politike vendarle za nekaj dalj časa namestimo v razne vrste zapornih ustanov) tako pereči, da menimo, da ne bi mogli več odlašati vsaj z organiziranjem začasnih možnosti za najtežje vrste primerov. Op. cit., str. 241 V novomeških zaporih je bilo med storilci kaznivih dejanj preko 41 % kaznovanih zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo ali najveš v Sloveniji. Za storilce prekrškov žal podrobnejša specifikacija po vrstah prekrškov za večino zapornikov ni na razpolago. Iz teh in drugih podatkov o konzumu alkoholnih pijač na področju Dolenjske sklepamo, da gre v mnogih primerih za kazniva dejanja in prekrške, storjene v vinjenem stanju. Novomeške zapore bi bilo mogoče adaptirati za sprejem ca. 45 novodoslih oseb na mesec. Če bi vanje nameščali samo moške storilce prekrškov, perzistentne alkoholoma— ne za dobo maksimalno možnih upravnih kazni, t.j. za 30 dni, oziroma 60 dni (TZP čl. 10/2), poten bi se v enem letu lahko zvrstilo v novomeških zaporih ca. 450 alko-holomanov. Zavedamo se, da s takšno začasno rešitvijo alkoholomanije ne bi mogli zdraviti, večinoma vsaj ne uspešno, mogli pa bi zapornike začasno klinično okrepiti in deloma pomagati nekaterim družinam. V ta namen bi bilo treba v teh zaporih okrepiti zdravstveno službo. Obenem s tem pa bi bilo treba opozoriti tudi sodnike za prekrške, da takšen zavod obstoja, da pa izrečene kazni za namestitev v teh zaporih ne smejo biti krajše od 50 dni. Vprašanje je končno, ali bi lahko v te zapore nameščali tudi alkoholomane, katerim bi bilo mogoč* izreči varstveni ukrep določitve prebivališča do 2 let po čl. 165 TZP, kar pa bi pomenilo, da bi se kapaciteta teh zaporov za alkoholomane lahko biscveno znižala. Mladoletniki in mlajši polnoletni Po temeljnem zakonu o prekrških iz leta 1958 je bilo mogoče izreči kazen zapora ali denrno kazen, ki jo je bilo mogoče ob neizterljivosti spremeniti v zaporno kazen, le mladoletnikom starim 16 let in več. 'Ta kazen pa v nobenem primeru, t.j. tudi v primeru realnega steka ali ob zaporni, kot nadomestni kazni za denarno kazen, ne bi smela biti daljša od 15 dni (glej čl. 42 TZP in Potočki -Komentar, str. 95» 96). V letu 1965 so prestajali v slovenskih lokalnih zaporih mladoletniki zaporno kazen 588 krat, med temi je bilo najmanj 56 povratnikov. Med pavedenimi kaznovanimi so bili po naših evidencah stari 15 let 5 mladoletniki (vsem izrečene kazni na področju mariborskih zaporov), 100 je bilo starih 16 let, 285 pa je bilo starih 17 let. Med 588 mladoletnimi zaporniki je bilo 79 ali 20 % deklet. Kljub temu, da zaporne kazni ne bi smele biti daljše od 15 dni, je približno 5 % mladoletnikov prestajalo kazni nad 15 dni in tc zlasti v ljubljanskih in mariborskih zaporih. Temeljni zakon o prekrških je z novelo v letu 1965 ohranil zgoraj navedena določila glede kaznovanja mladoletnikov, v 5- odst. 44. člena prečiščenega besedila pa je še dodal, da je treba dobiti mnenje pristojnega skrbstvenega organa prej, preden se mladoletnik kaznuje. Zaradi tega lahko pričakujemo, da se bo število mladoletnikov, kaznovanih z zaporno kaznijo, v naslednjih letih nekoliko znižalo. Spričo tega, da tisti mladoletniki, katerim je zaradi storjenih kaznivih dejanj odvzeta prostost, prestajajo vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali vzgojni poboljševalni dom, oziroma kazen mladoletniškega zapora v posebnih zavodih, oziroma v strogo ločenem oddelku celjskih zaporov, je dejstvo, da prestajajo mladoletni storilci prekrškov zaporne kazni v vseh lokalnih zaporih skupaj z odraslimi, čeprav po možnosti v ločenih spalnicah, kaj nenavadno. Poleg tega postavljamo na osnovi naše študije domnevo, da mnogi mladi storilci kaznivih dejanj pričenjajo svojo asocialno pot kot storilci prekrškov, predvsem kot mladi brezdelneži. V letu 1963 so prestajali mladoletniki zaporne kazni namreč zaradi naslednjih vrst prekrškov* - brezdelje - 167 - nedostojno vedenj« 35 - hazard 2 - pobeg preko meje 130 - nadomestitev izgona z zaporno kaznijo 3 - storjeni v prometu 19 - ostali 5 - nespecificirani 27 skupaj 388 Mladoletni povratniki se v glavnem rekrutirajo iz vrst brezdelnežev. Zaradi tega smo mnenja, da bi bilo treba temeljito razmisliti najprej, ali so zaradi vseh zgoraj navedenih prekrškov zaporne kazni sploh umestne (hazard, prvi pobeg preko meje, prekrški storjeni v prometu in o-stali). V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti sodnike za prekrške na intencije zakonodajalca glede odmere kazni, ki se odražajo v čl« 32 in 33 TZP. Za tiste vrste prekrškov pa, ki kažejo na večjo socialno iztirjenost mladoletnikov (brezdelje, nedostojno vedenje v povratku, pobeg preko meje v povratku) bi bilo po našem mnenju primerno sledeče* - sodniki za prekrške naj bi ne izrekali zapornih kazni izpod 15 dni; - vsi tako kaznovani mladoletniki naj bi se napotili na prestajanje kazni v celjske zapore, kjer bi bili v tem času podvrženi posebni observaciji strokovnega tima, ki naj bi ugotovil, kako je treba postopati z mladoletnikom po prestani kazni; - mnenje tima bi bilo treba dostaviti pristojnemu sodniku za prekrške in tistemu skrbstvenemu organu, ki je dal mnenje sodniku za prekrške po 3« odst« čl« 44 temeljnega zakona o prekrških. Ker so zlasti prekrški brezdelja često v zvezi s kaznivimi dejanji zoper premoženje, bi na tak način skrbstvo- ni organ dobil vpogled v osebnost mladoletnika, ki bi ga mogel ob ev. kasneje storjenem kaznivem dejanju posredovati tudi sodišču. Ker je v dveletnem starostnem razdobju razmeroma še malo povratnikov, naj bi prestajali zaporne kazni zaradi prekrškov v celjskih zaporih tudi mladoletni povrat' niki, pri katerih naloga tima ne bi bila več observa-cija, marveč nadaljevalno delo z mladoletnikom. Ocenjujemo, da bi mladoletniki, izbrani na tak način, zasedali v celjskih zaporih dnevno ca. 10 mest in si-oer približno 8 fantov in 2 dekleti. Poleg tega je v letu 1963 prestajalo v vseh lokalnih zaporih zaporne kazni 1*523 mlajših polnoletnih oseb (starih od 18 do 21 let) in sicer 1*356 zaradi storjenih prekrškov, 167 pa zaradi storjenih kaznivih dejanj. Po vrstah prekrškov in kaznivih dejanj je bilo število storilcev naslednje* Število vseh storil- cev Od tega povratniki % Prekrški: brezdelje 560 298 53 nedostojno vedenje 128 58 45 hazard 8 1 • • nedovoljen prehod čez mejo 416 117 28 neupoštevanje odločbe o izgonu 59 33 85 storjeni v prometu 85 23 27 ostali 32 12 38 nespecificirani 88 38 43 skupaj 1 556 580 43 Kazniva dejanja zoper: življenje in telo 38 13 34 moralo 3 1 • • narodno gospodarstvo 7 2 • • premoženje 85 42 49 promet 3 2 • e nedovoljen prehod čez mejo 19 10 (55) uradno dolžnost 5 1 • • ostalo 7 2 • e skupaj 167 73 44 Med storilci prekrškov je bilo 306 ali 22 % žensk, najveš od tega med storilci brezdelja (199)» ned storilci kaznivih dejanj pa je bilo 13 ali 8 % žensk, največ med storilci kaznivih dejanj zoper premoženje (10). Mlajši polnoletni storilci kaznivih dejanj - moški, ki so kaznovani na daljše kazni odvzema prostosti, prestajajo kazni zapora ali strogega zapora v posebnem oddelku KPD Doba. Preko 40 % zgoraj navedenih storilcev kazni vih dejanj, t.j. 68 mlajših polnoletnih (od tega 32 povratnikov) je bilo kaznovanih s kaznimi zapora, daljšimi od 6 mesecev. Mnenja smo, da bi bilo treba vse take mlaj še polnoletne moške namestiti v posebnem oddelku KPD v Dobu, ženske pa v KPD Igu. Sicer pa naj bi prestajali mlajši polnoletni moški storilci kaznivih dejanj zoper premoženje in vsi povratniki zaporne kazni v celjskih zaporih, dočim bi mogli storilci ostalih kaznivih dejanj ki so bili obsojeni prvič, prestajati zaporne kazni v ostalih lokalnih zaporih. Storilce kaznivih dejanj zoper premoženje smo, ne glede na povratek, izvzeli kot posebno kategorijo zato, ker je pri teh storilcih nevarnost povratka najvešja in bi jim bilo treba čim prej posvetiti posebno pozornost. Mlajšim polnoletnim storilcem prekrškov so bile v 325 ali v 24 % primerov izrečene zaporne kazni do vključno 9 dni. Mnenja smo, da so take kazni, izrečene zlasti mladim ljudem, zelo neprimerne, ker je bolj verjetno, da zaradi njih pred zaporom ne dobijo strahu, marveč se S njim sprijaznijo. Posebne evidence o tem, kolikokrat so bile take kazni izrečene brezdelnežem, nismo naredili, domnevamo pa, da tudi v tem primeru niso bile izjemne, saj je bilo brezdelnežev med storilci prekrškov i&ko 40 %. Zato bi mogli priporočiti sledeče sugestije: - sodniki za prekrške naj tudi mlajšim polnoletnim ne bi izrekali zapornih kazni izpod 15 dni, ker imajo na razpolago poleg zapornih kazni tudi druge vrste ukrepov. Take kazni bi mogle ostati kvečjemu kot izjemne nadomestne kazni za denarne kazni; - v celjske zapore naj bi se nameščali vsi mlajši polnoletni moški brezdelneži in vsi moški storilci ostalih vr3t prekrškov - povratniki, dočim naj bi se taka dekleta nameščala v KPD Ig* Tudi v teh primerih bi upravne kazni (izrečene za najmanj 15 dni) služile za observacijo kaznovanih; - menimo, da so nekateri mlajši polnoletni delomrzneži že toliko osebnostno iztirjeni, da bi jim bila potrebna daljša hospitalizacija. Zato predlagamo, da se v celjskih zaporih osnuje tudi poseben oddelek za prestajanje varstvenega ukrepa določitve prebivališča do 2 let (po čl. 163 TZP) za moške (in ev. za ženske) in, da se ta ukrep v težkih primerih povratka tudi izreka. Ta predlog utemeljujemo s tem, da je izgled za relativni uspeh takšnega ukrepa in za privajanje na redno delo in življenje v mlajših letih večji, kot kasneje; Po tem ključu bi potrebovali v celjskih zaporih dnevno ca* 33 mest za zaporne kazni, izrečene mlajšim polnoletnim storilcem prekrškov iz vse republike in ca. 60 mest za prestajanje varstvenega ukrepa določitve prebivališča. Poleg tega pa bi potrebovali še ca 28 mest za mlajše polnoletne storilce kaznivih dejanj, kaznovanih z zapornimi kaznimi do 6 mesecev. X I Ce bi se hoteli lotiti/te naloge, bi morali v celjskih zaporih organizirati pojačano ekipo strokovnih delavcev (v začetku vsaj po enega stalno nastavljenega socialnega delavca in psihologa, kasneje pa, zaradi velike fluktuacije zapornikov, po 2 socialna delavca in psihologa in 1 honorarno zaposlenega psihiatra). Vsi zaporniki, stari nad 23 let (oz. 21 let), ki sedaj prestajajo kazen odvzema prostosti v celjskih zaporih, naj bi v bodoče prestajali te kazni v bližnjih mariborskih zaporih. Razdalja med Celjem in Mariborom ni večja, kot je sedanja razdalja med oddaljenejšimi kraji od kraja bivališča do Celja. Težava, s katero je treba računati, je seveda v tem, da bi na tak način imeli v celjskih zaporih združenih več vrst mladih zapornikov, katere bi bilo treba obravnavati različno in v različnih oddelkih. Potrebni oddelki s približno kapaciteto bi bili naslednji* - mladoletniški zapor ........................ ca 15 moških - oddelek vzgojno poboljševalnega doma ....... ca 15 moških - mladoletni storilci prekrškov iz vse Slovenije .................................ca 8 moških in 2 ženski - mlajši polnoletni kaznovani za prekrške .... ca 33 moških - mlajši polnoletni z varstvenim ukrepom določitve prebivališča ..........................ca 30 moških in 30 žensk - mlajši polnoletni storilci kaznivih dejanj ca 28 moških S tem smo možne kapacitete v celjskih zaporih prekoračili. Ker pa bi bil to postopen proces, ki bi ga bilo treba dodobra pretehtati in preizkusiti, predlagamo, da bi v celjskih zaporih postavili za vsako od predvidenih skupin gornji limit kapacitet, ki ne bi smel biti prekoračen. Če bi potrebe presegle te kapacitete, še vedno ostanejo na razpolago ostali lokalni zapori kot doslej. Razmisliti bi bilo treba tudi, ali ne bi iz celjskih zaporov izločili dekleta. Mladoletne storilke prekrškov, ki bi bile kaznovane z upravnimi kaznimi 15 dni, bi mogli nameščati v Prehodni dem v Jarše, če bi zanje občine plačale, kar bi se po vsej verjetnosti izplačalo. Za varstveni ukrep določitve prebivališča pa bi bilo treba organizirati posebno skupino v okviru predvidene delovne kolonije za ženske. S tem bi ostali celjski zapori namenjeni samo za moško mladino. Ker bi bila organizacija posebnih oddelkov težka in bi terjala od celotnega personala mnogo uvidevnosti in gibčnosti, bi bilo treba poleg strokovnega osebja posebej izbrati tudi ostali personal. Sodelavci inštituta za kriminologijo bi bili pripravljeni pomagati pri poskusni organizaciji takega mladinskega centra in spremljati uspeh« dela skozi 4 leta. Zavedamo se, da takšen center ne bi bil idealen izhod iz sedanje situacije. Prepričani pa smo, da stanje ne bi bilo slabše, kot je sedaj. Tudi v prihodnosti pa si v okviru Slovenije ne moremo zamisliti več podobnih centrov s posebej izbranim in usposobljenim personalom« Ostali zaporniki Kakor smo rekli, je organizacija zaporov postopen proces. Zato smo mnenja, da bi na poti progresa lahko poskušali doseči prve uspehe že s tem, če bi iz sedanje heterogene populacije zaporov izločili zaenkrat stalnejše kršilce javnega reda in miru, v posebne zapore v Celju in Novem mestu pa namestili mladoletnike, nekatere mlajše polnoletne in nekatere huje moteče alkoholomane. Pri tem bi nastale seveda določene težave in dodatni stroški s prevozom zapornikov v specializirane ustanove. Mnenja pa smo, da je Slovenija relativno majhna in razdalje niso take, da jih ne bi bilo mogoče obvladati. Po drugi strani so izbrane kategorije zapornikov tako pomembne, da bi se izplačalo, zaradi smotrnosti dela, spoprijeti se tudi s temi težavami. In končno, naj bi po našem mnenju nobeni od predlaganih kategorij zapornikov ne bile izrečene zaporne kazni krajše od 15 dni, dočim se de lege ferenda zavzemamo še za drugačno rešitev tega vprašanja. Tako naj bi zaenkrat, dokler nimamo možnosti preizkusiti izločevanja nekaterih vrst zapornikov v posebne ustanove, osaali zaporniki prestajali kazni odvzema prostosti še nediferencirano v ostalih lokalnih zaporih. Pri tem pa se nam dozdeva, da bi mogli brez posebne škode odpraviti kot zaporne ustanove zapore v Gorici in Murski Soboti. Ti zapori naj bi v bodoče služili le še za pridržanje oseb preko noči, ev. povratnikov preko meje, osebam v priporu oz. preiskovalnem zaporu. Ta predlog utemeljujemo z naslednjim. V teh dveh zaporih je povprečna populacija upravno kaznovanih in obsojencev ca. 15 do 17 oseb na dan. V mursko soboških zaporih smo dobili vtis, da se izrekajo kazni odvzema prostosti tudi za take vrste prekrškov, ki se drugod kaznujejo drugače, t.j. brez kazni odvzema prostosti C n.pr. nedovoljen zakol, ribolov, prometni prekrški, ki niso napravljeni z motornim vozilom i.pod.). Ni izključeno, da že sam obstoj zaporov pogojuje kazni z odvzemom prostosti tudi v primerih, v katerih bi ob drugih pogojih do takšnih kazni ne prišlo* Poleg tega je za tako majhno število zapornikov težko organizirati delo, z brezdelnim prestajanjem kazni odvzema prostosti pa ničesar ne dosegamo. In končno tudi v teh zaporih ne prestajajo kazni tisti storilci prekrškov, katerim so bile izrečene zelo kratke kazni odvzema prostosti, pa so doma iz bolj oddaljenih krajev. Zato menimo, da ne bi mnogo izgubili, če bi te zapore, kot zaporne ustanove odpravili, ostale zapornike z daljšimi kaznimi odvzema prostosti pa napotili na prestajanje kazni v bližnje zapore v Mariboru, oziroma v Kopru. Slej ko prej bo verjetno treba razmisliti tudi o tem, ali ne bi enega od manjših zaporov namenili samo za ženske (n.pr. radovljiške zapore). Tak predlog pa bi postal bolj konkreten potem, ko bi že nameščali stalnejše povratnice v ustanovo za izvrševanje ukrepa določitve prebivališča, mlada dekleta pa ev. deloma v celjske zapore, deloma drugam* Šele potem bi mogli točneje ugotoviti, kakšna populacija žensk je v zaporih še ostala in s kako dolgimi kaznimi odvzema prostosti. Bodoča organizacija zaporov Iz dosedanjih izvajanj izhaja, da predvidevano zaenkrat naslednjo organizacijo zaporov in delovno zaščitnih domov* - delovna kolonija (kmetijskega ali gozdarskega tipa) za moške, katerim bi bil izrečen varstveni ukrep določitve prebivališča do 2 let s kapaciteto 200 ležišč; - delovna kolonija (polindustrijskega tipa) za ženske, katerim bi bil izrečen varstveni ukrep določitve prebivališča do 2 let s kapaciteto ca, 80 ležišč; - specialni zapori za mladoletnike in mlajše polnoletne v sedanjih celjskih zaporih; - specialni zapori za alkoholomane v sedanjih novomeških zaporih; - splošni zapori za ostale zapornike v sedanjih lokalnih zaporih v* Ljubljani, Mariboru, Kopru in Radovljici. Radovljiški zapori naj bi kljub razmeroma majhnemu povprečnemu številu zapornikov (ca. 20 na dan) še ostali zaradi relativno močne zasedenosti ljubljanskih zaporov. Kakor rečeno pa bi jim bilo treba pomagati, da organizirajo za zapornike redno delo. Menimo, da naš predlog ne terja ^tiranih dodatnih investicij. Če je res, da obstoja v nekaterih delovnih panogah še velik deficit delovne sile (n.pr. v gozdarstvu), potem bi bilo mogoče nemara organizirati delovne kolonije v kooperaciji z gospodarskimi organizacijami. Takega načina investiranja smo pri nas sicer manj vajeni, poznajo ga pa drugod, n.pr. na Poljskem in v ČSSR. Novomeški zapori se itak renovirajo in so renovacije potrebni v vsakem primeru. Ostali zapori so v relativno dobrem stanju, kolikor pa še niso, uprave zaporov tudi same skrbijo za to, da bi prostore primerno uredile. Dozdeva se nam le, da bi bilo treba stremeti k temu, da se nekatere večje spalnice pregradijo v manjše, čeprav samo zasilno. V večjih spalnicah prihaja namreč veliko lažj« in bolj pogosto do hrupa in sporov med ljudmi. Že dejstvo, da se posamezniki lahko pogovarjajo iz kota v kot v velikih prostorih, ima za posledico hrup. Poleg tega pa spori preje prenehajo, če se ljudje ne vidijo med seboj. Zato gre pri pregrajevanju spalnic manj za zvočno, kot predvsem za vizuelno izolacijo« Pač pa bi bilo nujno potrebno organizirati drugačne bivalne prostore za začasno nastanitev povratnikov preko meje v koperskih zaporih. Sedanji bivalni prostori 30 popolnoma neustrezni« Poskus organiziranega dela s prostosti V naši organizacijski shemi nismo posebej omenili tistih upravno ali sodno kaznovanih oseb, katerim so bile izrečene kazni odvzema prostosti sicer kot retributivne kazni, ni pa posebnih razlogov za to, da bi jih kontinuirano internirali v zaporniško okolje* Problem takih kazni odvzema prostosti rešujejo v Belgiji in v Franciji s t*im. weekend kaznimi odvzema prostosti, takšne kazni imajo namen uvesti na Poljskem, v SSSR pa poznajo namesto njih t*im. prisilno oz. poboljševalno delo brez odvzema prostosti. Poboljševalno delo, kot posebno vrsto kazni, smo poznali tudi pri nas in je bilo uzakonjeno z zakonom o vrstah kazni iz leta 1945. Ker pa delo ni bilo smiselno organizirano, so se te kazni izrodile in iz kasnejše zakonodaje izpadle. Kakor smo rekli, takšna nadomestila za kazni odvzema prostosti praktično še ponekod uporabljamo za tiste osebe, ki so doma iz bolj oddaljenih krajev. Weekend kazni, kot nadomestne kazni za kontinuiran odvzem prostosti, pomenijo zasedanje prostorskih kapacitet in terjajo v zadnji konsekvenci povečevanje teh kapacitet. Dozdeva pa se nam, da takšne kazni, kot predvsem retributivne kazni, niso perspektivne in da zaradi tega ne bi bilo primerno povečevati prostorskih kapacitet, oziroma se zaradi njih omejevati v sedanjih kapacitetah. Saj bi morali imeti nekaj prostorov za takšne zapornike na razpolago ob koncu vsakega tedna. Če so se kazni prisilnega dela pri nas izrodile zaradi slabe organizacije, to še ne pomeni, da jih v drugačnih pogojih ni mogoče izvajati. Prigovor zoper te kazni je bil tudi v ten, da delo ne more biti kazen. To je lahko v osnovi res, toda zavedati se moramo, da pomeni v sedanjih pogojih odvzem prostosti za kratek čas predvsem načrtno zaposlevanje zapornikov in mnogo manj možnost za izvajanje drugih vzgojnih vplfbv. Podoben učinek imajo tudi weekend kazni. Kolikor bi želeli ponovno predlagati kazen organiziranega dela pod določenimi pogoji, menimo, da bi bilo treba takšen način izvajanja ukrepa prej preskusiti. Če že ne iz drugih razlogov, pač za to, da bi lahko preskusili pod kakšnimi konkretnimi pogoji naj se izvaja, da se predlagani ukrep, če bi bil le šablonsko predviden, ne bi ponovno izrodil. Zaradi tega menimo, da bi bilo primerno poskusiti z uvedbo organiziranega dela zaenkrat le v zaporih v Ljubljani za manjše število zapornikov s tem, da bi zaporniki lahko prenočevali doma. Tak preskus naj bi trajal 6 mesecev. Če bi bil uspešen, bi ga mogli razširiti na večje število zapornikov v nadaljnih 6 mesecih še vedno le v ljubljanskih zaporih, nato pa bi ga mogli preskusiti še v nekaterih ostalih lokalnih zaporih v Sloveniji. S tem bi dobili dovolj izkušenj za to, da bi se odločili ali lahko takšen ukrep kot samostojen ukrep predlagamo de lege ferenda* Pri našem predlogu za uvedbo poskusa izhajamo iz naslednjega* * Nekatere upravno kaznovane in sodno kaznovane osebe bi lahko prestajale kazen v posebnih pogojih. Zanje bi bilo organizirano posebno delovišče pri zaporu, ali na kakšnem drugem primernem delavnem mestu. Osebe, za katere bi uveljavili takšen režim, bi prihajale na delo vsak dan, ostali čas pa bi preživele doma. Smisel takšnega režima je v tem, da bi se zaradi kratkotrajnih kazni ne prekinjale zveze z družino in ožjim okoljem, kaznovana in obsojena oseba pa ne bi brez potrebe dobila pečata, češ, da je v zaporu. Tudi drugih nevšečnosti ne bi bilo n.pr. prezira s strani sošolcev ali drugih otrok do obsojenčevega otroka, češ, da je njegov oče zaprt itd. Verjetno bi bil z delno omejitvijo svobode in zaradi posebnega režima (disciplina na delovnem mestu, pri mnogih drugačno delo kot je obsojenčev osnovni poklic, nižji dohodek) dosežen namen kaznovanja. Betributivni učinek kazni bi torej obstojal, prevzgojne možnosti pa bi povečali n.pr. s popoldanskimi predavanji, izobraževalnimi tečaji, ki so lahko organizirani tudi izven zapora, n.pr. z obveznim vključevanjem v tečaje delavske univerze itd. Ker predstavlja takšen poseben režim še poskus, bi ga omejili le na osebe moškega spola. V ta namen smo 7. VII. 1965 pregledali osebne liste obsojenih in upravno kaznovanih oseb, ki so se ta dan nahajali v zaporih v Ljubljani. Pregledali smo osebne lis se 42 upravao kaznovanih ter 127 obsojenih oseb, s kaznijo od 1• meseca do 1. leta. Osebne liste so pregledovali tovariša Škedelj in Mahnič, uslužbenca ljubljanskih zaporov ter dr. Kobal, načelnik zdravstveno psihiatrične službe R3NZ SES. Kriteriji za izločevanje upravno kaznovanih so bilit bivališče v ožjem mestnem območju, kaznovan prvič, fakultativno dvakrat, ustrezno naravo prekrška. Po teh kriterijih ne bi prišel nihče od 42 upravno kaznovanih v poštev za posebni režim. Zgolj zaradi razprave omenjamo 5 prekrškarjev, ki so bili prvič kaznovani zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje. Verjetno bi ta ali oni prekrškar, zlasti ob večji frekvenci upravno kaznovanih oseb prišel v poštev za predlagani režim. Vendar bo število le teh vselej verjetno minimalno. Omenjeni režim pa bi bilo mogoče organizirati za osebe, ki so sodno obsojene na kratkotrajne kazni odvzema prostosti. Naša ekipa je pri pregledovanju osebnih listov izbrala nekaj obsojencev, ki bi prišli verjetno v poštev za predlagani režim zaradi narav« kaznivega dejanja (kazniva dejanja zoper prometno varnost, lahke telesne poškodbe, nečisto dejanje, neplačevanje preživnine, ozdna tatvina) izrečene kazni (do 3 mesecev) in s stalnim bivališčem v ožjem mestnem področju. Upoštevaje navedene pogoje smo izbrali 11 obsojencev in sicer* - prometni delikt 3 - lahka telesna poškodba 4 - neplačevanje preživnine 2 - nečisto dejanje 1 - gozdna tatvina 1 Pri oblikovanju take skupine obsojencev pa bi bilo mogoče prekoračiti navedene okvire. Sem bi lahke vkl jučevali tudi osebe z daljšimi kaznimi kot pa samo do 3 mesecev, vključili pa bi lahko tudi storilce drugih vrst deliktov. Izbira bi vsekakor morala biti individualna. Med tehnična vprašanja spadajo* nagrajevanje pri delu, obnašanje v prostem času, nedisciplina pri prihajanju na delo in preklic posebnega režima, zdravstvena zaščita itd. Nobeno od teh vprašanj ne predstavlja načelne ovire za u-veljavljanje omenjenega režima. Evidenca o povratništvu Raziskava je pokazala, da nikakor ni mogoče priti do kolikor toliko zanesljivih podatkov o povratništvu med storilci prekrškov. Na sploh je storilcev prekrškov preveč, da bi mogli o njih voditi centralno evidenco. Menimo pa, da bi to bilo mogoče organizirati vsaj za tiste storilce prekrškov, ki so kaznovani z zapornimi kaznimi. Po naši oceni bi zadoščala za vodstvo take centralne evidence 2 uslužbenca, ki bi v republiškem merilu vnašala podatke na poimenske kartone in bi obenem mogla dajati tudi potrebne informacije sodnikom za prekrške na telefonsko zahtevo. V ta namen bi morali vsi lokalni zapori izdelovati kopije vpisov v matične knjige, ki bi jih dostavljali na centralno mesto ob zaključku vsake strani matične knjige in v kopiji odkljukati storilce prekrškov. Menimo, da bi bila taka organizacija evidence že v bližnji prihodnosti nujno potrebna, če bi hoteli kdaj koli pristopiti k oddvajanju povratnikov v delovne kolonije. Problemi centralizacije in decentralizacije lokalnih zaporov Iz naših uvodnih izvajanj v to poglavje izhaja, da je funkcionalnost zapornih ustanov za prestajanje kratkotrajnih kazni odvzema prostosti povsod po svetu zelo sporna. Te zaporne ustanove so relativno drage, njihov učinek pa več kot minimalen. Med mnogimi faktorji, ki pogojujejo bakšno stanje je treba na prvem mestu omeniti dejstvo, da tudi teoretično še ni jasno s kakšnimi prevzgojnimi postopki je mogoče koristno usmerjati asocialne osebnosti. Kljub temu, da so posamezniki in mnoge ustanove hospitalnega značaja poskušal e uvajati različne vzgojne metode dela, uspešnost teh metod doslej še ni bila verificirana in smo v svetovnem merilu šele na začetku poti v iskanju primernih metod za verifikacijo uspešnosti različnih vzgojnih prizadevanj. Šele tedaj pa, ko bo uspešnost oziroma neuspešnost različnih vzgojnih postopkov glede na različne vrste pseb-nosti in glede na stopnjo asocialnosti preverjena, bo mogoče izdelati tudi bolj konkretne teoretične posplo-šitve. Socializiranje asocialnih osebnosti pomeni vodenje in usmerjanje ljudi deloma s pedagoškimi, oziroma z andragoškimi prijemi in deloma z zdravstvenim ter socialnim tretmanom, S prijemi torej, ki so se izoblikovali iz praktičnih postopkov z drugimi skupinami ljudi, ki pa se na penološkem področju še zdaleč niso zlili v celoto in še ne pomenijo nove in zato drugačne kvalitete dela, ki bi ustrezala specialni populaciji. Če velja vse to za penološka prizadevanja v celoti, potem velja to še toliko bolj za tiste zaporne ustanove, v katere prihajajo zaporniki le za kratek čas, v katerih je fluktuacija zapornikov velika, usposobljenost in zmogljivost kadra, ki dela z njimi, pa na nizki ravni. V takšni situaciji torej niti ni mogoče posredovati osebju kakšnih točneje opredeljenih navodil, po katerih naj bi postopalo. Glavno sredstvo, s pomočjo katerega bi se bilo mogoče postopoma povzpeti na višjo raven, so eksperimenti in istočasno verificiranje eksperimentov. Za to pa je potrebna po eni strani velika prožnost in smelost, po drugi strani pa morajo biti podane garancije, da bodo eksperimenti uvajani postopoma, z veliko osebno in strokovno odgovornostjo in ne bodo vedli v anarhijo. Majhna republika, kakršna je Slovenija, za takšno dejavnost pač nima in ne more imeti na razpolago mnogo kvalificiranih strokovnih delavcev. Spričo relativno majhne zaporniške populacije to verjetno tudi ni potrebno. Zadostoval bi majhen strokovni tim, ki bi se v tej smeri dodatno izobraževal, ki bi imel možnost proučiti nekatere eksperimente v drugih državah in ki bi mogel uvesti zdaj ta, zdaj drug poskus pri nas. Obenem s tem bi si tak tim polagoma pridobil dovolj izkušenj za to, da bi intenzivneje in uspešneje svetoval ostalim kazenskim ustanovam, ki bi še nadalje opravljale svoje delo brez posebnih novot. Če tako postavimo vprašanje funkcionalnosti penalnih ustanov, potem postane razumljivo, da bi bilo objektivno nemogoče, pa tudi nesmotrno, da bi se s takšnimi problemi ukvarjali občinski samoupravni organi. Do delo, ki ni samo operativno, marveč tudi študijsko in pedagoško -če pa hoče biti takšno, mora biti seveda tudi operativno -pripada po našem mnenju posebnemu oddelku republiškega sekretariata za notranje zadeve. Takšnega dela tudi ne bi mogel uspešno opravljati katerikoli inštitut zato, ker nima operativnih pooblastil. Inštituti kot raziskovalni zavodi, pa bi mogli dati takemu oddelku na razpolago vso svojo strokovno pomoč. «—--------— Kot primer naj omenimo, da obstoja takšen oddelek v Ministrstvu za pravosodje v Varšavi. Na Poljskem spadajo namreč kazenski poboljševalni zavodi v kompetenco Ministrstva za pravosodje. Po drugi strani se v naših predlogih zavzemamo za večjo finančno in gospodarsko samostojnost zapornih ustanov. Razloge za to smo posebej obrazložili. Posledica naših predlogov je torej zmanjšanje vpliva občinskih samoupravnih organov na funkcioniranje zapornih ustanov. (Dale predlog postavljamo zavestno v pogojih naše republike, ki je populacijsko majhna. 13.5 Obravnavanje Jtežjih^ vrst _pre]a?škov v _različnih kaze n skopra v nih^_s is temih Posamezni kazenskopravni sistemi obravnavajo prekrške različno in predpisujejo zanje ukrepe, ki se vsebinsko razlikujejo. V glavnem lahko te sisteme razdelimo v 3 skupine* prekrške obsega kazenski zakonik (to je praviloma posledica tripartitne delitve kaznivih dejanj); prekrški so urejeni v stranskih zakonih in končno, sistem, ki pomeni kompromis med obema - kjer so nekatere vrste prekrškov vključene v kazenski zakonik, nekatere pa urejene v posebnih zakonih. Če izhajamo s stališča, da razlika med kaznivimi dejanji in prekrški ni kvalitativna, da gre le za dejanja, katerih stopnja družbene nevarnosti je različna, potem se zdi prvi sistem - vključitev vsaj najpomembnejših vrst prekrškov v kazenski zakonik - bolj smotrna. Ne glede na to bi bilo potrebno urejati posamezne vrste prekrškov (n.pr. s področja gospodarstva, financ i.pod.) v posebnih zakonih. Pri komparativno pravnem pregledu se bomo omejili le na nekatere najhujše vrste prekrškov zoper javni red in mir (potepuštvo, delomrznost, beračenje, pijančevanje, prostitucijo) ter na vprašanja, povezana z ureditvijo povratka pri teh prekrških. Večina držav, ki imajo starejše kazenskopravne vire, obravnava te prekrške v okviru kazenskega zakonika (n.pr. Francija, Nemčija, Belgija, Avstrija), pav tako pa jih na enak način obravnavajo nekateri relativno novi kazenski zakoniki (Italija, Švica, Danska). Nekateri od sistemov, pri katerih so prekrški sicer vključeni v kazenski zakonik, imajo poleg tega še posebne zakone, ki se ukvarjajo le z najhujšimi vrstami prekrškov ter z ukrepi zoper take storilce, zlasti če so storjeni v povratku (Avstrija, Nemčija, Belgija). Socialistične države so izločile prekrške iz materije kazenskega zakonika ter jih obravnavajo v vrsti posebnih zakonov. V posebnih zakonih, ki so posvečeni zlasti posameznim vrstam najtežjih prekrškov (n.pr. potepuštvu, delomrzništvu, potepanju, pijančevanju), obravnavajo to problematiko tudi nekatere nordijske dežele (Švedska, Norveška). Kazensko pravo v ZDA pozna posebno kriminološko kategorijo storilcev prekrškov, ki obsega skupino malih habi-tualnih delinkventov (vagrants) in ki je vključena že v pravni sistem — Common law-a. Za to skupino je značilno, da se lahko zoper storilce izrekajo kazni odvzema prosto- sti (od 30 dni do 2 leti), oziroma drugi ukrepi (n.pr. izgon) tudi če gre za enkratnega storilca« Drugo vprašanje, ki je v zvezi z ureditvijo prekrškov zlasti zanimivo, je vprašanje ukrepov zoper storilce. Kadar gre za storilce, ki prvič izvrše prekršek, je zagrožena sankcija zaporna kazen (ev. alternativno z denarno kaznijo). Te kazni so praviloma kratkotrajne. Večina kazenskopravnih sistemov pa predvideva za storilce prekrškov še posebne varnostne ukrepe. Ti ukrepi se izrekajo bodisi poleg kazni, praviloma pa namesto nje. Izvršujejo se najčešče v zaprtih domovih in le redko na prostosti (v Italiji tako imenovana nadzorovana prostost, Belgija - policijski nadzor, ZDA - izgon). Varnostni ukrepi za storilce posameznih vrst prekrškov (potepuhi* berači, brezdelneži i.pod.) so zelo različni. Skoraj vsi pa izražajo težnjo, da naj bo vsebina prestajanja takih ukrepov privajanje na delo in pridobitev delovnih navad. Večinoma predvidevajo zakoniti predpisi samo en ukrep za take storilce, samo belgijski zakon o zatiranju potepuštva in beračenja (1891) deli storilce v 3 kategorije (taki ki so zaradi starosti ali invalidnosti nesposobni za delo, taki, ki so sposobni za delo, a brez sredstev in taki, ki so sposobni in imajo sredstva za delo, a ga odklanjajo) in določa zanje dva različna ukrepa. Varnostni ukrepi za te, takoimenovane male habitu-alne delinkvente, so praviloma časovno relativno določeni, tako da je določena bodisi spodnja ali pa zgornja meja trajanja. (N.pr* Belgija: oddaja v zavod za berače od 2 do 7 let, oddaja v zavod za varstvo do 1 leta; Avstrija: policijski nadzor do 3 let, oddaja v delovno kolonijo do 3 let; Italija: poliaijski nadzor najmanj 1 leto; Nemčija: oddaja v delovno kolonijo do 2 let, če je ukrep uporabljen prvič, sicer do 4 let; Švica: oddaja v zavod za vzgojo k delu najmanj 1 leto, gornja meja ni določena; Danska: oddaja v delovni zavod od 1 do 5 let; Nizozemska: pozna stransko kazen oddaje v delovni zavod od 3 mesecev do 3 let; Švedska: prisilno delo z odvzemom prostosti do 3 let, določeno s posebnim zakonom; Norveška: oddaja v delovni zavod v višini najmanj 18 mesecev do 3 oz. 4 let. Pomembno je končno tudi vprašanje, kateri organi lahko izrekajo posamezne sankcije zoper storilce prekrškov, zlasti varnostne ukrepe, ki so dolgotrajnejši in ki huje prizadenejo posameznega storilca* V večini držav, katerih sisteme smo omenili, so za izrekanje takih san3tcij pristojna sodišča (praviloma nižja sodišča). Predloge za uporabo varnostnih ukrepov lahko ponekod dajo policijski organi (a.pr. Avstrija). Tale položaj je v tistih pravnih sistemih, ki obravnavajo prekrške v okviru kazenskega zakonika. Enako ureditev pa večinoma določajo tudi posebni zakoni za borbo proti beračenju, delomrzništvu in potepuštvu (Avstrija, Belgija, Nemčija, Norveška ). V socialističnih državah * To ne velja za Švedsko, ki je sprejela nov kazenski zakonik in nimamo podatkov o tem, kateri organi so pristojni za obravnavanje storilcev prekrškov. obravnavajo prekrške praviloma upravno-administrativni organi, ki imajo možnost uporabiti zoper storilce najhujših prekrškov tudi nekatere dalekosežnejše ukrepe (izgon, določitev prebivališča). Novost v tem pogledu pa je uvedla novela h kazenskem zakoniku RSFSR iz leta 1962, ki penalizira primer, ko se storilec sistematično ukvarja s potepanjem in beračenjem (čl. 209). Tej določbi je vsebinsko verjetno podobna tudi določba 3* odst. 206. člena o huliganstvu, ki penalizira malo huliganstvo, ki ga izvrši storilec, zoper katerega so že bili uporabljeni družbeni ali upravni ukrepi zaradi huliganstva. Kazenski zakonik RSFSR določa za tako huliganstvo kazen odvzema prostosti od 3 mesecev do 5 let, za sistematično bavljenje s potepuštvom ali hera-čenjem pa kazen odvzema prostosti od 3 mesecev do 2 let ali poboljševalno delo brez odvzema prostosti od 6 mesecev do 1 leta. Ob oceni posameznih sistemov in sankcij se v tem okviru ne moremo ukvarjati s teoretično upravičenostjo ali neupravičenostjo varnostnih ukrepov. Ugotovimo lahko le, da so za to populacijo, ki jo Vexliard slikovito imenuje ’’socialni invalidi”, potrebni tudi taki ukrepi, katerih glavna vsebina je poseben tretman nekaterih vrst storilcev prekrškov. Dokumentacija 1. Code penal (Francija), Paris, 1961, Dalloz, čl. 56-58, 475 % 2. Bas belgische Strafgesetzbuch, Sammlung ausserdeutscher Strafgesetzbttcher, št. 75» Berlin, 1958» Walter de Gruyter, Čl. 342-347, 474, 565 3* La Loi du 27 Novembre 1891 pour la repression du vagabondage et de la mendicite (belgijski), v Jean Constant, Manuel de Droit Penal, Liege, I960, Imprimerie Nationale, str. 1204 i.n. 4. Codice penale, (Italija), Milano, 1958, Hoepli, Čl. 99-109 5. Polizeiaufsichtsgesetz (Avstrija) Das ttsterreichische Strafgesetzbuch samt den wichtigsten ITovellen und Neben-gesetzen, Wien, 1962, Manzsche Verlag, čl. 4-11 6. Landstreichergesetz, (Avstrija), ista zbirka kot pod št. 5, čl. 1 - 7 7» Das dutsche Strafgesetzbuch, Kohlrausch-Lange, Strafgesetzbuch mit Erl&uterungen und Nebengesetzen, Berlin, 1959» čl. 20a, 42 d, 361 8. Schv/eizerisches Strafgesetzbuch, Ztirich, 1956, Schulthess, čl. 108, 42, 43 9. Das d&nische Strafgesetzbuch, Sammlung, kot pod št. 2, št. 84, 1964, 51. 62 - 69 10. Das niederl&ndische Strafgesetzbuch, Sammlung, kot pod št. 2, št. 74, 1959, čl. 32, 421 - 423 11. Norveški kazenski zakonik, čl. 39 a, 39 b povzeto po delu F. Geerdsj Die Bek&mpfung der Berufs und Gewohn-heitsverbrecher und Behandlung des RUckfalls im ausl&n-dischen Strafrecht, Freiburg, 1954 (Rokopis) 12. Zakon o delomrzništvu, beračenju in pijančevanju, (Norveška), čl. 1-5 (povzeto po istem viru) 13. Osnove kazenske zakonodaje ZS8B, Inštitut za uporedno pravo, Serija E, br. 18, Beograd, 1959» členi 23, 34 14. Das Strafgesetzbuch der BSFSE, Sanmlung, št. 82, 1964, 51. 24, 39 15. Dr. Peter Kobe, Kazensko-pravna ureditev povratka v anglo-ameriškem pravu v raziskavi Inštituta za kriminologijo Povratništvo v kazenskem in upravno-kazenskem pravu, Ljubljana, 1963. I3.6 Problemi kratkotrajnih kazni odvzema prostosti Stališča in problemi Nobeden od zakonodajnih aktov s področja kazenskega prava v širšem pomenu besede (vključno z zakoni o prekrških) ne določa katere kazni naj se pojmujejo kot kratkotrajne kazni odvzema prostosti, pa čeprav se borba za omejevanje takih kazni vodi že od druge polovice 19* stoletja dalje (Ferri, Garafalo, von Liszt itd*). Mednarodna komisija za penalne in penitencirane probleme je v svojih resolucijah, ki jih je izdelala v letih 1946 - 1948 upoštevala kot kratkotrajne kazni odvzema prostosti tiste, ki so bile izrečene do 3 mesecev. Tudi nekatere države prikazujejo kot kratkotrajne kazni, kazni zapori do 3 mesecev, ali v svojih statističnih poročilih (n.pr* Švica), ali pa so takšne kazni kriterij za nameščanje obsojencev v posebne penalne ustanove (n.pr. Norveška, Švedska, Belgija, Nizozemska, Velika Britanija - 4 mesece Danska). Večina srednje evropskih držav pojmuje kot kratkotrajne kazni odvzema prostosti kazni izrečene do 6 mesecev. V ZDA upoštevajo kot kratkotrajne kazni odvzema prostosti kazni izrečene do 1 leta. To je torej vprašanje dogovora - konvencije. Glede na to je strokovna skupina OZN, ki se je sestala leta 1959 v Strasbourgu sprejela naslednje stališče* * "Pojem kratkotrajnih kazni odvzema prostosti na splošno hi zakonsko definiran. Večina držav pa v okviru praktične dejavnosti sodstva oziroma razporejanja obsojenih v penalne ustanove upošteva kot kratkotrajne kazni odvzema prostosti tiste, ki so izrečene do 6 mesecev odvzema 1 Na podlagi takšnega sporazuma se je o kratkotrajnih kaznih odvzema prostosti razpravljalo tudi na II. kongresu OZN o prevenciji zoper hudodelstvenost in o obravnavanju storilcev kaznivih dejanj, ki je bilo leta I960 v Londonu. Večina udeležencev tega kongresa je bila mnenja, da kratkotrajnih kazni odvzema prostosti ni mogoče naenkrat odpraviti, pač pa si je treba prizadevati, da bi njihovo uporabo postopoma omejevali* ^ Short-term imprisonment, Second United Nations Congress * on the prevention of Crime and the Treatment of Offenders, London, 8-20 August I960, UN - A/Conf. 1?/5 -str. 4-8 Bernsten Karen, Short-term Prisoners - Bulletin, Societe international de Criminologie, I960, str* 216. Posebno stališče do kazni odvzema prostosti do 3 mesecev imajo socialistične države. Na omenjenem kongresu so udeleženci kongresa iz SSSR povedali, da smatrajo takšne kazni za zelo neučinkovite in jih redko izrekajo, čeprav jih je bilo tedaj, po veljavni kazenski zakonodaji še mogoče izrekati. Zakon RSFSR o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika RSFSR, od 25* 7» *1962. pa je že prinesel določilo, da kazen odvzema prostosti ne more biti p krajša od 3 mesecev* Podobno stališče do takšnih kazni je na omenjenem kongresu zavzel tudi predstavnik Rumunije, češ, da je treba kazni odvzema prostosti, krajše od treh mesecev, nadomestiti z drugimi ukrepi* Isto stališče je sprejeto tudi v kazensko zakonodajo Č3R. Posebno je vprašanje izrekanja zapornih kazni kot nadomestnih kazni za neizterljive denarne kazni. Na omenjenem kongresu so nekateri udeleženci opozarjali na to, da zlasti teh kazni, ki so večinoma zelo kratkotrajne, ne bo mogoče kmalu odpraviti. Proti takemu nadomeščanju neizterljivih denarnih kazni pa se je izrekel predstavnik SSSR (Nikiforov)^ 2 a Deuxi&me Congr&s des Nations Unies pour la Prevention du Crime et le Traitement des Delinquents, Londres, 8-19 aout I960, NU - A/Conf. 17/20, str. 31, 32, 34 Krivični zakonik RSFSR od 27* oktobra I960, god., Institut za kriminološka i kriminalistička istraživanja, Beograd 1963» čl* 24 Op. cit. pod 2 a, str. 36 3 Pri tem pa Je treba upoštevati, da ima SSOR uzakonjeno kazen poboljševalnega dela brez odvzema prostosti, ki v nekem smislu lahko nadomesti denarne kasni v določenih 4 primerih. Kljub temu, da imajo v CSR podobne možnosti, so sodelavci Inštituta za kriminologijo pri Generalni prokuraturi v Pragi mnenja, da ostane mnogo izrečenih denarnih kazni neplačanih in da Je to problem, ki terja nadomestne sankcij«. Na letni skupščini združenja kriminologov Finske, aprila i960, ki Je bila posvečena problematiki nadomestnih zapornih kazni za neizterljive denarne kazni, Je prof. Inkeri Antilla govoril tudi o kategorijah oseb, ki denarnih kazni ne plačujejo in se zaradi tega nahajajo v zaporih. Pri tem Je treba upoštevati, da se izrekajo denarne kazni na Finskem zelo pogosto (leta 1956 n.pr* v 95 % primerov vseh obsojenih oseb, od tega v 46 % primerov zaradi opijanjenosti ali kaznivih dejanj storjenih v takšnem stanju in v 40 % primerov zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj storjenih v prometu). Zaradi neizterljivosti takšnih kazni pa Je naknadno izrečena zaporna kazen v ca* 5 “ 8 % primerov. Rauiskava oseb, ki so prestajale zaporne kazni zaradi neizterljivih denarnih kazni, Je pokazala, da Je bila velika večina takšnih oseb na Finskem obsojena samo zaradi zlorabe alkohola (62 %), mnogo manj pa zaradi kršenja Op. cit. pod 2 b, čl. 27 prometnih predpisov in zaradi kaznivih dejanj zoper imovino. To pomeni, da je večina oseb, ki ne plačajo denarnih kazni notoričnih alkoholomanov in takih, ki niso sposobni za delo, skratka na zelo nizki stopnji socialne lestvice. Zato bi bilo treba izrekati takim ljudem drugačne ukrepe, ne pa denarnih kazni.^ 0 problemu koliko so kratkotrajne kazni odvzema prostosti sploh lahko uspešne in koliko ne, sc različni strokovni delavci različnega mnenja. Zastopnika Chila in Venezuele pa sta na omenjenem kongresu opozorila na to, da je treba upoštevati tudi dobo pripora oziroma preiskovalnega zapora, ki se všteje v zaporno kazen in s tem znižuje prevzgoj- g ne možnosti kratkotrajnih kazni odvzema prostosti. V jugoslovanski strokovni literaturi sta Srzentić in Lazareviceva ranenja, da morejo biti tudi kratkotrajne kazni odvzema prostosti uspešne, treba pa je raziskati, katerim kategorijam storilcev in v kakšni dolžini naj se izrekaj (Srzentić). Lazarevićeva je mnenja, da bi mogle biti te kazni ev. uspešne proti storilcem, ki so prvič storili kaznivo dejanje, pa so sicer družbeno neproblematični; proti nekaterim storilcem asocialnih dejanj, ki odražajo agresivnost; izrečene kot nadomestne kazni za neizterljive denarne kazni in v slučajih pogojne obsodbe s pogoji, ^ I960 learbook of the Northern Associations of Criminalists, Summary by Ivar Haeggstroms Tiyckeri, Excerpta criminologica 1962/5, str. 5*15 ^ Op. cit. pod 2 a, str. 52 če jih storilec ne izpolnjuje. Institut za kriminološka i kriminalistička istraživanja v Beogradu je objavil leta 1965» posebno študijo uspešnosti kratkotrajnih kazni odvzema prostosti. Po našem mnenju delavcem, ki so sodelovali pri tej raziskavi, ni uspelo dokazati uspešnosti kratkotrajnih kazni odvzema prostosti. Navajanje razlogov za takšno stališče bi prešlo okvir namena te raziskave. Pač pa jim je več ali manj uspelo pokazati na nekatere od tistih kategorij storilcev, pri katerih so takšne kazni najmanj uspešne. To bi bili zlasti storilci kaznivih dejanj zoper premoženje, zoper zakon in rodbino, storilcev kaznivih dejanj storjenih v prometu, manj pa storilci kaznivih dejanj zoper življenje in telo in nekaterih drugih. Pri tem storilci prekrškov niso upoštevani. Opozorili so tudi na nekatere osebne lastnosti storilcev, ki morejo imeti prognostično 7 vrednost*' Nadomestni ukrepi Ena od prvih nadomestil za kratkotrajne kazni odvzema prostosti je bila denarna kazen, ki datira odtlej, ko se začenja krvna osveta polagoma zamenjevati z denarno odškodnino. Drugo nadomestilo je bil najprej inštitut ^ Davidović, Spađijer, Vukadinović, Efikasnost kratkih kazni lišenja slobode, Institut za kriminološka i kriminalistička istraživanja, Beograd, 1965. \ probation, uveden v ZDA leta 1868, nato pa inštitut pogojne obsodbe, ki je nastal najprej v Belgiji (1888) in 8 takoj nato v Franciji (1891). Cd tega časa dalje so različne države ali s pomočjo praktičnih ukrepov ali na zakonodajen način uvajale te in različne druge nadomestne ukrepe tako, da je mogoče v sodobnosti zabeležiti že celo vrsto nadomestnih ukrepov, ki se uporabljajo v različnih deželah sveta bolj ali manj uspešno ali kot kazni, ali pa kot varnostni ukrepi. Elaborat o kratkotrajnih kaznih odvzema prostosti, ki je bil pripravljen za omenjeni II, kongres OZN priporoča 16 vrst nadomestnih ukrepov, tem pa je mogoče dodati še nekatere druge, ki v tem spisku niso obseženi. Po sistematiki tega spiska bi bili doslej znani nadomestni oziroma dodatni ukrepi naslednji* 1 - pogojna obsodba (s pogoji ali brez, z nadzorstvom ali brez); 2 - probation sistem (kombiniran s hosteli ali brez); 3 - denarna kazen; 4 - hišni zapor (Indija, Španija, Argentina) 5 - poboljševalno delo brez odvzema prostosti (socialistič- ne države, Indija) 6 - povračilo škode (Anglija, nekatere države latinske Amerike) 7 - odvzem roditeljskih pravic 8 - obljuba o dobrem obnašanju (kombinirana z ev, denarnim jamstvom) Q Dr. Janko Tahović, Krivično pravo, opšti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961, str, 328, 3^0, 341. 9 - prepoved opravljanja poklica za določen čas 10 - začasna izguba nekaterih državljanskih pravic ali javnih funkcij 11 - ukor ali opomin 12 - začasno obvezno javljanje oblastvenemu organu 15 - oprostitev od kazni 14 - odvzem vozniškega dovoljenja (začasno ali trajno) 15 - izgon 16 - pokoravanje navodilom skrbstvenega organa ali obvez- no obiskovanje ambulantne zdravstvene ustanove 17 - ustavitev postopka (v izredno lahkih primerih) 18 - plačilo stroškov postopka 19 - odvzem predmetov, ki so služili za izvršitev deja- nja ali so z njim pridobljeni 20 - konfiskacija dela premoženja 21 - prepoved prodajanja ali konzumiranja alkoholnih pijač 22 - obvezno plačevanje stroškov za vzdrževanje oseb, ki jih je storilec dolžan vzdrževati kot modalitete zapornih kazni pa t.im. weekend zaporne kazni, občasni zapor in zapor kombiniran z delom na prostosti.^ Ponekod je mogoče kratkotrajne kazni odvzema prostosti kombinirati z daljšo dobo strožjega nadzorstva po prestani kazni (Nova Zelandija) Op. cit. pod 1, str. 105, 61 Op. cit. pod 2 a, str. 36, 37 Novejši eksperimenti in uzakonitve Leta 1952. je skupina strokovnjakov v Kjobenhawenu na Danskem začela raziskovati, ali je mogoče z grudnim svetovanjem in socialno terapijo v času intenzivnega trimesečnega dela doseči kalšne pozitivne rezultate tudi v obravnavanju recidivistov. Dobljene rezultate za 126 oseb, ki so jih obravnavali na tak način, so primerjali z rezultati enako izbranih 126 oseb, ki niso bile podvržene posebni terapiji. Raziskovalci ugotavljajo, da so bili rezultati njihovih prizadevanj z eksperimentalno grupo zlasti za del recidivistov značilno boljši od rezultatov kontrolne skupine. Uspehov pa niso mogli doseči z obravnavanjem huje motenih perzistent- 10 nih povratnikov. S podobnim obravnavanjem v roku dveh mesecev so dosegli pozitivne uspehe tudi v državi Californiji 11 v ZDA. Na enak način so obravnavali obsojence v roku treh mesecev v zaporu Faridkot v Indiji s tem, da so njihova stališča preskušali s testi ob začetku in ob koncu prestajanja kazni. Raziskovalci ugotavljajo, da so bila stališča ekspe- Bernsten Karen & Crhistiansen O. Karl, A resocialisation experiment with short term offenders - Scandinavian Studies in Criminology, Oslo, Unive -sitets Forlaget 1965, str. 35 •H ' Gilson J., Etude sur l'apPlication de l'entretien de group« (group - sounselling) dans le programme correctio-nel des Comtes (Etat de Californie, USA) — Bulletin de 1»Administration penitentiare, Bruxelles, 1962, str* 277 rimentalne grupe po tem času mnogo boljša od stališč 12 kontrolne skupine. Na omenjenem kongresu je povedal predstojnik inštituta v Cambridgu, da je mogoče doseči pozitivne rezultate z intenzivno terapijo tudi v roku 4 tednov. Institut v Cambridgu izdeluje o tem posebno študijo, ki pa. kolikor je nam znano, doslej še ni bi-la objavljena. V Denveru v Coloradu (ZDA) so poskusili povezovati alkoholomane, obsojene na kratkotrajne kazni odvzema prostosti z organizacijo Alcoholic Anonimus. Mnenja so, da so rezultati prizadevanj v nekaterih pri- 14 merih pozitivni. Delovna grupa v Strasbourgu je leta 1952. izvedla poskus individualizacije prestajanja kazni zapora, ki ne presegajo enega leta odvzema prostosti. Možnosti so naslednje* prestajanje kazni v samici; delo v skupini izven zapora pod nadzorstvom zapornega personala; polprostost, ki obstoja v tem, da se zapornik zaposli pri poslodavcu izven zapora kot vsak drug delavec na prostosti, t.j. brez nadzorstva, vrača pa se v zapor zvečer; odložitev izvršitve kazni s tem, da se obsojenec podvrže nadzorstvu. Eden od članov komiteja za odpuščene obsojence deluje kot proba^ tion officer in če je doba preizkušnje r;retekla brez večjih težav, se smatra, da je obsojenec prestal kazen. Izbira Sandhu II.S., The impact of short-term institualisation on prison inmates, The British Journal of Criminology, London, 1964, str. 461 ^ Op.cit. pod 2 a, str. 35 ^ Op. cit. pod 2 a, str. 37 navedenih možnosti je odvisna od osebnosti storilca, socialno anketo izdela socialni delavec komiteja za odpuščene obsojence. 0 tem, ali bo obsojenec prestajal zaporno kazen ali ne odloča javni tožilec na podlagi gradiva, ki ga predložijo* sodišče, komite za odpuščene obsojence in na podlagi socialne ankete. Če pa obsojenec prestaja zaporno kazen, odloča o ostalih zgoraj navedenih modalitetah prestajanja kazni predsednik navedenega komiteja. Ta preskus so razširili Francozi tudi na območja drugih sodišč v Franciji Francoski plenum generalnega združenja zapornih ustanov in organov za kazensko zakonodajo je 4. marca 1961 sprejel zakonski predlog o možnostih prestajanja kratkotrajnih zapornih kazni ob koncu tedna. Predlog ima naslednja določila* jč3r. čl. 1 V primerih, v katerih se lahko izreče kazen odvzema prostosti, lahko sodišča nadomestijo to kazen s kaznijo zapora ob koncu tedna (weekend zapor), čl. 2 To je ukrep odvzema prostosti s tedenskim presledkom. Število dni odvzema prostosti ob koncu tedna določi sodnik, vendar to število ne sme presegati 10 krat-ni odvzem prostosti. čl. 3 Zapor ob koncu tedna se izvršuje v kazenski ustanovi, ki jo v ta namen določi ministrstvo za pravosodje. ^Germain Ch., Essai d’individualisation du traitement en matiere de courtes peines d'emprisonnement., Int. Penal and Penitentiary Found, publ. by Staempfli (Berne) I960, str. 183 Dai ia čas odvzema prostosti določi sodnik za izvrševanje kazni z območja, na katerem obsojenec živi. Čl* 4 Če se obsojenec ob določenih dneh ne javi v kazenski ali sicer v ta namen določeni ustanovi, lahko sodnik za izvrševanje kazni ali ministrstvo za pravosodje obvesti o tem razsojajoče sodišče. Sodnik za izvrševanje kazni lahko izda sklep o priporu obsojenca. V tem primeru mora razsojajoče sodišče odločiti o zadevi v 8 dneh od prvega dneva pripora obsojenca. Čl. 5 Ko sodišče oceni pogoje iz prejšnjega člena, lahko izreče kazen odvzema prostosti od 8 dni do 2 mesecev. Čl. 6 Če je storilec kaznivega dejanja obsojen na kazen odvzema prostosti do 2 mesecev, lahko odloči o tem, da se bo kazen prestajala ob prostih dneh ob koncu tedna tudi sodnik za izvrševanje kazni potem, ko je o tem obvestil javnega tožilca. Čl. 7 Če se tak obsojenec ob določenih dneh ne javi v kazenski ali sicer v ta namen določeni ustanovi, se smatra, da se izogiba prestajanju kazni in je podvržen kaznim, ki jih določa čl. 245 kazenskega 16 zakonika. P ... '■ 1 "" — La detention de fin de semaine, Assemblee generale du ‘4 mars 1961 de la Soci6t4 Generale des Prisons et de Legislation Criminelle, fiev. Penit. Droit Pen.,1961, 314 Podoben zakonski predlog je leta 1964 izdelalo tudi poljsko ministrstvo za pravosodje, V svoji brošuri "Punishment by deprivation of liberty" se Rijksen (Holandec) tudi zavzema za tak način prestajanja kazni, je pa mnenja, da mora o tem odločati sodišče, kajti kontinuiran odvzem prostosti skozi 14 dni pomeni vsebinsko povsem nekaj drugega, kot vsota 7 odvzemov prostosti ob koncu tedna.*1'7 Takšen način prestajanja kazni je bil uzakonjen leta 1963 v Belgiji. Po veljavnem odloku je mogoče prestajati zaporne kazni ali ob koncu tedna (praviloma od sobote od 1411 do ponedeljka do 611, v ta namen pa je mogoče izkoristiti tudi praznike ali redni letni dopust) ali pa tako, da obsojeni pride v zapor, iz zapora pa hodi na svoje redno delovno mesto, v uk, v šolo i.pod. (pol-detencija). Priporočilo za navedena načina prestajanja kazni da sodišče.*1® 17 ' Rijksen R., Punishment by deprivation of liberty, Utrecht, Van Gorcum (Assen). 18 Circulaires et Instructions, Bulletin de 1*Administration pcnitentiaire, Bruxelles, 1963, str. 82, Priporočila II. Kongresa OZN o prevenciji pred hudode1stvenostjo in o postopanju z delinkventi iz leta 1960 Ker na tem kongresu sprejeta priporočila v zvezi s problematiko kratkotrajnih kazni odvzema prostosti niso preveč obsežna, pomenijo pa smernice za bodoče obravnavanje te problematike, jih na tem mestu prinašamo v celoti. Ta priporočila so: 1. Kongres priznava, da obstoja nevarnost, da bi bile kratkotrajne kazni odvzema prostosti v nekaterih primerih škodljive. Obstoja namreč možnost, da obsojenci slabo vplivajo drug na drugega, ni pa možnosti za konstruktivno prevzgojno delo. Pogosta uporaba takšnih kazni zaradi tega ni zaželjena. Kljub temu pa kongres priznava, da je mogoče take kazni izreči v posameznih primerih tudi v interesu pravosodja. 2. Glede na to se kongres zaveda, da je popolna odprava krat&trajnih kazni odvzema prostosti praktično neuresničljiva in da je mogoče problem obravnavati realistično tako, da bi se te kazni uporabljale čim manj v tistih primerih, v katerih jih ni primerno uporabljati, t.j. zlasti v primerih neznatne družbene nevarnosti prestopkov, ali pa v primerih, ko se te kazni izrekajo kot nadomesJ ne kazni za neizterljive denarne kazni, te kazni pa so bile izrečene ne glede na premoženjsko stanje storilca. 3« Progresivno omejevanje izrekanja teh kazni naj se uresničuje predvsem z bolj pogosto uporabo nadomestnih ukrepov, kakor so zlasti: nadzor, proba-cija, denarna kazen, delo na prostosti in drugi ukrepi, ki ne pomenijo odvzema prostosti. 4. V primerih, v katerih je kratkotrajna kazen odvzema prostosti edino primeren ukrep, naj obsojenci prestajajo take kazni v ustreznih zavodih, kjer bodo ločeni od obsojencev z daljšimi kaznimi odvzema prostosti, kjer pa bo preskrbljeno za konstruktivno in individualizirano obravnavanje obsojencev. Da pa bi mogli doseči takšne cilje, je treba dati prednost zapornim ustanovam odprtega tipa. 5. Kongres priporoča: a) Da bi države članice čimprej sprejele zakonska določila, ki bodo omogočala uresničevanje prej navedenih priporočil; b) Da bi uvedli znanstvena proučevanja, ki bi po eni strani določila za katere osebe in v kakšnih pogojih kratkotrajne kazni odvzema prostosti niso primerne, po drugi strani pa ugotovila, kakšen naj bo program klasificiranja drugih obsojencev, njihovega oblikovanja in uspešnega pre-vzgajanja; c) Izdelati je treba tudi primerne programe (in jih začeti izvajati) za praktično in teoretiBno usposabljanje personala, ki se ukvarja z obsojenci, obsojenimi na kratkotrajne kazni odvzema prostosti; d) Da bi mogli izvajati zgoraj navedena priporočila, je treba: 1) opozarjati sodišča, da naj v večji meri izrekajo ukrepe, ki morejo nadomestiti kratkotrajne kazni odvzema prostosti; 2) seznanjati javno mnenje s pogledi, ki so jih udeleženci kongresa sprejeli za to, da bi jih razumelo in sprejelo. 13*7 Nekateri problemi, ki izhajajo iz temeljne zakonodaje o prekrških v SFRJ Glede na probleme, ki smo jih nakazali v prejšnjih izvajanjih, bi morali na tem mestu obravnavati celotno zakonodajno problematiko, ki izhaja iz kratkotrajnih kazni odvzema prostosti po eni strani in iz dolgotrajnejšega hospitaliziranja asocialnih oseb po drugi strani. To pa bi daleč preseglo namen in predvideni obseg naše raziskovalne teme. Ker pa je bilo doslej posvečenih najmanj razprav obravnavanju prekrškov, želimo na tem mestu opozoriti predvsem na nekatere probleme, ki so v zvezi z obstoječo zakonodajo o prekrških. Foleg ostalega želimo to storiti tudi zato, ker terja temeljita revizija te zakonodaje nekatera predhodna raziskovanja. Morda nam bo uspelo pokazati v tem okviru, katera so tista raziskovanja, ki bi jih morali opraviti v bližnji prihodnosti v ta namen. Obenem s tem pa podajano tudi svoja stališča do nekaterih splošnih vprašanj, ki smo jih načeli v prejšnjih izvajanjih. Vrste ukrepov Temeljni zakon o prekrških (iz leta 1965) določa naslednje kazni in varstvene ukrepe: - kazni (čl* 6): ukor denarno kazen (ali kot samostojno, ali kot alternativno ali kot kumulativno s kaznijo zapora) kazen zapora - varstvene ukrepe (čl* 11): odvzem predmetov (uporabljenih za storitev prekrška ali pridobljene s prekrškom) odvzem premoženjske koristi odvzem dovoljenja za opravljanje poklica ali dejavnosti za dobo enega leta odvzem vozniškega dovoljenja za dobo enega leta odvzem dovoljenja za posest in nošenje orožja za dobo do treh let odstranitev tujca iz Jugoslavije za dobo do dveh let obvezno zdravljenje od alkoholizma določitev prebivališča za dobo do dveh let Poleg tega je mogoče ob opustitvenih dejanjih ali ob prekrških, s katerimi je bila povzročena škoda, izdati pred odločbo o storjenem prekršku in o kazni, oziroma o varstvenem ukrepu - pismeni opomin (čl. 35/2 TZP). In končno se morejo z zakonom predpisati tudi dingi varstveni ukrepi, ki zgoraj niso navedeni in določiti, da se nekateri varstveni ukrepi lahko izrekajo samostojno, to je brez izreka o kazni (čl. 11/2 TZP). Odločba o prekršku obsega dalje tudi odločitev o stroških postopka in evt. odločitev o oškodovančevem odškodninskem zahtevku (čl. 129, 135, 136 TZP). Če primerjamo ta seznam možnih ukrepov s spiskom ukrepov, kakor smo jih navedli na str.309,31Q,potem se nam dozdeva, da bi bilo koristno razširiti obstoječe možnosti še z nekaterimi drugimi ukrepi. Naš TZP n.pr. ne pozna pogojno izrečenih kazni, oziroma varstvenih ukrepov. Pogojno izrečene kazni, oziroma varstveni ukrepi pa bi mogli biti koristni slasti v tistih primerih, ko se izrekajo denarne kazni osebam, za katere je v naprej mogoče domnevati, da jih ne bodo mogle plačati. V teh primerih bi bilo koristneje, ob alternativni možnosti zaporne ali denarne kazni, v naprej izreči zaporno kazen, ali varstveni ukrep določitve prebivališča, ali kakšen drug varstveni ukrep s pogojno odložitvijo, toda pod določenimi pogoji (n.pr. ambulantno zdravljenje) ali kombinirano s strožjim nadzorstvom. S tem načenjamo vprašanje spreminjanja neizterljivih denarnih kazni v zaporne. Verjetno bi morali tudi pri nas posebej ugotoviti, katere so tiste osebe, ki denarnih kazni ne plačajo (po vzorcu prej navedene študije na Finskem). Če bi ugotovili, da gre za ljudi, ki nagibajo k brezdelncsti, potepuštvu, alkoholomaniji, kar je zelo verjetno, potem takim ljudem že od vsega začetka ni primerno izrekati denarnih kazni in jih nato spreminjati v zaporne. Za take ljudi je pač treba najti primernejše uki^pe, brez ali z odvzemom prostosti. S tem bi se izognili mnogim najkrajšim in najbolj nesmoternim kaznim odvzema prostosti. Tudi odvzem roditeljskih pravic kot ukrep, ki bi bil povezan z določenimi vrstami prekrškov, katerim se storilci stalno vdajajo, bi mogel biti koristen ukrep. To pa seveda le v primeru, če smo mnenja, da je naša skrbstvena služba že toliko razvita, da bo mogla najti v teh primerih uspešna nadomestila za izvrševanje roditeljskih pravic. Pri tem opozarjamo na to, da je sovjetski pisec Saharov mnenja, da ni prav, če v socialističnem družbenem 20 sistemu predolgo odlašamo z odvzemom roditeljskih pravic. Prepoved prodajanja alkoholnih pijač za določeno dobo bi mogel biti uspešen ukrep proti tistim storilcem, ki točijo alkoholne pijače mladoletnikom, ali prekomerno opitim osebam. Ta ukrep bi pri nas lahko pomenil odvzem dovoljenja za opravljanje poklica ali dejavnosti za dobo 1 leta. Saharov Tudi kombinacija zaporne kazni s strožjim nadzorstvom po prestani kazni bi mogla biti v nekaterih primerih koristnejši ukrep, kot samo izrek o zaporni kazni. Za določene vrste prekrškov, storjene v prometu, bi moglo biti koristno predvideti tudi prepoved izdaje vozniškega dovoljenja osebam, ki ga še nimajo (glej čl. 61 b KZ), drugim pa določiti obveznost dodatnega usposabljanja za upravljanje motornega vozila. Ob navajanju možnih dodatnih ukrepov pa nismo zavzeli stališča do poboljševalnega dela, ki naj bi se opravljalo brez odvzema prostosti. Tega nismo storili zato, ker smo mnenja, da takega ukrepa ne bi kazalo uzakoniti po vzorcu sovjetskega kazenskega prava. Kazenski zakonik RSFSE (iz leta i960, noveliran leta 1962) določa n.pr. v čl. 27, da se more poboljševalno delo opravljati ali na delovnem mestu, kjer je storilec zaposlen, ali na drugih deloviščih. Od zaslužka storilca se v tem primeru odbije v korist države določen del osebnih dohodkov. To pa je v bistvu denarna kazen. Organizirano delo, ki naj bi se opravljalo s prostosti v posebej organiziranih delovnih pogojih pod nadzorstvom organov, ki so pristojni za organizacijo kazenskih ustanov, pomeni po naši zamisli vsebinsko nekaj drugega. To delo pomeni predvsem ukrep, ki naj bi nadomestil prestajanje zaporne kazni ob koncu tedna, ali v časovnih obrokih. Preden pa bi mogli izreči kakršnokoli oceno o korist- nosti ali nekoristnosti takšnega ukrepa, bi ga želeli predvsem preskusiti. Obenem s takim preskusom pa bi mogli nemara v drugih, manj frekventiranih zaporih (n.pr* v mariborskih) preskusiti tudi možnosti za prestajanje zapornih kazni ob koncu tedna ali v časovnih razmakih• TZP določa, da se sme z zakonom predpisati, da se nekateri varstveni ukrepi uporabljajo tudi kot samostojni, to je brez izreka o kazni. Ne določa pa posebej možnosti, da se isti osebi lahko izreče več varstvenih ukrepov. Takšno posebno določilo bi bilo potrebno glede na naštete vrste varstvenih ukrepov. Dolžina ukrepov z odvzemom prostosti Čl. 10 TZP določa trajanje zaporne kazni praviloma od enega do trideset dni. Obenem pa omogoča, da se z zakonom predpiše ”za hujše prekrške zoper varnost občanov in za druge hujše kršitve javnega reda, kot tudi za hujše prekrške zoper prometno varnost, kazen zapora do dveh mesecev.” Izjemoma more zaporna kazen ob kumulaci-ji z denarno kaznijo, ki se naknadno spremeni v zaporno, doseči tudi tri mesece (čl. 38/2 TZP). Pri nas se doslej nismo ukvarjali z intenzivnim tretmanom oseb, katerim so bile izrečene kratkotrajne kazni odvzema prostosti, vsaj ne na eksperimentalen način. Ker je vsak poseg v odvzem prostosti pomemben poseg v temeljne pravice človeka, bi bilo neodgovorno, če bi brez predhodnih eksperimentov in utemeljenih kriterijev skušali podaljševati odvzem prostosti. Zato smo mnenja, da bi bile treba čim prej pristopiti k eksperimentalnemu tretmanu različnih skupin oseb, katerim so izrečene kratkotrajne kazni odvzema prostosti. Šele na podlagi takšnih preskusov bi mogli zavzeti bolj odrejeno stališče do potrebne dolžine kazni odvzema prostosti. Varstveni ukrep določitve prebivališča se lahko izreče za dobo od 6 mesecev do 2 let in se lahko izvrši tako, da se storilec za to dobo pošlje v poseben zavod (čl.11/3, 163/1 TZP). Glede na možno trajanje strokovnega obravnavanja oseb na sploh se nam dozdeva maksimum dovolj visoko postavljen. Katerimkoli asocialnim osebam, ki niso izrazito duševno bolne, je pač treba po določeni dobi hospitalizacije omogočiti, da preskusijo svoje zmogljivosti tudi na prostosti. Ob tem jim je treba nuditi seveda izdatnejšo postpenalno pomoč kot doslej. Šele, če ponovno pokažejo s svojim obnašanjem, da niti hospitalni, niti ambulantni način obravnavanja ni bil uspešen, si ustva- 21 rijo nove pogoje za odvzem prostosti. pyi Glej naša izvajanja vt Problemi povrata, Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani 1962, publ* št* 6, str* 227» Kriteriji za izbiro in odmero ukrepov Osnovni kriteriji za odmero kazni so navedeni v 51. 50, za izbiro kazni pa v 51. 52 TZP. Poleg tega so navedeni še dodatni kriteriji za možno poostritev zaporne kazni dc dveh mesecev, v 51. 10/2, za izrek varstvenega ukrepa doloSitve prebivališSa pa v 51. 11/5 TZP. Iz vseh teh kriterijev je mogoše razbrati, da zavzema med njimi prvo in odlo5ilno mesto teža storjenega prekrška, oziroma teža posledic. Tu pa gre predvsem za težo konkretnega prekrška, zaradi katerega je storilec v postopku in mnogo manj za njegovo splošno asocialnost, ki jo je mogo5e razbrati in ne nazadnje tudi otežiti glede na številnost in pogostost prekrškov (glej tudi 51. 56 TZP, ki govori o tem, da se povratek po enem letu prestane kazni ne more veS šteti za obteževalno okoliššino). Glede na to, da so prekrški dejanja, ki z družbenega vidika nasploh niso težka, saj so zato kvalificirana le kot prekrški, se nam dozdeva takšen kriterij, kot osnovni kriterij nezadosten in neprepričljiv. Ljudje se sicer res lahko požutijo v doloSeni konkretni situaciji moSneje ogrožene ob trenutnih agresivnostnih izpadih posameznikov, ob težjih prometnih prekrških (51. 10/2 TZP), to pa še zdaleš ne pomeni, da so, objektivno vzeto, s takimi izpadi ali brezobzirnostmi na sploh huje ogroženi, kakor ob stalno ponav-ljajoših se manj agresivnih asocialnostih (brezdelje, pctepuštvo, prostitucija). Predvsem so dejanja močnejše agresivnosti do neke mere odvisna tudi od življenjske vitalitete in starosti storilcev. Zato večkrat pojenju-jejo z višjo starostjo, večjo zrelostjo in družbeno ustaljenostjo storilcev. Stalna nagnjenost k brezdelju, pote-puštvu pa ostaja pogosto navada za V3e življenje. V zadnji posledici je s takim načinom vedenja in življenjskega stila, če smemo tako reči, družba močneje ogrožena, kakor s prej navedenim. Tudi vprašanje stopnje storilčeve odgovornosti kot kriterij za izbiro in odmero ukrepov je bolj dvomljivega značaja. Ta kriterij vsebuje izrazito represivni karakter sankcij. Dejansko pa moremo pričakovati, da bodo časovno krajši ukrepi ali pa že sam postopek zapustili v bolj odgovor^ ni osebnosti trajnejši vtis, kakor v manj odgovorni. Zato se nam dozdeva, da bi bilo treba kriterije za izbiro in odmero ukrepov določiti drugače in jih močneje povezati z osebnostjo storilca, manj pa s težo prekrška, ali posledic prekrška. Iz tega tudi izhaja, da ni nobenega razloga za to, da se možnost poostritve zaporne kazni do dveh mesecev povezuje samo s tidtimi vrstami prekrškov, ki so navedeni v čl. 10/2 TZP. Mladoletniki Zakonodajalec je po našem mnenju pravilno postavil mejo odgovornosti za storitev prekrškov na dopolnjeno 16 leto starosti. Toda pri tem je pozabil, da bi bilo treba ob prekrških, ki jih storijo osebe mlajše od 16 let, obvestiti tudi socialno varstveni organ, ne pa samo mladoletnikove starše in šolski zavod (51* 43/3 T22P). Pač pa je po našem mnenju docela neustrezno urejeno obravnavanje mladoletnikov, starih nad 16 let. Če kje, potem je pri tej starostni skupini treba dati prednost vzgojni smoternosti postopka in sankcij. S tem pa upoštevanje mladosti, kot olajševalne okoliščine v vseh primerih in nediferencirano nima nobenega opravka, To pa je očividno bilo izhodišče zakonodajalcu, ki je določil, da zaporna kazen, izrečena mladoletniku, ne more biti daljša kot 15 dni. Mnogo lažje in prej bi mogli podpreti zahtevo, da zaporna kazen, izrečena mladoletniku, ne more biti krajša od enega meseca dni (glej analogon mladoletniškega zapora v kazenskem zakoniku). Na sploh pa smo mnenja, da bi bilo treba register možnih ukrepov zoper mladoletnike prilagoditi registru ukrepov, ki jih vsebuje kazenski zakonik. Če kje, potem vsekakor tu ni na mestu takšno osiromašenje možnih vrst ukrepov, ki jih pri nas že poznamo in v praksi tudi veš ali manj uspešno uporabljamo* Postopek Čim bolj dobivamo vpogled v storilce prekrškov tem bolj se diferencirajo ukrepi zoper njih, tem večja in odgovornejša postaja njihova izbira* Takšno smer razvoja je mogoče razbrati tudi iz naše povojne zakonodaje o prekrških. Tudi TZP iz leta 1963 je v tem pogledu prinesel v primerjavi s TZP iz leta 1958 večje število varstvenih ukrepov in možnost zvišanja zaporne kazni do dveh mesecev. S tem pa postajajo diskrecijska poblastila organov, ki vodijo postopek v zadevah prekrškov večja, veča se odgovornost za objektivno uporabo teh pooblastil in večje postajajo nevarnosti za evt. kršenje osnovnih človečanskih pravic, to je zlasti osebne svobode in enakosti pred zakonom* Ta dejstva so verjetno vodila zvezni sekretariat za notranje zadeve, kot pristojni sekretariat za urejanje materije iz področja prekrškov k temu, da je sredi leta 1964 postavil vprašanje, ali ne bi bilo treba organizirati sojenje o prekrških kot specializirano sodstvo v smislu čl. 132 us save SFRJ in ga tako vključiti v enotni sodni sistem* Poleg tega so z novim temeljnim zakonom o prekrških iz leta 1965 prenehale pristojnosti in pooblastila organom za notranje zadeve v zvezi s predlaganjem oseb za občinske in okrajne sodnike za prekrške in v zvezi z organiziranjem republiškega in zveznega senata za prekrška v okviru resora za notranje zadeve. Vsi ti organi, kolikor še obstojajo, so postali samo še organi skupščin ustreznih družbeno političnih skupnosti in so za svoje delo odgovorni le skupščinskim organom. S tem so sicer ostali upravni organi, ki pa zaradi svojih posebnih funkcij niso vključeni v temeljne upravne organe ustreznih skupščin, marveč predstavljajo v okviru teh organov posebno službo. Za opravljanje svojih nalog pa so, kakor smo rekli, odgovorni samo še skupščinam. Skupščine lahko vodijo le najsplošnejšo politiko in nadzorstvo nad delom sodnikov, oziroma senatov za prekrške. Strokovne pomoči, ki bi pomagala utrjevati službo kot tako in razreševati nejasna vprašanja, jim ne morejo nuditi. Tako se zdi, da je sodstvo o prekrških z novim zakonom obviselo še bolj v zraku, kot je bilo prej in nima trdnih in jasnih organizacijskih tal. Vsega tega se je očividno zavedal tudi zakonodajalec. Zaradi tega je za nekatere vrste upravnih ukrepov (zaporno kazen, varstveni ukrep določitve prebivališča, varstveni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje poklica in za izredno visoke denarne kazni - čl. 146 TZP) predvidel možnost sodnega varstva, ki pripada direktno republiškemu vrhovnemu sodišču (čl. 144 TZP). Sicer pa vse ukrepe (tudi varstveni ukrep določitve prebivališča do dveh let) izreka na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške (čl. 56 TZP glede na to, da s tem zakonom in zaenkrat z drugimi predpisi to ni določeno drugače), postopek na drugi stopnji pa vodi v SE Sloveniji republiški senat za prekrške, kot upravni organ. S tem pa organizacija sojenja o prekrških ni niti enotna, niti jasna in po našem mnenju, glede na obsežnejša pooblastila, tudi neprimerna. Možne izhode iz te situacije vidimo v treh variantah. Varianta A. Organizacija organov, pristojnih za vodenje postopka o prekrških ostane nespremenjena, s tem, da se prenese pristojnost za izrekanje varstvenega ukrepa določitve prebivališča do dveh let v pristojnost republiškega senata za prekrške. Varianta B. Pri občinskih in okrožnih sodiščih se ustanovijo specializirana sodišča za prekrške po čl. 132/2, 7 veljavne ustave SFEJ, ki se vključijo v enotni sodni sistem. Varianta C. Pri občinskih in okrožnih sodiščih se osnujejo posebni oddelki za prekrške v okviru sodišč splošne pristojnosti s tem, da sodi pri občinskih sodiščih praviloma sodnik poedinec in le izjemoma senat, kadar gre za ukrepe, ki so sedaj podvrženi sodnemu varstvu; pri okrožnih sodiščih kot drugo instančnih sodiščih pa vedno senat. Po našem mne*®u je od treh navedenih alternativnih možnosti najbolj sprejemljiva, razumljiva in organizacijsko jasna varianta C. Ne vidimo nobenega razloga proti temu, da se sojenje prekrškov ne bi vključilo v celotno organizacijo sodišč splošne pristojnosti. Če pa bi se odločili za to varianto, bi bilo treba posebej razmisliti tudi o tem, ali so razlike med sedanjim postopkom pred sodniki za prekrške in rednim kazenskim postopkom vsebinsko res tako pomembne, da jih kaže vzdrževati tudi v bodoče. S tem pa bi se verjetno izognili še nekaterim vsebinsko pomembnim, a nesmotrnim določilom* Prvo takšno določilo izvira iz ustavnih določb (čl. 36/4 Ustave SPRJ), ki so nastale na podlagi mednarodnih konvencij, sprejetih po drugi svetovni vojni. Takšno določilo je, da tisti zoper katere se izvršuje varstveni ukrep določitve prebivališča, niso dolžni delati (čl* 16J/2 TZP). To določilo je posledica mednarodno znanih in razvpitih ukrepov nekaterih državnih organov v tujini, ki so pred in med drugo svetovno vojno oddajali politične nasprotnike na prisilno delo po upravni poti. Z vključitvijo sojenja o prekrških v redno sodno dejavnost, ali po varianti B, ali po varianti C, bi odpadla potreba po nesmiselni določbi 2. odst. 156 čl. TZP. Za izvrševanje takšnega ukrepa, ki ima izrazito kurativni pomen, bi bile potrebne posebne določbe. Drugo takšno določilo je, da uživajo tisti, ki so upravno kaznovani na zaporno kazen, določene bonitete v primeri s tistimi, ki so sodno kaznovani (51* 159 TZP). Zaradi značaja obeh vrst kazni in njihovega namena, ne vidimo nobene potrebe po tem, da bi bilo prestajanje zapornih kazni, ki so izrečene za storjene prekrške, organizira-no drugače, kot pri enako dolgih zapornih kaznih, izrečenih za kazniva dejanja. Razlikovanje obeh vrst zapornikov glede na navedene bonitete pa povzroča upravam zaporov precejšnje organizacijske težave. Mnenja smo, da se je treba pač odgovorno odločiti, ali naj se zaporna kazen sploh izreče ali ne, tako v okviru postopka zoper storilce prekrškov, kakor v okviru postopka zoper storilce kaznivih dejanj. Potem pa, če se ta kazen le uporabi, jo je treba pač individualizirati glede na osebnost storilca, ne pa glede na to kateri organ je kazen izrekel. Končno še nekaj obrobnih pripomb. V čl. 98/3 TZP je določeno, da je mogoče v teku postopka obdolženca iz posebnih razlogov tudi pridržati. Pridržanje pa naj bi trajalo največ 24 ur. Mnenja smo, da je to premalo za tiste primere, v katerih se je treba zaradi določitve ukrepa posvetovati s strokovnimi službami. Taki primeri pa so zlasti* izrek zaporne kazni mladoletniku, za katerega je že po dosedanjih določilih treba dobiti mnenje pristojnega skrbstvenega organa (čl. 44/3 TZP) in izrek varstvenega ukrepa določitve prebivališča, za katerega bi bilo vsekakor tudi potrebno dobiti mnenje socialnih in zdravstvenih delavcev. Za te primere bi bilo treba predvideti možnost, da se pridržanje podaljša vsaj do treh dni. To pa bi postalo smotrno šele v slučaju, če se mladoletnikom ne bi smele izrekar- ti zaporne kazni krajše od 30 dni. Glede na te kavtele pa bi bilo treba varovati diskretnost poročil strokovnjakov. V teh primerih bi moral imeti spis dva dela* osebni dosije in splošni spis. Pravica vpogleda v osebni dosije naj bi pripadla samo zastopniku obdolženca. V tem smislu bi bilo treba dopolniti sedanji čl. 82 TZP. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 3 00000504478 . -i- ' ili'ub i;.'-v-r- :.-’. ac 'tč >Si :■ •-."c. v-'ii $$ sa su«IU Is*x i -• - li'-: i c,-. . 3.u . . .. : • i • V ciiib i~rcn li - . . INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO TRI PRAVNI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI Raziskava 20 ORGANIZACIJA LOKALNIH IN REŽIM PRESTAJANJA ZAPOROV KAZNI PRILOGE Ljubljana, decembra 1965 finansirala* Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani in Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije Razmnoženo v 8 izvodih ! 9 • 9 e • • * ♦ • 9 9 9 9 9 9 0 • • 9 • • • • . 9 9 9 • 9 9 9 9 t 9 • • • • • • . • 9 9 9 « 9 9 9 9 • 9 • • • . 9 « 9 • • 9 9 9 0 9 3 • • o • • X • 9 9 9 9 9 9 9 9 9 ■* rt 3 • 0) oo • • 0) X • 9 9 • 9 • • 9 »'—V 9 3 rH 4* CO N • (fl 3 • • E 05 X 9 9 9 9 9 9 9 • X 9 C > 05 rH 4-1 . • cO O • • OD E 05 O 9 9 9 9 9 9 • rH <* > rH O 05 >o • O OD 9 • OD E « 9 9 9 9 9 9 9 • 9 rH O 3 O 05 ■<-» •H • CQ bO • • S (0 9 9 9 9 9 9 9 C • rH 9 O 3 3 3 o 3 3 bo •r» • >o S 9 9 9 9 9 9 •i-> • 9 <8 01 • 8 3 44 O 9 3 X •o 8 • O >o O 8 9 9 • • 9 9 T3 9 GO o X 8 X 3 >0Q C o 0) s • o O 8 9 9 9 O • h 9 0) rH rH 3 T3 X >o N 8 > X > CO 3 8 • 05 O 9 8 3 rH O X •H • 4> 9 O 4^ ■rt N 8 T3 > 3 •H 9 N a> e O S h M CO OD 05 • X >o 9 > 3 U N • P. tfl o O S 99 O > O e 4» 3 •H • 3 E U N "O N o X • M s •• •O 3 O 3 > 9 •H N • 9 N 10 o, b o 8 o • C, 3 co O 3 3 rH X O o •H X 3 99 •rt 9 9 V—* c rH 00 £> 8 > >0D 3 TJ X rH O 3 9 (h 9 S O o O N 44 4> X •rt J* a. >co •H w ><0 9 9 >0D CC r. (h •H 55 3 3 o •o 0U 9 > • • . • . 9 9 <0 0» r- 05 O I—I •i-t a x (0 rH 9 -H "3 >. - ® 3 -rt a >« «H -rt o c H-> « fc, Q 4) U -r» 0. X o •rt bO o l-H o c •H B •i«) t — •H (0 X I rH “ 3 O o *h N >N m o >(0 S.5 A •rt O •rt «D (4 3 <0 a. u •rt > 9 •rt 0 e N 01 u 44 (0 •rt -rt ■** 3 v 3 -r» an « 3 •rt •rt rt •0D a H rH ja 3 •rt 3 > 3 P 3. 0) bt u 9 >■ •rt *H 3 3 0.3 > O X M O to a. to < 05 N rH O CM M tO JO 05 »O W Eh N M tO M O, N M rH 9 O to 44 05 9 9 rH rH 3 3 rt e N 41, rH 9 3 bO 3 0 •H M 99 •("* ►j !*> X 3 •H 3 (h >o O •rt O. 44 3 3 X f-1 •rt o> •rt >10 3 3 TJ 01 b O o. 3 N F-N 0 . O 9 9 0 9 e . B r—K « . 9 •rt • -H 9 9 o . s O . 9 O • 3 9 9 9 •rt > X •H •rt 9 L. O • tn 9 9 (h 9 O 44 >y O •rt O P. 9 . 9 9 P, 8 9 3 >9 •H 3 9 9 N O • E 9 9 N >> 0 v •H O a> O • 8 9 9 O rH •r* O n 3 3 to CO •H 9 • X 9 (h d e E 8 10 O B > a> 9 9 • *H 9 P. 9 > 9 Ih 44 3 (h •rt 0 9 O . 9 N 9 •»*> rH 9 -rt ro <0 4* 3 CO 3 £> . 9 > 3 8 9 X O •rt X X K e F® 9 9 CO O > S •tH ja > •rt a S . Oj 3 -o 0 rH a CG 0 •H t« > 9 •rs 3 C •r» • *cH 44 > 3 -rt £> N 3 3 10 •H P ar NI 0) U •H • X •i“» U M 0 •H 0 X f O a 00 1 X • s h 3 3 9 •tH s > > E 9 .p-4 S 3 44 •rt •fH (8 3 H-» •r» ® X5 •rt • A +» 3 3 'o 9 h ■W» 3 a P O U £ 9 Q 9 * U a. . . ro 9 . CM to rH m V >o MB • ' .41.5 inž &si -295 1. SPLObNB PREGLE ESJICE ',; *| „ * * ' • - *- »•• - -■ * • * *■ ' .. <• -■ ■ ' ■ ’ 1 ■ > K : v . t v •© Prekrški Zapori v: Lju- Radov-Mari-Celju Mur- Kopru Novi Novem blja- ljici boru ski ni So- Go- mestu rici brezdelje 51 a) M o 39 š k i 36 54 13 20 2 39 nedostojno vedenje 19 35 17 13 31 30 75 5 xgra na slepo srečo 1 5 - — • • • — — nedovoljen prehod čez mejo 16 1 33 22 25,5 30 12 10 neupoštevanje odločbe o izgonu 3 1 1 storjeni v prometu 8 11 9 7 19 5 4 14 ostali 2 9 4 4 11,5 14 7 32 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 Nx 5546 413 1172 681 253 293 114 41 N2 5645 413 1189 762 620 317 114 244 delež nespecifici-rsnih prekrškov 1. 8 H <• *■ H O «• 6 61,8 7,6 - 83,3 brezdelje 69 b) Ž 73 e n s k e 59 70 76 76 8 • • nedostojno vedenje 9 17 6 5 2,5 3,5 77 • e *gra na slepo srečo — — - — — — — — nedovoljen prehod Čez mejo 8 2 29 21 12 7 8 mm neupoštevanje odločbe o izgonu 12 0,5 - 10 _ — storjeni v prometu 1 4 0,5 1 7 5,5 — ostali 1 4 5 3 2,5 3^5 5,5 • • skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 'x 1475 57 173 114 41 145 26 5 *2 1515 57 174 119 99 146 26 22 delež nespecificira-nih prekrškov 2, ,6 - 0,5 4, ,2 58,3 0,7 77,3 * število vseh specificiranih prekrškov * število vseh prekrškov Kazniva dejanja zoper: Lju- blja- ni i Radov- Mari-ljici boru sapo Celju r i Murski Soboti v: Kopru Novi Gori- ci Novem mestu a) M o š k i življenje in telo 23 36 26 39 17 9 42 moralo 2 - 2 2 2 1 1 1 a arodno gosp. 4 5 5 7 4 16 8 premoženje 42 .. 34 42 20 29 25 22 v prometu 14 4 5 5 8 16 3 nedovoljen pre- hod čez mejo 1 5 2 4 6 13 2 nnadno dolžnost 5 4 8 4 15 2 4 ostala 9 10 10 19 20 18 18 skupaj 100 .1 100 100 100 100 100 100 N1 K 1937 7 673 264 133 82 56 91 N2 1937 7 673 264 134 82 56 91 b) Ž e n s k e življenje in telo 9 18 31 12, 5 — • • moralo 0» 5 mm - - prodno gospo- Carstvo 1 3 • - • - - Premoženje 67 52 65 31 • • • • • • v prometu 1. 5 — — — — — n«dovoljen pre- nod čez mejo — 9 — 12, 5 — — ^adno dolžnost 13 6 — 6 • • mm — °stalo 8 12 4 38 mm • • • • j. Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 1 199 66 23 16 4 6 3 N2 199 66 23 16 4 6 3 N1 58 Število vseh specificiranih kaznivih dejanj 1} 2 s Število vseh kaznivih dejanj Zapori v : Prekrški, kazniva Lju- Radov-Mari- Mur- Novi Novem dejanja bija- ljici boru Celju ski Kopru Go- mestu ni So- rici ___ bo ti_____________ Prekrški brezdelje 52 41,5 54 55 21 52 4 55 nedostojno vedenje 17 54 15 10 22 22 70 10 igra na slepo srečo 1 4,5 - - - 0 - - nedovoljen prehod čez mejo 19 1 57 25 52 26 14 10 neupoštevanje odloč - be o izgonu 1 - • • - - 5 — — storjeni v prometu 8 10 9 6 1? 4 4 14 ostali 2 9 5 4 8 12 8 55 skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 "z 4140 419 1051 641 196 549 112 42 N2 4182 419 1046 709 558 569 112 257 delež storilcev nespecificiranih prekrškov 1,0 — 1, 4 9,6 64,8 5, 4 - 82,0 Kazni« dejanja zoper: življenje in telo 25 - 56 27 56 17 9 42 moralo 2 — 2 2 1 1 2 1 narodno gospodarstvo 4 - 5 6 5 5 17 7 premoženje 41 • • 55 45 21 50 25 22 ▼ prometu 14 - 4 4 5 8 17 5 nedovoljen prehod &ez mejo 1 - 5 1,5 5 6 15 2 nradno dolžnost 6 - 4 7,5 5 17 1 5 ostala 9 - 11 9 22 18 17 18 skupaj 100 • • 100 100 100 100 100 100 *1 1859 7 666 270 158 84 55 90 "a 1841 7 666 271 159 84 55 90 Delež neznanih storilcev 0,2 - - 0,4 . 0,7 — — ** * število storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, ki so znana N2 * število vseh prekrškov in kaznivih dejanj Zapori v: Lju- Radov-Mari- Mur- Novi Novem Kraj rojstva bija- ljici boru Celju ski Kopru Go- mestu ni So- rici _ ______ ________ bo ti___________________ Prekrški: Kraj popisa 12 1 15 10 2 _ 1 2 ostala Slovenija 49 55 66 62 90 49 80 59 zunaj Slovenije 39 44 19 28 8 51 19 39 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 4182 419 1046 685 558 369 112 237 »2 4182 419 1046 709 558 369 112 237 Kazniva dejanja: kraj popisa 12 • • 8 6 4 • • 2 1 ostala Slovenija 65 • • 85 77 91 64 62 88 zunaj Slovenije 23 • # 7 17 5 36 36 11 Skupaj 100 • • 100 100 100 100 100 100 Nx 1839 7 666 261 139 84 53 90 1841 7 666 271 139 84 63 90 N^ * število storilcev z znano narodnostjo ^2 * število vseh storilcev Lju- Narodnost blja- ni Zapori m Radov-Mari- Mur- ljiei boru Celju ski So- boti r : Novi Kopru Gorici Novem mestu Prekrškis slovenska 66 61 88 75 87 54 89 64 ostale jugoslovanske 52 38 9 24 2 33 7 35 manjšine in ostale nejugoslovanske 2 1 3 1 11 13 4 1 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 »1 4177 419 1044 709 558 369 112 256 N2 4182 419 1046 709 558 369 112 257 Kazniva dejanja: slovenska 81 ostale jugoslovan- • • 97 88 92 67 73 87 ske 18 • • 3 11 2 25 25 11 manjšine in ostale nejugoslovanske 1 • • • • 1 6 8 4 2 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 \ 1840 7 666 271 139 84 53 90 N2 1841 7 666 271 139 84 53 90 Mi * število storilcev z znano narodnostjo * število vseh storilcev Zapori v: Mari-Novi Lju- Mur- Radov- Novem Prekrški, boru Go- blja-ski ljici Celju Kopru mestu kazniva dejanja rici ni So- ...___________________________boti ______ ______ Prekrški brezdelje 47 * • 50 21 54 41 55 • • nedostojno vedenje 20 igre na slepo sre- 29 20 55 47 41 18 • • Čo - - (24) - (21) - - - nedovoljen prehod Čez mejo 19 neupoštevanje • • 16 (22) 16 • • 22 17 • • odločbe o izgonu •• - — — — • • — storjeni v prometu 17 - 21 55 57 55 • • • • ostali • • — • • 15 51 25 • • • • skupaj 28 24 24 17 46 55 24 24 Delež povratnikov med storilci kaznivih dejanj v SR Sloveniji Z a p o r i v: L ju- Mur- Mari- Novem Novi Radov- Kazniva dejanja blja -ski boru Celju mestu Kopru Go- ljici *oper: . ni So- boti nci življenje in telo 10 (12) 55 58 57 • • • • - moralo •• narodno gospodar- (67) • • • • " stvo ( S) • • 55 • • • • • • • • — premoženje 25 • • 68 62 56 60 • • • • v prometu 6 nedovoljen prehod ** 54 • ♦ • • • • Čez mejo •• • • 62 • V uradno dolžnost ( 7) - 62 45 • • • • • • — ostala 15 • • 60 57 51 • • • • ** skupaj 16 10 60 54 45 59 50 + • • f samo 7 primerov kaznivih dejanj • - - - ■ ■•-" Število zapornikov po času privedbe v zapore v Ljubljani Leto Skupaj Mesec privedbe 1961 1962 1963 vsi od te^a moški ženske januar 152 223 282 657 527 130 februar 165 207 300 672 549 123 marec 191 277 278 746 607 139 april 184 224 253 661 56? 94 maj 156 203 276 635 527 108 junij 181 271 258 710 601 109 julij 221 257 236 714 565 149 avgust 335 286 499 1 120 898 222 september 246 350 310 906 74? 159 oktober 235 305 302 842 683 159 november 196 295 345 836 666 170 december 209 295 274 778 629 149 neznano 2 4 13 19 16 3 Skupaj 2 473 3 197 3 626 9 296 7 582 1 714 povprečno na mesec novo-doelih -e 206 266 301 • • 630 143 Vrsto prekrškov in kaznivih dejanj zapornikov v Ig ubijani Prekrški, kazniva dejanja Prekrški s brezdelje nedostojno vedenje igra na slepo sredo nedovoljen prehod čez mejo neupoštevanje odloka o izgonu storjeni v prometu ostali neznano skupaj Kazniva dejanja zoper; življenje in telo moralo narodno gospodarstvo premoženje v prometu nedovoljen prehod čez mejo uradno dolžnost ostalo Leto 1961 1962 1963 skupaj 929 1 303 1 582 3 814 340 381 483 1 204 7 35 23 65 310 337 366 1 013 26 159 149 334 82 194 197 470 40 46 35^ 121 2 6 131* 139 I 736 2 458 2 966 7 160 162 166 129 457 11 10 23 44 22 33 17 72 310 313 325 948 103. 110 61 274 16 3 3 22 40 42 35 117 73 62 67 202 skupaj 737 739 600 2 136 Prekrški 1 736 2 458 2 966 7 160 Kazniva dejanja 737 739 660 2 136 skupaj 2 473 3 197 3 626 9 296 V letu 1963 v določenem časovnem ra udobju, prekrški v matični knjigi zapornikov niso podrobneje specificirani. Prekrški, Število Struktura v kazniva dejanja moški ženske skupaj moški ženske Prekrški brezdelje 2 800 1 014 5 814 49 67 nedostojno vedenje 1 06*1- 159 1 204 i' 19 9 igre na slepo srečo 65 65 1 “ nedovoljen prehod čez nejo 905 110 1 015 16 7 neupoštevanje odločbe o izgonu 152 182 354 5 12 storjeni v prometu 454 16 470 8 1 ostali 107 14 121 2 1 nespecificirani 99 40 159 2 3 skupaj 5 <*-5 1 515 7 160 100 100 Kazniva dejanja zopers življenje in telo 440 17 457 22 9 moralo 45 1 44 5 (0,5) narodno gospodarstvo 70 2 72 4 (1) premoženje 814 154 948 42 67 v prometu 271 3 27* 14 (1,5) nedovoljen prehod čez mejo 22 - 22 1 uradno dolžnost 91 26 117 5 13 ostalo 186 16 202 9 8 skupaj 1 957 199 2 156 100 100 Število prekrškov in kaznivih dejanj po storilcer - Ljubljana narodnosti EitO Struk tu- Narodnost "1J61 1962 1963 ra pad v * slovenska 1 933 2 376 2 684 7 053 " 76 ostale jugoslovanske I 455 764 884 2 105 23 ostale ne jugo s lov. 25 57 50 132 1 neznano — — 8 8> • • skupaj 2 473 3 197 3 626 9 296 100 Trste prekrSkov in kaznivih dejanj, ki jih. izvršujejo storilci ostalih jugoslovanskih narodnosti Prekrški, .. kazniva dejanja 1961 Leto 1962 1965 Prekrški brezdelje 202 429 494 nedostojno vedenje 73 64 106 igra na slepo srečo 7 32 18 nedovoljen prehod čez mejo 44 39 42 neupoštevanje odločbe o izgona 8 32 36 storjeni v prometu 3 20 22 ostali 8 12 7 neznano - - 42 skupaj 34? 628 767 Kazniva dejanja zoper; življenje in telo 27 30 26 moralo 2 2 5 narodno gospodarstvo 5 4 2 premoženje 57 76 65 ▼ prometu 2 7 4 nedovoljen prehod čez mejo 2 1 - uradna dolžnost 3 3 5 ostala 10 13 10 skupaj 108 136 117 Vsi prekrški 347 628 76? Vsa kazniva dejanja 108 136 117 ▼se skupaj 455 764 884 Starostna Moški Ženske MwUX/UXCl v letih 1961 1962 1963 1961 1962 1963 16 - 17 3 4 5 2 3 6 18-20 16 18 15 25 24 20 21-22 6 8 7 14 13 11 23-2* 9 8 9 12 9 10 25-29 2* 20 21 15 18 18 30-39 23 25 24 17 18 20 *0-4-9 10 9 8 11 10 12 50-59 7 6 8 5 3 3 60 in več 2 2 3 1 2 • • Skupaj* 100 100 100 100 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti starostna skupina v letih Moški Žensko 16 - 17 154 35 *4" 18-20 413 128 21-22 264 109 23-24 311 85 25-29 329 57 30-39 182 31 40-49 70 19 50-59 54 6 60 in več • • • • . Storilci neznane starosti niso upoštevani Povprečna dolžina izrečenih kazni - L jubijana Prekršek, kaznivo dejanj® Število dejanj Seštevek dni Izrečene kazni Povprečno dni na 1 dejanje Prekrški brezdelje 3 814 64 633 17 nedostojno vedenje 1 204 16 666 14 igre na slepo srečo 65 1 086 17 nedovoljen prehod čez mejo 1 013 19 011 19 neupoštevanje odločbe * > o izgonu 334 4 927 15 storjeni v prometu 470 4 901 10 ostali 121 1 9©4 16 neznano 139 1 965 14 skupaj 7 160 115 093 16 Kazniva dejanja zoper: življenje in telo 457 41 672 91 moralo 44 6 730 153 narodno gospodarstvo 72 8 OO5 111 premoženje 948 143 658 152 v prometu 274 23 208 85 nedovoljen prehod čez mejo 22 3 020 137 uradno dolžnost 117 22 595 193 ostalo 202 19 022 9* skupaj 2 136 20? 910 125 Prekrški 7 160 115 093 16 Kazniva dejanja 2 136 26? 910 125 skupaj 9 296 383 003 • • Prekršek, Hoški Žtovilo • dejanj *°*?«*“> izrečene kazni 1 deaenje kaznivo dejanje Prekrški brezdelje 2 800 45 389 16 nedostojno vedenje 1 065 14 913 14 igre na slepo srečo 65 1 086 17 nedovoljen prehod čez mejo 905 17 196 19 neupoštevanje odločbe 0 izgonu 152 2 071 14 storjeni v prometa 454 4 832 11 ostali W 1 763 16 neznano 99 1 378 14 skupaj 5 645 88 628 16 Kazniva dejanja zoper; življenje in telo * 440 39 610 90 moralo 45 6 580 153 narodno gospodarstvo 70 7 645 109 premoženje 814 122 991 151 v prometu 271 22 938 85 nedovoljen prehod čez mejo 22 3 020 137 uradno dolžnost 91 17 545 193 ostalo 186 17 TO? 95 skupaj 1 937 238 054 123 Prekršek, kaznivo dejanje Število -dejanj dni izrečene kazni iPovpr dni a&no na 1 dejanje Prekrški brezdelje nedostojno vedenje igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez mejo neupoštevanje odločbe o izgonu storjeni v prometu ostali neznano skupaj Kazniva dejanja zoper življenje ln telo moralo narodno gospodarstvo premoženje v prometu nedovoljen prehod čez mejo uradno dolžnost ostalo 014 19 244 19 139 1 753 mm 13 110 1 815 17 182 2 856 16 16 69 4 14 141 10 40 587 15 515 26 465 17 17 2 062 121 1 150 (150) 2 560 (180) 134 20 607 154 3 270 (90) 26 5 050 194 16 1 317 82 199 29 876 150 skupaj Prekrški Število dni 12 5 4 8 9 skupaj brezdelje 6 40 87 40 550 59 188 105 5 858 nedostojno vodenje 8 56 42 57 96 85 61 70 8 465 ^6re na slepo srečo - mm 2 10 5 —9 4 19 nedovoljen prebod čez mejo — 2 5 6 55 10 18 11 M 105 neupoštevanje od-.,. ■loč be o izgonu — 1 2 7 5 16 6 1 58 storjeni v prometu 29 85 12 56 19 51 16 50 5 261 ostali 8 5 12 9 12 2 4 1 51 bo specificirani - 1 5 2 21 5 5 1 — 56 neznani M - 'i* 1 r M* 1 2 - M 4 skupaj 45 175 154 164 540 204 508 251 16 1 855 lovilo- ani JSapora 45 550 462 656 2700 1224 . /»> 2156 1848 144 9 585 Kazniva dejanja, kaznovana s kaznimi 6 In več me secev*-Lj ubijana Kazniva dejanja zoper 6 mascev do 1 leta 1 leto in več skupaj žlvljenje in telo 75 10 85 koralo 12 5 17 blodno gospodarstvo 14 2 16 Premoženje 248 79 527 v prometu 52 9 41 nedovoljen prehod čez mejo 6 1 7 bbadno dolžnost 46 14 60 ostalo 50 5 55 skupaj 461 125 584 Število storilcev prekrškov in kaznivih dejanj - Ljubljana v - , Povratniki po številu povratkov 1» rroicrsKi, Hepo- ------------------------------------— Ysi po* kazniva dejanja vra^_ ^ ^ ^ ^ 5 in skupajskupaj^^f* nikl vcč kov Pekrski brezdelje 1 508 242 124 nedostojno vedenje 568 69 29 igre na slepo srečo 52 7 1 nedovoljen prehod čez mejo 664 86 26 neupoštevanje odločbe o izgonu 25 1 2 storjeni v prometu 246 42 14 ostali 85 2 1 ne specificirani 40 2 - skupaj 5 168 451 197 Kazniva dejanja zoper: življenje in telo 576 • 58 5 moralo 57 5 - narodno gospodarstvo 62 3 1 premoženje 575 160 19 v prometu 241 15 1 nedovoljen prehod če* mejo 14 4 1 uradno dolžnost 100 7 - ostala 144 25 - skupaj 1 547 255 25 neznano 2 ▼se skupaj 4 717 706 222 156 155 657 2 165 50 22 19 159 707 20 1 1 10 42 (24) 15 4 129 795 16 5 1 7 52 (22) A- 8 1 65 511 21 2 - 5 90 • • - - 2 42 • • 205 161 1 014 4 182 24 1 - 42 418 10 5 40 • i — mm 6 68 (9: 6 2 187 760 25 - - 16 257 6 t — 5 19 • • 1 8 108 (7; 1 1 25 169 15 9 5 292 1 839 16 2 214 164 1 506 6 025 22 Prekrški, Kopo vratniki Povratniki kazniva dejanja „ x sku- ° 2 paj „ * m ž žensk sku- paj T žensk Prekrški - - brezdelje 1181 527 1508 22 485 174 657 26 nedostojno vedenje 557 51 568 5 125 14 159 10 igre na slepo srečo f 52 - 52 “t* - 10 10 - nedovoljen prehod čez mejo 594 70 6G4 11 116 15 129 10 neupoštevanje odločbe o izgonu 12 15 25 (52) 5 4 7 • ^ * v • • »tor j eni v prometu 257 9 246 ' .. 64 1 65 • • ostali 74 11 85 (15) 5 - 5 m* nespecificirani 33 7 « '.•11 2 • • skupaj 27OO 468 5168 15 8O7 207 1014 20 Kazniva dejanja zoper* - r Življenje in telo 565 15 576 (5) 40 2 42 * • moralo 57-37 - 5 - 5 narodno gospodarstvo 60 2 62 .. 6 - 6 - premoženje 500 75 575 15 162 25 187 15 v prometu 259 2 241 ♦ . 15 1 16 • • nedovoljen prehod šez mejo 14-14 1 - 5 - 5 • # uradno dolžnost 76 24 100 24 6 2 8 . • ostala 154 10 144 (7) 21 * 25 • • skupaj 1425 124 1547 8 258 54 292 12 neznano 2 - 2 - - - - - vsi skupaj 4125 592 4717 15 K>65 2411506 18 "" "v Spol, Nepo- prebivališče vratniki Povrat- niki Skupaj “T~ povrab- nikov Moški in ženske skupaj Ljubljana 562 199 761 26 ostala Slovenija 1 264- 312 1 576 20 zunaj Slovenije 270 26 296 9 brez stalnega prebivališča 1 O72 476 1 548 31 neznano ' - 1 1 • # skupaj 3 168 1 014 4 182 24 Moški Ljubljana 493 161 654 25 ostala Slovenija 1 136 275 1 411 19 zunaj Slovenija 213 22 235 9 brez stalnega prebivališča 858 348 1 206 29 neznano - 1 '1 ♦ • skupaj 2 7OO 8O7 3 507 23 Ženske - Ljubljana 69 38 107 36 ostala Slovenija 128 37 165 22 zunaj Slovenije 57 4 61 (7) brez stalnega prebivališča 214 128 342 37 skupaj 468 207 675 31 Spol, Nepo- prebivalisče vratniki Povrat- niki Skupaj * povrat- nikov ^oški in žensk© skupaj Ljubljana 274 52 426 12 ostala Slovenija 1 084 177 1 261 14 zunaj Slovenije 60 17 77 22 brez stalnega prebivališča 21 46 77 60 skupaj 1 549 292 1 841 16 Moški Ljubljana 228 42 270 11 ostala Slovenija 1 014 161 1 175 14 zunaj Slovenije 57 17 74 22 brez stalnega prebivališča 26 28 64 59 skupaj 1 435 258 1 685 15 Ženske Ljubljana 46 10 56 18 ostala Slovenija 70 16 86 19 zunaj Slovenije 2 - 2 • • brez stalnega Prebivališča 5 8 12 62 skupaj 124 24 158 22 Spol, Število povratkov - ■ - -" - povratek 1 2 3-4 5 in več skupaj otoški in genske skupaj * - istovrsten 272 60 54 34 420 različen 179 137 151 127 594 skupaj 451 197 205 161 1 014 $ istovrstnega povratka 60 30 26 21 41 Moški - istovrsten 226 47 36 11 320 različen 158 115 118 96 487 skupaj 384 162 154 IO7 8O7 J9 istovrstnega povratka 59 29 23 11 40 Ženske » istovrsten 46 13 18 23 100 različen 21 22 33 31 107 skupaj 6? 35 51 54 207 ^ istovrstnega povratka 69 37 35 45 48 Storilci kaznivih dejanj po vrsti povratka - Ljubljana Spol, Število povratkov - - ' - povratek 1 2 3-4 5 in več skupaj Moški in ženske skupaj - - - - istovrsten 41 1 «. 42 različen 214 25 8 3 250 skupaj 255 25 9 3 292 ^ istovrstnega povratka Moški 16 • • • • • « 14 istovrsten 38 38 različen 190 19 8 3 220 ženske ***** 228 19 8 3 258 istovrsten 3 m 1 I 4 Različen 24 6 - 30 skupaj 27 6 1 1 54 Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po kraju rojstva - Ljubljana Kraj rojstva Število * - nepo- vratniki povrat- niki skupaj nepo- povrat-vratniki niki skupaj Prekrški - ~ ■ ■ ■* — Ljubljana 296 202 498 9 20 12 ostala Slovenija 1 ms 552 2 038 47 55 49 zunaj Slovenije 1 386 260 1 646 44 25 59 skupaj 5 168 1 014 4 182 100 100 100 Kazniva dejanja Ljubljana 187 55 222 12 12 12 ostala Slovenija 1 016 177 1 195 66 61 65 zunaj Slovenije 344 80 424 22 27 25 v neznano • 2 šm 2 - - — skupaj 1 549 292 1 841 100 100 100 • Strukturna števila so izračunana brez "neznano”. ■> Spol. Število i ■ * naro dno st nepo- vratniki povrat-, niki skupaj nepo- po—. vrat- vrat- skupaj niki nikl Hoški in ženske skupaj slovenska 1 w 802 2 749 62 80 66 ostale jugoslovanske 1 140 204 1 344 36 19 32 ne j ugo slovanske 76 8 84 2 1 2 neznano 5* - 5 - - - skupaj 3 168' 1 014 4 182 100 100 100 Hoški .. slovenska 1 610 615 2 225 60 76 64 ostale jugoslovanske 1 021 186 1 207 38 23 34 nejugoslovansko 65 6 71 2 1 2 neznano 4 - 4 - skupaj 2 700 807 3 507 100 100 100 ženske * * slovenska 337 187 524 72 90 78 ostale jugoslovanske 119 18 137 26 r- 9 20 nejugo slovanske 11 2 13 2 1 2 neznano 1 1 M - skupaj 468 207 675 100 100 100 "noznano" ni upoštevano pri izračunu strukture Spol, narodnost Število » :**■■■*• nepo- povrafe-vratniki niki skupaj * »< nepo- povrat- vrat-skupaj niki niki Moški in ženske skupaj ■ ‘ - — slovenske 1 269 226 1 495 82 78 81 ostale jugoslovanske 262 62 524 17 21 18 n© jugoslovanske 17 4 21 1 1 1 ne znano 1* - 1 mm - - skupaj 1 549* 292 1 841 100 100 100 Moški slovenska 1 152 193 1 3*5 81 74 80 ostale jugoslovanske 255 61 316 18 24 19 ne j ugo slovanske 17 4 21 1 2 1 neznano 1 - 1 - - - skupaj 1 425 258 1 683 100 100 100 Zenske - * slovenska 117 33 150 94 (97) 95 ostale jugoslovanske 7 1 8 6 (3) 5 ae j ugo s lovanske - - - - '- - skupaj 124 34 158 100 100 100 * „ "neznano" ni upoštevano pri izračuna strukture Starost v letih Moški Ženske nepo- vrat- nih! povrat-skupaj nikl po- vrat- nikov nepo- povrat- vrat-skupaj nice nice f>. po- vrat- nic 16 - 17 204 29 233 12 43 4 47 9 18-20 663 152 815 19 134 55 189 29 21-22 226 53 279 19 63 21 84 25 23 - 2* 231 55 286 19 43 26 69 38 25-29 554 139 693 20 65 36 101 36 30-39 473 205 678 30 66 37 103 36 40-^9 171 72 243 30 23 20 43 47 50-59 140 77 217 35 23 5 28 18 60 in več 36 25 61 41 5 3 8 37 skupaj 2 698 807 3 505 23 465 207 672 31 neznano 2 .** 2 - 3 - 3 - skupaj 2 700 807 3 507 23 468 207 675 31 p ki moški nepovratniki : povratniki = 83,1» značilen na • nivoju 0f00*1| p ki ženske nepovratnice t povratnice ® *12,29» značilen •na nivoju 0,05i Starost Moški Ženske v letih nepo- vrat- niki % po—. vrat- skupaj ^kl bISt nepo- vrat- nice povrat*-skupaj nice cfi po- vrat- nic 16 - 17 - — ; r ' * • # - - - - t 18-ao 83 29 112 25 8 5 13 38 21-22 83 21 104 20 10 3 13 23 23-24- 145 32 177 18 15 4 19 21 25 - 29 431 66 497 13 26 7 33 25 30-39 440 82 522 16 33 11 44 14 40-49 129 17 146 12 19 3 22 • • 50-59 96 8 104 8 12 1 13 • » 00 in več 16 3 19 16 1 - 1 - skupaj 1 423 258 1 681 15 124 34 158 - neznano 2 - 2 • • - i mm - skupaj 1 425 258 1 683 15 124 34 158 Li^ moški nepovratniki ; povratniki » 19»74, značilen na * nivoju 0,01 j ki^ Žensko nepovratnice : povratnice ni značilen} Storilci prekrškov po starosti in številu povratkov - Ljubljana Starost v letih Nepo— vrat- niki Povratniki po številu povratkov fi,' --------------— Vsi po- ve6& *”»«3 afcu£a4nltaJ" 16 - Y1 18 ^ 20 797 123 33 21-22 289 37 10 23-24 2?4 34 15 25-29 619 69 37 30-39 539 95 62 40-49 194 34 15 50-59 163 30 12 60 in več 41 9 6 skupaj 3 163 451 197 neznano 5 - - skupaj 3 168 45 197 5 1 33 280 12 37 14 207 1 004 21 15 12 74 363 20 18 14 81 355 23 40 29 175 794 22 46 39 242 781 31 15 28 92 286 32 23 17 82 245 33 6 7 28 69 41 205 161 1 014 4 177 24 - - - 5 205 161 1 014 4 182 24 8 8 S 8« (SS Storilci kaznivih dejanj po starosti in povratku - Ljubljana Starost v letih Uepo- vrafcniki Povrat- niki Skupaj * povrat- nikov 16 - 17 •m • • 18-20 91 34 125 27 21-22 93 24 117 21 23-24 160 36 196 18 25-29 457 73 530 14 30-39 473 93 566 16 40-49 148 20 168 12 50-59 108 9 117 • • SO in Več 17 3 20 • • skupaj 1 547 292 1 839 16 neznano 2 - 2 - skupaj 1 549 292 1 841 16 M2 povratniki storilci prekrškov:storilci kaznivih dejanj * 45,07, značilen na nivoju 0^001 s Število SpOl, -------------------------------------—----------- izobrazba nepo- povrat- nepo- ^ vratniki niki vratniki niki ^ooki in ženske skupaj brez izobrazbe In nedokončana o seta— letka 2 137 616 2 753 68 61 66 Nekončana osemletka 313 195 708 16 19 17 vec kot osemletka 305 202 707 16 20 17 neznano 13* 1 14 mm - - skupaj 3 168' 1 014 4 182 100 100 100 Moški brez izobrazbe in nedokončana osem- letka 1 821 494 2 315 68 61 66 nekončana osemletka 406 142 548 15 18 16 vec kot osemletka 462 170 632 17 21 18 neznano 11 1 12 - - - skupaj 2 700 807 3 507 100 100 100 ženske brez izobrazbe in nedokončana osem- letka 316 122 438 68 60 65 končana osemlet- <*■ ka 107 53 160 23 25 24 v©č kot osemletka 43 32 75 9 15 11 neznano 2 - 2 - - - skupaj 468 207 675 100 100 100 * Strukture so izračunane brez "neznano” Spol, izobrazba Število “ir nepo- povrat- nopo- povrat-^^ vratniki niki vratniki niki Moški in. ženske skupaj izobrazbe in ne-uokoncana osemletka ^končana osemletka v©c ko t o semle tka neznano 966 253 324 6* skupaj 1 549 Moški brep izobrazbe in ne— ^končana osemletka 904 ^končana osemletka 220 kot osemletka 297 neznano 4 skupaj 1 425 ženske izobrazbe in ne- končana osemletka 63 ^končana osemletka y 33 kot osemletka 28 skupaj 124 190 51 50 1 292 166 45 46 1 258 24 6 4 1 156 304 374 7 1 841 1 OTO 265 343 5 1 683 87 39 32 63 16 21 100 64 15 21 100 51 26 23 100 65 18 17 mm 100 64 18 18 100 71 29 63 17 20 100 64 16 20 100 100 . ^ri izračunu strukture "neznano" ni upoštevano 8« Spol, Poklic Storilci prekrškov Storilci kaznivih dejanj ' -i_" nikov Moški Priložnost— hi delavec 1 034 k&očki, gozd- 294 1 p28 22 83 44 127 35 hi delavec 153 šofer, avto- 26 179 15 161 25 186 13 mehanik 109 holavec: 43 152 28 141 21 162 13 kovinarski 218 78 296 26 155 22 177 12 lesni 103 35 158 25 75 12 87 14 živilski m 39 150 26 61 9 70 13 0stali dolavci754 241 995 24 625 114 739 15 Uslužbenec 71 30 101 30 91 6 97 (6) °stali poklicil42 20 162 12 30 3 33 C 9) heznano 5 1 6 • • 3 2 5 • • 8kdpaj 2 7OO Ženske •Priložnostne 607 3 507 23 1 425 258 1 683 15 oelavke 241 108 349 31 14 13 27 48 ^ečke. gozd-he delavk© 7 2 9 • • 5 1 6 9 • delavke v ži- viiski stroki 24 16 40 40 18 3 21 Pletarka — <>» - 1 1 • # 0stale delavke 97 62 159 39 33 6 39 • • uslugt)enjC0 38 10 48 21 24 5 29 • • °stali poklici 61 9 70 13 29 5 34 • • ho z napo _ - - - 1 - 1 •Mi ^apaj 468 207 675 31 124 34 158 21 Struktura storilcev prekrškov in kaznivih dejanj po spolu in poklicih - Ljubljana Spol- Storilci prekrškov Storilci kaznivih dejanj poklic nepo- vratnih i P™gfc-skupa3 nepo- vratnikl povrat- niki ‘skupaj Moški - - - ' - - Priložnostni delavec 38 57 38 6 17 8 dečki, gozdni delavec 6 3 5 12 10 11 šofer, avbomehoMk 4 5 4 10 8 10 klavec: kovinarski 8 10 9 11 9 10 ' lesni 4 4 4 5 5 5 živilski 4 5 4 4 3 4 ostali delavci 28 30 28 44 45 44 Uslužbenec 3 4 3 6 2 6 0stali poklici 5 2 5 2 1 2 skupaj 100 100 100 100 100 100 ženske Priložnostna delavka 52 52 52 11 38 17 v živilski stroki 5 8 6 15 • • 13 °stale delavke 21 30 23 27 • # 25 Uslužbenke 8 5 7 20 • • 19 °stali poklici 14 5 12 27 • e 26 — skupaj 100 100 100 100 • • 100 storilci prekrškov in kaznivih dejano po stanu lij ubijana Stan Nepovrat- niki Povrat- niki Skupaj * povrat- nikov Storilci prekrškov '■ - - - - samski 2 145 691 2 836 24 poročeni 790 m 170 960 18 razvezani 158 123 281 44 ovdoveli 30 14 44 32 neznano 45 16 61 - skupaj 3 168 1 014 4 182 24 Storilci kaznivih dejanj samski 590 149 739 20 poročeni 848 103 951 11 razvezani 71 25 96 26 ovdoveli 14 8 22 36 neznano 26 7 33 • • skupaj 1 549 292 1 841 16 ^ storilci prekrškov nepovratniki t povratniki m 82,64, ^2 2aaŽUOn “ °«001« storilci kaznivih dejanj nepovratniki : povratniki a 42,35, 2a*a£ilen na nivoju 0,001 Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po številu otrok - Ljubljana Število otrok Nepovratni ki t v Povrat- niki Skupaj Storilci prekrškov 0 2 351 775 3 126 1 278 92 370 2 265 81 346 3 120 19 139 4 44 18 62 5 in veš 63 13 76 neznano 47 16 63 skupaj 3 168 1 014 4 182 Storilci kaznivih dejanj 0 778 166 944 1 317 51 368 2 268 38 306 3 105 15 120 4 31 11 42 3 in v©2 23 4 27 neznano 27 7 34 skupaj 1 549 292 1 841 ladanje kazni Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po dolžini izrečenih kazni - Ljubljana ""Število 8torijcev za ne- Seštevek kazni povratniki , * Storilci prekrškov - nepo- povrat- vrat- skupaj ža za ka- “^1 gg- „.{fra krške dejano a 1 - 9 dni 991 18 10 - 19 dni 1229 83 20 * 29 dni 493 136 'do manj kot « meseca 441 319 « oo manj kot mesece 14 153 3..do manj kot ^ mesece — 71 \ao manj kot J mesecev mm 41 5 đo manj kot ° mesecev 6 J° aaaj kot ' i' 36 •c mesecev v m 101 1 loto im več - 56 skupaj 3168 1014 ‘tfaŽf ^vlh 1 - 9 dni 10 •i* 10 ~ 19 dni 92 1 20 - 29 dni 80 5 1 ^ manj kot « meseca ■ 296 22 ^ a.0 manj kot 2 mesece 3 do manj kot * mesece V? “anj kot ^ mesecev 3 ^ manj kot S mesecev 174 24 251 33 179 31 100 34 6ia>oSan3 kot 301 66 92 50 Skupaj 1549 292 1009 5050 122 - 122 1312 15369 1166 - 1166 629 10772 3236 - 3236 760 13744 13417 120 13537 167 883 10542 515 11057 71 - 6628 725 7353 41 - 4558 825 5383 36 mm 3840 1977 5817 101 ‘4’ 12055 12758 24813 56 - 10360 15411 25771 4182 45924 65924 32331 98255 10 60 mm t 93 1219 4 14 18 85 1687 51 66 117 318 10044 372 49O 862 198 10582 241 1591 1632 284 22957 729 2731 3460 210 21626 522 3511 4033 134 14981 702 4689 5391 393 116 66335 26720 1584 782 21442 23880 23026 24662 1841 176211 4987 58214 63201 Kazat izrečene storilcem prekrškov, aepovratnikom in povratnikom po spolu - Ig ubijana Trajanje kazni število' moški ženske skupaj moški že tiske skupaj Nepovratniki 1 - 9 dni ( 843 148 991 31 32 31 10 ~ 19 dni 1 040 189 1 229 39 40 39 20 - 29 dni -* 420 73 493 16 16 16 1 do taan^ kot 2 meseca 385 56 441 14 12 14 2 do manj kot 3 mesece 12 2 14 • • ♦ ♦ • • skupaj 2 700 468 3 168 100 100 100 Povratniki - 1 - 9 dni 16 2 18 ‘ 1° - 19 dni 77 6 82 • 26 12 22 20 - 29 dni 118 18 136 j n do manj kot 2 meseca 258 61 319 32 30 32 2 do manj kot V - 3 mesece 116 37 153 15 18 15 * d° aanj kot /L 'l 4 mesece 52 19 71 * do manj kot r -a 5 mesecev 29 12 M r 13 20 15 5 &anj kot r j 6 mesecev 25 11 3&) b manj kot 12 mesecev 74 27 101 9 13 10 1 leto in več 42 14 56 5 7 6 skupaj 807 207 1 014 100 100 100 Seštevek f. vseh. kazni, izrečenih v teku 3 let Kazni izrečene storilcem kaznivih dejanj, nepovratni kom in povratnikom po spolu - Ljubljana v 3 letnem obdobja bajanje kazni moški žšnske skupaj moški ženske skupaj 7 87 77 284 166 227 160 a«*. 86 268 63 1 425 28 12 mes. 79 3 5 3 8 v 10 92 80 33 3 179 100 / 301 66 Nepo vratniki 1 - 9 dni 10 - 19 dni 20 » 29 dni \do manj kot 2 meseca 2 do manj kot mesece 3 do manj kot 4 mesece 4 do manj kot mesecev 5 do manj kot 0 mesecev 6 do nanj kot •2 mesecev 1 leto in več skupaj Povratniki ^ **“ 9 dr>j _ 10 - 19 dni 1 20 "* 29 dni 4 1 do manj kot 2 meseca 22 manj kot -> mesece 22 5 manj kot ^ mesece oo V? m£®j kot > mesecev VS ^ kot ° mesecev 6 d<> manj kot 1 leto in več ^J^Paj 258 34 292 100 °2bevek vseh kazni, izrečenih v teku 3 let - 1 13 10 34 34 92 50 76,9 71,0 76,2 18,7 26,6 19,5 4,4 2,4 4,3 124 1 549 100 1 5 2 24\ 54 4 33 31 15 38 30 100 100 32 17 100 ' J v« 3. ZAPO HI V RADOVLJICI Število zapornikov po času privedbe v zapor - po spolu - Radovljica Mesec privedbe Moški Ženske n* Skupaj januar 39 6 45 februar 22 4 26 marec 29 1 30 april 25 5 30 maj 27 3 30 junij 2* 5 29 julij 21 2 24 avgust 104 10 114 september 27 2 29 oktober 28 9 37 november 39 4 43 december 27 6 33 skupaj 413 57 470 povprečno na mesec novo doš lih 36 5 40 Prekrški po spolu - Radovljica Število Struktura v $> Prekršek moški ženske skupaj moški ženske brezdelje 160 42 202 39 73 nedostojno vede- nje 144 10 154 35 17 ^S3?a na slepo srečo 19 eftfr 19 5 - nedovoljen prehod $ez mejo 4 1 5 1 2 neupoštevanje od— ločbe o izgonu - - - - *» prometni prekrški 47 2 49 11 4 ostali 59 2 41 9 4 skupaj 415 57 470 100 100 število prekrškov po narodnosti in spolu storilcev - Badovl j ioa Narodnost Število Struktura v moški ženske skupaj moški j* ženske slovenska 253 44 297 61 ' 77 ostale jugoslovanske^ 13 166 37 23 ae j ugo s lovaiiRkje 1 •» 1] r 2 , * manjšine 6 mm sj skupaj 413 37 47O 100 100 Vrste prekrškov, ki jih izvršujejo storilci ostalih jugoslovanskih narodnosti Prekršek Število Struktura v jt moški ženske skupaj moški ženske brezdelje 62 12 74 41 92 nedostojno vedenje 61 1 62 40 6 ^Gre na slepo sredo 17 * 17 11 "1“ "Krs^rprehod 2 r 2 1 ♦ ■M nf^šfcevanje odločbe 0 izgona 3 3 2 storjeni v prometu 8 - 8 5 - skupaj 153 166 166 100 100 Starostna struktura zapornikov - Radovljica Starost v latih Število Struktura v £ noškl ženske skupaj moški •» ženske 17 9 ' - 9 2 1 18-20 52 10 62 15 18 21-22 25 7 50 6 12 25-24 55 2 57 8 5 25-29 84 10 94 20 18 30-39 150 15 145 52 26 40-49 58 9 47 9 16 50-59 52 5 55 8 5 00 in več 10 1 11 2 2 akupad 413 57 470 -> 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 lato starosti Starost v letih Moški Ženske 18-20 17 3 21-22 12 3 23 - 24 17 1 25 - 29 17 a 30 - 39 43 2 40 —49 4 1 50 - 59 3 ,v ®> in vej jj M Povprečna dolžina izrečenih, kazni po spolu. — Radovljica Pr ekr »Air Število , . . Seštevek dni - eeaanj izrečene kazni Povprečno dal na 1 dejanj« * tj m ž sk m ž sk m ž sk brezdelje nedostojno vede- 160 42 202 5099 749 3848 19 18 19 nje j '.ti ^Cre na slepo 144 10 154 1975 141 • < 2116 14 14 14 srečo nedovoljen pre- 19 — 19 194 *• 194 10 r* mm 10 kod. čez mejo neupoš te vanje 4 1 5 52 15 67 15 15 15 odločbe 0 iz- Gonu * - storjeni v pro- filetu 47 2 49 804 11 813 17 5 17 ostali 59 2 41 598 21 619 15 10 15 413 57 470 6722 937 7659 16 skupaj 16 16 Prekrški kaznovani s kaznimi do vključno 9 dni - Sadovi j ica Kazni v dneh Prekršek 2345 6?8 9 skupaj brezdelje nedostojno vedenje *gre na slepo srečo prepovedan prehod čez mejo neupoštevanje odloka o izgonu storjeni v prometu ostali --25 12 116 5 28 --599 12 56 --2-5 211 - 1 - 1121 221 - 10 - - 2 1 215 9 skupaj - 1 8 16 28 19 9 17 5 101 število dni zapora - 2 24 64 140 114 65 156 27 število storilcev prekrškov in kaznivih dejanj - Badovljica Pekrski, kazniva tedanja Povratniki HeP°- uprav-, vrat- no “J? pred- nlM prod- kar sku- g2£- zno- paj Y9?4 7IS vani •f Tsi po-slcu~vrafc-nikov Prekrški brezdelje, klateštvo 79 63 mm 25 6 9* 173 5* nedostojno vedenje 76 48 18 1 6? 143 47 igre na slepo srečo 5 1 4 19 (2lj nedovoljen prehod čez mejo 2 2 mm «M» — 2 4 • • neupoštevanje odločbe 0 izgonu * prometni prekršek 26 11 ‘ • 4 15 41 37 ostali prekrški 27 8 - 5 1 12 39 31 ne specificirani - - mm - - - skupaj 225 155 - 51 8 19* 419 46 Siniva dejanja zoper: Premoženje ^ «• 4 2 6 7 • • Prekrški, Hepovratniki Povratniki kazniva dejanja m ž ak > žensk m ž ak žensk Prekrški brezdelje 61 18 79 25 75 21 94 22 hodostojno vede-nje »po 6 76 8 64- 5 67 »« ^Sro na slepo srečo 15 «» 15 4 mm 4 nedovoljen prehod čez mejo 2 »* 2 m* 1 1 2 • • n©upoštevanje o dr-^očbe o izgonu ®tor^Q]ii v prometa ' a» 2 26 • • 15 15 ; . °stali 26 1 27 • • 11 1 12 * • skupaj 198 2? 225 12 168 26 194 13 Vsa kazniva dejanja zoper premoženje so storili moški Storilci prekrškov po 3polu in prebivališču - Eadovljica Spol, Nepo- pre bivališče vratniki Povrat- niki Skupaj S* povratni- kov Moški in ženske skupaj Sadovlj ica 6 6 12 (50) ostala Slovenija 154 153 307 50 izven Slovenije 60 15 75 20 kjSz stalnega bivališča 5 20 25 80 skupaj 225 191 419 46 Moški Sadovi j ioa 6 4 10 • • °stala Slovenija 139 137 276 50 izven Slovenije 50 14 64 22 ^šla sfcalne6a tivali" 3 13 16 (81) skupaj 198 165 366 45 ženske Sadovi j ica ostala Slovenija 15 izven Slovenije 10 3talnega bivališča 2 27 2 16 1 7 26 2 51 11 9 53 • • 52 49 skupaj Storilci prekrškov po kraju rojstva - Radovljica _ Število Kraj --------*----------------------------------- rojstva nepo- povrat- nopo— povrat- vratniki niki s^^P^j vratniki niki Radovljica 1 3 4 0.5 1,5 1 0stala Slovenija 100 131 231 **,5 68 55 izven Slovenije 1» 60 18* 55 30,5 m skupaj 225 19* *19 100 100 100 Spol, narodnost Število * po- nepovrat- vrat-nlki niki ^oški in genske skupaj slovenska °ske^e 3uSoslovan-manjšine °ske^e nejugoslovan- 4 1 nepo- po-t skupaj vrat-vrat-skupaj ________nlžLaUa______ 108 146 254 48 76 61 112 46 158 50 24- 58 J skupaj 225 Koški 194 419 100 slovenska 92 122 214 47 ° stale jugoslovanske 101 44 145 51 ^snjšine 4 2 6 °lke^Q ae3u8osl°van'“' - 1 2 100 100 100 74 26 skupaj 198 16,8 566 100 100 100 Ženske ** +■ - " slovenska 16 24 40 59 93 75 °stale jugoslovanske 11 2 15 41 7 25 šine — mm - mm - °skeie nadugoslovan- . _ skupaj 2? 26 53 100 100 100 £« Starost v letih Moški Ženske napo— po- ?T nepo- p6-., jC vrat- vrat- skupaj po- vrat- vrat-skupaj poni ki nikl vrat- nice nice vrat- __________________nikov_____________________s|c 17 8 1 9 •• - 18-20 34 14 48 29 5 4 9 21 - 22 10 8 18 (44) 1 6 7 25-34 21 8 29 (28) 1 1 2 25-29 44 35 7944 5 5 10 30 - 39 52 64 116 55 9 5 14 40-49 16 14 3047 4 3 7 50 - 59 10 18 28 64 2 1 3 60 In več 3 6 9 (67) - 1 1 skupaj 198 168 366 46 27 26 55 49 Storilci prekrškov po starosti in povratku - Badovljioa Povratniki Vsi po- st aro st ®epo- upravno predka- v letih no pred- znovaal3fcupad aku"vrat- nikl fivo\ kSiZDOVBiil (P) poj nikov* _ ____________(USP) _____ 17 8 1 - 1 9 • • 18-20 39 16 1 1 18 57 32 21-22 11 13 1 - 14 25 56 23-24 22 7 2 - 9 31 29 25-29 49 26 11 3 40 89 45 30-39 61 42 26 1 69 130 53 4,0 - 49 20 11 6 1 17 37 46 50-59 12 14 3 2 19 31 61 60 In ved 3 5 1 1 7 10 • • Spol, -izobrazba ^°ski in žeosJsB skupaj Hepo- vrat— pred-kazno-vani (UP) Povratniki užfesv— niki no m sodno pred-kaznovani (U£3?) pred-ka- sku-zno- paj vani (P) Vsi sku- paj t ' po- vrat- nikov *• nedokončana osemletka 150 91 34 6 131 281 47 ^končana osemletka 24 21 5 1 27 51 53 več kot osemletka at- 1? 8 - 25 49 51 troz izobrazbe 27 7 3 1 11 38 29 skupaj 225 133 50 8 194 419 46 Moški nedovršena osemletka 136 81 34 3 118 254 46 dokončana osemletka 21 15 4 1 20 41 49 več kot osemletka 23 14 8 - 22 45 49 bnez izobrazbe 18 4 3 1 8 26 31 skupaj 198 111 49 5 168 366 46 Ženske nedokončana osemletka 14 10 mm 3 13 27 HQ dokončana osemletka m" - 3 6 1 - 7 10 • t več kot osemletka 1 3 - mm 3 4 • • ^ne2 izobrazbe 9 3 - mm 3 12 • • skupaj 27 22 1 3 26 53 49 Storilci prekrškov po spolu in. poklicih - Radovljica Moški Ženske deklic nepo— po— ^ nepo-t po— ^ vrata!- vrat-skupaj,*^ vrat- vrat- 3kupaov^_ Priložnostni - - - —- - . j. • - klavec 127 94 221 43 8 8 16 (50) '“»M-Jelci go- rt >. zdarski dala- , ve© 10 3 13 (23) 1 1 2 • 4 kj°£er, avtome- - ■■ hanik 6 8 14 (57) mm • • -y klavec: • k°vinarski 15 15 30 50 mm lesni 9 5 14 (36) •» živilski 3 7 10 • • a» 1 1 #4 0a^li delavci 21 27 48 56 2 2 4 4 Ualu2benec 3 4 7 • 4 1 1 1 4 4 °sfcali poklici 4 5 9 • • 18 13 31 42 skupaj 198 168 366 46 27 26 53 > 49 Stan Nepo- vratniki r Povrat- niki Skupaj 1* povrat- nikov sanski 112 92 204 45 poročen 101 71 172 41 razvezan A 8 23 31 74 ovdovel 4 7 11 (<*) neznano - 1 1 • • skupaj 225 194 419 46 Storilci prekrškov po številu otrok — Radovljica Število otrok Ifepo- vratnikl Povrat- niki Skupaj hr e z 123 102 225 1 33 37 70 2 26 ' 25 51 3 22 15 37 4 9 8 17 5 in več 12 6 18 neznano - 1 1 skupaj 225 194 419 Storilci prekrškov po izrečenih kaznih - Radovljica Število dejanj Kazni v dneh ^°vpr®c^0^az;n^ »—.. ... .............. Tfiffffn i. Prekrški nepo- vrat- nih povrat- nepo-nlki vratniki povrat- nopo- povratniki vrat- niki niki brezdelje 79 125 1 121 2 727 14 22 ^dostojno vedenje 76 78 1 003 1 113 13 14 ^Gre na slepo srečo 15 4 168 26 11 6 nedovoljen pr« 5— ^°d čea mejo 2 3 30 37 15 12 heupoštevanje *• odločbe o izgonu mm mm o — — 8 bor j eni v prometu 26 23 415 400 16 17 ostali 27 14 458 181 16 13 skupaj 225 2^5 3 128 4 765 14 19 v Število zapornikov po času privedbo v zapor, po spolu - Maribor Mesec privedbe Moški Ženske Skupad danuar 156 15 151 februar 158 16 17* marec 170 22 192 april 15* 17 171 maj 115 22 157 d unij 15* 8 162 đttUd 155 22 177 »vgusfe 215 50 2*5 september 151 20 151 oktober 150 2* 17* november 175 15 190 december 150 28 178 neznano 1 1 2 skupad 1 862 2*0 2 102 Povprečno na mesec 0 novo dog Uh 155 20 175 Prekrški in kazniva dejanja po spolu - Maribor Prekršek. kaznivo de4anje število Struktura v % moški ženske skupaj moški ženske skupaj Prekrški brezdelje 425 102 527 36 59 39 Nedostojno vedenj e!94 11 205 16 6 15 *gra na slepo arečo Nedovoljen prehod cez mejo 390 49 439 33 28 32 Neupoštevanje odločbe o izgonu 6 1 7 1 0,5 0,5 Prometni prekrški 107 1 108 9 0,5 8 ostali 50 9 59 4 5,5 4 Neepecificirani 17 1 18 1 0,5 1,5 skupaj 1 189 174 1 363 100 100 100 Kazniva dejanja »oper življenje in telo 239 12 251 36 18 34 »oralo 16 - 16 2 — 2 Narodno gospodarstvo 34 2 36 5 3 5 premoženje 224 34 258 34 52 35 Promet 29 - 29 4 - 4 Nedovoljen prehod es* mejo 35 6 41 5 9 5,5 Nradno dolžnost 27 4 31 4 6 4,5 ostalo 69 8 77 10 12 10 673 739 100 100 skupaj 100 Število prekrškov in kaznivih dejanj po narodnosti in spolu storilcev - Maribor Spol Struktura v fk Narodnost moški — zenske skupaj moški ženske skupaj slovenska ostale jugo- 1 725 224 1 947 92,5 93,3 92,5 slovanske 108 15 125 5,8 6,3 6,0 aed ugo slovanske 25 - 25 1,3 - 1,2 Manjšine 4 1 5 •• ”V 0,3 neznano 2 - 2 • • -J skupaj 1 862 240 2 102 100 100 100 ^ekrški ^&£g-iva dajanja. *nekrški brezdelje hedo stojno vedenje ^Sra na slepo sredo nedovoljen prehod c® z mejo ^Postavanje odloč-o izgonu Vnetni prekrški ostali prekrški skupaj kazniva dejanja zoper ^lVljeaje JjQ^Q noralo ^odno gospodarstvo Pretaožerije s^°rjeni v prometu "CTSjT pr0h°d Uradno dolžnost °sfcala skupaj Število Struktura v $> ~~ ' "" " " ' 1"" moški ženske skupaj moški ženske skupaj 58 10 68 67,4 66,7 67 4 *■ 4 4.7 ■“ 4 15 1 14 15,1 6,5 14 4 _ 4 S7 «. 4 7 4 11 8,1 26,8 11 86 15 101 100 t * 100 100 7 7 31 5 - 3 14 * 9 - 9 41 1 _ 1 • • 1 - 1 O • 1 - 1 • • 22 - 22 100 Starost letih v moški Število žensk« skupaj Struktura v % moški ženske 15 — 17 69 8 77 4 3 18 - 20 360 52 412 19 22 21 - 22 116 21 137 6 9 23 - 24 152 25 177 8 10 25 - 29 343 29 372 19 12 30 - 39 447 54 501 24 23 40 - 49 193 26 219 10 11 50 - 59 164 24 188 9 10 60 iz z več 18 1 19 1 • • skupaj 1 862 240 2 102 100 100 neznačilen Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti Starost v letih Moški Ženske —- 15 - 17* 35 4 18 - 20 120 17 21 - 22 58 10 23 - 24 76 12 25 - 29 69 6 30 - 39 45 5 40 - 49 19 3 50 - 59 16 2 60 in več • • • • Povprečje smo izračunali samo za 2 starostni leti, ker so Mii samo 3 mladoletniki stari 15 let in so torej izjema. Povprečna dolžina izročene kazni po spolu — Maribor **«*. Število dejanj ^«^”5 "•HBiuvo aejarge- m ž šk n ž sk m ž sk Prekršek brezdelje 425 102 527 8140 1878 10018 19 18 19 rodo3tojno vedenje 194 11 204 3368 188 3556 17 17 17 i^re na slepo srečo - nedovoljen pre-bed čez mejo 590 49 439 8457 819 9256 22 17 21 nevipog te vanje odločbe 0 izgonu 6 1 7 82 15 97 14 15 14 storjeni v pro- ne tu 107 1 108 1331 2 1333 13 2 12 °stali 50 9 59 1429 165 1594 29 18 27 neznano 17 1 18 274 10 284 16 10 16 skupaj 1189 174136325061 5077 26158 19 18 19 Kaznivo dejanje zoper ŽteiŽen3e in 239 12 koralo 16 «, rinrodno gospodarstvo 34 2 Premoženje 22* 34 ^ prometu 29 — “^voiaoii pre-^od. čez mejo 35 6 u^adao dolžnost 27 4 ostalo 69 8 .^^JJkupaj 673 66 251 22680 1080 25700 95 90 95 16 5150 - 5150197 - 197 36 3321 270 3591 97 135 100 258 36057 4103 40190161 121 155 29 2925 - 2925101 - 101 41 5875 650 65051® 105 159 31 5675 990 6665210 24? 225 77 6947 895 7842100 112 101 739 86630 7968 94598129 121 138 Prekrški kaznovani s kaznimi do 9 dni — Maribor Kazni 1 > rreKrseK 8 skupaj 1 2 3 4 5 6 7 9 brezdelje 1 4 11 7 16 6 12 18 5 80 nedostojno bedenje _ mm 5 6 6 5 6 13 2 43 igre na slepo srečo prepovedan prehod čez mejo 2 3 8 4 16 8 7 11 ; 59 neupoštevanje odločbe o izgonu storjeni v prometu 3 17 2 5 3 7 7 8 52 ostali - - 2 4 - - - 5 - 11 neznani - 2 1 - - 1 1 3 - 8 skupaj 6 26 29 26 41 27 33 58 7 253 Število dni zapora 6 52 87 104 205 162 251 464 63 1 374 Kazniva dejanja, kaznovana s kaznimi daljšimi od 6 mesecev Kazniva dejanja zoper 6 mesecev do 1 leta 1'leto in več skupaj življenje in telo 47 ' 3 50 ' ' moralo 6 2 8 Baro dno gospodarstvo 2 2 4 premoženje 70 21 91 v prometu 5 - 5 nedovoljen prehod čez mejo 13 2 15 uradno dolžnost 14 5 19 ostalo 14 2 16 skupaj 171 37 208 število dni zapora 38 860 15 720 54 580 Število storilcev prekrškov in kaznivih dejanj - Maribor Povratniki Prekrški, Nepo- , ' i kazniva dejanjavrat- niki STE- kSno-^5°- vani CUP) pred- kazno-sku- vani kazno- vani paj (SP) vani (P) (USP) skuvrat-j ni-P*i tor Prekrški brezdelje, kla-teštvo 184 149 5 9 tfi v* 547 47 nedostojno vedenje 122 22 2 7 51 155 20 igra na slepo srečo nedovoljen prehod čez mejo 304 63 4 6 — 75 577 19 neupoštevanje odločbe o izgonu 1 1 mm mm 1 2 • • prometni prekrški 79 14 2 16 95 17 ostali prekrški 52 4 - 1 5 57 • • nespecificirani 10 5 2 MM 5 15 • e skupaj 752 256 13 25 - 294 1 046 28 neznano — Kazniva dejanja zoper življenje in telx>112 5 117 4 *4* 124 256 55 moralo 5 - 9 1 - 10 15 (6?) narodno gospodarstvo 16 18 _ 18 54 55 premoženje 69 6 118 25 MN 147 216 68 Promet 12 - 14 14 26 54 ned.preh.čez mejo 13 1 18 2 «■» 21 54 62 uradno dolžnost 11 1 16 1 - 18 29 62 ostalo 30 1 43 2 - 46 76 60 skupaj 268 12 553 33 - 598 666 60 Vse skupaj 1 020 268 366 58 - 692 1 712 40 Število storilcev prekrškov in. kaznivih dejanj po spola - Maribor Prekršek Kepo vratniki Povratniki Kazniva dajanja^^ ženske skupaj ženske sku- ^ ped žensk Prekrški - - - • - - brezdelje >134 50 184 26 140 25 163 23 nedostojno ve- - — (19) denje ^22 - 122 - 25 6 31 igre na slepo srečo ** nedovoljen prehod čez mejo 265 59 504 15 70 3 73 • « neupoštevanje odločbe 0 izgona 1 .. 1 _ 1 _ 1 storjeni v pro- — metu ~ 79 - 79 - 15 1 16 • • ostali 43 9 52 (17) 5 — 5 - hespecLficiranl 8 2 10 • • 5 mm 5 - skhpaj 652 100 752 13 261 33 294 '• A' 11 Življenje in 0QI0 • 5 112 • • 117 7 124 • • moralo 5 _ 5 .. 10 10 _ hnrodno gospodarstvo ^4 2 16 • * 18 18 Prenošenje 53 10 68 15 126 22 148 15 ^ prometu ^2 4» 12 14 sss 14 — aeaovoijen pr_ nod cez taejo iO 5 13 • 0 18 3 21 • • “adno dolžnost *5 2 12 • t 16 1 17 • • °stalo 27 5 50 • • 41 5 46 • • ^npaj 24-5 25 268 9 360 38 398 10 Val skupaj 895 125 1 020 12 621 71 69? 10 Storilci prekrškov po spolu in prebivališču - Maribor Spol, prebivališče Nepo- vratniki — Povrat- niki Skupaj T“ povrat- nikov Moški in ženske skupaj Maribor 129 150 259 50 ostala Slovenija 502 126 628 20 izven Slovenije 90 7 97 (7) bi*ez stalnega prebivališča 31 31 62 50 neznano - - - -- skupaj 752 29» 1 046 23 Moški Maribor 99 117 216 54 ostala Slovenija 455 111 566 20 izven Slovenije 72 7 79 «S- • • frt^ez stalnega prebivališča 26 26 52 50 neznano - - * - skupaj 652 261 915 29 Ženske Maribor 50 15 43 30 °stala Slovenija 47 15 62 24 izven Slovenije 18 — 18 brez stalnega prebivališča 5 5 10 . v # • Poznano - - mm - skupaj 100 33 153 25 Maribor Spol, Nepo- prebivališče vratniki Povrat- niki Skupaj T povrat- nikov Moški in ženske skupaj Maribor 52 85 137 62 ostala Slovenija 214 304 518 59 izven Slovenije 1 5 4 (75) brez stalnega prebivališča 1 6 7 «■*- (86) neznano - - - ' - skupaj O £0 d oo 398 666 60 Moški Maribor 41 71 112 63 ostala Slovenija 200 284 484 59 izven Slovenije 1 1 2 (50) brez stalnega prebivališča 1 4 5 (80) neznano - - - • ' - skupaj 243 360 603 60 Ženske ** Maribor 11 14 25 56 ostala Slovenija 14 20 34 59 izven Slovenije - 2 2 (100) brez stalnega prebivališča 2 2 >•> (100) neznano - - - skupaj 25 38 63 61 -— L Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po kraju rojstva - Maribor Kraj - - - Število - - - - * - rojstva nepo- povrat- vratniki niki skupaj nepo-po1rrat-stalpa vratniki niki Prekrški i ' i. . » - - - " ^ ' - - ■ ----- Maribor 98 61 159 13 21 15 ostala Slovenija 488 203 691 65 69 66 izven Slovenije 166 30 196 22 10 19 skupaj 752 294 1 046 100 100 100 Kazniva dejanja Maribor 15 39 54 6 10 8 ostala Slovenija 230 337 567 86 85 85 zunaj Slovenije 25 22 45 8 5 7 skupaj 268 398 666 100 100 100 ** ■«* Storilci prekrškov po narodnosti in spolu - Maribor Spol, Število > narodnost nepo- vratniki povrat- niki skupaj Moški in genske skupaj slovenska 637 283 920 85 96 88 ostale jugoslovanske 83 11 94 11 4 9 manjšine 5 - 5 ostale nejugoslovanske 25 25, 4 mm 5 skupaj 750 294 1 044 100 100 100 neznano 2 - 2 Moški slovenska 555 251 804 85 96 88 ostale jugoslovanske 69 10 79 11 4 9 manjšine 4 - 4 ostale nejugoslovanske 24 — 24, ■ 4 5 skupaj 650 261 911 100 100 100 neznano 2 - 2 ženske slovenska 84 52 116 84 97 87 ostale jugoslovax*-ske 14 1 15 14 5 11 manjšine 1 mm 1 ostale nejugoslo-vanske 1 - 1 i 2 2 skupaj 100 55 155 100 100 100 Spol. Število narodnost nepo- vratniki povrat- niki skupaj H nepo- povrat- vratniki niki ^. ... . , ‘skupaj Moški in ženske skupaj slovenska 261 386 6*7 98 97 97 ostale jugoslovanske 6 12 18 X 2 3 3 manjšino mm - -J ostale nejugoslovanske 1 - 1 skupaj 268 398 666 100 100 100 Moški slovenska 236 3*8 58* 97 97 97 ostale jugoslovanske 6 12 181 manjšine - - -J 3 3 3 ostale nejugoslovanske 1 - 1 skupaj 2*3 360 603 100 100 100 Ženske slovenska 25 38 63 100 100 100 ostale jugoslovanske • - manjšine - - — — — - 03tale nejugoslovanske mm — — — mm • skupaj 25 38 63 100 •* f 100 100 Maribor Starost v letih Moški Ženske ----------------------z----------------------55— nepo- po- JZ nepo- po- vrat- vrat- skupaj J£Z vrat- vrat- skupajfLofc_ nilri VTac- nice nikov nic Prekrški 15 - 17 56 6 62 (10) 4 1 5 • • 18-20 174 52 226 25 52 5 57 (16) 21-22 55 20 55 56 11 2 13 • # 23 - 24 56 20 76 26 9 6 15 • • 25-29 110 45 155 29 14 4 18 9 9 50-39 124 63 187 54 19 11 50 57 40-49 56 27 83 52 4 2 6 • • 50-59 52 24 56 43 7 2 9 • # 60 in več 9 4 15 • • - - - - skupaj 652 261 915 29 100 55 133 25 Kazniva dejanja 17 •. 9 • • 18-20 54 23 57 59 2 5 5 9 9 21-22 18 21 59 54 4 2 6 9 9 25-24 26 26 52 50 2 1 3 9 9 25-29 63 76 159 55 4 5 9 9 9 50-39 59 120 179 67 1 16 17 C 9« 40-49 22 47 69 68 7 7 14 (50) 50-59 19 43 62 69 5 3 8 • • 60 in več 2 4 6 • • - 1 1 • 9 skupaj 243 360 603 60 25 58 63 60 Starost v letih Nepo- vratniki Povrat- niki Skupaj > povratni- kov Prekrški 15 - 17 60 7 67 (10) 18-20 206 57 263 '22 21 - 22 46 22 68 32 23-24- 65 26 91 29 25-29 124 49 173 28 30-39 143 74 217 34 40-49 60 29 89 33 50-59 39 26 65 40 60 in več 9 4 13 • % skupaj 752 294 1 046 28 Kazniva dejanja 17 - - • • 18-20 36 a6 62 41 21-22 22 23 45 51 23-24 28 27 55 49 25-29 67 81 148 55 30-39 60 136 196 69 40-49 29 54 83 65 50-59 24 46 70 66 60 in več 2 5 7 • • skupaj 268 398 666 60 Povratniki Spol, Nepo- izobrazba vrat- niki “jg^očtao pred- r d pred- no pred- k a- sku- s-s-ssnar v^ipa;i (gg) (SP) (PSP) (P) • Moški in ženske skupaj nedokončana osemletka končana osemletka več kot osemletka brez izobrazbe neznano skupaj 398 114 214 25 1 Moški nedokončana osemletka 345 dokončana osemletka 91 več kot osemletka 200 brez izobrazbe 15 neznano 1 skupaj 652 ženske nedokončana osemletka 53 moški ženske skupaj moški ženske 16-17 42 18 60 4 13' 18-20 191 39 230 19 27 21-22 51 19 70 5 13 23-24 89 6 95 9 4 25-29 186 15 201 18 11 30-39 256 20 276 25 14- 40-49 90 11 101 9 8 50-59 92 10 102 9 7 60 in več 29 4 33 2 3 skupaj 1 026 142 1 168 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti - Starost v lotih Moški ' * Ženske 16 - 17 18-20 21-22 23-24 25-29 30-39 40-49 50-59 60 in več Povprečna dolžina izrečene kazni po spolu - Celje Število dejanj Seštevek dni Izrečene kazni Povprečno đni na 1 de.ian.1e teiK&o ° ž * m ž sk n ž sk Prekršek brezdelje 366 80 446 7212 1701 8913 20 21 20 nedostojno ve denje 89 6 95 1539 88 1627 17 15 17 igre na slepo srečo - * nedovoljen prehod čez mejo 132 24 176 3072 437 3509 20 18 20 neupoštevanje odločbe o iz- gonu. - storjeni v prometu 49 1 50 406 3 409 8 3 8 ostali 25 3 28 526 38 564 21 13 20 nespecificirani 81 5 86 1261 32 1293 15 6 15 skupaj 762 119 881 14016 2299 16315 18 19 18 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 70 7 77 6437 1230 7667 92 175 100 moralo 6 - 6 1140 - 1140 190 - 190 narodno gospodarstvo 13 _ 13 1035 _ 1035 80 80 premoženje 113 15 128 19470 2405 21875 174 160 170 v prometu 12 - 12 1470 - 1470 123 - 123 nedovoljen prehod čez mejo 4 _ 4 1020 1020 255 255 uradno dolžnost 20 - 20 3615 - 3615 181 - 181 ostalo 26 1 27 1933 180 2113 7* 180 78 skupaj 264 23 287 36120 3815 39935 137 166 140 Prekrški, kaznovani a kaznimi do 9 dni Celje Kazni \ r dneh Prekršek 1 2 5 4 5 6 7 8 9 sku- paj brezdelje - 1 - 1 7 6 7 3 1 26 nedostojno vedenje 2 2 — 4 2 1 5 1 17 igre na slepo srečo . - prepovedan prehod čez mejo - 1 *»' 1 3 — 2 - 7 neupoštevanje odločbe o iz-gonu storjeni v prometu 8 1 6 1 7 3 6 - 32 ostali - 1 - 1 2 nespec inicirani 1 2 1 4 1 6 3 8 - 26 skupaj 1 15 4 12 16 21 14 24 3 110 število dni zapora 1 50 12 48 80 126 98 192 27 614 Kazniva dejanja, kaznovana s kaznimi daljšimi od 6 mesecev Kazniva dejanja zoper 6 mesecev do 1 leto 1 leto in več Skupaj življenje in telo 12 2 14 moralo 3 - 3 narodno gospodarstvo 1 1 premoženje 40 12 52 v prometu 4 - 4 nedovoljen prehod čez mejo 3 1 4 uradno dolžnost 9 1 10 ostalo 3 r mm 3 skupaj 75 16 91 Število dni zapora 17 460 6 420 23 880 Povratniki Prekrški, .. kazniva dejanja uprav-Nepo- no niki veni (i») sodno pred- kazno- vani (SP) upravno in sodno pred-kazno-vani (USP) prod- ka- zno- vani CP) sku- paj Vsi po- atai-SČ* paj kov Prekrški brezdelje 207 96 6 43 - 145 552 41 nedostojno vedenje 58 16 2 8 26 64 41 igra na slepo srečo nedovoljen prehod čez mejo 124 28 5 4 55 159 22 neupoštevanje odločbe o izgonu prometni prekrški 28 9 5 M 14 42 55 ostali prekrški 18 6 mm 6 24 25 ne specificirani m 12 1 7 - 20 68 29 skupaj 463 167 12 67 - 246 709 55 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 45 2 18 8 28 75 58 moralo 1 - 4 1 - 5 6 • • narodno gospodarstvo 6 - 6 5 9 15 •» premoženje 45 4 51 57 - 72 117 62 promet . 6 - 6 - - 6 12 • • nedovoljen prehod čez mejo 1 » 2 1 _ 5 4 • • uradno dolžnost 11 2 7 - - 9 20 45 ostalo 10 6 7 - 15 23 57 neznano 1 - - - - - 1 - skupaj 126 8 80 57 - 145 271 54 vse skupaj 589 175 92 124 - 591 980 40 Nepovratniki Povratniki kazniva dejanja m %* z sk CA žensk m v z sk žensk Prekrški brezdelje 178 29 207 14 120 25 145 17 nedostojno vedenje 34 4 38 (10) 25 1 26 • • igre na slepo srečo — M* mm nedovoljen prehod čez mejo 106 18 124 14 30 5 35 (14) neupoštevanje odločbe o izgonu storjeni v prometu 27 1 28 • • 14 14 ostali prekrški 16 2 18 • • 5 1 6 • • nespecificira- ni T*, neznano 43 5 48 . • • 20 - 20 - skupaj 404 54 458 12 214 32 246 13 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 39 6 45 • # 27 1 28 • • moralo 1 - 1 - 5 - 5 - narodno gospodarstvo premoženje 6 - 6 - 9 - 9 - 42 3 45 • • 60 12 72 17 v prometu 6 - 6 - 6 - 6 - nedovoljen prehod čez mejo 1 •m 1 a. 3 mm 3 t ■ uradno dolžnost 11 - 11 - 9 « 9 v ostalo 10 - 10 «■1 13 - 13 - neznano 1 - 1 - - - - - skupaj 117 9 126 7 132 13 145 9 vsi skupaj 521 63 584 13 346 45 391 11,5 Storilci prekrškov po spolu in prebivališču - Celje Spol, prebivališče IJepo- vratniki Povratni ki Skupaj T povrafc- nikoy Moški in ženske skupaj Celje 37 33 70 47 ostala Slovenija 259 138 397 35 zunaj Slovenije 106 27 133 20 brez stalnega prebivališča 61 48 109 44 skupaj 463 247 709 35 Moški Celje 33 28 61 46 ostala Slovenija 221 119 340 35 zunaj Slovenije 97 25 122 20 brez stalnega prebivališča 53 42 95 44 * skupaj 404 214 618 35 Ženske Celje 4 5 9 • • ostala Slovenija 38 19 57 33 zunaj Slovenije 9 2 11 • • brez stalnega prebivališča 8 6 14 • • neznano - - - - skupaj 59 32 91 35 Spol, ore bivališče N e povratniki Povrat- niki Skupaj -J povrat- nikov Moški in ženske skupaj Celje 15 21 36 58 ostala Slovenija 100 107 207 52 zunaj Slovenije 9 10 19 53 brez stalnega prebi- vališča 2 7 9 • • skupaj 126 145 271 54 Moški Celje 13 19 32 59 ostala Slovenija 93 99 192 51 zunaj Slovenije 9 9 18 50 brez stalnega prebivališča 2 5 7 • • neznano - - - - skupaj 117 132 249 53 Ženske Celje 2 2 4 • • ostala Slovenija 7 8 15 53 zunaj Slovenije . - 1 1 • • brez stalnega prebivališča 2 2 • • neznano - mm - - skopaj 9 13 22 59 Število i» Kraj rojstva nepo- vratniki povrat- niki skupaj . •« nopo- P°watSkupaJ vratniki alki Prekrški Celje 40 32 72 9 13 10 ostala Slovenija274- 153 42? 59 62 61 zunaj Slovenije 156 50 186 29 20 26 neznano 13 11 24 3 5 3 skupaj 463 246 709 100 100 100 Kazniva dejanja Celje 6 10 16 5 7 6 ostala Slovenija 90 111 201 71 77 74 zunaj Slovenije 26 18 44 21 12 16 neznano 4 6 10 3 4 ■ t> M 4 skupaj 126 145 271 100 100 100 Storilci prekrškov po narodnosti in spolu - Celje Spol, narodnost Število Struktura v r 1 r' r|T" ' ~'"T' "i " ' i" ' ' ' r "r ; nepo- povrat- nepo- povrat- vratniki niki vratniki nilci Moški in ženske skupaj slovenska 325 198 ostale jugoslovanske 121 45 manjšine 6 2 ostale ne jugo slo- vanske 1 1 skupaj 463 246 Moški slovenska 285 170 ostale jugoslovanske 112 42 manjšine 6 2 ostale nejugo- n slovanske 1 mm skupaj 404 214 Ženske .. * slovenska 50 28 ostale jugoslovanske 9 3 manjšine - - ostale nejugoslo- vanske — 1 skupaj 59 32 523 72 81 75 166 26 18 24 *] ' 2 1 1 2 J 709 100 100 100 455 71 79 74 154 27 20 25 8 1 ; 2 1 1 618 100 100 <* r* 100 78 85 88 86 12 15 9 13 1 - 3 1 91 100 100 100 Število Struktura v 1» Spol, ------r—----------------------------*---- narodnost ^'“'"skupaj ““P0- P0'*06" skupaj vratniki niki vratniki niki Moški in ženske skupaj slovenska 107 132 239 85 91 88 ostale jugoslovanske 18 12 30 14 8 11 manjšine 1 - *s 1 ostale ne jugo slovanske 1 1; 1 1 1 skupaj 126 145 271 100 100 100 Moški slovenska 98 120 218 84 91 87 ostale jugoslovanske - 18 11 29 15 8 12 manjšine 1 - 1 ostale nejugoslovanske - 1 V 1 1 1 skupaj 117 132 24-9 100 100 100 Ženske **■ slovenska 9 12 21 100 92 96 ostale jugoslovanske • 1 1 mm 8 4 manjšine - - - - - - ostale nejugo-slovanske - - - — - - skupaj 9 13 22 100 100 100 Starost v letih nepo- vrat- nimi Mo!3ET po- vrat-skupaj niki po- vrat- nikov nepo- vrat- nice Ženske 3>o- vrat-skupaj nice po-. vrat- nio Prekrški 16 - 17 28 8 36 18-20 90 42 132 21-22 20 14 34 23-24 39 16 55 23-29 72 37 109 30-39 69 44 113 40-49 35 16 51 30-59 33 30 63 60 in več 18 7 25 skupaj 404 214 618 Kazniva dejanja 16 - 17 18-20 17 6 23 21 - 22 5 4 9 23-24 13 7 20 25-29 29 18 47 30-39 37 64 101 40-49 10 15 25 50-59 4 18 22 60 in več 2 - 2 skupaj 117 132 249 (22) 6 3 9 • • 32 22 8 30 (27) 41 7 6 13 • # 29 2 - 2 34 4 6 10 • t 39 8 6 14 • # 31 5 2 7 ♦ ♦ 48 2 1 3 • • (28) 3 mm 3 mm 35 59 32 91 35 (26) — — .. • • 1 1 2 • • (35) 2 2 4 • • 38 1 2 3 • # 64 - 3 3 • • 60 - aj. 2 2 4 • • 82 3 » 3 *1* 6 • • — — — — — 53 9 13 22 59 Starost v letih ■ i Nepo- vratniki Povrat- niki Skupaj . povratni kov Prekrški — - - - * -v - - 16 -17 54 11 45 24 18-20 112 50 162 51 21-22 27 20 47 43 23-24- 41 16 57 28 25 - 29 76 43 119 56 30-39 77 50 127 59 40-49 40 18 58 51 50 - 59 55 51 66 47 60 in več 21 7 28 (25) skupaj 463 246 709 55 Kazniva dejanja 16 - 17 - - - - 18-20 17 6 25 (26) 21 - 22 6 5 11 • • 25-24 15 9 24 (37) 25-29 50 20 50 40 50-39 57 67 104 65 40-49 12 17 29 59 50-59 7 21 28 75 60 in več 2 - 2 - skupaj 126 145 271 54 Storilci prekrškov po spolu in izobrazbi - Celje Spol, -izobrazba Nepo- vrat niki Povratniki - uorav- upravnom 00,1110 30dn° — ore d— ored- Moški in ženske skupaj nedokončana osemletka 295 končana osem- unrav- upx-ttvw m* Ysi 4 up5?v sodno sodno, vsi p &Er S- w - — (gg) C SP) CU85__________nikov 158 451 letka 75 28 2 18 48 125 59 več kot osem- letka 72 15 5 11 29 101 29 brez izobrazbe 21 9 - 2 11 52 54 neznano 2 - - mm - 2 mm skupaj 465 167 12 67 246 709 55 Moški nedokončana osemletka 255 99 5 52 156 591 55 dokončana ~ osemletka 64 25 2 16 45 107 40 več kot osemletka 65 11 5 8 24 89 27 brez izobrazbe 18 9 - 2 11 29 58 neznano 2 - - - - 2 - skupaj 404 144 12 58 214 618 55 Ženski nedokonč ana osemletka 58 18 - 4 22 60 57 dokončana osemletka 11 5 2 5 16 • • več kot osemletka 7 2 5 5 12 • • brez izobrazbe 5 - - - - 5 - neznano - - - - mm - - skupaj 59 25 - 9 52 91 55 Povratniki Spol, izobrazba Hep°-up^so T5& Vsi po-sku-vrafcni* paj kov Moški in ženske skupaj nedokončana o sedle tka 82 6 50 57 95 175 55 končana osem- letka 25 1 17 8 26 51 50 več kot osem- letka 15 1 11 10 22 57 58 brez izobrazbe 2 - 1 2 5 5 • • neznano 2 - 1 - 1 5 o • skupaj 126 8 80 57 145 271 52 Moški nedokončana osemletka 77 6 46 55 85 165 52 dokončana osemletka 25 1 14 7 22 45 48 več kot osem- letka 14 1 10 10 21 55 59 brez izobrazbe 2 - 1 2 5 5 • • neznano 1 - 1 - 1 2 • # skupaj 117 8 72 52 152 249 52 Ženske nedokončana osemletka 5 _ 4 4 8 15 62 dokončana osemletka 2 — 5 1 4 6 • • več kot osemletka 1 mm 1 - 1 2 • • brez izobrazbe - - - - - - neznano 1 - - - - 1 - skupaj * 9 “1* 8 5 15 22 59 Moški Ženske Poklic nepo- vratni ki po- vrat- niki oku- ~T~ po- vrat- nikov nepovratni ce po- vrat- nice sloi- paj “T- po- vrat- nic Prekrški priložnostni delavec 192 108 300 36 31 20 51 39 kmetijski delavec 66 12 78 15 4 2 6 • • šofer, avtomehanik 16 13 29 45 mm _ delavec: kovinarski 27 12 39 31 1 1 • • lesni 14 10 24 42 - - - «1* živilski 14 7 21 (33) 2 5 7 • • ostali delavci 53 44 97 45 6 2 8 « • uslužbenec 12 2 14 • • 1 - 1 ostali poklici 10 5 15 • # 14 3 17 # • neznano - 1 1 • • - - - skupaj 404 214 618 35 59 32 91 35 kazniva dejanja priložnostni de lavec 42 46 88 52 1 5 6 • • kmetijski delavec 16 22 38 58 2 1 3 • • šofer avtomehanik 8 8 16 • • mm- «» r delavec: kovinarski 9 7 16 • • 1 1 • • lesni 5 3 8 • • - - - «■* živilski 7 7 14 • • 1 1 2 ♦ # ostali delavci 20 30 50 60 - - - - uslužbenec 6 7 13 # • 2 1 3 • • ostali poklici 4 2 6 • • 3 4 7 • • 3kupaj 117 132 249 53 9 13 22 59 Stan Nepo— vrstniki • - . . *r Povrat- niki skupaj i povrat- nikov Prekrški sanski 270 158 428 57 poročen 158 42 200 21 razvezan 25 58 65 60 ovdovel 10 8 18 (45) skupaj 465 246 709 55 Kazniva dejanja sanski 48 60 108 > i- 56 poročen 68 72 140 51 razvezan 8 12 18 ovdovel -t mm 1 1 • • neznano 2 mm 2 1 skupaj 126 145 271 5* L Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po številu otrok - Oelje Nepo- Število otrok watalkl X' Povrat- atapaj nlkl Prekrški brez 1 2 3 4 5 in več skupaj Kazniva dejanja brez 1 2 3 4 5 in veS neznano skupaj 453 99 73 30 23 31 709 109 58 47 21 19 14 3 271 Število dejanj Kazni v dneh Prekrsti, kazniva dejanja Povprečne kazni ____v dneh nepovrat- povratniki niki za za kaz* niki pre- dej* krške nepovrat- povratni- ir-; vra«#— — niki za za kaz. pre- dej. krške povrat- niki za za pre- kaz. Prekrški brezdelje Nedostojno ve- 207 215 6 3613 4780 635 17 22 106 Senj e igre na slepo 38 50 3 605 773 265 13 15 88 srečo Prepovedan pre- •* — — - — — hod čez mejo 124 52 mm 2315 1110 - 19 22 - Neupoštevanje odločbe o izgonu . storjeni v pro- metu 28 21 - 253 156 - 9 7 - ostali 18 9 - 395 169 - 22 19 — ^specificirani 48 34 - 668 635 - 14 19 - skupaj 463 381 - 7849 7623 900 17 20 100 kazniva dejanja zoper življenje in telo 45 28 5 4070 78 3122 90 16 112 moralo Narodno gospodar- 1 5 1 30 20 1110 30 20 222 stvo 6 9 - 384 - 631 64 - 70 Premoženje 45 78 26 6875 615 14669 153 24 188 Promet Nedovoljen prehod 6 6 — 660 — 810 110 - 135 oez mejo 1 3 - 210 - 810 210 - 270 Uradno dolžnost 11 9 - 2265 - 1350 206 - 150 ostalo 11 14 5 664 130 1375 60 26 98 skupaj 126 152 37 23877 to 00 23877 120 23 157 6. ZATOKE V ivIUBSKI SOBOTI Število zapornikov po času privedbe v zapore -Murska Sobota Leto Skupaj Meseo privedbe 1961 1962 1963 vsi od moški ženske januar 50 27 18 95 85 10 februar 51 20 23 94 76 18 marec 26 22 27 75 68 7 april 3* 25 19 78 67 11 maj 25 8 17 50 46 4 junij 17 28 4 49 45 4 julij 26 2? 12 65 55 10 avgust 28 23 28 79 67 12 september 31 22 12 65 58 7 oktober 20 22 12 54 43 11 november 30 31 16 77 67 10 december 33 34 21 88 78 10 skupaj 371 289 209 869 755 114 povprečno na meseo novodožlih 31 24 17 Prekrški, -kazniva dejanja r - Leto — 1961 1962 1963 skupaj Prekrški brezdelje 12 24 30 66 nedostojno vedenje 6 20 46 72 igre na slepo srečo - *• - - nedovoljen prehod čez mejo 2 64 1 67 neupoštevanje odločbe o izgonu mmm i* prometni prekrški 13 21 16 50 ostali 8 10 6 24 nespecificirani 275 73 92 440 skupaj 316 212 191 719 Kaznivo dejanje zoper življenje in telo 19 30 4 53 moralo 1 1 - 2 narodno gospodarstvo 4 2 2 8 premoženje 11 21 2 34 v prometu 2 4 1 7 nedovoljen prehod čez mejo 2 1 4 7 uradno dolžnost 2 4 1 7 ostalo 13 14 4 31 neznano 1 - 1 skupaj 55 77 18 150 Prekrški 316 212 191 719 Kazniva dejanja 5* 77 18 150 skupaj 371 289 209 869 Prekrški in kazniva dejanja po spolu - Murska Sobota Prekrški, Števila Struktura ar ♦ V % ženske skupaj moški ženske skupaj Prekrški brezdelja 33 31 64 13 76 22 nedostojno vedenj o 79 1 80 31 ( 2,5) 27 igre na slepo srečo — - - nedovoljen prehod čez mejo 64 5 69 25 12 23,5 neupoštevanje odločbe o izgonu .. • • - - - storjeni v prometu 48 3 51 19 ( 7) 17,5 ostali 29 1 30 12 ( 2,5) 10 nespecificirani 367 58 425 • • • • - skupaj 620 99 719 100 100 100 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 52 2 54 39 • • 36,1 moralo 2 - 2 2 - 1.3 narodno gospodarstvo 9 — 9 7 - 6,0 premoženje 27 5 32 20 • e 21,5 v prometu 7 - 7 5 - 4,7 nedovoljen prehod Čez mejo 5 2 7 4 - 4,7 uradno dolžnost 6 1 7 4 - 4,7 ostala 25 6 31 19 mm 21,0 neznano 1 - 1 • e — skupaj 134 16 150 100 • • 100 ♦ Računano brez: "nespecificirano" ali "neznano" Število prekrškov in kaznivih dejanj po narodnosti stori lcer - Murska Sobota Narodnost Leto Struk- . tura 1961 1962 1963 skupaj v* slovenska 342 243 186 773 ♦r 89 ostale jugoslovan- rike 8 10 10 28 3 ne j ago slovanske narodnosti 3 3] manjšine 21 31 13 65, 8 skupaj 371 289 209 869 100 Starostna struktura zapornikov po spolu - Murska Sobota X Starost v letih Število * moški ženske moški ženske 16 - 17 50 8 7 7 18-20 226 29 50 26 21-22 47 14 6 12 25-21- 44 15 6 15 25-29 90 19 12 17 30-59 165 6 22 5 40-49 70 12 9 11 50 - 59 47 6 6 5 GO in več 16 5 2 4 skupaj 755 114 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti - Murska Sobota Starost v letih Moški Ženske 16 - 17 25 4 18-20 75 10 21-22 24 7 25-24 22 8 25-29 18 4 50 - 59 17 1 40-49 7 1 50-59 5 1 60 in več • • • • Prekrški, -kazniva dejanja Število -dejanj Seštevek dnL izrecne kazni Povprečno dni na 1 dejanje Prekrški brezdelje 64 789 12 nedostojno vedenje 80 1 069 13 igre na slepo srečo - - - - nedovoljen prehod čez mejo 69 1 185 17 neupoštevanje odločbe o izgonu — — storjeni v prometu 51 287 6 ostali 30 213 7 nespecificir ani 425 6 075 14 skupaj 719 9 616 13 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 54 1 803 33 moralo 2 120 60 narodno gospodarstvo 9 465 52 premoženje 32 1 800 56 nedovoljen prehod čez mejo 7 310 44 v prometu 7 210 30 uradno dolžnost 7 370 53 ostalo 31 1 711 55 neznano 1 90 90 3kupaj 150 6 879 46 Prekrški, Število dejanj Seštevek dni - Povprečno dni- kazniva dejanja Q v z sk m ž sk' m ž sk Prekrški brezdelje 33 51 64 571 418 789 11 12 12 nedostojno vedenje 79 1 80 1039 50 1069 15 15 15 igre na slepo srečo - — mm mm nedovoljen prehod čez mejo 64 5 69 1026 157 1183 16 17 17 neupoštevanje odločbe o izgonu storjeni v prometu 48 5 51 278 9 287 6 6 6 ostali 29 1 50 2O9 4 213 7 7 7 nespecificirani 367 58 425 5251 824 6O75 14 14 14 skupaj 620 99 719 8174 1442 9616 15 15 15 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 52 2 54 1728 75 1803 55 58 55 moralo 2 - 2 120 - 120 60 - 60 narodno gospodarstvo 9 _ 9 465 Mb 465 52 M 52 premoženje 27 5 52 1541 259 1800 57 52 56 nedovoljen prehod čez mejo 5 2 7 275 55 510 55 17 44 v prometu 7 mm 7 210 - 210 50 mm 50 uradno dolžnost 6 1 7 250 120 47O 42 120 55 ostalo 25 6 51 1559 172 1711 62 29 55 neznano 1 - 1 90 - 90 90 - 90 skupaj 134 16 150 6218 661 6879 46 41 46 . —... , ■ ....— ■ , Število dni Prekrški 1 2 3 4 5 6 7 8 - «— r* 9 skupaj brezdelje 1 2 4 2 5 3 3 - — - V- " * 20 nedostojno vedenje - 3 3 9 5 12 5 4 1 42 igre na slepo srečo- i > - nedovoljen prehod čez. mejo - 2 wmm M 4 5 2 13 neupoštevanje odločbe o izgo-nu v prometu - 13 2 12 5 5 1 3 - 41 ostali 1 2 1 2 - 3 - 7 - 16 nespecifi-c Irani 5 31 5 43 8 26 12 29 1 160 skupaj 7 53 15 68 23 53 26 45 2 292 Število dni ‘ zapora 7 106 45 272 115 318 182 360 18 1423 Prekrški No*“ Povratniki po Številu povratkov kazniva dejanja vratniki ‘1 x 2 x 3-4 x 5 in več x sku- paj Prekrški brezdelje 33 6 1 1 1 9 42 (21) nedostojno vedenje 28 4 7 2 2 13 43 35 igre na slepo sre- nedovoljen prehod čez mejo 53 10 — — — 10 63 16 neupoštevanje odločbe o izgonu — — — .. _ — prometni prekrški 22 6 3 2 - 11 33 33 ostali prekrški 10 4 - 1 - 5 15 • • nespecificIrani 314 34 8 6 - 48 362 13 skupaj 460 m 19 12 3 98 558 17 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 44 6 6 50 (12) moralo 2 - - - - - 2 - narodno gospodarstvo 6 1 mm — — 1 7 • • premoženje 27 2 - - - 2 29 • • v prometu 7 - - - - - 7 mm nedovoljen prehod čez mejo 4 2 — — mm 2 6 • • uradno dolžnost 7 - - - - - 7 - ostala 27 3 - - - 3 30 ♦ • skupaj 124 14 - - - 14 138 10 neznano 1 - mm - - - 1 - vse skupaj 585 78 19 12 3 112 697 16 Nepovratniki Povratniki kaznivo dejanje m ž sk 5* žensk m ž sk * 312 žensk Prekrški brezdelje 18 15 55 45 6 5 9 • • nedostojno vedenje 27 1 28 • • 15 — 15 • • igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez ciejo 52 1 55 • • 6 4 10 • • neupoštevanje odločbe o izgonu . v prometu 21 1 22 • # 10 1 11 • • ostali 9 1 10 • • 5 - 5 • ♦ nespeciflcirani 271 45 514 14 42 6 48 • ♦ skupaj 598 62 460 15 84 14 98 14 Kazniva dejanja zoper življenje in teln42 2 44 • • 6 6 moralo 2 •• 2 - - - - mm narodno gospodarstvo 6 6 1 MM 1 mm premoženje 22 5 27 + • 5 - 5 - v prometu 7 - 7 - - - - - nedovoljen prehod čez mejo 4 — 4 1 1 -M uradno dolžnost 6 1 7 • • - - - - ostalo 21 6 27 • • 5 - 3 mm neznano 1 - 1 - - mrn - m skupaj 110 14 124 11 15 1 14 • • vsi skupaj 509 76 585 15 97 15 112 13 Spol, povratek Število povratkov 1 *:• 2 3-4 5 inveč skupaj Moški in ženske skupaj ’ -• - - istovrsten 21 6 - 2 29 različen 17 9 8 1 35 neznano 26 4 4 - 34 skupaj -64 19 12 3 98 i> istovrstnega povratka33 32 - • • 50 Moški istovrsten 17 6 - 1 24 različen 14 9 7 1 51 neznano 21 4 4 - 29 skupaj - 52 19 11 2 84 ^istovrstnega povratka 35 Ženske 32 • • 29 istovrsten 4 - - 1 5 različen 5 - 1 - 4 neznano 5 - - - 5 skupaj 12 - 1 1 14 ^istovrstnega povratka(33) - - » • (36) borilci kaznivih dejanj po • vrsti povratka - Murska Sobota Spol, povratek — Število povratkov 1 . 2 3—4 5 in več skupaj Moški in ženske skupaj istovrsten 3 - - - 5 različen 11 - - - 11 skupaj - 14 - - - 14 y»i s tovrstnega povratka(2l) - - - (21) Moški istovrsten 3 - - - 5 različen 10 - - - 10 skupaj 13 - - - 15 ŽenskB istovrsten - — - - - različen 1 - - - 1 skupaj 1 - - - 1 Storilci prekrškov po spolu in prebivališču - Murska Sobota Spol, Nepo- prebivališče vratniki Povrat- niki Skupaj povratni- kov Moški in ženske skupaj Murska Sobota 15 8 21 58 ostala Slovenija 420 8? 507 17 izvan Slovenije 20 - 20 - brez stalnega prebivališča 6 2 8 • t neznano 1 1 2 r skupaj 460 98 558 17 Moški Murska Sobota - 10 5 15 55 ostala Slovenija 364 78 442 18 izven Slovenije 19 mm 19 - brez stalnega prebivališča 4 i 4 mm neznano 1 1 2 » skupaj 598 84 482 17 Ženske Murska Sobota 5 5 6 • • ostala Slovenija 56 9 65 14 izven Slovenije 1 - 1 - brez stalnega prebivališča 2 2 4 • • neznano - •m i - skupaj 62 14 76 18 Spol, Nepo- prebivališče vratniki Moški in ženske skupaj Murska Sobota 9 ostala Slovenija 116 izven Slovenije brez stalnega prebivališča - neznano - po- vratniki Skupaj povrat- nikov 3 12 8 124 6 3 3 .• skupaj 125 Moški Murska Sobota 8 ostala Slovenija 103 izven Slovenije '- brez stalnega prebivališča neznano 10 7 • • skupaj 111 Ženske Murska Sobota 1 ostala Slovenija 13 izven Slovenije - brez stalnega prebivališča - neznano 14 13 1 1 124 1 13 1 15 10 • • • • skupaj Število rojstva “®|t- alki povrat- skupaj niki nepovratnih i r. “ po-; vrat- niki skupaj Prekrški Murska Sobota 8 1 9 2 1 2 ostala Slovenija 409 95 502 89 95 90 zunaj Slovenije 43 4 47 9 4 8 skupaj 460 98 558 100 100 100 Kazniva dejanja Murska Sobota 6 - 6 5 - 4 ostala Slovenija112 14 126 89 100 ' * 91 zunaj Slovenije 7 - 7 6 -- ^ mm 5 skupaj 125 14 159 100 100 100 • r- Spol, narodnost Število * nepo- vrat- niki po-. vrat- skupaj niki nepo-" vrat- niki «* t po-. vrat- skupaj niki Moški in ženske ' - - * skupaj slovenska 394 92 486 86 94 87 ostale Jugoslovan- ske 12 1 15 3 1 2 manjšine 52 5 57 11 5 14 ostale neJugoslo vanske 2 - 2 • • - • • skupaj 460 98 558 100 100 100 Moški * - r slovenska 539 79 418 85 94 87 ostale Jugoslo- vnnake 10 1 11 3 1 2 manjšine 47 4 51 12 5 11 ostale neJugoslo- vanske 2 mm 2 • • - M skupaj 598 84 482 100 100 100 Ženske .. ' A > slovenska 55 15 68 89 93 89 ostale Jugoslovan- ske 2 - 2 3 - 3 manjšine 5 1 6 8 7 8 ostale ne Jugoslo- vanske - - - - - - skupaj 62 14 76 100 100 100 —-— St!>o 1 — Število 3t narodnost nepo- vrat- nih povrat- skupaj niki nepo- vrat- nih po- vrat- niki skupaj Moški in ženske ... ; • - slovenska 115 15 128 92 95 92 ostale jugoslo- vanske 2 - 2 2 - Z manjšine 7 1 8 6 7 6 ostale nejugoslo- « «' < vanske 1 — 1 • • - • • skupaj 125 14 159 100 100 100 Moški slovenska 102 12 114 92 92 92 ostale jugoslo- * vanske 2 - 2 2 - 2 manjšine 6 1 7 5 8 £ ostale nejugoslo- » 1* vanske 1 - 1 , j - - • • skupaj 111 15 124 100 100 100 Ženske ' ** 1 * *• slovenska 15 1 14 95 100 95 ostale jugoslovmt- ske — — — — - - manjšine 1 - 1 7 - 7 ostale nejug03lc- vanske — — — — - - skupaj 14 1 15 100 100 100 - Moški Ženske -------ar-------- --------- -- v letih nepo- vrat- niki po-. vrat- niki sku- paj T~ po*- vrat- nikov i nepo- vrat- nimi po-; vrat- niki sku- paj rr - povratnikov Prekrški 16 - 17 38 2 40 • • 7 7 18 — 20 142 30 172 17 18 4 22 • • 21-22 22 9 31 (29) 6 3 9 • • 25-24- 20 6 26 (23) 7 2 9 • • 25-29 4? 7 54 (13) 7 3 10 • • 50-39 64 21 85 25 4 MB 4 - 40-49 31 4 35 ♦ • 5 1 6 • • 50-59 20 5 25 • * 5 - 5 60 in več 14 - 14 - 3 1 4 • # skupaj 398 84 482 17 62 14 76 18 Kazniva dejanja 16 - 17 18-20 8 1 9 • • 4 - 4 - 21 - 22 5 2 7 • • - 1 1 • • 23-24 7 2 9 • » 1 - 1 - 25-29 15 2 17 • • 1 - 1 - 30-39 36 3 39 • • 2 - 2 - 40-49 24 1 25 • • 5 - 5 - 50-59 14 2 16 • • 1 - 1 - 60 in več 2 - 2 - — - - - skupaj 111 13 124 10 14 1 15 • # Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po starosti in povratku - Murska Sobota Starost v letih Nepo- vratnih! Povrat- niki Skupaj T~ povrat- nikov Prekrški 16 - 17 45 2 47 # t 18-20 160 54 194 18 21 - 22 28 12 40 50 25-24 27 8 55 (25) 25-29 54 10 64 16 50-59 68 21 89 24 40-49 56 5 41 (12) 50-59 25 5 50 (17) 60 in več 17 1 18 • « skupaj 460 98 558 17 Kazniva dejanja 16 - 17 wm « 18-20 12 1 15 • e 21-22 5 5 8 • • 25-24 8 2 10 • • 25-29 16 2 18 • • 50-39 58 5 41 • • 40-49 29 1 50 • • 50-59 15 2 17 • • 60 in več 2 - 2 - skupaj 125 14 159 10 Snft 1 •• Število * izobrazba nepo— vrat- niki povrat- niki «. nepo- povrat-skupajvrat- niki nlki skupaj Moški in ženske - - skupaj nedokončana osemletka 14? 44 191 65 55 62 dokončana osem- letka 65 31 96 29 38 31 več kot osem- letka 14 6 20 6 7 7 neznano* 254 17 251 • • • • 4 • skupaj 460 98 558 100 100 100 Moški - nedokončana — osemletka 128 39 167 65 53 62 dokončana osem- —• letka 56 29 85 28 39 31 več kot osem- • ~~ letka 13 6 19 7 8 7 neznano* 201 10 211 • • • 4 • 4 3kupaJ 398 84 482 100 100 100 ženske nedokončana osemletka 19 5 24 66 (72) 6? dokonačana osemletka 9 2 11 31 (28) 31 več kot osem- - ." letka 1 - 1 (3) (2) neznano* 33 7 40 m v 4 4 • • 4 4 * skupaj 62 14 76 100 100 - ~ 100 - Pri izračunu struktur nismo upoštevali "neznano" Storilci kaznivih dejanj po spolu in izobrazbi - Murska Sobota Število > ■ r- ■ - - - * ujJU JL 1 izobrazba nepo- povrat- vrat- skupaj niki niki * *» . nepo- po-; vrat- vratniki niki skupaj Moški in ženske - - - , , - * ----- - - - - - skupaj nedokončana osemletka dokončana o sent- 43 10 53 37 (77) 41 letka 63 5 66 54 (23) 51 več kot osem- letka 10 - 10 9 - 8 neznano* 9 1 10 • • • 0 • » •« skupaj 125 14 139 100 100 100 Moški nedokončana osemletka dokončana o sent- 58 10 48 37 (77) 41 letka več kot osem- 55 5 58 53 (23) 50 letka 10 - 10 10 - 9 neznano* 8 - 8 • » - • • skupaj Ženske 111 13 124 100 100 r* 100 nedokončana osemletka 5 - 5 • 0 - • • dokončana osem- letka 8 - 8 • • - • # več kot osem- letka - - - - - - neznano 1 1 2 0 • • • • • skupaj 14 1 15 O • 0 • • • Pri izračunu struktur nismo upoštevali neznano Spol, poklio Moški ~ Storilci prekrškov Storilci kazi nepo- po- ^ nepo- po- . k_ vrat- vrat- fr vrat- vrat- 3 . £°7 alki alki P°3 nlkl nlkl ^ ffafe- priložnostni delavec 356 60 316 19 69 9 78 12 kmetijski delavec O* 1 1 M« rw šofer, avtomehanik 12 1 13 • « 7 2 9 • • delavec: kovinarski 16 4 18 • • 2 2 mm lesni 18 2 20 • • 7 - 7 mm živilski 17 6 23 26 4 1 5 • t ostali delavci 51 9 60 13 13 i 13 - uslužbenci 6 - 6 6 6 - i' ostali poklici 22 3 25 • e 2 1 3 • # skupaj 398 84 482 17 111 13 124 11 Ženske priložnostna delavka . 46 9 55 16 5 5 živilska delavka 3 3 6 • 9 1 - 1 - ostale delavke 3 2 5 • • 1 - 1 mm uslužbenka 1 t 1 - 1 - 1 v ostali poklici 9 4' 9 - 6 1 7 • # skupaj 62 1* 76 16 14 1 15 7 Struktura storilcev prekrškov in kaznivih dejanj P° spolu in poklicih - Murska Sobota Storilci prekrškov Storilci kaznivih dejanj SPOL, poklic nepo- vrat- nimi 'l' po-- vrat- niki skupaj nepo- vrat- nimi po- vrat- niki skupaj Moški - - - •• priložnostni delavci m 71 63 69 64 kmetijski delavec • • • • mm šofer, avtomehanik 3 1 3 6 15 7 delavec: f* * kovinarski 3 5 4 2 - 2 lesni 5 2 4 6 - 6 živilski 4 7 5 4 8 4 ostali delavci 14 10 13 12 - 10 uslužbenec 1 1 5 - 5 ostali poklici 6 4 5 2 8 2 skupaj 100 100 100 100 100 100 Ženske » t ** r* « »T priložnostna delavka 7* G4 72 Zaradi uajhnih frek- živilska delavka 5 22 8 vene struktura ni ostale delavke 5 14 7 računana uslužbenka 1 - 1 ostali poklici 15 - 12 skupaj 100 100 100 Stan Hepo- vratniki Povrat- niki Skupaj * povratni- kov Storilci prekrškov ... - - - ; sanski 112 53 165 32 poročen 110 21 131 16 razvezan 8 8 16 (50) ovdovel 4 - 4 - neznano 226 16 242 7 skupaj 460 98 558 17 Storilci kaznivih f dejanj sanski 22 poroden 84 razvezan 6 ovdovel 4 neznano 9 125 5 27 18 8 92 9 • i 6 4 1 10 14 139 10 skupaj Murska Sobota Število otrok Lepo vrat- Povrat- skupaj - nikl niki Storilci prekrškov brez 1 2 3 4 5 in veš neznano skupaj Storilci kaznivih dejanj brez 1 2 3 4 5 in veš neznano — 123 50 173 28 15 43 25 8 33 17 4 21 15 3 18 20 2 22 232 16 248 460 98 558 32 5 37 16 2 18 27 3 30 18 2 20 9 t 9 13 1 14 10 1 11 125 14 139 skupaj kazni - Murska Sobota Število storilcev Seštevek kazni - nepo- vrat- nimi povrat- niki povratniki kazni skupaj po- za, vrat- pre-nike krške za ka- k zniva deja- pa° nja Storilci prekrškov 1-9 dni 170 11 181 804 72 *1 72 10 - 19 dni 170 22 192 2 246 315 - 315 20 - 29 dni 93 14 107 1 985 338 - 338 1 do manj kot 2 meseca 26 34 60 804 1345 45 1390 2 do manj kot 3 mesece _ 10 10 642 60 702 3 do manj kot 4 meseoe 1 3 4 90 111 ISO 301 4 do manj kot 5 mesecev — 2 2 43 220 !*• 263 5 do manj kot 6 mesecev - 2 2 - 171 135 306 skupaj 460 98 558 5 929 3037 650 3 687 Storilci kaznivih dejanj 1-9 dni 3 3 18 r> 10 - 19 dni 16 - 16 215 - - - 20 - 29 dni 16 2 18 320 14 35 49 1 do manj kot 2 meseca 51 4 55 1 660 26 130 156 2 do manj kot 3 mesece 17 1 18 r- 1 065 97 97 3 do manj kot 4 mesece 12 3 15 1 080 19 285 304 4 do manj kot 5 mesecev 9 2 11 - 1 080 30 140 170 5 do manj kot 6 mesecev 2 1 3 r- ^ 300 165 r- 165 6 do manj kot 12 mesecev 1 1 * r mm _ 200 200 skupaj 125 14 139 5 738 89 IO52 1 141 Kazni izrečene storilcem prekrškov, nepovratni ko m in povratnikom po spolu - Murska Sobota _____________ m_____________________. __ Trajanje kazni Število * moški ženske skupaj N moški ženske skupaj Nepovratnih! 1-9 dni W 23 170 31 37 37 10 - 19 dni 146 24 170 37 39 37 20 - 29 dni 1 do nanj kot 81 12 93 20 19 20 2 meseca 23 3 26 6 5 6 2 do nanj kot 3 mesece 3 do manj kot " mm *• 4 mesece 1 — 1 0 - 0 • skupaj Povratniki 398 62 460 100 100 - ^ 100 • 1-9 dni 10 1 11 12 • • 11 10 - 19 dni 21 1 22 25 • • 22 20 - 29 dni 13 1 14 15 • e 14 1 do manj kot 2 meseca 2 do manj kot 26 8 34 31 • • 35 3 mesece 3 do manj kot 8 2 10 r* 10 4* r- • • (10) ' ■ - f ' r- 4 mesece 4 do manj kot 3 ■* 3 4 “i' (3) 5 mesecev 5 do manj kot 2 mm 2 2 *• (2) 6 mesecev 1 1 2 1 - (2) skupaj 84 14 98 100 • • 100 Prestajal kazni eno za drugo po več odločbah sodnika za m prekrške •• Seštevek vseh kazni, izrečenih v teku 3 let Kazni izrečene storilcem kaznivih dejanj ncpovratnikom in povratnikom po spolu — Murska Sobota Trajanje kazni Število * moški ženske skupaj moški ženske skupaj Hepovratniki 1-9 dni 1 2 3 (21) 10 - 19 dni 15 1 16 28 27 20 - 29 Narodnost noski ženske skupaj noski T. ženske skupaj slovenska 221 98 319 55 66 58 ostale jugoslo- vanske 127 44 171 32 29 31 ne j ugo slovanske 42 6 48 11 4 9 nanj šine 9 2 H 2 1 2 skupaj 399 150 549 100 100 100 r - «■ Vrste prekrškov In kaznivih dejanj, ki jih izvršujejo storilci ostalih jugoslovanskih narodnosti - Koper Število Struktura v $> kazniva dejanja moški ženske skupaj moški ženske Prekrški - ■ - ■ -e r *. - brezdelje 21 32 53 19 78 nedostojno vedenje 48 3 51 43 7 igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez 1 1 1 mejo neupoštevanje odločbe 20 •j* 4 24 18 10 o izgonu 2 2 4 2 5 storjeni v prometu 4 - 4 3 - ostali prekrški 5 - 5 4 - nespecificirani 11 - 11 10 - skupaj Kazniva dejanja zoper 112 41 153 io6 i* ^ o 1 o življenje in telo 4 - 4 (19) - moralo 1 - 1 (5) narodno gospodarstvo - - - premoženje 9 - 9 (43) mm v prometu nedovoljen prehod čez 1 — 1 (5) *» mejo 1 - 1 (5) - uradno dolžnost 2 1 3 (9) • • ostala 3 - 3 (14) - skupaj 21 1 22 /»• 21 • v • • Prekrški skupaj 112 41 153 e e • e Kazniva dejanja zoper 21 1 22 • • • • vse skupaj 133 42 175 • e • • Starostna struktura zapornikov - Koper Starost Število Struktura v 1» v letih moški ženske skupaj 'moški 'ženske ' skupaj 16 - 17 13 11 24 3 7 4 18-20 52 66 118 13 44 22 21-22 25 25 50 6 17 9 23-24 42 13 55 11 9 10 25-29 79 19 98 20 13 18 30-39 122 11 133 30 7 24 40-49 38 1 39 10 1 7 50-59 25 2 27 6 1 5 GO in več 3 2 5 1 1 1 skupaj 399 150 5*9 100 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti - Koper Starost v letih • - - Moški Ženske 16 - 17 18-20 21-22 23-2* 25-29 30-39 40-49 50-59 7 17 13 21 16 12 4 3 5 22 13 6 4 1 • * . v • • 60 in več • • • • Povprečna dolžina izrečenih kazni po 3polu - Koper Prekršek Število dejanj kaznivo dejanje^ \ Seš tevek dni Povprečno <3ni izrečenih kazni na 'i dejale m ž sk m ž sk Prekršek .1 ~'r brezdelje 58 110 168 806 1 464 2 27O 14 13 nedostojno vedenje 88 5 93 1 ✓* 205 41 1 246 14 8 igre na slepo srečo 1 _ 1 30 30 30 _ nedovoljen prehod čez mejo 89 10 99 1 606 . 138 1 744 18 14 neupoštevanje odločbe o izgonu 3 15 18 25 204 229 8 14 storjeni v prometu 14 — 14 143 #»■ - 143 1P ostali 40 5 45 1 843 146 1 989 46 29 nespecificIrani 24 1 25 250 8 258 10 8 skupaj ; 517 146 4© 5 908 2 001 7 909 19 14 Kaznivo dejanje ■ zoper r> f\ življenje in telo 14 tm 14 1 495 - 1 495 w .. moralo 1 - 1 90 90 90 mm narodno gospodarstvo 3 3. 225 - 225 75 premoženje 24 2 26 3 950 480 4 430 165 240 ***** v prometu 7 - 7 980 * 980 140 1 tmm nedovoljen prehod čez mejo 5 *r 5 1 53P ** A. - 1 530 306 mm uradno dolžnost 12 2 14 2 465 630 3 095 205 315 ostalo 16 - 16 2 302 * 2 302 144 -j«*. ■* skupaj 82 4 86 13037 **• 1110 14147 158 r* 278 14 13 30 18 13 Prekrški, kaznovani s kaznimi do 9 dni - Koper Kazni . v dneh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 skupaj brezdelje 2 1 12 8 11 11 2 8 1 56 nedostojno vedenje 1 4 4 1 6 7 7 3 4 37 igre na sle-po srečo - _ nedovoljen prehod čez mejo 4 1 1 2 3 11 neupoštevanje odločbe o izgona - • T 3 3 storjeni r prometa - 1 1 — 1 M 3 'I* M 6 ostali 1 - mm 1 1 3 - 2 - 8 nespecificl- , rani 3 3 3 4 - 3 1 17 skupaj 8 6 21 14 25 25 11 22 6 138 število dni zapora 8 12 63 56 125 1 I5Q 77 176 54 721 Kazniva dejanja, kaznovana <• a kaznimi daljšimi od 6 mesecev • Kazniva dejanja zoper^0®3^^ 1 leto in več Skupaj življenje in telo 3 1 - ~ - ♦ moralo - - narodno gospodarstvo - - ■ i premoženje 4 5 9 v prometu 5 - 5 nedovoljen prehod čez mejo 2 3 5 uradno dolžnost 5 3 8 ostalo 5 1 6 skupaj 24 13 37 število dni zapora 5 040 5 120 10 160 Povratniki Nepo Prekrški, - vrat kazniva dejanja niki - w-srst JM*-; kazno- vaDA kaznovani (SP) vani •Vsi sku-v paj Prekrškibrezde 1 je, klatešstvo 75 55 - 2 37 112 33 nedostojno vedenje 63 10 - 4 14 77 18 igre na slepo srečo 1 - - - 1 nedovoljen prehod — — čez mejo 76 10 - 6 16 92 1? neupoštevanje odločbe 0 izgonu 10 10 10 • • prometni prekrški 11 2 - 1 3 14 • • ostali prekrški 39 2 - 2 4 43 • • ne specific ir Pini 16 4 - mm 4 20 • 4 skupaj 231 75 - 15 88 369 24 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 11 - 2 1 3 14 »• □oralo 1 - - *■ - 1 - narodno gospodarstvo 2 - 1 - 1 3 • 4 premoženje 10 - 9 6 15 25 60 promet nedovoljen prehod 7 mm — - 7 "r 6» čez mejo 3 - 2 - 2 5 4 4 uradno dolžnost 9 - 2 5 5 14 4 4 ostalo 8 - 4 5 7 15 • • skupaj 51 - 20 13 33 84 39 vse 3kupaj 532 75 20 28 121 453 27 Koper Prekrški, Nepo vratniki Povratniki ■' \7 - - ■ kazniva dejanja ž sk žensk m ž sk 5* žensk Prekrški brezdelje 28 48 76 63 14 23 37 62 nedostojno ve- — — denje 58 4 62 (6) 14 - 14 - igre na slepo 'I* * srečo 1 - 1 - mm - - - nedovoljen pre- — (12) — hod čez mejo 67 9 76 15 1 16 • • neupoštevanje odločbe o iz- * 'i* gona - «■» - - 1 9 10 • • storjeni v pro me- * 'i* <■ tu 11 - 11 - 3 - 3 - ostali 54 5 39 (15) 4 4 - ne specific Irani 15 1 16 % • 4 - 4 i skupaj 214 67 281 24 55 33 88 38 Kazniva dejanja . zoper življenje in i* i telo 11 - 11 - 3 - 3 - moralo 1 - 1 «■» - - — 'V narodno gospodar- stvo 2 — 2 mm 1 - 1 - premoženje 10 - 10 - 14 1 15 • • v prometu 7 nedovoljen pre- — 7 — — — mm hod čez mejo 5 - 3 - 2 - 2 - uradno dolžnost 7 2 9 • • 5 - 5 i ostalo 8 - 8 - 7 - 7 - skupaj 49 2 51 (4) 32 1 33 • • vsi skupaj 265 69 332 21 87 34 121 mm Spol, Nepo- prebivališče vratniki Povrat- niki Skupaj povrat- nikov Moški in ženske skupaj • - Koper 8 5 13 .. ostala Slovenija 151 65 216 30 izven Slovenije 120 16 136 12 brez stalnega bivali- 'r šča 2 2 4 • • skupaj 281 88 369 24 Moški * . Koper 8 5 13 • • ostala Slovenija 115 38 153 25 izven Slovenije 89 11 100 11 brez stalnega bivališča 2 1 3 • • skupaj 214 55 269 20 Ženske Koper — - — - ostala Slovenija 36 27 43 izven Slovenije 31 5 36 14 brez stalnega biva- •_ lišča - 1 1 - skupaj 67 33 100 33 ** * Spol- Hepo— prebivališče vratnikl Povrat- niki Skupaj T" povrat- nikov Moški in ženske - - - - . - skupaj Koper 8 2 10 •• ostala Slovenija 34 22 56 39 izven Slovenije - 9 9 18 (50) brez stalnega biva- lišča - - - skupaj 51 33 84 39 Moški Koper 7 2 9 "ji* -s • • ostala Slovenija 33 21 54 39 izven Slovenije 9 9 18 (50) brez stalnega bivališča — — _ *■. *4- skupaj 49 32 81 40 Ženske Koper 1 t 1 ** Ostala Slovenija 1 1 2 izven Slovenije - brez stalnega bivališča 1* *r - skupaj 2 1 3 Kraj Število - - rojstva nepo- vratniki niki nepo- vratniki nikl / Prekrški Koper t mm , s J T . ostala Slovenija 125 56 179 44 64. 49 zunaj Slovenije 158 52 190 Vi. 56 56 51 skupaj 281 88 '»■O 369 100 100 r- ■' 100 Kazniva dejanja Koper 1 - 1 2 - 1 ostala Slovenija 52 21 53 65 64 65 zunaj Slovenije 18 12 30 35 36 36 skupaj 51 53 84 100 100 100 - - f* /*> SdoI. Število narodnost nepo- povrat- vratniki niki nepo-skuPa^ vratniki povrat- nikl Moški in ženske skupaj slovenska • . - . ■ - - ' r - 157 62 199 49 70,4 54 ostale jugoslovanske 99 22 121 55 25.° 33 manjšine 17 2 19 6 2,5 5 ostale nejugoslovanske 28 2 50 K) 2,3 8 skupaj 281 88 269 100 100 100 Moški slovenska 106 55 159 49,8 60 52 ostale jugoslovanske 71 18 89 22,0 32 33 manjšine 15 2 17 7,0 4 6 ostale nejugoslovanske 22 2 24 10,2 4 9 skupaj 214 55 269 100 100 100 Ženske * slovenska 51 29 60 46 88 60 ostale jugoslovanske 28 4 52 42 12 32 manjšine 2 - 2 5 - 2 ostale ne jugo slovanske 6 - 6 9 - 6 skupaj 67 55 100 100 100 r- 100 Spol, narodnost Število 'nepo- povrat- nepo- povrat- vratniki niki ^P0^ vratniki niki Moški in ženske skup sg slovenska 35 21 ostale jugoslovanske 10 11 manjšine 4 1 ostale nejugoslo-vanske 2 - skupaj 51 33 Moški slovenska 34 20 ostale jugoslo- vanske 9 11 manjšine 4 1 ostale nejugoslo- , vanske 2 — skupaj 49 32 Ženske slovenska 1 1 ostale jugoslo- V vanske 1 - manjšine - - ostale nejugoslovanske 56 68 63,4 67 21 20 33,3 25 5 8 5,3 6 2 4 - 2 84 100 100 100 54 70 62 67 20 18 35 25 5 8 3 6 2 4 - 2 81 100 100 r- fs 100 r* r- 2 _ _ 1 2 15 skupaj Storilci prekrškov in kaznivih, dejanj po starosti in spolu - Koper Starost v letih Moški • * - Ženske nepo- vrat- nih! 4 po-; vrat- niki > sku-povrat-paj nikov T napo- povrat- vratnice nice sku-povrat-paj nie Prekrški 16 - 17 11 1 12 • # 11 i' 11 - 18-20 34 5 39 (13) 19 14 33 43 21-22 14 2 16 • • 8 7 15 d?) 23-24 22 7 29 (24) 6 5 11 • • 25-29 40 11 51 22 12 4 16 ♦ • 30-39 58 20 78 26 6 3 9 • • 40-49 19 5 24 (21) 1 i 1 - 50-59 13 4 17 (23) 2 mm 2 « 60 in ved 3 - 3 2 - 2 # skupaj 214 55 269 20 67 33 100 ■ 33 Kazniva dejanja i— 16 - 17 « 18-20 9 1 1° • 4 1 1 2 • • 21 - 22 3 4 7 • • - - - • • 23-24 5 1 6 • • - - - mm 25-29 8 8 16 (50) - - - « mm 30-39 13 14 27 48 1 - 1 T 40-49 8 3 11 • # - — — - 50-59 3 1 4 • • - — — - 60 in ved - - •— - - - - - skupaj 49 32 81 40 2 1 3 • e Storilci prekrškov ln kaznivih dejanj po starosti in povratka - Koper Starost v letih N e povratniki Povrat- niki Skupaj povrat- nikov Prekrški 16 - 17 22 1 25 • i 18-20 55 19 72 56 21-22 22 9 51 (29) 25-24 28 12 40 30 25-29 52 15 0? 22 50-39 64 25 87 26 '40 - 49 20 5 25 (20) 50-59 15 4 19 (21) 60 in več 5 - 5 skupaj 281 88 569 24 Kazniva dejanja 16 - 17 - - •m •m 18-20 10 2 12 • • 21-22 5 4 7 • • 25-24 5 1 6 • • 25-29 8 8 16 (50) 50-59 14 14 28 50 40-49 8 5 11 50-59 5 1 4 # • 60 in več - mm - - skupaj 51 55 84 59 Povratniki Vsi sku- paj * povrat- nikov Hepo— upravtl0 vrat- predka-izobrazba ^ upravno in sodno predka-znovani (USP) sku- paj Moški in ženske skupaj nedokončana osemletka 152 32 9 41 193 21 dokončana osemletka 55 18 3 21 76 28 več kot osemletka 55 20 3 23 76 30 brez izobrasbe 16 3 - 3 19 • • neznano 5 - - 5 — skupaj 281 73 15 88 369 24 Moški nedokončana osemletka 150 23 9 32 162 20 dovršena osemletka 31 10 3 13 44 V It 30 več kot osemletka 39 5 3 8 47 *•> (17) brez izobrazbe 12 2 2 14 t • • neznano 2 - - - 2 — skupaj 214 40 15 55 269 20 Ženske nedokončana osemletka 22 9 - 9 31 (29) dokončana osemletka 24 8 - 8 32 (25) več kot osemletka 14 15 T 15 29 52 brez izobrazbe 4 1 - 1 5 • • •I* neznano 3 - - - 3 skupaj 6? 33 - 33 100 . 33 Storilci kaznivih dejanj po spola in izobrazbi 156 Koper Spol, ~ izobrazba Nepo- vrat- niki sodno pred— kazno- vani (SP) Povratniki upravno in sodno pred- sku-kaznova paj ni (USP) Vsi * sku-pOvrat-paj nikov Moški in ženske ■ ■ skupaj nedokončana osemlet- ka 29 11 8 12 48 40 .■v* dokončana osemletka 5 4 2 6 11 M več kot osemletka 16 4 3 7 23 (30) brez izobrazbe 1 1 - 1 2 • « skupaj 51 20 13 33 84 39 Moški nedokončana osemlet- ka 29 11 7 18 47 38 • dokončana osemletka 5 4 2 6 11 • • več kot osemletka 14 4 3 7 21 (35) brez izobrazbe 1 1 - 1 2 • * skupaj 49 20 12 32 81 40 Ženske *** nedokončana osemlet- ka - . ’’ — mm 1 1 1 • • dokončam osemletka - - - - - - več kot osemletka 2 - - - 2 • • brez izobrazbe - - - - - - skupaj 2 4 y 1 i 1 3 • e Koper Moški Ženske Poklic ne po- vratniki po- vrat- niki sku- paj Sfr, po—. vrat- nikov 1 1 %ao 8 M po- vrat- nice - T sku- paj T“ po- vrat- nic Prekrški priložnostni delavec 86 T kmetijski de- 19 105 18 21 8 *1* 29 i (28) *' lave© 15 šofer, avtomehanik 14 delavec* 5 20 (25) aw M *** mm 5 19 • # — — *• ** kovinarski 8 4 12 • • - - - - lesni 11 2 13 • • - - - - živilski 17 5 20 # • 6 7 13 • 9 ostali delavci 49 14 65 22 14 12 26 46 uslužbenec 8 3 11 • 9 11 5 16 • 9 ostali poklici 5 5 - 15 1 16 • 9 neznano 1 - 1 - - - - - skupaj 214 Kazniva dejanja priložnostni 55 269 20 67 33 100 - tr- ^ 33 delavec 12 kmetijski dela- 8 20 (40) * «"* 1 1 vec 10 šofer, avto meha-" 4 14 9 • *• nik 6 delavec x 4 10 r* • 9 M* ** * kovinarski 4 3 7 • c - - - lesni 2 - 2 - «•» mm - - • živilski 2 4 6 • • - - — ostali delavci 9 6 15 • • mm - - uslužbenec 5 3 6 • • 2 2 ostali poklici - - - - - - - neznano 1 - 1 - - - - skupaj 49 32 81 40 2 1 3 Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po stanu - Koper povratnikov Stan Bepo-vra. talki Povrat- ni M Prekrški sanski poročen razvezan ovdovel neznano skupaj 163 64 96 15 11 9 v * 7 4 281 88 227 28 111 14 20 (45) 7 4 569 24 Kazniva dejanja sanski poročen razvezan ovdovel skupaj 21 14 26 15 4 6 mm mm 51 33 55 40 39 33 10 -K W 59 Koper Število otrok v Nepo- vratniki Povrat- niki Skupaj Prekrški brez 162 62 22«!» 1 41 15 56 2 40 10 50 A' £ 3 10 10 4 r> 8 - 8 5 in več 9 1 10 *r neznano 11 t r- 11 skupaj 281 88 369 Kazniva dejanja brez 24 16 40 •»«' 1 11 5 16 2 8 6 14 3 7 4 11 4 - - 5 in več 1 1 2 neznano 1 1 skupaj 51 33 84 Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po izrečenih kaznih - Koper Število dejanj Tl l—XI.-i Kazni v dneh Povprečne kazni v dneh no vratniki . povratniki povratniki kazniva dej an jr~£L za za ka- za za ka-^I za, za ka- Js?-prekr-zniva ^"prekr-zniva^Tpre- zniva ške dejanja5111"1 ške dejanjanajclkrške ded. Prekrški • - - - - ■ - " — - • - - - - • - - - - - - - - - brezde1 je 75 86 1 831 1560 10 11 16 10 nedostojno vedenje 65 25 — --c 799 364- 15 15 r' igre na slepo srečo 1 _ "r 50 - mm 50 mm prepovedan prehod čez aiejo 76 25 ■ * 1257 496 mm r' 16 22 - neupoštevanje odločbe o izgona 18 - 234 15 storjeni v prometu 11 5 M. 121 22 mm 11 7 _ ostali 59 6 - 1712 252 - 44 42 - ne specificirani 16 9 - 117 141 - 7 16 mm skupaj 281 170 •v 1 4847 2869 10 17 17 10 Kazniva dejanja zoper r r* življenje in telo 11 1 5 1310 30 185 119 50 62 moralo 1 - - 90 * - 90 At - narodno gospodarstvo 2 1 180 45 90 mm 45 premoženje 10 8 16 1850 101 2580 185 15 161 v prometu 7 - - 980 -- -j* A 140 - - nedovoljen prehod čez mejo 5 2 n 930 600 510 mm 3OO uradno dolžnost 9 1 5 1835 20 1260 204 20 252 ostalo 8 2 8 1475 42 817 185 21 117 skupaj 51 12 55 8650 193 5487 170 16 162 r :: 8. ZAPORI V ROVI GORICI Število zapornikov po času privedbe v zapor, po spolu - Nova Gorica Mesec privedbe Moški Ženske Skupaj januar 22 5 25 februar 15 2 17 marec 15 5 16 april 12 4 16 maj 11 1 12 junij 4 1 5 julij 8 4 12 avgust 28 5 33 september 10 - 10 -> oktober 10 3 13 november 15 4 19 december 22 2 24 skupaj 170 32 202 m povprečno novo do š lik 14 3 17 na cie see Prekrški in kazniva dejanja po spolu - Nova Gorica Prekrški, kazniva dejanja Število Struktura v i> - ■ moški ženske skupaj moški i, ~ ženske Skupaj Prekrški - - - - brezdelje 2 2 4 2 8 3 nedostojno vedenje 86 20 106 75 77 76 igre na slepo srečo - c. r ^ - - nedovoljen prehod čez mejo 14 2 16 12 8 11 neupoštevanje odločbe o izgonu - — — - — - prometni prekrški 4 1 5 4 5,5 4 ostali 8 1 9 7 5,5 6 ne specificirani _ •» — _ — skupaj 114 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 5 moralo 1 narodno gospodarstvo 9 premoženje 14 promet 9 nedovoljen prehod čez mejo 7 uradno dolžnost 1 ostalo 10 skupaj 36 26 140 100 100 - -- "• r 100 4 2 6 5 9 1 1 9 16 18 25 9 16 7 13 1 2 12 18 62 100 8 tr 2 67 11 2 33 19 100 100 * & $ Število prekrškov in kaznivih dejanj po narodnosti in spola storilcev - Nova Gorica Spol Struktura v Narodnost moški ženske skupaj moški ženske skupaj slovenska ostale jugoslovanske nej ugo slovanske manjšine skupaj 86 18 4 2 170 21 4 2 3 1 100 1 100 Vrste prekrškov In kaznivih dejanj, ki jih izvršujejo storilci ostalih jugoslovanskih narodnosti, po spolu - Nova Gorica Prekrški, kazniva dejanja Moški Že nske Skupaj Prekrški brezdelje - 1 1 nedostojno vedenje 6 1 7 igre na slepo srečo - - - nedovoljen prehod čez mejo - - - neupoštevanje odločbe M - o izgonu *• *• prometni prekrški 1 - 1 ostali prekrški - - - neznano mm - — skupaj 7 2 9 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 2 2 moralo 1 - 1 narodno gospodarstvo 1 - 1 premoženje 2 1 3 v prometu - mm - nedovoljen prehod čez mejo 5 - 5 uradno dolžnost - - - ostala - - - skupaj 11 1 12 Prekrški in kazniva dejanja skupaj 18 3 21 Starostna struktura zapornikov - Nova Gorica Starost v letih Število Struktura v % moški ženske skupaj moški ženske skupaj 17 2 2 4 1 6 2 18 - 20 16 7 23 9 22 11 21-22 14 8 22 8 25 11 25 - 24 13 5 18 8 16 9 25-29 37 5 42 22 16 21 30-39 46 2 48 27 6 24 40 - -49 20 1 21 12 3 10 50 - 59 18 2 20 11 6 10 60 in več 4 - 4 2 - - skupaj 170 32 202 100 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti - Nova Gorica Starost v letih Moški Ženske 17 2 2 18 - 20 5 3 21-22 7 4 23 - 24 7 3 25-29 7 1 30 - 39 5 • • 40 - 49 2 • • 50-59 2 • • 60 in več • • - Povprečna dolžina izrečene kazni po spolu - Nova Gorica X. ._ , . , Seštevek dniPovprečno dni Število de3and^zregeQj[^ kazni na 1 dejanje kazniva dejanjam ž sk m ž sk m v z sk Prekrški brezdelje 2 2 4 17 7 24 8 4 6 nedostojno vedenje 86 20 106 1 057 215 1 252 12 11 12 igre na slepo srečo - - - - - - - - nedovoljen prehod čez e jo 14 2 16 222 35 257 16 18 16 neupoštevanje odločbe o izgonu storjeni v prometu 4 1 5 10 2 12 2 2 2 ostalo 8 1 9 219 60 279 27 60 31 skupaj 114 26 140 1 505 319 1 824 13 12 13 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 5 5 525 525 105 105 moralo 1 - 1 180 - 180 180 - 180 narodno gospodarstvo 9 «. 9 500 — 300 33 — 33 premoženje 14 4 18 1 784 262 2 046 127 66 113 v prometu 9 - 9 775 - 775 86 - 86 nedovoljen prehod čez mejo 7 — 7 520 — 520 74 - 74 uradno dolžnost 1 - 1 120 - 120 120 - 120 ostalo 10 2 12 1 103 135 1 238 110 68 100 skupaj 56 6 62 5 307 397 5 704 95 66 92 Prekrški, kaznovani s kaznimi do 9 dni 167 - Nova Gorica Kazni v dneh Prekrški 12345 6 7 89 skupaj brezdelje - - 2 1- nedostojno vedenje - - 1 5 4 igre na slepo srečo — - - - - prepovedan prehod še z mejo neup.odločbe o izgonu - - - - - storjeni v prometu- 4 - 1 ostali - - - 1 - nespecificirani - - - skupaj - 4 3 8 4 štev.dni zapora - 8 9 32 20 1 - 7 3 14 3 42 21 112 27 3 34 2 5 2 46 271 Kazniva dejanja, kaznovana s kaznimi daljšimi od 6 mesecev Kazniva dejanja zoper 6 mesecev do 1 leta 1 leto in veš skupaj življenje in telo - - - moralo 1 - 1 narodno gospodarstvo 1 - 1 premoženje 3 2 5 v prometu 2 - 2 nedovoljen prehod šez mejo - 1 1 uradno dolžnost - - ostalo 2 - 2 skupaj 9 3 12 Število dni skupaj 1 740 1 080 2 820 Število storilcev prekrškov in kaznivih dejanj - Nova Gorica Nepo- Prekrški, vrat_ kazniva dejanjaniki Povratniki U?oaV"sodno pred- sodno kazno-pred- vaoi vani -'azn°- (UP) (SP) vaoi sku- paj % Vsi ^ po- sku-vrat- paj ll; Prekrški (U8P) brezdelje, klate-štvo 1 2 .. 1 5 4 • • nedostojno vedenje 56 15 - 10 25 79 29 igra na slepo srečo nedovoljen prehod 5ez mejo 15 1 mm .. 1 16 • • neupoštevanje odločbe o izgonu — — — — — — - storjeni v prometu 4 - - - - 4 - ostali prekrški 9 - - - - 9 - nespecificirani - - - - - — - skupaj 85 16 - 11 27 112 24 Kazniva dejanja zoper življenje in telo 5 2 2 5 • • moralo - - 1 - 1 1 • • narodno gospodarstvo 5 — 4 — 4 9 • • premoženje 8 - 2 2 4 12 55 promet 7 - 2 - 2 9 • • nedovoljen prehod čez mejo 6 - 1 - 1 7 • • uradno dolžnost - - 1 - 1 1 • • ostalo 8 - - 1 1 9 • e skupaj 57 - 11 5 16 55 50 vse skupaj 122 16 11 16 43 165 26 Prekrški, Nepovratniki Povratniki kazniva dejanja m ž sk ^ SKžensk m ž sk % ženk Prekrški brezdelje 1 1 • • 3 3 nedostojno vedenje 44 12 56 21 18 5 23 (22) i|re na slepo sre- — 1 _ 1 — nedovoljen prehod čez mejo 13 2 15 • • — — — — neupoštevanje odločbe o izgonu storjeni v prometu 3 1 4 • • - - - - ostali prekrški 8 1 9 • • - — - - skupaj 68 17 85 20 22 5 27 (19) Kazniva dejanja zoper življenje in telo 3 3 2 2 moralo - - - - 1 - 1 - narodno gospodarstvo 5 5 — 4 — 4 — premoženje 6 2 8 • • 4 - 4 - v prometu 7 - 7 - 2 - 2 - nedovoljen prehod čez mejo 6 - 6 — 1 - 1 - uradno dolžnost - - - - 1 - 1 - ostalo 6 2 8 • • 1 - 1 - skupaj 33 4 37 (11) 16 - 16 - vse skupaj 101 21 122 17 38 5 43 (12) Spol, Nepo- prebivališče vratniki Moški in ženske skupaj Nova Gorica 3 ostala Slovenija 69 zunaj Slovenije 7 brez stalnega bivališča 4 ne znano 2 skupaj 85 Moški Nova Gorica 3 ostala Slovenija 54 zunaj Slovenije 7 brez stalnega bivališča 2 neznano 2 skupaj 68 Ženske Nova Gorica - ostala Slovenija 15 zunaj Slovenije - brez stalnega bivališča 2 neznano - skupaj 17 Povrat- niki % Skupa jpovrat-nikov Spol, prebivališče ---------------- ijT Nepo- Povrat- skuDai povrat- vratniki niki_____________ nikov Moški in ženske skupaj Nova Gorica 1 ostala Slovenija 23 zunaj Slovenije 13 brez stalnega bivališča — neznano “ skupaj 37 Moški Nova Gorica ostala Slovenija 20 zunaj Slovenije 13 brez stalnega bivališča ne znano ” skupaj 33 Ženske Nova Gorica 1 ostala Slovenija 3 zunaj Slovenije brez stalnega bivališča neznano skupaj 15 1 16 15 1 16 1 38 39 13 1 53 30 35 *3 13 1 49 33 1 3 4 Število % Kraj rojstva nep0" vratniki Povrat- niki ‘skupaj nepo- povratSkupa;J vratniki nlki Prekrški Nova Gorica 1 - 1 1 - 1 ostala Slovenija 67 22 89 79 82 80 zunaj Slovenije 17 5 22 20 18 19 skupaj 85 27 112 100 100 100 Kazniva dejanja Nova Gorica 1 mm 1 3 - 2 ostala Slovenija 19 14 33 51 88 62 zunaj Slovenije 17 2 19 46 12 36 skupaj 37 16 53 100 100 100 Storilci prekrškov po narodnosti in spolu - Nova Gorica Število % Spol, --------------------------------------- nepo- po- nepo- po- narodnost vrat- vrat- skupaj vrat- vrat- skupaj niki niki niki niki Moški in ženske skupaj slovenska 74 ostale jugoslovanske 7 26 1 100 8 87 8 96 4 89 7 manjšine - ... - - - - ostala nejugoslovanske 4 - 4 5 - 4 skupaj 85 27 112 100 100 100 Moški slovenska 58 21 79 85 100 89 ostale jugoslovanske 6 6 9 - 7 manjšine - - - - - - ostale nejugoslovanske 4 - 4 6 - 4 skupaj 68 21 89 100 100 100 Ženke slovenska 16 5 21 94 83 91 ostale jugoslovanske 1 1 2 6 17 9 manjšine - - - - - ostale nejugoslovanske - •• 17 6 23 1 00 1 00 skupaj 100 Spol, narodnost Število % nepo— po— nepo- po- vrat- vrat- skupaj vrat- vrat- skupaj niki nikl niki niki Moški in ženske skupaj slovenska 25 14 39 68 88 73 ostale jugoslovanske 10 2 12 27 12 23 manjšine 2 - 2 5 - 4- skupaj 37 16 53 100 100 100 Moški slovenska 22 14 36 67 88 74 ostale jugoslovanske 9 2 11 27 12 22 manjšine 2 - 2 6 - 4 skupaj 33 16 49 100 100 100 Ženske slovenska 3 3 75 75 ostale jugoslovanske 1 — 1 25 - 25 manjšine - — - — — - skupaj 4 - 4 100 - 100 Moški Žensko Starost v letih nepo- vrat- niki po- vrat- niki sku-povrat-paj nikov nepo- vrat- nice po- vrat- nice % sku- popa j vratnic Prekrški 17 2 2 1 1 2 • • 18 - 20 12 - 12 3 2 5 • • 21-22 4 2 6 • ♦ 5 1 6 • • 23 - 24 5 2 7 • • 2 1 3 • • 25-29 10 3 13 • • 3 1 4 • * 50 - 39 16 8 24 (33) 1 - 1 - 1 o 4" 5 5 10 • • - - - - 1 O tf\ 11 1 12 • • 2 - 2 - 60 in veš 3 - 3 - - - - - skupaj 68 21 89 24 17 6 23 (26) Kazniva dejanja 17 «■» 18 - 20 2 1 3 • • - - - - 21-22 6 - 6 - - - - - 23 - 24 6 - 6 - - - - - 25-29 7 8 15 (53) 1 - 1 - 30 - 39 5 3 8 • • 1 - 1 mm 40-49 2 2 4 • • 1 - 1 - 50 - 59 5 1 6 • • 1 - 1 - 60 in veš - 1 1 • • - - - - skupaj 33 16 49 33 4 - 4 - Starost Nepo- Povrat- ^Upa-j povrat- v letih vratniki niki nikov Prekrški 17 3 1 4 • • 18 - 20 15 2 17 • • 21-22 9 3 12 • • 23 - 24 7 3 10 • • 25-29 13 4 17 • • 30 - 39 17 8 v •* 25 (32) 40 - 49 5 5 10 • • 50 - 59 13 1 14 • • 60 in ve5 3 - 3 • • skupaj 85 27 112 24 Kazniva dejanja 17 - - - 18 - 20 2 1 3 • • 21 - 22 6 - 6 — 23 - 24 6 - 6 - 25-29 8 8 16 • • 30-39 6 3 9 • • 40 - 49 3 2 5 • • 50-59 6 1 7 • P 60 in več - 1 1 P P skupaj 37 16 53 30 Storilci prekrškov po spolu in izobrazbi - Nova Gorica Spol, izobrazba Povratniki Nepo- uprav- vrat- 00, predniki kaznovani (UP) uprav- no in sodno pred-kazno-vani (USP) Moški in ženske skupaj nedokončana osemletka 52 dokončana osemletka 13 več kot osemletka 16 brez izobrazbe - neznano 4 skupaj 85 Moški nedokončana osemletka 46 dokončana osemletka 8 več kot osemletka 13 brez izobrazbe neznano 1 skupaj 68 Ženske nedokončana osemletka 6 dokončana osemletka 5 več kot osemletka 3 brez izobrazbe - neznano 3 skupaj 17 6 3 7 5 2 4 11 1 1 3 5 9 1 1 11 8 1 1 10 1 1 sku- paj Vsi ™ po— sku-vrat- kov 15 67 22 3 16 .. 8 24 33 4 - 27 112 24 13 59 22 3 11 5 18 .. 1 -21 89 24 2 8 • • 1 6 •• 3 6 •• 3 - 6 23 (26) Spol, izobrazba Nepo- vrat- nimi Povratniki uprav- sodno no in pred- sodno kazno-pred- . vani kazno- y° (SP) vani ______(USP)_______ Vsi sku- paj % po— vrat- ni- kov Moški in ženske skupaj nedokončana osemletka 24 11 4 15 39 39 dokončana osemletka 7 - - - 7 - več kot osemletka 4 - 1 1 5 # # brez izobrazbe 2 - - - 2 - ne znano - — - «■» - - skupaj 37 11 5 16 53 30 Moški nedokončana osemletka 21 11 4 15 36 42 dokončana osemletka 6 - - - 6 - več kot osemletka 4 - 1 1 5 • • brez izobrazbe 2 - - - 2 - neznano - - - - - - skupaj 33 11 5 16 49 30 Ženske nedokončana osemletka 3 - - - 3 - dokončana osemletka 1 - - - 1 - več kot osemletka mm - - - - - brez izobrazbe - - - - - neznano - - - - - - skupaj 4 - - - V —* Moški Ženske Poklic nepo- vrat- nimi po- vrat- niki sku-povrat-^£“ Pad alkov 5S po- vrat- nice % sku-po-paj vratni Prekrški priložnostni delavec 19 7 26 (27) 9 3 12 • • kmetijski delavec 13 1 14 • • 2 2 - šofer, avtomehanik 3 4 7 • • - mam - delavec: kovinarski 8 1 9 » # — — - - lesni 5 1 6 • • - - - - živilski 5 1 6 • • - - - - ostali delavci 9 6 15 • • 1 - 1 - uslužbenec 2 - 2 - 4 1 5 • • ostali poklici 4 - 4 - 1 2 3 • ♦ skupaj 68 21 89 24 17 6 23 (26) Kazniva dejanja priložnostni delavec 9 3 12 • • — — - • • kmetijski delavec 9 6 15 • # — — — - šofer, avtomehanik 3 1 4 • • — — — - delavec: kovinarski 2 2 mm — - - - lesni 1 - 1 - - - - - živilski - - - - - - - - ostali delavci 6 - 6 - 1 - 1 - uslužbenec 2 3 5 • • 1 - 1 - ostali poklici 1 3 4 • • 2 - 2 — skupaj 33 16 49 33 4 - 4 - _ - ~---------------------------------------------------- Nepo" Pobrat- povrat- b an vratniki niki nikov Prekrški samski 61 19 80 24 poročen 17 2 19 • • razvezan 4 6 10 • # ovdovel 3 - 3 - skupaj 85 27 112 24 Kazniva dejanja samski 16 8 24 (33) poročen 20 7 27 (26) razve zan - 1 1 • • ovdovel 1 mm 1 - skupaj 37 16 53 30 Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po številu otrok - Nova Gorica Število Nepo- Povrat- otrok vratniki niki Skupaj Prekrški brez 1 2 3 4 5 in veš skupaj 62 8 5 7 2 1 18 4 4 1 80 12 9 8 2 1 85 27 112 Kazniva dejanja brez 1 2 3 4 5 in veš neznano 16 7 5 7 1 1 37 8 1 5 1 1 16 24 8 10 8 2 1 53 skupaj Prekrški, Število dejanj povratniki kazniva dejanj^®*^ za ir Povprečne kazni Kazni v dneh % dneh povratniki „„povratniki za k a- “S-aa za ka- ™V znlva pre- salva pre-znlva niki dejanjaniJ:1 krške dejanna^rške dej. Prekrški brezdelje 1 5 - 3 21 - 3 7 - nedostojno vedenje 56 41 6 613 483 1 122 11 12 187 igre na slepo srečo — prepovedan prehod čez mejo neupoštevanje odločbe o iz- 15 1 - 257 25 - 15 ro VJJ 1 gonu — — *• mm mm storjeni v prometu 4 — — 10 — — 2 - ostali 9 - - 279 - - 31 — — skupaj 85 45 6 1 137 529 1 122 13 12 187 Kazniva dejanja , življenje in telo 3 7 2 390 108 135 13o 15 68 moralo - - 1 mm mm 180 - - 180 narodno gospodarstvo 5 • 4 210 — 90 42 - 22 premoženje 8 1 6 517 20 760 64 20 127 v prometu 7 - 2 655 — 120 94 - 60 nedovoljen prehod čez mejo 6 - 1 160 - 360 27 - 360 uradno dolžnost - - 1 - - 120 - - 120 ostalo 8 2 2 765 30 120 96 15 60 skupaj 57 10 19 2 697 158 1 885 73 16 105 9« ZAPORI V NOVEM MESTU Število zapornikov po času privedbe v zapor - Novo mesto Mesec privedbe moški ženske skup E januar 28 2 30 februar 34 - 34 marec 17 3 20 april 13 2 15 maj 11 2 13 junij 15 1 16 julij 11 - 11 avgust 102 3 105 september 24 - 24 oktober 21 2 23 november 45 4 49 december 11 6 17 neznano 3 - 3 skupaj 335 25 360 povprečno na mesec novodošlih 28 2 30 Prekrški in kazniva dejanja po spolu - Novo mesto Prekršek, kaznivo dejanje zoper Š moški t e v i ženske 1 0 sku- paj Struktura v % moški ženske sln?“ paj Prekrški brezdelje 16 3 19 39 • • 41 nedostojno vedenje 2 1 3 5 7 igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez mejo 4 4 10 9 neupoštevanje odločbe o izgonu prometni prekrški 6 — 6 14 _ 13 ostali 13 1 14 32 • • 30 nespecificirani 205 17 220 - skupaj 244 22 266 100 100 100 Kazniva dejanja zoper: življenje in telo 38 1 39 42 • • 42 moralo 1 — 1 1 • 1 narodno gospodarstvo 7 - 7 8 • 7 premoženje 20 1 21 22 • • 22 promet 3 - 3 3 — 3 nedovoljen prehod čez mejo 2 2 2 2 uradno dolžnost 4 — 4 4 _ 4 ostalo 16 1 17 18 o • 18 skupaj 91 3 94 100 100 100 Vsi skupaj 335 25 360 - - - + računano brez "nespecificirano". Število prekrškov in kaznivih dejanj po narodi osti in spolu storilcev - Novo mesto Narodnost slovenska ostale jugoslovanske nejugoslovanske manjšine neznano skupaj Spol moški ženske 238 19 257 92 6 98 2-2 2-2 1-1 335 25 360 Struktura v % moški ženske sku- paj 71 76 72 27 24 27 1 1 1 -J • • - • • 100 100 100 Vrste prekrškov in kaznivih dejanj, ki jih izvršujejo storilci ostalih jugoslovanskih narodnosti, po spolu - Novo mesto Prekrški, Število kazniva dejanja zoper moški ženske skupaj Prekrški brezdelje 5 nedostojno vedenje 2 igra na slepo srečo - nedovoljen prehod čez mejo 2 neupoštevanje odločbe o izgonu prometni prekrški 2 ostali prekrški 3 nespecificirano 67 skupaj 81 Kazniva dejanja zoper: življenje in telo 3 moralo - narodno gospodarstvo 1 premoženje 3 v prometu - nedovoljen prehod čez mejo - uradno dolžnost - ostala 1 skupaj 10 Prekrški in kazniva dejanja skupaj 91 1 1 4 6 6 3 2 2 3 71 87 3 1 5 1 10 6 97 Starostna struktura zapornikov - Novo mesto Starost v Število Stnktura v % letih moški ženske skupaj moški ženske skupaj 16 - 17 11 - 11 3 - 3 18-20 41 6 47 13 24 13 21 - 22 17 6 23 5 24 6 C\J 1 OJ 25 - 25 7 7 25 - 29 85 4 87 25 16 24 30 - 59 84 2 86 25 8 24 40 - 49 33 3 36 10 12 10 50-59 34 3 37 10 12 10 60 in več 7 1 8 2 4 2 skupaj 335 25 360 100 100 100 Povprečno število zapornikov na 1 leto starosti - Novo mesto Starost v letih moški ženske 16 - 17 6 - 18-20 13 2 21 - 22 9 3 25 - 24 13 - 25 - 29 17 1 50 - 59 8 • • 40-49 3 • • 50 - 59 3 • • 60 in več • • • e Povprečna dolžina izrečene kazni po spolu - Novo mesto Prekrški, kazniva dejanja Število dejanj mo- ž en- Skuški ske paj Seštevek dni iz-PovP rečenih kazni na 1 mo- zen- sku- moški ske paj ški rečno dni . dejanje žen- Skuške paj Prekršek brezdelje 16 3 19 196 33 229 12 11 12 nedostojno vedenje 2 1 3 15 15 30 8 15 10 igre na slepo srečo - - nedovoljen prehod Čez mejo 4 4 63 63 16 16 neupoštevanje odločbe o izgonu _ Btorjeni v prometu 6 - 6 79 - 79 13 - 13 ostali 13 1 14 255 30 285 20 30 20 nespecificirani 203 17 220 3358 298 3656 17 18 17 skupaj 244 22 266 3966 376 4342 16 17 16 Kazniva dejanja zoper: Življenje in telo 38 1 39 2928 180 3108 77 180 80 noralo 1 - 1 25 - 25 25 - 25 narodno gospodarstvo 7 _ 7 930 „ 930 133 133 Premoženje 20 1 21 2261 30 2291 113 30 109 v prometu 3 mm 3 420 - 420 140 - 140 nedovoljen prehod Čez mejo 2 T 2 420 420 210 _ 210 hradno dolžnost 4 • 4 475 mm 475 119 - 119 ostalo 16 1 17 1212 7 1219 76 7 72 skupaj 91 3 94 8671 217 8888 95 72 94 Prekrški, kaznovani s kaznimi do 9 dni - Novo mesto Prekrški 1 2 3 4 5 6 7 8 9 sku- paj brezdelje --12---1- 3 nedostojno vedenje --------- igre na slepo srečo -------- - - prepovedan prehod čez mejo -------- - - neupoštevanje odločbe o izgonu - -- -- -- -- storjeno v prometu -1-----1- 2 ostali --1--1-2 - 4 nespeCifiicirani - -36789 18 - 51 skupaj -158799 22 - 60 število dni zapora - 2 15 52 35 54 63 176 - 377 Kazniva dejanja, kaznoaana s kaznimi daljšimi od 6 mesecev - Novo mesto Kazniva dejanja zoper 6 mesecev do 1 leto 1 leto in več skupaj Življenje in telo 4 — 4 moralo — •* mm narodno gospodarstvo 2 — 2 premoženje 1 2 5 v prometu 1 * 1 nedovoljen prehod čez mejo 1 1 uradno dolžnost 1 • 1 ostalo — ** ** skupaj 9 5 12 število dni zapora 1800 1095 2895 Število storilcev prekrškov in kaznivih dejanj - Novo mesto Povratni k i 1, N tJ si 3 Prekrški, kazniva dejanja i +> «3 1 S Upravno pre kaznovani (UP) Sodno pred-kaznovani (SP) Upravno in sodno predk novani (USP) 03 Š S3 N /-n © Ps © •o eS p4 3 & TJ as P« 1 •rl ta 1 •H C p g JE? (S > p< a 1 2 3 4 5 6 7 8 jfrekrški brezdelje 13 — — — 1 1 14 • • Nedostojno bedenje 2 - - - 2 2 4 • • igra na slepo Brečo — — — — — — — — Nedovoljen prehod Sez mejo 4 - — — — — 4 — Neupoštevanje od- lofibe o izgonu - - - - — — - — Ntorjoni v promotu 2 - - - 4 4 6 • • ostali prekrški 13 - - - 1 1 14 • • Nospecificirani 147 17 - 5 26 48 195 25 Skupaj : 181 17 - 5 34 56 237 24 kazniva dejanja zoper* življenje in telo 24 - 3 5 6 14 38 37 moralo 1 - — - - - 1 - Narodno gospo- darstvo 3 - 1 - 2 3 6 • # Premoženje 9 - 4 3 4 11 20 56 v prometu - - 1 - 2 3 3 • • Nedovoljen prehod žez mejo 1 - - 1 1 2 • • Nradno dolžnost 2 - - - 2 2 4 • • ostalo 11 - 2 - 3 5 16 (31) Skupaj * 51 - 11 8 20 39 90 43 Vseh skupaj* 232 17 11 13 54 95 327 29 Prekrški Nepovratniki Povratniki mo- žen— sku— % mo— žen— sku— a Kazni* dejanja ški ske pa j žensk ški ske pa j g*n8k Prekrški brezdelje 13 - 13 — _ 1 1 • • nedostojno vedenje 2 - 2 — 2 _ 2 igre na slepo srečo - • _ _ nedovoljen prehod čez mejo 4 4 neupoštevanje odločbe o izgonu - mm } * storjeni v prometu 2 - 2 - 4 — 4 — ostali 12 1 13 • • 1 • 1 — nespecificirani 132 15 147 10 45 3 48 (6) skupaj 165 16 181 9 52 4 56 (7) Kazniva dejanja zoper: življenje in telo 23 1 24 k • 14 14 moralo 1 — 1 - - — — • narodno gospodarstvo 3 •m 3 - 3 - 3 - premoženje 8 1 9 • • 11 mm 11 — v prometu — - - - 3 - 3 - nedovoljen prehod Čez mejo 1 m9 1 .. 1 1 uradno dolžnost 2 - 2 - 2 — 2 - ostalo 10 1 11 • • 5 - 5 - skupaj 48 3 51 (6) 39 - 39 - 213 19 232 8 91 4 95 Vse skupaj (4) Spol, prebivališče Nepovratniki Povrat- niki Sku- paj % povrat- nikov Hoški in ženske skupaj Novo mesto 2 5 5 • • ostala Slovenija 121 40 161 24 zunaj Slovenije 55 5 58 • e brez stalnega bivališča 25 10 53 50 neznano - - - <■ skupaj 181 56 257 24 Hoški Novo mesto 2 5 5 • e ostala Slovenija 111 56 147 24 zunaj Slovenije 51 5 54 • • brez stalnega bivališča 21 10 51 52 neznano - - - - skupaj 165 52 217 24 Ženske Novo mesto ostala Slovenija 10 4 14 • • zunaj Slovenije 4 - 4 brez stalnega bivališča 2 - 2 - neznano - — - - skupaj 16 4 20 20 Storilci kaznivih dejanj po spolu in prebivališču - Novo mesto Spol, prebivališče Nepovrat- niki Povrat- niki Sku- paj % povrat- niki Moški in ženske skupaj Novo mesto - 5 5 - ostala Slovenija 46 31 77 40 zunaj Slovenije 5 1 6 • • brez stalnega bivališča - 2 2 • • neznano — — • •' mm skupaj 51 39 90 43 Moški Novo mesto - 5 5 • • ostala Slovenija 45 31 74 42 zunaj Slovenije 5 1 6 • • brez stalnega bivališča - 2 2 • • neznano • • • ** skupaj 48 39 87 45 Ženske Novo mesto - - - - ostala Slovenija 5 - 3 — zunaj Slovenije - — — • brez stalnega bivališče — — — • neznano — • • * skupaj 3 * 3 Kraj rojstva š t e nepo-vrat-niki vil po- vrat- niki 0 sku- paj nepo- vrat- nih % po- vrat- niki sku- paj Prekrški Novo mesto 4 2 6 2 3 2 ostala Slovenija 96 43 139 53 77 59 zunaj Slovenije 81 11 92 45 20 39 skupaj 181 56 237 100 100 100 Kazniva dejanja n n t Novo mesto - 1 1 - 3 1 ostala Slovenija 43 36 79 84 92 88 zunaj Slovenije 8 2 10 16 5 11 skupaj 51 39 90 100 100 100 Spol, narodnost š t e nepo— vratniki vil po- vrat- niki 0 sku- paj nepo- vrat- niki % po- vrat- niki sku- paj Moški in ženske skupaj slovenska 105 46 151 58 82 64 ostale jugoslovanske manjšine in ostale 72 10 82 40 18 35 nejugoslovanske 3 - 3 2 — 1 neznano 1 - 1 • • - • • skupaj 181 56 237 100 100 100 Moški slovenska 95 42 137 58 81 63 ostale jugoslovanske manjšine In ostale 66 10 76 40 9 35 nejugoslovanske 3 - 3 2 - 2 neznano 1 - 1 • a - • • skupaj 165 52 217 100 100 100 Ženske slovenska 10 4 14 63 100 70 ostale jugoslovanske manjšine in ostale 6 6 37 — 30 nejugoslovanske - - - - - - neznano - - •• - - - skupaj 16 4 20 100 100 100 Spol) narodnost š t e nepo-vrat-niki vil po- vrat- niki 0 sku- paj % nepe- povrat- vratniki niki sku- paj Moški in ženske skupaj slovenska 44 35 79 86 90 88 ostale jugoslovanske 7 3 10 14 8 11 manjšine - 1 1 2 1 skupaj 51 39 90 100 100 100 Moški slovenska 41 35 76 85 90 87 ostale jugoslovanske 7 3 10 15 8 11 manjšine - 1 1 - 2 2 skupaj 48 39 87 100 100 100 Ženske slovenska 3 ostale jugoslovanske manjšine 3 3 100 - 100 3 100 - 100 skupaj Starost ▼ letih Moški % nepo- po- sku- povrat- vrat- paj vratniki niki nikov ženske ^ nepo- po- sku- povrat- vrat- paj vratnice nice nic Prekrški 16 - 17 9 1 10 • • - mm — - 18-20 25 8 33 (24) 4 1 5 . . 21 - 22 12 mm 12 - 3 2 5 .. 23 - 24 11 5 16 • • - - - - 25 - 29 37 8 45 (15) 2 1 3 .* 30 - 39 34 18 52 35 1 - 1 - 40-49 17 3 20 • • 3 - 3 - 50 - 59 15 8 23 (35) 2 - 2 mm 60 in več 5 1 6 • • 1 — 1 skupaj 165 52 217 24 16 4 20 (20) Kazniva dejanja 16-17 18-20 3 21-22 4 23 - 24 7 25 - 29 16 30-39 8 40-49 8 50-59 1 60 in več 1 48 3 6.. 15.. 18.. 13 29 45 11 19 58 4 12 6 7.. 1 39 87 45 1 1 1 3 1 1 1 3 skupaj nepo- po- % Starost v letih vrat- vrat- skupaj povratniki niki nikov Prekrški 16 - 17 9 1 10 • • 18-20 29 9 38 (24) 21 - 22 15 2 17 • • 23 - 24 11 5 16 • • 25 - 29 39 9 48 (17) 30 - 39 35 18 53 34 40 - 49 20 3 23 • • 50 - 59 17 8 25 (32) 60 in več 6 1 7 • a skupaj 181 56 237 23 Kazniva dejanja 16 - 17 • - - 18 - 20 3 3 6 • • 21 - 22 4 1 5 • • 23 - 24 7 1 8 • • 25 - 29 17 13 30 43 30 - 39 9 11 20 55 40 - 49 8 4 12 • • 50 - 59 2 6 8 • • 60 in več 1 — 1 • • skupaj 51 39 90 43 Spol, izobrazba Ne- Povratniki Vsi % no- upravno upravno pred- eku- . „ po- po predkaz- in sod- kaz- . sku_ Trat-vrat- novani no pred-nova- paj paj ni- niki (°*) kaznoni-ni(P) kov ni (USP) Moški in ženska skupaj nedokončana osem- letka dokončana osem- 100 13 3 19 35 135 26 letka 22 1 1 2 4 26 (15) več kot osemletka 25 1 — 6 7 32 (221 brez izobrazbe 33 2 1 7 10 43 ^ _ -C— 21 neznano 1 - - mm - 1 - skupaj Moški 181 17 5 34 56 237 20 nedokončana osem- letka dokončana osem- 96 12 3 18 33 129 21 letka 20 1 1 2 4 24 (17) več kot osemletka 24 1 - 5 6 30 (20) brez izobrazbe 24 2 1 6 8 33 (241 neznano 1 - - - - 1 - skupaj Ženska 156 16 5 30 52 217 23 nedokončana osem- letka dokončana osemlet- 4 1 — 1 2 6 • • ka 2 - . — — 2 — več kot osemletka 1 - — 1 1 2 • • brez izobrazbe 9 - - 1 1 10 • o neznano - - - - - - - skupaj 16 1 - 3 4 20 20 Spol, izobrazba Ne- po- vrat- niki Povratniki sodno upravno pred- predkaz- in sod- kaznovani no pred-nova-(SP) kaznova-ni(P) ni(USP) sku- paj Vsi sku- paj % po- vrat- ni- kov Moški in ženske skupaj nedokončana osem- letka dokončana osem- 46 7 3 10 20 66 30 letka 2 2 1 - 3 5 - več kot osemletka 2 2 - 8 10 12 (83) brez izobrazbe 1 - 4 2 6 7 • • neznano T - - - mm - — skupaj Moški 51 11 8 20 39 90 43 nedokončana osem- letka dokončana osemlet- 43 7 3 10 20 63 32 ka 2 2 1 - 3 5 - več kot osemletka 2 2 - 8 10 12 (83) brez ezobrazbe 1 - 4 2 6 7 • o neznano - - — - — — — skupaj Ženske 48 11 8 20 39 87 45 nedokončana osem- letka dokončana osemlet- 3 • • * 3 * ka — — • — — — — več kot osemletka - - - - - - - brez izobrazbe - - - - - - - ne* nane — — — — *■ — — skupaj 3 — — — — 3 • Poklic Moški ^ Ženske ^ nepo- po- sku- po- nepo- po- sku- po- vrat- vrat- paj vrat- vrat- vrat- paj vratniki niki nikov nice nice nic Prekrški priložnostni delavec 90 26 kmetijski delavec 21 9 šofer, avtomehanik 7 4 delavec »kovinarski 8 3 delavec»lesni 7 2 delavec»živilski 4 ostali delavci 21 uslužbenec 2 - ostali poklici 5 7 neznano - 1 skupaj 163 52 Kazniva dejanja priložnostni delavec 20 13 kmetijski delavec 13 10 šofer, avtomehanik 1 5 delavec:kovinarski 4 delavec»lesni 1 2 delavec»živilski - 1 ostali delavci 7 6 uslužbenec - ostali poklici 1 1 neznano 1 1 skupaj 48 39 T 116 22 11 2 13 • • 50 30 - - - - 11 • • - - mm - 11 • • - - - - 9 • • - — — • — 4 — - 1 1 • • 21 - 1 - 1 - 2 — * — — — 12 • e 4 1 5 • * 1 • e - - — — 217 24 16 4 20 (20) 33 39 1 - 1 — 23 44 1 - 1 - 6 • • - - - - 4 — - - 3 • • - - - - 1 • • — — - - 13 • e* - - — mm •» — — — — 2 • O' 1 - - - 2 • • — — — — 87 45 3 - 3 - Stan Prekrški samski poročen razvezan ovdovel neznano Skupaj Nepe- % vrat- Povrat- Skupaj povratniki niki nikov 92 28 120 23 75 21 96 22 6 5 11 • # 5 2 5 • • 5 - 5 V 181 56 237 24 Kazniva dejanja samski poročen razvezan ovdovel 51 8 39 (20) 17 27 44 61 5 1 4 • • - 5 3 • • 51 39 90 43 Skupaj Število otrok nepovratniki povrat- niki Skupaj Piekrški brez 100 31 131 1 23 7 30 2 17 6 23 3 13 6 19 4 7 2 9 5 in več 16 4 20 neznano 5 •* 5 Skupaj 181 56 237 Kazniva dejanja brez 30 10 40 1 8 5 13 2 5 7 12 3 2 4 6 4 2 3 5 5 in več 4 6 10 neznano - 4 4 Skupaj 51 39 90 Storilci prekrškov in kaznivih dejanj po izročenih kaznih - Novo nasto Število dejanj Kazni v dneh Povprečne kazni v dneh Prekrški, kazniva dejanja nepovratniki povratniki e m dd na > *r» N & nT3 § ® C3 Tj ft d © ft X »d S c 4» d 1 ft © s povratniki • M a te xn t» -o ©H d -h C « X n c d N -O U d © ft A5 td nepovratniki povratniki © ca a KS > T-J d u d -h c « s c d © N n M d © ft *d v— a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 s£®krški ^Gzdeljo 13 6 130 99 lo 18 Sostojno vedonje na slepo srečo 2 - — 3o — 15 _ — — _ ** - povoljan prehod S mejo 4 63 16 spoštovanje odločb 11 Argonu - '°i“jeni v premetu 2 4 — 33 46 — 16 12 San JSpec i f ic irani 13 1 - 255 3o — 2o 3o — 147 69 4 2380 1197 435 16 17 109 p a j : 181 80 4 2891 1372 435 16 17 109 >Shlva dojanja vljenjo in tolo Si. zgodno gospodar- 24 14 2 1969 3o 1119 82 15 80 1 *• *• 25 — 25 — — 3 3 - 240 - 585 80 — 195 ^ ^oženje 9 12 3 786 49 1367 87 16 114 Prometu - 3 - — - 42 0 — I40 5 dovoljon prehod *!8 m°^° *dno dolžnost s^&lo 1 1 60 360 60 360 2 2 - 235 - 240 118 • 12o 11 4 - 66 2 - 385 60 - 96 5 j. ~ ~~—————————_ ' * u P a j : 51 39 5 3977 79 4476 78 16 115 ■ - m KLINIČNA OBDELAVA SKUPINE VEČKRATNIH PREKRSKARJEV Starostna struktura Število Struktura v % Starost v letih izbra- nih povratnikov v izbra- povratnih nikov povrat-v ljubijan- povrat- v ljubljan-nikov skih zaporih nikov skih zaporih Moški 21-29 26 247 53 55 50 - 59 25 205 47 45 skupaj 49 452 100 100 Ženske 21-29 25 83 83 69 50-59 5 37 17 31 skupaj 50 120 100 100 hi2 iaoški neznačilen hi2 žensko neznačilen Yrste prekrškov Število % Prekršek moški ženske skupaj moški ženske brezdelje, klatenje 40 28 68 82 93 nedostojno vedenje 5 2 7 10 7 nedovoljen prehod čez mejo 4 - 4 8 — skupaj 49 30 79 100 100 Stan storilcev Število Struktura v % izbra- povrat- izbra- povrat- Stan nih po- nikov nih po- nikov v vrat- v ljubijan- vrat- ljubljanskih- nikov skih zaporih nikov zaporih samski 62 691 78 69 poročen 9 170 11 17 razve san 7 125 1 10 14 ovdovel 1 14 J skupaj 79 998 100 1 00 hi2 neznačilen Izobrazba Število Struktura v % Izobrazba izbra- povratnih nikov povrat-v ljubljan-nikov skih zaporih izbra- nih povrat- nikov povratnikov v ljubljanski zaporih Moški • t . * nedokončana osemletka 27 494 56 66 dokončana osemletka 11 142 22 16 več kot osemletka 11 170 22 18 skupaj 49 806 100 100 Ženske nedokončana osemletka 11 122 37 65 dokončana osemletka 12 53 40 24 več kot osemletka 7 32 23 11 skupaj 30 207 100 100 p bi moški neznačilen o hi ženske slabo značilen na nivoju 0,10 Poklic Poklicna skupina Število % moški ženske skupaj moški ženske priložnostni delavec 17 13 30 35 i- > 43 delavec: * kovinarski 12 12 24 lesni 6 - 6 12 - živilski 5 1 4 6 3 ostali delavci 6 7 13 12 23 uslužbenec 2 5 7 4 17 brez poklica 3 4 7 6 13 skupaj 49 30 79 100 100 - vključen tudi 1 šofer Primerjava poklicev Poklicna skupina Število Struktura v % izbran povratnih nikov v povratni- ljubljan-kov skih zaporih izbra- nih povrat- nikov povratnikov v ljubljanskih zaporih Moški priložnostni delavec 17 294 33 38 drugi delavci 27 436 55 56 uslužbenci 2 301 10 6 drugi poklici 3 20 ) skupaj 49 780 100 100 Ženske • - priložnostne delavke 17 117 56 53 druge delavke 8 78 27 38 uslužbenke 5 10 17 5 skupaj 30 205 100 100 p hi moški aeznačilen p hi ženske neznačilen Delovni staž Delovni staž v letih Število % moški ženske skupaj meški ženske do 5 let 18 14 32 36 47 5 do 10 12 3 15 25 10 10 in več 7 4 11 14 13 brez staža 12 9 21 25 30 skupaj 49 30 79 100 100 Otroci storilcev Otroke Število % moški ženske skupaj moški ženske ima 7 12 19 14 43 nima 42 18 60 86 57 skupaj 49 50 79 100 100 Starši storilcev Starši storilca Število % moški ženske skupaj moški ženske živa oba 13 10 25 26 33 živa samo mati 15 9 24 31 30 živ samo oče 5 2 7 10 7 umrla oba 16 9 25 33 30 skupaj 49 30 79 100 100 Ožji sorodniki Ožje sorodnike moški ženske skupaj moški ženske jma 41 25 66 84 84 nima 8 5 13 16 16 skupaj 49 30 79 100 100 Vzdrževanje stikov z ožjimi sorodniki Število % Stike z ožjimi ------------------------------------------- sorodniki moški ženske skupaj moški ženske vzdržuje 11 8 19 22 27 ne vzdržuje 38 22 60 78 73 skupaj 49 30 79 100 100 Pre đkazno vanost Zaradi Izvrše- Število % vanja kaznivih dejanj moški ženske skupaj moški ženske bil predkazno- van 21 5 26 43 17 ni bil pređkazno van 28 25 53 57 83 skupaj 49 30 79 100 100 Starost storilca ob pričetku asocialne dejavnosti Starost ob prvem prekršku — Število moški ženske skupaj moški ženske 14 - 16 1 17 - 18 3 19-20 5 21 - 24 18 25-29 13 30-39 4 40 in več neznano - 3 10 13 1 3 10 33 43 14 Utemeljenost razloga za storitev prekrškov Eazlogi za zadetek prekrškov so* Število % moški ženske skupaj moški ženske utemeljeni - - - - - slabo utemeljeni 22 10 52 45 55 neutemeljeni 27 20 47 55 67 skupaj 49 50 79 100 100 Bodoča perspektiva in starost storilcev Perspektiva za ureditev stanja je : Starost v letih Število & stvar- zaže- • ne ob- sku- ■ stvar- -zaže- ne ob- sku- na ljena stoja paj na ljena stoja Paj Moški 21 - 24 5 9 7 19 16 47 57 100 25-29 - 4 5 7 - 57 45 100 50 - 59 5 9 11 25 15 59 48 100 skupaj 6 22 21 49 12 45 45 100 Ženske 21-24 2 8 7 17 25-29 2 1 5 8 50 - 59 2 5 - 5 skupaj 6 12 12 50 20 40 40 100 Alkoholizem *— Starost - Alkoholo&an v letih Število % > da ne skupaj da ne skupaj Moški 21-24- 5 14 19 26 74 100 25-29 3 4 7 43 57 100 30 - 59 18 5 23 78 22 100 skupaj 26 23 49 53 47 100 Ženske 21-24 2 15 17 $ 1 m C\i 3 5 8 50 - 39 2 3 5 skupaj 7 23 30 23 77 100 Zdravstveno stanje Starost Število % v letih zdravi bolni skupaj zdravi bolni skupaj Moški 21-24 17 2 19 85 15 100 25 - 29 5 2 7I 30 - 39 15 8 23 J 65 35 100 skupaj 37 12 49 75 25 100 Ženske 21 - 24 12 5 17 \ 76 24 100 25 - 29 7 1 8 j 30 - 39 3 2 5 60 40 100 skupaj 22 8 30 73 27 100 Starost v letih Klinična število % ocena 21-24 25-29 30-39 sku- paj 21-24 25-29 30-39 sku- paj Moški osebnostno urejeni 2 — 1 3 11 - 4 6 ravnodušen, nestabilen 16 5 12 33 84 71 52 67 osebnostno huje moten duševno bolan 1 2 9 1 121 V 5 29 44 27 skupaj 19 7 23 49 100 100 100 100 Ženske osebnostno urejena 1 1 - 2 7 ravnodušna, nestabilna 13 2 2 17 57 osebnostno huje motena 3 5 3 11 36 duševno bolna 8 100 skupaj Inteligentnost Število % moški še nske skupaj moški ženske podpovprečna 21 16 37 % 53 povprečna 27 14 41 \ 57 47 nadpovprečna 1 “ 4 skupaj 49 30 79 100 100 Zaposlenost pred nastopom kazni Zaposlenost Šte vilo % pred nastopom kazni moški ženske skupaj moški že nske redno zaposlen 6 2 8 21 8 priložnostno zaposlen 17 9 26 61 53 nezaposlen 5 16 21 18 59 skupaj 28 27 55 100 100 Istovrstnost oz* raznovrstnost prekrškov Prekrški so pretežnoj moški Število % ženske skupaj moški ženske istovrstni 16 raznovrstni 12 21 37 57 6 18 43 22 78 100 skupaj 28 27 55 100 Število % UUufcU>clUJU • —— moški ženske skupaj moški ženske agresivno 9 11 20 52 41 primerno obnašanje 8 9 17 29 55 pasivno 11 7 18 59 26 skupaj 28 27 55 100 100 Odnos storilcev do okolice Odnos do okolice Število % moški ženske skupaj moški ženske vase zaprt in odljuden 7 6 13 25 22 živahen - rad v stiku s soljudmi 18 14 32 64 52 pretirano vsiljiv in razdražljiv j5 7 10 11 26 skupaj 28 27 55 100 100 Odnos storilcev do dela v zaporu Odnos do dela v zaporu Število % moški ženske skupaj moški ženske zelo delaven 3 3 11 mm delaven 25 26 51 89 96 odklanja delo - 1 1 - 4 skupaj 28 27 55 100 100 \ Zdravstveno stanje storilcev po oceni uslužbencev Zdravstveno stanje Število % moški že nske skupaj moški ženske zdrav 24 23 47 86 85 bolan 3 4 7 11 15 težje bolan 1 - 1 3 - skupaj 28 27 55 100 100 Inteligentnost storilcev po oceni uslužbencev Število % Ocena _____________ ________________ inteligentnosti moški ženske skupaj moški ženske povprežen 21 17 38 75 63 podpovprežen 7 9 16 25 33 defekten - 1 1 - 4 skupaj 28 27 55 100 100 t Doprinos službenih podatkov o storilcih prekrškov k njihovemu kliničnemu vrednotenju Klinifina opredelitev _____ ~moški Število % ženske skupaj "moški ženske inteligentno defekten alkoholik 21 agresivnež nestanovitnež 3 seksualno deviiran - homoseksualen - prostitutka - agresivnež + homoseksualen 1 nestanovitnež + seksualno deviiran 1 alkoholik + seksualno deviiran 2 inteligentno defekten ♦ alkoholik + prostitutka alkoholik ♦ prostitutka - alkoholik + seksualno deviiran + prostitutka - 1 1 5 1 18 1 22 4 5 1 1 2 1 18 1 75 10 4 4 7 4 4 18 4 66 4 28 27 55 skupaj 100 100 Rezultati testa po L. Benderju Število oseb Struktura v % Starost po številu kazenskih točk po številu kazenskih točk v letih 1-65 66-100 lOT in več sku- paj 1-65 66-100 101 in sku-več pa.1 Moški 21-24 11 7 1 19 54 35 11 100 25-29 3 2 2 7 30-39 7 8 7 22 32 36 32 100 skupaj 21 17 10 48 44 35 21 100 Ženske 21-24 2 9 5 16 25-29 3 1 2 6 30-39 2 - 3 5 skupaj 7 10 10 27 26 37 37 100 watJ00 221 053