DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO VI.
TOREK, 15. JUNIJA 1976
St. 6
Zakon o zavarovanju plačil
Zakon o zavarovanju plačil, ki velja od 1. aprila naprej, je vnesel v poslovanje delovnih organizacij precej novosti.
Namen zakona pa je predvsem, da odpravi stalno nelikvidnost in visoko inflacijsko stopnjo.
Nelikvidnost se je odražala v tem, da delovne organizacije niso imele dovolj finančih sredstev za poravnavo medsebojnih obveznosti, kar je vplivalo na visoko stanje nerazčiščenih delni-ško-upniških odnosov. Delovne organizacije so se tudi zelo različno obnašale v okviru prisotnih težav. Ene so se prilagodile svojim finančnim možnostim, druge pa so se neodgovorno zadolževale, nabavljale blago ne da bi ga plačevale in s tem spravljale v težave svoje dobavitelje, ki za dobavljeno blago niso prejeli plačila.
Tudi naša delovna organizacija je bila v zadnjem letu že v precejšnjih likvidnostnih težavah. Zaradi slabšega povpraševanja po naših proizvodih doma in v svetu so se delno povečale zaloge, delno so kupci zahtevali ugodnejše plačilne pogoje in se nazadnje tudi teh niso držali 'n so poravnavali račune z veliko zamudo ali pa sploh ne.
Osnovno načelo zakona o zavarovanju plačil je ravno zaradi vedno večje finančne nediscipline v tem, da je vsakdo kazensko odgovoren, če kupuje blago in nima sredstev za poravnavo. Zakon pa predvideva kazni ne samo za dolžnika, temveč tudi za upnika-dobavitelja, banko in SDK, če ne postopajo tako, kot določa zakon. Kaznivo je n. pr., če prodajalec pravočasno (v roku 10 dni), ne izstavi fakture itd. S tem se želi onemogočiti izigravanje zakona in kolikor izgleda-jo nekatera določila zakona do upnika nelogična, govorijo vendar v prid upnika, ker onemogočajo, da bi dolžniki izvajali pritisk na upnika.
Nabavljeno blago mora kupec poravnali v roku, ki je določen s pogodbo, vendar najkasneje v roku 15 dni od prejema blaga ali pa plačilo zavarovati z enim od predvidenih instrumentov zavarovanja. Instrumenti zavarova-naj plačil so ček, avalirana menica, garancija in dokumentarni akreditiv. V praksi že uporabljamo vse predvidene instrumente zavarovanja, vendar se najbolj množično uporabljata ček in avalirana menica, ker se garancija in akreditiv uporabljata bolj za investicije.
Za zavarovanja plačila se ne uporablja gotovinski ček, temveč barirani ali obračunski ček. Ta ček se od gotovinskega razlikuje v tem, da je prečrtan z dvema vzporednima črtama in se na osnovi takega čeka plačilo opravi brezgotovinsko, samo z obračunom na žiro računih dolžnika in upnika. Upnik mora prejeti ček predložiti v vnovčenje službi družbenega knjigovodstva, ki vodi žiro račun izdajatelja (dolžnika) čeka, najpozneje v osmih dneh, če sta žiro računa upnika in dolžnika v istem kraju, sicer pa v pestnajstih dneh. Za upnika je predvidena visoka kazen, če ne pošlje čeka pravočasno na vnovčenje (za delovno organizacijo 50.000 — 200.000 din in za odgovorno osebo 5.000 do 20.000 dih). Za dolžnika, ki ček izda in za njega na žiro računu ob vnov-
čenju nima kritja, je predvidena celo zaporna kazen, kaznovan pa je tudi uslužbenec službe družbenega knjigovodstva, če ne protestira čeka brez kritja pri sodišču. Da se dolžnik izogne nevarnosti nekritja čeka, lahko izloči sredstva Za kritje čeka na posebni račun. Obračunski ček se je uporabljal že pred uveljavitvijo zakona o zavarovanju plačil, vendar pa za upnika in službo družbenega knjigovodstva ni bil predpisan takšen postopek in s tem tudi ne kazen za neupoštevanje predpisov.
Tudi menica ni nov instrument zavarovanja plačila, saj se je množično uporabljala doma za kritje najetih potrošniških kreditov, s tujino pa je zelo običajni instrument plačila. Vendar se način poslovanja z menico, ki je predviden z zakonom o dolžni-ško-upniških odnosih, bistveno razlikuje od splošnega poslovanja z menico. Predvsem je razlika v tem, da je kot instrument zavarovanja možna samo avalirana menica, to je menica, za katero mora poleg izstavitelja jamčiti še nekdo drug (banka, del. organizacija itd.). Za splošno menico n. pr. ni predpisan, je pa možen in se je v naši praksi predvsem uporabljal pri najemanju inozemskih posojil. Druga bistvena razlika je enako kot pri čeku v kazenski odgovornosti ne samo dolžnika-izstavitclja menice (trasanta), temveč tudi upni-ka-prejemnika menice (remiten-ta) in službe družbenega knjigovodstva. Po splošnem zakonu o menici oz. po kazenskem zakonu je lahko kaznovan samo dožnik oz. trasant za morebitno nelcritje izstavljene menice, po zakonu o zavarovanju plačil pa je kaznovan tuid upnik oz. remi-' tent, če ne pošlje menice pravočasno v službo družbenega knjigovodstva na vnovčenje. Nadaljnja posebnost menice po zakonu o zavarovanju plačil je omejitev roka plačila na največ 90 dni od dneva, ko je nastalo dolžniško-upniško razmerje. Pri splošni menici rok plačila ni omejen in je odvisen od dogovora poslovnih partnerjev.
Menica je po zakonu o zavarovanju plačil posebno pomembna zato, ker mora biti avalirana. To pomeni, da poleg izstavitelja menice, to je trasanta, jamči za plačilo na dogovorjeni dan tudi avalist. Ce na dan, ko dospe menica v plačilo na žiro računu ali katerikolem drugem računu (sklad skupne porabe, rezervni sklad, devizni računi) trasanta ni dovolj kritja, mora služba družbenega knjigovodstva plačilo izvršiti iz žiro računa avalista. Seveda mora biti avalist oz. porok za menico znan že ob izstavitvi menice. Trasant kot izdajatelj mence mora na menici dobiti še podpis avalista. Preden jo predloži remitentu za poravnavo nabavljenega blaga ali storitve. Avalist je lahko banka ali katerakoli druga družbena organizacija, vendar za investicije samo banka. V sedanjem začetnem obdobju nastopa kot avalist skoraj izključno banka in smo od številnih menic prejeli šele eno,
na kateri je avalist delovna organizacija. Seveda je avalist tudi kaznovan, če na dan plačila menice, za katero ni kritja na računih trasanta, tudi ni kritja na računih avalista.
Dan Dorca
Dan borca je bil leta 1956 proglašen za državni praznik in ga praznujemo vsako leto 4. julija. Na ta dan leta 1941 je bila na razširjeni seji politbiroja centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije sprejeta odločitev o takojšnjem vsesplošnem oboroženem uporu vseh narodov in narodnosti Jugoslavije proti okupatorju. V proglasil Centralnega komiteja je med drugim rečeno: sedaj je čas, da pokažete, da ste dostojni potomci svojih slavnih prednikov ... Sedaj je napočil čas, da se dvignete vsi kakor eden v boj proti okupatorju in njegovim domačim izdajalcem, zločincem naših narodov ... Na teror odgovarjajte z masovnim uporom na vseh področjih. Komunistična partija Jugoslavije, ki je bila takrat edina politična organizacija v Jugoslaviji in edina, ki je ostala zvesta svojemu narodu, je začela izvrševati svoje sklepe. Ta klic je v zelo kratkem času zajel celotno Jugoslavijo. Sedmega julija 1941 je že počila prva partizanska puška v Beloj crkvi, severovzhodni Srbiji, 13. julija vstaja v Črni gori, 22. julija v Sloveniji, 21. julija v Hr-vatski in Bosni in 11. oktobra v Makedoniji. Z vsesplošno oboroženo vstajo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije se je začela najslavnejša in iiajbolj krvava zgodovina našega naroda. Iz majhnih skupinic borcev partizanov so kmalu zrasle čete, bataljoni, brigade, divizije in armada. Štiriletna vojna je našim narodom in narodnostim prinesla pravo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Prvič v zgodovini našega obstoja smo postali resnično svobodni. S spoštovanjem in zavestjo lahko zremo nazaj v ta junaški nadčloveški boj, ki so ga bili s tisočkrat močnejšim sovražnikom naši narodi. Ta boj ni bil zaman. V enaintridesetih letih smo zgradili močno državo, v kateri živi-
Menica je zanimiva tudi zato, ker jo lahko prenašamo (indosi-ramo) na drugega poslovnega partnerja. Za nabavljeni material, n. pr. od MERKUR Kranj, lahko namesto plačila iz našega žiro računa ali izstavitve lastne menice, poravnamo dolg tudi tako, da prenesemo (indosiramo) menico, ki smo jo prejeli n. pr. od SLOVENIJALES-a Ljubljana
jo svobodno in enakopravno vsi narodi in narodnosti Jugoslavije. Zgradili in izoblikovali smo državo samoupravljavcev, v kateri odloča delovni človek. Ponosni smo na dosežene uspehe, ki smo jih dosegli v povojnem obdobju in s katerimi se lahko ponašamo kot redko kateri drugi narod na svetu.
za njemu prodano blago. Merkur Kranj lahko od nas indosirano menioo indosira spet na drugega poslovnega partnerja, ta spet na nadaljnjega, seveda vse samo v roku, ko menica še ni dospela v plačilo. Krog prenašanja menice se pogosto zapre tako, da dobi v roke izstavitelj menice-trasant, svojo menico. V tem primeru jo (Nadaljevanje na 3. strani)
Vsem borcem narodnoosvobodilne borbe, aktivistom in internirancem, katerim je posvečen ta praznik, iskreno čestitamo, želimo jim še mnogo, mnogo sreče in zdravja in da bi še naprej prenašali svetle tradicije narodnosvobodilne borbe na mlajšo generacijo, na generacijo, ki prevzema vaša bremena in hotenja.
Spomenik padlima borcema Ferdu Korenu in Viktorju Arzenšku z Jesenic na Mežaklji, kjer je bila prva odkrita borba proti nemškim zavojevalcem
TOZD, LESNA PREDELAVA
RECICA
Zaradi negativnih rezultatov v letu 1975, ki jih je dosegla TOZD Rečica, sprejema DS TOZD Rečica sanacijski program. Ukrepi tega programa naj bi pripomogli za dosego boljših rezultatov gospodarjenja v letu 1976.
Kot sledi v nadaljevanju, smo v TOZD Rečica predvideli in sprejeli sanacijski program za odpravo pomanjkljivosti pri delu in poslovanju za dosego pozitivnega rezultata v tekočem letu.
Ta je bil obravnavan na zboru političnega aktiva in kot omenje-
no sprejet na seji DS TOZD. Člani DS so bili mnenja, da je še premalo konkretnih zadolžitev in da predvideni rezultati niso povsod prikazani v dinarjih.
V programu niso zajete vse možnosti za izboljšanje rezultatov dela. Tu in tam se bodo le-tc še pokazale, seveda jih bo treba skrbno spremljati in stremeti za tem, da se izkoristijo vse možnosti, omenjene v programu in poleg tega še take, ki niso napisane in se bodo ob delu pokazale.
Veliko možnih prihrankov je prav na vsakem delovnem mestu, zato ni zaposlenega, ki ne bi imel možnosti vplivati na boljše
gospodarjenje, v cilju, da vsak zaposleni čimveč prispeva k izboljšanju stanja v TOZD in DO.
PROIZVODNJA
1.	Skupaj z gozdarji organizirali prevzem hlodovine na našem hlodišču. Poostriti količinsko in kvalitetno kontrolo hlodovine.ob dovozu.
Zadolžen: vodja TOZD, obralo-vodja žage.
Rok: do 30. 6.1976
2.	Izpeljati vhodno kontrolo A materialov ter kontrolo kvalitete polizdelkov in izdelkov.
Zadolžen: vodja kontrole.
Stalna naloga.
3.	V proizvodnji žaganega lesa zaradi boljšega izkoriščanja vpeljati narez mnogokratnikov na polnojarmeniku. Letvice za letvi-čenje praviloma izdelovati iz ostankov (žamanja), za letvičenje zložajev pri odpremi uporabljati ostanke (žamanje).
Zadolžen:	obratovodja žage,
skladiščnik žaganega lesa.
Stalna naloga.
4.	Zaradi zmanjšanja lastne cene izdelkov iskati možnosti za menjave žaganega lesa glede na debelino in vrsto žaganega lesa (zlasti eksote).
Zadolžen: vodja priprave proizvodnje, vodja tehnološke priprave, obratovodja vrat.
Stalna naloga.
5.	Forsirati proizvodnjo oblog vsled zaostajanja proizvodnje do planske zadolžitve.
Zadolženi: obratovodja žage.
Stalna naloga.
6.	Povečati izkoriščanje surovine v žagi za 0,5 %, v proizvodnji vrat pa zmanjšati potrošnjo žaganega lesa in osnovnih izde-lavnih materialov za 2 % napram planiranim, kar predstavlja:
žaga	141.570.— din
vrata	932.160.— din
1,073.730,— din
Zadolženi: vodja priprave proizvodnje, obratovodja vrata, obratovodja žage.
Stalna naloga.
7.	Izboljšati izkoriščanje delovnega časa na vseh delovnih mestnih dnevno za 10 min.
Zadolženi:	vodje oddelkov,
obratovodje, skupinovodje.
Stalna naloga.
8.	Obseg del po normi v letnem merilu povečati za 5 % v primerjavi s I. kvartalom letošnjega leta t. j. od 27 na 32 %.
Zadolženi: vodja priprave proizvodnje, obratovodja vrat.
Rok: 30.12.1976.
9.	Prilagoditi tehnologijo proizvodnje za proizvodnjo po naročilu.
Zadolžni: vodja priprave proizvodnje, vodja tehnološke priprave, obratovodja vrat.
Stalna naloga.
PRIPRAVA PROIZVODNJE
1.	Pravočasno naročanje in nabava materialov ustreznih kvalitet in dimenzij.
Zadolženi: vodja priprave proizvodnje, vodja operativne priprave, nabava.
Stalna naloga.
2.	Spremljanje rokov dobav za naročene materiale in pravočasno urgiranje pri nabavni službi ob zakasnitvi.
Zadolžen: vodja operativne priprave.
Stalna naloga.
3.	Pravočasno planiranje proizvodnje, izdajanje delovnih nalogov, izdelava in lansiranje delav-niške dokumentacije.
Zadolžen: vodja priprave proizvodnje, vodja tehnološke priprave, vodja operativne priprave.
Stalna naloga.
4.	Organizirati vmesno skladišče za polizdelke programa B 4.
Zadolžen: vodja priprave proizvodnje, obratovodja vrat, vodja vzdrževanja.
Rok: 15.8.1976.
5.	Prilagoditi delo med tehnološko, operativno pripravo dela in proizvodnjo zahtevam proizvodnje po naročilu in izdelati predlog za ustrezno rešitev in spremembo zadolžitev.
Zadolžen: vodja priprave proizvodnje, vodja tehnološke priprave, vodja operativne priprave, obratovodja vrat.
Rok: konec julija 1976.
Sanacijski program
Skladišče vrat TOZD Rečica — prevelike zaloge
Zadolženi: vodja vzdrževanja in investicij, vodja strojnega vzdrževanja, vodja elektro vzdrževanja, obratovodja vrat in žage, nabavni oddelek pri DSSS.
Stalna naloga.
2.	Zmanjšanje stroškov vzdrževanja za 2 %. (17.900.— din)
To bomo dosegli:
—	hitro in kvalitetno opravljanje vzdrževalnih del,
—	na skladišču držati le najnujnejše rezervne dele,
—	raciolnalno koriščenje rezervnih delov,
—• izvršiti selekcijo rezervnih delov,
—	izvršiti selekcijo mazilnih sredstev,
—	racionalno koriščenje maziv,
—	racionalno koriščenje goriv,
—	izboljšanje delovne discipline.
—	delo dobro organizirati in hitro končati.
Zadolženi: vodja vzdrževanja in investicij, vodja strojnega vzdrževanja, vodja elektro vzdrževanja.
Stalna naloga.
4.	— investirati le v tiste objekte, stroje in naprave, ki nam prinašajo boljše proizvodne uspehe,
—	investicijsko dokumentacijo pravočasno in dobro pripraviti, planirati posamezne roke dobave, montaže itd.,
—	nenehno spremljati potrebe proizvodnje in se investicijsko prilagajati tem potrebam,
—	pri izbiri strojne in druge opreme gledati, da se poiščejo optimalne rešitve z ozirom na kapaciteto, funkcionalnost, namembnost, itd.
Zgradba obrata vrata TOZD Rečica — v ospredju prizidek s pisarniškimi prostori
Hlcdišče TOZD Rečica — v ozadju žagalnica
VZDRŽEVANJE
IN INVESTICIJE
1.	Zmanjšanje števila in časa zastojev v proizvodnji.
To bomo dosegli:
—	z boljšo organizacijo preventivne službe,
—	z organiziranjem skladišča rezervnih delov.
—	z izboljšanjem tehnične dokumentacije,
—	z boljšo strokovno usposobljenostjo vzdrževalcev,
—	poostriti evidenco zastojev,
—	s hitro in organizirano akcijo popravila,
—	s kvalitetnim izvrševanjem popravil,
—	s pravočasnim naročilom in nabavo rezervnih delov,
—	boljše vsakodnevno čiščenje strojev.
Zadolženi: vodja vzdrževanja in investicij, vodja strojnega vzdrževanja, vodja elektro vzdrževanja, celotna vzdrževalna grupa.
Stalna naloga.
3.	Zmanjšati stroške investicijskega vzdrževanja na minimum pri enakem obsegu del in pri enako kvalitetnem vzdrževanju strojev, naprav in objektov.
To bomo dosegli tako, da bomo:
—• čimveč del iz tega naslova opravili v lastni vzdrževalni delavnici,
—	pri delih poiskali najboljše vzdrževalne rešitve in cenene toda odgovarjajoče materiale,
—	pri iskanju tujih uslug poiskati najugodnejšega ponudnika,
Odhod z dela
Rešitve boljšega gospodarjenja so:
A.	Ukrepi izboljšav, na katere TOZD neposredno vpliva
B.	Ukrepi izboljšav, na katere TOZD posredno vpliva
C.	Stabilizacijske investicije
A.	Ukrepi izboljšav, na katere
TOZD neposredno vpliva so razdeljeni:
1.	Organizacija proizvodnje — nosilci nalog: Mencinger Franc, Repinc Jože, Žitnik Janez, tehnološka priprava dela, oddelkovod-ji, neposredno delo
B.	Ukrepi izboljšav, na katere TOZD posredno vplipa
—	doseganje boljših nabavnih in prodajnih cen
—	dobava hlodovine s pravilno nadmero
—	uvajanje cenejših materialov v proizvodnjo
C.	Stabilizacijske investicije
—	rekonstrukcija žagalnice z zamenjavo strojev
—	povečanje proizvodnje v oddelku pohištvo in preusmeritev v kvalitetnejše izdelke
Obrezovanje plošč v TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica
2.	Ekonomika
3.	Tehnološko tehnični problemi — nosilci nalog: Kavčič Janko, Taler Niko,, Čuden Vinko, Bijol Franc, Stare Janez, Repinc Jože, Vidmar Jože, Zalokar Janko, Mencinger Ludvik, Bučar Franc, Stare Anton, Cesar Lado, Malej Metod, Bolčina Pavel, Hodnik Jože, Mencinger Franc, organizator
4.	Varstvo in družbeni standard — nosilci nalog: Arh Mirko, odbor obratne okrepčevalnice
5.	Kontrola — nosilci nalog: Stare Janez, oddelkovodji
—	v oddelku opažnih plošč zamenjati stroje, ki bi povečali izkoristek materiala
—	za kovinski oddelek nabaviti ekscentrično stiskalnico in kabino za brizganje
—	povečati proizvodnjo lesne moke z dodatnim sitom
—	izboljšati izolacijo toplovodnih naprav
Izvajanje sanacijskega programa je obvezno za vse zaposlene, posebno pa za nosilce nalog, navedenih za realizacijo posameznih ukrepov in izboljšav. Neizpolnjevanje sanacijskega progra. ma zapade pod samoupravno delavsko kontrolo.	MF
TOZD, lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica so obravnavali in sprejeli sanacijski program, ki je bil sestavljen na podlagi negativnega rezultata v preteklem letu. Le-ta sili k iskanju rešitev za boljše gospodarjenje v letošnjem letu.
6.	Družbeno samoupravljanje
—	nosilec naloge:	Mencinger
Franc
7.	Družbenopolitične organizacije — nosilec naloge: Mencinger Franc
8.	Disciplina — nosilca nalog: Čuden Vinko, Mencinger Franc
9.	Izobraževanje in kadrovanje
—	nosilec naloge:	Mencinger
Franc
Zadolženi: vodja vzdrževanja in investicij, vodja priprave proizvodnje, vodja tehnološke priprave, obratovodja.
Stalna naloga.
5.	Rešiti kurjenje odpadkov izpod žagalnice.
Zadolženi: vodja vzdrževanja in investicij, obratovodja žage.
Rok: 15. julij 1976
6.	Mehaniziranje odlaganja krajnikov iz transportnega traku v sekalnik.
Zadolžen: vodja vzdrževanja.
Rok: 30. 9. 1976.
VARSTVO PRI DELU
1. Pričeti s sistematskim analiziranjem in odpravljanjem prekomernega ropota — nujno nabaviti napravo za merjenje ropota.
7.	Izvesti preizkus znanja iz področja varstva pri delu za vse zaposlene.
Zadolžen: varnostni inženir.
Rok: 30.11.1976.
8.	Nadaljevati z že pričetimi sistematičnimi zdravstvenimi pregledi. Vršiti občasno kontrolo zaposlenih, ki so v bolniškem sta-ležu.
Zadolžen: varnostni inženir.
Stalna naloga.
SAMOUPRAVLJANJE
Organizacija celotne samouprave je v TOZD kakor tudi v OZD dokaj dobro organizirana, vendar pa še ni do kraja izpeljana. Za bolj učinkovito in uspešno delo posameznih organov predvsem pa delegacij za DS TOZD, SDS, OZD, SOZD, SIS in SO je
Mehanična delavnica TOZD Rečica — v ozadju garaže za viličarje in gasilni dom
Zadolžen: varnostni inženir.
Stalna zaloga.
2.	Poostriti kontrolo nad izvajanjem varstva pri delu, uporabo varnostnih naprav in osebnm zaščitnih sredstev.
Zadolženi:	varnostni inženir,
obratovodje, skupinovodje.
Stalna naloga.
3.	Pri premeščanju zaposlenih iz enega na drug stroj je potrebno, da neposredni vodja opravi z delavcem pred razporeditvijo preizkus znanja iz področja varstva dela za stroj, na katerega je premeščen.
Uvesti se mora knjiga, v katero se vpisujejo vsi zgoraj navedeni podatki s podpisom.
Zadolženi:	varnostni inženir,
obratovodje, skupinovodje.
poiskati in oblikovati najprimernejšo obliko in način dela. Nu-ctm večjo strokovno pomoč pri razlagi posameznih materialov za seje, če je potrebno angažirati zunanje sodelavce. To velja še zlasti za delegacije SIS in zbora združenega dela SO Radovljica. Proučiti način in možnost povratnih informacij za delegacije, kakor tudi za vse člane kolektiva.
Zadolžen:	vodja oddelka za
splošne zadeve, obratovodja.
Stalna naloga.
Proučiti možnost, da se čim-več sestankov sklicuje izven rednega delovnega časa. Sestanki naj bodo dobro pripravljeni, ker le tako bodo lahko učinkoviti in kratki.
Vhod v TOZD Rečica
Stalna naloga.
4.	Ažurneje odpravljati vse ugotovljene pomankljivosti.
Zadolženi:	varnostni inženir,
vodja vzdrževanja in investicij.
Stalna naloga.
5.	Posvetiti več reda in discipline na samih delovnih mestih, transportnih poteh in prehodih ter pri zlaganju in prenašanju materiala.
Zadolženi: obratovodje, skupinovodje.
Stalna naloga.
6.	Pri nabavi strojev in naprav se je potrebno striktno pridrževati 5. člena zakona o varstvu pri delu. Tako se bodo nabavljale res samo tiste naprave, ki bodo varne ter opremljene z vsemi pripadajočimi navodili in izjavami.
Zadolženi:	varnostni inženir,
vodja vzdrževanja in investicij.
Stalna naloga.
Zadolženi: vodja TOZD, vodja oddelka za splošne zadeve, predsedniki samoupravnih organov.
Stalna naloga.
KADROVANJE
IN IZOBRAŽEVANJE
1. Kvalifikacijska struktura v naši TOZD je dokaj slaba, še posebno pa je slaba starostna struktura. V dani situaciji ni nobenih večjih možnosti za pridobivanje novih kvalificiranih kadrov iz drugih virov — privatni sektor ali iz drugih OZD, zato je potrebno, da se proučijo možnosti za večjo stimulacijo in s tem doseže večji interes pri mladih, ki končujejo osnovno šolo, da se odločijo za poklic v lesni industriji. Kljub temu, da je v dani situaciji težko planirati potrebe po novih kadrih, je potrebno izdelati kratkoročni in dolgoročni plan kadrov vseh profilov in na
podlagi le-tega usmerjati izobraževanje ob delu in na rednih šolah.
Zadolženi: vodja oddelka za splošne zadeve, referent za kadre DSSS, vodje oddelkov.
Stalna naloga.
2.	V letošnjem letu je nujno pridobiti vsaj štiri vajence za uk v lesni stroki. Zasesti delovno mesto vodja montaže na stavbi.
Zadolžen:	vodja oddelka za
splošne zadeve, referent za kadre.
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
Vse družbenopolitične organizacije — ZK, sindikat in mladina — naj ponovno pregledajo svoje programe dela in iste prilagodijo sanacijskemu programu TOZD. Ustanovi naj se stalni politični aktiv, v katerem naj bodo zastopane vse družbenopolitične organizacije, kakor tudi vsi organi samouprave in vodenja. Reševanje važnejših vprašanj ne bi smelo potekati brez mnenja stališč in podpore teh organizacij.
Zadolženi: vodja oddelka za splošne zadeve, vodstvo družbenopolitičnih organizacij.
Stalna naloga.
O vseh važnejših vprašanjih in o njihovih rešitvah je tudi v bodoče potrebno zaposlene pravočasno obveščati, kajti dobra informiranost je pogoj za uspešno delo.
Zadolžen:	vodja oddelka za
splošne zadeve.
Stalna naloga.
DISCIPLINA
Za realizacijo zadanih nalog je kot prvo potrebna vsesplošna disciplina in red vseh zaposlenih. Zato bo potrebno vztrajati na že sprejetih ukrepih za izboljšanje discipline in reda na vseh področjih in nivojih.
Zadolženi: vodja TOZD, vodje oddelkov, obratovodje
Stalna naloga.
Uspešnost gospodarjenja je poleg izvajanja predvidenih ukrepov v sanacijskem programu odvisna predvsem od obsega proizvodnje in prodaje. Da pa bodo rezultati gospodarjenja enaki ali
boljši kot so predvideni v letnem planu je potrebno, da strokovne službe DSSS izdelajo akcijske programe za zagotovitev predvidenega uspeha v planu. Posebno velja to za prodajo in razvoj.
Sanacijski program so pripravili: Jože Kastelic, Pavel Zupan, Andrej Trojar, Ciril Kocjančič, Jože Marolt Franci Lap in Zdravko Knaflič.
Izvajanje sanacijskega programa je obvezno za vse zaposlene posebno pa za delavce, ki zasedajo delovna mesta, katera so navedena kot odgovorna za izvršitev posameznih nalog. Neizpolnjevanje sanacijskega programa zapade pod samoupravno delavsko kontrolo.
Sanacijski program so obravnavali:
—	aktiv družbenopolitičnih organizacij dne 18.5.1976.
—	odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Rečica dne 20. 5.1976.
Sanacijski program je sprejel: DS TOZD RECICA dne 24. 5.1976.
Zakon o zavarovanju plačil
(Nadaljevanje s L strani)
na dan dospelosti seveda ne pošilja na Vnovčenje v službo družbenega knjigovodstva, temveč samo nalog za obračun. Nalog za obračun mora biti poslan službi družbenega knjigovodstva oo vsakokratnem indosiranju in je tudi za to predvidena visoka kazen, če tega naloga ne pošljemo v predpisanem roku.
Garancija je instrument zavarovanja, ki je do sedaj bil obvezen za poslovanje z investicijami, z zakonom o zavarovanju plačil pa je možen tudi za ostale upniško-dolžniške odnose. Za investicije je lahko garant samo banka, za ostale poslovne odnose pa tudi katerakoli druga družbena organizacija. Garancija mora biti pismena in brezpogojna. Dolžnik je dolžan, da v roku 15 dni od nastanka upniško-dolž-niškega razmerja izroči upniku garancijo, s katero se garant na-
vezuje, da bo poravnal zapadli dolg namesto dolžnika, če tega ne bi storil dolžnik sam. Garancija kot instrument zavarovanja se lahko uporablja za plačila z rokom dospelosti najdalj 3U dni. če upnik v roku 15 dni po dospelosti obveznosti ni dobil poravnave in ima pismeno soglasje dolžnika za dospelo obveznost, je dolžan dati službi družbenega knjigovodstva nalog za vnovčenje. Tudi v tem primeru je kazen predvidena ne samo za dolžnika, temveč tudi za upnika, če ne pošlje službi družbenega knji-govdstva naloga za vnovčenje.
Dokumentarni akreditiv tudi ni nov instrument zavarovanja. V praksi se je že do sedaj zelo pogosto uporabljal in je dejansko najvarnejši in najpopolnejši instrument zavarovanja. Na-ročnik-dolžnik pa najbolj pogosto odklanja tak način zavarovanja, ker mora izločiti sredstva na posebni račun že preden na-
stane upniško-dolžniško razmer, je in delno tudi zaradi bolj kompliciranega postopka.
Dokumentarni kreditiv pomeni, da kupec oz. naročnik odpre akreditiv oz. izloči sredstva na posebni račun za namen, ki je dogovorjen z dobaviteljem. Dobavitelj nato sam vnovči zapadli znesek obveznosti iz izločenega računa, seveda, ko je izpolnil svojo obveznost po pogodbi. Najbolj običajen način vnovče-vanja je faktura dobavitelja, ki je potrjena od kupca, da je storitev izvršena ali blago dobavljeno. Upniki v primeru dogovora o otvoritvi akreditiva zagotovo ve, da bo znesek lahko sam vnavčil, ko bo izpolnil svojo obveznost (dobavil blago ali izvršil storitev). Po zakonu pa je tudi v teh primerih predvidena kazen za upnika, če ne vnovči terjatve v predpisanem roku.
LJ
S seje izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata
Humana in družbeno pomembna akcija
Posočje, našo lepo in ne preveč bogato pokrajino, je zadnji potres nudo prizadel. Ne bom navajal številk o tem, koliko hiš je porušenih, koliko družin je brez strehe nad glavo, koliko malčkov je izgubilo svoje kotičke in se lahko ogrejejo le pri svoji materi, koliko starčkov je ostalo brez potiebnega zavetja itd . . . Vse nastalo gorje si lažje predočimo zato, ker smo potres sami čutili in marsikomu se je streslo tudi srce.
Da, tu pa zdaj nastopi trenutek, ko samo sočutje ni dovolj, temveč je potrebna široka akcija za materialno pomoč prizadetim, da bi se življenje teh ljudi čimprej vsaj za silo normaliziralo.
Poznavajoč solidarnost in družbeno zavest članov sindikata je 10K00S sprejel sklep: Prvo soboto v mesecu juniju bomo delali in poprečni enodnevni OD nakazali na račun prizadetih v Posočju. Po prejetih informacijah iz osnovnih orgganizacij sindikata v TOZD je bil sklep 10 KOOS med članstvom zelo ugodno in z razumevanjem sprejet, kar ponovno potrjuje enotnost misli in akcije naših ljudi — pomagati sočloveku v težavah, pomagati tam, kjer je pomoč najbolj potrebna.
Visoka moralnopolitična in družbena zavest, kot je lahko samo v enotni socialistični samoupravni družbi, nam daje garancijo, da nismo osamljeni, da nam bo iz vsakih težav, pa naj si bodo naravne ali povzročene od sovražnika, pomagala naša enotna akcija, naša solidarnost, z
eno besedo naša socialistična skupnost.
Pomembna točka dnevnega reda IOKOOS je bila tudi AKCIJA ZA JAVNO RAZPRAVO O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Zaradi pomembnosti akcije citiram določena poglavja in zadolžitve iz rokovnika OSZSS, kljub temu da so JO OOS prejeli podrobna navodila za pripravo analiz samoupravnih razmer in vodenje javne razprave:
1.	Izvršni odbor OOS skliče politični aktiv v sestavi:
—	sekretariat OOZKS,
—	izvršni odbor ZSMS,
—	predsedniki vseh samoupravnih organov,
—	vodilni delavci in predstavniki strokovnih služb.
Na aktivu se dogovorijo:
—	o formiranju 3—5-članskega odbora za pripravo in vodenje javne razprave,
—	sklenejo, da odbor ob polnem sodelovanju vseh strokovnih služb pripravi analizo samoupravnih razmer v lastni organizaciji,
—	ta analiza predstavlja del razprave o osnutku zakona o združenem delu.
2.	Ko je analiza samoupravnih razmer izdelana, 10 OOS skliče ponovno politični aktiv, ki naj oceni pripravljeno analizo in jo pripravi za javno razpravo.
3.	Javna razprava, ki naj bo zaključena najkasneje do 10. julija, mora vsebovati naslednje točke:
—	analizo lastnih samoupravnih odnosov,
—	razpravo o osnutku zakona o združenem delu,
—	zaključke, predloge in pripombe na osnutek zakona o združenem delu.
Če na kratko povzamem vsebino akcije za razpravo osnutka zakona o združenem delu in s tem v zvezi naloge OOS moram poudariti naslednje:	treba je
angažirati vse politične in strokovne sile, da se temeljito soočimo s samoupravno organiziranostjo in obstoječimi samoupravnimi odnosi v TOZD in DO ter uskladiti te odnose z osnutkom novega zakona o združenem delu. Bistvo, ki ga prinaša novi zakon, je v tem, da preidemo iz uprave v imenu delavcev na upravo po delavcih samih.
IOOKOOS je razpravljal tudi o akciji za vpis POSOJILA ZA CESTE, ki naj se izvede pod geslom: Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove!
Naloga sindikata je, da akcijo vsestransko podpre, da pomaga odborom s političnim delom in tako prispeva svoj delež pri obnovi in modernizaciji cest na območju SR Slovenije.
Vse naštete akcije, ki so pred sindikati, so zelo obširne in odgovorne. Zato je potrebna popolna zavzetost vseh članov sindikata, kakor tudi zavzetost vseh članov ostalih družbenpolitičnih organizacij in strokovnih služb, da bomo te naloge tudi z vso odgovornostjo realizirali.
Banko Stefan
Sklepi
samoupravnih organov
SDS (17. maja 1976)
1.	Ugotovil je, da je bil samoupravni sporazum o stanovanjih sprejet na vseh zborih delavcev, zato je le-ta veljaven od 10. marca 1976.
2.	Osvojil je predlog sveta za družbeni standard za povišanje kvote dolgoročnega posojila iz 60.000 din na 70.000 din za leto 1976.
3.	Na podlagi soglasij, ki so jih dale vse TOZD, je predlagano investicijo v trgovsko poslovalnico v Murski Soboti odobril iz sredstev amortizacije.
4.	V komisijo za družbeno samozaščito je imenoval: Karla Gašperja, Zdravka Knafliča, Mirota Kelbla, Rafka Šolarja, Otorina Šorlija in Zvonka Jiraska.
5.	Sprejel je sklep o podpisu dodatka k pogodbi o ustanovitvi Obratne ambulante na Bledu, po katerem se prizna po sistemizaciji delovnih mest v TOZD Zdravstvena enota Bled poleg zdravnika in medicinske sestre še eno delovno mesto »medicinska sestra — srednja«.
6.	Potrdil je sklep sveta za gospodarjenje, da glede na trenutno stanje DO ne moremo za izgradnjo Koble prispevati dodatnih sredstev niti ne dati garancije.
7.	Pooblastil je komisijo za organizacijo, da predlog spremembe sistemizacije posrednih služb DSSS (ki ga bo dobila od PAO in AOP) obravnava in da v javno obravnavo v imenu SDS, po javni obravnavi pa ga bo sprejel SDS.
8.	Obravnaval je predlog o višini letnega dopusta, vendar ni prišel do enotnega zaključka, zato je bil sprejet sklep, da je treba preskrbeti tolmačenje sekretariata za delo, povprašati pa je potrebno tudi v sosednjih podjetjih in SOZD, kako določajo letni dopust.
9.	Po razpravi o vseh variantah predlaganega povezovanja LIP — JELOVICA je soglasno zaključil, da je treba najprej program razdeliti, šele potem se bomo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju.
Svet za družbeni standard (11. in 26. maja 1976)
1.	Na predlog štaba civilne zaščite iz Bohinjske Bistrice je začasno dodelil stanovanje Janku Rabiču v Rožni ulici 13, 2. nadstropje, ker je stanovanje, kjer je stanoval, uničeno zaradi potresa.
2.	Stanovanje Zofije Hodak je dodelil Metki Arijani — zaradi izjemnih pogojev pa je dovolil posebni plačilni pogoj za soudeležbo.
3.	Na predlog direktorja je osvojil predlog, da prispevamo 25.000 din za posledice potresa v tolminskem področju iz sklada skupne porabe; s tem pa se ustrezno zmanjšajo nekatere postavke v planu porabe tega sklada.
4.	Predlagal je SDS, da odobri za leto 1976 kvoto za dolgoročno posojilo v višini 70.000 din iz razloga, da so finančna sredstva na razpolago in da se je gradnja v zadnjih letih bistvèno podražila.
Prouči se tudi možnost spremembe samoupravnega sporazuma v smislu, da bi graditeljem hiš za dokončanje gradnje dajali tudi kratkoročne kredite (ki so že prejeli posojilo, pa še niso dokončali gradnje), v kolikor bi bila finančna sredstva na razpolago.
5.	Obravnaval je rang lestvico za posojila in stanovanja ter ju potrdil. Odobril je tudi posojila v zaprošeni višini.
6.	Ugodno je rešil prošnje naših delavcev za nakup izdelkov in koriščenje uslug.
Svet za gospodarjenje (15. maja 1976)
1.	Ob obravnavi sanacije Kvarner Commerca Reka je sprejel sklep, da je glede dobave za Park hotel potrebno pred konkretnimi dobavami preveriti plačilno sposobnost naročnika.
2.	Po razpravi o analitični oceni DM je sprejel sklep, da je za neposredna dela zadolžena tehnološka služba v TOZD, da izdela predloge za spremembo sistemizacije v skladu z metodo ocenjevanja analitične ocene DS TOZD.
Za posredna dela pa službe preko komisije za organizacijo predlagajo DS in SDS za ustrezno spremembo v skladu s samoupravnim sporazumom. Javna obravnava pa naj velja od takrat naprej, ko bo komisija za organizacijo ta predlog sprejela.
3.	Na podlagi obravnave o rekonstrukciji in dogradnji tovarne pohištva v Skender Vakufu v Bosni so člani zaključili, da soglasja k nameravani investiciji LIP Bled ne daje zaradi prevelikih, že obstoječih kapacitet.
4.	Na predlog prodaje je potrdil količinski rabat pri prodaji MIKO garnitur v naslednji višini:
— do vrednosti 80.000 din	—	ali do 50 grt	
— od 80.000-150.000 din	2 %	ali od 50—100	2%
— od 150.000—600.000 din	4 %	ali od 100—400	4%
— od 600.000 din dalje	6 %	ali nàd 400	6%
5.	Pregledal je samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju v zvezi z nastopanjem na Zagrebškem velesejmu in ga predlagal DS TOZD, da ga obravnavajo in sprejmejo.
6.	Obravnaval je tudi predlog sveta za norme, naj bi svet za gospodarjenje pregledal sklep sveta za obračunavanje delavcev žagalnice TOZD Podnart po poprečju TOZD za 4 mesece (pritožba na normo).
Svet je zaključil, da omenjeno vprašanje ni v pristojnosti reševanja sveta za gospodarjenje, pač pa naj svet zahteva od tehnologov, da izdelajo zimsko normo.
7. Na predlog Ljubljanske banke Radovljica je obravnaval pogojno odobrene investicije in dal soglasje k naslednjim:
Sukno Zapuže, Elan Begunje, Krajevna skupnost Zasip.
Odbor samoupravne delavske kontrole (19. maja 1976)
1.	Obravnaval je obračun I.—III. in zaradi negativnega rezultata zadolžil vse odgovorne kadre, da pokrenejo vse za izboljšanje stanja.
2.	Seznanjen je bil z reklamacijami in zavzel sklep, naj bi proizvodnja stremela za odpravo treh glavnih pomanjkljivosti: počene robne letvice, izpadajoče krpe in naj bo les odležan.
3.	Na podlagi finančnih podatkov in analize je ugotovil, da potni stroški v državi ne presegajo plana.
4.	Ugotovil je, da stroški reklame v prvem četrtletju niso bili prekoračen, predvideno pa je, da bodo po programu v drugem polletju narasli na 60 %.
Svet za delovne norme (19. maja 1976)
1.	Obravnaval je drugo pritožbo na normo, delavk, ki so zaposlene na delovnem mestu »širinsko spajanje Torwegge«. Za rešitev pritožbe je bila imenovana komisija v sestavi: Anton Dobravec — delavec iz oddelka plošč,
Alojz Mencinger — izmeno vodja v oddelku plošč,
Franc Mencinger — član sveta za delovne norme, član sindikata,
Ivan Bernard — vodja tehnološke priprave TOZD Rečica — predsednik.
2.	Ponovno je obravnaval pritožbo zoper normativa dela v žagalnici Podnart in predlagal tehnološki pripravi Rečica, naj določi zimski normativ za tračno žago. Normativ naj bi veljal za preteklo zimsko obdobje, to je december 1975, januar, februar in marec 1976. Norma za tračno žago naj se popravi za 12 %.
Sklenil je še, da mora v letu 1976 tehnološka priprava izdelati posnetke v zimskem času in izračunati realno zimsko normo.
3.	Potrdil, sprejel in podaljšal je še normative za TOZD Rečica, Podnart in Mojstrano.
DS TOZD Lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica
(25. maja 1976)
1.	V oddelku pohištvo je ukreniti vse, da se stanje izboljša:
—	sortiranje — zadolžen vodja žage (rok: takoj)
—	priprava lesa za oddelek pohištvo v surovem stanju — zadolžen oddelkovodja, operativna priprava proizvodnje (rok:
1 mesec)
—	vpeljava serij.
Nato naj se pristopi k reševanju problema organizacije oddelka pohištvo prek Inštituta za produktivnost dela in metro-logijo — Iskra.
2.	Sistemizacija delovnih mest v neposredni proizvodnji se daje v 15-dnevno javno obravnavo.
Vse spreminjevalne predloge oz. pripombe sprejema vodstvo TOZD.
3.	DS pooblašča odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, da da v javno obravnavo vsa nova delovna mesta v neposredni proizvodnji, katerih opise pripravi tehnološka priprava dela.
4.	V komisijo za izvedbo javnega posojila za ceste so imenovani:
—	Bijol Franc — predsednik,
—	Strgar Alojz — član,
—	Kavčič Janko — član.
5.	Družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica se sprejme, za podpisnika dogovora pa se imenuje tov. Franca Mencingerja.
6.	Potrdi se predlog sveta za gospodarjenje o podpisu samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju z organizacijo združenega dela Zagrebački velesajam. Za podpisnika sporazuma sc imenuje tov. Franc Bajt, ing., za delegata v skupščino podpisnikov tov. Boris Bokan, naš predstavnik v Zagrebu, za namestnika delegata pa tov. Franjo Vukovič, vodja poslovalnice v Zagrebu.
7.	DS TOZD daje predlog SDS, da razreši tov. Janeza Žitnika članstva poslovnega odbora konzorcija za izgradnjo zim-sko-športnega središča Kobla Bohinjska Bistrica (zaradi preobremenjenosti), za novega člana poslovnega odbora pa imenuje tov. Lovra Vojvodo.
8.	Pritožbi občanov Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica glede onesnaževanja okolja ni mogoče ugoditi z ozirom na pomanjkanje finančnih sredstev.
9.	Potrdi se predlog koordinacijskega odbora sindikalne organizacije LIP Bled, da se prvo soboto v mesecu juniju (6. junija 1976) dela za potresno področje, s tem da se ogroženim nudi pomoč v naših izdelkih (vrata).
10.	Prošnji tov. Janeza Sokliča za odobritev enega meseca brezplačnega dopusta za adaptacijo stanovanjske hiše se ugodi s tem, da najprej izkoristi svoj redni letni dopust.
11.	Prošnja Krajevne skupnosti Srednja vas za odkup starih kolesarnic se zavrne.
12.	DS TOZD daje soglasje TOZD Podnart k odprodaji dvostranske robilnika znamke »Herkules«, in večlistne krožne žage, medtem ko bo soglasje k odprodaji dvostranskega robilnika z vidnimi krožnimi žagami znamke »Modesto« dano potem, ko si bo stroj ogledal predstavnik naše TOZD.
Varstvo aaravnega okolja
Zadnje čase veliko govorimo o varstvu narave in našega okolja. Vedno večja je problematika prenaseljenosti ljudi, zaskrblja-joče gledamo na onesnaževanje okolja. V časopisju lahko zasledimo članke, kjer s strahom pišejo znanstveniki ali pa samo novinarji, da se bodo prej ali slej izčrpala naravna bogastva. Kako bomo pridobivali nov. vir energije, če nam grozi primanj-
kljaj po letu 2000 narasle v veliko večji meri. Krivda je že nekaj v tem, da človek zlorablja naravne sile in pogosto nenačrtno posega v samo naravo.
Pri nas, v Sloveniji deluje v smislu organizacijskih akcij pravno določena SKUPNOST ZA VARSTVO OKOLJA SLOVENIJE. Vendar — kot smo lahko videli na TV zaslonih v posebnih oddajah AKTUALNI PROBLE-
MI — ta skupnost v zadnjih letih popušča, to se pravi, ni do-posameznih ljudi oziroma občin dovolj stroga. Tako se še naprej pojavljajo zahrbtna onesnaževanja. Marsikatera tovarna vztraja, da ne bo spreminjala okolja. Nasprotno: ko je prizadeta narava, pa začnejo govoriti o varstvu okolja.
Beseda je v, omenjeni oddaji tekla o onesnaževanju naših rek, na splošno tekočih voda. Napravijo ogromno škodo z zastrupitvijo favne in flore. Sčasoma pa zastrupljena voda lahko pride
tudi v talno vodo. Kakšne bi bile potem posledice, si lahko predstavljamo, saj to vodo uporabljamo vsakodnevno. Občasne zastrupitve tekočih voda pa nam delajo neprecenljivo škodo. Prav zaradi tega bi bilo treba urediti kanalizacijsko mrežo in s tem v zvezi čistilne naprave, ki naj bi delale, za kar so namenjene. Takšne naprave so res obremenilne za družbo, vendar pa če gledamo naprej v našo prihodnost, se nam zagotavljajo uspešni rezultati.
Lahko rečemo, da se veliko zastruplja tudi zrak okoli nas. V mestih še posebej, je resna nevarnost, da SO. preseže določeno mejo. Malokatere tovarne v SRS imajo zračne naprave (čistilne naprave), kar pa se spet vprašamo, kako in če delujejo.
Za onesnaževanje zraka ni iskati krivde samo v industrijskih panogah, marveč tudi v individualnih gospodinjstvih z neurejenimi kurišči, da o avtomobilskih izpušnih plinih niti ne govorimo. Rešiti vsa ta vprašanja v kratkem času je praktično nemogoče, vendar pa se s prizadevnostjo da doseči veliko več kot si mislimo.
Najbolj vsakdanji problem onesnaževanja okolja zasledimo že v naši ulici, naši vasi in zraven naše ceste, na vsakem koraku.
Tam leži bela polivinil vrečka, v jarku kup praznih konzerv. Po grmovju najdemo celo konfekcijske izdelke. Sredi zelenega travnika ob potoku pa smo našli velik, star hladilnik.
Človek je razvil tehnični guh do skrajnih, tehničnih zmožnosti, njegov čut za čistočo, higieno in navsezadnje tudi lepoto narave pa v današnji dobi hitrega razvoja peša. Kje iskati krivdo? Morda smo se ob tisti TV-oddaji zamislili, da so težke posledice pred nami. In vendar se vprašamo, kar takole: vsak samo zase, ali bomo znali ravnati jutri bolje in kako naučiti naše otroke, da bodo ravnali prav?
Janez Beravs
Civilno zaščita ob naravnih nesrečah
Naravne katastrofe so in se bodo dogajale. Proti njim nimamo, kljub tehničnemu napredku in znanosti, načina in moči, da bi jih preprečili. Predvidevamo jih, da se lahko dogode vsak trenutek na vsakem kraju. Prav to pa je družbo vodilo, da je organizirala civilno zaščito, katere naloga je, da usposablja občane za slučaj naravnih nesreč in da organizira pomoč ob vsakem času tam kjer je to potrebno. S pravilno usposobitvijo ljudi lahko znatno omilimo posledice katastrof, predvsem s pravilnim usmerjanjem pri reševanju in nudenju pomoči, tam kjer je najbolj potrebna.
Vsak človek se nagonsko boji nesreče in to tembolj čim bolj je neveden. Strah je spremljevalec neznanja in nesposobnosti, ki lahko povzroči dodatno škodo, katera je lahko v posameznih primerih celo večja od same nesreče. Prav ta psihološki moment, ki vpliva na vsakega človeka, je glavna in največja ovira za organizirano delovanje civilne zaščite. Nič ne pomaga dobro organizirana služba, če se posamezniki vedejo neodgovorno; in s tem ustvarjajo paniko in malodušje, ki onemogočijo ali zavirajo učinkovito reševanje.
Ob nedavnih potresnih sunkih, ki so prizadeli naše območje se je pokazalo pravi namen in smoter dobro organizirane civilne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Potrebno je bilo pregledati vse stanovanjske objekte in ugotoviti varnost bivanja v njih. Za stanovalce v najbolj prizadetih stavbah je bilo potrebno preskrbeti prebivališče v varnejših stanovanjih. Potrebno je bilo kontrolirati pitno vodo. To je samo bežen oris dela štabov civilne zaščite v KS in DO, ki so ga morali opraviti.
Ravno sedaj, ko je potres še prisoten pri ljudeh in še ni padel v pozabo, je čas, da se sleherni občan zamisli sam nad sabo, koliko je pripravljen v takih in podobnih primerih varovati sebe in pomogati sočloveku. V ta namen so bila organizirana tudi predavanja o samozaščiti v delovni organizaciji, katere pa lahko rečemo, nismo jemali dovolj resno.
VL
Sklepi samoupravnih organov
DS TOZD Lesna predelava Rečica (24. maja 1976)
2.	Obravnava in sprejem sanacijskega programa
DS TOZD je obravnaval ter sprejel sanacijski program v besedilu, kot je bil predložen ter s pripombami, ki so bile dane na sestanku širšega političnega aktiva ter od vseh zaposlenih, posebno pa tistih, ki so konkretno navedeni za izvršitev posameznih nalog, zahteva, da te zadolžitve tudi v celoti uresničijo.
Na zahtevo odbora SDK je v sanacijski program vnesti pri posameznih točkah, kjer se to da, tudi dinarske vrednosti, da bodo s tem uspehi ali neuspehi lažje primerljivi.
3.	Tromesečni obračun
Z oizrom na negativen rezultat v prvih treh mesecih letošnjega leta je potrebno storiti vse da se bodo stroški (direktni in fiksni) zmanjšali. Ukrepi za zmanjšanje teh stroškov so navedeni tudi v sanacijskem programu, kjer so podane tudi konkrektne zadolžitve.
4.	Obravnava dela sprememb akta o sistemizaciji delovnih mest
DS je bil seznanjen s priznanimi funkcionalnimi znanji in šolskimi znanji, ki so bili uporabljeni pri metodi analitičnega ocenjevanja delovnih mest. Opisi delovnih mest se bodo zaradi časovne stiske pripravili za javno obravnavo do konca meseca junija. V javno obravnavo pa bo svet za gospodarjenje oddal tudi končne ocene delovnih mest.
5.	SS o ustanovitvi izobrazževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji
DS TOZD Rečica sprejme SS o ustanovitvi izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji v besedilu kot je bil predložen v obravnavo.
6.	Družbeni dogovor o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica
Sprejme se družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju politike v občini Radovljica ter se za podpisnika pooblašča tov. Zdravka Knafliča.
7.	Dežurstvo
S 1. junijem 1976 se spremeni način dežurstva, in sicer tako, da se 2-krat tedensko obvezno kontrolira proizvodnja v popoldanskem času. Za vsako kontrolo se prizna 1 ura, ter 30 minut za prevoz, kar pa se koristi kot prosto. Evidenco koriščenja vodi tov. Marija Trpin. Plača se tudi avtomobilski prevoz.
Za dežurstvo so bili določeni: Kastelic Jože, Kocjančič Ciril, Zupan Pavel, Trojar Andrej, Lap Franc, Knaflič Zdravko, Pcteh Ivan, Železnikar Anton, Tolar Ferdo, Bernard Ivan, Arh Silvo in Marolt Jože.
8.	Plačilo uslug z lastnim delom
Od 1. junija 1976 dalje se bodo usluge koriščene v TOZD Rečica zaračunavale po polni ceni navedeni v ceniku s tem, da vsak sam plača tudi delavca, ki bo uslugo izvršil. Usluge se lahko koristijo izven redne proizvodnje.
9.	Izposojanje strojčkov in orodja
Od 1. junija 1976 se bo vsako izposojanje strojčkov in orodja zaračunavalo po polni ceni, navedeni v ceniku.
Cenik uslug bo izobešen na oglasni deski TOZD.
10.	SS o dolgoročnem sodelovanju v zvezi z nastopanjem na Zagrebškem velesejmu
a)	DS TOZD sprejme sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju z organizacijo združenega dela Zagrebački velesajam.
b)	Za podpisnika sporazuma pooblašča direktorja Franca Bajta.
c)	Za delegata v skupščino podpisnikov pooblašča tov. Borisa Bokana, za namestnika delegata pa tov. Franjo Vukovič.
11.	Imenovanje komisije za vpis ljudskega posojila za ceste
V	komisijo za vpis ljudskega posojila za ceste so bili imenovani: Zdravko Knaflič, Franc Lap in Tončka Čop.
12.	Pomoč Posočju
V	okviru akcije za pomoč Posočju bo naša TOZD prispevala enodnevni zaslužek. V ta namen se bo delalo prvo soboto v mesecu juniju (5. junija 1976).
Delovnim ljudem in občanom Bleda!
Poročilo o referendumu 30. maj 1976
Volilna komisija je na podlagi glasovnic ter zapisnikov volilnih odborov ugotovila naslednje rezultate:
—	Da se je referenduma udeležilo od 3617 vpisanih volilcev — 2923 ali 80,81 %
—	Da je glasujočih volilcev glasovalo:
»ZA« — 2325 ali 64,28 %
»PROTI« 574 ali 15,87 %
—	Da je bilo neveljavnih glasovnic — 24 ali 0,66 %
—	Da ni glasovalo — 694 ali 19,19 %
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja in na osnovi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), volilna komisija ugotavlja, da je referendum sklepčen, da pa je glasovanje za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovo pokopališča z mrliškimi vežicami uspešno.
V zvezi s to humano akcijo se krajevna skupnost Bled po tej poti zahvaljuje vsem občanom, ki so kakorkoli prispevali k tej pozitivni odločitvi.
Krajevna skupnost Bled
Naš Tonček
V Lesarskem šolskem centru »Jože Srebrernič« v Novi Gorici končuje šolanje tudi naš vajenec Tonček Čop. Ko sem ga zadnjič obiskal, sem bil prijetno senečen. Prvi stik z njim me je opozoril, da se fant pripravlja za nekaj pomembnega. Prav tisti dan so imele vse šole iz Slovenije razna tekmovanja. Tonček je tekmoval za svojo šolo in to na kvizu znanja iz strojeslovja.
Prav prijetno sem bil presenečen, ko sem iz vseh strani sprejemal same pohvale. Ta naš Tonček je pa res vsestransko aktiven, priljubljen in tovariški. Veste, prav pogrešali ga bomo naslednje leto, ko ga ne bo več pri nas. Te pohvale so dali direktor šole kakor tudi profesorji in sošolci.
Poleg rednega učenja in praktičnega dela v šoli mu ostane še vedno nekaj prostega časa, ki ga zna koristno izrabiti. Na šolski razstavi se je prvič predstavil z intarizjo. Upamo, da bo z delom na svojem delovnem mestu, ki ga bo zasedal po končanem šolanju v naši tovarni vrat nadaljeval s tako vnemo in veseljem, kar seveda vsi pričakujemo in tudi želimo.
LIP, lesna industrija Bled, svet za izobraževanje
razpisuje
v šolskem letu 1976/77 naslednje štipendije in učna
mesta vajencev:
I.
2 štipendiji na tehniški šoli za lesarstvo 1 štipendijo na tehniški šoli za kemijo 1 štipendijo na biotehnični fakulteti —-. lesarski odd.
Kandidati bodo opravili psihotehnični test.
II.	v TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« B. B.
—	4 strojne mizarje
—	2 strojna ključavničarja
—	2 brusilca orodja in rezil
—	1 elektrikarja
v TOZD Lesna predelava Rečica
—	6 strojnih mizarjev
—	1 strojnega ključavničarja —■ 1 elektrikarja
v TOZD Lesna predelava Mojstrana
—• 1 strojnega mizarja
v TOZD Lesna predelava Podnart
—	1 brusilca orodja in rezil
—	1 strojnega mizarja
Pogoj za zasedbo omenjenih učnih mest vajencev je dokončana popolna osnovna šola.
III.	V vseh TOZD pa je tudi več prostih učnih mest za poklice ozkega profila (lesni delavec, žagar).
Pogoj za sprejem je dokončanih 'najmanj 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. junija 1976.
Inovacijska dejavnost v LIP
V okviru podjetja LIP Bled so se v nekaj letih nazaj izmenjali trije sveti za izume, racionalizacije in tehnične izboljšave. žal danes, ko traja že drugo inovacijsko leto v Jugoslaviji in ko so tudi družbenopolitični faktorji ugotovili potrebnost in koristnost te dejavnosti, lahko ugotovimo, da se v našem kolektivu ta dejavnost še ni razmahnila. še več, lahko bi rekli, da zaostaja za tisto dejavnostjo in aktivnostjo, ki je bila v preteklih letih.
Svet je skušal ugotoviti, kaj je vzrok temu in tudi kako bi poživil to dejavnost. Naj naštejemo nekaj vzrokov, zaradi katerih imamo v podjetju slabo inventivno dejavnost:
L Člani kolektiva premalo poznajo koristi raznih izboljšav.
2.	Ne vedo in ne zavedajo se, kaj z dobrim predlogom dopri-našajo sebi direktno in še več celotnemu kolektivu.
3.	Nekateri imajo zamisli, toda težko jih izpeljejo v predlog.
4.	Predlogi se prepočasi vrednotijo.
5.	Premalo smisla imajo vodilni kadri za to dejavnost.
6.	Slaba agitacija
7.	Premajhna publikacija
8.	Že v preteklosti je bilo premalo storjenega na tem področju-
Še bi lahko naštevali stvari, ki so nam zavirale to dejavnost. Prav je, da jih odkrijemo in skušamo vsaj nekatere odpraviti da bi poživili to dejavnost.
Sedanji svet je na svoji 3. seji sprejel nekaj konkretnih točk svojega dela, da bi poživili inventivno dejavnost. V okviru svojih možnosti so to točke javne agitacije in večje publikacije.
Ko smo člani sveta obiskali Železarno Jesenice, ki se danes verjetno v jugoslovanskem merilu ponaša z najvččjimi uspehi na tem področju, naj navedemo, da jim je ta dejanvost prinesla v preteklem letu 15 % od skupnega ostanka dohodka, so nam rade volje razgrnili svoj sistem dela. Ko smo jim še mi povedali o naših delovnih načrtih, smo prišli do enotnega zaključka, da svet lahko vlaga ogromne napore, da bi poživil inventivno dejavnost, da pa pravih uspehov ne more pričakovati vse dotlej, dokler ne bomo imeli v podjetju profesionalnega človeka, ki se bo vsakodnevno ukvarjal s temi problemi.
Svet bo moral ponovno pregledati svojo usmerjenost in dati samoupravnim organom potrebne konkretne predloge, kako izboljšati dejavnost na področju izumov, racionalizacije in tehničnih izboljšav.	LAP
OGNJENI ZUBUl
Iz republiškega tekmovanja gasilnih enot
Nič kaj lepo vreme se nam ni obetalo v soboto, 22. 5. 1976, v ranih jutranjih urah, ko sta se dve tekmovalni gasilski enoti odpravljali v Maribor. Namreč ta dan je bilo v Mariboru predkongresno gasilsko tekmovanje, ki sodi istočasno za republiško prvenstvo.
Na tem tekmovanju sta DO LIP Bled zastopali dve tekmovalni desetini, in sicer IGD TOZD Rečica in IGD TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica.
Prva desetina je nastopala v A skupini in druga v B skupini. Druga je nastopala v B skupini zaradi visoke starostne strukture.
Kakšne rezultate smo dosegli: v obeh skupinah smo zasedli odlično IV. mesto, posledica tega bo podelitev odličij.
Ce vzamemo, da je na tekmovanju nastopalo preko 300 enot, lahko rečemo, da so rezultati naših enot zelo zelo dobri.
Pri pripravah na tekmovanje smo bili eni optimisti in drugi pesimisti. No in vendar je optimizem zmagal, kar je logično.
Ne smete misliti, da je tako tekmovanje tako enostavno, ne, nasprotno, treba je biti strateško fizično in psihično temeljito pripravljen. To pa smo bili, saj so naši fantje neumorno vadili v prostem delovnem času skoraj vsak dan po enkrat, včasih tudi dvakrat.
Razumljivo je, da taka priprava enot ni samo za nastope na tekmovanjih, pač pa se s tem krepi udarna moč v praktičnem primeru, v slučaju požara.
Na koncu bi se zahvalil in čestital vsem nastopajočim, posebno pa še' vodjem — desetarjem za požrtvovalnost in trud z željo, da bi še v bodoče vzgajali gasilske kadre v takem duhu.
JAKA
ALI VEŠ,KJE SO
gasilni aparati -
zaščitne opreme-
gasilno orodje -
prva pomoč?
Vsaka šola nekaj velja
Torek, L 6. 1976 popoldne. Dan je bil oblačen, začasno je prenehalo deževati, kazalec na uri se je pomikal proti 14 uri in 50 minut, ko je naš dežurni gasilec na dal znak za alarm, obenem pa obvestil občinsko gasilsko zvezo na Bledu o požaru, ki je nastal na kmečko gospodarskem poslopju po domače pri Knafliču
v Sp. Gorjah. Dožar je nastal, ko je gospodar na skednju dal motorno kosilnico v pogon, nato pa strokovno nalijal gorivo v prazen tank kosilnice. Rezultat tega nepremišljenega dela se je pokazal v tistem trenutku in si ga je vredno dobro zapomniti. Sreča v nesreči je ta, da so usodnega trenutka bližnji sosedi
Dopisujte v Glasilo!
bili domala vsi doma ali v bližini in pričeli z reševanjem le pred prihodom gasilcem.
Člani tekmovalne ekipe IGD Rečica so se ravnokar pripravljali na izvedbo vaje. Na Znak, ki je bil dan s sireno — tudi požar je bil že viden — so se fantje Z največjo hitrostjo opremili za akcijo, ravno tako je bilo treba opremiti popolnoma prazen gasilski avto z vsem potrebnim o,'odjem in disciplinirano odšli na požarišče. Čas, od kar je bil dan alarm in do prihoda na požarišče, je bil za našo gasilsko desetino ugoden in kratek.
Veliko betonsko korito za napajanje živine, ki je v bližini poiarišča, je polno vode s stalnim pritokom vode za kapaciteto ene motorne brizgalne in vsak
Kdaj bo dom
Predvidevali smo, da bomo letos počitniški dom odprli prej kot prejšnja leta. To predvidevanje se ni uresničilo, ker tudi iz DO, članic SOZD-a ni toliko prijav, kot smo pričakovali.
trenutek dostopno za gasilska vozila. Vse te okoliščine so dovoljevale naši gasilski ekipi, da sj nastali požar lokalizirali že v začetku. Vsaka in tudi najmanjša izguba časa bi bila za dotično gospodarsko poslopje zelo usodna, ravno tako tudi za sosednje, saj so v tem delu hiše močno strjene in podite za širjenje požara. Skoda, ki je nastala, je na srečo zelo nizka.
Naš novi gasilski avto kot tudi MB 1200 sta svoj prvi ognjeni krst praklično izvedla in dobro prestala. S to veliko pridobitvijo sn?o gasilci zelo zadovoljni, saj bomo tudi mi v bodoče na klic sirene lahko prihiteli na pomoč našim sosedom.
Janez
v Seči odprt?
Tako kot pri nas so tudi pri njih družine s šolobveznimi otroki in je tako določeno, od kdaj do kdaj je čas za dopust.
Sezona v našem domu se bo na podlagi do sedaj prejetih pri-

RAK NA DOJKI
Med boleznimi, ki jih s skupnim imenom označujemo kot rakaste, je rak na dojki ena najpomembnejših. To pomembnost bolezen zasluži zaradi nekaterih neugodnih značilnosti:
gre za vrsto raka, ki zelo pogosto, če ne celo najpogoseteje, prizadeva ženske, ki so komaj dobro zakoračile v četrto desetletje življenja; zdravljenje raka na dojki je navadno dolgotrajno, neprijetno in — neredko brez uspeha; odkrivanje raka na dojki je v zgodnjem razvojnem obdobju bolezni težavno.
Rak na dojki vznikne iz celic žlez, namenjenih izdelavi mleka, ali pa iz celic izvodil, po katerih prispe mleko iz žleze. Razumljivo je, da tako zgodnjega dogajanja ne moremo opaziti drugače kot z drobnogledom. Sčasoma pa moremo tako spremembo otipati, ker se bolno tkivo loči od zdravega po trdoti. Ni pa redko, da začne bolezen v več predelih v dojki ali v obeh dojkah hkrati. Zaradi enostavnosti sledimo poteku ene same rakaste zatrdine: s svojo rastjo uničuje zdravo tki. vo dojke, vraste v kožo, ki se vname ali celo razpade tako, da se na tem mestu pojavi rana. Po drugi strani pa se rada zraste rakavina tudi v steno prsnega koša in povzroči, da se bolni organ povsem zraste s podlago.
Čeprav torej rak prej ali kasneje uniči dojko, v kateri je zrastel
Bojujmo se proti raku...
(ne pozabimo tega, kadar govorimo o kirurškem zdravljenju raka na dojki!), pa je vendar bolezen bolj usodna zaradi neke druge lastnosti: celice rakavine lahko zapuste in tudi praviloma zapuščajo kraj, kjer so nastale, in se po mezgovičnem in krvnem obtoku selijo v pazdušne bezgavke in notranje organe. Na srečo ne najdejo vedno ugodnih tal za naselitev in rast, pogosto pa se to zgodi. Kaj to pomeni pri kakem življenjsko potrebnem organu, ni treba posebej povedati.
Zdravljenje raka na dojki je odvisno od njegovega obsega in razsežnosti. Dokler sodimo, da je rak zajel le dojko in njeno najbližjo okolico naravnamo zdravljenje le v ta predel, bodisi da ga odstranimo z operacijo, bodi, da zavremo rast rakavine z obsevanjem z ionizirajočimi žarki. Pri tem velja načelo, da kirurška odstranitev bolezi zanesljivejša kot pa njeno uničevanje in zaviranje z obsevanjem. Kadar pa najdemo zanke razsoja v notranjih organih, takrat posvetimo vso pozoronst zdravljenju zasevkov in se manj oziramo na obolelo dojko. Pri zdravljenju zasevkov, ki so praviloma številni, uporabimo spo-znaje, da vplivajo na rast rakavine zavirajoče ali pospešujoče nekateri hormoni, izločki spolnih žlez. Vrsta zdravilnih postopkov
jav pričela v torek, 22. juni ja 76.
Kot vsa leta nazaj, tako bo tudi letos dom zaseden v mesecu juliju in avgustu. Razpored pa je letos zelo težaven, saj se jih je prijavilo za 20. julij več kot jih dom more sprejeti. Gotovo so na to vplivali trije prosti dnevi, to je: praznik, prosta sobota in nedelja. Poleg tega pa vpliva še kolektivni dopust Almire in drugih DO, kjer so zaposleni družinski člani naših delavcev.
Recepcijska služba se je morala odločiti za pot sporazumevanja in kar se je dalo uskladiti želje z možnostjo.
Delavce za dom: upravnika, kuharici, servirko smo letos dobili na podlagi razpisa in dogovora, nihče pa ni član našega kolektiva.
V domu smo načrtovali še razne izboljšave, uresničenih pa bo le nekaj, ker je premalo denarja.
Eden od glavnih problemov je odpadna voda, ki se zliva po bregu na dvorišče soseda Vesnaver-ja. Dogovorili smo se, da bomo to uredili pred pričetkom sezone. Vzrok za to pa je nova po-nikovalnica, ker ne sprejme vse odpadne vode. Drugih posebnosti ni.
Odbor počitniškega doma želi vsem obiskovalcem doma, da bi se dobro počutili in imeli tudi lepo vreme.
SI
temelji na tem spoznanju, pa naj gre pri tem za odstranitev žlez, kjer hormoni nastajajo, ali pa za preprosto vprašanje teh snovi v telo. Poleg tega so v zadnjih desetletjih našli vrsto kemičnih spojin, ki prav tako uničujejo rakaste celice, predvsem s preprečevanjem njihove delitve. Te snovi imenujemo citostatiki. Seveda bi bila ta zdravila idealna, če bi prizadevala le rakaste čenče, ne pa tudi zdravih. Tako pa se ta zdravila hitro sprevržejo v strup, če niso v veščih rokah.
Ves čas že besedujemo o zdravljenju. Kaj pa je z ozdravljenjem? Rak na dojki je zahrbtna bolezen in zato težko govorimo 0 zdravljenju. Govorimo pa lahko o obdobju, ko je bolnica brez znakov bolezni, govorimo lahko o obdobju, ko sicer najdemo znake bolezni, vendar bolnici ne povzročajo težav in podobno. Ne izmikamo se odgovoru o ozdravljenju, le pojasniti moramo, kaj ozdravljenje v našem primeru sploh pomeni. Zaradi enostavnosti odgovora recimo takole: če začnemo zdraviti bolnice z rakom na dojki v tako imenovanem zodnjem stanju bolezni, lahko računamo, da jih bo-morno srečevali čez deset let brez znakov bolezni osmero od deseterice, če pa začnemo zdraviti raka na dojki v napredoval-nem stanju, ne moremo pričakovati, da bi bilo zdravljenje posebno uspešno.
Iz tega preprostega odgovora je moč razumeti, zakaj toliko in vedno znova govorimo o zgodnjem odkrivanju raka na dojki. Drugi vzrok velikega zanimanja za zgodnje odkrivanja raka na dojki pa je dejstvo, da je zgodnje odkrivanje te bolezni izredno težavno, kot je nasprotno zdravljenje take zgodaj odkrite bolezni razmeroma preprosto in — uspešno. Upoštevati moramo, da ni vsaka zatrdina v dojki rak, nasprotno, rak je vir neznatnega dela zatrdin, ki se pojavljajo v dojkah. Zato moramo omeniti sicer nenevarne zgostitve žlezne-
ga tkiva dojk, kar učeno imenujemo mastopatije ali displazije. Te spremembe so odraz delovanja organov z notranjim izločanjem, predvsem jajčnikov, skrivajo pa nevarnost, da zaradi njih prezremo rakasto zatrdino. Upoštevati moramo še resnico, da nobena od danes znanih, enostavnih preiskovalnih metod, ki jih lahko na široko uporablja-
mo, ne more zanesljivo pojasniti, kakšna je narava zatrdine v dojki. Pred nedavnim je morda v javnosti zbujala take upe rentgenska preiskava dojk. Ta način preiskave je postal sicer eden od temeljnih preiskovalnih načinov dojk, za množično uporabo, kot je to primer pri fluorografiji, pa ni primeren.
Pri odkrivanju raka na dojki imamo opraviti s skoraj nepregledno množico sprememb, pri katerih moramo ločiti nevarne od nenevarnih. Pri tem si moramo pomagati z nekaterimi me-
dicinskimi ugotovitvami, da rak na dojki prizadeta določen del žensk pogostoje kot druge. Med značilnosti tega dela žensk sodi starost, višja od 35 let; rak na dojki je pogostejši pri ženskan, ki niso rodile ali pa so prvič rodile po 30. letu starosti. Zenske, katerih mater ali sestro je prizadel rak na dojki, pogosteje zpole za to boleznijo.
Raka na dojki večmoma odkrijejo blomce same. Zal pa jtn vec kot polovica pride pozno na zdravljenje. Ženske navadno vedo za spremeoo v dojki mesece m mesece, ne gredo pa k zdravniku, misleč, da sprememoi ne velja posvečati pozornosti, ali pa zaio, ker prav uooro slutijo nevarnost, boje pa se izvedeti resnico. Ucitno je, da moramo ten nekaj dejstev posredovati našemu prebivalstvu, predvsem pa seveda ženskam; prepričati jih moramo, da ni izgubljen čas, ki ga posvetijo mesečnemu pregledu lastnin dojk; prepričati jih moramo, da velja prepustiti zdravniškim rokam vse spremembe v dojkah, pa naj gre za zatrdine, izcedek iz bradavic, »vnetja« v dojkah ali v koži, ki v mesecu dni ne izginejo. Nedvomno pa je potrebno prepričati ženske, da je treba premagati strah pred trenutkom, ko bo morda zdravnik povedal neugodno resnico. Bolj ko bodo premagovale ta strah, manj bo resnica o raku na dojki neugodna in manj usodna.
Dr. J. Lindtner
RAK NA MATERNICI
Več kakor 90 odstotkov bolnic z začetno obliko bolezni lahko popolnoma ozdravi.
Doc. dr. sc. dr. Stojan Havli-ček, ginekolog
Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih in na dojkah, takoj za tem pa na želodcu. Letno zboli v Sloveniji okrog 300 žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak na ženskih spolovilih ali vrat maternice, kjer je sploh najpogostejši, ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu
maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje.
Pravi vzroki za nastanek raka na vratu in telesu maternice nam se niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine se trudijo, da bi s svojimi znanstveno-razisko-valnimi študijami čimprej odkrili vzročnike rakavih obolenj. Tehnični napredek in ogromno število znanstvenikov ter tehnikov ob sočasno neprecenljivi fi-
Kolektivni dopust
V TOZDU Mojstrana smo se tudi letos odločili za kolektivni dopust. Tudi lansko leto smo bili pretežno zato, toda ne v celoti.
Opravili smo nekaj večjih vzdrževalnih del in tudi odpremo smo imeli normalno. Vzrok pa je bil tudi v tem, da nismo imeli v naprej planiranega dopusta in tako so ga nekateri delavci že predhodno izkoristili. Imeli smo tudi nekatere objektivne in sub-
Opravili bomo samo nujna vzdrževalna dela, ki so v takem obsegu, da jih med rednim obratovanjem ne moremo opraviti.
Nekatere stroje bomo poslali v remontne delavnice na generalna popravila.
Cas dopusta so si delavci iz- ' brali sami in to v drugi polovici julija, tako da je vključen še praznik Dan vstaje. Že vsa leta nazaj smo ugotavljali, da je naj-
jcktivrie težave, ki pa jih bomo v bodoče odpravili.
Letos pa bomo v celoti odšli na dopust, tako da tudi odprem-me ne bo v tem času. Predhodno bomo obvestili vse TOZD-e v DO, da se bodo z našimi izdelki založili v takih količinah, da bo •..prodaja potekala nemoteno.
več delavcev na dopustu prav v drugi polovici julija in v začetku avgusta.
Kolektivni dopust bomo nekateri preživeli na morju, drugi v hribih, nekaj pa jih bo ostalo doma. Tako se bomo nabrali novih moči in energije za nadaljnje delo.	Nač A. .
nančni podpori je rodilo sen človeštva, da bi se človek lahko sprehodil po luni. Zato tudi pri rakavih obolenjih lahko upamo na skorajšnji uspeh.
Ženska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iz nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pakrvavkasti izcedki po občevanjih. V takih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolj kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da bi že od 18. leta dalje hodila vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žensko stal življenje, ker je tako zamudila pravočasni začetek zdravljenja.
Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologm o vseh svojih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pregledom, ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti lego in velikost posameznih ženskih spolovil. Nato pregledamo še s tako imenovanim zrcalom vso nožnico in maternični vrat. S posebno optično povečevalno napravo, ki ji pravimo kolposkop, lahko na sluznici nožnice in materničnega vratu pregledamo normalno sluznico in lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mi-
kroskopom poiščemo morebitne bakterije. Poseben bris pa napravimo iz materničnega vratu in kanala ter njegov razmaz preiščemo z mikroskopom, da bi po odluščenih celicah ugotovili, ali gre za morebitne sumljive pred-rakave ali rakave celične spremembe na vratu ali telesu maternice. Ce odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponoven pregled. Vse te preiskave so neboleče; že zaradi tega je strah pred njimi neutemeljen. če pri mikroskopskem pregledu, brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka potem napotimo tako bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Čim prej odkrijemo predrakave spremembe ali začetnega raka, tem laže in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo!
Žal, pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti — znanilci raka sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje.
Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obsevanjem. Kakšno zdravljenje
bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih.
V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso izostali. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrgle v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne krvavitve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši, ženske, ki so umrle za rakom na maternici, so si, žal velikokrat same ukrojile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom.
Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji nedoletnosti nujno potrebujejo. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi redno na ginekološke preglede!
Kako zaščititi komisijo za ocenitev delovnih mest?
V želji, da bi v bodoče zaščitili delo in člane komisije za ocenitev delovnih mest oz. delo podobnih komisij, ki bi se formirala v našem podjetju apeliram na vse člane našega kolektiva, da bi pristopili k skupni akciji: ZAŠČITITI KOMISIJO ZA OCENITEV DELOVNIH MEST.
Pri zadnjem delu omenjene komisije je namreč prišlo do nekaterih motenj, ki so sprožile nato spet druge motnje oz. te zopet tretje motnje itd. Neke vrste verižna reakcija. V pravem spokojnem mini torej komisija za ocen. delovnih mest ni mogla delati, zato so tudi njeni rezultati nekoliko vznemirljivi.
Da bi stvari v bodoče potekale oz. se reševale bolj v miru in da takšna ali drugačna komisija ne bi bila več izpostavljena takšnim ali drugačnim vplivom ki lahko povzročajo takšne ali drugačne vplive pri našem osebnem dohodku, zaradi katerega se je med drugim omenjena komisija tudi formirala, predlagam sledeče.
7,a začetek bi razpisali, interni referendum za samoprispevek adaptacije stare ute, ki stoji ob silosu za žagovino TOZD lesna predelava Rečica. S skupnimi močmi in s skromnimi sredstvi bi lahko to staro uto adaptirali tako, da bi lahko komisija za ocenitev delov, mest nemoteno delala oz. delovala. Lokacija je zelo primerna tudi s strani komunikacij oz. vode, ki bi dotekala iz bližnjega bazena kjer do-sedaj namakamo hlode, v akumulacijski jarek, ki bi obdajal okoli in okoli omenjeni objekt. Opremo: krokodile, morske pse, akumulacijskega jarka bi mogoče uvozili iz Afrike preko našega poslovnega partnerja »Slovenija bois« s katerim imamo na črnem kontinentu že nekatere skupne naložbe. Dvižni most glede bližine blejskega gradu tudi ne bi smel biti problem in bi si ga za prvo silo izposodili. Železna. okna in vrata pa bi mogoče izdelali kar v naši kovinski delavnici, glede na to, da ni trenutno uvoza. Glede topa (lahko je tudi malokalibrski), ki bi se
montiral na streho objekta, bi se nemara povezali s štabom za civilno zaščito. Prav tako bi se na ta naslov obrnili še za ostalo drobnarije kot so mine, bodeča žica itd. Vso električno napeljavo bi prepustili našim vzdrževalcem, saj se na elektroniko oz. elektriko in ostalo avtomatiko dobro razumejo.
Kar se pa tiče display tabel in ostalih »reklamnih« napisov bi vso stvar zaupali naši propagandni službi. Za psa in njegovo hiško, ki je še preostala pa tudi ne bi smel biti problem.
Z delovnimi akcijami bi zastavljeno nalogo lahko izvedli. Treba je samo nekoliko dobre volje. Lahko pa mi verjamete, da bi se vsa stvar izplačala. V novem okolju in pod novimi pogoji bi lahko končno komisija za ocenitev delovnih mest nemoteno delala. Končni efekt pa bi bile dobre ocenitve in seveda tudi plače. Tako kot sem rekel. Treba je samo nekoliko dobre volje. To pa je tudi vse kar sem Vam želel povedati, tovariši.
štosintegral
Ko Gorenje na rajžo gre ...
(Nadaljevanje iz prejšnje št.)
Proti koncu našega gostovanja je Stanko dobival mnoga povabila za nastope v tujih državah. Najbolj zanimivi povabili sta bili za Haiti in Grčijo. Teh povabil nismo jemali preveč resno. Bili smo preveč psihično in tudi fizično utrujeni. Vsem je primanjkovalo spanja. Dogodilo se je celo, da nekega plesalca zjutraj nismo mogli zbuditi. Situacijo je rešil Janez. Preprosto je obrnil posteljo s folkloristom vred. Ta se je na tleh hitro prebudil. Kljub utrujenosti in kljub temu, da smo si že mnogi želeli, da se odpeljemo domov, je bilo slovo od Dijona težko. Na zbornem mestu se je pred odhodom zbralo precej ljudi, s katerimi so naši folkloristi v teh dneh sklenili prijateljstvo. Poslavljanja ni bilo konca. Marsikomu in seveda tudi marsikateri se je ob slovesu zableščala v očeh solza.
Na sami poti proti domu, se ni dogodilo nič posebnega, le Zdravko je kot pomočnik šoferja, oziroma svetovalec za smer vožnje, zatajil. Malo pred mejo med Švico in Avstrijo smo hoteli skrajšati našo pot po slabši cesti za
40 km. Vendar te slabše ceste nismo našli. Manevrirali smo po neki vasi gor in dol in že smo pričeli dvomiti o Zdravkovi briljantni sposobnosti vodiča. Marsikatera beseda je padla na njegov račun in na njegove geografske pripomočke. V nekem trenutku, ko se tega ni nihče nadejal pa se je pred nami pojavila tabla z napisom Carina. Toda,
saj to ne more biti res! To so avstrijski cariniki, le kje so Švicarji? Šele pozneje smo ugotovili, da smo pri manevriranju po vasi, švicarsko mejo preprosto prevozili. Na gorskem prelazu Arlbergu nas je pozdravil prvi sneg. Ko smo peljali proti naši meji, se je razpoloženje v avtobusu večalo. Na naši strani smo se ustavili pri prvi gostilni, si kupili domače cigarete in pili
naš dobri briški merlot. Ugotovili smo, da drži pregovor, ki pravi, da je povsod lepo, toda doma je najlepše.
Minilo je več kot pol leta od našega gostovanja v Franciji. V našem spominu so nam ostali le lepi vtisi. Zavedamo se, da smo predstavljali na enem največjih festivalov na svetu, ne samo folklorno skupino Bohinj, ne samo Slovenijo, pač pa tudi Jugoslavijo. Z našim nastopom smo dokazali, da imamo Slovenci svojo kulturo. Dokazali smo, da obstajajo tudi v Sloveniji, nekje v svetu zelo malo poznanem Bohinju idealisti, ki s svojim delom ohranjajo bohinjske stare običaje tudi za bodoče rodove. Kljub idealizmu pa našega poslanstva ne bi bilo, če nas ne bi podprla podjetja, ki so našim članom omogočila gostovanje v Franciji. S tem, ko so nas moralno in finančno podprla, so ta podjetja pokazala, da nimajo pred seboj samo gospodarskih problemov svojega podjetja, pač pa imajo tudi posluh za razvoj kulture v nekem kraju. Prav gotovo je, da moramo folkloristi biti hvaležni najbolj LIP Bled, iz katerega izhaja večina naših članov, da je omogočil svojim delavcem gostovanje in nam pomagal tudi finančno. Hvala vam!
Konec	Rožle
Nastopati je bilo potrebno povsod
Na dopust
1.
Junij, julij in avgust — vsak gre nekam na dopust.
Eden hodi rad v planine, drugi išče pot v doline.
Mnogi kopljejo se v morju.
Največ jih doma čepi —
Z nogami v lavorju.
2.
Francelj dinarje za hišo špara.
Zena mu kot črna i’vina gara.
Ves dopust, regres in honorar vse gre varno v hišni sklad, pa za kakšno nujno stvar.
Pa se France z besedami. tolaži:
»V zdravem telesu je zdrav duh!«
Naprej dela, zmeraj bolj je suh!
3.
Janez — ta se gre zares turista.
Svojo ženo, taščo in otroka stlači v avto, da kar poka.
Fičko kar postran visi od peze, tašča godrnja in kolne, ko noter zleze.
Dolge, znojne ure vozijo v koloni, kisle volje se drlé kot feferoni.
Končno le pripeljejo se v Portorož, v mesto sonca, folka in gojenih rož!
Prepotena tašča po hotelu skaka, vpije, tuli in se dere kakor sraka.
Janezu je krepko postalo žal, da s seboj jo je jemal.
»Pozorište ti kuči« se na morju ne konča,
Janez kar naprej posluša tisti babji TRA-LA-LA!
4.
Penzionist Jaka pa celo poletje čebele pase. Pregleduje česen, zéleno, solato, kako rase. Vnuka mal’ popazi, pa ga skozi graja, sicer postopoma se sonči že od maja.
5.
Zofka, Rezka in Marička, naša tri dekleta,
Preko agencije z naslovom TU PA TAM poletijo avionsko daleč za Afganistan!
Od veselja in vtisov jih že kar razganja, veliko ti ponuja svet in potovanja!
6.
Zdaj zares prihaja k nam dopustni čas, za nekaj lepih uric, dni odvržemo skrbi!
Dopust preživimo tako ali drugače,
»eventualno« še vedno zavisi od naše plače!
Jana Beravs
Spoštovani Ž. J.
Priznavamo žleht jedcu, da se hranijo abonenti — vrabci zastonj, toda izgleda, da je on precej slab v matematiki, ker ni znal dobro šteti, saj je naštel samo tri, v resnici jih je najmanj deset.
Svetujemo mu, naj odslej vzame pozornost raze na vse abonente, ker izginja v žepe pribor. Brezplačni kruh, kateri je namenjen za popoldansko malico, se odnaša domov ali pa na smetišče. Brezplačni čaj se preliva z lončka v lonček, s tem ga veliko steče po pultu in po tleh.
Veliko željo imamo, da bi pregnali vrabce iz okrepčevalnice. Naša moč je premajhna, zato prosimo osebo, navdušeno za šport, da se obrne na notranjo upravo in naj prosi dovoljenje za nabavo orožja in municije in naj vrabce postreli, mogoče kot lovec na vrabce. Upamo, da bo s tem ta velik problem najhitreje rešen, poleg tega bodo odpadli stroški za ventilacijo, za katero prosimo že več kot leto dni. Za prezračevanje nam služijo odprta vhodna vrata, skozi katera prihajajo vrabci. Vrabci so že tako domači abonenti, da se kakšen vrabec spozabi in vzleti naravnost pod sivo haljo. S tem
ne bomo imele zabovo samo kuharice, temveč tudi vsi naši abonenti.
Glede na zabavo s sanitarnim inšpektorjem si ne delamo prevelikih problemov, saj do sedaj je bilo pri nas še vse v redu in upamo, da bo tudi v bodoče, edino če ne bomo preveč obremenjene z delom, ker število naših abonentov vedno bolj narašča, saj pride na eno kuharico čez 100 obrokov. Poleg poklica kuharice imamo še druge poklice kot npr. poklic čistilke. Poleg kuhinje moramo očistiti vsak dan tudi vso jedilnico, kar pa ne spo-da k našemu delu, ampak je po našem mnenju to delo snažilke. Tudi nabava in prodaja cigaret ni naše delo, ker po sanitarnih predpisih ne bi smeli imeti opravka poleg hrane še z denarjem.
Glede naše zabave pa si ni treba beliti glave, saj naša edina zabava v službi je delo, ne posedanje po 'stolčkih in sprehajanje po našem obratu. Svetujemo, da se v bodoče vsaj pol toliko zanimate tudi za vse ostale oddelke, kot se za kuhinjo in izguba našega obrata ne bi bila tako velika. Za nas pa bo še naprej skrbela sanitarna inšpekcija, kot je do sedaj.
Kuharice TOZD »Tomaž Godec«
Sindikalni izlet
Na zadnji seji IO OOS v TOZD Mojstrana, smo se odločili da v mesecu maju organiziramo enodnevni izlet. Že več kot dve leti ni bilo nobenega izleta, zato je bilo zanimanje še večje.
Dan izleta smo določili za soboto, 22. maja, smer Vršič, Bovec, Tolmin, Vipava, Postojna in preko Ljubljane domov. Prevoz smo organizirali s kombijema in osebnimi avtomobili.
V petek 21. maja je deževalo in marsikdo je že mislil, da izleta ne bo. Vztrajali smo, da izlet bo »pa naj bo dež, dl’ lepo kaže«. V soboto zjutraj se je zvedrilo in obetal se nam je lep dan. Ob pol šestih zjutraj je bil odhod iz Mojstrane proti Kranjski gori, kjer so nas čakali še udeleženci izleta iz Rateč in Podkorena. Nadaljevali smo pot proti Vršiču, kjer smo pri ličarjevem domu imeli prvo postajo.
Sonce je že obsijalo bližnje vrhove in Mojstrovka se je lesketala v novi čez noč zapadli snežni odeji. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot v dolino Soče. V Trenti smo si ogledali muzej. Vodič nam je v kratkih besedah lepo opisal zgodovino, življenje in delo ljudi v tem kraju. Pot nas je nato vodila naprej ob Soči, kjer smo na prijetni jasi naredili počitek in si privoščili nekaj na žaru. Tomaž je takoj pre-
vzel mesto »šefa kuhinje«. Kmalu smo ugotovili, da se nismo ušteli pri izbiri kuharja.
Uspešno smo zaključili prvi del izleta in naš naslednji cilj je bil ogled vinske kleti v Vipavi. Vodič nas je v Vipavi lepo sprejel. Opisal nam je ves tehnološki proces pri proizvodnji vina. žal je bila sobota, tako da se nismo mogli ogledati proizvodnje v obratovanju. Po ogledu vinske kleti smo nekaj časa namenili za kosilo in počitek. Nekateri pa so se med tem časom še ogledali okolico Vipave.
Dan se je nagibal k večeru, ko smo se poslovili od Vipavske doline in nadaljevali pot proti domu. še majhen postanek v Vrbi, kjer siilo se v prijetnem razpoloženju razšli z besedami: »Naslednje leto pa gremo na Štajersko ...«	Noč A.
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
Humor
V	ZAKONU
»Cernu se kislo držiš? Mi nimaš nič veselega povedati?«
»O, imam . . . Eden od najinih sedmih otrok si danes še ni razbil nosu.«
PREVIDNOST
Na postaji milice zazvoni telefon. Glas: »Je kdo tam?«
Miličnik: »Vsi smo tukaj.«
Glas: »Me zelo veseli. Kar še naprej vsi tam ostanite, sicer bom ob vozniško dovoljenje.«
OTROŠKA
Učiteljica: »Zakaj te ni bilo predvčerajšnjim v šolo?«
Marko:	»Mama mi je hlačke
oprala. Imam samo ene.«
»In zakaj te ni bilo včeraj?« »Saj sem bil. Prišel sem do šole, pa so na vrtu visele vaše — in sem mislil, saj tovarišice ne bo v šolo.«
NA DOPUSTU »Ti! koliko je ura?«
Ponudi roko: »Na, poglej sam, jaz sem na dopustu.«
RAZGLAS
Zaradi nogometne tekme je predvideni dež prestavljen na prihodnjo nedeljo.
ZALJUBLJENI TONE
Tone je zaljubljen v Francko. Ne ve, kako bi to dekletu povedal. Vpraša Lojzeta. Lojze mu svetuje: »Ko jo boš srečal, ji reci: rad te imam, ne morem jesti ne spati...«
Ko Tone spet sreča Francko, ji reče: »Francka, ko te zagledam, me mine ves apetit.«
NE ZMORE
Mati hčeri: »Odnesi perilo ven-kaj in ga obesi na sonce.«
Hči odnese in sc kmalu vrne: »Ne zmorem, sonce je previsoko.«
Poletje
prihaja
Poletje v deželo prihaja, pomlad se poslavlja od nas. April in maj sta se poslovila, letos se ne bosta več vrnila. Vsak kmetič poleti setfo suši.
Na poljih že v klasju žito zori. Nageljni in vrtnice cvetijo, deklice v šopke jih peletejo.
V	lesih sekira odmeva, gozdar si žvižga, prepeva. Skrbno pripravlja za zimo drva, pozimi se toplo grel bo doma. Poletje v deželo prihaja.
Široko se sonce smeje z neba. Kdor je dobre volje in srečen, naj srečo naglas izpové, iz srca!
Jana BERAVS
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH
____________________del.	vaj.
TOZD »Tomaž Godec«
Boh. Bistrica	417
TOZD Rečica	266
TOZD Mojstrana	52
TOZD Podnart	63
TOZD Trgovina	12
DSSS_________________74
Skupaj	884	22
RODILI SO SE:
Odar Bogu — hčerka Arh Martinu—sine
Dopisujte v naše glasilo
13
8
1