Uredniätvos.
Schillerjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne viačajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
VpravnlStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge de-	;
žele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	i
Posamezna štev. stane 10 h.j
SteV. 195. Telefonska Številka 65.	Celje, v petek, dne 27. avgusta 1909.	Čekovni račun 48.817.	Leto 1.
			
Avstro-ogrska monarhija brez cesarja Franca kžefa.
W. T. Stead, London.
(Dalje in konec).
Gotovo, tudi simpatične poteze v dosedajnem nplivu mladega princa na vlado poznamo. Saj vedo v Avstriji, da je pregovoril cesarja k tisti politiki, ki je vodila k upeljavi splošne in enake volilne pravice. On je nameraval in še misli s pomočjo širokih ljudskih mas, ki so na Avstrijskem še pretežno klerikalne in cesarju udane, zlomiti moč liberalnega meščanstva; mnenje, ki spominja na plebiscitarne ideje napoleonske dinastije; z vladeželjnimi mislimi in načrti Napoleoncev ima novi kurz v Avstriji splošno mnogo podobnega.
Kam bode torej vodil razvoj sedajnih razmer v Avstriji ? Da se upanje njenih voditeljev po rekonstrukciji mogočne, Evropo nadkriljujoče habsburške države nikoli ne uresniči, je več ko verjetno. Mnogo okolščin namreč ni ugodnih za agresivno politiko na zunaj: mnogoštevilni narodi v monarhiji, ki se bojujejo drug proti drugemu in ki imajo skoraj vsi trdnejše vezi s kako tujo, a konnacijonalno državo ko med seboj (Nemci z Nemčijo, Italjani z Italije, Bumuni z Bumunijo, Busini z Rusijo itd.); cela okornost avstrijskega državnega prava, ki vodi k neprestanemu medsebojnemu boju posameznih delov države. Ako booe hotel Franc Ferdinand z orožjem v roki uresničiti svoje velevlastne načrte in ne bode bojna sreča temu orožju naklonjena, bode Avstrijo zadela njena zgodovinska usoda: razpad.
Kajti možnost je potem zelo blizu, da se bode Nemčija povečala z aneksijo nemških provinc v Avstriji in da
se bodeta tudi Rusija in Italija polastili posameznih pokrajin. Gotovo je, da govore nekateri momenti proti takemu povečanju Nemčije: kajti aneksija toliko miljonov Slovanov na Češkem in Moravskem, nadalje toliko slovenskih in slovanskih katoličanov bi okrepila katoliške opozicijske stranke Nemčije in oslabila vodilno moč protestantske Prusije. Pa pri vsem tem ne smemo pozabiti, da šteje zapadna Avstrija tudi velike množice ljudstva, ki so nemškonacijonalne in napredne. V nemškem Češkem niso izvolili pri zadnjih državnozborskih volitvah niti jednega klerikalca. Tako izgubi argument mnogo one dokazilne moči, ki jo ima na podlagi čisto statističnega dejstva: Avstrija je katoliška. Nikdo ne ve, ali ne bi Nemčija višje cenila mogočnega prirastka moči, ki bi ga ji dalo 15 miljonov novih podložnikov ko vse te notranje politične pomisleke.
Vsi oni pa, kateri zaradi evropej-skega ravnotežja ne želijo, da bi nastale omenjene možnosti, se morajo vprašati: Katere sile delujejo proti razpadu Avstrije? Zelo čudno je, da pridejo velike konservativne in meščanske liberalne stranke za ohranitev države le malo vpoštev; deloma slede željam in naklepom Franca Ferdinanda, deloma simpatizirajo s svojimi rojaki v Nemčiji, Italiji, Rusiji in Rumnniji ter bi rade videle čimprej razpad države. Pravo državno politiko dela le jedna stranka, ki velja v ostali Evropi za revolucijonarno, namreč socijalna demokracija. Ona šteje 89 poslancev v državnem zboru in ima tamkaj velikanski upliv; ona sama združuje v sebi vse narode v državi in tvori na ta način sliko države. Ona ima interes na tem, da ta obstoji, da se ne spušča v vojne, ki bi prinesle avstrijskemu delavstvu samo smrt in revščino. Njej
so nacijonalne aspiracije, hrepenenje po združenjn z brati v tujini več ali manj ravnodušne, ona bi rada na tleh avstrijske države ustvarila znosne razmere. In v ta namen je izdelala program za rešitev nacijonalnega vprašanja, ki prepušča vsem narodom samoupravo v vseh njihovih lastnih narodnih zadevah in samovzdrževanje vseh takih prosto ustanovljenih naprav; država bi obdržala samo čisto gospodarske in politične agende.
Zopet druge vplivne skupine, kakor n. pr. Čehi, ki bi se ne mogli in ne hoteli združiti z nobeno tujo državo, iščejo svojo rešitev v federalizaciji države, v spremembi Avstrije v zvezo autonomnih pokrajin, enako švicarski državi. Tudi ta načrt, ki je s socijalističnim soroden, ima znabiti upanje na uspeh. Želje Evrope m strinjajo z željami onih, ki hočejo Avstriji zagotoviti obstoj z mirno zvezo prosto se razvijajočih narodov.
Javna prošnja!
Dne 24. julija 1909. je bila v ormoškem okraju grozna toča, ki je v dvajsetih občinah skoro vse uničila.
Od koruze štrlijo kvišku le gole bilke, oves in detelja je zabita v zemljo, sadno drevje je golo, gorice mestoma popolnoma opustošene, njive in travniki so poplavljam, na strešni opeki so povsod luknje.
Škoda znaša miljone.
Ljudstvo obupuje, beda je grozna.
Da se nesrečnemu ljudstvu vsaj za prvi hip nekoliko opomore, prosijo se vsi človekoljubi za mile darove, ki naj se vpošljejo blagajniku podpisanega pomožnega odbora g. dr. I. Omu-lecu, odvetniku v Ormožu.
Še tako majhen dar sprejme se s prisrčno hvalo.
Pomožni odbor :
Dr. Ivan Omulec, odvetnik in načelnik okrajnega zastopa; Ivan Kočevar, posestnik in nač. nam. okr. zastopa; dr. Ivan Presker, c. kr. sodni svetnik; dr. Mir. Ploj, drž. poslanec itd.; dr. Ivan Geršek, c. kr. notar itd.; Leopold Pe-tovar, posestnik in okr. odbornik itd.; Florjan Kuharič, posestnik, občinski predstojnik itd.
Politična kronika.
u Dogovori na Češkem. „Nar. listy" se ukvarjajo v včerajšnjem uvodnika „Tak to nepüjde!" s sporazumom v češkem deželnemu zboru. List izvaja, da da hoče sedaj Bienerth mobilizirati zastopnike veleposestva v češkem deželnem zboru za sporazum in sicer bi naj Nemci prigovarjali svojim rojakom, da se zadovoljijo z Eppingerjevimi minimalnimi zahtevami in puste obstrukcijo, Čehi bi pa tudi naj mirili svoje rojake in jih pridobili za izpolnitev Eppingerjevih zahtev. Te so: 1) Zadeve, ki se tičejo nemških krajev, bi se na; razpravljalo v deželnem odboru pod nemškim predsedstvom; referati bi naj ne bili več razdeljeni po stroki temveč po jeziku. 2) Da bi bilo pomnoženo število nemških deželnih odbornikov in zastopnikov v deželni ter hipotečni banki od 2 na 3. 3) Da bi se nastavljali deželni uradniki po narodnostnem ključu. Dr. Eppinger je še vrh tega proglasil, izpolnjenje teh zahtev še ne znači cene za odstranitev obstrukcije, temveč Čehi naj z njim pokažejo dobro voljo za sporazum. Naravno, da Čehi na tako izzivanje nočejo ničesar vedeti o kakem sporazuma in „Nar. listy" kategorično zahtevajo, naj vsi češki deželnozb. poslanci drže javno dano besedo, d a s e Nemcem ne sme za njihovo
LISJEK.
Stara Izergil.
Ruski spisal M a k s i m G o r k i. — Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
Starka je vzdihnila in molčala. S svojimi duševnimi očmi pa sem zrl one može, o katerih mi je ravnokar pripovedovala. Glej, tamkaj je oni strastni, brhki Hnzul z rdečimi lasmi in z junaškimi brkami... Svojo pipo kadi in smelo zre smrti v obraz. Zdi ' se mi, da je imel modre, prodirajoče oči, ki so prazno gledale na vse. Nato je prišel črnolasi ribič; joka se, kajti smrt mu je grozna, v njegovem obrazu sem čital bojazen in strah. Njegove vesele oči so zrle mrtvo, od solza napojeni brki so viseli ohlapno raz njegove osivele ustne. Poleg njega stopa odurni Turek, ki je izgledal kot brezsrčen tiran, spremljan od svojega sina, tega nežnega, skrivnostnega otroka juga, katerega so otrovali divji poljubi... K sklepu sem zagledal še malega, lačnega Poljaka, polnega sladkih besed, strogega in strastnega ...
Vsi so blede sence, in tudi ona, ki so jo nekoč objemali, sedi, (Jasi še živa, vendar že sama kost in koža, od starosti izmučena, z mrzlim srcem, z motnimi očmi, skoraj samo še senca, poleg mene.
Čez nekaj časa je nadaljevala stara Izergil:
„Na Poljskem nisem imela dobrih časov. Tam žive hladni in lažnjivi ljudje. Razumela nisem njihovega kačjega jezika. Vsi sikajo ... Kaj sikajo? Bog jim je dal tako kačji jezik, ker so taki lažnjivci... Hodila sem med njimi okrog, in videla sem, kako se zbirajo k uporu proti nam Rusom. Iu naposled sem prišla v mesto Bohnijo. Kupil me je nek Žid; ni me kupil zase, ampak da bi kupčeval z mano. Jaz sem se udala. Če hočeš živeti, moraš znati delati: Jaz nisem znala ničesar in zato sem se živela s svojim telesom. Mislila sem si, da se povrnem v Birbat, takoj ko si prihranim nekaj denarja. Hotela sem streti verige, ki so me oklepale, in naj so bo bile še tako močne.
„In ostala sem. Prihajali so bogati gospodje in gostili so se z menoj
in pri meni. To jih je stalo lepe de nar ce! Prepirali so se radi mene in pretepavali.
„Eden izmed njih se je dolgo boril zame in slednjič je storil tole: prišel je, a sluga mu je sledil z vrečo. Tedaj je vzel gospod to vrečo in jo spraznil nad mojo glavo. Zlati cekini so mi padali na glavo in njih žvenketanje mi je bilo jako prijetno. A vkljub temu sem tega gospoda prav kmalu zapustila, spominjal me je vedno na pitanega prašiča s svojim mastnim, svetlim obrazom in z debelim trebuhom. Da, zapu-stila, sem ga, dasi mi je pravil, da je prodal vsa svoja polja in vse svoje hiše in konje, samo da je mogel mene obsipati z zlatom.
„Ljubila sem tedaj nekega vojaka, ki je imel ves obraz razsekan od turških sabelj. Bojeval se je ob strani Grkov s Turki. To je bil junak! Kaj so mu Grki, če je sam Poljak? A šel je in se bojeval z njimi proti njihovim neprijateljem. Razmesarili so ga, eno oko mu je izteklo od silnega udarca in dva prsta na levi roki so mu tndi odsekali... Kaj so mu Grki, če je sam Poljak? A glej, za kaj mu je bilo;
ljubil je junaštvo. A če ljubi človek junaštvo, se mu nudi vedno prilika, da se izkaže. V življenju je vedno dovolj prostora za junaška dela. Samo leni ali strahopetni ljudje, ki nimajo smisla za življenje, ne najdejo prilike, da bi se izkazali, a kdor umeva življenje, ta hrepeni po tem, da ostavi za seboj junaška dela. Potem njegovo življenje ne utone v pozabnosti. 4.
„O — vojak z ranjenim obrazom je bil krasen človek! Za junaško delo bi bil šel na konec sveta. Gotovo so ga vaši ljudje za časa uporov ubili. A čemu ste šli pravzaprav med Ogre? No, no, molči!..
In stara Izergil je molčala sama in je premišljevala. Nakrat je pričela zopet pripovedovati:
„Poznala sem tudi nekega Ogra. Ko je nastopila zima, je odšel in šele v spomladi, ko je pričel kopneti sneg, so ga našli na polju s prestreljeno glavo. Da, da, ljubezen ne ugonablja manj ljudij kot kuga! Veruj mi, ne manj, če bi jih preštel...
Dalje prihodnjič.
frivolno obstmkcijo plačati niti najmanjša odkupnina. — Upanje na sporazum v češkem in torej tudi v državnem zboru je po navedenem gotovo zelo zlabo. — Dobrim vzgledom je sicer treba slediti; kaj ko bi stavili slovenski poslanci v štajerskem deželnem zbora slične zahteve ko nemški v češkem? Povoda imamo še več..
u Preganjanje češkega šolstva na Nižje Avstrijskem. „Nar. listy" poročajo, da je naučno ministerstvo zavrnilo češki rekurz proti odloku nižjeavstrijsk. šolskega sveta, kateri odreja, da se morata ljudski šoli društva „Komensky" na Dunaju III. in v Poštorni zapreti in sicer radi „pomankljivih" prostorov. Kako ničev je ta izgovor kaže to, da je poslopje češke šole v 3. okraju novo in je bilo komisijonelno že ogledano pred leti, ne da bi našle kake napake, v Poštorni pa je bila doslej v istih prostorih, katere je zavzel Komensky-jev zavod, nemško-češka šola. Pa minister Schreiner je pozval v svojem časopisu vlado, da bi uničila vse „zakotne" češke šole in grof Stiirgkh uboga. Ako bi imelo nemško liberalno časopisje vsaj iskrice pravičnosti v sebi, bi ne protestiralo samo proti za-tvorenju svobodne šole na Dunaju temveč tudi proti zatvorenju čeških šol... — Mi celjski Slovenci pa svetujemo grofu Stiirgkhu, — ker je tako zavzet za dobre sanitarne razmere v ljudskih šolah, naj si ogleda po slopje deške slovenske ljudske šole v Celju! Pa tu se ne gre ne za svo-bodomislece ne za Nemce — temveč za Slovence, in. potem Bauer, ist das was anderes!
u Štajerski deželni zbor. Graška „Tagespost" poroča: „Kakof smo že javili, bode sklican novi štajerski deželni zbor nekako v polovici septembra. Kako dolgo bode zasedal, je odvisno od resultata sporazumne konference, ki se vrši 31. tm. na Dunaju med češkimi in nemškimi strankarskimi vodji zaradi delovanja v parlamentu. Ako bode imela konferenca glede državnega in češkega deželnega zbora ugoden uspeh, potem |)odo dež. zbori le malo časa zasedali. Štaj. dež. zbor bi se v takem slučaju le konstituiral, izvolil deželne odbornike in znabiti rešil še nekatere zadeve, ki so ostale nerešene še iz starega deželnega zbora. Ako pa ne bode imela konferenca na Dunaju uspeha, potem pa bode štaj. deželni zbor dalje časa zasedal. V četrtek dne 2. sept. imajo nemški napredni deželnozb. poslanci v Gradcu posvetovanje glede taktičnega postopanja v deželnem zboru in ustanovitve lastnega kluba'"
Dro^bne politične novice.
Razmere v Perziji. V Perziji se boje sedaj novih nemirov. Jeden glavnih vzrokov so denarne potežkoče sedanje vlede. Vojni minister Sipahdar je plačeval doslej za vzdrževanje vojske in cele agitacije proti prejšnjemu sultanu iz svojega žepa; sedaj se je tega naveličal, a nadomestila ni, ker so državne blagajne prazne. Zato utegnejo v vojski izbruhniti nemiri, ki bi koristili le reakcijonarcem, kateri kažejo veliko delavnost. Ako se ne posreči v inozemstvu dobiti večjega posojila, bode položaj zopet zelo kritičen
Nemiri v Albaniji. Poročali smo že o nabiranju upornih Albancev v posameznih krajih. Iz Soluna poročajo sedaj, da namerava turški general Džamilpaša te nemire zadušiti z vojsko. Turška vlada mu je dala do volj vojakov na razpolago in prosto roko pri delu.
Vojno sodišče v Barceloni. Pariški „Matin" poroča iz S. Seba-
stiana: Vojno sodišče v Barceloni je obsodilo nekega Matetams, kateri je baje kriv, da je vodil uporno gibanje v mestnem okraju Sv. Andraž, na smrt. 20 obtožencev, med njimi nek topnič. korporal, ki je uskočil k upornikom je obsojenih k dosmrtnemu prisilnemu delu, mnogo drugih pa K ječi od 15 do 20 let.
Krečanske poštne vi edno t-nice. Turški minister za notranje zadeve je naročil vsem poštnim uradom na Turškem, da konfiscirajo vse poštne pošiljatve s Krete, na katerih so pri-epljene krečanske poštne znamke z besedo „Hellas" ali na katerih so natisnjeni grški grbi.
Ministersko krizo imajo na Srbskem, ker je odstopil pravosodni minister Ribarac. Vsled tega je odložil svoj portfelj tudi drugi zastopnik napredne stranke, ministerski predsednik tfovakovič. Ker niso vsi ministri navzoči, se je posvetovanje o rešitvi krize odložilo.
Boji okrog Melili e. Po poročilih iz španskega tabora so došle nove čete iz Španije, tako da razpo-aga sedaj general Marino s 40 tisoč moži. Nove čete so že poslali v bojno četo. Odločilno bitko še zmiraj odlašajo. Španjolci nameravajo Kabyle napasti od 3 strani. — Španski begunci iz kabylskega tabora pripovedujejo o grozovitih mukah, s katerimi usmrčajo kabyli španske jetnike. Nekemu polkovniku so baje odprli trebuh, vzeli čreva ven in potem v odprtini zažgali smolo. Častnik je v groznih mukah umrl. Nekemu poročniku so vlili gorečo smolo v usta in ga potem na žrjavici počasi spekli. Neko patruljo, 14 mož, katero so ujeli, so nasadili na kole in potem kole užgali. Med Španjolci vlada vsled tega veliko razburjenje in želja po maščevanju.
o Za predsednika združenih držav braziljanskih je izvoljen senjor Ruy Borbosa s 330 glasovi.
o Demisija skupnega finančnega ministra barona Buriana. Pari. Corresp. javlja, da bode baron Burian odstopil ;že pred zasedanjem delegacij, ker krona noče, da bi ne bil proračun skup. fin. min. v delegacijah sprejet, kar bi se skoro sigurno zgodilo, ako ostane Burian minister. O B. odstopu se je sicer že večkrat govorilo, a so uradni listi vselei to vest demontirali.
Dnevna kronika.
a Saborski klub hrvatske stranke prava ima 4. sept. v Zagrebu važno politično sejo.
a Petdesetletnico slavi „Napre-dak", strokovno - pedagoški list v Zagrebu, ki ga izdaje hrvatsko pedagoško-književni zbor.
o Narodnostni prepiri med avstrijskimi socijalnimi demokrati. — Ko je divjala na Dunaju burja proti Čehom, se je postavilo glavno glasilo avstrijskih soc. demokratov celo na nemško stališče. Javno je priznavalo, da si želi asimilacijo, to je ponemčevanje slovanskega delavstva v nemških krajih. Samo to je priznalo, da poulično nasilstvo ne more prispevati k ponemčevanju. „Arbeiter Zeitung" je pisala pri tej priliki ravno tako, kakor nemški meščanski listi in je govorila o tujih priseljencih. Naravno je bilo, da je taka pisava zelo presenetila češke demokrate. V „Pravu Lidu" (Pravice ljudstva) se je oglasil poslanec Hudec zelo odločno: „Izjava „Arb. Ztg." je preobrnila popolnoma vse dosedanje pojme in predstave o rešitvi narodnostnega vprašanja — zlasti vprašanja narodnih manjšin —, katere je socijalna demokracija doslej imela in širila. Teorije o narodnostni avtonomiji, katere so zelo močno naglašali zlasti nekateri vodilni nemški tovariši, propadajo skoro popolnoma in na njih mesto se stavi narodna zemlja, teritorij ... Kje so naše predstave o obrani narodnostnih
manjšin ne le proti fizičnemu nasilju iu proti omejevanju društvene svobode, ampak tudi o obrani manjšin v njegovem narodnem življenju in razvoju, njihovih šol itd.? „Arb. Ztg." rešuje i;a problem s historizmom narodne zem-e in asimilacijo tujih naseljencev, lanek „Arb. Ztg." mora izzvati v češki soc. demokraciji velik nemir in )0 zadonel kot signal nevarnosti." — Socijalna demokracija je smatrala sama sebe za poklicano nositeljico narodnega miru. V tem pa se pogreza danes že sama v narodno misel in se suče v vrtincu narodnih prepirov.
o Tudi Poljaki pripravljajo za leto 1910. veliko razstavo v Lvovu na proslavo Grunwaldske bitke in zmage nad nemškimi križarji pred 500 leti.
o Pri regulaciji rek v Bukovini se je ogoljufala država za miljon kron. Podjetniki so delali leta in leta slabše ::ašine nego je bilo dogovorjeno. Deželno vlado so opozorili na to že pred eti, toda šele sedaj je nastopila proti nepoštenim podjetnikom.
o Malokomu je znano, da je slavna ameriška pisateljica knjige „Stric Tom", ;rospa S. Beecher-Stowe še vedno med živimi. Dne 14. julija je doživela 98. eto.
,Sokolski dan' v Št lurju.
Srce igra človeku od samega veselja ako imaš priliko biti deležen tako krasne ter živahne, z eno besedo, dobro uspele sokolske slavnosti kakor e bila v nedeljo, dne 22. avgusta v Št. Jurju. Marsikateri bi si mislil, v Št. Jurju danes kaj tacega ni več mogoče, ker so vendar tako silno napete razmere. Res je sicer to, da so že hoteli pokazati vladajoči krogi svojo moč, a dobili so zaušnico, ki jim bo šumela dolgo po ušesih, ker kljub vsej protiagitaciji je prišlo ljudstva skupaj veliko nad 2000, ki je odčudo-valo in izrazilo priznanje nad tako vrlim nastopom čilih naprednjakov Sokolov. Veselo je moralo biti vsakemu pri srcn, ko je govornik brat Čulek ponavljal pomenljive besede: V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina. Pri slavoloku v spodnjem trgu, kjer se je bliščal napis: „Buditelji naroda srčno pozdravljeni." je v jedrnatih besedah pozdravil brate Sokole vrl naprednjak Jožef Podgoršek v imenu spodnjega trškega razumništva in okoliških naprednjakov, na kar je odzdravili starosta Žalskega sokola brat Kunej, kateri je izrazil veselje, da se kmetje zanimajo za sokolsko gibanje. Pri slavoloku na veseličnem prostoru z napisom „Na zdar" je pozdravila Sokole gdč. Malči Nendl-ova. Odzdravil je načelnik Celjskega Sokola brat Smertnik, ki je orisal velike naloge in pomen Sokola.
In telovadba, ki je res nekaj umetnega, je izpadla na občno začudenje vsega občinstva nad vse krasno. Kajti vaje, ki so jih izvajali Celjski telovadci, so bile rés vratolomne. — Z burnim ploskanjem je občinstvo pokazalo vrlim, gibčnim sokolom simpatije in priznanje.
Šotori na veseličnem prostoru so nam nudili vse, kar ti je srce poželelo. Vrle trške gospodične in kmečka dekleta so ti z veselim obrazom ponujala za mal denar, kar se le na večjih slavnostih more pokazati.
Na večer pa so kakor med celo slavnostjo, pokali topiči. Na vseh koncih, kamor si prišel, petje in veselo kramljanje, po kratkih presledkih pa zopet godba. Po plesišču so mrgoleli veseli mladi parčki. Vse se je spoznavalo in navduševalo med seboj.
Bil je dan ki ostane v spominu vsakemu, kdor ga je imel priliko uživati. In Ti mladi Št. Jurski Sokol, odprl si si pot v veselo bodočnost!
Mi gremo v nedeljo, 29. avgusta
v Vojni k na veliko narodno veselico!
Vi seveda tudi?!
Štajerske novice.
v Hans Woschnagg — odložil mandat. Tudi graški „Arbeitern." se je oglasil in piše o blamaži celjskih renegatov sledeče: „Ako se kdo pod
takimi okolnostmi umakne, četudi se mu godi krivica, zagreši grdo dejanje bojazljivosti in izdaje nad lastno stranko. Zategadelj smemo biti prepričani, da je Vošnjak uvidel, da se mu bode v znanem procesu dokazalo, daje bil poprej ravno tako prepričan slovenski narodnjak ali „prvak" kakor je sedaj prepričan nemški nacijonalec. Blamaža celjske nemškonacijonalne klike je sedaj čisto očitna : izvolili so si slovenskega renegata za rešitelja nemštva, moža, ki je bil poprej sokol.. Seveda bi se godilo „nemškonacijonalni" kliki na Sp. Štajerskem ravno tako slabo kakor bivšemu dež. posi. Vošnjaku, ako bi se preiskoval njen rodovnik. Najpotrebnejša postava bi bila za spodnještaj. nemštvo ona, ki bi prepovedovala preiskovanje za slovenskim pokoljenjem." Končno se „Arbw." zavzema za narodno pomirjenje na Sp. Štajerskem. Mi smo za njega a tisti, ki hujskajo, dragi „Arb.", nismo mi. Mi branimo samo to, kar je naše in kar nam gre po postavi in pravici.
v Škandal za škandalom. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje spodnještaj. narodne javnosti glede šent-iljske zadeve, pa je priobčil včeraj „N. Dn." novo za mariborske klerikalce škandalozno odkritje: mariborski listi „Straža" in „Slov. Gospodar" so zadenar molčali o Woschnagg o v i z a d e v i. Posredoval je, kakor se nam iz dobro poučenih krogov zatrjuje, nekdanji narodno radikalni frazer dr. Verstovšek. Sedaj nam je marsikaj jasno: medtem ko je naše časopisje z vso vnemo vodilo boj v zadevi, ki pomen j a velikansko blamažo cele spodnještajerske nemškutarije, so mariborski duhovniški listi molčali. Tudi sedaj so poročali o sodni obravnavi le nekaj malega. Radovedni smo, kaj poreče „Straža".
v Slovenski dnhovnlk — prodaja slovensko zemljo „SftdmarkiV Zelo nerada, pa vsled dejstva prisiljena, je morala mariborska „Straža" potrditi poročilo „Nar. Dnevnika", da je duhovni svetovalec Smerečnik prodal v Št. Ilju nad Velenjem s Iposredovanjem nekega nemškutarja Smodiša lep gozd „Süd-marki". Ogorčenje nad tem činom je v Šaleški dolini, zlasti pa v Št. Ilju splošno. Zopet dokaz za narodni čut mnogih slovenskih duhovnikov. Za denar store vse, kaj ne „Straža" ?
v Opozarjamo celjske člane izvršev. odbora Nar. stranke na sejo, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v rdeči sobi gostilne v Nar. domu.
v Hmeljski trg v Žalcu, 26. avg.: Cene neizpremenjene. Kupčija živahna. Došli so novi kupci iz Bavarskega. — Glede poročila o hmeljski kupčiji v Tettnangu (glej „Nar. Dn." od četrtka) je treba opomeniti, da hm^lj okrog Tet-tnanga ni nič boljši ko savinski temveč še celo slabši in vendar se plačuje po 204 do 210 kron za 50 kg!
v Klerikalna „Združena zveza" v Ljubljani osrečuje slovensko ljudstvo na Štajerskem. „SI. Narod" poroča: Pri Sv. Andražu v Leskovcu pri Ptuju je svoje dni ustanovil kaplan Roškar kmetijsko konsnmno drnštvo. V načelstvu so sedeli sami pristni klerikalci poleg duhovnikov; nekaj časa je bil med njimi tudi g. nadučitelj Sto-klasa. Ta je nevarnost pravočasno spoznal in je izstopil. V načelstvo je pa prišel učitelj Vranker. Hotel je biti tudi deležen dobrot na katoliški podlagi, v družbi duhovnikov. Konsnmno društvo v Leskovcu je že pred večimi leti propalo vsled nepoštenega in brezvestnega delovanja članov načelstva. Konsum je likvidiral, ostalo pa je okoli 15.000 K ali še več dolga na katol. podlagi! Ustanovnika kaplana Roškarja to ni zabolelo, ker je že pred odran-dral v druge kraje duše past in kon-
same snovat. Župnik Kralj iz Leskovca je tudi skrbel bolje za svojo zabavo, kakor za konsum; tudi on je pustil neumne kmete in učitelja Vrankerja na katoliški podlagi na cedilu. Sedaj „Zadružna zveza v Ljubljani" že delj časa tožari in eksekvira. Zastopa jo pa dr. Vladislav Pegan v Ljubljani. Se ve, na katoliški podlagi. Zveza tir j a 7389 K! To je drugi slučaj Regorschegg v malem! Kmetje preklinjajo — se ve na katoliški podlagi, da se kar 'kadi ; ko bi kaplan Roškar, ustanovnik kon-suma, izgubil za vsako kletvico le po en las s svoje glave, moral bi biti že davno docela gol — na katoliški podlagi! Župnik in kuharica pase smejita. Največji siromak pri vsem pa je učitelj Vranker. On izgubi vse, celo del svoje plače! Nismo škodoželjni, toda trdimo, to, kar je učitelj Vranker iskal v družbi modernih socijalcev in katolikov, to je našel! Kmetom nismo toliko zamerili njih zabitosti, ker so mislili, da jih bode kaplanov, župnikov in mež-narjev konsunr rešil vseh nadlog; pač pa smo zamerili postopanju nadučitelja Stoklasa in učitelja Vr nkerja. Kdor se meša med otrobe, tistega požrejo.. Ta eksempel Daj se nikoli ne pozabi!
v Velika ljudska slavnost v Voj-niku je pred durmi. Priprave so gotove in upamo, da bomo z njimi zadovoljili občinstvo. Na njem je sedaj ležeče, če bo slavnost uspela tako, kakor pričakujemo. Prosimo društva iz okolice, da nas posetijo — saj je vendar glavna naloga vsakega društva, narodno pro-bujati; iu ob takih prilikah je to najlažje. Množica neti navdušenje — navdušenje ljubezen do domovine, jekleno brezobzirnost pred sovražnikom. Rabimo zavednih, značajnih ljudij — to dosežemo na ta način in naloga društev je, društva podpirati'. In tndi druge rojake iz bližine in od daleč vabimo v gaj „Paradeška". Vsakemu bo ostal v spominu dan te slavnosti. Slavnost se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 3. uri popoldan.
v Slovensko ljudstvo! Na vsako dopisnico, na vsako pismo, spremnico, poštno nakaznico piši slovenski naslov! Da bi se pošiljatev radi slovenskega naslova bodisi v katerokoli deželo ne mogla dostaviti, je danes radi znanja poštnih uradnikov glede jezikov in po-močnih sredstev, katere je trgovsko ministrstvo že davno izdalo, izključeno in tudi mora biti radi varnosti poštnih pošiljatev izključeno! Kraj, kamor je nämenjena poštna pošiljatev, je tudi lahko pisan slovenski, ako je dotično ime kraja že od nekdaj slovenski običajno. Najmanjša slovenska vasica je natisnjena v „splošnem poštnem leksiku", katerega ima vsaki poštni urad na razpolago!
Izgevor kakega uradnika na Sp. Štajerskem, da ne pozna kakega poštnega kraja, ako je izražen slovenski, je jalov, ker ima uradnik sredstva (krajevne imenike z nemškimi in slovenskimi izrazi) na razpolago, da se lahko orijentira. Ako pa je prekomoden v poslovanju v očigled neznanju našega jezika in krajevnih imen, da bi pogledal v dotične knjige — ne sodi med nas na slovensko ozemlje! Ako pa je še zraven tega neprijazen ali celo surov takega pa takoj naznaniti poštni direkciji ter našim državnim poslancem! Slovenskih poštnih uradnikov imamo toliko, da bi nam ne trebalo požirati surovih nekvalificiranih besed od nemških uradnikov na naši zemlji. Zahtevajmo pri vpisanih pošiljatvah slovenske recepise — govorimo tudi izključno z uradniki na slovenski zemlji slovenski —da onemogočimo privandranje tujih uradnikov! To bo pomoč k izvršitvi gesla: Slovenski uradnik na slovensko zemljo!
a Iz Jarenine. Veselil bi nas (in smo temu veselju dali izraz v „N. D.")
lep uspeh „šentiljskega dne" v Jare-nini in vkljnb njegovemn skozinskoz klerikalnemu licu bi ne bilježili klaver-nega nastopa v domišljiji za orle se čutečih čukov iz Maribora, ko bi nas ne izzvalo k temu naravnost drzno-lažnjivo poročilo v „Straži". Zato po verodostojnem pričanju očividca pov-darimo sledeče: Nastopilo je 15 čukov z načelnikom vred, jeden celo še v sokolskih hlačah. „Rajalni nastop": jeden stopa z levo, drugi z desno nogo naprej; tam je jeden za korak daleč vzadi, tam drugi ne zna „kriti" in je za meter preveč na desno. Proste vaje: godba zaigra štiri takte, utihne, in „telovadba" se prične: eden ne zna, ali bi ali ne, drugi ne ve začeti in čaka, da vidi druge, tretji dela narobe itd.
—	Dr. Korošec se je pripeljal v spremstvu „odličnih gostov". Mislili smo, da bi odlični gostje bili gotovo kak kardinal Merry del Val, ali vsaj mariborski škof, ali če že to ne, vsaj — dr. Ver-stovšek. Pa motili smo se! Bila sta — dr. Hohnjec in kurat Rant. Mislili smo tudi, da so Jareninčani te imenitne goste na najslavnejši način sprejeli. Pa ko so stopili z voza, se niti nihče nanje ozrl ni, in še nobenega psa ni bilo blizu. — Imenitno se je „obnašal" Martin Krpan (ljudje so mislili, da, je bil kak hajduški vojskovodja!) posebno takrat, ko je v sredi med igro začel kričati: „Pustite mi konja pri miru, jaz sam najboljše vem, kako ž njim ravnam". — Neki kmet, ki je smatral čuke za sokole, je djal: „Pa v Št. Ilju so pred tremi leti tudi bili, pa takrat so boljše delali ko danes.
—	Ali naj resnicoljubni „Straži" še povemo kake dogodbice, da bo vedela drugikrat o podobnih čukijadah resnico pisati? Naj omenimo še h koncu, da je dr. Korošec v privatnem razgovoru glasno zatrjeval, da se bo tudi v Ja-renini kmalu porodil — čuk?
v Štajerčeve lumparije. Iz Ormoža se nam piše: To kar uganja ptujski „Štajerc" glede podpor po toči prizadetih, je čisto navadno falotstvo. Südmarkino glasilo „Štajerc" hoče nas Slovence naslikati kot ljudi, ki nimamo srca za svoj narod ki hoče v nebesa povzdigniti „sfidmarko", ki je darovala 2000 K nemškemu volksratu v Ormožu ne pa slovenskem ljudstvu. Od teh 2000 K ne dobi noben Slovenec niti počenega groša. Teh 2000 daje „Siidmarka [itak vsako leto nemškemu volksratu" kot redno podporo, da ž njim lovi slovenske duše. Mi gotovo s hvaležnostjo sprejmemo tndi najmanjši dar, naj si pride od koje strani koli, ali od ljudi, ki hočejo s svojimi milodari delati kravje kupčije, se nam gnusi. „Štajerčevo" kliko naj bo v dno duše sram, da se pri tako veliki nesreči, ki je zadela ormoški okraj ne more vzdržati svojih nemških hujskarij. Na brezsramno očitanje „Štajerca", da še Ciril-Metodova družba dosedaj ni dala ničesar za poškodovance, izjavljamo, da se je že vršilo več veselic in se jih še bode, veselic, kojih prebitek gre poškodovancem v prid, a ne Ciril-Metodovi družbi, kakor cbično.
v Iz Rogaške Slatine. Gospodarsko poslopje posestnika L. Anderluha v Cerovcu se je te dni vnelo. Ker ni bilo nikogar, da bi branil, je pogorela tudi hiša ter vsi pridelki in živila. Živina je bila k sreči na paši. Anderluh ima 2000 kron škode, ker je bil samo deloma zavarovan,
v Jubilej zdravilišča. Hörgas, znamenito zdravilišče za jetičnike je bilo otvorjeno 3. julija 1906 in te dni je sprejelo med svoje že tisočega bolnika V treh letih svojega obstoja je marsikomu vrnilo izgubljeno zdravje.
Avstrijski trafikanti bodo obdr-žavali svoj peti shod koncem bodočega
meseca v Gradcu. Vodstvo je že podu-zelo prve korake, da varuje trafikante škode, ako bi bil res uveden monopol na žigice. Po nekem pogovoru z finančnim ministrom so se zastopniki baje prepričali, da se bode njihovo stanje nekoliko izboljšalo.
v Vlekli so ga. Miha Podgoršek, kmet od sv. Trojice v Halozah je prišel te dni v Maribor in prinesel vina na poizkus. Javil se je tudi v gostilni Üb-leis v Schmidererjevi ulici 3. Čez nekoliko časa se mu predstavita dva gosta ter mu velita, da sta tudi ona gostilničarja. Ker je kmet mislil, da bo vino dobro spečal, je plačeval liter za litrom in ne dolgo, pa so bili vsi židane volje. Med pitjem so se tudi zedinili. Eden „krčmar" je kupil 8 polovnjakov, drugi pa samo 3 in v nekoliko dneh bodo vino že prevažali. Ker pa Podgoršek ravno ni imel pripravnih sodov, mu jih je drugi krčmar, ki je bil slučajno tudi „sodar" obljubil. Da pa jih more Podgoršek dobiti, je treba dati 20 kron za aro. Vesel, da je sklenil tako dober kup, je dal še 20 kron in — lopova sta šla. Ker le ni nikdo prišel po vino, se je Podgoršek prepričal, da je opeharjen. Naznanil je zadevo policiji in ta je po-izvedela, da se zoveta ona dva vinotržca Franc Stebich in Jakob Stiiber. Oba sta mizarska pomočnika v Mariboru.
v Lepa najdenlna. Iz Maribora v Razvanje je nekdo izgubil zlato dozo za svalčice. Kod najdenino je obljabil 150 kron.
v Graškl Nemci bodo na jesenskem sejmu (Herbstmesse) imeli poseben užitek. Nastopili bodo namreč plesači, ki bodo proizvajali pristni štajerski ples. No, temu ni oporekati, ker ples se da prenesti. Ali, da iščejo priprostih pevcev (Natursänger), ki bodo za stavo jodlali (Preisjodeln) je pa precej čudno. Ej, to vam bo krofastih in hrustajočih junakov iz Štajerskega in Koroške. Da bo vzpored umetnosti popoln, bi jim mi svetovali, da pišejo po par spodnještajerskih nemškutarjev, ki jim bodo govorili „nemško".
v Dva pokllea. Rudar Jakob Erjavec v Ljubnem na Gornjem Štajerskem je bil po potrebi tudi natakar. Delavnemu človeku policija seveda ni delala ovir. Še lo ko je bil patvoril dve službeni knjigi tako, da je bil v eni rudar, v drugi natakar, si ga je policija zasigurala. Pri preiskavi so našli celo natakarjevo obleko. Morda bo mož od sedaj bolj enostranski.
Kranjske novice.
o Nova šolska knjiga. Naučno ministerstvo je dovolilo rabo šolske knjige „Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole". Knjigo je založilo slov. trg. društvo „Merkur" v Ljubljani in stane 4 K.
o Deška meščanska šola v Krškem. V to šolo se bodo sprejemali učenci dne 13., 14. in 15. septembra. Istotako v enoletni tečaj.
o Kočevarji se v železniški službi vedno bolj množe. Če le zna dobro pisati, pa malo več kot do 5 šteti, pa je sprejet, poroča „Narod". Slovence pa direkcija, ako le mogoče, odriva. Priporočamo poslancem, da ne puste tega iz oči in si dajo napraviti primerno statistiko. Direkcija si pa upa dati celo samoslovenskemu delavstvu predstojnika, ki ne zna niti besedice slovenski, kakor se je to zgodilo na progi Dovje-Kranjska gora, kjer je nastavljen trd Nemec. Železniška uprava ima dolžnost skrbeti za slovenske uslužbence!
o Preganjanje naprednega učiteljstva na Kranjskem. Klerikalni deželni odbor je učitelja Grmeka, ki ni hotel vkloniti tilnika klerikalizmu, premestil iz Sore v Komendo pri Kam-
niku. Človek bi mislil: vsaj tu ga bodo pustili pri miru, ko so ga itak s premeščen jem občutno oškodovali. Kaj še! Zakulisni spletkarji so nahujskali nekatere priproste, nerazsodne kmete, da so'vložili več ovadb proti Grmeku na dež. šol. svet; v teh ovadbah so se mu očitale naravnost neverjetne stvari. — Grmek je enega ovaditeljev, župana iz Suhadol, tožil; ta pa je ponudil dokaz resnice, ki pa se je pri obravnavi popolnoma ponesrečil in je obtoženec že v sredi razprave prosil za poravnavo. Grmek je proti primerni izjavi velikodušno v to privolil. Pravi krivci so seveda skriti v raznih farovžih in — pri deželnem odboru. Kdaj neki poneha ta peklenska gonja zoper vse, kar se ne pokori dr. Šusteršiču in njegovim hlapcem ?
Koroške novice.
a Iz Podkloštra. Pliberška rudo-kopna unija je kupila od dunajske tvrdke Sauer automobil za 7.0.000 K. Ta bo prevažal dvakrat dnevno tovore iz Pliberka na Žilico in obratno.
a Avstr. meteorologiška družba je sklenila meteorologiško opazovališče v Rainerjevi koči na Obiru razširiti v opazovališče zemskomagnetskih in potresnih pojavov. Priprave v to svrho so se že začele. Menijo, da bo mogoče končati delo pozno na jesen. Poleg pa mislijo napraviti v Železni Kaplji ko-respondirajočo postajo.
a Vlak ga je. Predvčerajšnjim je hotel pri Schlager ju uslužbeni hlapec prek železniške prestave ob „.Lendka-nalu" peljati naložen voz 'lesa za gradnjo. V tem trenutku pa je privozil tovorni vlak, ki je voz popolnoma razdejal. Konji so zelo ranjeni in tudi voznik je v obupnem stanju. Ne ve se, kdo je kriv, a misli se, da je voznik spal.
PritnoröhelovicB.
d Akad. fer. društvo „Adrija"
ima 4. sept. t. 1. v Gorici občni zbor.
d Županska zveza za Kras se je 22. t. m. ustanovila v Dutovljah. Predsednik ji je tomajski župan Vran, podpredsednik komenski župan Švara.
d Pri občinskih volitvah v Gra-dežu so zmagali v vseh treh razredih laški liberalci in je propadla Faidutti-jeva klerikalna stranka. To pomeni za Faiduttijevce pred deželnozborskimi volitvami velik udarec, ker je dosedaj volil Gradež vedno klerikalno.
Slovensko napredno učiteljstvo iz Goriške ima 2. sept. v Gorici shod, na katerem bo govorilo političnem položaju z ozirom na dezelnozborske volitve.
d V Korminu se otvori 1. sept. otroški vrtec CMD.
d Podružnico CSD. so sklenile ustanoviti narodne gospice v Pevmi.
d S 1000 kronami v žepu je zaspal na cesti v Trstu živinski trgovec Ivan Zaccaria iz Bertiolo pri Vidmu. Srečo je imel, da ni bii okraden.
d Volino gibanje na Goriškem še ni v polnem teku, ampak pride v pravi razvoj še le po postavitvi kandidatov s strani posameznih strank. Soc. demokratična stranka ima 29. t. m. deželno konferenco, na kateri postavi svoje kandidate. Kmečka stranka pa ima enako konferenco dne 2. sept. Kdaj bosta nastopili s svojimi kandidati slovenska napredna in klerikalna stranka, še ni znano. Boj bo v zadnjih tednih pred volitvami gotovo velikanski. Na slovenski strani se gre za to, da se za vedno uniči premoč klerikalizma in bi bilo v to svrho gotovo nujno priporočati kooperacijo protiklerikalnih slovenskih strank. Če bi bilo to s praktičnega in posebej taktičnega stališča pravilno, je kajpada drugo vprašanje.
Po svetu.
o Najmanj ljudi umira po statistiki na Švedskem in Norveškem in sicer se trdi. da vsled imenitnih higijeničnih naredb v teh deželah, zlasti vsled vzornih ljudskih kopališč in izborno urejenih bolnišnic. Mnogo so pripomogla poljudna predavanja o zdravju in hi-gijeni k temu lepemu uspehu.
a Rusija in Balkan. V Odesi so ustanovili pred kratkim družbo za posredovanje trgovskih zvez med Rusijo in balkanskimi državami pod imenom „Vostok". Družba je ustanovila generalno agenturo za Bolgarsko v Varni ob Črnem morju.
a Pretilna pisma dobiva stražnik Ivan Ratkovič v Reki, ki je prijel enega izmed bančnih roparjev. Razen njega dobiva grozilna pisma policijski načelnik, ki je izdal tiralnice za razbojniki. Groze jima da bosta oba ubita.
a Rosegger in nemški delavci. Iz Prage je pozvalo nemško narodno delavstvo Roseggerja, da govori pri njih o namenu svoje dvemilijonske ustanove. Rosegger pa je odgovoril, da radi bo-lehnosti ne more iti v Prago.
- Narodni gospodar.
o Nova banka na Dunaju. Na temelju že podeljene predkoncesije se misli osnovati jeseni na Dunaju avstrijska narodnogospodarska centralna banka. Nova družba ne bo imela le dovoljenja za vse bančne in blagovne posle v polnem obsegu temveč bo v posebno odlični meri gojila kmetijski in obrtni kredit. Temeljna glavnica znaša 10 miljonov kron v delnicah po 400 K.
o Glicerin se je zadnji čas neprestano dražil in se bode v bodočnosti še bolj. Vzrok temu je velika poraba glicerina, ki ni s produkcijo v pravem razmerju, Konsum je namreč zlasti vsled velike porabe v južnoafrikanskih zlatih rudnikih silno narastel.
o Svetovna pšenična letina. „Beer-bohm Evening Cora Trade List" v Severni Ameriki ceni letošnjo svetovno pšenično letino na okroglo 421 miljonov kvarterjev (l žitni kvarter 290'7 1) proti 397 milj. 1. 1908 in 395 milj. 1. 1908. Letošnja pšenična letina je od 1. 1897 razun letine v 1.1906 (ko je znašala 431 milj. kvart.) najboljša.
Slovanski zapiski.
Čeiko dijaštvo pri narodnih manjšinah. Akademična sekcija „Nar. jedn. severočeške" je odposlala letos v počitnicah 13 mladih ljudi, da so si ogledali razmere pri narodnih manjšinah na severnem Češkem in jih študirali. Potovanja sta se udeležila 2 uradnika, 1 učitelj, 2 nčiteljiščnika, 2 tehnika, 1 filozof, 2 jurista, 1 absolvent kmet. šole in 2 gimnazijca. Izletniki so sedaj izdali obširno poročilo o svojem potovanju in sprožili marsikatero novo dobro misel ter načrt. Mladi ljudje veliko vidijo in v svojem mladostnem, navdušenju marsikaj dobrega opravijo, zato bi enake izlete priporočali tudi pri nas.
Društvene vesti.
u Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" priredi dne 29. avgusta ti. korporativen izlet z zastavo v Zagorje ob Savi ter sodeluje pri tamošnji sokolski slavnosti. — K mnogobrojni soudeležbi vabi najvljudneje	odbor.
u VI. redni letni obnči zbor akad. fer. drnštva „Prosveta" bo v soboto, dne 4. septembra ti. ob osmih zvečer v levi dvorani hotela „Ilirija" s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo pred-sedništva. 2) Poročilo odbornikov. 3) Poročilo podružnic in odsekov. 4) Poročilo zastopnikov „Prosvete" v upravnem odboru Simon Gregorčičeve knjižnice in čitalnice. 5) Poročilo preglednikov, 6) Volitev predsednika, odbornikov, namestnikov in preglednikov. 7) Sprememba pravil. 8) Samostojni predlogi. 9) Slučajnosti. —- Poživljamo člane, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Vabijo se tudi starešine in prijatelji drnštva. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Odbor „Prosvete."
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Cesar t Inomostu.
a Inomost, 27. avg. Cesar Franc Jožef se napoti jutri ob 9. dopoldne iz Išla v Inomost, da se tamkaj udeleži velikanskih slavnosti v spomin stoletnice, odkar so se hrabri tirolski kmetje leta 1809 osvobodili francoske vlade. Potem potuje cesar k bodenskemu jezeru.
Preganjanje revolucionarjev na Španskem.
a Pariz, 27. avg. Po poročilih iz Barcelone so izgnali iz Španije 20 oseb, največ antimilitarističnih učiteljev. 4 imajo še v zaporu.
Grški kralj odstopi?
a London, 27. avg. V londonskih diplomatičnih krogih je razširjena vest, da se namerava grški kralj odpovedati prestolu. Vest prihaja iz Carigrada. Krečanske obrambne velesila so baje naznanile kralju, da ne morejo jamčiti za varnost dinastije na Grškem, ako ne bodo prenehali grški nacijonalci z agitacijo na Kreti, s katero se Turke neprestano draži.
Boji pri Melilli.
d Madrid, 27. avg. General Agni-lera je včeraj z znatnimi silami začel prodirati iz Solo el Arbe, 7 km za-padno od trdnjavice Restinga, proti kabylskim postajankam. Čete so napravile na mestu, kjer so našle dobro pitno vodo, utrjen tabor. Ako Španci ta tabor obdrže, bodo imeli pot v Te-tuan prosto. Vožnja Zeppelinove zračne ladije v Berolin.
Nedavno tega smo poročali, kako krasno je uspela vožnja Zeppelinove zračne laflje v Kolonijo ob Reni. Tokrat pa se popelje zr. ladja „Zeppelin 3" v nemško glavno mesto, kjer bode jutri sprejel genijalnega zrako-plovca in njegovo ladjo celi pruski dvor z veliko množico ljudstva na te-gelskem strelišču. Zeppelina čakajo izvanredna odlikovanja. Koliko ljudi bo jutri čakalo Zeppelina, kaže to, da je za vzdrževanje redu že določenih več sto policajev in orožnikov. Vožnja ladje bo trajala, kakor se je preračunih) 19 ur in ima prepluti „Zeppelin 3" 730 kilometrov v zračni črti s povprečno hitrostjo 45 km na uro (približna hitrost naših osebnih vlakov). Etape so: Friedrichshafen-Norimberk (280 km) 7 ur, Norimberk-Bitterfeld (360 km) 9 ur in Bitterfeld-Berlin (120 km) 3 ure. O poteku dosedanje vožnje imamo sledeča poročila:
o Friedrichshafen, 27. avg. Zračna ladja „Zeppelin 3" se je vzdignila danes zjutraj ob pol 4. in se je odpeljala v severni smeri proti Ravensburgs — Po noči je prenehalo deževati. — Grof Zeppelin sam ni bil navzoč pri odhodu ladje, ki je odplula z vsem določenim tehničnim osobjem.
d Ulm, 27. avg. Tukaj so videli „Zeppelina 3" ob 3. uri 45 min. zj. Zračna ladija je odplula v severovzhodni smeri.
d Heidenheim, 27. avg. Inženir Schwarz jo dobil iz čolniča „Z. 3." od nadinženirja Diirra poročilo, da se „Z. 3" namerava v Norimberku spustiti na zemljo. _
Veleizdajski proces v Zagrebu. I28. dan razprave.
Nadaljuje se boj med zagovorniki in drž. pravdnikom glede pripustitve predlogov zagovornikov za zaslišanje razbremenilnih prič. Drž. pravdnik se dqsledno vsem predlogom protivi. Ko so vsi predlogi gotovi, se preide na čitanje spisov.
Tri« im.
26. avgusta.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 26. avgusta:
Poročila iz inozemstva niso povzročila posebne direktive. Notacije merodajnih borz niso posebno izpre-menjene. Radi tega se cene lovijo krog včerajšnjih in med občinstvom ni veselja.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 26'40, nova kampanja K 23'35. Tendenca mirna. — Vreme: lepo.
Sladkor. Trst, 26. avgusta: Centrifugai Pilés prompt K 31 do K 313/4, za november-marec K 297/s d<> K 293/4- Tendenca mirna. Vreme: lepo.
Budimpešta, 26. avg. Pšenica za oktober E 13*65, pšenica za april K 13'76, rž za oktober K 9'66, oves za oktober K 7'32, koruza za avgust K —'—, koruza za maj K 7'12, ogrščica za avgust K 13 85.
Budimpešta, 25. avg. S v in j ad: ogrske stare, težke — do — v., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 28.375 komadov. Prignano 250 -kom., odgnano 427. Ostalo torej 28.198 komadov. — Tendenca: živahna.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 25. avgusta 1909. Jajca v zabojih à 32 k po K 2"—
I-ma	jajca v šodčkih à 33 „ „ „ 2.—
II-da	„ „ „ à 331/2 » « n 2"-
Niž. in gor.-avstrij. à 36 „ „ „ 2'—
I-ma	štajerska jajca à 321/2 „ » * 2'—
II-da	„ „ „ à 33 „ „ „ 2 —
I-ma	moravska „ à 33 „ „ „ 2'—
II-da	„ „ „ à 33 V2 „ „ „ 2 — Šleska jajca	à 35 „ „ „ 2'— Hrvaška jajca à 33 „ „ „ 2'— Slavonska jajca à 33V2 » » « 2"—
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca	à K 84
I-m banatska jajca	à „ 80
Zgornjeogrska jajca	à „ 79
I-ma sedmograška sortirana ä „ 80 I-ma „ nesortirana à „ 79 Bosanska jajca	à „ 79
I-ma	bolgarska jajca	à „ 83
II-da	„ „	à „ — Ima- srbska „ à „ — I-ma gališka jajca sortirana à „ 80 I-ma „ „ nesortirana à „ 79 I-ma ruska „ à „ 80 I-da „ „ à „ — I-ma srednja jajca à „ — I-ma mala , „ à „ — Vreme: hladno. Tendenca: trdna.
I ali 2
ucenca
za trgovino mešanega blaga iz boljše hiše, zmožna slov. in nemškega jezika sprejme takoj J. Lauriß na Vranskem.
Izjava.
Podpisana Ana Ivančič v Ljutomeru, obžalujem, da sem gospodično Anico Jurkovič iz Stanetinec žalila z neosnovanim sum-ničenjem na njeni časti; prekličem dotične besede kot neresnične in se zahvaljujem omenjeni gospici za odpustitev žalitve. Ljutomer, 26. avg. 1909. Ana Ivančič.
417 1
414 5-1
Abs. iur.
z večletno pisarniško prakso želi takoj vstopiti v odvetniško pisarno. — Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika"^
413
Prodajo
se zelo po nizki ceni in ugodnih pogojih razna posestva na Sp. Štajerskem. Gostilna in trgovina na najboljšem prometnem prostoru, ob veliki cesti tik farne cerkve pri Sv. Benediktu v Slov.. goricah. — Lepa, velika enonadstropna hiša z drugimi poslopji za 8 najemnikov, z lepo njivo in za vsako obrt pripravna v Spodnjem Radvinu pri Mariboru. — Zelo veliko in lepo posestvo, obstoječe iz 10 oralov velikega sadovnika, 4V2 oralov vinograda in V4 orala na novo nasajenega, z T oralov njiv, travnika in gozda, skupno 26 oralov, gozdarsko poslopje in vi-ničarija na Zgornji Poljskavi pri Pra-gerskem. — Posestvo ob veliki cesti s 3 orali travnika, sadonosnika in njiv na Zgornji Poljskavi pri Pragerskem. — Posestvo z lepim poslopjem, vrtom in njivo na Tezni pri Maribora. — Prav dobro idoča gostilna z vso upravo v Mariboru. — Malo posestvo v Vojnikn pri Celju. — Gostilna, trgovina, toba-karna z malim travnikom na Paki, pošta in občina Velenje. — Mlin na tri kamne in žago, s tremi poslopji; 13 oralov posestva ob veliki vodi in cesti na Paki pri Velenju. — Gostilna, trgovina in vinograd v Malinedelji pri Ljutomeru. — Več se izve o navedenih posestvih glede cene in pogojev pri Franc Petelincu, „Rotenhof" p. Zgornja Poljskava pri Pragerskem.
404 3 2