150. številka.
Trst, v torek. 10. avgusta t S98.
Tečaj XXIII.
„Edinoat" izhaja dvakrat nti dan, ra/iin nedelj in praznikov, /.jutranje izilanje izhaja ob 11. ori. vecVrno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina znaiu :
Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izilanje ,	12-—
Za pol leta.četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ožira.
Na drobno se prodajajo v Trstu ijut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trst« po l nvč. več.
T"
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. K70.
4 nvč.
V edinosti Je moć!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
Pariz i;I. Predsednik Zjodinjonih držav in španska vlada sta izrekla francozki vladi svoju zahvalo za njo prizadevanje v ta namen, da hc dim prej zaključijo vojne operacije.
London lil. Iz Ne\v-Yorka javljajo: Kazni vodilni listi izjavljajo, da je sedanje položenje v Kitaju tehten vzrok za Ameriko, da trdno položi svojo roko na Filipine, da se ustvari tam podlago za operacije.
Itei'olin 13. Dejstvo, da sporočila o mirovnom protokolu niti ne omenjajo dolga na Kubi, se tolmači tn tako, da se Amerikam pokažejo veliko-dn sne ob tej točki. Sploh prevladuje metienjc, da so Amerika pokaže popustljivo ter da sklep miru ne hode pretrd za Španjce. Tako se hoče olehčati španjski vladi nje stališče nasproti španski javnosti.
New-York 13. Jz AVashingtoua javljajo: Vojni oddelek je dobil sinoči brzojavko, da je prišlo pred Manzanillo in to h* li'5 minut popred, nego se je podj»isal protokol — do boja. Manza-nilo so Amerikani homhardovali.
>Vasliiimtou 13. Tu sera je došlo sporočilo, da se je posrečilo maršalu Blanco sporočiti v Manzanillo, da se je mirovni protokol že podpisal.
W».Hllingt01l 13. Admiral Dewey je dobil ukaz, naj neha z blokado Manillo; istotako Sampson glede blokade Kubo. General Sohafter je potrdil vsprejem brzojavke ozaustavljenju sovražnosti. Od general M i lesa še ni nikakega odgovoru.
Isl 1"). Cesar je zadnje dva dni opetovano v sprejel grofa Thuna in barona BanltV-a. In sicer ukupno. V četrtič pa jo vsprojel grofa Thuna samega.
Isl 15. Odločitev So ni prišla, vsaj formalna ne. Vendar vse kaže, da je zmagal baron
POD tis T E K.
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
> H vala, eoeelenzu , je odvrnil domačinu, »oprostite, da sem zakasnil. Moral sem sestaviti poročilo o svojem poslanstvu, a cesarska služba je prva. Predujem se gospem, da-si se nisem še predal v svojem življenju, ali oprostite, ako Vam no bodem po volji, ker sem vojak in oženjen.«
Gosti so obkolili tujca, ki je praznil čašo za čašo grškega vina tor se smejal glasno šalam beneških dam.
»lllustrissimo!« je šepnila Mariettn Rossiu, katerega jo bil Rabata pozdravil zelo hladno, »soparno mi je, pojdimo na zrak, na balkon!«
»Vaša zapoved mije najsvetejši zakon!« je pomrmral poslanec, ter odšel skozi steklena vrata na balkon za lepo gospo. Ko je poročnik Capo-grosso to opazil, prislonil se je na steber priprtih vrat, zamišljen na jedno stran, na drugo gledaje Dijano in Endimijona.
Lepa gospa se je naslonila na gotsko ograjo balkona. Mesečina se jej je čudno razprostirala po divnem čelu, po belili ramenih, po sijajnih laseh, a oči so jej trepetale kakor nočna rosa.
BanflV, katerega je toplo podpiral minister za vanje stvari, grof Golucho vsk i.
O sklepih, ki so se storili v sporazumiIjenju s krono, se glasi :
Predsednika obeh ministerstev zapričneta dne 24. t. m. v Budimpešti zopet konferenco z intere-sovanimi ministri. Med Avstrijo in Ogersko se sklene earinarska in trgovinska pogodba. V zmislu želje grofa Banffv-a se skliče državni zbor avstrijski, da izvoli kvotno deputacijo. Avstrijska vlada predloži državnemu zboru dotične zakone za obnovljenje pogodbe.
limlhuprstu li"). Vspeli konferenc v Išlu se smatra tu kakor zmaga o gorske vlade.
Isl 15. Danes jo cesar vsprejel finančnega ministra dra. Kaizla, ministra trgovine dra. Biirn-reitherja in ministra za ukupne finance, Kallava.
Isl IT). Tudi danes jo cesar ukujmo vsprejel grofa Thuna in barona BanftV-ja.
Isl 15. Ministri grof Goluchouski, grofThun, baron Banftv in dr. Kaizl so odpotovali danes na Dunaj.
Dunaj IT). Tu so govori, da v Avstriji nastane ministerska kriza. Naslednikom grofa Thuna da jo določen baron Gautsch ('.".').
Praga IT). Govori ho, da se odpravijo jezikovne naredbe. Te govorice so provzročile hudo razdražonost moj C'elii. Ako se potrdijo te govorice, se jo bati rosnih dogodkov.
Olje IT). Povodom slovenskih pevskih slav-nostij je bilo vedenje Nemcev naravnost skandalozno. Mirne slovenske goste jo nemška sodrga zasramovala uprav brutalno. Policija se je vedla kakor se vede navadno: bila je zaveznica napadalcev. Živela nemška kultura!!
Dllliaj 14. Shod zasebnih uradnikov Avstrije je bil soeijalistiškega značaja. Govorniki so so pritoževali, da visoki umirovljeni vojaški dostojanstve-
niki delajo konkurenco	dijuruistom. Vsprejel i
so se dnevni redi proti slabim plačani, ki se dajejo dijurnistom in pomožnim uradnikom. Druga resolucija zahteva, naj se uvede kakor najmanja plača H(M) gld. na leto in t'» ur dela na dan.
Novi Samice (v Galiciji) 13. Včeraj je bila razprava proti 5 obtožencem radi antisemitskih izgredov. Trije obtoženci so bili obsojeni radi tatvino na I!, oziroma f> in 2 meseca težke ječe. Druga dva obtoženca sta bila obsojena na 3 oziroma '1 tedna radi rahuke.
K a/a li 13. Požar, ki je navstal tu (kakor je bilo že sporočeno), je uničil 25 (i poslopij. Mod istimi jo več tovarn in javnih poslopij.
Marini* 13. Glasom uradnega sporočila je umrlo tu na koleri od 31. julija do 7. avgusta 117 oseb, a od K do 12. 115 oseb.
Kršćanskim socijalistom - v gornji
(Dopis z deželo.)
Tu sem Vam napisal nekoliko svojih misli! Morda se ne strinjate z vsem. Vendar vas prosim, da mi ne odrečetc prostorčka. Stvarjo važna, tako važna, do žo treba čuti različne nazore. Ako bi si •hoteli tiščati oči pred dejstvom, da socijalno vprašanje trka na naša vrata, ali ako bi hoteli podcenjevati važnost socijalnoga gibanja, ali ako bi hoteli trditi celo, da ni vzrokov za tako gibanje, pokazali bi le, da smo kratkovidni. In to bi se maščevalo.
Jaz nisem »Hocijolog« po poklicu, uiti nisem »požrl« Bog ve koliko knjig o socijalnom vprašanju ; najdalje od mene pa je ambicija, da bi bil voditeljem kakega »gibanja«. Ali jaz živim mod ljudstvom in vidim in opazujem življenje in bedo ljudstva. Moje priprosto oko in moj zdrav razum
»Rossi«, jo rekla z zamolklim glasom, »ostane li Rabata dolgo v Benetkah ?
»Zakaj vprašate to, signora!« so je začudil poslanec.
»Rossi, ostane-li Rabata dolgo v Benetkah ?
»(•oz dva, tri dni zapusti to mesto, pa se vrne v Ljubljano«.
»Ljubljana jo blizu, zelo blizu; Rabati je nadvojvoda zelo milostiv«.
»Ciljem!« je odgovoril poslanec ravnodušno.
»A Vi se ničesar no bojite?«
»(.'osa ?«
»Veste-li, da Vam mor«! postati Rabata nasprotnik ?«
» Meni ? «
Da pride mesto Vas za cesarskega poslanca v Benetke«.
»Mesto mene? Sto gotovo — — —?«
»Slišala som — no povem Vam, kaj. Jaz nočem, da pride ta medved mesto — — Vas. Privadila sem se Vašim poklonom. Zaprečite to!«
»Oh, Marieta, kako sem srečen!«
»Ne govorite o sreči, dokler je nesreča blizu«.
»Ali kako?«
»Glejte, da ga odstranite daleč — iz Ljubljano — ali kam? »so je zamislila lepa gospa in pritisnia roko na — čelo.
»Da, kam?« je ponovil zaljubljeni poslanec.
»A«, planila jo gospa, »v Sonj! v Sonj! mod rozbojniške Uskoke!«
»Divna misel, Marieta! Dil, tako bode naša ljubezen gotova!«
»Da, samo pod toni pogojeni! -je dodala gospa. »Imate-li prijatelja na graškem dvoru?«
»Imam in koliko?«
»Dobro! pohvalite Rabato, njegovo srčnost; recite, da je samo on kos Scnjanoni. In naša ljubezen je gotova!« je dodala Marieta mekše in je podala Rossiju roko.
»Jutri pojde kurir v Gradec .
»Dobro! vrnimo so v dvorano!«
Med tem je razmotrivalo oko poročnika Ca-pogrossija sliko Dijanino, ali lino uho jo begalo za razgovorom lepe Mariete tako živo, da so jo bil nagnil proti balkonu, tako, da mu je mesec skrivaj svetil pod doljno obleko, kjer so stale na prsih s srebrom vezano črke C. D. X., t. j. oonsiglio dei dieei.
V dvorani so je Rabati razvedrilo srce v sijajnem društvu.
»Pri moji sablji!« je zavpil Rabata in dvignil kristalno čašo proti svetiljki, »pri Vas je lepo, gospoda, pri N as je kakor v raju! Vaše palače, Vase cerkve, Vaše gospe, Vašo vino, vso to ugaja očem in srcu!«	(Pride še).
rni pravita, <la bi bila huda samoprevara, ako hi se hoteli uverjati, <ia j«- socijalno gibanje le sad umetne agitacije. Tu je naravna p on le d i en h m e r i, v katero je z a ž 1 a č 1 o v e s k a družba. Da se zlorablja tudi to gil>anje, tu je res. Saj so zlorablja vsako. Ali gibanje samo je utemeljeno v družabnih, hranilnih in gospodarskih odnošajih sedanjih. Tu stoji, gospod urednik.
Cujte tun-j moje misli, kakor se mi porajajo iz neprestanega opazovanja!
I)aties hočem spregovoriti na adresu krščanskih soeijalistos. Krščanski, kakor vsaki drugi so-cijalizem na Slovenskem je del naših teženj, naj ga zavijajo še tako v mednarodni ali celo v rudeei plaše. Zato se mi zdi važnu vprašanje, katero hoeem pojasniti nekoliko; to je: bojkotovanje soei-jalnodemokratiških listov.
Nastanek vsaeega soeijalnega lista ima svoj vzrok v naših gnjilih socijalnih razmerah. Seveda se mi bo oporekalo: socijalna demokraeija ima zveze z Židi in velekapitalom, — listi te stranke večinoma umetno podžigajo nezadovoljnost, da poslej tem ložje ribari jo v kalni vodi. Ti trditvi, kakor tudi resnični, ste v tem »lučaju brez veljave, ker vsakdo se praska tam, kjer ga srbi: vsakdo čita najraje to, kar je v najožji zvezi žnjim, z njegovo individuvalnostjo. — Kako se godi našim delavcem in delavkam po tovarnah, ki so (žal!) po večini last istega mednarodnega kapitala ? ! Koliko podjetij pa je v narodnih rokah ? — In, ali je potem, če je firma narodna, že zajamčeno, da bo prav v vseh ozirih? Največkrat: ne! Konkretnih slučajev danes nočem imenovati; toliko sc pa reče lahko, da nesrečna sebičnost steza svoje kremplje izpod židovskega, narodnega, kakor izpod krščanskega plašča. Kgoizem — sebičnostjo človeštvu od Adama do danes tista sila, ki je provzročila do mah) vse premembe na našem planetu.
Seveda so izjeme, da, eelo židovskih firm je, ki so pravične delavstvu, toda to ne izpreminjajo na sploh žalostnega stanja našega delavstva niti za las. — Imamo dva različna, sovražna si tabora: krščanske socijaliste in socijalne demokrate. Oba se borita za zboljšanje razmer bednih delavcev, za priznanje pravic — bistveno za isti smoter, le: z različnimi sredstvi; oba pa proti sedanjim razmeram. Torej bi še najhuje bojkotoval nasprotnika in njegove liste oni, ki bi hkrati odstranil vzroke, zakaj so nastali — torej s spremembo razmer, česar se pa nihče ne nadeja tako naglo. Sama prepoved je gola negacija (zanikanje), ki poraja nasprotni upor. Saj vemo, kako je s knjigami, ki so na indeksu katoliške cerkve! Vsa cenzura, grmade knjig niso mogle zajeziti neizprosnih posledic socijalnih razmer v prejšnjem stoletju na Francoskem: prišla je nevihta z neizprosno silo — grozovita revolucija, ker državniki (in cerkev) niso znali spraviti studenčka v mirno strugo, marveč so jezili reko, ko je že drvila v morje. Toliko z slabo, šepavo primero.
Moj nasvet je pa ta-le: da so socijalnode-mokratični listi v večem številu, bolje iskani in bolje brani, ni le to vzrok, ker so podpirani od internaeijonale; vzrok je, da iskreneje zagovarjajo koristi proletarijata in često eelo s pretiranostjo, z zavijanjem resnice in z mednarodnostjo iščejo efekta in ga tudi najdejo. — »Glasnik«, »Pimor.
Vseučilišče v Ljubljani!
Po svetu tf pošiljaš svoje sine, Sloven, iz učenosti vira pit; Najboljše sine svoje, cvet mladine, Da bodo kAj, deželi v čast in prid : Na Dunaj ali v Gradec? to se vpraša — To je nesreča, to sramota naša!
Sirota! Žar prijaznega pogleda Ne sije tam iz tujih mu oči; Domača ne pozdravlja ga beseda, Slovenski sam naj tiho govori; Po tujih hišah služi, da se hrani, Kjer vse oblastno gleda ga postrani!
Kjer drugi se gostč, ostankov prosi, Drobtine naj pobira on, prosjak; Ko drug ponosno ga pred svetom nosi, On skriva naj, taji trobojni trak: Ko sin »gospod-naroda« javno vriska, Ob zidu on naj plazi, v kot se stiska!
list«, »Slov. list« in »Domoljub«, pišejo lepo in dobro za delavstvo, toda soeijalno demokratični pišejo lepše, bolje, pikantneje; in to je, kar dela liste zanimive, če se tudi čitatelj sprva ne strinja z nazori. S samo negacijo se ne pri dobi-v a j o somišljeniki, temveč s prepričanjem; torej: več listov, pa lepše, boljše in zanimiveje vsebine, osobito času primernih stvari z ozirom na sodobno slovenr-ko stališče. Slovenec je že po naravi konservativen, a huriti se treba z enakim orožjem, in le v tem ima krščanski soeijalizem na Slovenskem bodočnost.	S a mokra t.
Politični pregled.
K položaju. Vse oči so bile te dni obrnene v I Al, kjer je bila trojica avstrijskih ministrov, ministerski predsednik Ogerski ter minister za vnanje stvari, grof Goluchowski. Že dejstvo, da so v tem visokem poletju, ko navadno miruje politika in se ministri hlade po različnih kopeljih, zbranih v bližini vladarja toliko svetovalcev krone, priča, da to niso navadni odnošaji, v katerih živimo sedaj, marveč smo v hudi, akutni krizi.
Konkretnega se no ve ničesar, kaj in kako se je sklenilo v Išlu, da se uravna gospodarsko razmerje med obema polovicama države, oziroma, da se omogoči obnovljenje pogodbe. Vse, kar nam poroča brzojav, ima značaj slutenj. Vendar pa se da slutfti precejšnjo gotovostjo, da se je pozor išče temeljito premenilo od nedelje sem. Ko so ministri odhajali v Išl, je vladalo menenje, da je minister za vnanje stvari odločno na strani grofa Thuna in se je sklepah) iz tega, da se baron Banffv težko vzdrži na svojem mestu. Sedanja poročila pa vzbujajo domnevanje, da ni bilo temu tako, kajti ta poročila potrjajo soglasno, da je grof Golucho\vski prav izdatno podprl — barona Banffy-a, oziroma predloge tega poslednjega za rešenje monarhije iz zagate, v katero je zašla vslcd avstrijske obstruk-eije. Tako se glase poročila iz Išla, z Dunaja in iz — Budimpešte. Nnjnovcja poročila iz. prestolnice ogerske povdarjajo izrecno, da se izid konferenc v Išlu smatra kakor zmago ogerske vlade, a z Dunaja se že šepeta o ministerski krizi v Avstriji.
O vzrokih, ki so dovedli do poraza avstrijske vlade, brzojavljajo »Piccolu«:
Grof Thun je storil velik pregrešek, da je zaključil parlamentarno zasedanje. S tem je spravil ogersko vlado v veliko zadrego, ker je onemogočil s tem nadaljevanje parlamentarnega pogajanja za obnovljenje pogodbe. Da ni prišlo zaključenje zasedanja, bi bili kvotni deputaciji mogli v septembru nadaljevati svoje delo in vsporedno bi bile mogle tudi dotične komisije v parlamentu Ogerskem nadaljevati svoja posvetovanja. Vse to je bilo onemogočeno, ko se je zaključil državni zbor avstrijski, vsled česar se je razpustila tudi kvotna deputacija avstrijska. Ogerska pa noče več čuti o novem provizoriju, in to ne le zato, ker je baron Banffy vezan po dani besedi, ampak tudi načelno zato, ker obnovljenje provizorija bi bilo protiustavno. Vsako ogersko ministerstvo, ki bi pritrdilo takemu kršenju ustave, ne bi imelo več za seboj večine parlamenta ogerskega. Noben ogerski državnik ne bi imel poguma, da bi privolil v zahteve grofa Thuna. In če bi se našel kateri, ne bi imeli na
Življenja del najlepši, doba mlada, Brez solnea, cvetja gine mu, zakaj ? Ljubezni siromak v tujini strada, ln tega, onega ni več nazaj: Pokrila ga je rano tuja ruša — Mir ti, uboga ti slovenska duša !
Slovenija! daj sinom svojim mesto,
I)a lika žejo si doma gase;
Srce ohranijo narodu zvesto,
Moči si za življenja hoj krepe:
Z a drugimi Slovenec no ostani,
Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani!
Na Pimaju, v binko&tno neileljo 1. 1898.
J o s. Stritar.
Ogerskem samo ministerske, ampak tudi ustavno krizo in položenje bi se poojstrilo V lx>lj.
Vsi ti pomisleki da so nagnili krono, da je pritrdila Bantty-u. Tako »Pieeolo .
Sedaj je veliko vprašanje, da-li nastopi v Avstriji kakor posledica zmage ogerske — nemško-liberalna vlada, ki bi hotela omogočiti zopet parlamentarno delovanje za sklep pogodbe z Ogersko na ta način, da ugodi zahtevam Nemcev, kar bi značilo toliko, kakor da nbstrukeija slavi svoj triumf?! Toda krivo je menenje, ki bi se znalo grozno maščevati, da bi bilo res kaj doseženo s tem. Odprava jezikovnih naredeb brez primerne odškodnine bi bilo najbrže znamenje za pričetek dogodkov na Češkem, kakoršnih je zmožen zaveden, čvrst in v svojem pravu užaljen narod. A v parlamentu bi se ne zboljšalo ničesar, marveč bi se položenje spremenilo le toliko, da bi na mesto nemške stopila češka obstrukeija ob moralni podpori vseh avstrijskih plemen. Kaj bi to značilo, ni treba praviti. Zato ne moremo prav verjeti, da pride v Avstriji do vlade, ki bi se mogla kar odločiti za tak usodni korak.
Orof Goluchowaki, naš minister za vnanje stvari, je dal ravnokar izjaviti v ofieijozni »Pol. Corrcspondcnz,« da ne misli in da nikoli do sedaj ni mislil na to, da hi odstopil. Ne sedaj in ne koncem tega jubilejnega leta. Vse dotične vesti, ki so se širile po listih, da so izmišljene popolnoma.
No, kdo ne ve, koliko so vredna taka oporekanja, ki navadno ne dokazujejo ničesar! To je že možno, da grof Goluehovvski danes ne misli na odstop, iz česar pa ne sledi, da se mu ni p o-pred stol majal. Sedanjo samozavest grofa Go-lucho\vskega si dobro poučeni krogi namreč tolmačijo tako, da je nehal pritisk proti njemu od ogerske strani! In gola resnica je, da so ogerski listi spuščali nanj kar cele baterijo, a so sedaj ustavili ogenj, ker je bil grof Goluchowski toliko previden, da se je v Išlu postavil na stran — barona Banffva. Kaj pa — čujte gospod grof Goluhowski! — ako bi sc enkrat na avstrijski strani ujunačili toliko, da bi naperili svoje baterije?! Ali bi se ne utegnilo zgoditi, da bi zopet jeli govoriti o krizi v minister-stvu za vnanje stvari ? !
Hoh6, kako tO?! V praški »Politik« čitamo, da je okrožno sodišče v Libercu razveljavilo zaplembo nekega lista, ki je bil pozival nemške žene, naj kupujejo le nemške izdelke. Utemeljevajc svojo razsodbo pravi rečeno okrožno sodišče, daje vsakemu dano na slobodno voljo, kupovati svoje potrebščine, kjer hoče. Pozivanje torej, naj kupujejo le pri svojih soplcmenikih, nima nič kažnjive g a na sebi!
Tako sodi okrožno sodišče v Libercu, pri nas pa, zlasti v Gorici, se je zadnje čase načelno plenilo vse, kar je pozivalo slovenske ljudi na izvrševanje načela : Svoji k svojim !
Ker pa so nam zdi — prosimo oproščenja, ako se motimo — da na Primorskem veljajo išti kazenski in tiskovni zakoni, kakor na Češkem, moramo že vzklikniti: Hoh<5, kako to? Od kodi ta razlika — v praksi konfiskovanja ?!
Domače vesti.
Odkritje spomenika (eliovlnu v Branici se je vršilo minolo nedeljo. Slavnosti se je udeležil namestnik ekse. Gocss, deželni glavar goriški ekse. Fran Coronini, v imenu okrajnega glavarja goriškega predobri prijatelj Slovencev, viši komisar P r i n z i g, deputacije vojaštva, veteransko društvo itd.
Glavni znak vse slavnosti je bil ta, da se je popolnoma preziral narodni značaj dežele, tako, da ne bi bil nikdo slutil, da so slnvnost vrši na slovenski zemlji da ni bilo lepega govora veleč. g. kurata Valesa. Pač, šejedenkrat seje čula slovenska beseda ; seveda, ker drugače sploh ni bilo mogoče : ko je namreč g. Simčič v imenu veteranov izročil spomenik v varstvo cerkveni občini v Branici.
Živio-klicev je bilo seveda, a ravno ti živio-kliči so klasične priče za obsodbo postopanja onih, ki so priredili to slavnost. Ti živio-klici so priča, da tu biva slovenski rod, kateremu pa se prirejajo izključno nemške sla v n o s t i, na katerih nima naše ljudstvo druge uloge, nego da služi za — s t a f a ž o.
Dosti i»i bilo. Ali <ia bode vedela javnost, kako se je postopalo, konstatujemo tu še dve jako značilni dejstvi.
Društvu »Nabrežina« se ni dovolilo, da bi svojim divnim petjem poveličevalo slavno* t. V pretvezo za to prepoved se je rabilo dejstvo, da to društvo ni prijavilo svoje nakane predsedništvu veteranskega društva, ampak le politični oblasti. Ponavljamo iz globokega svojega prepričanja še enrat: daje ta formalni pogrešek bil le v pretvezo in overjeni smo do dna svoje duše, da bi se ta pretveza ne bila rabila, ako bi pevsko društvo »Nabrežina« pelo — nemški!
Drugo dejstvo, ki je pa značilno, kako se je postopalo z zastopniki slovenskega novinstva, oziroma, kako se je popolnoma preziralo na to stran, in to povodom slavnosti, ki se je vršila na slovenskih tleh. Poročevalca glavnega glasila pokrajine, goriške »Soče«, se je sieer povabilo in mu tudi odkazalo časten prostor na najetih vozeh, ali ko je dobri mož hotel sesti na odkazani mu prostor, sedel je že na njem, poleg predsednika veteranskega društva goriškega, g. J a cob i j a, in poleg poročevalca goriške »Eco«, poročevalec — Mattina«! Ta brezobzirnost se je zgodila vsled tega, ker je baje gospod nainestni-štveni tajnik Pozzi priporočil poročevalca »Mut-tinovega«.
No, gospod poročevalec »Soče« se je zadovoljil — in mi občudujemo naravnost njegovo samo-zatajevanje, kakoršnemu mi ne bi bil zmožni, ampak bi se bili jednostavno obrnili na jedni nogi ter bi bili odšli po svojih poslih—poročevalec »Soče« se je torej zadovoljil z mestom v omnibusu, v katerem so se vozili — kanonirji!!! Ali kupa preziranja se ni bila polna! V Branici je bilo vse povabljeno na slavnostni banket, kar-koli je imelo kaj oficijelnega ali časnikarskega na sebi, izvzemši zopet — slovensko paro. &e le post festum, po banketu so gg. Jacobi in družba ponudili zastopniku glavnega glasila glavne narodnosti v deželi kupo — ironije, češ: J a, warum sin d sie nicht hinaufgekommen?! — da-si so ga ti gospodje videli opetovano tudi v Branici in sicer za časa banketa in pod isto gostoljubno slovensko streho, poti katero se je vršil banket!
Mi gledamo okoli sebe, da-li ne stoji v kakem kotu našega uredništva kak širok — lopar, katerim bi načrtali primeten komentar takemu postopanju. Ali ne — iz pijetete do pokojnega junaka, iz globokega spoštovanja do njegovega spomina, iz spoštovanja do ugledne hiše Ćehovinove v Branici ter slednjič tudi iz spoštovanja do veleč, g. kurata Valesa, ki se je res ugledno trudil za prireditev te slavnosti, se vzdržujemo vseli nadaljnih opazek, ampak vsklikamo le : Slava spominu naiega
(■ehovinn, a tužna nam majka slovenska!
* *
*
Spominek, katerega sta izdelala goriška rojaka Bitežnika, oče in sin, je zares divno delo kiparske in kamenoseške umetnosti, ki dela vso čast rečenima mojstroma. To delo priča, da imamo mi Slovenci tudi v deželi sposobnih ljudi ter da nam ne treba hoditi na tuje, ako hočemo imeti kaj lepega.
Le žal, da se je tudi s postavljanjem spomenika pokazala gori označena tendencija: strani, obrneni proti cesti, imati nemški napis, ostali dve strani s slovenskim napisom s t i pa obrneni proti 0 e h o vinovi hiši!
v
Se jedna v album goriškim veteranom!
Iz krogov tržaških veteranov nam pišejo: Veliko število patrijotičnih društev bilo je zastopanih na slavnosti v Branici, ali društvo, ki bi moralo biti med prvimi že po svojem namenu, ni moglo poslati niti deputacije; to je naše »Prvo vojaško veteransko društvo za Trst in okolico«, stoječe pod visokim proviteljstvom Nj. Vel. cesarja !!
Kje da je vzrok takemu nečuvenemu postopanju, ne vemo absolutno gotovostjo, ali dozdeva se nam, da ni nemogoče, da so se gospodje v Gorici bali, da ne bi tržaški veterani, — kateri, v kolikor jih je slovenskega rodu, vendar nekoliko drugače sodijo o dolžnem spoštovanju do slovenske narodnosti, nego sodijo njih tovariši v Gorici — prišli v do-tiko z vipavskimi veterani. Naše tržaško veteransko društvo, ki ima za geslo »Viribus unitis«, kateremu je vedno zvesto ostalo, uraduje vsaj kolikor toliko v treh jezikih, tako pismeno kakor ustmeno, ali goriško-gradiščansko vet. društvo uraduje le v
nemškem jeziku, da-si ne šteje več nemških členov, nego j«' prstov na jedni roki. Večina so vipavski Slovenci in manjšina so Lahi.
Tržaški veterani so bili namenili korporativno udeležiti se Ochovinove svečanosti in najeli so potrebne vozove za izlet v Branieo, le čakali so, da jim pride vabilo od društva goriškega, v katerega okrožju se jo imela vršiti svečanost. Ali o vabilu ni bilo ne duha ne sluha!
Uospod roditelj okrajnega glavarstva v Ctorici je bolan in se ni mogel udeležiti slavnosti v Branici. Obolel je baje vsled svojega imenovanja pravim dvornim svetnikom — v Gorici!!
Kdor nas razume, nas razume; kdor pa ne sluti, kaj smo hoteli reči, nas bode umel, ako mu povemo, da je dvornim svetnikom v Trstu imenovan — nekdo drugi!!! Gospod dvorni svetnik v Gorici ima baje migreno!!
Vrlemu možu! Iz Skednja: Odšel je — oni ki je pretrpel toliko proganjanja od strani naših sovražnikov, ki pa je v poplačilo užival vso našo ljubezen; 011, ki si je osvojil srca ljudstva. Gosp. kapelan Cink jo bil nenadoma premeščen v Dekani, Odšel je minolo sredo. Razume se ob sebi, dn smo hiteli, da mu še jedenkrat, v trenotku slovesa, razkrijemo vso ljubezen svojo. Na predvečer odhoda smo mu priredili podoknico: na čelu nam društvo »Velesila« in domača godba. Pred stanovanjem gospoda kapelana se je zbralo do 1000 ljudi. Gospod slavljeneo je došel med nns na ulico in se je na teh dokazih prisrčne udanosti zahvalil toli divno in besedami, ki so nam segale notri v srca, da smo solzili vsi: mi in — on!!
Odšel je, ali njegov spomin je ostal med nami, spomin: vrlega moža, uglednega duhovnika, rahločutnega človekoljuba, blažega prijatelja in zvestega sinu svojega naroda!!
Povdarili bi radi, da se je »nekdo« — ki bi moral biti blizu, ko ljudsvo časti njemu podrejenega moža — zgubil nekam! Pregnalo so ga bržkone misli na — magistrat!
Na sv. Gor« jc bil to praznike velik naval našega ljudstva. Na tisoče jih je romalo na to svetišče Matere Božje. V Gorici je bilo vrvenje kakor na mravljišču. N. pr. včerajšnji vlak, ki je odšel iz Gorice ob 5. uri 25 minut, je imel 32 vagonov, napolnjenih z romarji. Red jc bil uzoren, kar je v posebno čast našemu ljudstvu. Pohvaliti pa moramo tudi sprevodnike južne železnico, ki so potrpežljivo in uljudno postopali z našim ljudstvom.
Epptir si ili li o ve! — Iz Barkovelj nam pišejo : Gospod urednik! Mislil sem že, da Greta in Trstenik popolnoma zamrjeta v narodnem obziru, o čemer so nam na našo veliko žalost šc vodno trdile in pričale volilne borbe. No, danes Vam morem javiti prisrčnim veseljem, da temu ne bode tako! Po onem hribu je menda posijala luč spoznanja in vnela se je iskrica ljubezni do našega naroda. Kar, so stari prizadeli krivice svojemu rodu, hočejo sedaj z veliko navdušenostjo polagoma popravljati njihovi mlajši.
Neopisnim veseljem som poslušal, ko se mi je pravilo nekega dne, da so sklenili vrli mladeniči obeh imenovanih vasic, kolikor jih jc pod barkov-ljansko župnijo, probujeni po naših navdušenih Adri-jaših, osnovati nov narodni pevski zbor. Pametna misel, kaj ?!
Nekdo jim je pa odsvetoval to in jim je priporočil, da naj se raj še priklopijo k Adrijašem, kar bi jim bilo v olajšek v mnogih stvareh.
I11 res, poslušali so ta dobri svet in Adrijaši so velikim veseljem vsprejeli v svojo sredo 17 vrlih mladeničev, ki se sedaj jako marljivo vežbajo v petju.
Tako je prav!
Čast Vam, mladeniči, ki ste pričeli ceniti svoj mili narod ! Le krepčajte in blažite si svoja čustva z milo našo pesmijo ter vztrajno probujajte ž njo še one zaspance in zaslepljenee gretarske in trste-niške, ki s toliko vnemo še slepo služijo grdim nakanam tržaškega židovstva, ki bi hotelo utopiti v žlici vode naš slovenski živelj.
Vztrajajte torej na pričetem delu in ne ustrašite se boja in ne znoja, ker Slovan hiti pogumno na dan na vseh straneh ! •	Odisej.
Taki so! — »Mattinov« poročevalec jo v polni meri opravičil nado gospoda Jaoobija v Gorici. O slavnosti v Branici poroča tako — previdno, da po njega poročilu živa duša ne more slutiti, da se je slavnost vršila na slovenskih tleh. Vse vse, kar je bilo zbranega v Branici, je kričalo iz polnih
prs — evviva! In ta »folla je bilo »lieta in feliec,« ko je mogla kričati — evviva!
(rospod Jakobi ni zaston j pognal poročevalca »Soče« med kanonirje, da je mogel posaditi poleg sebe - poročevalca »Matt i novega !«
Istotako — previdno je poročal „Mattino" o slavnosti minole nedelje v Rojanu. Narodnih slovenskih trohojnic seveda ni videl; istotako ni čul patrijotiškega slovenskega govora gosp. Ka-muščiča ; videl pa je „mandoliniste" in „coriste," zbok česar mora misliti vsakdo, da je slavnost priredilo kako laško društvo. V resnici pa je pelo društvo »Kolo« in so udarjali tamburaši in tamburašiee iz Roja na !
Tako se godi vedno: naši se trudijo in žrtvujejo o raznih prilikah, perfidno novinstvo pa stvar zasukava tako, da gre potem vse na dobro drugim. Proti takemu postopanju moramo proto-stovati najodločneje, ker nočemo, dx bi mi Slovenci vedno in vedno gnojili —- tuje njive.
Resnici na ljubo pa povdarimo tu, da je »Triester Tagblatt« pošteno sporočil o slavnosti v Rojanu.
Slavnost v Hojami i 11 veselica v Lonjern,
ki sto so vršili minole nedelje, sti vspeli sijajno, kakor se nam poroča na kratko. Pričakujemo podrobnega po.iočila od oboli strani.
Odbor »Tržaškega podpornega in bralnega drilštva« uljudno vabi vse svoje člene, da se udeležč kolikor možno v velikem številu obhoda po mestu, ki se bode vršil dne 17. t. m. zvečer v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Zbirališče društvenikov bode v veliki vojašnici ter so isti priklopijo zastavi »Delavskega podpornega društva«.
Na sokolsko slavnost v Idriji jc »Tržaški Sokol« odposlal nastopno brzojavko:
»Sokoli ob Adriji kličejo bratskemu društvu krepak sokolski: Na zdar! Sokolska ideja naj živi in se jači v varstvo in obrambo naroda.«
Goriški in Prvaški »Sokol« sta odposlala deputaciji.
Koledar.
Danes v torek 1»?. avgusta: Uok, sp.; Hijacint, duh. Jutri v sredo 17. avgusta: Liberat, m. jJIJenedikta, op.
Solnčni: Izhod ob 4. uri 4ii min. Zahod B 7. „ 21 „
Lunin :
Izhod ob 3. uri 04 min. Zahod „ K. _ 42 „
Ta je 34. teden. Danes je 227. dan tega leta, imamo torej Se 138 dni.
Različne vesti.
Po 18 letih! Leta 1H80. našli so kmetje nekega jutra seljaka Martina Tomiea v G i bare u raz-mrcvarjenega in brez zavesti na cesti ter ga spremili na dom, kjer je 4 dni pozneje, 110 da bi črhnil
O vet proti trganj n.
(Liniment oaspioi).
Preiskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Ph. Mr. M. Le u steka v Ljubljani.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaudro Levi Miiizi v Trstu.
Via Itiborgo 31 in i'laz/a Ito.sario 2
(Šolsko poslopje).
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Uogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parni k, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Ih •nedioo, izdihnil dušo. — Za krivca smrti tega nesrečneža se je doznalo Se-le te dni, ko je kmet Franjo Koaarevie' iz istega sela izpovedal na smrtni postelji, da je nek<»o meseca avgusta 1. 1**0. bil v družhi Ivana Hirova, Luke Tomiea, in Štefana Ružica ter da so na eesti srečali pokojnega Martina Tomiea, katerega je Štefan Uužie v prepiru udaril polenom tako močno po glavi, da se je precej zrušil nezavesten na tla. Pozneje se je doznalo, da so omenjeni seljaki dogovorno pričakovali Martina Tomiea z nakano, da ga usmrtč. Zlikovci so ujeti. —
Ubit od razbojnikov. V noči na 4. t. m. sc
je prelmdil neki mesar Risto Dragičcvie na Visokem v Hosni v sle d ropota v svoji mesnici. Ko je stopil v mesnico, spremljan od svojega psa, opazil je dva človeka, ki sta sc prikradla v mesnico. Tatova sta se vrgla na mesarja ter ga z nožem kruto razmesarila, na kar sta pobegnila. Mesarjev pes jo ugriznil jednoga od njiju. Dragičcvie je mogel še stopiti na ulico, ali tam sc je zrušil na tla ter umrl, Pes je ostal pri gospodarju ter jol lajati tako glasno, da je orožniški straž mojster Radi došel se štirimi orožniki. Sledili so hitro sledi ter se jim je posrečilo po sedmih urah iskanja ujeti morilca. Ista sta Ardo Delija in Edliem lladžiihrahimovie.
Književnost.
'Družbe sv. Cirila in Metoda knjižnica«
je ravnokar izdala: a) XII. zvezek »Franc Jo-ž e fL, cos ar avstrijski« z one podobo, 7'J strani, spisal e. kr. učiteljiščni ravnatelj Frančišek Hidmd. Cena izvodu lf) nč. (10() izvodov 12 gl.)
b)	XIII. zvezek: * A n d rej baron Čehovin« s štirimi podobami, strani; spisal uadučitelj .1. Leban; cona izvodu 10 nč. (100 izvodov 8 gl.)
c)	Tudi je izšla (14 strani obsegajoča knjižica: Naš cesar Fran Josip I. 1S4S—1898« v nenavadno elegantni obliki z 27 jalco čisto vtisnjenimi podobami. Spisal in založil jo jo družbini prvo-mestnik Tomo Zupan v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Cena tej knjigi je 15 nvč. (sto izvodov 12 ghl.)
Te knjige eminentno patrijotične vsebine, ki so namenjene slovenski mladini, najtoplejše priporočamo vsem slovenskim rodoljubom, posebno pa vodstvom ljudskih, meščanskih in srednjih šol, da bi jih ta naročevala v obilnem številu v razdelitev med šolsko mladež povodom slovesnega praznovanja i>{»-letnice cesarjevega vladanja. Knjige so dobivajo pri Iv. Ho na čil, trgov<wi in knjigovezu v Ljubljani, ter pri vseh knjigotržeih.
Narodni napori Lužičanov.
Iz »Nove Dobe«.
(Zvršetek.)
Največ težavo delala jo vzajemnemu delovanju raznoličnost pravopisa. Zlasti Ilornik so je trudil vse življenje, da bi premagal to oviro; to se mu jo tudi posrečilo v toliko, da se oba narodna pravopisa, cvangelski in katoliški, razlikujeta sedaj lo v nekih pismenkuh. Oba pravopisa sta v gotici, katere se uči narod v šoli; upati je, da se doseže jedinost tudi v toni. To so je izvršilo žo v pravopisu z latinico, v katerem se tiskajo naučno publikacije, poezij«, itd. Tim pravopisom tiska se naučni časopis Časopis Maeicv Serbskejo«, in leposlovni mesečnik »Lužica« ; uporablja ga tudi inteligencija in gotovo mu je prihodnjost zagotovljena.
Ta splošna razcepljenost ne ovira Lužiških Srbov v vzajemnem delovanju za narodna vprašanja. To se jasno kaže na vsakoletnih sestankih lužiškega dijaštva (Shadžovanki serbskejo studo-waceje mtodžinv), na mejah lužiške narodnosti, in sicer vedno v krajih, kjer preti pogibelj, da so oslabi tam srbski živelj. (Slovenci in Hrvatje pa so shajajo baš radi tega in nekih (!) drugih vzrokov vedno le v Ljubljani in Zagrchu !)
Sli i •na skladnost nam se lepo prikazuje v delovanju Matice Srbske v Hadišinu, ki je pravo ognjišče vzajemnega narodnostnega delovanja vseli Srbov brez razlike. Matica ima glavni sedež v Bu-dišinu, v srcu Gornje Lužice, ali ima tudi svoj dolnjelužiški odbor, ki se zanimlje za tamošnje narodne potrebe. Matica izdaja ne samo naučni časopis in knjige za inteligenco, ampak tudi za prosti
narod olieli veroizj»ovedanj. Na letnih sestankih Matičinih sc zbirajo narodni prvaki iz Lužice, saške in pruske, Gornjelužičani in I»olnjclužičani, katoliki in protestanti, mladi in stari - a vsem leži jedno in isto na duši in srcu : narodno blagostanje. V r>0 letih Svojega delovanja (od 1*47 leta sem) izdala je Matica ftlO.OOO srhskih knjig, izmed katerih je 21>;>.IMM> za prosti narod, na čemer se da razvideti korist njenega delovanja za narod. (Cle-narina 2 tor. 40 novč. in drugo pošilja si- dr. F. Muka, profesor, Freiberg, Saehsen.)
Sedaj si zida Matica Narodni dom«, viden znak zloge Lužiških Srbov in trdna podlaga učvršćene narodne ideje v Lužici.
N tem narodnem domu iztožijo narodopisne in zgodovinske zbirke, v njem postavijo srbsko tiskarno, ki je sedaj stisnjena v male nizke prosto-riče sedanjega Matičinoga stana. Tam uredijo srbsko knjigarno, kakoršna sedaj ne obstoji; v veliki koncertni dvorani igralo bode dobrovoljno glediščno društvo budišinsko, zborovala pa bodo tu srbska društva, zlasti Matica. Tudi za razmerno bogato in zanimivo Matičino knjižnico je poskrbljeno, ta o sedaj skoro nepristopna v starem stanu, bogata knjižnični lornikova pospravljena pa jo v podstrešju!
Ta Matičin dom bode torej ognjišče, okolo katerega so ima razviti vse narodno in kulturno življenje srbsko, od katerega so bodo širila prosvetn na vso kraje lužiške domovine. Polovica doma je dogotovljena, ostalo polovico na mestu starega doma počnejo graditi, čim sredstva dovole. Prora-čunjena je vsa stavba na 150.0(K) nemških mark; dosedaj jo nabranih komaj 4f).(X)0. ,lasno je, da tako podjetje zasluži naj vede podpore ne le radi namena in značaja, ampak tudi v pripoznanje vsemu narodnemu delovanju lužiškemu. (Dobrovoljno podporo sprejf.....i Adolf Cerntf, Praga, Pšetrossova
ul. 1HH II).
Tudi 1 viijiževnost lužiška, dasi mala. zasluži primeroma popolno priznanje. Rnzvon Matioe pre-skrbljata narod z dušno hrano dve verski društvi: Luthersko knjihovne tovarstvo in katoliška družba sv. Cirila in Metod ija. Tudi časnikov ne primanjkuje. V dolnjelužiškem narečju izhaja lo: »Bram-borski Časnik«, a v gornjelužiškein narečju več krtoliških in evangoljskih nabožnih tednikov, daljo ekonomski časopis »Serbski Hospodar«, zabavno-poučni mesečnik »Lužica«, naučni Matičin list, ter izborni politiški tednik »Sorhske Novinv«. Ta list so tiska v dva tisoč iztisih za sto tisoč Gornje-lažičanov, torej je vsaki 50. Srbin naročen nanj, kar jo smatrati v tem kmetskom narodu, ki šteje še tako maloštevilno inteligeucije, za jako lep pojav.
Takim vzajemnim delovanjem čuvajo lužiški Srbi svojo narodnost v najtežjih okolnostih, ob
splošnem pomanjkanju šol. Nikakor ne zaslužijo, da jih |Mizabijo jačji bratje.
Nam pa ne preostaje druzega, nego da iz njih stanja in naporov crpimo uteho in pogum, »tla vskresne vesoljnemu Slovenstvu milejša bodočnost !«
Zadnje vesti.
Isl 1*5. < lovori se, da sc krona ne upira več odpravi jezikovnih naredeb. Tudi v tem pogledu sta zmagala grof (ioluehovvski in baron Banflfv. Cesar hoče še j»ozvati k sebi Tiszo in Szillagvi-a, da čuje njiju menenje.
Itliiilmpesta Iti. Listi soglašajo v menenju, da v Išlu se še ni storila definitivna odločitev. Gotovo pa je toliko, da je cesar odobril predloge HaniTv-jeve. Na podlagi teli predlogov so bodo nadaljevala pogajanja.
IMiiiaj lt'». Obolelemu nadškofu Angererju se je obrnilo stanje tako na zlo, da se boje od tre-notka do trenotka, da nastopi katastrofa,
DllliaJ 1t>. Pred odhodom v Palestino se cesarska dvojica nemška snide z italijanskim kraljem v Benetkah.
DllliaJ 1<>. »Deutsuhe Zeitung« javlja, da je bivši finančni ravnatelj v Trstu, dr. Seliuster de Honnot, doposlal nastopno brzojavko novemu ravnatelju Zimmcrmanntt: »Ćostit'im Ti na imenovanju. Tvoja oseba mi dajo gotovost, da bodes znal vršiti svojo dolžnost, vpiraje sc vsem s k u š n j a v a m korupcije in f'a v o r i z o v a n j n od strani visokih vplivnih oseb.
Madrid 1(5. Minister za vnanje stvari je dobil oficijelno poročilo, da so je odpravila blokada Kube. Zveza po kablu se je zopet ustanovila. V španskih pristaniščih se pripravlja mnogo ladij, da popeljejo živeža na Kuho.
London 1(5. Reutorjova pisarna javlja iz Hongkonga, da so Amerikani bombardovali utrdbe okolo Manile. Mesto ni trpelo nikakc škodo, a se je vendar udalo.
London 1 ,r>. Iz Portsmoutha javljajo od včeraj, da so minole noči tam priredili banket admiralu Ccrvera na Čast. Predsedoval je polkovnik Fornev. Pozneje jo bil vsprejem v hotelu admirala Cervera.
Zahvala.
Ker je neki brezimni rodoljub poslal mojemu sinu lepo knjigo: »Zgodbo sv. pisma« v dar kakor priznanje za deklamacijo > Pozdrav Krasu« v Koprivi, izrekam mu tem potom prisrčno zahvalo.
Josip Rože.
Javna zahvala.
Podpisana izreka ginjenim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse znake odkritosrčnega sožalja in ljubezni za časa bolezni in povodom smrti našega, preljubi jenega, nepozabnega sina, brata, svaka, oziroma strica, gospoda
Ernesta Hmelak-a,
svojo najtoplejšo zalivalo.
Posebno zalivalo dolgujemo darovalcem krasnih vencev, udeležencem sprevoda v Gorici ter onim, ki so se nam pridružili na potu, vsem torej, ki se niso plašili dolgega pota, da skažejo zadnjo čast dragemu pokojniku.
Dolžnost naša je nadalje, da izrekamo posebno zalivalo vsem domačinom iz Lokavca in bratske na m Ajdovščine, ki so v tolikem številu vsprejeji zemske ostanke predragega pokojnika v domačo občino, in ki so ga potem spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo sotrudnikom slavnega pevskega društva za ginljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu in »Rokodelskemu podpornemu društvu« za korporativno udeležbo z zastavo na sprevodu; in slednjič bodita zali valjčna iz dna srca: prečastita duhovščina in občinsko predstojništvolokavško.
V Lok a ven, dne 10. avgusta 1S1J8.
Žalujoča rodbina Hmelak.