PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 19.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 28, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Vesti o resnih izgredih v Italiji - Borba se otvori v senatu
Nemško vojaštvo nastopilo proti upornikom
O lesnih nemil ih se poroča iz severojtalijanskih mest, zlasti iz Milana in Turina. — Nemške vojaške edinice pa-trulirajo po mestih in straži j o javna poslopja.
Belgrad, Jugoslavija. — Od
ltall'jansko-jugoslovanske meie Pohajajo alarmantna poročila 0 resnih izgredih, ki so izbruh-]1lli po važnejših industrijskih mescih preko severne Italije. Povctariti pa se> mora, da ta Poročila, ne samo, da niso u"adno potrjena, marveč so italijanska oblasti v Rimu naravnost* zanikale in jih o-^ttačile kot "smešno iznajdbo brez najmanjše podlage."
Kakor trdijo omenjene ve-so dosegli nemiri svoj vi-Sek v soboto, dočim jih je v nedeljo oster nastop vojaštva Zadušil. Italijanske oblasti so v 'to svrho poklicale na pomoč tudi nemško vojaštvo in tajno Policijo, ki je nato vzelo me-"ta jfecela pod svojo kontrolo ln opravo.
^asti resfii izbruhi se poro-jAlo i2 Miiana jn 0d tamkaj 1'loka vest, da so Nemci I"!1' tri italijanske častnike, a-'e generale, bržkone zato, fr_ so simpatizirali z izgred-J l'cVali pa, ker niso napram ".Hm dosti ostro nastopili. Podobna razburkanost je vlada-la tudi v mestu Turinu in v °beh mestih je bilo pobitih ^ecje število oseb, še več pa ■1° bilo ranjenih. Kakor govo-11 neka vest, ki je prispela v 'a£i'eb, znaša število mrtvih okrog 200. V obeh mestih, Mi-anu in Turinu, patrulira nemško vojaštvo ceste in straži Juvna poslopja.
Kot se more povzemati po Cen poročilih, so bili ti izgredi Podobni nemirom v Rumuniji, 1 so se, kakor znano, tudi Zadnji teden dogajali. V teh ^gredih v Italiji so sodelovali -asisti in nefašisti, vojaki in civilisti in končno še nemške v°jaške edinice. Vesti pa niso 0volj jasne, da bi se dalo iz •jih razbrati, ali se je italijan-vojaštvo borilo na strani' uPornikov, ali na strani vlade, dl1 Pa tudi morebiti na obeh
straneh.
Neko poročilo iz Berlina go-Voi'i tudi, da se preko Brenner-•la vozijo vlaki, drug za dru-^un» naloženi z nemškim vodstvom, ki ga transportirajo v kalijo.
-o-
ZAKONODAJA PROTI "DIKTATORSKEMU" PREDLOGU
^ opeka, Kans. — Tukajšnja
'2ava je prva in menda edina i •
' Kl je doslej uradnim po-0,n izrazila nasprotstvo proti P'edsednikovemu predlogu za neomejeno pomoč Angliji.
adnji petek je senatska zbor-
!'lcf zakonodaje sprejela reso-
lClio, v kateri zahteva od
°ngresa, naj ne sprejme tega
Predloga v sedanji obliki, do-
?lm -ie Poslanska zbornica odo-
lla enako resolucijo že dar Prej.
ITALIJANI
ODBITI
Grki odbili silovit Italijanov.
protinapad
Atene, Grčija. — Italijanske čete so podvzele v nedeljo na osrednjem delu albanske fronte silovit napad na grške linije, a so bile, kakor govori poročilo, tekom ene ure odbite. Grki so jih najprej obstreljevali z artilerijo, nato pa navalili na nje z bajoneti. — Ta protisunek se je izvršil z novimi četami, ki so pravkar prispele iz Italije, kot pripovedujejo ujetniki, in domneva se, dd je novi italijanski poveljnik na albanski fronti, gen. Cavallero, izpremenil dosedanjo taktiko čakanja in počasnega u m ik a n j a, ter, da bo skušal s protinapadi obdržati pozicije. Zato pričakujejo Grki, da se bodo podobni protinapadi pogosto ponavljali.
-o-
PRED LETOM DNI PRED
HITLERJEM, DANES V ARMADI
Chicago, 111. —81 letni^oper-ni pevec Robert Geis je zadnji petek stopil v ameriško armado kot prostovoljec-nabornik, dočim je komaj pred letom dni še zabaval Hitlerja s svojim glasom. Lanslco zimo je namreč nastopil v 53 operah v Berlinu, od katerih jih je več tudi Hitler sam posetil. Iz Evrope se je vrnil v juniju in zdaj se je priglasil, da odsluži svoj enoletni vojaški rok, da bo lahko potem neovirano zopet nastopal kot pevec.
-o-
LONDON MOLČI O LIND-
BERGHU, BERLIN GA
HVALI O izjavah, ki jih je podal Lindbergh pred poslaniškim odborom zadnji četrtek, so listi v Londonu sicer prinesli drugi dan kratka poročila,vendar pa niso o njih izrazili ni-kakega uredniškega mnenja. Nasprotno pa so bili listi v Berlinu polni hvale za Lind-bergha, češ, da je "spričo moralnega terorizma, ki ga izvajajo intervencijonisti,'' njegova srčnost, da se je upal izraziti svoje mnenje, naravnost vzorna.
-o-
LADJEDELNICA UVEDE 60 UR DELA NA TEDEN
Philadelphia, Pa. — 23,000 civilnih uslužbencev v tukajšnji ladjedelnici bodo v na prej, pričenši s tem ponedelj kom, delali na teden po 60 ur. Vodstvo je to odredilo z motivacijo, da primanjkuje delavcev. Vendar pa se bo za čas preko 40 ur plačevala čezur-na, poldruga mezda.
REVOLUCIJA V RUMUNIJI ZADUŠENA
Bukarešta, Rumunija. —Režim generala Antonescuja, vrhovnega glavarja nad državo, je uspešno prestal skrajno resno krizo, ki mu je grozila tekom prvih dni zadnjega tedna zaradi revolucije, ki jo je za-počela proti njemu fašistična organizacija Železnih gardistov. V petek je bila situacija zopet pod popolno kontrolo in vojaški oddelki so bili razposlani, da najdejo min. podpredsednika, Horia Simo, voditelja revolucije, in z njim vse njegove pristaše. Da je moral med revolto divjati izredno ljut boj, se lahko vidi na cestah, ko so še posute z razbitim steklom, kamenjem in drugo navlako. Po njih so v petek patrulirali rumunski in nemški tanki. Sima je večer prej izdal proglas na svoje pristaše, naj se podajo, toda, dočim je bil v tukajšnjem mestu red upostavljen, se še ni nič vedelo, kaka je situacija v večjih podeželskih mestih. — Kakor se razvidi, ni pri revol-ti šlo za nikake globočje principe, marveč se je vršila borba le za nadvlado ene struje nad drugo. Antonescu in Sima sta namreč enako naklonjena na-zijem in je torej šlo Simovi struji očividno le za to, da pride na vrhovno vodstvo vlade.
-o--
LETANJE NAD LONDONOM NEVARNO DELO Chicago, 111. — Neki ameriški pilot, po imenu Paul T. Miller, ki se je po šestmesečni službi v angleški zračni armadi vrnil v Ameriko, se je izrazil zadnji petek tukaj, da je bolj varno leteti z aeroplani iz Amerike preko Atlantika v Anglijo, kakor pa dostavljati letala iz angleških aeroplan-skih tovarn na kraj, kjer se uporabljajo. Kakor pravi, je letanje nad Londonom izredno nevarno delo, in sicer ne toliko vsled nemških letal, marveč zato, ker so vse letala, do mača in nemška, enako ogrožena od protizračnih topov. Nad mestom je skoraj vedno megla in dim in zato artileristi ne morejo razločevati, čegava so letala. Povrhu tega pa do skrajnosti ovirajo letanje mreže, ki so razpredene v zraku okrog Londona.
Senat prične zasliševati priče
Senatski odbor za tujezemske zadeve pričel obravnavati predsednikov predlog ta teden. — V poslanski zbornici pride do glasovanja najbrž v dveh tednih.
PO KALSVETU
—	Vatikan. — Kakor kaže seznam o diplomatskih zastopnikih v Vatikanu, ki ga je izdal papeški tajnik, je točasno, kljub vojni, zastopanih tukaj po svojh diplomatih 35 raznih držav.
—	Mexico City, Mehika. — Tukajšnji novi predsednik Ca-macho proučuje razne stavljene amendmente k šolskim zakonom, upostavljenim od prejšnjih radikalnih administracij, ter namerava v to svrho sklicati izredno zasedanje zakonodaje. Predvsem gre za to, da se izpremene zakoni, ki zahtevajo brezbožno vzgojo.
—	Milwaukee, Wis. —V tukajšnji nadškofiji se je tekom zadnjega leta nakolektalo za misijone nad 136 milijonov dolarjev, kakor izkazuje poročilo, izdano od društva za versko propagando. K tej svoti je prispevalo nad 62,000 oseb.
—	New York, N. Y. — V nedavni "katoliški uri" po radio je Msgr. Sheen povdarjal, da je geslo, da se sedanja voj na bojuje za krščanstvo, popolnoma zgrešeno. Dokler 60 odstotkov Amerikaneev ne polaga nobene važnosti na vero, ni povoda za trditev o kaki križarski vojni za krščanstvo, je dejal.
BUICK ZGRADI TOVARNO V CHICAGI
Chicago, 111. — Avtomobilsko podjetje Buiek namerava zgraditi v tukajšnjem mestu veliko tovarno za aeroplanske motorje. Gradba bo baje stala okrog 25 milijonov dolarjev in bo v njej zaposlenih do 10,000 delavcev. Natančen kraj, kjer bo poslopje zgrajeno, še ni določen.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Iz dutfosiavije
Prvo slovensko vseučilišče v Ljubljani ustanovili jezuitje že pred več kot dvesto leti. — Zagrebški Slovenci ignorirali slovenske umetnike. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz domovine.
Washington, D. C. — Tekom zadnjih dveh tednov se je samo poslanska zbornica bavi-la z zakonskim predlogom, ki ga je stavila Rooseveltova administracija in po katerem bi imela dobiti Anglija vso razpoložljivo pomoč od Amerike. V tem času je poslanski odbor za tujezemske zadeve poklical pred se število vplivnih prič, od katerih so nekatere zagovarjale predlog, druge ga pa pobijale.Isti postopek se začne ta teden tudi v. senatskem odboru za tujezemske zadeve.
Poslanski odbor je v soboto zaslišal zadnje javne priče, od katerih so se vse izrazile za predlog. Bivši ameriški poslanik v Franciji, Bullitt, ki je bil eden med njimi, se je izrazil, da "naša dežela je daiHS v taki nevarnosti, da odločitve glede uporabe naših obrambnih sredstev so tako bistvene, kakor bi bili že napadeni." Druga priča, namreč upokojeni general O'Ryan, pa je priporočal, naj bi se takoj poslala v Evropo ameriška mornarica in zračna sila.
Kot se pričakuje, bo odbor sam razmotrival o predlogu tekom tega tedna, cločim se bo o njem vršila debata pred celokupno poslansko zbornico ves prihodnji teden. Pred celo senatsko zbornico pa bo prišel predlog najbrž šele čez mesec dni. Bržkone bo v obeh zbornicah v glavnem sprejet, vendar pa mu bodo brez dvoma dodani razne amendmente, ki bodo omejevali predsednikovo oblast.
-o-
ZBORNICA BREZ OBLASTI
Vichy, Francija. — Maršal Petain je zbral 188 oseb iz vseh delov dežele in iz vseh slojev ljudstva, da bodo poslovale kot nova državna zbornica. Ta pa ne bo imela nikake zakonodajne oblasti, marveč le posvetovalne pravice. Pe-tain si je te osebe sam izbral.
Delovanje jezuitov na Sloven skem
Ljubljana, v oktobru 1940. — V spomin 400 letnice jezuitskega reda je bila v Ljubljani prireditev takozvanega prosvetnega večera, na katerem je predavatelj p. Bogumil Remec zlasti povdarjal delo jezuitskega delovanja na Slovenskem. Omenil je kako je škof Tkalec skušal privabiti jezuite v J^jubljalio in sploh v deželo ter je v tem namenu poslal v rimski zavod "Collegium Germanicum" več Slovencev. Leta 1597 so jezuiti pri sv. Jakobu odprli dva pripravljalna razreda gimnazije. Prvo pridigo so imeli na prvo postno nedeljo leta 1597, prvo adventno nedeljo pa so začeli razlagati krščanski nauk v slovenskem, jeziku. Dočim je .h'Jo. podeželsko ljudstvo jezuitov veselo, jih sovražni jim prote-stantje niso bili veseli. Ko je postal ljubljanski škof Tomaž Hren, se je začela protirefor-macija. Pri tem delu so škofu Hrenu pomagali zlasti jezuiti. Leta 1613 je Hren blagoslovil temeljni kamen za nova poslopja za k o 1 eg i j in leta 1691 je cerlcev sv. Jakoba dobila obliko, kakršno ima še danes. V njej je leta 1732 izklesal Rob'ba čudoviti baročni oltar. Jezuitska gimnazija se je lepo razvijala. Iz jezuitske gimnazije je polagoma postalo prvo slovensko vseučilišče in leta 1701 je bil prvi triletni modroslovni tečaj dopolnjen.Z otvoritvijo Akademije je ljubljanska jezuitska šola dosegla višek. V Maribor so prišli prvi jezuitje 1757 in naslednje leto so odprli gimnazijo. Po ukinitvi so se jezuiti vrnili na Slovensko po letu 1843.
Poleg dela v svoji šoli so se posvetili poglobitvi krščanskega nauka med ljudstvom ter širjenju evharistične vzgoje s slovesnimi skupnimi svetimi obhajili. Z ljudskimi misij oni so iztrebili z dežele zadnje ostanke krivoverstva. Zaradi potresa so stari kolegij podrli in znameniti učenjak o. Gabrijel Gruber je z vladnim dovoljenjem sezidal novo palačo. Leta 1768 je prevzel na Ijub-janski akademiji novo stolico za mehaniko in poučeval obrtnike. Palačo si je preuredil v znanstvene namene. V njej si je naredil zvezdarno in kabinet za mehanične in hidravlične študije.
Po ukinitvi jezuitskega reda do leta 1814, ko je bil red spel obnovljen, je mnogo jezuito\ delovalo kot bogoslovni profe-sorji.
Delovanje jezuitov med nami je zapustilo svoj pečat ir so mnogo pripomogli k našemu duhovnemu, narodnemu it kulturnemu življenju.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Nezavednost zagrebških Slovencev
Ljubljana, sredi oktobra 19-10. —- Te dni je bila v Zagrebu zaključena razstava slik in kipov ki so jih razstavili zastopniki sodobne slovenske likovne umetnosti. Toda, ko so se vrnili iz Zagreba, so se pritožili, da zagrebški Slovenci so tej razstavi takorekoč pokazali hrbet, dočim je hrvatsko občinstvo in tudi stanovski tovariši, kazali za to razstavo veliko razumevanje in se niso mogli dovolj načuditi zanikrni brezbrižnosti zagrebških Slovencev, dasi jih je tam veliko, in med njimi jih je čez 20, ki so težki milijonarji, pa se niti eden ni pokazal na razstavo" in niti enega samega dela svojih umetnikov — rojakov niso rakupi1;Lepo se je spet izkazala fsloveiiska sebičnost p;red Hrvati, ki so nas spet enkrat temeljito osramotili! Za zadnji dan razstave je bil napovedan obisk skupine 150 zagrebških Slovencev, da bi se vsaj malo zabrisalo in popravilo prej zamujeno. Iz Ljubljane je prišel umetnik, ki bi bil vodil po razstavi! Ob treh je bila določena ura. O skupini rijf duha, ne sluha. Čaka do štirih, potem pa vpraša, kako in kaj. Čuden, pa prav za prav nič presenetljiv odgovor je prišel: snoči je bila "vinska trgatev"! Taka nezavednost postavlja vse Slovence v slabo luč — in nam tudi pojasnjuje, zakaj nas imajo po državi povsod, kjer nas poznajo, za velike egoiste.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Vinko Jerina, šef-mehanik, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče. — V Medlogu pri Celju je umrl Izidor Lešnik, posestnik star 61 let. — V Mariboru je umrl Josip Herman, vpokojeni železniški zavrrač star 80 let. — Na Pobrežju je umrl Ivan Glavič, posestnik star 77 let.
-o-
Denarja je zmanjkalo
Pri reviziji občinske blagajne v občini Bodonci v Prek-m ur ju so ugotovili, da manjka 38.000 din. Blagajniške posle je upravljal tajnik Veren. Dokler se ne pojasni, kje je denar, je moral tajnik pod ključ. Pri zasliševanju je priznal ugotovitev revizije, na Vprašanje kje je denar, je trdovratno zatrjeval, da nič ne ve.
-o-
Vandalizem
V Petanjcih je nekdo posekal veleposestnici Andriji Mi-keševi 225 mladih jesenovih drevesc ob robu travnika. Sum je padel na soseda, ki je že pred tremi leti vložil tožbo proti saditvi drevesc na meji med obema travnikoma, s tožbo pa ni uspel, vendar pa ni nobenega dokaza.
ANGLEŠKI TANKI V GRČIJI
Prebivalstvo nekega grškega mesta z zanimanjem ogleduje in z veseljem pozdravlja angleške motorizirane kolone, ki so prišle deželi na pomoč.
/
AMERIKANSK1 SLOVENEC I
__________________________________ l
I letnico I i
f/| obhaja letos Ž •j) "Amerikanski ) ^Slovenec" j'
Napisal: Edgar Rice Burroughs
g^P/.tttfoi
w i«a«rs nanr war . asAJn",
UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc
ZALIM SAW THE' GLOWING LIGHT. HE. CALLED INTO THE FOREST. A;VOICE ANSWERED. ZALIM SMILED.
ME SAW THE "MIRACLE'S" EFFECT ON THE WARRIORS, AND TURNED IT QUICKLY TO ADVANTAGE."
'BEHOLD THE MIGHTY MAS1C OF TARTAN'S CONQUERORS " HE SAID. vNOW WILL YOU ABANDON TARZAN AND O86Y US?"
llAY!j.'" THE TREMBLING WARRI0R5 MURMURED.

zelo tesni vzročni zvezi, potem ne bomo napravili napake, ki smo jo že storili spričo nekaterih drugih naših sosedov, namreč napako, da bi se lotili spričo dela vlade Petaina nerodovitne kritike. Kako si Francija išče svojo pot je to njena stvar, pa čeprav njena pot ni naša pot.
Čeprav gotovim krogom pri nas ne gre prav v glavo, zakaj je Petain dal zapreti može, ki so nastopali kot veliki patrioti, ostane vseeno dejstvo, da je Petain za Francijo in za njeno kolonialno posest več storil, kakor vsi tisti, ki so danes zaprti. Franco, ki je prijatelj osišča, bo lahko potrdil, kaj je Petain storil za Francijo in Evropo v Maroku. Seveda, če bo to oviralo španskega voditelja, da ne bo v danem trenutku postavil zahteve po delih francoskega Maroka, je drugo poglavje.
Francija je nekoč štela precej nad 70 milijonov prebivalcev. Toda pomehkuženost je Francoze več zadnjih desetletij potiskala v številu navzdol. Pred to vojno je štela Francija komaj 39 milijonov. Koliko jih bo po tej vojni? Liberalno ravnanje, da so otroci le pokora, je najprvo prevladovalo v boljših liberalnih meščanskih in višjih krogih. Ta bolezen se je zanašala naprej med priprosti narod. Posledica je nova pokora: Francija je brez otrok in skoro tudi brez naroda.	, * ||
KAKO SE IMAJO NAŠI FAR-
MARIJI NA WILLARDU
Willard, Wis.
Veliko novic ni tukaj, zato so tudi dopisi iz naše naselbine bolj redki. — Vsestransko se opaža, da se časi polagoma izboljšujejo. Tudi za nas farmarje izgleda da se kolo pro-speritete nekoliko bolj spretno suče, kot se je preteklo desetletje. V to seveda pripomore oboroževalni program vlade. — Dve sijtru j i so si precej v laseh, za in proti pomoči demokratičnim vojskujočim se državam. Katera stranka ima prav, bo šele pokazala bodočnost. Bno je, kar si vsi želimo 3— in to je svoboda in mir.
Tako nekako modrujemo in ugibljemo razne probleme farmarji v zimskem času okrog toplih pečic. Vsak izmed nas pa ima upanje na boljše in lepše čase. Toda, to upanje je pogostokrat račun brez krč-marja. — Tisti, ki imajo največ prilike veseliti se življenja, so naši fantje in dekleta. Ti pa tukaj pri nas, kakor izgleda za ita predpustni čas, počivajo. Priznati se jim pa mora, da so zadnje leto bolj pridno skakali v zakonski kur-nik, kakor kdaj preje, kajti naša fara se je na številu družin zadnje leto izredno lepo pomnožila.
Ne počiva pa naša stara znanka smrt. Ta kruta žena stalilo redči vrste naših starih pionirjev. Ni dolgo tega, ko je vzela tukaj dobro poznanega Mr. Josepha Kaučnika iz Owen, Wrs., že je dne 14. januarja zopet stegnila svojo koščeno roko k družini Mrs. Mary Trost ter ji ugrabila ljubljenega brata Mr. Johna Znidaršiča. Pokojni se je rodil pred 73. leti v vasi Kozarice, fara Stari trg pri Ložu. V Ameriko prišel že drugič pred. 82. leti in/sicer v Cleveland, Ohio, kjer zapušča enega brata. Tukaj na Willardu pa že zgoraj omenjeno sestro Mary, kateri je pridno poma-
gal pri delu na farmi zadnjih 12 let. V stari domovini pa zapušča eno sestro in več sorodnikov. Pogreb se je vršil v soboto 18. januarja iz tukajšnje slovenske cerkve na farno pokopališče sv. Družine.
Bolj razveseljiv dogodek so pa doživeli pri družini Mr. inJ Mrs. Ludvik Jordan, kjer so dobili te dni novega člana k družini. — Častitamo!
Iz krogov naših bolnikov se pa euje precej povoljno. — Mr. Joseph Stancarju, ki je že več časa priklenjen na bolniško posteljo, se mu točasno obrača nekoliko na bolje, vendar se mora še vedno držati v postelji. — Mrs. Valentin Jeras jo pa šla iskat zdravja v Chicago, 111., kjer upa dobiti bolj vešče zdravnike za njeno bolezen. Poleg tega pa tudi dobro postrežbo in počiftek pri svojih hčerah in sinovih, ki žive v Chicagi. —. Tem in vsem našim bolnikom, želimo hitrega okrevanja in popolnega zdravja!
Fr. Perovšek
—*—o-
VESELICA SKUPNIH DRU-
ŠTEV V BARBERTONU
Barberton, O.
Uradniki društva M; a g i c City, Jr., Slovensko dobrodelne zveze v Barbertonu so se zavzeli in sklicali sejo vseh slovenskih društev v Barbertonu v svrho veselice za Roose-veltov rojstni dan. Ves dobiček te prireditve bo šel za pobijanje otroške paralize. — Veselica bo z lepim programom in plesom ter se bo vršila na Itooseveltov rojstni dan v četrtek 80. januarja ob 7 uri zvečer. Na programu bo petje vseh pevskih zborov, Tap Dance pialih deklic in nastopila bosta tudi oba Drill teama, od podružnice Slovenske ženske zveze in od društva Srca Marije KSKJ.
Program bo torej lep in bo gat. Namen veselice je pa nad vse plemenit. Pokažimo Slovenci v Barbertonu, da smo
vneti za take plamenite namene. S tem pa tudi pokažemo, da smo naklonjeni našemu vrlemu predsedniku Rooseveltu. Zato vsi v dvorano društva Domovina v četrtek 30. januarja ob 7 uri zvečer.
Za Slov. žensko zvezo,podr. št. 6.
Jennie Okolish, preds. -o-
IZ JUŽNEGA ILLINOISA
Fairmount City, III.
Zopet sem prišel z mojim dopisom, da poročam o potovanju po južnem Missouri. — Ker smo za božične praznike imeli tako lepe dni, sem si mislil : Kaj bom doma, če ne grem malo okolu, ne bo za praznike prigrizka na mizi in v žepu ne bo groša. Tako sem se odpravil 21. decembra lanskega leta na pot. Kara,sem si mislil, je v dobrem stanju, obroči in tubi so dobri in prepričan sem bil, da ne bo nič narobe glede tega.-Pa sem se le preveč zanesel na to stvar, ki ni bila za nič. Do Flat River je bilo še dobro, tu mi je pa zadnje kolo začelo puščati zrak. Jaz sem pa še bolj pritiskal na gas, da je šlo kot Elija na gorečem vozu. Ko je šel enkrat ves zrak iz kolesa, , me je pa zaneslo, da sem se znašel kraj poti, kot Lucifer z grešno dušo pred peklenskim breznom. Vendar se mi je posrečilo, da sem vozilo ustavil, predno sem se prevrnil v jarek. Ko sem ob strani začel vzdigovati pripravo, se je "žek" udiral vedno globlje v blato, kara se fra ni kar nič dvignila. Tako sem se mučil tam celi dve uri. — Ko sem potem stisnil 45 funtov zraka v tub, sem tudi izprevidel, da ni varno tako bezlati kot neumna krava po gmajni, zato sem začel bolj previdno in počasi voziti proti Poplar Bluff, tako da sem jo primahal do 2. ure do Frank Franko. Razmere tam okolu Farmingtona, Flat River in Frederick s'o take ,da bolj slabo delajo na cinkovi rudi. Največ so bili tedaj še zaposleni na WPA, ali pa na reliefu. Po večini so to Črnci, Meksikanci, Italijani in tudi Angleži. Slovencev,Hrvatov ali drugih Slovanov tam ni. Organizacija American zink work federation je zanič in kompanija dela z delavci kar sama hoče ter jih zelo slabo plačuje. Tam zelo izkoriščajo delavce in življenje je jako drago. — Tam v bližini Greenville County so napravili precej velik kos trde ceste, katero so tudi boljše izpeljali, kot je bila poprej in sedaj se tam skoro kar udobno vozi. Ko sem prišel do hjega, me je njegova soproga takoj spoznala in me vprašala, kaj prodajam. Pa sem ji rekel, da to, česar se tukaj ne more kupiti in ji povem, da najboljšo ajdovo moko iz New Yorka. Ko jo vidi, je kar vzkliknila, kako da je moka lepa. Takoj je odšla v kuhinjo in mi prinesla pokazat žgance, ki jih je skuhala iz moke, katero je dobila iz St. Louis, Mo. Takoj ji rečem, da še nisem videl tako črnih žgancev in vprašam mater, s čim jih je tako počmila. Saj skoro nisem mogel verjeti, toda, ko mi je pokazala moko, sem verjel, da iz take moke,
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Slovenka načelnica Marijine družbe v škofiji
Chisholm, Minn. — Miss Perkovich je bila izbrana za predsednico zveze krožkov Marijine družbe v cluluthski škofiji. Miss Perkovich je jako aktivna na polju cerkvenih in drugih društvenih poljih. Naše čestitke!
Novice iz Towerja
Tower, Minn. — Tukajšnji klub katoliških mož in fantov
ne morejo priti bolj beli žgan-ci. Tako črne moke še nisem videl v Ameriki in bilo bi me sram, take saje prodajati. Ko je njen mož videl kaj imam, je rad kupil. Rojak je že star, a še dobro hodi in prav tako njegova soproga. Imata lepo farmo in veliko trtja in dobro vino se napravi iz grozdja, ki dozoreva tam okolu. V bližini je več Slovencev, ki so pa vsi delali. Tam v bližini je tudi rojakinja Ule in Jože Ban, drugi so pa pomešani med Angleži. — 0)> cesti 60 so samo trije Slovenci in sicer Nosek, Božič in Miklavčič. Daleč proti Dexter, Mo. in Memphis, Mo., je še več Slovencev, pa jih je težko najti. V Poplar Bluff sta dve družini slovenski in nekaj pečlarjev. Tam je ena družina z imenom Frank Hren. Pred 15 leti sem bil enkrat tam in od tedaj ga nisem več videl. Pred kakimi 20. leti sem bil tam okolu še pri nekem drugem Slovencu, katerega pa sedaj ne najdem več. —-Naprej proti Donefan je samo ena družina, na Fairdeling dve. Sploh so Slovenci po Missouri zelo raztreseni, tako da mnogi drug za drugega ne vedo. — V bližini Neeylesville je precej Slovencev in so precej blizu skupaj ter imajo lepe farme. Dolga leta so sekali grmovje in ruvali drevje ter kopali, na stara leta pa imajo lepe domove, sad njihovega trdega dela. — Ko sem se poslovil od Frank Franko, sem šel k Jožetu Ban, katerega sem našel ko je ravno drva žagal. Kazal mi je svojo moč s tem, da je dvignil velik kos debla, da bi ga morda ije jaz ne, čeprav sem mlajši. — Nekateri ljudje res veliko trpijo in trdo delajo, pa so še močni, kakor ta Jože Ban, ki ima tudi dobro farmo. Z ženo sta že tudi oba precej v letih, a sta zdrava in krepka. — Od tam sem šel do Noseka, ki je še fant in ima dve farmi. Eno obdeluje sam, eno je pa dal v najem. Fant rad postreže. Redi krave in prašiče, prodaja smetano in vsakovrstne pridelke, ker tamkaj okolu v tisti dolini raste vse. — Od Noseka sem šel preko Poplar Bluff do naših rojakov na Mississippi Valley. Na potu sem se zglasil pri rojakinji Poglajen,- ki ima gasolin-sko postajo, pa menim, da le malo proda, ker je le preveč (takih postaj tam v bližini. — (Konec prihodnjič)
Steve Fabjan
pod pokroviteljstvom župnije sv. Martina je imel pred zad- \ njo nedeljo umeščevanje novo l izvoljenih odbornikov. Umeščeni so bili:John Vesel, predsednik; Jakob Pavlich, podpredsednik; J. B. Miklech, tajnik; Benedikt Gottlieb, zapisnikar; in George Nemanič, blagajnik. Nato so imeli zanimivo sejo in po seji kartno zabavo.
Zinka Milanov bo pela
N,dw York, N. Y. — Na v6-likem muzikalnem festivalu, ki ga prirede Hrvatje v nedeljo 9. februarja v Manhattan Centru, bo nastopila tudi svetovno znana sopranistinja Zinka Milanov. Poleg nje 'bo nastopil baritonist Pero PerotiČ in Zlatko Balakovič ter tam-buraški orkester z univerze v Duquesne, Pa., katerega vodi Slovenec Govže.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Zopet so vile rojenice obiskale našo naselbino in se med drugimi ustavile tudi pri družini Mr. in Mrs. Frank Levar na West Burnham St. katerim so pustile v dar krepkega fantka. — Na West Allisu so se oglasile pa pri družini Mr. in Mrs. Mathew Leejak na So. 17. str. in jim podarile lepo deklico.
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V Glenville bolnišnici je prestal operacijo na slepiču John Bradač, iz Or« miston Ave. — V St. Alexis bolnišnico se je morala poda
ti Mrs. Frances Allen. _ V
Lakeside bolnišnico je bil od peljan Frank Brian iz East 207th St. — Ana Požun iz East 78th street si je zlomila roko, ko ji je spodrsnilo na po ledenelih tleh ravno ko je ho tela vstopiti v poulično želez nico. Zdravi se doma.
Smrt rojaka
Sheboygan, Wis.
V bol-
nišnici sv. Nikolaja je umrl po daljši bolezni Vojak Anton Prime iz Center Ave. Star je bil 52 let, in je prišel v Ame riko pred 40. leti in je ves čaS živel v Sheboyganu. Zapušča tri brate in štiri sestre.
Naglo ga je prijelo
Cleveland, O. — Ko so j4 onega jutra odpravljal Mr Joh n Požar iz Rosewood Ave na delo, mu je naenkrat posta' lo slabo. Njegova soproga j« naglo poklicala ambulančn' voz, ki ga je odpeljal v Lake side bolnišnico, kjer jc hčerka za bolničarko. — Pri' jatelji mu žele, da bi čimprej okreval!
Kap jo je zadela
Washoe, Mont. — Preteki''? teden je tukaj umrla rojakinja' Julija Otoničar, v starosti 4f let. Pokojna je bila rojena V; Dolenji vasi pri Ribnici, 11$ Dolenjskem. V Ameriko prišla pred 26. leti. Pod legij je srčni kapi. Zapušča moža M dve hčeri ter sestro, v Rundi1'; pu, Montana brata, v staretf1/ kraju pa brata in dve sestri.
Predstavite vašim pri jat«; Ijem "Amer. Slovenca" in ji«" | ga priporočite, da se nanj n roče!
ZALIM JE ZMAGAL	(128)
(Metropolitan Newspaper Service)
Za lini je videl žarečo luč. Zaklical je v R'ozd in fr!as mu je (odgovoril. —. Zalim le Jc smehljal.	.. ,
Videl je, kako je ' čudež" vplival na vojake in se je hotel s tem okoristiti.
'Glejte veliko moč osvojiteljev Tarzana," jc rekel; "ali boste sedaj opustili Tarzana in poslušali .nas?"
"Vedno!" so trepetaje zaimriurali vojaki.
Stran 2 " -_AMERIKANSKI SLOVENEC__Torek, 28. januarja 1941 "
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto___________________________________$5.00
Za pol leta------------------------------------- 2.50
Za četrt leta ..................................... 1.50
ž,a Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto-------------------------------------$6,00
Za pol leta__________________________________ 3.00
Za četrt leta __________________________________ 1.75
Posamezna številka ....................... 3c
The first and the Oldest Slovene 'voudiuy ui Mdvdsaidft Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year....................................$5.00
For half a year.................................. 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________________________$6.00
For half a year ___________________________ 3.00
For three months __________________________ 1.75
Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrače.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Bogata Francija je čez noč postala revna. Vojaško in duševno se čuti pobito, gospodarsko razkrojeno in raztrgano v dva dela, tako da je dobesedno čez noč zašla od obilja v pomanjkanje.
Francija se lahko imenuje vrt Evrope. Narava jo je blagoslovila kot rodovitno deželo. Toda vojna furija in njej sledeči zlom je zasekala globoke rane v to bogato in rodovitno zemljo. Leta bodo pretekla, preden bo gospodarski položaj Francije zopet zadovoljiv. V ta namen pa bo potrebno, da bo Francija edina in da bo trdo delala, kakor od nje zahteva sedanij šef Petain.
Bogastvo Francije pa nima izvora le v izredni rodovitnosti materine dežele, ampak poteka v veliki meri tudi iz njenih bogatih kolonij. Bodočnost prekomorskih francoskih posestev pa je temna, še temnejša kakor pa bodočnost materine dežele.' Danes ni še čas, da bi mogli z gotovostjo napovedati, kaj bo Francija izgubila in kaj bo mogla od svoje posesti obdržati. Pri tem bodo igrali odločilno vlogo mnogi činitelji, ki pa danes še spadajo v svet ali bojazni ali upapolnega pričakovanja. Zaradi tega se danes zadovoljimo s tem, da navedemo le nekaj dejstev.
Vsekakor je najpomembnejše in najbolj zanimivo in za poraženo Francijo tudra najbolj tolažljivo dejstvo, da ni danes niti enega kilometra francoske kolonialne posesti, ki bi hotel izrabiti sedanje razmere in se odtrgati od Francije. Največji del kolonij je ostal zvest vladi v Vichyju, nekaj manj pomembnih delov pa je prešlo k generalu Gaulleu. Toda ne zato, dp, bi se odtrgali od Francije, ampak nasprotno: da bi se dalje bojevali za Francijo celo proti volji poražene materine dežele. Med tem, ko nekatere kolonije zvesto vztrajajo pri poraženi Franciji, drugi deli sploh nočejo priznati, da je Francija končnoveljavno poražena in se hočejo naprej vojskovati. V tragiki francoskega zloma je to nekaj velikega: poslednji zamorec hoče ostati Francoz!
Francija je izgubila vojsko proti svojemu sosedu ob Renu. Disciplina, pokorščina, strumno korakanje v četve-rostopih, odlična vojna pripravljenost in tudi požrtvovalnost so zmagali nad francoskim "pustite, naj vsakdo dela kar se mu ljubi". Treba pa se je varovati, da bi kot posledico tega poraza vse zametali in vse preklinjali, kar spominja na francosko kulturo. Da moremo pravilno vrednotiti, kaj so Francozi v svojih kolonijah v teku desetletij ustvarili, si samo trenutek predstavljajmo, kaj bi nastalo iz angleškega kolonialnega cesarstva, če bi bila tudi Anglija poražena: Amerikanska Kanada, nezrela Indija, Egi-pet itd. Kaj bi še ostalo ob poraženi materini deželi, ki bi bila nesposobna, da bi samo sebe redila?
Če bodo jutri zmagovalci — ako iz te vojske ne bo,do izšli samo premaganci — hoteli znova urediti Evropo in ostali svet, bodo morali računati z dejstvom, da je Francija s svojimi 40 milijoni prebivalci imela kolonialno posest, ,ki je bila mnogo prevelika, da bi jo bilo mogoče temeljito eksploatirati. To tem manj, ker Francozi niti niso izrabili ogromnih zakladov, ki leže na njihovi lastni domači zemlji. Toda graditelji nove Evrope tudi ne bodo smeli pozabiti, da je Indijec pač Indijec in da hoče le Indijec ostati. Arabec prenaša angleško gospostvo, ker misli, ,da je med vsemi še najboljše. Isto velja tudi za francosko nadoblast, čeprav nasprotstva v francoskih kokmijah niso tako ostra. Toda Marokanec, kakor tudi črnec iz Madagaskarja, ki sta oba s srcem navezana na svojo zemljo, pa vendar s svojimi mislimi sanjata o "svojem" glavnem mestu Parizu! Edina izjema je morda Indokina.
Francoska kolonialna posest, kakor sploh veličina Francije, ki pa ni delo nekaterih, danes zaprtih politikov ljudske fronte, in ki tudi ni bila zgrajena v znamenju prostozidarske lopatice, ta kolonialna posest, ki še danes poraženi Franciji kliče: Tukaj sem!, je delo mož, kakor je bil Liautey in tudi takih mož, kakor je maršal Petain.
Če 'danes Francija na svojem križevem potu zopet odkriva, da "francosko" ni to in m ono in ni ljudska fronta ampak zapadna kultura in katoiištvo, ako- danes zopet poizkuša iti po poti Psicharija, če o tem razmišlja, da je vprašanje padanja rojstev in pa ločitev' zakonske zveze v
Francija in njene kolonije

ZVEZE S STARIM KRAJEM
Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d\ nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne sto in se poslužujejo zgorajšrijih cen.—Zgorafšne cene valjajo m pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA r.&kazila dodajte k vsaki pošiljatvi $5 CO.
CENE LIRAM:
Za $4.85..................100 lir || Za $9.20:.................200 lir
Za $21.75......:.............500 lir
Pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
4. po razgl. Gosp.
2.	Nedelja — Svečnica
3.	Ponedeljek — Blaž
4.	Torek — Andrej Korz.
5.	Sreda — Agata, dev.
6.	Četrtek — Doroteja
7.	Petek — Romimld
8.	Sobota — Janez iz Mrle
"Kjer duša nima spoznanja, ne gre dobro (Preg. 19—2)."
Čudna resnica je, da človek dobro na sebi hitro zapazi in je smatra za večje kakor je v resnici; hudo spozna le s trudom in je ima za manjše kakor je resnično. Spoznanje samega sebe postane s tem tako težavno, da ni preveč, ako trdimo: izmed vseh ljudi ni niti enega, ki bi se spoznal, kakršen je. V tem smo vsi slepi. Odkod to? Gotovo ni kriv temu naš razum, kajti tako lahko spoznamo, kar je na nas dobro; bolj kriva je naša spri-dena volja, neizmerna sebičnost in samolj.ubje, ki je nam prirojeno, saj drugače bi ne tajili pri sebi napak, katere zapazi vsak drugi. Vsak človek je že od rojstva slep za hudo v sebi, ker je v samo-liubju rojen. Tudi to je žalostna dedščina po našem prvem očetu, ki je hudo olepšaval, kar je storil, ker pred Vsevednim ni mogel tajiti. Odtod je v tem spreten že majhen otrok, ne da bi se tega učil.
Tako pride, da človek najmanj spozna to, kar bi mu imelo biti najbolj znano, in da najmanj spozna samega sebe.
Ali poznaš nekoliko samega sebe? Gotovo malo, če o samem sebi visoko misliš. Največji svetniki so slabo o sebi mislili, in vendar so same sebe bolj spoznali in poznali kakor drugi ljudje. Morda porečeš: "Bogat sem in obogatel sem in ničesar ne potrebujem; in ne veš, da ti si ubogi in nesrečni in siromaški in slepi in nagi (Skr. Razod. 3—17)." In tak si pred Bogom in v vsi resnici. Ali moreš samega sebe bolj varati? Ali bi se mogel poboljšati in napredovati, če bi ne vedel, kaj naj poboljšaš, celo sploh niti ne spoznal, da imaš kaj za poboljšati se? In ali se boš mogel varovati ne-številnih nevarnosti, ali se jih tudi le hotel varovati, če niti ne slutiš, kakšne slabosti in nagnenja so v tebi?
Kdor je prevzeten, niti ne pozna samega sebe, gotovo globoko pade.
Slika kaže množico italijanskih vojnih ujetnikov, ki so jih zajele britanske čete v bojih v severni Afriki. Kakor se trdi, je število ujetnikov narastlo i,a skoraj 100,000.
Žrtev neprevidnega kolesarja
V Cogetincih se je nepoznan kolesar zaletel v 72 letnega kočarja Ivana Broštnaj-derja, ki je stal na cesti ter ga podrl na tla. Po nesreči je kolesar zdrvel naprej, ne da bi se zmenil za žrtev. Starčka so ljudje prenesli domov, kjer je poškodbam podlegel. Orožniki so brezvestnega kolesarja izsledili v osebi zidarskega delavca Jožeta Grdja iz Komar-nice. Fant je nekaj časa tajil, nazadnje pa le priznal.
-o—— '
Nesreča Pri mlačvi z mlatilnico je po nesreči prišel z roko v stroj 51 letni posestnik Frani Segula iz Prvenc pri Sv. Marku niže Ptuja. Mlatilnica mu je levico vso razmesarila.
SUKA IZ NAŠE DOMAČE
ZGODOVINE:
Celje, zemljepisno središče Slovenije, kot nekdarija prestolnica mogočnih celjskih srofov, ima med slovenskimi mesti kaj burno in pisano zgodovino. Poleg slavnih in veličastnih dni je doživljalo tudi hude čase v taki meri, kakor *lepa katero slovensko mesto ne. Listi iz njegove kronike nam govore polno žalostnih zanimivosti o tem.
Ko so kobilice zatemnile nebo
Med najhujše nadloge preteklih stoletij spadajo potujoče kobilice. Armade teh nenasitnih žuželk so velikokrat Uničile vse pridelke na poljih, v«e zelenje na travnikih, vse listje na drevesih in spremenile cvetoče pokrajine v gole Puščave. Ce pa so jih ljudje Pokončali, so povzročile milijarde gnijočih trupel kužne bolezni. Zato so veljale kobilice po pravici kot simbol lakote in oznanjevalke kuge.
Prvič so obiskale našo domovino in Celje leta 872 do 873. Leta 1395 so prišle baje kakor vrabci velike, kobilice iz Ogrske in uničile v celjski okolici vse, kar je raslo. Ce so se dvignile v zrak, so zatemnile nebo. Nekega hlapca Ulrika Sovneškega so oglodale s konjem vred do kosti. Vitez Rudolf Ostrovrhar je šel med nje. Železni oklep ga je varo-Val. da ga niso požrle.
V letih 1447, 1474, 1478 do 1180 je bilo v Celju in okolici toliko kobilic, da so segale jjuderit do kolen. Leta 1485 je izdal Ferdinand I. "generale," kako se naj uničujejo kobilice. Ljudje so naredili jarke, kamor so pognali žuželke, preden so mogle leteti. Nato so •lik Pokopaii, potolkli ali seži-«ali.
"Kobilični red" Marije Te-rezi.je iz 1. 1749 predpisuje, kdaj naj ljudje uničujejo jaj-°®ca, kako naj preplašijo ma-Ja in junija med 8. in 9. uro zjutraj kobilice z dimom, ropotom in .zvonenjem, jih spravijo tako na določene kraje, kjer jih uaj pokončajo'. Pozne-
je niso prišle kobilice več v takih množinah na Slovensko.
Druga nadloga, ki je obiskala Celje za kobilicami, jc bila lakota.
Zaradi lakote je pomrlo veliko ljudi. Jedli so meso psov, podgan in ljudi. Človeško meso so prodajali celo javno na trgu. L. 1277 je bila v sloven skih deželah taka lakota, d^ so uživali ljudje konje, mačke, pse in celo mrliče. Leta 1570. pa je bilo 'tako pomanjkanje živil, da so jedli kmetje lubje, želod, listje in korenine. Mnogi so se pasli po travnikih kakor živina. Po cestah, ki so držale v mesto, so ležali mrliči, kost in koža, katerim je molel iz ust zadnji grižljaj — šop trave ali slame. Umevno je da so razsajale pri takih prilikah številne bolezni, zlasti lakotni tifus.
Kuga je v teh letih pobrala 10.000 ljudi
L. 1644. je izbruhnila nena doma kuga v celjski okolici, kjer je pobala v treh letih najmanj 10.000 prebivalcev. Prebivalstva se je polastila nepo-
pisna groza. Mnogi so pobegnili v'Savinjsko dolino, drugi so ostali doma in iskali pomoči pri Bogu. Tedanji župnik Šolej je obljubil v imenu nesrečnih meščanov pred Najsvetejšim zahvalno procesijo v Marijino Celje, če jim prizanese angelj smrti. Kuga je leta 1645. prenehala. V zahvalo za to je podaril nepoznani dobrotnik župni cerkvi sv. Danijela lepo monštranco.
Po kratkem presledku je bolezen izbruhnila znova in dosegla višek leta 1647. Trajala je do decembra istega leta. Mrtvaška knjiga pa pove, da je pobrala tedaj kuga v celjski župniji 400 ljudi. V Dobravi pri Celju sta iz tega časa dva kužna stebra v dokaz, da je imela smrt tedaj obilo žetev. L. 1679 se je kruta morilka oglasila že v jeseni. Od 19. septembra do 2. decembra je pobrala v celjski župniji 74 'ljudi. Skupno število žrtev pa je bilo mnogo večje, ker je divjala kuga tod še 1. 1680. Tedanji deželni zdravnik dr. Jakob Heipl se za okužene ni dosti brigal, kajti 11. novembra 1679 so ga opomnili dežel-' ni stanovi, naj izpolnjuje nekoliko zvestejše svoje dolžnosti. Vlada je poslala v Celje posebnega kužnega komisarja, ki je s soljo in živim apnom razkuževal mrliče. Ko je leta 1680. začela kuga hujše raz sajati, je ukazala vlada gospo-skam, da morajo v okuženih krajih ločiti zdrave od bolnikov.
Na ta strašni čas ima Celje v neposredni bližini lep spomenik — baročno cerkev sv. Jožefa. Na grič, kjer stoji sedaj svetišče, so prišli tedaj meščani in okoličani 11. novembra 1679 vsi bosonogi v dolgi procesiji iz mestne žup-ne cerkve. S seboj so nesli težak lesen križ, ki so ga postavili na griču nasproti mestu. Nato so obljubili, da bodo postavili tu cerkev sv. Jožefu, če se jih Bog usmili. To se tudi zgodilo. Osem sosednih
župnij je pomagalo Celjanom. Tretjo nedeljo po veliki noči 1. 1680. so položili slovesno vogelni kamen. 21. novembra 1681 je bila cerkev toliko gotova, da je bila v njej prva sužba božja. Nad glavnimi vrati kronogram z letnico 1680 naznanja vernikom, da je prenehala kuga v Celju na priprošnjo sv. Jožefa.
Kolera, povodnji...
V celjski kresiji se je kolera pojavila v juniju 1836 v vojaški bolnišnici, od koder se je širila naglo po deželi. Zanesli so jo vojaki, ki so se vračali iz Italije. Na kolero nas je spominjala zgradba "Kolerašpita la" na Bregu, ki ga jc leta 1933 odnesla povodenj.
L. 1677. je narasla Savinja deloma odnesla kapucinski most, ki so ga popravili, a ga je povodenj potem vsega od nesla čez deset let,
Zaradi moč: i h nalivov so prestopili bregove potoki Koprivnica, Voglajna, Ložnica in še drugi potoki s Savinjo, samo leta 1895., da je bilo vse celjske mesto z okolico pod vodo, zaprt prehod pod železniškim mostom in cesta na Cret. Na Bregu je bil ogrožen takozvani "kolerašpital," s 15 stanovalci, ki so jih le težko rešili.
V poletju 1905 so se zbrali nad Liscami težki oblaki — u-trgal se je oblak — veliki nalivi šo povzročili v 10 min. strašno katastrofo. Vsi nasadi v parku so bili uničeni, drevje polomljeno. Malo hišico v parku — slaščičarno — je dvignilo v zrak. V okolici je podiral vihar kozolce. Na Cretu so ve-drili železniški delavci pod nekim kozolcem, ki ga je vihar podrl na delavce in je enemu zdrobilo glavo, da je naslednji dan umrl. Na Lavi je stala živina v vodi. Odnesla jim je voda mnogo krme in skladovnice drv. Plinarna je bila v veliki nevarnosti. Voglajna jc bila deroč hudournik.
Novembra 1925 je bil zara-. di povodnji prizadet severni del mesta. Celja in okolice. Voda je vidno rasla. Opoldne je bila mestna šola že vsa pod
vodo. Enako Gregorčičeva ulica do Invalidskega doma.
Julija 1926. je bila cesta, vodeča k novi šolski stavbi na Dolgem polju, visoko pod vodo, ki je zalila tod ceste, polja in hiše. Na tem mestu že 150 let ni dosegla take višine.
23. in 25. septembra 1933. je zalila Savinja s svojimi pritoki vso celjsko okolico, oziroma kotlino ter povzročila ogromne škode. Voda je odnesla kapucinski most.
Tudi velike požare je doživelo Celje
5. aprila 1798 je nastal v minoritskem samostanu požar, ki je bil v 350 letih najstrašnejši. V samostanu je bilo mnogo bolnih vojakov,ki so se vrnili iz italijanske fronte. Sa mostanske služkinje, ki so pekle na Veliki četrtek ribe, so metale, kakor pravljica pripoveduje, žive ribe v vročo mast. Razjarjene ribe so švigale v masti sem in tja ter brizgale mast na vse strani. Ogenj še je naglo razširil na stene okoli dimnika, kjer so viseli voj. nahrbtniki, napolnjeni s patroni, ki so se vneli. Vse poslopje je bilo mahoma v plamenu. Goreči zubelj je zajel hiše v mestu in okolici in prebivalci so morali bežati daleč od svojih bivališč. Od 192 hiš v mestu je ostalo le 6 hiš, vse druge je upepelil' ogenj.
NOVOSTI V RDEČI MOR-NARICi
Glasilo sovjetskega brodov-ja "Krasniji flot" poroča, da bodo po uredbi komisarja zs vojno mornarico Kuznecovc odslej naprej nosili častnik vojne mornarice, obalne ob rambne in letalstva kratk« sablje. Sabljo bodo nosili i službi in izven nje. Sablja j< kratek meč z dvema ostrina ma in belim držalom, kako: jih nosijo častniki omenjenii vojnih panog po — kapitali stičnih državah. Skratka, so vjetska vojska postaja tudi n zunaj čisto neproletarska i celo nekomunistična, odkar s ji vzeli celo politične komisai je.
ŽENSKA MAŠINISTIN.TA
Ban boter 12. otroku
V	ženski bolnišnici v Ljubljani so imeli prisrčno slovesnost, ko je 41 letna Ana Jaklič, žena posestnika Alojzija Jakliča iz vasi Andol, fara Sv. Gregor na Dc'.emskem, povila zdravega dvanajstega otroka in devetega sina. Od vseh otrok je dosedaj umrl samo en sinček, tako ima družina sedaj še devet živečih sinov. Da bi dal priznanje naporom družine, ki se ne boji otrok, je ban Dr. Marko Natlačen prevzel boterstvo nad sedaj najmlajšim v družini. Krepkega fantiča je g. ban sam imel v naročju pri krstu in zanimivo jc, da' malček ni bil krščen na Marka, ampak na Stanka, ker Marko je že njegov 'starejši bratec. Gospod ban je materi častital in ji izročil lepo darilo.
-0-
Igra narave Iz Brežic poročajo, da je i sredi oktobra v Dedji vasi, občina Pišece začela cveteti najlepša jablana sredi vrta nekega sadjerejca, kar je vsekako nenavaden jesenski pojav.
-o-
Smrtna kosa
V	mariborski bolnici je umrla Josipina Hošič, vdova po pleskarju delavnice državnih železnic stara 72 let. — V celjski bolnici je umrl Alojz Fazarinc, iz Arje vasi pri Pe-trovčah star 67 let. — V Za grebu na kirurški kliniki je umrl Vinko Korent, ugledni posestnik v Zgornji Ložici pri Žalcu.
Gospod direktor
Vsakovrstni sumljivi "go spodje" se sprehajajo okolu po rfiestih in lovijo svoje žrtve. Nedavno je v Mariboru tak odličen gospod naročil abonma v Vlahovčevi gostilni. Mimogrede si je od gospodarja izposodil 100 dinarjev, ocl natakarice pa 200 dinarjev, potem ga je pa kmalu zmanjka-
lo. Na hrani je pa ostal dolžan nič manj kot 1000 dinarjev. — Zares lep gospod "direktor."
-o-
Dve nesreči Kočarskemu sinu Petru Slani iz Nove vasi je padla na nogo mlatilnica in ga močno poškodovala. — Anton Gajšek iz Dobrine pri Zetalah je pa padel s kolesa in se tudi močno poškodoval. — Oba sta morala v ptujsko bolnico na zdravljenje.
-o-
Zaradi vola Posestniku Janezu Noču je bil neke noči na planini Pusti Rovt ukraden vol, vreden 7000 dinarjev. Poizvedbe so dognale, da sta vola ukradla brata Štefan in France Strah, prvi mesar na Slovenskem Javorni-ku, drugi mesarski pomočnik. Prvi je na sodišču priznal tatvino, drugi je pa tajil in ni hotel vedeti, da bi bil bratu kaj pomagal pri tatvini. Oba sta bia obsojena, vsak na štiri mesecev zapora.
-o-
Za las ušli smrti Ko je šofer tezenskega avtobusa vozil potnike v Mariboru ob Tržaški cesti, je šele tik pred železniško progo opazil, da so zatvornice spuščene. Zavore niso dobro prijele in avtobus se je ustavil šele na železniških tirih. Nesreča za potnike, ki so bili na busu, je bila neizogibna, ker se je že slišal prihajajoči vlak. Na srečo se je železniškemu uslužbencu posrečilo lokomotovo ustaviti in tako rešiti potnike pred strašno katastrofo.
-o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! '
Lislen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
Featuring a program o t
Yugoslav Folk Music
DR.JAHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
!l!IBni!!BIII!ieillllHlllllB!llilWlHlillBI!!H!Uia!II!WI
Mrs. Gertrude Sweet je ena 156 žensk, ki so bile v industriji postavljene na enako' stališče .'z moškimi. Sprejeta je bila narpreč v mednarodno zvezo mawiustov in je nastopila svoje delo v Bridgeport, Cotin. •
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI naše ljubljene soproge in drage matere,
Helen Ivanich
katera je preminula 28. januarja 1939.
Dolgi ste nam zadnji dve leti, kar Ti, draga, v hiadnji zemlji. počivaš. S solzami v očeh zalivamo cvetlice na Tvojem grobu. Zaman Te naša srca pričakujejo, da_se vrneš k nam. V duhu boš živela v naših src^h do konca življenja našega.
Žalujoči ostali:
MAX IVANICH, soprog in otroci.
Joliet, Illinois. -J. januarja.1941.
so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potu*: neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a jc dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Za $2.20................100 Din
Za $4.00................200 Din
Za $5.75...............300 Din
Za $7.55................400 Din
Za $9.00................500 Din
Za $11.00............ 600 Din
Za $12.75............ 200 Din
Za $14.50............ 800 Din
Za $16.25............ 900 Din
Za $17.50............1000 Din
Torek, 28. jaftUarja 1941 "
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
nCTiUv* A T)** A T> A vr\TMiH TTTT^tmt fc-mr
TO IN ONO IZ DOMOVINE
.Stran '4 «5>
ymnmomHi»i'aiujwimmirut»munnuiniiniMiim^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 28. januarja "1941.
imnrniTTf
"Ljubezen, ki ubija"
— ROMAN P. Bourget:
ii«£untmriOTniam.rjinHiBB;ffrmnTOntfmirngrctTrBrra:iinnK
Ob treh zjutraj je prišla Julija, da me zamenja. Odšel sem v svojo sobo. Vrgel sem se na posteljo, ves uničen in truden. Narava je zmagala nad žalostjo in zaspal sem.
Zbudil sem se, ko je bil že dan. Nebo je bilo močno oblačno. Dolgo sem gledal ob oknu žalostno pokrajino. Potem sem se obrnil in šel proti kaminu, da bi se grel.
Oko mi je padlo na pisma, ki sem jih u-kradel teti. Bila so tam tako, kakor sem jih bil pustil sinoči. Ležala so na marmornati plošči ob kaminu, med mojo listnico, med ključi in cigaretami.
Srce mi je močno bilo, ko sem prijel v roke ta zavoj, čigar gube so pričale, da ga je teta velikokrat odpirala in zapirala. Lahko bi bil še popravil tisto, kar sem zagrešil do pokojnice. Samo roko bi iztegnil in vse bi bilo padlo v ogenj. Zadnja volja rajne tete bi bila izpolnjena.
Šel sem do naslanjača in sem gledal v ogenj. V roki sem tehtal zavoj. Bil je težak, moral je vsebovati veliko pisem. Neodločnost se me je začela prijemati.
Ta pisma niso moja ... Ne bi si jih bil smel nikdar prisvojiti. Uničiti bi jih bil mogel, ne da bi jih odprl.
Potem sem se zbral, "čemu ta bojazen?" sem se vprašal, ko sem še enkrat prebral napis na ovoju: "Justinova pisma. 1864."
Ta soba je bila tista, v kateri je stanoval moj oče, kadar je bil na obisku pri teti. Ob tej peči se je grel v zimskih jutrih. Pri tej mizi ob oknu je delal, na tej postelji je sanjal, kot zdaj jaz.
To mi je prišlo v spomin v odločilnem trenutku. Že soba sama po sebi mi je poklicala v spomin očetovo podobo. Zdelo se mi je, da je njegov duh vstal iz groba in me prosi, naj držim prisego za maščevanje, ki sem jo tolikokrat dal njegovemu spominu in zvestobi do njega .
Če bi mi ta pisma dajala samo upanje, da bom izpolnil tisto, kar sem prisegel, bi se ne bil .smel nič obotavljati. Vsi ugovori so se mi zdeli ob tem otročji. Ni bilo treba nobenih dokazov, da sem popustil tisti temni volji, ki je rasla v meni in me je gnala.
Naglo sem raztrgal ovoj, ki so bila v njem pisma. Listi papirja so trepetali v mojih rokah. Bili so rumeni od starosti. Prepoznal sem pisavo, ki je bila stisnjena, oglata, pa vendar lična. Kdaj so bila pisma oddana, je oče velikokrat pozabil zapisati ; zato je pa teta na vsako pismo napisala, kdaj ga je dobila v roke.
Niti enkrat mi ni prišlo na misel, da teta leži na mrtvaškem odru v sosednji sobi.
Julija je prišla zaradi pogreba in drugih reči, ki se tičejo mrliča. Dal naj bi ji bil navodila. Odgovoril sem ji, da sem preveč utrujen. Naj kar gama odloči vse, kakor se ji zdi prav. Rad bi bil to jutro sam.
Zatopil sem se v branje pisem in sem pozabil na vse- Pozabil na čas in na tisto, kar se je godilo okrog mene, pozabil sem na jed, na obleko in celo na rajno teto ...
Takoj po prvih pismih sem že umel, zakaj mi je hotela teta za vsako ceno preprečiti, da bi bral ta očetova pisma. Vedela je, kako grenka pijača bo to zame, saj je sama pri sebi okusila.
Bila so strašna pisma!
Zdelo se mi je, da govori očetov duh mrke, zamolkle besede iz pisem. Prikrita žaloigra se je razvijala pred mano. Še sanjalo se mi ni, da bi mogla biti tako strahotna in pretresljiva.
Teta, ki je edina vedela za vse, je vse življenje mislila samo na to, kako bi mi prihranila to grenko spoznanje iz pisem. Tako daleč je šla, da je hotela pisma uničiti. Ni se mogla odločiti, a ko se je, je bilo že prepozno.
Prvo pismo je bilo iz leta 1864. Pisano je bilo meseca januarja. Začenjalo se je z zahvalo teti, ki mi je za novo Jeto podarila trdnjavo s svinčenimi vojaki. Ti so mi povzročali veliko veselje, ker so bili jezdeci tako narejeni, da sem lahko snel vojake raz konj.
V	tej preprosti zahvali sem ta trenutek spoznal nekaj več, kakor bi bil pa človek na videz mogel sklepati. To je bil izliv trpeče ljubezni. Oče je tožil sestri, moji teti, o srečni mladosti, ki sta jo preživljala skupaj v rojstni hiši. Iz njegovih besedi sem razbral, da ni bil zadovoljen s svojim tedanjim življenje. Iz pisma pa je zvenela prikrita tožba in bolest, ki me je spravljala v začudenje. Kajti do tedaj sem mislil, da sta bila moj oče in mati popolnoma srečna v zakonu in zadovoljna drug z drugim.
V	naslednjih pismih je ta tožba rasla. Oče je pisal sestri vsak teden, tudi takrat, kadar jo je med tednom obiskal. V pogostem dopisovanju pridejo do izraza in do pripovedovanja vsi, celo najmanjši dogodki. Ko sem bral ta pisma, sem se spomnil vseh naših takratnih navad, ki so spet oživele pred mojimi očmi. Vse te malenkosti je v pismih spremljala rahla otožnost, ki je pričala, da je bilo med očetom in materjo, ki sem ju jaz imel za tako edina, globoko in nepopravljivo nasprotje.
Videl sem pred sabo očeta takega, kakor me je pustil k sebi v sobo ob sedmih zjutraj. Oblečen je bil v domačo obleko. Zajtrkovala sva skupaj, nato sem moral jaz ob osmih v šolo. Prej sva z očetom na kratko ponovila, kar sem se moral za tisti dan naučiti. Mati je vstajala dosti pozneje kakor midva. Odkar sem hodil v šolo, je oče spal v.drugi sobi, da je ne bi tako zgodaj budil zaradi mene.
Bil sem pri teh skupnih zajtrkih tako zelo zadovoljen! Lahko sem klepetal po mili volji o nalogah, o knjigah, o tovariših.
Oče je v pismih govoril tudi o teh jutranjih sestankih med nama. A videti je bilo, da mu je bilo zelo težko zaradi tega, ker je v teh pogovorih polagoma spoznaval, da se je mati malo brigala zame. To ga je bolelo. Takrat je napisal nekaj besedi, ki so se mi zdele preroške, ko sem videl, da se je pozneje res zgodilo tisto, česar se je oče bal. Spraševal se je: "Kaj bo z otrokom, če bi se kdaj pripetilo, da ne bi imel več mene?"
(Dalje prili.)
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roče!
NEVARNE BOLEZNI NEKOČ
V starih časih so se imeno vale vse velike epidemije kuga. Tako se govori n. pr. o veliki moriji, ki jo je povzročila kuga v starih Atenah, čeprav je zgodovinska resnica, da takrat ni razsajala kuga.
Prva kuga v Evropi, za katero se točno ve, je bila tako-imenovana Justinijanova kuga. Zahtevala je neštevilna življenja v Evropi in Afriki od 531 do 580 leta. Razširila se je v Aleksandriji, po« vsej severni Afriki, Palestini, Siriji, Bizancu (sedaj Carigrad),Italiji, Galiji in Germaniji. Kratko rečeno, preplavila je vse civilizirane kraje na Zapadu. Nekatera mesta so postala popolnoma zapuščena.
Druga velika kuga je razsajala za časa Konstantina Ko-pronina in je trajala celih dvajset let. Njeno opustošenje je bilo strašno, vendar nimamo točnih podatkov, da bi vedeli koliko ljudi je pomrlo.
Tako imenovana črna kuga se je pojavila v 14. stoletju nekje v Aziji, vsekakor na Kitajskem saj je umrlo tam za kugo kar 13 milijonov ljudi. Iz Azije je bila prenesena v Malo Azijo, Afriko in Egipt. Potem se je razširila v Grčijo, Italijo, Sicilijo, Francijo, Špa-
nijo, Anglijo in Norveško. Po mnogih mestih je pomrlo dve tretjini prebivalstva. Tekom treh mesecev je samo v Bagdadu pomrlo pol milijona ljudi, v Kairu pa v enem samem dnevu 10.000, Otok Ciper je bil popolnoma opustošen.
V	tistih časih je pomrlo v Evropi za kugo 24 milijonov ljudi, v Aziji pa še mnogo več. Seveda moramo pomisliti, da je bilo prebivalstvo Evrope \ tistih časih zelo maloštevilno.
Kakor vidimo, so nalezljive bolezni v nekdanjih časih neovirano kosile človeška življenja in ponekod so kraji docela izumrli.
V	naši dobi pa je hvala Bogu zdravniška veda tako napredovala, da se ne more več nobena nalezljiva bolezen razširiti do takih katastrofalnih obsegov. -
--o-
Dolga pot
Polna tri leta, tako poročajo iz Radgone, je romala razglednica iz Monakovega do Gornje Radgone. Karto je oddal na pošto industrijalec Fric Žilavec ob priliki potovanja skozi Monakovo g. Lenartu Boeziu, odvetniku v Gornji Radgoni, ki pa je bila dostavljena po treh letih in 42. dneh.
NOVE SLOVENSKE
Victor plošče
RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat sa■ mo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo še vedno 75c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo.
Sledeče Viktor plošče se dobijo:
V-23001—POSKOČNA POLKA,
LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio ............................................75c
• j. ."JtjrT : -. '. "j
V-23002—LEPA JO ŠEFA, valček,
TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio........................................75c
V-23007—SAMO DA BO LIKOF,
EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio ............................................75c
V-23013—KAR IMAM TO TI DAM,
NE POZABI ME, polka. Hojer Trio....................................................75c
V-23017—NE POZABI ME, polka,
PO VALOVIH, valček. Hojer Trio....................................................75c
V-23021— NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica,
TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio ............................................75c
V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del,
Adrija pevci in Dcichnian brata........................................................75c
V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka,
LOVEC MAZURKA, Dcichnian brata ............................................75c
V-23031—TONE S HRIBA, trumplan,
KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata ....................................75c
V-23032—ZELENI JURIJ,
ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio..........................................75c
V-23033—DOMAČE VESELJE,
VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio............................................75c
V-23034—MILKA MOJA, valček,
VIPAVSKA POLKA. Ilojcr Trio ........................................................75c
V-23035—NAŠA NOČ, polka,
KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester....................75c
V-23036—RUDI ANNA, trumplan, IGRAČKA
POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester..............75c
K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na :
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
'Z I V I IZVIRI'
Svoji k svojimi
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naro-i čajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI,
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,
Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsake ga zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finea knjižnem papirju, platnice klasično moder no opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1G49 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois

J. M. Trunk.
Pred nemškimi delavci je Hitler rekel, da bo našvrkal ves svet. Preveč je pokazal karte, in so nekaj jemali nazaj. Ampak naš predsednik je reagiral na prvotno besedilo, in Amerika ni ravno od muh. Zato je Hitler ob novem letu označil kot laž, če kdo trdi, da hočejo Nemci zavladati vsemu svetu. Ali je grozdje kislo? Zmagali,, pravi in trdi, bodo 'letos. \ Ce zmagajo, bi zmagali nad Evropo, Afriko in Azijo, saj je Stalin že zdaj pri njih. Tudi nad Avstralijo (po Angliji) bi zmagali. Ali bi bilo dosti? Ker bo zmaga šele prišla, je treba malo previdnosti, ko amerikanski ža-kelj še ni prazen, nemški pa že zdaj, in ta šmentani žakelj ima pri zmagah še kaj povedati.
Tisto manifestacijo v Cleve-
landu ob smrti dr. Korošca imenuje "Prosveta" po drugem viru "Javni ^shod katoliških Slovencev." Nič na tem, ako je bil tako nameravan. Hudo skromen je bil baje, in takoj so naznanili nekatoliški javnosti, da je bil skromen. Ker pa je tudi "Napredek" ja vil, da je bil skromen in pičel pri vsem, mora "Prosveta" še enkrat javiti nekatoliški javnosti, da je bil shod pičel in skromen in ko je prostora za 1100 glav, je bilo le 200 glavna shodu. Poleg angleških zmag je to zelo važno za socialiste in svobodomiselce med amerikanskimi Slovenci, ker po angleški zmagi bodo tudi
oni prišli do končne zmage. *
V New Yorku toži nekdo železniško družbo za odškodnino $25,000, ker ga je uslužbenec žalil, ko ga je nahrulil. To seve ni v redu, nahruljenje namreč, in vsaj pri nas so u-službenci za pasažirje. Kako je zdaj tam v Evropi, ne vem trenotno ,ampak vsaj pred in posebno po zadnji vojni so smatrali uslužbenci, da so potniki radi njih in jim le dovolijo, da se smejo posluževati železnice. Za pasažirje oni—nak —pasažirji so za nje! V Beljaku je bilo do 600 uradnikov pri ravnateljstvu železnic. Dela za železnico je bilo pol
dneva v mesecu, ves drugi čas so porabili, da so skozi okna gledali in politizirali v radikalni smeri, kar je bil prehod do sedanjih časov.
Im^tm pred seboj vrlo zanimivo poročilo o razmerah na Ilolandskem pod naziji. Med drugim vidim: "The Socialism-Labor Party, boasting of nearly 28 per cent of the votes, included intellectuals and teachers, as well as laborers. These different groups were now unified by the menace of German-supported Nazism that would become the haven of refuge for those people whose only principle is to gain at all. costs a good Jiving. Of those high minded individuals, alas, there is a great number in every country."
Kruh, |kruh . . . potreben je sicer ta kruhek vsakemu, ampak materialist pozna pač edi-nole kruhek, ker razen ust ni-je ništa više v človeku po nauku materializma. Ni čuda, da bodo menda edinole ekonomske razmere odločevale pri u-ravnavi v bodočnosti, kakor trdi materialist. Naravno, ako bi bila le usta. Grejo tja, kjer je "a good living," med tem pa, ko še ni te krušne robe, pa govoričijo tudi še o kulturnem delu. In še kako govoričijo ti ustarji.
*
Zdaj se je Hitler le odločil,
kakor izgleda, da malo podpre zaveznika v Rimu, ko hudo o-mahuje. Bi bilo tudi v Berlinu sitno ko bi Rim omahnil. Nem ška vojna mašina je še neokrnjena, se bo tora.i videlo, koli ko in kakšna podpora bo, am1 pak Anglija je pravi moderen Protej, ki je postal tem močnejši, čim večkrat se je zvrnil na zemljo. Sicer tudi Angleži odpirajo usta, kar je pri vseh borcih ^'e stara navada," ampak pri vsem bahanju zmago, še nikjer ni.
300 SVETIH MAŠ LETNO
v življenju in po smrti, 50 deležni člani "Masne zveze za Afriko", rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov:
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA
za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
Čla
na-

MICHAEL TRIMO IN SINOV!
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.	f

Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	f\f\
in stane samo:	Zpd&iBUU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.