Leto VI., št. m.
¥ ||ut»9!anfi, v raadeMo 1©» s^srsi 1922. Posam. It» 75 ^ar.
HflPREJ
Glasilo Socia!5stS£ne stranke lugo; a»t!e.
Izhaja razen pondeljka in dneva }>o prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2*/2 pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Otroke na veiala?
Kakor čujerno, je na včerajšnji seji Višji šolski svet izključil iz srednje šole 15-letnega dijaka. Zakaj? Dobil je slab red, občutil je nad seboj krivico (upravičen ali ne, to ne izpremeni ničesar na stvari, ko vemo, da je mlada duša še veliko bolj občutljiva in občuti lahko krivico, katere v resnici niti ni). V tem duševnem razpoloženju je dal duška svojim občutkom s tem, da je nervozno čečkal po kosu papirja razne brezpomembne stavke, med ni''nj pa je napisal tudi žalitev dotičnega i fesorja in še dva stavka. ki kažeta mr^njo do domovine in simpatije do Avstrije. Po uri je pustil list kot brezpomemben na klopi, drugi so list našli, ga predložili, začela se je preiskava in danes je izrečena kazen: izključitev.
Za človeka stre. za državljana, in mogoče ne samo za enega, zato moramo izpregovoriti o tem slučaju tudi mi.
Grdo je žaliti profesorja in še grše jc žaliti domovino. Vendar je treba upoštevati. čc se to z^odi v razburjenosti, takrat ko čutim nad seboj krivico. 15-letni mladič naj si bo v takem razpoloženju svest svojega dejanja? Da si ga ni, je dokazal bas s tem, da je malomarno pustil list ležati. Če bi si bil svest velike pregrehe, ali mislite, det bi bil tako neroden? In danes je zavržen! Zakaj?
Razžalil je profesorja. Dvomimo, da bi bil ta profesor tak krvolok in zahteval takoj — glavo, ne, saj on kot vzgojitelj ve, kaj ie mlada duša, ki jo je treba sicer ravnati po potrebi tudi ostro v prave tire, katere pa ne smemo — ubiti. Kazen mora mora vplivati vzgojno! Ne. zaradi tega ni bil dijak izključen, to ni mogoče. — Žalitev domovine je torej vzrok. Smatramo, da tak mlečnozobež domovine sploh žaliti ne more, ker si pojma domovine še niti nrav svest ni. Zanj pomeni domovina v bistvu tisto, kar mu drugi govore o njej. Otrok jo hitro lahko zamenja s svojim učiteljem, dovzeten je za sugestijo, in kaj vse danes lahko sliši o domovini, katero še odrasli tolikrat zamenjavajo s sistemom, z vlado, s strankami. Saj še ženicajia trgu, ko mora drago plačati jajca, udari nerazsodno po domovini, trgovec, ki ne dobi blaga hitro s carine, tudi, nasant na cesti, če gazi blato, tudi. delavec. ki se mu obleka strga v par tednih, tudi... In v tej okolici se spozabi — otrok. Odrasli, razsodni potrebujejo pouka, mladina oa — krvnika?
. je.rn!S^ti moramo pri kazni vedno tudi efekt. Kako bo učinkovala? Mlado srce ie strto; ubila ga je — domovina. Zelo tiči globoko, vita in vrta in velika nevarnost je, da ne izvrta — sovraštva
Pa rekel bo mogoče kdo: treba je ostre kazni zaradi drugih, da se taka reč ne razpase. E, slabo pozna ta mlado dušo! Kai pomeni za druge taka kazen? Vidijo, vidijo nekaj, kaj? Da tista domo-
vina. ki jo je treba ljubiti, da tista domovina — ubija. Slana pada na mlado dušo: te domovine ne bo ljubila, pred to domovino jo bo le — strah in groza. Ubogala bo to domovino na zunaj, po sili. Ali pa nismo tudi mi tako ubogali Avstrije? in kaj jc bila posledica?
Če vse to Premislimo, nas je groza ob tem sklenit Višjega šolskega sveta. Ne maramo izrekati nobene kritike, ker ne poznamo aktov, vendar pričakujemo, da bodo člani premislili zadevo. In če j spoznajo, da so se prenaglili, da bodo mo-žati dovolj to tudi priznati in popraviti.
1 Prepričanj naj bodo. da priznanje kaže ravno moža. In ob koncu koncev, ali ni pridobitev ljubezni v mladih srcih najlepše plačilo?
Socializem In strokovne organizacije.
Delavec.
V krasno ozaljšani dvorani se je vrtela gospoda, plesala in popivala. Gospodje v frakih so se sukali okoli globoko dekol-tiranih dam, ki so se ponašale z dijamanti in svilo. Ocenjevale so toaldte, hojo in kretnje svojih sovrstnic in vsaka je mislila, da je najlepša...
V predmestju, z nizkimi, starimi hišami je bilo mirno. Tu so bivališča »nezavedne.'mase«, tu je stan zaničevanega »ljudstva«. V majhnih, temnih izbah, ki služijo tudi kot kuhinje, prebivajo družine delavcev. V teh prostorih, brez okraskov in preprog stanujejo tisti, ki s svojimi žulji in znojem redijo gospodo, ki se zabava v krasnih dvoranah.
V zgodnji jutranji uri gre delavec na svoje delo. Leta in leta, spomladi, poleti, jeseni in pozimi, vedno enakomerno, enolične opravlja svoje posle. Dnevno izčrpa pri napornem osem, devet ali deseturnem delu tvoje moči. Doma ga pričakuje žena in deca in tudi tukaj potek i življen.;e delavca enakomerno, enoluno. Neka Ko piiunt je njegovo življenje 'n kako bi tudi ne bilo! Borna, nizka je njegovi m'izda.'I rije, štirje ali še več iačnili žeicdi-kov kriči po kruhu. In s kruhom izgine delavčev zaslužek — vse drugo naj počaka boljših časov.
Življenje delavca je boj za obstanek. Bojevati se mora, da preživi družino in le z bojem prisili kapitalista, da mu vrže zopet drobtinico. Na pritisk delavstva se je v kapitalističnem družabnem redu otvori-lo delavsko vprašanje. Povsod se snujejo in sprejemajo zakoni o zaščiti delavstva, vzdržujejo se ministerstva za socialno politiko. Kljub tej navidezni skrbi za delavstvo pa isto v resnici nima niti najpotrebnejšega. — Mesečna plača nameščenca — zasebnega uradnika ali državnega name-j ščenca, znaša od 3000—5000 K. Poleg tega je zasebni nameščenec zavarovan za slučaj bolezni, deležen pa je tudi pokoj-7 ninskega zavarovanja za starost. Počni
delavec, ki je večji trpin kot duševni delavec, dobi mesečno od 2000—4000 K plače. Zavarovan je zoper bolezen in nezgode, toda kje je še njegovo zavarovanje za starost!
V	splošnem je socialna zakonodaja še jako pomanjkljiva. Mnogi socialni zakoni, ki so v zaščito delavstva, varujejo interese kapitalizma istotako kakor interese delavca. Socialni zakoni pa ne bodo boljši, dokler bodo le produkti zboljšavanja da-našnjega družabnega reda.
Položaj delavca je jako odvisen tudi od političnega in gospodarskega položaja. Svetovna vojna ni le preobrazila zemljevid Evrope, temveč ji je dala tudi nove politične in gospodarske smernice. Politič-ni preobrati so močno vplivali tudi na sve-tovno gospodarstvo. Nastala je močna devalvacija vrednosti denarja in gospodar^ sko so se države takorekoč razdelile v, one z visoko valuto in one s slabo valuto« Iz tega se je razvila velika brezposelnost, usobito v državah z dobro valuto, Delav-stvo vsled teh političnih in gospodarskih’ operacij trpi pomanjkanje in bedo. Kapitalisti in državniki rešujejo delavstvo iz bede vsled brezposelnosti na konferencah, ki pa niso prinesle do danes niti najmanj-* šega uspeha.
Delavec je izpostavljen nadalje trenutni volji delodajalca. Ako mu delavec iti kakršnegakoli vzroka več ne ugaja, ga odslovi. Posebno se dogajajo taki slučaji vsled delovanja v strokovnih organizacijah, seveda le tam, kjer je organizacija preslaba.
Ako pogledamo vse okolnosti, od katerih je odvisna delavčeva eksistenca in položaj, v katerem se delavstvo nahaja, tedaj moramo reči, da je delavec v resnici še brez zaščite. Zakoni, ki ga naj branijo, so birokratični, pomanjkljivi in nezadostni in nimajo moči na kapitalizem, ki delavstvo vedno hujše izkorišča.
Delavec je vedno v boju za svoi obstoj: sam si mora tudi kovati svojo bodočnost. Delavec, ki hoče živeti, mora imeti odporno silo, da napade kapitalizma odvrača in odbija. Težavna naloga je zanj, da preživlja svojo družino. Napačno je mnenje, da nai pomaga možu preživljati družino tudi žena.
Mesto žene ni v tovarni in delavnicah, temveč pri otrocih in ognjišču. Mati je najboljša vzgojevalka svojih otrok in edinole njena ie vzgoja. Mati in oče sta kriva, da se otroci vlačijo pred sodišča vsled tatvine in izprijenosti. Nc le skrb za kruh, temveč tudi skrb za dobro vzgojo mora prevevati vsakega delavca. Njegovi otroci morajo postati ne le delavci, temveč tudi zavedni bojevniki za delavske in človeške pravice.
Žena, ki je zaposlena v delavnicah in tovarnah, je kriva, da izgubi delavec odporno silo, ker se vedno nanaša na pomoč svoje žene. Delavec mora zaslužiti toliko, da sam preživlja svojo družino. (Dalje prih.)
SEJA ŠIRŠEGA NAČELSTVA UNIJE
SLOV. RUDARJEV V ZAGORJU.
Dne 16. marca se je vršila seja širšega načelstva, na kateri so bili vsi člani širšega in ožjega načeistva navzoči. Poročilo načelstva se je vzelo na znanje, ravnotake blagajniško poročilo, ki izkazuje za leto 1921. skupnih dohodkov 358.734 K 45 v in skupnih izdatkov 307 198 K 21 vin. ter konečno blagajnični ostanek imovine 270.322 K 24 vin. Pregledniki računov so račune pregledali ter ugotovili, da je poslovanje v najboljšem redu. Nadalje se je poročalo o mezdnih gibanjih, katere ie izvršila Unija slov. rudarjev zadnje tri mesece. Rudarji v Poličanah so dosegli povi-šanje minimalne plače 10 K, rudarji pri Trboveljski družbi 50% na temeljne plače in 30% na pogojne plače, rudarji v Globokem 10%, v Sloveniern gradcu 30% ter nabavni prispevek, ki znaša za delavca 300 K, za ženo 250 K, za otroka 150 K. ki dosedaj niso imeli tega. Na Lešah 50% to je pri zadnjem mezdnem gibanju, ki je bilo končano 14. marca t. 1. v decembru pa 15% tako da znaša skupni povišek 65%. ždraven tega pa so dobili še pri zadnji obravnavi po 500 K izrednega prispevka za oženjene in 300 K za samce. Za Črno in Mežico pa so dosegli zvišanje plač za 20% in vpeljavo nabavnega prispevka, ki znaša za delavca 500 K, ženske 300 K, otroke 200 K. Dve mezdni gibanji pa še niste končani. Nadalje se je sklenilo naprositi Delavsko zbornico, da povzame potrebne korake glede odtegljaja za osebno doho-darino ter da se skuša potom zakonodaje zvišati eksistenčni minimum na 12.000 D. letno. Delavska zbornica naj bi se tudi potrudila, da bi se pri osebni dohodarini pla-čarinh in občinske doklade sploh ne zaračunavale in da dokler se pobira te vrste davek, ki zadene samo delavce v Sloveniji in Dalmaciji, se istega pobira le že od davčnih uradov izstavljenih plačilnih nalogov. Razven tega se je rešilo še več zadev glede pravovarstva, kakor tudi sklenilo smernice za bodoče delo organizacije. Izvolilo se je tudi 11 delegatov za strokovno konferenco, ki se vrši 25. in 26. marca v Ljubljani, ki bodo imeli 3000 glasov, kolikor je imela organizacija koncem leta 1921. članov, za katere je obračunala tudi strokovni komisiji njej pripadajoči prispevek. Obenem se je z zadovoljstvom ugotovilo, da čeravno mečejo nasprotniki raznih vrst kakor klerikalci in nekdanji komunisti in sedaj Žerjavovci, ali pa še boljše rečeni demokraški demagogi blato po naših zaupnikih, ni organizacija ničesar izgubila, pač pa veliko pridobila na izkuš-ujah. Nadalje se je tudi ugotovilo, da je Unija slovenskih rudarjev edina organizacija rudarske stroke, ki ima zadnje tri mesece uspehe s svojimi mezdnimi gibanji, medtem kc vse druge organizacije niso pridobile za rudarje ničesar, Če tudi jih vedno pitajo s frazami in obljubami.
Politične vesti.
+ Zloglasne Wranglove čete ne bodo več ODravliale obmejne službe. Na
včerajšnji seji finančnega odbora so vendar enkrat sklenili zaradi neštetih nri- j tožb, odpustiti obmejne Wranglove čete. Obmejno službo bodo zopet prevzeli finančni stražniki. Ljudstvo na mejah se bo sedaj globoko oddahnilo. Bil je sploh vglik škandal, ker jih njso že davno odslovili. Za te lopove so izdajali v Belera- 1 du letno ogromne vsote, ki smo jih dobesedno rečeno metali v vodo.
+ General Wrange! nadzira svoj štab in svoje čete. Belgrajska vlada jc
dala na razpolago carističnemu generalu Wranglu graščino v Vinkovcih, poleg tega na tudi razkošno stanovanje v Bei-gr_adu, odkoder se vozi na vse strani naše države nadzorovat — svoj štab in svoje čete Belgraiska vlada je sicer izjavila do ministru Ninčiču. da je nevtralna in da hoče gojiti prijateljske stike s sovjetsko Rusijo, toda njene izjave so čisto navadna laž. Dejstva namreč dokazujejo, da se vede gene-al Wrangel v Belgradu kakor kakšen car, da sprejema deputacije iz cele države, da podeljuje avdience in deli različne kolajne ne samo buržoaznim Rusom, ki so se pritepli iz Rusije, temveč tudi zaslužnim Jugoslovanom. Kjer potuje general VVrangel. ga povsod pričakujejo službeno. Pri belgrajski vladi ima tudi svojega poslanika, nekega Potockega. Vsi ti poiavi dokazujejo, da kuje general vVrangel v Belgradu akcijo proti sovjet; ski Rusiji, kar ie tudi sam že večkrat priznal. Ruski monarhisti so prav pridno na delu in tako so nekateri Eusi tudi že v Zagrebu ustanovili zvezo ruskih monarhistov. Naša vlada jih seveda podpira bogato z denarjem. Da bi odrinila nar milijonov za gladujoče v Rusiji, ji pa seveda niti na rni^el ne pride.
4- Fašisti dlviaio nemoteno na Reki. Na Reki postaia položaj z vsakim dnem bolj in beli zapleten. Fašisti so razpostavili do vseh ulicah strojnice in izvajajo nad prebivalci tak teror, da so se obrnili konzuli Francbe. Anglije in Amerike do | svoiih vlad. od katerih, zahtevajo nujno ! pomoč. Italijanski zunanji minister sjcer | izjavlja, da misli Italija izvesti rapallsko | pogpdbo. vendar pa se tako nespretno zagovarja, da mora biti vsakemu jasno njeno slepomišenje. Fašisti na Reki iščejo sedaj svetovalce Zanellove konstituante, ki naj bi izvolili fašistovsko vlado, toda ti se skrivajo do kleteh, kolikor jih ie sploh še ostalo v mestu. Več kakor čudno je. da niso zavezniške države, ki z veseljem vtikajo svoie nosove v vse mogoče dogodke, ki jih niti najmanje ne brigajo, že davno naredile miru na Reki, kjer vlada nezaslišana anarhija.
4- Konference kapitalističnih držav so na dnevnem redu. Konferenco baltiških držav so zaključili te dni v Varšavi. Baje se je dosegel sporazum v vseh glavnih točkah. Poljski listi poročalo, da ni imela varšavska konferenca z bukareško nobenih stikov. V Bukarešti so se zedinile Poljska, Rumuniia. Čehoslovaška in Jugoslavija za skupni nastop na genovski konferenci, medtem ko je varšavska konferenca sklepala o dalekovidnejših vprašanjih.
SHOD NA VRHNIKI SE NE BO VRŠIL POPOLDNE KAKOR TE BILO DOLOČENO, TEMVEČ ZJUTRAJ OB 9.
POMOČ GLADU.IOČIM V RUSIJI.
Konferenca vseh korporacij v to svrho se bo vršila v nedeljo, 19. t. m. ob 10. dopoldne v zborniški dvorani na univerzi. Pričakujemo polnoštevilno zastopstvo vseh korporacij, vabljenih in mogoče pomotoma nevabljenih.
Priopavllalni odbor.
(Šestavlkii od vseh akadem. društev.)
ODPRTO PISMO NAČELNIKU ODDELKA ZA SOC. SKRB G. ADOLFU RIBNIKARJU.
Kakor znano se nahaja minister za soc. politiko g. dr Žerjav v Dubrovniku, kjer zdravi svoia bolna pljuča. Nadalje ie tudi znano da se nahaja v Sav. dolini blizu. Šoštanja zdravilišče za bolne na plju-
čih Tooolščica. V tem zdravilišču je za bolne na pljučil na razpolago okrog 140 postelj, ki so večjidel skoraj vedno zasedene. Zdravilišče Topolščica je državno in tudi zdravnik g. dr. Hans, ki je tamkaj nameščen, je plačat] z državnih sredstev. G. dr. Hans ie dobil nalog, da gre proučevat v Dubrovniic tamošnje podnebje. Gospod doktor Hans ie specialst za pljučne bolezni, zanimivo je, da je g. dr. Hans dobil isti čas nalog, da gre v_ Dubrovnik »proučevat« podnebje, ko se sočasno nahaja tamkaj bolni minister g. dr. Žerjav. Obstoja sum, da ni bil poslan g. dr. Hans v Dubrovnik, da »proučuje« tamošnje podnebje, marveč, da zdravi tam gosp. ministra dr. Žerjava. Ako' je to res, in kakor se zdi je res. tedai vas gosp. Ribnikar vprašam, od kaai so tudi ministri zavarovani pri bolniških blagajnah. Da pošiljajo zdravnika na državne stroške zdravit gospoda ministra, ki ima preko 3000 K dohodkov dnevno? Prosim Vas torej za pojasnilo, kako je prišlo do tega, da se oba imenovana gospoda sočasno nahajata v Dubrovniku. Nadalje bi prosil tudi pojasnila, če se ie v času odsotnosti g. dr. Hansa preskrbelo za substituta v To-polščici in na čigave stroške. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Toka n. na-todni poslanec.
Dnevne vesti.
Zooet bomo novi! Povodom poroke našega kralia so odredile vojaške oblasti, da si morajo nabaviti vsi častniki nove uniforme. Lepo ie. če hočejo častniki na slovesen način pozdraviti svojega vrhovnega Doveljn ka. Vprašanje pa ie. na čigav račun, Jasno je. da si tudi dobro plačani častniki ne moreio privoščiti luksuza. nabaviti si kar na povelje s svojo mesečno plačo kroi, ki bi stal pet do šest tisoč kron. Pa za to imamo fonde. Dalje imamo tudi delovno ljudstvo, da jih polni z denarjem v potu svojega obraza. Kaj zato. da hodite okrog vi. delavci, uradniki in — prostaki raztrgani in sestradani!
Izjava, Obžalujem in preklicujem besede. katere sem izrekel dne 18. januarja 1922 v gostilni g. Kramarja na iVču proti sodr Ivanu Makucu glede poneverjenja
32.000	K od veselice za žrtve dne 8. avgusta 1920 na Koslerievem vrtu. ter tudi da ie lump in slepar. Obenem se tudi zahvaljujem, ker ie sodr. Makuc odstopi! od tožbe. — Jakob Kranjc.
Ljubljana.
Pri poštnem uradu Ljubljana 3 se
otvori z 20. t. m. iavna govorilnica za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši Prihodnja javna od-borova seja v sredo, dne 22. marca t. 1. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daie članom informacije dnevno od 18. do 20., Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
Romanowskl-KGgoj. V pondeljek. 20. t. m. ob 8. zvečer soarea ljubljanskih komponistov v dvorani Filharmonične družbe. Vstopmce v predprodaji v »Glasbeni Matici«.
Opozarjamo na današnij oglas tvrdke Šoštarič, Petan & Ecker.
Celje
»Vražia ženska« v Celju. V torek, dne 14. t. m. so gostovali ga. Juvanova ter gg. Kralj in Gregorin, člani ljubljan-
skcga narodnega gledališča v Celju z 1 Schonherrovo »Vražjo žensko«. Za nas Celjane, ki srno vedno le na dela diletantov navezani, je bil njihov večer impozanten. Gosti so_se potrudili. Niso se poznale malenkostne hibe a.'. Gregorina kot orožnika, čisto enostavno, ker je celjska publika podobna onim hribovcem, kj pride prvič y mesto in dve uri zija potlako-vano cesto. Najlepši momenti, so izzvali smeh, ki je napravil v gledališču mučen vtis. Zdelo se nam je, kot da bi slišal! teleta na or.ši. In to je delala gospoda v ložah, seveda niso izvzeti gg. »igralci« dramatičnega društva, ki so kazali, da prav dobro razumejo objemanje. Ne čudimo se. da ne ostane pri nas noben umetnik, ki je hotel ustvariti umetnost v Celju. Pa zabavljajo, sedai jih ni, da bi igrali. Sami pa so krivi, da iih ni!
Čisto kapitalista vredno. Tovarnar A. Westen je odpustil glavne zaupnike ss. Kolenca, iiolcing.erja.Mlakerja in Oseta. Sodrugi iz Vrhnike podajte si roko s Celjani. G. Westnu na priporočamo, da vzame slučaj na Vrhniki za vzgled. Odstavili so zaupnike — potem štrajk — nazadnje pa kapitulacija kapitalista. To v uvod, sedai na h stvari. Gospod Westen je bil v Štorah pri proslulem mučitelju ruskih ujetnikov in velikemu prijatelju krščanskega delavstva g. Hruški, ki mu je svetova! da. bo nailožie uničil organi-zaero tedaj, če bo odpustil zaupnike. G. Hruški se je posrečilo, ker so bili zaupniki v Štorah niiančki (sedaj so se streznili). Ali v Čeliu ;e drugače. Če bi g. We-sten nas vprašal, ki mu povedali, da je delavstvo njegove tovarne trezno. Da so pa bili ravno ti štirie odpuščeni, je povzročil baie nek delavec pri Rakusch-u. Povedal ie g. Rakusch-u. da so mu ti največ zakrivili, da ie z 9-urnikom propadel. Kapitalist pomaga kapitalistu in g. We-sten je Raicusch-a maščeval. Radovedni oa smo. kako se bo pa g. Westen počutil, ko bo njegovo delavstvo. 800 po številu, zaupnike maščevalo, C. Westen, toliko za danes. Jutri oa več. Mi se bomo veselili. če vam ne bo dala vest mirno spati.
Srbski zemlioradmki v Celju imajo na Jožefovo veliko zborovanje. Tam se bo mnogo sklepalo in govorilo. Glavno besedo pa bo imel nek velik radnik zemlje. g. Mahen. k ie leta 1919. bil še tako navdušen državotvorec, da je za naše Zaupnike vešala zastonj nabavljal. Nastopil bo g. dr. Novačan v gala diplomatski obleki, (v kateri ie že oral zemljo) in »Vaški svet« v Trnovljah bo rešen.
Šport se ie pričel v Celju razviiati. Pridno se trenirajo. Upamo, da bo tudi »Svoboda« letos bolje napredovala, kot ie lansko leto.
Diskusija* V soboto, dne 25. t. m. predava sodrug Angelo Cerkvenik. Kdor ga pozna iz delovanja, kot pisatelja in ustvarltelja treznosti, bo agitiral, da bo diskusija čimbolj obiskana.
Gledališče! V soboto, dne 18. t. m. igra dramatično društvo »On in njegova sestra«. Igra se ponovi v torek, dne 21. t m. Takrat bo izven abonementa.
ČRNA DESKA.
Stanovanjski komisiji in senatu v Ljubljani.
Ker mi je zadnji odklonil upravičeni prošnji za nakazanje stanovanja v Ljubljani, si dovoljujem vprašati slavni urad, da javno pove, koliko priselitev in koliko vselitev ie od 23. aprila 1921 do danes za Ljubljano dovolil.
Pozabiti pa ne sme, ali so vsi. ki jim ie dovolil priselitev ali vselitev, res bili
potrebni, in če so za vse bili podani zadostni pogoji.
Pozabiti nes me povedati tudi imena onih siromašnih družin, katerim je kljub zadostnim zakonskim pogojem prošnjo zavrnil.
Na ta način bomo dobili sliko pravične razsodbe onih ljudi, ki se igrajo z našim življenjem.
Jutri nadaljujem.
Meznarič Ivo, vojni invalid.
DVA SIJAJNA SHODA NA KOROŠKEM.
Dne 12. t. m. sta se vršila v Mežici in v Prevaljah dva impozantna shoda, ki sta nanovo dokazala, kako zavedno je delavstvo v Mežiški dolini. Sodrug dr. Korun ie bičal opravičeno našo upravo, ki je nameravala zapre d del bolnišnic v Sloveniji. ker baje ni zadosti kredita. Toda militarizem in korupcija državnikov, to so tisti viri, kjer se naj odpravijo rak-rane in se dobe sredstva za vzdrževanje socialno potrebnih institucij za vse sloje v državi.
K bistvenim točkam govora sodruga Koruna je delavstvo sprejelo sledeče resolucije: proti draginji (enaka resolucija kakor na jeseniškem shodu dne 5. marca); protest proti ukinjenju bolnišnic, protest proti slabi gospodarski politiki in zahteva otvoritve industrijskih šol in tečajev v Mežiški dolini; protest radi razpisanih občinskih volitev v Mežiški dolini; protest rad slabega ravnanja z našimi vojaki in zahteva izpremenitve zakona v ustroju vojske osobito člena, ki ne oprošča ali manjša kaderskega službovanja onim ob-vezancem delavstva, ki so poročeni in so edini vzdrževalci svojih rodbin potom svojega vsakdanjega zaslužka; in protest radi malomarnosti Višjega šol. sveta ki je kriv, da v Mežici že skoraj pol leta ni rednega pouka, kljub temu, da je delavstvo dalo lokal za otvoritev četrtega razreda — ker še doslej ni poverilo pouka po krivici preganjanemu učitelju so-drugu Vinku Mbderndorferju.
Shodi so bili zelo burni, V Mežici je bilo preko 500 posetnikov, v Prevaljah pa tudi zborovališče natlačeno polno. Shodi so potekli brez incidentov, samo v Prevaljah sta se blamirala »Mežnarjev Jokl« in »Brinarjev Jurij«, katerega imenujejo v šali stranskega okrajnega komisarja — kar na seveda ni res, ker strankar vendar ne more biti komisar. Sodrug poslanec Korun je govoril tudi nekaj o klerikalnih beznicah, kar ie povzročilo, da se ie neki »zelo. zelo zaslužni osebi« začela brada tresti, ki je zopet povzročila, da je nenadoma zbolel »Hanibal« iz predzadnjega »Ljudskega Glasa« in povzročil, da je stopilo delavstvo premogovnika Lese v štrajk radi preizvrstnlh delavskih olač« in iz usmiljenja, ker »Hanibal« »preslabo« skrbi za svojega klerikalnega nemškega grofa.
Padajiie žitnih cen. Na novosadski produktni borzi so začele padati cene pšenici in koruzi. Ker pričakujejo še na-
i daljno padanje, je ponudba živahna, po-‘ vpraševanje na slabo. Poglejmo n. pr. j tabelo.	— 3.	marca ie bila	pšenica	4.87
do 4.95	Din.,	4. marca ie bila	pšenica	5.12
do 5.25	Din.,	8. marca ie bila	pšenica	5.15
do 2.20	Din..	11. marca je bila	pšenica	4.75
do 4.87 Din., 14. marca je bila pšenica 4.20—4.37 Din. _________
Repertoar slovenskega nar, gledališča.
Drama:
Sobota, IS. marca »Mariša«. C.
1 Nedelja, 19. marca »Hamlet«. Izven.
"Oper a't
Sobota 18. marca »Madarao Butter-fly«. B.
Nedelja, 19. marca »Cavalleria rusti-cana«. Plesna legendica. Izven.
— Tragična smrt danskega letalca Harrisa. Preteklo nedeljo se je v Turinu smrtno ponesrečil znani danski letalec Harris Lansen. Harris je preteklo nedeljo prvič nastopil v Italiji. V drugih državah je nastopil uspešno kakih s.edcmdeset-krata. V nedeljo je moral izvršiti glavno točko programa, polet s padobranom. Med silnim navdušenjem občinstva — na letališču Ansaldo je bilo zbranih kakih 30.000 ljudi — se je Harris dvignil ob 17.30 v zrak z aeroplanom, ki ga je vodit letalec Lovadina. S Harrisom ie vstopil tudi pomočnik, da mu pomaga, ko se bo vrgel iz aeroplana. Še preden se je bil dvignil, je Harris izročil odvetniku Le-viju svojo oporoko, pismo in prstan, kj ga je snel s prsta. Pri tem pretresljivem delu je Harris nekoliko prebledel, kakor bi bil slutil, da se ne bo .vrnil več žv..« Aeroplaj! je hitro dosegel višino 1200 metrov. Napetost med občinstvom je dosegla višek, ko je stopil Harris visoko, -v zraku na krilo aeroplana in se pripravljal, na skok. Toda nenadoma se je začel aeroplan spuščati., ne da bi bil Harris odskočil, in se je končno spustil na tla. Pozneje se ie izvedelo, da je bil Harris v zadnjem hipu zapazil, da pri padobranu nekai nj v redu in se ie zato držal na krilu aeroplana, dokler se ta ni spustil na tla. Napaka na padobranu je bila kmalu popravljena in Harris se je zopet dvignil z aeroplanom v zrak: zadnjič. Videli so ga, kako je izstopil v višini 1800 metrov, iz aeroolana in se vrgel v globino. Prizor, ki se ie odigral v tem hipu, bo ostal večno v spominu vsem. ki so ga videli. Harris ie padal z bliskovito naglico kakih 200 metrov, toda padobran se še ni bil odprl. Občinstvu je zastala vsled razburjenosti sapa. Kar naenkrat pa se je padobran naglo odprl in v istem hipu tudi popolnoma raztrgal. Ubogi Harris je padal z vedno večjo silo proti zemlji. Padel je s tako silo, da se je zaril v tla. Zdravniki, ki so takoj prihiteli na lice mesta, so ga našli vsega polomljenega. Njegovo truplo je bilo odpeljano na univerzo. Mesto, kamor je padel, je občnstvo napolnilo s cvetkami...
— Svetovna zaloga zlata. V zadnji številki »Month.v Bulietin oi Slatitus« je objavljen pregled, ki podaja zalogo zlata v posameznih državah sveta (izvzemši Rusijo). Banke: Združenih držav imajo zlata 498,500.000 liber šterlingov. Angleška banka ima zlata 128,300.000 liber šterlingov. »Francoska banka« ima zlata
220,700.000	liber šterlingov, španska banka ima 99,400.000 liber šterlingov, italijanska banka ima zlata 85,500.000 liber šterlingov, nemška banka ima. zlata 53,000.000 liber šterlingov, japonska banka ima zlata 144,700.000 liber šterlingov, banke ostalih držav imajo 247.000.000 liber šterlingov. Skupaj 1.448,000.000 liber šterlingov. -- Zdaj pa samo pomislimo na lakoto, ki divja po celem svetu in za katero umira v Rusiji 30 milijonov ljudi in ravno toliko na Kitajskem, pa bomo takoj videli, kako neizmerno podel in okruten je obstoječi kapitalistični sistem, na podlagi katerega obstojajo skoro vse države sveta.
Izdajatelj: Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odb. SSJ.)
Odgovorni urednik-. France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Rtev. 9019./IV-1922.
•.£■7
\M
1;
Sl. junijem t. 1. se odda najnižjemu ponudniku oskrbovanje poštnih voženj v Ljubljani in pa dnevno enkratne, enovprežne vožnje v Devico Marijo v Polju.
Ljubljanskih voženj je sedaj dnevno 11 enovprežnih in 12 dvovprežnih.
Za oskrbovanje vseh voženj je določenih 13 konj in 0 voznikov. Vozove da poštni erar sam na razpolago.
Z najnižjim ponudnikom bo poštno ravnateljstvo sklenilo pogodbo.
Natančneja pojasnila daje ob delavnikih od 8. do 14. ure IV. oddelek poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba
trg št. 2.
Ponudniki naj viože z dvodinarskim kolkom opremljene ponudbe do 31. marca 1.1. pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 14. marca 1922.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje SHS v Ljubljani.
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v Stebo, pošla Demžals pri Mp.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. .................
Spreten
se išče.
Ponudbe z navedbo zahteve plače naj se pošljejo:
Heinr. Sto Iz, Kula,
Vojvodi ra.
Z!
Gazela* milo
je najboljši domači izdelek.
v zali Mae z železnine
Fr. Stupica
Ljubljana* Gosposvetska c. 1.
Parne mlatilne garniture
na lokomobile s parnim obratom in mlatilnice s kroglastim tečajem, dobavne v kratkem roku do bodoče mlatitve.
Glavno zastopstvo Mi stroje? spl iaiili želen
DorArH11 1B Mo in industrije
Osi!jek, Teretna ulica šf. 2. Brzojav: RECORD.	Telefon:	86.
Dobi se v vsaki trgovini.
r
Vabilo
na
občni zbor
»Ljudskega doma"
reg. zadr. z o. z.
ki se bo vršil
v nedeljo dne 2. aprila 1.1.
v prostorih
»Zveze Gospod, zadrug" v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom:
1. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1021.
2. Izprememba pravil.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Načelstvo.
1 Blagovolite vzeli na znanje otvoritev nove trgovine z železnino in stroji na debelo in drobno				 “I 1 Poiorl j
Šoiterli, Petan & Erker | = v LiublfanS, Resljeva cesta 26 = f	
Pozor!	katero tvrdko pri nakupu posebno priporočamo sfiavn. občinstvu, obrtnikom, zlasti trgovcem na deželi.
Pozor! ::::= Pozor!
Ne zamudite prilike
ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih cenah, dokler zaloga ne poide,
tvrdka
Ljubljana
Mestni trg 26.