Poštnina plačana v gotovini, Štev. 47. V Lfublfani, dne 17. novembra 193?. Posamezna Stav. Din 1-— Leto XV. Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 do 3128 Ishaia vsak Četrtek Narofalat <> tazemitro: četrtletno I Dla, Dolletao II Mi, celoletao S« (Ha; u lato lemjtfo ruta AaerUtei ietrtletao 18 Dla, polletno Dla, celoletao «8 Dla. Antrito ktao 1 dolar. — Rtčuo poštne kraallalce, prtraiake t Llakljaai, it. 10.711. Kdo bo lačne nasitil Kolikor bolj leze leto v zimo, tem pogosteje si podajajo dan na dan kljuke prosilci najrazličnejših starosti: onemogli starci brez doma in kota, razni pogorelci iz vseh mogočih krajev Jugoslavije in krepki mladeniči in možje. Žensk je kaj malo med njimi. Zastoj v trgovini, obrti in industriji ter s tem zvezano odpuščanje delavcev je marsikoga prisililo na to hudo pot, da preživi sebe in morda tudi številno družino, ki ji je bil oče, dokler je imel delo, dober rednik. Ker nima nihče pravih izkaznic o brezposelnosti, so se utihotapili med resnične brezposelnike razni delomržni potepuhi, tatovi in drugi zločinci. Ni skoro dneva, da bi ne dobili zdaj od tukaj zdaj od tam poročil o vlomih in požigih. Da, celo človekovo življenje ni več varno pred temi pros-jaki. Prosjačenje zločincev pa ima samo namen, da si zlikovci ogledajo pri belem dnevu prostore za svoje nočne vlome. Če odrečeš potepuhu denarno podporo, za kakršno navadno prosijo taki nepridipravi, se ti osveti z zločinskim dejanjem. Če jim pa kaj podariš, se prav tako spomnijo nate z nočnim obiskom. Ponekod, zlasti tam, kjer so čez dan same ženske pri hiši, so pričeli že podnevi zaklepati duri, kajti prosjaška nadloga postaja od dne do dne nadležnejša in nasilnejša. Na ščini načrt novega občinskega zakona, ki ga "je delo, mesečno po 2 Din, delodajalci pa po 4 Din od vsakega delavca za brezposelne. Tako bi se nabralo precej denarja. Kmečke občine bi seveda le težko dale denarne podpore, pač pa so bili vsi govorniki mnenja, da bi mogle občine pri današnjih nizkih cenah in težavnem vnovčevanju kmetijskih pridelkov prehraniti svoje reveže in brezposelnike. Seveda ne gre pri tem za kakšno izkoriščanje kmečkih občin, ker bodo ti podpiranci obvezani popravljati ceste in nasipe, katera dela zahtevajo predvsem ljudi, a manj materialnih izdatkov. V delavsko knjižico vsakega podpore prosečega bodo pristojna oblastva prilepila podporni list, kjer bodo natančno zapisane prosil-čeve premoženjske razmere. Sezonske delavce, to je takšne, ki imajo samo v nekaterih letnih dobah delo (stavbinski, poljski in slični delavci), bodo najbrž za pozimi prejeto prehrano obremenili tako, da bo delodajalec, ko spet nastopi čas dela, odtegnil podpirancu ustrezajoči znesek. Banska uprava je predlagala v Beogradu uvedbo obveznega dela za vse nezaposlene, kakor se je to drugod prav lepo obneslo. Najstrože bo oblastvo prepovedalo klatenje in potepanje pod pretvezo iskanja dela. Beračenje po hišah se bo zelo strogo zabranilo. Namen pomožne akcije je hvale vreden, vendar pa bo v nekaterih pogledih zelo hudo izvesti te dobro mišljene nasvete. Zlasti dvomljivo je vprašanje zaposlitve delomrznikov, ki se bodo pač. vedno upirali delu. V tem pogledu bi bile potrebne brezobzirno stroge odredbe. Mimo tega bo pa breme brezposelnikov padlo v glavnem na siromašne občine s pretežno večino bajtarjev, ker taki kraji že po naravi dajejo največ delavcev in je torej pristojnih v siromašne občine več bednih brezposelnikov kakor v bogate. Bogate občine se bodo pa seveda v današnjih hudih razmerah otepale nezaželenih gostov. Iz vse razprave se je jasno pokazalo, da je najmanj naklonjenosti za pomoč prav tam, kjer bi je največ pričakovali. Je pač star pregovor: Kdor ne da, ta ima. Pri trdih ljudeh nič ne pomaga, če se še tako sklicuješ na potrebno krščanske dobrodelnosti. drugi strani pa velika večina kmetov ne more stalno podpirati takšne ogromne množice? Da najde nekak izhod iz tega res težavnega položaja, je bil sklical g. ban dr. Marušič v Ljubljano sestanek prizadetih činiteljev k posvetovanju, kako naj se uravna in osredotoči pomoč bednim v bližajoči se zimi. Povabljeni so bili k temu posvetovanju župani večjih, zlasti industrijskih občin in predstavniki vseh važnejših gospodarskih, socialnih in dobrodelnih ustanov in du-hovske gosposke. Posvetovanja so trajala dolge ure in so dognala, da se računa v naši banovini Načrt za novi zakon o občinah Dne 10. t. m. je bil objavljen v narodni skup-1 Osebe, ki se sprejmejo v državljanstvo, a —"""""" - ~~ prošnji za sprejem v državljanstvo niso priložile Zagotovila kake Občine, da bodo sprejete v občinsko zvezo, se smatrajo v prvi vrsti za člane one občine, v kateri so se rodile, v drugi vrsti one občine, v kateri so stalno nastanjene, in naposled one občine, v kateri se žele stalno nastaniti, kar se v odloku o sprejemu v državljanstvo izrečno označi. Občine morejo za državo ali občino zaslužne ljudi izvoliti za častne občane. vlada predložila narodnemu predstavništvu v zakonodajno postopanje. Glavne določbe načrta so: Splošne določbe. Občine so samoupravna telesa in pravne osebe po javnem in zasebnem pravu. Občina mora imeti redno vsaj 2000 prebivalcev. Izjeme so dovoljene le v krajih, kjer to zahtevajo zemske razmere in redka naseljenost; v teh primerih ima lahko občina tudi pod 2000 prebivalcev. Sedež občine se odreja s kraljevim ukazom 5 100.000 osebami, ki bodo potrebne podpore. Ne' na predlog notranjega ministra, le brezposelni in njihove družine, temveč tudi I ux- . . , „ zelo lepo število kmetov, ki so jih zelo prizadele I S"3 r""?' T foiem/lede?u vremenske nezgode in gospodarske težave, zre " v ^ f ^ d0m) z*,občmfko brez sredstev v bližajočo se zimo. Preden se bo Upram V obcinskem morajo biti prostor, uredila prehrana, je treba predvsem ugotoviti število res potrebnih, da ne bi bili podpore de- za pisarno občinske uprave, za čakalnico, soba za seje, prostor za občinsko stražo in občinski ležni tudi delomrzniki. Poudarjalo se je, da imajo veliko vlogo pri vsem tem prizadevanju razna dobrodelna društva, ker ta dobro poznajo ljudi in potrebe v svojih okoliših. Osnoval se je na sestanku pomožni odbor za dravsko banovino, v katerem so zastopniki banovine, občin, delavskih združenj, dobrodelnih društev in duhovske gosposke. Naloga osrednjega odbora bo, da bo pomagal s predlogi, nasveti in priporočili javnim oblastvoni in usmerjeval vse podporno delo. Pri razgovorih se je zlasti poudarjalo, da bo treba poleg države, odnosno banovine, pritegniti k delu za prehrano brezposelnih in, drugih siromakov v največji meri občine. V industrijskih občinah se morajo ustanoviti posebni odbori za prehrano, ki bodo ustanovili javne kuhinje. Kakor je izjavil tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik so se že vršila posvetovanja med delavci in delodajalci in so načelno vsi pristali na to, da bi dajali delavci, ki imajo še Domovinska pravica. Vsak državljan kraljevine Jugoslavije mora Občinski odbor. Občino upravlja odbor, ki ga sestavlja 12 do 24 odbornikov. Odbor v občinah z manj kakor 2000 prebivalci ima 12 članov, v občinah z 2000 do 4000 prebivalci 18, v občinah s 4000 do 8000 prebivalci 21 in v občinah z nad 8000 prebivalci 24 odbornikov. Občinski odbor se voli s splošnimi, enakimi in neposrednimi javnimi volitvami na štiri leta. Volilno pravico imajo vsi prebivalci občine, ki so vpisani v občinski volilni imenik po določbah zakona o volilnih imenikih. Voljeni morejo biti le imeti domovinsko pravico v kaki občini. Član- občani, ki so stari najmanj 30 let. Ne morejo pa stvo občine se izgubi samo, če dobi dotičnik domovinsko pravico v drugi občini po predpisih tega zakona ali pa če izgubi državljanstvo. Državni uradniki, javni nameščenci krajevnih samouprav in duhovniki so člani one' občine, v kateri je njihovo stalno službeno mesto, in to od dne, ko se izjavijo, da žele biti člani te občine. Zakon obširno določa način in pogoje za sprejem novih občinarjev. Najvažnejša določba je naslednja: Ako je kaka oseba Stalno nastanjena najmanj 10 let v eni^občini in dotična občina proti njej nima nikakih ugovorov, je pridobila občinsko pravico v tej občini, v kateri jo je imela do tedaj, razen če se sama izjavi, da obdrži dosedanje občinsko članstvo in dokaže, da je pristojna občina na to pristala. biti izvoljeni: aktivni občinski uradniki, uradniki neposrednih nadzorovalnih oblastev, osebe, ki so z občino v tožbi, dokler proces ni končan, občinski dobavitelji in zakupniki občinskega imetja ali dohodkov, za dobo štirih let občani, ki so brez upravičenega razloga odklonili izvolitev za občinskega odbornika, osebe, ki stalno uživajo javno podporo. Volitve se vrše po kandidatnih listah, ki jih mora potrditi pristojno sresko sodišče. Vsa od-borniška mesta pripadejo oni listi, ki je dobila največ glasov. Ako sta dobili dve listi enaki, števili glasov, se volitve ponovijo. Na izpraznjena odborniška mesta pridejo namestniki po redu, kakor so vpisani na izvoljeni kandidatni listi. Ako se na ta način izčrpa nad eno tretjino namest- ZOBOBOL ODPRAVI TAKOJ f?LG5 Steklenica Din 14—. Oglas registriran pod S. br. 25.892/32. niških mest, se za izpraznjena odborniška mesta razpišejo nadomestne volitve. Ves občinski odbor se voli na novo, ako odpadejo oni trije občinski odborniki, ki so bili prvi na, listi, ali ako se naenkrat izprazni ena tretjina odborniških mest. Zaradi nepravilnosti volitev .se lahko vsak vo-lilec pritoži na upravno sodišče. Podrobnejše odredbe o sestavi in vlaganju kandidatnih list in o sestavi in delu volilnih odborov bo predpisal z uredbo za vsako banovino banovinski svet, uredbo pa mora odobriti notranji minister. Prvo sejo skliče stari občinski odbor; če tega noče storiti, pa nadzorno oblastvo. Na prvi seji prisežejo vsi izvoljeni odborniki: «Jaz N. N. prisegam pri edinem Bogu, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri vsem svojem delu točno držal ustave in državnih zakonov, da bom branil pridobitve narodnega in državnega edinstva, da bom svoje dolžnosti točno Izvrševal in vestno zastopal samoupravne in državne koristi in jih povsod branil. Tako mi Bog pomagaj!« Odbor sprejema sklepe na sejah. Seje odbora sklicuje predsednik občine po potrebi, toda najmanj vsake tri mesece. Sklicati mora v treh dneh sejo, ako to zahteva ali tretjina odbornikov ali pa nadzorno oblastvo. Občinska uprava. Na čelu občine je predsednik. Predsednik (župan) je oni odbornik, ki je bil izvoljen kot nosilec kandidatne liste. Na prvi seji občinskega odbora se izvolijo dva do trije odborniki za člane občinske uprave (občinski svetovalci). V občinsko upravo pride tudi oni odbornik, ki je bil na kandidatni listi drugi. Če je predsednik občine zadržan, ga zastopa drugi po vrstnem redu kandidatne liste izvoljeni odbornik; če je tudi ta zadržan, pa tretji. Občinska uprava se sestaja na poziv predsednika in polnoveljavno, če sta poleg predsednika navzočna najmanj še dva člana. Če se izprazni mesto občinskega predsednika, postane njegov naslednik oni odbornik, ki je bil kot drugi Gustav Strniša: Grela in pokora Zeni se je dozdeval sumljiv. .Skrbel jo je njegov mir.. Moža je predobro poznala. Ni verjela, da je njegova notranjost ozdravljena. Bila je pa zadovoljna, da je imela mir. Preselila se je v drugo sobo k materi. Možu ni več zaupala, prepričana, da ga lahko napade stara blaznost, da lahko zadavi njo nepričakovano v spanju. Zaklepala se je pred njim. On tega ni opazil. Vedno je nekako boječe prihajal k jedi in pojedel, kar so mu dali. Na vodi je pa oživel. Rad je strmel v vodno globel. Večkrat se je nagnil iz čolna, motril svoj obraz. Samemu sebi se je videl beden, neznaten. Nekaj smešnega, klavrnega je našel na svoji zunanjosti. Kajkrat se je opazoval po več ur. Naveličal se je tega opazovanja. «To nisem jaz! Voda, lažeš, ti lažešb Udaril je z veslom sovražno po reki. «Ne lažem, res jeb se je odzvalo iz valov. «Res je, res jeb Rad se je ustavil nad tolmunom sredi vode, Ki je bila tod slična temnozeleneniu steklu. ^Očiščena si, globoka, resnična! Razodeni mi moj videzb je želel. Nagnil se je nad valove. Pokazal se je zelen obraz. Ta odsvit njegove podobe ga je zadivil: je pritrjeval. po vrstnem redu kandidatne liste izvoljen. V tem primeru postane tretji vrstni kandidat član občinske uprave. Delovno območje občine. Delovno območje občine obsega vse posle, ki se tičejo neposredno koristi občinske skupnosti in se nanašajo na gospodarski, prosvetni in socialni napredek občine. Zlasti pa spadajo v delovno območje občine: 1.) uprava občinske imovine, sestava proračuna, razpolaganje z občinskimi dohodki, najemanje posojil, kupovanje in prodaja občinskega imetja in upravljanje občinskih podjetij; 2.) skrb za občinske ceste in mostove, za kanalizacijo, razsvetljavo in podobno; 3.) skrb za oslabele in siromašne občane, za siromašno in zapuščeno dečo, vzdrževanje dobrodelnih zavodov in podobno; 4.) skrb za dobro zdravstveno stanje prebivalstva, pospeševanje gradnje zdravih stanovanj, podpiranje gasilstva; 5.) skrb za pospeševanje gospodarskega blagostanja, podpiranje zadrug, nabava plemenske živine, snovanje občinskih hranilnic in podobno; 6.) širjenje in pospeševanje ljudske prosvete, zidanje šol, snovanje knjižnic, čitalnic, gospodinjskih tečajev in podobno. Občina vrši tudi krajevno policijsko službo, kolikor je ne vrše državna oblastva. Sem spada skrb za osebno in premoženjsko varnost, za moralo, red in mir v občini; nadzorstvo nad tujci in sumljivimi osebami, zlasti berači; razvid poslov; nadzorstvo nad prenočišči in gostilniškimi obrati; izdajanje dovoljenj za javne zabave; nadzorstvo nad prodajo ljudske in živinske hrane, nad merami in uteži; izdajanje gradbenih dovoljenj in drugo. Občine so dolžne sodelovati tudi sicer pri poslih državne uprave po obstoječih predpisih in sklepih državnih oblastev; ako se jim s kakim zakonom naložijo še novi posli, je treba pri tem skrbeti istočasno tudi za kritje stroškov. Občinski uslužbenci. Banovinski svet bo v vsaki banovini izdal uredbo o občinskih uslužbencih; uredba bo določila potrebno usposobljenost za glavna usluž-benska mesta in pogoje za sprejem v službo in za prenehanje službe, pogoje za morebitno pokojnino, disciplinsko odgovornost uslužbencev in «Ti si to, to si tib so odgovarjali valovi. Baš na tem kraju se je vedno spomnil slikarja, polbrata Primoža. Čudno! Tu je postal samemu sebi tuj, vzvišen, zdel se je podoben slikarju bratu s krasno glavo. Potem se mu je pa zazdelo, da je sličen še bolj povodnjaku, velikemu, strašnemu, mogočnemu, ki živi v globeli, ustvarja brušene odseve vode, ki jih odbijajo valovi. Po Primožu je podedoval nekaj denarja. Dobival je pisma, povpraševanja po slikah. Postajal je ponosen na mrtvega, čimbolj je spoznaval svoje ponižanje. Primoževo slavo je sam dvigal, ga hvalil pred kmeti, si laskal, da je imel takega brata. Vaščani so pa Ma-tina izbrisali iz bukev živih. V blaznici je bil, obračunal je s svojim razumom! Pa če bi se zdaj pomodril, da bi užival svetovno slavo, bi ostal za kmete samo ubog norec, človek z bolnimi možgani, kajti za preprostega človeka blaznost ni ozdravljiva. Martin se je tega zavedal, se skrivaj jezil; pretil, klel. * Spet se je zazibal nad tolmunom, pogreznil pogled vanj: «Zelen sem, lep! Mogočen sem, ogrnjen v vodeni plašč! Da, povodnjak sem! Vse v globini je moje! Enkrat pridem, dvignem, obogatim! Vem, da so v vodi skriti zakladi!) cZakladi, zakladib so odmevali valovi. slično. Za vsako banovino se lahko ustanovi skupen pokojninski sklad za uslužbence, lahko pa se osnuje tak sklad tudi za več banovin. V mejah uvedbe banovinskega sveta lahko vsaka občina sklene še podrobnejša pravila o službenih odnošajih svojih nameščencev. Občinski proračun. Osnovna imovina občine se mora čuvati neokrnjena in se ne sme odtujiti. Posojila se morejo najemati samo za izredne potrebe in le izdatke, ki jih ni mogoče kriti z rednimi letnimi dohodki. Osnova občinskih financ je občinski proračun, ki ga je treba sestaviti .za vsako leto naprej. Proračunsko leto se krije z državnim proračunskim letom. Občine smejo uvajati doklade na neposredne državne davke, uvesti pa smejo tudi občinske posredne davke (trošarine in takse). Občinske proračune, v katerih doklade na državne neposredne davke ne presegajo 100 odstotkov, odobrava ban, proračune z občinskimi dokladami nad tem odstotkom pa finančni minister. Proračune z dokladami do 50 odstotkov lahko odobri sreski načelnik s pooblastilom bana, proračune z dokladami od 100 do 200 odostotkov pa ban s pooblastilom finančnega ministra. Če pristojno oblastvo ne odobri proračuna v roku meseca dni, se predloženi proračun smatra za odobren. Dokler proračun ni odobren, velja stari proračun. Krajevni zbori in starešine. Skrbi za posebne pravice in koristi jx>samez-nih delov občin, ki jx) svojem položaju in velikosti pomenijo prirodno posebne edinice. se poverijo krajevnim zborom teh delov in krajevnim starešinam. Krajevni zbor sestavljajo v volilnem spisku vpisani volilci dotičnega dela občine. Pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine imajo taki deli občine, ki so že po dosedanjih zakonih imeli taka posebna zastopstva, ali ki so bili dosedaj organizirani kot samostojne občine. Ban lahko prizna tudi drugimi delom občine pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine. Krajevni zbor sklicuje predsednik občine. Volitve krajevnega starešine se vršijo enkrat na leto. Krajevni zbor odloča o krajevni imovini, o krajevnih podjetjih in posebnih krajevnih dokla-dah. Poleg tega se mora krajevni odbor sklicati v primeru, da to zahteva ena tretjina volilcev. Nagnil se je globlje, segel z roko v vodo, pričel škropiti kaplje: Zaškripal je z zobmi: «Na uzdi me imajo! Podjarmili so me! Nel Mislijo, da so me, pa me ne bodo n'koli! Norec sem, ker ljubim to strašno silo, ki uničuje! Kako bi je ne ljubil? Zapeljiva je, čarobna! Čas se bliža. Sam bom švignil na te bele vrance. Jaz, ognjeni kralj, jih zapodim v beg, se združim z njimi! Sam pojezdim, strašen, vse zmagujoč! Za menoj bodo pa žarele plamenice v poslednji pozdrav! Gorele bodo divje, svečano! Tisoči ljudi bodo kleli na bregu, mi pretili zaradi mojega poslednjega razdejanja, ki ga pripravim! Potem odjezdim ponosen, velik, s prezirom na ustihb S stisnjenimi pestmi je pričel suvati proti sebi, kakor bi brzdal divje konje. Lice se je pačilo, oči so se bliskale. Dolgo je ležal. Večerilo se je že, ko se je odpravljal. Skočil je v čoln, se vrnil proti domu. Nadzorstvo državne uprave. Državno nadzorstvo nad občinskim poslovanjem vrši sreski načelnik, ki iina pravico prisostvovati sejam občinskega odbora in na njih govoriti, ne pa tudi glasovati. Nadzorstveno ob-lastvo je dolžno občinske blagajne in račune pregledati najmanj enkrat na leto. Nadzorstveno oblastvo lahko zadrži Izvršitev takih odlokov občinskega odbora, ki bi bili v nasprotju z obstoječimi zakoni ali bi prekoračili delovno območje občine. Proti odločitvam nadzorstvenega oblastva ima občinski odbor pravico pritožbe na bana; ta lahko odlok nadzorstvenega oblastva razveljavi ali pa izroči zadevo upravnemu sodišču, ki končno odloča. Ban lahko razreši predsednika občine, posamezne člane uprave in občinskega odbora ali celotni občinski odbor, če ne vrše v redu svojih dolžnosti. Proti odloku bana se lahko občinski odbor pritoži na upravno sodišče v roku 15 dni. Sklepi in izjave občinskega odbora, občinske uprave ali občinskega predsednika, ki bi bili škodljivi važnim občinskim ali državnim koristim, se lahko od nadzornega oblastva v izvedbi ustavijo in razveljavijo. Ban lahko zaradi takih sklepov in izjav razreši občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika občine. V takem primeru se izvrše nove vol'tve naikesneje v roku dveh mesecev i rretiCune odredbe. Predpisi tega zakona ne veljajo za tako zvana avtonomna mesta; takih izvzetih mest je v vsej državi 70. Med njimi so Beograd, Zagreb. Ljub-; Ijana, Dubrovn k, Zemun, Karlovac, Kragujevac,' Maribor, Mostar, Niš, Novi Sad, Osijek, Ptuj,i Podgorica, Prizren, Sarajevo. Sisak, Skopl:e,' Split, Sremski Karlovci, Subotica, Sušak. Celje, Cetinje, Čakovec, Šibenik in druga. Za ta mesta veliajo dosedanji predpisi, dokler ne bo za nje sprejet poseben zakon. Občina, ki nima predpisanega števila 2000 prebivalcev, se mora spojiti z drugo občino. V to svrho bo zahtevalo nadzorno oblastvo od občine mišljenje, odnosno predlog, na osnovi katerega bo ban v roku pol leta predložil notranjemu ministru svoj obrazloženi predlog. Notranji minister odloča o načinu združitve. Na ta način izvršme izpremembe bodo objavljene v «SIužbenih No-vinah». Izjemno smejo občine, ki nimajo predpisanega števila prebivalcev, ostati po odloku notranjega ministra še nadalje samostojne. Politični pregled V petek preteklega tedna se je vršila v Beogradu seja poslanskega kluba JRKD, na kateri je govoril ministrski predsednik dr. Milan Srškič in obrazložil program, ki ga pripravlja vlada za narodno predstavništvo, ter pojasnil tudi stališče vlade v vseh važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Dr. Srškič je govoril med drugim o načrtu zakona o občinah. Potem je navajal, da se sestavlja že zakon o banski upravi in banovinskih samoupravah. Preosnovi banovinskih uprav je posvečena vsa pozornost in je vlada to vprašnnie vs°«transko proučila. Vlada je pripravila že dopolnilo zakona o zborovanjih . udruženjih in bo ta načrt predložila prihodnje dni narodni skupščini. Pri sestavi tega zakonskega načrta je vodilo vlado naziranje, da se strankarsko politično ž vlienje ne sme razvijati v znaku plemenskega, verskega in pokrajinskega separatizma in da se olajša manjšim skupinam si obodno organiziranje, rko stoje po svojem programu na narodnem in državnem edinstvu. Vlada namerava predložiti narodni skupščini t"/M preosnovo voli'nei»a reda za narodno s^u^šMno. Kakor je izjavil ministrski preisednik dr. Sršk č, bo novi volilni z?kon olajšal svobodno in polno udeležbo v političnem živ!ien'u vsaki pol tirni stranki, ki stoji na ju-joslovenskein narodnem in državnem programu. Iznrerremba volilnega reda je, k-^kor je izjavil dr. Snkič, izvfjanje velikega načrta d >stopne.*a predajanja v zdravo demokratično v'adavino. Pred narodno predstavništvo rride do 2^. t. m. tudi predlog državnega proračuni, in finančnega zakona za leto 1S83. 34. Novi prr račun je sestavljen v znamenju varčevanja in bo za 700 do 800 milijonov dinarjev manjši od sedanjega. ___:* : OD OL-zobna pasta Mfič- temeljito očisti zobe. , <\ ne da bi škodila zobni l sklenini.Posebno za J kadilce je redno nego-vanje zob z OD Ob Na sejah narodne skupščine in senata je bilo te dni izvoljenih več odborov za proučevan, predloženih zakonskih načrtov V odbor za zakon o izpremembi zakona o gozdovih sta med drugim izvoljena narodna poslanca iz naše banovine Albin Kom; n in inž. Fran Pa« hernik. Dalje so v odboru l& proučevanje načrta o trgovinskem sporazumu z Grčijo med drugim poslanca Anton Krejči in dr. Ljudevit Pivko, v odboru za občinski zakon med drugim poslanca Ivan Prekoršek in Stane Rape, a v odboru zakona o lekarnah med drugim poslanca Alojzij Drmelj in Ivan Prekoršek. Pri volitvah v te odbore je prvič nastopil novi jugoslovenski narodni klub, ki ima sedem poslancev. Člani tega kluba pa poudarjajo, da njihov izstop iz poslanskega kluba ne pomenja tudi izstopa iz nove vsedržavne stranke Jt?KD. Vprašanje razorožitve se mnogo obravnava v svetovnem časopisju. Glavni odbor razorožitvene konference v Ženevi je sklican za 28. t. m. in sc pričakuje, da se bo tudi Nemčija zopet udeleževala konference. Obravnavi se bo francoski razorožitveni načrt, ki je bil objavljen v ponedeljek in ki določa med drugim ustanovitev mednarodne vojske za prepre-čenje oboroženih napadov V Mart.nu je dozoreval poslednji načrt. Zdaj se ni več bal ničesar. Smatral se je za zrelejšega, močnejšega. Nekega poletnega večera se je pa odločil, pripravil čoln, naredil na njegovi vrvi pentljo, da ga je lahko takoj odve Doma je imel skrito stek'enko bencina. Dal jo je v notranji žep, se napotil v mrak. Sklenil je zažgati vas na mnog.h mestih, nato pobegniti. Bil je pripravljen na vse, tudi na smrt. «Najprej zanetim pri Škafarjevih! Ko bodo tod gasili, pojdem na nasprotni konec" vasi, nato na drugo stran*, je mrmral. Pritihotapil se je do skednja, pripravil trske, jih polil z bencinom. Za hlevom je našel suh krcelj, ki ga je pilložil, hotel zažgati. Škafarjev hlapec Šimen baš ono noč ni mogel spati. Zob mu je nagajal. Ker ni prenehala bolečina, je vstal, šel na zrak: «Pokoncu ostanem! Bolje bo! Kri ne sili tako zelo v glavo*, je modroval. Komaj je stopil ven, je zagledal požigalca, ki se je pripravljal, da bi zažgal. Ko je Martin prižgal vžigalico, je dobil tako po glavi, da se mu je kar posvetilo. «Jaz ti pokažem vraga! Boš hodil okoli naše hiše! Takoj sem vedel, da si ti, capin prismojeni! Čakaj no, na, še eno!* je zabrnelo Martinu na uho. Šime je takoj pozabil na zobobol, krepko je še enkrat brcnil Martina, da je slednji kar od-letel, urno poskočil na noge, zbeža' Šime je kričal za njim: cPrimite ga, požigalca! Zadnji čas je, da obračunamo z njim! Če ga ne spozna gospoda za norca, ga pa sami premlatimo, da se bo res spametoval!* Ljudje so prihiteli, skočili hlapcu na pomoč. Ker je Šimen šepal, mu je blaznež laže uhajal, vendar sta bila že blizu skunaj. Hlapec se je jezil, da ga je pustil uteči. Martin je dospel k vodi, se zaletel v čoln, ga skoro prevrnil. Pognal se je na sredo reke, se preganjalem hrešče zahahljal. Ko je nekajkrat zaveslal, je zadel z drogom steklenico, ki jo je imel pri sebi. Vaščani so hiteli po bregu za njim, prepričani, da se bo pred vodopadom pognal k bregu. V očeh blazn ka se je zasvetilo. Zlil je bencin v čoln, prižgal vžigalico, jo vrgel v tekočino. Plamen je švignil kvišku, mu zaslepil oči. Zapeklo ga je. Režal se je velikemu ognjenemu kolesu, ki je kipelo pred njim. Norec je čutil, da ga je ognjeno kolo zgrabilo. Ze je visel nategnjen na žarečem obroču. Kosti so zahreščale, strašno ga je zapeklo. Nato je spoznal, da ga je kolo vrglo v ogenj. Telo je plamtelo ko smolnata kopa. Na breg se je razlegal divji smeh iz blazni-kovega grla: «Ha, ha, ha! Zmagovalec sem, zmagovalec! Jaz sem oni! Ne poznate me! Ognjeni kralj sem! Divjega belca zajezdim, da uničim svet! Ha, ha, ha!* Skočil je kvišku, zasijal, kakor bi brizgnil žaromet drhteče žarenje. ZaČul se je divji, pre-dirljiv krik. Nato je vse utihnilo. Martinovo telo je odletelo čez slap, obležalo v globini mrtvo. Preiskava. Tomaž je sameval v ječi. Ni je videl. Po hladu, ki ga je obkrožal, po volhkem ^zduhu zidovja je pa moral nehote misliti, da se nahaja v ozkem zaporu. Dnevi so se vlekli počasi, enakomerno. Kakor si je pred umorom želel miru, tako sa ga je zdaj bal. Kakor ga prej ni mogel doseči, tako se mu je zdaj usiljeval od vseh strani ta zunanji mir. Nihče ga ni ne nadlegoval ne mučil razen njegove vesti. Baš to je bilo! Prej je imel notranji mir, zdaj ne! Prej ni imel telesnega miru, zdaj ga je imel! Šele v preiskavi je spoznal, da se ona bolest, ki mu jo je povzročila gospodinja, niti primerjati ne da s to bolečino, ki jo zdaj čuti, ko se bori in preiskuje lastno krivdo. Hujšal je. Sama kost in koža sta ga bila. Jesti ni mogel skoro ničesar. Vedno je mislil na storjeni zločin, na mater. Čim bolj se je oddaljeval čas umora, tem bolj jasno se je ponavljal dogodek pred njegovo dušo. Sodniki so ga dolgo pustili v miru. Zaradi tega pokoja je bila njegova duša bolj utrujena kakor tedaj, ko se je moral zatajevati, trpeti muke, ki mu jih je prizadela mačeha. Te dni sta Anglija in Francija poslali Zedinjenim državam prošnji za odgoditev plačila decembrskega obroka vojnih dolgov. Angleška vlada predlaga v svoji noti, da bi se zadevna pogajanja kmalu začela. Obema državama je sledila tudi Belgija in je belgijski poslanik v Washingtonu v ponedeljek izročil v zunanjem ministrstvu Zedinjenih držav spomenico, v kateri zahteva tudi belgijska vlada, da se dovoli odgoditev plačila decembrskega obroka za belgijske vojne dolgove. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na mariborskem živinskem sejmu so se prodajali za kilogram žive teže: voli debeli po 3.50 do 4, poldebeli po 2.50 do 3.25, plemenski po 2.25 do 2.50 Din, biki za klanje po 2.25 do 3, krave klavne debele po 2 do 3 Din, plemenske po 1.75 do 2.25, klobasarice po 1 do 1.25, molznice po 1.75 do 2.25, breje po 1.75 do 2.25 Din, mlada živina po 2.75 do 4 in teleta po 5 do 6 Din. Meso se je prodajalo: volovsko I. vrste po 10 do 12, II. vrste po 6 do 8 Din, bikov^ko, kravje in telečje po 4 do 5, teličje I. vrste po 12 do 14, II. vrste po 8 do 10, sveža svinjina po 10 do 14 Din. Sejmi 21. novembra: Sv. Jurij ob Taboru, Hotedrščica, Šoštanj, Podčetrtek; 23. novembra: Slovenska Bistrica, Sv. Lovrenc (Velika Loka), Mojstrana; 24. novembra: Teharje; 25. novembra: Gradec, Domžale, Krško, Sv. Vid-Stična, Guštanj, Ptuj, Dobje (srez Šmarje pri Jelšah), Lemberg. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za 57 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1367 do 1378 Din; 100 italijanskih lir za 292 do 294 Din; 1 ameriški dolar za 57*40 do 57'68 Din; Ko je sedel dolge dneve v ječi, je spet pričel v duhu otipavati otrokovo glavico. Prav nalahno je šel čez kožo tistega hrapavega obraza. Pri tem je mislil na zibelko z vrezanimi rožami, v kateri je dete ležalo. Spoznal je med cveti veliko marjetico: «Da, tako je ležal otrok med marjeticami, ki so rasle na zibelki 1 Ležal je, krvavel, na vratu mu je zijala globoka rana!» Ko se je spomnil na rano, se je stresel. Po umoru se je doteknil vratu, čutil nekaj mehkega. «Strašna je morala biti rana.) Pa je zadonela na uho vesela melodija harmonike. Od soseda je odmevala, kjer je svatovala njegova Minka z drugim. ; Segel je nazaj v svoje kratko življenje, se izpraševal, če je kdaj samo trenutno mislil na umor najneznatnejšega bitja. Spomnil se je, kako so ga nekdaj napadle mravlje. Zaspal je na paši. Predramljen je čutil, kako so mu lezle po roki, ga zbadale, da jih je kar stresal s sebe, toda niti ene se ni doteknil. Glasno jih je podil, se jezil nad njimi kakor nad sosedovimi ovcami, ki so silile vanj, če je jedel na paši kruh. Ko je sedel že dolgo v zaporu, ga je prišel iskat paznik, ki ga je odvedel k preiskovalnemu sodniku. Preiskovalni sodnik je bil majhen mož, že siv, suhljat, z debelo, kakor repa okroglo glavo. Ko je zagledal fanta, je vstal, se mu približal, zamahnil z roko pred njegovimi očmi. Tomaž je ostal miren. «Saj si res slepb r '^Seveda sem!) se je začudil Tomaž sodnikovemu vprašanju. cPostal si morilec. Kako je to mogoče?)' «Tudi sam se često vprašujem. Čudno le, da se vsega dobro spominjam, le umora samega nel Vem, da sem prerezal otroku vrat, a ne vem, < kdaj in kako!>. \lje.i * Kraljev dar za nezaposlene delavce. Podružnica jugoslovenskih narodnih delavskih sindikatov v Sarajevu je uvedla akcijo za pomoč svojim nezaposlenim članom. Med prvimi se je odzval Nj. Vel. kralj s prispevkom v znesku 10.000 Din. * Banovinsko tajništvo JRKD v Ljubljani posluje od 10. t. m. naprej v Dalmatinovi ulici 11, pritličje, desno, nasproti Delniške tiskarne. Uradne ure so od 9. do pol 13. in od 15. do 18. Telefon 34-99. Sresko tajništvo JRKD za mesto Ljubljana posluje še nadalje v starih prostorih, Kazina, II. nadstropje. Telefon 21-23. * Zveza slovenskih kmetov. Pred tedni se je zbralo v Ljubljani v prostorih Kmetijske družbe veliko število kmetov, ki so sprejeli od pripravljalnega odbora predložena in od banske uprave že potrjena pravila nove Zveze slovenskih kmetov. S tem sklepom je bila položena osnova, na kateri bo mogoče graditi naprej stanovsko kmečko organizacijo, kakršne imajo pri nas že vsi ostali stanovi. * Žepni «Kmetijski koledar* za leto 1833. je izšel. Poleg običajnega koledarskega dela vsebuje celo vrsto poučnih člankov in tabel iz kmetijskega gospodarstva: Ob noveni letu, Kmetijsko šolstvo dravske banovine, Zadružni tečaj v Ljubljani, Banovinska podkovska šola na Selu pri Ljubljani, Zveza kmečkih fantov in deklet, Mladi roko v roki, Zveza slovenskih kmetov, Odpis zem-ljarine zaradi elementarnih nezgod, Bolezni sadnega drevja, Vino za steklenice in hranjenje, Shranjevanje zelenjadi za zimo, Naznanilna dolžnost pri živalskih kugah, Kako se pozna starost govedi, Glavne napake pri živini, Sesanje traja, Za valjenje potrebuje, Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih, Povprečna nosečnost domačih živali, Povprečna rej'ia sposobnost, Hektolitr-ska teža korenja, gomoljev, sočivja in sadja, Ka-ljivost semena zelenjadi, Koliko je potrebno umetnega gnoja na eno katastralno jutro, Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad, Lestvica za pristojbino kolkov, Razmerje mer, Poštne pristojbine, Sejmi, Blagajniški in delavski zapisnik. — Kmetovalcem koledar toplo priporočamo. Koledar je tudi letos zelo okusno vezan v trdo platno in stane 10 Din, po pošti 11 Din. Pri odvzemu najmanj petih izvodov dobijo razproda-jalci 20 odstotkov popusta in poštnine prosto dostavo. Naroča se pri založnici: Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska-ulica št. 7. * Utrjevalna dela Italije ob meji. Iz Julijske Krajine poročajo, da izvršujejo zadnje čase Itali- jani na Snežniku in bližnjih gorah zelo pospešeno utrjevanje. Letos je bilo zgrajenih tudi mnogo kilometrov novih cest v teh krajih. V zadnjem času so prepeljali v Komančo pod Snežnikom 200 železnih kabin, ki bodo nameščene na raznih krajih kot zakloni proti strupenim plinom. Za prevoz kabin so uporabili traktorje iz Avstrije, ker v Italiji ne izdelujejo tako težkih motorjev. Kabine so težke do 50 in več ton. Pri prevažanju se je zaradi silne teže porušilo nekoliko mostov, tako da so morali domačini v največji naglici dobaviti les za njihovo popravo. Pod Snežnikom je izkopan dolg rov, v katerem je toliko prostora, da lahko skozi njega prevažajo tudi topove največjega kalibra. V to svrho je bil v njem položen tudi železniški tir. V Trnovem grade pet novih poslopij za artiljerijski polk. Vojašnica mora biti dovršena do prihodnje pomladi. V Ilirski Bistrici grade pet novih vojaških stavb za vojašnico pehote. Za proslavo fašistične lOletnice so pripravljali v Ilirski Bistrici velike svečanosti. Kljub vsemu prizadevanju oblastev, da bi sodelovalo, se domače prebivalstvo ni odzvalo njihovi želji in so celo neznanci na dimniku opekarne v Bukovju razobesili jugoslovensko zastavo. Z žično zapreko na vodu so povzročili tudi kratek stik na transformatorju, zaradi česar javna poslopja, ki bi morala biti na dan proslave slovesno razsvetljena, sploh niso imela luči. Ilirska Bistrica je bila zaradi tega na dan proslave v popolni temi. Neznane osebe so nalepile na vežna vrata nekaterih ljudi napise: «Smrt izdajalcem!® Nasled- njega jutra so našli tak letak tudi na vežnih vratih Adolfa Valenčiča, lastnika brivskega salona in bivšega učitelja, ki se je preselil iz Gorice v Ilirsko Bistrico. Na sam dan proslave in tudi prihodnje dni je bila Ilirska Bistrica v pravem obsednem stanju. Cele čete karabinjerjev, fašističnih miličnikov, organov politične policije «Ovre» v civilu, finančnih stražnikov in mladih fašistov so hodile po ulicah in strahovale prebivalstvo. Preiskave so bile izvršene v vseh hišah. Aretirani so bili: sin kavarnarja Milan Šajn, Anton Tomšič, Gustav sin kavarnarja Milan Šajn, Anton Tomšič, Gustav Ambrožič, Fran Derenčin, Ciril in Bogomir Princ iz Trnovega, nadalje dva kmeta iz Kuknice, Ivan in Josip Masle iz Trnovega, kovač Anton Tomšič in več mladeničev iz kraja Topolce. * Zahvalno pismo iz Amerike. Ako ste na-* menjeni potovati v Ameriko, potujte po francoski liniji! Hoteia sem še enkrat videti svoj rojstni kraj, svoje drage sorodnike in našo lepo Slovenijo. Odločila sem se potovati s francoskim brzim parnikom <11 e de France*, ki mi je bil že od več mojih rojakov najtopleje priporočan, da se bom s tem brzim parnikom najbolje vozila v stari kraj. V resnici mi ni žal, kajti potovanje po morju je bilo tako krasno in udobno, da mi je bilo prekratko. Po petinpoldnevni vožnji smo zagledali francosko pristanišče Le Havre, kjer smo se izkrcali. Ni mi treba še posebej omenjati, da smo imeli okusno hrano na parniku in osebje parnika je šlo posebno nam Jugoslovenom na roko, kolikor je bilo Soteščan: Skrivnost občinske sirote (Povest.) A fantič je ni poslušal. Sunil jo je z nogo, da je odletela s poti med trnje in koprive. Iu zopet nadaljuje pripovedka: .Mrtvaška kost izpregovori: ,zakaj me suvaš, fantič ti? Preden bo trikrat beli dan, mrtev boš in pokopan.'* Grožnja, katero navaja pripovedka, se je uresničila. Mladenič je še tistega večera umrl. Košir ni bil bojazljiv, pa tudi ni veroval v vraže. Misel na starodavno pripovedko mu je kmalu izpodrinilo mnenje, da je bolje, ako shrani lobanjo. Ako bi jo nesel takoj na pokopališče, bi vzbudil preveliko pozornost. Povpraševanja bi ne bilo ne konca ne kraja. Nastale bi razburljive govorice, ki bi dvignile mnogo prahu, v temo pa bi najbrž ne posvetile. Peter pa je hotel izvedeti resnico brez sodelovanja kake druge osebe. Imel je mnogo prijateljev, katerim pa ni vsega zaupal. Sam nase se je najbolj zanesel. Kadar je delal z drugimi, se mu ni tako gladko obneslo. Naletel je na neprijetnosti, ki so se končale s prepirom in naposled je ostalo sovraštvo. Vse to je Košir globoko premislil, preden jo le mahnil proti domu. Na rami je nesel rovnico, pod pazduho pa lobanjo, zavito v žepni robec. Ko se je približal vasici, je stisnil lobanjo pod suknjič. Nihče ni slutil, kaj skriva pod obleko. II. Tisto popoldne proti večeru je prilezla h Koširju stara Polona, občinska sirota. Spremljala jo je sosedova dekla, ki jo je z desnico opirala, v levici pa je nesla njeno košaro. V njej je hranila ubožica vse svoje borno imetje — nekaj perila in najpotrebnejšo obleko. Drugega ji usoda ni podelila na stara leta. «Spet sem tukaj, da vam bom nekaj dni za pokoro.* Tako je nagovorila sirota Koširko, ki jo je sprejela na pragu. «Nič ne de, Polona*, je odgovorila Koširka z običajno ljubeznivostjo, katero je vedno kazala do siromakov. .Revica si in radi te imamo.* Vzela je njeno košaro ter jo postavila na klop ob peči. Starica je sedla in prislonila palico v kot zraven sebe. Z nogami se je oprla na podnožnik. Pri peči je bilo siroti najljubše mesto pozimi in poleti. Tukaj je molila in dremala. Polona je bila mirna duša, vedno potrpežljiva v trpljenju in z vsem zadovoljna. Ako ji niso dali kakega lahkega dela, tedaj je sedela tiho na svojem mestu. Nikjer se ni vtikala v domače zadeve. Rada je pestovala otroke, s katerimi je znala prav živahno kramljati. S tem se je prikupila dobrim mamicam, ki so njeno negovanje hvaležno vračale. Kadar je zacvrčalo v kuhinji in zadišalo, tedaj se ie starka takoj pričela oblizovati. K solz- nimi očmi je sprejela vsak priboljšek ter se ni mogla dovolj zahvaliti. V občini je bilo mnogo hiš, kjer se je ubožici dobro godilo. Gospodinjam se je smilila, pa so ji rade postregle. Posebno na Vrhovju so poznali njeno bedno preteklost. Starši so ji pomrli v prvih otroških letih. Sirote se je usmilil sosed GJadež, prav za prav se je polakomnil denarja, ki mu ga je dajala občina za prehrano. Ko je odrasla, mu je morala delati zato, da jo je pozneje pognal od hiše. To je bilo vse, kar so vedeli občani o njeni mladosti. Vsem je bilo prav, ker se je sirota vselej izognila Gladeževe hiše. Z gnusom je izgovarjala skopuhovo ime. Pri Koširju je bila Polona popolnoma domača* Gospodinji je marsikaj zaupala, ker je poznala njeno molčečnost. Drugod je morala paziti, kaj jo govorila. Kar je povedala tukaj, je ostalo v hiši. Revica se ni smela nikomur zameriti, ker je bila navezana na usmiljena srca svojih občanov. Semintja pa je napadla ženico silna žalost. Kadar je bila sama, tedaj je pričela večkrat glasno jokati. Čim se ji je kdo približal, se je na mah izpremenila. Zapela je kakšno pesmico, med katerimi ji je bila najljubša tista o belem dnevu, namreč: «Sveti nam sveti beli dan, k nam bo pa pnšu Jezus sam s svojo nebeško žarijo, s svojo preljubo materjo. enkrat najlepša livala za toliko prijaznost In postrežbo! — Frančiška Seliškarjeva. * Požar v Malem Paradižu. Nevaren požar je nastal pred dnevi dopoldne pri posestniku Ivanu Arbajterju v Malem Paradižu, in sicer kmalu potem, ko je domača hči Rozalija zakurila v peči za peko hruha. Rozalija so je nahajala v sosedni sobi. Nenadno je slišala neko sumljiva pokanje in ko je pogledala v sobo, kjer je bila peč, je v svojo grozo opazila, da je bila že vsa hiša v plamenih. Na pomoč so takoj prihiteli sosedje, ki pa niso mogli več pomagati, kajti hiša je bila lesena in le ometana, za kar sedanji lastnik niti vedel ni. Ker je bila krita z opeko, ni bil plamen preveč močan, kajti sicer bi se vnel še v bližini stoječi hlev. Na podstrešju je zgorelo okoli dva voza krme in okoli 100 kg koruze. Rešili so le terpentinovo milo hvalijo žaru ei je Golobičeva s hudim trudom postavila ncvo klet, ki je bila šele pred mesecem dograjena in z opeko krita. Lastnica je tembolj oškodovana, ker ni bila prav nič zavarovana. Predzadnji torek baš opoldne pa je nastal požar v Nestoplji vasi pri posestniku Ivanu Jakšetu. Goreti je začelo na podstrešju. Srečno naklučje je hotelo, da je plamen švignil pokonci ob belem dnevu, zakaj če bi se to zgodilo ponoči, bi bila v nevarnosti vsa vas. Ogenj je Jakšetu uničil stanovanjsko hišo, dočim so ostalo rešili gasilci iz Se-miča in pa sosedje. * Smrt otroka v dimu. Nedavno dopoldne se je zgodila v Razgorju pri Žabjaku v hiši Viktorja Korošca huda nesreča. Oče ie šel usodnega dopoldneva k sosedu Martiuu Krivcu, da bi mu ta posodil vžigalice, ki jih doma ni mogel najti. Zadržal se je pri Krivcu okrog tri četrti ure. Doma so ostali le tri do pet let stari otroci. Iziaknili so med tem časom nekje vžigalice in je eden njih zažgal v postelji slamo, ua je bila na mah mogoče. V Parizu smo dobili direkten vagon do Ljubljane. G. Majdič v Buchsu je skrbel za naše velike kovčege tako, da smo bili na vsem potovanju brez skrbi. V Ljubljani nas je zastopstvo francoske parniške družbe French Line, ki ima pisarno na Masarykovi cesti 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora, čakalo na kolodvoru. Bilo nam je v pomoč pri carinjenju prtljage, tako da smo lahko takoj nadaljevali potovanje. Najlepša hvala g. Leonu Zakrajšku in njegovim pomočnikom iz New Yorka za njihovo skrbno postrežbo, posebno pa, ker je meni in mojim sopotnicam preskrbel lepo kabino na brzem parniku. Vsakdo, ki je namenjen potovati v Ameriko ali iz Amerike, naj potuje na francoskem brzem parniku «11 e de Francej; nikdar mu ne bo žal in uikdar ne bo pozabil te prijetne vožnje. Potovala sem prvikrat v Ameriko po drugi progi, ki ni nudila niti pol takih udobnosti kakor Francoska linija in zato zdaj lahko odkrito rečem, da je bilo potovanje kar najlepše. Nikomur tudi ne bo žal, kdor pride pogledat našo lepo slovensko deželo. Slovenci smo res lahko ponosni na prirodne krasote naše sloventke zemlje in vsakomur lahko povemo, odkod smo doma. Zahvaliti se moram še g. Kollandru, zastopniku iz Clevelanda, s katerim smo naredili nekaj prav prijetnih in lepih izletov po Sloveniji. Vsem še 32u ker pohištvo in obleko. Kolikor se je dalo ugotoviti, je ogenj nastal v bližini dimnika, kjer so bili leseni trami. Krivda ne zadene nikogar. Škoda je delno krita z zavarovalnino. * Obup družinskega očeta. V nedeljo popoldne je opazil rudar Pestotnik s svojega vrta nad rudniškim ribnikom v Velenju, da Modi ob ribniku moški, ki ni mogel imeti nič k.*j prijetnih namenov. Slednjič se je podal čudni samotar na mostič, ki drži od črpalne ute nad cevmi nekaj metrov proti sredini ribnika. Tam je nekaj časa srepo zrl pred sebe, nato pa se je pognal v globoki ribnik. Rudar Pestotnik je takoj pohitel na pomoč, ni pa mogel ničesar opraviti, ker je obu-panec že zginil v vodi. Na obrežju so našli palico, pipo, mošnjo tobaka in železničarsko čepico, po kateri so spoznali, da je utopljenec 461etni železniški delavec Franc Pušnik iz Škal. Pušnik je oče treh nedoraslih otrok in je veljal za treznega in skrbnega družinskega očeta. * Dva požara blizu Semiča. Predzadnjo soboto je v Kalu pri Štrekljevcu nastal požar v kleti po-sestnice Katarine C-olobičeve. Pred letom dni je prav tam pogorela klet. Kakor lani je bil tudi ietos ogenj ocividno podtaknjen. Po lanskem po- je poceni... zaradi pene in odlične kakovosti •.. Glavno je cena in izborna kakovost U vsa postelja v plamenu. Nekaj časa so otroci ta nenavaden prizor opazovali, čez čas pa sta starejša dva, Wilibald in Jožef, zbežala, medtem ko je cstal 18mesečni Franček sam v hiši in se je v dimu, ki je kmalu zajel vso hišo, zadušil. Obupani oče je sam javil nesrečo orožništvu. Na lice mesta sta takoj cdšla komandir g. Alojzij Šebenik in g. dr. Hronovsky. Otrck je bil kajpak že mrtev. Opeklin ni imel nobenih. * Smrtna nesreča pri tatski elektrairni. Te d:ii se je zgodila v strugi Drave pri falskii elektrarni nesreča, ki je zahtevala življenje 501etmega delavca Antona F radia iz Selnice ob Dravi. Fradel je v kritičnem času pregledoval neke naprave in mu je po nesreči padla na glavo lesena kocka, ki mu je zdrobila glavo. Fradel se je brez besede zgrudil mrtev na tla. * Požar pri Naklem. Na Pivku pri Naklem je nastal na skednju v zgradbi gostilničarja Antona Križnarja požar. Zgradba je bila zidana še po Ptički po luftu letajo, rožice vence spletajo, ker se belga dneva vesele. Ribce po vodi plavajo, glavce na breg polagajo, ker se belga dneva vesele.* Njeno hitro menjavanje žalosti z veseljem je *ačelo vzbujati pozornost. Ljudje so ugibali in iskali vzroka. Nekateri so vedeli, da trpi ob spominih na mladost, katero ji je zadušilo trnje pri Gladežu na Vrhovju. Drugi pa so menili, da ima sirota nekaj drugega na svoji vesti. «Hm, kdo vč, kdo ve...> so skomigali z rameni. > vode, ne da bi se pojavile driske, ki spomnili naročnike, da je za poravnavo na- "J^^^^ŽS1^ fr ^.Prihajajo da„ za dnem drogerijah in speceri jskih trgovinah. vplačila, toda opazni smo tudi, da zaostajaj" baš oni naročniki, ki bi pri dobri voiji * Avtomobilska nezgoda, v nedeljo dopoldne malenkostno naročnino prav lahko plačali, je vozil avtomobil laškega avtomobilskega pod- dočim io vestnejši, pa tudi revnejši od njih jetn.ka nogometno moštvo k tekmi v Celje. Ne- brez odloga že plačujejo. Uprava lista, ki nasproU nZl3 * — T T1?,mora Sedati na to, da se stroški za izdajo nasproti nekaj okoličanov, med npmi več otrok.:,. . 6 x • > •••«. • *i* Pri tem je štiriletni rudarjev sin Martin Brežko ,1Sta } nar°Cn,n0- krijejo, bo prisiljena Zi- izpod Sv. Mihaela zavil preveč na stran ceste, po mudnikom poslati poštnega sla V hiŠO, ki kateri je vozil avtomobl, ki je zadel Brečka z'od- fco Z računom in poštnim nalogom pobral bijačem v glavo. Nezavestnega dečka so odpeljali za nas naročnino. Ta način izterjavama pa b0,nišniC0 in je mal° J* precej drag in naročnik bo moral plačati • Požar v Gotni vasi. V torek zjutraj je nastal naroČ"jnO »n Stroške. Da ne bo dO tega pri- požar v Gotni vasi pri Novem mestu v hlevu po- šlo, kličemo vsem prizadetim še enkrat: bil vlom odkrit. Preiskali in premetali so vse kotičke, iz česar se sklepa, da jim je šlo največ za denar. Odnesli so več tisoč c garet, cigar, drobiža za 3000 Din in pisalni stroj, kakršnega rabijo slepci. Delavec Alojz Gorenc, ko je šel zjutraj v službo, je našel v jarku pisalni stroj, ki je bil vrnjen lastniku. * Smrtna žrtev napada. Nedavno so neki fantje v celjski okolici zvečer napadli 23Ietnega brezposelnega čevlj irskega pomočnika Pavla Baum-kircherjacd Št. Kuperta nad Laškim in ga smrtno nevarno poškodovali na glavi. Baumkircherja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. «Franc Jožefova» gron njavo snovi in osveži um. •i pozivi lzme- »estnice Ane Štihove. Na pomoč so takoj prihiteli I gasilci iz bližnjega Šmihela, ki pa ognja niso mogli udušiti. Zgorel je nov hlev s svinjakom in polnim listnjakom. Živino so rešili, zgorelo pa je osem kokoši. Kako je ogenj nastal ni znano. Pri i požaru sta se laže ponesrečila dva gasilca, in sicer Stanko Barantin, ki si je nalomil več reber, i in Jože šušteršič, ki si je poškodoval levo roko. * Plini so ga zadušili. V poslopju Keršičevib dedičev na Celovški cesti v Ljubljani, ki ga sedaj prezidavajo v stanovanjske prostore, se je pripetila smrtna nesreča. 181etni zidarski vajenec Fran Godec, doma iz Kresnic pri Litiji, uslužben pa pri stavbenem podjetju Hugona Shella, je moral usodnega popoldne v obrtno šolo, nato pa se je okrog 18. vrnil nazaj na stavbo. Namesto da bi odšel k večerji, kjer ga je čakal brat Alojzij, ki je istotako zidarski vajenec pri imenovanem podjetniku, se je France pogovarjal s tovariši v poslopju, nato pa se je odstranil. Na njegov odhod ni nihče posebno pazil. Naslednjega dne ga je brat pogrešil in ga začel iskati. Našel ga je naposled v zaprtem prostoru poleg peči mrtvega. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker so zidarji sušili novo prezidane prostora s koksovimi pečmi in se je v zaprtem prostoru pričel razvijati strupen plin. * Zagoneten uboj. Preteklo soboto so na nekem pašniku v bližini štrigove v Medmurju našli truplo seljaka Antona Sršena. Doslej še ni ugotovljeno, kdo je Sršena ubil, domneva pa se, da gre za maščevanje. Preiskavo vodi sodišče v Ca-kovcu. Plačajte naročnino! Izjava. Mastnak Ivan, posestnik v Šibeniku, občina Sv. Jurij ob juž. železnici, obžaluje in preklicuje vse žaljive besede in govorice, ki jih je izrekel in povzročil o gospej Amaliji Flis, posestnici v Šibeniku, kot neresnične ter se ji zahvali, da je odstopila od kazenske tožbe. Mastnak Ivan. * Zasledovan požigalec in tat. Varnostna oblastva zasledujejo nekega Josipa Zupančiča, po poklicu delavca, in sicer zaradi požiga večje kmetije v okolici Kočevja. Zupančič je po požigu ukradel izpred Skebetove gostilne v Hinjah kolo, last kaplana Ivana Lončarja, in izginil. Govori. kočevsko nemško narečje, slovensko pa bolj sla-' bo. Mož je menda nekoliko duševno omejen in se potepa okrog precej slabo oblečen in umazan. * Drzen poizkus vloma. V noči na ponedeljek sta vdrla dva neznanca v gostilno gospe Kramer-jeve v Trbovljah. Okrog dveh ponoči je bedela pri bolnem otroku domača poročena hčerka in čula v pritličju neki šum. Takoj ji je prišlo na misel, da morajo biti to vlomilci. Sklicala je moža in druge domače. Mož domače hčerke je zgrabil železen drog, hitel na dvorišče in dobil za oglom neznanca, ki mu je takoj zagrozil z revolverjem. Zaradi hrupa sta vlomilca zbežala. Vlomilca sta izrezala pri kuhinjskem oknu šipo in skozi odprtino odprla okno. Ako bi ju pravočasno ne opazili, bi se jima gotovo posrečilo odnesti dober plen. Orožništvo vlomilca marljivo išče. vendar manjka za njima vsaka sled. * V trafike vlamljajo. V eni zadnjih noči so neznani tatovi vlomili v trafiki dveh invalidov na najbolj prometnem prostoru v Zagorju. Najprej so se lotili trafike invalida Ivana Jeršina pod Kor-barjevo gostilno. Čeprav so bila vrata trafike zavarovana z železnimi zaporami, so jih vlomilci odprli s sekiro, ki so jo našli z neki bližnji drvarnici. V lokalu so si prižgali petrolejko, da so lahko premetali vse predale ter pobrali, kar jim je bilo všeč. Nato so se vlomilci napotili s plenom in sekiro naprej k trafiki! slepega invalida Mihe Drnovška med občinskim uradom in konsumom. Tu so vrata z lahkoto odprli s sekiro. Tudi tu so si prižgali svetilko, ki je zjutraj še gorela, ko je * Drzen vlom sr; tli LjuLijane. Lva mlada vlomilca sta se odpravila v ponedeljek zvečer na posel v tr ovino gospe Ivanke Šmakeve na Marijinem trgu. Do ro sla pregledala vso h šo in trgovino, se skrila v kieii in čakala, da zapro trgovino. Ko je Šmalčeva zares zapustila trgovino, sla oba vlomilca vdrla n j rej v pioslore v prvem ! nadstropju in izpraznila blagajno na mizi, nato | pa odšla še v pr tliini prostor, kjer sta p brala | prav teko skoto ves denar iz les?ne blagajne. I Nabasala sta si žepe s stofaki, k va i in sre. rnim drobižem. Ko sta t i ko opravila svej posel, sta se spet odpravila v klet. G spa Šmalčeva se je ob pol 21 vrnila v trgovino, da bi uiedila blagajno. V eni blagajni bi n or Li 1 : 4!S8, v dragi pa 2648 Din, skupaj 7143 Din. f j: v, iia v trgovino in zapazila stranska vrata odpita, se ji je t.ikoj zazdelo, da so bili v h i.H t-tovi. Pogledala je v blagajno n res opazi'a, da je prazna. Takoj je poklicala stražnika, ki je pri':itel v trgovino, zastražil izhode in poslal po pomoč. Preiskali so vso hišo, ker ni kazalo, da bi bila vlomilca ušla; Nazadnje so se spomnili še na klet in res so ju tam izsledili. Kratko so ju zaslišali na licu mesta ter ju nato odvedli vklenjena v zapore. Sta to 231etni Davor n Novosel iz Dermotove ulice n 191etni Adolf Bizovišek iz Gotovelj pri Žalcu. * Najdba strojne puške. V ponedeljek zve r je po končanem delu na podstrešju poslopja Podpornega društva železniških uslužbencev in delavcev za smrtne primere v Mariboru, ki stoji na Ruški cesti, na?el tam zaposleni zidar v platno in vrečevino zavito avstrijsko strojnico, ki je bila shranjena med Iramovjem ostrešja. O svoji najdbi je obvestil mariborsko policijo, ki je uvedla podrobno pre skavo, da dožene, kako je zašla v to hišo strojnica, ki je izdelek tvornice orožja v Steyru iz leta 1917. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kako se je moglo to zgoditi, na vsak način pa je gotovo, da ni mogla biti na podstrešju že delj časa, ker je bila hiša že ponovno temeljito preiskana. Ko so prevzeli poslopje, ni nihče opazil strojnice. Sicer strojnica ni celotna, ker ji manjka hlad lnik, vendar pa jo uporabna za stre- ljanje. Streljiva pri strojnici ni bilo. Preiskava se nadaljuje. V poslopju je bil nekoč Delavski dom, pred njim pa nemški Volksheim. * Pri bolečinah, povzročenih po prehlaj°nju, zlasti pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačini sred- stvom in kozmetikom Fellerjevim Elsa-ilmdom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialn' steklenici 58 Din brez vsakih nadaljnjih stroškov pešilia lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja. Elsa-trg 360 (savska banovina). * Drzne pustolovščine lažnega vinskega trgovca. Pred krakim se je pojavil v štajerskih vinorodnih krajih neki tujec, ki se je izdajal za Franca Ruska, inženjerja iz Brna na Češkoslovaškem. Posečal je večje vinogradnike ter se zanimal za vino. Rusek je pravil povsod, da je veletrgovec z vinom. Z nekim vinogradnikom v Ormožu se je pogodil, da kupi od njega pet vagonov starine. Od tam je krenil v Ivanjkovce, kjer je zopet kupil vagon vina. Za manj k"kor vagon se sploh ni nikjer pogajal. Ker je lam blizu »loviti Jeruza lem, jo je mahnil tudi tja. T. ko je priromal naposled v Ljutomer, kjer je ] selil nekega večjega vinogradnika in se pogodil t njim za vagon vina. Z nekim drugim vinograd' kom pa se je odpeljal v Maribor. Še v Lj ineru je sestavljal ponudbe vina na razne tvi\.ke ter rabil pri tem kar vinogradnikovo štampiljiio. V Mariboru pa je sestavil dven brzojavki za če^ki vinski tvrdki. Povsod je možak dobro jedel in pil na račun gostoljubnosti naših vinogradnikov. Nenadno pa je ugotovil, da nima denarja, češ, da je bil pozabil svojo listnico pod vzglavjem v svojem ljutomerskem prenočišču. Zato je prosil vinogradnika, naj mu posodi denar za brzojavko. Vinogradnik je brzojavki sam zanesel na pošto ter plačal 253 Din. Na razstavi ga je Rusek zopet zaprosil za 50 Din, da bi kupil razglednice, dobil pa je samo 30 Din. Razglednice je pisal potem v hotelu «Crlu» in odnesel na pošto z izjavo, da se takoj vrne. Od tega trenutka za vagonskim kupcem ni več sledu. Rusek je brez dvoma nevaren pustolovec, ki bi se rad preživljal na tuj račun. Mož je približno 50 let star, morda tudi starejši, osivelih las, modrih oči z nekoliko vnetimi vekami, gladko obrit in pornii zobje mu skoro vsi manjkajo. * Usuuen zamah z nožičem. V nedeljo zvečer je sedel kmečki fant Avgust Žlajpah v družbi nekaterih tovarišev in treh mladenk iz vasi Me-kinja nad Stično v Karlingerjevi gostilni v Ivančni gorici. Kmalu je prišla v gostilno še večja družba okoliških fantov, katerim se je bil malo prej pridružil na cesti 201etni posestnikov sin Rudolf Kuhelj, doma iz bližnje vasi Rogovile, sicer pa uslužben pri gostilničarju Jakošu v Ivančni gorici. Fantje so prisedli k Zlajpahovi družbi in pričel se je živahen pomenek. Ob policijski uri so se vsi Karlingerjevi gostje dvignili in odšli na cesto. Po fantovski navadi so nekateri postali na cesti, medtem ko sta Rudolf Kuhelj in njegov znanec Mišič s Studenca spremila dekleta proti Stični. Ko sta se vrnila, so bili fantje še vedno zbrani na cestnem križišču. Kmalu nato -e je namenil proti svojemu domu Avgust Zlajpah, z njim pa je odšel v isto smer tudi Kuhelj, saj sta njuni vasi v neposrednji soseščini. Nekaj minut po njunem odhodu je zaslišala ostala fantovska družba neko stokanje. Mišič s Studenca je skočil za odišlima in kmalu našel tovariša K uhlja, ki mu je samo še dejal: «Pojdi hitro po zdravnika, Zlajpah me je sunil z nožem!» Po teh besedah se je Kuhelj že sesedel in umolknil. Fantje so šli iskat zdravnika, ki ga pa niso našli doma; mudil se je v Temenici, kjer so fantje oklali potestni-kovega sina Ignacija Zajca. Žlajpah po nesrečnem dejanju ni pobegnil. Ostal je v bližini ranjenca in Mišič mu je svetoval, naj se sam prijavi orožnikom v Stični. Zlajpah je mirno ubogal in se z Mišičem napotil na orožniško postajo. Tu je Zlajpah takoj povedal, da je zabodel Kuhlja. Ker ga orožniki dobro poznajo in se ni bati pobega, so ga po zaslišanju odpustili. Kuhelj je medtem izdihnil. Zlajpah je pri okrajnem sodišču v Višnji gori izpovedal, da je prišlo med njim in Kuhljem na cesti do ostrega prerekanja. Izjavil je, da se ga je hotel Kuhelj lotiti, a Zlajpah se je pa obrnil, odprl nožič in zamahnil v namenu, da bi se nasprotnika ubranil. Pri tem pa je hotelo nesrečno naključje, da ga je pogodil naravnost v srce. drugo deveta briga. To smo že povedali nekoč na tem mestu. Martina smo letos proslavljali vse drugače kakor druga leta. Čudno se nam vidi, da je po-drugod, kakor beremo, toliko pobojev in pretepov, celo še več kakor v prejšnjih časih. Ti pretepači se pač norčujejo iz sedanjega položaja, ali pa so presiti. Martinov sejem je bil bolj sre-den. Poleg stojnic je bilo prignanih nekaj govejih repov in nekaj koz. Temu primerna je bila tudi kupčija. Naši gobarji se letos ne morejo pritoževati, ker so imeli dobro letino. Gob je bilo po gozdovih vse polno in prav tako nabiralcev. Prodajale so se gobe po razmerno visokih cenah in tako so nekateri precej zaslužili. Piše se o izboljšanju cen živini, vendar tega pri nas ni opaziti. Kmetje še vedno koljejo doma živino, ker je ne morejo po primerni ceni vnov-čiti. Opaža pa se porast cen pri svinjah, ki bodo kmalu dosegle stare cene. Premetenki, ki je pomladi na tako pretkan način osleparila škofjeloškega mesarja, ko mu je prodala svinje v vlogi žene posestnika tukajšnje okolice, še niso prišli na sled. Ni bilo dovolj, da ga je osleparila za lepo vsoto, nego ga je še zvabila v ondotno trgovino, da ji je bil za poroka pri nakupu blaga. Zatem se je neznanka odpeljala z gorenjevaškim avtobusom in izstopila v Poljanah ter izginila v smeri proti Črnemu vrhu. Mesar je seveda prišel z vozom po svinje in se vrnil prazen. Sitnosti s ponarejenimi kovanci Imamo tudi pri nas. Vse poizvedbe in preiskave pa so bile zaman. Seveda so prišli ponarejeni kovanci od drugod. Vreme imamo pretežno neprijazno. Jesen je. Hvala Bogu, da imamo skoro vse pospravljeno in tudi pripravljeno za zimo. Kaj pa bomo počeli pozimi? Ženske so se v prejšnjih časih ukvarjale s čipkami. Celo moški, čeprav to ni njihovo delo, so tu in tam sedli k «punklu» in spretno premetavali «klekeljne». Dandanes je pa ta obrt tako razširjena, da tudi brez krize ne bi mogli mnogo pričakovati od nje. Naš trgovec g. Janez Dolinar, orač ledine v trgovini s čipkami v naši dolini, se trudi, kako bi mogel priskrbeti zaslužek številnim, ki jim je bilo čipkanje (kleklanje) do sedaj edini vir dohodkov, da so mogli preživljati sebe in svoje družine. Ker je povsod pomanjkanje denarja, tako ga nimajo tudi boljši stanovi, ki so bili do sedaj najboljši odjemalci čipk. Minili so tisti časi, ko je dobra čipkarica zaslužila goldinar in še več in pozneje po dva do tri desetake v dinarjih. Moški so včasih, če ni bilo dela doma in v gozdovih, šli za delom drugam. Hudi so časi sedaj, a vendar neomajno upamo, da nas bodo gospodarske težave zapustile in da se bodo vrnili še lepši časi. Približuje se konec leta. Če gledamo nazaj, smo se kljub težavam še dobro prerivali naprej. Ves ta čas nam je pa bila «Domovina» najboljši prijatelj in vodnik v vseh naših težavah in nadlogah. «Domovina» je danes nedvomno najboljši kmetski list in edini slovenski list, ki ima prilogo v slikah. «Domovini» bomo ostali še naprej zvesti in ji bomo dobivali še novih naročnikov. PREKMURSKI GLASNIK Prekmursko sezonsko delavstvo se vrača domov. Vsak dan jih pride nekaj. Sedemmesečno hudo delo za njimi. Za zaslužen denar je bilo treba mnogo znoja in truda. Prišli so, kakor so odšli: brez glasnih besed, brez jasnih obrazov. Le solznih oči ni več kakor pri odhodu. Tu pa tam se še kdo zasmeje, saj je spet doma na zemlji, po kateri je hrepenel sedem dolgih mesecev. In počitek po trudu? Ni ga. Kmalu se bo treba spet ozirati poslu in zopet jih bosta sama skrb in strah. Velik zbor westfalskih rojakov IZ POPOTNIKOVE TORBE BRIDKE IN VESELE IZ POLJANSKE DOLINE Poljane nad Škofjo Loko, novemoi a. Pri nas se je zopet porodila misel, da bi se gradil Društveni dom. Ne vemo, kdo je sprožil to misel. Najbrž eden takih, ki današnjih razmer ne pozna dobro. Svetovali bi mu, naj bi ta načrt za nedoločen čas položil nazaj na polico. Naš kmet Ima že tako poleg dolgov vse polno drugih bremen, ki ga tlačijo. Če pa še ima kako smreko, mu bo še prav prišla. O takih zidavah lahko govore le taki, ki imajo vedno zlate čase in jim je vse E s s e n , v novembru. Vztrajno napredujoča beda Slovencev v West-faliji, napetost med raznimi starimi in novimi društvi in ogroženost dela so zahtevali, da se je j občni zbor Zveze jugoslovenskih delavskih in ; podpornih društev v Nemčiji s sedežem v Essen-Stoppenbergu moral vršiti letos mesec dni prej kakor prešnja leta. Delo zveze, ki ni bilo ogroženo le zaradi praznih blagajn in naštetih nepri-lik, ampak tudi zaradi nekaterih tujih struj, je še skoro popolnoma počivalo. Da bi se rešili vsaj zadnji utrinki, je bila zvezna pisarna zadnje tri mesec pravi ognjenik, ki je zmetal v svet ogromno število pisem in prošenj. Predsedniki društev in podružnic in zastopniki zveze v onih krajih, kjer ni društev in ne podružnic, so dan za dnem sami ali v gručah prihajali v zvezno pisarno, kjer so se kupičile prošnje in pritožbe zdaj zaradi nerešenih j potnih listov, zdaj zaradi izgonov, repatriacij, zaradi sklenitve ali ločitve zakona, zaradi izgubljenih uradnih listin ali nabave novih, zaradi naborov, podpor, bolezni iu vsega mogočega. Pri tem sta se čula vedno enaka pesem o previsokih pristojbinah za to in za ono in vzdihovanje, da bodo društva propadla, če se stanje v kratkem ne izpremeni, in da bodo Slovenci morali kloniti pod težo okoliščin in neprestanih napadov zava-jalcev iz nekaterih držav, ki mejijo na Jugoslavijo, če skoro ne pride v VVestfalijo odločna roka, ki bi voz brez hrupa potegnila na veliko cesto mirnega in pravičnega dela. Poleg vsega tega pa je kulturno vprašanje preraslo glave. Da je zmeda bila popolna, se je v vse vmešala še neka od sile pobožna, še nedavno pol južne Evrope vladajoča aristokracija, ki je raznesla vest o skorajšnjem plebiscitu po vsej Sloveniji. Shodi, zborovanja, sestanki odborov, grožnje, bojne napovedi temu in onemu, razni sleparji z milijoni dolarjev na jeziku si od slovenskih ru- darjev izposojujejo poslednje marke za pet minut, da izginejo kakor kafra in se čez nekaj tednov znajdejo na policiji kot sleparji in pustolovci. Zmeda brez primere. Navsezadnje je napočilo jutro 30. oktobra. VVestfalski slovenski vodilni možje so odhiteli na kolodvore od Aachena do Hamma, od Holandije do zadnjega rudnika na vzhodu, in se odpeljali v Essen-Stoppenberg na največie zborovanje west-falskih Slovencev v letu. Dež, megla, mraz, burja. Predsedniki so se zbirali, pripravljeni na viharen dan. Godrnjali so, da ne bi bilo treba v programu tega vražjega dne s tulečo burjo. Zastopani so bili kraji: Alsdorf, Altenessen, Bottrop, Bornig, Borbech, Buer, Bis-mark, Brank, Brambauer, Castrop, Dorsten,Dorst-feld, Dortmund, Essen, Essen-\Vest, Ewing, Er-kenschwick, Eigen, Frillendorf, Gelsenkirchen, Gladbeck, Gerthe, Hassel, Horst, Hochheide, Hiils, Hamborn, Herne, Holthausen, Ickern, Hor-del, Karnap, Liinen, Marl, Meerbeck, Mariadorf, Mengede, Neumiihl, Oberhausen, Osterfeld, Reck-linghausen, Selm-Beifang, Scherlebeck, Stoppen-berg, Sodingen, Schonnebeck, Suderwich, Unser-Fritz, Wanne-Eickel, Welheim, Westerholt in pa Rauxel. Deveta ura. Dvorana Kleboltove gostilne je bila nabito polna. Pri mizah je bilo zbranih dva in štirideset predsednikov društev in podružnic, deset zastopnikov in trideset delegatov. Dva in osemdest mož, resnih in sivolasih, katerim se pozna pekel. To je vrhovni senat vvestfalskih Slovencev. Predsednik zveze g. P a v e 1 B c 1 h a je prišel s kupom knjig in map. Tišina. Zvonec je jMJČivaL Zvezni odbor je strmel zamišljeno predse. Po kratkem pogovoru z zveznimi odborniki je otvoril g. Pavel Bolha občni zbor. Pozdravil je vse navzočne. Vesel je bil. Vsi so bili prišli. Le z žalostjo je ugotovil, da sta manjkala T o n j k o, predsednik v Bottropu, in Pavelšek, predsednik v Horstu. Oba sta hudo bolna. In Ivana Ba-loha ni bilo. Poslovil se Je bil od tega sveta. Mir njegovi duši! Nato je pozdravil zastopnika «Jutra» in «Do-movine> in poudarjajoč veliko važnost tiska zlasti v socialnopolitičnih vprašanjih se je toplo zahvalil konzorciju «Jutra> za uspešno pomoč, ki jo je nudilo westfalskim Slovencem ob vsaki priliki. Zlasti lepo je pozdravil prihod dveh predsednikov katoliških društev sv. Barbare, g. Grah-1 i j a iz Essen-Westa in g. K o n c i 1 j o iz Gelsen-kirchena, enega najbolj zaslužnih westfalskih Slovencev na poprišču socialnega in narodnostnega dela. Vsi predsedniki zveze so ju navdušeno sprejeli. G. Pavel Bolha je ob tej priliki poudaril važnost skupnega dela in sloge med slovenskimi društvi ter je pozdravni govor zaključil s starim rudarskim geslom: Delajmo z roko v roki! Zatem je na kratko orisal zgodovinski nastanek današnje Jugoslavije, prikazal v izbranih besedah veliki boj Slovencev, Hrvatov in Srbov za osvobojenje, se spomnil bratov ob Soči in okrog Vrbskega jezera in govoril o velikem pomenu politične svobode Jugoslovenov in o današnjem boju za dograditev in utrditev te svobode proti notranjim in zunanjim nasprotnikom. Prav zaradi tega pa, je nadaljeval zvezni predsednik, je bilo zlasti slovenskemu izseljencu v tujini treba močne organizacije, da se je mogel pokazati kot del velike politične in narodne enote in da je kot Slovenec postal spoštovan ne Ie kot vzoren delavec ampak da je tudi kot živ del slovenskega naroda mogel stopiti z neomahljivim korakom v vrsto narodov ter se pokazati tam, kjer ga je prej zastopal tujec in ga izdajal za svoje blago. Tako smo mogli westfalski Slovenci doseči tudi one socialne pravice, ki so nas napravile z nemškim delavcem vsaj v nekaterih pogledih enakopravne. Po teh navdušeno sprejetih izvajanjih je gospod Pavel Bolha utemeljil obstanek Zveze jugoslo-venskih delavskih in podpornih društev v Nem-Žiji ne le iz narodnih vzrokov, ampak tudi iz socialnih. Poudaril je, da so prav socialni vzroki, zlasti v današnjem času, pokazali vso upravičenost nastanka Jugoslovenske Zveze v Westfaliji. Dejstvo je, da westfalski Slovenci brez nje ne bi bili to, kar so danes v nemškem in jugosloven-skem svetu: ne prav majhen most dveh kultur, ki je zlasti za Slovence pomeben v vsakem pogledu. Ob vsem delu zveze za rešitev najvažnejših socialnih vprašanj pa se je dolgih deset let vršil proti njej obupen boj. Medtem ko je bila zveza na vseh koncih in krajih zaposlena z izboljšanjem izseljenčevega položaja, ko je zbirala člane in se utrjevala z delom, pa so se pojavile proti njej ne nemške, ne komunistične, ne socialistične, niti ne kakršnekoli kapitalistične pesti — pač pa naše domače iz tistega duhovnega dela našega sveta, v katerem je pridigar gospodar nad življenjem in smrtjo. Medtem ko je zveza našla pri vseh plasteh nemškega naroda polno razumevanje in priznanje njenega dela, si stekla redko spoštovanje kot tuje telo na tujih tleh, so se ji omenjeni nasprotniki postavili po robu. Ločitev duhov je bila nujna. Do prevrata so bila v Westfaliji le katoliška društva sv. Barbare z odločno cerkveno politiko, ki je avstrijski vpliv med našimi le krepila. Danes je boj med Zvezo jugoslovenskih društev in Zvezo društev sv. Barbare kolikor toliko končan. Slovenski izseljenec rudar se je po vsem svojem trpljenju znašel kot Slovenec v telesu Jugoslovenov in stopa v eno vrsto, pa naj je v cerkvenem ali necerkvenem društvu. Ali, kakor da je začarano, pojavila se je neka katoliška avstrijska zasebna akcija, ki je že itak zrahljana društva sv. Barbare malone razbila. Zaradi tega je zvezni predsednik gosp. Pavel Bolha občni zbor proglasil hkratu za protestno iborovanje, čemur so vsi navzočni predsedniki soglasno pritrdili. Protest pa ni ostal le pri resoluciji proti skritemu rovarieniu neznanih zavajalcev. nego je pre- šel v polnem obsegu besede na vzroke, ki so povzročali prej in povzročili zdaj tako naglo razpadanje enega dela slovenskih društev v West-faliji. Predsedniki so obravnavali tudi zanemarjanje izseljenskega in socialnega vprašanja v domovini. Sledila je razprava o Jugoslovenskem izseljenskem odboru v Nemčiji, ki je imel leta 1929. eno sejo, leta 1930. dve seji, leta 1931. eno sejo, leta 1932. pa še nobene. Zaradi tega so rudarji izvolil nov Delovni odbor iz vrst društev sv. Barbare in društev jugoslovenske zveze, ki ga pa generalni konzul g. Markovič ni potrdil. Na vrsto so prišla še številna druga vprašanja. V dvorani je bilo kakor na zapuščenem bojišču, ko je zvezni predsednik pomiril duhove in je le od tu in tam bilo še čuti pojemajoče grmenje. G. predsednik je nato prebral dnevni red: poročilo o poteku lanskega občnega zbora, poročili tajnika in blagajnika, razno in volitve. Zapisnik o lanskem občnem zboru je bil sprejet soglasno. Poročilo tajnika je bilo povsem odvisno od blagajnikovega. Tajnik zveze g. Ivan M a ž g o n je mogel prikazati le gola dejstva, ki jim je blagajnik zveze g. Nikolaj Š e n t j u r c dal katastrofalno obliko, zvezni predsednik gospod Pavel Bolha pa je smehljaje se potrdil obupen položaj zveze in vvestfalskih Slovencev v pogledu kulturno-narodnega dela. Še hujše pa v pogledu socialnega dela. Prispevkov, ki jih je zveza prejela od 1. januarja do 30. oktobra letos kot udnino mesečno po 5 pfenigov od člana, je bilo 163 mark. Do leta 1929. je bila vsota teh prispevkov višja, ker je vsak član moral plačati 25 pfenigov mesečno. Po letu 1929. pa je zveza zaradi rastoče bede znižala članarino od 25 pfenigov na 10 pfenigov, da bi si društva laže opomogla in pa da posameznik ne bi bil zaradi tega davka pre-občutno zadet. Leta 1931. pa je članarino ponovno morala znižati od 10 na 5 pfenigov. Vsekakor je iz zgornje vsote, če pomislimo, da ima zveza nekaj nad 2200 članov, razvidna precej velika nerednost plačevanja, razumljiva pa more biti le tistemu, ki je videl tukajšnje bledolične otroke... Predlog zveznega predsednika, da ostane mesečna članarina tudi v bodoče 5 pfenigov, je bil soglasno sprejet. Le predsednik društva v Dorst-feldu, g. K u ž n a r, je predlagl, da bi člani plačevali po 10 pfenigov. Najbolj žalostni del pa je nudilo vprašanje pogrebne blagajne, v kateri je 1868 mark le zapisanih, blagajna pa je prazna. Pred dvema letoma je občni zbor zveze predsedniku Pavlu B o 1 h i, ki je hkrati upravitelj pogrebne blagajne, dovolil zaradi izrednih finančnih težkoč, da se tega pogrebnega denarja po potrebi posluži v obliki posojila zvezi, da se rešijo nekatera društva in da se delo v zvezi vsaj v zmanjšanem obsegu nadaljuje. Isto pravico je dobil predsednik na lanskem občnem zboru. Ta pogrebni denar je zvezo sicer rešil, hkratu pa jo je spravil v zagato, iz katere ni videti jasnega izhoda. Denar je bil uporabljen za društva, za podpore izgnancem, za takse potnih listov in pa za zvezo. Ob vsem tem pa je predsednik g. Pavel Bolha dal samo letos iz svojega žepa 600 mark tistim, ki niso mogli plačati taks za potne liste. Pogosto se je pripetilo, da je ena družina morala plačati 40 mark za takse, njen mesečni dohodek pa ne znaša za pet do osem ljudi niti 100 mark. Da je mera polna: V Selm-Beifangu je bilo zaradi potnih Isitov, ki jih nihče ni mogel plačati, kaznovanih 16 naših ljudi, vsak na 32 mark. Tako rasejo izdatki do vrtoglavih višin samo v upravnem in nekakem reševalnem delu posameznikov. Kje pa so potem razne nujne prireditve, prosvetno delo, vožnje od kolonije do kolonije, od društva do društva, sestanki, zborovanja, takse za vse mogoče reči in še podobno? V posmrtno slavo predsednikov slovenskih društev naj bo povedano, da so žrtve, ki jih doprinašajo oni, nepoplačljive. Vožnje in vse, celo društvene potrebščine, morajo sami plačati. Sleherni od njih je žrtvoval težke stotake v markah, ki jih je utrgal sebi, družini od ust, da lahko danes doma govorimo o veliki sili našega slovenskega človeka, ki noče biti premagan! Kar se tiče podpor iz uomovine, gredo vse za božičnice otrok in včasih dobi kak rudar učitelj kakih pet mark, da se vse ne podre. Teh 40.000 Slovencev v Westfaliji se mora prav tako biti za svoj obstanek kakor na domači zemlji ostali milijon. Tu gori ljudje tako dobro vse razumejo. Ne zahtevajo mnogo, nego le to: Pravično, razmeram primerno ureditev taks, pravilno tolmačenje vsaj tistih zakonov, ki so mu bolj ali manj koristni, in pa organizacijo kulturnega dela. Okoli dvanajste ure je prišel zastopnik Narodne odbrane profesor g. R u d o 1 f iz Ljubljane. Takoj za njim so prišli zastopniki nemškega tiska, in sicer g. dr. Wilhelm Brepohl iz Gelsen-kirchena, urednik «čffelsenkirchener allgemeine Zeitung>, potem g. dr. Hans B i 1 g e s, ravnatelj «Telegraphische Nachrichten-Union», in g. van Mark, zastopnik listov «Essener Anzeigeo in «Reinisch-Westfalische Zeitung», glasila porenj-sko-westfalske industrije. Predsedniki so zastopniku Narodne odbrane in odličen nemškim gostom pripravili lep sprejem Predsednik g. Pavel Bolha je najprej pozdravil zastopnika Narodne odbrane, se zahvalil za veliko pozornost, ki jo je z njegovim prihodom pokazala najvišja narodna organizacija v državi. Zatem se je zahvalil jugoslovenski vladi, ki vztrajno razčiščuje izseljensko vprašanje, ter se ob tej priliki spomnil tistega, ki je za westfalske Slovence največ storil, to je pokojnega ministra g. dr. Gregorja Z e r j a v a, ki je westfalskim Slovencem do svoje smrti neutrudljivo pomagal kulturno in socialno. Njegovo delo je ostalo živo, a da ne propade, skrbe z vsemi svojimi silami njegovi nasledniki, zlasti ministra g. dr. Albert Kramar in o Ivan Pucelj s poslanci in senatorji. Zatem je pozdravil v nemškem jeziku zastop* uike nemškega tiska ter izrazil veselje vseh predsednikov nad njihovim prihodom in poudaril željo, da bi se delo za kulturno zbližanje v korist slovenskega izseljenca kakor obeh narodov v bodoče še bolj poglobilo. Zastopnik Narodne odbrane g. profesor Rudo 1 f je nato s krepkimi besedami pozdravil zborujoče Westfalce, obrazložil pomen svojega prihoda in pozval vse, da mu sporoče svoje želje in težnje, ki jih bo potem sporočil Narodni odbrani in gospodom ministrom. Njegov govor se je končal med navdušenimi vzkliki kralju in državi. G. dr. Wilhelm Brepohl, urednik r nadaljeval. Na vrsto je prišla točka: Razno. Obravnavalo se je vprašanje šolstva in splošnega prosvetnega dela, ki je zaradi financ zaspalo, Dalje so se cule pritožbe proti tistim, ki izseljensko vprašanje vodijo. Glede rent, podpor in drugih podobnih reč, se je še nekako prišlo do jasnosti. Hudo pa je z vprašanjem plačevanja taks, zlasti za potne liste, kjer vlada popolna zmešnjava. Govorilo se je še o izpopolnitvi nekaterih socialno-političn h mednarodnih pogodb, nato pa so se pričele vol.tve, ki so dal*> isti izid kakor lansko leto: prvi predsednik Pavel Bolha, drugi predsednik Franc Doberšek, tretji predsednik Anton Š n a j d e n, tajnik Ivan M a ž g o n, blagajnik Nikolaj Šentjurc, prisednika Franc P r i v š e k in Anton Hriberšek. Vsi odborniki zveze razen zvezn^n predsednika so hkratu predsedniki društev. Po volitvah je izpregovoril zastopnik Narodne odbrane profesor g. Rudolf. V svojem jedrnatem in strokovnjaško zasnovanem govoru je izčrpno prikazal politični n gospodarski položaj Jugoslavije in vnemal zborovalce k vztrajnosti. V daljših izvajanjih je, dotikajoč s^ osnovnih vprašanj iz-seljenstva, dal Slovencem zagotovilo, da se bo doma vse štor!1"' 71 «Vrrnišni: red'med vvestfal-skimi Slovenci Dasi je trajal njegov govor skoro polno uro, so ga predsedniki, prav žejni besede o domovini, kako je njej in kako jim more pomagati in kaj morejo on' ^rjti zanjo, poslušali z grobno tišino do konca. Zadnji se je oglasil k zvezni tajnik g. Ivan Mažgon, predsednik društva v Marlu. Z jasno, krepko besedo se je zahvalil vsem predsednikom za njihovo delo, z., niihovo vztrajnost in za njihovo vel ko požrtvovalnost. Z izbranimi besedami se je zahvalil zastopniku «Jutra* za njegov trud, nato pa izrekel v daljšem govoru zahvalo konzorciju « Jutra* in vsem gospodom novinarjem v domovini, ki so kdaj dali pošteno besedo za westf?lskega Slovenca. H koncu je izrekel zahvalo vsem organizacijam v domovini, ki so kakorkoli pomagale slovenskemu izseljencu, in jugoslovenski vladi, ter pozval zastopnika Narodne odbrane, ki je slišal dovolj bridkih pritožb, da bi zastavil svoje sile za westfalske Slovence. Predsedn k g. Pavel B o 1 h a je nato enajst ur trajajoči občni zbor zaključil s slovensko in z državno himno. Možje so peli. V mrzlo westfalsko noč se je ob spremljevanju tuleče burje izgubljala mehka slovenska pesem in oznanjala pri-Četek novega dela in novih bojev. R. K. pa ne toliko proti mrazu kakor proti solncu, ki pozimi otaja deblo, katero čez noč zopet zmrzne, in so take spremembe zelo škodljive. Zavarujemo tako, da obesimo smrečje, počenši od spodaj navzgor, preko vsega vejevja, deblo pa zavarujemo z lesenim obodom Tudi drugo bolj občutljivo sadno drevje v špalirjih zavarujemo na enak način. Po nekod kaj rada pozebe žlahtna vinska trta, zato je tudi njo potrebno zavarovati proti pozebi. Najbolje je, če jo enostavno pripognemo k tlom in jo zavanremo s smrečjem. Za kuhinjo Rižev puding. Skuhaj v pol litra mleka 20 dek riža z malo vanilije. Ko je riž kuhan, mu primešaj šest listov želatine razstopljene v nekaj žlicah vode in ga postavi na hladno, da se č sto shladi; med hlajenjem ga pa večkrat premešaj. Ko je riž hladen, stolci sneg osmih beljakov in ga primešaj rižu. Pudingov model namaži z oljem in stresi vanj pripravljeni riž. (Lahko vza-meš tudi lončen model, kakršne navadno rabimo za potice, ki ima na sredini vzbckhno.) Nato postavi model ali na led ali v mrzlo klet, ali pa napolni skledo s snegom in jo postavi za dve uri v vodo, da se r ž strdi. Ko ]e riž strjen, gi previdno zvrni na krožnik, v vboklino pa nalij malinovega soka ali kakšno dru^o vkuhano sadje. Sadni puding. Deni v lonec tri četrti litra mleka, 8 dek sladk rja, 14 dek zmletih in olupljenih mandeljnov in toliko drobtin, kol kor jih je treba, da popijejo mleko. To kubaj mešaje na ognju, da se popolnoma zgosti, potem pa postavi na hladn-1, da se shladi. Ko je hladno primešaj 5 dek sirovega masla, 4 rumenjake, žlico mezge, 3 deke tenko narezanih orehov, 3 deke v sopari kuhanih češenj in sneg 3 beljnkov. Model dobro namaži, stresi vanj pripravljeno zmes. ga pokrij in kuhaj eno uro v sopari. Kuham puding zvrni na krožnik, po pudingu polij ruma, rum zažgi in nesi hitro na mizo. IzHamborna (Nemčija) nam pišejo: Podpisani išče svoje sorodn ke, živeče v Ljubljani, Novem mestu, Gorici ali pa na Hrvatskem, da bi mu se javili. — Emil Zajic, Hamborn, Josefstrasse 4., Rheinland, Deutschland *rrt pred zimo Ker se po malem približuje zima, jv, /.a sedaj treba marsikaj ukreniti, da ne bomo imeli škode na vrtu. Razno lepotično grmičevje je treba povezati v stožce in zavarovati z odejo smrečja. Vrtnice odvežemo in poberemo kole, da se vrtnice same pripognejo k tlom. Sicer jih potem pri pokrivanju kaj lahko zlomimo. Zadnji čas je, da poberemo z vrta gomolje dalij, čebulice gladiol in monbrecij. Dalije osna-žimo od zemlje in pustimo nekaj časa, da se posušijo, sicer bi začele gniti. Čebulice gladiol pa povežemo z zelenjem vred in obesimo, da se posušijo, a ne p* solncu. Potem jih šele obrežemo in spravimo. Grede, kjer nam ostane zimska zelenjava, zavarujemo tudi proti mrazu in snegu. Iz lat naredimo ogrodje in nanj naložimo listja in smrečja. Enako zavarujemo nasade mačoh in drugih spomladanskih cvetlic. Med nageljne pa je dobro, če denemo nekaj brinjevih vejic, da miši ne morejo blizu. Kjer imamo marelice in breskve ob južnih stenah, je zelo priporočljivo. Če iib zavarujemo. X Strašne posledice morskega viharja na Japonskem. Japonsko je zadela te dni silna nesreča. Tajfun, morski vihar, je razdejal ob obrežju cele pokrajine. Posebno strašna so bila opustošenja 150 km severno od Tokija. Samo tamkaj je nesreča zahtevala več sto človeških žrtev. Okoli 7000 človeških bivališč je v razvalinah. Železniške proge, brzojavne in telefonske zveze so razdejane. V Yokohami je mnogo smrtnih žrtev. Voda je poplavila ogromne nasade riža. X Vihar je strašno opustošii Kubo predzadnjo sredo. Koliko človeških žrtev sta zahtevala ta silen vihar in morska plima, se bržkone ne bo moglo nikdar točno ugotoviti. Ker je večina brzojavnih in prometnih zvez v prizadetem ozemlju še vedno pokvarjenih, prihajajo v glavno mesto le redka zanesljiva poročila o obsegu strašne nesreče. Po uradnih podatkih so izkopali v mestu Santa Cruz del Sul, ki je bilo najhuje prizadeto, nad 300 trupel, a 400 ljudi še pogrešajo. Le nekaj sto ljudi je ušlo katastrofi. Večina prebivalcev tega mesta ni utegnila pobegniti, ker je opazila nevarnost šele ob bobnenju valov, ki so razbili 70 ladij v pristanišču. Prebivalstvo je zbežalo v velikem strahu v prazne tovorne vagone na kolodvoru, ki pa jih je narasla voda prevrnila, zaradi česar so vsi utonili. Neprestano prihajajo v Havano novi begunci, ki pripovedujejo grozne podrobnosti o nesreči. Hudo je bilo prizadeto tudi mesto Camaguey, kjer je velika plima takoj po silnem viharju dokončala opustošenje. Begunci, ki prihajajo z juga v epustošeno mesto, so napol oblečeni in že tako onemogli in prestrašeni, da padajo nezavestni ob potu. Moški, ženske in otroci iščejo jokaje svoje domače ljudi ter t' žijo nad izgubo svojega imetja. Vsa pokrajina ekoli mesta Camagueya je pokrita z ranjenci, ki kli-čeio še ved 10 na pomoč. s posteljnim perjem, katero kupite v dobri kvaliteti in jako poceni v Trgovskem doms, STERMECKI CELJE št. 97 Mešano perje kg 28 Din, boljše 40 Din, skubljeno 52 Din, belo 110 Din, fino belo 160 Din, sivi puh 75 Din, beli polpuh 210 Din. Velika izbera žime, afrika, gradla in inleta za žimnice in pernice in raznega belega posteljnega perila. Zahtevajte bogat - ilustriran c« nik, ki ga dobite zast n' X Bombni atentat ▼ Lau^auni Listi poročajo iz Lausanne, da je b.l tam v noči od nedelje na ponedeljek izvršen atentat i.a .neslni magistrat. Lksplodirala je v lopi mestnega magistrata bomba. Eksplozija je bila zelo m >čna ter Sj se poru-š;la glavna vrata, daleč na okrog pa so popokale vse šipe. Štirje moški in neka ženska, ki so šil baš v tem času mimo magistrata, so bili hudo ranjeni. Policija je takoj cbk lila ves okraj in še v teku noči izvedla številne hišne preiskave. Po ugotovitvah policije je bila bomba vržena iz nekega avtomobila, ki je z veliko naglico privozil pred magisirat ter takoj nato oddrvel dalje. V teku noči je bPo aret ranih VI oseb. Tudi v Ženevi je bilo v zvezi s tem iz ršenih veliko število hišnih preiskav ter je bil med drugimi aret ran glavni blagajmk k munistične stranke. V javnosti je vzbudil dogodek silno razburjenje Švicarska vlada se je v ponedeljek dopoldne sestala k izredni seji, da se posvetuje o ukrepih, ki jih namerava izdati, da bi preprečila nadaljnje komunistično rovarjenje. Govori se, da bodo izgnani iz Švice vsi komunistični vod "tel ji. ZA SMEH !N KRATEK ČAS Otrok t kuhinji. Štiriletna Nežica pazi v kuhinji na mleko. Ko mleko že kipi, zakliče: «Mamica, pridite brž, mleko je že večje od lonca!* Težave v zakonskem življenju. A: «Ne vem, zakaj se vedno govori o težavah v zakonskem življenju. Če nastane prepir, vzame mož klobuk in gre zdoma.* B: «Res je, to ni nič hudega.* A: cKaj pa je potem tako budo?* B: « Vrniti se... .* Preveč zahteva A: «Gospod, vaš pes me je ugriznil v nogo.» B: «Pa vendar ne zahtevate, da bi vas tak psiček ugriznil v nos?* Ženino gospodarstvo. Mož: c Al i veš, ženica, da se porabijo tri četr-< tine moje plače za kritje tvojih izdatkov?* Žena: «Tako? Rada bi vedela, za kaj prav za prav porabiš preostalo četrtino?* USPEH ZDRAVLJENJA zavisi v prvi vrsti od tega, da spoznamo prave vzroke bolezni. Že narava sama nas hoče s tem, da nam da čutiti, kje nas boli, opozoriti, kje je naše zdravje porušeno. Pri revmatičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu in obrazu ter po vsem životu ima vsakdo rad v hiši pravi Feller-jev Elsa-fluid, ki je že preko 35 let v rabi. Fellerjev Elsa-fluid se dobiva v lekarnah in zadevnih trgovinah po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) za 58 Din, trije taki zavojčki samo 139 Din, - Razpošilja g-a lekarnar Evgen V. Feller, Stabica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). Odobren od ministrstva za socialno politiko ln narodno zdrav e Sp. St. 509 z dne 24. marca 11)32. '/'v,.;.:r.: - kupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIČ W tovarna usn«a, KAMNIK. Sprejmejo se nabiralci po vseh krajih. Žrtev prepričanja. Jaka: .Kaj se je pa zgodilo tvoji ženi, da je zbolela?* Miha: .Postala je žrtev svojega prepričanja.* Jaka: .Kako to?* Miha: «Dva tedna je bila prepričana, da lahko nosi čevlje številke 37 ...» Sijajno sredstvo. Zdravnik: .Ali vam je pomagalo moje zdravilo?* Janez: «Cudovito, gospod doktor! Vzel sem ga tri žlice in kašelj je prenehal. Tri žlice sem si ga utrl v koleno proti revmatizmu, ostanek smo pa porabili za čiščenje srebra.* Izkoristiti priliko! Žena: «Tuja krava je prišla na naš vrt. Kaj naj Etorim?* Mož: «Zapri vrata, pa jo pomolzi.* Tako je. Založnik: «Kako morete s tako gotovostjo opisovati Tibet, dasi še niste bili tam?* Pisatelj: «Ker sem prepričan, da tudi še noben čitatelj ni bil v Tibetu .. MALI OGLASI Brezobrestno posojilo* za Odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva iri zidavo liiš podeljuje i narodno zdravje, S. broj 5300 z dne 28. marca 1932S, v Živinorejcem priporočamo zanje iako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebinoj Sestava živalskega a, zdravila, N>| iki, masiran,e, j jenje, o načinu! " žival prisili? ima, o dvM dlih ali bol-j i, o ranah r i ;ot >M padu danke, vnetj vimena, driski, za> prtju, koliki, nape' njanju goved i: ovac, pri tujih pre metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebfjenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itdj Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode prt- ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36*50, se naiočfl v knpgarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, lližifaff^rc^jfl dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zahval. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2. oddelek 5. Za vas, ki ste potrebni miru in razvedrila! Za Vas, ki ste potrebni oddiha! Za vas, ki v težkih bojih za obstanek in v velikih skrbeh sami ne morete poslati svojih misH v čudoviti svet fantaz'je, da bi se tako vsaj za kratek čas umirili in odpočili, so romani iz »Jutrove" knjižnice dragocena pomoč, ker razbijejo najmočnejše spone, v katere so zakovane vse vaše misli in vsa vaša duša v vsakdanjih skrbeh in težavah. Knjige vas povedejo v nov svet, vas za nekaj časa rešijo vseh skrbi in vam tako nudijo najboljše razvedrilo in oddih, iz katerega črpate potem nove moči za uspešno delo in za zmago nad vsemi težavami. Po dnevnem razvedrilu ste deležni tudi toliko potrebnega zdravega spanja, ki so vam ga prej kvarile težke skrbi. BJutrovi" romani so kot ftlml najbolj napete in razburljive zgodovinske in fantastične vsebine. Nobenih dolgočasnih opisovanj. Napeti.in razburljivi dogodki, katerim sledijo zopet dogodki, polni prisrčnosti In zgledne junaške ljubezni, se vrše s kinematografsko hitrostjo. Oskrbite se zaradi tega s knjigami za vso dolgo zimo I Knjige so tudi najboljše darilo za Miklavža in za Božič. Nabavo knjig hočemo omogočiti vsakomur, zato pa j m od danes naprej (do 25. decimbra) znižujemo cene. Zlasti globoko bomo znižali cene knjižnim skupinam, da si jih lahko nabavi vsaka družina. Spodnjo naročilnico izpolnite točno in jo pošljite upravništvu BDomovine* v Ljubljani. Skupine knjig in cene so naslednje: I. skupina knjig iz zbirke «Jutrove» knjižnice. Vsa skupina stane broširana 50 Din, vezana 80 Din, poštnina 7 Din. Anton Melik, Do Ohrida in Bitolja (potopis); Oskar Hubicki, Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana; Stanley Weyman, Rdeča kokarda; Zane Grey, Železna cesta; Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani; Aleksander Dumas, Zvestoba do gro! II. skupina knjig iz zbirke «Jutrove* knjižnice. Vsa skupina stane broširana 60 Din, vezana 100 Din, poštnina 7 Din. Sinclair Gluck, Zlati panter; Cevre R chter-Frich, Rdeča megla: Claude Farrere, Gusarji; Michel Zevacco, V kremljih in^vi"' ' Jean de la Hire, Lucifer. III. skupina knjig iz zbirke «Jutrove> knjižnice. Vsa skupina stane broširana 60 Din, vezana 1C0 Din, poštnina 7 Din. James OLwer Cunvood, O »kraj pragozda; Gustave le Rouge, Mist?rija; Maurice Leblanc, Tigrori zobje; 0. Phillipis Oppenheitn, Milijonar brez denarja; j Cunvood: Onkraj pragozda . Miehel Zevacco, Papežinja Fausta; i Rouge: Misterija VI. skupina knjig iz zbirke «Jutrove» knjižnicc. Vsa skupina stane broširana 60 Din, vezana 100 Din, poštnina 7 Din. Anton Melik, Do Ohrida in Bitolja; Oskar Hubicki, Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana; Emerson Hough, Možje; Staroslav, Gostilne v stari Ljubljai ! Verid;cus, Pater Kajetan; Jean de la Hire, Lucifer. «Ž i v 1 j e n j e in s t e b, Poljudno znanstvena in pripoveuna tedenska revija. Prav priporočljiva za družine z ukaželjuo in srednješolsko mladino. Na razpolago so kompletni zvezki za prvih 7 knjig. Cena zvezkom za eno kompletnih knjig 20 Din. Ce vzame kdo B ali več knjig, knjiga po 15 Din. Poštnina za posamezne knjige 3 Din. Seznam knjig in znižane »ene za posamezne knjige iz «Jutrove knjižnice, i Heller: Blagajna velikega vojvode . . 10 Din. S Farrere: Gusarji........10 ! Hire: Lucifer..........15 ; Leblanc: Tigrovi zobje......15 Veridicus: Pater Kajetan.....15 Dumas: Zvestoba do groba.....15 ... 10 ... 15 E. G. Seliger-Brat, Ugrabljeni milijoni. IV. skupina knjig iz zbirke «Jutrove» knjižnice. Vsa skupina stane broširana 60 Din, vezana 1C0 Din, poštnina 7 Din. , J. 0. Curvvood, Lov za ženo; Artur Bernede, Belfegor; Jack London. Roman treh src; Donald Keyhoe, Gusar v oblakih; Frank Heller, Blagajna velikega vojvode. V. skupina knjig iz zbirke «Jutrove» knjižnice. Vsa skupina stane broširana 60 Din, vezana 100 Din, poštnina 7 Din. Marcel Priollet, Seržcnt Diavolo; Rene la Bruyere, Ilektorjev moč; Veridicus, Pater Kajetan; Aleksander Dumas, Zvestoba do groba; Frank Heller, Blagajna velikega vojvode. Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habs- buržana . ........15 London: Roman treh src.....15 Bruyere: Ilektorjev meč.....10 Zevacco: Papežinja Fausta.....20 Curwcod: Lov za ženo......15 Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni ... 20 Oppenheim: Milijonar brez dtnarja . . 10 Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani . 10 Mer k: Do Ohrida in Bitolja .... 10 Grey: Železna cesta ....... 20 Weimann: Rdeča kokarda ..... 20 Sinclair: Zlati panter.......15 Zevacco: V krempljih inkvizicije ... 30 Priollet: Seržent Dia»olo......25 Hough: Možje .........25 Keyhoe: Gusar v oblakih . . . . , 20 Bernede: Belfegor........20 Ricliter: Rdeča megla...... . 16 Vse navedene knjige imamo tudi vezane v zajlogi. — Vezane knjige stanejo 8 Din več. Miklavž in Božiček ne smeta poznati krize, otrok pa je ne razume. Bistvo otroške mladosti je zahteva sreče in veselja, naj bo še tako trd in skop nasproti odraslim, mora otrokom to nuditi. Marsikatera dobra mamica in očka sta v velikih skrbeh, kako bosta mogla Miklavž in Božiček v teh hudih časih osro-čiti njihove malčke. Kakor vedno doslej, tako tudi tokrat radi prevzamemo del teh skrbi nase. K osrečevanju mladine smo radi ob vsaki priliki prispevali po svojih močeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavžu in Božičku ne bo hudo oskrbeti primernih darov, med katerimi ne bo uedostajalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako družino toliko nedolžnega veselja in toliko sreče. Poleg lepih mladinskih knjig pa si bosta Miklavž in Božiček lahko izbrala še marsikaj drugega. Ne da se sploh popisati, koliko veselja nudijo otrokom cJutrove* mladinske knjige, zgodbe raznih nerodnežev, porednežev in tepčkov s številnimi mičnimi slikami. Da teh tako zaželenih darov ne bo manjkalo nikjer, bomo Miklavžu in Božičku dajali do 25. decembra od danes naprej «Jutrove> mladinske kujige po znižanih cenah. Knjige «Jutrove.» mladinske knjižnice, ki nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in jih na zimo prijetno umirijo, so sledečie: Prigode porednega Bobija Sinko Debelhiko Prigode gospoda Kozamurnika Janko in Stanko Skok, Cmok in Jokica Bratec Branko in sestrica Mi« Sambo in Joko Osel gospoda Kozamurnika Vrtismrček in Šilonoska Popkins Pri odjemu, vseh 10 knjig 80 Din, poštnina 7 Din. Pri odjemu 6 knjig 60 Din, poštnina 5 Din. Pri odjemu 4 knjig 44 Din, poštnina 3 Din. Posamezna knjiga stane 12 Din, poštnina 2 Din. «.4 a cs is-1 -J2 3 > « s > o H o O « KJ D > s > ■M • S > a u S, S3 c rt Kj O SU rt c rt 'a, -a o Oh .SP 'c a) c N o B rt t« O cu rt c >rr. O « O. -M a a ca o C >N ►m C © o o o "S 'o' _ c Kj C O 2 a g. ° o o .E o O >m ft g. 2 — & « a c Z 2 = M ci o S 5 C ° a .r, & c N > rt c rt c >05 O O. U .bfl • •—> a