ryuj - - °Je Glasilo Zveze sindikatov Slovenije ki Tlu V. d. glavnega urednika Franček Kavčič V. d. odgovornega urednika Marjan Horvat ____________________________________________ ro-------------------------------------------------- Ljubljana, 2. junija 1989 številka 2ČT, letnik 48, cena 4000 dinarjev 1A___________________________________;__ .Dovolj je prepričevanj, rdi * Šla pedagoška etika ne sme poznati besede denar i0 LStn° za neustrezen gmotni položaj šolstva največi del krivde lahko pripisovali zvezni intervencijski zakonodaji, si bodo velik del krivde za ie J°Vedano šolsko stavko 5. junija morali pripisati v pristojnih republiških vzgojnoizobraževalnih ustanovah. Njihovi medli odgovori niso mogli š aov»ljiti udeležencev protestnega zbora delavcev vzgoje in izobraževanja v Cankarjevem domu. wms Zmaga, kaj pa zdaj? iS ^iborsko sindikalno vodstvo je doslej pr-i-j^^tegnilo potezo v jugoslovanski sindika-■z 6ni Praksi, ki bo bržkone kot metoda poli- 3 pje^a bela v prihodnje dobila večjo težo. so izrekanje za ali proti participa-■ ^ 7 zdravstvu. Ljudje so se odločili proti njej ^Jbcrati s tem za drugačno, bolj solidarnost-? ^a-cevanje zdravstvenih storitev, četudi * "potikanj višjo prispevno stopnjo. 15r„anjJnjvo je, da mariborska pobuda o od-'j doplačila v zdravstvu v drugih okoljih ustreznega odmeva. Bržkone je za Virtiči ^zadc lPa,cija bo, kar je le prilivalo olja V^arjh°V0^Btvu delavcev. Kaj bo sindikat 8t>eč i0ru st°ril, če bo odločitev kljub temu til°sPr ',^ačna’ kot,de zahtevajo delavci!? Sa-2 nd° se ne more in ne sme. To Pokop sindikalnega vodstva in osra- motitev solidarnostnih zahtev delavcev, ki imajo bojda v tej družbi glavne odločitve v svojih rokah. Kako se bodo odzvali delegati v delegatskih skupščinah zdravstva, bomo sicer še videh, vendar pa moral biti sindikat bržkone pripravljen če delavskim zahtevam ne bodo ugodili na bolj ostre poteze. Le r malo je potrebno, da se iskra upornega delavstva v Mariboru spet vžge, kajti zagotovo ni nihče zadovoljen z razmerami v tem slovenskem industrijskem in. univerzitetnem mestu ob Dravi, pa tudi obljube, ki so bile dane pred letom dni na Trgu svobode, niso uresničene. Marjan Horvat E..... °V Za tak^no »mlačnost« več in med s}rJ!,prav gotovo ni nepomemben ta, da si ti ^ ^na vodstva marsikje ne upajo testira-zahtev med članstvom, kot so to bejj v Mariboru. Drugi, nič manj pomem-pa Je bojazen, da kljub večinski slsteeZldUmsjti odločitvi ljudi naš delegatski j? v sisih in v družbi lahko promovira % ^ugzčno rešitev. Tega pa se lahko boji-dos> * v mariborskem primeru, saj seje že Wl^ečkrat pokazalo, da so v mariborskih oljnih organih in v zdravstvenem sisu da n na sindikalne in delavske pobude Proti participaciji v zdravstvu - tako je »odločil« sindikalni referendum v Mariboru Če noče gora k Mohamedu, si Mohamed poišče - drugo goro ali kako slovenjegraški sindikat skrhi za delavce ZAKAJ TOLIKŠNA ŽELJA PO DRUGAČNEM SINDIKATU (stran S) Deseto srečanje organizatorjev obveščanja v ozdih MISLITI GLOBALNO, DELOVATI LOKALNO (stran 6) Delavska enotnost na Dalmatinovi 4 Po osmih latih se je 1. 6. 1989 uredništvo Delavske enotnosti vrnilo s Celovške 43 v Dom slovenskih sindikatov. Za to selitev In utesnitev delovne skupnosti se je odločilo predsedstvo BS ZSS. V današnji številki Delavske enotnosti v posebni prilogi »Srečanja z gospodarstveniki« predstavljamo razmišljanja nekaterih slovenskih direktorjev o sedanjem družbenem in gospodarskem trenutku, njihovih načinih dela v svojih podjetjih, njihovih razvojnih potencah in o njih, direktorjih kot ljudeh. Diplomirani inženir Marjan Osole iz zreškega Uniorja se sprašuje, doklej bo statusna^vrednost najboljšega strokovnjaka manjša od zadnjega funkcionarja v občini. Mirko Miklavčič, glavni direktor Lame iz Dekanov govori o soočanju njihovih izdelkov na svetovnem trgu. Direktor postojnskega Liva Mirko Kaluža govori o razvojnem preporodu tovarn, ki nikdar ni zaključen. Magister Bojan Dolar, direktor ljubljanske Tube pa pravi, da so prišli časi, ko je treba od »ukazovalnega« vodenja priti do pristnega sodelovanja v podjetjih in družbi. DRUGA STRAN Ljubljana, 2. junija 1989 DfitaVSltil SHOtllOSt l J \ Igre no pogorišču Smo tik pred tem, ko bo zaživelo novo gibanje zelenih, ki bo ustanovljeno na skupščini 11. junija v Mostecu v Ljubljani. Samo ustoličenje tega gibanja, ki naj ne bi imelo strankarskega, ampak nadstrankarski značaj, se zdi nadvse koristno, saj bi tako tisti, ki se bore za izboljšanje našega okolja lahko dosegli politični vpliv in več pripomogli k temu, da bi se njihove zahteve uresničile. Dejstvo je namreč, da vse dozdajšnje akcije, ki jih tudi ni bilo malo, niso prinesle večjih dosežkov. Spomnimo se le, ekološke konference SZDL o energiji, ekologiji, varčevanju, kije pred dvema letoma zelo odmevala, ki pa še zmeraj ni prinesla korenitega preobrata v naši razvojni politiki, kot so tedaj napovedovali. Vse rakaste rane našega zgrešenega količinskega razvoja so namreč ostale: od industrijskih mastodontov prek energetskih velikanov (nuklearka, termoelektrarne brez čistilnih naprav) do uničenih rek, gozdov in podtalnice. Res je, da je zavest o vsem tem med ljudmi precej večja in res je tudi, da nam ni primanjkovalo združevanja ekološko ozaveščenih, v želji, da bi vse to izboljšali. Tako imamo kopico društev za varstvo okolja po terenu in republiško zvezo, pa poseben svet za varstvo okolja pri republiški konferenci SZDL in podobne po občinah, posebno komisijo pri republiški skupščini, celo ZK je posvetila eno svojih zadnjih sej okolju, medtem ko leta in leta o tem ni razpravljala. Zdaj pa bomo dobili še gibanje zelenih, ki bi še največ doseglo, če bi znalo povezati vse te različne skupine, društva in svete v enotno, močno politično akcijo, ki bi dobila svoj vpliv tam, kjer se odloča, to je v republiški skupščini, hkrati pa bi lahko ob posamičnih ekoloških projektih premagala blokade, ki se zdaj pojavljajo na terenu, v okostenelih občinskih strukturah. Tam se običajno vse zatakne in porazgubi. Zato nam je takšna skupna politična akcija nedvomno potrebna. Znati pa bi morala poseči tudi prek domačih plotov in se povezati z ekološkimi interesi južno, severno in zahodno od republiških in državnih meja. Žal pavza zdaj še nič ne kaže, da se bo to zgodilo. Že v samih pripravah na ustanovni zbor gibanja se je pokazalo, da so interesi zelo različni, tudi osebni, povezani s političnimi ambicijami, premalo pa je bilo narejenega za povezavo z obstoječimi ekološkimi združenji. Tako se lahko zgodi, da bodo vsa ta združenja delovala drugo ob drugem in porabila veliko energije za medsebojne kritike in očitke oziroma dokazovanja, kdo je naredil več. Morda nekomu takšna večtirnost celo ustreza, da bi lahko mirno nadaljeval svojo politiko na tem področju, ne oziraje se na posledice, ki so za slovenski narod lahko usodne. Morda res čakamo na katastrofo, da bi se naposled dejansko streznili. A takrat bo že prepozno. Marija Frančeškin Andjelke Vasic, novi predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Konec maja letos je potekel enoletni mandat predsedniku sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjanu Orožnu. Predsedstvo tega telesa je na začetku aprila, po statutu ZSJ, določilo, da bo od junija letos do 11. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije zvezni predsednik iz Bosne in Hercegovine. Tam so predlagali za to dolžnost Andjelka Vasiča, ki je bil že doslej član sveta ZSJ. Na seji sveta ZSJ, 30. maja 1989, so ga tudi izvolili za predsednika jugoslovanskih sindikatov. Andjelko Vasič se je rodil leta 1937 v Tuzli. Po narodnosti je Srb. Izučil se je najprej za ključavničarja, potem je postal visokokvalificiran delavec v kovinski stroki, končal pa je tudi pedagoško akademijo. Od leta 1957 je član zveze komunistov, poleg dela v neposredni proizvodnji je opravljal tudi dolžnosti poslovodje, upravnika in vodje Regionalnega zavoda za strokovno izpopolnjevanje in prekvalifikacije nezaposlenih delavcev v Tuzli. Večkrat je bil izvoljen na odgovorne dolžnosti v samoupravnih in družbenopolitičnih organih in organizacijah. V zvezi sindikatov je bil predsednik osnovne organizacije, član predsedstva občinskega sveta, član predsedstva in predsednik sveta Bosne in Hercegovine ter član predsedstva sveta ZSJ. Je tudi član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Udeležil seje več zveznih mladinskih delovnih akcij in bil odlikovan z mnogimi družbenimi in državnimi odlikovanji. Oprostite, ne bom vam povedal koliko je ura, ker ne vem kako boste interpretirali moj odgovor! Ekološki predpisi ogrožajo Obir Tovarna celuloze Obir v Reberci na avstrijskem Koroškem, katere lastnik je skoraj v celoti slovenski sozd Slovenija papir, bo morala ob koncu junija ustaviti proizvodnjo, če ne bo dotlej rešeno vprašanje tehnologije v proizvodnji te tovarne. O tem so govorili člani izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti Slovenije na zadnji seji v Ljubljani. Sestanka se je s predstavniki tovarne Obir, predsednikom sozda Slovenija papir Mirom Varškom, udeležil tudi inž. Feliks Wieser, direktor tovarne. Sklep posveta je, da mora vodstvo tovarne, ki je za zaposlitvene možnosti koroških Slovencev v zamejstvu zelo pomembna, pripraviti poročilo o težavah tovarne. S temi problemi je treba seznaniti vse osnovne organizacije sindikata v papirni panogi. Če bi morali tovarno zapreti, bi ostali slovenski papirni-čarji brez surovinske baze. Tovarna v Obilju mora zaradi strogih ekoloških predpisov popolnoma spremeniti tehnologijo, denarja pa nima dovolj, tudi od sozda Slovenija papir ga ne more pričakovati. Sedanja tehnologija namreč preveč onesnažuje okolje. Vodstvo tovarne išče najboljšo možnost, ena je tudi ta, da bi v Reberci postavili sodobno napravo za predelavo lesovine, proizvodnjo celuloze pa bi premestili v beljaški Magdalen. Žal ima pri odločitvi o nadaljnjem obratovanju odločilno besedo politika, saj vprašanje potrebnega denarja, več kot milijarde šilingov, za obnovo Obirja, sredi maja še ni rešeno. Irena Ferluga-Jedlončnik Atomi skozi stranska vrata Vse kaže, da se v Jugoslaviji po tihem ne mislimo odpovedati gradnji jedrskih elektrarn. Tako vsaj daje slutiti zvezna zakonodaja. Predlog zveznega zakona o prepovedi gradnje jedrskih elektrarn do leta 2000 je tako napisan, daje pravzaprav odlična podlaga za postavljanje nukleark ob koncu tisočletja. Predlog omenjenega zakona je tak, da bi vsa raziskovalna dela, tudi taka, ki bi zagotovila osvajanje in proizvodnjo jedrske opreme, potekala pospešeno naprej, tako da bi že januarja leta 2001 v bistvu lahko takoj začeli gradnjo nukleark. I E V obrazložitvi piše, naj bi do leta 2000 omogočili izdelavo predinvesticijske tehnične dokumentacije (predračunov, študij), osvajanje jedrske opreme, njeno proizvodnjo za »nenehno povečanje deleža našega gospodarstva pri gradnji jedrskih naprav«. V poročilu zveznega sekretariata za gospodarstvo pa je med drugim rečeno, da je predvidena letna stopnja rasti porabe električne energije v Jugoslaviji do leta 2000 skoraj štiri odstotke in da bo delež investicijskih vlaganj v energetiko pomenil kar 35 do 60 odstotkov veh vlaganj v industrijo (v zadnjih desetih letih 25 do 30 odstotkov). V istem poročilu je tudi zapisano, da tako visokih vlaganj v energetiko ne moremo zagotoviti v celoti iz domače akumulacije, ampak moramo računati najmanj na 20 odstotkov tuje akumulacije. To še ni vse. Komisija zveznega izvršnega sveta za jedrsko energijo v zvezi z gradnjo jedrskih elektrarn navaja, da je leta 1960 poraba električne energije v Jugoslaviji predstavljala 60 odstotkov svetovnega povprečja, leta 1983 pa 150 odstotkov, kar da je, po oceni komisije, predvsem posledica našega hitrejšega ekonomskega razvoja v primerjavi s svetom. V tem poročilu je tudi napisano, da je do leta 2000 za izvedbo programa energetike potrebno najeti posojila v tujini v znesku 30 odstotkov od vseh naložb, kar je dovolj tudi za nuklearke. V te namene je v Jugoslaviji zagotovljeno usklajeno delo vseh organizacij za pripravo in izdelavo dfl kumentacije mednarodnega razpisa za set jo jedrskih elektrarn. V Sloveniji imamo do gradnje jedrski elektrarn drugačna stališča. Naša republik je predlagala moratorij na gradnjo jedrski! ^ elektrarn iz ekonomskih in ekoloških raziti j-gov, za to, da bi se v naši razvojni strategi; j obrnili resnično navznoter in posodobil ,, medtem ko predlog zakona pravzapra'! j * stopnjuje vse napore in priprave za gradnji |, jedrskih elektrarn. Znan je podatek za Sloj v. venijo - za Jugoslavijo bržkone ni nič boljšj j^, - da potrebuje trikrat več energije na enoti proizvoda kot Švica, ekonomisti pa že dol J ga leta opozaijajo, da nadpovprečno vlagi nje v energetiko zmanjšuje gospodarski rast in možnosti razvoja neke dežele. s* Bojimo se da bodo omenjeni zakol ^ v zvezni skupščini sprejeli s preglasov^ {j! njem, skratka, da bo Slovenija s svojin1 p nasprotovalnimi predlogi ostala osamljeni^ 1 Pri nas se zavzemamo, da bi nadaljevali I znanstveno in raziskovalno delo ter izobri j J ževanje kadrov, ki se ukvarjajo z varnostjo delovanja jedrske elektrarne ter odlaganj^ r odpadkov. (i ° Ce bo zakon sprejet brez slovenskih polnil, bo to pomenilo ogromna vlaganj^. v raziskave in druga dela v zvezi z jedrsk^-f energijo, To pa pomeni, da bo manj denarij V za posodabljanje zastarele industrije in raZj, vijanje novih tehnologij in da bomo s sed: ■ovil njim neučinkovitim sistemom gospodarje^ , nja vstopili tudi v naslednje tisočletje. GrL^ skratka za zapravljanje denaija, še tujefSfo, povrhu, ohranjenje dosenjega količinske^ razvoja in razvijanje načrtov vojne ind^ ‘' strije- La Očitno je jedrski lobby, z vsemi finančP|ev mi ugodnostmi, ki jih prinaša s sabo, zmeraj vplivna sila v naši družbi, ki %s 11 -------„ ------------- --------- --------, — »sej. spretno izogiba nadzoru in mnenju javnihč, >°sp Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti in vodstvo Zveze sindikatov Slovenije na podlagi politike Zveze sindikatov Slovenije o realnem vrednotenju dela in ob upoštevanju sklepov zbora prosvetnih delavcev v Cankarjevem domu 31. maja 4. Da se na izredni seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke, ki je bila sklicana na zahtevo sindikata, ugotovi odgovornost posameznih podpisnikov, zlasti izvršnega sveta, za neizpolnjevanje sklepov od- ^ bora. Nik ev, Ubij ahr Sir host r\v ZAHTEVATA 1. Da se do petka 2. junija nakažejo izvajalskim organizacijam vsa sredstva za uskladitev osebnih dohodkov, ki so jih dolžne izobraževalne skupnosti nakazati po sklepu odbora podpisnikov družbenega dogovora, vključno z mesecem majem in s tem pokrijejo ves zaostanek, ki so ga povzročile z nerednim odvajanjem sredstev. 2. Da izvršni svet v Skupščini SR Slovenije odgovori na vprašnje, kje so sredstva, ki jih delavci Zagotavljajo za družbene dejavnosti. Poznamo rast osebnih dohodkov, hkrati ugotavljamo, da je obremenitev osebnih dohodkov v tem trenutku najvišja v zadnjih letih, ob tem pa sredstev za družbene dejavnosti primanjkuje. V Skupščini SR Slovenije bomo tudi zahtevali vzpostavitev učinkovitega kontrolnega mehanizma nad vsemi finančnimi tokovi v okviru javnih financ in predlagali, da se v ta namen takoj ustanovi posebna skupščinska komisija. 5. Da izvršni svet Skupščine SR Slovenije na njenem zasedanju 21. junija celovito poroča o uresničevanju sklepov skupščine, ki se nanašajo na razvoj družbenih dejavnosti, realno rast osebnih dohodkov, sprotno valorizacijo osebnih dohodkov družbenih dejavnosti in razbremenitev bruto osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z nekaterimi prispevki in davki. Če sklepi Skupščine SR Slovenije in zbora prosvetnih delavcev ne bodo uresničeni, bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprožil postopke za odpoklic odgovornih v izvršnem svetu in v izobraževalni skupnosti. Po; leg tega zahtevamo, da se v Skupščini SR Slovenije ugotovi odgovornost predsednika Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo za na zboru izrečeno oceno dela delegatov Skupščine SR Slovenije. Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti bo v ponedeljek, 5. junija 1989 ocenil uveljavljanje zahtev svojega članstva i*1 se odločal o organiziranju splošne stavke. K^Ul S R ki r$7 te < f%0 s? JUg( ka N k Klo na šolah res prekinili. V pripravah protestnega zbora so ude-eg.ežbo zaradi prav takšnih težav ^irili na vse šolstvo od vrtcev vo univerze, republiški odbor sin-gpL^ata delavcev v vzgoji, izobra-i,Fevanju in znanosti pa je na pro-’ zbor povabil predstavnike ;n&Seh slovenskih vzgojno izobra- -,-1 ^Valnih ncfurtm? (m- S!ndakata Marjan Gojkovič ■Iti'ah Hrltlčni Položaj vzgoje in izobraževanja in vse kvarne posle-„>CCe anarhične in pomanjkljive ---- - - L°bodne menjave v zadnjih le-S šolo danes ni zadovoljen (lik- ni zauuvuijen ■ ;'nce, ne učenci ne učitelji niti ', ^0sPodarstvo. Povzel je poglavit-.? zahteve sindikatov, ki so jih _ .Plikovali na osnovi zahtev učite-’ v republiškem odboru in re-c .“'iških sindikalnih konferen-: 5.P° posameznih področjih. ' hn . dikati zahtevajo odgovor-st politično izvršilnih organov za zboljšanje gmotnega položaja vzgoje in izobraževanja in ustavitev zmanjševanja deleža družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje. Podpirajo spreminjanje zakonodaje in terjajo dosledno odgovornost izvršilnih oganov za svoje področje. Delavcem v vzgoji in izobraževanju je treba zagotoviti enakopraven položaj z delavci v gospodarstvu, tudi v izobraževanju se je potrebno postopno prilagajati evropskim standardom. Izdelati je treba takšno metodologijo vrednotenja šolskega dela, ki bo omogočala sprotno prilagajanje gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Sindikati zahtevajo enoten nacionalni program za osnovne šole, enako plačilo za približno enako delo in opredelitev delovne obveznosti učiteljev. V visokem šolstvu je treba spremeniti način financiranja iz dveh virov in ga financirati celovito. Med kratkoročnimi zahtevami zahtevajo povrnitev vseh zaostankov pri osebnih dohodkih. Gojkovič je povedal, da bo sindikat vse dogajanje pri spreminjanju gmotnega položaja šolstva spremljal in nastopal kot partner, vendar bo pri tem ohranil neodvisen položaj. Tem splošnim zahtevam so sledile razlage problematike po posameznih delih vzgojnoizobraže-valnega sistema in njihove specifične zahteve. Pri predšolskih ustanovah so opozorili na dolgoletno podcenjenost njihovih programov. Standardi in normativi se ne prilagajajo vzgojnim smotrom, marveč trenutnim finančnim možnostim. Tako so začeli že po letu dni spreminjati normativ števila otrok na oddelek. Podcenjevanje področja se kaže tudi v prepričanju, da vzgojiteljice v vrtcih ne potrebujejo višje izobrazbe, saj panožni sporazum ne omogoča ustreznega nagrajevanja. Opozaijajo tudi na pomanjkanje sredstev za materialne izdatke, na to, da v vrtcih nimajo nikakršnih možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj in teijajo samostojnost vzgojno-varstvenih ustanov in njihovo interesno organiziranje v okviru mesta. Tudi v osnovnem šolstvu so težave podobne. Poleg splošnih zahtev in obsodbe tega, da so učitelji v tej družbi naj slabše plačani, zahtevajo realno ceno svojega dela, kar pomeni iznačitev osebnih dohodkov z dohodki ustreznh poklicnih profilov v gospodarstvu. Izenačitev bi morali poračunati s prvim januarjem, s pripadajočimi obrestmi vred. Osebni dohodki učiteljev nikakor ne smejo biti odvisni od iznajdljivosti ravnateljev posameznih osnovnih šol, kakor tudi ne morejo biti prepuščeni dobri volji in razumevanju občinskih izvršnih svetov. Opozorili so tudi na težak položaj upokojenih prosvetnih delavcev in tistih, ki se pripravljajo na upokojitev. Izboljšati je potrebno delovne razmere za učence kot za učitelje, oklestiti programe, zagotoviti učiteljem možnosti za izobraževanje in napredovanje, reševati stanovanjska vprašanja učiteljev in zagotoviti možnosti za njihovo letovanje. Racionalizirati je treba tudi pristojnosti republiških strokovnih institucij in teijati njihovo odgovornost za položaj vzgoje in izobraževanja. Tudi zahteve srednješolskih učiteljev, ki jih je posredoval Albert Avguštinčič, so podobno uglašene. Zahtevajo takojšno prenehanje veljavnosti intervencijske zakonodaje, ki posega v suverenost republik, in ustrezen položaj šolstva, ki se bo odražal tudi v sprotnem usklajevanju osebnih dohodkov pa tudi materialnih stroškov. Zahtevajo kvalitetne, strokovne in odgovorne šolske institucije, ki bodo zagotavljale boljše možnosti za kvalitetno delo na šolah in razbremenjevanje učiteljev vseh nepotrebnih opravil. Zahtevajo tudi natančen vpogled J.V finančno delovanje republiške izobraževalne skupnosti. Tudi delavci v domovih za učence opozarjajo na nemogoče stanje. V domovih je vse manj učencev, ker ne zmorejo plačila oskrbnin. Tako se veča socialna diferenciacija, saj štipendije ne dohitevajo višine oskrbnin v domovih. Včasih so oskrbnine pomenile 30 odstotkov vseh sredstev domov, preostalo je poravnala družba, danes pa znaša delež republiške izobraževalne skupnosti samo še 35 odstotkov. Delavci v visokem šolstvu ugotavljajo (to je pokazala tudi stavka na filozofski fakulteti), da je eden od vzrokov za slab gmotni položaj deljeno financiranje. Zato zahtevajo celovito in enotno financiranje univerze in avtonomijo univerze, ki bo zagotavljala samostojnost in upoštevanje strokovnosti pri celotnem odločanju o življenju in delu na univerzi. Uvodnim razlagam problemov posameznih področij je sledila dolga razprava, ki je ravznemala avditorij prepolne velike dvorane Cankarjevega doma. Na utemeljene in dokaj ostre zahteve, ki so segale tudi do zahtev po odstopu vodstev republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, republiške izobraževalne skupnosti in ukinitvi zavoda za šolstvo, ni bilo slišati prehudo jasnih in argu- mentiranih odgovorov predsednika komiteja Ludvika Horvata in predsednika izobraževalne skup nosti Nika Žibreta. Preveč je bilo opisovanja položaja, ki ga prosvetni delavci prav dobro poznajo in občutijo na svoji koži, pa malo jasnih odgovorov. Na koncu je kazalo, da so vsega krivi delegati v republiški skupščini, ki nimajo razumevanja za tegobe šolnikov. Navzočim pa je bilo jasno, in to so tudi povedali, da niti republiški izvršni svet niti republiška izobraževalna skupnost v okviru svojih pristojnosti nista naredila vsega, kar bi bilo mogoče. Za sindikate lahko rečemo, da so v pripravah na protestni zbor in na samem zboru dobili podporo za svojo usmeritev pri delavcih v vzgoji in izobraževanju. Ti se zavedajo, da samo enotni lahko dosežejo pomembnejše premike v tej družbi. Četudi je bilo nekaj nesporazumov z občinskimi sindikalnimi vodstvi - v dveh občinah so se odločili za stavko že na dan zbora - in so nekateri sindikalni predstavniki doživeli tudi žvižge, se je sindikat jasno postavil v položaj zagovornika interesov svojih članov in partnerja v odnosu do oblasti. Sklepi, ki jih je po štiriurni razpravi ponudil stavkovni odbor, niso mogli zadovoljiti navzočih. Le obljubljena 68-odstotna valorizacija osebnih dohodkov je lahko pomenila odgovor na njihove zahteve, za vse drugo pa niso dobili jasnih odgovorov. Zato je njihov sklep, da bodo 5. junija stavkali na vseh vzgojnoizobraževalnih ustanovah, razen v vrtcih - o tem bodo morali prej odločati posamezni kolektivi - razumljiv, vendar dotlej v republiških izobraževalnih institucijah ne bodo mogli kaj več narediti. Lahko pa, da bodo do ponedeljka nekoliko temeljiteje preučili zahteve in ponudili bolj otipljive predloge za reševanje nakopičenih gmotnih težav Igor Žitnik Avtomontaža: kako rešiti zapravljeno premoženje Prva lastovka gospodarske pomladi? 3o"Jvb’Jansko Podjetje Avtomontaža ljet,.e^etno prvo jugoslovansko polo Je’ki bo uvedlo delnice. Takoj ko iiet ^ouodaja omogočila, bodo po-ki zdaj pomagajo sanirati Avto-^rpn?20’. svoja dolgoročna posojila b0 tA.enda v delnice. Avtomontaža pa Čjuhr5at *-udi dobila novega lastnika, ra |)anska banka-Gospodarska ban-4vt„Je daleč največ denarja posodila 'eč (j |0ntaži, bo imela tudi daleč naj- jan-u UUC in naivpr* HpspHp nri nnrav. -..n, c *n naJveč besede pri uprav-)olj tf^djetja. Tako bi postavili naj- 1 a en temelj, na katerem bi slonelo aciJa te delovne organizacije, tr-1 GoStv,anatorji iz Ljubljanske banke- a ,P°darske banke. . ju ba bo v resnici prva lastovka no-ai, jes Rovanške gospodarske pomla-, s kateri V*sno °d tega, ali bodo niti, Sjha k ‘. je zdai Avtomontaža prive-' -k rodnVarn' "obali sanacije«, zdržale. C’ da tvJe’ da n°bena ni toliko močite«;, Dl zdržala dvojno breme, če bi %droh°Pusti!a- Ne bomo se spuščali $ Oc(viPno opisovanje vsega, od česar h-eija, Bla usPešna sanacija tega po- pjke I fre preprosto za to, da se do %ite anko uresničijo prav nalogg. ocj kadrovskega vpraša- ji prekč* „ , v' do j^fnčnekonstrukcijesanaci- v : -—“'-iic Aunsui uKuje san '—bosti ^njovanja pogodbenih ob- v a° pridobitve nekaterih no- vih programov. Tako pravijo sanatorji, ali zato, ker je natanko tako ali morda malo tudi za priganjanje vseh, ki v sanaciji kakorkoli sodelujejo, pa ne vemo. Toda razumemo upnike, ki so leta slabo posojali denar (slabi firmi), da skušajo zdaj, ko je Avtomontaža bila pred propadom, kljub dobrim programom in zagotovljeni prodaji na vsak način rešiti svoj denar. In tudi če Avtomontaži ne bo uspelo biti prva lastovka, zagotovo ne bo edina: obeta se, kot smo slišali v Gospodarski banki, da bo banka v naslednjih letih morda prevzela še več neuspešnih podjetij. Najabrže pa tako ne bo ravnala samo Ljubljanska banka, sledile ji bodo tudi druge denarne usta- -nove in verjetno tudi drugi posojilodajalci. Gre za načelo, daje treba tistemu, ki denarja (svojega ali sposojenega) ne zna dobro obračati in ga oplemenititi, odvzeti pravico odločanja v podjetju in to pravico prenesti (s prodajo podjetja, oziroma delnic) na boljše upravitelje. Denar preprosto ne sme več propadati. Kako je Avtomontaži uspelo priti na rob propada? Podjetje je zapravilo svoje premoženje z napačnimi ali prepoznimi poslovnimi in finančnimi potezami. Knjigovodsko je bilo njeno premoženje konec lanskega leta vredno 80 milijard dinarjev, samo pet od- stotkov pa je bilo še v lasti Avtomonta-že. Vse drugo je, če smemo uporabiti ta izraz, pod hipoteko najetih posojil v preteklih letih. Avtomontaža ni več sposobna živeti brez posojil in vračati sposojenega brez najemanja novih. Zato je največji upnik (dve tretjini posojil je njenih) Ljubljanska banka-Gospodarska banka, podrobno preučila položaj avtomontaže, njene možnosti na trgu ter posledice obeh možnih odločitev: stečaja in sanacije. Rado Lipičar, podpredsednik Ljubljanske banke-Gospodarske banke, ki ga je Skupščina občine Ljubljana Šiška pred kratkim imenovala za predsednika začasnega kolektivnega poslovodnega organa v Avtomontaži (ko je istočasno izrekla ukrep družbenega varstva vsem tozdom Avtomontaže v tej občini ter DSSS) nam je o odločitvi banke za sanacijo Avtomontaže dejal naslednje. »Če bi uspeli prodati Avtomontažo po knjižni vrednosti njenega premoženja, bi se vsi upniki pokrili. Toda menimo, da je prav, če upniki želimo iz posojenega denarja izvleči kaj več. Več bi dobili, če bi podjetje splavalo. Stečaj pa ima poleg tega, da je pri nas dolgotrajen postopek in v njem veliko vrednosti izgubiš, še eno, širšo razsežnost. Avtomontaža ima veliko pogodb, stečaj bi vse to delo prekinil in tako pomnožil učinek propada firme, da ga ne bi mogli obvladati. Poleg tega bi velika večina od 2200 delavcev izgubila delo. Ker pa ima podjetje nekaj dobrih točk, to so predvsem pridni delavci, obetavni osnovni programi in zagotovljen trg zanje, smo se odločili, da Avtomontaži pomagamo še naprej z denarjem - pod našimi pogoji in z vodilnimi kadri. Avtomontaži smo pripravljeni olajšati dolžniško breme in ji z novimi posojili za obratna sredstva omogočiti nadaljnje nemoteno delo, seveda pa je to početje brez pristanka drugih upnikov nemogoče izpeljati. Zato smo morali prepričati vse velike upnike, da olajšajo dolžniško breme Avtomontaže pod enakimi pogoji, kot smo ga v banki. Predlagali smo jim tudi da takoj, ko bo mogoče, svoja dolgoročna posojila spremenijo v trajni vložek v Avtomontažo, v delnice.« Kakih deset let uspešnega poslovanja bo treba, da se bo Avtomontaža, kolikor je je ostalo, saj so si tozdi zunaj Ljubljane priborili samostojnost (enake želje pa imajo tudi v tozdu Tovarna grelnih naprav na Viču), otresla dolgov in ustvarila dovolj svoje akumulacije za normalno poslovanje. Koliko časa jo bodo upniki podpirali? »Banka bo vsako leto preveljala poslovanje, če ne bo uspehov, bo banka posojila ustavila,« je dejal Rado Lipičar. Za poslovnim delom problemov v Avtomontaži je skrit socialni del težav. Najprej, kako zagotoviti socialno varnost za vse delavce, kar je terjal občinski sindikat v Šiški. To pomeni iskanje dopolnilnih proizvodnih programov. In potem, kako za sanacijo pridobiti vse delavce v Šišenskem delu Avtomontaže, saj je med zaposlenimi v dveh tozdih, Kovinarstvu Maja ter v Trgovini-servisu precej razširjena bojazen, da se glavni krivec za težave, tozd Vozila, sanira na račun delavcev drugih tozdov. Skrb za svojo usodo ■ v teh tozdih je v preteklih dnevih prignala delavce k referendumoma za izločitev iz Avtomontaže, na kar je ZKPO ostro reagiral z »vetom«. Nameto zaključka, ki ga je težko narediti ob tako odprti zadevi, kot je sanacija nekega podjetja, bi morda lahko navedli misel, ki jo je o Avtomontaži izrekel Andrej Cimerman, predsednik šišenskega občinskega sindikalnega sveta. »Pogoji, ki jih je tozdom v Šiški postavila Ljubljanska banka, so zelo ostri, so pa zagotovilo, da se bo kapital smotrno uporabljal in da se podjetju zagotovi perspektiva za daljše obdobje. Predlogi za sanacijo so prav takšni kot so stališča občinskega sindikalnega sveta, s tem da terjamo socialno varnost za vse delavce Avtomontaže.« Boris Rugelj 7 DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 2. junija 1989 Delavska enotnost 4 * Mariborski člani sindikata so se izrekali o odpravi participacije v zdravstvu PARTICIPACIJE NE! ODLOČALI PA BODO DRUGI 4 Delavci, člani sindikata mariborskih občin, so se izrekli proti plačevanju participacije v zdrav-stu in zato, da se izpad finančnih sredstev nadomesti s povečano prispevno stopnjo od bruto osebnega dohodka. S tajnim izrekanjem so dokazali svojo delavsko-sindikalno _ solidarnost zdravih z bolnimi. Čeprav njihova odločitev še ne pomeni odprave participacije, o tem odloča Skupščina socialnega varstva Slovenije, je pa resno opozorilo delegatom te skupščine, kaj o tem delavci res mislijo. To pa je podpora in potrditev pravilnosti usmeritev sindikalnih aktivistov in še posebej mestnega sveta, ki si že nekaj let prizadeva za odpravo participacije. Odločitev proti njej pa je tudi spodbuda vsem drugim občinskim sindikalnim svetom, da tako tudi oni vprašajo svoje člane, ali naj se tudi oni bojujejo za sindikalno solidarnost zdravih z bolnimi. Izid pa je tudi naloga za mariborske sindikate, da si z vsemi močmi in sredstvi prizadevajo za uveljavljanje volje članov. Nenazadnje pa je to kot prvo tajno (referendumsko) izrekanje članov sindikata potrditev pravilnosti načina, kako ugotavljati voljo članstva, navkljub nasprotovanju nekaterih forumov. Priprave nanj so se začele dosti prej. Sestanki na mestni in na občinskih ravneh ter izvršnih odborov osnovnih organizacij so bili namenjeni predvsem tehnični izvedbi. Da bi brez tovrstnih izkušenj (no, mnogo je bilo članov 10, ki so na raznih referendumih že sodelovali) izpeljali glasovanje tako, da bi bil delovni proces čimmanj moten. Nekateri vodilni so ravno zaradi tega imeli pomisleke, da o nasprotovanju tovrstnega izjasnjevanja, upravnih služb na> občinah, sploh ne govorimo. Ti so izrekanju nasploh nasprotovali. Povejmo kar sedaj, da občinski uslužbenci Pesnice in Ruš niso glasovali. Na Pobrežju pa so se zadnji hip premislili in izjasnjeva-nje izvedli. Drugod je vse potekalo brez posebnih zapetljajev. Volišča so odprli že pred šesto zjutraj. Nekateri so glasovali pred začetkom dela, večina med malico, tisti zadnji pa po delavniku. Utrip je bil po kolektivih bolj ali manj vsakdanji. Le sindikalni aktivisti in funkcionarji so bili malo nestrpni. »Bo uspelo? Smo imeli prav, ko smo zahtevali odpravo participacije? Smo počeli tisto, kar hočejo delavci?« Telefoni so bili obremenjeni bolj kot navadno. Posebno na občinskih sindikalnih svetih. »Kako gre?«, je bilo največkrat izgovorjeno vprašanje, že po osmi uri so začele prihajati prve informacije. V Sladkogorski so glasovanje končali do desete ure in to s 85-odstotno udeležbo. Po dvanajsti uri smo se napotili v občino Tezno v tovarno TAM. »Delavci Tama smo že januarja 1987 dali jasno pobudo o odpravi participacije v zdravstvu,« nam je povedal Albert Veler, predsednik konference sindikata. »Ta pobuda seje lani spremenila v odločno zahtevo po odpravi participacije z nakazano možnostjo pridobitve izpada dohodka. Nesporno se je namreč pokazalo, da je doplačilo izgubilo svoj osnovni vzgojni namen in smisel. Zato smo delavci Tama zahtevali njeno odpravo tudi ob stavki junija lani. V sindikatu Tama, občine Tezno in mesta Maribor smo naredili vse, da bi po redni poti uveljavili junijske zahteve, vendar pri tem nismo uspeli. Zavedamo se težkega položaja zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, vendar ne pristajamo na ' najlažjo pot, ki brez argumentov na eni in brez prikazanih olajšav na drugi strani dodatno obremenjuje gospodarstvo. Če se bodo delavci izrekli za odpravo, predlagamo ustrezno povečanje prispevne stopnje. Tako bi breme participacij nosili enako zdravi in bolni. O tem pozivu našim članom smo obvestili Izvršni svet SR Slovenije in mesta Maribor ter Zdravstveno skupnost SR Slovenije. Poziv smo poslali že 18. aprila letos. To našo pobudo je na letni seji sprejel mestni sindikalni svet in danes jo uresničujemo. Kakšen bo rezultat, je težko napovedati. Vsak dan imamo dvajset odstotkov odsotnih, imamo pa kakih petnajst odstotkov tistih, ki so proti vsemu, o čemer glasujemo. Kar bo čez šestdeset odstotkov, udeležbe seveda, bo že uspeh. Prepričan pa sem, »da bomo uspeli, saj se bliža obletnica stavke na Trgu svobode«. Pri delu smo zmotili strugarja Franja Posavca. »Glasoval sem proti participaciji. Pri tej odločitvi nisem imel pomislekov. Sem za solidarnost. Če je kdo bolan, je že tako »ubog«, prikrajšan je pri osebnem dohodku, pa še participacijo naj bi plačeval. Mislim, da participacija doslej ni imela posebnega vzgojnega pomena, saj za tistega, ki je z bolniško zaslužil, participacija ni bila ovira. Da bi s tem prvim referendumom sindikat kaj pridobil v očeh delavcev, ne verjamem, če pa bo uspeh tudi v končni fazi, potem ne rečem, da mu delavci ne bi bolj zaupali.« Živko Vukovič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor Tezno: »Po rezultatih do 13. ure smo imeli najvišji odstotek proti participaciji (89,8 odstotka) »za« pa 2,4. Nekaj težav smo ime-lu tu na občini. Končno so premislili in referendum izvedli.« Hoteli smo povprašati predsednika osnovne organizacije, kaj je bil vzrok za pomisleke, pa ga nismo mogli »dobiti«. To izrekanje je za nas dobra šola. Mislim, da bodo za kaj podobnega še priložnosti.« »Malo nas je zaskrbelo, pose no v Livarni,« je pripovedova _ Metka Roksandič, predsednik občinskega sindikalnega svef * Pobrežje. Glasovnice same nistij dobro domislili in dalo se jih j |f. razumeti tudi drugače. Tokrat s p| je namreč prvič zgodilo, da sni j„ morali glasovati proti, da bi dosU, darstvo. Zanj je tudi to grao^u Prj, sveta ZSJ del tega orkestrirali Pa' Če pa je tako, potem je vsekaj njto-že skrajni čas, da se v SloVev 2a n vprašamo, kako dihajo jug°T°ve oj vanski sindikati, čigavi so U1 P Ji e : 50 1’F^e y! imajo sploh še kakšen smisel’ že, Ivo X1*' r ITDNI V SINDIKATIH Ljubljana, 2. junija 1989 Delavska enotnost 5 Ce noče gora k Mohamedu, si Mohamed poišče — drugo goro ZAKAJ TOLIKŠNA ŽELJA PO drugačnem sindikatu f. , Podjetništvo, managerstvo, delničarstvo... Sodobni izrazi, ' **«r SP Ip H a r7Af±n\\ cn nam nnrl Irnvn in nnlna licta lili im amn t. ar se le da. Zlezli so nam pod kožo in polna usta jih imamo, "j Preden smo se, uspavani, sploh zavedli, kaj pomenijo. Najprej )S< 1,1 najbolj zares so jih kajpak vzeli direktorji. Žal pa marsikje Pozabijo na njihovo pravo vsebino in skušajo iz njih skovati bsto, kar so tako močno pogrešali. Red, disciplina, trda roka, v$e to so lahko prav dobre stvari, če gredo z roko v roki zdobro plačo, obveščenostjo, občutkom sodelovanja... »Štirinajst delavk je dobilo za tri mesece pogojno odpoved delovnega razmeija, dve pa opomin. Čas od takrat, ko jih je obratovod-kinja zapustila in odšla v vrtec in do tedaj, ko jih je direktor nagnal delat, je disciplinska komisija okvalificirala kot neopravičeno odklonitev dela. To je nesmisel! Že res, da imajo delavci obveznost do dela. Drži pa tudi, da imajo nekaj pravic? Med pravice sodi že to, da so obveščeni o vseh spremembah pri delu tako, da jih razumejo. Za kaj takega pa si vodstvo ni vzelo časa. Zato sem delavski svet opozoril, ne enkrat, naj preberejo 523. člen zakona o združenem delu. Ta med drugim določa, da pomeni neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavcev kršitev pravic. Odgovornost do obveščanja pa za povrh določajo tudi samoupravni splošni akti tega tozda. Povzročitelj zastoja je vodstvo Zato menim, da pravica delavk, da so na opisani način izrazile nezadovoljstvo, sploh ne more biti sporna, njihovega ravnanja nikakor ni moč ožigosati za odklanja- Če pa vsega tega ni in zavlada 16- 'lsta stara »red mora biti, pa če-^rav slab«, se seveda vse skupaj rm ~al°mi. Prav tu, pri prehodu iz j^ega v novo, zazeva prazen pro-,0r> ki ga lahko učinkovito zapol-,y° le sindikati. Toda takšni sin-/*kati, ki si jih bodo res od tal do izbrali delavci sami. Takšni Mikati, ki bodo delavce le po-ezali v moč, ki bo lahko kos takš-,l!Tl in drugačnim zlorabam »podjetniškega« duha. “onekod seje že zalomilo do te ‘nere, da so si delavci drugačne Mikate izsilili. Ponekod pa se P moralo to prav hitro zgoditi, !Cer ne bo več časa za drugačne Mikate, ampak bo prišlo do ru£ih sindikatov. Prav zdi se am, da je Slovenj Gradec za kaj a^Ša zrel kot medna tepka. , Namesto da bi se iz zagat okoli Gar-L!« Pečolarja vsi skupaj kaj na-Lcm> se podobna štorija zamotava je v s.^°venJgraški Lesni, točne-T0vanieni temeljni organizaciji gmii a Pohištva Pameče. Raz-beni n^jpje.kdo Pa drug, družba i>agibBar^i^m0UpraVlja- ^Udi obratovodja je c^ovek “Moral sem dati ugovor delav-emu svetu tega tozda, saj je dis-Rska komisija njihove delov-^m°rgamzacije naredila kup ne- t ui!?JPrej Je zmotno in nepopolno povila dejansko stanje, kot *3|'kif'prno temu v pravniškem jeziku hr,Lem 50 povsem nepravilno raoili materialno pravo in za nje dela in je dejanski povzročitelj zastoja v proizvodnji vodstvo, ki je zanemarilo obveščanje.« V pomenku s pravobranilcem smo slišali še za drugo samovoljo vodstva, ki hoče delavke kaznovati tudi s pavšalno denarno kaznijo!!! Delavski svet je vse njegove ugovore zavrnil in ni sprejel niti enega argumenta. Delavke se na sklep disciplinske in delavskega sveta niti pritožiti ne upajo, saj se boje groženj, da se bodo znašle na cesti. S podporo sindikata sploh ne morejo računati, med drugim tudi zato ne, ker j e obrato-vodkinja predsednica osnovne organizacije. Poravobranilec je kolektiv sicer obiskal, a je bil »prav neprijazno sprejet«. Zdaj se bo torej za pravice delavk boril sam, brez sindikata in celo brez prizadetih, ker so pač ustrahovane. Sindikat podpira povzročitelja Z Andrejo Budno nam ni uspelo spregovoriti, ker je bila službeno odsotna. Poklicali pa smo v Tovarno ivernih plošč na Oti-škem Vrhu, kjer dela Ivan Medved, predsednik sindikalne konference Lesne: »Konferenca o tem primeru ni razpravljala in čisto odkrito vam povem, da zanj prvič slišim. Resnično. Ko sem zadnjič govoril s predsednico te osnovne organizacije, mi je omenila problem pomoči za invalida, o tem, kar sprašujete vi, pa mi ni rekla ničesar. Pozanimal se bom in potem bomo razpravljali.« Pomenili pa smo se še s predsednikom delavskega sveta Karlom Božičem: »Delavski svet je pobudo pravobranilca seveda znova obravnaval. Vse smo ponovno prevetrili in ocenili, da so bile delavke o poskusnih normativih informirane in da kljub temu niso hotele delati. Delo so torej neupravičeno odklonile in mi smo potrdili sklepe disciplinske komisije. Predsednica sindikata je odsotna in v njihovo delo se ne bom mešal in ga komentiral. Lahko pa rečem, da vsaj koliko vem, sindikat podpira direktorjevo stališče.« Zadnji poskus je bil kajpak občinski sindikalni svet. Ko smo ga obiskali, so nam povedali, da je sekretar še na bolniški in poklicati smo predsednika Frančka Va-upota, ki je sicer zaposlen v banki. Bil je kratek: »Prejšnji petek sva bila s sekretarjem tam. Problem je v informacijah. Izvršni odbor sindikata je o tem razpravljal, to vem. Zapisnika pa od njih še nismo dobili. Problem je gotovo tudi to, da je predsednica sindikata hkrati obratovodkinja. Delavski svet pač vztraja pri svojem, občinski svet pa zadnje besede še ni rekel. Ko bomo dobili njihove zapisnike, bomo stvar obravnavali.« Toliko. In tudi mi nimamo več kaj dodati. Morda le za pojasnilo, čeprav k drugi zgodbi, ki pa je gotovo iz istega lonca. Miroslav Garb, za katerega so nam povedali, daje izstopil iz sindikatov, seje včlanil v sindikate - v neodvisne sindikate v Ptuju! In res za konec, da bo vse jasno! Tudi to »še nismo rekli zadnje besede«, »čakamo na zapisnik« »prvič slišim«... Golgota šestnajstih delavk seje začela 24. 3. 1989. Ciril Brajer ono še bistveno kršili pravila šestt0Pka. Vse to se je vsulo na £lopka-. ___________________ j WicSt ub°gih, preplašenih de-so te nesrečnice pravza- Seja ROS delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu STAVKA KOT TERAPIJA S ŠOKOM zagrešite’ Ne da bi jih kdo 1 Vaj,8’se 2 njimi morda posveto-; viSr,v Pa jih vsaj obvestil, so jim ; tne 7 Pod oblake dvignili nor-2 oL , 0 50 se zbrale na sestanku 'a ti at°vodkinjo in želele razreši-' r%i,SP°razume okoli novih nor-lV°dki°V' K-er pa je tudi obrato-f°lrok Ja človek’ J6 morala po t ketJ;e v vrtec in vsa vprašanja so ji So defna obvisela v zraku. Potem ,j Jiadiv, avke zahtevale naslednjega togega in ker je vodstvo na pi ka n: /Mo ostai0 gluho, ker skrat-Aprjn d° nikogar med delavke, je , bras. do zastoja v proizvodnji. ‘ji j. °rodnik takole nadaljuje: fwdelat i^es nHe ,or je potem popoldne ? krajg med delavke, toda po dj klativa Pomenku vprašanja nor-fekto- niso rešili. Jim je pa di-l?c'elo7,o2?zugai 2 disciplinsko in. (> Slavke °V-no kojižieo- tako da so Medtem ko so razmere v slovenskem šolstvu že pripeljale do vrelišča in so za 5. junija celo napovedali splošno stavko, pa zdaj grozi, da bo počilo še v zdravstvu. Razmere v slovenskem zdravstvu so se namreč kljub sklepom republiške skupščine še poslabšale. Zato republiški odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu zahteva, da o zaostrenih razmerah na zdravstvenem in socialnem področju takoj spregovori predsedstvo republiškega sveta ZSS. Posebna delegacija ROS delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu pa se bo v tej zvezi pogovorila s predsednikom republiškega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem in s predsednikom republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Če tudi ti pogovori ne bi obrodili nikakršnih sadov, to je, da bi kaj prispevali k saniranju razmer na področju zdravstva, bo republiški odbor zaradi čedalje pogostej- ših zahtev osnovnih sindikalnih organizacij sklical splošno stavko teh dejavnosti. V republiškem odboru sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu tudi zamerijo, ker jim nobena od uradnih ustanov (ne republiški izvršni svet ne republiška skupščina in ne zdravstvena skupnost) ni odgovorila na njihov Poziv slovenski javnosti. Ali to pomeni, da 45.000 delavcev v zdrav- Slavko . niijizicu, luko ua so I^Mhskfi za^Me delati. Do disci- 1 so se pritožile /brPa.sindikat..... ih za otbJt bila kajpak nična- ‘riove °cnVlrek - predsednica nji-^aeije AP°Vn<: sindikalne organi-2edreJa Budna je hkrati ! ^tVar gre torJeena obratovodkinja. Čisti osebni dohodki zdravstvenih delavcev aprila Zdravstveni center Srednja Splošni Zdravnik med. sestra zdravnik spec. v bolnišnici v bolnišnici Celje 2,146.950 3,318.014 3,910.051 Koper 2,360.556 3,600.828 4,146.120 Postojna 2,460.150 3,802.050 4,473.000 Jesenice 2,225.280 3,708.800 4,265.120 Trbovlje 2,520.104 3,952.663 4,515.186 UKC Ljubljana 2,178.692 3,131.352 3,893.480 Kočevje 2,283.120 3,894.224 4,251.428 Vrhnika 3,264.000 5,151.000 5,916.000 Maribor 2,383.525 3,664.225 4,233.425 Murska Sobota 2,366.000 3,731.000 4,256.000 Nova Gorica 2,131.200 3,270.060 3,799.530 Novo mesto 1,964.448 2,976.768 3,447.360 Velenje 1,738.057 2,856.554 3,223.904 stvu in socialnem varstvu, kohkor jih zastopa sindikat, ne zasluži niti tega, da se jim odgovori? Medtem pa se razmere v zdravstvu še kar naprej nezadržno slabšajo. Sklepi, ki sojih sprejeli v republiški skupščini, so na papirju videti sicer lepi, a kaj, ko jih niso uresničili. Pravzaprav sta se delno uresničila dva sklepa. Prvič to, da je skupščina sprejela pobudo, po kateri se začne postopek za odpravo zveznega intervencijskega zakona. Druga pa je zahteva, ki se nanaša na odpravljanje likvidnostnih težav v zdravstvu: ta zateva pomeni le delitev sredstev narodne banke. Gre za delitev nekaj čez 30 milijard dinaijev v dveh obrokih, kar v bistvu predstavlja le gašenje požara, ne pa tudi dejanskega premagovanja nakopičenih težav. Omenjena sredstva so dobile bolnišnice in lekarne za pokrivanje svojih zalog, ki so predpisane z zakonom. Ob tem pa v republiškem odboru sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu znova načenjajo vprašanje, kam so šla zbrana sredstva presežkov družbenih dejavnosti. To so sredstva, zbrana iz prispevnih stopenj in blokirana zaradi delovanja zveznega intervencijskega zakona. Sindikat je že trikrat javno sprožil to vprašanje, vendar pa vse do danes ni dobil o tem še nobenega uradnega obvestila. Seveda pa so najtrši oreh v slovenskem zdravstvu zdaj izgube. Obljubljeno je bilo, da bodo izgube v republiki pokrili, to piše tudi v sklepih skupščine, vendar pa za zdaj še ni nobenih rezultatov. Gre za 107 milijard dinaijev izgub v sisih, 40 milijard dinaijev v oz- dih in za nameček še 100 milijard dinaijev prikritih izgub v zdravstvu. Te prikrite izgube so v ozdih »poskrili« z raznimi finančnimi transakcijami, v strahu pred zakonom o sanaciji oziroma pred zajamčenimi osebnimi dohodki. To pa pomeni, da delovne organizacije v zdravstvu niso prikazale svojih dejanskih izgub. Prepočasno je tudi usklajevanje cen oziroma valorizacija cen in programov, kar v zdravstveni skupnosti opravljajo z nekajmesečno ali celo večmesečno zamudo. Veliko nezadovoljstva povzročajo tudi osebni dohodki, saj so tako v zdravstvu kot socialnem varstvu naše republike na nižji ravni kot v gospodarstvu. Tudi rast osebnih dohodkov v teh dejavnostih poteka z zamudo. Sklep republiške skupščine je bil tudi, da bodo osebni dohodki v družbenih dejavnostih sledili osebnim dohodkom v gospodarstvu - vendar pa še zmerom ni tako. Nerešeno pa je tudi vprašanje pripravništva v zdravstvu. Republiški odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu zato poziva zdravstveno skupnost Ljubljane in republiško zdravstveno skupnost, naj spremenita svoje mnenje o zaposlovanju zdravnikov - pripravnikov, hkrati pa naj bi še naprej zagotavljali financiranje pripravniškega staža v okviru cene storitev v svobodni menjavi dela. Za medicinsko področje velja to še toliko bolj, saj brez opravljenega pripravništva mladi zdravniki ne morejo začeti svojega dela. Ne kaže pa tudi pozabiti na to, da mladi brez opravljenega pripravništva nimajo nikakršne možnosti za reševanje svojega socialnega problema, saj po zdaj veljavni zakonodaji ne morejo dobiti niti nadomestila za brezposelne. Republiški odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu je tudi sklenil, da ne začne postopka za spreminjanje samoupravnega sporazuma za razporejanje čistega dohodka, saj so že v letošnjem letu predvidene spremembe na področju delitve osebnih dohodkov. Marija Frančeškin 7 DNI V SINDIKATIH Vojčeve nagrade in priznanja za leto 1989 so dobili: Vesna Bleiweis (Mercator KIT) Brane Šalamon (Stavbar Maribor), Tanja Povalej (Lisca Sevnica) Vera Drašler (Sava Kranj), Bruno Majer (TIMA Maribor), Lidija Jež (Labod, Novo mesto in Danijel Mlakar (Intereuropa, Koper). Slika: Sašo Bernardi Deseto srečanje organizatorjev obveščanja v organizacijah združenega dela MISLITI GLOBALNO, DELOVATI LOKALNO Dva naslova okrogle mize: Ali nas lahko zapro in Obveščanje po zakonu o podjetju na srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja, 26. in 27. maja v Gozdu Martuljku, nista bila zamišljena zgolj kot programska privlačnost, ampak sta plod nove dinamike v združenem delu po sprostitvi, ki jo obljublja in nam z njo tudi grozi novi zakon o podjetju. Prvič na takšno srečanje, bilo pa jih je po letu 1977 deset, so bili vabljeni pravniki kot izvedenci za sporne zadeve. Več znamenj v združenem delu namreč napoveduje, da se bo z uveljavljanjem podjetniških načel (dobička, učinka, izkoristka) stopnjeval in širil pritisk na svoboščine in pravice delavcev, tudi na tiste v zvezi z obveščanjem. Hkrati s temi pritiski nastaja prav tako normalna težnja, da bi zavarovali in v združenem delu še bolj razvili pretok informacij, ki bo omogočal udeležbo zaposlenih v upravljanju. Med njimi, ki so prvi postali pozorni na objektivno pričakovani spopad, ki pa bo ustvarjal novo -dinamiko in bo produktiven, če bo sprejet kot normalen, so novinarji v delovnih organizacijah. Kje bo njihovo mesto - ob poslovnežih ali delavcu kot posamezniku? Kako usklajevati dvojno vlogo, če pa ste plačani, da ustvarjate predvsem ugodno sliko o firmi - navzven in pred zaposlenimi? Kadar omenjamo novinarje v združenem delu, imajo ta vprašanja naslednje statistične razsežnosti: to je, prvič, 248 delavcev, ki ' se kot novinarji, uredniki in organizatorji obveščanja v kolektivih drugih poklicev in panog (nenovi-narskih) prizadevajo za zbiranje, obdelavo in širjenje informacij za soodločanje delavcev. Poleg njih so v iste naloge vključeni še nepoklicni informatorji, teh je 1782. Izdajajo pa 454 glasil, 759 biltenov in skrbijo za več kot 200 razglasnih postaj. Skupna letna naklada glasil znaša 7,5 milijona izvodov, povprečna naklada vseh izdaj je 591 tisoč izvodov, v glavnem na mesec, ah šest tisoč strani. To pomeni velik vpliv oziroma možnost vplivati na javno mnenje v delovnih kolektivih. Da bi s svoje strani poudaril pomen strokovnega in vztrajno kakovostnega novinarskega dela v združenem delu, je RS ZSS prevzel, na pobudo sekcije pri Društvu novinarjev Slovenije, pravice in obveznosti ustanovitelja Voljčevih nagrad in priznanj, ki so namenjena dosežkom posameznikov pri obveščanju v ozdih. Letos so odličja podelili drugič, osmim posameznikom pa jih je izročil sekretar RS ZSS Rajko Lesjak. Dogodek res ni bil osvetljen z vsemi žarometi javnosti, kakor je v nagovoru rekla predsednica žirije dr. Manca Košir in nadaljevala: »Pomagate osmišljati dogodke in odnose, ki bi brez vaše interpretacije ne bili logično vključeni v podobo našega sveta. Zmorete kontrolirati, nadzirati, kritizirati to, kar je nadzora in kritike potrebno. Zahtevajte odgovornost odgovornih, javnost dela javnih. Potemtakem vam je v določeni meri ponujena možnost spreminjanja. Zato poznavalce moči in nemoči množičnega komuniciranja v-Ameriki, na pri- mer, ne čudi, da se diplomanti tamkajšnjih novinarskih fakultet želijo zaposliti v lokalnih občilih, j Večina naših diplomantov pa si želi iti v službo na ljubljansko televizijo, radio, na Delo... Le redki so namreč spoznali geslo prihajajočega časa, da je sicer treba misliti globalno, toda delovati je moč učinkovito le - lokalno...« Stanovska sekcija je srečanje letos zaupala aktivu Gorenjske, ki je srečanje pripravil profesionalno, z domiselnimi, privlačnimi vzporednimi družabnimi prireditvami, ki so uokvirile to, kar je poglavitni namen srečanj - druženje stanovskih tovarišev, ki so sicer v vsakdanjem ravnanju samotni lovci in bojevniki znotraj kolektivov drugačnih strok in panog in marsikdaj nezavarovani. Deseto srečanje označuje še en dosežek - stanovska sekcija je shodila in da zdaj, kakor poudarja, ne potrebuje več skrbništva sindikata, ki je ta srečanja začel in jih pripravljal vse od leta 1977. Kot stanovska organizacija vidi večjo prihodnost in varstvo svojih interesov v DNS, kar pomeni, da je tudi tu prevladala strokovna usmeritev. Z razvojem podjetništva bodo morali tako organiza-toiji obveščanja kakor sindikat najti drugo raven in oblike sožitja. Ta raven j e sama DO ali podjetje. Tam se bosta srečevala novinar in sindikat na istih interesih, v nekaterih pogledih oba kot borca za delavca-človeka, za njegove osebne pravice in svoboščine. Pričakujemo, da se bo na tej ravni sodelovanje celo še okrepilo. Jaro Novak Ljubljana, 2. junija 1989 Delavska enotnost ii Pogovor z Metodom Zalarjem PRVA SINDIKALNA BORZA < Kdor je prebral šesto številko Sindikalnega poročevalca, je lahko že na prvi pogled ugotovil, da se v teh naših uradnih in tolikanj kritiziranih, sindikatih vendarle nekaj dogaja. Med mnogimi in za vsako sindikalno organizacijo zanimivi informacijami utegne biti za marsikoga še posebej zanimiva zadnja stran te občasne priloge Delavske enotnosti, ki je verjetno prvič v zgodovini socialističnih sindikatov prinesla neko borzno sporočilo. Pod njim seje podpisal Metod Zalar, sicer sekretar za šport, rekreacijo in oddih delavcev pri RS ZSS. - Tovariš Zalar, iz Borznega sporočila številka 1 je razvidno, da gre za oddajanje in najemanje počitniških zmogljivosti. Vi ste se podpisali kot borzni agent. Zanima me, kdo je lastnik te borze? »RS ZSS!« - Kako ste sploh prišli do te zamisli? »To je naloga, ki smo si jo v sektorju za družbenogospodarski razvoj, ekonomsko in socialno politiko zadali že leta 1986. Izhaja pa iz preprostega spoznanja, da imajo nekje preveč počitniških zmogljivosti, drugod premalo, da se ljudje naveličajo preživljati dopust nenehno v enem kraju itd.« - Imate že kakšne odzive na prvo borzno sporočilo? »Če je soditi po štirih pozivih že danes, v ponedeljek, ki jih je za našo brunarico na Veliki planini Čprejela Delovna skupnost RS ZSS, potem lahko rečem, da je odziv večji, kot smo pričakovali.« - Vi objavljate samo informacije ali tudi sklepate posamezne zamenjave, najem ali oddajanje zmogljivosti? I »Samo objavljamo. O konkret-Inih »poslih« se pogovarjajo sindikalne organizacije med seboj. Nas Ije pa presenetilo, ker se v velikem številu javljajo tudi posamezni delavci in ne samo, kot smo sprva mislili, osnovne sindikalne organizacije, komisija za družbeni standard ali podobni organi.« - Ker ste borzno sporočilo 1 oštevilčili, ali to pomeni, da ga boste stalno objavljali? 11 »Ker je zanimanje res veliko,! I kar je tudi razumljivo glede na: ’ tako različne cene (posameznikij^ lahko pri enem ležišču prihranijo tudi po pet milijonov na dan), bo-mo letos verjetno objavili še dve ke borzni sporočili. Potem pa bomoj prešli na zimsko borzo.« _ - vž - Kolikšne pa so sploh počitni' ške zmogljivosti slovenskih podjetij? »Organizacije združenega dela n< v Sloveniji razpolagajo s 53.006 in ležišči, s katerimi delavci gospo te darijo kot vedo in znajo. Da pa bi: ci s temi zmogljivostmi lahko še bo sl lje gospodarili, mi govori tudi podatek, da je bilo v naši anketi kal Iji 350 organizacij, ki so izrazile željOj kc po menjavanju. Gospodarski poj Sk ložaj pač dela svoje.« sti - Nekje ste zapisali, da mori te postati oddih neodtujljiva pra-. vica delavcev. Če pa se ne mo l\ tim, se ob slabšanju gospodar- q skega položaja prav te pravici delavcev najbolj in predvsetf ' najprej odtujujejo. Kako j£ 251 s tem? r'° »Stečaji, likvidacije in reorgani-. ‘ zacije v združenem delu, v mno- gih primerih pa zgolj slabši go j*61 spodarski položaj, povzročajo res- ' no odtujevanje počitniških zmog ^ ljivosti delavcev in ne njihovi! vj podjetij. Mislim, da bi morali kal v najkrajšem času razčistiti # { stvari, saj je večina zmogljivost1^' v sindikalnem turizmu pridobijer,al nih iz sredstev regresa (vključena- ' so tudi nepovratna sredstva iz p0- * slovnega sklada, veliko je prosto- :i voljnega dela), se pravi iz osebnih °i dohodkov in drugih osebnih proie£ jemkov ter zato niso last podjetij. j ali poslovodnih struktur, temveč a' jih imajo le v upravljanju. V si.—, $ . katih predlagamo, da bi počitni'*ar ške zmogljivosti vseh tistih orga- “ nizacij, ki bi šle v stečaj, prešlfrri! v last RS ZSS in občinskih sve- tov, prednost pri letovanju v nji^ pa bi imeli delavci, ki so jih zgra v dili.« Ivo Kuljx{ J sindikalni nominalne Pa BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 1 A. Počitniške zmogljivosti, ki jih dajemo na voljo drugim organizacijam 1. Ortopedska bolnica Valdoltra - počitniška pril - 2 prikolici - 8 lei datum: 1. 6. - 30. 9. a obdol rikolica (Mareda) ižišč Cestno podjetje Kranj Jugobanka Ljubljana Riko Ribnica od 1. 7. od 10. 7. cena za obdobje: 12.000.000 din ovina Maribor tal Ajdovščina a Celje dalje (dve prikolici) .-20. 7. (ena prikolici -15. 8. (ena prikolica) od 5. 8.-15. 8. (ena prikolica) od 15. 8.-25. 8. (ena prikolica) 2. Vzgojno varstvena organizacija - Ravne na Kc elje Lipa Ajdovščina Železarna Štore Koroškem - počitniške prikolice (Poreč) - 3 prikolice - 15 ležišč datum: po 20. 9. 1989 cena: 60.000 din na dan Istra Benz Koper js Ljubi 3. Ortopedska bolnica Valdoltra - počitniška hišica Čatež - 4 ležišč datum: 1. 7.-10. 9. h, rani ra?l Koteks-Tobus Ljubljai Elektrogospodarstvo Vodno gospodarstvo Mai Ljubljana Maribor 4. Vzgojno varstvena organizacija Ravne na Koroškem - počitniški dom (Istra. Dalmacija) , 3. Tovarna usnja Šoštanj - planinski dom (Andrejev dom) - Sleme nad Šoštanjem, 6 sob, skupno 19 ležišč datum: cela sezona cene: prenočitev - 15.000 din, penzion: 60.000 din možnost taborjenja B. Počitniška zmogljivosti, ki Jih potrebujemo, In sicer vse ob morju 1. Vzgojno Izobraževalna organizacija Trebnje - 15* ležišč datum: 1. 7.-31. 8. “I H S - počitniški dom v planinah - 4 le-:išča datum: 5.7-25. 7. - počitniško hišico v toplicah - 2 kraf rat 4 ležišča datum: 1. 7-25. 7. 5. KORS Rogaška Slatin? - počitniške prikolice - 5 prikolic (Istra, severna Dalmacija) - 20 do 25 datum: 2. 7.-22. 7. Ljubljai ivrstne 8. RTV 50 oseb potrebe za približno 4. UK L ( Ljubljana - počitniška prikolica za sezono 1989 na dogovorjeni lokaciji, 4 ležišča cena: po pogodbi 2. Zdravstveno Informacijski center Nova Gorica jčitniški dom - 3 ležišča datum: od 1. 7. dalje C. Zamenjava počitniških zmogljivosti 1. ' 5. Delovna skupnost republiškega svata Zveze sindikatov Slovenije, - počitniški dom - 3 ležišča datum: 1. 7. dalje Tovarna usnja Šoštanj - zamenjava zmogljivosti v planinskem domu za klimatsko zdravilišče Ljubljar unarlca (Velika planina) - 3 ležišč datum: od 15. 6. do 30.'8. cena: 95.000 din na dan počitniške hišice -datum. 20. 7. - počitniška------- ---------- datum: od 1. 7. dalje (dve hišici) očitniška hišica - 4 ležišča 4 ležišča 7.-30. 7. (dve hišici) - 3 ležišča D. Prodaja počitniških zmogljivosti 1. Menina - tovarna pogrebne opreme Kamnik - dvosobni apartma - 34 m2 - Cree 8. Sava Kranj - dom na Kriški planini - Krvavec 7. dom - EXIM Ljubljana IM Ljubljai - stanovanje (Novlgrad) '.6.-2 * - pot--------------- latum: 6. 8>-15. 8. -čitni: m: 1J - prikolic— datum: 20. 7.-30. 7. (ena prikolica) - počitniška hišica - 4 ležišča - priko v 15. 8.-25. 8. - enosobni apartma - 22 m2 -Miholaščica V; Lit % »I Cev bilo > % Borzni agent Metod Zalar ‘ datum: 1. 6. _____ cena: 150.000 din na dan - garsonjera (Novigrad) datum: 1. 6. - 11. 6. 1989 cena: 120.000 din na dan 21.6. [Novig 0.000 din - stanovanje (Čei mje (Červar) 6.-11.6. cena 150.000 dlna na dan - prikolica (Čikat) datum: 1.6.-11. 6. cena: 90.000 din na dan - prikolica (Pula-Stoja) datum: 1.6. - 11. 6. cena, 90.000 din na dan - prikolica (Poreč-Fo datum: 1.6.-21.7. Fontane) 30. 8. - 10. 9. cena: 90.000 din na dan Informacije za pridobitev zmogljh i - po končanih razpisih v ozdi! sti - po končanih razpisih v ozdih: iit Medvode Color Medvode Lip Bled renje Elrad idilnica Predilnica Litija - SREČANJA______________________________________________________________________________________________________Ljubljana, 2. junija 198» PeteVSlM MOtnOSt 7 ^ipl. inž. Marjan Osole, Unior, Zreče Doklej bo statusna vrednost najboljšega ;strokovnjaka manjša od zadnjega funkcionarja v občini 0 “Moramo postaviti še topilce in tisto tovarno. Utrudili so me ti večni prepiri o tem, je |a)bi in kaj ne bi! V sporu sem tudi s politiko, kjer ljudem daje več pravic, kot jim jih’ mi < dete pripada. Se vedno imajo pripravljeno grmado, naokoli hodijo s prižgano . '‘'galico, toda mene na tej grmadi ne bo!« u l0' Jutri spet pripravlja kovček. Za teden Qn- V kovčku, predvsem pa v glavi, bo nž l'Ssei množico podatkov, načrtov, svojih 0 ,n °nih o poslovnem sodelovanju. Največ '0; eh podatkov temelji na skupku informa-61 o sogovorniku, njegovi sposobnosti, l0' ekonomski moči, kadrih in kapitalu. l0' ,. Marjan Osole. Pred 65 leti rojen v Ce-31 M odraščal na Ptuju. Ob izgubi očeta je J° “Ot maturant moral prevzeti bremena ■ krbnika za veliko družino, zato je name-f 0 na univerzo odšel v Kidričevo. Fakul-r» eto je končal ob delu in med njim. f 'z Kidričevega je šel v Tam, iz Tama v žele-jč anp na Ravne, iz železarne v celjsko Cinkar-če naštejemo samo nekaj mejnikov, li- »Imel sem srečo, da sem delal z dobrimi in o- redno sposobnimi direktorji. V Kidričevo P' |.6ni prišel, ko so gradili, v Tam, ko so osvajali * cer,co z Deutzem, na Ravne, ko so gradili t K?Vo.Valiarn9 in jeklarno... Grinfeld, Perhavc, ' t0a-žnik 'n Ceh so bili veliki slovenski direk-^ y J1- Zanimivo, ob vseh teh sem bil vedno tLfn°,Zi.vodnli ali razvoju, pri investicijah ali £;^,k0mercial- Rekei bi’ da sem se šolal pri ia' ' Oprostite, Marjan Osole se je »rodil« ov‘točah. o- “Prav to sem skušal zanikati. V Zrečah sem it^obii šele možnost pokazati, iz kakšnega testa % psti, ki so poznali takratne razmere v Zre-e£ ah, trdijo, da ste po prihodu v Zreče »izigrali ^San°VOr<< kako 'n kai- Tovarna je bila odpi- “Res je. V Zreče sem bil poslan kot vodja ;ie isiln® uprave. Med idejami, kaj narediti s to-^dein°’ ki Je takrat zaposlovala več kot 700 jp avcev, je bila tudi misel o likvidaciji. •3 Var poiasn'10 ie treba povedati, da je bila »to-^bji na” v resnici kup starih nakoval, da v njej ni >pa° n|ti enega inženirja, tri četrtine zaposlenih ~r\I#'rtlel0 n'ti dokončane osnovne šole.« %Vaae prve odl°čitve so delavce razoča- ^'na' niso boteli razumeti, da je obstoj tovar- 1 rani ajpreJ odvisen od nj'h samih. Bili so šoki-i ra?K Prestrašeni, obupani. In jezni, ko sem jim J3'1 žganjekuho, hahaha...« Sto se jih ni strinjalo z vami. j 'tekat*' okro9 sto jih je odšlo, 650 jih je ostalo, Spa 80 nas zaPus,ili pozneje. Niso vzdržali i v " mnogo pozneje je bilo slišati, da je ' in zraven vas težko delati. To je ra-oy vlv.°’ saj je bil vaš delavnik takrat daljši ^ajsetih ur in še danes jih presega 18... ^ rok°vnih kadrov ni bilo, mojstri so se čez Serr brelevil' v obratovodje, prve strokovnjake Cev sPriPe|jal 'z Celja... Več sposobnih delav-viQ mno9° laže, ker so povedali, da mi beigjj manj sposobni, le da je treba drugače lvečkr°*duktivnost v kovačnici ste povečali za »V 0t tisoč odstotkov... t>ribij48daniih razmerah so uspeli nakovali za le Sa ° 2-500 ton različnih odkovkov. Danes yru ‘eh več kot osemnajst tisoč ton, seve-9acne kakovosti in z manj izmeta.« J^agali niso, le čakali vna napake ravpa8? od prihoda v Zreče ste s svojim Jeuijodločitvami in seveda tudi z izja-i!6v'dun,eli’da ie moral marsikdo na zem-6o|'tik0POlsl lahko vam pa povem, daje d pri nas izplačan regres - dveh kategorijah in sicer p 000 jn 670.000 dinarjev. Erna Kolar, referentka za Ceffbeni standard, Cinkarna v ^ri nas imamo šestnajst pri-ohc, dom v Logaški dolini 1 apartmaje in garsonjere xt ”ub> Maredi in na Cresu, i aletih imamo tudi nekaj sob bungalovov, in to v Crikve-C1 Zadru, Makarski ter zdravilišču Banovci. Zani-^nje delavcev za dopustovala? V ^ših počitniških zmog-°stih je veliko, tako da je nanenost skorai 100-odstot-Cene so seveda različne, za bivanje v prikolicah je treba odšteti 50.000 in v garsonjerah 70.000 dinarjev na dan, soba v domu v Logarskih dolini pa stane 4000 dinarjev na dan za naše in 20.000 za druge delavce. Pred dopusti smo izplačali enotni regres v višini 750.000 dinaijev, dodatni regres pa so dobili še tisti, ki bodo letovali v najetih sobah. Branko Horjak,vodja družbenega standarda, Primat Maribor Mi smo bolj majhno podjetje, tako da imamo le osem prikolic, štiri v Novigradu in štiri v Pakoštanih, brunarico v Čatežu, v najemu pa imamo počitniški dom v Biogradu s 60 ležišči in apartma v Barberigi. Zasedenost je zadovoljiva, saj je zanimanje delavcev za tak način preživljanja dopusta veliko, ker pa je Primat zdaj v težkem položaju, smo skušali delavcem pomagati z nekakšnim dvojnim regresom. Izplačali smo v povprečju 700.000 dinarjev, kar zadostuje za 10-dnevno bivanje v Biogradu. Deset dni bivanja v prikolici stane 800.000 dinarjev, delavci pa lahko odplačajo v petih obrokih. Franc Žagar, vodja splošnega sektorja, Rudnik urana Žirovski vrh Naši delavci izkoriščajo predvsem prikolice, osem jih imamo in samo eno eno v Ca-teških toplicah, sedem pa ob morju. Imamo tudi stanovanjski kontejner v Moravskih toplicah, tri apartmaje na Rogli ter garsonjere na Cresu, v Lošinju in v Strunjanju. Te zmogljivosti so sorazmerno slabo zasedene, saj se je kupna moč prebivalstva precej zmanjšala. Izmene so deset - in sedemdnevne, cene pa od 80.000 do 100.000 dinarjev na dan, ki čemur morajo seveda prišteti še spremljevalne stroške. Pri tem pa regresi seveda ne pomagajo veliko, saj smo r dobili le od 400.000 do 600.000 dinarjev. Boris Mlekuž, referent za organizacijo nagrajevanja, TKK Helios, Srpenica Vse stvari okoli letovanj ureja matična organizacija Helios iz Domžal, tako da vam ne bom mogel postreči z natančnimi podatki, Na dopust gremo lahko na Cres in Mah Lošinj in skoraj po vsej Istri, tako v prikolice kot v zidane objekte. Lahko rečem, da so zmogljivosti ob morju polno zasedene, cene so različne, gibljejo pa se od 30.000 dinarjev na dan v prikolicah do 80 000 dinarjev v garsonjerah. Helios ima nekaj prostora še v Kaninski vasi, na Veliki Rogli in na Krvavcu, te pa izkoriščajo večinoma Domžalčani. Pred dopusti so nas razveselili še z enotnim regresom v višini 1.050.000 dinarjev. Maja Lasnik, organizatorka letovanja in izletov Železarna Ravne V Železarni imamo na voljo šestnajst krajev ob morju in osem zdravilišč. Svojih zmogljivosti imamo bolj malo, večinoma pa dopustujemo tako, da si jih izmenjavamo z nekaterimi DO po pogodbi o izmenjavi. Naš najpomembnejši objekt je počitniški dom Portorož z 260 ležišči, v najemu pa imamo tudi precej počitniških apartmajev in gasonjer. Poleg obmorskih letovanj organiziramo tudi dopust na Češkem, vse izmene so desetdnevne. Letos prvič nimamo prikolic, saj se je izkazalo, da je oskrbovanje predrago. Različnih cen je dejansko ogromno, odvisne pa so od kraja, obdobja in zmogljivosti. Zanimanje za dopust je seveda veliko, čeprav letos morda nekoliko manjše kot lani, pa vendar skoraj stoodsotno. Zadnjega dne v maju smo dobili tudi enotne regrese po 1.540.000 dinarjev, kar niti ni tako malo. Igor Drakulič Tudi trajektne zveze so šibka točka v našem turističnem gospodarstvu. Obljubljajo pa, da bodo letos boljše in kolone avtomobilov v pristaniščih nekoliko krajše. Slika: Andrej Ulaga Ob rob 13. seji izvršnega odbora RO sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije DAVKI SUŠIJO ŽEPE IN GRLA Po podatkih svetovne turistične organizacije je svetovno turistično gospodarstvo lani zabeležilo 390 milijonov turističnih potovanj, kar je za skoraj devet odstotkov več kot leto prej. Za prevoze, prenočitve, prehrano in druge storitve so porabili sodobni nomadi 195 milijard dolaijev. Od te velikanske turistične pogače je dobila naša dežela le skromen košček oziroma dober odstotek. To je pravzaprav le nekaj drobtinic, čeprav bi lahko, vsaj glede na naše možnosti na svetovnem turističnem trgu iztržili precej več. Sedaj, ko so za nami velika noč in ledeni možje ter smo z eno nogo tako-rekoč že na začetku sezone, je že čas za prve ocene nekaterih stvari, ki bodo v letošnjem letu še kako krojile rezultate dela v gostinstvu in turizmu. Za začetek leta moramo zapisati, daje bil, žal, izrazito neuspešen. Toplo in suho vreme jo je zagodlo našim žičničarjem kot še nikoli doslej. In ker ni bilo prave smuke, je bilo tudi gostov bolj malo. Zato je večina slovenskih žičničarjev letos v še bolj nezavidljivem položaju, kot so bili konec preteklega leta. Blagajne so prazne, možnosti za prepotrebna vlaganja skromne oziroma jih ni. No, ob tem j e treba povedati, da v Sloveniji že uresničujemo nekatere predloge splošnega združenja gostinstva in tu- rizma, ki bodo pomagali uprav-ljalcem žičnic, da se bodo znova postavili na noge. Ne glede na izrazito neugodno zimo za turistično gospodarstvo pa smo že aprila zabeležili v Sloveniji za dva odstotka več prenočitev kot lani v tem mesecu. Ob startu v glavno turistično sezono pa da še največ misliti podatek o nenehnem padanju oziroma o vse manjši prodaji hrane in pijače. Časi, ko smo si v lokalu mimogrede naročili kupico piva in nekaj za pod zob, ne da bi se morali ob tem odpovedati pomembnejšim in potrebnejšim stvarem, so namreč za nami. Priložnosti za gostilne je iz dneva v dan manj, saj realna vrednost naših plač vztrajno drsi navzdol. To našo žalostno revščino seveda še kako občutijo ljudje, ki delajo v turizmu. Ob tem pa si že dolgo časa postavljajo vprašanje, kdaj se bomo v Jugoslaviji poslovili od velikih nesmislov, s katerimi samo poglabljamo naše gospodarske zagate, in začeli delati tudi z glavo. Govorimo eno, delamo pa nekaj tretjega. Hočemo v razviti svet Evorpe, pa se od njega le oddaljujemo. Primer: medtem ko v Evropski gospodarski skupnosti pripravljajo znižanje prometnega davka za gostinske in še nekatere druge storitve na 4 do 9 odstotkov (sedaj 14 do 19) pri nas iz dneva v dan bolj pritiskamo na porabnika. Za pivo, ki se je te dni podražilo za tretjino, velja prav absurdno visok prometni davek: 103-odstotni! Kar 65 odstotkov si prisvoji zvezni proračun, preostalo pa gre v republiško in občinsko malho. Povedano nekoliko drugače: medtem ko ljudje, ki varijo pivo, dobe za steklenico svoje iskane pijače okroglo dva tisočaka, je potrebno zanjo v trgovini odriniti trikrat, v ceneni gostilni pa petkrat toliko! Ob tem ni čudno, da gre ljudem, ki si služijo svoj vsakdanji kruh s prodajo pijač in hrane, nekoliko za nohte, čeprav ne ponujajo nekaj povsem nepotrebnega oziroma luksuza, ki bi se mu zlahka odrekli. Skratka, ne le zaradi visokih proizvodnih cen, temveč tudi ali predvsem zaradi davčne politike, ki je sprta s slehernim razumom, je promet v slovenskih lokalih manjši, kot bi lahko bil. To pa še kako vpliva na dohodek naših gostinsko-turističnih delovnih organizacij. Seveda si v tem primeru nikakor ni moč pomagati z liberalizacijo politike osebnih dohodkov. Če ni kje vzeti, potlej tudi sprostitve ne pridejo do prave veljave.. To še posebno občutijo delavci v našem gostinsko-turističnem gospodarstvu, ki so po svojih prejemkih že dolgo na samem repu sicer dokaj dolge lestvice osebnih dohodkov v Sloveniji. S tem v zvezi so na seji izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije povedali, da osebni dohodki v tej panogi še vedno nazadujejo. V letošnjih prvih dveh mesecih so bili v povprečju manj kot 1,4 milijona dinarjev. Ob koncu minulega leta so zaostajali za povprečjem v preostalem gospodarstvu za 12 odstotkov, v letošnjem letu pa se je ta razlika še povečala. Zato gostinski in turistični delavci iščejo najrazličnejše dodatne možnosti za zaslužek, v mnogih primerih na račun kakovosti svojih osnovnih nalog. Glede na gmotni položaj nekatere organizacije ne morejo svojim delavcem zagotavljati niti najnižjih osebnih dohodkov, ki jih predvideva sindikalna lista. Le kako naj od tako »nagrajevanih« delavcev zahtevamo kakovost, prijazen nasmeh in predanost svojemu poklicu? Očitno se nekateri pri nas še vedno ne zavedajo resnosti gospodarskega položaja in da je naša prihodnost v mnogočem odvisna prav od ljudi, ki delajo v gostinstvu in turizmu. Če bi se, potlej ta gospodarska panoga ne bi bila tako zapostavljena, kot je, in bi imela status izvoznika. Pa ga, čeprav je njen delež v izvozu vse večji in glede kakovosti v samem vrhu, še vedno nima. Andrej Ulaga PO sledeh pogovarjanja 1^».» 2 1» Dežavska enotnost 12 STRANKAM NE SMEMO DOVOLITI PREŠTEVANJA DELAVCEV Zdravilišče Topolšica USPEŠNA LIKOVNA KOLONIJA GRADBENIH DELAVCEV Hotenja po prenovi sindikata odpirajo vrsto vprašanj in razmišljanj, kakšna naj bo politika sindikata v prihodnje, glede na vsebino, organiziranost in metode delovanja, ne nazadnje tudi vo tem, kakšen naj bo odnos sindikata do drugih družbenopolitičnih organizacij in porajajočih se zvez. Pomemben premik, ki ga nameravamo storiti s prenovo sindikata, je vsekakor ta, da se bo sindikat osvobodil številnih nalog, ki mu jih je država predpisala z zakonodajo, zlasti z zakonom o združenem delu. Razmišljanja in zahteve članstva, da mora postati sindikat predvsem organizacija delavcev, ki bo varovala interese, povezane z ekonomskim in socialnim položajem, so dobile svojo podlago prav v tezah, s katerimi se članstvo večinoma strinja. gajalske funkcije, na osnovi katere se bo zavzemal za boljši ekonomski in socialni položaj delavcev, za realno ekonomsko ceno dela, za varstvo delavcev v smislu varovanja zaposlitve, za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz ratificiranih mednarodnih konvencij, za varstvo presežnih delavcev, sindikalnih aktivistov in stavkajočih ter za aktivno socialno politiko. Druga raven delovanja sindikata pa se bo uresničevala v ustanovah političnega sistema, ki so pristojne za sprejemanje zakonov in drugih aktov, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj ter na pravice delavcev. Na tej ravni bo potrebno na podlagi sprememb ustave omogočiti sindikatu, naj nastopa s svojimi pobudami, stališči, zahtevami in ukrepi, prav tako pa tudi kot predlagatelju zakonov in drugih aktov, ki urejajo družbenoekonomski in socialni delavcev, se torej ne more identificirati s posameznimi političnimi programi različnih organizacij in zvez. Ne moremo namreč dopustiti, da bi katerakoli organizacija ali zveza za uveljavitev svojih političnih interesov v boju za oblast izrabljala sindikat. Tudi pri uveljavitvi večstrankarskega sistema menim, da identifikacija sindikata z različnimi političnimi programi delavcem ne bi bila v korist, ne le zato, ker bi sindikat izgubljal svojo razredno vlogo, marveč bi z odpiranjem teh vprašanj izgubljal svojo moč in enotnost v prizadevanjih za uveljavitev avtentičnih interesov in zahtev delavcev. Samo takšna vloga in odnos do teh vprašanj bosta sindikatu omogočila, da bodo vanj vključeni delavci na razredni osnovi, pa naj bodo to člani Zveze komunistov, člani Zveze socialistične^ mladine ali člani socialnodemokratske zveze in drugih zvez. S tem seveda ne mislim, da bi morali v sindikatu zagotoviti unitarizem, saj vendar poudarjamo pluralizem delavskih interesov glede na njihov različen ekonomski in socialni položaj. Mislim pa, da je učinkovitost in udarnost sindikata v izražanju zahtevdn interesov delavcev mnogo večja, če se bo ukvarjal resnično z delavskimi vprašanji. Različne oblike organiziranosti pa mu bodo glede na različne ravni institucij, v katerih se sprejemajo odločitve, omogočile hitrejše in neposrednejše doseganje ciljev, ki so povezani z izraženimi interesi oziroma zahtevami. Jože Šketa Lani so delavci Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad ob tridesetletnici podjetja zelo uspešno pripravili vsakoletno kulturno srečanje gradbincev iz vse Slovenije. Pobudnik likovne kolonije na srečanju pa je bil takratni predsednik sindikata v Vegradu Slavko Hudarin. Ker je lani likovna kolonija dobro uspela, se je komisija za kulturo pri konferenci sindikata Vegrada odločila, dajo ^pripravijo tudi letos. Tako so se zbrali slikarji gradbinci v zdravilišču Topolšica in v tamkajšnjih parkih in na velenjskem gradu našli dovolj motivov za sproščanje svoje umetniške ustvarjalnosti. Pri delu jih je usmerjal akademski slikar Lojze Zavolov-šek, ki vedno rad sodeluje v podobnih akcijah. Navdušen je bil nad ustvarjalnostjo in umetniškim izražanjem sli- karjev amaterjev, njihovo naravno nagnjenost k likovnemu izražanju pa je dopolnil s svojimi bogatimi strokovnimi in umetniškimi izkušnjami. Med delom sta slikarje amaterje obiskala predsednik republiškega odbora sindiakta gradbenih delavcev Slovenije Franc Berginc ter predsednica za kulturo pri tem odboru Katjuša Borsan. Njihovo umetniško ustvarjanje pa so si seveda ogledali tudi organizatorji in predstavniki pokrovitelja - občinskega sindikalnega sveta Velenje in Tiskarne Velenje. Najboljša dela so izbrali za razstavo, ki jo bodo pripravili na 11. kulturnem srečanju gradbincev, ki bo ob dnevu gradbincev letos v Kranju, razstavili pa bodo tudi vsa preostala likovna dela, najprej v galeriji Vegrad, nato pa še po drugih gradbenih delovnih organizacijah Slovenije. V Radencih POSVETOVANJE O VARSTVU PRI DELU V TEKSTILNI INDUSTRIJI Seveda pa je vprašanje, kako naj bi sindikat branil interese delavcev tedaj, ko mu je omogočeno, da svoja stališča, pobude in zahteve neposredno uveljavlja le v organizacijah združenega dela pred samoupravnimi in poslovodnimi organi, medtem ko je doslej lahko svojo politiko uveljavljal v institucijah političnega slastema le posredno, z usklajevanjem svojih pogledov in stališč v socialistični zvezi ali v družbenopolitičnem zboru. Neposredno izražanje interesov in zahtev delavcev pred zbori združenega dela je bilo, žal, le izjema, ne pa pravilo glede na to, da živimo v delavski državi in da je sindikat organizacija delavcev. Takšna vloga Zveze sindikatov terja v procesu prenove odločne spremembe, tako v ustavi, zlasti v skupščinskem sistemu, kot tudi v odnosu do socialistične zveze, drugih družbenopolitičnih organizacij in zvez, ki se zdaj vključu-r jejo v socialistično zvezo s svojimi ’ političnimi programi, večino teh pa z interesi delavskega razreda ter njegovim ekonomskim in socialnim položajem nima skoraj nikakršnih stičnih točk. Delovanje sindikata bo seveda tudi v prihodnje potekalo na dveh ravneh, in sicer na temeljni v podjetjih, kjer bo sindikat neposredno uresničeval svojo politiko in zahteve postavljal samoupravnim in poslovodnim organom v družbenih podjetjih ter poslovodnim strukturam v drugih oblikah lastninskih odnosov na podlagi kolektivnih pogodb in razvijanja po- položaj delavcev. V tem primeru je seveda vprašanje, ali naj se politika sindikata predhodno usklajuje v socialistični zvezi, torej z drugimi deli fronte, ali ne, pri čemer se vsiljuje vprašanje, kakšna je lahko v tem primeru samostojnost in neodvisnost sindikata pri oblikovanju in uveljavljanju politike, kot tudi, kako in kje naj sidnikat uveljavlja svojo politiko ob morebitni odpravi družbenopolitičnega zbora. Ne glede na to, da je večino vprašanj, ki se nanašajo na ekonomski in socialni položaj delavcev, že doslej obravnaval zbor združenega dela, v katerem pa je sindikat lahko uveljavljal svojo vlogo le na osnovi predhodnega animiranja delegatov tega zbora, torej posredno, ne pa neposredno, kar mi zahtevamo. Prav tako treba poudariti, da delovnopravna zakonodaja, zakon o združenem delu, kot tudi zakon o podjetjih v nobenem izmed določil ne opredeljujejo vloge drugih družbenopolitičnih organizacij, marveč je tu opredlejena le vloga sindikata. Ob vseh teh vprašanjih je potrebno tudi opredeliti naš odnos do socialistične zveze, drugih družbenopolitičnih organizacij in zvez, predvsem zato, ker naj bi se delavci, člani sindikata, poistovetili predvsem z njegovim programom, nikakor pa ne moremo dopustiti kakršnekoli oblike razslojevanja in preštevanja delavcev, ki bi temeljilo na različnih svetovnonazorskih, političnih ali celo nacionalnih opredelitvah posameznega člana. Če postavljamo trditev, daje sindikat organizacija Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor ter Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja - Murska Sobota sta sredi aprila pripravila v Radencih 2. republiško posvetovanje o varstvu pri delu v tekstilni industriji. Posvetovanje o humanizaciji dela, izobraževanju in tehničnem varstvu, je bilo strokovno izredno uspešno in kvalitetno, predvsem zaradi aktivne udeležbe priznanih strokovnjakov z republiškega komiteja za delo in republiškega inšpektorata dela, medicine dela in strokovnjakov iz neposredne proizvodnje. Po obravnavi strokovno izredno kakovostnih referatov s področja varstva pri delu v tekstilni industriji so udeleženci posveta oblikovali in sprejeli naslednje sklepe: • strokovna posvetovanja o varstvu pri delu naj postanejo redna oblika obravnavanja te problematike, na njih pa naj sodelujejo predvsem strokovnjaki medicine dela, delavci, ki strokovno opravljajo naloge VPD in odgovorni poslovodni delavci; • poglobiti povezavo in sodelovanje z visokošolskimi organizacijami in ozdi, ki se strokovno ali raziskovalno ukvarjajo z var- stvom pri delu; • v tekstilni industriji Slovenije poenotiti: * - programe teoretičnega in praktičnega usposabljanja in uvajanja v delo; - vsa dela in naloge s povečanimi nevarnostmi. - normativno ureditev v samoupravnih splošnih aktih. • Zdravstvene organizacije, ki spremljajo zdravstveno stanje delavcev v tekstilni industriji, naj ga spremljajo z vsemi potrebnimi kazalci, ki so potrebni tudi kot dokaz za uveljavljanje beneficirane delovne dobe tekstilnih delavcev; • zdravstvena ocena in analiza delovnih mest, tako da bo metoda dela enaka pri vseh tekstilnih organizacijah ter da bodo rezultati ocene in analize praktično uporabni v ozdih; • v skrbi za svoje zdravje delavcev podpiramo zdravstveno rekreacijo - razgibavanje med delom in zunaj, povsod tam, kjer je glede na naravo dela to potrebno; • zaradi varovanja življenja in zdravja tekstilnih delavcev ter varovanja delovnega in življenjskega okolja naj se dosledno upoštevajo zakonski predpisi (zlasti nevarnih in škodljivih snovi ipd.); • v celoti podpiramo prizade- vanje republiškega sindikata tekstilnih delavcev za priznanje beneficirane delovne dobe na vseh tistih delih, kjer zdravstvenih okvar in drugih škodljivosti v zvezi z delom ni mogoče odpraviti. Delavci v tekstilno-usnjarski industriji pa se bomo zavzemali za izboljšanje delovnih razmer delavcev tako, da bomo odpravili možnosti za nastanek zdravstvenih okvar in drugih škodljivosti, ki povzročajo nastanek invalidnosti in nezmožnosti za delo; • v ozdih naj se dosledno držijo zakonskih določil o organiziranosti in pristojnostih delavcev, ki opravljajo strokovne naloge varstva pri delu ter se jim zagotovijo potrebna finančna sredstva in omogoči popolna samostojnost pri odločanju o zadevah s področja varstva pri delu; • dosledno upoštevati zahteve za varno delo že pri projektiranju, investiranju in vzdrževanju tekstilnih objektov in opreme. Z izpolnjevanjem teh nalog in doslednim uveljavljanjem zakon-" s kih določil, ki urejajo varstvo pri delu, bomo zanesljivo pripomogli k dvigu humanizacije in varstva pri delu na takšno raven, kot pripada delavcu že po ustavi, in mu zagotovili varno delo ter varnejši jutri. Že lep čas prebiramo različne sestavke o nujnosti treh reform - gospodarske, politične in prenove ŽK - o bistvenem v teh reformah pa je povedanega bolj malo. In kaj je bistveno? To je (ne-)moč delavcev (bolj sodobno - ustvarjalcev materialnih in duhovnih dobrin) v prizadevanjih za izboljšanje naših življenjskih razmer. Spolitizirano javno prerekanje o vsem mogočem in nemogočem ustvarja videz, kot da je mogoče poiskati izhod iz krize le z bohotenjem različnih alternativnih gibanj, z uveljavljanjem plu-ralizmna idej, z govorjenjem o demokraciji, ne pa in predvsem s trdnim ustvarjalnim delom, to je z veliko večjo delovno vnemo, kot jo kaže »jugoslovanski delavnik«; skratka, z veljavo časti in oblasti dela. Obravnava takšnih vprašanj je, razumljivo, dokaj bolj dolgočasno in nehvaležno opravilo kot »se iti« ustanavljanje strank in iskanja somišljenikov, vendar se ga tudi nove stranke (pa naj bodo pod dežnikom SZDL ali na dežju) ne bodo mogle izogniti. Naj predstavniki teh strank še tako zviška govorijo o marksizmu - eno iz njegovega nauka bo držalo tudi v prihodnje: najprej je treba jesti, šele potem lahko pridejo na vrsto tudi druge stvari. Na enega zaposlenega kmalu že štirje upokojenci Podatki o tem, kako delamo, da bi imeli kaj jesti, pa niso prijetni. Medtem ko je v Evropi invalidska vsaka peta pokojnina, je pri nas vsaka druga. Za ta neslavni rekord ni zaslužno le zdravstveno stanje jugoslovanskega delavskega razreda, temveč nepremišljena 'n kratkoročna ekonomsko-soci- 3trre politika, ki daje možnost, da s predčasno upokojitvijo rešujemo celo probleme tistih, ki šele čakajo na zaposlitev. Tako se je v nekaterih republikah in pokrajinah zadnja leta lahko invalidsko upokojil skoraj vsakdo, ki je to želel. Ta pokojnina pa je za 15% večja od starostne. Od leta 1981 do 1987 seje število invalidsko upokojenih ljudi povečalo za skoraj četrtino. Ko so na zvezni ravni končno le uvideli, da takšna politika vodi le k siromašenju pokojninskih skladov, so Predlagali spremembo zveznega Pokojninskega zakona, ki bi moral vsako leto zmanjšati število teh upokojencev za desetino. Tudi za socialne dajatve odmerja materialno povsem osiromaše-uo gospodarstvo ogromno denarja. Morda je tudi to razlog, da je Ante Markovič v svojih programskih govorih socialni politiki namenil malo prostora. Povedal je |e> da potrebujemo socialno polivko in politiko družbenega razvoja, ničesar pa o ciljih teh politik in 0 tem, kako naj bi ju operacionali-jurali in uresničili. Slednje je, kot kaže, odstopil strokovni preučitvi. Glede na sodobne tokove razveja doma in v svetu pa bo vendarle potrebno nanovo opredeliti Posameznike in skupine, ki jim je ocialna politika namenjena, in azmisliti o ustreznosti in učinko-'tosti nekaterih oblik solidar-°stne pomoči. V sodobnem sve- m tudi v družbah, v kateri last-jna ni več najbolj pomemben de-mn*k razslojevanja ljudi, se na-čirieC P°iavljaj0 nova jedra revš- sr,^6 .težavnejša kot opredelitev inClaPle P.a bo opredelitev ciljev k Področij dolgoročneje zastavne politike družbenega razvoja; j. nazad^e tudi zato, ker obe pori*1 posegata v zelo različne uzbene procese. ra e(? Pomembnimi cilji politike °Ja je nedvomno skrb za nor- Res najprej jesti - ali kako drugače brati Marxa KOTEL REVŠČINE BO EN SAM ALI PA OA NE BO malno obnavljanje prebivalstva. Dolgoročno usmerjena politika družbenega razvoja bo morala odgovoriti na takšna vprašanja, kot je npr. pojav »ostarele družbe« (leta 2000 naj bi v Sloveniji na enega zaposlenega prišli že štirje upokojenci, kar je nevzdržna obremenitev, tudi če bi se proizvodnost dela močno povečala) in vse večja skupina ljudi, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo »neza-posljivih« in za katere v tehnološko visoko razviti proizvodnji ne bo več prostora. Treba bo odgovoriti tudi na dilemo, komu priznati pravice do ugodnosti socialne politike. Treba se bo odločiti, ali bomo še naprej vztrajali pri državnem monopolu, pri oblikovanju socialnopolitičnih in razvojnih programov, ali pa bomo tudi v resnici podprli pluralizem tudi na tem področju. Če ni kje vzeti, tudi ni kaj deliti... Slovo nove - Markovičeve - vlade od pretiranega ukvarjanja s socialno politiko je ekonomsko še kako utemeljeno, saj postaja Jugoslavija en sam velik skupni kotel revščine. Če ni več kje vzeti, tudi ni več kaj deliti. A pogoj za to, da bi se spet nabralo kaj dohodka - je oživitev gospodarstva, kar je tudi glavni cilj Markovičevega gospodarskega programa. Čeprav je težko z gotovostjo napovedati, kakšne spremembe vse bodo v sistem ekonomskih odnosov vnesli trije novi zakoni (o zunanjetrgovinskem prometu, o opravljanju zunanjetrgovinskih dejavnosti v tujini in devizni zakon), pa je že jasno, da se bo Mar- kovičeva vlada zavzemala za čim manjšo oblast administracije in za čimbolj sproščen sistem poslovanja s svetom. To kaže že precejšnja sprostitev uvoza. Po odpravi nekaterih omejitev pri deviznem varčevanju prebivalcev je moč logično pričakovati, da bo Markovič naredil tudi naslednji korak pri usmerjanju teh deviz v proizvodne tokove. Tudi ponovno dovoljena prodaja trajnih porabnih dobrin za devize, ob popustu, ki bi lastniku nadomestil razliko med »črnim« in. uradnim tečajem, ne bi bila presenečenje. Takšna sprostitev prometa z devizami bi sicer lahko sprožila razvnete ideološko-teore-tične razprave, praktično pa bi bila to nedvomno donosna poteza, ki bi že v kratkem času povečala ponudbo deviz na deviznem trgu in tako upočasnila naglo drsenje tečaja dinarja. Legalizacija »na črno« kupljenih deviz, za kar se zavzema tudi Markovič, bi vrnila zaupanje v sistem in v naše banke, prav tako pa bi se povečalo tudi devizno varčevanje. Danes se namreč nihče pretirano ne zavzema za devize. Banke muči vprašanje tečajnih razlik, varčevalec pa se boji številnih nenapovedanih sprememb pri pogojih za varčevanje. Po domnevi naših bančnikov imajo ljudje devize doma iz treh razlogov: zaradi trenutne nestabilnosti političnih razmer, pa tudi nespodbudnih obresti in strah pred morebitno obdavčitvijo prihrankov. Da bi doma shranjeni denar zares prišel v banke, pa je potrebno najprej izenačiti domače varčevalce z zdomci, tako da bi oboji varčevali pod enakimi pogoji in z enakimi obrestmi. Bomo inflacijo (u)krotili z delnicami Sprostitev prometa z devizami bi še zlasti otopila vpeljavi delnic nenaklonjeno politično ozračje. Monetarni hit - vrednostni boni, ki jih prodajata dve slovenski delovni organizaciji (Slovenijales in Mercator), so samo predhodnik klasičnega delničarstva, ki mora po mnenju gospodarstvenikov končno prevladati v Jugoslaviji kot ena najzanesljivejših »pilul« za obrzdanje inflacije. Slovenijales namerava v mesecu dni (kakor hitro bo to dovolil zakon) prodajati tudi delnice, ki bodo zagotavljale pravico do delitve dobička, ne pa tudi do upravljanja podjetja. Če bo banka na njihovo konkurenco odgovorila z ukrepi na področju kratkoročnega varčevanja, se bodo v Slovenijalesu posvetili dolgoročnim delnicam. Za začetek bodo odprli interno borzo. Delnice bodo prodajali svojim delavcem, kasneje pa tudi vsem zainteresiranim državljanom. Čeprav so torej vrednostni boni takorekoč čez noč postali denarni hit Jugoslavije, vsi razmišljajo o bližnjem času delničarstva. V Hrvatski so že ustanovili nekaj delničarskih društev. Prvo takšne vrste je bilo ustanovljeno v karlo-vaški Jugoturbini, skupaj s partnerjem iz Kanade. Spiske za nakup delnic pripravljajo tudi v Zdravilišču v Rogaški Slatini. Najmanjša delnica bo stala 10 milijonov dinarjev. Tudi v Beogradu je pred nekaj dnevi prišlo do spontane ideje: novinar Politike Zvonko Logarje na seji odbora za gospodarstvo mesta v razpravi o izgubarju »14. decembru« (vodovodne storitve) predlagal, naj bi ga spremenili v delničarsko podjetje. Član tega odbora Dragoslav Perišič, sicer samostojni zasebni obrtnik iz Sarajeva, se je takoj ponudil, da prevzame celotno podjetje. Profesor Ivan Ribnikar pa priporoča, naj ne bi hiteli s klasičnim delničarstvom. Najprej bi bilo treba ustanoviti posebne ustanove (v zahodnih državah so to finančni revizorji), ki bi s svojimi podpisi jamčili za realno bilanco nekega podjetja. To je zelo pomembno. Če namreč podjetje prikaže preveliko bilanco, npr. dvakrat večjo od dejanske, bi vlagatelji dobili za polovico manjši dobiček, kot jim pripada, in bi jih torej podjetje »okradlo«. Če pa bi bila prikazana bilanca manjša od dejanske, bi vlagatelji »okradli« podjetje. Uvedba delničarstva je nedvomno zapleteno delo, zato gospodarstveniki predlagajo tudi ustanovitev iniciativne skupine političnih svetovalcev, ki naj bi pomagali firmam vpeljati ta novi instrument. Namesto dveh milijard dolarskih rubljev — več vagonov mokrih dinarjev Naj se ob koncu lotimo še ene tabujske teme, o kateri nismo na mitingih slišali prav ničesar, čeprav smo tudi zaradi nje vsak dan globlje v inflaciji - milijard dolarjev, kijih Sovjetska zveza dolguje Jugoslaviji. Presežek v menjavi Jugoslavije s SZ se je v prvih treh mesecih letos povečal za 350 milijonov dolarjev. Ta presežek, ki znaša že približno 2 milijardi dolarjev, poravnava Jugoslavija s tiskanjem denarja brez kritja, kar predstavlja zelo močno žarišče inflacije, še toliko večje, ker se denar tiska na osnovi avtomatizma, ki je vgrajen v zakone. Franc Horvat, novi zvezni sekretar za ekonomske odnose s tujino, je pred dnevi poudaril, da ta problem resno proučujejo. Rešitve bodo iskali v spodbujanju uvoza iz SZ, upoštevali pa bodo tudi idejo o zmanjševanju vrednosti tečaja obračunskega dolarja v primerjavi z ameriško valuto. To idejo so pred časom že zavrgli, ker so pričakovali devalvacijo rublja. Tudi odločitev ZIS o sprostitvi carin pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo za izvoz na konvertibilno tržišče bo po vsej verjetnosti zaviralno delovala na nadaljnjo rast izvoza v SZ, ker bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na celotne gospodarske razmere v Jugoslaviji. Kakorkoli že: presežek v menjavi, s SZ je eden ključnih izvorov domače inflacije, zato je treba ta problem čimprej in čimbolj odločno rešiti. Ob tem pa je treba našim podjetjem pustiti tudi nujno potreben čas, da si bodo lahko poiskala nova tržišča. Če človek že dobro dela, mora tudi vedeti, za kaj dela, to je, ali bo imel kaj od sadov svojega dela ali pa dela za druge in brez prave koristi. Zato je tudi tako zelo pomembno, da se v Jugoslaviji odločimo za takšno delo, s katerim bi lahko nenehno povečevali izvoz v tiste dežele, ki jim največ dolgujemo. Le tako se je mogoče izkopati iz dolgov. Med temi deželami - našimi upnicami - pa ni Sovjetske zveze, pa tudi Slovenije ni med glavnimi »krivci« za ustvarjanje našega še neizterjanega zunanjetrgovinskega presežka na vzhodnih trgih. Vinko Blatnik KAMI NA DOPUST -KAKO NA DOPUST -ZAKAJ NA DOPUST V teh sušnih časih krvavo resno vprašanje, mar ne? Morda vam bo pa le uspelo najti kakšen odgovor v novem priročniku KAM IN KAKO NA DOPUST: Po njem se splača polistati predvsem organizacijem Zveze sindikatov Slovenije, saj so odgovorne za sooblikovanje možnosti organiziranega oddiha. Priročnik je ustvaril specialist medicine dela dr. Anton Prijatelj. Izšel bo v zbirki Knjižnica Sindikati v okviru založniške dejavnosti ČZP Enotnost. Ker smo prepričani, da bo šla kot vroče žemljice, si jo zagotovitev v prednaročilu za 49.000 dinarjev. Brez te knjižice boste le za dan dopusta odšteli njeno petkratno vrednost. Prednaročniška cena velja le do konca maja, zato pohitite. Z naročili nas lahko zasujete na naslovu ČZP ENOTNOST, Celovška 43, 61000 LJUBLJANA, ali po telefonu na številki (061) 323-951 in 311-951. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo...izvod(ov) brošure KAM IN KAKO NA DOPUST (po ceni 49.000 dinarjev). Pošljite na naslov:............................................................ Ulica, poštna št., kraj:....................................................... Ime in priimek podpisnika:..................................................... a) naročeno bomo plačali v zakonitem roku b) naročeno mi pošljite po povzetju Podpis naročnika Kljub okrnjenemu programu v Tržiču znova množično LOVORIKE ŠPORTNIKOM PEKA SLOVENSKI TABORNIŠKO-PARTIZANSKI MNOGOBOJ Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu sindikatov Tržič že vrsto let pripravlja športna in rekreacijska tekmovanja. Ob 1. maju razglasi najboljše sindikalne organizacije v tako imenovanih delavskih športnih igrah. Letos so na osrednji občinski prvomajski prireditvi na Brezjah pri Tržiču predali spominske pokale desetim najboljšim. Letošnja zima brez snega je nekoliko okrnila igre, saj so odpadla najbolj množična tekmovanja v sankanju, veleslalomu in tekih na smučeh, zaradi težav z vremenom pa so med letom odpadla še nekatera srečanja. Zato so se prireditelji odločili, da v tem krogu tekmovanj razglasijo samo najboljša mesta, ne pa tudi posameznike, saj bi številnim naredili krivico. Kljub tako okrnjenemu programu se je srečanj udeležilo več kot 1100 delavcev in delavk, kar je lepa udeležba, saj se je vsako leto udeleževalo zimskih iger okrog 500 tekmovalcev in tekmovalk. Delavskih športnih iger 1988/89 se je udeležilo 44 00 ZS iz tržiške občine in samo OO ZS Kmetijske zadruge Križe, LB TBG PE Tržič, Doma Petra Uzarja, Zavoda za kulturo in izobraževanje in DPO občine se niso udeležile niti enega tekmovanja. Zanje velja še posebno povabilo na tekmovanja v novem krogu, ki so se že začela. Najboljša 00 ZS v delavskih, športnih igrah 1988/89 je bila 00 ZS Peko Obutev II, kije s 7899,95 točke prepričljivo prehitela drugouvrščeno moštvo Peko DSSS 4511,68 in tretjo 00 ZS Peko Orodjarna 4313,35. Na naslednja mesta so se uvrstili: 4. Društvo upokojencev 3785,81; 5. Peko Obutev I 2965,73; 6. Rog Cevarna Retnje 2499,10; 7. TOKOS 2470,92; 8. ZLIT 1977, 50; 9. Upravni organ SO Tržič 1460,20; 10. KTL Lepenka 1272,20. Janez Kikel Slovenski taborniki se vsako leto za dan mladosti zberejo na zahtevnem tridnevnem tekmovanju, slovenskem taborniško-partizan-skem mnogoboju (STPM). Letos sta ga pripravili republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije iz Zveze tabornikov občine Slovenske Konjice v okolici Zreč. Gmotno je veliko pomagala DO Unior, ki je tudi prispevala poka- Morje je še precej sveže, takole pa že gre... Slika: Andrej Ulaga le za prve tri ekipe v kategorijah ter pokal za skupno uvrstitev. Tekmovanje je bilo od 19. do 21. maja, v Zreče pa je prišlo le 43 ekip. Udeležba na STPM je vsako leto slabša, tako da bodo morali na ZTS začeti razmišljati o spremembah in poživitvah tekmovanja. Letos tudi ni bilo nobene ekipe v konkurenci klubovk, tako da so tekmovali le taborniki in tabornice (od 16 do 20 let) ter klubovci (nad 20 let). Vsi udeleženci so se zbrali v petek pri OŠ Boris Vinter, kjer so reševali topografske teste, test o lovu in ribovolu, zvečer pa so še signalizirali Morsejeve znake s svetilkami. V soboto so morali prvi vstati že ob 3.15, saj je bil start na vrhu Rogle, v hotelu Planja. Tam so udeleženci popili čaj, vrisali kontrolne točke na specialne zemljevide in se podali v megleno in deževno jutro. Klubovci in tabornice so imeli isto progo, taborniki pa svojo. Prvega dne je petčlanske ekipe poleg orientacijskega , pohoda čakalo še risanje skice terena in poti ter minskega polja in profila terena, pisanje opisa poti, prehod prek namišljenega minskega polja, prihod na določeno kontrolno točko pod kotom ter signaliziranje z zastavicami. Na cilju prvega dne so vse ekipe postavile bivak iz šotorskih kril in ognjišče ter skuhale golaž. V nedeljo ni bilo treba tako zgodaj vstati, ampak »šele« ob pol šestih. Po zajtrku iz nahrbtnikov so ekipe spet odšle na vrisovanje kontrolnih točk za drugi dan, ob tem pa so bile na progi še naslednje naloge: risanje krokija (zelo natančen odraz določenega dela ozemlja), hitrostna etapa in pregled opreme. Orientacijski pohod v nedeljo je bil krajši, tako da so prva moštva prihajale na cilj že ob 11. uri. Po seštevanju vseh rezultatov se je izkazalo, da so bili, kot tudi lani, spet najuspešnejši škofjeloški taborniki, saj so od desetih pokalov osvojili kar štiri. V vitrine Odreda svobodnega Kamnitni-ka gredo pokali za prva mesta pri tabornikih in tabornicah, tretje mesto pri klubovcih ter naj dragocenejši pokal za skupno uvrstitev. Konkurenca je bila najbolj izenačena pri naj starejši kategoriji, saj je kar pet ekip preseglo mejo 2000 točk. Pri tabornikih prednjačita le dve ekipi - Škofjeločani in člani Zmajevega odreda iz Ljubljane, najslabše pa je pri tabornicah, kjer so le tri ekipe pri 1400 točkah, druge pa so še slabše. Izidi: taborniki (23 ekip): 1. Odred svobodnega Kamnitnika 2675 točk, 2. Zmajev odred 2621, 3. Odred Tone Tomšič (Ljubljana) 1941; tabornice (9 ekip): 1. Odred svobodnega Kamnitnika 1419, 2. Odred trnovskih regijačev (Ljubljana) 1403, 3. Odred stražnih og- I njev (Kranj) 1392; klubovci (11 ekip): 1. Odred močvirskih tulipanov (Ljubljana) 2556, 2. Zmajev odred 2531, 3. Odred svobodnega 1 Kamnitnika 2375; skupno: 1. Odred svobodnega Kamnitnika 6469, 2. Zmajev odred 6098, 3. Odred stražnih ognjev 3859. Igor Drakulič Mednarodna konferenca o aktivnih odmorih med delom v Rovinju ZA ZDRAVJE IN VEČJO STORILNOST Preteklo nedeljo se je začela v Rovinju 13. mednarodna znanstvena konferenca, ki jo vsaki dve leti pripravi komite za šport in prosti čas pri mednarodnem svetu za znanost v športu in telesno vzgojo. Konferenca je obravnavala dve temi: problematiko športne rekreacije v delovnih organizacijah s poudarkom na aktvinih odmorih med delovnim časom - športno rekreacijo v turizmu. Vsekakor posrečeno izbrana vsebina, saj je na obeh omenjenih področjih, ki sta še kako pomembni za ves naš nadaljnji raz- voj, veliko nedorečenega. So aktivni medicinsko programirani odmori med delovnim časom potreba ali modna muha? Izvedenci ugotavljajo, da dandanašnje delo, pa naj bo to v tovarni, za pisalnim strojem ali na primer ob okencih na poštah, nič kaj dobro ne vpliva na zdravje človeka. Celo nasprotno. Telesnega napora ni več, gibanje je do skrajnosti omejeno, potrebni pa sta precejšnja koncentracija ter enostranska obremenitev manjših skupin mišic. Takšno, dokaj nekreativno delo človeka hitro utrudi, statične obremenitve pa so vzrok za najrazličnejše okvare, ki delavce silijo v predčasni pokoj. Kdor je na takih delovnih mestih leta in leta, se le stežka izogne težavam. Zaradi ihirovanja pride do upočasnjenega krvnega obtoka, plitkega dihanja, slabe prebave in atrofije mišičnega tkiva. Tam, kjer so bile včasih mišice, se začne nabirati maščoba. Najhujše težave, ki jih prinašajo dolgoletne enostranske obremenitve, se seveda pokažejo šele sčasoma. Dokler je človek mlad in pri močeh, Minute za zdravje med delovnim časom v Mehanotehniki Izola. Slika: Andrej Ulaga jim še nekako kljubuje, kasneje pa še tako zdravo in čvrsto telo popusti. Ob omenjenih stvareh, ki so značilne za številna sodobna delovna mesta, je seveda zelo pomembno tudi to, kakšno je delovno okolje. V mislih imamo temperaturo, gibanje zraka, relativno vlago, sevanje, ropot, svetlobo, prah, vonjave, saje in podobno, kar vse še kako vpliva na razpoloženje in zdravje človeka. Pa ne le delo in delovno okolje, temveč tudi mnoge druge stvari kroje našo usodo. Med drugim nam greni in krajša življenje nenehna naglica. Vedno in povsod se nam mudi, vsako delo želimo opraviti v čim krajšem času, celo za zajtrk, kosilo in podobne stvari nimamo pravega časa. Vedno nas nekaj preganja, zato smo nervozni in prepogosto potrebni cigarete, kozarčka ali tablete. Podzavestno se branimo pred stresi s popolnoma napačno izbranim orožjem. Zato ni naključje, da se slabo počutimo, da nam srce utripa neenakomerno in nas dajejo želodec, gal-va, nervoze, nemiren spanec, srce in živci. Takšni pojavi, ki so~ vse pogostejši tudi pri mladih ljudeh, niso nič drugega kot predhodniki najrazličnejših resnih obolenj Sodobne oblike okvar, ki zmanjšujejo funkcionalne sposobnosti organizma, zahtevajo tudi nove oblike zdravljenja. Na- men preventive v teh primerih je, da ogroženega človeka zavaruje pred organskimi in drugimi okvarami. Sodobna medicina, zlasti medicina in higiena dela, utemeljuje svoje delovanje prav na preventivi, na preprečevanju patoloških sprememb in na povečevanju in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti organizma in njegove odpornosti v boju proti negativnim vplivom sodobnega življenja. Nesporno je, da je športna rekreacija zelo učinkovito sredstvo za obvarovanje človeka pred posledicami nezdravega načina življenja. Prednosti aktivnega odmora je že pred dolgimi desetletji dokazal ruski fiziolog Sečenov. Njegov rojak Pavlov pa je ugotovil, da aktivni odmor ugodno vpliva na nekatere fiziloške funkcije, ki so v času poklicne obremenjeno- . sti upočasnjene, in da omogoča popuščanje psihične napetosti in povečanje dobrega razpoloženja. Posebno ljudje, ki opravljajo svoje delo sede, morajo večkrat vstati in si privoščiti nekaj minut počitka. Ta naj bo aktiven. Poživiti mora delo srca in krvni obtok, ki se je med sedanjem polenil, i Čim krajši in čim manj intenzivni so odmori, tem več jih potrebujemo. Oddih med delom nikakor ni zapravljanje časa, saj gre za učinkovit prispevek k boljšemu počutju in večji storilnosti. Andrej Ulaga IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA lW,„, 2 j„„ija m Delavska OlOtllOSt 15 Miroslav Stiplovšek: STROKOVNO - SINDIKALNO - GIBANJE NA SLOVENSKEM (1918-1921) «. Na izrednem občnem zboru februarja 1919 je JSZ s spremembo pravil razširila območje svojega delovanja na vso jugoslovansko državo. Hrvaška krščanska delavska zveza seje vanjo vključila kot v državno centralo krščanskosocialnih strokovnih organizacij. Za predsednika so izvolili Jožeta Gostinčarja. Ker med pravim industrijskim delavstvom ni imela večjih možnosti za uspeh, so si krščanskosocialni agitatorji prizadevali pridobiti v JSZ zlasti delavce in delavke, zaposlene v domači obrti, služkinje, kmečke delavce, viničarje, sezonske delavce in delavce podobnih poklicev. Tako so organizirali nekatere kategorije delavstva, ki jih druge strokovne organizacije niso včlanjevale v svoje podružnice. JSZ je uspela obdržati svoje predvojne postojanke, med industrijskimi delavci. Po notranjih sporih v razrednih strokovnih organizacijah ob cepitvi pa seje nehalo tudi defenzivno obdobje pri širjenju mreže krščanskosocialnih strokovnih organizacij v industrijskih obratih in JSZ je dosegla prve skromne uspehe. Toda med svojim članstvom, konec leta 1919 gaje imela prek 500, konec naslednjega leta pa 10.923 članov, je bila le približno tretjina iz vrst tovarniških delavcev, rudarjev in železničarjev. To je imelo za JSZ tudi negativne finančne posledice, kajti pri hišnih, kmečkih in sezonskih delavcih je lahko pobirala le skromno članarino in je bila zato materialno odvisna od dotacij nekaterih klerikalnih ustanov, kar je slabo vplivalo na samostojnost njenega odločanja. Tudi JSZ je za delavce posameznih panog ustanovila strokovne zveze. Poglavitna bodoča naloga JSZ je ostala pridobivanje članstva med pravim industrijskim delavstvom, kar je bil temeljni pogoj za okrepitev njene vloge v strokovnem gibanju na Slovenskem, kajti njen dejanski pomen je bil v obravnavanem obdobju zaradi navedene članske sestave manjši, kot je kazala številčna moč. Jugoslovanska strokovna zveza je bila osrednja organizacija krščanskosocialnega gibanja in je štela politične, konzumne, zadružne in kulturnoprosvetne organizacije, ki so tudi prispevale k širjenju krščanskosocialnega vpliva med delavstvom, le za svoje dopolnilo. Prizadevala se je uveljaviti tudi kot centrala za krščanskosocialne strokovne organi- zacije na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. JSZ seje začela tudi mednarodno povezovati in septembra 1920 seje vključila v Mednarodno zvezo krščanskih strokovnih organizacij s sedežem v Utrechtu. Obnavljanje narodno-socialističnih strokovnih organizacij po vojni Tudi liberalni tabor je po vojni hitel obnavljati svoje strokovne organizacije. Ta akcija je potekala v dveh smereh, v obnavljanju organizacij Narodno-socialne zveze, v katero naj bi se vključevalo delavstvo vseh strok razen železničarjev, ki naj bi bili tudi še naprej posebej organizirani v Zvezi jugoslovanskih železničarjev. Narodno strokovno gibanje je doživelo z italijansko okupacijo Primorske hud udarec, saj sta imeli kar dve organizaciji, Narodna delavska organizacija in ZJŽ, sedeža v Trstu. Poglavitna naloga organizatorjev NSZ in ZJŽ je bila razširitev mreže organizacij po vsem jugoslovanskem delu Slovenije, pri čemer so imeli tako kot krščanski socialci nasprotnike v socialnih demokratih, ki so si prizadevali z različnimi ukrepi preprečiti širjenje nerazrednih strokovnih organizacij. Tudi NSZ in ZJŽ sta se programsko prilagodili novim razmeram in sta poleg narodnih elementov ter skrbi za domače - jugoslovansko - delavstvo pred konkurenco tujcev precej več in bolj poglobljeno kot pred vojno poudarjali tudi socialne naloge in potrebo po pravični ureditvi položaja delavstva. Vselej sta tudi posebej poudaijali svojo pro-timarksistično in protiinternaci-onalistično usmerjenost. NSZ je tudi z naslovom svojega glasila Narodni socijalist poudarila svoj idejni značaj. Z navedenimi programskimi spremembami sta se prve mesece po prevratu tudi gmotno podpirala njuno obnavljanje, in sta bili temelj za narod-nosocialistično stranko, osnovano sredi leta 1919, ki je postala nova smer v liberalnem taboru. Narodnosocialna zveza je postopoma uspela razširiti mrežo svojih organizacij s Kranjske tudi na Štajersko, na slovenskem Koroškem pa je imela le eno podružnico. Spomladi 1920 je imela v štiriindvajsetih podružnicah vpisanih 4178 članov, njen predsednik pa je bil Rudolf Juvan. Toda kmalu nato je NSZ popustila v svoji aktivnosti. Sliko upada članstva do srede 1921. leta daje podatek, daje redno plačevalo prispevke le okoli tisoč članov. Zaradi skromnega števila članov NSZ tudi ni imela podobne notranje sestave s strokovnimi zvezami kot SK in JSZ, v nekaterih krajih pa je bila prisiljena vključevati v eno podružnico delavstvo različnih obratov. Zveza jugoslovanskih železničarjev, jedro narodno-socialističnega strokovnega gibanja V številčnem in akcijskem pogledu je bila jedro narodnosoci-alističnega gibanja na Slovenskem Z JZ, čeprav je za razliko od splošne strokovne organizacije NSZ združevala le železniške delavce in uradnike. Njen pomen je povečevalo tudi dejstvo, da je imela v svojih vrstah zaposlene delavce iz ene osnovnih panog gospodarskega življenja. Pri pridobivanju članov je bila ZJŽ deležna podpore železniških direkcij, ki so tako hotele čimbolj okrniti moč SŽOJ. Na njeno številčno krepitev so s pritiskom na podrejene vplivali tudi uradniki. Ti so imeli v svojih rokah tudi vodstvo ZJŽ, ki je preneslo svoj sedež iz Trsta v Ljubljano (predsednik Ivan Deržič). ZJŽ je imela februarja 1919 vpisanih 4222 članov, v evidenci pa je imela še tudi podružnice na Primorskem, s katerimi ni mogla vzdrževati stikov. Bila je tudi pobudnik za združitev z narodnimi železničarskimi strokovnimi organizacijami Srbije. Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. Na kongresu aprila 1919 so ustanovili Centralni odbor za usklajevanje njihovega delovanja. Ob tem naj poudarimo, da so bili železničarji vseh idejnih smeri glede na to, da je bil njihov glavni delodajalec država, tudi prvi pobudniki združitve strokovnih organizacij v jugoslovanskem okviru, ker so le tako uspešno vodili svoja mezdna gibanja. Nadaljevanje prihodnjič NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 21 E7T||5mI NASPROTJE SKROMNOSTI PRERO- KOVANJE IZ ZVEZD BOJAZEN JEZERO V ČADU PREBI- VALCI PEKER AVTOR KRIŽANKE R. NOČ RADKO POLIČ OSKAR DAN0N MORSKA RIBA KAČASTE OBLIKE GOROVJE V INDIJI OTOK V KVARN. ZALIVU l }... riti ČlcMEk" Of iMBNI ;op BOŽJE- POTNIK PODPORNIKI UMETNOSTI POKRAJINA V ZAH. ŠPANIJI IN portugalskem ČFŠK MOŠ. 1 h 1 MAJHEN STROK TEŽAŠKO DELO, TLAKA ▼ ▼ ZEMEU. OŽINA NA MALAKI RUDOLF CVETKO AM.FILM. REŽISER MREŽASTO PLATNO ZA VMESNO PODLOGO ELDA VILER RASTLIN. BODICA PETI DEL CELOTE ST. SLOV. igralec (JANEZ) POREDNOST. NERODNOST OSKAR/ LANGE AM.FILM. IGRALKA TURNER POLSVIL. TKANINA ANG. SVETLO PIVO GLASBENIK SOSS TORINO FR. FILOZOF IN ZGODOVINAR (Hi-P0LVTE) TAKSA ZA PREHOD ČEZ MOST ŠVIC. SLIKAR IN GRAFIK ŽELATINA JEZERO V BOCVANI ' OČE KRAVICA PISATELJ FLEMING 1 STAR0JU- D0VSKI KRALJ JAPON. MESTO NA OTOKU HONŠU ORESTOVA SESTRA V GR. MITOL. IVAN KRILOV — UjAJVVZH. SRBIJI, OB REKIUVAC, znan PO JtotSIRU JUŽNI SADEŽ t Ke MERA VRSTA KONJSKEGA TEKA RADIJ RUSKO ŽEN. IME ■ Rešitev nagradne križanke št. 21 pošljite do 13. junija na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana_ s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 21. Nagrade so: 100.000, 60.000 in 50.000 dinarjev. Rešitev nagradne križanke številka 19 KUNA, ORKAN, KAP, AGAR, SALDO, ITO, RAVSANJE, ETNIK, IND, LEAR, ROKE, EDIKT, VILAR, SAHAROV, KALO, RUDI ŠELIGO, PISATELJ, LD, ZET, GIOTTO, EVORA, NEER, MIRAN, KNE Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 19 1. Suzana Turšič, Triglavska 41, 61000 Ljubljana, 2. Poldi Šoberl, Ul. V Kejžarja 21, 64270 Jesenice, 3. Majda Kostanjšek, Merčnikova 1/B, 61111 Ljubljana Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo S Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 313-VI, telex 31 787 • V. d. direktorja in glavnega urednika: Franček Kavčič e V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat • Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Sonja Seljak (redaktorica-lektori-ca), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel (tajnica) • telefoni:»314-330, 311-452, h. c. 310-033 e Posamezna številka Delavske enotnosti 4.000 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini S Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 e Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Čoklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik Bitka z goro, vodo, prahom, temo in časom je končana PREDOR POD KARAVANKAMI JE PREBIT, KAJ PA ZDAJ *.. V nedeljskem jutru, 28. maja, je globoko v nedijih gore vse vrvelo. Pred množico, ki se je zbrala v vrtini predora pod Karavankami, so minerji, strojniki in inženirji opravljali - tokrat še zadnjič - delo, ki jim je prešlo že v meso in kri. Dobrih štirideset kilogramov vitezita bo zadostovalo, da bo zrušena zadnja ovira pred podzemno mejo z Avstrijo. Ob 7.15 je zaropotalo, vse je obvil teman, za- V teh tisoč dneh se je zgodilo marsikaj, kar bodo pomnili ljudje, ki so bili pod zemljo, globoko pod njenim površjem, saj je prav na meji višinska razlika med ravnjo predorske cevi in vrhom mejnega hriba kar 1000 metrov. Tisoč dni je čas, kot je simbolično označil projektni vodja Boris Mikoš, ko se otroci zaplodijo, se rodijo, shodijo in spregovorijo, to je čas, ki hitro mine. lahko povzroča težave tistim, ki se ukvarjajo z vrtanjem predorov. Geološke raziskave, ki so jih opravili precej pred začetkom vrtanja, so pokazale, da se bodo graditelji v avstrijskem delu srečali predvsem z dolomiti in apnenci, medtem ko so na jugoslovanski strani že napovedali veliko bolj zahtevno geologijo. Napovedi so bile kar točne, morda celo premalo pesimistične. Pojavili so se Nekaj minut po eksploziji, ko sta se polegla dim in prah, je bager razširil odprtino »v Evropo« Na zdravje so si zaželeli naši in avstrijski graditelji in - SREČNO dušljiv oblak prahu, pomešanega' z vonjem po eksplozivu. Nekaj tisočink sekunde za tem je zagrmel gromki vrisk rudarjev, gradbincev. Mineiji so tipajoč skozi meglo prahu prvi pokukali skozi. Uspelo je! Od 12. avgusta 1986 do tega dne sta minili dve leti, pet mesecev in 16 dni. Toliko časa je trajala bitka z naravo, bitka, v kateri ni bilo časa za počitek. Potrebnih je bilo več kot tisoč dni in noči, da so graditelji predora, delavci SCT, Geološkega zavoda, avstrijske firme Polensky-Zollner in drugi izkopali več kot štiristo tisoč kubičnih metrov kamenja, grušča, trdih in mehkih, z vodo in metanom napolnjenih kamnin. V tem "času je iz gore priteklo na svetlo več kot 3 milijone kubični metrov vode, nEyveč na začetku letošnjega leta, ko je voda dobesedno bruhnila in s pritiskom skoraj šestdesetih barov odplavila nekaj deset metrov že izkopane vrtine, stroje, naprave. Ljudje so se rešili. Previdnosti in strogih varnostnih ukrepov ni moglo presenetiti nič. Vse težave, do katerih je pri gradnji tega predora pogosto pri-, hajalo, so graditelji premagovali s pravočasnim in učinkovitim ukrepanjem, z veliko znanja, strokovnosti in izvirnimi rešitvami, ki pomenijo tudi novost za gradbeno stroko v Evropi. To je bil majhen kamenček V prizadevanjih za naše približevale celini, toda pomemben. Najuglednejši izvedenci za predorske gradnje v svetu so konglomerati, peščenjaki, in v velikem delu karbonasti skrilavci, napolnjeni z eksplozivnim metanom in močnimi hribinskimi pritiski. Med vsemi temi kamninami pa so bile razpoke, prelomnice in veliko, veliko vode. Ne gre za hvalisanje, toda delo, ki so ga opravili naši delavci, je njihova življenjska zgodba. Veli- ko so se naučili, veliko tvegali. RADIO CELJE -NAŠIH 35 LET Toda gradnjo odlikuje malo hujših nesreč in samo ena smrtna žrtev. Noč in dan so bili v vrtini, delali v štirih izmenah, vsakdo, ki je bil tam, je moral biti hkrati ru- tevnejšimi projekti te vrste, kjerkoli, doma ali v svetu. Toda ali bo to mogoče? Razmere v naši gradnji cest niso rožnate. Medtem ko v Evropi namenjajo za gradnjo in obnovo cest skoraj polovico tako imenovanega bencinskega dinarja, je ta odstotek pri nas bistveno nižji. Zberemo le 18 odstotkov za ceste, drugo gre v državno malho. Hkrati pa na ves glas govorimo o tem, kako velikega pomena za našo prihodnost so sodobne cestne povezave z Evropo. dar, strojnik, gradbinec. Prostora potrdili, da je predorska cev Ka-ravanke-jug najzahtevnejša, kar so jih doslej gradili v Evropi, še posebej pa je v primerjavi z drugimi alpskimi predori tudi najbolj netipična. Zakaj? Vzrok je v geološki sestavi kamnin, saj se je na sončni strani Alp v nedrje Karavank nagrmadilo prav vse, kar je bilo malo, zato jih je hkrati delalo v izmeni le dvajset. Izkopali so skoraj tri metre in pol na dan. Sliši se malo, toda pomeni veliko. Pridobivali so znanje, nekateri med njimi celo toliko, da so prijavili magistrske in doktorske disertacije. Trije inženiiji so že postali magistri znanosti. Ekipe so uigrane, tako da se lahko takoj spopadejo z najzah- Predor pod Karavankami bo končan čez dve leti, toda za sedaj še ni povsem jasno, ali bo ustrezno spojen s cestnim ožiljem Slovenije in Jugoslavije. Pri Avstrijcih ni dvoma, avto cesta (turska) je pred mejo. Približevanje Evropi pa ne bo mogoče, če ne bomo hkrati naredili še avto ceste od Hrušice pa do Zagreba. Prometna in ekonomska vrednost predora bo uresničena šele tedaj, ko bodo narejeni vsi odseki te avto ceste. Projektanti so jih že začrtali, nji- Slike: Sašo Novak J hovo gradnjo smo zapisali v skoraj vse družbeno potijene listine, a, žal, vse ostaja le črka na papirju. No, ne povsem, kajti republiški minister za promet in zveze je graditeljem predora ob čestitki za njihovo zmago obljubil tudi delo. Na trasi dolenjske avto ceste, kjer bo julija stekel promet po prvem dvanajst kilometrov dolgem odseku (tudi tega gradijo delavci SCT) sta predvidena dva manjša predora v skupni dolžini nekaj več kot kilometer in pol. Toda finančna konstrukcija za njuno gradnjo še ni sklenjena. Nastala bo praznina in kaj lahko se zgodi, da jo bodo graditelji predorov medtem ubrali po svoje, s trebuhom za kruhom, morda v tujino, kjer so na trgu delovne sile zagotovo zelo iskani, in dobro plačani. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, kajti to so naši ljudje, naši možje iz predora Karavanke, Jože, Ahmed, Milan, Peter, Boris, Husein, Franz... naj vam bo srečno in hvala vam. Sašo Novak LIPE SVEDER: KONEC TEŽAV! 7b z >/A/x?ze_ peJBk^T/L- Z