Slovenski tednik Slovenic Weekly devoted to the interests of the laboring classes za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! Štev. 12 Entered as Seooud-Class'Matter July 8th. 1903. at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 25. Marca 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Čitateljem “Glas Svobode“! Borba za vstauovifcev in vzdrževanje delavskega časopisja vse povsod kaže plemenitost duha in požrtvovalnost, ki ji ni para izvan delavske stranke. Delavsko časopisje je storilo, da se je glas delavca povišal stotisoekrat. Naši rojaki, delavci naji slišijo naše poročilo, drugači smo zgubljeni. Delavec potrebuje svoje glasilo in to uprav sedaj bolj kot kedaj poprej. Sedaj, ko se je kapitalizem s vso močjo zoperstavil delavstvu in njegovemu časopisju, dasi mu ne more ust zamašiti ali ga ugonobiti, toda ako moramo tudi mi poleg vas živeti in list “'Glas Svobode"’ izdavati moramo imeti naročnike — predplačnike ne pa samo čitatelje. “Glas Svobode’’, potrebuje naročnikov, potrebuje in jih mora imeti. ¡Naše delavstvo potrebuje svoj glas oziroma glasilo, ki govori in bode govorilo zanj. Na noigie, na deio rojaki! Vsakteri izmed vas, kolikor vas je, in v enem mesecu imamo lahko še enkrat toliko naročnikov in mi pa bodemo storili svojo dolžnost kot smo je vedno. Mesec April je najbljši mesec za agitacijo v celem letu. Na noge toraj vsi do zadnjega! Vsak dosedanjih čitateljev naj pridobi v tem mesecu še enega novega naročnika, kar bode zaleglo in pomagalo. Lahko mirujete potem, saj bo glasilo govorilo za vas. Pomisliti je tudi. da z novim naročnikom pridobimo novega pomagača, prijatelja namesto dosedanjega nasprotnika. Kolikor več naročnikov, toliko več prijateljev in toliko manj -nasprotnikov na delavskem polju. Najboljšo pomoč nam morate skazati stem. da nam pridobite novih naročnikov. Omeniti moramo še, da je mnogim naročnina na list Glas Svobode potekla, da smo mnoge opomnili, toda našemu opominu se ne odzovejo! Kaj naj s takimi naročniki storimo? Ce jim list ustavimo se jezijo, če jim list pošiljamo imamo stroške in delamo po vrhu tega zastonj, če jih opominjamo imamo zopet stroške, nazadnje pa ne plačajo in če pliačajo pa moramo se potrdila poslati. Cenjeni naročniki tako ne more nadalje iti. Vi ki delate v tovarnah, rudnikih in drugod ste gotovi za srvojo plačo, med tem ko mi nismo, nadalje, vi štrajkate za večjo plačo, ker uvidevate potrebo življenja, ali mislite da je prav, da pustite nas, ki se za vas duševno borimo, na cedilu in nam ne date še tega kar bi morali? Vsako delo naj bo plačano. Mi bi rajši videli, da pre-mogar, ali vsak delavec zasluži deset dolarjev na dan kot pa samo '$2.50; iz srca mu privoščimo, pa tudi sebe v tem oziru ne pozabimo, ker mi ravno tako radi živimo in naši otroci ravno tako jočejo, če so lačni, kot i vaši. Rojaki, delavci! “Glas ¡Svobode’’ je delavski list. glasilo slovenskih dlelavcev iv Ameriki, in jie na črni listi kapitalistov, kot so vsi drugi delavski listi. '“Glas Svobode” ne podpirajo kapitalisti, pač pa prispevajo ti delavski zatiralci \ fond, kil je za vničenje delavskega časopisja. In iz tega je razvidno, da od strani kapitalistov ni pričakovati nobene podpore, temveč le edino od delavstva je odvisen obstanek ■delavskega časopisa. t Nadalje naj omenimo, da lista radi ne ustavljamo onim-, katerim je naročnina potekla, ker ne vemo, če j« dotičnik pri volji še nadalje citati list ali ne pa tudi si mislimo mogoče ne diela, nima denarja, da bi sedaj poslal, pa ko bo zaslužil bo menda ja storil svojo dolžnost. Mnogekrati je naša misel prav, še večkrat pa se vrežemo in imamo samo stroške s opomini itd.; nazadnje nam pa dotičnik piše, da nič ne plača in zakaj mu nismo lista vstavili, ko je naročnina potekla. Tak čitatelj se moti, ako misli, da ni dolžan plačati naročnino za dobo, katero je list dobival. Zakon v tej zadevi je na .strani izdajateljev lista in jasno govork da po preteku naročnine sme izdajatelj list dotičnim osebam še nadalje pošiljati, dokler čitatelj lista ne vrne in zahteva, da se mu list vstavi; do časa obvestila pa mora čitatelj plačati naročnino. Tukaj jie stvar jasna kot beli- dan in prosimo, da se naši čitatelji in naročniki po tem ravnajo, pred vsemJpa ne pozabijo poravnati starega dolga, ponoviti naročnino in pridobiti novih naročnikov. S pozdravom GLAS SVOBODE CO. AVSTRIJSKO-OGRSKA. Iz Dunaja se poroča: V tukaj-šnih političnih krogih se živahno razpravlja o v, Petrogradu doseženem zaključku razprave med a vstrijsko-ogrskim' poslancom, grofoim' Berehtold in ruskim ministrom za zunanje zadeve, Is-wolskijem glede zbližanja teh dveh monarhij v balkanski aferi. Budapest, 21. marca. V ogrskem državnim zboru so se danes stepli. Knjige in tintnike so metali v ministre Khuen, Hedevary in Serenji, ki so se mogli iz dvorane naglo odstraniti. Po vsej Ogrski se živahno pripravljajo za nove državnozborske volitve. Preteklo nedeljo je bilo mnogo shodov obdržavanih, kateri so bili polnoštevilno obiskani. kar kaže, da se ljudstvo za izid istih zelo interesira. t V ogrskem glavnem mestu Bn-dapesti, vlada veliko razburjenje radi nekega novega Madžarom sovražnega naznanila, ki izvira iz hrvaškega deželnega zbora v Zagrebu. Vodja hrvaške kmečke stranke v deželnem zboru je baje rekel: Mi nikoli ne priznamo nobeiiega ogrskega suverenstva (vrhovno oblast) nad. Hrvaško. Naša stran- ka stoji za združenje vsih ¡Slovanov in bo skupno delovala s vsemi onimi Nemci, kojih gešlo je: Hoch Haubsburg und nieder mit Hohenzollem! V zadnjemu listu smo poročali, da, se ogrski državni zbor odigodi kot pretekli pondeljek, toda Jus-thova stranka se je odločila, da poskusi poslednje dejanje preložiti, ker namerava vprizoriti veliko debato. Vsekako pa bo mnogo članov zbornice živahno protestiralo proti nepostavnem upravnem stanu, ki se mora pričeti s razpustom državnega zbora — Belokranjska železnica. Železniški minister se je, odločil sprejeti pri zgradbi belokranjske železnici -progo Semič — železniški predor pri Preloki — Črnomelj .-¡Metlika, ki jo je bila priporočila komisija. Te dneve je prestal svojo kazen — 7 let težke ječe — monsigno-re Drozd, nekdanji predsednik denarnega zavoda St. Vaclava v Pragi. Osleparil je bil svoj čas zavod’ za nad 7 milijonov kron. — Mnogo eksistenc je bilo tačas u-ničenih. — Budapest. Policija je z golim orožjem napala vdeleževalce 'ljudskega shoda, katerega so sklicali socijal-demokrati, katerega namen je bil zgo.l agitacijski in za vpeljavo splošne volilne pravice. Veliko oseb je ranjenih in 20 pa aretiranih. RUSIJA. Moskva, 22. marea. Staroslav-na popa Johannes in Demetrius, sta bila s dekretom svete sinode, ki je 'bil čitan po vseh cerkvah, odstavljena od duhovniške časti in ob enem prekleta. Johannes je bil zelo priljubljen pop, ki si je kot temperenčni apostol nevenlji-ve zasluge stekel. Znano je, da ear ima ves alkoholičen monopol v svojih rokah ter da je pop Johannes, s svojim delom škodoval carjevemu kšeftu. Kaj vse pohlep po dobičku ne naredi. Lvov, 24. marca. Poročila prihajajoča iz obmejnih okrajev javljajo, da se judje jz carstva v taki meri izseljujejo kot še nikdar poprej. V Avstrijo kakor tudi v Nemčijo se naseljujejo^ kar v tropah. Sedaj se še ničesar za gotovo ne ve zakaj se v takih množinah izseljujejo, vendar pa se govori, da so carski vohuni prišli na sled “judovski zaroti” proti ruski vladi. NEMČIJA. Iz Berlina se poroča, da povečanje sistema za redno zrakoplov-no zvezo v Nemčiji dobro napreduje. Kakor inženir Zeppelinove družbe, g. Col&mann poroča se bo še tekom tega leta uipeljala zveza z letalnimi stroji med Diisseldor-fom (provincija Rhein) in Berlinom. G zračno progo Miinchen-.Starnberg-Oberamergau, ki 'bo v par tednih prometu odprta, bo Nemčija dovolj preprečena in kakor se že sedaj ponaša, bo prva država na svetu v letalnem ( !) oziru. Hambur&r. 24. marca. Lepemu pomladanskemu vremenu, je na-gloma sledil snežen vihar in mraz po vsej Nemčiji. Na obrežju severnega jezera je razsajal stra-šansk vihar, ki je povzročil o-gromno škodo parnikom in jadre-nieam, katere je vrgel na pečine. FRANCIJA. Pariz, 24. marca. Senat je s 2i80 proti 3 glasovi sprejel predlog za penzioniranje delavcev in stem zaključil štiriletni parla-mentarični hoj in politično agitacijo v zvezi s to stvarjo, ki sega doli leta 1882. Ta postava osreči okoli 17 mi-Ijonov delavstva izvzemši železničarjev, rudarjev, premogarjev, morinarjev in državnih uradnikov, ki so dosedaj že bili deležni pokojnine. Plačevanje penziona se prične s 65 letno starostjo a» pa po 301etni službi.'Najnižjasvota letnega penziona je določena na 414 frankov. Davkoplačevalci bodejo morali letno okoli 125,000-000 frankov Več plačati. Iz Pariza dohaja odmev klerikalne aktivnosti pri. sedajni državno zborni volilni borbi za zmago. Orleanski duke je v svojem govoru proti francoskim rojalistom rekel, da je republika odgovorna za tatvine, za katere so obdolženi razni vladni uradniki in katere preiskujejo soeijalisti Visekako katoliška duhovščina je zelo aktivna in škof Guerard, potem ko popisuje v svojem pastirskem listu Francijo za žrtev grabežljivih politikarjev, ki hočejo doprinesti univerzalni razpad. dostavlja : “Ge se vsi katoliki na Francoskem združijo pri prihodnjih volitvah bod» storili konec zločinom proti veri in svobodi, katere uganja koalicija Judaizma, fra-mazonstva in protestantizma. MEKSIKA. Meksiko City, 23. marca. Najnovejša določba predsednika Dia-za določuje za ustanovo družbe “rdečega križa” v zvezi s vladno armado. Isto določuje za dobro izurjene člane in najboljšo- opremo. Ko bi kruti Diaz izdal določbo za odpravo tiranstva in vojaštva, bi ljudstvu in republiki bolj vgo-dil. — ITALIJA. Rim. 23,- marca. V pondeljek je. resiigniral italijanski kabinet. Ministrstvo je bilo formirano 10. decembra 1909, kateremu je predsedoval baron Sidnev Sonnin. — Realizacija, da je predlog za državno denarno pomoč za vojno ladjevje ugonobi jen, je dala povod resignaciji. V Rimu že eej teden štrajkajo delavci na pouličnih tramvajih, ker jim' družba ni hotela dati ve-če plače. V mestu je ravno v tem velikem tednu vse polno turistov. ki morajo peš hoditi. ANGLEŠKA. Cardiff, 24. marca. Vsa pogajanja med operatorji premogovnikov in 200.000 premogarji v South Wales. za povišanje plače niso nič izdala in kakor zgleda je štrajk s L aprilom neizogibljiv Ge pride do štrajka bo poleg premogarjev še 800.000 delavcev drugih strok moralo odložiti delo. CANADA. Victoria. B. C., 2*2. marea. Poročila iz Dawsona potrjujejo žalostno vest, da je nad 100 Indijancev iz rodu “Pasjega rebra” ob Velikem Slave jezeru v tej zimi vsled gladu umrlo. Očividci, ki so ravnokar sem dospeli pripo-vedujetjo sreetrgajoče dogodke o tugi. -bedi in trpljenju ondotnih Indijancev. EXIT CANON! Car Canon je premagan. Govornik Canon, zastopnik trustov v poslanski zbornici je na predlog za resignacijo po dvadnev-nem 'boju vendar bil prisiljen, da je resigniral. 101 glasov je bilo oddanih za resignacijo proti 155. Več kot sedeirf let je Canon vladal v poslanski zborniri kot neomejen ear. Od sedaj naprej ne bo več govornik oni velikanski politični stroj, kot je bil do sedaj. Njegovi prijatelji in politiku-joči manager ji v njegovem rojstnem mestu Danville, 111., se boje, da ta padec, znači konec. Canono-ve moči ori prihodnjih volitvah za kongresmane v 18. distriktu, države Illinois. Canonovi politični sovražniki se vesele tega dogodka, posebno demokrati in republikanski insurgenti. Občno mnenje je. do, revolt proti “stricu Joe” je zmaga za ljudsko vlado. Glede štrajka kurjačev. Pogajanja med upravitelji 49 železnic, kojih proge zavzemajo skoro ves Zapad in pa med uradniki unije kurjačev, ki zastopajo okoli 32,000 delavcev, za 13% povišek plače in radi promoviranja po starosti službe so tako daleč ugodna in najbrž, da ne bo prišlo do štrajka. Do pravega zaključka se še ni prišlo, pač pa delavski vodje trde, da bo za kurjače vse dobro in povoljno iznalo, kar zna-či zopet zmago za delavstvo. Pokojnina. Šolski odbor v Bostonu je sklenil, da se da učiteljem in učiteljicam penzion in sicer ena tretina mesečne plače ob času penzioni-ranja. Penzijona so deležni vsi učitelji oziroma učiteljice v starosti 65 let ali pa po 30 letnem službovanju. Upati je, da se pokojnina tudi za delavstvo kaj kmalu uvede, seveda, ne na taki podlagi, kot ravno sedaj- sklepa kapitalistov-ska Civic Federation. - Tatovi. Indianapolis, Ind., 24. marea. Pri nas začele so se zopet vršiti tatvine po slovenskih hišah. Od meseca novembra do zadnjega tedna imeli smo pokoj, a sedaj so jih zopet nekaj osušili. Pri Ivanu Šturmu odnesel je po noči $25.00 in pustil na mizi dober kol. Isto noč olajšali so Ivana Rosiensteina za $20.00. Ču-dno je le, da se to vrši samo po slovenskih hišah, kar kaže, da more biti tat, kateremu ta business dobro nese, posebno informiran o prebivalcih, denarja in položaju- POLOŽAJ V PHILADELPHIJI. W. D. Mahon, predsednik štraj-kujočih pouličnih železničarjev je izjavil, da ker Rapid Transit družba noče vsem- zahtevam delavcev ugoditi, bodejo štrajkali do konca. Vsa mirovna pogajanja med delavskimi zastopniki, družbo in politikarji so prt kraju, ne da bi prišli do kakega zaključka. Pri zadnjem mirovnem pogajanju se je senator Penrose izjavil: Z menoj je vse pri kraju'in k hudiču naj gre delavstvo. Istega mnenja je tudi mestni župan Rey-fourn. E. E. Gre enwaid, predsednik državne delavske zvez*' je rekel, da on sam noče sklicati za splošno stavko v državi, dasi ima to pravico, ker je boljše, da je ves odibor navzoč in radi tega je sklical posvetovanje uradnikov v Witkesbarre, Pa., kjer se je sklenilo, da se pokliče vse delavstvo v državi Pennsylvania na simpa-tetičen štrajk. Do tega seveda še ni prišlo, ker vse je mnenja, da se bo v najkrajšem času prišlo do sporazumljenja. vsekako pa je gotovo kakor delavski vodje zatrjujejo, da eno uro po klicu za generalni štrajk bo delavstvo po državi prenehalo s delom. Dan McKelvev, pennsvlvauski premo-gar-predsednik pravi, da v,si pre-moganji do enega odiože krampe, ako je treba proti Levvisovi volji. Socijalistični govornik Evgen V. Debs je v Pbiladelphiji ter o-sebno pomaga pri vodstvu štrajka, ob enem pa ne zanemarja prilike, da ne bi delavstvo s svojimi govori poučeval o situaciji delavstva, o važnosti boja, ki se ravno kar vriši v Philadelphia, a ob e-nem pa brez strahu udarja po mestnih očetih in grabežljivežih, ki imajo delnice v P. R. T. dražbi in ki so glavni povzročitelji tega položaja. 'Na vsak način delavstvo po A-meriki naj ne veruje kapitalističnemu časopisju, ki trdi da boj je končan, temveč zapomni si naj, da najljutejša borba med union-izmom in kapitalizmom se bije ravno sedaj v republikanski državi Pennsylvania, v mestu Philadelphia. kjer so ustanovitelji republike proglasili osebno svobodo vsim državljanom. Pred zaključkom lista je prišlo poročilo, da je 35,000 tekstilnih delavcev šlo nazaj na delo na povelje uradnikov svoje organizacije, ter da danes bodejo vsi sim-patatetični štrajkali ■ začeli zo'pet delati. Ob enem se poroča, da še ni- do nobene ugodne poravnave med bosi in delavci prišlo. V koliko je to slednje poročilo zanesljivo se ne ve. Štrajk kamnosekov. Bedford, Ind. Situacija tukaj-šnega štrajka kamnosekov postaja vedno bolj napeta. 500 kamnosekov je zaštrajkalo v Hoosier kamnolomih. Kakor je znano so že več mesecev kamnoseki po drugih kamnolomih v Indiana na štrajku raji teiga, ker so družbe hotele vprizoriti drastično znižanje plače. V Betlehemu je bilo včeraj 20 delavcev odslovljenih, ker so zahtevali, da jim Sohsvab poviša plačo in sicer za vsakih 100 tonov zlitega železa po $6.00 do $7.00. Družba je delavcem plačo povišala in še tisti večer plačala, ob enem pa dala plave listke, naznanjajoč, da so doslužli. Se'tisto večer je 400 delavcev zaštrajkalo. Sedaj zopet štrajka nekaj nad 600 delavcev. Delavski organizatorji poročajo, da Schvvabova topilnica je morala vsled tega ustaviti s proizvajanjem. Vsled obojestranske pomote se je našega rojaka in zastopnika Jos. Schvveiger v Calumetu javno klicalo na poravnanje in ker je stvar vsa v redu in je bilo vse skup le pomota, to sedaj javnosti naznanjamo, s pripombo, da je isti še nadalje naš zastopnik za Calu-met, Midi. in okolico. Rojakom ga najtopleje priporočamo. Ali bodo premogarji štrajkali? Zanesljiva poročila iz Cincinnati javljajo, da premogarskegS, štrajka najbrž ne ho. Dasi se operatorji in zastopniki premogarjev niso mo)gli na noben način zjedi-niti, vendar je upanje, da “scale committee”, kateremu je dana polna moč odločitve in ukrepanja, najde pot in način, da .se pride do ugodnega sporazuma in prepreči štrajk. Obe stranki imati še en teden časa za pomislek in če se takrat nekaj pametnega ukrene, bodo vsi premogarji U. M. W. of A. organizacije, katerih je nad ti50 tisoč in poleg tega še 150.000 drugih organiziranih in neorganiziranih premogarjev odložili lopato in kramp. Veliki konsumenti premoga se že sedaj hoje krize, ki bi nastala za slučaj, da premogarji dalj časa štrajkajo. Brez premega je ves promet in vsa industrija ne le samo vpo Ameriki, temveč po vsem svetu popolnoma oviran in zato se premogarjem ni treba bati, da Ibi morali dalj kot mesec ali dva štrajkati. Bosi to tudi uvidevajo. Združenje premogarjev. Preliminarno glasovanje elanov Zapadue Preinogarske Zveze za združenje s United Mine Workers of America, oziroma American Federation of Labor kaže, da premogarji stoje skoro soglasno za združenje. Občno mnenje delavskih vodij je, d.a interesi premogarjev in rudarjev se bodejo povečali ko hitro .se te dve organizaciji združiti in združitev tudi potrdi A. F. of Labor. Štrajk sedlarjev. Štrajk sedlarjev in usnjarjev je napovedan po vsi Ameriki. Delavci zahtevajo osem urni delavnik in 15% povišanje plače. Delavcev te stroke primanjkuje in vso vzgleda, da bodejo bosi popolnoma poraženi. 6000 sedlarjev štrajka. V Kansas City, je 235 sedlar-jer in usnjarjev zaštrajkalo. 200 usnjarjev v St. Joseph,Mo. 140 sedlarjev v Milwaukee, Wis.; 35 usnarjev v Greenlbay, Wis.; 155 usnjarjev v St. Paul, Minn.; 200 usnjarjev v Dallas, Texas; 100 sedlarjev v Denver, Colo.; 400 usnjarjev v St. Louis, Mo.; 300 delavcev v 30 tovarnah v Louisville. Ky., je odložilo orodje na klic predsednika J. M. Baker za generalni štrajk. V Minneapolisu je 186 usnarjev zaštrajkalo, tri firme pa so takoj podpisale pogodbo. V Winona, Minn, so za-štrajkali vri utnijiski usnarji. Pred zaključkom lista se poroča. da so delodajalci v San Francisco, Cal. podpisali pogodbo s delavci. dovoljujoč delavcem 15%1 povišek plače in 8 urni delavnik. Boj in pretep. Portland. Ore. Med 300 Hindoo delavci in 200 belokožci je prišlo do pretepa, ker so Hindi šli na mesta belokožčev za polovično plačo delati pri St. John Lumber družbi. Dva Hinda sta dobro premikastena. Nezgoda na železnici. Marshalltown, Iowa. 48 mrtvih, 50 poškodovanih, od katerih bo najmanj 10 vsled poškodb umrlo je posledica, nezgode, ki se je pripetila na Rock Island ozir. Great Western železnici ko je osebni vlak. ki je vozil proti Minneapolis in St. Paul, Minn, skočil s tira. DENARJE V STARO DOMOVINO poSUJ&mo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron, za $ 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohi» VOHUN th i? «h TÎT 4» SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Šesto poglavje. Na polju levo od hiše in nedaleč od rezervnih čet, je stala majhna gruča, katere opravila »e je zdelo drugačno od opravila vseh drugih. Bili so> to trije moški, to se pravi,, dva moža in mlad mulat .. Poglavitna prikazen med njimi je bil človek, čigar izredna suhost ga je delala še 'bolj dolgega nego j,e Se itak 'bil. Nosil je o-čala, bil neoborožen in kakor j.e bilo videti, je delil svojo pozornost med knjigo, cigaro in dogodki1 na bojišču. Fanika je sklenila poslati tem ljudem pisemce, naslovljeno na Dwnwooda'. Hlastno je vrgla s svinčnikom sledeče besede na .papir: “Pridite k meni, Dunwood, pridite, in bilo samo za hip!'’ Cezar je bil izvoljeni sel in letel tja-ven, kar se je dalo. Mož, katerepru je oddal pismo, je bffl ranocelnik, in zamorčevi zobje so klopotali, ko je zagledal svetlel nože. razložene po trati, da so, če treba, hitro pri roki . . . Zdravnik' je> ogledoval svoje priprave očividno z veliko zadovoljnostjo ; pogledal je samo na-gloma na papir v svoji roki in se zatopil zopet v svoje opravilo. C e žar se je hotel ravno odištra-niti, ko ga je tretja oseba, očitno zdravnikov pomočnik, mirno vprašala, če m naj odreže nogo.. To vprašanje je spomnilo zamorca na obstoj njegovih udov, kajti vporabil jih je tako dobro, da je dosegel hišo v istem trenutku. k° je pridirjal major. Straža pod oknom je zastavila Cezarju pot, mn pomolila sabljo pod nos im.1 rekla osorno : “Ču'j, til zamorec : $ko se pokažeš še enkrat iz hiše, tedaj hočem postati brivec in odrezati enega tvojih črnih uhelj s to-le britvijo!” Cezar, ki je videl v nevarnosti zopet drug ud' svojega telesa, se j« jadrno umaknil v kuhinjo, ,mr-mljajoč nekaj pred-se, od česar ni bilo mogoče razumeti drugega nego “yanfcee, o lump rebel!” “Major Duinvvood!” je rekla Fanika, ko je stopil pred-njo mladi častnik. “¡Storila1 sem Vam krivico : ¡gotovo me imate za trdosrčno . . .” Ni mogla govoriti dalje, solze so ji udrle iz oči j. “Fanika,” je vzkliknil toplo. “Vi niste nikdar trdi, nikdar krivični, razun kadar dvomite na moji ljubezni!” “O Dunwood!” je ihtela deklica. “Namenjeni ste, da tvegate življenje' ... Ne pozabite, da je tu .srce, čigar sreča-. . . Viem, da ste hrabri, Dunwood', a bodite tudi previdni'!” “Vacra. na ljubo?” je vprašal ra d o st n o- pr es en e če n i č a st nik. “Meni na ljubo,” je komaj slišno- dahnila i:n se mu zgrudila na prsi. Krepko je pritisnil mladi mož drhtečo deklico na-se in ravno hotel govoriti, ko ga je trombe glas opomnil na njegovo dolžnost. Še en poljub je prižel na ustnice, ki se niso branile, nato se je iztrgal iz njenega objema in odhitel na bojišče. Fanika se je vrgla na divan, zagrebla glavo, pod blazine in se pokrila' še s šaibm,, da bi kolikor mogoče u duši la vsaki glas, prodirajoč z. bojišča noter do nje. In ležala je tako, dokler ni utihnilo zopet vpitje1 bojevnikov, pokanje pušk, grom. dirjajočih" konjskih kopit. / Sedimo poglavje. Hribovitost dežele, mnogoktera skrivališča., ki jih. je nudila, kakor tudi velika oddaljenost od domovine — vise to je branilo Angležem, da bi bili razvili veliko ka.valerijsko silo, "ko so vprvič izkušali zatreti uporne kolonije. , Tz Evrope so poslali samo en polk regularnih konjenikov : a u-istanovili so na različnih krajih po deželi svobodne kavalerijske voje. obstoječe deloma iz nabornikov iz kolonij, deloma iz moštva. vzetega od pehote. Tj vojaki so bili prisiljeni odložiti mušketo in bajonet pa prijeti za sablje in k a rabi nar je. Njim nasproti so stali najhrab-rejšii jezdeci Amerike. Skoro vsi kavalerijsiki polki kontinentalne armade so imeli častnike z juga, in pogum poveljnikov je bil prešel tudi na moštvo. ¡Donim so vzeli Angleži samo nekaj ' večjih mest (kar ni ime>o prav nobenega pomena) ali niar-širali skozi pokrajine, kjer ni bilo dobiti živeža, šo rojile lahke čete sovražnikove neovirano po vsej deželi. In četudi »o trpeli ameri-kanski jezdeci dostikrat kaj hudo pomanjkanje — za svoje konje so znali skrbeti vedno dobro, vsled česar so bili le-ti vedno v visoki mori Sposobni za službo. Morda ni bilo na vsem svetu tako hrabre in podjetne konjenice kakor je bila takrat “lahka kavalerrja” amerikanske 'armade. Dumvoodovi jezdeci so bili že českokrat pokazali in dokazali svoj pogum m bilo jih je zdaj komaj mogoče brzdati v njih div-jiem poželjenju, da se vržejo na sovražnika, ki so ga bili napadli redkokdaj zastonj. Njih želje so se imele izpolniti kmalu, kajti komaj je bil utegnil poveljnik sl^o-čiti zopet na konja, ko je prikorakal sovražnik, in j.e spoznal major zelene suknje lovcev in lesiena sedla “kravarjev”. Angleži so 'bili po številu skoro enaki Dunwoodovim četam. iKo je dospel sovražnik na prosto plan pred' IIarvey-evo kočo, se je ustavil in se pripravil na boj. V istem trenutku se je prikazal v dolini voj pehote in se bližal reki. Major Dumvood je takoj spoznal svoj ugodni položaj in sklenil. da ga izkoristi. Oddelek, kateremu je poveljeval on, se je jel počasi umikati z bojišča, nakar je mladi Nemec, ki je komandiral sovražno kavalerijo, ¡dal povelje za. napad. Bilo je malo čet, ibrabrejših od “kravarjev”. Kakar strela so planili v boj. Nemci so jim sledili počasneje, a v boljšem redu. Zdaj so zadonele trombe Vir-gincev in fanfara je izdala kraj, kjer je- prežala zaseda. Dumvood' je napravil s svojimi vojaki spreten obrat v stran, nakar so Law-tonovi ljudje, ki so bili udrli vien iz svojega zaščit ja. vstopili v vrzel in zdrvili kakor vihra nad sovražnika. Ta napad je bil za sovražnika prehud; razkropil se je na vse Strani. Vojaki so drvili preko polja, kakor hitro le so mogli teči njih konja. Samo malo jih je bilo ranjenih, tisti pa, ki so kljubovali maščujočim rojakom/niso izšli živi iz boja. Nemci so bili, ki so moralj zdržati glavni naval, in pokorni železni disciplini, so vztrajali hrabro, dokler jih niso ognjeviti konji in žilave roke nasprotnikov razpršile kakor pleve. Velik del teh siromakov so poman irala konjska kopita — in kmalu je videl Dumvood bojno polje očiščeno sovražnika. 'Od nadaljnega zasledovanja ga je zadržala bližina glavnega voj a sovražne pehote, in peščica Nemcev, ki so bili ubežali nepoškodovani, je iskala pri njej zavetja. Bolj prekanjeni begunci so se raztresli1 v majhne trope in se vračali po najrazličnejših potih v svoj stari tabor, Ta beg je prinesel s seboj veliko izgubo na živini. imetju in celo ljudeh; kajti ako se je razkropil enkrat trop kravarjev po deželi, tedaj je bilo, kakor da so izpuščeni vsi zli duhovi. Groza in strah sta branila damam v Hvjrtonovi hiši, da bi glč- " dale vse te ddgodke. Fanika je ležala še vedno na pol nezavestna na ¡divanu, trepetajoč za življenje rojakov, dasi je mislila pri tem pravzaprav samo na enega, na Dumvooda.' V kuhinji so bile zbrane štiri osebe, namreč Cezar s svojo ženo, njuna nečakinja, zamorka 20 let. in mladi mulat, ki je bil preje zunaj na poljani pri ranocelniku. Ivo je bil prepiagal Cezar prvi strah' je gledal boj z velikim1 zanimanjem in se upal celo ven, kjer je stal na straži vojak. Ta je porogljivo ogiedaval zamorca odi 'strani in rekel hladnokrvno : “'Vi se, kakor vidim, bojite; gotovo ste za svojo lepo osebo tako v skrbeh, a?” “Krogla zadene črni mož kakor beli mož” je mrmral zamorec 'ozlovoljeno. “Kaj pravite, ^ko bi poizkusil?” je rekel vojak, izvlekel iz pasu. pištolo in pomeril na zamorca. Cezar se je začel tresti po vsem životu, na srečo pa' so se jeli u-miikati zdaj Dunwoodovi jezdeci in napad' kraljeve konjenice je odvrnil vojakovo pozornost od u-bogega zamorca.. “Vidite, gospod kavalerist,” je vpil Cezar, meneč, da se Aihe-rikanci resno « umikajo, “vidite, rebel ne zna bojevati, kralj Jur-ja vojak žene majorja Dunwood. Tudi dobri gospod.. major Dun-wood:. pa boj z regulerni mož ne an a. ’ ’ ‘‘Vrag vzemi tvoje regularne! Počakaj samo hipe ek, črnoglavee, in videl boš; 'kako pridrvi, stotnik Lawton 'in razpodi te kravarje kakor divje gosi!” Vojakovo prorokovanje se je takoj nato izpolnilo in ves potrt je gledal Cezar, kako je bežala kraljeva konjenica. Pri tem' pa je zagnala straža takšen krič veselja, da je draga straža notri v sobi pri stotniku Hvartonu' odprla okno in rado vedno pogledala dol. “Poglej. Tom, poglej!” je klical ves srečni vojak spodaj. “Stotnik Lawton žene Nemce in zdaj . . . z.daj je major ubil poveljnikovega1 konja ... za. vraga, zakaj ni ubil rajši poveljnika in pustil konja živeti?” Za bežečimi kravarji so frčale krogle in ena njih je razbila ok no v Cezarjevi bližini, nakar je zamorec zavpil, kakor da mu je predrla srce, in jadrno zbežal-nazaj v hišo. Trato pred hišo je obdajalo go sto grmovje in tu sta se pasla konja obeh dragoncev, privezana drug k dragemu. V tem trenutku sta prijezdila na trato dva od svojih tovarišev ločena “kravarja.” očividno z namenom, da po-iščeta zavetja, v gozdovih za hišo. Ker so zmagonosni Amerikan ei zasledovali umikajoče se Nemce, dokler jih niso prignali pod varstvo angleške1 p hote, in sta se čutila zaradi tega naša kravarja popolnoma varna, sta se pustila zapeljati od izkušnjave, kateri se ti ljudje niso mogli u-stavljati nikoli: od konjskega mesa ! Z drznostjo in ravnodušnostjo, ki se more le v vojni razviti do take popolnosti, sta hitela h ko njcnia in ju ravno hotela zgrabiti za. uzde, ko je izstrelil vojak na straži svoji pištoli in tekel nato s sabljo v roki reševat konja. Zgoraj iz okna pa je pogledal njegov tovariš — druga straža stotnika Hvartona. Iztegel se je ven, kolikor le se je dajo. in izkušal z najhujšimi kletvicami in grožnjami preplašiti maroderja. Trenutek je bil zapeljiv . . . Tristo Henrikovih' tovarišev je bilo v neposredni bližini, konji brez jezdecev so letali vsepovsod okoli, in tako je zgrabil stotnik stražo za noge in jo na glavo vrgel dol. Cezar, ki je 'bil priča temu, pa je tekel in odrinil zapah pri velikih hišnih vratih. Vojakov padec^ ni bil nič nevaren, ker je bilo okno čisto nizko. Hitro se je zopet pobral in hotel ves besen nazaj nad jetnika. A vspričo sovražnika splezati gor v okno. ni 'bilo varno, in ko je hotel pri stranskih vratih v Kišo, jih je našel zaklenjene. Zdaj ga j.e klical turi i tovariš, glasno na pomoč in pnzabivšj na vse drago, je tekel prestrašeni vojak na. trato. Takoj je bil rešen eden konj, drugi pa je bil že privezan za sedlo “kravarja”, in bojujoča se četvoriea sc je besno pretepaj e in preklinja je pomikala tja za hišo in proti gozdu. Zdaj je Cezar brž oaprl vrata, pokazal na konja, ki je še bil na trati, in zaklical stotniku: “Tecite! — Tecite!” “Da.” je vzkliknil Henrik, ko je skočil na konja, “zdaj je res čas. da tečem!” Poslednjikrat je pomignil očetu. ki je — nem od straha — stal pri oknu in blagoslavljajoče iztrgal roko za sinom« . . . Dalje ¡prihodnjič. Gospa Kužnik umrla. Tz C. A. z dne 22. marca povzamemo sledeče: \ “V petek zjutraj je umrla 33-letna Uršula Kužnik, na 8323 Connecticut ave. Bolehala je že pet mesecev za snšico. Zapušča žalostnega molža, dva otroka in eno sestro v državi Iowa. Pokojnica je prišla v Ameriko pred šestimi leti.” Žalujočemu soprogu naši sož». lje! — RAZREDNI BOJ. Razredni Iboj se bije, ker ni druge pomoči. Duhovni raznih sekt lahko pri-digujejo krščansko ljubezen in bratstvo, profesorji lahko uče o e-konomični slogi; politikarji lahko vnemajo ljudstvo za patriotk zem in za neoddatno pravo človeštva, uredniki lahko nastrižejo cele predale neumnosti namesto dobrih člankov, delavski vodje in delavski izkoriščevalci se lahko skupno vesele na banketih in brezobzirno hvalijo zasluge tega ali onega in vkljub vsemu temu razrednega iboja še ni konec. — Razredni boj se vrši neprestano dan in noč, če ne tukaj pa tam, v tej ali oni obliki, zahtevajoč neizmerno število dragih žrtev. — Besna «bitka se bije, zmaga sedaj tu sedaj tam, nikjer pa ni popolne zmage. Bojno polje je sedaj tovarna, sedaj rudnik, sedaj v mestu, sedaj na deželi, ina ravnem polju ali pod zemljo. Razni 'boji se bijejo ali na odprtem polju ali skrivoma, v malih ali večjih skupinah, nevidno očem človeštva ali pa tako ljuti, besni meri. da opozarja cele narode, ves svet. Razredni boj se bije, kedar se mora mati ločiti od svojih otročičev in gre na delo v tovarno, da zavzame mesto svojega boljše plačanega soproga, da producira več dobička za kapital. Bitka se «bije,' toda ta boj je enostranski. Razredni boj se bije, kedar morajo otroci delati v tovarnah, zavzemajoč prostore svojih boljše plačanih st ari še v, da producirajo več dobička za kapital. Bitka se bije in tudi ta boj je samo enostranski. Razredni boj se bije, kedar se delavce mori, Ubija na tisoče, de-settisoče vsako leto in kedar se na mesta poškodovanih, za delo nesposobnih delavcev vposli nove delavske moči, [prihajajoče iz vseh kotov zemeljske oble. In vse to se je in se še godi v imenu in-dustrielnega napredka in za večno slavo in večji dobiček kapita-. la. Bije se razredna voj.ska. v kateri je Delavstvo nerezistirajoCa žrtev. Razredni boj se bije. kedar se plača znižuje, delavnik podaljša, delavce pritiska, najemnina ih cene iživiponi povišajo, 'delavcu jed trga iz ust. ker vse to se dela. da se poveča dobiček kapitala. In vojska je tudi takrat, kedar se izdajajo sodnijske prepovedi v svrho ropanja delavstva za njih pravo štrajka, kedar se izdajo Buck Stove in Danbury Hatters razsodbe za oropanje delavskih pravic bojkota, «kedarkoli se kliče policijo, miličarje in kozake, da “napravijo red” in poravnajo štrajke. kedar se zapre v ječe delavske vodje ali se jim preti s zaporom in kiedarkoli se dajo delavski vodje podkupiti in korupi-rati, ker vse' to se zgodi za dobiček kapitala na rpvaš in zgubo delavstva. Kouec temu boju bo kedar bo konec kapitalizma ali pa delavca.’ Dokler bo pa obstal delavski razred in kapitalistični razred, tako dolgo bo trajal tudi ;razred-ni boj. Delavec bo moral konee-no postati suženj ali pa interesi kapitalista bodejo postali interesi delavstva, delavska last. Delavec izberi si! Hočeš li: su-ženstvo- ali enakopravnost? 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij !W Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE; Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti :—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pijučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili/ na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazuiih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata ih katere bi se on ne-upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VlŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : M 342 W. 27th St. P New York, N Y. Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! LISTNICA UREDNIŠTVA. — P. «C. Z. Pueblo. — Vaše pismo prejeli, pa ga prav ne razumemo. ker nismo učenjaki, da 'bi znali tehnično ali pa morda kemično analizirati klobase. Ali nismo diplomirani profesorji kake medicinske uniyertritete in zato tudi nočemo se postavljati za u-čitelje zdravnikom, pa. . tudi “šternkukarji” nismo, temveč prepustimo ta posel drugim, ki vsaj razumejo latinska imena raznih'zvezi. ¡Ponosni pa smo na to, da. se postavljamo za učitelje delavske mase, ker imamo kolikor toliko tudi lastne skušnje. Res nespametno je smešiti to, kar ne razumemo, ker ni vredno zgube časa. da bi se pametni ljudje s istim pečali, prepričani pa smo, da se dobe ljudje, ki trdno verujejo v ono. kar ne. razumejo. Ali ni res tako? Ali ljulbimo svobodo, ter jo tudi Vara prepuščamo, proseč Vas, da isto privoščite tudi vi svojim faranom. Vaše pismo hranimo za boljše čase. lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo N/ VRAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju 17 JEWELED RAILROAD WATCH ■B Patentiran navijalnik, za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idela vcem na železnicah. _AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira N E PLAČAJ,NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in nvivezek daruiemo z vsako uro. Q EXCELSIOR WATCH Cb 505 ATHEN/EUNI B'LD’G, Chicago * DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi! NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 ,za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. Seja vsak zadnji četrtek v mesecu. SPREJETO NOVO DRUŠTVO. Št. 48 v Breezy Hill, Kans.: Štefan Dudaš, cert. štev. 1118; Savo Guič, 11119; Martin Očko, 1120; Frane Šetinc, 1121; Valentin Blažič, 1122; Ivan Železnik, 1123; Ivan Šiller, 1124; Ivan Trupej, 1125; Jakob Kosmač, 11126; Ivan Grili, 1127; Matija Kodrič, 1128; Alojz Vezovišek, 1129; Mihael Krnic, 1130; Ivan Crošt^; 1131; Tomaž Kavčič, 1132. — Društvo šteje 15 udov. SPREJETJE NOVIH UDOV. K društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Josip Gredenc, 1133; Franc •Smuk, 1134; Ivan Kmet, 1135; Alojz iStrasberger, 1136; Josip Kosoglav, 1137; Alojz ‘Tomažič, 1138. — Društvo šteje 85 udov. K društvh š,t. 4 v Black Diamond, Wash.: Ivan Bizovšek, 1139. — Društvo šteje 44 udov. K društvu št. 5 v Darragih, Pa.; Andrej Obed, 1140; Josip Hvala, 1141; Ivan Ujčič, 1142; Alojz Dolenšek, 1143; Franc Sevšek, 1144. — Društvo šteje 45 udov. K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah.; Ivan Barlič, 114$; Valentin Hmelič, 1146; Alojz Potočnik, 1147; Martin Vrtačnik, 1148; Frank Potočnik, 1149; Andrej Fajfar, 1150. — Društvo ‘iste j e 49 udov. K društvui št. 8 v McGuire, Colo.: Ivan Hartnar, 1151; Ivan Jeron. 1152; Frank Vodenik, 115$; Franc Fortuna, 1154. — Društvo šteje 29 udov. K društvu št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Dobnik, 1155. — Društvo šteje 24 udov. K društvu št. 13 v Witt, 111.: Ivan Zupančič, 1156; Ivan Breko, 1157; Ivan Karich, 1158. — Društvo šteje 20 udov. K društvu št. 16 v Granville, 111.: Jurij Blatnik, 1159. — Društvo šteje 21 udov. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Marija Verhovnik, 1100. — Društvo šteje 1 članico. K društvu št. 17 v Aurora, Minn.: Josip Zorman, 1161. — Društvo šteje 18 udov. K društvu št. 18 v Girard, Ohio: Anton Viderger, 1162. — Društvo šteje 18 udov. K društvui št.yL9 v So. Chicago, 111.; Ivan Jelene, 1163; Tomaž Tomažič, 1164; Alojz Messe, ITG5; Andrej Runtič, 1166; Primož Tomažič, 1167; Anton Florijančitč, 1168. — Društvo šteje 17 udov. K društvu št. 20 v Cleveland, Ohio: Alojz Turk, 1169. — Društvo šteje 18 udov., K društvu št. 25 v Reading, Pa.: Josip Filak, 1170. — Društvo šteje 11 udov. K društvu št. 29 v Taylor, Wash.: Josip Jara'bek. 1171. — Društvo šteje 15 udov. . K društvu št. 31 v Farmington, W. Va.: Alojz Juraich, 1172. — Društvo šteje 28 udov. K dhuštvu št. 33 v Livingston, 111.: Leopold Vrišnik, 1173; Alojz Vrišnik, 1174. — Društvo šteje 15 udov. K društvu' št. 34 v Oregon City, Oreg.: Jakob Grimšič, 1175; Alojz Golob, 1176; Matevž Škof. 1177. — Društvo šteje 15 udov. K društvu št. 35 v Franklin, Kans.: Franc Črepinšek, 1178. — Društvo šteje 21 udov. K društvu št. 37 v Blackburn. Pa.: Jernej Anžir, 1179; Anton Zidar, 1180. — Društvo šteje 19 udov. K društvu št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Anton Justin, 1181; Mihael Mrak, 1182. — Društvo šteje 19 udov. K društvu št. 39 v Agular, Colo.: Franc Obreza, 1183: Ivan Kranjc, 1184; Jakob Česnik, 1185: Anton Mahnič, 1186; Matija Luk e žič, 1187. -N Društvo šteje 21 udov. K društvu št. 40 v Salida, Cole.: Mihael Pogačar, 1188; Franc Trip, 1189. — Društvo šteje 21 udov. K društvu št. 45 v Baltic, Mich.: Franc Zapušek, 1190; Andrej Bukovae, 1191. — Društvo šteje 11 udov. - K društvu št. 46 v San Francisco, Calif.: Ivan Movern, 1192. — Društvo šteje 10 udov. < PRESTOPLI UDJE. Oji društva št. 31 v Farmington, W. Va., k društvu št. 1 v Chicago, 111.: Marko Radič, 721. — Prvo društvo šteje 28 in drugo 35 ulov. , Od' društvu št. 4 v Black Diamond, Wash., k društvu št. 29 u Taylor, Wash.: Mihael Slebir, 286. — Prvo društvo šteje 43 in drugo 16 udov. SUSPENDOVANI UDJE ZOPET SPREJETI. K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Rudolf Lizzi, 354. — Dru- Ištvo šteje 47 udov. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Josip Kuč, 447. — Društvo (šteje 3'2 ud'ov in 1 članico. K društvu št. 5 v Darragh, Pa.: Andrej Mlekuž, 224; Mati ja Kravanja, 666. — ODSTOPILI UDJE. Od društva št. 32 v V enona, 111.: Ivan Jamnik. 782. — Društvo šteje 18 udov. _Od drn/tViv. št. 6 v Wimterquarters. - Utah.: / Jurij Konšck. 143; Frank Obreza. 161. — Društvo šte.C 47 udov. POTUJOČI UDJE. Od društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Frank Pouiinšek 632. — • Od društva št. 5 v Darragh. Pa.: Ivan Piškar, 125. Od društva št. 8 v McGuire, Colo.: Matija Povše, 526; Ivan Ravnikar, 742. Od društva št. 13 v Witt, Ul.; Josjip Kapovik, 324. SUSPENDOVANI UDJE. Od društva št. 1 v Chicago. 111.: F. Mirtič. 25. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Josip Kremžer, 637. 799. Od društva št. 5 v Darragh. Pa.: Mihael Selear, 845. Od društva št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Medved, 877. Od društva št. 14 v Tale, Kans.: Ivan Kuplen, 361. Od društva št. 16 v Clinton, Ind.: Matija Golle. Od društva št. 34 v Oregon^ City, Ore.: Josip Stainberger, UMRLI UDJE. Od društva št. 2 v Claridge. Pa.: Vincenc Zor, 61. Umrl na jetiki dne 17. fe‘b. 1916.. IZOBČENI UDJE. Od društva št. 2 v Claricjge, Pa.: Ivan Mauri, 56. — Društvo šteje 84 udov. Od društva št. 5 v Darragh, Pa.: Franc Skubic, 725. — Društvo šteje 44 udov. Od društva št. 8 v McGuire, Colo.: V. Župančič, 178; Josip Marela, 921. — Društvo šteje 27 udov. Od društva št. 9 v Leadville. Colo.: Josip Centa. 229; Ivan Fink, 601; Ivan Kikel, 745. — Društvo šteje 34 udov. Od' društva št. 15 v Granville, 111.: Ivan Žliudra, 412. — Društvo šteje 20 udov. JOS. IVANŠEK, glavni tajnik. * I Ueuropin Želcdečni G-renčec je znašel J. B. Scbeuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo prizua\a, da isti je najboljši želodečni grfenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbrank zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St.) Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE --- PISMO GLAVNEGA PO- I ROTNIKA Slov. Svob. Podporne Zveze. Cenjeni urednik: — Iz poročil glavnega urada opazujem lep razvoj in napredek S. S. P. Zveze in vesel sem, da sem član tako napredne, pred vsem samo za koristi elanov stoječe, podporne Zveze in zato sem se namenil, da spregovorim potom našega vrlega glasila par besedi onim, ki še tvegajo in se obotavljajo pristopiti v našo S. S. P. Zvezo. , Za tazvoj in napredek podpornih Zvez je neobhodno potrebno, da se pri istih redno in točno, pa budi po predpisih uraduje, to je glavni urad v sporazunvu društev tako gospodari, kot pravila predpisujejo, da še ravna po pravilih in da Zveza ali Jednota točno in kar najhitreje svoje obveznosti napram članom spolnuje. Poročila glavnega urada S. S. P. Zveze pa kažejo velikanski na predek. V dobrem pol letu šteje Zveza okoli 760 članov več kot je pa štela koncem zadnje konvencije. To znači, da Zveza vrlo napreduje ter povsod prodira. Na zadnji konvenciji v mesecu juliju je bilo 26 društev zastopanih, se daj ima Zveza 47 društev i(op. ur. Zveza ima sedaj 49 društev 2 še nisti prijavljeni) toraj kaže napredek za 22 društev, Ali ni vredno. da se kliče haoredek? Nadalje kot glavni porotni odbornik imam čast, da razsojam ostalima bratoma porotnega odbora. vse pritožbe, zoper člane, društva in uradnike ozir. odbornike in kot tak vam lahko danes izjavim da do sedaj bila je ¡samo ena pritožba proti Zvezi, katera pa je vsled dvomljivosti, kedaj je elan deležen bolniške podpore, bila razsojena na podlagi' pravil. To je le malenkost, katere niso elani dotičnega društva pray razumeli, a pravila pa tudi še niso bila' tiskana, da bi se lahko po pravilih ravnali. Toraj bil je to le čaj, ki se ne bi pripetil, ako bi društvo imelo v rokah pravila. Drugih pritožb ,pa ni bilo. Zopet jasén dokaz, da v Zvezi vlada red, vse hvale vreden. Jaz sam sem član še drugih slovenskih podpornih jednot poleg S. iS. P. Zveze, in namškega društva' “Kranken und/Sterbe Kas-se’ ’toda izmed teh se mi najbolj dopada demokratično gospodarstvo S. S. P. Zveze. Člani in dediči dobe svoje podpore, ne da bj se rabili pritoževati in vse se tako lepo sistematično vodi, da ni dvoma nad nobeno stvarjo. Zveza daje $8.60 na teden bolniške podpore in $500.00 v slučaju smrti, tudi za slučaj' zgube oči, roke, noge, prstov in druge poškodbe ima Zveza zelo dobro za člane napravljeno. Najvažnejša točka pri tej Zvezi pa je ta, da se na politično in versko prepričanje enega ali dru-žega člana ne gleda, med tém ko daje pozornost na zdražbarje in take ljudi, ki netijo razpor ter da se jih ne sprejema v Zvezo. Ali je katera Zveza še tako lepo skrbela za mir, red in dobrobit svojih članov? 'Slovenski trpini, ki še niste v naši sredi, ne zamudite prilike! Stopite pod okrilje S. S. P. Zveze in ustanavljajte slovenska, svobodomiselna podporna društva po vseh slovenskih naselbinah, Pred-no pristopite h katerikoli jedno-ti, pišite na glavni urad S. S. P. Zveze po pravila in druge listine, katere Vam .Zveza radevolje do-pošlje in primerjajte ista s pravili drugih jednot. Verujem, da pristopili bodete tam kjer vam bo najbolj ugajalo in kjer dobite za mal denar največje ugodnosti v vseh ozirih. Preoričan pa sem, da si bodete prav gotovo izbrali, našo vrlo napredujočo S. S. P. Zvezo. Pozdrav bratom in sestram S. S. P. Z. in rojakom po Ameriki! Jos. Matko, Glavni porotnik. VABILO SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor IM: UL. _A_ ID IČ2 GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. I I _ I 1 r\ I /- \ L / v w ^ -------* • V • j « - k zabavni veselici, katero priredi DRUŠTVO “MAJ’’ št. 25 S. S. P. Z. v Reading, Pa„ dne 2. aprila ob 6, uri večer v Washington House na 143 So. 7th St. Vstopnina za moške 25c; darnel so proste. Vsi tu in v okolici živeči Slovenci in Slovenke se naj-1 vludneje vabijo. Za dobro godbo, sveže pivo, dober prigrizek in | vse drugo skrbi ODBOR. POZOR! DRUŠTVO ŠT. 1. S. S. P. Z.! -----'WWWV Izdelujem “¿»¡n2 čis‘° ,0l“"ih' domačih “ Prodajamo ?otove obleke za delavnik ^ Imamo veliko zalogo trdih in mehkih klobubov/ V zalogi ‘n3“0 ve,dao boSat izbor °buče in čevljev močnih zi b delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga sraic spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemai-cem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih lilac, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” . A. WEISSKOPF, M. D. --- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- Vsi člani društva št. 1 S. S. P. K v (ihiifigi se vabijo na udeleži-tev redne mesečne seje v nedeljo dne 27. marca ob 2 uri pop. v navadnih društvenih prostorih. Pridite gotovo in najzadnje ob -• uri. ker na dnevnem redu je več važnih predmetov, kot veselica itd. Pri seji se bodejo razdala “Pravila” in pobrali novi naslovi. Odsotne člane se bo po pravilih kaznovalo. Toraj vsi do enega na sejo. A. H. Skubic, tajnik. VABILO! K plesni veselici, katero priredi j ‘Slov. Del. Pod. in Penzijsko društvo št. 3 S. D. P. in P. D. v Claridge, Pa. v soboto zvečer dne 2. aprila 1910 v prostorih stare Claridge Hall. Vabijo se uljudno vsa bratska in druga društva tukajšna in v okolici-, kakor tudi drugo občinstvo. — Za izborno godbo, dobro pijačo in prigrizek bode preskrbljeno. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina : $100 za moške, ženske proste. K obihii udeležbi vabi naju-l.judneje ODBOR. 19U Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: ’ od 1. —3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne. od 6,—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej blovana Vv svojo korist. B W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blae Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih n južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri men kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsa kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih oi ' kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Pijte najboljše pivo I M Sä Slovenska Dobrodelna Potovalna Gledališka Družba iz Clevelanda, O., odide dne 27. marca v Pittsburgh, Pa., na obisk rojakov. i Peter Schoenlioffen Brewing Co. ¡a PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. M “Glas Svobode** (Tun Voice or Liberty) weekly Pubiishediby The Glas Svobcde Co., 1516 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement JPriti svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------in velja ----------------- ZA AMERIKO: / Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO: Za celo leto za pol leta. $2.00 $1.00 .$2.50 ,$1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, lL,L Pri spremembi bivallišea prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. Nekaj resnice! KDO JE NAJVEČJI UMAZANEC, LAZNIK IN TAT ČASTI? Clevelandska Amerika in Rev. Laurich ali naš Ust? Ker je Clevelandski Ameriki “Nekaj (?) resnice” o položaju v Indianapolisu veliko večje važnosti kakor generalni štrajk v Pennsylvania, smo se osebno informirali pri našem zastopniku v Indianapolis (pa ne na Haugh-ville) glede zadnjega dopisa v Ol. Am. Javno mnenje in splošna sodba je, da si je dotični dopis v C. A. napisal Rev. Laurich (ne Lavrič1) SAM. Sedaj pa obema odgovor, da se bo izkazalo, kedo je nesramni l-ažnjjlk, največji u-mazanec in tat časti. Malo nas briga, kedaj so Moli orskie knjige prišle v Indianapolis, trdjmo pa le to, da naročniki niso knjig dobili, takrat ko bi jih mogli, ter da so opravičeni g. Rev. Laurich a javno vprašati ' kaj je z denarjem in knjigami. Rev. Launch se v C. A. izgovarja, da je Rev. Smoletova krivda, da niso knjige prejeli, toda Mr. Laurich v tej zadevi ste se moško vrezali. Hočete, da Vam povemo na kateri naslov so knjige prišle? Tukaj, le g. Laurich si “našpe-glajte” naslov, katerega ste poslali družbi sv. Mohorja v Celovec in potem sodite, kedo je kriv, da knjig naročniki niso prejeli o pravem času. Tu podamo naslov, na katerega so knjige prišle: č. g. Rev. Jos. Lavrič, Sv. Trojica, Indianapolis, Ind. U. S. A. Ako Rev. Laurich dokaže, da smo glede naslova, lagali, mu damo $100 nagrade in Cl. Ameriki pa tudi $100, če prav nismo nobeni boga-tinci. Kedor pa še ne veruje pa naj pride v naše uredništvo in pokazali mu bomo original, ki je bil prilepljen na zaboju, v katerem »o bile Mohorske knjige, ki so tri mesece stale v uradu pri ekspresni družbi v Indianapolisu, predno se je zvedelo zanje, ter se jih dvignilo. Gos. Laurich, bi po tolikih letih v Ameriki vendar lahko toliko vedel: 1. da Indianapolis, je veliko mesto ter da je treba naslovu tudi h. št. in ime ulice, ker to ve skoro vsak “greenhorn”; 2. da ekspres družba ne razume slovenskega jezika; in 3. da v tistem času si je pravo ime (Lavrič) spremenil' na Laurich, za kar tudi ekspresna družba ni vedela. Toliko glede knjig. Sedaj pa k umazanostim! Rev Laurich (Lavrič) nam mora oprostiti, da malo rekapitulira-mo iz naših priejšnih letnikov, policijskih listov in Slovenskega Naroda v Ljubljani glede njega samega, isto naj store tudi vsi o-ni. ki se za čast Rev. Lanricba potegujejo. Tora j. Koncem leta 1-903 je najti gospod Josip Lavričevo ime v policijskih' listih1 in njegove zasluge opeva ljubljanski “Slovenski Narod” s notico: Kranjski kaplan v “Polize-blattu”, ki je bila ponatisnjena v “Glas Svobode” z dne 12. januarja 1906 št. 2 in ki se glasi: “Zadnja številka policijskega lista za Kranjsko pri-•naša tiralnieo sodne oblasti za u-beglim zaradi NEČISTOSTI preganjanim kaplanom., Ta poziv je vsekako policijskim organom prepozno došel, ker po ljudški govorici je tai kaplan že v Ameriki in se na gorkem v pest smeje avstrijskim sodiščem, ki še le tedaj iščejo hudodelske katoliške duhovnike, kedar so ti že na varnem. Javna tajnost je, da je škof Jeglič osebno priporočil Lavriču naj pobegne v Ameriko in mu za to dal tudi potrebnih denarnih sredstev. Lep škof to, ki pomaga ubežati duhovnikom, ki bi se morali pri sodiščri vsled dejanj PROTI NRAVNOSTI kaznovati.’ V št. 3 let. V. Glas Svobode je bil dopis o Rev. Lavriču, v katerem je 'Miha — iz Cbicage natančno popisal delovanje g. kaplana na Žirah, ter ob enem pristavil, da dotični kaplan je sčdaj na g. Sojarjevim mestu tu v Chicagi, kjer ni nič boljši kot tam v Žirah. V št. 4 let. V. je dopis iz Indianapolis, datiran 17. jan. 1906 in ki se dobesedno glasi: “Dragi mi urednik! V zadnji izdaji “Glas Svobode” pišete pod naslovom “Kranjski kaplan v Poliže Blat-tu” vest, katera je obudila veliko pozornost med tukajšniinj rojaki. A povedati vam moramo, da tega maziljenega imate ehieaški Slovenci vže 14 dni v vaši sredini. Dotični se imenuje Josip Lavrič. Kje je njegov dom ne viem, vendar se mi zxli, da je bil nekje v Žireh„v službi. Skriva, se .pri vašem župniku John Kranjcu v So. Chicagi. ta namreč skuša ustanoviti pri nas novo slovensko faro, ter zagotoviti obstanek kakemu Jegličevemu “ž — ,eu”. — Pred 'de- setimi dnevi je pisal Kranjec nekomu tuk. rojaku, da je dobil iz stare1 domovine nekega duhovnika z imenom Josef Laurič, ter mu naročil, da naj vpraša tukaj-Šnega škofa, če bi ga sprejel. Škof ga je obljubil sprejeti, a poslati mu mora spričevala prej-šnega škofa. Spričeval ni poslal, pač pa je Kranjec pisal škofu, da mu jih osebno prinese. Danes pa nas je s Chieage osrečil brzojav, kteri nam naznanja, da bode ta nov “gasput” vže jutri pri nas. Dragi rojaki! Če imate kaj pojasnil o tem človeku vas prosimo, da naim jih naznanite, ter nam ga “priporočite” kakor zasluži, kajti ne bi si radi kakega druzega Jerama ali Hribarja nakopali na vrat. Bratski itd.” To je nekaj izvlečkov, ki jasno kažejo, kedo je umazan. Gospod Laurich. mi smo prepričani, da bi nas od Policija do Pilata tirali takrat, ako ne bi bili pisali resnice. Zakaj ste molčali? To si naj zataknejo za ušesa tudi vsi oni, ki se potegujejo za čast Rev. Lauri-cha in pravijo, da mi lažiemo ter obrekujemo. Poleg informacije, katero smo osebno nabirali v Indianapolisu imamo tu v uredništvu črno na belem dopis, kateri se tiče te za* deve in katerega tu v odstavkih priobčimo s. našimi pripombami. “V Indianapolis je prišel Rev. Laurieh brez vsakih papirjev, s namenom ustanoviti slovensko faro. a brez listin jo je moral od-buriti nazaj v ,So. Chicago in od tod v Joliet. Listine so mu potem preskrbeli amerikanski duhovni od slavnega Bonaventure, ki je nedavno spisal ono svinjarijo (ne pa poduk) za ženine in neveste in ki je bil vesel, da je njegova ovčica, preganjana radi nečistosti. srečno stopila na obali svobodne republike, ter da ji ni bilo treba poskušat avstrijski ričet. No pa prišel je in začeli so zidati. Ljudstvo hotelo je ceno zidavo, a on jih je prisilil v dolgove. Zmerjal jih od hiše do hiše in nazadnje ni bilo več duše v cerkev, plačevati niso hoteli niti obresti več in Rev. Laurich je bil poklican v Cleveland. Poklican pa tako, da niti najboljši njegovi prijatelji niso znali za njegov kraj, kam jo je od kuril. ” Kdo je tedaj umazanec, lažnik in tat časti? Mi ali . . .? “Naš bivši župnik v Indianapolisu je šel na. farme vina kupa-vat s fanti vred. a .se ga je med potjo tako nabral, da so ga .pustili v jarku ob cesti. To je še Angležem znano in tudi vaš so-trudnik. ki je bil zadnjo spomlad v Indianapolisu nabirat naročnino, ga je videl tako “nažungane1 ga” da so se mu kar noge zapletale (Op. zast. Resnica!)” Kdo je lažnik? Mi ali . . . .ki je po noči štel vse plotove plan-ke, da se je pri basal do doma? In take ljudi zagovarja C. A. ? “Naš župnik, ki je bil na prvi seji, katero je sklical sedanji župnik, nam je že avgusta poročal vse, kar se je govorilo na seji. Takrat smo molčali. Nam. ne more nikdo očitati nepoštenosti Rev. Laurich pa je šel v Cleveland ne da bi bil spravil knjige in račune v red. Sedaj ni župnik je povedal, da je našel nekaj knjig pri škofijstvu a računov nikakib; financijelno stanje pa je bilo tako, da je bilo groza.” Kedo krade čast, kedo laže? Mi ali C. A. in Rev. Laurich? In kedo je nepošten? “Najlepše je pa to, da Rev. Laurich ima v Indianapolisu lote, katere želi prodati, med tem. ko ima cerkev toliko dolga.” Fajmošteu ima svet, cerkev pa dolg, kar zopet kaže kedo je u-mazanee jiV poštenjak. “Nadalje vam moramo tudi naznaniti, da sedaj, ko je Lau-dieh odšel na francoske počitnice, hodimo tudi mi v cerkev, ker Rev. Smole je prijatelj delavstva in nam pomaga kjerkoli more; pri kol ek tab se za dovoli s l'0c, jih hvaležno sprejme in ne terja petakov in Jesetakov kakor je to delal Laurieh. Prav strinjamo se z vami. ko Smoleta ne napadate. saj tudi on pusti narod pri miru ter nas vedno nagovarja, da pristopamo k društvom, nikoli pa se ne spozabi, da bi rekel, da moramo pristopati samo v katoliška društva. G. Smole je edini slovenski duhovnik tukaj, da ni brezdomovinskega značaja, ter da pozna težnje delavstva in ker je bela vrana, med črnimi krokarji, ga zato tudi napadajo. G. Smole nima lot, cerkev pa ima za $4000.00 manj dolga.” “Tukaj smo ustanovili dramatično društvo, brez barve, imamo člane od vseh jednot brez izjeme in pričetkom aprila bodemo že lahko javno nastopili s igro “E-no uro doktor”. Kakor je župnik Smole, ki je veliko pripomogel do ustanovitve, nepristranski, tako bo tudi društvo delo v J! o vsestransko nepristransko, ker bode igralo v korist tega ali druzega ¡rušiva in če bo treba tudi cerkve.” Zakaj naj bi potem Glas Svobode takega duhovna napadal. Rečemo pa tu, da ko bi Rev. Smole tako postopal kot je ravno Rev. Laurich. da bi mu dali ravno tako popra kot i Laurichu — po zaslugah. • Clevelandski Ameriki pa povemo, da Glas Svobode je bolj pošten kot C. A. in tudi njena ranj-ka mati. Nova Domovina. Klic Clevelandske Amerike, da če nismo izrod lalži in kraje poštenih imen. da. prekličemo svoje nesramne laži, je glas umirajočega v puščavi. Glas Svobode nima kaj preklicati, ker vse kar je bilo iji kar je pisano je gola resnica. rečemo pa le, da lopov lopova je še vedno zagovarjal in tako je storila tudi C. A. Kdo je umazanec, lažnik obrekovalec in tat časti? Mi, ki imamo v Indianapolisu 62 naročnikov, od katerilv je 18 podpisalo izjavo glede Rev. Lavriča (Lau-ricba). ali C. A. ki jih ima celih štiri?! In še ti so bili vsiljeni, zato sedaj Lavrič lahko polaga v C, A. svoja smrdljiva jajca. Dostavek: Glede g- Rev. Smoleta naj javnosti naznanjamo, da od njega nismo dobili nobenega tozadevnega dopisa ter da. isti ni še nobenkrat za list Gl. Sv. pisal. Vsak sum na Rev. Smoleva. da ima kak stik s dopisi itd. je pretiran, ker mi imamo dovolj zaupnikov vse povsod in ne rabimo stikati za po atke po župniščih. Mi ne branimo nikogar, bodisi Peter ali Pavel, ako zasluži brco jo od nas Vsak dobi. Vemo ceniti dobra dela in plačujemo dobro s dobrim in hudo s hudini. Father McCarthy je bil tudi rim. kat. duhovnik. katerega je spoštovalo v,se delavstvo, prijazno ljudstvo in tudi najodličnejši .protiverski časopisi. Bil je mož. ki mu je bila pred vsem skrb za druge, (sotrpine. Življenjepis Rev. McCarthy in sv. Alojzija priporočamo Rev. Laurichu. kar naj sprejme od nas za velikonočne pdruhe. Indianapolis, Ind. Cenjeni urednik: — Na dogovor z vami sem skušal poizvedeti kedo je oni A. 41. ki je pisal “Nekaj resnice” in zato vam (sedaj še to stvar pojasnim. Tu v Indianapolisu sta dva rojaka. ki se pišeta s A.i M. pa sem oba obiskal in zvedel, da ista nista ničesar pisala ne na Lavriča še manj pa na C. A. ker sta oba vaša zaupnika. Mnenje med našimi rojaki pa. je, da je dotični dopis Lavrič sam skoval in svet se smeje, da je kaj. Pred zaključkom naj še omenim mičen, toda resničen dogodek. Predno se je Lavrič od nas po francosko poslovil imela se je vršiti še ena poroka, ker se pa je Lavrič za tiste groše bal, je šel sam med ljudi (k ženinu), češ hitro naredi, drug duhoven ne pride, tako da je poročil še tiste in ostal organistu dolžan en dolar. Bodite prepričani, da Lavrič nima v celem, Indianapolisu 12 privržencev in ,d’a je laž, kar piše urednik C. A. v svoji opombi, da je dotični dopis na izrečno željo 1)2 Indianapoličanov priobčil. Menim, da stvar je jasna kot beli dan. Pozdrav! F. J., vaš zaupnik in prijatelj obeh A. M-ov. RICHTERS Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, --4 zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol ¿an in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekar- fari/ nah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri 'iR (Uredniška op. Mi smo prepričani, da oni dopis v C. A. s podpisom A. M., ki stoji' (poslušajte !) za 42 Indianapoličanov je fabrikaeija Rev Laurina s dodatki g. urednika C. A., ki že od kar se je vsel za uredniško mizo nekaj drega v “Glas Svobode” in išče obrestka. Gospodu uredniku svetujemo, da se drži uredniškega reda, če ne bomo ž njim tudi o-bračunali. Do sedaj smo se vzdrževali, ter pustili njegovo frakar-sko osebo na miru. dasi nas je on s raznimi popačenimi imeni izzival liki nagajivemu pogavlacu s brzostrelnimi hlač.eami, ki kaže vsakemu mimoidočemu dolgi jeziček. Sii.i.iha srmilibus curantur! JEZUS IN DUHOVŠČINA. Jezus je izšel iz judovskega naroda in se je ¡poGivrgei vsem predpisom judovske vere, vendar'ga pismarji, t. j. judovski dlulhovni-ki, in farizeji, t. j. v našem zmi-slu 'klerikalci, niso 'mogli trpeti, ker jim) je marsikatero britko resnico v obraz 'povedal, in so ga tako dolgo zalezovali, dokler ni na križu) umrl. Kaj so pa klerikalci, je Jezu.s povedal s temi-le besedami; “Na Mojzesovo stolieo se se vsedli pisma rji in farizeji. Vse torej, karkoli vam reko, iiz-[K)! n lijte in delajte, tega pa, kar oni delajo, ne delajte, ker govore, pa ne delajo. (Mat. 23. 2. 3.) ” Jezne tukaj previdno govori,, da ga ne bi mogla judovska duhovščina v jeti in pred sodnijo tirati preje, nego pride čas; radi tega na eni strani ¡priporoča. Ca se naj ljudlstvo ravna Ipo- njenih naukih' in zapovedih, katerih sicer sama ne izpolnjuje, na drugi strani njo pa spet ostro napada. Jezus namreč pravj o judo raki duhovščini: “In vam pismarjem gorje, kajti nalagate Judami neznosne butare, toda sami se teh 'butar niti z enim prstom ne dotaknete. (Luik. 11. 46.) Varujte se pisma rje v, kateri radi hodijo v krasnih oblači -lih in ljubijo požira ve na ulicah in prve stole na shodih in prva mesta na gostijah. (Mark. 12. 3«. V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo. Vsakdo, 'ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje I Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in tj prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsili nemogočih laži, temveč kupi, ako vieč ne moreš vsaj 40 akrov zemlje' in na nji preživel boš vedno sobe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40.000 akrov najfineje ravnine, za naselitev.. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala sc bode stara pesem. 'Kar se danes nudi za $16 aker, predno mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se ogla.si dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala, je lieta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, ¡$30—50 v koruzi itd, Kar se seveda lahko dokaže is številkami državne statistike. Kaj1 je kmet in kaj. je najbolje-plačan delavec v- mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne-more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen družili. Zakaj tora j ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši 31 roči ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene 'bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. 'Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6G obresti poljubno. F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. G^S SVOio0i. 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstni/? Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena, pravita in preVode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista "Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odg-ovor. 39.) Gorje ¡pa vam pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred lju-dimi; sami namreč me greste vanje, in kateri hočejo vanje iti, jih ne -pustite, da hi šli. Gorje vam. .pismarji in farizeji. hinavci, ker .požirate vdovam ihiiše, ko na videz opravljate d ilge molitve. Gorje . vam, pis-marji in farizeji, hinavci, ker prebodite morje in zemljo, da pridobite onega za vero, in ko ga iprliolbite, naredite iz njega peklenskega sina, dvakrat hujšega, nego ste vi sami. (Mat. 28, 13. 14. 16.). Gorje vam, da. ste kakor skriti grobovi, po katerih ljudje hodijo in ne vedo o njih. (Luk. 11. 44.) Gorje vam, pismarji in farizeji. hinavci, da ste podUbm 'pobeljenim grobom, ki se od zunaj zde lepi, znotraj ipa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage. Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj .pravične, znotraj ¡pa ste polni ¡hinavstva in krivičnosti. Kače,- ga-I tja zalega, ‘kako ubežite, da ne bodete v pekel obsojeni! (Mat. 23. 27. 33.) ” Kakor je videti in se vsak lahko prepriča, ni velike razlike med! današnjo našo du-hi' 'rišlčino in judovsko izza Kristusovih. časov. II koncu je še treba Večina slovenskil krčmarjev v La Si 8 lile, lil. [VO. r, Peru, III. tool PERU P3. PERU BEER COMPANY Podpirajte krajevno obrt! N ^ /.. ! ravuik F°Îefàe' Mi tiš od nevednih zobo-dv izdirati svode, rno-jolnoma zdrave zobe? zaliti s zlatom ali sreza vselej dobro in po ti napravi K. Šimonek nozdravnik. JE ISLAND AVE. ICAGO; ILL. on Morgan 433. pripomniti, da so Kritucove beseda o duhovščini vzete iz evangelijev sv. Matevža, sv. Matka in sv, Lukeža. KEDAR NAROČITE KNJIGE takrat vedno prej pogledajte imenik naše zaloge in se prepričajte, ako imamo iste še v zalogi. Ako slučajno kake knjige nimamo v zalogi, potem Vam pošljemo kako dnmgo za isto ceno. Glas Svobode Co. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAdER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. T* d \ PROSTOVOLJNA ZftNVAS as® BERITE DOKAZ RESNICE ! Velecenjeni gospod zdravnik 1 Usojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav ter ne trpiv več na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najuljudneja Vam hvala in od Boga plaea ker nisem nikdar mislil, da bi zamogti v tako kratkem času popolnoma ozdraviti. Lstotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš najhvaležnejši JOSIP K1SLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J. Na tisoče takih in enakih zahvalnih pis m se nahaja v Collins New York Medical Institute Kdor se poveri v zdravijei se nahaja, v rokah 'Tzk^šene^a TrTnivTiHIa Dr. E. G COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovite! j slavnega “Collins N. A". Medioal Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Gospa Kisla» katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok. — I ... ira zdravila so najgotoveje st- usrvn y. I ozihM.vl;i- 11 j - v-ake v liaTurajšein č *-,u >-o;ov'u oz ira.i v materinem slovenskem HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ’est 34th Street* New York, N. Y. Dr. S. E. Hyudmau, vrhovni ravnatelj. Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in • prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti rtUftiilliil Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue I sl and A ve. & 19. ul.--- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva in edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo^-s^ Ustanov. K & U/ vt) i M 1 21. nov. 1909 pAKRAOH, PErVNSYLVANlA GLAVNI ODBOR: _ PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamšburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. N ADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. IZ STARE DOMOVINE. Piše Dr. Slane. Nadaljevanje. Naš dolenjski in štajerski kmet čim več spoznavata, da vinograd ni največ je dobro na njihovem svetu. Opazujeta, da sama preveč pijeta in da zraven nista prav zdrava. Tudi vidita, da je preveč vina na svetu : trte preveč rodijo. Obdelovanje nove trte zahteva intenzivnejše delo. to jo, ono rabi dosti več človeškega dela; o-ral morda 300—400 delavnih dni. Koliko bi dala njiva, ako bi se vanjo toliko porabilo dela! — Gnoja je treba vinogradom. Naše kmetije imajo toliko njiv. kar jih morejo pognojiti. V pre.jšnih časih ni bilo: treba za vinograde gnoja. Torej manjka gnoja za njive. In vino se ne da lahko prodati. Vsako leto je cenejše. In tako se ozira naš pametnejši kmet po družili dohodkih, da zamore vstreči vedno večjim zahtevam državne, deželne uprave in tudi večjim svojim potrebam. Jako zanimivo je, da se v tem času na Gorenjskem iz kmetije ven izcimi j a misel, da se morajo kmeti združiti v zadrugah. >Sno-vali so pred leti naši slov. duhovniki konsumne trgovine. Te so' propadale, ker niso imele dobre trgovske voditelje, in konsum na deželi le procvita. če je zvezan z produktivnimi zadrugami. Ali naš kmet. hoče začeti z proizvajalnimi zadrugami, v katerih ne kupuje, ampak on prodaja svoje pridelke, živino. Kmet vidi na pr., da dobi on za rejeno svinee 100 K, da to svinee vrže. ko pride v usta konspmentov, 200 kron. Zadružna mesnica ne stane bog ve kaj in upravljanje dela v njej in razpečavanje klobas, peršutov, sala. Špeha tudi ne dosti, ako se jemlje veliko število živine, ki bi se pošiljala v zadružno mesnico'. Zadružni kmeti bi imeli tudi ceneno mes-o za-se v zadružni mesnici. “Človek je to. kar je.” Na Lanskem stane zadružnega kmeta vse delo, ki ga stori zadružna mesnica, n. pr. pri svipčetu šest kron. Vzemite, ako bi bile zadružne mesnice na Dolenjskem, v Krškem. Novem Mestu, Černomljn. Rjbnici, Zatični, ali na Spod. Štajerskem v Brežicah, v Celju, Ptuju. Mariboru, — koliko debelih svinj bi lahko prišlo v te mesnice, koliko druge živine in koliko koristi bi imet od tega dolenjski ali sPod. štajerski kmet! In zdaj, ko v za to pripravnih vagonih meso daleč pošiljajo tudi po leti! In zraven zadružne mlekarne! Posneto mleko dobiva kmet od zadružne mlekarne nazaj in ga po-tetn uporablja za rejo prešieev, kuretnine. Koliko zaleže to mleko 'Pri reji! — Kurja jajca znosijo °troei v šolo, — vsak gospodar da s štambilijo svoje ime na jaj-r(*. voz zadruge pride po zaboj in •lajša zadruga dobro razpeea, in kmetica dobi denar domu in koristi trgovini. Ni ji treba iti na trg. __ To vse bi se lahko družilo 1,3 slov. kmetiji. Zdaj bi se že lahko ustanovi jate take proizvaja^ zadruge na Slovenskem. Na-Se hranilnice, naše posojilnice i-riajo dosti denarja in osebni kredit zadružnih kmetov, ki jamčijo ^ zadrugi jeden za druzega, bi la-"ko sezidal zadružne mlekarne, mesnice in pripravil, kar je tre-bii ?a prodajo kuretnine, jajc. ril sadja je v slov. deželah do- sti in grozdja, lahko se porabi o-boje za marmelade in se tako o-hranjuje in prodaja ! — Ako se iz tega stališča pogleda slovenska zemlja in slov. ljud, potem bi se lahkp reklo : bogati smo in ¡primorci smo vsi Slovenci adrijanskega morja in okoličani Trsta, velikega trgovskega mesta na slovanskem jugu — in polovica vseh izseljencev ima doma prostora in dober zaslužek pri zdravem delu! — S kmetijo moramo Slovenci računati. To kar nam dajajo naša mesta, ni dosti vrednega človeškega materijala in ni dosti v naših mestih podlage za razvoj mestnih del : rokodelst v a in fa-brike. Y preteklosti niso dosti veljala naša mesta ; — kakor je kmet dober rokodelec, kar se obdelovanja lesa dostaja, tako ni Slovenec prejšnih časov bil rad v mestih kot rokodelec. V naša mesta so se usedali laški iu nemški trgovci in rokodelci. In ti rokodelci tudi niso bili najboljši ljudje. Vsako gospodarstvo stvarja bogastva in ko neko gospodarstvo ponehava, kakor je ponehavalo tlakarsko, mu odvzame njegovo bogatijo gospodarstvo, ki stopi na njegovo mesto. V Evropi je bilo to gospodarstvo meščanstva, proste lastine, kapitalistično gospodarstvo, ki je stopilo na mesto tlakarskpga gospodarstva. Naši meščani so kaj malo odvzeli tlakarskim gospodarjem njihova bogastva. Ti so ga dosti zapravili v tujih mestih. — Premalo židovske narave, talenta je bilo v naših meščanih, ki so po večjem nastali iz Lahov, Nemcev. In ker ni podedovanega bogastva, redko meščan med ubožnejšo kmetijo samo ra šč pride do večjega premoženja, in brez tega ni večjega podjetja. Zadružna kmetija rabi dobre trgovske moči. da ji ti preskrbijo prodajo njenih pridelkov. Meščan bi moral imeti take moči, ako bi vsaj to njegovo opravilo, trgovino dobro .poznal, svoje mladiče dobro uril v njej. — Ni dosti mej Slovenci tega materijala. Premalo izgojamo to, kar ima Nemec; čut odgovornosti, pivmalo vadimo mladiče v strogem delu, preveč jih puščamo v kavarne in na veselice. Konkurzj naših trgovcev kažejo včasih .grozno lahkomi-šljenost naših mlajših trgovcev, ki kar le v jen dan trgovine odpirajo in živijo. In vsaka zadruga le more izhajati in s pridom delati, ako ima dobre uslužbence — voditelje in izvrševatelje svoje trgovine. Ako ni človek šolan v strogi poštenosti in odgovornosti, ni zahtevati od njega, da bi kot uslužbenec delal, kakor bi za-se. — In trgovina zadruge je dosti večja, kakor trgovina kakega srednjega slov. trgovca. V Trstu bi morali imeti vsi Slbvenei svojo trgovsko šolo, svoje obrtne mehanične šole. Takih delavcev nam je treba. V Trtžiču pri Gorici se je ustvarila velika delavnica ladij. Dobro plačani delavci v njej — 10—15 kron na dati — so 'Nemci, Lahi; Slovenec je težak. In na stotine je že zdaj teh delavcev in jih bode na tisoče. Ti delavci imajo tudi v narodnem oziru upljiv in veljavo; laški element spodriva slovenskega v teh krajih. — Slovenci se moramo učiti italijanskega jezika, tega znanje je važnejše, kakor znanje nemščine: i-taiijanski jezik vlada ves orijenl. — in hrvaščina zraven. V Trstu vidi mladi trgovec dalje, — veliko morje mu širi njegovo duševno obzorje: naj večja trgovina v austr. državi se odplelje v Trstu in se bo vedno več. Slovenec je pri moreč: on je v prvi vrsti pokliean za to. da on namešča svoje ljudi v tem velikem trgovskem obrtnem in fabričnem mestu in razvršča iste tudi po deželi okolo morja, da zamore dežela, to primorje v prvi vrsti zakladati z vsem veliko mesto in tudi kolikor toliko njegovo izvažanje. — Slovenci bi morali dobiti več pametnega židovstva v naše dežele: nemara bi se nas kaj prijelo teh rojenih trgovskih elementov, ki so toliko koristili razvoju zdajš-nega velikega svetovnega gospodarstva. Pa ker mej nami žid ne izhaja, drugače bi se že bil mej nami naselil, mora v nas vendaf le nekaj biti židovskega talenta. — Tedaj je treba Istega razvijati. V Trst, na morje vodi slov. trgovsko mladino bodočnost. Konec prihodnjič. ROJAKOM V CALUMETU. • Calumet, Mich. Cenjeni urednik: — Vem, da se bodete čudili, ker Vam že toliko časa nisem nič pisal, pa tudi danes vam nimam nič kaj posebnega ali veselega za poročati. Kajti kar nas je tukaj Slovencev ali bratov Hrvatov, vsi večinoma delamo po 6000 do 7000 čevljev pod zemljo. Vročina, žeja in težko delo nas muči dan za dnevom, plača je zmirom manja, hrana pa dražja in .za vsaka dva rudarja so tri bosi. Zdaj pa go ahead, go ahead, dig iu, če pa ue moreš pa go to hell, we have no use for you. Na njegovo mesto pa pride zopet drugi, ki dela kot mula. Pa to nas toliko ne muči, ker .smo vajeni težkemu delu. Od kar je dobila C. & H. Company kontrolo nad Tamarack gre vedno slabše. “Osceola” rudnik, kije bil več let last Tamarack družbe je sedaj popolnoma v rokah C. & H. Co. ¡Sedaj ta vlada in dela kakor hoče. V začetku tega meseca je odslovila vse rudarje, to je približno 700 mož. ne da bi dala vzrok za to početje. Ljudje samo ugibajo. Eni pravijo, da so uhol-ni šafti slabi in da jih bodejo po-oravljali, dragi zopft trde. da to ni res. da temu so krivi samo tisti lenuhi, ki nočejo delati in ki se iaj unijo ustanavljajo in ker je kompanija za isto po svojih vohunili zvedela, je rajši prej sama zaprla rudnik samo, da se bodejo ljudje razšli, da jih bo manj na kar se bodejo ostali preplašili in pustili unijo. Res je, delavci so se razšli; eni so šli dragam in nekateri pa v stari kraj. oni pa, ki so oženjeni in imajo po 4, 5, 6 ali več otrok in so brez denarnih sredstev, ,so morali češ-noeeš o-stati. Toda cela stvar je popolnoma drugačna. Družba je imela vposlenih veliko starih mož, ki so delali pri njej že čez 40 let. ker so pa že oslabeli in niso več za splošno rabo kakor naprimer mlada kri. pa je odslovila vse in sedaj je zopet pričela s delom, ter vposlila samo take delavce, ki niso nad 39 let stari. Samoumevno je. da so šli tudi stari delavci vprašat za delo. toda dražba jim ie kratkomalo odgovorila : Da mož, ki je pri njih delal 40 let iu je recimo sedaj v šestdesetih, ne bo več živel kot k večjem 10 let ii ako si ni v 40 letih prihranil toliko, da bi se 10 let preživel ni vreden, da bi zanje delal. Rojaki zdramite se! Ali ne vidite kako neusmiljeno z nami postopajo? Ali je to pravica? Pristopajte k uniji, ki ima vsako nedeljo svoje seje, da ko hitro nas je zadostno število, gremo zahtevat svojih pravic. Star Rudar. OPOMINJAM AVSTRO-AMERIKANSKA-LINiJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Argentina.....30. Mar. 1910 M. Washington 6. April 1910 Alice...........20. April 1910 Laura ..........27. April 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v S iuth Brooklynu. Naša pristanišča so: UST Za Avstrijo-TR ST, za O^rsko-REKA Železniške cene na teh džemi j ah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO 'se one v Chieagi in Milwaukee, i mi kaj dolgujejo, da mi po-»laeajo tekom 14 dni ogibom naznanila njihovih polnih imen po vsih slov. listih. Ferd. Rakef ■565 Clinton st. Milwaukee, Vis. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. ^ew York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih nružbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City, Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, lil. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IU. A. C. Jan ko violi, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. **■* ****** Mi iM «i t-frf-i- OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure n zlatnina a * * a a it> iti * * i 1843 iti Blue Island Avenue, Chicago, 111. * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in ÿ druge zlatnine. 1 Izdelujoči zlatninar. * OČI pregledamo zastonj. Utr Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino L sdicina, pič pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina lato ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni e-jšema želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja >pili organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo * Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v^ak član družine, od najstaršega do najmlajšeo-a, za kar se neda reči o drngia zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po IL^S. Ser. št 34tf-Tis De priporočil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: ft EC IST E REO JOS. TRINER 1333-1339 So- Ashland Ave., ( ('itatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in Colo. „ Pueblo, Cenjefii urednik: —- iProsim priobčite te vrstice v predale nam priljubljenega lista “Glas .Svobode”, da naznanim rojakom, kako'se tukaj imamo. Kar se dela tiče je najboljše, da nič ne omenim ali pa vsaj po vrš no. Srebrne ^topilnice :so. popolnoma zaspale. Stroji v jeklarni cvilijo kot kolesa na kočevskem križarju. Pa saj ni čuda Japonci in Grki, ki delajo v tej tovarni so zelo lakomni in slabo mažejo stroje. Le slovenska tovarna v Grove deluje s polno paro in naš superintendent Ciril radi dajo delo vsakemu, če le prinese par ca-pakov. V društvenih ozirih- smo še precej dobro podkovani, ker imamo .precej društev. Eno je popolnoma sveto ,in k istemu smejo pristopiti le tisti, ki so zreli za nebesa; drugo društvo je za one, ki , vise med nebesi in vicami, tretje društvo je zopet za take, ki stoje na robu pekla in četrto je pa za one, k oje jima- peklenšček že na verigah. Zdaj pa naj še kdo reče, da nismo “smart”. -You bet, da smo! Pueblčani smo allright, ker mi delamo tako, da vsakčniu vst-re-žemo. No, pa da še bolj (vstreže-mo rojakom smo se namenili vsta-noviti še eno društvo, Ipiterega mislimo priklopiti S. 'S. P. Zvezi v Ghieagi; s tem menda pomagamo vsem slovenskim podpornim organizacijam v Ameriki. Rojaki v Pueblo na noge! Kdor želi pristopiti k novemu društvu naj se oglasi pri Martinu Kočevar na 12.19 Eiler Ave. Organizator ima v niša n ih že 16 rojakov in ko hitro naraste število na 20, bo sklicano zborovanje, na katerem se bo volil nov odbor in se krstilo društvo. Ne bojte še onega farskega a-genta ali boljše rečeno hinavca, kateri hodi okolii s urami in katerega nazivlj-amo za Pavliho. — PravegžN imena niti sam ne ve (menda od velike neumnosti). Ta lopovski agent laži laže okoli in raizgovarja rojake, da ne pristopajo k .Zvezi. Odgovarja jih od vsega kar ni katoliško in je morda napredno. To je dobro, da ga večina rojakov pozna ter ga smatra samo za pustno maškarado. Slišal sem- tudi, da je prav po katoliško “f eh,tal” pri slovenskih jednotah za denar, s katerim bi se zgradil spomenik umrlim rojakom v Primero, Colo. Ne verujem, da bi bili odbori raznih jed-not tako neumni, da bi dali temu agentu kak denar za ta namen, ker s spomeniki se še ne obla-ži ne tu.ga in ne revščina zapuščenih vdov in sirot. Kdor more kaj pomagat, naj pomaga vdovaim in sirotam, ker za .mrtve ni več pomoči. Pavlihi bi pa pred vsem svetoval, da svojega judovskega nosu ne vtika, v stvari, o katerih nima pojma. . Ako Pavliha ne bo pustil narodnih in svobodomiselnih društev na mini v bodoče mu bomo strgali krinko raz obraza, da bodejo čitatclji in elani obeh jed-> ot to je 'S. N. P. J. in S. .S. P. Z. -vedeli kakšen hinavec si in da se te bodejo znali ogibati, zakaj ako se cist človek tišči garjevca dobi garje. Rojaki proč od garjevca. Pozdršv vsem čitateljem in či-tf-teljicam, Tebi žalupani Pavliha pa oslovsko pamet. . K. D. M. ka gospodična nadlegovala in pobirala zopet prispevke ..za prireditev -večerje. Ljbdje božji kam ste prišli! Ali se ne spominjate zgodb sv, pisma in onega dogodka, ko ,fe Krist z bičem (brezovo metlo) izgnal trgovce iz tempelja — božjega hrama? Ravnajte se no sv. pismu in .pustite naše društvo pri miru, ako hočete imeti mir. Pozdrav vsem sotrudnikom. Frank Lah. iBaltie, Midi. Cenjeni urednik: — Prosim, da se te vrstice ognejo usodepolnega koša ter srečno pri romajo v predale našega lista “Glas Svobode”, Naznaniti hočem, da smo tu u-stanovili Društvo št. 46 S. S. P. Z., katero pa žalibože nima miru. Zagrizenci iz rimskega, tabora bi nam radi škodovali, pa ne morejo, in vse eno, če pra.v počasi, vendar rastemo, napredujemo. ‘V tej naši, mali naselbini nas je samo okoli 100 Slovencev, zato -se ni treba čuditi, če vam povem, da nas večina prezira. V cerkvenih krogih je večina in tam so vrlo požrtvovalni, kedar .se gre za cerkev. Ne dolgo tega, postavili smo nekako mušejo, kateri pravijo cerkev: po mojem mnenju pa je.bolj hlevu podobna, no p,a tudi hi! se dala primerjati prodajalni s sladko vodo. Dne 29. jan. so imeli farani v cerkvi pravo večerjo in potem, so igrali karte (pa menda ne ajne ali pa poker?) in 5. marca pa nas je neka francos- Stone Citv, Kans Cenjeni urednik: — Dovolite mi malo prostora v vrlem listu “Glas 'Svobode”. 'Cenjenim čitateljem tega lista naznanjam, da tu gre s delom še precej dobro, toda ne vem, kako bo po prvem aprilu; takrat menda dobimo vsi premogarji par tednov počitnic; kramp in lopata bosta rjavela v kakem kotu. mi bomo pa pazili na rmene ptičke — skabe. V predzadnjem listu sem čital opomin g. Pogorelcu in zato vam naznanjam, d'a. ta “gospod” je tudi mene obiskal ravno -na nove-gh leta dan. Bil sem v, sobi in skrbno čital Glasi Svobode, kar naenkrat nekdo potrka na vrata in mu dovolim vstop. Vnišel je g. Pogorelc, ki je imel kovčeg z zlatnino. Ponudim mu stol in mu velim naj odloži kovčeg, v rokah pa sem še vedho držal list. Mož se vse de in me vpraša kaj zaen list čitam in odgovoril mu sem: “G.la,s Svobode”, a on mi da odgovor. da mi ne svetuje tega lista citati, ker ta list piše preveč čez njegovega prijatelja g. ,Sto-niča. Jaz pa mu sem na to odgovoril, d’a ta list je edini, ki se bori za ¡pravico, a to mu je bilo preveč, pograbil je svoj “pleb” in odšel iz sobe. Vprašam g. Pogorelca, če mi je mislil zlato uro ali verižico šenkati. ako bi ta list takrat ko je on bil pri meni, njemu in (poslušajte!) njegovemu prijatelju Stoniču na ljubo, v peč vrgel? Kaj še le! G. Pogorelc, vi le imejte svoj pleh. ali kakor vi pravite zlatnino, .jaz je ne maram. ker za me kot delavca je list “Glas Svobode” popolnoma dober. Zatoraj opozarjam čitatelje tega lista, da imajo list “Glas Svobode” vedno pripravljen za g. Pogorelca; pokažite mu ga in šel bo. kot bi ga veter nesel, ker resnica oči kolje. K sklepu pozdravljam vse čitatelje tega lista in jim želim vesele praznike. Anton Kropušek. (Opomba uredništva: Gospodu Pogorelou bi pač svetovali, da se drži svojega kšefta. “Glas Svobode” mu ni na poti. Izgovor, da sovraži “Glas Svobode” zato, ker isti piše o njegovem prijatelju Stoniču je jalov. Zd'i se nam', da g. Pogorelc nima Johna Stoniča, ki tudi prodaja zlatnino, tako kot i on. tora.j je njegov konkurent. nrč kaj preveč pri sren. To-smo omenili le toliko, da naši rojaki spoznajo ljudi, kateri od njih1 živijo. G. Pogorelcu pe bodemo grozili z ničemur, opominili ga smo že enkrat in če še to ne bo pomoglo, bomo plačali obrestno vse, kar smo ostali na .dolgu.) menda vse ozeblo, a kakor sedaj kaže pri nas*, ga bode veliko, kjei* ni čisto nič pozeblo. Naše društvo počasi životari, vendar pa upam,, da se bode to pomlad število udov podvojilo, posebno ako Hrvatje zraven pristopijo. Kakor po širni Ameriki tako tudi tukaj cena živini prašičev in kokoši je nekaj nezaslišanega. Prašiče • plačujejo sedaj tukaj po 9'—10 tol. za 100 funtov. Isto je pri govedi, kar je veljalo pred letom 20 tol., stane danes 40 tol., kokoši .stare kokle žive plačujejo se po liP/b cent funt in "to po kmetih. Nekateri kratko-vidneži prodali so vse, ker cene so jih omamile. Pomislite iz 3 .ina- Yale, Kans. Cenjeni, urednik: — Priloženo pošiljam v imenu tu-kajšnega Socialističnega kluba $5.00 za vdove umrlih rojakov, o-ziroma pomorjenih od kapitalizma. v Primero, Colo. Posebnih novosti ni tu, ker smo vsi pridni in delamo tako kakor operatorji sami hočejo. Prvega aprila borno zopet lahko naše žulje mazali s praznimi žepi, med tem. ko bodo kapitalisti in trusti med sebjg .delili mastne dividende. Tako se menda godi po vseh državah. Omenim naj še. da pred petimi leti so premogarji in delavci dobivali taisto plačo kot jo sedaj dobe. živila pa so bila za polovico ceneja. Kam pridemo, ako ne bo drugače? Ako bo tako še-nadalje šlo, bomo kmalu tako daleč prijadrali, da še za tabak in kruh ne bo. , Pozdrav na vse čitatelje *‘Glas Svobode”. Anton Rupar. Naylor, Mo. Človek ako druzega ne ve piše od vremena, toraj vreme imamo fino sedaj, a imeli smo najmrzle-jo zimo v teh krajih zadnjih 15 let, sedaj se pa seje oves, orje za koruzo, pavolo in zelena odeja trate je že v živi barvi. 'Sadja po drž. poročilu ne bode to leto, je lih postaj tukaj poslali smo čez 300 kar govede in prašičev na sever v klavnice, v 4 mesecih. Žal, da se bode primankljaj poznal dve leti, posebno v govedi in skoro mi težko poštarje, ako pomislim da zna biti resnica, kakor je pisal nek obskurni listič prod nekaj meseci, da neka slovenska naselbina ima' kravo, katera da fino mleko in delajo surovo maslo in ga pošilja v Missouri. Za poč’t. Tukaj ni niti jed-nega Slovenca ali Hrvata, kateri ne bi imel vsaj 5 goved a več po 10, in same jeden Slovenec ima 46 glav govede. Za vse nezgode se bi pa vse jedno rad zavaroval, ako bi farmer poslal natančen naslov, jaz ne d'am za surovo , maslo počenega centa, (a moja prihodnja babnica) in če bi ga res tukaj: zmanjkalo, da bi ga meni pošiljal po “express” vsak teden vsaj par funtov. 0'b jednem naj mi pošlje recept, kako se dela t.r-pentin. Gospod urednik “kunštne butioe” v Ameriki, žal da enaki čudodelniki le drulgim priporočajo brez da bi tudi kaj dokazali. Farbanje ali mazanje po domače, in to še po listih, kateri se štejejo zanesljivim, jaz smatram za kratek čas m razvedrilo, toda kaj dragi k temu porečejo ne vem. Pšenica jako lepo kaže v teh krajih, pred 14 ,'dnevi ko sem; bil na severa, opazil sem na mnogih krajih, da ji je precej mraz škodoval. Nesrečen je bil pred par meseci naš rojak F. Levar, pogorela mu je hiša in sušilnica. Človek bi nehote skliknil, kaj hiša, se draga postavi, a slanina od 5 debelih prašičev in zraven meso jerinega goveda, to je škoda. Kolikokrat bi obiral kake kosti, mislim si kadar ga obiščem, tako pa nič he bode. Človek je vedno sebičen. Kakor vidim v listu, dražbo ljudskih osrečevalcev ali socijev. pustite v mira, vsaj je najbolje ker bralec lista se naveliča brati jedno in isto in nazadnje, vsaj se spominjate one povesti. ko je Ribničan peljal zelje na trg in voz se je prevrnil na vrhu klanca. Isto je z ljudmi, vsaka buča ima svoje nazore in mi sli. — 'Drugače je tukaj, kakor sploh na kmetih, dela čez glavo za jesti veliko, le niiljonov še nimamo im nazadje kaj pa naj hočejo, edino želodec se bi izpahnil, kakor so bi meni kmalo zgodilo, ko sem bil pri Vas, a' za kazen sem mu se, a j naložil, vsak dan 4 galone čiste vode in to brez prikuh in omak. ' Bo^ ve, kaj menite, kedaj bode naš reven in najbolj zasužen na rod v Ameriki malo bolj k zavesti prišel? (Op. ur. Kedar bo vedel ceniti neodvisnost kmetijstva.) Jaz sem začel dvomiti, da se sploh reši, težkih in nevarnih del, in 95% se sploh ne mara, to so moji nazori. Zakaj ne bi šli ljudje na deželo, k delu kjer so bili vzgojeni ? Vem, prvo je velik zaslužek in pirokleta pijača, katere se ne uživa v tako veliki množini na deželi. Zakaj' naši ljudje ne kupujejo zemljo, jaz ne mislim od Grama v Mo., paž pa kjer koli? vsaj je povsod dobre zemlje veliko še na prodaj? Kedaj bode narod sprevidel, da edini pravi obstanek in blagostanje je ¡gruda in nič dražega. Koliko ljudi kupi bajte okrog kaeega rudnika, kateri danes je jutri ga ni. Kako se Nemci in sploh vse narodnosti zanimajo za posestva, le Slovani iz-vzemši Čehe ne. oni rijejo, tje kjer je najhujše delo in v velikih 'slučajih gotov pogin. Kaj mislite, smo li mi pametni ali druge narodnosti? Pozdrav. * F. Gram. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah fn i 'mehuriu Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo deAar dafati tako uit o T zc*ra v!*.n0 knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o Zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si daL ona knii-ziça razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi pfačTmo poštnino Izpom te knjižil m ga nam 15051146 m mi Vam Pijemo popolnoma brezplačno ono IZPOLNITE ODREZEK SÇ DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111 takoj^ pošl ete! Mene zamma P°nudba> s kojo pošiljate, brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, dami jo Ime Posta Država VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevee, tropinovec in hovi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje» potom Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hotelil C A ‘R M AN IA tna.,ri viiake) Največji parnik na morju in njena sestra C ARONI A^dva vijaka) Oba merita 677 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu. S4XONIA ( 600 čevljev, 14.300 tonov j Carmania zapusti New York, 22. jan., 5. marca. Saxonia. 5. Neb. in /g. marca. Caronia pa /g. febr. Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo. Neapejl. in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA..13600 tonov PANNONIA...10000 tonov ULTONIA....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd-F.G. Whiting, Mgr. Western Dept. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, fuL. ali na lokalne agente vseposvod Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1H9 So, Centre Ave,, Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT i 631 Blue Island Ave-, Chicago. EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je_pil naše vino, trdi, da Druga vrata od Kaspar je ve Banke nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došlil Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 « « ? -*■ denarje v staro domovino. A KO pošiljaš « « i 1 « J« M >ri % « I <8 « « 8 « « S3 § I « « « <8 I « <3 1 obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 CorHandt St., A KO potuješ v staro domovino, kupi X parobrodni listek Frank Sakser Co. NEW YORK. pri 82 Cortland t St., NEW YORK. A KO \ želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti v to deželo, kupi »» parobrodni in železniški listek «æ pn Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A XT’ želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno XV v/ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co. ^Severova Zdravila so priljubljena radi svoje izdotnosti. t i ^ Nečista kri pometija kožne opahke, bledo obličje, tvore in uljesa, utrujenost in izgubo trdne volje. Po dolgi zimi potrebuje vsakdo krvi se čutimp utrujene, potrte, treba je samo uživati. Ilooo Purifies AUcnatv. t, n* C*>T j&SK m Severov Ta vam zboljša in očisti kri, zaposljujejo, iu zdravi boste, zdravilo leči bule, uljesa, žive opahke, in druge krvna bolez-zdravje. §§ i fc &***. »Ä *** ti! &•' Oteme, Smufof S.*efr Zzteÿtà <%**& S3& Pb*? **&**•. fera* 5« ŸiKfM îisiü i îKVSfï K*» d« WJ> ^iW jt pPtCE «>*0° ,j »y jj ; W. F- SEVERA CO. ij ïateAj CBUAÎt SAFEOS, - «►*•'4 Cista kri pometija zdravo obličje, pravilno prebavo, poživljajoče spanje čvrsto telo in jasno misel. zdravila za kri. Všhd cslatele brez veselja do dela, biez teka Kričistilec organi se spet okrepi, da iznova To drag oceno spomladensko rane, tvore, bezgavke, kožne ni, tako da povrača popolno Cena §1.00. Zahtevajte Severovih Zdravil od vsakega lekarniba. Teduo pazite na ime “SEVERA* na vsakem zavitku. To je poroštvo čistosti in izdatnosti. Ne vzemite družili. Nikarte zanemariti! Kadarkoli vas muči zapeka, neprebavnost ali kake druga nerednost želodca, jeter in drobje, nikarte zanemariti tacega obolenja in uživajte Severov Življenski Balzam. Povrače slast do jedi. podpira prebavo, preganja zapeko, pospešuje priliko anje in vsposablja telo kiodporu proti raznim boleznim. Pravo zdravilo za bledolične dekleta in slab tne žene. Najboljša tonika za priletne ljudi. Cena 75c fr fr K •r. F* • - fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr u. fr fr fr fr fr fr fr fr fr Zaščitite se! Ob tej letni doli napadajo človeka irncge pljučne bolezni vsied nagle premene vie-mena. Bodite skrbni! Zaščitite svoje zdr a v-je! Za hitro olajšbo hripavosti ali kaš ja uživajte Severov Balzam za pljuča. Vsak popitek izdaten, ola^a najtrdo-vratneš' kašelj, teši in leči vnete sapnik e, lajša dihanje in krepi pljuča Prežene hripavost, pospešuje iiblimfJV* ii rre-preča hujša obolenja. Cei a 2Sc in 50c. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. .▲▲Ai .▲▲▲▲▲At A» T S? CBfTPTP PflWi5 Tukaj vam ponujamo bri- T ALI WM fitillJLlL UUflA / tevza$2.oo, katera je kos' k svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih A odjemalcev nnšeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j. od 1. 1876 fc MLsiimo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do ' prepričanja. de- * V letu 1791 je deputy Ame-lot cenij obdelana cerkvena posestva. nevstevši gozda, na 3,- 700.000. 000 lir. ** 309 Premonstratencev So dobivali na leto več kot en miljon lir; 208 ¡Benediktincev v Cluny so imeli 1,800,000 lir letnih dohodkov ; oni v St. Manir, 1672 po številu, so imeli čistega dohodka 8.000. 000 lir, ne vstevši letnih ae-,ležev. katere so prejemali opati in titulami priorji in ki so znašali še enkrat toliko. lom, vržen v sredino izčrpane, u-božane mase, pa je bil postavljen, da bi učil maso o dolžnosti brezpogojne uboglivosti proti onim, nekoristnim postopačem, ki so z brcami plačevali že tako zaničevanega župnika. Ali se more sploh od takega župnika pričakovati, da bo maso učil ubogljivosti do trotov, postopačev in nehvaležnih sleparjev? Župnik je bil povsod zadnji in tudi takrat ke-dar se je šlo za izžemanje groša iz mase. Videli smo, da vlada je obrala kmeta do kosti, na zadnje pa je vrgla obrane kosti župniku, češ; glodaj, ako je še kaj mesa.. ‘Kako je bil župnik v zadregi, ko je mogel svojega očeta, brata, sorodnika in sebi po razredu enake izkoriščati na rovaš orogant-nih zapeljivcev, ki so brezskrbno metali .produkt dela tisočerih v krila svojih prostitutk. Ali naj podrejeni častniki v armadi brez plače in brez upa na povišanje dopuste, da jih žlahtni brivci in osloviči, ki niso ničesar razumeli in se niso tudi nič brigali za službo, zmlinčijo med tem ko so oni sami mogli opravljati važna in teška dela? Čim bolj je rastla arogantnost, in pohlep plemstva in čim izključnejše so aristokrati za se razervirali dobre službe v armadi in cerkvi, tem bolj so tirali podrejene častnike in župnike v tabor tretjega stanu. Res je. da oblastva niso videla ničesar v tem razvojni in za to se je imel narod zahvaliti le dolžnosti neme pokorščine ki so vezale podre adnike v cerkvi in armadi. In zato je tem hujši bil udarec za gosposko ob odločujočem trenutku. ko so najbolj rabili njih pomožne vrste, ki so se pa proti plemstvu obrnile. V States General leta 1789 je bilo najprej stavljeno najvažnejše* vprašanje, če se naj glasuje posamezno ali po stan ovili. Tretji stan je zahteval individualni sistem, ker število njihovih zastopnikov dvakrat toliko kot število ene ali druge stranke. Plemstvo, na drugi strani, je bilo mnenja. da s pomočjo duhovščine bode kontrolirala Generalni zbor če se bi glasovalo po razredih. V tem konfliktu je duhovščina pustila plemstvo na cedilu. Med njihovimi zastopniki je bilo osem in št irideset "nadškofov in pet in trideset opatov in dekanov. Bilo pa je tudi 208 župnikov. Večja množina župnikov je potegnila s tretjim stanom ali razredom in so veliko pom ogli, da se je vpeljal sistem individualnega glasovanja. V oEadju tega gibanja je stala armada, katera je bila pripravljena, da popolnoma porazi plemstvo. Dvor je delal velikanske vojaške priprave v Versailles iu Parizu, kar je resno kazalo na silovitost v državi (coup d’ etat.). Če se Pariz premaga, tako se je upalo, da se narodni zbor. v katerega se je States Generale spremenil. popolnoma odstrani, uniči in kakor vidimo se je dne 12. julija ljudstvo dvignilo proti vladi radi od .stav e (popularnega ministra, Necker. In s tem lahko rečemo podkuril se je ogenj revolucije, ki se nikakor ni končal u-godno za kraljevi dvor. “Francoska straža’’ se je pridružila ljudstvu, drugi polki niso hoteli streljati in, časniki so morali svoje polke odstraniti iz bojnega prizorišča, boječ se, da vojaštvo ne dezertira in se .pridruži ljudski masi. Ljudstvo pa se je čim dalje bolj vznemirjalo. Da se je ljudstvo zamoglo braniti proti nadalj-nim napadom od strani silovitosti se je dne 13. julija oborožilo in ko se jie dne 14. julija razširila vest da1 topovi iz Bastille pretijo Faubourgu St. Antoine in da so v istem času nove čete prihajale iz iSt. Denis so se ljudstvo in francoska straža združile ter so napali sovraženi del mesta. Ločitev nižje duhovščine in vojaštva od vlade sta dva odločilna momenta1 v francoski revoluciji. Tako vidimo, da je bila ob času izbruha revolucije cela reakcijo-narna masa plemstva, duhovščine in armade razdeljena, razkosana — del iste nezanesljiv, zopet drugi se je javno potegoval za sovražnika, tretji del je bil reakei-jonaren do mozga, toda vsi skup pa so se protivili absolutni monarhiji in ,so hrupoma in s silo za- htevali finančno reformo; del j;e bil “svitel” toda globoko zakopan v sirovosti gospodujočega sistema, ki mu je dal eksistenco in brez katerega ne bi mogel obstati. Temu delu mase, bi 'bila vsaka finančna reforma smrtna obsodba. Vidimo zopet, da en del pri-viligiranih je trmoglavo hranil svoje privilegije, da je bil drzen in energičen toda preneumen, preveč kmečki, da bi bil sposoben za državno upravništvo, bil pa je lopovski in breznačajen. Drugi del je bil zopet slaboten in pripravljen sklepati koncesije in zopet tretji je nosil glavo po koncu in bil 'hudičevo brutalen. Vsi ti nepodobni si elementi so se bili med seboj in krivdb zvračali e-den na druzega, češ, ta je kriv da je tako dhleč prišlo in ne mi. In dvor, žrtev vsih teh nagibov, sedaj dominirali od enega, sedaj od drnzega. tam zlivajoč zloč silovitosti nad slabe jim in tu praskajoč se za ušešmi radi lastne lopovščine in ozkosrčnosti — to bi bila površna slika gosoodujočega razreda v začetku revolucije. 'Dalje prihodnjič. ZGODOVINSKA ČRTICA. Med najinteresantnejše osebnosti velike doibe od francoske revolucije, čez čas Napoleona I. in restavracije Francoske spada vsekalko (Cjbaries ‘Talleyrandi-Pe rigord. O njem je sčasoma nastala cela literatura. Rojen iz st aro ari stok ratske rodbine v 1. 1754. se je posvetil duhovskemu stanu in je vsled znamenitih protekcij hitro dosegel različne* mastne duhovske službe ter postal že leta 1788. škof v Autunu in eden najveljav-nejšihi in najuplivnejših cerkvenih knezov. Škof Talleyrand je pa bil vse .prej, kakor kak; uzo-ren duhovnik. Ljubil je življenje in je vžival v polni mieri. Bil je zapravljivec in babjek najhujše vrste, brez vere in brez spoštovanja, 'ki se je še pred altarjem norčeval! jz katoliške vere in njenih naukov. Francosko revolucijo je pozdravil s presrcnim veseljem. Daši je bil sam aristokrat in cerkven dostojanstvenik, je vendar imel svoje veselje, ko so začeli obglavljati aristokrate in cerkvene može in on sam je predlagal konfiskacijo cerkvenega premoženja, .kakor je tudi on pro-vzročil sklep o civilni konstituciji duhovščine in sicer iz same kljubovalnosti! proti tedanjemu papežu, iz katerega se je škof Talleyrand vedno neusmiljeno norca delal. Papež ga je zaradi-tega izobčil. Pri veliki narodni slavnosti na Martovemi polju dne 14. julija 1790. je Talleyrand .na altarju /domovine daroval mašo, seveda samo z namenom, da bi cerkev in vero osmešil. Ko je korakal .k altarju in šel mimo generala La-fayetta mu je polglasno zaklical: Ti ne drži se tako resno, drugače se bom začel na glas smejati. Ker, je bil iz cerkve izobčen, je prestopil v diplomacijo in postal leta 1792. poslanik t v Londonu. Tam! je začel spletkariti g kraljem Dudovikom KVI., vsled česar je bil odstavljen in je pobegnil v Ameriko. Vrnil se je na Francosko šele 1. 1796. in sicer je dobil dovoljenje za vrnitev s posredovanjem, svoje metrese, vdove Grant. Zvijačen in spreten, kakor je bit Talleyrand, se je znal republikanskim voditeljem, ■zlasti Barrasu tako prikupiti, da je 1. 1797. postal minister zunanjih del. Talleyrand je bil prvi, ki je spoznal, ‘kaj tiči v Bonapar-tu in \ga je podpiral ter mm pomagal. da je postal prvi konzul. Pomagal je tudi Napoleonu, da je postal cesar. L 1805. po vojni med Francijo in Avstrijo je Napoleon poslal Talleynanda na Dunaj in v Požun. da jc sklenil mir z Avstrijo. Opravil je to nalog» s čudovito diplomatično spretnostjo in bil v zahvalo imenovan za kneza Beneventskega. Kmalu' na to je nastalo med njim in med Napoleonom Inesporazumljenje; Napoleon je hotel imeti zvezo z Rusijo, Talleyrand pa zvezo z Avstrijo. Vsled tega je l/illev-rand moral' odstopiti kot minister zunanjih del in je potem toliko spletkaril ,proti Napoleonu. Ida je prišlo do popolnega razpou ra. Talleyrand je moral zapustiti Pariz in se umakniti na svoj grad. •Po bitki pri Lipskem, ,kjer je bila francoska armada poražena, je Napoleon poklical Talleyran-da na pomoč, a nista se mogla več sporazumeti. Talleyrand pač ni hotel! imeti sporazumljemjia, ker je bil že v zvezi z Bourboni in z .njimi delal na odstranitev ¡Napoleona. Dokler ni bila vojna sreča odločena,, se ni čisto nič vtikal v javne zadeve in šele pokazal svojo barvo, ko so združene armade 1. 1814. prišle v Pariz. Ruski car je tedaj stanoval v Talleyrandovi palači. Car je-pozneje rekel; “Ko sem prišel v Pariz, sam nisem, vedel, kaj naj storim. Vprašal sem za svet Tal-leyranda; ta je imel v eni roki Napoleona v drugi Bourbone — in odprl je tisto roko, ki jo je on hotel odpreti, ne jaz.” Ruški car in avstrijski cesar sta prvotno imela oba namen, obraniti Napoleonu krono, a Talleyrand je o-ba tako zeipletel, omamil in preobrnil, da sta storila ravno nasprotje teiga, kar sta hotela cesarja sama. Talleyrand je provzročil in tudi izvedel, da je bil Napoleon odstavljen in da' je postal Ludo-vik KVOTI, 'kralj francoski. Talleyrand je, bil njegov minister zunanjih del in je šel kot zastopnik Francije na dunajski kongres, kjer jie s svojo spretnostjo izvršil prave diplomatske čudeže — provzročil je namreč med aliiran-ci taka nasprotja, da bi si bili skoro segli v lase, če bi se ne bil Napoleon nenadoma vrnil z otoka 'Elbe in se zopet polastil cesarske krone. Napoleon je izdal amnestijo za vse svoje nasprotnike. izvzel je samo Talleyranda in je konfisciral njegova posesava. To je Talleyranda napotilo, da je začel z vsemi močmi delati zoper {Napoleona. Prav tiste države, ki jih je malo dni poprej ščuval ,drugo proti drugi, je zd.aj zopet združeval na (boj zoper Napoleona. in dosegel popolen uspeh. Napoleon je bil .poražen, m Talleyrand je zopet postal minister. A Talleyrand sedaj ni mogel doseči ugodnih mirovnih pogojev za Francijo in je bil primoran odstopiti. Vzeli so miu tudi njegovo kneževino Renevent, ki je pripadla papeževi državi. Vzlic temu. da so ga odškodovali z denarjem, naslovom in častmi je vendar začel intrigirati zo-iper vlado in je mnogo pripomogel, da je nastala julijska revolucija. ki ja pregnala kralja Karla X. in da je Louis Filip postal kralj. Novi vladar je poslal Tal-levranda v London kot poslanika, kjer je Talleyrand zaključil svojo politično delavnost z velikim diplomatskim, uspehom, z u-stanovitvijo alijance mied Francijo. Angleška Špansko in Portugalsko 1. 1834. Umrl je 1. 1838. Talleyrand jie vdčkrat definiral politiko kot igro, pri kateri igralec ho sme storiti nobene napake. “Človeška družba je razdeljena na dve Skupini; na zatiralce in na zatirance; pameten človek se bo vedno d.ržal zatiralcev” je Talleyrand sam zapisal v svojih spominih. Z ozirom na velikansko bogastvo. katero sit je bil pridobil kot minister, je eden najboljših njegovih znancev javno rekel: “Temu bogastvui se ni čuditi, saj je Talleyrand prodal vse tiste, ki so ga kdaj1 kupili.” ‘Tlhiers je o Talleyrandu pisal: Ta mož je imel čudoviti, ,dar, u-ganiti skrivnosti vsakega človeka in uganiti posledice vsakega javnega pojava; s tem darom je bil združen šei drug dar: Talleyrand se je znal prilagoditi tudi najtežavnejšil siituvac|ja čina je videl, da je ne more premagati, a ni odnehal za las. če je videl, da more znjugati. Nikdar v svojem življenju ni doživel nobenega faktičnega poraza.” Ko se je kralj Ludovi'k XTVTII. Talleyrandu zahvalil, da mu jc pripomogel do francoske krone, je Talleyrand rekel: Ni vredno govoriti, Veličanstvo'; v meni je nekaj, kar se ne da označiti, kar pa prinese srečo tistim, ki one u-važujejo in nesrečo tistim, ki me ne uvaaugejo.” Pijte naše pivo! TheKonradSchreieiCo. MALTSTERS Najboljši “MALT” Sheboygan Wise.