Izhaja VRak četrtek. Cena mu je a K na loto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo države 6 K). — Posamezne številke se prodajalo ■	po 10 vinarjev. ■
S prilogami:
Haš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „r>omoliuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naroftnina, reklamacije in in-serati pat UpravniStvu „Domo1juba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
fc=S
. 47.
V Ljubljani, dne 21. novembra 1912.
Predsednik Wilson.
Nad stotisoč Slovencev, več kot toliko Hrvatov živi v severnoameriških ■Zedinjenih državah. Že zato nam ne more biti vseeno, kaj se tam doli godi. Na štiri leta se voli predsednik Zveznih držav. Letos je potekla doba predsedniku Taftu in pred 14 dnevi so se dokončale nov volitve. V belo hišo v iriavno mesto VVashington (Uošington) se nastani novoizvoljeni predsednik dr. Woodrow Wilson.
Ni je skoraj vasi v naši domovini, kjer ne bi imeli kakega Amerikanca, ki pripoveduje svojim sovaščanom, kakšne so volitve tam preko oceana. Pisma od tam poročajo domu, kako va/.na je za delavce ta reč, kako ob vo-litvah zastaja gospodarsko življenje, in kako vpliva zmaga te ali druge stranke na zaslužek, ki jc zavoljo njega naš rojak šel na daljno pot. Zalo tudi »Domoljub«, ki mu je pri srcu vse naše ljudstvo, ne more prezreti teh dogodkov, tem manj, ker bo ravno zadnja volitev brez dvojbe vplivala tudi na Evropo in na gospodarsko politiko njenih držav.
Najprej par besedi o tem, kako se voli! Volitev predsednika ni naravnostim, marveč volijo se najprej delegati, ali volivni možje za vsako državo posebej. Za kandidata, čegar stranka jo zmagala v kaki državi, morajo glasovati vsi delegati. Ce je na primer v kaki državi devetnajst delegatov izvoljenih za Tafta in dvajset za Wool-•sl»na, jih mora vseh 39 glasovati za iWoolstona. Delegati pridejo namreč ■v_si skupaj, da se izvoli predsednik, in •si<er rnora zanj glasovati nadpolovič-na večina delegatov. Vseh volivcev je krog 16 milijonov. Mogoče bi bilo, da » imel kak kandidat pri prvotnih volitvah več Rlasov nego njegov nasprot-
nik in vendar bi bil ta izvoljen, če ima ta večino držav na svoji strani.
Kandidat je so bili ti-le:
Predsednik Taft, star petinpet-deset let; njega je postavila republikanska stranka.
Rooscvelt, star 54 let; postavili so ga napredni republikanci, ki so se ravno ob teh volitvah ločili od stare republikanske stranke.
Dr. VVilson, star 56 let, ki ga je držala demokratična stranka.
Stara konservativno - republikanska stranka je agitirala za Tafta, češ da se je Zveznim državam pod njegovim predsedstvom dobro godilo, in da bi bilo torej neumno, narediti kako iz-premembo.
Napredni republikanci so trdili, da je ustava Zveznih držav potrebna izprememb, zlasti s tem, da sc d& ljudstvu še več pravic; obetali so tudi razne zakone delavcem v korist. Stranka je nastala samo zato, da bi Roosevclta spravila na predsedniški stolec; pravzaprav torej ni nič drugega, nego Roose-vcltu vdani del republikanske stranke, in prav verjetno je, da kmalu ne bo od nje nič več ostalo.
Demokratjc, ki imajo ogromno večino držav po zadnjih volitvah na svoji strani, so pa svojo agitacijo naslovili na splošno draginjo. Niso pa kakor naši socialni demokratje delali temu vzroka kmeta, marveč kapitaliste in njihove zveze. Novi predsednik Wilson je nasproti velik prijatelj poljedelskega stanu, in ameriški farmerji smejo pričakovati v njem zelo toplega in vnetega zaščitnika. Proti kapitalističnim zvezam, trustom, kakor jim pravijo, se v Ameriki že dolgo časa bore in nasproti njim so se izdale že jako stroge postave, ki pa niso nič izdale, ker se niso dale izpeljati. Wilson je v svojih kandidatnih govorih povdarjal, da
mora država delovanje ameriških kartelov ali trustov natančno nadzirati in poseči vmes, kadar vidi, da se ljudstvo s previsokimi cenami ali kalcorsižebodl odira. Zraven je pa zatrjeval, da pravzaprav največ pomaga takim zvezam carina. Severnoameriške Zvezne države imajo na razne vrste obrtnega blaga visoko carino, ki je za marsikaj še večja, nego naša. Blago torej iz tujih krajev ne more notri. Zato pa tru-sti, ki najožje vežejo posamne vrsto podjetij, lahko gredo s ceno tako kvi-ško, da je blago za celo carino dražje. Carina je pravzaprav za zvezana vele-obrtna podjetja nepotrebna, ker se že sama varujejo s tem, da so zvezana, in je s tem izključena vsaka medsebojna konkurenca. Ker je pa še carina naložena na blago, zato lahko ceno svojim izdelkom tako zvišajo, da pride-nejo dejanski vrednosti celo carino in prevozne stroške iz drugih krajev. To seveda tudi delajo.
VVilson jih hoče zadeti s tem, da se zmanjša carina. Čim manjša bo, tem ložje bo n. pr. angleško ali nemško železo poizkusilo priti na ameriški trg. S tem se bo cena takoj znižala. Ljudstvo, ki silno trpi vsled draginje, jc to razumelo in je trumoma šlo za demokrati ter je pustilo kričavega Roose-velta in debelega Tafta na cedilu.
Demokratje bodo gotovo svoje namene tudi izvršili. Carino na železo in razne železne in jeklene izdelke, na petrolej, na bombaževo blago itd. bodo znižali in s tem udarili velike oderuhe. Obenem bodo pa tudi strogo nadzirali delovanje trustov. V tem znamenju bodo vladali. Republikanska stranka se je zelo naslanjala na velike bogatine; za agitacijo je dobivala od njih ogromne svote. Zato se jih seveda ni upala prijeti, kakor so zaslužili. Zdaj bo drugače.	^
Na volivni dan so demokratje po velikih mestih gonili ovenčane slone in bike, ki so nosili petrolejske kangle, v znamenje, kako je republikanska stranka podpirala petrolejski trust. Sloni in biki so pomenjali veliko, surovo silo združenih kapitalistov, ki so 3e nanje naslanjali republikanci.
Tudi mi smo tega lahko veseli. Kadarkoli se oglase ljudski zastopniki, naj se stopi oderuškim kartelom na prste, se vedno oglasi vlada, da vendar Avstrija ne more tega začeti. Amerika bo pokazala pot, in prepričani smo, da bo Wilson v boju proti kapitalističnim oderuhom tudi pri nas okrepil ta boj, in da se tudi evropske države ne bodo mogle upirati postavam, ki bodo preprečile nesramno draženje cen in kruto odiranje ljudstva.
Vojna na Balkanu.
Bolgarski boji in zmage.
ČATALDŽA PADLA.
Križarska vojna.
Ves svet stoji pod vtisom, da se bije ena največjih in najpomembnejših vojen med križem in polumescem. Balkanski narodi, predvsem hrabri Bolgari, gredo v imenu krščanstva, v navdušenju za zmago križa v boj. In to jih dela nepremagljive. Vsa Bulgarija je prepričana, da je sedaj zadela Turke kazen božja za vse neštevilne hudobije, ki so jih vršili proti kristjanom. Tako piše ugleden bulgarski časopis: »Prišel je dan plačila. Bog ni pozabil nesrečnega ljudstva, ki je bilo izročeno na milost in nemilost turškemu meču. Najvišji je porabil za svoje orodje kristjane, da pridobe izmučeni raji (Tako imenujejo brezpravne kristjane) človeške pravice.«
Začetki bojev pri čataldži.
Junaški Bulgari so pripodili bežeče Turke preko Lozengrada, Bunar Hissarja, Čorlua, slednjič do zadnje postaje pred Carigrad. Pri Čataldži kakih 30 km pred glavnim mestom postavila se je zopet vsa turška sila v bran prodirajočim Bulgarom. Toda teh niso čataldško utrdbe ustavile. Kakor doslej vedno, so tudi tu odnesli Bulgari zmago.
Boj za čataldške pozicije se je pravzaprav začel s tem, da so Bulgari vrgli Turke iz Čorlua, odkoder so Turki zbežali proti Čataldži. Desetega novembra sc je začel živahen boj med bulgarskimi predstražami in turško posadko v Čataldži. Prebivalstvo je vse zbežalo, bežal je celo turški guverner, umaknile so se pa tudi turško čete. ča-taldža sama ni imela topov, ker so vse odpeljali v Odrin v začetku vojne. Prava odločilna bitka se je vršila za mestom med utrdbami.
Bulgari s? ojaeujejo.
Bulgarska armada je trpela na hitrih pohodih in v krvavih bojih silne 2
izgube. Zlasti konjenica je bila skoro uničena. Od bataljona je navadno ostalo komaj polovica moštva sposobnega za boj. Med tem pa so tudi Torki dobili novih ojačenj iz Male Azije. Na vsak način je bilo treba torej, da se tudi Bulgari odpočijejo in okrepe z novimi četami. Kaka dva dni so zato počivali, da so prišle nove bulgarske čete izpred Odrina, ki so pomnožile glavno bulgar-sko armado.
Težave pri preskrbovanju armade.
Počakati so morali Bulgari z glavnim napadom tudi zato, ker so nastale težave pri trenu. Armada je namreč prodirala tako urno, da ji tren, preskrba z živili in municijo, ni mogel dovolj hitro slediti. Zmanjkalo je konj, železnic ni, voli pa le počasi vozijo, in tako se je zgodilo, da armada ni dobila dosti hrane in da je zmanjkovalo živeža in streljiva. Ko je vse to prišlo, začelo se je novo prodiranje.
Boj. Bulgarsko prodiranje. Boji za utrdbe.
Boji pri Čataldži so bili pravo klanje. Turkom je šlo za kožo, vzbudilo se je v njih zadnjikrat divje sovraštvo do kristjanov. Da navdušijo turško vojaštvo za boj proti kristjanom, poslali so iz Carigrada med vojaštvo mnogo turških duhovnikov, ki pridigajo, da se gre za turško vero. — Bulgari pa so bili tudi v največjem navdušenju, saj se jim gre za najslavnejšo zmago svetega križa. Na vsaki strani je stalo do 200.000 mož pripravljenih za boj.
Ko so došla potrebna ojačenja, prodirali so Bulgari z izredno naglico na celi črti. Najprej je omahnilo turško desno krilo pri Derkosu, središče pa se je divje branilo, ker so bile tu svežo čete v boju.
Ko so Bulgari vrgli tudi levo turško krilo nazaj, so se začeli silnejši boji v središču. Bojevali so se tudi ponoči ob svitu reflektorjev, ki mečejo potom raznih povečevalnih stekel luč na sovražne pozicije. Čataldških utrdb je 19. a le tri so iz cementa, druge so iz
zemlje, zavarovane od žic in polne pa< sti. Tu je bil boj najstrašnejši. Bulgan eka armada je zavzela štiri najvažnej-še lortc že dne 13. t. m. Okoli in v fortili se nahajajo celi kupi mrličev. Nato so vzel' še ostale forte drugi dan in prodrli do glavnega turškega stana v Ila-demkoj.
Ilu'gari so se boriii kot levi. Skoro brez konjenice so se zopet vrgli z bajoneti na obupno se braneče Turke in jih z nepremagljivo silo, a z velikanskimi izgubami vrgli nazaj. Poleg ba-> —joneta je imela glavno besedo arti-Ijerija, ki je Turke kosila iz svojih izvrstno izbranih postojank.
Odločilni bo].
Danes je došla vest, da se vrši velika bitka pri Eademk5ju, do kamor
so Bulgari bil', prodrli. O izidu bitko ni še nič znanega, pač pa Turki po sv.j-ji navadi brzojavljajo, da oni ztnngu-jejo.
OBLEGANJE ODBINA. Nahil - bej ln izpadi iz Odrina. Nočni boj.
Nahil - bej, turški major, ki je bil pri nekem izpadu iz Odrina ranjen, pripoveduje o turškem izpadu tako-Ie: Ogenj iz težkih bulgarskih topov je neznosen, ker Turki s svojimi topovi1 ne morejo bulgarskim do živega. Zato poizkušajo z izpadi, kjer se morejo vsaj z enakim orožjem boriti. Izpad se je vršil tako: V viharni noči čakajo vojaki mokri, ležeči v jarkih, na povelje. Dvakrat pride ukaz za prodiranje, a obakrat se prekliče. Turški vojaki mnogo trpe, preživljajo se po dva. dni samo s suhorjem in gorko vodo, zato pa so čisto utrujeni in topi. Šele nastop turških duhovnikov jim vlijo ms-lo poguma. Končno se začne vendar, prodiranje. Čez eno uro zadenemo na Bulgare. Spredaj, na desni in levi pade nekaj strelov. Nato pa se, kakor da so ti streli povzročili eksplozijo, pokaže ognjena črta in bulgarski topovi začno svoje, strašno delo. Nočen boj je bil strašen. Divjale so strojne puške, divjo
PogS d na vrsto utrdb pri čataldži In na Carigrad.
grmeli topovi. Ker Turki niso vedeli za bulgarske postojanke in namene, so se ...../inihili in nosamezni orlrlnlki «r> ir
svoje ljudi.	----- ------
vsekrižem bežali, Bulgari pa so jih napadali mod urnebesnim liura. Pričeli H0 se strašni trenutki, kakor da bi vse Črte spustil na Turke. V tem ognju je bil major ranjen in vjet.
Osvc- itev važnih utrdb. Kartal Tepe.
Dne 8. t. m. so sklenili Bulgari, da sc polaste najvažnejših dveh utrdb pri Odrinil Kartal Tepe in Papaz Tepe. Napad na prvo utrdbo so začeli zjutraj veliki oblegovalni topovi, ki so sipali krogle v veliki množini na utrdbo. V lom so se Turki pripravili na obrambo. Videli so, da se gre za odločilen napad. Njihova pehota, podpirana od lopništva, je prišla v dolino, da se spoprime z Bulgari, ki so se pripravljali na svoji strani za boj. Medtem prisilijo bulgarski topovi turške, da umolknejo. Začne se hoj infanterije, pehote. Turki se hrabro bore, a proti ognju srapnelov, ki frče iz topov, ni pomoči. Morajo sc umakniti v utrdbo. V bul-iMiddh vrstah zadoni povelje k na-
Po zavzetju teh utrdb jc samo vprašanje časa, kdaj pade Odrin.»Bulgari bi lahko prisilili Turke k udaji s tem, da bi streljali na mesto, A tega ne bodo storili, ker jim uade mesto samo v roke brez hujših izgub.
Srbi prvič v bo"u pri Oflrinu,
Dne 10. t. m. so Turki ponoči okoli pol enajste ure izpadli iz Odrina v smeri proti Edemdekoju. Srbi so se tu prvič bili proti Turkom pri Odrinu. Pri Odrinu stoji sedaj močan oddelek srbsko vojske pod poveljstvom generala Stefanoviča, ki je prišel Bulgarom pomagat, da jih je lahko odšlo toliko več proti Carigradu. Srbi so turški napad odbili popolnoma, bulgarska arti-ljerija pa je Turkom prizadela ogromno škodo.
DRUGE VESTI.
Dosedanje bulgarske izgube.
Neko poročilo trdi: V sedanji vojni je bulgarska armada strašno veliko ljudi izgubila in stoji le še 160.000 mož za vojsko sposobnih. Nekateri polki štejejo le še 300 do 400 mož. Stanje prve bulgarske divizije iz Sofije je padlo na eno tretjino, druge iz Plovdiva, šeste iz Vidina in pete iz Ruščuka pa na po-
Drač (Durazzo)
skoku. Močan šum nastane, zrak se napolni urnebesnih liura, ki prihajajo iz lisočev bulgarskih prs. Vrste se vržejo na turške pozicije, Turkov se pola-sli strah in utrdba je opoldne bulgarska.
Papaz Tepe. Napad z zastavami.
Usoda Odrina.
Ob istem času so sc vršili napadi na utrdbo Papaz Tepe, ki je najvažnejši izmed vseh. Iz te največje utrdbe, forla, se da obvladati vse druge forte in mesto samo. Turki so se branili tukaj dalje in bolj vztrajno. Bitka je trajala od jutra do mraka. Na večer so se zasvetili žarki reflektorjev na bulgarski in turški strani. Boj se je še povečal. Končno se je vendar Bulgarom posrečilo prisiliti turške topove, da so utihnili. Sedaj se je mogel vršiti na-f-kok. A turška infanterija se je srdito branila. Bulgari so napadli z bajoneti, a niso zlopa mogli doseči uspehov. Tu lipove poveljnik, da v napadu neso seboj zastave, češ, da se ne smejo vrniti iz boja, ne da bi zavzeli utrdbo, bulgarska hrabrost se je podvojila, Turki so zbežali. Malo pred polnočjo je »ii fort buhrarski.
lovico. Zlasti veliko je trpela konjenica. Najmanj pa topništvo. Tudi logar se je menda pojavil v bulgarski vojski.
Ganljiv dogodek iz Liile Burgasa.
Usmiljenje rešilo življenje.
Polkovnik Kargiev je jezdil na čelu svojega polka v mesto Liilo Burgas. Ljudstvo je vse zbežalo in Turki so streljali na prodirajoče Bulgare iz topov. Tuintam so padle tudi v mesto krogle iz turških topov. Prebivalstvo je žo skoro vse zapustilo mesto. V praznih ulicah najde polkovnik Kargiev malega štiri- do petletnega otroka, ki je hotel ob pogledu na čete bežati, pa se je spotaknil in padel. Polkovnik iz usmiljenja pobere dekletce in ga skuša potolažiti. V tem trenutku, ko se je oddaljil od konja, se razpoči nad konjem polkovnikovim šrapnel, ki ga raztrga na kose. Polkovnik Kargiov je dobil od svojih višjih dovoljenje, da je posJal dekletce s prvimi ranjenci v Sofijo k ženi. Nekaj dni po dogodku dobi žena Kargieva obenem z otrokom pismo te-le vsebine od svojega moža: Imej rada tega otroka in ravnaj z njim kot s hčerjo. Namesto šest jih bomo imeli sedem. Drugim sem jaz podaril
življenje, temu dekletu pa so moram jaz zahvaliti za življenje.
Pei na nož, Turški strah pred Bulgari.
Znano je žc iz raznih poročil, kakšen strah obide Turke, kadar Bulgari napadejo z bajoneti, ki jih imenujejo nožove. Vprašali so nekoga vjetega turškega podčastnika, zakaj jih to tako prestraši, pa je to-le povedal: »Pri naših vojakih je ukoreninjeno prepričanje, da je Bulgar v bajonetnili napadih nepremagljiv in nihče so no more bulgarskim naskokom — jurišem — postaviti v bran. In prav zato, kadar mi čujemo komando: »Pot na nož'« se grozno prestrašimo in udarimo v beg.«
Turki si torej tolmačijo bulgarsko povelje: »Napred na nož!« tako, kakor da bi se glasilo: >;Pet na nož!« to ji* po pot Turkov na vsak bulgarski nož. Pred takim groznim poveljem je seveda treba zbežati, to razume tudi turška pamet.
Poroke pred voiiio.
Vojna na Balkanu ima tudi ono posledico, na katero ni mislil noben evropski diplomat. Sklenilo se je v dneh, preden jc bila vojna napovedana, na tisoče zakonov po celem Balkanu. V vsaki vati da, skoro v vsaki hiši, kjer so bili mladi vojaki, so so vršile poroke. Pravoslavni duhovniki so komaj sproti opravljali cerkvene obrede Dostikrat so so morali omejiti le na I najbolj važne stvari pri sklepanju zakonov.
Povod tem porokam je večinoma želja, da l)i pustil svojo nevesto doma kot omoženo ženo. da gre s tem večjim ognjem v boj, ko se ima boriti tudi za družino. Oblasti so te poroke rade videlo. — Sicer se pa ta pojav ponavlja pred vsako vojne, četudi no morila v tem obsegu kot na Balkanu.
BOJI PRI PRILEPU IN EI.ČEVU.
BITOLJ.
Krvava bilka pri Pri opu. Kraj boja.
Bitka za Prilep so jc razvila severno od mesta, kjer sc hribi stisnejo in tvorijo dolg klanec, obdan ob straneh z visokim skalovjem, med katerim vodi pot iz Velesa. Ako hočeš priti v Prilep, si prisiljen iti po tem globokem žrelu. Ko so Turki zbežali iz Kumano-vega in Skoplja, so sc umaknili v okolico Velesa in ko so bili tudi tu premagani, so se obrnili proti Prilepu. Zasedli so žrelo ob vhodu, izhodu in vrh žrela. Na nedostopnih vrhovih, mod skalovjem in prepadi so napravili nasipe in stanovališča, zvlekli gor z največjim naporom tiste baterije topov, ki so šc ostale. Obrambe so bile napravljene tudi po vrhovih, ki mesto obvladujejo. Na teb močnih, nepremagljivih pozicijah je bilo 20 bataljonov pehote in štiri baterije, ki so branile Srbom prodiranje od Velesa proti Prilepu. Narava sama jo nudila tedaj Turkom najboljši prostor za obrambo.
31
Začetek boja. Srbi ne morejo naprej.
Dne 4. novembra zjutraj sta se prikazala pred vhodom dva regimenta, prednje straže vojske princa Aleksandra. Prva turška baterija jih sprejme s silnim ognjem. Regimenta sta nadaljevala pot in dospela v sotesko; držala pa sta se kolikor mogoče pod baterijami, da niso letele krogle nanje. Drugi regimenti so sledili prvima in nadaljevali prodiranje, a so se morali ustaviti, ker so druge baterije in streli iz pušk silovito nanje treskali. Srbska artiljerija je hotela obstreljevati turško, a kraj je bil tak, da ni mogla najti
njihovih prostorov. 5. regiment spleza z nasajenimi bajoneti po skalovju, a nanje grme turški topovi. Kri je tekla v curkih po skalovju, cele vrste so padale v prepade in so se valile po strmih plazovih, a napadi se niso ustavili. Vse pozicije so Srbi vzeli z golim orožjem. Ugnjezdeni turški bataljoni so se spustili v beg proti Prilepu, kjer so skoro zagazili izhod iz soteske. Tu jih je pa kosila srbska baterija, ki se ji je v tem posrečilo dotiti primeren prostor.
Zvečer je bila vsa soteska zavzeta in vsa srbska armada je prenočila pred sotesko, pred zadnjimi turškimi nasipi
Pogled na Hagijo Sofijo v Carigrada.
Notranjščina Hagije Sofije v Carigrada.
primerne postojanke. Tudi ogenj iz pušk ni mogel do živega sovražniku v zasipih. Srbi so prenehali s streljanjem in skušali priti naprej po soteski, a le z malim uspehom.
Bajonetni napad. Tnrki zbeže. Zadnji boji pri Prilepa.
Turki so s svojih krasnih postojank zadržavali Srbe tako uspešno, da niso mogli koraka naprej. Položaj je postajal nevzdržljiv. Naj stane, kar hoče, Turke je treba prepoditi iz vzvišenih 4»
po vrhovih okrog Prilepa. Drugi dan se je začel zadnji noj proti turškim pozicijam, ki so jih morali tudi osvojiti z bajonetom. Ta dan je imel največjo vlogo 17. regiment. Turki so popoldne zapustili svoje pozicije in zbežali proti Bitolju.
Bitka pri Kičevu. Izgabe.
Bitko pri Kičevu je organiziral na svojo roko setovrki paša. Vršila se jo bitka na Mahmud »ode, Gačana in Drankana. Srbi so Turke in Albance
zapodili v divji beg. Zlasti se je izkazala srbska artiljerija.
Vhod v Kičev jc bil sijajen. Moha-medanci so armadi ponudili vsega, kar je potrebovala. Srbi so odvzeli 80l'0 pušk in mnogo streijiva. V bitkah pri Kičevu in Prilepu, ki sta bili obe zelo krvavi, je bilo ulitih in ranjenih 3i Srbov, Turkov pa 8000. Turki so imeli velike izgube zlasti na begu, kjer jih je vse izmučene srbska konjenica neusmiljeno sekala. Kjerkoli se je pomikalo konjeništvo, ostali so kupi mrtvecev in ranjencev. Srbi so pa naive^ izgubili v drznih bajonetnih napadih. Turki so se povsod držali do skrajnosti in niso kazali več tiste zbeganosti.
Vztrajnost srbske armade. Skrajno neugodno vreme.
Srbska armada prodira, kakor bulgarska, z največjo naglico. Prehodila je doslej vsak dan do 22 km. Vračunati pa se mora še to, da se vrše skoro vsak dan kaki boji. Kljub tej hitri hoji po včasih komaj dostopnih krajih, so čete vendar vesele in mislijo samo na nadaljne boje in prodiranje. Sneg in led pokriva sedaj že celo bojne polje. Mrzlo je, poti nobenih, sploh je vreme skrajno neugodno in ovira zlasti dova-žanje živil, tako da nastane dostikrat pomanjkanje kruha, ki ga pa osvobojeno srbsko ljudstvo rado nudi vojakom, koder niso Turki vsega oplenili. Mesa nikjer ne manjka.
Naprej do morja I Navdušenost v armadi.
Nadporočnik Lukič, ki je bil ranjen v boju pri Prilepu, pripoveduje, kako silno navdušenje vzbuja med vojsko misel, da pojde do morja, do »konca sveta«, kakor pravijo priprosti vojaki, izmed katerih je malokateri že videl morje. Vojaki često sami prosijo, da sovražnika napadejo z ba oneti, samo, da bi bili preje pri morju. Mnogi pravijo: »Sam Bog in moj krstni pa-tron pomagaj, da bi ne bil ranjen, dokler ne vidim morja, potem pa rad padem kot prvi.«
Duh vojske je silen. Vsak posamezen slepo drvi v ogenj in kadar se za-kade, jih nobeno povelje in noben znak trobente ne more več ustaviti. Naprej, samo naprej! To je danes geslo vsakega srbskega vojaka, ki z veseljem tvega svoje življenje za uresničenje davnega ideala srbskega naroda: za rešitev kristjanov iz turške sužnosti in za ustanovitev velikega srbskega car-stva.
Pred Bitoljem.
Srbi so prodrli sedaj z glavno močjo do Bitolja, kjer se vname najbrž zelo huda bitka med Srbi in Turki. Turki so namreč tu zbrali vse svoje čete, ki so jim ostale iz bojev s Srbi in ki so se umaknile pred Grki. V mestu in okolici se menda nahaja do 90.000 Turkov s £C topovi. Srbi bodo pred Bitoljem močni 120.000 mož. Govori se, da se je začeln turška armada pogajati za predajo, če ji Srbi dovolijo oditi z orožjem. — Bi-
(olj bi imeli zavzeti Grki, pa so jih Turki vrgli, kot smo zadnjič poročali, nazaj. Nato so Srbi prevzeli to nalogo.
Strahote vtrne.
RANJENCI IN BEGUNCI.
Katoliški duhovniki v Plovdivu.
Katoliški misijonarji imajo v Plovdivu. ki j c glavno mesto južne Bulgari-je, svojo gimnazijo. V prvi vojni nevarnosti so izpremenili svoj zavod v bolnišnico. Imajo 150 postelj, ki so že jvse polne ranjencev in sicer iz prvih bojev te križarske vojne. To krščansko delo usmiljenja je napravilo na pravoslavne Bulgare jako dober vtis, zlasti Se, ker je ostala polovica učiteljev, da strežejo bolnikom. Drugi so odšli kot pridigarji in pomožni zdravniki na bojišče. Kakor ti misijonarji, tako so naredile tudi druge katoliške šole.
Pom ič potrebna.
Ta ljubezen do bližnjega bo pridobila srca razkolnih Bulgarov za našo katoliško vero. Zato pa je največje važnosti, da se jih podpira. Nahajajo se namreč v veliki stiski, ker morajo s svojimi skromnimi sredstvi vzdržavati toliko bolnikov. K tem sc pridružujejo tudi onemogli starci in sirote, ki jim je vojska vzela njih sorodnike. Velika beda vlada v celem mestu.
Srbski ranjenci iz Pril pa. Vsi izmu-čanl.
V	Belgrad so dospeli ranjenci iz Prilepa. Izgledajo čisto drugače, kakor so izgledali prvi ranjenci od Kuma-liovi in drugod; utrujeni so in slabi. Ni čuda. V brzih pohodih, v vednem dežju, ]5o strašnih potih so hiteli v Pri-lep, kjer jih jc čakal strahovit boj. Tudi najmočnejšemu človeku vtisnejo tak" muke svoje sledove. Boj pri Prilepil jc bil grozen. Število ranjencev je bilo ogromno, zdravnikov prcmjlo. Niso utegnili niti vseh za prvo silo obvezati. Potem pa pride najhujše: Ranjenci iz Kumanova ali Velesa so bili takoj spravljeni v vozove Rdečega križa in čez kako uro ali dve, so bili v posteljah z vsem postrežem. Drugače pa je bilo z ranjenci pri Prilepu. Od tega mesta do Velesa so jih morali voziti z volmi na navadnih vozeh in to po strahovitih potih in v dežju in snegu. To so bile muke, ki so vse čisto utrudile. Deset dni bo treba, da se sploh od poli odpočijejo. Lažje ranjenih je bilo Pripeljanih v Belgrad 308.
Rdeči križ v Črnigori. Ran:enci.
V	črnigori deluje sedaj več oddelkov Rdečega križa. Skoro vse narodnosti so poslale svoje zdravnike, obveze, zdravila itd. Med prvimi je bil avstrijski in ruski Rdeči križ. Od začetka
primanjkovalo v Črnigori zelo zdravnikov, teh je sedaj dovolj. Dovolj lrnajo tudi obvez in zdravil. Manjka Pa zelo prostorov za bolnišnice in pa — denarja. Zdravljenje je menda zelo uspešno. Skoro vsi ranjenci, ki se jih Posreči prenesti do oddelkov Rdečega Križa. so rešeni smrti.
Niu čaše mleka.
Silno težavno je v Črnigori tudi s preskrbo živeža. Od zunaj morejo dobiti hrano le po ladji. Vse druge zveze so pretrgane radi snega. Zato marsikdaj ranjencem ne morejo postreči, kakor bi bilo treba. Pretresljiv slučaj se je odigral v tem oziru v bolnišnici na Cctinj u. Nekemu mlajšemu ranjen-cu so ravnokar povedali, da mu bodo drugi dan odrezali nogo. Zganil je z ramami in rekel po lepi črnogorski navadi: Hvala Bogu. Čez nekaj hipov zaprosi mleka. Strežnica pa mu mora odgovoriti, da morejo dobiti radi pomanjkanja le tisti mleko, ki ga jim je zdravnik posebej zapovedal. Ko jc ranjenec to slišal, je skoro zajokal: »Ni mi bilo žal življenja,« tako je rekel, »zapustil sem domače in šel v vojno; jutri mi odrežejo nogo, da ostanem za vedno pohabljen — tu pa ne dobim niti čaše mleka.« — Takih prizorov je mnogo.
Begunci. Beg v Carigrad.
Grozen strah pred Bulgara je spra- ( vil v beg vse moliamedansko prebivalstvo. Turški prebivalci bi morda ostali, a oblast je ukazala, da se morajo izseliti in prebivalstvo je ubogalo. Gotovo je, da bi Bulgari tudi Turkom ne storili nič žalega.
Proti Carigradu se drvi čez 150.000 ljudi, vseh spolov, vseh starosti. V vsakem kraju se vidijo zapuščena, od Turkov oplenjena bivališča z odprtimi hišami. Te nepregledne bežeče množice so prve žrtve turškega poraza. Za njimi beži pobita, sestradana turška armada, ki tem revežem še tisto pobere, kar imajo pri sebi. V Carigrad pa prinašajo ti valovi beguncev strah in lakoto.
Begunci v Stari Srbiji in Makedoniji.
Zmešnjava.
Tudi pred Srbi so bežali Turki in Arnavti na vse strani. Od severa pri Kumanovu proti jugu, po bitki pri Prilepu beže spet južni proti severu. Tako se nesrečneži srečavajo na begu in ne vedo v zmešnjavi kam. Srbske oblasti se trudijo na vso moč, da dopovedo Turkom in Arnavtom, da jim ne mislijo po turško vsega pobrati, če ostanejo.
Črnogorci in Grki.
ČRNOGORCI.
Mesec dni.
9. novembra je bilo minilo mesec dni, odkar je kralj Nikolaj napovedal Turčiji vojno. Vsa Evropa se je ozrla na junaške Črnogorce, ki so brž dosegli lepe uspehe. Sedaj je zanimanje za Črnogorce malo ponehalo, ker so boji za Odrin in Carigrad zavzeli vso pozornost. Nekoliko je pa vzrok tudi ta, da so Črnogorci pri Skadru bili močno zadržani. Tudi v Črnigori je tisto veselo bojno razpoloženje malo odnehalo ker se kažejo hude poslcdice vojne. Dalje ie pa tudi črnogorska armada glavni del svoje naloge dovršila na severu, na
jugu ima le še pasti Skader, ki se itak ne bo mogel več dolgo držati.
Tarabiš in Skader. Novi topovi.
Kristjani v mestu. Posadka.
Črnogorci hite popravljat svojo napako, ki so jo napravili s tem, da se na oblegovanje Skadra niso dosti pripravili. Sedaj so prepeljali iz Rijeke pred Taraboš velike topove, ki so jih dobili enkrat iz Italije. Tudi so dobili municije za te topove iz Italije.
Veliko nevarnost za turško armado, ki se kaj hrabro brani, tvorijo kristjani v Skadru. Turki se resno boje, da se dvignejo kristjani, ki jih je kakih 25.000, proti njim in tako mesto izroče Črnogorcem. Upor nastane posebno lahko radi živil, ker so kristjani prikrajšani.
Turška posadka v Skadru o turških porazih ničesar ne ve. Zato se kolikor toliko še brani. Posadka na Ta-rabošu pa se je enkrat že uprla, a so jo Skadrčani zapodili nazaj v utrdbo.
Vremenske ovire.
Silno veliko trpe Črnogorci pred Skadrom vsled vremena. Večji del vsega operacijskega ozemlja stoji pod vodo, ki na nekaterih mestih ovira vsako prodiranje. Na severni strani je zapadel tak sneg, da ga še ne pomnijo takega. Vremenske nezgode so tudi velik vzrok, da Črnogorci ne operirajo proti Skadru dosti hitro. — Še več kakor pred Skadrom, trpe zmagoviti Vukoti-čevi vojaki, ker je v onih krajih zapadel skoro neprodiren sneg.
Novodošli iz Amerike.
Iz Amerike prihajajo dan na dan nove čete Črnogorcev. Nihče jim ni poi slal kakih pozivnic, ampak prišli so, ker so slišali, da se bije boj proti Tur-, ku. Ti so domovini že s svojim priho-' dom mnogo žrtvovali. Pustili so tam dobre službe in prišli nazaj v svojo skalnato domovino. Pravijo, da noben Črnogorec ni ostal v Ameriki, če je le sploh mogel na pot. Tako se zavedajo, kaj je domovina. Doslej jih je menda došlo že do 2000.
Junaška smrt katoliškega duhovnika.
Kljub temu, da poneliavajo črnogorski boji, ne manjka junaštva. Kdor pade, pade kot junak. Dne 6. t. m. je padel na Kokariški gori katoliški vojaški duhovnik uleinjskega bataljona frančiškan o. Andrej Jekavič. Bil je Črnogorec in s križem v roki je kazal svojim Črnogorcem, kako se bojuje in umira za krščansko vero. Njegova smrt je priča, da tudi Črnogorci razumevajo to vojno kot vojno križa proti polumescu.
GRKI — SOLUN.
Solun — opis.
Solun imenujejo »Kraljico Egej-skega morja«, »Drugi Jeruzalem«, »Drugi Carigrad«, »Mesto najlepših žena«, »Mati Židov« ali »Vrata vzhoda« Ta imena zasluži v veliki meri. S svojo trgovino je res kraljica morja. Zvezan jc z vzhodom in zahodom. lJre-
5'
l;c niofff, pr-, blago v Rulpari.to. Srbijo ii tki Grško. Trgovina j^. največ v judovski) rokah zato se imenu.ie po j»ri--vi Jeruzalem Polovici, solunski) Tirohivnlopv je J ud m Drugi so kristja-n ii Turk. Solun je znanieriii racij trgovin*'. Svet: P«ve ie pistu pisma Tesaloniča.nnn, Tosalonikt se je imenovali včasih lo mesto irj sv Ciril in Meto sta liile tu doma
Naše nii.iiUt »Ud- AibauM*
T Sn)ur; marširaL tod. Buipari.
Tutl. večj: bulgarski oddelek.
P . Ponto Pripadiii v Epiru so Gr-k. -rpl: Tuvljc naza in imajo seda prof- po proti Janin i — Te dni so irk'T»li Grki svoi« vojaštvo tudi nn nolo >i;i. Knlkidil-:;. 1 lo* 'uc">vzbori-r o. Solun:.

1
{r
U

' -ves;-
ocac
RTPii.Oto A ' ».V* II Uf».7NA
Uinlf TnaHčn sni -ti«. Avstriir. It S" hiii. Alhaniih
~>y , . v-:1 ii Svl • rii.: .■ 1:	n v:1"' s š
mre odnehati kei
vi O c e Cf-I,
Srb; Bil
Po
c ,
sk »k.
in J-van^nzi av-sklieui' na svoj orožje
i. cl«.n ti o sprav ie nri-t* riei n. Dumi hulpa' Dfiu"\ T ''' .^sodnik hulpa' vnegJ zbori. Videti je. d; c i nar>< ms mul- ublažil! it: di «< rini. sredi i i; poi k»<: obs nasm-ntnik: nek; odnehati. Avstriin naihv;' dnvo-li Srhon nrjeiiniiir morii.. dnb r>. 'i>olo7irio
Solun.
Trna toči:: k i vri tem zlnsi Albnniv S prisinniščor; ti bil; namreč uničeni avto-Ibanii. \v-strjji pi hoče sa-lbanin imeli. Tudi Albano
Jadransko;: če: svbsi
zon 1<
ob m nomi trio-ti
7RČ<
nnieer
avtonnmii
FVOill
ezo
PrJuvav
Ki
7.;
volno
in d
R^sri -*f. fcasa
ulokosežci, je t; m 7.ii i i pvronski' skriva več. da ie armadnil kovov vovonski kor, ki Tropi- vari Ai-Uuliva) ni: naš v hočejo tudi Li hi Al bani ... Rpsnos fcass kaže m dali vojni posvoii. ki s< s> vrSH v Budimpešti ir obisk nnšegi prestolonaslednika v B volim. Da Avstriji turi' zbira n ičT svoie čete, v znana m var
eno;-. ko žejo pripravo držav. Rusiii ■/■ n< pripviivi); 7, in ■),. Italija je mobilizirali je ravno ob na- nvi banjic l:f t.urii najbrf rs mi .it Itn]" k
Tuj'i. ki liti :«'ti. Evropi 'lliJtUifj h' hamedanci oi"-ani: rekle ni m,- pre]iun;i. «o v Albaniji, iiuvui stojnu Alhaniii. u>"' ti. Ki.^ j)ii rini* n Imel: smo iii. pu s
iu Jli./,l'uo j/. |iyvi Olt! Uio +>i:liio,siujnu;; triu iiiu* i luuKun. baun. niov< h suociovi ejtHš Iii IjllilvUlIL iii na- ilinionn-
ua
■.uri
spe
ki
■i i rt 11 boj: ^ Turki severne oč Sokmi. pori generalom Todorovom. j< korakal Solni. N;. čelu Bulgarov sta jezdili, hulgiirska princu Borif- in Cirii. — V Snluni nrebivfi mnoge Bulgarov
Drun; prški hoh
je zamudil. .Nui di. mqri: ni; nriji.-leljstv«- : novim, bulkaiistum am;vt> m. Zate ni. »» pri tuc Hrhi.i ru. ron<
T^urk; urosiir zi mu
Pr, bitki pr. Čataidž. se h" obrnili Turkj na Buigare ni dovolim nremr je in povedo pot. kakim nogo j. aii sprejmeie mu Turi; sc dolge poizkušali di hi velevlast lia^ovorie Bulpu-re za premirje i. i st »tlkian.al vsak« premir.il Seda. si turži: mm; s t- * Eiami.' nas, san olirni m. nunra-vK-pa poveljniki. Kal oripovo: u cioni. ni še znano nikomu' da- s< mnogi upii-Ijt Zri s< da TU'' Bulpar ni hoa« sklepa Ii miru ko t Caripratu.
*DRiiAVWI 7BOr.
S ališni hrvatske - stover-.-vicepi klubi,
š..ili-i n»šii rio-:an«" 7< dorn n bil i■>'/.,'vtiois ii važnoi«.- k:,;.
tel veliki i rinei. K se nreosnnv ., Zpor .vitli. ,iw oslova T. ■ Ve- lurr vansk' ohrači popn-rie ti; nun. siti Tiarlarrreu in luposkvvans;. tr slFiri". .T*?: r>s!^vaTvsk vnrašii.; nos;..: natrafen^iš vpr;:šan? Akr >:■• >"• r. -»narhii.- Tvolo._ jr-»snndars;,i: ; risi Bal kii vavnva: tn nnlitičnc veljavo, ie pr\*n ii nuin; ne loc, mffcdaii i faklori^v (1: omope čiie Juposlovftiion, ^oiTirtriaTs;; u ki: turi rarvf' T " - nroi i ton.- ar-
t,	ii; f)7>vrsi;nv' - 'v: 101: t,1
ti a- 7.
sTvuke.i. Sanje.
zatira
7.ill
sini
ni
MttHtC
Tievi.r-
11 st:
roritivt ir»i\hnviL 7ie
7.pri
Sir i lepf, nrt-' In h t
i: di Koroš« ■ cijali za:' «<•
•bn. VOf)sT\-.
. hitri nriloč eltiil; i" d' In
t Bu izvol <luh;.
uhi) d i; no i naš
Zi tO
T>OS, ,t
zahtev,-o ris nkii.
vv-'1
n tih c.em' d: v- nasilno pi'OTB nunsko
7.; trfnotrie nnt.rftb« lihi i \ridstvc. kV ibi i:- -nvf.rui rnskeci k sc> si i 7 nrisok i Tirni
nasiri spini, n strukcij
jioslancon nomi -
noTira \: t ve (. nveuehan;
s'-
nh-
Saie držsvnen, rhnr;
Seji unslaniške zbornice s,- nhrav naval' t< rit: mani važne stvav; vei- cas: ie vz-li. raznravii n ndpnvovi> nunis'1: z. pvavnsn''! j- minisimV p; nvpilsodnik:, f.oh in Nom- s r„-, navijali šknnri«i! ki s" rorin wše k-rir.; <-. riol;:.-/ pravosorin t. *-Ilnchonhurper — izme. Slnv>ir.- i,
govori; di \ vsiov,soi. Povrinri ie d? riasiopajo Slovan a državrier
; i,- i., • li' eilJlii run r JHU tUl' tli 11 l.rr I' i, -Ul i.0M'.ŠI>''U H 'S:ii|'.'l . j J.
lit .c uii p;t"iuin';ir. i»u
Ul JI" pUUl-.lJ<
fev^iVf.1 anmtrTHKE Pilil. IT/nULJLi
Nii^ai m Oaiičnefiii,
i: uuz*-'!' pv iJiMjauiuisjiui cuno' li fcjaiiiic- pri ii»: ves; tii .e usir-jii«! nuni-; h'uni; LuiJiii»Mi- ^ nm.-i. . v 'min; •• s Liliji»•• ta• v i . trunjtsp; muiiair.sivi. iv •■ koč: • m t e - oni ii. - i t Mame Pardmo v. pvata-i! naii uftr-.ii. P" pu.--•'.•• zuliriv,- j; s- api- ..
Mor- Vzr n. liau:..-^
iMorii* - zi.jli iiuar.iii Pardina herra Aianm 1 n; SnaiiiKer:. Kateri poročili rrdijt d; s na a; san usmrti arut:. ti. lici z- saravii. uc jtliu i; Zt .li HOi■ }-Cvr--"o\ . 3... a,- /.■ t;v	ISI.
umori ie ti. d, uaiiaieia- .. mor iznoini v-e; ^antiua um; KuKor s. iii stavil na:
lianaieia
(^arialoia-svn; si.arof-;. urovze, le. u i 1 kra; ministi: uri is<i.lnu. ftaiH Ta vse katoliške šoj-
n
sar svoiiamun.
i. -• i
* odstv ininifT! J. Hi n p; u v i • »ste mi '..-.L'- nroaani; ... Can&i ia- t-: uosne- vl
liane bvirvorsk;. >;rr \ ..liKanon. — lak. dalei ka: i ■.. .. i o i'.. n-,.. jr;r anarhisu namv« u.lu; z t lio zpleifii Pori-.iaaJsK. :. min?ste T1 n,oc( . 7.a;<. k i,.
m
trii. Ir
T F C T^ t h i 2: f L t
Salomonov nv:" ■'>
rtfUCl. r Tliili" Hsrr •
fDalie
nni k i- bil: (fajmamovani Vil stfiVptT; ilnn. v "c-rivfn ii držali, n. ntn <tn... -
.' nor- k iii i. in i,, t '"n; i' nrvf.Tv.i. : koso le,', vidno 7 "namenom d:, hi podi inrv ir prenrp^ili d;: n I na«'lii	V; šl i si;i, II u '•■"■
pnriti i n; "a rjovorinost, da v. iv
•'' volit' nosh"'< k -hajfii tfttnki ii k sni: iii n. ■ l^F-vati nri te slrčm velik' 1 srno nrfšl Mižjr smo ona711; d.-1 nin^ nfifiSi k n 1 i' ot: 1 t.f noft
ali druge vrste in smo pravilno domnevali, da so morali biti to oni »Molčeči«, katere je tako častilo kukuansko ljudstvo. Toda šele, ko smo dospeli gisto blizu, smo spoznali polno veli-čustje teh »Molčečih«.
Na ogromnih podstavkih iz temne skale so sedele tri orjaške postave po 20 črevljev vsaksebi in obrnjene doli po cesti, ki je držala kakih šestdeset milj daleč proti Lu — dve moški in ena genska —, katerih vsaka je merila kakih dvajset črevljev od vrha glave do podstavka.
Ženska je bila lepo delo, toda na nesrečo so se poteze njenega obraza poškodovale tekom stoletij vsled vpliva vremena. Na vsaki strani njene glave sta se vzdigovala rogova vzhajajočega meseca. Moški postavi pa sta imeli strašna obraza, posebno mož na naši desnici, ki je imel obraz zlodejev; oni na levi pa je imel sicer dostojanstven obraz, vendar pa je bil njegov mir videti strašen. Bil je mir nečloveške okrutnosti, kakor je opomnil Sergij, ki so jo stari pripisovali bitjem, ki so bila zmožna mnogo dobrega in ki so še mogla gledati trpljenje človeštva, ne morda z veseljem, vendar brez sočutja. Kes strašna trojica so bili ti orjaki, sedeči v svoji samoti in zroči preko ravnine na kukuanski narod. Opazujoč te' »Molčeče«, kakor so jih nazivali Kuku-anei, bi bili radi vedeli, čegave so bile one roke, ki so jih naredile, kdo so bili oni. ki so izkopali jamo in naredili cesto. Nenadoma se domislim — ker sem dobro poznal zgodbe svetega pisma stare zaveze — da je zabredel kralj Salomon v zmote s čudnimi bogovi, izmed katerih sem se spominjal treh imen — Astoret, boginja Sidoncev, Ke-nioš, bog Moabitov, in Milkom, bog Amonitov — in povedal sem tovarišem svoje misli, da morda te tri postave pred nami predstavljajo one tri krive bogove.
»Ilm!« je rekel Sergij, ki je bil učen človek in naredil maturo na gimnaziji, »morebiti je nekaj na tem; Astoret Judov je bila Astarta Feniča-nov, ki so bili za Salomona veliki trgovci. Astarto, ki je bila pozneje Afrodita Grkov, so predstavljali z rogovi kakor polumesec, in tamkaj na glavi ženske postave je razločno videti ro-pove. Morebiti je postavil te kolose kakšen feničanski uradnik, ki je vodil te rudokope. Kdo more povedati?«
Predno smo končali pregledovanje teb izvanrednih ostankov davno staro-davnosti, je prišel Infadus, pozdravil »Molčeče« s tem, da je vzdignil svojo sulico ter nas vprašal, ali gremo' takoj na »Kraj smrti« ali pa prej počakamo kosila. Ako smo pripravljeni takoj od-jti. je bila Gagul pripravljena nas voditi. Ker je bila šele enajst ura, smo 1 i ran i od goreče radovednosti — izjavili, da hočemo takoj naprej, in jaz sem nasvetoval, da vzamemo seboj nekoliko živeža za slučaj, ako bi dalje časa ostali v jami. Gagul je sama iz-Jezla iz nosilnice, Fulata pa je v jer-»asu iz trsja naložila nekaj biltonga ter
nekoliko vrčev vode. Ravno pred nami, kakih petdeset korakov za hrbtom kolosov, se je vzdigovala navpična skalnata stena, 80 ali še več čevljev visoka, ki je tvorila podstavek visokega, s snegom pokritega vrha, dvigujočega se v zrak tritisoč črevljev visoko. Gagul nas je zlobno pogledovala in nato opirajoč se na palico krevljala proti navpični steni skale. Prišli smo do ozke trdno obokane odprtine, ki je bila podobna vhodu v rov kakega rudnika.
Tukaj nas Gagul počaka, še vedno z onim zlobnim pogledom na svojem strašnem obrazu.
»Sedaj, beli gospodje iz zvezd,« je zapiskala, »veliki bojevniki Infadus, Inkubu, Bugvan in modri Makumazan, ali ste pripravljeni? Glejte, tukaj sem, da izvršim povelje svojega gospoda kralja in vam pokažem zaklad dragih kamenov.«
»Pripravljeni smo,« sem rekel.
Na ogromnih podstavkih iz temne skale so sedele tri orjaške postave ...
»Dobro! Dobro! Ojunačite svoja srca, da boste mogli prenašati, kar boste videli. Ali pojdeš tudi ti, Infadus, ki si izdal svojega gospoda?«
Infadus je nagubančil svoje čelo
ter odgovoril:
»Ne, jaz ne pojdem. Toda ti, oagui, brzdaj svoj jezik in pazi, kako boš ravnala z mojimi gospodi. Iz tvojih roK jih bom zahteval, in ako sc jim samo las skrivi, Gagul, boš umrla, in tudi, ako si stokrat, čarovnica. Ali cujes!«
»Čujem, Infadus, poznam te, vedno si ljubil bahate besede; ko si bil se dete, se spominjam, kako si pretil svoji lastni materi. Toda to je bilo nekdaj. Vendar ne boj se, ne boj se, jaz živim samo, da izvršim kraljevo naročilo. Izvrševala sem ukaze mnogoterih kraljev, Infadus dokler niso navsezadnje oni izvrševali mojih. Hal Ha! Jaz grem, da jim še enkrat pogledam v obraz, in v
Tvalincga tudi! Pojdite, pojdite, tuka je svetilka,« in vzela je velik vrč olja in stenj iz ločja izpod svojega kožuho vinastega plašča.
»Ali pojdeš ti tudi, Fulata?« jc vprašal Tomič v svoji grozni kukuan-ščini, katere se je nekoliko naučil poo nadzorstvom te mlade gospice.
»Bojim se, gospod,« je odgovorilo deklica boječe.
»Potem daj jerbas meni.«
»Ne, gospod, kamor greš ti, grem tudi jaz.«
Brez vsakih nadaljnih besedi jc planila Gagul v vhod, ki je bil dovolj širok, da sta mogla dva človeka vštric skozi, in popolnoma teman; sledili smo njenemu glasu, ko nam je piskala, naj pridemo za njo, nekoliko boječi in trepetajoči, in ko smo naenkrat začuli neko frfetanje, se nismo lahko pomirili
»Halo! Kaj pa je to?« je zaklica1 Tomič, »nekdo me je udaril po obrazu!«
»Netopirji so,« sem rekel, »pojdite naprej!«
Hodili smo, kolikor smo mogli soditi, kakih petdeset korakov, tedaj smo opazili, da se po hodniku nekoliko svetlika. Obenem pa smo zagledali čudovit prostor.
Čitatelj naj si predstavi prostor največje katedrale (stolnica), kar jih je kdaj videl, seveda brez oken, toda nekoliko razsvetljen od zgoraj — gotovo po rovih, ki so bili v zvezi z zunanjim zrakom in narejeni v stropu, ki se je vzdigoval kakih sto črevljev nad našimi glavami — in imel bo nekoliko pojma o velikosti te ogromne jame, v kateri smo stali, samo s tem razločkom, da je bila ta naravna katedrala višja in širja kakor katerakoli, ki jo je zidala človeška roka. Vendar je bila neznanska velikost najmanjše čudo tega prostora; kajti podolgem so stali orjaški stebri, kakor iz ledu; to so bili veliki kapniki. Nemogoče mi je podati površno sliko, kako lepi in veličastni so bili ti stebri iz belega apnenca, merili so nekateri ob vznožju 20 črevljev in so se dvigali do stropa. Drugi so sc zopet šele tvorili. Na skalnatih tleh smo opazili začete kapnike, podobne zlomljenemu stebru grškega templa, kakor je rekel Sergij, in visoko gori izpod stropa so visele ogromne ledene sveče. Tudi smo lahko videli in čuli, kako so se tvorili ti stebri; od časa do časa je namreč padla kaplja vode iz ledene sveče na steber. Na nekatere stene so kaplje kapale vsake dve ali tri minute po enkrat, in zanimalo nas je izračunati, koliko časa bi se pri takem kapa-nju potrebovalo, da se naredi tak steber, ki je n. pr, osemdeset črevljev visok in v premeru deset širok. Da je bilo tvorjenje, vsaj v enem slučaju, ne-preračunljivo počasno, bo zadostovala sledeča primera. V enega teh stebrov smo našli vsekako mumiji (v razne ovoje zavito človeško truplo pri starih Egipčanih) podobno postavo; ob njeni glavi je sedel egiptovski bog, brez dvoma delo kakega starodavnega delavca v tem rudokopu. To umetniško delo je bilo izvršeno nekako v naravni veliko-
7i
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Na Balkanu se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Turčiji. Človeška zgodovina ne pomni vojske, ki bi bila zahtevala toliko nadepolnih mladih življenj in ki bi bila prelila toliko krvi, kakor so jo popila zadnje dni s solzami krščanske raje namočena tla Balkanskega polotoka. Tudi velikanski uspehi te vojske nimajo vrste v človeški zgodovini. V par dneh so štrli Slovani moč ogromnega turškega cesarstva tako, da bo v kratkem izginila skoro vsaka sled za Turčinom v Evropi.
Cel svet zasleduje z največjo napetostjo to vojsko, ter pričakuje poročil o njenem koncu in njenih posledicah, kaj šele mi Slovenci, na katere utegne uspeh te vojske odločilno vplivati.
Ker smo pa vezani samo na poročila v časopisju, ki se razgubijo in so včasih netočna, kratka ter si večkrat nasprotujejo, je pač upravičena želja, da se izdajo dogodki sedanje vojske v posebni knjigi, katero bi brali še naši potomci in se ob nji navduševali ob junaških činih balkanskih Slovanov.
V tej knjigi je vojska točno opisana, kakor se je vršila, vestno so zabeležena junaštva in vojni dogodki, da bo vsak iz knjige natančno posnel, kako so zmagovalci napadali, in kako se je nasprotnik branil. V pojasnilo so sprejete v knjigo ne samo lepe slike in zemljevidi, marveč tudi načrti vojnih po-zorišč, pojasnjevalne skice k gibanju čet in njihovi razvrstitvi.
Prvi sešitek te knjige je ravnokar izšel pod naslovom
po raznih virih sestavila profesor dr. Vinko Šarabon in profesor Anton Sušnik.
Cena 1. sešitku 40 vinarjev; cela knjiga bo veljala 3 do 4 krone.
Ta vojska pa ni za nas samo z narodnega stališča izrednega pomena, temveč tudi z verskega stališča; saj se raduje ves katoliški svet, da je prišel čas, ko bo kruti Turek prejel plačilo za vse krivicc, ki jih je prizadejal tekom stoletij krščanskemu imenu in krščanskim Slovanom. Sedanja vojska proti Turčiji je moderna križarska vojska. Želimo le, da bi za krščiristvo imela popolen uspeh. — Grški kralj je ob začetku vojske poslal sledečo brzojavko zveznim državam na Balkanu: »Molitve štirih združenih držav se dvigajo k Bogu vsemogočnemu, ki prosijo pobožno in goreče za zmago novemu krščanskemu pohodu. Naj Gospod v svoji dobrotljivosti blagoslovi napore skupnih armad .. . Moje ljudstvo, moji vojaki in jaz — pošiljamo bulgarskemu in srbskemu narodu, kakor tudi črnogorskim junakom pozdrav bratske ljubezni. Oči imamo uprte na križ ter si volimo bojno geslo: ,V tem znamenju bo naša zmaga!'"
Prvi sešitek dopošljemo vsakemu naročniku takoj, ko nam dojde naročilo; nadaljne sešitke pa do-pošljemo v presledku osmih dnij. — Prvi sešitek obsega predzgodovino te vojske, ki je za umevanje poznejših dogodkov neobhodno potrebna. Najzanimivejša in najbolj privlačna tvarina o novih vojnih dogodkih in operacijah sledi v prihodnjih sešitkili.
Naročniki naj se takoj zglasijo, da nam bo mogoče določiti visokost naloga in vse potrebno pripraviti za točno razpošiljanje. Naročnino sprejema
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
sti kakih pet črevljev visoko; toda v onem času, ko smo ga mi videli, jc moralo preteči že tritisoč let, kar jc bila podoba narejena, steber je bil šele osem črevljev visok in se je še vedno tvoril. Ako vzamemo, da je kapnik ves čas enakomerno naraščal, dobimo,
Položnice bomo priložili prihodnji, 48. štev. »Domoljuba«, kot smo žo zadnjič sporočili. Naj jo vsak takoj po prejemu »Domoljuba« vzame iz lista in jo takoj izpolni in z zneskom 3 K odda ti o m a č e m u poštnemu uradu, kjer mu dostavlja list. Oni naročniki, ki prejemajo list pri poverjenikih, v »Domoljubu« ne bodo našli te položnice, ker jc no rabijo in oddajajo naročnino vselej poverjenikom. Za pravilno izpolnitev položnic bomo v prihodnji številki priobčili obširno pojasnilo, že danes pa omenjamo, naj na srednji del vsak napiše svoj naslov in ne naslov našega upravništva. — Položnico bodo seveda prejeli tudi tisti naročniki, ki so že plačali za leto 1913., ker bi imelo upravništvo preveč posla, če bi moralo izvzeti one naslove. Vsak tak naročnik naj položnico shrani ali jo pa odda svojemu prijatelju.
Novi naročniki, ki pošljejo takoj znesek 3 K za leto 1913, dobe z a -b i o n j vse »Domoljubove« številke od dneva pošiljaive naročnine. Najlepša prilika, ki se je lahko poslužiš, da postaneš naročnik dobrega časopisa!
ŽREBANJE VELIKE LOTERIJE »SLOVENSKE STRAŽE«.
Prvi glavni dobitek v vrednosti 3000 K je zadela š; vilka 07.932.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zadela štavilka 86.108.
Tretji glavni dobitek v vrednosti 500 K je zadela štsvilka 82.975.
Četrd glavni dobitek v vrednosti 500 K jo zadJa številka 11.323.
Dvanajst številk pred temi številkami in trinajst za njimi dobi dobitke v vrednosti po 20 K.
Dobitke v vrodnosti po 100 K so zadele nasled. številke: 86.079. — 64.884. - 6373. — 36.150. — 49.797. — 25.300. — 82.882. — 64,922. — 72.279. — 9663. —
Deset številk pred temi številkami In deset številk za temi številkami dobi dobitke v vrednosti po 10 K.
Dobitke v vrednosti po 50 K so dobile štev.: 45.614. — 13.059. — 93.959. — 30.670. — 91.771. — 32.495. — 28.412. — 60.964. — 96.570. — 5357. — 62.922. — 42.256. — 26.631. — 78.342. — 62.726. — 10.068. — 47.874. — 94.920. — 25.870. — 33 863. — 93.771. — 28.776. — 86.898. — 42.139. — 55 631. — 78.188. — 78.308. — 03 975 .— 19.125. — 49.110. — 37.262. — 52.675. — 20.849. — 59.377. — 92.163. —
da je steber zrastel vsakih tisoč let za cn črevelj in za en dober palec vsakih sto let.
Včasih so dobili kapniki čudne oblike, najbrže zato, ker voda ni vedno kapala na isto mesto. Tako smo videli ogromno skupino, ki je morala tehtati
35.894. — 19.998. — 99.250. — 89.815. — 26.229. —
Petnajst številk pred temi številkami in petnajst za njimi ima dobitke v vredmsli po 5 K.
Za župana v št. Vitlu nad Ljubljano je bil zopet izvoljen dosedanji župan g. A n t o n Belec. Za županovega namestnika pa ondotni gostilni-čai in mesar g. Val. C i r m a n. Liberalno »kmetsko« trobilo »Slov. Dom« vsled tako sijajne zmage naše stranke še sedaj ni dobilo sape in o volitvah šc sedaj no vč ničesar poročati.
Duhovska vest z Goriškega. Za ku-racijskega upravitelja v Ročinj pride preč. g. Ivan D r a š č e k , dosedaj kaplan v Mirnem pri Gorici .
Cesarjev dar. Svetli cesar je daroval iz zasebne blagajne 2000 K za cerkev čč. oo. kapucinov v Gorici.
Za pogorelce v Trebči vasi pri Žužemberku. Poslanec Jaklič je vložil v državnem zboru predlog za podporo pogoreleem v Trebči vasi.
Strela v novembru. V torek, dno 12. t. m. ob 4. uri zjutraj je udarila strela v vezan kozolec Matije Tršar, vulgo Mesojedec na Brodu pri Logatcu. Poslopje jc docela pogorelo. Strela je prišla tudi v živinski hlev, kjer je ubila dve kravi, hleva pa ni užgala. Isto hišo jo v zadnjem času zadelo več budili nesreč. — Skoro v istem času je udarila strela v hlov F. Šega, posestnika v Malem logu pri Loškem potoku na Dolenjskem. Ubila je eno kravo in poleg stoječo telico v vrednosti okoli 600 kron. Ognja ni užgala .
Dve smrtni nesreči. Ponesrečil se jc Jožef Groznik, posestnikov sin iz Pungcrta ob Temenici na Dolenjskem. Peljal jo 7. t. m. poln voz žita v mlin. Med potjo se je pa voz zvrnil nanj, mu zlomil desno nogo v goleni in ga pri-tibiiil čez prsa. Peljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je pa že drugi dan vsled poškodbe umrl. — Dno 8. novembra je peljal Gregurjcv hlapec, 24 letni Andrej Veber, iz Zalcga-loga žaganice na Škofjo Loko. Odšel je od doma okrog pol štirih. Ko pride do vasi Studeno, občine Selca, zavre voz na klancu in hoče iti ob vozu. A naenkrat se os pri vozu prelomi in voz fanta tako stisne, da je bil takoj mrtev.
Truplo v Ljubljanici. V Ljubljanici so clnc 5. t. m. dobili truplo 50 do
kakih sto ton, kakor prižnica, lične okrašena na zunanji strani kakor s čipkami. Drugi so bili podobni čudnim živalim in na stenah jame so bile opaziti risbe, podobne pahljačam, kakor iz slonove kosti, podobne onim, kakor jih mraz naredi na šipah.
60 let starega moškega ter ga prepeljali v mrtvašnico v Štcfanjo vas. Utopljenec jo ležal kakih šest tednov v vodi.
Deklica zgorela. Dne 4. t. m. popoldne se je v Budanjah pri Vipavi več otrok brez nadzorstva igralo z vžigalicami. Vnelo se je listje, obenem pa tudi obleka 4 letni deklici posestnika Franceta Marča. Ker ni bilo blizu nobeno pomoči, je zgorela na deklici vsa obleka in jc revica nato v nekaj urah umrla.
Z voza je padel 8 letni deček Marij Batistič, ko sc je vozil zraven svojega strica Mučiča. Voz je šel črezenj in mu je zlomil par reber. Deček jo po par dneh vsled notranjih poškodb umrl. Batistič je bil doma iz Št. Andrcža na Goriškem.
Trojčki. Trojčke je povila Marija Kaiser, po domače Fanečka v Drevljih na Žili na Koroškem, ki pa so sc še tisti dan preselili med zbore nebeških kri-latcev.
Mrlič v Dravi. Dne 10. t. m. so našli v Dravi na Koroškem truplo moža, starega 40 do 50 let, delavskega stanu. Mrlič je moral ležati v vodi že kak mesec dni. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico v Grabštanj.
Iz Corij nam poročajo z ozirom na našo vest v 42. številki »Domoljuba«, da se je pravi prepir med Jan. Strgar-jem in Ant. Zvanoin vnel šele izven gostilne Potočnikove v Krnici ter da so je Zvan že tekom desetih minut po zadanem udarcu sam podal na skedenj Ivane Potočnikove.
Nepojasnjena smrt. Dne 10. novembra zvečer s~o našli v potoku Hrast-nica blizu Škofje Loke mrtvega 64 letnega Boštjana Košir iz Črnega vrha. Pri njem so našli nad 70 K denarja. Popoldne so ga še videli v Škofji Loki.
Suha toča je padala 13. novembra okolu 7. ure zvečer v Gorici.
Prijeli so v Švici nepoštenjaka, ki je kot blagajnik kemične tovarno v Ljubljani poneveril 18.000 K in pobegnil. V devetih dneh je zapravil 6600 frankov.
Eno jajce 16 vinarjev. Na goriškem trgu je cena kokošjim jajcem silno veliko. Eno jajce stane 14-16 vinarjev. Pred par leti je stalo eno jajce 4 vinarje.	„	. , .,
Promocija. Dne 13. t. m. jc bil na dunajskem vseučilišču odvetniški kan-
8'
didat Mark Natlačen promoviran za doktorja prava.
I. tečaj za lesna dokončevalna dela v št. Vidu (nove načine namakanja in poliranja mizarskih izdelkov) priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« s pomočjo c. kr. oddelka učil za obrtni poduk. Tečaj je predvsem namenjen mizarjem v Št. Vidu nad Ljubljano in okolici, da se jih seznani z novejšimi lesnimi dokončevalnimi deli. Začel se bo dne 2. decembra t. 1. in se bo vršil v novem šolskem poslopju v Št. Vidu. Trajal bo okoli osem dni. Obisk tečaja je brezplačen, plačati je le 5 K položnine, ki se vrne udeležencem pri rednem obisku ob zaključku tečaja. Sprejeti se more le še nekaj udeležencev ter so zadevne prijave vložiti na »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22« ali pa potom načelstva mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
I. tečaj za kolarje v Ljubljani priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« začenši z 26. novembrom do 21. decembra t. 1. V tečaju sc bo poučevalo vsak dan po pet ur, predvsem strokovno risanje, sestavljanje delovnih načrtov za najrazličnejše vozovne konstrukcije ter oziralo posebno še na splošno važna izkustva v kolarski obrti. Tečaj bo vodil voditelj vzornih obratov c. kr. obrtno - pospeševalnega urada na Dunaju in se bo vršil na državni obrtni šoli v Ljubljani. V tečaj se sprejme lahko še nekaj udeležencev in so nasloviti zadevne prijave v najkrajšem času na »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta 22«, na prepozno došle prijave se ne bo moglo več ozirati. Obisk tečaja je brezplačen, plačati je le takoj pri prijavi 10 K položnine, ki se vrne v.sem udeležencem ob zaključku tečaja, če so se ga redno udeleževali.
Za Miklavža priporoča »K a t o 1 i -
š k a Bukvama« v Ljubljani bledeče knjige, ki bodo otroka zabavale in vzgajale:
Našim malim! Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Z mnogimi večbarvnimi slikami in kratkim besedilom. Cena 90 vin.
Robinzon starši. Povest o Robinzonu v podobah z okrajšanim besedilom. 1 K 40 vin., na močni lepenki 1 K 90 vin.
V z v e r i n j a k u. Knjiga s podobami (domačih in tujih živali) za nazorni pouk. Cena 90 vin., izdaja na močni lepenki 1 K 50 vin.
II i t r a vožnja po železnici. Knjiga s podobami 1 K 60 vin.
Slovenski A B C v podobah. Cena 80 vin., trdo vezano 1 K 20 vin.
Angelček, vsi letniki od 1. 1893. naprej. Vsak letnik vezan samo 1 K. Obsega mnogo mičnih povestic, pesmic, slik in poučnih sestavkov vzgojne in zabavne vsebine. 72
Kraljevič in berač. Povest za ljudskošolsko mladino 60 vin., vezano 80 vin.
Zahvala. ^a?
Dne 8. novembra 1.1 pogorela so naša poslopja, katera smo imeli zavarovana pri domači „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". Škoda cenila se je takoj po požaru in tudi odškodnina v našo popolno zado-voljnost nemudoma po ugotovitvi škode izplačala, vsled česar priporočamo ta edini domači slovenski zavod vsakemu na)topleje. Pristo pa/te torej k tej domači zavaro-
valnici!
Trebčavas, dne 12. novembra 1912.
Neža /erše, podpisal in priča Simčič; /os. J are, Ivan Arhar, Jos. Fabjan, Marija Kocijančič, Ivana Koren, Ana Bednarc.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po lilh°lo brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. M do i. popoldne.
Glei inseratl
Hranilnica ln posojilnica v Kamniku na Šutnl je v seji načelstva in nadzorstva z dne 3. listopada 1912 zvišala obrestno mero hranilnih vlog od 4i/4% na 41/b%, tako, da dobi vsak vlagatelj po novem letu 1913. od 100 K čistih 4 K 50 vin. obresti brez vsakega odbitka.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Novo b r i z g a 1 n o , ki jo goni motor, so preizkusili preteklo nedeljo. Preizkušnja se je izvrstno obnesla. Brizgal-na sestoji na zistemu centrifugalne moči in je skorej gotovo prva te vrste na Kranjskem. — Nove reči. Dvorana izobraž. društva v Dravljah dobi še do božičnih praznikov nov oder, župna cerkev pa spomladi nova okna. — S v. m i s i j o n se bo pri nas obhajal v adventu od 14. do 22. decembra 1.1. — Novi občinski odbor se
je že konstituiral. V nedeljo bodo župan in občinski svetovalci prisegli takoj nato bo prva seja. Na dnevnem redu je proračun za 1. 1913. Med dru, gim se bo sklepalo tudi o posredoval« nem uradu, ki ima zlasti to hvaležno nalogo, razne prepire poravnati doma, da se prihranijo sodnijski in advokatski stroški. — Tako je prav. Gusp. župan ima namen javne občinske seje sklicevati v dvorano pri Cebavu. Tako bo imel vsakdo priliko poslušati, kaj se obravnava pri seji. — Z o p e t vlom. V noči od nedelje na ponedeljek so tatovi vlomili pri »Johanu«, odtrgali so omrežje v oknu in vdrli v prodajalno. Zadnje čase se vlomi m no-že in ponavljajo. V tem oziru je zelo obžalovati, da je naša orožniška postaja nastanjena v Vižmarjih in ne v središču Št. Vida, kjer se dannadan pojavljajo sumljivi postopači.
g Mošnje. Kmalu bo minulo poldrugo leto, kar je tukajšnja mlekarna ustavila delo. Škoda za stroje in stavbo! In vendar ne kaže drugače, dokler bo ljudstvo tako lahkomišljeno obnt-čalo hrbet lastni zadrugi, pa poslušalo njene nasprotnike. Na zahtevo večii.e se ponuja mlekarna v najem ali v prodajo; toda tisti, ki so kdaj imeli pri zadrugi največ koristi in dobička, odp .-njajo najemnike in kupce. Zato no ostane drugega zadružnikom kakor na novo se prav resno okleniti mlekarne! Čez mesec dni bo zadruga zopet v lepem tiru in nihče ne bo mislil več na prodajo. Če se pa to ne zgodi, pa naj bodo člani le pripravljeni na gotova doplačila in izgube! — Zadružnik.
g Iz Sore. Grozna družinska ž a 1 o i g r a. Dogodka, kakor i-e je izvršil na večer od nedelje na ponedeljek, ne pomnijo Sorci. To noč je namreč kajžar Gulba — Jakob Polcn-Sek iz Ločnice svojo ženo Nežo tako grozno pretepel s cepcem in burklami, da je umrla. Že na večer se je priči t pretep. Ko je prišla neka žena v hišo, je ubita prosila, naj pri njej prenoči, češ, mož ji je zagrozil, da jo to m č ubije. Dotična je odšla, ker jo je biio groza, po sosede. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je našla moža, ko je ležal ob svoji ženi na tleh v veži. Žena jo bila že mrtva. Nato jo je mož potegnil v hišo, sam šel z otroci na peč in tako prebil celo noč. Sosedom, ki so prišli na sporočilo dotične žene, je rekel, da ga ne bo nihče sodil. Bali so se, da se tudi .sam usmrti. Vendar se ni ganil od hiše in počakal orožnikov, ki so ga odvedli v zapor. Sodnijska obdukcija je dognala, da ni bilo smrtnega udarca, ampak jc smrt morala nastopiti vsled strašnega pretepanja, ker je bila vsa črna po životu. Pokojna je bila stara šele 29 let in na žalost silno vdana žga-njepitju. Mož prvotno ni bil pijanec Zadnje čase jc začel tudi popivati. Žena mu je pred kratkim ušla na Koroško, kamor je šel mož po njo. Ostali so doma trije majhni otročiči. Eden je slep na eno oko, najstarejši ima pohabljeno roko, ker se niso brigali zanj, ko si jo je zlomil. Sama zanikernost, po-
vzročcna po nesrečnem alkoholu. Ali j)0tlo taki strašni dogodki kaj izmodrili 0no, ki so tako grozno vdani žganje-pitjii? Boj alkoholu!
g Bohinjska Bistrica. Gdčna učiteljica Zemljanova jo otvorila gospodinjski tečaj. Oglasilo sc jo žo več
gojen k.
g Slražišče. Tem polom sc najtop-]pj(> zahvaljujem vsem sosedom, slavnima. požarnima hrambama iz Straži-gfd in Kranja ter sploh vseni, kateri so mi kakorkoli pomagali pri požaru mojega gospodarskega poslopja dne G. t. in. Le požrtvovalnosti teh sc imam za-hvali*i, da so mi oteli žc vžigajočo sc hišo in mi žc iz gorečih svinjakov rešili živali gotovega pogina. — Janez Rozman, posestnik, Stražišče 42.
g iz Bohinjske Bistrice. Na našem kolodvoru so izstopili trije ljubljanski srednješolci nižjih razredov. Službujočemu gosp. uradniku so se zdeli zelo sumljivi. Denar jim je potekel, pa so se k nam zatekli, da sc odpeljejo skozi predor in potem dalje peš v Črnogoro. Gosp. župan jih je pa dal odpeljati v Ljubljano, da si malo ohlade svojo mlado, vročo bojno kri. — Za gospodinjski tečaj se kaže velika vnema ter so starši zelo hvaležni gdčni učiteljici Zemljanovi. — Sobotnega »Slovenca« nesrpno čakamo, vsi ga hočejo brati. Spoznali smo, da ima »Slovenec« najbolj točna in zanesljiva poročila.
g Iz Ihana. Od dne 23. do 27. oktobra so jc obhajala pri nas obletnica sv. inisijona in evharistična slavnost po č. g. jezuitih iz Ljubljane g. P. Al. žužek in g. P. .L Prislov. Obhajanih je bilo 1390. Bodi izrečena obema gospodoma za njih trud najtoplejša zahvala. K«j bi pa Vsemogočni tudi dodelil, da bi besede prečastitili g. patrov ostale dolgo v spominu in obilni sad obrodile.
g Moravče. Zavednosti manjka ljudem, tako bi rekli drugje, če bi videli, •ioliko različnih zavarovalnih tablic jc nabitih po hišah naših somišljenikov. Liberalne, nemške, amerikanske in morda še kake drugo zavarovalne družbe pošiljajo svoje agente okrog, ki delajo škodo naši »Vzajemni zavarovalnici«. Odprite oči ljudje, zaupajte svojim in ne dajte se pregovoriti tujim agentom. Če podpirate tuje zavarovalnice, se Nemci maste z vašim denarjem, namestu da bi ostal v domovini, če sc pa zavarujete pri liberalnih, tedaj krmite svoje nasprotnike in jili debe-lite, da so še bolj ošabni. Zastopnik naše »Vzajemne zavarovalnice« je Jane/. Bergant v Ivrascah. Nemec bi vsakega Slovenca pohrustal, če pa dobi kak denar od njega, mu pa še slovensko tablico pošlje. — Odpoved zali r u ž n i š t v a se mora narediti pismeno do 30. novembra. Štiri tedne po občnem zboru, ki se navadno vrši v decembru, se pa dobi delež izplačan. To V pojasnilo na razna vprašanja. — fcnopgarije v Moravčah igrajo veliko vlogo. Toči se ob sobotah pozno
v noč, toči se ob nedeljah zjutraj že ob peli uri in to v bližini financarjev in orožnikov. Bi bilo tudi dobro, da bi se ponoči kaj p dalo! — Vodnjak na farovškoi . >rišču jc popravljen, pa no od vas. ga odbora; če bi tega čakal, bi najbrže še preteklo precej časa. Pa kaj se hoče, najbrže manjka.

° Dolenjske rinisicg §
n---:__c
□aaaaczjicascaarriraaE^iacscaa
d Krka. Kmetijsko predavanje o gnojenju travnikov z žlindro in kalijevo soljo smo imeli v nedeljo, dne 17. novembra. Predaval je ing. A. Veder-njak. Kmetje so se udeležili v obilnem številu predavanja in mu z velikim zanimanjem sledili. Za gnojitev travnikov je tukajšnja kmetijska podružnica baje naročila čez 11.000 kg umetnega gnojila.
d št. Rupert, Kako so liberalci gospodarili, kaže sedaj proračun, ki izkazuje 3009 K primanjkljaja, torej samo za okroglih 500 K manj, kakor smo mi poročali takrat, ko je bilo »čezda-janje«. pri županstvu maja meseca. Takrat jc »Domoljub« poročal, da je primanjkljaja nekaj nad 3500 K, pa so liberalci tajili in lagali, da bo novi župan šc denar dobil, do 3000 K pufa so pa pustili. In zato so naši ljudje obsojeni, če govore, da je liberal. županstvo slabo ali za nič gospodarilo. Če ne bi bili liberalci ukradli blagajnika, bi se še bolj videla njih kunštna politika. Sedaj se bodo menda tudi sodišča prepričala, da so naši ljudje imeli prav in da so po pravici grajali liberalce. — Andrejev se m e n j v Št. R u p e r-t u za blago in živino bo v ponedeljek, dno 25. novembra. Zadnja leta se je ta semenj zopet oživil, posebno živine jc bilo veliko. Kupci se pri tej priliki lahko obrnejo tudi na Živinorej. zadrugo, ki bo rada postregla z imeni gospodarjev, ki imajo živino na prodaj. — / i-, vinor c j s k a zadruga naznanja, da se lahko oglasi, kdor ima živino na prodaj, da sc potem razglasi ali v »Kmetovalcu« ali drugod. Dobro je to tudi za domačine.
d Popotnik iz Mirne doline, nes
je moja najbolj žalostna novica da se jo letos pridelalo zelo malo vn>a in še to jc kislo. Reveži, kateri so privezani samo na vinograd! Vino se je po gostilnah podražilo na 52 krajcerjev in Črez Bo pač vsak dobro prevodi, predno prestopi prag gostilne Nr -letos tudi voda dobra. - V Tržišču buuo spomladi zgradili vodovod. Zvedel sem, da bo pomagal - cujte - »klerikalni« deželni odbor. Dokler so v de-želi gospodarili liberalci, so Trziščani zastonj čakali vodovoda. - Povsod se zdaj veliko govori in sliši o balkanski 2k v Tržišču pa sem zvedel še za S 'vojsko. Liberalci napadajo liberalce Kje? V »Slovenskem Domu«.
Potnik brezverskoga »Doma« napada -- Cujte — ne toliko klerikalce, ampall veliko bolj in še grše — liberalce. Ostudno je napadel znanega trgovca t Šentjanžu in njegovo gospo v Tržišču. Nazadnje se jc spravil tudi na naduči-telja, češ da je njegovo petje v cerkvi tak o, da ga »Domov« dopisnik posluša samo za pokoro. Noben klerikalec ša ni tako hudo napadel liberalccv, kakor »Slovenski Doni ;. Prav tako, bodo vsaj tudi tisi i Trojičani izpregledali, katerim je oči prerastla liberalna mrena. Spoznali bodo, kdo dela zanje, kdo pa jih samo maže. — Tatje po naši dolini mirno opravljajo svoj posel. V Mokronogu so ukradli kolo Heferletu, v nedeljo ponoči pa načelniku mokronoške postaje in eno njegovemu uslužbencu. Tat je načolnikovo kolo razbil. Tisto noč so vlomili na puščavi v gostilno gosp. Florijančiča. Velika predrznost! — Vojska je pustila tudi tu svoje sledi; trgovci kupujejo jajca silno drago. — Mizar g. Umbergar je pred par tedni kibnil, zamotala so so mu čreva, rešili so ga v novomeški bolnici, pa tudi komaj. — Mrtvega so našli na Smetovščih Franc Peršeta, Štembuharja. Zadela ga jc kap. — Radovoljka učiteljica g. lioza Mejak je nastavljena v Št. Ru-pertu. — Žito se jc slabo vrastlo, živali delajo po polju veliko škodo, vran je žc kar črez mero. — V Št. Rupertu je šel mlekar k vojakom, no, pa si je za ta čas priskrbel naslednika; — dekleta so za to delo tudi kot nalašč. — Ljudje, varujte se agentov! Marsikateri je bil že goljufan. Sem slišal več pritožb. — Šivalni in vezni tečaj so imeli v Tržišču; udeležba je bila povoljna. — Mahnil sem jo dalje proti Boštanju. Prišel sent do vasi Boštanj. V vas pa nisem šel, ker nisem mogel — zaradi blata. Tako slaba so boštanjska pota, katera popravljajo liberalni očetje.
d Iz Tržišča. Vandrovec se jo obregnil ob Tržišče v zadnji številki »Slov. Doma«. Napada Orle z grdimi lažmi. Napada tudi gdčno Dragico in tržiške jievce. Ker dobro poznamo liberalno oliko, na vso odgovarjamo samo tole: Kakor gotovo jo, da še nikoli niso ušesa nobenemu oslu zrastla do neba, tako gotovo je, da bodo teh surovih in lažnjivih napadov enkrat konec! Z;i to bomo poskrbeli!
d Krmelj. Hvala Bogu! znebili smo se zelo neljube^ gosta v osebi direktorja karmelske premogokopne družbe, Gmeynerja. Ta mož je delal večne težave'kmetom, ki so imeli kako pravico odškodovanja pri družbi, a tudi delavstvu je utrgaval plače na način, ki se ne da upravičiti. Zolo smo sc oddahnili, ko je odjadral! — Karmelslu posti bi priporočili, naj bo bolj točna ni naj nc pusti strank čakati po celo pol ure. Tudi obnašanje nasproti strankam m čisto korektno. Toliko za enkrat!
d Loški potok. V jutru 12. t. m. je udarila strela med dežjem m snegom v hlev posestnika L šega v Malem ogu Lbila jc kravo in eno lelico. Ognja ni užgahi Strela v tako poznem z.ms,cm
s nekaj nenavadnega- poleg te toliko škode! — Za zimo »e je od na.*. zopet izMrlii skoro vts moški svet. En dan j* odšlo Lompanij. to j? do 300 mož in fantor v jugoslovanske čum<- Prej j? odšlo več kompanij, tako da m: je izselilo do 400 mož in fantov. Da bi bilo zdravja in ugodno vreme, j/a se bo te nekaj zaslužilo. Dal i>og'
d Stari Kot Draga . Vpliv balkanske vojske sega tudi k nam. Navadno smo .411 za zim o vsi moški tja v Srbijo, itrnunijo in sploh na jug. Leto« jih je pa -<■ sedaj veliko doma, ker ni dela. Vojska je zavrla tudi gozdno delo, kar lx> pa za nas hud udarec, zlasti letos, ko je vsled preobile moče itak slaba letina.
d ftkocijan pri Mokronoga. Na občinski cesti iz Skocijana v Dole je ležal ves teden velik hlod. Dva dni ravno počez. Potem ga je nekdo nekoliko odvalil. Kakšna nesreča bi se bila lahko zgodila, ki bo pridirjal ponoči kak voz. Lani sta bila na isti cesti dva prepada, ki jtj je postrežna gosposka s svojim .-'e bolj poslrežnirn županom šele po daljšam času na pritožbo v ./Domoljubu" dala popraviti. Na ta način se naravnost škoduje hribom. Kajti kateri vinski trgovec se bo peljal po takih potih v hribe po vino?
d Iz Šmarja. (Kako pojo tukajšnji liberalni ptiči.) Pravcato zimo imamo. Pota so zamedena, burja brije po polju in vsakdo je najbolj vesel — pri gorki peči. V Šmarju pa imamo posebnost, da nam poje zdaj po »Dnevu« škerja-nec. Pravzaprav je ženskega spola, pa tisto nič ne de, saj tudi petje ni bogve kako prida. Ni prijetno žgolenje slav-čevo, ampak stara pesem »farške gonje-, ki je že tisočkrat ponovljena, pa vendar pravemu liberalcu ne doni nič prijetnejše po ušesih, kakor ona. Pa ludi najlažje je to. »Far« se ne zmeni mnogo za take napade: prebere, se po-smeja, pa je vsega konec. Ako pa jioje ona po »Dnevu«, poje on podnevu in ponoči, da rriu rii lahko priti do konca, toda ponoči poje sam on in petelin. S tem škerjancem pa »rajta« in mu prilaga nckov Lah. Pravi sicer, da je domačin iri tudi «farški" kruh rriu je že dišal, bil je celo že v Ameriki, ter se tam ni naučil samo >/rajtat«, ampak je prinesel tudi celo korito' inteligence domov, katera se jrna sijajno pokazati njegovim strmečim znancem in so-vaščanom. ima celo vrsto načrtov, katere želi uresničiti. Šmarje mora
poslati prva vas na Kranjskem, po kateri =*• mora cediti > Liberalni« med In mleko. .Svojim najboljšim prijateljem ie le razodel skrivnost, da bo on zoper to, da bi županstvo plačevalo organi-sta, češ. saj ga ne potrebuje in izhaja lahko brez njega. Dekan in kaplan naj si ga sama držita, ako hočeta. Za ta denar naj &e naroči raje 20 iztisov Dana-. Le hitro ga izvolite, Šmarijci, magari za župana, slavljeni boste po vseh Liberalnih novinah, kakor najbolj razsvetljeni- med vsemi naprednimi Dolenjci. Tako pojeta ta dva liberalna ptiča. Serntertje se že oglašajo pristaši, sicer še nekoliko boječe, pa bo že šlo. Posrečilo se jima je, da sta dobila res nekaj pristašev, pa grem stavit, da se bodo še kesali, da so se preveč zavero-I vali v liberalno petje.
d Iz Lanišč pri žmarjL Z neko posebno vnemo in divjostjo se vrši letos agitacija za občinske volitve. Vse nekako kaže, da hoče liberalna stranka spraviti skupaj vse, kar misli, da irna povod biti zoper krščansko mišljenje pretežne večine v župniji. Narn je to tudi prav! Bodemo vsaj enkrat vedeli, kdo je z nami, kdo je zoper nas. Obžalujemo samo to, da je veliko sicer poštenih ljudi, ki pa slepo verujejo, kar jirn pridigujejo njihovi liberalni pridi-: garji. Pa tudi prav Kdor nima toliko srčnosti, da bi se upal upreti par liberalnim fantinom, ali kakemu Javor-niku, ni vreden, da bi se smel imenovati krščanski mož. Pa oglejmo si posamezne osebe. Vodja je neki Anton Šerjak, dorna iz nekdaj znamenite, skozi in skozi krščanske hiše Krčonove na Blatu. Po obrti je mesar in se je izučil pri znanem Javorniku v Lani-ščih. V hvaležen spomin pa zdaj zanj agitira. lina sladak in namazan jezik, kakor njegov učitelj v Laniščih, in je celo — tako se govori — potegnil za seboj Šerjakovo družino. Mi računamo | s tem, da ima vsaka stranka svoje izdajice! To pa tudi vemo, da ako bi pokojna župnika Krčona to videla in vedela, bi se nejevoljna obrnila v grobu. Zvest tovariš Šerjakovemu je Bobnov Janez iz Blata, oba zvesta pristaša Javornikova. Ako bi S. L. S. pridobila Javorniku gostilniško koncesijo, bi on miroval, tako pa ne bode. Da ima šmarijska občina s svojimi 1404 prebivalci brez Javornikove gostilne še 15 drugih, je pa menda vendar tudi nekaj takega, da mora obuditi pozornost visoke c. kr. vlade, od katere zavisi koncesija. Šmarijski občani menda
vendar niso samo za to, da bi dali ves svoje denar za šriopH in vino. Na vsakih HH ljudi — gostilna.; to s/j gotov, nezdrave razmere, naj reče kdo, kar hoče. Sicer pa bodita le mirna, vrla liberalna agitatorja. Javornik se var.: . bode izkazal hvaležnega, ker je dol. , založen in ni še vsega poročil. Pija , j bode na vsak način. Pijače mnogo! K ! temu paru pride pa še jeden. to * 1 Ogorevčev Cene, in Javornik. Prvi ? ! znan kot spreten liberalni agitator 1 bi celo k maši, da bi kaj pridobil. I i ljudeh svoje vrste ima srečo, a " j naši ga poznajo. Glava vse agitacije je Javornik, mesar in bivši gostiln* r v Laniščih. Ima dobro namazan j»: ček in ako bi šlo po njegovem, por1 bi vse pristaše S. L. S. ob tla. da ne i ; ostal nihče več pri življenju, ampak : i na svetu živeli in vladali sami li! ralci. To bi bilo življenje! Pri.-taši .S. L. S. pa bi bili samo za to — ako bi še j kdo ostal — da bi hodili k njim pit in kupovat — vse drugo rnu je iiga. Le pojdite mu na limanice, toda glejte, da se ne bodete prav kmalu — hudo ke-j sali. Je še nekaj drugih liberalnih pti-' čev tam iz Glinka in Gumnišč, pa le , počasi, ni še vseti večerov konec! — 1 .Matiček, s to bando ne — ne bo prav zate!
d Zagorje ob Savi. Naši liberalci so ustanovili pred kratkim neko napredno gospodarsko društvo«. Z velikim pompora so oklicali pred cerkvijo, da so prišli zdaj za našo dolino zlati časi: zato pa skupaj, gostilničarji pa štacnarji, obrtniki in kmetje! Ustanovili vam bomo zavarovalnice zoper točo in za živino, preskrbeli vsakega blaga zastonj, naučili delati pritožbe in tožiti itd. O srečni naprednjaki, gorje pa vam klerikalcem in demokratom in Nemcem in nemčurjem! Sokol-| ski dom, tam je naše središče, tam je naša rešitev, zato pa le vkup, le vkup, uboga gmajna! — Kakor tisti jud, ki prodaja vse in vsakemu napol zastonj, napol za denar: vse po šest, vse po šest! In kaj so izvalili? — Nič. Naprosili so brezverski listič »Slovenski Dom«, da jim da prostora, kjer bi mogli reševati kmete pa obrtnike, krč-marje in štacnarje. Jih že rešujejo: napadli so kaplane, pa mežnarje, pa preklicano bisago, pa bero . . . »Ah, srečen čas zdaj Kranjcem mojim pride « — Ali ni to lepo delo za blagor naprednih kmetov, obrtnikov in krč-marjev in štacnarjev? Pravzaprav pri-; voščimo vsem tistim, ki so imeli toliko
Čiiieaiosi
Jo obvarovala že marsikatero nesrečo. Človek ho rnoru tudi čuvati, da si ohrani zdravje. Ne urne h« n. (>r. čakati, da mala bolečina v rokah in nogah postane sk minus ta bolezen, ker se nahajajo vendar dobri, preizkušeni izdelki, ki j «o se že na tisočkrat! obnesli in morejo marsikatero zlo že v postanku udušitl. Tozadevno izpoved, ki je prava, nahajamo v pismu, ki jo je naslovila Nj. ekscelonca baronica Helena ,
Ereytagh - Loringhovon, roj. baronica Buxhoe-veden, Gorica, Corso Verdi 36, na lekarnarja E. V. Fellerja. Glasi se: »V posebno zadostilo mi je, da Vam pošljem danes priloženo, ravnokar prejeto karto znane pisateljice Pavle Marije pl. Egger Schmitzhausen. Iz nje razvidite, da je po.stalo domače zdravilo Feller-jev fluid z znamko »Elsafluid« za eno novo glasnico bogatejše. Dama je bila pred nedavnim pri meni in ker je tožila o strašnih, nevraigičnih bolečinah, sern ji dala eno stekleničko. Za malo dni po prvem poizkusu dojde ta živahna zahvala za očitno sijajni rezultat. Težko čakam na poročilo o učinku fluida pri kneginji Caro-lath, kur Vum bom takoj poročata.« Slišali
! smo že večkrat praviti, da kratka uporaba tega izdelka navadno zadostuje, da nekatere bolečine takoj odstrani. Poizkusite tudi Vi, če imate nahod, ste hripavi, zasluznjeni in težko dihate, trpite na glavobolu ali zobobolu, Fel-lerjev fluid z znamko .Elsafluid«. Ta izdelek bi moral biti vedno v hiši, da je mogoče zlo takoj ustrahovati. Fellerjer fluid z znamko »Elsafluid« je bolje danes naročiti kakor jutri; za naročitev je natanko napisati: Lekarnar Feller v Stubiei, Elsa-trg št. 16, (Hrvatsko).
I 12 malih ali 6 podvojenih ali 2 specialni steklenici stanejo franko B kron.	d.
časa oči zapečatene in pomagali liberalcem in jim tlačanili. Ali zdaj pride tudi naš čas. Tudi mi bomo pomagali liberalcem, pa drugače kakor jim bo všeč. Hajd, liberalci, pa se dajmo, ampak povemo vam, da vas bomo raz-niehčali, da bo veselje. Stotisoči se ne pobirajo tam za plotom, ampak iskali jih boste, iskali s solzami ... In tudi Sokolski dom ni tako sezidan, da ne lii moglo frčati narodnonapredno gospodarsko društvo ven! — Naš človek, to se razume, ne prestopi praga v Sokolski dom. — »Slovenec« se prodaja v trgovini Zadružnega doma, Cf/. teden po 8 vinarjev, ob nedeljah pa sobotna številka po 10 vinarjev. Zadnji čas smo prodali sobotne številke že do 40 izvodov. Saj je pa tudi »Slovenec« najboljši slovenski dnevnik.
aC3C3C3C3CaC3C3DC3aC3C3C3C3C3a
a
notranjske nouice
n
n Dobrova, dne 10. novembra 1912. '{. zopet nam je smrt pobrala vzornega moža izmed naše srede. V petek, dne 8. t. m., smo položili k večnemu potil ku pokojnega Franceta Žagar, po-S' stnika iz vasi Brezje št. 38. On ni imel sicer velikega posestva, a je s tem, kar je imel, zelo vzorno in napredno gospodaril; v vsakem oziru si jc bil zagotovil sigurni obstanek. Stari hI.'V je bil ves v modernem smislu pn delal in povečal ter vanj, pred hišo in v kuhinjo izpeljal praktični in trpežni vodovod bistrega studenca. V njegovem hlevu se kaj dobro počutijo u veda simodolske pasme. Ker je bil mi vedno zvest ud c. kr. kmetijske družbe kranjske, zasadil je tudi z najboljšimi sadnimi vrstami iz njenega vrta svoj sadovnjak. Zvest naročnik > Domoljuba« je bil skozi vseli 25 let njegovega izhajanja. On je bil tudi tretjerednik, vseskozi pobožen in živo-veren kristjan — v posnemo vsem fa-lanom — ter miroljuben in kremenito-odkritosrčen značaj in zvest pristaš S. L. S. Z vso vnemo se jc vedno udeleževal vseh večjih shodov, ki jih jo prirejala S. L. S. v Ljubljani. Pobrala
ga je sušica; bolehal in hiral jo dolgo, a bolezen prenašal z največjo potrpežljivostjo, popolno in ves udan v voljo božjo; vedno je govoril: »Božja volja jc, da sem bolan, božja volja naj se tudi zgodi; nebeški Oče že ve, kaj je zame najboljše.« Bog nam daj veliko takih mož, blagi France naj pa počiva mirno v Bogu!
n Goče. Zadeva ustanovitve naše župnije je sedaj prišla do zadnje in-štance, do finančnega ministrstva. Za sklad tozadevnega primanjkljaja so prispevali posestniki iz vseh strank, torej tudi izmed pristašev Jožefa Jam-šcka, s čimuer naj je tozadevna novica v letošnji januarski številki »Domoljuba« popravljena. — V Ložah je bil izvoljen županom Jožef Bener, svetovalcem pa Franc Furlan, Anton Jež in Alojzij Šček. So naši možje. — V B r a n i c i jc bil iz cerkve ukraden ciboHj in kelih. Tatu še niso dobili. V isti vasi je bilo kmalu za tem ukradenih enemu posestniku nad 1600 kron in nekaj mesa. Tatje so se tudi pogostili in svojo zahvalo še napisali. Za nekaj časa je bila v isti vasi ukradena zopet znatna vsota. Ljudje, pozor pred tatovi!
Planina pri Rakeku. V četrtek, dne 1-4. t. m., je bil izvoljen naš novi župan. Enajst mesecev je trajal boj za občinski odbor. Enajst mesecev so se liberalci veselili, pisali po svojih časopisih, kako so porazili »farovško-graščinsko« stranko, enajst mesecev so hvalili in bodrili svoje »zavedne napredne« volilce. Dne 14. februarja so že nekateri najbolj navdušeni liberalci obesili zastave, prvi seveda Novi Brič iz trga, obetali so, da bodo svojo zmago proslavili z godbo; zdaj pa vsega tega ni bilo nič. Bili so popolnoma premagani. Ko so se tega zavedli in bi radi tolažili sebe pa svoje backc, so začeli trobiti, da so nekateri naši izvoljeni odborniki njihovi pristaši. Pa tudi te tolažbe je bilo kmalu konec. Vsi naši odborniki so dali v »Domoljuba« in »Slovenca« izjavo, s katero izjavljajo, da so vsi zvesti pristaši Slovenske Ljudske Stranke in da taki tucli v prihodnje ostanejo in da se ne pustijo od liberalcev snubiti. S tem jc bilo konec liberalnega čvekanja. Kakor so naši
odborniki izjavili, tako so tudi držali. V četrtek so izvolili enoglasno župana in svetovalce. Liberalci so pihali kakor gadje od jeze. Ker so vedeli, da nič na pomenijo, tudi niso nič volili, ampak so oddali prazne glasovnice. Novi občinski odbor je tako-le izvoljen: za župana g. Jernej Benčan iz Gornje Planine; svetovalci so: g. Anton Urban (Pike) iz Dol. Planine, g. Janez Nemgar iz Laz, g. Andrej Milavec iz Jakovice in g. Franc Žigon iz Grčarevca. Tako se je končal enajstmesečni boj z zmago naše katoliške stranke. Dal Bog, da bi novi občinski odbor deloval v dušni in telesni prid cele planinske občine.

Orušfueni vestnih
D	_
naaanaEaanaaonr;; snu
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Col pri Vipavi. Kal. slov. izobraževalno društvo priredi dne 24. novembra 1912 predstavo »Naša kri« (Fr. Finžgar). Ker je ta igra zelo zanimiva in še na Vipavskem ni bila igrana, so poziv-Ijejo vsi domači in tudi sosedni prijatelji mladine, da obiščejo isti dan našo prireditev, zlasti ker se hoče s tem pomagati našim vrlim Orlom, da si opomorejo pri svojem telovadnem orodju. Pričetek igre ob 3. uri popoldne. Bratski »Na zdar!«
Smlednik. Izobraževalno društvo ponovi dne 24. novembra t. 1. igro »Mlinar in njegova hči«, ki bo precej okrajšana. Na to se občinstvo uljudno opozarja.
K. s. izobraževalno društvo v Šmarlnem pri Ljubljani priredi to nedeljo, dne 2 4. novembra t. 1,, ob 10. uri dopoldne po sv. maši zanimivo predavanje v društveni sobi. Predava g. Josip Pire o »kmečkih puntih«. Vabimo vse, da se tega predavanja v obilnem številu udeleže,
Vrhnika. V nedeljo, 24. t. m., bo predaval v tukajšnjem izobraževalnem društvu dr, J. Krek o združenju Slovencev s Hrvati.
Kmetska Zveza za kočevski okraj priredi v nedeljo, 24. t. m,, političen shod v Dobrepoljah v dvorani g. Štiha. Poročajo poslanci domačega okraja.
Novaki. Dne 24, t. m. uprizori naše kat. slov. izobraževalno društvo vesclico s kaj mičnim sporedom. Igrali bomo dve igri. Mešani zbor nastopi trikrat. Nazadnje bo šaljivo srečkanje. Vrši se v prostorih g. M. Bizjaka. Začetek po blagoslovu, to je od 2. do poi 3, ure popoldne. Vabimo vse dobromi3leče prijatelje, posebno pa sosedne Les« kovčane. Na sviaenje torej I
V Komendi se priredi zadnjo nedeljo po Bin-koštih, dne 24. novembra, v društvenem domu ob 3. uri popoldne predavanje g. dr, Grivca o katoliških misijonih na Balkanu z uporabo skiop« tikona.
iroliti .Ročne
in njegovo
čislanje
Sirotišnica Btidingen.
Pošta Marxstadt, 2. XI. 1911. Z veseljem naznanjam, da nam je Si-rolin „Boche" zelo dobro služil; posebno pri influenci se je izkazal za zelo dobro sredstvo in ne poznam pri podobnih boleznih nobenega boljšega zdravila kakor je ravno Sirolin ,Roche'. Vsem, ki so ga rabili, je pomagal.
Sestra Marija Frančiška 281	bolniška strežnica.
Marijin dom Bazel, dne 2. okt, 1911.
Že dalje časa mi Vaš Sirolin zelo dobro služi pri kataru, vratobolu in influenci. Rada bi, da bi bil Vaš izboren izdelek pristopen tudi za ubožne bolnike, katerim strežem po svojem poklicu kot usmiljenka, da bi jim z Vašim krepil-nim zdravilom pripomogla k zdravju.
j
Usmiljena sestra G., kongregacije sv. Križa.
a?.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Loški potok. Predavanja o vojski sc vrše vsak teden, včasih tudi med tednom, da lažje zasledujemo dogodke na bojišču. Za mladino se je napravilo še posebej predavanje; bilo jc je toliko, da je skoraj napolnila dvorano. Izredno zanimivo je, kako se tudi otroci zanimajo za vojsko. Pa tudi sočustvujejo z ranjenci. Odpirajo svoje šparovčke in prinašajo svoje zaklade: »Za uboge in ranjene, ki so v vojski«. In to brez vsake agitacije in vplivanja. Vsekako razve eljiv znak mladih usmiljenih src.
Novi Kot. Knjižnica, ki tako lepo posluje v Starem Kotu pod vodstvom vrlega gosp. učitelja Blenliuša, sc razširi tudi v našo vas. Vodila jo bo nova naša gdčna. učiteljica Manrin. Sedež knjižnice. kjer sc bodo knjige tudi izposojevalc, bo v šoli. Upamo, da sc bodo tudi Novokotarji z veseljem oprijeli lepili knjig kot naši sosedje. Dobra knjiga je zabaven prijatelj in tudi koristen učitelj.
Mirnapeč. V nedeljo, 3. t. in., jc imel pri nas naš državni poslanec gosp. prof. Evgen Jarc zelo zanimivo predavanje o vojski na Balkanu in o sedanjem kritičnem položaju. Vsi navzoči so bili hvaležni g. predavatelju za njegov silno podučni govor in že prodira misel, da bo tudi pri nas treba ustanoviti izobraževalno društvo, kjer bo najlepša prilika, da sc na podoben način ljudstvo dvigne v izobrazbi. Pogovorili smo sc s svojim poslancem tudi glede podpore za živinorejo in glede cest. Naš poslanec pa še večkrat dobrodošel v naši sredi I
Slov. kat. izobraž. društvo »Straža« na Dunaju, Novo življenje sc jc zopet pričelo, ko so se vrnile iz domovine članicc in naši. dijaki. Vsako nedeljo zvečer je poln društveni lokal veselih dunajskih Slovencev, ki se počutijo kot na domačih tleh. In v resnici jc veselje gledati te zdrave obraze, ki pridejo v »Stražo« radi izobrazbe in lobre družbe. Kje drugje more sicer dobiti slovenski dela\ec in slovenska služkinja primerne zabave in razvedrila? Slovencu more le slovensko društvo nuditi, kar sc v velikem mestu tako zelo pogreša, to jc pošteha in dobra družba. In izobrazbe potrebuje vsak. Tudi v tem oziru daje »Straža svojim članom kolikor more: nedeljska predavanja, časopisi, knjižnica, petje, tamburanje, prirejanje gledaliških predstav. Društveno delovanje je v najlepšem tiru. Dekleta so si 20. oktobra osnovale svojo Dekliško zvezo«, ki jc bila zelo potrebna. Čim bolj sc delo razdeli, tem bolje za napredek in razvoj društva. Doslej so se vršila predavanja ob nedeljah zvečer, kamor so imeli dostop ludi nečlani, ki so prihajali v društvo največ radi zabave. V takih okoliščinah niso rodila predavanja posebnega sadu. Nekatere članicc so sc ogibale društva največ radi tega, ker ne marajo prihajati ponoči v društvo, zlasti če so oddaljene, vsem tem je zelo ustregla -Dekliška zveza«, ki zboruje dvakrat na mescc ob nedeljah popoldan. Gotovo bo pridobila precej članic in jih pritegnila k delu za društvo. Poskusilo sc je tudi s posebnim mladeniškim popoldnevom. a ne bo šlo, ker sc kaže premalo zanimanja. V splošnem je pa življenje v »Straži« precej živahno. Prva veselica se jc vršila 10, novembra in nudila občinstvu toliko užitka in zabave, kakor že davno ne. Moški zbor »Danice« je zapel pod mojstrskim vodstvom preč. g. dr. I. Kimovca ono lepo pesem Slovan na dan« tako dovršeno, da so morali dodati na ponovno zahtevo občinstva še »U boj«. Solospcv gdč. phil. Angele Piskernik je občinstvo naravnost iznenadil, istotako tudi g. iur. Josip Basaj. Dvospcv »Ljuba«, 6kladba »Stražincga« pevovodje, je ugajal. Splošno odobravanje jc žel tudi ženski zbor z dvospevom Volarič: »Divja rožica«. Pozabiti ne smemo tam-burašev, ki zaslužijo le pohvalo za trud in dobro voljo. Izmed vseh točk bogatega sporeda je najbolj
kisli
Herbabny-jev podfosfornato-
Ta je že 43 let uveden, zdravniški! preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, ponuljuje kalcij in vzbuja slast. Pospešuje prebavo Iu reditev in je izborno sredstvo za ivorilev
krvi In kosti, p sebjio pri slabotnih otr c h. Cena steklenici K >'.r.O, po p^šii '.0 vinarjev več za zavi'ek.
ugajala spevoigra »Kovačev študent«, ki so jo peli »Daničarji«. Občinstvo, ki jc napolnilo do zadnjega kotička precej prostorno dvorano, si želi še več takih večerov. — Sklad za naš dom polagoma rase. Od zadnje objave so nam poslali: Gosp. Ivan Brodnik 10 K, Marija Gradišar 1 K, Wallner 2 K, Strahovnik 1 K. Bog plačaj! Naj bi sc število do-brotnikov množilo, da bi mogli prej dobiti svojo lastno streho. Darovi naj se pošiljajo na društvo »Straža«, Dunaj VI, Wcbgasse 17.
K. s. izobraž. društvo v Šmartnem pri L|ub-ljani jc priredilo v nedeljo, dne 10. novembra Martinov večer, ki jc pokazal, da se v društvu dela, da prinese zima novo življenje v društvo. Pevski zbor nam je zapel par lepili pesmi. Najbolj nas je iznenadil nastop domačega fanta Antona Avšiča, ki jc pokazal, koliko moči tiči v mladem kmečkem fantu; treba mu jc dati samo prilike, da se izobrazi. Domačini so z navdušenjem pozdravili mladega bojevnika v svojih vrstah. Med odmori so svirali tam-buraši šentpeterskega prosvetnega društva, sami mladi fanti, ki so tudi domačim fantom vžgali pogum, da bodo v kratkem osnovali tamburaški odsek. Slednjič so vprizorili naši igralci »V Ljubljano jo dajmo«, vsi igralci so storili svojo dolžnost. Želimo še več tako prijetnih večerov!
Potrti, pobiti, za delo nesposobni
so ljudje, pri katerih ni odvajanje redno. Kdor hoče ostati zdrav in svež, naj vsak dan pred zajutre-kom zavžije po pol kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice. To uredi naglo in lagodno odvajanje, čisti kri, provzroči zelo menjavanje snovi in tako prepreči mnogotere bolezni in njih posledice. Dr.FeIix, telesni zdravnik Njega Veličanstva kralja Belgijcev, pripominja: „C' est un des meilleitrs toni-purgatifs." — Zahtevajte v najbližji lekarni, drožeriji ali prodajalni rudninskih voda pristno Franc Jožef-ovo grenčico. Kjer ni dobiti, obrnite se naravnost na ravnateljstvo razpošiljalnice v Budimpešti.	9
Iz Bizovika se nam poroča: V nedeljo, dne 17. t. m. je priredilo tukajšnje K. s. izobraževalno društvo v Hrušici javno društveno predavanje v gostilni pri g. Kržinu, kateremu se društvo na tem mestu najtopleje zahvaljuje za prostor, ki ga je nam rade volje prepustil. Predaval je g. profesor Iv. Dolenc iz Ljubljane o turški vojski tam na Balkanu. Ljudstvo jc sledilo zelo pazljivo njegovemu govoru. Prostor, natlačeno poln, nam je dokaz, da sc ljudstvo zelo zanima za predavanja, ki nam nudijo veliko koristnega v sedanjem času. Dasiravno se nasprotniki trudijo, onemogočiti naše nadaljnje delo, mislimo, da se jih ne bomo ustrašili, šli bomo naprej. Koncem predavanja je omenil predavatelj, če bi hoteli kaj žrtvovati za uboge vojaške ranjence, ki se bojujejo proti Turčinu. Ljudstvo je z veseljem sledilo prvemu darovatelju g. predavatelju samemu ter se je takoj nabralo po Antonu Bokavu svoto 15 K 50 vin., ki se bo takoj odposlala ubogim ranjencem. Društvo se vsem darovalcem zahvaljuje za darovano svoto, Prihodnje predavanje bode meseca decembra v Hrušici pri gosp. županu, Kdaj, se bo določilo pozneje.
DOBI SE V VSEH LEKflRNHHl
Wš----------
i." j
Sil f
fM-mmkM
E S
ra t*
C« <u
Prvi živinozdravniški tečaj. Dne 16. t. m, s,
jc končal prvi živinozdravniški tečaj na Kodelije-vem posestvu v Ljubljani. Tečaj bi se moral že spomladi dovršiti na Vrhniki, pa se je moral prekiniti radi ovir. Po zaslugi našega dež. odbora, ki ima res srce za našega kmeta, se je jel tečaj nadaljevati dne 1. oktobra. O fantih, ki so obiskovali tečaj, se slišijo vesele vesti. Z veseljem in zanimanjem so sledili slušatelji predavanjem. Brez-dvomno je, da jc ta tečaj velikega pomena za na-šega kmeta, ki dostikrat nima v sili človeka, kateri bi mu pomagal s svetom in dejanjem v nesreči. V interesu vsakega posestnika jc, da v slučajih, ko vidi, da je treba pomoči živini, pokliče človeka, na katerega sc sme zanesti, da mu pomaga. Absol-ventje živinozdravniškega tečaja pa imajo že toliko teoretičnega in praktičnega znanja, da bodo znali v težkih porodih in drugih boleznih pomagati živini in da rešijo posestnika gotove škode, ki bi jo imel vsled nepravilnega ravnanja. — Prvi tečaj jc dovršilo s popolnim zadovoljstvom osem slušateljev, in sicer: Iv. Bolta, Šmartno ob Savi: Ig- Šubelj, Savlje pri Ljubljani; Viktor Rode, Ziče pri Radomljah; Iv. Grcgorš, Loka pri Trzinu; Iv. Bučar, Cerklje; Jos. llubad, Zapoge; Tom. Vrhovec. Horjul; Iv. Žigon, Črni vrh. — Takoj v ponedeljek, t. j. 18. t. m., pa se je pričel drugi tečaj na Grmu. Naše ljudstvo bo gotovo zelo hvaiežno dež. odboru za te prekoristne tečaje.
Škocijan pri Mokronogu. V nedeljo, 3. in 10. novembra je bilo v izobraževalnem dniš!vu predavanje: »Kako so Skočijanci romali po Dunaju«. Predaval je g. Karol Čuk.
Smlednik. Igra »Mlinar in njegova hči jo dobro uspela in bila tudi dobro obiskana, l.o škoda, <la občinstvo tudi žaloigre ne zna drugače gledati, kakor s smehom. Na mnoge željo se igra ponavlja v nedel jo, 24. novembra.
Mnenje g. dr. C. W e r n e r j a , primarija
v Celovcu,
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Vam spolnujem rad Vašo željo in Vr ra^ poročam, da sem z Vašim ž e 1 e z n a t i in Kina-vinomSerravaflo imel n: -boljše izkušnje v slučajih slabokrvnosti, nevrastenične oslabelosti kakor tudi nervozne dispepsije posebno pri bolnikih ženskega spola in tudi pri -živčnih motenjih v začetku moške zrelosti, Ta izdelek se s;un priooročuie posebno v naznačenih slučajih,
Celovec, 3. junija 1911.
Dr. C. W c r n e r.
.'.mate bolečine? llevmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali sle so po prepihu nli drugače preliladili? Poskusite vendar bolečino utehajofii, lokajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko ,,Elza-flui<l". Ta jo v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajstorica za po-skušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici,' Klza-trg št. 10 (Hrvatsko).	d
izkušnja me uči. <la inorum za nogo kožo rabiti lo Sleckcnpferd lili j no m:cč-c milo UcrRinnnna Si Co., Tošin ob X,abi. Komati po 80 viu. so dobiva povsod. 442/H/12
Varstveno zavarovan. =
Javna ra^osiijaU" Br. Elekarn „M Barnfafflkeir {He^abnjr-Jeir naslednik).
V zalogi |o žo pri (j!p. lekarnarjih. v L uliljani, Celja!:«, Celju, Celovcu, Črnomlju, Hovem mestu, Reki, Sovodnju, Št, Vidu, Trbižu, Trstu, Veiikovcu In VolSperku,
Jod finrsapatilln Izdelek čisti kri, pospešuje prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod lani, koder se od ali sarsaparilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom. Je lahko prebaven In brez škod. posledic. Cena steklenici K 2-20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
DUNAJ VII./1.,
Kaiserstrasse 73 — 75.
3155
SME&NICE.
Navada. Gospod vsiljivemu agentu: »Kako si upate zopet priti, ko sem vas vendar ravnokar vun trgel?« — Ajent: »Za božji čas, kako dober spomin imatel Jaz sem bil 2e čisto pozabili«
Pri aodnijl. Sodnik: »Kako da ste čez toliko {asa zopet kradli?« — Tat: »Gospod sodnik, jaz nisem hotel svojega talenta zakopatil«
Samogovor siromaka: »Tolikrat se nabira za poplavljene e, za take pa, ki so čisto n a i u b e m, pa nikoli nel«
Dober dokaz. A,: »V ljubezni imam pa jaz res vedno srečol« — B,: »Pa si še zmeraj samec!« — A.: »Ravno to kaže mojo srečo!«
Pri zdravljenju različnih ran se
mora posvetiti največ pozornosti dejstvu, da se rana šele takrat popolnoma en celi, ko so vse nezdrave snovi odstranjene iz rane. Staro, dobro in v to svr-ho posebno dobro služeče domače sredstvo je dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero Be dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah Glej inserat!
Tržne cene
	za 100 kg.				
Ljubljana, 19. novembra 1912.					
	Cena			II Cena	
Deželni pridelki: 1'Si-nlca..... hi.......	K	V	Živina, meso	L*	il
	23 20	40	živa vaga:		
Ajda......	22	50	Goveda pitona . .	84	_
K: men ......	1»	50	1 eleta težka . . .	106	_
i'.-es......	22	—	Teleta mala , , .	102	
Pioso belo . . .	21	—	PrnšiCI.....	1?«	_
I roso rumeno . .	10	50	Košlrunl . . . .	100	_
Koruza slera . .	21	tO			
Koruza nova . .	17	80			
l.eCa...... urah......	25 27	00 511	Kuretninaln drugo:		
Lnneno seme . .	38	60	Maslo kuhano od		
(iraSica.....	18	80	K 260 — do . . .	280	_
I)< rnoCa detelja . .	104	—	Maslo surovo od		
Fi; .i RibniCan . .	27	—	K 2SO — do . . .	«10	_
t:i2< frepelicar .	31	—	Slanino sveža(špeh)	188	_
Flži Mandalon . Ccluls.....	20	—	Slanina prekajena .	198	-
	11	—	Mast svinjska	106	-
Kr mplr ....	S	70	Loj.......	98	-
Zr ie sveže . . .	4	—	jajca 100 komadov	II	-
/ eklslobrezsoda	10		Plšancl.....	1	60
K na gorenjska . .	98	—	Golobi.....	_	85
Hipa sveža . . .	3	—		S	60
n iia kisla brezsoda	10	III		«	80
l.nnje......	80	20			
	80	—			
i »e suhe. ■ . ,	70 580	—	Kolonijalno hlago		
S ihe hruSke . . .	40		na dobelo:		
' die Cešpl|e . . .	62	—			
kžice. .....	12	—	Riž Rangon od		
7 lud......	10	—	K 31-— do . . .	45	—
mrekovi storži .	S	50	Kava Santos od		
Seno......	4	00	K 204 - ....	302	—
Slama.....	3	20		82	—
Stelja......	1	80		36	
Gospodarska zueza u Ljubljani
nakupuje
fižol, krompir, proso, ajdo in druge poljske pridelke.
Trgovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domavinuh.
> Zelo ugodna prilika!
Zaradi prevzetja nekega tovarniškega podjetja Jeni pripravljen z novim Amm •eUim svojo, dohro Idočo »■ * mešaiUm blagom prodati. Potreben kapital B »o 10.000 kron. Ker Je trgovina dobro vpeljana, n<M«mnina nizka, zato je sigurna eksistenca zakrivljena. Resne ponudbe pod »Samostojnost 3'90« na upravnlštvo »Domoljuba«.	8689
ria ni
Grajplnja jovetlnovočia, zaslužek pa majhen. Ako ho-oote z mulim trudom gotovo JO «o 20 K na dan zasluziti, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vi-narjov in svoj natančen na-8888 2 slov na:
10SIP BflTIČ
ilirska Bistrica, Kranjsko.
Leposlovni mesečnik
„Dom In M"
stane za celo leto K 10 - Naroča se v Liublian'.
Kdor ne ve,
kaj naj bi kupil svojim dragim za božično in poročno darilo ali za god, naj so posluži mojega glavnega kataloga, ki obsega 4000 slik žepnih in stenskih ur, budilk, zlatnine, srobrnine, mu-zikalij. manufakl urnega blaga, usnjatih in jeklenih izdelkov, optičnih prinrav, potrebščin za toaleto in kadilce, orožja i. tt d., v katerem bo vsak našel kaj primer-, nega in kateregapošljem nav zahtevo zastonj in poštnino prosto. 0. kr. dvorni založnik JAN KONRAD, razposiljal-nica v BrUxu štov. 4490 (Češko). Nikl. žepno uro K 4-20, nikeln. budilka K 2 90, ure z nihali K 8 00 harmonika K 5 —, gosli K 580, samokresi KO — Razpošilja proti povzetju ali naprej plačilu. Ni-kak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Vrtnarskega vajenca
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Ant. Bajec, vrtnar, Ljubljana, cvetlični salon pod trančo 2.
DOLGI OSTANKI
perila zajamčeno pristno bai;vanega in sicer: kanafasa, cefirja, platna rumburške tkanine, modrotiska, flanele, barhenta, nankinga, dilena, satina, grisota in drugih za vsako rabo primernih ostankov razpošilja 40—15 m proti povzetju za K 20-— tkalnica za platno FERDINAND MARŠIH, Češka Cerrna 89, Nachod. Dolgost ostankov naj so pri naročilu naznani. 1 duc. belih plat. šakat brisat 50—110 za K 7-—.
Primerna božična darila za dečke.
Lafema majica Ceni parni sfrojl
črno lak. z nikl. obj. In 3 §t 130;1| „ stojo-opt. lečami in petrolejno j|m kotlom, ce-•vetilko koinMet.	llndrom iz me-
denine, varnostnim ventilom na feolid. lnkir. pod-stavi iz pločevino s piščalko, 20 cm visok K 2 30, boljšo vrsto parni stroji K 3-60, 4 20, 5 20, 7'40, 11—, 13-50, 15-50 in višje. — Nikak riziko! Razpošilja proti povzotju ali predplačilu e. in kr. dvorili založnik JAN KONRAD, raz-posiljalnica v Brux-u štev. 4484 (Češko); Glavni katalog s 4000 slikami na zahtovo zastonj in poštnine prosto.
S slik	3 cm	Sir.	K .vso
i« .	av. „	,	„ 6
u „	4 „	,	.
12 ,	e »	.	, U—
12 ,	7 „	,	. 16—
izurjenega
krojaškega pomočnika
sprejme takoj Peter Znpan, krojaški mojster v Cerkljah pri Kranju.	3627
Hiša z urtom
na prometnem prostoru blizu cerkve v Šmartnem pri Litiji so proda. Zglasitl so ie Dri A. Zaverl, Ceroveo pošta Šmartno pri J	Litiji.	3628
v dobrem stanu je iz posebnih razi o v na prodaj v St. Vidu pri Zatičini. Hiša je pripravna za gostilno, trgovino ali drugo obrt. Tudi za penzijoniste fe zelopri-ročna, kor stoji tik farno cerkve, blizu železnice in so mesar, pek, zdravnik i. dr., pri rokah. Zraven spadajo njiva okrog 7 mirnikov posevka in dva dela gozda. Naslov, pogoje in kupno ceno Dova Ant. Koporec, posestnik na Cesti, pošta h. Vid pri Zatičini.	3632
Popolnoma novo! Samo K 7-20
.Zauberflfite
Št. 3205 z mehkim blagodo-nečim, harmoniju podobnim glasom s spromljanjem basa. Igra lahko vsak brez prodvajo in brez znanja sekiric takoj po sekiricah. Kompletno z izvršenim navodilom, opisom in 8 štirimi lisi i sekiric zu igra-njo K 7 20. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju c in kr. dvorni založnik,
razpošiljal-nica jn zaloga muzi-kaljl v
., , „, .	w BrOHi 4478
(l.esko;. — CHavnl cenik s 4000 slikami zastonj in poštnino prosto.
Gostilna
in izvanredna lepa kmetija s 120 orali zemljišča v ravnini pri drž. cesti, v kraju c. kr. žrebčarne, 12 km od Celovca, blizu železnice, se zaradi družbinskiii razmer proda z vsem inventarjem pod jako ugodnimi pogoji. Poslopju velika. Mina Kulterer, veleposestnica, Crabštajn (Koroško). Na zahtevo pošlje razglednico. 3629
TI
izpostavljajte

nevarnost, ampak pokrite in obvežite vsako rano z priporočenim sredstvom, ker se vsaka neobvezana rana lahko izpreinenl v težko zaceljivo.
Že 10 let se ie izkazalo meCllno vlafno nmzilo tako-zvspo praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnelja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ftjji" Razpošilja se vsak dan. "feJl IS 1 pnSica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-Slce, za K7-— pa 10 puSIc poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	3120
B.FRAGNER, c. In kr. dvorni dobavitelj
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice st. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ljubljani: Or. G. Plccoli, jos. Clžmaf, Rib. Sušnik.
J
K 470
stane moja pristna amerik. antimagn, sistem Roskopf patent, rem. ura s sidrom št. 99, z nikelnasto verižico in obeskom, ovalnim ali oblastim stremenom s plombo, močnim pokrovom s sekundnim kazalcem, patentiranim omajliranim kazalnikom, natančno ropaš, in rogul. s 3 letnim pismenim jamstvom samo K 4*20.
Stev. 991/4 ravno ista ura z nikelnasto verižico, naobeskom s črno oksidiranimi jeklenimi pokrovi K 4*60.
Nikak riziko! Zamena d,ovolj'ena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju prva izdelovalnlca ur
JHI1 KOtlRHD
o. In kr. dvorni založnik v Brtizu št. 4469 (Češko).
Glavni cenik s 4000 slikami na zahtovo zastonj in poštnino prosto.
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Kdor še ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
Ustanovno
leto 1869. © © ©
v hiši
Pred Skotijo št. 3
zraven Skotile ali nasoroti gostilne „pri Sokola".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem kroiaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oclek po tem ravnati.
.1038, 14kar zlato K13— . 1038. Novo zlato K 6.40 1064. Z lato na srebro K 2.70
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
H. M
Šr
1046. 14 karat zlato K 9,-
v Ljubljani, Mestni trg št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odloČite za kak nakup cenik, ki se
IV ...	/.<1 nun 11U..M,. --------- ...--
Šr 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, poSt-Šr, 1068. Zlato na srebro	nine prosto.
K 2.50
H. Suffner
Lfublja&ia
mestni trg St. 25
Največja eksnorlna tvrdka nr, zlatnine in srefirnine. •
Lastna protoholirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„IKO"
UBSU94I1MIH
St. 748. K 1S-50
St. 523. K 12.50
f	1
1 o -O "! o. ^	Is
i* ti 5 i N	o ■s .si O (A K _ o
- tO	• l
b 'o 'g " 1 E *	«i
	c >
il *{ š1" š	
d	rt
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odloČite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
St IJ 09.. P4-kar ziato e epal-kam. K 9.10
Št 1149 Srebrna brošks. K 1.50
Zlat o na srebro K 3.-
Št 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2 „ 854. Srebrna verižica a srcem trlvrstna „ 5 , 854. » „ „ 854» * » » * 853. * * '
„ 853. , 861. , 860.
w «
K
5» 1»
4 vrstna , 7. j. 5 ^ „ s Šestimi srci 6 vrstna K 12. „ 8 „ „15. • »« » * 26. „ 16 » » 42.
Izdala konzorcij „Domolluba'*.
Tiskala Katoliška tiskarna.
• Zgovorni urednik: Ivan Rakovec.