Ljubljana 2011 MDRIJAIT LAH : Na poti k letu 2012 (Varia iz 1. desetletja 21. stoletja) Nekaj za uvod V različnih mapah se je nabrala konica publicističnega in nekaj strokovnega pisanja. Tako se je pojavila kar nuja, da se omenjeno gradivo zbere v nekak red in v brošiaano $ obliko. pri razvrstitvi gradiva sem gledal, da se področja obravnave nizajo smiselno drugo za drugim. Začenjam pa z razmišljanjem o človeški vednosti { Agnostična meditacija ). Sledi strokovni del (Pisatelj Ivan Lah - spis je bil natisnjen v Šmarskem zborniku ,' dalje : Spremna beseda h knjigi Aleksandra Ličana : Spomini iž xbxrxje , Obsežnejši je spis o Ivanu Robu kot uvod v novo izdajo Robovega -Mesetegaxb^4fca brata ; sledita jubilejna zapisa o Tonetu Pavčku in o Prancetu Piberniku - za Mohorjev koledar ; literarni del zaključuje pprikaz Nollmanove Slovenske dramatike - za prevod te knjige v slovenščino). Naslednjemu sklopu bi najustrezneje rekli : kulturno-politični razgled. Začenjam s Spomini za na 2o. stoletje (objavljeni so bili v jubilejnem zborniku dijakov klasične gimnazije, maturantov 1953). SlCdi daljši članek o državljanski vojni na Slovenskem m^d 2. svetovno vojno : Eteokles in Poineikes na Slovenskem, Vsebinsko se tej obravnavi bližajo krajši članki : Meditacija ob politični obletnici - ^ako je j^roz 'reševal slovensko narodno vprašanje - Avnojske blodnje - Vračanje /V k stričku Stalinu^: - J>a še sestavek o noving^tski avtonomiji : Ali obstaja novinarska avtonomija ? Odziv na Slovenijo v Evropski uniji je spis To in ono o Evropi. Sledi Zapisek o revolucijah in o mitu revolucije. Zaključujem pa z odzivoma na dve knjigi : Kaj storiti z zaroto, metuzalemov ? (o Schirrmacherjevi knjigi Zarota metuzalemov) in Z(a) nami potop ?! (ob laigentovi knjigi Sodni dan). Andrijan Lah Agnostična, meditacija a/ So,'krat : ’ em, d a nič ne vem. b/ Montaigme : Kaj vem ? c/ Goethe (Faust I) : Jo ji, vso filozofijo že / in jus in medicino z njo / sem preštudiral in* gorje, / teologijo prav tako./ Po težkem trudu zdaj ne vem / za las več, revež, kož pred. tem. (prevod B. Vodušek) Kotfi človek na stara leta razmišlja o svoji (in tudi o širši človeški) vednosti, se spomni tudi na misli znanih svetovnih klasikov, ki so o vednosti že marsikaj) umno povedali. Če začnano s Sokratovim paradoksalnim stavkom, zlahka ugotovimo, da grški filozof kar nekaj ve. Povrh lahko še dodamo, -—> da je Sokrat gotovo več vedel kot njeglovi številni malovedni sodobniki. Seveda pa se je i)SOkrat zavedal, da o: celotnem mikoo- kozmosu in o še bolj sk'rivnostnem makrokozmosu ve tako malo,,da je ra" j- —^ ^ \ ra 6 ./ to tako rekoč nič. Sokrafjpotrjuje torej vednosti o svoji nevednosti. V začetni ^rditvi je samozavest (vem), v ostanku sks stavka je očitna skromnost, (nič ne vem'. f renesančnem 16. stoletju st zastavi gornje kratko vprašanje^esejist Montaigne. Torej : Kaj vem ? Iz vprašanja veje prej skepsa o lastni vednosti kot pa sicer možno navajanje lastile vednosti.Med Sokratomn/in med Montaignom je poteklo pri¬ bližno 2ooo let in celotra" znanje človeštva o temmin o onem se n L je vsekakor močno, povečalo. A koliko te ]ga znanja lahko sp! rej me posameznik, četudi je genij) ?! Ob vprašanju Kaj vem (o> čem) se ponuja še dodatek : koliko vem (o čemj? Morda pa oboje lahko; združimo in je kaj tudi koliko. Možni odgovor na gornje vprašanje je : nekaj, že vem,toda ... (spet pomisel o neznanskosti sveta). 2 \jJLe>o < ^ C' 'odaljšek renesančnega duha najdemo vsekakor tudi š e^prljGoeth e j u, živečem na prehodu IB. in 19. stoletja. Goethejeva vednost je bila. močno nadpovprečna, saj se j,e ukvarjal ob umetnosti tudi z zna¬ ti f nostjo in. deljoma celo s politiko. Njegov gl lavni literarni junak Faust ( osnova za t ajlik J Je realni "čarovnik" iz 16. stoletja) pa združuje v sebi srednjeveške poteze z novoveškimi potezami, lik tjTausta, hlepečega tako po vednosti kot po užitkih, pa, je navsezadnje '\sodobno še vedno moderen. Nemški filozof Spengler imenuje našo^clvilizacijo kar faustična civilizacija. ^aj razberemo iz tožbe, izhajajoče iz. tretjega citata* ? Učenjak Faust ugotavlja, kaj vse je preštudiral ( filozofijo, jus, medicino. teologijo), a zn^de se pred montaignovskim Kaj vem ? čim več člo¬ vek preštudira, tem več stvari ostane še vedno neznanih. Znanje, nakopičeno v knjigah^se neznansko povečuje in Človek pride nujno do spoznanja, da. glede na celoto ve prav mal©, da sicer lahko w kar nekaj podatkov, da pa o nekih temeljnih zadevah ve tako rekoč nič (pa. smo sp [et pri Sokratu)., Ko Fausta razočarajo fil|ozofski, znanstveni im teološki podatki, se pjreusmeri v skrivnostni svet magije : "V magiji zdaj iščem si (lJT' v Ho razodetij:/ morda, mi le čudovita moc / duhov razsvetli skrivnostno) noč,/ da ne bi za prazne besede se g ina.1,/ in, kar ne vem, drugim dopovedoval,/ da. M spoznal na svoj jje oči /to, kar svet v tečajih drži,/ to, kar ga giblje in kar gajobnavlja.,/ da. nejbi bij/ norec, ki čas zapravlja." Y: istem prizoru (Noč) -Faust celo zdvomi v znanje in bi si želel 0 spriščenega življenja v naravi in z naravo. Zeli si : "Ko bi le A 'L -t. prost zdaj vrh gora / užival tvojo (opombanamreč mesečev©) luč z neba, / z duhovi nad skritimi brezni plaval, / po tratah se v tihem blišču poigraval.,/ in vse navlake znanja, rešen / vstal v tvoji (opomba.namreč v mesečevi) rosi zdrav, potešen!" 3 Vednost torej ni nujno zaželena, ampak je lahko tudi "navlaka", breme. Saatavi (spo:)znanja so - tako v mitih kot v vsakdanjosti - večkrat precej grenkega okusa. V prizoru Pred mestnimi vrati se pojavi še ena. zanimiva austova misel o vednosti : "Pravit is to pogrešaš, kar ne veš,./ kar veš,, pogrešal bi brez škode". A vrnimo se k naj skrajnejši Faustovi spoznavni želji : "... r da bi spoznal na svoje očpi/ to, kar svet v tečajih drži,/ to, kar ga gibljje in kar ga obnavlja...". Vsekakor je Faustova težnja 'l >\j nedosegljiva^n neu/esničljiva. Slabotni človeški um splfnh ne more ISO dojeti vesoljskiih prostrabstve in časovnih enot, kot so npr. svet- lobnaleta,. Nizajo se vprašanj/ r je vesolje končno ali neskončno ? ^ ^ (1 (a^Li si človek eno ali drugo sploh lahko predstavlja, ?7 Ali je bil pred milijardami let res veliki pok in se od takrat kozmos širi ? s" Ali obstaja v vesolju usodni determinizejm ali pa. gre ®a naključno dogajanje vesoljskih sil ? Ali je bila prej materija ali energija ? JV V j c/oo-o (/vnej potem V staroveških mitih je bil najprej 0 ? nato. i9B±xi pa. j e sledil razjvo j v smislu Heraklitovegaizreka Vse teče. Ne i predstavljati niti Niča niti Ij/sej, ga./lTe vemo ničesar moremo si zanesljivega o vesolj-sk±}r~birtj ih- — letečim krožnikom in kljub drugim trazličnim nenavadnim pojavom - a to in ono izv^emo celo erv r •fcwi3-ir iz straih mitov. Švicarski raziskovalec Daniken , ki je sledov V>> ve vesoljcev odkrival širom po svetu, je v judogvki Bibliji odkril zanimivo zgodbo jev o preroku Ezekielu. Le-tega. so neka. nadmočna bitja odpeljala s sabo v nekem XSS&iig^Slx V02il u (za Ezekieia so bili to nekaki angeli). Značilno pa je, da je Ezekiel prav dobro opisal to čudno plovilo. Seveda bi lahko rekli :. dokaj J zTrnan j šim časom : do loo.ooo) let. In res, kaj vemo o človeški preteklosti ? Uradna|zgodovina začenja razvoj civilizacij s Sumerci in s starimi Egipčani (pri¬ bližno 4ooo let pred n.š.)). Ali pa niso obstajale morda mnogo 5 starejše civilizacije* ki pa so bile tako ali drugače uničene ? ( ali jih jejuničila neznanska zemeljska^catastrofa. ali pa. so> se morda, uničile same z orožjem* sorodnim atomskim bombam,, prim. jm]u poročila o strašnem uničeval^m orožju v indijski mitologiji). In že smo pri Atlantidi. Zgodbo o Atlantidi je zapisal grški filozof Platon (5.-4. stol. pred n.š_), izvšdel pa. jo je pri egiptovskih ksknjcniki svečenikih. (Ali jejoil morda Egipt kolonija velike imperialne sile Atlantide ?!) 0 Atlantidi ja obstaja. S3CKŽH seveda mnogo knjig, glavna lokacija izginule Atlantide pa. jev Atlantskem oceanu med Evropo in med Ameriko, ^ako in zakaj je bila Atlantida uničena ? Pridružimo se nemškemu piscu Ottu eku, je napisal us izjemno mikavno knjigo o Atlantidi (Vse o; Atlantidi - knjige ni v slovenščini* obstaj;a. pa srbski prevod iz leta. 198o z naslovom Tajna Atlantide). Muck se je svoje knjige lotil interdisciplinarno. Vključil je : mitologijo.* O imenoslovje* o cea.no sJJvje^ geologijo, astronomijo in kot piko na i še majevski koledfnr. In zdaj na kratko r Muck razloži uničenje ^e -ta. cvetoče civilizacije Atlantide s padcem asteroida* ki jefpovzročil neznansko zemeljsko katastrofo in z njo povezani vesoljni potop. (Izročila o velikanskem: potopu najdemo širom po svetu in ne le v judovski Bibliji.) In še pika na i ! Muck povježe začetno točko ^ C- majevskega, koledarja, z zemeljsko katastro fo ob padjra asteroida. Dokaj logično je* da je neko kujjturno ljudstvo začelo: novo leto- štetje s takim prelomnim dogodkom. Sledi pa še najudarnejši poda¬ tek riipo koledarsko-astronomskih izračunih je asteroid zadel /V Zemljo 5. junija. 8498. 1' eta pižed n.š. o b 13. viri (po gregorijan¬ skem koledr^ju). )?Uj moremo reči : verjetno ali neverjetno ? Itali¬ jani bi rekli : če ni resnično* jetoa, dobro zamišljeno. 6 r endar vzemimo zaljiizhodišče možno zemeljsko katastrofo v 9. tisočletju pred n.š. po katastrofi so se ohranili gotovo le majhni ostanki civilizacijjjs. ^azvoj člove|škega rodu se jje začel tako rekoč spet od začetka. Minebrekajj tisoč let in začne se v stimi^p. V zvezi z rajvojem staroveskih civilizacij je zanimivo judovsko štetje let. Judje štejejjo leta kar od usxxarixxK sveta. Po njihovem je to bilo leta 3761. pjjred. n.š. Seveda se datum očitno ujema, z razvojem bližnjevzhodnih civilizacij. Toliko daleč je segal judovski rodovni spomin. Ob temjf lahko soočimo nasprotje med vero in med vedo. Novejša veda namreč govori o tem, da je a nastalo svetovje pred \ Pravjh—^ milijardami 1 e t .Wernii{ o v znanstveni podatki ne motijo . Če kaj piše v naši sveti knjigi, bo že držalo. Tako mislijo (ali pa se s tem sploh ne ukvarjajo). Po drugi st j rani. pa. tudi vara veda \Jb \}Q~ nima kaj početi z judo^vkim letoštetjem, razen v z:evzi z ze ome¬ njeno bližnjevzhodno zgodovino. \^era nudi vrsto nepreverjenih in nepreverljivih izročil in zgodb (npr. o bogovih, o posmrtnem življenju, o nebesih,,oijipeklu, o vicah, omreinkarnaciji itd. itd.), po eni strani res ne more dokazati svojih postavk, po drugi strani pa. veda navedenih zadev ne more ovreči,, saj so zunaj znanstvenih merilnih možnosti. •5ako lahko obstajata vera in veda. druga, ob drugi strpno, zite"seveda v nestrpnih verskih in posvetnih dika&turah. Vendar se vera. skuša potrjeval tudi s svojo vedo (npr. bogoslovje), Veda, pa. tudi ima svoje prepričane vernike. Seveda je vera. izrazito ra 7 konservativna,, temelji na nekaki nespremenj jeni sliki svete, veda pa se nenehno s spreminja., svo j ir.sl ikj sveta h stalno dodaja nova L. spoznanja, O Ustavimo se pri zgodovini, pri vedi, ki je morda še bolj kot naravoslovne vede izpostavi jena. politični kontroli, ' ečina. zgodovin - od starega veka. dalje - je namreč nujni® "režimskih". Pisane so j vladarja, * Ji-’ ~ ± 2 fflEHKXdržave,, naroda, vere, politi čne sgranke itTd. Alternativne zgoodovinepišejo avtorji v emigraciji, v izgnanstvu,, v domačem okolju pe Me za. predal. teko o zgodovini xs±xk± vemo veliko raz¬ ličnih podatkov, še več podatkov, ki so lahko neprijetni državi, d režimu itd., pa neverno, To ne velja le za lažne komunaitične zgo¬ dovine, d s katerima smo: imeli opravka v minulih desetletjih, tudi iTU v demokra.tornih državah prirejanja ali zamolčevanja zgodovine ne manjka. Torej smo spet pri vprašanju * kaj vemo o daljna in o> bližnji zgodovini ? Jse najbolj oprijemljiva sejzdi številčna sta¬ tistika : toliko j^bilo vojnih žrtev (npr. v Evropi, v jugo slovan¬ skih deželah, posetbej v Sloveia^j 1 itd.), toliko je bilo izgnacev, toliko taboriščnikov, toliko žrtev povojnih pobojev (npr. v jugo¬ slovanskih deželah, posebej v Sloveniji i"tetd,) Vendar so tudi številčni podatki velikokrat problematizirani, do nekaterih natanč¬ nejših podatkov pa najbrž nikoli naborno prišli. Ostanejo še datumi: cesar ta. bitka je bila takrat, oni vladar je vladal od - do, Kolumb je pripel v Ameriko 1492, pomlad narodov je bila 1848 itd. A to ,> so jple izrazitotazunangi, površinski podatki za šolsko rabo. / ..... / Zgodovinska dejstva pa so izpostavijena^zraz^iti interpretaciji. Ali so dejstva in dogajanja "bela" ali "črna", j ; e spet odvisno od O nacionalne,, od verske, od strankarske, od ideološke itd. usmeritve razlagalcev. KprxxxXH t-eka j primerov : Ali je bil Aleksander J^ake- donski izjemni vojskovodjja. in kulturni pvezovalee Vzhoda in^ahoda l 8 ali pa je "bil manični imperialist in množični morilec ? Lahko je bil oboje,, a žanra bifstveno je,, čemu dama prednost. Ali je bil Kolumb veliki pomorščak in odkritelj nove celine ali pa je bil začet tnik zločinskega genocida, ki so ga izvajali Španci nad v domorodci ? (Prim. dileme ob praznovalcu 5oo-letnice Kolumbove prve ekspedieijje.) Ali se je zgodila leta 1945 vvSloveniji osvo¬ boditev ali pa komunistična zasužnjitev večinejprebivalstva ? Filokomunisti s na Slovenskem se zavzemajo z^obstojnost več d^esetletij^. edino veljavne in dovoljene komunistične zgodovine in nasprotuj e ji® vsakršnemu drugačnemu pogledu n^zgodovino. K sreči je vendarle izšla drlugačna, na dejstvih temelječa f zgodovina 1941-1945 gospe GrisserjravjE - Pečar j&ss. Razdjvojeni 'aJJ narod. ¥ zvezi s tem se zastvalja vprašanje,, ali je bilo: komuni- stično pobijanje političnih in idejnih nasprotnikov zasluzn® strankarsko dogajanja ali pa zločin proti slovenskemu narodu %• Od dilem^o vednsoti nasploh se tu pomikamo k dilemam o: s /noot * Le-ta je seveda odvisna opredeljevanji u do spoznane^ ve od t.i. avt o j' r itet (npr. družinsko, rodovno , nacionalno, versko: izročilo in prTedstavniki teh izročil, javno mnenje, izstopajoči posamezniki z različnih pod^ročij, oda vere in ideologije di znanosti, umetnosti, politike..,). Ker itudi skeptiki ne morejo Ho ^ na pre- preverjati! vsega obstoječega, morajo vladujočo obstoječo vednost. A dvomijo lahkoto dalje, vsaj o stvareh, ki so jim: po zanimanju bližje. j~_ # Dvomov ombližnji zgodovini, o kateri je mnogo dokumentacije prikrite in tudi izgubljene, je na pretep (prim. samo najrazlič¬ nejša spominska dela i). Nič manj pa ni dvomljiva starejša zgodo¬ vina. Ali so se res Slovani naselili v naših krajih v 6. stoletju ali pa. so bili tu že prej avtohtoni prebivalci slovanskega (venet¬ skega, indoevropskega ...) tipa. ? Čudno je, da se neki barbari iz 9 4 'o ZakHrpa^J g ( o njihovi številčnosti seveda ne vemo ni c). kar nenadoma razširijo po polovici Evropi in ji dajo svojo jezi¬ kovno barvo (npr. od -Baltika dl Jadrana, od Berlina do Soluna...). k e kdo je bil naneljen na tem 1 širokem območju poprej ? fakaj \ v Ev rppi/ a so s eVpoTšem - izgubilštevilna močna ljudstva zgodovinska ljudstva, npr. Huni, Obari... ? Zakaj so se v romansko^ avtohtoni Italiji izgubila vsa germanska , eel4*žavo imajoča ljudstva % ? (npr. Vzhodni Goti, Langobardi - od slednjih je ostala le pokra¬ jinska oznaka Lombardija). Iz Italije lahko sklepamo tudi na Srednjo (Vzhodno) Evropo. Mašaoštevilčno avtohtono, prebivalstvo je posrkalo vse tuje nacionalne elemente v Italiji in zakaj: ne bi bilo enako drugod ? Slovani na vzhodu ^alkama so dokazano vsrkali mongolske osvajalce Bolgare. Od slengih j,e ostalo le ime, ne pa jezik. Torej je domača avtohton fističa. venetska teorija ravno tako možno resnična kot vsiljiva uradna slovanska naselitvena teorijja, o kateri ni prepričljive dokumentacije. Imenoslovne in ^ezcjikovne raziskave J. Šavlija in M. Bora so sicer presenetljive , a zavreči se jih ne da kar tako. Omeniti vejlja še t.i. sistem "Mojster je dejal" (izraz najdemo pri Konfucijevih izrekih, sistem pa velja za vse verske preroke, •fjrjrarzg za vplivne filozofe in za oblastniške politike). rr {I II ' / \ /( ll L-erje nekaj dejal naš prerok, naš filozof , naš politik, je to nejle resnično^ modro, anpak celo edino veljavno (sosednji prerok, L ~ 0/(1 sosednji filozof, sosednji politik govre^ nersnico, so nespametni, ) ' - 1 - nevredni nase pozornosti itd./ i Seveda je tju vissta vprašanj. Ali^res vemo, kaj je mosjter dejali0 mojstrih so navadno pisali učenici : o Sokratu je pisal Qi — Platon (ali so Sokratove besede pri Pitonu res Sokratove ali pa kar Platonove^ ?), o Jezusu so pisali njegovi učenci ali celo nasledniki njegovih učencev (a kaj jje Jezus res rekel ?), lo Aa Ko že izvemo,, kaj je avtoriteta rekla, začno nastopati razlagalci avtoritet. Ti povedo, kaj. Je avtoriteta mislila, ko je to ali ono rekla.. Sledi pa še^ oblastniška odločit] ev verskih ali poli¬ tičnih voditeljev i ukaz, da je avtoriteta to mislila, ko Je t® rekla. ¥ dikatotorlcih režimih) je pač obvezno d irigirano mišljenje \ skeptičnemu/ 4- ^ in ^obalnezniku ne ostane drugega kot odhod v ^lljstno duševno mak kamrico. In ko pridemo v lastno duševno kamrico, se znajdemo pred vpra¬ šanjem, kaj je sploh duša. le nekaj neoprijemljivega, a o njej vendarle obstajja in se Razvija razvejana znanko st : psihologija. in spoznava neka zunanja dejstva : človeško 1 t» ie -ta lahko raziskuje obnašanje, takšne ali o drugačnejreakci j e, a duša kot notranja bitnost L ostaja skrivnost. Ignoramus et ignorabimus ! (^as je, da naše razmišljanj^o vednosti in oiinev£dnostil pripe¬ ljemo h koncu. Pa se vrnimo k začetku im variirajmo začetne izreke. kAamesto : Vem, da nič ne vem" lahko rečemo še : Ne vem, d!a nič ne vem (najbrž često obstoječe) in še V era » da j® ek aj 'rcein (kar je glede številnih podatkov, ki jih premoremo, tudi nekako sprejemljivo). kfa vprašanje Kaj vem ? je možnih več odgovorov, nedvpmn® \ i_ zrek J vsaj trije gornji : Sokrat', ovjfin obe različici Sokratovega. reka. In kako je s ^austovo tožb® o vednosti ? Možna je naslednja nasprotna s postavitev : ("fej, vso filozofijo že / in jus in medicino z njo / sem preštudiral in, povrh, teologijo prav tako./ Po težkem' trudu pa zdaj vem / precej več, vedee, kot pred tem." Ali ni za človeka značilna ravno tako tolažba z vednostjo kzt, kojt obstaja tudi dvom v vednost ? nazadnje se obrnimo še k starogrškemu^tizreku : Spoznaj samega sebe ! Ali se poznam®' in ali se moremo (do dna) spoznati ? jfe eno nerazrešeno vprašanje. 0 kaplji naše vednosti in o morju naše nevednosti pa je najbolje povedal naš veliki pesnik Gregor Strniša r ^ 0 L | (j P ^ G L O _J)(yO bu y°)A-t obenem prozaiks, pesnik, dramatik, esejist ... Pri Ivanu Lahu gre nedvom¬ no za drugo pomensko različico, ssj je bil vse prej omenjeno, zraven pa še prevajalec iz češčine, plodovit publicist, urednik in ne nazadnje tudi časnikar. V našem prispevku se bomo ukvarjali predvsem z Lahovo pripovedno prozo, saj je bila le-ta prav gotovo njegovo temeljno področ¬ je. Tako pa se spet vračamo k objemu p« smislu besede pisatelj. Preden se lotimo Lahovega književnega dela, se moramo vsaj na kratko posvetiti njegovi biografiji. Šmarje je bilo našemu avtorju vedno domači kraj, ni pa bilo njegov rojstni kraj. Ivan ^ah se je namreč rodil & 9. decembra 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Tam je bil njegov oče Ivan Lah st. trenutno v davknrski slu£bi. te leta 1882 pa je opustil to službo in se preselil v Šmarje, \ rojstni kraj njegove ^.ene Jere, rojene Smole. Sam Lah st. psjjejlzhajal iz [fare pri Blokah. V Šmarju se je Lah st. izkazal s svojo širši skupnosti koristno dejavnostjo. Leta 1885 je bil tudi pobudnik izgradnje vodovoda v vasi. Zaradi finančnih te&av je odšel Lah st. pozneje v ZDA in tam prelivel 17 let (189o-19o7). Zs njim so /V odšli kar trije njegovi otroci : sinova Lojze in Miha ter hči Jožefa Jera, Doma v Šmarju sta tako ostala le Ivan in njegova sestra Micka, pozneje poročena Marn. A tudi Ivan ml. je^šel kmalu od doma. Šolal se je najprej na klasični gimnaziji v Ljubljani (1895“19o3)» študij pa je nadaljeval v Pragi (slavistika, klasična filologija, filozofija, peda- £i±HXH£xXKX gogika), Pjegov profesor je bil tudi znameniti T.G. Masaryk, pčhznejsi predsednik Češkoslovaške , na prelomu stoletij pa mislec, ki je zelo vplival na slovanske študente v Pragi s svojo humanistično filozofijo (prim. skupino slovenskih masarykovcev, usmerjenih deloma narodno-radi- kalno, deloma socialnodemokratsko) . Študij je dokončal j _^ah z doktoratom pri Masaryku leta 191o. V 1. desetletju 2o stoletja je ^e mnogo objavljal v uglednih revijah (Dom in svet, Slovan, Ljubljanski zvon), v tem času pa sta izšli tudi njegovi začetni knjigi (Uporniki, Vaška kronika). Po opravljenem doktoratu je Lah obiskal več slovanskih de^el (Poljska, Rusija, Bolgarija, Srbija) in ob tem še izraziteje stopnje¬ val svojo (vse)slovansko in jugoslovansko usmerjenost. Zaradi svojega zavednega nacionalizma ( v najboljšem smislu bojfjza narodne pravice) ni dobil profesorske sluxbe. Tako je pristal v časnikarstvu. Od leta 191o do 1914 je bil časnikar pri Jutru in pri Dnevu , pri xk dveh srbofilskih listih v Ljubljani. Fako ni čudno, da je bil ob začetku 1. svetovne vojne kot "politični sumljivec" najprej konfiniran xxkjn in zaprt v Ljubljani, zatem pa interniran v več avstrijskih taboriščih (Lipnica, hainburg, Sitzendorf, Weyerburg, Mittergrabem). Ko je Avs^ro-Ogrski začelo primanjkovati "zglednih" vojakov, je vojska mobi¬ lizirala tudi politične sumljivce. Aj eta 1916 je tako Lah prišel kot infanterist v dunajski domobranski polk št. 24, naslednje leto ?sx je s svojo vojaško enoto odšel na romunsko fronto, tam pajje bil kmalu te£.ko ran jen. “Ogreval je v praški vinohradski bolnišnici in v njej dočakal konec svetovne vojne (1918). Po vrnitvi v Ljubljani je bil najprej nadomestni učitelj na dr^av- ni realki, a je kot rekonvalescent komaj zdrjal to svoje prvo profe¬ sorsko leto.,Leta 1919 se je za krajši čas preselil v “ar&bor, saj je bil imenovan za provizoričnegauradnika za agende humanitarnih občin¬ skih zavodov. Sicer pa je sodeloval prioblu različnih mariborskih kulturnih ustanov. ■ Ll eta 192o se je vrnil v Ljubljano in postal suplent na "estnem terskem liceju (poučeval je slovenščino in srbohrvaščino, neobvezno pa še ruščino in češčino). Po opravljenem profesorskem iz¬ pitu letalj.923 je profesoroval na omenjeni šoli skoraj do svoje smpti. Umrl je 18. majall.938, pokopan pa je na ljubijanskih^alah. 3 A Ob profesorski slulbi je bil tudi prizadeven kulturničfelavec (sodelavec pri zalojb-^h, pri društvih, prm različnih časopisih). Idejno je vseskozi ostal jugoslovanski in slovanski zanesenjak, čeprav stvar¬ nost takega^anesenjaštva ni več podpirala (velesrbski hegemonizem v •Jugoslaviji, socialistični intemacionalizem v SZ). Kot nasploh libe¬ ralci je podpiral unitaristično usmeritev v jugoslovanski politiki, a pri tem ni uvidel, da se ponavlja zgo^baj^z stare Avstro-figrske (prej nemši ško-mad^arska vladavina, zdaj velesrbska vladavina). Novost v Jugoslaviji je bila vsiljevanje troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Literarnozgodovinska uvrstitev Ivana khx Laha je nedvomna. Naš avtor spada med sodobnike, sopotnike in tudi med predstavnike naše nove romantike. Vendar se pri njem prepleta izročilo poetičnega rea¬ lizma (vpliv ruskih realistov) z novoromantičnimi elementi. Stilno je na Laha večkrat očitno vplival vodilni slovenski prozaist tega časa : Ivan Cankar, (Nasploh se je večin^isateljev, delujočih v začetnih dveh desetletjih 2o. stoletja, znašla v Cankarjevi senci. Omejimo nekaj vidnejših avtorjev iz knjilevniške generacije, rojene v poznih 7o. letih in v 80 . letih 19. stoletja : ob Cankarju (roj. 1876] t CW # v upančiču (1878) so ustv^jali še : A. Kraigher in I. Šorli (oba roj. 1877), Z. Kvedgrova (1878), gxx&aiau 2 D. Feigel in C. Golar (oba roj. 1879) , I. Zorec (l 88 o), I. Lah (1881), A. Gradnik (1882), I. Pre- LO^£j gel j in M. Pugelj (oba roj. 1883), V. ^evstik in A. Remec (EL886) , P. Golia, I. flatičat in A. Novačan (vsi trije roj. 1887), S. ^jcen in J. Pahor ^oba 1888) in A. Budal (1889). ^ečinajjeh avtorjev sledi bolj realizmu in naturalizmu kot pa novi romantikim, npr. Šorli, Kraigher, Kvedrova, Pugelj, V. /evstik idr. Novor£mantični so predvsem pesniki : Golar, Gradnik, Golia. fiadaljnji razvoj v ekpresionizem pa predstavljata zlasti Pregelj in Majcen, ■'■'ah je bil prijateljsko še najbolj povezan s Šorlijem, s Kvedrovo, z Zor¬ cem, z V. Levstikom in z Matičičem. 4 Pregled Lahovega literarnega dela. Omenimo najprej $brobni področji jiahovega književnega delovanja : pesništvo in dramatiko. Kot izrazit pripovednik se je tudi v pesništvu bolj usmeril k epiki. Leta 1906 je v Domu in svetu objavil obširno povest v stihih in v 6 spevih Gospod j\ravbar. Avtor je prevzel junaka iz znane ljudske pesmi Ravbar, ga post"ai vil v središče bojev s Turki, pridal pa splet pustolovščin in obvezno viteško ljubezen. Odločil se je za verz španskih romar^ kar se zdi po- o srečeno. Vendar pa je besedilo glede n^količno dogajanja preveč razvle¬ čeno. Očitno je avtor hotel v Aškerčevem času prispevati svoj Aelef. k razmeroma šibki slovenski verzni epiki. I^eta 1911 je v Slovanu objavil epsko pesem v Aškerčevem duhu : Zim¬ ska balada, Pesem dovolj zgoščeno prikazuje smrt mladega popotnika v zimskem neurju. Izjemno romantičnost, sentimentalnost in idealističnost izkazuje iA ~Vr ciklus 12 sonetov z naslovom Emanueli, obj avljeny Slovanu 1913. Pr^vo nasprot jejomenjenih sonetov pa je s atiričnšjpesnitev Johanca ali vodiški čudeli, izšla v časniku Dan leta 1913 ir istega leta pona¬ tisnjena v brošuri (brez omembe avtorja !), leta 1995 pa je doživela ponatis. Mihael Glavan v spremni besedi k ponatisu omenja izjemni knji- gotrški uspeh brošure iz leta 1913 : "V enem dopoldnevu je pošlo 45°o izvodov". V nekaj nadaljnjih dnevih je naklada dosegla kar 2o.ooo iz- vodov. Glavan ob tej številki dodaja, da je to "gotovo rekorden dosevek v zgodovini naše časnikarske publicistike". Pesnitev je seveda predvsem zabavna časnikarska verzifikacij a in nima umetniških teienj, je pa posrečena ilustracija tedanjih političnih spolgpdov med liberalci in med klerikalci na Slovenskem. Liberalci so nemudoma izkoristili škandal z Vodiško Johanco, da bi si nabrali nekaj političnih točk .Morda so imeli pri tem trenutno celo nekaj uspeha. Obsežnejši prikaz kulturnopolitič¬ nih okoliščin v h zvezi z Vodiško Johanco nudi knjiga D. Globočnika Vodiški čudesi : Zgodba o Vodiški Johanci, ^a^ovljica 1999. 11 X z Svojo romantično poezijo je nadaljeval h po 1. svetovno vojni: viteško pesnitvijo Gabrijan in Šembilija (izšla v reviji Jenski svet 1923 ir 1924). besedilo j e presenetijivo,^® j\p avtor v njem vrača kar v staro romantiko, ki je ljubila viteške zgodbe srednjega peka. Spet gre za nekak zapozneli poskus dopolnjevanja naših manjkajočih književnih zvrs sti za nazaj. Ilustrativni podnaslov pesnitve se glasi : Povest o močnem vitezu ^abrijanu in lepidevici Šembiliji, kakor jo je napisal oteč ftemi- gij iz reda malih bratov na/$vetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. Bistveno vsebino predstavljajo ljubezenske težave zaljubljencev dele^ba {nabrijana s krivar- (neenak rod ), temu pa se pridrulm je jo še : junaška udeležba Gabrijana p križarski vojni, odhod Sembilije v samostan, vrnitev ske vojneiji brodolom vr^e gpabri j ana ravno n^otok, na katerem je Sembilijin samostan; sledi njuno novo srečanje, njun odhod nfjotok £akijan, bolezen in smrt Sembilije, nadaljnje življenje in smrt ^gabrijana. Pesnitev za¬ ključi pripovedovalec : To zgodbo sem napisal jaz, oteč Remigij ... Tu se pojavlja očitna dedoslednost : oteč (Remigij nastopa kot vsevedni pri¬ povedovalec zgodbe, a pri večini dogajanja ni bil zraven. Jjstane dilema, ali si je zgodbo spletel po svoje ali pap^o je prevzel po drugih pripovedo¬ valcih. Sicer pa je to zgodba o dvojici Eros - Tanatos, ki je blizu patetičnosti Tršstana in Izolde. (ijahovo dramsko ustvarjanje je bolj priložnostno, morda kar mimogredno, Vrtni red tiskanih tovrstnih del je naslednji : Noč na Hmeljniku : Igra v treh dejanjih?) L j . 1921; Miklavž prihaja : Trije prizori, L j . 1924; ^epeluh ^j^odnfjpravl j ica -te: v šestih de jan jih, L j . 1926; Na narodni praz¬ nik : Štirje prizori za slavnostne prilike, Lj. 1928; Miklavcev pozdrav - Bo Žič gre : Dva prizora, Lj. 1937 in še ^neguljčica : pravljična lutkovna igra v petih dejanjih, ^j. 1953» Od omenjenih naslovov so kar trije na¬ slovi namenjali šolski uporabi (praznične proslave). Po tematiki izstopa Noč na Hmeljniku, katere dogajanje potega za časa Ilirskih provinc $18o9l Pravijičnsigra Pepeluh je mošksjrazličica znane Pepelke, Sneguljčica pa je 6 % zanimiva predvsem zaradi tega, kerjj^e prva slovenska lutkovna igra (prvič igrana leta 192o|. Podrobneje se bomo ustavili pri Lahovi pripovedni prozi, a zgolj pri knjižno objavljenih delih, pri katerih izrazito prevladuje zgodo- M, \ s ® vinska tematika. Obrragjno pa\Lahova krajša pripovednaproza, objavljana i™ x L- v različnih revijah od začetka 2o, šboletja dalje, ukvarja s sodobnostjo. Prva Lahova knjiga so Uporniki, uspela ljudska zgodovinska povest, fvaapisal jo je še v gimnaziji, izšla pa^e leta 19o6 pri L ru £bi svetega Mohorja v Jelovcu kot 58. zvezek Slovenskih večernic. Od vseh Lahovih del jejta povest najbolj povezana z artosamezniku (npr. frijiartin^Krpan ipd.) V povesti srečamo zlasti vrsto y> kmečkih likov, in to od uporniško razpolofcenih do pasivno vdanih gospod¬ ki oblasti. Tu so voditelji upornikov (gre za upor proti tlaki in proti desetini) Andrejko, Guza, Pisik, f^eščak, pa manj simpatična trdna kmeta Gorin in Poberin (nomen est omen!), nekaj je vaških originalov (sibota Sušeč, vaški berač Jurko gaja, kočar Suhoklel), mlada upornika sta Marko Pisik in J anez Poberin, za bL jubezenska dogajanja poskrbe dekleta : Jero- mova Marinka, Guzova Tonica, (seščakova Ivanka, ^asprotni pol predstavija- jo plemiči (Čušperčan, Banjški, Turjačan, Boštanjski = Blagaj) in njihojš 7 vi pomagači (npr. Čušperčanov grajski oskrbnik Berto idr.). Človek, ki niha med ob emajla borom a, je Čušperčanov nezakonski sin Vpd (V/tko), a nje¬ gov ajma ti je bila iz kmečkega rodu ]^eščakov. Vitka slednjič ubijejo rokov¬ njači. Uporniki, ki predvsem zborujejo in razpravljajo, na koncu ne uspeji sa| sl je obstoječi reiim še trden, a številni od njih dočakajo leto 1848, kose zgodi večji politični preobrat. Dodajmo še to, da sta uporniška^naka polhovka in Petelinje pero, uporniško geslo pa je kar nekako naprej sega¬ joče : Smrt tlačilcem, svoboda tlačanom ! 'o' "Civahno povest, ki obsega 33 poglavij in epilog (z naslovom ^onec), dopolnjujejo še odlomki posameznih pesmi, ki jih popevajo posamezniki, vaška skupnost in uporniki. Slednji popevajo npr. : <£e cepec je namočen,/ iz drenovga lesu,/ gospodi je odločen?; / in rodu grajskemu. Ali pa : Prej so vam delale / cele vasi,/ bili gospodje ste,/ zdaj smo pa mi. In še : Zori se dan,/ ti,kmečki stan,/ le vkup, le vkup, / ubog tlačan... Ji v 4-e Pisatelj, ki se v Upornikih ukvarja s soci-fcanim uporništvom,® je pozneje posvetil zlasti nacionalnemu uporništvu proti nemški vajdavini v Abstriji _ i Avtorkonča povest dokaj melanholično, nekako v skladu z Jenkovo pes¬ mijo Slovenska zgodovina : "... davno je končan boj za svobodo in lepi dnevi so zasijali. In kdo še pomni one dni ? Kmalu bo pozabljeno vse in nihče ne bo vedel, da «« bili kdaj uporniki. In če so bili, kaj za to ?.. Kakor da le2_i nesreča nad tem narodom. Zjasnili so se dnevi in niso jasni ... Usojeno je tako..." •f ... ... Medtem ko so Uporniki še v znamnju tradicije in nadaljujejo Jurci- 3 T rfjkm ji lga čevo izročilo z idealiziranim realizmom, pajje naslednja Lahov? Vaška kronika, Lj. 19 o 7 te prešla v poudarjeno romantičnost, povezano s sentimentalizmom. ^ah je napisal to knjigo v I^agi, kjer je takrat štu¬ diral. Gre zs zbirko novel z zgodovinsko tematiko, f ri tem jejprvo besedi¬ lo v knjigi (v 3S ) nekak prolog; sledi pa pet novel : Gospod Vitic, ]perK- nardo, Gura in sinovi, Predikant, Antonijeta. "Vas" je meditacija o dolenjski vasi nasploh, o domači zgodovini, o življenju in o umetnosti. 8 O Mimogrede sta omenjena tudi dvajnaslovna Lika sledečih novel : Gospod Vi¬ tic in Gura, Krajevna določenost novel je zabrisan^ razvidna pa je pokra¬ jina : Dolenjska. V noveli Bernardo preide dogajanje tudi v Italijo. Avtor je očitno hotel na kratko prikazati nekatera pomal j šicevo, ki je tam najobisku. (pakoj torej narodno predstavništvo SHS!) Sigma se najprej zagleda v Jeleno (Hrvatice), nato pa v Maro (Srbkinje). Po naročilu banice odnese Sigma sporočilo banu. ^atem se seznani s Srbom DLurom Vojničem (!), z ljubčkom Katice z Ozlja. Sigma izve, da je Mara 3kljšičevšljkne£na. jelena Zrinjska se poroči z madžarskim plemičem Franom (najbrjT : s Ferencem) n akoczyjem. Gre ©veda za povezovanje pokrajinskih avtonomizmov proti dunajskemu centralizmu. Zrinjski vzame Sigmo za svojega pobočnika. Cesarski vojaki ugrabijo kneza fta4.jšica in Maro in ju odpelje¬ jo napradac. Tajukrep izzove jezo pri Srbih ( pri Vlahjf-ih). D<£uro in Sigma se odpravita rešit oba j-^ljšiceva in ju s svojo četo res rešita. Zrinjski se pžveie še s štajerskim plemičem^attenbachom (prim. Jurčičev roman Ivan Erazem "pattenbach !), a zarota proti cesarju propade. Vsi glavni zarotniki so usmrčeni. ^ 0 Sigmi izvemo n^jkoncu tole : " Četoval je s svojo zvesto četo po krajini in Suval narod pred nasilniki? Izpeljel-je še maščevanje (prim. 1. poglavje). Fadnji stavek povesti pajn am naznani takle happy end 15 "Dvoje jezdecev (op,: Sigma in D2uro) je hitelo čez mejo,kjer je vla¬ dika Mijakič zvezal po dvoje zvestih src (op.: Sifemo in Maro = Slovenca in Srbkinjo ter D^ura in Katico = Srba in Hrvatico), ki so v sušnih dneh čakala nove svobode." Glede na naš omejeni prostor se ne moremo posvetiti Lahovi kratki pripovedni prozi, ki je je veliko izhajalo v različnih revijah. Navesti pa kale vsaj še ^ahove spomine, ki so izšli v dveh knjigah : Knjiga spominov : Ječe - ^rifoja pot - Dan 1914, L j. 1925 in Druga knjiga spomi¬ nov, Lj.l94o (knjigo^je iz avtorjeve zapuščine uredil in izdal Pavel Karlin). Obeltnjigi se ukvarjata predvsem s 1. svetovno vojno. Omembo zaslutijo tudi Lahove publicistične knjige : Primol Trubar 1 in naša reformacija : Kulturnohistoričnšjštudi j a, L j. 19o8; Začetki Slovenske matice : spominski spis k 5o-letnici, Lj. 1921; Josipina Turnograjska : njeno življenje in čblo, Mb. 1921; Vodniki in preroki (prikazi pomembnih slovenskih kulturnikov), Lj. 1927; V borbi za Ju¬ goslavijo I, Lj. 1928 in V borbi za Jugoslavijo II : Svetovna vojna, Lj. 1929. Mnogo Lahove publicistike pa je raztresene še po številnih revijah in časnikih. Naj zaključimo z Lahovimi prevodi iz češčine : i^arel L av iiček BoboVsk# : Krst sv. Vladimira, Lj. 19°7; deška antologija I (izbor starejšega češkega pesništva), Lj. 1922 in češke pravljice, Lj. 1922. Glavni ^ahov prevod je nedvomno Machov Maj (prvič je^zšel v zborniku Slovanski spomini in jubileji I, Lj. 1911, drugič pa v 0eški antolo¬ giji I, Lj. 1922). Še danes zveni ta^nrvi prevod Machovega Maja v slovenščino prav imenitno. Ktj ta prevod in Lahovo romantičnost nasp— ploh ilustrirata verza Maja : Bil pozen mrak je “ prvi maj,/ večerni maj - ljubezni čas. Andrijan Lah / Spremna beseda, ,\\y (A. LTcorvo^ ( ' J^V Moj stari stric Alsksander Ličan je bil zelo nadarjen zgodbar. Ko s mo gft otroci (bratranec, sestrična in jaz, rojeni istega leta) opazili, da je od nekod prišel domov, smo ga nemudoma nagovorili : »Stric (oziroma ded), povej kako i/ zgodbo (npr. o Pavlihi). Stric (ded) se ni pustil dolgo pro¬ siti. Dal si je najprej opravka s pipo, potem pa je kar mimogrede napletel zgodbo (ali zgodbe) . Ko sem zdaj po dolgih letih ponovno prebral stričevo avtobiografsko (in potopisno) knjižico Spomini iz Sibirije : Dogodki slovenskega vojaka-uj etnika v svetovni voji^j. sem se O spomnil tudi na nj!egovo govorno-pripovedno spretnost. Knji- oJd žica je polna iskrivih, zabavnih in napetih zgdebic, ki bi ; • ^ t lah^kdz rasiritvijo prerasle v pravcate pustolovske povesti. Dogajanje prične avtor z avgustom 1914, ko ga je z drugimi avstrijskimi vojaki odpeljal vlak iz T r sta v przemysl v (Galiciji." Bolj nejasno je nadaljnje časovno dogajanje, ki ga spremljamo v Z' spominih. Avtor hjitro niza dogajanja, a jjih časovno ne določa, jbekako se znajdemo do konca 1. svetovne vojne (1918), nato pa manj. proti koncu knjige se vendarle pojavi letnica 192o (ko r ’ "jeSeški general ^ajda začel zbirati vojaštvo ..►»). Tako lahko sklepamo, da se je avtor verjetno napotil proti domu okoli leta 1921 ( v skladu z verzom : Čez dolgih sedem l|_et ). V času med svetovnima vojnama je izšlo pri nas kar nekaj »odisejad” o vračanju Slovencev, avstrijskih vojakov, iz ruskega ujetništva domov. Najprej veljaomeniti pripoved Martina Muca o Skozi Sibirijo : zgode in nezgode slovenskega vojaka v svetovni vojni (izšla je v dveh^elih 1933 in 1934). Krajevno dogajanje je pri M u cu in pri Ličanu zelo podobno, le da Muc popisuje doga- j qyi j e obširneje in časovno močno dokumentirano. Vrnil pa se je 2 Muc v domovino šele leta 1927 ! Že leta 1925 je izdal Josip Grdina obsežne vojne spo¬ mine z naslovom Štiri leta v ruskem ujetništvu, vendar se za razliko od Muca (in od drugih) ni vrnil domov preko Sibirije, ampak preko evropske Rusije. n Istega leta kot Ličanov^knjižica (1936) pa so izšli tmdi vojni spomini Jakoba Grčarja Deviškanzemlja v krvi : Zapiski iz Sibirije. Dogajalni prostor teh spominov je zelo podoben kot r pri Mu^cu in pri Ličanu, Grčar pa se je vrnil v domovino že leta 192o. Nekako nadaljevanje ali po dopolnitev Drčarjeve odi- f sejade je knjižica preko mjorij v domovino (1937). V njej pišeta odrobnej^pri^aže svoje vračanje domov, saj je v svoji prvi posvfeil vračanju en sam stavek. k : nj ig5p Seveda so Sibirijo v letih 1. svetovne vojnejin po njej doživljali tudi pripadniki mnogih drugih /narodov, j^faj spomnim le na številne Čehe, ki so se kot organizirana vojska premikali po Sibiriji. Ne bo odveč, če se osredotočim kar na ^ar^slava Haška, ki je bil nekaj časa celo boljševiški komisar v Sibiriji (prim. njegove hum (oreške poveljnik Bugulme). Injtu ješe Haškov Dobri vojak Švejk. številne Švej[kove prigode so večkrat podobne ^''Ta¬ libanovim prigodam. K°t značilne primer vzemimo menjavanje ene uniforme z drugo uniformo. Enaplast ličanovega pripovedovanja j j_e torej blizu humorja, druga plast pa je^pjdarjeno pustolov¬ ska. Avtor se znajde znova in znova v skrajno napetih in v živi j enjjko nevarnih položajih, ko se zdi, da ga lahko reši le čudež. In ta čudež se stalno dogaja, kot npr. v klasičnih z- pustolovskih knj Jigah Karla Maya injd rugih podobnih pisjreev. Tretja raven Ličanovejmjižice je dokumentarna. Iz 3 številnih osebnih pogledov na časovno dojajanje raste navsezadnje tudi mozaično širša podoba družbe. Preprosto bi lahko rekli, da so avtobiografske, pričevanjske knjige tudi poučne,saj odslikavajo določeno zgodovinsko dogajanje in nas xxaxan: nekatere zrvaen n L f r se pop J eljej[o v daljne dežele. No, ravno v zvezi z dokumentarnostjo pa je zadel Ličanove Spomine iz Sibirije nepričakovan (al^i pa tudi ne) udarec. Avtor je v svojeiijdelu povedal marsikatero pikro o boljševifcih, saj je bil priča njihovega terorjarpo oktobrski revoluciji. Na kratko je popisal tudi umore carja Nikolaja II. in njghove družine, ki so jih brutalnomizvedli boljševiki. Ko pa so komunisti leta 194f" prevzeli oblast v Sloveniji / in propfagandno govorili o §, osvoboditvi in o svobodi, pa se je O-lUiL, zgodilo ravno nasprotno : ukinjee je bila vsakršna svoboda in ob tem tudi svoboda prebiranja različnih knjJjLg. (^\> Že 27. julija 1945 je ministrstvo za prosvetojizdalo odjlok s seznamom knjig, ki jih je treba izločiti iz knjigarn in iz knjižnic . (£at M tem je sl&ila še cela vrsta seznamov s / prepovedanimi knjigami !) V temjj^eznamu (ponatisnjen je bil leta 1998 v knjigi Temna stran meseca : kratka zgodovina r\ totalitarizma v Sljoveniji 1945-199o, str. 768_8o5) najdemo c tudi Lič|'ano|^vo knjigo, a z napakama tako p&i imenu kot pri n faslovu ! Takole piše : Aiskxax Ličan Aleks : Spomini i 23 nijj]ivo pa je, da so drugi (številni) naslovi zapisani domala brez napak. Ux '■ f ,j seznam uvrščena ravno Ličano- (ajhje povzročilo^da je bila vi va knjiga, ostaja nerešeno vprašanje. Saj tudi drugi slovenski spomint^pisci o revolucijski in o porevolucijski Rusiji niso isali o bolj / 3rvikih, pa njihovih knjig ne najdemo na seznamu. Sicer v revolucionarnih razmerah res ne moremo najti prijazno p 4 O s Up posebne logiKe. Izstopa npr. dejstvo, dpv seznamu ni^znane proti- komunističn^aijige črne bukve (iz leta 1944). Morda je botrovalo uvrstitvi Ličanov^knjige na seznam o ka^dejstvo, da je bil avtor "razredni sovražnik", "buržuj", "kapitalist", s takimi pa so takrat na hitro obračunavali počez in povprek. kakorkoli že, danes se zdi stvar predvsem anekdotična, leta 1945 pa so Čile razmere usodno nevarne. Za zaključek si oglejmo še nekaj utrinkov iz ličanovega be¬ sedila. Stran 6 : l^ako se je prikupfil prednici samostana v prze- slu : "'Ko sem ji povedal, da je moja sestra nuna in moj brat mjonsmgnor, je bilo prijateljstvo takoj sklenjeno". Stran 11 : Komaj je prišel v rusko ujetništvo, že je bilo tu U r ' " ^ presenetljivo nakriJučje. Ru^sk\i učitelj - čebelar v Trockem selu mu je povedal : "^Saticejsem dobil od Antona Žnideršiča iz..." Bila je to seveda Ilirska Bistrica, Ličanov rodni kraj. In ne le to. Ruski MK±fc& čebelar je bil nad Ličanom^e posebej navdušen, ■—\ potem ko mu je le-ta povedal, da je Žnideršič r^jegov svak ! Me^d ponavljajoče se značilnosti spada tudi podatek, da je avtor v azijskih prostranstvih večkrat srečeval svoje bližnje in bolj odda fl j ene rojake, npr, v Perziji Žužiča iz Trbovelj in V Zemljiča iz Slovensk^ih goric, (str. 24). Lio;jan je menjal zaposlitve kar po tekočem traku : v Bakuju m v f^ptumu je odpremljal nafto (str. 27), v Odesi je bil kemični Strokovnjak, čeprd^ o kemiji ni "ničjesar razmel", vendar pa II _L je doma izdeloval - kremo za čevlje". (£str. 28) y Kijevu je začel izdelovati mast za ciscenje^amovarov (str. 3o). Iz Saratova, kjer se je podjetniško uveljavil, j ki jih je politika (in vojna kot <- v k njen splošnouničevapi podaljšek^ potegnila v svoj poguni ris, je '"tko v Evropi kot posebej v Sloveniji izredno veliko, (generacijo Ivana Roba je v otroštvu prizadela 1. svetovna vojna, v študent¬ skih letih jo je zgrabila kraljevska diktatura, na začetku srednjih let pa jo je potegnila v svoje kolesje 2. svetovna vojna. Morda ne|bo odveč, če si ogledamo IvansjRoba še v njegovi gene¬ racijski književniški skupini.Čeprav Roba sicerjie moremo umestiti tfeU-k- /ro<^et>tcc d O I rj£/ni v določeno inčjavtorjev, pa ga vendar v brez težav lahko uvrstimo v t.i. novo stvarnost in socialni realizem 3o. let (xxRob novo stvarnost omenja v 17. poglavju Desetega brata takole : ... zdaj nova stvarnost vlada nam / in nas ničesar več ni sram. -J. Med pesniki, Robovimi sodobniki, veljajcmeniti socialnoreali- stičnega pesnika M. Klopčiča (roj. 19©5> in Tksis^tencialnorealistič- nega pesnika B. Voduška (roj. 19o5). jhfajpomembneje pesniška zbirka 3o. let pa je skoraj nedvomno Vuduškov Odčarani svet (1939). l^ed tedanjimi pisatelji je bil v zvezi z Robom že nekajkrat pmenjen^V. J^artol (roj. .19o3). (generacijsko najbližji pa so Robu t. i. x±b socialni realisti : A. Ingolič (roj. 19o7), M. Kranjec (roj. 19o8) in C. Kosmač (roj. 191o). Vredno je omeniti še M. Javor¬ nika (roj. 19^9), ki je v 3o. letih pisal sprva pripovedno prozo, nato pa se preusmeril v esejistiko (njegov odlični potopis Pomlad v p alestini je izšel 1935). V krog vidnih socialnorealističnih avtorjev spada še pisatelj in dramatik B. Kreft (roj. 19o5). Njegova zgodovinska drama Velika puntarija je npr. izšla 1957. ^ed našim "starim" realizmom v 2. polovici 19. stoletja in "novim" relizmom v 3o. letih 2o. stoletja vsekakor lahkojcdkrivamo take ali drugačne sorodnosti in povezave 0 Najbolj načrtno ±x povezavo z določenim tekstom 19. stoletja pa je izj jal ravno Ivan Rob v svojem Besetem bratu. Jurčičev roman Deseti^ brat (1. slovenski roman - 1866) je Rob posrečeno travestiral (= preoblekel): junakom in junakinjam Jurčičevega romana je nadel obleke in navade 3o. let 2o. stoletja. y& se bomo laže sprehajali po podobnostih in razlikah med Jurčičevim T am a-a n am (resnim) romanom in Robobim (humorističnim) romanom v verzih, sd> oglejmo najprej kratek vsebinski obris obeh del. U ^e, Jurčič, zdaj vrtiš seiv grobu. odpusti to predrznost - Robu ! I. Rob : ^eseti brat zadnja verza v Uvodu T **• v • v o. urcic ič '• j^e seti brat 6 1. poglc : Srečanje glavnih junakov romana : Lovreta Kvasa in tj artinka Spaka (= desetega brata) 0 M 2. pogl. 3. poglc k. popi. 5. pogl. 6. pogl c 7. pogl. 8 0 pogl. 9o pogl. 10. poglo 11. poglo 12. pogl. artinek pokaže Lovretu p^pt na Slemenice. j^am bo ^*ovre domači učitelj. L ovre se seznani s slemeniško ( = grajsko-meščansko) družbo (gospodar l^nja |min, gospa, hčerka tm^nica, sin Balček = Lovretov bodoči učenec, sosed I ! ari j\_n, stric Dolef$) , : živahna družba v krčmi pri Obršča^ku ( ^artinek, stric Dolef, Francelj Dražarjev, Miha izpod^aja, Matevžek, Krjavelj). V krčmi pripoveduje K rjavelj svoje zgodbe (znamenita je zlasti tista o hudiču, ki ga je - baje - Krjavelj prese¬ kal na dvoje) , _ i Martinek Hr-H- svojega očeta Piškava na Poles<*ie in dobi z izsiljevanjem od osss&k nekaj cfenarja 0 Kvasovo pismo prijatelju Ferdinandu Bojanu (o Slemenicah in Slemeničanih, Kvas je očarani nad Ranico) * Drugo Kvasovo pismo istemu prijatelju ( o lastni zaljub¬ ljenosti vranico) » Svatba Dražarjevega Franceljna s Krivčevo Franco (kar je omogočil s svojim denarnim prispevkom ^rtinek). Sreča |^nje^ K Lovreta in Darijana , tekmecev za ^fanico 0 rr\ Ljubezenski prizor med Lovretom in (Ranico - srečanje med polbratoma "arijanom in Qartinkom ' Srečanje Lovreta in flajrtincca . Praznovanje n jasminovega rojstnega dne na Slemenicaho Marijan užaljen, ker je flanica ljubezensko naklonjena Z 0 vretu c 4 Utn { fPOO-i iyvL C\s ocOc^^- 13o pogl. :^Hči zdravnika Venclja grička pokaže simpatijo do Lovreta. Krjavelj prinese vest o^jtlveh čudnih živalih v gozdu. Grajska dr družba se odloči za lov. l4 c pogl. : Pogovor medHanico in/laričko. M 0 ški na lovu. Lovre ustreli kr Trt * kragulja. Srečanje Lovreta in l*}artinka. 15. pogl. : Ostri pogovor med Lovretom in Marijanom zaradi {'^nice 0 m ftto bratski spor in spopad med U artinkom in Marijanom. Slednji ustreli Martinka (oziroma p$ška se "sama" sproži) in ga težko rani, Hartinek pa mahne Harijana s puško po m glavi. 4i artinek se ranjen odvleče, u arijan pa ostane nezavesten na poti. Pozneje pijani Dolef odkrije nezavestnega Darijana 'U in,žalostno novico sporoči na Poleseko 16. pogl. : Srečanje Lovreta in Krjavlja. Skupaj odideta v Kek# rjavljevo kočo in tam odkrijeta ranjenega [martinka. 17. pogl. :f^artinek začne pripovedovati Lovretu svojo življenjsko zgodbo. 18. pogl. : hjartinek pripoveduje Lovretu svojo življenjsko zgodbo (nj e go V oče Peter Kaves je sedanji graščaki Piškav^ 'na Poleski^njesov 9 - mati "paMajdal ena Strug, ki jo je ^aves zapustil, ko je izgubildimetje. Piškav je Lovre- tov stric, h artinekf. p^torej Sovretov bratranec.) . 19. pogl. : Na Slemenice pride cesarski sodnik |z okraja M ežon in IHČe nap: dulca na ftarijana. Sumljiv je Kvas* (na orizorišču dogodka so našli njegovo puško !), zato ga sodnik aretira. Kvas noče povedati resnice o Im/.rtinku in se rajši pusti zapreti. /Ranica ob tej priložnosti izlcaže svoj 3. čustva do Lovifotci^ ua pa ji zatpcix^ du m napadel ^arijana* 2o. pogl 21. pogl 22. pogl 23. pogl 24. pogl. 25. pogl. 'V'C. cc : Lovreta odvedejo v zapor. Spotoma sporoči Lovre iskavu novico, da lezi fe^artlnek bolan v Krjavlj evi koči. . : Oče Piškav pride obiskat sina (rfrtinka v Krjavljevo ko o. pato se vrne na ^olesek, a se hitro odpravi na pot neznanokam. "imogrede odide na Slemenice in tam pusti cup papjrjjpv (oporoko in drugo) ter izjavo, da L ovr »e ni kriv za Marijanovo poškodbo. , : V krčmi pri Obrščaku xirjavelj zbrani fružbi živahno komen tira prejšnje dogajanje. Jezen je na jrjiartinka^ker mu ni zapustil nič denarja. , : Plarjan ozdravi in se napoti na Slemenice. am dobi očetovo pisanje. V njem mu oče opiše svoje življenje, v oporoki pa navede, naj Kvas dobi Polesek (kot sorodr nik - nečak oziroma kot namestnik Imjartinka), K rij nu pa ostane vse drfrgo premoženje, : Pogovor med j^en j aminom in l^krijanonjo poslih in o Imkni- . ie-tej se Marijan širokosrčno odpove v prid brat¬ ci, ranču "fovrettl. To poglavje je v funkciji eu iloga, Po 4- JLaislh 31 emenice / A$as«^ a poti tja sreča av- 1ja . Ja mu P ove 0 smrtiQrtinka in Jolefa ter o Marijanovi poroki z fcjkričko b4ncljevo. Sledi klasični h nov end * Lovre in Manica se vzameta (oba oremožna l) w t, na nj I' .. pogl, da je bil Kxx tiskani material Kvasu podtaknjen. A čCcr> 23. pogl. :n AVTOR SE 20 DAfcJfEM. času oglasi pri "svoji" Olgi, a ta ga zavrne, češ da je prepozen in da je medtem že postala Bar j anova nevesta. Avtor je potrt ^ a tjidi Olga = 'Barička se razjoka« 24. pogl. Kaves se poročil s ^lemeniško teto in ©dš«l z njo na poročno potovanje v Italijo. S potovanja sporoči Qarjanu nekaj družinsko-poslovnih zadev : o sinu frfertin — ku (in o hvarski vili) in o neč a ku Lovretu Kvasu. Svetuj je, mu, naj se ne oženi, a nasvet nič ne zaleže. 25. pogl. : Zaključek romanajje kroban kar s 4 porokami v sleminiški kapeli. Poročijo se : Lovre in iVi anica, Darjan in Olga = (iparička, Dražarjev Franeo in Krivčeva Francka ter trrtartinek in Urša Plut. Enokitični epilog se konča s pomenljivima verzoma s Življenje pa nas vse privija, / po svoje vsakdo v njem se zvija. Rob se torej ^djrž^[urrčičevega jd!esetega brata tako pbi šte¬ vilu poglavij kot^pri glavnem poteku zgodbe, obdržal pa je tudi vse Jurčičeve glavne (a tudi stranske) osebe, dodal pa jim je ( /'VN lic še - sebe kot osebo v lastnem romanu v spo^nijO se, da tudi v Puškinovem romanu viverzih nasjce?pixpKsaxkxkatx' Evgenij Onjegin €r i nastopi pesnik sam - kot Onjeginov znanec •). Prvih šest poglavij pri Jurčiču in Robu se dokaj ujema predvsem (ob drugačnem času^ jex 5 tEHgatžim pri Robu drugačen kadi Man* humoristični lauaribckHi pogled ha celotno dogajanje). V 7. po- xxsxxxu±Jumxx glavju, v katerem piše Jurčičev ^ovre pismo prijatelju Ferdinandu Bojjanu, pa piše Robov Lovre pismo prijatelju Robu. V 8. poglavju, ko Jurčičev [ovre piše drugo pismo omenjenenu prijatelju, pa rajfena Rob drugače (tudi bolje) : Robov Lovre dovi prijateljev (Robov !) odgovor. Povsem svojsko je Robovo ia 9. poglavje (pri Jurčiču je tu že poroka kmečkega para : Dra«ar- jevega Francija in Krivčeve France) : avtor sam se k odpelje na Slemenice in^se tako še dodatno in izraziteje vplete v dogajanje. 13 K potekajo Tudi naslednjajpoglavja xn pri Robu drugače kot pri Jurčiču. Vzro¬ ka za to sta zlasti dva : močna avtorjeva udeležba kot osebe v lastnem romanu in izrazita športna poudarjenost dogajanja (Lovre je seveda k že v 1. poglavju predtevljen kot športnik " kolesar!^. V 11. poglavju dobi Robov L 0V re vabilo iz Ljubljane, naj pride igrat za ljubljansko moštvo ptoti splitskemu j^ajduku. Dvanajsto poglavje je pri obeh avtorjih razmeroma podobno (družabna priredi¬ tev na Slemenicah), bistvena razlika pa je opazna v 13« poglavju x (kompozicijskem vrhu obeh del) : pri Jurčiču je "vrh" dokaj medel : Krjavelj prinese vest o dveh čudnih živalih v gozdu. Grajska družba se odloči za lovi^torej po eni strani za šport (prim. Rob !X) , po drugi pa za ubijanje, oziroma če gledamo povezano : za šport-ubijanj e alijubijanje-šport (ra streljanjejjiivali je mogoče vzeti kot neka¬ ko napoved uboja glavne osebe -Vifiartipika Spaka).-(pri Robu pa je vrh romana karseda posrečen : pri nogometnem derbiju Ljubljana - fctajduk se šnrakxi«Bx R Lovre izjemno uveljavi, a doživi tudi nevarno poškodbo (prim. šport-ubijanje !). Pri Jurčiču je v 14. poglavju lov, pri katerem Lovre ustreli kragulja (prim. p rešernovega Rkragulja* v pesmi (pevcu faio ve kragulja odgnati, ki kljuje srce ...j poigrava se ra mestoma že Jurčič in ne le Rob !), p*xxR Robov L 0V re pa je v 14. poglavju v boUnišnicio ^animiva razlikajje tudi v 15. poglavju • pri určiču je to glavno dramatično poglavje : bra||ki spor in bratomor(^ari- jan smrtno rani [r^artinka), pri Robu p^/to poglavje najprej lite¬ rarna satira Darjanov pogovor s kritikom), nato pa prikaz Marja¬ nove avtomobilske nesreče, ^ri naslednja poglavja (16.,17.,18.) so pri ]určiču rara*mra*HxiMk* usmerjena k težko ranjenemu fhrtinku, p-" pri R ob u pa v 16. poglavju zdravi nfartlnek uspešno izailfluje svo¬ jega očetaj^vesa, v 17. poglavju slemeniška starša pristaneta na 14 K iitianičino poroko z £avretom Ranica je zanosila !^, cv 18. poglavju pa M užaljeni Larjan podtakne svojemu tu ljubezenskemu tekmecu Lovretu ilegalno politično brošuro.^ako Jurčičev kot Robov Lovre sta v 19. poglavju aretirana : prvi zaradi suma o napadu na w arjxi- jana, drugi pa zaradi !m^rjanove ovadbe o ilegalni brošuri. V 2o. poglavju sta oba ^ovreta v zaporu, pri Robu se znajde v zaporu tudi fejartinek. 'fovsem drugačni prizorišči sdsit in različni dogajanji sta v 21. poglavju : pri /jurčiču je v ospredju stari Piškav - ]i»a, tarjan in k Olga -faarička, Dra- žarjev France in jjrivševa Francka ter feartinek Spak in Urša Plut (slednja je znamenita "slovniška" oseba, takrat šesto uveljavljena v spopadu dveh stavčnih rab : išše se Uršo Plut in išše se Urša Plut). 15 Ob številnih brni postranskih spremembah, ki si jih je pri¬ voščil Rob pri Jurčičevih osebahpqwxjisxxsiK (npr. Lovre ” športnik, $(arjan - pesnik ipd.), pa je vendarle glavna ena mm sama bistvena preobrazba : preobrazba feartinka Spaka iz romantičnega neprilago- gojenca v realistično gledajočega in delujočega spretneža, ki zna ceniti denar in imetje (prim. ključne verze iz 16. poglavja, ki jih sin tnjartinek pove očetu ^avesu i v času, ko se oba priprav¬ ljata na svojo poroko : "pa tudi jaz bi svojo glavo / že vtaknil v ženski jarem rad,/ a manjka novcev za opravo, / še hodim pod C— p kozolce spat." In dalje : 'Tu ti izročam vse papirje, / ki ti z uničenjem grozč. / V zameno daj mi hvarsko vilo / in vrt s sola¬ to blizu nje / in da lahko bom živel v hiši, / mi ček za jurjev sto podpišil"). Rob torej ukine desetega brata kot obrobneža in reveža ter ga enakovredno postavi med druge imetnike in pridobit - nike : deseti brat postna p tak kot drugi, tak kot večina (recimo sloja meščanskega srednjegamirnKieuža). Jurčič svoj egaf^artinka Spaka ravno zaradi njegove nepri¬ lagojenosti še "obsodi na aulrt" (značilno je, da ubije f^rtinka - ( 3 icer bolj po nesreči - ravno njegov bogati in družbeno uve- lifvljeni brat “arijan !), poadpre pa prilagodljivega povzpetnika Lovreta, ki je pravzap^rav zgolj uspesna različica desetega brata, saj prihaja iz družbenih "nižav"* (dokaz, da je Lovre v bistvu drugi fcartinek ali drugi pol^artinka, je tudi v nju¬ nem poudarjenem sorodstvu *ista bratranca - in tudi v daku* sicer dokaj neutemeljenem Piškavovem dejanju, ko Lovretu zapustim Polesek, potem ko tartinek umre !). V nadrobnejše analize oseb in njihovih odnosov naša spremna beseda ne misli zaiti, omeniti pa velja še eno zanimivo vzpo¬ rednost med Juržičevim in Robovom [desetim bratom : citate na začetkih poglavij. 16 V ri Jurčiču segajo citati od slovenskega 1 judskega P xiisxxixx ? preko slovenskih* književnikov (npr. Jenko, (evstik, Prešeren, Valjavec, Vilharje ) do jjermontova in Shakespeara (Vihar, jffamlet). Razumljivo je, da citati nekako ilustrirajo vsebino posameznega poglavja. Vzemimo npr. citat iz i. poglavja Jurčičevega desetega brata : Mlad junak po polji /mx s težkim srcem hodi (S. Jenko). Očitno gre tu za Lovreta Kvasa, ki odhaja na Slemenice. Rob je ta citat v svojem fjjesetem^ bratu umestno "popravil" takole : Mlad junak po polji / se s kolesom vozi. (S. ,Jenko). ^se prav, le xx£KXKj£a: da drugega verza pri n U. -jenku ne bomo našli. V citatu k 3. pogalvju ima Jurčič npr. Prišel je pobič lep in mlad... ( arodna pesem), Rob pa : Prišel je športnik lep in mlad ... (Qarodma pesem). Citata se seveda včasih močno ali povsem razlikujeta . V 6. poglavju ima Jurčič Na srcu, se mi zdi, / en kamen mu leži (narodna pesem), Rob pa / : S papirji, se mi zdi, / v precepu ga drži^ (namreč frfiartinek Kavesa !). V 7. poglavju ima Jurčič : Srce je prazno, srečno ni (Prešeren), Rob pa : 'zdaj pošte mi nazaj pošiljax‘. Na Jurčičev citat v 8. poglavju : |*Skupaj midva sva sedela, / nama lep večer je bil. (S. j)enko ) pa Rob odgovarja s Prešernom : T ebe in mene ga je sram (citat je iz HKZxkeraxkHxmjiiKMx pesmi ke^akonska mati). ilŽat^V je v zvezi z jeznim avtorjevim pismom Lovretu. /na roman- tično Merjeni Jurčičev citat v 12. poglavju (£aj polje več cvetic rodi,Zadevic d^ela več goji. F. (evstik) odgovarja Rob udarno : 0 blamaža, o škandal ! “a nadaljevanje romantičnosti pri jurčiču v 13. poglavju (£aj mu je danes^reče tat ? / ?amoril radost kakšen**, strup ? / Al' ga prebaril je kak pu P ? M. faljavec) pa se Rob odzove s "športnim pesništvom" (Dvaindvajset mož za žogo. / žoga sem in 17 tja drvi. M. Vilhar), pri tem pa širokosrčno prida Vilahrju dva njegovemu času neprimerna verza ! Oglejmo si le § e dve primerjavi. V 21. poglavju Jurčič citira Shakespeara (Vihar) s Štef; (fe si človek, psrakžs pokaži se; / če si hudir, stori, kar^ hočeš./ Trinkul: 0, odpusti mi moje grehe, a vse to odgovori -^pb le j Tempo, tempo ! In še 24. poglavje. Jurčič citira neko Staro pesem (narodno ?) : ^Če hoče, je dobro, / če noče, je pravi' Rob pa pripiše k temu poglavju : ftarskteri par gre v Abbazio al' Benetke (pri^tem meri na Kavesovo poročno potovanje v Italijo; sicer pa je citat parafraza Prešernovega verza Plarskteri romar gre v Rim, v ^ompostelje - iz soneta, posvečenega ^atevžu Lan¬ gusu). Če bi prečesali še preostale citate pri obeh avtorjih, bi našli še celo vrsto zabavnih obratov, posrečenih domislic in presenetljivih osti. Oglejmo si zdaj še nekatere posameznosti v zvezi z ^obovim /VU/Y ■ /feb Desetim bratom (oblikovne in zvrstne značilnosti/ recepcijo dela). Sejanja daj nam,daj dejanja, dovtipnih verzov in smejanja ! I. Rob : Deseti brat 9. poglavje, 35* kitica Avtor sam je označil svoje delo takole : »ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu«, vendar pa v samem tekstu upo¬ rablja tudi za svojega |esetega brata izraz roman (npr. 2. kitioa Uvoda : Deseti brat - roman domači. / ki Jurčič ga je spisal bil - se v pesmi tej vam predrugači, / da bolj bo bran in aimiv... ; 21 .kitica 8. poglavja . Junak si mojega romana,/ zato mi več. vseno ni./ kako podoba bo sklesana,/ ki si pod njo podpisan ti... , 18 52 V zadnji kitici teksta pa beremo : »Tako ! Roman je moj končan. / Osebe, ki so v njem živele, / so radi mojih muh trpele,/ a doživele srečen dan.”). Seveda so razlike med povestjo in romanom v praksi xžsc večkrat kaj malo zanesljive (roman je običajno daljši kot po¬ vest, povest pa je običajno enostavnejša kot roman)*. Rob pa imenuje svoje delo tudi drugače ; že v omenjeni 2. kitici Uvoda : pese m; v -cr " padnji kitici teksta pa uporabi tudi izraz spev (Ničesar vest mi ne očita,/ delil sem dobro kakor zlo,/ a vjspevu tem nikogar nisem / poslal v pekel, poslal v nebo.,*). Ob vsem Robovem poigravanju smo si lahko na jasnem, da avtor ni prav resno jemal ne take ne d?ugačne opredelitve. ^am bi se odločil za opredelitev : humoristični roman v verzih*( ’<• ~f\ u rnc -vS >^1 o o i^a - V HHXK^žaja času po renesansi je postal roman x v bistvu proz- o zvrst, roman v verzih pa velikajiz jema. Eden zelo redkih romanov v verzih je Pukinov Evgenij Onjegjin. ^animivo je, da je Rob povzel po Evgeniju Onjeginu verz ( jambsi deveterb oziroma jambski osmerec), kitico pa je ±xhxxlxxxmx oblikoval drugače (Puškin ima v Evgeniju o Onjeginu 14-verzno kitico, poskočna Robova kitica paJšteje lo verzov). * D lin ^3 4- Rob enako kot Puškin : gre za dva verza s ' Uki (zaključke kitic pa ot t.i. zaporedno rimo, npr. Puškin - Bordon : fjar ni dovolj ? V očeh ljudi / kot bister , čeden fant slovi; ali pa t Onjegin je vse to do¬ gnal,/ do jedra ženske je pozmal. In Rob : ~P a J Q premišlja je junak,/ Pcu > T medtem zemljo pokril je mrak. : A kadar vse mu spodleti, / v občinski gmajni.^ototrisi. -Pridati p^.je|treba, da ima Puškin na zaključkih verzov stalno mc^co rimo (poudarek na zadnjem zlogu), Rob pa ima več ženskih rim (poudarek na predzadnjem zlogu) St, npr. Rob : kriplje vse telo deluje./ I*1ar Lovre nič ne premišljuje ? Ali pa j Potem počit- - r /0 niče, zabave,/ ko pa^el je sosedu krave.” 19 Jd '* e hočemo spoznati sestavo zax ižKx1tKygi:^ gxkBBg p a z i:Ri^gxAgx3g Robovega ^esetega brata,ne bo odveč še nekaj statistike. Uvod obsega 2 kitici, 1. pogcavje - 16 0 kitic, 2, poglavje - 8 kitic + spremna pesem Boben poje : bambrbam krajšimi a s 3 kiticami, 3. poglavje - 34 kitic, 4. poglavje - 24 kitic, 5. poglavje - 12 kitic, 6. poglavje - 25 kitic, 7. poglavje - 16 kitic, 8. poglavje - 18 kitic, 9. poglavje - 37 kitic + spregi krajšimi no pesem V zelnik mojega srca - s 3 kiticami, lo. poglavje - 18 kitic, 11. poglavje - 14 kitic, 12. poglavje - 11 kitic, 13* poglavje - 8 kitic, 14. poglavje - 8 kitic, 15. poglavje - 13 kitic, 16. poglavje - lo kitic, 17. poglavje - 9 kitic, 18, poglavje - 8 kitic + sprernono pesem Pod oknom - s 3 kiticami, 19. poglavje - 8 kitic, 2o. poglavje - 8 kitic, 21. poglavje - 3 kitice, 22, poglavje - 4 kitice, 23. poglavje - 5 kitic, 24. poglavje - 6 kitic, 25. poglavje - 9 kitic, epilog - 1 kitico. Očitno je, da je šel Rob vi. delu (do 12. poglavja) v epsko ši- rino : najdaljše poglavje i (9.) ima kar 37 kitic + 3 kraji** ! V 2. delu (od 14. poglavja do konca) pa se je avtorju začelo mudi¬ ti (subjektivni ali objektivni razlogi ali pa upoštevanje zahtev jeznega bralca : dejanja daj nam daj dejanja ,..), saj preide v skrajno zgoščenost : najkrajše poglavje (21.) ima le 3 ki¬ tice, najdaljše (15.) pa 13 kitic, heravnotežna kompozicijapa zmanjša vendarle h* nič ne ]£RxzxctnKR umetniške učinkovitosti teksta. ^anvunivo je, da Robov roman (povest) v verzih v svojem času ni bil(a) edini primerek te zvrsti v slovenski književnosti. Znan je še en Ivan, ki se je spoprijel s to nelahko nami# književno ■j y u-i h-A3 Ui ^ , zvrstjo : Ivan vampa je začel pisati ljubezesnki roman (v verzih) Ivj e se iskri (prim. odlomek iz tega romana V zametih v ^ampovi knjigi Ivje se iskri, 1962). 2o kakšen je bil odziv kritike ob 1. izdaji ^esetega brata, kž ( ■ 7.7*1938 je izšla 1938 v samozaložbi ? Prva ocena, ki je izšla ^ljubljanskem časniku Slovenski dom, je bila Hxxauniaxi izredno priznavalna in polna hvale. Ocena je brez podpisa, vendar V, k. Smolej ( v spremni utemeljeno besedi k Robovemu izbranemu delu, 1965) / predvideva, davje napisal M. Javornik, Navedimo nekaj odlomkov iz te ocene - Avalnice: "Prav nič pretirana ni trditev, da je * njegov ' ,1J eseti brat" najduho¬ vitejše pisana slovenska satira, ponekod lahkotna in vesela, dru¬ god težka in žgoča, saj razgalja v posmehljivi obliki preneke temne plati našega zasebnega in javnega življenja, katero izčrpava prav od vseh plati; z gospodarske, kulturne, socialne ga razgalja v po¬ rogljivi svetlobi.,, V izredno gladko tekočem dialogu, ki je bogat na presenetljivih domislicah in vprav neverjetno sijajnih obratih, nam avtor razgrinja vrsto zdravih, jedkih satiričnih misli, krep¬ kih kritičnih opazk in vedrega humorja, vse v smislu "ridentem dicere verum", v smehu je treba povedati resnico.,. ^xna±HXMScj!iHhHX±kRjžaxxKfcXKK Rob sejje pokazal mojstra v tej za Slovence kaj malo dostopni literarni stroki..." lanimivo je, da izpelje ocenjevalec primerjavo med Rofaom in G.B. Shawom, in to celo v Robov prid ! izšel V ljubljanskem dnevniku Jutro je imai 19.7.1938 pogovor L. Mrzela z Ivanom Robom. Pesnik je povedal, da sta ga inspirirala pri ustvarjanju [jesetra brata predvsem dva^eksta : travestija ter- gilove Eneide, ki jo je napisal It nemški avtor A. Blumauer, in travestija Šenoovega romana Zlatarjevo zlato, ki ga je napsal hrvaški avtor Žmigavec. 0 lastnem delu pa je povedal avtor med drugim tole s "Siceijpa, ce bos bral, boš videl, da sem skušal v svoji travestiji zajeti čim večž življenja naših dni, a še posebno 21 -"-Pozornost sem posvetil literaturi, ki mi je izmed vseh člo¬ veških priz Q devanj pač najbolj pri srcu ... Moj ^eseti brat naj bi bil mimogrede vesel, šegav, pa tudi piker, če je treba, kažipot v 'poezije hram'... 1 * ^ Slovencu se je oglasil 3*8.1938 T« f)ebelj^k z dokaj ugodno oceno J esetega brata. xk± Poglejmo si nekaj stavkov at iz te ocene : "Robov deseti brat je v naši književnosti svojevrsten dogodek, ki ima do sedaj zglede samo v Mencingerjevih parodijah Koseskega ter v raz¬ nih modernih travestijah Prešernove Nove pisarije (Golja, ali v Mlad- O' diki). ^loveka prevzame s svojim realizmom in da odlično formo, s svojim poznanjem slovenske in svetovne književnosti, ki mu omogoča /ne¬ vedno nove travestije starih verzov in vekov v nov spisel, kar je bistvi in uspeh te vrste literarnega žanra... Njegova satira je žgoča ini^ ostra, toda vedno duhovita, le včasih pade - v banalnost ... Kljub temu pa moramo to delo Ivana Roba tako radi duhovitosti, še bolj pa radi tehnične umetniške spretnosti\'matrati za najboljšo slo¬ vensko parodijo in pozitiven donesek naši literaturi, ki te vrste še ni gojila. Obenem pa je tudi znak, da smo s poezijo stopili v znak realizma, konkretnosti, ki bo omogočila tudi razvoj slovenske epike..." V Jutru se je razpisal o(b) Robovem [desetem bratu B. Borko 17*8, in 19*8.1938. V prvem pripisevku razmišlja avtor o humorjau nasplošno in posebej o slovenskem humorju, drugi prispevek pa je posvečen Desetemu bratu. Citirajmo zaključek te vsekakor pozitivne ocene : "Z ftesetim bratom si je Ivan Rob izstavil uvaževanja vred¬ no vstopnico v slovensko literaturo. Z druge strani pa je literarni pomen Robovega doneska v tem, da se je po dolgem času zoptrt pojavil pri nas pisatelj, ki ima vsaj nekoliko čistega humorja, epični pes- 22 nik, v katerem se je vsaj za hip razpela tista »joie riti sans ombre" (op. = veselje brez sence), ki je v slovenski literaturi tako izjemen pojav. Upajmo, da se bo Robov talent preko travestij izbrusil k us- t \aritvi samostojnega komičnega eposa, kakor ga naše s tragiko zazna¬ movano šLovstvo še nima.” V Modri ptici 1937/38 se je oglasil s kxxžsz kratko informativno oceno J^esetga brata (pol strani) V. ibartol. f|ed drugim pove pisec 4- ■!> fr naslednje : " a sodobna humoristična travestija Jurčičevega'pesetega brata v verzih je prav svojevrsten pojav na našem knjižnem trgu. Brez žgoče ironije, brez sarkazma skuša na prijeten in duhovit način zaba¬ vati bralca, obenem pa vendarle sem ter tja prav krepko ošvrkne nedo- statke in pomanjkljivosti sodobnega družabnega življenja,.. Njegov ^eseti brat je lep^doprinesek k naši precej borni humoristični litera¬ turi.” Z zamudo se je^ojavila 1939 v reviji Dejanje še obsež¬ na ocena Robovega desetega brata (več kot 2 strani), ki jo je napi- sal L. jlegiša. Tudi ta sicer resnobneje razpoloženi kritik da navse¬ zadnje Robovemu romanu veliko priznanje. Zaključek Regiševe ocene se glasi s "Predvsem pa gre tu seveda za humor. Razposajenost in drznost, ki jo kaže v komičnem izrabljanju vseh mogočih pisateljskih in pesniš¬ kih načinov, posebno v ustvarjanju podob, metafor, ki morajo seveda tudi izražati moderno stvarnost, je včasih nekaj neverjetnega. Tu so nekod naravnost sijajne stvari, domislice, ki so pravi užitek zaradi predrzne”profanacije" poezije. Tu moraš spoznati, da ima Rob čut za pesniško lepoto, saj je nekajkrat zašel skoraj v čisto lirično nežnost; čutiš tudi, k A T mu žilica ne da, da bi se ne povzpel s svojim duhom »ad njo in jo obrnil v komike. Ta humor je gotovo zdrav in Slovenoi ne moremo reci, da ga imamo preveč. Saradi njega, zaradi aktualnosti in 23 J" 5" literarne posebnosti je treba opozoriti na to knjigo, ki je ena izmed najbolj zanimivih iz našega slovstva." ^asploh imajo omenjene ocene marsikaj skupnega. v se govorijo o humorju in večinoma dokaj pohvalijo Rjlbov humor; nekajkrat je omenje — na tudi satira; z njo v zvezi je (družbena) kritika; Debeljak po- \ Robovo ^ sebe j podčrtuj e\ realisti čnoxi usmerjenost , v zvezi z realis^j^ no (novostvarnostno) usmerjenostjo pa je tudi premik k apiŠHHsfei:; komični epos pričakuje od Roba tudi Borko; ob travestiji (o tej govori tudi avtor sam) je omenjena tudi parodija (Debeljak), res pa je, da mgdxkamKXiteggmx3dateKKMHJ«w.RRfcžŽH±BtKXggaKkgoij: celo v i strokovnih pri¬ ročnikih ne najdemo jasno povedane razlike med tema dvema literarno¬ teoretičnima pojmoma { prim. leksikon Literatura , M. Kmecl :/njala li- r\ terarnajteorija, S. Trdina : ^esedna^imetnost II). Zdi se, daje parodija HKkK^5Epiax (iz grš. ; protipe^em) nekaj splošnejšega kot travestija (iz lat.; preobleka); npr. grška pesnitev Boj žab in miši je zgodnja parodija na Homerjeva epa ali nasploh na določen tip junaške epike; ali : Cervantesov roman Don Kihot je tudi heIuj delna parodija na viteške rpgjane; bistvo travestije bi potemtakem bilo\6hranjanje' likov iz dolo- čenega literarnega dela in\yhjihovo preoblačenji v časovno druge kostu¬ me (Rob : D ese ti brat), a tudi^sprememb^: njihovih izvornih značajev. c_ Tudi pesniška, formalna stran Robovega romana je doživela pohvalo (Debeljak, Legiša), večina ocenjevalcev pa je poudarila posebnost Ro¬ bovega dela ( svojevrsten dogodek - flebeljak, svojevrsten pojav - bar- tol, literarna posebnost - jLegiša). |ahko sklenemo, da je tedanja kri¬ tika dokaj prodorno označila bistvene značilnosti in poudarila različ¬ ne kvalitete fask Robovega teksta. č-G— Ob sedanji "postmodernistični" 9 citatnost, medbesedil- nost ipd. pa se bo najbrž Hctaeilfix pojavilo novo ^umevanje Robovega •^esetega brata, s tem pa tudi spoznanje o Robu - našem sodobniku. 24 O muze, k vam zdaj v tihe &rame namerjam v škornjih avoj korak... *"C I. Rob : Deseti brat z„četna verza Uvoda Ker se naša izdaja drži izdaje ^esetega brata iz leta 1938 (izjema so ilustracije - vi. izdaji je bil ilustratpr N. ; . x Ujumorno - satiričnih/ parodij Pirnat objavlja tudi izbor krajših~Robovih >esmT : sai±s*I hT&Z; (skupno jih je 17) travestij, žbs Objavljene pesmjjdokazujejo, kako dobro je znal irfT?9sne Rob izrabiti številne stare ahli pesniške tekste za svoje sa¬ tirične in humoristične različice. parodija Uvodna posrečena SžlHfiflflflJS je ^ekel ali sprehod po rovih kemičnega inštituta (po 3. spevu |antejevega ^ekla !); sledi Ubežni šolar (po ^evstikovi baladi Ubežni kralj); pesem ^aragra- O farjem parodi$R^ Prešernov^ 7. gaz el ^ (Kdor jih bere, vsc$c drugače moje pesmi sodi); pesem Bruc sledi Prešernovemu 3* sonetu nesreče (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne; Rob učinkovito spremeni lat v 1. verzu le 2 besedi : Bruc , ki vihar na tla ga vin¬ ski trešne !); pesem ^eiztrohnjen jezik temelji na Prešernovi baladi \*eiztrohnjeno srce; še posebej udarna je pesem Ljubljanici (po Gregorčičevi, Soči); manj učinkovita je pesem Idila ( po manj znani h n M 1. pesmi iz Pregljevega ciklaxpra Idile); pesem tgazela sprempni 3 o - Prešernovo 5U gazelo (^alostjbna kom6 neznana je resnica, da jo ljubim) iz ljubezenske v pivsko pesem (lalostna komti neznana je resnica, de sim žejin); v sferi pivskih pesmi ostaja pesem Gostilni (po Gregorčičevi pesmi Kmečki hiši); brez posebnega pri¬ merjalnega vzora je pesem Stari Pegaz (idejno, ne pa oblikovno, pa ki to pesem zlahka primerjano s Prešernovo Gloso); pesmi tudentova vrnitev je izhodišče manj znana Aškerčeva pesem Ribičeva vrnitev; 24 O muze, k vam zdaj v tihe ^rame namerjam v škornjih svoj korak... I. Rob : Deseti brat začetna verza Uvoda Ker se naša izdaja drži izdaje ^esetega brata iz leta 1938 (izjema s=o ilustracije - vi. izdaji je bil ilustratqr N. ^ L humor no - satiri Snih./ parodij / Pirnat •', objavlja tudi izbor krajših^obovihbesmi : »atir^in (skupno jih je 17) travestij. Objavljene pesmjjdokazujejo, kako dobro je znal irFTesne Rob izrabiti številne stare ahii pesniške tekste za svoje sa¬ tirične fcKxxK*£±jaucxjfcxkH|OTax£xkx£K in humoristične različice. parodija Uvodna posrečena KMSSKKipE je ^ekel ali sBrehod po rovih kemičnega inštituta (po 3. spevu Dantejevega |ekla !'); sledi Ubežni šolar (po L evstikovi baladi Ubežni kralj); pesem jsaragra- fY\SL/ & & farjem parodija©' Prešernov^ 7« gazel^ (Kdor jih bere, vscjk drugače moje pesmi sodi); pesem Bruc sledi Prešernovemu 3* sonetu nesreče (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne; Rob učinkovito spremeni 3a v 1. verzu le 2 besedi : Bruc , ki vihar na tla ga vin¬ ski trešne !); pesem ^eiztrohnjen jezik temelji na Prešernovi baladi \ieiztrohnjeno srce; še posebej udarna je pesem u jubljanici (po O Gregorčičevi/Soči); manj učinkovita je pesem Idila ( po manj znani -J- n , ' , 1« pesmi iz Pregljevega ciklaxpBus Idile); pesem Igazela sprempni Prešernovo 5U gazelo (j^alostjbna korali neznana je resnica, da jo ljubim) iz ljubezenske v pivsko pesem (l#lostna konvfi neznana je resnica, de sim žejin); v sferi pivskih pesmi ostaja pesem Gostilni (po Gregorčičevi pesmi Kmečki hiši); brez posebnega pri¬ merjalnega vzora je pesem Stari Pegaz (idejno, ne pa oblikovno, pa hi to pesem zlahka primerjano s Prešernovo Gloso); pesmi študentova vrnitev je izhodišče manj znana Aškerčeva pesem Ribičeva vrnitev; il a Robovo pesništvo glejmo predvsem kot na uspešno ali celo od¬ lično ustvarjalno prakso, ki jo sestavljajo : lahkotni, spretini, glad¬ ko tekoči verzi, inhavitH iskriva duhovitost, miselna ostrina in ne nazadnje blagodejni in prostodušni humor. Slednji pa je služil Robu kot zanesljivo sredstvo za xx (vsaj k delno) obvladovanje sveta, ki ./ " je, kot je znano, poln ostrih robov. Andrijan Lah Sa Od Sanj’ do Uje dank’ ali Kako ostati mladosten (Ob Sobletnici pesnika Toneta Pavčka) Dragi Tone ! Kar težko je verjeti, da se je razgibano ustvarjalni neugnane c, kot si Ti, znašel blizu spoštljive okrogle obletnice, ki bi Ti jo rad razvezal ali olajšal v 2 x 4o. Sicer pa, kje so že časi, ko je Ivan Pregelj predlagal, naj bi nehali pisati po 5o. letu ! Zdaj imamo v Tebi in v drugih junake korenjake, ki jih nekaj desetletij več ne moti, da ne bi še vedno bili sredi življenja in sr£tli delovanja. isi a pod, življenju naprot, si najbrž z Župančičem rekel na začetku svoje poti, ki Te je vodila iz rodne Dolenjske v Ljubljano, v študijska leta (izbral si pravo, kot že drugi pomembni slovenski pesniki : Prešeren, Jenko, Gradnik ...), po študiju pa v različne zaposlitve kulturnega značaja (Časnik Ljudska praviea, RTT Ljubljana, Mladinska gledališče, Cankarjeva založba). In seveda : s prijateljsko družbo treh kolegov (Kovič, iv Wart, Zlobec) si izdal leta 1953 eno najodmevnejših slovenskih pesniških knjig, ki je postala kar mejnik obnovljenega intinrizma. Nisi se odrekel sanj (Sanje živijo dalje, 1958), ugledal si Ujeti ocean (1964), v Zapisih' (1972) si spregovoril 0 sebi, 0 smrti, 0 zemlji, 0 igrah In več pesmi namenil tudi Za sina, v Poganskih ive dno 1 hvalnicah (1976) pa si potrjeval svoj *f~Traržoči vitalizem. V pretresljivi Dediščini (1983) si iz zazrtosti v smrt ob Odhodnicah, ob Osmrtnicah, ob Žalostinkah, ob elegičnih Slo¬ venskih pesmih vendarle izšel v Nove hvalnice. Nisi se izmaknil melanholiji Goličave (1988), odkril si prešernovsko T emno zarjo (1996) in se iz drvečega časa odločil za upočasnitve (l c 98). Ozrl si se v slovensko preteklost in napisal nove pesmi o starih rečeh ('Starožitja, 2oo4)r preko^arov (2oo5)» v katerih si se ter upodoMI obraze naše vsakdanjosti (Ufedanke, 2oo6), a v njih bolj dobrohotno grizljal kot koga krvoločno ugriznil. Premeril sl slovensko bitje in žitje počez In poprek in nisi pozabil na mladi rod, saj si mu podaril brsta očarljivih pesmi. Odšel sl tudi v svet In is tega - slasti ruskega - svlL prišel v družbi pesnikov In ti pesnih so spregovorili s Tvojim glasom (Blok, Jesenin, M ajakovski, Pasternak, Ahmatova, Cvetajeva, ^abolocki ...). In kaj vse si že bil in si še, dragi Tone : predsednik uu Društva slovenskih pisateljev v razgibanem obdobjf, bralec znamenite tajniške deklaracije 1989, član SAZU..., ob vsem tem pa tudi istrski vinogradnik in pridelovalec ž^Lhtne kapljice* Im s to kagdtjiK® imenitno kapljico naj Ti nazdravim v duhu stare klasične gimnazije : Vivas, Crescas, Floreas ! Andrijam Lah Ubrani odzvokl plodnega septembra (Ob 8o-letnici književnika Franceta Pibernika) ^■ako nezadržno nas preplavlja Čas, ugotovimo ob drugem tudi takrat, ko naši ugledni sodobniki dožive kako izrazito obletnico. Vsaka taka obletnica pa spodbuja razmislek o njihovem življenju in o njihovi ustvarjalnosti. France Pibernik se je rodil 2, septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi« Kasvoji rojstni mesec je avtor pozneje namignil v pesniški zbirki September (1974), svojemu rojstnemu kraju pa je namenil domoznansko knjigo Suhadole : kratka kronika kraja 1322- 2ooo (2ooo). Gimnazijo je končal v Kranju, na ljubljanski Filozofski fakul¬ teti pa je doštudiral slavistiko. Po končanem študiju se je posvetil pedagoškemu oklu. i^ajprej je služboval v Dobrovem v Brdih, zatem pa je bil dolgoletni profesor slovenščine na kranjski gimnaziji. Medtem ko je Pibernikov službeni "currieulum vitae" dokaj umirjen, pa je njegova ustvarjalna dejavnost izjemno pisana in obsežna, Pibernik je najprej nastopil kot pesnik (1. zbirka Bregovi ulice, 19601 ), in sicer kot eden predstavnikov intimističnega vala 5o. let. Generacijsko spada ob znano skupino avtorjev, ki so izdali Pesmi štirih, 1953 (Kovič, h enart, Pavček, Zlobec). Xz pretežno elegične intonacije prve zbirke razberemo tudi asociacije na vojna ali na povojna dodajanja, npr. v pesmi Rekviem naše mladosti (del 2. kitice : Gledali smo, kako s^padali / in zmaličeni ležali ob cestah ljudje,/ ki niso ničesar stjforili.). Kjfaslednja Pibernikova zbirka je bila Ravnina, 1968. Zanimiva in kar aforistična zadnja pesem v zbirki je Epitaf : 'Res,/ tega pesnika niso ubili - / umrl je : sam." Sledili sta dve pesniški mapi : Poezija -- grafika, 1969 in 2 Cl kazlage (Pesniški listi);, 1973. Iz, prve mape Je sugestivna pesem eliki sanjski možje, ^acne se tako : "Hoja v brezkočnost nas je izmučila./ Nikamor nismo, prišli./ Beseda ni bila pot, / izvešena luč/ni bila cilj." JU ekaj po>sebnega je cikel lo' pesmi Razlage. V njih avtor upesnjuje slovensko kulturno zgodovino od Brižinskih spomenikov do 1. slovenske knjige. ? zbirki September, 1974, je bil cikel Razlage ponatisnjen in še dopolnjen, j^e ta 1979 je Izdal avtor zbirko pesmi v prozi Odzvik. Tu gre za nekake meditacije ob avtorjevem odhodu iz domačega kraja. Potem ko je T. Pavček pripravil izbor P-^ernikovejpoezije (Ajdova znamenja, 1993)» j e avtor izdal še eno zbirko, in kž sicer Svetloba timijan, 2ooo. ^ajobširnejše področje Pibernikovega delovanja bi lahko označili kot literarno raziskovalstvo, ki vključuje kritiko, esejistiko, literarno vedo in literarno' zgodovino. Avtor je najprej izdal dve knjigi pogovorov s slovenskimi pes¬ niki : Med tradicijo in modernizmom, 1978 in Med modernizmom in avantgardo, 1981. Sledili so pogovori s slovenskimi pisatelji : Čas romana, 19S'3^in pogovori s slovenskimi dramatiki : Razmerja v sodobni šLovenski dramatiki..., 1992. Drugi sklop del je posvetil Pibernik avtorjem, ki so bili v komunističnem režimu zamolčani ali prepovedovani (npr. Temni zaliv Franceta lalantiča, 1989, Slovenski dunajski krog 1941-1945, 1991 , Karel iVi auser : Življenje incfelo, 1993). Temeljito je obdelal še dva vidna slovenska avtorja : Ogledalo sanj Jožeta Udoviča, 1996, in' W Jalen : Življenjska in pisatelj- ska pot 2oo3. 3 Dragoceno Je tudi Pibernikovo obsežno uredniško' delo. Uredil je npr. Balantičeve in Hribovškove pesmi, prozo Ludveta Potokarja ter pripravil več pomembnih antologij : Jutro pozabljenih : Antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih, 1991, Slovenila ska duhovna pesem : Od Prešerna do danes, 2ool, in Beseda čez ocean : Antologija slovenske zdomske poezije, 2oo2. To in ono iz avtorjeve ustvarjalne delavnice smo pustili še ob strani, a nazadnje je vendarle trebajpoudariti še Pibernikovo uredništvo dveh slovenskih klasikov v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev : Zbrano oblo Antona Vodnika v 4 knjigah in Zbrano (telo Jožeta Udoviča v 5 knjigah. Ob zaključku naj izrazim predvsem odkrito občudovanje avtorjevega pomembnega dela v slovenski kulturi in mu zazelim še nemalo septembrskih sadov. Andrijan Lah ^ Frank Wollman : Slov e nska dramati ka Ljubljana, Slovenski gledališki muzej, 2oo4, 417 strani Prevedel, uvod in popombe napisal ter seznam slovenskih gledaliških iger sestavil Andrijan Lah lo Literarnozgodovinskih knjig o starejši slovenski dramatiki je prav malo. V bistvu se lahko omejimo na tri knjig.: : na dve knjigi Franceta Koblarja (Slovenska dramatika I-1I, Ljubljana 1 97|2- 1 973) in na knjigo Franka. V/ollmana Slovinskd drama. 8 Češki original te knjige je izšel leta 1925 v Bratislavi. Vsekakor^e^reliko pr-- semečenje, da je prvi celostni pre gled slovenske dramatike od njenih začetkov do leta 1925 napisal češki slavist Frank Wollman. Edina vidna slovenska knjižna pred¬ hodnica V/ollmanov^knjige je|mjiga Antona Trstenjaka. Slovensko gledališče : Zgodovina gledaliških predstav in dramatične knji¬ ževnosti slovenske, Ljubljana 1892, vendar se je^a knjiga bolj posvečala gledališču in manj dramatiki. Če se je Wollman ds za čas do 1892 še lahko opiral na Trjffcnjaka., je bil za naslednje obdobje (1892-1925) pravi orač ledine. Začudujočemu pojavu Wollma.nove knjige pa sledi naslednji začudujoči pojav : knjigami in nijizšla v slovenskem prevodu, kar ie težko razumljivo. p Redko se dogaja, da se znanstvenik iz drugega, jezikovnega okolja tako podrobno posveti tuji (čeprav tu slovansko sorodni) književnosti. Med tovrstne redke znanstvenike pa moramo uvrstiti tudi "našega" Franka Wollmana (1888-1969). Ne bo odveč nekaj bežnih informacij o tem pomembnem čfeškem slavistu in tudi s] o- venistu. Rodil se j ek e ta 1888 v Bohušovicah. V Pragi in v Berlinu , . . ainvansko in primerjalno književnost, je študiral narodopisje, slovansKo i p 2 Sprva je bil srednješolski profesor v več čeških mestih, leta 1 .,2 5 (torej v času pripravljknj ige o slo^nski dramatiki !) pa jt postal profesor slovanske primerjalne književnosti najuniverzi J. A. Komenskega v Bratislavi. Od leta 1927 do leta 1959 p 9 je deloval tudi na Masa.rykovi univerzi v Brnu. Leta 1952 je postal dopisni čfe^n Oe|koslova.ške akademije znanosti, lpta 19 0 pajše zunanji dopisni član SAZU. Predvsem s ^j e ukvarjal s svojo ožjo univerzitetno stroko, s slovansko komparativistiko. Sicerjpa je bil v mlajših letih tudi pesnik in dramatik, mimogredejpajje|iapisal tudi kaj publicističnega, npr. Sever^ozajlodna Jugoslavija : kulturno potopisne skice iz L-' Slovenije, Hrvaške in SlaMnije, Praga 1935. Seveda nas zlasti zanima, kako in zakaj se je lotil obravnave slovenske dramatike. V 2o. letih (takrat, ko je sam pisal drame !) si je zastavil obsežno znanstveno nalogo : obdelavo celotne južno¬ slovanske dramatike. Tako je bila Slovenska dramatika pravzaprav lejhLen v širšem projektu. Najprej jejfzšla SrbohrvašiTfdanes bi rekli Srbska in hrvaš£ka) dramatika, Bratislava. 1924, sledila je Slovenska dramatika, Bratislava 1925* zadnja, pa je bila Bolgarska dramatika, Bratislava 1928. Sintezo omenjenih treh knjig je avtor strnil v Dramatiko slovanskega juga, Praga 193o. Posebej za.nimivo je dejstvo, da je bil dollma.n pionirski obdelovalec dramskega^,diva ne le pri Slovencih, ampak tudi pri Srbih, pri Hrvatih in pri Bolgarih. Priznati moramo, da je to svoje¬ vrstni in posebni fenomen. Na prvi pogled se jejollman posvečal slovenski dramatiki le eno leto, saj je Srbohrvaška dramatika izšla leta 1924. Vendar da jo jeikončal že leta 1922. Tako se je avtor v tej knjigi omeni, mogel ukvarjati s slovensko dramatiko vsaj dobri ovp leti. 3 "/ollman je bil studijsko v Ljubljani le nekaj mesecev. Tu se je temeljiti) poglobil v arhivsko, v knjižnico in v revijalno gradivo. Seveda ostaja vseeno vprašanje, kakomjejzmogel v tem lasu prebrati in pregledati kar okoli 4oo iger in prizorov (med njimi je precej rokopisnih), da nej^ovorimo o drugem gradivu. Knjiigeje lahko obdeloval tudi na Češkem, slovensko časopisje pa tam gotovo ni bilo v celoti delovni dosežek. dostopno, (takorkoli že : gre za izjemni' V Spremni besedi k Slovenski dramatiki pove 7/o.llman nekaj načel¬ nih izjav o svojem delu. N a jp re j izjavi, da "je to delo prva celovita predstavitev vsebisukega^edra in razvoja, prva sinteza motivov in idej v slovenski dramatiki*. Daljelooudari, dalje "v t£atrologiji ... pomembnskolektivni vidik.kpzmerje med ustvarjalci in med porabniki mora biti jasno." Od literarnozgodovinskega in od teatrološkega. pre- v /h* učevanjapričakuj.e Wollman sorazmerno popolnost. Tovrsten popolnost pa "ne služi zgolj za strokovne namene, ampak je|pog j za pravilne^ sociološke ocene". Izjemno pomenljiv je naslednji stavek : "Morda. se v\ prihodnosti jasno pokaže, daje^elotno področje dramatike, tudi v svoji neumetniški ali v malo umetniški pojavnosti, najobsežnejsi in najpomembnejši izran določene družbe v določenem obdobju." V zadnjem citiranem stavku je Wollman izkazal pravcati preroški čut. Ali ni ta stavek presenetljiva napoved sedanjega izjemnega Kermaunerjevega projekta : Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike ? Ob trdnem pozitivističnem izhodišču velja podčrtati če avtor¬ jevo primeriafno metodo, dodamo pa lahko še sociološki vidik. , 'I „ . . 1m onnvn širše slovansko ali kar vseslovansko Izstopajoče je ^ollmanovo n , . , __ . „ „ ani rveni danes morda malce naivno. Seveda patriotično stalisce, kar nam zvem 4 b\ c peta je to a z umi j iv?jse z vidika 'Vollmanove mladosti, kil jo je rc t preživljal še v Avstro-og^ski. Zaradi nemško-madžarske dominacije v državi jedilo takrat kulturno in politično sodelovanje avstrij¬ skih Slovanov potrebno in deloma tudi koristno, 'Vollman se ukvarja tudi s t.i. slovansko dušo, ki je nasploh bolj idealističnega tipa, medlem ko je npr. germanska duša materialistično osvajalna. To gledanje spet bolj ali manj ponazarja politično stanje v Avstriji; vladajoči vidik Nemcev in podrejeni status Slovanov. Wollman ni pust, objektivističen znanstvenik, pisec suhoparne, zgolj podatkov polne literarne^godovine. Nasprotno. Zna se /tazvneti mo L za in proti,- za določenega avtorja in za njegovo delo se živa^ir zavzame, pa spet druge, r a avtor j Opravičeno skritizira. Njegov stil j c? Prtj.0 poglavje je najobsežnejše (ok£i 2oo strani) in je avtorju tudi najbolj pri srcu, saj sta ga zlasti °ankarjeva drama.i- tika v celotir.in Župančičeva. Veronika Deseniška prav navdušili, c" Avtor najprej navede celotne gledališke repertoarje od 1892 do 1. svetovne vojne. Ob sezo|šni 1912/13 Wollman na kratko omeni tudi izjemni kulturni škandal : 11 Sezona ae je končala z dejstvom, ki ostane v kulturni in v gledališki zgodovini enkratno. Deželni glavar dr. Šušteršič, vojdja slovenske katoliške ali ljudske stranke. iefše,v sezoni nastanil v gledališču kinematograf in je 1 A . . j slednjič pomladi 191^ gledališke uprizoritve prepovedi©." Med|ie-faBsti predstavi Wollman npr. Vošnjaka, G an gla, Kvedrovo, Kristana. , Funtka in druge. Zanimiva je primer j alna^bdelava Finžgar jev e drame Razvalinsjživl jenjajln češke igre bratov Mrš ti¬ kov Maryša. V razdelku Novoromantičnigre |?ride na vrsto Ivan Cankar. Svojo primerjalno metodo nakaže Wollman že pr£i prvi ^ Cankarjevi drami '"Romantične duše, o poveže Cankarja in Schnitzlerja. Takole pravi : "Vedč^; alij^evedč je Cankar tu soočil svojo slo¬ vensko ali slovansko časovno romantiko z dunajsko romantiko 8 v drž Izlakarju in v dr. Strnenu.'* ^alje pa : " Jakoba Rudo .je v ankarjevem razvoju in v razvoju celotne slovenske dramatike mogoče primerjati s Filbertovo Krivdo". Komedijo Za narodov bla¬ gor pa avtor poveže z Ibsenovo dramo Stebri družbe. Ob Kralju na ^etajnovi je avtor kar navdušen xxX, npr. : "Umetniški učinek drame De popoln : avtor ni mogel popustiti in je moral nekompromismo postaviti gledalcu pred oči makiavelističnajiačela, po katerih je upjhravljano življenje in po katerih je duh zasužnjen, tar za. se ^u ne dogaja na odru: odigra.;* se v bralčevi in v gledalčevi duši". Zanimivo je, d kako poveže V/ollman Kralja, na Betajnovi in farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski : "Iz vsega socialnega zla, ki gajjejpooe34b(l v Kantorju, je izbral Cankar tu le eno stran : Družbeno hinavščino in odnos nezdrave družbene moralke do čiste in do gole umetnosti in do umetnika samega". In še Hlapci : "Ha vrhunec se je Cankar povzpel s svojo dramo Hlapci. Drama v petih aktih iz leta 191o. Po stilnem omahovanju se j e po javil £udi pri njem nekak shakespearski realistično-idea.- listični stil. Sedanjost in stvarnost sta glavni pobudi njegovega f r v ustvarjanja.Opazovanje zunanjosti, bogata fantazija, ki pokaže pojavnost sub specie aeterni, čis^o srce, ki pr^a^rf ...". Iz sklepnega razmišljanja o Gankarjevi dramatiki vz&nimo naslednji stavek j "S svojim celotnim dramskim delom je Cankar poglabljal nasprotje med hj£xepen^imi dušami in med materialističnim prostaštvom, odetim'v slovesno oblačilo družbene morale in druzoenih institucij". Veliko pozornost posveti civtor Župančičevi Veroniki Deseniski f onkateri mčni, da gre za "notranjo dramo sočasne slovenske duše". Končajmo z zanesenim avtorjevimi zaključkom : "Cankar je bil v slo¬ venski dramatiki ogenj, ki je sjšigal gotično rfjo na slovenski duš * in nemočno Hrepenenje,' Župančič je^b njem prvi svetli žarek. Oba ■H S 1 9 sta jasna dokaza slovanskosti slovenske dramatike, ki prizadevno in v neskladju z germansko-romansko obliko išče lastni izraz za svoje bolj notranje innbolj usodno doživijane etične resnice, za svoje poraze in za duhovnelzmage. " Andrijan Lah Spomini na 2 o. stoletje 'l lA' ^-jprej ka e opozoriti na namembnost tega pisanja : gre za zborniški prispevek ob 5 o-letnici 8 . B. Dlje : prispvek naj ne bi dolg, saj se bo sicer zborni preveč razširil. Torej : non multa, n Itum, Glede na to, da se zavestno spominjamo različnih doživetij okoli 60 let, nastajajo problemi pri zanesljivosti človekovega spo¬ minjanja. Nečesa se spominjamo bolj, nečesa manj, nečesa morda sploh J v n " ne... v se izgineva v breznu časa ali časa - Kronosa, xhir jč, be*i; beg ni Bog, ki vodi vekomaj v Ne-bo , kar je, kar blo je in kar bo" (Prešeren). °snov8 za spominjanje je seveda Jaz. In kaj je Jaz ?! kakšna zveza je med sedanjim Jazom in med dečkom pri lo letih, ml ds ob slabem učenju ni bilo rezultatov, v h * Gim^iji sem imel celo popravni izpit iz fizike (torej iz enega od tistih groznih predmetov : matematika, kemija, biologija ...). Bolj kot šolska dejavnost me je pritegovala popoldanska športnacfejav- njT-t. V "lavnem jebil to nogomet na znamenitem tivolskem Trikotniku. e i e -e ave pa so bile z ~ogo. Za nakup prave nogometne s oge ni bilo fnar#a,igrali smo tudi s ounjasto *ogo, zatem z neokroglo ri -by "ogo in slednjič kar s kjšarkaško *ogo ! To je spet zgodba r zase : dobr|otni stric ix Miha iz Amerike je pošiljal to in ono v paketih na naš naslov*/eseli smo bili vsakih "cunj" li tudi k-kih tonzerv. S m pa sem ga "*ical" za *ogo . "Stric, pošlji mi nogometno "ogo !" In je priišla : rugby s ogal \atem : "Stric, to n i ^ravaj^oga, saj mora biti prava *oga okrogla !" %krat mi še ni bilo zn >no, da evropskega nogometa v Ameriki domala ne igrajo. A prišla je vendarle okrogla y oga, sicer nekam te*ka : bila je pač namenjena za košarko, ki pa v prvih povojnih letih še ni bila dosti znana in. Sicer pa sem bral, hodil v kino in v gledališče, v i>ramo in v Opero. Mepozabna zgoda je bila v zvezi z ameriško revij¬ sko komedijo Ples na vodi (nekako okoli 195°). Po dolgočasnih sovjet¬ skih ide loško zatečenih filmih kot npr. Sekretar Rajkoma, Kbda g; rda, Zoja Kosmodemjanska rntd. je bil pojav ameriškega barvenga glasbeno plesnega in komičnega filma prava senzacija. Nekaj sošolcev n s je v boju zsjjremierske karte v Unionu množica domala z-dušila, tako ;rozne gneče ne pomnim. & ^pomislim, je bila to nekaka ideološka odločitev zs "gnili" zahod nasproti ideološkemu dolgočasju Vzhoda. Informbiro leta 1948 me je sicer p resenetil kot marsik terega drugega, j "patriotsko" smo kar t-koj pritrdili domačemu diktatorju. Da se ko kdo uprl vsemogočnemu Stalinu, je vzbudilo občudovanje. Istega ^letame je pretresla vest o nesrečni smrti bratov Tavčarjev, vnukov Pisatelja IvanŽTavčarja in sinov zdravnika Igorja Ovčarja. Igor 5 K mlajši je bil moj sošolec na (Vadnici, na Klasični gimnaziji pa bil v p ralelki. azlaga za smrt obeh bratov je bila : nepremišljeni o igra¬ nje z očetovo brzostrelko doma. Mnogo pozneje (po več desetletjih) pa > mi je kanila misel, da je šlo pravzaprav za samomor. L* j. če sta bila ate zigrizeno 'stalinska" in sta svoje razočaranje nad jugoslovansko i edino n ,1 -iz( • j o gubavega sociib£izma, komunizma itd" izkazala s s smorao Arow ?! ’a se vrnimo še k šolskim^adevsmxx. Pogled na spričevala Klasične gimnazije mi odkrije naše razrednike : 1. razred K farel Dobovišek, a kaj nas jeučil, saj v tem razredu ni bilo kemije ?! 2 . razred : Stanko Uršič, profesor fifeike. 3. razred : ^eopold Andrče (verjetno kak nsravo- ec, fizik ? s'ovHxxpraf sskie) . 4. razred : Ivan Sivec (nijbr s latinščina). 5 . razred Ivan Sivec (najbr* latinščina). 6. razred : spet Karel Doboviše (tokrat nrav gotovo kemija). 7. razred Franc ^apus (biologija oziroma geologija in mineralogija; pri njem sem bil vedno v boju za dvojko]. 8 . razred ; ino legiša (slovenščina). Informibiro 1948 je vplival tudi na spre- o nembo učenj ajezikov : prej edino upoštevano ruščino je zamenjala angle¬ ščina, prostovoljno pa smo hodili še k francoščini (prof. Pacheinerjeva) ker pade bil ^francoščina t.i. predura (7.15), smo jo lenuhsrji kot jaz c v glavnem uporabili za^repisovanj^različnih nalog od maten-.tike do latinščine ipd. Poseben odpor sem imel kot antimil^t^ist do predvojaške vzgoje, ^a militaristično obsedene komuniste je bil to seveda nadvse pomemben predmet, povrh so bili učbeniki in priročniki za ta oredmet v "dr y avnem" srbskem jeziku. No. če je bil »predvojak'' kaka dobričina, kak tak) d je še šlo (bila je tudi rmk?qpdiakih*, sicer pahe bilo tu navajanje na Še huje je bilo s predvojaško prihodnje zajebavanje pri vojakih, pozneje na unilfzi : še 4 leta te bebavosti in vsako leto izpit ! Ude¬ ležba pri predvanjih (tokrat y e jugo oficirjev) je bila ob¬ vezna ! vi., v 2. in v. 3. letniku sem.redno padel pri izpitu iz predvojaške, le v 4. letniku sem čudežno opravil izpit y e v prvem roku, dvakrat sem *lal izpit dvakrat enkrat pa celo trikrat ! HOV/GH ! 6 9 v stražarnici smo se sezuli in siveli do gat in brali kako lahko revijo, namesto da bi v polni bojni opremi čakali na izmeno. Ko je prišel nekega dne v to razsulo stražarnice tamkajšnji kapetan, mi je grozil kar z vo¬ jaškim zaporom. K sreči se je vse poleglo in vrnil sem se domov natanko en mesec prej kot moji kolegi, ki so napredovali v vodnike. Povrh s® me domalajpozabili aa kake vojaške vaje in zdi se mi, da sera šele po kakih 18 letih moral spet obleči vojaško-rezervistično uniformo. No, z vojnim sodiščem mi je gribzil £e neki vodnik v Biieči. .uiekdota (domala švejkovsk8) paje bila takale t stojim na stra i, in to ponoči, pa pride .— '-1S0 em vodnik in pravi, no, daj puško, da jo pogledam. Jaz mu pušo z veselji ponudim, on pa s kaj, ali veš za d1 sem nekaj prošenj na razpise v jeserfkem roku in v zadnjem tre¬ nutku dobil ugodno rešitev iz celjskega ščitel jiišča. je vse na svetu povezano, je bilo tudi to : Milena Marc- A1 arkič, znanka iz kla- si.ne gimnazijein s slavistike, je odšla iz- elja v Ljubljano, jaz pa sem jo nasledil. La začetku sem čutil te ave, saj eno leto nisem počel nič strokov— v se nega, knjievnega, jezikovnega. Zdi pa se mi, da sem še kar hitro zna- I \ \\ A V šel. V šoli so bilajvečinoma dekleta, fantje so bili zelo redki in smo jih gogili kot dragocene ro"ice. “a ravnatelja sem imel pravega nečaka Antona Aškerca, ki se je tudi sam pisal Anton Aškerc. Bil je sčoajši slavist, sicer pa po navadi tedanjih časov pravoverna subjektivna sila. Zbli~al sem se z nekaterimi mlajšimi profesorji in od kolege Mirana Hor¬ vata sem zatem prvič izvedel nekaj o x eharjah v letu 1945. Seveda pa bolj obrisno, i podrobnosti so me doletele šele okoli leta iži888x 199o. Prvo leto v £jelju sem stanoval pri neki družinski znanki, gospe ^ei , in to zastonj, a tudi v mrzli sobi brez opeči. Pozimi sem torej v bundi in puloverjih sedel v postelji bral in popravljal kake naloge. )Wadalj- nj a tri leta je bilo bolje, saj sem imel prijetno sobico pri prijazni gospe Drofenik. Šolskih zgod in nezgod je bilo obilo. Po greh letih .ta je nekako zmanj^klo ur zs slovensiste ngučiteojišcu in so me sibnili še na gimnazijo. x ako sem gibal iz ene šole na drugo šolo, k a^seči pa sta bili šoli blizu. V nasprotuju z učiteljiščem, kjer je bila raven uspešnosti ni*j a, so bili v gimnaziji nekateri prav kakovostni bauredi. V enem takem dobrem razredu je bil tudi sedanji minister Dimovski.^«j- br* bi kar ns gimnazijio, če bi še ostal v el ju. roti koncu celjskega obdobja sem tudi začel^pisati kritike o celjskem gledališču za Celjski list. S tovrstnimi kritikami sem potem nadaljeval še v Ob¬ razih, v Dialogih in v Novem listu, in to nekako do sredine 8o, let. Ko sem se prijavil za razpis za slavista na be igrajski gimnaziji, xuxDtxxj*xx sem bil izbran in se tako $o štirih letih vrnil v Ljubljano. 12 Tudl tu j e * lovala neka zveza, kot sem pozneje dojel. Podravnateljica na tej gimnaziji je bilauglednpprirodoslovska |^eta Hudales, nekdaj učenka mojega očets na ljubijagnkem liceju. Tako je zveza Lah-Lah spodbudila mojo vrnitev v Ljubljano. u a bežigrajski gimnaziji (tudi takrat dokaj elitni, čeprav so bili vanjo sprejeti tudi "navadni" dijaki)^ sem obstal kar 12 let, potem pa sem se naveličal šolstva in še L posebej pretečega "usmerjena izobraževan ja". ^eveda veljab teh gotovo plodnih letih kaj povedati. To in ono bi kazalo dodati šw o celjskih letih, tako sem npr. prvič pri,sel do toliko denarja , da sem si kupil smuči , nato pa odešl v zimxk: skih počitnicah skupaj z nekaterimi dijaki na smučarski tečaj na Golte. u er ®m se nekam pozno priueveVnl belega športa, se nikoli nisem posebno ogrel zanj (izpopolnjeval sem se še menda naslednje leto ha nadalje¬ valnem tečaju). S prvim denarjem iz profesorskih |)lač sem začetna črtano pot o v^ po Evropi :. 1. leto s Grčija z ladjo (pristanki v več prista¬ niščih, krajši ogledi posameznih krajev (Delfi, Atene, Olimpija ...) in dveh otokov (Kreta, u rf). “alsledrlnje^eto jejLedila Italija ( Firen- ze, Rim, Mxpaikx kapelj ...). Torej h vrnitev h klasičnim koreninam. Zabeležke vredna anekdota je še, kako me je ravnatelj celjske gimna¬ zije Globevnik zasliševal o reviji ^rpsektive. Po vrnitvi iz vojske sem se naročil na to revijo, ker bila DwiMx*wt*xur«idno-ideološka, sicer pa so nekateri imeli to revijo za "dvorno dovoljeno opozicijo". Potem ko je izšel v Perpekti-ah Pučnikov polemični prikaz komnistične bila ukinjena (1964). Torej : ravnatelj me pokliče v pisarno in me kmetijske politike, so sledile kljub razglašanim ^erpsketive nekaka tajna ene ga kritičnegaglasu im marksističnim frazam o kritiki vsega obstoječega 13 n komunistični re im je^il iz vsega obstoječega pač izvzet). Zlahka sem izjavil , da sicer nisem pristaš ^erppektiv, a tudi njihov nasprotnik ne, sem le eden od bralcev te revije (hm. vohunska slu s ba7je očitno vedela, revijo M^^ketive je kdo vse je naročnik politično sumljive eevije). "a. bila namenjena tudi jsmkbi ^alamunovs pesem Dnma 64 , vrhunska posrečena unetnisko-političnajorovokaci j a. r esem jejpoznegie izšla kot vzorec^ "ne¬ sprejemljive idejnosti" v časopisu jjza i razgledi. Potem komje izšla, sem pesem stalno rebiral v četrtih razredih kot primerek za avantgardo (Zjeban od absolutnega itd.). bežigrajski gimnaziji sem med dijaki naletel na neoavatgardiste, npr. na “atja^a Han^ka (sedanjega varuha človekovih .ravic) in na radi¬ kalno provokativnega Vojina Kovača - Chubbyja (v gimnaziji je bil samo kakegajpol leta, saj je bil vzvišen nad pritlehnostjo šolskega sistema in šolskih predmetov). Slednji je pozneje zaslovel", ko je v študentski Tribuni pbjavil manifest kulturne revolucije, katerega^dnrni zadnji sta¬ vek se glasi : ... deklasirani elementi - združite m in zrušite bur*oazno- proletarsko diktaturo ! Ni mi znano, ali so fanta kaj priprli, saj re- Miom ni imel prav nič smiala za smešnost. rVsa ta zadeba pa je bila vse¬ kakor za(je)bavna. Jwa šolo so prišli gostovat (na j^an v kovo pova¬ bilo) tedanji najbolj znani neoavantgardisti, npr. Marko Pogačnik, Iztok u eister, Kranci^agoričnik, Toma* Šalamun... °eprav nisem bil ravnorliočaran ob ohojevskih razstavah, ps sem vendarle imei^ vse skupaj za nedvomno popestritev siceršnje soci&istične uradne x±x±mx resnobne sivine, ki so jo spremljali le večkratni kičasti plakati s smehljajočimi se delavci in kolhoznicami. Eeši ®, kdor se more J Avantgardo sem takrat res čutil kot nekak ventil za sproščanje. V zvezi z avantgardo se je za¬ čela tudi moja gledališka "kariera", leta 1967 so izšli prvič Kosovelovi Integrali, do takrat (od pesnikove smrti^je minilo dobrih 40 let)shra¬ ni en i v predalu pri našem občudovanem profesorju Ocvirku (tudi uredniku J 1 I “f Kosovelovega Zbranega dela). |W.vduš«eje nad Integrali kot nadjort.ntfcEno 14 zgodnjo avantgardno poezijo me je vodilo v prvi gledališki poskus s poezijo (integrali I). čez nekaj let smo izvedli v drugačni posta- /p vitvi Integrale II. |W ; bila k sreči kulturna ^ali večnamenska) dvorana z odrom xn s prostorom za okoli 15o gledalcev. Zlasti naše premiere so bile 0 nabito polne. |ačetki mojega gledališkega delovanja se vrte okoli znranenitega leta 1968 (študentsko gibanje v Evropi, sovjetska zasedba ^e^š ko slovaške). Prva redna sszona pa je bila 1968/69. Vsako leto smo uprizorili na koncu sezone (v maju) eno celovečerno igro, med šolskim letom pa smo izvedli še krajše prizore in pesiiško-gledališke re¬ citale. I^eta 1969 sem začel z nadvse popularno igro A. Christie : Mišelovka (Lipnica), Zajo me je spodbudila dijaška predstava v Celju, ki jo je režiral moj znanec igralec Slavko flelak. j^jato sem e odločal xx največ za zvrst črne sli gitirčne komedije, šlompa je za imenitne igre iz svetovne dramatike.* Har po vrsti t 197o - P. DUrrenmatt : Fiziki (1, različica) - sijajna drama o sodobni politiki in o znano- 1971 - stij P. Ustinov : K^maj do srednjih vej - duhovita komedija angleške¬ ga dramatika in igralca; 1972 - A. J rry : Kralj Ubu - izjemna črna komedija francoskega predavantgardista : 1. uprizoritev v Sloveniji (leto za nami je uprizorilo to igor celjsko geldališče); 1973 - V.v. j^ajakovski s Stenica - sovjetska satirična komedija t : 1. in do zdaj edina znana uprizoritev te komedije v Sloveniji; 1974 - B. ^»-.1 an s x alec - svojevrstna irskajčrna komedija ( s songi); 1975 - S. Mro"ek : T ango - sijajna poljska družbena komedija; 1976 - P. DUrrenmatt : Obisk stare gospe -Srhljiva čmohutnoma kome¬ dija švicarskega dramatika ; 1977 - V.V. Majakovski : Velika *ehta - sovjetska satiričnjkomedija; in še dcdatno 1978 (ko sem * vračal na šolo kH*x*K* samo kot režiser) : P. DUrrenmatt j Fiziki (2. različica). Omeniti ka*e še najboljše pesniško-gledališke recitale : 15 A Uf5rcia Lorca : jeseni hoče biti luč (2 različici); Sredi zemlje stojim ; poezija nerazvitih ljudstve (več zasedb); iada soareja ( kxxxx±ix±Kxx±jixveč zasedb) ; (oarmina burana (izvedba mojih prevodov); Da ^alamun Da (večer Šalamunove poezije). ^saklj učna sta¬ tistika 1969-1978 pa obsega s 3o iger, odlomkov izbiger, recitalov in drugih prireditev in skupno 143 predstav. IhJnjvečkrat sio izvajali : Sredi zemlje stojim - 15-x; Linhartovo upanovo Micko - 12-xj Nušičev Gumb - 12-x; Lorcov recital - 12-x in fohda soarejo - lo-x. Z marsikaterim kosom smo tudi gostovali, s Fiziki (2,različica) smo prišli celo v Malocbc dramo ! Ob desetiatnici dramske skupine (rekli smo ji kar skromno dramski kro#*k) sem izdal zbornik z naslovom Ave fe)eatum Cor Dramaticorum Excellentium Fons (gaudisarum Horarum. li a na- slovni strani teg^zbimika se zvrste naslednji izreki : Gledališka predstava je kvintesenca človeškega *ivljenja ; be*na minljivost senc (Andrijan Lah; hm, lahko da sem misel kje pobral, a ne vem avtor¬ ja J); Oder je življenje naše, vsi na njem igralci smo (iz popevke); "ivljenje je ”alostno, umetnost je vedra. (F. DUrrenmatt); Ko trage¬ dija ni več mogoča, farsa pajje dolgočasna, ostane le še eksperiment. (S. Mro s ek)• x z skupine je izšlo več gledališčnikov, ned njimi najbolj izstopa Aleš Valič, vidni član ljubljanske Drame. čeprav tudi profesorstva, kljub določenemu "drilu", ne moremo šteti med neustvarjalne poklice, je seveda gledališki amaterizem l kar zadeva ustvarjalnost, pravi biser. Kot vodja gledališke skupine moraš biti obenem režiser, scenograf, kostumograf, organizator, pre¬ mi,alec kulis, učitelj in učenev c v eni osebi. Skratka, ta zadeva je pisna in raznolika, a tudi močno naporna. V d setih letih ontenzov- negaukbarjanja z arnste skim gledališčem sem kaj malo napis il, pred¬ vsem skripta za pouk književnosti na gomnaziji (I-IV). No, dodati mo¬ ram še, daje imel dramski kroe*k razvito družabno "ivljenje : zabave. proslave, izlete ipd. 16 $ j reden se napotim z gimnazije apet na univerzo, naj naredim še medigro s peniškimi besedili, najprej himna našega dramskega krotka, song, finale 2. dejanjaiz ^ehanove igre Talec : 3. kitica : Oj srečen sem angleški fant o jupi jupi jupi je oj ljubi ires Elizabeto o jupi jupi jupi je Oj srečen sem afagleški fant o jupi jupi jupi je oj ljubim res Elizabeto oj jupi jupi jupi je. (prevod C. Kosmač) (namelodijo When the ^aits go marching in) Federico Garria Lorca : Na jasi ure Sedel em na jasi časa. Bil je tolmun molka, belega molka, strašen prstan, kjer so se zvezde zadevale ob dvanajst plavajočih črnih številk, (prevod J. Udovič) V.V. Majakovski : Stenica (Ključavničarjeva pesem) Pot isk8l je, zemljo kidal, v socializem most je zidak, Ni gazgradil, komaj ~iv sedel je, da bo počil, legel v travo poleg mosta, a čez most gredo ovčice, naša *ečjajepreprmsta : lep počitek zrvven mosta. (prevod • Klopčič) (na melodijo moritata iz Weillove bpkmx ^eraškeopere) 0 minljivosti ( iz x antologije Sredi zemlje stojim) Ko je bog v sivi davnini ustvarjal, kar je, je ustvaril sonce : sonce vzide, zaide ? in se povrne. Ustvaril je mesec : mesec vzide, zaide • in se povrne. Ustvaril je človeka, ki pride, mine - in se ne vrne več. $1 (prevod X. Minatti) 17 Soupault : Philippe Soupault v svoji postelji (iz Dda soareje) rojen v ponedeljek krščen v torek noročen v sredo bolan v četrtek umirajoč v petek mrtve v soboto pokopan v nedeljo to je “ivljenje Philippa Soupaulta (prevod J. Milič) H. Arp : (zasliši se pesem) (iz "Sda soareje) zasliši se pesem in veter ses eli v svetlobo nekoč nss odnese kot suho listej da razpademo v prah in znov8 postabemo iskre in zvezde ter presrečni potujemo v ognjenih plaščih (preod A. ^edved) (opomba in poziv J s to pesmijo me pospremite na r ale !) Zdaj pa hitro k nadaljnjim zgodma in nezgodam, ^aveličan šolstva in deležen najbr" t,i krize srednjih let xesem napravil rez in se letal977 poslovil odšole, zapustil tam nekaj imenitnih razredov in se prijavil na 3. stopnjo študija na slavistiki (slovensistiki). To je bile h vsekakor prava pustolovščina. Za dve leti sem si prihranil minimalnega denarja za preživetje (k sreči takrat ni bilo o aznejše inflacije) in si pbivoščil pravo študijsko u y itkarstvo. 1 1 ck*ugi - povsem prostovoljni - študij mi je neznansko prijal. Imaš leo*jo speciaizaoijo (novejša sloveska dramatika), pošlušaš, kar ti prija, polniš izpraz¬ njene baterije. Dodatno sem študiral še češčino, da sem malce izpopolnil slavistično izobrazbo. Kmalu sem začel prevajati češko poezijo in priredil tudi posrečen večer češke poezije v hIsvk mojih prevodih. Gledališka y ilica mi ni dala miru in tako smo na Filofaksu prvič izvedli 18 fc prerez Robovega desetega brata (kot komedije s petjem in z nogometom). lepe in brezskrbne urice na Filofaksu so se iztekle, jaz pa še nisem pravzaprav tfedel, kaj bi (ob biti - ne biti je temeljno vprašanje tudi : kaj biti), denarjaje zmanjkalo, pa vidim , da iščejo pri DZS knjigarja = pronajalca knjig, hej, kaj če bi poskusil to ! ^ersonalec n s LZS me je nekam čudno pogledal (moteča previsoka izobrazba . sij so v glavnem prodajale knjige - ali pa eleznino, papir itd. - diplomantke trgovske šole), a me je vseeno vzel na posel. Dodelili so me v 1. nadstropje knjigarne DZS na Čopovi. Tam pa sem doživel pravcati šok. V zavesti, da poznam nekaj svetovnein slovenske književnosti, sem menil, da je pro¬ daja knjig pravcata malenkost. Huda zmota ! Kot knjigar namreč prodajaš knjige raznovrstnih strok, o katerih nimaš pojma, za tovrstne knjige pa te sprašujejo specialisti teh strok, npr. tednike, medicine... kaj hitro se mi je pobesil greben in moral sem se priučevati, kaj vse jenapolicah. Spominjma se, da pxž&s je prišla neka gospa in spraševala za makramš. sem groza ! prvič slišal za to zverino in tako moral po informacijo k poslo- vodkinji 'ali tovrstno knjigo sploh imamo), kake posebneustvarjalnosti si na tem mestu ne moreš privoščiti, ppvrh jetu še zppmo manipuliranje z denarjem, z zavijs jem knjig ipd. No. rešitev se je kmalu pokazala. K meni stazačela hoditi znanea - knji"ničarj aiz Slovanske knjižnice Andrej Krečič in Jurij primo s ič ter me nekako pripravljala za prehod v tamkajšnja Slovansko knjižnico, kajti dolgoletna katalogizatorka je bilanapoti v V knjigarni se jepojavilo več mojih fcnacev in nekoč se pojavi penzijo. J & *enskem tudi moj učeni sošolec %n Makarvič v spremstvu . "No", je rekel, "to pa je moja sestra Svetlana". Spet se je tu načela zanimiva zveza : izbor Svetlanine "temne" poezije sem pozneje pripravil za eno od olovanskih večernic v Slovanski knjižnici, “oj knjigarski pasel je tako trajal le osem mesecev in preselil sem se v Slova sko knjižico, v kateri se W štu¬ diral ves čas : od brucovstva do tretfcestopenjstva. Vzdušje je bilo torej domače. Malce zamenoj je p*i nastppil kot novi ravnatelj Slovanske knjiž¬ nice slavist dr. ^tefan barbari«? 19 K A katalogizatorstvo je veščina, s katero imaš na začetku nekaj opravka, z leti pa postane zadeva dolgočasna in nespodbudna, p ecej prostorska mučna je bila tudi stšnjenost knjižnice v Turjaški palači, po nekaj lotih se me je začela j5 lotevati kar kalvstrofobija, ^edvomne plus zame je bil soočenje z obsednim fondom tot knjig x z "mojih" področij : lite¬ ratura, zgodovina, kultura. Tu je bil še kup starih in novih revij ter tudi t.i. zaprti fond", Z zanimanjem sem si ogledovnl "družbeno neverne knjige. Med njimi so bile npr. vse knjige, ki ro kakorkoli kritično obrov' navnle sovjetski komunizem (ta zaprti fond je izviral še iz leta 1945 ' 1 , n to knjige o Karadjordjevičih, vse knjige, ki so izšle v Argentini, medvojni ^alantič; m>d zaprtimi raritetami em našel med drugigj tudi vodič na Višarje !? Kot posebno ankdoto veljaomeniti edini obisk inšpek¬ cije, ki sem ga d ''ivel v svojem knji.ničarskem obdobju (198o-1986). riala sta tovariš X in tovarišica Y, njuno zanimanje pa ni bilo usmer¬ jeno v težavni prostorski položaj knjižnice ali v karkoli koristnega. Ne, predvsem sta hotela videti, kako čuvamo "zaprti fond". Ko ia videla, da je zaprti fond res zaprt v neki rolo omari s posebnim ključem, sta očitno zadoščena odšla, 0 tempora, o moreš J Pogruntati je bilo treb|kako ustvarjalno dajavnost. pripravljal sem tudi ralične knji r ne razstave, a to je bilo premalo, tako sem z ravna¬ teljevim dovoljenjem uvedel t.i« Slovanske večernice. ir 0 jaie so od 1982 do 1986, skoraj do mojegaodhoda iz knjižnice, program je bil kar najbolj pisan : recitali, igre, pogovori z znanimi knji. svni i, preda¬ vanja in Še kaj. "ačel pa sem z recitalom pesmi Svetla e »akarovi« : Drugo vse je... Povabljena je bila tudi avtorica in bila močno navdu¬ šena, saj naju je (mene in kolegico) na koncu kar objemala, marsikatero SŠSkiiTsmo tudi ponavljali ali z njo gostovali, naj navedem le najus¬ pešnejše dogodke : Svinčnik piše s srcem : srbski otroški izreki (na eni od čštevilnih ponovitev je bil prisoten tudi delni prevajalec teh izrekov sošolec Vladimir Kavčič)j dalje s Ivan Rob : „esti brat (več 2o predstav in več gostovanj);; E.P. Burian : švejk 1. dejanje in E. F. ts • 5 -i „ , gledališke Burian : bvejk, 2. dejanje, vrh naše ustvarjalnosti v Slovanski knjižnici pa šobil Strniševe ''abe (1986^ do začetka 9o, let se je nabralo kar 51 uprizoritev naših Tab naraznih lokacijah, 1986 srno nastopili celo na Borštnikovem srečanju v Mariboru kot izbrana amaterska predstava). tudi eta 1986 sem se osebno spofenal s Strnišo. Povabil sem ga seveda na našo •• A 4-V \ , \\ premiero, a se je opravičil, češ da je prehlajen ali nekaj takega, najbr^ ai je mislil : kaki revni amaterji. No, po nekaj predstavah (v čitalnici, kjer smo igrali, je bilo prostora za kakih 2o oseb) pa mi Strniša telefo¬ nira, češ da je slišal od nekega znanca, da je naša predstava dobra in da bi di jo rad ogledal. Povedal em mu za naslednji nastop in prišel je ter se vsedel v prvo p vrsto. se nikoli nisem imel take treme, vem, da sem izpustil v zmedi nekaj svojih "hudičevskih" verzov (igral sem glavno o- sebo Točaja = Hudiča), zavedajoč se, da zna avtor vse svoje strvari na pamet (vsaj svojepesmi je vedno recitiral na pamet !). Ji na koncu je bil sicer tiho, a je kar prijazno kimal, najbr* zadovoljen z našim prizade¬ vanjem. Sledili pa so kar nenavadni Strniševi telefonski Iliči : kdaj bo spet predstava, rad bi obvestil še nekatere svoje prijatelje, da si jo bodo o ledali. res sta prišla najprej klasik (letnik pred nami) Janez . /Tine Stanek, nato dr« Velikonjs, morda pa je prišel še kdo, ki nisem poz- nač. Vrh pa j e bil, ko je v decembru 1986 avtor ponovno prišel na ogled predstave in pripeljal s seboj pesnico £ajo Vidmar. To smo čutili pa *e kot avtorjevo pravo priznanje (a še vedno brez besed), res pa je, da smo se do podrobnosti posvetli njegovemu besedilu (sam6 besedilo smo študi¬ rali eno leto in pol), j/ato je sledil šok : januar j aflep^nik nenadfoma umrl. "aj zdaj ? Ali prekiniti xxix s ponavljanjem igro, ki je med drugim tudi nekak smrtni ples, ali jo nadaljevati v pesnikov-dramatikov spomin ? Prevladalo je drugo in , kot rečeno, smo še dolgo igrali Tabe "ad maiorem gloriam Gregorja Strniše". / 21 knji nico sem privabil številne imenitne goste (in to nesramno : kar zastonj). Začel sem s SŽ!?|§Ji :Lcnirn Jo.etom Snojem in zxx s sošol¬ cem pisateljem Vladimirjem. Sledili so : Tone Pavček, '*arjan Rožanc, kiko Grafenauer, Igor Torkar, Bori A. Novak, °anko Moder, Ivan Mrak, Branko Gradišnik, Ciril Zlobec, Rado Bordon, Drago jančar, Bojan Štih, Lojze Kovačič, Miloš Mikeln, matja* Kmecl, Anton Ingolič, če omenim le najpomembnejše. Vrh vsega srečevanja z av orji paj e bil nedvomno nastop Antona Trstenjaka, ki je vse p navzoče zares očaral. V čital¬ nici za 2o oseb se je takrat stiskalo domala 4o i avdušencev ! ,,er sem iMaixiinxH]qpc se naveličal pustega katalogizatorstva in ker sem imel dovolj vodstva ustanove, sem se odločil za spremembo. A kam ? Pobaral sem kar svojega cenjenega kolega ns slavistiki matja"a Kmecla (strokovnega in političnegauglednika), kaj mi svetuje. *a mi. pravi : na komiteju zakulturo iščejo nove moči, pa psokusi tam. t 3 komite je sedanje ministrstvo, predsednik komiteja pa je bil 1986 nihče drug kot naš cenjeni sošolec Vladimir. Na Cankarjevi 5 me je sprejela očarljiva gospa p/esna Čopič in mi nakazala usmeritev : samostojno svetovalstvo za knjižničarstvo in založništvo. Torej bi vsajdelno v *» V ostal pri stiku s knjigo in s knji"evnostjo. »komiteju sem našel prijetno drušbo kolegic in kolegov, bil pajje to takrat majhen kolek¬ tiv : okoli lo-12 oseb. vendar je hitro sledilo razočaranje, pričakoval sem kaj oprijemljivega neposrednjega stika s stvarnostjo (vsaj s knjižnicami)«, kake raziskave s strokovnegfjpodročja. A urad jei|rad. V glavnem je bilo na sporedu nekako premetavanje papirjev, o katerih koristnosti si lahko dvomil. Povrh je bil komite takrat zgolj pravna ustanova (pripravijalec zakonov zakultbrno področje), vse finance pa Ijfani v isti hiši, dve nad- so bile pri kulturni skupnosti, stacioni y strpji (se mi zdi) pod nami. Zdelo ss mi je prav absiudno s Iz Beogra¬ da irixx±xxXKgMliKxiS (Bibliografija. Jugoslavieje) ali iz Zgareba (Enci¬ klopedija Jugoslavije) je prišel (pbziv za kako plačilo * 22 ■> '?1 nato nekulturno skupnost k svojemu soimenjakm °anezu Lahu in r-zlo il, kaj je treba plačati. In plačali so pač tam. i'olo v aj samo¬ stojnega svetovalca za določeno področje je bil nekaj vmes med pisar- ■ meč^curirjem. Po nekaj mesecih mi je bilo jasno, da nisem sposoben za uradnika (4:1 jub vsej pomoči prijaznih tajnic). A rešitev je bila prav naLomiteju. Večkrat sem se menil s kolegico Im^rjano fftjle, ki je imela^resor ta samostojne kulturne delavce, fcar strmel sem, koliko le- teh e bilo vpisanih v komitejske sezname, prihajal so najrazličnejši tipi, se prijavljali in se vpisovali, (^nekega dne s*ečam svojega bivšega dijaka z bežigrajske gimnazije Bla x a Zupančiča, ki se vpisuje kot samo¬ ti ^ "oj tojni kulturni delavec fotograf, if^ me je spodbudilo. Ce se lahko bivši dijak ukvarja s samostojnim kulturnim delom, zakaj ne bi poskusil s to zadevo še jaz . Morda bi šlo s kombinacijo nekega^isanja in lektori¬ ranja. Mi jbolj obet a v@fr°( finančni namreč) jsxkiudtex je bilomtakrat moje sodelovanje pri urednikovanju novih šolskih beril za slovenščino v srednjih šolah. V odbor me je pritegnil (še v Slovanski knjižnici) moj cenjeni starejši kolega)anko Kos in njegov^ neminljive zasjluge jjsa bile, da sem ob vsakoletnih ponatisih beril več let dobival tudi nove jesenske honorarje. Jele takrat sem dojel, da je najzalvesljivejši zaslu¬ žek pri pšolskih knjigah, če jih seveda ponatiskujejo. i'ako sem ušel iz pisamištva in se pri kolegici vpisal za samo- stojnika. Dejstvo »mostojnosti je seveda paradoksalno ; poprijeti moraš za vsako delo. Ugodnfo jedilo delo pri reviji Srce in oko (lektoratvo, korekftorstvo, pisanj^ooen in razlionih spisov), Čel je revija prekmalu nehalsLhajati. Sie-r pa « bil obenem tudi šolski knji*niSar « -i r-* ^ v* d 4 ir a smo imeli čen časoopis Jutro. V osnovni šoli me je mati sicer rt«****- 24 /Y usmerjalak nedeljski maši, saj se je to nekako spodobilo, katoliško obredje me ni prav nič zanimalo. Spominjam se, da sem hodil k nedeljski maši k Sv. Petru s starim strice^ Ludvikom. Najprej sem bil v cerkvi pri njem, nato pa sem ga pričakal kar v parku pri šentpetrski cerkvi in rva © vrnila domov,^rnLšnik ob pol enajsti uri je bil sicer prav imeniten, mašo je opravil neznansko hitro, rekli so mu Pagat, najbr£ zaradi majhne postave. Mislim, da se jejpisal Demšar, da je doživel več k kot loo let 6n da je bil - tako so omenjali, morda ob njegovi smrti - celo Kardeljev veročitelj ! Z letom 1945 je bilo mojih stikov s kato¬ liškim obredjem seveda konec, še zdaj pa se mi zdi čudno, zakaj sem hodil k prostovoljnemu verouku vi., gimnaziji* najbr^ po liniji vztraj nostij^tehet - misliT^ 8 ® je pisal A ‘ A atkovič - pa je bil pravi suro¬ ve* in tako prava antipropaganda za katolicizem. Z mojo vero torej ni bilo nič, §Jil sem nekak nagonski materialist^ sčasoma pa se mi je naj¬ bolj približal budizem, ©veda ne^kot vera, ampak kot psihološko-etični \ sploh" sistem. Znano je, da Buda\/ne govori o bogu in da je budizem pravzaprav verstvo br z boga. Buda je le Budni ali “azsvetljeni, do budnosti, razp svetijenosti ali "ivljenskega spoznanja pa se lahko dokoplje vsakdo, ki do*ivi prelomni premik v zavesti. Večina^rganiziranih ver deluje kot oblastniški sistem, zlasti bJičnjevzhodnšverstiv (judaizem, kr¬ ščanstvo, islam) pa prepaja izjemna^iestrpnost. j{^ r oglejmo si zgodo¬ vino versnev x zgolj v Evropi ! Prava krvava rihta med krščanskimi sek¬ tami, krščansko-isiamski boji, preganjanja Judov itd. itd, pa prestopimo kar k marksizmu, ki so ga komunisti utemeljili kot nekako nadomestno xkxhx posvetno vero in ga dogmatizib H. gimna¬ ziji in še n^univerzi nisem dosti vedel o mar^izmu, čeprav so nam ga vsiljevali z vseh strani. V del ° se mi je, da > mora biti kaj na stvari, . sociologijo smo imeli sa na J, temelji na "znanosti", dialektiki itd, ; univerzi kar marksističnega glavnega ideologa Bor^a Ziherla. Bil pa je obupen predavatelj, d saj j<*imel povrh vsega^budi govorno napako, lot "naš človek" je postal profesor in hkademik kar brez končane univer^ to 25 4 /o* letlh sern imel urapega mateksističegačvekanja "e čez glavo xn r ' 0 t me^animali samo še problematični marksisti, naKKzkal^je bil to n >r. ir-eezeK Kolakowski , v Seški t(arel A> -osik , a tudi na zahodu so se nekateri razdogmatizirali, npr. E. Fischer in R. u araudy. Sicer pa so o; unis jični re"ini sproducirali neznansko ?ucxkoličino prazne besedne slame. V nasprotju z lastnim deklariranim materializmom socfelovali največ z idejnim besediščem. Z besedami so zakrivali(fejansko stanje v 'realnem socializmu". Do 80, let sem zmotno mislil, da je jugoslovanski vendarle komunistični re~ira ia za kanec boljši od vzhodnoevropskih režimov, nadzo¬ rovanih od "velikega brata". Jugoslavija ni bila v varšavskem paktu in Jugoslovani so lahko hodili v inozemstvo - to je bila tista otipljiva i / razlika. S/^e ostalo paje bilo seveda isto : totalitarno n silje in kastna ureditev : diktator exx&s±±k±xhMfcxx, vodilns oligarhija, n v dni člani ljudstvo stranke in raj* ali kot pravi Orwell : Veliki brat, o v ja stranka , širšo strankajln raja. Prav "alo^tno so delovali obiski va vzhodu : Sovjeti j a. Poljska, Vzhodna jhlemčija, češkoslovaška, Bolgarija ... Človek je čutil. da je vse potlačeno, vse pokošeno in pomorjeno. Spodbudnepe je bilo ° D . . 1 'L- T v - takrat (1975) še frankist$&ni - Španiji, fces je bil^očitmjpolicijsks drsava, a vsaj gospodarstvo je bilo normalno. li e vzhodu pa ob popolni ne svobodi nše porazno gospodarstvo. Ddrivel pa sem nekaj izjemnega. Obiskal sem Prago leta 1968, v času Dubčkovega reformiranega, liberalnega socializma (pom šiite : brez cen¬ zure časopisja in tiska). V se je bilo sproščeno, veselo, pojoče, kot da bi odpadle te s ke jetniške verige. *^Letali5Su eo te spu.tili v državo kar brez vsakršneg^regleda. S Saško prijateljico Libušo «. pre-ivel prav neverjeten teden, nlulicah eo epet prodajali rezg ednice z (bur¬ žoaznim !) Maaarykom, odšls^va na^zlet v Markovo rezidenco v Lene itd. j^ar neverjetno ! Moral bi vedeti, da se to ne bo dobro končalo. (s bil "e v domačih krajih,pa je sledil znamneiti ez kak mesec t sern u sovjetski pohod na |eškoslovaško, z ustaljenim izgovorom, da pač branijo (peoii : rusko kolonialno oblast) v nevarnosti. socia 26 sem do takrat še naivno mislil, da ge bo morda socializem liberaliziral, p^ je bilo zdaj očitno, da je komunistični re"im povsem okorel, tog, gnilobno konservativen in globoko reakcionaren. Ko si gle>.al Q tiste birokratske mumije ob proslavah ob‘letnic oktobrske revolucije v Moskvi, si čutil popolno stagnacijo komunističnega re s ima. Ko je nasto¬ pil vitalni Gorbačov in hotel modificirati re*im, se je hitro videlo, da ne more razrešiti kvadrature kroga : ali svoboda, glasnost, "perestrojka"^ xixxjaKx povezana s sproščenim mišljenjem, ali pa partijska diktatura. Veta 1968 so zaznamovali tudi evropski , zlasti francoskih, študentj s svojim dokaj anarhističnim gibanJ^eT takrat me je^ritegni^eJen od študentskih "programskih" gesel : J az sem marksist po bratih Marxih. r -- ' " -- ~-----* Kot občudovalec znanih komikov Marxov sem se od takrat res opredelil za to različico marksizma. Anekdota s konca 7o, let je, kako sem hodil kot delegat zbora združene ga dela v republiško skupščino. V Razmahu samoupravnega|sestankarjenja in govorjenja v prazno sem se znašel v skupfoni z^kulturo, ki je določala delegate zdomenjeni ZZD. Imeli smo k sreči imenitnega vodjo, fizika dr. q f r~ jg Jožeta K ahorja, sinaistoim^iskega pisatelja, tako da smo kar p ijetno se— v' f L - stankovali, j^er kolegom v skupini ni bilo prav dosti do dolgotrajnega sedenja v skupščini, sem se za udeležbo na sejah redno javljal jaz, in to seveda zgolj zaradi t.i. sejnine, ki si jo dobil za sdeče napore. l*abil sem namreč denar. Prava zabava je bila tudi enotno glasovanje, saj je bistvo soci^/izma, da so vsi "za" (po diktatu namreč). Po smrti diktatorja ^roza (198o) se je^ačeln doba Predsedstva SFRJ. Kot da bi diktator menil s za mano potop ! Skupek bednih partijskih funkcionarjev iz vseh republik se je menjal na vodilnih mestih in iz¬ kazoval nenehno ponavljano geslo : bratstvo in enotnost s takimi^in z drugačnimi spori, ^el j postopen propad države. Srbske unitarfetične akcije so povzročile razumljive federalistično-avtonomistične odzive *udl drugod, še posebej v Sloveniji. 27 h- V 8o * letih sem se z veseljem udeleževal vseh mogočih zborov in zborovanj v pankerjevem domu, pozneje tudi nnproatem (ob af^eri JBTZ, majska deklaracija 1989, ki jo je prebral pesnik Tone Pavček, idr.), v/ prelomnem casn od 1987 do 1993 sem se cbkaj posvetil politični publici¬ stiki t raznim člankom, polemik^p, tudi pismom bralcev ...). Leta 1995 sem to blago povezal v celoto in izdal unikatno publicistično knjigo V boju za Slovenijo (zbirka spisov in odzivov 1987-1995). jjaslov je ■\ idealistično namenska konfrontacija z delom mojegaj/jugoslevanarskega očeta "V borbi za Jugoslavijo". M J s e sprehodim po nekaterih svojih takratnih člankih. najprej P') sem se oglasni v zvezi s člankom v sribkem mladinskem listu NON (maj 1987). Na kratko kot priloga zgodovinskega spomina : v članku z naslo¬ vom "Učenci in Slovenci" je bila prikazana nekaka anketa med učenci gostinske šole v {pogradu. Tu se vidi, kako politično hujskanje (tu : protislovensko) bodi h genocidu. Citat "Skupin^ učencev te šole je /> enoglasno, v času velikega odmora, povedala svoje stali-če, da je Sloven- • 7 11 -- ce enostavno trebaukiniti. In še : "Potrebujemo bratomorno vojno, dokler -v jih ne iztrebimo", vzklikajo iz množice". Sic : Hic Rhodus, hic salta J Mojega članka "edeljski dnevnik ni hotel objaviti, sem pač problema¬ tiziral neprmjet^h bratsko-enot^nostni jamsk pojav. Z zamudo je članek izšel v "eleksu, sice^pa je bilo vse tiho. Mxxhixjui Naša podložna komu- nistočna^blastXHSixx±3cxxob tej skrajno sovragi gcf^i ni niti oglasila, očitno skrajno popustljiva do Srbov. (Leta 19 88 sem se odzval nnlčitke o slovenskem "šovinizmu” v srbskem tedniku 8 novosti, lam je bil podan očitek Slovencem, "da bojkotirajo srbohrvaški jezik **" (?!). 1» 'ege "bojkotiranja” pa je list izpeljal, da "takšen šovinizem »sli vse tiste prebivalce SFRJ, ki slovensko ne znajo, belijo pa Slovence razumeti • Opisal raem med drugim : "Neverjetno, toda resnično. Govoriti slo¬ vensko v SLoveniji je "šovinistično", in to zato, ker v >ogradu sloven- 28 A &o sko ne razumejo (popolnoma enostranskemu piscu seveda sploh nei>ride na i-sel, da Je po tej logiki tudi govoriti srbsko v Srbiji "šovinistično", saj tega ne razumejo - v Sloveniji)". v- zvezi z brutalno-izzivalno rabo srbščine na sojenju četverici JBTZ sem napisal članek Hamletova kleč in Kolumbovo jajce. Odlomek : - n tu je Kleč ! Ne to, da sodniki niso bili Slovenci, ampak da ne znajo slovejosko, čeprav v Sloveniji "ive in slu bujejo. jnormalnejša stvar pod V soncem bi fei±x najbr* htjla, da bi se slovenščine čim prej naučili, saj jo za opravljanje slu"be v Slovenijinpotrebujejo, če n^omenimo posebej tudi koristnega sporazumevanja z okoljem (slovenščine se nauče številni piKstxjti!aai±k±x pripadniki -fifriških in azijskih narodov, ki r ive med nami". In še : "Magistru generalmajorju Šušnjarju bi zastavil ob tem eno samo vprašanje : kakšen bi bil odziv Srbov na vojsško sodišče, ki na njihovem ozemlju ne bi sodilo v njihovem jeziku, in na vojsko, ki z njmi ne bA ‘Za¬ govorila v njihovem jeziku ?" t Ob pleteničenju hrvaškegsknji*evbika z unitayigj.tir.nimi simpatijami Predraga (^tvejevica o jugoslovanstvu sem napisal daljši ®st vek Matve- r~ v jevič in jugoslovanstvo. Mo^je še posebej tvezel o nekaki "■ prikrajšano¬ sti tistih, ki se opredeljujejo nacionalno kot Jugoslovani" (teza o jugo¬ slovanskem narod&^sSeiz prve Jugoslavije, v komunistični Jugoslaviji pa je bila to zlasti težnja srbsko obvladovane vojske). Vztrajal srn, da je jugoslovanstvo le dr avljanstvo, nov narod pa ne more nastati iz zveze med pripadnikoma dveh anarodov (npr. Slovenke in Srba ipd,). V članku Sveta preproščina spravn^geste sem polemiziral s člankom srbofilske Dnevnikove nobinarke iLnke Ivelje v katerem je avtorica Slovence nagovarjala, naj "spravljivo" sprejmejo SA Is'xhH =_SrbsK _Antibirokratske) mitingarje, ki so pretili nastopiti v Ljubljani 1. 12, 1989 (značilni simbolni dan : državni praznik kraljevskosrbske Jugosla- vije !). ped drugim sem napisal < "Avtorica spVh nellpoštevn "c dosedanje razvidne mitingarske dejavnosti niugu dr*ave, ne brigajo Je številne 29 /bi grožnje, ki so se ob napovedih mitinga kar vrstile, ne moti je, da mitingarji prihajajo nepovabljeni, torej brezobzirno, nepovabljenim obiskom^no’ic so včasih rekli agresija, danes pa — v sprevrženem or— wellovskem novoreku - "bratskapomoč" (npr. ČeSkoslov^ka^968), )b fantazmatičnem številu 5oo«ooo (napovedanih) prihajsčev je povsem jasno, da nejgre za nič <±*ugega kot zazaželeno stvarno okupacijo, ob lox k manjšem številu p;^ ;re še vedno za simbolno okupacijo. Actorici še na misel ne pride, da bi problematizirala srbsko vsiljevanje edine "res¬ nice" Slovencem', In dalje : "Avtorica vseskozi v resnični ali igrani naivnosti spregleduje edino mitingarsko resnico : manifestacijo moči, način zfjrikrajanje dr s ave po srbski podobi." In dalje (neverjetno, toda resnično !) : "Avtorica razumevajoče vidi v srbskem gospodarskem bojkotu Slovenije kar pokončno rxh dr y o 'užaljenega naroda', ^e^menja p morebitne u s aljenosti' slovenskega naroda zardi 'prijaznih postop- 7 I— kov srbske strani", V članku sem n nadaljdše ilustriral pobesneli unita- liki. Bor^L av Mihai- rizem, ki so ga^zkazovali tudi vidni srbski knji evniki, lovič-{i]ihiz, član srbske akademije znanosti in umetnosti, je izjavil npr, tole : "Srbohrvaški jezik mora biti edini jezik mjozemlju vseh štirih republik, postati pomo ra krnski uradni jezik tudi v Sloveniji in Makedoniji. Pravice narodnosti bi omejil na delovanje folklornih dru¬ štev". In še moj sklep : "j^ način v st®reh, vendar so določene meje (•Est modus in rebds, sunt certi denique fines), h/asa spravljivost je do svoje meje prišla." V obsežnem članku Slovenščinajin vojska (Srce in oko 199o) sem prikazal popolno zapostavljanje slovenščine v jugoslovanski vojska (razvojno od kraljevske do komunistične Jugoslavije), zajiznodišče pa sem vzel znani nastop srbskega polkovnika Ki Aksentijevioa v sloven¬ skem parlamentu, ko je namreč govoril v^s)>ščini, torej v vladajo¬ čem jeziku vladajočegatiaroda. Začetek mojega zavestnega nacionalizma, t.j. zdrave narodne zavesti, je bil ‘e v vojski, ko so ms v Bilecfc 3o /l*L- razganjali. če smo Slovenci med seboj govorili slovebsko ("šta se . v , „v „ . ^ ^ in nemoteno J/ grupisete ). V istem trenutku pa so se nenehno^rnr^irllriDripadniki beograjske čaršije , saj so govorili v edino zveličavnem jeziku. 0 jezikovnem nasiljevanju v jugoslovanski vojski je šstegdleta jasno V. anpz Rugelj v članku Slovenci so siti potujčeva¬ nja v JLA (^elo, 17.3.199o) . ^4k$j citatov iz njegovegačlsnka sem navedel tudi v svojem sestavku. 0 Aksentijevičevi rabi poveljevalne srb- ščinev slovebskem parlamentu pa sem med drugim rekel : " S tem se Slo¬ vencem vedno znova GtHlexxH#iix d^opoveduje, d8 so drugorazreden, podložen narod, njihovo ozemlje pa pred določenim časom srbskemu centru priklju¬ čena in zasedena pokrajina". In dalje : "Aksentijevic je namreč v Slove¬ niji državni uradnik, uradni jezik pade v njej slovenski, zato on mora •sr\£lA znati slovensko in mora uano nastopati v slovenščini". 0 isti temi je spregovoril tudi Prane Goljevšček v članku "General 1 v parlamentu (|)emokracija, 26.6.199o) in povohal, da kdor po letih službovanja v Sloveniji n^zna slovensko, "je ali umsko zastajajoč ali pajiovinistično razpoloven, v obeh primerih je hudičevo vprašljiv". Srbsko vladana jugovojskajelseveda nenehno kršila vse rn^nne zakone, ki so zadevali upor T[ namreč '~ bo jezikov, a tudi ustavo. Zapisal sem : "Značilen je bil (v zvezi s procesom proti JBTZ) tudi odnos vojaških organov do slovenske ustave. \V//*nejši je bil navsden vojaški pravilnik, zveznaustava paje \jkila tolma čena (s pomočjo ustrežljivih zveznih organov) vedno v vojaški jeuikovnj prvo prid", povezavo naslovne problematike s scijusja Jugoslavijo sem upor? bil zanimive podatke iz knjige J.J. Švajncerja : Slovenska vojska 1918- 1919. Avtor tehtno ugotavlja s "Slovenski vojaki so bili spet tam, kjei so bili *e v stari Avstriji - nacionalno in razredno zatirani. Spremeni se je samo gospodar, prej je imel vrh na Dunaju, zdaj v eogradu . Iz ene ječe narodov so Slovenci prišli let|l918 v drugo ječ$ narodov. 31 4^3 Jrinjenje slovenske vojske leta 1919 se jeponovilo v letu 1945 in t o iiljub medvojni Titovi obljubi o obstanku slovenske vojske). nezanesljivost nesrbskih nacionalnih enot pri izvajanju centralistično- V članku Z odovinski razlogi - za ali proti ?! sem polemiziral s j tudi Cirilom Ribičičem , ki je leta 199o še iskal zgodovinske razlo3ge za jugoslovansko povezovanje, ^ahko gaje bilo ovreči : od 13 oo let dolge zgodovine (začenši s Karantanijo) so "iveli jugoslovanski narodi vseskoz v različnih državah, izjema je le 7 o let kraljevsk^in nato komunkstič- ne Hugoslavije. Obe državi pa sta temeljili na diktaturi : kraljevska na blažji dikaturi in l^imunistična na učinkoviti trdi diktaturi. Razlo¬ gov zj^ zgodovinsko povezovanje jugoslovanskih narodov je torej kaj malo, saj je tudi 3 » srbsko načrtovano Jugoslavijo utemel^vala^e 3. diktatura. Obsežnejši kIkm problemski članek je Jugoslovansko vprašanje (Srce in oko 199o). V Sloveniji in na Hrvaškem sta ”e bili demokratični vladi, v I)eogradu pa je dalje v^dal ko unistični re"im. Bilo je jasno, da tako stanje ne more trajati dolgo. Ueslo "enotnost" je £e šlo v fran' e. pisal sem : "Enotnos je v bistvu le unitaristično nasiljevanje. Ali nc bi rajši poudarili enakopravnosti ob različnostih in pa čisto gospodar¬ skih, stvarnih interesov namesto ideološkitjbplašnic ?" f roblematiziral sem (vjekakor ne edini) tudi neustreznost besedila v himni dej, »>lovenij saj le-ta ne nagovarja vrste narodov, ki "ive v Jugoslaviji, nagovarja pa številne narode, ki ne r ive v Jugoslaviji ! Sesuvalo se je tudi 2, ključno jugoslovansko geslo bratstvo. Sr^kabolitika ga je najavljala predvsem v treh variantah : kot bratski spor, kot bratomor in kot vlof V elikega brata. V naslednjem članku sem zastavil vprašanje : Ali je Jugoslavija srsba lastnina ? Razumljivo je, da je srbski odgovor nato vprašanje DA, vosjke so bili ssveda isti kot leta 1919 : unitaristične (prej kraljevske, zdaj partijke) politike sr^tfkega domala 32 odgovor druhih narodov v Jugoslaviji pa : NE. Ob krhanju ruske Sov- jetije in si^bke Jugoslavije sem napisal članek Dr£*vi,ki ne vzdr- ita demokracije. Tako carska Rusija kot sovjetska Rusija sta teme¬ ljili! na tiraniji, a po juusmsjii stopnji terorja je Sovjetija povsem prekosila carsko Rusijo. V primerjqvi z boljševiško Rusijo je bila carhka Rusija^ravzaprav ustavna/ionarhija, Podobno se je v primen^jvi s prvo Jugoslavijo povečala tiranija v drugi Jugoslaviji. V obeh državah sta se tudi neuspešno končala poskusa tvorjenja državnega ( tam sovjetskega, tu jugoslovanskega) naroTda. Tudi reklamirani socialistični intemacionalizem s^ljeizkazal kot la*. Fraza o sociali- —. i V stičnem interencionalizmu je pomenila zgolj uveljavljanje največjega n roda v državi (Rusov, Srbov) ali celo šovinizem tovrstnega naroda. Stvarna analiza jje naslovno trditev povsem potrdila, "ivljenjska real¬ nost pa je vse skupaj nedvoumno dokazala, U. Bližala se je osamosvojitev Slovenije in 15.5*1991 sem napisal članek A e"ave s kvadraturo kroga. Polmiziral sem z evropskimi in ameriškimi političnimi recepti (takrat so se kar vrstili) o "demo¬ kratični in enotni Jugoslaviji", tjapisal sem : "Pridevnika enostavno ne gresta skupaj : v Jugoslaviji pač onemogočata eden drugega". In dalje : "tako se zdi, da je zahodni politiki v glavnem več do enot¬ nosti kot do demokracije, na ta način papc^pira ta politika unitari¬ stično oziromajvelesrbsko ureditev Jugoslavije, l^/aravnost zabavni so očitki Sloveniji o nekaki njeni sebičnosti, češ da misli le nase in ne na d?uge ! In ti očitki prihajajo od dr^sv, ki jim še na misel ne pride, da nejii temeljjel^? samo na lastnih koristih !" i,ončal sem spis z rahlo preroškim stavkom: " Nasiljevanje s kvadraturo kroga (obenem z enotnostjo in z demokracijo) pa nas vodi le v katastrofič¬ ni perpetuum mobile." 33 4 o? politični Z navdušenjem sem do s ivel največji dogodek v svojem *ivljenju : osamosvojitev Slovenije 1991. se pred nekaj leti se je zdelo domala nemogc ;e, da se bomo kdaj znebili komunističnega in srboslavisjkr ga jarma. Ko se e to vendarle zgodilo , se je zdela zadeva prav pravijičnaj ° sl so bili še vedno prelomni in nadaljeval sem s politično pu~ blicistiko. Oktobra 1991 som objavil (v Srcu in očesu) članek Narodi in dr ave. Poudaril sem dejstvo, da je za človeka - svobodnega posameznika pripadnost narodu prvotna, pripadnost dr“avi pa drugotna, "n .rod ni samo prvotnejša, ampak tudi mnogo obstojnejša kategorija kot dr"ava, Številni narodi so v stole ttjih zamenjali vrsto <±* r avnih okvirov in gotovo je mo¬ goče reči, da je v tem času propadlo precej več dr“av kot narodov." In dalje : "K narodu Jrod-iti) spadajo j narava, zenlja, dom(ovina), kul¬ tura, jezik ..., k dr"avi (drsati !) pa oblastnišk^risila ; vlada, vojska, policija, carina, davkarija Aprila 1992 sem se odzval n^preganjavični članek Spomenke Hribar "Zaustaviti desnico' 1 . Zastavil sem si predvsem vprašanje : zakaj bi zaustavljali desnico Jt? (nadaljnja vparaspja so bila še : kdo naj zaus¬ tavi d., kako naj za -sta^v L., kdo ali kaj je sploh "desnica" ipd,). ^apisal sem : "Kot? vemo, je bila desetletja levica edfijno dobra (najboljša) in desnica sinonim za vse slabo (najslabše). Gospa Hribarjeva je uporabi¬ la torej zanesljivo metodo halo učinka : desno slabo, levo dobro. scziu&jauca ščanski demokrati. Vendar : zakaj naj bi zaustavljali to stranko oziroma zakaj je ta stranka "slaba* ?... V Evropis o krščanskodemokr v tej 1. stopnji 2 . svetovne vojne (1939-1941) je ostala kraljevska Jugoslavija - tako kot večina balkanskih dr*av - zunaj neposrednih spopa¬ dov. Dr ava si je s tern prihranila dve leti vojnih tegob. Zanimivo je, cla si je v unitarni, srbsko vodeni dr"avi Hrvaška šele leta 1939 pridobila opaznejši položaj (ustanovitev banovine Hrvaške, vlada Cvetkovic-Maček). Hitler je ob snovanju novega evropskega političnega sistema (nekakjp pred- pr> l, 'nodnice evrošpke zveze pod nemškim vodstvom) skušal manjše dr y ave (npr. u 8ri y srsk^, Romuniji, B 0 cgarijJ} ...) podrediti tako, da bi se le"te pridru- ile trojnemu paktu (zvezi [Nemčije, Italije in Japonske). dVjansko je bila leta 1941 e domala cela dvropa pod nemško vojaško kontrolo. Tudi jugoslovanska vlada je 23. marca 1941 podpisala pristop k trojnemu paktu, kar lahko označimo kot najustreznejšo politično potezo v tistem času. Vlada si je s podpisom zagotovila nič manj kot nadaljnji obstoj države. (Jp ne bi podpisala sporazuma, bi storila tako rekoč poli¬ tični samomor (prim. knjigo D. Gregoriča : Samomor Jugoslavije, Lj. 1945). \ protaatnj_ In vendar je samomor vendarle sledil. Ko^dSdzivna podpis trojnega p*kta V ogradu im/Še nekaterih jugoslovanskih mestih demonstra¬ ntk. so hastopile ci je ; (ob vplivanju angleških a gentov). [clemonst-arci j e sta spremljali ab¬ surdni gesli : Bolje rat nego pakt (Boljša je vojna kot sporazum) in Bolje grob nego rob (Boljša je smrt kot pa suženjstvo; prim. tudi Prešeren: fjanji^trašna noč ...). ^akaj bi bila boljša brezupna vojna kot začasno koristni sp >rszum, najbr ne bi znal rszlo iti nobeden od kričačev, ,'la— ■ 1 —, čanih od i.ngle^ev. Siliti šibko jugoslovansko vojsko v spoapd z nadmočno jvjemčijo (o nemških satelitih niti ne govorimo) v času, ko je nemški vojni stroj suvereno obvladoval večino Hvrope, je bilo zares samomorilsko ,/ d n dejanje. Vedeti moramo namreč, sb s samim pristopom k trojemu paktu Jugoslavija ne bi bila zasedena od tujih čet, morala pa bi seveda dopuščati prehod nemških čet preko svojega ozemlja. Srbski anglofilski generali nod vodstvom generala Simoviča so nato 27.3.1941 izvedli državni udar, 7 A4lf 9 noVt) ^°' ;ltno Lngle y em naklonjena) vlada podpisa k trojnemu paktu vendarle ni preklicala ! Angle i pa tudi °ugoslaviji - tako kot prej v š a i oljski - niso prav nič pomagali (ali mogli ,pomagati), le pahnili so jo v pogubo, ekateri pozne j ši^lcomentator j i so poudarjali, d Q je bil acixx vojaški udar usmerjen predvsem notranjepolitično, Srbski ge¬ nerali niso sprejemali večje vloge hrvaške politike v dr v avi i |(kakorkoli Z.e ! Hitler ni mirno sprejel balkanske politične zmeš¬ njave in tako so |^4mci (in njihovi sateliti) 6 , 4 , 1941 z več strani napadli Jugoslavijo, Niti najmanj ni čudno, da je jugoslovanska ječa narodov kar najhitreje prepadla, Vlada je zbegala v inozemstvo (prim, knjigo a. Kuharja : ^eg iz pograda* aprila 1941, Lj.-v/ash. 1998)x, Jugoslavijo pa so si razdelili kar štirje okupatorji ( emci, Italijani, ^jsd^ari in Bolgari), Pustimo zapleteni položaj v zasedeni Jugoslaviji (Pavelideva Neodvisna d rtava Hrvaška, Nedičeva Srbija ,,,) in si oglejmo samo položaj v Sloveniji po aprilu 1941. j"kemci so zasedli Gorenjsko in štajersko, f^id"ari Prekmurje, Italijani pa Ljubljano z Notranjsko in z Dolenjsko, Italijansko-nemšk^ieja je posekala tik pri Ljubljani : Šiška je b la v Italiji, Šentvid p v "emčiji. Med tremi okupatorji so bili najostrejši Nemci, ki so takoj zabeli z germanizacijskimi 'M > - ukrepi (prim, Hitlerjev napotek : Naredite mi to debelo f namreč štajersko - spet nemško !) : začelo se je nasilno preseljevanje slo- venskih izobražencev na Hrvaško in v Srbijo, ie bil slovenski f /K v K o tisk, fCjemci so uničevali slovebske knjige (Mohorjeva dru ba se je| _ J 1941 prselila v Ljubljano in med vojno delovala tu) itd. Podobno so Qad Y ari pokusili s ponovno m«d y arizacijo Prekmurja, (kasprotno pa so Italijani v svoji Ljubljanski pokrajini pustili slovenščini vse pravice V' 2 C-tv V) kot m ksjhns , stranka nikoli prišli nadoblast. Dajaa bi lahko pritegnili k u oor>u V pfi. ljudi, so morali komunisti propagando usmeriti predvsem v lo A n nrodno osvoboditev in ne v socialno revolucijo. Tu je odigrala plovno vlogo naslednica m PF, preimenovana v OP kot nekaka ljudska fronta, zdrn ujoča idejno različne ljudi, ''endar je bilo vodstvo OP povsem v roK.di komunistov. j\a bi preprečili kako uporniško konkurenco, ^oJ / /komu — nisfci (Op) prisvojili monopol na upor in vsakršne druge upornike proglasili za sovražnike. Slavni tovrstni sovražniki so bili srbsko- monarhisticni četniki generala Dra "e Mihailoviča, ki so bili predvsem močni v Srbiji, v Sloveniji pa so bili maloštevilni in malo vplivni. . /bvoptpte—^—-- < T < W (t.i. plava garda). Monopoliziranj ©upora pa/j el'e kazalo na poznejše ko¬ munistično polaščanje oblasti, ^-e bi^šlo resnično za boj proti oku¬ patorjem, bi morali biti zaželeni uporniki vseh političnih barv. r Partizanski (prim. zvezdo med besedama partija - partizan) napadi na j^smce in na Italijane so povzročali kar najhujše posledice, "a svoje mrtve so se tako^emci kot Italijani maščevali s streljanjem talcev, s v v i!i y podganjem vasi (npr. (^aši 09 * Dražgoše itd.), z zapiranjem in izselj. vanjem ljudi. A kot pravi izrek : brez “rtev je komunizem mrtev. Komu- e- :isti se niso ozirali na *rtve med prebivalstvom, saj so te ~rtve po svoje povzročile tudi prihajanje novih ljudi med partizane. /e letai .941 so začeli komunisti pobijati svoje nasprotnike v mestih in na pode r eljZ ubijajem članov lastneg|naroda pa je bil NOB v e takoj problematiziran ali kar negiran. Partijska VOS ( o mostno—obveščevalna bV < . . v • . . , v sl yb») je začela olo”ajem % smo leta 1942 končno dobili celotni spekter domačih bojujočih se s trani : ''rdeče komunistične partizane (s pridruženimi nekomunisti, umerjenimi res narodnoosvobodilno), bele" vaške straže (usmerjene konservativno, nacionalno in kat ofriško) ter "pl ivogardiste" (usmer- j ene mon arhistično in unitarno), izraza x^khx rdeča armada in bela garda sta bilaprevzeta iz Sovjetske Rusije, plava gard« na je prej- kone jugoslovanska posebnost. Takoj opazimo, da vse tri skupine sestavljajo slovensko zastavo, simbol Slovenije; vsaka skupina po¬ sebej pa is. torej predstavlja izrazito le del slovenskega spektra. 4 borili rdeži proti belim jua proti plavim, beli in Glede nalbo, da so ss Plavi pa se niso spopadali med seboj, dobimo le dve sovražni vojski : rdečo in belo-plavob(utemel£no najbr y lahko predvidevamo, da bi 12 dy J tlKli 1,611 V n " dalJllJih v °J nih <*»*«» Podprli st ro kraljevsko Jugo- Pl .vijo, ketere Via,is je v emigraciji 8. obstajale in bil^ednarodno priznane), omunistinfc se trudili, de bi ; čim bolj omejili vpliv kralj e r«|ugoslovanskem ozemlju/"~kfmislijo na svojo povojno oblast pa so se predvsem usmerili proti oboro”enim konkurentom za to oblast ('četniki, vaški stražarji - domobranci idr.). r.ot na j več ji greh protikomunističnih Slovencev so komunisti ozna¬ čevali njihovo izsiljeno kolaboracijo z okupatorji. Seveda pa so tudi v/ * O sami imeli zveze z okupatorji (da ne govorimo o njihovih zvezah ^prihod¬ njimi, od njih zaželenimi okupatorji : s SZXx !). Po kapitulaciji Italij« (septsieber 1943) so komunisti brez pomislekov uporabili italijansko pomoč pri obleganju Turjaka, povsem pa razkrinkuje komunistični proti- vi> okupatorski boj dogovarjanje vodstva jugoslovanskih, komunistov z Nemci v Gornjem Vnkufu in v Zagrebu marca 194g.^7 i|pog ovor z nemškim generalom Dippiodom v Gornji Vakuf so>n prišli trije visoki komunistični funkcionar¬ ji : Milovan Djilas, Vladimir v elebit in Koča Popovič. Šlo je za mo*no izkrcanje angloAmeričanov v ^almaciji. [kčnadoma so se jugoslovanski ko¬ munisti povsem razumeli z Nemci : oboji so se tega izkrcanja enako bali * f*' Iz nemških vojnih dokumentov izvemo z^naslednje komunistične predloge emcem : narttz ni se n čejo bojevati z premci, ker za to ne vidijo no- S benegalrazloga. \j/si dosedanji špdapai so bili izključno partizanska samo¬ obramba p^ed nemškimi napadi j partizani zavračajo vsak s bik z Angloameričani (!!) in se hočejo boriti izključno samo proti svojemu glavntfeu sovra'niku Mihajlovicu; nrav tako so partizani odločeni boriti se proti mgloameričanom, če se bodo ti poskusili izkrcati na jadranski obali, ^ev-rnost je velika, da bi zap-dni zavezniki po izkrcanju in povezavi z Mihajlovicem v najkra; šem času pridobili obse no zaledje, da bi pravočasno razbili njihoveg^zaveznika mjjugoslovanskem ter: T tova delegacija razdelitev nemško-Titovih toriju ilihajlovioa, predlaga 13 interesnih sfer n« tem teritoriju; preblaga tudi priznanje partizanov kot regularnih bojnih enot in obojestransko izročanje vojnih in civilnih ujetnikov, (prim. Jo y e Hubad : K slovenski istovetnosti, Lj. 1996, str. 74; o isti zadevi prim, tmdi Aleksander j^a j t : ^-ermanov dosje, L j. 1999 , str. 495- l jo6), ivomunisti so vedeli, da bi Angloameričanth ob svoji večinski za- v/ sedbi Jugoslavije prav gotovo vzpostavili vlado v smislu zahodne demo¬ kracije oziromac neomejeno obla s' obnovili kraljevsko oblast, Ldino, kar bi zagotavljalo t komunistov po vojni, bi bila sovjetska zasedbo Jugo¬ slavije ali vsaj sovjetska "bratsk^pomoč" v odločilnih temutkih. Slednje se je v letih 1944-1945 res zgodilo (pri nas sovjetska vojska v Prekmurju). Od leta 1943 dalje (še pred kapitulacijo Italije) je bilo *e očitno, dalhepčij3 ne bo vzdržala vojne s premočnimi napfrotniki, ki si jih je sama nepremišljeno nakopičila (SZ, ZDA). Zlahka 1 hko vidimo pri nemškem (Hitlerjevem) ravnanju značilnost iz grške mitologije, t.i. hibris (prevzetnost), ki jo usoda kaznuje. Po italijanski kapitulaciji so zasedli iJ emci še preostali *1 slo¬ venskega ozemlja. Ironija je seveda,* so dosegli J/.dransko morije 1 v k?! ravno v>času, ko jim je vojngsreča fe obrnila hrbet. V dveh letih se ^ I_ v rtU-VU- je neni^ko ravnanje s Slovenci (pač glede na njihove neuspehe in pobaze) močno spremenilo .^Jedtem ko so leta 1941 na Štajerskem in na Gorenjskem začeli s takojšnjo etnocidno dejajvnostjo, so leti^l943 v Ljubljai in t_ v bivši italijanski Ljubljanski pokrajini dopustili (ravno tako kot Italijani) slovenski jezik v šolah in v uradih, slovenski tisk, sloven¬ il sko gledališče, ^e več, v Gorici so npr. cel 6 vzpostavili slov.enskc t— gimnaijo, ki pod Italijo ni mogla obstajati. Tu jebčitno šlo za popu¬ ščanje Slovencem na račun do|\jemčije izdajalskih Italijanko/ (v od “em- 4 1 cev zasedeni Italiji je sicer deiovalaše fašistične salojska republika) 14 kulturni molk, ki so ga komunisti (OP) zapovedali med vojno, je^il z nacionalnega vidika^rse^kor škodij iv. ^- vno kulturna ustvarjalnost ja podpirala narodno odpornost v vojnem času. (Presenetljivo je, toliko slovenskih knjig ^:e v nenaklonjenem vojnem času vendarle izšlo v Ljubljani !) iz vaških stra/arj ev pod Italijo so pod nemško zasedbo nastali domobranci. Njihov cilj je bil enak cilju vaških stražarjev : branit slovenske domove pred komunisti.^jemci so domobranstvo dopuščali, saj jim je bratomorni boj med Slovenci koristil, seveda po so vedeli, \ do mobranci č®_so iM"riezanesljmr^z8vezniki, ki bi ob prvi priložnosti prešli na stran Angležev (prim. anglofilsko skupino polkovnika Peterlina, ki so jo A< emci poslali v koncentracijsko taborišče !). Politični cilji A *emcev in domobrancev se niso nikakor ujemali : nemški vidik je ostajal še dalje protislovensko "herrenvolkovski" in pretežno nekntoliški, domobranci pa so bili slovensko nacionalno in večinsko katoliško usmerjeni. Domobrunsksprotikomunistična®smerjenost je bila glede na domače izkušnje (1 j?xot3kek in glede na vednost o komunistični strahovladi v SZ (prim. \e knjigo Ivana Ahčina : Komunizem : največja nevarnost naše ci^be, • j. 1939) gotovo umestna. A zveza z /hemci je domobrance naltoncu 'A, , v ’ vojne spravila v povsem izgubljen polo aj, saj niso moglip pravočasno preiti na angleško s^tran (enostaven prehod z nemške strani na rusko stran so npr. izpeljali Bolgari, katerih vojne enote so ob koncu vojne prišle prav do bitajerske)cxx in tam ropale). |Kr h so Anploameričani in Rusi e sklenili kravjo kunci jo \ JAju-L ' JO - je '•/ »slavijo namenili Titovim kdmunistom,\ domobranci v letu 194" in o ugoslavij« r e niso imeli več prave rešitve. Ob končnem porazu Nemčije v maju 1945 so'® vse boreče se protikomunistične formacije v Jugoslaviji domobranci v Sloveniji, Ustaši in domobramci v Hrvaški, različni četniki v Srbiji idr.) umaknile iz države ob-nem z Nemci (delno v Italijo, večinsko v svsttijako Koroško). Angleži na Koroškem teh 15 „ CU . . . \ nomulne_- formacij niso obravnavali koA/v^Tfmrujetnike , smp ,k so jih brezobzirno in £ prevaro (s številnimi civilisti vred) vrnili v roke komunističnih partizanov v Slovenijo. S tem so postali sokrivci za množični etnocid, komunistične vojne enote so po nekaterih ocenah pobile kar okoli 2oo.ooo ljudi, in to v kratkem času in na ma jinem območju (pretesno v xaxKHXJihHd severovzhodni Sloveniji), Poboji vrnjenih domobrancev so se vcstili v Kočevskem Rogu, v Teharjah id drugod (po večinski oceni okoli lo.ooo -r ' rtev). Ta svoj izvirni greh pa so poskušali komunisti čim bolj in čim dalje zakriti. U"a začetku t.i. nove družbe se je pojavil torej pradavni rodovni umor (prim. Ucajn - Abel, Romul - Rem itd.). Množično pobijanje prebival- od stva nikakor ni nova stvar; vse to je znano y, e ±x starega veka dalje. 'nd„, j e šlo takrat predvsem za pobijanje tujih ljudstev. Bistvo komuni u stičnega delovanja pa^e v mno”ičnem pobijanju lastnega ljudstva (naroda) Skrajno stopnjo tovrstneg8^obijanj a so izpeljali Rdeči Kmeri v Kampučiji r uko moremo razlomiti ta neznanski morilski bes komunistov 7 Po¬ dobno kot £e jakobinci v 1. francoski revoluciji (1789) in ruski boljšev ki leta 1917 so bili tudi jugoslovanski komunisti maloštevilna ekstremn stranka, ki na normalnih svobodnih volitvah vsekakor nikdar ne bi prišla n;|oblast. Jaki stranki ostane torej samo skrbno terorističen prevzem oblasti. Stranka se zaveda, da večina!judstva (naroda) ni zanjo, zato je potrebno čim več nasprotnikov (= sovražnikov) pobiti, pasivno večino prebivalstva pa tako ustrahovati, da ne bo zrno na nikakega odpora. Vse to a? je v komunističnih dr'avah res z)godilo. Skrajni komunistični fanatiki so gotovo razmišljali podobno kot komisar Jeremija v drami Primoga Kotaka Afera. V 18.prizoru te drame preberemo toit °eremijevo misel ; ""evolucija mora dobiti svojo partijo in jo bo dobila, pa če ostane samo deset ljudi nalej zemlji 2.ivih ! "'Jako se bo zgodilo ! Samo deset in tisti pravi !" v sekakor fantastična ideja, ki pa takoj sproti pomislek : kaj pa, če tudi teh lo /V c/' uničevalne 16 ra i. l, to ih * . (npr, mo ni desni sli levi odklon kakega oosamezniks !? ■st nimo za »cratko se pri slovenski knji"evnosti ozirom^ipri znanem slovenskem knji ebniku XsKxLovru kuharju ” Prežihovem Vorancu, ki je bil i2>— v />u med svetovnima vojnama pomembrse agent Kominterne v Evropi, V a p0 - inin. -ilosa Vauhnika z naslovom j 1 e—fau tl* Girica 1989 oreberemo o oadv,- zanimivem TJogovorTmed Vauhnikom in med Kuharjem leta 1941 v Ljubljani, okuna j g ta ugotavljala, "da bo tudi v Sloveniji prišel do izraza komunistični re^im z vsemi bolj ali manj strašnimi lastnostmi, kakor se je to zgodilo v Rusi j: ^ .uhnik je pripomnil : "Ne morem si predstavljati našega kmeta, da bi bil oropan svoje zemlje in prisiljen biti robot na kakšnem sovhozu ali kolhozu, da to je Voranc ostro izjavil : "Komunistična revolucija ne pozna usmilje¬ nj in milosti, /c# se bo slovenski kmet upiral, ga bomo izselili v Srbijo % in tukaj naselili Kitajce," Vsekakor "prijazna" yjava slovenskega književ¬ nik--, ki pate bil ob tej prfll^nosti le pravoverni komunist, ^auhnik je v nadaljnjem besedilu povedal tole : "Izjava je bila popolnomrjv stilu Stalinovih brutalnosti in tako odločna, da se sploh nisem upal več ugovar¬ jati", Vauhnik se je torej |e takrat (leta 1941) počutil ves zastrašen ! (vsi so iz omenjene knjige, stran 133*.) šele so bili ljudje P ' za str {jeni od 1945 dalje ! m u di pozneje, ko ni več množičnih pomorov, se komunistični oblastniki ne počutijo varni,tnlanično ih panično se nenehno borijo proti vsem mogočir sovražnikom z leve in z desne s '>roti nacionalistom, proti zahodnim simpa¬ tizerjem, proti liberalcem, 'proti klerikalcem, proti sovra ni emigraciji itd, itd. Borijo se tudi proti lastnim odpadnikom, npr. proti inforhiroj- cem, skratka, proti vsem, ki niso na trenutni liniji vladajdče komunistič- v -j -7 f ob tem . ne Pnrtije. Kot nas pouči ^rndknjiga^omunizma* (iryreve^š tudi številna zgodovinska, spominska in publicistična dela), so komunistični oblastniki v dr r avah pod svojo oblastjo pobili med 85 in loo milijoni svojih držav¬ ljanov. To pa so e apokaliptične razse nosti. 17 a komuniste je značilno popolno sprevračanje pojmov in dejstev. SV ° je obl3f3ti naznanjajo kot osvoboditev (delovnega ljudstva), svojo oblast ( obstoječo iz diktatorja in iz o r ’je oligarhije, prim. Djilasov novi razred”) j>a razlagajo kot "ljudsko oblast”. Skratka, znajdemo se pri orvjellovskih znamenitih geslih : sufejsotra svoboda (deklarirana) je su enjstvo (dejansko), vojna^e mir in nevednost (vladanih) je moč (vladajočih). Vsakršna svobodi (od politične do mišljenjske) je za komuniste nesprejemljiva, liberalizem (temelječ na svobodi) pa je v komunistični diktaturi eden glavnih idejnih sovraž¬ nikov (prim. spet Djilas idr.). . 'V Medtem ko so npr. Nemci izvajali etnocid nad Judi z rasnega v6- C? dika, so sovjetski in njim podrejeni evropski komunisti izvajali etnocid nad svojimi državljani z vidika razrednega sovraštva. Razredni! sovražnikov parv komunističnih regimih ni nikoli zmanjjfklo (široko pojmovano meščanstvo ali bolj udarno : bur"Sazija, kmetje /označeni r kot kulaki^, duhovščina, izobraženci..#). Ni dvoma, kdo so krivci za množične pomore Slovencev (in drugih Jugoslovanov) med 2, svetovno vojno in po njej. V dikt torskem komuni¬ stičnem sistemu prihajajo vs.jpovelja od zgoraj, z najvisj -ga mesta, torej od diktatorja in od njegove o*je oligarhije. Imena so torej , •» očitna in splošno znana : Josip Broz, kankovic, Kardelj ipd« Us e kakor jelšlo pri komunističnih pomorih (tako vojakov kot civiliab ^... -1. v. .-- stov) z vojnekločine in zločine proti človeštvu, vencih je komuni¬ stična zmaga (odvisna seveda od zmage protinemške koalicije) prekrila bse komunistične zločine. Seveda so počeli zločin tuid-premaganci (n r, jVemci) in nekateri od njih so bili za zločine tudi sojeni in obsojeni (prim. nUrnberški proces proti nacističnim veljakom), a jasno predvsem kot premaganci, in to z vidika znanega je, da so bili sojeni p rje premaganim , iomoem sodili (kot zmagovalci) predstavniki eovjetkšgfe/, K«., torej rek« : Borje premaganim. Prav farsično je namreč b^o. d a so obtočnim /r 18 ^Zr pp ima, ki je zakrivil nič ter manjše zlo ine, kot so bili nemški (naci¬ stični) zločini. (Pi?im.y?danje sojenje v Haggu ; sodijo le "malim", i H "v-liki" oa svoji (zločinskih) ljudi ne bodo izročali Haagu; še več : h.insko sodišče si ne bi niti upalo pozvati pred sodišče kakega pred¬ stavnika "velikih" !) ] monopolno> a vrnimo se v domače loge. Komunisti so 45 letgRs^šlTTaTi^svojo ideološko zgodovinsko resnico in temeljito rahkrili vse zločine "belih", 'o drugi strani so povojni "beli" emigranti prikazovali svoj resnico in n- števali komunistične zločine. Kot je bilo y e omenjeno, so eno dej¬ stva, drugo pa ocenjevanje teh dejstev; npr. za "rdečo" stran je bil maj «. tU- 1945 osvoboditev, za "belo" jdmoi Jfetr "plavo"^,dfran pa začetek komuni¬ stične tiranije ipd.£x Različni pogledi na dejstva obstajajo in bodo obstajali. Odločati bi moral dokazni material. 0 zločinih komunističnega režima je več kot dovolj podatkov in pravi škandal si je privoščil slo¬ venski parlament, ko stranke, vse p^vrsti demokratične in liberalne, tore nujno protikomunistične, niso skupno izglasovale ugotovitve o zločinsko¬ sti komun i st ičnegajre r ima. Očitno sp številni strankarji še vedno bolj n ; strani nekdanje edino zveličavne stranke, katere čl sni so bili, kot pa da bi se resnično demokratično preobrazili. {jt bi zmogli vs^: nekaj objektivnosti, bi morali "beli" r ziskovati VOjne J , v . t "L, XA - r n - x "beleA/žln-eihe , rdeči pa rdeče vojne in ppvojnefelocine. pa« česa takega najbr,7 ne moremo pričakovati. Obojestranska izkl učujoonost tudi povsem onemogoča t.i. spravo. Zlahkrj/še ugotovimo, da si umore premaganih zmagovalci gladko odpustijo, povrh pa te^jmore prekrije zmage. ,,odišč za zmagovalce pa ni. Oodati jelše treba, daje bila azmaga komunistov v Sloveniji (v Jugosla¬ viji) odvisna od zmage Husov in Angloameričanov. -e vec, tud? ae ne bi bilo partizanskih bojev v Jugoslaviji, bi Husi leta 1945 v istem času prišli do Prekmurja in Angleži do Trsta, partizanska vojska v Jugoslaviji ni odločala o zmagi proti Jemcem. odločal|pa ja o prevzemu oblasti doma. 19 A 2/b elike škode okupatorjem partizani v Jugoslaviji niso napravili. Rilski vojni dokumenti poročajo 0 izgubm 2p.256 tno r , in to v času od 2,-. .6.1941 do 1. aprila 1945 za območje celotne Jugoslavije, za Slovenijo pa nemški podatki omenjajo 4oo padlih I^Jemcev. Italijan¬ skih rtev je bilo do 1943 glede na krajši čas italijanske okupacije nx$kxXkše panj. Ob razmeronSmajhnih "rtvah med okupatorji tem bolj izstopaj® veliko število rtev med domačini, torej med prebivalci razkosane Jugoslavije. Krutost državljanske vojne vedno prekaša krutost spopadov med različnimi državami. j)>a je bila na jugoslovan¬ skem ozemlju v času 1941-1945 predvsem dr Y avljanska vojna, je potrdi] celo komunistični diktator Broz leta 1972 : "... navsezadnje je bilo to ( namreč NOB) državljanska vojna. 0 tem nismo hoteli govoriti med vojno, ker nam to ne bi koristilo." 0 OMBa :|^ekaj analitičnegš^Ln spominskega gradiva o domačem komunizmi Y e premoremo. Za vzorec omenimo naslednja dela : Le^b-^stvran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-199o, Lj. 1998; Brez milosti : ranjeni, invalidni in bolni povojni ujetniki na Slo¬ venskem, Lj. 2ooo; J. Vodušek Starič : Prevzem oblasti 1944-1946, . 1992; S. Kos : Stalinističn^revolucija na Slovenskem 1941-1945 I, k j Kirn 1984;^:i, Buenos Aires 1991; A.f^ajt : Bermanov dosje, Lj. 19S D /nevski : Otok brez milosti, Mb. 1995; N. Tolstoj - M. Klepec - L '""~ ’ Vetrinjt T. ovac : Trilogijah poboju vojnih beguncev izv leta 1945* : taharji - x eharje - Rog, Mb. 199o; I. *ajdela : Komunistični zločini na Slo¬ venskem I-II, Lj. 199^1 ; Usoda slovenskih demokratičnih izobražencev Angela Vode in Boris Furlan, *rtvi Nagodetovega procesa, Lj. 2ool; R. Leljak : ^eharske *ive rane, Lj. 199o; L. Sire : Med Hitlerjem in Titom, Lj'. 199'2; V. Blažič J. Svinčene leta^Lj. 1999; I. A. Stanič : V čigavem imenu ?, Kočevje 1996; R. lerjančič - L. Šturm : Brezpravje : slovensko pravosodje po letu 1945, Lj. 1998. 2o III \l} oriunizem je (n) kratko) pobijanje, laganje in odpri va za nebne last dne. Ljubo Si^c Za zaključek povedimo grško antično osnovo s slovensko moderno različico. V antični zgodbi je zadeva povsem jasna : tu so -fiteokiejev- ci — branitelji mesta (dr ave) in tam so polnejkovci — n padalci na mesto ( na dr”avo). V Sloveniji 2 o. stoletja je bila zadava dokaj drugačna in bolj zapletena, fvs/jprej so tu tuji napadalci, ki zavza- ( 19417 . mejo dr avo. To je uvod. ^k^o sledi upor komunističnih partizanov proti okupatorjem - partizani so s®rva vsekakor polinojkovci (hočejo pridobiti oblast v zasedeni dr"avi), saj je Z8 eteoklejevce značilno „ „ I to, da so na oblasti, endar začno polnejkovci napadati svoje sona¬ rodnjake (sodržavljane) in ti se jim upravičeno uprejo (obdobje 1941-1942). jj/aški stražarji postane jo branitelji pred napadalci, so neke vrste eteoklejevci, a brez prave oblastniške moči; le-to imajo pač tuji okupatorji. Tudi nadaljevanje zgodbe (U 94 3 - 1 , 945 ) ka*e podobno razmerje : domobranci so eteoklejevci (dom braneči) zjzelo omejeno oblastjo, komunistični partizani so polinejkovci, napadajoči obstoječo (okupatorsko in podrejeno slovensko) oblast. Komunistična zmaga 1945 spremeni položaj. Komunisti postanejo oblastniško n(^6meje- ni eteoklejevci, bivši domobranski eteoklejevci pa postanejo novi po- linejkovci : najprej kot *rtve, natogdobesedno kot Polinejk - nepoko¬ pani mbtveci. |% ga , kar je storil španski diktator Franco v Dolini padlih, ko je dal pokopati sovražnike v državljanski vojni, komunisti niso zmogli. Njihovo ravnanje scela sledi antičnemu Kreonu. Slednji je v antični zgodbi za svoje nepietetno dejanje kaznovan s smrtjo svojcev in doživi osebni zlom. V sodobni realnosti pa so komunisti nemoteno vladali 45 let, saj jih niso motile kake moralne zavore. 0 nepokopanih mrtve- 21 cih je vladal v tem času zapovedan molk. a polinejkovski mrtveca .--o 7 tali vendarle čudno ivi. A e d anes, lo let po propadu komuni- njihov st .onega re'ima^ papakamo na \/siroki§rčrrrpokop .Ostali smo pravza¬ prav pri Paj;u iz Smoletove Antigone (zaletek 60 , let). S.roevi jedrnati oznaki komunizma je mogoče popolnoma pritrditi Sprvajkomunizem mno"ično in po^ame^no pobija, nato pjaa y 'e (neznanska količina^>r$pagandnega blebetanja, prikrivajočega mračno komunistiž- no resničnost).Odpravo zasebnejLastnine bi lahko enačili z ropom, .komunisti meščanske in kmečke ±axknxkx imetnike razlastijo, vse to podržavijo, a vso državo imajo za svojo lastnino, dekdanji "skromni" revolucionarji se kot novi povzpetniki vselijo v vladne palače in tisti hip posgenjo kontrarevolucionarni, najostreje upirajoči se vsakim spremembam svojih položajev. /k a cane "novi razred" (prim. Djilas). amesto proklamirane enakosti nastane izrazita nova neenakost. Pravzaprav gre za izrazito kastno ureditev, znano iz najstarejših civilizacij. Rastno ureditev v komunizmu je Ge; posre^o označil 'e Orwell v romanu 1984 : 1. veliki brat = dikapj- », 2. o y ja stranka - o*ja partijskajoligarhija, 3. širša stranka - tor. /TU^cni partijci, 4 . raja (vse podložno ljudstvo), -.omunistična Pru v ben zgradba torej ne vodi od kapitalizma naprej, ampak v 4/v- srednii veK, in v ste^i vek nazaj ( v fevdialzem z razdeljevanjem imetja in vplivnegajjzemlja, v su v 'en^jki sistem pa s prisilnim delom z pomikov). i 1 r a v farsično je, kako se je imela vladajoča komunistična oli¬ garhij f še po desetletjih svojega^blastništva za revolucionarje, ko so s? medtem Je zdavnaj spremenili v reakcionarje, Pravzaprav je čud- da je koy?bnizem ob svojem slabem gospodarstvu, ob zatiranju stvar j atih posameznikov, ob togem sistemu nasilja in vsakršen^ vobocuTobfipl razmeroma dolgo. Kot sistžp enoumnega besedja (be¬ sedovanja, besedičenj a) je zatiral s cenzuro vsako d-ugačno misije* r.o u ne 22 n;j> . Značilno je, da e svobodne besede uničujoče delujejo na komunizem. Glavna zahteva sovjetskih imperijstičnih mogotcev do reformnih čeških komunistov leta 19o8 je bila ponovna uvedba stroge cenzure, saj bi se češki reformni komunisti nujbr” res l<^alu preobrnili v buržoazno social¬ no demokracijo. Mimogrede : komunizem se ne more reformirati; ali je to¬ talitaren ali pa ga ni več. Po Sollenicinovem izjemno pomembnem delu Arhipelag Gulag (žal ga še ni v slovenščini, kar je velikf^koda^ ni ostalo od sovjetskega komu¬ nizma (in odlkomunizma sploh) nič razen razvalin. V teh razvalinah pa je 4 ostalo na mildonejčloveških "rtev. V primerjavi s sovjetskim komunizmom je bil italijanski fašizem pravcata nebogljenost (primerjava med pobi¬ timi v enem in v drugem re”imu !), J e smešno, da še vedno poslušamo zgodbice o vedno aktualnem (anti)fašizmu (a fašizma ni več), antikomu- mizem pa je (vsaj pri nas) označen kot nesprejemljiva skrajnost ( a komunizma in komunističnih diktatur je po svetu kar še nekaj), čeprav bi se dalo reči /^s4nars7kaj jo obravnavaliematild / poiščimo le še udaren konec. 4 n J sem izbral nekaj zadnjih stavkov iz prav imenitu /KJ2_hnjige španskeg^komunista Enriqua Castra ^Igada Tajno življenje komin- terne : fcako sem izgubi! vero v Moskvo, L j. 1953 . ((^v^rjetno, kaj je ušlo takratni s lovski 4&uri ! Razlaga za to jele v takratnem začasnem •C 4 — sporu jugoslovanskih komunistov z Moskvo zaradi informbiroja.) Knjiga kar kliče po ponatisu ! "Z Ksperanzo se spogledava, - Socializem - rečem. $ - Velikansko koncentracijjko taborišče - odvm^fcna. Mol£e gledava zemljo, ki tone v megli, A ‘eki mornar poje. Tesnobni strah jezanami." Andrijan Lah Meditacija, ob politični obletnici ^3j Generacija, ki se še kolikor toliko spominja 2. svetovnJvoJne* in n Jeznega konca*, torej leta 1945, Je zdaj stara že okoli 7o let in to Je kar pravi čas za pisanje spominov Ha±±x±KxxisjHa:, Marsikdo Je spomine na tisto vojno in na čas ©koli nje že popisal, a mozaičng? podobg^obravnavane ga časa še zlepa ne bo izdelana. Dragoceni kamenček v z ar isu časa pa šk go (tov©: poimeni$ pretresi j ivbknjjiga Angele Vode Skriti spomin, ki jejlzšla pred nedavnim in ki sugestivno pri¬ kaže krutoijrresničnost komunističnega totalitarizma. Sara sem bil leta 1945 osnovnošolec 4. razreda in se dogajanj ti- s tj" e ga. dasa. spominjam bolj obrisno. Pred očmi pa. imam še vednOy kako sem doživel prihod partizanske oziroma Jugoslovanske vojske v Ljubljano'. Stojim z materjo tara nekje na. Dolenjski cesti, prodajam zijala, v roki pa držim malo ameriško zastavico (spominček strica iz Amerike). Zdela se mi Je živopisno imenitna, obenem pa Je pred¬ stavljala veliko zavezniško državo. A moj prizor z zastavico ni trajal dolg(o. Ikajj kmalu se ustavi ob meni neki Jugoslovanski oficir in mi v dražvnem (zame seveda tujem) jeziku na kratko razloži mojo poli¬ tično neobveščenost. Takole/približno J ejrekel* prevedeno v sloven¬ il, \ 7 ščino : raj pa mahaš s to zastavico, saj to jekastavica. kapitalistov in im^prial&ov ! Zakaj pa ne mahap s sovjetsko zastavico- ? " jn deček je spoznal,, da se je^.udo zmotil pri^sjvojem - bolj ali manj, igrivem - ravnanju. Biti mlad in nemarnem,- je^omenilo v letih od 1945 gotovo veliko prednost, faradi gornjega dejstva smo vseeno laže prenašali nenehno prisiljevanje take indrugačnmu listič ii diktator u.L. T^.to proglašen m ns enem od avnojskih s c ep r ->>•' ... r.j>- : < . zanima ga le ožje vprašanje : diskriminatorno ravnanje jugoslovanskih komuni¬ stih oblasti z jugoslovanskimi državljani nemške narodnosti od 1945 <*«lje (predvsem gre za razlastitve, torej za premoženjska vnrašanja; tujca so še obžalovanja vredni pomori idr.). Jasno je, da je celotno nepravno rav¬ nanje 7 jugoslovanskimi (češkimi idr.) ^emci od 1945 temeljilo le na enem: 2 na nemškem porazu v 2. svetovni vojni in toro j na znanem geslu : Gor j e premagan?.-. Podamo lahko še misel, d go ve 1 e o vedno? pihrv, zmago¬ valen pa tudi piše sbojo zmagovalsko zgodovino, Gotovo je resr >j da j e večina Jemcev v različnih evropskih držah ah podpirala .Titlerjev režim (kot močni nemški režim) in da je morala ta . e . večin? rtvojp petekolonaško rajanje z nečim poplačati.Niajbrž pa je tudi res, da čisto vsi^mci (kjerkoli Že) le niso družno tulili v Hit¬ lerjev rog. (leta 1945 in dalje 4 S&. je bilo upoštevana le prvo omenjena različic'. Travna država pa mora vsaj nes pretresti tedanje vojnorevo- iucion^rne krivice, Vendar : slovenska država imal- naviti dsnes zgolj z ju/roslovenskcjkorounistično nepravno prakso proti Nemcem na slovenskih tleh, ne paj£ nekimi avnojskimi sklepi (npr. o muih), ki so se rojevali na nekflanjih jugoslovanskih tleh. Sicer pa je celotno opletanje s/Staro- w avstrijsko manjšino na Slovenskem le eden od prijemov, s katerimi nas številčne močnejši sosedi potiskajo v podrejeni položaj. (kakšne koristi pa si obeta od\^ričavegt poudarj mjahvnoja (post)ko- munističn^politika ? Seveda gre predvsem z^henehno reklamiranj e lastnih vojnopolitičnih mitov, ki naj bi prežemali še del slovenske populacije, (ijahko os vidimo v avnojski napilinjeni bombastiki tudi nekako razločno (preč)volilno ponudbo določene politične usmeritve# J^jstvo je, cso pri nas politične stranke v težavah. Njihovi programi se domala ne loči¬ jo : vse stranice ao za demokracijo, tržno gospodarstvo, za Evropsko zvezo itd. Ločevanje se vedno poteka le ob (komunistični) preteklosti. Za po pralce komunistične preteklosti (ali vem ni bilo pod modrim vodstvom partije kar dobro ?!) so avnoji, avnojstvo, avnojski sklepi temeljna zadeva. fcij va zb nns, za drugo stran ? Ponoviti je treba predvsem ,ada so vsi avnojski zbori, vsi avnojski sklepi le papirnata osnova za komunistično diktaturo. Ali lahko danes sprejmemo mišljenje, da so (bili) za vso državo (Jugoslavijo) in za vse narode v tej državi obvezni, pomembni ali colo 3 ključni sklepi neke malostevilčne politične stranke (komunistov), ki se je že v vojni pripravljala za prevzem oblasti po vojni ? Strnimo sklep : xxia}tx avnojski (= komunistični, - partijski) sklepi so dobili pomen zgolj zaradi komunistične zmage v Jugoslaviji, sicer pa so za vse nekomuniste tako neobvezni in nepomembni kot skl Xi s števil¬ nih komunističnih kongresov po 2» svetovni vojni. Sedanje komunistično samozagledano napletanje o lastnih političnih sklopih, s katerimi so protidemokratično in protiljudsko nasiljevali celotno družbo v času svojo diktature, pa je že povsem neokusno. Povrnimo se še h kulinaričnemu začetku : avnojske blodnjo našega političnega trenutka so mešanica kislokumarične omake in sestavina predvolilnega golaža. Andrijan Lah Vračanje k Stričku Stalinu O Včeraj : Kulturni hram Moste - danes spet (tako kot predvčerajšnjim!: : albumi dom Španski borci. Skratka : od politično nevtralne kulturne ozn ke do ponovne enostranske politizacije in ideologisacije v nazivu kulturne ustanove. Zanimivo je seveda dejstvo, da so z^č preimenovanje '/ znamenju trde komunisticnejikonograffije glasovali ljubljanski mestni svetniki t.i. liberalne in demokratične opredeljenosti. a rvo vprašanje, ki se zastavlja, je : kakšno zvezo imajo komunistični ali kar Stalinovi španski borci s slovensko kulturo ? Odgovor je lahek: J z 1e—to nimajo nobene zveze. Druga ugotovitev je, da so z novim (in obe¬ nem s k prastarim, za komunistične čase povsem značilnim) nazivom diskri- . . . . . . - . At/ miniram vsi apolitični in proti okunisticni občani - obiskovalci kul- ( turnega doma. ; e pred časom sem pisal o tem, dsj^ere skrajni čas, da demilitarizira- rno in depolitiziramo nazive kulturnih in prosvetnih ustanov. Domala ab¬ surdno pa je, da so ljubljanski mestni svetniki izsilili preimenovanje r-vno v času, ko je v slovenščini če izšla Urna knjiga komunizma, v kater izvemo marsikaj tudi o komunističnih (= Stalinovih) političnih igrah v piniji. Ha s španske borce je mogoče gledati na dva načina : kot na iz¬ vajalce sovietske (= Stalinove) politike ali kot n s/žrtve te iste politike se .akor ns so Pili to ljudje, ki so se v tuji državi (= . paniji) borili za interese druge tuje države (= Sovjetske zveze). Ko se je Stalin začel pripravljati na sporazum s Hitlerjem, jexMkx je brez oklevanja odpoklic svoje borce iz nanije. il -čun se mu je povsem izšel : name,sto negotovih )G i iti čnih koristi v Španiji je dobil večje kose vzhodnoevropskih ozemelj >uhlicah, da so © španski borci borili za >an In se o propagandnin pi Sito en 3mokracijo. ^a le-to so se res borili posamezni svobodoljubneži iz (večinoma) zahodne Evrope. komunistični španski borci pa so se borili p o le za komunistični totalitarizem v peniji, to je : za posnetek tedan .Sovjetski zvezi. £akšnfje bila Stalinova pol tik. Stalinove strahovlad^ Sovje tsk- ..rez 2 v Španiji (bolj spop adanje s konkurenčnimi socia ia Ristič eni frakcijami z anarhisti, s trockisti ipd. kot pa s frankisti), izvemo več v že omej« /tlA <• njeni Črni knjigi ko)(tun3(:zma. Lahko bi rekli : ^apienti sat. A kaj : ljubljanski mestni svetniki ne bero zanimivih političnih knjig, tudi takih ne, kixhix v katerih bi lahko dobilixxxxxxaj£ živahno spodbudo za svoj^ 1 liberalno, demokratična ipd. (to je : protitotalitamo) držo. Glede na to, do pa so omenjeni mestni svetniki morda vendarle usmerjeni liberalno in cfemokratkčno -tIV' . (dve teipaeljni nasprotji -mnunizma !), lahko pričakujemo, da bodo ob prvi priložnosti poimenovali kako kulturno s ustanovo za Pora protiko¬ munističnih borcev. --.no rij on Lrh Ali obstaja novinarska !, avtonomi-ia" HZ V naših krajih se skrajno sprenevedavo govoriči o novinarski "avtonomiji". 0 njej pleteničijo tudi taki, ki je prav gotovo na bi dopustili v časopisju pod lastno kontrolo. Odgovor na naslovno vprašanje je enostaven in nedvomen : novinarska "avtonomija" ni obstajala, ne obstaja in ne bo obstajala. Edina možnost za razmeroma neomejeno novinarsko "avtonomijo" je v primeru, ko je l^astnik časopis(j)a ob nem tudi urednik in novinar. A tudi tak je v diktatorskem režimu povsem nemočen, ke=r ga bo takoj utišala državna cenzura, v bolj ali manj demokratičnih državah pa ima sicer več manevrskega prostora, v ekakor pa nima popolne ^avtonomije" pri obravnavanju državne oziroma vladne politike. Toliko za uvod. Oglejmo si novinarske razmere pri nas v bližnji j.n v daljni i — preteklosti. Za bližnjo preteklost bomo označili čas k^ommnistične diktature (1945-199o). V tem obdobju je bil novinar politična in politično nadzorovana oseba. Večinoma so bili novxnarji člani edine obstoječe# stranke KP/ZK in so seveda pisali v strogo usmerjenem socialističnem/komun : stičnem duhu. Morebitni b novinarji, ki niso bili člani KP/ZK, pa so se ravno tako morali podrediti sp£rosnim m sprotnim po itičnim direktivam. Kdor bi skušal biti "avtonomen", bi izgubil skužbo ali pa bi odšel v zapor. Vzemimo,da ima neomejen^7 "avtonomijo" vsaj novinar, 'i k se ukvarj npr, ^ vrtnarstvom in piše v rubriko Paš mali vrt. A ° t,u je kaka kleč. Kovinar je npr ljubitelj tulipanov in jim posveča v rubriki posebno pozornost. Urednik pa je npr. ljubi+elj nazdljnov. A. i bo ta urednik dopustil, da njegov podrejeni novinar povsem obide "njegove" nageljne ?! Ob omenjeni resda izmišljeni in nepomembni (?' dilemi pa bi vseeno spomnil na eno od Kr eževih Basni Petriče Kerempuha : Ki med cvetjem ni pravice. Pa se napotim« v daljno preteklost, ^aj zadošča kar 1. polovica 2o. stoletja* : čas Avstro-ftgrske (do 1918) in Sas kraljevske SHS in 2 Jugoslavije (1918-1941). Takrat je bilo časopisje razvidno politično (strankarskoJ) razdeljeno* : katoliško ("kleriValno'') časopisje, liberalno ( "jugoslovanarsko ) časopisje in socialnodemokratsko (socialistično, komunistično) časopisje. Vsakomur je jasno, da je novinar v vsak£ od teh glavnih idejno političnih usmeritev moral pisati v skMftskladu z usmeritvijo časopisa, pri katerem je bil v službi. Svoje morebitno drugačno mišljenje pa je moral ohraniti zase. Novinarjev položaj je bil xnx (in se vedno je) enak kot položaj kateregakoli drugega uslužbenca* v določenem sistemu : odvisen od predstojnikov. Če bi hotel novinar pisati v liberalnem časopisu "klerikalno" ali obrnjeno, bi v obeh primerih izgubil službo. Literarni primerl^z omenjenega časa nam ponudi novinar Ščuka v Cankarjevi komediji Za narodov blagor ( današnji izraz bi bil : Za nacionalni interes). Sprva je Ščuka rahlo ironični Grozdov uslužbenec, a Grozd ga v prelomnem prizoru imenuje kar "moj hibapKEpc sluga, moj hlapec" in ga poniža, ko mu ve^i, naj mu zaveže čevelj, lesda se Ščuka zatem upre in odide od Grozda, s tem pa izgubi službo in svoj "ljubi kruhek". u ankar zapeti Ščuko med p-otestnik/na cesti, nam pa ostane razmislek, kaj se je s Ščuko dogajalo po koncu Cankarjeve igre. Ali je bil najprej zaprt zaradi razbijanja Grozdovih oken ali je zatem postal iskalec nekega drugega posla aii pa je morda podtal novinar v tedanjem socialnodemokratskem časopisju. A tudi v slednjem i časopisju je moral pisati v duhu tega časopisja. 0 novinarski avtonomiji torej tudi v 1. polovici ik °- 0 . sto etia ne moremo govoriti. Odločajo pač delodajalca, novinarji pa ostajajo delojemalci. Seveda pa je bil® za bralstvo oas do 1941 vendarle boljši kot čas od 1945 do 199o. Go 1941 so imeli bralci možnost sprejemati vsaj dvoje različnih političnih obravnav, v totalitarnem obdobju komunističnega režima pa je ena in edina resnica nastopala 3 \k^\ družno in enotno v celotnem tedanjem časopisju, če pa sejv kakih reviljah le oglasilo kako avton»ono pisanje, so lile take 'revije hitro utišane : običajno so bile kar ukinjene. H ?d uem ko je bilo obdobje do leta 19So na področju novinarske dejavnosti skoraj docela jasno in pregledno, pa to ne velja več za. obdobje samostojne Slovenije od leta 1?91 dalje. Seveda so začelij v tem času ob ustaljenem časopisju izhajati tudi nekatera politično raznobarvna glasila (tedniki, mesečniki), nista pa uspela slabo (h pripravljena poskusa z novim/ dnevnikoma z nekomunistično usmeritvijo (Slovenec, Jutranjik). 'aj bi bile zsa glavne značilnosti novinarstva v ^asu t. : . tranzicije od 1991 dalje ? ^ajprej : večina novinarjev iz prejšnjega režima, ki so pisali prej v zapovedanem komunističnem duhu, je začela zdaj pisati v tranzicijskem duhu. In kakšen je bil (ali je še) ta tranzici^kki duh ? Net/ako takšen : da, vsi (?) smo za demokracijo, za .^Liberalnost in za (neo)kapitalizem, številni smo pa še za pove zavb ( ohranjanje prednosti,pr koristi iz komunistčnega sistema. UstaJ^ftno obravnavanje političnih danosti pa je v tem novinarstvu CStaio enako kot pja nima- laja ne dologa meje kakega kontinenta. 2 C prevzamemo gorovje oral kot evropsko me j 9 na vzhodu, moramo potegniti črto od barskega morja do ^aspi^kega morja v ali jezera/ In kaj je zdaj z *'*alo ^zijo ? Ali gre zdaj črta od kaspijskega morja v jezera,/ gs;xžriixdo ^rnega morja , nato pa se obrne na levo in gre skozi ^ospor in skozi .\ardanele ? 5udna\n zverijžena geografska meja ^Jnogo bolj naravna meja evropske podceline se kaže v ravni črti od petega morja do Urnega morja in nato normalno dalje skozi rospor in skozi f)ardanele. Po tej liniji ostaja reterburg ^res pravico snet ek zahodne ^vrope >; v x,vropi, medtem ko je Moskva že v Aziji. Kijev in Odesa sta na evropski meji, Krim p^je^e v Aziji. o o en e dile^tee najbrž ni o Mali Aziji, v kateri je večina furčije. [^Vropskidel lurčije pa je tako majhen, ua o ^určiji kot evropski državi najbrž ne moremo resno govoriti. \ umeščanjem Turčije med evropske države se izkazuje, da o celinskih mejah odloča politika, ^ako se znajdemo v popolnem geografskem relatjtLvizmu. Cridi tega relati^aa pa je gotovo dejstvo, da Izrael kot £ geograisko azijska v a kulturno¬ politično evropska \j država tekmujevropskih športnih prvenstvih. [kakorkoli že, geografija je vsekakor nadvse šibka siran ^.vrope zato, ker je geografska znanost podrjenpa idejno-političnim in.— teresom. xx. bitologija ud geografske nezanesljivosti se^faj pr.selimo k mito¬ loški oprijemljivosti, ((o polistamo po zna^itih uravesovih rških mitih, se nam razkrije naslednja zgodba . Agenor, sin giblje in jozejjdona >torej tevsov nežak j ) je zapustil Cgipt m se naselil v beteli Kanaanski .prim. mitsko j udovsko seljenje iz -gipta v kanaan / . Jam se je oženil 3 s elefaso (imenovano tudi Agriopa, in ona mu je rodila šest om.ok . 5 sinov in ; Kaama, feniksa, ^iliksa, Jasa infineja ter /|jp er &tt£oy O' "Ji sinovi so brni,] ali manj znameniti \ [s, po Kiliku Kilikija v Mali Aziji, Fiibeja pa srečamo pozneje v zgodbi o Argonavtfih kot kralja, ki ga preganjajo divje Harpije. Pohotni Zeus se^e zaljubil v Europo: in si jo pridobil z naslednjo zvijačo : Svojemu spnu Hermesu jejikazalrti na j nažene Agenorjeve krave k morski obali blizu Tita (znanega feničanskega mesta J. Tam se je sprejbajala Europa s svojimi spremljevalkami. Zeus se je pridružil čredi v podobi snežno belega bika. Europo j odčarala bikova^ ep o ta, in^cer^e bi^rfiiren in prijazen, se je začela z njim igrati. Ko pa je se«gČLa na bikov hrbet, je bik zaplaval v morje in jo odnesel na Kreto. Tam nastopi h&x±ex nadaljnja metamorfoza : Zeus se spremeni iz bika v orla in Europo posili. Europa je zatem rodila tri Zeusove sinove : M^fenosa, (Jadamantisa in Sarpedona. To so spet trije mitski znameniteži : Minos je npr. kretski kralj, oče Ariadne|in Fedre, pozneje^sodnik v ^podzemlju itd. Agenor je poslal s voje sinove iskat ugrabljeno sestro, a njihovo iskanje ni bilo uspešno. Ker^e Zeus zaradi preštevilnih ljubic kmalu zapustil Europo, se je ta poročila z ^t eri jem. Ker z njim ni im r pela otfrok, je on posinovil njene tri sinove itd. v gr a ves razlaga, da nakazuje Zeusova ugrabitev Europe zgodnje grško osvajanje otoka Krete. Možno in glede ^zgodbo verjetnejše pa je, da ugrabitev Europe Ilustrira ropŽeski napad u rkov s Krete na feničane. Roparski Grki so pri tem odpeljali številne ujetnike, med njimi pa je bila tudi Europa. 4 /1X9 ^akorkoli. že : mitska zgodba z zgodovinsko razlago nam kaže predvsem naslednje : Europa je biia azijskapfrincesa in s tem majh en del Azije. primerjavi s kaotično geografijo j$ j.e isooeš mitologija povsem nedvoumna. Začetna Evropa je bila^torej Kreta, vezni člen med Afriko, med ^zijo (gUMalo Azijo].' in med Grčijo. x*ato se geografski pojem ^vrope širi na trčijo in dalje na zahodno obrobje Azije. Vredno si je ogledati se imenitne puropine rodovne in družin¬ ske povezave : Europa je med drugim pozejdonova vnukinja ( zveza z morjem Zeusova ljubica v zveza z višino, z glavnim oliJskim bogom;, ^žena kretskega vladarja nsterija, mati Minosa, kretskega kralja in poznejšega sodnika v podzemlju (tu je še Europina zveza s podzemljem !). V Europini zgodbi so obsežene torej vse tri bistvene ravni : ogovska višina, zemeljska in vodna rav¬ nina ter podzemlje. Sicer pa obstaja še več nians zgodbe o Evropi, o njenih prednikih in o njenih potomcih. S tako močnim mitskim ozadjem je ^uropa vstopila v zgodovino. pU. Semantika Ko smo si že bežno ogledali Europino mitsko zgodbo, je . n umestno, da se ustavimo še pri pomesnki. davni njenegaimena. Takoj je razvidna dvodelnost tega imena : Eu + ropa (ali grško; Eu + ropd ). dj Dokler j ev G-rško-slovenski slovar nas obvse-ti o nasljnjih pomenih : eu = doba£r, prav, s ečno, lepo ropd = nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilni trenutek, največja nevarnost, odločitev, vpliv, povod, vzrok, 5 /fl1 Medtem ko jepomenska rjaven besede en dokaj enovita - zaznamuje d ti' — zgolj pri jfeenejpozitivnosti - pa je pomenska vsebina besede ropč močno raznolika, vendarle polna samih močnih pomenov, iz niza r gornjihc besed dobimo celotni razmah in razvoj človeškega živ¬ ljenja ! Človek ima določeno (prirojeno) nagnjenje, nato v svojem nagnjertu niha, upoštevana gibanje , tehtnice,. Ko se tehtnica nagnejodločno na eno stra^sledii^preobrat v usode,. V zvezi z usodnim preobratom je vsekakor odločilni trenutek . Le-(ra pa je morda povzročil največ&o nevarnost, ^n zdaj sledi še ^končna ali začasna, odločitev, kako in kaj dalje. ^ončfne tri besede pa bi pomensko ustrezale bolj, za začetek ; vpliv ^npr. dednostni; povod v nečesa;, vzrok v za ne r- & - Nedvomno je Europa ( - tudi z bogato večstransko semantiko. . l*. , \ o , 11/. zgodovina v I V- XgHiiax±Kaxx Mitologija in zgodovina sta si nemaloki^at zelo blizu. !£o velja tudi za Evropo. ^Q.t je mit o Europi postavljen smiaelno vskhh na Kreto, tako je tudi začetna stopnja evropske aX civilizacije povezana s Kreto pokoli 3ooo-2ooo prea n.š.J. V 2. tisoč(ec ju pred n.š. prevlaaajo nad ivreto celinske Milene. _ 4 (Mitološka ilustracija gršek prevlade je znana zgodna o iezejevi zmagi naa Minotavrom ] j. V 1. tisočletju pred na, paj^e zamenja razvoj grške kulture m £,rskerpolitične moči ^mestne d ržave . f ^ K '\' htene, Sparta, Korint lt^.J/. za 5. stoietje^je značilen prvi veliki napad ^zije na Evropo ("J^akratni pojem ^zije je bil omejen na Jr>alo Azijo in na^jeno bližnjo okolico j »rpr zimska velesila pade grške mestn^države, le-te pa zmagovito odbijejo osvajalce tbitke pri ..aratonu, pri jalamni, pri fiatejah idr.,. Prvi veliki napaa _vrope na Azijo pa sledi v 4. stolerju pred n.š.. __ieksanaer Makedonski napade perzijce, osvoji celotni ^jLižnji vznoo. in pride z vojsko do Indije j?0 /fc.eksanarovi smrti nastane več helenističnih aržav, ki jim vladajo Aleksandrovi vojskovodij e. | tem v zvezi je^ovezovanje grške in orientalske kulture. |_e v ysu prevlade ^rkov lahko vidimo, da je njihova iŽjTropa v bistvu omejena na sredozemski bazen. Podobno velja rudi za naslednje, t.j. rimsko, obdobje. [I^imljani postopno osvajajo v [od 2. stoletja pred n.š. ao 2. stoletja našega šcetjaj večino ^ahodne nvrope (tudi del prpranije) m celotno jugovznouno Ls^ropo, pa tudi .bližnji vzhod in peverno l^iriko. xj | ~vo zgodovinsko o udobje „vrope je torej v znamejnju grško-nmske dominacije in civilizacije. jpgodtžfefinar ^o £ert {!. L@pez v knjigi Rojstvo ^rvrope začenja zgod^ino n, »rope s srednjim vek lom v'l^ s koncem zahodnorimskega cesar^va v 5. stoletju n.š.), vendar antične razvojne stopnje v evropski zgodovini gotovo ne moremo prezreti. Obdobje srednjega veka (5.-15. stoletje) prinese v Ev^ropo več bistvenih novosti : razvoj nacionalnih držav in nacionalnih kultur. Sredinjji vek se je začel v znamenju osvajalnih barbarskih n/ ljudstve, kž zlasti ermanov, ki so najprej rušili zanodnorimsko cesarstvo (Sandali, Heruli, Goti ...) , nato pa ga poskušali obnoviti (Franki), po drugi strani je prišel nekak odgovor na rimska osvajanja v Aziji. Vrsta azijskih Ijudst^sP^je temeljito pre(tresla zahodnorimsko cesarstvo (npr. Huni), ^tadi vzhodno¬ rimsko cesa^tvo (npr. Obri). Ih srednjeveške zgodovine si bomo obrisno ogledali samo razvojno linijo spopadov med Zahodom (Evropo) in^Vzhodom ( Al> r 7 Y <3. stoletju Arabci osvojijo Španijo, a se tam ustavijo. Kot je /|rabce spodbudila k osvajanju sveta njihova religija islam, je tudi Evropejce njihova vera krščanstvo usmerila k napadom na Vzhod, in to s križarskimi vojnami (od 11. do 13. w^toletja). Glavni cilj križarskih voj bil Jeruzalem (ozi¬ roma Palestina), ta cilrpa je dosegla š že 1, križarska vojna ¥ . nadalje križarske voj e sd poskušale ubraniti kršči' mostišče na Bližnji e vzhodu, a neuspešno. Muslimani so dokončno JI c pregnali križarske napadalce kons-e 13. stoletja.). r V 13. stoletjlu sledi v Evropo kratkotrajni vpad Mongolov , v ^ - odu 14. stoletja daljevžačno turška osvaj;anja vzhodne Evrope, * ^ ,, . f jn ki dosežejo vrh z oosvojitvijo Biirpca (1453). le*^a postlane turški Istambul. Na drugi strani Evrope pa Španijfci v t.i. reconquisti potisnejo Arbace v 15. stoletju iz Španije nazaj v Afriko. Nadvse pomen¬ ljiva letnica je 1492 : konec reconpuiste v Španiji in začetek cohjuiste - španskega osvajanja v Ameriki. To je tudi najprimer¬ nejša letnica za razmejitev med srednjim vekom in med novim vekom. ZačeteK novega veka je povezan s p ravim izbruhom evropskega ekspanzionizma v druge dele sveta. >enaar osvajalna smer ni več Bližnji vzhod, apapk ^ahod in Jug. Az[ijo na evropskih fceh otipljivo predstavlja večstoletna vl3d3vin3 Tnnčij© v j ligo v z Ji o dni Evxopij zi3S"ti ns jjslKsrru* .^imci j x v njeni upadajoči fazi (19.--2o. stoletje; pomagajo Angleži | in to zato, da bi l^som prepredli zavzetje Bospo^rja in Darda¬ nel in s tem njihov nemoten dostop v sredozemsko morje. ,v |o porazu Turčije v 1. svetovni vojni pa zahodni kolonialisti vAng^ži, Francozi; pridobijo precej prejšnjega turškega ozemlja na bližnjem v zhodu ,^jalestina, ^.ibanon, Sirija, Irak...;. ~ot dva neuspešna pohoda |janoaa na Vzhod lahko navedemo SapoleoCnov napad na Rusijomlbil in Hitlerjev napad na Sovjetski zvezo 1941. _l** že smo v obdobju po Z, svetovni vojni, sovjetska zveza ,kot vzhod) po zmagi nad pemčijo zasede vso Vzhodno _vropo in del srednje nvrope češkoslovaško, Madžarsko) . v ;.ziji in v Afriki nastopi dekolonizacija. Tuji kolonialis¬ ti se postopno umikajo iz svojih tamkajšnjih koionij. Ostaja pa hoj za interesne sfere. ^ ustanovitvijo države ^zrael darksi v l94«, dobi ^ahod čvrsto mostišče na bližnjem vzhodu v prim. srednjeveško križarsko državo na približno istem ozemlju !). neuspešno pa potekajo posegi hoda v zdaj zlasti ZDA) v j.ranu x islamska revo¬ lucija zrušinprozahodni režim šaha [leze Pahlavija 1979) in tudi zdaj v Afganistanu in v Iraku, rroti radikalnemu lslamizmu, ki mu ne manjka samožrtvujočih se samomorilcev, ni videti prave rešitve. \^/našem času ni več pričakovati velikanskih vojnihr®. premikov v smeri zahoa-V^hod ali v smeri Vzhod-^hoa, vendar pa se kaže ^ahoa ahodna' Evropaj močno ranljiva zaradi velikih skucjfpin muslimanov v Angliji, v Franciji, v emčiji.... _ li se res nakazuje spopad dveh civilizacij in dveh verstev : krščanstva in 1 „ — islama S v Ta spopad je sicer značilne ze za skoraj l4oo let, a sectanj ejrazmere so zelo specilične. j • j)'oka j sekularizirano krščanstvo in zahodna demokratična druzoa sta v tekmovanju ih a .li v spoj^pdu s fanatičnim teokratičnim islamom očitno v slaosem položaju v prim. ostro pisanje Briane jrallaci ; jjes in ponos, apokalipsa ...j, 9 Politika Kot je mit o E®copi grški , je tudi izraz politika grški, o^jgr. politike = državništvo, državoznanstvo/. Lektsokon Družbo-^ s .1.0 v j. e (Lj* 1979; razi (oži politiko v ožjem pomenu kot dejavnost države ali na državo usmerj eno delovanj e . Vširšem pomenu pa je politika vsaka družbena dejavnost,, s katero se ureja temeljni položaj človeka in družbenih skupin v poj/sameznidružbi in v mednarodni skupnosti . [politika zaobjema dejansko celotno družbeno delovanje .■ od najožje krajevnejpolitike, preko notranje politike do zunanje politike. Trn so še področne politike (npr. kmetijska politika, gospodarska politika, kulturna|>olitika itd.;, 'privesek zunanje v f politike je vojna, ki je večkrat omenjanakot nadal ; jevanje politike z. drugimi sre^dstvi. Pustili bomo ob strani graditeljsko mirnodobno politiko in se ustavili zgolj ob konfliktni notranji mVenaki zunanji politiki. Znova bi se lotili antike, saj se ob rimski zgodovini že razvidno nakazujejo prihodnje značilnosti evropske osvajalne politike (evropskih osvajalnih politik,. Za dim so že značilni tudi spopadi znotraj države (državljanske vojne, ufpor sužnjev pod spiartakom idr. J. Spopadi na socialni ravni so torej pra¬ stari, praktično so obsta j-ali tudi spopadi na nacionalni ravni J boji enega naroda z drugim narodom^, čeprav je bila sama zavest o nacionalni pripadnosti v stvarem veku fjajbrž drugačna kot pozneje, od. sr ednjega veka dalje. ^ da^^ili narodi šele novejši pojav, , je dvomljivo. Kako pa naj opredelimo _rke, ^timijane, 1 stare .ugipeaneip Jude idr,, če jr ne priznamo, da o so to narodi ^ ) lo 'iJG Jtari vek pa v svoji politeistični fazi ni poznal vi-rskih bojev in vei-ske nestrpnosti./klele z monoteističnimi religijami n se p odvija izrazita ali kar skrajna verska nestrpnost ^teza ; samo naš do& je edino pravi itd.). Za srednji vek so značilni številni spopadi pod versKo zastavo (nekaj tega je bilo že ome¬ njeno pri zgodovini, npr. araoska osvajanja, križarske vojne^ od 16. stoletja dalje spoipadi med Katoliki in med protestanti...; ^icer pa je evropska stalnica nmanje meej^artikularizmi (samostojna politka manjšiJi enot; in med centraliziral ; imperialna politika večjjih enot;. Lpopadov med evropsKimidržavami je bilo r J na pretek, vsak sosed je bil naravi sovražnik. Tu imamo stoletne .. .. t, u ' 1 političnem svogne sovražnike : np r. dvoji.ce prancozi-^ngieži, \ Francozi V Španci, Francozi <—I\Temci, it alijani - i v emci, T^emci - ■U*v Čehi, \\jlemci «• Poljaki, x oljaki — ^usi, itd. itd. x osebnajrazvojna stopnja evropsKe politike nastopi z že ome njenim Ijfetom 1492, tore?] z začetkom španskih osvajanj v Ameriki. -u ■ J j To j e začetek tistega evropskega imperializma, ki senezadovoljuje _ m v ^_ več z osvajanjem sosedovega dvorišča", ampak je/usmerjen v ti -i v osvajanjevsegapreostalega, neevropskega sveta. Severno Ameriko [ vvlsbmiem o sva j a j o\ khglhži.in Francozi , Srednjo Ameriko in Južno Ameriko predvsem Španci in Portugalci. Afriko kolonizirajo skoraj.nvse veCje evrc^^fidržave, Avstralijo v celoti zasedejo Angleži. I tudi Azija postane v veliki meri plen evropskih kolonial^si/tov : Indijo obvladako predvsem Angleži, indokino Francozi, Indone¬ zijo Nizozemci itd. Tu je še Oceanija, ki postane plen različnih j evropskih držav. Xn celo Kitajska, ki hi lahko hilaregionalna 1-7 y velelsila, pasians je na prehodu 19. in 2o. stoletja v nekakem e^si polkolonialnem odhosu do evropejskih velesil, prav neverjetno je, -kelih o vel ikgg^o zemlji je zasedla razmeroma mala Anglija ! 11 m S tem izjemnim evropskim ekspanzionizmom je pojptezano več s stvari. ajprej samoz.avest bele rase, ki si je podredila vse druge rase, ta samozavest pa je prešla v rasizem ( teoretično sta o L/ arijskemu rasizmu ppisala v 19» stoletju Francoz. J.A. Gobineau in nemški pisec angleškega rodu H.S. Chamberlain )x in v teorijo \nn z' o izvoljenih, yi z branih, (/večvrednih narodih (prim. nemški Herrenvolk v času nacizma). Tovrstne zamisli o izbranih narodih sicer niso novost, saj juh zaseudimo ž;e v starem veku. prav pretirano nastopa taka ideologija pri Judih, saj je njihova Stara zaveza polna samo- hvale, da o« ravno oni od boga izvoljeno ljudstvo. "Tako je Stara zaveza kot vplivna sveta knjiga pravzaprav podpor¬ nica judovskega rasizma. Navse ilustrativni so naslednjih odlomki iz judovskega ^al- muda (to je knjiga verskih komentarjev)x ; "\/sak Jud si mora govoriti ; zaradi mene je bil ustva^en svet !! ... Samo Judje so ljudje, nejudje niso ljudgp, ampak govedo... Nejudje so bili ■^stvarjeni, da bi bili ^udom za sužnje... judje, ki so dobri do nejuduv, n^ridejo v nebesa... Rodnost nejudov j^treba masivno zmanjšati... Izogibati se jih j"ejfcreba kot bolnih svinj... im e judovski premoženje pripada tistemu Judu, ki ga prvi J ?i j zahteva... Judje morajo vedno poskušati, ne.pu£[ e goljufati... Ko pride Mesija, bodo vsi drugi judovski sužnji.. J m čepi spremenili omembo u udov h v Nemce.bi bil lahko odl- s h? Mcrv-' J i 13. . \ 4-4 u ^ew, /ork.VKolonialistiČne sile ao tudi svoj politični sistem' prenesle na osvojena ozemlja. Kolonizirane dežfele pa so se postopno ssvobajale svojih M? evropskih gospodai'jev. Upor angleških naseljencev v Sejgrni /Ameriki konec 18. stoletja je prinesel ustanovitev ZDA in razvoj tamkajšnje demokracije L z evropsko (domačini) in z azijsko /afriško ( priseljenci). j?o m ©ftski razpon besed je domala neujemljiv. 0 povezovanju Evrope (evropskih dežel, evropskih teža v) od antike do danes nas p regledno in tehtno informira domača avtorica Cirila Toplkk v svoji knjigi : Združene države Evrope: Zgodovina evro^ipjce ideje, Lj, 2oo3. V glavnem lahko razdelimo evropsko povezovanje v dva sklopa : 1. povezovanje Evrope s politično-vojnimi sredstvi, 2,. povezovanje Evrope z idejnim (tudi z idealističnim)') načrto¬ vanjem. Prvi sklop nas vodi spet v zgodovino. Gotovo je prvo x vojno povezovanje Evrope čas rimskih osvajanj. Rimska država jJobsegala sicer predvsem Zahodno in Juino Evrčopo, sito kar več stoletij (širši vplivi rimske kulture in civilizacije)). kovske države in poznejšega rimsko-nemškega cesarstva (predvsem povezovanje Srednje R Evrope). podobno kot Rimljani je združeval Evropo z vojnimi osvaja¬ nji francoski c-^r (prej general in konzul) Napoleon I. na začetku 19. stoletja. Napoleon si je očitno predstavljal zdru¬ ževanje Evrope kot družinsko podjetje, saj je nameščal za evrop¬ ske vladarje kar svoje brate. Do zdaj zadnje veliko vojno povezpvanje Evrope je bilo v 2. svetovni vojni. Hitlerjeva „emčija jev prvi uspesni fazi voj^ (1939-1941) zasedla dobršen del Evrope. Kot je bila Napoleonova Evropa prevladujoče francoska,, je bila Hitlerjeva Vlil. Evropska zveza srednjem veku povezovanje v znamenju fran- 17 Evropa v znamenju nemške nadvlade (Herrenvolk). Kot reakcija na nemško osbajanjje Evrope je sledila nato ruska zasedba Vzhodne in deloma Srednje Evrope ob koncu 2. svetovne vojne (t.i. Vzhodni blok). po 2. svetovni vojni jepotekalo združevanje (Zahodme) Evrope predvsem na gospodarski ravni (politično sicer t.i. Zahodni blok), a ozrimo se z(daj na starejše idejne načrte o evro / s^em združevanju. Prvi naa črt o evropski zvezi je (del o francoskega politika vojvode de Sullyj ; a v začetku 17. stoletja. 15*^ev!iyopsj|kih držav, ki jih Sully navaja, naj, bi dogovorno sestavljale kon¬ federacijo. Konec 17. stoletja objavi Anglež William Penn Es^v prid sedanjemu in prihodnjemu miru v Evropi, po njegovem naj bi evropske države oblikovale suvereni ali imperialni zbor, parla¬ ment ali državno upravo Evrope. Parlament naj bi sprejemal / svoje odločitve s tričetrtinsko večino ali pa vsaj s sedmimi glasovi večine, jfa sporazumevanjemaj bi uporabljali le dva jezika : latinščino in francoščino. Mir v Evropi je penn pove¬ zal z ekonomskimi prednostmi. Pennovo mirovno usmerjenost Je nadaljeval Francoz Abbš de ^aint-jpierre ( pravo ime : Charles Irenee Castel), ki je J leta 1^713 izdal obširno delo projekt za vzpotavitev trajnega miru v Evropi. 0 evropski politiki so razpravljali tudi francoski razsvet¬ ljenci, npr. Montesquifeu in Voltaire, ^jednji je videl v Evropi neke vrste veliko rep ibliko, razdeljeno na določeno število držav. Zunaj politike pa obstaja literarna republika, katere svobodni državljani so evro/gpki znanstveniki in umetniki. 18 r P oz M©ga razsvetljenstva pa je razprava Immanuela Kanta K večnemu miru, ki jel^zšla leta 1735, torej že^ francoski revoluciji. Kant se je^avzemal za suverenost ljudstva, za repub¬ likanizem in za federalizem. Potem ko je propadel Napoleonov vo jaško-politični projekt / združevanja Evrope, je napufsal znani francoski utopični soci¬ alist Henri de s aint Simon načrti 0 reorganizaciji evropske družbe ali o nujnosti združitve evro sp kih nabodov v eno samo politično telo ob ohranitvi naif odne neodvisnosti vsakega izmed njih. Ta dolgi naslov vsebuje že kar nekaj značilnosti tega ; x avo in_ j načrta. Saint-Simon si je dokaj nenavddno zamislil ^delovanje evropskega parlamenta : vsak milijon pismenih mož v Evropi bi moral izvoliti v poslansko zbornico parlamenta po enega f trgpjjrca, z, nanstvenika, upravnika in pravnika. Ob 6o mili- jonihi)ismenih bi tako sestavljal|o zbornico 24o članov. Njihov ir ] mandaVnaj bi trajna/lo let. Seveda je ta zamisel praktično neostvarljiva. Saint-Simon predvideva konfederalno ureditev, združeno Evropo pa najj bi povezovale skupne politike na področju izobraževanja, davkov, prometa in nasploh gospodarstva. Francoski politik in zgodovinar Fran^ois Pierre Guillauroe Guizot je poudarjal skupno evropsko civilizacijjo. 0 Združenih državah Evrope pa jev kick apxK h ca >: a. v frncoskem parlamentu leta 1851 prvi spretj? govoril francosk(i književni Victbre Hugo. Seveda bi bila pretolnica ZDE po Hugojevem ik mnenAu Pariz. Medtem ko je Htlgojeva zamisel o ZDE predvsem idealistična pesniška vznesenost, pa je Hugojev sodobnik francoski anarhist Pierre Joseph proudhon v delu 0 federativnem načelu teoretično zastavil svoje razmišljanje o evropski federaciji. 19 Švicarski pravnik Johann Ga špar Bluntschli je v 60 . letih 19. stoletja razmišljal o konfederativni ureditvi Evrope, prepri¬ čan, da se evropske d ržave " nikoli .. nie bodo odpovedale lastni vladi ali vojski in nad seboj nikoli ne bod® trpele univerzalnega monarha ali evropskega parlamenta" J «1 ' 'TV—>6 ?—> 3-0 c ixX/HJbo , ) Na prehodu v 2 o. stoletje jekongres, ki ga je organizirala Svobodna šola političnih znanosti v Parizu, razpravljal o zdru- ženihdržavah Evrope. Racionalno razraišljanje je vodil® v prepri¬ čanje, da bi bila evropska zveza najučinkovitejše sredstvo za zagotovitev miru. Siceijpa naj bi bila ureditev Evrope v glav¬ nem konfederativna. E^*kti(]čna^olitika^a je v desetletju pred 1 . svetovno vojno jisxJ:e stopnjevala napetosti med evropskimi velesilami. po koncu 1. svetovn^vojne 1918 j egi« gibanje za mijrovnO- evro^^ce ideje ponovno zaživelo). Leta 192o Je izšla knjiga češkega politika in filozofa T.G. Masaryka Nova Evropa, ki se je ukj^garjale^redvsem s Srednj^o Evropo. Leta 1927 je bil ustanovljen Francoski odbor za sodelovanje v Evropi, letaj.928 pa je nastala Federacija odborov za sodelovanje v Evropi ali Mednarodna federacija. Slednja je že razpravljala t o evropski gospodar^ski in o carinski uniji. Najvplivnejše gibanje o evropskem sodleovanju je zasnoval Avstrijec Richard Cou^jdenhove-Kalergi z, idejo Panevrope. bibanje še vedno d eluje, po 2. svetovni vojni ga Je dolgo časa vodil Otto von Habsburg. Kot srednjeveropejev se|e KoudenhoveJ*-alj:gi največ ukvarjal s srednjo Evropo in z mirovno iniciativo. V Panevyopo ni uvrščal niti Rusije niti Melike Britanije. Zanimivo n rr pa je, * je bil nakSlnjen vključitvi Turčije. Zahčilnosti evropske kultf ure so po njegovem : krščanstvo, individualizem in racio¬ nalizem. 1. Panevropski kongres z 2ooo predstavniki 24 narodov je bil leta 1927 na Dunaju. Navezal je na idepe i predhodnikov od vojvode de Sullyja dalje. Vzporedno s Copenhovejem -^alergijera je evropsko idejo tvorno podpiral francoskji politik Aristide feriand. Že leta 1925 j ^pozval k ustanovitvi Združenih dcr marf dov Evrope. Vendar unija po Briandovem predlogu ni imela večjih pristojnosti, v nasprotju s Coudenhovejem-]talergijera pa je Ml Br^amd za vklju¬ čitev ^elike Britanije. Vendar je Briandova pobuda zarddi 'ihjegove smrti leta l|9|2 in zaradi odporov v ključnih e vrbskih državah r — zamrla. Razvoj skrajno ^ncionalističnih diktatur v 3 ®, letih C^emčija, Italija idr.) je zaUT stavil vsako nadaljnje idejno* evropsko združevanje do 2. svetovne voj^ >ele katastrofa 2, svetovne vojne/je znova obdudila evropsko gibanje. U- G Tako so predstavniki devetih držav na skrivnem srebanju v Ženevi leta 1944 predlagali federalno zvezo med evropskimi f-o narodi. Njihova iideja je vključevala tako gozdarsko kot mirovno sestavino. Po 2. svetovbi vojni pa se je^ačelo po številnih idejnih preludijih končno stvarno evropsko povezovanje. aj omenimo le nekaj glavnih točk : leta 1951 : ustanovitev Evropske skupnosti premog in^jeklo, 1957 : ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti, 1992 : pogodba o ustanovitvi Evropske unije v Maastrichtu ni,-1999 : Evropska monetarna unija. 21 IX. Slovenci in Evropa N a ^recije čelu Korint© stojji, Ilirija v srcu Evrjppe leži. V. Vodnik : Ilirija oživljena Kot je bistro ugotovil že naš pesnik v 19. stoletju : slovenske dežele ( kar s ene v večji meri ujemalo % Napoleonovo , v ^- /1 C Otir>0 hoe- D (,^0' J . Ilirijo) nedvomno leže v Srednji EJvropi. Se pravi : tudi vsi prebivalci na tl^eh današnje Sloveni j e so bili Srednj evropejci že takrat, ko ta izraz še ni krožil v uporabi. ^eveda je lega slovenskih, dežel povzročala njihovim prebi¬ valcem številnetežave,daj je šlo^ za izrazito prehodno ozemlje v smereh vzhod-zahod in sever-jug. Spomnimo se samo rimskega osva¬ janja v smeri od zahoda in osvajanj številnih barbarskih ljudstev ob zatonu zahodnorimske države ifz smet severne s meri (Germani) in z vzhodne strani (Huni, Obri...). V zgodnje— Po karantanskih in po panonskih!srednjeveških začetkih smo Slovenci kmalu prišli pod^blast močnejših Frankov. Znašli smo se v rimsko fnemš kem cesarstvu ^arla Velikega in njegovih nasled¬ nikov, od visokega in od^oznega serc^jnjega veka pa so nam kar okoli boo let vladali habsburžani. To dolgo obdobje je temeljito utrdilo Slovence v zahodnoevropski kulturni krog. Tako ni dvoma, da sejeta Sloveneme bližji germanska in romanska kultura kot pa bizantinska kultura (k slednjji spada tudi ves vzhodni del bivše Jugoslavije). OajikaT je v zvezi z. nastopajočim naivno idealističnim jugo— slavanarstvo jra lj*ta 1913 v predavanju Slovenci in Jugoslovani izjelmno jasno in razločno povedal med drugim tole : 22 "|jP arzave sploh ne bi sprejele , jih ne sprejemajo in jih tudi ne bodo spre!jemale, pač v skla dii/ge sl;$ ♦ quod licet lovi, non licet bovi. Kot člani/a Evrol^ke zveze bi Slovenija logjično priakovala, da nas bo ta organizacija močno podprla v obmejnih težavah s Hrvaško. Kjeba « Torej : kakšna korist od organizacije, ki ne podpre lastnih članic v k taterih koli težavah ? In še problem nacionalnih manjšin. Glede na splošni problemi številnih nacionalnih manjšin v Evropi bi se morala zveza s tem vprašanjem ^nenehno in poudarjeno akvar- jati. In spet • kj Ja pa ! Kaj le j Je mogoče pričakovati od centrali¬ ziranih nacionalnih držav, ki so stalno zatirale (zatirajo) in najbrž bodo vedno zatirale) manjše narode v lastnih državah, npr. Francija, Španija, Italij \a. 9 Avstrija, ^adžarslia idr. ' 'O Ali je korist Slovenije od EZ le to, da dobi nekaj več iz evro^ke blagajne, kot vanjo dd ? (G n ali bomo kmalu na izgjubi, ko como v bruseljsko blagajno več dali,,kot iz nje dobili ? Morda je delno obetavno tesnejše medsebojno sodel^pvanje manjših evropskih držav, saj takoie-te postajajmo večji jeziček na tehtnici. ^ar do neiie ™ ere rešuje manjše države, je nedvomna S nesloga ve^čjih držav,saj le-te ne morejo ali nočejo opustiti svojih večstoletnih interesnih politično-*gospodarskih usmeritev. 0 omenjeni neslogi pj~a več v zaključnem poglsvgu. X. E fvrospke zlagate v n/ ¥si bistveni človeški problemi so nerešljivi in med tovrstne probleme spaiado tudi tropske zadeve, po zadnji veliki širitvi Evropske zveze postaja čedalje jasneje, ^da se je dogovarjanje olvrtijfkik finančnih in celo o konstitutivnih zadevah (ustava!) že' znašlo v slepi ulici. Bogatejše države niso pripravljene na široko podpirati kopice revnih pristopnikov v Evropsko zvezo. 24 Vh> "Sveti egoizem" posameznihLržav pa bo prav gotovo poudarjena stalnica tudi v prihodnja, 0 cera se sploh lahko dogodijo; številne evropske države, ki jih ločujejo stoletja lastnega razvoja in seveda tudi lastnih interesov* ??Centripetalnost bruseljske admi¬ nistracije nejnore izmijčiti ustaljenih centrifugalnih in partiku- 1 artističnih jte^enj posameznih držav. Evropska ideja nikakor ne bo obsijala zgolj na pravno-ekonomski regulativnosti.Kulturno-idejne povezave sicer deloma obstajajo, vsekakor pa niso dovolj močne, da bi oblikjovale nekako skupno evrolspko zavest. jjLe-^ bi morda postopno pospeševala vzgopni-izobraeevalna prizadevanja,) Škripa torej kar na številnih pomembnih področjih, ki naj bi Evropo in Evropejce tesneje povezovala. Ponovno velja^meniti tudi konflikte med starimi Evropejci in med novimi afro-azijskimi / J / priseljenci. Evropa, v kateri se že dogaja Spengler jev ^propad zahoda", se je^našla v podobni^ položaju, ko(t je/bilo rimsko cesarstvo v času svojega propadanja a. K°t so ba/barska vojaška plemena prodirala v 5. stoletju našega štetja v rimsko državo, tako prihajajo v sedanjem času v Evropo (sicer mirno, večinoma C d? b- . ile^galmo) številni prislejneci z revnega vzhoda m z enakega juga. Ali smo že pred hovim spopadom civiliza H ali pa pri spo^pdu med dekadentno civilizacijo in med "nepokvarjeno", svežo barbarsko populacijo ? Vsako nadaljnje širjenje Evropske zveze bo prineslo še nadaljnje zaplete in težave. Kaj storiti z balkansko zmedo in z njenimi problemi ? I n - ali se bo EZ širila še dalj e na vzhod, npr. na Ukrajino ali celo na Rusijo ?! Slednja je vendarle večinsko atrijska, transuralska... Ruski ko^os pa je sploh prevelik zalogaj za Evropsko zvezo, saj bi le-ta z vključitvijo Rusije prerasla vt v preveliko evro-azijsko zevzo. OTd ponavl j i h. zainl j ©pisnih nj0smisli.l1 (giblj jiv0 msj,© :??{ 3 lvi?op 6 ) 25 se kažejo temeljni evropski problemi v (politični) zgodovini, ki je ustvarila številne sovražnosti in napetosti med sosednimi evropskimi narodi. Tudi nadaljnjih evropskih zagat je cela kopica. Tu so proolemi, ki jih prinaša sodobna civilizacijja ; prenasiejn^ost, < 2 . ^ sta^nje evropskega prebivalstva, s tem v zvezi je čedalje več bolezni, z novo medicinsko tehnologija pa postajia zdravstvo -rt ^ čedalje dr&feje,' nadaljujemo lahkc/a- raznovrstnimi soei-ianimi Vpra¬ šanji (socialna država, nezaposlenost...), z grozečimi ekološkimi problemi (onesnaževanja zraka, vode in zemlje ), z energetskimi problemi, z ekscesi velemetSnih džumgelh(fhrup, gneča, povampirjen^ promet, povečani krimjal, pogubo ma^ilarstvo, splošna nevrotičnost, destruktivnost, ,#va^ez^dnje kar stopnjevan jejnorosti..,). Mar je bodočnost Evrop^e odkr-^žil že naš srečko Kosovel />r€<- v 2o. letih 2o. stoletja ? V pesmi Ekstaza smrti je pravzaparvfl upesnil Spenglerjev Propad "iahoda. Oglejmo si prvo kitico te znane pesmi : Vse je ekstaza,ekstaza smrti !/ Zlati stolpovi a zapdne Evrope, / kupole bele - (vse/je ekstaza)) -/ vse tone v žgočem,,rdečem morju, / sonce zahaja in v njem se opaja / tisočkrat /^rtvi evropskdlčlovek. / - Vsej^e ekstaza, ekstaza smrti.- Morda pa bi se lahko ^ca\vrnili) k nagemu začetku : Evropa blaznica. // Bla-zni-©a»/ Evropa* (srečko Kosovel) januar 2ootfi> Andrijjan Lah b ( K f ^Zapisek o rRevolucijah in o mitu revolucij -d&pt, tni J € \j Fp&iCz. ifj; V'- : J ioj' Kasače duha : razpotja sodobnih mitologij, Lj. 1996. Knjiga z animivo obravnava vrsto d ružbenih mitov, a kar nerJazumljivo izpušča glavni mit celega obdobja in v 4® eh generacij, ki so živele na Slovenskem od 1945 : mit revolucije. malega o tem sicer le na j damo v ironično naslovljene/m poglavju povest r\ n o a o or ih Ijjudeh : kjult vodje in mitologija totalitarizma.) f ^ Kar j le M. Vejjlikonja izpustil, bo skušal vsaj bežno ob^deiati pričujoči sestavek. Najprej : kakšno je razmerje med revolucijo in rned mitom o njej ? Navadni časovni red je, da je najprej revolucija in šele nato mit o njej tem ko ni bil več revolucionarni oblastnik, ampak že kritik t.i. novjegfa oblastniškega razreda. V Jugo sfer ji se je po po nekaj desetletjih komunistične oblastli - ob drugih puhlicah - pojavljala tudi krilatica da revolucija še traja... Ka p naj bi to pomenilo ? Revolu¬ cija je spravila na oblast nov sloj 1 judi ( = Djilasov novi razred ;), ki si je prilastila vse rao^zneZrivilegije in se 1 / neznansko okoristčlaVbivših "izkoriščevalskih slojev". Reklo, , 3 0 da revolucija se tra&a, pomeni predvsem to, daftrajajo (in v nsj bi še dalje trajali) tudi oblastniški privile/giji in imetniške pridobitve oblastniškega sloja. OD tem opletanju z besedami, da revolucija še traja, se zastavlja vprašanje, kolikšno je tra janje revolucij ( e). Ali ni smešno šedjplje imenovati, revolucionar j e oblastniške aparatčike, kf i so več desetletij na oblasti in je njihov cilj zgolj ohranjanje lastne oblasti za vsako ceno (npr. v ostarele partijs[,ke birokrate v S^ovjetski zvezi od Stalina , okorelega diktatorja Cast’ra, megalomansko uživaškega Broza ipd. ) ? Ali se niso ti ljudje prav kmalu 4I f' preobraz/li v konservativce (ohranjeval ce obstof j ečega stanja) ali k( ar v reajkcionarje ( nenehno usmerjene nazaj£*2x v lastne dogme in v pr drv ifd e ) ? si _ V Nedvpmno je/pozitivna stran revolucijje upor ptoti tiraniji in proti izkoriščevalski vladavini. Negativna stran revolucije pa je, da le-ta prinese novo (navadno se mnogo vesjfčjo i) tiranijo in nove izkoriščevalce. Torej : nič novega pod soncem ! Da ne bi ostajali pri splošnem razmišljanju, se napotimo v zgodovino. Temeljni vzorec revolucij(e) je francoska revo- lucija 17/89. Znano je naslednje : šlo jqza upor podreje¬ nega tretjega stanu (meščanstva) proti vladavini fevdalnega sloja (plemstvo, cerkveni višjji sloj). Ko je bila zrušena kraljevska oblast, pa je nastopil boj za oblast med revo- lucijskimi skupinami (naleta idej : od zmernih do radl|ii^enih). blasti se prikoplje jakobinsk^skupina z Robespjbijferrom na čelu. Tu se z ačnefzgodba o enem in o edinem voditelju - Bo o 4 tako kot prej v monarhiji \ xx če je sprva voditeljev več, prevlada najmočnejši ali naj spretnejši, y francokki revoluciji uspe Robespierre likvidirati svojega tjekmeca Dantona. Z jako- binsko dikaturo je poveza[na skrajno teroristična faza francoske revolucije : giljotina^ e pomorila krjfja, kraljico, pripadnike plemstva^ in duhovščine, pa tudi meščane, umetnike, znanstvenike... 'j Ko pride naoblast tako majhna skupina ljudi (npr. <|£na ste 1 N 'f stranka), čuti, da ji večina nsprotuje. ^ajJlaže pa se da r / (P uk( rotiti več^ino, ki je navsezadnje vendarle pasivna , z j V 1 •: iz j eimii n In tulsie mit revolucijekot osvobodilnega dejanja že sesuje. Kraljevsko tiranijo Ludvika XVI je jakobin¬ ska dikjatura s svojim nasiljem močno presegla. Srečnaokoli- ščilna za večino prebivalstva j[e bil konec krvave- jakobinske diktalture s t.i. termidorskim udarom (1794). Revolucionarna oblast preide v zmernejšo fazo. Zavlad ja di [re|;ktorij (sku- pindobllastnikov), a že se kaže umanjkanje močne vo^dilne osebnosti, enega vodje. Kot tak se je izkazal general Napo¬ leon Bonaparte, ki je uvedel k onzulat, postal prvi konzul (lf 799), a se ni zadovoljil s tem in se je 18o4 proglasi/1 za cesarja. Francoska revolucija je torej v nekaj le-ih premerila večstoletno zgodovino rim^jske države : o,|d kraljestva preko republike do cesarstva ! (prim. tudi terminj-ilo^ijo : Konzul, ce< sa r !) NaTpoll^eon je pritegnil v vrh svoje oblasti pripad¬ nike meščanstva, a jeh njih naredil novo plemstvo. Njegovi generali in njegovi sorodniki so postali novi knezi, nova voj¬ vode, novi kralji... Sklep je t@cej : sprememba h (c^svežitev) oblastniškega sloja in obnovitev oblastaiških razmer. 5 1^6 Velja si na k jra itko ogledati še glavna gVesla francoske Revolucije : Libertč , Egialitč , ?r/aternit<§ z ( svoboda, Ena ko Rt, Bratstvo), la zvočna, mobilizacijsko učinkovita gesla pa so žal v neskladju. Svoboda (mišlje£nja in delovanja) Z"'" ne Prenese enakosti (razen če gre za enakj/opravnost, za enake \ pravice ljudi v pravni državi,/. Ker enak|osti ni ne v naravi *s in ne vdružbi, je vsaka vs,|l£jevana enakost nasprotje svobodi. _ a £ Jugoslovanski komunistični režim ke nasaeto enakosti Vpostavil 7 f L. ^ enotnost, kar je v Distvu HxatxsKHba nas|ilje nad svobo^ dno rjazličnost jo. Svo]bodo so v Jugo slavij,'i umestno zamolčali, za enotnost ^o imRli brezpravno enakost raje, bratstvo pa j ^e biijlo v bistvu njadzorstvo v elikega B rata nad malimi bratci ( = nad rajo). r~\ A vrnimo se k starejši zgodovini. Naslednji "mali" fran¬ coski revoluciji v 19- stoletju (18?o, 1848) s/“ta le potrdili in utrdili moč meščanstva, čeprav je bila velika francoska revolucija precej mitizirana, je vendarle doživljala tudi kori/stne demitizacijske razlage. vj Mnogo bolj kot francoska revolucija (1789) je bila mitizirabna ruska revolucija 1917. T di ta revolucija je imela dve glavni fazi. Februarska revolucija je bila meščanska in je predvsem odpK/jvila caff sko oblast, (ustreza 1. fazi franco¬ ske revolucije.) Dru|a fazja je bila boljševiška oktobrska revolucija isteg/a leta, t.i. proletarska revolucija, oblast prevzame mala stranka boljsevikov (primerljivih s jakobinci) in vzpostavi takojšnji nfajjhujši teror (primerljivo z jakobinci). Po eni od razlag pa boljševiška polastitev oblasti niti ni revolu¬ cija, ampak državni ujdar. Sferšjpa ima državni udar bolj negativno pomensko vrednost, je za miiifsacijo potrebna ravno revolucija. 6 m Udarna gesla oktoorske revolucije navedimo kar po j^a jakovskem (iz pesnitve o \jminu) : Oblast Sovjetom ! Zemljo kmetom j Ljudstvom mir ! Lačnim kruh j Ad 1 : Sovjet® so h prev ledeno sveti (v glavnem delavcev), ki pa soji.e propagandna f-ra** nadomestna fraza za partijsko dikaztturo. Ad 2 : kmete je geslo gotovo pritegnilo, a kaj kmalu so doživeli nasprotje tega g 1 esla s kolektivizacijo kmečkih posestev. Ad 3 : L judstvo' mir je bilo v času vojne (1. svetovne) nedvomno zelo popularno geslo, a komunistični militarizem ie C : [ L.JL-C ult-v t l) to geslo brž uk/inol. A d 4 : To gesloije nadvse pozitivno > T a praktijčno je nova komuni sjtična oblast povzročila novo velikj_o lakoto. r. Omenjena injb|iruga udarna gesla komunistov so torej največkrat pomenili a svoja nasprotja- posrečeno je na kratko pokazal ta nsprotja G. Orwell v romanu 1984. Tam ima totalitarni (;$jgčs4šž> % komunistični) režim naslednja 'A glavna gesla : Voj-an je mir, Svoooda je sužen^jtvo in Nevednost je moč. entiramo ta gesla : 1. z nenehnim miltarističnim njasiljera je dstasgaii zagotavljan r, i^j-emnr notranji mir (prim.l/kul?t armade v k,J omunističnih državah „• 2. beklariIrana svoboda je xmx v komunistični držafvi res dejansko suženjstvo. 3. Nevednost (vladanih) pa je prav gotovo moč (vlad dajočih). p[ ri zadnljem geslu gre seveda za očitno n asprtoje gesla F. Bacona . Znanje jemoč ! L Kot pravi latinski iz^jek : Mundus vult decipi (svet hoče biti varan) .J^ato je tudi varan. Vzemimo komuni¬ st ično X ^rSFo~“družni povezanosti delavcev in kmetov (le-to predstavljata znaka srp in kladivo na sovjetski zastavi). In resničnost ? Kmetstvo je bilo le žrtev oblastniške sile in ae člen oblasti. spada tudi delavstvo ni HAsU vladalo, delavski razred je vladal na papirju, v praksi pa ga je nadomeščala partijska oligarhi ija, ki je o delavskem razredu nenehno besedovala. Izpeljimo še nekaj primerjav med francosko revolucijo (1789) in med ruskjp boljševiško revolucijo lp. 917 . Francozu Marabu ustjreza Rus Lenin (ooa sta bila zj_ačetna revolucio¬ narna voditelja, na oba sta izvraši]^atentat dve kontrarevolu- cionarki !), p r ancozu Robespierrui pa Stalin. Francoskemu poraženemu in ubitem/u revolucionarju Dantonu ustreza Rus (židovskega rodu) Trocki. A Govorjenj^o Stalinovem termidorjun(prim.M.Britovšek : Sitaljinov termidor ) je povjsejm neustrezno. Tako Robespierre kot Stalin sta bila predstavnika r (evolucionajrnegav teror ja, zaJ[xo Stalin ni vzpostavil "termidorja" ( = prekinitve terorja), ampak je uspel na dolgi rok nadaljeva[ ti teroristično vladavino. Sta f lin je torej zmagoviti Ro'bespierr&--, medtem k'o je bil sledn/i že zgodaj poražen, in ubit. J 7\ i%jd±effl~-kbl_^e (čjJanesze dovolj podatkov in razis.Kav o komunistični vladavini v Rusiji (oziroma v Sovjetski zvezi) - temeljno analitično-kritično deilo je vsekakor 5 ilze nicinov O/ M sforlVjetski propaganji času med svetov- Arhjipelag Gulag - a ni e. ma vojnamaj/ž&pele f sjvetu prikriti grozljive raz-’mere v držaivi in širitfoc fvetličeno sliko o »idealni" državi delavcev in km^jtov. T&rej spot na eni strani mučna stvarnost, . 1 .? drugi /f shrani pa mitizacija, ki ni imela s stvarnostjo nobene zveze. (Gre ^a moderno uporabo znanih Potemkinovih vasi iz časa Kata¬ rine Velike !)|ako se je Povečal teror v sovjetski Rusiji, priča podtkV pri solženicinu, da so boljSevi?ki pobili v enem letu več ljudi kot carska oblast v loo letih pri r Revolucionarna oblast je podpirala kar najslabše instjinkte i ljudeh. Npr . ovadu/tvo jedilo uradno gojeno in nagrajevano. levček Morozov, ki je&xajžx politično ovadil lastna starša, je it/ dobil\ spomenik ; P Q sebej je treba opozoriti na genocidno (etnocidno) usmej_r j eno st revolucij, sa , j celotni deli narodov (ljudstefv) poštarja jjjo žrtve teror ja. Vrhunec m orisi' ke sle nad l v rastnira prebivalstvom sjfo izkazali Rdeči Kmeri v Kambodži (2 milj< iona žrt|ev). Več žrt^e je s^eda bilo v Kitajski (65 milili jonov) m v S|ovjetski zvezi (2o milijonov), a ob dosti večjem številu prebivalstva (številke so približne,saj do natančnih podatkov n mogoče priti), človeški fakptor j v revovffc^onainidpraksi ■V i J 'V* zanemarljiva kategorijay/Navsepžadnj e : čijm vel je pobitih , tem manj bo sftvarnih in možnih nasprotnikov. Do kod seg^T revolucionar/ ni fanjathizera in dogmatiz jjem, « or a v ca .(.to " ~ (gre za •.pršmeritev Rdečih Kmerov !) nas pouči politična .o \ dr/ ama P. K°žaka Afera. V igri nastopajo sami revolucionarji, in to v č| asu 2 .. svetovne vojne v Italiji /lahko bi bilo tudi kje drug j e). politični komisar ^Jeremija izjavi v 16. l prizoru 4 f]fere tole ; "K-evolucija mo v ra dobiui svojo partijo in j Jo bo dobila, pa Če ojstane samo deset ljudi ns(tej zemlji živih ! la ko se bo zgodilo ! Samo deset in tisti pravi ! 11 cjgivgdg je tu stvar prignana do aibsurda. Po gor^sj i ideji bodo pobite vse ljudske množice, ravno v imenu (osvobajanja) ljudskih množic pa ^astoapjo''revolucije in revolucionarji] ! •tp no od r6 ' vo 1 ucionsrnih ge^ol J g iudi to^ da /\ evolu¬ cij g podpirajo druzDeni razvoj« Komunistična revo— luči j e v za. bo stalil? druž benih razmerah J so resda podpirale 9 /lyo icami v industrijsko družbo, kar je bilUse [v^da v zvezi s puhl o vladavini delavskega razreda nujno. Očitno^ j e, da so poindustrij ski d ružbi komunistične agoube o d'iavskem razr^edu r (U zgubile svoj ga^vni temelj. sf ^ /r' Kar pa zadeva bistveno/djružbeno sestq4/o, pa je komuni- . qa > (n ^ soicna ureditve povsem reakcionj arna. Obnavlja namreč stare f"", ^ oolj/stniske vzorce iz st|_arega veka in iz srednj j'ega veka . G. Orwell je v romanu 1984 nazorno podal kastno ureditev t otalitarne (= komunistične j družber : 1. Velik/brat (Vodja partije), 2. Ožja stranka (pajrtijska oligarhija), 3. Širša •s t/ stranka (navadni partf/ijci) in 4. raja (podlogo ljudstvo). V, ^ i r -j L bolj drastični po>t- vfc. ret ck.U st predstavlja iranska re¬ volucija (1979). potem ko je bil zrušen proaahif odni diktatorski 7 N .. ✓-s. / t —- re()žim šaha &eze Pahjlavija, jsprev^ela oblas^t nič manj - ali ^ ^ 1 . r še bolj - diktatorska teokracija, kije idejno vez.ana na srednji vek. Kak|o bosta sobivala družbeni srednji vek in moderni tehnološki svet (Iran se ukvarja tudi z uporabo atomske energije) ; pa ostaja zafnimivo vprašanje. V Francij ijsta o sta /la ^koij^b stanka mita o revolucij.! (1789) državni praznik 14. julij in himna Marseljeza . \J Rusiji so r/evolucion^jrni miti izgubili uradno podporo, na površju pa so ostali /Steilni bivši komunisti, ki so se hi uro prelevili v nav¬ dušene kaf pitaliste. 4 _ p 0 dobno izginotje revolucionarnih puhlic kot v Rusiji se je d ogodilo tudi v samostojni Sloveniji. Ostali pa so spomeniki diktatorska'ih , . J , . . . , revolucionarjey ceste in pole, imenovanefeo revolucionarjih ipd. N Brumni komunisti pa pri nas še trdno gojijo mit o NOB. Dovolj pa je stvarnih podatkov, da so se k omdhisti borili le za lastno diktaturo, ki pa je zanikala pomen naroda M A&S&C&m. obsuto j svobode. lo Gotovo so se nel£omunisJtični partizani zares borili za narodno osvoboditev, a dejstvo je, da je komunistična partija^ podredila celotno partizansko gibalu je le za ljjastne oblastniške koristi in da še dalnes uspešno manipulira spartizanstvom v svojem imenu. i r K _ ✓- C ' ^ ‘\poi29p- (fgiastop sjvobodnih pa/rrizanov, ki s_[o h jotelihprekiniti zvezo s kom junisti, šal ni uspel.) Po 1$ 1(etih. samostojne inldemokratične Slovenije še vedno cmakamo na k /ritično demitizacijo komunistične dil/atute in dikta¬ torja Broza, ki jee vladal s trdo roko (prim. Goli otok in p^odobn ne ustasove) in si provoščil vse mošnje m aterifalne dobrine na držaJVne stroške. (V kom/ unisricnj ih dik^uturah je vsa d ržava r i r ' /5 C last komunistov !) Gledfepa rfazk^ho dvorno življenje (okli 3o dvorcev po državi) so Broza lahko utemeljeno imenovali "zadnji l^iabsburžan". še vedno čalcamo n (a stvarno, realno, neideološko zgodovino o j h — f \J o komunizmu kot zločlinskem toMalitar/oem sistemu L ftekajn obetavnih k njig j )e /5vendarle izšljo, npr. J. Vodušek Starič : prvez-em blasti 194^4-1946, Lj. 1992 in T. Griesser-pečar : Razdvojeni o najrod : slovenjija 1941-1945..., Lj. 2oo4^. Toliko obsojana (zato, ker sta bila poražena !) i talijanski xašizem (kot nacionalistično usmerjena recolucija ) in nemški nacizem (Kot nacionalno in^sfocia lno usmerjena revolucija ) sta le^posnetek ruske komunistične rejvolucije leta 1917 (fašizem nastopi v Italijji 1922, nacizem v gemčiji pa 1933). Sevedajpa je t(reda pripomniti, da so italijanski fašŽiti pobili neznansko manj kastnih sonarodnjakov kot pa ruski kjomunisti ! Vsi omenjeni totalitarizmi so si izjemno podobni. Če odpi- šemo različna propagandna gjesla C pari fašizmu in pri nacizmu so n'acio'2&istični poudarki, pri komunizmu pa internacional Trstično- 0 11 (\%L~ razredni), je celotna bijstvena družbena struktura enaka : vod Tja , ožja stranka, širša stranka, raja - poudarjeni milita¬ rizem, skrajni policijski režim>ikS r c^tSWi: rcijsfka tauorišča a, li g (ulagi, suženjsko delo zapornikov, talno nar bitjem ljudi... Skupna tjem r^ežimom sta t ud iv propa- ( p , ^ r- J zakrivanje gonjd a : terj^or kot st j alnodej stvo in propagan^da kot v terorja in kot ideal|izacijarležijma, Tu jejše novi jezik (novorek Orivellovem romajnu 1984). Gre za spreminjari|/je pomena Hxajxiqfxbc oibstoječih besed in za oblikovanje novih besed al(i nagrmadenih kratic. t Tudi kritične anajlize revolucionarnega besedišča še ne premorem [o. Ko slišimo za samouprava socialistično demokoračijo, je takoj jasno, da pomenljiva prideldanika povsem prekrijeta ali zakrijeta samostalnik. R Jfes : ta demokracija ni nic podobna "navdani" aj^emokraciji, ampak je /bar njeno nasprotje, njena nega¬ cija. y obtoku so bile številne besede, npr. ljudska obl|'_ast, socialistična drujžba, samoupravljanje itd., a vse so pomenile partijsko diktat[uro. SKLEP * Revol(ucije res ustvarjajmo mite o sebi, obenem pa jfifh s sjvojo dejavnostjo tudi sproti negirajo. Revolucija ka in rušilna defjavnfost. Ko pa revolucionarji prev- j t 1 ' uporni/s , ampak za/mfejo oblasr, si ne izrrlislijo nič n o vega jže davno znan^uX te2ene oblastniske P ri j eme » Takrar nehajo biti revolucionarji - o fa diaTlekjtika, ki spodn fese tudi lastne ideologe ! - (Stalin je bil novi car, Mac G e Tung novi cesar, Broz novi kralj itd.) in potrdijo resničnfost izreka : Ko se H— revolucionarji vselijo v vladne palače, postanejo kon^rarevjflu^ci onarji. Andrijan Lah Kaj storiti z "zaroto me tu zale ra o v" ? (Razmišljanje oMJchirrmacSer jevi knjigi Zarota metuzalemov) Motto : Vsaka starost prinaša svoje plodove, trebRih je znati pobrati, (Rayraond ^adiguet) " Nemški publicist Frank Schirrmaeher slikovito poimenuje evropsko starajočo se družijo (z asociacijo na judovsko mitologijo) za "metuzaleme". Statistično dejstvo je, da v Evropin stalno narašča število starejših (= nedelujpčih (?) upokojencev) in da se ob manjši rodnosti manjša število mlajših (= delujočih zaposlencev). Iz tega dejstva seveda izhaja vrsta političnih, socilanih, gospodarskih in drugih problemov, ki vznemirjajo evropsko družilo že zdaj in jo bodo še bolj vznemirjali v bližnji prihodnosti. Ob tem preidimo kar na slovenske razmere, ki so nemškim razmeram dokaj podobne. Stalno poslušamo o nujni reformi pokojninskega sistema, ki da se bo sesul zaradi premajhnega denarnega dotoka v blagajno in zaraii prevelikega odtokas iz blagajne (torej: manj vplačnikov in več dobitnikov). Zraven se nakazuje, da so upokojenci samo nekaki nebodigatreba porabniki, ki izžemajo državno blagajno, samii pa menda ne prispevajo več ničesar v družbeni delovni krogotok. Obe gornji tezi sta vprašljivi in v bistvu zmotni, ^ajprej : upokojenske generacije v preteklosti so si same plačevale dolgoletne prispevke za pokojninsko zavarovanje in te prispevke zdaj dobivajo nazaj v obliki pokojnin. Torej gre bolj za čiste račune kot za socialno miloščino. Marsikdo umre kmalu po odhodu v upokojenski status in njegovi prispevki ostanejo v blagajni za druge koristnike. Na drugi strani je mogoče, da kdo dobi iz blagajne več, kot je vanjo vložil. A tako se vsa zadeva nekako uravna. 2 Drugro vprašanje je upokojenska dejavnost. Ob tistih, ki resda pasivno životarijo (že Ciceron je dejal : V starosti se je treba najbolj ogibati lenobi in brezdelju.) je dovoljbdrugih, ki so dejavni v družinskem in v družbenem življenju, bodisi da so skrbniki mlade generacije ( "servisi babic in dedkov") bodisi da so nadalje strokovno ustvarjalni (odjcmetov in obrtnikov do umetnikov in znanstvenikov). Resda je na starost več bolezenskih stanj, a večinska upokojenska generacija prav gotovo ni omejena na telesno in iv\hl5 na dušefeno onemoglost. Narobe ! Spomifkr se le na nekatere domače n književneustvarjalce : Boris Pahor piše pri 96 letih, Janko Moder je pri 9o letih prevajal Valvasor ja, Mirko Mahnič pri 9o letih raziskuje Prešerna, Sanilo Lokar je svojo prvo knjigo izdal pri 64 letih, v naslednjih 3o letih pa je objavil še okoli 2o knjig ... Podaljševanje življenjske dobe, s katerim se družba po eni strani hvali, saj je to dokaz povečane življenjske ravni in uspešnosti medicinske vede, pa je po' drugi strani napad na Ols pokojninsko blgajno. Človeško življenje pač poteka v vrtincu J nasprotij najrazličnejših japcateta Bi, v katerem se nenehno premetavajo posamezniki in družba. Misn takih je j ali nadaljevati valstva (potem bo dobolj vplačnikov v pokojninsko blagajno - a spomnimo se misli : ni mogoča neomejena rast v omejenem svetu) ali pa kaže števrčno rast prebivalstva zaustaviti (npr. Kitajci s smernico o ym otroku v družini), število ljudi torej zmanjšati, s tem pa nujno povzročiti večje število starejših kot mlajših. (£akorkoli že : obeta se daljša delovna doba ( o tem se že resno razpravlja), potrebno pa bi bilo tudi načrtovati koristno j neo me jen^U) / i^rlrstjo prebi - 3 m zaposlenost starejše generacije. A nadaljnja dilema je : kako zaposliti starejšo geheracijo (tako ali drugače), ko pa obstaja nezaposlenost pri mlajši generaciji ? Pri čedalje večji avtomatizaciji del zlasti v industrijski sferi (prim. tekoči trakovi z minimalno človeško udeležbo^ p se kažejo očitne težave pri zapslovanju že zdaft, v ^prihodnosti pa se bodo tovrstne težave nedvomno nadaljevale. Evropska družba sicer še potrebuje dodatno delovno silo, ki pa večinsko prihaja iz Afrike ali iz Azije, s tem pa se počasi ustvarjajo razmere za spopad civilizacij (primi, jrfuntington) na evropskih tleh. Vse kaže, Sprehaja evropska družba v svojo padajočo fazo (prim. Spengler) in da se že zdaj' - v sicer spre¬ menjenih okoliščinah - ponavlja propadanje zahodnorimskega cesarstva v začetnih stoletjih našega štetja. A vrnimo se k naslovu in kjji "zaroti metuzalemov " Kaj ta 1 1 ji zarota pravzaurav je ? Enostavno gledano je ta "zarota" zgolj demografsko dejstvo, da bodo postali številčno prevladujoči sloj v Evropi starejši. Številčna prevlada v demokratični družbi pa c/ pomeni tudi soudeležbo pri vladanju. Ali prihaja torej čas evropske gerontokracije ? In za svojo generacijo bodo gerontokrati gotovo poskrbeli ?! Skozi zgodovino so se stalno pojavljale tudi tovrstne vladavine. Iz zadnjega časa se spomnimo samo na geronto- krate v času pesanja Sovjetske zveze (prim, vrsto voditeljev pred Gorbačovom), v sedanjosti pa najbolj izstopa iranska teokratsko—gerontokratska vladavina (v obeh primerih seveda ne gfi ze demokratični družbi.). Schirrmacher pa omenja gornjo "zaroto" v drugem smislu. Takole pravi (o.c., str. 61) : " Gre za zaroto proti posebni obriki človekovega sovraštva do samega sebe, ki se skriva v blatenju 4 starosti. Jase družbe ne morejo preživeti, če se njihove prihodnje večine den^ncirajo kot moteče, iztrošene, pozabljive in kot glasnice bližajoče se smrti." Zarota 1 naj bi bila torej ro Schirrijiacher ju nič drugega kot pobuda za spremembo pogleda na starost ali bolje : kot nujno prevrednotenje starosti kot življenj¬ skega pojava. Kult mladosti (in s tem obenem kult novosti !) je za sodobno družbo značilen (prim. mediji, reklame, moda, šport itd.). Vendar pa Schirrmacher problematizira ta mit in ugotav L ja, da se tl'informacijska družba ne more odpovedati izkušnjam, samozavesti, vedenju in modrosti starajočih se ljudi", (o.c. str. b3). Gotovo je res, da človek z leti lahko se duoevno raste in le N- r"' telesno pesa. Strokovnjak na začetku svoje kariere ne more vedeti toliko kot enakovrstni strokovnjlsa po večdesetietnem raziskovalnem deluh v svoji stroki. Tu se spomnimo uvodnega Radiguetovega citata (op. in Radiguet je bil mladenič !)', da je plodove starosti treba znat in pobrati. Možno je sevgk tudi duševno pešanje v starosti (pojavi . OJ* senilnosti ali celo starostne demence), a ostanimo pri ustveajalnem vidiku starosti. Ob načrtovanju izobražene in lŽičeče se družbe je treba dodati, da se sposobnost učenja do pozne starosti prav nič neznanjSa. (prim. tudi velik razmah univerz za 3. življenjsko obdobje !). »Jirota i^tuzalemov« tiči torej v vitalnosti s Sar e gene¬ racije, v prepričanju, da so otevilm ljudje lahko še na stara leta družbeno koristni in ustvarjalni. Razvite in bogate družbe so sposobne poskrbeti za svojejupokojenstvo, ie-to pa mora biti pripravljeno po svojih različnih močeh delovati in sodelovati. James Vaupel pravi - (o.c., str. 96) : - Če je že danes večina 7o-letmkov tako zdrava, kot je bila nekoč večina feo-letn^.kov, zakaj ne Mi ljudi spodbujali, da delajo do 7 0 . leta starosti ? In ko bodo zatem 8 o-letniki tako zdravi kot 7o-letniki ali celo 60 -letniki, zakaj jim. ne bi dovolili delati vse do 80 . leta* ?" Spet je dilema v tem ; al : bo dovolj zaposlitev tako za mlajše kot za starejše ? Ali pa se do morda razvil spopad generacij' ? Kdo bo koga ? Kdo bo dobil več "družbene pogače" , kdo bo dobil več odločujočih vodilnih in vladnih mest ?Sicer pa : ali ni vsak današnji zaposlenec jutrišnji upokojenec ? Ali je smiselno, da današnji jaz nastopa proti svojemu jutrišnjemu jazu ? Pričakovati je vendar i>x±£ kh±s±hhx verjetneje Koristno sodelovanje generacij kot pa generacijsko izkljucujočnost (nekako v smtklu Župančičevega - gesla : Iz veka v te* iz roda v rod ...)• Sehirrmacher mčm (o.c, str. 11), da "bo najuspešnejša tista družba, ki bo z verskimi in kulturnimi p-epričanji zmogla starost narediti ustvarjalno." V prvobitnih druzoah so ostajali (in se ostajajo) starejši dejavni ao pozne starosti. Takolepravijo str-aei iz indijanskega plemena Navajo : (ožc. f str. 32233) : "Nekoč sem že preživel. In to mi lahko uspe znova. - Že marsikaj sem pretrpel. In to lahko pietrpim tudi zdaj. - Grem dalje, pa najsi bom še tako star." 0 prej omenjeni vitalnosti priča oznaka nemškega pisatelja Ernsta Jlingerja v času, ko je^Lmel več kot 9o let (o.c., str. 33 ) : "...se je se vedno vsako jutro ulegel v kopalno kad z ledeno mrzlo vodo (op. potrjena korist "kaajpanja" !), pisal dnevnik in pisma, bral, meditiral, odhajal na dolge sprehode... " Nemški pesnik Gottfried Benn pa je nabral naslednje mh*xx umetniške ustvarjalce, izstopajoče po dcjezeni starosti in po dolgi ustvarjalnosti (o.c., str. 492-193) - navajam le nekatere, ki so stari več kot 8 otflet : likovniki : Tizian (99 let), Michelangelo (89 let) Hala (86 let), Thoma (85 let), liebermann (88 let}., 6 m Munch (81 let), Degas (83 let), Monet (86vletj, Ensor (89 let), Menzel (9o let)... književniki : Goethe (83 let), G.B, Shaw (94 let), Hamsun (93 let), Maeterlinck (87 let), I.N. Tolstoj (82 let), Voltaire (84 let), Pontoppidan (86 let), Hugo (83 let), Tennyson (83 let), G. Hauptmann (84 let), ^agerldf (82 let), Gide (82 let), Heyse (84 letjj•.. (Y>' glasbeniki : Verdi (88 let), R. Staauss (85 let), SchUtz (87 let), Auber (85 let), Cherubini (82 let).,, (Opomba j gornje ustvarjalce označi Sehirrmacher posrečeno kot : jyekaj zarotnikov !) Od indijanskih pastirjev do vrhunskih umetnikov je velik S skok. Tn kaJ j je še vmes ?' Tu so množice ustvarjalnih ročnih in duševnih delavcev, ki sodelujejo v nenehnem življenjskem vrvenju. To je tisto vitalistično dogajanje, ki ga je sijajno upesnil Oton Župančič v svoji izjemni pesmi Prebujenje.xx*nani znameniti verzi iz te pesmi so : "Mi (op. ljudje) pa pod n^i (op. sonci) se bijemo, vijemo, / sijemo, gasnemo,/ škodimo, hasnemo,/ v h kupe medu in otrova si lijemo,/ prostor vesoljni z željami prepletamo,/ večnost v trenutek begoten ugnetamo,/ z du^om za zadnjimi zvezdami grabimo,/ grozo izzivamo, v dušo jo vabimo,/ vriskamo, jočemo —/ it hočemo, hočemo. Andrijan Lah Z(a) nami potop ?! (Zapisek o propadu civilisacij/e) / Prišel bo dan, ko zrušil se v prah bo Ilion sveti, (S& Homer-Sovre : Iliada) Dejstvo je, da so do zdaj tako ali drugače propadle vse znane civilizacije, V sedanjem času pa očitno doživljamo tudi nezadržno propadanje naše (zahodne, industrijske, računalniške ...) civilizacije. Že v 2o. letih 2o. stoletja je nemški filozof Oswald S pen g le r v delu Zatun Zahoda (Der Untergafng des Abendlamdes. . ., 1918-1922) najavljal propad evropske ali evropško-ameriške civilizacije. Splošni družbeni polom, ki ga je povzročila 1. svetovna vojna, je katastrofična raumišl j arija vsekakor pddprl. Nadaljnje netivo za tovrstno idejnost je dodala še 2. svetovna vojna z zaključnima atomskima bombama na Hirošimo in na Nagasaki, Zdaj se je oprijemljivo nakazovalo možno popolno uničenje celotne zemeljske 1 civilizacije ali zemeljskih civilizacij. S črno grotesko je zadevo nazorno prikazal znameniti Kubrickov film Dr. Strangelove. Blokovska razdeljenost je nato več desetletij vzdrževala kočljivo ravnotežje atomskih arzenalov svetovnih velesil. NavideznaHirii:ž±Kx omilitev dvopolne delitve po letu 199o je rahlo zastrla mo nost skrajno uničevalne 3. svetovne vojne, ostaja pa vendarle skalna nevarnost, da se dokopljejo do atomskega orodja skrajno fanatični teroristi, ki že do zdaj kažejo obilo samomorič^ekga razpoloženja. Sedanji čas je čas t.i. globalizma, kar naj bi pomenilo nekako tovno civilizacijo. Po drugi strani pa take civilizacije 0 kulturno m versko s^5r ' enovito sve .or¬ ni , ampak se pripavlja celo konf(ikt med jiasprotigoči mi' civilizacijami (prim. Huntington : Spopad civilizacij). Medtem ko je pretnja o atomskem uničenju pri.-la v ozadje pozornosti, pa se v op^dje vsiljujejo vprašanja »kolegije, preživetja narave in boja za energetske vire. 2 'To Že pred desetletji smo lahko brali knjige z opozorilnimi O • 13 • G . n • naslovi : Biološka bomba, Sodni dan, Meje rasti ipd. Žal se splošni položaj le nenehno slabša : nerešena ostaja rast svetovnega prebivalstva in obenem svetovnejrevščine (ni mogoča neomejena rast v f omejenem svetu), o ekoloških katastrofah poslušamo ali prebiramo vsakodnevno (pospešeno onesnaže vanjexx, vode , zemlje in zraka), povečevana energetska lakota pa bo v n 3 * naslednjih desetletjih izčrpala pogonske vire naše civilizacije. Dvomljivo je, da bi kmalu našli dodatne nove ali še neuporabljene energetske vire. ( sončna energijaffpd.). Obenem z gospodarskimi in s so črpanimi težavami L H- se revijajo ekstremna teroristična gibanja, ki s tehničnimi sredstvi te civilizacije uničujejo to civilizacijo. Destruktivnost je na pohodu. Sama tehnologija s naše civilizacije pa je - kot sploh vse tehnologije - dvopolna : obenem gradilna in v enaki meri rušilna. Razmah verskega fundamentalizma (predvsem v islamskem svetu, a tudi v kristjamskem in v judovskem svetu - prim. M. Baigent j_ Sodni dan) pa močno podpira Hunt ing to novo tezo o spopadu civilizacij. Ozrimo se v daljno preteklost (ali v bližnjo priflodbost ?) in si oglejmo dve glavni različici propada civilizacij. Irva različica je neznanska naravna katastrofa, izhajajoča iz velikanskih premikov zemlje ali pa povzročena s padcem kakega vesoljskega telesa, npr. asteroida (po Mucku je tak asteroid uničil mitsko civilizacijo Atlantido !). Tu lahko navedemo še kafstrofične napovedi, povezane z letom 2ol2 (skrivnosti majevskega koledarja ??). Običajnejši propadi civilizacij so povezani z vojaškimi porazi posameznih držav, ki so obenem območne civilizacije. Za primer vzemiifb ^ stare civilizacije Bližnjega vzhoda (Sumerci, *abilonci, Asirci, Perzijci} in Egipta ali pa stare ameriške civilizacije ( h aji, iztp-M, Inki). 3 Nam najbližja je seveda rimska civilizacija, katere konec so povzročili vpadi barbarov, zraven pa tudi lastna dekadenca Rimljanov. Navsezadnje pa je razvoj civjlizacij podoben naravnemu poteku : seme, cvet, sad in gnitje sadu ali : rojstvo, mladost, starost, smrt. . i Opaziti je podobnost med razvojjae rimske civilizacije in razvojem novoveške evropske civilizacije, Rimska civilizacija je nastala iz drobnega jedra okoji mesta Rima in s^več stoletij širil^po vsem Sredozemlju ^vrhunec širjenja rimske države je bil za časa cesarja Trajana okoli ±hhx leta 100 n.š.). Po ekspanziji do skrajnih mej je sledila stagnacija, nato pa se je začelo pesanje : barbari, ki so jih Rimljani v svojem napadalnem obdobju podjarmili, so postali sčasoma napadalci, Rimljani pa branilcih (prim. Avrelija že položaj cesarja Marka Antonija v 2. stoletju n.š.). Različna germanska ljudstva so nazadnje pokončala zahodnorimsko cesarstvo (znanajletnica 476 n.š.). Dokaj podoben je bil razvoj v novoveški (zahodni) Evropi. Kot je a, znano, je bila Evropa od srednjega veka dalje najnanalnejši del sveta. Nekaj evropskih držav (Anglija, Francija, Španija, Portugalska, Nizozemska) je zasedlo velikanska ozemlja v Ameriki, v Afriki, v Aziji in celo Avstralijo. Do 2o. stoletja jelobstajal evropski razmah navzven, v svet - od 2. polovice- 2o. stoletja pa je sledil umik navznoter, v okvir Evrope. Bivši koloniziranci evropskih držav pa se d zdaj, sicer še po mirni poti, naseljujejo v evrppskih državah med bivšimi kolonizatorji. Smo torej v času, ki ga lahko primerjamo z mirnim naseljevanjem barbarov v rimskfl državi 'npr. okoli leta 400 n.š.). Vseh pripadnikov različnih afriških in azijskih narodov, ki se naseljujejo v evropskihidržavah , sicer ne moremo s civili¬ zacijskega vidika označevati za barbare, saj so večinoma člani iste svetovne tehnološke civilizacije. Seveda pa je treba ločiti med skupno tehnološko civilizacijo in’vrazličnimi versko^kulturnimi civilizacijami. ločevalni elemen^ti (vera, kultura, jezik, nacionalnost ...) so očitno močnejši od skupneg tehnologije. Germanska ljudstva v zadnjih s to le-g j ih rimske države so že pripadala skupaj z Rimljani skupni kristjanski civilizaciji, kar pa navsezadnje Rimljanom ni nič pomagalo. n Verski (tako krščanski kot islamski) ekspanzionizem , ki je "bil značilen za srednji vek, se v prilagojeni obliki ponavlja v sodobnosti. Radikalni islamizem je danes nekako tan$, kjer je bil krščanski ekspanzionizem okoli leta 1500. Sicer se zdi presenetljivo, da bi v tako izraziti znanstveni dobi odločala o bitju in o žitju civilizacij(e) srednjeveška venska miselnost. A nenavadnih nasprotij je v življenju posameznikov in celotnih družb vedno veliko. Značilno-' je, da so vsa tri bistveno nestrpna bližnjevzhodna k'’ monoteistična ve^rstva (judovstvo, krščanstvo, islam) povezana z miti o sodnem dnevu, o uničenju sveta in o končni zmagi svoje vere, svojega -C boga. Nestrpnost je seveda najbolj nakopičena na območju, Kjer imajo vse tri vere svoja sveta mesta. Gre torej za Palestino, mjed mesti pa je v središču nasprotujočih si interesov seveda Jeruzalem. Napeto Palestine dodajanje na ozemlju traja nepretrgoma že od iaraxl& 2 fc& ustanovitve države Izrael leta 1948. Ne smemo pa pozabiti na staro zgodovi no tega ozemlja iu na stalno učinkovanje Vdovskega verskega izročila. Za razumevanje judovskega stališča o P slestini je zelo sporočilr a knjiga Gerharda Konzelmanna Tvojemu potomstvu bom dal td deželo (Geneza, 12,7) : Korenine tragedije na Bližnjem vzhodu, Lj. 2oo3. Bistvo je razloženo že z naslovom : ker so biblijski pisci napisali v davni pretekl^osti, da ji^oje njihov bog dal ali podaril to deželo (=Palestdno), se še današnji verni Judje opirajo na ta dar in jih prav nič ne zanima, da žive zdaj na tem ozemlju tudi drugi, zlasti arabski Palestinci. Ali kot pravi Konzelmann : Stara zaveza je za Jude zemljiška knjiga Bližnjega vzhoda. 5 "\od judovskega boga T zvezi z omenjenim kaže dodati še mit o v, izvoljenem ljudstvu, ki ravno tako izhaja iz Sta//e zaveze. G-re torej za staroveško različico ideje o Herrenvolku, ki nam je dobro znana iz novejše evropske zgodovine. Ali je torej nacistično uničevanje Judov temeljilo na prepričanju, da nemški nadnarod ne more pustiti obstoja drugega konkurenčnega 'nadnaroda ? ^/ Razumljivo je, da vodi prepričanje o lastni "nadnarfednosti" v nasilno podrejanje in izkoriščanje t.i. "podnarodov". Teorijo in prakso vladajočega in potrjenega naroda smo temeljito spožnali v svoji zgodovini tudi Slovenci. Navadno so ti •* nadnarod!" x veliki^imperialni narodi, Judje so tu pravzaprav izjema, saj jih ne odlikuje števajčnost, ampak se uvel javi jajo s spodobnostjo, z organizacijo, s pametjo, z denarjem ipd. Izrael je jkljub svojim fundamentalistom vendarle demokratična država, je pa tujek na Bližnjem vzhodu (tako kot v Srednjem < X veku kraljestvo križarjev !), saj je kulturno in civlizacijsko povezan z evropsko-ameriško civilizacijo in ne s svojo azijsko soseščino. Spopad civilizacij' se- torej začenja na Bližnjem vzhodu. In spet smo 7 primeru zale mu , ki je za judovske skrajneže zgolj judovsko mesto, za išlamske skrajneže pa je to muslimansko mestov Judje še vedno čakajo odrešenika, ki te naj bi pridobil Judom več ozemlja, muslimani pa načrtujejo, da bo v Jeruzalemu vladal nji&ov verski poglavar' Mahdi. Ob judovskem ekstremizmu, ki pa vendarle ni posebno zaznaven, p& nastopa islamski ekstremizem ,ki pa je zdaj Izjemno agresiven. M. Baigent v svoji knjigi Sodni dan navaja več značilnih izjav radikalnih islamistov. Npr. Mohamed Izat Arif (v knjigi iz leta 1996) : "Sionistično judovstvo je skupek zla in na, log, in ker Judje sovražijo vse, kat je islamskega, si zaslužijo, da vsi po vrsti izginejo z zemeljskega obličja." Fahd dalim ( izjava iz leta 1998) ; "Obstaja splošna, povsem judovska zarota, katere cilj je prevzeti nadzor nad celim svetom. Obstaja tudi širša, judovsko-krsčanska zarota, katere cilj je podreditev in zasužnjenje arabskega in muslimanskega sveta." Ker je najtesnejša povezanost med Izraelom in med ZDA očitna, se sovraštvo radikalnih islamistov prehaša tudi na ZDA. v u// Npr. Said Ajub : "Združene države soxtasdanes gl^no središče Judov. Zgodovina je priča, da so Združene države Amerike, ki jih na vseh področjih obvladujejo prepričanja Dadžala (opomba : islamska ustreznica krščanskega antikrista), ključni sovražnik islama - in to povsod." Bašir Mohamed Abdalah : " Američani so postali kolonija. Judje jih ponižujejo, čeprav so v manjšini, Američane je judovski hudič uničil, t/ ^ ponižal in zasužnjil. Garajo, da bi judovska sKladisča napolnili z zlatom. Judje obvladujejo njihova življenja. Zanje se vojskujejo in umirajo ter tako uresničujejo njihove strateške interese po vsem svetm." v/ Za kontrast vzemimo še izjavo ameriškega predsednika Busha iz leta 2oo3, sporočeno predsedniku palestinske vlade (!) : "Bog mi je naročil,, naj napadem Al Kajdo, in sem jo, potem pa tisi je ukazal, naj se lotim ne Sauama." Neverjetno, a resnično, kot ua bi bili v starem veku ali v srednjem veku, ko so oblastniki na široko uporabljali svoje zveze z uogovi. izrek "Bog tako hoče" je pr®kri±x S' opravičujoče prekril vse napadalnein zisc zle ukrepe oblastnikov ali vladarskih režimov. Baigent utemeljeno izjavi : " Fundamentalištične religije so največji sovražnik človeštva." In pa : "Fundamentalizem v svojem bistvu pomeni vztrajno poglabljanje nestrpnosti in nevednosti." Kolikor se bo večala napadalnost fundamentalistov, toliko bliže bo "sodni dan". Vsi' fundamentalistični skrajneži pa značilno in zmotno 7 pričakujejo, da bodo dokončno uničeni njihovi sovražniki, medtem ko bodo sami ostali kot zmagovalci. Takole misli radikalni islamist Said Ajub (izjava iz leta 1987 ) : "Otjkoncu sveta bodo vse knjige sežgane , Prevaranti, vohuni in hinavci bodo zgoreli pod Bogom, (Jezusom )(op ^nba : Jezus je tu v__funkciji islamskega preroka !) in islamsko vojsko ... Judje in kr istja ni bodo ob zori uničeni." V t-era ozemeljsko omejenem verskem troboju se zdi, da bodo "neverniki" v drugih delih sveta (Indija, Kitajska, japonska ...) ušli uničenju. Kot da gre zgolj za prevlado na določenem ozemlju in za "družinski" obračun med sosednjimi verami. Spopad, ki ga fundamen¬ talisti pričakujejo in izzivajo, bi bil morda res /šamo\un‘ ! čujoč/ za sredstva / del sveta. Glede na moderna uničevalna (t.i. orožja za množično uničevanje) pa je dvomljivo, kje bi se končalo sproženo uničevanje in koliko tega sveta bi se spremenilo v prah in pepel. r Na apokaliptjične pretrese nag že dalj časa pripravljajo t.i. filma katastrof s prikazi delnega ali popolnega uničenja civilizacij/e. Na evropskih tleh se spčjjad civilizacij že nakazuje ali kar začenja, kot zžazeto prikazuje Oriana Fallaci v svojih knjigah Bes in ponos, Moč razuma in Apokalipsa. Bosta zalegla bes in ponos, bo: obveljala moč razuma ali bo pg. pokasala svoje kremplje apokalipsa ? Ali bo~ z(a) nami po top .bomo videli ali sami ali pa naši zanamci. Vendar pa konec civilizacij ^e še ne fhkk pomeni konca sveta, saj je svet ( = vse to) neznansko večji od civilizacij/e. Le ocean narave bo prekril sledove civili^acij/e, In kot je re$el Kosovel na koncu pesnitve Tragedija na oceanu : Tih je nad mrtvimi ocean. Andrijan Lah KAZALO str. 1 : Nekaj za uvod str. 2 : Agnostična meditacija — 2> str. 12 : a Pisatelj I v an Lah (1881-1938) str. 27 : Spremna beseda (h knjigi A, Ličana Spomini iz Sibirije) str. 33 0 Ivanu Robu na književnem robu in o njegovem premiku k upoštevanemu središču str. 59 : Od Sanj dv Ujelank ali Kako ostati mladosten (ob 8o-letnici pesnika Toneta Pavčka) str. 1 : Ubrani odzvoki plodnega septembra (ob 8o-letnici književnika Franceta Pibernika) str. 64 : Frank Wollman : Slovenska dramatika (Uvod) str. 73 : Spomini na 2o. stoletje str. I08 : Eteokles in Polineikes na Slovenskem — 3 str.^3o : Meditacija ob politični obletnici —• h> str. 133 : ^ako je Broz "reševal” slovensko narodbo vprašan je — /3 str. 137 : Avnojske blodnje str. 14o : Vračanje k stričku Stalinu 2 O str. 145 : Ali obstaja novinsaska avtonomija ? — 3 str. 147 : To in ono o Evropi (' Blodnja po nejasnem prostorju) - 3 str. 172 : Zapise^ o revolucijah in o mitu revolucij —3 str. 183 : Kaj storiti uz "zaroto metuzalemov ’ v ( Razmišljanje — 3 o^bchir/Vmacherjevi knjigi Zarota metuzalemotr) str. 189 : Z(a) nami potop ?! (Zapisek o propadu civilizaj/e ) v ob -^aigentovi knjigi oodni dan)