Iz naše organizacije. Štajersko. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem ima v torek, dne 25. marca t. I., predpoldne ob pol 9. uri v Celju, v okoHški šoli odborovo sejo. Učiteljsko društto za svetolenartski okraj je imelo svoj občni zbor 2. marca 1913 pri Sv. Trojici v Slov. Gor., ki je bil sklepčen. Večina nenavzoeih tovarišev in tovarišic se je opravičila, le od Sv. Jurja v Slov. gor. ni bilo nobenega glasu. In res, naj si bo zborovanje pri Sv. Trojici ali pri Sv. Lenartu, teh gospodov pač ni. Zalostno dovolj! — Ker je tovariš predsednik Maurič bolan, otvori zborovanje podpredsednik tov. iKranjc. Pbzdravi do&le ure, posebno pa še goste tov. Cincetovo Lenico in tovaršico Matkovo, tovariša Janzekoviča in phil. Kovačiča. Tajnik prečita zadnji zapisnik, ki se odobri. Iz letnega poročila tajnikovega je razvidno, da je štelo društvo koncem 1912. leta 26 rednih in 3 častne člane. Zborovanj je bilo 4. Blagajnik omenja, da je še nekaj tovarišev, ki dolgujejo lansko udnino. Tem gospodom se je lani črtala zaostala udnina do leta 1912, meneč, da bod'o dotični vsaj od slej naprej redno plačevali, toda vse tiho. Sklenilo se je, da se dotični (3) sploh do plačanja dolga ne bodo šteli kot ude. Za tem se je vršila volitev. Bolni tovariš predsednik Maurič se je odpovedal predsedništvu, ker se pa upa, da se bo njegovo zdravje izboljšalo, je na zahtevo vseh zbcrovalcev to mesto prevzel iznova. Odbcr je sledeči: Predsednik tov. Maurič (Sv. Trojica), podpredsednik tov. Kranjc (Sv. Barbara), blagajnik tov. Kovačič (Sv. Trojica), tajnik tov. Čuček (Sv. Anton). Predavanje, ki je bilo na dnevnem redu, se zaiadi pozne ure preloži na prihodnje zborovanje. V pokoj stopivši tovarišici se sklene poslati priznanje zaradi nienega delovanja pri dru- štvu. Pošljeta se tudi častitki gospodu Lavtarju povodom imenovanja šolskim svetnikom in gosp. Schmoranzerju povodom imenovanja profesorjem. Govorilo se je tudi o Mohorjevi družbi; tov. Kle- menčiC; predlagia, sledečo resoludijo: Z ozirom na to, da je .Vioiiorjeva družba za obmejne kraje velike važnosti, ker bi bila večina iiiš na tneii. kjer se tudi slovenski pcuk v šoli zanemarja, brez vsake slovenske knjige, naj učiteljstvo za sedaj še ne izvaja konsekvenc, ampak se naj zadovolji s primerno častno iziavo, da družba ta napad obžaluje. — S tem je bilo zborovanje končano. Uai Bog, da pri prihodnjem zborovanju 1. inaja pri Sv. Lenartu že vidimo tudi one, ki smo jih do sedaj navadn) pogrešali. Šaieško iičiteljsko društvo je zborovalo v nedeljo, dne 2. marca t. 1. v Velenju po običainem vzpcrcdu. Društveni predsednik tov. Koropec pozdravi navzoče člane, posebno pa 2 prisotna gosta tov. Hergota iz ^kornega ter tov. Šiliha iz Petrovč. Tov. liergot se prijavi nato kot nov član našega oriišiva, katerega predsednik §e posebno pozGravi kot dobrodošlega v naši ('rv.ur-ižadji. Nato preido na dnevni red. Zadnji ?.?Fisnik o občnem zboru ve prciila in oJobri. Izmed dopisov je zbujal največ rc/.ornosti pregled tovarišev naročnikov na »Zvezine« liste v tukajšnem okraju. »ijčiteljski Tovariš« ima v našern okraju iznicd 31 učnih oseb le 11 naročnikov. ;>Popotnik« komaj 9 naročnikov. Pri tcm edinem našem pedagoškem listu pogrešaino mnogo šol, pa tudi posameznike, ki bi si ga lahko naročili. Tovariši in tovarišiee! Pokažimo svojo stanovsko zavest dejansko s tem, ¦Ja postanemo zvesti narocniki Zavezinih list^v. Okl.niuio se iih iosebno sedaj, ko se je vrgel klerikalni zraaj / vso silo na naša stanovska lista. da ii!'- ugonobi! — Ker blagajnik na zadnjem cbčnem zboru ni niogel skleniti raeuncv, ie podal danes stanje naše blagajnice. JJoliodkov je bilo v pretečenem letu 255.39 K, vseh izdatkov 209.48 K, preostane čistih 45.91 K. Pregledovalca računov sta našla račune v popolnem redu, nakar se je blagajniku izrekel absolutorij. Za prihodnje zborovanje se je dcločil 3. april t. 1., takrat izletimo v Št. Ilj ob slabem vremenu ostanemo v Velenju. • —«k. Učiieljsko društvo za polit. okraj Ljutomer je zboorvalo dne 6. marca pri Sv. Križu. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano, udeležilo se ga je 31 članov in več gostov. Posebno častno je bilo zastopano učiteljstvo gornjeradgonskega okraja, ki se ni ustrašilo daljnega pota, dočim so izostali naši najbližnii sosedi ob železici. Po pozdravnih besedah se je spominjal tov. predsednik rajnkega tovariša J. Karba. Bii je znan kot dober učitelj in tovariš. Sodeloval je pri vseh društvih in kazal osobito v prejšnjih letih, pred boleznijo mnogo agilnosti, a žel je za ves trud malo. Dokaz za to nam je bil njegov pogreb. Društva, v katerih se je trudil, so pozabila nanj, manjkalo je celo več njego- vih ljutc merskih tovarišev. Rajnki je bil pač samo učitelj, ki ga pa hočemo ohraniti y dobrem spominu. V nadaljnih besedah izrazi prcdsednik sožalje tov. ge. Fiirstovi na izgubi očeta. Da počastimo Karbov spomin, predlaga tov. Kryl, nai daruje društvo Družbi sv. Cirila in Metoda v ta namen 20 K. kar se je takoj sprejelo. Tov. Zacherl izrazi zahvalo ge. Karbove vsem onim tovarišeni, ki so se udeležili pogreba. Po obravnavanju raznih dopisov je prešlo zborovanje preko reierata tov. Tomažiča, ki je moral izostati z ozirom na pozen čas, na točko: slučajnosti. Tukaj je izzvalo posebno živahen razgovor poročilo blagajnikovo o društveni blagajnici. Po predlogu tov. Cvetka sklene društvo častitati g. šol. svetniku Lavtarju na odlikovanju. Tov. Sprager poziva, naj bi delovali po zgledu naših gornještajerskih tovarišev na to, da bi občinski odbori in druge javne korporacije zahtevale od dežele izboljšaiije naših gmotnih razmer. V debati. ki se je otvorila o tem vprašanju, pa se je konslatiralo, da imajo naše javne korporacije žalibog premalo smisla za take izjave, in je upanje na kak uspeh precej ilusorično. Pribilo se je na mestu tudi, da so krivi teh naših razmer Nemci, ki nam niso dali nikdar potrebnih šol. Zborovalci so sprejeli na to sledečo resolucijo: »Učiteljstvo, zbrano na zborovanju učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer, pozivlja državne poslance, naj delujejo na to, da se cd države deželam pripadajoče dotacije porabijo v izboljšanje učiteljskili plač, deželni poslanci pa naj store skoraj konec obstrukciji in brezupnemu položaju učiteljstva.« H koncu opozarja tov. Cvetko na Kolinsko kavino primes, in omenja, da pošilja ravnateljstvo tvornice šolskiiu vodstvom na željo brezplačno lične omarice za učila. Prihodnje zborovanje se določi za sredi aprila pri Mali Nedelji. Sloveniebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne (>. tnarca 1913 v Sl. Bistrici. Udeležba je bila povoljna, zakaj štiri petine društvenikov je bilo prisotnih in najstarejši učitelji našega okraja so prihiteli poslušat prezanimivo predavanje g. proi. dr. Pivka. Opaža pa se, da se mladi naraščaj' nekako izogiblje vsakemu stiku z nami starejšimi. Kaj to ni čudno? V šoli pač mfciida tudi oni uče jim izročeno mladino, kako lepa in potrebna je sioga in edinost, da je le v slogi moč; gotovo vedo tudi oni, da bomo le z združenimi močirii in z združenim delom dosegli to, po čemer vsi tako koprnimo, a v njih praksi pa taka prikazen in to ravno tam, kjer gre za naš ugled, za našo čast in naš dobrobit. Naslednje poročilo o zborovanju. Predsednik presrčno pozdravi navzoče, osobito pa g. dr. Pivka, ki je navzlic dejstvu, da je bil obenem vabljen kot predavatelj na tri strani, vendar ustregel le prošnji našega društva. Na iinenovanju prof. g. L. Lavtarja šolskim svetnikom je predsedništvo odlikovancu čestitalo in se je le ta pismeno zahvalil ter želi, da bi vzklilo seme, ki ga je zasejal. Gospodarska zadruga v Celju piše, naj bi društvo svojo gotovino položilo pri njej kot fond, kjer bi se obrestoval po 5 odstotkov. Nato poda predsednik besedo g. proi. dr. Pivku. Izvolil si je temo: »Šolstvo na Bolgarskem«. Torei skrajno aktualno in zanimivo vprašanje. V več kakor uro trajajočem, sjfrajno premišljenem in podrobnem govoru nam jc g. govornik očrtal šolsko upravo in nje izvrševanje na Bolgarskem. Bolgarska je izključno agrarna država, in sicer vrtnarska. Žita se prideluje le toliko, kolikor ga doma porabijo. Vrtnarski pridelki so namenjeni za izvoz in se je izvoz v štirih letih, to je od 1900 do 1904, povzdignil od 52 miljonov do 400 milijonov levov. Zaradi tega je tudi šolstvo urejeno tako, da služi najbolj agrarnim sirotrom. Samo dečki so šoloobvezni, deklice pohajajo šolo le prostovoljno, in sicer jih hodi redno 48 odstotkov. Literarnemu pouku je odmerjena na dan le poldruga ura, ves drugi čas je namenjen poljedelskemu pouku. Temeljna plača učiteljev je 4000 levov, torej je bolgarski učitelj najboljše plačan v vsej Evropi! Učitelji imajo pristop na univerzo in tako se lahko razume dejstvo, da so bili in so večjidel vsi vodilni možje na Bolgarskem sprva ljudskošolski učitelji. Tako je mnogoimenovani Bobčev: učitelj. proiesor, zdiavnik, inženir, major, politiški kaznjenec, žurnalist itd. 2ensko šolstvo sila napreduje, tako da se je bati na tem polju nadprcdukcije. Vse to in še več drugega, vse podprto z natančnimi, podrobnimi, zanimivimi podatki nam je razvijal govornik, za kar ga je plačal hrupen plosk in pa predsednikova topla zahvala. Blagajnik poroča, da je bilo leta 1912. dohodkov. 71:04 K. preostanek 1911 9:04 K, skupno 80:08 K. izdatkov 62:38 K, gotovina 8:66 K. Po pregledu računov dobi blagajnik absolutorij.  Nato se stori sklep, da se učiteljsko društvo obrne na okrajni zastop slovenjebistiiški s prošnjo, da v primerni resoluciji stopi pred deželni zbor in odbor ter zahteva delovanje deželnega zbora in rešitev preperečega učiteljskega krušnega vprašanja. — Obenem se zaveže slehrni delovati na to, da se v raznih zastopih, odborih in korporacijah store prejkotslej izjave v prilog regulacije učiteljskih plač. — Ob koncu zborovanja se še predsednik poslovi od tovarišic Goričan M. in Wester A. Prva pride na novo mesto v Pristovo, druga pa sploh zapušča učiteljski stan. Poudarja obžalujoč, da z njima izgubi društvo dva značaja. Prihodnje zborovanje bo prvi četritek v juniju, in sicer kot izlet v Poličanah. Kozjansko učiteljsko društvo ima s_yoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 16. t. m. 1913, ob 2. uri popoldne v Kozjein. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1912. 4. Poročilo blagajničarke o društvenem gmotnem stanju. 5.^0 predavanjih na kmetijskem tečaju v Št. Jurju ob j. ž. (Poroča tov. A. Lovše.) 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo za laški okrai je zborovalo ob pičli udeležbi dne 2. marca 1913 po že poročanem dnevnem redu na Zidanem mostu. Kakor že večkrat, tako so nam tudi tokrat bili tovariši in tovarišice, ki delujejo na najbolj oddaljenih šolah — zgled stanovske zavednosti. Svojo odsotnost je opravičilo pet tovarišev. — V pozdravnem govoru se spominja tov. predsednik žalostnih razmer, v katerih je živeti učiteljstvu. Učitelj je poklican, da izobrazi in privede svoje učence do one stopnje, ki jim bo pozneje služila kot opora v pridobivanje vsa.kdanjega kruha za vse življenje. On je poklican, da vzgoji državi zvestih podanikov in dobrih vojakov. A plačilo? Do danes je izostalo! Večina odločujočih korporacij gre preko učiteljskih zahtev na dnevni rcd. Zaradi tega dejstva se je zdramilo učiteljstvo ter pričelo odločen boj za svoje pravice — svoj kruh. Pričelo je zbirati okrog sebe ljudstvo, zavedajoč se, da se da le s pomočjo Ijudske mase doseči povoljen uspeh. Kaj pa naše društvo? Današnje število zborovalcev kaže, kako brezbrižni in malomarni smo najjram samemu sebi! Zavednemu učitelju naj ne bo samo dovolj, da je na papirju član učiteljskih društcv, da plačuje redno svojo letnino, ampak glavno mu bodi, da je jeklen člen organizatoriške verige in da nikoli ne zamuja stanovskih sestankov. Vsak boj stane žrtev! A uspešno se bomo le borili, ako stojimo tesno, ramo ob rami, ter smo edini v vsem svojem postopanju. In kje naj si zato dobimo potrebnih iniciativ, ako ne v lastni organizaciji? Le s podrobnim delom in njega poučevanjem na zborovanjih nam bodo uspelii zagotovljeni. Nihče naj ne bo parasit na učiteljskem telesu, ki le čaka. kako bi se okoristil z delom in uspehi svojih tovarišev! Izgubiti tako nimamo ničesar! — Došli dopisi se prečitajo in rešijo. Predavanje tov. Pukmeistra o temi: ^Čebelarstvo in šola« je bilo strokovnjaško. Končni aplavz je pričal, da se mu je izpolnila nada, zbuditi zanimanje navzočih za »medene muhe«. Izrazila se je želja, naj bi dal tov. predavatelj ponatisniti svoj referat v kak gospodarski list. — Sklene se, čestitati g. prof. L. Lavterju k imenovanju šol. svetnikom, da se vrši prihodnje zboroA^anje dne 4. majnika t. 1. v Trbovljah-Vodah, se naprosi kak strokovnjak. ki bi predaval o enotnem sl. pravopisu, ter da se po možnosti oživotvori pevski zbor. Z željo na polncštevilno snidenje v Trbovljah zaključi tov. predsednik zborovanje.