If net delivered, return to
Največji slovenski tednik v Združenih Državth
Izhaja vsak torek Ima 18,200 naročnikov Naročnina:
Za člane, na leto..........$0.84
Za nečlane........................$1.00
Za hiozemstvo..................$3.00
NASLOV uredništva in upravništva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3912
GLASILO
6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn Circulation 18,200
Issued Every Tuesday
Terms of Subscription:
For Members Yearly......$0.84
For Nonmembers............$1.00
Foreign Countries..........$3.00
Telephone: Randolph 3912
or THE GRAND CARNIOUA1V StOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Seeond-Clasa Matter December 12tb, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1*12.
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
CLEVELAND, 0., 11. OKTOBRA (OCTOBER), 1927
V POJASNILO
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
MESTNI UPRAVITELJ HOP KINS BO GOVORIL V S. N. DOMU.
Kraljeva dvojica poseti Zagreb. Zagrebški listi poročajo, da prideta čez zimo kralj in kraljica v Zagreb, kjer ostaneta dva do tri mesece. Kralj je že pred kratkim izrazil željo za bivanje v Zagrebu, pa je bil zadržan radi važnih državnih poslov. Kraljeva dvojica se bo nastanila v banskem dvorcu, ki je že prirejen za njuno bivanje.
Prvi slovenski aeroplan. Te
dni je bil izgotovljen po naročilu našega društva Aero-klub "Naša krila" v Nemčiji prvi slovenski aeroplan. Aeroplan bo preletel svojo prvo pot iz tvornice pri Stuttgartu v Ljubljano bodoče dni. Aeroplan bo spravljen v vojaškem hangarju v Šiški ter bo nosil ime "Ljubljana."
Velik požar na Krasu. Iz
sv. Petra na Krasu se poroča, da je v Selcah izbruhnil požar, ki je vpepelil 30 hiš.
Velik požar blizu Trbovelj. Onkraj Save, na kranjski strani v bližini trboveljskega vodo-pada stoji večja stanovanjska hiša g. Fr. Grebenca. V hiši se nahajajo razen več strank, še pekarna, gostilna, slaščičarna in kleparska delavnica. Ta hiša je začela v petek dne 16. septembra zjutraj okoli 2:30 goreti. Domneva se, da je ogenj prišel iz dimnika, ki vodi iz pekarne. Mnogi stanovalci so se komaj rešili in so trpeli veliko škodo.
Odkritje Aljaževega nagrobnega spomenika. V nedeljo, dne 18. septembra, so odkrili na Dovjem na grobu župnika Aljaža skromen spomenik. Kredit za most čez Savo pri Litiji. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 180 tisoč za most čez Savo pri Litiji. Z delom se prične koncem tega meseca.
Smrtna kosa. V Borovcu pri Kočevju je 4. septembra umrla ga. Margareta Poje, mati g. dr. Franca Pojeta, advokata v Ljubljani. V starosti 67 let je podlegla bolečinam, ki jih je potrpežljivo prenašala. Bila je blaga, krščanska žena. — V Stari cerkvi je 11. septembra podlegel notranjim poškodbam 50-letni zidar Abel Ein-gerle, ki ga je bil bik pahnil ob zid. — Istega dne je umrla tudi 81-letna občinska uboga Marija Štalcer.
Umi*, je dne 14. septembra v Kokošnjah fara Moravče g. Franc Peterka, vulgo Celarjev Francelj, v najlepši mladeniški dobi 29 let.
Umrl je dne 21. septembra nenadoma g. Jernej Bregar, posestnik in vpokojeni rudniški delavec na Orleku pri Trbovljah.
Umrla je dne 28. septembra v senatoriju na Dunaju ga. Le-opoldina Cerin, rojena Buresch soproga višjega kapelnika godbe dravske divizije g. dr. Ceri-na.
Smrtna kosa v Domžalah.
Dne 23. septembra je umrla znana Domžalčanka ga. Ana Stare, rojena Brišnik. mati Dr. Emil Starete. Preminula je tudi ga. Ana Lazar, roj. Jager, soproga vpokojenega komandanta žandarske postaje.
Jutri to je v sredo zvečer se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair ave. v Cleve-landu velik javen shod, katerega priredi St. Clair Merchants Improvement Association, in sicer v veliki dvorani. To je v sredo zvečer, 12. oktobra. Glavni govornik na shodu bo Hon. Wm. R. Hopkins, mestni upravitelj. Poleg njega bodo govorili kabinetni direktorji Hop-kinsove vlade in nekaj slovenskih govornikov. Na shodu govori tudi naš councilman, Mr. John L. Mihelich. Govorilo se bo o predmetu, ki je zelo važnega pomena za slovensko naselbino v Clevelandu, o nameravanem bulevardu, ki bo šel direktno skozi slovensko naselbino ob jezeru. Kot veste, je mestni ravnatelj Hopkins takgj ko je nastopil vlado, izjavil, da je prva dolžnost Clevelanda izpeljati nov bulevard ob jezeru od Edge-water parka pa vseskozi do vzhodne 72. ceste, kjer se bulevard združi z Lake Shore bulevard-om. In to danes ni samo načrt aH ideja, pač pa se deloma že uresničuje. Izpeljava bulevarda bo veljala $25.000.000, eno največjih del, kar se jih je mesto Cleveland še kdaj lotilo. Pri tem pride seveda stotin slovenskih hiš v poštev, ki se nahajajo blizu jezera. Kako se bo ta bulevard zgradil o tem bo nam Slovencem pojasnil na poljuden način mestni ravnatelj Hopkins v sredo zvečer. Vabljeni ste torej vsi rojaki, da se udeležite tega važnega shoda, ker nimate prilike vsak dan slišati gospodarja mesta Cleveland, ki vam bo razložil načrt bulevarda, obenem pa tudi razjasnil marsi-kako drugo zanimivost. Vstop na shod je zastonj. Shodu bo predsedoval Dr. Oman, govoril bo tudi Mr. Damm in Dr. James Mally.
—Na Filipinskem otočju so odkrili velike sklade zlate rude, katero se ceni na $25.000 ena tona.
—Generalni pravdnik države Indiane A. L. Gillon se bo moral te dni zagovarjati pred veliko poroto vsled kršenja pro-hibicije. Gillon je vsled nasveta zdravnika dal svoji bolni sestri nekaj viške, in radi tega je obtožen.
—Dne 7. oktobra je gledalo žogometno igro med Yankee-ji iz New Yorka ip med Pirates iz Pittsburgha 60,595 ljudi, ki so plačali $209.665 vstopnine. Zmagali so newyorški igralci.
—Na konvenciji pogrebnikov v Chicagu je bilo poročano, da je v Združenih državah ameriških pokopanih okrog 200 milijonov ljudi; razna pokopališča obsegajo 4,500,000 akrov zemljišča.
—V Aurori, 111., so zaprli 39-letnega John Esserja, predsednika tamkajšnje Trust & Savings banke, ker je poneveril nad $100,000. Denar je zaigral na borzi.
Zaeno vabimo tudi vsa ostala druitva v Aurori ter okolici, da se udeležijo te naie veselice. Torej na veselo svidenje dne 16. oktobra v Slovenski dvoraiii!
Ta večer bo tudi naša redna mesečna seja, ki se prične točno ob 6:30.
S pozdravom
Mary Smoiich, tajnica.
lepše ure, ki jih bomo preživeli ta dan. Naj bi ne bilo prekmurskega rojaka, ki bi se ne odzval našemu vabilu in bi ne prišel. Žato naj bi ne bilo sploh slovenskega rojaka, ki bi nas ne posetil in s tem pokazal, da gremo Slovenci vedno drug drugemu radi na roke in se vzljubimo v bratski slogi in zastopnosti. Se enkrat vsi, od severa, juga, zapada in vzhoda na prireditev društva sv. Ane v Chkagu.	Odbor.
Kot izgleda, bo nedelja, 23. oktobra letos pravi Jednotin dan za Chicago. Ta dan bo namreč društvo št. 47, K. S. K. Jed-note slavilo 304etnico obstanka. Priglasila so se večinoma že vsa katoliška društva iz Chicaga, kakor tudi iz bliža jih naselbin, da se udeležijo korporativno. Od ostalih društev se pa pričakuje, da se še priglasijo, da bo 23. oktobra nekak ' Chakaški slovenski katoliški tabor."
Da je tako veliko zanimanje med katoliškimi Slovenci za ta dan, je vzrok ta, ker bo takrat vprizorjen slovesen sprejmi po novem obredniku K. S. K. Jednote. Ta sprejem je v prvi vrsti za nove člane in članice K. S. K. Jednote, vendar pa se lahko sprejema uddiežijo tudi starejši člani iR članice. Vsi ti bodo imeli čast biti sprejeti po novem obredniku. Kdor pa noče biti sprejet, naj pa nikar ne zamudi priti istega gledat. Vstop k sprejemu bo dovoljen članom in članicam K. S. K. Jednote, nikakor pa ne nečlanom. Vsak stari član in vsaka stara članica se mora skazati s svojo plačilno knjižico. Kdor bi pa knjigo dal kakemu nečlanu, pa zapade kazni suspendacije. Društvene odbornike, posebno tajnike in tajnice vseh društev K. S. K. Jednote, ki se bodo udeležili, se prosi, da se priglasijo pri veseličnemu odboru, da bodo pri vratih nadzorovali, da ne pride v dvorano k sprejemu kak nečlan. To velja seveda samo za slovesen sprejem ob 4. uri popoldne v šolski dvorani. Pred sprejemom kakor tudi po sprejemu bo vstop dovoljen vsakomur.
Pripomniti moram, da bodo vsi novi člani, ki bodo ta mesec pristopili k društvu sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. Jednote, imeli PROST VSTOP k vsemu, tako na banket, kakor na slovesen sprejem. Ker je tudi prost vstop k Jednoti in društvu, se nudi 6edaj lepa prilika vsem. ki še niste člani K. S. K. Jednote, da pristopite k društvu sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. Jednote. Ne bo vam žal, ampak ponosni boste, da ste pristopili k armadi K. S. K. Jednote na tako pomen.jiv dan, kot bo 23. oktobra, ki vam bo gotovo ostal za vedno v spominu. To vam jamči vese-lični in sprejemni odbor.
Vsa pojasnila glede pristopa dobite pri meni in pri društvenih odbornikih in članih.
Bratski pozdrav vsemu članstva K. S. K. Jednote.
JOHN GOTTLIEB, tajnik veseličnega odbora.
VABILO NA VESELICO Is urada društva sv. Antona Padev. št. 216 McKee's Rocks,
Pa.
Cenjeni sobratje in sestre! Gotovo vam je že znan sklep seje z dne 2. oktobra, da priredimo plesno veselico in vinsko trgatev, ki se vrši v soboto dne 15. oktobra v Hrvatskem domu na Shingiss in Campbell St. v McKees Rocks, Pa.
S tem prav uljudno vabimo tudi vsa cen j. društva v okolici Pittsburgha, da bi nas na tej prireditvi posetili v največjem številu, za kar vam bomo hvaležni. Seveda velja to vabilo tudi vsemu članstvu našega društva.
K sklepu bi apelirala na naše člane in članice, da naj bi za prihodnjo sejo vsak dove-del enega novega kandidata za aktivni ali pa mladinski odde-
Društvo sv. Elizabete št. 171, New Duluth, Minn.
Članstvo našega društva se tem potom opozarja, da se bo na prihodnji redni mesečni seji dne 16. oktobra polega navadnega asesmenta pobiralo tudi 50c za društveno blagajno, namreč za veselične tikete, katere ste dobili z vašim imenom zadej označeno. Čistega preostanka na tej veselici je bilo brez vstopnine (tiketov) članov okrog $12.
Ob enem opozarjam, da članstvo bolj redno poseča mesečne seje in ob enem tudi čita Glasilo, da bomo lahko z združenimi močmi delali za dobrobit društva in Jednote.
Nevarno je obolela sestra Mrs. Johana Gimpel. Cenj. članice, ako imate kaj sestrskega duha, hodite jo obiskat
Pozdrav vsemu članstvu naše dične Jednote. osobito pa članstvu našega društva.
John Skrii, tajnik,
1309»104th St West.
S sosestrskim pozdravom Catherine' P. Kralac, tajnica.
VESTI IZ PUEBLO, COLO.
Naš mil. g. škof bodo delili zakrament sv. birme v naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj zadnjo nedeljo v oktobru ob 10. uri po glavni sv. maši. Otroci, ki niso v katoliški šoli, se pripravljajo po 10. maši vsako nedeljo.
Knights of Columbus, Kolumbovi vitezi, pripravljajo velikansko zabavo, ki se bo vršila menda od 19. do 27. novembra. Domenili so se z vsemi župniki mesta, katerih je sedem, da pride še več kot polovica v korist sedmih župnij in drugo seveda za krasni skupni dom plemenite katoliške zveze.
Mera, koliko bo priznano vsaki župniji, se bo vzela po vsoti, katero prinese vsaka župnija. Vsota tedaj pride v poštev, za katero so prodali tikete Vitezi in seveda tudi farani dotične župnije. Naša župnija ima pri-' bližno 100 Kolumbovih članov in ako se obenem tudi drugi farani potrudijo, vzdignemo lahko našo mero precej visoko. C.
JoKet, IH.— Predno bo zaključena debata radi Jednoti-nega doma. se moram še enkrat vtakniti v to debato. Akoravno sem bil pred zadnjo konvencijo parkrat malo okr-tačen zaradi doma, vendar mi vseeno ni žal za to pokrtače-nje, zato ker vidim, da kakor izgleda bo vs^e moje pisanje pred zadnjo konvencijo prišlo nazaj kakor sem poročal. Ta ubogi, stari Jednotin dom je dobil že toliko prerekanja in slabih imen ter zaničevanja, kakor da ni nič vreden kot star konj. Kljub temu dom še vedno trdno in hrabro stoji in
(Dalje na 3 »trani)
SLAB ŽELODEC iN UMOBOLNOST
■Na nedavni konvenciji speci j ali-stov za utnobolnost v Edinburghu se je govorilo o več slučajih, kjer je bil slab želodec direkten vzrok umobolnosti. To nam kaže, kako važno je, da «e drli želodec v redu. V to svrho je Trinerjevo grenko vino najbolj zanesljivo zdravilo. Isto izčiiča črevesje, ga drži v redu in pomaga ledicam ter jetram do boljšega delovanjV "Kitchener, Ont. Kanada. Trinerjevo grenko vino je postal« tukaj zelo popularno. Nedavno je bila neka poljska žena rešena smrti ker ga je rabilu. SpoStovanje.n A. Sykera." Vrednosten kupon v vsakem zavitku. — Za revmatizem in nčvralgijo rabite Trinerjev Liniment.
f
m
Sonce in Senca
Zagovori krščanske vere
Spisal
D"R. P. ANGELI K TOMI NEC O. F.
M.


Nadaljevanje.
Razumljivo je, da uživa tako bitje tudi primerno spoštovanje, ki se kaže v tem, da navadno le s strahom govore o njem. Najočitnejše znamenje spoštovanja pa je, da ga brezpogojno priznajo kot najvišjega posta-vodajavca, kar pri teh svobodoljubnih rodovih veliko pomeni. In da to priznanje ni samo neplodno prepričanje (gola teorija), kaže njih nravno življenje, kakor smo ga zgoraj opisali. Lahko pač spoznamo iz tega dejstva vso zmoto in po-grešenost modernih verskih teorij, ki trdijo, da nima vera z nravnostjo nič opraviti in da je šele pozneje prišlo do njune medsebojne zveze. O češčenju tega najvišjega bitja je na prvi pogled najti le malo sledov pri teh prvotnih rodovih. Vendar zasledimo pri vseh teh pigmej-skih rodovih neke vrste molitev. Navadno so te molitve kratke in ob raznih prilikah različne. So nekaki govori in klici k najvišjemu bitju ter kažejo otroško zaupnost v občevanju z njim. Dobro znane so nam pa žrtve, ki jih darujejo temu najvišjemu bitju vsi rodovi razen Semangov. Te žrtve so prvine, to je prvi lovski plen in prvi gozdni sadovi, ki jih poznajo. Razvidna je tudi iz tega vsa pogrešnost nauka o postanku žrtev, ki trdi, da daritve izhajajo iz navade, dajati hrano mrtvim. Večina pigmej-skih rodov te hranitve mrtvih sploh ne pozna. Njih žrtve so prvine, ki jih dobe na lovu alilla ne duha ne duše. ne življe-v gozdu, in so le priznanje naj- -hja in tudi udov nisem nobe-
višjega bitja kot najvišjega gospoda in lastnika zemlje in vsega, kar si človek prilasti.
Tako najdemo tu resnično in popolno vero z vsemi bistvenimi deli: z verskimi in nravnimi nauki ter bogočastjem, ki se javlja v molitvi in žrtvah. Vse to, kar pripovedujejo protivni-ki o božjem češčenju sonca in lune in drugih stvari, je sicer resnično, pa le v toliko, da so narodi v resnici te stvari po božje častili, neresnično pa v toliko, ker to ni vera prvotnih narodov, ampak znači le otem-nelost in propad prvotnih verskih naukov. Da so vprav te stvari, sonce in luna, našle pri tolikih narodih pot v njih versko naziranje. je razumljivo iz dejstva, ker se vprav sonce in luna vsem narodom prikazujeta na enak način. Cim dlje pa se-žemo v kulturni zgodovini človeštva nazaj, tem čistejše pojme O Bogu in nravnosti najdemo pri njih. Lahko trdimo, da priznavajo najstarejša plemena enega samega Boga, in sicer kot očeta in pravzrok vsega stvarstva.
Kako so prišli do tako zvzi-šenega pojma o Bogu? Imeli so zdravo pamet in so sklepali iz vsega stvarstva, da je moral neki veliki stavbenik in mojster vse to ustvariti. Nikakor ni bila skvarjena domišljija, ampak zdrav razum teh prvih otrok narave, ki jim je kazal pot do Boga. Že imena, ki jih dajejo svojemu Bogu, kakor: "jiaš oče," *oče vseh." "stvarnik." "večni," luč" itd., so dokaz, da so sklepali iz vidnega sveta na nevidnega, osebnega stvarnika.
Seveda jim je utegnilo dati to vero tudi prarazodetje, ali jih je v tem potrdilo. Eno pa je na vsak način izključeno: nikakor in pri nobenem plemenu ni bila vera izrodek gole domišljije.
Čudeži.
"Kdo naj še danes veruje v čudeže? Zdravniki in naravo-
slovci so dokazali, da delujejo naravni zakoni z železno nujo in da narava ne pripušča nika-ke izjeme. To, kar imajo lah-koverneži za čudež, je ali prevara ali učinek razgrete domišljije (sugestije). Kdo pozna vse še tajne sile narave? Tudi elektriko, zrakoplovstvo itd. so imeli prej za čudeže! Čudeži spadajo torej v prazno-veren srednji vek, ne pa v našo prosvetljeno dobo." Tako govore nasprotniki.
Cerkev govori drugače: "Kdor pravi, da so čudeži nemogoči ali da se čudeži ne dajo spoznati, je izobčen iz cerkve!"
Kdo ima prav? Poglejmo!
Kaj je čudež?
Prikaže se zvezda-repatica na nebu: stari ljudje so mislili, da to pomeni kugo ali vojsko. Je li to čudež? Ne. — Dvigne se zrakoplov v višino kakor ptica. Je li to čudež? Ne. — Zaigra radiofon v sobi ter nam zagode koncert, ki se istočasno vrši v Parizu ali Rimu. Je li to čudež? Ne. — Znašli so baje nove žarke ("hudičeve," jih imenujejo), ki so nevidni in uničijo v dalji predmet, recimo zrakoplov v višini. Je li to čudež? Tudi ne!
Vse to dela narava, čudež pa
presega vse naravne moči. *
Spočne se v materi otrok, novo živo bitje; ne oče ne mati ne vesta, kako! "Jaz ne vem, kako ste se spočeli v mojem telesu; nisem vam namreč da-
nemu sama steknila, marveč Stvarnik sveta, ki uporablja človeka ob spočetju," pravi tako lepo junaška mati Makabej-cev (II. Mak. 7).
Je li to čudež? Ne! Spočetje je reden, vsakdanji dogodek, čudež je pa nekaj povsem izrednega.
•
Ti moliš in naenkrat zapla-pola v tvoji duši neka nova. doslej neznana sila, nova luč te razsvetli, milost z nebes! Je li to čudež? Ne, vsaj v našem pomenu besede, ne. Mi teh notranjih pojavov ne vidimo, ne otipljemo, čudež pa je nekaj zunanjega, otipljivega, ^vidnega. *
Leži pred nami truplo mrtveca, ki je že v razkroju; in to naenkrat oživi. Je 1L to čudež? Da, to je čudež! Ali pa; rak je raz jedel nos, jezik, j etika je uničila polovico in več pljuč: recimo, to bi se hipoma zacelilo: to bi bil spet pravi, resnični čudež. — Zakaj?
Mrtvo snov poživljati, uničeno staničje nanovo ustvariti more samo Bog, to prekaša vse naravne sile.
Rekli bomo torej: Pravi čudež je izreden, viden dogodek, ki presega vse naravne sile in ki je zato od Boga samega.
Zdaj nastane vprašanje: So li taki čudeži mogoči?
"Seveda so," poreče kdo, "saj je vendar Bogg vsemogočen." — Pa stvar ni tako preprosta ! Ali Bog res zmore vse, prav vse? — Recimo: Ali more Bog reči: 2x2=5? Ne! Tega tudi on ne more: 2x2 je in ostane štiri na vse večne čase pri Bogu in ljudeh. — Ali pa more Bog odpraviti 10 zapovedi za nekaj časa? Na primer: ali more reči: Za en mesec smete po krivem prisegati in se lagati? Ne, tega Bog ne more. To so večni zakoni, ki izvirajo iz božje narave same in ki radi tega ne trpijo nobene izjeme! Bog bi se samega sebe zanikal, bi nehal biti-Bog.
V teh zakonih ne more biti čudežev.
(Dali« prihodnIlč)
DOPISI
(Nadaljevanie iz 2. atranl) čaka odrešenja. A ko bi mogel
govoriti, to bi imel za povedati kako se politika uganja, bolj kot vsaki politikaš. Že večkrat smo bili mi Jolietčanje po nedolžnem okrtačeni radi doma, in oni kateri so to politiko gonili, se jim je pa slava prepe vala, mi pa smo ostali okrtačeni. Pa naj bo, vse pride, vse mine. Kolikokrat je že bil dom naprodaj za vsako ceno samo da bi se ga bili iznebili "starega konja". Vendar sedaj je pa toliko prišel naprej, da se dobiva zanj že lepo ceno; ni več tako slab kot je bil. Ne vem pa zakaj to? Popravljen mislim še ni bil kar je zgrajen, vendar je sedaj dobil ceno nazaj, da ne gre za vsak denar.
Ker vidim, da se mu nudi prilika, da bi se malo zdolaj popravil, vse že kaže. da bo čez nekaj let zopet nastal prepir. Reklo se bo, da to in to ni dobro, in zopet bo vojska ponovljena in bomo zopet dru gi okrtačeni kot smo bili sedaj. Izpraševalo se nas je že na vse načine, kaj da mislimo o tem, pisalo se je, da je treba tako napraviti, da bo Joliet-čanom prav; vendar kar smo hoteli, ni bilo prav. To se dela tako kakor bi mi vzdignili vojsko zaradi doma ter da stari ni za nič. Mislim da vsak dobro ve, da noben član ali članica ali društveni uradnik (ica) se ni zmenil za dom, le nekateri gl. uradniki so hoteli, da se dom zboljša, in s tem je že več let politika. Ako ne bo sedaj to vprašanje na pravo pot izpeljano, bo zopet prepir čez nekaj let. Ker smo že toliko komedij imeli; zato je boljše da sedaj naredimo tako, da bo enkrat konec prepira pri K. S. K. J. Ni treba gledati sedaj za par centov; mogoče se lahko prihrani pri drugih stvareh, saj bo dom stal za leta in leta. Druge organizacije imajo svoje dome vredne po sto, dvesto tisoč, pa nimajo nič prepira, mi se pa ne moremo še za par tisočakov sporazumeti. Na vse strani se je že trošil denar radi doma in še danes nismo na mestu.
Kakor je razvidno iz poročil gl. uradnikov, se ne bo zamenjalo doma za Henneberry poslopje. Dobro, ako se ne moremo zadovoljiti s tem posestvom, se lahko kupi prostor blizu slovenske cerkve, ki bi se dobil za ceno morda toliko kolikor dobimo za stari dom. morda za 14 do 15 tisoč. In če je preračunano, da bi stalo popravilo Henneberry poslopja 10 tisoč, pa še dodajmo 30 ali 35 tisoč, pa bomo imeli novi dom in bi se delnice razpisale med članstvo in bi se na ta način izplačevalo; ako se ne more sebi denarja posoditi, saj bi društva in posamezni člani rajši Jednoti posodila kot drugam, in bi bilo prerekanje zaključeno za vselej.
Ako pa tega ne moremo napraviti, potem bi pa po mojem prepričanju svetoval, da potrošimo 14 ali 15 tisoč dolarjev na starem domu. Naj se zida še eno nadstropje, kar sem prepričan bi se dalo napraviti za 15 tisoč, in bi odgovarjal za 50 let. Seveda, nekateri še vedno trdijo, da je bilo tako in tako določeno na zadnji konvenciji. Ako se ne motim je bilo v resnici takole: da naj se stari dom popravi tako, da bo odgovarjal za 25 do 50 let, pa nič kako se naj popravi. To se razume, da ako se samo zdolaj popravi ne bo odgovarjal za 50 let, svote pa ni bilo nobene določene, in moč je bila dana gl. odboru, da to določi po svoji razsodnosti.
S tem vem, da bo članstvo zadovoljno, da napravimo novega la pa dozidamo starega, saj
članstvo ni tako sitno kakor se meša po "Glasilu", to dobro vem. Zatorej priporočam to priporočilo vsem gl. uradnikom in vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
S tem vem da bomo vsi zadovoljni in politika bo pomete-na od našega doma, kar je že tudi čas.
Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
Jacob Sega, predsednik
dr. sv. Jožefa št. 2.
DOPIS IZ KANADE
Kirkland Lake, Ont. Cen j.
sobr. urednik: Prosim vas za malo prostora v glasilu naše dične Jednote, da se tudi mi, tukaj na mrzlem severu nekoliko bolj seznanimo z našimi sosedi onstran meje. z domačini strica Sama.
Naj prvo izrekamo lepo zahvalo cenj. glavnemu odboru za tako 1 hitri sprejem našega društva v Jednoto. Posebno jaz si štejem v čast, da sem zopet član že moje nekdanje podporne matere KSKJ. Res. da naše društvo ni še veliko in bogato, pač pa moramo reči, da to malo število našega Članstva je vneto in navdušeno za napredek tega še mladega društva; vsi so tudi ponosni na našo katoliško Jednoto. Upam, da bo tudi ta mala mladika na mogočnem drevesu KSKJ uspevala ter se razrastla v mogočno vejo št 223, v kar naj pomaga Bog in sv. Alojzij, patron našega društva.
Naše mesto Kirkland ni prav veliko, pač pa narašča ja-ko hitro tako, da je v tem poletju narastlo od 800 do 1000 novih hiš. V okolici mesta se nahaja okrog 12 manjših in večjih zlatih rudnikov. Po narodnosti so tukaj večinoma Francozi, Poljaki in lepo število Fincev. Kar se pa tiče nas, Slovencev, smo se semkaj naselili šele tekoče leto,. » ter nas je s Hrvati vred približno 60. Vsi delamo v rudnikih, kjer smo izročeni vedni nevarnosti. No, pa hvala Bogu, kar se mora reči, se tu pripeti le malo nesreč.
Vreme imamo tudi že pravo jesensko, ter smo pripravljeni za obisk naše stare znanke zime, katere pa nismo še pri volji sprejeti ker nam je v obče v nadlego.
Rojaki širom Amerike in so-bratje naše Jednote! Sprejmite najlepše pozdrave od vaših sobratov V Severni Kanadi! K sklepu izrekamo še posebno lepo zahvalo gl. odboru KSKJ. za nakazano podporo našemu društvu v svoti $30.00. Bog Vas živi!
Josip Lesar, predsed. dr. sv. Alojzija št. 223 Box 55. Kirkland Lake, Ont.
NEKAJ NOVEGA ZA LJUBI-TELJE PETJA
Rojak Anton Mervar v Cleve-landu, priznan izdelovatelj harmonik, trgovec z muzikalijami in največji slovenski založnik plošč je dobil te dni mnogo novih slovenskih COLUMBIA plošč za gramofon. Med vsemi je najbolj priporočljiva plošča 25070-F, kjer proizvaja znani Hojer trio dve pesmi s spremi je van jem enega člana kvarteta "Jadran;" to sta ob-čeznani in priljubljeni pesmi: "Al' me boš kaj rada imela?" "Odpri mi dekle kamrico." Ker je ta vrsta plošče nekaj novega in zanimivega, kakoršne dose-daj še ni bilo na trgu, zato je upati, da jo bodo naši rojaki naročili.
Razpisana služba ORGANISTA pri cerkvi Sv. Jožefa, Joliet, 111.
Ponudbe na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago Str„ Joliet, Illinois.
So?6 • M *
T/tš CoMT.^nCc.tie trhlih HbLJt
rrtf.i. ta1koi	fcolrte trlo.
h. L red°" S*v«rov Antuep. tol. ki »».m bo pomniMI.
Anti»cptol j« - joto« tekočina zn irrla * -'-dkfm v" - v "U,v *tr**i«' Steklenic« 60c. V vseh lekarnah.
C end for iJample
Stekleničica ta po-• kuinjo zastonj. W. F. SKV«RA CO. Wept A. Cedar Kapidn, Iowa.
Za božične
praznike
Skupno potovanje
v st»ri kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na celi poti.
Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila.
POŠILJANJE DENARJA
Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara ameriknnska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanes jivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez.
DALJE NE POZABITE
1)	da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije inp antike in da lahko od pot ujete "skozi nas" katerikoli teden hočete,
2)	da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%,
3)	da dobavljamo denar iz starega kraja,
4)	da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdeljujemo tozadevne listine,
5)	da izdeljujemo pooblastila, izjave, prošnje in drugei notarske listine.
ihiv
Slovenska banka
ZAKRAJSEK & CESARK
455 W. 42nd St. NEW YORK, N. Y.
MhMAftA Z KAV) LA.
V	talogj iinan. jedilne dišave, Kn*|povo ječmenovo kavo ln impor-cr4ru* zdravila, k*rera priporoča ni««t Knajp v knjigi
DOMAČ! ZDRAVNIK ('iilte po bretplaf-ii cenik, v ka-terem je na Kratko ^vpisan« vsaka ra*fluia za kaj »e rabi.
V	ceniku boste na&li še mnogo drugih koristnih atvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y
ZIMSKE SUKNJE!
Za žene in dekleta to sedaj na vrsti. Izberite si vašo zimsko suknjo iz blaga ali kožuhovine (Fur Coat) sedaj, plačajte na isto nekoliko in mi jo spravimo za vas do novembra in to po posebno znižanih cenah.
BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Nasproti Slov. Nar. Doma.
Zastonj nadušljevim in onim, ki trpe vsled mrliče.
Brezplačna po.kuinja metode, ki »e jo lahko vsakdo posluii. brez sitnosti ali izgube časa.
Z na4o metodo kontroliramo naduho in telimo. da to poskusite na naie stroike. Brezizjeme kako stara bolezen, 4e J* kronična naduha ali mrzlica, vi bi morali naročiti to brezplačno poskuinjo. Nobene razlike kje livite kakino je podnebje, koliko ste stari in kaj delate. Ako trpite vsled naduhe ali mrzlice naia metoda bi vam morala pomagati.
Posebno ielimo poslati onim. ki so 4e brez upanja za okrevanje, ki so poskusili *« '••»> vrst vdihanje. zmesi Iz opiuma za kajenje, patentna kajenja, itd. in vam ni P°™»«»>°-Želimo dokazati vsakomur na naie •trojke da je naia metoda vrejena tako. da odpravi teiko dihanje, cvilenje r prsih m vse dru*e take sitnosti.
Ta brezplačna ponudba je preveč vaina. da bi jo prezrli en sam dan. Pilite ini pričnite z našo metodo takoj. Ne pošiljajte denarja. Pošljite samo spodnji kupon, storite to ie danes.
Brcsplačni poskusni kupon.
tSffiJlSfl&m Niagara Street. Buffalo N. Y.
Pošljite vaio brezplačno poakuinjo metoro na:
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko potrtega srca in vdani v voljo božjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti iskreno ljubljenega moža in dragega očeta -
Antona Zupec
ki je dne 16. septembra šel zdrav in vesel na delo v rudnik. Ob času, ko bi imel priti domov, ga pa ni bilo. Zatem pride žalostna novica o njegovi smrti, da je padel v rov ali shaft. To je bil najkrutejši udarec z anjegovo ženo in otroke.
Pokojnik je spadal k društvu sv. Ant. Padov. št. 72 KSKJ., k dr. sv. Barbare, k Slov. katol. podp. dr. in k Moose. Doma je bil iz Iške Loke pri Ljubljani, star 37 let. Zapušča tudi 3 sestre: Frančiško v stari domovini, Nežo omož. škraba v Ely. Minn, in Jo-hano, omož. Merkun v Willard, Wis.
Lepa hvala stricu Frank Francelnu iz Willarda, Wis. in teti Uršuli Lesar iz Aurore, Minn., ter prijateljem, ki so me prišli tolažit v teh žalostnih urah. Lepa hvala vsem tistim, ki so darovali za sv. maše in sicer: John škraba, Louis Perushek, Frank Ma-lavašič, Joseph Pucel in družina, John Pucel, John Otrin, Jennie Shega, John Galin. John Rom, Anton Moravitz, Anton Slogar, Frank Miklavčič, John Shega st. Frank Mavetz in družina, Peter Kerže ml. in družina Urbas. Lepa hvala vsem darovalcem vencev in rož: Moravitz družina, Urbas družina, John Galin družina, John škraba družina, Jos. Herjak družina, in E. Robertson družina, dalje društvo sv. Antona in dr. sv. Barbare.
Pogreb se je vršil dne 19. sept. dop. s sv. mašo. Dragega pokojnika priporočamo v molitev i nblag spomin.
Nepozabljeni soprog in ljubljeni oče: Počivaj v miru, in večna luč naj Ti sveti!
Žalujoči ostali:
Frances Zupec, soproga, Frank, Tony, Joe, William, sinovi, Julia, Neža, Emma, hčere.
Ely, Minn. 28. sept. 1927.


Veliki stenski koledarji za leto 1928.
Naša firma že veliko let izdaja velike stenske koledarje ter iste razpošilja po naročilu na vse strani, bodisi tukaj po Ameriki ali širom stare domovine — na tisoče letno.
Za leto 1928 imamo zopet izvanredne Vrste teh koledarjev z raznimi slikami, bodisi iz Amerike in tako iz stare domovine, katere bodo zanimive obojestransko, tukaj in doma.
Koledarji so tiskani tudi v slovenskem jeziku, velikosti 19x27 palcev, vsak mesec pa kaže druge slike, z imeni ni razlago.
Cena za enega je 20 centov, za dolar jih pa pošljemo 6 komadov s poštnino vred.
NaroČite jih takoj za svojce v stari kraj. Pišite na:
A. GRDINA & SONS,
G019 St. Clair Avenue	CLEVELAND, O.
TOBAK! BOSANSKI TOBAK!
Prejeli smo večjo pošiljatev iz starega kraja pravega bosanskega tobaka, duhana, katerega bomo razprodali po nizki ceni, samo za ta mesec, želeči s tem dati priliko naiim ljudem, da si naroče za mali denar, da poskusijo in da se prepričajo, da je res bosanski tobak najboljši na svetu. To že itak vsakdo naših ljudi zna, radi tega si tudi žele pravega bosanskega tobaka.
1 škatlja stane $2.00—2 škatljli $3.50 in 4 škatlje za $6.
Tobak je rumen kot zlato, fino rezan kot ženske lase. Bosanski tobak je samo za cigarete. Z vsakim naročilom damo popolnoma zastonj prave "OTOMAN" papirčke. Vsak, ki nam pridobi 5 novih naročnikov, bo dobil za darilo lepo srebrno škatljico za cigarete. Pišite še danes in si naročite tobak od:
THE ADRIATIC CO.
770-A New York Ave.	Union City, N. J.
Main 67 80
Res. Kenmore 2857-J
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 619 Williamson BJdg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
CLEVELAND, OHIO
ZASTAVE, BANDERA,
REGAUJE in ZLATE ZNAKE
zs društva ter Člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN
1845 So.
Ridceirajr Piiita p
Ave. Chicago, ni
~ I
"GLASILO ICS. K. JEDNOTE"
Uhaja m torek
Lastnina Kranjako-Sloveasfct
•111 St Clair Am
Ui
mz
O nabožnotti predsednika Wilton*.
V chikaikem dnevniku "Herald and Examiner" je še več tednov priobčen obširen življe-njepis pokojnega predsednika CLIVILAND, OHIO. Združenih držav Woodrow Wil-
sona. Precejšen del tega spisa
Jatfnott v Združenih driarab
Za člane, fee late Z. neilane __
inozemstvo
jojflse je nanašal na mladostna le-
OFFICIAL OMAN
GRAND CARNIOLIAN SlSvHNlAN CATHOLIC UNION
nadebudnega Thomasa W. Wilsona. Kakor znano, je bilo njegovo prvo krstno ime Thomas, koje je pa v poznejših letih opustil in rabil samo ime Woodrow, kakor se je pisala njegova mati, ki je umrla dne
OFFICE: 6117 St Qair Ave.
Telephone: Randolph 3012.
of the
UNITBD STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order.
Iaaued every Tuesday______ (
CLBVELAND, OHIO. 115. aprila, 1888 v Clarksville, Tenn.
Njegov življenjepis nam kaže eno izmed najlepših čednosti (nabožnost) že v njegovih mladostnih letih. Ker j^ bil vzgojen in izšolan v pravem ver-
0 NASI DRŽAVLJANSKI DOLŽNOSTI
. .	'*' * , . ... ttx Iskem duhu, je Wilson svoje
V sv. evangeliju čitamo besede. našega božjega Udemka.	ričanje in na2iranje
"Dajte Bogu, kar je božjega, m cesarju, kar je cesarjevega!	yeg fiag svojega
S tem je nam naročeno, da moramo živet! po božjih zapovedih	do gmrti; to javno
poleg tega pa tudi spolnjevati državne zakone m. postave, Vy premnogih \iučajih
tej kratki zapovedi je zapopadeno vse, kar se tiče življenja Wf-;L svojim nastopom in v svojih
postnega človeka.	govorih.
Lahko smo ponosni, da ima naša K. S. K. Jednota zelo slič- Da Je bil Woodrow .Wilson ta-ne zapovedi, oziroma načelo in geslo. V točki c) člen II. naših k<> nabožen, je pripisovati dej-pravil čitamo sledeče: Namen — Paziti na to, da spolnujejo vsi stvu, ker Je bil njegov oče Rev.
On bi, na primer, rad vedel, stroški, delavski zakoni, kako kaka je prst v njegovi farmi, postati državljan, zakoni o de-kateri pridelek se v dotični po- portaciji In osnovne informaci krajini najbolj izplačuje; po- je o ameriški zgodovini, zem-tem pa najde, da vprašanja ši- ljepisu in driavoznanstvu. vinoreje in krme so nekoliko Ljudje, ki so v dotiki s prise-drugačna v tej deželi; trženje IUenci ali imajo posla z njimi, pridelkov je drugo važno vpra- banke, parobrodni agent je, or šanje v nepoznani okolici. ganizacije za socialno oskrbo V vseh takih vprašanjih je tukaj in v inozemstvu, -zastop-najboljše obračati se k polje- niki inozemskih držav, tujerod-delskemu poverjeniku v dotič- ne organizacije, javne knjižnice nem okraju; njegovo uradno »n drugi činitelji so že zdavnaj ime je county agricultural ex- čutili potrebo po taki knjigi tension agent, ali po domače Za ljudi v inozemstvu, ki se ho-skratka county agent. To je čejo priseliti v Združene dr-mož, ki je popolnoma izobra- žave, bo knjiga neprecenljiv žen v poljedelski stroki in ima kažipot, ki jim bo razlagal vsa dolgo izkušnjo kot poljedelske- vprašanja glede priseljeniških ga departmenta, državne polje- predpisov, potovanja in nase-delske šole (college) in od okra- ljevanja v Združenih državah, ja (county), kjer se nahaja. Upati je, da bo knjiga pri-Teh okrajnih agentov je v Upevala k odpravi marsikatere-2,145 okrajih. Navadno ima ga izrabljanja in razočaranja county agent svojo pisarno v in pomagala priseljencu, da se glavnem kraju dotične county lažje znajde v življenju nove in ima poseben dan v tednu, ki domovine.
je rezerviran za farmarje, ki	-o
ga hočejo obiskati za kakršne-1	PABERKI
koli nasvete. Ostale dni on navadno potuje po raznih delih okraja, kjer se shaja s farmarji, predava, podučuje, demon
(Piše urednik)
Od več strani dobivam vpra-
člani sv^e" verske' dolžnosti ~ in drznosti" državljana, da" tako I Joseph Wilson D. D. prezbiteri-j strira ali opravlja druga dela. ^kovatMn Tamigljajfda ^i zboljšujejo stan človeške družbe.	/	j*Mki duhovnik, oziroma £ Njegova dolžnost je pomaga-	iče, o8obito gedaj ko
stor, rojen 28. februarja, 1822 ti farmarjem v dotičnem okra-	' dališi večeri ^
Clen XXIX, točka 2 pa določa Glasilu K. S. K. Jednote, da v Steubenville, O., umrl v ju, da se spoznajo z najboljši- ^ mora med drugim pospeševati tudi spoštovanje do vere in naro- Princeton. N. J., 21. januarja, mi metodami poljedelstva. Zla- odloč'1	t ' t*
da in naj spodbuja člane k ameriški državljanski zavednosti. 1903; tako je bilo tudi mnogo sti se to godi v slučaju zbolj- . . ^.f6"1,.86 J. ? CG~
. njegovih prednikov na Skot- šanih metod, ki jih je izkusil Tenim ^^"V	1)0
Razlagati obširno o vseh državljanskih dolžnostih bi bilo skem> w ^ zaVEemali odlična poljedelski department in ali TTJ*^ '	***
preveč in nemogoče; navesti pa hočemo saj poglavitne točke mesU kot duhovniki prezbiteri- državna poljedelska šola. V ta- *	P™ l namenJen
zavednega in dobrega državljana.	janske cerkve	kem slučaju so farmarji ab. umestni kritiki, pa tudi za raz-
XT. _ , .__.. . „ ,. . . . i j •	/ Ivednlo, humor, zabavo in krat-
Vsakdo, kdor si je izbral Ameriko za svojo nevesto ali za NJe*°v <*e m matl sta mu že ljem' naJ 31 ogledajo uspehe koČM£
svojo novo domovino, naj isti priseže zvestobo, vdanost in ljube- v P™*1 deških ,etih vcePUa v nov« mletode Pri onih' ki 80 Jih
zen do smrti. Dvema gospodarjema ne morete služiti, tako tu- src« bogaboječnost in globoko	poskusih pod vodstvom agenta. Da ^ moja bcrkovalna ko_
di ne morete biti podanik dveh držav ali sin dveh domovin>P°štova"J® vere m cerkve.	Tudi gospodinja na farmi po- L.^ ^ privlačna ^ ^
Prav je in lepo, da imamo v spominu in čislih tudi našo staro ^ Je mladl Thomas hodil že v	rebuje pomoči v mnogih vpra- L ^ ^ J kako na_
domovino, kjer nam je tekla zibelka, toda zvesti pa moramo biti * mfe8tu. Columbia S'	f^1h- fnasanja stanovanja, do za najbo,jš<> re_
samo naši novi domovini, ki nas sedaj Uiti in nam daje kruha. Je bl1, 8 tremi dru*imi fan"	hranf' k"h,nJe ,td' 80 P°P°lno- Litev kak ' ebnega vpra-i četudi v obče zelo težko prisluženega. Kdor zabavlja čez Ame> forma,"<? 8?re^ kot faranmadrUgačna v novi okolici. V Lnja aIi za8tav£e; tJ{ zanfmi.!
riko, pa živi tukaj, tak je nehvaležnež in slab posinovljenec stri. Prve prezbiteruanske cerkve v	vseh teh vprašanjih ji pomaga L debate id .
ca Sama. Naj se vrne nazaj, odkoder je prišel, saj ga nihče ne	'	VI" n^T ^'	-f 8« nekaj drugega, kar naj osta-|
sili, da bi moral tu živeti če ni zanj.	^ 1873' ko bi Wilson ^UvUene v mnogih okrajih. ne za Janes\e\jnoat
17 let star. V cerkvenih zapis- Njih ime je home demonstra-
' V tem oziru najbolj kritizirajo Ameriko gotove vrste na- kih in arhivih se posebno po- tion agent. One imajo isti de- Upam da mi bod ' tam ednjaki pod krinko-«>ci«4izma in komunizma. Ni jim po vo- hvalno omenja mladega Wilso- lokrog liot county agent, le da ma~Jj tu{J|ni,/J prb km Iji ne vlada, ne postave in ne delo. Tamkaj v "blaženi" Rusiji na, ki je večkrat kot verouči- ti se bavijo z vprašanji far- valci -z raznjh ^aTelbin ^ Ce
in boljše življenje!? Čudno, da jim je telj nadomestoval svojega oče- marja, dočim se one bavijo znsl	. .
rika še najbolj pri srcu. ker se nočejo ta v nedeljski šoli.	kpašanji farmarice.	^^ ™
preseliti v kako boljšo deželo, kjer padajo pečeni golobčki kar Woodrow Wilson ni kazal Vsi farmarji, ki bi radi znali predal s ro^ sUar m nj iz neba?! Takih nezadovoljnih privandravcev sicer ni dosti svoje pobožnosti samo radi te- za to ali ono stvar ali potrebu-1 Pripomniti moram^e ™da' med nami, a vendar nam baš ti "patrijotje" delajo največjo sra- &a» da bi ga verniki kot take- jejo pomoči v reševanju tega L	j.'
moto v ameriški javnosti, kar so že večkrat pokazali.	ga hvalili, ker je bil pastorjev ali onega problema, kakor tudi T dov ' ^ iobč'1
sin, ampak je svoj globoki ver- njihove gospodinje, naj pišejo	°V "e pn° "
Ena izmed jako važnih dolžnosti vsakega priseljenca je tudi ski čut kazal tudi iz svojega na county agent, ako se tak na-	.. ...
U, da postane ameriški državljan. Načini in udobnosti za pri- intelektualnega - prepričanja,	haja v dotični county, ali pa L , , sem odložil svojo pa-
dobitev državljanstva so dandanes že tako lahke, da ni pri tem	Kakor že omenjeno, je ta duh	na poljedelski department v berkova,no ko8aro' 86 Je na 8ve"
nobenega izgovora; samo trdne volje in zanimanja je treba,	in to doktrino kazal vedno do	Washingtonu, oziroma na State J"8*	^	8Premem,°'
Na razpolago so razne praktične knjige in še bolj praktične	svoje smrti, in ni temeljev svo-	agricultural college v dotični ,	človek nikdar ne
večerne državljanske šole. Vsakdo je lahko ponosen, kdor je v	jega verskega prepričanja me-	državi. V pogledu nasveta za K™*61 ^ega. navesti; J® že ta"
posesti velikega ameriškega državljanskega papirja, saj je ven-	njal. Njegova najljubša knjiga	farmarje ni nikjer na svetu ta- moderni svet se spremi-
dar nasa ameriška dežela najbolj ugledna in znana po celem	je bila sv. Pismo, katero je sle-	ko dobro poskrbljeno kot vlnja ,s.	m , se spre'
svetu. Zal pa, da je še mnogo naših ameriških Slovencev, ki	herni dan prebiral; v vseh le-	Ameriki. Treba je le rabiti te minjaj0 tudl 8^8vetom.
nimajo niti prvega papirja; ti "domoljubi" niso ne krop, ne	tih je poKojni predsednik Wil-	ugodne prilike.	_	_
voda to so brezdomovinci; ni jim ne za staro in ne za novo do-	son porabil tri lepo vezane iz-	-o__L."10 .na našem znanem St.
movino. In vendar ti rojaki kaj radi zabavljajo čez Ameriko, tise sv. Pisma. Vsak večer je ROČNA KNJIGA ZA C IV® * "»T® Še
1	1	1 vse bolj po starem. Ribnica,
Ko postaneš ameriški d^vijan, se moraš tega tudi dejanski Zl^Z "'t
PRISELJENCE
Žužemberk, Kurja vas in Po-
zavedati. Zasledovati je treba politično gibanje za časa voli- ^ V ° m° P V8ako Foreign Language Informa-1 savja erijškega jezera še ni za-| tev in se tudi posluževati dane ti pravice kot državljan. V	•	k • »j^ tion Service' 222 Fourth Ave., Milo, pač so baš sedaj naši roja-1
tem oziru ni nobene razlike med teboj in tu rojenim Amerikan- ^ J€ D®g°ljubni , fT|New York, N. Y., bo te dni iz- ki pričeli pridno zalivati praz-cem. Ti lahko voliš istega mestnega odbornika, sodnika, žu- •	VGre sledeče dal ročno knjigo za priseljence, ne sodčke s takozvanim trt-
pana, guvernerja, kongresnika, senatorja in predsednika, kakor T1"/	u Svrha te knjige je biti kažipot Lim sokom, katerega bo treba
ga voli Amerikanec. Zaeno imaš tudi skoro iste pravice kan- L	more"1 razumet,» ka" za priseljence in organizacije, na Martinovo nedeljo krstiti1
didirati za kak javen urad. kakor tu rojeni Amerikanec, izvzem- L-V®	, \ 8V°Jem ki se bavijo s priseljenci in pri- brez botrov,
ši za predsednika in podpredsednika Združenih držav.	molitve^ MoHtev "edtni na' Iseljevanjem v Združene države.
Kadar so razpisane kake volitve, ne pozabi registracije; /^aterhif 7e povzdigujemo L	,ki Tnosi . naslov "A Dasiravno je v Ohio gazo-
tako se udeleži tudi vsakih volitev in oddaj svoj glas, za kandi- rCu ^	Handbook for Immigrants," je linski davek zvišan na tri cente
data, katerega smatraš za najbolj sposobnega. Državajan, ki se mene Ros ie vfr moči za vsa"	V angleščinL dodaja- pri galoni, se radi tega število
nalašč ogiba volitev, ni vesten državljan	!a se bo za približno en dolar, avtomobilov na St. Clairju ni
živimo v republiki, kjer delajo zastopniki ljudstva postave I tvTll7hlop«e k Mul t	^ ** * ^
za ljudstvo. Ce kaka postava na primer ljudstvu ni do volii svoietra duha"	i j , ..	.......
si je samo tega krivo, ker ni izvolilo ali pravih zastopX ^ žfkot p^ Združenih ^ih ,^^^^	^ V,Stej° ^ ^ ^ deŽjU' ^
slancev) ali se pa ni hotelo volitve udeležiti. Glasovnica za časa držav je imel nekoč v Denver,	dFU* J lklh>
žni stroški. Kasneje se bo pre-1 raže in gazolinske postaje rastejo kot gobe po dežju. Pri kaki družini imajo kar po tri j
volitev je najboljše sredstvo za odpravo slabih posiv" SolCoto.', Znamenit" go'vV, i£r 7e I,a	It svojega, žena
je istih knv? Ljudstvo samo, ker se ne zavzema pri volitvah naglašal, da je sv. pismo "Ma-	F L l l za	, L?- 1,8/V0Jeg8:1
za drugačne kbngresnike in senatorje. Vsako nepravilnost in gna Charta za dloveško dufo. ^ tedlncem t or^Zoil 16 f pr\ktlcn0; s,e P" vsak nedostatek pri vladi se da izboljšati po ljudstvu potom Rekel je med drugim takole: ^ ^ Sehibsbv SZ f"	' »
glasovnic pri volitvah. Ako so pa volilci preveč malomarni je "Sv Pismo kaže da je vsakPt i. M'33,3^1^^.^ "edavno drugega. Najbolj sitno je zal
to njih krivda če jih tepe zakonodajna šiba po hrbTu	' človek svo" fzr«en moraTnXb,Ska ^T" P"8t?mSŽa V one' ki bi radi 2 »vtom°bilom
Sknrn m v»„h	l .	n	T "™J	m0™"! Evropi in se tam sestala z ame- vozili, pa se ne morejo, ker ga
bra mestne^li lokalni **	dne novem- »fnt Odgovoren m samo bhi- Ukimi konzuli, evropskimi iz- še nimajo. Res je, da ni vsak
L dolžnost ie d« 1 vohtve Driavljam ,n državljanke! Va- "Jim a . drugim ljudem in sv<Jteniškimi oblastmi in organi- človek rojen pod ono srečno državljanska nrav^rn	udeležite Kaj vam koristi h ™ oblastnikom, katere je po-Lacijami ki 3e brigajo za i2se Lvezdo, J bl la7toval 8voj av.
so nIZetu n^i liL, l A t l«™«71 Kjerkoli »fvil "«d sebe ampak je odgo- ljence.	tomobii; in vendar taki 1 udje
sla SvoH k ^T8 ' ka"d,datj,e' dri,'te,8e PreleW Be. ™ren na podlag, njegove lastne Ctiv0 knjige 8e naalanja na obMajno nadaljše in najbolj
sla. Svoj! k svoj,m ,n glasujte za slovenske kandidate. Seve- ™«" mojemu Bogu informacije iz vladnih in dru- varno živijo.
da igra pri tem pohticno prepnčanje veliko ulogo; ravnajte p« Stvarniku."	ih avtorjtativnih virov. Knji
svoji prosti volji!	_o—	•	^	. . - .
\va,mn j . j. j i« . - ,	e , mr.	^ ga je spisana v enostavnem je- Svoječasno omenjenega stol-,
t ^'t n ntlV \ V?	da sk^Strokovnja»kl naavpt zaziku in vsebuje taka poglavja J čka za čakanje električne kare I
sa čuvati in ohraniti ustavo Združenih držav in da izpolnuje	farmmrje. ?	kot na primer: kako naj se za- na vogalu 62rceste in St. Clair
postave te dežele; to smo obljubili s prisego na dan pridobitve Priseljenec, ki si hoče kupiti prosi za vizo. kdo sme priti v Ave. nimam več ker ga ne ra-l državljanstva. Zaeno smo pa tudi prisegli braniti našo novo farmo ali jo že ima, je vedno v Združene države, vožnja do bim. Naš slovenski councilman domovino pred sovražnikom v slučaju vojne in če treba, tudi potrebi zanesljivega nasveta združenih držav, prilike za delo, Mr. Mihelich nam je izposlo-l umreti zanjo.	glede poljedelstva v novi deželi. |farmanje, mezde, življenski val za ondi signalno avtomatič-
no luč, ki se vsako minuto spreminja za prehod. Napisi na
oni svetilki so sledeči: "Stop, Caution, Go!"
Po moji sodbi bi bilo umestno prvi napis zamenjati s kako drugo besedo; na primer 'Wait.' Prvi dan, ko so ono svetilko obesili na onem križišču, bi bila neka že postarana Slovenka kmalu povožena. Stekla je namreč čez cesto, ko se je čita-lo na rdeči luči besedo "Stop." Revica je mislila, da je to slovenski napis, da naj hitro stopi čez cesto. Zdaj smo se pa baš te barve na luči že najbolj privadili, ki nam kaže odprto pot čez cesto.
•
Mr. Mihelich je dobil za to svoje občekoristno delo šele nedavno posebne vrste nagrado in priznanje. Štorklja je poseti-la njegov dom kar z dvojčicima. Tako se torej samo naš sedanji in gotovo še bodoči councilman Mr. Mihelich med vsemi drugimi mestnimi očeti z dvojčki postavlja. Slovenci v Cleve-landu torej v resnici napredujemo ne samo v političnih, ampak tudi v družinskih ozirih. •
Pa kaj vse to?! Gornjo družino prekaša družina rojaka Peter Smerdel na 55. cesti, kjer so nedavno dobili prve sloven-
ske trojčke; dve deklici in enega fantka. Ko bodo ti dosegli
eno leto, jih bom skušal pridobiti za mladinski oddelek naše
Jednote, četudi jaz plačam zanje asesment za celo leto naprej; sliko te ponosne družine pa probčimo s trojčki vred na prvi strani drugim v zgled in ravnanje.
•
Zelo važna sprememba od časa mojih zadnjih paberkov je tudi ta. da so se ženske pre-drugačile; nosijo namreč že skoro vse kratke, ostrižene lase. Mladenka z dolgo kito je dandanes že prava bela vrana. Baš raditega bomo morali za nekaj časa premeniti znano pri-slovico "ženska ima dolge lase, pa kratko pamet." Reči bomo morali: "Kratke lase pa dolgo pamet."
•
Tako je z današnjo modo! Oni dan sem v Gordon parku srečal neka živo postavo v športni obleki, katere nisem mogel takoj razločiti, ali je moški ali ženska? Končno sem pa uvidel, da je to v moški opravi oblečena ženska. V takih Slučajih moraš biti zelo previden, da dotičnika ne nagovoriš z besedo "Mister."
'Halt* n« * «trani>
NAZNANILOJN ZAHVALA
Globoko potrtega srca naznanjam s tem pretužno vest o smrti mojega ljubljenega soproga, g.
RAFKO ZUPANEC-A
ki je preminul dne 26. septembra zjutraj po zelo kratkem bolehanju; pogreb se je vršil dne 29. sept. na katol. pokopališče sv. Jožefa.
Pokojnik je bil rojen dne 24. oktobra 1880 pri Novištifti na Spodnjem štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1909, poročen je bil 1. 1912. Zapušča mene in dva sinova, Ralpha in Viljema; prvi je dijak višje šole De La Salle v Jolietu, 111.
Kako naj pričnem, da bi se dostojno zahvalila vsem za tako krasen pogreb, kakoršen je bil prirejen mojemu blagopokojnemu soprogu?
Ko je naš veleč, domači g. župnik Rev. J. Plevnik zvedel o njegovi smrti, je poslal brzojavno naročilo, naj šolski olioci v manjših skupinah prihajajo in molijo pri krsti pokojnika. Kakih tisoč otrok se je z molitvijo poslovilo od svojega bivšega učitelja petja. Lepa hvala torej Rev. Plevniku za to pozornost. Tako tudi hvala Rev. Plevniku, Rev. Butala in Rev. Podbregarju za pogrebne obrede in slovesno sv. mašo zadušnico. Hvala čast. bratom in vsem so-učencem Ralpha iz višje šole De La Salle za obisk pokojnika na mrtvaškem odru in za udeležbo pri pogrebu. Iskrena hvala cerkvenim pevcem za krasne cvetlice in ganljivo petje v cerkvi in na pokopališču. Hvala cenj. društvu sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. za poslana venca in naročene sv. maše. Enako hvala cerkvenim odbornikom, dalje Mr. Jos. Zalarju, Mr. in Mrs. Jos. Sitar. Mr. in Mrs. E. G. Carlson. Za večni mir in pokoj so darovali za sv. maše: otroci šole sv. Jožefa, dijaki višje šole De La Salle, Mr. John Pasdertz, Apolonia Solnce. Mr. Ogulin, Ed. Svetic, Anna Stefanich. Hvala vsem fa-ranom za mnogoštevilno udeležbo pri sv. maši - in sprevodu. Lepa hvala tudi K. S. K. Jednoti za hitro izplačilo posmrtnine.
Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali: An« Zupanec, roj. Ogulin, soproga, Ralph, Viljem, sinova.
Joliet, 111., dne 6. okt. 1927.
. m.
U*tanovlJ«u v Jolietu, III., da« 2. aprila 1804. I državi Illinois, dne 12. januarja, 1 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAOO ST., JOUIT, ILL. Solvcntnost aktivnega oddelka znata 100.61%; aolvantaaat mladinskega ed delka znaia 140.26%. Od ustanovitve do 1. spt. 1927, znaia skupna izplačtfna podpora $3,079,807.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Ctovelaad, OMo.
I.	podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueble, Cele.
II.	podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chlahete. Mia*. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomoini tajnik: STEVE G VERTIN, 1004 N. Chicago St., JolM, QL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 261« W. St. Clair ft ladiaaa-polis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St., Pittabargh, Pa.
NADZORNI ODBOR; MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, I1L FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allla, Wto. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohle. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, IU.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, IIL FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O, Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohle.
POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurhua, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd.. Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve ,tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna narnanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	, |t
URADNO NAZNANILO
IMENA ČLANOV IN ČLANIC pristoplih v mladinski oddelek meseca septembra, 1927
K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 17605 Charles H. Bobich.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., 17652 Joseph Stublar, 17653 Agnes Stublar, 17654 Helena Stublar, 17655 Maria Stublar,
17656	Dorothy Stublar.
K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa.. 17643 Anton Smrdel, 17644 Joseph Smerdel. 17645 John Smerdel, 17646 Vincent Smerdel, 17646 Vincent Golobic, 17647 Josephine Golobic.	*** * * K društvu sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., 17675 Bernard Rom, 17676 Rudolph Rom, 17677 Ernest Kos, 17678 Anton Benedict, 17679 Peter Benedict. »
K društvu sv. Jožefa, št. 53 Waukegan, 111.. 17692 Joseph Kaucich.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 17606 Alfred Huth, 17607 Edward Huth, 17603 Mildred Huth.
K društvu sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo.,
17657	Peter Chulick.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago. 111.. 17680 Steve Krilcich, 17681 Tom Kril-cich, 17682 George Kozich, 17683 Anton Kozich, 17684 Mary Kregulj, 17685 Leopold Kregulj; 17686 Joseph Kregulj.
K društvu Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., 17687 Edward Govekar.
K društvu sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo.,
17658	Frank Krek. 17659 Frances Krek, 17660 Joe F. Gosar,
17661	Frances M. Subic.
K društvu sv. Antona Pa-dovanskega, št 87, Joliet, 111.,
17662	Ignatius J. Korelc, 17663 Frank Korelc.
K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 17609 George Pazdertz.
K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 17664 Frederick Vignali.
K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., 17673 Eva F. Maček, 17674 William Klič.
K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 17648 Frances Kalčevič.
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 17610 Albert Trsinar. 17611 Ralph Trsinar, 17649 Josephine Seme, 17665 Mary Blatnik, 17666 Frances Blatnik.
K društvu Marije Pomagaj, 147, itankin, Pa., 17667 Robert Sechan.
K društvu sv. Jožefa, št. 148,
Bridgeport, Conn., 17612 Joseph Trajlarics, 17613 Anna Zadravec, 17614 John Zadravec, 17615 Mary Subich.
K društvu sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111., 17688 Mary Jakovljenich.
K društvu Kraljica Miru, št. 167, West Thomas, Va., 17668 Mary Jeran.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 17689 Milan Tro-ha, 17690 Rudolph Troha. 17691 Robert Verhotz.
K društvus v. Jožefa, št. 195, j North Braddock, Pa., 17669 [Margaret Zimmerman, 17670 j Frances Zimmerman, 17671 i John Zimmerman.
K društvu sv. Ne£e, št. 206,, Sflnth Chicago, 111., 17616 Nicholas Koakich, 17617 Michael Koakich. 17618 John Koakich, 17619 Jane Koakich. 17620 Mary Koakich, 17620 Frank Kete, 17622 Paula Kete, 17623 Rose Novosel, 17624 Helen No-vosel, 17625 Mary Novosel, 17626 Louise Novosel, 17527 Peter Popowitz, 17628 John Popowicz, 17629 Mary Popo-vicz, 17630 Virginia Popowicz, 17631 Robert Popowicz, 17632 George Komalich, 17633 John Komalich. 17634 Pete Marku-sich. 17635 Anna Bugaš, 17636 Mariano Izzi, 17631 Cecilia Ma-vretic, 17638 August Steinhart, 17639 Frank Vrbich, 17640 Betty Kralj, 17641 Frank Kralj, 17642 Rudolph Judnich.
K društvu Marije Vnebovze-te, št. 2i0, Universal, Pa., 17650 Frank Habjan, 17651 Amalia Habjan, 17672 Mary Habjan.
Josip Zalar. glavni tajnik.
-o-
IZJAVA Drugega finančnega odbornika.
Joliet, 111., 6. oktobra, 27. Spoštovani sobrat glavni predsednik :
V odgovor na vaše pismo glede Jednotinega doma vam naznanjam ,da smatram jaz zadnje glasovanje za legalno in naj bi se isto vpoštevalo po glavnih odbornikih naše Jednote.
Končno tudi želim, da naj bi se brez odlašanja ukrenilo kako dispozicijo v tej zadevi.
S sobratskim pozdravom Frank J. Gospodarich, član finančnega odbora KSKJ.
-o-
Govor Rev; Milan Slaje-ta.
povodom blagoslovitve nove zastave ženskega društva sv. Helene, št. 193 K. S. K. Jednote, vršeče se 4. septembra v Slovenki cerkvi v Collinwoodu, O.
Vse te žene so stale visoko nad borbo in blatom življenja; le od hipa do hipa so stopale iz svojih nedosežnih višin, da
edino s svojo osebnostjo raz-
, rešijo to ali ono uganko življenja, nad katero se je mož zastonj napenjal možgane. In
največja med vsemi, prva med prvimi, kraljica kraljic, blažena med ženami — Marija. Le na kratko govori o nji evangelist; toda tudi te takorekoč skope besede nam podajo njeno popolno sliko. Takoj vemo, da je bila nad vse plemenita, nad vse dobra in požrtvovalna, nad vse sveta —vredna, da je postala mati Odrešenika sveta.
To so bile žene prešnjih časov, žene, .katere je rodilo in oblikovalo krščanstvo, ali če hočete staromodne žene. Toda bile so žene, ki jih je svet spoštoval, pred katerimi se je priklanjal do tal. česar se pa o modernih ženah premnogokrat ne da reči.
Moderna žena ne živi v oni nedostopni višini; pregostokrat ne pozna sramežljivosti, ki ženo dela ljubko in vzbuja spoštovanje. V Evinem kostumu nastopa na takoimenovanih beauty contests; v Evinem oblačilu mora biti najmanj dvakrat na teden namazana — pardon — naslikana v časopisih. Znamenje naše dobe! Toda: ako mož rokoborec nastopi z golimi, mišičastimi rokami — vzbuja naše občudovanje; ako nastopi žena na isti način — našo ne-voljo in odpor.
Vsaj v vsakem človeku, ki ve, kaj pomeni dostojnost. In končno: ta površnost našega časa! Lepo telo pomeni prav malo, ako je duša gnila. Telo more biti lepo oblikovano, a v srcu pa stotisoč gadov," kakor pravi pesnik. Iskrenost je moderni ženi —i malenkost, neiskrenost — bistvo njenega življenja. Laž je na nji vse: od rudečice na obrazu do ljubeznivega smehljaja, s katerim skuša pokriti svojo duševno in moralno uboštvo. In dasiravno ne izreče morda nikdar formalne neresnice, je vendar neresnica vse njeno življenje. So tudi taki ljudje, kakor nam zatrjuje sloveči angleški pisatelj Louis Stevenson in moderna žena spada med nje. In moda? Vsi slavospevi moderne mode ne morejo napraviti dostojne. In dostojnost je koncem koncev tudi činitelj v našem življenju če dovolite. Sklep: Predstavljajte si Papnanca z Nove Gvineje v avstralskem oceanu. Lasje razmršeni a la veter v Blaznikovi pratiki; obraz žari vseh mavričnih barvah od rdeče do sinje; okolu ledij ozek pas pisanega blaga — pa imate moderno damo. Da, da, žena, ki ne pozna dostojnosti, kateri je čut sramožljivosti tuj, tako žena bo zastonj iskala pesnikov, ki bi jo opevali.
Kar mož lahko stori za svoj ugled, tega ne sme vsikdar storiti tudi žena. Ako je mož na obisku v tuji hiši in stegne svoje dolge noge na sredo sobe, da morajo drugi skakati preko njih, se bo to zdelo neolikano, ako vrže dekle svoje noge od sebe, kakor pijan mornar na angleški obrežni ladji, ki prevaža slanike med Glasgowom in Liverpoolom — bo zgubila najmanj polovico na svojem ugledu. Je že tako. Od žene ne pričakujemo fantovstva, ampak finosti.
Pa dovolj o tem. Povedal sem vam to, kar sem vam povedati moral. Kajti potrebno je, da enkrat razjasnimo stališče katoliške Cerkve glede modernih oblek in sploh glede nastopa moderne žene. Posebno še, ker se je kužni duh modernosti začel vsiljevati že tudi v vrste katoliških žena. Sv. Oče Pij XI. so že na kar najbolj odločen način obsodili moderno pohujšljivo obleko. Da, moda je najhujši rabelj, kateremu moderna žena plačuje težak davek v obliki dostojnosti, lepote in čednosti. To je tisti toliko hvalisani napredek v oblekah. Obročna krila, ki so jih ženske nosile pred 150 leti, so
bila recimo, smešna, a moderna so smešna in ostudna. Mi
moremo reči ■ starimi L&tinci: Est modus in rebus, sunt cert i denique fines, kar bi se reklo po naie: Vse kar je prav!
Moderna žena j« pozabila, da je njeno flavno torišče — dom. Dom narediti prijazen, vabljiv, iz katerega diha domačnost — to je njena dolžnost. Tako je pa moderni ženi dom le pribežališče, kjer se odpočije, da more drugo jutro na novo pričeti dirko v obljubljeno deveto deželo. Dom moderne žene ni dom, ampak zgradba, obstoječa iz štirih sten in strehe, notranjost več ali manj okrašena — to je pa tudi vse. V ostalem pa veje znotraj pravi mrtvaški puščavski duh; človek se prekriža in beži iz tega od Boga zavrženega kraja. Mož tukaj, žena tam, otroci Bog ve kje. Da, otroci! Če jih kaj je. Ker moderna žena ne mara otrok. Njega dni, -v oni zaostali dobi, ki se je imenovala tudi krščanska, so bile matere ponosne na otroke in čim več jih je bilo, tem večje spoštovanje je uživala mati. Po pravici! Moderna žena se jih sramuje, smatra jih za nadležno breme, ovirali bi jo pri plodonosnem delovanju za blagor človeštva in slednjič: raje vsako sramoto ko sramoto matere, oblagodar-jene s številnimi otroci. No, tudi sramota ni izostala. V 20. stoletju se je moderna žena ponižala s stališča matere na stališče čisto navadne poulične ženske. Da taka ženska išče razporoke za vsako malenkost, je popolnoma razumljivo. Zapustiti družino, je taki ženski toliko, kakor komu odvreči staro, oguljeno suknjo.
Moderna žena je odvrgla križ družine in matere, a naložili so ji drugega. Menila je, da bo prišla v deze'o mleka in medu, a zagazila je v smrdeče močvirje, v katerem se bo zadušila ako ... da, ako ne bo zopet nastopila poti krščanske žene.
2e omenjeni Shakespeare pripoveduje v svoji drami '"Beneški trgovec" o Židu Shylocku. Shylock je nekomu posodil vsoto denarja pod pogojem, da, ako mu dotični ne bo vrnil denarja do določenega roka, si bo kot povračilo iz njegovega živega telesa izrezal funt mesa. Plačilni rok pride, dolžnik ne more vrniti posojene vsote in maščevalni Shylock zahteva svoj funt mesa.
Tudi moderna žena je prišla v kremplje Shylockov. Sladko in mamljivo so ji govorili prebrisani Shylocki o njenih pravicah, o nalogah moderne žene in drugih takih in enakih rečeh, dokler niso umorili v nji ponosa matere, čuta za zakonsko zvestobo, dokler niso izrabili tega lahkovernega otroka iz tihega plodonosnega družinskega zatišja v blato življenja, dokler ji niso vzeli ne le^telesa. ampak tudi duše. Moderna žena je bila pač zmožna igraje prekoračiti goro dolžnosti, toda pred njo se je dvignila druga gora, gora laži in strasti, ki ji zastira pogled in zabranjuje pot v obljubljeno deželo svobode, po kateri hrepeni!
Kje je rešitev?
Krščanstvo in sicer krščanstvo v katoliški Cerkvi. Zavedajte se tega, katoliške žene, matere in dekleta! Zavedajte se, da je pravo vaše mesto v družini in izven družine le v toliko, kolikor vam to dopušča družina. Ako ste matere, vzemite materinstvo resno, kajti vse je odvisno od vas. Ena sama mati stori lahko več dobrega, nego sto mož, pa tudi več zla, nego sto mož. Sreča človeškega rodu in njegova bodočnost je odvisna od vas vestnih mater. "Dajte mi dobrih mater in prenovil bom obličje zemlje," je vzkliknil pokojni papež Pij X. Da. tako je! Očetovo vzgojo otrok še pogreša, a materine ne more nikdar.
Dandanes se sliše pogosto tožba: "Kako razvajena in pokvarjena je sodobna mladina."
Vprašam: Čigava krivda? Dajte nam dobrih mater! Mater, ki bodo angelji-varuhi svojim otrokom, ki bodo neprestano imele pred očmi blagor svojih varovancev. Kaj otrok bere, kaj dela, s kom se druži, kod hodi — vse, prav vse mora vedeti dobra mati. Ne puščajte lopovov v vaše hiše, ki bi trgali vašim otrokom vero iz src! Pod temi lopovi ne razumem samo osebe, ampak tudi veri in čednosti nasprotne časopise, spise in knjige. Matere, ki ne znajo tega preprečiti, bodo enkrat obžalovale svojo za-nikrnost.
Bodite dobre krščanske žene, matere in dekleta! Krščanstvo je edina vaša rešitev in katoliška Cerkev edina vaša prijateljica. Krščanstvo in katoličan-stvo pomeni za vas svobodo in prostost, življenje moderne žene je pa suženjstvo. Prava krščanska mati, žena ali dekle uživa spoštovanje, delež moderne žene je pa zaničevanje in preziranje.
Dejal sem, da je glavna naloga žene v materinstvu in družini. S tem pa ne rečem, da edina. - Glavna v toliko v kolikor je glavno opravilo duhovnika v cerkvi v spovednici, na prižnici in zunaj cerkve le v toliko, v kolikor mu dopuščajo cerkvena opravila. Tudi ve se boste morale pogostokrat spustiti v javno življenje. In v jasnosti ste nastopile že s tem, da ste si osnovale lastno žensko društvo, kjer nameravate delovati za cilje krščanske žene. Nameraval sem povedati to-le: Žena naj bi si nikdar ne nalagala opravil, ki so prete-žavna za njene moči in za katera nima sposobnost in žena, kjerkoli je že, naj bo vedno žena, povsod naj jo obdaja čar plemenitosti, sijaj onih čedno-
sti, ki so bistveni znaki wake prave krščanske žene. Potem žena ne bo le enakopravna možu, stala bo nad njim in mož se ji bo priklanjal do tal v nemem občudovanju njenih vrlin, kakor so se klanjali možje prej-šnih časov svojim Cordelijam in Desdemonam, Silvijam in Violam, Rosalindam in Vergil i jam in Bogomilam, kakor častite ve kot zaščitnico sv. kraljico Heleno, kakor padamo na kolena mi vsi pred ženo vseh žen, kraljico kraljic — Marijo.
Za sklep naj navedem št; besede, katere si je mladi, prera-no umrli slovenski pesnik Dra-gotin Kette postavil za geslo svojega žvijenja: Izpopolnitev bodi moj vzor, luč, resnica — moje delovanje.
Te besede naj bodo tudi vaše geslo. Vaše društvo naj bo ono torišče, kjer boste izpopolnjevale druga drugo z besedo in vzgledom. Vse vaše mišljenje naj prose va luč sv. vere. Vaše življenje bodi resnica, kakor je bil Resnica vaš božji odrešenik. Potem se bo od kraja do konca zemlje glasila visoka pesem slovenske žene, ki v največjih preskušnjah ni zatajila tega, kar je bilo našemu narodu vsikdar najdražje — sv. vere.
Zastava pa, ki bo plapolala pred vašo žensko četo, naj bo vidni znak vašega krščanskega mišljenja in vaše ljubezni do katoliških načel.
(Konec)
kom ameriške revolucije se je George Washington vedno zanašal na Jonathana Trumbull, governerja Connecticut^ ki Je znal vedno pomagati, kadar je ameriška vojska potrebovala živeža in drugih stvari. Washington je navadno pravil:* ,
"Brat Jonathan bo že pomagal." Tako je Brother Jonathan postal simbol Združenih držav. Toda tekom vojne leta 1812 je Stric Sam stopil na mesto brata Jonathan kot namišljeni dolgi in suhi možakar, s kozjo brado, ki poosebljuje Združene države. Uncle Sam pa se je rodil takole. Vojaško blago, ki je bilo lastnina Združenih držav, je bilo označeno z začetnico "US" (United States) V Troy, N. Y., je leta 1812 bil neki nadzornik v vojaških skladiščih, imenom Samuel Wilson. Vojaki so ga nazivali Uncle Sam in v šali trdili, da se njegove začetne Crke nahajajo na vsakem erarnem predmetu, ki gre skozi njegove roke. Počasi se je ime Uncle Sam začelo rabiti za označbo Združenih držav.
Sličnih poosebljenih priimkov imajo tudi druge dežele, na primer John Buli za Angleško, ■» Marianne za Francijo, nemški Michl, itd.
STRIC SAM
Kdaj se je Stric Sam (Uncle Sam) rodil, ni prav gotovo, ali splošno se domneva, da se • je rodil v Troy, N. Y., 1. septembra, 1812. On še danes živi in, ker je izredno čvrst in čil, je upati, da bo živel še mnogo stoletij. Stric Samov oče je bil baje brat Jonathan.
Stvar je namreč takole. Te-
Nekatere matere kaj rade govore o svojih otrocih, toda v javnosti jih ne kažejo tako rade.
*
Tudi nekatere prazne glave
imajo dolge jezike.
*
Nekateri ljudje mislijo, da je
nepoštenost najlepša čednost. *
Ženska opravi več z jokom kakor pa z lepimi besedami.
AGITIRAJTE ZA
K. S. K. JEDNOTO!
Jr
Naznanilo in Zahvala
S lužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical v večnost našega dragega očeta in staro mamo
Martin M. Kočevar-ja
in
Marijo Jurejevčič
* Pokojni oce so bili rojeni leta 1866 v vasi Kakovec, fara Metlika, v Ameriki so živeli 40 let. Pred 5 leti je zadel našega nepozabnega očeta mrtvoud. Po dolgi bolezni so previde-ni s sv. zakramenti lepo pripravljeni na smrt za vedno mirno zaspali dne 19. sept. t. 1. v starosti 61 let.
Naša pokojna stara mama so bili rojeni leta 1833 v Borštu, fara Podzemelj. Vsled visoke starosti so že dolgo bolehali in zatisnili svoje trudne oči, prevideni s sv. zakramenti dne 17. sept. t. 1. v starosti 94 let. K večnemu počitku smo oba položili dne 22. sept. na pokopališče sv. Križa v Harrisburg, Pa.
V prvi vrsti se iskreno zahvaljujemo našemu č. g. župniku Rev. L. Gladek-u, ki so za časa bolezni našega dragega očeta in staro man>o večkrat obiskovali s sv. zakramenti in tolažili pok. v njih bolezni. Hvala vam, e. g. župnik Rev. L. Gladek. Rev. J. Petriček in Rev. A. G. Bratina za krasne cerkevene obrede in spremstvo do groba. Iivala našim čast. šolskim sestram za poškropitev. Prav lepo se zahvaljujemo Mr. John F. Simoniču za njegov trud in preskrbo avtomobilov. Hvala Mr. Jos. Gršiču za vzdrževanje reda pri številnih obiskovalcih, ki so jih prišli pokropit. Hvala Mr. Louis Bratina za postrežbo za časa, ko so bili oče bolni. Posebna hvala družini Bratina za naročenih 15 sv. maš, ki jih vsled velikega števila ne moremo z imeni objaviti; tem izrekamo najlepšo zahvalo. Lepa hvala vsem številnim avtomo-bilistom pri pogrebu. Prav srčno zahvalo izrekamo društvu sv. Alojzija št. 42 KSKJ za venec, za njih stražo in špalir, koder so krste pokojnih nosili in za udeležbo pri pogrebu. Hvala društvu sv. Terezije Male Cvetke za venec, ki ste ga položile na krsto pokojnih. Hvala vsem skupaj za cvetlice in vence
Nemogoče je nam označiti vse mnogoštevilne prijatelje, ki so se spomnili blagih pokojnikov iir jima izKazali zadnjo čast bodisi že na en ali drugi način, ter so bili nam v veliko tolažbo v teh bridkih urah našega življenja. Vsem skupaj še enkrat najlepša zahvala. Naj Vam Bog povrne vse, kar ste storili za nas!
Ti pa, dragi mi nepozabni soprog in oče, Vi mati in stara mati, počivajta v miru božjem po trudapolnem zemeljskem življenju! Svetila Vam večna luč
Žaluioči ostali:
AN4 KOČEVAR, soproga in hči. Otroci: DR. M. F. KOČEVAR, FRANK, CHARLEY,
FRANCES in ANNIE KOČEVAR. MARY GORšE, hči, THERESA GUŠTIN, hči.
7 vnukov in 6 pravnukov.
Steelton, Pa„ dne 1. oktobra, 1927.
J

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI NASELJENCI V AMERIKI
SPISAL REV. DR. HUGO BREN, O. F. M.
(Nadaljevanj«.)
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 11. OKTOBRA, 1927.
l ' ' "
Z eno besedo, prav dobro se jim godi in se srečne štejejo (le ženstvo za dolgočasnostjo vzdihuje, menda zato, ker so preveč v samoti, ter nimajo priložno-nost po domači kranjski navadi opravljati). Vsi pa žele Kranjcem srčnost, se podati na dolgo pot, posebno pa tistim, ki doma v dolgovih tiče. — Jaz tudi pravim, le naj pridejo sem, lepi kraji so na zbiro — toda krščanski duh in pridne roke naj seboj prineso — nevernikov in lenuhov je tu že brez Kranjcev vse na pretepeno."
Da Rev. Tomaževič ni pretiraval, se vidi tudi iz pisma Rev. Juri Godca, pisanega meseca novembra 1864, v katerem med drugim piše:
•'Zemlja je tuka grozno dobra, bogato rodi brez gnoja 10 ali celo 25 let in še več, da je le dobro preorana . . . Ljudje v Ameriki žive grozno lahko in dobro, kar telo zadene, skoraj na pol postopajo. Poleti vse leži, da je solnce že visoko; ob sedmih ali osmih kosec šele začne kositi ... Z jedjo so Amerikanci do čistega razvajeni; če nimajo mesa, ne vejo skoro kaj kuhati. Kruha skoraj ne poznajo^, kakor le lepo pražnjega iz lepe pšenične moke, in še vselej, kadar ga jedo. ga s surovim maslom ma-žejo."
A glavne gorenjske karavane izseljencev so se dvignile šele, ko je došlo Pirčevo veselo oznanilo, da se državljanska vojska bliža koncu. To oznanilo, datirano v Crow Wing 8. aprila, 1865, se glasi:
"Ker je bila undan južna vojska v tridnevni bitki čisto potlačena in premagana od severne, je miru kmalu in zanesljivo pričakovati. Zato je zdaj najboljši čas za tiste, ki se mislijo v Ameriko preseliti. Kdor tedaj na Kranjskem revno ali nezadovoljno živi, pa zna dobro delati in ima s čem plačati stroške, naj se s postavnim izseljeniškim listom takoj semkaj poda . . . Država Minnesota ima še veliko praznih okrajin z dobro in prav rodovitno zemljo . . .Ako se kje večja družba pobožnih Kranjcev odloči za izselitev in naselitev po mojih misijonih, bi jim pokazal dobro deželico, kje bi s pridnostjo in delavnostjo zamogli urediti dragocena posestva in bi imeli prijetno domačijo. Napravili bi slovensko duhovnijo s slovenskim duhovnim pastirjem. Ako naseljenci pred koncem junija semkaj pridejo, si zamorejo že raznih sadežev na-sejati in v septembru žeti, zakaj tukaj setev sploh v dveh mesecih dozori."
Ker so mnogi že komaj čakali poziva, se niso več dolgo obotavljali. Prva večja karavana se je 8. maja, 1865 zbrala na Brezjah, da izprosi od Marije blagoslova in varstva za daljno pot. Povečini so bili menda Rovtarji. Ti so najbrž tudi otvorili lepo navado, da se vsak pošten Kranjec, pred-no gre s trebuhom za kruhom v široki svet tudi pri Materi na Brezjah poslovi. Takrat so Brezje kot božja pot pravkar vzcvetele. Poldrugo leto prej so se zgodili prvi čudeži, nakar je ljudstvo od vseh strani začelo romati tja gori. Rovtarski g. župnik Matevž Vidmar si je kot skrbni oče svoje črede mislil, da ne more bolje poskrbeti za tiste svoje ovčice, ki so se odločile za Ameriko, kakor če jih popelje še k Materi po slovo. Tako je storil. Da bi se jim to slovo globlje v srce vtisnilo, je povabil še sosednje župnije k udeležbi. Zbralo se je enajst gospodov duhovnikov in obilo ljudstva. Kot ljubeči oče, ki odpravlja svoje otroke v svet jim je govoril na srce, naj ohranijo dragoceno dedšči-no sv. vere in naj zlasti ne pozabijo na Marijo. Na koncu je
še vse sprejel v karmelsko bra tovščino in jim obljubil, da kdor bo pozneje hotel imeti škapulir, naj se kar nanj obrne, mu ga bo na svoje stroške poslal.
Menim, da je bila to tista karavana, ki jo Pire omenja svojem pismu 1. avgusta, 1865 ko piše:
"2e je mesec, kar je prišlo 50 Kranjcev v Št. Pavel in so se hoteli naseliti v mojem le pem misijonu. Moji misijon ski nasprotniki pa so jih spelja li v druge kraje. Ako bi še kaki Kranjci prišli v Ameriko povejte jim, da naj le skozi St Pavel naravnost k meni pridejo v Crow Wing, jim bom prav lepo in dobro okrajino odkazal za naselitev in poskrbel za njih duhovne potrebe."
Zdaj pa zdaj so ali posamezni ali večje družine odrinili za nji mi. Nekaterim to ni bilo prav nič všeč, najmanj, da bi taki hodili tja, ki jim ni bilo treba Da tudi takih je bilo precej Kakor je razvidno iz poročil, so nekateri po 5,000 goldinarjev prinesli v Ameriko in si kupili že obdelane farme. Nek dopisnik je "Danico" kot pospeševa teljico izšel jeniškega gibanja precej trdo prijel.
"Ne bilo bi odveč," piše, "ako bi 'Danica,' kar preseljevanje tuje dežele tiče, večkrat kako pametno in modro besedo spre govorila . . . Zoper to naj se 'Danica' ustavlja in ljudi va ruje prenagljenosti, nepremiš ljenosti in nesreče . . . Sme se za gotovo trditi, da dobrih, pobožnih kristijanov, pridnih in delavnih ljudi na Kranjskem še ni preveč, da bi jih bilo tre ba tuje dežele pošiljati. Z lenuhi, potepuhi, grduhi itd. pa nobeni deželi ni pomagano. Ako bi bil pa vendar kdo tako srečen, da bi zbral in zrinil vse malopridneže, na primer tatove postopače, berače iz lenobe, pretepače, neslane bahače, pijance zapravljivce, preklinjevavce. in priduševavce, rotivce, ponočne krščene čuke in sove ... in kar je take in enage pare in sodrge odveč, in jih odpeljal bodisi v srce srečne Arabije (Arabia felix) . . mu bodo gotovo vsi ostali hvaležni."
A vse tako in podobno nerga nje izseljeniškega toka ni za jezilo, že zato ne, ker so poročila izseljencev samih potrjeva la poročila misijonarjev. Naj navedem samo poročilo enega Farmar Andrej Resman, z Otoka pri Mošnjah, je pisal od sv Jožefa meseca julija, 1866:
"Pridelal sem koj letos na tej zemlji (kupil je 60 oralov obdelane) 417 mernikov pšenice 450 mernikov ovsai dosti tur-ščice, krompirja itd. Krompir je tu posebno debel in dober za jed; ena sama štibla, sem štel, je imela 117 krompirjev. Ena redkev je tehtala štiri funte in pol. Zemlja je skoraj ven in ven peščena, toda zelo rodovitna. ker je še malo rodila, gnojiti, pleti je ni fotreba; druzega ne, da se vseje in žito spravi. Zraste pa iz enega mernika pšenice 15 do 20, ovsa 20 do 23. Sam sem skusil, da mi je zraslo iz enega samega pšeničnega zrna 38 stebelj, katerih je bilo 30 popolnoma rodovitnih. Žita rasto vse kakor po Slovenskem, samo bolj redko jih moramo sejati. Polje se v Ameriki grozno hitro obdeluje. Kako bi je obdelali, ko bi bilo toliko opraviti z njim, kot pri vas. V nekaterih krajih sta samo mož in žena, pridelata pa vendar ob svojem delu 500 do 2,000 mernikov žita . . . Zverjadi je vsake kože obilo, posebno jelenov in zajcev . . . Moj sosed je en dan sedem jelenov ustrelil .. . Lahko si misliš, da pri toliki množici rek in jezer mora tudi veliko rib biti. Precej, ko se led jame tajati, pridejo ribe h kraju in nalovimo ali na-strelimo si jih igraje; videl.
sem, da so jih v nekem kraju kar z vilami metali na suho . .
Navadna hrana je vsak dan trikrat meso in beli kruh. Samega kruha še vsi ne jedo, morajo zraven imeti surovo mas ali sirup, da ga prej namažejo. Črnega kruha še nisem videl kar sem obhodil Amerike. Pri jedi imajo večjidel po mesu ka vo in kako drugo močnato jec Žlic ne prineso na mizo, samo nož pa vilice, kajti juho skoraj povsod ali proč vržejo ali: pa živini dajo . . .
(Dal)« prihodnjič) -o-
IZID VOLITEV V NARODNO SKUPŠČINO
Dne 11. septembra so se vr šile v Jugoslaviji volitve v na rodno skupščino s sledečim izi dom:
Izid v Sloveniji je naslednji! SLS 20 mandadotv (na Kranj skem 8, na Štajerskem 12) žerjavovci 3 (na Kranjskem na Štajerskem 2), Pucelj, en socialist, ljubljanski mandat pa je še sporen.
V ostali državi se izid glede strank tudi jjii dosti spremeni! Bistvena sprememba je pač ta — in baš ta se je hotela z volitvami doseči — da se je radi kalna stranka znebila korupci onistov, kar jo je seveda stalo nekaj mandatov. Vukičevič je dosegel večjo zmago, kot jo je pričakoval. Pašičevci so pora ženi — ostalo jih je še kakih
10	do 15, ki pa se bodo morali pač ukloniti celotni stranki
Davidovičevci so napredova
11	na račun radikalov za 27 mandatov. Davidovič je sicer pričakoval več, toda tudi s tem je lahko zadovoljen.
Radičevci so po glasovih zopet strahotno nazadovali; toda ker so še vedno najmočnejša stranka na Hrvatskem, so vsled volilnega reda to nazadovanje ne pozna v tako veliki meri Izgubili so osem mandadotv.
Notranje ministrstvo je že v pondeljek ob 11. • uri dopoldne objavilo uspeh volitev in je na slednji (v malenkostih se bo morda to še kaj spremenilo, oklepajih označene številke so od zadnjih volitev, 8. februar ja, 1925):
S.L.S..20 (20); Radikali, 111 (140); Davidovič, 63 (36); Radič, 60 (68); Pribičevič, 23 (22); Muslimani (Spaho), 16 (15); Zemljoradniki, 9 (5) Hrvatski federalisti, 2 (0) Hrvatska pučka stranka. 1 (0) Socialisti, 1 (0); Črnogorski federalisti, 1 (3); Madjari, (0); Nemci, 6 (5). Skupaj 315 (315).
Vladna večina, ki si jo je zamišljal ministrski predsednik Vukičevič, je s tem zagotov Ijena. Vseh poslancev je 315 večina znaša 158. Vukičevič (111); dr. Korošec s Hrvatsko pučko stranko, ()21); Davidovič, (63), in dr. Spaho (16) tvorijo močno večino z 211 poslanci. Opozicija bi znašala v tem slučaju 104 poslance.
V Ljubljani je dobila Slovenska ljudska stranka leta 1925 4,365 glasov, dne 11. septembra pa 4,581, žerjavovci pa leta 1925 4,000 glasov dne 11. septembra pa 4,603 glasove. Skupen pregled pe naslednji:
Slovenska ljudstka stranka je dobila: pri oblastnih volitvah 96,309
pri skupšč. volitvah ____ 107,240
Žerjavovci so dobili: pri oblastnih volitvah ... 26.760 pri skupšč. volitvah 26,289 glasov.
VELIKE POVODNJI NA
( GORENJSKEM Trzin. — V pondeljek 10. septembra okoli 8. ure zjutraj je pričela Pšata naraščati in je cmalu prestopila bregove. Ceste, vrtovi in polja so popolnoma poplavljena. Po cestah drvi voda kot grozeč in razsajajoč veletok. Njena višina znaša na cestah en in pol metra. Pšata je odnesla dva mosta. Izpodjedla je tudi velikcf zidov ob vrtovih in hišah. Udr-a je v kleti in celo stanovanja.
Iz Topol je sprva prišlo poročilo, da je odnesla razbesnela Pšata tudi 10-letno dekletce. Kakor pa se je pozneje zvedelo, je prišla pozneje domov. Ker se je med potjo iz šole zamudila vsled velike vode, so se domači res bali, da jo je voda odnesla. S seboj pa je prinesel potok mrtvega konja, ki je moral utopiti kje više gori. Popoldne je pričela voda vpadati. Promet med hišami je mogoč samo z vozovi, ker stoji voda na cestah še vedno zelo visoko. Mnoge družine so morale iz nižje ležečih hiš zbežati v višje stoječe. Gospod okrajni glavar je med tem že zelo vestno ogledal poplavljene kraje od Trzina do Mengša.
Obe Sori narastli Prav tako so narastle vode v škofjeloški okolici in so začeli biti plat zvona, da opozore prebivalstvo na nevarnost pred na-raščujočimi vodami. Obe Sori, poljanska in sorška, sta narastli tako. da sta dosegli mostnici mostov. V Stari Loki je potok, ki priteče izpod Križne gore, tako narastel, da je udrla voda v vse hiše. Pri Krevso-vem mlinu v Loki je voda baje odnesla polovico mostu. V Loki sami ni napravila škode, pač pa se je razlila po polju pri Suhi.
1 Na Gorenjski progi.
V	bližini Medvod je voda na nekaterih krajih segala skoro do železniškega tira. Mostova v Medvodah in pri Domžalah čez Bistrico sta v veliki nevarnosti.
Most v selški dolini je nara-stla voda odnesla.
Kamniški vlak vozi samo do Cernuč, ker je Pšata pri Trzinu tako naraštla, da je preplavila progo in cesto pri Trzinu. Ker se je bati, da je morda kje razdrta, so morali kamniški potniki ostati v Ljubljani. Pšata poplavila trzinsko okolico.
Hudournik Pšata, ki teče skozi Trzin, je tako močno narastel, da je poplavil vso trzinsko ravan. Kamniški popoldanski vlak bi se moral kmalu iz Trzina zopet vrniti v Domžale. Pod vodstvom požrtvovalnega trzinskega postajenačelnika, ki je brodil vodo preko kolen, so napravili pot preko mostu naj-prvo samo z lokomotivo. Nato šele se je peljal preko mostu vlak. Tračnice so bile silno izpod j edene.
Grozeča povodenj Save Bohinjke.
V	pondeljek zvečer je nena doma grozovito narastla Sava Bohinjka. V Bohinjski Bistrici je Bistrica prestopila most. Valovi ogrožajo most, kakor tudi jezove. Provizorični most v Radovljici je Sava že dopoldne odnesla. Trdno pa stoji drugi most, ki je posebej zgrajen. Sava Dolinka ni tako narastla, ker je po gorah pedel sneg.
Ka^astrifalna povodenj v Celju
Savinjsko dolino je zopet zadela nepričakovana huda nesreča. Dočim smo živeli zadnje dni naravnost v poletni vročini, se je začelo v nedeljo proti večeru naenkrat oblačiti. Okoli 5. ure popoldne je že padal miren dež, ki niti malo ni obetal katastrofe, o kateri danes poročamo.
Okoli pol dveh zjutraj je začelo silno deževati in deževalo do snoči. V pondeljek zjutraj se je v Gornji Savinjski dolini in nad Vitanjem utrgal oblak. Prva posledica tega preloma je bila strahovito narastla Hudi-nja, ki je okrog pol ene popoldne dosegla višek, nakar je začela lahko vpadati. Popoldne ni bilo več nevarnosti, da bi prestopila bregove. Porušen mlin in porušen most.
Okrog pol desete dopoldne so ogromne mase Hudinje porušile takozvani Klincev mlin nad Škofjo vasjo. Žagar Martin J£odrgajs, ki je skušal reševati rušeči se jez, je pri tem utonil.
Gornji Savinski dolini so vodne mase Savinje porušile j ^
The North American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE V AAA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da poatanete SAMOSTOJNI,
Doldor j« naložen pri aaa Vam vloga ▼•dno viia.
URADNE URE:
Ob delavnikih od ». d« S. ▼ soboto od 9. do S. in aro* čer od C. do 8„ v sredo od 9. do 12. Za denarno po-ftiljater od «. do 8. pri stranskih vratih, rnzron sredo sreter.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od čaaa do časa gotovo poiUJate denar v atari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo
1 5
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
COLUNWOODSKA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
^dllll'lllllilllllllilBIIIIIBlIllllllllillllllBllllIllllf IIIII1IIIIIIIIIIBII lllllllllllfllllllllllllllllllltllllllll lllllllllllllllllllllllllllfllllllllfllllllt*^
most pri Radmirju in s tem prekinile stik s Solčavo. Promet je mogoč le še ob Dreti, ker je tudi most pri Nazarju močno ogrožen.
Ljudje ne pomnijo takšne povodnji.
Visoka voda je okoli 12. ure dosegla v Mozirju tri metre nad normalo. Te višine voda dosedaj še nikdar ni dosegla, kar pomnijo najstarejše ljudje V Celovcu je Savinja osmih naenkrat presegla normalo za 160 centimetrov kakor ob katastrofalni povodnji 1926.
Škoda je ogromna.
Koliko je povodenj napravila škode, trenutno ni mogoče govoriti in izvedeti. Mogočni ve-letoki vale ogromne mase drač-ja, desk, tramov in tudi gospodarskega orodja, kar pomenja, da je nesreča velika. Celjska brv bi se bila skoro porušila. Brv čez Savinjo v celjski park bi bila skoro postala žrtev povodnji. Močni hlodi in deske so se zagozdile v srednje oporišče in ga iztrgali. 'Ce bi se bila brv porušila, bi moglo biti to katastrofalno za Kapucinski most, ki je zvezan s težkimi traversami. V mestnem parku je voda okrog pol petih dosegla višino sedežev klopi.
-o-—- '
PABERKI (Nadaljevanje iz 4. strani) Najbolj so veseli te mode brivci, ker ženskam "štucajo" in kod rajo lase. V soboto popoldne je sedelo v naši bližnji brivnici blizu 120. ceste osem žensk, pa samo trije moški. Mi reveži smo morali čakati na odrešenje s škarjami kakor jetniki v ječi.
*
Ko se bom enkrat poslovil od uredniškega koša in mize, se bom dal vpisati v oni posebni kolegij na 9. cesti (Barber College), da se izučim za brivca ali lasničarja. Bomo pa na stara leta ženske strigli in po vratu brili. — Pravijo, da je bar-berski posel veliko boljši in lažji od uredniškega!
•
Ali ste že čuli, da je kdo dvakrat preminul ali umrl? Da, dne 13. maja t. 1. je prvič preminul in prenehal izhajati "Glas Svobode." Po preteku treh in pol mesecev, tudi na petek (2. septembra), je zopet oživel in samo enkrat zagledal javnost; zatem pa zopet zatis-nil svoje oči. ker o njem ni več duha, ne sluha.
ZAHVALA
Ajdovec. Naši rojaki v Clevelandu so se zbrali na skupni sestanek 21. avgusta. Povabili so sosede in prijatelje Ajdovčanov, da se povese-lijo v pošteno družbi. Spomnili so se zopet svojega rojstnega kraja in župne cerkve sv. Trojice. Zbrali in poslali so velikodušen dar $126.00. Od te zbirke damo po njih želji tisoč dinarjev našemu bogoslovcu g. Jarcu Alfonzu, ki prihodnje leto poje novo sv. mašo, ako mu bo zdravje povoljno. Slike naših rojakov bomo prav z veseljem obesili v društveni sobi. Denar po uporabimo za/ najbolj nujne cerkvene potrebe. Naj-prisrčnejše se zahvaljujemo našim rojakom v Clevelandu in jim pošiljamo najtoplejše pozdrave in voščila^>Bog plačaj! Še posebno pozdravljamo našega rojaka Rev. Father Albina Gnidovec, ki se je v kratkem času izkazal že drugič velikega dobrotnika svoje rojstne župnije. Tudi pri službi božji 18. sept. je bila naznanjena ta že tretja dobrota rojakov Amerikan-cev in bomo tudi za nje skupno molili. Ajdovčani in vsi dobrotniki: Bog z vami!
Ignacij Žust, župnik.
PRIPOROČILO
Rojakom v La Salle, Peru in Oglesby, III. se priporočam kadar potrebujete zavarovalnino (Fire insurance) na vaših poslopjih, pohištvu .avtomobilih i. t. d. Ni vzroka, zakaj bi iskali zavarovalnino pri ljudeh drugih narodnosti. Za točno in zanesljivo postrežbo vam jamči:
JOHN NOVAK
206—3rd St.	La Salle, III.
Za več let POMLAJENI
boste, ako odpravit« nervoz. no«t. slab tek. Rabite Seve-rovo Eaorko. ki je ie tisočim pomara 1» do zdravja in vese-■ja.
Severa'«. Esorka je fina pre-/ bavoa tonika v obče. Pospešuje okus in prebavo. Rabi jo na tisoče ljudi, da dobro spijo in se dobro počutijo. Zahtevajte 1 steklenico v lekarni.
W. F. SEVERA CO.
Cedar Rapids, Iowa.
NEW-YORSKO GROZDJE
REVMATIZEM
Bolečina hitro izgine z Red Cross ledičnem obližem
Odprava ostrih tbodljajev kot z no žem, to je vse, kar žele trpeči vsled revmatizma. Pritisnite Johnson's Red Cross ledični obliž. Čudili se boste ka ko hitro vam bo pomagal.
Greje in pomirja unete dele, zaustavlja bolečine, premaga unetje ter izže-ne okorelost iz nabreklega mesa in sklepov. Nežno masira mesa z vsakim gibljajem telesa in zdravilo vsesava koža.
Ne prenešajte bolečine revmatizma. Vi lahko dobite takojšnjo pomoč v bližnji lekarni, če vprašate za veliki Red Cross obliž z rdečim flanelastim ozadjem.	—Advt.

AAI preskrbujemo in prodajamo bonde jav-nih naprav, industrijske in municipalne bonde.
Popolna postrežba s bondi u investiranj« in sopotno prodajo.
Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota ja pri nas kupila že veliko bondov v sploftno zadovoljil ost.
AJC2ALLYNand company
•7 Wast Mwm Street, Chicago m.
NtW YORK. BOSTON, PHILADELPHIA. DETROIT, ST. LOUIS. MILWAUKEE. MINNEAPOLIS, SAN PRANCI9CO.
t \
Kakor vsako leto »kozi zadnjih 7 let, bomo tudi leto« razpošiljali new. yorsko grozdje, modro in belo, in sicer samo na debelo, na vagone. Ako Vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in naročilo bo mogoče. — Odveč bi bilo povdarjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki našemu naravnemu okusu naj-boj ugaja.
Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, toda kakovost grozdja bo nedvomno mnogo boljša.
Naše dolgoletne izkušnje ▼ kupovanju in prodaji N. Y. grozdja nam orno-gočujejo, da moremo svojim odjemalcem vedno poslati najboljše grozdje, kar se ga dobi.
Ako si želite letošnjo jesen naročiti eno ali več kar najboljšega N. Y. grozdja, tedaj nam pišite takoj za pojasnila o cenah, pošiljanji«, plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj.
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y.
Imam na zalogi le nad 14 let
LU6AS0VE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štiri vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y.
LUBASOVIH HARMONIK v _Drftavak.
I (delujemo prvovrstne
ITALIJANSKE HARMONIKE ročnega del«, ki so najboljše na »vetu. Jamčena deset let. Naie cene najaitje. Pouk na harmonike tastonj našim kupcem. Pilite po brezplačen cenik.
KUATTA serenelli a CO.,
1014 Blue Island Ave, Dept. 37, Chicago, III.
PRIPOROČILO
M »sem cwj. rsJahsM po
A-wrild mm popravljaajs KRANJSKIH, NEMAKIH in KROMATICNIH HARMONIK
»<zU ceni. Mas tudi stvt Mehova. S spoštovanjem
ANDREW STONIC
405 Bridfe SL, Joliet, 111.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
elovenska babica 111 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.
'Mitu ll ■ I
Al i ic i ».in.
PAGE
BiMhSUmky^
St OWr Cleveland, O.
Official Notices, Sporting and Social Now* Mi Oth« Feature*.
THE GREATEST THING IN THE WORLD
By Henry Drumnond.
Where Love is, God is. He that dwelleth in Love dwelleth in God. God is Love. Therefore love. Without distinction, without calculation, without procrastination, love. Lavish it upon the poor, where it is very easy; especially upon the rich, who often need it most; most of all upon our equals, where it is very difficult, and for whom perhaps we each do least of all. There is a difference between trying to please and giving pleasure. Give pleasure. Lose no chance of giving pleasure. For that is the ceaseless and anonymous triumph of a truly loving spirit. MI shall pass through this world but once. Any good thing there-} fore that I can do, or any kindness that I can show to any human being, let me do it now. Let me not defer it or neglect it, for I shall not pass this way again."
Generosity. "Love envieth not." This is love in competition with others. Whenever you attempt a good work you will find other men doing the same kind of work, and probably doing it better. Envy them not Envy is a feeling of ill-will to those who are in the same line as ourselves, a spirit of covetous-ness and detraction. How little Christian work even is a protection against un-Christian feeling. That most despicable of all the unworthy moods which cloud a Christian's soul assuredly waits for us on' the threshold of every work, unless we are fortified with this grace of magnanimity. Only one thing truly need the Christian envy, the large, rich, generous soul which "envieth not."
And then, after having learned all that, you have to learn this further thing, Humility—to put a seal upon your lips and forget what you have done. After you have been kind, after Love has stolen forth into the world and done its beautiful work, go back into the shade again and say nothing about it. Love hides even from itself. Love waives even self-satisfaction. "Love vaunteth not itself, is not puffed up."
The fifth ingredinet is a somewhat strange one to find in this summum bonum: Courtesy. This is Love in society, Love in relation to etiquette. "Love doth not behave itself unseemly." Politeness has been defined as love in trifles. Courtesy is said to be love in little things. And the one secret of politeness is to love. Love cannot behave itself unseemly. You can put the most untutored persons into the highest society, and if they have a reservoir of Love themselves unseemly. They simply cannot do it. Carlyle said of Robert Burns that there was no truer gentleman in Europe than the ploughman-poet. It was because he loved everything'—the mouse, and the daisy, and all the things,' great imd »small, that God "had macfe: So with this simple passport he could mingle with any society, and enter courts and palaces from his little cottage on the banks of the Ayr. You know the meaning of the word "gentleman," I mean a gentleman—a man who does things gently with k>ve. And that is the whole art and mystery of it. The gentle man cannot in the nature of things do an ungentle, and ungentle-manly thing. The ungentle soul, the inconsiderate, unsympathetic nature cannot do anything else. "Love doth not behave itself unseemly."
Unselfishness. "Love seeketh not her own." Observe: Seeketh not even that which is her own. In Britain the En- rain-glishman is devoted, and rightly, to his rights. But there come times when a man may exercise even the higher right of giving up his rights. Yet Paul does not summon us to give up our rights. Love strikes much deeper. It would have us not seek them at all, ignore them, eliminate the personal element altogether from our calculations. It is not hard to give up our rights. They are often external. The difficult thing is to give up ourselves. The more difficult thing still is not to seek things for ourselves at all. After we have sought them, bought them, won them, deserved them, we have taken the cream off them for ourselves already. Little cross then to give them up. But not to seek them, to look every man not on his own things, but on the things of others—id opus est. "Seekest thou great things for thyself?" said the prophet; "seek them not." Why? Because there is no greatness in things. Things cannot be
Waukegan Defeats Bridgeport 16-0
(Special Notice by Wire)
WAUKEGAN, ILL., October 9. — Waukegan defeated Bridgeport by the score of 16 to 0. Bridgeport put up game-fight, but wearied from the trip, they were unable to overcome Wauke-gan's being lead.
Bettaries: for Waukegan Umek and Meriak; for Bridgeport Selinski and De-mate — Rev. M. J. Butala.
great. The only greatness is unselfish love. Even selfdenial in itself is nothing, is almost a mistake. Only a great purpose or a mightier love can justify the waste. It is more difficult, I have said, not to seek our own at all, than, having sought it, to give it up. I must take that back. It is only true of a partly selfish heart. Nothing is a hardship to Love, and nothing is hard. I believe that Christ's "yoke" is easy. Christ's "yoke" is just His way of taking life. And I believe it is an easier way than any other. I believe it is a happier way than any other. The most obvious lesson in Christ's teaching is that there is no happiness in having and getting anything, but only in giving. I repeat, there is no happiness #in having or in getting, but only in giving. And half the world is on the wrong scent in pursuit of happiness. They think it consists in having and getting, and in being served by others. It consists in giving, and in serving others. "He that would be great among you," said Christ, "let him serve." "He that would be happy, let him remember that there is but one way—it is more blessed, it is more happy, to give than to receive."
The next ingredient is a very remarkable one: Good Temper. "Love is not easily provoked." Nothing could be more striking than to find this here. We are inclined to look upon bad temper as a very harmless weakness. We speak of it as a mere infirmity of nature, a family failing, a matter of temperament, not a thing to take into very serious account in estimating a man's character. And yet here, right in the heart of this analysis of love, it finds a place; and the Bible again and again returns to condemn it as one of the most destructive elements in human nature.
(To be continued)
BASEBALL CURTAIN FALLS
Joliet, 111., October 7th, 1927. Dear Fellowmembers:
By the time you read these lines the Championship of the K. S. K. J. will have been decided. We have invited Bridgeport to represent the East.
Our decision in favor of Bridgeport was based simply on their better record. They have three victories out of five games played. They took two out of three from Collinwood, won from Lorain, and failed to win in a bob tail game in Pittsburgh. Collinwood won three and lost three, taking one out of three from Bridgeport, splitting even with Lorain in a two-game series, and winning a game from Pittsburgh. Rather even, yet the decision must favor Bridgeport on account of their two victories out of three over Collinwood.
Even tho Bridgeport already had two victories over Collinwood, I asked them to play Collinwood again and to stake everything on that one game, which indeed was asking a great deal of a team that was holding the advantage over its rival. This was before I knew that Collinwood would play Lo-Bridgeport refused at that time because it would mean that they must have three victories out of four from Collinwood before they are declared the better team. On coming from Pittsburgh, where they failed to win in a four-inning game, they wired that they are willing to play Collinwood again. In the mean time it cropped out that Collinwood had lost to Lorain, and thereupon Bridgeport couldn't see the need of playing another game. We cannot blame Collinwood for playing Lorain, but this much is certain that their defeat at the hands of Lorain prevented the game that was to have given them another chance. And we cannot penalize Bridgeport for not playing this game since the one purpose of this game was to give Collinwood another chance and they mussed this up by going ahead and losing in the meantime.
Besides, from the letters received at headquarters previous to the third Bridgeport-€ollinwood game, the understanding seemed to be that the victor of this game would eliminate the other.
No one realizes better than I do that K. S. K. J. baseball has not run along very smoothly this year. But the disputes of this year should clear up things for the future. Mr. Za-lar intends to arrange for a meeting of all managers so that a definite program and rules may be agreed upon. The Editor of Our Page has started / .
North Chicago, III
Just a few words from Waukegan and North Chicago. First df all before going 'any further, I, as business manager of the Waukegan K. S. K. J. Boosters and as correspondent for the team, I wish to thank you. That is for the way you have handled our write-ups of all the games that we have announced in the columns of Our Page. At times,, there has been a delay, but I realized that that was because of the work on hand. And again I wish to thank you for the past season, also for success in the qeason to come, namely when baaeball
Boosters, 9; Bensons* jO. , Boosters, 6; Goldst^in^, 10.. Boosters, 3; Holy Rosary, 18. Boosters, 6; Kenosha Library, 10.
Boosters, 18; Holy Name, 4. Boosters, 9; Bensons, 0. Boosters. 4; Kenosha $ubs, 2. Boosters, 4; Libertyvilie, 7. Boosters, 11; Cardinals, 1. Boosters, 19; Holy Name, 4. Boosters, 9; St. Stephens, 4. Boosters, 6; Cullens, 4. Boosters, 1; Kenosha Library, 14.
Boosters, 12, St. Stephens, 5. Boosters, 4; Orioles, 1. Boosters, 2; Joliet, 13. Boosters, 7; Joliet, 1. Boosters, 13; Cullens, 11. Boosters, 6; St. Josephs, 14.
A few wee^s ago the Waukegan K. S. K.'J. Boosters baseball team brought to a close a successful season. The fifial game was written as a defeat in which the St. Josephs were the victors. This game was for Western Championship in the K. S. K. J. circuit.
One reason why the Boosters claim a successful season is due to the difference in their this year's record from that of last season in the number of games won and lost.
Last season the Boosters won but three games out of 18, while this year the locals won 13 and lost 7.
The pitcher's records follow:
	W.	L. Av.
Drobnic	_____2	0 1,000
Kuhar _	____2	0 1,000
Pustaver	___9	6 .600
Repp	0	1 .000
Drobnic	led the	two-base
hitting for the season, getting ten doubles, while Grimsic collected two triples and Novak one home run. Novak made five sacrifice hits. Slana was passed the most times, getting 16 tickets o first base. Novak proved the most fleet upon the paths, with 15 stolen bases.
The batting averages follow: G AB R H Pet
again will be the main subject	Kuhar__	.5	9	5	5	.556
in Our Page.	Drobnic	19	77	19	34	.441
I am sending you a clipping	F.Drassler	6	20	6	8	.400
from one of our local papers,	F.Merlok	13	53	10	19	.358
the write-up, the records of	Novak___	20	76	30	27	.356
pitchers, of games played and	Slana__	20	70	13	24	.343
batting averages. This will be	Chamernik	1	3	0	1	.333
last of the baseball reports	*> Miks _	11	40	6	13	.325
from the Boosters this season.	Grimsic	15	58	18	17	.300
Sincerely yours	Pustaver .	19	52	14	14	.267
Joseph L. Drasler,	L. Miks _	18	46	9	12	.265
Business Manager of Wauke-	Barle _____	2	12	1	3	.250
gan K. S. K. Boosters.	Copp •___	17	65	10	16	.246
BOOSTERS IN RECORD	Repp _____	5	5	1	1	.200
SEASON	Marinsek	20	73	12	12	.165
Chalk Up 13 Wins And 7 De-	T.Merlak .	.5	13	5	2	.154
feats; Kuhar Tops Team	Artac .....	3	9	1	1	.111
Batting.			—	—		-
Booster Record^:		20	681	160 209		.307
the ball rolling by giving many good suggestions. We hope others will come along and do likewise.
p
DANCE OF, DANCES . . St. Joseph Sport* Will Hold Combined Confetti Prize, Mar-dis G ras. Balloon And What Not Dance.
The Collinwood Sports will formally open their dancing season November 26th with their first public dance of this season. Altho the date for this dance is more than a month distant, you will from time to time hear about it as the Sports want every one in Cleveland to know about this coming affair.
The Slovenian Home on Holmes Avenue will be the playground for that certain evening, and the hall with its added alterations and decorations will be the ideal place for presenting this dance.
Committees of all kinds have been organized and work is under way to make this Grand Ball the talk of the hour.
The Sports accustomed to dancing to accordion music will drift from their policy and have on hand a six-piecc orchestra. Bednar and Zupan with their orchestra promise to give the Sports some snappy music in their Collinwood debut.
Buy your tickets now, as there will be only a limited number sold. Any member of the Sports can furnish you with tickets. Don't forget, the early bird gets the worm — get yours!
OCTOBER BRIDE
On the list of October weddings appears the Brothers-Potokar nuptial. The ceremo-
We laid down but one rule ny will be solemnized October
this year, and that was that when one K. S. K. J. team played another all the players were to be K. S. K. J. members. The managers of the different teams know how poorly this 'fulfe Kase been obsdf-vfed. This rule must be observed or we cannot speak of K. S. K. J. baseball.
Fraternally yours, ai
Rev. M. J. Butala.
12th, 9 A. M. at St. Vitus church, Cleveland, O.
Miss Elsie Brothers will be united in holy wedlock to Brother John F. Potokar, Rev. B. J. Ponikvar officiating, fcrottoer Potokar is a charter member of St. Aloysius' Lodge
No. 192, K. S. K. J.
We extend to the couple our wishes for their happiness in their new venture.
Right Of Catholic To Be President of U. S.
Statement By a Non-Catholic Minister.
When the creed "with liberty and justice for all" is practised in our individual and national life, America will be bigger and greater, and Protestant and Roman Catholic controversies will be buried so deep that "we shall never hear of them again," the Rev. James Elvin, pastor of the Helena Congregational Church, declares in a signed article which appeared early last month in the Helena Daily Independent.
Writing under a title which inquires, "Roman Catholic for President?" the pastor says in part:
"American Roman Catholics are loyal citizens. How do we know? Simply by looking around us and noting the fact that they are. If Governor Smith is nominated for the presidency we shall have set before us, for our consideration, a clear-cut issue of right and wrong. Are Catholics equal to Protestant before the law? When I salute the flag and say the words that thrill me, 'With liberty and justice for all,' does that word 'all' embrace Protestants only? God forbid; and God save us all from that kind of bigotry. May that kind of rot never get permanently rooted in our free American soil. Is the principle for a square deal sound? Many religious fanatics say No! Are Roman Catholics entitled to be tried and tested for what they are, like rest of human beings? This issue strikes the hour. It is time indeed to stand up and be counted for fundamental Americanism. The principle at stake may be stated as follows: 'Can We in free America treat men as equals and test them by what they really are?'
"We must not go on the assumption that any group of our fellow citizens cannot be true to American ideals of religious liberty and tolerance, in face of the plain fact that so many of them really are. When the Roosevelt administration was coming to a close, the President and his close friends agreed that Taft was the man to succeed him. There was only one serious question in their minds. Mr. Taft was a Unitarian, in fact an outstanding leader of that denomination, which comprised less than one-hundreth of the voters of the United States. Moreover, that denomination held views in theology squarely opposed to the convictions of the other churches. If those other churches should attack Mr. Taft on religious grounds, he could not possibly be elected. The matter was settled by Mr. Roosevelt taking emphatically the position that the American people had too much sense and too high an ideal for fair play, to oppose any man for public service because of his private religious Relief.
"The faith of Mr. Roosevelt gets, and his friends was justified. When Mr. Taft, as President, sought a chief justice, he looked for a great lawyer and not a great Unitarian. His
choice fell on Edward D. White, a Roman Catholic.
"Those who are taking the position that no Roman Catholic ought to be permitted to hold the office of the President of the United States, are proceeding on the erroneous assumption that if Chief Justice White had been President, he would not have been big enough man to appoint Mr. Taft as chief justice, because Mr. Taft is a Unitarian. That is an assumption we cannot, make.
"I have an American creed very dear to me. Millions of the most intelligent Americans share it with me. It consists of six words: 'With liberty and justice for all.' When that creed is practised in oul individual and national life, ours will indeed be a bigger and greater America, and Protestant and Roman Catholic controversies will be buried s6 deep that we shall never hear of them again." "C. F." -o-
LOOKING OVER LAND
CLEVE-
Sometime ago I wrote about my home town, Forest City, Pa., telling you what I thought about the place, but this time I wish to give my opinion of Cleveland, O., and its people.
I« arrived here about a week ago, and during that week I enjoyed myself very much. The first day I was here, I was introduced to our editor Mr. Stanley P. Zupan, and friends, Let me tell you, he is an honest-to-goodness nice fellow. He showed me the city.
The next day I journeyed with the St. Joseph Sports to Lorain, O., where I witnessed the best game of baseball in my opinion, ever played. It is true, I have seen many big league games in New York City, but I didn't get as big a kick out of them as I did from the game, played in Lorain, O. Both teams played wonderful and to a T.
Now, my friends of Forest City, Pa., I have decided to stay in Cleveland, for I am sure stuck on the place. There is no reason for becoming homesick here, since there are so many nice young people living here, especially the fair sex. The girls here are sure knock-outs, in fact they are all good-lookers and very sociable, enough of them, too.
I could write more about Cleveland, but I want to save some news for some other issue of "Our Page."
Now I send you all my best wishes and hope I shall see you sometime again.
Yours fraternally
Rudolph Krasovec.
P. S. You Forest City baseball players, better step on it if you ever intend to play these boys here in the West as they are tough bunch when it comes to baseball..
The man who marries for money seldom gets round shouldered from carrying what he
A cynic is a person who says hateful things because he is unable to attract attention any other way.
SEVEpas
GLASILO K. S. K. JEttttofrE, 11. OKTOBRA, 1927
)>"""""".....mul
.......i
NOVE VRSTE
HARMONIKA
hanka
izdelan« belega druge barve Celuloida,	v
različnih	ter okraSc- .
^H^^^MHkmP^^^^^H na s sve,limi kameni.
ffiK^^^^^^^gS^gl^^^^H Kdor želi imeti v resnici
lepo in trpežno	se
lahko brez	na-
ker Izdelujem
tip	že nad dvajset elt.
Največja slovenska ~ * valnica harmonik v Ameriki. m
ANTON MERVAR	j
s «»21 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, OHIO. ! .........................................
in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, 5ege in običaje, naročite najnovejšo knjigo
ki vara na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 85 centov. Morala bi biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri
Ameriška Domovina
«117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
revmatizem
Čudežna iznajdb« Dr. Toma
TISOČE OZDRAVLJENIH V 30 DNEH
Bnz
Našim trgovcem
'jd^MMffifflmi 3 Ch	Ti 8te ,ahko "tih deležni ako
^mBK^MUSa " N 3 r^lr*«	im»re IT LOŽ EN DENAR WA
iHHB J Jj* UN	ČEKOVNI RAČUN ter bi nas
VHffilEidwP^&W r>, ^ i 2 a J	veselilo vam dati nadaljna MfK ftfUM] J r> "pojasnila v ti zadevi. Mnoga
f I "'j * | J	naga ^društva j>ls£if|e jo svoje
'^^t/BSStBBSSSSBKf^ P0* aMŠe Pota^k« čeke™katere
__	izmenjate lahko povsod kakor
navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kof denar ker I« vsak Cele registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili.
Nsm kapital in rezervni sklad v VNoti ve* kot S740,d0«. le tmmk rmr-
kitali	»al
CHICAGO MEDICAL LABORATORY
1723 N. KEDZIE AVE.	DEPT. 444	CHICAGO. ILL.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET ILL
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce. kasir
Joseph Dunda, pomož. kasir
za vaša društva, za trgovce in obrtnike in privatnike izdeluje lično in točno po zmerni ceni katoliška tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street Chicago, E
Established 1857
i j—k Pridružite se našemu VMk I 1928 počitniškemu klubu K ki se sedaj ustanavlja
Mi imamo pet raznih načinom na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje l*»to potovanje in počitnice po vaši volji.
Pridite torej takoj v našo banko ter ai izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago.
Priporočamo se cenjenim društvom v naklonjenost, zlasti za tiskanje pravil. Iz-vršujemo prevod iz slovenščine v angleščino in obratno.
Predno naročite svoje tiskovine drugje, vprašajte tudi nas za cene.
Najstarejša in aajve* Ja banka t Jolieta.
Društvene plačilne knjižice, katere je odobril gl. tajnik K. S. K. J. za njena podrejena društva imamo stalno v zalogi.
Številna društva naročajo svoje tiskovine pri nas. Dovolite, da tudi vam postrežemo v tem oziru.
Kako ustavite KAŠELJ
jjp^	Za hitro pomoč
RsTSffcv pri kaliju rabite VZA^ll Severov Cough bal-?am- Prijeten, čint. Za mladino in od-r Sr '»»Ue. Ustavi ka-T	Najboljši lek
1 ^^ v 48 letih. V le. 1	karnah. Cena 26c.
^ t J JI ali SOe.
m%M, W. F. SEVERA CO.
Cadar Rapids. Iowa. } Za prehlad v pr-■!•« in «l«Ti rabite Severove Cold Tab-fc^S^^ft leta.
K. S. K. J. Drvštrom:
Kadar naročate zastava, recall)« la drugo, pazite na moja ima ia našlo*, če hočete dobiti aajfceltto U»to za najnižja cene.
Natrtl la rod lASTONJi
1142 PdM Ri, N. H, eLIYKLAKD, 0.
.......................................
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
Slov. pogrebnik in licenziram embalmer ▼ Newburghu
LOUIS L. FERFOLIA
3555 East 80th Street	Telephone: Broadway 2520
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
Pittsburgh, P«.
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!