3554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PKimurtSKI DNEVNIK
poštnini plačana v gotovini „	_..
Abo- (»stale 1 gruppo (^Da 500 11T
Leto XXXIX. Št. 33 (11.449)
TRST, četrtek, 10. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
kot so napovedali, so republikanci prvič glasovali proti vladi
Z IZGLASOVANJEM ZAUPNICE FANFANIJEVI VLADI JE VEČINA DOKONČNO ODPRAVILA ZADEVO «ENI«
Jutri zasedanje vsedržavnega sveta KD - Fanfani in njegova vlada pred pomembnim izpitom: do konca meseca je treba odobriti finančne zakonske odloke
RIM — Zasedanje v poslanski zbornici je včeraj potekalo po predvidevanjih. Glede imenovanja na vrhu družbe ENI je vlada prejela zaupni-l'» s 334 pozitivnimi glasovi (KD, PSI, PSDI, PLI, se pravi štiri stranke vladne večine), medtem ko je 254 poslancev (KPI, PDUP, radikalci, ne-®dvisna levica, misovci in republikanci) glasovalo proti, Južni Tirolci in poslanec iz Doline Aoste pa so se vzdržali, čeprav ponavadi podpirajo vlado. Novost, ki pa je bila predvidena, je bil negativen glas republikance stranke: vendar pa ne gre za prehod republikancev k opoziciji, temveč za logično posledico negativne
•vene, ki jo je republikanska stranka dala o zadržanju vlade v vsej *adeyj eni.
Kljub vsemu pa v teku včerajšnje Razprave v poslanski zbornici niso Izostale nekatere kritične ugotovitve !* vrst same vladne večine, kar je kako značilno. Liberalni tajnik kanone in vodja demokristjanske •knpine v poslanski zbornici Gerar-"0 Bianco sta na primer v svojih Posegih dejala, da gre pozitivno o-cMiti imenovanje Franca Reviglia ** novega predsednika italijanske petrolejske družbe, istočasno pa je "eba zavrniti čedalje večje vmešavanje strank v javne ustanove.
*elo stroga je bila tudi ocena ko-joonistlčne partije. Posegel je Alfre-oo Reicblin, ki je menil, da je bila Klavna značilnost vse zadeve ENI ^Oivja lotizacija». Podobno oceno je dal tudi socialist Franceseo De Mar-tin°. nekdanji tajnik socialistične “banke in trenutno vodja majhne j-AUpine levičarskih oporečnikov zno-J!®) socialistične stranke. De Marij.110 je dejal, da je glasoval za zaup-"lco samo zato, ker ni hotel kršiti s^arsko disciplino.
vsaj za ta konec tedna, je PPutieno vzdušje v Rimu nekoliko j°4 sproščeno. Tudi zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demo-ki bo jutri, bo najbrž po-e*alo v znamenju obnovljene soli-auiosti. Do pred kratkim je ka-:al°' da ne bo tako. V torek zve-dar se je tajnik stranke De Mita se-7? predstavniki notranje levice, Zaccagninija, v teku tega 9st«nka pa je prišlo do razjasnit-* gleda notranjih odnosov v de-“*<3krištjanski večini. Mnogi so nam-r®c očitali tajniku De Miti verti-
*Lrsmk° Persona**st^no vodel’je Pfe seveda za dokaj negotovo pre-,lr)®, saj je manjšina, ki jo vodi Forlani še kar odločno pro-De Miti, medtem ko je stališče ^katerih uglednih predstavnikov ^drice kot sta Andreotti in Piccoli
dokaj dvoumno. Najbolj zaskrbljujoč je vsekakor odnos med krščansko demokracijo kot stranko in Fan-fanijem; predsednik vlade se namreč obnaša, kot da bi bil popolnoma neodvisen od stranke.
V tem smislu bo prvi pomembni politični izpit za štiristrankarsko vlado odobritev gospodarskih zakonskih odlokov, ki jih je treba odobriti v parlamentu do konca tega meseca. Obstaja cela vrsta tehničnih ovir, vendar je poglavitni problem političnega značaja. V Rimu namreč, mnogi demokristjani šušljajo, da je Fanfani že vse preveč časa na čelu vlade.	R. G.
Minister De Michelis in predsednik vlade Fanfani med včerajšnjo razpravo o zadevi ENI	(Telefoto AP)
minimumi,im.Klin   m    
VIHAR V IZRAELSKI VLADI ZARADI KAHANOVE KOMISIJE
Minister Šaron noče odstopiti Begin že išče izhod v volitvah
Previdnost laburistov, ki se bojijo predčasnih volitev Šaron se opira na zagrenjeno in razjarjeno armado
TEL AVTV — Usoda Ariela Ša-rona kot izraelskega obrambnega ministra je po vsem sodeč zapečatena, premieru Reginu pa ne bo preostalo drugega, kot da razpiše predčasne politične volitve. To je enotna ocena vsega izraelskega tiska, ki ugotavlja, da je Šaron po objavi ugotovitev Kabanove. komisije o svoji odgovornosti za pokol v bejrutskih palestinskih taboriščih Sabra in Šatila, ostal brez podpore v vladi in da vsi ministri za htevaio njegov odstop.
Šaron pa se je medtem odločil, da se bori do konca. Kljub zahte-
vam vseh .je Beginu jasno povedal, Habiba In le nekaj dni pred zase-
* u,',,lOu,u,iimnuiiuiiiinmiiiiu,um um,m",i”»m,m"iu«|i,Hu
UOSTRUJEJO SE TEŽAVE V BOLNIŠNICAH
Zdravniška združenja zavračajo novo pogodbo
Tajništvo CCIL-CISL-UIL zahteva prekinitev stavk, ki prizadevajo zgolj bolnike
Rdi — Čeprav bodo njihovi pri-j/®rii vsedržaimi organi sprejeli do-/lene OfilruMtvA (nr» vrpi vprietno-
s). -ne odločitve (po vsej verjetoo-iji/ ^le danes, je že očitno, da ve-ztL ,Ve^n* številnih avtonomnih ,/^nj, zdravnikov, ki so zapos-~ 1 v bolnišnicah, zavrača spoia-111 o prvi enotni delovni pogodbi sl .Paebje vsedržavne zdravstvene be, ki so ga doslej podpisali za-j. Phiki enotne zveze CGIL, CISL, wT’ en°hu sindikat zdravnikov, ve-krh?r^ev in nekaterih manjših stro-‘h zvez. Na krajevni in dežel-rfvni se medtem vrstijo popolne ' avke zdravnikov, ki so že prisili-jj, prefekle, da so v številnih kra-12 .PosegU po skrajnem sredstvu “tega vpoklica za zagotovitev nuJnih služb.
gJako je včeraj storil tudi palerm klioPrefekt De Franceseo, ki je vpo-njjj JPl^og 1.000 zdravnikov iz glav-.PPlnišnic v pokrajini, popolno v nedogled so pa včeraj pro-člani ANAAO iz Firenc. Po-■1 Postaja torej iz dneva v dan avnejši, zlasti seveda za povsem Potrnk10 k°lnikei ki ostajajo brez re ki® zdravstvene nege. nekate-nju Ku ^n’ce so pa pri takem sta-Sp ,blle prisiljene odpovedati nove vi,-ejCrne- Razmere vzbujajo upra-jav?'10 zaskrbljenost v najširšem pj llcm mnenju, ki je pričakovalo fp, ,ne^avnega podpisa sporazuma t^a državo, deželami in občinami r^^kati ureditev predolgo ne-n>h razmer v bolnišnicah, (j/^ravniika združenja dolžijo vla Drt’ - j j*ni hoče vsiliti sporazum, Pušii e'av* katerega jim ni bila do-zaHCen?. Pr>merna vloga. Mimo ne-škr,°V° tstva gk>dc ponujenih povi-zdrV’ S katerimi bi ostali prejemki n av/k°v v bolnišnicah precej pr °d onih kolegov iz splošne » 'cse, oporekajo sporazumu tudi ina:£Vretl1|0tenje» vloge zdravnikov nov zahtevajo temeljito preos-ioi ° dogovora. Stavke pa o^naču-vi,-:.za eksplozijo jfcze«, ki jo opra-P^olgo čakanje na pravič--Jse prejemke in odnose.
•jništvo enotne zveze CGIL,
CISL, UIL je pa izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da sporazum predvideva za zdravnike mnogo višje poviške kot za vse ostale italijanske delovne ljudi in kar trikrat presegajo inflacijsko mejo, ki jo je določila vlada. Delavski sindikati so torej dokazali veliko občutljivost do zahtev zdravnikov, ki pa izvajajo obliko boja brez upoštevanja potreb bolnikov in brez spoštovanja pravil o samoomejevanju pravice do stavke. Zato zahteva takojšnjo prekinitev stavk in čimprejšnjo sklenitev sporazuma. Morebiti bo h temu prispevalo drevišnje srečanje med ministrom za zdravstvo Altissimom in predsednikom zdravniških zbornic Parodijem.
Maja v Rimu kongres Konfederacije kmetov
RJM — Nujnost ustreznih naložb in kreditov, večje učinkovitosti pristojnih javnih služb in večje odločnosti vlade pri obrambi domačih pridelkov v okviru Evropske gospodarske skupnosti bodo glavne teme vsedržavnega kongresa Konfederacije kmetov, ki bo od 2. do 4. maja v Rimu. Vsebino kongresnega dokumenta je včeraj obrazložil glavnemu svetu zveze (h kateri sta pričla-njeni tudi tržaška in goriška Kmečka zveza) predsednik Avolio. ki je tudi kritično ocenil vladno politiko in zahteval nujno srečanje pristojnih ministrov s kmečkimi sindikati.
da sam ne bo odstopil. Tudi včerajšnja seja vlade se je končala brez vidnih rezultatov. Vlada je le sklenila, da bo danes 6'cslušala častnike armade, ki jih Kahanova komisija obtožuje za pokole Palestincev. Po vsem sodeč se je sedaj Šaron oslonil prav na armado. Na predsinočnjem shodu ie javno pohvalil vse generale, ki bi jih morali po sugestijah preiskovalne komisije zamenjati. Izraelski generalštab .je medtem prepovedal vsem svojim častnikom, da bi dajali izjave o rezultatih preiskovalne komisije. Ni pa nobena skrivnost, da v armadi dobesedno -vre. Častniki so dobesedno zaprepadeni, da je komisija zvalila vso krivdo na armado in ne na politike.
Begin se tega dobro zaveda, zato bo bržkone dvakrat pomislil, preden- bo odslovil Šarona. Za vladno koalicijo pa je obrambni minister odvečno breme, nihče pa ne ve. kako bi se ga znebili, ne da bi se pri tem sam opekel. Celo laburistična opozicija .je skrajno previdna. Na tihem upa, da pridobi na svojo stran Nacionalno versko stranko in si s tem zagotovi vladno večino. Predčasnih volitev pa se laburisti bojijo, saj bi se z njimi utrdil predvsem dosedanji premier Begin. Predstavniki židovskih naselij na zasedenih arabskih ozemljih Cisjordanije in Gaze so včeraj od Begina zahtevali, naj razpiše predčasne volitve. Napovedali so tudi, da bodo diskreditirali in kaznovali Nacionalno versko stranko, če bi se izneverila dosedanji vladni koaliciji.
Marsikateri bližnjevzhodni opazovalec pa pri vsem tem ugotavlja, da so rezultate Kahanove komisije objavili le dan pred prihodom P.ea ganovega posebnega odposlanca
2A IZDELA VO KONČNEGA DOKUMENTA
POBUDA NEVTRALNIH IN NEUVRŠČENIH DRŽAV NA MADRIDSKI KVSE
Udeleženci včerajšnje debate so se strinjali glede koristnosti pobude nevtralnih in neuvrščenih držav
danjem palestinskega nacionalnega sveta, ki bi moral odločati o na činu in obliki palestinskega prišlo pa k miroljubnim pobudam na Sli'., njem vzhodu. Š tega vidika so praktivno zamrznili vse nadaljnje mirovne pobude, saj ima Izrael se daj druge probleme, V Bejrutu pa na tihem upajo, da bi lahko prav po zaslugi sedanjih zapletov izsilili izraelski umik iz Libanona. Vsekakor pa niso obeti najboljši. Skoraj gotovo čakajo Izraelce predčasne volitve in če bi na niih potrdili Begina je bil ves trud Kahanove komisije zaman.
MADRID — Nevtralne in neuvrščene države so včeraj zahtevale takojšen začetek pogajanj o izdelavi končnega vsebinskega in uravnoteženega vsestranskega sporazuma vlad 35 držav o krepitvi evropske varnosti in sodelovanja. To stališče je bilo poudarjeno na včerajšnjem sestanku madridskega KEVS. Skupina «N-N» dežel se je sestala takoj na začetku nove etape madridskega srečanja, ki se je včeraj začelo v znamenju dobre volje vseh sodelujočih. To je nevtralnim in nuvrščenim omogočilo, da so že takoj predlagali več delovnih skupin, ki naj bi pripravile zaključni dokument konference. Jugoslovanski predstavnik Mladen Klienak je povedal, da obstajajo objektivni pogoji. da bi v tej etapi dosegli končni sporazum. Dejal je še, da Jugoslavija podpira predlog, naj bi to srečanje odločalo o sklicu posebne konference o evropski razorožitvi.
Udeleženci včerajšnje debate, med katerimi sta bila tudi Gromikov pomočnik Kovaljev in šef ameriške delegacije Campelman, so se strinjali glede koristnosti pobude nevtralnih in neuvrščenih dežel, vendar pa prvi ameriško-sovjetski spopadi v razpravi vendarle opozarjajo, da še ni prišlo do odtajanja zamrznjenih blokovskih stalisč. Spor je nastal zaradi izjav predstavnika Bonna o državnih mejah, zaradi ka terih je protestiral predstavnik Poljske. Delegat bonske vlade je takoj poudaril, da ZRN spoštuje vse med narodne obveznosti in dogovore veri ’ dar je dejal, da problemi nastajajo zaradi »nerešenega nemškega vpra-šanja>, to pa je takoj izzvalo odgovor predstavnika NDR, ki je dejal, da ni nikakršnega nerešenega nemškega vprašanja, saj obstajata dve neodvisni nemški državi, (dd)
vojakov. Ob pomanjkanju objektivnih in zanesljivih virov lahko samo sklepamo, da .je iranski generalštab skušal z bliskovitim prodorom odrezati Basro od zaledja, a mu to zaradi žilavega odpora ni uspelo do konca uresničiti. Podobno kot pri prejšnjih ofenzivah, je iranskim vojakom po prvotnem u-spshu zmanjkalo sape, v obrambi pa so Iračani bolj motivirani od iranskih napadalcev.
Na Filipinih spopadi med armado in uporni^
MANILA — V povračilnih ukrepih proti gverilcem na Filipinih je tamkajšnja armada ubila 27 upornikov. Zaplenili so tudi večje količine o-režja.
Od začetka letošnjega leta je filipinska vojska imela z gverilci že 167 spopadov.
TISKOVNA KONFERENCA DR. VRATUŠE
Jugoslavija se zavzema za odprto izmenjavo mnenj, da bi razjasnili nesporazume
BEOGRAD — »Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da bo prihodnje šesto zasedanje Unctada od 6. do 30. junija v Beogradu potekalo v sorazmerno zelo neugodnih poli tičnih in ekonomskih razmerah v svetu, pa tudi v trenutku, ko je dozorelo spoznanje, da je takšen položaj nevzdržen. Tako bo zasedanje Unctada tudi spodbuda za usklajeno akcijo, še posebej držav v razvoju. Zaradi tega lahko mimo rečemo, da bo dogovor v Beogradu izredno pomemben dogodek za ves svet, ki je v zelo resni in ne samo ekonomski krizi«. To je med drugim na tiskovni konferenci v Beogradu dejal predsednik zveznega zbora skupščine Jugoslavije dr. Anton Vratuša. S številnimi tujimi in domačimi novinarji se je pogovarjal kot podpredsednik jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pripravo šestega zasedanja Unctada.
Dr. Vratuša je poudaril, da morebitne rešitve samo na področju
svetovne trgovine ne bodo rešile težkega položaja v svetu. Pač pa je nujna usklajena akcija za oživitev svetovnega gospodarstva v celoti. Opozoril je na dejstvo, da so države v razvoju prvič po drugi svetovni vojni začele beležiti negativne stopnje razvoja in celo nazadovati, kar dodatno otežkoča njihov slab položaj v sedanji svetovni in gospodarski krizi. Na drugi strani pa je nastala stagnacija tudi v industrijsko razvitem svetu, vse pogostejši so primeri protekcionizma in zapiranja tržišč^ za izdelke iz
Iranska ofenziva sc jc iztrošila
TEHERAN, BAGD AD Po vsem sodeč se je iranska ofenziva na južnem delti fronte po dveh dneh krvavih spopadov iztrošila. V Teheranu niso včeraj objavili nobenega komunikeja, medtem ko v Bagdadu zatrjujejo, da je ofenziva propadla in da je iraška vojska onesposobila 15 tisoč iranskih
llllUlllllllMIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIinilUIIIUtlHIIIIIIIIIIfllllimMinilllllllllllllllllllllllllliMliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
V ZAKLJUČKU SVOJE EVROPSKE TURNEJE
Bush v Londonu z dvojno nalogo
V ospredju njegovih srečanj bodo pogovori s predsednico Thatcherjevo in voditeljem laburistične opozicije Footom
LONDON — Ameriški podpredsednik George Bush je prispel včeraj v London, zadnjo postajo svoje turneje po zahodnoevropskih prestolnicah. kjer je pojasnjeval nekatere •vidike ameriške poUlike na področju jedrskega orožja in druga axtual-nj politična vprašanja.
Sam obisk v Londonu pa naj bi Bushu, po ameriških načrtih, služil dvema namenoma. Najprej naj bi uskladil sedanjo Reaganovo politiko s tisto, ki jo vodi predsednica vlade Margareto Thatcher in ki se v bistvu (vsaj v glavnih obrisih) ujema z «ničelno rešitvijo« ameriškega predsednika: poleg tega pa
Ameriški podpredsednik George Bush je na svojem potovanju po sedmih zahodnoevropskih prestolnicah na koncu obiskal še London, kjer ga je včeraj sprejel tudi britanski zunanji minister Francis Pym (na levi)
(Telefoto AP)
naj bi skušal prepričati voditelja britanske laburistične opozicije Ali chaela Foola. naj opusti svoje izredno odločno izraženo stališče, s katerim ne le nasprotuje namestitvi ameriških «eruisejcv» v Veliki Britaniji. ampak zagovarja tudi enostransko jedrsko razorožitev svoje dežele.
Seveda, se tudi stališče Velike Britanije in ZDA ne ujemata povsem in povsod. Če britanska vlada po eni strani pristaja na ameriški načrt o izločitvi jedrskih raket srednjega dometa z evropskega področja, tako ameriških kot sovjetskih, pa po drugi strani vendar kaže določeno pripravljenost za kompromis s Sovjeti, ki predvideva omejeno in uravnovešeno število raket na obeh straneh. Thatcherjeva tudi ostro nasprotuje temu, da bi britanske jedrske rakete na kakršen koli način zajeli v pogajanja o odstranitvi a-meriških in sovjetskih raket srednjega dometa. Poleg tega London ne skriva razumevanja za zaskrbljenost ostalih zahodnoevropskih držav, ki ne gledajo ravno s simpatijo na ameriško strateško teorijo «prvega udarca«, (po kateri bi Američani tudi na sovjetski napad s konvencionalnim orožjem takoj odgovorili z jedrskimi bombami). Poleg tega ima Thatclierjeva tudi drugačne, 'domače« skrbi. Nameravana namestitev ameriških raket na Otoku ima med Britanci vedno več nasprotnikov. Ker pa vse kaže, da bo junija ali oktobra prišlo v Vel. Britaniji do volitev (prav tedaj bi morale dospeti ameriške rakete), ni težko predvideti, da bi v takih okoliščinah potegnili največ dooicka laburisti. To bi, seveda, mai sikaj spremenilo ne le na Otoku, ampak tudi v Evropi, zato je razumljivo, da je Thatcherjeva še posebno zainteresirana. da bi Američani in Sovjeti podpisali razorožitveni sporazum
Kubanski obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD — Na delom » bisk v Jugoslavijo je dopotoval predsednik državnega in ministrskega sveta in član politbiroja CK kubanske KP Carlos Rafael Rodriguez. Takoj po prihodu je imel prve pogovore s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Zvonetom Draganom. Razpravljala sta o pripravah na 7. vrh neuvrščenih držav v New Delhiju. V prihodnjih dneh pa bo imela kubanska delegacija še pogovore o sodelovanju med državama, zlasti na gospodarskem področju.
Včeraj je Rodriguesa sprejel predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. V prisrčnem razgovoru sta se pogovarjala o odnosih in sodelovanju med ZKJ in KP Kube. spregovorila pa sta tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi nadaljnjega poslabšanja mednarodne situacije, kar resno ogroža mir v svetu. Poudarila sta izjemno vlogo in pomon gibanja neuvrščenosti, dotaknila pa sta se tudi pri n'a V na 7. vrhunsko srečanje v NeW Delhiju, (dd)
držav v razvoju, kar le še slabša položaj.
Dr. Vratuša je tudi opozoril, da bi bilo napačno, če bi se v pripravah na beograjsko zasedanje regionalne skupine ali druge skupnosti zaprle v krog svojih predlogov, zato se je zavzel za odprto izmenjavo mnenj že v pripravljalnem obdobju, da bi razjasnili nesporazume in približali različna stališča, (dd)
SAN SALVADOR — Salvadorska vojska in varnostne sile so v stalni pripravljenosti po zadnjih uspehih salvadorskih gverilcev. Hunti-na vojaška strategija .je popolnoma odpovedala. Po vsem sodeč je vsa pobuda v rokah gverilcev, ki se po napadih in osvojitvah tudi pomembnejših mest nemoteno u-maknejo pred prihodom režimskih vojakov.
Po nekajdnevni komi umrl Paolo Di Nella
RIM — Včeraj je v rimski polikliniki izdihnil desničarski študent Paolo Di Nella. ki sta ga ponoči 2. februarja dva neznanca do smrti pretepla, ko je lepil plakate neofašistične študentske organizacije »Fronte della Gioventu«. Di Nello so starši šele drugega dne pripeljali v bolnišnico, kjer so ga do včeraj umetno obdržali pri življenju, saj je bil za zdramike že klinično mrtev.

POROČILO 0 »SPLOSNI KRIZI«
NEAPELJ — Voditelj nove kamo-re don Raffaele Cutolo' je včeraj spet stopil pred neapeljsko sodišče. Obtožujejo ga, da je pred časom žalil in pretepel Salvia, podravna-telja jetnišnice Poggioreale, katerega so marca 1981 Cutolovi poklicni morilci ubili. Cutolo je med sojenjem Izjavil, da lahko »v pri memem trenutku potegne na dan dokaze o svoji vlogi posrednika pri osvoboditvi Čira Cirilla, predstavnika neapeljske krščanske demokracij«
Wllly Brandt in bivši britanski premier Edumd Heath sta včeraj predstavil« novo poročilo B.andtove komisije o »Splošni krizi« (Telefoto AP) (članek o vsebini in ciljih novega poročila objavljamo na zadnji strani)
PREISKOVALNA KOMISIJA SKLENILA ZASLIŠATI TAJNIKE VSEH STRANK
Občuten dvig nervoze ob prehodu v zaključno fuzo preiskave o P2
RIM — Ni se še polegla polemika zaradi ime novanja Rina Formice, načelnika socialističnih senatorjev, v parlamentarno preiskovalno komisijo o loži P2 — kljub temu, da je bilo njegovo ime na seznamu oseb, ki bi morale pred to komisijo pričati — ko je že vzplamtela nova žolčna razprava. Povzročila jo je dolga in nasprotij polna seja preiskovalne komisije, ki. se je zaključila s sklepom o zaslišanju vseh sedanjih tajnikov italijanskih političnih strank.
Odločitev, ki je nadomestila prvi predlog o zaslišanju tajnikov strank iz leta 1981, je bila sprejeta z 21 glasovi predstavnikov vladne večine, 16 pa jih je bilo proti. Tako se bo v prihodnjih tednih pred komisijo zvrstilo devet tajnikov strank, ki bodo odgovarjali na vprašanja o odnosih med ložo P2 in državnimi inštitucijami ter o morebitnih negativnih vplivih, ki jih je Gellijeva loža — po njihovem mnenju — imela na italijansko politično življenje. Kaže, da so se za i.ako odločitev zavzemali predvsem demokrščanski in socialistični člani komisije, medtem ko so jo predstavniki opozicijskih strank ocenili zelo negativno. Radikalni tajnik Pan-nella je že izjavil, da ne namerava pričati v enaki vlogi kot Cra\i, De Mita, Piccoli, Longo in drugi »prijatelji« ali »prijatelji prijateljev« Ortolanija. Cal-
vija, Carbonija in Corone, pa Malfattija, Tassan Dina in Rizzolija. Zaslišanje vseh tajnikov pomeni kritje za posameznike in kaže na izrazito voljo po zaščiti nedotakljivosti politikov: gre za aroganten izraz partitokracije, ki je svoje tajnike povzdignila v najvišje svetovalce neke preiskovalne komisije, zaključujejo radikalci. Njihovemu zgražanju se v en glas pridružujejo tudi predstavniki PDUP in MSI. osupli pred nenadnim sklicem k zaslišanju.
Da se stvari niti zdaleč ne razvijajo tako kot bi bilo za resno in odgovorno delo komisije potrebno, potrjujejo tudi govorice o veliki razburjenosti njene demokristjanske predsednice, Tine An-selmi, ki da se je sprla prav z zastopnikom svoje stranke v komisiji. Padulo.
Danes bo komisija določila koledar svojega nadaljnjega dela na osnovi okvirnega dogovora, po katerem naj bi preiskovalno fazo zaključili do 15. aprila, nadaljnje obveznosti in poročila pa v naslednjih petih mesecih. Tudi tukaj je prišlo do nasprotovanja med večino in opozicijo: prva zahteva zaključek do konca septembra, druga pa do konca leta. Predsednica Anselmijeva je pri tem skušala posredovati in predlagala kompromisni datum 30. oktober, vendar ga prav zastopnik njen« stranke, Padula, ni sprejel.
j
ISET .* i i
^ |
PO TORKOVI RAZBURLJIVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
PRIREDITVE V NAŠIH KRAJIH OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
NEGOTOVE PERSPEKTIVE ZA REŠITEV Prešernove proslave v Saležu
POLITIČNEGA ZAPLETA NA TRŽAŠKEM *Baz#,iciP" Sv- lva"“
Komunisti zelo kritični do poteka deželnega kongresa KD
Razburljiv potek torkovega zase- [ velja zabeležiti tiskovno poročilo o danja tržaškega občinskega sveta je ! poteku nedavnega deželnega kon-še vedno v središču pozornosti na j gresa KD, ki ga je izdalo deželno
vodstvo KPI. Komunisti ne štediio s kritikami na račun morotejske struje, ki .je dolga leta prevladovala v stranki, a .je bila na videmskem kongresu poražena. Zelo kritično pa sprejemajo tudi novo linijo KD na deželni ravni, ki jo pooseblja novi tajnik Biasutti in ki je izraz tiste »preambule*, ki pa je bila na vsedržavni ravni že premagana z izvolitvijo De Mite. «V bistvu gre za novo strankino večino,* je mnenja KPI, «ki je v svojih notranjih komponentah zelo heterogena in brez lastne podobe, e-notna pa le v tem, da prikaže KD kot edino protiutež komunistom.*
krajevnem političnem prizorišču. Stranke seveda iz lastnih zornih kotov ocenjujejo presenetljive in tudi protislovne izide raznih glasovanj, ki so zaznamovala prvi del seje, vsi pa se gotovo sprašujejo, kakšne so sedaj perspektive za rešitev politične krize, ki .je nastala po razbitju sporazuma med LpT in laično-sociaiističnimi strankami Človek ima vtis, tudi na osnovi kratke, a dovolj zgovorne politične razprave na torkovi seji. da so ta ltO imenovani «tržaški vozli* tx>li-tičnih koalicij tokrat spet zašli v slepo ulico. Spet je prišlo do izraza, da dobršen del LpT v tem trenutku odločno nasprotuje vsakrš nemu sodelovanju s KD, zato je težko razumeti, kakšno stvarno veljavo ima sploh tisti komunike o odprtju krize, ki so ga konec januarja podpisali pokrajinski tajniki laično - socialističnih strank, liste in KD. Z druge strani pa ie treba tudi dodati, da tisto sporočilo vsekakor ne bo moglo ostati le na papirju in da se bo morala vendarle v kratkem kaj zgoditi Ni izključeno torej, da bodo prvi. obenem odločilni korak naredili laiko-soria-listi z odstopom Lastnih odbornikov na r>okra iini iri na občini, kar bi pr;sililo listo, ki se za vse politične korake vedno sklicuie na »rimski paket*, da končno razjasni svoja stališča. Politiko in zlasti javno unravPan.je pa je treba soditi no dejanjih in ne po hipotezah in domnevah, položaj negotovosti in protislovij, ki smo mu sedaj ori ča, pa ne more trajati v nedogled. Tetra se morajo vse stranke zavedati. čeprav bi marsikdo hotel pomakati na izid bližnž’h deželnih vclitev in šele nato priti na dan z jasnimi predlogi.
Torkova seja se je vsekakor na da’jeva!a z napovedanim dnevnim redom, v katerega pa niso uvrstili politične razprave. Svetovalci skoraj vseh političnih skupin pa so vse eno izkoristili priložnost, ki jo je uvodoma ponudil sam podžupan Pa-cor in se neposredno dotaknili politične krize. Formalno ie bila si-■ cer na dnevnem redu ratifikacija odborovega sklepa o zavarovanju železne blagajne na sedežu Acega, tega pa se očitno ni nihče držal, čeurav je bil sklep na koncu ven darie odobren. Skupščina je nato izvolila še osem članov občinske gradbene komisije, dva njena čla na pa bodo izvolili na nrihoanji s*>i. Svetovalska skupina KD pa je narovedala. da se v pričakovanju pr’itičnih razjasnitev ne bo udeležba glasovanj v občinski skupščini.
Iz političnega življenja v F-JK
• V avli Venezian na tržaški univerzi bo jutri, ob 18. uri zborovanje o temi »Zakon za spolno svobodo: je
spolno nasilje kaznivo dejanje proti osebi ali proti morali?*. Govorila bo prof. Cecilia Assanti.
INTERPELACIJA KPI
Zatreti delovanje fašističnih prenapetežev
Občinska svetovalca KPI Calabria in Monfalcon sta v občinski skupščini Vložila interpelacijo, v kateri vprašujeta župana, kako namerava ukrepati občinski odbor, da bi zatrl ponavljajoče se poskuse tipičnega fašističnega kova, da bi v našem mestu zavladalo vzdušje napetosti in ustrahovanja. Ti poskusi — pravi nadalje interpelacija — se v zadnjem času nevarno zaostrujejo. kakor priča nedavni zažigalni napad na tržaški sedež UDI in ARCI.
V Saležu
Proslavljanje dneva slovenske kulture v zgoniški občini, ki se je začelo že prejšnji četrtek z otvoritvijo nadvse zanimive in izvirne etnološke razstave, je dosegla svoj višek v torek, ko je bil v telovadnici osnovne šole Lojze Kokoravec - Gorazd v Saležu na sporedu zelo u-spe! kulturni večer, ki sta ga priredili domači društvi KD Rdeča Zvezda in ŠK Kras. Odziv krajanov je bil zelo dober, saj je bila telovadnica nabito polna, kar jasno izpričuje, kakšno zanimanje vlada za tovrstne prireditve.
Po uvodnem pozdravu Nevenke Škerlj, ki je tudi povezovala program, je domači mešani pevski zbor Rdeča zvezda zapel tri pesmi pod vodstvom Janka Simonete. Mladinska skupina iz Komna se je nato predstavila s pristno sestavljenim recitalom, ki so ga zelo sugestivno podali ob spremljavi kitare in svetlobnih efektov. Jedro celotne prireditve pa je bil celovečerni koncert,
........................iimmiimmiHmiiHiiiiiiimmiiiriminiiiiiiimimiiitiiiiiiiiiiinii,..
PO AVTONOMNIH RAČUNIH ZA TRŽAŠKO IN GORIŠKO
V	letu 1982 je izmenjava presegla 375 milijard lir
V	primeri z letom 1982 se je promet praktično podvojil * Na tržaškem računu nad 262 milijard • Glavna postavka v uvozu živina in meso
Blagovna izmenjava med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije po videmskem sporazumu iz leta 1955 je v lanskem letu dosegla rekordno vrednost 375,6 milijarde lir, medtem ko je znašala leto poprej 189,4 milijarde. Vplačila in izplačila po tržaškem avtonomnem računu so namreč znašala 262,5 po go-riškem računu pa 113,2 milijarde, medtem ko je promet v letu 1981 dosegel 132,4 oziroma 56,9 milijarde lir. V relativni vrednosti se je po vsem tem blagovna izmenjava po tržaškem avtonomnem računu v lanskem letu povečala za 98,13 odst., po goriškem računu pa je skok presegel 100 odst.
Od celokupnega prometa po tržaškem avtonomnem računu (262,5 milijarde lir), je na uvoz s sosednih območij Jugoslavije odpadlo 135,9 milijarde, na promet v^na sprotni smeri pa 128.6 milijarde lir. Trst je uvozil iz sosednih republik, Slovenije in Hrvatske predvsem živino in meso, in to v skupni vred nosti 66,9 milijarde lir, kar ustreza skoraj polovici vsega uvoza. Nadaljnje pomembnejše postavke so naslednje: žagan les in drva za
PREDLOG SEN. GERBČEVE V PARLAMENTARNI KOMISIH
DEŽELE IN ZAŠČITA JEZIKOVNIH MANJŠIN
Poziv k pospešitvi postopka za odobritev zaščitnega zakona
Med debato v parlamentarni komisiji za deželna vprašanja na osnovi sporočil ministra za dežele Fab-brija je sen. Jelka Gerbec obravnavala problematiko dežel s posebnim statutom. Potem ko je opozorila, da že niso bile uresničene nekatere postavke zakona 382 o prehodu nekaterih kompetenc od države na dežele, je komunistična senatorka predlagala, da bi proučili možnost, da bi deželam tako z navadnim kot s posebnim statutom zaupali neka tore kompetence glede manjšinske problematike. Na splošno naj bi deželam poverili glavne pristojnosti glede valorizacije in zaščite etničnih in jezikovnih manjšin, ki živijo na njihovem teritoriju, deželi Furlaniji - Julijski krajini pa naj bi dodelili nekatere pristojnosti glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti, tako da bi lahko hitreje reševali nekatere še odprte probleme.
V tej zvezi je Jelka Gerbec po-zvBla parlamentarno komisijo za deželna vprašanja, naj poseže za čimprejšnje nadaljevanje postopka za odobritev zakonskega osnutka o globalni zaščiti in za čimprejšnjo izvedbo avdicij s strani ožje komisije, ki bi se morala neposredno seznaniti z življenjem, dejavnostjo in problemi Slovencev v Italiji.
V članku, ki smo ga včeraj poslali, je bil večji spodrsljaj. Med profesorji, ki so pripomogli k proslavi. ni bila omenjena prof. Janja Auersperg, ki je vložila svoj trud v pripravo celotnega programa klasičnega liceja.
Dijaki
klasičnega liceja
CGIL v obrambo psihiatrične reforme
Na tiskovni konferenci na sedežu CGIL so včeraj predstavili tisku vsebino in cilje ljudske peticije, ki jo je sindikat sprožil na vsedržavni ravni v obrambo reforme psihiatrije in kot odgovor na poskuse, da bi z navidezno obrobnimi spremem bami zakona 180 spet odprli umobolnice, ki so jih po »reformi Ba sagUa* zaprli. Peticijo, pod katero so v naši deželi zbrali že okrog 5.000 podpisov, je orisal deželni tajnik sindikata javnih uslužbencev Toda ro, ki je predvsem poudaril nujnost,
da se določbe reforme uresničijo tudi tam (v naši deželi na primer v Vidmu in Gorici), kjer so ostale le na papirju. Na tiskovni konferenci sta spregovorila tudi tajnik »demokratične psihiatrije* dr. Pastore in član vsedržavnega vodstva sindikata CGIL javnih uslužbencev Bian-cuzzi.
Danes praznuje v Križu 15. rojstni dan
KORADO SEDMAK
Da bi bil priden in zdrav mu želita
mama Mila in tata Ivo.
Tanji in Ediju Ferlugi se je pridružil mali
PETER
Srečnima staršema čestita ŠD Polet.
kurjavo (13 milijard), kovine in kovinski izdelki (12,3 mil.), avtomobilske gume in deli (10 mil.), kemikalije in kemični proizvodi (7,9 mil.), sadje, povrtnina in gobe (4,1 mil.), lesni izdelki in parket (3,5 mil.), tekstil in predivo (2,5 mil.), gradbeni material (2,3 mil.), z vrednostjo nad milijardo lir pa nastopajo v lestvici še postavke celuloza, stroji motorji in aparati, galanterija in usnjeni izdelki, električni material, izdelki iz plastičnih mas ter goriva in maziva.
Iz Trsta na sosedna območja pa so v okviru avtonomnega računa odpremili predvsem proizvode kemične industrije (29,9 mil.), umetne smole in plastične mase (17.1 mil.), proizvode živinske industrije (15,6 mil), kovine in kovinske izdelke
Dokaj pičla udeležba na volitvah na univerzi
Prvi dan študentskih volitev na tržaški univerzi je potekal v znamenju popolne brezbrižnosti, kot pričajo zgovorni podatki o udeležbi. Volitev za upravni svet, za svet podporne ustanove in za odbor za šport se je namreč včeraj od skupno 12.486 volilnih upravičencev (toliko je namreč študentov na tržaški univerzi) do 19. ure udeležilo le 857 študentov, kar pomeni 6,86 odstotka, še nižji pa je bil odstotek študentov, ki so glasovali za fakultetne svete. Na fakulteti za politične vede je glasovalo 1,2 odst., na ekonomski fakulteti 1,82, na filozofski 2.72, na inženirstvu pa 3,16. Edino kolikor toliko »častno* izjemo predstavlja znanstvena fakulteta, k*er je glasovalo 14.86 odst. volilnih upravičencev.
(12,6 mil.), živali in proizvode živalskega izvora (11,4 mil.), razne surovine (8,9 mil.), stroje, električne naprave in opremo (7,3 mil.), tekstilne surovine in izdelke (6,5 mil.) ter znatne količine proizvodov rastlinskega izvora, mineralnih proizvodov, surovih kož. gradbenega materiala in lesa ter lesnih izdelkov.
Uvoz po goriškem avtonomnem računu pa je v lanskem letu zna sal 53,4 milijarde lir, medtem ko je promet v nasprotni smeri dosegel 59.7 milijarde, kar da skupaj, kakor omenjeno v začetku, 113.2 milijarde lir. Gorica je s sosednih-jugoslovanskih območij uvozila predvsem les (15,9 mil), živino in meso (14,2 mil.), kemikalije in pla stične mase (5,6 mil.), iverke (2.8 mil.), tehnične predmete (2,1 mil ), obutev (1,3 mil.) itd. V nasprotno smer pa so z Goriškega odpremili predvsem kemikalije (19.2 mil.), na-Idomestne dele za vozila (6,5 mil.),
krmo (5 mil.), plastične mase (3,7 mil.), jeklo in pločevino (3,2 mil.), prejo in tekstil (3,2 mil.), zdravila (2,6 mil.), papir in celulozo (2,1 mil.), orodje in stroje (2,1 mil.) ter razna semena (2 milijardi lir).
Oddaja RA1-TV žaljiva za demokrate
Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI je naslovilo na deželni sedež RAI - TV protestno pismo, ki ga je podpisal predsednik A. Calabria. V imenu tržaških partizanov italijanske in slovenske narodnosti — pravi pismo — pokrajinski odbor ANPI - VZPI ponovno izraža svoj odločen protest proti oddaji z naslovom »Tutti gli uomini del du-ce». Gre za oddajo, ki naj bi podala zgodovinsko - kulturni prerez določenega • obdobja italijanske zgodovine. Dejansko pa je oddaja izzvenela kot nekakšno poveličevanje politike in posameznih akterjev fašističnega režima, kar je razžalilo čustva vseh demokratov.
uiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiifiii
ki ga je uprizoril moški pevski zbor Postojna. Pod vodstvom zborovodje Nade Nanut je zapel 16 pesmi iz svojega bogatega »repertoarja* in s svojim dovršenim izvajanjem navdušil prisotne.
V	društvenih prostorih v Saležu bo spričo velikega zanimanja etnološka razstava odprta vse do nedelje vsak dan od 16. do 18. ure. Za soboto pa KD Rdeča zvezda, KD Kraški dom in ŠK Kras pripravljajo v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku skupno otroško pustovanje za otroke iz vrtca in osnovne šole iz zgo-niške in repentabrske občine.
B. S.
V	Bazovici
Tudi v Bazovici so sinoči z lepim kulturnim večerom v priredbi kulturnega društva Lipa počastili dan slovenske kulture. Slavnostni govor je imela predsednica društva Pierina Furlan, ki je Prešernovo ustvarjalnost in poslanstvo idealno povezala z našo sedanjostjo, posebno pozornost pa je posvetila problemom kulturnega življenja v našem zamejstvu. Prireditev je z Vrabčevo Zdravljico ubrano uvedel domači mešani pevski sbor. ki .je pod taktirko priznanega dirigenta Hermana Antoniča v nadal.jevan.ju proslave še zapel venček narodnih motivov in žel med številnim občinstvom zaslužen aplavz. Zbor se .ie lepo izkazal in bi ob številnejši sestavi gotovo dosegel še večje uspehe. Proslavo dneva kulture v Bazoviškem domu je obogatila tudi mlada in nadarjena pianistka Anastazija Purič. Vaške mladinke pa so v dokaj izvirni obliki podale svoja gledanja na aktualnost Prešernove misli.
Pri Sv. Ivanu
Zelo prisrčno Prešernovo proslavo so imeli včeraj pri Sv. Ivanu na pobudo KD Slavko Škamperle in KD Union še posebno, ker so glavno besedo imeli otroci sveto-ivanskega otroškega vrtca in osnovne šole Oton Župančič s svojimi recitacijami. Prisotne, ki so do zadnjega kotička napolnili malo dvorano na stadionu 1. maj, je na začetku v imeu obeh društev pozdravila Loredana Gec, veselo vzdušje pa so ustvarili mladi harmonikarji s Proseka in Konto vela, ki so tudi zaključili prireditev.
Kot rečeno, so osrednji del programa izvedli otroci, ki so bili seveda deležni toplih aplavzov, obdarili pa so jih tudi z lepimi slovenskimi knjigami. Knjige so prireditelji podarili tudi prizadevnim učiteljicam.	,,iau4js4 •
. ....	* V '	*	::
Dan slovenske kulture je prilož nost, da preverjamo kulturno življenjskost naše skupnosti. Vsepov- <*►-.	'*■
sod se te dni vrstijo kulturne prire	' * V *
ditve, ki so že same na sebi poka zatelj precejšnje kulturne zavesti In	~im
živahnosti. Veliko proslav je že mimo, v nekaterih krajih pa morajo še priti na vrsto. Dejstvo je vsekakor, da je skoraj vsako naše društvo v takšni ali drugačni obliki izpričalo svojo kulturno tvornost. Na slikah so ponazorjeni trenutki s treh prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Zgoraj: s proslave v Saležu, kjer je nastopil tudi mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Desno: prizor s torkove proslave v Bar-kovljah. Spodaj:	otroški zborček
med včerajšnjim nastopom na proslavi, ki sta jo priredili društvi,
Škamperle in Union v mali dvorani stadiona tl. maj*.	11
V Cappelli Underground bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Franka Vecchieta, ki tokrat prikazuje svoje lesene plastične objekte, nekakšne igre, ici jim je dal ime »zabave*. Razstava bo odprta ves mesec.
NANAŠATA SE NA ODSEKA MED SESUANOM IN OPČINAMI
ANAS sprejel varianti k načrtu o hitri cesti
Upravni svet družbe ANAS je I ki so bile sprejete z variantoma, včeraj odobril varianti k prvemu ki jih je po pozitivnem mnenju de-
in drugemu odseku nove avtocestne povezave v tržaški pokrajini; ti varianti se nanašata na del nove avtoceste med Sesljanom in Opčinami (sever), za izgradnjo katere so bila dela že zdavnaj oddana v zakup. Varianti predvidevata spremembe k načrtom, ki so jih zahtevale zainteresirane krajevne usta nove in kraška gorska skupnost.
Odobritev variant je sad stikov, ki jih je imel deželni odbornik za prevoze Rinaldi, potem ko je podpisal okvirni sporazum s KGS, krajevnimi ustanovami tržaške pokrajine in drugimi zainteresiranimi organizacijami razlaščencev in obdeloval cev zemlje o razlastitvenem postopku in o vseh drugih vprašanjih, ki so povezana z vprašanjem izgradnje avtoceste, z osrednjim vodstvom družbe ANAS v Rimu.
V sedanjem trenutku je torej o-dobritev obeh variant tisti neobhod-ni predpogoj za konkretni začetek gradbenih del na obeh odsekih s strani podjetij, ki sta Plače Moulin iz Milana in ICIR iz Rima.
Kot sta zahtevali devinsko - na-brežinska in zgoniška občina, kakor sicer tudi KGS. bo nova avtocestna povezava v glavnem izkoristila na prvem odseku med Sesljanom in Prosekom sedanjo traso državne ceste 202. Najvažnejše spremembe,
■miiHMiiHiimmimiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiimtiiiitiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHMiiiiiiiHN
Začel se je ciklus predavanj NŠK
S predavanjem prof. Janeza Hof-1 turnega doma, začela letošnji ciklus lerja o gotskem slikarstvu na Slo- predavanj, ki se bo odvijal na te-venskem je Narodna ir. študijska mo »Slovensko slikarstvo skozi sto-knjižnica sinoči, v mali dvorani Kul- I letja s posebnim ozirom na sloven-
sko slikarstvo na Primorskem.* Zakaj je NŠK izbrala to tematiko za letošnja predavanja? Odkar je sprožila to pobudo, ki sega v leto 1950 — je povedal njen sedanji predsednik Škerlj v kratki predstavitvi ciklusa in sinočnjega predavatelja — je priredila le štiri cikluse iz slikarstva, ki so bili zelo dobro obiskani. Da bi zapolnila to vrzel, je zato letos ponovno izbrala to tematiko in ciklus začela s predavanjem prof. Hoflerja, izrednega profesorja na filozofski fakulteti za zgodovino umetnosti na ljubljanski univerzi, ki je sicer tudi priznani muzikolog in je objavil že marsika tero glasbeno delo in več publikacij iz zgodovine umetnosti. Svoje zanimivo predavanje, kateremu je sledilo lepo število ljubiteljev slikarstva — med gosti je bila tudi konzul SFRJ v Trstu Nevenka Kovačič — je opremil s črnobelimi in barvnimi diapozitivi.
želne uprave in zainteresiranih ob čin včeraj odobrilo osrednje vod stvo ANAS, se nanašajo na odpravo vozlišč v Nabrežini in Gabrovcu, na predvideno izgradnjo predora na območju Proseka s poenostavljenjem povezav z obstoječo pokrajinsko in občinsko cestno mrežo ter na širši razvoj — na drugem odseku med Prosekom in Opčinami (sever) — nove cestne povezave na viaduktih in v predorih, da bi na tak način učinkoviteje zaščitili prizadeti teritorij.
Stroški za izgradnjo obeh odsekov znašajo 50 milijard lir.
Sporočilo z zimovanja
Učenci srednje šole Simon Gregorčič iz Doline, ki so na zimova-nju v Ravasclettu, pozdravljajo star-
Le še dva dni do Kraškega pusta
Odbor Kraškega pusta končuje te dni z uspehom priprave na letošnje kraško nustoo slavje, ki bo imelo svoj višek v soboto popoldne s tradicionalnim sprevodom alegoričnih voz in mask na Opčinah.
V sprevodu bo letos Doleg številnih skupin mask, godb na pihala in drugih veseljakov, sodelovalo osem voz, in sicer dva z Opčin ter po eden iz Trebč, od Banov, iz Nabrežine, Šempolaja, Praprota in Trnovce. Po sprevodu po Na-’ rodni ulici od Pikelca do tram vaja se bo slav.je začasno zaključilo na Brdini s kronanjem kralja pusta, razglasitvijo rezultatov in bogato loterijo, zvečer pa se bo nadaljevalo v dvorani openskega Prosvetne ga doma s pustnim plesom ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
činski telovadnici v Repnu >x> namreč mladinski krožek KD Kriški dom priredil plesno zabavo v maskah, ki se bo pričela ob 21. uri in bo trajala do jutranjih ur. Igral bo ansamble Aries, na razpolago pa bo tudi jedača in pijača.
Tudi letos natečaj «Narava osemdeset
Deželna uprava bo letos ponovila natečaj z naslovom »Narava osemdeset* (Natura ottanta), katerega se bodo lahko udeležili vsi učenci zadnjih treh razredov osnovnih šol in dijaki vse treh razredov nižjih srednjih šol iz Furlanije - Julijske krajine. Udeleženci se bodo tokrat spoprijeli s temo «Drevo, les in človeško življenje*. Elaborate bodo do 16. aprila sprejemala didaktična ravnateljstva in ravnateljstva srednjih šol. Najboljši elaborati bodo razstavljeni. Udeleženci bodo prejeli »priznanja* v obliki publikacij z na ravoslovno tematiko. V okviru lanskega natečaja so učenci in dijaki prispevali okrog 25.000 elaboratov.
še in prijatelje ter sporočajo, da se imajo lepo, da so srečno prispeli na cilj, snega je še preveč. V Dolino se vrnejo v soboto, 12. februa rja. približno ob 20.30.
Drevi pustni ples v Repnu
Drevi bomo stopili v veselo in brezskrbno pustno obdobje. V ob-
POPRAVEK
Iz seznama slovenskih članov novih vodstvenih organov tržaške federacije KPI je včeraj pomotoma izostalo ime Giorgia Cancianija.
Pridržana prognoza
za 57-letnega moškega
Na državni cesti 202, kjer se nanjo priključi Reška cesta, .je sinoči ob 19.30 prišlo do hude prometne nesreče. Trčila sta citroen, ki ga .je upravljal 57-letni Mario Vidulli iz Ul. S. Vito 6 in v katerem se je vozila tudi žena Renata ter autobianchi 112. za volanom kate rega .je bila 20-letna Graziella Ze leznieh iz Ul. Vida 8. Potniki niso v trčenju utrpeli posledic: zgodilo pa se je, da je na kraj nesreče privozil fiat 124, ki ga je upravljal podporočnik finančne straže 44-let-ni Giovanni Vianello; iz neznanih razlogov (dinamika nesreče ni b(la še pozno zvečer točno znana) je trčil v avtomobila, kar je imelo hude posledice predvsem za Vidulli ja ki so ga z rešilcem RK prepeljali na nevrokirurški oddelek m ga pridržali s pridržano prognozo Hudo se je v nesreči poškodoval tudi 76-letni Giovanni Bonazza iz Drevoreda D’Annunzio, ki je potnikom skušal pomagati do prvem trčenju. Sprejeli so ga na ortoped skem oddelku z zlomljenima noga ma s prognozo 60 dni.
STARKA ZIMA DRŽI NAŠE KRAJE ŠE VEDNO V MRZLIH KLEŠČAH
NAD KRAŠKO POKRAJINO JE VČERAJ SPET SNEŽILO
Starka zima še vedno drži v svojih mrzlih kleščah rtašo pokrajino. Val slabega vremena z mrazom in snegom, ki je‘zajel področje Furla
nije - Julijske krajine v prejšnjih dneh, je povzročil tudi včeraj prebivalstvu, predvsem pa avtomobilistom, precej' preglavic, Ponoči je ponovno snežilo, tako da se je Kras že spet prebudil prekrit z belo odejo. Zaradi snega so morali v včeraj šnjih jutranjih urah za nekaj časa zapreti državno cesto 202, tako da so morali policijski organi preusmeriti promet na druge ceste. Prometnico so odprli spet vozilom šele potem ko so jo postili s soljo in gramozom tor na hitro očistili.
Podnevi ge je temperatura le nekoliko zvišala, tako da je začela bela odeja kopneti. Proti večeru je začelo rtad Krasom ponovno močno snežiti, a le za kratek čas, tako da je bil strah pred ‘ morebitnimi zameti kaj kmalu odveč.
Tudi po drugih krajih naše dežele je včeraj gosto snežilo. Tako je v goratih predelih zapadlo nad pol metra novega snega. Podobno je bilo v Sloveniji: snežilo je v večjem delu republike, cesto pa so bile kljub temu. zaradi hitrega posipavanja, prevozne za osebni promet.
Tržačanka umrla v Rimu
Ženska« ki je umrla 31. januarja na rimski železniški postaji potom ko je štiri ure zaman čakala, da bi jo prepeljali v bolnišnico, je doma iz Trsta. Gre za 71-letno Mo-desto Valenti vd. Giurin, ki je imela svoje bivališče v Ul. Marco Polo, a je že več mesecev ni bilo
v Trstu. Sprva so rimski preisk valci domnevali, da je bila umrl doma iz Catanie; šele včeraj so . točno prepoznali s pomočjo njen: nekdanjih hišnih sosedov.
V	Kopru odkrili
tolpo prekupčevalcev
V	Kopru so včeraj prijavili sod' stvu osemnajst oseb, ki so obtožene prekupčevanja z avtomobili- H* kradene avtomobile naj bi iz Ital*' je prepeljali čez mejo, kjer naj M jim zamenjali registrske tablice * tablicami jugoslovanskih vozil. » so že romala na odpau, in jih nato prodajali.
IjSSlSESjSSHMBB
V	počastitev spomina Lojzke P®" čenko in Mare Ferjančič daruje Branko Pahor z družino 10.000 z3 KD Ivan Cankar, 10.000 za Društvo slovenskih upokojencev, 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 20 tisoč Ur za RMV.
Namesto cvetja na grob drage gospe Mare Ferjančič, Nevine mame, daruje Duša Kosmina 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	drag spomin g. Ferjančičeve daruje Pavla Kukanja 10.000 lir ** Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Nevin* mame Marije Perhavec - Ferjanči* daruje Tončka Kolerič 10.000 lir ** Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina gospe M*' re Ferjančič darujeta Tatjana >n Jože Koren 20.000 Ur KD »Iv*0 Cankar*.
Nenadoma nas je zapustila naša predraga
MARIA BERDON roj. KURET
Pogreb bo jutri, 11. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanjih.
Žalujoči mož Silvestra, hčeri Nadia in Nevla, zeta Mario in Willy, vnukinji Alessandra in Lara, bratje, svakinje, svak, nečaki in drugo ,	sorodstvo
Riemanje, 10. februarja 1983
Žalovanju se pridružujejo družine: Vorus, Forno in Družina. Trst, 10. februarja 1983 (pogrebno podjetje Zimolo)
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
Slovensko stalno gledališče v Trsta.
Jutri, 11. februarja 1983, ob 12. in
ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu Matjaž Kmecl «MUTASTI BRATJE*.
VERDI
V soboto ob 17. uri tretja predstava «Knez Igor* (red S). Dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič.
ROSSETT1
Danes, 10. februarja, ob 20.30 red prost, gostuje Teatro Stabile iz Turina z delom Cristopherja Marlowa «DOKTOR FAUST*, v režiji Flavia Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 10. februarja, ob 20.30 PODREKOVE LUTKE predstavijo ♦Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Dodati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije.
Mala dvorana
Danes, 10. februarja, ob 10. uri; Gledališki dan za mladino.
Srednja dvorana
Danes, 10. februarja, ob Nastop moškega pevskega Slava Klavora iz Maribora.
Okrogla dvorana
Jutri, 11. februarja, ob 21.45: Izbor svojih šansonov predstavlja Svetlana Makarovič. Ponovitev.
Velika dvorana
Jutri, 11. februarja, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Preddverje
Do 20. februarja: Razstava — Prešeren v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika.
; ' Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od ® do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9: do 11. ure in pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222 815.
19.30:
zbora
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA
vabita v gledališče F. Prešeren na
PUSTOVANJE
Plčs bo danes, TO. februarja, od 20. do 24. ure; v sobote. 12. februarja, .oci 21. do 4.00; v nedeljo, 13. februarja, od 20. do 24.; in y torek, 15, februarja, od 21. do 4. ure.
V nedeljo; 13. februarja, od 15. do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
. Vse večere vas bo zabaval ansambel POMLAD, v ponedeljek pa VESELI GODCI. Deloval bo dobfo založen bife.
;v- .SLOVENSKO *STALNOXJ GLEDALIŠČE V TRSTU
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
Režija: GEORGU PARO
Danes, 10. februarja, ob 20.30
—	izven abonmaja
Jutri, 11. februarja, ob 16. uri
—	abonma red H.
Kino
ŠPORTNA ŠOLA TRST vabi na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v nedeljo, 13. 2. 1983 ob 15. uri na stadionu «1. maj*.
Za zabavo -bosta skrbela čarodej in ansambel ZVEZDE.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA
priredi v soboto, 12. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
PUSTNI PLES
z ansamblom
LOJZETA FURLANA
Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev ih organizacij
Cappella Underground 18.00-22.00 «A1 riparo da squardi indiscreti*.
Ariston Zaprto. Jutri ob 17.00 «Grog». F. Nero, S. Milo. Film za vsakogar.
Kden 17.00 »Dio li fa e poi li accop-pia*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «Quella viziosa di mia moglie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »L’extrater-
. Pestre* Film za vsakogar.
Penice 16.30 «11 tempo delle mele II.». Mladinski film.
Mignon 15.30 «Victor Victoria*. Film za vsakogar.
Pilodrammatico 15.00 «La doppia, *V.bocca di Enrica*. PrčpbVŠSSfi' mladini pod 18. letom.	*'
Aurora 16.30 »Cenerentola*. r—7 —-
Capitol 16.30 «Lola». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Zaprto. Jutri ob 16.00 »Grease II.» Film za vsakogar.
Moderno 15.30—22.00 cAmici miei II*.
Radio 15.30 «Sensual story*. Prepove-dan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Esperienze Pornografiche*. Prepovedan mla-dini pod 18. letom.
Luntiere 15.30 «yualcunc vol6 sul ni-do del cuculo*. J. Nickolson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
f Čestitke
Ob okroglem življenjskem jnbileju iskreno voščijo LOJZKI SLAVEC Silvana, Marko in Ilde iz Tržaške knjigarne.
Pustni odbor Mačkolje vabi na, pustovanje v nedeljo, 13. februarja, ob 20. uri in v torek, 15. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah.
V nedeljo nas bodo zabavali Veseli godci, v torek pa Fulvio Jurinčič z elektronsko harmoniko.
KD F. Venturini vabi na pustovanje. Ples bo v soboto, 12. februarja, od 20. do 24. ure, v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 18. ure otroško pustno rajanje, od 20. do 1.00 ples in v torek. 15. februarja, od 20. do 1.00 ure. Igra ansambel. ARIES.
SKD Igo Gruden; priredi v ponedeljek, 14, februarja, ob 16. uri v društvenih prostorih v Nabrežini otroško pustno rajanje. '
KD Ivan Grbec priredi jutri, 11. februarja, ob 15. uri v društvenih prostorih otroško pustita!7 rajanje, bb 20.30 pa zabavni pustni večer. Delo-V4kk9	- ?aželje-
"SKO Barkol^^l^foShjistovafife’
v sjjfeotgj. .^2.. februarja, ob 17. dri- Avnudbft z Jiaslovom in osebnimi po-Nagrajene bodcTTmjJepse masjte, *■	— •	•
Mali oglasi
telefon C040) 7946 72
PRODAM avto polo volkswagen 900, letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890. DRUŽINA išče študentko ali diplo-mirank%,z zn^pjem slovenščine in )! >Dgleščine za-poučevanje. dveletnega otroka. Možnost potovanj. Po-


Razna obvestila
m
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 10. februarja
DUŠAN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob
ŠD Polet vabi na pustni ples, ki bo v torek, 15. februarja, od 20.30 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila lahko dvignete v trgovini pohištva Renar . Narodna ulica in v trgovini čevljev Malalan - Pro-seška ulica. Nagrajene bodo najlepše maske.
KD Vesna vabi na otroško pustno i rajanje, ki bo v nedeljo, 13. 2. od 15. ure dalje v mali dvorani doma A. Sirka v Križu.
KRUT snre.iema prijave za plavalno uro v bazenu v Strunjanu ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure do vključno 24. februarja, na začasnem
17.23 — Dolžina dneva 10.08 — Lu- sedežu. Ul. Montecchi 6. 4. nadstropje - tel. 795 136.
SPDT prireja v poneaeljek, 14. februarja. v Dijaškem domu v Trstu s pričetkom ob 20. uri, tradicionalni in priljubljeni »PUSTNI PONEDELJEK*. Vabljeni so vsi, planinci, ne
na vzide ob 6.01 in zatone ob 14.49.
Jutri, PETEK, 11. februarja RADO
Treme včeraj: najvišja temperatura 63 stopinje, najnižja 3. ob 18. uri
5-5 stopmje, zračni tlak 1005,1 mb I planinci, člani, nečlani, simpatizerji, '»mo pada. veter 12 km na u-o j m)adi in starejši in vsi. ki bi se ra vzhodnik - severovzhodnik, vlaga 73- di 7a pUstni ponedeljek nekoliko po-
— ■--...-----XI.-S M„ .tvarin bO
°dstotna, nebo pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja “4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
BRODILI SO SE: Matteo. Marco Pelin, Ornella Giorgia Schiavi, Paolo Guida, Deborah Ciuffi.
UMRLI SO: 62 letna Giulia Ogrin Par. Benevoli, 46-letni Guido Conti, Zaletni Guido Bosutti. 78-letna Anna Kernel vd. Valenta, 48-letni Marcel-1° Zorzet, 86-letni Domenico Longo. k letna Enrica Kuch, 83-letna Maria Pockai vd. Bembo, 71-letna Eleono-pa vd. Savi, 73-letni Giuseppe Pi-aeanz, 68-letna Maria Abrami por. Dagostinis. 68-letni Dorino Castella-r°. 71-letni Giovanni Nesbeda, 77-'etni Giuseppe Senica, 66-letni Libe-r° Secchetti, 87-letna Elfrida Fonda vd. Predonzan, 79 letna Giovanna Saba z
zabavili v maškari. Na sporedu ples, disko in tradicionalni, žrtje in pitje, vse mogoče igrice, kratek nastop zamejskega kantavtorja Iva Tula iz Milj in še marsikaj drugega. Vabljeni!
Ljudski dom Križ. V torek. 15. februarja. od 15. do 18. ure otroško pustno rajanje: od 21. do 5. ure pustni ples.
Društvo naravoslovcev io tehnikov Tone Penko vabi na predavanje direktorja Inštituta za raziskavo Kra sa v Postojni dr. Petra Habiča »Kraški pojavi v Sloveniji*. Predavanje bo danes, 10. februarja, ob 20. uri v prostorih slovenske prošvete Ul. Do-riizetti 3. Na ogled bo fotografska razstava o podzemskem in površinskem Krasu. Odprta bo do vključno 14. februarja, vsak dan od 18. do 20. ure.
V domu JLA v Ilirski Bistrici bo
?abaz por. Lo Monaco. 92-letni Ani- V domu JLA v llirsKi Bistrici do 0? Marisan, 78-letni Serfio Scabardi, ! razstavljalo podjetje Bor iz Nabre-
^-letni Cario Fomi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6. Erta S- Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungo-toare Venezia).
(«d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14 in Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 31. ure in praznična od 8. do 20.
žige izdelke svoje kraške umetne obrti. Razstava bo odprta do 16. februarja 1983.
Društvo upokojencev vabi svoje člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo danes. 10. t.m., ob 17 uri v Gregorčičevi dvorani, v Ulica sv. Frančiška 20/TI. nadstr. Govor bo imela prof. Valerija Glavič. recitator igralec Stane Raztresen in ženski pevski zbor. ki ga vodi Marta Werk - Volk iz Skednja.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
Pellicccria
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe
KRZNA. JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI -seh vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi TRST Vlale XX settembre 16 Tel. 796 301
MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM
priredi danes, 10. februarja, od 21. dalje v občinski telovadnici v Repnu
PUSTNI PLES
Igral bo ansambel ARIES.
Mladinski odsek KD Vesna in Mladinski krožek Prosek . Kontovel
vabita na
PUSTNI PLES
v soboto, 12. februarja, od 20.30 dalje v Ljudskem domu v Križu.
Vstop z vabili. Dvignete jih lahko vsak dan v domu A. Sirk od 20.30 do 23. ure.
datki na upravo Primorskega dnevnik®, Ul. Montecchi 6. pod šifro «Učenje».
KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Telefon 040/749457. KOSILNICO z zobatim rezilom 4 KS dva takta prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040/220363. KOZMETIKA 90 Opčine. V pustnem času, do 15. februarja, barvamo stare in mlade, moške in ?enske
NA PARTIZANSKEM prazniku v Lipici — je bil zamenjan moški dežni plašč temno plave barve. Zainteresiranega prosim, da telefonira na št. 040/228252.
PRODAM fiat 500 L. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. 040/228637. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14 dn 16. ure na št. 040/226577. NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*, Tržič, Corso del Popolo 45. nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk. OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na številko (0481) 882 307.
OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj.
OSMICO je odprl Boris Primožič, Ul. Kobler št. 17 (pri Magdaleni). Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Anton Gombač. Lo-njer 291/1. Toči belo in črno do mačo kapljico.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol. kjer točijo be lo in črno vino lastne proizvodnje. NA OPČINA’J sem izgubil listnico z dokumentom o lastništvu mopeda tomos št. 242180. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/211178.
OSMICO je v Praprotu odprl Lupine.
Toči črno in belo vino.
ODDAMO v naiem delno obdelan vinograd (približno 700 k v. m površine) med Miramarom in Kon-tovelom. Možna gradnja vikend hišice. Resne ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vinograd*. PRODAM karavan biirstner 5 m letnik 1978 v izredno dobrem stanju. Telefon 040/212954.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec 1. Toči pristno doma čo kapljico.
GOSTILNA z vrtom na zahodnem Krasu išče najemnika z družino. Telefonirati na št. 200-818. PODJETJE Malalan - Benčina prodaja v rezidenčnj coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije tel. 211043. KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirati na št. (040) 228-834 ali 817-265. PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200-634.
PRODAM gliser silent graft 4 m z motorjem evinrude 55 HP s prikolico elle BI za prevažanje. Telefon 040/212954.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*.
»ZASKRBLJENOST« NEKATERIH MEŠČANOV
Zadružna stanovanja v mestnem središču naj bi povzročila socialna neskladja
Preveliko število zadružnih stanovanj ob Ulici Leoni ne prija tamkajšnjim stanovalcem - Bo prišlo do sprememb v pravilniku regulacijskega načrta?
Naši bralci se bodo prav gotovo spomnili kakšno nejevoljo je pred nekaj leti sprožila revizija urbanističnega načrta, ko .je takratni načrtovalec Costa po nalogu občinske uprave uvedel v raznih krajih občinskega ozemlja nove omejitve. Takrat so tudi določili petnajst novih področij na katerih bi zgradili ljudske ali zadružne stanovanjske hiše. Medtem ko so v nekaterih primerih namenili ljudski stanovanjski gradnji občinske parcele so spet v drugih primerih zasegali nekaj zemljišč, ki so bila last cerkvenih ustanov ter tudi zasebnikov in drugih ustanov. Prav zasega cerkvenega zemljišča je takrat sprožila odpor nekaterih go-riških krogov, proti kateremu de-mokristjanskemu županu De Simonu in nekateri v njegovi stranki so mu očitali, da se je pustil preslepiti od socialdemokrata Zucallija. ki .je bil takrat odbornik za javna dela in zato tudi odgovoren za revizijo urbanističnega načrta. Ko je bil načrt revizije dan v javnost je mnogo občanov, ki so se čutili prizadeti, vložilo prizive. Občinski svet je skoro vse te prizive zavrnil soglasno ali z večino glasov Že nekaj let se izvajajo določila takrat sprejetega novega regulacijskega načrta Costa, ki je zamenjal načrt Piccinato Za vse gradnje veljajo bolj omejene možnosti kot prej. V tem času pa se je, zaradi izrednih podražitev v gradbeništvu, gradilo le na področju ljudskih ali zadružnih stanovanj. Le tako so ljudje prišli do stanovanja po kar zmernih cenah, saj
precejšnji del obresti za tako gradnjo vzame v svoje breme deželna uprava.
Petnajst lokacij za gradnjo teh stanovanj .je že nasičenih. Nekatera stanovanja, ki so jih zgradili na takih zemljiščih, so že sprejela stanovalce, druga so v gradnji, v zadnjem primeru pa so šele pred kratkim zadrugam določili zemljišča. V zadnjem času smo imeli nekaj takih primerov. Zadruga Mon-dooperaio, ki je že zgradila nekaj stanovanj v Stražicah, je dpbila lokacijo na vrtu uršulinskega samostana sto stanovanj v nekajletnih presledkih. Slovenska zadruga «1-van Cankar*, ki so jo ustanovili šele pred kratkim, .je od občine dobila lokacijo za gradnjo stanovanj v Pevmi (zemljišče zavoda Ente Tre Venezie) in v Podgori (zem-lijišče nekdanje Attemsove graščine). Ta zadruga zbira sedaj člane, ki bi radi dobili stanovanje pod tako ugodnimi pogoji (svoj začasni sedež ima v pisarni Kmečke zveze v Ulici Malta 2).
Pred časom pa je goriški občinski svet določil tudi zadruge, ki bodo gradile na precej veliki kmetijski površini ob Ulici Leoni. Tega zemljišča s ceste sicer ni videti, kajti ob n.jej so že zgrajene ne-katerae stare kmečke hiše ali stanovanjske vile. Ta zemljišča kmetje še vedno obdelujejo. Pred leti so sicer vložili priziv, a ta .je bil takrat zavrnjen. Zato naj bi na tem področju pričeli z gradnjo čimprej.
Če so bili protesti kmetov mimo, so se sedaj oglasili nekateri last-
niki stanovanj tam v bližini. Oglasil se je tudi župnik cerkve sv. Jezusa, o tem se je že razvila časopisna polemika. O stvari so govorili tudi na nalašč sklicanem sestanku mestne sekcije krščansko-demokratske stranke in najvidnejši voditelji te stranke v občinskem merilu, od odbornikov pa do sve tovalcev, so se obvezali, da se bodo na občini zavzeli za spremembo obsto.ječih predpisov.
Za kaj pravzaprav gre? Po urbanističnem načrtu naj bi na tem področju lahko zgradili večnadstropne dolge hiše, medtem ko so sedanje hiše tam okoli v glavnem enostanovanjske. Odtod protesti nekaterih ljudi, ki tam bivajo in ki so dobili oporo v župniku in tudi, kot se zdi, v predstavnikih stranke relativne večine.
Kar se nam čudno zdi, je. da prihajajo sedaj nekateri ljudje na dan, kot lahko beremo v tiskovnih poročilih, z zaskrbljenostjo, da bi tako velike hiše s tolikimi stanovanji prinesle socialni nemir v že u-staljeno okolje. Kje so bili ti ljudje takrat, ko je prebivalstvo š(an-dreža, slovensko prebivalstvo Štan-dreža, ali pa furlansko prebivalstvo Ločnika, protestiralo, ker so na področje teh krajev prihajali v nova stanovanja družine, ki niso imele ničesar skupnega niti s Slovenci niti s Furlani. Ali ni bil to socialni nemir? Ali ni bilo to še hujše?
To vprašanje bo predmet razprav med političnimi strankami, še zlasti med tistimi večinske koalicije. Kaj se bo iz tega razvilo?
Gena in Ignac Bučinel slavita 60-letnico poroke
Na Humaršči pri Jazbinah bosta danes praznovala 60-letnico skupnega življenja Genovefa in Ignac Bučinel. «Če bo kaj praznika, bo ob koncu tedna,* nam je v pogovoru dejal 84-letni slavljenec, ko smo ga obiskali na domu. v hi-
/
V državnem šolstvu je vedno kaj neurejenega
V prejšnjih dneh smo poročali o protestnem gibanju slovenskih šolnikov, ki so se odločili za bojkot ocenjevalnih sej do 15. februarja, če ne bodo sprejete n:ihove zahteve. Za kaj pač gre? Slovenski profesorji nasprotujejo doo-čilom ministrske okrožnice št. 425 z dne 28. 12. 1982, ki jo je nato v celoti povzel zakonski dekret z dne 10. januarja letos. Po mnenui Sindikata slovenske šole so v tem vladnem dekretu številna določila, ki prizadevajo po eni strani osebje ki poučuje na šolah, po drugi strani pa še posebej slovensko solo kot ustanovo.
Nedvomno so vladni ukrepi in protestna akcija,, ki jim je sledila, povzročili nekaj sprememb v rednem poteku šolskega leta. Zaradi tega smo s kratkimi, skoraj telegrafskimi pogovori, poskušali poizvedeti med dijaki, starši in samimi profesorji, kakšno je vzdušje med posameznimi šolskimi komponentami. Poglejmo po vrsti. Dijake smo vprašali, če so informirani o vzro-
kih protestne akcije, če so o tem razpravljali v šoli, če se strinjajo z razlogi in z obliko protesta, če jih je kaj prizadel bojkot ocenjevanj. Odgovorili so nam takole:
Sara Hoban (gimn. - licej) — »Nismo dosti govorili o tem. Vem, da suplenti že več časa ne prejemajo plač, zato se mi zdi njihov protest kar precej utemeljen. Tudi oblika protesta ni prehuda in ni preveč prizadela dijakov. Bomo pač morali počakati malo več, tfg^bomo dobili ocene.*
Beno Vižintin (gimn. - licej) — «0 vzrokih bojkota sem bratov časopisu in se mi zdiio utemeljeni. Pom:sleke imam glede oblike protesta: sedaj smo prizadeti predvsem dijaki, čeprav so nekateri morda zadovoljni, če ne dobijo takoj ocen. Osebno mislim, da bi morali profesorji poiskati kak drug način protesta, da podprejo svoje zahteve.*
Loredana Petean (trgovski zavod »Zois*) — rMislim, da imajo profesorji prav. Povedali so nam, da
ro busovakjk r pokrajinskim svatb
ZADOVOLJSTVO SOCIALISTOV ZA PREDLOG 0 ZAKONU 82S
Izvršni odbor goriške federacije PSI (predsedoval je tajnik Trimbet-ta) je ugodno ocenil glasovanje v pokrajinskem svetu o zahtevah Goriške po sredstvih zakona 828. Zahteve goriške pokrajinske uprave soglašajo z zakonskimi predpisi, zaradi tega ni pretirana zahteva po sto milijardah lir v treh letih. Goriški socialisti menijo, da bi morala deželna uprava v pravi luči upoštevati goriške zahteve, kajti le te bodo dale možnost goriškemu gospodarstvu, da gre iz krize.
Prav tako so goriški socialisti zadovoljni zaradi sporazuma, ki so ga v deželni upravi dosegli o podgorski predilnici. To js konkretna rešitev. Posebno se PSI zahvaljuje odborniku za industrijo De Carliju, da je podprl in omogočil dve pobudi na mestu nekdanje predilnice in da bosta novi tovarni najsodobneje o-premljeni ter imeli možnost razvoja. Treba pa je, da se čimprej uredijo vsa še odprta vprašanja v zvezi z lastništvom.
niči v Ul. Vittorio Veneto, v posameznih bolnišnicah in v prostorih bivših Saub. Morebitne prizive morajo zdravniki vložiti do sobote. 12. t.m., na deželnem odborništvu za zdravstvo v Ul. sv. Frančiška 43 v Trctn
Predavanja
gre za vprašanje suplentov, ki ne dobivajo plač. Razlogi so zato sprejemljivi, manj pa je oblika akcije, ki škoduje predvsem dijakom. Mislim, da bi se morali organizirati drugače, ne vem pa točno kako, ker nisem o tem razmišljala.*
Mariagrazia Radetič (trg. zavod »Zois*) — «Profesorica nam je v šoli razložila zakaj protestirajo. Dijaki smo se v glavnem strinjali. Morda pa bi morali profesorji dobiti kako bolj učinkovito obVko pritiska na oblasti, saj sedaj pritiskajo sa mo na dijake.* "
Podobna vprašanja smo zastavili
j; „	_•	_J.*-_I________ TJ.
tudi nekaterim staršem dijakov. Za- ~imenovanjem ' šolsk'ega skrbništva?
V občinski sejni dvorani v Doberdobu bo drevi ob 20. uri. predavanje Staneta Peterlina, samostojnega svetovalca v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine SR Slovenije v Ljubljani. Predaval bo na temo: «Doberdobsko jezero - možnosti ureditve za obisk*. Prireditelja sta doberdobska občinska uprava in večnamensko kulturno središče.
V teh dneh so objavili začasno deželno razpredelnico zdravniških dežurstev. Razpredelnice so na ogled v uradih 2. sektorja KZE v bolniš-
Koncerti
V občinski dvorani v Fari bo v nedeljo, 13. februarja ob 18.30, koncert violinista Alfreda Marcosiga in pianistke Laure Albonetti-VVright. Koncert prireja tamkajšnja glasbena ustanova.
Izleti
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 9. 2.1983
Ameriški dolar	1.380,—
Kanadski dolar	1.090.—
Švicarski frank	688.—
Danska krona	158.—
Norveška krona	189.—
Holandski florint	515.—
Francoski frank	200.—
Belgijski frank	25,—
Funt šterling	2.100.—
Nemška marka	570.—
Avstrijski šiling	80.50
Švedska krona	183.—
Debeli dinar	17.80
DrnNii dinar	17.50
Banea Agrtcola Gorizia * Kmečka banka Gorica
Slovensko planinsko društvo priredi 20. februarja smučarski izlet v Šesto (Sexten) na Južnem Tirolskem. Prijave na sedežu društva do 16. februarja.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi v nedeljo, 13. t.m., ob 16. uri pustovanje v mali dvorani Kulturnega doma. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago od jutri dalje na sedežu društva, od 10. do 12. ure ter v gostilni pri Pavlinu, pri Pepiju na Oslavju in pri Jožefu češčutu v Sovodnjah.
Razstave
Slikarska razstava in razstava be-
nimalo nas je predvsem, koliko so informirani o protestni akciji in kaj mislijo o njej.
Eda Hmeljak: *Nekaj vem iz časopisja, ne morem pa soditi, če je protest utemeljen ali ne. Mislim, da gre za vprašanje, ki zadeva predvsem profesorje in nima veliko smisla, da se starši vtikajo v te zadeve.*
Lidija Vižintin: »Mislim, da gre za vprašanja suplentov in predčasnih uookojitev. Protest je torej u-pravičen in tudi oblika je učinkovita. Morda bi se morali povezati z italijanskimi šolniki, da bi bolj zalegla.*
Milena Korošec: «Tak protest se mi zdi bolj primeren kot navadna stavka, ko enostavno en dan ni pouka. potem pa se vse nadaljuje kot običajno. Tokrat ni spričeval, zato so tudi starši in dijaki bolj zaime_-resirani. Mislim pa, da bi jih mo rali profesorji podrobneje informirati. Glede tega, da dijaki niso dobili ocen, ne vidim posebnih težav, saj smo starši imeli pred kratkim sejo s profesorji in zato vemo, kakšni so šolski uspehi naših sinov.*
Ana Petean: «Vem, da profesorji nasprotujejo novim ukrepom v zvezi s suplencami. Gotovo tak protest škoduje dijakom, zato tudi starši ne moremo biti zadovoljni, mislim pa, da imajo profesorji kljub vsemu prav, ker so njihove zahteve pravične in jih morajo zato zagovarjati do konca.*
Kai pravijo k temu šolniki? Tai-nik Sindikata slovenske šole, prof.
Leopold Devetak, nam je takole o-brazložil njihovo stališče:
«Najbolj sporno določilo novih o-dlokov predvideva, naj bi bili odslej suplenti, ki jih imenujejo ravnatelji, plačani samo za efektivno opravljeno delo. Ne bi prejemali plač za praznične dneve, med počitnicami itd. Če pomislimo, da je na slovenskih srednjih šolah približno četrtina vsega osebja v teh pogojih, se lahko upravičeno vprašamo: kdo bo še hotel poučevati, ie bo"zairenako količino opravljenega dela prejel precej manj kot kolegi s stalno službo ali suplenti z
Nevarnost je, da se na slovenskih šolah kar naenkrat znajdemo brez profesorjev. Tega prob’ema na italijanskih šolah ne občutijo v tolikšni meri, ker je tam precej manj suplentov. Zato se vsedržavni sindikati zavzemajo s stavkami v prvih urah pouka predvsem zq obnovo de’ovnih pogodb in za plačilo zaostalih plač suplentom. Mi pa smo se, tudi zato ker stavka 25. januarja ni obrodila zaželenih sadovi odločili za sedanjo obliko agitacije, ki je po našem mnenju lahko učinkovitejša kot običajna stavka. Poslal smo tudi protest pristojnim šolskim oblastem, kjer poleg vprašanj suplentov in delovne pogodbe, zahtevamo, da se specifični problemi slovenske šole upoštevajo tudi pri določilih, ki predvidevajo zmanjšanje proračuna in ne dovoljujejo ustanavljanja novih šol.*
Da bi podprli te zahteve, so slovenski šolniki poleg bojkota ocenjevalnih sej sklenili tudi, da se v ponedeVek, 14. februarja, pridružijo celodnevni stavki, ki so jo oklicali vsedržavni konfederalni sindikati.
Na koncu še ena ugotovitev. Že res, da prekinitev ocenjevanj zadeva predvsem profesorje srednjih šol, morda pa bi bilo prav, da bi o njej bolj informirali tudi ostale šolnike. Na nekaterih slovenskih osnovnih šolah so namreč pred dnevi krožili pozivi vsedržavnih sindikatov k stavki, medtem ko niso na te šole prišli pozivi Sindikata slovenske šole.
Violinist Igor Ojstrah v torek v gledališču Verdi
Ljubiteljem glasbe se obeta izjemni dogodek. V torek, 18. februarja, bo v goriškem Verdiju koncertiral znani sovjetski violinist Igor Ojstrah, spremljala ga bo pianistka Natalja Zertsalova. Za izjemni koncert je poskrbelo društvo Rodolfo Lipizer, ob podpori nekaterih javnih ustanov. To društvo je v tej sezoni že priredilo nekaj koncertov znanih izvajalcev, torkov bo brez dvoma dosegel vi-šek.
Igor Ojstrah je med najbolj znanimi in uspešnimi sodobnimi violinisti, ki sledi očetu Davidu. Prve mednarodne uspehe je dosegel že v začetku petdesetih let. Natalja Zertsalova, ki je z njim poročena, uspešno nastopa na vseh petih kontinentih.
V programu imata skladbe Mozarta, Schuberta, Čajkovskega, Y-saije ter Sarasade.
Gianna Nannini drevi v Gorici
Zimska turneja toskanske kan-
neškega tiska v Kulturnem domu je i lavtorke Gianne Nannini se bo da odprta od 17. do 19. ure. po dogovo-1 nes zvečer ob 21. uri začela v ru pa tudi od 10. do 13. ure.	^	šnortni hali n Gorici.
1 športni hali v Gorici.
Nanninijeva je dobro znana poso-ški publiki, saj je tu že dvakrat nastopila. Prvič pred šestimi leti na gradu, ko je začenjala kariero in komaj diplomirala na konservatoriju, ko je predstavila njen prvi album Maria Paola, kjer je začela tematiko, ki jo še danes obravnava, in sicer žensko vprašanje in žensko neodvisnost; le da je takrat pela melodične pesmi medtem ko je danes skoro pustila glasbila in se spremenila v rock-pevko. Junija 1981 se je v tej luči predstavila v Tržiču, kjer je dosegla velik uspeh. Mnogo se je mogla potruditi, da je lahko vztrajala na tej poti tudi ker se ni hotela predati komercialni logiki. V objavljenih ploščah je pokazala, da ji rock ustreza in moramo reči, da na odru zares daje vse iz sebe in je torej upravičeno deležna uspeha, ki ga ima.
Danes zvečer bo nastopila s skupino Primadonna's in nam predstavila zadnji album Latin Lover. Med njenimi najboljšimi pesmimi bi omenili Me and Bobbg McGee, America in Vieni ragazzo. Na zadnje naj omenimo še, da Nanninijeva dosega uspehe tudi po Evropi, zlasti v Nemčiji, (al)
ši na samem, tik ob meji. »Skromno smo živeli vse žviljenje. zakaj bi zdaj razmetavali. No ja: ne. kaj bomo že pripravili.*
In tako .je ob kozarcu domač*' ga, tistega, ki zraste v vinogradu pod hišo. stekel pogovor o lepih in težkih obdobjih skupne življenjske poti.
Pravzaprav sta se Bučinelova priselila na Jazbine leta 1929. po hudi zimi, ko je na kmetiji, kjer sta bila kolona, pomrznilo veliko trti in .je pretila lakota. Tudi na Jazbinah sta bila več kakor dvajset let kolona, dokler se nista nred skoraj tridesetimi leti preselila v staro hišo ter jo začela postopoma obnavljati. «Nihče ni pričakoval, da bo iz te pušče zrastel vinograd,* se s ponosom spominja Ignac, ki še danes postori to in ono. kljub temu. da za posestvo v glavnem skrbijo otroci.
»Poročila sva se v Gradnem pri Višnjeviku 10. februarja 1923. Bil ,ie lep sončen dan,* se svoje poroke spominja Gena. Fantje so pripravili šrango, slavolok z zastavami, muziko. Vse to je videti na orumenelih fotografijah. Poteklo je že šestdeset let! V zakonu se jima je rodilo devet otrok, najmlajši sredi druge svetovne vojne.' Trije to bili v partizanih, Slavica Cvetko, ki živi v Kranjski gori, in. Albin.
Pa je pogovor nanesel spet na vojna leta prve svetovne vojne. Tako Gena kakor Ignac sta ostala doma, saj so Italijani že prve dni po izbruhu sovražnosti zasedli Viš-n jevik in tam ostali do oktobra 1917. Ignac se spominja, kako je po čudnem naključju ostal živ. ko je v neposredni bližini padla avstrijska granata, ki pa na srečo ni eksolodirala.
Po umiku italijanske vojske M je spet vrnila avstrijska oblast Komaj 18-letnega so Ignaca vpoklicali pod orožje. Služil je v Ljubljani, nato pri Lienzu, končno pa so ga poslali z 2. lovskim polkam v Cavalicco, kot rezervo četam na Piavi. Tudi tokrat je Ignac imel srečo in se je fronti izognil s do-sredovaniem dr. Mužulina, vojaškega zdravnika doma iz Medane. Tako .je konec voine dočakal v zdravilišču v Opatiji.
Vojaško suknjo je moral spel obleči v drugi svetovni vojni, ke so ga poslali med delavske bataljone. «Pa smo tudi to prestali,* nekako odmaknjeno pravi Ignac. V letih po vojni pa je spet, skupaj z družino prijel za trdo delo ter dosegel svoj življenjski cilj. Postal je kmet na lastni zemlji, kjer ša danes žilavo vztraja.
Na sliki Gena in Ignac pred desetimi leti, ko sta slavila zlato poroko.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «L’assoluzione*. Robert De Niro in R. Duvall. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «11 conte Tac-chia*. E. Montesano. Barvni filn».
VITTOR1A 17.30-22.00 «Le porno in-fermiere della clinica del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.30-22.00 »La pomo villeggiante*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »In viagglo con papa*.
/V« va Gorica in okolicu
SOČA 18.00 »Lov v kalnem*. Jugoslovanska komedija; 20.00 »Resnične zgodbe VI. del*. Nemški erotični film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Pasji vojaki*. Ameriški vojni film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul Romagna 147, tel.
40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
POGREBI:
Ob 9.30 Ema Marvin iz splošna bolnišnice v cerkev in na pokopališče v štandrežu.
POMEMBEN PRISPEVEK K ZGODOVINI ITALIJANSKIH ENOT V NOB
Giorgio Jaksetich o brigadi Fontanot
Lik avtorja, starega antifašističnega borca - Njegova vloga v NOB - N jegovo delo
Zadnje dni decembra lani je bila v Trstu predstavitev knjige, ki jo je «uredil» Giorgio Jaksetich in jo naslovil «LA BRIGATA FRATELLI FONTANOT*. - Par-tigiani italiani in Slovenia*. Izšla je pri založbi La Pietra v Milanu.
Gre za prvo sistematično zbirko pisanih virov in pričevanj o eni izmed treh enot italijanskih partizanov, ki so nastale in stalno delovale na ozemlju Slovenije. (Ostali dve formaciji sta: «14. udarna garibaldinska brigada »Trieste* o-ziroma «Triestina» — «Tržaška», v zgodovino katere spadata tudi ■^Proletarska brigada*, tržiških delavcev ter italijanska brigada, ki je delovala v Istri do januarja 1944. ter bataljon «Alma Vivoda*).
Avtor knjige Giorgio Jaksetich je osebnost v protifašističnem gibanju na Tržaškem ih je bil najvišji predstavnik italijanskih oboroženih enot v NOV Slovenije. Rojen v Trstu v italijanski delavski družini leta 1901. je postal aktiven v socialistični (pozneje komunistični) stranki takoj' po prvi svetovni vojni. Kot mladega učitelja so ga začeli fasisti preganjati že 1924, leta. Obsojen je bil na leto in pol ječe in na tri leta konfina-cije na otoku Ponzi. Ko se je vi nil na prostost, ni dobil zaposlitve in je bil primoran v emigracijo. V Parizu je deloval v odboru za pomoč španskim prostovoljcem, dokler ni prestopil Pirenejem in se udeležil bojev v republikanski vojski kot borec 12. brigade «Gari-baldi*. Nato je prestal kalvarijo ostalih '("Špancev* v francoskih taboriščih in dolga leta konfinacije na otoku Ventotene. Po kapitulaciji Italije se je lahko vrnil v Trst oziroma v Tržič in se takoj vključil v ilegalno delo za komunistično partijo. Ko mu je policija pri-š’a na sled, se je umaknil v partizane prav v času, ko je bil podpisan sporazum med vodstvom slovenskega partizanskega gibanja in vodstvom italijanskega odporništva. Postal je predstavnik sled-niesra v Paritetnem štabu pri IX. komusu NOV in POS. Ker pa je želel neposredno sodelovati v boju proti okupatoriju. je prevzel mesto političnega komisarja v Tržaški brigadi prav v času. ko so enote IX. Korpusa vodile veliko ofenzivo proti postoiankam v Soški dolini in Baški grapi.
Od tu naprej spremljamo njegovo pot v knjigi: po ukinitvi pari-tetičnega štaba prevzame dolžnosti ^Referenta za italijanske enote pri Glavnem štabu NOV in POS*. Po osvoboditvi Trsta je postal namestnik komandanta Komaade me ■ s'a Trst. Bil .je član CK* KP za Juhisko krajino in glavni urednik glasila «11 lavoratore*. pozneje na p -oOsionalni politični delavec KPI v Rimu in Bocnu. dokler ni prevzel mesto lektorja italijanskega jezika na univerzi v Budimoešti. Kot uookojenec živi sedaj v Trstu in sodeluie z ustanovami, ki proučujejo zgodovino delavskega gi-hania.
Vrnimo se k knjigi. Avtor pravi, da ni zgodovinar in da želi dati le svoj prispevek kot protagonist dogodkov v zvezi z nastankom in razvojem partizanske brigade Fontanot. V resnici pa je pristop, ki ga uporabi ia Jaksetich, izredno strokoven. Za razliko od nekaterih drugih piscev o Dartizanskih zadevah se opira izključno na dokumente in pričevanja iz tedanie«a časa. Poleg arhivskega gradiva, ki ga ,ie zbiral s sodelavci v Tta-litl in Sloveniji, unorablia izvirne beležke in poročila, ki iih je hranil kot referent za italijanske enote pri glavnem štabu Slovenite. Pelje črpa gradivo iz časooisa ■rTorriere oartimano*. ki ga je sam ureial v Črrtomliu ter iz brigadne-ea lista «Gioventn in lotta*. Zelo koristni so mu bili tudi «osebni kartoni*, nonisani ob formi raniti brigade, ki iih hrani Institut za 7*odmnno delavskega gibanja v Littbiiani.
Ker se avtor naslanja rigorozno na primarne vire, se ta knjiga o «iOntanetovcih» nekoliko razlikuje od podobnih monografij o partizanskih brigadah. V njej namreč niso podrobno obdelani borbena pot brigade, potek posameznih bitk, operativni premiki in niti vloga enote v raznih fazah oblikovanja partizanske fronte. Je pa izredno globoko zadet opis življenja in kompleksne ekzistencialne problematike borcev pred formiranjem brigade.
Pripovedovanje se v knjigi začne s 25. julijem 1944. Avtor se izogiba vsaki predzgodovini o nastanku italijanskih partizanskih e-not na ozemlju Julijske krajine. Zvemo le. da je Tržaška garibaldinska brigada na Trnovski planiki, ko začnejo prihajati v pa rti zane velike skupine mladih delavcev Iz Tržiča, Trsta in istrskih mestec. P.ed brigado, in v prvi vrsti pred Jakscticha samega kot predstav nika italijanskih partiza nov pri paritetičnem štabu, se postavljajo izredno težke naloge. Mladi prostovoljci namreč prihajajo v hribe slaito oblečeni in brez vsake opreme. Mnogi so v kratkih hlačah in sandalah. V kratkem času se je število borcev te brigade, ki se je sukalo vedno med 300 in 400, povečalo na 1250. Že prej je brigada poskrbela, da je veliko število italijanskih partizanov. ki so prišli v to enoto iz raznih krajev, nadaljevalo pot v Furlanijo. Pripravi se predlog, da s? novinci začasno razporedijo v slovenske brigade XXX. in XXXI. divizije IX. Korpusa zaradi opremljanja in vežbanja. Vendar je potrebna tudi pomoč s terena, iz mest. V Koritu na Krasu pride do sestanka med predstavnikom
paritetičnega štaba in delegacijo nekaterih strank tržaškega CLN. Ko Jaksetich opisuje ta sestanek, ne omenja, če je bil sestanek pripravljen v sodelovanju ali z vednostjo tudi slovenskih organizacij iz Trsta (OF) in vodstvom IX. Korpusa. Ugotovi pa, da razen KP ostale stranke bore malo lahko pomagajo pri opremi in oborožitvi novincev Tržaške brigade.
Stanje je izredno kritično, ker prav v tem času divjajo borbe na širokem operativnem področju IX. Korpusa. Poleg novincev iz mesta so prihajali tedaj na Kras ui v Vipavsko dolino, namenjeni v Tržaško brigado, tudi italijanski partizani iz slovenskega in hrvaškega zaledja, ki so bili do tedaj v enotah že od kapitulacije Italije ali pa so bili zajeti ob likvidaciji raznih sovražnikovih postojank. Po aprilskem sporazumu naj bi vsi ti, v glavnem bivši vojaki iz krajev Italije izpod vojne fronte na apeninskem polotoku, prišli v Tržaško brigado. V tistem izredno težkem položaju se je izkazala organiziranost terena na Primorskem. Na Krasu in v Vipavski dolini so terenske zaledne organizacije poskrbele, da so ti novinci dobili vsaj za silo hrano in varno zatočišče.
Iz Korit na Krasu Jaksetich še isto noč’ od. potuje v Križ na Vipavskem, kamor ga je pozval Urban - Anion Vratuša. Ta mu je sporočil, da je slovensko vodstvo sklenilo napotiti vse italijanske partizane na osvobojeno ozemlje v notran jost Slovenije in da s tem paritetični štab preneha obstajati. Avtor opisuje razgovore v štabu ,IX. Korpusa, kjer zastopa stališče, da je sicer prav, da gredo na osvobojeno ozemlje novinci, ne pa tudi Tržaška brigada. V tem smislu je zaključem tudi dokončni dogovor, po katerem ostane na teritoriju IX. Korpusa Tržaška garibaldinska brigada v katere sestavu je 350-400 borcev, z eno četo na Krasu in drago v Istri (po aprilskem sporazumu).
Od tod naprej knjiga obravnava le pot in stanje oddelkov, ki so bili poslani na osvobojeno ozemlje, to je približno 800 mož. ki so razporejeni v tri središča Bele krajine s statusom, ki ni dobra definiran: nekje so kot delavski bataljoni, nekje kot edinice v zaledju zaradi organiziranja. Večja skupina prostovoljcev se ie pridružila kot IV. bataljon v sestavu VHI. SNO brigade Žal je že 17. oktobra bil ta bataljon presenečen v vasi Korenja pri Anjbnisu in je utrpel hude izgube-** r	m>• *
V knjigi je na *podlagi ^edanjih poročil članov političnega oddelka, ki so bili določeni za delo v teh treh bataljonih, podrobno obdelano stanje in problematika borcev, ki so prestali težaven in dolg pohod iz Vipavske doline do osvobojenega ozemlja v okolici Črnomlja. Še bolj kot opis so zgovorne slike, ki so objavljene na platnicah knjige: mladi fantje so bosi. pokriti s krpami in korakajo v blatu. Vidi se, kako so izčrpani: ves čas jih je spremljala lakota.
Jaksetich pride zadnje dni septembra 1944. leta v Črnomelj in začne urejati zadeve teh borcev pri Glavnem štabu s komisarjem Borisom Kraigherjem. In res začenjajo prihajati oblačila, čevlji, orožje. V bataljonih je predvsem živahna politična priprava in člani komunistične partije in SKOJ (mladinska komunistična organizacija se je tudi v tej enoti tako imenovala) imajo veliko zaslugo pri organizaciji in vodenju enot. 2. decembra pride nalog Glavnega štaba, da se bataljoni, tudi IV. bataljon iz VIII. Brigade, zberejo na področju Metlike. Avtor pripoveduje kako je bilo odločeno, da se nova brigada poimenuje po padlih bratih Tiberiu in Špartacu
je veliko žrtvovala v protifašističnem boju. Objavljeni so seznami Fontanot iz delavske družine, ki borcev, razporejenih v bataljone, čete. vode. In ponovno nam bolj kot opis pomaga slika na naslovni strani, kjer vidimo dobro opremljeno in oboroženo postrojeno brigado. Iz Suhorja se 17. decembra začne borbena pot «fontanotovcev», trda pot. polna seznamov padlih v spopadih. Brigada je vedno bolj sposobna in hrabra, vse do junaških podvigov v bojih v Suhi krajini.
Jaksetich prepusti opis bojev dvema dnevnikoma, ki so ju vodili nekateri borci oziroma ga je sestavil Sergio Pischiutta takoj ob demobilizaciji v Palmanovi. Sam opisuje svoje delo in skrbi kot referent za italijanske enote pri Glavnem štabu. Žal so stiki s Tržaško brigado zelo redki, bataljon «AJma Vivoda* v Istri pa je doživel hud udarec in se novembra 1944 razformiral. Veliko skrbi posveča izdaji časopisa «Corriere partigiano*. vendar nima več stika z italijanskim odporniškim gibanjem in v svojem delu se drži direktiv. ki so bile dane z znano «-iservatissimo* tovariša Vittoria. Zelo iskreno opisuje neprijetno občutje. ker mu ni uspevalo poglobiti ra^ovorov z vodilnimi tovariši iz Glavnega štaba o tem. za-kai m bila tudi Fontanot e^ari-baldinska* brigada in o vlogi, ki bi ji prinaša v kontnih operacijah za osvoboditev. Obiavlja pisma, ki iih ie postal Kidriču in Regentu in ki so osta’a brez odgovora.
Drugi del knjige je posvečen pričevanjem borcev, oziroma njihovem člankom, ki so jih tedaj napisali za brigadne časopise. Zelo zanimiva je obdelava g-adiva v zvezi z oddelkom pri podoficirski šoli v Semiču (vodil ga je Vladimir Kenda in je v n jem predaval tudi G. Cubi), kjer so se usposabljali vojaški kadri za to enoto.
Statistični podatki, ki so obdelani na podlagi omenjenih «osebnih kartonov*, nam raz Krijejo, kdo so bili, fontanotovci; iz katerih krajev so bili in kakšnih poklicev. Skoraj v celoti so uili delavci: zelo malo je bilo «belih ovratnikov* in kar je bilo kmetov, so bili iz drugih krajev Italije. V seznamih je tudi nekaj slovenskih priimkov: to so bili borci iz slovenskih brigad, ki so bili dodeljeni «fontano-tovcem* zaradi znanja obeh jezikov in vojaških izkušenj, kot glavni intendant Colja, batalijonski politični komisar Bašin, načelnik štaba brigade Krašovec, da omenimo samo nekaj primerov. Kot oficir za zvezo med vodstvom slovenskih partizanov in italijansko enoto je v knjigi omenjen major Marko Peršič, za zvezo s terenom pa Mara Rupena - Osolnik.
Kar velja za knjigo nasploh, da niso podrobno obdelane bitke in vojaške operacije, velja tudi za zaključek: Jaksetich potuje s skupino aktivistov v Trst že prve dni maja in o brigadi Fontanot menja le dokumente, po katerih je bila brigada priključena garibaldinski diviziji Natisone. v sestavu katere je sodelovala v zadnjih bojih za osvoboditev Ljubljane.
Na tej dolgi in težki poti je brigada izgubila skoraj 200 borcev. Ti padli borci predstavljajo tudi danes globoko čustveno navezanost «fontanotovcev* na kraje, koder so se borili in s ponosom se spominjajo, da so bili nosilci velikega ideala bratstva med italijanskim in slovenskim narodom. Na njih res ni mogoče prenesti razmišljanja iz uvodne besede Maria Lizze-ra k knjigi, o ne soglasjih med vodstvi KPI in KPS. saj razen redkih izjem o tem niso ničesar vedeli in njihova glavna misel je bila tedaj borba proti okupatorju in proti vsem fašizmom za svobodo. demokracijo in prijateljstvo med narodi.
MARIO ABRAM
Patronat KZ - INAC svetuje
NAJVIŠJA PLAČA, KI PRIDE V POŠTEV SEDAJ PRI OBRAČUNAVANJU POKOJNINE
m
Vpr.: «V lanskem letu se je veliko govorilo, da bo ustanova INPS spremenila kriterije za določitev najvišje plače, ki jo upošteva pti izračunu pokojnine. Mislim, da ni bilo prav, da je bil več let ta znesek blokiran pri IS milijonih in pol, saj je zaradi inflacije realna vrednost tega zne-slui postajala vedno nižja. Kot funkcionar v industrijskem sektorju imam že nekaj let plačo, ki presega omenjeni znesek. Vprašal bi vas, če so letos ta znesek kaj povišali in če mi bodo kaj upoštevali za prejšnja leta tiste prispevke, ki sem jih plačal za dohodke nad 18 milijonov in pol.* M. K.
Do konca leta 1982 je bila najvišja možna letna plača, ki jo je INPS vzel v poštev pri izračunu pokojninskega zneska (tetto pen-sionabile) biokirana na 18 milijonov in pol. Kdor je prejemal višjo plačo in je torej sorazmerno moral plačati višje zavarovalne pri-sjievke, nima od tega nobene koristi: enako letno povprečje ima npr. tisti, ki je dobival 18 milijonov in pol letno, kot tisti, katerega letna plača je znašala 30 milijonov lir. Ker je zgornja -meja* ostala nekaj let nespremenjena, je v bistvu inflacija v dokajšnji meri odjedala kupno meč na novo odmerjenih pokojnin, seveda le za tiste, ki so imeli zelo visoke prejemke. Lanskoletni zakon «o likvidaciji* med drugim ureja tudi to vprašanje; od letos dalje se namreč zgornja meja dohodkov vsako leto avtomatično ovrednoti glede na inflacijo in porast življenjskih stroškov. Za leto 1983 vzame INPS v poštev plačo do maksimalnga zneska 20.271.000 lir, prihodnje leto pa bo avtomatično prišlo do novega ovrednotenja. S tem mislim, da sem dokaj izčrpno odgovoril na vprašanji, Id jih zastavljate v vašem pismu.
ZDRAVLJENJE
V SLOVENIJI
Vpr.: «Sem bivša borka in nisem nikoli zahtevala ničesar od Jugoslavije. Sedaj pa bi se mo rala operirali in bi se rada obrnila na Klinični center v Ljubija ni. Kam se moram obrniti?*
L. G.
Pravico do zdravstvene knjižice v Jugoslaviji imajo le tisti ita lijanski državljani, ki prejemajo samostojno jugoslovansko pokojnino in nimajo pravice do zdravstvenega varstva pri italijanskem nosilcu zavarovanja. Kdor pa ima že v Italiji pravico do zdravstve ne oskrbe, ne more biti istočasno lastnik zdravstvene knjižice tudi v Jugoslaviji. Med državama namreč velja konvencija, da se italijanski državljani lahko brez plačno zdravijo v Jugoslaviji, vendar pa mora,jo predhodno dobiti na zdravstveni enoti SAUB ustrezno dovoljenje, s katerim se italijanska stran obvezuje, da bo poravnala vse stroške zdravljenja. Zato vam svetu-emo, da se obrnete na SAUB in skušate dobiti dovoljenje.
DUBROVNIK — V Zvezni republiki'Nemčiji. na Angleškem in v Franciji so zadnje čase močno razširili propagandno dejavnost, ki jo vodi več turističnih organizacij in zvez, prvenstveno za Dubrovnik. Kaže. da so se v nekaterih jugoslovanskih turističnih krogih vendarle spomnili tudi na to. a. je tudi za turizem potrebna primerna reklama. Čeprav je imel Dubrovnik lani. kot že vrsto let, veliko gostov, se dubrovniški gostinci bojijo, da bi jim letošnje poletje ne prineslo kakega nepri jetnega presenečenja, kot ga je lani vsemu jugoslovanskemu turizmu.
niiiiiiiiiMiiiiuMiiiiiiitHiiiiiumiiiiiiiiniiiiiiiiinuiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiHiuiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiMiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiimiiiMiiMiiiiHMiiiniiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiimiiHiiuimuiiiiii«
SPREHOD PO TRŽAŠKIH GALERIJAH KAŽE BOGATO LIKOVNO DEJAVNOST
Dejavnost tržaških galerij in razstavišč je v polnem teku in težko slediš vsemu, kar se v teh razsfavišgih dajef na vpogled ob-činstri^J	sf neka razstava
konča, že jo na stenah te ali one galerije zamenjajo dela novega domačega ali tujega mojstra. In tako smo se te dni sprehodili po nekaterih galerijah. Vtise s tega ^sprehoda* bomo' skušali na Kratko opisati, začenši z razstavo gosta iz Nove Gorice. Nedeljka Pe-čanca.
Nedeljko Peča nav
v «Corsii Stadion»
Nedeljko Pečanac, novogoriški likovni mojster in pedagog, se je sedaj prvič predstavil tržaškemu občinstvu. Pred dnevi je odprl razstavo svojih del v tržaški umetnostni galeriji vCorsia Stadion» sredi Ulice Battisti, ki bo njegova dela razstavljala do danes, četrtka. 10. t.m.
Pečanac. ki je sicer po rodu iz srca Bosne, iz Drvarja, kjer se je rodil pred 45 leti. je prišel še v mladih letih v Slovenijo in sicer po opravljeni srednji šoli za uporabno umetnost v Sarajevu. Vpisal se je na ljubljansko akademijo za likovno umetnost, jo u-
tiiiiiititiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiitiiiHiiitmiiiiimtiiiiiiiiiiiimimtiiiiiiMiMiMimtiHiHHiiiiiniiiiiiiiiMif
V Portorožu se pripravljajo
Pred dnevi je prišel v Portorož mojster kulinarike iz Surnjeva Dura-kovič, ki vodi sloviti »Moriča han» v Sarajevu. S seboj je v restavracijo (Ljubljana* pripeljal tudi orkester in pevko. Marca bodo v Portorožu skrbeli za goste Ividinipeštanski kuharji, v maju pa pridejo v bližnji turistični center še kuharski mojstri iz Bologne, Skopja in z Brača.	(Foto M. J.)
spešno zaključil in se nato še specializiral, nakar je šolanje dopolnil še v Rimu in sicer v restavratorski stroki Pečanac. ki se je 'n<ftd $s\pnh?v Novi Gorici, kjer je nekaj let tudi poučeval na srednji šoli, se je tržaškemu občinstvu predstavil s kakimi, dvajsetimi deli, ki vzbujajo pozornost iz več razlogov. Pečaričeva dela. so bogata po svoji strukturi, saj'se vidi v njih izredna tehnična sposobnost. Nadalje je za la dela značilna prefinjena uporaba barvne skale. Končno je v teh delih očitna izredna popolnost, ki zagotovo daje deli/m glavna in posebno vrednost, posebno, ko opazujemo manjša razstavljena dela, ki prav zaradi te tehnične popolnosti in barvne skladnosti postanejo vrednote tudi za likovne sladokusce, ali bolje predvsem za njih.
V «Cartesiusu» Oreste Dequel in Edi Žerjal
Če smo že ti Ulici Battisti, stopimo za korak dva dalje proti Ljudskemu vrtu, v Ulico Marconi, v galerijo <iCartesius», kjer te dni razstavlja Oreste Dequel.
Oreste Dequel je, rekli bi, maše gore list*, saj se je pred 60 leti rodil v Kopru, v Istri, dora-ščal je v Kopru in v Trstu in 1944. ga je potegnilo v partizane, kmalu po osvoboditvi pa je odšel na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je v družbi vrste mladih slovenskih talentov, ki so danes med na j vel ja v-nejšimi slovenskimi likovnimi mojstri, zaključil svoje strokovno šolanje. Po vrnitvi v Koper so mu tedanje dimenzije istrskega obalnega mesteca postajale tesne in se je zato preselil v Trst, ki ga prav tako ni hotel sprejeti in ki ga je prav tako utesnjeval. Zato je Dequel ubral <pot v svet*. Nastalil se je v Rimu, vendar je doma tudi v Parizu, še bolj na Sinji Obali, rad pa in tudi veliko potuje predvsem v Nemčijo, m Angleško, nekaj časa je predaval na univerzi v Chicagu, v ZDA je tudi nekajkrat razstavljal.
Čeprav se je kar dobro uveljavil v evečnem mestu» in daleč po svetu, slcoraj ne mine leto. da ne bi pripravil kako razstavo tudi v Trstu. Več let je razstavljal v galeriji «L a La nt er na*, zadnja leta pa je svoja dela dajal na o-gled v galeriji dl Tribbio* ter v galeriji «Torbandena*, kjer je prav pred letom razstavil nekaj svojih plastik, v glavnem srednje in manjše skulpture v znanem ita-lijanskem kamnu dravertinu*.
Sedaj pa je Dequel prinesel v galerijo <sCartesius* v Ulici Marconi, tik ob ljudskem vrtu, lepo število svojih večjih in manjših barvanih risb,, pravzaprav slik v mešani tehniki, kajti tuš se pri njem zlije ali bolje pomeša med zelo vlažno tempero in ker upo rablja slcoraj izključno svetlo rjavo barvo, s toplim nadihom, se zdi kot bi imeli pred seboj plastiko iz rilnatega rjavega kamna dravertina*.
Sicer pa se v vseh njegovih de lih vidi, da - jih je ustvarjal u
metnik - kipar, kar Dequel tudi je. Pa tudi v motiviki je umetnik zvest samemu sebi: poleg treh
v Trst na ogled kakih 20 obarvanih risb s človeško podobo. ~fje-veda tudi tokrat, D&iuei- ■ upodablja predvsem čepeče, stoječe, »časih nekako zvite ženske ali moške, zelo obilnih mer in okroglih potez. Gre za zares izredno zanimivo in bogato razstavo, ki za služi vso pozornost. Razstava bo trajala do 18. t.m.
Ostanemo še za trenutek v tej galeriji in se pomudimo ob nedavni razstavi, ki jo je tu priredil mlajši slovenski likovnik Edi Žerjal, ki je razstavljal pred De-quelom. Žerjalovi grafični listi so sicer podobni velikim akvatin-tam, a se odtiskujejo le v enem primerku in so torej monotipije, ne pa običajna grafika. Edi Žerjal namreč ne nanaša barvilo na prenosni papir, temveč položi o-vlažen list papirja na z barvo prevlečeno ploščo in v tako razmehčani papir vgrpbe risbo. S tem postopkom nastanejo na spodnjem licu papirja vanj vgrebene risbe, seveda v negativu, s pritiskom prstov pa poltonsko ubsen-čene ploskve, ki listom dajejo sličnost akvatinte z močno nažrtimi in odebelelimi črtami risbe. Obe značilnosti, negativnost risbe m nekalco kosmato obrobljene črte, pa likovnik domiselno izkorišča za poglabljanje nekakšne miste-rioznosti svojih del, ki so bila na predzadnji razstavi psevdo-znanstveno zasnovane vsebine raziskovanja možnosti stilcov z razumnimi bitji vesolja, na novi, zadnji razstavi v galeriji Car-tesius pa so bila dela usmerjena v preteklost noši stvarnosti neznanih razumskih naporov preteklih rodov.
Edi Žerjal je tenkočutno prisluhnil svoji notranjosti in spoznal, da se umetniški užitek more podajati tudi s poglabljanjem duha v zagonetost nerazvozlanih dejanj človekove preteklosti. Zato pač ne smemo presojati žerjalovih grafik, ki jih je dal na razstavo v galeriji Cartesius pred nedavnim, kot na primer v največkrat obdelani enačici listov Projekt*, z estetskimi merili likovnosti. Prav tako ne. ko v drugih listih skušamo doumeti tajinstvene zapise. seveda podane v negativu, ali če hočemo narobe, in razvozljati pomen kar tako navrženih znakov in pismenk, številk, besed in celo stavkov. Bo pa seveda ljubitelj grafičnega likovnega izražanja tudi v takih listih odkril e-stetski užitek, to pa predvsem v čarobnem pretanjenem niansira-nju barvno obsenčenih površin lista. kar tem daje videz starinskih listin.
Taka tematika pri nas sicer ni nova. Spoznali smo jo pred leti na Bernikovi razstavi v galeriji «Torbandena». Je pa med njima velika in bistvena razlika. Bernik je takšne distine* podajal sredi platna v obliki oljnate slike, Žerjal pa nehote ustvarja potvorbe listin, ki bi morda nekoč pri pravile nekoga do tega. da bi v njih iskal kako skrito sporočilo, ki ga seveda ni.
M. B.
V	«Tribbiu» gost iz Kitajske
. .V *■' TC r.\ ' .
Iz galerije tCartesius* stopimo v središčno galerijo- dl ■ Tribbio* na Piazza Vecchia, kjer razstavlja trenutno gost iz Ljudske republike Kitajske, ki je nekaj let živel v Italiji, a se je v torek zvečer vrnil r svojo daljno domovino.
žouži - vej še nima 30 let a se že dolgo pojavlja in uveljavlja v likovnem svetu, predvsem in naj prej seveda doma. na Kitajskem, zadnja leta pa tudi v Italiji, kjer ■je v treh letih priredil že ducat razstav, od katerih je poslednja sedanja, njegova druga razstava v Trstu.
V	soboto zvečer je namreč v galeriji «11 Tribbio» no Piazza Vecchia predstavil tržaškemu ob činstvu plodove svojih naporov zadnjega leta. Čeprav žouži - vej živi že tri leta v Evropi, v glav nem v Italiji in le sporadično o bišče svojo domovino, Ljudsko re publilco Kitajsko, so vsa razstav Ijena dela kitajsko in tibetansko navdahnjena, rekli bi raje tibetansko. pa naj gre za prikazovanje značilnih in izrazitih vzhodnjaških obrazov ali tibetanskih gora in kitajskih krajin.
Kitajski mladi likovnik, ki izhaja iz šole dveh zelo znanih kitajskih likovnih mojstrov in pedagogov, daje svojim likovnim stvaritvam tipični domači pečat in značaj, ne le v motivu, pač pa tu di v izraznem slogu, namreč v mehko nanašanih pastelnih obri sih in potezah, kar je opazno po sebtio pri slikah zameglene pokrajine. konjenikov, pa tudi na obrazih moških in žensk. V galeriji til Tribbio» bo mladi Kitajec v gosteh do 18. t.m.
V
A. Černigoj v Beogradu
Ko smo se tako sprehodili po nelcaterih tržaških galerijah in prikazali dejavnost nekaterth domačih likovnikov in tujih go stov, bomo navedli še izredno priznanje, ki ga je doživel naš tržaški likovni mojster prof. Av-pust Černigoj. Pred nedavnim st mu iz Beograda javili. da so *v zapuščini vašega davnega prijate Ija in sodelavca Ljubomira Mici ča odkrili več vaših dragocenih del iz dvajsetih letv. . «Vaša de la bodo razstavljena, menim, pr vič v Beogradu, na veliki razšla vi, ki bu odprta 1. februarja i Narodnem muzeju z naslovom tZenit in avangarda 20 let*, ka kor je zapisano v pismu, s kale rim je direkcija Narodnega mu žeja Beograd vabila Černigoja na svečano odprtje razstave, pravza prav velike kulturne prireditve, kajti gre za razstavo del. na ka teri so tudi dela umetnikov sve tovnega slovesa, kot so Kandin tky, Muholi-Nagj/. El Lissitzkg. Delaunag, Pet Peeters in drugi iz zadevne svetovne plejade, ka terim se pridružujejo tudi jugo slovanski mojstri iz tiste dobe. kot so Josip Klek, Petrov, Ste pančič in drugi.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Applause — Glasb, komedija
15.00	Gianni Tpgni na koncertu
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Mister Fantasy
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV DNEVNIK — kratke vesti
17.05	Neposredni prenos preko tvoje antene
17.10 Nils Holgersson — risanka
17.30	10 fotografij zgodbe
18.20	Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.50	Koga spet vidimo — oziroma varietejski program
19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Trije bratje — film Nocojšnja oddaja «Film dos-sier* bo obravnavala vprašanje izseljenstva, pa čeprav tako imenovane notranje selitve. Oddajo bo vodil časnikar Enzo Biagi, osnovo za razpravo pa bo dajal film «Trije bratje*. Film je razmeroma nov, režiser Franco Rosi ga je posnel pred dvema letoma in prikazuje ■zgodbe treh mož z italijanskega Juga, ki so se izselili na Sever dežele in se nato vrnejo na Jug in sicer v zvezi s .smrtjo matere. Gre sicer za tri brate, ki pa so se zdoma vsak na svoj način uveljavili: eden je sodnik v Runu, dragi je delavec v Turinu, tretji..., sicer pa si bomo delo ogledali nor coj.
22.20	TV DNEVNIK
22.30	Razprava o filmu Trije bratje
23.35	TV DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenske razmete
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	16.00 Tandem
14.05	V studiu
14.50	Skrivnostni vrt — TV film
16.00	Novi tehnologiji naproti
16.30	Planet
17.30	TV DNEVNIK - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tretja stran
18.40	TV dnevriik športne vesti
18.50	TV film iz serije «Cuore e batticuore*
19.45 DNEVNIK
20.30	Reporter — tednik
21.20	Filmi,' ki jih bomo videli; na velikem zaslonu
21.25	Planet Toto
Planet Toto jČreriTizaTlka. ki se že dolgo, predolgo vleče. Nocoj pride na vrsto že o-semnajsto nadaljevanje. Druga mreža italijanske TV je s to nanizanko hotela dati priznanje velikemu komiku, hkrati pa približati njegovo umetnost poprečnemu italijanskemu človeku mlajših generacij, ker v času Toto-j^vega življenja ni mogel še slediti umetniškim stvaritvam «na,jbolj komičnega komika*. Ne glede na že omenjeno dejstvo, da je Totoja že več kot preveč, bomo re-kb. da prideta nocoj na vrsto dva njegova odlična filma in sicer film «Sianio no mini o caporali?* ter film «Signori si nasce*.
22.15 TV DNEVNIK
22.25	Kronika športnih dogodkov
13/35 TV DNEVNIK
Tretji kanal
17.25	Simfonični koncert
18.30	L’orecchiocchio — glasbena oddaja
19.00	TV DNEVNIK
19.30	Deželni program
20.05 Otroštvo v spominu starejših
20.30	«Ballo e bello*
22.00 TV DNEVNIK
22.35	«La dolce ala della giovi-nezza — film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.05,10.35 Zimski spored za di-
16.35	Poročila
16.40	Smučarski tek na 15 km za moške: posnetek iz Igmana
17.25	Popotnik pripoveduje Vesolje — Popotnik pripoveduje, angleška poljudnoznanstvena serija. Raziskovalno potovanje vesoljskih ladij Voyager 1 in 2 je tokrat osnovna nit oddaje. Voditelj Carl Sagan se vrača k zapuščini prvih raziskovalcev našega planeta. Pri njih i-šče napotke za naš rod, za raziskovalce drugih planetov. Prva dragocena spoznanja je človeku omogočil teleskop; sodobna tehnologija pa je poskrbela za najnovejša presenetljiva odkritja. Avtor ciklusa Vesolje domiselno sledi potovanju obeh vesoljskih ladij mimo Marsa. Jupitra. Saturna. Titana in nas seznanja s spo znanimi skrivnostmi vesolj skega prostranstva.
18.25	Ljubljanski obzornik
18.40	Na sedmi stezi Tokratno oddajo Na sedmi stezi sestavlja več raznovrstnih prispevkov. Največ pozornosti bomo v oddaji namenili ženskemu alpskemu smučanju. Takoj po tekmi za svetovni pokal se bomo v novem studiu dopisništva TV Ljubljana v Mariboru pogovarjali z našimi smučarkami: Anjo Zavadlav, Andrejo Leskovšek, Nupo Tome, s trenerjem Jožetom Šparovcem in direktorjem alpske smučarske reprezentance Tonetom Vogrincem. Nadalje: Bliža se 90-letnica Planinske zveze Slovenije, ki je najbolj množična telesno -kulturna organizacija na Slovenskem. O njenem delu se bo s predsednikom Planinske zveze Slovenije pogovarjal novinar Franci Pav-šer. Novinar Dela Evgen Bergant pa pripravlja prispevek o znani teniški i-gralki Mimi Jaušovec. Marko Rožman pa bo za današnjo oddajo pripravil prispe vek z novicami. Za zaključek oddaje bomo izbrali športnike meseca.
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19:26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55 Vremenske razmere
20:00 Tednik'...
21.09 Zvoki godal: Violončelo
21.35	V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru Odprte meje med drugimi še naslednje vesti: TRST — Predavanje NŠK o slovenskem slikarstvu GORICA — Zmanjšanje prometa na meji
GORICA — Obisk slikarjev na slovenskih šolah
17.00	Z nami pred kamero 17.05 TVD novice
17.10 TV šola
18.00	The Collaborators — serijski film
18.45	Italija z neba — dok. oddaja 19.30 TVD stičišče
19.45	lepotna kirurgija
20.15	Visoki pritisk — zabavnoglasbena odda;a
21.15	Turistični vodič 21.25 TVD danes
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro [30 naše; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30
14.00 Poldnevniški razgledi: Na goriškem valu, Glasba po željah:
14.10	Roman v nadaljevanjih: <zTre-nutki in leta*: 14.30 Otroški kotiček: «To je pa laž!*: 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih; 16.35 Listrumen-:alni solisti; 17.10 Mi in glasba:
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30, 13.00, 14.00 Poročila;
6.10	Glasba za dobro jutro: 7.00 Zunanja kronika: 7.15 Val 202;
13.00	Na valu radia Koper; 14.10 Objave in glasbene želje; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema: 16.30 Objave in glasba; 16.40 Nagradna glasbena oddaja.
KOPER
(Itolilunskl program)
6.30, 7.30, 12.30, 10.30. 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 6.00	9.30 Glasba za do-
bro jutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Popevka tedna; 9.00 Casadci; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.32 Glasbeni kotiček 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Popevka tedna; 11.35 Glasbeni interme-zo; 12.00 S prve strani: 12.05 Glas ba po željah; 12.50 Nazdravimo z ...; 15.32 Crash; 1600 Slovenija poje: 16.45 Dalmacija in njene pe srni; 16.55 Knjige v izložbi; 17.32 Glasbeni trg; 18.16 Country glas ba; 18.45 Slišimo se jutri in za ključek sporeda.
RADIO 1
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 17.00. 19 00 Poročila;
6.00	- 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi;1 9.58 Zeleni val; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.00 Od prti prostor; 11.10 Top and roli: 11.34 Mozart; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Karavana; 14.28 «La coppia*; 15.03 Radio 1 — servis;
16.00	II Paginone; 17.30 Muster un der 18; 18.05 Glasbena knjižnica. 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Jazz na radiu; 20.25 Pcrmette. ca val lo7; 21.52 Objektiv Evrope; 2250 Danes v parlamentu; 23.10 Tele fonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00.
12.00,	14.00, 21.00, 22.00. 23 00 Po ročila: 6.10, 6.45 in 7.35 Promet ne informacije; 6 20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, oirocil: 7.00 Ju tranja kronika; 7.45 Iz naših spo redov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi na poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11 35 Naše pesmj in ple si; 12.10 Znane melodije; 1230 Kmetijski nasveti: 12 40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mla de; 14.40 Jezikovni pogovori: 14.55 Minute za EP: 15.00 Dogodki in odmevi; 15 50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.0(1 Z ansamblom Vilija Petriča; 18.15 Lokalne radijske postaje: 18 35 Beethoven — nekoli ko drugače; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni ve čer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz na Sih sporedov: 22.30 Večerna po doknica; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Paleta popevk; 1.05 - 4.30 Nočni program.
SMUČANJE
ZENSKI SLALOM ZA «ZLAT0 LISICO»
ŠVICARKA ERIKA HESS PONOVILA SVOJ LANSKI USPEH NA POHORJU
Mavčeva (skromno 20. mesto) najboljša med domačimi ■ Italijanka Zinijeva na solidnem 5. mestu, Maria Rosa Ouario pa je odstopila
MARIBOR — Na včerajšnjem zenskem slalomu za jubilejno, 20. «Zlato lisico* na Pohorju je Švicarka Erika Hess potrdila napo-ycdi. v katerih .je veljala za eno 'zmed favoritinj Na odlično pripravljenih progah, katerih ni skva-™ niti novozapadli sneg, si je namreč prvo mesto prismučala z brezhibno prvo vošnjo, v kateri je dosegla najboljši čas. V drugem spustu je bila najhitrejša Hanni
1’42”68 1’42”96 1’43”10 1’43”62 1’44”23 7. M.
LESTVICA , E. Hess (švi.)
H- Wenzel (Liecht.)
“■ Kronbichler (Avst.)
:• E- Wenzel (Liecht.)
*■ Z*ni (It.)
£ D- Tlalka (Polj.) 1’44”25; .. .... fPPle (ZRN) 1’44”45; 8. Grabovvska f"M.) 1’44”62; 9. M. Hess (Švi.) J.44 ’93; 10. Fernandez (Šp.) 1’45”43; "• Magoni (It.) 1’46”04; 16. Bieler Ut.) 1’46”17; 17. Marciandi (It.)
,46 ’51; 20. Mavec (Jug.) 1’46”81; f1; peharc (Jug.) 1’47”35; 22. Zavad-««■*.) 1’47”55; 34. Štancar (Jug.)
1 63 '05.
LESTVICA ZA SP L H. VVenzel (Liecht.) 170 točk; McKinnev (ZDA) 162; 3. E. Hess iSvi.) 160; 4. Kirchler (Avst.) 139: ,.*■ Epple (ZRN) 107; 6. De Ago-*'*ni (švi.) 96; 7. VValliser (Švi.) 94; '■ Cooper (ZDA) 87; 9. Nelson (ZDA) 10. Kronbichler (Avst.) 77; 11. EPPle (ZRN) 72; 12. Serrat (Fr.) 13- Cbaud (Fr.) 65; 14. Quario M; 15. Attia (Fr.) 62. LESTVICA SLALOMA ZA SP }• E. Hess (Švi.) 90; 2. H. Wen-**> (Liecht.) 78: 3. Ouario (Tt.) 69; K-nnbi-bler (Avst.) 62; 5. MrKin-(ZDA) 60: 6. D. Tlalka (Polj.) 4>; 7- Pelen (Fr.) 45.
p*nzel, trikratna zmagovalka na o.criu, vendar vsega zaostanka 1 nadoknadila in se .je morala za-o volj; tj z drugim m estet r.	Za
'essovo je to že druga zmaga na tekmovanju za «Zlato lisico*, saj V n nai^°'i^a Uidi lani, j. ,° več se je pričakovalo od mačih tekmovalk, ki pa so se ekrat res slabo odrezale. Med 74 tPučarkami iz dvanajstih držav, J? -ie še najbol.je uvrstila Alenka avec, ki pa ie pristala na dvaj etem mestu. Ža jugoslovansko vr-®Pustu, ko so kar trije odstopile, v ‘l° ie slabo kazalo že do prvem adaljevanju pa je splavalo po vo-’ vsako upanje, da bi se kate * uvrstila vsaj med prvo petnajsterico.
.Najboljša med Italiiankarr.i je včeraj Daniela Zini, ki je za-eaia peto mesto. Veliko razoča-Jnje Pa ^ doživela Maria Rosa . arjo, ki je še predvčerajšnjim lavila, da «čufci. da lahko posta-e kraljica slaloma*. Quariova je amreč izpadla že na prvi progi n s* tako zapravila vsako mož-ti/t. da bi popravila svojo uvrsti-r>a skupni lestvici za svetovno venstvo kjer je tako ostala brez n« -k .Pred njo pa sta prav včeraj uvrščeni tekmovalki Erika ess in Hanni Wenzel.
V SUPERVELESLALOMU
Peter Liischcr Pred Zurbriggenom
^Garmisch - PARTENKIRCHEN Švicar Peter Liischer je na vče-. snjem tretjem in obenem zad-
je bil šele dvajseti, sta bila še Benedik (15.) in Kuralt (18.).
Zmagovalec «super G* v Campi-gliu, Italijan Michael Mair je včeraj prispel na cilj več kot šest sekund za Liischerjem in je zasedel skromno 47. mesto. Po hudi napaki je mislil celo odstopiti, vendar je nadaljeval, zaostanka pa ni mogel več nadoknaditi. Zato pa sta se med prvih deset uvrstila rojaka Kerschbaumer (6. mesto) in Erla-cher (10.).
LESTVICA
1.	Liischer (Švi.)	1’36”45
2.	Zurbriggen (Švi.)	1'36"65
3.	Enn (Avst.)	1'37”60
4.	VVenzel (Liecht.)	1’37"88
5.	Strolz (Avst.)	1'37”89
6.	Kerschbaumer (It.) 1’37”93; 7. Luthy (švi.) 1’37”97; 8. Franko
(Jug.) 1'38”22; 9. Girardelli (Luks.)
1’38”24; 10. Erlacher (It.) 1’38”35; 11. Strel (Jug.) in Stenmark (Šve.) 1’38”82; 15. Benedik (Jug.) 1’39"05; 18. Kuralt (Jug.) 1’39”32; 20. Križaj (Jug.) 1’39”55;	23. Giorgi (It.)
1’40”13; 32. Totsch (It.) 1’41”14; 35. Petrovič (Jug.) 1’41”25;
LESTVICA ZA SP 1. Liischer (Švi.) 160; 2. Phil Ma-hre (ZDA) 146; 3. Zurbriggen (Švi.) 138; 4. Miiller (Švi.) 123; 5. Stenmark (šve.) 107; 6. VVeirather (Av.) 100; 7. Steve Mahre (ZDA) 95; 8. Raeder (švi.) in Cathomen (Švi.) 92; 10. Klammer (Av.) 86. LESTVICA SUPERVELESLALOMA ZA SP
1. Zurbriggen (Švi.) 79; 2. Enn (Av.) 74; 3. Liischer (Švi.) 47; 4. Franko (Jug.) 45; 5. Julen (Švi.) 42; 6. Liithy (Švi.) 33; 7. Stenmark (Šve.) 29.
NOGOMET
V ITALIJANSKEM POKALU
Juventus zmagal Roma ni igrala
Včeraj popoldne sta bili na sporedu dve prvi srečanji za osmine finala italijanskega pokala, odigrali pa so samo eno. V Avellinu, kjer bi morala nastopiti Roma, so tekmo namreč prekinili že v šesti minuti prvega polčasa. Sodnik Barbaresco iz Krmina je brž ugotovil, da se žoga na razmočenem igrišču ne odbija od tal in je zato, navkljub nasprotovanju kapetanov obeh moštev, poslal ”seh dvaindvajset igralcev v slačilnico.
V Turinu pa je Juventus ne brez težav odpravil drugoligaški Bari. Trapattonijevi varovanci so zmagoviti zadetek dosegli šele 15 minut pred iztekom srečanja, padel pa je iz enajstmetrovke, ki je Platini ni zgrešil. Gostitelji niso nastopili v popolni postavi, saj so na primer v obrambi manjkali domala vsi standardni igralci, vključno z Zoffom. V napadu pa je namesto Rossija igral mladi Galderisi. Tekmo si je ogle-
dalo samo 5000 gledalcev, večina, že itak razočaranih navijačev Juventu-sa, pa je raje ostala doma, saj je bil v Turinu včeraj res pasji mraz.
TURNIR V VIAREGGIU
Roma in Fiorentina prva polfinalista
VIAREGGIO — Roma in Fiorentina sta prva polfinalista mednarodnega nogometnega turnirja v Viareggiu. Roma .je namreč včeraj s 5:2 premagala Catanzaro (no streljanju enajstmetrovk, prvi polčas 0:1 za Catanzaro. po regularnem delu 1:1). Fiorentina pa je z (1:0) odpravila Milan.
Ostala dva polfinalista bosta znana danes, ko se bodo Domerili Dukla (ČSSR) - Partizan (Jug.) ter
Radnički premagal še Sibenko
Tri kola do začetka tplag-offs* v prvi jugoslovanski košarkarski ligi se presenečenja še niso končalo. Nasprotno!
Potem ko je Radnički ie pre-magal Cibono, si je včeraj privoščil še enega uglednega nasprotnika. Beograjčani so namreč po zelo izenačenem boju zasluženo odpravili še vodilno Šibenko. Radnički ima tako še teoretske možnosti, da se reši pred izpadom.
Po drugi strani pa postaja položaj na vrhu lestvice vse bolj zapleten, saj je poleg šibenke v tem kolu dokaj nepričakovano izgubila tudi beograjska Crvena zvezda in tako se je na sam vrh razpredelnice povzpela sarajevska Bosna, ki pa bo že v soboto gostovala v Šibeniku.
Ljubljanska Olimpija je torej tudi tokrat poskrbela za lepo presenečenje. Ljubljančani so tudi tokrat igrali brez Subotiča, pa poleg tega so v prvem polčasu visoko izgubljali. Vse pa so nadoknadili z izredno požrtvovalno igro v drugem polčasu in tudi osvojili nadvse pomembni točki proti C. zvezdi.
Derbi kola je bil v Zagrebu, kjer je domača Cibona zanesljivo odpravila beograjskega
Parti-
zana. Zagrebčani so zmagali predvsem po zaslugi zelo točnega meta od daleč (70 od sto) in tudi zelo dobre igre.
Dve zlata vredni točki pa je osvojil čačanski Borac, ki je na Reki premagal že demoralizirane košarkarje Kvarnera.
Nazadnje vaj omenimo še dalmatinski derbi, v katerem je Zadar ob odlični igri Obada (28 točk) zasluženo premagal Jugoplastiko.
IZIDI 19. KOLA
V	LJUBLJANI: Olimpija - C. zvezda 93:90
V	OBRENOVCU: Radnički - Šibenka 85:80
V	ZADRU: Zadar - Jugoplastika	94:90
V	ZAGREBU: Cibona Partizan	110:96
NA REKI: Kvarner - Borac	88:108
V	SARAJEVU: Bosna - Budučnost 90:84
LESTVICA
Šibenka Šibenik in Bosna Sarajevo 26; Crvena zvezda Beograd, Partizan Beograd, Zadar in Cibona Zagreb 24; Olimpija Ljubljana 22; Jugoplastika 16; Budučnost Titograd in Borac čačak 14; Radnički Beograd 10; Kvarner Reka" 4.
PRIHODNJE KOLO (12. 2.)
Šibenka - Bosna; Borac - Cibona; Budučnost -Olimpija; Partizan . Zadar; Jugoplastika - Radnički; Crvena zvezda - Kvarner.
Inter - Lazio.
„.................................„............................-..—.....—..—---------------—......-..-.......-.—.......-...-......-.*........................
V 8. KOLU ŽENSKE A LIGE
NOGpMET
VČERAJŠNJI ZAOSTALI TEKMI 2. AMATERSKE LIGE
DELITEV TOČK ZA PRIMORJE IN GAJ0
Proseiani igrali doma proti Domiu le neodločeno brez zadetkov - Gajevci vodili vse do zadnjih minut, nakar je Opicina Supercaffe izenačila
Primorje — Domio	0:0
PRIMORJE: Micor. S. Husu (W. Pertot), M. Štoka, Caharija, Angile-ri, Samese, Di Benedetto. W. Husu, Antoni. Bortolotti, Rustja (Vidali).
V	včerajšnjem zaostalem srečanju
na Proseku Primorju ni uspelo streti odpora trdoživih nogometašev Domia.	*
V	prvem polčasu je bilo srečanje poprečno. Prosečani pa so že v u-vodnem delu tekme imeli edinstveno priložnost z Bortolottijem.
V	nadaljevanju so naši nogometaši sicer znatno bolje igrali, ustvarili

M	g	r
M	mm	mš
V nedeljo, 13. februarja 1983, ob 9.30 v ČRNEM VRHU nad Idrijo
8. TRNOVSKI MARATON
(42, 25, 8 km)
Prijave sprejemata ZSŠDI Trst, Ul. sv. Frančiška 20, telefon (040) 76 73-04 in Gorica, Ul. Malta 2, telefon (0481) 33-029.
•'.ierti
superveleslalomu letošnje se
dnp6- ponovil uspeh, ki ga je pred , vi nepričakovano dosegel v smu-Švi V Antonu. Nasploh pa so bili ne--arj* tudi včeraj med najuspeš-suni, sai sp ip na drueo mesto
saj se je na drugo mesto Liischerjev rojak Zurbrig-"h k prv* deseterici pa je se Liithy. ,uobro so se odrezali JuCoslovani.
6en v N • ‘u 1
,®jb°ljši je bil Jure Franko, ki je
bi]Se|el 0smc> mesto medtem ko je c. ^trel enajsti skupaj s Švedom tenrnarkom. Boljša od Križaja, ki
so si nekaj priložnosti za zadetek, gostje pa so se odlično branili in tudi uspeli iztržiti točko.
Op. Supercaffe — Gaja 2:2
(1:2)
OPICINA SUPERCAFFE: Altin, Volturno, Palermo, Mezzalira, Lombardo, Manzin (Voppa). Bagatin, Balos, Cristiano (Pase), Milani, Da-gri. 12. Fumis.
GAJA: Kante, M. Rismondo, R. Križmančič, Gabrielli. B. Rismondo, Milič (Gojča), Vrše, M. Grgič, Kralj, Pečar, Salvi.
STRELCI: v 23. min. Cristiano, v 34. min. Salvi, v 39. min. Gabrielli in v 89. min. Pase.
RUMENA KARTONA: Dagri in M. Grgič.
SODNIK: Concina iz Trsta
Na blatnem igrišču pri Sv. Ivanu sta se enajsterici Opicine Supercaffe in Gaje razšli pri neodločenem
izidu z 2:2 in premraženi gledalci so s prikazano igro bili zadovoljni, čeprav bi si Gaja zaslužila ves izkupiček.
Če so gajevci v nedeljo v zadnji minuti zapravili izredno priložnost za zmago, so tudi včeraj prav v zadnji minuti prejeli gol in tako prepustili domačinom točko, ko je vse kazalo, da bo !e Gaja v tem prvenstvu enkrat zmagala.
Gajevci so tokrat igrali dobro v napadu, saj so lepo reagirali po golu Cristiana, ko je dobro izkoristil napako obrambe in nepričakovano premagal Kanteja. Domačini so igrali podrejeno vlogo, saj je Gaja skozi ves polčas napadala. Naši so proti koncu polčasa izvedli «pres-sing* in najprej remizirali s Salvi-jem in pet minut kasneje še povedli z odličnim Gabriellijem s strelom od daleč.
V drugem polčasu so domačini začeli napadalno in pridobili terensko premoč, toda najzrelejše priložnosti za gol so imeiii gostje, toda napadalci so bili netočni pri strelih na vrata. Ko je vse kazalo, da bodo gostje izbojevali ves izkupiček, je prišla za Oaiine navijače res hladna prha. Opicina Supercaffe .je lepo izkoristil dve zameniavi. saj je bil prav Pase. ki je stopil na igrišče nekaj minut prej. ko je minuto pred koncem z glavo rezultat zaokrožil na 2:2.
Naj omenimo, da čaka Gaio že v soboto soet težka preizkušnja, ko bo v Miljah '"-ala s prvouvrščeno Muggesano. (d)
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM Primorje - Domio 0:0 Opicina Supercaffe - Gaja 2:2 LESTVICA
Muggesana, CGS 27; Primorje 22; Kras, Čampi Elisi Prisco, Opicina Supercaffe 21; Opicina 20; lsonzo, Zaule 19; Libertas 18; Giarizzole 16; Zarja 15; Domio 13; S. Marco, Cam-lanelle 12; Gaja 7.
PRIHODNJE KOLO (13.2.)
CGS - Campanelle, Čampi Elisi Prisco - Kras, lsonzo - Domio, Giarizzole - Opicina, Libertas - San Marco, Muggesana • Gaja (12.2.), Opicina Supercaffč - Zaule, Primorje - Zarja.
ske nogometne C-l lige (A skupina) .je Pro Patria z 1:0 premagala Rimini.
NAMIZNI TENIS
Krasu sedma prvenstvena zmaga
Kresova dekleta pa so proti Canottieriju igrala dokaj nezbrano
BOKS
Holmes proti Rodriguezu
PARIZ — Svetovni prvak težke kategorije po verziji WBC Larry Holmes se bo letos poleti v Renu (Nevada) spoprijel z evropskim prvakom Francozom Josejem Rodri-guezom.
Zavrnjen španski priziv
BERN — Organizacijski komite za evropsko nogometno prvenstvo
Tudi po 8. kolu ženskega prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva ostaja vse nespremenjeno na vrhu lestvice. Nadaljuje se mrtvi tek med Fiatom in Krasom v pričakovanju medsebojnega obračuna in pa razsodbe disciplinske komisije v zvezi z nepravilnim včlanje-njem romunske begunke Ferency.
Krasova dekleta so proti zadnje-uvrščenemu Canottieriju osvojila planirano zmago, ki je že 7. v tem prvenstvu. Njihova naloga je bila nekoliko težja, kot je bilo pričakovati. vendar pa jim moramo priznati olajševalno okoliščino, da se je tekma začela z enourno zamudo, kar je vplivalo na njihovo zbranost in učinkovitost. Sobotna izkušnja pa naj služi kot pouk, da je treba vedno stopiti za zeleno mizo z maksimalno motivacijo, ker v nasprotnem primeru lahko pride do negativnih razpletov.
Veliko težjo nalogo je imel Fiat,
ki se je moral na gostovanju v San Elpidiu pošteno potruditi, da je u-gnal Waltercass, ki se krčevito otepa zadnjih dveh mest na lestvici. Samo Mauriellova pa ni zadostova la, da bi domačinke premagale bolj homogeno ekipo iz Barija.
Neapeljski Stetan nadaljuje svojo vrsto dobrih nastopov in je s sicer težko priborjeno zmago upravičil svojo visoko uvrstitev.
IZIDI 8. KOLA
Waltercass - Fiat 3:5; Stetan -Vigor 5:3; Kras - Canottieri 5:1.
LESTVICA
Fiat Bari 16; Kras 14; Stetan Neapelj 10; Vigor Terni 4; Waltercass San Elpidio 2; Canottieri Lecco L
PRIHODNJE KOLO ( 13. t.m.)
Fiat - Stetan, Waltercass - Kras,
je zavrnil priziv Španije, da je tek- ""	70 7olor'r' m’7n 7 mnksimal- ano 1 n '
ma med Malto in Nizozemsko (0:6) neveljavna, ker je bilo nevtralno igrišče v Aachnu (ZRN), kjer so jo odigrali, preblizu nizozemske meje.
....................................................mm,,mm„,»n, .................................................................m...................................m,....m..........................................
Jugoslavija - Madžarska 5:2
V predzadnjem kolu evropske na miznoteniške super lige je včeraj
Jugoslavija premagala Madžarsko s 5:2 in tako ostala prva na lestvici.
«Forfait» Borga
TORONTO — V prvem kolu mednarodnega ekshibicijskega teniškega turnirja v Torontu je Američan Gene Mayer s 6:2, ,6:0 premagal rojaka Briana Gottfrieda, vendar je največ govoric sprožil odstop Borga. ki se je moral odreči nastopu zaradi infekcije na levi roki in se zateči po zdravniško pomoč. Namesto Borga bi zaigral Francoz Noah ali pa Španec Higueras.
ATLETIKA
SP tudi v Ravascletfu
VIDEM — Jutri, v soboto ter v nedeljo bo v Ravasclettu. na pobočjih Zoncolana, svetovno prvenstvo v akrobatskem smučanju, katerega se bo udeležilo 70 tekmovalcev iz enajstih držav.
Brez vidnejših izidov
MILAN — V Milanu je bil sinoči mednarodni dvoranski atletski miting, na katerem pa niso zabeležili vidnejših rezultatov. Zmagovalci v posameznih disciplinah so naslednji: MOŠKI
400 m: Heras (Šp.) 47”22; 800 m: Winsberge (Belg.) 1’51”67; 1500 m: Zdravkovič (Jug.) 3’48”46; 60 m: Grazioli (It.) 6"71; 200 m: Mennea (It.) 21''09; krogla: Milič (Jug.) 20 m; palica: Alagona (It.) 5,20 m. ŽENSKE
Daljina: Cusmir (Rom.) 6,29 m; 60 m ovire: Rosati (It.) 8”79; 800 m: Van Nuffel (Bel.) 2’07"90: krogla: Milanese (It.) 15,80 m; 60 m: Masullo 7''29.
A-1 boljša od A-2
CASERTA — V ekshibicijski tekmi najboljših tujih košarkarjev obeh prvoligaških prvenstev so asi iz A-1 lige prepričljivo premagali svoje kolege iz A-2 s 137:121. Najboljši strelec med zmagovalci je bil Jeelani (33 košev), med poraženci pa Thomas (21). Za ekipo iz A-2 lige je nastopil tudi Slavnič, Jerkov in Ki-čanovič pa se srečanja v zadnjem trenutku nista udeležila.
KOŠARKA
V PRVENSTVU C-l LIGE
Mranovci v soboto v Trevisu
Moštvo Stefanela je v prejšnjem kolu izredno ugodno presenetilo
Ascagni Izključen
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v italijanski C-l ligi za dve koli izključila levo krilo Triestine Tiziana Asca-gnija.
Pro Patria — Rimini 1:0
RIM — Z zaostali tekmi italijan
Po sobotni ne preveč prepričljivi zmagi proti Budriu bodo jadranovci čez dva dni gostovali v Trevisu. Igrali bodo proti moštvu Stefanel, ki je v prejšnjem kolu poskrbelo za lep podvig, saj je sredi San Boni-facia zmagalo proti Pacheri kar s 23 točkami razlike.
Odgovorni pri Pacheri Pelosato je povedal, da so tako visoko izgubili predvsem po lastni krivdi (igrali so namreč dokaj slabo), nasprotniki pa j so jih presenetili zaradi odličnega skoka, pri čemer se je posebno iz kazal Chinellato. In prav «ta skok* bi utegnil biti za jadranovce izredno nevarno orožje. Naši košarkarji so namreč v zadnjih dveh tekmah v obrambi dokaj odpovedali. V Trevisu bo zato torej treba krepko popraviti obrambo in skok.
V prvem delu prvenstva so naši košarkarji premagali moštvo Stefanela z desetimi točkami razlike (79: 69). Tedaj je bil odločilen «break», ki so ga naši napravili v prvem polčasu (v 16. min. je bilo stanje 33:13). Nato pa so jih košarkarji iz Trevisa pošteno «oznojili», preden so lahko naši osvojili, sicer zasluženo zmago.
V Trevisu pa bo gotovo «pela drugačna pesem*. Upati na kak »break* bi bilo zelo tvegano in zato bo treba igrati od vsega začetka izredno zbrano, odločno, požrtvovalno.
Izvedeli smo, da je trener Stefanela pripravil posebno obrambo za j Borisa Viteza. V prvem srečanju v j Trstu je nanveč Vitez dosegel proti Stefanelu kar 39 točk, v soboto proti Budriu pa kar 44. Zato tudi ni čudno. da se v Trevisu še kako bojijo našega najboljšega strelca.
Jadranovci pa so v okviru sobotne tekme odigrali v torek prijateljsko trening tekmo proti Kopru. Naši so sicer zanesljivo zmagali s 111:78, gre pa omeniti, da so strli odpor Koprčanov le proti koncu srečanja, ko so le ti telesno popustili. Kot zanimivost na j dodamo, da je Vitez tudi na tei tpkmi dal 44 to"k.
Naši fantje pa imajo dokaišnie težave s treningi. Vse telovadnice so namreč zaradi pustnih prireditev zasedene. (Niko)
ma bo na stadionu «1. maj* s pričetkom ob 17.30.
Danes Bor — Alabarda
Danes popoldne se bodo Borovi mladinci pomerili z Alabardo. Tek-
V PRVENSTVU KADETOV
Borovcem slovenski derbi s Kontovelci
Kcntovel — Bor A 57:118
(34:48)
KONTOVEL: Grilanc 6. Zaccaria 15 (1:1), Zugna, Danieli 4 (0:3), Škabar 7 (1:4), Starc 15 (5:11) Kompare Emili 7 (1:9). Tercič 2 (0:3),
BOR A: Pregare 28 (4:11), Tavčar 14 (2:6), Cerasari 16 (2:3), Žerjal 4. Pisani 2. Volk 18, Kovačič 8 (2:2), Korošec 14 (0:1), Vascotto 5 (1:2), Jogan 11 (1:1).
Prva ekipa Bora si je zagotovila zmago nad Kontovelom šele v začetku d -ugega polčasa, ko si je z dobro igro v obrambi priigrala visoko □rednost. Mladi Kontovelci so se v prvem polčasu enakovredno upirali gostom, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči in tako je bil po>-az neizbežen. Pri Kontovelu gre omeniti dobro igro Zaccarie. pri Boru pa se je odlikoval Pregare. (Vato)
iiiilill
Iz planinskega sveta
Pustni ponedeljek SPDT
Že dolga leta obstaja tradicija pustnega ponedeljka, ki ga za svoje člane, pa tudi za vse ostale, prijatelje, simpatizerje, neplanince in še bi lahko naštevali, prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta. To bo za zveste člane prilika srečanja in pogovora, za mlajše pa spoznanja in razigranosti. Prvo in glavno, kar bo na sporedu bo seveda ples, in sicer tradicionalne polke in valčki za starejše, ter seveda «disco
mušic» za mla še in *bojevitejše». Za jedačo in pijačo bo seveda poskrbljeno, na programu pa bo tradicionalno tekmovanje v plesu, kratek nastop mladega slovenskega kantavtorja Iva Tula in še drugo. Vstopnine bodo kot vedno djudske» torej nizke. Za organizacijo pa bodo tokrat poskrbeli mladinci SPDT pod vodstvom načelnika mladin s’:ega odseka Zlatka Jelinčiča. V ponedeljek, 14. t.m., v Dijaški dom v Trstu, od 20. ure naprej, vabljeni vsi!
Snega ni mogoče naročiti...
Kako težke in riskantne so vremenske napovedi! Še prejšnji teden smo pisali, da napovedi za sneg ne obetajo nič kaj prida, pa prihrumi nov val slabega vremena, ki vse te trditve obrne na glavo, predvsem pa prinese s seboj toliko snega, da ga je dovolj za smuko. Po dolinah ga sicer še ni dosti, vendar pa so
'i
tl
""•'I.I.,,,.............................I......milil............................n...•min.......n...................".................................""""""""""""""""m...m...i.........mn..mn..nmnn
„ . „
Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske etape v raznih prvenstvih
* * . "
i,
1
U&:
m aaMžjih odbojkarskih ligah (1. ,,.n in ženski diviziji ter v ženski «nn r se '8ra' lahko bi rekli, tied i st°P»- Veliko tekem igrajo dosf tednom' P°leB teSa Pa Je *e Sr } sPrememb pri samem urniku iz* j ni’ da je tem prvenstvom redno težko slediti.
«Under 15» — ženske
Vse	A, v kateri so odigrali
>tenr kme’ sta zaenkrat še naprej zarirugana Ir>ter 1904 in Bor. V ke r,Jern\4- kolu so imele Tržačan-precej t^av, preden so strle od-SioJ^ih in trdoživih zastopnic rotn : NTeP°s|edni obračun med Bo-izrnrfln Interiem 1904 bo nedvomno
zanimiv.
kol sbuP'n' B je v treh nastopih So-zmaBal in prepustil niz samo d* A, . T° je samo še dokaz več, favorit 'Pa 'z Nabrežine nesporen **■ za končno zmago v skupini.
SKUPINA A Yn, IZIDA 4. KOLA
BoTi 21904 " Bre« B 2:0- Slo«a B "
In( _ LESTVICA
Oma'r,i1904 in Bor 6; Sloga B in pRT?,lympic 2: Breg B 0.
1904 I^2DNJK K0L0: Bor ’ Inter • tkPa 01ympic - Sloga B.
SKUPINA B IZIDA 3. KOLA
C°ga A - Sokol 0:2, Kontovel E-
trowc Shop - Breg A 1:2.
LESTVICA
Sokol 6; Kontovel Electronic Shop in Breg A 2; Sloga A 0 (Breg A in Sloga A imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO: Sloga A Breg A, Sokol - Kontovel Electro nic Shop.
1. moška divizija
Kot kaže vrsta Krasa ne bo imela enakovrednega tekmeca v skupini A. Krašovci so v torek zvečer v anticipiranem 5. kolu premagali še Inter 1904, ki je bil najnevarnejši nasprotnik za prvo mesto na lestvici. Domačini so slavili po treh nizih igre, kar najbolje potrjuje njihovo premoč. Zastopniki Sloge Bar Alex so pospravili s Sist.iano drugi par točk, toda ne brez težav.
V skupini B pa bo imel slej ko prej glavno besedo Vis. ki je od pravil v četrtem nastopu še Bor. Slovenski odbojkarji so pokazali v tem nastopu napredek, a še na prej so praznih rok in seveda na zadnjem mestu lestvice.
SKUPINA A
IZIDI 4. KOLA
Sloga Bar Alex - Sisliana 3:2. Nua va Pallavolo Trst - Volley '80 Duke 1:3, ASPAV - Kras 1:3.
IZIDI 5. KOLA
Kras - Inter 1904 A 3:0.
LESTVICA
Kras 10; Inter 1904 A 6: Sloga Bar Alex 4; ASPAV, Nuova Pallavo-
* •' ^ s
lo Trst in Volley '80 Duke 2; Pallavolo Sistiana 0.
PRIHODNJE KOLO: ASPAV -Nuova Pallavolo Trst, Pallavolo Sistiana - Volley '80 Duke.
SKUPINA B IZIDI 4. KOLA
VM - Nuova Pallavolo Greta 3:2, Bor - VIS 1:3, Inter B • Gold Fassl 1:3.
LESTVICA
VIS 8; S. Sergio Gold Fassl in VM
6: Pallavolo Greta in Inter 1904 2; Bor 0.
PRIHODNJE KOLO: VIS - Inter 1904 B, Nuova Pallavolo Greta -Bor, S. Sergio Gold Fassl - VM.
1. ženska divizija
V skupini A sta se v 4. kolu spo prijeli še nepremagani ekipi Vivai Busa in Bora. Po tesnem izidu so slavile domačinke, ki so sedaj še bolj trdno na vrhu razpredelnice. Na solidnem 3. mestu pa je prva
postava Brega. Naš tretji zastopnik Sloga pa je brez točk. Ker so slo-gašice predale tekmo ekipi Cus brez boja (zaradi spremembe urni ka in seveda nesporazuma), je tek movalna komisija sklepala po že znanem pravilu, globo in odvzem dveh točk, tako da ima sedaj Sloga -2 točki.
V skupini B je na vrhu lestvice in še edina nepremagana Orna Oiym pic. Tržačanke pa morajo odigrati še tekmo z drugo postavo Brega. Od
					
OBVESTILA
$D Mladina - baletni odsek
sporoča, da je spremenjen urnik treninga in sieei dvakrat tedensko ob torkih ob 17. uri za prvo in drugo skupino, ob 18.30 za tretjo skupino; oh petkih ob 16. uri za prvo in drugo ter ob 17.30 za tretjo skupino.
• • •
Jadralni klub Čupa
iz Sesljana obvešča člane, da bo 11. redni občni zbor v petek, 25. februarja 1983, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20 Dnevni red: 1. otvo ritev, 2. nagrajevanje, 3. spre-
memba statuta, 4. poročila predsednika. tajnika, blagajnika in gospodarja, 5. pozdravi gostov, 6. diskusija. 7. razrešniea odboru, 8. volitve novega odbora, 9. razno. Vabljeni vsi člani. Odbor.
• • »
Športna šola Trst
Starši, ki bi radi telovadili skupaj s svojimi 2- in 3-letnimi otroki, pozor!
Na stadionu «1. maj* na Vrdel-ski cesti št. 7 je organizirana za vas skupna vadba otroci - starši.
Vabimo vas, da se je udeležite v športni opremi ob ponedeljkih ln četrtkih od 17. do 18. ure.
ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški don. organizirajo v soboto, 12. februarja (kraj bo naknadno sporočen), od 17. do 19. ure otroško pustno rajanje za otroke, ki obiskujejo vrtce, za osnovnošolce in srednje šolee. Rajanja se bodo udeležili tudi vrstniki pobratenega društva
Most pri Ljubljani.
• • •
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 10. februarja, v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20. uri. Uro prej, ob 19. uri bo
fe»ia itvfinpffa nHhnrn &&T.
bojkarice Kontovela Electronic Shop delijo 3. mesto z La Talpo in obe sta doslej zbrali po 4 točke. Brežanke so odigrale tekmo manj, a v srečanju z Oma 01ympic bodo izredno težko požele prvi prven stvenj uspeh.
SKUPINA A IZIDI 4. KOLA
Sloga Nuova Pallavolo Trst 0:3. Breg A Cus Trst 3:0, Vivai Busa
-	Bor 3:2.
LESTVICA
Vivai Busa 8; Bor 6; Breg A in Nuova Pallavolo Trst 4; Cus Trst 2; Slrga —2.
PRIHODNJE KOLO: Cus Trst -Bor, Nuova Pallavolo Trst - Breg, Sloga - Vivai Busa.
SKUPINA B IZIDI 4. KOLA
Kontovel Electronic Shop - Oma 0'ympic 1:3, La Talpa - Club Altu-ra 3:1, Gold Fassl - Breg B 3:0.
LESTVICA
Oma 01ympic in Gold Fassl 6; Kontovel Electronic Shop in La Tal pa 4; Club Altura 2; Breg B 0 (Oma 01ympic in Breg B sta igrala tek mo manj).
PRIHODNJE KOTO: Club Altura Gold Fassl, Oma 01ympic ' Talpa, Kontovel Electronic Shop -
-	Breg B (G. F.)
«UNDER 15» - ŽENSKE Bor — inter 1904	1:2
(15:7, 16:14, 11:15)
BOR: Foraus, Bandi, Pečar, Valenčič, Požar, Centazzo, Ukmar.
V izredno napeti in izenačeni tekmi, ki je odločala o prvem mestu v skupini, so borovke po treh setih, kljub dobri igri, klonile mnogo bolj izkušenim, ne pa tudi boljšim nasprotnicam tržaškega Interja. A prava protagonista tekme sta bila trener gostinj in njegova kapetanka, ki sta uprizorila nesramno zgago, s katero sta bistveno vplivala na odločitve mladega in neizkušenega sodnika, ki je res sodil komaj povprečno. a ni pravzaprav oškodoval nikogar. Neverjetno razsajanje mladega trenerja in še mlajše igralke je prav gotovo zmedlo borovke (za večino le-teh je ta prva prvenstvena preizkušnja), ki so prišle na igrišče z edinim namenom zapustiti čimboljši. vtis. In to jim je do vodstva s 14:9 v drugem setu tudi uspelo. nakar so, tudi pod vtisom obsodbe vrednih dogodkov ob robu odbojkarskega pravokotnika, vidno popustile in nerodno izgubite. Toliko o tem. kakšno je bilo vzdušje na «Prvem maju*. Ob vsem pa velja ugotovitev, da prav v prvenstvu, ki je namenjeno najmlajšim, lahko pride do tako neljubih dogodkov, ki so še posebej s pedagoškega vidika vredne najostrejše obsodbe, (ak)
tokrat napovedi pozitivne in baje ga bo še dosti zapadlo, kar bo seveda rešilo smučarsko sezono.
V nedeljo je, kot smo že javili, smučarski izlet v Ravascletto, povezan s smučarskim tečajem, odpadel, odpadel pa bo tudi prihodnjo nedeljo. To pa jz več razlogov. Prvič, da damo možnost pustovalcem, da se dodobra razigrajo, drugič, da se tisti, ki si želijo privatne smuke, končno podajo na smučišča, in tretjič, da se ustvari kontinutiteta vsaj še za nekaj nedelj zapovrstjo. Tako se bo tečaj nadaljeval v nedeljo, 20. t.m., ter končal v nedeljo, 27. februarja, takoj nedeljo kasneje pa bodo na sporedu že redne 17. zimske športne igre, dne 6. marca, na Zon-colanu.
Naslednjič bo torej smučarski i-zlet 20. februarja. Ob tej priliki vabi SPDT vse tiste, ki bi se radi to nedeljo udeležili izleta, naj se javijo direktno v nedeljo zjutraj na Poru Vlpiano ob 6.15 (odhod dveh avtobusov bo točno ob 6.30) vodjam avtobusa, katerim bodo tudi plačali izlet. Na razpolago je namreč kakih dvajset prostih mest v avtobusih, ker se vsi člani tekmovalne ekipe SPDT tega dne udeležijo v Forni di Sopra 5. pokala Skdanc, ki ga prireja ŠD Mladina.
Člani tekmovalne ekipe so namreč avtomatično vpisani na to tekmovanje. vsi tisti člani SPDT pa, ki bi se radi udeležili tega tekmovanja, pa niso v tej ekipi, naj se 'javijo načelniku Smučarskega odseka SPDT Pavlu Fachinu (tel. 742 488) ali pa tajniku društva Ervinu Gombaču (tel. 724 131) vsak dan ob uri kosila. Kdor ima na razpolago avto ali kako drugo prevozno sredstvo, naj to nemudoma javi, ker bodo tekmovalci odšli v Forni z lastnimi prevoznimi sredstvi. Omenili bi še. da bo to tekmovanje časovno prvo za zameisko smučarsko prvenstvo, ker je prejšnjo nedeljo tekmovanie za cPokai bratstva treh dežeh v Trbižu odpadlo zaradi pomanjkanja snega.
Predavanja SPDT Pred tednom dni je novinar Lojze Abram, sicer pa direktor mladinske revije »Galeb*, predaval na slovenskih osnovnih šolah «Kette» (Ul. sv. Frančiška) in «F. S. Finžgar» (Bar-kovlje) o Kitajski, kamor se ie odpravil pred skoraj dvema letoma. Svoje predavanje je Abram opremil z lepimi in okusnimi barvnimi diapozitivi ter pri otrokih žel lep u-speb. posebno glede na to, da se je na italijanski televiziji prav pred kratkim končala popularna nadaljevanka «Marcn Poln*. Lojze Abram bo svoje predavanje, pa tudi druge iz svoje bogate svetnvnopopotniške zakladnice, ponesel na slovenske o-snovne šole na Tržaškem vsak drugi četrtek.
Delovanje AO SPDT
Alpinistični odsek SPDT vabi svoje člane to soboto na razširjeni sestanek alpinistov AO Obalnega planinskega društva iz Kopra, ki bo v Tumovi koči na Slavniku s pričetkom ob 18. uri. Govor bo med drugim o morebitnih skupnih akcijah. (D. J.)
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRSI Ul. Monteechi «. PP 559	Tel. (MO) 79 4672 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (M81) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Boleči konec «nigerijskega čudeža»
Nigerija je bila doslej znana predvsem kot rafriški velikani, kajti čeprav ni največja država na črni celini, je najbolj obljudena.
Na površini treh Italij živi skoraj sto milijonov prebivalcev, kar je četrtina vseh Afričanov na samih štirih odstotkih afriške površine.
Zaradi svoje razsežnosti se dežela razprostira po zelo raznolikih pokrajinah: od puščavskega roba na severu, preko savan, do gozda na jugu. Ta raznolikost pogojuje tudi raznolikost kultur, gospodarskih sistemov in ljudstev.
Na severu prevladujejo mohamedanski pastirji in kmetje. Gozdna meja, ki je meja muhe ce ce in torej naravna ovira za rejo živine, je tudi kulturna in verska meja, kajti južno od nje živi krščanski del prebivalstva. Na jugu so tudi največja mesta, saj je Nigerija najbolj urbanizirana de žela srednje Afrike. V mestih živi skoraj četrtina vsega prebivalstva. Glavno mesto Lagos šteje že dva milijona prebivalcev.
Etnična struktura je glavni ključ za razumevanje nigerijskih raz mer. Na severu prevladujejo ljudstva Hausa-Fulani. na zahodnem delu spodnjega pasu ljudstvo Jo ruba. na vzhodnem delu pa Ibo, ki so bili glavni pobudniki sece sijskega poskusa Biafre, zatrtega leta 1986. Ta razdelitev se odraža tudi na političnem zemljevidu, poleg že omenjenih gospodarskih in verskih razlik. Tri glavne stranke imajo vsaka svoje je dro v eni od teh pokrajin in problem politične koalicije poslane tudi problem vseh ostalih sti čišč med interesi teh pokrajin. Vlada je zato šibka. Vojska jo je prepustila civilistom šele pred tremi leti (oktolna 1979) in kljub razdelitvi ozem Ija na !9 federativnih enot, so konflikti med osred njo vlado in perifernimi organi zelo pogosti m močni.
Druga nevarna notranja fronta nigerijskih upra vi tel jev je gospodarstvo in z njim vezana pre hrana. Po lelu 1977 se je Nigeri:a pridružila dru gim trem afriškim državam. Egiptu. Alžiriji in Maroku, ki morajo uvažati več kol milijon ton žitaric letno.
Demografski razvoj je namreč dohitel in pre hitel nigerijsko kmetijsko proizvodnjo, ki se ni uspela modernizirati v zadostni meri. Dve tretji ni prebivalstva delata na poljih iv v gozdovih. Pomen tega primarnega sektorja pa je naglo upa del v zadnjih desetih letih, vzporedno z rastjo pomena velikih rudnih bogastev, zlasti petroleja. Leta 1960 je Nigerija načrpala te 4 milijone ton vernega zlata*, zadnja leta pa je dosegla raven sto milijonov. Postala je članica OPEČ in sed ma izvoznica nafte na svetu. Dohodki od izvoza petroleja so obetali čudežne možnosti razvoja dežele.
še pred 20 leti je bila Nigerija klasična ne razvila država, ki je proizvajajo predvsem industrijske rastline za izvoz: arašide, kakav, bom baz. Še leta 1968 je tovrstno blago predstavljalo 62 odst. vsega izvoza. V naslednjih šestih letih se je. zaradi večjega deleža petroleja, vrednost izvoza povečala za 14 krat, tako da je rtradicio nalno* blago doseglo le še 5 odst. izvoza. Petrolej je dajal 93 odst. deviznega dohodka.
Ta znatni denarni priliv je pospešil uvoz zi taric m povzročil zmanjšanje notranje proizvod nje hrane. Vlada je skušala rešiti problem o skr be velikih mest z dolgoročnim pospeševanjem mo dernizacije kmetijstva in kratkoročno liberalka e/jo uvoza žitaric. Leta 1976 ie na primer ameriško žito v prosti prodaji v Nigerip stalo polovico manj od domačega. Mednar(xlne, zlasti ameriške živilske družbe, so dobile v svoje roke numopol oskrbe mest s kruhom, ki ni več luksuzna hrana, kot je bil pred 20 leti.
Nigerijski tčudež» je doživel svoj kratki razcvet v drugi polovici prejšnjega desetletja, ko so cene petroleja na svetovnih tržiščih naglo na raščale, v sosednjih državah pa je izredna suša ponujala množico cenenih delovnih rok. Iz Toga, Benina. Gornje Volte, a zlasti iz razrvane Gane, so se ilegalno priselili tisoči,nekvalificiranih de lovcev, ki so našli začasni zaslužek in obstoj, bodisi kot hišne pomočnice ali kot delavci v grad beništvu.
Prišlo je tudi do pretiravanja. Nigerija je za živela preko svojih možnosti m ni pravočasno uvt dela bližajoče se krize. Obetajoči nigerijski čudež je slonel na črpanju dveh milijomrv sodčkov do brega petroleja na dan. ki je šel v pr omel po ceni 49 dularjev. Na tej osnovi in na perspektivi, da ga bo moč prodati še več in po višji ceni, je vlada zastavila svoje razvojne načrte v kmetij stvu in zlasti v gradbeništvu. A taka proizvodnja je trajala le do leta 1980. Nato se je mednarodno tržišče petroleja popolnoma spremenilo. Vrednost dolarja je narasla. Zahod je zmanjšal porabo
in rezerve petroleja in Nigerija je začela prodajati svojega pod ceno, ki je bila dogovorjena v okviru organizacije OPEČ in tudi v večjih ko ličinah, kot bi po tem dogovoru smela. Januarja in februarja 1982 je še šlo, prodanih je bilo po prečno 1,6 milijona ton na mesec, marca pa je OPEČ zahteval spoštovanje dogovorov in iz Nigerije je šlo le še 300.000 ton.
Panika, da se država bliža propadu, je tra jala skoraj leto dni; sedaj je izbruhnil prvi simptom. čeprav jih je bilo za domačine precej že prej. V nigerijskem glavnem mestu lahko vozijo avtomobili vsak drugi dan in to se dogaja v de želi. ki je bila leta 1980 sedmi največji proizva jalec petroleja na svetu. Povpraševanje in cena nafte sta se začela nižati. Tudi poraba se je zmanjšala in s tem priliv denarja v državne bla gajne držav proizvajalk. Leta 1977 je prodaja petroleja prinesla Nigeriji 8.200 milijard lir. kar je zneslo tri četrtine proračunskih dohodkov. Tri leta pozneje je začela plačilna bilanca beležiti primanjkljaj in vlada je zelo počasi reagirala. Prvi ukrepi so bili sprejeti šele aprila 1982. Infla cija je sunkovito poskočila in začelo se je ve čati števila brezposelnih. Dva milijona tujih de lavcev je začelo težiti Nigerijce kot neljuba no tra n 'a konkurenca.
Julija letos bodo volitve, zato je nigerijski vodilni' politični razred hotel pokazali volivcem, da je sposoben ukrepali. 17. januarja je notra nji minister izdal ukaz, da se morajo tuji delavci brez rednega dovoljenja za bivanje v 15 dneh pobrati iz države. Vsebina zakona in tudi na čin. kako so ga izvedli, sla dišala po ksenofobiji, to je po ščuvanju k sovražnosti do tujcev, kar je morda imelo tudi namen, ponuditi Nigerijcem nek izpušni ventil in nekega grešnega kozla za bližajoče se hude čase,
filada se je vsekakor lahko upravičeno bala za politično stabilnost znotraj države, zlasti na severu, kjer so verski incidenti pogosti. Decern bra 1980 je v Kanu. glavnem mestu severa, na stopilo versko gibanje nekega novega islamskega preroka. Maitatsine, ki je bilo zadušeno s poko lom nad 4.000 oseb. Novembra lani so bili na severu novi verski neredi, ki so tokrat zahtevali de* 500 mrtvih. Po treh državnih udarih in državljanski vojni, ki je terjala milijon mrtvih, vlada noče tvegati novih nevarnosti.
Problem ni le v tragediji beguncev, ki se zaletavajo iz meje v mejo. Večina beguncev se vrača v Gano, od katere jih ločila dve vmesni meji, Gana pa je svoje meje zaprla že 21. sep tembra 1982. Nečloveški pogoji, v katerih se odvija ta črni exodus. so vredni vse pozornosti, a to je le začetek verjetno še večjih kriz. Val beguncev, ki bo pljusknil ob meje m torej ob družbene, gospodarske in politične strukture iz varnih držav, bo gotovo še bolj zrahljal te strukture, ki niso nikjer trdne. Begunci bodo novo. dodatno breme za šibka gospodarstva, hkrati pa so tudi množica obupanih in ogroženih, ki lahko postanem vnetljiva politična snov. zlasti v Gam.
Nigerijska stiska in beda izgnancev sta spro žili še eno politično igro Zlasti profrancoski po litiki poudarjajo, da ie s to nehumano gesto Ni gerija gotovo izgubila svojo vlogo oglasnika črne ga kontinenta» in mogočnega zaščitnika manjših držav srednje Afrike Gotovo pa ie. da ie vznemirjenje. ki ga povzročajo stiske beguncev upra vičeno in da se iz gospodarske krize lahko raz vijejo še druge napetosti, ki so doslej »spale* pod površjem prehodnega blagostanja.
10. februarja 1983
Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 Liubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 3C0 lir beseda. Ob piazmkih: povišek ?0% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlamie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd«ja |
in tiska f
iz
dl«n italijanska Zv«ze časopisnih založnikov fJEG
V BONNU OBJAVILI NflJNOVEJŠE POROČILO 0 »SPLOŠNI KRIZI*
Brandtova komisija predlaga recepte za izhod iz sedanje gospodarske krize
Cirkus pri papežu
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Včeraj so trije ugledni člani Brandtove komisije — predsednik Willy Brandt in člana Ed vvard Heath, bivši britanski premier in Gvajanec Sliridath Ram phal — na tiskovni konferenci v Bonnu predstavili javnosti najnovejše poročilo komisije «Spl< šna kriza*, ki vsebuje nujna prinoro-čila vladam, mednarodnim denar nim ustanovam in bankam, gospodarskim in sindikalnim krogom, kako reševati sedanji strah zbuja .joči in čedalje nevarnejši gospodarski položaj na svetu.
Sedanje krajše poročilo prihaja tri leta po prvem poročilu neodvisne komisije za vprašanja mednarodnega razvoja ali na kratko komisije Sever Jug. Medtem ko je prvo poročilo občirno obravnavalo skoraj vse vidike odnosov med Severom in Jugom, se «Splošna kriza* loteva najbolj nujnih ukre pov. zlasti glede na katastrofalno zadolženost sveta.
Od leta 1980 — poudarja drugo poročilo Brandtove komisije — se naglo slabša svetovni gospodarski položaj in se kopičijo čedalje večje težave v odnosih med industrijsko razvitimi in nerazvitimi narodi in državami. To ogroža politično stabilnost v številnih drža vah in ustvarja pogoje, ki lahko pn|>elje.io do družbenega razkroja in anarhije v številnih delih sveta. Poročilo sodi. da se svet ne posta vl.ja po robu čedalje hujši krizi, hkrati pa ponuja podroben pro gram za akcijo, zlasti na področju financ in kreditov.
Poročilo začenja s konkretnimi predlogi pri mednarodnem mene tarnem fondu (IMF), o katerem pravi: »Številne države gleda,jo na IMF z nezaupanjem, celo sovražno. . . toda države se pogosto znajdejo v težavah, ker predlagajo politično neprijetne odločitve. . .» IMF bi moral občutno razširiti posebne pravice črpanja, vsaj podvojiti kvote, povečati sposojanje sred štev od centralnih bank in celo na trgih kapitala IMF bi se moral bolj prilagoditi potrebam držav v razvoju-j-tako da se pri izravnavanju plačilnih deficitov IMF ne
bi izključno omejeval na zahteve po krčevitem zmanjševanju povpraševanja. devalvaciji in krčenju kreditov.
Svetovna banka naj bi povečala svoj sedanji 10-odstotni limit za razvojna posojila na 30 odstotkov od celotnega kreditnega potenciala. Pomoč najrevnejšim državam bi bilo treba realno podvojiti do leta 1985. Države upnice bi morale tem državam brisati dolg. V petih letih bi se morale razvite države ponovno zavezati, da bodo v obliki uradne pomoči dajale nerazvitim 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka.
Poročilo tudi vsebuje podrobne predloge, kako naj bi se izboljšali stiki med posameznimi bankami, mednarodnimi denarnimi in gospodarskimi ustanovami, zasebniki, nedržavnimi organizacijami, člani sindikatov. znanstveniki in strokov-
njaki na vseh ravneh pri iskanju ekonomskih rešitev.
«Splošna kriza» dalje opozarja tudi na vlogo, ki jo lahko igra pri tem zasebni kapital, poudarja pa tudi pomen finančnega sodelovanja med državami v razvoju. IMF in svetovno banko bi bilo treba reformirati, tako da bi imele države v razvoju v teh dveh ustanovah več besede. Kar zadeva svetovno trgovino, je treba krepiti načelo o odprtem sistemu trgovala in nastopati proti protekcionističnim pritiskom pri oblikovanju nacionalne politike in zakonodaje, ki urejata mednarodno oziroma zunanjo trgovino.
Posebno poglavje je posvečeno tudi svetovni prehrani in energetiki, na koncu pa procesu poga janj, ki je bil doslej nezadovoljiv, I kot pravi poročilo.
BOŽIDAR PAHOR
TRENJE MED KOMISIJO ifl PARLAMENTOM EGS
Razočaranje nad «zeleno listino
Toda edini pravi center moči je svet ministrov
(Od dopisKika Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Včerajšnji nastop predsednika evropske komisije Ga-stona Thorna na strasbourškem zasedanju evropskega parlamenta o-čitno ni pomiril opozicije med parlamentarci. Po mhenju bolj črnogledih opazovalcev zdaj celo ne gre več le za konflikt med obema vodilnima ustanovama skupnosti.
Thom je eno od težišč pozornosti namenil problemom zaradi 11 let naraščajoče stopnje brezposelnosti (10.8-odstotna stopnja in skoraj 12 milijonov ljudi), ki je »ključni kazalnik učinkovitosti skupnosti*, potem pa v splošnih črtali orisal program finančne reforme EGS.
Ta »zelena listina* se loteva razreševanja proračunskega vprašanja, ki v skupnosti po tradiciji povzroča največje glavobole. Komisija v njej
NA POBUDO PREDSEDNIKA OflE MOlfl
Vabilo na sestanek 12-članskega odbora
Poiskali naj bi izhod iz krize v afriških vrstah
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIUOB1 — Kenijski voditelj Da uiel Arap Moi. trenutni predsednik Organizacije afriške enotnosti — OAE — je pozval voditelje 12 afriških držav, ki sestavljajo poseben odbor za posredovanje, naj se 18. februarja zberejo v Nairobiju. da bi poiskali izhod iz nastale krize v afriških vrstah. Malo je sicer mož nosti. da bi bilo 19. afriški vrh. ki so ga lani dvakrat preložili, mogoče sklicati tretjič že pred vrhunsko konferenco neuvrščenih, toda srečanje v Nairobiju naj bi pomagalo, da bi Afrika prišla v New Delhi bolj enotna.
Za sestanek 12-članskega odbora pred vrhunskim srečanjem v Ne\v Delhiju se je zavzel nigerijski predsednik Shagari. potem ko se je vrnil z obiska v Indiji, kjer se je največ pogovarjal o posledicah nastale krize v OAE za neuvrščeno gibanje. Pojavila se je namreč bo

PRIMORSKE VESTI
m
J'
Arheologi na delu v Rižanski dolini
PIRAN — Pomorski muzej »Sergej Mašera* iz Pirana je v sodelovanju s koprskim pokra jinskim muzejem pripravil zanimivo razstavo arheoloških izkopanin, ki so jo poimenovali »Slovani v Rižanski dolini* in jo popoldne odprli v piranski mestni galeriji. Arheologi in drugi muzejski delavci so začeli kopati že pred 11 leti — približno 1400 let potem, ko so Slovani prvič stopili na naša tla, v bližini cerkve v vasi Predloka, v dolini reke Ri Žane. Sklepali so namreč, da se jim obeta /a nimivo kopanje, saj so v tej vasici našli šte vilne površinske najdbe, nekaj keramike in novčiče, ljubljanski Narodni muzej pa je že leta 1953 tukaj opravil nekaj izkopavanj. Kon čno je ohranjenih tudi nekaj (sicer skopih) za pisov. ki govore o starih naseljih v teh kra jih.
Klica Boltin • Tometova, višji kustos v pi ranskem muzeju, je omenila zapis o rižanskem zboru, ki je bil v tej dolini že leta 804. V tem zapisu so Slovani omenjeni prvič kot naseljenci v teh krajih. Zanimivo je. da so z arheološkimi najdbami le še potrdili pisani vir; Slovani so najkasneje v devetem stoletju že Mvali ob reki Rižani.
V dolgih letih kopanja in brskanja po zemlji so izkopali 110 grobov, tri srednjeveške grobnice in odkrili 121 predmetov, od katerih razstavljajo le najzanimivejše in značilne za arheološka dokazovanja
Odkopali so pravzaprav dve skupini grobnic. V prvi skupini gre za grobove iz sedtnega in osmega stoletja, kjer so našli predmete domorodnega prebivalstva. Med temi predme ti je tudi nekaj takih, ki so slovanskega izvo ra. vendar ti še niso dokaz o stalni naselje nosti naših prednikov ob reki Rižani. Našli so na primer koščen glavnik, železno zapestni eo. uhan.... to kar so lahko primerjali z dru gimi podobnimi najdbami v Istri (Buzetu). Ve rjetno je šlo za tiste Slovane, ki so služili v bizantinski vojski.
Drugi del grobišč pa je v zemlji skrival precej uhanov in prstanov, ki pripadajo ket laški skupini - alpskim Slovanom. (V tistem času je krščanstvo prepovedalo dajati v gro bove pridatke - orodja, orožje, zato so arheo logi prisiljeni sklepati predvsem po nakitu) Ketlaška skupina Slovanov se je v Rižani na seljevala kot poljedelska skupina Gre za na kit iz brona in srebra Vseh razstavljenih pred metov res ni kdove koliko, imajo pa izjemno
vrednost pri dopolnjevanju mozaika zgodovinske podobe.
Pri odkopavanju so bili zanimivi tudi s kamni obloženi grobovi, ki so namesto krst ščitili pokopane. Tako so ostali skorajda vsi okostnjaki dodobra ohranjeni in jih še proučujejo antropologi. S to razstavo arheoloških ostankov, ki je plod 11-letnega deta. pa raziskav v Predloki niso zaključili. Letos je to postalo prednostna raziskovalna naloga zgodnjega srednjeveškega obdobja, za kar bo slovenska raziskovalna skupnost namenila tudi nekaj denarja. Grobišča so že dodobra preiskali. Sklepajo sicer, da bi lahko še kaj na sli pod sedanjo cerkvijo in na mestu, kjer je zdaj [»kopališče, vendar se teh izkopavanj še dolgo ne bodo lotili. Letos bodo nadaljevali z izkopavanji arhitekture (že na začetku so odkrili nekaj temeljev rimskega svetišča).
Vendar se v piranskem in koprskem muze ju (ta bo prevzel arheološko zbirko takoj po odprtju prenovljenih prostorov) že sedaj spra šujejo. kdo bo skrbel in vzdrževal zgodovinske znamenitosti, ki jih bodo mukoma odkopali, potem pa stežka našli denar, da bi zidovje u-branili pred travo in robidovjem.
BORIS ŠULIGOJ
jazen, da bi oba spora, ki sta razklala afriške vrste, to je zahodno-saharski in čadski, kaj lahko odmevala na srečanju neuvrščenih in izzvala nesoglasja. Tako je pred dnevi dopotoval v Nairobi nigerijski zunanji minister prof. Audu in izroči) predsedniku Moiju poslanico s pozivom, naj bi čimprej sklical 12-elanski odbor.
Odboru za posredovanje so v Tripoliju naročili, naj skuša še tretjič sklicati redni 19. vrh OAK, po vsej priliki v Adis Abebi, za kar se je zavzelo več afriških voditeljev. Malo pa je verjetnosti, da bo to mogoče izpeljati v pičlih treh tednih do neuvrščenega vrha v Nesv Del hiju. Zato pričakujejo, da bo 12 afriških voditeljev poskušalo v Nai robiju poiskati za vse sprejemljivo kompromisno rešitev, ki bi odpra vila nastalo krizo v OAK in pripomogla k temu, da bo Afrika nastopila v New Delhiju s čim bolj enotnimi stališči.
O nastali krizi v OAE sicer ta čas razpravljajo tudi voditelji petih zahodnoafriških držav, ki so se sestali v Togu, največ zaradi nigerijske odločitve o izgonu dveli milijo nov nezakonitih priseljencev. Toda voditeljem Toga. Benina. Nigra. Slo noko.ščene obale in Zgornje Volte, ki sestavljajo tako imenovani «svet antante*, se utegne pridružiti tudi novi čadski voditelj Hišen Habre, ki je bil povod za nesoglasja na spodletelem vrhu novembra lani v Tripoliju.
Večina afriških držav, vključno s Kenijo, ki so ji v Tripoliju podaljšali mandat predsedujoče v OAE, priznava Habrejovo vlado v N’Dja-meni, medtem ko Libija vztraja pri podpori odstavljenemu predsedniku Gukuniju Weddeyu in njegovi za časni vladi na severu Čada. Libijski voditelj Gadafi je po spodlete lem vrhu novembra lani poudaril, da se ne bo udeležil prihodnjega srečanja OAE, če na njem ne bosta navzoči delegaciji Saharske republike in Gukunija Weddeya.
Kar pa zadeva zahodnosaharski spor. bo odbor 12 afriških vodite Ijev verjetno skušal prepričati Sa harsko arabsko demokratično repu hliko, naj se ponovno, tako kot no vembra lani, prostovoljno odpove u deležbi na vrhunskem srečanju OAE To bi odprlo vrata k pomiritvi v afriških vrstah in OAE bi se lahko posvetila drugim žgočim vpraša njem, v prvi vrsti namibijskemu.
TIT DOBERŠEK
predlaga «nove vire financiranja*, katerih bistvo je, da bi z njimi zagotovili v vselej prazni skupni blagajni dovolj denarja za politiko Skupnosti in da bi bili prilivi tega denarja iz držav članic in njegova razdelitev v EGS pravičnejši in bolj uravnoteženi.
Vprašanje ustreznejše delitve vedno znova postavlja Velika Britanija. ki v proračun (okrog 20 milijard dolarjev) po trditvah Londona daje 21 odstotni delež, iz njega pa dobi 10-odstotnega. Iskanje boljše rešitve je problem, ki je v zadnjih letih jemal Skupnosti mnogo energije. pred tedni pa zaradi različnih mnenj o njegovi razrešitvi poglavitni vzrok spora med komisijo in parlamentom. Prav tu naj bi po mnenju mnogih parlamentarcev spodrsnilo tudi «zeleni listini*. Predlogi komisije obsegajo vrsto zamisli za okrepitev toka denarja v skupno blagajno: dvignili naj bi spodnjo mejo (zdaj je 1 odstotek) t.i. vrednostnega davka (ad valorem taksa, ki se obračunava v odstotkih od povečanja vrednosti blaga v proizvodnji ali distribuciji), ki je poglavitni vir proračuna. Dalje, po 13 letih naj bi prispevke držav spet povezali z bruto nacionalnim produktom na prebivalca in naj bi torej bogatejši plačevali več kot širomašnejši. po tem. ker gre 65 odstotkov skupnega denarja za kmetijsko politiko, naj bi povečali deleže kmetijsko razvj-j tejših članic ipd.
Mnogi parlamentarci razočarano ugotavljajo, da komisija ni ponudi la. kar so pričakovali in da Thor-nova razlaTa ni bila predstavitev ustrezne politike za dolgoročno raz rešitev temeljnih problemov. •
Nezadovoljstvo bi utegnilo še le tos pripeljati do glasovanja o za upnici tej ustanovi, morebitna ne zaupnica Thornovi ekipi pa bi po vzropila dodatno zmedo: tudi če se parlament odloči razpustiti komisijo kar je njegova pravica, nihče
ne ve, kaj bi naredile države čla niče, ki pa imajo pravico do svoje presoje pri izbiri predstavnikov v komisijo.
Pomembnejše vprašanje je vsekakor, če je nezaupnica komisiji pravi recept za bolezen. Prave korenine problema so očitno drugod. Ni namreč bistveno, da dejanja in zmožnosti komisije zaostajajo za potrebami sistema, temveč je očitno. da tako parlament kot komisija izgubljata nadzor nad svetom ministrov, ki je kot tretja vodilna u-stanova. zdaj edini pravi center moči EGS.
DUŠAN SNOJ
RIM — Pustno vzdušje je okužil® tudi Vatikan. Po običajni tedenski avdienci so člani cirkusa «Nando Or-fei* papežu Janezu Pavlu II. prikazali dsl svojega bogatega progi'*"
ma. Predstava je bila
precej
njena, saj ni dosegla višine iz dru-gih let. Vsekakor je bilo ozraL* sproščeno in zabavno. Papežu v veselje so tudi poskrbeli, da je opic* v družbi skupine psičkov plesala P® taktu poljskih pesmi. Ob koncu predstave se je papež zahvalil vsakem® posamezniku in zaželel, da bi Dedje iz cirkusa vedno skrbeli za zdravo zabavo in razpoloženje ljudi.
Na s’iki (telefoto AP): ob zvokih poljskih ljudskih pesmi je opica * psički še najbolj navdušila papež* Janeza Pavla II.
DUBLIN — Shergarja, enega najbolj znanih in najdražjih dirkalnih konj na svetu, so ukradli. Dv* oboroženca sta vdrla v hleve v Ne"' bridgeu pri Dublinu, v neko sob® sta zaprla hlevarja in na prikolic) odpeljala konja, za katerega zd*j zahtevajo odkupnino 4 milijard l>r-
SOZD TIMAV
DO HOTELI IN GOSTINSTVO SEŽANA
PUSTOVANJE
V LIPICI
HOTEL MAESTOSO - 12., 13. in 13. februarja Igra ansambel AVANTURISTI s pevcem Vladimirom Samcem Za soboto, 12. 2.	vstopnina 150.-- din
Za nedeljo. 13., in torek, 15. 2.	vstopnina 100,— din
Vse tri dni bo nagrajevanje najlepših mask.
V SEŽANI
HOTEL TRIGLAV — 12. februarja Igra ansambel IVANA KOROŠCA HOTEL TABOR - 13. februarja Igra ansambel IVANA KOROŠCA
vstopnina 100,— din
NA KOZINI
MOTEL KOZINA - 11., 12., 13. in 13. februarja Igra ansambel DOMAČI FANTJE
12. februarja nagrajevanje najlepših mask vstopnina 150,— din
(od tega 50,— din konsumacije)
Vabimo vas, da si ogledate kobilarno Lipica in dresurni program vsako nedeljo ob 13. uri in izjemno na pustno soboto ob 11. ori.
r	^
Od sobote, 12. februarja, dalje
pri
Mode Valentina
DOMJO (TRST), PRI SUPERMARKETU JEŽ - TEL 040-820191
VELIKA PROPAGANDNA PRODAJA
kakovostne moške in ženske konfekcije, pletenin, srajc, krznenih jop, usnjenih oblačil, perila, bižuterije in drugega
cene znižane od 50 do 80%
obv. občini 7. februarja 1983
v.
J