Dopisi. Iz Maribora. (Podporno društvo za odpuščene kaznjence v Mariboru) se je osnovalo dne 2. maja 1891. Predsednik mu je Ant. Markovieh, nadravnatelj, tajnik Vilj. Prinzhofer. pristav, blagajnik .lož. Reisel, priglednik, vsi trije uradniki v kaznilnici Mariborškej. Društvo skrbi za tiste kaznjence, ki se .odpustijo in so vredni podpore n. pr. kateri so postavo prelomili le vsled nagle razburjenosti ali pa so se poboljšali v kaznilnici in potem zunaj ječe'ne najdejone službe ne dela, ko jih vse črti. Udnina je 50 kr. V prveni glavnem zborovanji 13. januvarija 1892 se je g. predsednik A. Markovicb razveselil nad številom udov, ki raste mogočno in sklicavajoč se na sv. Ignacija Loj. povdaril je, da udje morejo zadovoljni biti z uspehom, če le enega odpuščenca rešijo pogina nravstvenega. Med pospešitelji društva, katere je navajal, se odlikujejo mil. knez jn škof dr. Napotnik, dr. Vikt. Leitniaver, dvorni svetovalec, dr. Gertscher, predsednik okrožne sodni.je v Gelji. V odgovornem delu svoje besede je g. predsednik naznanil, da se je do zdaj 22 odpuščenim kazencem priskrbelo služba ali delo, 48 gld. 26 kr. njim razdelilo za obleko, ki se je napravila v kaznilnici; mimo tega je društvo prosilo nekatere občine, da ne zavržejo iz ječe domu se vmivših varovancev, ki so dobrosrčni pa ubogi. Iz Brežiškega okraja. (Posojilnica.) Dragi narodni gospodje v mestu in okolici, še eno dobro in potrebno stvar osnujte, to je posojilnico. Tega denarstvenega zavoda je močno za mesto in okolico potrebno, kajti posojilnice, dobro urejevane, imajo veliko zaslugo za stiskane prebivalce, toda pri denarstvenem zavodu morajo biti dobrosrčni možje, ne pa taki, ki gledajo samo na svoj dobiček. Zatoraj, dragi narodnjaki, ako vam bo prišla tista dobra misel, da bi tako potrebni denarstveni zavod osnovali, ravnajte se po zgor navedenih načelih, da pride denarstveni zavod takim v roke, ki ne bojo imeli vseh prstov k sebi obrnjenih. S tem bote pokazali ljubezen do bližnjega in ljudstvo bo s tem preverjeno in bo imelo vse zaupanje do svojih. Veselje smo tudi doživeli, da imamo tudi dva narodna in poštena trgovca, ki njima ni samo za naše peneze, nego tudi za naš narod, zatoraj naj velja: svoji k svojim, ne pa k nemčurjem, in še celo k protestantom! — Žalostna za nas ,je pa bila volitev okrajnega zastopa, ker so naši nasprotniki s pomočjo nemčurskih kmetov, kojih je največ na Bizeljskem, zmagali. Drugo žalostna je ta, da c. kr. okrajno glavarstvo gleda srpo na slovensko uradovanje. Tako je sklenila občina Globoko, da ne bo vee. nemških dopisov sprejela, ali c. kr. okrajno glavarstvo je občini zažugalo globo 100 gld. češ, da se mora nemško sprejemati. Kaj takega ni storil noben prejšnji okrajni glavar, še celo ne g. dr. Wagner, ki je Nemec rojen. Mislim, da se je omenjena občina pritožila na višem mestu; če ne bo tudi tam zadela kje na gospoda, kakor ga imamo v Brežicah. Iz Polic pri Radgoni. (B a d o s t.) Ko smo vaš dopis od Zgornje Radgone brali o domoljubnem denarnem zavodu, katerega so ti blagi možje ustanovili; bil bi človek kar vskliknil od veselja: To je lepo! Sedaj bode kmet imel denarno, domačo pomoč ter mu ne bo treba pri tujci za dragi denar pomoči iskati. Tukaj bo lehko vsak poštenjak denar dobil, pa tudi ga lehko vlagal. Odslej ne bo treba tujcu krvavo zasluženega denarja nositi, ampak domačini mu ga bojo hranjevali in mu obresti dajali. To je kaj lepo in radostno zaokolico. Naj jo torej že le dobimo kmalu! J. P. S Kapele pri Radgoni. (Slepec pazdravnik.) V Turjancih je umrl dne 9. decembra minolega leta 771etni samec, Matej Ferenc, po domače Matjaž Dolevec. Že 171etnemu mladenču so mu oči iztekle ter je popolnoma oslepel. Ker je bil bistre glave, dal si je čitati zdravniške knjige, ter se je poprijel zdravljenja. Posrečilo se mu je tu in tam, zato se je glas raznesel o »slepem doktoru« na daleč in široko. Od Drave, iz Slovenskih goric, posebno pa iz Prekmurja dohajali so bolniki v mnogem številu k »etemu temnemu dohtaru«. Ko je bil že na mrtvaškem odru, prišli so še nekateri bolniki, ker niso znali, da je umrl. Njih glasno ihtenje pa je pričalo, kako milo jini je za-nj. Mnogim je neki otel življenje in pomogel k črslvemu zdravju, zato jim bodi priporočen v molitev in v hvaležen spomin; usmiIjeni Bog mu pa daj večni mir in pokoj! Od sv. Lovrenca ob kor. žel. (Raznoternosti.) Lansko leto se je pri nas slabo obneslo, vseh pridelkov je bilo prav malo, samo sadje ae je dobro obneslo, da smo tolkle precej napravili in dobro, ker vino ae pri naših krčmarjih večjidel slabo dobi. Samo zima nam je letos mila, ker nimamo veliko snega, bi skoraj rekel, več blata, kakor snega, ker pri nas so ceste zlo slabe. samo tain ne, kjer naši tržani vozijo; tam si jih pridno popravljajo, mi pa pomagamo pridno plačevati. Posebno tista občinska cesta, ki pelje iz trga na Puščo; tam ti je tako, da menda že skoraj vola ne bo videti iz blata, zdaj je seveda boljši, ker je zmrzlo: kadar je suho, takrat se mora pa človek ,varovati, da si noge ne polomi, tako pečevje gleda tu pa tain iz zemlje. Ker po noči pri nas nimamo druge razsvetljave, kakor luno, če sveti; po dnevu pa ljubo solnce, ako ga megla ne zakrije. Pred kakimi desetimi leti smo imeli razsvetljavo po trgu, a zdaj je najbrž našim purgarjem olja zmanjkalo, kakor petim nespametnim devicam, in zdaj morajo po temnem hoditi. V našem trgu je tudi podoba sv. Miklavžu, pa je že tako zapuščena, da bo -mpnda že počasi razpadla. Ob ednem si poglejmo še naše šolsko in občinsko poslopje, kako ti je že razrušeno in črno, kakor kak star izdan grad. To je tedaj sramota za naš okraj. Daljo pri nas tudi hodijo okoli nekateri revpži, kateri se nimajo kam djati. in si le pri teh ubogih ljudeh pomoči iščejo, kateri sami nič nimajo. Lani je eden od samega mraza in lakote revno umrl v enem hlevu, poprej pa je celo svoje življenje pri tržanih služil. Ali na stare dneve mu niso imeli strehe dati, letos ti pa zopet drugi taki hodijo okoli. Tako ti tpdaj naši občinski očptje skrbijo za olepšavo trga in pa življenje ubogih siromakov. Iz Slivnice pri Mariboru. (Influenca. — Žalostno novo leto.) Kakor se je v 51. listu »Slov. Gosp.« prerokovalo, tako se je zgodilo. Prišla je iz mesta Maribora tudi k nam influenca, dne 4. januvarija imeli smo kar šest mrličev. Med njimi je eden, ki je moral za posebno influenco umreti, ki se glasi: »čujte, čujte, kaj žganje dela«. Govori se, da ga je nekdo silil toliko piti. Bi-li ne bilo prav, ako bi pravica take nespametne hudobneže kaznovala? Akoravno je ta že v preteklem meseci in pretečeno leto uinrl, vendar ga šo do dne 4. t. m. niso smeli zagrebsti, ker se je to višji oblasti naznanilo. Ali komisija ni mogla priti, ker je dotični gospod, ki jo vodi, neki tudi, kakor se pravi, bil za influeneo bolan. — Lansko leto je bilo za nas bolj veselo. Obče priljubljeni in za zveličanje svojih ovčic skrbni gospod župnik so nam priskrbeli sv. niisijon, .katerega so prečast. gg. iz Jezusove družbe od dne 27. majnika do 7. junija v največje veselje in zadovoljnost farmanov vodili; njega pa se niso samo fannani domači, temveč še tudi iz sosednih župnij v obilnem šlevilu udeležili. Naša farna cerkev se je na presno vsa preslikala. To delo je jako ukusno izvršil znani slikar Hrollo. Potem se je priredila lepa nova lampa za vpčno lud Največe veselje pa smo vživali, ko so nam dne 24. oktobra mil. knez in škof vse te reči blagoslovili in Se popravljen veliki oltar posvetili. Pri tej svečanosti se je pobožnega ljudstva kar gnjetlo. Ali tedaj našemu za vse dobro in lepo vnetemu gospodu župniku nismo za toliko skrb in trud vse hvale dolžni; in vendar se nekdo predrzne njih v znani Mariboržanki črniti.