Nekaf mlsli o Kmefski zvezi. Troje označuje slovenskega kmetovalca ter mu daje smer in vsebino življenja: zemlja, materina beseda in vera. Iz zemlje takorekoč vzklije, v njo h.lije svoj znoj, da z žuljavimi rokami pridela za sebe in druge dragi kruhek in v to zemljo truden in zdelan položi svoje telo, kakor orok v naročje svoji materf. V svojem materinskem jeziku govori s svojci in z Bogom; zato ga ljubi, spoštuje in ceni. In že dolgo nc bi bilo te1 besede, ako bi je ne ohranil kmet in njegovi sinovi. Svojo zemljo in svojo boscdo pa jo ohranilo naše ljudstvo kljnb vsem viharjem v zgodovini in kljub vsem piizadevanjem številnih ns^nrotnikov, \o vr?i la »Kmetska zveza«. Naši ljudje morajo vedeti, kakšcn je gospodarski in duševni razvoi drugod po svetu, zato morajo razširiti svoj pogled preko naših meja v daljnisvet, ker hočemo in tnoramo imoti inesto pod božjim solncem. To bo tudi učila s svojimi časopisi in z živo besedo na sesiankih in tečajih »Kmetska zveza«. Vseh nalog za gospodarsko povzdigo in posebno za izobrazbo m vzgojo duha, stanovske zavesti in stanovskc kulture ne move izvršiti ne strokovna šola ne »Kmetijska dnižba«, temveč le močna lastna stanovska orgaimecija, sloneča na vzajomnosti vsrh. ki so isf.il misli in imajo iste cilje. Zcto pa je potrebna »Kmetska zveza«. »Kmctska zvezrt« hočo črr?ti iz ?<\r^vih pravirov našega kmetskega liudst.va, soznanitt svot z vrlinami in Ciohlinami, ki jih ima nača kmctska hiša in opozarjati ter zahtevati, da se ' ts dobiine in vrline spoštuiejo in čuvajo. Kmetovalci, spomniie se Svetopol- jemnosti vseh, ki jih druži mišljenje in kove opoj-okc in svarilen vzgled naj vstn bodo sinovi Svetopolka, ki niso hotoii poslušati svojega očeta! Lo v vza- delo, se boste zamogli ohraniti in ne boste podjarmljeni ne drugim stanovom in ne tujim narodom.