^eto 1890. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VII. — Izdan in razposlan dne 13. februvarja 1890. 15. ^°pustilnica z dne 13. jamivarja 1890.1. Za 'okalno železnico iz Išla v Salcburk s krilom v Steindorf. Franc Jožef Prvi, Po milosti Božji cesar avstrijski, tin°v°lski °Sers^^i kral.i Seški, dalma- in ?.. » hrvaški, slavonski, : gališki, vladimerski L lrski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda Jevški; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-gj kii koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-me. ! 1Q dolenje-sleški ; véliki knez erdeljski; Dl grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. stav;, Ie hižen4r Viljem Michel v družbi sè ÖIIn Podjetjem Stern & Hafferl na Dunaji ^Prosil okal M, v da bi se mu dalo dopustilo, zgraditi a°nds° ^leznico od Išla v Salcburk s krilom od del° s'e'v Steindorf ter po nji vršiti obrat, vzvi-Nain je, z ozirom na občo korist tega pod- ,l“v«nUch.) jetja podeliti imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dnč 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in pa zakona z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) takö-le: §• 1. Koncesijonarjem dajemo pravico, da zgradé lokomotivno železnico, katero bo izvesti kot lokalno železnico z ozko raztečino, od Išla črez Strobl, St. Gilgen in Mondsee v Salcburk v stik z enako imenovano postajo državno-železnične proge Dunaj — Salcburk, s krilom od Mondsee-ja k postaji Stein-dorf na gori imenovani državno-železnični progi, in da vršč po nji obrat. Dalje imajo koncesijonarji pravico, napraviti lokalno, od glavne proge delččo se železnico na Schafberg, katero bode izvesti kot zobokolesnico. Poslednjo imenovano progo so dolžni koncesijonarji izvršiti samo tedaj, ko se bo po mnenji državne uprave pokazalo, da glavnično breme, ki znova nastane koncesijonarjem z izvršitvo dotične proge, najde svojo založbo v čistem donosu novega železničnega kosa, zagotovljenem s prispevki udeležencev ali kakö drugači, prištevši dejanski čisti donos že izvedenih železničnih kosov, kolikor ta donos presega njih glavnično breme, pri čemer je za delnico vračunjati petodstotno dividendo. 9 Pravica koncesionarjev, izvršiti spredaj ozna-raenjeno progo, izgubi svojo moč, ako bi v dobi štirih let računajoč od današnjega dné ne rabili té pravice. Prav tako si pridržuje državna uprava pravico, da smé tudi pred iztekom spredaj določene dobe proglasiti pravico koncesionarjev v izvršitev spredaj imenovane železnične proge za razveljavljeno in dopustilo za njo podeliti drugemu podjetniku, ako bi koncesijonarjem ne bilo mogoče, izvršitev te proge prevzeti s pogoji, katere ponudijo drugi prosilci in katere odobri državna uprava. Da predadö dotično izrecilo, v to se koncesijonarjem dovoljuje rok treh mesecev od tistega časa, ko se jim je uradno poročalo o eventuvalni drugotni prošnji za dopustilo. §• 2. Železnicam, ki so predmet te dopustilnice, dodeljujejo se naslednje ugodnosti: a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih sklene podjetje lokalne železnice, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v tu doli povedane namene, namreč: 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat, do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh. b) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo, in takô tudi od presnemščine, kar se je nabere o odkupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam; c) oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil uvesti s prihodnjimi zakoni, na petindvajset let, računajoč od današnjega dné. §. 3. Koncesijonarjev dolžnost je, gradnjo kosov Išl-Strobl in Mondsee-Salcburk v§. 1. imenovanih železnic začeti precej in dokončati najdalje v poldrugem letu, računajoč od današnjega dné. Nadaljni kos Strobl-Mondsee železnice Išl-Salcburk je dokončati istočasno s krilom Mondsee-Steindorf najdalje v štirih letih, računajoč od današnjega dné. Dodelane železnične kose je takoj izročiti v obči promet ter obrat po njih vzdržavati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. ( Da se bodo držali gorenjega rokü za gradnjo» dolžni so koncesijonarji dati varnost, položivši dvajset tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako bi ne izpolnjevali zgorenje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala. Gradnjo stranske proge na Schafberg, katero je eventuvalno izvršiti, dokončati je najdalje v dveh letih potem, ko se je podelila dovolitev za njo. §• 4. Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje sC koncesijonarjem pravica razsvojitve po določilih do tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narldit* J o katerih bi državna uprava spoznala, daje h)1 naprava v javnem interesu. Ako bi se v napravo dopuščenih železnic zabt evali kosi kake državne ceste, dolžni so konce jonarji držati se onih pogojev, katere predpis*J politično deželno oblastvo kot cestna upr» v porazumu z glavnim nadzorstvom avstrijskih leznic. Kolikor bi se v napravo dopuščenih želC'!,jj rabile druge javne ceste, naj koncesijonarji d privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, priroma tistih oblastev in organov, ki imajo po velja-l°čih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste. §. 5. Koncesionarjem se je ob gradnji železnic, ka-ere se tu* dopuščajo in ob obratu po njih držati e8a> kar ustanavlja ta dopustilnica, in dopustilnih Pogojev, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter “di tega, kar velevajo semkaj merééi zakoni in Kazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné , septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in že-oznični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. ,rz- Za^ ^ 1852.) in pa zakonov in azov, kateri se morebiti pozneje dado. Kar se e obrata samega, odpuščajo se varnostne na-be> predpisane v železnično-obratnem redu. in občnih dodatnih določilih, in prometni predpisi toliko, kolikor se bode z ozirom na posebne dietne in obratne razmere, sosebno na znižano dci malno zdelo trgovinskemu mimsterstvu, Se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični diirL^11* °'3ra^n* predpisi, ki jih izda trgovinsko §• 6. aiin ^odeesijonarjem se priteza pravica, s posel dovoljenjem državne uprave in s pogoji, 1 vïg(?na P°stav', napraviti delniško družbo, ki stoj Pravice in zavoznosti koncesionarjev. kon ^redstvene obligacije se ne izdadö. Vendar se jo ’ .l°narjem priteza pravica, da do vsote, kakor ki gi , 'n državna uprava, izdado predstvenih delnic, Pred °^restovanja in razdolžitve uživajo predstvo kožnimi delnicami. predn^'V'^onda, ki pristoji predstvenim delnicam ^et>de nas^ane založnim delnicam pravica do divi st°tki’.n<; Slne se odmerjati z več kakor petimi od dopiaL’ Iz dohodkov poznejših letne hodi nikakegi anja. lice Znesek p°trebui resnične in nominalne napravne glavne odobrila državne uprave. Pri m P°stavli. 'm naj veljâ to načelo, da se ne smt riroškov ' V ra^un nikakoršni drugi stroški raz ZelezuiCg Za sestavo projekta, gradnjo in ured prav izjja 111 pa dobavo vozil res uporabljenih Zanih, prištevši interkalarne obresti, ki bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi se po izteku prvega obratnega leta izvele še druge nove stavbe ali bi se pomnožile obratne oprave, smejo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih oprav, in se ti stroški izkažejo, kakor treba. Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava. Družbina pravila in obrazci založnih in predstvenih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave. §• 7. Vojaščino bode prevažali po znižanih tarifnih cenah, in sicer po tistih določilih o tem in o ugodnostih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o službenem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, žan-darstvo ter vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. Koncesijonarji so dolžni, pristati na dogovor, med avstrijskimi železničnimi društvi ukrenjen o nabavi in imetji opravnih reči za prevažanje vojakov, o vzajemnem pripomaganji z vozili o večih vojaških prevožnjah, in na veljajoče služabne predpise o že-lezništvu ob vojski ter tudi na dné 1. junija 1871.1. obveljali dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške blagajnice. Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, ka-teiega je z železničnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine, in na predpis o prevožnjah vojaščine po železnicah.. Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost teli prog in na olajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in celega obrata. Koncesionarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §. 8. Koncesijonarji so dolžni, ob času mobilizacije in vojske obrat dopuščenih železnic vsak čas ustaviti toliko in dotle, kakor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdél ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo porablja železnica. §. 9. izročene, vsak čas odkupiti pod naslednjimi do-ločili: 1. Da se določi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in izračuni se potem poprečni čisti donos ostalih petih let. 2. Ko bi se vendar železnice odkupile pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi p° določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos nc dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letninn ki je potrebna za obrestovanje po pet od sto in odplačevanje po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se t* prej v misel vzeti letni znesek vzame kot &sl1 donos v podlogo za odmero odkupščine. Dopustna doba in ž njo vred v §. 9 lit. b zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računajoč od današnjega dné, in mine po tem roku. Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom zgorenjega rokii izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje, potem o začetku obrata, ter bi se prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b zakona o dopuščanji železnic. §. 10. Koncesijonarji nimajo pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščenih železnicah, ako jim tega državna uprava izrecno ne dovoli. Državni upravi je pridržana pravica, obrat po tu dopuščenih železnicah na se vzeti ter voditi na račun koncesionarjev ves ostali čas, dokler bode še trajalo dopustilo. V tem slučaji naj koncesijonarji državni upravi povrnejo stroške, kar jih bode vsled tega obrata v resnici imela, in kateri se utegnejo ustanoviti poprečno. Kako naj se vodi ta obrat, uravnati bode s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji. 3. Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tei* da se koncesijonarjem v še ostali dobi dopusta* v zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastaçe kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, izplaČuje ondukaj navedena letnina za delniško glavnih poluletno 30. junija in 31. decembra vsako leto P° dospetji. 4. Državi se prihranjuje pravica, kadarko1 namesto še i;e dospelih letnih plačil plačati g'aV nico, enako glavnični vrednosti teh plačil, ki jih j po določilih odstavka 3. poluletno opravljati, to ^ to glavnično vrednost je diskontovati po pet sto na leto, računajoč obresti od obresti. Ako se država odloči, da plača to glavo'3®’ naj jo plača v gotovini ali z državnimi zadol* cami, kakor si to sama izbere. Državne zadobm je pri tem zaračuniti po tistem kurzu, ki se poli ^ -j. poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so -v ravno prej preteklem polulelji na dunajski hot zaznamenovali o državnih zadolžnicah enake vr 5. Po odkupu železnic in z dnem kupa pride država, izplačavši odkupščino, ^ nadaljne odplate v bremen čisto last in v l' . j teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi doti ^ rečmi, naj bodo premične‘ali nepremične, "" vozil in gradivnih zâlog in pa iz napravne b nice narejenih obratnih in pričuvnih zaldgo^ le ti niso že bili namenu primemo državne uprave uporabljeni. odobrilo"1 §• 11. Državna uprava si prihranjuje pravico, dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat §• 12. Ko mine dopustilo in tisti dan, niiflO' jen3 preide brezodplatno na državo neobrenieDJ sv°jlna in užitek tu dopuščenih železnic in vsega Premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil gradivnih zalog in iz napravne glavnice narejenih ratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem V §• H., št. 5. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se od-uP>jo železnice (§. 11.), ostaja koncesijonarjem last rÇUvnega zalöga, napravljenega iz svojih dohod-v podjetja, in kar bi še imeli po obračunih terjati, a|. *ein last posebnih dél in poslopij, napravljenih ali P^obljenih iz svojega imetka, katere so sezidali . s* pridobili vsled pooblastila državne uprave pečnim pristavkom, da te stvari niso pristojstvo §• 13. dela ^avna uPrava >ma pravico, uvériti se, da so precej si izprositi razloko trgo k*r ministerstva, katera naj se dâ brez odloga Podjetji rU Ustan°vljeno nadziranje železniškega Kajuto *oncesijonarji ne plačujejo v državno bla-dfUgači °“enega posebnega povračila, dokler se de ukrene. Koncesionarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železnično-obratnega reda z dné 16. novembra 1851.1, (Drž. zak. št. 1. odi. 1852.) gledé povračila večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavijo in vzdržujejo uradne prostore. §• 14. Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustilnici, v dopustnih pogojih ali v zakonih, prihranjuje se državni upravi tudi pravica, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okolnostih, še predno izteče koncesija, izreči, da je izgubila veljavo. Resno opominjamo vsakega, da ne dela zoper to, kar ustanavlja le-ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati povračila, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem tem, kar se v njej določuje. V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glav-nem in prestolnem mestu na Dunaji, trinajstega dné meseca januvarja v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem, Našega cesarovanja dvainštiridesetem. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r. Bacquehem s. r. io 10. Dodatno izrecilo k mednarodnemu dogovoru z dné 3. novembra 1881.1. glede trtne uši' (Drž. zak. št. 105. od leta 1882.). Pooblaščeni, kakor treba, dogovorili so se pod-pisanci, pridejati členu 3. mednarodnega dogovora o trtni uši naslednji dodatek kot 3. odstavek. 17. Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dné 24. januvarja 1890.1. o dodatnem izrecilu z dné 15. aprila 1889.1. k mednarodnemu dogovoru gledé trtne uši z dné 3. novembra 1881. I. (Drž. zak. št. 105. od leta 1882.)- V tem prometu med državami pogodnicami ne bo v 2. odstavku omenjeno izpričalo pristojnega oblastva izvirne dežele potrebno tedaj, kadar gre za take rastlinske pošiljatve, ki prihajajo iz zavoda, kateri je naveden v spisku, objavljenem po členu 9. št. 6. dogovora. Tako napravljeno v Bêrnu, dné T5. aprila 1889. Seiller s. r. O. pl. Billow s. r. J. Jooris s. r. Conte de Diesbacli s. r. A. Peiroleri s. r. M. W. van Wickevoort-Croinmeliii s. r. V. pl. Ernst s. r. Droz s. r. Na podstavi dodatnega izrecila z dné 15. april* 1889. 1. (Drž. zak. št. 16. od leta 1890.) k mednarodnemu dogovoru o trtni uši z dné 3. novembra 1881. 1. (Drž. zak. št. 105. od leta 1882.) se ustanavlja v porazumu s kraljevo-ogersko vlado, da je gledé rastlinskih pošiljatev, navedenih v dodatku k ukazu z dné 15. julija 1882. 1. (Dij ! zak. št. 107.) pri postavku 2., tedaj nepotrebno I donašati v členu 3. odstavku 2. dogovora ome-j njeno izpričalo pristojnega oblastva izvirne dežele, kadar gre za pošiljatve iz zavoda, v katerem s° se o primernem letnem času vršile pravilne pre' iskave in o katerem se je uradno izreklo, da ustreza zahtevam dogovora. Dotični spiski takih zavodov, objavljeni po P°j sameznih dogovornih državah, bodo se doposlah vhodnim colnijam. Taaffe s. r. Ealkenhayn s. r. Diinajewski s. r. Hacquchein s. r. j IS. Razglas ministerstva za dežel«0 bran z dné 1. februvarja 1890. »• Spredaj stoječe dodatno izrecilo, kateremu sta o neki izpremeni v I. delu vojnih predpisov. pritrdili obe zbornici državnega zbora, objavlja se j Ministerstvo za deželno bran je v porazom« s tem. s c. in k. državnim vojnim ministerstvom s iklenil« Na Dunaji, dné 23. januvarja 1890. z ukazom z dné 15. aprila 1889. 1. (Drž. zak- ] št. 45.) razglašeni 1. vzorec k §. 15. I. dela voj jnih 'J . ,ičn> Taaffe s. r. Dunajcwaki s. r. Falkenhayn s. r. Bacqueliem s. r. I predpisov dopolniti takö, da naj njegov 3. navj ^ razpredel (stolpec) nosi napis „Kraj in dan rojstya Wolsersheinib s. r-