Stev. 31.
V Mariboru 1. avgusta 1895.
Tečaj XXIX.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na I Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po B kr
dom la eelo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlStvu v tiakarni av. Cirila, koroške ulioe Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, če se natisne enkrat, po 8 kr.,
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Politični položaj.
(V državnem zboru dne 3. julija govoril dr. L. Gregoréc.)
(Dalje.)
Bivši minister-govornik koalicijskega ministerstva se je dne 28. marcija t. 1. v tej visoki zbornici prav srčno potegnil za dualizem, (da ima naše cesarstvo avstrijsko in ogersko vlado). Jaz sem o tem nekoliko osupnil, in to tembolj, ker prevideni slabi nasledki dua-listične državne modrosti baš zdaj na dan stopajo z velikansko silo.
Nam Jugoslovanom je bil dualizem vedno grob avstrijske države, neprestano oškodovanje tostranske državne polovice, večni narodnostni prepir in izročba skupne države jednemu ljudstvu ter izročba državnih koristij tistemu ljudstvu, ki vidno bolj in bolj hrepeni, da odbije Avstrijo in ^stanovi neodvisno državo ob Donavi.
Zadnja pogodba je določila naš donesek k skupnim zadevam zopet s 70 odstotki, namesto s 64 od-odstotki. Pri tem trpi tostranska državna polovica škode za 60 milijonov goldinarjev.
Vzamimo v roko železniški zemljevid, takoj bomo videli, da so na oni strani Litave (na Ogerskem) vse železnice, tudi bosenske, tako zidane, kakor je to na korist ondotnega glavnega mesta. Nasprotno pa se tukaj pri nas vedno prezira važnost, veliki pomen železnice Aspang-Novi-Spljet za naše glavno mesto, Dunaj. Le nekaj malega bi bilo treba spopolniti in Dunaj bi bil v ravni zvezi z Dalmacijo, s Spljetom, z najlepšim pristaniščem Adrijanskega morja. Zdaj nameravajo železnico delati iz Spljeta v Sarajevo, in tako po zvezi železnice Sara-jevo-Brod vse uravnati proti Budapešti. Na ta način se bode velikanska trgovina za zmirom od Dunaja odvrnila. Sploh pa ima ta železnica (Spljet-Sarajevo) tudi politični pomen. Ona je odločena, da naj uboge Hrvate še bolj razdružuje — nov udarec Zagrebu.
Veliko se toži o našem narodnostnem prepiru in vsak domoljub želi, naj se ta prepir kmalu konča. Toda pri sedanji razdelitvi države v dva dela se to pač ne da misliti. Sicer je bivši finančni minister gospod pl. Plener v tej visoki zbornici enkrat poudarjal in hotel dokazati, da so pod njegovim vladanjem narodnostna vprašanja poslala mirnejša, skromnejša; toda v tem se je gotovo zmotil, kajti jedina zadeva celjske gimnazije; je izpodbila njegovo trditev popolnoma. Če je tako ma4 lenkostna, tako pravična stvar vznemirila nemško-Iibe-ralno, nemško-nacijonalno, da celó, kakor slišim, krščan -sko-socijalno stranko neznansko, tako se pač ne more govoriti o pametnem in mirnem mišljenju v narodnost-. nih vprašanjih. Sploh pa dualizem zahteva brezpogojno gospostvo dveh ljudstev črez vse druge. Zaradi tega dualizem odreka drugim narodom jednakopravnost čisto
dvakrat 18 kr., trikrat 1« kr.
in popolnoma, kakor na Ogerskem, ali pa dualizem skrbi, kakor pri nas, da se toliko težkoč nakopiči zoper jednakopravnost vseh ljudstev v šoli, uradu in javnem življenju, da je vse skupaj smešno. (Dalje prih.)
Govor poslanca Robiča za Celje.
(V drž. zboru dne 10. julija t. 1.)
(Konec.)
Ker skoro vsi protigovorniki trdijo, da bi v tem slučaju mogel pravo ukreniti le deželni zbor, oziroma deželni šolski svet, moram vender malo označiti postopanje štajarskega deželnega zbora in liberalne stranke na Štajarskem. V predlanski 18. seji so stavili predlog, ki pričakuje od vlade, da' ue bode — to je izrecno izraženo v predlogu — ne v Celju, ne zunaj Celja ustavila dvojezične nižje gimnazije; deželni zbor je tudi ugovarjal proti vsakemu koraku na kulturnem polju v korist Slovencem. In ta predlog, ki v narodnem oziru štajarskim Slovencem odreka vsako pravico, ki hoče Slovence ponižati do državljanov druge ali še nižje vrste, so podpisali vsi liberalni veleposestniki, na čelu jim deželni glavar štajarski.
Na tako postopanje smo mogli mi odgovoriti le z izstopom iz deželnega zbora. Priznavam, da je po našem izstopu, gotovo vsled upliva katoliško-konservativne stranke, deželni zbor pritrdil predlogu, ki je že po obliki milejši nasproti Slovencem, ki ni tako strasten in oduren, kakor prvi.
Pa tudi s tem predlogom nas zavračajo na deželni šolski svet. Toda te poti ne moremo nastopiti. V deželnem šolskem svčtu štajarskem ni nobenega Slovenca, dasi je na Štajarskem dobra tretjina slovenskega prebivalstva. Dalje pa imamo Slovenci s štajarskim deželnim šolskim svetom žalostne izkušnje. V premnogih slučajih, ko se je šlo včasih za malenkostne stvari v narodnem oziru, smo morali iskati svoje pravice skozi vse instance do upravnega sodišča. Torej je umevno, da te stvari ne moremo izročiti jedino le blagoholnosti deželnega šolskega sveta. Sicer pa je bil deželni šolski svet v tem vprašanji glede Maribora in Celja vprašan 1. 1888. Izrekel se je proti dvojezični gimnaziji, in kako naj' vprašamo isti deželni šolski svet gledč iste stvari!
Kar se tiče kraja, je naravnost smešno, ko nam "ponujate gimnazijo v Št. Jurji, ki šteje le 367 stano-* valcev, ali pa v Žalcu, ki jih ima 657 in še to le s pogojem, da se mora vprašati deželni šolski svet, če in kje naj gimnazijo dobimo. Jasno je, da bi imel pravo deželni šolski svet, ko bi rekel: Ne, tje ne moremo dati gimnazije. In s tem vprašanjem bi bili tam, kakor pred desetimi leti. Gimnazija v takem kraju bi bila v po-
DencSnjl list im» „Prospekt" Ig. Heller-ja kot prilogo.
četku mrtvorojeno dete; sicer pa ni najmanjšega uzroka, da bi dvojezična gimnazija ne mogla biti v Celju.
Zgodovina celjske gimnazije pove, da je bila v prvi vrsti ustanovljena za vzgojo duhovnikov. Statistika dokazuje, da je od nekdaj največ slovenske mladine obiskovalo to gimnazijo. Ta gimnazija torej ni nikdar bila nemška posest. In ko bi bila, ali Nemci zgube kaj svoje posesti vsled dvojezične gimnazije?
Nočem preiskavali, zakaj nas tako sovraži nemško-nacijonalno-liberalna stranka štajarska in zakaj ta stranka našemu ljudstvu ne privošči najmanjšega kulturnega ali gospodarskega napredka, zakaj zasmehuje in zaničuje vse naše težnje; toda kot Avstrijanec moram reči: Čvrst slovenski narod, njegov kulturni in gospodarski razvoj, zabranitev njegove germanizacije, je eminentna avstrijska korist. Gospodje, glasujte za pravično stvar!
Najgotovejša pot do sprave je pravičnost.
---
Cerkvene zadeve.
Srebrna sv. maša pri Sv. Alojziju v Mariboru.
Le malokateri duhovnik je tako srečen, da bi učakal zlate sv. maše. Zato je že več let navada, da duhovniki, ki so 25 let v službi božji, obhajajo 25Iet-nico mašništva ali srebrno sv. mašo. Pri tej priložnosti se Bogu zahvalijo za neštete milosti in dobrote, ob enem pa se tudi pokrepčajo za nadalnje delovanje, rekoč: Vse za Boga in krščansko ljudstvo do zadnjega vcdihljeja!
Letos so iz naše škofije ti-le p. n. gg. srebrnomašniki; Jožef Črnko, župnik v Vuhredu, Franc Hirti, župnik na Slivnici pri Mariboru, Karol Hribovšek, kanonik in ravnatelj bogoslovski v Mariboru, Lovro Jan-žekovič, župnik v Vržeju, Matija Kelemina, župnik v Št. Ilju v Slov. gor., Alojz Kreft, župnik na Ponikvi, Mihael Lendovšek, duhovni svetovalec in župnik v Ma-kolah, Martin Meško, župnik pri Kapeli, Franc Polak, c. in kr. vojaški župnik v Inomostu, Martin Skerbec, provizor na Planini, dr. Ant. Suhač, duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Ani na Krempergu, Fr. Škorjanc, župnik na Gomilskem, Jožef Ulčnik, župnik pri Sv. Je-derti, in Franc Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
Vseh teh 14 čč. gospodov srebrnomašnikov se je udeležilo slavnostne petindvajsetletnice v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru v torek, dne 30. julija. V krasno ozalj-šani cerkvi sv. Alojzija so se zbrali ob 8. uri dopoldne preč. gg. stolni prošt, stolni dekan, kanoniki, več gg. duhovnikov in precej vernega ljudstva. Mladi mariborski gg. duhovniki zapojejo na koru: »Veni Creator Spiritus!«, gg. srebrnomašniki stopijo pred veliki oltar v koreteljnih, na prižnico pa stopijo srebrnomašnik velečastiti gospod M. Lendovšek.
V uvodu so gospod govornik omenili, zakaj da so se gg. srebrnomašniki udali ljubeznivemu vabilu preč. g. ravnatelja K. Hribovšeka, da obhajajo srebrno sv. mašo pri Sv. Alojziju. V tej cerkvi in tej hiši so se 4 leta pripravljali na duhovniški stan in v tej cerkvi bili v mašnike posvečeni. Na to so se g. govornik obrnili do Jezusa v presv. Rešnjem Telesu, do blažene Device Marije, sv. Alojzija, potem do vernega ljudstva in do svojih gg. tovarišev. Ljudstvo so prosili za pomoč molitve in gg. tovarišem so popisali grozno odgovornost dušnega pastirja in njegovo zaupanje do Jezusa in Device Marije. K sklepu pridige pa so obljubili v imenu gg. tovarišev zvestobo Jezusu, Devici Mariji, katoliški cerkvi, mil. knezoškofu in vernemu ljudstvu.
Po pridigi, ki je trajala poldrugo uro, so peli slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo preč. g. kanonik in ravnatelj K. Hribovšek. Stregla sta jim čč. gg. župnika Franc Ilirti in Fr. Zmazek. Na to pa so slovesno črno sv. mašo z »libero« za štiri pokojne tovariše peli veleč, g. dr. Ant. Suhač, kateremu sta stregla čč. gg. župnika Al. Kreft in M. Meško. Pri obeh sv. mašah so peli mladi mariborski gg. duhovniki. Orgljal in petje je vodd stolni vikar in kapelnik, č. g. L. Hudovernik.
Opoldne se je zbralo na obed v lepo okrašeni bogoslovski obednici 35 gospodov in sicer prečastiti stolni kapitelj, čč. gospodje jubilanti, več čč. gg. gostov in 8 pevcev. Pri napitnicah so se prvi oglasili kot hišni gospodar preč. g. ravnatelj ter nazdravili sv. Očetu, mil. knezoškofu, svetlemu cesarju in preč. stolnemu kapi-telju. Preč. g. stolni prošt so nato nazdravili gg. sre-brnomašnikom, veleč. g. dr. A. Suhač pa so se zahvalili za gostoljubnost hišnemu gospodarju. Gg. pevci so zapeli nekaj mičnih pesmic ter celo par komadov »zagodli«. Z veseljem so vsi pozdravili več telegramov. Tudi mil. knezoškof, ki so te dni bili na birmi v Halozah, so poslali telegram. — Dal Bog, da bi se vsi gospodje jubilanti sešli za 15 let pri štiridesetletnici zdravi
in krepki, kakor so zdaj!
-
Gospodarske stvari.
Plevel gorice.
(Konec.)
2. Solnčnica. Slovenci radi vsako cvetlico imenujejo solnčnico, katerakoli ima žolt cvet in pa široko ploščo, ki se za solncem obrača. Taka solnčnica je v rani spomladi Tragopogon pratense, Boksbart; ki se vedno suče za solncem, zvečer pa glavico nagne k po-činku. Taka je nežna rožica Helianthemum vulgare, ki v poletnem času na solnčnih bregih cvete, da si jo babice nabirajo za neko mazilo za štrene ude ali kosti. Sploh pa solnčnico imenujemo tisto cvetlico Helianthus annuus, ki raste na njivi, v vrtu, v vinogradu in povsod, vendar v različni obliki. Gospod Jeglič je na fram-ski razstavi eno priobčil, ki je imela ploščo, skoro pol metra široko; rastla je na kompostu. Kakor plevel zraste ta cvetlica za pedenj ali pol metra visoko. »Slovenski Gospodar« nam jo je lani opisal in priporočil, kar sem takoj storil in jo zasadil z najboljšim uspehom; zato jo tukaj zopet le kratko omenim. Iz vinograda jo iztrebi, na njivi pa jo goji po naslednjem načinu! Kadar si krompir posadila, vzemi malo motkico, pa loca-njico semena solnčničnega; stopaj po razgonu, mahaj na desno in levo, ter v vsako jamico vloži eno ali dve zrni za meter narazno; in tako po vsem krompirišču, ali menda še tudi med koruzo nekoliko. Pri okapanju in ogrebanju pa je treba paziti, da te rastline ne pod-sekaš; in dobro storiš, ako jo nekoliko osiplješ po načinu koruze, da je veter ne podere. Tako ti bode do-našala na dobri njivi precej koristi. 1. Imela boš celo leto tečno hrano za svinje, katero ti to perje daje; samo ne česaj ga, temuč porezi, da stebla ne raniš; tudi panoge porezi, in le zgornje veje s poglavitno rožo pusti. 2. Steblo ti služi za rajico, po katerem se ovija stezavka, fižola, ki je poleg smeš nasaditi. 3. Plošča, ali glavica, kuhana je mastna krma za svinje v jeseni, ki se pa da tudi posušiti za zimo. Pridene se namreč teh nekoliko med drugo »špuro« za zamet. 4. Tičice, tvoje pevčice, bodo imele sladek žir; tudi v hudi zimi jim ga nastavljaj, ko jih je toliko lepo gledati. 5. Zrno se izmelje iz posušenih plošč, se dobro presuši, opše
ali izlušči, ter porabi za najboljše olje, katerega Rusi za pol milijona goldinarjev in še več nažmikajo in prodajo. 6. Steblo je trdo ali leseno, se porabi v slabih krajih za kurila, pri nas pa lahko za kompost. 7. Cvetka daje zdravilo zoper hudo mrzlico.
Vsak plevel se mora konec avgusta ali začetkoma septembra iz gorice odpraviti, da grozdju ne dela sence, in da ob branju ložje jagode poberemo. Kjer plevela v vinogradu ni, bo grozdje zdravo ostalo. Plevel se enkrat ali dvakrat podkaša, ter ga iz gorice iznosimo na vrat-nik, ker se posuši, ter za kravo shrani. Na kolje ga natikati, ne svetujemo, ker veter še tedaj lahko več kvara naredi. Najboljši plevel je srakonoga, ki daje sladko in točno krmo.
Sejmovi. Dne 3. avgusta v Poličanah (za svinje) in na Spodnji Polskavi. Dne 4. avgusta na Starih Sv. gorah. Dne 5. avgusta v Arnotcah, v Loki, Trbovljah in na Ptuju. Dne 6. avgusta v Kaniži pri Ptuju, pri Novi cerkvi v Halozah, v Radgoni in pri Mariji Snežni. Dne 7. avgusta v Imenem (za svinje). Dne 8. avgusta na
Bregu pri Ptuju (za svinje).
--
Dopisi.
Iz Ljubljane. (Slovenci!) Solze nam stopajo v oči, ko gledamo v podrtine naše ljube prestolnice, bele Ljubljane. — Pomagajte, Slovenci, Ljubljani in ljubljanski okolici, poginjajočima ob velikonočnem potresu letošnjega leta. Kolikor le morete, pomagajte; posebno sedaj, ko ni še minola prva doba silne bede in silnih potreb. — A po preteklih treh mesecih se polagoma vendar le že umirja zemlja pod nami, umirjate se torej sami. Zato je zopet došel čas, da se v obilneji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda; saj je tudi njo do živa pretresla velikonoča narodna nesreča. — Skrčiti hočemo sicer za enkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega poslanja pa nočemo skrčiti niti za trenotek. Pomnite, rojaki, da duševno ohranjamo tisti Vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredo-točje: naša Ljubljana. Zato požrtvujoč se in polno desnico darujoč ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici delite ob enem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč. Slovenci! posebno Ve izvan-kranjske Slovenke in Vi izvankranjski Slovenci, tega si , bodite svesti vsak čas, da kranjski potres naše vseslovenske družbe za stalno zrahljati ne sme. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 20. julija 1895. —Prvomestnik: Tomo Zupan. Podpredsednik: L. Svetec.
Iz Petrove. (Razburjenost) nekaterih naših občinskih odbornikov, ki se je polastila vsled dopisa iz Petrove, je pač najboljši dokaz, da je dopisnik pravo zadel ter segel v sršenovo gnezdo. Pri zadnji odborovi seji, v kateri se je morala voliti reklamacijska komisija, se je tisti dopis glasno prebral. Ko bralec konča, nastane neka tajna tihota, na to mrmranje in ropot, zabavljanje in ugibanje, kdo da bi bil to pisal, in na to sklep: — tisti, ki se je predrznil to pisati, mora priti pred porotnike! Tako jo je namreč stuhtala modra glavica tajnikova. Žalibog, da tudi nekateri narodni odborniki niso takoj spoznali, da je bil sklep umetno napravljen od nekoga, kateri sedaj na vse kriplje upije v gostilnah po Žalcu, da se je s tem dopisom žalila čast vseh odbornikov in da se ne sme nehati, dokler se ne bo spričal pisatelj in zdihoval v težki ječi! Možje, ne dajte se ujeti v njegove zanjke! Mož ta bi rad igral imenitno ulogo; toda v Žalcu to ni mogoče — ker ga
ne morejo rabiti v narodnem Žalcu, so ga izbacnili pri volitvah iz občinskega odbora — zato pa misli, da bode šlo v Petrovčah in da bodo tukaj vsi tako plesali, kakor bode on piskal. Ne, tak človek, kateri dela v pe-troški občini razpor, mora se tudi tukaj odstraniti! Kajti kdo drug je kriv, da se je volitev tako dolgo zavlekla in da se še sedaj ne ve, kedaj bode nova volitev, kakor nevednost tajnikova? Ali ni postava jasna, kakor beli dan, da se mora voliti reklamacijska komisija, katera mora rešiti reklamacije? Tajnik, zakaj pa takrat nisi pokazal svoje modre glavice? In na dalje, kje pa stoji v tistem dopisu, da so vsi dosedanji odborniki pijanci? V tistem dopisu zapisane so le te-le besede: »pri prihodnjih volitvah volite — može značajne (ne pa pijance)«. Kje stoji tukaj, da so vsi odborniki pijanci? Kaj takega si je mogla izmisliti le modra glavica tajnikova! In zakaj tako dela? To sam najboljše v6. Zato možje petrovške občine, ne dajte se zmotiti! Ali že ne čivkajo vrabci po Petrovčah, da je tukaj veliko gnilega, ali že ni pred tremi meseci prinesla »Domovina« novice, da bode prihodnji župan petrovški nem-čur?! Ali bi bilo to prav? Ne, to bi bila sramota za nas, da bi se tujci šopirili tam, kjer še od nekdaj prebiva naš rod! In zato, da bode zmaga naša, da dobimo narodnega, poštenega župana, kateri bode tudi ob enem dober gospodar, zato se združite možje, kajti v združenju je moč in zmaga bo gotova! Udeležite se pa tudi v polnem številu volilnega shoda dne 11. avgusta, v nedeljo popoldne, kjer se Vam bode cela stvar še bolj pojasnila. Tedaj na svidenje!
0(1 Sv. Marjete ob Pesnici. (Nove orgije.) Dne 21. julija smo obhajali god naše farne patrone in ob jednom so se tudi blagoslovile nove, že dolgo za-željene orgije, katere je izdelal orgljarski mojster g. J. Brandl v Mariboru. Do Vž10 ure se cerkev napolni do zadnjega kotička. Najprej so preč. g. Bohinc blagoslovili z venci okinčane orgije. Zdaj nastane po cerkvi velika tihota, ko so orgije prvokrat javno zapele s svojim kaj milim glasom Nato so nam č. g. L. Hudovernik v lepi pridigi razložili namen in pomen orgelj, potem so razlagali življenje sv. device Marjete in so posebno mladini na srce polagali najlepši dve čednosti naše patrone, sv. čistost in stanovitnost. Potem je bila velika peta sv. maša, pri katere j so pevci in pevke na koru častno svojo nalogo izvršili. Popoldne so bile latinske večer-nice, in s tem je bila ta slavnost končana. Hvala vsem čč. gg. duhovnikom, kateri so s svojim prihodom pripomogli, da se je ta za nas nepozabni dan dostojno obhajati mogel. Ob jednem se izreka tudi č. g. župniku zahvala za skrb, in g. nadučitelju Š. Kovačiču. ki se je kot organist sam potrudil in po fari darove za orgije nabiral. Daj Bog, da bi čez par let zamogli poročati o blagoslovljenju npvega velikega oltarja! Pesničan.
S Polja pri Kozjem. (Petindvajsetletnica.) Za malo faro Sv. Miklavža v Polju je bil letošnji 24. julij slovesen dan. Častiti g. župnik Martin Kragl so obhajali 25. leto, kar so za župnika v tej fari. Ker jih farani srčno ljubijo, so želeli, da se imenitni dan tudi prazniško obhaja v cerkvi. Zgodilo se je. Faranov se je zbralo v cerkvi zelo veliko, čeravno ima zdaj vsak dosti dela na polju. Močno so streljali prejšnji večer in na dan slovesnosti, šolska mladina se je zbrala pred farovžem in pozdravila g. župnika. Kaj lepo je bilo slišati, ko je pred opravilom povedalo neko dekle, po opravilu pa deček, da hočejo farani Boga prositi za zdravje in srečo g. župniku, v zahvalo za toliko dušnih in telesnih dobrot, ter da jim želijo, naj jim Bog po smrti dodeli največje plačilo, večno zveličanje. Tako govori hvaležno srce. V velečastni procesiji smo šli v cerkev. Ljudje so videli pri tej priliki toliko duhovnikov, kakor
še nikoli v Polju, 28 gospodov, med njimi dva preč. gospoda kanonika, kozjanskega in bistriškega. Zagorski g. župnik so v živih besedah razložili pomen slovesnosti. Radi smo pritrjevali govornikovim besedam, da je vladala ljubezen med gospodom in ljudmi, ker so naše oči gledale prelepo cerkev. Nagovarjali so ljudi gotovo s prijazno besedo, in ljudje dajali s polnimi rokami, da se je prej mala in zaduhla cerkev prenare-dila v tako veselo, svetlo in visoko hišo božjo. Zvonovi bi se prilegli mestnim velikim cerkvam. Sosedi naj hodijo sem gledal, kaj pomaga edinost, prijaznost in dobrotljivost! Ljubezen, katero so farani uživali 25 let, so tudi gosti poskusili po opravilu pri mizi. Občudovali smo tam, da gospod župnik, ki bodo dne 1. novembra nastopili 70. leto, hodijo še tako čvrsto. Služili so na težavnem Laškem, na visokem Kalobju, na še višjem Tin ji in pri Sv. Martinu na Pohorju, in vendar so noge krepke. Držali so se dobrega sveta, ki so ga slišali od starega gospoda. Ko prideš s pota domov, se ne usedi, temuč hodi nekaj časa. Delali so tako in so trdni ostali. Tu v Polju smo se prepričali, da se od priletnega in krščansko modrega moža človek vsestransko nauči kaj poštenega, kako ravnati s podložnimi, z gosti, s premoženjem, v hiši, cerkvi in sploh. Bog daj, da se nad g. Kraglnom spolni, kar so hrvaški gospod dekan spregovorili v napitnici: Bog Vas živi, krepi in dolgo let ohrani!«
Iz Slivnice pri Mariboru. (Srebrnasv. maša.) Pri nas se je obhajala v nedeljo, dne 21. julija redka slovesnost. Že predvečer je pokanje topičev, vihranje mnogih zastav in vzbrano trijančenje naznanjalo, da tukaj nekaj bode. In res v nedeljo jutro je z mlaji praznično ozaljšani cerkveni prostor naznanjal na slavoloku pred župniščem pomen, glaseč se: Vdani Vas pozdravljajo k srebrni maši vsi farani!« Ob 9. uri pa se je zbralo mnogo belooblečenih deklic raznih bratovščin, učencev in obilnega ljudstva pred župniščem, od koder spremljajo vlč. g. srebrno-mašnika, med slovesnim zvo-nenjem, godbo, pokanjem topičev v krasno ozaljšano cerkev, ki jih je vsprejela na slavoloku s sledečim pozdravom:
„Srečna Vam bodi življenja pot, K zlati Vas maši pripelji Gospod!"
Po procesiji s presvetim Rešnjim Telesom okoli cerkve stopijo č. g. J. Toman na lečo, ter v lepem slavnostnem govoru prav prisrčno govore o imenitosti du-hovskega stanu, posebno o č. g. srebrnomašniku, Francu Hirti-ju, tukajšnem župniku. Po slovesni sv. maši z zahvalnico »Te Deum« so srebrnomašnika slovesno zopet spremljali v župnišče. Tukaj so se sedaj najprej poklonili učenci. Učenka pozdravi v kratkem, a ganljivem nagovoru č. g. župnika kot kateheta, zahvaljujoč se jim, izroči šopek z napisom in deSek podari sliki vseh učencev in učenk slivniške šole. Na to pozdravljajo in voščijo gg. učitelji iz raznih šol, dijaki, občinski predstojniki, krajni šolski svet, cerkvena ključarja, cerkveni odbor in več drugih deputacij raznih družb svojemu izvrstnemu dušnemu pastirju k 251etnici duhov-stva, izrazujoč njim udanost in hvaležnost za vso njihovo skrb in žrtvovanje, ter izročijo v spomin različna darila. Pri obedu so se vrstile še razne napitnice. V posebno veselje se še more omeniti, da so se te priproste, ali srčne slavnosti tudi udeležili preč. g. kanonik M. Stranjšak s svojim č. g. kaplanom in č. g. Jernej Cirin-gar. Bog nam daj zlato mašo našega preljubljenega dušnega pastirja dočakati!
Od Sv. Jurija pri Taboru. (Cepite na iza-belo!) Povsod po Slovenskem imajo ljudje veliko ¡zabele. Vino ni posebno dobro, a rod in rast vse hvale vredna. Bilo bi tedaj dobro cepiti na izabelo tam, kjer
ni še uši, našo domačo trto, da se dobi več vina. Cepljenje je pa težavno, ker je rozga predebela. Posrečilo se mi je iznajti način zelenega cepljenja drobnejo domačo (belo) rozgo na debelejo izabelino. To delo je pa tako priprosto, da to lahko izvrši vsak fantiček. Tudi črešnje, katere se ne dajo z uspehom okolirati, ker jih smola zalije, se dajo na ta način dobro požlahniti. Oboje se cepi v drugi polovici junija. Če bodo Slovenci izabelo pridno cepili, bode marsikateri imel v malo letih več dobre kapljice, kakor je bode potreboval za koline. Še lepe nove krone bo lahko dobil zanj in
še pil ga bode z veseljem.	Fr. Šijanec.
--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Pri Njeg. Veličanstvu svetlem cesarju v Išlu je bil minister vnanjih zadev, grof Goluhovski. Pravi se, da so ga zato cesar poklicali k sebi, ker na Balkanu hudo vre. — Predsednik najvišjega računskega dvora je postal pl. Plener, bivši vodja nemških liberalcev. Vodja teh bojda postane baron Chlumecky, predsednik državne poslanske zbornice. — Widmann, Dumm-reicher in Bloch so odložili državno poslanstvo.
Štajarsko. Na glavni zbor »Leonove družbe« v Gradec sta prišla tudi ljubljanski knezoškof in vojaški škof. — Poslanec Morre najbolj hujska zoper Kalten-eggerja. Ta ga je te dni povabil na volilni shod, pa Moreta ni bilo. Pač ve, da so nemški kmetje konservativni, ne pa veternjaki. — Deželni odbor je z dovoljenimi lOtisoč gld. le nemškim učiteljem plačo zbolj-šal, na Spodnjem Štajarskem pa nobenemu. Krivica!
Koroško. Občina Steinfeld je izrekla poslancu Peitlerju nezaupnico, ker je glasoval v državnem zboru za celjsko gimnazijo. Ti, ki so mu izrekli nezaupnico, ga tudi prej niso volili. Peitlerjevo izvolitev so bili odločili slovenski glasovi, zato je le prav, da je Slovencem pravičen. Sicer pa imajo koroški nemški kmetje druge skrbi, kakor pa hujskanje zoper celjsko gimnazijo.
Kranjsko. Sinoči je prenehalo posvetovanje deželnega zbora, kako pomagati Ljubljani in krajem, poškodovanim po velikonočnem potresu. — Politično društvo »Jednakopravnost« ima prihodnjo nedeljo shod v Idriji. — Vipavska železnica je povsem zagotovljena. Vlada predloži dotični postavni načrt jeseni državnemu zboru.
Primorsko. Deželni glavar goriški, Fr. grof Co-ronini, se je odpovedal državnemu poslanstvu in je dobil od svetlega cesarja red železne krone. — Volitve v deželni zbor goriški bodo septembra meseca, in sicer bodo kmečke občine volile dne 16., mesta dne 19., veleposestniki pa dne 23. in 25. septembra.
Hrvaško. Deželna vlada misli baje sedaj obrniti posebno pozornost pravosodni postavodaji. Izdeluje že med drugim načrt novega kazenskega zakonika, pa to po madjarskem kopitu. Drugo le! o se bojda ta načrt že predloži deželnemu zboru.
Ogersko. V kratkem bode bojda 31 liberalcev poklicanih v gosposko zbornico. No, potem bode Banffv že lahko vladal. — Dne 10. avgusta bode v Budapešti narodni shod, na katega pridejo slovaški in rumunski zastopniki. Ali se Srbom in Nemcem na Ogerskem tako izvrstno godi, ker se tega shoda ne udeležijo?
Vnanje države.
Rim. Dne 18. julija je minolo 25 let, odkar je bila razglašena verska resnica o papeževi nezmotljivosti. Škofje, samostani in mnogi odličnjaki so sv. očetu po-
slali pri tej priliki udanostne izjave. — Papež so naznanili generalu francoskih misijonov, o. Piccardu, da nameravajo razširiti samostane v Carigradu in Kadikari.
Italijansko ima v zadnjem času nesrečo s poslaniki. Nedavno je umrl poslanik v Petrogradu, Cur-topassi, za srčno kapjo; zadnjo nedeljo pa je naglo pre-minol poslanik v Carigradu, grof Catalani. Tega so hvalili, da je najbolj poznal zadeve jutrovih dežel.
Belgijsko. Preteklo nedeljo so zopet rogovolili zoper novo šolsko poslavo in sicer v glavnem mestu, Bruselju. Najhujši so socijalisti in radikalci, ki celo grozijo z ustajo, ako večina poslancev, ki je katoliška, sprejme to postavo ali pa če jo kralj potrdi.
Nemško. Kmetiškega vprašanja so so polastili tudi socijalisti. Na zadnjem shodu v Frankobrodu ob Meni je Vollmar priporočal, naj se kmetom pri agitaciji dajo zagotovila glede polajšave. Gorje državam, ako bodo kmetje šli v zanjke socijalistov!
Rusko. Da se ustreže ob sibirski železnici ležečim naselbinam, ki do zdaj še nimajo svojih cerkev, se bodo zgradili za sibirsko železnico posebni cerkveni vagoni. V teh vagonih se bode opravljala med potom služba božja.
Bolgarsko. Stambulovega morivca še nimajo.— Govori se, da se bode kmalu knez Ferdinand odpovedal bolgarskemu prestolu, na korist svojemu sinu Borisu, katerega bode dal vzgojiti v pravoslavni veri. To so same prazne marne.
Srbsko. Srbi Bolgare pisano gledajo radi mace-donskega vprašanja. Srbi se namreč bojč, da se bo macedonska zadeva za nje neugodno rešila. Vendar se pa naravnost ne upajo Bolgarom nasprotovati.
Turško. Oni dan so macedonski ustaši zavzeli mesto Melnik. Po hudem boju in porabljajoč dinamit, so pregnali turško posadko. Ustaše vodijo bolgarski častniki. Te dni je Turčija sklicala o300 mož pod orožje in je poslala v ona macedonska mesta, kjer do zdaj ni bilo vojakov.
Azija. Japonci še niso naredili miru na Formozi, ker še ustaši nadaljujejo boj. Sicer se pa Japonci hitro oborožujejo, kakor bi mislili začeti kako večjo vojsko. Veliko skrbi pa japonski vladi dela kolera, ki grozno razsaja po Formozi in Koreji. Razširja se tudi močno med vojaki.
Amerika. Na Kubi je sedaj že 54tisoč rednih španskih vojakov. V oktobru pride na Kubo še 30tisoč mož. Sedaj imajo ondi že 15 vojnih ladij, za mesec dni j jih pa še pride 25, da bodo zabranili, da ne bodo pun-
tarji mogli dobivati živeža in streliva iz Amerike.
---
Za poduk iii kratek čas.
Duh.
(Spisat Janko Iskrač.)
(Konec).
Bilo je neko nedeljo po letu, ko je bilo prav toplo in prijetna noč. Moja žepna ura me je bila zapeljala, da sem prehitro prišel, in še le ednajst je bilo v stolpu, ko sem prišel do pokopališča. Postanem malo, in premišljujem, kaj bi počel; pred dvanajsto uro nisem hotel jezu odpirati. Tako premišljevaje, spomnim se svoje ranjke matere, katera tukaj na pokopališču počiva. Jerneje, mislim si, kaj ko bi šel zmolit par očenašev za pokoj materini duši. Saj malo kedaj utegnem se je spominjati z molitvijo in ji tako malo povrniti brez števila dobrot, katere sem prejel od nje. Mesec je prav jasno svetil, torej kmalu najdem materin grob; pokleknem in začnem
moliti. Ne smem tajiti, da nekako tesno mi je venderle bilo pri srcu, ko sem sam bil med mramornati križi, ki so kakor beli duhovi stali po koncu. Torej precej hitim z molitvijo in že hočem' vstati, — kar slišim za seboj neke stopinje, kakor: cap, cap, cap. Mrzle gopnezice me spreleti, in lasje mi vstanejo po koncu. V tem tre-notku občutim neko dihanje poleg sebe, in zdajci me tudi nekaj trikrat dune v boso nogo. — Zdelo se mi je, kakor da bi se me bila mo1- ra roka dotaknila. Strašen strah me spreliti in na mah vstanem in bežim iz pokopališča. A oh groza! — .... duh pa za mano — Cap, cap, cap je pobiralo za menoj po suhem pesku. Jaz sem tekel na vso moč, in nisem se upal revež ozreti; šele ko sem bil par strelajev zunaj pokopališča, se ozrem. In kaj meniti, kedo je bil? .... Moj znanec — pes iz pristave.
Presneta mrha! Tako ga bacnem, da se tri poti preobrne. Ne vem, kako je bil isto noč prišel z verige in tekel za mano v mlin.
Od tiste dobe pa, vam po resnici povem, da nisem več takov junak, kakor sem bil, in da kadar grem kodi po noči, se skrbno oziram, ali bi ne videl spet kaj takšnega, kar bi me utegnilo vstrašiti.«
Smešnica Učitelj pokličejo Nacka, češ, naj jim pove polovico od sedem. Ali Nacek se tega ustraši ter preudarja: Ce mu rečem tri, jih ima premalo, če štiri, pa preveč. Kaj čem tedaj uboga sirota reči?
Razne stvari.
(»Katoliško tiskovno društvo v Mariboru«) bode imelo dne 19. avgu-ta 1895 XIV. občni zbor. Ker bode društveni odbor na dnevni red imenovanega občnega zbora postavil posvetovanje o premembi društvenih pravil, zato vpošlje vsem društvenikom in še nekaterim gospodom spremenjena društvena pravila, katera bode v posvetovanje predložil. Predlogi, kateri se mislijo staviti na občnem zboru, naj se 8 dni j poprej odboru prijavijo. V Mariboru, dne 22. julija 1895.
Odbor.
(Ant. Krempeljnov spomenik) bode odkrit v nedeljo, dne 11. avgusta pri Mali Nedelji. Vspored slavnosti: 1. Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov. 2. Ob 10. uri zjutraj slovesna sv. maša, po maši cerkveni govor; govori g. profesor dr. Anton Medved. 3. Slavnostni govor; govori g. dr. Lav. Gregorec. 4. Ob 1. uri popoldne skupni obed. P. n. gostje, ki se hočejo udeležiti skupnega obeda, naj to vsaj do 8. avgusta naznanijo g. nadučitelju S. Cvahte pri Mali Nedelji. Med obedom petje, godba in tamburanje.
(Slov. pev. društvo v Ptuju.) Veliki koncert bode prih. nedeljo pri vsakem vremenu. V to svrho bode oder pokrit. Prostori za poslušalce so tako veliki, da obsegajo 4—5000 udeležencev, ki so pri slabem vremenu lahko pod streho. Torej ne zbojie se, če tudi pade par kapljic! Skupno prenočišče bode iz prijaznosti dal pripraviti g. Ivan Kaukler, nadučitelj v Ptujski okolici. Kdor reflektuje nanj, naj se blagovoli o pravem času pri njem pismeno oglasiti!
(Promocija.) Zadnjo soboto, dne 27. julija, je bil na graškem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva promoviran g. Bela Stuhec, znan izvrsten pevec.
(Posojilnica v Brežicah) imela je od začetka svojega poslovanja t. j. v sedmih mesecih z nakupom hotela Klembas 148.076 gld. 81 kr. denarnega prometa. S 1. julijem je odprla hotel na lastni račun, na kar s tem opozarjamo vse rodoljubne kroge.
(Občni zbor savinjske podružnice »Slov. plan. društva«) bode v nedeljo, dne 25. avgusta ob
3.	uri popoldne v Žalcu v gostilnici g. Janeza Hausen-bichlerja po naslednjem vzporedu: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. »Dobrač«, predavanje Fr. Kocbeka. 5. Predlogi in nasveti. Pri občnem zboru bodo razpoložene razne fotografije na ogled.
(Zrelostni izpit) na mariborski gimnaziji je napravilo vseh 20 osmošolcev, med temi 7 z odliko, in od teh so Slovenci Dolar Anton, Kukovec Florijan, Skerbs Roman, Stegenšek Avguštin in Marko Žičkar.
(LokalnaželeznicaVelenje-SpodnjiDra-vograd.) Politični ogled železniške proge Velenje-Spodnji Dravograd se bo vršil dne 20. avgusta.
(Zlato sv. mašo) bodo slovesno peli č. g. Jernej Ciringar, vpokojeni župnik v Račah, v farni cerkvi na Slivnici pri Mariboru v nedeljo, dne 25. avgusta.
(Gospodarska razstava na Ptuju) bode od dne 22. do 29. septembra. Ta razstava bode gotovo dobro uspela, ker velja za ves Spodnji Štajar; samo nemški Ptujčani bodo morali bili uljudni proti Slovencem !
(Vojaška sprememba.) V Mariboru stanujoči
4.	batalijon c. in kr. pešpolka št. 47 je včeraj zapustil Maribor, podal se v Gradec in od tam pojde v Labodsko dolino k velikim vajam, septembra v Gorico, kjer potem ostane. V Maribor pa pride 1. batalijon istega pešpolka.
(Javni shod) ob štajarski meji priredi »kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« v nedeljo, dne 4. avg. na Ojstrici nad Spodnjim Dravogradom pri Mori-ju ob 2. uri popoldne. Na vzporedu so govori o namenu društva, o političnem položaju, o šoli in volitvah, o gospodarskih stvareh itd. Po zborovanju prosta zabava.
(Novo gledališče v Zagrebu.) Te dni so podrli vse odre okoli poslopja novega gledališča, ki je prav impozantno. Dela v notranjih prostorih se vrše prav marljivo. Na vnanji strani se delajo okoli gledališča nasadi.
(Novo bandero) libojske šole pri Grižah se je blagoslovilo preteklo nedeljo v podružnici sv. Neže. Randero so krasno izdelale čč. šolske sestre v Mariboru.
(Ne hujskate!) G. kr. okr. glavarstvo na Ptuju je razveljavilo ormoškega mestnega zastopa sklep zoper celjsko gimnazijo. Prav tako!
(Za Krempeljnov spomenik) so nadalnje darovali p. n. gg. dr. J. Križanič in notar A. Šlam-berger po 5 gld.; M. Jurkovič 3 gld.; Ant. Lacko 2 gld.; Al. Bratuša, Fr. Vogrinc, Al. Šijanec, Ant. Ravšl, M. Šek, H. Stuhec, J. Koser po 1 gld.; Jos. Weixel, M. Kranjc, L. Kranjc, J. Ves6lko, A. Kosi po 50 kr.; Ig. Kranjc, M. Lebarič, T. Žnidarič, F. Ritonja, A. Sladnjak, Franca Kranjc po 30 kr.; A. Sluga 25 kr.; J. Šrol 20 kr.; Ana Matekovič in 13. Babič 15 kr. in Fr. Vojsk 10 kr.
(Cigani) so se preteklo nedeljo v Št. Ilj v Slov. gor. v kočiji pripeljali in se ondi v neki gostilnici ba-hali s stotaki; žendarji pa so uzmoviče prijeli in roki pravice izročili.
(Božji rop.) V noči od dne 24. do 25. iulija so tatovi ulomili v farno cerkev ,Sv. Mihaela pri Šoštanju ter ukradli moštranco, vredno 300 gld, in nekaj denarja iz cerkvene Skrinjice.
(Uto n i 1) je pri kopanju v Dravi niže Maribora dne 26. julija večer ob 8. uri mariborski izdelovatelj mrzline Florijan Zanolli. Njegovega trupla še niso našli.
(Iz raznih toplic.) V Rogatec-Slatino je prišlo do dne 22. julija 936 strank s 1515 osebami; v Kra-pino pa 1030 strank s 1539 osebami, Varaždinske toplice 481 strank s 1923 osebami.
(O nesreči v Mostu na Češkem) smo zadnjič obširno poročali. Po tisti grozni noči se pozneje ni več hiš pogreznilo. Na prostoru, kjer so stale hiše, ki so se razrušile ali pa se bodo morale podreti, se ne sme več zidati. Tam se bodo naredili javni nasadi.
(Nesreča pri mlinu.) Pri popravljanju Fr. Mi-kuševega mlina pod Donatom se je dne 24. julija ponesrečil Jurij Murek iz Frankolovega. Našli so mrtvega tik kolesa z razbito glavo.
(Umrl) je g. Končan Valentin, vpokojen učitelj pri Sv. Eini, v visoki starosti. Bil je 40 let učitelj pri Sv. Emi, vedno veren kristjan in dober Slovenec. Blag mu spomin!
(Nesreča ali hudodelstvo?) Dne 29. julija zjutraj so našli ob železnici pri Teharjih imovitega posestnika Majhenšeka mrtvega. Brzovlak ga je bil povozil in vlekel kacili 200 m daleč. Ni še dognano, ali je Maj-henšek ponesrečil ali pa bil umorjen.
(Pogumen vojak.) Te dni se je šel pri Krškem v Savo kopat neki 141etni fant iz Leskovca, ki ni znal plavati. Zabredel je v globočino, in bil bi utonil, ako ne bi za njim skočil nadtopničar Franc Sešek in ga rešil.
(Hude nevihte) s silnim vetrom in točo so divjale v minolih dneh po Nemčiji ob Renu in v Vest-falskem ter pouzročile veliko škodo. Treščilo je nad 15krat v hiše in so nekatere pogorele. Dva moža je strela ubila.
(Tatvina.) V Ivniku je v noči od 28. do 29. julija pri takozvanem »Volčjem mlinu« pet mož ukradlo 1500 gld. Ko so domači to zapazili ter za njimi leteli, so tatovi nazaj streljali, vendar pa nobenega ne zadeli.
(Na smrt obsojen) je b:l dne 25. julija pri celjskem okrožnem sodišču kajžar Alojzij Skuhala in sicer zaradi storjenega roparskega umora. Sokriva njegova žena Marija je bila obsojena na šest let težke ječe, sin Janez pa na štiri leta.
(Pazite na otroke!) V Šikolah blizu Prager-skega je pretečeni teden 3-letni deček z brn padel v potok in utonil.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Lovrenca v Brežicah je dobil č. g. Jos. Mešiček, ondotni provizor. Za provizorja na Muto pride č. g. Jos. Za-gajšek, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kot kaplana sta zopet nastavljena čč. gg. Jakob Kranjc, provizor v Olimju, v Zibiki in Fr. Brglez star. v Dramljah. Premeščeni so čč. gg. kaplani Jož. Mihalič iz Št. Ilja v Slov. gor. na Hajdinj, Janez Jodl iz Hajdinja k Sv. Antonu v Slov. gor., Alojz Cizerl od Sv. Antona v Slov. gor. v Hoče in Franc Šaloven iz Dramelj v Zreče. Na novo nameščeni so eč. gg.: Jožef Cede kot II. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, Rudolf Janežič kot kaplan pri Št. Ilju v Slov. gor. in Anton Novak kot kaplan v Manjšbergu. V začasni pokoj stopi radi boleh-nosti č. g. Val. Vogrinc, kaplan v Hočali.
(Pripor očb a.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Catolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo.
T-ioteiujne številke.
Gradec 27. julija 1895: 34, 27, 86, 2, 66 Dunaj » »	38, 1, 83, 40. 10
Hennebergova svila 1016
— edi:io le pristna, če se naroči naravnoč pri mojih tovarnah — črna, bela in barvana, m. od 35 kr. do H gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, dainast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dv. lif.), Ziirioh.
\ V 13 I L O
k X. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Meloda v Kranji četrtek, dne 8. avgusta 1895. 1.
Vspored.
I.	Sv. maša ob 9. uri v mestni dekanijski cerkvi.
II.	Zborovanje ob 11. uri v čitalnični dvorani.
1.	Prvomestnikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev * jedne tretjine družbinega vodstva in pa še jednega vodstvenega uda mesto umrlega odbornika Mateja Močnik.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr. Drag. Bleiweis vitez Trsteniški, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler, 4. Anton Žlogar.
C. Volitev * nadzorništva (5 članov). 7. Volitev * razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana dne 24. julija 1895. Prvomestnik:	Podpredsednik :
Tomo Zupan.	Luka Svetec.
Pristave k. a) Odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom
ob 7'10 uri zjutraj. h) Po zborovanji skupni obed v čitalniškem poslopji ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do C. avgusta pri moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Kranji.
c) Odhod iz Kranja proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 8 09. uri zvečer.
* Iz § 14. glavnih pravil: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico ... h) pokrovitelji; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki.
število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik ; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz § 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov.
Iz § 16.: Vsako leto izstopi ena tretjina družbinega vodstva .... Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič.
Najboljše molitvenike
v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugi deli umetnih cvetlic, manchete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 16-37 AmMreJ Plntzer, (prej Edv. FerlincJ gosposke ulice štv. 3, x iTInrlhoru.
Mlin pri cerkvi
in blizo mesta, na veliki vodi, s štirimi tečaji in tudi za olje delati, se proda po nizki ceni. Več se izvč pri upravništvu „Slov. Gosp."	2—3
mmmmmmmm^
m
m SČK
m m
H
Štajarska deželna
Rogaška slatina,
priporočena od najimenitniših zdravnikov.
Tempelj-iZVirek "aJ11,olj.ijja svežilna P'j»ča, posebno pri nalezljivih Styria-izvirek dobro zdravilo proti boleznim prebavnih organov.
HaKIvo P1* deželnem slatinarstvu v Rogatcu-Slatini in pri dež. zalogi UUUIVd »c v Gradcu, Schmiedgasse.	8—10
iL
m
ra
M
m m «i
m ra
fi§
1» m m
ogatcu se ša je pri-ijo ali si-Rogatcu.	V	m S« A co
a S % *		h
> S c . X »C "J<	V	s
•5; S a ta v v —-v- w « " ts • ^ = s	*m ta	5 £ 11
		a
|S t" 3 ¿3 S	g	K
F5*® 5 •3 o 5.		® M S S '£> S ■
ti"/	a	CG ~
>(fl "o		'o8's m
Hi merna rarstv		3- S*
Pozor!
Svarilo!
Varujte se,
da ne bote opeharjeni pri nakupu slatine kave. Dobičkažeijni ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo ka\o, zato ne jemljite drugih ko bel» izvirne zavoje z napisom
„SCathreiner".
Kathreiner-Kreippovi sladna kava
je edina zdrava in okusna primes k liobovi kavi, natorni pridelek v cclih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena.
Zobozdravniško naznanilo.
Dr. J. Riebl
ordininira vsaki dan za zobobolne od 9—12. ure dopoludne in od 2—5. ure popoludne
v lastni hiši
vrtne ulice (Garteu&assc) štv, 9 v Celji.
Ustavlja umetne zobe in zobovje z zlato, kavčuk ali platino podlogo brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejo izvršitev, enako najboljšim dunajskim ali graškim delom. To zobovje ne ovira čisto nič žvečenja ali govorjenja. Manjkajoče zobne-krone namesti z zlatim ali email kronami; plombovanje zob in vse zobne operacije'zvrši brez bolečin in priskrbi za plombo najbolja sredstva, za katerih trpežnost garantuje.	4-8
!! Novost!!
Veliko perila si prihrani, kdor kupi namizne prte in prtiče za kavo iz kavčuka, ki
se nahajajo v najlepših vzorcih na metre, po 100 in 145 cm široki in zmerjeni s prav lepimi obrobki ter so po 80x80, 80XU5, 100X100, 100X115, 115X115, 115x130, 130X130, 130X145, 145X145, 145x165, 165X165, 165X185 165X200 c« veliki.
Teh namiznih prtov in prtičev za kavo ni treba prati, dovolj je, če je zbrišeš z mokro brisačo. Lahko ostanejo na mizi v vrtu tudi v dežju in po noči ter se ne poškodujejo. Zato so za vsakega neogibno potrebni. Najceneje se dobe pri
Janezu Khunt-u,
tovorniški zalogi povoščenega blaga, zastiral, tepihov, odej, plaht, zastorov, in raznega iz iz vrb spletenega pohištva
t Gradcu, gosposke ulice 29.
Vzorci in ceniki franco.	2-3
Preselite? pdajalnice.
Uljudno naznanjam tem potom, da sem svojo že 10 let obstoječo delalnico za lakiranje, pobarvanje in izdelovanje napisov, ki je bila dozdaj Viktringhofovih ulicah št. &, preselil v grajske ulice štv. 20.
Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstvu za dozdaj mi skazano zaupanje ter prosim, da bi mi enako zaupali še tudi na sedanjem novem prostoru.
S posebnim spoštovanjem 4-4	Karol HeUi.
TTJi. z velikim vrtom, dvema njivama in •»•Sel gozdom se proda v trgu blizo Celja. Hiša je sposobna za gostilno ali za rokodelca. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri lastniku gospodu Martinu Sterban štv. 61. v Vojniku. (Hochenegg.)	3-3
|UI|bm na tri tečaje, stope in žaga, vse v jako dobrem^ stanu, poleg malega mesta na Spodnjem Štajarskem, proda se iz proste roke za 6400 gold. — Poleg spada tudi travnik in njiva. Gotovine položiti je takoj le 2200 gld.	,
Natančneja pojasnila daje upravništvo „Slov. Gospodarja".	2-5
'J
katero je prav mastno in se jako dobro na-rase, se prodaja prav po ceni v vsaki množini in vsakem času pri stalni apnenci
Jo/.. Švnjger x Postojni. 14
Tkalske statve,
dobro ohranjene se s celo pripravo po ceni prodajo v Mariboru, farovške ulice štv. 11. do I. sept. t. I.	3-3
tOIl]!
Oznanilo.
Od c. kr. notarja Vinkota Toplaka v
Šmarji pri Jelšah kot sodnijskega komisarja v zapuščinski zadevi umrlega gospoda Franceta Kene, bivšega župnika na Sladki gori, se naznanja, da se bode zapuščinska premičnina kot: obleka, perilo, hišna in gospodarska oprava, živina, žito in vino prostovoljno prodala
«luč «i. HiKiiNtu l»S»5
od 9—12. ure dopoldne in od 3—6. ure popoldne.
Šmarije pri Jelšah, dne 23. julija 1895.
|MI|bm v dobrem stanu, s 3 tečaji in z «■•■■l 2 oraloma oranega zemljišča, na lepem prostoru v Pristavi blizo Podčetrtka se prostovoljno proda za 1200 gld. Več se izve pri posestniku Fr. Mihaliču v Gorah, p. Studenice pri Poličanah.
V« gnnnje !
Usojam si naznaniti, da sem odprl svojo odvetniško pisarno na Laškem (Markt Tiifter).
Dr. Josip Kolšek.
^ Miške! ?
popolnoma žive, vsak dan na novo nalovljene razpošilja pod jamstvom en jerbašček s povzetjem poštnine in eolnine prosto 40 kom. velikane I. vrste . . . gld. 5'40
60 „ velikanov.....„ 430
100 „ za juho......„ 3 40
«. HALLEK,
Stanislav štev. 16 v Galiciji. 7-10
I
1 1
P m
i
i
I
Nas spodaj podpisane posestnike v Šujici zadela je dne 4. [rji! julija t. 1. velika nesreča, ker so nam pogorela poslopja. Zavaro- pl vani smo bili pri vzajemni zavarovalni banki
„SLA VI JI" I
katere generalni zastop v Ljubljani je takoj odposlal svoje cenilce, frliJL kateri so nam škode pošteno precenili v našo popolno ¡^1 zadovoljnost, kakor tudi smo dobili odškodnine v polnih [fe zneskih izplačane v najkrajšem času.
Radi tega zahvaljujemo najtoplejše banko „Slavijo" ter jo priporočamo posestnikom, da si pri njej zavarujejo svoje imetje.
V Šujici, dne 26. julija 1895.
Jakob Oven 1. r., Anton Tomec 1. r., Janez Rozman 1. r., Reza Birtič 1. r., Marija Dobnikar 1. r., Jaka Prek 1. r., Helena Korenčič 1. r., Andrej Vrhovec 1. r.,
Peter Selan 1. r., župan.
m i I
m
Oelz-ova kava,
je najmočnejša in naj-zdravejša primes h kavi. Dobiva se v vsaki prodajalnici.
m ,01
III
m
H
Jožef Krenn
K Sv.
P. n.
Maribor, grajski trg št. L
Juriju.
01
1
S tem prijazno naznanjam, da sem z današnjim dnevom na tukajšnem trgu, grajske ulice št. I. v hiši gosp. Karola Pachner-ja popolnoma založeno štacuno
z modnim, suknenim in običajnim blagom
odprl.
V	zvezi s prvimi tovarniškimi tvrdkami teh vrst mi je mogoče, velespošto-vanim kupcem vedno najboljše po najnižji ceni ponuditi, in zmirom bode moja posebna naloga, da postrežem svojim p. n. kupcem z dobrim blagom najceneje in solidno.
Imam zaloge platnenih in damastnih tkanin, zatorej mi je mogoče, spoštovanim kupcem tudi s temi robami najboljše kakovosti najceneje postreči.
Prosim, blagovolite me s svojim obiskom počastiti, vsak čas si bom prizadeval, da bom izkazano mi zaupanje opravičil in stalno ohranil.
V	Mariboru, dne 22. aprila 1895.
Z velespošto^anjem
Jožef Krenn.
PSS151P5SI51P35151PS515
iHHi