:r_ Ptuj, torek, it- 27. januarja 2009
letnik LXII • št. 7 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -t» 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Na Marof (le) prihaja Tuš
O Stran 4
Po naših občinah Kidričevo •
Zavrnili predlog proračuna
O Stran 5
Po naših občinah Dornava • Svetnik kazensko ovadil župana
Z> Stran 7
v
Štajerski
Hajdina • Ohranjanje kulturne dediščine
Iz preteklosti črpajo moč za prihodnost
V občini Hajdina deluje več društev, ki so si za cilj zadala ohranjanje kulturne dediščine. Eno takih je Društvo žena in deklet občine Hajdina.
Nogomet •
Da Silva iz Primorja v Labod Dravo
O Stran 11
Nogometna zveza Slovenije •
Bo predsednika
zamenjal
podpredsednik?
O Stran 11
Letošnje leto bo zanj jubilejno, saj bo praznovalo že deset let uspešnega delovanja. Devetič zapored je pripravilo košicenbal (luščenje koščic bučnic), ki zadnjih pet let poteka v gasilskem domu v Slovenji vasi. Ob ohranjanju kulturne dediščine naših prednikov je v ospredju druženje in veselje ob poslušanju domače pesmi in glasbe, ki je tudi nekoč spremljala jesenska in zimska opravila na podeželju. Skozi svoje delovanje pa želijo »povrniti« tudi nekatere vrednote, ki naj bi ljudem pomagale premagovati tegobe tega časa, ki bo, kot vse kaže, še bolj pokazal zobe. Človek je lahko srečen in zadovoljen, tudi če ima manj materialnih dobrin in več duhovnega, če se zna veseliti življenja, je njihovo sporočilo, ki naj bi doseglo čim več ljudi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Še o dogajanju v ptujskem Pleskarju
Lenart • Zgodba o uspehu?
Kdo je uničil Pleskar Govorice z ulice
Strelstvo •
Ludviku Pšajdu zmaga iz ozadja
O Stran 13
Bivši direktor Pleskarja in obenem njegov večinski lastnik Ivan Sternad je te dni povedal, da je direktor družbe Pleskar Borut Pravdič z izjavami v Štajerskem tedniku v članku pod naslovom »Razrešen direktor ovaden, a še dela v podjetju«, objavljenem 20. januarja, o njem lagal in zavajal, da se pokaže v čim lepši luči pred javnostjo, zaposlenimi, sindikatom, svetom delavcev in prejšnjim nadzornim svetom. S tem pa je zameglil bistvo težav v firmi.
Nadzorni svet je zaradi neizvajanja sanacijskega programa in očitanih nepravilnosti Pravdiča 16. septembra 2008 razrešil z mesta direktorja Pleskarja. Ivan Sternad je prepričan, da sta krizni menedžer in bivši član nadzornega sveta po hitrem postopku uničila družbo Pleskar. »Ker je direktor Pravdič podjetje, v katerem sem še vedno večinski lastnik, hudo oškodoval in zlorabil svoj položaj, meni osebno pa povzročil nepopravljivo škodo, ga bom kazensko ovadil,« je povedal Sternad in v pogovoru za Štajerski

d.d.
PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN 2250 PTUJ, ul. heroja Lacka 5
NOTARKA MARIJA ÍKOVRLJ
RAČUNOVODSKI SERVIS
MOTIEJ 00
/
ROKEC
Foto: cg
tednik predstavil svoje videnje nastale problematike v tem ptujskem podjetju.
»Zadeve zelo dobro poznam, vzrok za razrešitev je bil drugje. Sanacija in izboljšanje pogojev poslovanja niso bile prioritete novega direktorja, ampak v prvi vrsti poplačilo obveznosti do LG Metal, katerega dolžnik je bil Pleskar. Direktorja ni zanimalo, kaj se bo zgodilo s Pleskarjem in zaposlenimi, pomembno je bilo samo to, da bo LG Metal poplačan, saj je bil zato poslan v podjetje Pleskar.«
O Stran 4
V lanskem letu smo velikokrat poročali o težavah v Zdravstvenem domu Lenart (ZD Lenart) zaradi pomanjkanja zdravnikov. O tem se je direktor Jožef Kramber-ger velikokrat pogovarjal tudi z župani, zaposlenimi zdravniki in s koncesionarji.
Jožef Kramberger je že enajsto leto direktor ZD, aktiven pa je tudi v lokalni politiki. Zanimalo nas je, kako je v ZD Lenart danes, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj -mnoga tudi na osnovi lenar-škili govoric.
Ali je res, da se tudi vi zanimate za nakup stavbe zdravstvenega doma?
No, tudi to sem že slišal. Zdravstveni domovi so v lasti občin. Velika večina zgradb je bila financirana s pomočjo samoprispevka. Torej so tako rekoč last uporabnikov in menim, da jih ne bi smel nihče kupiti. Verjemite, da nikoli nisem razmišljal o nakupu, je pa tudi res, da so tisti, ki so o tem razmišljali, govorili, da ga želim kupiti jaz. To lahko podkrepim še s tem, da smo v zadnjih desetih letih, z izje-
mo zadnjih dveh let, celotne stavbe obnovili in nadgradili in tako bistveno povečali vrednost same zgradbe. Tega zagotovo ne bi počel, če bi zdravstveni dom nameraval kupiti. Celo več, zdi se mi nepojmljivo razmišljati o tem, če pa so te stavbe zgradili ljudje s prostovoljnimi prispevki, nekaj sredstev pa je dodalo tudi lenarško gospodarstvo.
O Stran 24
Foto: zs
Slovenija • O predlogu trajnega mandata za ravnatelje
Po desetih letih ravnatelj za vedno?!
Združenje osnovnošolskih ravnateljev je v začetku letošnjega leta podalo predlog, da bi ravnatelj osnovne ali srednje šole po dveh mandatih oziroma desetih letih dobil pravico do trajnega mandata. Medtem ko si nekateri prizadevajo, da bi se takšen predlog čim prej realiziral, so drugi izrazito proti: med drugim tudi precejšen del pedagoških delavcev, Dijaška organizacija Slovenije (DOS) ter Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ).
bah, in če je imenovan tretjič, potem ima zagotovo podporo, kar kaže, da mu okolje dovolj zaupa in da šolo vodi uspešno. Sama sem že 18 let ravnateljica in menim, da dobro poznam naše delo. O trajnem mandatu smo ravnatelji začeli razmišljati zadnja leta, ko ugotavljamo, da smo vedno bolj izpostavljeni in preveč odvisni od trenutne politične situacije. Na šoli smo odgovorni za celoten proces in naše odločitve velikokrat niso všeč posameznikom. S spremembo sestave Sveta zavoda pa ima stroka še manjši vpliv. Sama vidim rešitev tudi v tem, da se pri imenovanju bolj upoštevajo strokovne in profesionalne sposobnosti kandidatov in ne njihova politična orientiranost. V tem primeru, sem prepričana, da se uspešni ravnatelji ne bi smeli bati za ponovno imenovanje,« je pojasnila mag. Sonja Purgaj, ravnateljica OŠ Mladika in članica RO Združenja ravnateljev osnovnega in gas-
Po predlogu, ki ga je podalo Združenje osnovnošolskih ravnateljev, bi bil trajen mandat primeren po dveh prete-čenih mandatih ravnatelja, to je po desetih letih opravljanja te funkcije. Po tem času naj bi ravnatelj postal toliko strokovno usposobljen, da bi bil sposoben dalj časa ostati na tem delovnem mestu.
Tudi v samem Združenju osnovnošolskih ravnateljev, ki je ravno v ponedeljek imelo sejo in je med drugim ponovno obravnavalo omenjeni predlog, niso enotni. Večina ravnateljev je sicer za uvedbo trajnega mandata, so pa tudi taki, ki se s predlogom ne strinjajo in verjamejo, da bi s tem pod vprašaj postavili demokratičnost imenovanja in zagotovili monopol nad delovnim mestom.
»Sama sem za uvedbo trajnega mandata. Ravnatelj, ki prvič dobi mandat, najprej potrebuje čas, da spozna delo, šele po drugem imenovanju ima čas, da dela na spremem-
Uvodnik
Ce ne stoji, zagotovo leži
Upam, da ste pripravljeni deliti moje mnenje o tem, da imamo zadnje čase, oziroma že kar dolge čase, polno glavo (da ne omenjam še kakšnega drugega človeškega organa) resnih in bolj kot ne zagrenjenih politično gospodarskih tem.
Res je sicer, da je dandanes politika del čisto vsega, celo kuhanja za domačim štedilnikom in tako je, na žalost, tudi del medosebnih, celo čustvenih odnosov. Prav iz tega izhaja tudi znan rek, da za uspešnim moškim menda stoji uspešna ženska, tako v politiki kot v gospodarstvu. Okoli tega sicer znajo teči prav zanimive šovinistične in feministične razprave, ki poskušajo razlagati smisel tega stavka na dva načina;prvi je ta, da naj bi vsebina tega reka govorila o manjvrednosti ženske, ki je pač lahko le dobra in v ozadju skrita gospa ali gospodinja, namenjena le podpiranju uspešne kariere svojega moža. Druga razlaga je nasprotna, saj govori o tem, da moški brez uspešne ženske v ozadju ne more biti uspešen, ampak je lahko le povprečen; torej, da je ženska tista, ki je zaslužna za njegov uspeh. Kaj od tega je bolj točno, je v praksi strašno težko dokazati; iz preprostega razloga: ker so dandanes uspešni tako moški kot ženske, v kontekstu tega pa so spet uspešni tako tisti moški, ki dobro ženo imajo, kot tisti, kije sploh nimajo ali pa so jih zamenjali že več. Enako velja za uspešne ženske. Potemtakem je torej, iz prakse, čisto vseeno, kdo stoji za kom in naj bi bili uspešni tisti, ne glede na spol, ki so sposobni, pa bodisi da imajo za seboj partnerja, volčjaka, papagaja ali zlato ribico.
Ampak če se vrnemo na prvotno temo, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska, bodo mnenja o tem, kdo je bolj zaslužen in večvreden v kontekstu tega rekla, vedno deljena.
Je pa zelo zanimivo, da ni oporekanja majčkeni spremembi istega reka: da za uspešnim moškim leži uspešna ženska (in obratno)! No ja, včasih jih leži tudi več. Si upate temu oporekati - iz prakse?
Simona Meznarič
P.S.: Poanta tega uvodnika ni v tem, da si bomo dokazovali, kdo je vreden več, ampak v tem, da je lahko vsaka stvar, tudi politika, zelo zabavna.
Mag. Sonja Purgaj, ravnateljica OŠ Mladika in članica RO Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije
benega šolstva Slovenije. Prepričana je, da sedanja sestava Sveta zavoda omogoča preveliko in nevarno vmešavanje politike v imenovanje ravnateljev. »Sicer pa je bojazen, da bi ravnatelj po tretjem imenovanju res samo sedel, odveč, saj živimo v časih, ko se je treba nenehno dokazovati in tudi v takih primerih bi lahko ukrepali,« je prepričana Purgajeva.
Med ravnatelji, ki omenjenega predloga ne podpirajo, pa je Jelka Svenšek, ravnateljica OŠ Juršinci. »Nisem pristaš tega, da bi imeli trajni mandat, saj menim, da je pet let dovolj, da kaj narediš in o tem poročaš okolju. Strinjam pa se, da je težava v nenehnem spreminjanju zakonodaje na področju imenovanja ravnateljev. Postopke bi morali vsekakor poenostavit,« je
prepričana Svenškova.
Dijaki in SVIZ odločno proti
Na predlog, ki je dvignil veliko prahu, so se nemudoma odzvali tudi v Dijaški organizaciji Slovenije. »Ne strinjamo se s predlogom trajnih mandatov za ravnatelje osnovnih in srednjih šol, ki ga je podalo Združenje osnovnošolskih
ravnateljev. Predlog pomeni, da bi ravnatelj osnovne ali srednje šole po dveh mandatih postal trajni ravnatelj. Dijaki pa menijo, da se s trajnim mandatom zmanjšuje sodelovanje udeleženih v šolskem sistemu in s tem posledično tudi demokratičnost samega sistema,« je pojasnil predsednik DOS Andrej Čuš. Dodaja, da se z omenjenim predlogom izpostavlja strokovnost in odgovornost opravljanja ravnateljske funkcije, saj so mnenja, da bi možnost trajnega mandata lahko vplivala na kvaliteto vodenja šole in na kakovost izobraževalnega procesa. »Poudarjamo, da je ravnatelj gonilo šolskega kolektiva in mora biti vedno motiviran ter iskati čim več možnosti za napredek v kvaliteti izobraževanja. Ravnate-ljevo motivacijo in napredek pa morajo ocenjevati tudi soudeleženci v procesu izobraževanja,« je prepričan Čuš.
Nestrinjanje z omenjenim predlogom je prišlo tudi s strani SVIZ. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je dejal, da uvedba trajnih mandatov ni sprejemljiva, strinjanje s tem pa je izrazila tudi Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj.
Dženana Bečirovič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Združenje ravnateljev zahteva odpravo plačnih nesorazmerij
Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije protestira zaradi plačnih nesorazmerij, ki so nastala ob uvedbi plačnega sistema, in proti sklepu vlade, ki odreja odstotek nižjo plačo za odpravo plačnih nesorazmerij. Zahtevajo, da se plačna nesorazmerja čim prej odpravijo. Ravnatelji v trenutnih razmerah recesije sicer razumejo težak finančni položaj države in se ne zavzemajo za stavko ali za druge oblike protesta, ki bi pomenile zmanjšano aktivnost ravnateljev pri opravljanju njihovega dela. Obenem pa vztrajajo, da se nesorazmerja v plačah ravnateljev v primerjavi z drugimi strokovnimi delavci odpravijo, kar pomeni, da plače ravnateljev ne smejo biti nižje od plač učiteljev oziroma morajo biti za tri plačne razrede višje, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik zdru-
ženja Oton Račečič. (sta)
Preiskava podkupovanja v aferi Patria v slepi ulici
Dokazov, da je bil kdo v Sloveniji, vključno z Janezom Janšo, podkupljen, za zdaj ni, je poročal Dnevnik. Preiskava na Finskem se je medtem razcepila v dva dela - v preiskavo industrijskega vohunjenja, ki je po besedah finskega preiskovalca Kaja Erika Bjorqvista napredovala, in preiskavo podkupovanja, ki je po poročanju časnika v slepi ulici. Janez Janša se je po njihovem pisanju znašel na seznamu za podkupovanje, ki so ga izdelali v Patrii, vendar za zdaj ni dokazov, da je podkupnino prejel. Finski preiskovalec Bjorqvist pa je za Dnevnik dejal, da preiskava podkupovanja v primeru Patria - Slovenija teče naprej in da je primer trden. »Pri sumih industrijskega podkupovanja imamo zelo veliko dokazov, ampak moramo opraviti še nekatera zaslišanja,« je povedal Bjorqvist. (sta)
Plače šefov nižje do 40 odstotkov
Vlada bo nadzornikom prepolovila sejnine, za šefe podjetij v posredni ali neposredni državni lasti pa predlaga znižanje plač za 30 do 40 odstotkov. Gospodarski minister Matej Lahovnik je navedel nekatera konkretna zmanjšanja po panogah za velike družbe. Po okvirnih informativnih izračunih na podlagi podatkov za lansko leto bi se tako najvišja možna bruto plača na področju telekomunikacij v velikih družbah omejila na 10.800 evrov bruto, skupaj z nagrado pa bi znašalo plačilo okoli 12.600 evrov. Na finančnem področju bi pri finančnem posredništvu najvišja bruto plača znašala okoli 10.000 evrov, z nagrado 11.800 evrov, v usnjarstvu pa 6000 evrov bruto, z nagrado nekaj nad 7000 evrov bruto. V energetiki bo plača omejena na 6700 evrov bruto, z nagrado na 7800 evrov. Članom nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni državni lasti, in javnih zavodih naj bi se
sejnine razpolovile, nadzorniki v času trajanja sklepa, to je do konca leta 2010, pa se bodo morali odpovedati nagradam iz naslova dobička družbe, je po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Vlada je sprejela tudi priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb v delni ali celotni lasti države. Kot je povedal minister Lahovnik, so plače vezali na povprečno plačo v dejavnosti in velikost družbe. Vladna priporočila veljajo za vsa podjetja, ki so v delni ali celotni državni lasti, tudi preko Kada in Soda.
Vlada predstavnikom države v nadzornih svetih priporoča, da predlagajo uskladitev že sklenjenih pogodb najkasneje v roku enega meseca in da če v nadaljnjih dveh mesecih pogodba ne bo usklajena, o tem obvestijo vlado. Priporočilo velja tudi za hčerinske družbe, tako da ne bo več prihajalo do primerov, da bodo člani uprav dobivali pavšalne nagrade za sodelovanje v nadzornih svetih hčerinskih družb, je dejal minister. (sta)
Foto: DB
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Opekarna Ptuj danes in nikoli več
Likvidacija najstarejšega ptujskega gradbenega podjetja
Najstarejše ptujsko gradbeno podjetje po drugi svetovni vojni, opekarna (Opte), ustanovili so ga 15. junija leta 1945, se poslavlja. V teku je likvidacijski postopek, Gradbeno podjetje Ptuj, katerega lastnik je MTB inženiring, podobno kot nekdanje opekarne, pa že nekaj časa pripravlja projekte za novo namembnost območja, velikega 9 ha, kjer naj bi nastalo mešano poselitveno območje, športni park pa se bo razprostiral na 3,6 ha. Delo je izgubilo 40 delavcev, ki bodo ob januarski plači prejeli tudi odpravnine. Od vseh slabih rešitev za delavce se je MTB odločil za likvidacijski postopek, ki naj bi bil tudi najprijaznejši.
Likvidacijski upravitelj Dejan Munda, univ. dipl. pravnik, je povedal, da je MTB inženiring kot večinski lastnik poslovni delež v Opteju prevzel pred dvema letoma od Gorenja. Že takrat je imela družba velike težave, ki so se skozi to obdobje le še stopnjevale. Glede na stroške surovin oziroma energen-tov, potrebnih za opekarsko proizvodnjo, podjetje na dolgi rok ni moglo preživeti. Lastnik je bil kot pretežni družbenik tudi glede na zaostreno gospodarsko krizo prisiljen v kratkem času ukrepati, tehtal je najboljšo izmed slabih možnosti, ki so za to podjetje nastopile. Na dolgi rok podjetje ni imelo možnosti preživetja, povečevali so se stroški, prodaja je drastično padla tudi zaradi samega stanja v gradbeništvu. Tehnološko je podjetje popolnoma zastarelo, zato je bilo tudi velik potrošnik energentov. Odločiti se je bilo potrebno, ali gre podjetje v sanacijo ali prekine proizvodnjo. Za sanacijo dejansko ni bilo pogojev, tudi banke niso bile pripravljene sodelovati, da bi podjetje lahko tehnološko sanirali, čeprav so še neko obdobje po prevzemu v MTB o tem razmišljali. Kot je povedal likvidacijski upravitelj Dejan Murko, podjetje ni imelo dolgoročnih terjatev, povečevale pa so se tekoče obveznosti, zato bi lahko prišlo do hudih likvidnostnih težav in posledično do prisilne poravnave ali do stečaja. Lastnik je ugotovil, da obstajajo
Foto: Črtomir Goznik
Na območju nekdanje opekarne naj bi zrasla Žabja vas.
Foto: Črtomir Goznik
Prvo ptujsko gradbeno podjetje po drugi svetovi vojni, Opekarna Ptuj, je bilo ustanovljeno 15. junija leta 1945. Že v kratkem bodo porušili vse objekte, v katerih je vse od ustanovitve potekala proizvodnja opeke.
maso lahko razdelili predvidoma do konca prvega polletja letos, ko tudi računajo, da bo končan likvidacijski postopek.
»S potekom te likvidacije sem zelo zadovoljen, predvsem s podporo lastnika, družbe MTB inženiring, ki je izbrala korekten prehod, tudi sindikati so ga označili kot izjemno pozitivnega. Malo je primerov, kjer bi bili lastniki pripravljeni tako korektno reševati zadeve z zaposlenimi. Večinski lastnik si je od vsega začetka prizadeval, da bi jih reševal na nekonflik-ten način, saj se je zavedal, da gre za delavce, ki so v tem podjetju delali skoraj celo delovno dobo, v njem pustili večji del življenja in s trudom delo opravljali do zadnjega. Likvidacijski postopek bomo izpeljali tako, da bodo delavci dobili vse, kar jim pripada,« je še povedal Dejan Munda.
Žabja vas -novo ptujsko stanovanjsko naselje
Ko se je pokazalo, da dejavnost Opteja nima bodočnosti, je lastnik pričel razmišljati o novi namembnosti (nadomestnih rešitvah) za to območje Žabjaka, ki je bilo zaradi narave proizvodnje nepriljubljeno in obremenjeno s problemi ekologije. Gradbincem, Gradbenemu podjetju Ptuj, katerega lastnik je tudi
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Murko, univ. dipl. pravnik, likvidacijski upravitelj Opteja: »Sklep o likvidacijskem postopku je bil sprejel 22. decembra lani, likvidacijski postopek pa se je pričel 5. januarja letos. Za večinskega lastnika, MTB inženiring, predstavlja veliko breme, za delavce pa je prijaznejši, izplačali jim bodo za več kot 200 tisoč evrov odpravnin, 31 tisoč evrov pa znašajo še izplačila za opravljeno delo v januarju.«
realne možnosti likvidacije, da gre podjetje v redni postopek sodne likvidacije, kar je tudi za delavce najugodnejša situacija izmed bolečih, ki jih prinese izguba službe. Odločitev o likvidaciji je bila na osnovi študije pripravljena v oktobru lani, sklep o začetku likvidacije družbe Opte je bil izdan 22. decembra lani, pravnomočen pa je postal 5. januarja letos. Ker gre za podjetje z dolgoletno tradicijo, delati je začelo že po drugi svetovni vojni, je MTB inženiring želel vse izpeljati na zelo transparenten in čim manj boleč način za delavce. Delo je izgubilo 40 delavcev. Vsem bodo ob januarskem izplačilu plače izplačali tudi odpravnine. Skupaj bodo izplačali za okrog 200 tisoč evrov
odpravnin, izplačila januarskih plač pa bodo znašala 31 tisoč evrov. Kot je povedal likvidacijski upravitelj Dejan Munda, bodo nekateri delavci, družbeniki, ki so lastniki v višini 0,56 odstotka, MTB inženiring je lastnik Opteja v 99,44 odstotka, udeleženi tudi pri delitvi likvidacijske mase. Premoženje, ki je ostalo, predvsem gre za opremo, ki pa je v celoti gledano zelo zastarela, želijo prodati v kompletu in seveda po čim boljši ceni. Likvidacijski upravitelj je dolžan s tem premoženjem ravnati kot najboljši gospodar, vendar velikih prilivov iz prodaje tega premoženja ni pričakovati.
Glede na to, da nekatere terjatve zapadejo še v marcu in aprilu, bodo likvidacijsko
MTB inženiring, je bilo kot prvemu sosedu naročeno, da razmišlja o novi namembnosti tega območja. Ena od možnosti je, da bi to območje namenili stanovanjski izgradnji, mešani gradnji vila blokov in individualnih hiš, je povedal direktor Gradbenega podjetja Ptuj Borut Bernhard. V idejnih oblikah so ga že predstavili kot Žabjo vas, lastnik se z jim strinja in ga je tudi že potrdil. V projekt se je vključila tudi MO Ptuj, ki želi, da bi se športno igrišče na Rogoznici prestavilo v območje, kjer je že športni center Luka, kjer naj bi na površini 3,6 ha nastal športni park. Stanovanjsko naselje pa naj bi se razprostiralo na območju 9 ha. Z MO Ptuj potekajo pogovori o zamenjavi zemljišč. Ko bodo tudi zemljiška vprašanja reše-
na, bodo projekt predstavili tudi javnosti. V tem trenutku pa delajo na pridobitvi gradbenega dovoljenja za rušitev nekdanjih objektov Opteja, v katerih so proizvodnjo ustavili pred dvema mesecema. Avgusta lani so pripravili tudi poročilo o emisijah v tem okolju, iz katerega izhaja, da so bile posamezne emisije oziroma obremenitve v mejah normale oziroma v minimalnih odstopanjih. Letošnjo pomlad bodo mikroklimo ponovno izmerili, da bi ugotovili morebitne razlike. Lani novembra so opravili tudi geološke geomehanske raziskave, rezultati bodo znani kmalu. Prvi podatki kažejo na kvaliteten teren, na območju katerega bo lahko potekala stanovanjska izgradnja.
MG


Foto: Črtomir Goznik
Borut Bernhard, direktor Gradbenega podjetja Ptuj: »Lastnik nas je pooblastil, da najdemo novo namembnost za območje nekdanje opekarne. Izdelan je idejni projekt za novo poselitveno območje pod delovnim naslovom Žabja vas.«
Ptuj • Še o dogajanju v ptujskem Pleskarju
»Pleskar sta uničila krizni menedžer in bivši član NS«
Bivši direktor Pleskarja in obenem njegov večinski lastnik Ivan Sternad je te dni povedal, da je direktor družbe Pleskar Borut Pravdič z izjavami v Štajerskem tedniku v članku pod naslovom »Razrešen direktor ovaden, a še dela v podjetju«, objavljenem 20. januarja, o njem lagal in zavajal, da se pokaže v čim lepši luči pred javnostjo, zaposlenimi, sindikatom, svetom delavcev in prejšnjim nadzornim svetom. S tem pa je zameglil bistvo težav v firmi.
PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN 2250 PTUJ. nI. heroja Lacka 5
T? '
N 0 TA R K A MARIJA ŠKOVRLI
RAČUNOVODSKI SERVIS
M! I KIJ
/
ROKEC
Nadzorni svet je zaradi neizvajanja sanacijskega programa in očitanih nepravilnosti Prav-diča 16. septembra 2008 razrešil z mesta direktorja Pleskarja. Ivan Sternad je prepričan, da sta krizni menedžer in bivši član nadzornega sveta po hitrem postopku uničila družbo Pleskar. »Ker je direktor Pravdič podjetje, v katerem sem še vedno večinski lastnik, hudo oškodoval in zlorabil svoj položaj, meni osebno pa povzročil nepopravljivo škodo, ga bom kazensko ovadil,« je povedal Sternad in v pogovoru za Štajerski tednik predstavil svoje videnje nastale problematike v tem ptujskem podjetju.
Kje so bili po vašem razlogi za vašo razrešitev?
»Zadeve zelo dobro poznam, vzrok je bil drugje. Sanacija in izboljšanje pogojev poslovanja niso bile prioritete novega direktorja, ampak v prvi vrsti poplačilo obveznosti do LG Metal, katerega dolžnik je bil
Pleskar. Direktorja ni zanimalo, kaj se bo zgodilo s Pleskarjem in zaposlenimi, pomembno je bilo samo to, da bo LG Metal poplačan, saj je bil zato poslan v podjetje Pleskar. V štirih mesecih direktorovanja je Pravdiču uspelo poplačilo privilegiranega upnika z odstopom Pleskarjevih terjatev. To je huda kršitev zakona in zloraba položaja, za katero se bo nosila odgovornost. Zato delavci niso dobili plač, tega ne vedo, ker ne poznajo ozadja. Nihče ni videl njegove pogodbe o zaposlitvi razen predsednika nadzornega sveta, ne ve se, koliko znaša plačilo za delo, ki ga opravlja. Na sedež podjetja prihaja občasno le za nekaj ur na teden.
Glede na izjavo, da je krizni menedžer, bi moral biti na firmi deset ali več ur na dan. Govorice, da naj bi se jaz vrnil nazaj za direktorja, ne držijo, lahko potrdim, da se to ne bo zgodilo.
Očitano mi je bilo, da Pleskar ni oddal in plačal prispevkov ter davkov na plače za zaposlene od februarja do julija 2008. Odkar je Pravdič postal v septembru lani direktor, družba ni plačala nobenih prispevkov in davkov, torej od avgusta do decembra 2008, kar pa je v pogovoru za Štajerski tednik zamolčal. Od septembra 2008
Foto: Črtomir Goznik
do danes novi direktor tudi ni predložil sanacijskega programa, ki bi bil temeljni dokument, na podlagi katerega bi se pristopilo k aktivnostim za izboljšanje poslovanja. Ker nisem pravočasno pripravil sanacijskega programa, sem bil med drugim tudi razrešen. Prav tako novi direktor ni od septembra 2008 posredoval
poslovni pozidavi. Javna razgrnitev podrobnega prostorskega načrta za del območja Štuki-Marof je potekala lani od 17. novembra do 17. decembra, javna obravnava pa je bila 10. decembra. Arheološke raziskave in arheološka izkopavanja pa so bile izvedene že v letih 2004/2006; bodoči investitor je bil tudi že plačnik prejšnjih arheoloških raziskav in izkopavanj na tem območju.
S podrobnim prostorskim izvedbenim aktom za del območja Štuki-Marof je zajeta le prva faza izvajanja tega prostorsko izvedbenega akta, ki zajema izgradnjo hiper-marketa, nakupovalne ulice, lokale in dva dostopa na območje in parkirne površine.
Morda pa se je s tega območja zaradi načrtovane gradnje hipermarketa Tuš z novim letom 2009 umaknil tudi market Žerak.
MG
niti ene bilance uspeha, bilance stanja ali kakršnega koli dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kaj se je naredilo oziroma izboljšalo v Pleskarju. Z dobavitelji se ni dogovarjal o nobenih odlogih plačil obveznosti, nasprotno, deževati so začele izvršbe. Do konca avgusta 2008 je podjetje redno, občasno z zamikom, po-plačevalo svoje obveznosti do banke, redno so bili plačani obroki za odpravnine bivšim zaposlenim in najnujnejši dobavitelji energije in goriv. Od septembra do danes ni bilo pridobljeno nobeno večje delo. Mimogrede naj omenim, da trenutno podjetje izvaja le dela, ki sem jih pridobil osebno jaz ali pa sem pripravil vse potrebno, da so bila dela naročena v Pleskarju. Za leto 2009 nimajo podpisane nobene pogodbe ali naročila, tako da je njegovo navajanje o 'velikih poslih' le plod domišljije in pobožnih želja. Osebno me je diskreditiral, pošiljal dobaviteljem in naročnikom dopise, s katerimi jim je prepovedal sodelovanje z menoj, s tem pa si je tudi zaprl vrata pri marsikaterem naročniku, ki noče več sodelovati s Pleskarjem.«
Kaj pa lahko odgovorite na očitke glede visokih odvetniških storitev in storitev računovodskega servisa ter fiktivnih izplačil s študentskimi napotnicami?
»Kar zadeva visoke zneske odvetniških storitev, ki jih omenja direktor, moram pojasniti, da ni tako in da gre za zlonamerne trditve. Pomembno je, da od takrat, ko smo sklenili pogodbo z odvetnikom, angažirali smo ga na priporočilo nadzornega sveta, da zastopa Pleskarja, ko sem prevzel prvi mandat, podjetje vse od leta 2003 še ni izgubilo tožbe. Če so bile storitve računovodskega servisa previsoke, bi me nadzorni svet moral na to opozoriti in bi poiskali drugega, cenejšega izvajalca tovrstnih storitev. Z istim računovodskim servisom, za katerega trdi, da sem ga drago plačeval, krizni menedžer sodeluje še naprej. Kar pa zahteva očitke glede fiktivnih izplačil s študentskimi napotnicami, moram povedati, da so imele stvarno podlago v opravljenem delu.«
Kaj pa lahko poveste glede na očitke o nezakoniti privatizaciji?
»Podjetje se je privatiziralo v skladu z zakoni in predpisi.
Za privatizacijo so imeli možnost tudi ostali zaposleni, in sicer do nivoja delovodij, a odziva ni bilo. Nihče ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti in zastaviti lastnega premoženja za nakup delnic. O umiku lastnih delnic je odločala skupščina, ta sklep je bil s statutarno večino sprejet na skupščini. S tem si nisem ničesar protizakonito pridobil, kot to trdi direktor Pravdič. Svoj delež sem od institucionalnih lastnikov kupil za gotovino, z najetim kreditom, za katerega sem zastavil hišo. Kredit bom še lep čas odplačeval. No, ravno tisti, ki niso imeli poguma in niso upali prevzeti odgovornosti, so potem začeli izvajati aktivnosti proti meni in posledično proti lastnemu podjetju, s čimer so povzročili nepopravljivo poslovno škodo in očrnili moje ime. Proti meni se je uperil tudi eden izmed večjih lastnikov, Janez Vidovič, sicer tudi bivši član nadzornega sveta, ki si je nakup svojega deleža v Pleskarju predstavljal kot garancijo za ohranitev svojega delovnega mesta do upokojitve, ni pa s svojim delom prispeval nič koristnega za to, da bi bilo kaj boljše. Ravno nasprotno. Zaradi osebnih zamer do mene se poslužuje vseh mogočih načinov, da mi poslovno in privatno škoduje v čim večji meri. Kot član nadzornega sveta je izjavil, da mu je vseeno, ali gre firma v stečaj, saj bo sam kmalu preskrbljen, ker bo imel pogoje za upokojitev. Ne zaveda se, da nosi odgovornost, četudi je bivši član nadzornega sveta. Ko ima direktor okrog sebe take ožje sodelavce, ki želijo le škodovati, potem je boljše, da se s takimi ne srečuješ, še manj, da si skupaj v isti firmi.«
Koliko pa se osebno čutite odgovorni za stanje v Plekarju?
»Najlažje je reči, da je direktor krivec za vse. Da so moji predhodniki siromašili in iz-ropali družbo Pleskar ter jo pahnili v bedo, o tem molčijo vsi. Med drugim je bilo veliko denarja izgubljenega zaradi zgrešenih poslovnih odločitev v preteklosti, zaradi ogromno izgubljenih tožb ter stečajev dolžnikov, ko Pleskar ni dobil ničesar. Ker je direktor Borut Pravdič podjetje, v katerem sem še vedno večinski lastnik, hudo oškodoval in zlorabil svoj položaj, meni osebno pa povzročil nepopravljivo škodo, ga bom kazensko ovadil.«
MG
Ptuj • Podrobni prostorski načrt za območje Štuki-Marof
Na Marof (le) prihaja Tuš
Podrobni občinski prostorski načrt za del območja Štuki-Marof, o katerem so včeraj razpravljali ptujski mestni svetniki, določa med drugim pogoje za urbanistično ureditev območja novega ptujskega trgovskega centra. Postopki za spremembo tega dela prostorskega načrta so se pričeli na pobudo investitorja, družbe Tuš Nepremičnine, d. o. o., Celje.
Mestna občina je med spre-	ditvi športnih površin (stadi-	raje odločila za dozidavo in
membe vključila tudi spre-	ona), sicer pa se je še ne tako	prenovo OŠ Olge Meglič.
membo namenske rabe juž-	dolgo govorilo, da bo na Ma-	1,8 ha površine naj bi bilo
nega dela tega območja, ki je	rofu stala nova ptujska osnov-	tako po novem namenjene
bilo prvotno namenjeno ure-	na šola, a se je mestna oblast trgovski dejavnosti oziroma
■■■ ■ - a
Foto: Črtomir Goznik
V prvi fazi bo na Marofu zgrajen hipermarket.
Kidričevo • Nadaljevanje 15. in 16. seja sveta
Zavrnili predlog proračuna in zahtevali novega
Zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka je tudi nadaljevanje 15. redne seje in 16. sejo sveta občine Kidričevo v četrtek, 22. Januarja, sklical in vodil podžupan Franc Planinšek. Najbolj vroče je bilo ob obravnavi predloga proračuna, ki so ga zavrnili in zahtevali izdelavo novega, bolj realnega.
V nadaljevanju 15. redne seje, ki so jo 18. decembra lani prekinili zaradi razhajanj ob predlogu Vrtca Kidričevo glede povišanja cene posameznih programov, so se najprej lotili nadaljevanja te točke. Po podrobnejši preučitvi vzrokov za predlagan dvig in usklajevanju z vodstvom vrtca je nov predlog povišanja cen pripravila in svetnikom predstavila strokovna sodelavka občine Zdenka Frank. Po krajši prekinitvi seje, ki jo je zaradi posveta predlagal vodja svetniške skupine SDS Anton Leskovar, pa so njen predlog vendarle soglasno podprli. In tako je sedaj za otroke prve starostne skupine od 1 do 3 let cena višja za 8 odstotkov in znaša 408,70 evra, za drugo starostno skupino od 3 do 6 let pa je cena višja le za dobre 4 odstotke in znaša 325,20 evra; potrdili so tudi odbitek za hrano, ki bo odslej znašal 0,90 evra na dan, ter sklenili, da pričnejo nove cene veljati s 1. februarjem 2009. Ob tem je Zdenka Frank pojasnila tudi, da večine staršev povišanje cen ne bo huje prizadelo, saj jih večina plačuje v povprečju le 25 % od dejanske cene, nekateri skoraj nič, nekateri pa največ do 80 odstotkov dejanske cene.
Skoraj brez razprave so prisluhnili predlogu Centra za socialno delo Ptuj in občinskega odbora za družbene dejavnosti in potrdili povišanje cene pomoči na domu, tako da sedaj ta znaša 3,63 evra za opravljeno efektivno uro. V zvezi s tem so se strinjali tudi, da za leto 2009 občina Kidričevo določa subvencijo v višini 50 % za pokritje celotnih stroškov storitev pomoči na domu, ki jo na območju občine Kidričevo trenutno koristi le 7 občanov, soglašali pa so tudi s predlaganim normativom izvajalca, to je Centra za socialno delo Ptuj.
Po krajši razpravi in z nekaj pojasnili so potrdili tudi poročilo nadzornega odbora občine o opravljenem nadzoru v odboru za družbene dejavnosti, v NK Aluminij in PGD Lovrenc ter poročilo o požaru odpadnih gum v Lovrencu, ki ga je svetnikom predstavil Viktor Dolenc. Glavna ugotovitev vseh nadzorov je, da so bila namenska sredstva porabljena v skladu s pravilniki in zakonodajo, zato je nadzorni odbor v vseh primerih izdal pozitivno mnenje.
Med vprašanji in pobudami še vedno 15. seje sveta je Andrej Napast dal pisno pobudo, da bi v občini Kidričevo pripravili in sprejeli pravilnik o nagrajevanju študentov, ki bi se lotili diplomskih nalog s področja občine Kidričevo. Milan Fideršek je dal pobudo, da bi občane, ki so v lanskem neurju s točo
utrpeli škodo, oprostili plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Branko Valentan je ponovil že dano pobudo s podpisi 9 svetnikov in 153 občanov Apač, da bi vzporedno z izgradnjo kanalizacijskega sistema v Apačah uredili še pločnike in vso potrebno infrastrukturo. Bojan Škafar pa je izrazil ogorčenje, ker skoraj 7 mesecev po lanskem neurju in dobrih dveh mesecih od sprejetja ustreznega sklepa na občinskem svetu v občini Kidričevo še vedno niso opravili razdelitve okoli 320.000 evrov sredstev »urgentne« državne pomoči. Nad neučinkovitostjo in prepočasnim ukrepanjem občine zaradi nerazdeljene državne pomoči se je hudoval tudi Anton Leskovar, ki je menil, da je to za občino prava sramota ter da se kaj takega ne bi smelo pripetiti, saj je pomoč učinkovita le, če je dovolj hitra. Podžupan Franc Planinšek je ob tem pojasnil, da so se zadeve zavlekle zaradi preverjanj točnosti podatkov o prijavljeni škodi pri posameznih občanih ter dodal, da so dan pred sejo že poslali prvih 150 odločb o dodelitvi urgentnih sredstev občanom, ki so škodo prijavili in jo je preverila tudi posebna občinska komisija za oceno škode. Opozoril pa je tudi na težave, ki so nastale zaradi izredno velikega števila od toče poškodovanih odpadnih salonitnih plošč, saj so do sedaj na Čisto mesto iz občine Kidričevo odpeljali že več kot 3000 ton salonitnih plošč, prepričani pa so, da bo količina še večja, saj vsem še ni uspelo zamenjati od toče poškodovane kritine.
Predlog proračuna so zavrnili
V nadaljevanju so v okviru 16. redne seje sveta v prvi obravnavi soglašali z vsebino predlaganega Odloka o spremembah in dopolnitvah lo-
Foto: M. Ozmec
Kljub vročim razpravam ter »udrihanjem« z leve in desne je podžupan Franc Planinšek (v sredini) sejo vodil korektno in odgovorno.
kacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P 16-54, ki ga je svetnikom podrobneje predstavil Stane Napast. Gre za načrtovano izgradnjo 16 individualnih stanovanjskih hiš in dokončno ureditev manjšega športnega parka z manjšim klubskim objektom, ki naj bi služil kot slačilnica. Lokacijski načrt za vzhodni del poselitvenega območja Njiverc je izdelala družba TMD Invest, sicer pa je že delno realiziran, saj so zgrajena posamezna igrišča v športnem parku in pripadajoče parkirišče, prišlo pa je tudi do nekaterih sprememb, ki jih mora v celoti plačati investitor izgradnje individualnih stanovanjskih hiš. Po javni razgrnitvi in javni razpravi so prejeli le pet pripomb občanov, a po mnenju predlagatelja vse niso bile utemeljene.
Največ kritičnih besed in
negodovanja svetnikov pa je bilo ob prvi obravnavi odloka o proračunu za leto 2009, ki po besedah računovodki-nje Tatjane Kačičnik predvideva za okoli 7,5 milijona evrov prihodkov ter za okoli 9,5 milijona odhodkov; okoli 2,1 milijona proračunskega primanjkljaja naj bi nadoknadili z okoli 1,9 milijona evrov zadolžitve, s čimer bi lahko realizirali za okoli 4,5 milijona evrov investicij. Svoje nestrinjanje s takim predlogom je prvi izrazil Anton Leskovar, ki je menil, da je pripravljavec proračuna premalo objektiven, da je pripravil le širok spisek želja, brez prave strategije in prioritete, ob tem pa opozoril, da že lani ni bilo vse v redu, saj jim je v letu 2008 uspelo realizirati le 63 odstotkov predvidenih proračunskih sredstev. V veliki meri se je z njim strinjal tudi Zoran Žunko, ki je
Foto: M. Ozmec
Spremembe lokacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega območja v Njivercah sta kidričevskim svetnikom predstavila Stane Napast (desno) in arhitekt Boštjan Vauda.
predlagateljem očital slabo pripravo ter jih vprašal, kako so lahko sploh kaj tako nedodelanega in raztresenega dali svetnikom na mizo. Menil je, da bi morale biti v ospredju le prioritete, te pa so v letošnjem letu predvsem izgradnja kanalizacijskega sistema, ki mora biti dokončan, sicer se lahko za evropska sredstva obrišejo pod nosom. Da je proračun pripravljen premalo odgovorno in realno, s prevelikim primanjkljajem ter brez prave strategije, je menil tudi Andrej Napast. Da je proračun nastavljen nekoliko preobširno, je menil tudi podžupan Jože Medved, ki je zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka skupaj z drugim podžupanom Francem Planinškom in vodstvom občinske uprave prvotni predlog proračuna tudi precej oklestil in dokončal, vendar je menil, da je zastavljen realno. Drugačnega mnenja je bil tudi Janko Baštevc, ki je predlagateljem očital, da nimajo pojma, kaj so javne finance, a tudi on je pogrešal strategijo prioritete in podvomil v prekomerno zadolževanje. Da takega predloga proračuna ne morejo sprejeti, sta menila tudi Milan Fideršek in Silvestra Klemenčič, ki je predlagatelju očitala tudi, da je glede na recesijo naravnan neprimerno, da je premalo sredstev, le 100.000 evrov, predvidel za ureditev naselja Kidričevo, kjer je center celotne občine, med tem ko je za ureditev Cirkovc predvidel 150.000 evrov. Anton Habjanič je menil, da dodatno zadolževanje občini ne more povzročiti težav, Zoran Žunko pa je opozoril, da ni nihče zagotovil sredstev za že načrtovano
novo dvorano v Kidričevem. Da bi morali predlagatelji pri pripravi proračuna biti bolj resni in z jasno strategijo, je menil tudi Bojan Škafar, medtem ko je Viktor Cafuta menil, da se nekdo iz občanov enostavno norčuje. Da bi razpravo spravil v konstruktivne okvirje, je Jože Medved predlagal, da bi tak predlog proračuna vendarle dali v 15-dnevno javno obravnavo in ga potem poskušali spraviti v realne finančne okvirje. Anton Leskovar pa se s tem ni strinjal, saj je predlagal, da se župan in oba podžupana skupaj z direktorico občinske uprave ponovno usedejo skupaj in izdelajo povsem nov, realnejši predlog. Takega mnenja pa je bilo tudi devet drugih svetnikov, zato so predlog proračuna v prvi obravnavi v celoti zavrnili in naložili odgovornim, da pripravijo novega.
Precej vroča in zanimiva je bila tudi razprava o predlogu posamičnega programa prodaje občinskega premičnega premoženja ter o napakah, ki so se pojavile v novem Vrtcu Kidričevo. Če vas torej zanima, zakaj bo občina sistem kabelske televizije v Lovrencu, ki jim je povzročil že toliko težav in sodnih stroškov, prodala podjetju Kabel TV za samo 50.000 evrov, če bi radi izvedeli, kdo naj bi bil kriv za napake in pomanjkljivosti, ki so jih odkrili na septembra lani odprtem objektu novega Vrtca Kidričevo, zakaj bo končna cena objekta mnogo višja, kot je bilo načrtovano, ter zakaj bodo zahtevali revizijo gradnje vrtca in nadzora nad gradnjo tega objekta, pa preberite v petkovi številki Štajerskega tednika.
M. Ozmec
Ptuj • Za Pokrajinskim muzejem je še eno uspešno leto
Kavarna na gradu ostaja zaprta
Za Pokrajinski muzej Ptuj je bilo minulo leto vse prej kot mirno. Kljub kopici obveznosti, ki so jih spremljali dogodki, povezani s ustanovitvenim aktom in vnovičnim združevanjem z Ormožani, pa so številke, ki so jih prejšnji teden predstavili na novinarski konferenci, izjemno obetavne. Skupaj si je njihove zbirke in prireditve ogledalo več kot 68 tisoč ljudi, tudi finančni plan je bil stoodstotno realiziran.
Zbirke na ptujskem gradu je v preteklem letu obiskalo 44.096 gostov.
Foto: DB
»Zgodilo se nam je, da so nekateri potožili, da je bilo dogodkov v preteklem letu celo preveč,« je v svoji predstavitvi povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih. Kar pa jim nikakor ne moremo vzeti za zlo, saj sta aktivnost in delavnost zaposlene res spremljala skozi celo leto. Od začetka do konca minulega leta so pridno skrbeli za kulturno dogajanje na Ptuju. Od kopice razstav, koncertov, delavnic, pedagoških dejavnosti, muzejskih noči in dneva kulture pa vse do zaključnega božično-no-voletnega koncerta. Možnost so dali tako uveljavljenim umetnikom kot tistim, ki se na tej poti še niso uhodili. Pregled vseh dogodkov - 28 koncertov, 27 porok, 41 ostalih prireditev - je vsekakor zavidljiv in pohvalen.
O uspešnosti pa ne priča zgolj število izpeljanih projektov, saj so obiskovalci tisti, ki pokažejo, koliko so ti pravzaprav vredni. In kot kaže, so bili skrbno izbrani. Skupno je zbirke in prireditve Pokrajinskega muzeja Ptuj v lanskem letu obiskalo 68.128 gostov. Samo zbirke ptujskega gradu si je ogledalo več kot 44 tisoč obiskovalcev, od tega 12.797 tujih gostov. Na drugem mestu po obiskanosti je Salon umetnosti, ki ga je Pokrajinski muzej prevzel v upravljanje od Galerije Tenzor. Tamkajšnje razstave si je namreč ogledalo skoraj 4100 gostov. »To, da smo si zagotovili ta prostor, se je izkazalo za smelo odločitev. Lokacija je odlična, ljudje so prostor vzeli za svojega, kar kaže tudi število obiskovalcev,« je prepričan Arih.
Aktivni pa so bili v lanskem letu tudi na področju programov pedagoške službe. Izpeljali so 5339 pedagoških programov, med katere sodijo tudi delavnice in muzejski vikendi za otroke in starše. »To je ne-
verjetna številka, ki je nismo pričakovali. Zavedamo se, da je to velika priložnost in odličen vzgojni moment, ki nudi priložnost za ustvarjanje in druženje,« je še pojasnil Arih.
Tudi leto 2009 bo pestro
Predstavitvi dela Pokrajinskega muzeja Ptuj pa je sledila predstavitev projektov, ki jih načrtujejo v tekočem letu. Kot je dejal Arih, bo tudi letošnje leto v ptujskem hramu kulture izredno pestro, saj so si zastavili veliko število programskih nalog. V drugi polovici leta se nam obeta razstava Leslie, katere vrednost bo približno 40 tisoč evrov, spremljal pa jo bo tudi izid kataloga. Zbirko mask bodo do ureditve restavracije postavili v konjušnico, posodobiti nameravajo arheološke zbirke v dominikanskem samostanu, obnovili naj bi tudi III. mitrej na Bregu, pri čemer bodo potekali tudi pogovori o boljši dostopnosti do tega. Eden večjih projektov bo ureditev stalne zbirke Luigija Ka-simirja v Miheličevi galeriji. V razstavnem prostoru v mansar-di bo razstavljenih preko 100 grafik omenjenega slikarja, skoraj tretjino teh pa je doniral Marko Sluga.
Po dolgih letih je v zaključni fazi še četrta Odisejeva tapiserija, predstavitev dolgoletnega restavratorskega dela pa bo predvidoma februarja.
Tudi letos jih čaka veliko prireditev, od koncertov, delavnic do simpozijev in razstav. Novost bo projekt z imenom Na muzejski sceni, marca se obeta tudi Festival ljubezni, ki ga organizira multimedijski center Kibla v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Šlo bo za literarni festival, ki ga povezujejo z vizualno umetnostjo, sodobno glasbo in bogatim programom za otroke, sodelovali pa bodo mnogi priznani slovenski glasbeniki, literati in gledališčniki. »Gre za sodobno zadevo, ki bo potovala po slovenskih gradovih, začeli pa bomo na Ptuju,« je o projektu Festival ljubezni, ki bo pri nas potekal od 27. do 29. marca, povedal direktor ptujskega muzeja.
Kavarna ostaja zaprta
V nekaj stavkih se je Arih dotaknil tudi investicijskih projektov, ki jih želijo realizirat v naslednjih letih. Kot je pojasnil, problem iskanja najemnika za grajsko restavracijo ostaja nerešen. »Terme se umikajo in kavarna ostaja zaprta. Inten-
zivno pa iščemo novega najemnika,« je pojasnil direktor ptujskega Muzeja. Kot je dejal, naj bi se Terme umaknile zaradi nesprejemljivih pogojev. Prejšnji teden si je komisija Ministrstva za kulturo ta prostor tudi ogledala. »Upam, da bodo pogoje spremenili in jih omilili, saj bomo tako lažje našli investitorja,« je še pojasnil direktor in dodal, da bodo v kratkem namestili avtomate, ki bodo za silo nadomestili gostinsko ponudbo.
Med prostorskimi problemi, ki jih pestijo, pa je izpostavil tudi depoje, za katere upajo, da bodo dobili ustreznejši prostor. »Mestna občina Ptuj se nagiba k temu, da bi sedanjo OŠ dr. Ljudevita Pivka namenili Zgodovinskemu arhivu in Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Tudi Pokrajinski muzej bi bil zelo zadovoljen, če bi nam omogočili kak prostor,« je povedal Arih.
Na kratko se je dotaknil tudi vandalizma, ki ne pojenja, obenem pa je apeliral na policijo,
da na tem področju stori več. »Na gradu se zbirajo narkomani, tudi dominikanski park je ena takih točk in na obeh mestih je posredovanje policije nujno,« je prepričan.
Kdaj bo registracija PMP Ptuj-Ormož?
Minulo leto pa v Pokrajinskem muzeja Ptuj ni bilo pestro zgolj s programskega vidika, temveč tudi zaradi dogodkov, povezanih s ponovnim združevanjem z Muzejem Ormož. »Čaka nas 'zagon' novoorgani-ziranega Pokrajinskega Muzeja Ptuj-Ormož in imenovanje sveta zavoda,« je pojasnil Arih. Ob tem je sicer povedal, da bo do tega najverjetneje prišlo v kratkem, a da ima še nekaj pomislekov. »Najprej želimo zagotovilo o načinu financiranja zaposlenih v Ormožu; dokler to ne bo rešeno, ne bo registracije,« je zagotovil direktor ptujskega Muzeja. Ob tem je pojasnil, da je bil predlog Ormoža, da pokriva stroške, ki bodo nastali
ob zaposlovanju četrtega in vsakega nadaljnjega delavca, medtem ko stroškov za prve tri zaposlene ne nameravajo kriti. »Iz Ormoža je odšla Simona Menoni, kar pomeni, da so sedaj še štirje. Po mojih informacijah naj bi imela še ena zaposlena namen oditi in potem ostanejo le še trije, zato na takšen predlog enostavno ne moremo pristati,« je jasen Arih, ki dodaja, da je bila odločitev o ponovni združitvi politična in ne strokovna že od samega začetka. »V vsej svoji večletni karieri nisem doživel tega, da mi minister ne bi dal uspešnosti. In ravno zaradi te zadeve z Ormožem je od takratnega ministra Simonitija nisem dobil. Kot bi bil jaz kriv, da ustanovitveni akt ni bil podpisan. In ker menim, da sem neuspešnost dobil iz nekrivdnih razlogov, te zadeve ne bom opustil,« je še pojasnil Arih in dodal, da bo storil vse, da bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v prihodnje normalno funkcioniral.
Dženana Bečirovič
Slovenja vas • Deveti košicenbal
Tradicija, ki druži in bogati
Tudi deveti tradicionalni košicenbal (luščenje bučnic) v organizaciji in izvedbi Društva žena in deklet občine Hajdina, je potekal v prostorih gasilskega doma.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnjo prireditev je spremljala ljudska pesem.
Prva štiri leta so prireditev organizirali na Hajdini, zatem so jo preselili v Slovenjo vas. Angela Mlakar, podpredsednica društva, je povedala, da vsakoletni obisk pove, da se je prireditev prijela, da živi med Hajdinčani in da ob starejših privablja tudi mlade. Zato so prepričani, da se jim za njeno prihodnost ni bati. Društvo žena in deklet občine Hajdina bo letos praznovalo že 10-letnico uspešnega delovanja.
V imenu društva je vse, ki so na prireditev prinesli veliko dobre volje in želje po druženju, pozdravila predsednica Marija
ravnali, bo vsem lepše. Prijetno druženje ob luščenju bučnic so pomagali ustvarjati tudi ljudske pevke in godci, instrumentalno-vokalna skupina Straka, posebno presenečenje pa je bil nastop
dalmatinske klape More. Orga-nizatorice so poskrbele tudi za dobro malico in druge dobrote domače kuhinje, tako da se je druženje zavleklo pozno v noč.
MG
Pulko. Nekoč ljudje niso imeli veliko materialnih dobrin, kot ljudje pa so bili veliko bogatejši, kot je večina danes. Košicenbal je ena od prireditev, ki jo v občini organizirajo tudi zato, da bi ljudje uživali v medsebojnem druženju, se znali poveseliti, hkrati pa ohranjati tradicijo, ki je nekoč spremljala kmečko delo. Z dobrimi željami je udeležence letošnjega košicenbala nagovoril tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Pohvalil je skrb za kulturno dediščino in ohranjanje nekdanjih vrednot, ker če se bomo po njih
Foto: Črtomir Goznik
Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, je na letošnjem tradicionalnem košicenbalu v Slovenji vasi, ki je bil 23. januarja, spomnila na pomen druženja in medsebojnega spoštovanja, vrednote, na katere danes pogosto pozabljamo.
Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta
Svetnik kazensko ovadil župana
Zadnja dornavska seja občinskega sveta, ki je bil sredi minulega tedna, se ne bi z ničimer vpisala v anale zanimivih sej te občine, če ne bi pri zadnji točki dnevnega reda počilo med županom Rajkom Janžekovičem in svetnikom Janezom Lahom. Tokrat prav grdo.
Vzrok je bila že znana saga o naselitvi delavcev v eno prostih stanovanj v občinskem bloku, o čemer smo podrobneje poročali v petkovi številki časopisa. Lah je namreč zahteval, da se svetnikom javno preberejo medsebojna dopisovanja, ki so tekla pred tem med njim in županom ter med stanovalci bloka, ki se ne strinjajo z vselitvijo delavcev, kar je Janžeko-vič tudi prebral, ob tem pa dodal, da sta dva izmed štirih podpisnikov peticije proti vselitvi že odstopila od pritožbe. Lah se je na to pojasnilo župana odzval z besedami, da je to čisto možno, ker sta se pač ustrašila morebitnih negativnih posledic:
»»Ta dva gradita hišo in se bojita, da bi imela zaradi tega težave pri pridobivanju potrebnih dovoljenj! Nadalje pa, župan, ko pišete o kršenju človekovih pravic; vi ste s samovoljno vselitvijo tujih državljanov v občinsko nepro-fitno stanovanje v prvi vrsti kršili pravice naših občanov,« je nadaljeval Janez Lah, medtem ko je v sejni sobi vladala grobna tišina, saj se očitno noben izmed prisotnih ni hotel več mešati v vedno bolj vročo zgodbo, pač po znanem reku: »Bolj kot mešaš drek, bolj smrdi.«
Lah pa kljub županovemu pozivu, da o tem ne bodo več govorili in da naj vse, kar misli, napiše v obliki dopisa, v katerem naj tudi pojasni, kje in kako je bila kršena zakonodaja, od svojega stališča ni odstopil: »Žalostno je, da ste kolegi svetniki tako zelo tiho, čeprav se kršijo pravice občanov, ki naj bi jih vi zastopali! Raje podpirate župana, čeprav zelo dobro veste, da krši zakone! Zato sem se odločil, da zoper župana podam kazensko ovadbo. Žal mi je, da sem bil primoran narediti tako drastičen korak, ampak kršitve zakonodaje so prevelike in očitno drugače ne morem doseči nič!«
Župan Janžekovič se je na napoved vložitve kazenske ovadbe odzval z nasmehom, Lah pa mu je vrnil z besedami, da se morda zdaj še lahko smeje, vprašanje pa je, kdo se
Svetnik Janez Lah je podajo kazenske ovadbe zoper župana pojasnil tako: »Žal mi je, da sem bil primoran narediti tako drastičen korak, ampak kršitve zakonodaje so prevelike in očitno drugače ne morem doseči nič!«
bo smejal na koncu. Županu Rajko Janžekoviču očitno ni bilo do (ponovne) dolge razprave, dokazovanja in proti-dokazovanja, zato je kratko in brez možnosti odvzel besedo Lahu z odsekanim stavkom: »Prav in konec debate!«
So občinska stanovanja sploh neprofitna?!
Potem se je oglasil še svetnik Janko Horvat: »Mene pa bolj zanima nekaj drugega v zvezi s temi stanovanji. Če so naša občinska stanovanja v blokih res socialna, nepro-fitna, potem se nikoli sploh ne bi smela prodajati! Kako to, da se jih je potem v preteklosti že nekaj odprodalo?! Želim, da se to razišče in pregleda, kakšen je pravzaprav status teh stanovanj, in če bo ugotovljeno, da so kategorizirana kot neprofitna, bo treba popraviti marsikaj še za nazaj! Do naslednje seje želim imeti odgovor z dokumentacijo.«
Potem se je ponovno oglasil Janez Lah: »Ne vem tudi, zakaj besede Bosanci označujete kot žalitev? Saj vendar so vseljeni Bosanci, tako kot smo mi Slovenci, ali ne? Jaz v tem poimenovanju ne vidim nič napačnega ali žaljivega. Sicer pa zahtevam, župan, da takoj prekinete sklenjeno najemno
pogodbo s podjetnikom Zve-rom! Če ste mu kaj dolžni, rešujte to na drugačen način!«
Župan je na te obdolžitve odreagiral nekoliko presenečeno, da kaj naj bi bil dolžan, Lah pa je odgovoril, da bo vse to podal v pisnem odgovoru.
Ob dolgotrajni bolezni otroka vrtec za starše zastonj
Ostale točke dnevnega reda seje pa niso bile niti pol tako »zanimive« kot zadnja: svetniki so namreč brez vsakega ugovora in soglasno potrdili proračun za leto 2009, sklepanje o novi sistematizaciji v vrtcu zaradi uvedbe petega oddelka in o možnosti občinskega sofinanciranja cepljenja deklet proti raku na materničnem vratu pa prenesli na naslednjo sejo.
Župan jih je seznanil o tem, da je v objavi javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo novega polenškega vaško-gasilskega doma, »polenška svetnika« Franc Kukovec in Janez Hojnik pa sta si kar nekaj časa prizadevala doseči soglasje župana (in kolegov svetnikov), da se začnejo pripravljati vsaj idejni osnutki za izvedbo kanalizacije v gričevnatem delu občine: »Predvsem zato, da bodo novogra-ditelji vedeli, kako in kaj; ali
lahko sploh računajo na kanalizacijsko mrežo ali ne, in če, kdaj in kje naj bi se začela graditi,« sta utemeljevala svojo pobudo. Župan Janžekovič pa je povedal, da gradnje kanalizacije v tem delu občine še nekaj časa ne bo in da bo treba počakati na primeren razpis za sofinanciranje tega projekta, saj ga zaenkrat ni: »Letošnje leto bomo namenili pokrivanju preostalih dolgov. Kanalizacija v gričevnatem delu pa pride na vrsto takoj, ko bodo na voljo ustrezni razpisi, bodisi evropski ali državni za sofinanciranje, zato tudi idejnega osnutka ni smiselno delati vnaprej!«
Svetniki pa so potrdili še sklep o načinu oz. višini plačila vrtca s strani staršev v primerih daljših bolezenskih odsotnosti otrok iz vrtca, ki velja le za domače občane; po tem sklepu morajo starši za prvi mesec bolezenske odsotnosti otroka plačati le 25 % polne oskrbnine, za vse nadaljnje mesece odsotnosti zaradi bolezni otroka pa so plačila mesečne oskrbnine popolnoma oproščeni. V primerih krajših odsotnosti se od polne cene odšteje le strošek prehrane, za čas počitnic oz. dopustov za daljše obdobje (najmanj en mesec ali več) se cena oskrbnine zniža do polovice.
SM
Od tod in tam
Hajdina • Vztrajajo pri Megalaxii
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav projektu Megalaxia ne kaže najbolje, v družbi Cross še naprej vztrajajo pri projektu in nadaljujejo napovedi o njegovimi izgradnji. V eni od redkih izjav za javnost je pred kratkim direktor projekta Iztok Smaka navedel, da jim je reševanje problemov za pridobitev potrebnih soglasij, ki so jih povzročile različne zakonske spremembe in nove uredbe, vzelo bistveno več časa in sredstev, kot so prvotno načrtovali. Doslej so v projekt vložili že več kot 15 milijonov evrov. Zdaj so v najbolj neugodnem času, sredi finančne krize, prisiljeni iskati dodatna, premostitvena sredstva. V teh hudih časih jim je uspelo najti vlagatelja, ki je prepoznal poslovno uspešnost projekta in jim bo omogočil financiranje za vmesno obdobje oziroma do izpolnitve pogojev za zagotovitev celotnih investicijskih sredstev. Verjamejo, da bo poplačan ves trud in da bodo Hajdinčane in druge lahko že v kratkem razveselili spričetkom gradbenih del. Krožišče, ki bo omogočalo vhod v načrtovani družinski zabaviščni park, pa je že zgrajeno. Če parka ne bo, bo koristilo drugim potencialnim investitorjem, ki jih lastnik za zemljišči, za kateri si prizadeva tudi Cross, vztrajno išče.
MG
Hajdina • Letna konferenca 00 SDS
Na letni konferenci 00 SDS Hajdina 19. januarja letos, ob članih in simpa-tizerjih so se je udeležili tudi člani občinskih or-
M" flf i ganizacij SDS iz Ptuja in Kidričevega ter poslanec SDS v DZ Branko Marinič, so pregledali in i ^^^H ocenili delo v letu 2008. I ' Z inventuro so zadovoljni, I večino zastavljenih nalog I-so realizirali, Ukvarjali so
Foto: Črtomir Goznik	, , ....
se z aktualnimi temami, uvedbo pokrajin, aktivno so se vključili v pripravo in izvedbo državnozborskih volitev, spodbujali delo v sekciji SDM, izvedli tradicionalno kolesarjenje po vaseh občine Hajdina, kostanjev piknik, v okviru aktualnih tem pa so še posebno pozornost posvetili reševanju problematike po neurju s točo. Ogorčeni so nad razdelitvijo finančnih sredstev za pomoč pri odpravi posledic v občini Hajdina, ki jih je država namenila predvsem občanom, a so na koncu dobili najmanj. Za projekt Megalaxia pa bolj ali manj ugotavljajo, da je bil ponovno le predvolilna obljuba in zavajanje občanov tako s strani investitorja kot tudi odgovornih v občini. Uspešno so izvedli tudi okroglo mizo o drogah.
»Letos bomo začeli priprave na lokalne volitve 2010, na katerih želimo nastopiti s svojim odličnim kandidatom za župana. Svetniška skupina SDS bo na sejah občinskega sveta in ob ustreznih dejavnostih še naprej tvorno sodelovala in podprla vse tiste predloge, ki bodo prispevali k razvoju in napredku občine Hajdina ter njenih prebivalcev,« je
o načrtih povedal predsednik dr. Marjan Leber.
Ptuj • Pred informativnimi dnevi
MG
Šolski center Ptuj je že tretje lete zapored pred informativnimi dnevi v trgovskem centru Qlandia na Ptuju organiziral predstavitev šol in privabil kopico interesentov. Za razliko od preteklih let so se ptujske šole predstavile še v hipermarketu Mercator. Ptujske šole so letos ob predstavitvi v dveh trgovskih centrih izdale tudi zloženke. V njih so zbrane osnovne informacije o šolah in programih, kijih izvajajo na Šolskem centru Ptuj, na razpolago pa so bile na info točkah v Mercatorju in Qlandii.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: DB
ZDA • Clintonova in Obama napovedala novo obdobje ameriške zunanje politike
Politika miru
Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek obiskal State Department, kjer sta z državno sekretarko Hillary Clinton napovedala novo obdobje ameriške zunanje politike in hkrati imenovala posebna odposlanca za dva najbolj pereča problema - Bližnji vzhod ter Pakistan in Afganistan.
Z iskanjem miru med Izraelci in Palestinci se bo ukvarjal nekdanji vodja demokratske večine v senatu George Mitchell, ki je uspešno posredoval na mirovnih pogajanjih na Severnem Irskem. Pakistanci in Afganistanci pa bodo z ZDA komunicirali predvsem preko posebnega odposlanca Richard Holbrooka, režiserja Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja končal vojno v BiH.
Obama in Clintonova z imenovanjem dveh preizkušenih diplomatov tako nemudoma sporočata, da se z iskanjem rešitev za nekatere najtežje probleme na svetu ne bo odlašalo, predvsem pa, da bo dobila pri njihovem reševanju večjo vlogo diplomacija. Podobne posebne odposlance namerava State Department pod vodstvom nekdanje ne-wyorške senatorke imenovati tudi za nekatera druga svetovna krizna območja.
Obama je ob imenovanju posebnih odposlancev povedal, da si bo njegova administracija aktivno in agresivno prizadevala za trajni mir med Izraelom in Palestinci, kakor tudi Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Mitchella bo poslal v regijo takoj, ko bo mogoče, ocenil pa je še, da je povsem jasno, kaj je potrebno za trajno premirje med Ha-masom in Izraelom. »Hamas mora prenehati z napadi na Izrael, Izrael bo dokončati umik iz Gaze. ZDA bodo s partnerji podprle verodostojen režim proti tihotapljenju orožja, da se Hamas ne bo mogel ponovno oborožiti,« je dejal Obama.
»Mejni prehodi Gaze morajo biti odprti za pretok pomoči in trgovine z ustreznim nadzornim režimom, pri katerem morajo sodelovati mednarodne in palestinske oblasti. Pomoč mora priti do nedolžnih Palestincev, ki so od nje odvisni. ZDA bodo v celoti podprle mednarodno donatorsko konferenco za
kratkoročno humanitarno pomoč in dolgoročno obnovo palestinskega gospodarstva. Pomoč bo dana v upravljanje palestinskim oblastem,« je med drugim dejal Obama.
Mitchell se je v svoji izjavi pošalil, da je poklical v Izrael in se sogovorniku pohvalil, da so rešili 800 let star spor na Severnem Irskem. »Dobil sem odgovor, da je šlo za zelo mlad spor,« je dejal Mitchell in dodal, da si je potrebno za mir prizadevati, kljub temu da se morda zdijo ta prizadevanja na začetku jalova. Holbrooke je medtem poudaril, da njegov položaj ne pomeni, da ZDA mečejo Pakistan in Afganistan v isti koš, ampak potrditev dejstva, da si obe državi delita nekatere probleme. To pa so skupine skrajnežev na zahodu Pakistana.
Na slovesnosti pred okoli 1000 uslužbenci ameriškega State De-partmenta in nekdanjimi diplomati je bil prisoten tudi podpredsednik ZDA Joe Biden, ki je simbolično povedal, da ima ameriška diplomacija sedaj v svoji orožarni dve novi močni orožji. Obama je sicer v svojem nastopu prisotne najprej spravil v smeh z besedami, da jim je dal darilo - novo šefico Hillary Clinton, in izrazil prepričanje, da ga ne bodo razočarali. Med govorom je požel tudi glasen aplavz, ko je omenil svoje prve izvršne ukaze na čelu s prepovedjo mučenja.
Clintonova je povedala, da z vsem srcem verjame, da se za ZDA začenja novo obdobje. Svojim podrejenim je sporočila, da prihajajo časi izzivov, s katerimi se bo treba spopadati z orodji 21. stoletja, pri čemer jim je zabičala, naj ne oklevajo in ji dajejo nasvete. »Želim, da razumete, da mi ni nič ljubšega, kot dobra debata in dialog, s katerim bomo vsi skupaj postali boljši,« je dejala Clintonova. Po njenih besedah je ameriška zunanja politika stol na treh nogah -obramba, diplomacija in razvoj, pri čemer je State Department zadolžen za slednji dve. (sta)
EU, Slovenija •
Evropska komisija predlagala mediatorski svet
Slovensko-hrvaško mejo naj bi »reševali« trije mediatorji
Evropska komisija je Sloveniji in Hrvaški za pomoč pri reševanju vprašanja meje predlagala tričlanski mediatorski
svet modrecev, je danes poročala POP TV. Zunanji minister Samuel Žbogar je na vprašanje, ali Slovenija podpira to pobudo, za POP TV dejal, »da je še prezgodaj, da bi to rekli« in da gre zaenkrat samo za pobudo.
»Včeraj smo imeli prvi sestanek, prvo predstavitev, to je samo pobuda zaenkrat, veliko podrobnosti je še nejasnih,« je povedal Žbogar in pojasnil, da namreč še ni jasno, kakšno bo sosledje dogodkov, kakšna bo sestava in mandat sveta. V sredo se je sicer evropski komisar Olli Rehn mudil v Sloveniji, nenapovedano pa tudi v Zagrebu, kjer je predstavil pobude Evropske komisije za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje. Po poročanju POP TV naj bi bili v t.i. svetu modrecev Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari in francoski pravnik Robert Badin-ter, tretja članica pa naj bi bila žen-
ska, pravna izvedenka, ki v javnosti ni znana.
Same sestave sveta Žbogar ni želel komentirati. Dejal je le, da je že, ko je Slovenija razmišljala o morebitni mediaciji nekoga tretjega, imela v mislih ugledno osebo z avtoriteto v mednarodnih odnosih, da pa je za konkretna imena prezgodaj.
Žbogar je še ponovil, da Slovenija ne bo umaknila zadržkov na nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU, dokler se ne spremenijo okoliščine, ki so do odločitve Slovenije privedle. Brez nadaljevanja pogajanj Hrvaška ne more vstopiti v EU, zato se bomo v nekem trenutku morali začeti pogovarjati, je dodal.
Po oceni Žbogarja je sicer Evropska komisija razumela, da se bodo pogajanja Hrvaške z EU nadaljevala le, če se bo vključila oziroma pomagala pri reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. (sta)
Bruselj • Gospodarska dejavnost v območju evra januarja rahlo navzgor
Žarek upanja za gospodarstvo?
indeks nabavnih menedžerjev (Purchasing Managers' Index - PMI), ki velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je v območju evra januarja rahlo zvišal na 38,5 točke, kar je za 0,3 točke več kot decembra lani, ko je bil na rekordno nizki ravni.
Vrednost indeksa se je tako zvišala prvič po petih mesecih, a je še vedno pod 50 točkami. To pomeni, da se gospodarska dejavnost krči, vendar počasneje kot v preteklih mesecih, so po poročanju francoske tiskovne agencija aFp sporočili iz podjetja za ekonomske raziskave Markit, ki sestavlja indeks PMI. Ekonomisti so sicer napovedovali, da se bo PMI januarja še znižal na 37,4 točke.
Tudi PMI v storitvenem sektorju v območju evra se je januarja nekoliko zvišal - z rekordno nizkih 42,1 točke, kolikor je znašal decembra lani, na 42,5 točke. PMI v proizvodnem sektorju se je zvišal s 33,9, kolikor je znašal decembra lani, na 34,5 točke..
Ekonomisti svarijo, da gospodarstvo območja evra kljub izboljšanju še vedno ni izšlo iz težav. Analitik Howard Archer pri svetovalni družbi IHS Global Insight je tako za AFP opozoril, da se gospodarska dejavnost še vedno krči, še posebej proizvodna dejavnost. »Pred območjem evra je še zelo težavno leto 2009, saj se bo gospodarska dejavnost vsaj v prvi polovici leta najverjetneje še precej krčila,« je še ocenil Archer. (sta)
Bruselj • Jordan Cizljeva za ohranitev sistema vinjet v Sloveniji
»Dobro je, da ohranimo
sistem vinjet še naprej!
Foto: internet
«
Poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj (EPP-ED/SDS) je prejela odgovor Evropske komisije na pisno vprašanje o uvedbi vinjet v Sloveniji, ki ga je zastavila 19. novembra lani. Poslanka ugotavlja, da se komisija do vinjet kot cestninskega orodja v Sloveniji ni opredelila, zato meni, da bi morala Slovenija sistem vinjet ohraniti.
Jordan Cizelj je v svojem pismu opozorila, da je uvedba vinjet že dosegla želene rezultate, saj se je povečala pretočnost prometa, s tem pa sta se zmanjšala onesnaževanje zraka ter poraba goriva. Obenem je komisijo vprašala, kako omogoča načelo sorazmernosti ukrepov na področju cestninjenja v EU. Za primer je navedla, da je plačilo enkratne cestnine od Trsta do Rima po vrednosti približno enako plačilu za polletno vinjeto v Sloveniji.
Jordan Cizljeva je komisijo še vprašala, kdaj bo izpeljala projekt elektronskega cestninjenja oziroma kje se je projekt ustavi in še, kako obravnava t. i. okoljske vinjete, ki veljajo v določenih evropskih mestih.
Glede vinjet ji je evropski komisar za promet Antonio Tajani odgovoril, da je z 12. členom pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti - ta je ena od temeljnih pogodb EU - znotraj unije prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi državljanstva. Isto pravilo se nanaša na tiste ukrepe, ki sicer niso neposredno povezani z državljanstvom, vendar dejansko povzročajo neenako obravnavanje, odgovarja komisar. Tajani poudarja, da je nasprotno kot pri časovno opredeljeni uporabniški pristojbini, kar sistem vinjet je, cestnina povezana z razdaljo potovanja in znesek, ki ga uporabniki cest plačajo, na sorazmeren in nediskriminatoren način odraža stroške, ki dejansko nastanejo z uporabo infrastrukture.
Po mnenju poslanke je iz odgovora Tajanija mogoče razbrati tudi, da komisija ocenjuje sorazmernost ukrepov v EU za vsako državo posebej. »Sistem uporabe cest bi moral biti poenoten v vsej uniji, ne glede na to, ali je posamezna država članica izbrala sistem cestnine ali vinjet. Na tem področju zato pričakujem delovanje komisije v interesu vseh evropskih državljanov,« je poudarila.
Glede napredka pri uvajanju sistema elektronskega cestninjenja, je Tajani odgovoril, da je bila komisija, ki ji pomaga poseben odbor za elektronsko cestninjenje, naprošena, naj v skladu z direktivo o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v EU iz leta 2004 opredeli značilnosti in tehnične elemente evropskega elektronskega cestninjenja (EETS).
Podrobna opredelitev EETS se zdaj po besedah Tajanija dokončuje.
Po trditvah Jordan Cizljeve komisija s tem odgovorom priznava, da s pripravo ustreznega zakonodajnega okvira za elektronsko ce-stninjenje zamuja, pri čemer so ravno iz Bruslja članice pozivali k čimprejšnji uvedbi elektronskega cestninjenja, vinjete pa so prvi korak na poti k slednjemu. »Zato je za Slovenijo dobro, da sistem vinjet ohrani in zakonodajo prilagodi delovnemu načrtu, ki ga je komisija predstavila v svojem odgovoru. Iz slednjega je namreč jasno, da evropskega elektronskega cestninjenja ne bo na voljo pred letom 2014,« pravi evropska poslanka.
Glede okoljskih vinjet je Tajani opozoril, da lokalne prometne omejitve v mestnih okoljskih conah ne bi smele razlikovati med vozili, registriranimi v različnih državah članicah, zato komisija poudarja potrebo, da članice zagotovijo dobro komuniciranje z državljani in podjetji, tako v članici, v kateri je okoljska cona, kot v drugih članicah, in da morajo imeti vozniki tujih vozil možnost enostavnega dostopa do sredstev, s katerimi se izpolnjujejo pogoji za dostop do cone.
»Menim, da bi Evropa morala imeti enoten sistem dostopa do mest, saj okoljske politike, še posebej tiste v povezavi s podnebnimi spremembami, pridobivajo na pomenu. Pričakujem, da se bodo mesta zmanjševanja izpustov lotevala na različne načine, kar bo ljudem povzročalo težave pri potovanjih, hkrati pa jim naložilo različne obveznosti plačil,« je glede tega poudarila Jordan Cizljeva. (sta)
Gospodarstvo po svetu
FRANKFURT/LONDON/NEW YORK - Slabi rezultati ameriških podjetij v lanskem letu in nezaupanje vlagateljev v finančni sistem, predvsem bančni, so tečaje delnic na newyorškem Wall Streetu potegnili močno navzdol. Osrednji delniški indeks Dow Jones je dobri dve uri po začetku trgovanja izgubil skoraj tri odstotke vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa skoraj štiri odstotke. Borze v Evropi ne sledijo tako negativnemu trendu kot v ZDA, kljub temu pa v povprečju delnice na evropskih kapitalskih trgih izgubljajo na vrednosti. Najslabše se trenutno godi vlagateljem na milanski borzi, kjer je indeks Mibtel izgubil 1,6 odstotka, negativen pa je tudi trend na dunajski in pariški borzi. Indeks ATX in indeks CAC 40 sta izgubila več kot 1,2 odstotka, indeks frankfurtske borze DAX pa je izgubil odstotek. Delnicam sledi cena nafte, ki je zaradi slabih napovedi za ameriško in kitajsko gospodarstvo izgubila na vrednosti. Za 159-litrski sod za-hodnoteksaške lahke nafte z marčevskim dobavnim rokom je bilo popoldne po srednjeevropskem času na newyorški blagovni borzi potrebno odšteti 42,50 dolarja, 1,10 dolarja manj kot v sredo.
DUNAJ/BRUSELJ - Vodilne mednarodne banke, ki delujejo v srednji in vzhodni Evropi, so se povezale v posebno skupino z namenom prepričati Bruselj in Evropsko centralno banko (ECB), naj okrepita svoje ukrepe za boj proti finančni krizi, tako da bi omilili posojilni krč tudi v omenjeni regiji, piše časnik Financial Times (FT). Pobudnica oblikovanja skupine je avstrijska Raiffeisen International, poleg nje pa v skupini sodeluje še osem bank. To so italijanski Unicredit in Intesa Sanpaolo, avstrijska Erste Bank, francoska Societe Generale, belgijska KBC, nemška Bayern Landesbank, švedska Swedbank in EFG Eurobank iz Grčije. Skupina, ki si želi ukrepov za omilitev pomanjkanja likvidnostnih sredstev in oživitev posojanja, poziva Bruselj in ECB, naj svojo pomoč razširita z novih držav članic EU, kot je Poljska, na predvidene bodoče članice, kot je Srbija, in Ukrajino.
NEW YORK - Ameriški računalniški velikan Microsoft bo v naslednjih 18 mesecih ukinil 5000 delovnih mest, so sporočili iz družbe ob objavi rezultatov v drugem četrtletju poslovnega leta. V tem obdobju se je čisti dobiček znižal za 11 odstotkov na 4,17 milijarde dolarjev, prihodek pa se je zvišal za dva odstotka na 16,63 milijarde dolarjev. V družbi pravijo, da so na poslovni rezultat vplivali vedno slabše ekonomske razmere in nižji prihodek od prodaje programske opreme za osebne računalnike. Ta je glede na drugo četrtletje prejšnjega poslovnega leta padla za osem odstotkov, celotni prihodek pa je družba zvišala na račun boljše prodaje programske opreme za poslovne uporabnike. Z ukinitvijo 5000 delovnih mest, kar je okoli pet odstotkov njegove delovne sile, naj bi Microsoft znižal stroške poslovanja za 1,5 milijarde dolarjev, ukrep pa bo uvedel, ker v drugi polovici poslovnega leta pričakuje padec prihodka in dobička. Microsoft bo odpuščal prvič v zgodovini podjetja, in sicer bo 1400 mest ukinil nemudoma, preostala pa v naslednjih 18 mesecih.
SAN FRANCISCO - Ameriški proizvajalec računalniških čipov Intel namerava do konca leta ukiniti do 6000 delovnih mest v proizvodnji, ker njegove tovarne zaradi upada povpraševanja po osebnih računalnikih ne delajo s polno zmogljivostjo. Ne v celoti izkoriščene proizvodne zmogljivosti so močno prispevale k temu, da se je Intelov dobiček v zadnjem lanskem četrtletju znižal za 90 odstotkov na 234 milijonov dolarjev. Intel bo zaradi tega zaprl tri obrate v Maleziji in na Filipinih, v dveh domačih obratih pa bo začasno zaustavil proizvodnjo. Ti varčevalni ukrepi, katerih finančnega učinka v Intelu niso želeli razkriti, bodo prizadeli skupno 5000 do 6000 delovnih mest. Vodstvo pri tem dodaja, da bodo nekaterim zaposlenim ponudili zaposlitev na drugih delovnih mestih znotraj podjetja.
SAN FRANCISCO - Ameriški računalniški proizvajalec Apple je v prvem četrtletju svojega poslovnega leta, ki se je končalo 27. decembra lani, ustvaril rekordnih 1,61 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju leto prej in nad pričakovanji analitikov. Prihodki od prodaje so se v omenjenem primerjalnem obdobju zvišali za šest odstotkov na rekordnih 10,2 milijarde dolarjev, predvsem na račun dobre prodaje prenosnih predvajalni-kov ipod, mobilnikov iphone in prenosnikov macbook. Analitiki, ki so napovedovali prihodke v višini 9,75 milijarde dolarjev, v rezultatih Applea vidijo dokaz, da trg zabavne elektronike višjega razreda kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ni mrtev. Apple ob predstavitvi rezultatov sicer ni dajal informacij o zdravju svojega izvršnega direktorja Stevea Jobsa, ki je pred enim tednom zaradi zdravstvenih težav najavil odhod na šestmesečni bolniški dopust. V njegovi odsotnosti bo tekoče posle vodil poslovni direktor Tim Cook.
WASHINGTON - Gradnja novih stanovanj in hiš je decembra v primerjavi z novembrom padla za 15,5 odstotka na najnižjo raven vse od leta 1959, ko je ameriško ministrstvo za trgovino začelo objavljati te podatke. V celotnem letu 2008 so v ZDA začeli graditi skupaj 904.000 stanovanj in hiš, kar je za 33,3 odstotka manj kot v letu 2007, ko so jih začeli graditi 1,355 milijona, so sporočili z ministrstva za trgovino. Poročilo ministrstva prav tako ugotavlja, da se je število prošenj za gradbena dovoljenja decembra v primerjavi z novembrom zmanjšalo za 10,7 odstotka na skupaj 549.000, kar ne obeta skorajšnjega izboljšanja položaja. Nazadovanje na nepremičninskem trgu je osnovni razlog za trenutno finančno krizo in gospodarstveniki so prepričani, da izboljšanja ne bo, dokler se ne uredijo razmere na trgu. Ameriška vlada je skupaj z ameriško centralno banko Federal Reserve sprejela več ukrepov in hipotekarne obresti so najnižje v zadnjih desetletjih, vendar pa naj bi do oživitve trga prišlo šele v drugi polovico leta.
RIM - Italijanski avtomobilski koncern Fiat je v zadnjem četrtletju lani ustvaril 180 milijonov evrov čistega dobička, kar je skoraj 70 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Celoleten dobiček Fia-ta se je znižal za 16 odstotkov na 1,72 milijarde evrov. Do znižanja dobička v zadnjem lanskem četrtletju je po pojasnilih podjetja prišlo zaradi upada povpraševanja po njihovih avtomobilih, ki mu botruje ohlajanje gospodarstva na njihovih ključnih zahodnoevropskih in južnoameriških trgih. Fiatovi prihodki v letu 2008 so se sicer zvišali za 1,5 odstotka na 59,4 milijarde evrov. rahel dvig na celoletni ravni je posledica dobrega poslovanja v prvih treh četrtletjih lani, ki pa ga je skoraj v celoti izničilo porazno zadnje četrtletje, ko se je svetovna finančna in gospodarska kriza poglobila. (sta)
Goli otok • Zgodba nekega enoumja
Goli otok, tema, o kateri se še vedno ne govori zelo na glas
Prvo decembrsko nedeljo je bilo vreme prijazno do skupine 26 ptujskih obrtnikov in podjetnikov ter nekaterih drugih, ki so v organizaciji agencije Evropa partner obiskali Goli otok, ki leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu, kjer je bil po II. svetovni vojni strogi zapor za politične zapornike.
Po letu 1948 predvsem za informbirojevce, leta 1949 je bilo na njem že šest tisoč zapornikov. Goli otok so za taborišče izbrali zaradi nenaseljenosti in tudi zato, ker je bil beg z njega nemogoč. Predlagal ga je Edvard Kardelj. Zadnji politični zapornik je otok zapustil leta 1956.
Do leta 1988, ko so ga zaprli, so na njem kazen prestajali vsi tisti, ki so jih na večletno kazen obsodila vojaška sodišča, storilci kaznivih dejanja (tatvine, umori) in tudi mladoletni prestopniki. Skupaj je na Golem otoku kazen prestajalo več deset tisoč ljudi, ki so bili podvrženi hudemu mučenju in prisilnemu delu v kamnolomu ne glede na vremenske razmere, poleti pri enormno visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. V obdobju do leta 1956 naj bi po nekih podatkih umrlo več kot
4000 zapornikov, čeprav naj bi uradni podatki govorili le o 400 mrtvih. Zapornikov niso ubijali stražarji in policija, temveč so se medsebojno ubijali.
V prvem obdobju delovanja zapora na Golem otoku je bilo več kot 90 odstotkov zapornikov tja poslanih brez sodnih procesov, tako da nobeden ni mogel vnaprej vedeti, kako dolgo bo zaprt na tem otoku, tako rekoč odrezanem od sveta. Delili so jih na bando, torej tiste, ki kljub mučenju niso spremenili svojih mnenj, niso priznali, da so se zarotili proti narodu, Titu in partiji, prav tako so jih silili, da obtožijo svoje prijatelje in izdajo druge taboriščnike, in revidirane, ki so pod hudimi pritiski klonili, spremenili svoja stalinistična prepričanja, s tem pa so si tudi omilili svoj položaj, je povedal profesor Vladimir Bobinac, ki je med prvimi okusil golgoto Golega otoka, danes
Vhod v eno od samic
Profesor Vladimir Bobinac pripoveduje svojo zgodbo o golgoti na Golem otoku, kjer je bil zaprt dve leti in pol v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju najhujšega mučenja. Lakota, žeja, smrt so bile najbolj prepovedane besede med zaporniki, ki tudi sicer med seboj niso smeli govoriti.
Glavno otoško pristanišče
Opustošeni in uničeni so tudi vsi nekdanji industrijski obrati na otoku, ki so jih zgradili že v času informbiroja, ki so v funkcijo prešli kasneje.
Tudi objekt, v katerem je bil oddelek 102, namenjen problematičnim zapornikom, je v popolnem razsulu. Za tem oddelkom je bila bolnišnica in šola, kjer so se lahko kaznjenci izučili za različna dela.
nepojmljivih fizičnih in psihičnih pritiskov, kjer je prebil dve leti in pol. Na Goli otok je bil obsojen zaradi neke svoje izjave na fakulteti.
Že vrsto let si prizadeva, da bi območje, ki so ga zaprli leta 1988 in prepustili propadu, preuredili v spominsko območje nekega enoumja, ki pa za zdaj nima podpore. Podporo ima samo v podpisih vseh tistih, ki se vpisujejo v njegove zvezke po obisku otoka z enim samim namenom, da se to ne bi nikoli več zgodilo. Uradna oblast pa je za zdaj tiho. Profesor Bo-binac je do potankosti opisal številna mučenja, ki so jim bili podvrženi po težkem delu s kamnom, »tucanje« kamna so izvajali cel dan na soncu, brez vode. Dobili naj bi je samo dva decilitra na dan. »Topli zec« se je imenovala dobrodošlica novim zapornikom, vsak je moral iti skozi to obliko mučenja, ki so jo uporabljali tudi ob drugih priložnostih. Novega zapornika sta medse sprejeli dve vzporedni vrsti zapornikov in mlatili so ga do krvavega. Vsak se je moral izkazati, sicer so ga kaznovali. Na Golem otoku ima zgodbo tudi vsako drevo, saj je zraslo po zaslugi zapornika. Vsako posajeno mladiko drevesa so varovali zaporniki, ki so se obračali po soncu, da so ga obvarovali in da je zraslo.
Goli otok je obdobje najbolj črne zgodovine nekdanje skupne države, ki bi ga nekateri radi pometli pod preprogo, za tiste, ki pa so ga doživeli, pa ni-
koli pozabljena zgodba, ki jih je trajno zaznamovala, saj večina še danes nosi žig, ki ga noče nihče zbrisati. Tisti redki, ki so se odločili, da bodo dosegli rehabilitacijo, pa jo podoživljajo vedno znova na najbolj nehuman način. Najbolj grozna pa se zdi ideja, da bi Goli otok spremenili v turistično območje, zasluži pa si spominsko obeležje. V tem trenutku ga tako ali drugače s svojimi iztrebki obeležujejo samo ovce, kdaj se bo oglasila vest odgovornih, pa še je vprašanje brez odgovora.
MG
Pa brez zamere
Vprašanje
Kje je odgovor nanj?
Vtem obdobju januarske ponovole-tne depresije, ki tak čas vedno znova zajame kar znaten del prebivalstva, ni nič kaj presenetljivega, če se komu ob opazovanju te depresije in z njo povezanih fenomenov, kot je na primer melanholično zategovanje pasu (tako v fiskalnem kot v fizičnem (hujša-nje) smislu), postavi eno izmed tistih osnovnih vprašanj, ki si jih človeštvo postavlja že od pamtiveka. Vprašanje, na katerega so končni odgovor iskali tako rekoč vsi - od navadnega, povprečnega človeka, pa tja do najbolj izpiljenih in izobraženih umov človeštva. A kljub dokazano ogromnem zanimanju in posvečanju iskanju odgovora na to vprašanje, dokončnega in enkrat za vselej veljavnega odgovora nanj še nimamo. Menim, da ga tudi nikoli ne bomo imeli. Zakaj? Zato, ker se to vprašanje prav v bistvu dotika vsakega človeškega bitja posebej, vsakega posameznika. Zato, ker gre za vprašanje, neločljivo povezano z iskanjem bistva življenja, eksistence, ki pa je povrh tega pogojeno še s subjektivnim faktorjem - človekovo osebnostjo, njegovimi prepričanji, željami in tako dalje. Skratka, gre za vprašanje, ki v sebi na tak ali drugačen način vsebuje (ali pa ga pogojujejo) vsa druga vprašanja in prepričanja, ki so del človekove osebnosti. Gre za vprašanje sreče.
Kaj je sreča? Kako jo doseči? Kako jo "vzdrževati"? Kako biti srečen? To je le nekaj izmed velike množice podvprašanj, ki so povezana z vprašanjem sreče. In če je podvprašanj veliko, je nanje še več odgovorov, ki jih je v tisočletjih proizvedlo človeštvo. Od religijskih, filozofskih, socioloških, psiholoških in podobnih odgovorov, pa vse tja do striktno naravoslovnih (recimo odgovorov, ki jih nudi evolucijska biologija). Skratka, kdor išče vse možne odgovore na to, kaj je sreča, bo imelpred sabo kar zajeten kup materiala, ki ga bo moral predelati. Pravzaprav bo ta kup ogromen.
To pa seveda še niti najmanj ne pomeni, da bo potem, ko bo predelal vse, kar so glede sreče zapisali, rekli in učili v celotni človeški zgodovini, imel kaj več pojma o tem, kaj sreča je - o tem, kako postati srečen, pa zelo verjetno še manj. Veliko vprašanje seveda je, ali nam srečo sploh lahko pomaga najti kdo drug ali kaka knjiga, nauk; v pomoč nam najbrž lahko je, a tisti ključni kamenček v mozaik moramo (kot v večini drugih primerov) dodati sami. Vsak človek je namreč nekaj posebnega (specifičnega, če hočete) in kot tak ne more od drugih kar v popolnosti kopirati receptov za srečo ter jih samo preslikati nase. Skratka, recepte ostalih mora jemati bolj kot učno snov, gradivo, v najboljšem primeru kot priporočila; seveda, sam se pa mora tudi odločiti, katere izmed teh receptov bo jemal kot bolj relevantne, katere pa kot manj pomembne ali celo kot popolne izmišljotine. To pa nas spet pripelje tja, kamor nas pripeljejo bolj ali manj vsa podobna vprašanja, povezana s človekom - na koncu koncev je najbolj pomemben, ključen, človek sam, oseba; ali je dovolj samostojna, "odrasla", ali zna uporabiti tisto "naravno luč razuma", ki je dana vsakemu, a pri mnogih žal bolj ali manj zakrni, ker je ne ohranjajo. In tako dalje. Skratka, na koncu ste pomembni vi.
Ne vem sicer, kaj sreča točno je, vem pa, daje to proces, nikoli končano delo, ki ga je treba ves čas ohranjati in negovati. Tu knjige in razne modrosti sicer lahkopoma-gajo, a na koncu morate, kot rečeno, ključni kamenček dodati vi. Kajti vaše sreče ne more prakticirati nekdo drug. Srečen namesto vas ne more biti nihče drug.
Gregor Alič
Taborišče Žica, kjer je bil tudi kino; med gledanjem filmov, ki so sledili po napornem delu s kamenjem, niso smeli zaspati.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Slovenija • Informativa 2009
V pomoč dijakom in študentom
14 dni pred informativnimi dnevi bo v Ljubljani potekala Informativa 2009. Gre za dogodek, katerega namen je na enem mestu ponuditi različne izobraževalne programe, od srednjih do visokošolskih programov.
Namen prireditev, ki bo potekala 30. in 31. januarja v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, je 14 dni pred informativnimi dnevi na enem mestu ponuditi pregled vseh različnih izobraževalnih programov, ki so na voljo, od srednjih šol do visokošolskih programov, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, jezikovnih tečajev, vseživljenjskega učenja itd. Pri najpomembnejšem sejemskem dogodku o izobraževanju v Sloveniji sodeluje tudi Dijaška organizacija Slovenije. »Hkrati želimo obiskovalcem na enem mestu predstaviti še druge pomembne informacije, povezane z izobraževanjem. Od tega, kje in kako lahko pridobijo štipendijo, kako lahko uredijo bivanje v času šolanja, katera podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve, kateri poklici obetajo, kako študirati ali se zaposliti v tujini,« je pojasnil Andrej Čuš, predsednik DOS.
Projekt je nastal kot pomoč bodočim dijakom in študentom pri sprejemanju odločitve o tem, kje nadaljevati šolanje. Ker imajo v času informativnih dni na šolah osnovno- in srednješolci priložnost obiskati največ tri izobraževalne programe, jim Informativa nudi dodatno možnost spoznava-
Sole lahko uveljavljajo tudi 50-odstotni popust pri nakupu vozovnic za vlak.
nja izobraževalnih ustanov. V dveh dneh bodo interesenti lahko spoznali veliko programov, hkrati zbrali še druge pomembne informacije, jih med seboj primerjali in se nato veliko lažje odločili, katero šolo obiskati v času informativnega dne in ne nazadnje, kam bodo marca oddali prijavnice za vpis. Letos bo sodelovalo več kot sto različnih institucij, med njimi izobraževalne institucije (univerze, fakultete, višje, viso-
ke in srednje šole, jezikovne in poslovne šole, veleposlaništva, izobraževalni centri in zavodi, ljudske univerze, podjetja, ki pokrivajo področje poslovnega izobraževanja in knjižnice), delodajalci in štipenditorji, nevladne in druge organizacije, ki aktivno delujejo na področju dodatnega izobraževanja, programi državnih institucij (Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministr-
stvo za delo, družino in socialne zadeve), založniki in mediji, banke, zavarovalnice, ponudniki didaktičnih pripomočkov in programi Študentske organizacije Slovenije in Dijaške organizacije Slovenije.
Vse šole, ki se bodo odločile za organiziran obisk Informative 09, bodo lahko na Slovenskih železnicah uveljavile tudi 50-odstotni popust na skupinsko vozovnico za vlak.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Ormož • Močno poraslo število bralnih značkarjev
Nepozabno potovanje z Meo
V Knjižnici Frana Ksavra Meška Ormož so bralno značko za odrasle, v sodelovanju s ptujsko in mariborsko knjižnico, pripravili že drugič. Bralni seznam, ki je bil tokrat usmerjen k ženskim pisateljicam, je pripravila Liljana Klemenčič.
Leta 2007 je v ormoški knjižnici bralno značko osvojilo osem bralcev, lani pa je priljubljenost bralne značke na Ormoškem zelo porasla, saj je knjige s seznama prebralo kar 58 članov. Pred koncem leta so v poročni dvorani ormoškega gradu za te ljubitelje knjig pripravili manjšo slovesnost, na kateri bralnih značk sicer niso delili, sta pa Milica Šavora in mag. Matjaž Neudauer, direktorica ormoške in direktor ptujske knjižnice, bralnim znač-karjem podelila priložnostna darila. V »potrdilu« o opravljeni bralni znački so bralci prejeli lično ročno izdelano bralno kazalo, majice in knjige, ki so jih prispevale založbe Mladinska knjiga, Učila, Sanje in Buča. V krajši predstavitvi smo lahko slišali, kako so posamezni bralci doživljali bralno značko in kaj jim pomeni. »Pogosto ne vemo, kaj bi brali, ko bi se radi sprostili. Zame sta bili zanimivi knjigi s seznama Petelinji zajtrk in Pika Nogavička. Kljub temu da gre za sproščujoče branje, te knjige niso brez globljih sporočil, Piko Nogavičko bi morali prebrati vsi odrasli, da bi se malo zamislili nad sabo in nasmejali na svoj način,« je svojo
izkušnjo z bralno značko opisala ena od bralk. Za prihodnje leto so si bralke, pretežno namreč beremo ženske, zaželele tudi kaj bolj veselega branja.
Večer se je nadaljeval z lite-rarno-potopisnim doživetjem, ki ga je prispevala Mea Valens, mlada, zanimiva ženska, ki ima v sebi veliko zakladov, ki jih deli
Foto: vki
Mea Valens je s svojo pripovedjo zapeljala obiskovalce v drugi svet, nato pa sta bralcem, ki so osvojili bralno značko, priložnostna darila podelila Milica Ša-vora in mag. Matjaž Neudauer, direktorica ormoške in direktor ptujske knjižnice.
s svojimi bralci. Drugače kot večina avtorjev knjig pove, da je to njena zgodba, ki je nastala iz njene osebne izkušnje in rasti in se izvila iz njenih prsi, da jo podeli z nami, če hočemo. Dvaintridesetletna ubesedoval-ka, kot se imenuje sama, je bila rojena kot Metka Peserl v Mariboru. Iz njene pripovedi je moč sklepati, da je bila dolga leta primer zelo pridne in marljive hčere, ki je študij slovenistike, s poudarkom na duhovnosti v slovenski prozi, nadgradila še z magisterijem. In ko so vsi pričakovali, da bo nadaljevala z doktoratom in ustvarila lepo akademsko kariero, ni mogla več zadrževati upora v sebi. Nekega dne je spakirala svoje reči in odšla. Nihče ni vedel, kje je, niti starši ne. Vsi so dobili lepo elektronsko pošto, v kateri je sporočila, da je pač šla in da je vse dobro. Po elektronski pošti se je oglašala domačim, ki dolgo niso vedeli, kod se potepa. Bila je v Južni Ameriki, kjer je raziskovala tujo kulturo, jezik in sebe. Iz tega potovanja k sebi je nastala knjiga z naslovom Uglašena, ki predstavlja druženje z indijanskimi plemeni skozi vizijo pisateljice. Pisateljica je zbranim preko slik, glasbe, bra-
nja in žive pripovedi približala mistiko mehiške puščave, ekvadorske džungle, pripovedi o življenju med Indijanci, o strasti v podzemnih jamah Jukatana, o večni mladosti, kopanju v slapovih. Po tem doživetju čuti moralno odgovornost, da kot nekakšna veleposlanica prvotnih prebivalcev, Indijancev, pove vsem žalostno zgodbo o njihovem izginjanju, izginjanju njihovega načina življenja, kulture, zdravilstva, obredov.
Mea Valens, kar pomeni »moja pogumna«, je z nami podelila še eno svojih strasti - petje, pa tudi strast do tujih zvenečih jezikov. Slišali smo, kako zvenijo prečudovite školjke, ki jih v Latinski Ameriki uporabljajo pri obredih, in predstavila svoje tarot karte. Več o načrtih, ubesedovanju in življenju Mee nadete na www.mea.si
Prireditve v knjižnici pa se kar vrstijo. V četrtek, 22. januarja, ob 18. uri pripravljajo naslednjo poslastico - literarni večer in predstavitev knjige Miroslava Slane Mirosa Štorklji-na kri Prlekija, biser na božjem popku. Prleški kantavtor Tadej Vesenjak pa bo zapel svoje nove pesmi. Zanimivo. Viki Klemenčič Ivanuša
Na knjižni polici
Sven Lindqvist Terra nullius
Ljubljana. Sanje, 2008
Eden najpomembnejših sodobnih švedskih piscev Sven Lindqvist se je rodil v Stockhol-mu leta 1932. Na stockholmski univerzi je doktoriral iz literarne zgodovine, s strani švedske vlade je prejel častno mesto profesorja, častni doktorat mu je podelila univerza v Uppsali. Zanj so potovanja način mišljenja, k temam pristopa na oseben in izviren način, izpostavlja odgovornost, sočutje, nepristranskost.
Napisal je okrog trideset knjig, v katerih prepleta zgodovinopisje, potopis, avtobio-grafijo, reportažo in esej. Osrednje etično vprašanje, ki si ga zastavlja v svojem pisanju, je, ali krivda kdaj zastara in ali naj napake prednikov poravnajo njihovi potomci.
Knjigo Terra nullius je napisal leta 2005, v slovenščini je izšla pri založbi Sanje v letu 2008 in to je zaenkrat tudi edino njegovo v slovenščino prevedeno delo, kmalu pa bo izšla knjiga Iztrebite vse divjake. Lindqvistova knjiga je zbirka sočutnih povzetkov ali vtisov, ki pravijo, da sta Aborigine pred popolnim uničenjem rešili njihova umetnost in kultura. (Tako kot nas Slovence, ki smo obstali samo zavoljo svoje kulture in književnosti.) Terra nullius (v latinščini nikogaršnja zemlja), izvorno zemlja, ki ni pripadala rimskemu imperiju, v srednjem veku: zemlja, ki ne pripada kakemu krščanskemu vladarju, kasneje prazna, nenaseljena zemlja, do katere je upravičena prva evropska država, ki jo zasede. Tehnično in vojaško razvitejša civilizacija je premagala tehnično podrejeno. Aborigini so v Moorundie bivali že vsaj 5000 let. Takoj ko so bili belci številnejši, so črni obležali v mlaki krvi. Črni so zbolevali za boleznimi belcev, ki so preganjali črne ženske. Čez nekaj desetletij je izginilo celo pleme. Vsaka nova generacija se rodi brez krivde, vendar moraprevze-ti dolgove in odgovornost. Gledano skozi kitajske oči je Avstralija tako rekoč nenaseljena. Avstralija je največja svetovna proizvajalka opalov, mrtvo najdišče Coober Pedy smrdi kot star pijanec. Uluru so leta 1985 »vrnili« praprebivalcem te dežele. Za belce so bili staroselci kani-bali, demoni, ki jih je treba izkoreniniti. Ubiti črnega ni bilo nič hujše kot ubiti psa. Leta 1881 je bilo v Avstraliji vsega pet belih žensk. Večina belcev je bila prepričana, da pripadajo ubiti podrejeni rasi in so se pri tem sklicevali na Darwina. Če domorodci preživijo, predstavljajo same težave. Znanost je prikazovala opis domorodca kot golega, poraščenega divjaka, ki se ne umiva in izvaja grozljive ceremonije, ki jih je podedoval od prednikov. Zahvaljujoč civiliziranju bo čez sto let za njim ostal samo grobo oblikovani kamen. Ko so zgodnji popotniki našli jamske slikarije, so bili navdušeni, hkrati pa prepričani, da jih je ustvaril nekdo drug, ne Aborigini. Zakaj postane oblikovni svet črnih umetnost šele, ko ga posnemajo belci? Po zaslugi etnologov je postalo pleme Arunta svetovno poznano, to je bila hkrati ena najuspešnejših oglaševalskih akcij v zgodovini. Durkheim in Freud sta Aborigine izkoristila za kukalo v izvor človeške kulture. Vzrok za vedno nove preselitve je bila potreba, izseliti jih iz zemlje, ki je postala dragocena. Belci jih niso več streljali, ampak zastrupljali z alkoholom. Na prelomu stoletja je belo družbo skrbelo nenehno naraščanje »mešancev«. Običajno je bilo,da so beli moški s črnimi ženskami spočeli otroke in za njih niso skrbeli. Engels je povzel Marxove zapiske po njegovi smrti in pisal nesmisle o spolnem življenju Abori-ginov. Skupno tem velikim umom je, da nikoli niso bili v Avstraliji! Otroci Aboriginov so odraščali v veliki svobodi, bili so ljubljeni in negovani. Malim črnim potapljačem biserov so lomili zapestja, več kot dve leti tako ni nihče preživel. Brate in sestre so sistematično ločili in jih poslali v različne sirotišnice. Dekleta so posiljevali in pretepali. Odpribližno 200.000žensk, ki so jih med drugo svetovno vojno rekrutirali v japonske javne hiše, jih danes živi le še nekaj tisoč.
Moderna tehnika je potrebovala samo deset let, da je uničila večtisočletne naravne zaloge vode. Kmalu so morali prvotni prebivalci prositi za vodo, hrano in denar, mala črna dekleta pa so odpeljali, jih posilili in zavrgli. Resničen namen misijonarjev je bil zlomiti tradicionalno kulturo, še posebej avtoriteto klana. Svobodna izbira med dvema kulturama ni bila mogoča. Njihov prostor so razstrelili z atomsko bombo in pri tem opisovali reaktivni oblak kot podobo Aborigina. Stari možje Arunta z grozo zrejo v prihodnost, kjer gredo pesmi, obredi in vse kar drži vesolje pokonci, v pozabo.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Pred domačim občinstvom na zmago Strani 12
Rokomet
SP 2009: danes odločitev o polfinalistih
Strani 12
Strelstvo
Pšajd do zmage iz ozadja
Strani 13
Odbojka
Benedičank z zmago ujele Ptujčanke
Strani 13
Mali nogomet
Ptujčani osvojili trdnjavo v Nazarjah
Strani 14 Nogomet, rokomet
Zanimivosti iz prestopnih rokov
Strani 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik $
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Labod Drava
Da Silva iz Primorja v Dravo
Na tiskovni konferenci NK Labod Drava Ptuj so predstavili okrepitve pred spomladanskim delom prvenstva, ki se začne 21. februarja, prisotna pa sta bila tudi glavni in pomožni trener Adnan Zildžovič in Franci Fridl ter novi generalni direktor Michael Krenn. Slednji je doslej opravljal funkcijo trenerja vratarjev, nova uprava pa mu je zaupala še odgovornejšo delovno mesto.
Prvi je oceno dosedanjega dela priprav in dela na treningih podal trener Adnan Zildžovič: »Z dosedanjim delom sem zelo zadovoljen. Moji igralci so že lahko spoznali, da je moja glavna iztočnica red in disciplina, že sedaj pa veliko delamo tudi na taktiki. Hitreje, kot sem sam pričakoval, so sprejeli moj način dela. Najverjetneje je glavni razlog v tem, da sem dal vsem vedeti, da si lahko mesto v enajsterici zagotovijo samo s pravim pristopom na treningih in tekmah.«
Predvidevali ste en teden priprav na Pagu, a so te odpadle: »V soboto, 24. 1., smo odpotovali na Pag, za katerega sem se odločil predvsem zaradi mira, ki bi ga tam imeli, a smo se še isti dan vrnili, saj vremenski pogoji niso bili ugodni. Sedaj bomo nadaljevali z delom na Ptuju, že v sredo pa imamo napovedano tekmo s Šentjurjem. Zaključni del priprav in finalizacijo forme bomo opravili v Medulinu, kjer bomo odigrali tudi dve ali tri tekme s prvoligaši iz prostora bivše Jugoslavije.«
Glavni trener Laboda Drave je sodeloval tudi pri izbiri vseh okrepitev. »Čeprav so se pogovori s Čehom in Tignjem začeli že pred mojim prihodom na
Joao Gabriel Da Silva: »S
Primorjem se nismo mogli dogovoriti za nadaljnje sodelovanje, zato sva z direktorjem ugotovila, da je sporazumni odhod najboljša rešitev. Pomembno je, da smo se razšli korektno, brez nesoglasij. Podpis pogodbe z Labodom Dravo je tako v tem trenutku najboljša rešitev zame v Sloveniji. Srečen sem, saj vidim, da je tu na Ptuju dobra ekipa, s katero lahko naredimo dober rezultat. Skupaj z ostalimi okrepitvami lahko zagotovo pokažemo nogomet, s katerim bodo zadovoljni tudi gledalci. V Ajdovščini sem pod vodstvom Pinnija in Lokice igral na mestu zadnjega veznega igralca, kako pa bo odločil trener Laboda Drave, pa bomo šele videli. Edino pomembno je, da si čim prej zagotovimo obstanek.«
V ekipi za zdaj ostajata tudi Doris Kelenc in Miljenko Bošnjak, ki še naprej trenirata s Ptujčani. Pogovori s hrvaškim klubom Sesvete še potekajo. »Zaenkrat še ni prišlo do dogovora med upravama obeh klubov, do končne odločitve pa bo prišlo najverjetneje tik pred koncem prestopnega roka. Upam, da se bosta kluba uspela dogovoriti o višini odškodnine, tako da bomo vsi zadovoljni,« je povedal Miljenko Bošnjak, ki še ostaja z Dravo.
Foto: Črtomir Goznik
Joao Gabriel Da Silva: »Labod Drava je bila zame v tem trenutku najboljša rešitev v Sloveniji.«
Ptuj, sem se z obema strinjal, saj smo prav takšne izkušene igralce potrebovali. Vse odločitve smo sprejeli skupaj z generalnim direktorjem in drugimi člani uprave, tako da sem s tem zelo zadovoljen. Z da Silvo bomo okrepili konkurenco v moštvu v zvezni vrsti: zagovarjam tezo, da igrajo samo tisti, ki si to v danem trenutku z delom in formo prislužijo. Da Silvo sem spremljal na štirih tekmah, tudi na tekmi z Dravo, in vselej je bil med najboljšimi na igrišču. Edina dilema nam je ostala še pri tretjem vratarju; ne želim, da ob morebitni poškodbi ostanemo samo z enim vratarjem, kar se mi je npr. zgodilo pri Beli krajini - ko se je poškodoval še drugi, smo na koncu ostali brez pravega vratarja in zaradi tega izgubili 2. mesto v 2. SNL,« je zaradi slabe izkušnje v dilemi Zildžovič.
Ob že znanih novincih, Alešu Čehu (»Mariborčani so se v Lendavo vozili po avtocesti, jaz pa edini po navadnih cestah - ni šlo več tako naprej«) in Senadu Tignju (»Od ekipe, s katero sem pred leti igral na Ptuju, manjkajo samo starci « (smeh)), sta bila tokrat prisotna še dva: avstrijski vratar Daniel Bartosch in 24-letni
Brazilec Joao Gabriel da Silva. Slednji je zadnja pol leta nosil dres ajdovskega Primorja, s Ptujčani pa je podpisal 6-me-sečno pogodbo. Svojo pot v Evropi je pred petimi leti začel pri splitskem Hajduku, kjer je bil na preizkušnji. Pot ga je nato vodila v Solin in pozneje v Šibenik, od koder je prišel v Slovenijo. V jesenskem delu prvenstva je za Primorje odigral 17 tekem, na njih pa je dosegel tudi dva zadetka. Zagotovo je bil prvi namen okrepiti Labod Dravo, eden od stranskih pa je tudi oslabitev Primorja, neposrednega tekmeca Ptujčanov za obstanek. Se bo namera izšla?
Jože Mohorič
Nogomet • NZS
Bo predsednika zamenjal podpredsednik?
20. februarja bodo na Brdu pri Kranju volitve za mesto predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS). Dozdajšnjemu predsedniku Rudiju Zavrlu, ki je na tem mestu že skoraj 20 let (5 mandatov), namreč poteče mandat, zato je to redna volilna skupščina.
Zaenkrat še vedno ni znano, ali bo Zavrl kandidiral še šestič, zagotovo pa bo kandidaturo oddal eden od dosedanjih petih podpredsednikov, Tugomir Frajman. Le-ta je namreč v petek v Ljubljani kot prvi javno predstavil svoj program. Če bi sodili po tem, kdo ga je pri tem podprl, potem bi lahko že danes zapisali, da bomo zagotovo dobili novega predsednika. Na predstavitvi so bili namreč prisotni predsedniki šestih (Celje, Koper, Murska Sobota, Maribor, Lendava in Ptuj) Medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), ki so že podpisali sporazum o podpiranju Frajmana pri njegovi kandidaturi. Predsednika sicer volijo delegati iz devetih MNZ in predstavniki sodniške in trenerske organizacije, ki imajo skupaj 38 glasov.
Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj, ki ima na skupščini 4 delegate, je o tem sporazumu povedal: »Dejansko
Foto: Črtomir Goznik
Rudi Zavrl (levo) je NZS vodil skoraj 20 let. Je nastopil čas za zamenjavo?
smo dosegli predstavniki teh šestih zvez širok konsenz. Bistveno je, da smo vsi sodelovali pri nastajanju programa, ki je dovolj široko zastavljen, da zajema vsa področja delovanja NZS. Odločitev o Tugomiru Frajmanu je odločitev o »kontinuirani spremembi«: kandidat je bil že tri mandate podpredsednik, pozna delovanje zveze, s svojimi prijemi pa lahko pripomore k še učinkovitejšemu delovanje zveze.«
Kako lahko volilno morje z morebitnimi kandidaturami razburkajo drugi morebitni
kandidati za predsednika NZS, predvsem predsednik MNZ Ljubljana Ivan Simič in tudi Rudi Zavrl, pa je že drugo vprašanje. Prvemu je pred dobrima dvema letoma spodletel puč pod močnim pokroviteljstvom nekdanjih članov zlate generacije, ki se tokrat držijo zelo v ozadju, drugi pa ima v rokavu vsaj nekaj asov, ki si jih je priigral v 20 letih predsedovanja najbolj množični in najbolj bogati panožni zvezi. Jih bo uporabil ali bo s trona sestopil prostovoljno?
JM
Olimpijski komite Slovenije
Priznanje tudi za Blaža Rola in Mino Markovič
Na podelitvi priznanj za najboljše športnike Maribora za leto 2008 je Olimpijski komite Slovenije podelil tudi priznanja športnikom za posebne dosežke v preteklem letu. Prejela sta jih tudi dva Ptujčana, in sicer Mina Markovič in Blaž Rola.
Športna plezalka Mina si je zlato priznanje prislužila z osvojitvijo 3. mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala in z osvojitvijo bronaste medalje na evropskem prvenstvu v Parizu. Teniški igralec Blaž Rola je bronasto priznanje prejel zaradi osvojitve naslova ekipnega evropskega prvaka s slovensko reprezentanco do 18. leta starosti. V tej ekipi je bil Blaž najvišje postavljeni igralec.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič: »Vesela sem, da OKS, ki je pomembno športno združenje, spremlja tudi ne-olimpijske športe.«
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola: »Veliko mi pomeni, da sem bil v družbi najboljših športnikov Maribora, škoda le, da niso povabili celotne ekipe.«
Rokomet • Urška Levstik, ZRK MT Ptuj
Pred domačim občinstvom na zmago
Ptujske rokometašice Mer-catorja Tenzorja iz Ptuja se po trinajstih odigranih krogih nahajajo na sedmem mestu prvenstvene razpredelnice, s šestimi točkami prednosti pred krajnsko Savo. To je mesto, ki še vodi v končnico tekmovanj a. Omenjena prednost zaenkrat daje Ptujčankam kar precejšnjo psihološko stabilnost.
Jutri (v sredo) bo odigran 14. krog. Na Ptuj prihaja ekipa iz Pirana, ki je na desetem mestu prvenstvene razpredelnice. To je torej lepa priložnost za zmago, ki bi bila za mlade ptujske rokometašice, ki dobivajo vedno večjo minutažo v članski ekipi, zelo pomembna. Med njimi je tudi Urška Levstik, ki nam je uvodoma dejala: »Res je, da dobivamo mlajše vedno več priložnosti za igro. Zadnji dve tekmi smo odigrale dobro, najprej v Celju, kjer smo osvojile točko, na Ptuju pa smo proti Krki nesrečno izgubile. V sredo spet pričakujem dobro igro in seveda zmago pred do-
Urška Levstik, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
FOTO: Andrej Petrovič
mačim občinstvom.«
V močni igralski zasedbi so mlade v preteklosti dobivale malo priložnosti, sedaj pa jim jo trener Nikola Bistrovič namenja vse več. »Vse me mlajše že precej časa treniramo s člansko ekipo, kjer je igra veliko hitrejša in bolj trda, vendar smo se z dobrim delom in z nasveti izkušenejših igralk temu že prilagodile. Smo na sedmem mestu in med ekipami za končnico - tu želimo tudi ostati, mogoče pa še napredovati za kakšno mesto na prvenstveni razpredelnici,« je povedala Urška.
Seveda imajo mladi športniki in športnice tudi svoje skrite cilje in ambicije, ki jih želijo uresničiti. O svojih ciljih nam je Urška dejala: »Seveda je moj osnovni cilj, da igram čim več in sem uspešna s klubom. Upam pa, da bom nekoč nastopila tudi za slovensko reprezentanco.«
Danilo Klajnšek
Rokometne novice
Mini rokomet •
1. turnir akcije Rokomet - moja igra
Največ uspeha Ormožanom
V športni dvorani na Hardeku je potekal 1. turnir akcije Rokomet moja igra za področje Spodnje Po-dravje, kjer nastopajo OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja, OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Gorišnica. V letošnjem tekmovanju, ki se bo zaključilo z velikim finalom v celjskem Zlatorogu, imajo pravico nastopa osnovnošolci, rojeni leta 1998 in mlajši. Na 1. turnirju v Ormožu je nastopilo 47 mladih rokometašev iz štirih osnovnih šol. Največ uspeha so poželi Ormožani. Naslednji turnir bo v Podgorcih pripravila OŠ Velika Nedelja.
Rezultati: OŠ Ormož 1 - OŠ V. Nedelja 34:2, OŠ Ormož 2 - OŠ Gorišnica 15:5, OŠ Ormož 1 - OŠ Gorišnica 30 :13, OŠ Miklavž - OŠ V. Nedelja 20:5,
OŠ Ormož 2 - OŠ V. Nedelja 18:5, OŠ Ormož 1 - OŠ Miklavž 19:11.
Lestvica: 1. OŠ Ormož 1 6 točk (83:26), 2. OŠ Ormož 2 4 točke (33 :10), 3. OŠ Miklavž 2 točki (31:24), 4. OŠ Gorišnica 0 točk (18:45), 5. OŠ V. Nedelja 0 točk (12:72).
Postave ekip:
Ormož 1: Plavec, Ulaga 12, Horvat 23, T. Kosi 23, Lukner 5, Grabovac 11, Sovič, G. Hebar 6, Notesberg 3. Trener: Mladen Grabovac.
Ormož 2: Rizman, Korpič, Lesjak, Kozel 1, M. Hebar 9, Zidarič 11, Voljč 3, Voršič 4, Niedorfer 5. Trener: Uroš Krstič.
Miklavž: Caf, Žganjar, Kaučič 11, Perger, Ozmec 18, Ivanuša 2, Luci, Zadravec, Bogša, Belec. Trenerka: Danica Zorec.
Gorišnica: Zebec, Geč, Žnidarič 3, Arnejčič 5, Kuhar, Sok 10. Trener: Aleš Belšak
V. Nedelja: Žižek Cvetko 6, Cigla-rič, Klemenčič 2, Gorenčič, Ambrož, Škrjanec, Jaušovec, Roškar, Pučko, Šoštarič 2, U. Kosi 1, Hržič 1, Modri-njak, Jaušovec. Trener: Peter Zorli KU
1. mladinska liga, 13. krog: Koprčani čez Hardek v peti prestavi
Jeruzalem - Cimos 32:41 (18:20)
Jeruzalem: P. Marin; Bogadi 5, Klemenčič 1, Rajšp 3, Budja, Kova-čič, Sok 9 (5), Majcen, Zorli, Hebar 6, Dogša, Krabonja 7, J. Marin. Trener: Vlado Hebar.
Na Hardeku je gostovala vodeča ekipa 1. mladinske lige, Cimos Koper. Ormožani niso vodili niti enkrat, do rezultata 24:24 pa je bilo srečanje precej izenačeno. V nadaljevanju so gostitelji nekajkrat prehitro zaključili napade, kar so preko hitrih protinapadov spretno kaznovali gostje. Ormožani kljub porazu niso razočarali, odsotnost nekaterih igralcev pa se jim je enostavno preveč poznala.
Mlajši dečki B vzhod, 12. krog: prvi poraz Ormožanov
Zlatorog - Jeruzalem 26:22 (14:12)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec, Rizman, Caf; Lukner 2, A. Lukman 1, Belec, V. Lukman 1, Štumberger, Žganec 1, Grabovac, Ozmec, Ulaga 3 (2), Kolmančič 8, Horvat 6 (1), Niedorfer, Kozel, Voljč, Voršič. Trener: Uroš Krstič.
Celjski Zlatorog je v derbiju vo-dečih na prvenstveni lestvici z zasluženo zmago prekinil niz enajstih zaporednih zmag ormoških mlajših dečkov B. Poraz v Zlatorogu je bil
za Ormožane neizbežen, saj je bila obramba, sicer zaščitni znak mladih Jeruzalemčkov, katastrofalna. Do te tekme so Ormožani po srečanju prejemali le štirinajst golov, tokrat so jim jih Celjani štirinajst nasuli že po 1. polčasu. Kljub slabi predstavi Jeruzalema je bil izid v 36. minuti le gol prednosti za Pivovarje, 21:20. V samem zaključku je Zlatorogu uspelo izkoristiti številne napake gostov in doseči prestižno zmago. Obe ekipi se bosta pomerili tudi v polfinalni skupini skupaj s Krškim (drugi v skupini Jug) in z Dravo ali Gorišnico (četrtouvrščeno ekipo Vzhoda), v veliki finale bo napredovala le prvo-uvrščena ekipa.
V	soboto, 31. 1., ob 11. uri mladi Vinarji na Hardeku gostijo sosede s Ptuja.
Mlajši dečki A Vzhod, 12. krog: pričakovan visok poraz
Zlatorog - Jeruzalem 31:5 (13:4)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec, Rizman, Caf; Lukner, A. Lukman 1, Belec, V. Lukman 1, Štumberger, Žganec 1, Grabovac, Ulaga, Kolmančič, Horvat 1, Niedorfer, Kozel, Voljč, Voršič, Zorec 2 (1). Trener: Uroš Krstič.
Zaradi bolezni oslabljeni Ormožani so na srečanju s Celjani ostali še brez pomoči Kolmančiča in Ozmeca, kar je pomenilo, da se niso mogli upirati leto starejšim gostiteljem, državnim prvakom.
V	soboto, 31. 1., ob 12.15 mlajši dečki A Jeruzalema na Hardeku gostijo ptujsko Dravo.
KU
Ekipa OS Ormož 1
Tenis • Zimska liga
1. liga: Kellersport prvi zasledovalec
DrugI del prvenstva so najbolje začeli Igralci Skorbe, Kellersportsa In TC Luka, ki so slavili maksimalne zmage. Med vodilnima ekipama tako še naprej ostaja razlika štirih točk. Čeprav končni rezultati kažejo na zanesljive zmage omenjenih ekip, so bili skoraj vsi dvoboji precej izenačeni in napeti in bi lahko kakšno točko osvojile tudi poražene ekipe.
REZULTATI 6. KROGA: TK SKOR-
BA - TRGOVINE JAGER 3:0 (Plajnšek
-	Križe 9:5, Glodež - Jagarinec 9:4, Žitnik/Plajnšek - Zavrnik/Križe 9:6); KELLERSPORTS - HIŠA KAGER 3:0
(Majcenovič - Kreševič 9:4, Kola rič
-	Šabeder 9:3, Gostan/Kolarič - Ša-beder/Kreševič 7:6); TK NEPTUN
-	TC LUKA 0:3 (Horvat - Kocjan 7:9, Korošec - Pušnik 4:7, Korošec/Horvat - Merc/Kocjan 5:9).
VRSTNI RED: TK Skorba 15, Kellersports 11, TC Luka, Trgovine Jager in TK Neptun 8, Hiša Kager 4 točke.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Z Navezo na Uršljo goro
Planinsko društvo Naveza, Vareja 2 a, Videm pri Ptuju, organizira 7. februarja pohod na Uršljo goro, 1699 m.
Urnik pohoda: pohodniki se zberemo pred trgovino Žerak na Vidmu ob 7. uri, od koder se bomo odpeljali z avtobusom do Poštarskega doma pod Plešivcem.
Smer pohoda: Od Poštarskega doma se bomo odpravili proti vrhu, kjer bo daljši postanek za malico. Zmerne hoje do vrha je približno 2,5 do 3 ure. Po počitku se bomo spustili do Poštarskega doma, kjer nas bo čakal avtobus.
Oprema: planinski čevlji, topla oblačila, pohodne palice, gamaše (kdor jih ima), oprema primerna času. Hrana in pijača iz nahrbtnika, možnost tudi v koči.
Prevoz: avtobus, cena 13 evrov.
Vodil bo vodnik PZS Branko Forstnerič s sovodniki.
Prijave sprejema tajnica PD Naveza Majda Forstnerič na telefon 041 604 490 in Branko F. 041 488 625 s plačano članarino za 2009 do zasedbe avtobusa.
Želimo vam obilo prijetnih užitkov na pohodu in druženju!
Piše: Uroš Krstič
Rokometno SP 2009 na Hrvaškem: danes odločitve o vseh polfinalistih
Svetovno prvenstvo na Hrvaškem 2009prihaja k svojemu vrhuncu. Danes popoldne (v torek, op. a.) bodo padle odločitve o zadnjih polfinalistih. Pot v polfinale sta si že zagotovili Hrvaška in Francija, ki se bosta danes v Zagrebu pomerili za prestižno prvo mesto. Prav zanimivo bo videti, ali bosta ekipi kalkulirali ali pa bosta odigrali na vso moč. Če bi šlo za finalno tekmo, bi stavil na Francoze, tokrat pa verjamem, da so bližje zmagi naši južne sosedje. Slednji so precej dvignili nivo svoje igre in moram priznati, da uživam v njihovi igri. Najmočnejši adut Hrvatov je odlična obramba 3-2-1, največ težav pa jim povzroča povprečen vratarski dvojec Lo-sert - Alilovic, ki težko zbere potrebnih 15 obramb po tekmi. Mladi Duvnjak je zrasel v izjemnega igralca in še Balic na tem SP živi v njegovi senci. Precej bolj zapleteno je v skupini, ki se odvija v Zadru. Danska, Nemčija, Poljska in Norveška še imajo upanje za polfinale. Današnja para, ki odločata o polfinalistih, sta naslednja:
Danska - Nemčija; Nemčija je padla v težave zaradi poškodb in se bo težko izvlekla iz hude kaše. Aktualni svetovni prvaki so ostali brez poškodovanega Krausa, Hensu in Glan-dorfu pa počasi zmanjkuje moči. Moč nemške reprezentance tiči v vratarjih, ki so eni najboljših na prvenstvu. Danska je doživela hladen tuš proti Poljski, vendar se je proti Makedoniji z zmago spet pobrala. Več možnosti dajem Skandinav-cem, ki bodo z hitro igro zlomili odpor Nemčije, ki na tem prvenstvu le ni tako močna, da bi se uvrstila med dobitnike kolajn.
Poljska - Norveška; Poljaki so ujeli ritem in so proti Norvežanom v vlogi velikega favorita ter blizu uvrstitve v polfinale. Dolga in kvalitetna klop je največjiplus Poljakov. Na drugi strani igra Norvežanov bazira na Kjellingu in vratarju Egeju, kipa bosta težko zaustavila vse boljšo Poljsko.
Glede na razplet, ki ga predvidevam, bosta polfinalna para naslednja: Hrvaška - Poljska in Danska - Francija.
Spet kritike na sojenje
V petkovi številki sem omenil, da sta slovenska sodnika Krstič in Ljubič korektno sodila na tekmi med Poljsko in Tunizijo, ki sem si jo ogledal v Varaždinu. V nedeljo je naš par sodil tekmo med Norveško in Nemčijo ter s strani poražencev (Nemcev) doživel hude kritike. Sojenje je res bilo daleč od solidnega, vendar se z njuno odločitvijo v zadnjih sekundah tekme, ko Nemci dvakrat niso pravilno izvedli avta, strinjam. Živce je po tekmi izgubil sicer mirni nemški selektor Brand, ki je s pestjo žugal našemu sodniškemu paru. Po koncu tekme je med prenosom na RTL televiziji izgubil živce še Baur, bivši kapetan nemške rokometne reprezentance, ki na tem SP opravlja vlogo strokovnega sokomentatorja. Baur je celo omenil, da ni čudno, da sta tako slabo sodila, saj ju je v teh dneh, kar pogostokrat srečal za šankom. Zanimivo, da se Nemci niso jezili na sojenje na minulih tekmah, ko so imeli veliko pomoč prav s strani sodnikov. Tudi preostali sodniški pari na prvenstvu ne blestijo in sojenje na SP si zasluži črno piko. V prihodnosti bo treba glede sojenja pošteno zavihati rokave, sicer se rokometu slabo piše.
Kegljanje
Dekleta presenetila vodilni Impol
Drugi del prvenstva so odlično začele kegljavke ptujske Drave, ki so gostovale v Slovenski Bistrici pri vodeči ekipi Impola in jim prizadele prvi poraz v dosedanjem poteku prvenstva. Ptujčanke so bile prepričljive in so v skupnem seštevku premagale svoje domačinke za 89 kegljev.
Fantje pa so na Ptuju doživeli pravi polom in so visoko izgubili z Impolom. V zelo izenačeni ligi je to boleč poraz, ki jih oddaljuje od sredine lestvice.
2. SKL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 11. KROGA: Drava -Impol 1:7 (3008 - 3202), Pivovarna Laško - Rudnik 3:5, Litija - Šoštanj 2:6, Fužinar - Miklavž 6:2, Konjice II. - Lent6:2
2:6.
1.	IMPOL
2.	FUŽINAR
3.	KOMCEL
4.	DRAVA
5.	NAFTA
6.	LITIJA
7.	MIROTEKS II
6	0	1
5	0	2
4	0	2
3	1	3
3	0	4
1	1	5
1	0	6
12 10 8 7 6 3 2
1. ŠOŠTANJ	11 9 0	2	18
2. KONJICE II.	11 8 2	1	18
3. PIVOVARNA	LAŠKO 11 5 2	4	12
4. IMPOL	11 5 1	5	11
5. LENT	11 4 2	5	10
6. RUDNIK	11 5 0	6	10
7. MIKLAVŽ	11 5 0	6	10
8. LITIJA	11 4 1	5	9
9. DRAVA	11 3 1	7	7
10. FUŽINAR	11 2 1	8	5
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Impol -Drava 2:6 (3007 - 3096), Miroteks III. - Nafta 2,5:5,5, Litija - Fužinar
1. A SKL, MOŠKI
Rezultati 11. kroga: Konstruktor
-	Siliko 7:1, Konjice - Novolit 7:1, Triglav - Interokno 5:3, Sinet - Ljubljana/Slovan 7:1, Proteus LIV - Radenska 3:5 (3463:3487).
Radenska: Marinič 575, Harc 614, Borovič 583, Šebjanič 537, Emeršič 566, Kovačič 612. Radenska je na 2. mestu (16 točk), v 12. krogu (31.1.) pa gosti vrsto Konjic.
1. B SKL, ŽENSKE
Rezultati 11. kroga: Eta - Šoštanj 2:6, Ljubelj - Slovenj Gradec 7:1, Triglav - Trebnje 5:3, Rudar
-	Miroteks 1:7, Proteus LIV - Radenska 6:2 (3184:3086).
Radenska: Muršič 547, Divjak Benko 536, Rojnik 494, Kaučič 485, Hojnik 497, Štiberc 527.
Radenska je na 6. mestu (8 točk), v 12. krogu (31. 1.) gosti ekipo Rudarja.
DK, NŠ
Namizni tenis
Dober odpor državnim prvakom
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 10. KROGA: Ptuj - Maribor Finea 3:5, Krka - Petrol Olimpija 5:1, Kema Puconci - Radlje 5:0, Edigs Mengeš - Sobota 0:5, Melamin Kočevje - Tempo Velenje 3:5.
1. MARIBOR FINEA	10	10	0	20
2. KRKA	10	9	1	18
3. KEMA PUCONCI	10	8	2	16
4. SOBOTA	10	7	3	14
5. MELAMIN KOČEVJE	10	5	5	10
6. PTUJ	10	4	6	8
7. EDIGS MENGEŠ	10	3	7	6
8. PETROL OLIMPIJA	10	2	8	4
9. TEMPO VELENJE	10	1	9	2
10. RADLJE	10	1	9	2
PTUJ - MARIBOR FINEA 3:5
Ovčar - Komac 0:3, Pavič - Za-foštnik 0:3, Piljak - Japec 3:1, Pavič - Komac 3:2, Ovčar - Japec 0:3, Piljak - Zafoštnik 1:3, Pavič - Japec 3:0, Piljak - Komac 0:3
Po dobrem mesecu dni premora so ligaški del tekmovanja nadaljevali v vseh namiznote-niških ligah. Prva četvorka v 1. SNTL je po pričakovanjih slavila. Najbolj se je »zatikalo« državnim prvakom iz Maribora, kjer so jih na Ptuju domačini dodobra namučili. Gostje so sicer nastopili brez Jaslovskega, svojega dne pa ni imel niti Ja-pec. To so izkoristili domačini, saj sta Danilo Piljak in Bojan Pavič slavila zmage nad njim, ob tem pa je Pavič presenetil še Komca.
Nekoliko nepričakovano so se svoje prve zmage veselili Velenjčani, ki so slavili v Kočevju, kjer so domačini nastopili brez prvega igralca Smrekarja.
2. SNTL ŽENSKE
V 2. ženski ligi igralke NTK Ptuj veljajo za izrazitega favorita, to vlogo pa dosledno upravi-čujejo. Tokrat so v gosteh premagale svoje prve zasledovalke Rakek in Preserje ter pri tem oddale le eno igro. Prednost so s tem povečale na domala nedosegljivih 6 točk.
REZULTATI 4. KROGA: Rakek - Ptuj 1:5, Preserje - Ptuj 0:5, Sobota - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:1,
3. SNTL MOŠKI
V 3. ligi so igralci druge ekipe Ptuja slavili dve zmagi in še naprej ostajajo vodeče moštvo. Pomembna je bila predvsem zmaga proti ekipi iz Gornje Radgone, ki jo je v zadnjem dvoboju priboril Jan Janžeko-vič proti Ropoši. Igralci iz Cir-kovc so dvakrat izgubili.
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj II.
- Logatec 5:1, Ptuj II. - Žogica Radgona 5:4, Cirkovce - Žogica Radgona 0:5, Cirkovce - Logatec 1:5, Branik Markezit - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:2, Križe - Kajuh Slovan 5:4, Škofja Loka - Melamin Kočevje II. 5:0, Križe - Melamin II. 5:0, Škofja Loka - Kajuh Slovan 5:3.
Preserje - Vesna Zalog 5:4, Rakek				1. PTUJ II.	11	10	1	20
- Vesna Zalog 3:5.				2. ŠKOFJA LOKA	11	9	2	18
1. PTUJ 7	7	0	14	3. ŽOGICA RADGONA	11	8	3	16
2. RAKEK 7	4	3	8	4. KRIŽE	11	6	5	12
3. PRESERJE 7	4	3	8	5. MELAMIN KOČEVJE II	.-2 11	6	5	10
4. SOBOTA 6	3	3	6	6. LOGATEC	11	5	6	10
5. VESNA ZALOG 7	2	5	4	7. BRANIK MARKEZIT	10	4	6	8
6. KROV. RAKUŠA LJUTOMER 6	0	6	0	8. KAJUH SLOVAN	11	4	7	8
RAKEK - PTUJ 1:5				9. CIRKOVCE	11	2	9	4
				10. KROV. RAKUŠA LJUT0MER10		0	10	0
Maša Farkaš - Matjašič 0:3, Strohscak - Rojko 0:3, Manca Farkaš - Zera 0:3, Strohscak - Matjašič 3:0, Soldat - Zera 0:3, Manca Farkaš - Rojko 0:3
PRESERJE - PTUJ 0:5
Peršin - Terbuc 1:3, Gregorka - Zera 0:3, Ogrozek - Rojko 0:3, Gregorka - Terbuc 1:3, Lukič - Rojko 0:3
PTUJ II. - ŽOGICA GORNJA RADGONA 5:4
Janžekovič - Gider 1:3, Krušič
-	Ropoša 2:3, Drčič - Gorčan 3:0, Krušič - Gider 3:0, Janžekovič - Gorčan 0:3, Drčič - Ropoša 3:1, Krušič
-	Gorčan 3:0, Drčič - Gider 2:3, Jan-žekovič - Ropoša 3:1
DK
Strelstvo • 3. turnir Pokala SZS
Pšajdu zmaga iz ozadja
V soboto se je na centralnem strelišču v Ljubljani, po dolgem dvomesečnem premoru, s 3. turnirjem začela odvijati druga polovica Pokala SZS. V 1. A DL v streljanju z zračno pištolo so še drugo zaporedno ekipno zmago vknjižili strelci SD Jur-šinci, ki so bili tokrat najboljši s 1127 krogi in tako v skupnem seštevku ekipnega Pokala prevzeli vodstvo. Velik preboj je uspel tudi Ptujčanom, ki so s
1121 krogi osvojili 2. mesto, v skupnem seštevku pa napredovali s 7. na 4. mesto. Da je bil izkupiček ekip iz Spodnjega Podravja popoln, so poskrbeli še aktualni prvaki iz Kidričevega, ki so s 1119 krogi osvojili 3. mesto. Med posamezniki je po kvalifikacijah najboljši položaj držala Ptujčanka Majda Raušl s 383 krogi pred Aleksandrom Cigiaričem s 381 in Romano Prelec (osebni
Odbojka • 1. DOL (ž)
Benedičanke pobegnile z dna
Benedikt - AC Prstec Ptuj 3:0 (19, 24, 15)
Benedikt: Rajšp, Borko, Horvat, Dvoršak, Thiry, Jančar, Herič, Kamnik, Klasinc
AC Prstec Ptuj: Sitar, McName, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik.
V štajerskem obračunu v prvi odbojkarski ligi so Bene-dičanke v soboto pripravile presenečenje in brez izgubljenega niza premagale ptujsko moštvo. Gostje, ki so pred tekmo veljale za favoritinje, so bile
brez možnosti za uspeh. Še najbližje zmagi so bile v drugem nizu, ko so osvojile 24 točk. V tretjem so Ptujčanke povsem popustile in tako sta zmaga ter vse tri točke ostale v Slovenskih goricah. »Končno se nam je vse izšlo in smo zaigrale, kot si želimo vselej. Odločilen je bil drugi niz, ko smo se menjavale v vodstvu. Na koncu smo bile bolj zbrane in tudi z malo sreče naredile odločilen korak k zmagi. Zdaj je položaj na lestvici zakompliciran, vse je še odprto in upam, da nam bo uspelo ohraniti prvoligaški status,« je povedala kapetanka domačega moštva Aleksandra Klasinc.
1. DOL (ž)			
REZULTATI 13.	KROGA:		Bene-
dikt - AC Prstec Ptuj 3:0, TPV Novo			
mesto - Aliansa 3:1, MZG Grosuplje			
- Calcit Kamnik 0:3,		Luka	Koper
- Sloving Vital 0:3.			
1. CALCIT KAMNIK	13	13	2 33
2. SLOVING VITAL	13	10	3 28
3. ALIANSA	13	9	4 24
4. LUKA KOPER	13	6	7 21
5. AC PRSTEC PTUJ	13	4	9 13
6. TPV NOVO MESTO	13	5	8 13
7. BENEDIKT	13	4	9 13
8. MZG GROSUPLJE	13	3	10 11
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so v Benediktu izgubile že drugo zaporedno tekmo.
Če so se Ptujčanke nedavno še želele pomešati med moštva v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice, se je razmerje zdaj povsem spremenilo. »Odpisane« Benedičanke so se vrnile, se iztrgale iz zadnjega mesta in objema druge lige. Na mestu, ki vodi v nižji rang tekmovanja, zdaj tiči Grosuplje, ki je pričakovano visoko doma izgubilo proti Calcit Kamniku. S prav tako presenetljivo zmago nad Alianso Šempeter so zdaj Novomeščanke v družbi Benedikta in Ptuja. Vsa tri moštva imajo trinajst točk in zasedajo mesta od petega do sedmega. Edino izenačeno srečanje se je v 13. krogu odigralo v Kopru, kjer je Sloving Vital šele v petih nizih (in zaostanku 2:0 v nizih) strl odpor domačink. Zaostanek Ljubljančank na prvenstveni razpredelnici za vodilnim Kamnikom je ne glede na zmago še narastel (na pet točk), povečale pa so prednost pred Šempetrom. Koprčanke bodo kljub dolgi poti do konca, sledi še osem krogov, težko izgubile četrto mesto.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalec med posamezniki Ludvik Pšajd, SD Juršinci, je svoj prvenec v 1. ligi dosegel na prav poseben način, z redko videnim prebojem z 8. mesta.
rekord!) s 379 krogi, vendar je nato finalno streljanje na izpadanje prineslo popolni preobrat kvalifikacijskih uvrstitev. Že takoj na začetku sta v prvih dvobojih četrtfinalnega streljanja izpadla najbolje postavljena po rednem delu Raušlova in Ci-glarič, ki sta ju izločila Srečko Vidmar in Ludvik Pšajd, kot 8. in 7. postavljena strelca. Od nosilcev četrtfinala sta tako napredovala le Simonič mlajši in Prelčeva. V polfinalu si je nato s popolnim izkupičkom 5 desetic napredovanje zanesljivo pristreljal Simonič mlajši in odpravil Vidmarja, v drugem dvoboju pa se je srečno, šele z zadnjim strelom 10,5, v finale uvrstil še drugi juršinski strelec Ludvik Pšajd. V finalu sta se nato v prestižnem dvoboju pomerila klubska sotekmoval-ca, razpletlo pa se je s scenarijem, kot bi si ga želeli videti v vsakem finalu! Najprej si je, z dvema identičnimi streloma z 9,7, točki in prednost z 2:0 pristreljal Simonič mlajši, nato pa se je zgodil velik preobrat. Tretja točka je pripadla Pšajdu z 9,8 proti 9,1, zadnja dva njegova strela z 10,5 in 10,1 proti 9,0 in 9,6 pa sta poskrbela, da se bo vpisal v zgodovino pokalnega streljanja kot prvi, ki se mu je v finalu uspelo prebiti z 8. na 1. mesto! S streljanjem v Ljubljani so tako lahko najbolj zadovoljni prav juršinski strelci, ki so dosegli ekipno in posamično zmago, uspeh pa je z 2. mestom med posamezniki dopolnil še Simon Simonič ml.
Simeon Gonc
1. A-liga pištola
1.	SD Juršinci	1127	42
2.	SK Ptuj	1121 24
3.	SD Kidričevo	1119	37
4.	SD Duš. Pož. Rečica 1110 26
5.	ŠSK Coal Petišovci	1105	23
6.	SD Železniki	1102	11
7.	SK Brežice	1100 12
8.	SD Marok Sevnica	1099	23
9.	SD Kopačevina	1094	10
10.	SD Olimpija 1092 15
11.	SD Kranj	1089 8
12.	SD Grosuplje 1074 15 Pomen kolon: Št. krogov na tem
turnirju, skupno število točk Posamični rezultati strelcev:
1.	Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 377
2.	Simon Simonič ml., SD Juršinci, 378 krogov
3.	Srečko Vidmar, SK Brežice, 376
4.	Romana Prelec, SD Železniki, 379, 5. Majda Raušl, SK Ptuj, 383, 6. Aleksander Ciglarič, ŠSK
Coal Petišovci, 381, 7. Peter Tkalec, SD Dušan Poženel, 377, 8. Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 377, 9. Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, 374, 12. Mirko Moleh, SD Juršinci, 372, 14. Matija Potočnik, SK Ptuj, 371, 18. Simon Simonič, SD Kidričevo-Ten-zor, 368, 19. Robert Šimenko, SK Ptuj, 367.
Rezultati izločilnega finalnega streljanja:
Četrtfinale: Majda Raušl : Srečko Vidmar 2:3, Aleksander Ciglarič : Ludvik Pšajd 3:4, Romana Prelec : Peter Tkalec 3:2, Simonič Simon ml : Boštjan Simonič 4:1. Polfinale: Simon Simonič ml. : Srečko Vidmar 5:1, Romana Prelec : Ludvik Pšajd 2:3. Za 3.mesto: Romana Prelec : Srečko Vidmar 2:3. Finale: Simon Simonič ml. : Ludvik Pšajd 2:3.
1. B-liga pištola
1.	SD Mrož Velenje	1120	42
2.	SD Štefan Kovač	1095	39
3.	SD Celje	1080	18
4.	SD Vremščica	1079	29
5.	SD Kamnik	1078	22
6.	SD Gorenja vas	1076	13
7.	SD Škofja Loka	1075	18
8.	SD Trzin	1070	12
9.	SD Juteks Žalec	1069	8
10.	SD Domžale 1069 20 12. SD Moris	1064 17 12. SD Dornava 1023 8
Pomen kolon: Št. krogov na tem turnirju, skupno število točk
Posamični rezultati strelcev: 1. Jure Banovšek, SD Mrož Velenje, 382 krogov, 2. Dominik Vnuk, SD Štefan Kovač, 372, 3. Stellan Johannson, SD Štefan Kovač, 371, 12. Jernej Peteršič, SD Dornava, 364, 32. Slavko Ivanovič, SD Dornava, 344, 36. Bruno Šincek, SD Dornava, 315
1. B-liga puška
1.	SD Leskovec	1050 28
2.	SD Mesto Ljutomer	1145	42
3.	SD Črenšovci	1145	21
4.	SD Postojna	1144	20
5.	SD TS Ormož	1143	23
6.	SD Preddvor	1134	22
7.	SD Juteks Žalec	1131 15
8.	SD Kovinar Ormož	1128 22
9.	SD Gorenja vas	1126 21
10.	SD Telekom 1116 6
11.	SD Jezero Dobrovnik 1114 19
12.	ŠSD Radgona 1108 7 Pomen kolon: Št. krogov na tem
turnirju, skupno število točk
Posamični rezultati strelcev: 1. Martin Strempfl, SD Mesto Ljutomer, 393, 2. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 392, 3. Jelica Majstorovič, SD Leskovec, 391, 11. Marko Peras, SD Kovinar Ormož, 382, 15.
Boris Hergula, SD TS Ormož, 380, 24. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 381, 28. Anton Novak, SD TS Ormož, 371, 29. Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 370.
Borba za pokalnega prvaka -Top 10 strelcev:
1. A-liga pištola:
1.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal	76
2.	Simon Simonič ml., Juršinci	73
3.	Ludvik Pšajd, Juršinci	68
4.	Boštjan Simonič, Kidričevo	64
5.	Cvetko Ljubič, Kidričevo	64
6.	Majda Raušl, Ptuj	57
7.	Peter Tkalec, DP Rečica	55
8.	Srečko Vidmar, Brežice	45
9.	Rok Ivanc, Grosuplje	39
10.	Danilo Petrin, Marok Sevnica	37
1. B-liga pištola:
1.	Jure Banovšek, Mrož Velenje	72
2.	Dominik Vnuk, Štefan Kovač	71
3.	Franci Gaber, Moris	58
4.	Miha Grohar, Domžale	57
5.	Renato Šterman, Mrož Velenje	56
6.	Andrej Hreščak, Vremščica	54
7.	Božidar Kolarič, Dornava	51
8.	Stellan Johannson, Kamnik	49
9.	Peter Karlovšek, Trzin	49
10.	Mojca Porš, Mrož Velenje	47
1. B-liga puška:
1.	Martin Strempfl, Mesto Ljutomer 79
2.	Jelica Majstorovič, Leskovec	70
3.	Boštjan Fabjan, Telekom	70
4.	Tadej Horvat, TS Ormož	59
5.	Mitja Žižmond, Preddvor	54
6.	Rajko Robnik, Mesto Ljutomer	50
7.	Peter Somogyi, Jezero Dobrovnik	50
8.	Simona Levičar, Leskovec	38
9.	Nenad Nemec, Črenšovci	38
10.	Polona Bitenc, Juteks Žalec	36
Mali nogomet • 2. SFL - vzhod
Ptujčani osvojili trdnjavo v Nazarjah
Rezultati 13. kroga: Maribor Branik - Teleing Marinci 5:3 (2:2), KMN Tomaž - Bioterme M. Nedelja 7:2 (1:0), Slovenske Gorice - FSK Kebelj 7:8 (5:3), KMN Nazarje Glin - Ptuj ABA SAŠ 1:5 (1:1), Duplek TBS Team24 - Cerkvenjak G. Anton 3:4 (1:0).
1.	PTUJ ABA SAŠ 13 11 2 0 70:23 35
2.	NAZARJE GLIN 13 10 0 3 81:37 30
3.	FSK KEBELJ 13 9 1 3 63:42 28
4.	KMN TOMAŽ 13 8 2 3 53:41 26
5.	TEL. MARINCI 13 6 0 7 57:71 18
6.	MARIBOR B. 13 5 1 7 53:55 16
7.	CERKVENJAK 13 4 2 7 42:54 14
8.	SLOV. GORICE 13 4 0 9 56:67 12
9.	BIOTERME 13 2 0 11 37:71 6
10.	DUPLEK 13 1 2 10 54:84 5
KMN Nazarje Glin - Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar 1:5 (1:1)
FC Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar:
Trop (V), S. Kupčič, B. Kupčič, Mikla-šič, Hebar, Gajser (K), Petek, Saše, Cvetko, Bratušek, Emeršič, Lovren-čič. Trener: Boštjan Kupčič
Strelci: 0:1 Boštjan Kupčič (12), 1:1 Blaž Metulj (16), 1:2 Ian Emeršič (33), 1:3 Boštjan Kupčič (38, s 6 m), 1:4 Saso Kupčič (39, z 10 m), 1:5 Matej Gajser (40)
Ekipa FC Ptuj ABA SAŠ je v 13. krogu gostovala na najbolj vročem igrišču v Nazarjah proti Glinu. Nabito polna športna dvorana v Nazarjah je z nekaj več kot 300 vročekrvnimi, a gostoljubnimi gledalci čakala na pr-vouvrščeno moštvo s Ptuja. Ptujčani so prav tako imeli svoje zveste privržence, ki so na srečanje pripotovali z avtobusom in tako spodbujali svoje legionarje.
Srečanje so gosti s Ptuja pričeli agresivno ter tako vršili pritisk na vrata domačinov. To je prispevalo k temu, da so se napake pri Nazarča-nih vrstile ena za drugo in igra jim nikakor ni stekla. Kljub temu pa je njihov gol ostal nedotaknjen vse do 12. minute, ko je Boštjan Kupčič vendarle matiral domačega vratarja
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Hebar (Ptuj ABA Saš, beli dres)
in utišal polno dvorano v Nazarjah. Po prejetem zadetku so domačini strnili svoje vrste in preko protinapadov pričeli resneje ogrožati vrata odličnega Tropa. V 16. minuti srečanja je na sceno stopil prvi glavni strelec lige Blaž Metulj, ki je uspel s pravim projektilom matirati gostujočega vratarja - 1:1. Po izenačenju so oboji umirili tempo in večjo pozornost namenili obrambi. Čeprav so oboji imeli
Viljem Lovrenčič - FC Ptuj:
»Zmagali smo eno najtežjih tekem v sezoni. Pristop smo imeli pravi, takšen, kot se za takšno tekmo spodobi. Tempo igre je bil tako visok kot že dolgo ne. V drugem polčasu so odločale malenkosti ter trezne glave - mi smo znali to unovčit ter smo v pravem trenutku dosegli odločilen drugi in nato še tretji zadetek. Rezultat sam po sebi ni realen, je nekoliko previsok, je pa zmaga naše ekipe povsem zaslužena. Sedaj že z nestrpnostjo čakamo na domačo tekmo leta proti Tomažu!«
priložnosti, je do polčasa ostalo pri dveh doseženih zadetkih.
V drugem polčasu smo videli neverjeten ritem igre obeh ekip, ki sta prikazali pravo futsal tekmo. Bučna podpora navijačev je igralcem dajala dodaten naboj, saj so pokazali veliko borbenost. Zaradi tega je bila prisotna nervoza ne samo pri igralcih, temveč tudi pri sodnikih. Medtem ko so Ptujčani še naprej igrali s srcem za barve svojega kluba, so domačini v zadnjih desetih minutah vse bolj negodovali nad sodniki. Ptujčani pa so to izkoristili in uprizorili pravo go-lijado. Ian Emeršič je najprej zastre-ljal 10-metrovko v 30. minuti, a je to 'popravil' tri minute kasneje z drugim golom za svojo ekipo. Domačini so tudi s pomočjo Metulja, ki se je »čudežno« vrnil na parket po poškodbi gležnja, na vse pretege poskušali izenačiti, vendar je Trop »zaklenil vrata« in s svojimi obrambami spravljal domačine v obup. Na drugi strani so gostje s pametno igro prišli do zadetka iz najstrožje kazni (B. Kupčič), minuto kasneje pa iz 10-metrovke (S. Kupčič). Kapetan Gajser je dodal samo še piko na i ... Ptujčani so tako
Ljutomer • Izbor športnika 2008
Mihaela Čirič in Niko Horvat najboljša
Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je že 39. izbirala najboljše posameznike in športne kolektive v občinah Ljutomer, Veržej in Razkrižje. O najuspešnejših tekmovalcih v minulem letu so glasovali športna društva, poslušalci lokalnega radia Maxi, predsedstvo ŠZ in športni novinarji.
Največ točk po posameznih kategorijah so prejeli: šolsko
športno društvo: ŠŠD Veržej; športno društvo: judo sekcija TVD Partizan Ljutomer; perspektivni športnik in športnica: Rok Šendlinger in Katja Karba (oba judo); športnik in športnica: Niko Horvat in Mihaela Čirič (oba rokobor-ba). Slednja sta kot rokoborca ljutomerskega kluba Finančna točka na domačih in tujih tekmovanjih dosegala izvrstne
Najuspešnejši na področju športa leta 2008 v Ljutomeru: rokoborca Mihaela Čirič in Niko Horvat (desno) ter judoist Aleš Vrbančič.
rezultate. Mihaela Čirič je osvojila naslov članske državne prvakinje, na evropskem prvenstvu (Tampere) je bila osma, na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v Solunu pa zelo dobra peta. Na velikem mednarodnem turnirju v Budimpešti je bila prepričljivo najboljša. Niko Horvat je članski državni prvak v prostem slogu in tretji v grško-rimskem slogu. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Košicah je osvojil 16. mesto, na svetovnem študentskem prvenstvu v Solunu pa je bil sedmi. Tako Mihaela kot Niko imata status športnika državnega razreda.
Drugo mesto med športnicami je pripadlo Urški Potočnik (judo), tretje pa Renati Zrinski (namizni tenis). Pri športnikih je drugo mesto osvojil Andrej Gorjak (pikado), tretji pa je bil Samo Prelog (karate). Posebno priznanje za športni dosežek je prejela malonogometna ekipa gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, ki je osvojila 1. mesto v tekmovanju srednjih šol Slovenije. Zahvalo ob upokojitvi je dobil Zdenko Topolinjak, dolgoletni igralec rokometa in nogometa, za tem pa je opravljal pomembne naloge na Agenciji za šport Ljutomer.
Niko Šoštarič
premagali svoje neposredne konkurente za prvo mesto na lestvici.
Sedaj se lahko v miru pripravijo na petkov veliki derbi v športni dvorani Center, ko se bodo v lokalnem derbi-ju pomerili s Tomažem. Gostitelji pričakujejo nabito polno dvorano, kar si vodeče moštvo lige tudi zasluži.
KMN Slovenske gorice - FSK Kebelj 7:8 (5:3)
Strelci: 1:0 Golob (5), 2:0 Jurančič (7), 3:0 Živko (10), 4:0 Živko (13), 4:1 Fridrih (13), 5:1 Golob (16), 5:2 Videčnik (17), 5:3 Lipuš (17), 5:4 Fridrih (29), 5:5 Videčnik (31), 5:6 Lipuš (31), 5:7 Videčnik (32), 6:7 Živko (35), 7:7 Damiš (38), 7:8 Fridrih (38).
Peter Golob
Peti zaporedni uspeh Petelinov: Tomaž -Bioterme MN 7:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Goričan (14), 1:1 Sovič (21), 1:2 Dovečar (25), 2:2 L. Mlinarič (27), 3:2 Kovačec (28), 4:2 Piberčnik (29), 5:2 Školiber (30), 6:2 Školiber (34), 7:2 Goričan (39).
Tomaž: Pintarič, Vrbanič; Majcen, Školiber, L. Mlinarič, Goričan, Bohi-nec, Kovačec, Kamenšek, Krajnc, Piberčnik, Jurčec. Trener: Marjan Magdič.
Bioterme MN: Hlebec, Majerič, Sovič, Dovečar, Ž. Mlinarič, R. Mlinarič, Panič, J. Žerdin, M. Mlinarič, B. Žerdin. Trener: Boštjan Žerdin.
Igralec tekme: David Goričan (Tomaž)
Tomaž je proti sosedom iz Male Nedelje zabeležil peto zaporedno zmago in ostal v boju za tretje mesto, ki še vodi v končnico za uvrstitev v 1. SFL. V 1. polčasu je okrog 100 gledalcev spremljalo pravo uspavanko. V nadaljevanju se je igra po zaslugi dveh lepih golov gostov iz Male Nedelje le razživela. Domači ekipi je nato v pičlih treh minutah uspelo zadeti kar štirikrat in povesti s 5:2. Končni izid je postavil kapetan David Goričan, sicer tretji strelec lige s 17 zadetki.
V naslednjem krogu Petelini odhajajo na težko gostovanje k vodeče-mu Ptuju. Bele zastave bodo ostale doma ...
UK
M. nogomet
ONL VIDEM
ČLANI
Rezultati 9. kroga: AS - NK Videm člani 13:6, ŠD Pobrežje mladi
-	Lancova vas 9:8, KMN Majolka -ŠD Pobrežje 3:4, Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - Bar Avguštin Zg. Pristava 4:2, Bar DESETKA B - Bar OSMICA 2:11. ŠD Majski Vrh - prosto.
1.	ŠD POBREŽJE 9 7 1 1 43:19 22
2.	KMN MAJOLKA 8 7 0 1 53:23 21
3.	ZG. PRISTAVA 8 6 0 2 50:28 18
4.	AS	8 6 0 2 51:32 18
5.	POBREŽJE ML. 9 4 1 4 35:54 13
6.	ŠD MAJSKI VRH 8 4 0 4 40:36 12
7.	ŠD SELAN 8 3 2 3 25:28 11
8.	BAR OSMICA 8 3 1 4 35:36 10
9.	LANCOVA VAS 8 1 2 5 34:39 5
10.	VIDEM ČL. (-1) 8 0 1 7 31:54 0
11.	DESETKA - B 8 0 0 8 12:49 0
VETERANI
Rezultati 7. kroga: NK Videm
-	AS 10:4, Leskovec - ŠD Pobrežje 1:11, Tržec - Zg. Pristava 3:4. Lan-cova vas - prosta.
1.	ZG. PRISTAVA 6 6 0 0 42:19 18
2.	NK VIDEM 6 4 1 1 27:14 13
3.	TRŽEC 6 4 0 2 30:16 12
4.	ŠD POBREŽJE 6 3 0 3 29:28 9
5.	LANCOVA VAS 6 1 1 4 21:35 4
6.	AS	6 1 0 5 26:43 3
7.	LESKOVEC 6 0 2 4 18:38 2
Darko Lah
Športni napovednik
Nogomet
PRIJATELJSKA TEKMA
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega bodo v torek ob 16.00 gostili ekipo Maribora, sicer jesenskega prvaka v 1. slovenski nogometni ligi.
V sredo bodo nogometaši ptujske Labod Drave na igrišču z umetno travo na Ptuju ob 15.00 igrali pripravljalno srečanje z ekipo Šentjurja.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Piran vrtovi Istre (sreda ob 18.30 v ŠD Center), Olimpija - Zagorje Istrabenz Gorenje, Krka - Ce-leia Žalec, Brežice - Velenje, Celjske mesnine - Škofja Loka KSI. Srečanje Evro Casino Kočevje - Sava Kranj bo odigrano 25. februarja.
Odbojka
1. A DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
14. KROG: AC Prstec Ptuj - MZG Grosuplje (četrtek, 29. januarja, ob 19.00 v gimnazijski telovadnici).
5. Zimske športne igre
SVIZ OO Ptuj in Zavod za šport Ptuj organizirata konec tedna 5. Zimske športne igre v Ribnici na Pohorju. Tradicionalne igre bodo potekale v soboto, 31. 1. 2009. Odhod avtobusa izpred Železniške postaje Ptuj bo ob 9.30. Glede na izkušnje iz preteklih let naj povemo, da so igre vedno potekale v prijetnem družabnem in tekmovalnem vzdušju, zato tudi letos vabimo vse člane SVIZA OO Ptuj, da se nam pridružijo.
Danilo Klajnšek
Šolski šport
Najboljše odbojkarice OS Breg
V telovadnici OŠ Majšperk je potekalo območno tekmovanje za deklice letnik 1994 in mlajše. Prvo mesto so osvojila dekleta iz OŠ Breg, s čimer so se uvrstila v četrtfinale državnega prvenstva.
REZULTATI: OŠ Breg - OŠ Laporje 2:1, OŠ Majšperk - OŠ Poljčane 0:2, OŠ Poljčane - OŠ Laporje 2:0, OŠ Breg - OŠ Majšperk 2:1, OŠ Maj-šperk - OŠ Laporje 2:1, OŠ Poljčane - OŠ Breg 0:2.
VRSTNI RED: 1. OŠ Breg, 2. OŠ Poljčane, 3. OŠ Majšperk, 4. OŠ Laporje.
Za OŠ Breg so nastopile: Patricia Mahorič, Tamara Štrafela, Adriana Petrovič, Janja Pajič, Barbara Ga-šparič, Eva Korunič, Maša Hren, Pa-tricija Fajt, Vanesa Medved, Melani Hentak, Tajda Veršič. Trener: Roman Hasemali.
Danilo Klajnšek
Ekipa OS Breg
Šolsko prvenstvo Gimnazije Ormož v badmintonu
V	sredo, 19. 1. 2008, je na Gimnaziji Ormož potekalo šolsko prvenstvo v badmintonu za dijake in dijakinje. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah dijakov, in sicer 1. in 2. letniki (skupaj 24 dijakov) ter 3. in 4. letniki (skupaj 22 dijakov), ter ena dijakinj: od 1. do 4. letnika (skupaj 16 dijakinj).
V	skupini dijakov 1. in 2. letnika je prvo mesto osvojil Gregor Sok iz 2. b, drugo Jan Šumak iz 1. a, tretje mesto pa David Voršič iz 2. b-razreda.
V	skupini dijakov 3. in 4. letnika je 1. mesto osvojil Uroš Škripec iz 3. a, drugo Marko Mustapič iz 3. a in 3. mesto Jernej Fajfar iz 4. b-razreda.
Med dijakinjami od 1. do 4. letnika je zmagala Klara Rakuša iz 3. a, druga je bila Sara Šestan iz 3. a razreda, tretja pa Karin Hržič iz 2. b-razreda.
Na državno finalno tekmovanje v badmintonu za posameznike, ki bo v petek, 23. 1. 2009, v dvorani Leona Štuklja v Mariboru, so se uvrstili:
Dijaki: 1. Uroš Škripec, 2. Marko Mustapič in 3. Jan Šumak.
Dijakinje: 1. Klara Rakuša, 2. Sara Šestan in 3. Karin Hržič
Anton LAH, profesor ŠV
Foto: NS
Smučanje • Tina Maze
Forma v vzponu -do kod lahko seže?
Nogomet • Prestopni rok
Nastja v Panserraikos
Prva dama slovenskega smučanja, Korošica Tina Maze, nam je tudi ta konec tedna polepšala sicer precej turobne dneve. Dve četrti mesti, v smuku in veleslalomu, sta odlično izhodišče pred najpomembnejšim delom sezone: svetovnim prvenstvom v Franciji (2. do 15. februar).
Tina je najprej odlično izkoristila domači teren na mariborskem Pohorju in slavila epsko zmago, ki jo je pospremilo odlično razpoloženje ob progi (predsednik organizacijskega odbora Matjaž Kovačič je takoj po zmagi dejal: »To je najlepše, kaj se lahko zgodi organizatorjem! Najbolje, da odstopim sedaj na vrhuncu, saj boljše res ne more biti!«). Šele ob takšnih priložnostih lahko vidimo, kako velika je prednost avstrijskih smučarjev, ki največ tekem vozijo na domačih progah. Prav lahko jih razumemo,
da je motivacija na takšnih tekmah še posebej velika in da tisti najboljši znajo to tudi odlično izkoristiti. To so pač vrednote pravih šampionov, zato smo lahko še kako ponosni na Tino, ki je med temi redkimi izbrankami.
Za njo in njeno malo samostojno ekipo so takšni uspehi še posebej pomembni, saj so kar malo žalostno izzvenele njihove izjave, da sezone finančno še nimajo pokrite. Iskreno upam, da bodo ti rezultati prepričali v pravilnost njene odločitve za samostojno pot še kakšnega sponzorja, tako da se bo lahko Korošica zares osredotočila na delo, ki ga najbolje opravlja - smučanje. To je še posebej pomembno, ker je vrhunec sezone tik pred vrati! Četrto mesto je idealno izhodišče za napad - le do kod lahko seže naša Tina?
JM
Zimski prestopni rok se bliža koncu. Na domačem tržišču se je najbolj okrepila prav ptujska Drava, na tujem pa je izmed Slovencev najbolj odmeven prestop uspel mlademu Domžalčanu Harisu Vučkiču v Newcastle.
Tudi ko igrišča mirujejo, je bilo na slovenski nogometni sceni kar precej vroče. Zimski prestopni rok so v naši najelitnejši nogometni ligi najbolje izkoristili Gorica in Labod Drava. V mesto vrtnic so prišli Srb Dragan Žilič, nekdanji vratar jugoslovanske reprezentance, ki je nazadnje branil za hrvaškega prvoligaša Rijeko, Matej Mlakar iz Primorja, Dragoljub Nikolič iz Mure in Domen Fra-tina, ki je zapustil malonogo-metno sceno. Alen Jogan pa se je iz Gorice preselil v Ljubljano in obljubil zvestobo Interbloc-ku.
Marko Kmetec se vrača
Tudi v Kopru niso stali križem rok. V domače gnezdo se je iz Tarana vrnil Ivica Guberac, vrste pa sta okrepila še 29-letni branilec Kristja Polovanec in 36-letni hrvaški napadalec Vladimir Petrovič. Primorje sta zapustila Edin Šaranovič in nekdanji Mariborčan Erdžan Be-čiri, ki sta se preselila v Zadar,
Minulo soboto smo se Ptuj-čani podali na turo z mariborskimi planinci, alpinisti in se-niorji - zelo pisana druščina! Presenetila nas je pozna ura odhoda; v Mariboru smo se dobili šele ob 7. uri. Zgleda, da večje kot je mesto, bolj dolgo ljudje spijo ...
Vreme je bilo megleno, mrzlo. Snega v Avstriji manj kot pri nas. Bili smo že v Leobnu, a megla je še vedno vztrajala. Upali smo, da bomo vsaj na vrhu gore prišli nad oblake. Cesta se je začela počasi vzpenjati, zagledali smo prva smučišča in sonce! Pozdravilo nas je že pred krajem Eisenerz, znanem po dnevnem kopu železove rude. Ustavili smo se pri planinski koči blizu kraja Präbichl. Vemo, da je bila včasih tod slovenska zemlja! Slovensko ime kraja Präbichl dobite s kratko izpeljavo . Spustite zadnjo črko! Povem še to,
vrste črno-rdečih pa je okrepil nekdanji član Interblocka, Rok Marinič, ki je nazadnje igral v Beli krajini. Za tujca so bogatejši tudi v edinem celjskem prvoligašu, saj je vrste okrepil sedaj že nekdanji Domžalčan, kamerunski nogometaš Dinny-uy Kongnyuy, ki ga je v Domžale pripeljal prav sedanji trener Celja Slaviša Stojanovič. Na drugoligaški sceni so se najbolj okrepili v Beli krajini, kamor sta na kaljenje odšla dva Mariborčana, Uroš Celcer in Miha Kokol. Olimpija je v svoje vrste pritegnila izkušenega vratarja Damira Botonjiča, Mura pa nekdanjega napadalca Maribora, Olimpije in Drave, Marka Kmetca.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec
da kraj leži na prelazu oziroma sedlu, kjer danes stoji velika vetrnica. Vam je uspelo ugotoviti slovensko ime kraja?
Na parkirišču se uredimo. Vrh, na katerega smo namenjeni, se sramežljivo kaže v ozadju. Pogled na goro se nam v celoti odpre šele, ko prisopihamo v drugo dolino. Sicer skalnata
Marko Kmetec se po devetmesečni prepovedi nastopanja zaradi jemanja nedovoljenih poživil vrača na zelenice. Igralec, ki je nazadnje igral za Labod Dravo, bo v spomladanskem delu prvenstva okrepil Muro 05, ki nastopa v 2. SNL. Temu klubu bo poskušal pomagati pri vrnitvi v prvoliga-ško druščino: Mura trenutno zaseda 4. mesto na lestvici, za drugouvrščenim Aluminijem pa zaostaja 8 točk.
Čeh bo plesal sirtaki
Kar nekaj slovenskih nogometašev bo svojo kariero nadaljevalo ali pa začelo v tujini. Najbolj odmevna prestopa sta vsekakor odhod 16-letnega Harisa Vučkiča, ki je Domžale zamenjal za sloviti angleški Newcastel United. Ptujčan Nastja Čeh je hladno Moskvo zamenjal za vročo Grčijo in bo v naslednjem letu in pol igral za Panserraikos, klub, ki ga vodi belgijski trener Hoga Broos. Nekdanji reprezentant Dalibor Stefanovič bo srečo preizkusil na Nizozemskem, saj se je iz izraelskega Maccabija Petaha Tikva preselil v Vitesse. Še en Domžalčan bo kariero nadaljeval na tujem. Najboljši igralec pretekle sezone, Luka Žinko, se seli v Turčijo, kjer je dvoletno
piramida Reichensteina je bila vsa bela! Veter je v preteklih dneh pihal zelo močno in je skale oblekel v ledene rože. Občudujemo goro in z očmi iščemo prehod do vrha. Bogdan nam kaže in razlaga, kje vodi pot, a prehod je malo prikrit. Ugledamo ga šele, ko smo na vstopu v grapo. Ja, pot je veliko
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič
pogodbo podpisal s turškim pr-voligašem Kocaelispor iz Izmi-ta. Najboljši strelec prvega dela prvenstva, Edin Junuzovič, član Rudarja iz Velenja, pa bo gole poslej zabijal v Rusiji. Rečan bo v spomladanskem delu zaigral za Amkar Perm, presenečenje lanskega ruskega prvenstva.
Uroš Veselič zavrnil Goričane
Po neuspešnem prestopu v avstrijski prvoligaški klub Linz je bil bivši igralec Aluminija zelo blizu Gorici, kjer naj bi se pridružil pripravam ekipe pod vodstvom trenerja Primoža Glihe. A je tudi ta prestop padel v vodo: Uroš iz neznanih razlogov namreč ni odpotoval v Novo Gorico. Ima v žepu kakšno boljšo ponudbo?
FNM (MSMIO), JM
lažja, če je zraven vodnik!
Na čevlje si pritrdimo dereze, v roke vzamemo cepin in zagazimo v žleb. Snežna grapa zložnega naklona nas po 300 višinskih metrih pripelje tik pod greben. Iz sence prestopimo na sonce, iz strmine na pomol. Zagledamo kočo in vrh na dosegu roke. Odpre se razgled! Počivamo.
»Še pet minut je do vrha, potem pa do koče,« reče Bogdan in nadaljujemo do ... Zanimivo, da so hribi v smeri Slovenije vsi porasli z gozdovi in Reichenstein, na katerem stojimo, je prvi zares skalnati in višji od 2.100 m. Pogled proti severu kaže povsem drugačno sliko: nešteto gor, dolin in tudi jezer.
Po naših stopinjah prideta na vrh tudi dva Avstrijca in se prijazno zahvalita, ker smo zga-zili pot do vrha. Resnično lepa gesta. V znak prijateljstva nas fotografirata z vsemi desetimi fotoaparati .
Pri koči v zavetrju je prijetno toplo. Po počitku in okrepitvi smo pripravljeni na sestop. Prvi odrinejo pešaki, za njimi mi na smučeh. Kmalu jih ujamemo, nato nadaljujemo skupaj. Najti moramo namreč prehod, ki nas bo pripeljal na nam znano pot. Dolg, z večernim soncem obsijan greben, je pred nami. Sprehod po njem je prav prijeten. Že smo na koncu grebena in gledamo v dolino, od koder smo zjutraj prišli. Pred nami je še »zadnje« dejanje današnje ture. Tu smučarji pešakom za-želimo srečno pot, zavriskamo in odvijugamo po pobočju .
V koči za skupno mizo še malo posedimo in ob mraku se odpravimo domov . Vetrnica na sedlu se veselo vrti! Kako ne, saj je prepih.
P.T.
Foto: Marjan Keiner
Bo imela Tina Maze tudi na tekmah svetovnega prvenstva razlog za takšna slavja, kot ga je uprizorila pod Pohorjem?
Rokomet • Anja Frešer
Frešerjeva odslej v
A v m mm
Grčiji
Anja Frešer je po prekinitvi pogodbe s Ptujem lani decembra nameravala zaključiti igralno kariero, a je medtem že dobila mamljivo ponudbo iz Grčije, ki je ni mogla zavrniti. 34-letna rokometašica iz Selni-
ce ob Dravi je tako s klubom Cormil-Loux iz Patrasa sklenila polletno pogodbo. Frešerjeva je med drugim s Krimom in Slagelsejem osvojila tri naslove evropske klubske prvakinje.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Anja Frešer še ne bo zaključila igralske kariere: po Ptuju se bo preizkusila v Grčiji.
Reportaža • Iz avstrijske Štajerske
Avstrijca sta se nam zahvalila
16 Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, reportaže
torek • 27. januarja 2009
Urad za delo Ormož in Ptuj
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ, ZELENIK EVELIN, 02 741-09-64. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž; kuhar, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. VUK JANEZ S.P. - PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD3 - M/Ž; dela in naloge zdravnika specialista v šolskem dispanzerju, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. DIPLOMIRANI INŽENIR KONFEKCIJSKE TEHNOLOGIJE (VS), UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KONFEKCIJSKE TEHNOLOGIJE, RAZVOJNI TEHNOLOG M/Ž - M/Ž; organiziranje in vodenje proizvodnje, planiranje proizvodnje, normiranje izdelavnih časov, modeliranje, gradiranje, razvoj novih in posodabljanje obstoječih modelov ..., nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIO-NIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGO-ZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRA-JŽL SAMARKANDA, 02/779-7111, info@zascita-ptuj.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, KOMERCIALIST PRODAJE IN NAJEMA - M/Ž; vodenje in organizacija prodajnih akcij, oglaševanje, priprava ponudb in spremljanje realizacije, iskanje in servisiranje obstoječih kupcev, trženje in prodaja najema izdelkov ... , nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SAMARKANDA, 02/779-7111, info@zascita-ptuj.si. ŠIVILJA, ŠIVILJA-KROJAC, ŠIVILJA M/Ž - M/Ž; šivanje, likanje in robljenje, priprava in nalaganje blaga za razrez, čiščenje izdelkov in pakiranje, vzdrževanje reda in čistoče, druga dela po nalogu neposrednega vodje, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SAMARKANDA, 02/779-7111, info@zascita-ptuj.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, VODJA PRODAJE IN NAJEMA M/Ž - M/Ž; odgovornost in organizacija prodaje in najema izdelkov, odgovornost za realizacijo mesečnega in letnega plana prodaje in najema izdelkov, priprava programov in predlaganje ukrepov za izboljšanje prodaje in najema izdelkov, organiziranje sestankov
s poslovnimi partnerji, druga dela po nalogu neposrednjega vodje, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SAMARKANDA, 02/779-7111, info@zascita-ptuj.si. ŠIVILJA, ŠIVILJA-KROJAC, ŠIVILJA M/Ž - M/Ž; šivanje manj zahtevnih in srednje zahtevnih izdelkov, likanje in robljenje, čiščenje izdelkov in pakiranje, druga dela po nalogu neposrednega vodje, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. TIP ZAŠČITA PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SA-MARKANDA, 02 779-71-11, info@ zascita-ptuj.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA M/Ž - M/Ž; čiščenje izdelkov, pakiranje izdelkov, likanje, druga dela po nalogu neposrednega vodje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. TIP ZAŠČITA PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SAMARKANDA, 02 779-71-11, info@zascita-ptuj.si. ADMINISTRATIVNI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK, ADMINISTRATIVNA DELA M/Ž - M/Ž; pomoč v administraciji in računovodstvu, druga dela po nalogu neposrednega vodje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. TIP ZAŠČITA PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRA-JŽL SAMARKANDA, 02 779-71-11, info@zascita-ptuj.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MESAR ŠOFER - M/Ž; razvoz mesa in mesnih izdelkov po Sloveniji, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-kategorije. MESNINE ŠTAJERSKE PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRA-GERSKO, FINGUŠT, 041 628 693, fingust.pragersko@siol.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, CISTILKA - M/Ž; čiščenje prostorov, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@ maksimus.biz.
LIČAR, PLESKAR, LIČAR - M/Ž; priprava in barvanje vozil, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MA-KSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz. NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijače, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČE - M/Ž; strežba pijače, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. POŽAR KSENIJA S.P. - BAR ŽABICA, GABRNIK 3 A, 2256 JURŠINCI, POŽAR KSENIJA-ANDREJ, 031 377-736.
VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, CEVAR -M/Ž; varjenje tik, mag, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠO-VEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRA-GERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@triera.net. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU - M/Ž; iskanje morebitnih zavarovancev, usposabljanje za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, terensko delo, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC
-	M/Ž; prodaja, sklepanje naročnin, delo z računalnikom, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno. LISJAK JOSIP S.P.-TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO MOBILIS, VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK JOSIP, 041 711-704. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR-TRGOVEC - M/Ž; priprava ter strežba hitre hrane, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. SLANA DUŠAN S.P. - OKREPČEVALNICA HIP- HOP, ORMOŠKA CESTA 48 A, 2250 PTUJ, SLANA DUŠAN, 031 786-020. DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montažna dela po EU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@ maksimus.biz.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), ČISTILKA
-	M/Ž; čiščenje vseh prostorov v objektu ter izven -trgovina, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER RENATA, renata@trgovineja-ger.com.
PRODAJALEC, PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA, DELOVNO MESTO JE V PTUJU - M/Ž; prodaja, nabava, prevzem, skladiščenje, zaračunavanje, razvoz vsega trgovskega blaga ... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategori-je, urejevalniki besedil - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER FRANC, 03 812 10 64, renata@trgovinejager.com. VARILEC, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; varilska
dela- tig in elektro, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje osnovno. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠTEGER SAŠKA, 051 260-430, dino@projektis.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montaža, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje osnovno. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠTEGER SAŠKA, 051 260-430, dino@projektis.si. SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; pleskarska in fasaderska dela, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972, simenko@ email.si.
POMOŽNI DELAVEC, NATAKAR/
ICA - M/Ž; strežba, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece. TAJGA PROIZVODNO, STORITVENO, TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., DOLGE NJIVE 14, 2232 VO-LIČINA, LOVRENČIČ BRANKO, 041 775-893.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA,
Z njo so se občine Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ver-žej in Ljutomer dogovorile o ureditvi medsebojnih razmerij pri pripravi in izvedbi naložbe ter se zavezale za skupno združevanje finančnih sredstev pri izgradnji sistema oskrbe s pitno vodo.
Pogodba, sklenjena s ciljem hitrejšega in bolj učinkovitega pridobivanja finančnih sredstev, ureja tudi medsebojna razmerja glede upravljanja objektov in naprav. Največji dosežek projekta je v posredovanju vloge za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada za njegovo financiranje, ki je bila 13. januarja letos predana ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu.
Namen projekta je izgradnja nove komunalne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na območju šestih občin (Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Veržej, Gornja Radgona, Radenci). Investicija je sestavni del projekta ureditve oskrbe s pitno vodo v Pomurju, ki je razdeljen na tri sisteme: sistem A, B in C -slednji je tudi predmet investicijskega programa.
Projekt predstavlja izvedbo zanesljive, trajne in količinsko zadostne oskrbe s pitno vodo na območju Prlekije. Njegov cilj je izgradnja ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo in posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov na območju Prlekije z namenom, da se izboljša javna oskrba s pitno vodo za obstoječe uporabnike, katerih oskrba je ob-
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in
pijač, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo. ZEMLJARIČ VLADIMIR s.p. STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, ZABOVCI 100, 2281 MARKOV-CI PRI PTUJU, ZEMLJARIČ DOBROTIČ DANICA, 041 996-210. NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil -osnovno, 780 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781.
KUHAR, KV KUHAR - M/Ž; priprava hrane, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, 900 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. KLJUČAVNIČAR, MONTER, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; montaža industrijskih strojev, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit B-kate-gorije. MONTECOM, inženiring, proizvodnja, montaža d. o. o., POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, FRIŠČIČ MIR-
časno negotova - teh je okoli 22.000, možnost priključitve pa bo imelo okoli 2.500 novih uporabnikov. Naložba vključuje izgradnjo vodohranov, z namenom zagotavljanja zadostne zaloge pitne vode v izrednih razmerah.
Po besedah ljutomerskega župana gre za doslej največjo investicijo prleških občin, ki znaša dobrih 21 milijonov evrov, aktivnosti za izvedbo projekta pa bodo potekale v obdobju do leta 2011. Podpis pogodbe je predviden v prvi polovici leta 2009, gradnja pa v letih od 2009 do 2011. Za uresničitev prijave projekta je vzpostavljena organizacijska struktura, ki jo sestavlja svet županov in projektni svet. Občine so tudi zadolžene za pridobitev ustrezne projektne dokumentacije, izvedbo pravno formalnih postopkov
KO, 041 345-667.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKARICA - M/Ž; strežba alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter napitkov, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba
1	mesec. ŠIPEK IVAN S.P. - KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, ŠIPEK IVAN, 041 715 230, re-mont@amis.net.
AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK
- M/Ž; avtomehanik, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ.
GRADBENIK, MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; montaža stavbnega pohištva, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 1000 EUR bruto / mesečno. PO-LANIČ IN DRUGI TRGOVINA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.N.O., SPODNJA HAJDINA 7, 2288 HAJDI-NA, POLANIČ DAVID, 051 398 877, polanicd@volja.net. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; mont. dela na terenu, določen čas
2	meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom.doo@siol.net.
pridobitve pravice uporabe potrebnih zemljišč ter za pravočasno potrjevanje pripravljene investicijske dokumentacije in vloge za pridobitev finančnih sredstev.
»Namen in cilj projekta je zagotavljati zanesljivo in varno oskrbo s kakovostno pitno vodo vsem uporabnikom. Zanesljivost delovanja sistema bo izboljšana z izgradnjo vodohranov večjih kapacitet, boljšo kakovost in neoporečno vodo pa bodo zagotavljali cevovodi iz primernega neoporečnega materiala. Investicija vključuje izvedbo 92.642 metrov cevovodov in vodo-hranov s skupno zmogljivostjo 2.650 kubičnih metrov,« je sklenil tiskovno konferenco ljutomerski župan Franc Jurša.
Niko Šoštarič
Foto: arhiv
Prlekija • Oskrba s pitno vodo bo zagotovljena
21 milijonov evrov za vodovod
Župan občine Ljutomer Franc Jurša je na tiskovni konferenci podrobneje predstavil krak pomurskega vodovoda, ki izhaja iz medobčinske pogodbe o združevanju sredstev za izgradnjo sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo v porečju Ščavnice in notranje Mure (sistem C), podpisane februarja lansko leto.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (28)
Borilne veščine
Borilne veščine so sistemi metod vadbe telesa in duha z namenom učinkovitega bojevanja. Ločimo goloroke in oborožene načine borbe. Borilne veščine so tesno povezane z razvojem človeštva na vseh koncih sveta že od prazgodovine. Vsebujejo tri komponente: fizično, psihično in duhovno ali metafizično.
Foto: arhiv
Borilne veščine so sredstvo fizičnega, psihičnega in duhovnega razvoja. Vadijo se v rekreativne, samoobrambne ali tekmovalne namene.
Pomen naziva
Beseda borilne veščine se izvorno pojavlja kot martial arts, kar pomeni umetnost bojevanja ali umetnost vojskovanja. Izraz martial izvira od rimskega boga vojne Marsa. Naziv martial arts se je prvič pojavil v 15. stoletju v Evropi.
Nastanek in razvoj
Borilne veščine so nastale iz človeške potrebe po preživetju v surovem, naravnem okolju, kjer velja zakon močnejšega. Borilni instinkt pri človeku je univerzalen in deluje kot samoobrambni mehanizem. Da je človek v prazgodovini preživel, se je moral spopadati z divjimi zvermi in s pripadniki drugih plemen in ljudstev, ki so ga ogrožali. Od neurejenih in preprostih načinov borbe so se borilne veščine sčasoma razvile v urejene in kompleksne sisteme. Sprva so bili o borilnih veščinah namensko poučeni izbrani deli prebivalstva - vojščaki. Kasneje so se razširile tudi med splošni del ljudstva, predvsem z namenom samoobrambe in telovadbe.
Veliko sistemov je zraven borilnih gibov in rokovanj z orožji vključilo še vadbo osebnosti in duha (verska izobrazba, družboslovje, dihalno-me-ditacijske vaje) vojščaka, ki je kopičil tudi znanje o delovanju človeškega telesa in medicini (masaže, zdravilstvo in zeliščar-stvo). Tako je bojevnik deloval še učinkoviteje. Vadba je zaradi zapletenosti in raznovrstnosti borilnih veščin trajala več let. Postala pa je lahko tudi način življenja. Znanje o borilnih
veščinah se je prenašalo kot največja skrivnost (v ustni ali pisni obliki) in je bilo predano samo redkim izbrancem.
Borilne veščine niso bile le sredstvo prevlade in obrambe pred sovražniki zunaj meja določene dežele, ampak so predstavljale tudi nevarnost vladajočemu sloju s strani nezadovoljnega prebivalstva. Zato so bile tako v preteklosti, kakor tudi v novejši zgodovini, pogosto strogo prepovedane, z grožnjo zaporne ali smrtne kazni. Posledica tega je bila preobrazba borilnih veščin v navidez nebojevniške aktivnosti - plesi, obredi ipd., z namenom ohranitve znanja.
Veščina in umetnost
V mirnejših zgodovinskih obdobjih so borilne veščine izgubile praktično veljavo, mojstri pa so ostajali brez učencev. Zato so nekatere veščine zamrle in izginile za vedno. Kljub temu pa je večina borilnih veščin preživela. Iz praktično orientirane veščine so se preobrazile v umetnost in sredstvo duhovnega razvoja. Dobile so naziv budo ali »bojevnikova steza«. Izpopolnjevanje v borilnih veščinah je prineslo nov cilj: izgradnjo značaja in ideal dovršenega človeškega bitja. V 19. in 20. stoletju so se uveljavila tekmovanja, zato so se nekatere veščine preobrazile v šport. Sprejete so bile tudi na olimpijske igre (rokoborba, sabljanje, boks, judo, taekwon-do, lokostrelstvo). Borilne veščine se razvijajo v razkoraku med tradicionalizacijo in modernizacijo. Nove veščine še nastajajo in bodo nastajale tudi v prihodnosti, zmeraj v
skladu s časom in njegovimi potrebami.
Geografska delitev
Ker so borilne veščine univerzalne, so se razvile na vseh koncih sveta. Takšne veščine so rokoborba, mečevanje, lokostrelstvo, rokovanje s ščiti in kopji ter noži. Veliko azijsko področje je bilo v preteklosti ena najbolj plodnih regij za oblikovanje veščin. Njihov izvor je v Indiji (varma kalai), od koder so se razvile najprej na Kitajsko, nato pa po Indoneziji. Na Kitajskem velja za začetnika borilnih veščin indijski menih Bod-hidharma, ki je v samostanu Shaolin utemeljil tehnike, na katerih se je razvil kungfu. Na otoku Okinawi in arhipelagu Ryukyu so se razvile veščine karate, kobudo, kempo. Na Japonskem so samuraji razvijali svoje spretnosti, iz katerih so nastale veščine ju-jutsu, judo, aikido, kendo, kyudo, iai-do, sumo, ninjutsu idr. V Koreji je nastal taekwondo in hapkido. V Indoneziji se je oblikoval pentjak silat, v Tajski je nastal muay thai (tajski boks), na Filipinih kali eskrima. V Evropi so na turnirjih gojili viteške veščine (mečevanje, lokostrelstvo, helebarda), zraven teh pa še boks, rokoborbo, sabljanje, savate, sambo idr. V ZDA so se razvili kikboks, vale tudo, ultimate fight, wrestling. V Braziliji se je oblikovala ca-poeira, ki izvira iz Afrike. Na Bližnjem vzhodu pa je v novejšem času nastala izraelska krav maga.
Delitev po tipu
V osnovi se borilne veščine delijo na goloroke, oborožene in mešane veščine. Goloroke veščine temeljijo na udarcih z rokami, brcah, metih, vzvodih, prijemih in manipulaciji živčnih točk. Oborožene veščine uporabljajo strelna orožja (frača, lok, samostrel, pištola, puška), bližinska orožja (ščit, palica, helebarda, sekira, meč) in mnogostranska orožja (kamen, kopje , noži različnih oblik). Delijo se lahko tudi na ognjena (temeljijo na smodniku in eksplozivih) in hladna orožja (lesena in kovinska). Mešane borilne veščine predstavljajo kombinacijo goloroke in oborožene borbe.
Principi borilnih veščin
Borilne veščine imajo več principov oziroma načel, ki hkrati predstavljajo tudi njihov namen. Pri borilnem principu je osredotočenost na najučinkovitejši metodi bojevanja. Moderni samoobrambni princip se pojavlja kot nujnost življenja v urbani džungli velemest. Tretji, športni princip poudarja tekmovalnost po določenih pravilih in omogoča posamezniku, da se uveljavi, dokaže in preizkusi svoje naučeno znanje. Princip telesnega in duhovno-osebnostne-ga razvoja poudarja rekreativni, terapevtski in duhovni pomen, ki ga nudi vadba borilnih veščin. Ti principi se med seboj prepletajo, čeprav lahko nekdo usmeri večjo pozornost na posamezno načelo.
Slovenija • Akcija Naj lekarna
Naj lekarna je lekarna Deteljica iz Tržiča
Z akcijo Naj lekarna 2008, ki je trajala od septembra do konca decembra, so želeli v uredništvu Dnevniko-ve priloge Moje zdravje spodbuditi javnost h kritični presoji lekarniških storitev in poudariti pomembnost farmacevtskega poklica. Zmagovalka akcije, v kateri je sodelovalo več kot 7000 bralcev, je tržiška lekarna Deteljica.
Foto: Črtomir Goznik
V letošnji akciji izbire Naj lekarne 2008 se je lekarna Top-lek uvrstila na osmo mesto (na sliki), lekarna Breg pa na deseto mesto.
Na drugo in tretje mesto v izboru za Naj lekarno sta se uvrstili Lekarna Pod Svetim Rokom iz Sevnice in Lekarna Domžale. Tem sledijo Lekarna Straža, Lekarna Ljubljana-Brod, Lekarna Jesenice, Lekarna Radomlje, Lekarna Ankaran, Lekarna Top lek iz Ptuja, Lekarna Moravče, ptujska Lekarna Breg in Lekarna Sanofarm iz Ljubljane, so sporočili iz časnika Dnevnik.
Strokovno komisijo, ki je spremljala, usmerjala in nadzirala glasovanje, so sestavljali: predstavnica Lekarniške zbornice Slovenije Meri Rozman, zaslužna profesorica ljubljanske
univerze Jelka Šmid Korbar, predsednik Slovenskega farmacevtskega društva Gašper Marc, predsednica sekcije farmacevtov javnih lekarn pri omenjenem društvu Nina Pisk, Odon Planinšek s katedre za farmacevtsko tehnologijo na ljubljanski fakulteti za farmacijo, zasebna koncesionarka in vodja strokovnega kolegija za lekarniško dejavnost Alenka Koritnik Dular, direktor slovenske podružnice farmacevtskega podjetja Biogen Idec Matej Breznik ter urednica priloge Moje zdravje Sanja Vilfan Švajger.
STA
Na valovih časa
Torek, 27. januar
Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
1755 se je rodil Fridrich Wilhelm von Schelling, eden največjih filozofov nemške klasične filozofije.
1822 so grški uporniki proti Turkom na skupščini v Epidavru razglasili neodvisnost Grčije.
1832 se je rodil britanski matematik Charles Lutwidge Dodgson.
1859	se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II. 30. septembra 1918 je moral po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti. 1918 je ukrajinski nacionalistični centralni svet podpisal pogodbo, na osnovi katere je Nemčija dobila pravico zasesti Ukrajino v borbi proti sovjetski revoluciji.
1924 so podpisali v Rimu pogodbo o »prijateljstvu in prisrčnem
sodelovanju« med Kraljevinama SHS in Italijo.
1926 je Anglež Logie Baird prvič prikazal svojo iznajdbo: televizijo.
Sreda, 28. januar
Danes goduje Peter.
1827 se je rodil francoski zdravnik Jean Antoihe Villemin, ki je dokazal, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, ki se prenaša s stiki med ljudmi in živalmi.
1863 so se na seji kranjskega deželnega zbora ostro spopadli ob
vprašanju, ali naj bodo zapisniki v slovenskem in nemškem jeziku.
1865 se je rodil finski politik Kaarlo Juho Stihlberg, avtor finske
ustave in prvi predsednik neodvisne Finske.
1884 se je rodil švicarski fizik Auguste Piccard.
1887 se je rodil sloviti poljsko-ameriški pianist Arthur Rubinstein.
1891 so odprli so železniško progo Ljubljana-Kamnik.
1900	se je rodil v Šmarjah pri Šentjerneju slovenski general Jakob Levičnik.
Četrtek, 29. januar Danes goduje Franc.
1635 je Ludvik IV. ustanovil francosko akademijo znanosti in umetnosti Academie Francaise.
1782 je bila odpravljena tretja kartuzija na slovenskih tleh Bistra, ki je bila ustanovljena leta 1225.
1790 se je rodil na Poličkem vrhu pri Gornji Radgoni narodni buditelj in zgodovinar Anton Krempl.
1819	je Thomas Stamford Raffles na koncu Malajskega polotoka ustanovil svobodno pristanišče Singapur.
1860	se je rodil ruski novelist in dramatik Anton Pavlovič Čehov. 1886 bil izdan prvi uradni »rojstni list«, to je listina za neki avtomobil.
1901	se je rodil v Petrovčah pri Žalcu slovenski pesnik France Onič. Petek, 30. januar
Danes goduje Martina.
Danes je dan pomorskega rodu Slovenske vojske.
1648 je prišlo do popolnega priznanja neodvisnosti Nizozemske. 1720 se je rodil italijanski slikar Bernardo Bellotto, imenovan tudi Canaletto.
1785je Jožef II., sin in naslednik Marije Terezije, izdal ukaz, s katerim je dovolil, da lahko v vsakem kraju ostane ena cerkev.
1861	je Janez Bleiweisa bralcem Novic sporočil, da so po deželi razposlali v podpisovanje peticijo, ki jo bodo naslovili na državnega ministra Schmerlinga.
1899	se je rodil na Konjskem pri Sevnici slovenski teolog in pisatelj, protikomunist France Blatnik.
1900	je ljubljanski občinski svet izdal sklep o uvedbi javnih napisov za ceste, ulice in trge v slovenščini.
1946 se je v Londonu prvič sestala Generalna skupščina OZN. Sobota, 31. januar Danes goduje Janez.
1797 se je rodil avstrijski skladatelj Franz Schubert.
1799 se je rodil v Struženem pri Kranju slovenski pesnik, pisatelj in
narodni buditelj Blaž Potočnik.
1808 je Dubrovnik uradno prenehal obstajati kot samostojna država.
1849 se je rodil v Podnanosu pri Ajdovščini slovenski sadjar, vinogradnik in šolnik Rihard Dolenc.
1881	se je rodil v Ljubljani slovenski politik, gospodarstvenik in publicist Anton Kristan.
1901	se je rodil v Lučah ob Savinji slovenski skladatelj Blaž Arnič. Nedelja, 1. februar
Danes goduje Ignac.
1820	je v Ljubljani začelo delovati vodstvo ubožnega inštituta.
1895	se je rodil najbolj znani režiser ameriških vesternov John Ford.
1896	so v Torinu prvič izvedli Puccinijevo opero La Boheme. 1917 je v hrvaškem saboru politično spomenico na cesarja predstavila tudi opozicijska Starčevičeva stranka prava.
1920 so slovenski in hrvaški učitelji v Julijski krajini ustanovili Zvezo slovanskih učiteljskih društev.
1930 je generalni sekretar KP ZSSR Josif Visarionovič Stalin izdal ukaz, po katerem so razlastili in internirali kulake, to je premožnejši sloj kmečkega prebivalstva.
1945 je OF razglasila dan Prešernove smrti, 8. Februar, za slovenski
kulturni praznik.
Ponedeljek, 2. februar
Danes goduje Marija.
Danes praznujemo svečnico.
Danes je svetovni dan mokrišč.
962 je bil kralj Oton I. v Rimu okronan za prvega nemškega cesarja.
1711 se je rodil avstrijski državnik Wenzel Anton Kaunitz. 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom.
1882	se je rodil irski književnik James Joyce.
1920 je začelo v Trstu izhajati Delo, slovensko glasilo italijanske socialistične stranke.
1924 je vodja Orjune za Slovenijo ing. Marko Kranjc na skupščini v Celju zatrdil, da »akcijske čete pri Orjuni niso le za parado, ampak, da bodo šle takrat, ko pride čas, tudi preko meje reševat naše brate«.
AvtoD£OM
Novi razred E s poudarkom na ekologiji in tehnoloških poslasticah
Mercedesove limuzine se skozi čas v glavnem ne spreminjajo prav veliko. Ponavadi tudi takrat ne, ko gre za povsem nove generacije vozil, saj zunanjost nemške limuzine zaznamuje povratek bolj oglatih potez, izraženih v podobnem stilu kot pri terenskem GLK. Oblikovalci so očitno želeli pričarati nekoliko bolj robusten izgled, ki ga je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja »nosila« nekdanja serija E. Nova klasična limuzina oblikovno ne izstopa v nobeno smer, pri Mercedesu tudi ne poudarjajo prestiža, temveč so mnogo več pozornosti namenili ekologiji oziroma zmanjševanju porabe goriva in tehnološkim varnostnim poslasticam.
Na razred E je treba gledati s povsem novimi očmi; več je ostrih linij, glavna »razloga« za to pa sta dva: BMW serije 5 in audi A6, ki nedvomno veljata za bolj razburljiva avtomobila. Aktualna generacija je bila sicer prenovljena, a šef koncerna Dieter Zetsche s tem ni odpravil slabše kakovosti in povprečne zunanjosti. Teh pomanjkljivosti so se pri Mercedesu lotili s prihodom nove serije E, ki bo prihodnje leto dobila tudi karavansko različico. Obe izvedbi še zmeraj krasijo štirje žarometi, le da so ti sedaj štirikotni in nič več ovalni. Mercedes je tokrat izbral ostrejše linije, oglatost in kote. Pogled s strani je podoben tistemu pri razredu C, a izrazito bočno linijo prekinja drugačna stranska simetrija v višini vratnih kljuk. Izstopa tudi poudarjeno oblikovanje zadnjih blatnikov, ki so oblikovani v slogu mercedesov iz 50. let. Drugačen je tudi zadržan zadek in LED-ža-rometi, ki se zajedajo v pokrov prtljažnika. Celotna zunanjost je postala bolj oglata kot zaobljena, kar govori v prid aerodina-
miki, zato ima E sedaj koeficient zračnega upora 0,25. Po besedah Mercedesa se E s tem uvršča med najbolj aerodinamične limuzine v svojem razredu, tako nizek upor pa naj bi poskrbel za okoli četrt litra nižjo porabo pri 130 km/h kot pri vozilih z večjim koeficientom zračnega upora. Zadek vozila tudi razkriva, da v tem avtomobilu ni veliko prostora le za potnike, ampak tudi za njihovo prtljago.
Udobno in predvsem domače naj bi se počutili potniki na vseh sedežih, čeprav bo verjetno najbolj užival voznik. Pri oblikovanju armaturne plošče so se zgledovali tudi po manjšem razredu C, le da je ta s trapeza-stimi linijami in na vrhu sredinske konzole nameščenim barvnim multimedijskim zaslonom še bolj dragocena. Iz razreda S so si »sposodili« večsmerni vrtljivi gumb na armaturi med sedežema, s katerim lahko nastavljate večino funkcij vozila. Serijska so 16-palčna platišča iz lahkih kovin, dvopo-dročna klimatska naprava, les ali aluminij za sredinsko konzolo, radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk, barvni LCD-zaslon in podpora za tehnologijo bluetooth. Bogatejši opremski različici elegance in avantgarde prinašata prestižnejši les in ambientalno opremo, različica avantgarde pa je drugačna že na zunaj. Ponuja nekaj nižje nastavljeno podvozje, drugačno oblikovanje odbijačev in motorne maske. Naj še omenim, da je novi E serijsko opremljen z variabilnimi blažilniki, ki sproti prilagajajo svoje delovanje glede na vozne razmere, se pravi, da so na odprti cesti bolj udobni, v ovinkih pa postanejo trši.
Mercedesovi strokovnjaki so na premieri njihovega novega predstavnika višjega srednjega razreda močno poudarjali izboljšane varnostne sisteme, kot je attention assist, ki voznika optično in akustično opozarja pred utrujenostjo. Vozilo zna razbrati znake omejitev hitrosti in jih prikazati na zaslonu na instrumentni plošči, ponoči opozarja tudi na pešce, ki bi jih lahko spre-
gledali, proti doplačilu pa je na voljo že znani radarski sistem, ki opozarjajo pred neželeno menjavo voznega pasu. Razred E je moč opremiti tudi s tehnologijo brems assistenten plus, ki lahko v skrajnem primeru, da bi preprečila nesrečo, sproži zaviranje v sili in vozilo popolnoma zaustavi! Izvedba avantgarde je lahko opremljena tudi s prilagodljivima biksenonskima žarometoma, ki s pomočjo kamere za vetro-branskih steklom zaznavata nasproti vozeča vozila in samodejno prilagajata dolžino snopa svetlobe.
Motorno paleto sestavljajo v osnovi poznani agregati z obsežnimi dodelavami, rezultat pa naj bi bila (povprečno) za 23 odstotkov nižja poraba goriva. Vse pogonske izbire ustrezajo Euro 5 okoljskim standardom, različica E350 bluetec celo Euro 6 normativom, ki bodo začeli veljati šele leta 2014. Privržencem dizlov bodo ponudili tri štirivaljnike z močjo med 136 in 204 KM, najbolj zahtevnim kupcem pa znani šestvaljnik z 231 KM. Na bencinski strani sta nova prisilno polnjena 1,8-litrska štirivaljnika, ki razvijeta 184 oziroma 204 KM. Za bolj športno naravnane voznike ponujajo šest- in dva osemvaljna motorja z močmi med 292 in 525 KM! Slednjim je skupna sedemstopenjska avtomatika s prestavno ročico na volanu, ostale izvedbe so opremljene s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Glavnino modelov bodo pri Mercedesu opremili s tehnologijo blue efficiency, ki z mnogimi ukrepi zmanjšuje porabo goriva. Tukaj lahko omenim še pnevmatike s 17 odstotki manj kotalnega upora, novo razviti varčnejši alternator, kompresor klimatske naprave, črpalko za gorivo in servo ojačevalnik volanskega mehanizma.
Mercedes razreda E je ena izmed najbolj tradicionalnih avtomobilskih ikon, ki se z diskretnimi popravki karoserije prodaja že štirinajst let. Bistveno več so postorili pri uvajanju tehničnih inovacij, kjer so Nemci zmeraj imeli vodilno vlogo. Novi model je svojo premiero doživel na drugi strani Atlantika, njegova evropska prodajna pot pa se bo pričela marca letos.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Spremembe življenjskega sloga (1.)
V naslovu se skriva nasvet, ki ga ne malokrat dobimo od zdravnika, farmacevta, prijatelja, ko nas začnejo pestiti zdravstvene težave. Zahtevajo od nas, da spremenimo svoje navade, za katere dobro vemo, po pregovoru, da so kot železna srajca. Zelo težko jih je spremeniti. Podzavestno se v svojem vsakdanu velikokrat spomnimo, da bi res veljalo nekaj spremeniti. Takrat nastopi vrsta vprašanj: kdaj, kako, zakaj. Zato na spremembe hitro pozabimo.
Morda je ravno začetek leta tisti pravi čas za trezen razmislek o spre-
membah. Po številnih praznovanjih, ob bogato obloženih mizah, ima večina slabo vest zaradi številnih pregreh. Je torej pravi čas, da naredimo nekaj zase?
Nekaj odvečnih kilogramov se bomo lahko hitro znebili s kratkotrajnim postom ali eno izmed hitrih diet. Toda učinek le-teh bo kratkotrajen. Kakor hitro se vrnemo na stari način prehranjevanja, se bodo kilogrami znova nabirali. Pojavi se še celulit, težave s prebavo in še marsikaj. Zato se velja odločiti drugače. Če ste med tistimi, ki zjutraj skoraj iz postelje odletite v službo, vstanitepol ure prej. Naredite nekaj vaj
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
po izboru in privoščite si zajtrk. Ta velja za najbolj pomemben dnevni obrok. V družbo povabite tudi ostale družinske člane. Ob lepo pogrnjeni mizi si naredite prijeten dogodek za odličen začetek dneva. V službi bo zagotovo več energije. Jutranja kava ne bo obremenila želodca. Šolarji bodo bolj zbrani pri pouku. Naj skupno druženje ob zajtrkih na-
domesti pretežke večerje v poznih večernih urah. Namesto teh in nezdravih prigrizkov ob televiziji naj bo na mizi različno sadje. Postrezite ga v obliki, primerni za takojšnje uživanje, oluplje-no in narezano. Kombinirate ga lahko z oreščki ali suhim sadjem. V času med zajtrkom in večerjo si privoščite več manjših obrokov. Skupaj naj bi jih bilo pet.
Če se odločite za zdrav način prehranjevanja, ne pozabite na škodljivo »belo trojko«. To so: beli sladkor, bela moka in sol. Namesto belega, uporabljajte rjavi sladkor. Belo moko nadomestite s polnozrnato in sol z različnimi začimbami. Naj bodo stročnice in ribe na jedilniku vsaj enkrat na teden. Izogibajte se pretirani uporabi konzervirane in »instant« hrane. Ta vsebuje zdravju škodljive dodatke.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Sneg je trajal le kratek čas
Kljub temu da snega ni več, je zima še kako prisotna. Nizke temperature ponoči, podnevi pa le malo nad ničlo še ne prinašajo večjih sprememb glede dela na prostem. Žal je zemlja zelo mokra, neprimerna za kakršen koli opravek. Pa nič za to, tudi v zaprtih prostorih je kar veliko dela.
Potaknjenci
Poskrbeti moramo za naše podtaknjence. Očistiti je potrebno vse suhe, porumenele ali porjavele liste in jih prikrajšati, odščipniti rastne vršičke. To naredimo prav pri vseh potaknjencih, tako cvetočih lepoticah kakor tudi pri strukturnih rastlinah. S tem bomo preprečili predolge, a šibke in redke poganjke, ki nastanejo zaradi prekratkega dne in pomanjkanja svetlobe. Pod rezom se rastlina razraste, požene več poganjkov. Ker bo dan takrat že daljši, bodo ti močnejši, ko pa bomo rastline postavili na prosto, bodo imeli tudi veliko več cvetov.
V tem primeru bodo rastline potrebovale tudi več hranil, saj vsaka rez ali ščipanje povzroča pospešeno rast rastline. Ker pri nas nimamo natančnih raziskav, kako in koliko je pravilno gnojiti v tem času, je veliko bolje, da rastline sedaj presadimo v nekoliko večje lončke in v nov, hranilen substrat. Izberemo vedno kvalitetno zemljo, ki vsebuje hranila za rastlino v harmoničnem, pravilnem razmerju. S tem damo rastlinam dovolj hranil do presajanja v končne posode, v katerih bodo preživele poletje. Hranila so v taki obliki, da se sproščajo počasi, tako ne vzpodbu-
Foto: Miša Pušenjak
dimo prehitre oziroma prebujne rasti. Dognojevanje s tekočimi gnojili pa lahko povzroči ravno to. Ker ne moremo nadzorovati vremena, dolžine dneva in podobno, je taka rešitev za kvaliteto rastlin veliko ustreznejša. Potaknjence pa lahko okrepimo s pripravki na osnovi alg ali aminokislin, kakor so tudi agrofito, algoplasmin, algaren, plantella vita in podobni. Tudi te pripravke uporabljamo zelo previdno in ne pretiravamo.
Druga korist presajanja v svež substrat in nove, večje lončke pa je tudi to, da s tem rastline avtomatsko razmaknemo, jim damo več prostora, da zadihajo. Tudi več svetlobe pride na vsak list in končen rezultat so krepkejše, močnejše in odpornejše rastline. Take pa tudi hitreje in obilneje cvetijo.
Posodovke
Številni imate na prezimovanju tudi različne posodovke. Ne pozabite, ne smejo prezimovati v pretoplem prostoru. Ne smejo namreč prehitro pričeti z novo rastjo. Tiste, ki jih obrezujemo, lahko zdaj obrežemo. Med najpogostejšimi, ki jih obrezujemo, je kitajski hibiskus ali oslez. Tega moramo porezati, saj cvetovi nastajajo na koncu enoletnih poganjkov. Če so predolgi, je grm redek, pogosto tudi slabo olistan, tudi cvetov je malo. Zato tistim rastlinam, ki imajo kratke poganjke, odščipnemo samo vrh, tudi če ima nastavljene cvetove. Tistim, ki pa so podivjale v lanskem letu, pokrajšamo poganjke tudi za polovico.
Te poganjke lahko uporabimo za vzgojo novih rastlin. Najpreprosteje jih je dati v vodo. Sama sem bolj pristaš tega, da jih vtaknem kar v zemljo, pri tem poskrbim, da je v zemlji vsaj eno kolence. Uporaba posebnih hormonov za pospeševanje rasti korenin je priporočljiva. Če imajo poganjki liste, jih odstranimo. Nič pa ni narobe, če so poganjki brez listov, le da so še živi, da niso suhi. To opazimo, ko jih režemo. Konec januarja in cel februar je najprimernejši čas za ponovno razmnoževanje s potaknjenci.
Porežemo tudi pasijonke. Pustimo glavno steblo, vitico, vsa stranska pa skrajšamo na 3-5 cm. Porežemo tudi svin-čenice ali plumbago in bugevilejko. Tudi če nimajo listov, vse lanskoletne poganjke skrajšamo za pol ali dve tretjini, odvisno od dolžine le-teh.
V nobenem primeru ne režemo krompirjevk, pa naj cvetijo modro ali belo, sicer bodo zacvetele zelo pozno ali pa sploh ne. Enako velja tudi za oleandre. Če so rastline prerasle naše zmožnosti, potem lahko naredimo dvoje. Lahko porežemo polovico poganjkov, enakomerno po celi rastlini, delo pa končamo drugo leto z drugo polovico. Tako bo vsaj pol rastlin cvetelo v letošnjem letu. Lahko pa se odločimo za rez in s tem vemo, da bo letos cvetenja teh lepotic nekoliko manj. Po rezi prostore še bolj pogosto zračimo in pazimo, da se ne segrevajo preveč.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Na britanski radijski postaji Planet Rock so izbrali Roberta Planta, frontma-na skupine Led Zeppelin za najboljšega rock vokalista vseh časov. Največji favorit za zmago je bil pokojni pevec zasedbe Queen, ki se je uvrstil na drugo mesto. Na tretje pa so ljubitelji glasbe postavili Paula Rodgersa iz skupine Free, ki zadnjem času nastopa kot pevec skupine Queen. Vsi trije pevci prihajajo iz Velike Britanije, zanimivo je tudi, daje edina ženska na omenjeni lestvici Janis Joplin, ki se je uvrstila na 21. mesto. Zmagovalci lestvice najboljših rock vokali-stov na svetu so bili izbrani s skupnimi glasovi, ki so jih oddali poslušalci, izbrani glasbeniki in rock kritiki. Top 10:
1.	Robert Plant (Led Zeppelin)
2.	Freddie Mercury (Queen)
3.	Paul Rodgers (Free/Bad Company)
4.	Ian Gillan (Deep Purple)
5.	Roger Daltrey (The Who)
6.	David Coverdale
(Whitesnake)
7.	Axl Rose (Guns 'N' Roses)
8.	Bruce Dickinson (Iron Maiden)
9.	Mick Jagger (The Rolling Stones)
10.	Bon Scott (AC/DC) Britanski glasbeniki so bili
lani daleč najuspešnejši na
svetu. Kar štiri od petih najbolje prodajanih albumov na svetovnem tržišču, s skupno prodajo več kot 25 milijonov izvodov so objavili glasbeniki iz Velike Britanije. Na vrhu je zasedba Coldpkiy, ki je prodala kar 6,8 milijona izvodov svojega albuma Viva La Vida or Death And All His Friends. Kljub temu da je album Back To Black Amy Winehouse objavila že leta 2006, je v letu 2008prodala kar 5,1 milijona izvodov in se uvrstila na drugo mesto. Prvi in edini Nebritanci so avstralski rokerji AC/DC na tretjem mestu svetovne top lestvice z albumom Black Ice, ki so ga prodali v točno petmilijonski nakladi. Nova velška pop zvezda Duffy, ki je v Veliki Britaniji leto končala na vrhu lestvice najbolje prodajanih albumov, na svetovni lestvici pa se je z albumom Rockferry, ki je dosegel prodajo 4,5 milijona kopij, uvrstila na četrto mesto. Prvo peterico najbolje prodajanih zaključuje še ena mlada izvajalka Leona Lewis, ki je svoj album Spirit prodala v 4,3-milijonski nakladi. Svetovna top lestvica najbolje prodajanih albumov v letu 2008 je sestavljena iz 34 nacionalnih top lestvic, vključno z Rusijo, Kitajsko in Indijo.
'Pogoji: Nagradna igra ua$a od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagrajendtcdo obveščeni s SMS ir> cfcjavfjen' na www.sm5cily.nel. Vsak, ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja spcgOji na w^wsmacity.neti'zaden;. sodeJuje v nagradni ig¡ i in posiane naročnik nai očniške storitve Ba$unga. Poslani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila i vsebino jeI ,88 EUR, Sadeiuje^o lahko tjporabniki Mobiela, SiMc&l 3 in 0e* tanstvo v naročnici sioritvi nt pogoj za sodelovanje v nagradni igri.A&ontaójo dohodnine poravna organizator Vnagiadr|i in je možno sodetovau ludí taíto. da yde)eíerx:¡ na dopisnici navetiejo &evilko svqega mobilnega telefona s pripisom	zadeni« in jo pošlje^
na naslov. Threeams Koban&Co. d n o.. Zg. Bistrica 2Z, 2310 Si. Bistrica. Organizator: ÍJíreeAnis KobariSfcCo. d.ru>. Pogty uporabe Balunga; Uporabniki predplatm^e lelefmije - preverile sianje na vaiem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ftelant 5M5 je zaračunan po ceniku operama [Motšiel, Simotoií, Debitrí], cena povratnega Sms-a je 1,88 EUR Z uporabo slori?ve se Strinjate s splošnimi pog0|i na wwwsmsciTvpi«/baíunga, Balunga je naročnika sioriiev ¿n upoiaiyi'kom prinaša največ S sporočil na mesec z vsap povezavo do galerije, iz katere si tahfco naložijo 3 vsebine brez rfoplaoia. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene je v$ie5 DDV. Od pogodbeni |e shranjena na $e<iežu podjetja, je možno odstopit kadarkoli Odjava: to stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije!!smscity.net. Ftanudmk: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bislrica 22,2310 Slov. Bistrica,
Foto: internet
Robert Plant
U2 so objavili vse detajle o prihajajočem novem albumu. Album pod imenom No Line On the Horizon je že 12. studijski album teh legendarnih irskih rokerjev. Na albumu, ki bo izšel 2. Marca, bo 11 novih skladb. Prvi singelz novega albuma pa je skladba Get On Your Boots, ki se že vrti na svetovnih radijskih postajah. Producenti na albumu so Daniel Lano-is, Brian Eno in Steve Lilly-white. Album bo dostopen na petih različnih formatih, po različnih cenah. Pod fotografijo na albumu se je podpisal japonski umetnik Hiroshi Sugimoto. Bono in druščina pa napovedujejo tudi veliko svetovno turnejo, na kateri bodo predstavljali novi album. Prvi singel Get On Your Boots bodo premi-erno predstavili na podelitvi britanskih glasbenih nagrad (BRIT Awards) 18. februarja v Londonu.
Še ta mesec bodo objavljene nominacije za letošnje britanske glasbene nagrade (The BRIT Awards 2009). Svečana podelitev bo 18. februarja v Londonu. Med glavnimi favoriti za nagrade bo gotovo skupina Coldplay, ki je s svojim četrtim studijskim albumom Viva la Vida or Death And All His Friends osvajala lestvice domala po celem svetu. Zaenkrat sta znana dva letošnja dobitni-
ka, skupina Pet Shop Boys bo prejela posebno nagrado za izjemen prispevek glasbi. Druga že znana dobitnica pa je popolnoma novo in neznano ime Florence And The Machine, glasbenica bo prejela nagrado imenovano Critics' Choice, ki jo podeljuje novim mladim upom. Florence And The Machine in Pet Shop Boys so tudi že potrdili svoj nastop na svečanosti v Londonu. Prav tako je svojo udeležbo na svečano-stipotrdila mlada avstralska zvezda Gabriella Cilmi. Vsi ostali nastopajoči na letošnji podelitvi bodo znani po 20. januarja ko bodo objavljene tudi vse preostale nominacije.
Ameriška rock kantavtor-ka Michelle Branch je objavila uradni datum izdaje svojega novega albuma. Album pod naslovom Everything Comes and Goes bo v trgovinah na voljo od 10. februarja naprej. To bo že tretji studijski album Michelle Branch, hkrati pa prvi po letu 2003, ko je izdala Hotel Paper. V vmesnem obdobju pa Michelle ni počivala, saj je zelo uspešno sodelovala s Carlosom Santano v dveh zelo uspešnih skladbah The Game Of Love in I'm Feeling You.
Janko Bezjak
t V
1.	RUN - LEONA LEWIS
2.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON NELLY FURTADO
3.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
4.	HUMAN - THE KILLERS
5.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
6.	LIVE YOUR LIFE -T.I. Featuring Rihann
7.	GREATEST DAY - TAKE THAT
8.	HOT N COLD - KATY PERRY
9.	THE BOY DOES NOTHING - ALESHA DIXON
10.	SOBER - PINK
11.	SINGLE LADIES - BEYONCE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
2.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) - BEYONCE
3.	HEARTLESS - KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Featuring Colby O'Donis
2.	DAY'N'NITE - KID CUDI VS CROOKERS
3.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
NEMČIJA
1.	HOT N COLD - KATY PERRY
2.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
3.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
Zanimivosti
Rusija • Napoveduje se znižanje cen vodke
Sredi finančne in gospodarske krize, ki je po več letih hitre gospodarske rasti prizadela tudi Rusijo, se Rusom obeta dobra novica. Vodja zvezne agencije za regulacijo trga alkoholnih pijač Igor Čujan je namreč izrazil podporo znižanju trošarin na vodko, kar bi rusko nacionalno pijačo naredilo bolj dostopno.
Čujan, kije nekoč vodil ruskega monopolista na področju alkoholnih pijač Rosspirtprom, je bil na čelo agencije Rosalko-gol, t.i. »ministrstva za vodko«, imenovan nedavno.
Dnevnik Izvestija, na katerega se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, poroča, da se Čujan zavzema za znižanje trošarine na liter čistega alkohola s 191 rubljev na 100 rubljev. To bi pomenilo, da bi se trošarina na pol litra vodke skoraj prepolovila s trenutnih 38 na 20 rubljev.
Na ta način naj bi se ruske oblasti borile proti resnemu problemu prodaje doma narejene vodke, saj je vsaka tretja prodana steklenica vodke v Rusiji ponarejena. Takšno početje nima samo škodljivih posledic za proizvajalce, ampak ima resne posledice tudi za javno zdravje, saj letno na desetine Rusov umre zaradi nekakovostnih doma narejenih zvarkov.
Ravno zaradi gospodarske krize, katere posledice se poznajo tudi v Rusiji, se državljani največje svetovne države še bolj zatekajo k doma narejenim alkoholnim pijačam.
Izvestija sicer poroča tudi, da naj bi Rosalkogol še letos predpisal tudi minimalno ceno med 95 in 100 rublji za vodko, da bi tako preprečil nadaljnjo porabo nevarnih poceni alkoholnih pijač med Rusi. (sta)
Slovenija • Slovenka leta 2008 je Neža Maurer
Na tradicionalni, tokrat že 21. prireditvi v ljubljanski Drami so bralke in bralci revije Jana za Slovenko leta 2008 izbrali 78-letno pesnico Nežo Maurer. Pred razglasitvijo pa sta nominiranke sprejela ljubljanski župan Zoran Jankovič in predsednik Danilo Türk.
Revija Jana je letos že enaindvajsetič izbrala Slovenko leta med ženskami, ki so s svojo delavnostjo, prizadevnostjo, požrtvovalnostjo, domiselnostjo, ustvarjalnostjo in pogumom našo družbo obogatile z dejanji in poslanstvi, zaradi katerih jih spoštujemo in občudujemo.
Med kandidatkami so bile tako ženske, ki so na svojem področju dela naredile kaj pomembnega in odmevnega, kot tudi tiste, ki so morda v javnosti manj prepoznavne, a si zaradi dobrodelnosti, plemenitosti ali razdajanja zaslužijo ta častni naziv.
Letošnja nagrajenka je Neža Maurer, zvezda stalnica slovenske poezije. Tudi pri 78-ih letih njeno srce še vedno utripa v navdušenju, čeprav so jo zdravniki opozorili, da mora paziti nanj. Brez ljubezni si preprosto ne more predstavljati življenja, zato je pred izidom nova zbirka ljubezenskih pesmi. Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja je odslej tudi Slovenka leta 2008, je zapisano v utemeljitvi njene nominacije.
Kandidatke za Slovenko leta 2008 so bile še: Ana Cajnko, Živa Deu, Damjana Golavšek, Sara Isakovič, Barbara Jaki, Lučka Kajfež Bogataj, Sonja Merljak Zdovc, Desa Muck, Neža Maurer, Mateja Pintar, Miriam Praprotnik, Renata Salecl, Suzana Tratnik in Bernarda Trebušak. (sta)
Foto: osebni arhiv
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesni burek, solata SREDA
krompirjev golaž, hrenovke ČETRTEK
makaronovo meso, rdeča pesa v
solati
PETEK
stročji fižol z jajci*, rižev narastek z
breskvami
SOBOTA
prebranec s slanino NEDELJA
zdrobova juha s skuto**, pečen piščanec, široki rezanci, solata PONEDELJEK
testenine z drobtinami, solata
*Stročji fižol z jajci
1 kg stročjega fižola, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka strtega
česna, 2 jajci, 1 dl kisle smetane.
Fižol obrežemo, ga narežemo na koščke in skuhamo do mehkega (okoli 30 minut). Osolimo ga proti koncu kuhanja. Stresemo na cedilo. Na maščobi steklasto spražimo čebulo, dodamo česen in odcejen fižol. Premešamo in še malo dušimo. Tik preden postrežemo, zamešamo s smetano razžvrk-ljana osoljena jajca. Mešamo, da jajca zakrk-nejo, in takoj postrežemo.
**Zdrobova juha s skuto
4 dag masla, 2 žlici sesekljane čebule, 6 dag pšeničnega zdroba, 1,5 l juhe, 2,5 dl mleka, 20 dag skute, sol, 1 jajce, peteršilj.
V kozici segrejemo maslo, dodamo čebulo, in ko postekleni, dodamo pšenični zdrob in mešamo. Ko začne čebula rume-neti, prilijemo juho in mleko. Juho kuhamo 10 minut, nato dodamo pretlačeno skuto in po potrebi solimo. Na koncu vmešamo jajce, stepeno s peteršiljem, in pustimo nad ognjem le toliko, da jajce zakrkne.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Kar um spočne, lahko tudi doseže.
-k-k-k
Kadar hočemo ustvariti nekaj velikega, moramo tudi sanjati in ne le delovati. Treba je verjeti in ne samo načrtovati.
•k-k-k
Tistega, kar se nam zdi nemogoče, mogoče še nihče ni poskusil.
-k-k-k
Kadar se počutite skrajno srečni, se vse v zvezi z vami obrne na bolje.
-k-k-k
Glave so najmodrejše, kadar so hladne, srca pa najmočnejša, kadar bi-jejo za plemenite ideje.
-k-k-k
Vsi uspešni ljudje se v nečem strinjajo - ne verjamejo v naključje.
-k-k-k
Vsak podvig je mogoče izpeljati, če ga večkrat ponovimo.
-k-k-k
Bolje je narediti malo in to dobro, kot pa veliko in slabo.
-k-k-k
Kdor pričakuje, da bo storil naenkrat veliko in dobro, ne bo nikdar storil ničesar. Življenje je sestavljeno iz majhnih stvari.
-k-k-k
Nemogoče je tisto, česar še nihče ni poskušal.
"Koliko imaš še do penzije?" - "Dve leti." - "Izplača se ti prodati kakšno nepremičnino in dokupiti leta ter potem uživati." - "Dobro bi bilo, vendar je lulek moja edina nepremičnina!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAŠ FILMSKI KRITIK (ANDREJ)
Štajerski TEDNIK
AKROBATSKI
PILOT Z JADRALNIM PADALOM
BALET WERNERJA EGKA
OKRASNI GRM
UGOTOVITEV VKLJUČENA V PROGRAM
DRŽAVA V
INDIJI
PERZIJSKI KRALJ
UPODABLJAJOČ UMETNIK
DELNO PREDPLAČILO
SLAVKO AVSENIK
GOBA IZ DRUŽINE LUKNJIČARK
BRAZILSKI NOGOMETAS (ROJ. 1966)
SINTETIČNI OGNJE-VZDRŽNI IZOLANT
NAJSTAREJSA IRSKA PISAVA
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE
SKUPNA POSEST
VRTNA ZELENJAVA
LJUDSTVO NA SUMATRI
AVSTRIJSKI SILING
NEVRTEČ DEL MOTORJA
POTOČNI ■KROJAČ.
LOJZE SLAK
ZADNJIK, RITNIK
KALCIJ
UDARJANJE DEŽNIH KAPELJ PO STEKLU
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
VISOKA GORSKA RAVAN, PLATO
RAKETNI MODELAR
POJAV MED SPANJEM
AMERIŠKA
PEVKA COUNTRYJA (LEANN)
PRIPADNOST SPORTNEMU KLUBU
GRSKI NOGOMETAS
TALJENJE SESTAVIN KAMNA
NEKATOLIK
SREDISČE VRTENJA
DENARNA POLOŽNICA
NEMSKA NOVOVA-LOVSKA SKUPINA
GOSTISČE NA BLIŽNJEM VZHODU
RASTLINA
PREPIRI, ZDRAŽBE
NEDA UKRADEN
POLJSKI SLIKAR (EUGENIUSZ)
SRBSKI IGRALEC ŽIVOJINOVIC
JAPONSKI PES
NEMŠKI AVTOMOBIL
UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA
IZ BESED VATA+ARA
ŽELEZOV OKSID
DRAGO ELIKAN
OTOČJE V MELANEZIJI
OLGA AVBELJ
"Veste to pripovedujem vsakomur in na vsakem mestu."
Na TV-kvizu. - "Katera reka je daljša: Sava ali Donava?" - "Donava." - "Morda veste za koliko? - "Za dve črki."
Starejši moški se v baru vsiljuje svetlolaski. Pri tem se razvije naslednji pogovor. - Svetlolaska: "Dobro, pravite, da me ljubite, to mi boste morali dokazati. " - Moški: "Na žalost mi boste pri mojih letih morali verjeti na besedo."
Upokojenca na sprehodu. -"Zakaj pa tako rad pogleduješ za mladimi dekleti?" - "Zato, ker je človek samo enkrat star."
Vnukinja vpraša babico: "Se še spomniš prvega moškega, ki te je poljubil?" - Babica: "Otrok moj, kdo bi se tega spomnil, ko se ne spomnim niti zadnjega."
Dva upokojenca na klopci v parku. - "Kolikokrat na leto pa še seksaš?" - "Lani sem enkrat. Letos pa bolj poredko."
Naglušen možak vpraša znanko: "Ste bili včeraj v kinu? - Znanka: "Ne, bila sem utrujena in sem šla zgodaj spat." -Naglušen možak: "A tako. Pa je bilo dosti obiskovalcev?"
"Ali veš, da poper ohranja moškost?" - "Ne bo držalo! Če bi bilo to res, bi si upokojenci iz popra žgance kuhali."
Čudovita svetlolaska vstopi v nabito pol avtobus. Starček, ki sedi, se ponudi: "Gospodična, meni se lahko usedete na kolena. Sem že tako star, da sem popolnoma nenevaren." - Gospodična se mu usede na kolena, vendar čez nekaj časa starček zavzdihne: "Gospodična, vstati boste morali. Izgleda, da sem mlajši, kot sem mislil."
Osemdesetletni bogataš se potoži zdravniku, da ima zelo mlado ženo, vendar ne more uživati, ker je vsak večer, ko leže k njej, tako zaspan, da takoj zaspi. - Zdravnik vzame recept in nekaj zapiše. - Bogataš je navdušen: "Ali mislite, da bom s tem mogel ..." - Zdravnik: "Ne, seveda ne. To je za ženo. Predpisal sem uspavalne tablete, da bo tudi ona lahko zaspala."
V spovednici. - "Oče, star sem osemdeset let, pa je neka osemnajstletnica z menoj noseča." - Duhovnik: "Oprostite, vendar vas poznam. Kako, da mi to pripovedujete v spoved-nici, ko vem, da ne verujete? " - Zasliši se ponosni odgovor:
Star bogat vdovec se je oženil z lepo mlado lepotico. Ko so ga vprašali, kako mu gre v zakonu, je odgovoril: "K sreči živiva v veliki hiši in se zato lahko vedno kam skrijem."
Bogati bančnik se je nameraval poročiti z mladim dekletom. Prijatelja je prosil za nasvet: "Kaj misliš, ali me bo vzela, če bo vedela, da jih imam že šestdeset? Kaj, če bi ji rekel, da jih imam štirideset?" - "Ne vem, če te bo potem vzela. Raje ji reci, da jih imaš osemdeset in da si zelo šibkega zdravja."
Ugankarski slovarček: ALASI = indonezijsko ljudstvo na otokuSuma-tra; ANATEKSA = taljenje sestavin kamna, tudi palingeneza; ASKAREL = sintetični ognjevzdržni tekoči električni izolant; LIHIR = otočje v Bismarckovem, arhipelagu; oGaM = nastarejša irska pisava; REMARK = ugotovitev vključena v program; SARAVAKOS = grški nogometaš (Di-mitris, 1961-); UKW = nemška novo-valovska glasbena skupina.
■efj 'MVin '|9Je>jse VS 'o|!ze>jeu 'eHoeiuo^e 'aqejpz 'snue 'je>j!|s 'ei -!>je 'JO}6}S 'j|>| '>j!|0}e>je '¡seiv 'wesy '30 'jepijej '>jjeiuay 'smjeAejes 'epogojq '0A}seqn|>j '}0||d0J>je 'isas -odos 'puos 'ueiuey 'eup 'Ljejds :oiiAeiopoA :a>|UBZ!J>j 8} Asijssy
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
OBRED
Govori se ...
... da je v korantih resnično demonska moč, saj že v pred-pustnem času vsem hitreje požene kri po žilah, nekateri pa ob pogledu na korantijo celo čudežno ozdravijo.
... da bi se pri reševanju slo-vensko-hrvaškega spora najodgovornejši v državi lahko zgledovali po nedeljskem srečanju v haloškem Drenovcu, kjer so bili zadovoljni in dobre volje prav vsi, z obeh strani meja.
... da sploh ni res, da v štern-talski občini niso bili dovolj hitri pri razdeljevanju interventnih sredstev za škodo po lanskem neurju. Saj pa so jo pričeti izplačevati še prej kot v letu dni!
... da v novi tomaževski občini kar privoščijo Središčanom, ki smo si jih pomotoma privoščili v prejšnji rubriki Govori se. Zaradi pretirano varčnega župana si namreč objave v Kroniki leta 2008 niso mogli privoščiti v tomaževski občini, Središčani so svojo stran zago-
tovo imeli.
... da nekateri sploh ne razumejo Markovčanov, zakaj si toliko prizadevajo za južno varianto hitre ceste, saj bi se s severno za vedno rešili tudi vseh težav in nevarnosti, ki jih ta cesta prinaša. Da ni morda kdo v pretirani vnemi po hitri cesti kupil kakega zemljišča zanjo - pa bi mu sedaj ostalo v večno obdelavo?!
... da v sili vrag še muhe žre; v času plinske krize in sibirske-
ga mraza so zlobneži z enim očesom poželjivo gledali v lo-vrenško gramoznico, kjer se je od lanskega požara spet nabralo nekaj sto ton odpadnih gum. In te bi zagotovo dobro gorele tudi v domači peči.
Vidi se ...
. da se ob kozarčku rujnega vse lažje uredi. Tako naj bi bilo tudi novo krožišče v Juršincih baje prav kmalu urejeno tako, kot bi moralo biti.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Alenka Petrovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo našega malega Jaka, ki nikakor ne more zaspati, če si z eno roko ne podpira glavice,« je pod fotografijo zapisala njegova mamica, avtorica fotografije, Alenka Petrovič, ki se sprašuje, le kaj sanja njen enomesečnik. Upamo, da malega Jaka ne pestijo skrbi zaradi gospodarske recesije ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			7					2
								
2	7	9			3			
1	8	3			5		6	4
	9					7		
			4			5		
		8		3				
	3				1			
			2		6		9	8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	000
Bit	v	©©©	€€	00
Dvojčka	vv	©	€€€	000
Rak	vvv	©©	€	00
Lev	vv	©	€€€	000
Devica	vvv	©©	€€	0
Tehtnica	vvv	©©	€€€	0
Škorpijon	vv	©	€€€	0
Strelec	vvv	©©©	€€	00
Kozorog	v	©©©	€€€	0
Vodnar	vv	©	€€	000
Ribi	vvv	©©	€	0
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 27. januarja do 2. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 30. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjigo, ki jo podarja papirnica Bukvica iz Ptuja.
Nagrajeneci iz prejšnje številke so: otroci vrtca Marjetica skupina »Čebelice« z vzgojiteljicama Dragico in Barbaro, Med vrti 11, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
V mladih letih je nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller zelo rad igral na harfo. Ker njegov sosed ni bil prav nič navdušen nad vsakodnevnim poslušanjem, mu je rekel: "Gospod Schiller, vi igrate na harfo tako kot David, samo ne tako lepo."
Dramatik mu je odgovoril: "Vi pa govorite tako kot Salomon, samo ne tako modro."
Nekoč je italijanski gledališki igralec Ermete Novelli igral reveža, ki je umiral od lakote, vendar je pred prihodom na oder pozabil odstraniti zlato verižico. Ko je na odru umiral od lakote, je zaslišal iz publike vzklik: »Zastavi verižico!« Novelli se je hitro znašel in pojasnil: »Saj bi jo, pa ni pristna.«
Nemški filozof Friedrich Nietzsche, kije učil »prevrednotenje vseh vrednot«, je bil presenetljivo zagrizen sovražnik žensk in zato tudi zakonske zveze. Trdil je, da bi bilo pred vsako poroko treba vprašati ženina: »Si prepričan, da te bo pogovor s to žensko zadovoljeval do starih let?«
***
Ko je francoski skladatelj Paul Dukas peljal na koncert enega od svojih nadobudnih vnukov, je zadovoljno opazoval mladega poslušalca. Ves čas ni izpustil z oči dirigenta v fraku, ki je, kakor drugi dirigenti, z vsem telesom, najbolj pa z rokami, vodil orkester.
Ko sta po koncertu za hip obsedela v loži, je skladatelj Čr-nošolca vprašal vnuka: »No, kako ti je bilo všeč?« - Dobil je odgovor, ki ga gotovo ni pričakoval: »Še kar, dedi, ampak če priznam po pravici, moram reči, da bi rajši šel gledat pravega klovna.«
***
Ko so v neki družbi razpravljali o enakopravnosti med moškimi in ženskami, je neki moški trdil, da je popolnoma naravno, da imajo moški več pravic, ker je bil najprej ustvarjen moški in šele nato iz njega ženska.
Italijanska gledališka igralka Eleonora Duse je na to odgovorila: »To je res, res in povsem naravno pa je tudi, da zraste najprej steblo, potem šele cvet, vendar zaradi tega še ni cvet manj vreden kot pecelj.«
Markovci • Pri najstarejšem pustnem pokaču
Melacov bic bo tudi letos zapokal prvi
Janez Obran, po domače Melačov, iz Markovcev 29 je zapisan fašenku od rane mladosti in kljub 82 križem še vedno vztraja. Danes je najstarejši pustni pokač v korantovi deželi in s ponosom pove, da bo tudi letos na svečnico, ob Bičevem poku, prvi počil njegov bič.
Melačov stric, kot mu pravijo domačini, se mladih let in norčavih dni okrog fašenka zelo rad spominja. Še žena Ivanka, ki vse to potrpežljivo prenaša, se rada nasmeje kakšni njegovi fa-šenski dogodivščini.
»Prvič sem oblekel koran-tijo kot mlad osemletni šolar. Kožuh sem si izdelal doma, kar sam, v glavnem je bil še iz nestrojenih zajčjih in drugih kož, le za kapo sem spravil skupaj nekaj stare ovčje dlake. A kratke, ne take, kot jo nosijo današnji koranti. Spomnim se prvih zvoncev, ki sem jih dobil od starejšega sovaščana Franca Štrafela.«
Je razlika tudi v obnašanju korantov nekoč in danes?
»Pa še kakšna. Včasih smo lahko mladi koranti skakali le po vasi, pa še tedaj nas je bilo strah; če smo zaslišali zvonce starejših, smo se kar poskrili. Ko sem bil pozneje kot mladenič pravi, odrasli korant, pa smo imeli svoja pravila. Med skakanjem po vasi si ni nikoli nihče odkrival kape, pa če je bilo še tako vroče pod njo. Tudi ko sta nas gospodar ali gospodinja povabila v hišo, smo se lahko odkrili šele v kuhinji, pa še takrat je eden najprej potegnil zavese skupaj, da nas z dvorišča ne bi nihče prepoznal.«
Se spomnite, kdaj ste bili kot korant prvič na Ptuju?
»To je bilo leto dni pred prvim uradnim kurentovanjem, mislim, da je bilo leta 1960 ali 1961. V skupini korantov in oračev iz Markovcev sem bil pokač. Vsi smo se veselili, ko so nas končno povabili v mesto. Z rdečim kombijem so prišli po nas in nas pripeljali do Belega križa na Ptuju. Tam nas je pričakalo več miličnikov, ki so nas nato spremljali z leve in desne strani, ko smo skakali skozi mesto. Malo je bilo smešno, saj sem lahko zapokal le
Prejeli smo
V N.Si predlagamo občinsko redarstvo po meri občin
Zakon o občinskem redarstvu, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2009, je povzročil precejšnje težave v številnih manjših slovenskih občinah. Zakon namreč določa, da morajo občine do 1. januarja 2009 sprejeti občinski program varnosti, na podlagi katerega morajo organizirati občinsko redarsko službo.
Občinski redarski službi daje zakon pooblastila nadzorovati cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in izven, skrbeti za varnost javnega premoženja in kulturne dediščine in vzdrževati javni red in mir.
tam, kjer mi je miličnik to dovolil, pa še to sem si zapomnil, da nismo smeli v nobeno gostilno. Mogoče so se malo bali, če bi se kateri napil...«
Ste nastopili tudi na prvem kurentovanju v Ptuju?
»Seveda, saj sem bil kot pokač na čelu skupine naših korantov in oračev. Spomnim se, da snega ni bilo ne vem koliko, je pa bilo precej hladno, tako da smo morali veliko skakati, sicer bi nas zeblo. Okoli 10. ure smo imeli najprej nastop na tržnici, kjer so nas vse glasno napovedovali in snemali. Tudi s televizije so bili. Popoldne okoli 14. ure pa je bila prva pustna povorka skozi mesto.«
Koliko etnografskih skupin pa je bilo, se morda spomnite?
»Ne vem točno, koliko je bilo skupin, 10 mogoče, poleg nas korantov in oračev so bile iz Markovcev še vile in kopaj-narice, bili so ploharji iz Cir-kovc in skupina treh korantov s Pobrežja pri Vidmu. Iz Ptuja, vem, da na prvem kurentova-nju ni bilo še nobene skupine, le s podeželja smo bili.«
Zagotovo ste pozneje še velikokrat nastopili na ptujskem kurentovanju?
»Seveda, ponosen sem, da sem kot pokač pokal kar na 27 ptujskih kurentovanjih. Še nekaj let nazaj sem bil z našo skupino korantov in oračev na karnevalu v Ptuju, sicer pa še kljub starosti vsako leto rad zapokam. Odkar so začeli na svečnico z Bičevim pokom, vedno zapokam prvi in tudi letos bo tako.«
Morda še hranite svoj prvi bič?
»Žal ne več, a kakih pet let nazaj sem ga še vedno imel in vedno sem pokal samo z njim.«
Iz česa pa je sestavljen bič, kako pravite posameznim delom?
»Lesenemu držalu pravimo
Z drugimi besedami, številna policijska pooblastila se s policije prenašajo na občinsko redarstvo. Hkrati zakon tudi določa, da je občinsko redarstvo prekrškovni organ.
Občinsko redarstvo s tolikšnimi pooblastili in obveznostmi občine veliko stane, medtem ko je učinkovitost službe zelo vprašljiva. Zato v Novi Sloveniji predlagamo Ministrstvu za notranje zadeve, da ponovno prouči smiselnost tovrstne organiziranosti občinske redarske službe oziroma predlagamo, da občine lahko organizirajo redarske službe v okviru svojih potreb, medtem ko ostale cestno-varnostne naloge še naprej opravlja policija, ki ima za tovrstno delovanje veliko več usposobljenih kadrov.
Alojz Sok,
župan občine Ormož
Foto: M. Ozmec
Najstarejši pustni pokač Janez Obran iz Markovcev bo v noči na svečnico, tudi na letošnjem Bičevem poku, prvi zapokal.
'gajžla', to je okoli meter do meter in pol dolg kos gabro-ve ali kostanjeve veje, vrv ali 'štrik' je iz pletene konoplje tako kot 'žime' na koncu vrvi in po zamahu poči, zato ga je treba med pokanjem večkrat menjati."
Ste s koranti in orači nastopili še kje drugje kot na Ptuju?
»Seveda, tudi drugod po Sloveniji, velikokrat v Ljubljani, pa drugod po nekdanji Jugoslaviji, v Zagrebu, Novem Sadu, Ohridu, pa tudi v drugih državah, v Italiji, Avstriji in še kje.«
Kakšno je vaše mnenje o današnjih korantih?
»Težko bi rekel kaj slabega, všeč mi je, da je še vedno dovolj mladih korantov in da se tradicija prenaša iz roda v rod. Mogoče ne razumem, kako lahko gredo v korante tudi dekleta, še vedno pa mi ni jasno, zakaj današnji koranti skačejo po mestu brez kape na glavi. To ni prav, saj se ne gre za razkazovanje, ampak za skrivnost demonskega poslanstva. To danes še mnogim ni jasno.«
Kaj pa menite o kurento-vanju danes, o fašenku?
»Nič posebnega, žal mi je, da zaradi let ne morem več v korante in pokače, zato toliko bolj privoščim mladi generaciji, naj se za fašenk znorijo in si privoščijo. Kar se tiče kuren-
Foto: M. Ozmec
S temi starimi korantovimi zvonci je Melačov Janez preskakal nešteto ur, dni... in noči.
tovanja, me nič ne moti, da ga imajo v Ptuju, naj bo, ampak pri nas v Markovcih moramo ohraniti naš fašenk. Tu je ko-rant doma, jaz pravim, da so Markovci korantova mati.«
Vam je torej uspelo ohraniti fašenske tradicije in stare pustne običaje?
»Mislim, da nam je uspelo, dokaz za to je dober obisk na naših fašenskih prireditvah. Sicer pa samo pri nas na vasi se dogaja še prava korantija. Koranti in orači še vedno skačejo od hiše do hiše, zapokajo, zazvonijo in zaorjejo, zaželijo dobro letino, potem v hiši kaj spijejo in pojejo, nato pa gredo dalje. Podobno je s kopjaši, le da so včasih imeli za fašenk več dela s porokami, podobno je z vilami, rusami in gamela-mi, ki lahko skačejo le na pustni ponedeljek in torek, in podobno je z drugimi pustnimi liki na našem območju.«
V noči s ponedeljka, 2. februarja, boste točno ob polnoči, ko se prične sveč-nica, zapokali z vašimi biči, koranti pa vas bodo poskušali preglasiti s svojimi zvonci, tako boste naznanili pričetek tritedenskega veseljačenja v čast
V času fašenskega veseljačenja se človek čisto spremeni, vse je bolj veselo in razigrano, nabereš si vedno novih moči.«
M. Ozmec
fašenku.
»Če po pravici povem, sem že precej nestrpen, komaj čakam, da se bo zgodil prvi Bi-čev pok in prvi Korantov skok.
Prejeli smo
Vztrajajo pri južni varianti hitre ceste
Glede na intervju z markovskim županom Francem Kekcem, zapisan na zadnji strani Štajerskega tednika dne 23. januarja 2009, zaradi objektivne obveščenosti javnosti sporočam, da tudi občina Ormož podpira južno varianto poteka hitre ceste Ormož- SI Bistrica. V ta namen sem tudi sopodpisnik pisma, ki mi gaje v podpis prinesel v letu 2007 sam župan Kekec.
V odboru za izgradnjo pa kot župan občine Ormož ne sodelujem, ker v odbor nisem bil povabljen, kljub obljubi, da bom. Prav tako v odbor ni bil povabljen župan občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
G. Kekca kot mojega nekdanjega učitelja zelo spoštujem, saj me je učil biologijo kot temeljno občečloveško znanost. Kljub temu pa sem moral dopolniti njegov intervju, ker bi sicer lahko izzvenelo drugače. V letu 2008 sem kot poslanec dosegel tudi to, da je bil sprejet poroštveni zakon o najetju kredita za odsek med Gorišnico in Ormožem in daje 23.12.2008 bila podpisana pogodba o začetku gradnje viadukta pri Ormožu.
Alojz Sok,
župan občine Ormož
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 27. januar
Ptuj, Vičava, Dom krajanov Olge Meglič, brezplačno predavanje iz cestno-prometnih predpisov
Maribor, SNG, drama, Kandidat ali optimizem, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven
Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
Sreda, 28. januar
Ptuj, Mestno gledališče, predstava gledališča Goml Ljubljana, Itak maži, za šole in izven
Ptuj, Mestno gledališče, predstava gledališča Goml Ljubljana, Itak maži, za šole in izven
Ptuj, refektorij minoritskega samostana svetega Petra in Pavla, nastop tekmovalcev SGBŠ Maribor in Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla
Rogoznica, dom krajanov, brezplačno predavanje iz cestnoprometnih predpisov
Ptuj, Park hotel, vabljeni v šolo sprostitve, Kako si lahko pomagamo, Dobiš voljo do dela in učenja, Lažje zaspiš 6, Nisi odvisen od alkohola in cigaret ... Maribor, galerija Dlum na Židovskem trgu, odprtje likovne razstave nagrajencev »Primavera«Alja Piry, Maša Jazbec in Saša Kos Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, literarni večer s švedski pisateljem Svenom Lindqvistom, z njim se bo pogovarjala Tina Košir
Četrtek, 29. januar
16.30 Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica, pravljična ura za otroke Hvaležni medved
17.00 Ormož, prostori gimnazije, predstavitev vsebine 5. številke Zgodovinskih zapisov
19.30 Maribor, SNG, balet, 4. abonmajski koncert Plus, KazDvo, za abonma Koncertni ciklus Plus in izven
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 27.1.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 28.1.
8.00 Kulturni večer - Valentin Žumer 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasb, lestvica odd. 20.00 S pesmijo v novo leto
ČETRTEK 29.01.
8.00 Oddaja iz Občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Občine Dornava
PETEK 30.01.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 ŠKL - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
AKCIJA
PREHITITE POMLAD 2009
PRIHRANITE: 2.640 EUR z DDV pri seriji T4000 2.760 EUR z DDV pri seriji TD5000 3.120 EUR z DDV pri seriji T5000
MOŽNOST FINANCIRANJA ZA DOBO 7 LET!
AKCIJA TRAJA OD 15.1. - 28.2.2009 ZA NAVEDENE SERIJE TRAKTORJEV IZ ZALOGE!
AVTOCENTER ORMOŽ d.o.o. Hardek 44c, 2270 ORMOŽ Tel.: 02 741 64 11
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa o prodaji premoženja z dne 23. 12. 2008, opr. št. St. 1579/2008, v stečajnem postopku nad dolžnikom
TRGOVINA »PIKA«, Miroslav Gojkovič, s. p. - v stečaju, Volk-merjeva cesta 17, 2250 Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/4 stanovanjske stavbe v izmeri 174 m2 in dvorišča v izmeri 803 m2, vpisano pri vl. št. 222, k. o. Ptuj, št. parcele 181, po
izhodiščni ceni 37.119,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati do vključno 27. 2. 2009 na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Miroslav Gojkovič, s. p. - v stečaju«. Celotna vsebina vabila k dajanju ponudb z vsemi pogoji je objavljena na spletni strani www. ajpes.si/eobjave/. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Mali oglasi
STORITVE
JASNOVIDKA MARUCA PONOVNO NA PTUJU od četrtka, 29. januarja, do nedelje, 1. februarja. Studio Maga kirka, d. o. o., Rojčeva 15, Ljubljana) tel. 041 663 500.
KLEPARSTVO - KROVSTVO, saniramo stare in prekrivamo nova strehe hosekra, tondach, creaton, bramac ... ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pra-gersko, 041 857 165, igor. trcko@gmail.com.
OBCINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markovci, www.mar-kovci.si.
MOTORNA VOZILA
Do 40 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PRODAM brejo telico in kravo. Tel. 720 63 62.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
RAZNO
OPREMO za neživilsko trgovino, cca. 10 m, kovina, prodamo. Informacije na tel. 02 251 89 26 med 8. in 18. uro.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanje na Ptuju ter podstrešje za stanovanje. Cena za stanovanje je 970 € za m2. Nova streha in fasada. Tel. 040 341 120.
KUPIM gradbeno parcelo ali starejšo hišo na Ptuju ali v bližnji okolici. Telefon 031 634 847.
íPoíAiíajts. na± na íuetoumm íjiHztu!
RADIOPTUJ
tut ¿fiietu
www.radio-ptuj.si
7)
PUST
oMaiUo' rajzLoiruii' perlcLicev
NAŠEMITE SE LAHKO V kuharja, zdravnika, delavca, vrtnarja,..
VELIKA IZBIRA OPUŠČENIH
kinnci r\\/ on i inr\r\Miu ^qiau
KUPIM dvobrazdni plug Panonija od 12 do 14 col. Tel. 768 71 11.
PRODAM silažne okrogle bale. Tel 051 217 363.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
S VINSKI IN HIPOTEKARNI |
muh
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENJU OPREMA BARVA				
AUDI AB 3.0 TDI0ATTR0	2004	20.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI ALLR0AD 3,0 TDI0	20D7	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMWSERUA3:320D	2002	9.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CRYSLER V0YAGER 2,5 CRD	2003	9.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41,6 H0I	2006	11.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HOIEXC.	2004	0.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01.21BV	2003	4.400,00	POT. RAČUN.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.8 TDCI	2003	6.990,00	2XAIRBAG	KOV. SREBRNA
FORD PUMA 1.416V	1999	3.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
LANCIA Y 1,2	2001	2.990,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1,8 CLVARIANT	1996	1.490,00	KLIMA	VIJOLIČNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2001	7.490,00	KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH.	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 97. letu zapustila draga mama, babica in prababica
Ivana Podhostnik
IZ CIRKULAN 3
Zadnje slovo od drage pokojnice bo v družinskem krogu v četrtek, 29. januarja 2009, na cirkulanskem pokopališču.
Žalujoči vsi najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, pa čeprav pokojno spiš, z nami še živiš. Le čas prinaša tvoj nasmeh, ujet v spomine. Naj Božja roka z lahko zemljo k počitku te pokrije.
ZAHVALA
V 76. letu je po težki bolezni za vedno utrujena zaspala naša draga mami, omica, tašča, sestra, botrca in teta
Cecilija Fekonja, roj. Vuzem
IZ KRAIGHERJEVE 22, PTUJ
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se svojci zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli osebno ali pisno sožalje, podarili sveče, darovali za maše, se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zelo smo hvaležni Domu upokojencev Muretinci in hemodiali-znemu oddelku SB Ptuj. Prav posebna zahvala dr. Blanuševi za nesebično pomoč, ko je bila naša draga omica še z nami. Zahvala velja tudi ge. Veri Kokol za nedeljsko večerno molitev ter za lepe poslovilne besede, ki jih je izrekla ob njenem odhodu, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, ki so poskrbeli, da je od nas odšla s pesmijo in izvajalcu Tišine ter pogrebni službi.
Žalujoči: otroci Milena, Ivek, Lidija, Igor in Alica z družinami
9.15
11.00
6.30
8.00
18.00
18.00
9.00
V čefrfeir ob 20.00 uri
Tiho in mirno med nami si živel, močno trpel. Delo tvojih pridnih rok je vedno povsod, tvoje ogromno srce nam je v ponos. Nisi poznal sovraštva, prezira in grdih besed, a bolezen te nam je vzela brez slovesa in besed. Ostali smo sami, a ti boš vedno v naših spominih med nami Spomini na tvojo podobo in ljubezen bodo vedno živeli, mi pa bomo s solzami v očeh trpeli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, očima, brata, strica, botra in svaka
Zdenka Emeršiča
IZ DOLAN 24
3. 5. 1964 t 15. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga množično pospremili na njegovi zadnji, a prezgodnji poti, darovali cvetje, sveče, finančno pomoč, za svete maše in nam izrekli sožalje. Osebna zahvala gospodu župniku za pogrebno mašo in besede slovesa, zastavonošem, nosačem križev, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju ADK Dolane, Ilkos Moškanjci, Nizke gradnje Ptuj, Moniki-nim sošolcem iz osnovne šole in gimnazije z razredničarko ter Denisovim sošolcem iz osnovne in srednje šole z razredničarko. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: Jelka, hčerka Monika, sin Denis, Karmen, brat Franc z družino
in sestra Mira z možem
Lenart • Pogovor z direktorjem Zdravstvenega doma Jožefom Krambergerjem
Pomanjkanje zdravnikov, nezadovoljstvo zaposlenih ali zgodba o uspehu?
V lanskem letu smo velikokrat poročali o težavah v Zdravstvenem domu Lenart (ZD Lenart) zaradi pomanjkanja zdravnikov. O tem se je direktor Jožef Kramberger velikokrat pogovarjal tudi z župani, zaposlenimi zdravniki in s koncesionarji.
Foto: ZS
Direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger, dr. med., spec. spl. med.
Jožef Kramberger je že enajsto leto direktor ZD, aktiven pa je tudi v lokalni politiki. Zanimalo nas je, kako je v ZD Lenart danes, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj - mnoga tudi na osnovi lenarških govoric.
Gospod direktor, kako je z zdravniki v ZD Lenart danes?
Danes imamo, moram z veseljem povedati, dobro zasedbo zdravnikov, ki sicer ni optimalna, je pa dobra, ker imamo za del programa zaposlena tudi dva pogodbena zdravnika. Enako velja za zobozdravnike.
Med ljudmi se govori, da se zdravniki v ZD Lenart ne zaposlujejo zaradi vas. Kako te govorice komentirate?
Te očitke sem večkrat slišal, so plod nekih posameznikov, ki poskušajo širiti takšne in drugačne informacije o meni in o ZD Lenart. Jih celo razumem, saj poznam njihovo namero. Res, samo jaz sem jim v napoto, da bi jo lahko uresničili. Ali se v zdravstvenem domu zdravniki ne zaposlujejo zaradi mene, presodite sami, res pa je, da smo v zadnjih dveh letih zaposlili pet zdravnikov in zdravnic in dve zobozdravnici.
Za koga gre, kakšne so njegove namere?
Ne bom govoril o njih, ker se z njimi niti ne obremenjujem, verjemite, da imam pametnejše delo. Mislim pa, da tudi vi poznate razmere na lenarškem koncu in poznate mnenje bivšega ministra in ministrice o zdravstvenih domovih, tudi veste, s kom sta komunicirala. Tako da odgovor, kdo se je tega veselil in širil govorice, vam je že sedaj jasen.
Ali je res, da se tudi vi zanimate za nakup stavbe zdravstvenega doma?
No, tudi to sem že slišal. Zdravstveni domovi so v lasti občin. Velika večina zgradb je bila financirana s pomočjo samoprispevka. Torej so tako rekoč last uporabnikov in menim, da jih ne bi smel nihče kupiti. Verjemite, da nikoli nisem razmišljal o nakupu, je pa tudi res, da so tisti, ki so o tem razmišljali, govorili, da ga želim kupiti jaz. To lahko podkrepim še s tem, da smo v zadnjih desetih letih, z izjemo zadnjih dveh let, celotne stavbe obnovili in
nadgradili in tako bistveno povečali vrednost same zgradbe. Tega zagotovo ne bi počel, če bi zdravstveni dom nameraval kupiti. Celo več, zdi se mi nepojmljivo razmišljati o tem, če pa so te stavbe zgradili ljudje s prostovoljnimi prispevki, nekaj sredstev pa je dodalo tudi lenarško gospodarstvo.
Kar nekaj zdravnikov je odšlo, pravite, da ste zaposlili nekaj novih. Zakaj pa vi vztrajate v Lenartu, saj naj bi bili v večjih centri boljši pogoji dela za zdravnike?
Kar pravite, delno drži, samo zagotavljam vam, da imajo zdravniki in zobozdravniki pri nas dobre pogoje dela. V zobozdravstvu uporabljamo vrhunske materiale, kar sicer ni navada. Zdravniki so prihajali dosti pred mano in verjamem, da bodo prihajali in odhajali tudi takrat, ko jaz več ne bom direktor. Pomislite, koliko domačih zdravnikov in zdravnic je v preteklosti odšlo, pa nisem bil jaz direktor.
Kar se tiče mojega vztrajanja v Slovenskih goricah, ki so bile skozi zgodovino vedno zapostavljene, vam lahko povem, da sem se tukaj rodil in tudi po študiju v Ljubljani sem se vrnil sem. To pa zato, ker so Slovenske gorice nekaj posebnega, da smo Slovenskogoričani na tej ilovnati zemlji preživeli, je vsekakor klenost, ponos, trma in ljubezen do sloven-skogoriške zemlje. Veste, to je obdržalo naše dede in pradede tukaj v Slovenskih goricah. Ne smemo pa pozabiti na številne znane Slovence, ki so opevali Slovenske gorice, kot so bili Cankar, Maister itd. Potem verjetno drži, da so Slovenske gorice dežela med nebom in zemljo, kot je bil naslov razstave, na kateri so se Slovenske gorice predstavljale na drugi strani Alp. Skratka, v meni je preveč ponosa, ljubezni, in če hočete, tudi trme, da bi me premamile ponudbe z drugih delov naše lepe domovine.
Nekateri pravijo, da tukaj vztrajate zaradi plače. Slišal sem, da naj bi ta znašala 10.000 evrov.
Ne zamerim vam tega vprašanja, kar sem tudi jaz to slišal, vsekakor pa govorice ne držijo. Vidite, tukaj je z moje plačilne liste razvi-
dno, da sem v decembru zaslužil bruto 3.500 evrov, kar pomeni, da sem v 51. plačilnem razredu, ki ga je določila Vlada v Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju. To pa pomeni 1.900 evrov neto. Za delo izven rednega delovnega časa lahko dodatno zaslužim največ za 32 ur po 24,5 evra, kar lahko znese 784 evrov bruto, torej okrog 420 evrov neto. Za delo preko rednega delovnega časa sem moral dobiti dovoljenje Ministrstva za zdravje. Tako lahko mojo neto izplačilo znaša maksimalno 2.300 evrov.
Govorila sva o nekaterih govoricah, vendar še to ni vse. Če morda ne veste - krivi ste tudi za zapiranje zunanjih splošnih ambulant ...
Vidim, da ste res polni informacij z ulice. Ne bom nesramen, imam pa občutek, da ste danes že spili kavo v Lenartu, preden ste prišli sem, in skoraj bi si upal trditi, s kom ste jo spili. Informacije so res sveže, ker sem tudi jaz danes to slišal ob jutranji kavi. Veste, čeravno govorijo, da me zaposleni ne marajo, mi vendar marsikaj povedo, kar se govori na ulici. Prej sva govorila o zavzemanju posameznikov za ukinitev javne zdravstvene službe in ukinitev zdravstvenih domov. Upam si trditi, da posamezniki s pridom izkoriščajo nekakšen kaos, ki se pojavlja v zdravstvu. Za organizacijo javne zdravstvene službe so odgovorni župani, mi v ZD
Lenart smo samo izvajalci javne zdravstvene službe. Ti pa velikokrat zahtevajo nemogoče. V ZD Lenart smo pridobili dve zobozdravnici, nimamo pa dovolj programov, saj se v preteklosti pacienti niso mogli opredeljevati za zobozdravnike, ker jih ni bilo, sedaj so in na kolegiju županov smo se dogovorili, da bodo lokalne skupnosti sofinancirale zobozdravstveno službo, vendar vsi župani tega sklepa ne izpolnjujejo. Tudi primer ambulante v Cerkve-njaku smo po vseh zapletih uspešno rešili, vendar so se takoj našli posamezniki, ki so s pošiljanjem elektronskih sporočil dosegli, da v Cerkvenjaku več ne more delati mlada in sposobna zdravnica, ki so jo pacienti vzeli za svojo, kar je najbolj pomembno. Ti posamezniki so pač hoteli onemogočiti mene in se sploh niso zavedali, kakšno škodo so s tem naredili javni zdravstveni
mreži. Še več, največjo škodo so naredili pacientom, ki si morajo sedaj izbirati zdravnike v Lenartu. Ampak ljudje tega ne vedo, nekateri pa se sprenevedajo in najlažje je s prstom pokazati na direktorja ZD Lenart. Z zapiranjem ambulant, kjer so delali koncesionarji, pa niti jaz, niti ZD Lenart nima nič, saj so tem zasebnikom podelili koncesije župani.
Če povzamem, lahko rečem, da je ZD Lenart ustanova, v kateri je prisotno pomanjkanje zdravnikov in nezadovoljstvo zaposlenih. Kot sem zadnjič prebral na svetovnem spletu, pa naj bi bil ZD Lenart zgodba o uspehu. Kaj menite vi?
To je zgodba o uspehu, vendar je ne pripisujem samo sebi, ampak tudi mojim sodelavkam in sodelavcem, kajti brez njih te zgodbe zagotovo ne bi bilo.
Zmago Šalamun
Osebna kronika
Rodile so: Mateja Skor-janec, Ptujska 13/a, Ormož - Zaro Nežo; Monika Stukel, Male Rodne 5, Rogaška Slatina - Mihaelo; Silva Letonja, Strejaci 11, Dornava - Mio; Suzana Bezjak, Strafelova ul. 14, Ptuj - Aneja; Barbara Lesjak, Prešernova ulica 14, Rogaška Slatina - Nejca; Janja Matjašič, Nova vas pri Ptuju 63, Ptuj - Mateja; Nina Holc, Mejna cesta 2, Ptuj - Ivo; Alenka Kostanje-vec, Nova vas pri Ptuju 44, Ptuj - Nejo; Jožica Pere, Ja-strebci 54/a, Kog - Žana; Jasna Klauški, Slomškova ul. 26, Rogatec - Svita; Andreja Fajfar, Pavlovski Vrh 42, Ivanjkovci - Tarasa; Klavdija Šmigoc, Polenci 10, Polenšak - Žana; Anja Horvat, Zdraviliški trg 16, Rogaška Slatina - Anajo; Mojca Zorjan, Šalovci 43, Središče ob Dravi - Nika; Sabina Hamonajec, Jiršov-ci 49, Destrnik - deklico; Aleksandra Petek, Polenšak 15/b, Polenšak - Tia-na.
Umrli so: Julijana Vrabl, Spuhlja 107, rojena 1936 - umrla 10. januarja 2009; Elizabeta Irgl rojena Zoreč, Placar 59, rojena 1928 -umrla 8. januarja 2009; Zdenko Emeršič, Dolane 24, rojen 1964 - umrl 15. januarja 2009; Roman Milošič, Repišče 46, rojen 1955 - umrl 15. januarja 2009; Ludvik Mišmaš, Na obrežju 16, Ptuj, rojen 1937 - umrl 15. januarja 2009; Maks Petek, Slomi 14, rojen 1925 - umrl 18. januarja 2009; Elizabeta Ritonja, rojena Štebih, Jur-šinci 75, rojena 1929 -umrla 18. januarja 2009; Antonija Meglič, rojena Kolarič, Spuhlja 65, rojena 1913 - umrla 10. januarja 2009; Mirko Korpar, Ulica 5. prekomorske 3, Ptuj, rojen 1956 - umrl 18. januarja 2009; Marija Čeh, rojena Fuks, Vintarovci 25, rojena 1939 - umrla 19. januarja 2009; Stanislav Seidl, Grajenščak 4, rojen 1932 - umrl 15. januarja 2009; Viljem Medved, Orešje 101, Ptuj, rojen 1930 - umrl 16. januarja 2009; Jožef Pluško, Zamu-šani 82, rojen 1947 - umrl 19. januarja 2009; Jera Visenjak, rojena Zemljarič, Prvenci 3, rojena 1921 -umrla 21. januarja 2009; Anette Al Sharafy, rojena Cvetko, Selska cesta 15, Ptuj, rojena 1939 - umrla 22. januarja 2009.
Danes bo oblačno in razen na Primorskem bo večinoma snežilo. Več padavin bo v vzhodni polovici države. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 1, v alpskih dolinah do -4, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem do 10 stopinj C.
V sredo bo oblačno. Na zahodu bo večinoma suho, drugod bo še snežilo, a se bodo padavine počasi umikale proti vzhodu. Burja na Primorskem bo oslabela. V četrtek bo pretežno oblačno in večinoma suho.
Napoved vremena