stanu, v severnozahodiietn kotu Indije polegel, zato morajo Angleži dan za a nad upornike. Slika kaže indijsko vi ogroženih krajih, pri vajah v okolici Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din Družinski tednik Narod odpušča tistim, ki Le meseca septembra v Ženevi o priliki zasedanja skupščine Zveze narodov. Nemški poslanik pri španski itaciona-lisitčni vladi v Nulanianci, Faupel je odstopil, baje zaradi bolezni Nankovsko sedlo s cesto iz Pejpinga v Kalgan (na naši sliki proti desni). To strateško važno sedlo drži čez starodavni kitajski zid in odpira pot v Mongolijo. Te dni se je japonskim četam posrečilo kljub junaškemu odporu Kitajcev to sedlo zavzeti ga tlačijo, nikoli pa ne odpusti njim, ki ga varajo. Montalembert (1714—1800) »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Četrtek. Urednf5tvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St. 33-32. Poštni predal St. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: lU leta 20 din, 4/i leta 40 din, */t leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/a dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in Širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Nagradno tekmovanje „Artist Bux“ (Glej str. 7.) l/zflci in zgledi $twe(*sUtpa časfipisfa (K časnikarski razstavi v Ljubljani) V Ljubljani, 1. septembra Usoda malih narodov je, da se zgledujejo po velikih. To velja tudi za tiskano besedo. Pred vojno je bil nam Slovencem tehnični vzor nemški časopis, avstrijski in rajhovski. Tudi v kolikor smo se naslanjali na češkega, smo skozenj gledali nemškega. To zgledovanje je imelo svoje slabe, a je moglo imeti tudi dobre strani. Nemški tisk je bil nekam okoren, staroverski in resen, preresen, skoraj revijalen. Toda zato je bil — če pustimo ob strani njegovo šovinistično mržnjo proti vsemu, kar je le dišalo po slovanskem — vsaj v svojih vrhovih pošten, nepristranski, resnicoljuben. Kar so zapisali nekdanji »Berliner Tageblatt«, »Vossische Zeitung«., »Frankfurter Zeitung«, tudi »Wiener Tagblatt« in »Neue Freie Presse«, je držalo. Vsi ti dnevniki so bili takrat neodvisni in demokratski; najvišje načelo jim je bilo nepristransko informiranje javnosti. Njihova naklada je bila v skladu z njihovim pisanjem, to se pravi, srednje velika (80.000—bOO.OOO) ; njihovi bralci in naročniki so se zbirali iz vrst razumništva in srednjega stanu. Ni odveč pripomniti, da je bil in je še danes jezik teh listov izbran in skrbno izpiljen.* Z nastopom Hitlerjeve vladavine v Nemčiji in Dollfuss-Schuschniggove diktature v Avstriji se je mnogo spremenilo, ne na boljše. Listi so dobili nagobčnik in stroga navodila, kaj smejo pisati, česa ne smejo, kaj m o-r a j o objavljati. »Vossische« je umrla, uniformirana *Berliner Tageblatt« in •»Frankfurter Zeitung« pa životarita in živita le še od spomina na nekdanje lepše dni. Ko j po vojni so se naši pogledi obrnili na zahod, v prvi vrsti na Francosko. Tudi to je imelo svoje slabe in je moglo imeti svoje dobre strani. Veliki francoski dnevniki •— vsaj tako imenovani »informacijski«, t. j. nestrankarski — so nenavadno živahno razgibani in bogato ilustrirani (v nasprotju z nemškimi), zraven imajo pa velik poudarek na senzaciji. Toda vsi po vrsti ima, j o veliko napako: njihova nepristranost je le navidezna. Tipično je za francoske veleliste (vsi imajo vsaj pol milijona naklade, največji med njimi celo poldrugi milijon do dveh milijonov), da niso odvisni od političnih strank, temveč od velekapitala. (Tako n. pr. so '»Pariš Soir«, »Pariš Midi« in »Intransigeant« v rokah mogočnega papirnega, tekstilnega in sladkornega trusta Beguin-Provost... in zato delajo vsi trije veliko reklamo za redilnost sladkorja; »Matin« in s>Journal« sta v rokah finančne skupine okoli >Banque de Pariš et des Pays-Bast; poluradni »Tcmps« je last mogočnega železnega in pre-mogokopnega kartela; itd.). Tudi francoski žurnalistiki gre priznanje, da skrbno neguje svojo materinščino. Mnogo je dnevnikov, ki celo redno vsak teden posvečajo poseben stolpec ponavljajočim se jezikovnim napakam, barbarizmom in hibam časnikarskega sloga, * Zgledi in vzori nemškega in francoskega, nekoliko manj tudi češkega tiska oblikujejo večji del še danes slovensko časopisje, dnevno in tedensko; vsi drugi vplivi — anglosaški, italijanski in severnjaški (mimo grede: švedska, norveška in danska žurnali-stika so na izredno visoki stopnji, le žal da večini slovenskih časnikarjev zaradi neznanja teh jezikov niso dostopne) — so neznatni. Dolžnost slovenskega časopisa in njegovih ustvarjalcev je, da se ne zgledujejo na tujem samo po blesteči, a zraven le prepogosto samo načičkani zunanjščini, ker pri tem le prerodi kleno jedro prezrd. .___ Quidam * Ko že omenjamo nemški tisk, ne smomo prezreti dveh njegovih najod-jicnejših zastopnikov zunaj Nemčije Avstrije, ki sta še danes zgled in Vzor pravega časnikarstva: »ZUrcher Zeitung« (Svlca) in »Prager Tagblatt* (Praga). Kronika preteklega tedna RCALO | žKalcor živa baklja je drvel po ulicah... na££& dm Usodna lahkomiselnost utrujenega delavca Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Tri prijateljice Sedel sem v kavarni. Poslušal sem, 'godbo in čital časopise. K sosednji mizi so prisedle tri gracije. Delal sem se, kakor da sem globoko zatopljen v: časopise, v resnici sevi jih pa opazoval in prisluškoval njihovemu raz-, govoru, vrednemu, da pride v »Zrcalo naših dni«. Ena gracija se je hvalila, kako do-jbrega šefa ima; da ji nič ne reče,: iče pride pozneje v službo, da jo vabi j« seboj v ložo, da ji je kupil za to j;primerno obleko, da hodi z njim na izlete in da ji vse plača. Druga pravi: »Moj šef je še dosti boljši od svojega. Moj mi kupi vse obleke. Celo za sobo in hrano mi plačuje. Prosto mi da, kadar in kolikor hočem, in mi sploh ugodi vsaki želji, če je le v njegovi moči.« < Tretja se pa kar na kratko odreže:< »Jaz sem prav taka k.... kakor ve\ dve.« B. D.l i i Vandalizem < Kmet mlati na skednju in si briše; znoj. Pogled mu uide v sadovnjak.; Koka mu zastane. Kopalci neusmilje-; no obdelujejo drevje s poleni in ka-; menjem, in mlatijo z drevesa še ze-; lena jabolka. V sveti jezi pograbi; kmet krepelce in se spusti za njimi; v dir, kar mu da njegovo zdelano; telo. Seveda vsi zbeže. Ko pa priteče-; jo do proda, se vsuje ploha kamenja; in psovk na ubogo kmečko paro. Kmet; nekaj časa robanti in kriči, nato se; pa obrne, da si ogleda okleščeno dre-; vo, ker drugega mu pač ne kaže.; Kopalci se pa smejejo in ga pitajo! S »kmetom zarobljenim« in takimi; cvetkami. ! Ali ni to nezaslišan vandalizem?; Klatijo nezrelo sadje in lomijo veje,; ne da bi sami kaj od tega imeli. Go*; di se pa to na Gradaščici pod Bo-; kalcami. Albino Čudežno ogledalo Ugleden celjski trgovec deli reklamo s čudežnim besedilom: J zdel krtač i čopičev. Trgovina z košare lesene in Galantryski blago. . Žalostno je, da ta trgovec še ne obvlada našega jezika. Še žalostnejše je pa, da v tiskarni niso popravili besedila za to čudežno ogledalo. V. ! Vzorna družina dom, največji in najlepši v Hercego- sem izmučena od hoje in neznosne vročine. Prosim, pomagajte mi!« Stopil sem na stražnico. Službujoči stražnik je prijazno ustregel moji prošnji. Da bi ženska ne zgrešila, sem šel z njo. »Že leto dni iščem očeta tega otroka.« In fantek me je pogledal, kakor bi hotel reči »Res je!« »Iščem in iščem,« mi potoži, »a vse zaman. Ni ga tu, ni ga tam. Moji starši me pode od hiše. Z otrokom ne morem v službo. Ne vem, kaj naj storim.« : Prispeli smo do hiše. Hišnica je rekla, da se je gospod izselil pred tednom dni in da je ostal dolžan na stanarini 150 dinarjev. »Mogoče jih vi lahko plačate?« je vprašala mlado mater. čudovito jasno kaže zrcalo podobo nekaterih brezsrčnežev. E. K. ■ Lani nismo izvažali na Češkoslovaško prav nič pšenice, ker je tamoš-nje pridelovanje presegalo porabo in so zato tudi narasle zaloge v domačih skladiščih žitne monopolske družbe. Zaradi ugodnejših cen na svetovnem trgu je Češkoslovaška letos prodala precejšen del domače pšenice v tujino in zdaj spet nekaj pšenice uvaža. Tako je je naša država izvozila v juliju 714 vagonov. ■ Kar 23 kurjih tatvin dolži obtožnica nevarna kurja tatiča Jožefa in Tomaža Zemljiča iz Jarenine blizu Maribora. Jožef je dobil 2 leti ječe, Tomaž pa 5 mesecev strogega zapora. Oba sta kaznovana z izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. ■ S splava je padel v Dravo in utonil 18 letni splavar Franc Žefran iz Selnice pri Ptuju. Ondan je Drava njegovo truplo naplavila pri Sv. Marku pod Ptujem. ■ Zaradi neprestanega deževja je Mura tako narasla, da se je v njej potopil vodni mlin Stanka Gregorin-čiča iz Razkrižja pri Ljutomeru. Domači gasilci so z veliko težavo izvlekli iz vode z verigami in vrvmi popolnoma razbite ostanke, mnogo bistvenih delov je pa odplavalo po Muri. Iz globočin so potegnili tudi 5 voz zrnja in zlepljene moke. Lastnik trpi več ko HO.000 dinarjev škode. ■ V Splitu so razpravljali o zatiranju tobačnega tihotapstva. Glavni ravnatelj uprave državnih mouppolov Milan Rašič je poročal o ogromni škodi, ki jo tihotapstvo tobaka povzroča vsako lfeto državi. Pred več leti je mono-poluka uprava prodala državi po 10 milijonov kg tobaka, zdaj ga proda samo 7 milijonov kg. Med drugim je ravnatelj tudi sporočil, da bo mimo-, polska uprava v'kratkem dala v promet nove cigarete. Ena Ismed teh vrst se bo prodajala po 8 za 1 dinar. ■ Obešenega so našli na podstrešju 59 letnega delavca Franca Mulca na Teznem pri Mariboru. Preteklo soboto so ga odpustil iz tovarne »Kovina«, kjer je bil v službi 15 let. Mož si je hotel , vzeti življenje že pred nekaj meseci, pa so ga v zadnjem trenutku rešili. ■ Šestdesetletnega zapeljivca poročenih žen je letos v januarju v Sarajevu ubil njegov lastni sin Mustafa Husič. .Stari cigan je po vsak i ceni hotel biti ljubček svoje svakinje, lepe 18 letne ciganke Biserke. Sredi noči se je na skrivaj splazil k njej. V majhni sobici sta nastala prepir in pretep, in baš ko je hotel starec svojega brata Djulago zabosti, se je vmešal v pretep njegov najmlajši sin Mustafa in je starca zabodel. Oče se je mrtev zgrudil na tla, sin se je pa sam javil okrožnemu sodišču v Sarajevu. Ondan ga je sodišče obsodilo zaradi očetomora na 0 let ječe. ■ Število zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je letos zelo naraslo in je skoraj za tretjino večje kakor pred štirimi leti. Ugotovljeno je, da je v ostali državi zaposlenost mnogo večja nego ‘v Sloveniji. Pri nas je zavarovanih 3.000 delavcev manj kakor leta 1930., v ostali državi pa 62.000 več. Banka Baruch 11. Rue A liber. PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslaviji najhitreje in po najboljšem jdnev nem kurzu. — Vrši »se bančne posle najkulantneje. — Po*.tni uradi v Belgiji, Franciji, Hnlan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na nale čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruselles: Holandija: St. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem burg: SL 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice ■ 41. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so redno dopolnilo ljubljanskemu spomladanskemu velesejmu industrijskega in obrtnega značaja. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves prostor ljubljanskega velesejma (40.000 kvadratnih metrov), in bo izredno zanimiva in pestra. Podala nam bo razstavo slovenskega časnikarstva, narodopisno in misijonsko razstavo »Indija«, umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, razstavo »Materi za otroka«, cvetlično razstavo, izpopolnjeno z veliko razstavo eksotičnih ribic in metuljev, vzoren sadni vrt, razstavo malih živali, razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu ter razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov. Posebno bogato bodo zastopani pohištvo in stainovani. oprema, radijski aparati, živila, izdelki male obrti, galanterija in tehnične novosti. Seveda bo razstavljeno še mnogo drugega in ni mogoče vsega našteti. Vse to bo treba pač videti. Jugoslovanski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in za prehodni bokal za leto 1937/38 v nedeljo 12. septembra. Razstavnemu prostora bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi mikavnostmi, godbami in plesom, in variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti cel vozni listek do Ljubljane in še rumeno železniško izkaznico za 2 dinarja. Na velesejmu dobi obiskovalec velesejmsko izkaznico in potrdilo o obisku, nakar ima brezplačen povratek. ■ Ker ni uaredila popravljalnega izpita iz matematike, je te dni spila v vlaku stekleničko lizola Marija Baš-potova, sedniošolka banjaluške gimnazije. Oddali so jo v bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno. • Sest v železničarje preoblečenih moških je dolgo kradlo na zagrebških železniških postajah. Tatinska družba je pokradla iz železniških vagonov za več kakor 100.000 dinarjev raznega blaga. Pri prežanju nanje so prav uspešno sodelovali tudi železničarji. Policija je nevarno tolpo te dni aretirala in našla v njihovih skladiščih lepo zalogo vlomilskega orodja in nakradenega blaga. B >Lepo se'mi zdi. kadar vidim cigana jesti cigansko klobaso!« je dejal ondan 271etni delavec Stanko Sla-marski iz Uljma pri Vršcu ciganu Jovanu Markoviču. Oba delavca sta delala v bližnji vaši Nikolincih. Zvečer sta odšla v gostilno na večerjo in cigan si je naročil klobaso. Na Stankove zbadljivke je skočil pokonci in ga zabodel. Stanko se je zgrudil na Ha, cigan je pa pobegnil. Ranjenega delavca so takoj prepeljali v vršaško bolnišnico, toda zaradi hudega notra-ga krvavljeaja je kmalu umrl. Jovana so našli in ga oddali v zapore Okrožnega sodišča v Beli Cerkvi. ■ Iz maščevanja je zažgal 151etini pastir Jože Podgoršek veliko gospodarsko poslopje svojemu nekdanjemu gospodarju posestniku Mirku Eisner-ju v Spodnjem Radvanju na Štajerskem. Gasilci so z veliko požrtvovalnostjo omejili požar, da se ni razširil še na stanovanjsko hišo. Kljub temu je pa na hiši zgorelo že pol strehe. Oosimdansiko poslopje je popolnoma vpepeljeno, ostalo je samo ogorelo zidovje. Zgoreli so tudi vsi letošnji pridelki in vse orodje z vozovi, škodo cenijo na 60.000 dinarjev. Maščevalni fant je pri posestniku služil le malo časa za pastirja. Ker je izgubil nagobčnik za kravo, ga je posestnik odpustil, obenem mu ie (Ja odtrgal 10 dinarjev od plače. Fant je potem zahteval odškodnino za hlače, ki mu jih je požrla krava. Ker pa ni nič opravil, je iz maščevanja zažgal. ■ Strašno razmesarjeno truplo občinskega poljskega čuvaja Stanoja Milosavljeviča so ondan našli poleg železniške proge v Paračinu. Na po” kojnikovem truplu je ves čas ležal njegov zvesti pes in ni nikogar pustil blizu. Komisija je ugotovila, da je ubijalec čuvaja najprej zvezal in ga Hranilne vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij PLANINŠEK TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA Beethovnova ul. 14 1. nadstr. Tel. 35-10 It pretepel, potlej šele ga je ubil. Poleg trupla so našli nekaj zlomljenih kolov in več revolverskih izstrelkov. ■ Hmeljski nasadi kažejo letos izredno lepo in bodo kmalu začeli hmelj obirati. ■ Na hodniku mestne policije v Visokem pri Sarajevu je zabodel Miho Karasalihovič občinskega stražnika Mijo Pinjiča, očeta šestili otrok. Ko se je stražnik smrtno ranjen zgrudil, je ubijalec v splošni zmedi pobegnil. Ljudje 60 ga videli, kako je z odprtini nožem v roki dirjal po ulicah. Vsi so mislili, da je znorel. Šele kasneje, ko so izvedeli o krvavem zločinu, so ga začeli iskati, toda do zdaj ga še niso našli. ■ Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča delodajalce in delavce, da prične 1. septembra t. 1. zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Delodajalci naj vse zaposleno delavstvo prijavijo o pravem času in s pravilnim zaslužkom. Urad opozarja delodajalce, da bo od 1. septembra t 1. dalje vsako opustitev prijave v zavarovanje ali vsako nepravilno prijavo (nepravilen zaslužek, napačen dan nastopa dela itd.) prijavil politični oblasti v kaznovanje. Dolžnost kulturne Slovenije je, da vse stori, da ne bo noben delavec zaradi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt prav nič prikrajšan pri svoji mezdi. ■ Z odprtim nožem je pijani 651et-ni delavec Franc Škrbec iz Pilštajna napadel mesarskega vajenca Antona Dediča iz Celja in ga petkrat sunil v glavo. Ranjencu so takoj priskočili na pomoč, napadalca je pa celjska policija aretirala in ga oddala sodišču. ■ Dve smrtni nesreči sta 6e te dni pripetili na Košuti. Prvi se je ponesrečil 25Ietni brivski pomočnik Ivan Kafka iz Zagreba. Fant je hotel preplezati zelo nevarno steno in je na lepem obvisel na rokali ter ni mogel ne naprej ne nazaj. Njegova spremljevalka ga je bodrila in je obenem hitela po pomoč. Kar je iz stene zaslišala: »Zbogom! Pozdravi mater in ostale!« Takoj nato je zgrmelo kamenje v prepad. Sluteč nesrečo, je še večkrat poklicala svojega spremljevalca, ker se pa ni nič odzval, je brž pohitela v Tržič in o nesreči obvestila podružnico SPD. Reševalca Javornik in Stransky sta ponesrečenega Kafko našla mrtvega na dnu 250 m globokega prepada. — Drugi ponesrečenec je 161etni Kurt Steiner, gimnazijee z Dunaja. Sredi severne stene mu je spodrsnilo in je padel 100 m globoko. Reševalna ekspedicija je njegovo truplo z velikim trudom spravila v dolj-no. Steinerjevu tovarišu Murovcu se ni pa nič zgodilo. ■ Naša zunanja trgovina je bila letos v juliju zelo živahna. Izvoz je znašal 429.301 tono v vrednosti 532.56 milijona dinarjev. Naše glavno izvozno blago je bila pšenica, koruza, konoplja, g&vedo, prašiči, drobnica, perutnina. sveže meso, jajca, stavbni les, oglje, hrastovi železniški pragi, bukovi železniški pragi, lesni izdelki, cement, surov baker in rude. Uvažali smo pa surov bombaž, bombažna prediva, bombažne tkanine, nepredelano in pol predelano železo, pločevino, razne železne izdelke, surovo volno, volneno predivo, surovo nafto, nepredelane kože domačih živali, kavo, premog vseh vrst, stroje, orodje in aparate, elektrotehnične predmete, prevozna sredstva Do konca leta bo aktivnost zunanje trgovine najbrže še narasla. Od 1.-12. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM S0"'„R0Dusla na železnici in parobrodih Na odhodni že’ezniški postaji ku" pito rumeno legitimacijo za 2 din RAZSTAVA SLOV. NOVINfRSTVf Razstava Indija. — Maleri za otroka. — Unte!' "os!. — Vrinarslvo. — Eksotične ribice. — Zoo. — Mat« domače bivali. — Industrija, obrt. — Tekmovanie harmonika liev 12. ix. — Krasno zabavišče. — Velikomesini variete, popoldanske predstavo zastonj. Vabimo Va* ■ Nezvestega zaročenca je hotela na njegov poročni dan zastrupiti s starinskim rimskim prstanom (p) Sofija, avgusta Pred tridesetimi leti so blizu Ha-šlcova odkrili grob nekega rimskega stotnika in v njem so našli star prstan nekdanjega rimskega cesarja Trajana. Napis na prstanu je povedal, da je stotniku Marku Kvintiliju Pugnu poklonil ta prstan cesar Trajan za njegove državljanske zasluge. Odvetnik Tipov, na čigar zemljišču so grob našli, je dal prstan na prst in ga je vedno nosil. Kmalu nato je na lepem umrl. Zdravniki so ugotovili zastrupitev. Tedaj so pregledali tudi prstan in so dognali, da ima čisto majhno vzmet, ki s pritiskom na modri kamen premakne zastrupljeno iglo. Prstan je po odvetnikovi smrti še nadalje ostal v odvetnikovi rodbini. Zadnji ga je nosil trgovec Ivan Tipov. hrani, in ker je dobro poznala njegovo skrivnost, ga je ukradla in ga poslala Pugačevu za poročno darilo. Mlada nevesta se je ljubko smehljala ob strani srečnega ženina in je prijazno odzdravljala viharnim svatovskim vzklikom. Na lepem je bilo pa smeha konec. Pugačev je namreč slučajno pritisnil na modri kamen in pri priči se je igla mlademu možu zadrla v prst. V tistem trenutku je ženin spoznal usodni prstan. Bil je prepričan, da je zastrupljen, in zato je pustil mlado in prestrašeno nevesto ter zdirjal na kliniko. Tu so prstan brž pregledali in dognali, da ni v njem nič več strupa. Toda prestrašenemu Pugačevu so komaj in komaj dopovedali, da njegova rana ni nevarna in da se lahko mirno in neskrbno vrne domov k svoji ženki, ki ga je vsa v skrbeh pričakovala za Pri njem je služila služkinja Ira Va-sova; kmalu po vstopu v njegovo službo j poročno~ mizo se je zaročila s finančnim uradnikom j Ceprav S€ Pugačevu ni zgodilo nl_ Markom Pugačevim. Pred kratkim je gesar je SV0j0 nekdanjo zaročenko pa fant zaroko razdrl in je dejal, da vseeno tožil in zadeva je prišla pred se bo poročil z drugo. Lepa Ira je jokala in ga prosila, naj tega nikar ne stori, sicer bo v njej ubil vso voljo do življenja. Toda fant je ostal pri svojem in se ni dal omehčati. Tedaj mu je nekdanja zaročenka začela groziti; toda tudi to ni zaleglo. Vse je kazalo, da se je mlada služkinja že vdala v usodo. V resnici je pa le na tihem kovala maščevanje nad nezvestim zaročencem. Domislila se je starega rimskega prstana. Vedela je, kje ga gospodar sodišče Lepi služkinji so iz oči švigali sovražni bliski, ko je Pugačeva po dolgem času spet zagledala pred seboj. Sodnikom je slovesno priznala, da je svojemu gospodarju res ukradla starinski prstan, to pa samo zato, da bi z njim zastrupila tistega, ki ga je nekdaj tako ljubila in ki ga zdaj smrtno sovraži. Sodniki so bili milostni: ker ni dekle izvršilo tatvine iz koristoljubja, so jo obsodili samo pogojno. Ni ga sram očetove britve (r) Mioniea. avgusta. V najstarejši brivnici v Mioniri (Srbija) sprejme gosta zelo pogosto vljuden in eleganten mladenič. Prijazno mu ponudi stol, nato pa pripravi milo in britev. Obenem ga zelo ljubeznivo zabava in se pogovarja z njim o na (novejših novicah. Ta inteligentni brivec je Mi odra" Tasič, učitelj v Dolnji Toplici. Njegov ore je najstarejši rokodelec v Mionici. Siromašni starši imajo mnogo otrok in ker mu oče s skromnim zaslužkom iii mogel dosti pomagati, je bit nadarjeni fant med šolanjem večkrat lačen ko sit. Od doma »• mu dajali samo toliko, kolikor je potreboval za" najnujnejšo vsakdanjo potrebo — za hrano. Mnogokrat pa »liti za to ni imel denarja in je lačen sedel med učenci ter žalostno gledal njihove bele kose kruha, na debelo namazane z maslom. Nihče izmed njih pač ni vedel, da njihov tovariš strada... Oče je pa po vsaki ceni hotel imeti študiranega sina in zato mu ni bilo ž.sl prihrankov, ki si jih pri trguje od u»t. In Miodrag je pred nekaj leti res dokončal učiteljišče, in še kot najboljši učenec povrh. Kmalu nato je dobil službo v Dolnji Toplici. Hvaležni fant ni pozabil, kaj je njegov skrbni oče storil zanj. Kadarkoli utegne, pride v njegovo skromno brivnico in mu pomaga pri delu. Urile brez izjeme vsakogar, najsi bo navaden delavec ati pa najodličnejši f»owpod. Njegovo spoštovanje do britve. ki mu je omogočila šolanje, je tolikšno. da se je pred nikomer ne sramuje vzeti v roko. Šest parov dvojčkov (bw-o) Newyork, avgusta. O kanadskih peterkah je pisal in še piše ves svet. O šestih parih Pifieldovih dvojčkov pa skoraj nihče nič ne ve, čeprav ta biološka redkost po svoji nevsakdanjosti skoraj ne zaostaja za ono. Mister Fifield iz East-Thompsona (država Connecticut) je danes star 57 let, njegova žena pa 35. Imela sta 13 otrok, od njh jih dvanajst še živi. Samo ena hči, (»letna Charlotta, je prišla sama na svet, vsi drugi otroci so pa dvojčki: Klara in Della (stari danes 9 let), Helena in Harriet (7 let), Pavel in David (3 leta), Franklin in Elea-nora (stara 3 mesece). Najstarejša, Margerlta (tl let), je pred kratkim izgubila svojo sestro-dvojčko. (»Life«) Kdor nič nima, še strehe ni vreden (r) Skoplje, avgusta. Brezposelni delavec Slevail Ljuboj je okusil kaj [nulo dobrega v življenju. Doma je iz okolice Visokega v Bosni. Očeta Ro mu po sarajevskem atentatu leta HM t. zaprli. Do nedavnega je imel ftj:romen zaslužek in je z njim preživljal stoletnega očeta in mater, poleg njiju pa še ženo in Iri otroke. Zdaj ko je brez dela, tudi strehe nima več. Kdo bi tudi dajal v najem *|auovanje ubogi pari s tolikšno družino! Se za najpotrebnejšo hrano ni-n,a denarja, kaj šele za stanovanje! In tako se je ubogi delavec zatekel * ciganom. Toda miroljubna družina n.i mogla dolgo gledati vsakdanjih ‘'•ganskih prepirov in pretepov. Po- leg tega je bila Stevanova žena v večnih skrbeli za svoje otrake. Hala s.j je, da jih ne hi cigani oslepili in jih pošiljali beračit. Zato je skrbni oče šel iskat zavetišča drugam. Po dolgem in napornem iskanju se ga je nazadnje usmilil neki Skoplja-nec. Odstopil mu je staro leseno kolibo zunaj mesta. Marljivi delavec jo je za silo popravil in se z družino preselil vanjo. In zdaj že tri mesece živi še-=t ljudi pod trhlo streho skro-m-ne kolibe. Da bo pa nesreča še večja, so nesrečneža pred kratkim — sam Bog ve zakaj — kaznovali s 95 dinarji globe ali pa s tremi dnevi zapora. Kmalu nato je dobil od županstva nalog, da se mora v enem dnevu preseliti z družino kamor ve in zna. Ondau je v Skoplju divjal strašen vihar. Bliskalo se je, da je človeku kar vid jemalo. V borni kočici so se k materi stiskali trije lačni otročički in v strahu čakali oreta. Zdajci je potegnil silovit piš. Zabliskalo »e je in zagrmelo, obenem je pa odneslo streho šestim ubogim ljudem. V najhujšem nalivu so ostali pod milim nebom in čakali, kdaj se bo vihar polegel. Skrbni oče pa še danes zaman prosi skopljaneke občinske može usmiljenja... Pečene kače (bw-o) London, avgusta. Plazilci, zlasti kače, so v japonski kuhinji v velikih časteh: sladokusci jih kar ne morejo prehvaliti. Posebno pečene kače slove za delikateso. Sodijo, da pojedo v Tokiu svojih 1000 kač na dan. Odpadke plazilcev pa zmeljejo v prah in ga uživajo za zdravilo. Asakusa, veletrgovina za kače v Tokiu, proda na leto povprečno 100.000 kač in drugih plazilcev. Doslej na Japonskem kač še ni primanjkovalo; ker pa povpraševanje po njih čedalje bolj rase, jih mislijo zdaj rediti kakor drugo živino. (»Observer«, London.) Varčni Švicarji (bX-k) Bern, avgusta. Švica ima 4.157.000 prebivalcev in 4,874.000 hranilnih knjižic: to se pravi, da ima skoraj vsak Švicar prihranke. Povprečno je na eno knjižico naloženih 1398 frankov, t. j. okoli 14.000 din. Vseh hranilnih vlog skupaj je za 57 milijard dinarjev. K tem prihrankom je pa treba prišteti še bančne blagajniške obveznosti v višini 49 milijard din; tako znesejo torej celotne švicarske hranilne Opica — železniški čuvaj (biv-o) Pariz, avgusta. Leta 1877. je nekemu železniškemu čuvaju v Port-Elisabethu v Južni Afriki odrezalo obe nogi; železniška uprava ga je nato j porabila za signalizatorja. Dala mu je celo drezino, da se je vozil z njo do čuvajnice, kjer je dajal signale; poganjal jo je z dolgim drogom. Ker ni bil oženjen, si je sam vodil gospodinjstvo. Nekega dne je videl na trgu, kjer je kupoval živež, velikega »Jacka«; tako imenujejo v Južni Afriki pavijane. Kupil ga je in ga v nekaj mesecih tako zdresiral, da mu je opravljal skoraj vsa hišna dela: nosil mu je vodo, pometal stanovanje, poganjal z drogom drezino in celo podajal strojevodji majhne lokomotive ključ za prestavljanje kretnic, kadar je privozil mimo čuvajnice, štirje žvižgi so napovedali, da se lokomotiva bliža: pri priči je Jack snel ključ z zida in stekel z njim pred čuvajnico. Ko je še živel gospodarjev pes, mu je Jack pomagal poganjati drezino; po njegovem poginu je pa še to delo sam opravljal. Opica je bila — če smemo tako reči — z vso dušo vdana svojemu gospodarju in delu, ki ga je zanj vršila. Kadar je Jack pomagal gospodarju zalivati njegov mali vrtič, je neutrud- naložbe velikansko vsoto 106 milijard j Ijivo črpal vodo, dokler se ni od utru- dinarjev. jenosti sesedel. Celih devet let je tra- Najbogatejši kanton je mesto Bazel j jalo to ganljivo tovarištvo med Uiten- (41.000 din povprečno na prebivalca), hangeom — tako je bilo pohabljencu najsiromašnejši pa Tessin <10.000 din). (»Prager Tagblatt«) k. £ E. Skaberne, Ljubljana r in priMiMM zadnje za jesen. Oglejte si izlažbe. Mala ljudska univerza ime — in njegovo opico — vse do leta 1890., ko je Jacka pobrala tuberkuloza. Malo preden je poginil, je meril Jack štiri čevlje in šest palcev. V arhivih port-elisabethskega muzeja hranijo še dandanašnji njegov nenavadni življenjepis, (»Les Annales«) Tolstega vnuk — tat (rž-k) Pariz, avgusta. Te dni je policija v Cannesu prijela 171etnega Ivana Tolstega, vnuka slavnega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstega. Fant je pred dobrim tednom ušel iz peboljševalnice. Ukradel je kolo ter se z njim odpeljal v Nico. Tu je zmak-nil motorno kolo, dve zlati uri in še več drugih stvari. Na policiji je naj-I prej povedal lažno ime. To ni prvič, da je mladi izprijenec ušel iz poboljševalnice. (»Prager Tagblatt«) Slab detektiv (rv-k) Praga, avgusta. Viljemina, žena sodnega zapisnikarja, je imela še zelo mladostnega moža. Ker si mož letos ni mogel privoščiti dopusta, se je žena sama odpeljala na počitnice v Beroun. Preden je pa odšla, je naročila 201etnemu inštruktorju svojega sina, naj budno pazi na njenega moža. Dala mu je tudi ključ od stanovanja, in mu je rekla, naj gre večkrat pogledat, ali je zakonska postelja vedno čista. Pred odhodom je študentu stisnila v roko še lepo nagrado, ljubeznivo je pomahala svojemu možičku in se neskrbno odpeljala na poletni oddih. Preteklo soboto popoldne, ko je zapisnikar odšel zdoma, je študent smuknil v stanovanje, se zaklenil v shrambo in čakal gospoda zapisnikarja. Ta se je okoli devetih strašno lačen vrnil domov. Bil je sam. Hotel je stopiti v Radijska tehnika nam obeta še veliko zanimivih in koristnih stvari V zadnjih letih se je radijska tehni-! ka izredno razvila. Danes imamo na svetu že na tisoče radijskih oddajnih postaj, radiofonske aparate pa srečujemo v civiliziranih državah skoraj že v sleherni hiši. Povsod poslušajo danes etrsko godbo, predavanja, opere in koncerte in priznati je treba, da postajajo radijski aparati od leta do leta boljši in popolnejši. Kaj prav za prav potem še lahko pričakujemo od radia? Večina ljudi je do malega zadovoljna s tem, kar je radijska tehnika do danes ustvarila. Toda mnogi sl žele še več; n. pr. televizijski aparat, da bi pri aparatu ne samo poslušali,! ampak tudi videli dogodke po širnem svetu. In potem so tudi ljudje, ki so se tudi teoretsko poglobili v radij- ; sko tehniko in ki pričakujejo še bogve : kaj novega, če bi jih vprašali, kaj si žele, vam najbrže ne bi znali pove- j dati. No, in za temi, prav redkimi, pri- j haja cela vrsta strokovnjakov, inženirjev in iznajditeljev, ki vsi pridno štu-' dirajo in delajo poskuse po svojih la- j bora tori jih. Ti ljudje pa pričakujejo še zelo veliko. Vprašanje je le, ali se , bodo njihove želje in sanje tudi uresničile. Italijanski pisatelj D. E. Ravalico je pred kratkim napisal zelo zanimivo knjigo pod naslovom »čudeži in skrivnosti radijskih valov«. V tej knjigi beremo, da že danes sestavljajo radijske kinematografske aparate, da izdelujejo letala, ki jih bo radio pilotiral, da preizkušajo radijske električne aparate, ki ustvarjajo umetno vročino ali operirajo brez krvi. In še veliko drugih stvari lahko pričakujemo od radijske tclmike. Radijski telefon Z našim navadnim telefonom ne bomo več dolgo zadovoljni. Izpodrinil ga bo brez dvoma radijski telefon, to je priprava s sprejemno in oddajno postajo, ne večja od majhnega fotografskega aparata; tako se bomo lahko brez centrale pogovarjali direktno in brez motenj s svojimi privatnimi in poslovnimi prijatelji. Ta izum še ni popolnoma dognan, toda verjetno je, da nam ne bo treba več dolgo čakati nanj. Vsak lastnik takega aparata bo moral biti obenem tudi naročnik radijske telefonske centrale, kakor je danes naročnik telefonske centrale. Vsak aparat bo imel številko, ki bo ustrezala določeni valovni dolžini. Uporabljali se bodo slabi in kratki valovi, katerih učinek ne bo presegal območja 30 kilometrov, tako da ne bodo motili delovanja bližnjih oddajnih postaj. S takšnim aparatom se bomo torej v bodoče nemoteno in neposredno pogovarjali z našimi prijatelji, še eno dobro lastnost bi imel ta aparat, če boste šli iz pisarne, ga boste lahko imeli pri sebi in vas bo vaš prijatelj lahko poklical tudi tedaj, če bi sedeli v kavarni ali če bi šli kam po opravkih. Ko boste tako hodili recimo po Aleksandrovi cesti, se bo vaš aparat, ki ga boste imeli lepo spravljenega v žepu, kar na lepem oglasil s pridušenimi signali. Pritisnili si ga boste na uho in slišali boste, kdo vas kliče. Zavrteli boste nato številko, ki vas je poklicala, in že boste zvedeli, da se hoče vaš prijatelj ali prijateljica sestati z vami, ker vam ima kaj nujnega ali zanimivega povedati. Kadar dobimo takšne telefone, bodo-i sedanje velike in nerodne »škatle«, kt jim pravimo telefon in zaradi katerih se tolikokrat jezimo, prišle docela ob čast in ugled. Uporabljali jih bodo samo še po hišah in v velikih podjetjih za zvezo med posameznimi oddelki. Prenos električne svetlobe Radijski tehniki si belijo glavo, kako bi s pridom porabili tudi ultrakratke valove. To ne bi bili valovi, dolgi en centimeter ali milimeter, temveč tisočkrat ali še večkrat krajši. S takšnimi valovi bi potem lahko prenašali toploto in svetlobo. Znana stvar je, da so današnje peči zelo nesodobne. Veliko pokurimo premoga in drv, v zameno pa dobimo zelo malo toplote. Prav tako je tudi z električnim tokom. Preden nam da tok svetlobo, mora segreti žico v električni svetilki, in prav to je napačno, ker je neekonomsko. Potrebna nam je nova razsvetljava, takšna, da se energija ne bo zapravljala za segrevanje žice, ampak se bo vsa porabila za pridobivanje svetlobe. V bližnji ali daljnjl bodočnosti bomo prav gotovo imeli v vsakem večjem mestu posebno radijsko postajo, ki bo na ultrakratkih brezžičnih valovih pošiljala toploto. Zvečer, ko bo solnce zahajalo, bo naša svetlobna postaja začela delovati. Najprej bo pošiljala prav slabotno svetlobo, potem pa čedalje izdatnejšo. Trgovine in pisarile, pa tudi ceste bodo razsvetljene kakor podnevi in delo v teh pisarnah se bo nadaljevalo brez prestanka, samo da bodo vsakih osem ur prihajali na delo drugi ljudje. To je pesem bodočnosti. Vprašanje je le, ali bo človeštvu v blagoslov. Vlator shrambo, da bi poiskal nekaj za pod zobe; ker so bila pa vrata zaklenjena, je v shrambo kratko in malo vdrl. Predstavljajte si njegovo začudenje, ko je zagledal pred seboj bledega ia tresočega se domačega učitelja, čeprav mu je študent vneta zatrjeval, da se je zaklenil v shrambo kot detektiv, mu možak ni verjel, ampak je poklical policijo in fant se je še tisti večer znašel za zapahi. Tudi na policiji mu v začetku niso verjeli; ko je pa inštruktor le vztrajal pri svojih trditvah, so poklicali zapisnikarjevo gospo s prijetnega, neskrbnega poletnega oddiha, šele ko je gospa sama potrdila študentove izjave, so mladega fanta izpustili. Zapisnikar je tedaj priči vložil tožbo za ločitev zakona. Ko je izvedela skrivnost svojega rojstva, se je ubila (r) London, avgusta. Ko je lSletna Margaret V/lllisova dobila ovitek s svojo prvo plačo, je bila najsrečnejša ženska na svetu. Odprla je zavitek in s ponosom pogledala svoj prvi prislu-ženi denar, tedaj je pa poleg denarja zapazila tudi svoj krstni list, ki so ga ves čas pazljivo skrivali pred njo. Is njega je zvedela, da se piše Margaret Wiilis-Righeroftova, in tedaj je tudi prvič zvedela skrivnost svojega rojstva. Ko je prišla domov, je bilo prvo, da je vprašala svoje starše, kako ji je ime. Odgovorili so ji, da je res samo njihova rejenka, da so jo vzeli za svojo tri dni po njenem rojstvu in da so želeli, da bi nikdar ne zvedela, da ni njihova hči'. Ves tisti dan je bila mlada Margaret zelo potrta, še tisti dan zvečer se je doma izgovorila, da gre nekaj kupovat, in je odšla neznano kam. Vsi so prepričani, da je šla ponosna mladenka prostovoljno v smrt. Tatinska tolpa krade pisma (r) London, avgusta. Vsa večja londonska podjetja in njihovi zastopniki so te dni opazili, da jih je nekdo rafinirano osleparil. Tatinska tolpa je namreč vtaknila v poštne nabiralnike časopisni papir, ki je prestrezal pisma, da niso padala na dno. Potem so sleparji počakali blizu noštr.ega nabiralnika, da so poštarji cjšli, nato so pa hitro in zelo spretno potegnili vsa pisma iz nabiralnika. Med pošto je bilo vedno tudi mnogo poslovnih pisem s čeki in položnicami. Opazili so, da so izginjala po večini samo taka pisma. 5 zapovedi japonskega vojaka Vsak japonski vojak ima v svojem telečnjaku drobno knjižico, nekak vojaški katekizem. Sam mikado (japonski cesar) se v njej obrača do svojih vojakov s temile petimi zapovedmi it* reki: 1. Vi ste moje noge,, jaz sem vaša glava. 2. Pomnite: dolžnost je težka k« hrib, smrt je lažja od peresa. 3. Zvest je, kdor izpolni dano besedo, značajen, kdor izvrši svojo dolžnost. 4. če se ne boste trudili, da ostanete skromni, se boste pomehkužili; veselili vas bosta razkošnost in razbrzdanost. Postali boste skopi in sebični in boste čedalje bolj propadali. Takrat vas ne bosta rešili ne hrabrost ne lojalnost, ker bo prepozno. 5. če ni srce odkrito, so lepe besedo jalove in dobra dejanja nič ne zaležejo. Ako imaš pa pošteno srce, se tl bo vse posrečilo. Te zapovedi so opremljene z mnogimi zgledi, za sklep se pa v knjižici bere: - »Teh pet zapovedi so pot zemlje tn nebes. Ravnajte se po njih in Japonska bo zmagala!« (bX-k) Zajec vzrok avtomobilske nesreče (r) Gattenheim, avgusta. Blizu Gat- tenheima pri Schwarzwaldu je proti avtomobilu pritekel zajec. Ustrašil se je in skočil — šoferju v obraz. Šofer je Izgubil prisebnost in izpustil krmila Avto se je zamajal, se zaletel v drevo In se razbil. šoferja in njegovega prijatelja so nevarno ranjena prepeljali v bolnišnico, Ker ni imela dote, se je zažgala (r) Alahabad, avgusta. Neka lepa siromašna mladenka Iz okolice Alahalia-da v Indiji je bila že dalje časa zaročena z mladim maturantom. Fantovi starši so zahtevali, da prinese deklo v zakon doto in balo. Ker je moral pa dekličin brat rediti sedem ljudi, ni mogel dati sestri zahtevane bale. Toda fantovi starši se na to niso ozirali. V Indiji je namreč zelo stroga stara navada, da mora dekle prinesti v zakon doto in balo. S potrtim srcem se je mlado dekle odločila za smrt. Vzela je iz predali svoj dnevnik in vanj napisala ogorčen protest proti starim indijskim običajem, potlej je pa oblekla pražnjo obleko. se polila z bencinom in se zažgala. Tako je lepo a siromašno indijsko dekle žrtvovalo svojo veliko ljubezen na oltar neizprosnih staroindijskih običajev. Z leve na desno: V petrolejski rafineriji v VVliitingu (USA) se je te dni pripetila huda eksplozija: enega izmed velikih petrolejskih rezervoarjev je razneslo. Osem delavcev je goreči petrolej tako ožgal, da bodo najbrže opeklinam podlegli. — Žurnalisti na fronti: več poročevalcev japonskih listov je odšlo v najprvo vojno črto, da odondod poročajo o poteku vojaških operacij. — Belgijec Meulenberg je zmagal na mednarodnih cestnih dirkah za kolesarsko svetovno prvenstvo. Na sliki: Svetovni prvak se krepča po naporni dirki. Deseti brati Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu {/ sedanji čas postavil In v stihe prelil j Ivan Rob Pismo iz Splita „0 ŽMarjane, samotn iIžored Spijeta, pore Oblečem v eni se minuti, vesel na kolodvor hitim, za tretji razred listek kupim in že v čakalnici sedim. Čakalnica — življenje naše! Vsi čakamo tu boljših dni, Usoda nas po listku vpraša, v odmerjen razred posadi. Le žal, da v tretjem ni razredu kot moralo bi biti v redu. VII. Ibdhod! Tja k oknu se pritisnem fen mestu fige pomolim. [Veselo v pisan svet zavrisnem, Ida ptica bil bi, si želim. Dd blizu si želim čutiti jte naše zemljice utrip, jdodati svoji borni biti [vso to lepoto le za hip. JPod mano pa kolo ropoče: Enekdo v pogubo svojo hoče. VIII. [Vse, vse hiti. Ob tiru polje, osvežujoči vonj poljan po vetru mi v nosnice gnan [oživlja me in kri mi polje. jOd vsega duša je prevzeta,i tsrce zasluti daljni maj, [toplina mi telo spreleta, hiakaj tak čuden sem, zakaj?! iPod mano pa kolo ropoče: isreč že ve, razum še noče. IX. Nemir srca me že skrbi. Kdo vzrok trepetu je, sprašujem skoz okno pazno pogledujem: morda kje skrit spomin tiči. Nekdo pretkano mi nagaja, zakriva pravi vzrok očem; [to s strahom me močno navdaja, ine vem, zakaj, kako, ne vem. Tod mano pa kolo ropoče: vzdržati več mu ni mogoče, Čemu iskati vir nemira: na klopi pred menoj sedi, »Sodobno liriko« prebira, ji verze božajo oči.' Da bi lepoto nje popisal po vrednosti, tega ne znam. Saj krasna je kot lepa misel In vitka kakor — epigram. Ko zdaj pa zdaj očesci dvigne, jiz njih plamenček vame švigne. XI. Se nekaj v meni je zganilo, ne vem, zakaj, ne vem kakč (preteklost prazno zagrnilo, ‘bodočnost rožno zre oko. iV neznani luči duša plava, 'življenja proč je direndaj, nekdo z menoj se poigrava, ne vem kako, ne vem zakaj. Spoznava eno le razum: amices, amo — ergo sum!* V Splitu, konec avgusta »Seveda bom pisala in še prav kmalu,« sem vneto zatrjevala ob odhodu. Poznalo se mi je menda, da že dve leti nisem bila na počitnicah. »Doma« obljubiš vsem tetam in stricem, da jim boš »od povsod« pisala, »tamkaj« bi pa rajši sekala drva, kakor prijela za pero. Vzrok? Kaj vem! Morda preveč solnca, sreče, miru, morda prijetna počitniška lenoba, ki se ti že koj prvi dan dopusta razlije po žilah. Ker so se moje počitnice pričele z vožnjo, naj še jaz z njo začnem pripovedovanje, toda motite se, če mislite, da bo to popis romantično-moderne vožnje v udobnem brzcu — ne, to bo docela prozaičen opis vožnje po naših »brzovlakih«. Ljubljana. Brzovlak za Zagreb eno uro zamude. Namesto ob osmih, stopimo ob devetih v vagon, namenjen naravnost v Split. Do Zagreba stojimo, tam nam pa pred nosom odpelje brzovlak za Split. Priključijo nas »ubrzanemu« vlaku. »Ubrzani« vlak ni ne tič ne miš, ne potniški ne brzi vlak. O njem vem povedati le to, da se ponosno ustavlja sredi med staniško življenje, kako zanimiva je pot po marjanskih stopnicah v splitski »Tivoli«, na planino Marjan. Splitčani so na Marjan vsaj tako ponosni, kakor smo Ljubljančani na Tivoli. Negujejo ga in celo zapirajo, saj je okrog in okrog njega ograja z visoko mrežo. Pri vhodu v ta krasni, Francoska obala mogoče motive. Ljubitelji narave iščejo drzno visoko cvetje bodečih aloj, zaljubljeni parčki se slikajo pod palmami, z roko v roki in srečnim smehljajem na ustnicah, »zgodovinarjem« pa ni nikoli dosti razvalin, stebrov in spomenikov. Tukaj živi vsak po svojem okusu, vsi pa dokaj poceni, ker je Split vsaj za skromnega popotnika poceni mesto. Sadje, kruh, ribe, olive, pa tudi druge potrebščine niso drage, zaliješ jih pa še z izvrstnim trpkim dalma-tincem ali pa s sladkim opojnim pro-šekom. * Še nekaj naj povem za bolnike, ki jih muči protin. Split ima tudi neko ij posebno blato, v katerem je precej |j žvepla in joda. To blato dobiš za pri-” merne denarce v kopališču, namažeš si ga na boleče mesto in nekaj časa sušiš na solncu. Seveda nimajo vsi j denarja za kopališče in tako lahko ob j obali vsak čas vidiš vse mogoče ljudi, mlade in stare, suhe in debele, kako iz nekake črne mlake zajemajo debelo brozgo in si jo mažejo po vsem životu. Ljudje so videti potem kakor zamorci in tam kjer se kopljejo, dobi sinja morska voda grd, siv odtenek. • Prosto po Descartovem »Cogito, ‘ergo sum« (»Mislim, torej sem«): Prijatelji, ljubim — torej sem! južni prirodni park čitaš na desni strani: Pušiti prepovedano! Rauchen verboten! Defense de fumer! na drugi pa poetični slavospev pesnika Luke Botiča: 0 Marjane samotna planino Pored Spijeta, pored živa orada Sva priroda od zemlje do neba Bajna, čarna, vilinska i rajska 1 ponosna sa krasote svoje V toj divnoj spljetskoj okolini... Tujci kaj radi zahajajo na Marjan in v senci nežno zelenih borovcev in velikih, bodečih agav zaslišiš sem in j tja zaljubljeno čebljanje, smeh in — poljube... Na Marjanu postajami in kraji, da nima ne spalnega ne jedilnega voza. Le-tega bi človek še ne pogrešil, saj nosi pošten Kranjec svojo »kuhinjo« s seboj v cekarju ali culi, toda upoštevati moramo, da se v Split vozijo tudi tujci, ki plačajo voznino za spalni voz brzega vlaka in ki imajo za sedemnajst ur vožnje s seboj le dva kosca prepečenca zanašaje se na jedilni vagon. Dva prijazna Nemca nista vedela, kako bi dala duška svojemu razočaranju, posebno ker jima je sredi samotne liške planote pričelo pošteno kruliti v želodcu. »Das ist eine Gemeinheit!« je naposled odločila gospa, ki je pozobala svoj poslednji trdi kruhek. Čez dve uri, nekako blizu Knina, se je spet oglasila. Ne zaradi kritike, tudi iz jeze ne, temveč iz lakote. Ponudila sem ji torej nekaj peciva in jabolk, a obenem sem ji pripomnila, naj v svoji domovini ne pripoveduje, da je morala pri nas »Hunger leiden«, ker je pač v vsakem vagonu kakšen gostoljuben Slovenec, ki rešuje tujce strašne smrti od lakote... Takole opoldne (namesto ob 9.30) smo se pricincali na splitsko postajo. Tujci so se kakor divji pognali na pomole, kjer so zasidrani parniki — seveda v strahu, ali so sploh še tam... Menda pa Split vsakogar odškoduje za dolge ure dolgočasne vožnje. Tisti, ki ste že bili v tem živem mestu, veste, kako prijetno je pohajkovati po luki in opazovati pisano pri- Trg na Francoski obali v Splitu Zdaj pa še besedo dve o »tujcih«,-a o tistih pravih z zelenimi naočniki in fotografskimi aparati. V Splitu menda tujci le dvoje počno: fotografirajo se pod palmami na Francoski obali in vneto kupujejo vse mogoče spominke, ki so jih polne vse splitske trgovine. Seveda se tudi kopljejo, ogledujejo razne starine, mogočni Meštrovičev spomenik Grgu-ra Ninskoga pred katedralo in hite zobat grozdje, ki je v Splitu skoraj zastonj. Zabavno je opazovati vrvenje na promenadi, posebno kadar se v luki zasidra kakšen večji izletniški parnik. Na vseh vogalih, na vsakem pomolčiču, ob vsaki palmi stoje vneti fotoamaterji in »bombardirajo« vse Motiv z Bačvic Nekateri pa le iz lastnih ali tujih izkušenj verujejo v ta način zdravljenja. Splitska noč, medla južna noč z velikimi, gostimi zvezdami. Na promenadi je vse živo, kamor pogledaš, lepi, nasmejani obrazi, veseli pogovori v vseh mogočih jezikih ti udarjajo na uho. Krasne, vitke Splitčanke uspešno tekmujejo z elegantnimi tujkami. Luka je razsvetljena s tisoč lučmi, ki šegavo odsevajo v mirni gladini. Na klopeh in na pomolih posedajo domačini, trdi sivolasi starci, zajetne simpatične »domačice« in ogoreli pristaniški delavci. Sem pa tja opaziš med njimi mornarje, kako se lahko zibaje sprehajajo ob obali. Nad vsem pa tiho ždi prijetna toplota in mehka noč. šele ob enajstih in o polnoči se tukaj vzdignejo ljudje, godba preneha, radovedni in dogodivščin željni tujci se razkrope po hotelih in penzionih. Zdaj se vidi le še temna, mirna gladina, na njej pa v daljavi brleče luči ribiških ladij. Split, živo, vroče srce naše Dalmacije, je za nekaj ur nehal utripati. Krista. Moškemu, ki je ljubil v življenju dve ženski, se podoba prve utrne pred podobo druge. In tako nima ničesar. * Ženska zapelje moškega s svojimi napakami, obdrži ga pa z vrlinami Novela »Družinskega tednika1* Vzgoja Gospod Anton Breznik, nižji poštni uradnik, je sedel v kavarni ob beli kavi s svojini prijateljem Francem Zalokarjem, službenim tovarišem. Menila sta se o vsem, kar je naneslo. Ker sta bila pa oba srečna očeta živahnih otrok, je nanesel pogovor tudi na otroke in kar je vselej krona takih pogovorov — na vzgojo. »Veš, Tone,« je dejal France Zalokar, »včasih moraš otroke božati, včasih pa tudi trdo prijeti, če j® treba. »Kajpak!« je odvrnil Breznik. »Veš, France, povedal ti bom primer, v katerem boš spoznal, kako je treba včasih ugnati otroke, da jih česa odvadiš. Moj mali Jožek (veš, oni, ki hodi v drugi razred ljudske šole), se je pred kratkim sprl pri igri na ulici z nekim fantalinom. Fanta sta se stepla in oni fantalin je zagrozil mojemu Jošku, da bo že on pokazal njemu in vsej njegovi družini. Jožek je vse to doma povedal, še tisti večer, ko smo se odpravljali spat, je na vratih pozvonilo. Kakor ti bo znano, stanujem v prvem nadstropju. No, ko to slišim, grem k oknu gledat, kdo zvoni. Nikogar nisem videl pri hišnih vratih. Mislil sem, da se je kdo zmotil. Drugi dan, ob kakih osmih zvečer, ti spet zazvoni. Nisem si mogel misliti, kdo bi bil. Ko je pa tudi tretji dan ob kakih pol devetih zazvonilo, se mi je zasvi-talo. Takoj mi je prišel na misel dogodek, ki ga je imel moj Jožek z onim fantalinom. Poleg tega mi je pa Jožek povedal, da ga je oni fantalin na ulici podražil, če kaj močno zvoni vsak večer. Jaz sem si pa mislil: »čakaj, ne boš pihal kaše!« Drugi dan sem si pripravil lonec vode in čakal od sedme ure dalje pri oknu, misleč si: Tudi če moram čakati vso noč, te bom naučil dobrega vedenja. In res! Ob kakih četrt na devet je zazvonilo. Mahoma sem pograbil za lonec, in ga zlil na senco pri hišnih vratih, rekoč: Tu imaš, ker si pozvonil. Skozi temo sem videl, kako se je senca stresla in izginila v noč. Od takrat ni več zvonilo, dragi France.« »Dobro si ga ugnal, Tone!« je dejal Zalokar. »Seveda, take fantaline je treba brezobzirno ugnati v kozji rog.« Ko sta še malo kramljala, je stopil v kavarno železniški uradnik Podbevšek in šel mimo mize, kjer sta sedela Breznik in Zalokar. Breznik ga je pozdravil, toda oni je šel mimo, kakor da ga ne bi poznal. »To je pa res čudno!« je dejal Breznik Zalokarju. »Pred kratkim sva še bila taka prijatelja, zdaj mi pa niti ne odzdravi več. Morda zato, ker je napredoval v višjo skupino...« »Kajpak, kajpak, dragi Tone! Višja skupina, višja družba!« »Čudno,« je ponovil Breznik, »saj je še zadnjič pravil, da bova šla o priložnosti skupaj pokrokat, da za-lijeva njegovo napredovanje.« »Dragi Tone, vsak revež pravi, ko je revež: če bi bil le bogat, bi vsem pomagal; no in če postane pozneje slučajno bogat...« Še sta se menila o tem in onem in ob kakih devetih sta se odpravila domov. Brezniku pa ni šla iz glave Podbevškova užaljenost. Mislil je in mislil in čedalje bolj se mu je zdelo, da ni takrat Pod-bevška prijazno pozdravil; seveda, to je bilo takrat, ko se je z ženo doma sporekel in je bil slabe volje, zato je bil morda tudi njegov pozdrav nekam čemeren, še v postelji je premišljeval, ali je utegnil njegov pozdrav Podbevška užaliti. Nadaljevanje na S. str. Jabolko ne pade Kolikokrat ste že slišale ali pa samo omenile ta znani slovenski pregovor, a najbrže vselej v slabem smislu. Kadar opazujemo slabo ali dobro vedenje rasnih Frančkov, Metk, Mick vn Janezkov, se nehote pozanimamo za njihove starše, dobro vedoč, da nastopajo otroci tako, kakor vidijo doma, saj se prav družinsko življenje najgloblje vtisne v občutljivo otrokovo mišo. Pozneje, ko stopi otrok v samostojno živi jetije, ga še zmerom sprem-V.° nevidna senca domače hiše. Na sivljenskem razpotju si misli dorasla joči deček ali dekle: »Kako bi naredil to moj oče, kaj bi ukrenila moja mati?« šele potlej se odloči in stori tisto, kar mu je po značaju in vzgoji naj bližje. Včasih je to dobro, včasih slabo, to je pač od staršev odvisno. Dokler je človek mlad, mora za svoja dejanja odgovarjati svojim staršem, pozneje ko je starejši in ima ze sam otroke, postane zavest odgovornosti še težja, saj mora vsa svoja dejanja pojasniti otroku, ki v svoji neizkušenosti razume samo to, kar vuli ali otiplje. Starši morajo prav Zato na moč paziti na svoja dejanja m na svoje besede. v Največ srečnih, prostih uric preživi otrok pri svoji družini, pri njej črpa svojo prvo modrost, pri njej opazi prva čustva. Mati oblikuje otrokovo dušico, hote ali nehote, dobro ali slabo. Menda je ni kočljivejše in natančnejše stvari, kakor je vzgoja. Vzgojitelj ne sme vzgajati le po pameti, temveč po nekem nezmotljivem čutu, "i je blizu srcu in umu. Prav zato “Oiora biti dovolj dober, da prezre, kar je ničevega, in dovolj moder, da takoj izruje in v kali uduši, kar je slabega. Nedavno mi je neka mlada mati zaupala, da se njen štiriletni sinček LiubU<*st {e- v Cepata »Lepa ni, zato je pa ljubka in mič-na«, pravijo moški o marsikateri ženski, ne vedoč, da ji narede še večji Poklon, kakor če bi rekli, da je lepa. Saj ne moremo natanko vedeti, kakšna je lepa ženska; docela pravilna, trda lepota nam mnogokrat niti ne ugaja. Ljubkost, nekako prijetna ljubeznivost duha, srca in telesa pa očara vsakogar. In prav po ljubkosti in mičnosti telesa hrepene skoraj vse ženske. Ljubkost telesa je prazna in ničeva, ako jo ne ozarjata ljubeznivost in dobrota srca in duše. To mi lahko mirno verjamete: zgolj lepe ženske onesrečijo sebe in druge, tistim pa, ' ki nimajo dosti smisla za lepoto, so pa celo zoprne. Ljubka, dobra ženska pa hi nikoli nikjer odveč, zmerom smo Veseli njene nežnosti, njene ljubeznivosti in mladosti. Ljubkosti telesa se kaj lahko naučiš, to se vedele že naše babice, ki so hodile v razne plesne šole. Seveda tedaj zahteve še niso bile posebno velike, dandanes mora biti pa ljubka ženska ha moč prožna in gibčna. Danes poznamo že tudi več izvrstnih vaj, ki jih b) Zdaj stopamo spet navadno, toda tako, da naredimo korak naprej in korak nazaj, pri petnajstem koraku pa izmenjamo nogi. Ta vaja je izvrstna za ohranitev ravnotežja in za okrepitev grudi. c) Naposled si posadimo na glavo žogo ali kakšen drug okrogel pred- 3. vi tja Gospa Angelca Jeločnikova met. Ako žoga obstane med korakanjem na glavi, je naša drža pravilna. 2. Vaja za pravilno stojo Ravnotežje prenesemo na eno nogo, drugo pa nalahno nekoliko prednoži-mo. Tako stoje vsi lepi kipi. Na obeh nogah naj pa stoje le zelo mlade ženske z dolgimi nogami, ker so pri tem noge videti nekoliko krajše. 3. Vaja za pravilno sedenje Ali znate pravilno sesti? Ako sklepamo po opazovanjih neštetih žensk, 2. vaju lahko vadi vsaka sama, brez baletnega uh plesnega učitelja. Le brž smuknite v kopalno obleko in vadite z nami; L Vaja za lahno in okretno hojo. a) Najprej moramo postaviti v pravilno lego podplate, čienke, meča in stegna,, nato pa tudi boke. V ta na-hien korakamo golih nog prav počasi ln vzravnano po ravni črti (n. Pr. po eni vrsti parketa), kakor da bi hoteli nekoga presenetiti, torej nekolike 90 prstih. 0. vaja rokah dotakni prstov na nogi. Prvič morda ne bo šlo, toda vsak dan boš prišla nekoliko globlje; tisti dan ko dosežeš z dlanmi tla pod seboj, si lahko s svojo prožno hrbtenico res zadovoljna. 5. Poklek Pri poklekanju nikar ne poklekaj na obe koleni hkrati, temveč le na eno, drugo pa porini naprej. Ta poklek nas spominja na elegantne dvorne poklone, in o njih res ne moremo trditi, da niso bili mični. 6. Kako stopiš iz avtomobila? Nizki fotelji in sedeži v avtomobilih so ti najbrže že večkrat delali preglavico. Lahko si pomagaš: eno nogo porini močno naprej, nato stopi in se opri, pri avtomobilu še upogni glavo, da se ne zadeneš v streho, in mirno izstopi. Ako boš vsaj nekoliko pazila na svoje gibe in ako boš znala zunanjo ljubkost združiti z notranjo lepoto, boš kmalu med tistimi ženskami, o katerih je rekel neki slaven pisatelj, da pozive in razvesele vsakogar, s komer govore, čeprav niso posebno lepe.« (n) h. vaja lahko smelo trdimo, da ne. Napaka, ! ki jo ženske največkrat narede, je da | pregloboko sedejo v stol, tako da niso I videti nič kaj ljubke, saj se zdi, da I imajo prekratke noge. Kako lepo in 1 pravilno sediš, vidiš na naši 3. sliki. Z eno roko se nalahno opiraš na na-| slonjalo, drugo pa držiš na robu se-i dala. Nogi imata prijeten položaj. Pogled skozi špranjo -v jesensko modo Zadnji poletni dnevi |M>tekajo. nežni spol se še namaka; v raznih kopelih, strogi ustvarjalci mode pa že z vso paro delajo. Seveda so še vse podrobnosti jesenske mode skrbno zavite v temo, toda radovedno žensko oko je ujelo vsaj njene glavne obrise. Jesenska moda — in menda lahko domnevamo, da tudi zimska — bo j bolj ženska, kakor je bila doslej, poznala bo več naborkov, nežnih tkanin, valovitih gub in volanov. V pasu bo ozka, krila bodo pa ozka in široka, toda dovolj svojevrstna. Kaj naj povem o pasu? Vprašujete me, aji je višji ali nižji, kakor smo ga bile vajene doslej. Natančnega odgovora ne vem. ker ga nisem dobila. Pasov ne bomo nosile, pas bo samo naznačen, bodisi z volanom, bodisi z všivi, potekal bo pa od prs do bokov, torej bo precej širok. Ni treba omenjati, da bo nova moda res dobro dobro došla samo vitkim postavam in da takoj pričnite s telovadbo. Na prsi h bodo posebno nove in svojevrstne gube, a ne pokončne, teui- Ljubljana, avgusta. Gospa Jeločnikova me je sprejela zelo prisrčno. Pokazala mi je svoje lepo stanovanje, ki se v njem na prvi pogled opazijo skrajni red, toplota in prisrčnost. Pokazala mi je še nekaj: svojega šele mesec dni starega sinčka. Gospa Jeločnikova je imela namreč srečo, da je zadela dve stvari: sina in nagrado. In na obe stvari je ponosna. Saj je tudi lahko! Sedeli sva v prijetni in prostrani kuhinji, kajti gospa Jeločnikova je med tem časom kuhala kosilo, in kramljali o tem in onem. In mlada gospa mi je povedala: Bila sem zelo presenečena, ko sem v »Družinskem tedniku« čitala, da sem dobila nagrado. Nisem namreč računala, da jo bom dobila ravno jaz. Moram vam priznati, da sem vse članke in vse prispevke za to nagradno tekmovanje prebirala z velikim zanimanjem. Videla sem, da so se vse tekmovalke potrudile, da pokažejo čim več smisla za varčnost in okus. To jim je tudi uspelo. Spričo velikega odziva več vodoravne. Ne pozabite na te gube, saj so znanilke nove modne linije! Nova moda prinaša seveda nekaj presenečenj. Zelo bodo moderne -dvojne« obleke: spredaj iz bleščečega blaga, zadaj iz volne. Te obleke bodo včasih v sorodnih barvah, na primer svetlo in temnomodri, še večkrat pa v močno nasprotnih tonili: rdeči in črni, rumeni in rjavi, itd. Izmed okrasij bodo imele vodilno besedo vijuge in rože. Taka vijuga se lahko vleče po vzorcu kače okrog vse obleke v enobarvni barvi, lahko obroblja pa tudi rob obleke ali volana. Kože .nosimo v zvezi s krznom, kar je še posebno zabavno in nenavadno. V splošnem bomo do popoldne nosile športno ukrojene obleke v rjavi, vinsko rdeči in modrozeleni barvi, zvečer iiodo pa prevladovale črne oblake s pestrim okrasjem. Kostimi bodo klasični, ravni, pa tudi fantazijski z nabranimi, širokimi jopicami. Nekatere jopice bodo pa do pasu stisnjene, potem pa močno nabrane. po vzorcu životkov pri poletnih dečvali. Večerne obleke imajo še to posebnost (čeprav dvomim, da bi se obnesla): spredaj so krajše kakor zadaj. Klobuki so visoki in slikoviti po vzorcih turbanov in eskimskih kapic. Upajmo, da se bodo kmalu vrata na stežaj odprla, tedaj vam bom pa jesensko modo lahko nekoliko natančneje popisala. (n) pri tekmovanju mislim, da je bilo to tekmovanje velikega vzgojnega pomena. .Družinski tednik* je pokazal, da ni samo zabaven in poučen, temveč da svoje naročnice in naročnike uči tudi varčevanja. Prepričana sem, da je .Družinski tednik* s svojim natečajem »Kako najbolje obrnem 100 din za nakup nove obleke« dal dekletom in ženam marsikakšen dober domislek in marsikateri pomagal do dobre in poceni obleke. Prepričana sem pa tudi, da je razen tistih čitateljic, ki so tekmovale, tudi veliko takšnih, ki so sicer proračun sestavile, toda samo zase. No, in če vse to premislimo, vam moramo biti prav za prav hvaležne za vaše dobre domisleke in za pouk, ki nam ga dajete v .Družinskem tedniku*. Želela bi le, da bi .Družinski tednik* tudi v bodoče pisal v istem pravcu, da bo vzgajal naša dekleta in žene v duhu praktičnosti in varčnosti in da bi se tudi vnaprej tako lepo razvijal, kakor se je razvijal dozdaj.« masten, ga pri masaži natremo z mastno in krepilno kremo, ki ima dosti hranilnih snovi. Z rokami pa ne smemo predolgo in premočno masirati, ker si lahko kožo preveč raztegnemo; na-, rede se gube, ki jih le težko odpravimo. Najbolje je, ako le s koncem kazalca in sredinca prav nalahko udarjamo od podbradka do čela in tako štirikrat pretolčemo ves obraz, potlej pa pritiskamo dlani na lica in tako kožo umirimo. Ob očeh pa ne smemo ne tolči, ne masirati, le po končani masaži namažemo tisti del | obraza z oljem ali pa s prav dobro, mastno kremo, ki ima vitamine. Tako I se ne bodo naredile gube, koža bo postala pa tudi bolj prožna. Taka ; masaža najbolj prija koži zvečer, preden greš spat. Ob masiranju mislimo na prijetne stvari, a tudi pred spanjem ne gubajmo zamišljeno čela in lic. | še bolj kakor masaža je potrebna ; telovadba obraza. Igro mišic na našem obrazu imenujemo mimiko. Pri | govorjenju pa ne smemo preveč krčiti i in gibati raznih delov obraza, ker to j učinkuje zelo smešno. Dovolj je, da misli podčrtamo z glasom in naglasom, s pogledom in kretnjami — seveda pa upoštevajmo, da je pretira-! vanje vselej in povsod smešno, j Mišice na licu često ovenejo, tedaj jih poživimo in osvežimo s telovadbo; i vadimo jo vsaj dvakrat na teden. Te vaje so prav lahke, z njimi preženemo z obraza zaspani izraz, ki tako kazi marsikateri drugače lep obraz. Vaje: Mišice na obrazu večkrat postanejo premehke in mlahave, skoraj uvele. I Poživiti jih moramo z masažo in telo- j vadbo. Masiramo se lahko sami z golo | roko, prav pripravni so pa tudi razni aparati, ki jih dobimo za malo denar- j ja v vseh kozmetičnih trgovinah. I Pred masažo moramo obraz dobro | očistiti, bodisi z alkoholom ali mastno [ kremo. Ako obraz ni po naravi pre- • 1. Lahno zehanje. 2. Lahno puhanje, kakor da spuščaš milnate mehurčke, 3. Vrzi glavo močno nazaj in pri tem odpiraj in zapiraj usta. 4. Zapri usta in se napihni, potem pa prav počasi spuščaj zrak skozi zaokrožene ustnice. Te vaje so prav lahke in zabavne, zatorej naj jih vadi vsaka ženska, ki ji ni vseeno, ali je videti mlada ali daleč od drevesa neverjetno premeteno laže. Pripomnila je pa, da otroka ne more vselej kaznovati, ker bi ga potlej morala prevečkrat karati. »Ne loči laži od resnice,c mi je žalostno pripovedovala, »kar na lepem si izmisli tako zapleteno zgodbico, da jo spočetka še sama verjamem.«. Prisluhnila sem. Otrok se laže, toda ne le v sili, »kar na lepem,« pravi mati. Podlaga tej laži torej ni zadrega in tudi ne slaba vest, za otrokovo čudno ljubeznijo do neresničnosti tiči še nekaj več. Potolažila sem skrbno mamico in ji povedala, da te laži ni jemati preveč resno, ker otrok najbrže laže zaradi razburjene in prebujne domišljije. Morda ima to v značaju, morda mu jo je pa vcepila celo mati sama s pripovedovanjem preživih pravljic. Ako je pa otrok odkrit in zaupljiv, se ni bati, da bi postal lažniv in potuhnjen. V vzgojo je treba vložiti vso ljubezen in vso dobro voljo, zatorej se moraš svojim otrokom vselej pokazati kar v najlepši luči. Nikoli ne laži, otrok prej ali slej ugane resnico. Prav tako ne podlegaj slabi in dobri volji, kaznuj pa po uvidevnosti in preudarnosti in ne po svojem razpoloženju. Vem, da je to težko, toda le tako bodo tvoji otroci tudi pozneje priznavali upravičenost tvojih zahtev. »Jabolko ne pade daleč od drevesa,« v tern pomenu, kakor ga poznamo zdaj, bo moral ta pregovor izgubiti svojo vrednost, saj menda ču- ' tite, da ni poniževalen samo za »jabolko,« temveč tudi za »drevo«. Bolje bi bilo, ako bi ga lahko prav kmalu uporabljali samo v dobrem smislu, in matere naj bi naredile prvi korak k tej spremembi. Upam, da me razumete. Nihče ni brez napak, toda mati naj se otroku vsaj zrli brez raznih slabih lastnosti; le tako mu bo zgradila trdno in srečno pot v življenje. Saška. Svetujem ti, da ne križaš nog, ker pri tem trpi krvni obtok in se delajo krčne žile. Sedi zmerom naravno, a tako, da lahko vsak čas brez težave vstaneš. 4. Vaja za gibčnost hrbta Najlepši hrbet je grd, če ni gibčen in okreten. To gibčnost, ki je že prirojena, lahko še bolj razviješ z nekaterimi lahkimi vajami. Eno izmed njih vidiš na 4. sliki. Stoj ali pa sedi in se pri iztegnjenih kolenih s prsti na ✓ Naš nagradni natečaj Vzorna mati in skrbna gospodinja Pred štirinajstimi dnevi smo končali naš nagradni natečaj. Zdaj je prišla na vrsto razdelitev nagrad. Naša sodelavka je kot prvo nagrajenko obiskala gospo Angelco Jeločnikova v Ljubljani, ji izročila nagrado din 100•— in ji čestitala k uspehu. Gospa Jeločnikova je našo sodelavko sprejela zelo ljubeznivo in se ji toplo zahvalila za nagrado. Naš novi roman PO TRNJEVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K. S. nadaljevanje »No, če bo že na potovanju, si. bo najbrž« hotel po dolgih letih spet ogledati svojo staro domovino, iti v ta namen mu boni še jaz nekaj primaknil.« »To bi bilo pa še lepše! Gospod doktor dobro veste, da še svoj živ dan nisem prišla iz zidov našega mesta. Zdaj pa naslov: Signora Adami, Kapucinski trg 16.« »Hvala!« je dejal stari gospod in si napisal naslov. Ko se je Frida že pripravljala k odhodu, je vstopila zdravnikova žena s kozarci in s steklenico. »Ne še!« je zaklicala. »Najprej bomo pili! Kaj sem mar zastonj šla v klet?« In potisnila je Fridi kozarec v roko, »Tako je prav! Dovolite torej, gospodična Frida, da trčimo na srečo vašega početja,« je vzkliknil doktor Korturn. »Za božjo voljo, kaj se je vendar zgodilo?« je vzkliknila mala, drobna gospa z živimi črnimi očmi. »Gospodična hoče vzeti nekega otroka za svojega.« Doktorjeva gospa je sklenila roke nad glavo. »Ti moj Bog!« je vzkliknila. ♦Pojdi no! Bodi vendar pameten! Saj to ni res!« »Gola resnica! Zakaj me tako debelo gledaš?« »Ali mar ne veš, kakšno odgovornost si s tem nakoplješ? Jaz na tvojem mestu bi si rajši kupila kakšnega kužka ali pa kanarčka...« »Nikar, žena! Gospodična bo naredila dobro delo! Samo kaj bo rekla gospa Minka?« »Zdajle ji mislim šele povedati,« je nekam plaho odgovorila Frida. »Kaj bo rekla?« je vzkliknila gospa doktorjeva. »Prav tako ji bo kakor našemu mačku Petru, kadar mu posodo z mlekom potegnem izpred nosa... O, ti ljubi čas! Jaz že ne bi imela toliko poguma, da bi ji to povedala!« »Saj je tudi meni težko!« je komaj slišno reklo bledo dekle in srepo zastrmelo predse. »Lahko noč. Iti moram. Doma me čakajo!« Čez slabe četrt ure je bila doma. Gospa Minka je ravno jedla pečeno jabolko. Mirko je pa zdolgočaseno listal po albumu. »Ah, teta, kako je prav. da si prišla,« je vzkliknil, »zdai bova pa nadaljevala poglavje o ,Snegulčici‘, kajne?« Frida je stopila k njemu in ga milo pobožala po glavi. »Mirko, poglej me! Tovariša boš dobil. Obiskal me bo deček, prav toliko star, kakor si ti, in bo dolgo ostal pri meni. Ali si kaj vesel?« »Imenitno!« je veselo vzkliknil nečak. »To si pa res imenitno naredila!« »Kakšna neumnost je pa spet to?« je vprašala gospa Minka. »Adamijev sin bo prišel k meni,« je pojasnila Frida na videz mirna, toda prsi so se ji burno dvigale in padale. »Na obisk?« »Ne, Minka, najbrže za zmerom.« Minka je prebledela. »To pomeni, to pomeni — da boš ti — ?« »Da bom jaz skrbela zanj!« »Prismojena si, da veš!« je vzkliknila Minka. In ko se je sestra z mirnim »Lahko noč!« umaknila vsem nadaljnjim pojasnilom, se je gospa Minka razdraženo zasmejala. »Tako « je vzkliknila in udarila z roko ik> mizi. »Tako! Samo tega je še manjkalo! Vidiš, ubožec, zdaj se lahko pod nosom obrišeš!« »Zakaj, mama?« jo je radovedno vprašal deček. Ona se je pa samo obregnila obenj in izginila v svojo spalnico. Tamkaj je ječala, kakor da bi se ji pripetila najhujša nesreča. Vedela je, da bo zaradi sinovega tovariša konec lepih sanj, ki jih je sanjala o njegovi bodočnosti. Teta Frida je v svoji sobi še enkrat preletela dolgo pismo, potem je pa zastrmela v neenakomerno pisavo na smrt bolnega človeka: »Hvala ti že vnaprej, če boš izpolnila mojo željo. S tem mi boš olajšala smrtni boj. Vem, da nisem upravičen prositi, vem pa tudi, da me ti nisi pozabila. Prepozno sem zvedel, da mi ]e tvoj oče lagal, ko mi je pisal, da si srečna z drugim. Bridko je bilo to za naju oba, uboga moja! Toda midva nisva edina na svetu, ki se jima je kaj takega pripetilo. Nisva edina, ki sva okusila, kaj pomeni odpoved. Imam sina Friderika in ne najdem besed, da bi ti popisal, kako ne- skončno ga imam rad. Dokler bom živ, bo otrok preskrbljen. Toda potem? Njegova mati... o, ne morem je obtoževati. Daj, vzemi ti otroka k sebi, daj mu ljubezni in sonca! Bog ti bo to poplačal. Otrok te bo poslušal kakor tvoj lastni sin. Bodi z njim dobra in potrpežljiva in daj mu ljubezni! Ko sem pred dolgimi leti dobil pismo tvojega očeta, mi je bilo, kakor poje stara narodna pesem: »Bledi mesec, tebi tožim svoj na svetu revni stan...« še zdaj ne vem, kako sem takrat prestal. Moje ustvarjanje in moja volja sta popolnoma ohromeli. Najhujšega me je obvarovala hči moje gospodinje. In ta mi je potlej prizadejala še hujšo bol. Nič več nisem mogel služiti in vse noči sem samo popival. Sprl sem se z vsakomer, kdor mi je prigovarjal, naj se dvignem iz tega blata. Bil sem že čisto na robu prepada. In tedaj mi je gospodinja, moja poznejša tašča, na lepem sporočila, da me noče videti v hiši, če ji pri priči ne poplačam zaostalih dolgov. Zasmejal sem se in ji pokazal prazne žepe. Tedaj je začela vreščati in kričati ter mi je grozila s policijo. Njena hči je medtem nema in bleda kakor zid stala na pragu. Ko je mati nazadnje le zapustila sobo, je šla hči za njo in| potem se je med njima vnel hud j prepir. Jaz sem pa tačas poiskal nekatere stvari, ki mi jih še ni! bila požrla zastavljalnica. Dekličin polni glas je nazadnje | 7.magal. V hiši je postalo tiho. Ljuba Frida, kako težko mi je, ko ti t3 pišem! Mislim pa, da imaš pravico vedeti, kako sem se oženil. Zvečerilo se je. Baš sem se odpravljal k donni Marchijevi, da bi ji kot edino plačilo dal svojo poslednjo dragocenost in da bi potlej za vselej zapustil tisto hišo. Tedaj je pa tiho potrkalo na vrata in v sobo je smuknila Julija. .Signor Federigo,* je zašepetala, ,ni se vam treba izseliti. Kar obdržite svoj atelje. Mati vam dovoli. Nikoli več vam ne bo rekla zle besede.1 ,To vendar ne gre!1 sem malomarno dejal. In takrat mi je bilo zares prav \seeno, ali grem ali pa ostanem. Jaz sem —1 Beseda ji je zastala v grlu in gledala me je skozi mrak s svojimi temnimi očmi, ki so se ji v njih svetile solze. Bila je majnna, ljubka stvarca. Na njenem bledem obrazu ni bilo niti sledu kakega barvila. Kadar je sedela na stolu in vezla, sem jo bil komaj opazil. ,No, Julija, kaj ste?1 .Materi sem plačala za vas,1 je komaj izdavila. — ,Na skrivaj sem si pritrgala od svojega zaslužka. Toda ona tega ne sme vedeti signore. če bi izvedela, bi me pretepla do mrtvega.1 ,To vendar ne gre, Julija,1 sem rekel kratko. ,Sicer si dober otrok, toda to je nemogoče. Pojdi in pokliči mater!1 Tedaj mi je deklica padla k nogam in začela jokati, grenko in strastno. Med njenim pretresljivim jokoni sem slišal samo to, naj nikar ne grem, naj je nikar ne zapustim, da brez mene ne bo mogla živeti, ker me — ljubi. Mora to priznati, je že tako, in če tega ne bo povedala na glas, jo bo zadušilo. če pa vseeno pojdem, bo šla za menoj in ne bo rekla niti besedice, čeprav bi jo zmerjal in tepel. Takrat sem jo dvignil in jo privil na srce. Mislil sem, da si me ti pozabila in da stoji to ubogo dekle iz preprostega ljudstva visoko nad teboj. Po nekaj dneh je postala moja žena. Njena mati je prala za gospodo, ona je pa še zmerom vezla kakor prej in tudi jaz sem moral delati, kajti tašča je dejala, da so časi slabi in da bi se ob ne- Vsak nima toliko' denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega i rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratls prospekte! deljah in praznikih rada pokazala v družbi z menoj v gledališču ali v kavarni. Notranji obup pa ni ponehal. Po rojstvu mojega sina mi je še enkrat zasijalo sonce, potem pa... V začetku sem se z otrokom v naročju hrabro boril proti prostaški okolici. In komaj je deček shodil in začel govoriti, sem ga imel vedno pred očmi v ateljeju. Delal sem, dokler mi ni bolezen iztrgala iz rok palete in čopiča. Ko me je pa le priklenilo na posteljo, je otrok zbežal iz zatohle bolniške sobe in se je potepal po ulicah z izprijenimi fantalini. Moja žena je delala za dva. Poleg nje je stala zibelka z dvema otrokoma. Zadnje leto je bila zelo veliko v moji sebi, ker sem strašno trpel. Bog mi oprosti, toda za vsako njeno besedo je tičala ost, v vsaki besedi je bilo pritoževanje nad stokajočim možem, ki je na njem obviselo njeno srce. In potem sem zvedel, da si mi ti ostala zvesta! Frida, to mi je bil najhujši in vendar hkratu najlepši trenutek v mojem zavoženem življenju. Hvala ti, Frida! še enkrat te proiim, vlij otroku svojo plemenitost, daj mu svoj ponos, daj mu svojo neizmerno zvestobo! — Zbogom draga, in oprosti mi! Vedi, da te nisem nikdar pozabil!« Frida Trautmannova je še dolgo sedela s pismom v roki za mizo. Kazalec velike stenske ure se je bil pomakni! že daleč, .toda ona tega ni opaziia.. Neznana trpka bol ji je legla na dušo. »O, vi!« je zaječala in iztegnila roke proti sliK svojih staršev. »S kakšno pravico ste naju pahnili v tako nesrečo?« In čim bolj je na to mislila, tem večje je bilo hrepenenje po otroku ljubljenega moža. Vse, prav vse. V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolilca srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA kar koli bi zanj zahteval, vse bi mu dala, in še več, še mnogo več! In kakor žejni popotnik v puščavi ne more pričakati kaplje vode, tako je tudi ona medlela v željnem pričakovanju tiste minute, ko bo lahko razširila roke in privila na srce tega otroka, njegovega otroka! Daj Bog, da bi bil že kmalu pri njej! II V nestrpnem pričakovanju In tisti dan se je čedalje bolj bližal, čas je potekal počasi, toda minil je vendarle. Priprave so bodoči krušni mamici pripravile mnogo skritega veselja, čeprav jo je sestra neprestano zbadala in je nečak postal tih in zamišljen, kajti mati mu je bila vtepla v glavo, da se mu bo s prihodom »tujega paglavca * pripetila bridka krivica. Toda Frida je šla neomajno svojo pot. Dva dni pred prihodom je bilo že vse v najlepšem redu. Po ulicah majhnega mesteca ni bilo videti žive duše, kajti bilo je strupeno mraz in pihal je oster zahodni veter. Roettgerjev Mirko je hitel po stopnicah gor v tetino sobo, čeprav mu je mati pravila, da ga teta zdaj ne bo niti pogledala več. In mati je imela prav. Teta je bleda kakor zid nemo sedela na divanu. Pred njo je stal zdravnik s pismom v roki in videti je bilo, da sta oba v zadregi, kajti doktor se je dvomljivo čehljal za ušesom. In Mirko je čisto natanko slišal, ko je rekel: »Zdaj se ne da predrugačiti, gospodična Frida. Tu imate pismo Kasneje vam bom že svetoval. Prisiljeni... Kaj pa ti tu stojiš in zijaš?« je nadrl dečka, ki je poslušal z odprtimi usti. »Dol pojdi!« In ko je Mirko ves osupel odšel, je zdravnik nadaljeval: »Prisiljeni niste, da še drugega otroka vzamete za svojega. Adami mora tu v Nemčiji vendar imeti kakšne sorodnike in njihova dolžnost je, da se pobrigajo za otroka!« »Nikogar nima, gospod doktor!« »No, to se bo že kako uredilo. Moj brat je moral biti v salamenski zadregi. Lahko si mislite — sicer pa poslušajte, kaj piše!« In začel je brati na glas: »Ne morem ti popisati, kako je bilo tamkaj v tisti majhni hišici poleg kapucinske cerkve. Sredi zapuščenega in zaprašenega ateljeja je ležala na mrtvaškem odru mlada žena. Rekli so mi, da je zbolela, ko je stregla jetičnemu možu, in da jo je neverjetno hitro pobralo. Poleg nje je stala naspol bebasta oseba, njena mati, in je strašansko kričala nad nekim porednim, vsem zamazanim otrokom. Ko sem ga ji hotel vzeti, mi ga ni hotela dati, ampak je pokazala v kot, kjer je čepelo drobno dekletce, uboga suha stvarca z velikimi brezizraznimi očmi, ki se je psovke in udarci še prijeli niso. Nič čudnega. saj jih je bila že vajena. Temu priskutnemu prizoru sem naredil konec in vzel na lastno pest oba otroka s seboj. Sicer vem, da nisem prav storil —• a kaj sem hotel? Srce se mi je trgalo ob pogledu na tisto ubogo nesrečno stvarco, zraven sem si pa mislil, da dobrota in plemenitost vendarle še nista popolnoma izumrli in da se bo le našel kdo, ki se bo usmilil nedolžnega otroka. Da je pri meni vsaj malo drugače, dragi brat, bi jo kar sam obdržal, tako pa...« »Jo bom obdržala jaz,« je skočila Frida zdravniku v besedo. »Naj pripelje še njo. Morebiti mi bo še v veselje,« je pristavila. »Začasno je to tako samo zasilen izhod.« In ponudila je staremu prijatelju roko. Ko se je Frida odločila, da bo vzela k sebi oba Adamijeva otroka, je poklicala služkinjo in v hiši se je spet zaslišal ropot, tik nad spalnico gospe Minke. »Lojzka!« je zaklicala. »Pojdi no gor in poglej, kaj služkinja že ves čas šari! Kaj se je vendar že spet zgodilo?« Lojzka je šla gor in se je prestrašena vrnila. »Za božjo voljo, gospa! Gospodična pripravlja še eno majhno posteljico. Prinesla jo je iz podstrešja in jo namestila poleg svoje spalnice. In Kati je rekla, da bosta prišla dva otroka.« »Bog se usmili!« se je zgrozila gospa Minka. »Le kaj ji je spet šinilo v glavo? Naša hiša vendar ni otroško zavetišče!« Strumno je odhitela na vrh po širokih hrastovih stopnicah in se ustavila na pragu majhne sobice. Njen pokojni oče, višji sodni uradnik, je imel v njej svojo pisarno. Tu je stala zdaj ozka otroška posteljica, tista, ki sta v njej obe sestri presanjali svoje otroške sanje. »Nisem mogla verjeti, dokler nisem na lastne oči videla,« je topo rekla Minka. »Saj še sama komaj verjamem,« je odgovorila sestra in popravila novo zaveso na oknu. »Najbrže se ti zdi tale sobica preveč preprosto opremljena za novi naraščaj, kajne?« je s tresočim se glasom rekla gospa Minka, ko je videla na oknu novo zaveso. »Nemara boš dala še na novo prebeliti in boš nakupila še na tucate dragih igrač, kakor jih imajo tam dol pri sosedovih?« Frida ni odgovorila, še vedno je popravljala zaveso in od časa do časa pogledala skozi okno. Kaj naj bi ji tudi odgovorila? Vsaka beseda bi sprožila nevihto, ki je že dolgo visela v ozračju. Ona si je pa želela miru, že zaradi otrok. Spričo tolikšne sestrine hladnokrvnosti je gospe Minki skoraj zmanjkalo besed. Globoko je vzdihnila in rekla: »Ko bi rajnki oče in mati to vedela, bi se dvakrat v grobu obrnila!« Potlej je odšla dol po stopnicah in si hitro ogrnila svojo lepo svileno šerpo, kajti gospa Gerbachova jo je bila povabila na kavo. Pri njej so se zbirale na vse mogoče in nemogoče načine nališpane ženske, da so pri kavi in kolačih veselo pokramljale. Med njimi je bila tudi gospa Minka. Svojim tovarišicam je razlagala, kakšen križ je s to staro devico. Med pripovedovanjem je zavijala oči, da je bilo joj. Frida je tako strašansko trmasta, toda ona si umije roke. POZOR! PciUadnii teden nosa 5. H prebledi, zardi in za-' Mamica prihiti. Prvi mah vidi, kaj je zgodilo: hlačke bo treba pre-Ooleči! *Ježeš, takšna katastrofa!« Nekaj dni nato ponovna nesreča. Mamica je huda: 2 Pa vendar ni spet katastrofa?« *Ne, ne, mami,« se odi^eže mali mož. »Danes je pa samo lulustrofa!« Božji blagoslov K nekemu zdravniku za ženske bo-ezni pride mlada, zelo moderno obletna dama. ^Ali ste omoženi?« vpraša zdravnik. »Da, gospod doktor.« »Kako dolgo?« »Tri leta.« »*Ji je Bog blagoslovil vaš zakon?« »O, da, gospod doktor: doslej sva Se brez otrok.« (»Lu-Vn«, Pariz) Kako je na Nemškem »Prej nam je bilo dobro, danes nam Je bolje, bilo bi nam pa še bolje, če "J nam bilo spet dobro,« je rekel on-an neki komik v Monakovem. Za to je dobil šest tednov zapora, Potrdilo svoje ugotovitve. (»Nova Riječ, Zagreb) Grožnja »če otrok noče zaspati, mu bom pa ai zapela,« je rekla gospa krščenici. »To sem mu že jaz zagrozila, gospa!« Diplomatsko » | °d novega leta dalje je igral cir- oi. .i. _ ,. , , , „ , *kus Kreno spet v svoji cirkuški pa bloviti francoski diplomat knez Tal-*, ,, T di cj]k , t t '«yrand (izg. talran; 1754-1838) je? . ... ^u, kolikor si je domišljala, da ji gre. »Kaj bi storili, knez,« je zato meni- VEL'K ROMAN IZ CIRKUŠKE- NapisaI Hans Po s s e n dor r Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din j S7. nadaljevanje Dan po razglasitvi ločitve je prišel torej major k svojemu nekdanjemu zetu, in zgodilo se je nekaj, česar ne bi bil Bux nikoli pričakoval: Gospod Prastelny mu je dejal, da je trdno prepričan o njegovi nedolžnosti in da ga je sram hčerine podlosti; in na koncu kratkega razgovora je med zadrževanim ihtenjem prosil Buxa za odpuščanje, da je prišel po krivdi njegove hčere v tolikanj obžalovanja vreden položaj. Edina Buxova tolažba so bila Cilkina pisma, ki jih je dobival šele po strogi cenzuri. Faposled, malo po novem letu, so bile uvodne preiskave končane. V zadevi Vege in Bensona ni poizvedovanje ničesar prineslo na dan. Torej je šlo zgolj še za umor Lorenca Baredeza. Buxov odvetnik ni prikrival svojemu varovancu, da bo sum zaradi umora v ostalih dveh primerih prav gotovo neugodno vplival na porotnike. ■I J ! J'- -- ** nekam užaljeno, »če bi medve padli v vodo? Kateri bi najprej priskočili na Pomoč?« »O, madame,« je odgovoril prisebno Talleyrand, »prepričan sem, da plavaje ko riba!« Njegov recept Na policijo pride neki gospod: predlo noč je nekdo vlomil pri njem. »lomilca so bili medtem že prijeli. »Ali je res, da je lopov že pod ključem?« »Da,« pritrdi komisar. »Rad bi govoril z njim.« »Zakaj?« »Vlomil je ob dveh ponoči, ne bil zbudil mojo ženo. Zato bi rad vprašal, kako je to napravil.« Govori kakor misli Neki gobezdač se je bahal vpričo; francoskega igralca Laciena Guitryja: < »Jaz zmerom govorim, kakor mi-; KHm.« »Verjamem,« je menil Guitrj, »sa-J *»o mnogo več.« Volk sit in ovca cela ne more biti Blagajnik neke banke je prišel k od-J ,etniku in mu dejal, da je poneveril; 150.000 dinarjev in da je ves denar J Napravil, z ženskami, pri kvartanju, pri! pala. Njena zdrava svežost je bila izginila; videti je bila bedna in suha. Obup nad usodo njenega strica Buxa jo je pošteno zdelal. Kljub temu je pa na vsak način hotela nastopati s svojimi tigri, ker se ji je zdelo, da bi brez dela ne mogla prenašati tega stanja. Izprosila je pri ravnatelju in Buxu, da sme spet nastopati s tigro Judito. Tako je Cilka odtlej jemala tudi Judito v glavno kletko in je celo na koncu svoje točke na njenem hrbtu odjahala iz nje. Zakaj ji je bilo to v tolažbo, še sama ni prav vedela — najbrže zato, ker je bila Judita stričku Buxu tako pri srcu. žival je bila po strašnem dogodku z Lorenzom Barde-|zem nekaj časa nenavadno plaha, ♦ pomalem je pa postajala spet ne-zkdanja stara in dobrodušna Judita. d£,-f Večer 6. januarja. Na Vrsti je ga1 jena, toda komaj se še drži na nogah. Videti je, kakor da bi bila pijana. Čudno: tudi občinstva se je lotil nemir; vsi čutijo, da nekaj ni v redu. Tudi tigri so kakor obsedeni. Nikakor nočejo na svoje podstavke, samo Judita že pridno sedi na svojem prostoru. Cilka poči z bičem, kliče zveri po imenih, toda nobena je ne sliši. Zdajci plane Butan z jeznim gol-čanjem na Šivo. Takoj se pridružijo Krišna, Višnu, Mirza in drugi pretepači. Videti je le še rumen klobčič praskajočih, grizočih, sopihajočih in tulečih zveri. pod ogromno zverjo, le njeno glavico je bilo še videti, kako strmi v odprto, puhajoče, tigrino žrelo. Gledalci poskačejo s svojih sedežev, prestrašeni tekajo sem in tja in kličejo na pomoč. Vreščanje docela neogroženih žensk polni areno. V glavni kletki je zdaj že kopica mož: ravnatelj Kreno v klobuku in plašču, Friedenthal, krotilec medvedov Ott, Tom in še nekdo. Z biči in koli udrihajo po razjarjenih živalih, Tom odda nekaj strašilnih strelov, toda še zmerom nihče ne more do Judite, da bi pomagal nesrečnemu dekletu. Zdajci pade od zgoraj v velikem idaf za NAGRADE! 1 j Cilkina točka s tigri. Glavna klet-tka je že postavljena, šaljivi klovni, fki so toliko časa zabavali občinstvo s svojimi uspelimi dovtipi, odhajajo iz arene. Orkester je pričel igrati Cilkino točko in tigri že prihajajo skozi vezni hodnik v glavno kletko. Cilka je bila ravno v pripremi-šču, ko zagleda, kako truma artistov radovedno stika glave. Colani ima časopis in nekaj glasno čita. Ko zasliši Cilka Buchsbaumovo ime, se nehote pomeša med poslušalce in vpraša Colanija, kaj je pravkar V »Družinskem tedniku« z dne 4. marca t. 1. smo razpisali nagradno tekmovanje za pravilne odgovore iz vsebine romana »Artist Bux«. NAGRADE SO TELE: 1 nagrada v znesku din 1.000'—, 1 nagrada v znesku din 500'—, 1 nagrada v znesku din 300'—, 1 nagrada v znesku din 200'—, 2 nagradi v znesku din 100'—, 6 nagrad po din 50'—, 5 nagrad v obliki vseletne naročnine na »Družinski tednik«, 5 nagrad v obliki polletne naročnine na »Družinski tednik«. Roman se bliža koncu. Preden izdamo njegovo skrivnost, ga moramo za 3 tedne prekiniti. Deloma zato, da ne izdamo skrivnosti njegovega razpleta, deloma pa zato, da damo Vam, ki se za nagrade potegujete, možnost za premislek, kaj boste odgovorili. PRIHODNJE NADALJEVANJE ROMANA ČEZ TRI TEDNE Z današnjim dnem torej prekinemo za 3 tedne naš nagradni roman »Artist Bux«. V tem času se bodo naši cenj. čitatelji in čitateljice, ki so roman stalno bralir lahko dobro premislili, koga naj obdolže kot morilca v treh nepojasnjenih primerih. Vsakdo, kdor želi tekmovati za naše nagrade, mora s črnilom izpolniti kupon št. 1, ki ga prinašamo danes, in kupon št. 2, ki izide v prihodnji številki, in nam oba poslati najpozneje do 16. t. m. Opozarjamo cenjene čita-telje, da odgovori, ki bodo imeli 2 kupona št. 1, ne bodo veljavni, in ravno tako sta neveljavna 2 kupona št. 2. Vsak naročnik mora torej izpolniti kupon št. 1 in kupon št. 2. Kuponi, ki jih uredništvo dobi po 16. septembru, ne pridejo v poštev, ravno tako ne bomo sprejemali pisem, ki bi bila nezadostno frankirana. Razen izpolnjenih kuponov ni treba nič drugega napisati. Pošiljke naslovite na uredništvo »Družinskega tednika« (Nagradno tekmovanje). KDO JE MORILEC? Na današnjem kuponu je treba izpolniti (s črnilom) ime tistega, ki mislite, da je ubil artista Vego, artista Bensona in Lorenza Baredeza. KOLIKO BO PRAVILNIH ODGOVOROV? Dalje morate napisati, koliko mislite, da bomo dobili pravilnih odgovorov. Ni torej važno, da napišete ali celo uganete število ljudi, ki bodo tekmovali, temveč število pravilnih odgovorov ! Na koncu še en nasvet. Premislite dobro in nikar se ne prenaglite! Ne odgovarjajte, preden niste izpolnili obeh kuponov, toda pazite obenem, da ne zamudite 16. septembra! 23. septembra bomo roman nadaljevali; takrat se bo tudi dejanje razpletlo s pravilno rešitvijo, t. j. z razkritjem skrivnostnih umorov treh artistov. REZULTAT TEKMOVANJA objavimo takoj, ko bo naše uredništvo pregledalo in uredilo dobljene odgovore. UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Odvetnik ga je lepo posluje MoJster zraka, ^ pomoli ča- »Pojdite in prinesite mi ves denai i«Tm^ vzame m ze sg ji oci ustavijo fe dejal. Ker je rekel to zelo ostro in odločno, je blagajnik ubogal in se je res; krnalu vrnil z denarjem. Odvetnik je vzel najprej zase 150.000! oinarjev ter je prav toliko odštel še; toagajniku, ostalih 200.000 dinarjev jej Da nesel ravnatelju in mu sporočil: »Vaš blagajnik je poneveril 650.000; ®»arjev. Ker pa nima denarja, vam; vsote nikoli ne bo mogel vrniti.; Zato vam predlagam, da spravite teh! 200.000 dinarjev, ki so jih zložili nje-! 6ovi sorodniki, da ga rešijo sramote.«! Ravnatelj ni imel izbire — in je na! Cvetnikov predlog pristal. Babica V prvi dobi zavezniške zasedbe Po-*®nja se ljudje niso smeli po deveti I11'! zvečer prikazati na ulicah, čo niso: J^eli posebne propustnice. Edina izjeda so bili zdravniki in babice. Po uli-so patruljirali skoraj sami senegalski črnci, hrusti, ki so že s svojim nastopom zbujali strah in trepet. . lepega večera se je neki meščan za-. ’ePetal na obisku pri prijateljih. Ko* ^ je poslovil, je bilo pol desetih zve-* J"’"- Previdno in tiho ko senca je* .'ftuknil na zapuščeno ulico — in že* i® Prvem ovinku trčil ob Senegalca.l Ve<1a ni imel propustnice. ♦ g ‘travnik ali babica?« je vprašal kot l'a visoki zamorec, kakor ie predpi-* a! Pravilnik. J »Babica!« je zajecljal preplašeni« ni gost. * »Passez!« ie prikimal Senegalec in S *a spustil dalje. na debelo tiskanem napisu: Državni pravdnik je vložil proti artistu dr. Willibaldu Buchsbaumu tožbo zaradi umora. Glavna razprava se bo vršila 10. januarja na kriminalnem sodišču v Moabitu. Cilka vsa prestrašena krikne. Torej njenega strička Buxa imajo za morilca! Tedaj jo nekdo potreplje po rami. Obrne se. Višji režiser Ruperti stoji za njo: »Ven, Cilka! Le brž, brž! Mačke so že vse v kletki!« Cilka se zbere in krene proti kletki; ujela je ravno še Judito, ki je zadnja smuknila skozi vezni hodnik v areno. Trepetajoča po vsem telesu stopi Cilka v kletko. Kakor v sanjah posluša ploskanje in pozdravljanje gledalcev. Pokloni se, kakor je va- Cilka poka z bičem in poskuša prepirljivce ločiti z drogom. Njen čisti glasek prodorno doni po velikem prostoru: »Butan! šiva! Mirza! Butan! Butan!!!« Skozi množico gre en sam, strašen vzklik. Tiger je naskočil Cilko, obleka ji v krpah visi s krvaveče leve lehti. Le za dva koraka je Cilka odskočila. Nato pograbi drog in krene naravnost proti Butanu. Žival se pripravi na nov naskok, drugi tigri se ji pridružijo. Tedaj pretrese ozračje drugi, strašni vzkrik: Judita je golčpje skočila s svojega podstavka, druge živali so se prestrašene umaknile, tigra je pa z enim samim skokom pri Cilki. »Judita!« krikne Cilka obupano. Toda to ni bil krik strahu, kakor mislijo gledalci, temveč vzklik strašnega razočaranja. In ko je Cilka ležala v prahu na tleh, ni mislila na svoje življenje. Le ena misel, docela nerazumljiva ji misel, se je zajedla v njene možgane: .Judita je napadla mene !‘ Cilkino telesce je bilo kar pokopano loku debel curek vode med razjarjene živali. Poskusili so še z brizgalno. In to je zaleglo. Tigri so popustili in so se med streli in poki prihuljeno splazili v vezni hodnik in dalje v svoje kletke. Zdaj je zadel curek tudi Judito. Divje je zarenčala, toda Cilke le ni izpustila. Pet ljudi je tedaj skočilo k njej, zaslišali so se streli in strašno pokanje bičev, mešajoče se z udarci kolov. Tigra je zatulila, kakor nora je otepala z repom, toda svojega plena ni izpustila. Cilka ves čas ni izgubila zavesti. Tedaj je zaslišala besedo: »Ustrelite jo!« Z zadnjimi močmi je zavpila: »Stojte! Ne streljajte! Ven iz kletke, ven, vsi ven! Brž!« Možje so nekaj časa oklevali. Tedaj je ravnatelj Kreno prav kakor Cilka izpregledal položaj. »Ven iz kletke!« je zavpil. V nekaj sekundah je bila kletka prazna. Gledalci so ogorčeno zavpili: »To dekletce, skoraj še otroka, bodo torej kar prepustili strašni usodi?« Takrat se je pa zgodilo nekaj nezaslišanega. Judita se je ozrla in videč, da je kletka prazna, se je počasi dvignila. Tudi Cilka je s težavo vstala. Posrečilo se ji je da se je vzravnala. Kri ji je v curkih lila z rame. Naslonila se je na Judltin hrbet, se sklonila k njej in — jo nežno poljubila na glavo. Brezumen vrisk je napolnil cirkus: zdaj so vsi razumeli, da je tigra hotela Cilko le obvarovati Butanovega napada, da je Judita svoji prijateljici in krotilki rešila življenje. In tedaj so vsi prisluhnili: spet se je oglasil nežni Cilkin glasek. Ne vedoč je deklica izgovorila prav tiste besede, ki jih je pred leti izrekla njena pokojna mati: »Majhna nesreča, nič nevarnega ni!« Nato se je opotekla proti izhodu. V jahalnem hodniku se je brez zavesti zgrudila na tla. šele uro pozneje, v kliniki, se je spet zavedela. 11 Dan po Cilkini nezgodi je smrt spet terjala novo žrtev med Budovimi živalmi: stari Brama je še pravkar dobrodušno mlel svoje kosilo, kar je stresel njegovo ogromno telo dolg trepet, žival se je sesedla, da so pod težo njenega telesa lesene deske žalostno zaječale. še nekaj sunkovitih trepetov je pretreslo zleknjeno telo in starega, velikega slona ni bilo več. To pot ni bilo govora o kakšnem atentatu. Srčna kap je končala dolgo in žilavo slonovo življenje. Tom je med solzami in tuljenjem stekel v areno oznanjat velikansko izgubo. Vsi, ki so bili takrat v cirkusu: nadzorniki, pisarniško osebje in artisti so brž odšli k Bramovemu hlevu. In vsem je bilo hudo pri srcu: »Ubogi stari Dha-kjee!« Ničesar drugega ni imročali, letos več časa mudil. V najnovejšein času se zanima za njegovo delo in nenavadne uspehe tudi Amerika, kamor je povabljen in bo odšel najbrž še letos na daljšo turnejo. Tako ceni tujina našega odličnega psihografologa gotovo mnogo bolj kakor ožja domovina Slovenija. Vzrok za to so morda predsodki, da je grafologija neke vrste vedeževanje, kar vsekakor ni. Danes je v rokah nadarjenih strokovnjakov obče priznana veda, ki jo cenijo prav tako psihologi in pedagogi kakor zdravniki, juristi in poslovni ljudje. V raznih evro|wkili državah imamo danes sodišča, zdravilišča, vzgojevališča in podjetja, ki uporabljajo stalno nasvete velikih, priznanih psihografologov, v Nemčiji in Avstriji na primer Rafaela Schermanna. Tudi naš strokovnjak g. F. T. Karmah je bil deležen že prav visokih in častnih pozivov ter je vselej rešil zadane mu naloge na začudenje zbujajoč način. Tako poznamo celo vrsto podjetij, ki ne namestijo nobenega uslužbenca, dokler ne dobe od g. F. T. Karmaha analize značaja na podlagi rokopisa. S tem se obvarujejo pred mnogimi razočaranji, ki bi jih sicer lahko doživeli. Prav tako poznamo ljudi, ki se stalno obračajo nanj v vseh mogočih življenjskih vprašanjih. (}. F. T. Karmah je grafolog in psiholog, obdarjen s posebno fino intuicijo, ki mu omogoča, da ne razbere iz rokopisa samo značaja pisca, ampak tudi njegova nagnjenja, bolezni, sposobnosti in na njih podlagi preteklost in izglede za bodočnost. Znani so primeri ko je napovedal na videz po|K>lnoma zdravim ljudem, da se jim bližajo bolezni ter jim nasvetoval čim prejšnje konzultiranje zdravnika. Nemalokrat je na|>ovedal sorodnikom smrt bolnikov, ki so še vedno upali da bodo okrevali. Nešteto ljudi je rešil težkih obdolžitev in |io-kazal prave sledove, in nepregledno je število mladih moških in žensk, ki jih je obvaroval zakonskih zvez, ki bi pomenile nesrečo in morda celo katastrofo. In koliko je ljudi, ki so jim Karmaliovi poklicni nasveti zagotovili eksistenco. Kako blagoslovljeno je njegovo delo za bližnjega pričajo najbolj pač zahvalna pisma, ki jih je prejel in jih vedno znova prejema iz domovine in tujine, celo z onstran oceana. G. F. T. Karmalui je dovolj, če rokopis pogleda, pa že ve s kom ima opravka, v ]x>drobni analizi pa se mu odkrijejo stvari, o katerih človek skoraj ne bi verjel, da jih je mogoče razbrati iz pisave. Pred njim vstaja celotna pojava pisca z vsem njegovim Knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani, Gregoriiieva ulica 23a opozarja na naslednje knjige svoje založbe: Dr. I. Matko — PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA .... 120 — Dr. Vidmar M. — MOJ POGLED NA SVET...............100 — Dr. Vidmar M. — OSLOVSKI MOST.................. 100 — Claude Anet — AR1JANA, roman, vezano , , , , , . . 30'— Conan Doyle — POZNA OSVETA, roman, vezano . , . . » 24'— Gabršček A. — GORIŠKI SLOVENCI 1 del..............80'— Krefft — V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24-— Rehar R. — PESMI 0 KRALJEVIČU MARKU, broširano . . 20'— Rehar R. — POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12'— Špicar J. - MARTIN NAPUHEK, igra, broš............10'- Vachek E. - KRI NE KLICE PO MAŠČEVANJU, broš. . . 48'— vez. . . 54'— Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, broš. 230'— vez. . . 320’— Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK — Beecher-Stowe: KOCA STRICA TOMA — Goethe: EGMONT — Iloralius Flaccus: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15‘—, vezan Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust. 20'- F. T. Karmah zamotanim značajem in temperamentom, ki je piscu samemu cesto le malo znan. Koliko je ljudi, ki imajo o sebi docela napačno mnenje in dolžijo za vse svoje neuspehe druge, le sebe ne, čeprav so sami glavni krivci. Karmahove psihografološke analize rokopisov in podpisov pa ne puščajo nobenih dvomov, vsaj v ogromni večini priinerov ne. Z njegovo analizo dobi človek skoraj bi rekli najtočnej-šo fotografijo svojega značaja, njegovih dobrih in slabili, koristnih in po gubnih lastnosti in na njihovi podlagi dragocenih navodil za bodočnost. Dolga je vrsta ljudi, ki so z močjo svoje volje in v strahu pred pogubo ki bi sicer neizogibno sledila, premagali kvarne uplive svojih karakter nih slabosti in slabosti same tei uravnavali svoje življenje na trdna [Kita k uspehu in zadovoljstvu. Zaradi tega je g. F. T. Karmah v nekem svojem interwiewu s popolno upravičenostjo dejal: Ako bi vsak člo vek jroznal svoj značaj in temperament, svoje dobre in slabe strani, kakor jih odkriva psihološka analiza pisave, bi bilo življenje dosti lepša in 'srečnejše, kakor je sedaj. Bilo bi dosti manj nesrečnih zakonov, neuspe hov v i>oklicu, bolezni, zločinov itd. Zato sem prepričan, da bo moderna znanstvena psihografologija postala kmalu posebna disciplina fakultetnega pouka.« Še preden odpotuje na svojo ameriško turnejo, bo pa g. F. T. Karmah izdal svoje deto o vseh kulturnih, resnih in neresnih zadevah, ki bo vzbudilo gotovo veliko zanimanje po vsej naši državi. Knjiga bo izšla bogato ilustrirana in z učnimi uvodi v grafologijo, hiromantijo, astrologijo, frenologijo itd. Posebno poglavje bo posvečeno tudi fiziognomiki, o kateri pravi celo veliki predsednik T. G. Masar.vk, da mu je bogato služila pri spoznavanju ljudi in delu za svoj narod. Kdor se zanima za Karmahove analize za njegovo knjigo, naj se oglasi na naslov: »F. T. Karmah, uprava, Zalecc. Knjiga bo stala 60 dinarjev, razen tega pa bo prejel vsak naročnik tudi brezplačno svojo karakterizacijo. Po trudapolnem delu zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « ! Vzgoja Nadaljevanje s I. strani ZLjkukl kuza Je lepa koza! Izredno nežni, neusiljivi in trajni vonj pri Solea kremi in Solea milu ni najbistvenejše, čeravno dajejo mnogi prednost Solea ravno vsled teh sijajnih lastnosti. Skrivnost uspeha Solea-kožne nege tiči v presenetljivem učinku aktivnega lecitina v Solea milu in kožo krepilnega kolesterina v Solea kremi. Kožni hormoni te sestavine popolnoma vpijejo. (Opazujte sami, s kako lahkoto in kako hitro pronikne Solea krema pri masiranju v kožo!) Oboje drugo drugemu prilagojeno, drugo za drugo ustvarjeno. Mladostna in sveža zunanjost, prožnost, čudovito mehka, nežna in lepo dehteča koža — to je Solea-kožna nega! y O . OLE« mila in krema brez trošarine DIN 10.-5.-3.- © Radio Ljubljana od 2. do 8. sept. 1937. ČETRTEK, DNE 2. SEPTEMBRA 12.00: Plošče iz filmov ■ 12.45: Vreme, poročila * 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Koncertni valček (plošča) ■ 20.10: Zgodovinsko ozadje slovenske narodne pesmi ■ 20.30: Večer operne glasbe B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Cimermanov trio B Konec ob 23. uri. PETEK, DNE 3. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Predavanje o kulturnih delavcih kamniškega okraja B 20.00: A meta ■ 20.10:! Vzgoja otrokovega značaja ■ 20.30: Koncert oddelka godbe »Sloge:: B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, DNE 4. SEPTEMBRA Naposled je sklenil, da se mora stvar razčistiti. Drugi dan popoldne je šel po službi k Podbevškovim. Pritisnil je na zvonec pri vratih in počakal. Vrata se niso odprla. Pritisnil je spet na zvonec. Tedaj je pa zapij usnilo po zraku nad Breznikovo glavo — in prihodnji mah je bil Breznik moker do kože. Po prvi osuplosti je vzel klobuk z glave, zlil vodo, ki mu je ostala na krajcih klobuka, na tla in se nasmehnil, češ: »Tone, Tone, tvoje vzgojevalne metode pa niso preveč dobre...« Hranilne vloge prodaste ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Kmečki trio ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Pratika za mesec kimavec ali september ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, DNE 5. SEPTEMBRA 8.00: Duet harmonik, vmes plošče ■ 9.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve B 9.45: Ver9ki govor B 10.00: Plošče ■ 10.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet ■ 11.30: Otroška — m p2.00: Koncert Radijskega or (oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Oktet litijskih fantov ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30:' Nac. ura B 19.50: Slovenska ura ® 20.30: Slovenske narodne pesmi s spremljevanjem Radijskega orkestra ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Rezervirano za prenos z velesejma ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, DNE (!. SEPTEMBRA 12.00: Pevski kvartet »Fantje n* vasi« ■ 12.45: Vreme, poročila ® 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.10: Boj za novo šolo h> kulturni napredek ■ 20.30: Prenos koncerta Podmladka Rdečega križa ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. TOREK, DNE 7. SEPTEMBRA 12.00: šornov šramel-kvartet ® 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas,| spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■' 19.00: Čas, vreme, poročila, 6|>ored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabav ■ 20.00: Ruske plošče ■ 20.10: Iz življenja poljedelskih delavcev ■ 20.30: Pihalni trio za flavto, klarinet in fagot ■ 21.15: Plošče ■ 21.30: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. SREDA, DNE 8. SEPTEMBRA ura kestra ■ 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah ■ 9.00: Čas, vreme, poročila, spored! ■9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe i* ljubljanske stolnice ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Otroška ura ■ 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ® 13.15: Radijski orkester B (oddaja: prekinjena od 14. do 17. ure) B 17.00: Kmet. ura: Kmetijsko gospodarstvo; in zadruge B 17.30: Tamburaškij septet B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura; B 19.50: Radijski orkester B 21.15:1 Slovenski vokalni kvintet B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15; Mandolistični trio B Konec ob 23. uri. Prilika ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje Presker Sv. Petra c. 14 FR. P. Z A) F C IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih steke', daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hjgromelrov '. I. d. - Raznovrstne ure, zlatnina m srebrnina. - Ceniki brezplačno! MALI OGLASI INTELIGENTNA 28LETNA GOSPODIČNA »e Želi seznaniti z značajnim HO do 45letni*® inteligentom v državni službi. Ponudbe n* upravo lista pod: »Iskrenost«. POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem 1 Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek .ret n r.rnhimni.