26606 BRATOVŠČINA vednega češčenja in oprave revnih cerkva LjffiMj&isM skoljl. Natisnil Bud. Milic v Ljubljani. Poterjenje. Jfrošnjo več pobožnih in bogoljubnih duš, ali bi se smela »bratovščina vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa in oprave rev¬ nih cerkva" tudi v tej škofiji, in zlasti v Ljubljani vstanoviti, sprejme korarski zbor z velikim veseljem, in poterdi po cerkveni še¬ gi to bratovščino pristavljaje, naj se ravna po pravilih Dunajske mater bratovščine, kterih naj brez škofijskega privoljenja nič ne prena- reja. Naj bi jih pa tudi v to bratovščino le kmalu prav veliko pristopilo, naj bi goreli za čast presvetega Rešnjega Telesa in za lepoto hiše Božje, in tako saj nekoliko zadostovali za tolike nečasti, ktere se Gospodu v tem naj lepšem spominku Njegove ljubezni mno¬ gokrat godijo. Oil leorursTeegu zboru v Ljubljani, 11. sušca 1859. Anton Kos, s. r. veliki namestnik. je zapisan . Ura molitve: .,. . , . vsacega mesca. * I. Namen bratovščine. 1. Namen bratovščine je buditi in vnemati Božje češčenje, ktero so verni kristjani skazovati dolžni Zakra¬ mentu presvetega Rešnjega Telesa. Udje bratovščine si tedaj po svoji moči pri¬ zadevajo, da bi spoznanje, ljubezen in češčenje Jezusa Kristusa v presvetem Rešnjem Telesu čedalje bolj raslo, in da bi se odvračevala nečast, ktera se večkrat godi najsvetejši Skrivnosti. Zato se združijo v neprenehanemmoljenji presv. Rešnjega Telesa, kakor tudi v tem, da bi revnišim cerkvam omislili potrebnih reči, in tako presv. Zakramentu povsod napravili vredno prebivališče. 2 . Gospod bo blagoslovil to pri¬ zadevanje, ki iz ljubezni in gorečnosti do Njega izvira. On bo serca Svojih zvestih otrok ginil, ter jih z močjo Svoje milosti k temu delu privabil. Dal jim bo spoznati, da so iz hvaležnosti dolžni, tako Njegovo čast povikševati, 5 in ljubezen z ljubeznijo vračevati. Vžgal bo v njih sercih tisti ogenj ljubezni, ki ga je Sam na svet prinesel. Luk. 12 , 49. 3. Ta bratovščina se od vseh dru¬ gih pobožnih in dobrodelnih družeb raz¬ ločuje, jim ne samo nič napotja ne dela, ampak veliko več, ker prav iz studenca vseh milosti zajema, k njih duhovnemu življenju veliko pripomore, in se z lahkim pristopom in bogatimi odpustki priporoča. ii. Molitvine ure in pobožne vaje udov. 1. Vsaki ud moli enkrat na mesec Jezusa v presv. Rešnjem Telesu celo uro, ktero si pri vpisanji sam izvoli. Dan se rajta v ta namen od 6. ure zjutraj do 6. ure popoldne, tako' da se ure od šestih zvečer do šestih zjutraj k ponočni molitvi štejejo. Komur dol¬ žnosti stanu in druge njegove zadeve pripuste, da si ktero teh ponočnih ur zvoli, ta bo še posebne gnade prejel. Primerniše je pač svojo uro podnevi v kakošni cerkvi moliti, vendar se sme e tudi doma opraviti, in se ravno tako od¬ pustki zadobe. če je kdo ob svoji uri zader- žan, naj jo pa pred ko je mogoče odmoli. 2. Udje naj posebno časte naj¬ svetejše Jezusovo serce, ktero tako pre¬ čudno v presvet. Rešnjem Telesu med nami prebiva, in zlasti naj se pobožno spominjajo Kristusovega terpljenja, čegar vedni spomin je ravno ta Božja skrivnost. 3. Sv. maša pred izpostavljenim presvetim Rešnjem Telesom se opravlja vsaki pervi četertek mesca (ali pa še le drugi četertek, ako bi bil pervi kak zapovedan praznik,) v Ljubljanski nunski cerkvi v namen bratovščine, čegar udje naj bodo pri nji nazoči, ako jim je mo¬ goče. Pred to mašo je pridiga, po kteri moli mašnik 2 „očenaša“ in 2 „češčena si Marija“ z 129. psalmom: „Iz glo¬ bo č i n e“ za brate in sestre, ki so v preteklem mescu umerli. Bratovska maša je mesca svečana, malega travna, rožnika, velikega serpana, listopada in grudna o petih s slovensko pridigo, o neimenovanih mescih pa ob osmih z nemško pridigo. » 4. Po hvalevredni navadi pristo¬ pijo bratje in sestre po opravljeni spo¬ vedi in z dovoljenjem svojih duhovnih vodnikov med bratovsko mašo k sv. Obhajilu. 5. Udje naj si prizadevajo, da svojemu Božjemu Odrešeniku, Gospodu in prihodnjemu Sodniku, kjerkoli Še v presvet. Rešnjem Telesu očitno prikaže, kakor pri obhajilih, obhodih i. t. d., dolžno čast sami skazujejo, in tako če- ščenje z besedo in djanjem tudi pri dru¬ žili budijo, vnemajo in širijo. 6. Gorečnost bratov in sester naj se tudi v tem kaže, da presv. Rešnje Telo pobožno molijo pri vsakem očitnem in slovesnem izpostavljenji, kakor kva- terni teden, pri štiridesetnih urah (pust¬ ne dni), pri Božjih grobih, v osmini praznika presv. Rešnjega Telesa i. t. d. m. Pobiranje darov za uboge cerkve. 1. Da ima bratovščina stanovitne dohodke v podporo revnih cerkva, po- 8 deli vsaki ud na leto pol goldinarja. Ako bi pa še to komu preveč bilo, naj vsaj 12 krajcarjev na leto odrajta. 2. Kdor ure moliti ne prevzame, pa vendar en goldinar milošnje na leto dati obljubi, postane deležnik bratov¬ ščine; odpustkov sicer ne vžira, vendar pa se vdeležuje zasluženja in molitev bratovščine. 3. Pri mesečnih shodih se mili darovi za revne cerkve med bratovsko mašo pobirajo. 4. Vodja bratovščine in tudi mati vratarica pri častitih nunah v Ljubljani vse prejema, kar hoče kdo v sveti na¬ men bratovščine podariti, kakor: platno, mrežice (jšpice), svilno blago, porte, srebernino in karkoli se more v cerkvah rabiti. Vse bo na tanko in skerbno na dobro mesto prišlo. Več reči, ki so sicer majhne vrednosti, in so se že rabile, bratovščina v svoj namen rada prevzame. Saj so že izraelske žene nekdaj svoje zapestnice in uhane dajale v o- lepšanje šotora, ki je bil le pomen naših cerkva. Kako bi se neki ne smelo nadjati, da bodo kerščanske žene in device veselje imele nad poveličevanjem našega na oltarjih pričujočega Boga, in darovale marsiktere reči, ki se vtegnejo še dobro porabiti in oberniti! 5. Posebni darovi v denarjih ali pri zadnjih volitvah zapuščeni denarji se z lepo zahvalo sprejemajo, z molitvijo povernejo, in po razločbi darovalcev obračajo. IV. Vstanovitev bratovščine. 1. Bratovščina stoji na podlagi postav „I)unajske mater bratovščine ved- nega češčenja presv. Rešnjega Telesa in oprave revnih cerkva <£ , in je z njo popolnoma v zvezi, tako da ima ravno take pravice, prednosti in odpustke kakor Dunajska bratovščina. 2 . Bratovščini je mašnik za vod¬ nika, kterega visokočastito škofij stvo iz¬ voli. On gleda na to, da se namen bratovščine doseže, in nje postave spol- 10 njujejo; tudi opravlja službo Božjo pri bratovščini. 3. Ud bratovščine more biti vsaki katoliški kristijan brez razločka stanu, da le prevzame uro moliti, in letni do¬ nesek ubogaime darovati. 4. Bratovske ude nabirajo duhov¬ ni pastirji pri vsaki fari, in jih imena, vpisnino ter letne doneske vodju bratov¬ ščine pošiljajo. 5. Ker je namen bratovščine, da bi, kar je mogoče, cerkvene reči sama izdelovala, in ne kupovala, zato ima vodja na strani odbor ženskih lidov, da to oskerbuje. 6. Cerkvene reči, ki so jih izde¬ lali ženski udje, ali jih je bratovščina dala narediti, ali v dar dobila, se konec bratovskega leta, ktero se z veliko nočjo prične in konča, v ogled očitno razstav¬ ljajo, in potem delijo revnim cerkvam, v kterih se hrani presv. Rešnje Telo. 7 . Vsako leto bratovščina nazna- njuje, koliko darov je prejela, kako in kam jih obernila. 11 v. Kako naj udje svoje ure molijo. 1. Začni in končaj inolitvino uro z naslednjim, z odpustki sto dni ob¬ darovanim, serčnim zdihljejem: „Bodi češčcn iu hvaljen vsaki čas Naj svetejši in Božji Zakrament!“ 2. Živo si pred oči postavi, da je naš Gospod Jezus Kristus v naj¬ svetejšem Zakramentu resnično in teles¬ no pričujoč, — prav prav blizo tebe. Obudi živo vero v to resnico, in skušaj svojega duha zbrati. 3. Združi se s sv. Angeli, kteri Ga obdajajo, in moli Njegovo veličastvo, ki se je tako neizrečeno ponižal. 4. Zedini se z vsemi brati in se¬ strami bratovščine, in v čast presv. Reš- njega Telesa sledeči 83. psalm moli: „Kako ljuba so mi Tvoja prebi¬ vališča, Gospod vojskinih trum! Moja duša hrepeni in koperni po lopah Gospodovih, moje serce in moje meso se veseli v živem Bogu. 12 Vrabec si namreč najde hišo in gerlica svoje gnjezdo, ker izvali svoje mladiče. Jaz pa naj najdem Tvoje oltarje, Gospod vojskinih trum, moj kralj in moj Bog! Blagor jim, kteri prebivajo v Tvoji hiši, o Gospod! Vekomaj in vekomaj Te bodo hvalili. Blagor človeku, kteri ima pomoč od Tebe! V svojem sercu si napravlja stopnice po dolini solz v kraj, ki si ga je odločil. Ker postavodajavec daje blagodar. Hodijo od čednosti do čednosti. Vidi Se Bog bogov na Sionu. Gospod, Bog vojskinih trum , usliši mojo molitev! poslušaj Bog Jakopov! Ozri Se Bog, naš varh, in poglej na obličje Svojega Maziljenega! Ker bolji je en dan v Tvojih lo¬ pah kakor tavžent. Raj sem naj manjši v hiši Svojega Boga, kakor da bi stanoval v šotorih grešnikov. Kajti usmiljenje in resnico ljubi Bog. Gospod bo milost in slavo dal. 13 Dobrot ne bo kratil njim, ki žive nedolžno. Gospod vojskinih trum! blagor mu, kdor v Te zaupa. čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu; kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in na vse večne čase. Amen w . 5. Za odpuščanje grehov in ne- časti, s kterimi Se Jezus v presv. Reš- njem Telesu žali, moli 50. psalm: „Usmili Se me, o Bog! po Svoji veliki milosti, in po obilnosti Svojega usmiljenja izbriši mojo hudobijo! Operi me če dalje bolj moje krivice, in očisti me moje pregrehe! Kajti svojo hudobijo spoznam, in moj greh je vedno pred menoj. Tebi samemu sem grešil, in vpričo Tebe sem hudo storil, da si opravičen v Svojih besedah, in premagaš, ko si sojen. Glej namreč, v hudobiji sem spočet, in v grehih me je spočela moja mati. Glej, saj resnico ljubiš; neznane skrivnosti Svoje modrosti si mi razodel. Pokropi me s hisopom, in očiščen bom; operi me, in bolj bom bel kakor sneg. 14 Daj mi veselo in prijetno besedo slišati, in poterte kosti bodo od veselja poskakovale, Oberni Svoj obraz od mojih grehov, in zbriši vse moje hudobije. čisto serce vstvari v meni, o Bog! in ponovi v mojem oserčji pravega duha. Ne zaverzi me spred Svojega obličja, in Svojega svetega duha mi nikar ne vzemi. Daj mi spet veselje Svojega zve¬ ličanja, in z gospodovavnim duhom me poterdi. Krivične bom učil Tvoja pota, in hudobni se bodo k Tebi spreobernili. Reši me dolgov kervi, o Bog, Bog mojega zveličanja! in moj jezik bo z veseljem hvalil Tvojo pravico. Gospod! odpri moje ustnice, in moja usta bodo oznanovala Tvojo hvalo. Ako bi bil daritev hotel, se ve da bi Ti jo bil dal. Nad žgavnimi darovi nimaš dopadajenja. Dar Bogu je prežaljen duh. Po- tertega in ponižanega serca, o Bog! ne boš zaničeval. 15 Stori milost, o Gospod! po Svoji dobri volji Sionu, da se zidajo zidovi v Jeruzalemu. Tedaj boš sprejemal daritev pra¬ vice, darove in žgavne daritve; tedaj bodo v pokladali na Tvoj oltar teleta. Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu; kakor je bila v začetku, naj bo zdaj in na vse večne čase. Amen“. 6. Premišljuj, kako naš Zveličar v skrivnosti sv. Rešnjega Telesa ne¬ beškega Očeta moli, — kako Se Mu za nam dodeljene dobrote zahvaljuje, — kako Se Mu v zadostenje za naše pregrehe ponuja; — kako Mu naše potrebe raz¬ klada, ter novih gnad prosi. — Združi se z Njim, in ravno te serčne misli k Bogu pošiljaj. 7 . Ženi si k sercu čednosti, ki se nad tvojim nebeškim Zveličarjem v tem prešv. Zakramentu svetijo: Njegovo za¬ tajevanje, Njegovo ljubezen, Njegovo gorečnost za zveličanje ljudi in za čast Njegovega Očeta. — Tudi ti hre¬ peni po teh čednostih, in delaj terdne sklepe, se zdaj te, zdaj te poprijeti, 16 ter jih po Marijinih priprošnjah Bogu daruj. 8. Nekoliko časa tiho in mirno v mislih postoj, in poslušaj, kaj Jezus k tvojemu sercu govori, tedaj se sv. Duhu daj vsega preveti. 9. Vadi se v duhovnem obhajilu, rekoč: „Moj ljubi Jezus! verujem, da si pričujoč v presvetem Zakramentu. Ljubim Te čez vse; želim, Te v svoje serce sprejeti. Ker Te pa zdaj v presv. Zakra¬ mentu ne morem prejeti, pa saj duhovno v moje serce pridi i Objamem Te, zedinim se s Teboj, kakor da bi bil že v mojem sercu! Nikar ne pripusti, da se kdaj od Tebe ločim!“ 10. Goreče moli za rast ali raz¬ širjenje bratovščine, za vse njene ude in dobrotnike, ter jih priporočuj Materi Božji z molitvijo sv. Bernarda: „Spomni Se, o premila Devica Marija! da se še nikoli ni slišalo, da bi bil kdo, ki se je k Tebi zatekal, Tvoji priprošnji se priporočal, in Tebe pomoči prosil, kterikratod Tebe zapuščen. 17 S tem zaupanjem napolnjen pribežim k Tebi, o devic Devica in Mati Jezusa Kristusa! K Tebi pridem, k Tebi hitim, in kakor grešnik zdihovaje in trepetaje pred Teboj stojim. O Ti Kraljica zem¬ lje in Mati večne Besede! ne zaverzi moje prošnje, ampak poslušaj me do¬ brotljivo, in usliši me reveža, kteri iz te doline solz pri Tebi pomoči iščem. Pomagaj mi v potrebah zdaj in vselej, posebno o smertni uri, o dobrotljiva, o milostljiva, o sladka Devica Marija! Amen“. 11. Gospodu potrebe Njegove cerk¬ ve in svoje domovine serčno priporočaj, ravno tako tudi spreobernjenje grešni¬ kov. Tudi ubozih duš v vicah ne žabi, in moli zanje in zlasti za rajnke ude in dobrotnike bratovščine 129. psalm: „Iz globočine vpijem k Tebi, o Gospod! Gospod! usliši moj glas! Naj po¬ slušajo Tvoja ušesa glas moje prošnje. Gospod! ako boš na pregrehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod! 18 Toda pri Tebi je sprava, in za¬ voljo Tvoje postave čakam Tebe, o Gospod! Moja duša čaka Njegove besede, moja duša v Gospoda upa. Od jutranje straže do no’či naj Izrael v Gospoda upa! Kajti pri Gospodu je usmiljenje, in pri Njem obilno odrešenje. In On bo rešil Izrael vseli njego¬ vih hudobij. O Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti l u 12. Preden svojo molitvino uro skleneš, prosi Gospoda odpuščenja pre- greškov, ki si jih ravno pri ti molitvi storil. Zahvaljuj se Mu za Njegove do¬ brote, in obudi serčne želje kmalu spet Jezusa obiskati v presv. Zakramentu. 13. Komur ni dano, samemu pre¬ mišljevati po zgornem napeljevanji, ta naj seposluži bukev sv. Alfonza Ligorija, ki se imenujejo: ^Obiskovanje sv. Reš- njega Telesa“. Kdor pa ne zna brati, ta naj moli naslednji roženkranc sv. Rešnjega Telesa: 19 I. Jezus, kteri v sv. Rešujem Telesu naše duše razveseljuje. II. Jezus, kteri v sv. Rešnjem Telesu naše duše nasituje. III. Jezus, kteri v sv. Rešnjem Telesu naše duše tolaži. IV. Jezus, kteri v sv. Rešnjem Telesu naše duše peklenskega ognja varuje. V. Jezus, kteri v sv. Rešnjem Telesu naše duše v nebeško kraljestvo vodi. vi. Odpustki bratovščine. Odpustki od začetka podeljeni. 1. Popolnoma odpustki, če po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu v papežev namen moliš: kterikoli dan ti¬ stega mesca, kterega se v bratovščino zapišeš; v praznik presvetega Rešnjega Telesa, ali kakšen dan v Njegovi osmini; vsaki pervi četertek v vsakem mescu; vsak mesec en dan, kterega si sam izvoliš. 2 . Popolnoma odpustki ob sme rt ni uri tistemu, kteri s pravim 30 kesanjem sladko ime Jezus saj v sercu zakliče, ako Ga ne bi mogel izgovoriti. 3. Popolnoma odpustki, če se spoveš in obhajaš, in v kakoršni koli cerkvi presv. Rešnje Telo obiščeš, in če v papežev namen moliš, in sicer naslednje dni: v praznik čistega spo¬ četja, rojstva, oznanjenja, očiščevanja in vnebovzetja Marije; na vseh Svetni¬ kov in vernih duš dan; v praznik sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla, sv. Janeza kerstnika in sv. Janeza aposteljna. 4. Odpustki 7 let in 7 krat 40 d n i po obiskanji presvetega Rešnjega Telesa ob vseh druzih praznikih Matere Božje in sv. Aposteljnov. Teh pod število 3 in 4 naznanje¬ nih odpustkov se morejo vdeležiti tudi bolni udje, kteri namest presv. Rešnje Telo obiskati, 5 „očenašev w , 5„češčena Mariji in 5 „čast bodi Bogu 4 * i. t. d. na čast presv. Rešnjega Telesa, in še 1 „očenaš 4 ‘, 1 „češčena si Marija 4 * in 1 „čast bodi Bogu 4 * i. t. d. v namen sv. Očeta molijo. 21 5. Odpustki 60 dni vsaki dan za vsako dobro delo. 6. Odpustki rimskih postaj, ktere udje bratovščine zadobe, ako obiščejo sv. Rešnje Telo, in molijo pred Njim v namen sv. Očeta, in sicer: na Božični dan, veliki četertek, veliko¬ nočno nedeljo, na praznik vnebohoda Gospodovega po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu popolnoma odpustki; pepelnično sredo in četerto postno ne¬ deljo 15 let in 15 krat 40 dni; cvetno nedeljo 525 let in 525 krat 40 dni; — vsaki dan v štiridesetdnevnem postu 10 let; — veliki petek in veliko saboto 30 let in 30 krat 40 dni; — vsaki dan v velikonočni osmini 30 let in 30 k r a t 40 dni, in ravno to¬ liko binkoštni praznik in vsaki dan v njegovi osmini; — tretjo nedeljo v ad¬ ventu 15 let in 15 krat 40 dni; — sveti večer pri polnočni in potlej zjutraj pri drugi (pastirski) maši vselej po 15 let in 15 k r a t 40 dni; — ob vseh treh dnevih, ki slede prazniku Bo¬ žičnemu, obrezovanja Gospodovega in 22 sv. treh Kraljev, enako v nedeljo septva- gezimo in kvinkvagezimo po 30 let in 30krat 40 dni; — vse kvaterne dni po 10 let in 10 krat 40 dni; — praznik sv. Marka in prošnje dni v križevem tednu po 3 leta in 3 krat 40 d n i. 7. Duhovni ud je prošen, vsako leto eno sv. mašo brati, neduhovni naj pa dve sv. Obhajili za duše vmerlih udov Bogu daruje. Z vsako tako mašo in z vsakim obhajilom so sklenjeni p o- polnoma odpustki, ki se morejo oberniti dušam v vicah. Kdor brez vzroka zaporedoma dva mesca uro molitve zanemari, ta nima — po razspisu Pija VII. do perve bratovščine v Rimu — nobenega deleža pri odpustkih, dokler spet svojih bra¬ tovskih ur v redu ne opravlja. Odpustki I. 1860 podeljeni. Popolnoma odpustki, če po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu me¬ sca aprila obhajaš devetdnevnico v 33 zadostovanje zavolj nečasti, ki se gode sv. Rešnjemu Telesu. Odpustki 1. 1862 podeljeni. Popolnoma odpustki po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu: vsaki pervi petek v mescu v čast presv. serca Jezusovega; — v dan, ko opravlja ud svojo molitveno uro; — praznik sv. Julijane, 5. aprila; — praznik sv. Stanis¬ lava Kostka, ker se je ta dan bratov¬ ščina združila z glavno bratovščino za ponočno češčenje v Rimu, 13. novem¬ bra 1849; — praznik najsv. serca Je¬ zusovega; — obletnico prebodenja presv. hostij, 4. aprila; — praznik prečud¬ nega Zakramenta 4 *, to je v nedeljo po 13. juliju; — praznik sv. Terezije, 15. oktobra, ker je zavetnica notranjega življenja v vstavu vednega češčenja; — praznik sv. Frančiška Ksav., 3. de¬ cembra, ker je zavetnik djanskega živ¬ ljenja v tem vstavu. Odpustki 7 let in 7 krat 40 dni: za mesečno molitveno uro, za na- NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 34 zočnost pri sv. maši in pri pridigi ob dnevu mesečnega shoda bratovščine. Odpustki 300 d ni: za nazoč- nost pri večernem sv. blagoslovu v cerkvah; za vdeležitev pri odsekovih shodih. Odpustki I. 1863 podeljeni. Popolnoma odpustki enkrat v mescu po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu, če se vsak teden 6 ur dela za revne cerkve, in ako se to delo z molitvijo Bogu daruje. Odpustki 300 dni, kadarkoli se pol ure na omenjeni namen dela. Opomba. Vsi ti odpustki se ober- nejo lahko v korist vernih duš v vicah. ^^=El =^== C3 Založila bratovšc. presv. Rešn. Telesa. 8 ssiaoa