AVSTR. KRSĆ. TOBAĆtlE DELAVSKE ZVEZE
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica B
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— polnletna . . K 2-— četrtletna. . K 1*—
Posamezna Številka stane 10 vin.
Št. 28.
V Ljubljani, dne 14. julija 1916.
Leto IX.
Letošnja letina.
Naši sovražniki so nas odrezali od sveta tako, da ne dobivamo živil od drugod. Navezani smo na to, kar pridelamo sami. Za to se tudi bolj kot smo se prejšnje čase, o kako so bili srečni!.sai se nam niti ne zdi, da smo kdaj živeli v njih, zanimamo, kakšna letina bo doma. »Neue Freie Presse«, glasilo najbogatejših ljudi v Avstriji, je o letošnji letini objavila tole:* 1
Poleg poročil generalnega štaba zanimajo pač najbolj najširše sloje prebivalstva poročila o stanju letošnje letine. Upravičeno! Dobra ali slaba letina nam ne prinese le cenenega ali dragega kruha', dobre ali slabe kuhinje; večjega pomena je! Važnost dobre letine se pojavlja drugod. Žitnice osrednjih velesil so postale važno vojno sredstvo, odkar upajo naši sovražniki doseči to s strahom lakote, česar ne dosežejo na bojiščih. V prvih dveh letih vojske se je tako v Nemčiji kakor v Avstriji posrečilo, da so se pokrile potrebščine z domačim pridelkom, ne glede na visoke potrebščine vojne uprave, ne da bi bili morali kdosiga-vedi koliko blaga uvažati iz inozemstva^. Celo v drugem letu bi se bilo končno prebilo brez uvoza iz Rumuni-
Jf’ <Q1le.seZ®1da marsikai olajšal. Leti-• 1 .V. Je ^lka v Nemčiji izborna in se .le kljub vojski pravočasno pospravila.
je stopila Nemčija celo v leto 1915—1916. Letina 1915 je pac zelo razočarala; močno je nazadoval pridelek žita in krmil. V Avstriji in na Ogrskem v letih 1914 in 1915 nista zadovoljili in sta razočarali. Na Ogrskem so pričakovali tako leta 1914 kakor tudi leta 1915 vsaj srednji letini ko so pričeli žeti. Mlatev je pa poka-zala, da letini nista bili niti slabo sred-nik V Avstriji je padla posebno žetev v letu 1915 pod srednjo mero.
Potrebno je, da si to predočimo, da
n-|fiv?,*emx.VSako skrb glede na nabavo
NaTprinis?	v ^ošnjem letu.
solnčno toploto Čf1 dnevi zaželjeno
žita, kar bi množmoP°SPxeši dozontev
lne močno pomnožilo
1 »N. Fr. Pr.« 4. Vil št. 18.630.
1916, stran
12,
in izboljšalo kakovost, naj nastopi tudi nezaželjeno deževje, to stoji že zdaj, da bo v vseh okolnostih letošnja žetev boljša, kakršna' je bila v preteklih dveh letih. Stroga postava, katero je narekovala vojska, zahteva, da se tudi bodoče leto ne opusti varčevanje. Sedanje stanje letine nam dopušča sklep, da se razmere ne morejo neugodnejše razviti, kakor so se v minulih dveh letih. Dobra letina nam bo mogoče dovolila, a ne bomo le sebe preskrbeli, marveč da bomo morebiti s preostanki pomagali še našemu zavezniku.
V rednih razmerah so potrebne cenitve letine; zdaj to ni potrebno; natančno mora poznati številke tisto mesto, ki jo poklicano, da uredi porabo žita. Upajmo in pričakujmo, da dveletni izkušnji omogočijo merodajnim činiteljem prej ko mogoče natančen pregled o letini. Prav je tudi, ker je opustilo ogrsko trgovinsko ministrstvo staro navado in objavilo v drugi polovic? meseca junija cenitev žetve; ni potrebno, da bi bilo poučeno občinstvo, iz številk bi lahko izvajali naši sovražniki neljube zaključke. Žito je postalo vojno sredstvo, sovražnika ne obveščamo o zalogah našega smodnika in kovin, prav je zato, da se tudi številko o letini previdno obravnavajo. Opozarjamo le na nekaj številk preteklosti! Avstro-Ogrska je porabila po natančni cenitvi približno 60 milijonov me-terčnih stotov, rži 40 do 42 milijonov; dasi armada porabi več kot prej, se le te številke niso prekoračile vsled strogih omejevalnih predpisov. Če sodimo, da ho letina v Avstriji in na Ogrskem srednje dobra, ne ho velike razlike od prej navedenih številk. Po poročilih, ki so zdaj došla, se pričakuje dobra srednja letina; na Češkem' odločno boljša kot srednja; ugodno kaže tudi na Moravskem, dasi je napravila rja škodo. Zelo zadovoljujejo poročila iz zahodne Galicije. Na Ogrskem razmere inso povsod enake, a tudi tam se pri-cakuje srednje dobra letina, 10 do 11 milijonov meterčnih stotov kot lani. Ječmen tudi v obeh državnih polovicah dobro kaže. V rednih letih bi lahko izvzeli 3 do 4 milijone meterčnih stotov, letos se seveda na izvoz ne misli. Dobra letina ječmena bi omogočila še tudi le omejeno varenje piva.
Glede na krmila se mora tudi poskrbeti, da se opomore živinoreja. Prva košnja se je prav dobro ponesla; tudi detelja prav dobro kaže; otrobov bo gotovo več, upa se zato, da se bo živinoreja dvignila.
Končno zahteva list natančno in skupno ureditev in razdelitev letine v Avstriji in na Ogrskem.
XXX
Članek »N. Fr. Presse« nam slika letošnjo letino zelo ugodno, a delavstvo je postalo zelo oprezno. Mogoče je slika, ki jo podaja list, prava, mogoče pa tudi ni: žito je namreč postalo vojno sredstvo. Vsa skrb se mora pač prej ko slej posvetiti, da dobe ljudje boljšega kruha, da dobe zabelo, da bodo iz-kratka: prebiti moramo. Previdno pa moramo le presojati položaj. Tudi lani se je reklo, da bo letina ugodna, končno pa le ni bilo tako, kot se je napovedovalo.
»Otrok divjine« v Kino Central v deželnem gledališču. V soboto 15., nedeljo 16. in ponedeljek 17. t. m. predstavlja »Kino Central« v deželnem gledališču največjo dramo iz džungel »Otrok divjine«, poleg te velike drame še izvrstno burko »Povoženi klobuk« in tretji del kinematografičnih posnetkov »Naša ofenziva v Italiji«. P r i vseh predstavah enak spored ! Primeren je ta spored tudi za mladino. Naši okoličani naj bi večkrat napravili izlet v »Kino Central« v deželno gledališče, kjer dobe poleg izvrstne cenene zabave tudi hladne in udobne prostore. Boljše kot obisk dragih gostiln, kjer se niti za drag denar ne dobi kaj dobrega, je p o s p r e h o -d u z družino obisk »Kino Centrala« v d e ž e 1 n em gledališču. Tako sebi in družini preskrbiš nekaj poučnega pa tudi zabavnega.
Zanimivo javno predavanje v »Kino Central« v deželnem gledališču. V
soboto, lo. t. m., bo predaval gospod polkovni zdravnik dr. Mavricij R u s v deželnem gledališču (Kino Central) o oskrbovanju invalidov. To svoje slovensko predavanje, podobna onemu, ki ga je imel pred 14 dnevi g. višji štabni zdravnik vseučiliščni profesor dr.
Spitzy, bo razjasnjeval s skiopiičnimi in kinematografičnimi podobami. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstop je dovoljen vsakomur, pobirala se ne bo nobena vstopnina; hvaležno pa se bodo sprejemala darila na korist soškemu zakladu.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Tržaška skupina J. S. Z. je sklicala svoj redni občni zbor 18. junija 1916 v dvorani Marijinega doma, ulica Risorta št. 3, ob pol 6. uri popoldne.
Zborovanje je otvoril prečastiti g. Anton Čok, predsednik skupine, s primernim pozdravom. Nato je pojasnil, zakaj se ni v preteklem letu 1915 sklical občni zbor. Na kratko je opisal pomen organizacije in namen J. S. Z.
Nato je predaval z ozirom na 25-letnico enciklike sv. Očeta Leona XIII. »Rerum novarum« o delavskem vprašanju, o pomenu te enciklike in o kršč. organizacijah sploh in dokazal, kako mora biti delavstvo hvaležno ravno pa-peštvu.
Predavanju je sledilo tajniško in blagajniško poročilo. Prvo je podala Žgur Ivana, drugo g. Mestek Pavla.
Dasiravno stojimo v težkih in resnih časih vendar se naša skupina J. S. Z. drži še dobro kljub mnogim težavam.
Skupina šteje sedaj rednih članic nekaj nad 80. Odbor je imel v tem času 9 sej, pri katerih so se reševale tekoče zadeve in ukrepalo kar je v korist skupini in nje članicam.
Denarni promet v letu 1914 je bil sledeči: Gotovina v letu 1913. 89 K 33 h, tedenski prispevki 1290 K 44 h, mesečni prispevki 53 K 20 h, pristopnina 12 K, knjižice 3 K, časopis »Naša moč« 34 K 16 h. Skupaj 1491 K 13 h.
Izdatki; Centrali v Ljubljano se je poslalo 338 K 68 h, izplačane bolniške podpore 774 K 50 h, brezposelne podpore 174 K 75 h, naloženo v hranilnico
SKOPUH.	H. Conscience.
Na obrazu vdove se je pokazala globoka ginjenost; stisnila je strastno Bartovo roko in je resno rekla:
»Bog je pravičen! Bližnjemu ne žrtvujete le svojega potu, marveč tudi Vaše prijateljstvo in Vaše srce. Revni vdovi ste storili, kar bi storili le sestri. Bog je pa pravičen, zato boste srečni na zemlji!«
Ko je to izpregovorila, je pomenljivo pogledala Cecilijo, kot da hoče mladenču namigniti njegovo bodočo srečo.
Cecilijine oči, nežne hvaležnosti so počivale nekaj časa na Bartu. Mladenič navdušen po pogledu in po besedah vdove, je ponosno dvignil glavo; a globoka ginjenost vseh ga je tiščala; poskočil je, se glasno zasmejal in rekel beračici:
»Pustite me, sicer še zblaznim radi velike sreče, ki mi jo napovedujete. Kaj li naj storim z večjo srečo, kakršna mi je usojena? Ne menjam z nobenim kraljem! Vsedite se žena, k ognju in se do-
149 K, upravni stroški 6 K 80 h, povrnjeni izdatki 27 K. Skupaj 1460 K 73 h.
Leta 1915 je bil denarni promet sledeči: Gotovina v letu 1914. 30 K 40 h, tedenski prispevki 820 K 68 h, mesečni prispevki 33 K 30 h, pristopnina 4 K, knjižice 25 h, časopis »Naša moč« 6 K 84 h, prejeto od centrale 66 K 69 h. Skupaj 962 K 16 h.
Izdatki: Centrali v Ljubljano se je poslalo 255 K 58 h, bolniške podpoire 574 K, posmrtne podpore 40 K, naloženo v hranilnico 80 K 40 h, upravni stroški 4 K 80 h, povrnjeni izdatki 60 h. Skupaj 955 K 38 h.
G. Joz. Katern je v imenu nadzorstva pregledala knjige, našla vse v redu in predlagala absolutorij. Vsa od-borova poročila je na to občni zbor potrdil in odobril.
Končno je gospa Jožefa Katern nadzornica skupine navduševala tčla-nice k vstrajnosti v tej prekoristni organizaciji.
Nato je sledila volitev novega odbora, v katerega so bile izvoljene sledeče osebe: prečastiti g. Anton Čok, predsednik, odbornice Jožefa Pirh, Marijan Koron, Frančiška Fabčič, Jožefa Batič, Ivana Žgur in nadzornice g. Jožefa Katern in Terezija Seme.
Gospod predsednik je zahvalil navzoče, ker so pazljivo sledile predavanju in poročilom, je bodril k vztrajnosti in zaključil občni zbor.
Pri prvi seji tržaške skupine J. S. Z. 6 julija se je novi odbor konstituiral v sledečem redu: prečastiti g. Anton Čok predsednik, Ivana Žgur podnačel-nica, Jožefa Batič in Frančiška Fabčič blagajničarki, Marija Koron tajnica, Pirh Josipina, odbornica, gospa Jožefa Katern in Terezija Seme nadzornici.
XXX
Res, veselilo nas je, ko smo dobili to poročilo vrle naše tržaške skupine. Čast gre skupinskemu vodstvu in vr-
bro pogrejte. Vana, prinesi dračevje in goni meh, kar ga moreš!«
Cecilija je Še sedela nekaj časa pri ognjišču, pestovala je revno, malo dekle. Kaj mu je tiho šepetala, tega drugi niso slišali, a sladke so morale biti besede, ki sta jih govorili; uboga sirota brez očeta je dvignila ročice in objela svojo zaščitnico.
Beračica je to gledala s srečnim smehom.
Cecilija je kmalo na to posadila ubožico na tla, šla je k revni ženi in ji je nekaj pošepetala. Poizkušala je oči-vidno Kaet pregovoriti, naj zapusti ž njo hišo.
iVana, ki je to, kakor tudi drugi, zapazila, je stopila k bratu in ga je potihoma vprašala:
»Kaj zahteva li Ceciliji od revne žene? Jo li hoče odvesti k stricu?«
»Ne opaziš li? Denarja ji hoče dati.«
»No, tiste novce, ki jih je ravnokar dobila pri gostilničarki Jelenovi, ker je šivala otročjo obleko. O, ta Cecilija!
lim članicam, ki se tako krepko držite tik za bojno črto. Le tako naprej! Hvala Vam. Naj pošljejo tudi druge skupine poročila o svojem delovanju centrali!
Predsedstvo J. S. Z.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Blagajniško poročilo I. četrtletja 1916.
Dohodki.
48,527 tedenskih prispevkov 5 30 h .	K	14.558-10
6.652 tedenskih prispevkov h 40 h .		2.680-80
42 vpisnin a 40 h			16-80
3 vknižnine & 20 h			-•60
Obresti			612-27
Koledar			633-70
Strokovni listi 			3-60
Dobro skupin			201-34
Strokovna komisija			265-90
Razno 			3-90
Vsota . . ,	K	18.957-01
Saldo 1. januarja 1916 . . .		26.106-84
	K 45.063-85	
Izdatki.		
Bolniška podpora 		K	9.025-65
PorodnišCina			630-
Mrtvaščina			315"—
Podpore mobiliziranin			160"—
Izredne podpore 		»J	70-29
Pravno varstvo			116-50
Krajne skupine 		11	1.593 03
Agitacija			114-80
Plače in nagrade		11	1.190-—
Seje in delegacije	 Strokovni listi		11	80-60 2.197-21
Tiskovine			14-—
Pisarniški izdatki			359-41
Knjige in tiskovine		11	18 20
Zavarovanje 		n	215-80
Zaostanki skupin 			10306
Pričuvni sklad			113-01
Strokovna komisija		»»	409-79
Vplačila na III. vojno posojilo . . .	11	748-64
Razno 		V	36-96
Vsota . . .	K 17.51P95	
Saldo 31. marca 1916 . . .	„	27.551-90
	K 45.063-85	
XXX
Vse, kar zasluži, razmeče! Naj bi za to vedel njen stric!«
»Kaj to tebi mar, Vanka? To so reči, ki naj nas nič no skrbe!«
»No, saj sem rekla le, kar sem si mislila!«
Kaet se je medtem zahvaljevala materi za njen človekoljuben sprejem.
Cecilija se je Bartu še nasmehnila, poslovila se je od vseh do popoldne. Malo hčerko- beračice je prijela za roko in je zapustila hišo; Kaet ji je sledila.
Več sto korakov hoda je molčala; ko se je končala steza, je potegnila vdovo za hraste, skrbno se ozirala na vse strani, če jo kdo ne vidi in ji je na to rekla:
»Vi ste Kaet Melsens, ne?«
»Da, ljubo dekle, moj rajni mož je stanoval v svoji mladosti pri Vašem očetu.«
»Vem, Kaet. Vam li ni nikoli pripovedoval, kaj se je zgodilo takrat pri nas?«
»O, pač; o velikem požaru, ob katerem so postali prsti njegove levice trdi in krivi.«
PRIMERA DVEH MOŽ.
»Mladost«, glasilo slovenskih Orlov leto IX, 1916 št. 5 in 6 je objavila sledeči članek na strani 48:
Primera dveh mož. — Ob spominu na cesarja Viljema II., ki je praznoval 27. januarja 57-letnico (rojen je bil 1859), se vsiljuje človeku nehote primera z našim dr. Krekom, ki mu je potekla o božiču 59-letnica rojstnega dneva. Viljem je uresničil novo Nemčijo, kakor jo je začrtal Bismark, Krek je udejstvil novo Slovenijo, kakor je bilo skladno z mislimi I. katoliškega shoda. Viljem je začel nekoliko prej in nekoliko starejši, vendar, če vzamemo za oba dobo dela 25 let, je zrastel v okviru obeh, koder sta delala, napredek 25-kratno in več. V Nemčiji bogastvo, moč, kultura. Toda tudi na Slovenskem, če smemo malo primerjati z velikim. V gmotnem oziru je samo v desetih letih 1900—1910 narastel denarni promet naše gospodarske organizacije pod Krekovim idejnim vodstvom od 5 na 116 milijonov kron. V političnem je tik pred vojsko v marsikaterem vprašanju stala avstrijska javnost pod slovenskim vplivom. Duševnega dviga in moralne moči niti preceniti ne moremo. Saj izkazuje 1. 1912. samo poročilo kršč. soc. zveze 476 izobraževalnih društev, ne vštevši odsekov in političnih zvez. Dleo obeh mož je izzvalo občudovanje tujine. Tudi k nam so bili začeli prihajati zastopniki narodov in vlad proučevat nadarjenosti krasne moralne lastnosti: samostojnost mišljenja, ki gre za smotri in se ne briga za plitve predsodke njune dobe, moška odločnost in delavnost, ki gleda le na to, da doseže, ne da počije. — Toda med obema je obstojala tudi velika razlika, ki kaže tudi razliko veličine vsakega od obeh. Različna sredstva sta obkrožala oba. Eden cesar. V roki armado in državno blagajno. Drugi brez vsakih tvarnih sredstev. — Različni vzori in načela so vodili oba. Viljemova Nemčija je
zrastla na ideji: »Moč močnim!« Krekova Slovenija je zrastla na ideji: »Pomoč nemočnim!« Prvi je rekel: »Mi smo sol zemlje«, namreč Nemci. Krek je rekel; »Začetek vsakega napredka označujejo besede: .Spomni se človek, da si prah!’«
Na vsak način pa sta oba znameniti osebnosti. Za nas velja. Razumu dodajmo po zgledu obeh voljo in delavnost. Vse troje pa v službo vzorom, ki jih blagoslavlja katoliška vera.
A. K.
XXX
KRŠČANSKA STROKOVNA ORGANIZACIJA V NEMČIJI 1915.
Žensko delo se je tudi močno pojavilo v narodnem gospodarstvu in na delavskem trgu. Ženska je stopila v obrti, kjere je prej ni delala: kovinarska obrt in promet sta iprizadeti. Slaba stran je v tem, ker so podjetniki pričeli že opozarjati na to, da žensko delo, dasi se slabše plačuje, dosegla delo mož in da so moški delavci zato predobro plačani. Izgovarjajo se seveda, da bo morala Nemčija po vojski tekmovati; izdelovalne stroške bo treba zato zmanjšati, ker mora surovine radi svoje neugodne zemljepisne lege večinoma drago plačevati. Seveda, tisti, ki tako govore, prezro, da se je produkcija v Nemčiji razvila šele potem, ko se je pričelo delo upoštevati in boljše plačevati? Amerika in Anglija nas marsikje prekašata! Zakaj? Zato, ker delavstvo boljše kot mi plačujeta. Značilno, ljudje, ki bi radi trgali delavstvu plače, pravijo, Nemčija z dobro izdelanim blagom nadvladuj svet! Torej: več delati, manj zato dobiti! Strokovna društva se bodo z vso silo uprla nasproti takim poizkusom, kar so storila že med vojsko. Res, draginja je zelo primerna za to, da se uveljavljajo načela takega narodnega gospodarstva, ki ugajajo delojemalcem!
Važne naloge so se morale reševati že med vojsko. Ker so odrasli za-
pustili delavnice, ko so oblekli vojaško suknjo, so mladoletni prevzeli odgovorna mesta prej, ko* so za to telesno, dušno in moralno dozoreli. Sedanja mladina je dorasla prej svetovalcem, kot njene prednice. V delavnicah se mora krepko nastopiti, da strnemo v vrste strokovnjakov mladino.
Z ozirom na omejitve v tekstilni industriji in v oblačilni stroki so morala strokovna društva skrbeti za brezposelne. V teh stvareh je zelo koristilo; ker so strokovna društva treh smeri taktično skupno postopala.
Strokovno delo je bilo tudi uspešno glede na zakonodajo.
Vedno obsežnejši pozivi pod orožje so seveda povzročili, da je število članov padalo. Koncem leta 1915. je plačevalo prispevke v krščanskih strokovnih zvezah okroglo 160.000 članov; vpoklicanih je bilo dotakrat pod orožje približno 152.000 članov. Posamezne zveze so prizadete zelo neenakomerno.
Stališče, ki ga bodo zavzeli vojaki, ko se bodo vrnili domov, bo odločilno vplivalo posebno za ureditev stvari v socialnodemokratičnem taboru. Razmere so se tam zadnje čase tako poostrile, da se lahko govori o cepljenju, o razdoru. Seveda, preveč bi se reklo, če bi se trdilo, da mora cepljenje preživeti vojsko. Množice v socialističnih strokovnih društvih bodo prerukane in zmeda bo velika, to je gotovo; zato ta stvar ni izključna zadeva socialne demokracije. Posledice tičejo delavstva posebno strokovno združeno. Strnjen nastop na celi črci narekuje bodočnost. Odpad radikalne manjšine od socialne demokracije' lahko povzroči povratek v naj hujše čase revolučne romantike: špekulira se zelo na najpodlejša čuvstva; kar se mora obsojati.
XXX
Nova banka v Ljubljani. Ljubljansko časopisje poroča, da se ustanovi v Ljubljani nova banka »Ilirija«.
Cecilija je strmela nekaj časa na tla; zelo je žalostna. Malo dekle jo sočutno opazuje in ji nežno vleče roko, kakor da jo hoče iztrgati iz njene žalosti. Vdova je bila presenečena in je gledala Cecilijo, ne da bi kaj rekla.
Čez nekaj časa seže Cecilija v roko beračici in ji pravi:
»Veste li, da je Vaš rajni mož mene rešil s smrtno nevarnostjo iz požara? Da, brez njega, brez Jana, bi bila zgorela.«
»No, saj to ni nič takega, saj to bi bil storil tudi vsak drug. Ne žalostite se za to.«
»Ne, Kaet, saj nisem za to žalostna A Če mislim na Vašega vrlega očeta, b: la^a Vaše otroke obvarovala vsake bede, a žalostim se, ker tega ne morem!«
reveževrin*sicer 1^°	je tUtU dai
»Čujte, Sa JlepŠ1 "
— a o: tem mi ne go-voi ite, vzemite tale drobiž_in če pri-
dete jutri z Vašim dmgim otrokom k nam Vam morebiti morem še več dati Iz obleke moje rajne matere napravim tudi obleko Vašim malčkom, tople
in lepo. Morebiti najdem tudi Vam kaj primernega. Naj mi pomaga Bog, da olajšam nekoliko Vašo bedo.«
Vdovo so te besede in sočutje globoko ganile; pričela je glasno plakati. Vroče solze so kapale na roko dekletu. Rekla ji je:
»O, ljubo dekle! Tako nesrečna sem bila, da bi bila skoraj pamet izgubila; da že zdavnaj bi umrla, če bi smela umreti; a če umrjem, kdo naj skrbi za revne moje črvičke! — Dobrota Vašega srca in Vaše prijateljstvo še bolj kot Vaša pomoč stori, da pozabim svojo bedo. Goreče bom molila za Vas v ubož-ni moji koči na kolenih z mojimi otroci, naj Vas blagoslovi Bog!«
»Naj bi bila bogata,« je zdihovala Cecilija.
»Bogata?« je odgovorila revna žena; »Vi boste še bogata, in sicer zelo!«
»Motite se, Kaet. Ljudje sicer pravijo, a gotovo se motijo.«
»Ne boste li podedovali svojega starega strica?«
»Moj stric je reven, dobra žena; hi-
ša, v kateri stanujemo in nekaj malo obresti, to je vse, kar ima.«
»Ne, ne. Ima veliko denarja v gotovini. Moj mož je bil zidar in je prej v samostanu skrivaj dolgo delal Vašemu stricu. Morebiti živi en sam človek v vasi, ki pozna resničen položaj stvari v Vaši hiši; tisti človek sem jaz! —«
Cecilija je začudena stala.
»In — ne rečem to radi ponosa — a popolnoma upravičeno bi Vam lahko rekla, da ste moja nečakinja. Rajna žena Vašega strica je bila namreč sestra matere mojega moža. Tako se godi po vaseh: eden je srečen, drugi nesrečen; ljudje se razkrope na vse strani za kruhom, nazadnje ne pozna več eden drugega!«
»Ljuba malička je toraj z menoj v sorodu, sva sestrični,« vpraša Cecilija, ko boža deklico.
»Seveda, sorodstvo je zelo daljno,« je odgovorila vdova, »a če bi šlo vse po pravici, bi mi šel svoj čas delež na ded-ščini Vašega strica. A Tis, ta svetohlinec in goljuf, bo že skrbel, da nas nihče ničesar ne dobi.«
Krvoses kapitalizem.
Promet s kavo. K.-B. poroča z dne 19. junija: Da se prebivalstvu vživanje kave zagotovi, na, drugi strani pa cene kave kolikor mogoče nizko drže, se z ministrsko' odredbo zaloge kave zaplenijo od ministrstva za notranje zadeve legitimirani centrali kave se dajo te zaloge na razpolago, poraba kave pa se podvrže gotovim določbam. Tej centrali se svoječasno 0|d državne uprave pridobljena valorizacijska kava po lastni ceni izroči; ta kava pride pri mali razprodaji v promet po 8 kron za eno kilo. Dobiček se bo v to porabil, da se tudi druge zaloge kave na to ceno spravijo (8 kron za eno kilo žgane kave). Centrala kave izroči zalogo trem zvezam: Dunaj, Praga in Trst, katerim pripadajo veletržci. Zveze razdelijo' kavo med svoje člane, ki bodo ž njo zopet male razprodajalce preskrbeli. V interesu kolikor mogoče štedilni porabi kavinih zalog vpeljejo se karte za kavo. Množina na eno osebo, ki je sedaj prav zmerna, se pozneje poviša. — Torej dobimo tudi karte za kavo! Danes pač še ne moremo reči, kako se bo to obneslo'. Ali za prebivalstvo bi bilo vsekakor ugodno, če se s to naredbo naravnost zločinsko visoke cene znižajo. Te cene znašajo danes 13 do 14 kron za eno kilo kave. Prav gotov,o je, da te cene niso opravičene, marveč da je krivo zopet ono brezvestno špekulantovstvo, ki lovi še vedno ribe v kalnem, čeprav se je o njem že toliko pisalo. Ako' torej vlada s svojo naredbo doseže, da bo kava splo1-šno veljala le 8 kron in jo bo ljudstvo tudi, v kolikor jto potrebuje, dobivalo, ako se ne bo špekulantom dopustilo izrabljati tudi novo centralo v svoje roparske namene, potem smo' vladi za njeno odredbo lahko hvaležni.
Okno v svet.
Pcmanjkanje delavcev na Angleškem. Angleški notranji minister je letos prepovedal dopuste delavcem železne in jeklene industrije in v drugih industrijah.
Vojne cene v londonskih gostilnah.
»Times« so poročale: V treh znanih gostilnah znaša najnižja cena za malo kosilo — manjših naročil natakar sploh ne sprejme šilinga (16 kron). Pod šestimi šilingi ne dobiš tam mesnega zajtrka (lunch). »Reveži«, ki zmagujejo take cene!
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.

Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
a
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgooino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Rogata zalaga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
]
F Mprfnl sjubuhmi
i . HECl 3UI Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa Itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in
Priporočamo cenjenomu ob- I činstvu edino domačo tvrdko 1
Ignac Vok
špecijalnn trgovina šivalnih slrojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalno sfrroie v Evropimto so PFAFF -v veliki izbiri in zalogi. lOlotna pismena garancij a J
1 7/	7/	7/	7/	7/	7/	7/	77	77	7/	“\\	\\	\\	\\	\\	\\	\\	\\	\\ \v 1 1
j JL & E. SSL^BEMMIi -1 H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno e sukno za moške obleke, volneno blago, kakor a S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — -	Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. 5 s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za s postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti y = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni -	prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. s v.	Priznano nizke cenel M VL	W	\x	w Sx	w	xx	vl.	1, M®stai trg §t®^. 1® ij Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse S ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: t srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi »j p pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh ~ velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ^ ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 / klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J 1 finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago I	^ i
Malboiišajaisiguraejša prilika zaštedeiiiel
Ljudsko Posojilnico
reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
¥ Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, i lastni hiši, nasproti hotela Jniof za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po 31 O
nt I*
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.