PRAZGODOVINSKO-ARHEOLOŠKO GRADIVO
ZA PROUČEVANJE RALA NA SLOVENSKEM
StaneGabrovec
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za študij poljedelstva v ustrez-
nih dobah na Slovenskem še ni izrabljeno v toliki meri, da bi moglo
biti vir in osnova ostalim zgodovinskim delavcem pri njihovih obrav-
navah. To je za današnje stanje slovenske arheološke vede, ki se mora
še vedno boriti z že pred prvo svetovno vojno nakopičenim, povrh pa
še neznanstveno izkopanim gradivom, razumljivo, saj nam manjkajo
tudi potrebne monografične obdelave. Vendar intenzivnejše. delo na
nekaterih drugih zgodovinskih področjih sili tudi arheologa, da razjasni
stanje v svoji stroki. Tak primer je prav stanje raziskav rala in pluga,
ki je na etnološki strani izvedeno že z vso širino in intenzivnostjo,
tako v svetovnem koi domačem merilu.^ Temu se pridružuje še interes
zgodovinarja za prvo dobo slovenske naselitve.^
Tu podano gradivo ni novo, ampak izvira dosledno vse še iz dobe
velikega zbiralnega hlastanja pred prvo svetovno vojno in je obteženo
tudi s pomanjkljivostjo zbiralcev tiste dobe. Manjkajo skoraj vsi na-
drobnejši podatki o značaju in sestavu najdbe. Tako smo navezani več
ali manj samo na tipološko analizo, ki seveda še zdaleč ne more pove-
dati vsega tega, kar bi lahko znanstveno izvedeni izkop. To toliko bolj,
ker v tipološki vrsti pogosto' vse od poznolatenskega gradiva do sred-
njeveškega ni prave, bistvene spremembe. Na tem mestu so tudi objav-
ljeni le lemeži, pripadajoči nedvomno ornemu orodju, medtem ko
marsikakega kosa, ki morda še spada v to vrsto in ki ga marsikateri
avtor" vključuje v svoje raziskave rala oziroma pluga, tu ne upoštevam.
' Za prvo je treba omeniti predvsem: P. Laser, Entstehung und Verbrei-
tung des Pfluges. Münster 1931. V domači literaturi naj navedem Bratanićeva
dela. Tu naj omenim predvsem njegovo zadnje delo. Nešto o starosti pluga kod
Slovena. Zbornik radova filozofs^kog fakulteta, knjiga 2, Zagreb 1954, 277 ss,
kjer je obširno navedena tudi druga literatura, tudi arheološka. Orače siprave
u Hrvata II, kjer je nadrobno opisano vse jugoslovansko arheološko gradivo,
je žal še vedno v rokopisu. Naj mi bo dovoljeno, da se tudi na tem mestu za-
hvalim prof. Brataniču za ljubezniva opozorila na literaturo in za njegovo si-
ceršnjo pomoč.
^ B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih
Slovencev. Ljubljana 1952, 436 ss. F. Baš, Pripombe k požigalništvu SE 6—7,
1954, 85 ss.
' Cfr. Déchelette, Manuel d'Archéologie II/5. Paris 1914, str. 1579, si. 610/6.
Taki kosi se dobe ne samo v Idriji ob Baci, ampak n. pr. tudi v Šmihelu pri
9.
Stane Gabrovec
Zaradi ozke povezave z ostalim, orodjeni je včasih težko potegniti jasno
mejo. Gradivo je porazdeljeno takole:
1. Idrija ob Baci
Dva železna lemeža s crtalom iz groba 18 (Tab. II, 2, 3) in groba 5
(Tab. II, 5, 6).* Naturhistorisclies Museum na Ehinaju.
2. U n e C p r i Rakeku^
1. Železen lemež. Tuljava je uhljato zavita na spodnjo stran, tri-
ko-tniško oblikovani rezilni list je na prehodu v tuljavo širši. Na vrhnji
strani tuljava ne prehaja gladko v spodnji del, temveč je stopničasto
oddeljena. D. 30,5 (9,5 in 21)" cm, največja šir. 19,7 cm, šir. ustja 12,7
(10,8)' cm. Teža 5,05 kg. Narodni muzej Ljubljana, inv. št. R 2641.
Tab. I, 2.
2. Železno črtalo ukrivljene oblike, s pregibom na prehodu ročaja
v rezilo. Dolgo rezilo, ki je bilo že za uporabe popravljeno, je obliko-
vano v obliki noža, ročaj je pravokotnega preseka in se proti vrhu širi.
D. 53 cm, samega ročaja 21 cm, šir. do 6,5 cm. Inv. št. 2642. Tab. I, 1.
3. Železna gredeljnica, sestoječa iz treh členov, srednji v obliki
osmice. Obrabljenost členov pri stikih kaže na daljšo rabo. Celotna
d. 52,5 cm, posameznih členov 24,5 X 13 cm, 18 cm in 14,5 X 6,5 cm (mer-
jeno z zunanje strani). Inv. št. R 2644. Tab. I, 3.
Skupaj z ornim orodjem sta bili najdeni še:
4. železna kopača s štirimi roglji, romboidnega preseka. Velikost
21,5 X 30 cm. Inv. št. R 2643. Tab. I, 4;
5. železna kosa. 93 cm dolgo in 2,5 cm široko rezilo je skoraj ravno,
le v zadnji šestini navznoter upognjeno. Trakasti ročaj je uvit na sled-
njem delu v trn in prehaja v loku v rezilo. D. 99 cm. Inv. št. R 3562.
Tab. I, 5.
3. Drnovo'
1. Železen lemež. Tuljava je uhljato zavihana na spodnjo stran,
spodnji rezilni del je trikotniško oblikovan in na prehodu v tuljavo
širši. D. 51,5 (11,5 in 20) cm, največja šir. 23 cm, šir. ustja 17 (13) cm.
Teža 8,55 kg. Inv. št. R 2646." Tab. I, 7.
Postojni, vendar jih tu ne obravnavam. Enako bi še znatno lahko povečal gra- '
divo, če bi objavil vse več ali manj podobne oblike, kot jih navaja Payne, The i
Plough in Ancient Britain, The Archaeological Journal 104, 1948, str. 89, si. 1. ;
* Szombathy, Das Grabfeld zu Idria bei Baca, MPK 1, 1903, 322 s in 330.      ¦
^ Müllner, Argo 3, 1894, 158 s. in tab. XII, 20, 24, 26, 27, 28. \
" Pred oklepajem je navedena celotna dolžina, v oklepaju pa najprej dol- i
Zina tuljave in nato rezilnega lista. ,
' Merjeno od zunanje strani (številke pred oklepajem) in od notranje i
strani (številke v oklepaju). •
' Omenjena že pri Müllnerju, Le, 159, in tab. XII, 21 in 22. i
' Inventar Narodnega muzeja se sklicuje tudi na akt 1891/96, ki bi morda ,
mogel dati kake podatke o najdbi, je pa danes izgubljen.
10 J
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
2. Železen lemež enake oblike kot prejšnji. Rahla uglobitev v lemež
jasno kaže na spoj plaza in lemeža. D. 35 (10 in 23) cm, največja širina
26 cm, šir. ustja 18 (14,5) cm. Teža 7 kg. Inv. št. R 2500. Tab. II, 1.
4. Vrhnika"
1. Železen lemež enakega tipa kot prejšnji, le znatno manjši. Dol-
žina 14,5 (5 in 9,5) cm, največja šir. 9 cm, šir. ustja 6,8 (5,7) cm. Teža
0,38 kg. Inv. št. R 1890. Tab. II, 4.
5. Šmarje pri Jelša h^^
1. Železen lemež enakega tipa kot prejšnji, le manj vitko, bolj
stisnjeno oblikovan. D. 22 (7,5 in 14,5) cm, največja šir. 20,5 cm, širina
ustja 15 (12,4) cm. Teža 3,6 kg. Pokrajinski muzej Maribor. Tab. I, 6.
6. Dunaj pri Jereki v Bohinju^^
Štirje železni votivni lemeži z uhi jato zavihanim toporiščnim in več
ali manj pravilno trikotniško oblikovanim rezilnim delom.
1. D. 6 cm, fragmentarno ohranjen. Inv. št. P 3159. Tab. II, 8.
2. D. 5 cm, največja šir. 3,2 cm. Inv. št. P 3161. Tab. II, 7. Njegovo
nesimetrično podobo je pripisati le neskrbni izdelavi.
3. D. 4 cm, največja šir. 2,5 cm. Inv. št. P 3162. Tab. II, 9. Fragmen-
tarno ohranjen.
4. D. 4,5 cm, največja šir. 2,2 cm. Inv. št. P 3163. Tab. II, 10.
Štiri železna voti\'na črtala ukrivljene oblike, s pregibom na pre-
hodu ročaja v rezilo. Rezilo v obliki noža je ravno, prehod v ročaj na
"notranji strani poudarjen, ročaj je pravokotnega preseka in se proti
vrhu razširja.
5. D. 9,3 cm, samega ročaja 2 cm. Inv. št. P 3168. Tab. II, 13.
6. D. 9,3 cm, samega ročaja 2,3 cm. Inv. št. P 3169. Tab. II, 14.
7. D. 6,5 cm, samega ročaja 2,2 cm. Inv. št. P 3170. Tab. II, 12.
8. D. 7 cm, samega ročaja 2,5 cm. Inv. št. P 3171. Tab. II, U,
Železen rimski plug iz Pazina^' omenja Dežman, vendar je brez
podatkov, niti ga ni več v Narodnem muzeju, tako da ga ne moremo
opredeliti.
Omenjen že pri Miillnerju, 1. c, 159.
" Omenja ga F. Baš, SE 6—7, 1954, 96. S. Pahiču, kustosu Pokrajinskega
muzeja v Mariboru, ki mi je dovolil objavo in dal ljubeznivo na razpolago
risbo in fotografijo, se tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem.
" Omenjeni že pri MüUnerju, 1. e., 159. Narodnemu muzeju jih je podaril
knez Windischgrätz, hkrati z nekaj noži in žeblji s širokimi glavicami. Tu ob-
javljam le votivne lemeže in črtala. Celotno gradivo, ki je danes dostopno, bo
objavljeno skupaj v okviru celotnega prahistoričnega gradiva iz Bohinja. V
Narodnem muzeju je le delček gradiva iz Windischgrätzovih izkopanin.
" Deschmann, Führer 1888, 122, št. 15.
U
Stane Gabrovec
Vsekakor pa moramo sem prišteti Curino v zgornji Ziljski dolini,
čeprav je izven državnega slovenskega ozemlja in danes že tudi etnič-
nega. V tamkajšnji prahistoričiii in rimski naselbini je bilo najdenih
»nekaj zelo težkih lemežev«,^* »ki popolnoma ustrezajo idrijskim«^^ in
gredeljnica.^'' Natančno število lemežev, najdenih na Curini, ni znano,
najdeni pa so bili najmanj trije.^'
Za kronološko opredelitev imamo izhodiščno^ točko v Idriji ob Baci,
kjer sta bila najdena oba lemeža in črtali v najbogatejših grobovih te
nekropole, v grobu 18 in 5. Spremno gradivo^ je izredno izdatno in na
njegovi podlagi datiramo s Szombathyjem prvi par še v kasnolatensko
dobo, drugega pa v rimsko.^^ Ta datacija je tudi danes še opravičena
in verjetna, vendar krije v sebi nevarnost nesporazuma, predvsem v
nearheološki literaturi. Nenehno' ponavljanje, ix> katerem naj bi bil en
lemež latenski. drugi pa rimski, lahko vzbudi videz, kakor da pripa-
data dvem različnim kulturnim in etničnim nosilcem. To pa nikakor ne
drži, kajti grobišče iz Idrije ob Baci pripada kulturno izrazito laten-
skemu krogu, etnično pa domačemu, predrimskemu^'' prebivalstvu, ki
je po vsem videzu zadržalo del svoje samostojnosti tudi še v prvih časih
rimske zasedbe. Tahko govorimo le o časovnem razmaku, v katerem sta
" Cfr. Bratanić, Nešto o starosti pluga kod Slovena, 1. c, 293, op. 42.
^ Hoernes pri: Szombathy MPK 1, 1903, 361: Unter den jüngeren Funden
von der Gurina begegen wir ganz denselben Pflugscharen... (kot v Idriji). Iz
konteksta je razvidno, da misli Hoernes na poznolatenske najdbe v Gurini, ne
na rimske. Dva primerka objavlja (brez nadrobnosti) Niederle, Radio a pluh,
Nârodopisny vëstnik 12, 1917, 14, si. 6/5, 6.
" Naturhistorisches Museum, Wien, inv. št. 10516. Cfr. Bratanić, 1. e, 293,
op. 40, in Hoernes, MAG 16, 1886 (50).
" Sodeč po kratkih poročilih Hoernesa o svojih izkopavanjih na Gurini
v letih 1884—1887. V prvem poročilu, MAG 16, 1886 (49) s., omenja 2 lemeža
hkrati z gredeljnico, ki bo po vsem videzu ta, ki jo omenja Bratanić, Natur-
historisches Museum, Wien, inv. št. 10316. Najdbe so naštete v zvezi z drugim
orodjem, ki da misliti na podobno orodje kot v Idriji ob Baci- Tretji lemež (že
antično popravljen) omenja med najdbami v ruševinah rimske zgradbe, ki je
s.tala že na prostoru, naseljenim pred rimsko zazidavo. MAG 16, 1886 (60) s. Iz
Hoernesovega naštevanja je popolnoma nejasno, ali spada še v predrimski ali
rimski horizont. Med fibulami iz tega kompleksa prevladujejo poznolatenske
in provincialno rimske. Skupno število najdenih lemežev iz svojih izkopavanj
podaja Hoernes še enkrat v Generalbericht über die Ausgrabungen auf der
Gurina, MAG 18, 1888 (53) ss. To poročilo se nanaša le na Hoernesovo izkopa-
vanje 1884—87, zato ni izključeno, da je še kak kos bodisi v izdatnih slučajnih
najdbah ali iz izkopavanja B. Mayer ja, ki pa v svoji knjigi Gurina im Ober-
gailthal, Dresden 1885, vsekakor ne omenja nobenega lemeža. Obljubljena
Hoernesova zaključna publikacija o Gurini ni izšla.
" Szombathy, 1. c, 359 s.
" Za etnične nosilce veljajo običajno Kelti, Karni ali tudi Iliri oziroma
Veneti. Čeprav deluje najdišče v svoji celoti resda keltsko, je konkretna do-
ločitev dosti bolj komplicirana in znanstveno neprečiščena, da bi mogli brez
širše utemeljitve zavzeti stališče. Prim. tudi str. 25 tega dela. Zato uporabljam
v celotnem delu širše pojme, kot »predrimsko«, »ilirsko-keltsko« prebivalstvo
in podobno, s čimer pa seveda ne mislim, da bi moralo biti prebivalstvo povsod
enako.
12
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
bila v obeh primerih položena lemež in črtalo v grob. Prvi par bi po
Szombathyjevi dataciji sodil še v čas pred prihodom Rimljanov, drugi
iz groba 5 pa že po prihodu. Že če je Szombathyjeva datacija dejansko
popolnoma točna, je položitev v grob v našem primeru bolj slučaj-
nostna zadeva, ki ne pove ničesar o tem, kje je bilo' ralo izdelano in
kdo ga je izdelal; važna je le toliko, ker nam jasno izpričuje, da prihod
Rimljanov v Posočje v prvem začetku ni tako hudo prizadel domačega
prebivalstva in so lahko več ali manj živeli nemoteno po svojih šegah
in navadah dalje v nasprotju z drugimi predeli, n. pr. japodskim, kjer
je to srečanje bilo popolnoma drugačno. Kulturno-zgodovinsko pa sta
brez dvoma oba grobova latenska, etničnO' ilirsko-keltska, le da v prvem
primeru groba 5 z neko opravičenostjo govorimo že O' rimskodobnosti.
V bistvu pa sta oba grobova zelo blizu skupaj tudi kronološko in niti
ni nujno, da ju časovno loči rimska zasedba. Po horizontalni stratigra-
fiji grobišča^" leži »rimskodobni« grob št. 5 celo izrazito v sklopu sred-
njelatenskih in kasnolatenskih, kakor leži po drugi strani poznolatenski
grob št. 18 med rimskodobnimi. Pa tudi po arheološki analizi je delitev
več ali manj shematična. V primeru groba št. 18 je to shematično de-
litev nekako diktirala čelada negovskega tipa, ki je kulturno-zgodo-
vinsko poznohalštatska, v grobu št. 5 pa legionarska, izrazito rimska
čelada. Imamo pa praktično v obeh grobovih tudi skoraj identične pred-
mete, v obeh še srednjelatenske fibule, kakor že take, ki bi bile lahko
rimskodobne. Reinecke je dejansko datiral v svoji študiji o negovskem
tipu čelad^^ tudi grob št. 18 že v zgodnjo rimsko cesarsko dobo. To je
seveda možno, nikakor pa ne nujno, saj je bilo naše najdišče v ozki
povezanosti z Rimljani gotovo že pred rimsko zasedbo in je na našem
najdišču marsikateri rimski element, ki ga tipK>loško navadno karakte-
riziramo kot rimskodobnega, povsem lahko še iz časa pred rimsko za-
sedbo. To velja celo za rimsko legionarsko čelado kot najbolj otipljivi
rimski kos v grobu št. 5. Toda nadrobnejša kronološka razmotrivanja
nas tu ne zanimajo.^^ Ne da bi delali silo, lahko oba grobova z lemežem
in črtalom datiramo v prvo stoletje pr. n. št., pri čemer je grob št. 5
dejansko nekaj mlajši. S tem seveda sama na sebi še vedno nista opre-
deljena lemeža in črtali, ki bi bila lahko prav tako rimska, kot je n. pr.
legionarska čelada v grobu 5. Da ni tako, nam x>okaže šele primerjalno
gradivo, ki ga v tem času, kot bomo pokazali, ne moremo iskati v Italiji,
pač pa v drugih ilirsko-keltskih območjih. S tem lahko opredelimo oba
^" Cfr. načrt grobišča, Szombathy, 1. o., 293, in SzombathyjevO' kronološko
razdelitev posameznih grobov na strani 359 s.
" Reinecke, 32, BRÖK 1942 (1950), 151 ss.
Szombathyjeva datacija za večino najdb še vedno drži, močno pa je
treba skrčiti časovni obseg grobišča, ki ga stavlja Szombathy na dobo celih
1000 let. Grobišče se začenja po poznanem gradivu kvečjemu v kasnem hal-
štatu in sega preko srednjega in kasnega latena, kjer doseže višek, nato še v
zgodnjerimsko dobo. Poznorimsko gradivo je iz kasnejših pokopov, ki nimajo
nobene kontinuitetne zveze z grobiščem.
13
Stane Gabrovec
lemeža in črtali kot kulturno svojino domačega ilirsko-keltskega pre-
bivalstva. Pred prvim stoletjem pr. n. št. ralo ni prišlo v grob, s tem pa,
da ga starejši del grobišča ne pozna, smemo po vsej verjetnosti tudi čas
uporabe postaviti le nebistveno nazaj. Kvečjemu še drugo stoletje pred
našim štetjem bi bil torej najzgodnejši čas njegovega pojava v Idriji
ob Baci, to pa je hkrati najstarejši datum, ki je za to vrsto lemeža in
črtala z gotovostjo izpričan. Trajanje njegove rabe pa sega daleč preko
časovnega obsega idrijskega grobišča, ki se zaključi v zgodnji cesarski
dobi, pri čemer seveda ne upoštevamo nekaj neznatnih kasnejših po-
kopov, ki nimajo kontinuitete s celoto. O tem nam govori ostalo pri-
merjalno gradivo.
V isti kasnolatenski čas sodita vsaj dva lemeža in gredeljnica iz
Curine.^' Za tretji lemež, najden v ruševinah rimske stavbe, ki je stala
že na mestu latenske, iz Hoernesovega poročila ni jasno, kateremu od
obeh horizontov pripada. Zal gurinski primerki, ki so na Dunaju, niso
zadostno publicirani in nam tako ne morejo pomagati pri tipološki ana-
lizi. Že omenjena ugotovitev Hoernesa, ki je izkopaval v Gurini, da
gurinski primerki povsem ustrezajo idrijskim,^^ in njegova kronološka
povezava gurinskih in idrijskih primerkov zadostuje, da uvrstimo
gurinske primerke v isti tipološki, kronološki in kulturnozgodovinski
sklop kakor idrijske. Od obeh primerkov, skiciranih pri Niederleju,^'
kaže prvi s stopničasto oddeljenostjo med tuljavo in rezilnim delom isti
tipološki detajl kot unški, drugi pa se po svoji obliki sklada s šmarskim.
Gurina je ilirsko naselje, ki se je ohranilo od halštatske dobe vzdr-
žema še globoko- v rimski čas (najmanj še v 3. stoletje po n. št.). Pittioni
poudarja ilirski značaj kraja tudi v latenski dobi, češ da stoji že izven
ozemlja, ki so ga naselili Kelti.Dvig Gurine v srednjem in kasnem
latenu je najbrž v zvezi z eksploatacijo svinčenih rudnikov. Njen isto-
časni dvig z Idrijo ob Baci v srednji in kasnolatenski dobj hkrati s
presenetljivo kulturno sorodnostjo' obeh najdišč v tej dobi naznačuje
še drug vzrok vzpona, to je razširitev trgovskih zvez z Italijo.
Za ostale najdbe kronologija ni tako zanesljiva. Na Uncu pri Ra-
keku, katerega arheološka podoba je sicer popolnoma neznana, gre za
depojsko najdbo, ki jo lahko le tipološko opredelimo. Poleg ornega
orodja, ki je po analogiji z Idrijo ob Baci in Gurino — lemež in gre-
deljnica popolnoma ustrezata gurinskim primerkom — še prav lahk'o
kasnolatensko, je docela enako tudi z ostalim gradivom, ki prav tako
sodi v področje poljedelstva. Kosa ima najbližjo paralelo prav tako že
Hoernes, MAG 16, 1886 (49) s. Cfr. tudi opombo 17.
" Iz skice pri Niederleju (Narodop. vëstnik 12, 1917, 14, si. 6/5, 6) ta po-
polna enakost sicer ni v celoti razvidna, dasi nedvomno lahko govorimo o tipo-
loški enakosti. Je treba morda v drugem, bolj stisnjenem primerku videti
kasnejši, rimski primerek iz ruševine rimske stavbe?
=5 Niederle, 1. c, str. 14, si. 6, št. 5, 6.
^' Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raumes, Wien 1954, str. 763 ss.
Splošno o Gurini še P. Reinecke, WPZ 15, 1928, 27 ss., ki razlaga njeno važnost
s kultno pomembnostjo kraja.
14
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
V Idriji ob Bači^' in je tudi v rimskih najdiščih vseh mogočih krono-
loških stopenj splošna,^* kopača pa v osamelih najdbah v Mirni in na
Ljubljanskem barju,^^ ki jih navadno imamo za rimske, ne da bi pri
tem imeli osnovo za točno datacijo. Vsekakor bi lahko bila tudi kopača
že latenska. Značaj depojske najdbe na Uncu in bližina važnega Šmi-
hela pri Postojni z močno latensko postojanko, ki v mnogočem ustreza
idrijski, moremo še najverjetneje razložiti, ko je bila šmihelska posto-
janka še živa, torej bi tudi unška najdba kronološko ustrezala idrijski
in gurinski in je bila morda zaklad trgovca, ki je to blago iz ilirsko-
keltskih centrov v današnjem Slovenskem Primorju posredoval na
vzhod. To je sicer hipoteza, vendar še najverjetnejša.
Zelo važne bi bile najdbe iz Drnovega in z Vrhnike, če bi imeli o
njih spremne podatke. Tako pa govorita le imeni najdišč samih, vendar
je tudi ta govorica važna. Obe najdišči sta pO' danem znanem gradivu
sicer pretežno rimski, za obe hkrati pa vemo, da sta neposredno nada-
ljevanje nekdanjih keltskih postojank: Drnovo-Neviodunum kot nasel-
bina keltskih Latobikov, Vrhnika-Nauportus kot naselbina keltskih
Tauriskov. Obe najdbi sta glede na značaj drugih najdb'" verjetno že
rimski, vendar na območju, kjer je ostala latenska tradicija nepretr-
gana in živa.
O lemežu iz Šmarja pri Jelšah, ki je brez vsakih spremnih po-
datkov, lahko rečemo le to, da tipološko ni ovire, da ga opredelimo kot
starega bodisi latenskega ali rimskega. Datacija v rimsko dobo je vse-
kakor verjetnejša. O tem nam govori arheološka podoba kraja. Skozi
Šmarje pri Jelšah je šla rimska cesta Celeia—Petovio, v neposredni
bližini pa je bilo odkrito rimsko gospodarsko poslopje.'^
Votivni lemeži in črtala z Dunaja pri Jereki izvirajo iz Windisch-
grätzovih izkopavanj leta 1888/89.^- Skupaj z nekaj noži in žeblji jih je
Narodnemu muzeju podaril Windischgrätz sam, seveda je to le delček
gradiva iz tedanjega njegovega izkopavanja. Spremnih podatkov ni.
Votivni primerki so za sedaj ogamljeni, tudi nas na tem mestu ne za-
nima njihovo religiozno in idejno ozadje. Izdelani so pa očitno po ve-
likih uporabnih primerkih dokaj neskrbno, tako da jih moramo imeti
za miniature simetričnih lemežev, dasi bi bil zunanji videz v kakšnem
primeru tudi drugačen. Spremno gradivo, ki ga je Windischgrätz hkrati
" Szombathy, I.e., 322, si. 116. Cfr. tudi Attersee, Amberger MAG 57, 1927,
206 s.
^' Omenim naj le gradivo, ki ga dobimo kot spremno lemežem. Čremošnik
GZMS 42, 1930, tab. 12 (kjer je toporišče sicer drugače oblikovano). Kuzsin-
ßzky, A Balaton Kornyékének Archaeologiaja, Budapest 1920, str. 65, si. 82.
Enake kose poznamo tudi iz Drnovega (Nar. muzej, Ljubljana), neobjavljeno.
Narodni muzej, Ljubljana, inv. št. R 2485 in R 2486.
^ Narodni muzej ima iz obeh najdišč le rimskodobne najdbe. Kolikor pač
vsi omenjeni lemeži niso bili popolnoma osamele najdbe, bi se eventualno
spremno gradivo morda le ohrani o oziroma dalo vsaj pobudo za vpis v pra-
zgodovinski inventar. Ta argumentacija ima seveda le relativno vrednost.
Saria-Klemenc, Blatt Rogatec, Zagreb 1939, str. 61 s., z drugo literaturo.
Müllner, Argo 4, 1895, 66 s.
15
Stane Gabrovec
Z lemeži podaril Narodnemu muzeju, je tipološko najbliže kasnolial-
štatskemu horizontu, časovno bi pa lahko segalo' tudi še dalj v latensko
dobo. Spremne najdbe pa v našem primeru ne morejo' biti odločilne za
datacijo. Prvič ne vemo ničesar določnega, v kakšnem stratigrafskem
razmerju so bile do votivnih mežev in črtal, drugič pa to ni edino gra-
divo, ki je bilo tedaj izkopano. Nekaj najdb, med njimi tudi rimske,
omenja že Müllner, vendar s tako splošnimi oznakami, da so za data-
cijo neuporabne. Najdišče je že v svojem imenu (Dunaj) ohranilo
keltsko tradicijo, naseljeno pa je bilo od poznohalštatske dobe do zgod-
njega srednjega veka.'*^ Ce naše votivne lemeže in črtala datiramo v
latenski čas, ko' je bila naselbina po vsem videzu najživahnejša, za to
nimamo popolnoma trdnih dokazov, pač pa veliko verjetnostno osnovo.
Za to govori že tesna geografska povezanost z Idrijo po eni in Gurino
po drugi strani. Povezanost bohinjskega kota z ozemljem onstran Alp
je v prazgodovini vseskozi očitna, prav tako tudi zveza s Koroško, dasi
ta ni tako izrazita. Uporaba rala kot votiv božanstvu rasti in plodnosti
le še bolj podkreplja dejstvo, da je bilo ralo splošno poznano in je zato
lahko prišlo kot simbol v kultni in religiozni svet. To splošno poznanje
pa lahko suponiramo le za ilirsko-keltske prebivalce v kasni latenski
dobi; tako torej tudi to dejstvo potrjuje našo datacijo v srednji ozi-
roma kasni laten, za kar so tudi sicer zelo tehtni argumenti.
Kaj nam pove še ostalo neslovensko primerjalno' gradivo? Gradivo
je razmeroma izdatno, vendar boleha na isti bolezni kakor slovensko,
da je pogosto brez vsakih spremnih podatkov. Že na teritoriju Jugosla-
vije imamo v muzejih v Sarajevu, Zagrebu in Zadru nad 50 simetričnih
lemežev,katerih vseh zaradi pomanjkanja spremnih podatkov ne
moremo kronološko točno opredeliti, nekaterih niti približno ne, nekaj
pa jih je iz ruševin rimskih zgradb,^^ torej gotovo rimskodobnih. La-
tenskih sicer ni izpričanih, toda splošni značaj teh krajev tiči v nada-
ljevanju tradicije starega ilirsko-keltskega prebivalstva.
V sklop starejših najdb, poznolatenskih in zgpdnjerimskih — pri
tem je značilno, da tudi v drugih primerih ta meja ni izrazita in jasna
— sodi še nekaj najdb, ki ustrezajo našim, najdenim na slovenskem
ozemlju.
Tu je kopal leta 1937 tudi W. Schmid in našel gradivo, ki sega od pozno-
halštatske dobe do 1. stoletja pr. n. št. Slovenec 22. avgusta 1937, str. 7. Win-
dischgrätzova izkopavanja so dala tudi rimsko gradivo: Müllner, Argo 4,
1895, 66 s. Za zgodnjesrednjeveške najdbe cfr. Gabrovec, Arheološki vestnik 6,
1955.
Bratanić, Orače sprave u Hrvata II (v rokopisu) in Nešto o starosti
pluga kod Slovena, 1. c, 292, op. 27. Po ustnem sporočilu B. Brataniča je sedaj
to število še večje. Nekatere primerke ima zbrane in skicirane Niederle, Na-
rodop. vëstnik 12, 1917, 159 ss., si. 11, 12, in tab. 1, in Život Starych Slovanu.
Oddil kulturni III, 1, str. 65, si. 10.
Tako n. ,pr. Grude v Hercegovini, Sin Jakovo pri Majdanu, Stup v Bosni.
Radimsky, WMBH 3, 1895, 254; Čremošnik, GZMS 42, 1930 211 ss., tab. 15, in
Bratanić, 1. c, 292, op. 27. Seveda je rimskih še več, le da za te nimamo drugih
argumentov ko tipo oške.
16
I
SI. 1—5. Unec pri Rakeku. 6. Šmarje pri Jelšah, 7. Drnovo.
Merilo: 1—4, 6—7 = 1 : 8, 5 = 1 : 10
Risba: Erna Jenko
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
Kot latenski navajajo simetrični lemež iz Atterseea,''* gotovo pozno-
latenski je ta iz Kornwestheima.''' Iz Württemberga omenja Bittel še
druge lemeže, katerih datacija pa ni zanesljiva.'* Kasnolatenska je de-
pojska najdba iz Kolina^^ na Češkoslovaškem, v njej je tudi železen
lemež našega tipa. Prav tako bi lahkoi bil latenski še lemež iz Schan-
dorf a*" (Cembe na Gradiščanskem), najden skupaj s črtalom in gre-
deljnico, dasi ga šteje Barb, ki vseskozi dopušča tudi datacijo v latenski
čas, zaradi analogij za rimskega. Analogije pa seveda prav za tovrstno
opredelitev niso odločilne, dasi je treba priznati, da v primeru Schan-
dorfa, prav tako kot v primeru Unca pri Rakeku, nimamo zanesljive
opoTe za trdno datacijo'. Nekaj primerkov iz latenske dobe objavlja
Payne.*^ Že rimski je lemež iz Carnuntuma.*^
Vsi dosedanji primerki — z izjemo bosenskih — so latenskodobni,
zgodnjerimski ali rimski brez ožje oznake in nam rabijo bolj za doku-"
mentacijo nastanka tega tipa lemeža. Sedaj nam pa preostaja še druga
skupina analogij, ki sega gotovo še v kasnorimski čas. Sem spada že
nekaj bosenskih primerkov, predvsem pa nekaj panonskih iz Feneka*'
ob Blatnem jezeru. Ti zadnji primerki, oziroma vsaj nekaj od njih je
gotovo že kasnorimskih. Iz četrtega stoletja moramo omeniti obesek v
obliki lemeža in črtala iz Szilagy-Solmyo.** Kot miniaturni obesek iz
zlata nam v tipologiji simetričnega lemeža gotovo ne more povedati
mnogo, toda važno je njegovo pričevanje, da je v tem času ta oblika
gotovo še v rabi, saj je tudi kot okrasni ali religiozno-simbolni predmet
moral biti vzet iz realnega sveta, ki je bil tedaj še živ. Ali sodi v to
kasno grupo tudi primerek iz Csenega,*^ ki je objavljen v sklopu
zgodnjesrednjeveškega gradiva, ni gotovo. Po preseljevanju pa imamo
enako obliko izpričano že v zgodnjesrednjeveških staroslovanskih naj-
diščih, predvsem v depojskih najdbah in gradiščih na Češkoslovaškem.
Glavno gradiva navajata Nicderle**^ in Eisner.'" Prve najdbe imamo iz
Amberger, MAG 57, 1927, 206 «s.
" Bittel, Die Kelten in "Wurtemberg 1934, str. 42, in tab. 22/8.
Bittel, 1. e, str. 79.
Filip, Obzor prehistorickv 13, .1946, 22 ss.
'0 Barb, MAG 67, 1937, 74 ss.
The Plough in Ancient Britain, The Archaeological Journal 104, 1948,
82 ss.
Der römische Limes in Österreich 10, 1909, 52.
Kuzsinszky, A Balaton kornyékének Archaeologiaja. Budapest 1920,
str. 64 s., «1.83 in 84. Točna datacija zaradi pomanjkljivih stratigrafskih po-
datkov seveda ni mogoča. Od sekir, ki so objavljene skupaj z lemeži na slikah
81 in 82, 84, je jasno, da so nekatere zelo kasne, že iz dobe preseljevan.ja.
Tudi sicer je dobro poznan poznorimski značaj Feneka, ki sega vse do 6. sto-
letja. Cfr. tudi Alföldi, Der Untergang der Römerschafl in Pannonien, 2- Bd.,
1926, istr. 30 SS.
Hampel, Alterthümer III, 14 c.
*5 Hampel, Archaeologiai Ertesitö 22, 1902, 437.
Niederle, Narodop. vëstnik 12. 1917, 1 ss. Isti. Život Starych Slovanu.
Oddil kult. III, 52 ss. Isti, Narod, vëstnik 27—28, 1934/33, 99 s.
" Eisner, Slavia Antiqua 1, 1948, 367 ss. Cfr. še Budimsky-Kricki, Pamatky,
pravek 43, 1950, 108 ss-, si. 5, za najdbo iz Kotov.
2  Slovenski etnograf
Stane Gabrovec
starogradiščanske dobe dalje (najstarejše že iz 7. stoletja^*), in sicer
predvsem v odrsko-moravskem predelu, torej na ozemlju, ki gravitira
pretežno k srednjemu in spodnjemu Podonavju. Povezanost teh lemežev
in črtal neposredno s kasnim rimskim horizontom v Panoniji je na
dlani. Te povezanosti ne poznamo le v ornem orodju, marveč tudi v
drugem kovaškem orodju, kot je v zadnjem času pokazal zlasti Eisner.^'
Splošna povezanost najstarejše gradiščanske kulture s panonskim ava-
roslovanskim horizontom pa je že dolgo znana. Predvsem je treba tu
še enkrat poudariti važnost mesta Feneka, stare rimske Mogentiane, iz
katerega objavlja Kuzsinszki v že omenjenem delu 8 lemežev našega
tipa, 4 črtala in 4 gredeljnice. Tako iz ostankov arhitekture kot pripa-
dajoče nekropole je jasno, poudarja Alföldi,*" da sega mesto do šestega
stoletja, ne da bi menjalo svoje prebivalstvo. Izrazito poznorimski ka-
rakter najdb, tako v arhitekturi kot v izkopaninah, ki ga opisuje Ku-
zsinszki in kateremu pripada tudi orno orodje, poudarja prav tako že
Alföldi. V neposredni bližini Feneka leži Keszthely, Alsopahok in druge
temeljne postojanke kezsthelske avaroslovanske kulture, katerih vpliv
v najstarejših staroslovanskih kulturah je nedvomen. Tako je dan po-
polnoma naraven most, preko katerega je latensko-rimski lemež s cr-
talom vred prešel v staroslovensko materialno kulturo.
Za črtala je z vso dosegljivo popolnostjo zbral gradivo že Bratanić.""
Crtala spremljajo pogosto v vseh dobah (latenski, zgodnji in kasni
rimski in zgodnjesrednjeveški) simetrične lemeže, redkejši so primerki
samih črtal brez lemežev. Iz Brataničevega gradiva naj tu omenimo le
primerke, ki neposredno zadevajo naš prostor in problem. Že latensko
bi moglo biti poleg naših primerkov iz Idrije ob Baci, morda Unca, še
črtalo iz Schandorfa'^ na Gradiščanskem. Izven našega ozemlja je la-
tensko najbrž eno iz Anglije.V muzejih v Zagrebu, Zadru in Sarajevu
leži 20 črtal,ki jih pobliže ne inoremo opredeliti, 3 so iz ruševin
rimskih zgradb (Grude v Hercegovini, Sinjakovo in Stup v Bosni). Iz
kasnorimske dobe pa so primerki iz Feneka.^* Szilagy-Solmyo z zlatim
lemežem in črtalom smo že omenili. Izven našega prostora je mnogo
" V sedmo stoletje datira Eisner depojsko najdbo iz Mor. Sv. Jana, kjer
imamo tudi lemež našega tipa. Ein Hortfund der älteren Burgwallzeit. Aus der
Slowakei, Altböhmen und Altmähren 1, 1941. Citirano po C.Friedrich, Obzor
prehistoricky 13, 1946, 43 s.
¦ " Untergang der Römerschaft II, str. 38 s.
™ Bratanić, 1. c, str. 279 s pripadajočimi opombami in karta I. Isti, Eine
Möglichkeit zur Fortführung der Pfluggeräteforschung, Actes du IV« Congres
International des Sciences Anthropologiques et Ethnologiques, Tome II. Wienne
1952. Separat str. 8, si. 5, kjer je podana tudi tipološka razdelitev črtal.
" Barb, MAG 67, 1937, 74 ss.
'^^ Payne, I.e., si. 3, št. 1 (Bigburg), ki se pa tipološko razlikuje od naših
črtal, tudi datacija ni povsem zanesljiva.
Bratanić, 1. c, str. 292, op. 27.
" Kuzsinszky, 1. c, str. 64, si. 84.
^......  . .....18
Prazgodovinsko-arhcološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
primerkov iz južne Anglije^^ in tudi na Nemškem,^" kjer se pa vežejo
z drugačno obliko lemeža. V zgodnjesrednjeveško dobo nas vodijo delno
že pri lemežih omenjena imena na Češkoslovaškem: Žitavska Tön,
Gajary in Zadielo.^' To naštevanje analogij, ki seveda ni popolno (na-
drobneje glej pri Brataniču), nakazuje že ob lemežih izraženo misel,
da je tudi črtalo od njegovega nastanka (najstarejši primerek imamo
tudi tu iz Idrije ob Baci) živelo dalje še v rimskem času. Kasnorimski
čas je predvsem vnovič izpričan v Panoniji in nato zopet v zgodnje-
srednjeveških slovanskih najdiščih na Češkoslovaškem, gotovo ne brez
zveze s Panonijo. Razne tipološke variante niso toliko važne in jih za
sedaj ne moremo tolmačiti niti kronološko niti kulturno. Važnejša so
nekatera druga opažanja. V Angliji^* pri nekaterih rimskih črtalih
ostrina črtala ni v isti liniji z držajem, marveč je pomaknjena neko-
liko v levo. To bi lahko kazalo na nesimetrično orno orodje, torej plug,
že v rimskem času, kar pa z gotovostjo še ni izpričano. Na neko vrsto
rala oziroma pluga premetnjaka pa kažejo luknjice oziroma petlja na
črtalu.^" Takih primerkov pa v slovenskem gradivu nimamo.
Za gredeljnice imamo poleg primerkov z Unca in Gurine še osem
paralel.*"* Vse najdbe spadajo v območje Panonije in južnega Norika.
Kronološko od kasne latenske dobe (Gurina, morda Unec) do jjozno-
rimske (Fenek). Poznolatenski oziroma zgodnjerimski je kos iz Schan-
dorfa, kraj, ki smo ga omenili tako pri lemežu kot pri črtalu, rimski
brez ožjih podatkov pa bodo primerki iz Vinkovcev in Berka pri Vu-
kovaru."^ Štiri kasnorimske primerke imamO' še iz Feneka."^ enega iz
Siimegha"' na Madžarskem, ne poznamo jih pa v zgodnjesrednjeveškem
slovanskem gradivu.
Gredeljnica z Unca ni popolnoma čist primerek. V ostalih kosih sta
oba manjša člena (lahko jih je tudi več) oblikovana v obliki osmice, v
primerku iz Unca pa je le srednji. Prav tako ne kaže zadnji člen obi-
čajne sploščenosti."^ Ker so bile gredeljnice najdene vedno v zvezi z
lemežem in običajno — razen v primeru iz Gurine — tudi s črtalom;
pripadajo nedvomno ornemu orodju in jih je treba tolmačiti, kakor pra-
Payne, I. c.
Lindenschmit, Die Alterthümer unserer heidnisclien Vorzeit III, 3,
Tab. 4, 1. Germania Romana V, Tab. XV, 5.
" Eisner, I.e., 371, sl. 2, in isti. Slovensko v praveku, Bratislava 1933, Tab.
xeni, 1, 8; XCIV, 8. Za najdbe iz Gajarov ni popolnoma gotovo, ali pripadajo
vse depoju, en lemež in eno črtalo lahko pripadata tudi gradišču. Cfr. Eisner,
Pamatky archaeologicke 37, 1946, str. 99, in sl. 5, in str. 103. Za Zadielo cfr.
Eisner, Slovensko v praveku, 261.
^ Payne, I.e., 96s.
Bratanić, 1. c, 280.
"« Bratanić, I.e., 295, op. 41.
" Bratanić, 1. c, sl. 12.
"" Kuzsinszky, 1. c, str. 64, -si. 83.
"' Darnay, AE 24, 1904, 197.
"* Cfr. primere iz Vinkovcev in Berka pri Vukovaru, Bratanić, 1. c, sl. 12.
2*
19
Stane Gabrovec
vilno poudarja Bratanić,'*' kot spoj kratkega in debelega gredi ja s
kolci. Posredno je gredeljnica torej dokaz rala s kolci.
V današnjem stanju raziskav še nimamo trdne podlage za tipološko
razvrstitev simetričnih lemežev. Vsekakor imamo več osnovnih tipov,'^^
ki jih tu ne mislimo obravnavati, ampak se omejujemo le na osnovni
tip, ki je zastopan v slovenskih najdbah in je po vsem videzu v
Vzhodnih Alpah in Panoniji prevladujoč in najbolj trdoživ. Ze Brata-
nićeva karta"" kaže jasno na glavno koncentracijo našega tipa na
czemlju severno in vzhodnO' od caput Adriae in v zaledju. Karta s kro-
nološko detajliranim gradivom bi bila seveda še bolj poučna. Ce po-
skusimo že tu tipološko analizo našega tipa v vzhodnoalpskem in pa-
nonskeni ozemlju in v njegovem zaledju, je rezultat za sedaj le bolj
negativen. V dkviru tega tipa samega danes še ni mogoče pokazati niti
na |cako razvojno tendenco niti na kake variante, ki bi jim lahko
dodelili bodisi kronološki ali kulturno-zgodovinsko' določujoči pred-
znak. Zato je gradivo danes še vedno premalo in preslabo publicirano,"'
kolikor pa je, kaže na neko neizenačenost že takoj v začetku. Primer-
jajmo samo bolj podolgovati, vitki kos iz Idrije ob Baci in širokega,
stisnjenega iz Curine! Že med obema pri Niederleju skiciranima pri-
merkoma iz Gurine"* je razlika, prav tako med kosi iz Feneka. Veči-
noma gre le za večjo ali manjšo skrbnost in veščino pri izdelavi, manj
pa za pravo tipologijo. Isto bo skoraj veljalo za zgodnjesrednjeveške
slovanske primerke. Le da tu poznamo že poizkuse tolmačenja teh
tipoloških razlik. Nowothnig"^ deli po oblikovanju tuljave lemeže v
kasnejše in mlajše. Kretzschmar'" vidi razliko med vitkimi in žlebo-
vitimi lemeži na ozemlju Lužiških Srbov in Cehov — katerih vznik vidi
prav tako v delavnicali vzhodnoalpskih Keltov — in nemškimi, ki so
široki in ploščati. To razlikovanje očitno sprejema tudi Eisner, ki je
voljan videti v depojski najdbi iz Let, kjer so našli tak širok in ploščat
lemež, zahodne vplive, ne pritrjuje pa Kretzschmarju v razlagi šlezij-
skih lemežev, ki jih ta kljub tipološki sorodnosti s češkimi, spravlja v
zvezo z vandalskimi.'^^ Po Eisnerju so tudi šlezijski latensko-rimska
dediščina. Med tipološkimi razlikami naj še omenimO', da imajo nekateri
lemeži vrhnji toporiščni del, v katerem je tičal plaz, ožji; spodnji,
lopatasti, ki je razmetaval zemljo, pa širši in jasno oddeljen od zgor-
Bratanić, 1. c, 281 s.
"* Cfr. Bratanić, Eine Möglichkeit zur Fortführung der Pfluggerätefor-
echung, 1. c, sl. 4. Drachmann, PWRE XIX, 2 s. v. Pflug, 1467 s.
" Bratanić, Oraće sprave u Hrvata II, ima publicirano tudi vse zadevno
jugoslovansko arheološko gradivo, je pa žal še vedno v rokopisu.
^ Niederle, Nar. vëstnik 12, 1917, 74, sl. 5, 6.
°" E. Nowothnig, Germanische Ackergeräte in Schlesien, Altschlesien 8,
1939, 93 SS.
™ Die Herkunft der frühgeschichtlichen Pflugscharen in Sachsen, Sach-
sens Vorzeit 1 in 2, 1940 (1941), 45 ss. Citiram po Eisner, Slavia Antiqua 1, 1948,
373 s. Nowothnigovo in Kretzschmarjevo delo mi ni bilo dostopno.
''¦ Eisner, 1. c, 374 ss.
20
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
njega, medtem ko pri drugih te oddeljenosti ni. Prvi način je izrazito
pogojen po tehniki izdelave. Toporiščni del je običajno prav za toliko
uvit, za kolikor je ožji. To se pravi, da bi ob razvitju zavojev dobili
enakomerno proti vrhu razširjajočo se železno ploščo, ki jo je kovač
nato na robovih presekal in uvil v tuljavo. Ta tehnični postopek je
predvsem izpričan v vzhodnoalpskih in panonskih primerkih od naj-
starejših kosov dalje in kaže na neki enak postopek pri izdelavi.
Drugega pa dobimo pogosteje v krajih, ki so od tega prostora bolj
oddaljeni. Značilna je ta razlika že v starejših obdobjih.'^ Ta druga
varianta je po eni strani bližja drugemu tipu lemežev, ki je n. pr. na
Nemškem"' pogostnejši, hkrati pa je bliže drugemu poljedelskemu
orodju, ki predočuje več ali manj bonum commune srednje in kasne
latenske dobe s podaljškom v rimsko. Da, tako blizu, da je včasih
kratko in malo dvomno, ali kak kos res predočuje lemež ali ne. Ce v
najstarejšem času brišemo iz karte razprostranjenosti drugo varianto,
je naš tip lemeža še celo omejen na Norik in Panonijo. Podobno je tudi
v rimski dobi. Očitno je prvo varianto uporabljalo več ali manj roma-
nizirano prebivalstvo v Noriku in Panoniji, ki je prav v železnem
orodju zadržalo osnove predrimske civilizacije. Težišče se je sedaj
premaknilo le bolj v notranjost, kar utegne biti v zvezi z upadom
poljedelstva sploh na prehodnem in večkrat opustošenem prehodnem
slovenskem ozemlju. Drugod pa je tudi v rimskem času pogostnejša
druga varianta s širšim toporiščnim delom.^* V Feneku dobimo oba tipa
ob prevladujoči prvi varianti. Tu je druga varianta lahko že samo na-
videzna in predočuje dejansko le manj skrbno- izdelan kos.
Pri tipološki analizi je vendarle še treba omeniti dejstvo zelo raz-
ličnih velikosti in tež, ki ga je prav tako treba upoštevati. Ob formalni
enakosti je n. pr. vrhniški lemež, ki je dolg 14,5 cm in težak 0,38 kg,
vendarle nekaj drugega ko drnovski z dolžino 31,5 cm in težo 8,55 kg.
Tudi težki, veliki primerki so po vsem videzu vezani na vzhodnoalpski
in panonski prostor, predvsem pa na njegovo starejše obdobje. Zgodnje-
srednjeveški slovanski primerki so običajno manjši in po vsem videzu
tudi lažji.^° Za primerke iz Feneka nimamo podatkov o merah. Pri vsem
tem pa je treba priznati, da so tipološka razmišljanja še močno tve-
" N. pr. latenski lemež iz Kolina, Obzor prehistoricky 15, 1916, 22 ss., si. 1.
Glej tip 6 po Brataniču, Eine Möglichkeit zur Fortführung der Pflug-
geräteforschung, 1. c, sl. 4, it. 6. Za nemške lemeže cfr. Leser, o. c, 132 s., in
Behlen, Der Pflug und das Pflügen bei den Römern und in Mitteleuropa in
vorgeschichtlicher Zeit. Dillenburg 1904, str. 79 ss. Sicer pa našim primerkom
strogo ustrezajočih primerkov iz Nemčije ne poznam, razen iz Württemberga,
ki pa spada še v alpsko območje-
'* Cfr. Steiner, Xanten, Frankfurt 1911, str. 112, si. 18, št. 12.
Nekateri kosi so prav majhni, n. pr. lemež iz Mor. Sv. Jana je dolg ca.
9 cm, običajna dolžina pa je ca. od 12—16 cm (torej najbližji našemu vrhni-
škemu primerku), primerek iz Brankovic pa je dolg nad 31 cm. Po skicah pri
Eisner, 1. c, sl. 3, 4. Kot velik kos v nasprotju z drugimi omenja Eisner lemež
iz Zadiela, Slovensko v praveku, str. 261.
21
stalle Gabrovec
gana, dokler ne bomo imeli solidno publiciranega in dostopnega vsega
gradiva.
Dosedanje analize so pokazale na pomembnost vzhodnoalpskega
prostora pri nastanku določenega tipa lemeža, črtala in gredeljnice. Tu
imamo najstarejše primerke in hkrati tudi najpogostnejše. Preostane
torej, da najdemo vzroke za to. Vabljiva bi bila misel, da je vzhodno-
alpski prostor ob robu nastajajoče močne rimske države le posrednik
za rimsko orno orodje. Ta sklep pa ni dopusten, ker prav v Italiji tako
orno orodje sploh ni izpričano.^" Nasprotno pa je najstarejši pojav
rala tega tipa v Vzhodnih Alpah dokumentiran in tudi sicer razumljiv
tako tipološko kot iz ekonomsko-političnih razmer.
Razumljiv je tipološko. Tipološko obravnavanega tipa lemeža ne
smemo ločiti od cele vrste poljedelskega orodja, ki nastopa hkrati z
njim in od katerega so nekateri kosi gotovo že starejši. Ugotovili smo
že, da je za nekatere primerke težko reči, da jih niso' prav talko upo-
rabljali kot lemeže in da jih nekateri avtorji dejansko postavljajo v to
vrsto. Ne glede na to je jasno, da je sistem nasajevanja pri lemežu
enak, kakršnega poznamo od srednjelatenske dobe dalje pri sekirah,
kopačah in celi vrsti drugega orodja, ki se v tem času odkriva prav v
najdiščih, kjer imamo izpričane najstarejše primerke lemeža (Idrija
ob Baci, Gurina). Ne samo lemež, marveč tudi marsikateri drugi kos
orodja se v tem času prvič pojavi prav v Vzhodnih Alpah. V tem krogu
pojav lemeža ni presenetljiv niti tipološko niti vsebinsko. V prvem
primeru je imel že nakazano obliko v siceršnjem poljedelskem orodju,
v drugem ga je visoko stanje poljedelstva, ki ga izpričuje ostalo orodje,
naravnost narekovalo. V tem času se je prej izključno ali pretežno
kopaško poljedelstvo z vso naglico spreminjalo' v pretežno orno. Na-
stanek in pojav tolike množine novega orodja jasno odseva poudarjeni
razvoj poljedelstva, in s tem nastanek ornega poljedelstva. Ta razvoj
pa je imel svojo ekonomsko in politično bazo, ki je očitna v splošnem
ekonomskem razcvetu, kakršnega nam kažejo^ najdišča v Vzhodnih
Alpah na meji rastoče rimske države v srednjem in kasnem latenu.
To je drugi ekonomski razcvet teh krajev. Prvi je v sredini haU
štatske dobe, tako imenovanem cvetočem halštatu, ki je začel hirati s
prvimi keltskimi vpadi. Po konsolidaciji in uravnovešenju novo na-
stalih razmer je po spoju ilirskega kulturnega substrata in keltskega
superstrata bila dana baza za nov razvoj in razcvet. Nova konsolidacija
sil v novih razmerah lahko pomeni tudi pregrupacijo prejšnjih centrov.
Vače so še dalje naseljene, nimajo pa več starega pomena, v bližini
Neviodunuma ali prav na njegovem mestu nastaja nov center, ki je
Leser, o. c, 219 ss. Tip ornega orodja v Italiji v dobi republike in zgod-
njega cesarstva je popolnoma drugačen. Prav tako staroitalski in etruščanski.
Ralo, ki je upodobljeno na certoški situli (Hoernes, Urgeschichte der bildenden
Kunst, Wien 1923, str. 307), bi bil še najresnejša analogija za našo predstavo
o eventualnem ilirskem ralu pri nas.
22
Prazgodovinsko-arheološko gtadivo za proučevanje rala na Slovenskem
združil prejšnje ilirske postojanke ob robovih ravnine, Idrija ob Baci
je naslednica Sv. Lucije.
Ta drugi ekonomski razcvet je v Noriku in na ozemlju južno od
Alp in Adrijo pogojen še posebej z novo porajajočimi se trgovskimi
zvezami z nastajajočo rimsko Italijo. Te zveze pa so imele tudi svoje
politične posledice. Le skromna skica naj na!kaže problem, ki terja v
celoti še znanstveno obdelavo. Domače ilirsko-keltske postojanke, ki so
doživele razcvet v kasnolatenski dobi in ki ga skušamo razložiti s
trgovskimi zvezami z Italijo-, s prihodom Rimljanov ne prenehajo takoj.
V zgodnjecesarsko' dobo se nadaljujejo še Idrija ob Baci in njej so-
rodne postojanke,^'' še dalje v rimski čas sega Gurina, posebno karak-
terističen primerek odkrivajo najnovejša Eggerjeva izkopavanja na
Magdalenski gori na Koroškem, kjer se Rimljani neposredno opirajo
na vladajočo plast domačega prebivalstva. Podoben primer utegne biti
z Latobici v Neviodunumu in Mihovo traja, kot kažejo najdbe na
Dunaju, brez vseh večjih pretresov še v drugo stoletje. Z eno' besedo:
Rimljani so se pri osvajanju naših krajev delno naslonili na domače
prebivalstvo. Ce pravim delno, je to jasno že iz zgodovinskih virov, ki
nam po eni strani govore o brezobzirni vojni med Japodi in Rimljani,
po drugi pa izpričujejo nadaljnji — četudi okrnjeni — pravni obstoj
Regni Norici. Ce je politično bil Regnum Noricum še tako formalna
zadeva, je pa brez dvoma ta formalnost bistveno vplivala na razmerje
Rimljanov do domačega prebivalstva ob njihovem prihodu. Da so Rim-
ljani tudi želeli imeti varen bok v svoji japodski vojski in ilirsko-
panonskem uporu in niso imeli interesa, da si istočasno' razširijo svojo
fronto še na Noricum, je stvar popolnoma razumljive politične taktike,
ki je imela tako že oporo v dobrih trgovskih zvezah prejšnjih stoletij.
Da je bil predel med Alpami in Jadranom bolj naslonjen na noriško
ozemlje, lahko že danes trdimo, čeprav ta problem v znanosti še ni
načet. Omenim naj le nedvoumni Ložarjev dokaz,da Šmihel pri Po-
stojni ni japodski v svoji materialni kulturi. Ne da bi hoteli dati
dokončno sodbo pred nadrobnimi znanstvenimi raziskavami, ki so tu še
potrebne, lahko poudarimo navezanost Šmihela'^'' na noriški prostor v
širšem smislu. Gotovo pa to velja za Idrijo ob Bači.^" Drugačen taktični
odnos Rimljanov do Norika nam razloži tako pogostno nejasnost krono-
loške Opredelitve ornega orodja med poznim latenom in zgodnjo ce-
" Ob odkritju Idrije ob Baci je bil njen položaj še zelo osamljen in zato
nerazumljiv. Danes poznamo od Postojne do Kobarida že večje število posto-
jank, ki jih lahko uvrstimo v idrijsko kulturno grupo; najdbe še niso objav-
ljene. Glavni dokaz pa morajo dati nova izkopavanja, saj ta predel od Mar-
chesettijevih in Szombathyjevih časov ne pozna več svojega raziskovalca.
Ložar, Predzgodovina Slovenije, posebej Kranjske v luči zbirke Me-
cklenburg, GMDS 14, 82 ss.
™ Za orientacijo primerjaj Ložarjeva izvajanja na omenjenem mestu.
Gradivo, ki ga hrani Narodni muzej, kaže še posebej na zveze z Idrijo ob Baci.
^ To zvezo poudarja že Hoernes, Natur und Urgeschichte der Menschen 2,
236 s., in pri Szombathy MPK 1, 1903, 361.
23
X   stane Gabrovec
sarsko dobo. Ta meja ni bila v materialni kulturi nobena bistvena
ločnica. S tem, da vključitev domačih ljudstev pod rimsko nadoblast ni
pomenila uničenja njihove materialne kulture, pa je tudi razumljivo,
da so se pridobitve kasnolatenske kulture ohranile tudi v rimski čas.
Da je med temi pridobitvami tudi lemež s črtalom in gredeljnico, je
razumljivo tudi po njihovem visokem tehničnem nivoju. Rimljani niso
mogli pokazati tu ničesar boljšega. Visok in napreden tehnični značaj
tega orodja sam po sebi ni mogel imeti tendence izginevanja, ker ga ni
bilo mogoče nadomestiti s čim drugim. Precejšnja tipološka enakost je
hkrati tudi dokaz močne kontinuitete starega prebivalstva, dejstvo, ki
ga tako že po-znamo, n. pr. iz nagrobnikov s keltskimi in ilirskimi imeni.
Najdišča kot so Drnovo, Vrhnika, vendarle niso čisto slučajna, prav tu
so rimske postojanke z močno tradicijo domačega prebivalstva, ki kaže
izredno močno življenje prav tik pred prihodom Rimljanov. Zal ni-
mamo točnejše baze za kronološko opredelitev lemežev v omenjenih
najdiščih. Tu nam prihajajo na pomoč druga najdišča v Bosni in Pa-
noniji, ki dokaj jasno govore, da je ta tip rala ostal še nadalje nespre-
menjen v rabi, in to lahkoi domnevamo povsod tam, kjer je ostalo
gospodarsko življenje še zadosti močno. Ruševine Feneka so tu še
posebno važne. Tu je rimska Mogentiana živela neprekinjeno do- 6. sto-
letja po n. št. V okviru gradiva, v katerem je bilo najdeno orno orodje,
in to v nenavadno velikem številu, imamo poleg srpov, ki so ohranili
čisto latenski značaj, že tipičnoi zgodnjesrednjeveške sekire. Fenek je
hkrati kraj, ki pozna že zgodnjesrednjeveško kulturo; ta pa je že
na pragu avaroslovanske. Zveze Feneka in marsikaterega poznejšega
avaroslovanskega najdišča v bližini so izpričane. Tu so torej Avari in
Slovani našli modele za svojo kovaško obrt, ki jo nato najdemo- v staro-
slovanskih gradiščih in depojskih najdbah na Češkoslovaškem. Po-
dobnost teh lemežev z onimi iz Feneka in preko njih prav do idrijskih,
je očitna, nič manjša pa ni tudi v ostalih kovaških izdelkih. To je jasno
pokazal že Eisner;**^ naša izvajanja le potrjujejo njegove ugotovitve,
povezujejo na konkretnih primerkih razvojno črto od postojank ilirsko-
keltskega domačega prebivalstva ob robu nastajajoče rimske Italije v
kasnem latenu, preko- kasnih panonskih primerkov do staroslovanskih
na Češkoslovaškem in skušajo ekonomsko-politično razložiti to linijo.
V tej razvojni liniji je mo-rda čudno le to-, da Slovani niso prevzeli že
takoj v začetku tudi gredeljnice; te za sedaj v staroslo-vanskem gradivu
ne poznamo.
Pri lemežu in črtalu kakor tudi še pri marsikaterem drugem kosu
kovaške obrti lahko torej z vso upravičenostjo govorimo o etnogenezi
staroslovanske kulture s kulturo- predrimskega prebivalstva. Naš pri-
mer nam ravno dokazuje značaj te etnogeneze. To- je srečanje slovan-
skega prebivalstva z romaniziranim prebivalstvom (katerega rasna
mešanica tu ni toliko važna), ki je v svoji materialni kulturi še poznalo
v latenski čas segajočo materialno civilizacijo.
Eisner, Slavia Antiqua 1, 1948, 367 ss.
24
II
SI. 1. Drnovo; 2—3, 5—6. Idrija oh Baci (po Szombathyju) ; 4. Vrhnika;
7—14. Dunaj pri Jereki
Merilo: 1—3, 5-6 = 1 : 8; 4 = 1 : 4; 7—14 = 1:2
Risba: Erna Jenko
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem«
Vsekakor pa je treba v našem razpravljanju odločno razbiti še
nekatere povezave, ki bi se mogle na prvi pogled opreti na naše ugo-
tovitve. Če smo ugotovili, da je naša oblika lemeža, očitno v zvezi s
črtalom in gredeljnico, nastala v vzbodnoalpskem prostoru, severno- in
severovzhodno od caput Adriae, in skušali navesti vzroke, ki ta na-
stanek delajoi verjeten, je ta nastanek vezan na tako imenovani drugi
razcvet v naši železnodobni predrimski kulturi. Nosilci tega pa niso
enostavno Kelti v klasičnem pomenu te besede — pri čemer mislimo na
njihovo ekspanzijo, ki se začenja sredi petega stoletja — ampak že
nova tvorba, ki je posledica teh keltskih selitev: nova tvorba, kjer je
v enem primeru bolj soudeležen ilirski substrat, v drugem pa keltski
superstrat. To razmerje je eno- izmed najbolj kočljivih \'prašanj, s ka-
terimi se je arheološka znanost šele začela ukvarjati. Navadno govorimo
o ilirsko-keltski mešanici, kar je pa več ali manj le metodološki pojem,
vendar nam ta ničesar ne pove o razmerjih, ki so seveda lahko tudi
različna. Gurina velja vprav za čist primer nepretrganega ilirskega
življenja.*^ Idrija ob Baci deluje na prvi pogled keltsko,toda njen
starejši, poznohalštatski horizont je tipično še svetolucijski in koba-
riški, torej ilirski. Ne da bi načenjali to težko vprašanje je treba samo
ugotoviti, da poznolatenski čas, v katerem nastopi orno orodje našega
tipa, nikakor ne smemo vezati na Kelte z njihovimi selitvami vred, v
klasičnem pomenu te besede, niti na Ilire v smislu halštatske kulture,
ampak na novo tvorbo, ki ima svoje širše ozadje v politično že popol-
noma spremenjenem svetu. Sedaj je tu že mogočna rimska država,
staro nasprotje med Iliri in Kelti pa ni več živo. Iz tega vidika je sedaj
popolnoma razumljivo, zakaj nimamo lemeža našega tipa v izrazito
izhodiščnih keltskih centrih. Ta skratka ni tam nastal, niti ni vezan
na keltsko ekspanzijo v klasičnem pomenu te besede. Politične silnice
so sedaj popolnoma drugačne kot so bile v dobi Keltov in njihove
ekspanzije. Nastanek tega lemeža pa je seveda vezan na nekatere
važne pridobitve materialne, »keltske« kulture. Že pri tipološki analizi
smo videli, da stoje lemeži v neposredni in ozki zvezi z ostalim orodjem.
Če smo že pri našem tipu lemeža ločili dve varianti — eno z ožjo tuljavo
in jasno oddeljenostjo od rezilnega lista, medtem ko je pri drugi va-
rianti tuljava širša in brez oddeljenosti — od katerih je prva najbolj
čisto oblikovana v vzhodnoalpskem in panonskem prostoru, druga pa
izven tega prostora, morda ni popolnoma neupravičena misel, da obe
varianti nimata v najstarejšem času nobene neposredne zveze, pač pa
samo posredno, to je v ostalem orodju, ki ga je uveljavila že latenska
doba; prav tako se zdi upravičena domneva, da je bilo to skupna baza
za razvoj ornega orodja, ki je dobilo v Vzhodnih Alpah svojo določeno
obliko, drugod pa drugačno, in to morda brez zveze z vzhodnoalpskim
Pittioni, Urgeschichte des. ost. Raumes, str. 765 ss. -i
Bolj keltski značaj poudarja Hoernes, 1. c. Duhn je proti Keltom, Duhn-
Messerschmidt, Italische Gräberkunde 2, 1939, 123 ss. Messerschmidt je previd- i
nejši, 1. C, 124, op. 25. _l
25                     ¦. :
Stane Gabrovec
tipom. Tako bi si lahko razložili predvsem primerke v Britaniji, to je
take, ki nastanejo razmeroma istočasno v precej oddaljenih geografskih
predelih, so si močno podobni, vendarle ne enaki. Pozneje, v polni
rimski dobi pa nastopijo že neposredna mešanja. Podobno je s črtalom,
za katero kaže današnje stanje raziskav nastanek v istem vzhodno-
alpskem prostoru; pri tem pa je težko reči, ali je njegov pojav omejen
le na ta. prostor. Nekateri zgodnji primerki, n. pr. v Angliji, še prav
tako nimajo prave razlage v zvezi z vzhodnoalpskinii. Nasprotno pa je
gredeljnica omejena le na ta prostor in Panonijo. Brez dvoma moramo
vzhodnoalpskemu prostoru odkazati važno mesto v nastanku rala.
Pojav tipološko enotnega lemeža, ki ga imamo z najdbami v Idriji
ob Baci in Gurini prvič izpričanega, pa moramo nujno obravnavati
skupaj s črtalom in gredeljnico, ki na istem prostoru prav tako, lahko
rečemo, prvič nastopi in se tudi pozneje na tem prostoru še obdrži, le da
se težišče najdb podobno kot pri lemežu pomakne bolj proti vzhodu.
To res ne bo več samo naključje, saj nikjer drugje nimamo vseh treh
elementov takoi ozko poA-ezanih v kasnolatenski dobi in zgodnjerimski
dobi. Tako imamo za Vzhodne Alpe, to je za pretežno noriško ozemlje,
že v kasnolatenskem času izpričano gradivo, na katero z veliko ver-
jetnostjo lahko obrnemo toliko citirano Plinijevo poročilo'* o iznajdbi
pluga oziroma rala z vozom, »quod genus vocant plaumorati«. Plinij je
to novo iznajdboi pripisal Retijcem, torej jo je dejansko občutil kot
nerimsko'. Ce jo pa pripisuje prav Retijcem, je to po eni strani zelo
blizu ozemlju, kjer imamo arheološko' še najbolj otipljivo predstavo
za Plinijevo trditev, po drugi strani pa bi tudi ne bilo izključeno, da
so ta tip rala Retijci dejansko prevzeli iz noriškega prostora. Plinijevo
poročilo je mlajše kot pa arheološko dokazani tip rala s kolci v Vzhod-
nih Alpah. Ne glede na to nam ni treba jemati niti Plinijevo niti
arheološko pričevanje le v najožjem geografskem merilu. Plinijevo
IK>ročilo se spravlja običajno v zvezo s prvim pojavom pluga (v na-
sprotju z ralom) na evropskem območju. S tem v zvezi naj samo opo-
zorim na Brataničevo ostro ločitev med plugom in ralom^' (prvo je
nesimetrično, drugo simetrično orno orodje), po kateri seveda tudi
Plinijevo poročilo še ni dokaz za obstoj pluga v strogem smislu tQ
besede, kakor niso dokaz za plug niti črtalo samo po' sebi niti kolca.
Tako imamo v našem arheološkem gradivu s slovenskega ozemlja,
kakor tudi v vsem primerjalnem gradivu, ki smo- ga tu navedli, opraviti
še vedno samo z ralom. Tudi za Retijo, kakor enostavno tudi za vse
cesarsko rimsko ozemlje, ne moremo zadostno dokazati obstoj nesime-
Plinius, Nat. Historia 18, 18, 48. Non pridem inventum in Raetia Galliae
duas addere tali rotulas, quod genus vocant plaumorati (po običajnem načinu
branja). Cfr. kritični pretres pri Leserju, 234ss. Možnost te zveze poudarja že
Bratanić, 1. c, 281, kjer tudi navaja, da je v Južnih Alpah na severu Italije še
danes v rabi podobno ralo. Drachmann pa nasprotno zanika možnost, da bi
smeli kakršnekoli arheološke ostanke povezati z omenjenim Plinijevim poro-
čilom. PWRE XIX, 2 s. voce Pflug, 1467 s.
Bratanić, Plug i ralo, SE 5, 1932, 208 ss.
26
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
tričnega ornega orodja; o tem sta se prepričljivo izrazila že Leser*" in
Bratanić.*" Edina izjema resnega značaja bi bila najnovejša najdba v
Lisičićah ob Neretvi.** Po vsem tem je treba z vso kritičnostjo^ spre-
jemati mnenja, ki vidijo na podlagi Plini je vega poročila izvor pluga
pri Retijcih — ti se jemljejo več ali manj kot sinonim za Galce oziroma
Kelte — ga nato preko Rimljanov oziroma romaniziranega prebivalstva
prenašajo na Germane oziroma Nemce zgodnjega srednjega veka in od
tod na Slovane. Plinijevo poročilo še ni dokaz za izvor pluga. Ce pa že
poskušamo vezati Plinijevo poročilo na kaj konkretnega, potem je po
današnjem stanju še najverjetnejša povezava z arheološkimi najdbami
v Noriku in Panoniji. Kontinuiteta teh najdb pa živi najbolj oprijem-
ljivo v Panoniji in od tod v staroslovenskih najdbah. Da so te nepo-
sredno povezane s panonskimi in ne preko nemškega posredništva, za-
dostuje že pogled na karto staroslovenskih najdišč z lemeži in črtali.
Ti predmeti niso bili najdeni na ozemlju, ki je odprto proti zahodu —
tam jih je znatno manj — pač pa na ozemlju, ki je odprto proti Pa-
noniji. Niso bili najdeni v sklopu najdb, ki govore *> zahodnih nemških
vplivih, ampak v okolju takih, ki govore o panonskih. S tem pa seveda
ne smemo preiti v drugo skrajnost, da bi hoteli izvajati vse iz panonske
linije, čeprav je ta po vsem videzu odločilnejša, predvsem za lemež.
Tudi severno od Alp živita i lemež i črtalo vsaj od zgodnjerimske ce-
sarske dobe dalje, v zgodnjem srednjem veku ju dobimo tudi na se-
veru.*^ Toda za prvi pojav lemeža in črtala vsaj na slovaško-moravskem
prostoru ta linija ni važna. In Češkoslovaška je najbližja paralela za
presojanje položaja pri nas. Vsa ta izvajanja pa se nanašajo seveda
samo na ralo, ki ga predočujejo arheološke najdbe lemežev in črtal, ne
pa na plug v ožjem pomenu te besede, ki se pojavi precej kasneje.^" .
Problematika nastanka pluga pa že ne sodi v naše razpravljanje.
Kakor je metodično nujno, da sprejmemo razlikovanje med ralom
in plugom, tako' je treba tudi poudariti, da zato ne smemo podcenje-
vati učinka težkega rala v poljedelstvu, o katerem nam govore prav
lemeži s črtalom in kolci, da je v tem smislu komaj vezati ralo na
motičpo in plug na orno poljedelstvo. V tem smislu pojav nesimetrič-
nega lemeža ne pomeni nujno nekega ostrega in odločilnega poljedel-
skega prevrata. To poudarjam tudi v zvezi s staroslovenskim polje-
delstvom. Kot nam dokazujejo arheološke najdbe, so se seznanili
Slovani z železnim lemežem in črtalom že zelo kmalu, in sicer že v
*" Leser, o. c, 239 ss.
*' Bratanić, Nešto o starosti pluga kod Slovena, 1. c, 281 ss. Cfr. isti, Laos
2, 1952, 51 ss.
** Bratanić, I.e., 298 (Dodatek).
*" Tu naj opozorim le na literaturo. Steensberg, North West European
Plough-Typs of Prehistoric, Times and the Middle Ages. Acta Archaeologica 7,
1936, 160 SS. Za Poljsko cfr. Kostrzewski J., Les origines de la civilisation polo-
naise, 1949, 32 ss.; Hensel, Slowianszcyzna wczesnosrednow^ieczna, 1952, 30 ss.;
Jirlow Ragnar, Bill och rist pa förhistoriska plogar. Fornwannen 44, 1944, 218 ss.
^ Cfr. Bratanić, Laos 2, 1952, 52 ss.
27
Stane Gabrovec
najstarejši gradiščanski dobi, brez nemškega posredništva."^ Predvsem
lemež je bil splošno v rabi, komaj kje imamo tako številne najdbe kot
na moravsko-odrskem območju. Koliko pa smemo tudi za Slovence po
njihovi naselitvi domnevati, da so poznali tako ralo, je še odprto vpra-
šanje. Za ta čas za slovensko ozemlje še nimamo nobenih podatkov. Ker
pa praktično nimamo raziskanega še nobenega gradišča oziroma na-
selja, to negativno pričevanje še ni dokončno. Ob vsej siceršnji pove-
zanosti slovenske in češko-moravsko-slovaške materialne kulture je
prav nasprotno zelo' verjetno. Slovenci so se prav tako lahko seznanili
z njim nekje v Panoniji na prostoru avaroslovanske kulture, vsaj teo-
retično pa lahko tudi na slovenskih tleh.
Toda segati v celotni kompleks vprašanj ni več naš namen. Ob
primerkih ornega orodja na slovenskih tleh smo le poskušali pokazati,
da je določen tip lemeža po vsej verjetnosti nastal v Vzhodnih Alpah
nekako na koncu drugega stoletja pr. n. št., da se ta tip prav v tem
prostoru pogosto veže s črtalom in gredeljnico, katerih najstarejši pri-
merki so bili najdeni prav tako tu, da poznamo torej ralo s kolci —
to pa je za sedaj tudi najkonkretnejša predstava, ki jo more arheo-
logija dati k Plinijevemu poročilu o- retijski novosti v ornem orodju —
da je tako ralo ostalo na tem prostoru, in predvsem v Panoniji v rabi
še v rimskem času, in da je prav ta tip lemeža in črtala vplival oziroma
bil prototip lemežev in črtal, ki jih nato nahajamo- v gradiščanski
staroslovanski kulturi, predvsem v moravsko-odrskem prostoru.
V tej zvezi je treba popraviti Grafenauerjevo arheološko dokumenta-
cijo. Grafenauer, Ustoličevanje in država karantanskih Slovencev, Ljubljana
1952, str. 451, navaja Niederleja, da so dobili Slovani pravi plug (z železnim
lemežem, ki zemljo obrača, in črtalom) od Nemcev, ti pa so ga prejeli iz antike
jreko Galije. O vprašanju pluga v ožjem smislu tu ne mislim govoriti, vse-
kakor je črtalo tudi v zgodnjesrednjeveški slovanski ostalini vezano na sime-
trični lemež, torej na ralo. Za Niederlejevo predstavo pluga cfr. Bratanić, 1. c,
291, op. 13. Najstarejši lemeži so že iz starejše gradiščanske periode, črtalo iz
konca osmega, začetka devetega stoletja (Gajary). Eisner, Pamatky Archaeo-
logicke, Skupina praveka 42, 1946, 105, in sl. 5. En lemež in črtalo pripadata po
vsej verjetnosti naselbini, dve črtali istočasni depojski najdbi. Naslonitev teh
najdb na panonski kulturni krog in ne na nemškega smo ugotovili. Svoje
mnenje o nemškem posredništvu pri »plugu« je popravil Niederle delno že
sam. Ze v Život Starych Slovanu III/l, 72, dopušča možnost, da bi bili južni
Slovani prevzeli plug naravnost od Rimljanov, dasi je sicer odločno mnenja,
da so ga prevzeli od nemških kolonistov. V Manuel de l'antiquité slave 2,
Paris 1926, 190 ss., omenja, da so rimski plug prevzeli podonavski in porenski
Germani, od njih je prišel v karolinški dobi k zahodnim Slovanom, medtem
ko so ga južni Slovani lahko prevzeli že prej brez posrednika. Narod, vëstnik
27—28, 1934—35, 99 s., posrednikov za Podkarpatske Slovane ne omenja več,
citira pa Stender-Petersna, po katerem naj bi bili Slovani prevzeli plug po
posredovanju Gotov, dasi k njegovemu mnenju ne zavzame posebej stališča.
Cfr. tudi Bratanić, I.e., 291, op. 11—13. Niederlejeva linija razvoja, ki jo p)o-
stavlja v začetku, Gallia—antika—Nemci—Slovani, sloni na PKnijevem poro-
čilu o retijski iznajdbi pluga (plaumorati), ki so ga nato prevzeli romanizirani
prebivalci in Rimljani in preko njih Germani. V svojem članku sem poskušal
ravno pokazati, da arheološki ostanki govore odločno za panonsko linijo, v tej
liniji pa nemško posredništvo prav v prvih začetkih odpade.
28
Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem
Zusammenfassung
DAS PRÄHISTORISCH-ARCHÄOLOGISCHE MATERIAL
ZUR PFLUGGERÄTEFORSCHUNG IN SLOWENIEN
In der Abhandlung roerden Pfluggeräte aus Slorvenien besprochen, und
ZToar zwei Scharen und Seche aus Idrija a. d. Baca (Tab. II, 2, 3, 5, 6), zwei
Scharen aus Drnooo (Tab.I, 7 und II, 1), je eine aus Vrhnika (II, 4) und Šmarje
hei Jelše (I, 6), ferner der Depotfund aus Unec bei Rakek, der ausser einer Schar,
einem Sech und einer Grindelkette noch eine Hacke und Sense aufroeist (Tah. I,
1—5) und schliesslich noch die Votivminiaturscharen und Seche aus Dunaj bei
Jereka (Tab. II, 7—14). Mit den erwähnten Funden kann man die in Gurina
aufgefundenen drei Scharen und eine Grindelkette (Anm. 16, 17) in enge Ver-
bindung bringen, obwohl Gurina schon ausserhalb des slowenischen Territoriums
liegt. Alle Scharen, auch wenn sie in Verbindung mit Sech und Grindelkette
stehen, gehören ausschliesslich dem symmetrischen Typus an. Das veröffent-
lichte Material — ausgenommen sind dabei die Funde aus Idrija a. d. Baca und
Gurina — befindet sich im Nationalmuseum in Ljubljana.
Am besten können die Funde aus Idrija a. d. Baca chronologisch fixiert
werden. Sie gehören dem spätlatenezeitlichen Kreis an und sind als die ältesten,
gut dokumentierten Stücke dieser Art zu bezeichnen. Die beiden Stücke aus
Grab 5 sind jünger als jene im Grab 18, es ist jedoch nicht sicher, ob die erst an-
geführten als schon frühkaiserzeitlich zu betrachten sind; jedenfalls sind sie nicht
römisch, sondern gehören der Materialkultur der vorrömischen Bevölkerung an.
Als der gleichen Zeitperiode angehörig kann man zumindest die zwei Scharen
und die Grindelkette aus Gurina wie auch den Depotfund aus Unec bei Rakek
betrachten, obwohl es in beiden Fällen nicht ganz möglich ist, die bei Scharen
und Sechen so oft schwankende Datierung zwischen der Spätlatenezeit und der
frühen Kaiserzeit sicher festzustellen. Derselbe Fall wiederholt sich bei den
Voiivexemplaren aus Dunaj bei Jereka, die höchstwahrscheinlich der Spätlatene-
zeit angehören, ohne dass man wegen der unverlässlichen Ausgrabungsnotizen
des Grafen Windischgrätz einen sicheren Beweis hiefür erbringen könnte. Als
Einzelfunde sind die Stücke aus Drnooo, Vrhnika und Šmarje bei Jelše wohl
römisch, wie dies aus dem gesamten Charakter der dort bekannten Funde her-
vorgeht, doch ist eine detailierte Chronologie nicht möglich.
Auf Grund der Zusammenstellung des komparativen Materials (Anm. 34—63),
die aber keinen Anspruch auf Vollständigkeit erhebt, versucht der Verfasser eine
Typologie der Pfluggeräte aufzustellen, eine Arbeit, welcher der jetzige Stand
der Forschung angesichts des mangelhaften veröffentlichten Materials noch nicht
gewachsen ist. Es ist jedenfalls zu betonen, dass die gleichen Typen der Schar
und des Sechs, die in Idrija a. d. Baca zuerst aufgefunden wurden, und der
Grindelkette, von welcher als das älteste Exemplar jenes aus Gurina zu betrach-
ten ist, in der provinzialrömischen Kultur der Ostalpen und Pannoniens weiter
leben, wobei in der spätrömischen Zeit die Funde von Pannonien die Oberhand
gewinnen. Die spätrömischen Exemplare kann man leicht als eine fortgesetzte
Reihe der ältesten Stücke aus dem Ostalpenraum betrachten. Die Stücke aus
Fenek sind dabei besonders wichtig, obwohl wir von dem genannten Fundplatz
keine zuverlässige Stratigraphie besitzen. Einige der Stücke können jedoch sehr
jung sein, mie dies aus dem Gesamtbild der römischen Mogentiana hervorgeht.
Der Autor ist der Meinung, dass gerade die Funde aus Fenek-Mogentiana jene
Brücke darstellen, über welche der gleiche Typus der Scharen und Seche in die
anarisch-slawische Materialkultur übergegangen ist. Dieser Meinung hat gerade
in letzter Zeit Eisner (Anm. 47) mit gut begründeten Argumenten beigepflichtet.
Die altslawischen Funde von symmetrischen Scharen und Sechen, die im Morava-
tal besonders häufig vorkommen, sind meistens als eine Weiterführung des rö-
mischen Gutes anzusehen, welches aber seinerseits ein Erbe der vorrömischen
29
Stane Gabrovec
Bevölkerung ist. In diesem Sinne können wir von einer Ethnagenesis der alt-
üamiBchen Kultur mit jener der vorrömischen illyrokeltischen Bevölkerung
sprechen.
Ausser mit der Problematik des Fortlebens der spätlatenezeitlichen Pflug-
geräte in der prooinzialrömischen Kultur Noricums und Pannoniens, von wo sie
später auch den Eingang in die frühslawische Kultur gefunden haben, befasst
sich der Autor auch eingehender mit der Problematik der Entstehung der Schar,
des Seches und der Grindelkette dieses Typus. Ihren Ursprung sieht der Ver-
fasser im ostalpinem Raum der Spätlatenezeit, bringt sie jedoch nicht einfach
mit den Kelten in Verbindung, sondern mit der illyrokeltischen Bevölkerung, die
in ihrer materiellen Kultur weder rein illyrisch noch keltisch ist. Dies ist näm-
lich eine neue Kultur, bei der es manchmal schwer fällt, ein Urteil abzugeben,
ob das illyrische Substrat oder das keltische Hyperstrat stärker war. Gerade im
Falle Idrija a. d. Baca, Gurina und Dunaj bei Jereka, wo die ältesten gui doku-
mentierten Pfluggerätestücke zu finden sind, müssen wir eher an die illy-
rische Bevölkerung denken, die die Errungenschaften der keltischen Kultur schon
in sich aufgenommen hatte. Diese Bevölkerung an der Grenze Italiens, das zu
dieser Zeit zur Grossmacht wird, erlebt eine neue Blütezeit ihrer Kultur. Die
Wurzeln dieses neuen Aufschwungs sind, vom wirtschaftlichen Standpunkt aus
gesehen, in den damals entstandenen Handelsbeziehungen mit Italien, und was
den politischen Standpunkt anbelangt, in der Entfaltung des Eegnum Noricum
als politischer Macht zu suchen. Aus diesen Gründen wäre es irrig, die neue
Erfindung einfach den Kelten zuzuschreiben. Diese neue Kultur kennt wohl die
Errungenschaften der keltischen Kultur, hat aber mit der keltischen Expansion
im wahren Sinne des Wortes nichts gemein. So ist es leicht verständlich, warum
gerade in den Kernkeltenländern unsere. Scharen, Seche und Grindelketten
fehlen. Sie sind eben keine reine keltische Angelegenheit, sondern vielmehr eine
norische, die mit dem ostalpinen Raum verbunden ist. Die Verbundenheit der
ältesten Stücke im ostalpinen Räume mit den ältesten im Norden ist zur Zeit
schwer zu erklären, es kann jedoch angenommen werden, dass in diesem Falle
die Ähnlichkeit nicht so sehr in der unmittelbaren Verbindung zu suchen ist,
sondern nur mittelbar, das heisst in den keltischen Werkzeugen, die eine gemein-
same Grundlage für die Entwicklung der Pfluggeräte dieser typologischen Art
darstellen. So konnte man sich z. B. die Exemplare in Britannien erklären, deren
Erscheinung einigermassen in die gleiche Zeitperiode mit den ostalpinen fallen
dürfte.
Wenn schon die Betrachtung der Pfluggeräte in den einzelnen Stücken
(Schar, Sech und Grindelketie) die Bedeutung des Ostalpenraumes hervorhebt,
was ihre Entstehung anbelangt, so wird das Bild im Zusammenhang aller drei
Teile noch klarer. Die Grindelkette — sonst nur in Noricum und Pannonien
bekannt — wird hier schon in der ältesten Zeit mit Scharen und Sechen zusam-
men gefunden, was ein Pfluggerät mit einem Rädervorgestell voraussetzt. Es ist
nicht ausgeschlossen, dass diese Pflugart die konkrete Vorstellung von Plinius'
Stelle Natur. Eist. 18, 18,, 48, ... quod genus vocant plaumorati darstellt. Dieser
Pflug mar also wahrscheinlich kein echter Pflug im Sinne eines unsymmetri-
schen Gerätes, sondern eine Ari Räderarl, von welchem uns die archäologischen
Funde von Schar, Sech und Grindelkette im norisch-pannonischen Räume die
konkreteste und älteste Vorstellung geben.
30