po-om ajte omova! ubljane antarja  Josip nadalje« azpravsih pribčestvo, oktobra da bo u. Raz sta na in tov. htevajo o svoja o sestabčcstvu. pospe<  želeti, i izgraredlog,e , ki jih in priloge jc delovno nevnice. urzijah  Miloš. svojcga arja s li maše  državi. anskim ovaških e popobrnskc oupeca svetnem oddelku, kmctsko in gdinjsko nad. šolstva, nadzornikov in prdnikov, šolskcga radia, izhajanja »Prosv stalnc banovinske razstave učil in učnih prpomočkov, stanovanja in kuriva, osobito  upravitelji poročenih učiteljic in »Popotnika«. G. načclnik je priznal delo in potrcbo oganizaj cijc, katcrc nasvete bo vedno rad uošteval v svrbo strcmljenj k redu in pravic. N aročaje vse potrebščine poom Učit. gosp. poslovalniceS Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči.  prvih dncb avgusta. 1931. stc prejeli položnice za 250 —253. smrtni slučaj v znesku 21 Di, za za1-onske pare 41 Din. Umrli so sledei člani: Ana Pirc, Ljubljana, Rafacla Županič, Prescrjc, Martin Majcen, Maribor in Ivn Gantar, Ljubljana. Vse štiri posmrtninc so znašale 50.930 Din. Društvena uprava posi vsc elane, zlasti šc one z večjimi zaostnki, da takoj poravnate predpisane člansku rispevke. — S položnicami stc prcjeli tiskovino pristopnica v podpis. Društvo U . se je 29. junija 1931. prostovoljno razšlo t^koj na to pa ustanovila zadruga U. S.. ki b vršila podporno nalogo v bodočc tako kot o zdaj. Podpišite pristopnicc (po pojasnilu)in jih čajo pravila UGP. e) Razjasnilo se jc ttidi, da je pnaročilih pooblaščcnec upravičen kot gar naročevati potom UGP vsakovrstrcbščine. Vsa ta poročila in vse ukrepe upodbora so navzoči soglasno odobrili. Nadzorstveno poročilo je podal iancc Ludovik. Nadzorstveni odbor 5 sej. Od teh sta bili dve sknpni seji znim odborom. Pri dveh sejab nadzorsodbora dne 19. marca 1930. in 25. marcso bilc pregledane knjigc in poslovanjPri zadnji teh dveh sej se je preizkčunski zaključek. Ugotoviilo se je, da <!e, blagajna ter računski zaključek Zato predlaga občnemu zboru, daupravnemu odboru za prvo poslovno lsolutorij. Nato je prečital tov. Womer še rza'<ljuček postavko za postavko.'Občjc bilanco soglasno odobril Bilanca pa je bila žc itak poslanokrajnim učiteljskim društvom v razato je tukaj ne priobčujemo več. Za bodoče poslovno leto so v upridboru: Hren Anton, Womer, LovšeGrum in Štravs Karl; nadzorstveni odtvoriio: Polak Janko, Sijanec Ljudevrok Lojze, Klemenčič Jožc, Tajnik MNa predlog tov. Mavriča se sklev šina provizije naročnikom v splošnene kakor dosiej, sicer pa na.j se to v omeji oziroma naj se izplačuje dogz naročniki. Tov. Grum govori o dezaupnikov pri društvih. Tov. Hrcn paroča JUU. naj se v gospodarski odse1 in r-'ani ki bodo vneti delavci v pridNavzoči so tudi z odobravanjena znanje poročilo, da je pričela za poslovno lcto poslovati UGP tudi v ni. Vodil jo bo tov. Marok, ki poslujetcljski tiskarni. h srečk. ečk, pomi bije, . 28.240 obitek!  ker je če sam, Vsi gle« am: nič  za lep zku mi mi celo  kot če . Doma  mimosrebam i sc oči obi. e, kam morskeo in izvoščimo arja za om. pa na treh  plačali ili. ri dele. vpraše= veljčki, obalnc oblckc in kar še spada k moru. Oba fanta sta jo odbrusila v trgovino  kolesi vprašat kako in kaj. Jaz pa sem jomahnil v najbližnjo banko. Tam mi sicer nis srečke vnovčili, pač pa so mi obljubili, da o bodo poslali društvu, ki jc srečke izdalo v »svrho \novčenja«, kakor je strokovni izraz za take rcči Naj le par dni počakam, so rcki. Take reči da se hitro urede. Čakali smo vsi potrpežljivo in tudirali kurz ratne štete. Še moj najmlajši e je v teh dnch tega naučil. Po treh dneh me pokličejo nabanko. »To gre pa hitro,« dcm in se javim zadevnemu uradniku. Ali kmalu bi mc blavkap! Namesto ratnc štete v nominalni vcdnosti 10.000 Din mi ta človek izroči — eno obačno srečko v vrcdnosti 10 Din. »To jc pomota!« zajecljam. On a zmigne z ramcni in pravi: »Pa rekurirajte, morda jo res pmota!« »Seveda bom,« pravim in vložim ugovor. Doma pa ne povem ničesar — kdarkoli zvedo, bo vedno prezgodaj. Po par dneh prejme banka naslcdnji odgovor: »Na pismo banke od 7. julija 1931., odnosno izvučenog i izdatog zgoditka na srečku serija II. br. 28 240 izveštavamo: Va komi^ tent, pogrešno je razumio sadržaj izložen na srečči. To nije plan zgoditaka, ncgo samo klasificiran sadržaj zgoditaka p vrsta= ma i po vrednosti, da igrači mogu vieti, šta se u srečnom slučaju daje. — Po tme sa= držaju na prvom jc mestu premija, a br. 1; na drugom mestu glavni zgodnc pod br. 2; na trečem mcstu 5 zgpo 10 obveznica a ne pod br. 3. i manji i manji zgoditci i na kraju je »I još 1300 raznih zgoditaka« ... što ndokazujc, da taj ceo sadržaj nije plditaka i da prema tome ne mogu sežiti zgodici po redi, kojim su izlosreeči, jer nisu stavljeni po nikakvimrama. Plan zgoditaka izradjen je poprema njcmu glavni zgoditak je pod pa tako i ostali zgodici rasporedjeni sda su veči i manji pali na razne brojNarominjamo, da do sada još niko npravio ovakovu primedbu, niti društnameru ni račun, da koga ošteti. — da se veruje u potpunu pravilnost ovmačenja, a radi još boljeg uvcrenja mo i srečku.« Tega pisma sicer ne razumem, to, da imajo oni prav in jaz ne. In še da me je ljuba sreča stala 75 Din, aštejem še stroške za banko, ki so25 Din. Ko scm tcga dne povedal domain 1-aj. ni padla nobenemu žlica iz tudi plesal ni nihče. Le to je moja žena rekla, da nveč srečk v hišo. Jaz pa nestrpno čaksc mi na vratih prikaže kaka prosrečk. J. Riih obrtnikov ntilnega tečaja. prospen temovanje naj sc uvcejo c. Nujno potrcbni so izleti in prcda= za vajeništvo. Lepa je misel skliceva* tnih skupščin, vselej s skupnim sode= em obrtnikov in učiteljev. Strokovni naj vodijo strokovni učitclji. Treba bo na vajcniške domove v Ljubljani. Nazadruge slikarjev g. Prftitov razpravnapakah pri razstavah. Učitelj tovariŠ č iz Celja jc za ukinitev pripravljalnih ov in za višjo prcdizobrazbo vajencev. a lepo in složno sodclovanjc med učiom in mojstri v Celju. Načelnik vrt*  zadruge g Šimenc poudarja nujno o harmonijc mcd šolo in delavnico. se važno je strokovno časopisje in ra. Obojcga nam manjka. Smo v času a potrošenjr domačih izdelkov in pri. Čisto zgrcšen jc nazor, naj bo fant , ako ni za študiranjc. Potrebujemo , pridnih in zarcs vnetih dclavnih motanki naj se češče ponavljajo. Tovariš  iz Št. Pavla pri Preboldu navaja, da ogosto otroci, ki so že v osnovni šoli  odpovedali, siiijo v obrt. Potcm pa jo zapreke na.vseh koncih in krajih. rugo krojačev in šivilj govori skladno pričajoče njcn načelnik g. Inglič, ki v otankostih obdela napake in grehe z in levc. Sodelovanje učitcljstva v stro zadrugah jc nujno potrebno. Pogre« enotnega učnega načrta, ki naj to in jasnost in neenotnost odpravi. Po po=  na g dr. Pretnarja, ki jc tačas pri' gotavlja šolski upravitelj z Vrhnike avršnik, da imamo pred seboj še tret= nitelja: starše. Vse delo novega časa snovo skupnega ustvarjjinja med starši, i in učitelji. Tako nam uspehi morajo gotovljeni. v. K o b a 1 je predvsem obžaloval, da zočega nobenega voditelja ali učitelja nskih obrtnih nadaljevalnih šol. Utis l, da smerijo iznešeni očitki na ljub= e obrtne nadaljevalne šole. Zato je gal, naj se skliče enak sestanek z ljub* m učiteljstvom obrtnih nadaljcvalnih er naj se situacija razčisti. Glede uspe šoli je poudarjal, da je trcba upoštecč činiteljev. V uk sc sprejemajo več= ajenci, ki so prejeli ob završetku svoje  dolžnosti odhodno izpričevalo. Taki i nimajo navadno mti najprimitivnej* snuvnega znanja. Zato predlaga, naj jstri sprejemali v uk le take vajence, z dobrim uspehom dovršili osnovno  tem bi odpadli tudi pripravljalni razNeuspehov na obrtnih nadaljevalnih je krivo tudi dejstvo, da nismo imeli bljenega učiteljstva za pouk na obrtdaljevalnih šolah. Obrtno nadaljevalne  vodili tu in tam cclo ncusposobljeni ji Kar se tičc ljubljanskih obrtnih nalnih šol, ve, da poučujejo skoro na olah tudi mojstri, v 3. razredu na Lemi mženjerji. Neuspchov je pa končno di zastareli učni načrt, ki ga je treba diti modernim potrebam. Pri pouku ra učitelj vedno upoštevati le praktično Učiteljska organizacija je v pogledu ga zakona in učnega načrta stavila predloge Razstave ob zaključku šol= lcta so potrebne in priporočljive. Raz=  pa naj se izdelki vseh vajencev. imenu strokovne obrtne zadruge urarjev prcdnaša g. Krapež mnogo lepih nasve* tov. Uspeh bo dosežen tedaj, ko bomo vsi v državi prava jugoslovenska družina, v skupncm dclu in skupni sopomoči. Zastopnika TOI dr. Pretnarja veseli sestanek, kakršnega doslej še ni bilo. Odtujenost in oddaljenost med mojstri in učiteljstvom se odpravljata. Z gotovostjo gremo lepši bodočnosti nasproti — vztrajnosti je trcba. Ves aparat je bil doslej v sistemu in v svojem principu večkrat ncreden, negotov, sem in tja neplodovit in nezrel Vzgojimo si močno drevo, cvctoče in zeleno! Govornik sc v nadaljnem dotika samopomoči, vprašanja učnih moči, učil in opreme ter predlog za vajcncc. TOu je založila 7 učnih knjig. Za strokovno izobrazbo učiteljev in mojstrov se bo moralo storiti mnogo več. Moderno vzdrževanje šol zahteva več denarja. V tretjem nadaljevalnem razredu obrtnih šol naj bi poučevali mojstri. Strokovni učitelj tov. Janežič iz Škofje Loke utemeljuje važnost posvetovalnic o poklicu in razmotriva psihoioški proces pri popravljanju nalog. Po nekaterih pojasnilih tov. Kobala zaključi sestanck g. Rebck s predlogi, ki bodo osnova nadaljne&i dela: vzgoja vajenca in obrtnika bodi vzportdna, teoretska izobrazba vajen* ccv naj sc dvigne in izpopolni, pripravljalni lazrcdi naj odpadejo, število učencev po raz; redih naj se maksimira, učiteljstvo naj se zanima za delo v obrtniških organizacijah, važna je obrtniška literatura in laboratorij= ske delavnice, potrebujemo učnih knjig, nujna je ureditev finančnih sredstev in razšir« jenje strokovnega tiska, v skupnosti in solidarnosti je naša moč poljedelec mora vedeti, da mora biti tudi obrtnik talent. Posvet, ki je trajal nepretrgoma skoro tri ure, je bil tako končan. Led je prebit in skupnemu ustvarjanju mojstrov in učiteljev je postavljen temelj, katerega plodove nam pokaže najbližja bodočnost. Novi zvezki za osnovtie iofe. soglasju 7. razgovori in sklcpi na kon, katerc se je udeležil tudi zastopnik vske banovine in ki je bila v dnch . do 30. julija 1930. pri ministrstvu te v Beogradu zaradi uvedbe novih h zvezkov na osnovnih šolah po vsej  je založila Učiteljska tiskarna v ni za osnovne šole v banovini vse ovih zvezkov, in siccr: Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ) Lepopisnice brez napisanih vzorcev. sestavljene po genetiškem redu s primernimi zlogi in besedami; štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5'5 :8'25 za velike črke, sestavIjene po genetiškem redu s primernimi krstnimi imeni; II. razrcd: štev. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :7'50 za male črke v skupinah, scstavljene po genetiškem redu s primernimi besedami; na zadnjih straneh mala abeceda in številke: štev. 4 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :7'50 za vclike črke v skupinah po gcnetiškem redu s primcrnimi krstnimi ime3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Oblika 17-5 X 21-5 cm ležeča.) Po novem učnem načrtu je začeti v II. pollctju v III. razredu tudi s poukom v čitanju in pisanju »druge pismenice«, tcdaj na osnovnih šolah v Dravski banovini — cirilice. V to svrho so sestavljene lepopisnice za cirilico, in sicer za: III. razred: štev. 1 = štiričrtni zvezek / lineaturo 4 :6 za male črke, sestavljene po istih skupinah in istem redu, kakor so v »Prvi srbski ali hrvatski čitanki«, ki je uvedena na narodnih šolah v Dravski banovini, in sicer: 1. črke, ki so po glasu in obliki enake latinici (a, e, j, k, o in M); 2. črke, ki so po obliki enake latinici, po glasu pa neenake (b, g, u, p, c); 3. črke, ki se po glasu in obliki razlikujejo od latinice; po vsaki skupini črk prihaja pisanje primernih zlogov in besed. Štev. 2 = štiričrtni znesek z lineaturo 4 : 6 za velike črke cirilice, ki so sestavljene po istihh skupinah, kakor male črke. Za vsako veliko črko prihaja pisanje primernih krstnih imen; štcv. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 4:6 brez napisanih vzorcev. Od IV. do VIII. razreda se uporabljajo pri lcpopisju cirilice prav isti zvezki brez napisanih vzorcev kakor pri lepopisju latin-icc. (Glej 2. odstavek!) 4. Okrogla pisava. V II. razredu višje narodne šole (v VII. in VIII. razredu) je vaditi pisanje z »rond« peresom. V ta namen so že uvedeni na osnovnih šolaR v"'"Dravski banovini zvezki za okroglo pisavo, in sicer: štev. 1 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5:5 za male črke, setavljenc po genetiškem redu s primernimi zlogi in besedami; štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :5 za velike črke, sestavljene po genetiškem redu s primernimi krstnimi in krajevnimi imeni; štev. 3 = štiričrtni zvezek z lincaturo 5 : 5. Na prvih štirih straneh so vaje v pisanju številk po genctiškem redu, ostale strani so pa brez napisanih vzorcev. V2. strpisanj(Voziromso dolI. s štiriII.jc s šIIvaje snimi štev. 3žino, črte; IVvaje zVvaje zVvaje zVImene črt 9 mVImene (OčunanjrazmaVInanje Ritrijo iin neprazrcdivišjih 24-5 :3Ijajo pni risa41), kiSplošne vestL DNEVNI RED Glavne skupščine Jugoslovenskega učitelj- skega udruženja ki se bo vršila 23., 24. in 25. avgusta 1931. v dvorani nove univerze v Beogradu. 1. 2. skupščiZa1. 2. Za1. 2. likor nZa1. 2. bora. IzleprograSej;4usta vudružeTejizvršnesekcij najaktšče bojo bods teoreInd. ppsiholoklopi; veka rdaje p