ŠTAJERSKI GOSPODAR
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Draul, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.: einschl. 9 Rpf Postgebuhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 550:
20
55030
Nr. 23 - IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 10. Juni 1944
Einzelpreis 10 Rpf
žaceieh invazije na zapadli
Napad na francosko obalo - Moment iznenadenja se je izjalovil - Padalske enote uničene Težki artilerijski boji s sovražnim brodovjem - Napad med mestoma Cherbourg in Le Havre
Deutsches Nachrichtenbüro je izdal dne 6. junija sledečo vest:
le dolgo pričakovani napad Angležev in Severoamerikancev proti severofrancoski obali se je pričel v zadnji noči. Par minut po polnoči je spusta sovražnik ob istočasnem silnem bombardiranju v področju zaliva reke Seine močne odrede iz zraka na tla. Kmalu nato so se prerivali ob kritju težkih in lahkih vojnih ladij številni čolni za izkrcavanje proti drugim odsekom obale.
Obramba ni bila na nobenem mestu iznenadena. Pričela je takoj energično z bojem. Padalske čete so bile prijete deloma že pri prihodu na zemljo. Sovražne ladje se je učinkovito obstreljevalo že na visokem morju.
Številne padalske edinice so bile razbite ali ujete, v kolikor jih niso raztrgale mine. Kljub srditim neprestanim letalskim napadom in težkemu obstreljevanju s strani sovražne ladijske artilerije so posegli topovi Atlantskega branika takoj v boj. Dosegli so zadetke na sovražnih bojnih ladjah in na čolnih za izkrcavanje, ki so se obdajali z umetno meglo. Boj z invazijskimi četami je v polnem teku.
bo, so angleški letalci metali vzhodno od reka Orne lutke v velikosti človeka, napolnjene z razstrelivom. Ta manever so pa Nemci pravočasno spoznali. Nad bojnim pasom so se neprestano gibala sovražna letalska brodovja in so bombardirala obrambne utrdbe ter železniška in cestna križišča v področju med mestoma Le Havre in Cherbourg. Istotako brez presledka pa so grmele salve baterij našega Atlantskega branika in topovi naših vpostavljenih divizij. Ze takoj ob pričetku napada je bilo očitno, da so Angleži in Ame-rikanci koncentrirali svoj glavni sunek predvsem v smer proti področju mest Caen, Ca-rentan in Cherbourg. Pod zaščito množin-skega bombardiranja iz zraka in ob težkem ognju ladijske artilerije je dovajal sovražnik izkrcanim četam med zalivom reke Orne in
biiro sledSe noroAl ® ^ ?..Nachrichten-	Sovražna ladijska artilerija je odgovarjala Vire ter ob vzhodnem robu Norman kega po -
P ° myaZ1J11 na zapadu:	z ognjem m Je obstreljevala obrambne utrdbe otoka tekoče svoje rezerve in na nekaterih
ÄLwrf? ga naP°rl0Vah Z vectefn"	z razstrelilnimi granatami in z granatami za mestih tudi tanke. Tu je prišlo pa tudi do
skim bombardiranjem utrdb in prometnih	povzročanje dima in megle. Granate in ne-, nemških protiudarcev
Kmnh, ™ nofnnJ^ urah dne 6 -junija,	prestano nad bunkarji padajoče bombe so Na obeh straneh Čherbourga so bile so-
Kmalu po polnoči so opazili pri mestih Trou-	bile brez učinka. vražne padalske čete že razbite nreden so s«
vme, Caen m ob severovzhodni obali norman-	Medtem se je nadaljeval boj s padalskimi zamogle fo^
ezl^i l ^anC1JeT ST1™ Padal(iV,n ^upinami, ki so prispele na tla v področju gube &je imel sovralnik predvsem vpodročju Ist0casn0	sledlh paena- obe"em ,?a tudi z ameriškimi odredi Caena, kjer so Angleži vpostavili mnogo na-
srditi letalski napadi na najvažnejša prista- ki so se izkrcali pri Carentanu. Ze v prvih skočnih čolnov. Tu so poskušali premagati
Drav teko of t?,HfvC nXbTrV^	^ S,°	Čete ujeIe Številne 80 3trmino obale s Posebnimi lestvamTpotom
ELVraZnG e" Da bl Zm0Ül1 nemŠk° 0bram" 'Pred0balnih	-P—ga ognja so bili.
takoj začela obstreljevati sovražne	padalce
ter je v protisunkih razbila tekoče	ojačene
padalske čete. Druge skupine so bile	uničene vsled eksplozij min.
Med temi boji, ki so se odigravali ob velikih izgubah za sovražnika, so se prerivali številni čolni za izkrcavanje čet proti obali med izlivoma rek Orne in Vire. Čim se je zdanilo, je opazila obramba močno sovražno brodovje v vodah zapadno od mesta Le Havre. Vozila za izkrcavanje vseh velikosti so se zbirala v notranjosti zaliva reke Seine. Na obeh krilih so jih ščitile bojne ladje, kri-žarke in rušilske edinice. Nemške torpedov-ke so se spustile takoj v boj. Ko so se približale, je pričela na sovražni strani umetna zameglitev. Sovražnemu brodovju so pomagali letalci, ki so metali debelo meglo iz zraka. Kljub temu so izstrelile naše torpe-dovke svoje torpede in vso svojo artilerijsko munieijo sredi v gosto zbrano brodovje ter so dosegle težke zadetke. Nato so se nemške torpedovke vrnile, da bi obnovile svojo ni uničijo, v celoti. Na drugi strani seinskega zaliva so prisilili nemški vedetni čolni sovražne edinice učinkovito k boju. V zapornem
Ognju obalnih baterij se je potopilo več so-	Sturmgeschütze am Atlantikwall
vražnih vozil, med drugim tudi neka večja	er ua fabrikneuer Sturmgeschütze ist aus der Heimat eingetroffen und wird auf ei.'
Vojna ladja.	nem kleinen Bahnhof entladen
PK.-Kriegsber. Hehle (Atl — Sch).

uničeni številni čolni. Sovražnik je zamogel le ob velikih izgubah spraviti na suho del svojih tankov. Nemške čete so tu v proti-sunku na ozkem prostoru uničile do poldneva 35 sovražnih tankov.
V celokupnem obalnem odseku med mestoma Cherbourg in Le Havre so boji v polnem teku. Nadaljnje delne operacije sovražnika so veljale obema kanalskima otokoma Jersey in Guernesey.
Tekom predpoldneva so se približevala nova močna pomorska brodovja tudi obali med mestoma Calais in Diinkirchen. Velika bitka ob severofrancoski obali se je pričela.
Nemške čete so bile povsod pripravljene. •
Istega dne — t. j. 6. junija — je bilo izdano v Berlinu po agenciji DNB sledeče poročilo :
Ob severofrancoski obali še trajajo težki bvji z izkrcanimi angleškimi in ameriškimi četami. Sovražne edinice, ki so se izkrcale na Normanskem polotoku vse do Carentana, so imele najtežje izgube. Nemške čete so v zelo težkih bojih zavrnile sovražne odrede, ki so se izkrcali iz zraka in z morja med Caren-tanom in Bajeuxom. V področju zaliva reke Orne so bile anglo-ameriške čete zaenkrat zapahnjene. Pod zaščito svoje težke ladijske artilerije dovaja sovražnik tU nove rezerve. V področju južno od mesta Le Havre so bili uničeni močni deli sovražnih padalskih čet. Brez dvoma je pričakovati novih anglo-ame-riških podvigov, ki jih pa trenutno še ni mogoče razbrati. Izgube invazijskih čet rastejo z vsako uro. Boji so izredno težki, ker se izkrcane angleške in ameriške čete silno žilavo branijo, da bi ohranile že dosežene pozicije.
Priprovlfcni no boj!
Reichspressechef dr. Dietrich o pričetku invazije
Na vprašanje angencije Deutsches Nachrichtenbüro je izjavil Reichspressechef dr. Dietrich v torek zjutraj sledeče: »Danes zjutraj so se podali naši nasprotniki na za-padu na povelje Moskve v svoj krvavi ples, katerega so se tako dolgo bali. Že tolikokrat napovedani napad zapadnih pomagačev bolj-ševikov na svobodo Evrope se je pričel. Pripravili jim bomo vroč sprejem. Nemčija se zaveda pomena ure. Borila se bo z vso silo in strastno odločnostjo, da bi obvarovala Evropo, njeno kulturo in življenje njenih narodov pred barbarstvom.«
Komunike generala
Eisenhowerfa
Kakor poročajo preko Stockholma, je ameriški general Eisenhower izdal v torek sledeči komunike:
»Pod poveljstvom generala Eisenhowerja eo pričele v torek pomorske sile s pomočjo močnih letalskih sil z izkrcanjem zavezniških armad ob severni obali Francije.«
Sovražna smola
v zalivu reke Seine
Kakor poroča DNB iz Berlina, so imele sovražne invazijske čete posebno smolo v zalivu reke Seine. Tu sta padla z neba dva ba- < taljona padalcev, in sicer Angležev in Kanadčanov. En del se je zaletel in je padel naravnost v roke nemških čet. Posamezne brezmotorne vlačilce so Nemci takoj premagali. V tem področju so bili prvi sovražni vojaki ujeti pred postojanko nemške divizije. Bili so sami mladi fantje, ki se jim nagli konec njihovega podviga prav nič ni dopadel. »To je začetek in konec našega pohoda proti Berlinu«, je dejal eden izmed teh vojakov. Oba bataljona, ki sta se izkrcala v območju te divizije, sta bila večjim delom razbita. 100 mož je romalo v ujetništvo.
Churchill v Spodnji zbormri
Kakor je sporočila 6. junija agencija Reuter preko Ženeve, je govoril Churchill v torek v Spodnji zbornici o invaziji. Churchill je sporočil parlamentu, da se je v noči na torek in v ranih urah torka pričela invazija na evropskem kontinentu. Churchill je nadalje dejal, da se bo bitka glele obsega in jakosti stopnjevala, in sicer zw več tednov.
„NemCiia Hrani ob
francoski obali E*rooo"
Iz poročil, ki jih je dobil DNB iz Pariza, je razvidno, da stoji ves francoski tisk v znamenju invazije. Francoski tisk objavlja tudi vse posameznosti operacij. 'Listi prinašajo opis bojev na prvih straneh, povdarjajoč pomen operacij in prve obrambne uspehe. Zemljevidi prikazujejo čitateljem bojišče. Listi povdarjajo, da je Francija zopet bojišče. Obenem prinašajo listi pozive maršala Petaina in ministrskega predsednika Lavala. Oba pozivata narod k miru in treznosti. Tako so zaokrožili v francoskem tisku sliko epohalnega dogodka. Listi komentirajo invazijo v tem smislu, da so se morali Anglo-Amerikanci na pritisk Moskve podati v svojo pustolovščino. Sedaj so se znašli v težkih bojih, polnih izgub, ki jih je nemško vodstvo pripravilo v vseh posameznostih. Nemška vojska — tako pravijo francoski listi — brani ob francoski obali Reich in Evropo. V vseh listih se izraža zaupanje v udarno silo nemške vojske tudi z ozirom na nadaljnja izkrcavanja na drugih obalnih pasovih.
Weltbild Gliese
Der Westwall Europas
O r u c k und Verlag Marburget Verlags und Druckerei-Ges mbH- Verlagsleitung Egon Baumgartner Haupt Schriftleiter Friedrich Golnb: allé in MarhurgtDrau Badgasse 6
Zui Zeit tüi Anzeigen die Preisliste Ni » vom 10 April IS43 gültig Ausfall 4eT Lieferung des Blatte? bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch aut Rückzahlung
Bundesfufirer Fran z Steindl:
K položaju
Našemu pojmovanju bi6tva resničneqa nacional-6ocialietičneqa vodstva odqovaria ako od časa do časa — ob odločilnih obratih naše borbe in v kolikor to dovoljujejo vidiki- politične in vojaške tainosti — našemu vodstvu podrejenim sonarod-njakom naslikamo realno 6liko položaja
Ze povsem instinktivno čuti vsaK izmed nas, da se bo v prihodnjih dneh in tednih — po štirih letih trdih in žrtev polnih bojev polnih zmag in seveda ne brez protiudarcev koccuo pa ponosne drže našeqa naroda na fron.i in v domovini — vojno doqajanje obrnilo v smeri svojeqa viška in s tem svoje odločitve Nasprotniki «o spoznali, da je možna borba proti Nemčiji samo v Evropi. Zavojevanje naše kontinentalne trdnjave je radi tega fundamentami predpoqoj za vojaški in politični obstanek sovražne koalicije, kateri je možno priznati vse druqo, 6imo ne pre-dikat »harmonična«. Invazija — kot men uvod, je 6matrati ojačen letalski teror nad Reichcm in nad zasedenim zapadnim ozemltem, m- tudi ofenzivo v Italiji — bi bila za nasprotnike jasna konsekvenca v njih prisiljenem položaju. V odločilnih dneh bo 60vra?n k morebiti poskusi z istočasnim udarcem iz vzhoda, zapada. juqa n iz zraka povzročiti odločitev Invazija bi bila ?a vse vojskujoče se 6iae kriza vojne, za na« pa tudi, če smo trdi. močni, verni in hrabri, največja šansa za zmaqo. Nacionalsocialistična Nemčija in njeni zavezniki na fronti in v domovini, zbrani zvesto okroq Fuhrer-js pričakujejo 'iro odločitve in jo bodo zmagovito prestali
Spodnještajerski ljudje po usodi povezani neločljivo z Reich-om, se podrejujejo trdim zakonom vojne in prenašajo 6voje žrtve v zavesti, da bo nekoč zmaga Nemčije tudi njih zmaga n da bo mir Nemčije predpogoj ze obnovo sre-o in socialno blagostanje Spodnje Štajerske. Ob meji Reich-a in kot trdni branik m jugovzhodu, mora Spodnja Štajerska že več le' prenašati dodatno vsled vojne nastale obremenitve m žrtve delovanja banditov. Med nami pač ni nikogar, ki bi smatral to dejovanje tolovajev kot lokalno spodnještajersko zadevo, bandite pa kot »reakcijo zatiraneqa naroda proti svojim okupatorjem« ali pa kot protest proti napačnim ukrepom vodstva. Banditstvo naših dni je — bodisi v Srbiji, na Hrvatskem, na vzhodu, v zasedenih področjih zapada ali v naši ožji domovini — polavna oblika boliševiške borbe, je to podaljšana roka Rdeče voi6ke, obenem pa akcija formalno razpuščene, dejansko pa v polnem teku se nahajajoče organizacije komunistične internacionale. Boljševizem je mojster kamuflaže in zavajanja v zmoto Celih 25 let je bilo brezbožništvo vrhovno nače.o Sovjetske Unije. Umorili so na stotisoče duhovnikov. Cerkve so spremenili v konjske hleve, garaže in lavne hiše Vse to pa Stalina ni motilo leta 1943 iz političnih razlogov postaviti ruskega patrijarha, ki je moral po niegovem na!oqu sestaviti pastirski list, v katerem je pozva, krščanstvo vsega sveta v boj proti »brezbožriku Hitler-ju« in za »zaščitnika vere. Stalina«
Z originalnimi tolovajskimi pove i smo javnosti doprinesli dokaz, ki qa zamoremo tisočero-krat podkrepiti, da stoji za takozvano OF boljševizem v vsej svoji nagoti Govorijo o slovenski, srbski, hrvatski, francoski itd »osvobodilni fronti«, mislijo pa pri tem izključno na interese Moskve Stalin in njegov qlavni aqent na Ba.kanu, Tito. sta brez nadaljnjeqa pripravijera, spremeniti njive, travnike in gozdove evropskega jugovzhoda v puščave, mesta in vasi pa v razvalme ;n kupe človeških trupel, ako bi bile to v korist boljševizmu. Povelje štaba 14 divizije, ki smo qa obelodanili v tisku, v letakih in lepakih pr.ki-zuje pravi obraz boljševizma. To niso nikaki borci za svobode, temveč — kar je jasne razvidno :z načina njihovega bojevanja in njihovih poslo-davrev — roparji, morilci in požiqalci Rušenje je element njihovega življenja Frontna črta naših dni ni ljudska, temveč politično-svetovno-nazorna, je vprašanje značaja in mišljenja Kdor se priznava k 6vojemu narodu in k svoji domovini, kdor vidi v svobodi, rodbini, veri in človeran-stvu najvišje življenjsko načelo, mora sovražiti boljševizem. Kdor pa sovraž' boljševizem mora videti v Nemčiji edineqa qaranta zmaoe in nosilca meča Evrope v boju proti azi'di6lcemu oqro-
Tedna mostišč razbitih
Padalski odredi po kratkih bojih večinoma razbiti
Učinkovito obstreljevanje sovražnih boinih ladii rala naših četvProti številčni in materijaini
ai	1 .	.	in..	1 premoči sovražnika. V tem prostoru je bil
Anglo-ameriski velenapad zapadno od Rima
letala so ponoči bombardirala mesto Aprilia ter sovražne kolone in baterije z dobrim učinkom.
2. junij: V težkih bojih, ki so se stopnjevali glede srditosti zlasti v prostoru Velletri Valmontone, se je izkazala zlasti bojna mo-
Der Kampfraum um Rom aus der Vogelschau
Wehbild-Gliese
sovražnik včeraj zaustavljen kljub največji vpostavi tankov, letalstva itd. Na severnem obronku Lepinskih planin so se umaknile naše čete potem, ko so odbile številne sovražne napade, na severno obalo reke Sacco. V področju Sore so bili vsi sovražni napadi na naše nove postojanke odbiti.
3. junij: Za Albanske planine so se tudi včeraj odigravali srditi boji. Pri Lanuviu so bili odbiti vsi sovražni napadi. Na jugovzhodnih obronkih Albanskih planin in na obeh straneh Vie Casiline je sovražnik ves dan napadal s premočjo. Naše čete, ki so dajale srdit odpor, so zaustavile sovražne napadalne konice zvečer pri mestu Rocca di Papa in južno od mesta Palestrina-Cave. Ameriški bombniški odredi so včeraj napadli več mest na Madžarskem in v Romuniji. Nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad Rei-chom je bilo zbitih 33 sovražnih letal, med njimi 20 štirimotornih bombnikov.
«....»..„,,	,	4. junij: Sovražnik je včeraj nadaljeval
7. junija je sporočilo nemško vrhovno po- lovanje v zraku. Nad področjem izkrcavanja svoje poskuse prodora severno od Albanskih veljstvo v zvezi z invazijo sledeče:	je bilo včeraj po dosedanjih vesteh zbitih 104 planin. V težkih bojih se je sovražniku po-
Močne pomorske sile so ves dan podpirale S0VJaznil? letal- 7 Italiji je zbral sovražnik -srečilo stisniti našo fronto v prostor 10 kilo-sovražno izkrcavanje ob severni obali Nor- mocne sile ter je prešel zapadno od Rima metrov vzhodno od Rima. Hrabri branilci mandije med mestoma Le Havre in Cher- fopet k velenapadu. S premočjo pehote in tan- gore Monte Cavo so se v boju s premočjo, bourg. Številni sovražni padalski odredi, ki k°v mu je usPel° P° srdltl borbi vdreti na k0 so sestrelili zadnji naboj, na povelje umak-so se spustili za hrbtom naših obalnih utrdb, .obeb straneh obalne ceste v naše postojan- nili na nove točke. Zapadno od Albanskega naj bi to izkrcavanje olajšali, obenem pa pre- , f: ^udl severno od Rlma Je usPel sovražniku gorovja so se umaknile naše čete na Tiber. prečili dovajanje nemških rezerv. Ti odredi kyub -¡unaskemu odporu naših čet globlji Pri Cagarolu in Palestrini so naše čete one-so bili večinoma po kratki, trdi borbi raz- vdo£\ Tu se odlSrava3° tezkl boj'1- Vzhodno mogočile v žilavem boju razširjenje sovraž-biti. Že preje, pri padanju, jim je naša flak- °d Rlma.so se odigravali ves dan srditi, toda nega vdora proti severovzhodu. Tudi na obeh artilerija prizadela težke izgube. S pomorske brezuspesm napadi sovražnika proti našim straneh Cave in južno od Paliana so se iz-strani sem je uspelo sovražniku stopiti na Postojankam pri in zapadno od Tivolija. jalovili sovražni napadi v težkih obrambnih več mestih na celino. Večina njegovih mo- Meseca maja je bil boj s komunističnimi bojih.
stišč je bila v protinapadih uničena. Številni tolovaji na Balkanu posebno uspešen. So- 5. junij: Kljub predlogu nemškega vod-čolni za izkrcavanje leže zgoreti ob obali. Na	0® imel najtežje krvave izgube. Poleg stva, da se mesta Rim radi ohranitve kul-
obeh straneh izliva reke Orne in severno od , 2J0 mrtvih -le nastel 8700 ujetnikov. Za- turnih vrednot ne bi vključilo v operacije, so Carentana so se vneli srditi boji z jačjim na- p!en;|en(? ozlroma uničeno je bilo mnogo to- ameriški oklopniški odredi vdrli 4. junija opol-sprotnikom, kateremu je doslej še uspelo, pov' peh.°tnega orožja, mumeije, oskrbe itd. dan v notranje mesto, da bi se polastili "Ti-držati ta mostišča, čeprav s težkimi izgubami. Amfrlskl bombniški odredi so bombardirali berskih mostov. Prišlo je do srditih pouličnih V ranih jutranjih urah 6. junija so napadle n.a Jugovzhodu vec mest, zlasti Ploesti, Kron- bojev, ki so trajali še zvečer. Severovzhodno nemške torpedovke v zalivu reke Seine so- staat, Turnu Severin in Belgrad. 21 sovraž- 0d mesta so se razvili srditi boji z močnimi vražno brodovje vojnih ladij z dobrim učin- nl, leta.' med npml 13 štirimotornih bomb- sovražnimi napadalnimi skupinami Jugo-kom. Ta odred bojnih ladij je varoval skupno n . ' J? bl,10 zbltlh na tla- Posamezna so- vzhodno od Cave. južno od Guarcina in se-s križarkami in rušilci brodovje za izkrcava- T^11^ .letala so zmetala nekaj bomb na verno od Sore so naše čete odbile vse so-nje. Lahke nemške pomorske sile so prodrle Mannheim-	vražne napade.
v noči na 7. junij zapadno od mesta Le Havre Operacije proti Anglo-Amerikancem so v 6. junij: V pretekli noči je pričel sovražnik proti odredu angleških rušilcev ter ga zadele preteklem tednu med drugim potekale tako- s svojim že dolgo pripravljenim in z naše s torpedi. Eden izmed rušileev je obležal v le:	strani pričakovanim napadom na zapadno Ev-
piamenih. Obalne baterije vojne mornarice so 1. junij: Sovražnik je tudi včeraj nadalje- ropo. Težkim letalskim napadom na naše v težkem artileriiskem dvoboju prizadele boj- val svoje velenapade predvsem proti našim utrdbe je sledilo izkrcavanje padalcev na več mm ladjam in rušilcem močne poškodbe. Več postojankam ob Albanskem gorovju in južno mestih severne francoske obale med mestoma sovražnih edinic se je potopilo vsled dejstva od mesta Frosinone. Zapadno od Velletrija so Le Havre in Cherbourg. Istočasno je sledilo min. Vreme je včeraj otežkočalo bojno de- bili odbiti vsi sovražni napadi, izvedeni z tudi izkrcanje iz morske strani. Na napade-
--- močno podporo tankov. Tu je bilo uničenih nih obalnih pasovih se odigravajo srditi boji.
zanju s strani stepe. Veiiki deli prebivalstva ev- 23 sovražnih tankov. Zapadno od Velletrija V Italiji je sovražnik zaman izvajal svoje ropskega juqovzhoda, zlasti Srbi, pa tudi Hrvatje se odigravajo težki boji s sovražnikom, ki je sunke proti varovalnim četam zapadno in se-in Slovenci so razumeli zahtevo dobe in so pod vdrl v naše postojanke. Pri mestu Frosinone verno od Rima. Vzhodno od mesta so se zru-neraskim vodstvom v svojih odredih nastopili v in zapadno od imenovanega mesta so se ves šili koncentrični napadi ves dan zapadno od
tolP,am ^morilcem njihove dan razbijali močni sovražni napadi. Nemška Tivolija v srditih bojih,
domovine. Spodniestaierska VVehrmannschaft je	J dejanski protest Štajercev proti diktaturi boljševizma, to je jasno, s krvjo in žrtvami stokrat utrjeno priznanje k Reich-u.
Odločitev te vojne ne bo padla v boju proti človeški zverjadi v qozdovih in soteskah naše domovine. Reich mora imeti pripravljene svoje
divizije tam, kjer je pričakovati qiqantskih od- " preteklem tednu so potekale operacije	2. junij: Na vzhodni fronti so naše in ro-
locitev. Radi teqa se moramo zadovoljiti, četudi na vzhodu kakor sledi:	munske čete severno od Jassyja odbile več
bneren' ? raTloŽ" \ junil: Naše žete so nadaljevale svoj na-	sovjetskih protinapadov. Nemško in romun-
Z ! • Nasa dolžnost ,e da sa- pad pri Jassyju kljub žilavemu sovražnemu	sko letalstvo je prizadevalo sovražniku težke
S2^Xvar am"%Vnad"™ J°eZt0izro- ^pom V trdih bo^ih je bilo uničenih 37 so-	človeške in Menjalne izgube. Na ostali
«ilu naših prednikov, ki so čestokrat v istem po- T™2™*! tankov in 87 letal. Tudi v Karpatih	fronti ni bilo razun lokalnih bojev v Karpatih
ložaju stražili ob dvornem plotu Reich-a. Za na- m. pn B5 . yj.u se je vršilo uspesno operira-	nikakšnih pomembnejših operacij. V pretekli
mi pa stoji ta Reich — danes še sredi viharjev nJe nemških in madžarskih čet. Nemško le-	noči so močni nemški letalski odredi bombar-
in pod Oblačnim nebom — jutri pa v blesku zma- talstvo je z uspehom bombardiralo sovjetske	dirali železniški križišči Kazatin in Fastov
qe, slave in miru komunikacije in železniške vlake.	3. junij: Na vzhodni fronti so se boljševiki
0 bojih no vzhodni

O trosilo zdravilstvo
V Pragi »o v okviru uradnega zasedanja zdrav- nismo mogli. Temu gre zasluga, da ne umre več
nikov in zdravnic odredov Hitler-Jugend prire-	tako veliko umetno hranjenih otrok,
dili znanstvena predavanja, na katerih so govorili	Nadaljnji vzrok smrti dojenčkov je iskati v o svojem delu in iz svoje prakse znani zdravniki življenjski slabosti tistik otrok, ki so se prezgo-in raziskovalci otroškega ln mladinskega zdravil- daj porodili in se radi tega življenjska sposobnost
stva.
Ravnatelj univerzitetne otroške klinike v Kolnu, profesor dr. Kleinschmied, je izjavil o otroški konstituciji ali telesnem ustroju sledeče: „Zuna-
ni dovolj razvila. Če preprečimo prezgodnje porode — pogoji za to so podani —, potem znižamo umrljivost dojenčkov na nižino izpod 3%. Danes umre prav malo ljudi na fiziološki starostni bo-
nji izgled ni merilo. Navidezni slabiči so večkrat	lezni, ker je ne dočakajo, pač pa umirajo prej na
prav zmožni lepih storitev ln nedovzetni za bo-	starostnih boleznih. Te starostne bolezni pa zu-
lezni. Merodajna je možnost storitev, sloneča na	nanje sploh niso povezane s staranjem, saj imamo
mišicah, ki jih je možno in važno krepiti s pra-	dovolj starih ljudi, ki ne poznajo starostnih bo-
vilno nego in telesnimi vajami. Normalen otrok	lezni. Starostne bolezni in bolezni dojenčkov niso
zraste tudi pri nenormalnih razmerah dobro. Zdra-	medsebojno identično povezane, spadajo pa v
va otroška narava se uveljavi tudi v težkih voj-	enako kategorijo. Tu se odpirajo izgledi za sta-
nih časih. Po najnovejših kliničnih izkušnjah se	rostno patologijo ali raziskovanje bolezni tudi s
doseže tudi pri zdravljenju nervoznih otrok ali	prehranjevalne strani. S tem v zvezi je intere-
otroških živčnih bolezni nepričakovane uspehe. Za	santno, da se je nad 90 let stari Rockefeller po
take otroke je načelna naravna potreba, da imajo	nasvetu svojih zdravnikov v svoji visoki starosti
nad seboj kakšno avtoriteto. Članstvo v nacional-	prehranjeval večinoma z ženskim mlekom,
socialističnih odredih Jungvolk in Hitler-Jugend	Jedro otroškega zdravilstva je nauk o ohranitvi
lahko vpliva v tem pogledu prav dobro. Prenape-	življenjske sposobnosti in njenem dvigu. Otroško
tosti je seveda preprečiti, ker je vzgojiti iz otrok	zdravilstvo je kazalo in še kaže pot za dosego
osebnosti z zdravim samočutjem. V ostalem se	tega cilja.
živčno bolane otroke ne sme, smatrati kot manjvredne."
Ravnatelj berlinske univerzitetne otroške klinike, profesor dr. Bessau, je govoril o življenjski zmožnosti. Okrog leta 1900 je v Nemčiji umrlo letno do 400.000 dojenčkov. Danes znaša to šte-
Temeljna načela vzgoje telesa mladine je obdelal ravnatelj državnega zavoda za pobijanje umrljivosti dojenčkov in malih otrok v Berlinu, docent dr. Joppich. Naraščajoče zahteve šol in poklicev zahtevajo od mladine, tako je izvajal, izravnavo z zdravo telesno vzgojo ter temeljito vilo komaj kakih 66.000.~To števUo je"padlo"od Preiskavo storitvenih zmožnosti v mladih letih, nekdanjih 50% na 6%. Največ vzrokov smrti Ugotovljeno je pa že danes, da je storitvena zmož-dojenčkov leži v prehrani. Na maternih prsah nost m!adine viš3a. kakor se )e doslej mislilo. Prehranjeni otroci niso izpostavljeni obremenitvi tirane zahteve so ze P° naravi otežene in sicer svoje življenjske zmožnosti ln so radi tega v naj- z utrujenjem mišičevja, ki sili na ustavitev napo-večjih primerih obvarovani pred smrtjo. Naravna rov' ker bl drugače nevarnost škode pretila srcu,
ki je z delovanjem mišic ozko povezano.
Medtem ko je prej kakih 5% mladoletnih bilo
prehrana z maternim mlekom dviguje in redi življenjsko zmožnost otroka, umetna hrana pa vse to znižuje. Nemška znanost je izpopolnila sicer rano razvltlh ah "zg°daj "elih , 60% normalno tudi umetno prehrano dojenčkov in sicer v taki ln 45 % Pozno zrellh. ie sedai ze nekaj časa vidna meri, da si pred desetimi leti to niti predstavljati Pomaknltev in pospešitev rasti, "takozvana akcele-
_______ racija. Sedaj stoji kakih 20% zgodaj in kakih 60%
normalno razvitih, napram 20% pozno razvitim. To pa ne velja za podeželje. Akceleracija, kakor jo je razlagal ravnatelj otroških klinik nemške Karlove univerze v Pragi, profesor dr. Bennholdt-
trudili zaman, osvojiti v zadnjih dnevih izgubljeno ozemlje. Pri odbijanju njihovih na-
• , ., iii • v i v	ivmiuvc um vciac v riaui, uiuicaui ui. uciuuiviui-
padov je bila totalno uničena neka sovražna	rhomsen, je posledica preseljevanja podeželskega
skupina, sestojeea iz 23 tankov. Severozapad-	prebivalstva v mesta in pojavi mestnega civili-
no od Jassy-ja so vdrle nemške in romunske	ziranega načina življenja.
čete v trdih bojih v močno izgrajene sovražne	Da se pospešitev zrelostnega razvoja že nekako
postojanke ter so zavzele neko obvladajočo	ustavlja, je smatrati, da je dosežena prilagodlji-
višino. Močni letalski odredi so posegali učin-	vost. V ostalem so se okrog 18. leta starosti iz-
kovito v boje na zemlji ter tako podpirali	ravnale vse tri skupinske razlike. Ta razvojna
napad in obrambo. Zbitih je bilo 22 sovjet-	doba mora mladinskega zdravnika zanimati prav
skih letal.
4. junij: Nemško-romunake čete so zavrnile boljševike v prostora severozapadno od Jassy-ja s pomočjo letalstva, dalje nazaj ter so zavzele več višinskih postojank. Tu so se
posebno, ker je ravno tu motnost, da nastane škoda. V zvezi s pospešenim rastom in razvojem današnje mladine je bilo govora tudi že o pred-preložitvi poročne dobe. Res je, da lahko dobi 13-letna deklica, ki izgleda, kakor da bi štela že 17 let, zdravega otroka. Zunanja slika dekleta
izjalovili močni protinapadi boljševikov, pod-	nas Pa ne sme m°titi. 13-letna deklica je po duši,
prti s tanki in letalstvom. Uničenih je bilo	fačaju in 7°'!' še ,vedno 134let star otrok' s tem
25 tankov in 30 sovjetskih letal.	ienpa( dolgl,m "e,a za matGrmstvo'
, . .. „ , , , , . .	Profesor dr. Hofmeier. ravnatelj univerzitetne
. 5- JniuJ: vzhodni fronti so si nemške	otroške klinike v StraBburgu, je naglasil: „Prav
m romunske čete severozapadno od Jassy-ja	maio se pazi na možnost odločilnega vplivanja na
pridobile kljub žilavi sovražni obrambi in	kvarna nagnjenja v otroški dobi. O tem so važni
opetovanim protinapadom nadaljnjega. terena,	redni pregledi vse nemške mladine. Kako malega
V Finskem zalivu so potopili Nemci štiri sov-	,n neznatnega pomena je za odločanje zunanjost,
letske hitre čolne ter pri tem ujeli več mor-	""dimo na primer pri princu Eugenu, Friedrichu
liariev	Velikemu in Moltke-ju. Vsi so bili v svoji otroški
. ' .. . .	dobi slabiči po zunanjosti Njihovi poznejši živ-
b. junij: Beležiti je bilo nadaljnje prodira-	ljenjski uspehi in še mnogo drugih sličnih vzgle-
fije nemško-romunsldh čet ob podpori nem-	dov so nam dokaz, da je pozna dozoritev mlado-
ško-romunskega letalstva severozapadno od	letnega zmožna pozneje v življenju daleko nad-
Jassy-ja. Odbiti so bili opetovani protinapadi	povprečnih storitev. Ugotovitev možnosti o otroku,
boljševikov. V letalskih bojih je bilo uničenih	ki še ni dozorel, je možna le deloma, v mnogih
39 sovražnih letal. V področju Vitebska je	Pnmenh Pa sP!oh ne." bilo beležiti lokalno bojevanje.
7. junij: Včeraj je bilo v prostoru severo- _
zapadno od Jassy-ja beležiti zgolj čistilne
boje. Močni odredi letalstva so posegli v boje	H _ mesec fromlndi in bnlrlin
na zemlji ter povzročili boljševikom velike	rnesec Pom'«al m Poiella človeške in materijalne Izgube. Po noči je
TO IN ONO
nemško letalstvo bombardiralo železniški križišči Proskurov in Šmerinka, kjer so nastale velike eksplozije in obsežni požari. Uničenih je bilo mimo tega več kolodvorov in železniških prog.
Junij naj bi bil najlepši mesec leta Kakršni koli sta bila zima in pomlad, do junija je časa dovolj za izenačenje prevelikih razlik, kai velja še posebno glede vremena. V juniju dosaže cvetje in zelenje in vsa rast, kratkomalo vsa narava v svojem razvoju 6voj cilj; kar je preko tega meseca spada k izpopolnjevanju, k dozorevanju, k žetvi
HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
Za hrabro vedenje na fronti so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter Eduard Perko, Ortsgruppe Leitersberg, Kreds Marbug-Stadt; Kapitän dužbe Donaudampfschiffahrtsgesellschaft v vojni vpostavi Felix Wolfzettel, iz Ortsgruppe Pölt-schach, Kreis Marburg-Land, Soldat Alois Ko-dritsch iz Unterpöltschacha 50, Krei6 Marburg-Land; Gefreiter Anton Kowat6chetz iz Ortsgruppe Großsonntag, Kreis Pettau; Soldat Georg Weber, Gefreiter Leopold Lubei, Soldat Eduard Flor in Soldat Alois Lipoglau iz Ortsgruppe Hagau, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Heinz Vivat iz Ortsgruppe Marburg IV; Grenadier Othmar Aid iz Ortsgruppe Lembach, Kreis Marburg-Stadt.
in k pospravi. Ze v začetku tega meseca — vsaj na prehodu od pomladi na poletje — narava že v pomi meri razkazuje sadove truda, ki so ga položili v zemljo poljedelec, vrtnar, sadjar, vinogradnik, in 6ploh vsi. ki obdelujejo zemljo. Ob sončnem junijskem dnevu se človeku dozdeva, kakor da se vsa narava nahaja v največji tekmi prikazovanja in oplojanja življenja. To vidimo in 6lišimo tudi v kraljestvu živalstva. Celo vesolje, kar razliva izobilje energije in nepoznanih tajn življenja. V vživanju teh nebesnih darov, 6e dvigamo tja do kresa še navzgor
Junij naj bi bil najlepši, najidealnejši mesec t celem letu. In to pred v6em v vremenskem ozirn. Kakor nam znano, šteje (meteorološko) že začetek junija k začetku poletja. Torej tudi v naših krajih že pred kresom računamo z začetkom toplega poletja Zal, da se v novejši dobi baš junijsko vreme malone vsako leto — punta. Baš te dni pred desetimi leti, 60 se širom zemlje dogajale občutne vremenske katastrofe s padcem toplote tudi jjod ničlo, v splošnem pa tudi pri na« komaj nekaj stopinj nad ničlo. Dež in 6neg, poplave in zameti, kakor sredi zime. Tudi leta 1926., 1928., 1929., 1935. in 1939. so glede vremena v tem mesecu slabo zapisana. Tu sem spadajo tudi leta 6 silno škodljivim vplivom na prvo košnjo in pospravo sena. To pa so navadno krajevni vremenski vpiivi, kamor 6pada trdi pojav toče, ki jemlje celo v gotovih krajih le gotove črte in prehaja le v izjemno hudih kart3strofah do večjega obsega.
Zelo opasen je mesec junij tudi človeškemu zdravju — kakor je sicer v normalnih vremenskih razmerah še posebno junij dobrodošel našemu zdravju in prerojenju Opasen pa zamore biti zaradi hitrih vremenskih sprememb, kar velja zlasti glede toplote. Ne posedajmo na vlažna tia, če nam ni to neizogibne potrebno Le ob zanesljivo sončnih dne si že ta mesec lahko privoščimo kopelji na prostem v tekoči vodi. Sicer pa letošnji junij sam 6krbi, da nanj ne pozabimo.
P.
■miM^mJ*.^
Doppelposten am Atlantikwa'I
Dichter Nebel ist aufgekommen, der die Sicht stark beeinträchtigt. Die Posten passieren die Voretandsperre und dehnen ihren Wachtgang bis dicht an das Wasser au6. Prinz, der treue Begleiter der Posten, ist auch dabei.
PK.-Kriegsber. Hähle (Seh).
POLIIIČNE beležke
□	Angleška znnanja politika je boljševiška magnetska igla. Romunski list »Universui« ugotavlja v zvezi z zunanjepolitično debato v an-flleški Spodnji zbornici, da je ozračje, v katerem se nahaja angleška zunanja politika, zelo nasičeno. Angleška vlada nikakor ne more najti dokončne linije svoje zunanje politike. Angleška zunanja politika 6e suče stalno okrog sovjetskega magneta.
□	Nova vlada v Iraku. V Iraku je demisijoni-rala vlada, kateri je predsedoval Angležem slepo pokorni Nuri Said. Sedaj je bivši predsednik parlamenta Hamdija El Badžadži sestavil novo vlado. Zunanji minister je Arschad Omari, dosedanji župan Bagdada. Notranje ministrstvo je prevzel Mustafa Omari, vojno ministrstvo pa Taihsin A,i. Ostali člani vlade so ministri iz prejšnjih vlad.
D Značilna italijanska ugotovitev. Milanski list »Corrispondenza Republicana« opisuje grozodejstva, ki 6o jih zagrešili boljševiki v Španiji za časa meščanske vojne. List poziva Italijane, naj 66 dnevno spominjajo teh grozodejstev. Ako Evropa ne bo energično reagirala — tako zaključuje list svoja opazovanja — bo preteklost Španije naša bodočnost«.
□	Osebnost bolgarskega predsednika vlade. Nedavno imenovani novi ministrski predsednik bolgarske vlade, Ivan Bagrjanov se je rodil leta 1892. v Razgradu, v severnem delu Bolgarije.
Poklicno se je posvetil vojaški službi. Kot oficir je obiskoval vojno šolo v Sofiji, se udeležil balkanske in svetovne vojne kot poveljnik baterije ter si pridobil bolgarski red za hrabrost ter več visokih nemških odlikovanj V svetovni vojni je bil tudi ranjen. Po svetovn. vojni ie služboval na dvoru kralja Borisa. Leta 1925. je bil kot major upokojen, nakar se je posvetil kmetijstvu. Leta 1937. je bil kot pristaš brezstran-kar6keqa režima izvoljen v parlament, leta 1938. pa je v vladi Kjusejvanova postal kmetijski minister. Na tem položaju je ostal tudi v Filovi viadi do 14. februarja 1941, nakar se je umaknil zopet v privatno življenje.
□ Boljševizem v Severni Afriki. V Alžiru so priredili dve boljševiški propagandni razstavi, ki sta giasom moskovskih vesti povzročili veliko zanimanja.
IH Bela Imredy član madžarske vlade. Madžar-
ski državni upravitelj Horthy je na predlog predsednika vlade imenoval poslanca Belo Imredy-ja gospodarskim ministrom brez listnice.
d »Začasna vlada francoske republike.« Ta naziv ima sedaj dosedanji vladni odbor v Alžiru, ki mu načeluje znani general de Gdulle. Sprememba "jasno kaže, kam merijo cilji de Gaulle-ja. V slučaju, da bi nameravana invazija v Franciji uspela, bi rad postal vladar Francije. S preimenovanjem svojega odbora je hotel svoje pokrovitelje in krušne očete v Washingtonu in Londonu postaviti pred gotovo dejstvo. Vse to je pa danes račun brez krčmaija.
□	Nagrajena boljšenrizacija Alžira. V znak" priznanja, da je sovjetski poslanik pri vladnem odboru v Alžiru, BogomoJov, doslej uspešno boij-ševiziral Francosko Severno Afriko, ga je moskovska vlada odlikovala z Leninovim redom, najvišjim odlikovanjem v Sovjetiu
D Izgube južno afriškega letalstva Angleški list »Empire News« poroča, da je Južnoafriška Unija od svojih 11 tisoč mož letalskega osebja izgubila doslej že 60 odet. To je dokaz, kako krvavijo za angieške plutokrate.
□	Finski finančni minister o intenziviranju vojne. Finski finančni minister Tanner je imel te dni v osrednjem odboru zveze finskih konzumnih zadrug govor ter je med drugim dejal, da se približuje odločitev vojne, vsaj kar se tiče evrojj-skeqa dela To je razvidno po njegovem mnenju iz rastočega intenziviranja vojne. Istočasno se ojačuje pritisk zaveznikov na male narode. Spraviti jih hočejo na pot, po kateri nočejo hoditi.
□	Boj srbskih prostovoljcev. Srbski ministiski predsednik general Nedič je v nekem razgovoru z novinarji povedal med drugim sledeče: „Srbski prostovoljci se požrtvovalno bojujejo zoper komunistično kugo ter dosegajo uspehe, ki se jih mora priznati. Kakor so se v življenju hrabro bojevali na strani nepremagljivih nemških čet, tako počivajo mrtvi združeni z nemškimi junaki v isti zemlji. Gre za garante, da se bodo Nemci in Srbi, ki so si radi tragičnega naključja okoliščin, dvakrat stali nasproti kot sovražniki, bojevali v bodoče za skupno zmago in boljšo Evropo "
Q Novi črni seznami v Zedinjenih državah. Preteklo soboto je izdal državni departement v Washingtonu nove črne sezname vseh tistih inozemskih tvrdk, ki jih nameravajo Anglo-Amerikanci kaznovati z bojkotom sedaj in po vojni. Gre za tvrdke, ki vzdržujejo posiovne zveze z Nemčijo in Japonsko. Novi seznami, ki vsebujejo 84 finskih in 53 švedskih tvrdk, so stopili v veljavo 1. junija.
□	Naloge bolgarskega naroda. Bolgarski ministrski predsednik Bagrjanov, je imel te dni po radiu qovor, v katerem je orisal bogarskemu narodu dogajanje sedanjosti. Bolgarski narod po mnenju Bagri anova ne more 6tati izven ogromne borbe za nov socialni red sveta. S tega vidika mora bolgarski narod izpolniti dve nalogi: 1. mora skleniti še tesneje svoje vrste in 2. si mora priboriti 6voje mesto v novem svetovnem redu. Bolgarija je mnoqo premajhna, da bi lahko uporabljala politiko izolacije. S to svojo izjavo ie hotel Bagrjanov zadeti tiste Boigare, ki mislijo, da zadostuje spretno žongliranie kot nadomestilo za aktivno politiko.
D Henriot za ojačeno Evropo. Francoski državni tajnik Henriot je imel te dni govor, ki je bil nekak obračun s tistimi Francozi, ki vidijo v Nemcih še vedno dednega sovražnika. Anglo-Amerikanci so tisti, ki ogrožajo Francijo in n;e-ne kolonije. Kdor hoče služiti Franciji, mora služiti predvsem Evropi. Ojačena Evropa je mož^a samo na podlagi sporazuma med Francijo in Nemčijo. To so že spoznali Talleyrand, Napoleon, Victor Hugo in Lyautey. Petan in Lavai se'nahajata na isti črti.
* Nove italijanske poštne znamke. 5. junija je izdala italijanska republikanska pošta nove znamke po 20, 25 in 30 centezimov. Na znamkah ie videti znamenite italijanske umetnostne spomenike, ki so jih porušili Anglo-Amerikanci s svojimi terorističnimi letalskimi napadi.
O »Čistka« v Alžira. Kakor poroča agencija OFI Iz Alžira, 60 v Alžiru aretirali bivšega francoskega senatorja Andre MaJlarmee-a, češ, da je nasprotnik generala De Gaulee-a. Mallarmee se nahaja v nekem taborišču.
D Francoska ljudska stranka, katero vodi znani Doriot, je obhajala preteklo nedeljo dan v spomin padlih borcev doma in v tujini. Na grobu Neznanega junaka (Are de Triomphe) in na trgu Place de la Convorde, kjer so padil mnogi Do-riotovi pristaši, so položili v spomin na padle borce vence in cvetje.
D Iz švedskega državnega zbora. Obe zbornici švedskega državnega zbora sta odklonili predlog Konservativne stranke glede podaljšanja zakona o razpustih. Ta zakon je omogočal vladi v siu-čafu vojne ali pa v slučaju vojne nevarnosti razpust ekstremnih strank.
□	Arterioskleroza Velike Britanije. Kakor ugotavlja list »Daily Mail«, pada delež mladine
sipričo angleškega skupnega prebivalstva vedr>o bol) m boij, in sicer od 1. 1937. Leta 1937 so v Angliji našteli še 3,250.000 mladeničev in deklet med 14. in 18. letom. Danes jih ie samo še 2 mil. 750 tisoč.
Rim
na
Füh
Nemčija je storila vse, da bi obvarovala večno mesto pred razdejanjem - Boj v Italiji se bo nadaljeval do končne zmage - Anglo-Amerikanci niso dosegli svojih ciljev
rerjevo povelje
izpraznjen
5. junija je izdalo nemško vrhovno poveljstvo Iz Führer-jevega glavnega stana sledeče obvestilo:
Ker se je fronta v teku bojev vedno bolj pri-bliiala Rimu, ie nastala nevarnost vključitve tega najstarejšega kulturnega središče sveta v boje. Da bi se to preprečilo, je Führer zapovedal umik nemških čet severozapadno od Rima Boj v Italiji •e bo nadaljeval v nezlomljivi volii in s ciljem, zlomiti končno sovražni napad ter skupno z zavezniki izvojevati zmago. V najtesnejšem souelo-vanju s fašistično Italijo in drugimi zavezniki Reich-a se bodo ustvarili za to potrebni pogoji. Leto invazije bo prineslo nasprotnikom na odločilnih mestih uničujoč poraz.«
#
Istega dne je bilo sporočeno iz Führer-jevega glavnega stana sledeče: Vrhovni poveljnik nem-ikih čet v Italiji, Generalfeldmarsihall Kesselring, je 3. junija ob 23. uri sporočil potom nem-¿kega poslanika Vatikanu v 6vrlio izročitve vrhovnemu poveljstvu anglo-ameriških čet sledeče predloge, po katerih naj bi se Rim proglasil kot odprto mesto s strani vojskujočih se sil:
1.	Vojskujoče se sile priznavajo Rim kot odprto mesto.
2.	Kot meje odprtega mesta veljajo: St. Paulo Izključno železniške proge severno od St. Paula do Piazza M-aggiore—črta od Piazza Maggiore do vzhodno vile Chiqgi do vijuqe, ki jo dela reka Tevere, 1.5 kilometra jugozapadno od dirkališča Torre de Quinto—južno od reke Tevere do Pon-
to Milfio—zapadna 6tran Vatikanskega mesta. Porta St. Pancratio in kolodvor Trastevere—Ponte Sulpicio—vzhodna 6tran obale reke Tevere do Porte St. Paulo izključno.
3.	Posamezne določbe: a) Nemško vrhovno poveljstvo se obvezuje, kakor doslej, da ne bo vzdrževalo v odprtem mestu nikakih vojaških naprav in čet oziroma da ne bo v niem izvajalo nikakega premikanja čet b) Izjemo tvorijo uradi in policijske siie, potrebne za vzdrževanje miru in reda ter za oskrbo. 3. V notranjosti mesta se ne bo izvedlo nikakeqa rušenja, d) Oskrbovalne zaloge služijo izključno civilnemu prebivalstvu, e) Tudi v slučaju oprostitve mesta s strani nemških čet 6e bo oskrbovalo Rim z elektriko in vodo iz dosedanjih elektraren in vodovodov, v kolikor se nahajajo v posesti nemške vojske.
4.	Predpogoj za prevzem teh obve-» nemške vojske je neomejeno priznanje vzajemnosti.
Vrhovni nemški poveljnik je nadalje predlagal, da bi se zaprosilo Vatikan za primerno kontrolo glede izvedbe pričujočega dogovora. AnqIo-ame-riško vrhovno poveljstvo doslej na te predloge ni odgovorilo. Namestil tega ie izdal general Alexander oklic, naslovljen na prebivalce mesta Rima. V tem oklicu jih poziva k oboroženemu
odporu proti nemškim četam« *
Dne 5. junija je izdal glavni slan generala Alexandra in maršala Badoglia sledečo proklama-
cijo, naslovljeno na rimsko prebivalstvo: »Prebivalci Rima! Zavezniške armade 6e približujejo Rimu. Podprite zaveznike in borite 6e proti našim skupnim sovražnikom, Nemcem in fašistom! Informirajte 6e glede minskih zapor in druaih vojaških ukrepov sovražne strani, da bodo moqli zavezniki korakati skozi Rim brez izgube na času, liudeh in materijalu« *
Glede izpraznitve Rima se ugotavlja v nemškem tisku, da Anglo-Amerikanci niso dosegli z osvojitvijo Rima svojih strategičnih ciljev Za zaveznike bi imelo vkorakanje v Rim velik uspeh, ako bi se bilo to zgodilo takoj no Badoglijevem izdajstvu, torej" pred devetimi meseci Uspeh zaveznikov bi bil tedaj, ako bi 6e jim bilo takrat posrečilo zavojevati V60 Italijo ter jo izpremeniti v izhodišče za velike vojne operacije. Tako na so morah Anglo-Amerikanci nastopiti krvavo in mučno pot. preden so mukoma dospeli do Večnega mesta Zavezniki so se zmotili tud; v svoji špekulaciji, da bo moraio nemško vodstvo ob pri-četku materijalne bitke dne 12 maja, dovesti nove rezerve z druqih, res odločilnih točk. Vojaški položaj 6e kljub prisotnosti anglo-ameriških čet v Rimu, nikakor ni izpremenil. Prej kot slej morajo zavezniki izvršiti svojo invazijo velikega obsega. Za to* invazijo pa so nemške čete dnevno kar najbolje pripravljene. Kakor je ugotovilo nemško vrhovno poveljstvo, se bo 6edaj v Italiji nadaljeval boj do končnega poraza nasprotnikov.
Nevtralne države
V Evropi je pet držav izven sedanje vojne: Švica, Švedska, Španija, Portugalska in Turčija. Slednja leži z malim delom 6vojega ozemlja v Evropi, so pa morske ožine tista zadeva, ki jo sili, da 6e bolj zanima za jugovzhod, kakor bi zahteval to saino evropski del Turčije. Dardanele, ki kot morska cesta ločijo Malo Azijo od Evrope, vlečejo Turčijo v njeni zunanji politiki med evropske države.
Švica je po svojem ustavnem ustroju do najvišje mere vezana, biti nevtralna in nezainteresi-rana na V6eh morebitnih meddržavnih nesoglasjih in 6porih. Kakor v prvi svetovni, tako je Švica tudi v današnji vojni nekakšen otok miru na področju vojskujoče se Evrope. V svoji popolni nepristranosti in objektivnosti dovoljuje ta dežela mednarodni ustanovi Rdežega Križa njeno človekoljubno in nad vse potrebno deio z nadzorovanjem usode vojnih ujetnikov in civilnih intemirancev ter lajšanjem njihovih življenjskih trdot v obeh vojskujočih se taborih, z izjemo Sovjetije, ki ni članica te ženevske človekoljubne institucije.
Na švicarsko državno področje zatekli politični begunci drugih držav uživajo zaščito švicarskih oblasti pod pogojem, da so lojalni in da politič-(to ne delujejo. V koiikor so brez denarnih sredstev in dela zmožni, jih zaposlijo držijo jih pa tudi po taboriščih kjer so oskrbovani na 6troške Švice, če ne delajo in .nimajo lastnih denarnih •redstev za vzdržavanje samega sebe.
Iz prve svetovne vojne je izšla Švica kot nevtralna dežela gospodarsko precei ojačena. Z njeno nevtralnostjo povezano udeistvovanle humanega značaja ji je prineslo lepe dohodke, kar )e koristilo narodu in državi. Današnji gospo-darsko-politični položaj Švice bistveno ni 6labši, ne manjka pa težav z uvozom biaga, predvsem iivil iz prekomorekih pokrajin. Število emigracije, ki se je zatekla v tej vojni na švicarsko ozemlje, je večje, kakor je bilo leta 1914-18. To je hkrati povečalo tudi potrebo po uvozu. Akoravno Ima Švica nekaj svojih lastnih tovornih ladij, ne more z Istimi dovoljno zalagati potrebe uvoznega blaga. To se najboll čuti na prehranjevalnem področju in 66 izraža v obrokih mesa in ma6la, ki so za osebo in dan nižji kakor v Nemčiji.
Švedska nevtralnost budno opazuje in zasleduje vojne dogodke okrog sebe in v svoji bližini. Iz-
id bojev, v katerih 6tojijo Finci ob strani Nemčije proti Sovjetij, ne bo ostal za Švede brez pomena. Prizadevanje Anglije, da bi spravila Švedsko v svoj vojni tabor, so ostala brez uspeha.
Kakor Švici, tako vojna tudi Švedski ni prizanesla na gospodarskem področju N;ona gospodarska povezanost z vojskujočimi se silami, se je
Im italienischen Kampfraum
kämpfen die »grünen Teulel« in neuen Stellungen bei den großen Panzerschlachten genau so heldenhaft, wie in allen Abwehrschlachten an der Südfront. Im unwegsamen Fels Und Karstgebirge ist die Funkstelle in einem Berghang errichtet worden, wo der Funker seinen verantwortungsvollen Posten bezogen hat.
PK.-Kriegsber. Zscheile (Atl — Sch).
zrahljala. Zamenjava blaga ni izvedljiva v popolnem obsegu, ker potrebujejo vojskujoče se države svoje surovine, izdelke in pridelke ter prevozne ladje za lastno vojno gospodarstvo. Osamosvojitev v gotovih panoqah nadomešča marsikaj, ne da bi popolnoma izravnalo potrebe. Vse to bo zapustilo sledove, ki bodo imeli svoj viden in otipljiv izraz še v povojnem gospodarstvu
Španija se po uspešno zaključeni meščanski vojni obnavlja in dviga. Boji vojskujočih se sosednih dežel v Fvropi in Afriki niso zajeli države generala Franca, ki je Anglo-Amerikancem na grožnje gospodarskega značaja pokazala zobe, v znak da se ne da motiti v svoji nevtralnosti, ki jo potrebuje za iastno obnovo
Portugalska ni v vojni, akoravno so ji Anglosasi zaeedli in odvzeli Azorske otoke, ki ležijo v Atlantskem oceanu, da so si tam uredil: svoja letalska oporišča Preko Portugalske se v precejšnji meri razvija tudi blagovni promet, ki' prihaja kot prevozno blago iz prekooceans.vih pokrajin za nevtralno Švico. Portugalska je v sedanji vojni nekakšna postaja za prenašanje poročil in vesti iz vojskujočih se dežei vseh delov sveta
Turčija je nevtralna v interesu same sebe. Kot posestnica Dardanel, vidi v istih svojo najvažnejšo pozicijo, katere ne želi izročiti nikomur. Ker se pa interesiraio za morske ožine vojskujoče se velesile hodi svetovna diplomacija zelo previdno okrog vprašanja PardaneJ Vse >o vpliva tudi na turško nevtralnost.
O Nemška nacionalsociaiistična frakcija na Madžarskem. Sedem nemških poslancev madžarskega parlamenta je ustanovilo stranko, ki ii nra-vijo »Deutscher nationalsozialistischer Abqeord-netenblock« To so zastopniki in predstavniki Nemcev na Madžarskem
□ Nova bolgarska vlada Ministrski predsednik Božilov ie podal ostayko celokupne vlade, ki io je regentski svet sprejel. Bivši minister Ivan Ba-grjanov je bij nato poverjen s sestavo nove vlade. Nova vlada je sestavljena takole- Predsednik vlade in zunanji minister Ivan Bagrjanov notranji minister profesor Aleksander Stanišev, prosvetni minister profesor Mihail Arnaudov, finančni minister Dimiter, vojni minister general Ru-sev, kmetijski minster profesot Dimiter Kostov, prometni minister in začasni minister za javna dela Boris Kolčev, trgovinski minister Kristo Va-silev.
GEFREITER SCHUPUTZ	RETTET SEINEN ZUG
Von Kriegsberichter Dr. Walter Becher
(PK) Selten ballt sich da« Kampfgeschehen sol-	Stückchen Blech, dann . . . dann greift das Ver-
chermaßen in einer einzigen Tat zusammen wie	hängnis nach den Kameraden. Jeden einzelnen
in der Begebenheit, die au« den Wäldern südlich	wrd es erhaschen, der ganze Zug wird fallen und
der Beresina zu berichten ist. Sie spielte sich in	verloren sein! Das — das darf nicht sein
dem Nu von Sekunden ab, das von Nöten ist, um	Er denkt und ringt und — handelt ja schon,
einen Zündsatz zur Wirkung zu bringen und mag	Bleibt er jetzt stehen, — so fest wie eine
dennoch mehr, als nur ein Ereignis am Rande	Standarte steht, dann stampft er den Tod in den
des Krieges sein. Es ist, als hätte die Zeit hier	Boden, dann kommt die Mine nicht hoch, dann
eine der lautersten Taten vollbracht, um uns mit	wird sie im Erdreich krepieren; nur er — er selbst
ihr zu sagen: »Seht, so groß vermag ein Mensch	wird dann verloren sein! In vier Sekunden . . . zusein, der sein Leben wie die Fahne trägt; seht,
so frei und selbstlos war ein Krieger, dessen	»Ich habe es gern getan!«
Volk im fünften Jahre des schwersten Ringens	jn vier Sekunden wird der bange Entschluß
steht!	gefaßt. Sie sind ein Nu und eine Ewigkeit. Und
Der Soldat, von dem hier geschrieben wird, ist	dennoch gebären sie die heldische Tat.
ein neunzehnjähriger Pionier. Er wurde als Sohn	oer Gefreite hält den Würger fest. Er steht
eines Hofmeisters in Wippach bei Querfurt ge-	auf seinem Nacken, während die Kameraden
boren, erlernte das Schweizer-Handwerk und kam	ringsum ihre Leiber an die Erde pressen. Seine
-or Jahresfrist zur Kompanie. In bewährungs-	Augen leuchten vielleicht. Sie haben ein festss
\ A „ ,..; T- /-J ~ T- T*»it rlnm Wiccori lirtrl	-r • i
reichen Wochen wird er mit dem Wissen und ziel.
Können der Truppe vertraut gemacht. Die »Schwarzen Männer«, wie man die Pioniere ob ihrer Waffenfarbe draußen nennt, nehmen ihn schnell in den Kreis ihres Lebens auf und lehren ihm das, worauf es bei ihnen ankommt: in der Nähe der stummen Gefahr zu bestehen.
Dan löst 6ich die geballte Kraft und stößt ihn
um. Die Pioniere begreifen jetzt, un was es ging. »Ich warf mich hin«, so berichtet einer, »und sah, wie Schuputz auf der Mine stand. Er schien in sich selbst hineinzublicken. Erst als die Detonation geschehen war, fiel er zu Boden.
Sie eilen zu dem, der das Opfer brachte, und tragen ihn aus dem Sperrbereich. Die im Bode& zerknallende Mine hat ihm das linke Bein abgerissen.
Wissen sie nun, was Treue i6t? Sie haben die Lehre nicht von Nöten. Sie bergen vhn in der Wärme ihrer Kameradschaft und übergeben ihn der Kunst der Ärzte.
Da er zum ersten Male die Augen öffnet, steht der General vor ihm und reicht ihm die Hand.
»Hab Dank, mein Junge!« möchte er sagen, »das soll dir keiner vergessen!« Aber er schweigt.
Der Blick des Gefreiten fällt auf den Stuhl nebenan. Dort sieht er den Rock mit dem Eisernen Kreuz und das Zeichen seiner schweren Verwundung. Er richtet sich auf und lächelt dann leise.
»Es ist, als wollte er allen bedeuten: »Ich habe es gerne getan!«
Und alle beugen sich schweigend vor der stillen Größe des Augenblicks.
FRAUEN KÄMPFEN GEGEN DEN BOMBENTERROR
In der Nähe der stummen Gefahr
(PK) Wieder öind amerikanische Bomberverbände an einem dieser schönen, blühenden Frühlingstage bis in das Gebiet der Reichshauptstadt Er hebt mit ihnen Gräben und Stellungen aus, vorgedrungen. Brand- und Sprengbomben fielen baut Knüppeldämme und Flandernzäune, sprengt auch diesmal in Wohngegenden der Stadt, zer Panzer, geht auf Stoßtrupps und erhält während störten Museen und Kirchen, pflügten die Straßen der Kämpfe am Sosh das EK II. Frisch und leben«- auf UT1r| brachten Leid und Not über viele Volkslustig steht er im Kreise der Kameraden, die in genossen.
Lübeck, Stettin und Hamburg ihre Heimat haben Schwarz und braun quirlt der Rauch über den Wenn es nach vorne geht, ist er als erster am Dächern der Häuser. Grau ist das junge Laub des Fe'nd, freiwillig und ohne Lebensangst und immer Frühlings geworden vom Staub und Schutt. Bäume mit e-nem guten Maß Humor begabt. Der Gefreite ijegen quer über die Straße, entwurzelt, zerbro-Karl Schuputz — das war nachgerade schon ein chen „¡„j zerfetzt von feindlichen Sprengbomben. Begriff.	Und wieder beginn der Kampf der aufbauenden
Am Morgen eines frostklaren Sonnentages steht und arbeitenden Kräfte gegen das Chaos und die er mit seinem Zuge im Minenfeld. Es gilt, die Wut verbrecherisch entfesselter Elemente. Nicht todbringende Waffe zu entsichern, die im Vorfeld Männer alein sind es, sondern auch Frauen, die der neuen Stellung ausgelegt ist.	hart zupacken und mit rußgeschwärzten Gesich-
Nun muß man wissen, daß dies mit keiner All- tern an die Arbeit gehen. Neben dem Manne steht tagsarbeit verglichen werden kann. Eine S-Mine die Frau, kaum erkenntlich als solche, wenn sie ist kein Blumentopf und ihr Zünder ist kein im blauen Anzug der Luftschutzhelferin mit Strohhalm. Wird er durch Wegnahme des Siehe- Stahlhelm und Gasmaske an die Bekämpfung der rungsstückes freigemacht, genügt nur ein geringer Brände geht, sich einsetzt, wo es gilt, zu retten Druck, um die Ladung auszulösen. Die Mine und zu helfen D* sehen wir einen ganzen Trupp detoniert aber nicht im Boden. Sie springt erst Frauen, die mit Eimern in den Händen an ein«. 1,50 m hoch und wird dann durch einen weiteren Brandstelle eilen, die durch den Ausfall von Sprengsatz zur Explosion gebracht. Eine Unzahl Hydranten und Wasserleitungen nicht mit den von tödlichen Kugeln ergießt sich hieraus von Geräte der Löschwagen bekämpft werden kann, oben herab auf alles, was sich im Umkreis von Sie werden Stunde um Stunde in Qualm und 100 und 150 Metern befindet. Nur zwei Meter Rauch stehen, notdürftig geschützt durch ein und nft noch weniger bleiben streuungsfrei: der nasses, um den Mund geschlungenes Tuch, werden tote Winkel, neben dem Standort der Mine.
»Wenn eine herausspringt«, hatte Schuputz eben gesagt, laufe ich nie weg!«
Die Kameraden lachen. Sie sind dankbar für Angleški tednik »Catholic Harald« je zapisai te jedes Wort, das die lastende Hülle des Schwei- dni s)edeje; »v kolikor je že danes možno pre-gens durchbricht. Denn in den Feldern ist Freud» soditii bodo v s]u£aju nemškega poraza, boljše-von Nöten. Zu Vieren und Fünfen, wie es das vi]ci določali usodo Evrope, kajti Anglo-Amerik anSchema des Planes verlangt, schreiten s'e neben- ci bodo pad]i pod mizo To sicer ni prijetno, einander her Feindwärts hören sie Schüsse knal- toda sanjarenje ne izpremeni ničesar na dejstvu, len, eir MG rattert und zeitweises chwirrt es Boljševiki nikdar ne odkrivajo svojih namenov, auch über ihre Köpfe hinweg. Das schwert sie Ostaiemu svetu prepuščajo izvajanje pravilnih ■wenig. Sie bücken sich, suchen den Stahlstift, ali nepravilnih posledic. Sedanji načrt, ki ga ho-messen ab und schreiten weiter.	čejo uresničiti, izgleda tako-le: Sovjetska Uni-
»V/en jetzt eine hochginge . . .«	ja namerava preložiti svoje zapadne meje čim
Sie denken nicht daran. E;ner spricht vom Ur- dalje mogoče. Na ta način si misli ustvariti na-laub ein paar Worte nur. Sie fallen wie Steine robe učinkujoči »sanitarni kordon«. Z drugimi be-in die Stülp	sedami- Kolikor boljševiki ne bodo mogli požreti
,,, ..,,„,	tujega teritorija ter ga naravnost priključiti Sov-
Viereinnalb Sekunden . . .	jetiji, ga hočejo spraviti pod svoj upliv Praktično
Dann schreit es plötzlich von hinten: »Achtung, pomeni to, da bi bile v tem Siučaju tudi te države Mine!« — das ist, als griffe eine Würgehand in odrezane od ostalega sveta ter prepuščene boljše-ihr Bewußtsein. »Hau dich hin!«" ruft es, »mach vizaeiji. To velja za Turčijo, Bolgarijo, Madžarsko, dich flach!« Aber es wird ja doch nicht mehr Jugoslavijo, Romunijo. Češkoslovaško. Poljsko in helfen. Die Zeit setzt aus. In rasender Dichte Finsko
folgen Gedanke und Tat. Von der Seite her sehen Čeprav se citiranemu angleškemu listu že svi-sie die schemenhafte Gestalt des Kameraden. Was ta, kakšne namene ima boljševizem z Evropo, še wird nun geschehen?	vedno noče videti pravega obseqa moskovskih
Der Gefreite Schuputz aber steht jetzt im Zenith načrtov. Prav gotovo je namreč, da se boljševiki seines Lebens. Als er eben die Sicherung löste v ßvojem stremljenju glede preiožitve svojih me-und den Schnee wegschob, rauschte es plötzlich ja proti zapadu, ne bi ustavili niti pred angleško auf: der Zündsatz brennt! "	obalo. »Catholic Herald« sicer priznava, da nima
H;mmel, das sind jetzt noch viereinhalb Sekun- Moskva za anglo-ameriški liberalizem in za ob-den bis zum Ende Leg ich mich flach, dann bin novitvene načrte svojih zapadnih zaveznikov ni-ich gerettet, dann pfeifen die Körper über mich kakega smisla. Boljševizem — tu je angleški list hinweg, dann erwischt mich vielleicht nur ein zadel v črno — hoče svetovno revoluciio, to tem-
in langer Kette die Eimer bis zum Brandherd reichen, und es wird ihnen gelingen, das Feuer einzudämmen und zu löschen. Vor einem Hause, dessen obere Stockwerke in hellen Flammen stehen, häufen sich Einrichtungsgegenstände Betten, Stühle — ein buntes Durcheinander. Und noch immer tragen Frauen einige Möbelstücke aus den gefährdeten Räumen. Ihre Kräf!e wachsen unter dem Druck der Notwendigkeit und sie arbeiten wie starke Männer. Einen Augenblick lang bleibt eine ältere Frau wie erschöpft stehen. Um die Stirn hat sie ein Tuch geschlagen, durch das Blut vor» einer Wundp sickert. Doch sie gönnt s'rh keine Ruhe, wird nicht müde und gibt den Kampf nicht auf. arb.e'tet Stunde um Stunde we'ter. Und überall sind Frauen bereit, um Verletzten und Kranken zu helfen, um Menschen, die ihre Wohnung verloren haben, die ohne Verpflegung sind, ein neues, vorläufiges Heim zu schaffen, für Nahrung und Erfrischung zu sorgen.
Wenn wir in jungen Jahren vo nden Frauen unserer Vorfahren lasen, die während des Kampfes ihre Männer nicht verließen und im Falle einer Niederlage lieber den Tod iu Kampf erwarteten, als daß sie sich dem Feind in die Hände gegeben hatten, dann haben wir wohl nie gedacht, daß wir einmal Zeuge ähnlicher Taten werden würden. Die Haltung unserer Frauen zwingt uns zur Bewunderung, und wir wollen nicht vergessen, ihnen für ihren Opfermut zu danken.
Kriegsberichter Gotthard Schultz.
Sistematična boljševizacija
bolj, ker je imel že leta 1919. priliko, opazovati polom liberalizma. Moskva hoče svoje zapadne zaveznike razkrojiti notranje potom boljše viška agitacije, revolucije in meščanske vojne.
Trideset vojnih členov
Clen ^	za nemški narod
V vojnem času se ne sme nikdo pritoževati radi omejitve osebne svobode, ki jo zahteva vojna. V očigled dejstvu, da prenašajo omejitve nešteti moški ter celo ženske in otroci do izgube svojega življenja, omejitve v zaledju res nimajo velikega pomena.
Nekaj čisto naravnega in razumljivega je, da posega vojna v osebno svobodo. Marsikatero stran svobodnega izživljanja se je moralo opustiti, ker zahtevajo to vojne razmere. Za primer nam zadostuje navedba omejitve svobodnega nakupa. Če bi se oblastveno ne omejilo svobodnega nakupa blaga, ki je v mirnem času svoboden, bi to škodovalo našemu vojnemu gospodarstvu. Med vsemi drugimi ukrepi zahtevajo interesi vojnega gospodarstva svoj lasten način upravljanja in gospodarjenja z vsem, kar posega v osebno svobodo prebivalcev. To pa še dolgo ni najhujše, če pomislimo, da se možje, ki stojijo na frontah, odpovedujejo vsaki osebni svobodi, stavljajoč istočasno svoje lastno življenje domovini na razpolago. Danes, ko je tudi zaledje front izpostavljeno nevarnosti sovražnih letalskih bomb, drži ta primer tudi za mnogokatere žene, starčke in otroke.




ommM®
Drüben ist was los
Von diesem Baum hat der Beobachter einen guten Uberblick und kann bei klarer Sicht die feindlichen Stellungen einsehen PK.-Kriegsb. Koch-Thann (Sch).

Bolschewistisches Widerstandsnest ausgeräAdiert
Wieder kommt ein Bolsciiewist mit erhobenen Händen in seinem Versteck hervor, nachdem er die Zweck-losiqkeit seines Widerstandes ein-_
gesehen bat ^-PK.-Kriegsb. Jarolitn (Atl — Sch).
I
Der K 1 am Flakgeschütz
hat das angreifende Flugzeuq im Visier. Gleich wird 6eine Waffe ihren Eisenhagel zum feindlichen Flugzeug hinübersenden PK.-Kriegsber. Dietrich (Sch).
.............


s i
* "
mmmm
Eine neue Straße entsteht
In mühevoller Arbeit leqt hier d'. Mannschaft eines Baupionierbataillons eine neue Nachschubstraße in einem Abschnitt der Ostfront an.
PK.-Aufnahme Mutherr (Sch).
Deutsche Fallschirmjäger am Dnjestr
Bei den erfolgreichen Kämpfen, die zur Eindrük-kung der sowjetischen Brückenköpfe und zur Einengung der verschiedenen Dnjestrechleifen führten, haben Fallschirmjägerkampfgruppen einen hervorragenden Anteil gehabt. — Die Panzer sind 6chon da. Wenige Minuten später wird eine Fallschirmjägerstoßtruppe in das brennende Dorf eindringen.
PK.-Kriegsb. Röpke (Sch).
Kampfraum nördlich Jassy
Ein schwerer deutscher Mörser wird in die befohlene Schußriohtunq gebracht
PK.-Kriegsber Wolff (Sch).


mm.

An historischer Stätte
Der Kompaniechef der Gebirgsjäger, die auf ihrer Bandenjagd in Olympia eingetroffen sind, erklärt seinen Männern die Bedeutunq dieser Stätte, die der Geburtsort der Olympischen Spiele war.
PK.-Krieqsber. Schillinq (Sch).
Generaloberst Stumpft besichtigt Flakstellung
Auf einer Besicntigungsfahrt durch seinen Befehlsbereich wohnte der Generaloberst auch dem Geschützexerzieren bei. Bei dieser Gelegenheit überreichte er Auszeichnungen an Männer, die sich bei den Einsätzen bewährt hatten.
PK.-Kriegsber Stache!=c.heid (Sch). Auf dem Marsch nach vorn Auf dem Marsch in die vordere Stellung, hören die Grenadiere während einer Ruhepause noch einmal die neuesten Nachrichten und flotte Marschmusik, die der hier im Einsitz stehende Lautsprecherwagen ihnen vermittelt.
PK.-Kriegsber. Lukas (Sch).
Auf einem Umschlagbahnhof im
Nordabschnitt der Ostfront Ständig herrscht hier ein Kommen und Gehen von Raupenschleppern und LKWs, die Munition und Verpfleqnnq holen u. gleichzeitig Leerqut zurückführen. Berge von leeren Geschoßkörben sind raqefahren u.
liegen zur Verladung bereit. PK.-Kriegsberichter van der Piepen (Sch).
Granatwerfer schießt nächtliches Störungsleuer In einem durch Bretterwände abgestürzten Sandioch haben die Granatwerfer ihre Feuerstellung bezogen und legen von hier aus ihr Störanqsfeuer auf die nächtlichen Schanzarbeiten in den gegenüberliegenden sowie/tischen Stellnnqen. Abschuß! Das Mündunqsieuer hellt die Granatwerferstellunq für einen Augenb.lrk auf.
PK.-Kriegsb. Schröter (Sch).
i«
& 4t'VP,1«
»1


s«
je-,"»* ■	x

■ . .... ...

GOSPODARSTVO
VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOVČEK_
Novo sredstvo za zatiranje sene-nega črva in grozdnega sukača
Ob času košnje opažamo na trsju, predvsem na cvetnih nastavkih, nekake zapredke, belosive barve. Ce 6i jih natančneje ogledamo, bomo opa-žili, da so vsi cveti v teh zapredkih razjedeni ¡n da se motajo iz zapredka rjavkasti ali pa zelenkasto nadahnjeni črvi, ki so en do en in pol centimetra dolgi.
Naši vinogradniki pravijo tem črvom »seneni črvi«, ker se pač pojavljajo ob času košnje sena. Vendar pa nima seneni črv s senom razen imena prav nič skupnega. Nego so rod.telji senenemu črvu neke vrste metuljčki, ali bolje: vešče, ki letajo v mesecih april in maj pozno popoldne ali pa po sončnem zahodu med trsjem, medtem ko se pri belem dnevu skrivajo na starem lesu ali pa na kolu. kar jim je tem lažje, ker je barva njih kril podobna staremu, preperelemu lesu, to je pisana temnorumena ali pa svinčeno siva. Ti metuljčki ali veščice, ki nosijo ime »gozdni sukač« (Traubenwickler) so torej varovalne barve, pa tudi tako neznatni, komaj centimeter do pol-drug centimeter dolgi, da jih le stežka opazimo, posebno še, ker pri belem dnevu neradi okoli letajo, nit., ne ob deževju ali ob mrzlem vremenu, temveč najraje ob toplih večerih
Ob takem, njim ugodnem vremenu pa se zvečer spreletavajo ter zalegajo svoja jajčeca v gnečah v pazduhe listov in na cvetne nastavke. Jajčeca so drobcena, komaj če imajo en milimeter premera, tako da iih s prostim očesom ne moremo najti.
Tz jajčec se v teku šest do dvanajst dni izle-žpio že opisani »seneni črvi«, ki napravljajo v vinogradništvu veliko škodo, ker razjedajo cvetne nastavke. Toda to tem škodljivcem še ni dovolj!
Po par tednih žretja namreč seneni črv do-raste in se zaprede v »bubo«, iz katere po desetih dneh izleze nov rod grozdnih, sukačev. To se zgodi navadno v drugi polovici julija in začetkom avgusta. Tudi ta drugi rod metuljčkov ali veščic leta zvečer okoli po vinogradu in zalaga jajčeca. Kam? — seveda spet na mlado grozdjiče! Črvi, ki se iz teh jajčec izvalijo, se hitro zavrtajo v,mlade, še nezrele grozdne jagode, izsesajo iz njih sok, nato pa se lotijo še druge in tretje Od črva napadena jagoda kmalu porjavi, začne gniti ali pa se posuši. Tako na-pravlja tudi drugi rod črvov grozdnega sukača vinogradniku veliko škodo. Vendar večina vinogradnikov ne ve, da so ti črvi, ki jih navadno imenujemo »kiseljak« (Sauerwurm), pravi in pristni rodni otroci senenih črvov. Kajti, če bi vinogradniki to vedeli ali slutili, bi se nemara z večjim zanimanjem lotili zatiranja 6enenega
črva- . ,
Res je, da so načini, s katerimi so do pred
nedavna ugonabljali senenega črva in kiseljaka. namreč z ročnimi uničevanjem črvov v zapredkih in v jagodah, ob današnjem pomanjkanju delavcev nemogoči.
Zato so že pred par leti poskušali zatiratj senenega črva s pomočjo škropljenja Kot škropivo so uporabljali strupena škropiva, ki so vsebovala arzenik in nikotin. To škropljenje je sicer pomagalo, če ie bilo večkrat zaporedoma in ob pravem času izvršeno, kajti pri vsakem škropljenju so bili uničeni samo črvi. ki iih ie škropivo zadelo
Sele pred leti se je posrečilo, sestaviti za zatiranje grozdnega sukača v obeh oblikah, to je v obliki senenega črva, kakor tudi v obliki kiseljaka, učinkovito škropilno sredstvo, ki ima dve odlični svojstvi: Prvič je to novo sredstvo nestrupeno, ne vsebuje niti arsenika niti nikotina, tako da je nepotrebna bojazen, da bi s škropljenjem pri grozdnemu sukaču zastrupljali grozdje, kakor so se pri prejšnjih strupenih škropivih upravičeno bali, niti ne povzroča to škropivo kakoršnegakoli okusa pri grozdju. Drugo od-
1 ■ -______---;	iVrnr,i„a	ia V fPTTl Hrt
proti 66nenemu črvu se namreč uniči ves zarod grozdnega sukača že v obliki senenega črva. da kiseljak sploh ne nastopi več
Pogoj za uspeh škropljenja s tem novim sredstvom je samo, da trsje, posebno še cvetne nastavke, v prvi polivici meseca junija temeljito poškropimo. Škropivo uporabljamo bodisi v 1°'o-ni raztopini, (to je na kg prašnatega 6red stva 100 litrov vode. v kateri je treba sredstvo samo razpustiti), navadno pa primešamo sredstvo že napravljenemu škropivu proti peronos-pori.. Na ta način si prihranimo posebno škropljenje. Opozoriti je treba, da v' primeru, če škropimo s tem novim sredstvom proti grozdnemu
6ukaču samim, ne smemo primešavati nobenega sredstva za boljše prijemanje, kot so n. pr. ma-zavo milo ali podobno, saj se novo sredstvo eamo dobro prijemlje.
Seveda, če škropimo proti kiseljaku, to je koncem julija, škropimo navadno s tem novim sredstvom samim, ki s tem da uničuje kiseljaka, preganja tudi gnilobo grozdja.
Novo sredstvo za zatiranje grozdnega sukača se je pri vseh poskusih, pa tudi že pri širokih krogih vinogradnikov kar najboljše obneslo, tako da smemo priporočati vsem našim vinogradnikom, naj leto» tudi oni škropijo z njim vsaj proti kiseljaku, če niso že ob nastopu senenega črva. Na ta način bodo koristili svojemu letošnjemu vinskemu pridelku na kakovosti in na količini1.
Novo sredstvo za zatiranje grozdnega sukača se imenuje »NIROSAN« in ga je dobiti pri vseh kmetijskih zadrugah ter pri trgovcih z vinogradniškimi potrebščinami, Koliko tega sredstva mu je treba kupiti, lahko vsak vinogradik sam izračuna toliko kilogramov, kolikor kilogramov galice porabi pri enkratnemu škopljenju
lično svojstvo tega škropiva pa je v tem, da nam škropljenja ni treba večkrat ponavljati, marveč zadostuje proti senenemu črvu eno samo škropljenje, kakor tudi eno samo škropljenje proti kiseljaku, in to adnje največkrat le v primeru. če nismo škropili pioti senenemu črvu Pri prav;lno in pravočasno izvedenem škropljenju
Pomen trgovine
in rokodelstva v voini
Medtem, ko je nemška industrija skorai popolnoma v službi oboroževalnih potreb, služita rokodelstvo in trgovina razen tega tud' še v preceišni meri civilnim svrham Rokodelstvo in veletrgovina 6ta premagala vse naioqe, ki so povezane z organizacijo oboroževalnega gospodarstva v pogledu neizogibnih, s produkcijo povezanih nalog
Pomen trgovine in rokodelstva, v kolikor skrbita za civilne potrebe, je narastel prav po-sebno radi letalskega terorja. Mesta, ki so poškodovana po sovražnih bombah iz zraka, naibolje cenijo vrednost zmožnih rokodelcev in trgovcev, ki za-morejo prebivalstvo zadovoljiti in mu nuditi naj-skromnejše potrebščine Razvoj rokodelstva gre v smeri dirigiranja, ker zahtevajo to potrebe. Tako ie na primer stavbeno rokodelstvo v po letai-skih napadih poškodovanih občinah podrejeno javnemu dirigiranju. Pomagajo mu pa steklarji, pleskarji itd. Enotnemu vodstvu ie podvržena seveda tudi trgovina.
Kljub temu je o6tala tudi osebna inicijativa važna. Zato je dobro, če 6e isto ne ovira več, kakor je v interesu splošno6ti. To se izvaja kakor znano, tudi v praksi. &aj vidimo, da voditelji po-edinih gospodarskih 6kupin potrebujejo in radi sprejemajo inicijativne predloge v smislu učinkovitega sodelovanja. Reichshandwerksmeister je v nekem svojem govoru naglasil vojne naloge nemškega rokodelstva kot nedeljivo povezanost med rokodelskimi storitvami in obstoječo veselo odgovornostjo. Na sličen način je glavni poslovodja skupine za trgovino na veliko in zunanjo trgovino v svojem govoru o dnevnih problemih trgovine na veliko ugotovil, da je osebna vposta-va trgovca odločilen moment v storitvah veletrgovine v vojni.
Inicijativa trgovcev na malo se na bolje izraža v vpostavi po letalskih napadih, kjer gre za reševanje b.aga, ki je izpostavljeno nevarnosti, da se pokvari Kjer koli so v takih primerih nastopili uvidevni, spretni in zmožn: trgovci n» drobno, so se razmere po njihovih zaslugah takoj spravile zopet v pravilen tok. da se je lahko oskrbovalo prebivalce z najpotrebnejšimi in najnujnejšimi kon-zumnimi predmeti, predvsem z živil
Trgovci sami se zavedajo, kaj je vredno delo v času potrebe. Pa tudi iz poslovnega vidika 6e izplača, da uporabi trgovec vse svoje sile in sposobnosti v primerih, kadar gre za preskrbo blaga za prebivalstvo Saj vemo. da bodo današnji odjemalci b.aga v veliki meri tudi po vojni stranke trgovcev, ki bodo sedaj sprejete usluge nagradili z nadalinio zvestobo
Važen je problem delovnih sil rokodelske obrti za civilna dela. V očigled dejstva, da se danes opravljajo itak že samo res najbolj nujne potrebščine, 6e to zadevo rešuje vsestiansko premišljeno in obzirno Inozemski delavci, ki iih rokode.ci sprejemajo v dejo. se morajo v največjih primerih šele naučiti dela, ki ga hočeio opravljati. To traja precej časa, in je v mnogih primerih precej dolgotrajno.
Pri nas uživata trgovina in rokodelstvo, ki delata v interesu civilne in vojne ositrbe, vso podporo in priznanje. To je seveda tudi v redu v smislu besed, ki iih je nekoč izreke, Gauleiter Sauckel kot glavni pooblaščenec za delovno vno-6tavo, da je človek najbolj dragocena stvar a da je njegova delovna moč naše edino bogastvo, ki aa imamo	_
GOSPODARSKE VESV_
X Oddaja dobičkov za leto 1943. Reichsgesetz-blatt z dne 31. maja 1944 je objavil odredbo o oddaji dobičkov za minulo leto. Vsota, ki jo je oddati na ime dobička za koledarsko leto 1943, znaša pri naravnih osebah in osebnih družbah 30% in pri korporacijah 35% svote, ki presega obrtne dohodke davčnega najnižjega dobička. Obrtni dohodki se pri tem ne vzamejo stoodstotno, temveč samo 90%.
X Zvišanje cen kruhu in moki v Romuniji. V Romuniji so nedavno zvišali cene kruhu in moki, in sicer stane sedaj črni kruh 29 (22), pšenična bela moka 127 (110) lejev kg.
X Čistilnice iita v Srbiji. Okraj Kruševac v Srbiji ima letos v svojem proračunu določeno vsoto 100.000 dinarjev za nakup in ureditev čistilnih naprav za čiščenje žita. Stroji pridejo iz Nemčije.
X Bolgarska agrarna reforma. Nezdrave posestniške razmere in vojni dogodki so povzročili, da je bolgarska država začela mišliti na reformo razdelitve zemlje. 62,3% rodovitne zemlje odpade na male kmetije pod 5 hektarjev. Da bi se ustvarilo zdravejše -stanje, preseljujejo v Bolgariji elemente, ki so tuji bolgarskemu narodu. Za raz-čiščenje zadeve je bilo na razpolago 400.000 hektarjev zemlje za dodelitev bolgarskim kmetom, ki so se radi vojne preselili iz obmejnih držav.
X Ameriške skrbi radi pomanjkanja bakra. Kanada je nedavno dobavila Zedinjenim državam Severne Amerike večje količine bakra. Sedai pa prihajajo poročila, da bi Zedinjene države potrebovale še kakih 50 do 80 tisoč ton kanadskega bakra za kritje vseh ameriških potreb za izdelovanje municije.
X Turčija proti špekulantom z zlatom. Turškemu parlamentu so predložili zakonski osnutek, ki naj v bodoče prepreči vsako špekuliranje z zlatom. Dejstvo je, da je zlato v zadnjih tih mesecih poskočilo za več kakor deset turških funtov pri komadu, zlato se še pa vedno lahko 6vobvdo kupuje. Radi ravnokar uvedenena Izdelovanja prvih turških zlatnikov sedanje republike je padla cena zlatu zopet pod 40 funtov ori komadu turškega zlata, ki mu pravijo rešat1. Trenutno stane rešad 39.80. gram čistega zlata pa 555 kurušev. to ie kakih Hvanaist Reich^mark
X Moravska ima 16 tisoč čebelarjev. Moravska, ki tvori s Češko sestavni del protektorata ima 16 tisoč čebelarjev s 60 do 80 tisoč panji. Te
številke dokazuieio oosoodareki oomen čebelarstva
V Kaj stane Turč!jo vzdrževanje miru? Pri razpravi o državnem proračunu v turškem parlamentu, ie finančni minister Fuad Agrali med drurm iziavil. da stane vzdrževanie mini Turčii^ 1,5 miliionov turških funtov dnevno. To so izdaki za vojaške potrebe.
UMNI KMETOVALEC
SEJANJE IN OSKRBOVANJE KRMSKE PESE
j Po bolj toplih dolinskih okoliših je prva košnja j detelje pri kraju, drugod se pričenja. Tako tu, ¡kakor tam morajo kmečki gospodarji na žalost ugotavljati, da je letošnjo zimo navadna (»črna« ali »rdeča«) detelja prav slabo prezimila. Pri prvi košnji se to še ni tako poznalo, ker je zrasla po mestih, kjer je deteljo zima vzela, vsaj te ali one vrste trava. Vkljub temu je dalo letos vsako deteljišče prav pičlo košnjo.
Toda vsak. gospodar se 6 skrbjo vprašuje, kaj bo z drugo košnjo detelje?! Medtem namreč, ko bo detelja hitro spet vdrugič porasla, bodo ostali prostori, kjer detelje ni, prazni, kajti trave bodo le poča6i spet porasle, ali pa 6loh ne več.
Gosodarji, katerim je detelja letošnjo zimo močno pozebla, bodo morali resno prevdariti, da li ne bi bilo bolje, da deteljišča po prvi košnji preorjejo in uporabijo v kak drug namen. Da, toda v kak?
X Grčija pospešuje gojitev bombaža. V Grčiji so sedaj dovolili svobodno trgovanje in predelavo bombaža. Dosedanjo piepovea glede gojitve, nakupa, prodaje m predelovanja )e minister kmetijstva odpravil.
X Sladkorna trstika v Bolgariji. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je razveljavilo vsa omejitvena določila, nanašajoča se na gojitev sladkorne trstike. Ozadje je iskati v visoki količini 6irupa, ki se ga pridobiva iz imenovane rastline.
X jugovzhodna Evropa goji več viržinija-to-baKa. Na nemško vzpodbudo 6o države jugovzhodnega dela Evrope v zadnjih letih povečale gojitev viržinija-tobacne vrste, da se na ta način izravna primanjkljaj inozemskih vrst, ki jih trenutno ni možno uvažati iz preKomorskih dežel.
* Nastop invalidnosti po poškodovanju potom letalskih napadov. Reichsversicherungsamt je izdal okrožnico nosilcem rentnega zavarovanja, v katerem je sporazumno z Reichsarbeitsministrom pristal na to, da je smatrati čakalno dobo kot izpolnjeno, če so zavarovanci po letalskih napadih postali invalidi ali pa če so umrli.
X Trgovska pogajanja med Švico in Hrvaško.
V Bernu se vršijo gospodarske konference med
Hrvatsko in Švico. Hrvatsko zastopa bivši trgo-
vinski minister D. Cabas. Po hrvatskih poročilih
6e Švica zanima preavsem za čresljovino in hrvat-SKe lesne izdelke. Verjetno pride do sklepa trgo-
vinske pogodbe med obema državama.
X Cene življenjskih potrebščin v Ameriki. Delovno ministrstvo Zedinjenih držav Severne Amerike je objavilo, da so se aprila tekočega leta zopet zvišale cene najvažnejših potrebščin, posebno živil in gospodinjskih predmetov. Zvišanje je doseglo 26.3'/« višje cene kakor so bile. avgusta . 1939.
X Madžarska trgovina trinajstih skupin. Po izključitvi Židov, so na Madžarskem prešli takoj na preureditev trgovine. Vsa trgovina bo razdeljena na 13 strokovnih skupin, katerim bodo no-i čelovali postavljeni vladni komisarji. Vsaka posamezna od teh skupin zajema zopet več strok, tako aa obstoja jamstvo za brzo funkcioniranje celotnega gospodarskega aparata.
X Nazadovanje angleških dobroimetij v ino-lemstvu. Medtem ko je lord Kindersley leta 1938 angleška dobroimetja v inozemstvu označi) s 3725 milijoni funt-šterlingov, pišejo sedaj v neki nedavno izdani beli knjigi, da je Anglija od svojih dobroimetij v tujini izgubila že 3123 milijonov funtov, tako vsaj poroča »Aftonbladet« iz Londona. V tem je ponoven in neizpodbiten dokaz, da bo Anglija po tej vojni kot nekdanji upnik postala dolžnik napram inozemstvu.
X Dobave živil iz Amerike. Zedinjene države so meseca marca t. 1. na podlagi zakona o posojilih in najemu od 6voje celotne oddaje živil za-1 veznikom odposlale 64,3% v Veliko Britanijo in njene kolonije.
X Obtok bankovcev midžarske narodne banke. Obtok madžarskih bankovcev se je po letu 1938 skoraj pošestoril. Takrat je znašal 860 milijonov ; pengov ter 6e je leta 1939 dvignil za 120 milijonov pengov aH 14%, leta 1940 za 410 milijonov pengov ali 42%, 1941 za 590 milijonov pengov ali 43%, leta 1942 za 980 milijonov pengov ali 50% in letos do kraja prvega tedna v mesecu aprilu za 620 milijonov pengov, oziroma za 14%, s čemur jedosegel rekordno višino 5,09 milijard pengov.
Vsekakor v 6vrho pridobitve čimvečje množine krme! Najbolj ugodno bi bilo morda, če bi obsejali preorana deteljišča s koruzo za krmljenje in okisanje (ensiliranje). Toda to je mogoče le malokomu, kajti silosov v večini naših kmečkih gospodarstev še ni. Pač pa je skoraj vsakemu kmečkemu gospodarju mogoče, da vsaj del preoranih deteljišč obsadi s krmsko peso. Za to je zdaj še čas in tudi potrebne sadike so 6koraj povsed ravno sedaj v dovoljni množini na razpolago.
Mnogi sosedje, kmečki gospodarji, so namreč tudi letos, kakor vsako leto, krmsko peso sejali naravnost na njivo. Pri tem načinu je nujno, da — a£o je bilo seme dobro kaljivo — vzkali mnogo več pesnih rastlin, kot pa jih smemo pustiti rasti, ako hočemo imeti od krmske pese dober pridelek. Navadno vse odvisne pesne rastline, ki jih dobimo pri preredčevanju 6 peso posejanih njiv, uporabimo za krmo. To pa je velika škoda, kajti s temi rastlinami lahko ob-sadimo velike površine njiv s peso, ter si na ta način izredno povečamo pridelek krme. ako prav postopamo
Da bomo pri tem delu prav ravnali ter doživeli predvsem sledeče:
1. Kftere vrste krmske pese sploh smemo presajati?
V najdnovejši dobi so se pojavile mnoge nove sorte krmske pese, ki našim kmetovalcem niso prav nič poznana, čeprav so morali — hočeš, prejšnjih, poznanih, niso dobili.
Naš spodnještajerski kmetovalec pozna namreč predvsem pri nas že zdavnaj udomačeno »ekendorfsko« krmsko peso, predvsem rumeno ekendorfsko peso, ki je bila dolga desetletja v naših krajih najbolj priljubljena krmska pesa. Ta sorta baje daje po količini največje pridelke, je zdrava in skromna glede na podnebje in oskrbovanje. Vendar moramo priznati, da ima svoje slabe strani. Predvsem je res, da ima ekendorfska krmska pesa sorazmerno le malo sladkorja, komaj 4 do 7°/o celotne teže. Ostalo težo tvori predvsem voda. Tn če zdaj pomislimo, da moramo zvoziti morda z njive, ki je od domačije 10 kilometrov oddajena, pridelek enega hektarja ekendorfske pese, bomo ugotovili, da prevozimo — pri pridelku 200 metrskih stotov na hektar — samo 8 do največ 14 stotov sladkorja — a nad 180 stotov ali pa hektolitrov — vode.
To umnim kmetovalcem in kmetijskim strokovnjakom ni dalo spati in so toliko časa gojili iiove sorte krmske pese, da se jim je posrečilo, vzgojiti sorte, ki vsebujejo večji odstotek re-dilné snovi, to je sladkorja, ter manj vode. Seveda je pri teh sortah tudi celotni pridelek na hektar nižji v teži, toda ne po hranilni vrednosti.
Prvi korak v to 6mer pomeni že povsod poznana, okrogla nad zemljo se razvijajoča oberndorfski krmska pesa. Ta pesa ima povprečno 6 do 10 •/• sladkorja. Razen tega ima še druge prednosti pred ekendorfsko peso: četudi se že ekendorfska pesa pri presaienju rada prime, smemo o oberndorfski pesi še bolj upravičeno trditi, da je to pesna sorta, ki presajanje najbolje prenaša. Tudi ni izbirčna glede na oskrbovanje. In končno je to sorto prav lahko spravljati, ker se razvija nad zemljo, tako da jo je bodisi z roko, bodisi s strojem prav lahko ruvati.
Oberndorfska krmska pesa špada torej že v skupino srednjesladkih pesnih sort (Mittelrüben), medtem ko prištevamo ekendorfsko peso med obilorodne sorte (Massenriiben).
Toda gojitelji pese z odstotkom sladkorja pri oberndorfski pesi niso bili zadovoljni. Vzgojili so nove sorte takozvane visokovredne krmske pese (Gehaltsriiben), od katerih so naiboii poznane in razširjene: »Friedrichswerther Zuckerwa.ze« in »Kirsches Ideal« Te sorte krmske pese, posebno še »Friedrichswerther Zuckerwalze«, so zelo podobni navadni rumeni ekendorfski krmski pesi, le, da dajejo navidezno manj pridelka, da so bolj zahtevne glede nege in gnojenja, in da so glede presajanja bolj občutljive Po drugi strani pa moramo priznati, da imajo razne prednosti, ki jih odlikujejo pred ekendorfsko peso: Predvsem vsebujejo mnogo višji odstotek sladkorja, navadno 7 do 12 odst, kar praktično pomeri, da zvozimo pri pridelku 150 6totov na hektar od 11 do 18 stotov Sladkorja samo do 130 stotov vode domov:
sladkorja torej za tretjino več, a sode za tretjino manj kot pri ekendorfski pe6i. Kar se tiče spravljanja, so te sorte-krmske pese podobne ekendorfski, razlikujejo pa se od nje v tem, da ne gnije-jo tako rade in da se držijo do pozne spomladi, medtem, ko nam ekendorfska pesa kmalu po Božiču začne močno veneti, ali pa gniti.
Kmetovalci in gojitelji pese pa 60 prišli še na drugo misel: Ali ne bi bilo mogoče gojiti tudi sladkorno peso, ki ima vendar največji odstotek sladkorja v krmske namene?! Delali so dolgo vrsto let poskuse v tej smeri, in so ugotovili sledeče: Od neštevilnih 6ort sladkornih pes se za gojitev v krmske svrhe izplača sejati samo sorte takozvane E-skupine, ki je od, vseh sladkornih pes najmanj zahtevna glede na pripravo zemlje, na podnebje in gnojenje, na oskrbo, in qlede škodljivcev najboij odporna-, ki p'a daje seveda po drugi 6trani tudi od vseh sort sladkornih pes pridelek z najnižjim odstotkom sladkorja.
Boljše sorte sladkornih pes, to je one, ki spadajo v skupino N, niso primerne za setev v krmske namene, ker se pridelovanje glede na sorazmerno velike zahteve in občutljivost teh 6ort ne izplača. Se manj seveda prihajajo za setev v krmske namene v poštev sorte, ki 6padajo v najboljše kakovostne skupine Z ali celo ZZ.
Oni številni kmetovaici torej, ki so nas letošnjo spomlad prosili, naj jim preskrbimo semen sladkorne pese, češ. da bodo 6adili sladkorno peso v krmske namene, naj nam ne zamerijo, če tega nismo storili. Pridelovanje sladkorne pese za krmo bi jih namreč preveč 6talo. Toda ne samo to! Sladkorna pesa ima še dve drucr napaki: Prvič ne prenaša presajanja! Če je torej kdo vendarle letos posejal za krmo seme sladkorne pese, namesto krmske, naj vsaj ne poskuša teh sort pese razsajati, kajti imei bo zastonjsko delo! Bolje je, da podsadi prazna mesta s sadikami kakšne krmske 6orte. Če nima sadik dcma, naj 6e ponudi sosedu, da bo namesto njega preredčil njegovo njivo krmske pese in dobil bo sadik na pretek. In druga napaka: Sladkorno peso je zelo težko ruvati iz tal. Podobna je namreč korenju, in prav tako tiči s skoraj celim korenom v tleh. Izruvati jo je mogoče le s težavo, tako, da 6e to delo pač izplača, ako sladkorno peso prodamo v sladkorno tovarno, ne pa, ako bi jo pokrmili doma.
Prav iste napake kot vse sladkorne pese, čeprav ne v tako izraziti meri, imajo one sorte krmske pese, ki 60 vzgojene iz siadkorne pese, skupine E; najbolj znane izmed teh sort so: »Ovana«, ki raste z gornjim delom še nad zemljo, »Lanker«, »Veni, vidi, vici« itd. V6e iz sladkorne pese vzgojene krmske sorte pese so zgoraj na površini zelenkaste, a belega mesa. V6e te sorte se držijo dolgo v spomlad in vsebujejo visok odstotek sladkorja, — a presajati jih ne smemo. 2. Kako sadimo, oziroma presajamo krmsko peso?
Pravzaprav se moramo vprašati tudi še, kdaj naj peso presajamo, oziroma razsajamo Če pri odgovoru na to vprašanje misiimo na letni čas, potem smemo reči, da je čas za razsajanje in pod-sajanje pe6e še ves junij in celo še začetkom julija. Marsikdo je z uspehom sadil krmsko peso na preorano ječmenovo 6trnišče, da celo na rže-no in pšenično! Seveda je uspeh odvisen od vremena: če po sajenju nastopi suho vreme, je navadno vse naše delo zastonj. V suhih letinah je bolje 6ejati po žitnem stmišču strniščno repo, kot pa 6aditi nanj krmsko peso.
Na vsak način pa je najugodnejši čas za razsajanje krmske pese zdajle, v prvi polovici junija. To tudi zato, ker 6e je do sedaj pesa, če smo jo pravočasno posejali in pravilno oskrbovali, že toliko razviia, da 60 mladike, ki jih pri preredčevanju dobimo, sposobne za presajanje.
Za presajanje pesnih sadik je namreč najpri-pravnejši čas takrat, ko dosežejo pesne rastlinice debelino »gosjega peresa«, to je, ko ima ^korenini-ca vsaj pol centimetra premera ali pa še nekoliko več. Čim močnejše sadike namreč sadimo, tem raje se primejo in tem več pridelka dajo. Pač pa je dobro, pri močnih sadikah li6te prikrajšati, da se zmaniša izhlapevanje vode iz njih takoj po presaditvi. Seveda moramo pri tem paziti. da »srca« ne poškodujemo
Pri presajanju pesnih sadik prikrajšamo tudi koreninice, da se pri sajenju ne podvijejo, vendar ne preveč. Vprav zato, da se koreninice ne potrqajo preplitvo, ne smemo preredčevati pesnih nasadov in saditi pese, ako zemlja ni dovolj na globoko vlažna, od dežja omehčana, tako, da miade rastlinice z lahko izrujemo.
Sadike preredčujemo večkrat potem, ko se razvijajo. Pri zgornjem preredčevanju odstranimo v6e sadike, v kolikor stoje v vrstah gosteje od en četrt metra (25 cm) vsaksebi, ako so vrste po pol metra vsaksebi. Če 60 vrste bo'j go6te, mora biti med posameznimi rastlinami seveda več presledka — do 30 cm — ako bi bile vrste nad pol metra oddaljene med seboj, naj imajo 6adike v vrstah po 20 cm razmaka
Pesne sadike preredčujemo in presajamo le ob oblačnem vremenu. Sveže izruvane sadike zlagamo v košaro in jih sproti pokrivamo z vlažnimi vrečami ali z Viažnim mahom, da se ne izsušijo. Od časa do časa moramo sadike v košari poškropiti z vodo, da preveč ne ovenejo.
Zemlja mora biti za sajenje pese dovolj vlažna in rahla; najbolje je sveže preorano deteljišče, ki je bilo takoj prebranano Vrste začrtamo s čr-talnikom ali markerjem in delamo s klinom luknje, v katere sadimo pesne sadike. Ce pa je zemlja lepa, rahia, lahko sadimo peso neposredno med oranjem. V tem primeru polagamo sadike na pravkar izorano brazdo, z naslednjo brazdo pa jih zasujemo in nato še nekoliko izravnamo in pritrdimo. Seveda moramo imeti za ,.a način sajenja na razpolago več ljudi, da lahko sproti polagajo sadike na brazde.
Če ni v kratkem za sajenjem pese dežja, moramo posajene sadike zvečer ali zgodaj zjutraj izdatno zaliti.
3. Oskrba posajene pese.
Presajena pesa ima pred 6ejano to veliko prednost, da navadno ne potrebuje mnogo okopa-vanja in pletve, kajti deteljišče daje čisto zemljo. Kljub temu pa moramo skrbiti, da se njivska površina ne oskorja, zato je treba med vrstami večkrat rahljati.
Kar 6e gnojenja presajeni pesi tiče, je najbolje, da njivo že pred oranjem močno pognojimo z dobro razkrojenim hlevskim gnojem.
Razen tega lahko potrosimo na surove brazde še precejšnjo količino kalija (do 300 kg kalijeve soli na hektar). Z dušikom gnojimo pesi med rastjo, to je na zeleno ali na glavo. V to 6vrho bodisi razvažamo gnojnico med vrste, posebno še, ako imamo na sodu pripravo, ki gnojnico sproti spravlja v zemljo, da se s tem prepreči izguba dušika; ali pa potrosimo na hektar kakih 100 kg enega izmed hitro učinkujočih dušičnih gnojil, n. pr. apneni soiiter (Kalksalpeter). Vsekakor moramo dušična gnojila trositi pred dežjem in čimprej zagrniti plitvo v tla.
4. Rastline, ki jih lahko sadimo namesto pese.
Po naprednih deželah sadijo namesto krmske pese v veliki meri na preorana deteljišča in žitna stmišča, ali pa po zgodnjem krompirju, tudi neko vrsto krmskega zelja, takozvani »Markt-6tammkohl«. To zelje ni občutljivo, sadi 6e pod
Dr. F. J. Lukas:
MALE V.ES 11
*	Izredna četna služba pri vojakih. Führer ]•
ukazal, da se s 1. majem t 1. uvede izredna četna služba pri vojakih. S tem postanejo dosedanji uradniki pri vojaških oblasteh ki delujejo kot neposredni pomočniki čet, oficirji v smislu pravnega iazmerja. Doslej 60 bii vojaški uradniki armade, mornarice in letalstva vezani na določila in predpise uradniškega prava, ki se bistveno niso vedno krili z zahtevami službe pri vojakih.
*	Proslava rojstva. Gauleiter dr. Siegfried Ui-berreither in njegova soproga gospa Käthe, rojena Waqener, sta nedavno dobila tretjega sina, ki je dobii ime Markwarth Novorojenčku je botroval Oberbereichsleiter Rütte. Rojstvo so obhajali v skromnem družinskem krogu v Ortsgrup-pi Hatzendorf, Kreis Feldbach
*	Smrt stoletnega Spodnještajerca. Gospod Anton Poschar iz Sella 94 pri Brückel-u, Kreis Rann, nam poroča sledeče: „Sredi cvetočega majnika je umrl pri dobri družini Presker, daleč naokrog znani Josef Sorko, po domače Kraintschitsch, ki je dosegel izredno starost 100 let. Pokojni je bil vse svoje življenje priden in priljubljen, šaljiv in prikupen. Vse do kraja je bil zdrav po duhu in telesu ter pridno kadil svoj vivček. Umrl je v rokah dobre in skrbne Toni Schetinz, ki je bila pokojnemu v zaslombo in podporo, ter mu olepšala življenjski večer. Sorko-Kraintschitsch bo ostal vsem, ki so ga poznali, v lepem spominu."
*	Junaška smrt profesorja Brugmann-a. Na vzhodni fronti je padel vodja odredov OT, profesor Walter Brugmann, imejitelj odlikovanja Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes mit den Schwertern. Z njim vred so padli neki OT-Einsatz-leiter in neki OT-Gruppenarzt. Reichsminister Speer se je na vojaškem pokopališču na vzhodu poslovil od pokojnika ter položil v Führerjevem imenu venec na grob.
*	79-letnca zaslužnega Spodnještajerca. V Orts-gruppi Plankenstein, Krei6 Marburg-Land, je nedavno obhajal tamkajšnji Ortsbauernführer Franz Possek svoj 79. rojstni dan. Possek opravlja službo Ortsbauernführer j a, udejstvuje 6e pa seveda tudi na 6vojem posestvu, opravljajoč vsa dela, ki so povezana z njegovim obsežnim gospodarstvom. Jubilant, ki je po svojih gospodarskih in organi-zatornih zmožnostih znan in čislan daleč naokrog — pod bivšo Avstro-Ogrsko je bil dolgoletni župan današnje občine Plankenstein ter predsednik okrajnega cestnega odbora — je duhovno in telesno čil in zdrav.
brazdo, raste tudi ob suhem ietu ugodno in ostane lahko čez zimo na prostem, ne da bi trpelo od mraza. Vse o sajenju in oskrbovanju pese povedano, velja tudi za to zelje, ki pa je pri nas še skoraj nepoznano.
Ausschneiden! Izrezatll
*	Zaključen kulturen razpis nagrad. Svoječasno po organizaciji Steirischer Heimatbund razpisan natečaj za stavljanje predlogov za časom primerna darila za rojstva in poroke so ravnokar zaključili. Heimatbund je sprejel več del, ki dokazujejo da se s pametnim dirigiranjem lahko probuja umetniška nagnenja. To velja za rokodelsko in lajiško delo. Prvo nagrado v rokodelskem ustvarjanju je dobila tvrdka H. Karbeutz iz Marburga za kaseto s fotografskim albumom »Unser Kind« in mapo za listine. V lajiškem ustvarjanju je dobil prvo nagrado Orehovky iz Marburga za posebno lepo izdelano družinsko obleko.
*	Iz Ortsgruppe Oberradkersburg. Dne 27. maja smo v dvorani Volksbank imeli zborovanje Ortsgruppe, katerega so se udeležili razen štaba Ortsgruppe, Zellen- in Blockführer-jev ter članov NSDAP tudi voditelji vseh javnih uradov. Navzoč je bil tudi Kreisführer Bauer, kateremu je Orts-gruppenführer Pg. Willmann poročal o minulem delovanju. Nato je spregovoril Kreisführer, ki je podal pregled o političnem in vojnem položaju ter zahteval od vseh navzočih popolno vpostavo.
*	Novi grobovi Spodnještajercev. V Trifailu se Je smrtno ponesrečil 161etni trgovski vajenec Pepi Bratanitsch iz Trifaila. — V Kostajnici na Hrvatskem je umrla, stara 84 let, gospa Maria Matschek iz Wisella, Kreis Rann. — Iz Blaubeuren-a v Würt-tembergu je prišlo poročilo, da je istotam umrl 821etni Stefan Babitsch iz Königsberga, Kreis Rann. — V Kampu (Rheinland) je preminul, star komaj 38 let, Martin Sotler iz Kreisa Rann.
*	Poroka zastopnika Gauleiter-ja. V Rechnit-zu, Kreis Oberwart, se je poročil zastopnik Gauleiter-ja, dr. Tobias Portschy, z gospodično Edith Holndonner, hčerko gospoda Rudolf Holndonner-ja, posestnika gostilne »Zur Rose«. Družinska proslava je bila v znamenju prave nacionalsociaii-stične prireditve Kot priča je bil osebno navzroč Gauleiter dr. Uiberreither za svojega prvega so-trudnika, za nevesto, ki je zaslužna BDM-Führe-rin, na Kreisleiter Nicka.
*	Odlikovanje zaslužnih voditeljev industrije. Führer je na predlog Reichsministra Speer-a odlikoval z visokim odlikovanjem Ritterkreuz de» Kriegsverdienstkreuzes mit Schwertern direktorja Edmund Geilenberg-a in direktorja Arthur Tix-a za izredne 6toritve in zasluge na področju oboroževalne industrije. Odlikovanja jima ie izročil osebno Reichsminister SpeeT
*	Po letalskih napadih poškodovani imajo pravico do novih Reichskleiderkart. To je ugotovil Reichswirt6ohaftsmini6ter v nekem spisu, naslovljenem na urad Reichsstelle für Kleidung, v katerem pojasnjuje, da morajo gospodarski uradi na predlog poškodovancev izdati nadomestno Reichs-kleiderkarto, v kolikor so do iste upravičeni. Da so gotove vrste blaga Reichskleiderkarte pod zaporo, ni namreč razlog, da se take predloge po letalskih napadih poškodovanim odklanja.
5.	Ich möchte Ihnen etwas sagen.
6.	Ist so etwas möglich?
7.	Mir ist es gleich!
8.	Rufen Sie bitte vorher an!
9.	Ich bin schon verabredet.
10.	Wann und wo treffen wir uns.
11.	Haben Sie etwas dagegen? 1Z Bitte nicht drängen!
13.	Immer der Reihte nach!
14.	Wollen Sie schon gehen?
15.	Ich kann nicht mehr bleiben, ich habe um fünf Uhr eine Verabredung.
16.	Ich verlasse mich auf Sie!
17.	Ich möchte nicht lästig fallen.
18.	Sie übertreiben!
19.	Geben Sie uns bitte bald Nachricht
20.	Es ist nicht meine Schuld. Ali smem seznaniti?
Veseli me, da 6em se seznanil z vam (da sem vas
spoznal). Slišal sem že večkrat o vas! Če se ne motim, sva 6e že videla nekočl Nekaj bi vam rad povedal. Je li kaj takega (saj to ni) mogoče? Meni je to vseenol
Poprej (pred tem) pokličite, prosim, po telefonul
Domenjen sem že.
Kdaj in kje se najdeva?
Ali nasprotujete temu?
Prosim, ne prerivajte se (ne priganjajte)!
Vedno po vrsti!
Ali že hočete'oditi?
Ne morem več o6tatl, ob petih imam domenek Zanesem se na vas! Ne bi bil rad nadležen.
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
74. STUNDE
Das Milchmädchen
Ein Bauernmädchen ging mit einer großen Kanne voll Milch auf den Kopfe in die nächste Stadt und überrechnete unterwegs, wieviel sie in kurzer Zeit durch diese Milch und kluge Sparsamkeit zu gewinnen hoffte. »Für diese Milch«, sprach sie, »erhalte ich fast fünf Mark Geld. Dafür kaufe ich mir hundert Eier. Diese lasse ich ausbrüten und erhalte wenigstens fünfundneunzig Hüner. So schlau der Fuchs auch sein mag, so hoffe ich doch, er soll kein einziges derselben erhaschen. Für dieses Federvieh kaufe ich mir ein junges Schweinchen. Es wächst auf und wird nach und nach zu einem fetten Schwein. Auch dieses verkaufe ich wieder und schaffe mir eine Kuh und ein junges Kalb dafür an. Dieses Kalb, o, ich 6ehe im Geiste schon, wie es herumspringt: wie« — leider sprang sie vor Freuden mit, und schnell lag, ehe sie sich versah, die Kanne Milch zu ihren Füßen; mit ihr zugleich die Kuh und ihr Kalb. Alle diese schönen Luftschlösser waren nun zerstört, und weinend kehrte das arme Mädchen nach Hause zurück. August Gottlieb Meißner.
1.	Milchmädchen, das — mlekarica
2.	Kanne, die — ročka, vrč
3.	überrechnen — preračunati
4.	unterwegs — spotoma, med potjo
5.	Sparsamkeit, die — varčnost, štedljivost
6.	Geld gewinnen — pridobit denar, zaslužiti si denar (s čim)
7.	ausbrüten — izvaliti
8.	erhalten, ich erhielt, ich habe erhalten «— dobiti
9.	so schlau er auch sein mag — pa najsi j« Se
tako prekanjen
10.	erhaschen etwas — zalotiti,-ujeti kaj
11.	Federvieh, das — perotnina
12.	aufwachsen, ich wuchs, ich bin aufgewachsen — vzrasti
13.	sich etwas anschaffen — nabaviti si kaj
14.	etwas im Geiste sehen — videti kaj v duhu
15.	herumspringen, sprang, ich bin gesprungen — skakati okoli
16.	ehe sie sich dessen versah — preje ko je mislila na to
17.	zugleich — obenem, hkrati
18.	Luftschloß, das — grad v oblakih
19.	zerstören — porušiti, podreti
20.	nach Hause zurückkehren — vrniti se domov
Was wir immer wieder hören
1.	Darf ich bekannt machen?
2.	Ich freue mich, Ihre Bekanntschaft zu machen. (Sie kennenzulernen).
3.	Ich habe schon oft von Ihnen gehört!
4.	Wenn ich nicht irre, haben wir uns schon einmal gesehen!
*	Pazite na sovražna letala pri nizkih poletih.
Sovražni letalci so v zadnjem času začeli iz svojih nizko letečih aparatov s strojnimi puškami obstreljevati civilno prebivalstvo pri opravljanju kmetijskega dela, igrajoče otroke, kopalce, čakajoče potnike po kolodvorih itd. V interesu prebivalstva je, da se pri pojavu sovražnih letal, tudi če gre za posamezna, takoj sklonijo in podajo na vame prostore. V prvi vrsti pridejo za to v poštev letalska zaklonišča, hišne veže, železniški podvozi itd. Na prostem izven naselbin pojavljajočim nizko letečim letalom se je najlažje izogniti z izkoriščanjem tal. Ce ni v bližini grmovja ali drevja, je dobro, da ležemo na tla. Glavno je, da nas letalci ne opazijo. Pri tem se pa mora izkoristiti vsako najmanjšo zaščitno možnost. Isto velja za vozila vseh vrst, ki morajo v takih primerih priti tja, kjer so iz zraka nevidna.
« Najdaljši dan v letu. Koncem meseca junija doseže sonce najvišjo točko na svoji letni progi, dan postane najdaljši. Po astronomskih pojmih je to začetek pomladi. V naših širinah nastane tema v tem času samo okrog polnoči, da so lahko vidne zvezde. V tem mesecu se vidi le malo planetov. V prvem delu meseca se še pred polnočjo lahko vidita Mars in Jupiter, in sicer na zahodu, ki pa že pred polnočjo izginita na zahodnem horicontu. Pri tem se približujeta eden drugemu ter se srečata v prvih dneh julija. Vsi drugi svetli planeti niso vidni. Luna sije v prvi tretjini junija v večernih urah ter doseže dne 6. junija polno luno. 13. junija je zadnji krajec, takrat izgine iz večernega neba ter doseže 20. novo luno, 28. pa prvi krajec.
*	Morilci v uniformah. Ce kdo strelja na ljudi, Iti so na p.otu v cerkev, ne more biti qovora o vojaškem cilju ali pomoti. To je čisto jasen umor. Veselje do ubijanja spodnještajerskega prebivalstva so pokazaii ameriški letalski gangsterji na binkoštni ponedeljek predpoldne, ko so na An-naberq-u pri Tüchem-u, Kreis Cilli, obstreljevali iz svojih letal mirne žene in otroke, ravno v trenutku, ko so prišli iz cerkve. Pri tem so ranili dve ženi in več otrok. Divji srd spodnještajerske-ga prebivalstva do teh morilcev v uniformah je razumljiv.
*	5000 RM nagrade za odkritje morilca. V noči na 13. januar 1944 sta bila zakonca Franz in Maqdalena Kauran v svojem stanovanju v Weich-senberg-u 49, občina Egidi i. d. B., od dosiej še neznanih zločincev umorjena. Osebe, ki lahko podajo podatke o storilcih, se naprošajo, da sporočijo tozadevna poročila na naslov: Kommandeur der Sicherheitspolizei und des SD in der Untereteiermark, Abt. V, Marburq-Dr., Theater-qa6se Nr. 4, ali pa najbližji žendarmerijski ali policijski postaii. Za prijem zločincev le razpi-iana nagrada 5000 RM.
*	Veljavnost odrezkov Reichskleiderkart z
Pretiravate!
Poročajte (sporočite) nam, prosim, kmalu. Nisem jaz kriv.
Wichtige Wörter In gebräuchlichen Satzverbindungen
1.	Er hat mich zwar 6chon einmal abgewiesen, nichtsdestoweniger werde ich noch einmal zu ihm gehen.
2.	Als Antwort nickte er mit dem Kopfe.
3.	Er hatte Zahnschmerzen und ging die ganze Nacht im Zimmer auf und nieder.
4.	Nieder mit den Juden!
5.	Sie müssen fester niederdrücken, sonst bringen Sie den Koffer nicht zu!
6.	Er rutschte aus und fiel vor dem Haustor ' nieder.
7.	Warum sind Sie heute so niedergeschlagen?
8.	Die Römer erlitten im Teutoburgerwalde eine schwere Niederlage.
9.	Er ließ sich mit seiner Familie für längere Zeit in Kärnten nieder.
10.	Der Führer legte einen Kranz am Grabe des Generals nieder.
11.	Das Haus mußte wegen Einsturzgefahr niedergerissen werden>
12.	Der Jäger schoß den wildernden Hund nieder.
13.	Im Monate Juli gab es viel Niederschlag.
14.	Der Prozeß wurde in zweiter Instanz niedergeschlagen.
15.	Setzen Sie 6ich bitte nieder und erzählen Sie!
Wörter
nichtsdestoweniger — nič manj, pri vsem tem
nicken — kimati, pomigniti
niderdrücken — pritiskati, tlačiti navzdol
oznako »Gültig auf Aufruf«. Četrta Reichskleider-karta za moške in ženske vsebuje punkte, ki nosijo oznako, da so uporabni šele, ko izide tozadevni oklic. Uradno so objavili, da je za izdanje tozadevnega oklica merodajen samo urad Reichsstelle für Kleidung und verwandte Gebiete in ni-kakšen drug nižji gospodarski urad Tam, kjer so morebitni drugi uradi take odrezks določili za nakup veljavne, se istih ne sme uporabiti.
*	Prekinitev dela pri motnjah nosečih žen. Noseče žene se ne 6mejo zaposliti, če je po mnenju zdravnikov radi dela zdravje matere in otroka v nevarnosti. Ta predpis ne velja 6amo za primere, ko je noseča ženska dalje časa bolna, temveč tudi za primere, ko se v normalni nosečnosti od slučaja do 6lučaja pojavijo motnje in znaki nevarnosti za zdravje matere in otroka. Za take siučaje lahko zdravnik predlaga za poedine ure ali dneve dela prosti čas. Dajatve bolniške blagajne odpadejo, odpadejo pa tudi zdravniški nad-pregledi
*	Tudi brez prisege mora priča govoriti resnico.
Neka 241etna ženska priča je bila pred sodiščem zaslišana kot priča, ne da bi pred sodnikom položila prisego. Akoravno jo je sodnik opozoril, da se lahko okoristi pravice do odpovedi pričanja, je raje govorila neresnico, da bi očuvaia nekega moža, ki je ravno prej nekaj rekel, kar jo je zelo preplašilo. Z ozirom na to in na njeno neomadeževanost jo je sodišče obsodilo radi krivega pričanja 6amo na tri mesece zapora.
*	Potovanje v inozemstvu in živilske karte. Ce kdo potuje v inozemstvo, kjer ne veljajo nemške živilske karte in 6e jih tudi ne more zamenjati za taan veljavne, ne sme 6vojih kart izrabiti za 6ebe ali pa jih podariti komu drugemu. Predpisano in pravilno je, da se take karte po pov-ratku iz inozemstva, najpozneje pa do nastopa nove dodelilne perijode vrnejo Ernährungsamt-u ali pa KariensteD-i. Podrobnosti o oddaji se lahko Izve pri uradih Kartenstelle.
*	Izjemne tobačne karte za žeue pripadnikov oborožene sile. Kot posebno ugodnost frontnih bo-levnikov je smatrati določilo, ki omogoča, da dobijo ženske izpod 25 in nad 55 let, ki drugače nimajo pravice do tobačnih kart, na predloq, izdano izjemno tobačno karto za nakup tobaka, ako dokažejo, da je njih zakonski mož ali pa vsaj en sin pri vojaških enotah, ki imajo številko bojne pošte, oziroma, da je mož ali sin vpostav-ljen v službovanje, kakor da je na fronti, tudi če njegova enota nima bojne pošte Pri tem %eija za vojno vpostavo samo tista služba na področju zaledja, ki je povezana z bojevniškim reševanjem nalog, kakor so na primer oddelki Flaka. Te izjemne tobačne karte se bodo izdajale na velepo-tezen način, in se bodo dobile tudi, če je kak ranjeni 6vojec začasno zapustil svoj bojevniški oddelek radi ranjenja ali bolezni ter se podal v zaiedje. 2ene 6vojcev, ki 60 radi ran ali bolezni določeni za stalno službovanje v oddelkih zaledja, in «le pridejo več v poštev za frontno službo, ne dobijo nikakih potrdil, da bi njihove žene in hčerke lahko prejemale izjemne tobačne karte.
*	Smrtna kazen za črno klanje. Pred izrednim sodiščem v Leoben-u sta 6e zagovarjala 341etni mesar Karl Wie6er in njegova 241etna žena Sofie, >ba iz Zeltweq-a, Kreis Judenburg. Obtoženi Wieser je 1. 1941. in 1942 na nedovoljen način raklal goved, telet in svinj v skupni teži nad tisoč kilogramov, meso pa prodal deloma svojim strankam in na verižniški način tudi drugim osebam. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Razen tega je sodišče izrekio denarno kazen v iznosu 10 tisoč RM ter odškodninsko kazen 40 tisoč RM. Postopanje zoper Sofie Wieser se je radi bolezni preložilo. Šest nadaljnj'h 6oobtožen-cev, ki so bili 6odeležni pri črnem klanju, oziroma nakupovalci mesa, so dobili težko ječo do petih let.
*	Poostritev izrednega kazenskega prava. Vrhovno poveljstvo vojske je z odredbo izpolnilo določila izrednega vojnega kazenskega prava. Gre za kazensko-pravna dejanja, kakor špijonaža, razkrojevanje obrambne moči in pobeg od vojakov.
*	Velike izgube banditov. Hrvatska poroče-valnica objavlja majnišlce izgube tolp, ki znašajo 9148 mrtvih in 2007 ujetnikov. V istem času je zahteval teror anglo-ameriških letalcev 935 človeških žrtev na Hrvatskem.
r
*	Zaključek nemških jezikovnih tečajev. Koncem maja so širom Spodnje Štajerske zaključili začetkom novembra otvorjene tečaje za uk nemščine, ki so se vršili po vseh Ortsgruppah. Urad Volkbildung organizacije Steirischer Heimatbund je s to akcijo do danes priredil vsega 1600 tečajev, katerih se je udeležlo 75.000 Spodnještajer-cev.
*	Zatemnitev koles, vprežnih voz in ročnih vozičkov. Kakor avtomobilisti, tako se pregrešijo tudi kolesarji in lastniki voz zoper predpise o zatemnjevanju. Svetilke na koiesih morajo biti tako zakrite, da je vidna svetloba samo iz 1 cm široke odprtine v sredini, na zgornjo 6tran se pa mora luč zavarovati tako, da izhaja neposredna svetloba za razsvetljevanje vozne proge samo izpod vodoravnega dela svetilke. Vprežna vozila morajo imeti svetilke spredaj in zadaj.
*	Enotni otroški voziček stane 39 RM. Od jeseni lanskega leta izdelujejo samo enotne otroške vozičke. Za te vozičke so sedaj uradno določili ceno 39 RM za prodajo potrošnikom in velja po 20. aprilu t. 1.
Viktor Emanuel je bolan. Iz Italije poročajo, da je Viktor Emanuela, ki živi v Cave de Tirreni pri Napolju, zadeia kap. Njegov položaj je baje resen. Njegova vlada pa ni dovolila, da bi 6e izdalo poročilo o njegovem zdravstvenem stanju. Viktor Emanuel je v 75. letu starosti.
*	Vojn» ujetniki nadaljujejo svojo izobrazbo. Reichserziehung6jninister je izdal odlok, ki enotno določa pravila za nadaljnje šolanje nemških vo -nih ujetnikov in civilnih internirancev v Velik: Britaniji in v Zedinjenih državah. S iem se omogoča nemškim vojnim ujetnikom in internira"-cem, da se za časa svojega ujetništva oziroma interniranja. izobražujejo nadalie tei da poiagaio tudi izkušnje. V poštev prideio redne zrelostne izkušnje, zaključn. izpiti na strokovnih šolah, izredni zrelostni izpiti, prvi in drugi izpit za učiteljsko službo na ljudskh šolah rer izkušnje za učiteljska me6ta na pomožnih šolah. S temi izkušnjami pridobljena spričevala se bo priznalo lahko že v času vojnega ujetništva in internacije.
g ^ g g ftjNer tur Wuchs
una Mästung der Schweine
REDIN,
mit garantiertem Erlolg
Zentraldrogerle EMIL T H O R Marburg (Drau) . Herrengasse 33
o W 10
O 5 o
iž in
0
0J (O fl)
fi cu
1	« B
S £ S « « B
C n	«O a cj
a c	c
o	g
«ad» «
v M
ta v & ^
— <o o ü o
«-. XI
§Š
2 * M QJ
I	o
8	g
■a	>-,
o	H
d)	t3
O «	« g ü s.
•G 3	<"
£ 5	a
O	o
N
« *	-
2 s —
g a	°
CJ CD
~ TJ	> ta fd
g g
>
o Z
(0 >
— o M
g Ö "3 ® -a > ■— S o ffi
e Q n
t!
UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE ZAŠČITE!
Verschiedenes
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagist. Marburg/Drau. Herrengasse 5.
Eine junge, gu*e Melkkuh zu kaufen gesucht Anträge an das Kreisaltersheim Meretinzen — Post: Margareten bei Pettau.
706-4
Verloren am Wege von St. Rupert, St. Jakob, Anderburg, Cilli: 1 Fotoapparat mit Ledertasche -Certo Dolino, 2,9 Lichtstärke -In der Ledertasche ein Belich-tungsn. am Tragriemen, Geibst. in Stoffsaokerl. Der ehrliche Finder möge gegen gute Belohnunq den Apparat in der Geschäftsstelle der »M. Z.« in Cilli abgeben.	705-13
Am 3. Juni wurde Elektromotor
PS 7.5, Fabrikat Elin Nr. 393992, in Gams qestohlen Vor Ankauf desselben wird qewarnt. — Wratschko Hermann, Gams 142, bei Marburq-Dr	382-13
Braver Lehrjunge oder Lehrmädchen wird aufgenommen — Gemischtwarenhandlung Fi Po-woden, Marburq-Dr., Schiileretr. 14.	379-6
Zatemnitev od 12. do 18. junija od 22. do 4. ure
Kaufe Bett mit Einsatz, Kleiderschrank und 2 Weinfässer von 300 Liter. Math.
Habianitsch, Werkheim 27, Zimmer 7, Thesen, Marburg (Drau). 362-4
Zwei alle Handschuh .
Räumt man in Schutt u. Glas u. Schmuti sind alte Handschuh guter Schutz. Wenn man In Scherben dann mal fafrt, so braucht man nicht gleich

»t»,
Ätod^kmg im 3&ien=
'st heute auch noch möglich I Es ist nur nötig, daß sich die Hausfrau etwas genauer überlegt, was sie auf den Tisch bringen will und sie wird beispielsweise manches Mal lieber von den zugeteilten Eiern ein oder zwei Stück für später in
QamnM
'„zurücklegen", dr.nn dann holten sie sidi besser!
Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädi sehe Apparate, Leibbinden, Gum-misträmpfe erzeugt und liefer* das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3
Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscher-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter. Marburg/Drau. Drau-qasse 5.	4
Suche einen Säqer lediq für eine Wenezianer- u. Sekular-Säqe. Derjeniqe aus Rann, der auf vo-riqe Annonce qeschneben bat, bitte um qenaue Adresse. Albin Poklschek, Trifaii.	707-6
'JJLj Bis ins tiefste erschüttert, geben wir die traust rige Nachricht, daß uns unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
Franz Stukel
Gefreiter
im Altej von 21 Jahren, am 5. März 1944, an der Ostfront gefallen ist. Ruhe sanft in fremder Erde.	696
Pucherberg, Cilli, am 30. Mai 1944.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Stefan und Maria Stukel, Eltern! Josef, dzt. im Felde, Johann, Stanislaus und Alois, Brüder; Antonia und Maria,
Schwestern, und alle übrigen Verwandten.
Danksagung
leder §e(ffieös iilhrer
soll da»
iierordniings-und Amtsblatt
m des Chets der ! ¿ivilverwaltuno ¡ in der Unter-Steiermark esen Bezugs-
Für die vielen Beweise aufrichtiger Anteilnahme, anläßlich des schweren Verlustes durch den frühen Tod meines lieben Gatten, unseres Vaters, Sohnes und Bruders, des Herrn ADOLF FOJTL, sprechen wir innigsten Dank aus. Insbesondere danken wir der Technischen Nothalfe für das letzte Geleit und allen Bekannten für die vieien Kranz-und Blumenspenden.	374
Marburg-Drau, im Juni 1944.
Familien:
FOJTL, MODERNITSCH und KEPA.
preis monatlich
RM 1.25. Be-
stellungen sin Ge-diena d schäftssfellt des Verord-nungs- und Amtsblattes Marburg/Drau Badgasse 6 zu richten
ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich!
¿SEg Unermäßlich hart und schwer traf uns die Nach-rieht, daß unser innigstgeliebter Sohn
Martin Steharnik
Obergrenadier
am 12. Mai 1944, im Alte* von 21 Jahren an der Ostfront den Heldentod fand.
Unser Martin ruht in fremder Erde, doch in unseren Herzen wird er weiter leben.	381
Prokuplje, Gutenstein, Marburg-Drau, den 7. Juni 1944.
In tiefer Trauer: Martin und Bosilka Steharnik, Eltern, im Namen aller übrigen Verwandten.
JEg Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß un-TF ®er lieber Sohn und Bruder
Franz Lenitschar
Gefreiter
am 7. Mai 1944, an der Ostfront den Heldentod gefunden hat.
Ruhe sanft, in unseren Herzen wirst Du weiter leben
Rosen, im Juni 1944.
691
In tiefer Trauer: Franz und Josefa Lenitschar, Eltern; Alois, dzt. bei der Wehrmacht, und Johann, Brüder; Mitzi, Schwester, und alle übrigen Verwandten.
, Unermäßlich hart und schwer traf uns die Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder
Josef Schirownik
Gefreiter
,im Alter von 19 Jahren, am 13. April 1944, in treuester Pflichterfüllung für Führer, Volk und Vaterland im Osten den Heldentod fand.
Unser lieber Josef liegt fern der Heimat in fremder Erde, doch in unseren Herzen wird er unvergeßlich bleiben.	697
Lichtenegg i. d. Kollos, Murau, am 28. Mai 1944,
Blasius und Antonia, Eltern; Gottfried, Maximilian, Brüder, und alle übrigen Verwandten.
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser Mann, Vater, Sohn und Bruder
Johann Rosman
Grenadier
im 25. Lebensjahre, am 11. Mai 1944, seinen an der Ostfront erlittenen schweren Verletzungen erlegen ist.
Lieber Johann, ruhe sanft in fremder Erde, fem von Deiner geliebten Heimat.	704
Kaisersberg bei Friedau, am 4. Juni 1944.
Rosalia geb. Bobnaritsch, Gattin; Johann und Maria, Kinder; Martin und Theresia Rosman, Eltern; Ludwig, Maria, Theresia, Aloisia, Geschwister, und alle übrigen Verwandten.
Fabrradgestell
o. Fahrrad, ohne Mantel und I Schlauch, gut erhalten, nach j Vereinbarung j lu kaufen ge- 1 sucht. Zuschr. unter »Fahrrad« ! an die Verw.
339-4
Winzerfamilie, I brave und ehrli- j che, mit 4-5 Ar- ' beitskräften su- ! che auf einen ' schönen Wein- j gutsbesitz. Der j Posten ist so- , fort oder am 1. November beim Winzerwechsel
anzutreten. Schriftliche Anträge mit genauen Angaben über die Ausbil-
bildung im Weingartenfach sn die Verw unter • »Schöner Posten«. 699-6
lehrjunge, kräftig. qesund, mit entsprechender Schulbildung wird sofort aulgenommen bei J Langerschek, j Gemischtwaren-handl. in Mahrenberg 97 |	692-6 ,
Mehrere Flur- i Wächter per so- !
fcrt gesucht. 1 Anfragen bei d. Direktion ^er Obst- u. Weinbauschule Mar-burq-Drau.
364-6
Zwei Lehrjungen werden sofort aufgenommen. Ranner K., Gärtnerei, Mar burg-Drau, Gor- 1 nikgasse 7.
337-6
Selbständige Frau als Hausgehilfin zu Heb
amme gesucht. Mallenberg 59.
367-6
Bäckerlehrling wird sofort auf- j genommen. Sa- . muda, Marburg (Drau), Hinden burgstraße 9.
—6 j .- i
Suche sofort zum Dienstantritt Schafier u. Schweizer. Anzufragen im,Geschäft Marburg (Drau), Edm.'-Schmid-Gasse 3 37>6
Brave Winzerfamilie mit drei Arbeitskräften wird aufqenom-men bei Robert Kunze — Frauheim 129
358-6
Ihre Verlobung geben bekannt:
PAULA SAWERSCHN1K ANTON PODLUNSCHEK
Gonobitz z. Zt. Augsburg
Gonobitz z. Zt. Augsburg
Im Juni 1944
375
Kaute Göpel. Angebote an Tschuden Petei, Georgsdorf bei
Windischfed-stritz. 693-4
Mittelgroßer Landbesitz in d. Umgebung Pet-taus zu pachten gesucht. Anton Sattler, Unter Rann. 695-2
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, A,1 daß unser unvergeßlicher Sohn und Bruder
Anton Heinschek
Pionier
im Alter von 28 Jahren seinen an der Ostront erlittenen schweren Verletzungen am 7. April 1944 in einem Lazarett erlegen ist.
Unser Anton bleibt bei seinen Lieben unvergessen.
Bärnthal, Wöllan, am 5. Juni 1944.
t
In tiefster Trauer:
Anton und Juliane Heinschek, Eltern! Maria Schwester! Franz und Josef, Brüder, und alle übrigen Verwandten.
mammmamasam
gm*
1944.
In tiefer Trauer:
Im tiefsten Schmerze geben wir im eigenen und im Namen der gesamten Verwandtschaft die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
Johann Rojschek
Jäger
im Alter von 23 Jahren an der Ostfront am 17. April 1944 den Heldentod gefunden hat.	698
Peteredorf, Oberbirmbaum, am 28. Mai 1944.
Marie Rojschek, Mutter; Marie, Sofie, Schwestern; Josef und Alois, Brüder, dzt. im Felde.
Wir geben die traurige Nachricht, daß uns unsere liebe Gattin, Mutti und Tante, Frau
Paula Lobnig geb. Luneselmig
am Montag, den 5. Juni 1944, nach langem, schwerem Leiden, im 25. Lebensjahre, für immer verlassen hat.
Das Begräbnis der Teuren findet am Mittwoch, den 7. Juni 1944, um 8 Uhr, in Kötsch statt.	373
Haus am Pacher, Roßwein, Rotwein, Hollen, den 7. Juni
Franz Lohnig, Gatte; Franz und Juliane, Kinder; Franz Lobnig, Schwiegervater; Juliane Werdonig, Maria Trinko, Theresia Wernig, Schwägerinnen und alle übrigen Verwandten
In tiefem Schmerz geben wir bekannt, daß uns unser lieber Sohn, Bruder und Onkel, Herr
Alfons Hrastnik
Schneider
am 2. Juni 1944, im 35. Lebensjahre nach langem schweren, mit großer Geduld ertragenen Leiden für immer verlassen hat.	1383
Preichau, Marburg-Drau, den 4. Juni 1944.
In tiefster Trauer: Familie Hrastnik im Namen aller Verwandten.
i
Unser geliebter Sohn, Bruder und Onkel
Friedrich Zelinschek
Gefreiter
ist am 7. Mai 1944, im Alter von 26 Jahren, an der Ostfront gefallen.	380 Römerbad, Ober-Siebenbrunn, Cilli, Tüffer, den 30. Mai 1944.
In tiefster Trauer: Franz Zelinschek, Vater; Franz und Martin Zelinschek, Brüder; Justine Kodrun und Josefine Hochkraut, Schwestern; Josef Kodrun und Franz Hochkraut, Schwäger; Mi-lena Hochkraut und Josef Kodrun, Neffen, und alle übrigen Verwandten.
R&*

Unser lieber guter Sohn und Bruder
Franz Jerontschitsch
Lok-Heizer
ist im 34. Lebensjahre in Ausübung seines Dienstes, am 29. Mai 1944, dem feindlichen Luftterror zum Opfer gefallen.
Wer unseren lieben Franz kannte, weiß was wir verloren haben!	3*>6 Das Begräbnis war in Agram.
Dobersdorf, Marburg-Drau, Belgrad, Agram, am 2. Juni 1944.
In tiefster Trauer:
Franz und Maria Jerontschitsch, Eltern; Ermin, Marian, Cyrill und Josef, Brüder; Theresia und Maria, Schwestern; Familien Grobelschek, Mollan und Jerontschitsch.
In tiefstem Schmerze geben wir bekannt, daß unser geliebter Sohn, Bruder und Onkel
Alois Skripetz
Jäger
am 24. März 1944, im 26. Lebensjahre, an der Ostront den Heldentod gefunden haf?
Unser Alois wird in unseren Herzen für immer unvergessen bleiben!	368
Kaisersberg, Marburg-Drau, Ägram, den 3. Mai 1944
In tiefster Trauer:
Helene Skripetz, Mutter; Johann, Bruder; Anna und Julie, Schwestern; Familie Körper, unc alle übrigen Verwandten.
Kaufmanns-Lehrlinq f. Gemischtwarenhandlung wird aufqenommen. Kost und Woh-nunq im Hause. Zuschriften unter »Mießtal« an die Verwalt. des »Staj. Gospodar«. 661-6
Zimmer und Küche in Brunndorf o. Rotwein zu tauschen.
Priwoschnik, Brunndorf, Lem-bacherstraße 76.
377-9
Bin 39 Jahre alt, und möchte gerne auf diesem Wege Frau oder Fräulein zwecks späterer Ehe
kennenlernen. Anträge erbeten unter »4472« an die Verw.
371-12
Goldene Armbanduhr auf d.
Wege vom Au-weg bis zum Geschäft Lenart verloren. Der ehrliche Finder wir dgebeten diese bei Murn, Auweg, oder Geschäftsstelle »M. Z.« in Pettau abzugeben.
694-13
Koffer, lautend auf den Namen Raimund Schaf -halter, wurde am Donnerstag, den 1. Juni 1944 auf der Strecke
Windischfei-stritz— Marburg (Drau) verlören. Der ehrliche Finder wird ersucht denselben gegen gute Belohnung b. Raimund Schafhalter, Windischfeistritz, Cillier-straße 96, abzugeben. 370-13
Met für dos Deutsche
Rote Kreuz
m
Für eine deutsche Untersteiermark fanden im Kampfe gegen landfremde Banditen den Heldentod
Walter Schrimpf
Wehrmannschafts-Scharführer
29. November 1917	2. Juni 1944
Rudolf Strutz
Wehrmann
10. April 1901	2. Juni 1944
In stolzer Trauer: Franziska Schrimpf und 5 Kinder Elisabeth Strutz und 6 Kinder
Steirischer Heimatbund, Kreis Marburg-Land: Doboczky, Kreisführer. Standarte Windischgraz: Werbnigg, SA-Obersturmführer.
Marburg-Windischgraz, den 5. Juni 1944.
702
Tief erschüttert geben wir die traurige Nachricht, daß mein teuerer Gatte, unser lieber Sohn und Bruder
]akob Saischek
Gefreiter
am 24. März 1944, an der Ostfront, kaum 22 Jahre alt, gefallen ist.	369
Marburg-Drau, den 4. Juni 1944.
In tiefster Trauer:
Genovefa Saischek, Gattin; Josef und Agnes Saischek, Eltern; Antonia, Mitzi und Franz, Geschwister im Namen aller übrigen Verwandten.
Wir geben die traurige Nachricht, daß unser lieber, unvergeßlicher Sohn, Bruder, Onkel und Schwager
Ignaz Kowatschetz
Gefreiter in einem Grenadier-Regiment
am 25. April 1944 in den harten Abwehrkämpfen im Süden der Ostfront schwer verwundet wurde und am 26. April 1944 seinen Verletzungen erlegen ist. Er gab sein junges Leben für Führer, Volk und Vaterland.
Unser Ignaz bleibt in der Heimat bei seinen Lieben
unvergessen.
376
Aßling, den 6. Juni 1944.
Thomas und Maria Kowatschetz, Eltern; Franz, Bruder; Aloisia, Schwägerin; Maria, Nichte; Anton, Neffe, und alle übrigen Verwandten.
Unermeßlichen Schmerz brachte mir die traurige Nachricht, daß mein innigstgeliebter Gatte, unser Vater, Sohn und Schwiegersohn
Ladislaus Floriantschitsch
Grenadier
im 26. Lebensjahre, am 28. April 1944 den Heldentod an der Ostfront fand.	365
Pöltschach, Studenitz, Cilli, am 2. Juni 1944. In tiefer Trauer: Sophia, Gattin; Ladislaus und Sophia, Kinder; Agnes, Mutter; Anton Gaischek, Schwiegervater, und sämtliche Verwandten
Von tiefstem Schmerz gebeugt, geben wir allen Bekannten die traurige Nachricht, daß unser herzensguter Sohn und Bruder
]osef Pechar
Grenadier
am 26. April 1944, im Alter von kaum 20 Jahren, an der Ostfront gefallen ist.
Wer unseren braven Jo6ef kannte, der weiß, was wir mit ihm verloren haben.
Unser Josef wird in unseren Herzen immei weiterleben.	378
Pölenberg, den 6. Juni 1944.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Johann und Josefine Pechar, Eltern; Johann und Gottfried,
Brüder, und alle übrigen Verwandten.
Wir geben allen Verwandten und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder
Alois Trobentar
Gefreiter
am 7. Mai 1944, im Südteil der Ostfront, im Alter von 20 Jahren gefallen ist.
Alle, welche unseren Sohn kannten, wissen, was wir mit ihm verloren haben und werden unseren Schmerz verstehen.	•	700
Windischfeistritz, Maria Lankowitz, im Juni 1944.
Michael und Maria Trobentar, Eltern; Stanislaus, Michael, Maria und Julie, Geschwister.
In tiefstem Schmerze geben wir im eigenen und im Namen der gesamten Verwandtschaft bekannt, daß unser ältester Sohn
Josef Sorschak
Gefreiter
am 16. Mai 1944, im 22. Lebensjahre, an der südlichen Ostfront gefallen ist.	363
Kerschbach, Windischfeistritz, Marburg-Drau, am 1. Juni 1944.
In tiefster Trauer: Josef und Mathilda Sorschak, Eltern; Elisabeth, Großmutter; Emil, dzt. bei der Wehrmacht, Stanislaus, Franz und Ludwig, Brüder; Maria: Schwester, und alle übrigen Verwandten
Danksagung
Für die vielen Kranzspenden und Beweise herzlicher Anteilnahme an dem schmerzlichen Verluste meiner in-nigstgeliebten Frau, Schwester, Tante und Großtante, der Frau BARBARA BAUMANN, geb. WEDLIN, Landwirtin und gewesenen Bügermeistersgattin, sprechen wir unseren tiefsten Dank aus. Bei der zahlreichen Anteilnahme ist es unmöglich, allen persönlich zu danken. Wir danken auf diesem Wege nochmals für die zahlreiche Anteilnahme am letzten Wege unserer teuren Unvergeßlichen.	701
1944.
Kranichsfeld, Monsberg und Bergneustift, den 31. Mai
JOSEF BAUMANN
und die Verwandten.