ANDRIJAN LAH V BOJU ZA SLOVENIJO (zbirka spisov in odzivov 1987-1993) Ljubljana 1995 n Predgovor .o V času postopnega osvobajanja Slovencev izpod srbokomunitične v ii J- diiktature sem napisal vrsto različnih spisov : od krajših pisem bralca" do daljših člankov \f v. . veci ecina tega pisanja^e bilajcbjavlj ena. manjšinapa ne. 0 tem ali onem p govore opombe na posameznih pris¬ pevkih. Sestavki so razvrščeni po dejanskem ali vsaj približnem časovnem nastajanju in izhajanju. lv aslov V boju za Slovenijo j;e izbran kot izraziti kontrast delu mojega unitaristično razpoloženega očeta I. Laha : V borbi za Jugoslavijo. Kot prolog objavljam zapis iz daljnega leta 1964 (Težko človeku je Slovencu biti ...), sicer pa se začenja zbirka mojih člankov s humoresko Vsem^vsem, vsem ! (ob znamenitem nacikomunističnem pla¬ katu v zvezi z mladinsko štafeto 1987 - poslano Pavlihi in neobjav¬ ljeno). |2©sna prizadetost veje iz članka Vprašanja na odgovore (odziv na protislovenska genocidpa gesla med beograjskom dijaštvom), Nedeljski dnevnik v svoji unitaraitično-podloŽniški usmerjenosti sestavka ni hotel objaviti, izšel je pozneje v jbe leksu. ^animivo je, da slovenska kakršnakoli javnost na genocidne pretnje srbskih mladincev sploh ni reagirala ! Odziv na pmgas montirani proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani proti S&ljanši in tovarišem je sestavek Hamletova kleč in Kolumbovo jajce. Polemika s hrvaškim uni¬ taristom jrr^atve jevicem je daljši članek Jmiltvejevic in jugoslovanstvo, l^aj več proti srbokomunistični vojski se jej^je dalo reči v članku Slovenščina in vojska* (199o). Obsežnejši članek je Jugoslovansko S:o7 vprašanje (SiO 199o). V seriji člankovj^s ^kupnim naslovom ( K e)vesele potegavščine političnega besedišča sem obdelal 5 besednih in idejnih dvojic : revolucija in kontrarevolucija, nacionalizem in intemacio- . nalizem, iEKigaocin desnica in levica, liberalizem in klerikalizem ter demokracijama diktatura, teta 1993 je moja tovrstna publicističm —\~ (u. th I povodenj ponehal a,l/zčlajzbrani članki pa naj bodo spomin in opomin vsern^"ki dobro mislijo"„ Andrijan Lah 20.XII. 1964 ( Težko,., človeku je Slovencu biti * m * /Stritar:16.dunajaki sonet/ Takole je tožil preči skoraj loO leti Josip Stritar, danes pa se zdi nekaterim biti Slovenec če že ne težko, pa vsaj nerodno ali neprijetno, kot sledi iz blagohotnega in dobronamer¬ nega Predloga uredništvu v 29.št. Tribune. Člankar se v svojem izvajanju spotika ob podnaslov Tribuna - list slovenskih študen¬ tov, ki da bi s svojim poudarkom lahko deloval pravzaprav malce, šovinistično. Da se take in podobne miselne kombinacije utrinja¬ jo v glavi modernega Slovenca ali slovenskega študenta, je naj¬ manj zelo čudno. je zgolj dejstvo, nekega posebnega poudarka? Kdo in zakaj bi lahko namigoval in očital podnaslovu malce šovinizma? Po 20 letih SRS naj bi torej ne smeli reči list slovenskih študentov, ker bi lahko kdo kaj rekel, da to ni rečeno dobro in primerno. Bodimo torej vsaj malce obzirni do neznanega koga, pa še tisto malce šovinizma v podnasldvu odpravimo. List je tako že pisan v slovenščini /pomislite!/ in je tako $be vsekakor slovenski list. Kaj torej še hočemo? Rabiti še posebej izraz slovenskih študentom pa je res odveč, člankar se boji, da lista ne bi vzeli v roke drugi, ne-slovenski šthdentje, ker bi se bojda ustrašili podnas¬ lova ali pa bi bili užaljeni!? /nad čim?/ študentov v Sloveniji /za Slovenijo/ - poudarek člankarja je jasen in ne rabi komentarja. Zanimivejši je predlagani podnaslov list slovenske univerze, visokih in višjih šol. Ni najbolj jaanOj zakaj v tej zvezi ne deluje malce šovinistično tudi izraz sloven¬ ske univerze, saj na njej študirajo tudi pripadniki drugih nacio¬ nalnosti, pa ja ne bo kdo spet kaj rekel ... Joj, joj, same skrbi s tem slovenstvom. Škoda, da ilirstvo, novo ilirstvo ali ii tegralno jugoslovanstvo niso imeli dovolj uspeha, ko pa imamo zdaj take skrbi z izrazom slovenski študent med Slovenci v Slove¬ niji. Avtor, ki je tako občutljiv za tudi najmanjše povode v tej /nacionalni/ smeri, je sam sprožil nekaj stvari, ki so res povsei nepotrebne in neumestne. Vprašujem se, zakaj išče člankar v podnaslovu, ki Ostanejo torej druge variante podnaslova: list Andrijan LAH PREDLOG UREDNIŠTVU List študentov za Slovenijo (poleg.ljub¬ ljanske univerze tudi list študentov vseh višjih šol in oddelkov visokih šol v Slo¬ veniji) nosi naslov Tribuna — list slo¬ venskih študentov. Živimo v brat¬ ski federaciji in študentje vseh republik lahko za čas študija izberejo katerokoli univerzo, visoko ali višjo šolo v državi, po¬ leg tega študirajo pri nas tudi tuji štu¬ dentje — štipendisti in čedalje več je tu¬ jih študentov, ki prihajajo k nam študi¬ rat na svoje stroške ali v kakšni drugi kombinaciji. Tribuna je namenjena vsem, torej je odveč podnaslov list slovenskih študentov, ker bi ta s svojim poudarkom lahko nehote sprožil namigovanje ali oči¬ tek, da diši pravzaprav ta podnaslov malce šovinistično. Obsojam primer ali primere, ko so, ne vem na kateri tehnični fakulteti v Ljub¬ ljani, študentje iz naših drugih republik prosili ali predlagali predavatelju, naj pre¬ dava v srbohrvatskem jeziku, ker je njih precej, slovenski kolegi pa tako ali tako razumejo srbohrvaščino, še bolj pa ob¬ sojam reakcijo določenega dela slovenske javnosti in tiska (TT, septembra lani) ob primeru Dizdarevič, ki je mnogim gotovo že zatonil v pozabo. Sicer pa dovolj s temi' primeri. Kot študentje bi morali bi¬ ti najbolj občutljivi za povode, tudi najmanjše, v tej smeri, kajti tudi. ti lah¬ ko sprožijo stvari, ki so prvič popolnoma nepotrebne in drugič, če se spomnim stvari, ki so se že zgodile, selo žalostne oh bratstvu, v katerem živimo. Naj se povrnem k predlogu: list Tri¬ buna je pisan v slovenščini, torej je av¬ tomatično slovenski list, berejo pa ga lah¬ ko poleg vseh študentov tudi ostali in na¬ slov Tribuna popolnoma zadostuje. Ne vem, če je podnaslov res nujno potreben, vendar ima v tem primeru, proti katere¬ mu nimam nobenega ugovora, uredništvo široko izbiro kombinacij. Teh ne bi ho¬ tel naštevati, ker jih bodo v uredništvu gotovo našli še več, kljub temu nekaj primerov: Tribuna — list študentov v Slo¬ veniji (ali za Slovenijo), list slovenske univerze, visokih in višjih šol. Tribuna — študentski list (pisan je tako ali tako v slovenščini) ali kratko: TRIBUNA, ki je danes list. ki ga že precej ljudi pozna in, da pohvalim, čeprav se dobro zavedam, da moja pohvala nima nobene cene, list, ki je v zadnjih dveh, treh letih občutno dvignil nivo svoje aktualnosti, pestrosti in kvalitete: TRIBUNA je danes že povsem dovolj, da ljudje vedo. ia kateri list gre. Bogo Merhar v V ._L_l \ Vsem, vsem, vsem 1 /Zsupno/ Tovariši 1 Zgrožen sem, da, zgrožen ! kekli boste, da ob razkrinkanem nscističnem plakatu* Ne, kje pa, motite se* l.oj internacionalistični občutek ni bil pri tistem toliko omenja¬ nem plakatu prav nič prizadet* Tisti plečati, močni možakar je bil nedvomno predstavnik nemškega delavskega razreda, saj kak -.hi rokrat ali knjižni molj ne premoreta tskih mišic v skladu z izrekom zdravo telo v zdravem duhu. In, prosim vas, ali naj na¬ padamo nemški delavski rszred zsradi tega, ker je pač živel v času nacizma ? N e , ne in še enkrat ne. Proletarčeva ponosna r/ drža pravzaprav izraža njegovo neomajnost v času p^otiljudskega režimo in celo odpor proti tistemu režimu, ■‘■'e razumeti je treba stvar' prav, tako jo to, tovariši. A bodi o tem dovolj. Zgrožen aem, in to neznansko, ob pogledu na novi plakat, Mar ki ae drzno ponuja pogledom križem kražem, ±±± je to mogoče ? ^ako je ušel skozi tolike komisije tolikih osveščenih subjektivk- nih socialističnih sil ? Stvari na plakatu pa so naravnost vzne¬ mirljive, Vsakdo opazi v središč u zelen list : to je vrhunska provokacija* Se pravi : plakat propagira buržoazno stranko žele- nih, o kateri beremo tudi v našem časopisju. Naša prava, to je rdeča^barva^ pa je potisnjens n8 obrobje piskata. Stvar je jasna, mar ne ? Druga stvar, ki je očitha, jej^odoba našega simbols : zvezde. Le-ts je prsv majhns, nekje ns robu lista, opet izrazito zmanjševanje vrednosti nam tako pomembnega^iamenja. Spomnimo se še na dejstvo, ds ime znana kapitalistična država kanads v svoji zastavi list. S tem ps dobi obravnavani plakat še eno dimenzijo : pcsku 3 restavracije kapitalizma ne le z barvo /zeleno/, ampak tudi z obliko. Resd8 stoji list ma kanadski zastavi pokonci, na plakatu pa navzdol, toda vprašam vas, tovariši, kdo bo to opazil ? j ist je list, bodo rekli ljudje, in list je povzet iz kapitalizma 9 proti kateremu se stalno in zavestno borimo* Korda bo kdo dejal* da obrnjeni list pomeni absolutno nasprotovanje soci&liz liznu. To že, tovariši, kaj pa druga, a e fc gžž tgsffše misel s kapita¬ listični list stoji obrnjen kvišku, naš pa narobe. Mer naj to po¬ ■‘•ake besede in misli so nesprejemljive* "■©j zdaj storiti ? Ali naj obtožimo izdelovalce plakata, torej neke umetnike ali ume tn j a ker je* K e, saj vemo, da so to pretežno Lc- »ek8kšni enarholiberali, torej v geivnem kaj nezanesljiva, pri gra¬ ditvi edin^jprave poti v socializem. V umetnosti, pravijo strokov¬ njaki, 3 e vedno nekaj posnema, pa so svtorji tudi v tem primeru nekoliko zamešali barve in oblike. ^8 odgovornost moremG /in moramo poklicati le najbolj zavedne in najvišje subjektivne sile, tiste. ki se n litične dimenzije najbolj spoznajo* 7 tem primeru je to prav gotovo ZJ;J sli kar CK ZSMJ. Čuječnost te organizacije oziroma tega foruma pa je očitno zelo popustila* JCsrzK slišim pripombe, ds je omenjeni forum sli kar njegov predsednik pred kratkim razkrin¬ kal zloglasnega slovenskega nacionalista Prešerna in njegovo že od nekdaj sumljivo pesem Zdravljico /v njej ta pesnik odkrito in nes¬ ramno ogovarja le Slovenke in ne Belkanke, ivropejke ali internacio nelistke, t*j. občanke sveta/. A trenutek budnosti, tovariši, ven¬ dar ne jsbe more biti opravičilo za tak nepojmljiv spodrsljaj* Pozi¬ vam torej na nsjostrejšo raziskavo odgovornosti, toda kaj, če ao so že tudi v prej omenjeno organizacijo vtihotapili posamezni /8li celo itjeviini ?/ sovražni elementi, tolikeri -isti in -ati ? Da, tu je kleč. Tu je moj strah, moj pogum pa v tem, da sem ne Jtvari opozoril* meni, ds Kapitalizem uspeva, socializem papešs ? &e, ne in ne* f Budni Občan V ia ■ , , ^ ‘ -/ r(0 r Vprašanja ns odgovore ' d 'UmM osebeJ izstopa, Opisa- n^Je^takole : "da Je /namreč K,Vicei/ večkrat podcenjevalno govoril o srbski narodni glasbi", (5e pa Je seveds tožljivo estetsko opre¬ deljevanje /najbolj ebost8vne tovrstne izjave soi pač s dobra glasb8 slaba glasba, dobra knjiga, slaba knjiga itd,/, prehajamo s tem v neobvladljivo širini in neznansko poljubnost, Tožljive so tedaj vse neugodne\ocene o kateremkoli umetniškem delu S 8li področju«, .1 ... ~ . . tožlJiva Vprašanj, ki L Jih sproža prej omenjenš^izjava o srbski narodni glas¬ bi, Je na pretek, vendar bi Jih strnil le vdva sklops, ^rvičs ali so tožljive v Vojvodini samo podcenjevalne izjave o srbski narodni glasbi ali tudi o srbski ckugačni glasbi /npr, k±k£ simfonični, komorni, operni, zsbavni/ ali p8 tudi enako še istovrstne|LzJave o hrvatski, slovenski, makedonski, albanski, slo- 2 4 o vaški, sevedejtudi madžarski narodni /ali drugačni/ glasbi ? Drugič; ali so t&žljive v Vojvodini samo podcenjevalne izjave o srbsja narodni /alixkHk± drugačni/ glasbi ali pa tudi o srbski / 8li kaki drugi/ književnosti, likovni umetnofeti, gledališču, filmu itd* ? V škripce nas sprsvi tudi nadaljnje razmišljanje: sli jS^ož- ljivo predvsem podcenjevanje posamezne /nerodne/ glasbe po narod¬ nih ali republiških okvirih* &e pravi: 5E v Hrvaški jejtožljivo /fnessbi samo, predvsem, v glavnem, ne ssmo-ampsk tudi/ podcenjevanje hrvaške /narodne/ glssbe, v Sloveniji slovenske itd, itd* ^ani- mivo je tudi vprašanje, ali je(v Vojvodini /ali Jugoslaviji nas¬ ploh/ tožljivo tudi podcenjevanje npr. ruske, ameriške, kitajske, arabske itd. itd. narodne glasbe ? In kaj je sploh podcenjevanje ač ? In k8j je cena ? Mogoče^n verjetno je, dapisrs^kdo sploh ne ceni določene vrste glasbe IS' /npr. klasične, narodne, zsbsvne, narodnotsbavne itd,/ podcenjeva¬ nje j^mogoč^le v primeru, č^vemo za ceno oziroma če j h cena splo¬ šno sprpeta /znano paje^da pri n8s ne enotnega mnenja niti o If-defil v ozirom a s vrednosti jugoslovanskein slovenske himne , felasbeni in tekstotni če k ne omenjamo že večkrat problematiziranega teksta %j, Slovani glede na neslovanske prebivalce v Jugoslaviji/, Izredno dvomljivo je iiiiixh t yh il a( pričakovanje, d^bi bil^lshko katerakoli vrsta^lasbe /književnosti itd./ splošno sprejets kot visokovredna /ali malo¬ vredna/. ^sčunati moramo ne odzivne^tne razlike glede na starost, glede na mesto bivanja /mesto, dbžela/, gledejns izobraženost itd* Kdo naj q>loh določi ceno /ali vrednost/ glssbe t/ umetnosti/ ? Kritika ? Gla sbena aksdemija ? Aksdemija/znsnosti in umetnosti ? lolitika ? Skupščina ? Vlada ? I 3 p ... . - V % ’ ^ ^ Popoln« iprapn«|negotovost, v kateri s<|znajdemo ob tožljivosti estetskih sodb, nas vodi v shawowski "nikoli ne veš", v kafkovski permanentni proces in v shskespesrski "pripravljen biti - to je vse"* Andrijan "ah Pismo %šim razgledom 0 "šovinizmu* 1 tako in drugače Naši razgledi so v številki 15 /12*8*1988/ objavili nadvse tehten, strokoven in objektiven prispevek Josipa ^avičiča Pravica je pozabila slovensko* Glede na pomembnost tega članka, ki jei[iz¬ šel v zagrebškem tedniku ^anas t bi ga veljalo seveda objaviti v celoti* K Pavičicevi temeljiti analizi o praktični uporabi državne¬ ga /= vojaškega/ jezika - kljub drugačnim ustavnim določilom - je komaj mogoče kaj dodati* Vredno pa se j ^ustavi ti ob citatu iz beo¬ grajskega tednika 8 novosti* r avičič navsja ta citat kot karika¬ turo, kar sicer gotovo je. Ob vsej absurdnosti teze v citatu pa moramo vendsrle z zgroženostjo ugofioviti, da nekateri ljudje iz Grbije tako tudi dejansko mislijo. Dopolnilni podatek bom navedel kasneje. Osvežimo si najprej citat v celoti* Povzet je iz komentarja z naslovom Ali govorite slovensko /avtor ni omenjen/ in se glasi; "Histi, ki so si prilastili skoraj vse javne tribune v Sloveniji, storijo zelo malo, da bi jih drugi razumeli. S tem da bojkotirajo srbohrvaški jezik - kot da ne govori tsko velika večins Jugoslo¬ vanov - ne prispevajo k ustvarjanju možnosti za boljše spoznavanje in razumevanje slovenskih teženj, Nasprotno, takšen šovinizem žali vse tiste prebivalce SFRJ, ki s lovensko ntjznajo, želijo pa Slo¬ vence razumeti," Neverjetno, toda resnično. Govoriti slovensko v Sloveniji je ’*šovinistično", in to zato, ker v ^eogrsdu slovensko ner razumejo /popolno enostranskemu piscu seveda sploh n^prid^na misel, da je po tej logiki tudi govoriti srbsko v Srbiji "šovinistično", ssj + tega ndrazumejo - v Sloveniji, ^azlikaje, Jco tsko j rekel pisec in i 'h še kdo drug s več jih. govori srbsko kot slovensko, A ma jorizacij- ski vidik ne prihaja v poštev, če obstaja /ustavno določena/ enakopravnost jezikov v Jugoslaviji/, Ali naj pomislimo, d8 se pisec nezaveda točnegapomena izra¬ za šovinizem ? v Vrbinčevem Slovarju tujk piše, da je šovinizem "prenapet, bojevit nacionalizem, zaslepljeno poveličevanje lastne¬ ga naroda in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti do drugih naro« dov", Prej kot z nerazumevanjem k pomena besede lahko hazlagamo uporabo te besede v zvezi z obstoječo terminologijo, ki nastopa v "papirnati vojni" p: širom države. Izrazi, ki se nizajo običsjno v belo- črni tehniki s socialistično-protisocialstično, samouprav- no-protisamoupravno , revolucionarno-kontrarevolucionarno, čfemokratič- no-nedemokratično itd, itd,, pc-skakujejo kot žogice preko no miz no¬ beni škemize v trdnem prepričanju besednih proizvajalcev, da ae da iz tega besedišča iztržiti zase kaka točke, lorej - kar vrzmmo v obtok besedo šovinizem, utemeljitev le-tega pa tako ni pomembna /lahko je tudi absurdna/. Glavno je, ds neosveščeno bralstvo pri¬ tegnemo v enotni nastop proti drugače govorečim in mislečim "so¬ vražnikom”, kam to vodi, je drugo vprašanje, Zaskrbljujoče je seveda, da v državi, zakatez^o je značilns vsestranska različnost , nastopa kot eno od itrudljivo se ponsvi- ljajočih^e gesel ržijnb enotnost; pri tem pa si to enotnost pred¬ stavljajo pisec feomentar jsjin njegovi pristaši kot eno državo, en narod, en jezik itd, u a tovrstna nestrpnost in nepsdalna nadutost / . nenehno napredujeta, priča tudi zapis Jezik federacije, ki je izšel v tedniku Danas 16,8,1988, Podpisani Pušan Nikolič iz Beo¬ grada zahteva nič manj kot ustavno razglasitev skupnega državnega jezika, xPiščev zaključek citiram ksr v originalu : " Na Kosovu i u 3 Sloveniji jezik federacije se uči vrlo malo, što doprinosi je¬ čanju separatizma i otudjivanju od ostalih naroda. Bilo bi zato poželjno da se u novom ustavu jasno istakne da je zajednički je¬ zik naših naroda i narodnosti srpsko—hrvatski, odnosno hrvatsko— srpski, j er njime govori 73 odsto Jugoslovena. Ko preberemo tako izjavo, si lahko takoj ponovno ogledamo * erb^inčevo /ali kako drugo/ tazlago šovinizma, &er seveda ni priznavanja različnosti, je nepriljubljeno tudi načelo enakopravnosti /enakosti pred zakonom/ f ki zadeva vse državljane /državl^aeske pravice/ in vs^narode /nacionainejpraviee/ v državi, ^ele s praktično dodeženo enakopravnostjo &ax narodov in jezikov /tudi. v vojski/ bo odpravljeno osnova za t.i. nacionalizme, o katerih toliko beremo v časopisju. Kot Mi¬ lan Apih tudi jaz n4dsjem izrazu nacionalizem slabšalnega pri¬ zvoka* Nacionalizem /narodnjaštvo/ je pač briga za narodne koristi in potrebe, saj če s e narod sam ne bo pobrigal zase, drugi narodi gotovo ne bodo /razen v smislu velika riba žre manjše/*.. Druge stvar je zaresni šovinizem* Razumljivo je, da Hd zs znosno sožitje različnih narodov v eni državi potrebno skrajna strpnost, nanjo pa se potem opirata medseb^ojuo sodelovanjejin ra¬ zumevanje. K slednjima prvinama gotovo pripomoreta tddi /medseboj¬ no/ učenje jezikov. Slovenci se izven Slovenije potrudijo pri uče¬ nju drugih jezikov /še posebej, če so tam uslužbeni/. r rišleki \ ^7 iz drugih jezikovnih sfer se morajo v Sloveniji p8c naučiti sloven- * 1 D c*4-v**? Vk lastnih sko /ne zaradi kakega "šovinizma 1 , marveč zaradixHji3nndtk delov¬ nih, študijskih ali splošno sporazumevalnih potreb/. Ker je v Sloveniji večinski /in ustavni uradni/ jezik še vedno slovenski, seibomo v njem tudi še badaljepogovarjeli. Očitki v __ . * ,r_ , * «| VV • i »1 * * •' V • 1 , o šovinizmu piri uporabi slovenščinev Sloveniji pa se vračajo kot bumerang ns naslov komentatorja v listu 8 novosti. Post scriptum, ;e dodatek o uporabi jezikov v vojski, Zorica Nikolič, ki je skrajno pristransko in strokovno pomanjidt- kljivo predstavilajjpravno strsn ljubljanskega procesa proti četve¬ rici v Dan8su, je ravno s svojim prispevkom vzbudila odločen od¬ ziv, ^sr je posebej pomembno : s hrvetske strani, pa njeno reto¬ rično vprašanje, kje na svetu pa se poveljujejv vojski v dveh ali več jezikih /Nikoliceva - teko kot vojaško sodišče - seveda sploh meša vojaški poveljevalni jezik z uporabljenim jezikom na proce¬ su/, ji je odgovoril 2,8,1988 v ^anasu Zlatko Lenardič in omenil naslednja dejstva : uradna jezika v belgijski vojski sta flamski in francoski, v Češkoslovaški češki in slovaški, v JPinski finski in švedski, v Nenadi angleški in francoski, v Južnoafriški repub¬ liki burski in angleški ter v Švici francoski, nemški in itali¬ janski, Dne 9,8,1988 se jejjr istem listu oglasil še Pajo Ung8r in povedal, da se spominja, so 4 uporabljali v Avstro-Ogrski /včasih so ji rekli ječa narodov/ več jezikov pri vojaškem pove¬ ljevanju : omenja hrvaščino, madžarščino in nemščino /o tej za- dAyi vTa pr frri p ž * * « r ah nn r nas lajŽjko najbrž nedvoumno informirajo zgodovi¬ narji/, ^apienti sat I Andrijan -Mah, Nedeljski dnevnik Je 4. septembra 1988 objsvil pritegujoča sestavka o ustavno-Jezikovni problematiki, j- o prvem /napisal g8 Je magister generalmajor Vojislav Šušnjar, predsednik Vrhov¬ nega vojaškega sodišča v ■“eogrsdu/ ustave na sojenju četverici -1 v Ljubljani ni bilakršena. Pisec se omejuje predvsem na 246. člen Ustave SFRJ, ki opredeljuje enakopravnost Jezikov narodov in narodnosti naozemlju Jugoslavije, Seveda pa Je presenetljivo, čudno in paradoksalno, da rsvno člen o enakopravnosti Jezikov omogoča v praksi rabo ^amo enegs /•= istega/ Jezikala vojaških so¬ diščih. Piscu^hi niti najmanj mar določilo slovenske ustave o slovenščini kot uradnem Jeziku v SR Sloveniji. Prispevek sodnika zveznegs sodišča dr. ^afaela Cijana /iravna navigacija med Jezikovnimi* čermi/ Je skrbno anslitičen in teme¬ ljito informativen, ^ahko rečem, da Je to najboljši članek o obravnavani temi, kar sem Jih bral. Iz njega izvemo, da Je treba brati in upoštevati členei ustave in zskone v povezavi. w ajbrž Je kar težko ovreči njegovo temeljno misel : " naši pretfni pred¬ pisi predvidevajo, d^noraLostopek pred vojaškimi sodišči vedno potekati v enem od JezikoV in pisav Jugoslovanskih narodov, in si¬ cer v tistem Jeziku, ki Jejkoločen za^radni Jezik v tisti republi¬ ki". la usiavno-Jeztfkovni sklep ps^Je tudi najbolj v skladu z nor¬ malnim, naravnopravnim, etičnim in celo pragm8tično-pr8ktičnim vidi¬ kom obravnavanega vprašanja. Cer ustavno* - neustavno Je za vojaško sodišče gotovo bistveno občutljiva, saj bi moralo biti vzoren zastopnik ustavnosti in zako¬ nitosti. ^ahko seveda ostane pri potrjevanju le tistega člen^/zvezne ustave, ki mu ustreza, spremnih členov in zakonov /glej Cijanov pri¬ spevek/ pa ne upošteva, •‘•ako ostanemo blokirani, praktična neena¬ kopravnost Jezikov pa bo utrjevane z 2 kopravnost jezikov pa bo utrjevana z ustavno določeno enjcopravnost— jo* Vzemimo, da vojaško sodišče le prizna svojo zmotljivost in z®čne uporabljati slovenščino v Sloveniji, makedonščino v Makedo¬ niji itd* ' x ‘edaj uspešno preskočimo čer ustsvno-neustsvno in se ustavimo le pri kleči znanje-neznanje slovenščine itd. Zanimivo je, kako se ^ej zadevi opredeljujeta našs avtorja, Magister Šušnjar pravi, de objektivn^koliščine "niso omogočale obravnave v slovenskem jeziku", ^smreč : " Predsednik senata, veči¬ na članov sodnega senata, vojaški tožilec, skoraj vsi zagovorniki in eden izmed^btožencev niso bili Slovenci". In tako X : " sod- nixExfcaacx±xxx senat takega sestav^, posebej pa še predsednik se¬ nata, niso mogli soditi obravnave v slovenščini". Doktor Cij8n spregovori o istem vprašanju takole : " Povsem drugo vpraša n j e^ps je, ali smo kadrovsko sposobni, ds bi lahko praktjjično in v vsakem primeru to / jezikovno doličilo, op. A,L,/ tudi izpolnili". In dods s " Po toliko letih bi že moralo biti tako ..." In tu jejkleč ! to, da sodniki niso bili Slovenci, ampak da n^znajo slovensko, čeprav v Sloveniji živein službujejo, jnormalnejša stvar pod soncem bi najbrž bila, da bi se sloven¬ it a ščineoimprej naučili, saj jo za opravljanje sližb^v Sloveniji po¬ trebujejo, če ne omenimo^Mikoristnega sporazumevanja z okoljem /slovenščine se nauče številni predstavniki afriških in azijskih narodov, ki živemed hami/. S tem ds bi se predstavniki vojaških sodišč in vojske nasploh naučili slovensko, bi naredili nekaj zelo pomembnega ze toliko proklamirano geslo o bratstvu in enotnosti s približali bi g8 praksi. Slovencem bi se prikupili, s tem pa bistveno podprli celo Ijali kot nadaljevalci slovenske partizanske vojske, ki je, kot je znano, govorila slovensko« Magistru generalmajorju Šušnjarju bi zastavil ob tem eno samo vprašanje : kakšen bi bil odziv Srbov na^ojaško sodišče, ki na njihovem ozemlju ne bi sodilo v njihovem jeziku, in na vojsko, ki z njimi netfi govorila v njihovem jeziku ? J - m_,__ n_ _ --j- — -- 1 --- v<:4 -— -^.šljive, le Kolum- o Andrijan ^ah Metvejevic in jugoslovanstvo Glede najmnožico različic pojma jugoslovanstvo, ki nsm jih ponuja zagrebški profesor v svojem članku /Predrag fratvejevič: Jugoslovanske izkušnje, Dnevnik 29.4.1989/, lshko sklenemo pred¬ li vsem eno : ta/k/ pojem jezsrsdi svoje najširše mevričnosti domala neoperativen. Seveda pa 'tb ne pomeni, da se o tem /in takem/ pojmu ne da razpravljati, ^arobe i l*e vsskdo, ki se/ims željo in 'L /K J voljo | ukvarjati, mora vedno najprej irazložiti, kaj v tem pojmu vidi /meni npr. pomeni pojem jugoslovanstvo pač dejstvo, da si državljan Jugoslavije/. Vse kaže, ds fcatvejeviča vznemirja jugoslovanstvo kot problema¬ tičen splet najstev in dejstev, pri tem ps blodi v zakletem risu menjajočih se opredelitev sli celo skuša razrešiti kvadraturo kroga ‘-'sm pravi : "Pomen jugoslovanstva se je v zgodovini spreminjal: od nscionalnejideje do ck*Ž8vn^ideologije, od utopije do politične prakse, od pojma nsrodne enotnosti do predmeta mednacionalnih nesporazumov". ®ekfl§ prej piše, #da je nekaterim /najbrž tudi njemu/ (i jugoslovanstvo določen občutek ali prepričanje, občutek, da smo nekako združeni, da imsmo sorodne in neločljive /il?/ usode " Skoraj na začetku člahks pa celo problematizira jugo¬ slovanstvo, saj ga veže /ali enači ?/ s strah zbujajočim položajem v Jugoslaviji. V nadaljevanju navaja skupaj kar lo variacij jugoslovanstva, med katerimi j^neksj prav nejasnih, sej največkrat izjavlja le, kaj jugoslovanstvo ni, ne pas, kaj je« Upr. "jugoslovanstvo, ki ni razširjena nacionalnost, iz katere itviramo"/npr. slovenstvo/ in "se ne zvaja le na državljanstvo f ki si ga delimo#/" /kaj torej je ?/; 2 Ali : ±"jugoslovanstvo, ki mu je tuj ne le državni, ampak tudi zvezni centralizem, prav tako ko^tisti republiško pokrajinski ali nacionalni" /jugoslovanstvo je torej proti vsem centralizmom /??/, pfci tem je skrajno nejasno, kakšnpjepazlika med državnim in zvez¬ nim centralizmom; v republiškem ali nacionalnem "centralizmu! pa se prejkone skrivs federalizem I Nejasnosti je tu na pretek. Ali ni republiški "centralizem! pravzaprav partikularizem ?/j Ali s " jugoslovanstvo, prosto lokalizma ..., prosto regiona¬ lizma ... / eli to pomeni tudi : jProsto nacionslne^predeljenosti ?/; Ali s "jugoslovanstvo, ki nasprotuje jugoslovanskemu nacio¬ nalizmu na en8k način kot vsem drugim partikularnim nacionaliz¬ mom" /to najbolj spcminjs nepolitične govornike, ki nep8dejo vse nacit^balizme kot prikladnega in stalno dežurnega sovražnika/; Ali : "jugoslovanstvo kot nepristransko ali internscionalistič- no stališče, ki v naših razmerah ne išče prevlade ali prvenstva" /ena nsjnaivnejših opredelitev v celem nizu; ali nismo še videli dovolj zlorab t.i. intemscioneiizma ? Spomnimo s^Le proletarske¬ ga /komunističnega/ internacionslizma kot krinke za sovjetski /ruski/ hegemonizem/; Ali s "jugoslovanstvo kot položaj tistih medpami, ki izvirajo iz raznih /jugoslovanskih/ narodov, ki pa svoje pripadnosti v sebi nejžeiijo trgati ali deliti" /nekako zavito povedano, a najbrž fewžitx pi-viing kaže tu razumeti tiste, ki se opredeljujejo kot Jugoslovani v nacionalnem smislu/*. •‘■‘•avno* v tej zadnji smeri ps moremo predvsem dLsforfci Ai atvejo- vičevo zavzemanje. Najprej okrca z zaostalostjo in primitivizmom tiste, ki poenostavljajo "težko združljivo dvojnost nacionalne pripadnosti in jugoslovanske opredelitve ..." /no, tu slišimo vsaj za " težko združljivost", najbrž tudi;ostvsrljivost te zadeve/*. L 3 IA Nadalje omenja, da se v nsšem času spreminjajo "tradicionalna znamenja nacije ali naroda, celo tista, ki so donedavna veljala za določujoča: Tovrstne spremembe zasledimo povsod v svetu" /I?/. ^al *"atvejevič nepove , kateri narodi se sedaj na novo oblikujejo v svetu, najbrž pa je p0 njegovem eden med temi nastajajočimi narodi tudi "jugoslovanski". Vendar kaj ri a gmHp aafflpdnK drugega naj bo skupna značilnost tega neroda kot zgolj državljanstvo ? w številne kulturne, verske, običsjske, jezikovne itd., razlike \ možnosti -/ nudijo k8j maloWa~~k§^šnokoli ceneno narodno sintetiziranje. Primerjajmo zdaj izraz jugoslovanstvo z drugimi ustreznimi. Gotovo so 2 spa±HHsasx?i neposrečene primerjave z italijanstvom ali /vVv- nemštvom* Tu se namreč v glavnem pokrivats poje^ narodnega in dr¬ žavnega. ^8to se podajmo rajši k izrazitim večnerodnim državam. Upr* k Sovjetski zvezi, češkoslovaški, Švici, ^elgiji* !Čaj je sovjetstvo /ali sovjetski nerod/ ? Državljanstvo, povezanost naro¬ dov sli le prikriti ruski hegemonizem ? Ali češkoslovsštvo ? Pore biti kaj drugega kot državljanstvo ? In švicsrstvo t ajbrž biti državljan Ivice. Seveda ps so v vici narodi enakopravni in 'i očitno zadovoljni, saj ne slišimo nič o kakih nacionalizmih ali separatizmih. In še belgijstvo ? w sjbrž le rahla vez med ne h aqt po- sebno skladnima narodoma. Jugoslovanstvo si kaže ogledati v drugem sklopu, kamor sps- jo data npr. germanstvo, slovanstvo, srabstvo ipd. Vsekakor je jugo¬ slovanstvo v 19. stoletju izšlo iz panslavizma /vseslovanstva/, predstavljalo j^pač njegov južni del. Spomnimo pa 3e, da se je panslavizem posvečal predvsem velikim oziroma večjim slovanskim q : narodom /prim. znani Prešjrnov epigram Bsheč«& četvero bolj množ- nih Slave rodov 1/. "ejstvo je, ds obstaja jugoslovanstvu že od tegs panslavističnege unitarističnost" v začetka. 4 Jugoslovanstvo ob koncu 19. in v začetku 2o. stoletja so povzemali kot idejo nekateri slovenski, hrvatski in srbski izo¬ braženci /npr. študentje v P»agi/ in politiki, ki so zaradi nemških in madžarskih pritiskov v AvstrovOgrski iskali rešitve v drugače urejeni monarhiji /trializem/ ali celo izven nje /v zvezi z bližnjimi slovanskimi narodi, torej brbi, Črnogorci, Makedonci/. Zakaj Je propadlo "avstrijstvo", o e dsnes nsjbrž že povsem Jasno : ni priznalo enakopravnosti narodov v mnogo- narodni državi in Je enačilo avstrijstvo z nemštvom. Do leta 1918 Je bilo Jugoslovanstvo ideja, idealiteta. 1’oreJ vse lepo in prav. Ko ps se Jejz nastankom države SHS pojavil že kar takoj dir igirani ix"troedini nerod 11 /in celo i"troedini Jezik" !/, Je mik JugoslovanstvsjfcakoJ upadel, s\ r obodeželJni narodi pa so prišli z dežja pod kap. Jugoslovanstvo v stari Jugoslaviji Je bilo tako sinonim za unitarizem. Dovolj glasov smo slišali o tem, da Je stara Jugoslavija propadla /tudi/ zarsdi nerešenega nacional¬ nega vprašanja. Že sama oznaka nsrpdnoosvobodilni boj pove, da so se Jugoslovanski narodi 1941—1945 borili Z8 svojo svobodo in ne za državo, ki narodom svobode ne omogoča. Sedanji federalizem Je seveda izboljšal položaj iz stare Jugoslavije, vseeno pa zaradi znanega demokratičnega centralizma ni omogočal normalnega artikuli¬ ranja narodnostnih zadev. Politika, vse akcije posameznih de— /narodov/ označuje kot eicscssntš^^/^hacionalizme 1 ' itd., gotovo ne pridobiva s t3m teh delov za ueloto. Z d-tklarirsnim Jugoslo¬ vanstvom, kot ga pojmujejo ^atvejevič in drugi, pa ni mogoče rešiti stvarnih problemom Jugoslovanskih narodov - ali bolje: narodov v Jugoslaviji - niti drugih nakopičenih političnih in gospodarskih vprapanJ. ^3 5 ”/li ni jugoslovanske skupnost isto kot jugoslovanstvo ?" se sprašuje Matvejevič in se seveda nejzadovolji s tem, *'*eni, ds ni "dovolj biti dober Srb ali Hrvat, Slovenec ali ^ke- donec in da si s tem že tildi dober Jugoslovan "/ta "dober" najbrž velja tu le x3U±sami&si v nacionelno-političnem in ne v etičnem & b smislu/* ^atvejevic išče nekak višji tip skupnpsti, očitno na ravni držsve. Posebnosti /torej narodi/ niso s*cupne vrednote, "določene posebnosti /narodov/ se celo izključujejo"* Po njegovem bl morslebiti neke skupne vrednote, nepove pa, katere in kakšne. Kejbrž jets skupnajrrednota le jugoslovanstvo, o katerem stalno gcvord, le-to pa ostsj8 ob svoji mnogoterosti nejasno in neopri¬ jemljivo* Čim dlje ^atvejevič govori, tem bolj zaplete sobo in nas v težko s rešljivo miselno mrežo. Izjavi npr, : "jugoslovanstvo danes ne sme dopustiti, de bi si g^risvojili unitarizmi /1?/, niti ds bi ga razvrednotili nacionalizmi" /spet : ne to ne to, ampak *•*/ Omeni, daafesksj "obstajajo takšni zastopniki jugoslovanstva, ki gledajo na brvatstvo, črnogorstvo, muslimanstvo itd, ps celo na srbstvo, s prezirom sli zavračanjem" /torej vendarle v jugoslovan¬ stvu* tudi nestrpnost in unitarizem 1/, Ponovno ugotovi, 'da jugo¬ slovanstvo zs vse nas niras enakega pomena", / kako naj se torej sporazumemo o tem V« In spet : "°dnosov med nacionalnim in jugoslovanskim ne gre pri kažovati kot alternative, ki 3e izključujejo" /torej spet malo kom¬ promisa : to in ono/• Vrhunska ^atvejevičeva cvetke pa jejizjeva o prikrajšanosti ti¬ stih ki se opredeljujejo nacionalno kot Jugoslovani, oziroma celo o njihovem strahu pred piedAtBViiiki drugih narodov, x ako trditev bi bilo pač treba meleeftemeljiti. Opredeljevanje po 6 nacionalnosti se v glavnem pojavlja pri ljudskih štetjih. Dvomim, da uradniki, ki sprejemajo kakršnekoli že izjave o nacionalnosti, preganjajo ravno Jugoslovane l Drugi ljudje pa^e^ te opredelitve niti ne vejo oziroma seteanje v veliki večini c ne brigajo. J— izreči Vsekakor se veljs odločno s?mBiHabc*xxproti vsakršni morebitni nestrpnosti do tistih, ki se opredeljujejo nacionalno kot Jugo- J Hi sloveni. Kot pa Jrem že omenil, v tako nestrpnost ne vPBjemem. ^8jbrž pa izvira nelagodnost položaja nekaterih tovrstnih Jugo¬ slovanov iz pomanj^k8nja baze , kar sicer ni logično. Ali jim ne zadostuje cela drsava ? Ali se nrJpočutijo v vsej državi enako /k8r IPT'i 1 \ m 4 l-eta nem -B red navadnih narodov ni dosegljivo/ ? ^aj govorijo f f ali razumejo vse jugoslovanske jezike /ali pa govore samo en je¬ zik in druge "prezirajo"/ ? Vprašsn.je, ki se mi odpira, je drugačno. Ali je s tem, ko se nekdo opredeli za Jugoslovana /nacionalno/, že potrjeho, de obstaja jugoslovanski narod ? ^e je namreč nacionalna opredelitev povsem voluntaristična zadeva, potem morsmo pristati še na druge možnosti nacionalnega opredeljevanja, npr* mr glede na manjše enote, kot je država /Istran, D^matineo, Vojvodinec, Hercegovec, r rekmurec itd. itd./ ali glede na večje enote, kot je država /ifeafcr Balkanec, Slovan, Evropejec/• Zanimiva se mi zde predvsem s tališča, zakaj se kdo opredeli za Jugoslovana /nacionalno/, ^rvo stališčeVidim kot pometo. Oprede- ljenec nefLoči narodnosti od državljanstva; stvar je toliko razum¬ ljive .j ša^^zs radi dvoumnega pomena besede narod v srbiščini oziroma hrvaščini. Drugo stališče bi označil kot zadrego, teVilni prebivalci Jugoslavije izhajajo iz narodno mešanih zakonov /Hrvat-Srbkinja, Slovenk8-Srb itd./ in namesto dvojne nacionalnosti ali neoprede^je- 7 nosti se pojavlja kot rešitev jugoslovanstvo* x b opredelitev h sicer ne zdrži niti osnovnega preskusa s npr. iz zveze med Slovencem in Italijanko ali Slovenko in ^emcem ne bo xxsixx±± nastal član novega naroda, 8mpak bo glede n aj>k oliščine predvsem prvo ali drugo. Iretje stališče vidim kot izražanje patriotizma. !£u se seveda takoj pojavi vprašanje, zakaj za izjavljanje patriotizma ne zadošča državljanstvo, ^ajbrž opredeljenec instinktivno čuti, de je nacio- naluabpredelitev pomembnejša 1 Oetro stališčebi označil kot preseganje obstoječih nacional¬ nih razlik /to aliTtretje je tudi najbrž f^atvejevicev razlog/. Vendar tovrstni opredeljenec ne prispeva k razreševanju nacio¬ nalnega vprašanja, ampak ga celo zapleta /en narod več!/; nod na¬ rodno razdeljenost bi se dvignil z neopredeljenostjo. r eto stališče /ki je* bistvu blizu četrtemu/ je opredeljevanje za ne^ nadnsrod, ki bi Imel najbrž /ali ksr obvezno/ privilegirano vlogo v državi. Gotovo obstsjsjo še drugi možni motivi za opredelje¬ vanje jugoslovanstva, a naj bo to zaenkrat dovolj. ■^ahko bi obravnavali ali problematizirali še številne Oatveje- viceve izjave in trditve, vendar n8j kaj ostane še z s kakšno drugo priložnost, ^atvejevič je romanist in gotovo blizu francoskem pog¬ ledom na narod in državo, ki ps so zaradi izključnega centralizma za nas m8l ° primerni, iini izdavi od “atvejevičevih izjav pa je mogoče kar pritegniti : fčloveških vrednot ne uresničujemo samo kot nacionalneifcs vrednote". **8tvejevicevo jugoslovanstvo, ki je to in ono, prvo in drugo, peto lin deseto, nas ne more potešiti ne s kruhom ne z duhom. Obkro¬ žajo nas mnogebomembnejše stvari : krite realije, kot so kruh, voda, zemlja, zrak ,\7, in pritegljivejše idealije, kot so svoboda, enako¬ pravnost, civilna družba in pravna država. A‘(- Nenehna resnic« basnjenjs u L$ , \A, ^sdnji Ruplov roman -“evji delež nam ob podajanju zgodovini* Rot učiteljice življenja ponudi v premislek tudi nezanemarljivo pomenljivost bssnopisja. V času, ko marsikdo ne utegne brati kaj več, dobiva basen zaradi svoje kratkosti še dodatno vabljivost. Od neznanih ustvarjalcev iz davne preteklosti Je ljudsko izro- čilo prebeslo v nas čas številne basni, bed njimi so tudi tele S 1/ Volk pije vodo pri izviru, oves pa 600 /m niže. Pa se oglasi volk j "Raj pa mi kališ vodo ?k Teg 8 ne mislim več prena¬ šati I" "Kako naj vam kalim vodo, spoštovani volk, saj stojim vendar niže"£, pravi ovco. "Nesramnost, še ugovarjala boš", reče volk. "Za kasen te požrem". 2/ Pravijo, da se na vsšem travniku ne strinjate z mojo poli¬ tiko 11 , pravi volk ovci. "Imamo peč svoje mnenje", pravi ovce. Resda so vns živali enakoprsvne, toda proti volčjega miši jen js 3 / »Kaj pa ste ogradili travnik ?" zatuli volk, "s 3 j to je vendar naša zemlja". "Od nekdaj prebiva tukaj moj rod", pravi ovca. Za to laž boš še hudo plačala", prsvi volk in pokliče trop, 4/Prišel bom k tebi na obisk", pravi volk ovci. "Nisem te povabila", reče ovca, "Povabilo me je tvoja soseda", pravi volk. zatuli volk. 5/ "Slišimo, d 8 vas ogrožajo hudobni ljudovladi", pravi volk ovcam. "Prišli vam bomo n^pomoč". "Z ljudovladi 3 e dobro razumemo pravijo ovce, "saj so izšli iz naših vr3t". '"la zaslepljenost presega že vse meje'+, zatuli volk. "Zdaj pa res ne smemo več odla ga ti na šegs lobi sk 9 " . "Rater 8 ?" vpraša ovca. " A sj* če r ovarilo požrem" 2 6/Sš"Slišiš, ovca* daj no* poklekni, da se bovtjlasje pogovorila” pravi volk. Ovcsjokleva, a nszadnje le poklekne. "Zdaj pa ostani nakolenih in čakaj* da te požrem", pravi volk. 7/ "Volk me na naši živalski fsrmi napada in me hoče požreti", se pritoži ovca živalskemu kralju Levu. "No, no,, kar dogovori te in uu ■ ~ A ' w ^v' ‘Z/lWž. , pravx "ev. sporazumite se med sabo, a ne pozabita not "^aj sc bi tuše reči dalo "? /E*R»/ Dovolj bo, n8j bo to za srečo, caj pravi Strniša v ^abah : Sedem, sedem, srečno število. Glede neuka pa je vse j 8 sno; čfokler bo volk volk in ovca oves, bo tako. Audrijan Lah n u dv. Svet8 preproščine sprave geste / Dnevniku 12*12,1989 smo izpod peresa Ranke Ivelje prebrali ( C-6/> 9 J nekak dobronameren članek o toliko komentiranem mitingu ‘'resnice" (t*j* o simbolnem merjenju sil na jugoslovanskem političnem pri¬ zorišču), opravljivost je sicer lepo načelih^, v obbasmaansmaam prime maru pa spomin^ na kapitulacijo* Avtorica namreč ob soočanju napadalnih zahtev 3A (srbskih antibirokratskih) mitingarjev in obrambnega ravnanjja slovenskih oblssti terja spravljivost le od eno, t.j. od slovenske strani i Spravljivost naj bi bila v spre¬ jemu mitingerjev, saj vse skupaj ne bi bilo tako hudo itd* itd* Avtorica sploh ne upošteva že dosedanje razvidne saitingarske dejav¬ nosti na jugu države, ne brigajo je številne gražnje, ki so se ob napovedih mitinga kar vrsrile* moti je, de mitingerji pri¬ hajajo nepovabljeni, torej brezobzirno* Nepovabljenim KHskiaaas obi¬ skom množic so včasih rekli agresija, danes pa - v sprevrženem ne gre za nič drugega kot za zeželano stvarno okupacijo, ob lo x nanj ,em številu pa še veuno za simbolno k okupacijo* Avtorici še na misel ne pride, ds bi problemetizirsla srbsko vsiljevanje edi ; e "-resnice" biovencera. Avtorica gotove ve, da srbska "resnica? / dino mitingarsko resnico : manifestacijo moči, način za prikrajš¬ ale aržave po sionski podobi« Ker je slovenski jjin hrvaški in še kak) avtonomizem, federalizem in politični pluralizem v nasprotju s srb¬ sko hegemonistično politiko, zavito v državni unitarizem, je treba pač olovenijo streti (ultimativne grožnje, gospodarska blokada •••)• Avtorica razumevajoče vidi v srbskem gospodarskem bojkotu Slovenije kar pokončno cršo "užaljenega naroda". Hmmmje pa morebitne "užalje¬ nosti* slovenskega neroda zaredi "prijetnih” postopkov srbske strani, keveda Baaas glede na ves politični razvoj v Evropi in še posebej na rs itnsli J? w deralizne v Sovjetski zvezi (bivši trdnjavi MA -f ruskega hegemonizma5 ne kaže na uspeh uniterističnetaolitike v Ju¬ goslaviji, saj bi b lo treb a kar pol aržave držati v obsednem (in zasedenem) suanju« .e enkrat : avtoričin poziv no racionalno pogovarjanje (Z razumom v evolucijo in ne s strastjo v revolucijo") 41 jy)v$v ni rc^Bssnjen ne pravi naslov. -*oko priti do spravljivosti, ko ni upoštevano niti osnovno misel i živi in pusti živeti drugim (po O njihovo) ? kakšno "gesto sprave" naj bi po evtričininem mneju naredili ob izjavi književnika norislava Mihailoviče- Mihiza, čla¬ na ŠAHU (Hledioa, 15 * 12 .1989)^x ^otem ko je "pozdravil ravnanje Oeausescuja, ki ni aopustil šolanja I*edžai‘ov v materinem jeziku niti na osnovnošolski stopnji'', u e ta ugledni srbski akademik iz¬ javil tole : "Srbohrvaški jezik more biti edini jezik neverni ju vseh štirih republik, postati pa more uradni jezik »udi v Slove¬ niji in Makedoniji. Pravice nerodnosti bin omejil ne delovanje "olliornih društev"* ponovno je vidno s kdo kaj vsiljuje in komu* U ' A A ' 'L 3 pravi- -znani latinski izrek : način v stvareh, vendar so določene meje Keše eprevljivost jo do svoje meje prišla. Andrij8n Lah p J l 3>. 5. /t Skrsjna sej8 srbskih demokratov (ob članku Vladimirja Gligorova Dvefržavi itd.) W o, ^ 1 * ^ ' r -/j Gre seveda za mejo v pojmovanju demokracije. x aj»eja je srbski hegemonizem v tej državi. Takole približno pravijo ti demokra¬ ti $tudi ^avoski ipd.) : demokracija da, tods Grbi imajo v tej državi več (pred)pravic : Srbov je (relativno) največ, srbske zgodovinske pravice, srbske naravne pravice, srbska razseljenost po državi ipd. Pri vsej razglašeni demokraciji torej vztrajajo pri unitarni državi in pri vladajočem narodu. u a imajo tudi drugi narodi svojejlzgodovinsko in naravnp* pravo, jih n^zanima. ■‘■opolno (a malo ustrezno) posnemanje Rusov; le-tem ps se ravno zdaj številni narodi v oovjetski zvezi (pač zaradi določene stopnje demokracije) močno upirajo in terjajo suverenost ne lestnem ozemlju. Ce se vrnemo »^jugoslovansko prizorišče, res ni jasno, zakaj naj bi v imenu demokracije vladala na Hrva¬ škem srbska manjšina sli pa v Sloveniji nekaj srbskih priseljen¬ cev. (Konji federalistični predlog je pač, naj bo vsak suveren na svojem ozemlju (Bosn^je seveda bosanska itd.), vsak pa mora tudi skrbeti za državljanske in nacionalne pravice vseh prebival¬ cev posamezne (kon) federalne enote. Stvar fkon)f£deracije je dogovorno opravljanje določenih koristnih skupnih poslov, ne pa npr. srbsko vladanje (tudi s pomočjo vojske) v Sloveniji ali na Hrvaškem. Pri Jugoslaviji pač ne gre za nobene dvome, ali so bili prej deli ali celota. Tako v 1. svetovni vojni kot v 2. svetovni vojni so bili najprej deli, nato celota, faradi velikanskih civi¬ lizacij sko-kulturnih razlik je vztrajanje pri unitarizmu nič drugega kot povzročanje nenehne more za veliko ševilo prebival¬ cev te države. Za liberalno, federalno ali konfederalno pot pa ni 2 treba, kot omenja Gligorov, oditi v Amerik©, ampak kaže rajši temeljito preučiti kar bližnje evropske primere s Švico, Belgijo in češkoslovaško, seveda z upoštevanjem, ds preko teh držav ni potekala tisočletna usodna zgodovinskaločnica* r Andrijan Lah Spoštovani urednik I 23*3*199© Pošiljam Vem v okviri določenega prostora (3o vrstic) odziv na članek V. Gligorova (štejem ga kar k srbskim demokratom, morda se šteje za čfekedonca ?) Dve državi. V glenku se je močno zapleteničil, v bistvu pa se opredeljuje za "univerzalnost" (kako lepo zveni tu unitarizem l). Sprejmite lep pozdrav 1 Ljubljana, Društvena 9 Andrijan £ah Knjiga ali / in dejstva Wat-c, 2 f ■ r; j°i V dnevniku (28. marca 199o) sem prebral zanimivo politična protikomunističnega pamflete iz lets 1944). V tej izjavi piše med drugim : “V tem primeru sploh ne gre za vprašanje, ali je v Javornikovih Črnih bukva h več resnice eli laži ...» 0, to pa ne 1 ^evno za to gre s zait razmerje med resnice in lažjo v tej brošuri. Glede na to, da je tu zbrana pač "lažna protikomunistična pripaganda", bo odgovor nadvse lahak. Nepristranski zgodovinarji, ki so v 45 letih obdelali pač vse belog 9 rdistične zločine (le-ti so vsekakor vredni vse obsodbe), se lahko kar tskoj lo- tijo dela nekako v tem smislu t ? črnih bukvah navedenih žrtev niso ubili komunisti, ampak ; 1/ belogardisti, Italijani, w ea- ci ipd., 2/ so s e ubili S8iai, 3/ sploh niso bili ubiti, 4/ sploh niso giveli (so izmišljene osebe). Ko (če) bodo vsi podatki iz Črnih bukev ©vrženi, bedo komunisti zasijali (vsaj pri tem) v čisti luči in bumerang se bo obrnil k njihovim nasprotnikom* Bolj nerodno je res, če se teh podatkov ne da (povsem) ovre¬ či. Vendar bi mogli uudi iz te alternative dobiti kak pozitiven rezultat, npr. ugotovitev, d^jfeločini v imenu zvezde niso nič boljši (slabši) kot zločini v imenu križa. Od tu dalje pa je do t.i. nax'odne sprave (s kesanjem vred) samo še korak dobre volje. Slovenije o ponatisu Črnih bukev Andrij8n Lah C” /IX . 3 JKjo Kekao predlogov za spremembo nazivov ulic in trgov v Ljubljani Priročnik Ljubljanske ulice (198®, dopolnilo 1986) podrobno l / tU Cc —' prikazuje paleto poimenovanj, od katerih s® števil^ kulturno, zgo¬ dovinsko in neviouelno ustrezna, marsikatera^^ pa problematična, posadijkljiva in tudi odvečna* ^a nadrobnejši pi’egled bi moral na- s piseti cela razprav«, zs zdaj pa sem izbral le nekaj primerov "za pokušin©"* Predlagam zamenjavo naslednjih uličnih (tržnih) imen ( ki Ljubljani in Sloveniji nejpomenijo pač ničesar drugega kot zna ke tujejideološko-politične dominacije * Bijedičeva ulica, Djokovi- alulic« (prej Litostrojska), Hešininhova ulica, (ženinov park, cevaj^ fca:rx«v pax*k (tu lahko kar pi*ediagem nadomestne ime : slovenski trg. kot se je imeaovač že v stari Avstriji J); M®sa Pijodejeva cesta (ob vsem je naziv t^ulice še pravi nspad ne slovenski jezik : pravilno je peč ^est® Moše Pi^edeja ali sam« Pijedejeva cesta, saj •i-i jede jev ni revno na pretek; vrnimo ee kar h Kolodvorski, k8r # je bila ta|u3kca že 8« let 1)? Rolovičevejul (ca, Vlahovičovajilica, £eninov trg, Petrovičeva ulica (ker je Petrovič zelo pogost pri¬ imek, si moramo najprej ogledati, za ketei^egs Petrovičs grej v opombi k ulici izvemo, da gre za sx*bskega komunističneg|politika Dušana Petroviča - ^eneta; kaj naj počnemo Slovenci z njim ? Značilno je, da bfcatskoenotnostnsjfpelitika ni segala na kulturno področje : npr* znani srbski dramatik Branislav Nušič ulice v Ljub¬ ljani nima i)j Skojevska ulice j Trg oktobrske i'evolucije ( 7o- letne rezultate tega dogodka - politično tiranijo in gospodarsko polonij« - v času, ke te pišem, obsoja sam ruski delavski razred, osveščeni rudarji I)* Upajmo, de se bo nova ljubljanska mesta® oblast e kako strokov¬ no komisijo pobrigal^tudi za to, simbolno vsekakor pomembno področje* Andrijsn Lah in vojske i “a govori gospoda le, ki vlade, po nemško, takšno je pri nas navada, slovensko pa samo vsi nji služeči. F.Prešeren - A. Gradnik Prešernova "uporabnost" za slovensko življenje ostaja stalna. %: današnje razmere moramo samb sporočilo "po nemško" zamenjati v "po srbsko" • Parlamentarni d"dvoboj" med ministrom At ajkom Pirnatom in predstavnikom vojske polkovnikom Milanom Aksen- tijevičem je izhodišče, ob katerem bomo obravnavali naslovno t6mo» ho je Aksentijevič prešel z začetne slovenščine v srbščino, je minister Pirnat dobro razumel simbolno pomembnost te govorne spremembe in protestiral. Aksentijevicu namreč ni šlo za enako¬ praven pogovor na temeLju argumentov, ampak ze^izke zevanje moči. M 2© ta namen pa je edino primeren vladajoči jezik vladajočega na- ('< C/u-v. roda. S tem se Slovencee vedno znova dopoveduje, da so drugo¬ razreden, podložen narod, njihovo ozemlje pa pred določenim ča¬ som srbskemu centru priključena in zasedefea pokrajina. Tu je imel minister Pirnat v svoji reakciji p vsem prav, ko se^e tovrstnemu nastopanju uprl. Aksentijevič je namreč v Sloveniji državni urad¬ nik, uradni jezik pa^je v njej slovenski, zato on MORA ZNATI slovensko in MORA URADNO NASTJ)PATI v slovenščini (kot privatnik lahko pač govori v kateremkoli jeziku). Tu je torej "kleč" (v ta občutljivi jezikovni sklop spado pri nas tudi carina I). Vojske bi seveda lahko v parlament poslale kakega slovenskega S oficirja, vendar bi ta sč^oma mogel prisluhniti "separatistič¬ nemu" razmišljanju in je|tako potencialno nezanesljiv. Zatorej je najustreznejši vendarle Srb, ki bo vedno zastopal unitarne (* 2 n r- 9 ^ o srbske) interese« Povsem drngo vprašanje je, sli la^ko kateriklli Srb kofc^zasebnik nastope v slovenskem parlamentu v svojem jeziku« ^e lahko srbski (in drugi) priseljenci nastopajo v evropskih demokratičnih parlamentih (apr« v Avstriji, Švici, |Ce^iji, Fran¬ ciji itd«) v svojem jeziku, p,tem mera veljati ustrezen pravil¬ nik tudi za slovenski parlament (avtohtoni italijanščin^in mad¬ žarščina sta že zdaj utemeljsno upoštevani)« kot vemo, imamo na Slovenskem številne mučne^rimere, ko se Grbi (in srbski oficirji posebej) nočejo naučiti slovenščine, četudi desetletja bivajo v Sloveniji« ^akaj ? itrofesor Franc Goljevšček, ki tudi tehtno spregovori o naši temi v <^3,nku "General" v parlaiijntu" (Demokracija, 26.6.199«) omeni, da kdor po letih službovanja v Sloveniji n<^zna slovensko : "je ali umsko za¬ stajajoč ali pa šovinistično razjpoložen, v obeh primerih je hudičevo vprašljiv." Vsekakor gre pri tem obnašanju za izjemno aroganten, vzvišen, poveljevalen odnos, s katerim se izkazuje moč« Zgleden primer za vojaško (in posebej jezikovno) izkazovanje moči je seveda znani ali kar zloglasni ljubljanski proces proti J - B - 'f - Z pred vojaškim sodišče*. Vtem ko so sredi Ljubljane obto¬ žencem sodili v arbščini, sej>sč niso brigali za morebitne pro- testndodzive Slovencev (niti za ustava), morda z mislijo s naj 7 sama nos kar sovražija, giKoaccj** da se nas boje. ^ako velik in orga uiziran odpor pa jih je ve#fctne vseeno presenetil) Značilen je bil tudi odnos vojaških organov do (slovensk^jfustave« v ažnejši je bil navaden vojaški pravilnik, (zvezna) ustava paje bile tolmačena (3 pomočjo ustrežljivih zveznih organov) vedno v vojaški ^jezi- kcvrdj prid. (£akšne "simpatije" je tako ravnanje (ki je pravzaprav stalno) vzbudilo med Slovenci, je znano in to bi moralo biti ra¬ zumljivo tudi vsakemu dobronamernemu neSlovencu. 5 C tej zedeb i sem pisal/v ^edeljskem dnevniku 11. septembra 1988 (naslov : ^amletovžjkleč in Kolumbove jajce). jCkj navede* nekaj ppsameznoati. Generalmajor Vejpilav Šušnjsr, predsednik vr¬ hovnega vojaškega sodišča v^eogradu, je tedaj zatrjeval, da us¬ tava na sojenju četverici v Ljubljani ni bila kršena, "avajal je 246. člen Ustave SFRJ, ki opredeljuje enakopravnost jezikov narodov in narodnosti na oženiju °ugoslavije. ^spisal sem : "‘-'evedcj/ps j presenetljivo, čudno in paradoksalne, da ravno člen o enakopravnosti jezikov onogoča v praksi rabo samo enega (=is- tega) jezikala vojaških sodiščih." i)r. Gijan je razložil ob teg priložnosti pravno situacijo takole : " tt aši pravni pred¬ pisi predvidevajo, da mora postopek pred vojaškimi sodišči vedno potekati v enem od jezikov in pisav jugoslovanskih narodov, in sicer v tistem jeziku, ki je določen zsjuradni jezik v tisti re¬ publiki." ^apisal sem : "Ge^ustavno-neustavno j«jta vojaško sodi¬ šče gotovo bistveno občutljiva, saj bi moralo biti vzoren zastop n-i v ustavnosti in zakonitosti." Vendar je zanimivo, da je Sušn#* njar poleg prirejen ustavne razlage podal še takle izgovor, nam¬ reč : objektivne okoliščine "niso omogočale obravnave v slovenskem jeziku." In zakaj ? "Predsednik senata, večina^lanov sodnega se¬ nata, vojaški tožilec, skoraj vsi zagovorniki in eden izmed obto¬ žencev niso bili Slovenci." N g jt* sem reagiral takole ; "fcn tu je kleč 1 ^e to, da sodniki niso b li Slovenci, ampafc da nesnago slovensko, čeprav v Slove' ni ji živejln službujejo... S tem d 8 bi se predstavniki vojaikih sodišči in vojske nasploh naučili slo¬ vensko^ bi naredili nekaj^zelo pomembnega za toliko proklamirano geslo o bratstvu in enotnosti s približali bi ga praksi ..." Ge¬ neralmajorju Šušnjarju sem zastavil ob koncu zapisa še vljudno t vprašanje (ne da bi asveda pričakoval odgovora) : "^akšen bi bil 4 odziv Srbov nabojaško sodišče, ki kx nsy(ijih©vem ozemlju ne bi ( sodilo v njihovem jeziku, in ns vojsko, ki z njimi nebi govori- Is v njehoveia jeziku ?'* (odziv Srbov si najbrž lahko h n' niiirnni j s f (Jekej več j^UJato« iz omenjenega sestavka nev^^Om, ker so v te \zvezi/ir našo temo in jo lepo dopolnjujejo. Iz bližnje preteklosti poglejmo zdaj nekoliko bolj nazaj, z mislijo, ds zgodovinsj^endarle je sli bi vsaj moral^biti "uči- teljicafeivljenja". V Avstriji, oziroma^ vstro-Vgrski, gnanega: imeno¬ vani tudi ječ^iarodov, so bili vojaški oddelki do neke mere se¬ stavi j oni nacionalno. To ne zaradi kakega posebuega^opuščanja cesarske-nemške vlade federalizmu, ampak zaradi nuje. (jemcev nam¬ reč v državi ni bilo dovolj, Slovanov pa preveč, da bi lahko po¬ stale vojaške enote v celoti nemško obarvane. V obdobju miru pri tem ni bilo problemov, drugače pa je bilo v vojni : znano je, da so v 1. svetovni vojni nekatere češke husosk vojaške enote na vzhodni frohti množično prehajale na x*usko stran. £8kšne so bile razmere za česa 1. svetovn^vojne^ri nos ? Pred kratkim, v sredini leta 199o? je izšla^ri Prešernovi družbi v Ljubljani za te pod- ročje^zjemno pomembnega j iga : Janez J. Švajncer: Slovenske vojska 1918-1919. Unitarističnemu zgodovi^aarstvu v |rvi in drugi Jugo¬ slaviji je bil^ta teraa^eč kot neprijetna in aejje je zato pač te¬ meljito otreslo, jo prezrlo ali vsefc minimelizirelo. Švajncer ©drobno oriše, kako smo ob prvi nerodni vladi imeli tedsj tudi dokaj dobro organizirano slovensko vojsko. A, 8 sva la/j eob raz- /TVjCO ( sulu Avstro-Ogrske ob koncu 1. svetovno vojne iz vrst vračajo¬ čih se frontnih vojakov ali tudi s pomočjo prostovoljnega ali no- bilizacijskegejaovačenja. Kot nava ja Švajncer (po uradnem avstro- ogrskem viru) je bilo največ Slovencev v naslednjih slovenskih polkih ž v celjskem 87. pehotnem polku 84 #, v kranjskem 17. 5 pehotnem polku 81 ,5 #, v gorskem strelskem polku št* 2 88 ce omenimo le polk ejz najvišjimi odstotki Slovencev. V Ljubljani so 29* oktobra 1918 slovenski vojaki odrekli pokorščino Avstro- Cgrski in se|lz javili zb Jugoslavijo (tedaj »veda kot državo av- stijjskih ibrgHsi® južnih Slovanov - Slovencev, Hrvatov in Srbov), V naslednjih mesecih se|£je slovensk^tekno oolikovalajod vrha do tal* Imelajfje svojega xh$3qekh ministra , čejiahko tako rečemo poverjeniku za narodno obrambo v slovenski narodni vladi dr* Lovru Pogačniku: imela|je svoje oficirje, številne (tudi specia¬ lizirane) enote, široko in podrobno organizacijo, prispevals^je k urejenemu vračanju avstreogrskih sil iz Slovenije oziromapreko Slovenije, se borila za severno ne jo na štajerskem in koroškem *** t k 0 vsem tem Švajger obsežno in dopukentirano poroča* Žal je pnstala prehitra in nepremišljena združitev Države SHS s kraljevino Srbijo 1* decembra 1918 tudi začetek konca sloven¬ ske vojske. Srbska unitarlstičnajLroljevska oblast je hitro reagi¬ rala in v letu 1919 (deloma še 192e) izpeljala razslovenjenje slovenskih polkov, s tem pa tedg^ že ustvarila tisti tip mešano nacionalnih enot, ki je ogtal edj.no zveličaven do naših dni. Slovenski vojaki so se srbski, hegemoniji že zgodaj uprli; prvi tak primer je znaT iz januar jafl.919 v Ljubljani. Italijanski r časopisi (slovenski o tem pač niso smeli pisati l£ soh o "krvavih spopadih med slovenskimi in srbskimi vojaki v ljani". W eč, je znano o uporu slovenskih vojakov 22. (1!) ju¬ lija 1919 v A *ariboru in ne Koroškem* Vzroke za ta upor moremo videti tako v nacionalnih kot socialnih elementih. Vojaki so hpr, kričali 1 " Mi ne služimo, mi nočemo s Srbi služiti ! Živela slovenska republika! Proč s kraljem Petrom 1" Bva uporna vojaka, Toplak in Podkubovšek, sta bila^bsojena na smrt. SiMlto n 33 6 O*' Inkvlidu Toplaku s® v sodbi očitali apr* takile gesla : "^akaj smo večji snžnji kat prej ? Slovenci in Hr^yti bi lahko bili skupaj, lahko bi buli republika i ^aj potrebujemo Srbe I" iovsem se skrinjam s Švajncerjevim komentarjem teh dogajanj t "Slovenski s vojaki so bili q?et tam, kjer s® bili že v stari Avstriji - na¬ cionalno in razredno zatirani, šjremenil se je samo gospodar, prej jejtrnel vr$ Bruneju, zdaj v pogradu", iroti s^lbeau stanju v vojski (od prehrane do odnosov v nji) je oktobra 192o protes¬ tiral pri vojnem ministru Jugoslovanski klub v JUogradu, 0 ©dho- su do Slovencev gc-vorita 6, točka ("{^opolnoa^bičajno je po ne¬ katerih oddelkih, da se posebej Slovence dosleano sramoti z izra¬ zom "Švaba”, če med seboj govore svoj«^isrečje, in de se jim na ne¬ dostojen način kalne Boga in mater") in posredno 11, točka ("Tudi je dejstvo, dobri nekaterih oddelkih niši vojaki ne dobivajo in ne smejo citati časopisov iz svojih domačih pokrajin 1 ), V 5» točk ki zahtev pa podpisani (dr, Ivo Hohnjec, I, Vesenjek, Sušnik, Pon) predlagajo t "Vojaštvo naj se kolikor najbolj mogoče zdru¬ žuje po pokrajinah, iz katerih se rekrutira, in n^a se posebej v oddelkih ne mešejG najprimtr Slovenci z Albanci, To je bilo in še obstoji v drugih armadah in jim nikakor ni v škodo,,," Kot verne, ti in taki protesti niso zalegli, jugoslovanska vojska je ostala do svojes^hitrega propada leta 194-1 orgaaizirana^nitaristično s predstavljala je glavni temelj kraljevske in «.’bske politi$&es&lm~ vrirr oziroaa^&blasti. vprašanje, kaj je oviralo (in še danem obira i) nacionalne vojaške enote v Jugoslaviji, ni težko odgo¬ voriti, k es da bi bil® Slovencem, Hrvatom, Srbom itd, prijetneje služiti vojsk® v domači deželi in v lastnem jeziku, zadeva bi bila celo cenejša (manj prevažanja) in vojaško uspešnejša ( na- o 7 cienslne enote se bolj povezane, bolj navdušen« ba se borile “n® svoji zem^jiJt^. itd.), vendar k®j, ko pa se sr^bski centralistični kraljevski oblasti take enote niso zdele dovolj zanesljive l Za diktatorsko vladanje enega naroda nad drugimi res niso bile us¬ trezne* kahko predvidevam®, da bj/^e npr. hrvaške enote prav gotov® uprle vsaj po atentatu na hrvaške politike (na če lu s Stjepanem Radičem) v beograjski skupščini leta 1928« v «korkeli že, ob pisanju nove zgodovine se bo nemara prvi Jugoslaviji pri nas re¬ klo "čas prve srbske okupacije Slovenije". ko propadu prve Jugoslavije smo v obdobju 2. svetovne vojne Slovenci pon ovm dobili slovensko vojsk©, ali pravzaprav kar dve, vendar nas zanim#.»b tej priložnosti le partizanska, iz ka¬ tere izhaja 45 let druge Jugoslavije (povsem ak # demsk# vprašanje j e, ali je utemeljeno govoriti že ©gretji ali celo četri Jugo¬ slaviji) , Z e jaafciv NOi> (narodnoosvobodilni boj) jasno pričs o boju z^osvoboditev naroča, aa^fo boju za zatiralsko držav o tipa prve Jugoslavije. Povsem razumljivo je^ da se je mogoče za narod¬ no osvoboditev boriti le z lastno narodno vojsk®, govorečo v doma¬ čem jeziku (zanimivo vprašanje je, koliko ljudi bi prišlo k par¬ tizanom, č<^>i jim poveljevali v srbščini l). In vendar - kljub Titovi medvojni obljubi o slovenski vojski - je bila slovenska vojska se pred koncem 2. svetovne vojne unitarizirana, natančno p® že izvedeni praksi leta 1919» Tudi Švajncer^ že omenjenem delu pra vi : "Cb^lkinitvi veže tolik® skoraj neverjetnih podobnosti, da se neprijetnim vprašanjem ne ba bilo mogoče izogniti". In še j "Av¬ noj sk^Jugoslavija^o sicer temeljila na enakopravnosti narodov in narodnosti, toda »a vojaškem področju je nacionalno vprašanje re¬ ši ledena ko kot predvojna kraljevina. En jezik je bil predpisan kot 8 L t A uradni, spet je obveljale dosledno narodno mešano popolnjevonje enot'• Kot leta 1919 preseneča tudi leta 1945 tako majhen odpor proti oklajanju^slovenske vojske, Vsekakor se je dogodil leta 1945 ob osvoboditvi neznanski paradoks, ki pa je v bistvu pro¬ blematiziral s5iao osvoboditev, ^e-ta j c namreč nastopila s p©~ volji v tujem (ponovne srbske«) jeziku, Vareki zs^ikinitev sloven¬ ske vojske s® bili seveda isti kot 1919 * nezanesljivost nesrbs- kih nacionalnih enot pri izvajanju cenfcraleetičao-unitaristične (partijske) politike srbečega pograda. Slovenska vojsk^j^ostala v deset^lijih po 1945 prava|fc 8 bu teme, Vidneje p se je zavzel za to vprašanje general °aka Avšič (že v 60 , letih), poznejša pre4 ' v ‘ *- / vsem \aaez Janša (&i je bil v bistvu zaradi tega tudi zaprt), buden je bil odnos slovenskih borcev (sli bolje — borčevske orga¬ nizacije) do vprašanja slovenske vojske, Kisa® slišali nobenega jasnega|ia glgnega zavzemanja zanjo, ko pa storili v njej in pfe najbrž tudi zanjo l ptrebe, prav do zadnjega časa (mm C predsedovanj* B, Gorjana) so enoglasno podpirali vse beograjske direktive, vključno iaatastično-preganjavičae zgodbicey 6 "napadih V*y < na armado" (ti konstruirani !, n*padiy|iarmado" so bili asveda samo priložnost za glasno ideološko obračunavanje z drugače mislečimi), losamezni slovenski pripadniki NOB so se sicer v tem času že ogla¬ šali (npr, general (ladislav Ambrožič-N©bljan), odpadnih predstav¬ nikov boroevske^rganizacije pa se je z jasno besedo oglasil ■Bojan lolak - Stjenka v Gladini (11, maja 199o), rolak je tu v interbjuju po v edal-, da je "absolutno" za slovensko vojsko in povedal še tole 3 "£> smo lahko imeli slovenske polke v Avstro- Ggrski, ne vem, zakaj jih ne bi smeli imeti v Jugoslaviji,” Se¬ veda pa je velika škoda, da je to povedal tako pozno. (,z 9 "žalostnih" izjav o tem vprašanju peje dal udeleženec NOB Slavke Krušnik d Ijski dnevnik ..,., .. V nje j/j e g ns in g fe vafagg odločno podprl rabo. ^feaac g gK ^bščine kB kot /uradnega jeziks v armadi. Ai ar se je torej bfril za tu jo jezikovna dominacijo v Sloveniji in ta to t da/bodo Slovenci 4tslno podrejen in neenakopraven narod V ~ ^£^djno je spregovoril © naši temi dr. Janez Rugelj v člank' ku Slovenci s® siti potuj Sevanja v »TLA - ^ardi neznan js^aterneg® jeziWje bil vespota« ... (^elo, 1?. marca 199®)* Znani psihiater dr. Rugelj g®vori ® našem problemu temeljit® poučen, saj ni bil le udeleženec NOB, ampak je tudi 26 let služboval v JLA ! Že naslovi nekaterih poglavij nas osvestijo © bistvenih aad vah slo- venščinein vojske (Jezikovna diskriminacija ponižuje slovenskega mladeniča, Srbi se^is® odrekli jezikovni diskriminaciji na dru- giiai narodi v Jugoslaviji, flovenci morajo lužiti vojsko v slo¬ vensko govorečih enotah). 2reba/j^reči # da^je Rugelj pogumno sprego¬ voril o tem sklopu že v teoriji in praksi 197®• Oglejmo si nekaj misli iz Ruglgevega^Slankak ^elu ; "Hekaj let sera bil poveljnik vojaške bolničarske šole v Saraje¬ vu in se® primerjal!no spremljal vključevanje mladeničev iz vseh de¬ lov Jugoslavije v srbsko govoreč® enoto. z o Slovence in Albance je bil tako hud stres, da s® a e mi res smilili. “ekatere sem moral tolažiti kot otroke. Vseeno so vojsko zapustili zakomplek- sani," "iiokuiaentscijajk slovenskih in hrvaških polkih v rajnki Avstri¬ ji razodeva, aa so Slovenci in Hrvati lahko med služenjem vojaš- kega^oka v celoti uporabljali aroj jezik, lcpoveljo so bila v nera- V v 1 * ♦ «C SCiIiX* u “Po odhodu iz JLA, torej v zadnjih 2o letih, sem diskretno lo pobaral:! (fcnterbjuval) us stotine Slovencev o njihovem počutju za oass služenje vojsčkegajtekajln ugotovil, de so bili zaradi jezika vsi bolj ali msnj prizadeti«" ''^ezikovna^Ln s ten psihična podrejenost je usodnega razvoj samozavesti pri. slovenskih moških, vzrok psljejpreprost* slovanski mladenič je nameji ned sekundarno (šolsko) in terciarno (poklicno) socializacij© 'izpostavljen pritiskom, podcenjevanju in vzvišenosti dominamtn^jeaikovne^ečiae, kar ura v ve^čji ali manjši meri spridi optimalen razvoj samozavesti*" ""a dlani je, da ss Srbi tudi v drugi Jugoslaviji niso od¬ rekli predvojnemu načrtu e jezikovni asimilaciji drugače govore¬ čih "Jugoslovanov",kar stsjv zvezi z razvpitimi "jedri" dokumenti¬ rano dokazala predvsem Giril Zlobec in Janez “eaart," "Slovence pa bi morsli dodatno vzgajati v nacionalnem pono¬ su, da v Sloveniji dosledno z vsakim Jugoslovanom govorimo sloven¬ sko, saj se tudi Srbi celo pri nas n^jetrudijo, da bi z orni go¬ vorili slovensko," "Jecljanje v Beogradu se mora nehati. Ko poslušam naše moža¬ ke, koko nasjr zveznih telesih nesamozavestno zastopajo v obi¬ čajno slabi s^rbščini, se n^norem znebiti spoznanja, da nosijo posledice omenjene psihološke kastracija še s služenja xk£kk®«; vojaškega roka. Takrat so zskompleksano jecljali in sefcegs še ni¬ še odvadili," "Nihče nam ne sme več ukazovati v tujem jeziku." "Gbs sinova sta se vojaško socializirala v srbščini, vn!tk)t, pa bi se morali v slovenščini." Ugotovimo lahko, da se bo dr. Ruglju želja o vnukih prej- kene uresničila* Vprašanje, © katerem razpravljamo, se je namreč 11 v zadnje® času izrazito premaknil® z mrtve t«čke* V ^elu 21. ju- oč mbhlee Stališča d lija 199©* torej tak® rekoč najbbletnic* upora slovenskih vojakov so do pošiljanja nabornikov zunaj 1919? bila^jbjavljeaa otalj srs?xiitT£$i sonc, ki jih j pripravila skupščina ES, podpisal pa njen predsednik dr* 3?ranct Bučar« Glavaarzahteva teh stališč je, naj se £ ' N/ do koncaletošnjgga leta v okviru obstoječe ustaene ureditve, ki že omogoča služenje vojaškega riška na domačem ozemlju (trditve armadnih veljakov, da so nacionalne enote v nasprotju z ustavo, so torej iz trte izvite 1) “zagotovijo pogoji, da bo lahko na ozemlju Republike Slovenije služil® vojaški rok n^j^anj 95 od¬ stotkov nabornikov iz Slovenije. ** 3 tem pa be neogibno tudi po¬ veljevalni jezik slovenski. Stališča vsebujejo še vsč tehtnih in odločnih izjav. Seveda se bo armadnim srbskim vrhovom težko ločiti od iluzij e ustvarjanju nevegsjfjugeslovaiiskega (»pesrbljenega) nared®, kar s® poskušali doseči z vojaško vzgojo, A končno bo le treba vgriz- niti v kislo jabolk© stvarnosti ; model vladajočega naroda v Sov- jsetski zvezi in Jugoslaviji sek je namreč sesul. Ki možnosti in jih v tej državi - kljub prisiljevanju - nikoli ni bilo, da bi se ostvarile komunistično-generalske ideje navdušenega narodotvor¬ ca generala Kaste w agyja © enem državnem narodu (zej/as enake kra- 1 j evsko-geners lski politiki v prv i ^ligoslavi ji) , ^ekje mod posme¬ hom in izzivanje® pa^je dejstvo, da so po to* unitarističnem gene ralu, odkrite® sovražniku obstoječih jug©sl članskih natodov - saj jih^je hotel odpraviti - še nedolgo tega, merdajflani, imenovali cele nek© obmejno postojank® v Sloveniji ! 12 O ^aj nsj rečemo za sklep ? jf*© enkrat veljaposcci p© Ide- nih besedah dr, Huglja v že ©aenjenom članku : Zavedati sa mo¬ rama, da lahka 1® sanjam© o slovenski samobitnosti, svobodi, suverenosti itd,, dokler ne dosežemo radikalne odprave jezikovne Kc_ neenakosti," Ali ša dodatno i brez ibvladaaja .avggj denarnice in tcv^c puške ne moramo govoriti © suverenosti, £e smo še začeli s Prešernom, pokončajmo z Župančičem, ( VV^VV/vj drugim "vačnim" slovenskim klasikom, taktni spravi z ort£s© mora slediti organizirana energija živih, *asea sa tako današnjo rabo pa je Vsh živih dan, konča s|takole : "Otresite zsduhlih s e sanj, Po bliskov® gre vseh živih dan,/ kdor ga^je^amudil, ves klic zaman, / doživi gole, kdor je pripravljen aa$j 1" ( Andrijcn Lah | — AA^O^-pi^, I Z "t/t- V katerem grmu tiči najec ? - odpisani se 25* 7» 199© pel jen s kolesom mimo vojašnice Kode¬ ljevo in očesi se mi radovedno z a ,reta v ©zastavljeno pročelje* •‘oj res, si mislim : včeraj je bil republiški praznik in vej¬ al© gu praznuje. 2 astave vise l-ot triperesna deteljica : v sredini vihra rdeča partijska zastava, na levi se vije jugoslovanske zas¬ tava, na desni ps opleta napol droge slovenska zastavo. Glej, no, "h i v glej, začnem tuhtaj, očitna gre za nekako žalovanje* v stajo je bilapovezaaa z žrtvami, torej, razumljivo, z zastavo kažejo spo¬ štovanje do padlih v vojni* J "‘epe* A v diši »»kljuje ptič^Dvom. Dozua# na ta praznik, kot s« spominjam, zastava ni visela na pol droga. Dorej mora biti kaj drugega* Ah, saj res. Včeraj jo imel nadškof Šuštar spravno mašo za žrtve v Crngrobu. Ali bi mo- lo biti v zvezi s tem ? Komajda, malo verjetno ozir©»i^kar ne¬ verjetni®. Pričakovati tak® spoštljive spravno gest® od vojske, ki ;]e vendar do sovražnikov (npr* J-B-Sf-Z; tek' tr&fe* neizprosna, možato-jeklena ? Misli ©žitoma kombinacije s (slovnic* niroi) predlogi se mi kar arzličuo vr( s) ti jo« "slovenje & Slove¬ nijo, žalovanje zjs Slovenijo, žalovanje garača Slovenije ? Kd© k bi- vedel I Ai aj paroli ti čna situacija ? Nazadnje se le spornii* še na skupščinska Stališča do pošiljanja nabornikov zunaj Repub¬ like Slovenije. In vendar, zakaj bi vojašnica Kodeljevo žalove- 1» ob tem, ko s«^>odo slovenski fantje voselfli, preživljajoč vojaški rok domuj; ? z aros, tudi ra različica je nekem dvomljiva* torej : komentatorji vseh možnosti, »družite - pardon - oglasite se ! Ljubljane, Društvena 9 Andrijsn I->rbom se zjasnila - V zarje Vidove 1 Sada Avgusta 199» - Jovan Milošič in Miloš Jovovič l.r. w aai bralci lahko v omenjeni Pz*oglasitvi uzrejo res pravi pri¬ mer demokratičnega, samoupravnega odločanja v bazi. Očitno pa^e, da tovrstne avtonomije nekoreao in ne smemo (saj smo vendar demofc krati i) z ničimer omejevati. V se kakor O3tajo na voljo še avtono¬ mija posameznega drnžinskega stanovanja ali tudi avtonomija podna¬ jemniškega posameznika, ^a, da. Učiti att (demokracije), učiti se, učiti se ... Kdo je že to rekel ? xx±s±£ Bmmk pcj ddLila^mjtt Bombax ^adajamar m vj \)PZ/ Zgodovinski razlagi - za ali prati ?! J 'f-A O Ciril Hibičič Je v članku Ponudba za kenfederativno preuredi¬ tev ^elo, 11*8,199©) omenil paleg mednarodnih, obrambnih in ekonom¬ skih tudi zgodovinske razlage za jugoslovanska povezovanje, ‘endar ff je značilna, da ni ©menil nobenega konkretnega tovrstnega razloga, akaj ? Odgovor je nadvse preprost : takih razlogov ni oziroma vsi dozdaj znani razlogi govore naravnost proti tovrstni zvezi (Izjema pri tem je za nas vseskozi le Hrvaška)* Navedimo le nekaj dejstev: 1/ ^arodi na ozemlju današnjeJugoslavije so giveli vsaj 15oo let J (če vzamemo zateejnika slovenske arantanij;© okrog leta 600 in leto 1918) v povsem različnih državnih (in zraven civilizacijskih, kulti nih, verskih ipd,) sestavah, 2/ ~ekako po polovici jugoslovanskega ozemlja je več stoletij (od turške osvojitve Bosne v 15« stoletju tja do avstrijske za¬ sedbe Bosne 1878) potekala celo vojno črta med rimsko-nemškim (pozneje avstrijakim) cesarstvom in turško državo 1 3/ "a je bil^prvs nedemokratična Jugoslavija (1918-1941) le impe¬ rialno povečana Srbija in nesrbski narodi v njej zgolj podrejeni in neenakopravni podložniki, ni potrebno posebej razlagati. , 1 *. 4/ Kljub nekoliko spremenjenim okončinam po 1945 (namesto kraljev¬ ske unitarne komunistična unitarna diktatura) so Srbi ©stali orwel- levsk© enakopravnejši nared v državi (glavno mesto, zveznauprava, vojskaipd.). Zato se tako težko ločujejo ©d komunizma, demokracijo pa umevajo zgolj in samo kot svoj privilegirani položaj tudi na¬ dalje (prim. bližnjo preteklost in neposredno sedanjost). To so torej zgodovinski razlogi, o katerih Ciril Hibičič pa¬ metno molči, Partijski "sentimentalni” (a vsekakor premisijeni$ razlagi zs aadaljaje karauaističaa druženje aa jugoilavanski ravni (Komunizem Plus Jugaslevaaarastve) pa večiae slovenskega aarada ■ i f 1 C nezaninaja, povrh pa aašemu narodu aise bili v prid uiti da zdaj ia mu tudi v prihodnje ae beda, Aadrijaa Cah Prinčevski pridevniki 'L o>/ s/h± Pisani sejem srbske (ali kar jugoslovanske I) politične ponudbe je poživil v zadnjem času še »»stop priac« Tomislava ^aradjordje- * viča* Sleda ji nas je "obdaril" s tremi (za dinastijo Hradjordje- vičeb pač že tradicionalnimi) stroge usaerjeaimi ia ?edine pri¬ mernimi" pridevniki za posamezne južnoslovanske nerade : močna Srbija, pametna Hrvaška in dobra (a@š TV prevod : pridna i) Slove¬ nija, Pridevniki so dokaj jasni, vendar jih le kaže še sinerainsko dopolniti : močna » menevledarska, militaristična, magačmjaška, maksimalna ipd; pametma » pasivna, podložna, ponižna, podaniška ipd; dobra a delovna, darežljiva, donosna, dirigirana ipd, Hes, ni kaj, S tovrstno razdelitvijo "pristojnosti" se bodo gotovo strinjale vse stranke v Srbiji - od vladajoče do ©pizicij- skih, ^‘ako bi lahko rekli, da Karadjordjevičem tam dabro kaže, Z našega zornega kota sa zadeve seveda bistvena drug 3 čne«, ^a nas je kar ustrezno močna Hrvaška, glede na sedanje razmere p„ bi bila pametne Srbija naravnost neprecenljivo, Seveda pa Slovenija tudi ne more brez moči in pameti, kajti saj vemo : dobrota^e sirota 1 Ali naj ostanemo šiani Sir o talki do konca naših dni ?l Za pameten sklep pa aamo to s prinčevski pridevniki so mi nedavne slovenske pomladi* To p, je * (tega in takega) DOST MAMO ! spodbudili močan spomin »e dobro (ali kar najboljše Andrijon ^ah Slovenci med ^ankarjea in Frommom IT (o qL^ \1~St <^ / č / I ia c u »ajprej razlezla, kaj < -'oaker,jevega ia ksj ^rorcnovegs te kip sc koko opredeljuje sloveasko (oklevajoče) mišljenje ia ravna¬ nj«. Gre za Cankarjevo draEO Hlapci ( ia za celoten probler hlap¬ čevstva v zvezi c to dramo) in za zitono Frommovo delo Beg od svobo¬ de (oziroma za pomen tega a 8 slova). Ko se zrordag Slovencem vendar enkrat realno kaše ročnost rešiti se neposredne tuje nadvlade (nar ni bilo še dovolj služenja Dunaju cli ®eogradu - pri te® je slednji celo dlje kot prvi, povrh pa pri¬ pada ffzsnc še drugačni, aon tuji civilizaciji !), se pojavljajo raz¬ lični omahljivci ia obotavljsvci (unitaristično uraerjeni), katerih stalni refren je : saj ne moremo sani, smo premajhni, aašo držsva bc predraga (tujapa ni I), skratka : Biti ss ko stojni, svobodni, su¬ vereni se Slovence« ne splača (oziroma obratno : Slovencem "se spla¬ čata" le hlapčevanje in pa beg od svobode) l fire najbrž no edinstven zgodovinski primer, saj ne ta hip «c spomnim kakega naroda, ki bi bolj ljubil tuji vladavine kot pa lastno. Kot ds ni vdov olj malih in uspešnih držav (še v Evropi ±) 1 Kot is se niso osarso sva jele razne državice v Afriki, po čeprav jih "odlikuje" skrajna nerazvitost !? Ge ti se "splačale" biti samo velik, bi bilo živeti v Sovjet¬ ski zvezi neznanska prednost (vemo pa, do imajo tam težave kar z najosnovnejšo pregrano ipd. in da se obenem razvijajo normalne se¬ paratistične težnje, soj jc res težko - r3zen s tanlci ipd.- pre¬ pričati prebivalce take različnih dežel,, da jia je najbolje edino¬ le v statusu quo, ki po sevede poceni rusko komando). Ali lshkc kdo dokaže, do šive Litovci, ^etonci in Bstomci v Sovjetski zvezi bolje, kot so živeli med obendvojnama v samostoj¬ nih državah ? Itd. ipd. 2 O, oratjo, bratce - prišel je čas l O, bratje, bratje - kako je v vas ? So li vaše »jave zorane ? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo - so li vašo njive zorane "2 ^ako je govoril Oto* Zupančič (pesem Vseh zinili dan), katerega vitalistična spodbudaost je za Slovence vedno ia v tem času poaov- uo ia Še posebej aLm^astsma: nadvse dragocena« Spomnimo se tudi na Dušana Pirjesca ia njegovo znano misel, ds je predvsem pomerabno, kaj Slovenci počenjamo saiai e s 0 bo« Oe se bomo otresli omenjene cankarjanske obremenjenosti in sprejeli svobodo kot tvegavo, a vendar odločno izpostavljenost cve¬ tu, se bomo navsezadnje morda le izkazali ze "Slovence krenenite*'. Qe pa bomo nenehno iskali stare ali nove gospodarje, se bomo dokončno potrdili kot "prehlajeni predmet zgodovine"* (!'• «8leMun). Andrijea h Kihizova metamorfoza < Z/£ -4A' /b Ob izjavah Borislavs Mihailoviča Mihizs (^elo 24.11.199o - AX azidimo se gosposko) s prijetnim presenečenjem odkrijemo, da so se njegovi pogledi v zadnjem času močno spremenili. Pred približno letom dni je namreč ta srbski književnik govoril še v najhujšea unitarističnem, velesrbsko hegemonističnem žargonu, če je seveds verjeti citatu iz lanske Mladine (15.12.1989) s "Srbohrvaški jezik mora biti edini jezik m8ozealju vseh štirih republik, postati pa mora uradni jezik tudi v Sloveniji in Makedoniji. Pravice nerodnosti bi omejil na delo¬ vanje folklornih društev*"• **ajpomeabnejša preobrazba pri Mihizu je vsekakor spoznanje (ali priznanje dejstva), da imajo tudi drugi narodi (omenja Hrvate in Slo¬ vence) legitimno pravico do 3a stne države. Kot vemo, Grbi običajno zahtevajo le svoje (pred)pravice, drugim pa istih pravic, ki so zanje razumljive, niso pripravljeni (do)pustiti. Mihiz dobro snalizirs, kaj si najbrž res (večinsko) mislijo Slovenci o Srbih in obratno, vendar pa je tu le treba dodati nedvomno dejstvo : Srbi hočejo v Sloveniji vladati (od Aksentijeviča do i#i arojeviča ipd.)^ Slovenci pa do vlada¬ nja nad Srbi nimajo interesa (zaradi manjštevilnosti pa seveda tudi tovrstne moči ne). bi namreč polslovenec Broz in Slovenec ^srdelj v imenu Slovencev zatirala Srbe, kot senžnnik tudi včasih sliši, je pač trditev brez dejanske utemeljitve. Ali a j navedem Kihizov stavek, ki je avtorju v čast, saj izraža strpnost in odprtost do drugih. Glasi as : "Css je, da se pošteno, s premislekom in dostojanstvom razidemo, da krene vsak po svoje, kamor želi in kamor mu je dano, če se nam že ni posrečilo živeti skupaj složno in pametno". bi začeli srbski intelektualni misliti in go¬ voriti podobno, bi morda vendar malo izboljšali zastrupljeno ozračje, 2 T3 ki gsje neutrudno razširjala in potencirala P»litika (itd.) z inten¬ zivnim zlivanjem gnojnice po Sloveacih. Kihi* tudi pravilno opazi, da "svobodae Jugoslavije sploh ae more biti". Dosedanji Jugoslaviji sta, kot jeznano, temeljili aaprisli (isto velja tudi za sovjetsko skupaost narodov I), demokracija pa tak tip države razbije aa sestavae dele. Navadno spreaevedaaje je govori¬ čenje jugoslovanskih, sovjetskih ia raznih zahodnih politikov o so¬ časnem obstajanju demokracije ia centralizma v omenjenih dveh državsh. !Tu gre le za ali-ali : ali demokracija ia razdelitev na sestavae de¬ le (kvečjemu konfederacija) ali diktaura ia nentralize* (unitarizem). Dodajmo še, da Hihiz povsem razume, "zakaj hočejo imeti Sloven¬ ci svojo lastno vojsko" 1 In še em udarni Mihizov stavek : "Zgodovin¬ sko ia zdravilno si bomo odpočili, tako Slovenci od Srbov kot Srbi od Slovencev". Glede odnosov v kulturi pa lahko zagotovim gospodu Idhi- zu (upam, ds ne le v lastnem imenu) naslednje ; ne glede nakakršaegs- koli Miloševiča bomo še vedno z občudovanjem in naklonjenostjo brali kakeg8 Borislav8 Kekiča. Andrijan I«h Skupno jedro imperialnih sire* 'O v ^ ,,u e se *e bo dalo sporazumeti z južnimi ‘'brati*' f tedaj neodlogno <0 1 Preperaova samostojna ZedinjenaBlovenija • ••", tako je dejal Bojam Z tih k v svoji Politični oporoki, mapi sami leta 1984 im objovljemi trudi v Neodvisnem dnevniku 15* decembra 199o« .Štihovo pisanje pa se je (najbrž kot namemi^paradoks) znašlo natisnjeno ob članku slavilca preteklih časov Julija Zalokarja (Plebiscit demosnkih si¬ za Slovence, v resnici pa ga muči le "jugoslovanski kompleks"; briga samo z Jugoslavijo« Očitno enostranskost in pristranskost gospoda ^Slokarja kaže nekoliko dopolniti« ^afkar k stvari« Zalokar trdi, da Jugoslavija jtni"n8stala kot nekaka versajskdtvorba ali pa celo kot rezultat nekakšnega srbskega imperializma"« Številna zgodovinska in politična dejstva ne govore v Zalokarjev prid* Zalokar se navdu¬ ši nad ustanovitvijo slovenske univerze v prvi Jugoslaviji, pr:*, te* pa prezre, do se je že|ob ustanovitvi te države uradno razvijala ide¬ ja o "troedine* narodu" (in celo jeziku I), usmerjena unitaristično in s tem razvojno v eliminacijo Slovencev« Zelokafc, ki druge obto¬ žuje nerealnosti in sanjarjenja, pa sam ponuja nerealno sanjarjenje o tmmtji Jugoslaviji I Program le-te je že|.zdelon t "moderna fede¬ racija" po srbskojfkosovskem receptu« Zalokarja skrbi tudi obrambni vidik naše neodvisnosti« Res na tem svetu ni absolutne varnosti in večji s talno zatirajo manjše« Se¬ veda pa ^alokar govori le o nemako-avstrijski Scili, srbsko ^aribdo p 8 prezre. Vendar p8 so v »danji Evropi portala zasedanje rasnih de¬ žel malo verjetna; sedanji imperializem vse opravi z ekonomijo in ren). alokar izraža v svojem članku sicer navidezno ne narodne koristi, ^e-te zmotno povezuje 2 4 ne z zasedanje® ozemelj, Obenem pa bodo evropskofvarnostmi dogovori /VHX nedvomno veljsli tudi za Slovenijo (le zakaj naj bi bili^izjema ?), ^aivno je seveda tudi mišljenje, da bi ravmo jugoslovanski državni okvir ubranil slovenijo pred tujin napadom, j[asmo je, da danes lahko katerakoli velesila uniči nanjdo državo že kar z raketami, ne da bi sploh poslala kake vojake naoljeno ozemlje, Fo drugi strani pajše tako velika vojska ni povsem uspešna v spopadih n^tujem ozem¬ lju, četudi z manjšini državami (Vietnam, Afganistan ipd,). Dogaja se tudi taks paradoks, da Sovjetska zveza kot velesila, ki lahko uniči svet, nejzmore organizirati svojemu prebivalstvu osnovne preskr¬ be s kruhom in krompirjem, Tudi to, da s^o mali premagovali velike, ni nobena novost (v starem veku Grki Perzijce, zdaj Izraelci Arabce ipd,), Tuj^lstvari pač relativne, ^ajpresenetljivejša trditev pa je zaobsežena v Zalokarjevem s± naslednjem stavku : "Odcepitvi Slovenije, razbijanju Jugoslavije, °eške|Ln Slovaške, Sovjetsk^zveze itd, ploska samo novajrjava interna¬ cionala, ki ni drugega kot alternativna svetovne^rotirevolucija," (Naravnost z8b8vna|jejpovezave unitarizma z "revolucijo" in osamosvaja¬ nja narodov (= separatizma) s"protirevolucijo", V tovrstnem žargo¬ nu s® mi zdi mnogo bolj utemeljeno ravno nasprotno t narodno osa¬ mosvajanje je "revolucionarno", unitaristične diktature pa so "proti¬ revolucionarne", ^toeinest neverjetnega^e Zalokarjeve trditev, da osamosvojitvenim težnjam narodov "ploska samo nova rjava inter- 'JL naciloaala" I Torej po Zalokarju n^>bsta$ajo množične iai kar večin¬ ske težnje z^Lrsnih narodov v Sovjetski zvezi (Litovcev, Leton- cev, -stoncev, Ukrajincev itd, itd.), dsjbi se rešili veleruskega he¬ gemonizma ? Slovaki se mar nejborijo utemeljeno za enakopravnost s Q,ehi ? Slovenci naj se ker sprijaznijo s stetisom srbske kolonije ? 3 S te* de ^alokar ravnodušno prezre vse težnje »anjših narodov po saaostojnosti (apnogrede : Ukrajinci so celo eden večjih evrop¬ skih narodov I), nedvomno pove, da se zavzema zgolj za unitaristično (in s te* diktatorsko - to je nujno povezano !) ureditev v večnacio¬ nalnih državah* V te* k , ko opozarja na antisemitifce* v ioljski in ^adžarski, pajpovsea pozabi na za nas anogo bolj pereča genocidna gesla proti Slovence*, objavljena v srbske* listu NON lo. aaja vojno, dokler jih Slovencev, op. A.L.^ ne iztrebiao •••)• sede znanega pesnika in zavednega Slovenca Janeza Lenarta v sobot¬ ni prilogi Uela (15. deceabra 199o - A ± če ostanemo ?)• Cie bo tudi 'VlO pote* ostal trdno pri svpjih "denospkih sirenah”, mu za slovo spo- združenje, ločitve zdaj so čawi.” Ljubljana, Društvena 9 Andrijan li 8h ... ta lepi umotvor, /ta svet - po sredi mu gre razdor,/ j kdor pravi »ne«, si laže... (Oton Župančič) V pričujočem razmišljanju obravnavam t. i. jugoslo¬ vansko vprašanje delno z zgodovinskega, delno s sedanjega zornega kota. Dokler še ni obstajala jugo¬ slovanska država (SHS), torej do leta 1918, se je kazalo jugoslovansko vprašanje predvsem kot način - najčešče idealiziranega - združevanja v raznih drža¬ vah živečih sorodnih - a zgolj jezikovno - narodov. Od ustanovitve jugoslovanske države pa se je jugoslo¬ vansko vprašanje spremenilo v realistični okvir tehta¬ nja o primernem sobivanju teh istih narodov. Ni treba posebej poudarjati dejstva, da se je omenjeno vpraša¬ nje v zadnjih letih zaradi številnih nerešenih odnosov izrazito »gordijsko« zapletlo, ne da bi bila ponujena kaka dobra možnost rešitve v stilu Aleksandra Veli¬ kega (t. j. presekanje vozla). Dodati pa je seveda treba, da so zapleti, in to hudi, vseskozi bili, le da jih do nedavnega nismo mogli jasno in glasno artikulirati. Potem ko je Avstro-Ogrska propadla predvsem zaradi tega, ker ni nudila svojim tolikim različnim narodom temeljne enakopravnosti, je prva, kraljevska Jugoslavija pokazala, da se iz zgodovine ni ničesar naučila. Centralizacija in unitarizacija pod srbskim žezlom (dinastija, vojska, policija) sta podrejene narode le odbijali od države in ne pridobivali zanjo. Federalizem v drugi, avnojski Jugoslaviji je sprva obe¬ tal boljše možnosti. Vendar je centralizirano kraljev¬ sko oblast nadomestila centralizirana partijska oblast, v obeh primerih s sedežem v Beogradu. Z razvojem demokratizacije se je vse bolj kazal »pluralizem interesov« pri raznih narodih v državi (podoben proces poteka tudi v SZ) in čedalje bolj so se kristalizirala različna gledanja na državo oziroma na skupno bivanje v državi. Na kratko je to današnji odnos med zahodom in vzhodom države ali kar Slove¬ nijo (Hrvaško) ter Srbijo. Sedanji unitaristi s svojimi vsiljevanji o »rešitvi« države ponovno dokazujejo, da se iz usode Avstro-Ogrske in prve Jugoslavije niso ničesar naučili. Seveda pa ti »poklicni Jugoslovani«, v glavnem politiki in birokrati iz Beograda (pretežno Srbi), ne marajo demokracije in konfederacije zaradi izgube svoje oblasti in svojih koristi. Tolikanj ponavljano geslo enotnost skuša eno¬ stavno, a brezuspešno prekriti temeljne kulturne in civilizacijske različnosti jugoslovanskih narodov. V bistvu sploh ni jasno, kaj ta »enotnost« pomeni. Ali naj bi »enotno« (enako?) mislili, verovali, govorili, delali itd. itd.? Vsekakor je očitno, da je to povsem nemogoče. Enotnost je v bistvu le unitaristično nasi- ljevanje. Ali ne bi rajši poudarili enakopravnosti ob različnostih in pa čisto gospodarskih, stvarnih intere¬ sov namesto ideoloških plašnic? Vprašanje pa je, ali je mogoče najti skupne interese in doseči sporazum ob medsebojnih očitanjih o izkoriščanju in celo v okoliš¬ činah, ko je Srbija napovedala gospodarsko vojno Sloveniji in s tem praktično že izpeljala razdor v državi oziroma svoj separatizem. Če država ne uspe urediti niti tako izzivalnih nasprotij in ne more ali noče zaščititi enega dela (naroda) države pred drugim, naglo izgublja svojo utemeljenost. Civilizirana država je pač za to, da s pravnimi sredstvi pomaga družbi (ljudem), sicer res ni jasno, zakaj naj bi jo ljudje podpirali. Komunistična država (oblast) je seveda utemeljena drugače: od ljudi zahteva zgolj pokornost in celo to, da jo slave ne glede na to, kaj država (sistem) ljudem nudi. Zgodovinski spomin pove, da je bil že v zgodnjih staroveških državah človek (državljan) obravnavan zgolj kot upo¬ rabno gradivo vladarjev. Že v Ehnatonovi Himni sončnemu bogu (14. stol. pred našim štetjem) prebe¬ remo med drugim: »Kadar se dvigneš, ljudje se rode, da za kralja rasto«. Očitno je, da kak komunistični vodja v 20. stoletju misli še povsem enako (ob nepriz¬ navanju meščanske demokracije se je komunizem pač znašel v fevdalizmu ali kar v suženjstvu - sistem gulagov). Razlika v utemeljenosti enega in drugega vladarstva pa le obstaja. Ehnaton in vladarji do bur¬ žoaznih revolucij so bili »po božji volji«, komunistični pa le »po volji zgodovine«, česar pa sama zgodovina ni potrdila. Propadanje socialističnega sistema samo po sebi sicer ne ograža Jugoslavije kot države (jugo¬ slovansko vprašanje so komunisti podedovali in ne rešili). Njen bistveni problem je pravzaprav v tem, ker ji primanjkuje bistvenega skupnostnega veziva. Neka¬ teri, zelo si prizadeva ob tem zagrebški profesor Matvejevič, iščejo tako vezivo v t. i. jugoslovanstvu, o katerem pa nihče ne mora določneje povedati, kaj bi 225 Jetnik Kot v grajskem stolpu v mračni sobi zaprt je mlad jetnik. - Kaj pa delaš, bleda stvar, ko zunaj sonce gospodari, od ihte krega svet se, tre? - Skrčen kakor v cvetu plod v somraku postelje čemim, trdno stiskam veke in niti v sanje ne pustim ne sonca ne človeka. - Kaj pa delaš, mrka stvar, ko noč razširi svojo moč in zemeljske luči z vesoljem govore? - Tedaj se zibljem na pramenih, bolj pisanih kot mavrica: krepkejši kakor jeklenice se med planeti pno, med zvezdami brnijo tiho, kot ljuba me pestujejo. - Pa kaj želiš, tihi jetnik? Po čem hlepiš? Se kaj bojiš? - Življenje teče, kakor ve. Kaj bi želel, kaj bi se bal... Jetnik sem bil in bom ostal. - Kaj je tvoj greh, da si odpisan za ves svet in ti je družba kamen bled? - Krivda? Greh? Zakaj? Čemu? Naj odkupujem staro zlo? Morda še sploh vzkalilo ni, morda je že pozabljeno. to še bilo razen državljanstva (nacionalnost je očitno privlečena za lase oziroma je le podvajanje državljan¬ stva). Tako pridemo do ugotovitve, da ima vsak narod svojo nacionalno mitologijo in zgodovino in da drug do drugega v glavnem ne kaže dosti razumeva¬ nja, kot pa zdaj vidimo, niti nujne strpnosti. Srbom nič ne pomeni Karantanija, Slovencem ne kosovska bitka, Makedoncem ne upor Zrinskega in Franko¬ pana, Hrvatom ne Kruševska republika, s srbskega stališča je osvojitev Makedonije v balkanskih vojnah osvoboditev, z makedonskega pa zasedba itd. itd. Tudi iste besede ne pomenijo v različnih delih države istega. Npr. Jugoslavija pomeni v Sloveniji, na Hrva¬ škem in še kje skupnost enakopravnih narodov, v Srbiji pa predvsem Veliko Srbijo, v kateri so posa¬ mezne dežele nekak vojni plen, drugi narodi pa nekaki podložniki, ki naj bi se čimprej posrbili. Seveda kaže to na popolno nerazumevanje nastan¬ ka prve in druge Jugoslavije. Obe sta namreč nastali po dogovoru (političnih elit): prva 1918 z zlitjem dober mesec trajajoče Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevino Srbijo (in kraljevino Črno goro); druga s t. i. avnojskimi sklepi leta 1943. Obakrat v izjemnih vojnih okoliščinah in ne ob kakem referen¬ dumskem odločanju (majska deklaracija 1917 še vedno pomeni zgolj izjavljanje za trializem in za hab¬ sburški vladarski okvir). Posebej velja omeniti ključno vlogo Bosne (razumljivo: centralna jugoslovanska dežela) pri jugoslovanskem dogajanju: prva Jugosla¬ vija je zrasla pravzaprav iz sarajevskega atentata (1914), druga iz bosanskega Jajca (nedvomno sim¬ bolno ime). Dodamo pa lahko še ugotovitev, da se je jugoslovansko vprašanje v modernem smislu sploh začelo z avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine 1878, torej z neposrednim stikom pretendentov - Avstro-Ogrske in Srbije - na isto ozemlje. Največja pomanjkljivost unitarističnega gledanja na Jugoslavijo je seveda v neupoštevanju večstoletne ali kar 1500-letne črte ločnice, ki je šla domala ravno preko sredine današnje Jugoslavije. Leta 395 je cesar Teodozij razdelil tedaj že propadajoče rimsko cesar¬ stvo v dva dela: zahodni s centrom v Rimu in vzhodni s centrom v Bizancu (Konstantinoplu) in s tem Je potrdil že prejšnjo rimsko-grško vplivno sfero. Mejna črta je šla od Jadranskega morja navpično (nekako od sedanje črnogorske obale) na Sirmium (Sremsko Mitrovico). Ker je zahodnorimsko cesarstvo že 476 zaradi germanskih vdorov dokončno propadlo, je v naslednjem stoletju bizantinski cesar Justinijan za krajši čas razširil svojo oblast nad delom zahodnorim¬ skega cesarstva (Italija, sedanja zahodna Jugoslavija). S slovanskimi vdori v 6. stoletju je bilo v glavnem konec neposredne bizantinske dominacije na seda¬ njem ozemlju Jugoslavije, močni politični in kulturni vplivi iz Bizanca pa so še stoletja delovali zlasti na vzhodnem ozemlju današnje Jugoslavije (posebej še na cerkvenem področju, ko se je 1054 dokončno ločila vzhodna - pravoslavna cerkev od zahodne — kato¬ liške). Po slovanski naselitvi (puščam odprto možnost o že prej naseljenih slovanskih Venetih od Baltika do severnega Jadrana) so se oblikovale manjše države, ki so pravzaprav že najavile današnje federalne enote: slovenski Karantanija in Panonija, Hrvaška, Bosna, Srbija (Raška), Črna gora (Duklja); začetek makedon¬ ske državnosti pa je že v predslovanski Makedoniji, pozneje pa tudi v kratkotrajni Samuelovi državi (okoli 1000). Meje teh držav so se v stoletjih precej menjale, o njih pa so odločali tudi ali kar predvsem močni sosedje. Na severu so nadomestili Rimljane germanski Franki (cesar Karel Veliki okoli 800) in bistveno vplivali na Slovence in deloma Hrvate. Madžari, ki so prišli v 10. stoletju v Panonsko nižino, pa so postali nevarni mejaši Hrvatom (od 12. stoletja je bila tudi personalna unija med Madžarsko in Hrvatsko). Če dodamo še politično, gospodarsko in kulturno vlogo italijanskih Benečanov v Istri in Dalmaciji, je seznam tujih vplivov v zahodnih delih sedanje Jugoslavije v glavnem izpolnjen. 226 V vzhodnem delu današnje Jugoslavije so bizan¬ tinske politične vplive nadomestili deloma bolgarski, od 14. stoletja pa zlasti turški. Preko propadajočega bizantinskega cesarstva so Turki vdirali na Balkan in ga do 16. stoletja v nenehnih osvajanjih vključevali v svojo državo, ki je v bistvu nadomestila bizantinsko cesarstvo (1453 so Turki zasedli tudi Carigrad). Po zmagi nad Madžari pri Mohaču (1526) so Turki zasedli velik del Madžarske in Hrvaške (meja je pote¬ kala tako rekoč blizu Zagreba, Bihač in Požega sta bila npr. v Turčiji). Habsburžani, ki so postali od 16. stoletja tudi madžarski kralji, so vodili sprva obrambne, od 17. stoletja pa tudi že napadalne vojne proti Turkom (1683 je bilo še zadnje turško obleganje Dunaja). Vendar so se mejni popravki izvršili pred¬ vsem na severu (Madžarska, Vojvodina). V stoletjih turške vladavine močno islamizirano Bosno in Herce¬ govino so zasedli Avstrijci šele 1878 (kot rezultat politične kupčije na Berlinskem kongresu). S tem se je zahodna, nemško-madžarska sfera (od 1867 je obsta¬ jala dualistična Avstro-Ogrska) polastila večjega dela južnoslovanskega ozemlja in glede na logiko nacional¬ nega razvoja v Evropi sprožila tudi jugoslovansko vprašanje. Tako smo spet pri Bosni kot ključu jugo¬ slovanskega vprašanja (Ključ - ponovno simbolno ime - je tudi trdnjava, ki so jo Turki osvojili leta 1463, kar je pomenilo konec bosanske srednjeveške države). Na obeh straneh rimsko-bizantinske (grške) in avstrijsko (nemško)-turške meje pa se je stoletja razvi¬ jala tudi različna kultura. Nesmiselno je govoriti, da je boljša zahodna ali vzhodna, nujno pa je povedati, da je ta različnost bistvena in odločilna in da je ne moremo ukiniti s kakimi državnimi dekreti. Ko nekateri govore o »jugoslovanski sintezi«, ni jasno, ali mislijo na vsoto nacionalnih pojavov in dosežkov ali na malo tega, malo onega (pele-mele sistem) ali na prevlado večinskega (tj. srbskega) načela. Poskusi reševanja jugoslovanskega vprašanja v centralistični smeri ne obetajo dobrih možnosti, saj centralizacija očitno peša celo v SZ. Razviti narodi (npr. baltski) pač ne pristajajo več na položaj ruske kolonije. Rešitve jugoslovanskega (in sovjetskega) vpraša¬ nja gotovo ne more biti brez zanesljivega občutka vseh narodov v državi, da so enakopravni in da jim država omogoča svoboden razvoj in razmah. Zgolj v dokončen razdor vodita teorija in praksa, da so eni (npr. Srbi) »pravi« Jugoslovani, drugi (Slovenci, Hrvati, Albanci...) pa sumljivci, separatisti itd. Dokler živimo v skupni državi, je vsak slovenski (hrvaški, albanski, makedonski...) pogled (predlog, pobuda) enako »jugoslovanski«. Če pa tega m mogoče več dogovorno doseči, potem dokončno sto¬ pamo v Srboslavijo, drugi narodi pa so iz te države »izgnani« ali ostajajo v njej podrejeni. Nadaljnje spra- Sevanje o Jugoslaviji nas privede do statusa narodov in narodnosti oziroma do tega, ali je Jugoslavija država jugoslovanskih narodov ali državljanov Jugo¬ slavije. (S tem v zvezi velja ponovno opozoriti na neustreznost besedila v himni Hej, Slovani, saj le-ta ne nagovarja vrste narodov, ki žive v Jugoslaviji, nago¬ varja pa številne narode, ki ne žive v Jugoslaviji). Glede na to, da žive v državi pripadniki številnih neslovanskih narodov (Albanci, Madžari, Italijani, - Kdo te je zaprl: oče, mati? Sovražnik tvoj? Kdo ima v rokah ključ? - Ne vem, kdo mi je bil sodnik. O tem ne premišljujem. Jaz sem jetnik. Vrata ti lahko odprem, saj ključ imam. Se čudiš? Le pojdi ven, pa grizi, dirjaj in hlastaj. Pozabi name. Jaz bom nate. - Pa... ti ni žal sveta, ljubezni? O, zdrami se, pobegni! Užij, kar se užiti da. - In kaj se da? Oči je dvoje, le ena usta, ena duša in telo. Če roke sprožim v ravnotežju, sem os vesolja. Človek pač. Ne prigovarjam ti: Ostani, Vsak je jetnik in svoj ključar. Ljubezen cvete v žarkem soncu in v somraku za kletno lino kot v prhkem loncu rožmarin. - Pa misliš kdaj: Potem bo konec, za vselej vsega... - Konec? Milijarde koncev. Gledam travo skozi lino: sami konci. Še ena travna bilka več - pa kaj? Neža Maurer Romuni, Turki...), bi se zdelo, da je ustreznejša druga opredelitev. Ne priznavati npr. Albancem vseh pravic in jim potem očitati separatizem, iredentizem itd., je ne le nelogično, ampak že kar sprevrženo. Ob tem se dotaknimo tudi t. i. kulturnega prostora (kul¬ turnih prostorov). Bistvo kulturnega prostora je pač povezovanje v okviru naroda (narodov) oziroma jezika (jezikov) in preko okvira države (držav). Skupni kulturni prostor sestavljajo npr. Madžari v Madžar¬ ski, Romuniji, Slovaški in Jugoslaviji (in še kje), Albanci v Albaniji in Jugoslaviji (in še kje), Italijani v Italiji, Jugoslaviji in drugod itd. Ne uvidim, v čem bi bil tu problem, saj imamo opravka vendar s kar najbolj naravnim početjem (seveda: nevarni tuji vplivi!). Pri nas je vsaka nova pobuda takoj sumljiva, kar kaže na globoko konservativnost sistema. Sloven¬ ski kulturni prostor je takoj izzval ostre odmeve pri nekaterih budnežih v Srbiji in takoj se je pojavila antiteza o jugoslovanskem kulturnem prostoru. Jasno je, da gre za povsem različni zadevi: narodni (jezi- 227 Bine Rogelj: Kar na polju sejemo, to bomo želi! kovni) okvir in državni okvir; v slednjem povezovanje tako ali tako odprto poteka (izjema so pač usmerjene prekinitve stikov!). Večkrat slišimo iz uradnih ust izjave, da je jugo¬ slovanska armada edina ustanova, ki povezuje Jugo¬ slavijo. Seveda izraža tovrstna izjava velike dvome v obstojnost države, saj potrjuje predvidevanja, da države ne družijo interesi, ampak zgolj sila. Svojo povezovalno vlogo pa opravlja armada z uporabo le enega, tj. srbskega, jezika (večjezični napisi na vojaš¬ nicah so zelo skromen dosežek federalizma v več kot štirih desetletjih). Uporaba enega jezika ima dvoje negativne posledice: pri nesrbskih narodih spodbuja orvvellovsko spoznanje o tem, da so vsi enakopravni, eni pa enakopravnejši, pri srbski politiki pa občutek, da armada zastopa njene interese. Nič ne pomaga opozarjanje na uporabo več jezikov v vojskah večna¬ cionalnih držav (v Evropi npr. v Belgiji, Švici, Češko¬ slovaški in Finski), pri nas ostaja vse pri starem. Problematično je postalo tudi reklamirano geslo bratstvo, ki ne nastopa v pomenu prijateljskega sode¬ lovanja, marveč ga srbska politika in časopisje (npr. poziv na genocid proti Slovencem v listu Non, grožnje na mitingih itd.) najavljata predvsem v treh variantah: kot bratski spor, kot bratomor in kot vlogo Velikega brata. Vse te tri različice pa so za žrtveno stran kaj malo vabljive. Jugoslovansko vprašanje je videti danes kot tlače¬ nje pokrova na kipeči lonec ali kot zasilno »skupdrža- nje« dveh raznobarvnih polovic (posrečena naslov¬ nica v eni od decembrskih Mladini). Sploh pa lahko nedvomno ugotovimo, da je jugoslovansko vprašanje sestavljeno iz številnih »jugoslovanskih vprašanj«. Ali jih bomo demokratično uravnavali, po zahodnoe¬ vropsko - volilno (dogovorno), ne po mitingarsko - rušilno (nasilno), bomo kmalu izvedeli. Do takrat pa si okrepimo duha z modrimi besedami iz Goetheje¬ vega Fausta: »To je modrosti vseh modrost: / le kdor ju mora vsak dan priboriti, / zasluži si življenje in prostost«. 228 JANEZ MENART: STIHI MOJIH DNI Janez Menart je s svojo jubilejno re¬ trospektivno pesniško zbirko Stihi mojih dni znova potrdil, da je močna pesniška osebnost. V njegovi literarni delavnici, kjer se porajajo pesmi v veli¬ kem loku od lirike do epike, mu je slovenski jezik voljan kakor mehka glina v spretnih kiparjevih rokah. Z mojstrskim obvladanjem jezika ter odlično poznavajoč njegove izrazne možnosti zmore Menart slikovito, na¬ tančno in angažirano izraziti vse, kar hoče, to je od intimnih čustev do pla¬ stičnih opisov oseb in zunanjega sveta. Je virtuoz slovenske besede, temeljit poznavalec nauka o bistvu in formah pesništva, zlasti še metrike, njegova dejavna domišljija in velika erudicija pa se medsebojno ne le prepletata, marveč tudi bogatita ter idealno do¬ polnjujeta, zlivajoč se pri tem v vedno nove literarne umetnine. Vojan. T. Arhar, Neodvisni dnevnik ■ Ali je Jugoslavija srbska lastnina? Za pripadnike nesrbskih narodov (v državi jih ni tako malo) se zdi odgovor na zastavljeno retorično vprašanje nedvoumen: ne. Drugačna pa je stvar z uradnega, manj uradnega ali povsem neuradnega srbskega stališča. Kolikor bi danes nekateri srbski predstavniki ne odgovorili na vprašanje z direktnim »da«, pa bi se verjetno reševali v takti¬ ziranje z »ne ravno, toda...«. Izkuš¬ nje iz stare Jugoslavije pričajo, da srb¬ ska (kraljevska, buržoazna...) politi¬ ka ni poznala v zvezi z navedenim vprašanjem nikakršnega »toda«, am¬ pak le »da«. Gluhi bi bili, če ne bi ob novem srbskem državnostnem gibanju zadnjih let, ob političnih nastopih nji¬ hovih prvakov, ob usmerjenem poro¬ čanju njihovih množičnih občil in ob usmerjeno ponavljajočih se glasovih iz ljudstva ne slišali mnogih da-jev na naše vprašanje. Na čem temelji tovrstno politično prepričanje? Očitnejši razlogi za to so predvsem trije: 1) državnotvorni raz¬ log, 2) razlog številčnosti Srbov v dr¬ žavi in 3) srbska prestolnica Beograd je obenem tudi prestolnica Jugoslavije. Oglejmo si prvi razlog. Prva Jugo¬ slavija (sprva Država SHS, kar ni brez pomena!) je nastala ob koncu 1. sve¬ tovne vojne iz Kraljevine Srbije, Kra¬ ljevine Črne gore in kratkotrajne Dr¬ žave SHS, ki je povezovala avstrijske južne Slovane (sedanjo Slovenijo, Hr¬ vaško, Bosno in Hercegovino ter Voj¬ vodino). Makedonija tedaj ni bila upoštevana, obsežena je bila v pojmu Južna Srbija. Prednost, ki jo je imela Srbija ob združitvi 1. 12. 1918, je bila seveda v spretni politiki in organizira¬ ni vojski. Avstrijski južni Slovani tedaj niso imeli ne ene ne druge oziroma oboje v zametkih. (Kako je bila prik¬ ljučena Črna gora, je še dodatno vpra¬ šanje). Zato so se v nekaki naivni do¬ bri veri pustili preslepiti, verjeli so ši¬ rokosrčnim demokratičnim obljubam tedan|ega srbskega regenta (poznejše¬ ga kralja) Aleksandra Karadjordjeviča in - pristali v unitarizmu. V spominih srbskega politika iz Hrvaške Svetozar¬ ja Pribičeviča (brali smo jih nedavno v odlomkih v zagrebškem Danasu) iz¬ vemo o tem dogajanju marsikako tehtno informacijo. Tudi to, da je srb¬ ska vojska osvobodila avstrijske južne Slovane, ne drži, saj tezo zanika že oblikovana Država SHS! Zanimivo pa je, da so Srbi sprejeli (z varianto v vrst¬ nem redu) naziv države od avstrijskih južnih Slovanov! Državnopravni razlogi pri nastan¬ ku druge Jugoslavije (1945) so kajpak še mnogo manj »prosrbski« (na avnoj¬ skem zasedanju 1943 so se kot enako¬ pravni srečali predstavniki vseh naro¬ dov bivše Jugoslavije, v partizanski vojski pa so se tudi borili pripadniki vseh narodov v Jugoslaviji). Mešanja državnopravnih in naravnopravnih srbskih stališč naj se le bežno dota¬ knem. Vuk Draškovič in drugi jih uporabljajo različno, pač glede na srb¬ ske koristi: na Kosovu veljajo držav¬ nopravni (zgodovinski) razlogi zaradi srednjeveške srbske države, na Hrva¬ škem pa veljajo za tamkajšnje Srbe naravnopravni razlogi, vse nekako po izreku: kar je tvoje, je moje, kar pa je moje, te nič ne briga. Nadaljujmo z drugim razlogom. Dejstvo, da so Srbi relativno najšte¬ vilčnejši narod v državi, še ni nikaka utemeljitev za to, da bi prevladovali ali kar vladali v vsej (in to federativno urejeni!) državi. Tu se znajdemo pri tistem znanem orvvellovskem stavku: vsi so enakopravni, toda nekateri so enakopravnejši. Federalne (ali konfe¬ deralne) enote bi morale pač biti suve¬ rene vsaka na svojem ozemlju, a ena¬ kopravne pri skupnih zadevah (kako je s to zadevo danes, nam kažejo jugo¬ slovanske razmere v nadvse jasni lu¬ či!). Z unitarističnim (in tako reklami¬ rano »demokratičnim«) načelom »en človek - en glas« je mogoče na kratko opraviti z vsemi pravicami manjših narodov, od ekonomskih do kultur¬ nih. V zvezi s tem velja poudariti, da celo v Sovjetski zvezi, ki je bila vsesko¬ zi utemeljena na veleruskem hegeno- nizmu, z nastopajočo demokratizacijo oživljajo pravice manjših narodov: Li¬ tovci, l.etonci, Estonci idr. hočejo biti f na svojem ozemlju enako gospodarji, kot so Rusi v Rusiji, ne pa, da so na lastnem ozemlju drugorazredni prebi¬ valci, priseljeni Rusi pa vladajoči na¬ rod. Teza o vladajočem narodu obsta¬ ja le do takrat, ko deluje oblast kot imperialna (imperialistična) ali kolo¬ nialna (kolonialistična). Naj dodam ob tej točki še pomi¬ slek k tezi, da je Jugoslavija potrebna predvsem zaradi skupnega bivanja Sr¬ bov v eni državi. Ta teza ponovno omalovažuje vse druge narode kot za¬ nemarljivo količino, pridati pa je tre¬ ba, da tovrstna namembnost držav (združenje enega naroda v eni državi) ni v Evropi realizirana niti pri največ¬ jih narodih (Francozi, Nemci, Italija¬ ni), kaj šele pri srednjih (Madžari), da o manjših ne govorimo. In še tretji razlog, morda celo naj¬ močnejši (3. stopnja — presežnik!). Nemški Dunaj z nemško dinastijo je vodil tudi nemško hegemonistično po¬ litiko v večinsko nenemški državi Av¬ striji oziroma Avstro-Ogrski. Ruska Moskva je vodila (vodi) rusko hege¬ monistično politiko v večnarodni Sov¬ jetski zvezi. Srbski Beograd je vodil in poskuša znova voditi srbsko hegemo¬ nistično politiko v večnarodni Jugo¬ slaviji. Povezava centra države — glav¬ nega mesta z državo nasploh je psiho¬ loško najrazumljivejša, za pripadnike »glavnomestnega« naroda tako rekoč neomajna (iz tega izhajajo ludvikov- ska - »država sem jaz« - gesla o so¬ vražnikih in izdajalcih države, kar ve¬ lja za vse tiste, ki se ne strinjajo z »glavnomestnim« političnim in jav¬ nim mnenjem), za pripadnike drugih narodov izven glavnega mesta pa ne¬ privlačna ali celo odbijajoča. Ce bi hotela »glavnomestna« oblast pritegniti celotno prebivalstvo države, bi morala ravnati izrazito pro- tiunitaristično, nevtralno, posredniško in ne izključujoče, enostransko ali pri¬ stransko (kako ravna država pri nas, lahko nazorno opazimo pri dogajanjih na Kosovu, a tudi pri odnosu do Slo¬ venije). Brali smo že tehtne in dobro¬ namerne predloge, da bi se v enem mestu centralizirana oblast razdelila v več mest. Taka distribucija državnih organov bi vsekakor pomembno pri¬ spevala k enakopravnejšemu počutju različnih narodov v državi in k širše¬ mu solidariziranju z državo nasploh. Zadajmo si ob zaključku še hipo¬ tetično vprašanje: kakšen bi bil srbski odnos do države, ko bi vsi vladni or¬ gani, vsa državna uprava itd. bili kon¬ centrirani npr. v Sarajevu ali celo v Zagrebu? Ali uganete, kje bi neza¬ držno začel razsajati »separatizem«? Andrijan Lah ■ 40 ~ Unitaristične blodnje novega orjunaštva J? a P®pir vse prenese, nam potrjuje tudi zapis v ^eodvisnem dnevniku (9.1.1991) z naslovon Jugoslavija brez republik i pove¬ dano je f da gre za izjave dr. lojena Jelovca, profesorja na beograj¬ ski fakulteti organizacijskih ved. Čutiti je, da je tenu prodornemu umu in odločnemu reorganizatorju države napoti predvsem eno : stvar¬ nost; težave s stvarnostjo pa rešuje ta gospod pač tako kot že številni ideologi pred njin : če se stvarnosjlae ujena z njegovimi idejami, toliko slabše zanjo 1 Gospod profesor najprej pove, da "nihče nina^onopola niti na ju¬ goslovanstvo niti na Jugoslavijo". Pri ten je skromno pozabil omeni¬ ti, da to omejevanje monopola ne velja zanj. f^fato napade enoumje in 4 brezumje drugih, njegovo enoumje pa je nepržišču tolikih idej seveda edino odrešilno 1 opravi se tudi nad "pastirje in rešitelje naroda", nad samozvane (i?) karizmatske voditelje, nad politični elitizem, kar že to gospodu profesorju pomeni, ^aten pa ponudi svojo edino odrešilno idejo : republiko Jugoslavijo in državljane Jugoslavije; narodov (moteči element 1) gospod profesor sploh ne omeni, zato tudi narodnih pravic ne. Suverenajjugoslevije bo razdeljena v 55 regij, apr. ^očka, Banat, tarenja,... *eta, ^agorje, Vlaška. 'Vendar je gos¬ pod profesor demokratično širokosrčen i nikakor ne insistira tavno ne 55 regijah, dopuščajočitno tudi kako več ali manj. Vrhunec pro¬ fesorjeve domiselnosti pajje v izjavi i wii eje teh regij bi določili naknadno". Ni jasno sicer, kdaj (l?), zamejitev pa bi gotovo zmal voditi edinole veliki organizator profesor °elovac. Na prvi pogled se zdi, da je solipsistično potonjeni profesorjev duh povsem neprisotem na stvarnem zgodovinskoTgeogrefskem prizorišču Vendar bi podobna^zjava nekega Dušana Lužajica, podpredsednika glav- nega^dbora stranke Jugoslovanov za Srbijo (^evliha, 9.1.1991) le pričala, da gre pri vse* te* še za zadnje udarno-velikopotezne unitaristične načrte v šestojanuarsko* smislu« Sicer pa : številki 9 ia 6 sta si precej podobni, zlasti, če e*o od njiju obrnemo •• Ljubljana, društvena 9 Andrijan ^ah • . A-l.ft Držgvi, ki ne vzdržita demokracijo Getov® .je držav« ki zaradi različnih razlogov (predvsem pa zaradi različnih interesov posameznih državnih dolov) ne prenesejo demokracije« na evotv več, vendar je naš namen v tem sestavka dotakaitl se le dveh, tako rekoč vzorčnih primerov* Seveda gre za Sovjetske zvezo in Jugoslavije, ki ja komentatorji zaradi raznolika naeioaačlne sestave večkrat priaerjajo, v zadnjem čaaa pa ju še označujejo kot nevarni žarišči napetosti - takoj za Bližnjim vzhoden* Ko skušamo odkriti, kaj je povzročilo eroblene v obeh državah, je edge« var hitre na dlani : demokracija* Državi ata bili namreč utemeljeni in oh* ranjami v diktaturi, demokracija pa načenja njun imperialni in centralist* tični način vladanja. Ki dvoma, da jo Sovjetska zveza zgolj nadaljevanje ruskega carskega imperija. Sovjetski federalizem je zgolj okrasnega značaja (podobno tudi jugoslovanski). Vladal je vedno eonter, Moskva, Rusi pa so bili državni vladajoči narod (res jih je v državi največ, a to če vseeno ni razlog da bi vladali npr* v Gruziji), z naaoljevanjom Rusov po neruskih sovjetskih deželah pa je centralna sblast skušala držati "sumljive" narode pod budnim nadzorom centralističnega državotverstva. V času leninsko, stalinske, brež* njevsko idr. diktature je vse skupaj kar delovalo. "Buržoazni" nacionalisti (socializem jo po izjavah svejih ideclogcv nacionalna vprašanja na papirju Oo "rešil" !), to Jp vsi, ki so so zavzemali za pravice številnih manjših narodov* v Sovjetski zvezi, so pač konačk v ječah in taboriščih ali bili likvidirani. Znana so prisilna seljanja celih "sumljivih" narodov iz enega sx v drug del državo ipd. fraza o socialističnem internacional, zrnu jo pomenila zgolj uveljavljanje največJega naroda, to jo Rusov. "Internacionalizem” r se jo izkazal torej zgolj kot šovinizem velikega naroda (to je pravzaprav stalen pejav). S pedebnim namenom jo bila ustvarjena krilatica o sovjetskem narodu, ki bi ga združevali ruska moč, ruska kultura in ruski jezik. 2 A astop t.i. glasnesti je pesetel x z urada« nabuhliat ideolaškia besedi¬ šč« kat s hiši«« is kart. Izkazal« a« j«, da številni zaradi a« ljubij« ruskih gospa dar j er in da bi bili rajši saaastajai (baltski aaradi, Mal^vai, 4 *. Gruzinci, Armenci, cela S^ajinci idr,) oziraaa da bi se radi nekak« rešili V imperialnega in kolonialnaga dklepa. Jasna j«, da ^akši eirilizaciJskj razliša« nared« ▼ Sevjetski zvezi perezuje saaa raška zasedba. Ruski iaperij je pri¬ merljiv z vseai znanimi velikimi imperialnimi ia kalaaialaimi državami, npr, z rimskim eesarstvem, ki je uspevala telik« časa, dakler j« trdna držal« svaje številna previnc« v sredezemsken abmašju z načne zasedben« Tajska, K« /^o/>*&&! ja pastala rimska vajaka aa gata v a (prim. germanski najemniki !), se j« rimska cesarstva ppčaai sesula. 0 ' , ^ Ker srn« še d« včeraj gledali Sevjetske zvez« kat ene ©d z dvah < svetovnih velesil (rušilna je sicer Sevjatska zveza še veda« velesila, konec pa j« s njena kanstrukcijsko sestavina), se nam zdi kar šudae, da eb vsej naši ta iaperij prepada in da s tem prisaatvujama razpadanja enega zadnjih velikih kelenialnih kelesev. Vse kaže, da z dinezavrske mačja ni aegeč« erganiziratl sodebnega življenja v zapleteni dražbi (aaradav). Oatav« ja z v«jaška sil« š« mageče jdržati osamosvajaječe s« narod« v cestralisirani (diktatarski) državi, aa daljši rak pa J« ctvar izgabljaaa. Z vojsko ja ša negeče ugnati male nared« (Litavca, Estonce, ^etaneo), kaj pa Ukrajina« !? %3ploh ps se kafc v zadnjem času čedalje bolj, ds so vojaški posegi predragi in celo neučinkoviti. Ali se bo Sovjetska zveza kaj naučila od Angležev in skušale preoblikovati svoj togi cen¬ tralizem v nekak Commonweelth v bistvu samostojnih, 3 vendar z .£> nekakimi koristmi povezanih enot, bo pokazala bližnjaprihodnost, 1 čeprav nekateri menijo, damed Rusijo - Sovjetsko zvezo in —f" Jugoslavijo lepi bistvenih podobnosti, se mi zdi, da je vendarle primerljivosti kqr dovolj. Resdajje raslikejv velikosti obeh držav. 3 (y vendsi* — kot p£svi latinski izrek - če je dovoljeno primerjati malo z velikim, obstaja več podobnosti* jxueki imperij je nastajal s priključevanjem sosednih aeiel ruskemu - moskovskemu središču* Jugoslavije (cprve kraljevina dno)je nastala 5vsaj s srbskega vidi- ka - prim*|izjavo srbskega poltike Imsana "elembabe v tax*tu, 19. 1* 1991 i Jugoslavija je zamišljena kot srbska država) kot širjenje Srbije. Potem ko je Srbija v balkanskih vojnah osvojile kosovo in Ai akedonijo (tedaj imenovano Južna Srbija l), je^c koncu prve sve- o* j*Vc X ~ v»v; nlr ^ 4 tovnevojne pridobilaae Bosno, Vojvodino, Kraaakc in Slovenije (kot nekak vojni plen) in v rnc goro (po drugačni, g&su i problematični poti)* seveda je bil (in je &e vedno) slovenski in hrvaški rriir pogled na skupno državo vseskozi drugačen jcot srbski, temeljno dojsvvo prin organiziranju Jugoslavije je bile centra lis tično-uni- taristiens duktsture. |)emoKracija^i hitro poačrtals razlike med deli te držaee, ki so se celo tisočletje in pol razvijali v dru¬ gih kulturno-političnih sferah* kot obstaja najtesnejšs povezanost med ruskim carstvom in Sov¬ jetsko zvezo, obstaja tuoi bistvenejpodobnost med kraljevsko in ko¬ munistično Jugoslavijo. Obe ste bili utemeljeni unitaristično, na srbski (pre)vladi, z neznansko centralizacijo vsega v "eogradu (prim. g**« vse eportnepveze, celo smučarska ;)na združevanju na¬ rodov s srbskim jezikom (prim. vojska); namesto teorije o sovjet¬ skem (= razširjenem ruskem) narodu pa so ideilogi v Jugoslaviji "odkrili” jugoslovanski narod, "e-ta jejurodrl celo v statistike - kakšen naj bi bil te narod in po čem naj bi pripadnikSjtoga"naro¬ da" spoznali, p8pepna"poved8ti niti specialist za "jugoslovansko vprašanje ,r dr. Predrag 4 ‘8tvejcvic. Gre pač za evidentno mešanje narodnosti in državljanstva (ob dvoumnosti be^de narod v srbščini). 4 3ic r pajje jugoslovanstvo stslno uporabljeno zgolj kot leporečni izrea as srbsko vladanje v državi, Proklarairana in vsaj v illoveni- ji ib Hrvaški tudi že nekaj časa obstajajoča demokracija jejodkri- lo domala absolutno rszlične poglede in interese narodov v tej državi• J emokraci.j^j«fpovezena s (kon)federalizmom! avtonomizmom, osamosvojitvijo in z razmahom delov, unitarizem pejje povezan z r potrditi* Pleteničenje o demokraciji, povezani z unitarizmom, prihaja seveda iz srbskih hegemonističnih logov in temelji na znamenitem načelu en človek - en glas. To načelo je sevde sprejemljivo za Srbe samo toliko časa, dokler bi lahko s svojo številčnostjo v državi prevladovali} vendar je to vprašljivo že sedaj, sej je bilo Srbov po štetju 1981 v državi samo dobra t^rt- jins I Druga in bistven?ugotovitev ob sklepu našega sestavka bi bllsfts, da ni mogoče prezreti nekaterih temeljnih zgodovinskih zakonitosti ; Jugoslavija se (raz)ločuje ravno najtisti veliki oivilizaei^jko-politični črti, potekajoči po sredini sedanje Jugo¬ slavije že od nekdanje delitve ne grško in rimsko vplivno sfero, ^.emu dejstvu je sDedilf še ločitev ne^s^odnorimsko in vzhodnorim¬ ske cesarstvo (4. stol. run,), potemjna vplivni sferi frankovske* in bizantinske*« k* države in slednjič še pt ločitev glede na pripadnost posameznih dežel nemško-avstrijskemu ali pa turškemu ce¬ sarstvu. p : / KCnc za zekl-ljSek le to : mnogo^addni, mnogoverski, mnogokulturni državi. >ot "sta Sovjetska zveze in Jugoslavija ob dosedanji orga¬ niziranosti ne vzdržita demokracije. Konservativne uniteristično- militaristične sile v obeh državahfž^dlžati dosedanjo ureditev, sej bi spremembe nujno prinesle prerazdelitev oblastniške in fin8ncn4moči* ^risilno stiskanje vseh in vsakogar v skupnem državno- ideološlcem loncu pa ne^mogoča vstopa v moderno informacijsko druž¬ bo, ^eko ostaja povsem odprto vprašanje, ali se bosta Sovjetska zveza in Jugoslavija ob koncu preživelih ideologij (komunizma, panslavizmsjipd,) uspeli preoblikovati in poststi normalni, funkcio¬ nalni državi oziroma^vezi sajimostojnih, zgolj intersno in ne z rodovnimi puhlicami povezanih držav. Andrijan Cah težave s kvadraturo kroga Ib evropskih (in ameriških) političnih kuhinj že mesece pri us^ajo l®j n *sto utrujajoči recepti o "demokratični in enotni Jugoslaviji" • a so tovrstne opredelitve le popolno nesklad* je pridevnikov, ni treba posebej razlagati. Pridevnika eno¬ stavno ne gresta skupaj : v Jugoslaviji pač onemogočata eden drugega. Ob tem se seveda lahko vprašamo, ali je videnje o Jugoslaviji v tujini tako majhno ali pa tujina pač podpira obstoječo jugoslovansko ureditev zaradi svojih koristi, ker le v politili odločajo koristi, izhajajmo kar iz njih. Podpora enotni (t.j. unitaristični) ureditvi Jugoslavije je razložljiva vsaj s treh vidikov : 1/ V državno-političnih sferah prevladujejo konservativna načela : ohranjanje raz¬ merja sil, interesnih sfer, ustaljenosti, že znanega; 2/ Obstaja vprašanje jugoslovansKih dolgov : kljub vsemu se zdi mednarodnim dejavnikom boljši en (čeprav nezanesljiv dolžnik) kakor pa več dolžnikov (podobno nezanesljivih).; V Glavna briga pri osamosva jan ju malih narodov (ali druga¬ če : pri njihovem separatizmu*; bodisi v Sovjetski zvezi kot v Jugoslaviji) je za "velike" v tem, ker je tovrstno gibanje spodbuda tudi za zahodnoevropske male, a zatirane narode v Angliji, Franciji, Španiji, Italiji, skratka, v dr¬ žavah ki so organizirane na enonacionalni podlagi in s tem na tlačenju "svojih" malih narodov (Bretonci, fcrovansalci, "aski, ^a te lonci ...). »•J** je ravno ta tretja točka tisti trn v peti, ki predvsem skeli zahodnoevropske politike V luči narodnih pravic se kaže namreč toliko opevana demo¬ kratičnost zahodnoevropskih držav kot dokaj dvomljiva. 2 ^sko se zdi, ds je zahodni politiki v glavnem več u.o enotnosti kot do demokracije, na ta način pa podpira ta p politika unitaristično oziroma velesrbsko ureditev Jugoslsv vije, Naravnost zabavni so očitiki Sloveniji o nekaki nje — ni sebičnosti, češ da misli le nase in nena druge I In ti očitki prihajajo od držav, ki jim šena misel ne pride, da ne bi temeljile samo na lastnih koristih 1 Paradoksalno je tudi onemogočati samostojnost razvitih evropskih narodov, potem ko so se v Afriki osamosvajala vsakovrstna nerazvita plemena i Kot da hi bila ruski in srbski kolonializem (pač zaradi statusa quo) posebej zaščitena, ^»toliko opevano Evropo, v katero bi radi čimprej priš¬ li, je treba torej gledati s pridržki, *e bo prevladala v p* prihodnje Evropa narodov (vseh, tudi malih l) in regij, potem bo tudi Slovenija našla v njej normalno mesto; če pa se bomo znašli v Evropi velikih sil, pa lahko fip)ostanemo drobiž za poravnavanje tujih računov, Samostojnost pa si bo mo seveda pridobili samo z vztrajnim in enrgičnim prizadeva njem zanjo in ne s čakanjem na dovoljenje zanjo t tajega do¬ voljenja namreč ne|caže pričakovati ne od uradne Evrope (ne¬ kaj dobrih znakov je vendarle, npr. Oton Habsburg) in neod uradne centralistične Jugoslavije. K sreči prihaja pomoč za osamosvojitev Slovenije od nepri¬ čakovane strani : od srbske politike (od četniške stranke povsem jasno, od uradne srbske politike pa morda na tihem). Slednja si predstavlja, da bo morda brez Slovencev v državi laže "ukrotila" vse druge narode v Jugoslaviji. v en- dar pa je tudi teh za tovrstni namen najbrž le preveč. 3 Srbska uradnapolitika je s svojim ekstremističnim hegenomiz— mom in agresivnim šovinizmom res uspela povezati Srbe, a je obenem prepričala vse druge jugoslovanske narode, da morajo misliti na osamosvojitev, če nočejo (p)ostati le podložniki za vladanje edinega pristojnega naroda v Jugoslaviji - to $ je Srbov, V tej politični opredelitvi (srbi kot "Herren- volk") med srbskimi strankami ni nobene razlike (v razponu od četnikov do demokratov). Srbsko povezovanje zgolj natej osnovi pa povzroča na nasprotni strani skupno povezovanje nesrbskih narodov - in tu je kleč, aflriratT srbi so v državi le relatibna večina in lahko zavla da#o nad drugimi le začasno, in to z odkrito vojaško dik¬ taturo (srbski generali oziroma t.i, generalska stranka, ki ponuja tri vsaj za večino Slovencev - kaj malo privlačen gesla : unitarizem, komu¬ nizem in militarizem)• Dogovarjanje v Jugoslaviji se prav¬ zaprav nenehno izkazuje za nemogoče, saj so interesi repub lik in narodov povsem nasprotni, za prepričevanje nasprot¬ nikov ps uporablja srbska stran argumente moči. Vjusteeznej aa rešitev zaVa čudni konglomerat narodov v Jugoslaviji bi \ bila seveda čim večja samostojnost sestavnih dslov te države (že nastala je iz treh sestavin : iz kialjevine Srbije, kraljevine Črne gore in Države SHS m » države avstroogrskih južnih Slovanov), torej * zveza držav in nezvezna država, Vsiljevanje s "kvadraturo kroga" (obenem z enotnostjo in demokracijo) pa nas vodit le v katastrofični "perpetuum mobile". Andrijan Lah zlo, kajti največje dobro je bil komunizem* V spremenjen— nili okoliščinah bi pričakovali # d» se bo stvar /ftekako obrnile* Glede ne to, de so se pokazali rezultati komunizma v deset— folru letjih njegovega državno-oblastnega razvoja vse prej kot za¬ J dovoljivi (povedano olepševalno),bi bilo normalno, da dobi / antikomunizem celo pozitiven zven* ender pa se številni pišoči v našem časopisju - najbrž bivši komunisti - zelo trudijo, da bi pridali antikomunizmu slabšalen pomen, koli¬ kor’ se žejne da obdržati antikomunizma kot bivšega vesoljnega zla* Končno se je oglasil kratko in jedrna^o tem vprašanju ^asko Simoniti (^elo, 5* avgusta 1991 : iisao ^awswee^kt;) , Njegovemu pisanju in opredeljevanju ( da pomeni "antiko unizem damo zavzemanje za demokratični parlamentarni sistem •••") ni kaj dodati, mordi^pa je vredno omeniti s tem v zvezi jugo¬ slovanski politični okvir, v katerem nam, je, žal, še vedro ^ i 4Uj/nK?/kc-/lJ usojeno vegetirati* Ko safcarareč izkazuje^težavnostj^poga jan j v Jugoslaviji, ne anemo pozabiti na ključno dejstvo : ta država je še vedno temeljito komunistična (torej diktatorska, s tem pa nepripravljena na kakršnakoli pogajanja o omejitvi lastne moči), bržavnp predsedstvo je sestavljeno - razen Me¬ siče - iz samih starih prekaljenih komunistov (kako to pred¬ sedstvo deluje in komu v prid, je vsakomur več kot jasno). Zvezna vlada načelu z k vsaki demokraciji sovražnim I\iar- kovičem je vse komunistična, vrhovi armade so brez izjeme komunistični (povrh še velesrbski),,tu je Se beograjska dr-_ €*v 2 ^cj/x žavnaluprava itd. Vprašujem se torej, munizem v naših okoliščinah^ antiko- Andrijan Lah. /J >-aznovrstna razburjanj« ^zA 4 f I •Jugoslovanski navdušenec dr. Jurij ^alokar se je v PP 29 (- avgusta — 0 tiskovnih konferencah ministra ^elka **ocina) ponovno oglasil, iljegove politične simpatije so vsekakor povsem njegova stvar, dokler jih seveda ne vsiljuje v časopisih drugim / le-to pa|žal nenehno počne (h v "neodvisnem" Kedenoven Dnevniku je bil permanentni prounitaristični komentator). H e vem sicer, zakaj je g. ^alokar proti samostojni Sloveniji (normalno je, da želi vsak narod svojo svobodo) in zakaj so mu všeč Sloven¬ ci s eno kot srbski podložniki) menda zaradi strahu pred t.i. Cet^Lra hajhom I? Sicer pa le nekaj opomb k njegovemu že omenjenemu dopisu. xi?vič j po mnenju g. Zalokarja v Sloveniji "ni šlo za osvo¬ bodilno vojno, in še manj za zmago" - ali vidi g. ^alokar morda osvobodilni ele^nt v tankovskem komunizmu ? Drugič t "da se spet zožuje svoboda besede" (po reviji Ev- ropa) - v času, ki vsak pisari, kar hoče - prav po thelemsko - je ta trditev nedvsejzebavna* tretjič : " da jWprišla najbolj vidna in glasna podpora slovenski osamosvojitvi ••• od evropskih novofašistov. ,! — na stvar kaže gledati pragmatično^ : če nas (ob drugih strankah in vladah ) podpro tudi novofašisti, ti ne more biti odveč} jasno je, da nas unitaristični komunisti (katerikoli) pri osa¬ mosvajanju ne bodo podprli. Četrtič t novofašističn^odpora Sloveniji ni primerljiva s srbskim dogovarjanjem z italijansko novofašistično stranko v fteograduj tam so namreč Srbi s svojimi gosti kupčevali s tujim (hrvaškim in slovenskim) ozemljem. f Petič * "Od ^eogrede do Ljubljene govore politiki in literati o zgrešenih 73 letih sožitje." — Torej se jinjj^vender posveti¬ lo. Nekateri idealistično razpoloženi slovenski literati so bili namreč po 1. svetovni vojni pripravljeni položiti najoltar unitarizma celo lastni jezik. Zakaj se spotikejkb ta leta g. D. Čosic, pa|ije manj razumljivo, saj je beogra jska|/car- šij^v3jdale tako v prvi kot v drugi Jugoslaviji (v drugi pač s komunističnimi posebnostmi). Šestič t Spet niso enakovredno primerljiva skupna jedra (uni- \ C taristieno-protislovenski prijekt) in psi "gonjiž p a eiatixgrhixmmm proti srbizmom (ta "gonja" je le normalna skr b za slovenski jezik, ki jex izpostavljen seveda/tudi množici angleških spa- kedranl^. Ni jasno, zakaj naj bi obo.le "uvedlo medsebojno sovraštvo"• Skupne jedra so bila agresiven velesrbski projekt, skrb za slovenščino pa je povsem obrambna in n^ogreže nikjer nobenega Srba. Sedmič : odlomek anonimnega pisma (komu ?), ki ga g. Z»iokar objavlja, kaže poudarjeno patološko sovraštvo do Sloven¬ cev (stvar, zanimiva za psihologijo in zrelega psihiatrijo). Ni pa prav razvidno, zakaj se pogumni anonimnež tako rezbarja. Ali zato, ker Slovenci nočemi ^a ^ bitl/ srbska kolonija ? Lsmič x " A aj podobnega bi lahko napisal tudi Hrvat Srbu ..." (op. mišljeno je gornje anonimno pismo, A.L.) - odgovor: glede nekoga jenje^SPirfoilSi^Bf^bilo to povsem razumljivo. Ne vem, ali idealistično bratsko-enotnostno razpolo¬ ženemu g. Zalokarju še vedno ni jasno, da komunistično-unifca- ristione oblast v pogradu prav temeljito uničuje vsako možnost kakršnegakoli sožitja (narodov), ki ne bi temeljilo n, vele- o srbskem hegerjnizmu ? Andrijan Lah /1 ■“© malokdo je še z« hlapčevanje in to smo potrdili že mi leni, \i(J prišel je ©as ze svobodno ravnanje ! i l Btjege oktobre se je oglasil v Slovencu Milen Dolgen in ugotovil, de je "še mersikdo ze to, de je Slovenije v okviru Jugoslavije' 1 . Glede ne znene rezultate plebiscite bi de jel, de je trebe nersikdo spremeniti v malokdo* Gospod Dolgen bi si končno žeaorel priti nWjesno, de je/zsvzemenje ze Jugoslavijo v bistvu 'zavzemanje ze Srboslevijo eli ker *eliko Srbijo - slednjepj^je Eeodvrgla vse krinke in izkazale svojo prevo podobo : nejhujšo destruktianost v prev e« slogu *elijuge (prim, ■““eli » Like, Juge .,.) i ^ende ne j bi mislili neurejen je rodove in kulturnike, meni Dolgen, so bili pripravljeni ze Jugosle- v i jo "kej žrtvovati", In res, nekateri idealistično zeslep- ljeni slovenski kulturniki so hoteli žrtvovati jugoslovenstvu ker lestni jezik 1 Primerjave Nizozemcev, Belgijcev, ^encev in Portugelxev v Evropi in Slovencev v Jugosleviji ni ustrezne. Primerljiv je zgodovinski položaj Nizozemcev pod penijo, Belgijcev pod^Avstri¬ jo in Slovencev pod Jugosleviji i Ni ai jasni?, zekej uvršča gos¬ pod Dolgen n ertine *-rpene med like 'iz pogenske mitologije" • Skoraj pa nisei« mogel verovati lastnim očem, ko sey prebral neznansko Dolganovo obtožbo, "de smo Slovenci veliki krivci ze sedenje krvoprolitje ne Hrvaškem, sej smo mi začeli uveljav¬ ljati bojevito nerodnon revolucionarnost". Očitno pisec misli, d» bi morali ostati Slovenci še nedelje tihi, ponižni in hlapčevski in da bi zaredi tovrstnega nešegajrevnenje ostali enaki tudi Hrvati itd, - prekaljene in prekanjene beograjske čeršije pa bi s svojo vladavino še nedelje osrečevale vse "enakopravne" C beri : Srbom podložne) nerode v Jugosleviji. A - Iz Preaernape mogoče citirati marsikaj, np* 1 « tudi tisto o '/razu ; Stanko Slovencev uskok, Vraz si narobe ^a ton« Očitki o ailitarizaciji Slovenije (priu« tudi podobne J&jeK&te. ocitko prenoviteljev, ki so pa samiz navdušenje*! podpirali oi.litsriaaci jo Jugoslavijo i), ki jih navaja Dolgan* so prav čudni, njegove naivnost o simbolični (?) in viteški (il ~Dolgar je slep za početja te vojske v Sloveniji n ir> na Hrvaško a J!) skupni jugoslovanski vojski p* je kar neverjetna« Glede let 1918 in 194-5 £es ni kaj veti rečiit« Gotovo je le to, da ni Slo¬ vencev nihče vprašal ne prvič ne drugič« /ostali s»ch nekak vojni plen* Sicer pa Dolgan najbrž dobro ve, daje bil*^prva Jugoslavija srbsko-kraIjevska diktatura, druga Jugoslavije pa komunistično- titovska diktatura« V katerem s aielu naj bi bil Calkan k^kfcikjticBauBknrjK^ (to obaocje nestrpnosti in nasilja) "zibelka svobode", mi ni jasno« igas nadaljnja razseina prijateljstva s neuvrščenimi le niso obdarila $ s kako etippščino ali^svahilijem. V gimnazijskin spričevalih sem odkril, de smo v 2* in 3. gimnaziji imeli tudi predmet srbski in hrvatski jezik, vendar moram priznati, da mi j^/pouk tega je¬ zika m. (ali jezikov) v sponinu ppvsem zatonil, seveda ni dvoma, daje imel tudi ta jezik (ali jezika) izrazito politišno ozadje. Bilo je te paš v sklaau s enostransko pojmovanima "bransovo i in enotnostjo’ 1 : Slovenci se morajo ušiti bratskega jazika (eli je¬ zikov), vendar obratno ni veljalo - številni Srbi so desetletja živeli v Sloveniji, a se dovenščine niso naušili («* niso hoteli naučiti). x ako imenovana srbohrvaščina (kot unitaristični konstrukt) se je ohranila po liniji (politišne) vztrajnosti v predmetnikih slovenskih šol do danes. Vendar je že Sicrajni čas za stvarni pre¬ tres tega predmeta. Z zanimanjem sem prebral jedrnavi prispevek x ad£je /reki in Jožeta Šrekla (in še podpisnikov) “Srbohrvaščina" v slo- venskih šolah - do kdaj še ? (^elo, 5.1o.l$>91)* Članek jejaadel žebljico v glavico in z mnenjem podpisnikov se povsem strinjam. Prvi problem je že srbohrvaščina^cot en(oten) jezik; Hrvati imajo svojo hrvaščino in zakaj bi Slovenci, ki uni$arizn«|ne maramo, podpirali jugounitaristišne jezikovnejtežnje ? ijrtigi problem je recipročnost : le-te namreč ni in zakaj bi se Slovenci še učili jezika ± bivšega "vladajočega naroda", ko nam ti ni niti koristno niti potrebno, ^azlog za ta predmet 2 namreč na noro biti sose^šeina s Hrvaške ; slovenski in hrvaški ofeuejni sose&je se (faradi bližnjo sorodnosti obeh jezikov) pov¬ sem dobro razumejo, no da bi se ji* bilo trebs|bčiti sosednjega Cenilca v šoli, Vsekakor pa so bodo Slovenci brer, nadaljnjega naučili vse tiste jezike, ki jih bodo poslovno potrebovali (v vzhodne* delu bivše Jugoslavije so : srbščina, slban- ščinajln Bskedcnšoina). Gotovo drži tudi pripoMbajf odpisu iker, da je postala srbščina (srbohrvaščina ?) »ereikoau dodatno zo¬ prna zaradi njene bistvene povezave z jugoslovansko (srbske govoreči in enako aislečc) vojsko* (arin, “e tudi proces proti j_p«0]-Z 1), Tudi saa se rpoieinjaM, da se* imel »e v glaziji nemščino kar nekako za "kriva" zaradi Hitlerja, naeizr.a, oku¬ pacije, taborišč,,. Seveda je pragMatičn-j/uporabnost nemščine (f za Slovence neznanko velja kot koristnost srbščine. Pri uvajanji" in,učenju jezikov naj torej odločajo zgolj ijeiloškak razlogov pa se čiuprej >u- (izbirni) interesi, ou slovimo. u Andrijan lot j^uano, so parti* a*ni sed 2 * svetofcno vojno govorili v Sloveniji slovensko, v Ma¬ kedoniji fcakedn^nkc itd* (*• bi morali voriti v tujem jeziku, ,o * bi jih bilo najbrž zanemarljivo »alo ali pa j^h sploh ne bi bilo i)« io vojni so spet uvedli tip starojugoslovanske vojske (narodnostne mešane, a srbsko govoreče in prebežnotrbsko povelje- v&ne). ^eionalnih vojaških oddelkov se je ^eogiad (očitna ^ \U+£AjJpr{ -v napaka jugoslovanske federacije/j* bila tudi prestolnica v Heogradu, II | >vtrL k*x' jeLizrazito poudarjalo prevlado ic. privilegije aaiif t) bal kot nezanesljivih, o stališče srbske politike te gotovo ni aotil. sedanje dogajanje v (bivši) Jugoslaviji povsem določno dokazuje, zakaj je bila vojska organiziranafcako in nvdujiei (namenjena je bila namreč aredvsea^a notranjo.... upor»bo 1 ). b e bi Slovenci služili vojsko v Sloveniji, gotovo no bi napadli Slovenije, te bi Hrvati služili vojsko v hrvaški, gotovo na bi napadli Hrvaške. Zeto pa srbska vojska, polna sovraštva do vsega ne srbskega, z barbarsk/navduianjts napada in ruši (kul¬ turno) Hrvaško: obenem z uničevanja* hrvaških mast in ljudi pa la \L je dokončno razpadal tudi povee* neusteurzao v na srbska* hege¬ monizmu) zastavljena jugoslovanska^-Jeja* Hežiser Stupicama že umrl in ne vemo, kako bi reagiral danes, dobro pa vemo, kako reagira drugi jugoslovanski "režiser" slovenskega rodu - admiral ^rovet. Andrijen »h Državotvornost slovenskih književnikov Ojd.KO.^A Otresite zaduhlih se sanj l Fo bliskovo gre vseh živih dan, kdor go je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor jo pripravljen nanj l (0. Župančič : Vseh živih dan) ■Oa smo bili Slovenci pripravljeni na politieno-zgodevinski vseh živih dan (ali dni) in datega dne (ali dni) nismo zamudili, imajo got ovo velike zasluge tudi številni naši književniki in tivnosti iz zadnjih let, se ozrimo male v preteklost, saj v anogeeem rastemo iz plodnih tal kulturno-politienega izročila« Že naš prvi književnik Primož Trubar je bil ob svojem knji¬ ževnem delu neke vrste politik in diplomat, bodisi kot predstav¬ nik protestantske Cerkve v slovenskih deželah, bodisi kot ugle¬ den (pravzaprav politični) emigrant v “emčiji. Valentin Vodnik je v dmeh političnih pesmih podpiral obstoječo državno ureditev na Slovenskem j z Ilirijo oživljeno "apoloona in z Ilirijo zve¬ ličano Habsburžane« Tovrstnih hvalilcev obstoječega režima (in posameznih vladarjev) je bilo med našimi književniki v 19* in 2o. stoletju šo precej (prim« pesniško antologijo Slovenska mu» za ppmdd prestolom I). Prešeren nastppi s svojo Zdravljico, pomembno programsko politično pesnijo in sedanjo himno, domala sočasno z nacionalnim programom Zedinjene Slovenije iz leta 1848, V 2. polovici! 19. stoletja, ko ustavna doba v Avstriji, se že vrsta slovenskih književnikov ukvarja s poli¬ tiko * od Sx m P. ‘“evstika (politični list **aproj, F*viiha), pre¬ ko J« Vošnjaka (prim. njegovo Spomine), J. Jurčiča (urednik Slo¬ venskega naroda) do I. Ovčarja in J. Kersnika kot dveh pomembnih kulturniki sploh« Preden pa navedemo nekaj 2^hSL- 2 U yoQloi/o^. y 4Jičnro£ B\fA ar Bobespierrovo krvavo rihto, torej jakobinski teror, obglav¬ ljenje kralja, kraljice, politikov, plemičev, meščanov, pes¬ nika Cheniera, znanstvenika Lavoisiera ? Gotovo ne - prazno¬ vati je bilo treba torej nekaj drugega. u stala je kot najpri¬ mernejša deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789). Seveda so pozabili na^to, da je ravno te deklaracija v terori¬ stičnem nadaljevanju revolucije postala nična in nenehno kršena (prim. tudi znano Stalinovo "napredno" ustavo v času najhujšeg* stalinske** tiranije in morije I). 6 4 M V skladu z znanim Prešernovim sonetom o kaši (ni pomembna pisava besede kaša, ampak kakovost kaše 1) bi mogli parafra¬ zirati tudi odnos med revolucijo in kontrarevolucijo : ni po- membnatbeseda Cena ali druga), ampak boljši položaj ljudi ( v eni ali v drugi). Mislim, da prihajamo ob tovrstnem opazovanju do najustreznejšega nevtralnega obravnavanja političnega besedišča, Kot pri francoski revoluciji si lahko tudi pri ruski ok¬ tobrski revoluciji zadamo vprašanje, do kdaj je trajala revo¬ lucija oziromeljcda j se je resolucije spremenil »jv kontrarevolucij jo. Ali je tajmejnik mpor kronštatskih mornarjev (1921^ Lenino¬ va sart (1924) ali šele osebna Stalinova diktatura v po. letih ? Ne saemo pozabiti še na eno različico revolucije t najpermanent- no (nenehno) revolucijo. Izraz je močno potezen s Trockim, glavnim Stalinovim tekmecem zajoblast po ^eninovi smrti, "‘er je bil Trocki kmalu po "eninovi asmrti postavljen na stranski tir, leta 1929 pa je celo moral zapustiti Sovjetsko zvezo in o je naslednjih 11 let begal po tujini (194o ga je v jlehiki ^Lbil Stalinov agent), je bil že življen^jko postavljen v položaj nenehnega upornika (proti Stalinu in njegovemu sistemu). Polo¬ žaj Trockega bi potrjeval, da je permanentna revolucija mogoča takrat, ko nisi na oblasti in ko sekejansko stalno upiraš (določenemu) oblastnemu sistemu. Bolj dvomljivo je povezovati izran permanentn^revolucija zgolj s trajanjem neke oblasti, ki se je vzpostavila z neko revolucijo. Vendar se v praksi pojav¬ lja tudi ta varianta. Vzemimo kar jugoslovanski primer. Zarai di izredno pozitivnega pomena, ki je bil stalno pridavan reso¬ luciji in revolucionarjem (torej konkretni oblasti po 1945), je bilo vsejpočetje oblasti revolucionarno : vsexx reforme - /l®2~ 7 od kmetijskih do šolskih - so bile pojav nenehne revo (ucionar- nosti, revolucionarno je bilo samoupravljanje z ''vso svojo neznansko birokracijo, revolucionarne so bile vsejparaisli jugoteoretikov in vse izvedbe jugopraktikov, eden od komu- J nističnih viditeljev, Črnogorec Vukmanovič, pa je povrh napisal še spominsko delo ifc evolucija, ki traja. Slednje po¬ meni zac (za razliko od IJrockega) hvaljenje režima s ker je re¬ volucija izenačena z dobrim (ali kar z najboljšim), je treba mit revolucije vzdrževati - oblast je nenehno "revolucionar¬ na" (kljub očitnemu prehodu v samozadovoljno stagnacijo, v oportunistični konformizem , v varni konservativizem), oblajt- n iki pa ostajajo v svojih palačah večni "revolucionarji". Seveda tudi za jugoslovanske revolucionarje velja|isto, kot je bilo rečeno k v tem s estavku že za sovjetske. Enostavno ni mogoče, da bi gospodje (pravzaprav tov^ariši l - še enababav- na bsednateremetavščina), ki sodssetletja živeli na^rhu, v svojih vilah in dvorcih, ohranili le kanček nekdanje revolucio¬ narnosti« [obrobe i Z vsemi silami se trudijo ohraniti obsto- ječe (svojo oblast in privilegije) in preprečiti vsake more¬ bitne (kontra?)^ revolucionarne spremembe* Iz navedenega izha¬ jajo celo znana* dejstva, da so včerajšnji revolucionarji (*= uporniki proti tiraniji) danes še hujši tirani od tistih, ka¬ terim so se prej uprli (glede naUtalinovo tiranijo je bilo rusko carstvo domala parlamentarna monarhija, zadnji kitajski cesarji so bili kar nebogljene figure v primerjavi z absolu¬ tističnim samovladarjem ^so Tungom, '■'astro je postal hujši diktatonkot Batista, da nebmenjamo izstopajočega Pol Pota, ki pa tako RJ=— ali tako nima noblsnega vrddnega tekmeca, saj je us- r /C pob „ • , pel/v svojdm revolucionarnempobiti kar polovico lastnega 8 /jo 3 - kambaškega - naroda in so mu le spremenjene okoliščine pre¬ prečile, da bi opravil delo do konca). Ko smo ž^omenili %o Ve i'unga (po novem i Me o Zedonga), se spomnimo še na t,i, kultirno revolucijo, 1'sjizraz je lep jariaar prispevek k orwellov skemu novoreku (vojna je mir, svoboda je sužen^jtvo ipd,), fn^jaesto kultuiraa bi bilo treb^reči protikulturna. Kultura v šir — šeip smislu in umetnost posebej sta vedno nevarni za totaliter ne režime, zato ju j^trebs stalno nadzirati, usmerjati sli kar onemogočati. Vso pisano kulturno preteklost je v kulturni re¬ voluciji n s domestile^:ar ena sama knjiga : &aove misli, Revolu¬ cionarni (ali protirevolucionarni ?) režimi so tudi drugod po¬ dobno obravnavali kulturo (prim, uradno potrjevani in brižno gojeni socialistični realizem v Sovjetski zvezi ipd,). Vrnimo sejzdaj k našima izhodiščnima leksikonskima opredelit vama revolucije : v obeh primerih je poudarek na nasilju (naši len politični prevrat, uporab^političnega nasilja),£e gre zgolj za nasilje samo po sebi, za izkazovanje brezmejne volje do moči, potem revolucija ne more vzdržati pozitivnepomenske zmom l)." ^animiv je zlasti dodatek k opredelitvi : "nima nič skupnega • •*" Patriotizem je torej beseda, ki imajfcako rekoč izključno pozitiven pomen (večinsko mnenje jo bo nedvomno potrdilo kot nekaj plemenitega, vrednega, najboljšega*..). Seveda bo v praksi vsak zase uporabljal čimbolj "brezmadežne" besede * tor* rej - jaz sem patriot, trn pa si nacionalist (šovinist)* iri razmišljanju o nacionalizmu je tr-ebgjsaeeti pravzaprav pri - narodu* Običajno teoretiki razlagalo pojav narodov v zve zi z nastankom buržoazije, torej nekje n^prehodu v t.i* novi vek* leksikon Družboslovje (CZ) označi narod takole« "zgodovin¬ ska tvorba, nastalajia prehodu iz fevdalizroajv kapitalizem iz et» nično enotnega ljudstva." Vsekakor je mogoče ta časovni okvir nastajanja narodov tudi problematizirati* Ali niso bili narodi žejnpr« stsrovežki kgipčani, u rki (Heleni), Judje itd* ? Ali ni* so vsakega od omenjenih (in drugih) narodov povezovali skupni, jezik, ozemlje, kultura, vera, nekatere dudi država ? Drugo je seveda način ras umevanja lastnegapoložaja ali odnosov z drugimi narodi (ljudstvi ?i), kar vse se je od starega do nove¬ ga veka v neki meri spremenilo. Bistvene zadeve pa so vendar * ostale enake « zavest o pripadnosti neki skupnosti, nekemu ob krajevni čestvu (jezikovni, verski, k n ž izra z vidik •••), zavest o last¬ ni večji vrednosti nasproti dcugira (^rki in drugi narodi - z* k Grke barbari; samozavest Judov kot "izvoljenega" naroda ipd.), iz česar bi sledilo, daViajdemo prvine nacionalizma, šovinizma, I patriotizma, * tudi internacional izms že v starem veku. x a dvom 5 o časovnem nastanku narodov naj ostane sice^ob strani, saj za nase razmišljanje ni bistven, ^esj^a je, da je narod dejansko obstoječi družbeni pojav (kot npr. družina, pripadnost kraju, nekakih pokrajini, veri ipd.) in da ostaja izven vaadcik opredelitev dobro - slabo. -^ač je. Tudi ni jasno, zakaj pripadnost nafcodu IvU (*= narodnjaštvo) nebi bilaiobra in zakaj bi boljše medna rod- \ zn \ -Jr no, protinarodno ali padnerou.no prepričanje, ‘‘enim, da je nscio nsližem (enako kot narod) normalen pojav (prim. tudi versko prepričanje) in daje v zvezi st z njim odveč vsak slabšalni ton (negativno, nestrpno, sovražno stran nacionalnega čutenja pov¬ sem pokriva že izraz šovinizem 1). x ako jepač mogoče nacio¬ nalizem (občutje pripadnosti narodu, skrb za nar^od ipd.) v bis¬ tvu izenačiti s patriotizmom. Kot smo dali pozitivni pomen nacionalizmu, ga lehko enako damo tudi internacionalizirat. £e razumemo z njim prijateljsko sodelovaje narodov, tisto znamenito Prešernovo “najstvo" : Žiat v£ naj vsi narčdi, ki hrepeni dočakat dan zasluži inter- nacionaližem zgolj potrditev in pohvalo. Politična praksa inter nacionalizma (torej dejstva) pa sh je precej <4?ugačna. ^aslaga za internaeionelizem pri v «rbincu je pretežno skrčena samo na področje delavskega gibanja in socializma, šele nazadnje so omenjeni zatirani narodi vsega sveta. In res je bil interna¬ cional izem ocenjevan v komunistični politiki samo v tem ok¬ viru. če zatirani narodi eo bili obravnavani predvsem ''razred¬ ih no" in ne nacionalno. Praze o "proletarskem internacionalizmu" in o buržoaznem nacionalizmuSroac so se vrstile v vzhodnem blok ku - načelu s Sobjetsko zvezo - do onemoglosti, ^a proletarec sld. internacionalizem je bil zaradi vodilne vloge Sovjetske (i e veze skrčen as sovjetski ozirom« veleruski hegemonizem- ^ega ni treba posebej dokazovati* saj Jejpoložoj še fc&aj zelo podo¬ ben opisanemu. SovJ^e/ski '‘internacionalizem" Je tudi rad pomagn t1 v gal drugim narodom, recimo Madžarom 19%, Cehom in Slovakom 1963 ipd. S tovrstnim dogajanjem Je interrscionslizem že dose¬ gel izrazito slabšalni zven. Znano Je tudi, ds v Sovjetski p zvezi ndpoznajo ruskega naeiop lizina, ampak le litovski, leton- ski, estonski, ukrajinski, gruzinski, armenski itd,. In že smo pri enačbi s nacionalizmi so gibanja zatiranih nerao&ov, inter¬ nacional izem pajje nacionalizem gospodiijiočega naroda. ireneseno na Jugoslavijo obstajajo tud slovenski, hrvaški muslimanski, makedonski, albanski ipd. (separatistični) nacio¬ nalizem, za Srhe pa Je značilen Jugoslovanski "intern&oionali- zem", včasih in zadnje čase vse bolj nadomeščen s srbskim pat¬ riotizmom (bari : šovinizmom), ^atančne ista zadeva Je z ne~ cioalizmom v velikih zahodnihvropskih državaha : n&oiondDizem Ji gibanje zatiranih narodov (npr.J^askov, Kataloncev, Korzi¬ čanov, Bretoncev ipd.) za nacionalne pravice in za enakoprav¬ nost. Nacionalizem velikih narodov (npr. Spancev, Francozov, Nemcev, Italijanov ...) pa Je pravzaprav odveč in nesmiseln, sej imajo ti nerodi v svojih državah vse razvoj uep ožnosti in pravice. ~ako nastopapri velikih narodih predvsem šotei- nizem. Hi čudno, da centralistični Francozi in heg^jotoni stični srbsko iiusi ta3.o navdušeno podpira Jo\/dhitarietično hizijo Jugoslovana ' ^ ske ureditve. . \ ' j '■ v Zanimivo Je vprašanje, zakaj večnacionalnedržavo ne zadovoi ljijo svojih (številnih) narodov s tem, d« bi Jim priznale vse nacionalne pravice, saj bi Jih s tem zlepa pridobile zase 7 Ano (Avstro-6grska, Rusija ozrorna Sovjetskazveza, Jugoslavija). , 'NSO / \ "»m«sto tegdys« te države ves eas svojega obstoj« ukvarjale žig.ldz vladavino "vodilnih"! "državnih" neredov ( N emoi, Rusi, orbij in s tjklpČenjem vseh drugih (k v bistvu so hotele biti "enonaeionalne"), Razumljivo je, de morejo potemtakem tovrstne države preživeti zgolj kot najhujše diktature (treba^a je priznati, daje bileše najbolj pravna država vendarle Avstro- t Ogrska). Ob razvoju demokracije take države, utemeljene na neena kopravnosti narodov, seveda nujno razpadejo. Med zglednimi primeri za zapletenost odnosov na nacionalni (nacionalistični) podlagi je ravno Jugoslavija. Kot veno, je bil*jlebajl91S sestavljena iz dveh ei vili zaji jekih (težko združ¬ ljivih) delov : bivšega turškega (vzhodnega, prsvoelavno-islsm- 3kega) in bivšega avstro-ogrskega (zahodnega, katoliškega), ^a- cioanlna/folitiia v prvi Jugoslaviji pa je bila tako proerbska, ^ t ' d« je moral« odbiti vse druge narode. ‘ J »takoj ob ustanov/tvi države so oili uradno priznani le trije narodi {Srbi, Hrvati, Slovenci), a x*±sx;apr. še tri trije takoj spremenjeni v tri ple¬ mena" enega naroda (troedini narod I). i oft 2. svetovni vojni tolikokrat preževecenafraza o bratstvu in enotnosti je bila povsem uveljavljena že v prvi Jugoslaviji : bratstvo je bilo v znamenju Velikega brata v^pogradu, enotnost p« je zagotav¬ ljala srbsko govoreča in misleča vojska. Tuijj« trebajomeniti t.i. jugoslovanski na c ion sl iB eni (Or juna, orjunači). x oiuelj.il je no onem (sovedakiktivnem ) jugoSlovanskem narodu po načelu ens drževs, en narod, en vodja (kralj)y in seveda na napadanju posameznih nacionalnih zevesti v Jugoslaviji. Hitri propad 8 prve Jugoslavije ni razložljiv samo s premočjo napadalcev, ampak tudi z zatiralsko nacionalno politiko beograjskih vlad* Eformalna, naravna nacionalnalpustva so v prvi (in ctugi l) Jugo¬ slaviji omejevali in preganjali, propagirali in gojili pa umetni jugoslovanski (= velesrbski) nacionalizem (pravzaprav ^ je povsem perverzna^zahteve, dajsorajo narodi bolj ljubiti drug (tuj) narod kot svoj; celo biblijski izrek pravi : ljubi bližnjegaikot samega sebe - torej t tako kot - in ne : bolj kot i r samega sebe)* K*zen nekaterih zmedjndh idellistov so se pri¬ im ^3 tam ključevsli jugoslovansioasu nacionalizmu pač tiski predvsem tisti , ki so hoteli biti blizu vladnih korit. V novejšem času povsem ustreza vlogi jugoslovanskih nacionalistov t.i. generalska stranka ZKJ - gibaa.je za Jugoslavijo* Komunistična vladavinajv Jugoslaviji je sicer po 2. gretovni vojni utemeljila nekak federalizem, ki pajpe bil bolj reklamnegiznačaja, v bistvu pa se^e nadaljevala unitaristična hladan je iz pograda. Komu¬ nistični internaeionalisem je vendarle v bistvu gradil ma srbsk ki (relativni) večini v državi (to potrjuje državnajuprava t vojska ••*)• Iz^ Čudnega spleta med internacionalizmom (sodelo¬ vanje narodov) in nacionalizmom (gibanjem posamezneg^aroda) je nastal nov "statistični" narod - Jugoslovanov* Določeno število prebivalcev Jugoslavije se je začelo izjavljati nacio C\&> .< H nalno kot Jugoslovani, Ali smo s tem^že dobili nov narod ? V bistvu je to le mešanje državljanstva in nacionalne pripad¬ nosti, saj se tisti, ki sejje opredelil za Jugoslovana, v tistem trenutkifr^mv ničemer spremenil glede na prejšnjega Srba, Bo¬ sanca, Hrvata ip±r itd. Tudi razlaga, da je otrok iz mešanega zakona (npr. med Srhom in Slovenko) pač Jugoslovan, je privle- 9 A/l n cena za|l|j«* Kot jejznano, iz zvez jped px*ipadniki različnih na* rodov (npr* med Slovencem in ^emko) ne nastajajo nivi narodi« 0 tem vprašanju scip že pred leti podrobneje polemiziral z enim od teoretikov jugoslovanstva kredragom ^atvejevicem ( Članek z naslovom Setve javi 6 in jugoslovanstvo - v dnevniku), zato ob ± tej priložnosti le^c kratka pripomba« č® je nacionalna pripadata* V) ' nost zgolj voluntarfciLtiene "pogruntaeija", je treba kot enako¬ vredna sprejeti vsa opredeljevanja - in ne samo jugoslovanskega (očitno ps jejjLmelo ravno to opredeljevanje vso politično pod¬ pore : prim. spet cesto opredeljevanje za jugoslovanstvo v voj- x«l ski I). i‘ako uvrstimo med narodč/obsiran seznam : od. Istranov, Dalmatincev, Vojvodincev do Slovanov in Evropejcev ali kar* Kem Ijanov. Sedenji nacionalni spori v Jugoslaviji so nasledek več- dcsetletnega tlačenja "kipečega lonca" nacionalnih problemov s pokrovko diktature* Ko je ta pokrovka popustila, so prišli na^an vsi stari računi in vse stai‘e zamere (od^.918 dalje)* io- dobni pretresi so značilni tudi za Sovjetsko zvezo, ^edtem ko lahko ugotovimo vzporednost med zmernima"reformskima" komunist r\f -> toms Gorbačovom in Hakovicem, pane precejšnja razlika med radi kalnim reformistom ^eicinom (kot vodiijem Rusije) in t*i* naci¬ onalnim boljševikom Miloševičem (kot; voditeljem ^rbije). Jelcin e je, kot kaže, bolj pripravljen popustiti pri velruskem hegemoni £ zmu, Miloševič pa na velesrbskem hegemonizmu vztraja ozrroma se z njim poli laično utemeljuje^n napreduje* ^ajvečji problem pri jugoslovanskih nai| ciona^iih razmerjih (obenem bistvenih političnih razmerjih) je seveda, ker ni omogočen enakpraven dialog oziromajpolilog* Srbi sejzenašajo na svojo relativno pre- A-1 3 10 ruoč (vojska, zvezrajustauove v pogradu) in vsiljujejo svoje pogoje o ''oliki Srbiji, ^e zdaj pregovorimo o nacionalizmih v Jugoaluviji, j« večina poč povsem utemeljeno v boju za narod¬ ne pravioejin enakopravnost. To so obrambni nac-io^aliond : slo¬ venski, hrvoaki, muslimanski, makedonski, al^bsnski. Srbski na i odalni nacionalizem je v bistvu šovinizem, soj temelji na xk večvrednosti in posebni vlogi Grbov - le-ti morajo vladati i n imet i pri vilegije I /tudi tara, kjer so manjšina (Hrvaška, Bosna, Kosovo • ••). x a politika vodi »goij v nenehne sovražnosti, navsezadnje pa no more prinesti koristi niti Grbom,, saj je narodov, s katerimi so sprti, vendarle prev o?.. ^»enkrat (to pišem v zadetku avgusta 1991) če nic ne kašo, do bi nasprotniki dosegli k?)s sporazum o modusu vivondi na področju (bivše) Jugoslavije. Reakcije »vro#kih velikih člr- žsv (sli dvanajsterice sploh) spominjajo najlstnika lepega stanovanja, ki ssjhooa ns^iitro rešiti umazanijama jo žeto po¬ mote pod preprogo. V diplomaciji p "velikih” pa se kaše tudi celo paleta nians* (vendar ta diplomacija vedno bolj "ljubi" države kot pa iqpnm prebivalce iekdežra ozir i om» narode telikfcž državi! ♦ ^sjbolj trdno za unitarno Jugoslavijo so zavzemajo Francozi 4tudi Spanci), saj imajo pmlbi z lastnimi podložnimi narodi (čeprav tam veliko govore o človekovih pravicah, pred¬ nje očitno ne štejejo narodnih pravic l). t‘ako bi Francozi z poseljeni pristali n alt e oi^ij o (in prakso) enega jugoslovanskega naroda, a le-ta ostaja tam, kjer je vedno bil : na papirju* S svojim vsiljevanjem v prti in drugi Jugoslaviji so je jugo¬ slovanski nacionalizem povsem diskreditiral. Prev lepo go ilustrira 2, oznaka nacionalizma iz V erbinčevega Slovarja tujk. 11 C"Beakcionarns psiiiikKc ideologij* in politik*, v kateri skuša vladajoč* plast prikazati a/oje koristi kot koristi vsega narod* sli prikriti otiranječfcugih narodov, postavljajoč : 'evoj n^rod v gopodujoč položaj,”)* Zgleden primer ali ksr zadnji ostanek Jugoslovanskega ''nacionaLima” Je bila Jugoslovanska vojska, ki J«^konec junij* odložila še fcadnje ljudsko-propegandne maske, ki Jih Je de¬ setletja uporabljala, f* vojska (tu so pač mišljeni njeni vo¬ ditelji - generali ) se Je ves čas *o 2, svetovni vojni uk¬ varjala srno z dvojim : s *.oaunizmd in z unitarizmom («* arbiza- cijo), ^arnesto da bi oil^rabe s^Jrloveaščine v vojski povsem normalna (v Sloveniji pa celo obvezna), Je morel vsak Slove¬ nec v vojski občutiti, dJje|pripadnik neenakopravnega, podložne¬ ga naroda in da mu poveljujejo v Jeziku vladajočega naroda, *ako Jc^očitno, da Slovenci šele v zadnjih letih doživljamo zad¬ njo fazo naciona Lt svoboditve i oi 194-^ do 199o sta Jo nam¬ reč aejpovsem onemogočala komunizem in unitarizem, "a koncu še nekaj opomb k na začetku podanim opredelitvam nacionalizma • h začetna opredelitev pri Vrbincu Je usmerjen* zgolj razredno - in Je pomanjkljiva (“rrodn^zevest, ki se kaže v boju mlade buržoazije proti fevdalizmu in absolutizmu,), ^*s- no Je, d* za boj proti fevdalizmu ni potrebnajnaaioanlna^avest, amp 3 k socialne (revolucionarna) zavest. Opredelitev bi moral« bi ti pač določnejša * upr, narodne zavest, ki sejkaže v boju mi miti buržoazije^o |l*čeueg# narod* proti fevdalizmu in absolu¬ tizmu vladajočega narode. Kot Je zelo dvomljivo, da obstajajo narodi šele od novega veka, Je vprašljivo tuui omejevanje 2, definicije naoional »zrn* v SSKJ II nall.9* stoletje, A 'eJbolJ spre- 12 penilo Iv* j® še 2, opredelitev nacionalizme, ki jo je podel keton-Vstson (organizirano politično gibonje, katerega ncnca je podpreti cilje in interese narodov ozirom* naciji* xi es p® je, d* sc ti cilji in interesi lahko celo izključujoči : ca a®rod se hoče osvoboditi izpod oblasti crugeg*, drugi pajhočt vladati n»d prvim« Ali je kaka zveza med revolucijo (kontrarevolucijo X - n nacionalizmom (intemacicnalizmom ) ? Po izpeljavah, ki smo jih že podali, bi bil revolucionarni nacionalizem tisti, id sc bori za nacionalne osvoboditev, za nacionalne pr*vice, in kon¬ trarevolucionarni tisti, ki satire pravic* drugih narodov« Pri komunistih, ki so pretežno operirali s revolucionarnim inter¬ na cionalazmam, pa se pojavlja nacionalizem v glavnem v -ontrs- revoliicionsrni in reakcionarni vlogi« 2* sklep še to ; Nacionalizem in intemecionalizem sts vidna in pomembne irižben^pojav* v našem času. Kot večino besed lahko vzbujata pozitivnega negetivne razlage^n odzive« enalisa je poskušala iz zapletenega ^tirinta, v katerega n?s vodi pnsmaoEaca pisanaijpomenska palft* obeh besed, najti neko j rešilnih poti« Obejabravnavani besedi pa sto v svojce: pomenskem pozitivnem jedru ( neeionelisem - ljubezen do last¬ nega narodni, internacionalizem - prijateljsko sodelovanje mod ntrodi) zlahka združljivi v vsakem dobronamernem posamezniku« kndrijon -keh (Ne)vesele potegavščine političnega besedišča C III. hedtem ko revolucijo, kontrarevolucijo, nacionalizem, in— ternscionalizea in podobne|i:ujke lahko štejemo - kljub razšir¬ jenosti jitmh besed - v "učeno" b*s//edišee, pa sejhaajdeaao z be¬ sedama desno in levo v izrazito vsakdanji, običajni sferi, Z desno in levo roko (vsak dan) delano, z desno in levo nogo (vsak dan) hodlno, z desnim in levin očesom (vsek dan) gle¬ dano itd, Pri ten je treba dodati, da sta za normalno funk- ( cioniranje človekovega telesa enako pomembni desna in leva stran (čeprav je res, da je npr, raba desne roke pri večini ljudi izrazitejša). Spomnimo se, darjeelovek, ki imele eno od rok ali nog - invalid, horda je to dejstvo kar primernojod- skoenica za prehod na politično uaorebo desne in leve strani (desnice in levice), Politien^raba desnice in levice izhaja iz francoske revolucije 178$ ozirom^točneje t iz razporeditve posameznih strank v francoske* parlamentu (konventu), drugo opredeljevanje, ki je bilo v omenjeni ustanovi v rabi,pa ka¬ že bolj na spodaj in zgoraj (spodaj ••močvirniki", zgoraj "gor¬ janci" - montagnerdi). ds Preden pa se podrobneje srečamo z Vsekakor pomembnim poglav jem francoske zgodovine, moramo \/saj nakazati še eno uporabo deecega^n levega načela, in to * versko, V krščanstvu, ki je bilo v času francoske revolucije že^koli li?oo let prevladu- joča^beligij* v Evropi, sta desna in lev« stran vrednostno noč¬ no označeni. Vzemimo kot primer kar Poslednjo sodbo po u ateje - vem evangeliju s 2 !, ICo pa pride Gin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takr-st bo sšdel no prestol svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim *si narodi in ločil Jih bo ene od drugih, ka¬ kor pastir loči ovce od ovnov j in bc ovce po^a^vil na svojo desnico, ovne pa na levico, ~'ed*J poreče kralj tistis, ki bode najkjegovi desnici * dridito, blagoslovljeni nojega uiota, prejKite kraljestvo, ki v*ii J pripravljen o od začetka svet« l Lakaj lačen asa bil in ste ai dali jestij sejen sem bil in ste isi dali pitij popotnik sem bil in ste ne sprejeli; nag osa bil in ste ne cblcklij bo Is n 3>a bil in sto noobiskali; v Jeli asa bil in ste, prišli mori • ,,, 1'skrat porečo tudi tistim, ki bodo na levici: 'froe izpred učno, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom, ‘'skaj lačen asa bil in ni niste doli Jesti; žejen sen bil in ni niste- dali pitij popoten ra bil in ne niste sprejeli; nags-K oil in ne niste oblekli; bolen sen bil in v J* Ji in mo niste obiskali.' •«* In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno živ ijcajc.' 1 (citcrano ?o Sveten pianu Store in Hov^fccvesc - Eku¬ menska izdajo, Ljubljana 1975 » str. loOJ), Giblični leksikon (Celje 1964) nas opozori ob oaenjenen še ns to, da jo na desni tudi božjo varstvo (Izaija 6p, 12). &e več o desnici in desni strani v zveni z Biblijo zvemo v nje«- r.-i oiblijsk'5 teologije (Lagreb 1938). Lesna roka je tu ozna¬ či enaicot sneuenjo božje noči (npr. knjiga psalnov 118, 15-16 i mesnica Gospodove je uogočno delovala, desnice Gospodova ne je dvignila • ••£; podobno se Knjiga psaluov 2o, 7 : Zdaj vea* 3 dr je Gospod podelil srago svojemu maziljencu, g* uslišal s svodih svetih nebes s ncčjo svoje zmagovite desnice«'* Podobno še Knjig*psalmov £1, 9). *t< božji damici bodo iz¬ voljenci uživali večne blaženost (k psalmov 16, 11 j Pokazal «i boe pet življenja, polnost veselja pri s ebi, večno radosti n« svoji desnici«) Božjost desnice je potrjen* ■le n? več mestih ( Knjig* psalrov 8c, 16-13} Enjiga/ps*!- i rov llo, 1} Apostoli* del* 2, J*)« Tz dejstvs, de je poudarjen* bežj* stran de sna , se d* šklepeti, d* je rssprotne - torej leva - štren pravzaprav hudičev* ! 3 te« v zvezi lahko upravičeno trdimo, do je pozitivno ocenjevanje levice (tudi politično) mogoče šele od 18. ozire«? 19« stoletja drlje. takrat namreč jo raz¬ svetljenstvo s svoji« racienaliz^on, deizmo«, tudi oateria- 1 izaos in psjs n»psdi ns rimsko (Jerkov (npr, Voltaire) vsaj do neke mere orisjalo krščanske idejno (desno) rrevlsdo« ■?r*nco 9 kf revolucij*, ki je - shematično gledano - spoeed ned vodilni«? sredp jevočkiria stanovom«! : plemstvom /SKa 0u£ jdbry?^w» ' In duhovščino d?r^fii7trctji« stanom - meščanstvom, jo tako vseboval* v določeni mori tudi protic črkovno in protiversko miselnost« H evolueion? mi politični in da Iona tudi idejni preobrat ?* jspele sploh cnogočilf, ds jc pojou levi«* - vs*9 pri nekatrerih ljudeh, skupinah in stranicah - pridobil vositiven zven« 74 * j ps si oglejmo nekaj leksikonskih oznak sc desno / desnico in levo / levico, leksikon Družboslovje (Lj. 1979) r '-j nare geslo desnice prikaže takole : "politi er.pjin idejne pri¬ padnost stranka« in skupinam, ki zagovarjajo in Ironijo pozi- k M3 starih oz* konservativcih razredov, njihovih i.x*iviXegi— oov itd*; pri geslu levico «® bezeno i 1/ politične strank« IJ. ioa jc v parlamentu seueže na levi strani (gledano od predsed¬ n ika) , 2/ sinonim zapolitično in idejno usmeritev z demokra¬ tično naprednejšo vsebino; dokaj splošen naziv zjjkoruniste, so¬ cialiste in socialne demokrate," Geslo n p s z^-ir.rvar. dodatno opo¬ zori ne n* nianpe levice { nova levica, snema^Levioa t skrajna levica) # osenja pa tudi ravnotežni eleuent : desnice in cen¬ ter. ilpvar slovenskega ka jižnogs|jesika- 1* (L u * 19?o) nar ponu¬ di pri geslu desni kot 2* pomen t poli trsno konservativen, na¬ zadnjaški;* pri desnici po 2* poacn : konservativna, nazad¬ njaška stranka ali taka skupinz^v stranki; bb vest ne ; desničar 2* pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke; desnica ski - nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke; desničarstvo * miselnost desničarjev, konservativcev* Glovar slovenskeg^aijižuega jezika II* (nj. 1975) P® ziaH prikaže levo stran* “ajpret ; lovi - 2* poiicieno progresiven, napreden; levica ; 2* progresivna, n.rouna eox'anka ali rake skupine^ avganki; levičar ; pripadnik progresivna, ncprelntf stranke; levičarski ; nanašajo*, se na pripadnike progresivne, napredne stranke; levičarstvo i 1. iiscinost levičarjev, napred arh ljudi* ~aj pove o politični desnici CooioloŠki lekcijfhi ( L eograd 1^62) ? '|esr^ca je neživ za konservativno usmerjene idejne in politične rile, ki branijo ^olož.je starih olr oostoječih raz¬ redov in se upirajo spremeabaa. hesniearji so nagnjeni k hie¬ rarhiji, nejzaupajo v anoziso in v Sloveka|ln aa prezirajo 5 /II o KS a c demokracijo." Omenjeni leksikon nasjboČui še o relativnosti desnicejin levice glede najobdobje; v 19. stoletju so s padale v desnico t aristokracija, cerkvena^iierarhija, visokajburžoazija in državna birokracija; liberalna buržoazija pa je bila|takiat <\0 I levica ! 0 slednji pa pravi #iti leksikon tole i "-^evice je naziv za družbene sile..., ki as bore za napredek družbe." V ož¬ jem smislu pa so levica "tiste družbene sile, ki se borijo za najnaprednejše ideje in stališča ter za razvoj prave sociali- •v stične demokracije." (torej pravo propagandno leporečje, ki pa deluje ob prraw»w povezavi levice s komunistično oblastjo prav groteskno!) ^akoj nato paLLeksikon, zvesto po ^eninu ' £> (prim. ^evičerstvo - otroška bolezen komunizma) kkrca levičar- stvo kot negativen pojav v komunističnem gibanju. Vrnimo setzdaj k francoskemu parlamentu v času revolu¬ cije 1789-1794-• Kot glavni nasprotujoči si skupini v parlamen- tU3Gfcmx so s e oblikovali jakobinci (radikali, levica) in žiron- dinci (zmerni, desnica), večji del poslancev pajni bil oprede¬ ljen. ^eveda so bili še bolj levi kot jakobinci (npr. hebj!r- tisti in "besni") in enako tudi b^lj desni kot žirondinci (npr. rojalisti). Ko je nastopila^akobinska diktatura z vodjem Robespierrom načelu, so sledile likvidacije nasprotnikov v ši¬ rokem razponu o-d "leve" do "desbe" (od zelo levega 4 e brirta in tovarišev preko "antona in njegovih desnih jakobincev do rojalistov). V tem in v vseh podobnih primerih (npr. ruska oktobrska revolucija) gre vedno za isto totalitarno načelo ; z ^Likvidacijo vseh drugače mislečih, pri tem j^Leviearstvo ali desničarstvo kaj malo pomembnejzadeva. (prim. kdo vse^ je bil n va 6 zaprt v Jugoslaviji leta 1948 in dalje : od informbirojevcev — levičarjev do fašistov « desničarjev, od demokratov do roja¬ listov itd«). In zdaj še pomislek o odnosih levo - sredinsko - desno« Že pri razmišljanju o revoluciji in kontrarevoluciji smo od¬ vali kriti, kako prehaja prva v drugo ijk tudi narobe« Nekaj podobne* ga ae dogaja tudi pri odnosih levica - desnica (njun odnos Je sploh zelo primerljiv dvojici revolucija - kontrarevolucija)« Vprašanje Je, ali so bili Jakobinci po prihodu nadoblast še levica (uničevali so nasprotnikijna|vseh štraneh)j ali nejpostane vsaka oblast vsaj sredina, če že ne desnica ? BolJševildL, ki s so s e imeli za vzor(č)no oba levico, so vendarle preganjali le vičarstvo enako ostro kot druge^esprotnike* raznih barv« x ri- mer«,aba med Jakobinci in boljševiki JejsbičaJna in v glmnem us¬ trezna, primerljiv Je tudi odnos Robespierr^- J)enton in Jtalin - .Trocki (prvoimenovana sta likvidirala svoj^političnajbekme- ca), ^azlika p^je med usodama vodij« Robespierre Je kmalu po¬ stal žrtev lastnega terorja, Stalin pa|je|obdržal s terorjem ob lest več desetletij. Stalin Je torej zmagoviti Robespierre, nadaljevalec diktature, temelječe na terorju. k vrnimo se k iH8iŠli e ?evice - desnica. Kdaj se vladajoči "levičarji” (npr. komunistični aparatčiki, ki so desetletja pre¬ živeli v komiteJskih naslanjačih) spremene v "konservativno us¬ merjene idejne in politične sile, ki branijo položaje starih ali obstoječih razredov in se upirajo spremembam" (prim. lekm sikonsko oznako za desnico I) ? Prav zabavno Je tudi, kaj im leksikonska oznaka pripisuje desniei : nagnjenost k hierarhiji, /a 7 nezaupanje v množice^n v človek* in preziranje demokracije." Ali niso vse prej omenjene stvari naravnost značilen za ko- nuniste, ki skisajo za "najnaprednejšo levico " ? "akšna^e p^rvzaprav razlika ved nacisti, ki so uvrščeni vdjsnico, in komunisti, ki sejuvrščajo v levico ? |e nekdanji vic z refrenom ' isti, -isti je povedal veliko# ^ajobeh straneh s vodja, stroga hierarhija, nezaupanjejv množice (nedopuščanje svobodnih volifcav tev), nezaupanje v človeka (ljudje pod policijskim nadzorom ali v zaporih in taboriščih), preziranje demokracije (pač dik¬ tatura)# Vso relativnost opletanja z levico in desnico nam kaže anekdotičen primer iz zadnjega časa* Ob poskusu vojaško-po- litičnegmprevrata v Sovjetski zvezi sem npr. v dveh ljubljan¬ skih časnikih prebral dve različni interpretaciji : Slovenec % je pisal o desničarskem poskusu državnegJudara, Neodvisni dnev¬ ffc nik pajo levičarskem 1 i J ri tem je trebajreei, ds fesa res navse¬ zadnje utemeljeni obeopredelitvi. Nabavno pa je, da je Slove¬ nec podlegel levičarskemu^ vrednostnemu sistemu (levicajje do^ bra, boljša, najboljša) in okrcal okorele generale, policaje in sparstčike z desničarji (Gorbačov je v tej vrednostni per¬ spektivi boljši = levičar O. Neodvisni Dnevnik pajje ostal zvest ustaljenemu imenoslovju t komunisti so levičarji, genera¬ li itd. so bili komunisti, torej je šlo za levičarski državni udar (Gorbačov je v tej vrednostni perspektivi desničar, kar spet v nekem smislu drži,saj opušča socializem-komunizem inn a se obrača h kapitalizmu !)• v Ob vseh teh besednih igricah se jejtreb^ponovno vrniti k vsakdanjosti, k življenjski praksi. Spet na« bo prav prišel Prešeren s svoji* soneto* o kaši. Gre ze preaislek o te«, katera kaša je "boljš obdelana in bo j polita" : desna ali leva. Ge vzamemo vse znane komunistične vladavine na svetu kot primerke "leve" kaše, pote« jejodgovor hitro pri roki t "levi" rezultati so slabi. "Kaša" ni le slabo obdelana in sla¬ bo polita, aapak je (» kruha, hrane, npr. v Sovjetski zvezi) celo priaanjkuje. *se leksikonske tirade o "naprednosti" le¬ vice se pri tako enostavnih dejstvih, ki jih lahko opazi vsak človek v socialistične« sisteau (zanj sfc^značilqš poli¬ tična tiranijajln gospodarska^olomija) sesujejo v prah in pepel. Ali kaže/potestake* vrednostno potrditi desnico ? če je des¬ nica npr, zahodnoevropska ur^ ditev, v kateri sta prisotna noraalno gospodasstvo in tudi tip sooialne države, poten vse¬ kakor. Sicer pa se zdi, da je d nasip izraz desnica zaje drugbe (tudi z a sevemoa«eriško) preozek in preveč izključu¬ joč. ri urejenih državah in družbah gre za neko sredinsko us¬ meritev, , ki skuša uravnotežiti skrejn^politiena nasprotja, Idi sibesedno izkazujejo kot desno in levo * 1 Gejpovzaaea pri¬ merjavo z zičetkajelanka, dajje človek saao z eno roko ali no¬ go pravzaprav invalid, lahko sklene« to razmišljanje s tem, da potrdi* kot pozitivno k har»oniji težečo sredinsko načelo. veliki pesnik Gregor Strniša je prej oaenjeno misel izpovedal pesniško takole: "Svetu vlada "fehtnica, / nebo in zemlja sta stehtana." Andrijan ^ah / f • j ' (Y\ C&J [vyt^CO \ pj. u$ (^e)vesele potegavščine političnega besedišča IV Ai ed besede s širokim pomenskim spektrom spsde tudi liberalizem, '— f .izraz jerabljen v ožjem političnem, strankarskem smislu in v v H splošnejšem smislu kot določenamišljenjska značilnost (morda celo politično nedelujočega) posameznika, ^eiščemo besedi liberalizem ustrezno naprotje, sefaajprej pojavi kot možnost protiliberalizem* (kontraiiberalizem). Izhajajoč iz izvorndlatinske besede famraan (lat, liber *» prost, neomejen, svoboden, neodvisen idr,; iife lat, liberalis ** svoboden, plemenit, dostojen, blagodušen) bi libera¬ len najprimerneje prevedli kot svoboden ali svobodnjaški (libera- en ližem kot svobodnještvo), protilibersliana pa kot svobodi nas¬ proten (protiliberaližem pa kot protisvobodnjaštvojf. v ends r pa je protiliberalizem (podobno kot protinecionalizem) premalo rabljen in premalo znan izraz, tako da je bolje najti kaj ustreznejšega, x ako iz domače kot iz tuje političnetradicije nam bo prišel najbolj prav klerikalizem. Obe besedi, ki sta včasih / označevali dva političmjpola, dve an^protni stran(k)i, pa sta do¬ kaj rabljeni tudi v današnjem slovenskem časnikarskem pisanju, in to za yinnmiftYižBBH Ž« sedanja domač^politična nasprotja. Po¬ vezava med zgodovinskimi vidiki in asdanjim trenutkom pa bo najpri¬ mernejša izhodiščna točka za našo obravnavo, w ajprej si oglejmo nekaj leksikonskih razlag obeh besed (pojmov), "eksikon družboslovje (CZ 1979) porabit za razlago li¬ beralizma kar polx strani (celo več kot za leninizem I). *ed drugim pravi tole : "liberalizem - doktrina in gibanje mlade bur- žoezije v obdobju razkroja fevdalne absolutistične monarhije in vzpostavljanja kapitalizma, osnovnima v prosvetijenstvu, recio- nalizmu in individualizmu 17. in 18. stoletja." In dalje : "U S - tavaliberalne države jamči politično s vobodo za vse in enakost 2 AIS vseh predgakonom." In dalje j "Liberalna demokracija je v 19. sto¬ letju zagovarjaleidejo o samoddločbi narodov in je bila* na če¬ lu gibanj za nacionalno združitev (Italije, t^emčije) in nacional¬ no osvoboditev (Poljska, Seška, jugoslovanske dežele)." Tu se kaze torej tesnapovezave med liberelumom in nacionalizmom l 0 klerikalizmu nam isti leksikon povenakretko tole : "d jav- L [ nost političnih in verskih organizacij, ki jeinspirirenaod ka- v ) V m***"' toliškecerkve in njenih institucij, za vplivanje na javno mnenje oziroma na politično in kulturno življenje kake države." Vrbinčev Slovar tujk pove o liberalizmu (izpeljujeta iz francoske besede liberalisme) tole : 1. meščansko svobodomisel¬ stvo, celotnost gospodarskih in političnih naziranj industrij- \j skegameščanstva v dobi njegovega bojs s fevdalizmom in meščan¬ skih revolucij, na stopnji kapitalizma svobodne konkurence, 2. liberalnamiselnost ali ravnanje." 0 klerikalizmu (besedo iz- V- . . y vajaiz latinske besede clericalis - cerkven) papove isti i * k s ± k* ^ _, ^ slovar tole : 1. vmešavanje ^erkvein duhovščinr v politiko, politično gibanje, ki zastopa koristi ^erkve, zlasti katoliške, 2. klerikalnapolitikain ideologije{ podpiranjete politike in cerkvenega vpliva sploh." Slovar slovenskega knjižnegajezika II. sporoči o liberalizmu naslednje : " 1. gospodarske^n politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo, 2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost." Prictzgi točki gre za že omenjeni splošnejši vidik liberalizma (npr. mjfcodročju vzgoje : liberlana vzgoja). ‘ri klerikalizmu poudarja SSKJ II. večinsko slabšalno rabo te besede : "klerikel zem je nazor, ki zagovarja cerkveno vodstvo javnegaiživljenja." Klerikalizem paje tu povezan še z oznakama nazadnjaštvo, konservativizem. Oglejmo si še nek%j leksikonskih opredelitev, ki pa ne bodo ponudile v glsvnem nič bistveno novega, iolitička enciklopedije (Beograd 1975) pravi, de je "libera¬ lizem politični neuk, po katerem je trebe prepustiti družbo svo¬ bodnemu rezvoju, države pa naj se čim manj meša v družbeneodnose, ker je samo tako mogoče zagotoviti napredek družbe•" Liberalizem jepo tem leksikonu časovno omejen (od konca 18, do koncal9. sto- Ar letga) in povezan z libetalno državo in liberalnim kapitalizmom (t.j. s sistemom lsisser feire, laisser passer » pustiti delati, pustiti iti ® omogočiti svobodno dejavnost), ^animive pomenske nianse ima liberalizem v anglosaških deže¬ lah* Po omenjenem leksikonu pomeni liberalizem tam naslednje : privrženost človeku in ne državi, svobodi in ne oblasti, liberal¬ ci so , zlasti v ZDA, izenačeni z radikalci I Leveda enciklooedije ne pozabi omeniti, da dobi v socializmu liberalizem negativno 3CSEh±H8 oznako, ker je povezan “z anahronističnimi težnjami, z nazadnjaštvom in z vračanjem zgodovinev preteklost". "pojav v cerkvi, težpja cerkve (predvsem katoliške), da vpliva s svojimi verskimi in političnimi organizacijami (znans ^stoliška akcija)," leksikon omenje ovb geslu klerikalizem še politični spopad med klerikalizmom in liberlaizmom vaj aemčiji (t,i* kulturni boj v 19* stoletju) in v Franciji (tu je bila w erkev letal9o5 lo¬ čena od države) in poudarja veliko vlogo klerikalizma v uloveniji v času od 1918 do 1941 (SLS). Klerikalizem pane po oznaki omenjene enciklopedije tole s Medjunarodni politički leksikon (**agreb 196o) sploh nima gesla liberalizem (zanimivo I), o klerikalizmu pa pove kratko in jedr¬ nato : "klerikalizem je reakcionarnapolitika, utemeljena na reli¬ giji; skušaohraniti in povečati politični vpliv u erkve v državi." ko žepišemo o liberalizmu, je vredno omeniti kakovostno in zanimivo študijo Liberalizem, ki jo jejnapisal Anglež V* Hobhouse in prevedel Albin Ogris, izšlapa/je v Ljubljani 1922. K 0 sprego¬ vori o osnovah liberalizma, naš teje avtor naslednje : l/Občsnska svoboda, 2/ finančna svoboda, 3/ Osebna svoboda, 4/Socialna svo¬ boda, 5/ Gospodarska svoboda, 6/ Domača pravica, 7/ Pokrajinska, plemenska in narodna svoboda, 8/ Mednarodna svoboda, 9/ Politična svoboda in ljudska suverenost. ry) 5 tudi j a spre go v or i še o številnih in še vedno dctuelnih vpra¬ šanjih v poglavjih i Jedro liberalizma, Država in poedinec, Gospo¬ darski liberalizem in Bodočnost liberalizma. % strani 64 avtor označi liberalizem takole t "Liberalizem je vera (II), ds se d$ Jt družba trdno zasnovati natej s amovladni sili osebnosti, da se d£ ni me&a, ki b& omejevale obseg te socialne stavbe. Svoboda potem ne postane v toliki meri poedinčevaprevice kakor socielnsnujnost. " In dalje : "Vlada svobode obstoji ravno v aplikaciji razumne me¬ tode. Ona pomenja otvoriti vrata klicu razuma, imaginacije in socialnega čustovanja, in ra zven v odzivu temu klicu, ni družabnega napredka." "avedene misli lahko koristno aktualiziramo in jih prenesemo v sedanjost, ko doživljamo prehod iz totalitarnega in izrazito proti svobodi usmerjenega (protiliberlenega) komunizma v postko¬ munizem. Slednji temelji ravno na svobodnem razmahu (mišljenja 5 f\vs in delovanja) posameznikov in s tem tudi družbe, ki je navsezad¬ nje le seštevek in povezava teh (osvobojenih) posameznikov« Medtem kc spregovori Hobhouse o liberalizmu strokovno in ana¬ litično, znanstveno in nevtralno, pa skuša brošura "Slovenski li¬ beralci s v pravi luči" (Ljubljana 1913) to politično-idejno smer prikazati v ksr najslabši luči« °asno je seveda*, da je tekst napisan z drugega vrednostnega politično-idejnegakota, to jez vi- L * ^ dikaklerikalizma, V bupuri je liberalizem opredeljen takole : "Liberalizem je struja, ki izza francoske revolucije oziroma izza cerkvene revo¬ lucije ali reformacije v 16, stoletju razjeda človeško družbo in se smatra za nasprotnico katolike V erkve. Liberalizem je ena glavnih zmot naših časov, povzročitelj zmede in nereda v sedanji človeški družbi in oče naklepov, nasprotstev in sovraštva proti katoliški ^erkvi,/namen predstavnikov liberalizma je ^erkev uni¬ čiti ali vsaj izriniti jo povsod iz javnega življenja," ^c;'ikor prezremo propagandni bavbav, jeto dokaj smiselns in -i v \"T VllP , vsebinskaoznek8liberelizma. ^animivo je, de pitegnetapznaka mejo > L L liberalizmanazaj, v 16, stoletje, in to kar utemeljeno, V huma- nizmu gotovo lahko odkrijemo različico liberalizma. Presenetljiva -tu A (a posrečena) je oznake cerkvena revolucijaza reformacijo I Liberalizmu bolj naklonjena je brošura O liberlaizmu (ljub¬ ljena 1927), v kateri preberemo med drugim : " v eliko idejno in gospodarsko gibanje, ki gaje povzročil liberalizem, je ustva¬ rilo tudi novo teorijo o državi in njenih nalogah, °snovni ton liberienege neukeje bil : vsem stremljenjem je prepustiti popolno svobodo razvoja," / 11 ? 6 ■^afcadnje omenimo še delo, ki spada danes po svojem enoumnem pleteničenju že v humorno sfero, To je delo D, “arkoviča in S, ^ržavca liberalizem od Djilesa do danes C^eograd 1978 - 2 knjigi). Avtor j cf verniško "poznata” edino pravo družbeno pot in edino rl pravo mišljenje (to paje komunistično oziroma tisto trenutno Ti vladajoče v ^eogradu) in v knjigah temeljito obračunata z libers- V lizmom, ~e-ta se jeznsšel v naslednjih kombinacijah : s kontra¬ revolucijo 07* s tehnokracijo (normalno), s konservativizmom (1?), z novo levico (I), z nacionalizmom (normalno), okrajno nizkaraven tega priganjaškegain preganjaškega piša- n ja naspovsem prepr|>čao tem, koliko zaneaL jiveškodfc lahko naredi tovrstno fražarjenje svoji lssrni stran(k)i. Ko namreč zmerni, nevtralni, navsdni bralec prebere njuno pisanje, mu najbrž pride namisel predvsem tole i če jeliberalizem nekaj povsem nasprotnega i 7 od ideologije, ki jo zastopata takale pisca, potem bo očitno neiz nekaj dobrega 1 “‘ašaobravnava neizhaja iz epriorističnege dobregs ali sla- " L-- — / bega mnetfjso liberslizmu (kolikor no pristranska pač opredelitev za svobodo in proti nesvobodi) ali klerikalizmu, ampak bo sku¬ šala trezno premisliti eno in drugo politično in idejno usmeritev, ■i Očitno je, da liberalizem res izhajaiz meščanstva, iz t.i. 3. stanu; le-ta pa se je moral boriti za svoj enakopravni status f\ s privilegiranima stanovoma fevdalnega časa : plemstvom in kle- rom (duhovščino), "ačetke tovrstnih sporov bi gotovo lahko našli že v antiki, nadaljevanje v humanizmu in reformaciji, razrešitev teh sporov v prid meščanstvu pa prinaša šele novejši čss (18.- 19. stoletje), ‘‘‘ako jeliberalizem mlajši pojav kot klerikalizem, če seveda preidemo zgolj strankarskeokvire in se usmerimo pred- 7 /j 2)0 vsem h globalnimm načinom vladanj« (strankarsko pe stadba enako stara, toliko, kot je pač star parlamentarni sistem v Evropi)* Klerikalizem v splošnejšem smislu obsega celotno obdobje vladanja (kstoliške) ^erkve v Evropi in drugod od 4. stoletja n.š. do 19* stoletja (označuje pa tudi vladajoči položaj katerihkoli svečeniš- kih elit ali kast od davnine do naših dni). V zahodnem (evro-ameriškem) svetu so se žeuveljavilenove elite oblasti in klerikal izem enostavno ni več primeren funkcionalni sxsx tHKjc model za naš čas* Očitnonje drugačev islamskem s/etu, v katerem je je tradicionalistična hierarhija (grško - svečeniška vlsdsvina I) še izrazito močna. Primer tovrstne vladavine je Homeinijev oziroma današnji Iran, v katerem ima svečeniška vlada gotovo večinsko pod¬ poro ljudstva* ‘l'ako je klerikalizem pač eden od mogočih modelov vladanja, sprejemljivost tega modela pa je v bistvu odvisna od odnosa med vladajočimi (svečeniško teokracijo) in vladanimi (ljud- tično in pogovorno večkrat pojavljal* Izrsz pove, da se nasprotja nih sistemov ni razlik 1 Erganizacijakomunistične stranke ^partije) je izaazitomposnela že temeljito prtsgušeno katoliško hierarhijo (papež - višja duhovščina - duhovščina - ljudstvo), komunizem je ponudil tako ravrstitev : vodje - fumcionarji sbranke - stranka - ljudstvoj v Orwellovi različici (roman 1984) ps je razdelitev takale : veliki brat - ožja stranka - širšs stranka - rajs, Pri¬ merjav medobemasistemoma (recimo : črnim in rdečim) je še mnogo : od cerkvenih koncilov - partijskih kongresov in obvezne dogma- 8 A3'1 tične^deologije, preko cerlvenejflhkvozici je « Čeke, NKVD, Ozne itd, ! do inkvizicijskih žrtev = žrtev komunističnih gulagov. Morda sli ps kar najbrž si ne more nihče več izmisliti česa novega za funk¬ cionira n j eloblasti l? Klerikalizem (kakršnekoli barve) jejtorej utemeljen na nesvobodi (večine), liberalizem pa (kot žeiime pove) pa na svobodi (oziroma nsjustavi in zakonih, ki t o svobodo potrju¬ jejo in jo glede na družbeno življenje tudi omejujejo). Oglejmo si v bistvenih obrisih še liberalizem in klerikalizem naplovenskem, Podobno kot v vstriji, emčiji sli sploh srednji Svropi je tudi na Slovenskem nastopil spopad med temausmeritvama V v 2, polovici 19, stoletja in senadaljeval še v 2o, stoletje, Kord8 si velja ponoviti kar dve ključni pmit programski gesli, ki ob svoji kratkosti povesta veliko. Staroslovensko geslo (stsroslovenci so bili nekaki predhodniki klerikalcev) je bilo : Vse za vero, dom, cesarja j mladoslovensko pa (mladoslovenci « libe¬ ralci) je bilo : vse za narod, napredek in svobodo, V prvem pri¬ meru gre zapraoriteto vere pred domom (domovino, narodom), v dru¬ gem prevzame prvo mesto narod, verapa v tem geslu sploh ni več ome¬ njena, To p8Še nepomeni, da so bili liberalci večinsko brezverci ali celo protikrščansko usmerjeni , narobe, večina je parejemala krščan¬ sko versko izročilo - rekli bi jim lahko "liberalni kristjani". Pri njih gre predvsem za^remik vere v zssebno sfero. Gledano neoionalnopolitično stavbe slovenski stranki ( klerikalna Slovenska ljudska stranka in liberalna "arodno-napredne stranka) v stari Avstriji pozitivno zastopali slovenske nacione 1- neinterese. klerikalnastrankajeimela večino med ljudstvom, liberal¬ ci na strankapajeimels na svoji sttani več pomembnejših književnikov /Uk 9 (npr. ■‘•'avčar, ""ersnik, Aškerc idr.), Položaj se je spremenil po letu 1918, ko je klerikalna stranka ohranila slovensko avtono¬ mistično stališče, liberalna pa je prešla v unitaris|ričn£> jugo¬ slovanstvo in s tem v odkrito protfiislovenstvo. S tem pa je ta stranka sploh izgubila svojo nacionalno osnovo in je služila le ^ujim, srbskim interesom. Vprašanje je seveda, koliko s^ni s-j "lil vsaj delno kompromitirala tudi Slovenskaljudska stranka, katere voditelj dr. Anton Korošec je sodeloval v številnih kraljevsko- diktstorskik vladah v Beogradu ( kljub vdanemu služenje pn ko - dosegel gradu pa ni HX 9 *ixdHfcixxxxp±ačd±H slovenske avtonomije - Hrvati so si leta|l939 pridobili banovino hrvaško 1). [2«d 2. svetovno vojno so šli klerikalci pretežno v "belo” smer, liberalci v "plevo" smer. k pa so zmagali rdeči, sta bili obe drugi barvi za 45 let zavrženi - vladala je torej rdeča enobarv¬ nost. A ob xjo» večstrankarskih volitvah v Sloveniji so se pojavile stranke, ki jih je sicermogoče primerjati (vsaj dslno) s tistimi izpred 2. svetovnevojne ali celo izpred 1. svetovne vojne, kaj ku~ dosti podobnosti pazaradi xp tolikih spremenjenih razmer ne more biti. Očitno sejepojevilaozneka liberalen, in to kar pri dveh strankah. Bivši mladinci (ZSMS) so postali libetalni demokrati . V prejšnjem sistemu so bili to večinoma nekoliko liberalnejši komunisti, faerfig komunizem neprenese liberalizma, so s svojo li¬ beralnostjo dejansko podiralikomunistični sistem od znotraj. Z nekdanjimi (ali sedanj^ ) evropskim liberalizmom pa liberalnih demokratov ne moremo približati, saj so še vedno ostali "levi¬ čarji". Bolj seVjema z evropskim liberalizmom liberalne (obrtniš¬ ka) stranka. Podjetništvo rabi svobodni razmah, ki ga komunizem seveda onemogoča. Uspešna dejavnost te stranke fjO koristila tudi razvoju domačega^gospodarstva innarobe. lo V strankarskem merjenju sil in v vnetem metanju polep pod noge so * pojavili tudi glasovi o nevernosti (novega) klerikalizma (npr* D. kupel). A *enda naj bi bilo mogoče klerikalizem povezati s krščanskodemokratsko stranko, kolikor moremo videti, so v Ev¬ ropi vse krsčanskodemokratske strankejlaične in Jih nejmoremo pove¬ zovati s ^cerkveno vladavino, *-er sledi (oziroma^ora slediti) ev¬ ropskim merilom, Jejtaka tudi slovenska krščanskodemokratska stran¬ ka. iovrh Je(odst$:jrek glasov, ki so Jih dobili navolitvah krščan¬ ski demokrati, celo manjši od odstohka, ki do ga dobili bivši komunisti ! Ali ne bi torej ravno tako (ali še bolj utemeljeno) sprožili "alarma” o "rdeči nevarnosti " ? x ako laično strukturi¬ rana družba, kot Je (.tudi) slovenska, se naj danes boji kleri¬ kalizma kot nekake duhovniške diktature ?l staviJa se sVeda vprašanje o odnosu ^rrkve do politike o.iroma|o w erkvi ko4politični instituciji* ^avsezednje^je ^atiken (tudi) država in papež (tudi) državni poglavar. 3 tem JejnJegovo delovanje (in delovanje njegov^podrejene hierarhije) tudi v veli¬ ki meri politično, |^eJasno pajje že, kje aar začenja nastopati po¬ litika. Ali Jejpolitika že^apežev poziv z^mir naHrvaškem ? Ali Je politika žeizjava kardinala kuharica o istem vprašanju r i Ali Je politika maša nadškofa ^uštarja z^ieti pozitivni namen ? ("/se Je politika, kdo Je že to rekel - tak Jeprvi stavek v romanu Iskanje drugega, avtorja Andreja *epudra, trenutno tudi politika - ministra v slovenski vladi)* dpopad med klerikalizmom in liberalizmom Je^ia kratko spo¬ pad med svečeniško, cerkveno elito oblasti in laično meščansko (trgovsko, finančno idr*) elito oblasti, krvi tip vladavinejje značilnejši za starejša obdobja (npr. x fevdalizem), v novejšem času pa (kot rdeči klerikalizem) za^comunizem (kot novi fevdalizem). 11 ločiti pdmozamo klerikalizem kot di]|storski sistem in klerikalizem kot eno od političnih ponudb v demokratičnih družbenih ureditvah. Drugi tip vladavine JejznačilneJši za novejš^obdobje (19* in 2o* stoletje) injejv zvezi zl/razvojem novodobnejdemokracije. Li¬ beralizem podpira svobodno delovanje posameznikov, a ^ne v anarhič¬ nem smislu stavka Delaj,, kar hočeš* Nujno mora biti dopolnjen s solidaršn^tnimi elementi v družbenih povezavah, demokratičnemu družbenemu sistemu * liberalizem organsko prilega, klerilcalizem pa ne, a v klerikaizem vsekakor ne moremo uvrstiti dsedsnjih evropskih krščanskodemokratskih strank. x ako Je danes v Lvropi polarnost liberalizem-klerikalizem v bistvu zanemariJiva, mnogo občutljivejše in pomembneJšepa ostajajo dileraejLb dvojici demokracija - diktatura* Andrijan Ifch 31 'U>' (Ne)vesele potegavščine političnega besedišča V A ‘ajbolj (lahko bi rekli : kar inflacijsko) rabljena beseda v političnem besedišču je nedvomno demokracija. Izjemno redke so politične stranke ali političneoblasti - na vseh koncih sveta - ■ ki se ne bi hvalile z d emokracijoj obenem je mogoče dodati, da marsikatere stranke ali vlade z demokracijo ne mislijo povsem res¬ no ali si jo predstavljajo dokaj po svoje k ali pa enostavno govore o demokraciji, mislijo ali delujejo pa prav nasprotno. In kako naj bi imenovali nasprotje demokracije ( slovenski prevod te po izvoru dvodelne grške besede - demos + krstia - je ljudovlada) ? Iz iste grške tradicije bi lahko s miselno uporabili besedo aristokracija (slovensko s vlada najboljših, t.j. plemi¬ čev), vendar ta beseda danes zaznamujepredvsem sloj ali razred (t.j. plemstvo), nepa načina vladanja. Dodatna nasprotna beseda demokraciji bi bilaše oligarhi.ja ( slovensko : vlada nekaterih, izbranih), najbolj rabljena kot nasprotje demokraciji pa je se¬ veda diktatura (ali v grški besedni različici : tiranija). Po že ustaljeni praksi v naših člankih si najprej oglejmo nekaj leksikonskih oznak za oba tokratna pojma, ■ ij eksikon Družbo- slovej (Ljubljana 1979) posveča geslu dsmokracija celo stran, demokracijo označi kot "politični sistem, kjer ima ljudstvo najviš¬ jo oblast", oeveda je tu že vprašanje, kaj je to ljudstvo ? V stari Grčiji so sestavljali demos (ljudstvo) le svobodni moški držav¬ ljani (meščani). V današnjem zahodnjaškem (evro-ameriškem) smislu sestavljajo ljudstvo vsi polnoletni <*žavljani. "e-ti imajo tudi pravico voliti in biti voljeni. de® okr »cid<> dopolnjujejo števil¬ ni pridevniki. Imamo npt. t.i. meščansko demokracijo. Po omenje¬ nem leksikonu je to "oblika političnega sistema vladavine meščan- skegarazreda, temelječe naprivatni lastnini produkcijskih sred- 2 0 štev in mezdnem delu«" In dalje : "Iz teoretične in posbej politič¬ ne kritike razredne in birokratizirane meščanske demokracije se je razvil pojem formalne demokracije." ke-ta je seveda s sociali- A. stičnega vidikapomanjkljive ali slaba, pač pa je dobra (ali nej- boljša) t«i. socialistična demokracija ("oblika in vsebina vla- •- • / ' davine delavskegarazreda in vsefe delovnih ljudi natemelju d ružbe- ne 3e stnine in združebega dela, $i jo ustvarjamo v Jugoslaviji"), njeno nadaljevanjema je t«i. neposredna demokracija (temelječa na samoupravnem položaju združenega dela)« Nadaljnja cvetka v neizčrpnem komunističnem žargonu je bila še socialistična samoupravna demokracija. Tu se očitno kaže pri- zadevanje, da se bistvo (demokracija) zabriše s kopičenjem pri¬ devnikov : pomembnejši postane pridevnik (dodatek) kot pa glavna stvar. Sicerpa je celothi komunistični sistem temeljil na nenehnem ustvarjanju besedne( besediščne) umetne megle, depi se le čimbolj r v prekrilo; adej a neko stanje ( = diktatura)« Omenimo še eno varianto demokracije : ekonomsko demokracijo. 1 V leksikonu b ru žboslovjejeoznačenstekole • »politika, namenjena dviganju materialnega in družbenoGpolitičnega položaja delavskega razreda, da bi se na ta način zmanjšale globokerazlike v ekonom¬ skem položaju med veliko večino delovnih ljudi in ozkim slojem bogate buržoazije." In dalje : " Sodobna uporaba termina ekonom¬ ska demokracija se nanaša predvsem na noveoblike upravljanja v gospodarskih organizacijah (participacija) ali pa na posebne ob¬ like samoupravijanja, kakršne so uvedene v nekaterih socielisi- tičnih deželah." Dodajmo in istega leksikonaše oznako za diktaturo : "obilka države z avtokratskim političnim sistemom (avtokracija), tudi neomejena vladavina ene osebe ali skupine, v kateri neobstajajo L- 3 33 k mehanizmi formalne demokracije in ijer ljudstvo nima niti formal¬ nih možnosti, da bi nadzorovalo ali zamenjevalo osebe ali skupine, ki so na oblasti« V razrednopolitičnem pomenu je diktatura država v smislu organizirane nadvlade enega razreda nad drugim« V tem pomenu je vskka država diktatura." Kot posebnaobilka diktature nastopi t«i« diktaturaproletariata« To jepo istem leksikonu : "obilka političneoblasti delavsk ga razreda v prehodnem obdobju od razredne k brezrazredni družbi, ko delovni čjudje po socialist- tični revoluciji in z vodilno vlogo delavskega razreda vzpostav¬ ljajo in utrjujejo socialistične družbene odnose." x a definicija je spet značilen primerek praznega sociilistično-komunističnega frazarjenja (prim ^ecov aforizem : a začetku je bila beseda, na koncu pa fraza i). Ob tej diktaturi proletariata, ko ni nikoli povsem jasno, kdo sploh spada v proletariat ali delavski razred, se nenadoma srečamo s posebno socialistično demokracijo. x ako se soočamo s pravim orwellovskim novorekom : orwellovskemu enačenji svobode in suženjstva so komunisti pridali še enačenje med demo¬ kracijo in diktaturo. Ker je K. . autsky zavbačal diktaturo prole- tariata kot uničenje demokracije, jerazumljivo, daje bil deležen najhujšega blatenja komunistov. A aj pove o demokraciji in diktaturi Vrbinčev Slovar tujk ? "demokracija - ljudovlada, t.j. političnaureditev, kjer pripada ndjvišjaoblast ljudstvu, in sicer bodisi neposredno, če o državnih zadevah odločajo vsibdržavljani ne glede na^rsmoženjsko stanje, družbeni položaj ipd., ali posredno, če ljudstvo izvaja oblsst po izvoljenih zastopnikih." v eljapridati še figurativno pojmovanje demokracije : "političnein družbenaenakost, zlasti enakost pravic.* diktatura (iz latinske besede dictatura) pa je v Slovarju tujk prikaza na takole t "1. oblast in čast diktatorja; 2. oblast, 4 fV\-‘— ki (je ne o ejujejo nobeni zakoni in se opira neposredno na silo,” Dodano figurativno pojmovanje diktaturepa je : "samovolja, nasilna vlada ali oblast," Seveda tudi v Slovarju tujk nemanjka diktatura proletariata, ki je "specifičnaoblika države, to je država, ki odmira, izginja, prenašajoč svojefunkcije na družbene organe," Kot vemo, pa# je za komunizem značilna ravno potencirana vloga totalitarne države (cilj s držati državljane v ponini drži), ^aj naj še dodamo k temu puhlemu pleteničenju o "odmiranju države" ? -O W Slivar slovenskegaknjižnegajezike I ima za demokracijo tri razlage j 1, političneureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in političnepravice vseh državljanov, 2, načelo enakoprav¬ nosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva, 3« publicis¬ tično, v zvezi socialna demokracija (kot socialnodemokratska stranke). Poleg demokracije je objavil Slovar še demokretijo (k"pri starih w rkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri sood¬ ločajo vsi s/obodni prebivalci), "“ekam nejasno pa razlaga isti Slovar pojem diktature : "1, poli- tičnaureditev, v kateri imaneomejeno oblast razred ali pa ameznik, ko žeobstajajo demokretičnein parlamentarne ureditve," Ali nsj to pomeni, daje diktaturarazvidna leob primerjavi z demokracijo ? Npr, : v prvi deželi je diktatuta, medtem ko je v drugi demokra¬ cija} ali pa j v prvi deželi je bilanajprej demokracija, nato pa dikatatura ? Sprehodimo se še po nekaterih leksikonih, V Sociološkem leksi¬ konu ("eogred 1982) je demokracijaoznačena kot "politični režim, v katerem vlada ljudstvo, tj, njegova večina oziromavladajoči razred, ki imavečino." In dalje : "Voljaljudstva je bistveni ele¬ ment demokracije d mokratičnaorganizacija države pa je njen zunanji element ,,," ’° 2 L 5 Posebej jeomenjena neposredne demokracija (" to je, daje ljud¬ stvo samo neposredno fržavni organ, ds sprejeme odločitve oziroma de opravlja državno oblast*")* Izvemo & tudi to, da je popolna nepo¬ sredna demokracijo "negacija države". Posebej so omenjene antična '~T demokracija, buržoazna demokracija, soci 8 lističnademokracij8j po¬ leg neposredne demokracijepaše posredna ali predstavniška demokra¬ cija. diktaturo p« (v ožjem smislu) označujetaleksikon takole : "Političnaoblika, v kateri imaposameznik (diktator) ali ožja sku¬ pina neomejeno, absolutno politično oblast, le-to pa dobi navadno po neinstitucionalni poti (puč, državni udar, plebiscit ob uporabi demagoških sredstev). Opomba, ki nas usmerja v tem leksikonu, je prav zabavno dvoumna : diktatura - glej tudi socialistična država, socializem (I)". Političk^enciklopedijs (^eograd 1975) označi ameriško in fran¬ cosko revolucijo ob koncu 18. stole ja za nekak začetek dobe demo- •S f '✓ kračij. Omenjatudi dejsatvo, da seimsjo vse državč za demokratične, L. relativnost demokracije pa nakaže z mislijo, da mnoge države opore¬ kajo demokratičnost drugih držav z vidika "svoje demokracije". Omenjeni encikofbedije pove, kaj misli o demokraciji večinateo- retikov : "demokracija je vladavinavečine ob zavaravanju osebnih in političnih pravic državljanov in pravic manjšine." Še nekaj op¬ redelitev demokracije v tej enciklopediji »"demokracija je vlada¬ vina na temelju soglasnih odločitev, za katere se ve, da so do¬ bre in koristne za vse". Iz te definicije izhajata dve lomljivi zadevi t 1. soglasnost odločitev in 2. stvrai, ki so za vse dobre in koristne, C* je mogoče soglasnost v parlamentarnih sistemih še mogoče kdaj pričakovati, pa je domala neverjetno, da bi bila stbrai lahko "dobrejln koristne za vse". 6 ^»lje : "^emokracijaje vladavinaoseb, ki so svobodno izvoljene in odgovorne tistim, nad katerimi vladajo." In še : "demokracija je skupnost, v kateri obstaja ne s amo politična p s rticipacija državljanov, ampak tudi njihovaudeležba v procesu odločanja." In slednjič : "demokracija je splošni proces liberalizacije in izenačenja na vseh področjih človeškegaživljenja". Dudi ta enciklopedija navaja več tipov demokracij : glede na zgodovinski razvoj (antična, buržoazna, proletarska, socia¬ listična), glede na strani neba (zahodna, vzhodna!! ipd. Dodamo /~ ^ JfJ lahko še Lincolnovo ktako opredelitev demokracije : "demokracija je vladavina ljudstva od ljudstva za ljudstvo". la enciklopedija se neizogne niti focquevilla in objavi (pravzaprav presenetljivo I) nekaj njegovih lucidnih ugotovitev o razliki med demokracijo in , ( k socializmom* s "Lemokrac/ja širi sfero individualnosti, socia¬ lizem jo oži. "emokracija daje vsakemu človeku vso njegovo vrednost I socializem pa napravi iz človeka služabnika, instriment. ^emokraci- ja in socializem sta povezana samo na področju enakosti, a demo¬ kracija je enakost v svobodi, socializem pa enakost v prisili in zasužnjenju. 11 . Ne bo odveč, če bomo ob tej priložnosti navedli eno temeljnih knjig o demokraciji.. To je M emokracija v Ameriki", delo franco- skegijzgodovinarja Alexisa de Tocquevilla (avtor je živel od 18o5 do 1359). V svojem zelo obsežnem delu se loteva Tocqueville vrste vprašanj iz ameriškega življenja in spremlja delovanje demokracije tja do vere, morale, umetnosti ... ^animivi so naslovi posameznih poglavij tega dela , npr. : zakaj se duh demokratičnih narodov nagibajk panteizmu (i), zakaj demokratični narodi kažejo gorečnejšo in trajnejšo ljubezen do enakosti kot do svobode, kako postajajo zaradi demokracije vsakdanji odnosi med Amerikanci vse bolj enostav ni in neprisiljeni, kako družbena enakost prispeva k ohranjanju moralnosti v Ameriki ipd* Vrnimo se še k Poli tički enciklopediji, in sicer k njenim opre delitvam diktature, Pfcva opredelitev diktature v njej je : "sploš ni naziv za avtokratski politični režim, nasprotnist demokracije (opomba: avtokratski bi najustrezneje slovenili kot semovldar- ski, avtokracija pa kot samovlad je) ^ato še : "Diktatura je sinonim za državo oziroma zaneomejeno vladavino enega razreda (npr, diktatura buržoazije, diktatura proletariata); "Diktat ra pomeni, daj4 neki cbžavi ni formalne demokracije"; "Diktatura^e neomejena oblatene osebe (osebna diktatura)", Posebej je/omenjene še vojaška diktatura* H*ed novejšimi deli o demokraciji v slovenskem prevodu je za našo temo posebej uporabne knjiga J^avida ^elde Modeli demokraci¬ je (Ljubljana 1989)* Knjigaje razdeljena takole : 1* del - Klasič¬ ni modeli (od Aten dalje); 2. d el - dodobnerazličitfe; 3« del - Sklepnarazmišljanja (tu dse avtor predvsem ukvarja z vprašanjem, kaj bi morala danes pomeniti demokracija). Avtor se zaveda zaple¬ tenosti vprašanj o demokraciji in se loti tudi njenih pomenoslov- vnih odtenkov : koga naj štejemo za ljudstvo ? kakšna vrsta participacije £npm*fe«xx(pri h k±*x*±*x vladanju) je zamišljena za ljudstvo i za katere pogoje domnevamo, da vodijo k partici¬ paciji (pri vladanju) ? kako široko ali ozko naj bo področje vladanja ? se je treba vladanju ljudstva pokoravati ? ~akšno je m^sto obveznosti in nesoglasje ? ijcakšnjjmehanizmi so vzpos¬ tavljeni altiste, ki po lastnem prizadevanju in dejavno "ne sodelujejo" ?" Vprašanj, ki (si) jih zadaja avtor, je seveda še mnogo. Npr. : Ali morajo biti ljudje ne primer izobraženi, 8 kl~ px*eden lahko postanejo d emokreti ? U e določena stopnja dKarakraace sž^s družbene blaginje nujn^z^ohravitev demokracije? -»e ixhks demokra ije lahko ohranijo tudi med izrednim stanjem ali vojno ?" Po J* Livelyju (^emocracjr, 1975) povzema avtor, kaj naj se šteje v ^vladanjeljudstva”* s 1« vsi bi morali vladati v smislu, da bi morali biti udeleženi pri zakonodaji, odločanju o splošni politiki, uporabi zakonov in vladnem upravljanju; 2, vsi bi morali biti vključeni v bistveno odločanje, to po eni v odločanje pri sprejemanju splošnih zakonov in odločanje pri zadevah splošne politike; 3. vladarji bi morali biti odgovorni vladanim; z dru¬ gimi besedami, morali bi biti prisiljeni upravičiti svoje delo¬ vanje pred vladanimi, vladani pa bi jih lahko odstavljali; 4* vladarji bi morali biti odgovorni predstavnikom vladanih; 5« vladarje bi morali izbirati vladani; 6» vladarje bi morali izbrati predstavniki vladanih; 7* vladarji bi morali delovati v interesu vladanih”. Ustavimo at se še pri modelih demokracije (H«ld, stran 16). Glavni omenjeni modeli so : klasična demokracija (starogrška - atenska), liberalna (predstavniška) demokracija in neposredna (participativna) demokracija. V šLednji odločajo državljani o javnih zadevah neposredno, v liberalni demokraciji pa se izvoljeni g "uradniki” zavežejo, da bodo v okviru "vladavihe nakonfet” pred¬ stavljali interese in/ali nazore držqvljenov”. Odcepki liberalne demokracije so : protektivne demokracija, razvojnademokracija, radikalnarazvojna demokracija, kompetitivna elitistična demokra¬ cija, legalna demokracija, pluralizem. V sklepnem poglavju se “eld ukvarja z demokracijo kot dvo- * p/ stranskim procesom (t.j. reforma državneoblesti in prestrukturi¬ ranje civolne rizorišče dogodka E. von Nadiken, po¬ gledal belo maso, poletel s helikopterjem in ugotovil sledeče t Sz višine je videti bela raasabblikovana kot grad. Gre torej začasno sporočilo i Beli grad. Vesoljci so očitno ponudili Zemljanom komuni¬ kacijski sistem vesoljskega jin vesoljnega) likovnega^ezika. Nadike«- T\£- nova ugotovitev je sprožila takojšen ennir v vseh barvno označenih mestih; večina tovrstnih mest (Black City, Schwarzburg, Černobil itd.) /)$A 0® takoj sprožila pobudo zaj[>reirienov8nje ali pa se je kar najkitro preimenjovala. ^ozunljivo je t da je neznansko čudni dogodek povzročil tudi razno- tcre političnebosledice* Država , znana po kraticah SR Ja (anagsrm RAJs kaže najbesne zveze te države z Rajem !), je/kzgubileftako rekoč v trenutku celotni vladni in upravni sparst : predsedstvo* vlado in parlament* celotni generalštab itd. itd, V tujini sta oeznočla tedaj le predsednik vlade./Aaeric in rainistei^z^turizeaVfJeradic. ^oj prej se je znašel predsednik federalne enote Hon t egrs n^iiirka to vi 6 in proglasil glavno mesto Montegrane s£KXHŽ*n»xgiHXx Gordolec za^aoasno glavno mesto zvezne države. S tem se ni strinjal predsednik Sno4e Crdske gospod dr* S.S.S. Stefanovič in proglasil ustanovitev Združenih srdskih držav s sedežen v lovi Bunski. Obenem jejLbtožil za izginotje B elj : ;rs&3 Vatikan* Kominterno, islamske fundamentaliste in izraelsko tajno službo, Uiloš Brankovič* potomec znane srdske arednjeveške^leaiške dru¬ žine , jekzjavil, de so mu jcprikazal angel in mu zapovedal zgraditi noto glavno mesto zvezne d*žave no Božurskem polju. Končni cilj svetovne zgodovine bo tako izpolnjen in lahko se bo začela^oliko napovedovana poslednja sodba. jeizgj¬je Belgrodo začetek apokalipse, so vneto zatrjevali tudi pripadniki Mednarodne druščine čakajočih na sodni dsn in pridno gradili barke^in barčice, s katerimi bodo pričakali novi vesoljni potop, Ker od teologov in znanstvenikov sicer lahko pričakujemo premnoge razlage, ne po oprijemaljivih dokazov zanje, sc je Svetovno agencija za paranormalne raziskave obrnilo nalStevilne vzhodno šolane magejSln mi¬ stike, da bi razložili te pojav. £al se je tudi v tem primeru poka¬ zala neenotnost mnenj, ^ekateri so menili, dajje ^elgrad izginil nav- zdol, crugi pa, da navzgor \ nekateri so z notranjim videnjem ugledali B elgrad v drugem svetovju, vendar pa niso mogli povedati ničesar toč¬ nega, ®j v tistem svetovju vladajo drugačne^naoilnosti od zemeljskih, ^a j odločnejši tovrstni strokovnjak A ara ben fcmsi je izpeljal lastno teleportacijo (slov. daljinsko pošiljatev) v omenjeno svetovje, vendar se po uspešno realizirani anihilaciji (slov. izničenjuj tu še ni vrnil od tam. •kazalo je, da zlepa ne bomo rešili zapletene/kganke. končno se je vodstvo 0rganiz8cij^zmedenih nsrodov odločilo še^a zadrto obetajočo mož¬ nost t zsjj?ešitev zadeve B (strokovna^krajšava tega poslovnega primera) je najel najboljšo detektivsko agencijo na(tem) svetu i newyorško AP. -s i ' Potem ko jejrčeraj njen šef Number One žepodpisal pogodbo o zadevi B, nestrpno pričakujemo čim prejšnjih izsledkov. Znano je^iamreč, d^jejts agencija do zdaj uspešno rešila vse svoje primere. bc&tiAfrdkgk Zsjzaključek ob js vi jemo še nsjnovejše odkritje francoskega mostrs- danista Felicifna Troptarde. V znamenitem delu mojstra M. Mostrsdanusa iz 16. stol. je odkril štjrivrstično kitico, ki jasno govori o usodi ^elgreds. Glasi se i Rib je^konec, je Vodnar. Q/y Čudne pripeti sesbvre. Kar naenkrat mesto belo dv$gne^v nebo se celo. Andrijsn ^h v A 3 > & Sprenevedanjao "sprtih straneh" , f . O O ^rut^r in uničevsln^ vojnp', ki v imenu velesrbskega hegemonizma in šovinizma poteka v Bosni in Hercegovini, spremljajo v mednarodnem diplomatsko-političnem in tudi če snikarsko-komentatorskem žargonu nena¬ vadno izenačujoče izjave o (dveh ali več) sprtih straneh« Povsem se za¬ brisuje, kdo je povzročil spor elinpreprosto : kdo je napadale«.Značil¬ no je, da tovrstne izrazoslovje nastopa že od začetka spopadov v bivši Jugoslaviji, torej žeod srbskih napadov na Slovenijo in Hrvaško dslje. je 4L- * i asno je, da tovrstno označevanje Csprti strini - sprte strani) v^dno podpora napadalcu (oziroma močnejšemu), ki se je resda "sprl" s sosedom vendar je (po mnenju "nevtralnih" komentatorjev) morda krivec zs ta spor celo ta sosed, -^ako napadalec pravzaprav sploh ni napsdel, ampak je l^ranil svoj "goloroki narod" (kot so pofaevljajoče se floskule srbske propagande). Krivajetedaj tista stran, ki je napdala "goloroki A v 0a p vojsko inlnriftjnM) narod". In propagandni narobesvetni krog je tako sklenjen« narodi i kopravni, j^osnovn^srbska teza. Srbi se lahko upirajo v tujihtežavah ozemlju $±x naatenž^K bivše Jugoslavije niso ena- z orožjem, lahko ssstavlja jo svoje nove težave (krajine), terjajo izjem¬ ne avtonomije (ksr pa ni dovoljeno npr. Albancem). srbi v eni državi - to seveda mora biti, ie pa bi m spomnili na kaj takega Albanci ali a ad- asri, pa bi bilo to seveda (za srbsko stran) povsem nesprejemljivo. Nedvomno greza mit o izvoljenem narodu, ki vlada drugim s pravico moči. N enavadno omahljivo in popustljivo ravnanje mednarodnih forumov do Srbije jejše bolj presenetljivo m v času, ko so bile Slovenija, Hrva- škain Bosno že sprejete v Organizacijo združenih narodov. Napadom na suverene mednarodno priznani državi (Hrvaško in Bosno) bi moralo sledi¬ ti vsekaj drugega kot neobveznejpapirnate resolucije, vssj pomoč v orož¬ ju in opremi. Dogaja pa sJjravno nasprotno t Boini in Hrvaški OZN ne dopuščajo niti obrambneg^oboroževanja, medtem ko istočasno do zob oboro- 2 žens srbska stran lahko izvaja vse svoje politično-bojaške načrte, vklj čno načrto rušenje ae^ter genocidno "čiščenje" ozemlja. Znano je dejstvo, da sta politikain morala* pojaa, ki niaata dosti (ali nea8lokrat nič) skupnega, "enehno popiščanjesrbski napadalni poli¬ tiki naBalkanu je še tsko očitno in traja že toliko časa, da aoreao pomisliti, kaj je zadaj. Prva od razlag je ta, da nekatere drŽ8ve (npr. ZDA, Anglija, Francija ...) še vedno nostalgično žele unitaristično jugoslovansko državo, ki jepo njihovem prepričanju pravzaparav Velika Srbija. V tem primeru je dbpuščanje srbske agresije razumljivo, saj bo (srbska) sila spet združila razdruže;:e dele. Drugaraplags, ki se pojavlja, jefca, da zahodne države ne^cdpii^Jo muslimaske države na ^alka¬ nu in dszato dopiščajo s rbsko genocidno ravnanje do muslimanov (a zakaj Jo te države Bosno tako hitro priznale ?). !2retj^razlga gre v smeri t.i. pišmevuhovstva. 2am naBalkanu se neki divjaki bijujejo in I * koljejo, pataa j se. *aj to nas, civliz^rane zahodne Evropejce ali Ameri- kance, navsezadnje brijjaae ? Glavno h je, d^jebri nas mir. ^adnja raz¬ ličica zelo spominja n^zahodnoevrospko miroljubno politiko do nacistič¬ ne Nemčije v letih 1938-1959. ^aradi ljubegamiri so Angleži in Fran- nadaljevanje srbske napadalnosti. S tem pa je tudi podpirano srbsko lestno mnenje osebi ko^adnarodu^ajerega naloga ni samo, da vlada bližnjim podnarodom, ampak se/Celo loti njihovega fizičnega uni¬ čevanja. Nevtrelistične fraze o "sprtih straneh" povzročajo v praksi nič manj kot največji razmah genocidnegaj^asizma v ponecistični Evropi.' r /n 3 Zamudniški krpači razbitega vrčs 2 & . !o Članek &f**wkk Viktorja Blažiča &do vse skrbi za nas ("elo, 12.6.1995) nadvse nazorno ilustrira posamezne, a k sreči povsem zamsnske težnje po obnavljanju bivše jugoslovanske ječe narodov. Gotovo je v delu srbske politike in gospodarstva še vedno prisotna poleg vodilne zamisli o Ve¬ liki Srbiji tudi rezervna zamisel o Jugoslsviji kot kolonialistično vodeni državi pod srbskim hegemonizmom. V slednji smeri torej delujejo podobni gospodje kot Vukobrat (mimogrede : ta priimek je izredno poveden brat Volk, Volk, ki se dele brata, Volk, ki rabi in iščeovce, d^jih obir in kolje). PN vemo zdaj že prsv dobro, detudi del zahodnoevropske in ameriškj politike še vedno podpirs tovrstne (unitaristične) težnje in zato tudi tolerii'8 srbsko napadalnost v Bosni in Hercegovini ter ne Hrvaškem. Pu¬ stimo ob strani, ali so posamezni zahodni diplomati plačani ali podkup¬ ljeni od Grbov, res pa je, da se večina hlsdnih Anglo-Američanov ksr m bc vidno odtaj8, ko obiščejo Miloševiča. ^ajbrž goji zahodna politika ne zakonu vztrajnosti temelječo nostalgijo po lastnih zamislih, sb j sta 1. in 2. Jugoslavije nastali kot konstrukt političnega mešetarjenja velesil po 1. in 2. svetovni vojni. Nravnost presenetljivo pejžje nepoznavanje zgodovine, kot gaizkazuje^ahodnejolitika. Očitno ne vedo, da|e ravno po sredini bivše Jugoslavije (naHosenskem prelomu, kjer danes divjajo najhujši boji) potekala večtisočletna kulturnopolitična črt aločnica (Rimljani in Grli, zahodno in vzhodno rimsko cesarstvo, nemško in bizan¬ tinsko cesarstvo, avstrijsko in turško cesarstvo), ^aje mogoče tak6 različne dele, kot sta *ehod in Vzhod bivše Jugoslavije, zlepiti skupaj zgolj s 7 o-letnimi vojaško dirigiranimi frazami o enem narodu, o brat¬ stvu in enotnosti ipd., je dejansko topoumje brez primere. Ob osamosvajanju Slovenijein Hrvaške se je razvidno potrdilo : ali demokracija in sestavnicbli bivše države ali tiranija in unitarna država /1 ko 2 dejstvo, ds spadata Slovenijain hrvaška v srednjeevropski prostor, se je izkazalo kot mnogo močnejša prvina od jezikovne sorodnosti z južno¬ slovanskimi nerodi (prim. že v 8nk8rjevo predavanje Slovenci in Jugoslo¬ vani). kulturno in mentalitetno ncc bližji Slovsni so nam gotovo -oljski Cehi. in Slovaki (kolikor jedanes sploh smiselno govoriti o slovanskih c zvezah), sicer pa smo Slovenci politično in gospodarsko trdno pistavljen ni med italijanski, avstrijski (nemški) in iaadžax'ski prostor. Ilič Kho- dus, Iiic salte I Gospodom Vukobratom in njihovim slovenskim podrepnikom pa retorično vprašanje t kako mislite skrpati razbiti vrč, ko p^ga v ^erajevu, sim¬ bolu vsenarodne in več verske države, in drugod vsak dan znova rezbijatp/ Andrijan Lah Politizacija v nazivih šol pa k8r vztraja ••• 'I /b ^a8no je dejstvo, da se je komunistični režim poskušal utrditi, mi cizii*ati in ovekovečiti na vse mogoče načine že na nsjnižji stopnji vzgoje in izobraževanja i v vrtcih in osnovnih šolah* '“azivi vcvrsrnih ustanov so se diciii z imeni in priimki konunisričnih politikov in ko¬ munističnih herojev, da o poudarjeni militarizaciji šol (imena po raz¬ novrstnih vojaških enotah) nagovorimo posebej* Dudi ‘‘bratstvo in enot¬ nost '* so gradili zgolj nasoli tikih* Značilno je, <18 jedilo pri nas več osnovnih šol imenovanih po Veljku Vlahoviču, ze nloveuce povsem nepomem¬ bnem srbskem komunističnem politiku, ne pa - spec npr* - po -vu Andri¬ cu ali Branislavu hufeiču, po avtorjih, znanih, prevajanih in uveljav- 1 jogiji tudi v Sloveniji* A pustimo to in ai oglejmo današnje srenje* Pričakovali bi, aa se je v dveh letih ždaarsikaj spremenilo* Zmota i Prelistajmo "elefonski imekLk -Slovenij©|.995t preberimo nazive (sper npr.) ljubljanskih osnovnih govoril *•* t- S novna^oia Borisa Kidriča, Osnovna šola SO i. h- I I « f • DX Borisa Ziherla, OsnovuJšola bdveraa -erdelja ita* Politiki in ideologi, nosilci dolgoletne komunisričue diktature in pripadniki skrajn^miselne omejenosti ostajajo patroni v našem izobraževanju t Pozivam kulturno in (naubtrankareko javnabt, da se odločno zavzame¬ mo zafconec politizacije šolskih nazivov (z le-to bi moral opraviti že šolski minister ^emosov^vieae clr* A eter v encelj i) : šole naj se ne ime¬ nujejo po politikih, ne prejšnjih ne sedenjih, ampak zgolj po umetnikih in znanstvenikih, saj so samo oni pravi temelj kuiturne vzgoje in kakovostnegsjissobraževaBjai Andrijan Ish ez k (iie)zmotljivi odločnaacfcjps o (ne)primerni udeležbi ker me je gospod Stanko ^atrič (v ^elu 3.7,1993) i,ensko označil kot "primer neprimerne udeležbe", se mu moram naizziv vsekakor primerno odzvati, riznam, de imam ksr nejslabše mnenje o nazorih gospoda "“atriča, vendar pa se o primernosti njegovih nazorov ne bom opredeljeval. Ai nenja ljudi so pač različna, v demokraciji pa selehko nemoteno soočajo, ^oteče je predvsem to, da gospod -“strič nestrpno vsiljuje svojo (oziroma srbsko) edino resnico (to je zsnj "primerns udeležba" I), vsa druga tolamčenja političnih dogajanj pa so zanj le propaganda, V svoji samozaverovanosti gospod ^atrič sploh nepomisli, da se drugim Bdi ravno njegovo pisanje 7 vzoren primerek ensostransk^propagande. A pojdimo k stvari. IJajprej o sporazumevanju s Srbi : najbrž se s Srbi res ni dalo ni¬ koli sporazumeti (o delitvi oblssti), saj so vedno hoteli biti edini go¬ spodarji države. Glede opombe o lončarju : vedno znova sem se sramoval za državo, ki ima zunanjega ministra s takim katastrofalnim (ne)znanjem angleščine. 0 tem, da sto Lončarjev, sto Miloševičev itd. ni bilo vredno razbitja Jugoslavije : ravno tskrn ljudje predstavljajo državo (spomnimo se n^številnejobupne^rimerke zveznih funkcionarjev O, in češe enegaježko prenašamo, kako bi jih šele loo 1 Miloševič p^je sam dokazal, da^ahko zruši državo. Gospod h strič očitno meni, da jedkava že sama po sebi vrednostna kategorija. menim ravno nasprotno, romsnbni so lcjljudje v tej državi oziroma njihobo zadovoljstvo s to državo, ^adovoljstvaz unitarno v Jugoslavijo pabri Slovencih očitno ni bilo, sicer se ne bi tako večinsko odločili za samostojnost. V diktaturah je seveda država (državni oblast¬ niški aparat) glavno, v demokraciji pa naj drŽ8V8 služi ljudem in nesife obrnjeno. Razumljivo p^je, da ims vsak narod rajši svojo držsvo kot tujo - tudi Slovenci pri tem (razen nekaterih) niso izjema. Glede tveganjla^ri osamosvojitvi : vsi nacionalni boji zabsamosvaja- nje so povezani s tveganjem, lahko uspejo ali ne, lahko imajo več žrtev 2 eli manj. ri procesu narodnih osamosvajanj pa najbrž v zelo majhni meri nastopajo pomisleki, ali se to"splača'.' Ge ni plačilo svoboda sama, potem je pač bolje ostati hlapec tujcem, 0 tem, de nam ni nihče grozil goppod atrič ims zelo slab spomin Z8 vse, kar mu nejjprija. x 'ežko je prešteti vse grožnje, ki so prihajale z mitingaškeg^juga, od srbskih politikov (Slovenci naj gredo v Avstrijo in Ameriko in puste svojo zem¬ ljo - komu neki - beograjskim oblastnikom) preko nadutih generalov (odpor bo zlomljen z vsemi dredstvi) doxpxx*aHKgif ščuvsško-zmerjaškego ljudstva, nadebudna beograjska srednješolsk^mladinapa je že leta 1987 v listu Non izražala genocidnajgeslajproti Slovencem (npr, Slovence je treba enostavno ukiniti ali pa Potrebujemo bratomorno vojno, dokler r jih ne iztrebimo). Izbojevana samostojnost nas je torej res rešila iz jugoslovanske morije". G^ede legalnosti delovanja JLA v Sloveniji : v nekem trenutku se j^pač pojavila dvojalegalnost : še jugoslovanska in že slovenska - to pejje|rešljivo z bojem, s sporazumom ali s kombinacijo obojega (kot pri nss). 0 najzanesljivejši d sodnici - zgodovini : Zanesljivost zgodovin(e) O je relativna j vedno jea odvisno od tegs, kdo jo pi^še — pripadnik tega ali onegajnarode, tege^ali onega/>olitičneg«jtrepričanja. G elo ob istih podatkih] npr. ofc tolikih žr£yah komunstičnega sistema, bodo komentarji različni : prokomunistični zgodovinar bo zspis8l, da so bilcjžrtve pri •rt u x izgradnji socializma pač nujne ali pa da so bile zgolj nasle¬ dek bežnih deformacij sicer odličnega sistema, protikomunistični zgodo¬ vinar pa bo odkril v komunizmu x zločinski sistem, ki j^povzročil taolik in toliko milijonov nedolžnih žrtev. V 0 trditvi, da se Srbi kot narodzgolj branijo : tu ost8j8m zaradi pre- senečenja skoraj brez besed; mordaBte vpraf>8njce gospodu -“atriču, zskaj ’T streljajo Srbi nsDubrovnik, ^adar, Šibenik itd. ali nsjnebogljene jsya sarel jevske prebivalce; odgovor gospoda igrica bi bil najbrž ta, da\je napad najboljšalobraraba. 0 "degradaciji” Srbov v narodno manjšino na Hrl/kškem i da so Srbi manjšina, jepsč dejstvo in nič ka j^jposebnegs. manjšin v Evropi j^apretek domala v vseh drŽ8V8h; v Jugoslaviji sta npr. veliki manjšini “adžarov in Albancev itd. itd. Čudno je, ds ravno Srbi ne morejo biti nikjer manjšina (kaj p^v Romuniji ?). 0 tem, da se Iztebegovič s Srbi sploh noč^meniti : ni ksj, število sestankov med t.i. sprtimi stranmi v Bosni sega v desetine in v desetine, res palčje, da niso obveljali nikakr¬ šni podpisi in dogovori. Odloč^pač moč, kecf^/j|/močne jši, se ve. In še o ameriški secesijski vojni (1861-1865) : gospod “atrič hoče ( oja enjet m— očitno primerj8tvamefisko vojno z boji v razpadli Jugoslaviji. azlik je seved^n^/pretek. V ZDA se je^dcepil jug, v Jugoslaviji sever . V ZDA je zmagal sever, gospod £ atrič pajpričakuje, da bo zmagal v bivši Jugo¬ slaviji jug. V ZDA js^amagal sever in dal secesiji negativni pomenski pri¬ zvok, če pajbi zmagal jug, bi bil dan osamosvojitve^ač držsvni piraznik (kot sedanji 4. julij v ZDA). Isti pojav ima dvojno označenostxinxdwa^3nB (s&EEsricjfg; odcepitev, osamosvojitev) in dvojno vrednostno označenost • za secesioniste je odcepitev od neljubegajcentra nek8j pozitivnega, za unitariste pi^je secesijajgreh proti enotnosti dcžsve (prim. sedanji odnos med Turki in Kurdi} zs Turke jsjkurdski boj secesija, ograzanje enotnega ožemijllurčije, za Kurde pa^e njihov boj narodnoosvobodilni). Epe h se moramo odločiti za dcžavo ali pazsH^&ms svobod^ njenih (različnih) prebi¬ valcev. -Nasploh nit jasno, ali bi bilalboljše ZDA v enem ali dveh ksiBik delih, ni jasno, ali j^boljša SZ v celoti ali kup držav namesto nje, ni jasno, ali je^il boljši rimski imperij ali lo - 2o držav na območju Sre¬ dozemlja, ni j8sno, ali jejkil« boljša atenska mestna državs ali Aleksan¬ drova svetovna država itd, itd. les je, d^konoraika najde pots preko mejs in da zsradi ekono¬ mike gotovo nm nujno živeti (hixxi npr. bivšim Jugoslovanom) v eni d?žavi. a j končam z željo, dabi se '^remena^ranjcem zjasnila", slovenske g^ve pa razsvetlile. ' y J)pi)H <)h /Ur z r-si Zapisek o slovanstvu Gospod Milan Dolgan^Je v Slovencu (31. JuliJ 8 1993) razpisal ob 2oo-letnici rojstva "Čehoslovsks" Jana KollerJs, teoretika in prak¬ tika panslavizma (vseslovanstvs). Izraail Je mnenje, da "gotovo pro¬ slavljajo Kollarjevo 2oo-letnico tako °ehi kot Slovaki." ^a stvar pa ni povsem zanesljiva, ^ollsr jjjbil Slovak, vendar se Je "počehil" in pisal češko ter spada v češko književnost, ^akaj naj bi ga torej pro¬ slavljali Slovaki, od katerih Je "uskočil" k sosedom, ni Jasno. Koller Je primerljiv s "Slovenohrvatom" Stankom Vrazom. Slednji Je bil Slovenec, vendar se Jejpohrvatil, pisal Je hrvsško in spada v hrvašk književnost. Slovenci Vrsza upravičeno ne častimo in ne proslavljamo. •3skaJ neki ? Vrazovstvo Je celo postalo sopomenkama nsrodno izdajstvo. * lt r adaljnje vprašanje Je, Z8kaj n8j bi (po Dolganovem najbrž tudi i- Slovenci) slavili "Gehoslovaks" Kollerja zsradi njegovega slovanskega navduševanj8. Kollar Je kot veliki idejni manipulator "določil" upo¬ rabo le štirih slovanskih Jezikov : češkega, poljskega, ilirskega (!) L in ruskega; pri tem Je bil pod ilirskim mišljen očitno ksr srbski^ali nekak Južnoslovanski esperanto, širokopotezno Je torej Kollar opravil kar s kopici slovanskih Jezikov (in narodov). In bistvo te "globoko¬ umne" KollarJeve ideje ? "ajbanalnejši količinski vidik v smislu : veliko Je dobro, majhno Je si$bo. Ce Je bilo vseslovansko opletanje v 19. s toletju še do neke mere razumljivo (vsi slovanski narodi razen Rusov so bili podložni narodi v tujih državah* in so bili izpostavljeni zatiranju tem^ev, Madžarov, Turkov, a tudi - Rusov !)» P 0 st 0 bil ajv poznejšem zgodovinskem rszvoju tako vsislovanstvo kot njegov Južnoslovanski odcepek ilirizem povsem razkrinkana. Panslavizem Je uporabljala ruska (delno pozneje tudi sovjetska) politika, kadar Ji Je to ustrezalo, zajmale slovanske narode pa(je bilo vseslovanstvo nekaka uteha (prim. črnogorsko geslo : nss in Rusov Je sto milijonov I). Praktično pa se Jepokszal panslavizem kot panrusizem 2 Akt> k z KCttsii^KKaai^KBi zatiranjem t.i. bratski narodov Ukrajincev, j^lorusov in -‘•oljakov (znano Je, ds Je bilo razdeljenim Poljakom boljepod Avstrijci kot pod Rusi l). Ilirizem ps Je^d hrvaškega združvvalnegajgibanja v 4o. £ ih 19* stoletja prešel z nastankom Jugoslavije v unitaristično nasilje- vanje in v srbski hegemonizem. Slovenci smo &ili vedno "žrtvovani kmet" v veliki šahovski igri vseslovanskih in iliristično-unitaris^šnih x ma¬ nipulantov. Zatorej Jejsaš odnos (odnos samostojnega in zdsj, upajmo, tudi dovolj samozavestnega naroda) do panslavističnih in ilirističnih blodnjav lahko zgolj negativen. x ako o Vrazu kot o panslavizmu Je krat¬ ko in Jedrnato spregovoril že Prešeren v dveh svojih epigramih : w arobe l^aton in -^shači četvero bolj množnih Slave rodov, ^aj še bi tu se reči dalo ? Prenašanje Jezikovn str. 5 ? str. 55 str. 56 str. 58 str. 60 str. 63 str. 67 str. 68 str. 7o str. 75 : Predgovor : Prolog : ^egko človeku je Slovencu biti ... : v sem, vsem, vsem ! : Vprašanja na odgovore : j^nehna tožljivost bivanja : 0 "šovinizmu" tako in drugače : ^jamletova kleč in ^olumbovo jajce : j^taijvejevic in jugoslovanstvo : lo/enehna pesnica basnjenja : Sveta preproščina spravbe geste : Skrajna meja srbskih demokratov : Knjiga ali / in dejstva : ]©ekaj predlogov za spremembo nazivov uliv in trgov v Ljubljani Slovenščinajn vojska V katerem grmu tiči zajec ? n.n. in jezikoslovje Nič novega pod jugosoncem Komentar o komentiranju ankete Senzacionalni pojav pozitivnega avtonomaštva Zgodovinski razlogi - i za ali proti ? Prinčevski pridevniki Slbvenci med Cankarjem in Frommom Mihizove metamorfoze Skupno jedro imperialnih siren Jugoslovansko vprašanje Ali je Jugoslavija srbska lastnina ? Unitaristične blodnje novega orjunaštva Državi, ki ne vzdržita demokracije ežave s kvadraturi kroga & T' : % aznovrstna razburjenja e malokdo je še za hlapčevanje / in to smo pot: mi lani, / prišel je čas za svobodno ravnanje ! str. 96 (^e)vesele potegavščihe političnega besedišča I (■^e)fvesele potegavščine političnega besedišča II (}g[e) / fvesele potegavščine političnega besedišča III (Ne)fvesele potegavščine političnega besedišča IV (jhfe)vesele potegavščine političnega besedišča V Pa s(m)o jo ustavili ... |^do potiska nazaj ? ^arnanje za diktaturo j^am je izginil ^elgrad ? Sprenevedanji o x "sprtih" straneh ^amudniški krpači razbitega vrča Politizacija v nativih šol pa kar vztraja . eo ()/e) zmoti jivi odločnež o (ne)primerni fldeležbi o gapisek o slovanstvu str« 167 : Unitaristični perpetuum mobile