u On» g s O R » P 1''5 O N i g, Canada & M#xf * ypar' rnonths -00 £L« month. .. —25 Th Foreian Countries: , ea r ... • $1.50 ° n * Single Copy 2 cents. (SLO.VENIC PEOPLE) Phone: Cortland 5188- NEW YORK, — PITTSBURGH, PA., četrtek 27. januarja (Thursday, January 27.) 1916. Geslo: .»Slovenijo Slovencem*'* — Leto X. Št. 4. ITALIJANI MORAJO IZPRAZNITI ALBANUO. S K A D E R V_ ROKAH AVSTRIJCEV. POROČA SE, DA SO ZASEDLE AVSTRIJSKE ČETE TO MESTO BREZ VSAKEGA BOJA. — SRBI SE ŠE VEDNO UMIKAJO. London, Anglija, 24. januarja. Ekuder, najvažnejše mesto v ^verni Albaniji, je padlo včeraj v roke Avstrijcev, ki so vkorakali v mesto, ne da bi naleteli na odpor. Tozadevno oficijelno poročilo ar¬ ijskega vojnega ministrstva, ki je dospelo danes semkaj, se glasi: „Včeraj smo zasedli ykader. Srbska posadka se je umaknila, ne d,! bi mislila na odpor'. Avstrijci so včeraj istotnko zasedli Nikšič, ki leži v sredini Čr- jfgore ter Danilovgrad in Podgorico, ki loži na meji Albanije. Razorožcvanje ( /ruogorcev se vrši mirno naprej, ne da bi prišlo pri tem do spopadov. V angleški poslanski zbornici je izjavil danes Sir Robert Ceeil, ijiodtajnik zunanjega urada, da nima angleška vlada nobenilr pozitiv- fenih poroči! iz Crnegore, ker je brzojavno zveza s Skadrom preki- ; r jena. (Skader leži meti skrajno južno točko Skadar.skega jezera ter reko Drino, nekako deset milj od Jadranskega morja, Ob San Gio- vaimi tli Modna pa ji' oddaljen kakih dvanajst milj. To pristanišče ie edino, skozi katero morejo pobegniti ostanki srbske in črnogorske armade, če bodo sploh mogli pobegniti.) Rim, Italija, 24. januarja. . Ostanki črnogorske armade se na¬ hajajo sedaj v veliki nevarnosti, tla padejo v avstrijsko jetništvo, potem ko so Avstrijci zasedli pristanišči Bar in Mrkovie (Dulcigno), hojih zasedenje se je včeraj ofiei.jelno sporočilo z Dunaja. , Iz Mrkoviča prodirajo Avstrijci v iztočni smeri, z namenom, da odrežejo Črnogorcem umikanje od Skadra proti Jadranskemu BULGARSK! KRALJ S SVOJIM ŠTABOM NA BOJIŠČU, morju na . Čete generala Martiuoviča. st' nahajajo v resni nevarnosti. še nahajajo v Albaniji. \ dveh tednih bodo le bodo borile z nemškimi zavezniki za posest i; ga morja. (Ta bo pa že huda! Italijani se 1 ker niti pri Soči ne morejo ničesar opraviti. Op. tired.) kita neke vrste plinarji . da časa za umikanje svoje armade. Nadalje se p..roča. d; so Avstrijci 'vomili o odkritosrčnosti Oinogor- thi zasedejo Bar in Mrkovie. Zavezniki nameravajo prevesti srbske mn, da ojačijo tam svoje vrste. Pariz, Francija, 24. januarja. — Poročevalce poroča iz Soluna, tla je v najkrajšem času prieakov parov in Avstrijcev na italijansko ekspedicijsko arin . ja v Albaniji. Glasom istega poročila so združeni Bulgari in . Beran ter se nahajaj« na pohodu proti Avloni. ki se italijanskih čet. Drugi avstrijski oddelki korakajo p lazzo), kjer se pripravlja Esad paša na čelu albansk fen odpor. y »te nris* črnogorske čete v K POLOŽAJU V MEZOPOTAMIJI. VELIKA BITKA PRI ESSIAN. — TURKI IN ANG SO ŽE VEČKRAT SKLENILI PREMIRJE. usode Kut-el- London, Anglija, 24. januarja. — Bojazni glede Amara ter tam zajete angleške armade, so bile danes vsaj nei razkropljene vsied poročila vrhovnega poveljnika \ ■ tzopo.. bil* Percv Lake katero je objavil indijski urad. General Lake sporoča, da je dobil od poveljnika posadke v Amara, generala Tmvnseud, poročilo, da ima posadka dosti ,la razpolago. ■ Nadalje se. poroča, da niso vprizorili Turki že skoro mese. so obkolili trdnjavo, nobenega naskoka na titujavo.. '■dkar da je Gssiaiiu, tako lly ga pomožna armada generala Avlmera odpora pl tjo utrjene turške postojanke. Essian leži st st nu jo- aara. ;. Turki so svoje, postojanke močno utrdili, vendai pa st s va. tla niso vprizorili nobenega napada na posadko v “ara, d a j e veči del turške armade zaposlen proti pomožni k-iieralu Avlmera. . .. V nekem poročilu generala Lake se glasi nadalje. oit *a med Turki iu Angleži, ki se je vršilo v petek pri da. je bilo treba prihodnji dan skleniti večurno “ f ( an katerega se je pokopalo mrtvece ter pobralo ranjence. Tigris je narasla ter ovira vsa gibanja čet na suhem- __ _ POTOP PARNIKA e POL LENTI A", PRELUKNJANI ANGLEŠKI MUNICIJSKI PARNIK „P0L- L,ENTIA“ SE J E POT OPIL. A n» leški muiiicijski parnik potopil sedemsto na krov druge, v bližini nalia- , s t.ala v službi angleške admumlitete. ZDRAVNIKI ZA „PRE- PAREDNESS”, ŽIVAHNO DELOVANJE AVI JATI KO V. .VA ZAPADNEM BOJIŠČU SO OBSTRELJEVALI FRAN¬ COSKI AVIJATIKI METZ. — Z IZTOČNIH BOJIŠČ. Berlin, Nemčija, 24. januarja. — O zelo živahnem delovanju sc poroča v današnjem ofieijelnem poročilu, v katerem se navaja dva zračna napada zaveznikov. Na zapadni fronti so obstreljevali zavez¬ niški avijatiki trdnjavo Metz, dočim so vrgli Nemci na različnih točkah za sovražno fronto bombe. Razven akcij letalcev se poroča z >;ypatine in iztočne fronte le še o artiljerijskih dvobojih. Nemško poročilo se glasi: .,Na zapadni fronti je bilo zaznamovati artiljerijske iu letalske akcije. Neko sovražno zračno brodovje je obstreljevalo trdnjavo Metz. Bombe so padle na stanovanje škofa ter na dvorišče bolnice. Dva civilista sta bila ubita in osem jih je bilo ranjenih. Enega izmed aeroplanov sc je izstrelilo ter so padli avijatiki v jetništvo. Nemški letalci so obstreljevali železniške postaje tervojaško naprave za fronto sovražnika. Pri več spopadih v zraku so imeli Nemci preduost. ,,Na iztočni fronti je, obstreljevala nemška artilerija neki ruski lak severno od Dvinska ter zanetila na njem požar. „Na Balkanu je obstreljevalo neko sovražno zračno brodovje. hi je prišlo i/. grškega ozemlja. Bitolj. Večje število prebivalcev je bilo.ubitih ali ranjenih". Pariz, Francija, 24. januarja. V ofieijelnem francoskem poro¬ čilu se poroča danes o izvanredno ostrem obstreljevanju, tekom ka¬ terega so vrgli Nemci najmanj 20.000 granat proti francoskim po¬ stojankam pri Nieuport, v bližini izliva reke Vserc. Nemška infan- t eri ja je skušala prodreti izn njenih postojank, a ni bila pri tem uspešna. London, Anglija, 24. januarja. — Poročevalec ,,DaiIy Mail“ po¬ roča iz Rotterdama, da so zavezniški letalci popolnoma nepričakova¬ no napadli Gheut. Na železniško postajo se je vrglo več bomb. REPUBLIKANEC MANN ZA OBOROŽEVANJE, Od strani 1000 zdravnikov se 1 sprejelo včeraj z velikim, arav- ušmijem j-csolne^jo, ;y kateri se riporoči v-ajaško, pripravljenost medicinskega stališča. Shod so j vršil ■ v prostorih sn.ediein.skei POPREJ ODLOČEN NASPROTNIK POVEČANEGA OBO¬ ROŽEVANJA, SE JE IZJAVIL ZA OBOROŽENJE. Berlin, Nemčija, 25. jan. — ski glavni stan je ob¬ če : — Odbilo se .je ita- lskoke v okrožju Lava- (Neuspelii Italijanov proti av- rijskiin postojankam se tako nože, da že prihajajo iz Italije uročila o 'mogočnemu naraščaj Op. ur. tr * Kalifax, "^ollentia' N. S., 24. januarja , _ se je glasom danes sem došlib °d Cape Race. Posadko so vzele •Bjoe s e Indije. ..Pollcntia" je sima » ,.Pollentia" je dobila pretekli teden luknjo m na n J* , 1‘Mhitel na pomoč italijanski parnik« ..Giuseppe T s ®gaia že do krova ., Pollei.it ije' ° e dva druga, ki sta prihitela na pomoč s je pa in parnik ..Giuseppe eVrdi" m ornoe, so morali radi viharnega Vl ' e mena več ur čakati, predu p so mogli vzeti posadko na j Queenstown, Anglija, 24. januarja. Parnik .. mn vijte ‘ ■ ■ ■je bil na poti v Canado poškodovan TOOO V tuka ^ n j e . pristanišče. Parnik ..Pomuian v bližini Kast ne t ter se je vsebuje nad SMRT ATENTATORJA, ATENTATOR ČABRIN0VIČ JE UMRL V JEČI. Berlin, Nemčija, 25. januarja. •— Med novicami, katere je, sporo¬ čila prekmurska agentura, se ni¬ haja tudi Sledeča: i,Poročila iz Theresieustadt, Av- stro-Ogrska, pravijo,, 'da' je umrl tamkaj v ječi srbski anarhist Ne¬ deljko Čabrbiovič. Slednjega se je spoznalo krivim, da je vrgel bom¬ bo proti nadvojvodi Francu Fer¬ dinandu, ki pa ni ranila nadvoj¬ vode. temveč več oseb, ki so se na¬ hajale za avtomobilom prestolona¬ slednika. Ta napad se je izvršilo malo ča¬ sa poprej, ko sta bila nadvojvoda Frane Ferdinand in njegova, so MIR S SRBIJO ? London, Anglija, 25. januarja. — Atenski poročevalec ..Dailv Mail" poroča, da nadaljujeta Av¬ strija in Nemčija s poskusi, da bi sklenili s Srbijo separaten mir. Poročevalec pravi, da se hoče meje Srbije raztegniti v smeri pro ti Bosni in Hercegovini iu da bo kraljestvo zopet ustanovljeno pod avstro-nemšk« suverenitet.o. Na srbski prestol pa se bo baje po¬ stavilo princa Bite) Friderika, drugega sina nemškega cesarja. Washington, D. C., 25. jan. — Voditelj repuolikaiicev Mami, ki je došedaj nasprotoval pomnože¬ nemu oboroževanju v Združenih državah, se je izrekel danes v po¬ slanski zbornici za pomnoženo o- boroženje. Dal je izraza mnenju, da bodo Združene države po kon¬ čani vojni v Evropi potisnj ;ene na obrambno stališče. Govor Manna je vseboval za veliko kongresni- •kov eno presenečenje, ko je nam¬ reč izjavil, da je po njegovem muc uju vojna z Anglijo bolj verjetna kot pa ona z Nemčijo. Ta izjava je našla pri večjem številu kon¬ gresnikov priznanje. Posebno je povdarjal voditeljev republikancev zahtevo, naj vlada mobilizira industrije dežele, da bo slednja v položaju v slučaju iz bruha vojne zadostiti vsem potre¬ bam armade in mornarice. Mann se je izrekel za stoječo armado od 250.000 do 300.000 mož ter za ojačenje obrežnih utrdb ter mornarice; — ki bi bila v stanu braniti nas na morju. Konečno je izjavil, da se dogod¬ ki kaj hitro razvijajo, ter da je koncem sedanje vojne pričakova¬ ti preje vojne z Anglijo kot pa z Nemčijo. NEZNATNI BOJ! NA RUSKI FRONTI. proga zadeta ocl krogel j Gavro Principa. Čabrinovič je bil obso¬ jen na dvajset let težke ječe, po¬ ostrene s težkim delom. POTOVANJE POLKOVNIKA HOUSE. Berlin, Nemčija, 25. jan. V spremstvu dveh tajnikov tu¬ kajšnjega ameriškega poslaniš¬ tva je dospel danes semkaj pol¬ kovnik E. M. lloitse. Polkovnik je izjavil, da se njegovo poslaniš¬ tvo vedno napačno razlaga. On nikakor ne potuje v mirovni mi¬ siji. London, Anglija, 25. jan. Jz nemških listov, ki so dospeli danes semkaj, je razvidno, da se pripisuje v Nemčiji potovanju polkovnika House veliko važnost. KRALJ NIKITA V LVONS. Pariz, Francija, 25. januarja. Črnogorski kraljevski par, ki je dospel v Lvons. Francija, bo prebival v palači,, katero je zgra¬ dil Ludovik XV. za markizo Pom- padour. Tako se glasi v poročilu, ki je dospelo iz tega mestu. Kralj Nikita je dospel v mesto v prete¬ kli poči ter se jc vozil v privatnem vozu, italijanskega kralja. OBSOJEN ŠPIJON, Pari, Francija, 25. januarja Iz Berna se poroča, da je obsodilo sodišče berlinskega odvetnika Sa lomomt na 45 dni zapora ter 1000 frankov globe, ker je špijoniral ter se izdajal za ameriškega žavljana. POROČA SE, DA SE JE NA RAZLIČNIH TOČKAH ODBILO RUSKE NASKOKE. Berlin, Nemčija, 25. januarja. — 5' današnjem ofieijelnem poro¬ du sc glasi le mi kratko, da so Rusi skušali na več točkah napre- doVati, da pa se jih je povsod z lahkoto odbilo. tri milje približali mestu Pinsku. Nemci spravljajo na to točko ve¬ lika ojačenja. Mesto Pinsk je zasedel po pad¬ cu Vaiišavc general Mačke liscu. Prodiranje Nemcev v iztočni sme Petrograd, Rusija, 25. januarja.! ri se je svoj čas pri teni mestu — Glasom sem došlib poročil so sc | ustavilo. Rusi iz severno-iztočue smeri na 1 POTOP PARNIKA J 0 R S E M A N". London, Anglija, 25. januarja — V neki brzojavki Exeliange Te- legraph Co. iz Liverpoola'sc poro¬ ča, da sc jc potopil Dominion par¬ nik ..Norseman 1 ‘. Parnik ..Norscimui" ima dva vi¬ jaka ter je vseboval nad 6000 ton. Last je bil Britisli and Nort h At¬ lantic Navigatiou Go., ter je od- plul dne 19. novembra v službi VThite Star črte iz Nev Vorka. Dne 5. decembra je dospel v Li¬ verpool in od istega časa ni do¬ spelo o parniku nobeno poročilo. Domneva se, da je stal v službi admiralitetc. INTERVENCIJA ZDRUŽENIH DRŽAV V MEHIKI? PREDSEDNIK WILS0N HOČE BAJE POSEČI V NOTRANJE RAZMERE V MEHIKI. London, Anglija, 25. januarja. — V diplomatienih krogih Lon¬ dona je pričela krožiti vest, da se je odločil predsednik W ilson za oboroženo intervencijo v Mehiki. Potrdilo te vesti še iti dospelo. (Jr- Domneva se, da je zadnji masaker Amerikancev v Santa Vsabel v zvezi s sklepom predsednika Wil- sona. Mogoče ]m je tudi. da jc vla¬ da Združenih držav nezadovoljna s politiko predsednika Carranze, ki <1 ose d a j ni še ničesar izpolnil, kar je bil obljubil ob času. ko ga je ameriška vlada potrdila. 'ŠrSSOtK 27. jantarja; 1£>1C- NEDELJA MRTVIH. Črtic — Potegnite navzgor zagrinja¬ la, Friderik, popolnoma navzgor ter pomaknite stol prav k oknu, da morem sedeti v polnem solnč- nem svitu. — Saj vendar sveti solnee, kaj ne? Služabnik, kateremu so veljale te besede, je sivolas in njegovo telo je sklonjeno naprej. Kljub te¬ mu pa je videti mlad poleg tega naboglenega starca, katerega je povedel skozi sobo v naslonjači proti oknu. Kot odsev sreče je liušknilo pre¬ ko pazoranega, voščeno-bledcga obraza pod snežnobolimi lasmi, medtem ko je slabotno, skrčeno telo omahnilo nazaj v blazine na¬ slonjača — Ah, to de dobro! — Hvala vam, Friderik. Čudno, kako raz¬ ločno je čutiti svetlobo, ne da bi je človek videl. In ti dobr^ dnevi postajajo tako redki v novembru. Ah, solnee, — solnee! Obrnil je obraz proti osvežujo¬ čemu viru svetlobe, dasiravno ni mogel noben žarek prodreti nje¬ gove ugasle oči. Stari služabnik je stal kot v zadregi sredi sobe. Tu¬ di ko je njegov gospodar pomignil z roko, naj gre, se je še vedno obotavljal. — No, kaj pa vam je, Friderik? — Ali imate še kaj na.srcu? —, Da, gospod profesor, - — ma¬ lo prošnjo bi še imel. Marijana je zunaj in gospodu jc treba le izte gniti roko ter pozvoniti, če bi kaj potrebovali. Za eno uro ali kaj ta k ega bi me lahko pogrešali. Kad bi šel ven na pokopališče, ker j 2 nedelja mrtvih in bilo bi prvikrat v dvajsetih letih, če bi jima ne pri nesel venca. — : Nedelja mrtvih, -— je ponovil vprašani počasi. — Že zopet! njega samega. — Vzemi mi vse, ti Vsemogoč¬ ni;' — vse! Uniči mene samega, če je treba žrtve. Ne nalagaj mi pa, kar gre preko moč človeka! — Jaz ) i ga vendar ne morem dati, — ne morem! In kljub teinu ga je moral dati. Najstrašnejše se je izvršilo in Edini dan v letu, ki naj pripada I vendar je prebolel tudi to. Že dol- mrtvim in edinole mrtvim! Ali ni go časa je bil zadovoljen, da ni prav tako, kot da prihajajo vsi hotel Bog sprejeti žrtve, kajti še ter zahtevajo svoje pravice, poni- vodno je bilo udobno tu zgoraj, žne pravice ljubeznjivega sporni- dasiravno je moral dan za dnem na? — Ih dasiravno si prizadevaIsedeti v nepredirni lemi, nezmo- 11 a vse načine odreči jim to, ga žen vsakega dela ali uživanja, z vendar ne puste. Jasneje in jasne- uvelima rokama, sklenjenima uda- je dvigajo kljub njegovemu odpo- no v naročju, ru svoje postave iz temine, ki ga | Nedelja mrtvih! a. Jc pa beseda, ki mu zveni v uše¬ sih, ki noče utihniti, dasiravno je napel vse duševne sile, da jo pre¬ žene. Nedelja mrtvili! DONAVI. obdaja. Predvsem ono črnooko bitje, k: je tolikokrat z vročimi poljubi onemogočilo vsako očitanje. Ka- Poleg teh dveh so vstale v sporni nu še druge postave. O 11 je star devetdeset let in seznam njegovih mrtvecev je dolg. Od tega ali one¬ ga, katerega izgubo je nekoč resni ko opojno prelestna je bila, k > je g n0 objokoval, se ne spominje sta- drvela v veselem plesu po razsvet-L ec niti imena ve & Drug j e izpo d- Ijem dvorani! Kako so tedaj cve ri]l{1 drugcg ^ Preštevilni so po- tele rože na njenih licih, koji vsevi U a]j y teku desetletij, tanje je vzbudilo v njem nepoznan strah, ki pa so bile vendar krasim Zakaj pa se ravno enega tako’ na njenem prozornem licu. Sto- razločno spominja v tej uri ? — krat, kadar sta sc vozila domov Enega, ki ni niti tako blizu stal ter je ona vsa onemogla slonela [njegovemu sren? na njegovih ramah, si je svev o jni j j j j j j 0 polkovnik pri dragoncih, segel, da ji ho z neizprosno uh .- krasen dc £ ko j n smehljajoča po- gijo prepovedal to nevarno ziv, ;) e- | 0Bebljen08f vese]ja do življenja, nje. Proti nobeni svoji pacijeiit,nj Surovega voja§kega duha ni bilo pa ni bil tako bicz moči 'ot 1 opaz jtj na njem. Kljub temu pa je proti njej. ■ jegova stiogosi .K- moral ven v boj s svojim lepim, skopnela vsprico njenega proseče-1 pLsatlfm po]kom ; ko je zahrumela ag pogleda in 1 njegovi najtrdnejši sklepi so se razsuli ob enem polju¬ bu njenih koralnih usten. Tako ze¬ lo je ljubila zabavo, da bi gotovo umrla, če bi se ji odreklo to, kar je poželela. Kje pa naj bi vzel moč, prepovedati ji kaj takega? — Dajte mi še enkrat dete! — | — Na svidenje po zmagi! — so so bile njene zadnje razumljive bile zadnje besede, katere jc bil besede in z ubogim, jokajočim er- slišal profesor iz njegovih ust in vom. v naročju je umrla. Takrat še dolgo mu jc zvenel v ušesih ur- si je bil mislil, da ga bo zvok teh nebesni hura dragoncev, ko so od- vojna vihra ter se je glasilo z oro žjem v roki braniti ogroženo domo vino. Prav gotovo ni izglodal kot človek, ki hoče vgrizniti v zemljo ko je zadnjikrat zamahnil s sabljo v pozdra v. Kako hitro pač teče čas. — Seveda j pe terih besed zasledoval do njego- jahali. Dva meseca pozneje je stal vc smrti in da se ne bo krvaveča rana v njegovem srcu zaprla, do¬ kler ne bo sreč samo prenehalo hi¬ ti. V viharju in dežju je romal dan za dnem ven na svežo gomilo; ves lahko greste, Friderik, seveda. — Sta pač vaša žena in sin, kateri«, raa hočete ponesti venec, — kaj ne ? — Da, gospod profesor. — Saj veste, gospod profesor, da sem oba j obupaT1 je ležal po eelc ure na ko pokopal eden in isti dan. ^ _ lenih pred krasno, duhtečo sliko, - Da, da! — - Pa da je že d vaj-1 na ka teri je nekoč navdušen nmet- set let tega. Bil sem takrat krog I n j k ovekovečil njene poteze, Bo- Sedemdeset, —- krog sedemdeset.! I j es ^ ko | b j| a njegova, ne 'more In sedaj sem še vedno tukaj. Ka-j nikdar končati: ubiti jo ali ubln ko čudno vendar postopa usoda | giti je bilo. po njegovem najiskre z ljudmi. Bil je tako močen in po-J ne jg em prepričanju nemogoče, koi staven, vaš Ludovik! Kdo bi si veseli polkovnik na čelu novega seznama izgub. Pri neki ataki je dobil smrtonosno rano in še isti večer je umrl. — Kako 1)ritko mu je pač mora¬ lo biti ločiti se tako mlad enega življenja ! — si je misli fesov, ko je čital > 0 . žalostno — Gotovo je zei 1 s;umrl gi, ki je vdmla • • :r ‘> D vije- . Po sklepu miru pa se je bil slu- Za postajo Ujvidek postane ori- jentalna železnica enotirna. Teče po ozkem nasipu med Donavo, na koje nizkih, peščenih otokih se pa¬ sejo gosi ter rodovitnimi, iz črne prsti obstoječimi poljanami, poj katerih se pasejo cele gruče majh¬ nih, črnih prašičev. Med Zemu¬ nom in Bel gradom vodi -vzvišeni železniški nasip na desni strani skozi temnorjavo močvirje, iz ka¬ terega se dvigajo jate ptic, dočim se razteza na levi peščena poljana, poraščena s trnjevim grmičevjem. Za močvirnatim jezerom leži vasi¬ ca Bezanija, odkoder je težka nemška artilerija razbila angleške ladijske topove ter francoske hav¬ bice na Banovo Brdo in Ciganiji in odkoder so Brandenburžani na- valili na ta otok. Z roba peščene poljane pa se .jo premostilo Savo pri njenem iztoku v Donavo. Na ograje teh mostov so razobe¬ sili nemški vojaki svoje perilo, da so posuši. Med tem pontonskim mostom spodaj tor Ciganijo zgo¬ raj tiči v deroči reki šest stebrov. Po mednarodnem dogovoru bi se moralo smatrati ta most kot nev¬ tralna. tla, a Srbi so most razstre¬ lili. Štirje kosi na enem koncu so odstreljeni ter mole poševno v vo¬ do. Drugi kos od belgrajske stra¬ ni pa je popolnoma padel v vodo ter počiva v globini 12 metrov na dnu Save. Ladije vozijo preko nje¬ ga kor da se ni nič pripetilo. Na železniškem nasipu delajo kolone avstrijskih vojaških delavcev. Bclgrad je križišče obeh komu¬ nikacij na Balkan, lci sta sedaj, po porazu Srbije, otvorjeni. Dru¬ ga komunikacija je Donava. Ko se je Srbe pregnalo z brega, so leža le v Donavi še srbske rečne in ru¬ ske morske mine. Polovilo se jih je in sedaj je promet po Donavi prost Parniki Donavske parobrodne družbe vozijo zopet med Budim- POPOLNOMA ZASTONJ Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo dejati niti uživati v potni meri, kar jim žu¬ ljenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo le zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški., Akot torej želite biti možje med možmi zdra¬ vi, močni in krepki —, tej knjižici lahko najdete nas- Ali trpite na sifilisu ali zastrupljenju krvi v pavici, živčni slabosti, na spolni J pavici, narnih naduhi POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI. in drugih nalezljivih boW»' I , neprebavnosti, zapeki ali p stipaciji, kataru, zlati žili, revnS 1 ' ’ mu, ali na. želodčnih, mehurnik vičmli boleznih? ^ Imate li bolečine v križu in v pih ali zgibih, glavobol, izgubo tri-!' kislino v želodcu, riganje, ioljO! nanje, pogosto bljuvanje, umazau Sik,' smrdečo sapo, _ črne kolobaiu okrog oči, slabo spanje in grde sani»* Ali se hitro vznemirite, ustrašite, burite, razjezite in padete v slabo ljo« Ali ste nervozni in utrujeni n jutrih, plašni ali boječi v družbi, £ pani in žalostni/ Naša brezpljZ. knjižica vam pove vse, kar se tiiTT bolezni, v vašem materinem jeziki,'’ lahko vsakdo razume in se okoi-i^sH nasveti in podatki, ki jih vsrtmit it —,— - — H: tiste stvari ki jih bi moral znati vsak jbeJI.!™® Zaloga, znanosti je, in vsebuje raino ki< bolan in zdrav Zapomnite sl, fei . .*>. .-* vofflui. ozemui ssdravniko^g | POŠLjiTE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES* 1 , RUSSELL PRIČE CO., S. 701, 208 N. 5,h A..., Cbic.io. 111. DR. J Gospodje:— Zanima me Vaša ponudba želim, da mi takoj pošljete en izvod. dede brezplačne zdravniške knjižice i IME. ŠTEV. IN ULICA ALT BON. MESTO . ,•_DRŽAVA d solu- pošto in Zem u no n p.ro- dovje, ki ,je bilo vestju.i' kb-kon liho- )0 IX) v i skimi topovi ter strašnimi razstre- krogi pa gotovo niso < lelili tega Ze . je za to doba človeškega življenja čajno sestal z vojaškim zdravni- mislil, da ga bom preživel za dva j- pve kratka. kom, ki je bil zatisnil polkovniku set let. J v oči. Nemalo se je začudil, ko je No, upajmo, da jih bo še več Slika, koje blesteče barve so se- i zvo dcl, kako veselo, ndano je kot. dvajset, 'gospod profesor! - da -> zateinnele, visi_ se_ Vedno umr1 ljubeznjivi častnik, kako se Če je človek tako močan ter ima M "«\ 0 « 0V0 mx ™ m vca ' je bledo lice razsvetlilo ob vesl i v sebi toliko življenske moči kot | Slb dvigne po svoji stari navadi s | avJ10 jzvojovane zmage, kako jo vi [svoje ugasle oči knjej, kot nekoč, p;],, d n jn beseda iz prestreljenih ' 'O, da, dosti, Friderik in tudi *° -'° “°g e v \ še v ' iC } eXl Pa 5e ^ prs šaljivka. veselja do življenja, kljub s i cpo U'ot eno človeško dobo se ga ne po- r , 7timpti .... n v dnh «' -. j lasti ob spominu na njo nobena J ( g« Mi mogel nikriar lazumeii, bi ga ne pogrešal rad! — Grda^je bolest in s P omin na m,ado ljube- ni1 1 takrat, niti danes. Alije sploh ’ * * r i* | • J zensko srečo jo zatemnel in z njim mo ^ no thIjsIiI i, da človek veselo da I tudi spomin na veliko srčno bol, umre,— brez strahu in groze pred 1 • • ■ rekoč za neo- strašnim, nepoznanim, ki preži on I stran meje ? Ali, ko bi mogel kdo proučiti I veliko skrivnost, — globoko, ne prodi.m o. tajnost smrti! Spomini so, ki so ga napravili Itako trudnega, tega devetdesetlet | uegaGslepcga starca ob oknu. U- misol, tam spodaj, v zemlji... .Sedaj pa 'gledajte, — odidete. - Ne hotel bi oropati I katpro 1° smAtval n vaših mrtvecev običajnega dokaza jubezni. I Grob njegove žene mu jc danes Z gotovo udobnostjo je sklonil ] c g c grob kot so vsi drugi grobo belo glavo nazaj v blazino ter po- Ui. Tudi če bi ne bil slep, bi mu ložil brezkrvni, prozorni roki na bilo težko najti ga, kajti dolgo, odejo. dolgo je že, ko jo stal zadnjikrat — Dvajset let! — so mrmraleIpred nijm. Odkar pa je preko se ^ ^ , njegove ustnice, ko so se zap^a deiiidcsetih, ne gre sploh na nojp-1 dobnejše' ,fe položil snežnobelo vrala za služabnikom. — Kako pokopališče. Zdelo bi se mu L] avo naza j v blazine in višje je dolgo pač še, — kako dolgo? kot nekako izzivanje smrti in on pote „. n j| s svojimi tresočima se ro- „ lih, zadovoljen smehljaj je le- noče pogrešati sobica, dasiravno kama svileno odejo. Malo ga je žalna njegovem licu. Slišal j^e spo gfl ze dolgo ne more več videti. ZP blo in lahen občutek slabosti daj hreščati hišna vrata in čili je Vrtnar na pokopališču je, ki o- Inn j 0 razode i, da solnea ni več tu, tudi težke, počasne korake starega krasi proti dobri plači vsako spo- solnea, katero jo tako zelo ljubil, služabnika, ki je odhajal proti p6-| m lad iznova oba grobova, -— oba, a § e nikdar kot one«>a dne ko v a kopališču. Slepi starec ga je prav kajti že skoro petdeset let sta dva. .p’ rao „ a J ve * vidct j S ’ ;jns«o yj«lo' pred seboj, v njegovi Bil je teman dan v njegovem ‘ Pa S aj bo vendar zopet prišlo, •najboljši,-™, obleki ter z vencem življenju, ko jc stopil mladi kandi- W oi je še vedno prišlo. Naučil sc je zimzelena na roki. v dal medicine ob nenavadnem času gakati, potrpežljivo in ndano, v Dvajset let! — m on gre so y njegovo sobo, smrtnobledega c.eh devetdesetih letih, ko se nima vedno, da krasi grobove svojih I obraza ter s prisiljenim smehom pi ovo ] c na svetu ničesar več bati ljubih. — Dober človek in celo Krog ustnic. kot, strašne, neizprosne smrti, glas se mir jc nekoliko tresel, kol —Ne prestraši se, dragi oče!— Profesor je sklenil roki ter ča me jc prosil za kratki dopust. Mislim pa, da me boš moral vzeti kal da solnee zonet nride Tišio in Srebrnolasemu profesorju ni v oskrbo. - Pri seciranju nekega U ^ c pSm- jirisla že dolgo nobena solza vcc, Utopljenca sem se menda danes joče i/, udrtih prsi. kadar je mislil na sy>jc lastne gro- zjutraj nekoliko opraskal. Pote- Zvonovi nedelje mrtvili so se 1.0VC, V« to * IM «M »Utt ,jc rokav i„ s „ 3 »o , mofao.L.LaiH .kM.M, mikih in njim, tako neizmerno daleč! Stan mlade roke. • - udarcev. Kot melodične,'krasno spomini mso imel, nobeno mo« Kako sc jc tedaj profesor dneve Lipovo iz nekega drugega sveta več, rla bi motili vedri mir njegove in ledne boril z vsem orožjem svo duše. Na vok so utihnile strune, ki [ je mnogoobčudovane znanosti pro- . Donavsko bro- ustavljeno pred iiu o.m, je odplu- c razstreljcne- beia-rii.;: ke citadele še s pGzor :• vab nega pri- Ulluakega ž»vlj. Ob pomolu se razlaga raz čolne in barkase sakovrstna živila, predvsem mo¬ ko. Nemški in avstrijski trenski vojaki nalagajo izloženo blago na pvorne avtomobile ter težko vo¬ zove. Majhni vlaeilni čolni, iz ko- jih dimnikov se dviga gost dim, vozijo čez reko ter vlečejo za sc- ioj vsak po štiri ploščnate trans¬ portne parnike, na katerih se nalia jajo konji, klavna živina, seno in munieija. Poveljniški mostič je za¬ barikadiran z Žaklji, napolnjenimi peskom. Hospitalne ladije, črno pobarvaiie^ter z velikim rdečim križem, streme počasi po reki na¬ vzgor. Podobne so Noetovi barki Za okni je opaziti nosilnice in po¬ stelje, v katerih leže bolniki in ra njenei. Hitri motorni čolni kroži jo neprestano krog otoka ter In e d Zemunbm in Belgradom. Sivo po barvani monitorji, na katerih je opaziti o klopu e kupole ter radio- grafične priprave, so neprestano na straži ter spremljajo po reki navzgor transportne ladije, oblo žene z munieijo, topovi, aeroplani ter drugim vojnim niaterijalom. lilnimi snovmi, ki so premagale celo to, po njegovem mnenju ne- zavzetno goro. Črnogorci so se kot vedno, zelo hrabro borili, dokler se niso razsule njih utrdbe, dokler niso bili v,ojaki ali ubiti ali raz¬ pršeni, dokler ni zmanjkalo muni- ei.je in .dokler ni izginil zadnji sled upanja na uspešen odpor. Sovraž¬ nik je plezal preko porušenih za- kopov in izginila je vera v nedo¬ takljivost gore Lrtvčena. Avstrij¬ cem pa je bila-odprta pot v črno¬ gorsko glavno mesto <'dinje iy npi ran jo st ..dežel e, je slišal prve glasove, — potem pa je postalo liho krog njega, popo so pele nekoč v njem v lugi in sre- D j neusmiljeni morilki! Kako je v Loinfi tiho. Še nekaj časa in suh /.i Ič ni enono »»li Tulo l'\r\1/oo+ I .! * ^.,.^„.,.,^....1! *„ • ■i t i i _ I .. . . . či. Kot tuja sreča ali tuja bolest[svoji onemogli jezi proklinjal tol se mu .je zdelo sedaj, kar je prodi nepopolno {znanost, kako* hitro desetletji prevevalo njegovo srce. so se zaprla za njim vrata bolniške In kljub temu se niso njegove ni sli rade mudile pri grobovih. Ta¬ ko prijetno je sedeti tu zgoraj v srtlnčni luči s sklenjenima rokama in naj je tudi mrzlo november- sko solnee! Zakaj bi torej mislil na pokopališče in na one, ki troh¬ nijo šest črcvljev globoko pod hla¬ dno, temno zemljo? udje so se malo iztegnili pod svile no odejo, srobrnobela glava se je nagnila in ostra brada se.je poln seda, sobe! Njegovi prijatelji so ga doLjl a na prša. onega časa smatrali za prostorni- Velika skrivnost smrti, sleca, za ateista in vendar je z dvi-1 je očita tudi njemu. gojenim rokam prosil k Bogu za življenje s.vojega edinega sina, te¬ ga sina, ki se je boril sedaj s smrt | Slovenci in Slovenke, naročajte se jo, ki pa je bil njegov ponos in na »Slovenski narod", najboljši njegova sreča, predmet vseh nje- 1 slovenski list v Ameriki! govih upanj in želja, najboljši del On pa ni.računal s težkimi avstrij- Da jo bil Lovčen izključno črno¬ gorska tvrdnjava, bi njega zavzet¬ je ne imelo dejanski onega pome¬ na, katerega ima v resnici. Lovčen pa tvori ključ k južnim posestim Avstro-Ogrske ter je naravno tr¬ dnjava tolikega vojaškega pome¬ na kot nobena druga gora ob obali Jadranskega morja. Lovčen obvla duj.e Kotor s njegovim krasnim zalivom, kjer je zgradila Avstrija svojo veliko mornariško postojan¬ ko. Avstrija si je vedno želela po¬ sesti te gore prav kot si jo želela Črnngora Kotorja in sten: izhoda na morje. Kotor je starinsko, majhno me¬ sto, ki se naslanja na obronke čr¬ nogorskih gora. Od ozkega, z olj¬ kami okrašenega brega vodijo ce¬ ste navzgor proti razpadlemu, sre¬ dnjeveškemu gradu. Kotor je pa¬ del s svojimi cerkvami, svojimi javnimi poslopji pred tremi ali šti rimi stoletji v spanje ter se od te ga časa ni več prebudil. Znan je radi lepote svojega sinjega morja ter krasnega zaliva in na tisoč tu ristov ga je obiskalo vsako leto. Prodno pa'so smeli v mesto, so morali avstrijskim oblastim izro¬ čiti svoje kamere ter obljubiti, da naivnega naziranja. Avstrija je napravila trden sklep, da drži prostor. V Kotom je imela eno najlepših pristanišč v Jadranskem morju, pristanišče, ki je tvorilo v časih beneške slave in moči trgovsko središče za ju¬ žno Evropo in Orijent, Vodno ce¬ sto, ki se vije kot reka v pravo pristanišče, — ogromno, da sprej¬ me celo avstrijsko brodovje, — sc je močno utrdilo. Zgradilo se je mornariško postajo, ki je dvigi:i- .la, Avstrijo na mesto vhujujpče morske sile v Jadranskem mor¬ ju. Tudi mesto samo se je z utrd¬ bami zavarovalo proti Črnogor¬ cem. Kdor je šel po cesti, ki vodi v cikcaku navzgor, je zapazil na vsakem ovinku nove dokaze njene vojaške važnosti. Na vsaki ugod¬ ni točki so zgrajeni forti z bateri¬ jami. Nobenega strahu ni bilo več uiti pred skalami Črnogorcev, niti pred topovi, katere so prevedli Črnogorci iz Bara na utrdbe na Lovčenu. Avstrijci so čakali in nj‘ilmlan je tudi prišel. Boj je bil za Avstrijce lažji kot so si morda sami predstavljali. Go¬ tovo se je pričakovalo, da bo pri- bilila Kalija na pomoč majhni kraljevini in isto so upali Črn a- gorei sami. Italija je bila najbli- z-ja zaveznica Crnegore ni črno¬ gorski kralj je oče italijansko Domneva se. da bo odpor A cev vsprico simpatij, katere do Avstrije, kaj majhen ter ii bo delalo zavzetje Skadra ter vernih gorskih pokrajin, v \ kor pride Albanija vpoštev. a Ir ih t.ežkoe. • Avstrijska in italijanska dlj macija sla že leta in leta tein vali dobi jo. šlo ra/n ste na ■ bolj; k ral i p tora država; ni upliv na Alb d kanske vojne jep orna državama do i st anovilo se j e nefe ■ (vm- v.' s princem iral ■. , tofu » ■d n p pa jo sramu POMEN OSVOJENE GORE VOJNO-ZNANSTVENA ŠTUDIJA. Črnagora so je udnla. Crnagora obsega le 9080 kvadratnih liko- metrov ter je 'potemtakem manjša kol Kranjska. Njene gore so nje¬ ne trdn jave. Na vsaki vrhunec teh golili gorskih velikanov se vežejo spomini na težke boje proti tujim osvojevalcem. Vendar pa sc ne mo re nobena teh gora ponašati z zgo¬ dovino kot jo ima za seboj Lov¬ čen. ki se dviga od idilične obali ob Kotorskem zalivu v sinje viša ve. Crnogoslti veljak Vukotič je izjavil pred izbruhom vojne: — Lovcema ne bomo dali iz rok, db kler ni mrtev zadnji Črnogorec. kraljic •o. ne bodo ničesar videli ali slišali ič —-zn;!, ~ 1 -" : - 1 • ] eaneozi so tudi pričeli voj a škili skrivnostih. Kotor bi tvoril^ naravno prista¬ nišče Grnegorc. Črnigorei pa sta¬ nujejo bolj proti izhodu in glavno mesto leži oddaljeno 28 milj v () Nemščina brez učitelja-l. tlel, .. $«'70 Nekaj iz Ruske zgodovina . S-jAn ■o jetiki . Oce naš (Povest) . » ’ . . 1 —-*- Oalenioa ali hudobija in nedolž- KATEREI.ANKONAROCTr|.'p e ‘ e '' Ba^ai-ič';;;;;;;• $ "- G0 i'Ri nam upravi. RL8?t ■*'-- —4 1 dosledni Mohikanec Postrežba bolnikom ..... Amerika, ali povsod dobro $ Povesti ^(ovenskehui ljudstvu Arumutjan, sin indijskega kneza toL . poul / in zabavo . • -P -35 Preko morja - ,$—.45 Prihajač .V.'' ‘ V/ . $ .40Princ Evgen .... ••••••” ' 30Prisega Huronskega ala^ja": s_^ : tSSste ~ . $—.45 Ppmarica . . . .'. .'. . $—.25 Roparsko življenje . $—.35 8 prestola na morišče . $—.20 Star,| ey v Afriki . \[\ . . $—40 Strelec . r Izdajavec . $_ i40 Stezosledec .‘ ’ Iz dnevnika malenoga poredneža $_g^Stoletna pratika . Jaromil . $_^ 20 §redni katekizem Juan Miseria ... ' 0 ~'“- ‘ ' ‘ Juri Baron Vega . . Kaj se je Makarju sanjalo ..’. ’ L~.40 lr]n . k j, *r* fino c+rti-i \./&a .»___ ^ _ Umni kletar . Bilka pri Visu Bog pomaga .. Boj za pravico Burska vojska Car in tesar . . Cesar Jožef II. Cvetina Borogra Darinka Darovana Evstabija, Fabijola $—.85 $—.25 .75 $—.25 . $—.25 • $—.50 v . $—.50 - $—.25 . $—.40 . $—.65 2 5 Kar Bog stori vse prav ®_Ari7/V'" K " k °,‘;zz J “ lik * 1 “•>••«> .^s;r .„ II. zvezek .. r " , em baro " Tegetthof . $. „ 1 f.\ Zve2ck ,. $-.90 V srca globini . . Kraj,c,n nečak . $-.35 Zadnja kmečka vojska Kratke zgodbe . $_. 35 Zaobljuba . Korejska brata . 5 .35 Zlatokopi . f'f'"’’ Ljubite svoje sovražnike. $—. 3 C Zlatarjevo zlato (Ilist. povest) Ljubljanske slike .. 5 1.30 Znamenje štirih-Darovana .$ 1 . 1 C Maksimilijan I.čjii> vseeno niso ociijehuli, ampak sb iskali kol naši trmogla¬ vi hribovci pre protupih v gostil¬ ni še drugih. No in to so jim dali prav poštene še parkrat naši vrli Dalmatinci in posebno lcreoke, kar se ne sme zamolčati naši knanj ski Janezi. Kako sem, jih bil vesel, ko som prišel z njimi skuj), nemo-' r.em povedati. Zelje, katere so me spremljalo -skozi Ifi mesecev, en¬ krat biti v vojski skupaj z našimi fanti, so se mi izpolnite. Dalmatin¬ ci pa bodo malo ljubosumni, ker fvelja le prva, stara ljubezen,in še marsikdo mi bo na zopet uvedeni „dien.stbar“ zahvalil s „fala Bo¬ gu/'- Ze več dni imamo slabo vrenu z v-ečno meglo in lahkim dežem. Čadom a bo upravičen poročati da operacijo Vslod slabili vremen škili razmer ne napredujejo. Da ne zbudi našega kralja Matjaža v jarkih, strelja že več dni najraje tja, kjer nobenega ni. Tako travnik tik pred nami dobil nešte¬ to strelov v polno in bil k molku prisiljen. Zgloda kot rešeto z več¬ jimi iu manjšimi luknjami, tako da bodo po vojski častiti občani P.ski tam lahko sadili grah, fižol, repo in v pira v veliko luknje celo buče v celoti. Nam seveda to stre¬ ljanje dela veliko veselje! Iz na šili krtovih lukenj gledamo, kako kopljejo laške „črne Maričke 1 ' od 2R cm jame za buče in štejemo, koliko telet bo šlo kalabreškemu krnel n zastonj iz hle va. To' so še Večji zapravljivci kot pri nas tisti Amerikanor. ki jo s stotakom ei gam prižgal. Moj prijatelj, tovariš Koblar, ni dal preje miru, 'dokler ga ni laška granata vun" vrgla 10 me¬ tro)' 'daleč. A I; 1 a la .Bogu: nič ne¬ varnega.'čOša r scljj bil' prav vesel, j Sicer si m pa jaz vesel vedno, do- kler mi Bog le glavo na. ,,Stilu" u hrani. LV drugič zopet kaj. možica, ena ženska in trije otroci so bili ranjeni. Neki drugi zračni napad se je izvršil a 7 isti okolici danes popol¬ dne ter sta se vdoležila istega dva acroplana. Pri tem napadu pa ni bil uihee poškodovan in napravilo se ni nobene materijalne škode. Oficijelno se poroča glede tega : -Drugi zračni napad se je za- vršil danes malo po poldne na istem mestu. Aeroplani so izginili, kakor hitro se je namerilo nanjo oster ogenj. Pozneje so jih zasle¬ dovali naši mornariški in armadni letalci. Škode se ni povzročalo in ne poroča se o nobeni poškodbi." Grofija Kent tvori južnoiztočni del/Anglije, 4 OSTRI BOJ! V F i h PREKOP. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬ nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $L in priloži še za fonograf $10,—, prejel ga bo z obratna pošto, ‘fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj <*a vrne na naše stroške, in povrnili mn bomo plačanih $10.—-j Za doba.vo teh fonografov, katerih vsak je vreden najmlanj $25.— in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo skl ondi po¬ godbo 7, dotičnp izdo.lovalnim fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Tmenik plošč s slovenskim napevi nahaja se malo nižje. Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in rtomace pesmi v oljska vstala, da si ni gotovo v kakem obsegu in pod kakimi po¬ goji. Poljska jo v sedanji vyjski naj- •eč trpela. Polovica svetovne voj Slika nam kaše Sueški prekop, katerega so Angleži močno utrdili proti nameravanemu napadu od strani centralnih zaveznikov. OE JADRANSKEM MORJU SE PRIČAKUJE ZELO VAŽNIH RAZVOJEV. London, Anglija, 24. januarja. — Zn sedaj je popolnoma nejasno, kaj se godi s Grnogoro. Avstrijci izjavljajo, da se nadaljnje z raz- oroževanjem dežele, (ločim vstra- jata Rim in Pariz pri trditvi, da je sklenila Crnagora boriti se do konca. V splošnem se domneva, da se ho v kratkim pojavila na mejah Albanije močna avstrijska arma¬ da, ki je sedaj zaposlena z raz- oroževan.fcm Črnogorcev. Ta ho zasedla 'jadransko obal ter steni uresničila stari sen, katerega-se je gojilo v Avstriji. Medtem pa se ničesar več sliša¬ lo- o Bnlgarih, ki so glasom za Ri¬ bjih poročil pred par tedni zapu¬ stili Blbassan, ki leži 3S milj od važnega albanskega pristanišča Drača. Neka dniga bolgarska si¬ li se je nahajala zadnji čas v B< •at. 45 milj od Valone. Pričakuje se važnih razvojev in operacij, katerih se bo najbrž tu¬ di vdčležilo avstrijsko bfodovje. POLJAKI. E 1630 Polka na poskok- Tiček in Tičica. Karolini napev. ir 1031 Veseljaška polka. E 1 Natočimo v čaše svoje. E 1632 Avstrijski ples. Povsod me poznajo. E 1C33 Klarinet duet. Oj zlatna vinska kaplia. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „ t , najboljši dovern« M v Ameriki! Slovenski Narod , ZRAČNI NAPAD! NA ANGLIJO, TEKOM DVANAJSTIH UR SO IZVRŠILI NEMCI 2 ZRAȬ NA NAPADA NA ANGLIJO, London, Anglija, 24. januarja. _ A Dgfftfck'- Mijiio m m istrS' '- o dane- pupojtlue ■'•■ul-. do.-cm “se je Iei.oni stetle tneseeiii- ') 1 1 ,o- javil krog ene ure po polnoči nad iztočno obalo Kenta neki nemški aeroplnn, ki je vrgel zaporedoma devet požigalnih bomb ter nato zopet izginil v smeri proti Iztoč nomu morju. V poročilu se glasi, da se ni na pravilo 'nobene vojaške škode, df pa se je poškodovalo privatno i melje. Nastalo je več,požarov, kn toro sc je pn tekom ene ure vse pogasilo. Poročali smo že, da poljsko poli tiko vodita dve organizaciji, na mre? avstrijski poljski klub (ko¬ lo) in vrhovni narodni odbor. M 'd obema organizacijama naj bi vla dala, popolna sloga. A ta se ne da kar tako lahko doseči. V vrhov nem narodnem odboru so namreč zastopani tudi socialni demokrat iti pristaši ljudske stranke Sta pinskega, ki niso v poljskem kiu bit, ampak so mn doslej odločne nasiit/otovfili, t rljovm . ua.roi rod je vsled vojske izgubil mi- I ja rde narodnega premoženja. Bi¬ lo bi torej popolnoma v duhu pra¬ vičnosti. ako bi bila Poljska za svoje ogromne žrtve poplačana z dragocenim zakladom — svobode. In to je zelo verjetno. Po končnem porazu Rusije 11 i več mogoče, da bi s^ povrnile prejšnji? razmere. Poljsko vpraša¬ nje je postalo mednarodno. Nova in boljša bodočnost Poljske je nujna, logična posledica svetovne •vojske. Poljski narod je sposo¬ ben za novo bodočnost. Dolgotraj¬ no suženjstvo pod ruskim jarmom - e - .V'- n; dno ener- Xj A i .1 r ji gotovo, da bi ... Moli : drug narod ne mogel v :li. razmerah tako ohraniti in "izviti kakor se je poljski. Sedaj, ko smo pod ruskim jar¬ mom in po vojnem opustošenju tako strašno trpeli, sedaj šele la¬ hko vidimo, koliko energije in du¬ ha se skriva v poljskem narodu in koliko bogatstva v poljski zem¬ lji. . V rednih razmerah bi polj¬ ska zemlja lahko preživela.še en¬ krat toliko prebivalcev. Poljski izgnanci in izseljenci bi se zopet lahko vrnili. Poljska narodna, go¬ spodarska in politična moč bi se 11 r i tl v v ! i 1 n TV;] ■jčlrf. vifivt. ■ n er? o . in na poljski račun. Puljski na-1 bodočnosti. »t»* »N K4 t POZOR! , »♦. ►+« >** rf -i* *■: KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih £ »držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseli dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $1.—), na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. 4 ❖ A- KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, iu vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri- S sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskili .j! in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za T polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč- X nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če inia kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sjtomo zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: .SLOVENSKI N A R O f}“. VESJ W ■Neki iinižki-jc bij,-ubit■ iu dva (Atboi 4 je izbic; potcbliu 1 » I f 1 1 i i I i I p J 4 '« 9 ] »SLOVENSKI NABOD", 27, januarja 1816. I SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE,) Estajblished 1906. Published every Thursday. Publislied by Slovenski Narod Publ. Co., Inc. Peli* Dolinar, Pros. C. Kolstad, Soo’y & 'Ireas. AMERICAN IN ŠPIRIT- FORF- 1GN IN LANOUAGE ONI/ Y- The best advertising Medium to reacli the Slovenic people in tile United States and Canada- Entered as second class of mail matter at the New Tork Post Office under act of Congres3 of March 3- 1Š79. NaroCnino pošljite po Post., Express- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem Dismu na: »SLOVENSKI NABOD" 45 Vesey St. N e w Y o r k, N. Y. lOth YEAE. — Thursday, January, 27. 1916. — No. 4. K VOl NEMlT POLOŽAJU V EVROPI. Četverni sporazum se je torej vendarle začel krhati. Ne bi se, da ni bila vojna sila in‘organizacijska zmožnost cen¬ tralnih zaveznikov večja in silnejša kot pa je fanatizem onih, ki so se bili zbrali, da zdrobe Avstrijo in ponižajo Nemčijo. Za Srbijo, nesrečno, od njenih megalomanskih politikov zaslepljeno deželo, je prišla na vrsto Crnagora. To je sicer majhen nasprotnik, a vreden vsega upoštovanja. To se je tudi zgodilo in glasom zadnjih poročil so avstro-ogrske čete že zasedle črnogorski izlcrcevališči Bar (Antivari) in Mr- kovič (Dulcigno). Ko se je pred tednom dni kot blisk razširila po svetu vest, da se je Crnagora udala, odložila orožje ter otvorila z Avstrijo mirovna pogajanja, je vsak nepristranski opazo- valoc vedel, da mora biti to resnica. Z Lovčenom v avstrij¬ skih rokah, je padla tudi Crnagora in vsak odpor bi bilo blazno, samomorilno nočetje. Par dni pozneje se je glasilo, da je Crnagora prekinila sklenjeno premirje in da so se sovražnosti zopet pričele. Glasilo se je tudi, da se je postavil kralj Nikita, katerega so zavezniki že proglasili za izdajalca zavezniške stvari, zopet na čelo svoje hrabre armade in da Avstrijci še daleko mso premagali Črnogorcev. Kot v vsakem takem slučaju je bila tudi tukaj želja mati misli in sedaj se je zaznalo, da se ne nahaja hrabri Nikita pri svojih četah, temveč da je dospel v Rim, kjer bo iskal tolažbe pri svojem zetu, italijanskem kralju Viktorju Emanuelu. Kruta ironija usode! Cela žlahla se je zbrala v Italiji, kralj Peter, kralj Nikita in to pri italijanskemu kralju, ki je že davno izgubil vse upanje, da bo na čelu svojih polentar- jev slavnostno vkorakal na Dunaj. Kralji beže, spravljajo na varno svoje stare kosti, na¬ rodi pa naj se bore do zadnjega dihljaja za stvar, ki jim je toliko mar kot lanski sneg. Nič manj slabo ne izgleda pri Angležih, Francozih in Rusih. Velika ekspedicija na Galipolis in v Dardanele se je kla- verno končala z velikanskim poraz&m za zaveznike. Dopri¬ neslo se je velikanske žrtve za nič in zopet nič in angleški ministrski predsednik je moral v poslanski zbornici sam pri¬ znati, da je pripisovati izjalovljenje te kampanje napačni kalkulaciji od strani zaveznikov. V Mezopotamiji doživljajo Angleži poraz za porazom in v Kavkazu se imajo Rusi le svoji velikanski premoči za¬ hvaliti, da jih Turki niso pognali v beg. Edino vojno pozonšče, na katerem vlada primeroma mir, je ono v Franciji. Tudi na tem mestu so izgubili zavez¬ niki že vse nade, da bi sc jim posrečilo vreči Nemec nazaj ter oprostiti Belgijo. Francozi in Angleži v Franciji in Belgiji so lahko zadovoljni in veseli, da so centralni zavezniki pre¬ več zaposleni na drugih vojnih pozonščih in da ne morejo vsled tega posvečali toliko pažnje Francozom, katere sma¬ trajo za ,,quantite negligeable“. Na morju je položaj skoro isti, z edinim razločkom, da An¬ gleži ne upajo spustiti na visoko morje svojega velikanskega brodovja, ki bi izzvalo na boj nemško vojno brodovje. Pre¬ več so že izgubili v Dardanelah ter rajše puste svojim zavez¬ nikom slavo biti poraženim od sovražnika. Celo zaveznikom prijazno časopisje je že izprevidelo, da je na suhem zmaga za zaveznike nemogoča. Njih edino upanje je torej angleško brodovje, ki pa kakor že rečeno ne bo nikdar stopilo v resno akcijo, razven če bo izzvano od nemškega brodovja. To upanje je torej tudi šlo po vodi in zaveznikom ne preostaja ničesar drugega kot pripraviti se polagoma na trenutek, ko bo treba plačati račun, katerega se predloži onemu, ki podleže v odprti borbi. Taka je stvar in nič drugačna. Zaveznikom, posebno pa Angliji naklonjeni ljudje uvi- devajo sicer, da bo prišlo tako, a nočejo tega pripoznati. Kako se je slavilo v pričetku vojne Anglijo in Francijo kot državi, ki bosta ,,osvobodili" avstrijske Slovane. Sedaj pa je prišel trenutek, ko si Anglija in Francija niti sami ne znata pomagati. Kako se pomaga slovanskim majhnim na¬ rodom je jiokazala Rusija na Poljskem so pokazale v zad¬ njem času na Balkanu Anglija, Francija in Itahja. Uničena Srbija, podjarmljena Crnagora, — 1 to je finale protiaivstrijskega rovanja, ki je v zadnjih desetletjih cvelo na Balkanu. NERODNI 0 6 NJEGA SE C. Glejte ga, glejte, nerodnega in nazadnjaškega ognjcgasca, ki jo prišel na lice mesta, ko je že vse izgorelo. Zija in zija in se ne more prečnditi, kako je to prišlo. V roki cev, pod pazduho pa sekiro, tako ti stoji in gleda na pogorišče. Ulogo tega nerodnega ali zaspanega ognjegasca igrajo sedaj na Balkanu zavezniki. Prva je prišla na vrsto Srbija. Od vseh strani so vdrli centralni zavezniki v deželo, a zavezniki so spali, — spali ali se pa jim je zdelo preneumno tvegati svoje kosti še na Balkanu, ko je bila mizeirija že drugod dosti velika. Da se pa vrže Srbom nekaj per ska v oči, so vprizorili »velikansko" ekspedicijo na Balkan, ki pa ni prišlo daleč preko Soluna. Boljše rečeno ni hotela priti. In tako je stal zavezniški ognjegasec s krokodilovimi solzami v očeh pred pogoriščem Srbije in Črnegore. Žalostna vam majka, Srbi in Črnogorci, da ste si izbrali tako zanesljive in močne zaveznike! Prišla je sedaj ura plačila. _ KOS MOD ERNE ZAK ONODAJE. S 1. januarjem letošnjega leta je stopila v državi Penn- sylvania v veljavo postava, ki pomeni v tej deželi velikan¬ ske industrije resničen napredek k zboljšanju socijalnih raz¬ mer med de^vstvom. Postava se imenuje — Workmen s Compensation Law, — ah delavska odškodninska postava, za katero se je bilo velike boje, predno je bila sprejeta v sedanji obliki. Slovenci, živeči v Pennsylvamji, morajo biti bolj kot drugi mteresiram na tej postavi, ker so povečini zaposleni v nevarnih podjetjih, kjer jun preti skogo vsaki dan pogi- belj ali trajno poškodovanje. V največjem interesu vsakega delavca pa je, da pozna postavo, katero se je uveljavilo izključno v njegovo korist. Kajti le v tem slučaju ve, do česa je upravičen in le v tem slučaju se more izogniti velikim stroškom, ki nastanejo, ako vzame odvetnika. Uredništvo ,,Slovenskega Naroda* je v polnem uvaže- vanju važnosti te postave za naše delavstvo v Pennsylvamji prineslo natančni prevod te postavo ter ta prevod tudi od¬ tisnilo v lično brošure, katero bi si .moral omisliti vsak dela¬ vec, zaposlen z kateremkoli podjetju v Pennsylvaniji. Brošura obsega poleg uvoda sledeče točke navedene u postavi: Podpora, do katere je upravičen delavec v slučaju ponejsrečenja, Odškodnina za izgubo posameznih udov, Zdravniki, zdravila i t. d. Pravica do odškodnine, Pravica starišev, bijatov, sester i t. d. Pojasnila o pravicah udov in otrok, Javljenje poškodbe ali smrtne ponesrečbe, Način iz plačevanja podpor ah odškodnine, Zadnje določbe glede podpore ali odškodnine, Opomin dedičem. \ Cena posamezne brošure je 12 centov, za dvanajst iz- tisov pa le $ I.-—. Poštnina je v to svoto že vračunana. Rojaki v Pennsvlvaniji, naročajte, dokler zaloga ne poide. ...Slovenski Narod", — 45 Ve$ey St., — Nevv York, N. Y. MOD NARODNIH FaN VSLED UGODNIH GOSPODARSKIH RAZMER SO NA¬ RODNE BANKE VELIKANSKO PRIDOBILE NA MOČI IN TRDNOSTI. Gomptroller of the Ourrency (pregledna oblast čez. ves denar v cirkulaciji in čez Narodne Banke) je sporočal kongresu v Washing- tonu o dobi od oktobra 1914. do novembra 1.915, t. j. prvem letu pod sistemom rezervnih bank (Federal Keservc Banks, stvorjenc s kapi¬ talnim prispevkom vseh Narodnih Bank v dotičnem okrožju). O de¬ lovanju Narodnih Bank v tej dobi pravi ComptroUer, da so iste povspele v tem času do .take bančne sile, kakoršnje ne pomili finančna zgodovina nobene dežele. Depoziti Narodnih Bank so velikansko narasli. \ tem st zlasti zrcali dejstvo, da so si ljudje radi dobrih časov in dobrih zaslužkov več prištedili. Radi živahnih poslov v trgovskem in obrtnem, svetu so velikansko narasli bančni posli. Vsled dobrih dobičkov bank pa so se tudi pomnožile bančne rezerve. Z eno besedo: bančna :m,oe • glavnica, prebitek, cirkulacija, depoziti itd. — je dosegla dosedaj še nedosežno višino. Jitko zanimiva je tudi opomba s strani Oomptrollerja, da je vsled novih zakonov možnost propada kake Narodne Banke ne .samo zmanjšana, ampak naravnost izključena. Kar velja o Narodnih Bankah sploh, velja v posebni meri o ! oni Narodni Banki, s katero imajo naši rojaki največ posla, t. j. o Prvi Drugi Narodni Banki v Pittsburghu, Pa. Izmed 15 miljeno v depo¬ zita, ki jih lirani ta banka, je mnogo denarja naših rojakov. Ta de¬ nar je v dobrih rokah in zanj položeno jamstvo več ko zadostno, tako da naši rojaki ne bi mogli bolje spravljati svojih prihrankov. Leto 1916. bo — upamo — leto plodonosncga dela in blago¬ stanja. Vse kaže na to. Štedilci bodo imeli dobre čase in mnogo no¬ vih štedileev se jim pridruži. Kapital naših rojakov, ki je v shrambi Prve Druge Narodne Banke, se gotovo pomnoži za precejšnjo svoto. , Adv. ZA RDE ČI KRIŽ V LJU BLJANI. Osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled¬ njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 —- E. — 9t,h St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališiBa, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub¬ ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo- čih se »Rdečega križa v Ljubljani* 1 , na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn. N. Y. New York, N. Y. — Cenjenim rojakom in rojakinjam, nadalje vsem tistim darovalcem in darovalkam, kateri so prispevali za Rdeči Križ v Ljubljani naznanjam, da se je prva svota odposlala in sicer 800 kron Rdečemu Križu v Ljubljano in 400 kron postaji Rdečega Križa v Celje. O tem se je sklepalo in obenem tudi sklenilo pri zadnji seji Rdečega Križa cine 15. januarja t. 1. Ker so ravno denarno cene tako nizke, je odpošiljatev denarja najbolj ugodna. Kakor je že cenjenim rojakom in rojakinjam znano, smo dobili ud ljubljanskega župana dr. Tavčarja pojasnilo, kam naj se denar' naslovi da bode našel pravo mesto, od koder bode potem dospel v prave roke. Želi tudi vedeti, v kakšne namene se naj denar vporabi. Sklenilo se je pri gori imenovani seji, da je denar namenjen edinole slovenskim ranjencem in pohabljencem. V tein smislu se mu je tudi odpisalo, kakor tudi postaji Rdečega Križa v Celju. Tako smo torej docela prepričani da s&.-bode denar porabil samo za slovenske vojake. Nadalje naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam v Greater N c iv Y orku in okolici, da priredi Slovensko podporno društvo „OreT št. 90. J. S. K. J. v New Yorku plesno veselico v soboto dne 26. fe- DOPIS. Hutchins, Pa. — Samemu sebi se čudim, kako me je mogla leno¬ ba tako prevzeti ali postati tako neokreten za dopisovanje. No, pa saj ravno novic tega kraja ne mo¬ rem poročati, ker ni posebnih. De lavske razmere so vedno enake. V gozdu se sedaj bolj slabo dela, ker je boljši les že izsekan. Tvor- niec obratujejo noč in dan ter je v njih zaposlenih veliko delavcev, povečini domačinov. Slovenca sva samo dva tukaj, kajti drugi so sc izselili. Kar se tiče politike, pre¬ mišljam vedno sem in tja. Naj¬ dem vednosti in nevednosti, kdo ima prav in kdo ne. V Sakserjevi cunji ponavljajo Vedno stavo pe¬ sem, a stVarnega ne morejo spra¬ viti ničesar na dan. Vedno isto bobnanje proti Avstriji. Uboga Avstrija! Ko bi ji mogla kaj za¬ povedati'ali glede nje odločiti, ta Sakserjeva cunja! Avstrije tudi ni pozabil Sakser v svojem leto¬ šnjem koledarju in obsoja se jo kot zatiralko Slovencev. Sakser in njegovi podrepniki naj mali bolj pogledajo v narodno politiki kot pa v državno in spoznali bo¬ do, na kateri strani je krivica, če je na strani vlade ali na strani na¬ roda. Jaz sam sem prepričan in kolikor je meni znano, je treba obsojati narod sam, oziroma tiste može, katere je narod postavil in izvolil za krmarje. Pred desetlet¬ ji ni imela vlada niti pojma o nas Slovencih, ker ni bilo nikogar, ki bi ji sporočil, kaj zahteva sloven¬ ski narod. Možje, ki so bili na kr¬ milu, so delali za svoj lastni žep in za svojo lastno čast. Ljudstvo pa sploh ni vedelo, kaj mu manj¬ ka in nikogar ni bilo, ki bi ga o tem poučil. Tistim, ki so bili izvo¬ ljeni za to, da skrbe za ljudski blagor, je bil narod sam deveta briga. Ti možje so delali bolj za nemško kot pa za slovensko stvar. Odkar pa so stopili na površje sedanji možje, se je že marsikaj izpreiuenilo. Država je v tem času že dosti storila za slovenski narod. Vsaj iz svojega okraja vem, koli¬ ko se je obrnilo na boljše, odkar stoje na čelu naroda ti ljudje, ki se res brigajo ter veliko žrtvuje¬ jo, da pomagajo narodu. Dostj ju lahko naštel, kaj vse je storila vi a da v zadnjem času s posredova¬ njem državnih poslancev. bruarja 1916 v dvorani Schuetzcn Ilall, 12. St. Mark's Plače. N. Y. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen za Rdeči Križ v Ljubljani v korist slovenskim ranjencem in pohabljencem. Prosta zabava, šaljiva pošta, in žrebanje za krasen dobitek podobe »Blejsko jezero", katero je podaril rojak g. Jakob Šešek. Vstopnina ni določena in sprejema se le proste prispevke pri vstopu. Sviral bo¬ de znani orkester Albert Fuchs. Za mnogobrojhb udeležbo se najuljudneje priporoča Odbor. _ Josef Paulich, tajnik. Nekateri so mnenja, da btydo zašle Združene države v militari¬ stično strujo vsled ..pretečega" pruskega militarizma. Nam se pa dozdeva, da je prej brezobzirnost Anglije, ki bo povzročila ta pre¬ obrat. Vlila ujet! — Vse natačno popisano: — mesto, ime Hcarstovega formana in kraj! Drugi dan: — velikanski bluff! Villa ni še ujet temveč le obkoljen! Res, ni ga bolj ročnega človeka kot je ameriški’ časnikar! Crnagora se je na pritisk zaveznikov zopet pričela ..fajtati". Če bo imela še naprej take zaveznike kot sta Italija in Anglija bo edini uspeh bojev ta, da bo pogrizlo v skale še več črnogorskih lavov, med katerimi se pa prav gotovo ne bo nahajal skesani in spokorni despot Nikita. ® . Poroča se, da so ujeli centralni zavezniki 3,000.000 sovražnikov zaplenili 10,000 topov, 40.000 strojnih pušk ter zasedli 470.000 Štiri’ jaških milj sovražnega ozemlja. Številke so, ki govore, ne pa ugiba¬ nja, da morajo iz tega ali onega vzroka zmagati zavezniki. -k -'k ife Glasi se, da hočejo centralni zavezniki skleniti s Srbijo mir. V interesu clovečanstva ter pravega srbskega naroda .je, da se mir v resnici sklene, — a mir, o katerem se Pašičuriu tovarišem niti sa njalo in. v . Poroča se,.da navzeli Italijani Dunaj in da je .cesar Frane Jo zet pobegnil v Bcrlm... .Ne, ne, ljudje božji; Italijani so še vedno plccl Gonco, kjer jim hladi kraška burja polento. mm i * Z E « L J E V 11 CELE EVROPE 50 PALCEV ŠIROK IN 40 PALCEV DOLG. SAMO 30 CENTOV. Vsak naš naročnik, kateri nam pošlje vsaj enega celo¬ letnega novega naročnika in naročnino, dobi na zahtev ta veliki zemljevid kot darilo. Vsega naenkrat pa ne moremo zahtevati, ker je to nemogoče iz¬ vršiti. S časom )u> pa vse prišlo ua vrsto. Dandanašnji se vse drugače na¬ preduje. Sedanji poslanici hodijo iz kraja v kraj, prirejajo preda¬ vanja ter tako izobražujejo na¬ rod. Tako slednji spoznava, kaj mu manjka, česar preje ni vedel. Vsak, ki količkaj razume, mora pripoznati, da se je obrnilo na boljše in da je danes slovenski na¬ rod izobražen na vseh poljih, kar pred desetletji gotovo ni bil. Po končani vojni pa upamo, da bomo vse dosegli, česar dosedaj še ni¬ smo mogli. 1 o bi morali Sakserjevi podrep¬ niki nekoliko preštudirati, a oni ne znajo drugega kot zabavljati na Avstrijo. Konečno se pa Sak¬ ser celo dela za dobrotnika slo¬ venskega naroda. Ako mi dovoli uredništvo, povem slučaj, kakšen dobrotnik je Sakser. V njegovi plenici vidim vedno oglas: — Ro¬ jaki, spominjajte se uboge Zupa¬ nove družine! Res, našel sem že ^ eč infen dobrih darovalcev, a Sakscrjevega še nikoli. Kaj še! Skoda je poseči v prenapolnjeno malho, izvleči iz nje petak in ga poslati nesrečni družini. Ubogi tr¬ pin naj da! Seveda, ubogi trpin lažje da, ker komaj toliko zasluži, da. se preživi. Sakser je prevOč navezan na svoje dohodke, du bi si nekaj odtrgal ter v resnici pri¬ skočil na pomoč. Taki,,so ti dobro¬ tniki! — Pa se še vedno najdejo ljudje, ki pravijo, da se ne vedo nikamor obrniti za nasvet kot na Sakser ja. Dragi prijatelj! Veliko dingih priponiočnikov imaš! Jaz imprimcr sem poslal denar potom 1 rve in Druge Narodne Banke v i lttsburghu v stari kraj, katera Janka je v najkrajšem času pošte¬ no poslala d (par onemu, katere* > mi je bil namenjen. Nadalje so Lun vsakemu na razpolago za vsa¬ kovrstna pojasnila. Zato jo vsem rojakom toplo priporočam. Kopecno pozdravljam vse roja¬ ke širom Amerike, tebi Slovenski Narod pa želim obilo uspeha. Svoji k svojim! Alojzij Lavrič. - ► ‘ f s s t s ssas e* „St6VENSKl NAHOD 1 ', 27. januarja 1018. Novice iz stare domBviae,lS"^nŠ™VS°: PRIMORSKO. Na delu. — Zelo nesrečen dan je imel 4. dee. 14 letni kovaški va¬ jence Albert Slavec, ki stanuje v ulici C. Donadoui št. 30. Na delu, v kovačnici, mu je namreč padel precejšen kos železa na palec le¬ ve roke ter mu popolnoma zmeč¬ kal noht. Ubogi dečko jo moral pa zdravniško postajo, kjer mu je moral zdravnik najprej popolno- rna izdreti zmečkani noht, nakar’ uiu je dcsinliciral golo in krvave¬ če meso ter mu potem povezal prst. Padla je pred hišo. — Z reclar- stveue postaje v ulici D. Rossetti so 4. dee. dopoldne ob polcnajstih telefonirali zdravniški postaji, naj bi zdravnik pohitel v hišo št. 1000 v Rocolu, češ, da je tam neka žen¬ ska potrebna nujne zdravniške po¬ moči, ker se je močno pobila. Zdra vnik se je nemudoma odpeljal', kamor mu je bilo rečeno in tam je its našel že 90 letno starko Marijo ptrtotovo, ki je imela precejšnjo rano bi c d levim Očesom ju druge manjše po obrazu. Reva je bila namreč padla idoča preko dvori¬ šča pred hišo in se tako pobila. Zdravnik ji je podelil slučaju pri¬ memo pomoč. Konj ga je brcnil. — Kakor vsak dan, tako se je 09 letni izvo- šček Ivan Gregorič, ki stanuje v Rocolu št. 600., tudi 4. dec. pripra¬ vil najprej, da bi očistil in opral svojega konja, Ni bil pa še dobro začel, ko ga je konj nenadoma br- euil in ga zadel v desno dimlje, povzročivši mu tam precejšnjo ra¬ no z oteklino. Ubogi Gregorič je moral na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik po¬ delil slučaju primerno pomoč. Proslava cesarjevega vladanja v „Politeama Rossctti“. — Trza ški italijanski odbor za prirejanje dobrodelnih prireditev (.,11 comi- tato triestino dei festeggiamenti pro bencficenza") je priredil 2. decembra zvečer v proslavo 07 let¬ nice cesarjevega vladanja v gleda¬ lišču „Politcama Rossetti" veliko alegorično- -glasbeno slavnost, ki je privabila v te razsežne gledali¬ ške prostore tako ogromno množi co tržftSkfegu prebivalstva vseli na rodnosti, da je bilo gledališče pol¬ no do zadnjega kotička Pred vhodom je bil že daleč pred začetkom tak naval, da se je bilo naravnost treba bati nesreče in je redarstvo le v oddelkih spu¬ ščalo občinstvo k blagajnam. Sla¬ vnost je pričela s cesarsko himno ki jo je občinstvo poslušalo stoje in jo burno odobravalo. Nato sle deča Wa guerjeva točka, uvod in zbor iz opere ..Rienzi", ki jo je orkester pod vodstvom kapelnika [Pressana izvajal prav dobro, se je. žel, popolnoma izgubila v hrupu vriščečega galerijskega in priha¬ jajočega partcrsfcega občinstva. Pripominjamo naj tudi, da naj bi se v bodoče opustilo prodajanji Razglednic za časa izvajanja spo- rednih točk, ker silno moti. — Muto sledeče slike ..Sanje juna¬ kov" so bile prav lepe. Mlada ma¬ li govori svojema otrokoma o oče¬ tu, ki je na bojišču in o ljubezni do domovine in vladarja. Potem z aspi in v sanjali vidi divjp gor- sotesko ob Soči. kjer se vršo fcti boji za obrambo domovine, ^ slika je scenično uspela res kra »»o. Druga slika: dečki in dckli- Ce se zbero na trati v gozdu, ka- ®°r priplešejo nato gozdne vile, v desni lovorjev venec, v- levi pa grbe Avstrije, Ogrske in vseh kro- Sovin, in se postavijo ob straneh. Mato prihaja vojaštvo vseh strok. (!°zd v ozadju naenkrat izgine in Pokaže se cesarjeva slika v nad¬ naravni velikosti. Mesto Trst, de- klica v sijajni beli obleki z diade- ui°ui na glavi se poklanja vladar- •lu ob zvokih himne. Crnorumena zastava vihra pred cesarjevo sli¬ ko in občinstvo ploska in vzklika. nkaže se nato črnobelordeča za- s tava in godba zaigra nemško him- a °- Ponovno ploskanje. Rdeča za- sta ya s poiumesecem iu zvezdo, Ul 'ska himna; belozeičnordeča z astava in bolgarska „Šumi Mari- Ca ‘- (Pripominjamo, da se bol- kurska himna igra v taktu zelo utre koračnice. Tako jo igrajo liolguvi sami. Ob tej priliki jo je °i'kester igral tako počasi, da j;; s koraj ni bilo mogoče spoznati.) Judi te dve zastavi ih himni j t °I dala Parašo, edino hčer ub lft °' sta.riŠov,. za visoko ceno nekl^ trgovcu v Moskvi? Ta jo j e noč in dan zaprto ter je .poraja ds lati za njegovo trgovino clra^ cene čipke, dokler ni p 0 ,1,.^,' letih trpljenje oslepela, ter uinrl, žalostne srn rt i. Ali nisi zabodi- ubogo Pa laško- radi majhnega p r(! stopica z iglo v prsi, da jo vslod to ga umrla mučne smrti? Ali zastrupila svojega "prvega nioža da si mogla poročiti drugega,^’ terega si pozneje na drug bajl 1 spravila s tega sveta? Govori^ pripoznaj svojo krivdo, drug^JI te pustim bičati do smrti! Glas Cirila jo donel kot žanio)'. klo grmenje. (Dalprihodnjič.) - .1 SToTljite šamI] 25 centov 5 na upravo ,SLOVENSKE ! GA NARODA' kot četrt. | letno naročnino in dobi«! vali boste najugledneji in J najneodvisneji časnik v j Ameriki. t • Polletna naročnina . $0.50 { Celoletna naročnina . $1,— $ (Opozarjamo vas na na§e Ura. • » • •»»** sne darove) SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO IO BITE POPOLNOMA BREZPRAČNO. Vsakemu našemu naročniku, ka- ! tari nam najde novega naročnika j vsaj za pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 50c) na upravo hode dobil na zahtci gori imenovane bojne slike za pok¬ lon brezplačno in poštnine proste. UlAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAI. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski Narod", najbolj¬ ši slovenski list v Ameriki! v v vrr vt v r v rrrr rv ttvvvtttv --r- Ar* ® ♦*» ® * ss S «-♦ ® *~+ *-♦ s. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA ZGODOVINA PRVE-ORUGE NAROBNE BANKE. Že leta 1852. obstojala je Prva Druga Narodna? Banka v Pittsburgh, Pa. Usta- • no-vil jo je dne 28. januarja pokojni James Lauglilin, vtemeljitelj današnje velike Jones and Lauglilin jeklarske družbe, kakor ,.1’ittsburg Trnst & Savings Co". Banka se je tedaj nillmjala na 1’enna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fiftli VVa.rd Banko, v. I. 185:1. imenovala se je Pittsbnrg Trnst Go., leta 1854. \se je glavnica povišala na $ 200 . 000 . V tem času preselila se je na Wood Street poleg Pilili A vernic in to zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. L. 1863. sc je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, k te¬ rc so zaprosile za čarter nacijonalnih Bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1802. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Schambergu, poznan pod imenom Mas Scliamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. Wm. P. Benkiscr, ki je bil s tvrdko Mas Scliamberg & Co. od lota 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razim upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest, oseb. Danes ima bank' v svojem inozemske*m oddelku nastavljenih ne šest osel) kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb.’ i V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna' Banka! v Pittsbur¬ ghu, Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,108.027.03. Dalje poglejte Statcment od 2. septembra 1915. A A A ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ V ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ CO Ci < O P-J f — 1 c n C > en •H M O PO > O 00 4> * - - “Y * POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN * PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. ★ * ★ dr * * A A * * A A A A A A A A A A A A A * ★ * A A A A A A A A A A A A ★ * A A A i A A A A A A A A A S A A A A A A A A A A A A A A A A A STATEM ENT OF THE FIRST-SEG0ND NATIONAL BANK OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS DECEMBER sl, 1915. RESOURCES Lpans and Discounts .... $ 8,721.041.17 Overdrafts . 38.94 U. S. Bonds, at Par. _ 3,601.000.00 Other Stocks and Bonds .4,463.051.23 Real Estate, Furniture and Fixtures . 1,237.113.88 Cash on hand $1,901.412.43 Due from Pittsburgh Banks .... 552.005.84 Due from other Banks ... 2,942.636.60 Duo from Treasurer U. S. 5,396.054.87 203.000.00 $23,621.300.09 LIABILITIES Capital . $ 4,000.000.00 Surplus and Profits . 1,231.839.56 Reserves For Interest and Taxes . $ 44.355.85 Special Reserve 119,890.66 164.246.51 Deposits - 14,758.964.02 Circulation . . $3,500.000.00 Less DueVrom U. S. Treas 33.750.00 3,466.250.00 $23,621.300.09 OFFICERa B. F!NLEY, Chairman n f Board LA IV RENČE E. SAN DS, President FRANK P. BROOKS, Vice President and Cashier CTjYDE c. TAVLOR, Assistant Caspier TIlOS. C. GRIGGS, Assistant to President ■ WM. F. BENKISER, Manager Foreigu Department W. J. FRANK, Assistant Manager Foreigu Department V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLAS0VIT1H BANK, NE SAMO V AMERIKI, TEMUČ PO CELEM SVETO*****” NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: Cor. Fifth venue and Wood St. PITTSBURGH, PA. $tOTT2?S3i TfiECD' -- jauuarjfc NAŠI TERITORIJALNI ZASTOPNIKI: 7.0 Calumet, Mich. in okolico: gosp. Dr-. JOSEPH PLAUTZ. 7.0 Mesaba Ranch: gosp. FRANK RANTASHA. 7.0 Cleveland, Ohio: gosp. C. M. SP IG E LS KI. ^ 7.0 New Yorl< in okolico: gosp. JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje priporočamo U p r a va. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. Joe Adamich, Kitzville, Mina. Frank Ambrož, Tooele, tltah. 'Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn. Jos. Aidich, Milwaukee, Wis. Joe Abel, Bloctovn Alab. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Col. Anton Babnik, Eveleth, Ijitinn. Jerry B. Bartl, Butte, Mont. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Kellog Idaho. Josip Celin, St. Marys, Pa. Frank Cerjak, Leadville, Colo. T .Chadez za Reliance, Wyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radley, Kans. Joseph Dolinar za Broughton, Pa. John Debelak, Eveleth, Minn. Leo Dolenc, Export, Pa. Tony Fedran, I.itle Kališ, N. V. Peter Fugina, So. Chicago, lil. Jos. Goričan za Chicago, lil. John Grsicli, Calumet. Mleli. Ant. Gačnik, Cleveland Otrlo. Joe Gamaz, Pueblo, Colo. , Frank Hajny, Lusk, l’a. Joe Hribernik, Glencbe, Ohio. Frank Hrovatich, Virginia, Minn. Mihael Jakofčič, Bradlev, lil. John Jakše, Imperial, Pa. Frank Janškovech. Peoria lil. Jerry Jerich, Pueblo, Colo. John Kočevar za Steelton, Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa. Jos. Koss, Pittsburgh Pa. Anton Komar, Milvvatikee, Wi«. Frank Koren, Milwaukee. Wis. John Koren, MiUvaukee. Wis. Frank Lesar, Caiumet, Mich. Louis Lesjak, P.ridgeport, O. Frank Leskovec, Little Falls, N. T. Mat. Leskovec, Girard, Ohio. Frank Likar, Johnstown, Pa. Alojz Lindič, Greensbnrg Pa. ! 'Frank Luzar, Indianapolis, Ind. Lovr. Mesarič, MiUvaukee \Vis. John Matecič,, W. Winfield Pa. Ignacij Medved, Oollinwood O. John Milčetic, Bankin, Pa. Mike Muhvič, Bnltic Midi. Ant. M- Papich, Steelton. Pa. Mike Pavšek za Boswell, Pa. John Pezdirc, za Keading, Pa. Andrej Pirc, Ely, Minn. Ivan Purnat, Little Falls N. Y. Jak Potočnik, IJostetter Pa. Frank Pucelj, Aurora, 111. Rudolf Puzelj, Ba.rherton, O. Frank Repenšek, Milvvaukee, \Vls. Matt Reven, Moundsvllle, W. Va. Frank Rotar, Tioga, Colo. Frank Smuk, Clarjdge, Pa. Anton Sakrajšek, Sheboygam, Wis. Mike Škufca, Ilostetter, Pa. Anton Sneller, Pittsburg, Pa. Jos. Stariha, East Helena, Mont. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Ohio. Cyril Svetlin, Duryea, Pa. Jos. Simčič, Pittsburg, Pa. Peter Srnovršnik, Forest Glty, Pa. Wm. Thomas, Pittsburg, Pa. Jos. Ulašič, Reading Pa. Peter Ušaj, Durbin, Pa. R. Valto, MiUvaukee, Wis. John Vesel, Ahmeok, Mich. John Vodovnik, MiUvaukee, Wis. Anton_ Zidanšek, Pittsburg, Pa. John Žusl, Midway, Pa. NAZNANILO IN PRIPOROČILO POD SVOBODNIM SOINGEM. POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal F r. F i n ž g a r. Rojakom v Little Falls in okolici na¬ znanjam, rla sem otvoril svoj salon na S. Ann St., No. 4. V 3., Little Falls, N. Y. Moje sefllo je: pristno pivo izvrst¬ ne smotke in točna postrežba. Za kar se priporočam za obilen poset. John Grdina. MLAD MOŽ ižen slovenskega jezika v go¬ li in pisavi, s čitljivo pisavo HKO DOBI MESTO v neki tu- šnji pisarni. Pišite zaradi tega NASO UPRAVO in navedite :šne šole ste dovršili v starem ju ali v Ameriki in navedite iko plače zahtevate. Ponudbe 10 do 31. januvarja t. 1. Na po- jge ponudbe se tvrdka ne bo ■_ala. Uprava „Slov. Naroda". posten d slave si bili ko zftAitD v svojem pro¬ stem času neko liko dolarjev na teden, akp se ta¬ rčne na upravo ..Slovenskega za pojasnilo POZO R RO JAKI! dor želi prevzeti zastop in na- ti naročnike za ..Slovenski ad‘‘ v naših naselbinah po iženih državah in Canadi naj to naznani. U prava. L ra jr^,T iniiV r ° man S«) (Nadaljevanje.) . ” e umrje t ( e ji zatidam? — Moi orel so napije krvi - tudi moje On bo sumil — On me nabode/la kolee .On — moj orel. . Balambak je odtegnil zaveso, tihi mrak je objel Alainko. -- _-. Na preprogi, kjer je vasovala tol ikra t ona ob Tunjušu, je v/.lre- pctavala v onemoglem plačil Ljubimca. 'Alanki so «e skrivili tenki prstki kakor nohtbujede. N' očeh so žareli plameni, divja sila .je vzbo- Čila njena ramena — colo telo se je nagnilo proti Ljubimci, da plane mm jo in zaseka v njeno belo polt nohte, jo zgrabi za razpuščene lase in'jo pahne vun iz šotora —- in jo pomandra v blato —- njo, ki ji je izneverila in sovražila njenega orla. Teda.j jo Ljubimca začutila n.jeno bližino in dvignila glavo. Skozi stremene las so se ozrle v Alanko plahe, objokano oči. pobled lo lice. prepojeno z bridkostjo. Ko je Slovenka zagledala žensko, je dvignila proseče roke: ,,Otmi me. vrni me jadnemu očetu! Nagrade te bogovi!". Alanka je ukrotila besni naval hrepenenja po osveti, ko je zrla pred seboj nesrečno, zdvojeno, uničeno deklico. Na mišicah krog sti siljenih ustnic se ji je zibala slast in se pasla ob trpljenju liste, ka¬ teri je zaprisegla smrt. Sklonila se .je k njej in .jo ogovorila, kakor Balambak. ..Ne jokaj, kraljica! Tvoj ljubeč je šol v Bizanc. Samevala boš!"' ,,V Bizanc? Tun.juš? O, o. usmiljenje otmi me njegove roke — sicer se umorim — prodno se vrne". Ob tem se je napojila duša Alanka 7. novo slastjo. „IIa, njegova ljubica ga sovraži zaničuje — Ila preklet¬ stvo bogov, ker je pahnil od sebe mene — ki ga edina ljubim! O bogovi — kako ste mi dobri in pravični!" Nenadoma se je polegel v Alanki najhujši vihar, ost.' naperjena v Ljubinico, je otopela, želo je izgubilo strup! ..Kaj govoriš? Velikega kneza Tunjnša — sina Atile, pehaš od sebe?" ..Proč ž njim — proč od mene! Daj mi strupa! Morana, pridi samo proč od njega — tolovaja - Besi na njegovo pot. — pogi¬ ne!, koder hodi — T - !" Kakor bliski so se snovale Alanki misli. Pozabila .je na otrov v nedrijih — pozabila na edini eilj — zakaj dvigali so se novi cilji prot njo. Sedla je k Ljubimci. „Ti me ne poznaš. -laz sem Alanka — kraljica Hunov — žena ti¬ stega, katerega je otrovala tvoja ljubezen". Ljubimca se je preplašena umaknila s preproge, prekrižala ro¬ ke in se ji priklonila. ..Kraljica — naj so s teboj bogovi — vladaj z njim, ker on je velik in mogočen. Toda moje srce ga sovraži". Alanka je vsesala pogled v bledo lice Ljubimce..'Po glavi so .ji begale misli, dvigali so sc načrti, zoreli sklepi: ..Osveto 'njej — in njemu" -— Po dolgem molku je izpregovorila : ,,Alanka to otme!" , Ljubimca so jo zgrudila k njenim nogam in ji objela kolena. Preteklo ,je nekaj dni. Na noč se je zmeglilo. Težka koprena je legla na ravan v Podonavlju. Tenek dež se je cedil iz nje. Tedaj .jo završalo po šotoru: „Rop, rop, rop!" Pastirji so pribežali povedat, da so Varhnni napadli čodo in da .jo tirajo s seboj. Kakor bi trenil, se je izpraznilo šotorišče — Balambak je drl za Marinini. ’ ,.Sedaj!" To .je bil sklep Alanka. ,,Ljubimca na beg — v meglo — v smrt ! In jaz sem čista pred njim! Moje srce se pa napase ob njegovi bridkosti!" Črna noč je zavila šotorišee Hunov v neprozorno temo, iz kate¬ re je žarelo le še par drobnih ognjev s krvavordceimi očmi. Tedaj sla izza Tun.juševega šotora hušknili dve temni senci in šli brezslišrto iz tabora v dolino, kjer se .je paslo nekaj konj. Kakor dva dečka sta bili senci — Alanka in Ljubiniea. V usnjati cajnici je nosila Lju¬ bimca nekaj brašna. Srce je plulo obema viharno, da je vztrepetava- 1.) na nedrijih belo pražnje. Ko sta zasegli konje, je zaklicala Alanka svojo kobilico po imenu. Šepetajo je izgovorila njeno ime. Kobilica je rahlo zarazgetala in pritekla h gospodarici, grebla s kopitom pred nji in uklanjala vzbočeni vrat. Alanka je pošepetala nato Ljubimci ime drugega konja. Pogum¬ no je' šla med čodo, ponovila parkrat ime — in velik, slok dirkač je oprezno dvignil glavo ter se približal Slovenki. Segla je v cajnico in mu ponudila par dateljnov. Konj je zadovoljno pokimal in zmlel sladčico. Hit po sta pritrdili sedli, uravnali brzde — ter zajezdili. Počasi, tilio. korakoma sta jahali — Alanka spredaj,^Ljubiniea ya n j 0 _ po mehki travi, da ne bi vzbudili straže v taborišču. Ko se je razprostrla pred njima stepa, ko so ginile temne konture gora je Alanka pognala. Namočena zemlja je začmokala pod kopiti konja sta zletela kakor senci dveh majhnih oblačkov, kadar ploveta jadrno pred mesecem. Alanka je nagibala čczdaljc bolj na levo. do klor nista obkrožili hriba in se jima je razprostrla temna, nepregle dna ravan, ki je komaj mračno sivela v oblačni noči. Ko se .ji je zdelo, da je zadostno označila smer, je ustavila kobilico. .Jezdi dalje! Do .jutra si pri Donavi. — Če no dobiš broda. po| ženi konja v'valove. Preplava!" Ljubiniea se je približala Alanki, da so se dotaknili stremeni in zažvenknili. ,, Bogovi to nagrado!" Pogledala ji .je v lice in zdelo se .ji .je, da v črni noči gledata iz pod čapke nanjo dva žareča oglja kakor oči Volkodlaka. Spreletelo jo je po kosteh do mozga. ^ Pomni, da si prisegla! Ce me izdaš — smrt tvojemu rodu!" Alanka je zasukuilo kobilico in zdirjala nazaj. Tudi Ljuhiničin konj se je zaobrnil — da ga je iztržka vzdržala in obrnila v nasprotno smer Ko se je bila Alenka oddaljila, je zaustavila kobilico, zločesti smeli ji je udaril skozi stisnjene ustnico, da se je prestrašilo in priti¬ snila roko na usta. - Le dobro goni, vrabuljica razplakana! Po tej poti ne prideš nikdar do Donave! Ne boš ti kraljica Hunom - ljubica boš kakega klatečega se Obra po Moesiji — ali pa revna večerja volkovom izpod ilema! Srečno pot!" Alanko je vnovič posilil smeli, da je zastrla usra s .penseem m pritajeno hihitala v dlan. Previdno je prijezdila domov in se splazila • svoj šotorček kakor lisica. Oblečena je legla na volčjo kožo. Nje¬ no ljubosumna srce se je »asičalo ob maščevanju. Ko je bila Ljubiniea sredi stepo in sredi noči sama, se m naselila bojazen sv njene prsi. Odkar je bila ugrabljena z očetove njive, še niso občutile njene prsi diha svobode. Sedaj šele. ko se je vrnila tu li Alanka, ko so ji drobne kaplje dežja polzele-po razgretem licu, ko je Čutila na prsih sveži dih stope — sedaj je prvič dihala zopet svo¬ bodo. Njene mehke pa krepke roke so krčevito napenjale povodce, da je konj veselo prhal in letel v noč — kakor bi nosil mladega Hu¬ ra. Pozabila je Volkodlakov, ni se menila za Šetaka, besom samim bi glavarjem Hunov —• kljubovala, toliko moči ni samozavesti je. Ido v njene žile hrepenenje za ciljem, 1 Zibala se je v .sedlu lagotijo kakor ptička, ki si poigrava v zraku. Polagoma so še ji približale sanje — izpod čaplce so ji lezli lasje in se v mokrih vlaknih vsuli na tilnik, po plečih in ramenih. Dež se je ce¬ dil iz nizke megle zdržema, obleka se je pojila z mokroto. Njenemu razgretemu telesu je pg, ugajal hlad, dramil jo je in čezdalje krepke¬ je jo napenjala brzde, da je konj plaval v divjih skokih pb mokri travi — za ciljem. Parkrat ga je ustavila in prisluškala, če se no oglaša za n jo-to¬ potanje. Tiho kakor v grobu. Ni se oglasil volk, ni zakrulil nerese ■ n ni zalajal lisjak. Njen pogum je bil velik. Zazdelo se jj je, da jezdi znano pot od očetovih čod proti gradišču. Napolnile so jo ponosne mi sli. Prijezdila bo mokra in trudna po brežuljku v gradišče. Svarim bo zalokaI od radosti. Tudi Iztok in Rado sta so morda že vrnila z vojne — in ona bo sedla, ponosno — junakinja — med junake. In vsi starejši n e. in mladci hodu dvignili kopja in sekire — ter kričali: „Osveta, osve.ta! Nad Hune!" In mladenko si spleto in pomazilijo lase, pod lipo bo zadišalo po daritvi —- o — in narod bo slavil njo -— vrlo hčer Svnrunovo. Ona podraži Rada z drugim ljubimcem toda on bo bral laž v njenih očeh. Čimdalje bolj se je razplamtevala njena domišljija. Pozabila je, da beži iz tabora Hunov. i/. krempljev Tunjnša. Pod njo .je trepetal; kakor varna lučka edini cilj sreče, eilj njene poti. Za njo jo bežala stepa in Ista ravan .je ra st la brez konca prod njo iz sive teme izpod meglenega obroča, ki je v ozkem horizontu' slonel na žemlji. Kakor l.i dirjal kon.j na istem mestu in se ne bi premaknil. Le kadar je švi¬ gnil mimo njo temen grm. tedaj so jo prepričala, da beži dalje _ dalje. Proti jutru je ponehalo deževati. Po okolici se je razlila po megli medla luč. Njene sanje so se znieile. Strmela jo skozi konjeve uhlje v daljavo in iskala veletoka. Žal, njeni pogledi niso mogli prodreti megle, ki se je ponižala do tal in stal nepremično pred njo — kakor bi jezdila v valovjo morja. Ali ti valovi so se pred njo umikali :o tiščali vedno zemlje se prevalili tuintam leno kakor nerodna ko¬ pa — in .ji na ozkem obzorju vnpvič zastrli razgled. Ljubinico ,jj pretresla hipna groza. ,,('e sem zašla — o Davnim, o Svet ovit!" Ozrla se jo naokrog. ..Da bi videla zvezde! Da bi se dvignilo solno o-! In sedaj ne vem. kje je vztok. ne vem. kje je polnoč." Zdelo se ji je, da .je na levo megla gostejša, da se vali navzdol in se plazi v premi črti. ,,'Tam je Donava. Po veletoku gredo valovi megle". Krenila je s konjem bolj na levo, gnala ga v strogem diru proti cilju. Toda veletoka ni bilo. Obzorje jo bežalo pred njo. brez konca je bila ravan. Samotna, mokra in žalostna. ..Do jutra si pri Donavi", je rekla Alanka. Domislila so je nje¬ nih besedi in začno so se pojavile pred njo tiste strašne oči, tista dva žareča oglja — kakor Volkodlak iz teme. Premočeno telo se je stre slo, okrog srca jo jo zazeblo. Trepetajoče ustnice so šepetale velike obete bogovom in klicale na pomoč Dvano. Začutila je tudi, da so njene roko trudne, da so loteva vseh udov topa zmučenost. Tedaj jo je neprijetno zazeblo po vratu, ob senceh, kjer so viseli v težkih štr- nah razpuščeni mokri lasje. Danilo se .je čimdalje bolj. Pred njo so iz trave strfotavale ptice. \ selej se .je zdrznila, zagomezelo ji je po mozgu. Na ušesa ji je udaril zdajpazdaj čuden glas — 'kakor nepo¬ znane zveri. Prisluškala je. Kakor konjski skoki ..Na sledu so mi! O bogovi!" Stisnila je konja, nagnila se mu na vrat in vihrala brez varnega cilja — naprej — naprej. Topot je potihnil, zdelani kon.j se je usta vl.jal — in zopet topol v ušesih. Ustavila se je, da presodi, odkod pri¬ hajajo •udarci kopit, Ali teda.j jo vse umaknilo. Bilo je samo njeno srce tako glasno, da ji kovalo v žilah po senceh in bobnelo v ušesih. Za trenutek se je umirila in sb skoro sramovala same sobe. Kolikrat je že jezdila ponoči v deželi Slovanov! Kolikrat je bila sama sredi stepe — čemu strah? Pogladila je konja po vratu, ga klicala po imenu, mu ponudila dateljnov in ga hvalila, da je izvrstno dirjal. Ko je slišala svoje last¬ ne besede, ko je konj hvaležno hrzal in hrampljal ob dateljevi košči¬ ci, da so žvončkale brzde, se je umirila, in groza .ji ni več tako silno stiskala srca. .►Cernu se bojim? Huni preganjajo tatove. Niso so še vrnili, in ko se vrnejo, ne pogreša me takoj. Dotlej bom že preko veletoka. Samo da se dvignejo megle, da vzide solnce — o, potom bom naglo pri Donavi!" Konj se je začel upogibati in. muliti travo. Ljubinici se je zasmi¬ lil; tudi sama je občutila lakoto in slabost. Razjahala je, snela konju brzdo z gobca in sedla v travo. Oddrgnila je od sedla čajnico in se¬ gla vanjo po suhorju in prepečenem mrzlem mesu. Trda skorja jo zahrestljala pod njenimi belimi zobmi in slastno je ugriznila v kos bravine. Ali ni še použila grižljaja, ko se razleže iz megle divji, zate gojen klic. .led ji je padla iz rok, skočila jo kvišku, se zgrabila za sedlo in zajezdila. Krik se .je ponovil proti levi se je gibalo nekaj v travi kakor jCzdee. Brez razsodbe, gnana od strahu pred Huni. je žapodla konja in bežala pred krikom, ki se je pojavil na stepi. Co¬ lo uro jo šla v divjem skoku po ravnini. Bežala je ravnina, v mogl > so pini 1 i grmiči, vstajali so novi pred njo — od zadaj je pa čnla še vedno krik in klopotanje kon.j. Večkrat se ji .je zdelo, da jo zazrla prod seboj dolg pas — Donavo, in vselej .je trčila s povodci po konj¬ skem vratu, da je vrli dirkač stegnil še bolj noge in lolol kakor stre- lica. Toda vselej.seje megla čudovito prelila in pretočila — pas vod ne gladine je izginil — in zopet sama mrtva, brezkončna ravan. Čez dalje bolj je čutila, da .jo popuščajo močj. konj je ponehaval in.se spotikal. Segla je po čajnici, da bi ga povZ-budila z grižljajem Suhor¬ ja — ali cajnico ni bilo oh sedlu. Kjer je počivala, jo je v naglici po zabila. Bila je brez brašna. Kakor bi ji odrezali zadnji up — "so ji onemogle roko, konj se je ustavil in šel s.trudnim korakom počasi da Ije. Ljubiniea se ja okradla v sedlu — in prisluškala. Nič krika, nič klopotanja — vse mrtvo, vse mirno. Slišala je samo svoje srce, ki je plulo razburjeno in glasno v prsih. ...Morana, sedem najlepših kozličkov tebi, ker si mi prizanesla!" Korakoma .je .jahala dalje. Jutro se je razžarilo, solnčni žarki so to¬ pili megle, začele so vreti in se kuhati in se prelivati. Nenadoma je odprlo pred njo, kakor hi potegnil težko zaveso od okna. Ob levi je zagledala griče, ki so se zoževali v sotesko, pred n.j o je rasti a dolga vrsta visokega bič ja. ..Donava!" se .je razveselila in ni pognala konja. ..Naj se oddah¬ ne! — Poženem ga v valove — samo da seru v deželi Slovenov — po¬ tem sam oteta!" Polagoma se je širilo obzorje, megle so se dvigale v višavo, izza stepe so rastIi griči - za njimi temni lesovi in visoke gore. Zelenka¬ sta črta bič ja in trs.ja se je bližala. Ljubiniea je pokleknila na sedlo, da bi za travo uzrla donavsko gladino. Pa je bila premajhna. Ozirala se je pogosto nazaj po pregnnjaveih. Nič. Razmišljala je o kriku in o jezdecu, ki se je pojavil na ravni. ..Pastil* je zganjal čodo! Cernu sem bežala? Da sem pozabila čaj¬ nice! Zaradi pasjega krika tega sonut.javoga pastirja ! Naj dobijo li¬ sice cajnico. preden .jo zavoha on!" Glasno so je pričela jeziti nase in na pastirja. Potegnila je iz se¬ dla ostro bodalce in zaokrožila ž n.jim po zraku. ..Enega se ne »stražim ! Takole— in na tleh bi bil !*' Zavihtela je nož. kakor bi ga sunila sovražniku v prsi in ga zopet, vtaknila v sedlo. Trsje se ji je zopet približalo. :. Vedno jo kašljal. “ H mio se _pi t*hladil, tm* HtMJl V Cii H H kufcljulr’ pi* Mr. \V. \Voloszyn, \YVtr- Umv \\\ Va in kadar sem pi i mrzlo vodo, so postali l napadi bolj hudi, in kot- sem delel v tovarni pri silni vročini, seirt moral piti ve¬ liko vode. Cital sem o Se* verovem Balzamu aa Plju¬ ča in kp sem porabil eno samo steklenico za 2f>c jo kašelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav.” 21 l« Ako kašljate, odpravite vaš kašelj? To lahko storite, ako vzamete Severa’s 1 Balsam for Lungs (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga> zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. Gena 25c in 50c v vseh lekarnah. % & Bolečine v prsih, in razne druge bolečine se lahko odpravijo z nadrgnjenjem delov s SEVERA^ GO- THARO OIL tSeverovo Gothardsko Olje], j Je to mazilo velike tešilne vrednosti. (Jena t ze ^ ter ga imejte vedno pri roki skozi celo 25c in 5()c v vseh lekarnah. Severov Almanah za Slovence za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite se, da dobite sve- j ie(o. i (jj W. F. SEVERA C0„ CEDAR RAPIDS, IOWA ||| ŽEPNO PERO, in PEČAT Z IMENOM IN PRIIMKOM SAMO* ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni naslov, in naročilo se bode takoj izvršilo. ' 1 ,/^,k : SS^X J.P0P0V1C CLEVELAND,OHIO 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1.25 Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali pismeno na : •V ■ .,,Globoka struga, mora biti —'da še. no' vidim vode j" Milovič jo je zaskrbelo in pognala je konja. Kakor bi se utopljencu utrgala vrv, za katero se je držal z ve¬ likim upanjem, tako se je zgodilo Ljubinici, ko je prišla do bieja. Pred njo ni bilo Donave. N' precej široki, suhi strugi so stale kaluže, pokrite z. zeleno, gnusno smetano. Hipoma se .ji je zvrtelo v glavi, da bi bila skoro omahnila s sedla. Msa moč, katero je dvigalo in go¬ jilo edino upanje, jo .je zapustila. Begunke se je polastila zdvo.jenost. ..Morana — pridi — zakaj izgubljena sem!" Noge so se ji tresle, izmaknila jih je iz stremenov in trudna, uni¬ čena je zdrsnila iz sedla na travo. Legla je na z.eniljo, pomislila na dom, na očeta, na brata, na ljubljenega — telo se ji.je streslo, gren¬ koba je zalila n.jeno grlo. udrle so se solze in plakala .j", kakor bi se zvijal ubogi črviček v pralni brez mule. pohojen in boreč se s smrt¬ jo. Ni se ozrla za konjem, ki je ril skozi Ustju in iskal vode v zelenih kalužah. Začela se je kesati, da je zapustila tabor Hunov. Zakaj .je 1a- l.o malo zaupala Iztoku in Radu .' Saj sta vrla Vojnika, vsi Sloveni jo ljubijo in cela srenja so je) gotovo že dvignila nad Hune, da jo otme. In sedaj bodo prišli nje pa ne.bo - umrla bo sredi stepe, umrla morda v gozdu ■ od lakote in bolesti. Glasno je zaihtela, z lastili si .je zakrila lire in je pritisnila na vlažno, rosno zemljo. Ko se je izsolzila, se je polagoma vračal mir in pogum. Trudna omotica se ji je obesila na trepalnice. Mstla je - toda kolena so se ji vnovič, si dela eapko pod glavo, si pokrila šibila -— sesedla se obraz z lasmi — in zaspala. čez dolgo se je stresla in prebudila. Sedla je, razdelila lase in jih odgrnila z obraza. Nad njo je žarelo visoko solnce. Vsi oblaki so se razkadili, rosa v travi se je posušila. Vroči žarki so posušili mokro obleko, kri .ji je umiril spance, po udih je začutila novo moč. srce je zajelo zopet iz čaše upanja. Ozrla se je po konju. Blizu uje se je mir¬ im pasel. Ko ga je poklicala, je prišel hitro k njej. pripognil glavo in pritisnil k njenemu vratu gorke nozdrvi. Ljubiniea ga je objela in stisnila njegovo glavo k sebi. Potapljala ga je po zvestih očeh in mu govorila : ,,Ti edini, moje upanje! Kaj ne, da me rešiš? Kako ti bom stre¬ gla v gradišču! Kakor goloba te bom krmila z zlato jršenico!" Kato je vstala. Ker jo je žgalo v ustnicah, je šla' po gazi, ki jo udrl kon.j skozi loček. v strugo pokleknila k sivemu foltnuričku. z ro¬ bo posnela zelene štrene z vode in se je napila. Potem se jo vrnila, obrzdala konja in ga zajezdila. Kam sjulaj ? 7 .a njo planota, prod njo griči in lesovi. Kako so po¬ dobni gozdom Slovenov! Kaj. če jo je Alanka nalagala, ko je govo¬ rila'o DonaviNič se ni spominjala, če jo je llun nesel preko vodo, lo jo je ugrabil. Morda je nabor na levem bragu? Morda jo blizu gradišča? Sedela jo na konju, ki je nemirno grebel z nogo in prosil: ..Poženi! Spočil sem se!", (Dalje prihodnjič.) Slovenci in Slovenke, naročajte se na „SIovenski narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! * -4- š>SLO?£NSKl NAfcOt)”, 27. januarja 1916. • f • M 0 • American Line POD AMERIŠKO ZASTAVO PLOVEČI PARNIKI ; : : • : : $ sMslU* M ■ iliiiaiila NEW TURK LIVERPOOL TEDENSKA VOŽNJA. DOBRA HRANA. - KRASNE UDOBNOSTI. « DOBRA KUHINJA, • Parobrodi z dvostrokimi vijaki, „ST. LOUIS 11 . 11.629.ton „ST. PAUL“ .. „NEW YORK“ . 10.800 ton ..PHILADELPHIA 11 URADI AMERICAN LINE: San Francisco Boston 319 Gest« St. 84 Stato St. Pittsburgh St. Louis 339 Olirej Are. lili & Locu&t St Seattle New Orleans «19 Second A«. 219 St. Cliarles St. 1 India St. Quebec Toronto Montreal VVinnipeg 63 Dalhousie St. 41 Iti 112 St.. K. 118 Notre Dame StVV 333 Malu St, • 11.629 ton • 10.800 ton S Ncw York O ilroadway. Washington moti t' st., m. tv. Minneapolis 121 So. Third St. Philadelphia 1319 \Valnut St, Chicago 14 Narti Da ar bar n St Portland, Me. Ut) juomuuo.o —— -— .. ■ —^ ?••••••••*••••••••••••••••••••••»•••■•••••••••••••••s NEKAJ PRIG SLOVENSKEGA JUNAŠTVA. (Izpod vojaškega peresa.) (Nadaljevanje.) Kaj pravil polkovnik 17. pešpolka. Kakor znano, se je pešpolk št. 17. boril izpočetka v Galiciji pod .vodstvom polkovnika barona Stili frieda, ki je bil v vrstah svojih vojakov pri Gologorv ranjen od šrapnela, Polkovno poveljstvo je prevzel podpolkovnik Ilugon pl. yentour. Ta je ob obletnici voj¬ ske prejel od barona Stillfrjeda za cel polk zelo častno priznanje, ki se glasi: „Od c. in kr. okrožnega povelj¬ stva v Jedrzejovvu. Poljsko. — Gospodu c. in kr. podpolkovniku Ilugu pl. Ahmtour, vitezu reda že¬ lezne krone III. razreda (v. d.) v. z. k. (v. d.), poveljniku pešpolka št. 17. Vojnopoštni urad št. 32. Moj ljubi, dragi tovariš! Ko prej¬ mete te vrstice, bo preteklo leto dni, odkar je bila izdana vojna na poved ter ste se Vi in hrabri sino¬ vi Kranjske v plemenitem navdu¬ šenju pripravljali na boj za pra¬ vično stvar! Kakšno povzdigajo- če čustvo zame, da sem smel na čelu tega divnega polka oditi na bojišče! Veliko je, trpel, veliko plemenite krvi je /prelil za domo¬ vino in izgubil ljubljene, drage hrabrega moštva, toda vsikdar zvest svojim tradicijam je neoma- deževano ohranil svojo čast in se vsepovsod v stotinah bojev odli¬ koval s pogumnostjo in vztrajno¬ stjo, z junaštvom in navdušenjem ter na svojo zastavo pripel mno¬ goštevilni lovor. Tebi, spoštovani, ljubljeni pri¬ jatelj, ki si s kratkim presledkom vedno vzdržal, izrekam kot po¬ veljniku tega lepega polka svoja prevroča uajboija voščila in Te prosim, da jih vsem - vsem na¬ znaniš! Bog bodi z Vami in Vam še nadalje podeli zmago, slavo in bogato priznanje! — Vedno Tvoj stari, udani prijatelj Stillfried m. p., polkovnik Junaška žilavost vrlih sinov lepe kranjske dežele. Ko je bil polkovnik 17. pešpol¬ ka baron Stillfried od cesarja za svojo hrabrost odlikovan , z viso¬ kim Leopoldovim redom, mu je tudi deželni glavar kranjski če¬ stital kjtemu odlikovanju. Baron Stillfried je na to čestitko odgo¬ voril z naslednjo brzojavko: „Sprejmi Vaše visoko blagoro¬ dje izraz moje najvljudncješe in najgloblje občutne zalivale za lju¬ beznive častitke, s katerimi ste me visoko počastili o priliki odliko¬ vanja, v katerem vidim predvsem Najvišje uvaževanje brezprimer- ne hrabrosti častnikov in junaške žilavosti vrlih sinov lepe kranjske dežele. Čutim se srečnega, da sem se boril na čelu slavnega, kranj¬ skega polka za čast naše domovi¬ ne. Bog ga vodi dalje k zmagi! Brigadir generalmajor Stohr o 17. pešpolku. Nuš polk je bil na ruskem boji¬ šču dolgo časa prideljen k briga¬ di generalmajorja Stbhra," ki je v priznanje svojega vodstva ter junaštva svoje brigade dobil ve¬ liko odlikovanje od cesarja, Leo¬ poldov red. Ko je ob priliki tega visokega odlikovanja podpolkov¬ nik pl. Vcntour častital brigadir¬ ju, je dobil od njega naslednji priznal ni odgovor: Ljubi prijatelj! Tebi in Tvoje¬ mu vrlemu polku najsrčnejša za¬ hvala za razveseljive častitke o priliki najvišjega odlikovanja. Ce se spominjam dni pri Markovi in Lysa gori in naše ofenzive proti Nižniovu, tedaj šele prav spoz¬ nam, koliko zaslug ima zelo odli- ena hrabrost in vztrajnost lepega polka viteza pl. Mildc št. 17, nje¬ govi odlični častniki in njegovi vrli možje pri tem odlikovanju. Red nosim v zavesti, da ga kot na j višji po činu kažem javuoti kot odlikovanje celega polka. Prosim Te, ljubi prijatelj, izre¬ ci gospodom in celemu vrlemu in lepemu polku v mojem imenu še enkrat prisrčno zahvalo za požrt¬ vovalno hrabrost, katero je polk pri vsaki priliki v najvišji meri pokazal pod mojim poveljstvom. Stohr, gm. Podmaršal Henriquez v slovo 17. pešpolku. V zvezni skupini podmaršala Henritjueza je 17. pešpolk bojeval ljute in krvave boje v mesecu sep tembru ob Dnjestru. Ko jc- bil naš polk poklican, da odide uk južno bojišče proti, Lahom, je podmar¬ šal Henriquez izdal naslednje po¬ velje, ki je zopet nova, nadvse častna priča junaštev slovenskih: Na bojišču, dne 2. 10. 1915. Povelje skupinskega poveljstva. Stano.višee, dne 19. sept. 1915. C. in kr. pp. št. 17 se na Naj viš¬ je povelje loči iz zvezne skupine. Nad mesec dni je stal ta hrabri polk pod mpjim poveljstvom, je tekom tega časa v zavinku Iivanjo obrezuspešil vsak poizkus sovraž¬ nika, da bi se približal njihovim postojankam, je 1 . in 2 . septembra tvoril jedro napadalne skupine, ki je imela trdno voljo, da vrže sovražnika iz utrjenih postojank severno od Zaleščikov. Ko se je potem sovražnik umaknil in je polk prišel k Šeretu. je pri Mu skarovu junaško izsilil prehod čez to reko, vrgel sovražnika in držal pridobljeno ozemlje proti vsake mu napadu. V predmestni pošto janki Žvravvka - Bedrvkoivce Illuske je stal polk na najbolj ogroženem prostoru ter je vsikdar odbil naval daleko močnejših sil. Za gori kratko opisano odlično delovanje izrekam polku v imenu Najvišje službe moje priznanje in želim, da bi polk pod izkušenim vodstvom, svojega polkovnega po¬ veljnika v novi zvezi dosezal ved no take uspehe kako« tukaj imela hi bilo polku dano, da se v blagor celote in na čast polku dalje bori hrabro in zmagovito. Henrupiez, m. p. podmaršal. To visoko priznanje je sporoči 1 ieželnemh predsedniku Kranjske polkov poveljnik podpolkovnik pl. Ventour. ki je v spremnem pismo zapisal še te- le nad vse častne besede: Vaša ekscelenca! Vaša ekseelerica ste bili že en¬ krat tako dobri, da ste pohvalno omenili neustrašeno hrabrost pod¬ rejenih mi vrlih Kranjcev. Polagam vrednost na to, da Va ši ekscelenci, kot najvišjemu šefu dežele Kranjske, naznanim pred kratkim izšlo pohvalno priznanje našega zbornega poveljnika, kot glasen dokaz za to, da se hrabri sinovi Kranjske vsikdar in po¬ vsod in v vseh položajih junaško bijejo, nikdar ue omahujejo niti se ne umakujejo. Tako bo tudi ostalo do slavnega in zmagonosnega konca! Blagovolite sprejeti, Vaša eks- celenea, pozdrave polka in izraz najodličnejšega spoštovanja uda- nega Ventour. podpolkovnika, t. e. polkv. po¬ veljnika. Perčič Peter, četov. p. p. 17. 3. k. Kranj, Preddvor. 1888. ranjen in ujet. (Rjasan, Rusija.) Perne Alojz, peš. p. p. 17. 4. k. Kranj. Salzbach, 1891. ujet. (Tjumen, Rusija.) Ptuj, V*iudischdorf, 1887. ujet. (Kovfoiv, Wladimir, Rusija.) Pihler Anton, peš. p. p. 87. 11. k. Ptuj, Ptzing, 1895. ujet. (Kow- row, AVladimir, Rusija.) Pipan Fran, peš. dom. p. p. 27. 3. k. Litija, Brezovo, 1888. ujet. (Niš, Srbija.) PlavčV' Mih?, peš. ;>. p. 87. 1 L Ptuj, Slatina, 1893. ujet. (lvoiv- row, IVladiniir, Rusija.) Plesnik Florijan, peš. p. P- 87. Ce¬ lje, Levce, 1882. ranjen in ujet. (Tsehita. Sabajkalsk, Rusija.) Pobega Karl, peš. p. p. 97. 3. k. Koper. Dekani. 1S93. ujet (Wo- ropesli, Rusija.) Podbelšelt Jos., rez. dom. p. p. 27. 1. k. Kamnik. Laze, Zg. Tuhinj. 1886. ujet. (Bogutčar, Woro- neš, Rusija.) Podobnik Fran, gefr. dom. p. p. 27. 8 . k. Logatec, Sred. Kanom¬ lja, Idrija, 1889. ujet. (\\jatka, Rusijo.) Poharč Ant-, peš. y. P- 37. Ptuj, Sv. Florijan, 1887. ranj. in ujet. AVorone&h, Rusija.) ‘ Ponikvar Ivan, peš. dom. p. p. 27. ' 32. k. Kočevje, Sisek, Videm, 1881. ujet. (Wjatka, Rusija.) Potočnik Ivan, I., peš. p. p. 87. 3. k. Slov. Gradec, Sv. Martin, 3893. ujet. (Kowroiv, AVladimir Rusija.) Primožič Ivan, peš, p. P- 97. 1. k. Logatec, Žiri, 1895. ujet. (Wo- ronesh, Rusija.) Puntar Hinko, peš. p. p. 97. 2. k. Koper, Piilgvente, 1893. ujet. (Krapnvna, Tula. Rusija.) Požar Jos., čast, sl. p. p. 97. 4. k. Sežana, Tomaj. 1887. ujet. (Niš, Srbija.) Pogačnik Alb., gefr. dom. p. p. 27. l. k. Ljubljana, Spod. Šiška, 1889. ranjen in ujet. (Tamboiv, Rusija.) -etušek Fran, peš. dom. p. p. 26. Konjice. Preloge, 1886. ranjen, .ančigaj Anton, peš. p. p. 87. 4. k. Celje, Gomilsko, 1885. ujet. (Niš, Srbija.) -epenšek Anton, rez. p. p. 87. 2. k. Celje, Zgornji Grad. 1883. u. VVoronesh, Rusija.) ahne Anton, korp. p. p. 17. 1. k. Kamnik. Vodice, 1888. ujet. ■ožnik Fran, peš. p. p. 17. 4. k. Ljubljana, Horjul. 1889. ujet, (Tjumen, Rusija.) egul Fran, peš. p. p. 87. 1. k. Ce¬ lje, 1893. ujet. (Ko\vrow, Wla- diijir. Rusija.) -epenšek Lyndomur, gefr. p. p. 87. Celje, Zgornji Grad, 1893. u. (Koivroiv, W1 adimir, Rusija.) -esnik Anton, peš. p. p. 87. Bre¬ žice, Anže, 1893. ujet. (Ko\vruw w la d i mir, Rusi j a.) ope Ivan, rez. dom. p. p. 27. 4. k. Kamnik, Vinje dolsko, 1887. ujet. (Wjatka, Rusija.) -upnik Fran, rez, dom. p. p. 27. 4. k. Ljubljana, Dobrova, 1888. ujet. (Bogučar. \Voronesh, Rus) krinjar Karl, peš. dom. p. p. 26. 4. k. Polstrava, Obrint, 1887. r. 26. 1. k. Ptuj. Spod. Sečevo, abatnjak Josip, peš. dom. p. p. 1884. mrtev. avinjek Mart., peš. p. p. 87. 3. k. Slov. Gradec, VVollau, 1893. u- jet, (Lukojatiovv, Nišuij No\v- gorod, Rusija.) Seničar Fran, peš. p. p. 87. 3. k. Celje, Sv. Štefan, 1893. ujet, (Rusija.) Šergan Jakob, rez' p. p. 87. 9. k. Celje, Sv. Krištof, 1888. ujet. Woronesh, Rusija.) Sikošek Ivan I., peš. p. p. 87. 3. k. Brežice, Gorjane, 1893. ranjen in ujet. (Moskva, Rusija.) Simončič Pran, peš. p. p. 17. 8 . k. Krško, Rateče, 1884. mrtev. Šipek Josip, peš. p. p. 87. 5. k. Ce¬ lje, Laški trg, 1891. ujet. (CUa- baroivsk, Primorsk, Rusija.) Škerget Ivan, rez. dom. p. p. 26. Ljutomer, ujet. (Moskva, Kus.\ Šmelc Leop., rez. dom. p. p. 26. 12. k. Ljutomer. Politsehberg, 1884. ranjen. Šoštarič Valt., peš. p. p. 17. 2. k. Ljubljana, 1894. mrtev. Štante Karl, rez. dom. p. p. 26. 2. k. Celje, Škofjavas, 1886. ujet. (Nišni.j Novgorod. Rusija. Štruz Peter, dez. p. p, 87. 11. k, Slov. rGadec, Reifing, 1885; u. (Rjasan, Rusija .) 1 Šabec Josip, rez. p. p. 17. 8 . k. Postojna. Sv. Peter, 1889. ujet. (Moršansk, Tambov. Rusija.) Šibenik Matija, rez. p. p. 17.'2. k. Postojna, 1888. ujet: (Tjumen. Rusija.j Širca Jernej, rez. p. p. 17. 2 . k. Postojna. 1889. ranjen in ujet. (RjaSan, Rusija.)■ Šmid Fran, peš. p. p. 17. 4. k. Kranj, Selca, 1889. ujet. (Tju¬ men, Rusija.) Šporar Vester, peš. p. p. 17. 2 . k. Novomesto. Sv. Peter, 189,1. u- ,jet. (Sehuja. VVladimir. Rus.) Šprajcar Ivan, četov. p. p. 17. 2 . k. Novomesto, Vel. Loka, 1887. u. (Tjumen. Rusija.) Šteklasa Adolf, korp. p. p. 17. 4. k. Krško, Sv. Rupert, 1888. ujet (Tjumen, Rusija.) •■4'4* 4? 4? 4*4Č4? 4? 4* 4 * 4» 44* 4č4? 4* 4 ^ OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVADRUGA NARODNA BANKA V PITT5BURGU. Lastno poslopje- USTANOVLJENA LETA « SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN p **AČUJEMO»OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMNI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino 100 kron za $13.— Z.° JAMČENJEM. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANKI l -4» CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. -Ti PITTSBURG, PA. . +' Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj- Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. lij * * * * * *; * t i + 4* *>■ J i i Šušteršič Fran, korp. p. p. 17. 4. k. Krško, Sv. Kocijan, 1890. u. (Tjumen, Rusija.) Sajko Andrej, peš. p. p. 87. Celje, Lemberg, 1888. ujet. (Kovrotv, Wladimir, Rusija.) Selič Izidor, peš. p. p. 87. 8 . k. Ce¬ lje. Tucliern, 1886. ujet (Kow- rmv, VVladimir, Rusija.) Šibanec Karl, peš. p. p. 87. 11. k. Celje, Sternstein, 1883. ujet (Kotvrov, \Vladimir, Rusija.) Šifrer Andrej, peš. dom. p. p. 27. 4. k. Kranj, Stara Oslica, 1892. ujet. (Simbirsk, Rusija.) Šinkovec Ivan, peš. dom. p. p. 27. 5. k. Krško, Goriška vas, Sv. Marjeta, 1891. ranjen in ujet, (Serdobsk, Saratov, Rusija.) Šipelj Josip, rez. dom. p. p. 27. 6 . k. Ljubljana, Sv. Jurij, 1886. ujet. (Omsk, Rusija.) Sirnik Fran, peš. p. p. 87. 6 . k. Ljutomer, Stainzthal, 1879. u. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Škapin Fran, peš. dom. p. p. 27. 2. k. Postojna, Vrabec, 1891. u. (Bogučar, VVoroiiesh, Rusija.) Skarabot Fran, peš. p. p. 97. 1. k. Gorica, Šempas, 1893. ujet (Sti.s dal. VVladimir. Rusija.") Skaza Fran, gefr. p. p. 87. 11. k. Celje, Sternstein, 1886. ujet. (Kovrov, VVladimir. Rusija.) Skorjanec Karl, peš. p. p. 87. 1. k. Konjice, . Vosiua, 1892. ujet. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Škrbec Fran, rez. dom. p. p. 27. 4. k. Ljubljana, Zabačevo. Bo¬ rovnica, 1893. ranjen in ujet. ( w olsk, Saratov, Rusija.) , Škrinjar Valent, rez. p. p. 97. 7. k. Gradiška. Kozbana, 1887. ujet. (Krapivna, Tula, Rusija.) Švarč Miha, gefr. p. p. 87. Breži¬ ce. Mihalovci, 1883. ranjen in u. (VVoronesh, Rusija.) Slemenšek Ivan, peš. p. p. 87. Slov Gradec, Sv. Florijan, 1893. ujet, (Kpvrov, VVladimir, Rusija.) Šorli Mihael, peš. p. p. 87. 12. k. Tolniin, Grahovo, 1885. ujet. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Sotler Mart, peš. dom. p. p. 27. 1. k. Brežice. Globoko, Bojsno, 1883. ujet, (Bijsk. Tomsk Rus.) Spačal Ivan, peš. p. p. 97. 1. k. Sežana. Vojšeica, 1892. ujet. (Woronesti, Rusija.). Špeglič Jurij, peš. p. p. 87. 7. k. Ptuj, Marija Nova Štifta, 1890. ujet. (\Venew, Tula. Rusija.) Starec Anton, rez. dom. p. p. 27. 4. k. Litija,'Žalima. 1880. ujet, (VVladimir, Rusija.) Strgulc Fran, rez. p. p. 97. 1. li. Tolmin. Soča, 1890. ujet. (Lu- kojanov, Nišuij Novgorod, Rusija.) Stibilj Miha, korp. dom. p. p. 27. 4. k. Kranj, Luže, Selca. 1889. ranjen in ujet. (Moskva, Rus.) Stopar Milan, peš. dom. p. p. 27. 4. k. Krško. Kostanjevica, 1893. ujet. (Schuja, VVladimir, Rus.) Štorman Josip, peš. p. p. 87. 12. k. Celje, Sv. Peter v Sav. dol. 1881. ujet. (Kovrov, VVladimir Rusija, i Suhadolčan Jos., peš. p. p. 87. Brežice. Zabukovje, 1894. ujet. (Prokuplje, . Srbija.) Šuligoj Albin, rez. p. p. 97. 1. k. Logatec, Spod. Idrija. 1885. u. .-(VVoronesh, Rusija.) Supan Herman, peš. p. p. 87. 4. (Kovrov, VVladimir. Rusija.j Svatina Josip, peš. p. p. 87. 5. k. Ljutomer, VVernsee, 1892. ranj. in ujet. (VVoronesh, Rusija.) Tavornik Feliks, rez. p. p. 87. 3 . k. Brežice, Dobje, 1885. ujet. (VVoronesh, Rusija.) Teržan Anton, peš. p. p. 87. 3. k. Celje, Vel. Pirešnica, 1888. ujet. (Lukojauov, Nišuij Novgorod, Rusija.) Toman Ivan, peš. dom. p. p. 26. 6 . k. Ptuj, Slatina, 1883. ujet. Tomec Jurij, gefr. p. p. 17. 7. k. Kočevje, Osivniea, .1886. ranj. Toparič Josip, rez. p. p. 87. 7. k. Brežice, Mostič, 1883. ujet. (Rjasan, Rusija.) Toplišek Anton, rez. dom. p. p. 26. 2. k. Brežice, VVierstein, 1881. ranjen in ujet. (Rjasan, Rusija.) Trontelj Anton, peš. p. p. 17. 3. k. Litija, Loka, 1894. ranjen. Tekavec Fran, rez. p. p. 17. 2 . k. Litija, Krka, 1887. ujet. (Tju- emn, Rusija.) Tavšek Jakob, peš. p. p. 87. 10. k. Celje, Šlajnica, 1883. ujet. (Kovrov. VVladimir, Rusija.) . Terlep Ivan, rez. dom. p. p. 27. 1. k. Novomesto, Rab er, Žužem¬ berk, 1885. ujet. (Omsk, Rus.) Terček Fran, peš. p. p. 87. 11. k. Celje, Loka, 1893. ujet. (Kov¬ rov. "Tadimir, Rusija.) Tkavč Ivan, peš. p. p. 87. 11. le. Celje, Siisenberg, 1893. ujet. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Tomažič Mirko, peš. p. p. 97. 13. k. Litija, Sv. Martin, 1887. ujet. Krapivna, Tula, Rusija.) Toplak Fran, peš. p. p. 87. 4. k. Brežice, Planinskavas, 1893. u. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Tovornik (Leskovšek) Fran, peš. p. p. 87. 11 . k. Celje, Šlajnica, 1892. ujet. (Kovrov, VVladimir Rusija.) Urbič Fran, peš. p. p. 87. 1 . k. Brežice, Sevnica, 1892. ujet. (Zcmljansk, VVoronesh, Rus.) Ule Alojz, -rez. p. p. 17. 3. k. Po¬ stojna. Št. Vid, 1887. ujet (Tju¬ men', Rusija.) Uršič Alojz, četov. p. p. 17. 9 . k. Kranj, Predoslje, 1890. ranjen in ujet.,(Rusija.) Uršič Josip, peš. p. p. 97. 9. k. Go¬ rica, Rancjan, 1881. uj ;et. (Kra¬ pivna, Tula, Rusija.) Verdelj Fran, peš. p. p. 87. 2. k. Celje, Sv. Jurij ob Tab., 1893. ujet. (Lukojauov, Nišuij Nov¬ gorod, Rusija.) Verhunc Ivan, peš. p. p. 17. 8 . k. Kranj, Mavčiče. 1884. ranj. Vidovič Fran, peš. p. p. 87. 2 . k. Ptuj, Doleiia, 1892. ujet. (B.jel- gorod. Rusija.) Vodopič Anton, voz. voj. dom. top div. 22 . bat. 1 . Brežice, Videm, 1893. ranjen. Valenčič Ivan, gefr. p ; p. 97. 1 . k. Postojna, Ilirska Bistrica, 1890. ujet. (Susdal, VVladimir, Rusija.) Valentinčič Josip, peš. p. p. 87. 3. k. Tolmni, Grahovo, 1893. u. (VVoronesh. Rusija.) Vanpot Ignac, gefr. dom. p. p. 27. 9 . k. Konjice. Sv. Kuuigun- da, 1881. ranjen in ujet. (VVoro¬ nesh, Rusija.) Velikonja Štefan, rez. dom. p. p. 27. 2; k. Gorica. Krouberg, Sol¬ kan. 1881. ujet. (Bogučar, VVo- roue.š. Rusija.) Vengust Ivan, peš. p. p. 87. 12. k. Celje, Sv. Lorene, ujet. (Kov¬ rov. VVIadnnir, Rusija.) Vertačnik Anton, peš. p. p. 15. 4 . k. Celje, Froulan, 1890. ranj. Vinarnek Miha, peš. p. p. 15 . 4 n Slov. Gradec. Pamoče. 1888. i\ Vodopivc Fran, peš. p. p. 87. 11 . k. Brežice, Anže. 1887. ujet. (Kovrov, VVladimir. Rusija.) Vodopivec Ant., rez. p. p. 97. 6 . k. Postojna, Sv. ePter, 1882. ujet. (Zemljansk. VVladimir, Rus.) Vodopivec Romul, rez. p. p. 97. 1. k. Gorica, Dornberg. 1890. ujet. (VVoronesh, Rusija.) Vodopivec Josip, peš. p. p. 87. 4. k. Sežana, Šempolaj, 1892. ujet. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Vogrinc Josip, peš. p. p. 87. 4. k. Ljutomer, Sehulzdorf, 1891. u. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Vrbanjščak Mart., peš. p. p. 87. Ljutomer, Godomerci. 1886. ra¬ njen in ujet. (VVoronesh, Rus.) Wauda Fran, p. p. 87. 11. k. Ptuj, Trnovec Gora, 1886. ujet. Žerak Fran, gefr. dom. p. p. 26. l. k. Rogatec, Sv. Florijan, 1894 mrtev. Zurman Simon, peš. dom. p. p. 26. 9. k. Celje. Kristavše St. Peter i B. 1886. mrtev. Zajšek Jak., rez. p. p. 87. 2. k. Ptuj, Sedlašek, 1886. ujet. (Lu- kojanov, Nišuij Nov gor 01 ). Rusija.) Zavodnik Josip, peš. p. p. 17. 7. k. ' Litija, Polica, 1885. ranjen. Žen Fran, četov. dom. p. p. 5. /, k. Postojna. Budanje, 1884. 111 . Zrnec Ant., Setov. dom. p. p. 5. odd. str. p. 1. Postojna, Vreme, 1889. ranjen. Zdolšek Fran, četov. p. p. 87. 9. k, Celje, Šmarje, 1889. ranjen in ujet. (Rjasan, Rusija.) Žargaj Ivan, peš. p. p. 17. 2. k. Kamnik, Radomlje, 1890. ujet. (Moršansk, Tambov, Rusija.) Ziherl Rudolf, četov. p. p. 17. 1. k. Kranj, Škofjaloka, 1893. ra¬ njen in ujet. (Evakuations ho- spital No. 42. in Rjasan, Rus.) Žurman Fran, rez. p. p. 17. 4. k. Novomesto, Sv. Miha, Stopič, 1885. ranjen in ujet. (Rjasan, Rusija.) Zajec Ivan, peš. p. p. 97. 3. k. Tol¬ min, Cirkno, 1892. ranjen in u- jet. (Lukojauov, Nišnij Nov¬ gorod. Rusija.) Žigon Anton, peš. dom. p. p. 27. odd. str. p. 2 . Gorica. Renče. 1892. ranjen in ujet. (Moskva, Rusija .) Žnidarič Jakob, peš. p. p. 87. 2 . k. Ljutomer, Ntauetinci, 1892. ujet (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Žnidaršič Fran, peš. dom. p. p. 27, k. Krško, Osredek, B rundi, 1881. ujet. (Marnaul, Rusija.) Zorjan Anton, peš. p. p. 87. 1L k. Ptuj. Kulruberg, 1891. ujet. (Kovrov, VVladimir, Rusija.) Zrimšek Fran, korp. dom. p. p. 27. 4. k. Ljubljana, Orle, Rakov nik, 1883. ranjen in ujet. (Mos¬ kva. Rusija.) Žunič Ivan, rez. dom. |>. p. 27. Čr¬ nomelj, Loka, ujet. (Lgovv, Kursk. Rusija.) Zupan Matija, peš. dom. p. p. 27. odd. str. ]». 3. Kranj, Srednja JI el a. Preddvor, 1886. ujet. (Simbirsk, Rusija.) Zupančič Ant., rez. dom. p. p. 27. . 1. k. Radovljica, Bohinjska Be¬ la, Ribn.o, ujet. (VVJladiinlr, Rusija.) Žefra-n Ivan, rez. dom. p. p. 27. 6 ., k. Novomesto, Sv. Miha-Sto- Pič, 1883. ujet. (Rusija.) Zamar Ant., korp. p. p. 97 . 12 . 1<- Gradiška, Bonči. 1887. ujet.. .. i Pmi\vi, Kursk, Rusija.) Zivic Ivan, rez. p. p. 97. 2. k. Se¬ žana, Skopo, 1887. ujet. (Lu- kojauov, Nišnij Novgorod. Rusija.) (Dalje prihodnjič.)