86.
*UutR
8ABUOt*0
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodnb in politično gospodarstvo sploh.
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10 (v poslopju Trg. in obrt. zbornice). — NasloV za dopise: trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
Lastnik konzorcij Trg. lista. Izdajatelj in glavni urednik Franc Zelenik. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Rudnik.
III. letnik
V Ljubljani, 14. avgusta 1920.
2. štev.
Začnite z resnim delom.
Nad tisoč let je moral naš narod sužnjevati tujcu, predno je 'dosegel narodno in gospodarsko svobodo. Sedaj smo postali sami svoji gospodarji. Jugoslavija je vzela pod okrilje skoraj vse svoje otroke, ali ona boleha ne samo na otroških boleznih nego mora uporabljati vso svojo življensko silo proti svojim lastnim zdravnikom, kateri na mladem telesu poskušajo svoje recepte. Ti številni poklicani in nepoklicani padarji so naši politikarji vseh mogočih strank in strančic.
Strankarsko časopisje polni svoje predale z neprebavnimi, nepotrebnimi ali malo vrednimi strankarskimi zadevami in osebnimi napadi, a za vprašanja in zadeve, ki so za državo življenskega pomena, pa ni prostora. Strankarji smatrajo za važnejše zahteve, da to ali ono mesto dobi privrženec te ali one stranke. Le potrebe in koristi strank so merodajne. Samo radi strankarjev smo do sedaj kolebali iz ene krize v drugo. Radi teh večnih kriz nismo gojili gospodarske politike, ne primerno zastopali koristi svoje države, ne branili svojih mej in svojih rojakov pred raznimi sosedi in »zavezniki,« kateri si pod hinavsko masko zavezništva lastijo najlepše dele naše jugoslovanske zemlje, ubijajo naše rojake in jim uničujejo imovino.
Kako vpliva na inozemstvo naša notranja, strankarska razdrapanost in vsledtega vladajoča politična onemoglost, zato se prepirajoči strankarji ne zanimajo. Doživeli smo, da je danes časopisje ene stranke označilo privržence druge stranke za goljufe, lopove itd. a drugi dan smo v nasprotnem časopisju čitali psovke, katere komaj najdeš v leksikonu. To je bila z malimi 'presledki do sedaj naša politika. Za pravo politiko ni bilo ne časa ne prpstora.
Ni čuda tedaj, če antanta ne upošteva naših potreb, če se ne spominja več ogromnih jugoslovanskih žrtev in muk za narodno svobodo in za stvar ant^nte, če nas je hotela celo zasužnjiti in nas orojjati tudi naše državne suverenitete z mirovno pogodbo z Avstrijo, če si je upal glumaški D’ An-nunzio vsesti se v Reko in nam zapreti prosto pot na morje in v našo Dalmacijo, kar nam povzroča ogromno škodo. Nismo še na jasnem glede Bačke in Baranje, ni še rešeno v našo nepreračunljivo škodo jadransko vprašanje. Na Koroškem pa nam izkazujejo naši »zvesti,« »mogočni« in »dobri zavezniki vso svojo naklonjenost s tem, da skušajo kolikor -le mogoče škodovati naši stvari. Na Štajerski meji so nam snedli lepe kose slovenske zemlje a pri nemških »slavnostnih prireditvah radi lahke zmage nad Jugoslavijo vsklikajo angleški častniki, tedaj zopet naši »zvesti« zavezniki, 'Nemcem Heil!.
To vse so posledice naših medsebojnih strankarskih bojev. Daleko-
sežne posledice nesrečne strankarske strasti!
Tu delajte, tu poskušajte svoje sile, ne pa v medsebojnih strankarskih prepirih in povzročanju ministrskih kriz. Zahtevamo resnega in neumornega skupnega dela za državo in njene ugodne in pravične meje in za svobodo vseh Jugoslovanov. Bodite zastopniki ne svojih strank, nego naše volje in naše moči, da ne pustimo niti enega Jugoslovana in niti ene pedi jugoslovanske zemlje pod tujo oblastjo. Spominjajte se ogromnih srbskih žrtev, ki leže raztresene in nepokopane po albanskih gorah in prepadih, katere žrtve ima na vesti varajoča antanta, posebno pa hinavska Italija, spominjajte se tudi neštevilnih slovenskih in hrvatskih žrtev, katere so ugonobili habsburgovski hlapci.
Ne zanemarjajte gospodarskega
dela.
Po dveh letih smo ravno tam, kjer smo bili ob prevratu. Nasprotno pa imamo že milijarde škode vsled naše slabe gospodarske politike.
Narod hoče dela ! Posebno trgovski stan si želi dobre, premišljene in smotrene gospodarske politike, katera mora imeti trdno začrtano smer.
Jugoslovanski rod je jako potrpežljiv in na račun te potrpežljivosti se je doslej veliko grešilo.
Mi rabimo resnih delavcev in gospodarjev ne pa politikujočih strankarjev.
Oton Schmidt.
Priskrbovanje kmetijskih potrebščin v Sloveniji.
Slovensko trgovstvo se je pred vojno bore malo pobrigalo za to priskrbovanje. Najvažnejše stvari, kakor različna umetna gnojila, močna krmila, stroji itd., predmete, ki jih kmetom po Švici in v Nemčiji povečini priskrbuje solidni in strokovno seveda izborno izvežbani trgovec, priskrbovali so našim kmetom doslej skoro izključno le njihove stanovske veleorganizacije. Če izvzamemo par večih trgovin na Spodnjem Štajerskem in nekaj železninar-jev, pa smo pri kraju z naštevanjem tistih podjetij, ki so se pečala s to panogo trgovine. Čudno je pri tem — kar omenjam mimogrede — da se nahaja pri nas kupčija z semeni, ki bi spadala bojda v področje kmetijsko izšolanih stokovnjakov, ali vsaj pod njihovo nadzorstvo, v rokah zasebnih trgovcev. Kdor pozna kompliciranost trpovine z semenom žita, stoterih trav, detelj in zetenadi, ta mi bo pritrdil, da bi bil tukaj veliko bolj kakor povsod drugod na mestu nekak nadzorovalen zavod, ki bi na znanstveni podlagi preskušal kakovosti raznih semenskih vrst ter odločal o nakupu in oddaji. Saj čistd gotovo ne odrekam trgovcem, ki so si tekom let
v poslovanju pridobili mnogo izkušenj v semenski kupčiji, kar najboljšo strokovno izobrazbo, tukaj pa gre za stvar, ki bi se ne smela prepuščati odločbi posameznika, ker mu to odločbo pre-često diktirajo sebični oziri. Semenska kupčija pa je tudi z nacijonalno-eko-nomičnega vidika tako važna reč, da se bo tudi vsak pošten trgovec-strokovnjak rad podvrgel gotovi kontroli. Marsikdo utegne vprašati, zakaj pač se slovenski trgovec — če je bil doslej dosti sposoben za komplicirano kupčijo z semenom — ni hotel pečati z dokaj bolj enostavnim priskrbova-njem drugih kmetijskih potrebščin, in zakaj je to lahko kupčijo katkomalo prepuščal kmetijskim organizacijam. Na to vprašanje morem le odgovoriti, da so pri nas to sedanjo situacijo povzročile pač naše posebne razmere in prilike, težko je posameznemu trgovcu tekmovati s korporacijami, ki se jim ni boriti za lastni obstoj. Pri nas se jim mora tudi podeželni trgovec podvreči in tem prilikam se je naš trgovec pač hočeš nočeš prilagodil. Kmetijska družba, ki ima nad dvesto dobro organiziranih podružnic po Sloveniji je n. pr. svojim udom pred vojno po kar najugodnejših pogojih priskrbo-vala iz Nemčije kalijeva gnojila, Tho-masovo žlindro, iz Francije semena ajde, detelje potem močna krmila, iz Angleškega in iz Skandinavije modro galico itd. itd.. Podeželne podružnice Kmetijske družbe imajo često trgovca za načelnika ali za tajnika ali pa poverijo svojemu trgovcu — ki je za tak posel pač najbolj izvežban — nakup in raspečavanje kmetijskih potrebščin, ki jih jim glavna družba priskrbi. Trditi moram po svojih dolgoletnih izkušnjah pri tej družbi, da je bilo delovanje s podružnicami kar najbolj lahko in prijetno ter da tudi od strani udov ni bilo skoro nikdar kakih pritožb, če je zadevna podružnica poverila omenjeno poslovanje izvežbanemu trgovcu.
V	novejšem času, ko je dobavljanje blaga iz inozemstva tako silno otežkočeno, ko se stavijo trgovcu čisto druge in višje zahteve glede njegovih zmožnosti, ko nima veljave kar je še tik pred vojno bil splošni običaj, pa je čuti nekak odpor proti opisanemu posredovanju kmetijskih potrebščin. In ta odpor ne prihaja morda iz-trgovskih krogov, kakor bi človek mislil, temveč iz vrst kmetijskih strokovnjakov samih, ki hočejo vse blagovno posredovanje izločiti iz Kmetijske družbe ter ustvariti iz nje le strogo kmetijski strokovni zavod, ki naj se peča z raznimi znanstvenimi kmet, razizka-vanji. z izdajanjem strokovnega glasila in sličnimi zadevami. Zaenkrat je pro-povednikom te predugačbe pač še sekundarnega pomena, kam in kako naj se prestavi obširen aparat dosedanjega blagovnega družbenega posredovanja. Misli se pri tem pač na Gospodarsko zvezo, v novejšem času ustanovila se je v Ljubljani družba z omejeno zavezo »Ekonom,« ki ima slične zadače.
Opozoriti pa se mi zdi vredno naše pošteno legitimno trgovstvo na vse te okolnosti, ker menim, da bo zanj prišel v kratkem čas, da se v prid splošnosti tudi lahko udeleži tekmovanja pri priskrbovanju kmetijskih potrebščin. Zdrava konkurenca ni še nikdar škodovala celokupnosti in.če se hoče blagovni promet Kmetijski družbi odvzeti, potem ne vidim vzroka, da bi se naš usposobljen in legitimen trgovec ne poprijel tega važnega posla.
O	skrčenih možnostih sedanjega dobavljanja kmetijskih potrebščin pa prihodnjič kaj več.
Nagradimo poljedelca.
Zadnje čase čitamo vsaki hip v raznih časopisih, da bomo imeli letos na tisoče vagonov blaga za izvoz., V kaki meri so ta poročila resnična, ne moremo presoditi, toliko je gotovo, da morajo preostajati za izvoz vsakovrstni pridelki, ker je naša država poljedelska. Tudi finančni minister Stojanovič, ki mora biti jako delaven, ker vedno slišimo le o finančnem ministru, koji je najbrže prevzel tudi posle trgovinskega ministra, o katerem ni duha ne sluha, je izjavil, da bo letošnja letina dvignila našo valuto v najkrajšem času med najboljše.
Poljedelec je bil prvi v naši Jugoslaviji, ki se je poprijel resnega dela, prvi, ki je začel zidati dobre temelje naši državi, prvi, ki ni gledal na delavni čas, ni poznal razrednih koristi nego delal za vse tudi takrat, ko so drugi naše najresnejše čase izrabljali v svoje razredne in strankarske namene. Tudi danes vpijejo, da so cene poljedelskih pridelkov previsoke, sami pa višajo svoje zahteve. Kmeta hočejo nagraditi za njegovo pridnost s tem, da zahtevajo nižje cene njegovim pridelkom !
Gospodje ministri se sedaj kregajo in prepirajo med seboj, kdo naj ima koristi od kmetovalčevega dela in truda, ali kaka centrala ali pa kmetovalec sam. Trgovinski minister je hotel ustanoviti nekako zadrugo, v kateri bi vleklo mastne dobičke nekaj oseb. Z raznimi centralami imamo žalostne izkušnje. Značilno za to zadrugo je, da se je brani celo finančni minister, čeravno bi bila ta zadruga popolnoma fiskaličnega značaja.
NinčičeVe zadruge se branijo tudi kmetovalci z vsemi silami. Preveč so jim v spominu razne centrale in vrh-tega vidijo sedaj pri Centralni upravi, da ona pozna le velekapital, ker kupuje zrnje le v partijah od 30 vagonov naprej, tedaj ne pride v poštev kot dobavitelj Centralne uprave majhen producent, ki ima morda po nekaj , vagonov na razpolago. Taki mora sedaj prodati svoje blago Židu, ki bo vlekel dobiček pri blagu, za katero se ni trudil.
Pridružiti so moramo finančnemu ministru in našemu poljedelcu in isto-tako zahtevati svobodno trgovino, ker le ta omogoča dosego primernih cen za pridelke našega delavnega poljedelca, ki ima popolno pravico do nagrade za svoje delo. Saj bodo pri tem zaslužili drugi stanovi in poklici, ker bo imel vsak koristi od boljše valute, če je ne bodo naši državniki sami tlačili s tujo valuto.
Mislimo, da imamo vsi dovolj težav v prehrani tekom pretekle kampanje, katere so nastale vsled gospodarstva nezmožnega birokratizma. Dovolj imamo tudi številnih pomanjkljivih naredb in odredb, ki so s svojo nejasnostjo in tudi površnostjo povzročale nepotrebno škodo in sitnosti.
Promet s poljedelskimi pridelki naj bo popolnoma prost, ker le v tem slučaju bo imel kmetovalec primerno nagrado za svoje delo, si bo lahko vsak preskrbel potrebna živila, medtem ko bi razne centrale odjedale kmetovalcu zaslužek, podpirale razne velekapitalistične ljubljence, kvarile promet z življenskimi potrebščinami in s tem omogočale delovanje verižnikov in izkoriščanji konzumenta. Konkurenčni boj bo skrbel za to, da bodo cene v trgovini kolikor mogoče nizke.
Dopisi.
Naše naredbe In uradnlštvo.
Jugoslavija ima poleg mnogih novih naredb tudi mnogo neizkušenih uradnikov. Marsikatera naredba je delo neizkušencev, je sama na sebi pomanjkljiva, jo porablja vrhtega še neizkušen mlad uradnik, ni čuda tedaj, če trpi pod takimi razmerami posebno trgovski stan. Tak uradnik vidi v vsakem, tudi v starem legitimiranem trgovcu, veriž-nika in ne vem kaj še vse, pa se drži trdovratno paragrafov teh naredb ter se ne zna ozirati na razne okolščine. Pa tudi gonja velikega dela našega časopisja skuša škodovati ugledu trgovskega stanu. In vendar bi državne oblasti morale ščititi trgovski stan, saj z ubijanjem tega stanu država sama sebe ubija. Edino dobra posledica tega šikaniranja in preganjanja je spoznanje v trgovskem stanu, da se mora brez razlike organizirati. Organizacija se izvaja ih bomo v kratkem imeli izborno strokovno organizacijo, ki bo znala ščititi koristi trgovskega stanu kot najboljšega in največjega davkoplačevalka v Jugoslaviji. Vsi tisti pa, ki se toliko trudijo, da bi škodovali trgovskemu stanu, naj pomislijo, da njihovi dohodki v veliki meri izhajajo iz davkov trgovskega stanu. Naši časopisi večkrat pišejo, da prehajajo razna podjetja v Sloveniji v neslovenske roke. Ni čuda, saj pri vsakem narodu, pri vseh podjetjih pride v poštev trgovec. Če pa preganjate trgovca in ubijate podjetnost, tedaj nima ne veselja in tudi ne sredstev za druga podjetja. Slovanski trgovec daleč zaostaja za hrvatskim ali srbskim tovarišem, ki se nahajata danes v mnogo boljših razmerah kot pa pred vojno. Naš trgovec nasprotno stoji danes mnogo slabše kot pa n. pr. 1. 1914. Danes ima komaj petino takratne zaloge in še ta je kakovostno za polovico slabša. Marsikateri si je za nakup te zaloge še denar izposodil. Če bi šlo po želji naših pi-sačev po časnikih, tedaj v kratkem ne bo imela kje jemati ne davkarija pa tudi hujskači proti trgovskemu stanu, bodo ostali brez svojih plač. Rajši manj hujskanja pa več dela, je bolj na mestu.
Izvoz in uvoz.
Izvoz žita v Avstrijo. Naša država je z izvozom v Avstrijo zašla v zagato in zadala naši izvozni trgovini precejšnji udarec. Z Avstrijo je sklenila pogodbo za dobavo 1500 vagonov pšenice in za 4000 vagonov koruze. Dobava bi se morala ižvršiti do 15. avgusta pod pogojem, da Avstrija založi kavcijo 15 milijonov dinarjev a vsako fakturo plača tekom treh dni. Prodajna cena je določena na 200 dinarjev za pšenico in 160 dinarjev za koruzbv Za prvo je plačevala Centralna uprava .180 za drugo pa 115 do 120 dinarjev in je s tem dvignila cene na domačem trgu. Centralna uprava je kupila skoraj vso
množino in je blago večinoma že spravila do meje. Avstrija pa ni izpolnila dogovorjenih pogojev, oziroma le v toliko, da je založila mesto 15 mil. samo 4 mil. in od vrednosti 95 mil. dinarjev plačala samo 20 mil. Naša vlada ima zopet dokaz, da je Avstrija jako nezanesljiv pogodbenik. To naj bo našim državnikom opomin, da morajo našo izvozno trgovino orientirati v druge smeri.
Izvoz lesa. V Beogradu so določili za izvoz lesa nastopne cene: v Nemčijo rezan ali tesan les 1000 mark, okrogli les 600 mark ; rezan ali obtesan les v Italijo 300 lir, Švico 90 fran., Francosko 240 frankov, Holandsko 45 gold., drva trda v Avstrijo za vagon 28000 č. kron, mehka 26000 č. kron.
Uvoz luksoznega blaga. Z na-redbo o uvozu ne brezpogojno potrebnih predmetov, katera je bila razglašena v št. 65 »Službenih novin« z dne 23. marca t. L, so napravili slovenskim trgovcem nad 40 milijonov škode. Samo pri Centralni upravi v Ljubljani je bilo plačanega blaga do dne, ko je bila naredba razglašena, za 30 milijonov. Mnogo tega blaga ni bilo takrat na poti, ker vsi dobro znamo, kako počasno s6 izvrševali Avstrijci naša naročila. Zato je bil v naredbi določeni rok mnogo prekratek, Avstrijci tudi niso hoteli stornirati prejetih naročil, avstr. Blagovno-prometni urad pa je hitel izplačevati denar za tako blago, ker so Avstrijci primerno zaslužili. Naša vlada bi morala upoštevati vsaj plačila do dneva naredbe. Sedaj pa blago leži že mesece po raznih postajah, mnogo ga je kar tu v Ljubljani in kaj bo z njim naša vseoblastna carinama storila, ne vemo. Tu gre za milijone in za številne davkoplačevalce, od katerih marsikateremu preti naravnost pogin, ker tičijo v tem blagu velike vsote. Stopiti bi morali takoj v stike s hr-vatskimi in srbskimi tovariši, ki bodo gotovo imeli tudi velike zneske v nevarnosti, da nastopimo skupno in energično. Naš denar je že v Avstriji in tedaj naša valuta ne bo imela nobene škode več, če dobimo blago, kar ga je bilo plačanega do 23. marca.
Izvoz koruze je dovoljen v neomejeni množini do 31./12. 1920 proti plačilu izvozne carine po 20 dinarjev za 100 kg in proti zavarovanju valute v vse pogodbene države.
Izvoz dog je istotako, toda brez omejitve Časa dovoljen pod enakimi pogoji kot koruza. Carina. Izvoz dog je bil do sedaj sploh prepovedan. Ne pozabite vkalkulirati še 2°/o izvoznine, katera se bo pobirala vrh carine.
Prost Izvoz svinj. Trgovinski minister si hoče v nekaj dneh preskrbeti dovoljenje ministrskega sveta za prost izvoz svinj.
Porotlln o gospodarskem položaju.
Žito, moka In kruh v Franclji.
Francosko časopisje se obilo peča z domačo žetvijo, kakor tudi z onimi drugih držav in komentira odredbe prehranjevalnega urada ne baš laskavo. Predvsem omenja, da se z moko ne gospodari racijonelno in da prehrana operira samo matematično z ugotovljenim pridelkom letošnje žetve in z uvozom žita iz tujine, pozablja pa razdeljevati to žito in moko, tako, da tega pokvari mnogo v ogromnih skladiščih. Kar se tiče domače žetve, bo ta na južnem Francoskem zadovoljiva in stopajo pridelki polagoma že v mletje, kar bo poboljšalo kakovost kruha za leto 1920—1921. Mlini čakajo, da bo letošnje žito omlačeno, medtem si pa pomagajo, da meljejo pičle ostanke prejšnje letine in ji pridajajo gotove količine argentinske koruze. Prehranjevalni urad je določil za letošnji kruh tri zmesi: 80% pšenice in 20% rži, ali 90% pšenice in 10% koruze, ali 85% pšenice in 10% rži in 5% koruze. Poleg tega se vsaki izmed treh kombinacij sme pridati še 3% bobove moke. Prehranjevalni urad je tedaj odločil, da bo izdajal vse leto od 1. avgusta 1920 do 31. julija 1921 moko, ki vsebuje enake dele pšenične moke, proti lanski moki, ki je bila sprvo čisto bela, v poznejših mesecih pa je dobivala po 30 — 40% manjvrednih dodatkov.
Cene žitu v Italiji. Maksimalne cene letošnjemu žitu so v Italiji za rekvizicijo sledeče: pšenica, trda 105 lir, pšenica, mehka 90 lir, ječmen in rž 80 lir, oves 70 lir. Cena kruhu je 1 lira za kg, kojo ceno vzdržuje vlada z ogromnimi stroški. Za leto 1919-1920 je porabila v ta namen 4 milijarde lir, misli pa, da bo treba izdati za leto 1920—^-1921 še nadaljnih 6 milijard.
Letina v Ameriki. Pridelek letošnje žetve se ceni v Zedinjenih državah uradno na 200 milijonov kvintalov pšenice in 21 milijonov kvintalov rži. Kanada sama bo pridelala letos okroglo 82 milijonov kvintalov žita, dasi so v nekaterih delih pogrešali dežja. V celoti bo znašal pridelek Severne Amerike približno 302 milijona kvintalov pšenice, nasproti 309 milijonom kvintalov v letu 1919 in 293 milijonov kvintalov povprečne letine za vojno dobo od 1. 1914 do 1918.
Zabranjen Izvoz žita. Iz Buenos-Ayres se poroča, da je izdana prepoved izvoza žita in moke. Nakup in izvoz se dovoljuje samo inostranim vladam. Tudi izvoz sladkorja je prepovedan.
Naša živinoreja. Po najnovejši statistiki imamo baje 5,496.530 kom. goveje živine, 4,840.450 kom. svinj, 9,771.980 kom. ovc in 2,447.949 kom. koz. Vrednost znaša 1 milijardo dinarjev. Tu nekaj ni v redu. Ali so številke napačne, ali pa je vrednost napačno navedena. Saj je samo goveja živina več vredna, če bi računali povprečno vrednost le 200 dinarjev. Pa zahtevajo 6000 kron izvozne carine od govedi. Neprimerna površnost!
Rumunija. Rumunska vlada je predložila parlamentu v odobrenje zakonski načrt, glasom kojega se zopet vspostavlja svoboda uvoza in izvoza. Izvozno in uvozno carino bo določilo ministrstvo trgovine. Dokler so bile v veljavi izvoznice, je znašal dohodek države od izvoza cerealij in surovin v prvi polovici leta 1920, 500, milijonov lejev. Pričakuje se, da bo prost izvoz izboljšal finančni položaj doma in v inozemstvu. Ta pričakovanja so temboj utemeljena, ker je pridelek letošnje žetve v celi Rumuniji z novo zasedenimi kraji vred izvanredno dober, kakoršnega ne pomnijo zadnjih 20 let. Pšenica, rž in ječmen so požeti in mlačva je v polnem teku. Srednji pridelek bo znašal za ječmen 20 kvintalov, za pšenico 15 kvintalov in za rž 12 kvintalov na ha. Tudi pridelek koruze je izvanreden in prvovrsten po kakovosti; znašal bo do 40 kvintalov na ha. Velike plohe začetkom julija so napravile mnogo škode. V ravnini se to ne pozna mnogo, v gorah pa so nekateri kraji občutno prizadeti.
Vinarstvo. Kakor vse kaže, bomo imeli letos občutno krizo v vinoreji.
V	kleteh imamo še pridelke iz leta 1918 in 1919 a letos kaže dobro letino. Deloma je vinorejec kriv, da ima še toliko pijače v kleti, ker je čakal na višje cene, največ krivde pa zadene našo vlado, ki je onemogočala večji del časa vsak izvoz. Posledni čas je bil izvoz radi visoke carine nemogoč, potem so pa nastopile take valutarne razmere, da sedaj zopet ne moremo izvažati. In vkljub temu nam delajo neumne sitnosti s svojim zasiguranjem valute itd. Cene so padle skoraj za polovico in ne krijejo več troškov. Kakor sem zgoraj omenil, kaže letina krasno. Če prihodnje tedne ne bo nagajalo vreme, bomo letos imeli kapljico, da si je boljše ne moremo želeti. Bur-gundka že dobiva barvo, jagode se tudi že mečijo.
Žetev. Iz Osje k a poročajo, da prihajajo na tamošnji trg velike količine pšenice iz Baranije po ceni 620—630. Prodaja moke je velika, mlini so zelo zaposleni.
Vukovar: Zdi se, da Dalmatinci radi otvoritve prometa čez Bosanski Brod zato živahno kupujejo pšenico, ker se boje zopetne zatvoritve prometa. Plačujejo po K 700 za metrski stot. Radi te visoke cene pšenice ni dobiti na trgu. Mlinarji so povišali mljevnino tako, da stane moka K 11'50 od postaje.
Zemun: Pšenico plačujejo po K 680. Kvaliteta je dobra. Kupci prihajajo iz Slovenije.
t
Daruvar: Tukajšnji trgovci so ponudili na Dunaj okoli 100 vagonov ranega krompirja po ceni 220 jug. kron franco ocarinjeno slavonska postaja. Dunaj je to ponudbo odklonil, ker je kupil od Italijanov rani krompir po 600 n. a. kron franco Dunaj.
Iz Belgije. Beli kruh v Belgiji. Uradni organ ministrstva prehrane »Le Peuple« obeta, da bo v Bedlgiji kmalu izginil črni kruh, ki spominja na temne čase germanske okupacije. Ministrstvo namerava izboljšati kruh v teku enega ali dveh mesecev. Ker so izgledi na žetev v Belgiji dobri, se bo pojavil beli kruh okoli T5. avgusta. Cena pa bo precej višja; znašala bo 1 fr. 30 ct. za
1	kg. Mlinarski in pekovski delavci zahtevajo povišanje mezde, ki znaša že sedaj 2 fr. za uro. V Jugoslaviji pa 'jemo beli kruh že od konca svetovne vojne !
Ogrska žetev. Iz uradnih poročil posnemamo, da je letos na Ogrskem posejanih 1,554.900 oralov pšenice in pričakujejo 9,360.205 met. stot. pšenice. Pridelek rži se ceni na 4.65 mil. met. stot., ječmena na 4.74 mil. met. stot. in ovsa na 4.74 mil. met. stot. Krompir in koruza kažeta jako dobro. Vladaje določila za pšenico ceno K 5'— za kg, za revne sloje.
Žetev v Vojvodini. Neko poročilo pravi, da v Vojvodini žetev ni tako izborna, kakor se trdi od raznih strani. Po cenitvi domačinov bo prebitek znašal le okoli 10.000 vagonov. Iz raznih nasprotujočih poročil najbolj jasno uvidimo pomanjkljivost naše statistike in uradne poročevalne službe. Dozdeva se nam, da ta služba še ni vrejena in se zanjo ne zanimata ne trgovinski in ne prehranjevalni minister.
Tržna poročila.
Kože In kožuhovina. V Trstu leže velike množine različnega usnja iz vseh delov sveta, posebno pa iz Orienta. Baje je vskladiščenih v tržaški luki nad 1 mil. kož. Goveje kože iz Brazilije, 22/23 in 25/26 kg. se ponujajo po 10 lir kg. Večje množine ovčjih kož so dospele iz Bosne in Hrvatske. iz Bulgarije in Grške je došlo po 100.000 komadov, potem okoli 20.000 kg lažjih in težjih Cipro in okoli 10.000 komadov Smirna 95/100 kg.
Cene usnja (kož) v Avstriji. Cene so maksimirane. Surove kože : goveje 65—70, konjske 700—800 komad, telečji 450—500, kozje 220—300, ovčje 60—70, srna 80—90, zajec 60—65, kunec 75—80, lisica 800—1000. Podplati 220—250, kruponi 320—360, avern 150—170, notranji podplati 180—210, kruponi za jermenje 380—410, blank 260—290, kraVina 75—90, teletina 80—90, ševro 85—130. Cene v avstr, kronah.
narodno gospodarski pregled.
Promet.
Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani In dostava vagonov. V
trgovskem življenju igra največjo vlogo prometno vprašanje. Promet pa se pri nas od prevrata ni ne samo niti za malenkost zboljšal, ampak stoji to zimo naravnost pred katastrofo. Popravila lokomotiv in vagovov se vrše komaj za tekoče potrebe. Velikansko železniško pokopališče v Dravljah pa se ni zmanjšalo niti za en vagon, še manj pa za kako lokomotivo in kmalu bo stal tam le še kup segnitih vagonov in kup popolnoma zarjavele, ne-porabne železnine.
Zadnji štrajk tiskarskih nastav-ljencev izrabili so gotovi krogi v to, da so nam odvezli iz Ljubljane direkcijo državnih železnic in jo premestili v Zagreb. Javnost pa takrat ni za-mogla zavzeti onega stališča, ki bi ga gotovo zavzela, da ji je bilo časopisje na razpolago. Pustili so nam v Ljubljani neko ekspozituro pod imenom inšpektorata. Istemu so začetkoma pustili vsaj toliko oddelkov da je za-mogel delati. To je pa bilo menda gotovim osebam še vedno preveč in pred nekaj časom premestili so od tega inšpektorata v Ljubljani še strojni in progovzdrževalni oddelek k direkciji v Zagreb in s tem so odvzeli inšpektoratu tudi pravico razpolaganja z va-
goni. Vagoni se dirigirajo edinole iz Zagreba. Ne samo to. Ako se kateri vagon pokvari mora &a dati tukajšni inšpektorat v popravilo in z trenutkom, ko se nahaja vagon v popravljalnici ne razpolaga nič več inšpektorat z istim, ampak direkcija v Zagrebu, ki ga popravljenega odpokliče iz delavnice naravnost na Hrvatsko, od koder ga enostavno ni več nazaj. Na ta način se ne samo vozovni park državnih železnic na naših progah zmanjšuje, ampak počasi se bode inšpektorat v Ljubljani bal sploh dajati še vagone v popravilo, ker se mu bode število vedno bolj in bolj krčilo in konečni rezultat bode, da bomo imeli v par mesecih le nekaj podrtin na štirih kolesih, ki se bodo pa vrtela le še po par kilometrov. Kake posledice zamo-rejo nastati iz tega za naše trgovske kroge, si zamore pač vsakdo sam predstavljati.
Dvomimo da bi bile te razmere gospodu ministru saobračaja natanko znane. Saj se konečno tudi ne more minister za vsako stvar sam brigati, ampak ima v to svoje referente. In ravno ti referentje kakor se zdi, nam niso posebno naklonjeni. Zato je potreba, da v prvi vrsti naše trgovstvo povzdigne z vsem povdarkom svoj glas in zahteva, da se razmere pri državni železnici tako urede, da bode imel urad, ki posluje v Ljubljani in naj se imenuje isti že direkcija ali inšpektorat, polne pravice. So krogi, ki so mnenja, da za ca. 500 km državne proge, ki se nahaja na teritoriju Slovenije ni potreba posebnega ravnateljstva v katerem sedi približno 140 uradnikov, tako, da odpade na vsacega uradnika ravnateljstva komaj 3.5 km proge. To je gotovo za današnje razmere malo drag urad. Sploh pa se v vprašanje ali direkcija ali inšpektorat ne vmešavamo. Naj ostane radi nas inšpektorat, ali ta mora imeti na vsak način polno moč, da zamore pred vsem sam iz lastnega razpolagati z vagoni in jih dajati po svoji prevdarnosti v popravilo, brez da bi se mu jih potem enostavno odvzelo. Če že ne več, moramo na vsak način doseči, da se premestita v Ljubljano zopet progovzdrževalni in pa strojni oddelek. Mi te zadeve ne bodemo pustili iz vidika in pozivamo vse trgovske korporacije in kroge, da se nemudoma domenijo za korporativni nastop pri ministrstvu saobračaja.
Razsodbe trgovskih in obrtnih sodiH.
Poznejše povišanje cene.
Velikansko pomanjkanje blaga med vojno in tudi po vojni je jako škodovalo prejšnjim solidnim trgovskim običajem in se je moral kupec udajati vsaki zahtevi prodajalca, Vsak je mislil le na to, da dobi blago, cena je bila postranska stvar, saj tudi konzument ni vpraševal po ceni nego le po blagu.
Prodajalec na debelo je ta glad po blagu hudo iskoriščal in sicer v obliki poznejših zvišanj cen. V dokaz, kako so zviševali cene, navedem le dva slučaja, Nierhaussche Hamerwerke so prodali glasom računa v oktobru 1919 500 motik za K 1450.— Kupec, je blago plačal v novembru 1919 in čakal potrpežljivo na blago. Ker tega ni bilo od nobene strani, tudi nobenega obvestila o odpremi blaga, je v-prašal kaj je. Čez dolgo časa dobi odgovor, da tvrdka ne more več dati po
z£?rfj omenjeni cen'i neS° stane sedaj 485 motik K 15.000.—.
. ^ An,i.*£lfeldu Je nel<a tovarna le-šenih zebljičev. Ta je tudi po dvakrat ali trikrat zvišala ceno potem, ko je naš odjemalec enkrat že plačal.’
Avstrijske firme so kar tekmovale katera bo večkrat zvišala naknadno c^ne, potem ko so imele že denar v rokah. Katera firma pa se ni sama od sebe spomnila na povišanje, tisto je pa opozarjal n. a. Warenverkehrsbiro na Dunaju, kateri je kar poživljal, da se mora blago za 100 ali več odstotkov zvišati. Dokazov imamo dovolj na razpolago.
Z vprašanjem naknadnega povišanja cen so se pečala že razna sodišča. Najvišji sodni dvor na Dunaju Je izrekel, da prodajalec ni primoran
dobaviti v slučaju, da so se cene zelo povišale.
Zabeležiti pa moramo neko drugo jako važno razsodbo. Deželno in višje deželno sodišče v Stuttgartu je izdalo nižje navedeno razsodbo, katero je potem državno sodišče potrdilo,
Nek grosist je ponudil 22 aprila »freibleibend« neki tvrdki vagon blaga po 675 mark za takojšnjo dobavo, Kupec je ponudbo sprejel 23. aprila in prodajalec je sprejem naročila 24. aprila potrdil in omenil, da je naročilo dal brzojavno v delo, 1. maja pa je kartel, pri katerem je prodajalec naročil blago, zvišal cene za 100 mark, veljavno tudi nazaj. Grosist je hotel ta povišek prevaliti na kupca, ali ta ni hotel priznati višje cene in vsled tega je prodajalec odklonil dobavo. Kupec si je preskrbel blago drugje, seveda po višji ceni, in je tožil prejšnjega prodajalca za razliko. Toženec je ugovarjal in trdil, da je imel pravico odkloniti dobavo, ker kupec ni hotel priznati višje cene. Nastal je običaj, po katerem se lahko prevali višja cena na kupca. Tudi si je to pravico pridržal z besedico »freibleibend.« Vojna je prevrnila vse gospodarske in socijalne razmere, rodila nove klavzule in izpremenila pomen starih. Tudi beseda »freibleibend« je dobila drugačni pomen.
Sodišče pa je ovrglo ta zagovor in reklo, da je bila vojna vseeno prekratka, da bi mogla ustvariti takih trgovskih običajev in nazorov in tako izpremeniti pomen in veljavo starih običajev in navad, da bi nasprotovale varnosti trgovskega prometa ter koristim in pravicam kupca. Ni mogoče uvideti, zakaj bi naj po sklenjeni kupčiji nastalo podraženje trpel kupec in ne prodajalec. Proti taki izgubi se sicer prodajalec lahko zavaruje, vendar ne z besedo »freibleibend,« katera v-kljub vojni nima pomena, kakoršnega ji hoče prisoditi toženec, nego svoj stari pomen, po katerem prodajalec lahko odkloni kupčevo naročilo. Prodajalec bi si moral pri ponudbi izrečno pridržati pravico poznejšega povišanja.
Omenim še, da hoče Češkoslovaška rešiti to vprašanje s zakonom in sicer v tem smislu, da poznejše povišanje cen gre v breme kupca. Vršila so se o tem že posvetovanja v justič-nem ministrstvu.
Kolikor nam je znano, se pri nas še niso bavili s tem vprašanjem,
Poročila trgovskih organizacij.
Semenj v Libercah. V času' od 14. do 22. avgusta t. I. se bo vršil v Libercah semenj za vsakovrstno blago, kakor tekstilno, steklarsko, galanterijsko, kovinsko blago, usnje, gumi, papir, knjigotrško blago, stroje, vrvi in t. d. Obiskovalci dobe na izkaznice 50% znižano vožnjo na čeških Jeleznicah. Obrniti se je na semnjski urad (Messe-amt Reichenberg, Wienerstrasse 20). Podrobnosti so razvidne iz prospekta, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na razpolago.
Drugi trgovski in industrijski semenj v Bruslju bo v času od 3. do 21. aprila 1921. Predmetno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornic.e v Ljubljani na vpogled.
Austrijski Savez dobrotvornosti
(Oesterreichischer Karitasverband) u Beču uredio je od 1. svibnja 1920 posebni odsjek »Skrb za iseljenike«. Svrh je ovom poduzeču, da ublažuje nuždu inteligentnih sloja, koje ne mogu dobiti službu primjerenu svojem izobra-ženju, buduči da njim posreduje posao u inozemstvu. Država SHS, koja hoče da se obnovi jugoslavensko narodno gospodarstvo, potrebuje svakako veliki broj vsakovrstnih radnika. Zato pome-nuta »Skrb« predlaga, da bi jugoslo-venska poduzeča saopčili slobodne službe na »Skrb za iseljenike« austrij-skog saveza dobrotvornosti u Beču IX, Wahringergurtel 104 (Karitashaus). »Skrb« posreduje besplatno službe za više kvalifikovane radnike sve do činovnika akademickog naobražavanja bez razlika narodnosti. »Skrb« jamči za sposobnost i poštenje preporučenih poslenika. »Skrb«, čisto dobrotvorno poduzeče, nema nikakve političke na-
Ponudim do ugodnih cenah:
Sunligt milo, kisovo kislino, cikorijo, kolinsko in drugo v zavitkih in prosto v večjih množinah
lisM J Meden
s perpii
Ljubljana, Jurčičev trg 1.
3, 4-2
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-2
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
ca
ca
Ff.
17, 24-2 ca
Gosposvetska cesta 1 priporoča svojo zalogo
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
ca
ca
in ekstrakte za umetne
g
soke nudi po najnižjih
O
dnevnih cenah tvrdka ^
Srečko Potnik, Ljubljana
Metelkova ulica št. 13.
Staro železo
lito, kovaško in dele starih železnih strojev, kupuje v vsej Jugoslaviji po najvišjih cenah
Franc Stupica v Ljubljani
Gosposvetska (Harije Terezije) tem Sl. i.
__________________18,	4-2
Coloniale
Ljubljana.
55, 52-2
£ju6fjansfza karfonažna tovarna in papirna industrija
3. "Bonač sin
£ju6fjana
priporoča svoje izdetke:
vsevrsfne fiarfonaže, em6afaže za tefiarne, razpredetnike (Srief~ ordner) za pisma, tepenke v sef) vrst.
Oferti 6rezptačno na razpotago.
21, 3-2
SEMENA ZA PREDPRODAJALCE PRIPOROČA
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA, VVOLFOVA ULICA ŠTEV. 12.
14, 20-1
KUPUJEMO SUHE OOBE IN VSE DRUGE DEŽELNE PRIDELKE.
S\S\S\/\S\/\S\
V
Veletrgovina
A. Šarabon s
v Ljubljani
prlporoia
\
✓
✓
\
.♦*
v Ljubljani	{
\	priporoCa	/
( Špecerijsko blago
/ raznovrstno iganle \
■ ■mm«	moko
8 KAVO 8 in deielne pridelke
po 60 K za kg dokler traja zaloga. - Odjem najmanj eno vrečo, do 10 vreč, večje množine.
ceneje, oddaja 52, 3—2
JOS. ZIDAR. LJUBLJANA.
Jr raznovrstno rudninsko ^
\ 22, 10-2 VOdO.	/
/ Lastna praZarna za kavo \
\	in	mlin	za	dliava	/
m
z električnim obratom. Ceniki na razpolago.
„DR A V A“
lesna trgovska in industrijska delniška družba
MARIBOR.
26, 1—1
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I.
r
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20—1
B!2La SEVER.
t-JUOLJAfiq 'KOLHEJ
Tapetniška
delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.
Vabimo na ogled!
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba!
2, 50-2
(3' hiihiii
Kupujem vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke. Nudim najnižje: kavo, olje, riž, sveče, vžigalice, moko, pravo slivovko, rum ter raznovrstno drugo blago. 56, 3-2
M. RANT, KRANJ.
Underwood
najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti.
Opalograph
ii ■ I
ii
II
■■ ■■ ■ ■
g
s:
■ ■
■■
■■
■■
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabljive 15,20-2	steklene plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
The Rex Co. Ljubljana.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisalnih strojev
8
l ^ I Ljl]l
Bethovnova ul. 10 v poslopju Trgovske zbornice.
				
	Telefon št. 464.					
				
Prodaja razno kolonijalno in železninsko blago 'po najnižjih cenah. Gospodje trgovci, ki še niste člani te zadruge, podpirajte svojo gospodarsko organizacijo s tem, da pristopite
tempreje kot člani.	53,2,-2
Kupujem po najvišjih cenah in v vsaki množini: brinjevo olje, suhe gobe, fižol, laneno seme, sploh vse deželne in gozdne pridelke. Prodajam najcenejše: vžigalice, sveče, kavo, olje, riž, milo, rum in pristno slivovko. — Izvrstna stara vina, špirit, bencin in razno kolonijalno blago. 57, 3-2
X\ Sire, JE&r&aaj.
Prešernova j ulica št. 9.
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
J	Blago	za	obleke in plašče.
i-
Konfekcija za dame
10,3-2
f
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno 1 banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 10,000.000 k. — Rezerve okrog 2,500.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. — Eskompt menic, akreditivi. — Borza.
Brzojavni naslov: Eskomptna. interurb.tel.St. 146.
50, 20-2
ikane. — Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Zvezni načelnik: Ivan Jelačin ml. Tajnik: Dr. Štempihar.
Razno.
Tihotapstvo z denarjem. V našo državo,se donašajo ogromne množine eno in dvokronskih avstroogrskih bankovcev. Prizadeva se s tem naši državi velika škoda. Čas je že, da izmenjajo stare cunje po deset, dve in.eno krono. Te bankovce bi naj izmenjali če ne al pari pa vsaj 1: 2, ker teh bankovcev ima največ ravno reven človek.
Značilno za naše prometne razmere. Jugoslovanski Lloyd poroča, da je prišlo iz Angleške nekaj vagonov blaga v Jugoslavijo, kateri so od Ljubljane do Zagreba rabili ravno 36 dni in najbrže bi se izgubilo, če bi nek Anglež ne šel od postaje do postaje, in jih je dobil v- neki postaji na stran-sken tiru. Najlepše pa je to, da sedaj zahteva železnica od lastnika po 35.000 .kron stojnine od vsakega vagona.
Opomin za 20 vinarjev je poslal me kaki trgovec nego kr. okrajna sodnija v Radovljici, katera zahteva s tem opominom nekega podjetnika, naj k oprav. štev. 279 plača ta znesek s položnico c. kr. poštnega hranilnega urada (!). c. kr. pošt. hran. urada več rnimamo, pač pa kr. ček. urad. Položnica stane 12 vinarjev, opomin bo danes stal recimo 5 vinarjev, če ga sploh ■natisne za tak znesek kaka tiskarna, ovitek 5 vinarjev, izvleček ček. računa in ovitek skupaj 10 vinarjev, prostor v denarni knjigi računajmo le dva vinarja, pa dobimo skupaj 34 vinarjev. Ne računamo potrate časa raznih oseb, ki imajo ali bi imele opraviti pri tem slučaju. Le tako naprej, slavni birokratizem, pa bomo daleč prišli.
Tovarna solitra. Dalmatinci, ki :50 se vrnili iz Amerike, so ustanovili
V	Braču z glavnico pol milijona funtov šteflinov tovarno solitra.
Železniški promet v Bosni. Od 1. t. m. prevažajo bos. voj. železnice tudi civilne osebe.
Francoski konzulat v Zagrebu
i/ Marovski ul. 3, 111. je začel poslovati. Uradne ure od 9. do 12 in pol. Visum -stane 10 frcs., ter dobi le tisti, ki predloži tudi nravnostno izpričevalo.
•	Zveza mlinov v Vojvodlnl^je^na
svojem /Zborovanju v Novemsadu sklenila resolucijo, v kateri zahteva od vlade, da v bodoče dovoljava le izvoz moke in drugih mlinskih izdelkov, ne pa nemletega zrnja. Če pa se že spusti čez mejo zrnje, pa se naj pobira dvojna carina. Na ta način bi se ščitile koristi naših mlinov in njihovega delavstva. Kompenzacijske pogodbe do sedaj niso poznale te naše jako razvite industrije.
Avstrijska podjetja v tujih rokah. Naše trgovce bode gotovo zanimalo slišati, katera avstrijska tudi pri nas dobro poznata industrijska podjetja so prešla v tuje roke. Alpine Montan in Ternitzer Stahl und Eisen Werke so dobili Italijani, Veitscher Magnesitwerke švicarsko - francoski konzorcij, Krupp- Berndorf Francozi, tovarno vijakov Brewillier pa Francozi in Angleži.
Obrestne mere. Italija 6, Francoska 6, Holandska 4 'h, Angleška 7, Švica 5‘/2, Nemška 5, Bulgarska 6‘/2, Avstrija 6, Rumunska 5, Čehoslovaška 6,' Španska 5, Norveška 6, Švedska 7 in Belgija 5'/2.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev preračunov 'za l. polletje 1920 za en mesec, ker je v pfipravi sprememba zakona glede višine vračunljivih delavskih zaslužkov. Preračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najkasneje do 14. augusta 1920. Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920 naprej.	__
Knjigovodstvo. Glavni pogoj uspeha vsakega gospodarskega podjetja, posebno pa trgovskega in industrijskega, je kolikor mogoče priprosto vendar pregledno in zistematično knjigovodstvo. Tako je pa možno le z
amerikanskim dnevnikom. Potrebne tiskovine dobite* pri upravništvu Trgovskega lista.
Koliko denarja se lahko vzame čez mejo. Finančni minister je odredil, da se lahko vzame čez mejo denarja seboj samo: 2000 mark, 2000 lejev in 2000 čehoslovaških kron. Carinske in obmejne oblasti imajo nalog, da kon-fiscirajo vsako presegajočo vsoto za_ državno blagajno, razuntega se bo moral krivec zagovarjati radi tihotapstva z denarjem.
Iz Celja. Verižniški urad, kje si! Čudimo se, da kličejo ta slavni urad le proti trgovcu. Tu v Celju je prodal nek urad pol vagona sladkorja na dražbi po K 46'—, čeravno je sladkor bil kupljen samo po K 12'— Ali ni to tudi navijanje cen I Enaka pravica za vse. Seveda, kar je dobro za Evropejca, ni dobro za zamorca.
Listnico uredništva.
1
Sodelujte. Da bo naš list res glasnik vsega trgovstva in bo zastopal in izražal mnenje trgovskega stanu, morate vsi sodelovati. Dopisujte redno, pošiljajte poročila o vseh važnejših trgovskih in gospodarskih dogodkih, in izražajte svoje želje, nasvete in zahteve. Posebno važno je, da sporočite vseleje in takoj vsako birokratsko cvetko, kar rabi tudi Zveza trgovskih gremijev in zadrug.
Popišite papir le po eni strani a vrste naj bodo bolj narazen.
Priporočajte Trgovski list svojim prijateljem in tovarišem !
Trgovski list mora postati naš neobhodno potreben prijatelj, svetovalec in zaščitnik, vez med slovenskimi trgovci.
Ustnica upraonlStva.
Današnji številki sd priložene poštne položnice v svrho, da jih cenjeni naročniki porabijo za nakazilo naročnine katera znaša do' konca t. 1. K 30.
Južna železnica.
Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je družba južne železnice ponudila svoje na ozemlju naše kraljevine se nahajajoče proge v nakup vladi v Beogradu. To ponudbo pretresava baje že pobližje ministrstvo saobračaja in bi bil nakup že iz tega vroka pozdraviti, da bi se na ta način emancipirali od Dunaja in postali na lastni zemlji lastni gospodarji. Tudi bi se rešili na ta način italijanskega vpliva, kajti Italijani v zadnjem času kupujejo kaj pridno delnice južne železnice in jih imajo že nekaj nad • 20°/o združenih v svoji roki. Ker leži pretežna večina prog južne železnice na teritoriju naše kraljevine v Sloveniji, namerava jih ministrstvo saobračaja po nakupu in po-državljenju jih združiti z onimi državne železnice v Sloveniji in nato vpostaviti v Ljubljani zopet odvzeto nam železniško ravnateljstvo.
Poslano.*
Neki član našega društva je bil zasledovan zaradi navijanja cen in je iskal pravne pomoči pri enemu tukaj-šnih g. odvetnikov, ki mu je pa izjavil, da ga ne sme zastopati, ker je odbornik krajevne organizacije jugoslovanske demokratske stranke, ki je sklenila, da gg. odvetniki, ki imajo v tej vodilna mesta in sicer gg. dr. Kalan, dr. Božič in dr. Gvido Sernec, ne smejo nikogar zastopati, ki bi bil zaradi navijanja ali veriženja zasledovan. Društvu se je zdel tak sklep, ki bi zabranjeval izvrševanje svojega poklica, nemogoč, kajti gg. odvetniki zastopajo ljudi, ki so zasledovani zaradi umorov, požiga in tatvin in toraj le trgovec ne bi dobil pravnega zastopstva, ako v Celju slučajno ne bi bilo drugih odvetnikov, pa se je zaradi tega obrnilo na krajevno organizacijo, ali se je res tako sklenilo, se mu je potrdilo. Društvo je v svoji seji dne 15./7. vzelo ta sklep na znanje in opozarja na njega vse , svoje člane, da izvajajo iz njega posledice. Slovensko trgovsko društvo v Celju.
Tajnik:	Predsednik:
Drag. Gobec.	Jo	s.	Jagodič.
*	Za vsebino tega spisa uredništvo ni odgovorno.
Šampanjske kleti
f« tak & [in, Ptuj
prej W. Hintze
priporna Jmperiar In Jte-tf.
Brzojavni naslov: Čučekcie, Ptuj.
.	32j	5Z2
Soli fine bele, jedilne, poldrugi vagon, klajno apno, barve vseh vrst, suhe in oljnate, oker, črna, zelena in druge za zid; cinkasto bela, cinober rudeča, secesijsko zelena, rumena itd. za olje; laneno olje, firnež pravi, lak, terpentin, kreda za kit in slikanje; porač, galun, gumi, mizarski litn, stekleni in smirkov papir; dišave, kis, sveče, vžigalice, krema za čevlje; pralni pra-Sek; lesene Škafe in banje; železo za obroče 15 do 30 mm široko, žica, pile plošnate, trioglate, polokrogle, razne velikosti in naseka; svetilke, cilindre, stekleno in emajlno posodo in razno drugo blago nudi gg. trgovcem in obrtnikom po zmernih cenah
L. Fiirsager, Radovljica.
35,3-1
v Mariboru
Aleksandrova cesta Stev. 45 kupuje in prodala
rezani in tesani les
v vsaki množin! po dnevnih cenah. 23,52-2
Baloh & Rosina
Maribor, Grajski trg št. 3.
Galanterija, drobnarije, kranjski izdelki, potne košare, pletarski izdelki. — Toaletni predmeti. Papirni servijeti.
Na debelo in drobno. '‘Pl
37, 2-2
Priporoča se
manufakturna trgovina
M. E. ŠEPEC
MARIBOR, Grajski trg štev. 2.
38, 3-2
Trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga
Jakob Preaz
Maribor, Gosposka ulica 4.
Zastopstvo rafinerije, mineralnih olj == v Dravogradu. Nadrobna prodaja bencina in drugih izdelkov ter rafinerije za Maribor in okolico.
40,	1-1
^qpqppppppppqqc
ni—it—»—ii—i?—i?—»j—it—»—tt—n—n——sn
Društvo lesnih trgovcev dravske doline
Maribor
Aleksandrova cesta 23. ^
špecerija,
in
železzcLir^-gL :n.a, d.e"belo.
41.	3—2
J
Maribor 42,3-2
Aleksandrova cesta štev. 57.
y	•••••
Špecerija j ■ in deželni j ■
| g
pridelki j ■ na drobno j ■
j gg
in debelo, i ■
M	M
Veletrgovina papirja, knjigarna Irt tovarniška knjigoveznica
Maribor
Glavni trg štev. 22
priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela.
Izdelovanje papirnih vrečic.
45,20-2	,
Na debelo!
Veletrgovina z železnino
Na drobno!
PINTER & LENARD, MARIBOR.
36, 3-2
Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih predmetov po najnižji dnevni ceni.
Trjovinn z železnino
se priporoča tovarišem trgovcem iz okolice za nabavo
raznovrstne železnine
na debelo.
Potrudil se bode streči sedanjim gospodarskim okoliš- n činam odgovarjajoče točno n in solidno.	n
Velespoštovanjem
30, 5—2	A.	Brenčič.
Maribor, Vetrinjska ul. 9
Iti
od tvrdke H. Krnusz & Cie.
Gg. trgovcem in starim odjemalcem tvrdke IV!. Kransz & Cie se najtopleje priporočamo in naznanjamo, da si zamorejo nabaviti galanterijske potrebščine pri nas po isti orig. ceni kakor če bi
sami uvažali. 25, 2-2
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom
fllojz Senčar
Ptuj.
Veletrgovina
s noi in m
Fr. Strupi
Celje.
28, 3—2
Veletrgovina
• r ]
Ki
Velika zaloga vseh vrst iivil, stavbenega mater iiala, ieleza, sirov in, drv za kurjavo
■ a I. ta Cfla a a
48 3-' Maribor,
Cankarjeva ul. 26, J:'goslavja.
J i >
m « OJ
a>
— o
o
c
.E " "a
J- <u C3 —> C _ cu aj ***** . o
a>
c
a>
>
° 1 ° ms —j *“•
hm ^3	>(J
o >N 3
« 'I ^
m N
■go
UJ
- oo D. cj
S, E
U s .
c >u o § o ^ — !- 00 o o ■—* ^ o_ c
rf a w
I r Ei
S N ^ o
C —
(U p >[/)
C
.5 o S Š
N
5 «r * o
aJ
■Si, <u o ^
'P
C 00
0
s . >s ••
•H
k
ti
o5
N
-
n
CO
H
-M
=
|S T © a
© i?
H ^
13
D
D
D
D
D
D
D
D
□
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
Ivan Rebek, Celle
Telefon št. 32.
Dobavitelj za državno in Južno železnico na vseh progah v Jugoslaviji, izdeluje: mostovne, vagonske, skladiščne in decimalne tehtnice, centimalne, tehtnice s tekočo utežo (Laufgewicht) za trgovino in obrt, za tovarne, rudokope, konsumna društva, zadruge i. t. d. Tehtnice so v tovarni uradno preizkušene.
Delo solidno, postrežba točna. 9, 3-1
Trgovina s papirjem in knjigarna
I. N. Peteršič
Ptuj
zraven okrajnega glavarstva.
v
Šolsko orodje, vsakovrstno drobno blago, okraski za ženske obleke. Pletenine, čevljarsko orodje in čevlji.
33,20—2
Ivan Kravos
= Maribor =
Koroška cesta št. 17. Cankar-jeva ul. št. 1.
Sedlarska delavnica in zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber nagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga ročnih in potnih kovčekov, usnjatih torbic, nahrbtnikov za planince itd. Jermenje za stroje! 39, 3—2
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. — Postrežba točna in solidna.
K:
:K
KNJIGARNA, TRGOVINA UMETNIN IN MUZIKALU
Goričar & Leskovšek, Celje
KRALJA PETRA CESTA 7. -PREŠERNOVA UL. 2.
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, založna knjigarna, prodaja šolskih knjig in igralnih kart. Lastna zaloga vseh tiskovin za urade in pisarne, vsakovrstnih razglednic, ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. — Molitveniki, koledarji, papirnate vreče, nagrobni venci in traki. 4, 10—2 Na debelo.	Poštno-čekovni	urad 10.716. — Telefon 60.	Na drobno.
i!
K. Worscne, Maribor
Gosposka ulica štev. lO.
44, 3-2
GASPARI & FANINGER
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 48
Samo na debelo.
Samo na debelo.
Bombaž perl, za vezanje iri plesti, nogavice,, moške, ženske in otročje v vseh vrstah, rute, žepne in za na glavo, obrisalke, namizni prti, prtiči, stenj, čipke, svilene in bombažaste. Podveze, kopper-trakovi, svileni in pralni trakovi! vseh vrst. Rokavice, gumbi za obleke in lišp. V zalogi vse Prym-ovo blago, kakor igle itd. Denarnice, štabi, papir in stročnice za cigarete,, toaletno milo, žlice, vilice in noži, sidol, papir za pisma in sploh velika zaloga vseh vrst .galanterije in drobnine. — Kranjski izdelki vedno v zalogi, kakor n. pr. krtače-ribarice,. konjske, za svetiti in mazati ter biče in vse velikosti pravih glavnikov. ----------------- 34, 3-1:1
M. TIČAR Ljubljana.		
	Veletrgovina	
	papirja in raz-	
	glednic. — Vse	
	potrebščine za	
	urade in šole.	
	:: Najfinejša ::	
	galanterija.	
		
		
54, 3-2
M
tm
Veletrgovina manufakturnega blaga
Hedžet	& Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4.
Telefon interurban št. 75.
11, 50-2
Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
aMMMl
^  ^
Modna in športna trgovina
P. MAGDIČ
\ . .. v Ljubljani nasproti glavne pošte.
Priporoča
\
**
za gospode:
Klobuke
Perilo
Kravate
Telovnike,
Dežnike
Turistovske
predmete
za dame:
Hišne halje, bluze, svilene obleke, eta-min obleke, vrhnja krila, spodnja krila, predpasnike,perilo, moderce, rokavice, svilo in vsake vrste nakitne predmete.
j
h&L
rij~u~fr"rTrrLruTrun_ruyvy»~ir*~«~nj~u~rT*,*~‘'r‘rV"iJ‘-JB"B*‘^ m	*	“■****
V zalogi vedno zadnje novosti 1
■j-LrrrrffrtrrnA/Ti^r^‘riv>i'i,»%*'‘i*i*i‘i‘i‘«ir‘ m	■	■«	^
49, 3-2
Anton Tonejc in drus
2v£a,rl*bor, T-va-^oslsL-vIja,
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in
deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
*
uvoz.
IZVOZ.
IZV OZ T J C.
Točna postrežba! Nizke cene!
i Franjo Zebal
Rudnik—Ljubljana Dolenjska cesta.
Telefon interurb. št. 430.
Trgovina z mešanim blagom, železnino in deželnimi pri. delki na drobno in debelo.
12, 4-2
Barva
za obleko, prava anilinska, zanesljivo dobra, črna in modra, se zopet dobi: „Mohr“ prve vrste, 100 zavitkov 120 K. Razpošilja se vsaka množina po pošti ter se pridenejog slovenska navodila. T,
Karol Loibner, Celje.
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdelovalnica perila
R. Mii,
C^lje.
Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. Izdelava zelo natančna!	Cene posebno nizke!
\<£==
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
_______________________46,	20—2
Ni
i
Oglasi
v »Trgovskem Listu“ imajo največji uspeh. mmmmm mmamamnvvmmvimvn*i
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Balkansped.	6,	52-2
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladiiča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevoz!. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo liubliansko javno skladišče spojeno s tirom Juine železnice.
= Največje domače špedicijsko podjetje v .Jugoslaviji. =
elektrotehnično velepodjetje
POGAČAR
Centrala: Ljubljana Podružnice: Beograd
Kranj
Osijek
Zagreb
Na zalogi ves instalacijski materija!
po najnižjih cenah!