ASO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 39
IZLOVE NIA iLIBREi
pismo IZ RIMA:	j	XX. ZASEDANJE Z N
Vsem narodom sveta
Rim, 16. 9. 1965.
Janez XXIII., Id je sklical 2. vati-kancki koncil in Pavel VI., ki ga nadaljuje ter s to 4. sejo namerava zaključiti, poudarjata, da Cerkev hoče služiti vsemu svetu. V začetnem govoru 14. septembra Pavel posebej poudarja lju bežen, ne le do katoličanov, temveč do vseh narodov sveta, katerim se Cerkev odpira in jim je na razpolago. Pri začetni koncelebraciji je bil zastopan episkopat vsega sveta ob papežu pri oltarju.
V apostolskem pismu pred 4. sejo Pavel VI. poudarja veliko odgovornost ne le za potek koncila temveč tudi za izvajanje njegovih sklepov. Kako resno misli o tem, je dokaz, da je na prvem zborovanju 15. septembra že objavil dekret o sestavi škofovske sinode, ki bo z njim vodila in soodgovarjala za življenje v Cerkvi, kar je v smislu dogmatične konstitucije o Cerkvi. — Cerkev se hoče približati svetu, vanj prodreti, da ga reši in tako izpolni svojo misijonsko nalogo, na način, 'kakor ga svet potrebuje danes, kar pomeni znano načelo: „aggiornamento -— prilagoditev“, v določbah in delovanju, kar zadene tudi reformo rimske kurije.
O čem bo koncil na 4. seji razpravljal, je naravno vprašanje vsakega, ki se za potek zanima. Med prvimi je gotovo vprašanje „O svobodi vere“, o katerem so skoro do kraja prišli že na
3.	seji, a so odločitev odložili na željo nekaterih latinskih škofov. To vprašanje bo rešeno v smislu besed Pavla VI pri avdienci 28. junija, kjer je rekel: „Kristus vabi k sebi, vabi k veri, nalaga moralno dolžnost vsem, do katerih to vabilo pride, vendar pa nikogar ne sili. Nikomur ne vzame svobode, da sam odloči «voj odnos do Boga.“ To je bistvena vsebina odloka o „svobodi vere“: Nikogar siliti, nikogar ovirati pri veri. Je dolžnost poučevanja in dolžnost poučiti vse, je odgovoren vsak osebno za svoje zveličanje; a delati more vse ne iz sile, ampak z ljubeznijo, ker krščanstvo je ljubezen. Dekret govori o človekovi pravici do svobode glede vere, kar morajo priznati zakoni; dolžan je pa človek iskati resnico glede vere in napraviti osebno sodbo glede tega.
V New Yorku se je 21. septembra začelo 20. zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Da bo potekalo brez nevarnosti novih sporov med ZDA in sovjeti ter ostalimi dolžniki ZN, ki že več let niso plačali svojih prispevkov za vzdrževanje te svetovne ustanove, so to vprašanje obšli tako, da so ZDA znova popustile pred Sovjetsko zvezo ter pristale, da ne bodo več vztrajale pri strogem izvajanju ustanovne listine ZN, da veliki dolžniki ZN na njenih glavnih skupščinah nimajo glasovalne pravice.
Za novega predsednika glavne skupščine sta bila postavljena dva kandidata. Sovjetski blok je za ta položaj kandidiral biv. Titovega zunanjega ministra Kočo Popoviča, kandidat Italije in demokratskih držav pa je bil italijanski min. predsednik in zunanji minister v sedanji Morovi vladi Amintore Fan-fani, vplivna osebnost v italijanski krščanski demokratski stranki. Čeprav je Fanfani v svetu znan kot ugleden italijanski krščansko demokratski politik ter znanstvenik, njegova izvolitev za predsednika ni bila gotova, ker so bile na strani predstavnika komunistične Jugoslavije tudi afriške in takoimenovane „nevezane države“. Obstajala je nevarnost, da bo jubilejno zasedanje glavne skupščine ZN vodil komunist Koča Popovič in da bo tudi komunist sprejel kot predsednik najvišje svetovne ustanove papeža Pavla VI. ob njegovem obisku ZN dne 4. oktobra.
; Na delu so morale biti močne sile, da je Koča Popovič umaknil svojo kandidaturo ,zaradi edinstva glavne skupščine ZN“ ter je bil s 110 glasovi izvoljen za predsednika Amintore Fanfani.
Glavna skupščina ZN je takoj začela z delom. Sprejela je tri nove državice za redne člane ZN in sicer afriško državico Gambia ter azijski državici polotok Maldivia in Singapur. Tako imajo Sedaj ZN 117 članov.
Glavni tajnik ZN U Thant je za glavno skupščino pripravil poročilo o sedanjem položaju v svetu. Iz njega je razvidno, da se tudi on bolj nagiba k temu da bi bilo treba kom. Kitajsko pripustiti v članstvo ZN. To vprašanje
je bilo zato postavljeno tudi na dnevni red letošnjega zasedanja glavne skupščine, istočasno pa tudi vprašanje sedanjega položaja Tibeta, ki je pod zasedbo komunistične Kitajske. U Thant v svojem poročilu omenja tudi nevaren položaj v Aziji zaradi spora med Indijo in Pakistanom. Za položaj v Vietnamu pravi, da tamkajšnja vojna ogroža svetovni mir in usodo človeštva. Po njegovem mnenju v Vietnamu nobena od vojskujočih se strani ne more doseči polne vojaške zmage, nobena stran pa tudi doživeti popolnega poraza. Zato je po njegovem iskati politično rešitev. Enakega mnenja je De Gaulle.
Na glavni skupščini so tudi že začeli govoriti glavni predstavniki posameznih držav. Sovjetski zunanji minister Gromiko je predložil deklaracijo o nedopustnosti slehernega poseganja v notranje zadeve drugih držav. Naperjena je proti ZDA zaradi Vietnama in Dominikanske republike. Predlaga dalje, naj bi bila leta 1966 splošna razoroži-tvena konferenca, čeprav ves svet ve, da so prav sovjeti tisti, ki v Ženevi že leta preprečujejo sleherni dogovor glede omejitve oboroževanja. Končno je napadel Zahodno Nemčijo, ker noče priznati sedanje meje med Poljsko in Vzhodno Nemčijo, ki so jo enostransko določili sovjeti sami.
Prihodnje dni bo glavna skupščina ZN v pričakovanju obiska Pavla VI. sedežu ZN v New Yorku, dne 4. oktobra. Papež bo na seji glavne skupščine tudi govoril. Po vseh napovedih bo njegov govor izzvenel v svarilen poziv svetu naj opusti reševanje spornih vprašanj ž orožjem, ter naj z vsemi stredstvi ohranja in krepi mir na svetu.
Papež bo prišel na obisk v ZN v spremstvu odličnih cerkvenih dostojanstvenikov. Med drugim ga bo spremljalo več kardinalov iz vseh petih kontinentov sveta. Tako bo Južno Ameriko zastopal v njegovem spremstvu buenos-aireški nadškof kardinal dr. Caggiano, Severno Ameriko pa newyorski nadškof kardinal Spellman. V spremstvu bodo tudi vatikanski državni tajnik kardinal Cicognani, dekan kardinalskega kolegija Evgen Tisserant in vodja kongregacije za širjenje vere Peter Gregorij Agagianian.
Stephanopoulos — novi predsednik grške vlade
Za rešitev grške politične krize, ki se je začela 15. julija, je kralj Konstantin sklical sejo kronskega sveta. Na njej je ponovil svoje stališče, naj bi parlament delal do konca svoje dobe, t. j. do februarja 1968, ker da to zahtevajo koristi države. Sploh naj bi vsak parlament izpolnil z dejavnostjo vso v ustavi predvideno dobo.
Biv. predsednik vlade Papandreou je tudi tokrat zastopal svoje stališče, da je po njegovem mnenju v sedanjem položaju razpisati volitve. Kralju je zatrjeval, da te volitve njemu in dinastiji ne bodo prav nič nevarne, pač pa njegovim svetovalcem. Tudi je obljubljal, da teh stvari sploh ne bo spravljal v volilno kampanjo.
Pozneje je Papandreou presenetil javnost s predlogom, naj bi novo vlado sestavil njegov politični nasprotnik predsednik narodne radikalne zveze Pa-najotis Kanellopulos. Njegova vlada naj bi do 15. novembra t. 1. izvedla volitve
77-letni zviti grški politik pa ni
bil dolgo tega mnenja. Kar naenkrat je preklical svoj pristanek, da bi novo vlado sestavil Panajotis Kanellopulos in znova zahteval mandat za sestavo vlade zase, ali pa razpis volitev.
Političnim osebnostim, ki si prizadevajo, da bi rešili grško politično krizo, je tako politično manevriranje Pa-pandreoua začelo presedati in so zato objavili ozadje sedanje grške notranjepolitične napetosti. List Acropolis je objavil, da je Papandreou nekaj dni pred svojim padcem nameraval odstaviti sedanjo monarhijo. V ta namen je bil 10. julija tajni sestanek direktorja tajne informativne službe, ki je bil podrejen Papandreou z nekaterimi častniki. Zarotniki so se dogovorili, da bo odstavljen kralj, imenovana revolucionarna vlada, ki naj bi proglasila diktaturo. Kralj Konstantin je za te načrte pravočasno zvedel ter je takoj odločno odslovil Papandreoua, njegov naslednik Athanassiadis Novas je pa takoj nato prevzel oblast.	: ':'r|*Prj
„Cerkev v modernem svetu“, bo naslednja točka, o kateri bodo koncilski očetje razpravljali. To je vprašanje, o katerem so v tem času pred 4. sejo raz pravljale številne komisije teologov in laikov. Nov osnutek, ki je drugačen kot dosedanji, se ne obrača samo na kristjane, ampak na vse ljudi. Izhaja v svojih razpravah iz sv. pisma in vodi k Kristusu. Vključili so kot sestavni del osnutka razpravo o zakonu, o kulturi, o gospodarstvu, o družbenem življenju, o mednarodnih odnosih in o miru, kar je bilo prej priključeno le kot dodatek. Dodano je novo poglavje o političnem življenju. Najbolj je spremenjeno poglavje o vojni, za kar so rabili največ virov, posebej so upoštevali tudi mnenje vojaških strokovnjakov. Ves osnutek ima predgovor in 3 dele in nosi v poročanjih naslov: shema 13. V prvem delu govori o današnjem človeku, v drugem o položaju Cerkve in današnjem človeku. Bistveno v tej shemi je govor „O srečanju Cerkve s sedanjo družbo“. Cerkev prizna družbo, njene pozitivne strani, njen napredek, ki je samo razvoj božje stvariteljske volje. Glavno nalogo čuti danes Cerkev: oznaniti evangelij sedanjemu človeku, v sedanjih razmerah, kakor ga danes potrebuje in v jeziku, ki ga danes razume. Zanika miselnost nekaterih, ki smatrajo, da Cerkev nasprotuje današnjemu svetu, da ne mara imeti z njim zveze, nasprotno približati se mu hoče in z njim živeti za dobro človeka, to je glavna misel sheme 13.
„Izjava o nekrščanskih verah“, bo naslednji predmet razpravljanja, v čemer bodo poudarjene, po misli Pavla VI., njihove pozitivne prvine za dialog z njimi. V oddelku o Judih je ponovljena misel: da ne Judje, sodobniki Kri-
stusovi v celoti, še manj sedaj živef.i Judje, niso krivi Jezusove smrti.
„O misijonskem delu Cerkve“, bo govoril nov osnutek, ki je zamenjal prej predloženega pa zavrnjenega. Prav ta zavrnitev, ki so jo lansko leto izglasovali koncilski očetje kljub priporočilu m navzočnosti papeževi, je dokaz polne svobode razpravljanja, katero je Pavel ’VI. sedaj ponovno poudaril.
„Osnutek o razodetju“, bo poudaril potrebo in važnost naslonitve na sv. pismo v vseh koncilskih odlokih.
„Vzgoja duhovnikov“, je dekret, ki ureja .posebej prilagoditev bogoslovnega študija sedanjim razmeram, dobro ločitev filozofskega in teološkega dela
ter poudarek zgodovinske metode ter bibličnega študija.
„Apostolat laikov“, hoče pokazati zaupanje Cerkve do laikov, katerim pripada vedno važnejše mesto v Cerkvi ter hkrati njihovo odgovornost za razvoj verskega življenja, ko jim določi delokrog.
To so vprašanja, o kat -ih bodo koncilski očetje razpravljali in dali ne končne in direktne rešitve temveč le navodilo današnjemu človeku, kako naj v tem modernem svetu skrbi za svoje in drugih zveličanje.
Z delom koncila mislijo končati okrog božiča.
Oran
Potem, ko je Papandreou preklical svojo pripravljenost, da bi se brez njega sestavila nova grška vlada, je tedanji predsednik Elija Cirimokos imel nove razgovore s tistimi političnimi osebnostmi, ki bi bile pripravljene sodelovati v novi vladi. Njegovi razgovori so v toliko napredovali, da je Stephanopoulos kralju izjavil, da lahko sestavi novo grško vlado, katero bo podprlo v parlamentu 99 poslancev Radikalne zveze, 43 disidentov Papandreoujeve Sredinske zveze in 6 naprednik demokratov.
Predsednik nove grške vlade je izjavil, da sedaj ni mogoče iti na volitve.
Premirje med Ind
V sredo v prejšnjem tednu sta Indija in Pakistan pristali na zahtevo VS, da prenehata z boji. Od tedaj naprej je na bojišču relativen mir. Do pravega miru je še daleč in je razmerje med obema državama še naprej zelo napeto. Vsak trenutek lahko znova pride do spopadov med Pakistanci in Indijci. To se je tudi zgodilo prejšnji petek na področju Lahore v Pakistanu, kjer so boji trajali po več ur. Obe državi za kršitev premirja valita krivdo ena na drugo.
ZN so določili, da bodo vojaške osebnosti iz Kanade, Argentine, Brazila, Eti opije, Irske. Holandske, Nigerije in Venezuele nadzorovale točno izvajanje določil za premirje v Indiji in Pakistanu na samem spornem področju.
Pakistanci so za sprejetje premirja, ki ga je ukazal VS, postavili zahtevo, da se mora končno rešiti kašmirsko vprašanje z ljudskim glasovanjem. Indijski predsednik Sarvepali Radhakrišnan je 1 pa v sobotnem radijskem govoru zavrnil sleherno možnost plebiscita v Kašmirju. Zatrjeval je, da .plebiscit ni niti
IZ TEDNA
V	Boliviji je bilo pri zadnjih krvavih izgredih v rudarskih področjih Lla-llagua in Siglo XX med komunističnimi rudarji ter vojsko 28 mrtvih ter 83 ranjenih. Sedaj je stanje že normalno.
V	Peruju se je na področju Pucuta, 330 km vzhodno od Lime, vojska spopadla s komunist, .gverilskim oddelkom. Za nastopanje proti komunistom je vlada določila novega poveljnika generala Pavla Jheryja.
V	Dominikanski republiki so imeli v soboto 25. t. m. zopet demonstracije Nastale so ob vrnitvi bivšega odstavljenega predsednika Juana Boscha iz emigracije v domovino. V spopadu z varnostnimi organi je bilo več demonstrantov ranjenih.
Biv. predsednik Juan Bosch je na velikem zborovanju zatrjeval, da mora bodoča ustavna dominikanska vlada vložiti tožbo pri Mednarodnem sodišču v Haagu proti vsem tistim državam, ki so poslale svoje vojaške oddelke v Dominikansko republiko, za odškodnino za „moralno in materialno škodo, ki so jo povzročile“ tej državi. ZDA naj bi po njegovem morale plačati odškodnine nič manj kot eno milijardo dolarjev, Brazil 100 milijonov, ostale države pa manj.
Italijanski predsednik Saragat se je po štirinajstdnevni odsotnosti vrnil v Rim. V tem času je bil na obisku v Brazilu, Uruguayu, Argentini, Čilu, Peruju in Venezueli. Po vrnitvi v Rim je izjavil, da mora Italija z vsemi močmi podpreti gospodarski razvoj, omenjenih držav.
V	Rimu so imeli pred dnevi na tisoče in tisoče ciganov. V večnem mestu so se zbrali iz vse Italije. Prišli so pa tudi ciganska zastopstva iz drugih evropskih držav. Obiskali so med drugim baziliko sv. Petra ter imeli v rimskem koloseju križev pot.
Ker je papež Pavel VI. v nedeljo praznoval 68-letnico svojega rojstva so mu cigani s svojimi violinami ter ostalimi glasbenimi inštrumenti priredili v soboto zvečer na Petrovem trgu lepo serenado. Papež Pavel VI. je pa v nedeljo 26. sept. obiskal njihovo naselje v kraju Pomezia blizu Rima ter jim maševal. Zaradi dežja ni mogel imeti maše v samem gozdu med ciganskimi
BUENOS AIRES
30. septembra 1965
Zato njegova vlada tudi ni volilna, ampak delovna vlada, ki mora urediti slabo gospodarstvo in v državi vzpostaviti mir in red.
Stefanopoulosova vlada je 25. sept. dobila v parlamentu zaupnico. Zanjo je od 300 poslancev glasovalo 152, proti pa 148.
Prvi dekret nove vlade je bil odložitev zasedanja narodne skupščine do> 15. novembra. V tem času bo vlada izdala vrsto odredb za zboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v državi. Z njimi misli onemogočiti nadaljnje hujskanje naroda.
ijo In Pakistanom
praktičen in da tudi ni potreben, ker da je zveza Kašmirja z Indijo „zakonita, ustavna, politično in etnično popolna ter pravična“.
Takšno indijsko stališče je krivično, kajti v Kašmirju so za zvezo z Indijo samo bogati maharadže, 80% ljudstva je pa muslimanskega in noče živeti pod Indijo. Z odklanjanjem plebiscita indijska vlada ne pristaja sedaj na to, na kar se je obvezala že leta 1948, ko sta se Indija in Pakistan dogovorila, da se bo kašmirsko vprašanje rešilo v treh etapah in sicer: med obema državama prenehajo boji, temu sledi razorožitev',, nato bo pa plebiscit. Izvedba dogovora se je zataknila že pni drugi točki ter se je Indija izgovarjala, da plebiscita v Kašmirju ni mogoče izvesti zato, ker da Pakistan ni umaknil svoje vojske.
Zato je indijsko-pakistansko področje še vedno polno velikih nevarnosti :a svetovni mir, zlasti, ker ga spretno izkorišča komunistična Kitajska, kot je pokazal njen zadnji ultimat zaradi njenega protektorata Sikima.
¥ TEDEN
šotori, ampak na stopnišču bližnjega bogoslovja za vojaške kaplane. V govoru je Pavel VI. naglašal da so tudi cigani „sinovi Cerkve“. Imenoval jih je „večne romarje, večne begunce na poti, zelo ljube nomade, ki so našli mesto ? kat. Cerkvi“. Papež se je spominjal tudi tistih ciganov, ki so postali žrtve nacističnega preganjanja in nasilja ter jo molil za pokoj njihovih duš.
Po končanem govoru je močni ciganski orkester zaigral več glasbenih komadov v pozdrav in zahvalo papežu za njegove tople besede in pozornost, ki jim jo je izkazal.
Dosedanji nemški kancler Ludvik Erhard bo ta položaj zavzemal še prihodnja štiri leta. Krščansko demokratska stranka ga je namreč soglasno potrdila na njegovem dosedanjem mestu. To odločitev krščansko demokratske stranke je zahodnonemškemu državnemu predsedniku Liibkeju sporočil predsednik stranke dr. Konrad Adenauer. Ni pa gotovo, da 'bi Erhard v svoji novi vladi obdržal vse dosedanje ministre. Zlasti je omajan položaj sedanjega zunanjega ministra Schroederja, proti kateremu je stari Adenauer, pa tudi biv. min. za narodno obrambo Josef Straus. Da ostane Erhard še naprej kancler je šefu nemške države sporočil tudi predsednik stranke svobodnih demokratov Erich Mende, ki mu je dejal, da je ta stranka še nadalje pripravljena sodelovati z Er-hardom v bodoči zahodnonemški vladi. Vodja nemških socialdemokratov Willy Brandt je pa dr. Liibkeju izjavil, da kot predsednik socialistične stranke na osnovi rezultatov zadnjih volitev ne more sestaviti vladne večine.
Predsednik nemških socialistov ja tudi objavil, da v bodoče ne bo več kandidiral za kanclerski položaj ter da tudi v bonskem parlamentu ne bo vodja opozicije. V bodoče namerava obdržati samo predsedstvo socialdemokratske stranke ter še naprej ostati berlinski župan.
D.'. Konrad Adenauer, biv. zahodno' nemški kancler in predsednik nemške krščansko demokratske stranke je izjavil časnikarjem, da bo verjetno spomladi odšel na obisk v ZDA Na obisk ga je povabilo več uglednih osebnosti ter ustanov.
~j£j*C sver
Anica Kraljeva
Kaj naj storim, kje naj pomagam?
Nekje v Evropi se je pripetil ta mali dogodek: Revna mestna deklica je na cesti pobrala lačnega mucka pote-puačka in ga nesla domov. Dala mu je jesti del svojega kosila. Pa je oče vzrojil: „Še ta je manjkal pri hiši. še mi nimamo kaj jesti!“ Uboga deklica si je obrisala solzo in nesla mucka — v „zavetišče za zapuščene mačke“. Mucka je ravnateljica z veseljem sprejela. Dobival bo odslej redno hrano, spal na toplem in tudi pocartali ga bodo, tako je rekla gospa ravnateljica.
Uboga, lačna deklica se je vrnila v svoj žalostni dom. Oj ti svet! Oj ti narobe svet!
Medtem ko razne organizacije, večinoma ženske, zahtevajo skoro človeške pravice za živali, dajajo ogromne vsote za živalske bolnišnice, zavetišča in celo pokopališča — na milijone otrok umira od lakote v življenjskih razmerah, ki so za človeka krute in poniževalne.
Oče Pierre, vnet zagovornik vseh siromakov, je rekel, ko je bil zadnjič v Buenos Airesu: „Vsak grižljaj, ki ti ni potreben, ga ukradeš lačnemu.“
Pretresljiva resnica! Od časa do časa pomislimo nanjo, posebno če nam je Bog dal lagodno življenje in s tem možnost, da vsaj nekaj odstopamo revnim.
Prvi teden v oktobru je teden dobrodelnosti v naši skupnosti. Kakor smo dolžni poskrbeti najprej za svojce v družini, tako smo izven doma dolžni najprej pomagati sorojakom, članom naše narodne družine. Bede je veliko, bodimo usmiljeni! „Tako neprijetno mi je, too slišim, da so revni ljudje na svetu,“ toži gospa v kožuhu. „Zakaj vlade ne uredijo te zadeve?“
Neprijeten občutek, nemir vesti, ali vsaj občutek javnega nereda ob besedi „revščina“, je v bogatem človeku zdrav in naraven pojav. Najhujše za človeka, ko mu bogato življenje zapre ušesa in otopi srce. To je prokletstvo denarja! Ko smo še doma kot študentke nabirale denar za božičnico revnih otrok, smo po bogatih hišah zaman trkiale na vrata. Največ smo nabrale po naših delavskih družinah. Roka je večkrat dala samo dvajsetico, a obraz mnogo ljubezni in razumevanja.
„Odpri srce, odpri roke...“ Prihodnji teden naj se velikodušno odprejo velike in majhne blagajne, denarnice in otroški „šparovčki“. Vsak naj da, kar more!
Starši pa naj pred otroci govorijo o dolžnosti, ki jo ima vsak krščanski človek, da pomaga potrebnim. Seveda je) zopet res, da bo beseda šla mimo ušes, če ne bodo starši sami tako ravnali.
„In kdor nima denarja, kako naj pomaga revežem?“ je vprašala živahna Evica.
Na sto načinov, Evica! Najprej moramo imeti reveže radi, potem bomo sami uganili, kako jim pomagati. Največkrat, res, z denarjem pomagamo, a nič manj, večkrat celo več, je vredna pomoč v dejanju.
Poznala sem elegantno in veselo dekle, ki je dvakrat na teden darovala ves popoldan otrokom bolne matere. Umila jih je, se z njimi igrala, pripovedovala povestice, z njimi pela in jih peljala na sprehod in še opravila nekaj hišnih del. Vse to je storila tajno. Bolna mati mi je o tem pripovedovala mnogo pozneje.
Bolniki, obsojeni na dolgo ležanje, radi sprejemajo obiske. Če se zanimajo za dnevne dogodke, jim nesemo ali tudi čitamo časopis ali revijo. Morda radi poslušajo kratke povesti, potopise. Tak obiski jih razvedri in ne utrudi kakor dolg neslan pogovor. Obiski naj bodo raje pogosti in kratki.
Koliko veselja naredijo starši svojim otrokom, če za nekaj dni vzamejo v hišo revnega prijateljčka, ali ga vzamejo seboj na izlet, če njegovi starši tega ne morejo. Tako majhna žrtev, pa tako lep in nepozaben spomin za mlada srca.
„že nekaj let je preteklo, ko nisva šla z možem sama ven. Rada bi šla vsaj en večer pogledat in slišat kaj lepega. Da bi vsaj videla razsvetljene mestne ulice! A nikogar ne morem dobiti, da bi mi otroke čuval en večer.“ Kar sram je človeka, ko to sliši. To bi bilo veliko dobro delo, primerno za starejšo osebo, ki ima z otroci več izkušenj. In kako bi ji bila mati hvaležna za en sam večer z možem na svobodi!
Dobra dela, morda taka, ki nevidno obračajo usodo posameznikov, ali tudi družin in Skupin, so pa v besedi. Beseda! Premalo pomislimo, kako je silna in močna, kako uničevalna, a tudi kako odrešilna.
Nekdo ima vse, kar mu je potrebno za telesno življenje, a je osamljen in duševno strt. Kaj bolj tolažilnega, kakor prijateljski obisk in prijeten, vzpodbuden pogovor?
Prijatelj, ali znanec dela nekomu krivico. Ne boj se mu povedati, da se moti. Dolžan si to storiti! Dolžni smo tudi opozoriti starše, če ne vedo, da hodijo njihovi otroci s slabimi prijatelji po krivih in nevarnih poteh. S tem jim lahko rešimo otroke, in če so pametni, nam bodo za to hvaležni.
Vsa dela ljubezni v besedi zahtevajo veliko takta. To se pravi: spoštovati moramo občutljivost človeka, da ga ne žalimo ali celo ponižujemo. Iz naših obzirnih besed mora čutiti, da mu želimo le dobro. O teh dejanjih ne pripovedujemo tujim ušesom. Z molkom bomo najbolje dokazali, da je bilo naše dejanje zares ljubezen do bližnjega.
Naraščanje nepismenosti povzroča škodo Jugoslovanom
Pod gornjim naslovom je veliki newyorški dnevnik New York Times objavil izvirno poročilo, datirano z dne 3. septembra t. 1. iz Beograda. Govori o naraščajoči nepismenosti v Jugoslaviji. Podatki so porazni. Vidimo, da v sedanji Jugoslaviji neprestano pada tudi splošna ljudska izobrazba, kar je brez dvoma posledica sedanjega komunističnega sistema.
Pa pustimo raje govoriti dopisniku New York Timesa samemu:
Mnogi državljani pozabljajo pisati ,	in čitati
Ta teden so tu objavili alarmantne statistike o naraščanju nepismenosti v Jugoslaviji. En tak podatek pravi, da je 82 odstotkov prebivalstva starega nad 10 let nepismenih ali pa imajo samo štiri razrede osnovne šole.
Kar je še težje za vlado je odkritje, da število nepismenih letno narašča za
100.000.	Vzroki za tako stanje So precej komplicirani, trdi partijski tednik Komunist in prof. Vladimir Serdar, zagrebški statistik v enem svojih esejev.
Največji odstotek nepismenih je med državljani, ki pozabijo pisati in čitati, potem ko so se to že naučili bodisi v šoli ali pa v tečajih za odrasle.
V dobi od 1945 do 1952 je komunistična vlada z velikimi napori učila Jugoslovane-pisanja in branja. Pozneje so uradne osebnosti izjavljale, da je nad dva milijona Jugoslovanov postalo pismenih in da je odstotek nepismenih padel od 45% na 19% vsega prebivalstva.
Odstotek sprevržencev
Dr. Slavko Milosavlevski piše v Komunistu, da se je 70 odstotkov Jugoslovanov, ki so se udeleževali tečajev za pismenost, sprevrglo znova v nepismene, se pravi, najmanj 1,500.000 ljudi.
Drugi faktor, ki povzroča naraščanje nepismenosti v Jugoslaviji, je obdelal prof. qerdar na konferenci Združenih narodov o prebivalstvu, ki se je ta teden začela v Beogradu.
Dejal je, da se bo jugoslovansko prebivalstvo v naraščajočem tempu množilo v zaostalih predelih Macedonije, Bos-ne-Hercegovine, Kosova-Metohije in Črne gore.
Na teh področjih, kjer živi manj kot 33 odstotkov vsega jugoslovanskega prebivalstva, se rodi nad 40 odstotkov vseh otrok. Polovica nepismenih Jugoslovanov živi ali prihaja iz zaostalih področij.
Ker So vzgojni zavodi na teh področjih manj številni, tradicije kmečkega prebivalstva pa nasprotujejo šolanju,


New York, 16. septembra 1965
POVERJENIŠTVOM,
KRAJEVNIM ODBOROM IN POVERJENIKOM SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!
Meseca novembra in decembra obhajamo letos dva velika in za slovenski narod zgodovinsko 'pomembna dogodka: 100-letnico rojstva velikega 'narodnega genija 'Janeza Evangelista Kreka in 25-letnico prezgodnje smrti vodnika in državnika Antona K o ro š c a !
Oba sta bila oblikovalca in vodilna izvrševalca krščansko-demo-kratske politike hned Slovenci. A bila sta še več. Bila sta glasnika narodne svobode in vodnika slovenskega paroda iz podložništva pod tujo oblastjo v položaj državnega naroda p skupnosti s Hrvati in Srbi, kar pomeni bistven korak k samostojnosti suverenega naroda v lastni narodni državi.
Slovenska ljudska stranka 'v zdomstvu — kljub izrednim razmeram ne more lin me sme preiti teh obletnic, ne da bi se jih kar mogoče slovesno 'spominjala. V ta namen vabimo in prosimo poverjeništva, poverjenike in krajevne odbore SLS, da storijo vse, kar je mogoče, da se obletnici kar najbolj dostojno in slovesno obhajata. Krajevni činitelji SLS naj (izberejo primeren način in obliko proslave, ki maj bi ne bila samo strankarska, ampak vsenarodna prireditev. Kjer koli je primerno in mogoče, naj se osnujejo na pobudo in ob. sodelovanju SLS posebni slavnostni odbori \v ta namen, ki bodo izdelali čim boljši ispored in ; bodo jamčili ičim večjo udeležbo naroda v izseljenstvu na taki spominski svečanosti.
Slava Janezu Evangelistu Kreku in Antonu Korošcu!
Za vodstvo Slovenske ljudske stranke:
MIHA KREK, s. r., predsednik
LUDOVIK PUS, s. r., glavni tajnik
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Odbor za slovensko šolo
Na Tržaškem so pred meseci ustanovili poseben odbor za slovensko šolo, ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij ter tudi politične stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence. Ta odbor so ustanovili zato, da bi čimbolj vplivali na starše, naj vpišejo otroke v slovenske šole. Ker Se v Italiji prične šolsko leto sredi septembra, je odbor za slovensko šolo v začetku meseca naslovil na vse starše poseben poziv, v katerem jih opominja, naj se pri vpisu otrok odločijo za slovensko šolo ter tako omogočijo otrokom celovito duševno rast, ki je možna le v materinščini. Otroci Slovenskih staršev morajo dobiti pouk v materinščini, ker bodo le v tem jeziku najbolje širili obzorje in spoznavali vrednote lastnega naroda.
K vpisovanju v slovensko šolo so vabili tudi slovenski listi z uvodniki, v katerih so nakazali vrednote učenja v slovenskem jeziku ter tudi koristi, ki jih ima ves slovenski narod. Razen tega bi s propadom Slovenskih šol propadla tudi možnost slovenskih učiteljev in profesorjev, učiti v slovenskem jeziku. Prav zaradi tega pozivajo tudi slovenske učitelje in profesorje, naj v teh
dneh ne drže križem rok, ampak naj tudi sami pripomorejo k uresničitvi ideala: vsak slovenski otrok v slovensko šolo.
Zamejski Slovenci si morajo dobro zapomniti bsede, ki jih je zapisal pred več kot sto leti italijanski filozof, vodja preporoda, duhovnik in politik Vincenzo Gioberti: Naj si zapomnijo vsi, ki jim je pri srcu skupna domovina, da je smrt jezikov smrt narodov.
Marijansko slavje na Opčinah. Kakor vsako leto, so tudi letos na Opčinah priredili Marijanski shod s procesijo, ki je bila 12. sept. Ta skupni verski prazr riik Slovencev v Italiji je imel letos še poseben namen: Postaviti škofa Slomška v oltar. Procesijo j,e vodil mariborski škof dr. Držečnik. Po procesiji je imel na trgu mašo s pridigo, ki jo je navezal na znano Slomškovo pridigo o slovenskem jeziku. Ob sklepu shoda je organizator Štuhec izrekel zahvalo mariborskemu škofu za vodstvo procesije. Obenem je tudi povedal, da bo postavljen v cerkvi, ki se gradi po želji prejš njega papeža Janeza XXIII. nad morjem in ki bo posvečena Mariji Kraljici Sveta, tudi oltar svetih bratov Cirila in Metoda.
Hazstava slov. slikarjev v Washington!!
Od 17. do 30. oktobra bo v Hilton hotelu v Washingtonu slovenska umetniška razstava. V glavnem bo ista kot je bila že lansko leto v New Yorku in v Torontu v Kanadi, toda v nekoliko spremenjenem merilu.
Razstavljali bodo slikarji Ivan Bukovec, Marinka Burgar-Sever, Aleksa Ivanc, Bara Remec, Marijanca Savin-šek, Hugo Velfeer, Jože Vodlan in kipar France Gorše. Razstava bo obsegala nad 40 olj na platnu in guašev ter 5 plastik.
zaostala področja „reproducirajo“ nepismene, pravi dr. Serdar.
Mnogi ne hodijo v šole
Tako leta 1961 npr. 39 odstotkov otrok med 7. in 19. letom starosti ni hodilo v šolo, medtem ko je dosegal v nekaterih zaostalih področjih odstotek višino 45%'.
Nepismenost pa je seveda državen problem ter vpliva na vse plasti prebivalstva. V začetku letošnjega leta je bilo npr. v vodilni Zvezi komunistov Jugoslavije (v partiji) 30% članstva nepismenega.
Nad 8 odstotkov vojaških vpoklican-cev je nepismenih ter jih morajo poslati v posebne šole v vojski. Okoli polovica nepismenih Jugoslovanov je starih manj kot 50 let in kot aktivni člani predstavljajo veliko oviro narodnemu gospodarstvu.
Celo v Beogradu ki šteje danes ok.
728.000	prebivalcev, je 80.000 nepismenih, kakor ugotavlja statistika. Skoro vsi nepismeni so ženske. Večina statistikov navaja kot vzrok to, da nimajo časa hoditi v šolo, ko morajo delati po osem ur dnevno in vzdrževati družino.
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	čilski prestolnici so objavili, da se bosta argentinski predsednik dr. Illia in čilski dr. Frei sestala ob skorajšnji izročitvi prometu nove čezandske ceste, ki bo povezavala argentinsko provinco San Juan in čilsko Coquimbo. Sestanek bo na čilski strani, ker je bil prejšnji sestanek predsednikov omenjenih držav ob Freijevem potovanju v Evropo v Bs. Airesu.
V ZDA bodo poslali v vesolje Geminis VI 25. oktobra t. 1. Astronavta bosta Walter Shirra in Tomas Stanford.
ZDA in Panamska republika sta se sporazumeli za ureditev spornih vprašanj glede Panamskega prekopa. Po doseženem sporazumu bodo razveljavili dosedanjo pogodbo med obema državama iz leta 1903. Nova pogodba bo Panamski republiki zagotavljala suverenost tudi nad področjem Panamskega prekopa, prav tako soupravljanje prekopa z Amerikanci. Veljala bo do zgraditve novega prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom. Amerikanci niso objavili, če bodo novi prekop zgradili tudi še v Panamski republiki ali pa v kateri drugi latinskoameriški državi.
V Venezueli so komunistični teroristi sprožili nov val nasilja. In to v sami prestolnici Caracas. Z napadi na policijo hočejo preplašiti ljudstvo, da bi dobilo vtis, da pred napadi komunistov niso varni niti oboroženi policijski stražniki. V zadnjih 10 dneh So komunisti pobili 6 stražnikov.
V	Atenah je bil XVI. mednarodni astronavtski kongres. Udeleževali so se ga tudi ameriški in sovjetski astronavti, katere je sprejel tudi kralj Konstantin. Prihodnji kongres bo leta 1966 v Madridu, leta 1967 pa v Beogradu.
ARGENTINA
Dr. Illia za narodno solidarnost
Dne 25. septembra so v mestu Mercedes v buenosaireški provinci proslav-ljaji stoletnico ustanovitve tega mesta. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik republike dr. Artur Illia. V govoru je naglašal, da je narodna solidarnost nujno potrebna, „če 'hočemo doseči, da bo republika znova dobila tisti položaj, ki ji pripada. Za dosego tega cilja je pa potrebno spoštovanje zakonov, odstranjevanje sumničenj, utrjevanje vseh demokratskih ustanov ter ohranjevanje našega načina življenja“.
Komunisti na delu
Poveljniki argentinskega orožništva general Julij Alsogaray je opozoril javnost na komunistično rovarjenje ne samo v Argentini, ampak v vsej Južni Ameriki. Dejal je: „Lahko mirno ugotovimo, da je revolucionarna vojna v Latinski Ameriki in tudi v naši državi v teku. V Argentini jo pripravljajo komunisti na vseh področjih argentinskega življenja: na univerzah, po sindikatih, tovarnah, v vladi in celo v Cerkvi. Udeležba komunistične partije pri vseh teh pripravah in akcijah je ugotovljena.“
V	zvezi s teroristično dejavnostjo je pomembna tudi izjava podpredsednika republike dr. Peretteja v mestu Bahia Blanca. V razgovoru je dr. Perette zatrjeval, da v Argentini ne bodo več vladale diktature in ne totalitarizmi.
Glede izjav glavnega poveljnika vojske generala Onganie proti komunizmu in o potrebi skupnega nastopanja argentinske in brazilske vojske proti tej nevarnosti, ki so jo nekateri tudi tolmačili tako, kakor da oborožene sile zahtevajo odločnejše nastopanje vlade proti komunistom, Je pa podpredsednik odgovoril, da je vlada vedno spoštovala oborožene sile, te pa morajo spoštovati vlado in to tudi delajo.
V	zvezi s komunistično nevarnostjo v Latinski Ameriki je omeniti priprave, ki so v perujski prestolnici Lima za novembrski sestanek glavnih poveljnikov oboroženih sil ameriških držav. To bo že šesta taka konferenca in prva, ki ne bo v ZDA, ampak v drugi državi. Po končanih razgovorih predstavnikov vojska ameriških držav za pripravo omenjene konference, je zastopnik argentinske vojske polkovniki Alcides Lopez Aufranc govoril o novih nalogah oboroženih sil proti komunistični nevarnosti. „Kajti sovražnik sedaj ni več za mejami, ampak znotraj države. Vojna se pa ne vodi samo s streljanjem, ampak tudi s pomaganjem pri razvoju gospodarskega in socialnega položaja, da se odstranjujejo notranje kontradikcije. Kajti čim manj možnosti za vsestranski razvoj ima kaka država, temveč možnosti ima za svoje akcije komunizem.“ Iz teh izjav je razvidno, da bodo glavni poveljniki oboroženih sil ameriških držav komunistično nevarnost in nastop proti njej presojali z vseh vidikov ter bodo temu primerno sprejeli potrebne sklepe, ki jih bodo narekovale prav gotovo tudi okolnosti, toer bo ta konferenca v državi, v kateri je komunistično gverilsko vojskovanje v polnem razvoju.
Boj za novi stanovanjski zakon
V	poslanski zbornici so ostre debate o novem stanovanjskem zakonu, ki naj bi stopil v veljavo dne 1. oktobra. Zakonski osnutek je bil v načelu že sprejet, v debati v poedinostih o posameznih členih se pa vladna ljudskoradikal-na večina in opozicionalne skupine ne morejo zediniti. Nesoglasja so zlasti glede določitve višine najemnin. Zato je verjetno, da bo poslanska zbornica enostavno podaljšala sedaj veljavni stanovanjski zakon do 30. junija prihodnjega leta. V tem smislu so socialistični poslanci že stavili konkreten predlog s predložitvijo zadevnega zakonskega osnutka.
Zahteva po zboljšanju žel. prometa
Gospodarske ustanove v prestolnici, zlasti pa posameznih provinc, so vladi poslale nove zahteve, naj pohiti z ureditvijo železniškega prometa, odnosno naj vsaj v province pošilja gospodarskim ustanovam zadostno število vagonov za odvoz poljedeljskih pridelkov. Tako n. pr. samo v mestu Balcarce v provinci Buenos Aires čaka na odvoz v Buenos Aires skoro en milijon vreč krompirja.
PM
Ss
Prepiah in zmeda med ljudmi
sta bila tiste dni v domovini, ko so komunisti objavili vrsto odredb za „izvedbo gospodarske reforme“, ali bolj pravično povedano, vrsto ukrepov za reševanje do temeljev zavoženega gospodarstva. Ob objavi teh ukrepov se je ljudi polastila panika. V strahu, da ne bi izgubili svojih prihrankov, so navalili na trgovine in kupovali vsevprek. Vse, kar so sploh mogli dobiti, samo, da so dobili potrebne stvari, ki so se pozneje podražile. Naval na trgovine je bil tolikšen, da je v lokalu ljubljanskega „su' perm-arketa“ neka ženska v gneči omedlela. Neki moški si je v strahu, da bo zmanjkalo cigaret istih kupil za 100.000 dinarjev. „Ljudje so najbolj planili po olju, sladkorju, masti in moki,“ beremo v „Delu“. Pa ne samo to, „vse od kraja so kupovali. Veččlanske družine so trgovino zapuščale in se spet vračale še in še...“ je dalje zapisano na istem mestu. Tiste dni si je poporočilih omenjenega lista „vsak sedmi Ljubljančan ogledal Modno trgovino. Toda, če bi si jo samo ogledal! Kot kobilice so ljudje planili po trgovinah in drugega dne je -bila velika blagovna hiša skoraj povsem prazna. Največ dela so imele prodajalke deikorativnih tkanin. Tu je bilo kar 4000 kupcev (v enem dnevu, op. ur.), med tem, ko je v soboto v Modni hiši kupovalo 8000 ljudi. No, in ker se redki odločajo, da bodo nakupovali sami, posebno če je treba težko tovoriti domov, lahko rečemo, da je bilo tega dne v Modni hiši vsaj 24.000 ljudi. Prodajalke so ta dan prodale za 50 milijonov dinarjev blaga, štirikrat ve,č kot navadno.“
List pove dalje ,da so ljudje „razen dragocenejših deikorativnih artiklov v velikih količinah kupovali tudi robce, spodnje perilo, srajce. Nek možak se je založil za vrsto let, saj si je kupil kar tri ducate robcev. Ženskam je bilo najbolj všeč perilo. Nekatere so kupile tudi po dva ducata hlačk. Moški pa so bili pri spodnjih hlačah bolj skromni, zato pa so nosili domov tudi po 10 in več srajc“, ugotavlja še naprej Delo z dne
29.	julija.
Naval je bil tudi na bencinske črpalke. Isti list ve povedati, da so ljudje prihajali z „vedri za namakanje vrta in s sodčki“. Pred črpalkami so bile kolone avtomobilov. Nekateri avtomobili, vmes pa tudi nekaj tovornjakov iz podjetij, „so si dovolili natočiti v sode tudi do tisoč litrov bencina“
Tako ljubljansko Delo. Iz njegovih navedb je razvidno, da ni prav nič zalegel poziv komunističnih oblastnikov komunistični buržoaziji, da naj sprejme in tudi izvaja vse omejitve in podražitve življenjskih potrebščin „z nacionalno disciplino“. Prav ti, ker imajo sredstev z adosti, so najbolj kupovali blago. Navadno ljudstvo je pa pri tem dogajanju zatrjevalo, naj bi komunistični funkcionarji z omejitvami in varčevanjem začeli raje pri sebi, ne pa pri ljudstvu, ki s trdim delom zasluži ko maj toliko, da se s težavo prebija skozi življenje.
V Sloveniji imajo razen poletnih iger, koncertnih, baletnih in folklornih nastopov v Ljubljani, na katera prihajajo umetniške skupine tudi iz inozemstva, poletne igre tudi razna druga mesta. Tako jih imajo tudi v Škofji Loki. Na letošnjih so med drugim na škofjeloškem gradu uprizorili znano Medvedovo žaloigro 'Za pravdo in srce. Slovensko gledališče v Celju je pa priredilo na tamkajšnjem gradu „Celjske grajske igre“. Bile so v sredini julija ter so več večerov uprizarjali „Herma na celjskega“, veliko dramsko delo pokojnega pesnika, pisatelja in dramatika dr. Antona Novačana. Kot znano je avtor „Hermana celjskega“ živel kot politični emigrant v Argentini, kjer je tudi umrl in je pokopan v mestu Posadas v provinci Misiones. Njegov „Herman celjski“ je po 32 letih znova prišel na repertoar gledaliških predstav v domovini. Pač vse z namenom, da bi v’ poletnih mesecih privabili čimveč izletnikov.
Jurčičeva povest „Sosedov sin“ je izšla v francoskem prevodu. Izdala jo je kanadska založba Editions Paulines v mestu Sherbrooku pod naslovom „Le fils du Voisin“. Povest je prevedel znani prevajalec Jurčičevih del v razne svetovne jezike dr. Ferdinand Kolednik, ki je član Društva kanadskih književnikov. V' uvodu med drugim navaja, da je Jurčičev Jurij Kozjak doslej preveden v 46 jezikov.
Velikost napake merijo po — črkah. V ljubljanskem „Delu“ št. 201 z dne 27. julija smo brali, da so razni listi objavili posnetek novega bankovca za petdeset dinarjev, ki ga je izdelal Zavod za izdelovanje denarja v Beogradu. Pod številko na levi strani je napisano „pedeset dinarjev“ in „Delo“ piše, da je
vsekakor pomota ali tiskarski škirat, ker bi po slovensko pač moralo pisati petdeset. Pravi, da bi bilo dobro opozoriti že sedaj, ko je morda še čas, ker denar še ni v prometu, „čeprav je napaka majhna, ker pač manjka samo ena črka“ (sic!).
V	Ljubljani stane sedaj kubični meter vode 35 dinarjev.
V	Ljubljano pride dnevno do 95.000 pisem, 600 paketov in nekaj čez tisoč brzojavk. Iz slovenske prestolnice pa dnevno odpošljejo 94.000 pisem, 100 paketov in nad 1300 brzojavk.
Umrli so. v Ljubljani: Jože Šuster, žel.' upok., France Omejc, Stane Strah, Mara Lampret, Jaroslav Koser, general-štabni major v p. in koroški borec, Fani Turk roj. Podbevšek, Vladimir žuž-mar, trg. potnik, Albina Strnad roj. Padež, Ivan Šušteršič, gradbeni delovodja Anda Majce roj. Hlavata, Franc Založnik, Marija Blejec roj. Berlan, vdova po pošt. uslužbencu, Jože Stergelj, Slavka Žibert roj. Škulj, Ana Šifrer roj. Ciuha, Olga Knez, učiteljica v p., Frančiška Sluga roj. Svetličič, Lojze štrubelj in Julijana Kolenc roj. Završnik v Celju, Ludvik Orel v 'Vižmarjih, Ljudmila Ra jer v Novi Gorici, Marija Savnik roj. Unuk v Ratečah, Franc Oblak, žel. upok. v Kranju, Angela Turnšek roj. Kočar v Stranjah, Eleonora Korošec roj. Vodušek, učiteljica v p. v Trbovljah, Julij Makuc, upok. v Solkanu, Alojz Slamnik na Jesenicah, Bruno Abram v Lovranu, Virgilij Krasnik, žel. upok. v Trbovljah, Miroslav Benkovič, strokovni učitelj v Kamniku, Janez Vidmar, upok. v Ložu, Edi Kogej v Postojni. Anica štefe roj. Gašperin v Tržiču, Karel Koestner na Vrhniki, Ivanka Trojar roj. Šinkovec na Jesenicah, Lovro Tomazin, tov. mojster v p. v Tržiču, Izabela Lavrenčič roj. Zlobec v Koprivi, Franc Viđali, biv. trg. 'in gost. v Domžalah, Angela Turnšek kuharica v Logatcu in Ivan Sabo, dentist v n. v Radečah.
S I 0 V K	N C I V
BUENOS AIRES
Maja meseca letošnjega leta se je poštnina v Argentini povišala za več kot 100%. Zato uprava Svobodne Slovenije ne more več vzdržati tiste naročnine za naročnike, ki dobivajo list po pošti z onimi, ki dobivajo list v roke. Zato prosimo vse tiste naročnike, ki prejemajo Svobodno Slovenijo po pošti, da poleg naročnine, ki znaša za letos $1.000, doplačajo še znesek 100 pesov za poštnino. Skupno tedaj 1.100 pesov. Tisti pa, ki so naročnino že poravnali, naj pošljejo še za poštnino $ 100.
Osebne novice
Na univerzi v San Luisu je dne 31. avgusta diplomirala kot kemičarka gdč. Marija Gizela Šušteršič. Čestitamo!
SAN MARTIN
V nedeljo 26. septembra popoldne je bila v San Martinu IV. pevsko-glasbena prireditev. Je lepo uspela in bomo o njej prinesli podrobno poročilo g. M. M. v prihodnji številki.
ARGENTINI
SLOVENSKA VAS .	>
XIII. mladinski dan v Lanusu
1; . ' i V nedeljo, 12. septembra, je bil v La-! nusu 13. mladinski dan, ki sta ga orga-; nizirala fantovski odsek in dekliški kro-1 žek Slovenske vasi. Dopoldne je bila I skupna maša, ki jo je daroval g. Petek I V svojem govoru je , obravnaval razmerje med Bogom in ljudmi. Pred vsem I je naglašal dejstvu božje ljubezni do mladine.
j Popoldanski program se je začel s I tekmovanjem v odbojki med krožki SDO ! za pokal Mlad. športnih dni; osrednji I del pa je bil otvorjen s prihodom na športni prosto.»' vseh nastopajočih in petjem mladinske himne. Po himni je govoril zvezni predsednik SFZ g. Jernej Dobovšek. Opozoril je na bistvo dela mladinskih organizacij, ki je le dopolnilo vzgoje, ki jo mora vsak prejeti že v družini. Sledil je govor predsednika lanuškega odseka SFZ g. Cirila Jana. Naslednja točka so bili nastopi. Najprej naraščajniki pod vodstvom g. Čampe, nato naraščajnice, katere je vodila gdč. Slavka Urbanija. Povsem nov je bil nastop mladcev s telovadnimi vajami po zamisli g. Tineta Vivoda. Vodil jih je Franci Sušnik. Mladenke so nastopile z rajalno vajo pod vodstvom gdč. Marice
Sušnik. G. Čampa je sestavil in vodil nastop fantov, ki so se ob koncu postavili v piramido s slovensko zastavo na vrhu. Dekleta pa so se postavile s plesno vajo po zamisli ge. Vivodove. Bila je gotovo najboljša točka programa. Vsa izvajanja je občinstvo spremljalo z zanimanjem in bogato nagradilo nastopajoče z aplavzom.
Po končanem programu je sledil družabni del pri pogrnjenih mizah ob dobri postrežbi. Lanuški mladini smo hvaležni za ta dan. Najboljša potrditev uspeha pa je bilo zadovoljstvo res številnega občinstva.	m. t.
MENDOZA
Starinski dnevi v Mendozi
„Zakaj bi pa tudi mi stari ne imeli enkrat svojega dne? — Prav res!“
In tako se je zgodilo; rečeno — storjeno. Brez posebnih vidnih priprav — le tam na igrišču našega Doma je bilo zadnje dni pred prvo nedeljo v septembru nekaj razgibanosti. Vzdolž mladih in košatih topolov ob zidu so preurejali hodnik in pripravili igrišče za balinanje; in prav gori v kotu je pa poleg obeh gugalnic, ki so jih naši malčki dobili za letošnje Alojzijevo, zrasel ličen — vrtiljak. „Stari“ niso za svoj dan mislili le nase; pripravili so največje veselje svojim najmlajšim.
Tako je prišla nedelja, 5. septembra. Nebo je preskusilo vso našo korajžo: v soboto je bilo takšno vreme kot že vso letošnjo zimo ne enakega; dež, sneg, mraz.. . Kaj pa zdaj ? Pod noč se je pa sprevedrilo, nebo se je zbistrilo kot ribje oko in na igrišče je moralo priti — kamijon žagovine.
V	nedeljo popoldne je bilo živ žava v Domu! Najprej so si „stari“ odprli s prvim simboličnim metom krogel balinišče; nato je pa sledila slovesna blagoslovitev vrtiljaka in gugalnic. Društveni predsednik ing. agr. Marko Bajuk je imel na zbrane člane in prijatelje pomembni govor.
V	njem je v uvodnih stavkih navajal, da so se vsi zbrali, ,,da se malo porazvedrimo in pridemo v tesnejše stike. Istočasno pa dokončno ostvarjamo i\aše otroško igrišče. K dvema vrstama gugalnic se pridružuje danes trden vrtiljak. Za uresničenje teh tako pomembnih prireditev za naše male se moramo predvsem zahvaliti dobri volji in strokovnjaški spretnosti Ivana šorca in ostalih odbornikov, ki so se za to trudili. Nismo pa pozabili tudi na starejše. In tako je danes zanje pripravljeno novo balinišče.
V	nadaljnjih izvajanjih je predsednik društva razvijal misli o nalogah društvenega odbora, o edinosti slovenske skupine v Mendozi, o zgradnji skupnega življenja na temeljih ljubezni in medsebojnega razumevanja, kajti „društveno življenje ni namenjena samo članom, ampak celotni naši skupnosti. Uspehi, ki jih bomo dosegli z združenimi močmi, bodo koristili vsej naši skupnosti. Zato je vsakdo dobrodošel in tudi vsakdo ima dolžnost po svojih močeh pomagati.“
Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo: ,.To so nekatere smernice, ki jih v življenju nujno moramo upoštevati, če hočemo pri skupnem delu dosezati
V suh tmämn
NOČ V PAMPI
Mirko Šušteršič
V zvezdne višave gre pisk roparice, trnjeve trave bičajo lice.
Steza samotna zavita je kača, želja temotna slepa, palača.
San hrepenenje kot kamen je v morju žic le brnenje plava k obzorju.
Nočni vetrovi tu večno ihtijo, v daljavi domovi skriti molčijo.
uspehe. Če se bo vsakdo vedno skušal potruditi, da iskreno presodi svoje sodelovanje in namen, ki ga žene, sem prepričan, da bo naša skupnost vidno bogatela in lepo cvetela.“
Navzoči so besede društvenega predsednika sprejeli z odobravanjem. Č. g. Jože Horn je nato blagoslovil novo otroško igrišče in ga. Vera Ašič-Bajukova ter gdč. Lenčka Božnar sta prestrigli trakove v slovenskih barvah, ki so zapirali dostop na vrtiljak. Tedaj se je usula gruča kričavih Bučkov na vrtiljak in šlo je »aokoli naprej in nazaj. „To bo’ čez nekaj let drobiža v našem šolskem tečaju,“ smo se z zadovoljstvom tolažili. Za vse te prireditve na našem otroškem igrišču gre društvenemu odbora in vsem, ki so idealno sodelovali, prisrčna zahvala vseh. ki so nam naši najmlajši tako tesno k srcu prirasli.
Sledila je še zadnja točka sporeda. Stari-oženjeni in mladi-samci so se spet pomerili v odbojki. Bili so si še od zadnjih športnih dni še na dolgu revanžno igro. Odigrali so prvo igro. Izgubili so stari. Dekleta so dala fantom v odmoru „čudežnega napoja“. Druga igra. Kako da po taki osvežitvi ne bi dobili spet fantje! Ta stari so jim čestitali. Kaj bi pač neki, saj gredo ti mladi itak za njimi. Prej ali slej tudi njih čaka isto.
V kotu so se zbrali „ostrostrelci“ in se borili za točke priborjenega ostro-strelstva.
Ker je s sončnim zatonom pritisnil spet mraz, so dekleta pogrnile mize v dvorani ter v zatišju ob kuhinji. Začel se je družabni del prireditve. Za postrežbo ljudi je bilo izvrstno poskrbljeno z jedili in pijačo, za razvedrilo je pa poskrbela poskočna glasba.
Tako je naš prvi starinski dan prinesel veselja našim najmlajšim, dvakratni „nekaj“ pa starejšim, ki so se sami pozabavali ter uživali ob veselju ter otroški sreči našega naraščaja.
Za tretjo nedeljo v tem mesecu pa smo bili že povabljeni na razstavo slovenskega tiska v Argentini, ki jo v društvenem okrilju pripravljata g. arh. Božidar Bajuk ml. ter g. Rudi Hirschogger.
Sliši se, da naši odrski veljaki marljivo pripravljajo za mlad. dneve Župančičevo „Veroniko Deseniško“. Bb.
J
Slovenec - argentinski pesnik
Arhitekt Viktor Sul-čič je gotovo ena najmar-kantnejših osebnosti iz vrst staro-naseljencev v Argentai Tržačan — od Svetega Križa — je v Argentino prispel že leta 1924, potem ko je ab-solviral industrijsko visoko šolo v Trstu in arhitekturo v Florenci in Bologni. Tu je postal med najbolj znanimi tukajšnjimi arhitekti.
Že takoj prva leta je dobil prvo nagrado njegov načrt za Hipotekarno banko, ki pa se pozneje, ko je padla stara vlada, ni postavila, zaradi česar je tožil državo za odškodnino in jo tudi dobil. Pač pa je načrt tedaj imel velik uspeh v strokovnih revijah (Revista de Arquitectura). Znana so njegova dela kakor Mercado de Abasto Proveedor na ul. Corrientes, potem stadion atletskega kluba Boca Juniors, dobil je drugo nagrado za mestno hišo v Bragado, postavil pa moderno in izredno lepo cer-
kev v San Justa (Zavetišče za stare pri italijanski bolnišnici), Galerijo Flores na trgu istega imena itd. Toda arh. Sul-čič je tudi slikaP, ki je imel že več razstav pri Witkombu (dve), Punta Arenas (Čile) in v Beogradu. Prav za svojo 60-letnico je imel svojo zadnjo razstavo, ki ga je pokazala kot impresionističnega slikarja slovenske tržaške obale (Sv. Križ).
Kot pesnik pa se je pojavil v svoji 70-letnici, ki jo je praznoval prejšnji mesec. In to pesnik — v kasteljanščini, v kateri je izdal zbirko Luces y som-bras (Luči in sence). Posvetil jo je svojemu, v zgodnji mladosti tragično umrlemu sinu Hektorju Igorju. Zbirko je razdelil v tri dele: Različne pesmi, Soneti in Smehljaji. Pesmi, predvsem prvi in drugi del, ga kažeta kot himničnega pesnika filozofskega značaja, ki ga muči problem življenja in smrti, pa tudi socialnega in moralnega nereda v današnjem svetu. Vsa njegova težnja gre k nekemu človečanskemu prerojenju človeka in ima na več mestih naravnost religiozni značaj.
Y todo lo que vemos, todo lo que existe, es produeto de esa fuerza sobrehumana
poderosa
de un Ser que mueve la materia y que
consiste
en ordenar, transmutar y dirigir a cada
cosa.
Toda ta „Ser“ ima še določnejše oblike, je „Senor y su hijo predileeto“ in vsemu spreminjanju je vzrok „el gran milagro de Nino de Belén“. Take so predvsem Različne pesmi. Soneti pa so naravnost virtuozne posode iste miselne vsebine, ki ga vodijo prav tja kot prvi del : —-
— la paz ilumina mi rostro; huye de la oscuridad la primaria demoniaca violencia y paso deja a la Razón Divina que odio transforma en Amor y Verdad.
Zadnji ciklus pa so prigođniške filigranske igračke, družabnega značaja, toda ne brez humorja in pesniške poante.
Taka je Sulčičeva kasteljanska poezija.
Toda kot vedno, se je tudi ob tej priliki Sulčič pokazal velikega Slovenca in — dasi nikdar ni hodil v slovenske šole —, je dodal tri slovenske pesmi. Prva Sveti Križ je impresionistični pajsaž svoje rodne vasi, opisan vizualno in zgodovinsko:
Na robu Krasa, kamenitega sklada, ki strmo v Jadransko morje pada,
na severni bregoviti obali
(pri morju vinogradi in pristanišče, j
na vrhu grušč, trnje in žajbelj v skali,
v zalivu Grljansko kopališče),
počiva Sveti Križ — moja rojstna vas.
Konča pa se ta pesem z narodnostno poanto:
Sveti Križ pa še danes gleda na Triglav: Slovensko besedo je z neba Bog poslal!
Najboljša je druga pesem Ribič je mlad, ki je lepa slovenska „marina“ v smislu Aškerčevih Jadranskih biserov, katerih motivi so vzeti s ,prav iste klasične obale slovenskih ribičev. Zadnja Naš Kras pa je vodnikovska štirivrstič-na himna Krasu, opevajoča njeno pokrajinsko lepoto,- pa tudi zgodovinski razvoj. Pri zadnjem delu pa pesem že pada v vilharsko narodnostno nepo-e.tičo „budnico“, kot npr. verz:
vi, orjaški hribi razglasite zmagovito vsem narodom sveta, da ta zemlja slovenska nikomur se ne vda!
Grobovi in napisi narod in zgodovina in vse, kar tukaj biva — je naša zgodovina.
Tu pa že ni več poezije, ki jo je v kasteljanskem delu mnogo in dobre.:
Moti tudi nekaj tiskovnih napak (češ, retko, veličantvi itd.).
Kakor se je v teh zadnjih treh slovenskih pesmih pokazal Sulčič Slovenca, se je tudi v uvodu v kasteljanščini, ki ga posveča — slovenski mladini staršev njegove generacije po prvi svetovni vojni. To lepo gesto pospremi z lepim, sončnim opisom Krasa in kraških ljudi, odkoder izvira njihov rod.
Tako je pesnik Sulčič kot kasteljan-ski pesnik, poklonil svoj obulus tudi svoji slovenski domovini in ljubezni do nje, kakor se je vedno in povsod' pokazal Slovenca. Bil je med najzvestejšimi sodelavci pokojnega ministra dr. Izidorja Cankarja (postavil je z njegovo pomočjo Jugoslovanski dom v Boki) in pokojnega msgr. Hladnika, pri katerega odprtem grobu je v imenu staronase-ljencev vzel od njega prisrčno slovo. Pri novih naseljencih je zlasti vedno kazal zanimanje za njihovo kulturno delo, kot naročnik in bravec naših revij in knjig. Saj je knjigo svoje rojakinje Neve Rudolfove, ki je izšla pri SKA, celo ilustriral, kakor je tudi bogato okrasil z vinjetami svojo lastno zbirko.
Tako je on sam najlepše prazvoval svojo 70-letnico, h kateri mu tudi mi čestitamo, želeč mu še mnogo uspehov na vseh njegovih umetniških poljih, kot arhitekt, slikar in pesnik.
td.
SLOVENCI PO SVETU
ANGLIJA
Nadškof dr. Pogačnik v Angliji
Od 31. avgusta do 12. septembra se je mudil na obisku v Angliji ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. V to deželo je prišel z g. Juletom Slapšakom iz Clevelanda, na povabilo liverpoolskega nadškofa dr. Becka. Na letališču v Londonu sta ga sprejela gg. Ignacij Kunstelj in Šušteršič iz Kalifornije. Nadškof si je v Londonu najprej ogledal razne zanimivosti, muzeje in cerkve, bil na obisku pri westminsterskem kardinalu Heenanu ter odpravniku poslov na jug. poslaništvu, na kosilu pa pri apostolskem nunciju.
V notranjost Anglije je odšel najprej v Bedford, kjer je bila 5. septembra birma 23 otrok. Pri pontifikaini nadškofovi maši so pomagali kot diakon g. dr. J. Zdešar, direktor slov. dušnega pastirstva v Nemčiji, g. A. Sterle iz New Yorka, kanonik Hulme, g. Julij Slapšak ter g. Ignacij Kunstelj.
ŠAH
V Havani na Kubi se je v nedeljo zaključil veliki mednarodni šahovski turnir, katerega so se udeležili znani mednarodni mojstri in velemojstri. Jugoslavijo sta zastopala Ivkov in Slovenec Parma. Sovjetsko zvezo pa Smislov, Geller, Holmov. ZDA je zastopal R. Fisher, toda igral je kar po telefonu Ì2 New Yorka, ker mu oblasti niso dale vizuma za Kubo.
Prvo mesto je zasedel Smislov s 15.5, drugo mesto pa si dele Ivkov, Ge-
Na pozdravni akademiji sta nadškofa dr. Pogačnika pozdravila g. Ign. Kunstelj v slovenščini, kanonik Hulme pa v angleščini.
V Londonu je imel ljubljanski nadškof mašo v kapeli v Slovenskem domu dne 8. septembra, nato pa je še obiskal mesta Bristol, Manchester in Rochdale, kjer je 12. septembra podelil zakrament sv. birme 12 birmancem.
Svoj obisk Slovencem v Angliji je zaključil v mestu Manchester, odkoder je z letalom odpotoval na nadaljevanje II. vatikanskega koncila v Rim.
V e stilili SFZ
Naloge in cilji slovenske mladine
Govor Cirila Jana, predsednika SFZ v Slovenski vasi na letošnjem mladin skem dnevu.
Trinajstič se letos zbiramo na športnem igrišču v Slovenski vasi, da pokažemo slovenski skupnosti, da še živimo in vsak dan bolj vneto delamo za zastavljeni cilj: Slovenska mladina naj ohrani zdrav duh v zdravem telesu!
Zvestoba Bogu in Cerkvi stoji na prvem mestu med našimi vzori. Naše mladinske organizacije naj bodo vedno nosilke izročil nekdaj tako cvetočih mladinskih organizacij v domovini: Orla, Zveze fantovskih odsekov in. Zveze dekliških krožkov! Skušajmo jih posnemati tudi v zvestobi do svojega naroda, dasi je to v tujini častokrat združeno s premnogimi težavami. Poleg utrjevanja v verskem in narodnem oziru pa vedno skrbimo tudi za splošno izobrazbo, saj se zavedamo, da čas, v katerem živimo zahteva razgledane ljudi, ki bodo prej ali slej morali stopiti na odgovorna mesta, na katerih danes branijo sloven-
lier in Fisher. Jugoslovanski velemojster Ivkov je skoro ves turnir vodil pred ska izročila naše matere in očetje. Smislovim in v zadnjem kolu bi mu | Iz srca smo hvaležni staršem za do-zadoščal samo remi, da bi vsaj delil j bro vzgojo, kakor tudi za veliko razu-prvo mesto. Toda prav v tej zadnji par- mevanje, ki ga kažejo do naših mla;

IZŠLE SO
PESMI IZ PAMPE
Vinko Rode:
OSNOVNE MISLI
Tine Debeljak ml.:
HOMO VIATOR Izdala Mladinska vez Cena 150 $
Zaposlitev kot
hišna pomočnica
brez kuhanja, dobi resna oseba slovensko-srbski družini
Dobra plača — dobro postopanje Zglasiti se:
Avda. Cordoba 2959/HI Capita T. JE. 82-2686
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable : Milo« Redactor: José Krosslj Redaction j Administracij: Ramén Falcón 4T53, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
tiji ga je premagal Robatch (Avstrija) dočim je Smislov zadnjo partijo dobil.
Parma se je dokaj dobro držal ter je v sredi lestvice.
PO ŠPORTNEM SVETU
Slovenska alpinistična odprava v Himalajo, ki šteje 12 članov, vodi jo pa Jože Govekar, je prišla 30. julija v Katmandu v Nepalu. Odprava je v septembru skušala osvojiti 7.900 metrov visoki Kangbachen.
Plavalni skoki še vedno domena Slovencev. V Zagrebu je bilo julija letošnje prvo zvezno tekmovanje v skokih v vodo. Ljubljanski skakalci so dokazali, da še nimajo enakovrednih, kar je dokazalo, da le v Ljubljani goje sistematično to plavalno panogo. Prvo mesto je zasedla Ilirija s 3183,40 točkami pred Ljubljano, Medveščakom iz Zagreba,
Triglavom iz Kranja in Partizanom iz Beograda. Pri posameznikih je v skoku s stolpa zmagal R. Korošok (Lj.), ki že lepo vrsto let šteje za resnega tekmeca, v skokih z deske pa Keber Milan (Ilirija).
Pretekli teden je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala Luksemburg s 5:2, Francija pa Norveško z 1:0. Jugoslavija ima prav malo upanja za uvrstitev v finalne tekme za j lucije. Sledile bodo recitacije pesnikov svetovno prvenstvo. Le če bi uspelo v | Bračka, Borštnika, Kolenca, Balantiča povratni tekmi Norvežanom premagati j in Hribovška ter pisateljev Velikonje, Francijo in če Jugoslavija premaga ' Zormana in Kunstlja; h koncu tudi Francijo in Norveško bi odločal količ- 1 v izseljenstvu umrlih pisateljev Nova-nik med Francijo in Jugoslavijo, ki bi j čana in Potokarja.
imeli obe po 10 točk.	I Slovenski dom v Carapachayu že da-
Pismo iz M ar del Plate
dinskih organizacij. Hvaležni smo našim duh. voditeljem, predavateljem in prav vsem, ki nam na kakršen koli način pomagajo. Storili bomo vse, kar bo v naših močeh, da bodo vredni njihovega truda.
Ti mladina pa še bolj strni svoje vrste in korakaj na.prej v zvestobi do svojih mladinskih organizacij, v neo-majnosti vzorov, za 'katere so se borili davni dedje, naše matere in očetje:
Bog, domovina, delo in čast!
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo 3.okt. po mladinski maši v Slovenski hiši. Med drugim predavanje g. Zorka Simčiča o kulturni vzgoji.
Nogomet. Preteklo nedeljo je moštvo iz Lanusa dobilo proti San Justu z rezultatom 3:2.
V nedeljo, 3. okt. se 'bosta odigrali tekmi med Moronom in San Justom v Moronu. V Ramos Mejii se bo pa domače moštvo pomerilo z odsekom iz San Martina. Pričetek ob 14.30.
OBVESTILA
IX. kulturni večer SKA bo v soboto 2. oktobra t 1. ob 19 pri Bullrichu, Sa-randi, Capital. Predaval bo g. dr. Tine Debeljak o Svobodoljubnih slovenskih slovstvenikih, ki so postali žrtve revo
Morda bi kdo mislil, da je naša marplatenska skupnost že zamrznila, ker se že tako dolgo nismo nič oglasili. Vendar temu, hvala Bogu, ni tako, saj se je tudi v zimskem času kar lepo razvijala in vsaj enkrat na mesec prirejala družabne sestanke in prireditve bodisi v mestu samem v zelo prijetnih in pripravnih prostorih gostoljubnega Štrukljevega doma ali smo pa delali skupne izlete posebno v bližnji Miramar, kjer smo s tamkajšnjimi rojaki v njihovem lepo urejenem Domu zalivali asado ali pa koline z dobro pijačo.
Tako smo npr. 8. avgusta po slovenski službi božji imeli svečano kosilo, da praznujemo rojstni dan najmlajše članice pevskega zbora, pianistke in organistke gdč. Marte Štrukljeve. Zatem je zopet pevski zbor v nedeljo, 22. avgusta priredil bogat obed s pestrim pevskim sporedom in domačo zabavo na čast svojemu požrtvovalnemu članu in rodoljubu g. Branku Furlanu, organizatorju vseh naših pevskih in kulturno zabavnih prireditev. Prisotnost številnih njegovih prijateljev je bilo najlepše potrdilo kako spoštovan in priljubljen je g. Branko v naši koloniji
Zadnja prireditev večjega obsega pa je bila zopet v nedeljo, 12. t. m., ko je po slovenski sv. maši, ki je vsako drugo nedeljo v mesecu, celokupni cerkveni pevski zbor z mnogimi prijatelji priredil v prijaznih prostorih ge. štruklje ve kosilo svojemu pevovodji g. Slavku Tršinarju za njegov rojstni dan.
V sredini septembra
V pozdravnem govoru sta oba govornika poudarjala njegove velike zasluge za povezanost in narodno zavest naše kolonije ter njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje posebno v gojitvi naše narodne pesmi.
Po končanih govorih in zdravicah se je g Tršinar zahvalil prisotnim na prirejeni svečanosti in v svoji skromnosti poudaril, da je pri delu za prijateljsko povezanost naše skupnosti delal in storil samo to, „kar je kot Slovenec storiti dolžan“, nakar je sledil zabavni de: z bogatim sporedom narodnih pesmi.
Za nedeljo, 19 sept., ako bo vreme količkaj povoljno, je predviden skupni izlet v Miramar na proslavo pomladi. Pri tej priliki se bodo predvajale tudi skioptične slike iz raznih krajev naše domovine
Nadaljna prireditev skupno z rojaki iz Miramara bo v nedeljo, 10. oktobra. Projektirano je namreč romanje v bližnje Sierras de los padres, kjer bo slovenska sv. maša v novi kapelici nato pa prirejen skupni poljski piknik.
Čeprav je bila letošnja zima precej neprijazna in je skoraj v vsaki družini kdo bolehal in se nekateri še do danes niso popolnoma iznebili hripe, je kljub temu bilo v naši tukajšnji koloniji vendarle dosti živahno. Upajmo, da bodo prihodnji dnevi prinesli boljše in stanovitnejše vreme, kar bo samo šo bolj poživilo našo družabno povezanost in prosvetnozabavno delovanje naše skupnosti	•—o
nes vabi na pomladanski piknik s kulturnim in družabnim programom, v nedeljo 24 oktobra. Poleg drugih bo sodeloval tudi orkester Moulin Rouge.
Sv. maša v Slomškovem domu bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 10.30 za pok. gen. Leona Rupnika po naročilu DSPB Tabor, ki vabi .člane društva kakor tudi ostale rojake, da sc udeleže maše.
Sv. maša za pokojnega glavarja Franceta Kogovška in v spomin vseh v Argentini umrlih članov nekdanje taboriščne skupnosti Senigallia in Barletta bo daroval bivši naš dušni pastir č. g. dekan Ciril Milavec v nedeljo, dne 10. oktobra, ob 16 v svoji sedanji župni cerkvi sv. Marte v Moronu. Cerkev štor ji ob avenidi Vergara pri kolektivski postaji Tuyü, do koder je dohod s kolektivi iz Morona in Hurlinghama.
Za koncert, ki ga pripravlja „Gallus“ za soboto, 9. oktobra v dvorani Slovenske hiše, je Casa América dala brezplačno na razpolago lektrične orgle, pri katerih bo zbor spremljal prof. Jože Osana. Izvajana 'bodo dela Gallusa, Mava, Prelovca, Foersterja, Gruberja, Mozarta (Maša v C dum), Haydna in Haendla. Vstopnice v predprodaji.
V Slomškovem domu bo dne, 14. novembra v počastitev slov. narodnega praznika 29. oktobra, ter v spomin dr. Antona Korošca ob 25-letnici njegove smrti ter dr. Janeza Ev. Kreka ob 100-letnici njegovega rojstva celodnevni ljudski tabor.
Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo, 3. oktobra, ipo mladinski sv. maši v Slovenski hiši. Dekleta vabljena!
Krožek SDO iz Morona bo imel svoj redni sestanek v soboto, 2. oktobra, ob 17 na Pristavi. Pridite!
Vse rojake, ki se bodo pripeljali z lastnimi vozili ma 2. folklorni festival ob priliki 9. obletnice Našega doma v San Justu, obveščamo, da bo ulica Hipó-lito Yrigoyen, ki pelje vzdolž Našega doma, v času trajanja festivala za promet zaprta in bo na razpolago parkiranju avtomobilov - ..mo udeležencem festivala. Prometnemu stražniku povejte, kam ste namenjeni, pa vam bo dovolil prehod v to ulico.
Dekleta, fantje, žene in možje iz San Justa, Ramos Mejie in od drugod, ki imate narodne noše, lepo vabimo, da se v njih udeležite sv. maše na trgu v San Justu ob 9. obletnici Našega doma ki jo bo ob 9 daroval za vse naše padle junake msgr. Jose Marcón. Prisostvovali bodo v narodnih nošah tudi zastopniki sanjuških Hrvatov in Poljakov. Prostor za preoblačenje bo v domu.
Slovenski pevski zbor Gallus bo na 2. folklornem festivalu 10. oktobra ob 9. obletnici Našega doma pel posebej za to priliko izbrane pesmi.
Sestanek staršev otrok slov. šol. tečaja A. M. Slomška iz Ramos Mejie bo na državni praznik, v torek, 12. oktobra ob 16 v Slomškovem domu. Na sporedu predavanje in razgovor g. Milana Magistra o rasti naše mladine v slovenstvu. Za otroke posebej otroška tombola
JAVNI NOTAR
Francisco Haul Cascante
Escribano Püblico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Pr. Jorge Cnasnicü
ZOBOZDRAVNIK — ZOBOTEHNIK (Dentista Cirujano)
Dopoldan: torek in četrtek od 9.30 do 11.30; sobota od 10 do 12.30 Popoldan: Vsaki dan od 14.30 do 19.30
Buenos Aires 3278/1 San Justo
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3834
Registro Nacional d« la Propi.iad Intelectual No. 317.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za lat* 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Taflleres Graficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Pr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
PAKETE za BOŽIČ, kakor tudi denar
pošilja najbolj in najceneje JADRAN PAK
Calle Monte 2049, v. Rivadavia 6400
do Carabobo 700. Omnibus 132 in 223 Uradne ure: dnevno od 15—19, ob sobotah od 10—12. Pismena naročila kakor tudi poštna in bančna nakazila na
Zdenka Kalečak,
Casilla Correo 300, Buenos Aires.
Zahtevajte cenik!_________
Za varno naložbo denarja za ugodna posojila
vam je na razpolago
Z. Z O. z.
‘SLOVENSKA HRANILNICA
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotah od 16—20
Dežurna služba odbornikov ob nedeljah od 9	11
«
V nedeljo, ‘J. oktobra, ob 15.30
♦
! velika sanmartinska tombola
| Televizijski aparat še 20 tombo1 ter 100 žinkvinov
Po zaključku tombole družabna prireditev, pri kateri igra
MOULIN ROUGE
Na razpolago pijača, ocvrti piščanci, klobase itd.
Ob 20-letnici zdomstva prireja „GALLUS“ -
KOM € ERT CERKVENE GLASBE
v počastitev spomina vseh žrtev vojne in revolucije
Sobota, 9. oktobra 1965 ob 20 v dvorani Slovenske hiše
Vstopnice po 100.— in 80.— pesov v .predprodaji v Dušnopastirski pisarni
in pri članih zbora

N A
š
D
9.
O M V S A
PRIREJA V PROSLAVO SVOJE
OBLETNICE 10. OKTOBRA
N JUSTU
II. folklorni festival
POSVEČEN PADLIM JUNAKOM
DOPOLDNE OB 9:
Sv. maša na trgu v San Justu za vse junake, padle v borbi proti komunizmu, ki jo bo daroval msgr. José Marcón.
Po sv. maši polaganje venca pred spomenik general San Martina.
Sodeluje mestna godba
POPOLDNE OB 15:
Govorita domobranski polkovnik g. Vule Rupnik in g. general V. Balaguer.
Folklorni plesi:
Nastopajo skupno s 17. točkami Slovenci, Hrvati, Čehoslovaki, Poljaki, Estonci,
Ukrajinci in Rusi.
Slovensko rajanje bo izvajal ’.ovenski šolski tečaj iz San Justa.
Sodeluje slovenski pevski zbor „Gallus" pod vodstvom g. dr. J. Savellija
Po končanem festivala PROSTA ZABAVA, kjer sodelaje orkester
MOULIN ROUGE
MJadina pod dvanajstim letom prosta vstopnine V slučaju slabega vremena bo popoldanski spored prestavljen na prihodnjo nedeljo. »wwo&o—»o—aaeaeawoMiM »—Mdo**.«.«......nttt|t
i