Str. 8 ,S L O V K N K A- St. 8 Slovenske pesnikinje. Spisal Proteus. Gliisik» sloveuskegii žciistva ima mej druiiimi na- meni tudi tega, da navduši naše liosjie in gospodične za pisateljevanje v čast in korist ljubljene domovine. .An- gleži. Francozi. Švedi. liusi, Nemci in Italijani imajo iii- sateljice in pesnikinje. katere se morejo s svojimi du- ševnimi proizvodi z vspeliom kosati z najženijalnejšimi deli moških konkurentov. Te literatinje so s tem dokazale, kako krivično je očitanje listih v se zaljubljenih .g(ts[)o- dov stvarstva*, ki kriče v svojem fanatičnem redu, da ženska s svojim duhom nikdar niti ne (h)seže moškega. Tudi mali slovenski narodič s svojo razmeroma jako razvito in bogato literaturo premore v krogu svojih lite- rat o v nekaj vrlih ženskih zastopnic. Ako se njihova, bo- disi pesniška l)odisi prozajiška dela ne morejo meriti z deli kake duliovite Ade Negri ali George Egertonove ali Neere ali (r. Sajidove ali Lavre Marholmove ali Sonje Kovalevske. ne mora noben pameten človek radi tega grajati naših pisateljic. Saj naše dame žive večinoma le v omcjenili malomestnili družbah, ne potujejo po svetu, nego tiče v svojih službah ali rodbinah, niti ne mogó izobraziti se na visokili šolah, ker premoremo jedva od letos, ponižno višjo dekliško šolo. Navzlic dosedanjim skromnim izobraževališčem na- ših gosjiodičen pa more književna slovenska zgodovina imenovati vsaj dvojo troje pisateljic, na katere smo Slo- venci lahko in ujiravičono ponosni. Seveda pravemu kri- tiku nikdar ne zadošča za pohvalo kolikost del nego taistih kakovost : zato naj imen onili dveh treh vrlih pi- sateljic prozaistinj. ne imenujem že iz opreznosti... Ako prelistujemo svoje hajstarejše časopise ter si napravimo tako mal. površen pregled pesnikinj, naletimo prvo slovensko poetinjo že 1. 1848. Takrat je objavila gospica Fanika Haus m a n n, hčerka grajščaka novo- celjskega v .Celjskih novinah" svojo prvo pesen : 1.1849. pa je priobčila ista dama v .Sloveniji' navdušen slavo- spev na bana Jelačiča. — Ljul)ljanka Alojzija Oblak in štirinajstletna Ptujčanka , Ljudmila" sta objavili 1. 1851. v »Sloven. Bčeli" nekaj pesniških drohtin, neka „Milica Ž." pa v .Zori" 1. 18.Ó3. pesen „Želja za otroškimi letmi". V .Sloven. Glasniku" je vznikla 1. 18(54. iz pe- resa U romlad" : Kina />', pa je zapela 1. 1864. v ^.Novicah"' navdušeno, srce in ralilo- cuten ženski želodček pretresljivo .Odo Kavi*. (Pride še.) st. 4 »SLOV E N K A« Str. i) Slovenske pesnikinje. (Dalje in svršetek.) Istega leta sta se oglasili — vsaka s svojo pesnico prigodnico — Majarčičeva in Jos. Tinor/nrska. Ljub- ljanska Ivanka K. je zapela v „Novicali" 1. 18(i.'). dve pesni in v „Glasniku" 1. 186.5. eno pesenco. L. 1876. in 1877. je prinesel »Vrtec' pesnice Ane Križmanoie ; 1, 1880. pa pesni Antonija- F. V ,Sloven. Bčeli"(1852) je objavila blagopokojna soproga dr. L. Tomana, plodovita pisateljica Jos. Tiirno- gradsha eno samo, a v tistih časih jako hvaljeno pesen ,Zmiraj krasna je narava". L. 1878.' je izdala pisate- ljica Pavlina Pajkova svoje ,Pesni", Litjka Pesjahovn.^ poznana, svoje dni sila marljiva in mnogostranska pesni- kinja, pa se je odlikovala že od 1. 1864. nadalje s svo- jimi lirskimi in epskimi, zlasti pa s svojimi milobnimi otroškimi pesnicami, izdanimi v zbirki ,Vijolice". Za temi nismo imeli mej Slovenkami dolgo časa nobenega pesniškega naraščaja. Še le 1. 1885. sta se pojavili v „Lj. Zvonu" prvič dve pesnikinji „Tinea'- f,,Lepi tre- nutki") in „Plaeica"' („Spomin in želje". „Tebi !"). „Ti- nea" je pridno pela še v letih 1886 in 1887, poslej pa je — žal — umolknila. — L. 1891. in 18i)2. se je oglasila v „Lj. Zvonu" „Cvetava" (,,Son. Srčni glasi. Zapuščena."), v „Dom in Svetu" pa pesnikinji ^Gori- slava'' in „i. M. Bonaventura''. Istega leta je zapela tudi jako nadarjena in duhovita „Almka" (,,Pri slovesu. Razvila se je roža. Razpali pomnik.), ki je dopisovala 1. 1;893. v „Vesno" s prvim pseudonimom „Banica". L. 1893. in 1894. je sodelovala v „Lj. Zvonu" „Breda'', hkratu ž njo v ,,Vesni" melanholična „ Vida'' (Zora), ki je danes i sotrudnica „Slovenke". Tudi dunajski „Slovan. Svet" je štel 1. 1895. in 1896. marljivo sanjačico „Vido" mej svoje borilce, v katerih družbi je bila še znana „—ova" iz zelene Štirske. To so bile do današnjega dne najpridnejše delavke na vrtu slovenskih modric. Vsak začetek je težek. M, če smo imeli že doslej toli lepo število narodnih dam mej literati, potem moremo gledati mirno v bodočnost z nadejo, da bode v prihodnje še bolje. — Nestor mej slovenskimi pesniki, profesor Jos. Stritar je pisal v „Lj. Zvonu" minolega leta : „To pa smem reči brez koreni- tega preiskovanja : „Ljvibljanski Zvon" je postal sčasoma list, ki je na čast narodu. Tu so se zbrale zdrave, čile, večinoma mlade moči, da jih je človek lahko vesel. Tudi — in to je posebno vesela prikazen — ženske moči ! Tako je prav ; brez ženstva ni pravega življenja, tudi v slovstvu ne." In modro je govoril sivolasi pesnik. Brez mladih, pogumnih in marljivih pisateljev ni nikjer na- predka ; ž njimi pa se uvedo v slovstvo nove ideje in nove oblike. Sicer nastane stagnacija in večno prežveko- vanje starih snovij. Takisto je leposlovje brez ženstva nepopolno, saj več različnih glav i več razmišlja ter te- meljiteje razsoja. Marsikaj občuti ženska finejše in vidi ostrejše; ako nam — moškim — to ženska pove, ima liasek vedno le domovina. Naj nam torej podeli, vzbudi in vzgoji „Slovenka" še mnogo resnih slovenskih pisateljic in pesnikinj, ki imajo rahločutno srce za vse vzvišene vzore domovinske, za vse trpljenje bednega človeštva, za vso krasoto stvar- stva, — ki pa ne poznajo neslane sentimentalnosti in vsiljive jokavosti, zavite v morje puhlih fraz in votlo zvenečih rim !